znaČilnosti, vloga in pomen javnega sektorja

ZNAČILNOSTI, VLOGA IN ZNAČILNOSTI, VLOGA IN

POMEN JAVNEGA POMEN JAVNEGA SEKTORJASEKTORJA

Fakulteta za upravo

Ekonomika javnega sektorja s proračunskim financiranjem

http://www.vus.uni-lj.si/

Prihodki od prodaje

Potrošni izdatki

DohodekPlačilaproizvodnihfaktorjev

Trg proizvodnih

faktorjev

Gospodi-njstva

Podjetja

Trg proizvodov

Država

Finančneinstitucije

Nakup delnic/obveznic

Prihodki od prodaje

Potrošni izdatki

DohodekPlačilaproizvodnihfaktorjev

Trg proizvodnih

faktorjev

Gospodi-njstva

Podjetja

Trg proizvodov

Država

Finančneinstitucije

Nakup delnic/obveznic

EKONOMSKI SUBJEKTI V NARODNEM GOSPODARSTVUEKONOMSKI SUBJEKTI V NARODNEM GOSPODARSTVU

ZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJAZNAČILNOSTI, VLOGA IN POMEN JAVNEGA SEKTORJA

5 FUNKCIJ DRŽAVE V SODOBNIH DRUŽBAH

• alokacijska funkcija

• prerazdelitvena funkcija

• stabilizacijska funkcija

• regulatorna funkcija

• informacijska funkcija

JAVNE DOBRINE

• dobrine, katerih uporaba s strani ene osebe ne zmanjšuje uporabnosti drugim osebam- netekmovalnost (npr. spomeniki, svetilniki, radio oddaje)- neizključljivost (npr. obramba); pojav problem zastonjkarstva (“free rider” problem)


Ostali primeri: tunel, stadion itd.

EKSTERNALIJE V PRAKSI


neplačilo za korist (zunanja ekonomija) ali škodo(zunanja disekonomija), ki jo ekonomski subjekt povzroči s svojim delovanjem.

POVEZANOST JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA



Vir: Finance, 3.6. 2003.


Vir: Finance, 13.10. 2004.

IMD: Konkurenčnost Slovenije 2006IMD: Konkurenčnost Slovenije 2006

Vir: Finance, 11.05. 2006.

IMD: Konkurenčnost Slovenije IMD: Konkurenčnost Slovenije na posameznih področjih 2006na posameznih področjih 2006

Vir: Finance, 11.05. 2006.

GLOBALIZACIJA IN JAVNI SEKTOR

- globalizacija je širjenje, poglabljanje in pospeševanje procesov svetovnega povezovanja

- dejavniki globalizacije (tehnološke spremembe, liberalizacija trgov, ideologija in politične odločitve)

- zmanjšuje se ekonomska vloga nacionalne države (pojav konkurence na področju izobraževanja, davkov, delovne zakonodaje ipd.)

- ogroženo je vodenje socialne politike (pohod neoliberalizma) vpliv na razvoj upravnih sistemov (partnerska vloga države, delegiranje nalog, sodobni menedžment ipd.)


JAVNI SEKTORJAVNA UPRAVA

Državna uprava (vladne službe, ministrstva

z organi v sestavi in izpostavami, UE)

Lokalna samouprava

Nosilci javnih pooblastil

POLITIČNI SISTEM

ŠOLSTVO

ZDRAVSTVO IN SOCIALNO VARSTVO

RAZISKOVALNA SFERA

KULTURA


SLOVENSKA JAVNA UPRAVA 2,007 mio prebivalstvo 150.000 zaposleni v javnem sektorju 5,9% delež zaposlenih v JS med aktivnim prebivalstvom 35.000 zaposleni v javni upravi (državna uprava in občine)

Državna uprava:15 ministrstev44 organov v sestavi ministrstev13 vladnih služb58 upravnih enot

Lokalne skupnosti:210 občin


ministrstva (15)organi v sestavi (44)

javne agencije (16)upravne enote (58)

Geodetska uprava RSDavčna uprava RS

inšpekcije

inšpektorati (12)

Zakon o inšpekcijskem

nadzoru

Zakon o državni upravi

Zakon o javnih agencijahobčine (210)

Zakon o lokalni samoupravi

javni zavodi (419)

javni skladi (12)

Zakon o (javnih?) zavodih

Zakon o javnih skladih

Zakon o Vladi RS vladne službe (13)

direktorati (53)

OKVIR GOSPODARSKIH IN SOCIALNIH REFORM ZA POVEČANJE BLAGINJE V SLOVENIJI

(4 razvojne prioritete in 67 ukrepov)

Razvojne prioritete

· konkurenčnost in gospodarska rast,

· ustvarjanje, pretok in uporaba znanja,

· učinkovita in cenejša država,

· moderna socialna država in večja zaposlenost,


(4 razvojne prioritete in 67 ukrepov)

Zakaj reforme?

· tranzicijska inercija,

· meje rasti gradualizma,

· dramatično upadanje konkurenčnosti,

· rigidnost korporativizma,

· izziv dolgožive družbe,

· birokratiziranost poslovnega okolja in neučinkovita država,

Dosedanji razvojni model Nova razvojna paradigma

regulacija in birokratizacija trgov deregulacija in liberalizacija trgov

omejevalno podjetniško okolje spodbujanje nastajanja in rasti podjetij

relativna zaprtost finančnih trgov odprtost finančnih trgov in konkurence

državno-korporativistična lastniška struktura

privatizirano gospodarstvo s pravimi lastniki

nezadostna prilagodljivost trga dela večja prožnost trga dela

kolektivni sistemi socialne varnosti individualne potrebe in odgovornost

korporativizem velikih socialnih partnerjev

odprto in široko partnersko sodelovanje

birokratsko-hierarhični sistem javne uprave

decentralizacija in javno zasebno partnerstvo

poudarek makroekonomskemu in socialnemuravnovesju

poudarek trajnostnemu razvoju na temelju strukturnih reformin večje družbene dinamike

Kako izvesti reforme?


Kaj prinašajo reforme?· več ekonomske svobode,· enostavnejše in bolj pregledno delovanje države,· podjetništvu bolj naklonjeno in prijazno državo,· odpravo različnih birokratskih in administrativnih ovir,· bolj učinkovito in tržnim razmeram ustrezno lastniško strukturo,· nižje davčne obremenitve in poenostavljene davčne predpise,· bolj pregleden sistem socialnih pomoči, ki spodbuja aktivnost

posameznikov,· bolj učinkovit sistem spodbud za pretok znanja med gospodarstvom

in univerzami,· vejo ekonomsko liberalizacijo trgov,· možnosti za investiranje in lažji dostop do finančnih virov,· nabor velikih nacionalnih projektov, podprtih s sredstvi iz EU

skladov

Socialna vzdržnost reform?

TRETJA PRIORITETA:

4.1. Predlog ukrepov za bolj učinkovito in cenejšo državo

Ukrep 35: Izboljšave pri postopkih priprave in izvrševanja proračunaPovečati racionalnost pri načrtovanju in izvrševanju proračuna; povečati razmerje

med koristmi in vloženimi sredstvi (»value for money«) ter prispevati k cilju zmanjševanja javnofinančnih odhodkov (predlogi: npr. večja svoboda razporejanja sredstev, zero budgeting, performance budgeting itd.)

Ukrep 36: Racionalizacija delovanja javnega sektorjaDoseči vejo učinkovitost javnega sektorja, racionalizirati obseg javnih nalog in ga

dosegati z nižjimi vloženimi sredstvi (predlogi: npr. zniževanje zaposlovanja, merjenje učinkovitosti in racionalnosti porabe, kakovosti delovanja, centralizacija JN itd.)

Ukrep 37: Presoja učinkov obstoječih predpisovSpremeniti ali odpraviti predpise, ki so neučinkoviti in povzročajo nepotrebne stroške

zasebnemu sektorju (predlogi: npr. uvajanje RIA, odpraviti primere visokih in omejujočih standardov itd.)

TRETJA PRIORITETA:


Ukrep 38: Vzpostavitev centralne evidence pravic iz javnih sredstevVzpostavitev enotne - centralne evidence vseh pravic je rešitev, ki je uporabna za

administrativne potrebe pri odločanju in analitične potrebe (npr. odločanje o socialnih transferjih) (predlogi: npr. centralna evidenca, ki vključuje podatke o upravičencu ter prejemke iz javnih virov + povezava podatkovnih baz)

Ukrep 39: Ena vstopna točka - eno mesto uveljavljanja in odločanja o socialnih pravicah

Odločanje o tistih socialnih pravicah, ki so odvisne od dohodkovnega in premoženjskega položaja posameznika ali družine, združiti na enem mestu (Centri za socialno delo postanejo vstopna točka v sistemu socialnih pravic)

Ukrep 40: Vzpostavitev Registra nepremičninVzpostavitev nove večnamenske baze, ki bo omogočila cenejše resorne in državnestatistike (tudi povezovanje z drugimi evidencami, predvsem Centralnim registrom

prebivalstva) (večnamenska baza za vodenje različnih politik – socialne, davčne..)

TRETJA PRIORITETA:


Ukrep 41: Predlog reforme davčne in carinske upravemožnost sinergij pri povezovanju CURS ter DURS; fleksibilnost kadrov; vzpostavitev

med seboj primerljivih davčnih uradov in carinskih uradov(benchmarking); modernizacija notranjih struktur (pilotni projekti, tuji strokovnjaki..)

Ukrep 42: Uveljavljanje javno zasebnega partnerstva (JZP) in zasebnega financiranja izgradnje velikih infrastrukturnih objektov

V financiranje in upravljanje velikih infrastrukturnih projektov je smiselno pritegniti zasebni sektor (sprejeti zakonski okvir, urediti BOT projekte, institucionalizacija JZP..)

Ukrep 43: Vzpostavitev mikrosimulacijskega modela za spremljanje finančnih učinkov predlagane zakonodaje

Pocenitev in poenotenje finančnih učinkov predlaganje zakonodaje


STRATEGIJA RAZVOJA SLOVENIJE (OSNUTEK)

10. UČINKOVITA DRŽAVA• ključno dobro delovanje sodstva, pravosodja in JAVNE UPRAVE (vključevanje načel in

menedžerskih ukrepov ZS –modernizacija JU v smeri večje uspešnosti in učinkovitosti) – SNRSJS 2003-05

• decentralizacija in razvoj upravljanja + večja učinkovitost javnega menedžmenta; umik države iz gospodarstva (vključno z zmanjšanjem nepotrebnih regulacij) ; javno-zasebno partnerstvo; uvajanje načela dobrega vladanja in transparentnosti, izboljšati odnos do uporabnikov

Izzivi, cilji, usmeritve in ukrepi- Zmanjševanje neposredne vloge države v gospodarstvu s spodbujanjem javno zasebnega partnerstva - Povečevanje učinkovitosti države in vodenja javne uprave z uvajanjem načel in prakse novega javnega upravljanja (new

public management) - Zmanjševanje implementacijskega deficita - Izboljšanje učinkovitosti in participativnosti političnega odločanja - Vzpostavitev proaktivnega delovanja tistih akterjev, organizacij in institucij, ki nadzirajo nosilce javnih pooblastil in

tokove kapitala - Vzpostavitev višje ravni profesionalizacije vseh ključnih akterjev - Opustitev političnega kadrovanja v nadzorne svete in večja transparentnost kadrovanja

- Koordinacija dejavnosti nadzornih služb, uradov in agencij ter policije in tožilstva

Vir: Strategija razvoja Slovenije (SRS) (jul. 2004) – 10. Učinkovita država, UMAR, Ljubljana, str. 155-162.

znaČilnosti, vloga in pomen javnega sektorja

Documents