ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE

zbornik člankov oz. povzetkov raziskovalnih nalog ter receptov 20. tekmovanja Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije

»OBLETNICE IN JUBILEJI«

Poročna slika iz leta 1932

April, 2018

2

Zbornik vsebuje članke oziroma povzetke nalog ter recepte, ki so jih avtorji in avtorice s kmetijskih, živilskih, gostinskih in turističnih, biotehniških srednjih in višjih strokovnih šol oddali na podlagi razpisa za 20. tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, ki ga organizirata center GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma ter Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Namen tekmovanja je popularizacija etnoloških in kulinaričnih značilnosti slovenskega kulturnega prostora, odkrivanje za etnologijo in kulinariko nadarjene dijake in dijakinje ter študente in študentke ter spodbujanje mladih k poglabljanju znanja in raziskovalne dejavnosti na tem področju. Članki oziroma povzetki ter recepti niso slovnično pregledani in lektorirani s strani organizatorjev. So v obliki, v kakršni so jih avtorji in avtorice oziroma njihovi mentorji in mentorice poslali ob prijavi na razpis na tekmovanje. Za namene poenotenja izgleda biltena smo vnesli le nekatere oblikovne spremembe.

3

Etnološki in kulinarični običaji ob obletnicah in jubilejih

Leto 2018 je jubilejno leto za izvajanje tekmovanja Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije. V šolskem letu 2017/18 poteka že 20. tekmovanje, ki je namenjeno mladim raziskovalcem, ki kot dijaki ali študentje v svojih raziskovalnih nalogah obravnavajo etnološke in kulinarične značilnosti okolja, v katerem živijo. V dvajsetih letih so mladi raziskovalci raziskali številne navade in šege ter zbirali bogato gradivo o etnoloških in kulinaričnih značilnostih, ki spremljajo življenje prebivalcev Slovenije. Številni informatorji, ki so mladim predstavljali življenje nekdaj in danes, so pomembno prispevali k temu, da smo dobili vpogled v njihove življenjske navade. Obravnavane so bile različne teme, od kolin, pustovanja, porok, urejanja vrtov do raziskovanja navad ob rojstvu in smrti ter številne druge.

Ob jubileju se tudi spodobi, da omenimo prof. dr. Vita Hazlerja, ki je večino let predsedoval tekmovanju in aktivno sodeloval pri izboru tem in vsebin ter pri izvedbi tekmovanja. Na usposabljanjih za mentorje je kot predavatelj pomembno vplival, da se je raven tekmovanja izboljševala iz leta v leto.

Ob jubilejnem letu se je komisija za oceno nalog odločila, da razpiše temo, s katero smo želeli, da mladi raziskovalci predstavijo etnološke in kulinarične značilnosti, ki so značilne za različne obletnice in jubileje. Na tekmovanje so študentje prijavili tri raziskovalne naloge, dijaki pa štiri.

Študentje višje strokovne šole so obravnavali praznovanje abrahama v Prekmurju. Ugotavljajo, da se v današnjem času jubileji praznujejo ob osebnih petdesetletnicah v gostilnah, ob spremljavi godcev, gostje pa slavljencu popestrijo praznovanje z organizacijo različnih družabnih iger.

Hrana je pomemben del praznovanja in je značilna za lokalno območje. Ena izmed nalog opisuje navade ob praznovanju goda svetega Martina na Štajerskem. Študentje predstavljajo martinovanje kot delovni jubilej vinarjev in vinskih kleti ter vinskih društev. Krst mošta označujejo kot najbolj znan običaj, ki ponazori spreminjanje mošta v vino. V raziskovalni nalogi pa je martinovo predstavljeno tudi kot godovni praznik posameznikov, katerih osebna imena so povezana s svetim Martinom. Obravnavane so manj znane Martinove jedi, pripravljene iz lokalno in sezonsko pridelane hrane. Martinovanje vsebinsko obravnava tudi druga skupina študentov, ki je raziskovala različna praznovanja na Štajerskem. Praznovanja so opisana kot dogodki, ki jih posamezniki in skupine obogatijo z uporabo različnih glasbil, nošenjem ljudskih noš in s kulinaričnimi dobrotami, ki so značilne za praznovanje različnih obletnic in jubilejev.

Dijaki iz Maribora so obravnavali dogodke, ki so povezani s praznovanjem porok in obletnic porok na območju Radencev in Kuzme. Primerjali so časovno obdobje v 50. letih 20. stoletja in današnjega časa. Avtorji raziskovalne naloge ugotavljajo, da so se navade, povezane s porokami, v nekaj desetletjih spremenile; da se obletnice praznujejo predvsem kot praznovanje srebrnih in zlatih porok in da so te obletnice povezane predvsem s praznovanjem v družinskem krogu.

4

Ponudbo hrane in pijače v gostinskih lokalih v Soški dolini predstavljata dijakinja in dijak, ki ugotavljata, da so v preteklosti v gostinskih lokalih praznovali predvsem poroke, danes pa se v lokalih praznujejo rojstni dnevi, krsti, obhajila, birme in okrogle obletnice porok. Avtorja ugotavljata, da se spreminja tudi kulinarična ponudba, da se porcije hrane zmanjšujejo, ponujajo se lahke jedi, ki sledijo kulinaričnim smernicam. Nekdaj preproste jedi se danes ponudijo z ustreznejšim načinom garniranja.

Dijaki iz Novega mesta so raziskovali dan mučenikov. Raziskovalna naloga temelji na opisu delovanja Društva mokropoljskih mučenikov, ki ima pomembno vlogo pri ohranjanju naravne in kulturne dediščine, saj se člani trudijo ohranjati šege in navade, ki so značilne za kraje, iz katerih prihajajo. Vedno bolj se uveljavlja pomen praznovanja polnoletnosti, s čimer se oblikujejo različni običaji in navade. Raziskovalki iz Dolenjske sta raziskali razlike v načinu praznovanja polnoletnosti med osebami treh generacij in ugotovili, da se je z mlajšo generacijo pomen praznovanja povečal.

Glede na vsebino nalog lahko ugotovimo, da so študentje in dijaki tudi v jubilejnem letu pripravili zanimive naloge, ki na zanimiv in pregleden način predstavljajo praznovanja različnih obletnic in jubilejev. Ena izmed mentoric je zadovoljna zapisala, da tovrstna tekmovanja spodbujajo raziskovanje, inovativnost in ustvarjalnost mladih, tekmovanje pa označila kot dobro priložnost, da se mladi naučijo timskega dela, pri katerem se izkažeta ustvarjalnost in volja mladih raziskovalcev. Naj bo ta ugotovitev spodbuda vsem, da se vztraja pri spodbujanju mladih k medsebojnemu sodelovanju in raziskovalnemu delu, ki bogati učni proces in mlade usposablja za kakovostno opravljanje poklica, za katerega se usposabljajo. Naj bodo raziskovalne naloge in zadovoljni dijaki spodbuda mentorjem in drugim, ki sodelujemo pri izvajanju tekmovanja, da bomo še naprej z veliko vnemo in zadovoljstvom opravljali svoje delo.

doc. dr. Stojan Kostanjevec

predsednik komisije za tekmovanje

5

GRM NOVO MESTO – CENTER BIOTEHNIKE IN TURIZMA

20 LET PROJEKTA ETNOLOŠKE IN KULINARIČNE ZNAČILNOSTI SLOVENIJE Tema letošnjega tekmovanja, v okviru projekta Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije, lepo sovpada z 20-letnico tega tekmovanja. Na pobudo Zveze za tehnično kulturo in takratne Kmetijske šole Grm se je začelo leta 1998, torej pred dvajsetimi leti. Nastalo je v času, ko je bilo v ospredju globalno razmišljanje o hrani in turizmu, ki je bil usmerjen predvsem v že znane in uveljavljene turistične produkte. Organizatorji tekmovanja so si zastavili cilj, da je potrebno skozi mlado generacijo ohranjati in tudi ponovno odkrivati etnološke in kulinarične posebnosti Slovenije ter kazati priložnosti, ki jih to področje, v povezavi s turizmom, daje za ustvarjanje delovnih mest v pridelavi, predelavi in ponudbi lokalne hrane in v bogatih posebnostih lokalnega okolja. Da so bili cilji pravilno zastavljeni, potrjujejo usmeritve današnjega časa. Danes prihaja v ospredje doživljajski turizem. Kulinarika, povezana z etnologijo, danes pridobiva vedno bolj na veljavi. Turisti želijo okusiti lokalno hrano, spoznati tradicijo, prepleteno z zgodbami. Sodobni človek se ima v današnjem času globalizma priložnost prehranjevati na enak način povsod po svetu. Vendar pa ga to ne zadovoljuje, ampak išče nekaj posebnega, tipičnega. To velja zlasti za tiste, ki želijo stopiti iz povprečja. Ravno oni pa so tisti, ki tudi usmerjajo tok razmišljanja družbe. Če smo v preteklosti glede lokalne hrane, lokalnih in etnoloških posebnosti opozarjali le posamezniki, danes postaja to pomembno gibanje v družbi. To pa je dejansko priložnost za ustvarjanje delovnih mest v pridelavi, predelavi in ponudbi hrane, še zlasti v povezavi s turizmom. Turistični produkt, ki je povezan s kulinariko in etnologijo, postaja za sodobnega človeka vedno bolj zanimiv. V povezavi s tem pa je pomembno, da ohranimo poseljeno podeželje in omogočimo mladim razvijanje njihovih podjetniških idej in ustvarjanje stabilnih delovnih mest. V dvajsetih letih so mladi, s pomočjo svojih mentorjev, proučevali in spoznavali različne etnološke običaje, spoznavali bogato kulinariko, povezano z njimi. Njihove naloge tako predstavljajo že velik del mozaika v ohranjanju etnoloških in kulinaričnih značilnosti Slovenije. Tudi letošnje tekmovanje Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije je zajelo pomembno področje, povezano z praznovanji in prazniki. Veliko obredov, ki so bili povezani s praznovanji, se danes ponovno oživlja, ravno tako tudi prehrana, povezana z različnimi praznovanji. Nekaj od tega pa se je na različnih področjih in v različnih oblikah ohranilo do danes. Tekmovanja in srečanja, na temo kulinarike in etnologije, so omogočila že veliko novih spoznanj, povezanih z našo preteklostjo. Prepričana sem, da bo tudi letos tako.

6

Čestitam vsem tekmovalcem in izrekam zahvalo vsem mentorjem. Prepričana sem, da se zavedajo, da mladi lahko z njihovo pomočjo razvijajo svojo ustvarjalnost in inovativnost. To pa je pogoj za napredek vsake družbe. Vida Hlebec, ravnateljica Kmetijske šole Grm in biotehniške gimnazije

7

130 LET GRMA NOVO MESTO – CENTRA BIOTEHNIKE IN TUIRIZMA

ODGOVORI ZA JUTRI

»To, kar je bila v preteklem stoletju plastika, bo v tem biotehnologija.«

Emily Leproust

Grm Novo mesto je vzgojno-izobraževalni zavod, ki je bil skozi svojo 130-letno zgodovino v tesni povezavi z okoljem in je ves čas skozi svoje vzgojno-izobraževalne programe usmerjal in razvijal področja, za katere izobražuje. Takšna je vloga Grm Novo mesto tudi danes, saj izobražuje mladino in odrasle v celotni verigi »od njive do mize in do turističnega produkta«. Hkrati vzpostavlja sisteme med pridelovalci in potrošniki, ki temeljijo na filozofiji medsebojnega zaupanja, sistem »Zaupanja vreden«. S tem omogoča ohranjanje obstoječih in oblikovanje novih delovnih mest v celotni prehranski verigi, v ponudbi gostinskih in turističnih produktov v mestnih okoljih in na podeželju ter na to področje vezanih dejavnosti, kot so varovanje narave in okolja, cvetličarstvo in hortikultura, rekreacija v naravi, skrb za sočloveka, … Različni programi, številna področja znotraj samih programov ter infrastruktura zavoda z različnimi laboratoriji (biotehnološki, kemijski, vinarski …), delovišči šolskega posestva (goveji hlev, predelava mleka in mesa, konji, čebelarstvo, učne poti, ekoremediacijske točke, sadovnjak in predelava sadja, vinograd in vinarstvo, rastlinjaki s pridelavo sadik zelenjave in rož, pridelava in predelava zelenjave, cvetličarstvo in aranžerstvo, gozdarstvo in obdelava lesa, vožnja s traktorjem in delo s stroji ...) ter delovišči v Hiši kulinarike in turizma (kuharstvo, strežba, slaščičarstvo, turistični produkti, butična tržnica …) omogočajo dijakom ter študentom pestro izbiro. Skupaj z dijakom in starši izdelamo osebni izobraževalni načrt za oblikovanje poklicne poti. Študentje pa izdelajo samozaposlitveni projekt »Delovno mesto, ki sem si ga sam ustvaril«. Dijaki Centra se udeležujejo številnih mednarodnih izmenjav in tekmovanj na mednarodni ravni, kjer dosegajo lepe rezultate. Študentje lahko opravljajo praktično izobraževanje v tujini. Šola že tradicionalno sodeluje z avstrijsko Koroško.

8

Vsi udeleženci vzgojno-izobraževalnega procesa na Grmu Novo mesto razvijajo čut za odgovornost, empatijo, spoštovanje do soljudi in širše do narave in okolja, izkazujejo solidarnost. Vsako leto pripravimo prednovoletni bazar, v okviru katerega poteka tudi kulturni program, ki ga pripravijo dijaki sami. Letos so se še posebej izkazali z avtorsko predstavo naše dijakinje pod naslovom Zimska pravljica. Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma je šola s 130-letno tradicijo, vendar pa jo je vsa ta leta in tako tudi danes napolnjevala vedno nova energija in radovednost mladih ljudi. Naša naloga na Centru pa je, da mladostno energijo usmerjamo v pozitivno ustvarjalno moč, v poklicne in izobraževalne cilje, predvsem pa v sodelovanje, raziskovanje, humanost, empatijo. Na ta način oblikujemo novo generacijo ustvarjalnih in empatičnih ljudi.

9

LABORATORIJ BISEROV JUTRIŠNJEGA DNE

Zveza za tehnično kulturo Slovenije (ZOTKS) že skoraj sedemdeset let generacijo za generacijo mladih izobražuje na področju tehničnih veščin in naravoslovnih ved. Pogled ZOTKS je vseskozi uprt v prihodnost, v ideje in znanja jutrišnjega dne. Mlade raziskovalce vzgajamo v kreativne in inovativne posameznike, ki bodo s svojim delovanjem prispevali k trajnostnemu razvoju, reševanju okoljskih izzivov, ohranjanju in razvoju zdravega naravnega okolja ter spodbujanju visoke življenjske ravni tako posameznikov kot tudi družbe v celoti. Zveza je domišljena kot sodobno organizirana neprofitna organizacija, ki deluje v javnem interesu. Poslanstvo ZOTKS je uveljavljanje kulture inovativnega znanstvenega razmišljanja, spodbujanje medsebojnega dialoga različnih tehnično naravnanih nevladnih in javnih organizacij ter predvsem predano in motivirano delo z mladimi. V naših programih in akcijah jih vsako leto sodeluje več kot 50.000. V različnih dejavnostih otroci in mladi pod skrbnim vodstvom mnogih prizadevnih mentorjev in mentoric iz leta v leto vstopajo v raziskovalno delo. Cilji Zveze za tehnično kulturo Slovenije so zlasti spodbujanje inovativnosti, ustvarjalnosti in raziskovanja, hkrati pa tudi - razvijanje naravoslovno-tehniške logike in konstruktorstva, - spodbujanje uporabe sodobnih znanstvenih in tehničnih dosežkov, - odkrivanje in podpiranje razvoja nadarjenih, - spodbujanje razvoja sposobnosti otrok in mladih v šoli in zunaj nje, - prispevek h kakovostni in učinkoviti tehnični vzgoji, - populariziranje ljubiteljske dejavnosti na različnih področjih tehnike, - zmanjševanje dejavnikov tveganja, ki so jim otroci in mladi sicer izpostavljeni v družbi.

Skozi programe Zveze za tehnično kulturo Slovenije so svoj stik z znanostjo našle številne generacije. Zveza jim odpira vrata do neposrednega in življenjskega stika z mojstri naravoslovnih in tehničnih veščin, raziskovanja, reševanja problemov ter jih spodbuja k inovativnemu izpraševanju in kreativnemu pristopanju k problemom. Skozi sodelovanje v programih otroci in mladi naredijo svoje prve pogumne korake na področje svoje prihodnje kariere, dobijo pa tudi partnersko podporo za svoj osebni razvoj. Posebno dragocena izkušnja

10

je dodatno plemenitenje znanja na številnih raziskovalnih taborih, poletnih šolah in delavnicah. Glavne aktivnosti, ki jih izvajamo v Zvezi za tehnično kulturo Slovenije so - mladinske raziskovalne naloge in projekti, - tekmovanja iz znanja (biologija, inovativne tehnologije, kemija, logika/lingvistika,

naravoslovje, računalništvo, konstruktorstvo in tehnologije obdelav – na šolski, državni in mednarodni ravni),

- modelarstvo (tekmovanja ter izobraževanje otrok in mentorjev), - mladinski raziskovalni tabori in ustvarjalne poletne šole, - izobraževanja učiteljev in mentorjev na različnih področjih znanosti in tehnike, - kmetijstvo (tekmovalno oranje), - založniška dejavnost (revija TIM), - druge aktivnosti (organizacija in sodelovanje na različnih izobraževalnih in promocijskih

dogodkih, mednarodno sodelovanje itd.). Zveza za tehnično kulturo Slovenije

11

POVZETKI RAZISKOVALNIH NALOG

DAN MUČENIKOV ..................................................................................................................... 13

DOGAJANJE OB POROKI IN OB OBLETNICAH POROKE NA OBMOČJU RADENCEV IN KUZME . 17

NOVIM ODGOVORNOSTIM NAPROTI ....................................................................................... 25

ČE PRAZNIKE ZAPUSTIŠ, ZAPUSTIJO PRAZNIKI TEBE, Obletnice in jubileji v očeh gostinca ..... 30

OBLETNICE IN JUBILEJI ............................................................................................................. 34

OBLETNICE IN JUBILEJI Obletnica godovanja svetega Martina na Štajerskem ........................ 39

OBLETNICE IN JUBILEJI Praznovanje Abrahama v Prekmurju .................................................. 43

12

SREDNJE ŠOLE

13

GRM Novo mesto – center biotehnike in turizma, Kmetijska šola Grm in biotehniška gimnazija

avtorji Laura Muhič, Nastja Novak, Katarina Dovjak

mentorici Sabina Nemanič, Damjana Hosta

DAN MUČENIKOV

Ob letošnji temi »Obletnice in jubileji« smo najprej pomislile na Jurjevanje, a ker smo se zbale, da s tem nismo popolnoma zadele teme, smo se odločile, da raziščemo razlike med praznovanjem 18. in 50. rojstnega dne. To pa se nam je zdelo preveč očitno, premalo nenavadno. Po nekajdnevnem premoru smo se odločile, da raziščemo praznovanje dneva 40 mučenikov. Že na samem začetku raziskovanja tega praznika smo ugotovile, da obstaja Društvo mokropoljskih mučenikov (MKM). Po kratkem pogovoru z nekaterimi člani društva smo ugotovile, da so prav oni osrednji predmet naše raziskovalne naloge.

Slika 1: Mokropoljski klub mučenikov

14

Tako smo se odločile, da podrobneje spoznamo delovanje Društva mokropoljskih mučenikov. Domnevale smo, da je to le eno od društev, ki je povezano s 40 mučeniki na območju Slovenije, in/toda zagotovo edino na območju Dolenjske. A kot se je kasneje pokazalo, imamo na Dolenjskem tudi Društvo 40 mučenikov Podgurje Stopiče. Ker so Mokropoljski mučeniki dejavnejši, je bilo jasno, da bomo pisali o njih. Društvo je dobro zasnovano, saj imajo člana, ki piše kroniko društva, in tako so podatki zagotovo pravilni. Presenečene smo bile nad strogimi pravili društva, ki se jih je potrebno držati. V kolikor jih prekršiš, si izbrisan s seznama članov.

Med raziskovanjem se je potrdila naša hipoteza, da ima društvo vpliv na ohranjanje naravne in kulturne dediščine, saj sodelujejo tako pri ozaveščanju ljudi o pomembnosti ohranjanja šeg in navad kot tudi o ohranjanju naravnih in kulturnih vrednot. Pokazalo se je, da je društvo v okolici zelo znano in zelo dobro sprejeto. Čeprav smo se v nalogi bolj posvetile praznovanju obletnic obstoja društva, nikakor nismo mogle prezreti praznovanja drugih obletnic, pri katerih sodeluje Društvo mokropoljskih mučenikov.

Slika 2: Postavljanje klopotca

15

DOMAČ BELI KRUH (Muhič Ivana)

Sestavine: 75 dag moke 25 g svežega kvasa 2 čajni žlički sladkorja 3 čajne žličke soli približno 0,5 l mlačne vode 1 jedilna žlica olja (lahko navadno, še

boljše je olivno)

Postopek: V skodelico nadrobimo kvas, dodamo žličko sladkorja in malo mlačne vode. Premešamo in pustimo, da na toplem kvasec vzhaja. V skledi zmešamo moko, žličko sladkorja in sol. V sredini naredimo jamico, vanjo vlijemo olje in kvasec, malo premešamo in dolijemo mlačno vodo. Točna količina vode je odvisna od moke same. Z električnim mešalcem testo gnetemo toliko časa, da dobimo elastično testo, ki samo odstopi od sklede. Nato ga še ročno pognetemo v obliko hlebčka in pustimo vzhajati v skledi za vzhajanje toliko časa, da naraste na dvojno količino. Ko je dovolj vzhajano, ga stresemo na pomokano površino in še enkrat na roke dobro pregnetemo. Sama ga običajno oblikujem kot štruco in položim v podolgovat model, obložen s peki papirjem. Model postavimo na toplo, da testo še enkrat vzhaja. Vzhajano testo postavimo v predhodno ogreto pečico na srednjo rešetko in 15 minut pečemo pri temperaturi 220 stopinj, nato pa še 20 minut na 200 stopinj. Pečen kruh s pomočjo peki papirja vzamemo iz modela in odložimo na rešetko, da se ohladi. Pri vsaki peki kruha obvezno vtaknem v pečico posodico z vodo za večji volumen in bolj rahel kruh. Če testo, tik predno gre v pečico, malo omočimo s toplo vodo, je skorjica še bolj okusna in hrustljava.

PIRIN KRUH (Špindler Slavica)

Sestavine: 1 kg pirine moke 5 dl mlačne vode 1 dl olja 2 vrečki suhega kvasa

(ali primerna količina svežega) 1 žlička sladkorja 2 žlički soli

Postopek: Sestavine dobro premešamo in pregnetemo. Če je preredko, dodamo še malo moke. Dvakrat vzhajamo. Na pekaču oblikujemo hlebec in ponovno vzhajamo. Po vrhu poljubno zarežemo. Pečico segrejemo na 220 stopinj. Hlebec damo v pečico, po nekaj minutah zmanjšamo temperaturo na 170 stopinj. Pečemo 40 minut do zlato rjave barve.

Slika 4: Pirin kruh

Slika 3: Domač bel kruh

16

DOMAČE KLOBASE

Sestavine: 80% mesa (8 kg) 20% slanine (2kg) 2,2-2,5% soli na kg mesa 3 dag popra česnovo vino (belo) 3 žlice sladkorja svinjska domača tanka čreva

Postopek: Meso zrežemo na trakove in ga nasolimo ter pustimo 24 ur, da se meso razsoli. Meso zmeljemo na mesoreznici na nastavitvi osem in slanino na nastavitvi deset. Masi mesa dodamo začimbe in temeljito premešamo. Maso nadevamo v oprana domača tanka svinjska čreva. Konec »črevesa zašpilimo« s špilo. Črevo na cca. 15cm zaključimo z izmeničnem vrtenjem v levo-desno.

Slika 5: Domača klobasa kuhana v cvičku

17

Izobraževalni center Piramida, Srednja šola za prehrano in živilstvo Maribor

avtorice Klara Fras, Nika Sabo, Laura Šutja

mentorica Apolonija Lipovšek

DOGAJANJE OB POROKI IN OB OBLETNICAH POROKE NA OBMOČJU RADENCEV IN KUZME

V okviru raziskovalne naloge smo skušali izvedeti čim več o poroki in o praznovanju ob obletnicah poroke na območju:

Radencev in Kuzme.

Na začetku smo si zastavili tri hipoteze in jih poskušali z raziskovanjem potrditi oziroma ovreči:

1. Praznovanje obletnice poroke v 50. letih 20. stoletja se je razlikovalo od obletnice poroke danes.

To hipotezo smo potrdili.

Predpostavljali smo, da so v 50. letih 20. stoletja le redko praznovali obletnice poroke zaradi revščine in vsesplošnega pomanjkanja. Veliko pa je bilo tudi vdov, saj so njihovi možje padli v drugi svetovni vojni.

Predpostavljali smo tudi, da večina zakoncev danes obletnice poroke praznuje v družinskem krogu, brez ponovitve zaobljube, bodisi na matičnem uradu bodisi v cerkvi.

Danes je praznovanje obletnice poroke tako na območju Kuzme, kot tudi v okolici Radencev zelo redko. Večina zakoncev, ki se odloči za praznovanje, ta jubilej obeleži le v ožjem družinskem krogu. Največ praznujejo srebrno in zlato poroko.

18

Slika 1: Zlata poroka leta, 1985

Slika 2: Diamantna poroka leta 2016

Največ parov se odloči praznovati svojo obletnico poroke v okviru župnije. Tako v evangeličanski, kot tudi v katoliški cerkvi enkrat letno pošljejo vabila vsem zakoncem, ki v tistem letu praznujejo okroglo obletnico. Duhovnik priredi slavnostno mašo in organizira pogostitev po njej. Zakonci in njihovi ožji družinski člani se družijo, fotografirajo in tako proslavijo svojo obletnico poroke.

19

Slika 3: Skupinska fotografija zakoncev, ki so praznovali okroglo obletnico poroke leta 2017

2. Poroka na območju Radencev se je v 50. letih 20. stoletja razlikovala od poroke na območju Kuzme.

To hipotezo smo ovrgli.

Predpostavljali smo, da se je poroka med območji Radencev in Kuzme v 50. letih 20. stoletja razlikovala. Na območju Kuzme so evangeličani, v okolici Radencev pa so v večini katoliki.

Slika 4: Poročna slika iz leta 1932.

20

V sredini 20. stoletja je bilo zelo redko, da se je revno dekle poročilo z bogatim fantom in obratno. Še redkejše pa so bile poroke, kjer sta bila ženin in nevesta v daljnem sorodstvu. Za takšno poroko je moral dati dovoljenje škof.

Tako na območju Radencev, kot na območju Kuzme dogovorjenih porok ni bilo veliko. Večina si je zakonske partnerje izbrala sama.

Fantje so si po odsluženem vojaškem roku izbrali dekle, ki jim je bilo všeč. Dovoljenje za poroko je fant dobil od bodočega tasta. Za vse ostale podrobnosti pa sta se nato dogovorila očeta neveste in ženina.

Na območju Radencev je bila navada, da so poslali mešetarja nevestinega očeta vprašat, če se strinja s to poroko. To so imenovali »kupčijaška« ali »zmešetarjena ženitev«. Če so se za poroko dogovorili, je sledil »likof« .

»Likof« je pomenil vaško barantanje ženina, njegovega očeta in njegovega strica (bodočega starešino) za nevestino doto in balo, ki jo je moral dati nevestin oče.

Običaj je bil v 50. letih 20. stoletja na območju Radencev zelo redek, v okolici Kuzme pa ga naši informatorji ne omenjajo.

Nevestina dota je bila odvisna od očetovega premoženja. Če je nevesta k hiši prinesla denar, so pri notarju overili pismo, v katerem so zapisali, da bo na bodočo ženo vknjižena zemlja v vrednosti njene dote. Tiste neveste, ki so prihajale iz revnih družin, so dobile za doto kravo, ovco ali kozo. Dota je predstavljala to, kar je dobilo dekle od svojih staršev. To so poznali v sredini 20. stoletja tako v okolici Radencev, kot v okolici Kuzme.

Nevesta je poleg dote dobila tudi balo (posteljnino in spodnje perilo). Morala je biti tolikšna, da je nevesti zadoščala za vse življenje. Balo so obvezali z rdečim trakom. Po njo je prišel ženin z okrašenim vozom en dan pred poroko.

Bale so bile v 50. letih 20. stoletja na območju Radencih in Kuzmi redke. Naši informatorji so nam potrdili, da so to navado imeli vsi njihovi starši na svojih porokah.

Bodoča nevesta je mesec dni pred poroko v domačem kraju, v spremstvu matere ali sestre, na poroko povabila sorodnike in prijatelje. Ponekod so bili namesto neveste za vabljenje svatov določeni vdovci, ki so se svečano oblekli, v rokah pa so nosili palico s poročnim šopkom. Vsaka hiša ga je bogato pogostila in mu ponudila cel hleb kruha, od katerega so mu odrezali krajce. Po odrezanih krajcih so ugotovili, koliko svatov bo na poroki.

V 50. letih 20. stoletja so že poznali fantovščino in dekliščino, ki pa ni bila pogosta.

Bodoči ženin se je s svati na dan poroke odpravil po bodočo nevesto. Pri pregradi imenovani šranga, so se začeli vaški fantje z ženinom dogovarjati za plačilo neveste. Na začetku velika vsota denarja se je z barantanjem spremenila v simbolično. Več so fantje zahtevali, če se je nevesta ženila v sosednjo faro, manj pa, če v sosednjo vas. V okolici Radencev je plačilo za nevesto določila ženinova priča. Včasih so voznikom vozov zastavljali tudi hudomušne uganke. Če so znali nanje odgovoriti, so lahko sami postavili ceno za plačilo neveste.

Običaj, da so morali nevesto odkupiti z denarjem, je pomenil zaščito neveste in ženina pred zlimi duhovi.

Šranganje je bilo v 50. letih 20. stoletja na območju Radencev in območju Kuzme vedno prisotno. Bile so le manjše razlike med kraji.

21

Po končani šrangi (»šrecu«) so svatje z bodočim ženinom iz hiše poklicali bodočo nevesto. Najprej so iz hiše pošiljali mlade deklice ali starejše ženske, ki so humorno popestrile dogajanje. Šele nato je iz hiše prišla bodoča nevesta. Na koncu pa je moral bodoči ženin opraviti še različna opravila (žaganje, brušenje kose …), da so s tem preverili njegove spretnosti. Za okolico Kuzme pa je bila navda, da je moral ženin prežagati hlod, ki je ležal pred nevestino hišo.

V okolici Radencev in Kuzme so se v 50. letih 20. stoletja na poroko vozili z vozovi, 10 let kasneje pa že z avti.

Slika 1: Poroka leta 1950. (Slika je last Marije Rantaša)

Pogostitve po poroki so običajno potekale na ženinovem domu. Tam je nevesto na vratih novega doma pričakala tašča in ji zaželela dobrodošlico. Nekatere tašče so nevesti izročile darilo - kuhalnico in predpasnik, kar je pomenilo, da ji odstopajo gospodinjstvo.

Za evangeličansko poroko je bilo značilno, da sta obred vodila duhovnik ali duhovnica. Evangeličanski pari so morali najprej določiti datum poroke na matičnem uradu in se šele nato dogovoriti za poroko pri duhovniku. Katoliški pari pa so se najprej pri duhovniku dogovorili za datum poroke in šele nato na matičnem uradu. Pri evangeličanski poroki je bila poročna priča običajno krstni boter. Katoliki pa so si za pričo lahko izbrali katero koli osebo, ki je bila polnoletna in je bila katoliške vere.

3. Poroka se je na območju Radencev in Kuzme v 50. letih 20. stoletja razlikovala od poroke

danes.

To hipotezo smo potrdili.

Predpostavljali smo, da so bile poroke v 50. letih 20. stoletja bolj skromne kot danes. Predvidevali smo tudi, da so se običaji ob porokah ohranili do danes.

V 50. letih 20. stoletja so se na poroko pripravljali krajši čas, kot se pripravljajo danes.

22

Pogostitev po poroki je bila v sredini 20. stoletja skromnejša kot danes. To je veljalo za območje Radencev kot za območje Kuzme.

Na obeh območjih se je do danes ohranilo šranganje (»šrec«), ki se razlikuje od kraja do kraja.

Neveste so sredi 20. stoletja imele večinoma oblečene črne kostime. Danes se večina deklet poroči v beli obleki. Med obleko ženina danes in v 50. letih 20. stoletja ni večjih razlik.

Zanimalo nas je tudi, koliko je bilo porok v preteklosti in koliko jih je danes. Poiskali smo podatke na Statističnem uradu Republike Slovenije. Ugotovili smo, da je v primerjav z letom 1945 10.000 manj porok, kot jih je bilo včasih.

Žal se pari dandanes redkeje odločajo za poroko zaradi različnih vzrokov (bodisi zaradi pomanjkanje denarja, strahu pred prevzemanja obveznosti, drugačnih moralnih vrednot …).

˝VRTANEK˝

Sestavine: mela kvas sol maslo cuker

Priprava: Zmesemo kvašeno testo z vsem dodatki. Na kunce spletemo kiti in jo pečemo v obliki korga. Premožemo z jejcami. Pečemo pr temperaturi 220 °C. ˝VITICA˝

Sestavine za nadev: cuker bilice kisla smetana mast kiselak

Sestavine za testo:

oli voda sol mela

Priprava: Sestavine za vlečeno testou dobro zmejšamo ka je fajn gladko. Premažemo ga z oljem, pa te pistimo počivati čim duže. Te ga razvlejčemo po celoj mizi, natou potrousimo kisilak, cuker in gorik polijemo malo masti in vkuper zamotamo. Te pa spečemo.

23

˝EJDOV KRAPEC˝

Sestavine: ejdova mela pšenična mela sol vrela voda koruzne zdrob

Sestavine za premaz:

domajči sir kisla smetana bilice sol cuker

Priprava: Ejdovo melo poporemo s slano vročo vodo. Počokamo, da se shladi, nato ji primešamo pšenično moko in zmesimo gladko testo. Lopar pomelamo z koruznem zdrobom in nanj položmo testo. Premožemo z priprovlenim nadevom. Pečemo v krušni peči. Krapec ponudimo topel. POVZETEK

Namen raziskovalne naloge je bil izvedeti čim več o poroki in o obletnicah porok na območju: Radencev in Kuzme.

Med sabo smo primerjali dve časovni obdobji: 50. leta (1950 – 1960) 20. stoletja in današnji čas.

Najprej smo poiskali literaturo v knjižnicah. Nato smo sestavili vprašalnike in izvedli intervjuje z našimi informatorji. Te smo iskali med najstarejšimi prebivalci Radencev in Kuzme. Na terenu smo informacije večkrat preverjali.

Na začetku smo si zastavili tri hipoteze in jih poskušali z raziskovanjem potrditi oziroma ovreči.

1. Praznovanje obletnice poroke v 50. letih 20. stoletja se je razlikovala od praznovanja obletnice poroke danes.

2. Poroka na območju Radencev se je v 50. letih 20. stoletja razlikovala od poroke na območju Kuzme.

24

3. Poroka se je na območju Radencev in Kuzme v 50. letih 20. stoletja razlikovala od poroke danes.

Drugo hipotezo smo ovrgli, prvo in tretjo pa potrdili.

Ključne besede: poroka, obletnica poroke, pogostitev ob poroki, pogostitev ob obletnici poroke.

25

GRM – center biotehnike in turizma Novo mesto, Srednja šola za gostinstvo in turizem

avtorji Denis Budački, Nina Jereb, Ines Rupnik

mentorici Urška Mehle, Anica Pajer

NOVIM ODGOVORNOSTIM NAPROTI

V nalogi smo raziskovali razlike v odnosu do polnoletnosti med tremi generacijami, generacijo mladostnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih staršev, rojenih v letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v letih od 1929 do 1955.

Glede na to, da smo ali bomo v letošnjem letu dopolnili 18 let, torej tudi po zakonu postali polnoletni, smo se odločili, da se v raziskovalni nalogi posvetimo tej obletnici, ki v mnogih ozirih predstavlja ločnico med otroštvom in odraslostjo.

Zanimalo nas je, kakšna so bila pričakovanja posameznikov glede polnoletnosti, kakšne spremembe je prinesla ta prelomnica in kako so jo obeležili. Anketirali smo tri generacije: generacijo naših vrstnikov, rojenih v letih od 1994 do 2000, njihovih oz. naših staršev, rojenih v letih od 1962 do 1980, in generacijo starih staršev, rojenih v letih od 1929 do 1955. Iz zbranih informacij smo skušali ugotoviti razlike med generacijami.

Posebno pozornost smo posvetili načinom praznovanja, t. i. »osemnajstkam«. Zanimale so nas tudi spremembe, ki nastanejo ob prehodu v polnoletnost s stališča pravnih aktov Republike Slovenije, prav tako pa smo zbirali tudi informacije v zvezi z udeležbo gostincev pri pripravi zabav ob polnoletnosti in pripravili predlog za pogostitev ob takšnem dogodku.

Polnoletnost generacija naših vrstnikov povezuje predvsem z možnostjo pridobitve vozniškega dovoljena kategorije B, neomejenim nakupom alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov ter vstopom v različne nočne klube, z volilno pravico in tudi z večjo veljavo v družbi in spoštljivejšim odnosom odrasle populacije. Tudi generaciji naših staršev je prehod v polnoletnost iz podobnih razlogov veliko pomenil. Še bolj poudarjajo samostojnost, neodvisnost in možnost za zaposlovanje. Glede na zbrane informacije je ta prelomnica najmanj pomenila našim starim staršem. Živeli so v težjih razmerah, veliko delali ne glede na starost in pogosto že kot mladoletniki prevzemali odgovornost za mlajše sorojence, kmetijo … Vzrok za tak odnos do polnoletnosti tiči najbrž tudi v časovni oddaljenosti.

»Osemnajstke« so danes zelo pomembne, saj skoraj ne najdemo informatorja, ki te prelomnice ne bi tako ali drugače obeležil. Običajno slavljenec pripravi dve zabavi, in sicer eno za družino in sorodnike, drugo pa za prijatelje in znance. Na zabavah za prijatelje in znance se običajno zbere večja skupina mladostnikov, tudi do 100, ki se zabava ob glasbi in druženju. Pogosto se po dva do štirje slavljenci odločijo za organizacijo skupne zabave. Razlog za to so skupni prijatelji in znanci in nižji stroški. Bolj kot hrana je na takih zabavah pomembna pijača. Popije se ogromne količine alkoholnih pijač, še posebej pijač, ki so mešanica brezalkoholne in

26

žgane pijače. Velike količine alkohola pogosto botrujejo hudim oblikam opitosti, poškodbam udeležencev in gmotni škodi. Vedno pogosteje se slavljenci oz. njihovi starši odločajo, da za hrano in pijačo na zabavi poskrbijo profesionalni gostinci. Slavljence družina obdaruje z darili, ki mu bodo ostali kot spomin na obletnico, in denarjem, od prijateljev in znancev pa poleg denarja, s katerim pogosto krije del stroškov zabave, dobi tudi uporabna in šaljiva darila.

Na podeželju se še vedno ohranja tradicija postavljanja »mlajičkov« in petja podoknic slavljencu. »Mlajičke« večer pred rojstnim dnem postavijo vaški fantje in prijatelji. Dekleta sodelujejo tako, da okrasijo smrečico s pisanimi trakovi iz »krep« papirja in tablo 18. Običajno dogodek pripravljajo na skrivaj z namenom, da slavljenca presenetijo. Sodelujoče slavljenec oz. njegovi domači pogostijo s hrano in pijačo.

Zabave ob polnoletnosti naših staršev so bile redkejše, z manj povabljenci (do 30), s skromnejšo ponudbo hrane in pijače in veliko cenejše. Darila so bila običajno taka, da so jim ostala za spomin.

Generacija naših starih staršev polnoletnosti ni praznovala. V času njihove mladosti je bilo bolj kot praznovanje rojstnih dni pomembno praznovanje godov. Po našem mnenju je eden glavnih razlogov za redka praznovanja slabši gmoten položaj prebivalstva.

Hrana je pomemben del večine praznovanj, vendar z raziskavo nismo ugotovili povezanosti obeleževanja polnoletnosti z določenimi jedmi. Najpogosteje se omenja pečen odojek.

RECEPTI

PRATA

Sestavine: svinjski hrbet s kostjo sol poper kumina česen svinjska mrežica

Priprava: Svinski hrbet nasolimo, popopramo, dodamo kumino in sesekljan česen. Zavijemo v mrežico in pečemo v pečici 180° 1 uro. KAŠNATE KLOBASE

Sestavine: 7 kg na drobne kocke zrezanega svinjskega mesa (želeni so mehkejši deli z več

maščobe) 1 kg oprane surove prosene kaše česnova voda (4 stroke drobno narezanega česna namočimo v približno 1 dl vode ali

vina in nastalo tekočino odcedimo) 2,5 dag soli na 1 kg mesa

27

poper po okusu Priprava: Narezano meso zmešamo z oprano, dobro odcejeno surovo proseno kašo, dodamo česnovo vodo, sol in poper. Maso napolnimo v debela svinjska čreva tako, da ostane v črevih dovolj prostora za povečanje prosene kaše med kuhanjem. Klobase prekajamo 14 dni s hladnim dimom.

Danes prekajene klobase do uporabe hranijo v zamrzovalni skrinji, včasih pa so na uporabo počakale v kašči na hladnem. Informatorka se spominja, da so njen oče in ostali prebivalci Učakovcev pri Vinici (občina Črnomelj) in okoliških naselij namesto česnove vode masi dodajali drobno narezano čebulo. Če so klobase stale predolgo, so dobile neprijeten priokus, zato danes klobase zamrzujejo, namesto čebule uporabljajo česnovo vodo in nekateri namesto prosene kaše masi dodajajo riž.

»KRUMPIR I KORABA«

Sestavine: krompir koleraba sol lovorjev list

Priprava: Na debelejše rezine narezan krompir in na lističe narezano kolerabo damo kuhat v hladno vodo. Dodamo sol in lovorjev list. Ko juha zavre, dodamo oprano kašnato klobaso in počasi kuhamo do mehkega. Po potrebi dosolimo. Najprej postrežemo juho, nato narezano klobaso s kruhom. PLETENICA

Sestavine: mleko 10 rumenjakov sladkor (malo sladkorja) stopljeno salo ali domače maslo (okoli 40 dag) 1,5 kg moke zavojček kvasa sol

Priprava: Zamesimo kot za kruh. Iz dela testa naredimo pletenico in jo postavimo na štruco. Kruh premažemo z jajcem in spečemo. Delali so iz toliko sestavin, kot so imeli. Običajno je gospodinja delala “na uč”.

28

FOTOGRAFIJE

Slika 1: Ines so postavili »mlajiček« (Foto: K. Rupnik, Mali Kal, februar 2018

Slika 2: Manca praznuje (Foto: Nina Jereb, Novo mesto, avgust 2017)

Slika 3: Slavljenka z darili (Foto: Karmen Rupnik, Karteljevo, februar 2018)

29

Slika 4 : Peka odojka (Foto: Denis Budački, Semič, julij 2017)

Slika 5: Jernejina osemnajstletnica (Foto: avtor neznan, arhiv Jerneje Luštek, Muhaber, marec 1997)

30

Šolski center Nova Gorica, Biotehniška šola

avtorici Manca Turchetto, Maxinne Čopi

mentorici Janja Bavčar, Tanja Malik

ČE PRAZNIKE ZAPUSTIŠ, ZAPUSTIJO PRAZNIKI TEBE, Obletnice in jubileji v očeh gostinca

V raziskovalni nalogi »Če praznike zapustiš, zapustijo prazniki tebe« s podnaslovom »Obletnice in jubileji v očeh gostinca« sva poskušali ugotoviti spremembe v načinu praznovanj in pogostitev v različnih gostinskih lokalih v Soški dolini.

Nalogo sva izdelali s pomočjo v naprej pripravljenega vprašalnika, s katerim sva anketirali 11 gostincev v dolini Soče, od Trente do Nove Gorice.

Nekoč se je v lokalih praznovalo pretežno poroke. Danes je porok najmanj, vse več je praznovanj ob različnih priložnostih: rojstni dnevi, krsti, obhajila, birme, zlate poroke.

Z leti se spreminja tudi ponudba jedi; porcije se zmanjšujejo, na jedilnikih se pojavljajo lahke jedi, ki sledijo trendom. Niso le nasitne, ampak so tudi prava paša za oči. Z običajnih treh bogatih hodov jedi, se je sedaj prešlo na več količinsko manjših hodov jedi. Nekoč »hrana revnih« (jota, frika, čompe, mineštra) se danes pojavlja na krožnikih slavja, garnirana seveda na drugačen način.

Tudi ponudba pijač je doživela spremembe; na mizah je poleg vina vse več različnih vod.

Največje spremembe se opaža pri pogrinjkih in dekoraciji miz. Naravna dekoracija, rože z vrta ali travnika, je pogosto zamenjana y različnimi okraski s katerimi se poudari namen slavja.

Gostinci redko organizirajo animacije ob praznovanjih.

Tradicija je definitivno del nas, kako to pokažemo ter z njo »rokujemo« je odvisno od posameznika. Spremembe pa so seveda nekaj vsakdanjega.

31

RECEPTI:

TRENTARSKI KRAFI (ponudba vseh bovških gostincev)

Sestavine za vlečeno testo: 0,5 kg bele moke 2 dcl slane mlačne vode 1 jajce ščepec soli 2 žlici olja

Sestavine za nadev:

1 kg suhih hrušk sladkor (po okusu) cimet rum 15 dag masla

Veljajo za posebnost na Bovškem, so kuhani žepki iz vlečenega testa z nadevom iz suhih hrušk (tepk), sladkorja in začimb. Postopek priprave: Iz sestavin naredimo vlečeno testo, ki naj počiva vsaj 30 min. Suhe hruške (tepke) operemo, v vodi skuhamo do mehkega in jih ohladimo. Odstranimo pečke in peclje ter ostalo zmeljemo. Dodamo sladkor, cimet, malo ruma in malo stopljenega masla. Vse skupaj dobro premešamo. Testo oblikujemo v tanke in kratke svaljke, ki jih razvaljamo v okrogle krpice v velikosti dlani. V sredino krpice položimo za jedilno žlico nadeva. Krpico z nadevom nato prepognemo in polkrožna robova stisnemo s prsti, da dobimo obliko krapca oz. žepka. Krafe kuhamo v vreli slani vodi tako dolgo, da priplavajo na površje. Kuhane poberemo iz vode, serviramo na krožniku in zabelimo z žličko medu in stopljenim maslom ali s popraženimi drobtinami. ČOMPE S SKUTO (ponudba vseh gostincev Posočja)

Čompe je narečna beseda za krompir, že stoletja se ga kuha v oblicah in postreže s skuto.

Sestavine:

1 kg srednje velikih krompirjev 500 g skute

Priprava: Neolupljen krompir operemo, malo zarežemo in skuhamo v slani vodi. Če je krompir debelejši, ga lahko prerežemo na pol. Kuhan krompir odcedimo in serviramo v skledo. Zraven ponudimo slano skuto (kravjo, kozjo ali ovčjo).

Slika 2: čompe in skuta (vir: https://www.google.si/search?q=čompe+in+skuta)

Slika 1: trentarski krafi (vir: https://www.google.si/search?q=trentarski+krafi&rlz)

32

FRIKA (ponudba vseh gostincev Posočja)

V dolini Soče se najpogosteje friko pripravi s sestavinami: sir in krompir ali sir in jajca, včasih tudi v kombinaciji vseh treh sestavin. Vsaka vas in celo vsak posameznik ima svoj recept in postopek priprave frike. Ponudimo kot samostojno jed, lahko tudi skupaj s polento. Sestavine:

krompir zaseka sir (Tolminc) začimbe jajca

Priprava: Krompir do polovice skuhamo in narežemo na kolobarje. V ponvi segrejemo zaseko ter na njej popečemo krompir. Ko ga obrnemo, nanj zlijemo mešanice kosov sira in žvrkljanih jajc. Pustimo da se speče in sir stopi. Med pripravo ne mešamo. Ko je pečena, jo prevrnemo na krožnik in postrežemo.

Slika 3: Frika (vir: lasten M. Čopi)

33

VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

34

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

avtorji Jure Dretnik, Erazem Ocvirk, Tomaž Hohkraut

mentorica prof. Brigita Pavlič

OBLETNICE IN JUBILEJI

V raziskovalni nalogi “Obletnice in jubileji” ki obravnava običaje, praznike, navade in kulinarično vsebino, smo poskušali izvedeti kaj več o praznikih, ki so se in se še vedno dogajajo na slovenskem, s poudarkom na Štajerski. Izvirali smo iz ključnih besed kot so: obletnice, običaji, štajersko, jedi, navade, praznik, vino, kulinarika, recepti, Martinovo, Velikonočni prazniki, Božič, pohorski lonec, kisla juha, “abraham”, poroka. Uvodoma smo se posvetili nekaterim najpomembnejšim praznikom na Štajerskem, kot so: Sveti trije kralji, Pustovanje, Velikonočni prazniki, Martinovanje, Božič, Staro in Novo leto. Izbrskali smo zgodovino samega praznika in skušali primerjati ter poudariti razliko med praznovanjem nekoč in danes, pri čemer smo naleteli na veliko zanimivega, pestrega in raznolikega. Nadaljevali smo s štajerskimi ljudskimi nošami ter glasbili, ki so prav tako zelo pomembna tako za praznovanja kot za naše kraje in zgodovino. Opazno je, da se je “moda” zelo hitro razvijala pa na naših tleh vseeno pustila pečat. Dvoje glasbil, ki sta med ljudmi že dokaj pozabljeni, pa vseeno nosita odlično zgodbo so Trstenke, zgodovina katerih sega v antično Grčijo in Haloška žvegla, ki je tipična za Haloze. Prav tako so znani tudi tradicionalni štajerski ljudski plesi, pri katerih je opazno, da jih počasi opuščamo, saj se vrtimo le še ob polki in valčku. Nadaljevali smo s slovenskimi obrtmi oziroma rokodelstvom, ki je značilno za vsako pokrajino posebej. Na Štajerskem so tipične domače obrti oblikovanja izdelkov iz lesa, volnenih izdelkov in izdelkov iz gline, od umetnostne obrti omenjamo steklarstvo in izdelovanje tekstilnih izdelkov. V nalogo smo vključili tudi praznovanja rojstnih dni in okroglih obletnic kot je abraham ter praznovanje in običaje ob poroki, kjer je ponovno razvidna raznolikost in prava vrednost praznovanja tovrstnih praznikov danes v primerjavi s tem kako so se jim posvečali in jih cenili nekoč.

Za konec smo dodali še nekaj tipičnih štajerskih receptov ki so prepoznavni in značilni za to regijo in dajejo našemu okolju poseben pečat. V pripravi naloge smo uživali, saj smo spoznali veliko novega in dopolnili znanje, spoznali pa smo tudi pravo vrednost praznikov katere se premalo zavedamo in spoštujemo.

35

ŠTAJERSKI BOŽIČNI KRUH

Testo:

250 g ržene moke 500 g gladke bele moke 20 g svežega kvasa 1 žlica sladkorja dl mlačne vode 0,5 žličke soli

Nadev:

200 g suhih hrušk 125 ml vode 250 g suhih fig 200 g izkoščičenih suhih sliv 120 g rozin 120 g sultanin 120 g suhih brusnic 120 g sladkorja 1 žlička mletega cimeta 1 žlička mletih klinčkov 1 žlička naribane pomarančne

lupinice dl ruma 125 g lešnikov 125 g orehov

Priprava:

Suhe hruške stresemo v kozico, zalijemo z vodo, pokrijemo in kuhamo na zmerni temperaturi 25 minut, da se zmehčajo. Nato jih odcedimo in ohladimo.

Odcejene hruške, slive in fige zrežemo na manjše koščke. Orehe in polovico lešnikov grobo sesekljamo. Rozine, sultanine in brusnice operemo in odcedimo. V skledi zmešamo koščke suhega sadja, rozine, sultanine, brusnice, sladkor, cimet, klinčke, pomarančno lupinico in rum. Pustimo, da zmes nekaj časa stoji, da se sadje dobro prepoji.

Obe moki presejemo v skledo in na sredini naredimo jamico. V jamico nadrobimo kvas in ga zmešamo z žlico sladkorja, moke in mlačno vodo. Po moki okoli jamice potrosimo sol. Skledo pokrijemo in pustimo, da kvasec vzhaja 15 minut.

Po 15 minutah kvasec pomešamo z moko in iz vseh sestavin zamesimo gladko in voljno testo. Ugneteno testo oblikujemo v hlebček, ki ga položimo v pomokano skledo. Skledo pokrijemo in testo na toplem mestu vzhajamo približno 1 uro.

Vzhajano testo na pomokani delovni površini hitro pognetemo, dodamo sadje (po potrebi ga odcedimo), vse lešnike in orehe ter vse skupaj še enkrat dobro pognetemo. Oblikujemo v hlebček in pustimo počivati še pol ure.

Pečico segrejemo na 180 stopinj Celzija. Iz testa oblikujemo poljubno velike hlebčke, ki jih zložimo na rahlo pomokan pekač. Hlebčke pečemo v ogreti pečici približno 1 uro.

Pečene hlebčke vzamemo iz pečice in povsem ohladimo, preden kruh postrežemo.

36

POHORSKI LONEC

Sestavine:

400 g mlade govedine 150 g prekajenih svinjskih rebrc 150 g prekajene slanine 1 čebula stroki česna por korenčka korenini peteršilj 1/2 rumene kolerabe rezina zelene (30 g) 1/2 zeljne glave 250 g krompirja 150 g stročjega fižola 150 g boba 150 g suhega fižola 100 g pire 100 g ješprenja 150 g prosene kaše 150 g jurčkov

Priprava:

Prekajeno svinjino in govedino (lahko tudi divjačino ali jagnjetino) kuhamo do mehkega v osoljeni juhi, ki ji dodamo čebulo, por in česen. Ko je meso kuhano, ga narežemo na koščke in vrnemo v juho. Posebej v slani vodi skuhamo fižol z dodatki začimb (lovor, majaron). V zelenjavni juhi kuhamo posebej na kocke narezan krompir, korenje, kolerabo, zeleno, bob, stročji fižol, naribano zelje ter korenini peteršilja in gobe. Dodamo še kumino, poper in timijan.

Opran ješprenj in pšenico prav tako skuhamo posebej. Kuhamo 30 minut in čez 15 minut dodamo še proseno kašo.

Nazadnje vse sestavine preložimo v večji lonec (pisker) ter jed po potrebi zgostimo še s podmetom (moka, voda). Preden postrežemo, izdatno posipamo s sesekljanim svežim peteršiljem ali drobnjakom. Vsega skupaj kuhamo uro in tri četrt. Zraven postrežemo jabolčnik za okisanje in kislo smetano.

Jed ponudimo v lončeni skledi, da si jedci iz nje postrežejo sami. Zraven ponudimo čebulni kruh.

37

ŠTAJERSKA KISLA JUHA

Sestavine: 700g slabših kosov svinine

(srce, parklji…) 200g jušne zelenjave 350g krompirja 1 čebula 3 stroki česna Lovorjev list Majaron Sol, poper 1dl belega vina Jabolčni kis (par kapljic)

Priprava:

Čebulo in česen drobno narežemo in stresemo v lonec. Narežemo še jušno zelenjavo, vendar jo prihranimo. Potem narežemo meso na manjše kocke.

Čebulo na maščobi prepražimo, dodamo meso in pražimo nekaj minut. Solimo, začinimo in zalijemo z vodo.

Po nekaj minutah v juho dodamo še korenček in krompir ter zalijemo z vinom in kuhamo približno pol ure.

Preden ponudimo, še okisamo z jabolčnim kisom.

V primeru, da je juha preredka, jo zgostimo s podmetom.

38

FOTOGRAFIJE:

39

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

avtorja Nik Mitić, Patricia Strmšek

mentorica Brigita Pavlič

OBLETNICE IN JUBILEJI Obletnica godovanja svetega Martina na Štajerskem

Sva Nik Mitić in Patricia Strmšek, študenta Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem Maribor. Za svojo raziskovalno nalogo sva izbrala obletnice godovanja svetega Martina na Štajerskem. Ker tudi sama prihajava iz te regije, se zavedava pomembnosti vsakoletnega Martinovanja. Po mnenju mnogih gre za najpomembnejši praznik v Podravski regiji, ki je že od nekdaj poznana po vinu in ljudeh, ki ga radi pijejo in se zabavajo.

Godovanje svetega Martina je obenem delovni jubilej vseh vinarjev in njihovih vinskih kleti ter vinskih društev, saj se na ta dan spomnijo svojega dolgoletnega delovanja in razmislijo o novem vinu, ki se rodi prav ta dan in o starem vinu, ki jim je prinesel dohodek in preživetje. Vinarji imajo veliko tradicij, ki so poznane tudi širšemu krogu ljudi, ki je kaj kmalu prevzel dopadljive z vinom povezane tradicije in običaje. Po vsej regiji se na ta dan dogajajo različne prireditve in tematska tekmovanja. V vsakem kraju poteka najbolj znan običaj, ki mu pravimo krst mošta. Običaj ponazarja pretvorbo mošta v vino. Po navadi je lokalni župnik tisti, ki blagoslovi novo vino, mošt pa je potrebno pred krstom tudi soliti. Ta običaj je verjetno splošno znan, saj se vinarjem na Martinov dan pridružijo številni ljubitelji dobre kapljice in starodavnih tradicij. Krst je pomembna tradicija pri novo nastalem vinu, ki je do Martinovega grešen, na ta dan pa je že primeren za pitje. Krst je predstavljen na šaljiv način, da se ljudje ob tem zabavajo, po slavnostnem obredu pa imajo pripravljeno zabavo, po navadi z živo glasbo ter jedačo in pijačo, ki je ne sme zmanjkati. Na teh dogodkih se izvajajo tudi privlačna vinska in kulinarična tekmovanja.

Godovanje svetega Martina je tudi osebni praznik vseh moških z imenom Martin. Nekoč je bil god veliko pomembnejši kot rojstni dan, saj je god povezan z vero in čaščenjem svojega svetnika. Godovanje so obeležili z druženjem, obdarovanjem in praznovanjem, ki je bilo bolj pomembno kot praznovanje rojstnega dne.

Sveti Martin je v Sloveniji najbolj znan kot zavetnik vina in po legendi, ki pravi, da je spremenil vodo v vino. Manj znana je druga legenda, ko se je skrival med gosmi, ker ni želel sprejeti škofovskega naslova, pa so ga goske z gaganjem izdale. Ta del legende je pri nas zelo povezan s kulinariko, saj predstavlja tradicionalno Martinovo kosilo prav goska.

Ker pa sva želela raziskati manj znano kulinariko ob Martinovem, sva v svoji raziskovalni nalogi predstavila nekaj jedi, ki se pripravljajo na Štajerskem za godovanje svetega Martina. Te jedi so: bučkina kremna juha, kostanjeva kremna juha, kostanjev mousse, pečena jabolka, pečene

40

hruške v vinski omaki z medom in skutini cmoki. Meniva, da gre za premalo znane Martinove jedi, saj jih po navadi ne povezujemo s posebnimi priložnostmi kot je Martinovo. Večina proučevanih receptov izhaja iz lokalno in sezonsko pridelane prehrane, ker meniva, da lokalno in sezonsko danes še vedno premalo poudarjamo.

Slika 1: Martinovanje v Mariboru

RECEPTI

KOSTANJEVA KREMNA JUHA

Za 4 osebe potrebujemo naslednje sestavine: 400g kostanjev 1l vode Šopek peteršilja 3 stroke česna 1 rdečo čebulo 12 g masla 500 mililitrov jušne osnove 100ml sladke smetane za kuhanje Sol Poper

Postopek: 400 g kostanjev oplaknemo in križno zarežemo. Kostanje damo v kuhalnik z litrom vode. Kuhamo eno uro na zmernem ognju. Ko se skuha ga olupimo. operemo 1 majhen šopek peteršilja in na drobno narežemo. 3 stroke česna in 1 rdečo čebulo olupimo in na drobno

Slika 2: kostanjeva juha

41

narežemo. Na kuhalnik pristavimo kozico, v kateri raztopimo 12 gramov masla. Narezano čebulo in česen pražimo 3 minute na maslu. prilijemo 500 mililitrov jušne osnove. nato kuhamo 20 minut. Na koncu dodamo še 100 ml sladke smetane za kuhanje. Zmešamo z paličnim mešalnikom.

SKUTINI CMOKI

Za 6 oseb potrebujemo naslednje sestavine: 500 g skute Eno jajce Ščepec soli 40g pšenične moke 10 g pšeničnega zdroba Peteršilj Sol

Postopek: V posodi zmešamo 500g skute, eno jajce ščepec soli 40 gramov pšenične moke, 10 gramov pšeničnega zdroba in malo sesekljanega peteršilja. Iz mase naredimo cmoke. V lonec zavremo vodo kateri smo dodali sol, vanjo položimo cmoke in jih kuhamo 10 minut. V ponvi stopimo maslo s katero zabelimo cmoke. PEČENA JABOLKA

Za 4 osebe potrebujemo naslednje sestavine: 8 srednjih jabolk 50 g marmelade 5 dag mletih orehov 5 dag sladkorja Malo cimeta Sladkor v prahu

Postopek: 8 srednjih jabolk olupimo in operemo. Izrežemo sredico in zložimo na pekač. 5 dag mletih orehov pomešamo s 50 gramov marmelade. To zmes nadevamo v jabolka. Na vrh dodamo košček masla. Pečemo v pečici 20 minut in postrežemo. Na koncu še dodamo na vrh sladkor v prahu.

Slika 3: skutini cmoki

Slika 4: pečena jabolka

42

Slika 5: Martinova pojedina

Slika 6: Martinovanje v Mariboru

43

Višja strokovna šola za gostinstvo in turizem Maribor

avtorji Martin Šterk, Nina Gjörek, Manuel Časar

mentorica Brigita Pavlič

OBLETNICE IN JUBILEJI Praznovanje Abrahama v Prekmurju

Skupino sestavljamo Martin, Nina in Manuel. Odločili smo se za raziskovanje Abrahama v Prekmurju. Za Prekmurje smo se pa odločili, ker sta člana našega tima Nina in Manuel zavedna, zagreta in ponosna Prekmurca, kar pomeni, da kaj drugega kot iskanje skritih prekmurskih zakladov tako ali tako ni prišlo v poštev. Za regijo so seveda značilna velika praznovanja in obilica dobrot. Na veliko se slavijo rojstva, potem prihajajo tako imenovane 18ke - praznovanje polnoletnosti, okrogli rojstni dnevi, med katerimi je najbolj značilna 50-ka ali Abraham. Za proučevanje običajev povezanih s praznovanjem Abrahama, smo sprejeli skupno odločitev z namenom, da odkrijemo razlike med praznovanjem tega življenjskega praznika nekoč in danes.

Prekmurje leži na stičišču različnih kultur, kar se najbolj izraža v kuhinji, kjer se mešajo prvine madžarske in slovenske kulinarike. Izrazit madžarski vpliv najdemo pri jedeh, kot so bograč, dödöli, langaš, pereci in številnih drugih. Najbolj prepoznavna specialiteta je gíbanca (prekmurska gibanica), sladica, v kateri se mešajo nadevi iz skute, orehov, maka in jabolk. Praznične mize krasijo tudi druge odlične dobrote iz kuhinj naših babic: genjene pogače (potice iz vzhajanega testa) z makovim ali orehovim nadevom, rétaši, zlejvanke, ocvírkove in salove pogače ipd.

Samo praznovanje Abrahama se tekom let ni kaj dosti spremenilo. Hrana in pijača ostaja po večini domača s prekmurskim pridihom. Slavja pa se prirejajo v gostilnah, kjer ne sme manjkati godcev, veselih ljudi in zabavnih daril. Nekateri praznujejo doma, kjer pa je prav tako zabavno in morda še bolj sproščeno. Praznovanja so si precej podobna. Tipično je, da slavljenca na praznovanju obišče nekdo, oblečen v Abrahama, in izvede t.i. krst. Po navadi se prebere zaprisega, ki jo 'Abrahamovec' ponovi. V tej zaprisegi so praviloma humoristične trditve. Ustanovi se tudi 'Abrahamova' komisija, ki zastavi slavljencu naloge, ki jih mora opraviti. Večinoma so to naloge, kjer se preverja inteligenca in pa motorične spretnosti. Zatem sledi sprejem v krog abrahamovcev, zabava pa se nadaljuje.

V Prekmurju se domače dobrote in skrbno varovani recepti prenašajo iz roda v rod ali kakor pravijo sami, »od vertinje do vertinje« (od gospodinje do gospodinje). Vsaka »vertinja« receptu svoje (pra)babice in mame doda še nekaj lastnega duha, ki se tako poveže s tradicijo in sodobnim ter zdravim oziroma ekološkim.

44

V sklopu priprave raziskovalne naloge smo opazili, da je prirejanje posebnih dogodkov za Abrahama močno ukoreninjeno v naši tradiciji. Tudi sami menimo, da je treba takšna praznovanja ohranjati živa in jih je potrebno praznovati.

Slika 1, vir: http://okusno.je/recept/prekmurska-gibanica

Slika 2, vir: http://okusno.je/recept/bograc

Slika 3, vir: Družinski album družine Fartek – Časar, leto 1998

Slika 4, vir: Družinski album družine Fartek – Časar, leto 1998

Slika 5: vir: https://www.google.si/search?biw=192

0&bih=925&tbm=isch&sa=1&ei=N06cWvWGFIzNwQLZhJ64B

A&q=abraham+krst&oq=abraham+krst&gs_l=psy-

ab.3..0i24k1.2632.4073.0.4347.5.5.0.0.0.0.184.440.0j3.3.0....

0...1c.1.64.psy-

ab..2.3.440...0j0i67k1j0i19k1j0i30i19k1j0i8i30i19k1.0.x0-

GR3U9OV4#imgrc=kqt3c1MYhkQxhM

Slika 6, vir: https://www.youtube.com/watch?v=QT_pvZoCPJ4&app=desktop

45

RECEPTI

BOGRAČ

500 g govejega bočnika 500 g divjačine 500 g svinjskih plečk 1,5 kg čebule 500 g krompirja 1,5 dl belega vina 1 žlica soli 4 lovorjevi listi 5 strokov česna 1 žlička timijana 3 žlice paradižnikove mezge 2 žlički temne mlete rdeče paprike 2 žlici svinjske masti

Čebulo in česen olupimo in sesekljamo. V večjo posodo damo svinjsko mast in čebulo. Dodamo ščepec soli in občasno premešamo, da se čebula ne prime dna posode. Meso operemo in zrežemo na manjše koščke, ki jih dodamo v posodo v času, ko čebula razpade in preden dobi rumenkasto barvo. Vse skupaj mešamo in pazimo, da se meso s čebulo enakomerno zapeče. Dodamo česen, ponovno dobro premešamo in vse skupaj zalijemo z vinom. Ponovno premešamo in zalijemo s toliko vode, da so vse sestavine dobro prekrite.

V posodo stresemo še mleto papriko, poper, sol, lovor, timijan, paradižnikovo mezgo in vse skupaj dobro premešamo. Kuhamo brez pokrova na zmernem ognju 50 minut. Olupimo krompir, operemo ga in zrežemo na kocke. Krompir dodamo v posodo z bogračem in kuhamo še 20 minut. Kuhan bograč serviramo v skodelice in ponudimo.

E-vir: Okusno.je. Dostopno na spletnem naslovu: < http://okusno.je/recept/bograc > (Citirano 4. 3. 2018)

CIGANSKA PEČENKA

2X KOTLET cca. ( 12 dag / kom ) Sol Poper Olje za pečenje 2 stroka česna Žlička ostre moke

Postopek: kotlete solimo, popopramo in segrejemo maščobo ter na obeh straneh popečemo. Dodamo moko in zalijemo. Česen sesekljamo in dodamo v omako ter podušimo.

Slika 7, vir: http://okusno.je/recept/bograc

Slika 8, vir: https://www.220stopinjposevno.com/na-

kro381niku/svinjski-medaljoni-s-proseno-kaso-v-zelenjavno-listnati-

skodelici-in-slivovo-omako

46

DÖDÖLI

3 dcl vode Ščep soli 1 srednji krompir Ostra moka po potrebi

Postopek: Vodo solimo, zavremo in krompir skuhamo. Ko je krompir kuhan, ga pretlačimo in skuhamo z ostro moko, prevremo in dobro premešamo do trde gostote. AJDOVA KAŠA

2 dcl vode 1 dcl kaše Sol, poper Lovor, pol čebule

Postopek: Vodo zavremo, kašo skuhamo, solimo ter popopramo. Čebulo sesekljamo ter popražimo in dodamo h kaši. Podušimo in serviramo.

Slika 9: vir: https://oblizniprste.si/slastna-kosila/dodoli-krompirjevi-zganci-beli-zganci-ozenjeni-zganci/

Slika 10, vir: http://jazkuham.si/ajdova-kasa-z-gobami-

recept-2222

47

STROKOVNA KOMISIJA IN ORGANIZACIJA

48

Strokovna komisija

dr. Stojan Kostanjevec

dr. Mateja Habinc

mag. Marlena Skvarča

Organizatorja

Zveza za tehnično kulturo Slovenije

in

Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma

Novo mesto, april 2018