energije d.d. infotok - elektro mariborbarite objekta, urediti zapiranje proti za-hodu, vgraditi...

Odprtje RTP Meljein obeleÏitev zaãetka gradnjeRTP Koro‰ka vrata

l

Odprava blagajn v druÏbi l

KonferencaEnergija 06 l

Nova predstavnikasveta delavcev vnadzornem svetu

infotok

Interni informacijski list podjetja Elektro Maribor, javnega podjetja za distribucijo elektriãne energije d.d. 4/06

Odprtje RTP Meljein obeleÏitev zaãetka gradnjeRTP Koro‰ka vrata

l

Namenjeno:

2 infotok / september / 4 / 2006

JUBILANTI

Jubilejne nagradeNove ãlane sveta delavcev ãakajo pomembnenalogeOtvoritev RTP Melje in obeleÏitev zaãetkagradnje RTP Koro‰ka vrataNova predstavnika delavcev v nadzornemsvetu sta Anton Jau‰ovec in Bogomil JelencJulija je zaãel delovati na novo izvoljeni svetdelavcevPoslovanje druÏbe v prvi polovici leta 2006Elektro Maribor bo zgradil nov daljnovod v PrekmurjuLeto‰nja Energija 06 bo v MariboruKdo je kdo v energetikiDruÏba Elektro Maribor je ponosnipokrovitelj Festivala LentRazvoj transformacije 110/20 kV v podjetjuElektro Maribor na podroãju Ptujskega polja,Haloz in Slovenskih goricGradnja Puhovega mostu·e 98 dni do uvedbe evraV kontrolingu je najpomembnej‰esodelovanje z drugimi sluÏbami in ljudmiZaãetek inovativne dejavnosti v podjetjuOdprava blagajn v druÏbi Elektro Maribor, d.d.Bioenergetika – energetski vir prihodnostiNa‰a super tajnica Beti ·lehtaKlicni center – ãedalje veãja informacijskapodporaStres in mi Duhovi Vikingov ter podobe opeãnatih hi‰UdeleÏba na 12. letnih igrahelektrodistribucijskih podjetij SlovenijeVabilo ‰portnega dru‰tvaVarovanje okoljaKraja barvnih kovinKragulj – moja strastPo 40 letih delovne dobe se je upokojilsodelavec JoÏe ·tebihIzpad elektriãne energije odpravljen predvelikim nogometnim dogodkomPraznik zdruÏitve prekmurskih Slovencev z matiãnim narodomRazgovori z upravoRojstni danNagrajeni prispevki za Infotok

23

4

7

7

89

101112

13

141517

1818192021

222426

2627272829

29

30

303131

Vsebina

Na naslovnici

avgust, september in oktober

Delovna Ime in priimek OE /SE Mesec doba izpolnitve

35 Marjan Lipej SE Gradnje in Remont avgust

35 Marija Roudi Uprava avgust

35 Majda Per‰ak Maribor z okolico avgust

35 Veronika Fermevc-Ban Slovenska Bistrica september

35 JoÏe Pepevnik Maribor z okolico oktober

35 Zdenko Rojko Uprava oktober

35 Sreãko Fregl Slovenska Bistrica oktober

30 Rudolf Ovãar SE Gradnje in Remont avgust

30 Vlado Prah Maribor z okolico september

30 Elizabeta Kirbi‰ Uprava september

30 Anton ·kerlak Murska Sobota september

30 Majda Koro‰ak Maribor z okolico september

30 Jelka OroÏim-Kop‰e Uprava oktober

30 Janez Cugmas Slovenska Bistrica oktober

30 Leopold Rodo‰ek Ptuj oktober

20 Ivan ·tern Slovenska Bistrica avgust

20 Milan ·ega Ptuj avgust

20 Danilo Fla‰ker Maribor z okolico avgust

20 JoÏe ·amperl SE Gradnje in Remont september

20 Bojana Brauner Uprava september

20 Anton Ferliã Maribor z okolico september

20 ârtomir Kores Uprava september

20 Zvonko Kokol Uprava oktober

10 Mitja Valenãak Maribor z okolico avgust

10 JoÏef Tropenauer Gornja Radgona avgust

10 Marjan Gradi‰nik Ptuj avgust

10 Ale‰ Pu‰nik Slovenska Bistrica september

10 Du‰an Geriã Murska Sobota september

10 Vladimir Mauko Uprava september

10 Marjan Alt Gornja Radgona oktober

âestitamo!

Jubilejne nagrade

Zaãetek gradnje RTP Koro‰ka vrata

a Fotografija:Borut Cvetko,Media SPEED

3infotok / september / 4 / 2006

UVODNIK

Nove ãlane sveta delavcev ãakajo pomembne nalogeZgodil se je dan D, ustanovna seja sveta delavcev Elektra Maribor in s tem sprejetje odloãitve o predsednikusveta delavcev in ãlanih nadzornegasveta. Podrobnosti in izidi volitev so vam znani in kot predsednik vam danes predstavljam glavne naloge novoizvoljenega sveta delavcev.

Odloãitev, ali naj sprejmem vlogo pred-sednika sveta delavcev, je bila teÏka, sajse zavedam velike odgovornosti in nalog,ki nas ãakajo. Toda dejstvo, da se je s te-Ïavami treba spoprijeti, mi je vedno po-menilo izziv. Ker nas v prihodnosti kotnove ãlane sveta delavcev ãaka velikonalog, danes ne bom omenil vseh,ampak le najpomembnej‰e.

Po zakonu o sodelovanju delavcev priupravljanju (ZSDU iz leta 1993 in 2001)in po dogovoru o sodelovanju delavcevpri upravljanju v Elektru Maribor, d. d., (izleta 2000) delavci individualno uresniãu-jejo pravico do sodelovanja pri upravlja-nju, saj lahko vloÏijo pobude, mnenja inpredloge, seveda pa nanje lahko tudi od-govorijo. Prav tako pa imajo pravico dopravoãasne obve‰ãenosti o spremembahna svojem delovnem podroãju, kar zade-va urejenost delovnih razmer ter podroã-je varnosti in zdravja pri delu. Delodajalecje zavezan, da poi‰ãe dogovor s svetomdelavcev pri naslednjih podroãjih:

• osnove za odloãanje o izrabi letnegadopusta in odloãanje o drugih odsot-nostih z dela,

• merila za ocenjevanje delovne uspe-‰nosti delavcev,

• merila za nagrajevanje inovacijske de-javnosti v druÏbi,

• razpolaganje s stanovanjskim skladom,poãitni‰kimi zmogljivostmi in drugimiobjekti standarda delavcev,

• merila za napredovanje delavcev.

Prav zadnji poudarki so dober kazalecglavnih podroãij delovanja novoizvoljene-ga sveta delavcev. Program na‰ega delabom tudi podrobno predstavil na prihod-nji seji sveta delavcev. Za vsa glavna podroãja programa bomo

ustanovili odbore, ki jih bo imenoval inpotrdil svet delavcev. K sodelovanju v od-borih sveta delavcev bom povabil tistesodelavce, ki v podjetju Ïe pokrivajoomenjeno podroãje, in upam, da se bosvet delavcev s predlogi strinjal. Tako bodoseÏena najveãja uãinkovitost dela od-bora.

V svojem programu bom predstavil od-bore, ki bodo pokrivali:

• spremembe – reorganizacijo podjetjain delovno-pravno podroãje,

• podroãje za ureditev sodelovanja de-lavcev pri upravljanju in sodelovanje ssindikatom Elektra Maribor ter ureditevposlovnika sveta delavcev,

• plaãno politiko in nagrajevanje delav-cev,

• izobraÏevanje,• podroãje varnosti in zdravja pri delu

(delavski zaupnik),• poãitni‰ko dejavnost.

Delovnih odborov je veliko, prav tako pane dvomim, da bodo tudi preostali ãlanisveta delavcev imeli svoje predloge inbomo imenovali ‰e kak‰nega za podroã-je, ki sem ga morda izpustil. DrÏavi in elektrodistribucijskim podjetjemje Evropska unija naloÏila rok za loãitevposameznih dejavnosti, ki bo tudi nare-koval tempo dela posameznih odborov.Ker se rok, 1. julij 2007, bliskovito pribli-Ïuje, bodo odbori morali nemudoma za-ãeti delo.

Aktualnost tekoãe problematike in drugeaktivnosti sveta delavcev bom posku‰alohraniti na ravni, ki jo je Ïe vzpostavilprej‰nji svet delavcev. Velike zasluge zato ima zagotovo predsednica prej‰njegasveta delavcev in upam, da bom tudi samtako uspe‰en pri vodenju novega svetadelavcev. Vsekakor bom ohranil kontinui-teto sej po posameznih obmoãnih in sto-ritvenih enotah. Ob tej priloÏnosti pa po-zivam vse zaposlene, naj sodelujejo s po-budami, mnenji in predlogi, ki jih lahkonaslovite neposredno name ali na svetdelavcev po elektronski po‰ti ali daste vnabiralnike predlogov, ki so name‰ãeni

na vseh lokacijah. Prej‰nja predsednica jeimela takih pobud in predlogov veliko,zato sem malce preseneãen, da jih sam‰e nisem prejel.

Posku‰al bom tudi spodbuditi organizaci-jo zborov delavcev, ki je naj‰ir‰a oblikasodelovanja delavcev pri upravljanju. Kotsami veste, zbori delavcev na nekaterihlokacijah Ïe kar nekaj ãasa niso bili orga-nizirani, kar je treba spremeniti. Tudi so-delovanje s sindikatom v zadnjem ãasu nibilo najbolj‰e, zato bom posku‰al mednami vzpostaviti partnerski odnos, saj sibomo tako vsi olaj‰ali delo. Vsekakor paÏe sedaj vem, da bo treba vloÏiti velikodela in da brez va‰e pomoãi vsega, karsem zapisal, ne bo mogoãe izvesti. Za konec prav lepo pozdravljam vse so-delavke, sodelavce, aktivne in tiste, ki stesvojo aktivno delovno dobo v Elektru Ma-riboru Ïe uspe‰no konãali.

Miroslav Peãovnik, predsednik sveta delavcev

Miroslav Peãovnik

Kar ‰tirje dogodki, pomembni tako za podjetje kot za ‰ir‰o lokalno skupnost, so bili 27. junija 2006. Slavnostno smo odprli razdelilno transformator-sko postajo 110/10(20) kVMelje, obeleÏili zaãetekgradnje razdelilne trans-formatorske postaje110/10(20) kV Koro‰kavrata, predana sta nambila certifikat ISO 14001 in akreditacijska listinamerilnega laboratorija po ISO 17020.

Slavnostno odprtje

Kot ãastni gost je na dogodku sodelovalminister za gospodarstvo Republike Slo-venije, mag. Andrej Vizjak. Dogodek se jezaãel s slavnostnim odprtjem prenovljeneRTP Melje, mag. Andrej Vizjak in pred-sednik uprave Stanislav Vojsk sta simbo-liãno prerezala Ïice.

Minister je v uvodnem nagovoru pozdra-vil projekte za poveãanje zanesljivosti os-krbe na obmoãju Maribora. Poudaril jepomembnost uãinkovite rabe energije inna‰ odnos do nje.

Predsednik uprave Elektra Maribor je vsvojem govoru povedal, da je RTP Melje

ena izmed tehnolo‰ko najzahtevnej‰ih in-vesticij, saj napaja levi breg mesta Mari-bor in je morala ves ãas gradnje nemote-no obratovati, rezervnega napajanja tegadela mesta pa ni bilo mogoãe v celoti za-gotoviti.

RTP Melje

Razdelilna transformatorska postaja110/10(20) kV Melje je ena izmed najsta-rej‰ih na preskrbovalnem obmoãju Elek-tra Maribor. Zgrajena je bila Ïe leta 1949in je na‰a najbolj obremenjena postaja,saj napaja nekaj velikih industrijskih odje-malcev v bliÏini, splo‰ni odjem mestnegajedra na levem bregu in odjem PobreÏjana desnem bregu Drave, kar skupaj po-meni pribliÏno 40 odstotkov odjema naobmoãju mesta Maribor.

Energetsko obmoãje Maribora na levembregu Drave se danes napaja preteÏno iz

RTP Melje in delno iz RTP Studenci. V pri-meru izpada RTP Melje prenapajanje izsosednjih RTP (Radvanje, Tezno, Dobra-va), vkljuãno z RTP Studenci, ne pokrivapotreb po elektriãni energiji in je takopreskrbovalno nezanesljivo. Prav zato jebila obnova tega zelo obremenjenegaobjekta tako zelo pomembna. Ob njeniobnovi pa je poseben izziv pomenil tudizelo omejen prostor v industrijski coniMelje, v katero je postaja ume‰ãena. Priobnovi je bila uporabljena najnovej‰atehnologija. RTP Melje ima sedaj dvatransformatorja moãi po 40 MVA terplinsko izolirano 110 kV stikali‰ãe.

Certifikat ISO 14001 in akreditacijskalistina merilnega laboratorija

Pred objektom RTP Melje sta potekali tudidve pomembni podelitvi – predaja certifi-kata ISO 14001 celotni druÏbi in akredita-cijske listine merilnemu laboratoriju.


Odprtje RTP Melje in obeleÏitev zaãetka gradnje RTP Koro‰ka vrata

a Besedilo: Karin Zagomil‰ek a Fotografije: Borut Cvetko, Media SPEED

RTP MELJE IN RTP KORO·KA VRATA

Stanislav Vojsk, predsednik uprave Elektra Maribor, in mag. Andrej Vizjak, minister RS za gospodarstvo, sta prerezala Ïice in uradno otvorila RTP Melje.


zgradbi (tako imenovana GIS-izvedba) ters kabelsko povezavo 110 kV s sosednjimiRTP 110/10(20) kV Melje in RTP 110/35kV Pekre. Obenem pa bo kabelska pove-zava z RTP Melje izvedena s 110 kV kab-lom, poloÏenim v strugo reke Drave.Tretji vidik pa je sama umestitev v pro-stor. Dogovarjanja glede lokacije nove RTP sose zaãela Ïe oktobra 1995. Dokonãno paje bila sedanja lokacija ob Koro‰kemmostu potrjena konec leta 1999 s spre-jetjem odloka o zazidalnem naãrtu za delobmoãja. Zaradi umestitve v urbano oko-lje je naveden odlok zahteval tudi izved-bo javnega arhitekturnega nateãaja za

zunanji videz objekta, ki je bil izveden vletu 2003. Zaradi bliÏine stanovanjskihobjektov se je v razpravo pri sprejemanjuzazidalnega naãrta intenzivno vkljuãevalalokalna skupnost, katere zahteve so bileupo‰tevane. Tako je bilo treba zniÏati ga-barite objekta, urediti zapiranje proti za-hodu, vgraditi nizko hrupne transforma-torje, izvesti arhitekturni nateãaj in us-trezno protipoÏarno za‰ãito.Mag. Andrej Vizjak, Stanislav Vojsk in To-maÏ Ore‰iã so ob obeleÏitvi gradbi‰ãaRTP Koro‰ka vrata podpisali poslanico, jozaprli v ãasovno kapsulo in jo zalili v te-melje objekta ter RTP Koro‰ka vrata takosimboliãno predali prihodnjim rodovom.


Dr. Bo‰tjan Godec, direktor Slovenskeakreditacije, je podelil akreditacijo merilnegalaboratorija po ISO 17020 – prevzel jo je TomaÏ Ore‰iã.

Direktor Slovenskega in‰tituta za kako-vost in meroslovje Igor Likar je ElektruMaribor predal certifikat ISO 14001 za si-stem ravnanja z okoljem, ki ga je prevzelStanislav Vojsk.

Igor Likar, direktor Slovenskega in‰tituta zakakovost in meroslovje, ob predaji certifikataISO 14001 Stanislavu Vojsku. Poslanica je shranjena v ãasovno kapsulo za bodoãe rodove.

âasovna kapsula je v temeljih RTP Koro‰ka vrata.

RTP Koro‰ka vrataV drugem delu dogodka je TomaÏ Ore‰iãv svojem nagovoru povedal, da je RTPKoro‰ka vrata izjemen projekt iz treh vidi-kov. Prviã, za Elektro Maribor pomeni od-loãilno investicijo za zagotovitev zaneslji-vega in kakovostnega napajanja levegabrega Maribora – sredi‰ãa mesta in bliÏ-nje okolice. Drugiã, RTP Koro‰ka vrata bozaradi velikosti razpoloÏljivega zemlji‰ãaizveden s kovinsko oklopljenim in s pli-nom polnjenim 110 kV stikali‰ãem v

Dr. Bo‰tjan Godec, direktor Slovenskeakreditacije, je podelil akreditacijsko listi-no merilnemu laboratoriju po ISO 17020,ki jo je prevzel ãlan uprave TomaÏ Ore‰iã.

Splavarjenje po Dravi


a Besedilo: Mihaela ·nuderl a Fotografije: Borut Cvetko, Media SPEED

a Besedilo: Karin Zagomil‰ek a Fotografije: Borut Cvetko, Media SPEED


Poprijeli smo tudi za vesla.

Nova stavba RTP Melje.

Splavarski krst. Na splavu je bilo veselo.

Odprtje RTP Melje in gradbi‰ãa RTPKoro‰ka vrata je spremljal bogatspremljevalni program. Tako smo nasplavarjenje po reki Dravi popeljali vse,ki so se odzvali na‰emu vabilu. VoÏnjese je udeleÏilo veliko ‰tevilo poslovnihpartnerjev, odjemalcev, dobaviteljev indrugih. Po splavarskem krstu so po-gumnej‰i poprijeli ‰e za vesla in naspopeljali po toku reke Drave.

O objektih Oba objekta, RTP Melje in RTP Koro‰ka vrata, sta odlo-ãilna za nemoteno energetsko oskrbo Maribora. Oskr-ba mesta bo zanesljiva ‰ele z razdelilno transformator-sko postajo Koro‰ka vrata, ki smo jo zaãeli graditi s po-dobno tehnologijo kot RTP Melje, le z manj‰o moãjo, insicer dvema transformatorjema moãi 2 x 31,5 MVA.

Z gradnjo RTP Koro‰ka vrata in povezovalnega 110 kVkablovoda med RTP Melje, RTP Koro‰ka vrata in RTPPekre bo zagotovljeno zanesljivo in kakovostno napaja-nje levega brega mesta Maribor in bliÏnje okolice. Naj-veãji izziv za stroko pa bo nedvomno vkljuãitev razdelil-nih transformatorskih postaj Melje in Koro‰ka vrata v110 kV omreÏje, ki bo izvedeno s kablovodom 110 kV.Ta bo poloÏen v strugo reke Drave in bo prvi objekttake vrste v Sloveniji.


Julija je zaãel delovati nanovo izvoljenisvet delavcev

Po izvedeni kandidacijskikonferenci ter opravljenihvolitvah posameznih obmoãnih in storitvenihenot, se je julija prviã sestal svet delavcev v novi sestavi.

Svet delavcev sestavljajo ãlani iz vseh de-lovnih enot, ‰tevilo pa je razdeljeno vskladu s ‰tevilom delavcev v posameznienoti. Tako so iz uprave v sestavi svetadelavcev ‰tirje predstavniki, in sicer IrenaAHEJ, Bogomil JELENC, Miroslav PEâOV-NIK in Alojz LE·NIK. Enoto Maribor zokolico predstavljata Bojan KAUKLER inBranko ·TANCER, storitveno enoto Grad-nje Ljutomer Anton JAU·OVEC, storitve-no enoto Gradnje in remont Maribor paIgor SEVER in Zvonko ROTTNER. Iz ob-moãne enote Ptuj je predstavnik Maksi-miljan TURIN, iz obmoãne enote MurskaSobota pa Gustav âARNI. Obmoãnoenoto Gornja Radgona zastopa MarkoBRAâIâ, obmoãno enoto Slovenska Bi-strica pa Marjan ORE·Iâ.

Po opravljenih volitvah je za predsednikasveta delavcev vnoviã izvoljen MiroslavPeãovnik iz uprave, za podpredsednikapa predstavnik enote Slovenska BistricaMarjan Ore‰iã. Prav tako je svet delavcevdobil nova predstavnika v nadzornemsvetu, to sta postala Anton Jau‰ovec izstoritvene enote Elektro Gradnje Ljuto-mer in Bogomil Jelenc iz uprave, ki sta seskup‰ãini delniãarjev Elektra Maribor tudipredstavila. Delniãarji so se s predlogomsveta delavcev strinjali in oba potrdili kotnova predstavnika v nadzornem svetupodjetja.

Elektro Maribor je na prviseji sveta delavcev, ki jebila 12. julija, dobil dvanova ãlana nadzornegasveta, saj je prej‰njimapredstavnikoma delavcev potekel mandat.

Na seji, ki je potekala 25. avgusta na se-deÏu druÏbe v Mariboru, je bila skup‰ãinaseznanjena z novima predstavnikoma,tako bosta interese delavcev odslej zasto-pala Anton Jau‰ovec in Bogomil Jelenc.Oba sta imenovana za mandatno obdob-je ‰tirih let.

SVET DELAVCEV

Nova predstavnika delavcev v nadzornem svetu sta Anton Jau‰ovec in Bogomil Jelenc

a Besedilo: Marjan Ore‰iã a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografiji: arhiv Antona Jau‰ovca in Mihaela ·nuderl

Anton Jau‰ovec je v Elektru Maribor za-poslen Ïe 33 let in zdaj vodi gradnje zah-tevnih objektov na storitveni enoti Elek-tro Gradnje Ljutomer. Za Infotok pa jepovedal, da se bo v svojem mandatu zav-zemal za tiste odloãitve, ki bodo v dobropodjetja in vseh zaposlenih.

Svet delavcev je za svojega drugegapredstavnika imenoval Bogomila Jelen-ca, ki v Elektru Maribor sluÏbuje 11 let,danes pa opravlja funkcijo vodje sluÏbeobratovanja. Novi predstavnik nam je po-vedal, da bo, glede na prihajajoãe spre-membe v energetiki in poslediãno v pod-jetju, deloval v dobro delavcev in se zav-zemal za pozitivne sinergije.

Anton Jau‰ovec

Bogomil Jelenc

Od januarja do junija 2006 rezultatiposlovanja druÏbe Elektro Maribor,d. d., kaÏejo, da je druÏba realiziraladobiãek v vi‰ini 84.866 tisoã tolarjevin je za 17 odstotkov manj‰i od naãrtovanega. Tako je bil naãrtovani letni dobiãek realiziran v vi‰ini 19 odstotkov.

Vsi prihodki druÏbe so v obravnavanemobdobju zna‰ali 21.626.043 tisoã tolar-jev, kar je za 12 odstotkov veã kot vistem obdobju lani. Letni naãrtovani pri-hodki so bili realizirani v vi‰ini 54 odstot-kov. Na poveãanje prihodkov od prodajeso najbolj vplivali veãji prihodki prodajeelektriãne energije in veãji prihodki oduporabe omreÏja.

Prihodki od prodaje elektriãne ener-gije so zna‰ali 11.570.456 tisoã tolarjev,kar je za 16 odstotkov veã kot v istemobdobju minulega leta in za 10 odstot-kov veã, kot smo naãrtovali za prvih ‰estmesecev tega leta. K temu so pripomogleveãje koliãine prodane elektriãne energi-je, kar je predvsem posledica dolge inmrzle zime. Odjemalcem smo prodali 1.110.592MWh elektriãne energije, kar je za devetodstotkov veã, kot smo naãrtovali zaobravnavano obdobje, in za 14 odstot-kov veã kot v istem obdobju lani.

Prihodki od uporabe omreÏja v znesku7.912.577 tisoã tolarjev, ki so glavni virprihodkov dejavnosti sistemskega opera-terja distribucijskega omreÏja (SODO), sobili glede na isto lansko obdobje vi‰ji zasedem odstotkov. Letni naãrt je bil realizi-ran v vi‰ini 52 odstotkov, polletni pa v vi‰i-ni 104 odstotkov, kar je predvsem posle-dica veã prodanih koliãin elektriãne ener-gije na na‰em distribucijskem obmoãju.

Vsi stro‰ki in odhodki druÏbe so v obravnavanem obdobju zna‰ali21.541.177 tisoã tolarjev, kar je za 16odstotkov veã kot v istem obdobju lani inza 6 odstotkov veã od naãrtovanih za le-to‰nje obdobje. Tako je bil letni naãrtrealiziran v vi‰ini 54 odstotkov. Vzrok za

Investicijska vlaganja so v gospodar-skem naãrtu za leto 2006 naãrtovana vvi‰ini 5.019.591 tisoã tolarjev. V prvempolletju smo porabili 1.674.969 tisoã to-larjev, oziroma 33,4 odstotka sredstevletnega naãrta. Realizacija polletnega na-ãrta investicijskih vlaganj je bila 80 od-stotkov.

VzdrÏevalna dela, torej pregled, revizi-ja, meritve, poseki in diagnostika, so bilaopravljena na celotnem distribucijskemsistemu ter obsegajo vse naprave in na-


Poslovanje druÏbe v prvi polovici leta 2006

a Besedilo: Sandi ·prah

POSLOVANJE

povi‰anje stro‰kov so bili predvsem vi‰jistro‰ki nakupa elektriãne energije in vi‰jistro‰ki uporabe omreÏja.

Stro‰ki nakupa elektriãne energije vznesku 12.677.893 tisoã tolarjev so biliza 23 odstotkov vi‰ji kot v istem obdobjulani in za 13 odstotkov vi‰ji od naãrtova-nih za prvo polletje tega leta. Letni naãrtje bil realiziran v vi‰ini 60 odstotkov.Ugotavljamo, da so bili stro‰ki vi‰ji zaradivremenskih razmer in vi‰jih cen energen-tov na trgu, kot smo naãrtovali.

Rezultati poslovanja v posameznih sektorjih dejavnosti (v tisoã SIT).

Dejavnost Plan I-VI 2006 I-VI 2006 Indeks

Sistemski operater distribucijskega omreÏja (SODO) 401.273 606.369 151

Dobava el. energije tarifnim odjemalcem (DTO) –484.242 –373.446 77

Nakup in prodaja el. energije 139.062 –197.399

Storitve 46.764 49.342 106

Skupaj 102.857 84.866 83

Stro‰ki uporabe omreÏja v znesku2.364.975 tisoã tolarjev so bili v primer-javi z istim obdobjem minulega leta vi‰jiza 21 odstotkov, predvsem zaradi spre-membe korekcijskega faktorja. Korekcij-ski faktor je v okviru novega triletnegaregulativnega obdobja doloãila Javnaagencija Republike Slovenije za energijoz aktom o doloãitvi metodologije zaobraãunavanje omreÏnine in metodolo-gije za doloãitev omreÏnine ter z meriliza ugotavljanje upraviãenih stro‰kov zaelektroenergetsko omreÏje (Ul. RS ‰t.121/05).

Korekcijski faktor vpliva na vi‰ino stro‰-kov omreÏnine sistemskega operaterjaprenosnega omreÏja kot enega izmedelementov stro‰kov uporabe omreÏja (vobdobju I-VI 2005 je zna‰al faktor0,319, letos pa 0,557). Dejanski stro‰kiuporabe omreÏja so dosegli 51 odstot-kov letnega naãrta, polletni naãrt pa jebil realiziran v vi‰ini 103 odstotkov.

petostne nivoje. Pomanjkljivosti so bileuspe‰no odpravljene, kar zagotavlja ka-kovostno in nemoteno dobavo elektriãneenergije. VzdrÏevalna dela so bila izvede-na v okviru naãrtovanega obsega, razenpri revizijah, kjer je bila realizacija slab‰ain jih bomo intenzivneje izvajali v drugipolovici leta.

Varnost in zanesljivost obratovanja terkakovost dobave elektriãne energije jebila v skladu z energetskim zakonom,uredbo o splo‰nih dobavnih pogojih in si-stemskimi obratovalnimi navodili. V pri-merjavi z istim obdobjem lani je bila slab‰apredvsem zaradi manj‰e zanesljivosti do-bave (‰tevilo nenaãrtovanih prekinitev – iz-padov je bilo v tem obdobju za 16,2 od-stotka veã kot v istem obdobju lani).

Konec junija 2006 je bilo v Elektru Mari-bor, d. d., zaposlenih 873 oseb, kar je1,2 odstotka ali 10 zaposlenih veã kot obkoncu leta 2005.


DALJNOVOD V PREKMURJU

a Besedilo: uredni‰ki odbor

V Prekmurju naãrtujemo v podjetju Elektro Mariborgradnjo dvosistemskega110 kV elektroenergetske-ga voda na relaciji MurskaSobota – Maãkovci. Gradnja daljnovoda jenujno potrebna zaradi kvalitete oskrbe z elektriã-no energijo. Tako je izved-ba prehoda razdelilnetransformatorske postaje(RTP) Maãkovci na vi‰jo napajalno napetost (novaRTP 110/20 kV) in vkljuãitevdaljnovoda v obratovanjepredvidena v zadnji ãetrtinileta 2008.

Obstojeãa razdelilna transformatorskapostaja (RTP) 35/20 Maãkovci se trenut-no napaja po daljnovodu 35 kV iz RTPMurska Sobota. Zaradi poveãanih potrebpo elektriãni energiji, zanesljivosti in kva-liteti napajanja na obmoãju Goriãkega,pa tudi zaradi naãrtovane elektrifikacijeÏelezni‰ke proge OrmoÏ – Murska Sobo-ta – Hodo‰ je gradnja daljnovoda nujnopotrebna. V projektni dokumentaciji jepredvidena izvedba nadzemnega daljno-voda na celotnem odseku med RTP Mur-ska Sobota in nadvozom regionalneceste nad Ïeleznico v Maãkovcih, med-tem ko je podzemna izvedba predvidenamed nadvozom in RTP Maãkovci. CelotnadolÏina nadzemnega daljnovoda bo zna-‰ala 13,7 km, dolÏina podzemnega pa bo0,73 km.

Optimizacija trase

V projektu gradnje daljnovoda smo se vdruÏbi Elektro Maribor hoteli ãim boljpribliÏati Ïeljam in zahtevam lokalne jav-nosti, zato smo izbrali izvedbo stebrov, kije v okolju manj vidna in najbolj optimal-na. Prav tako smo prvotno traso prilago-dili in jo, po uskladitvi z naravovarstveni-ki, premaknili bliÏe trasi Ïeleznice, takobo ‰e bolj odmaknjena od poseljenih po-droãij. Vizualni vpliv pa bomo omilili tudiz zasajanjem dreves. Poleg tega potekajo ‰e pogovori z lokal-no skupnostjo o odstranitvi obstojeãegadaljnovoda 35 kV, ki v tem trenutku po-teka po obmoãju strnjene poselitve, saj tapo izgradnji novega ne bo veã potreben.

Daljnovod in Krajinski park Goriãko

Trasa predvidenega daljnovoda bo delo-ma potekala po obmoãju krajinskegaparka Goriãko in Natura 2000. Naãrti zaizgradnjo so bili skrbno doloãeni, pravtako pa bomo v podjetju dosledno upo-‰tevali vse pogoje za varstvo naravnihvrednot, biotske raznovrstnosti ter kme-tijskih in gozdnih zemlji‰ã. Trasa bo v naj-manj‰i moÏni meri posegala v habitateMaãkovskega potoka ter druge Ïivljenj-ske prostore.

Sevanje v predpisanih mejah

Vrednosti elektromagnetnih sevanj narobu desetmetrskega koridorja vzdolÏtrase daljnovoda (tako nadzemnega kotpodzemnega) ne bodo presegle doloãe-nih za I. obmoãje varstva pred sevanji. Vto obmoãje spadajo stanovanjski, vzgoj-novarstveni ter izobraÏevalni objekti, bol-ni‰nice, zdravili‰ãa in druge stavbe. Zumikom trase daljnovoda pa bomo dose-gli, da se ta nikjer ne bo pribliÏal strnjeniposelitvi.

Naãrti in dogovori z lokalno skupnostjo

Po prvotnih naãrtih naj bi daljnovod pri-ãeli graditi Ïe prihodnje leto, ker pa je iz-gradnja zelo zahtevna in poteka po ob-ãutljivih naravnih obmoãjih, bomo svojo732 milijonov tolarjev vredno investicijozaãeli uresniãevati ‰ele po zakljuãku vsehdogovorov. Trenutno se dogovarjamo zobãino Puconci in krajevnimi skupnostmi.V druÏbi pa priãakujemo, da bo soglasjedoseÏeno v kratkem. Priãetek gradnje sebo nedvomno zamaknil, kljub temu padokonãanje investicije in vkljuãitev dalj-novoda v obratovanje predvidevamo vzadnji ãetrtini leta 2008.

Zakaj daljnovodna Goriãkem?

Daljnovod Murska Sobota – Maãkov-ci bo namenjen le neposredni oskrbiporabnikov elektriãne energije.Nujno je potreben zaradi kvalitetnej-‰e in bolj zanesljive oskrbe ter pove-ãanih potreb po elektriãni energiji.Hkrati pa je tudi osrednjega pomenaza razvoj avtocestnega programa, in-dustrije in elektrifikacije Ïelezni‰keproge OrmoÏ – Murska Sobota – Hodo‰.

Odjemalci elektriãne energije na po-deÏelju danes zahtevajo enako kako-vost in stalnost oskrbe kot v veãjihmestih in v podjetju Elektro MariborteÏimo k zagotavljanju enake kako-vosti vsem odjemalcem.

Elektro Maribor bo zgradil nov daljnovod v Prekmurju

Po prvi uspe‰nimednarodni konferenci o elektrodistribuciji in trgu elektriãne energije –Energija 05, so seorganizatorji odloãili, da jo pripravijo tudi letos. Tako se bo leto‰njaEnergija 06 odvijala med25. in 26. oktobrom vkongresnem centruHabakuk v Mariboru.

Organizator je, tako kot lani, podjetjePrplus d.o.o. iz Maribora, ki nam je o le-to‰nji konferenci povedal: “Lansko zado-voljstvo in pozitivni odzivi vseh vpletenih,kakor tudi vedno bolj pestra dogajanjana trgu elektriãne energije, so nas vzpod-budili, da tudi letos organiziramo med-narodno konferenco o elektrodistribucijiin trgu elektriãne energije. Na‰ cilj je, dabo leto‰nja konferenca ‰e bolj pestra, kotje bila lanska.”

Na konferenci bodo svoje znanje, pogle-de in izku‰nje predstavljali ‰tevilni pri-znani strokovnjaki iz Slovenije, VelikeBritanije, Finske, Avstrije, Nemãije, Srbijein Hrva‰ke. Tako bo Energija 06 v zname-nju pogledov vodilnih posameznikov iznekaterih najpomembnej‰ih elektro-ener-getskih podjetij v regiji in izku‰enj stro-kovnjakov, ki s svojim znanjem in ekipa-mi strokovnjakov sodelujejo pri delovanjupodjetij v celotnem evropskem prostoru.

Energijo 06 bodo z uvodnimi nagovoriotvorili mag. Andrej Vizjak, minister zagospodarstvo Republike Slovenije, Her-bert Ungerer, direktor pri Generalnem

Neubauer, ãlan uprave Steweag StegGmbH iz Avstrije, dr. Florian Haslauer,podpredsednik avstrijskega AT Kearney,David Shaw, direktor Datamonitor iz Veli-ke Britanije, dr. Philip E. Lewis, iz finske-ga podjetja VaasaEmg, dr. Günther Ra-bensteiner, predsednik uprave Verbund –APT AG iz Avstrije, dr. Sveta Bulatoviç,direktor Energy Financing Team iz Srbije,dr. Hermann Egger, ãlan uprave avstrij-skega podjetja Kelag in Goran Naprta,direktor Korlea Invest iz Hrva‰ke.

TomaÏ Ore‰iã je kot predsedujoãi leto‰njikonferenci Energija 06 povedal: “Obuveljavljanju evropske energetske strate-gije v smeri enotnega trga in ob obseÏnihspremembah, ki so v teku, vidim zelovelik pomen po izmenjavi pogledov in iz-ku‰enj med najodgovornej‰imi posamez-niki iz Slovenije in nekaterimi vodilnimiakterji iz evropskih drÏav. Tovrstne konfe-rence je smiselno izkoristiti za pridobiva-nje novih znanj, idej in nenazadnje tudiosebnih stikov.”


Leto‰nja Energija 06 bo v Mariboru


ENERGIJA 06

direktoratu za konkurenãnost pri EU ko-misiji, Zoran Îiviã, direktor Keko Varicond.o.o. in TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elek-tro Maribor d.d., ki je tudi predsedujoãikonferenci.

DruÏba Elektro Maribor je bila Ïe vlanskem letu generalni sponzormednarodne konference in tudiletos bo na‰e podjetje imelo enoizmed najpomembnej‰ih vlog pripodpori Energije 06. O dogajanjuboste lahko prebrali v naslednji‰tevilki Infotoka.

Prvi dan konference bodo sodelujoãirazpravljali o temah, ki so povezanez osnovnimi izzivi v sektorju, kot sopopolno odprtje trga elektriãneenergije, pravna loãitev dejavnosti invpra‰anja, povezana s privatizacijo.Tema drugega dneva pa bo poveza-na z vpra‰anji veleprodajnega trga,razliãnih cenovnih nivojev na posa-meznih nacionalnih trgih in z razlogiza stanje ter bodoãimi predvidevanji.

Na konferenci bodo sodelovali slovenskistrokovnjaki, med njimi dr. JoÏe ZagoÏen,generalni direktor HSE d.o.o., MartinNov‰ak, direktor GEN Energija d.o.o., dr.Robert Golob, predsednik uprave Istra-benz Gorenje energetski sistemi, ZoranMarãenko, direktor UPO Elektro Slovenijad.o.o. in mag. Damjan Stanek, direktorBorzen d.o.o.

Iz tujine bodo svoje poglede predstavilimag. Ivan Mravak, predsednik upravehrva‰kega HEP d.d., dr. Thomas Weber,ãlan poslovodstva E.ON Energie AG izNemãije, Andreas Böwing iz podjetjaRWE Energy AG iz Nemãije, dr. Gerhard www.energija06.si


V tokratni ‰tevilki predstavljamo ‰e nekaj pomembnih podjetij oziroma institucij na podroãju elektro-energetike.

Tako boste lahko veã izvedeli o direktora-tu za energijo in Koroni. Predstavljamopa tudi vodilni osebi, ki prihajata iz ome-njenih podjetij oziroma institucij: dr. Igor-ja ·alamuna in dr. Bo‰tjana Strmãnika.

INSTITUCIJE

Direktorat za energijo

Direktorat za energijo od decembra2004 deluje v okviru Ministrstva zagospodarstvo, s ãimer so se razmejilapodroãja med direktoratom in Mini-strstvom za okolje in prostor. Podroã-je uãinkovite rabe in obnovljivihvirov energije je ostalo v pristojnostiMinistrstva za okolje in prostor, zapodroãje tako imenovanih kvalificira-nih proizvajalcev elektriãne energijepa je pristojen Direktorat za energijo.

Direktorat za energijo sestavlja pet sek-torjev:

• sektor za oskrbo z energijo, • sektor za energetsko planiranje, • sektor za ekonomske analize in statisti-

ko v energetiki, • sektor za rudarstvo, • sektor za privatizacijo in upravljanje

drÏavnega premoÏenja.

Direktorat pokriva podroãje oskrbe zenergijo, pri ãemer je v ospredju ustvarja-nje ustreznih pogojev delovanja trga ternaãrtovanje zanesljive in gospodarne os-

krbe drÏave z energijo v luãi trajnostnegarazvoja energetskih sistemov. Sektor zaekonomske analize in statistiko opravljapoglobljene ekonomske analize v ener-getiki. Sektor za rudarstvo pokriva celot-no podroãje gospodarjenja z mineralnimisurovinami in s tem povezane upravne instrokovne naloge. V okviru direktorata seopravljajo tudi strokovne naloge na po-droãju upravljanja in privatizacije drÏav-nega premoÏenja v podjetjih energetske-ga sektorja.

V skladu z vsemi na‰tetimi nalogami paje direktorat dejaven tudi v mednarod-nem okolju in pri sooblikovanju regijskein evropske energetske politike. Direkto-rat pri svojem delu aktivno sodeluje tudiz drugimi vladnimi in nevladnimi akterji,ki delujejo znotraj omenjenih podroãij.

(vir: Direktorat za energijo)

Korona, d. d. Znamo, hoãemo, zmoremo

Delovanje Korone, d. d., temelji nabogatih izku‰njah, strokovnosti, ka-kovosti in veãletni poslovni uspe‰no-sti. Z leti se je podjetje razvijalo pre-ra‰ãalo svoje okvire, tako da danessvojim naroãnikom ponuja celostenspekter svetovalnih storitev in stori-tev inÏeniringa v energetiki in indu-striji.

Korenine podjetja izhajajo iz energetike,zato poznajo sistemske zahteve ter teh-nolo‰ke in ekonomske znaãilnosti obra-tovanja postrojev. Najveã izku‰enj in zna-nja o primarnih in sekundarnih sistemihimajo na energetskih objektih, kot so:• elektrarne,• prenosne in distribucijske razdelilne

transformatorske postaje,• objekti za nadzor in vodenje,• industrijski energetski postroji in siste-

mi.

Dejavnost so raz‰irili na obvladovanjetehnolo‰kih procesov v industriji ter nji-hovo povezanost z drugimi poslovnimifunkcijami v podjetjih. Organizirajo, vodi-jo in izvajajo zahtevne projekte, dobavlja-jo in vgrajujejo opremo ter funkcionalnopresku‰ajo delovanje sistemov. Svojo po-nudbo zaokroÏujejo s specializiranimisvetovalnimi in inÏenirskimi storitvami venergetiki, industriji, prometu in na po-droãju ekologije.

Zaposleni so del slovenskega strokovne-ga jedra na podroãju svetovanja in inÏe-niringa elektroenergetskih postrojev terobjektov v energetiki in industriji. Sodelu-jejo z visoko‰olskimi ustanovami in in‰ti-tuti ter drugimi strokovnimi organizacija-mi in posamezniki doma in po svetu.

Kljub vse moãnej‰i konkurenci tudi danesaktivno sodelujejo pri gradnji zahtevnej-‰ih energetskih objektov v Sloveniji, svojeizku‰nje in znanja pa uspe‰no uporablja-jo tudi na tujih trgih. V vlogi inÏenirja so-delujejo pri gradnji âHE Avãe, prve ãrpal-ne hidroelektrarne v Sloveniji. Najzahtev-nej‰ih nalog s podroãja inÏeniringa pa selotevajo tudi za tuje naroãnike v Makedo-niji (HE Sv. Petka) in arabskih drÏavah.

Po 18 letih uspe‰nega poslovanja bodonadaljevali utrjevanje svoje dejavnosti: zlastnimi izdelki s podroãja informatike venergetskih podjetjih, svetovalno-tehniã-nimi storitvami, novimi izdelki in storitva-mi v elektro distribucijah ter izvedbo ce-lostnih projektov (‘na kljuã’). Ne nazadnjejih zanimata tudi partnerstvo v investici-jah v energetiki in prodor na tuje trge.

·tevilne izku‰nje, strokovni pristop, stalnirazvoj kadrov ter tesno sodelovanje z na-roãniki zagotavljajo uspe‰no delovanjetudi v prihodnje. Vedno bodo odprti, pri-lagodljivi spremembam in novim pogo-jem ter Ïeljni novih izzivov.

(vir: Korona)

KDO JE KDO

Kdo je kdo v energetiki

a Besedilo: Karin Zagomil‰ek a Fotografiji: arhiv Direktorata za energijo in podjetja Korona

Podjetja, ustanove in ljudje v energetiki

LJUDJE

Dr. Igor ·alamun, generalni direk-tor Direktorata za energijo na Ministrs-tvu za gospodarstvo

Dr. Igor ·alamun je leta 1990 diplomi-ral na Fakulteti za elektrotehniko Univer-ze v Ljubljani, leta 1995 je opravil magi-sterij, leta 1999 pa ‰e doktorat na po-droãju jedrske tehnologije na Fakulteti zamatematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.Dodatno se je izobraÏeval tudi na po-droãjih energetike, menedÏmenta in tele-komunikacij.

Leta 1991 je zaãel delati na Institutu Jo-Ïef Stefan kot raziskovalec. Ukvarjal se jez nadzorom varnostnih sistemov jedrskeelektrarne, izdelavo strokovnih ocen, ra-ziskavami ekspertnih sistemov in umetne

inteligence ter z razvojem upravljalneprogramske opreme za znanega konãne-ga kupca.

Leta 1998 se je zaposlil v visokotehnolo‰-kem podjetju Iskratel, kjer je bil vodjasluÏbe, projektni in produktni vodja. Nje-gove glavne naloge so bile organizacijalansiranja produkta, vodenje in organiza-cija nastopa na sejmih, vodenje sluÏbe,produktno in projektno vodenje ter raz-liãne razvojne naloge.

Od aprila 2006 je generalni direktorDirektorata za energijo na Ministrstvu zagospodarstvo, kjer se ukvarja z vodenjemin organiziranjem dela direktorata, vode-njem projektnih skupin za najzahtevnej‰ein kljuãne projekte, samostojnim obliko-vanjem kljuãnih sistemskih re‰itev in dru-gih najzahtevnej‰ih gradiv. Skrbi pa tudiza zagotavljanje razvoja organizacije.

(Vir: Direktorat za energijo)

Dr. Bo‰tjan Strmãnik, direktorpodjetja Korona d. d.

Dr. Bo‰tjan Strmãnik je diplomiral leta1990 na Fakulteti za elektrotehniko Uni-verze v Ljubljani, leta 1993 je magistriral,leta 1996 pa ‰e doktoriral iz elektrotehniã-nih znanosti – smer elektroenergetika. Do-datno se je izobraÏeval na strokovni praksipri Siemensu AG. v Erlangnu, Nemãija.


KDO JE KDO

DruÏba Elektro Maribor je Ïe ãetrtoleto zapored pokrovitelj FestivalaLent, ki s svojim dogajanjem spre-meni utrip mesta Maribor.

V na‰em okolju smo povsod navzoãi inzato ga tudi sami spodbujamo, saj smovanj vpeti s svojim delovanjem in Ïivlje-njem. Tako ne delujemo samo v po-slovnem okolju, temveã tudi na ‰iro-kem podroãju druÏbenih dejavnosti. Stem prevzemamo aktivno vlogo v raz-liãnih druÏbeno pomembnih akcijah terprispevamo materialna in finanãnasredstva za kulturne ustanove in do-

a Besedilo: Mihaela ·nuderl

Dr. Bo‰tjan Strmãnik

Delati je zaãel kot sistemski inÏenir v Ko-roni. Leta 1991 je postal mladi raziskova-lec in asistent na Fakulteti za elektroteh-niko Univerze v Ljubljani. Tri leta poznejeje dobil Iskrino nagrado Vratislava Bedja-niãa. Leta 1996 je postal vodja profitnegacentra sistemskih re‰itev v energetiki inindustriji v Koroni, kjer je pridobival naro-ãila in vodil ‰tevilne projekte. Od leta1999 je docent in predavatelj na Fakultetiza elektrotehniko Univerze v Ljubljani indirektor podjetja Korona. Je avtor tersoavtor ‰tevilnih referatov, ãlankov, ‰tudijin recenzij s podroãja energetike.

(vir: Korona)

DruÏba Elektro Maribor je ponosni pokrovitelj Festivala Lent

godke, med katerimi je Festival Lent za-gotovo med najpomembnej‰imi.Kot pokrovitelj Festivala Lent smo imeliveã moÏnosti za promocijo podjetja. Teso bile: objava logotipa, namestitevtransparentov, pokrovitelj predstav, iz-vedba nagradne igre, voÏnja s splavompo Dravi in preostale. Med drugim smose odloãili tudi za nagradno igro, ki jebila zelo uspe‰na, saj je v na‰o skrinjicoprispelo kar 443 kuponãkov (objavljeni sobili v knjiÏici Kuponãki s popusti). Na jav-nem Ïrebanju, ki je potekalo 6. julija naglavnem odru festivala, smo izÏrebali 10sreãneÏev.

Tako ‰portno torbo druÏbe ElektroMaribor prejmejo naslednji nagrajenci:

1. JASMINA FRâEC2. MOJCA STRELEC3. EMIL PEâNIK4. JANA VIGALI5. METKA DEBEVC6. MIRAN FRANGEÎ7. BRANKO PADJAN ml.8. MARIJA FEGU·9. TOMAÎ âERNEC

10. DOMINIK BALA·KONagrajencem iskrene ãestitke, vsemdrugim pa veã sreãe pri Ïrebanju pri-hodnje leto!

Dr. Igor ·alamun


Ptuj. Vendar tudi morebitna lokacija di-stribucijskega transformatorja v RTP Ki-driãevo ne bi mogla dolgoroãno nado-mestiti tretjega transformatorja v RTP

Ptuj. Prav tako tudi z novim RTP v Kidri-ãevem ne bi mogli nadomestiti izpadaobeh transformatorjev v RTP Ptuj. Zato seje podjetje odloãilo, da zgradi ‰e eno po-stajo na Ptujskem polju. Za namen vklju-ãitve RTP 110/20 kV Ptuj Breg v SNO 20kV je bilo do sedaj poloÏenih pribliÏno 20tisoã metrov podzemnih vodov in 890metrov nadzemnih vodov.

Zaposleni v OE Ptuj in Gradnjah se zave-damo, da je na‰e podjetje v obdobju veli-kih investicij in gradenj, ki so nujne in iz-jemno zahtevne. Tako obseÏna dela naptujskem obmoãju zahtevajo od vseh nasveliko odgovornosti, znanja, psihofiziãnepripravljenosti in vzdrÏljivosti, saj se vsadela med seboj dopolnjujejo in ãasovnousklajujejo. Îelimo si, da bi dela pri grad-nji nove postaje in Puhovega mostu s pri-padajoãimi cestnimi povezavami potekalanemoteno, brez po‰kodb in da bi bilaãim prej konãana.

AKTUALNO

Zaradi kriÏanja SN-omreÏja RTP Ptuj s Puhovim mostom je bilo v preteklihmesecih treba izvesti zaãasne in trajne prestavitve SN-omreÏja. O tehdelih je v aprilski izdaji Infotoka Ïeporoãal Rudi Ovãar, vodja gradenj,sektorja storitev, na Ptuju. Razvojtransformacije na tem podroãju paspremljamo tudi v tej ‰tevilki, saj sodela zelo obseÏna in osrednjega pomena za razvoj Elektra Maribor na obmoãju Ptujskega polja, Haloz in Slovenskih goric. Kmalu bo takozgrajena nova RTP 110/20 kV PtujBreg, ki bo na drugi strani rekeDrave.

·tudija Elektroin‰tituta Milana Vidmarjaje pokazala, da okoli leta 2010 v RTP Ptuj110/20 kV 2x31,5 MVA ne bo veã mogo-ãe nadomestiti izpada ene transformator-ske enote ob preobremenjevanju druge-ga transformatorja za 20 odstotkov in obpomoãi iz sosednjih RTP Lenart, RTP Do-brava ter RTP OrmoÏ.

Sprva je sluÏba razvoja podjetja ElektroMaribor razmi‰ljala o namestitvi tretjetransformatorske enote 31,5 MVA v RTP

Razvoj transformacije 110/20 kV v podjetju Elektro Maribor na podroãjuPtujskega polja, Haloz in Slovenskih goric

a Besedilo in fotografiji: Bernarda Kos

Naãrt za vkljuãitev RTP 110/20 kV Ptuj Breg v SN-omreÏje.

Gradnja Puhovega mostu.

TeÏko priãakovana gradnja Puhovega mostuãez reko Dravo in hitreceste Hajdina–Ptuj zdaj Ïe poteka.

Vrednost gradnje mostu zna‰a 2,1 mili-jarde tolarjev, investitor pa je v celotiDruÏba za avtoceste v RS. Glavno cestoHajdina-Ptuj pa poleg Darsa (deleÏ v vi‰ini75,78 odstotka) financirajo tudi Mestnaobãina Ptuj (v vi‰ini 21,29 odstotka),Elektro Maribor (2,26 odstotka) in Tele-kom (0,30 odstotka). Izvajalca del stapodjetji SCT Ljubljana ter PORG AGAvstrija.

Tako bomo Ptujãani imeli poleg najlep‰e-ga mesta v Sloveniji ‰e najlep‰i most, kibo v Sloveniji prvi svoje vrste oziroma prvitako imenovani ‘extradosed’ most. Dolgbo 430 metrov in ‰irok 18,7 metra, obse-gal pa bo dva vozna pasova, vsak bo ‰i-rok 3,25 metra, in loãena pasova za kole-sarje in pe‰ce. Skeptiki sicer menijo, da

‰tevilo voznih pasov ne zado‰ãa in da bomost preozek in premalo pretoãno spo-soben, vsi investitorji pa vemo, da ni takoin gradnja mostu se nadaljuje. Najzahtev-nej‰i del je nedvomno gradnja treh pod-pornih stebrov v reki Dravi, saj je srednjiod brega oddaljen kar 140 metrov.


Gradnja Puhovega mostu

a Besedilo in fotografija: Bernarda Kos

AKTUALNO

Izvor imena Puhov mostIme je dobil po izumitelju Janezu Puhu, ki je bil rojen v Saku‰aku pri Jur‰incihleta 1862. Svoje znanje iz kljuãavniãarstva in topni‰tva je Ïelel unovãiti, ko je od-‰el v Gradec popravljat kolesa. Kmalu je ustanovil podjetje Styria Werke in na-stalo je kolo znamke Styria. Leta 1901 se je iz Puhove tovarne pripeljalo prvomotorno kolo z bencinskim motorjem. Dve leti pozneje je Puh izdelal svoj prviavtomobil. Vendar ni ostal samo na tleh, saj je Ïe leta 1909 poletel zrakoplov sPuhovim motorjem s 25 konjskimi moãmi. A z letalstvom se Puh ni dolgo ukvar-jal.

Vabljeni na ogled Puhovega muzeja v Saku‰aku pri Jur‰incih v bliÏiniPtuja.

Viri: splet, Ptujãan (maj 2006), Redos 2025, Projekt 255/06

Most z vsemi cestami je dolgoletna ÏeljaPtujãanov, pomeni namreã juÏno vpadni-co in je del naãrtovane obvoznice v sklo-pu hitre ceste med Slovensko Bistrico,Ptujem in OrmoÏem. Za promet bo odprtspomladi 2007.

Potek gradnje mostu.


Do uvedbe evra, ki bo od1. januarja tudi slovenskavaluta, je ‰e dobrih 14 tednov. Evro bo torejnadomestil dosedanjitolar, in sicer po teãaju239,640 tolarja za evro. O novi valuti je bilo Ïe veliko povedano in napisano, tako da smoSlovenci dobro obve‰ãeniin pripravljeni.

Eno izmed vpra‰anj je, ali pisati euro alievro? Koordinacijski odbor za tehniãnepriprave za uvedbo evra na nacionalniravni pojasnjuje, da je po evropski zakono-daji za vse zakonske in druge uradne akteobvezna uporaba besede euro, za vsedruge primere pa velja uporaba v skladu sslovenskim pravopisom. Za zapise cen seuporablja zapis EUR in znamenje .

Podjetje mora v pripravah na evro in po-stopkih zamenjave upo‰tevati kljuãne da-tume:

• 1. januar 2007: datum uvedbe evra

Ves knjiÏni denar bo na ta dan samodej-no preraãunan v evrsko valuto in od tegadne bo plaãevanje z raãunov potekalo lev evrih. Za plaãila po 1. januarju 2007 boobvezna uporaba novih plaãilnih obraz-cev (posebna poloÏnica, posebna nakaz-nica, plaãilni nalog).

• 1. januar 2007–14. januar 2007: ob-dobje dvojnega obtoka evrov in tolarjev

V tem ãasu se bo gotovinsko ‰e vednolahko plaãevalo tudi s tolarji, pri ãemer sebo preostanek denarja vraãal v evrih.

EVRO

·e 98 dni do uvedbe evra

a Besedilo: Simona Vauhnik a Fotografija: http://www.gallery.hd.org

Priprave na evro zahtevajo sprememboin prilagoditev vseh dokumentov oziro-ma programov, ki vsebujejo denarnezneske. Za prilagoditev informacijsketehnologije (IIS), ki jo za vsa distribucij-ska podjetja obvladuje podjetje Infor-matika, d. d., je bila imenovana pro-jektna skupina, ki jo sestavljajo pred-stavniki posameznih distribucijskihpodjetij. Skupina je koordinator medprojektnimi skupinami podsistemov(konzum, saldakonti elektriãne energi-je, glavna knjiga in saldakonti, davãnaknjiga, knjiga prejetih faktur, material-no in skladi‰ãno poslovanje, izdanefakture, investicije …) in sistemi zunajdistribucije (ministrstva, agencija …).

Prepoznanih je veã kot 300 vrst vsehdokumentov, ki zahtevajo predelavo iztolarjev v evre. Od teh jih bo veãinopredelala Informatika, d. d., manj‰i delpa sluÏba za informatiko in zaposlenisami (dokumenti v Wordu, Excelu).

V podjetju Informatika priprave za prila-goditev aplikacij za prehod Ïe potekajo.Pri tem projektni vodje sodelujejo s stro-kovnjaki iz posameznih distribucij, s kate-rimi so Ïe do sedaj sodelovali pri razvojuIIS. Zagotavljajo, da bodo priprave pravo-ãasno konãane in aplikacije prilagojeneza zaãetek poslovanja v novi valuti.

Najveã teÏav se priãakuje pri raãuno-vodskih evidencah. Glede na najpogo-stej‰a vpra‰anja je Slovenski in‰titut zarevizijo pripravil priporoãila in navodilav zvezi z uvedbo evra. Splo‰na navodilaje pripravila tudi Davãna uprava RS.Navodila najdete na spletnem naslovu:http://www.gzs.si pod rubriko evro,podsistem raãunovodstvo.

Do uvedbe evra nas ãaka ‰e velikodela. Gre namreã za proces, ki zahtevasodelovanje vseh zaposlenih. Morali sebomo privaditi na nov denar, zagotovotrgovcem ne bomo veã pu‰ãali kovan-cev kar tako. Deset centov bo namreãskoraj 24 tolarjev, kovanec za en evro239,64 tolarja in za dva evra 478,28tolarja. Verjetno se bo ob uvedbi evranajteÏje privaditi prav na nakupovanjez drobiÏem.


EVRO

Kako pa se na uvedbo evra pripravljamo v podjetju Elektro Maribor, d. d.?

• 1. januar 2007-1. marec 2007: zame-njava tolarske gotovine pri poslovnihbankah in hranilnicah brez provizije

Banka ali hranilnica bo lahko vseenozahtevala, da se zamenjave zneskov, kipresegajo znesek 1.500 evrov, napovejoen delovni dan prej. V nasprotnem pri-meru bo lahko zaraãunala stro‰ke zame-njave.

• Po 1. marcu 2007: brezplaãna zame-njava tolarske gotovine le pri Banki Slo-venije

Pri Banki Slovenije bomo lahko tolarskebankovce zamenjali brez ãasovne omeji-tve, tolarske kovance pa do konca leta2016.

• 1. julij 2007: konec dvojnega oznaãe-vanja cen, torej brisanje cen v tolarjih

Banke bodo zaãele trgovcem dobavljatievrske kovance 1. decembra, evrske ban-kovce pa 11. decembra 2006. Za prebi-valstvo bodo na voljo paketi evrskih ko-vancev v vrednosti 12,52 evra, ki jihbomo lahko kupili po 15. decembru2006 na banãnih okencih.

Plaãevanje z elektronsko banko bo posedanjih naãrtih do 29. decembra 2006do ure, ki jo bodo objavile banke, pote-kalo v tolarjih, potem pa bo plaãevanjepotekalo le v evrih. Transakcije, ki bodonastale 30. in 31. decembra, bodo knji-Ïene v banki z datumom valute 1. januar2007.

Na bankomatih bomo lahko do vkljuãno31. decembra 2006 do 21. ure ‰e dvigo-vali tolarske bankovce, nekaj minut popolnoãi 1. januarja 2007 in pozneje pa lebankovce po 10 oziroma 20 evrov. Delo-

vanje bankomatov bo torej ustavljeno zadobre tri ure, in sicer od 21. ure zadnjegadne v letu 2006 do nekaj minut ãez pol-noã prvega dne leta 2007. Seznam ban-komatov s ãasovno opredeljenim zapo-redjem, torej od kdaj boste na njih lahkodvignili gotovino v evrih, bo vnaprej ob-javljen in dostopen javnosti.

Tolarsko gotovino bomo lahko zamenjaliv evrske bankovce in kovance tudi mednovoletnimi prazniki. Samo za to bodonamreã 1. in 2. januarja odprte doloãeneposlovalnice, medtem ko drugih banãnihstoritev ne bo mogoãe opraviti.

Uvajanje evra je proces, ki zahteva velikoaktivnosti in sprememb, saj gre za obseÏ-ne in zahtevne prilagoditve na razliãnihpodroãjih, zato je pomembno, da se nauvedbo nove valute zaãnemo pripravljatiãim prej.

a Besedilo: Simona Vauhnik a Fotografija: http://www.gallery.hd.org


Na Elektru Maribor si Ïe nekaj ãasa.Povej nam, katere so tvoje delovnenaloge oziroma zakaj bi te nekdo po-klical?

Kontroling je povezovalna funkcija, kizdruÏuje raãunovodstvo, prodajo, nabavoin je povezava do vodstva. Kontroling po-datke o poslovanju druÏbe uporablja zaprimerjavo z naãrti, da bi ugotovili, kje inzakaj prihaja do odstopanj, in za sledenjeciljem, ki smo si jih postavili na zaãetkuleta.

Uporablja finanãne in koliãinske podatke,podatke o investicijah in na podlagi po-datkov raãunovodstva dela analize, kaj seje poãelo z denarjem. Kontroling se odraãunovodstva razlikuje, ãeprav je odnjega moãno odvisen, saj uporablja po-datke za prihodnost, je usmerjen v pri-hodnost, raãunovodstvo vidi bolj sedanjestanje in dogodke, ki so se Ïe zgodili. Vkontrolingu je najpomembnej‰e sodelo-vanje s preostalimi sluÏbami in ljudmi.

Kak‰ne so tvoje izku‰nje?

Po diplomi na Ekonomsko-poslovni fakul-teti sem zaãela kot sistemski analitik v ra-ãunalni‰kem centru. Nato sem vodila od-delek za informatiko in leta 1995 konãala‰tudij MBA na konzorciju ameri‰kih po-slovnih ‰ol, v Clemsonu, JuÏni Karolini,ZDA. Evropska komisija me je zaposlilakot vodjo projekta pri pomoãi Slovenije vprocesu pristopa k Evropski uniji, kjersem bila pristojna za finanãno podroãje.

Pozneje me je kariera vodila na banko,kjer sem opravljala naloge vodje strate‰-kega razvoja, in nato v drÏavno upravo,kjer sem bila v kabinetu ministra za malogospodarstvo in turizem vodja medna-rodnih odnosov. Z zdruÏitvijo ministrstevsem postala stalen ãlan Slovenije v OECD(Organizacija za ekonomsko sodelovanjein razvoj) v Parizu ter v WTO (Svetovna tr-govinska organizacija) v Îenevi za tujeneposredne naloÏbe.

Kako se poãuti‰ tukaj? Delovnookolje, sodelavci?

Odliãno! Okolje je spodbudno, sode-lavci pripravljeni sodelovati.

Kaj pa tvoji konjiãki? Kaj poãne‰ vprostem ãasu, kaj te veseli?

Glede na razpoloÏljivost ãasa preveã. Vznanosti me zanimata predvsem fizikain astronomija, sicer pa ‰e knjiÏevnost,jeziki, potovanja, filmi in ‰e bi lahkona‰tevala. UÏivam v naravi. Pred letisem redno jahala in tekla. Rada pla-vam, smuãam in igram tenis. Mojezadnje veliko odkritje je pilates.

Kako bi se opisala?

Skozi Ïivljenje ne nosim balasta, sempo‰tena in lojalna. âe imam cilj, jeovira le nebo.

·e kak‰no sporoãilo sodelavcem vElektru Maribor?

Vsak od nas je pomemben delãek celo-te, tima ljudi v Elektru Maribor, ki sevsak dan trudi biti bolj‰i in uspe‰nej‰ipri doseganju postavljenih ciljev.

NOVI SODELAVCI

V kontrolingu je najpomembnej‰e sodelovanje z drugimi sluÏbami inljudmi

a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografija: arhiv Helene Brandner

Helena Brandner – vodja ‰tabne sluÏbe za kontroling in strate‰ki razvoj

Helena Brandner

Zaradi Ïelje po kakovostnej‰em delu,smo v druÏbi Elektro Maribor novem-bra 2005 sprejeli Pravilnik o nagra-dah za inovacije, ustvarjene v delov-nem razmerju. S tem Ïelimo spodbu-diti in podpreti inovativno dejavnostv podjetju.

V tem letu smo Ïe dobili prve otipljive re-zultate, saj so bili do junija vloÏeni ‰tirjepredlogi. Vsi pokrivajo razliãna podroãja,s katerimi se vsak dan sreãujemo priopravljanju rednega dela, in sicer:

1. predlog: tehniãna izbolj‰ava za obra-tovanje dveh transformatorjev z enimstikalom Shunt, avtor g. Bogoslav Goj-ãiã iz OE uprava,

2. predlog: tehniãna izbolj‰ava za izme-njavo komercialne aplikacije z neko-mercialno, avtor g. Alan Ciglariã iz OEuprava,

3. predlog: predlog za laÏje transportira-nje kabelskih bobnov, avtor g. ZvonkoSoviã iz SE EGM Ljutomer,

4. predlog: zamisel o laÏjem vna‰anjupodatkov v geografski informacijski si-stem, avtor g. Bogdan Munda iz OESlovenska Bistrica.

Komisija, ki jo je imenovala uprava pod-jetja, jih je skrbno pregledala in vse spre-jela. Vsi predlagatelji bodo prejeli tudi de-narno nagrado.

Ker si prav vsak med vami pogosto poe-nostavi delo z razliãnimi pripomoãki, vaspozivamo, da tudi vnaprej sodelujete ssvojimi predlogi, saj boste tako pomagalitudi svojim sodelavcem. Tako bomo vsiskupaj pripomogli k veãji konkurenãnostina‰ega podjetja.

Veã o naãinu izvajanja Pravilnika oinovacijah najdete na intranetu, insicer na naslovu:

• Hitre povezave/Pravilniki/Inovacije inkoristni predlogi,

• BliÏnjice/Inovacije.


Zaãetek inovativne dejavnosti v podjetju

a Besedilo: Miro Peãovnik

Odprava blagajn v druÏbi Elektro Maribor, d.d.

a Besedilo: Regina Lah a Fotografija: Bo‰tjan Rous

NOVICE

Sklep uprave z dne 17. julija dolo-ãa, da se bodo 1. novembra 2006odpravile blagajne na OE Maribor zokolico, OE Ptuj in OE Murska So-bota.

Za na‰e kupce to pomeni, da od nave-denega datuma v omenjenih enotahne bo veã mogoãe plaãevati raãunov zaelektriãno energijo in preostalih stori-tev, kot so soglasja, prispevki in po-dobno.

Za tak‰en korak smo se odloãili pred-vsem zaradi sodobnej‰ega poslovanjain ãedalje draÏjega gotovinskega po-slovanja.

Poskrbeli smo, da so bili na‰i odjemalci,ki plaãujejo na na‰ih blagajnah, o tempravoãasno obve‰ãeni. Obvestila smo izo-besili na blagajni‰ki okencih v blagajnah,pozabili pa nismo niti na na‰o spletnostran.

Zaposleni v blagajni bodo vsaki strankiprijazno razloÏili, do kdaj bo na‰e storitve‰e lahko plaãevala na blagajnah. Pripravilipa smo tudi pisno informacijo o naãinihplaãevanja, ki jih bodo lahko uporabljali vprihodnje, in tako prihranili ãas in denar.

Vsi zaposleni se moramo ãim bolj potru-diti, da odprava blagajn na na‰ih obmoã-nih enotah ne bo povzroãala prevelikeslabe volje na‰ih kupcev.

âe se na vas z vpra‰anjem obrnejo no-vinarji, vas prosimo, da se jim za posta-vljeno vpra‰anje zahvalite in jih napotitena Mihaelo ·nuderl (02/220-06-75, [email protected])ali na Sabino Veltrusky (02/220-02-51,[email protected]).

Blagajna v Murski Soboti bo odprta le do 1. novembra 2006.


V okviru Kmetijsko–Ïivilskega sejmav Gornji Radgoni je 30. avgusta narazstavnem prostoru Skupine Panvitapotekala razprava na temobioenergetike. Na okrogli mizi so z voditeljico Marjeto ·o‰tariãrazpravljali mag. Hinko ·olinc,drÏavni sekretar Ministrstva zaokolje in prostor, TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elektra Maribor, in BlaÏMiklavãiã, predsednik upraveSkupine Panvita.

Govorci so se strinjali, da energetskaoskrba postaja vse bolj pereãa tema vsvetu, saj zaenkrat ‰e vedno 75 odstot-kov svetovne energetske oskrbe bazirana fosilnih gorivih, ki pa so omejeni inekolo‰ko zelo oporeãni. V prihodnostitako lahko priãakujemo vse veãje opira-nje na obnovljive vire energije, med kate-rimi ima najpomembnej‰o vlogo bio-energetika. Njene prednosti so predvsemv bistvenem zmanj‰anju negativnih vpli-vov na okolje, saj znatno zmanj‰ajo emi-sijo ogljikovega dioksida v ozraãje, hkratipa pomembno prispevajo k neodvisnostidrÏave od uvoza fosilnih goriv. Za pravirazcvet bioplinarn pa bi bila potrebnaaktivna vloga drÏave s finanãno pomoãjo.

TomaÏ Ore‰iã, ãlan uprave Elektra Mari-bor, je izpostavil podporo projektom UREin OVE, katerih se podjetje Elektro Mari-bor naãrtno loteva v sklopu letos ustano-vljene EU pisarne.Prav tako pa je izpostavil, da je Slovenijanadpovpreãno energijsko odvisna oduvoza, zaradi ãesar je potrebno najti novemoÏnosti za proizvodnjo energije. Enanajprimernej‰ih in najperspektivnej‰ih jeproizvodnja elektrike v bioplinarnah.

BlaÏ Miklavãiã, predsednik uprave Skupi-ne Panvita, pa je opozoril na to, da so zodprtjem bioplinarne, ki je prva v Pomurjuin najveãja tovrstna elektrarna v Evropi,zakljuãili krog sonaravne pridelave inpredelave hrane ter s tem koristno upora-bili odpadke, ki nastajajo pri proizvodnji.Izpostavil je tudi pomen oljne ogr‰ãice,kot pomembne surovine za pridelavobiodizla in poudaril, da bi se projektovpridelave bioenergije lotili ‰e mnogi drugi,ãe bi drÏava zavzela bolj aktivno vlogo prisofinanciranju tak‰nih projektov.

Hinko ·olinc je v bran drÏave povedal, data spodbuja uporabo obnovljivih virovenergije z uredbo o obveznem odkupuenergije iz tovrstne proizvodnje ter zustreznim subvencioniranjem ter se strinjal,da v Sloveniji manjka predvsem primernein atraktivne promocije. Bioenergetika bipo besedah BlaÏa Miklavãiãa ob primernigospodarski politiki v Sloveniji lahkopostala strate‰ka gospodarska panoga. Vsi govorci so tako izpostavili pomenzelene energije in hkrati opozorili na moãdrÏave, ki je lahko pri tem vpra‰anju od-loãilna. Znanje, ki ga Slovenija na tempodroãju ima, pa bi lahko bil zelo zanimivizvozni produkt z visoko dodano vred-nostjo.

BIOENERGETIKA

a Besedilo: uredni‰ki odbor a Fotografiji: arhiv Skupine Panvita

Bioenergetika – energetski vir prihodnosti

Marjeta ·o‰tariã, mag. Hinko ·olinc, TomaÏ Ore‰iã in BlaÏ Miklavãiã.

Bioplinarna v Pomurju.

S sodelavko Beti Elizabeto ·lehta sva konec junija skupaj praznovali za obe zelo pomembno obletnico, in sicer delovni jubilej. Razlika v letih je velika. Gospodiãna Beti je na zaãetku svoje sluÏbene poti in je praznovala prvo leto uspe‰negadela v Elektru Maribor, za menoj pa je Ïe 30 let sluÏbe, od tega kar 28 let v na‰em podjetju.

Odloãili sva se, da svoje sodelavce ob tejpriloÏnosti malo pogostiva. Kot Ïe veã-krat je Beti spekla nekaj vrst peciva, zamepa so se potrudili gostinci. Dogodek je bilzanimiv, saj tovrstnih jubilejev pri nas Ïeprecej ãasa ne praznujemo veã. V starihãasih je bilo malo drugaãe. Tako kotdanes si tudi vãasih prejel denarno nagra-do ob deseti, 20. in 30. obletnici, le da jejubilantom direktor na proslavi drÏavne-ga praznika predal ‰e plaketo in vsakegajavno pohvalil. Tega naãina motivacije za-poslenih se danes ne uporablja veã, kljubtemu pa je nekaj napredka naredil na‰ãasopis, saj na svojih straneh Ïe objavljaimena jubilantov.

Ko sva z Beti sedeli druga ob drugi in po-slu‰ali govor direktorja sektorja in vodjeenote, sem nehote pomislila na svoje za-ãetke pred 30 leti. Bila sem prav takomlada, polna vneme in priãakovanj. Zara-di svoje mladosti sem bila na zaãetku vsredi‰ãu pozornosti pri moãnej‰em spolu,med starej‰imi sodelavkami pa malo

manj. V Beti sem videla sebe kot mladodeklico, ki je prav tako zaãela delati v taj-ni‰tvu takrat velikega in odliãnega pod-jetja Marles Maribor. Poizkusila sem nahitro primerjati takratno in dana‰nje delotajnice. Ni ‰lo. Ne bi mogla reãi, kdaj jebilo bolj‰e, saj je delo v tajni‰tvu bilo in ‰evedno je zelo specifiãno. Izredno stresno,pomeni sredi‰ãe vseh informacij ter vsa-kodnevni stik med vodilnimi, sodelavci instrankami. Uspe‰no delati na tem delov-nem mestu pomeni, da ima‰ dar za ko-munikacijo, pripravljenost za sodelovanjein dobro mero intuicije.

Beti Elizabeta ·lehta ima kljub svoji mla-dosti vse te lastnosti zagotovo Ïe danes.Konãala je vi‰jo ‰olo za poslovne sekre-tarke in bo jeseni nadaljevala ‰tudij naeni izmed visokih strokovnih ‰ol.

Odkrito in na kratko mi je odgovorila nanekaj vpra‰anj o svojem delu in poãutju vna‰em podjetju oziroma sektorju.

Za tabo je leto dni dela pri ElektruMaribor. Zaãela si kot pripravnica vOE Ptuj. Kak‰en je bil tvoj prvi delov-ni dan?

Bil je sonãen pomladni dan. Poiskala semtajni‰tvo enote, kjer dela Milena Vaupo-tiã. Po vljudnostni predstavitvi sta me podsvoje okrilje sprejeli Silva Zorko, vodjasplo‰ne sluÏbe, in Milena Vaupotiã, tajni-ca. Prvi delovni dan sem predvsem spoz-navala delo, nove sodelavce in okolje.

Pripravni‰tvo na tej enoti ni trajalodolgo. Zaradi potreb dela si bila pre-me‰ãena v sektor storitev, natanãne-je v tajni‰tvo SE Elektro Gradnje inremont. Kako pa je bilo tukaj prvidan in kako je danes?

Prvi delovni dan v sektorju storitev je bilpravo nasprotje Ptuju. Delo na ptujskienoti je bilo umirjeno, v sektorju storitevpa je bilo kot v ãebelnjaku. Poãutila semse pribliÏno tako, kot se poãuti neplava-lec v deroãi vodi, zaplavaj ali utoni.Danes, po letu dni, ko sem spoznala

delo, ljudi in njihove navade, pa smo Ïekot velika druÏina. Juhu, zaplavala sem!

Obe veva, da se sektor storitev ne-nehno ‰iri. Dobiva‰ ãedalje veã nalog.Obãasno te nadome‰ãam in kljub iz-ku‰njam, ki jih imam na tem podroã-ju, vedno komaj ãakam, da se vrne‰.Tempo je, milo reãeno, neobiãajen.Povej mi, kaj te motivira da vse tozmore‰ in ob vsem tem ostaja‰ izred-no prijazna?

Vsakemu delovnemu dnevu Ïelim dativsebino. Poklic, ki sem si ga izbrala, zah-teva od mene prijaznost, komunikacijo,topel nasmeh. Kaj me motivira? Moja mladostna zagna-nost, ambicije, Ïelja veliko vedeti. Znanoje, da se prijazen izraz na obrazu vtisne vzavest ‰e tako neprijaznemu ãloveku.

Odliãno peãe‰ pecivo. Si Ïe kdaj po-mislila, da bi mogoãe raje imela svojosla‰ãiãarno ali kaj podobnega in sepreprosto poslovila od dela s papirji?

Kje pa! Saj ve‰, da gre “ljubezen skoziÏelodec”!âe se vrneva k prej‰njemu vpra‰anju, jeena izmed motivacij tudi peka peciva.Moj naãin Ïivljenja in moto, ne samo nadelovnem mestu, je videti v ljudeh dobroin lepo ter jih ob priloÏnosti tudi pogostitiz dobrim pecivom. Na moje zadovoljstvose ga nihãe ne brani, posebno sladkosne-di ne.

Na kateri visoko strokovni ‰oli name-rava‰ nadaljevati ‰tudij in kaj priãa-kuje‰ od podjetja po konãanem ‰tudi-ju?

Prav danes, ko imava ta intervju, se ponapornem in stresnem delovnem dnevuodpravljam na vpis na visoko komercial-no ‰olo.

Mlada sem in ambiciozna, zato se v pri-hodnosti vidim ne le kot tajnica (ki kuhakavo), temveã Ïelim svoje znanje nadgra-diti in tudi unovãiti.


Na‰a super tajnica Beti ·lehta

a Besedilo: Irena GajÏler a Fotografija: arhiv Beti Elizabete ·lehta

INTERVJU

Beti Elizabeta ·lehta


KLICNI CENTER

Do septembra tega leta smo v program klicnega centra zabeleÏili 77.976stikov s strankami. Povpra‰evanje odjemalcev se je nana‰alo predvsem nainformacije o saldu, izdelave kontrolnih obraãunov in vnosov stanja ‰tev-ca. Od julija pa se v klicnem centru beleÏijo tudi izterjave, kar nam omogo-ãa preprostej‰i vpogled v tovrstne informacije in sledljivost.

Pregled najpogostej‰ih tem od januarja do avgusta 2006

Klicni center je postal nepogre‰ljiva podpora za stike z odjemalci. Od njegove zasnoveleta 1999 in vzpostavitve februarjaleta 2002 do danes smo na podlagi sedanjih izku‰enj ugotovili ‰tevilne moÏnosti za izbolj‰avo.

K nadgradnji klicnega centra smo po-vabili vse ‰tabne sluÏbe in OE, naj namposredujejo zamisli za ‰ir‰o uporabo inbolj‰e delovanje klicnega centra. Veselibomo tudi va‰ih idej, ki nam jih lahkoposredujete na elektronski naslov: [email protected]

Klicni center – ãedalje veãjainformacijska podpora

a Besedilo: Janez Trement

a Besedilo: Janez Trement

Tema ·tevilo stikov

Informacija o saldu 14.485

Kontrolni obraãun in sprememba obroka 10.378

Vnos stanja ‰tevca 8.142

Neakontacijsko plaãevanje 4.136

Razlaga raãuna 3.505

Izpis raãuna 3.372

Sprememba vi‰ine obroka – kWh 3.020

Podpisana dobavna pogodba 2.369

Odjava odjemalca 2.191

Poslana dobavna predpogodba 1.973

Sprememba naslova, lastnika, plaãnika 1.609

Informacija o kontrolnem obraãunu 1.587

Informacija glede sprememb naslova, lastnika, plaãnika 1.374

Informacija o opominu 1.281

Drugo 18.554

Skupaj 77.976

Z nadgradnjo klicnega centra Ïelimo:

1. Izbolj‰ati odzivnosti klicnega cen-tra

• z nakupom preproste in hitro prilago-dljive programske kode z WEB-vmesni-kom in ustreznimi licencami,

• s skraj‰anjem ãasa prijave dodatnihoperaterjev, ki bodo lahko sprejemaliklice na domu v primeru havarijskihrazmer zunaj delovnega ãasa,

• s poveãanjem ‰tevila vhodnih linij zaavtomatski odzivnik,

• z zanesljivej‰o povezavo SCADA DCV –KLICNI CENTER z aktualnim prikazomstanja (PTZ),

• z dodajanjem prepoznavanja novih te-lefonskih podroãnih kod (051, 0599itd.) in novih telefonskih ‰tevilk.

Nadgradnja klicnega centra v letu 20072.Izbolj‰ati kakovost na‰ih storitev

za odjemalce in poslovne part-nerje, in sicer:

• omogoãiti uporabo programa klicne-ga centra vsem uporabnikom v stikus strankami (vsem sektorjem naupravi, vsem OE in SE),

• izbolj‰ati informacijsko podporouporabnikom s prikazom izvodaomreÏja, nadzorni‰tva, merilnih va-rovalk in ‰ifre poslovnega partnerja,

• prikazati pretekle stike s posamez-nim odjemalcem pri prijavi napak.

3. Izbolj‰ati kakovost storitev klic-nega centra za uporabnike zno-traj podjetja, saj bomo vsem do-datno poobla‰ãenim uporabnikomomogoãili vnos in dostop do infor-macij klicnega centra.

Sodeã po tvojem obna‰anju in vide-zu, bi rekla, da si pri nas zadovoljna.Nas vidi‰ kot dobre sodelavce ali bikaterega zamenjala?

Ste zelo dobri sodelavci. Glede na to, daste vsi starej‰i, z veliko delovnimi izku‰-njami, pa sem priãakovala, da boste vvseh letih dela spletli bolj‰o nit komuni-kacije!

Za nas vse zanimiv odgovor. Prosim,razloÏi podrobneje. Morda se iz od-govora kaj nauãimo.

To je tako kot v druÏini, kjer se Ïe nazunaj opazi harmonija. V sluÏbi pa bi najbilo tako, da ne glede na izobrazbo alivrsto dela, zasluÏi‰ spo‰tovanje in zaupa-nje. To mora‰ tudi sam podarjati sodelav-cem, saj niã ne stane, v Ïivljenju pa imaveliko vrednost. Hvala vsem sodelavcemza dobro sodelovanje.

Za menoj je res veliko let dela v tajni‰tvu,prav tako pa sem tudi ãlanica Strokovne-ga kluba poslovnih sekretark in tajnic Ma-ribora. DruÏim se z izredno prijetnimi ko-legicami, vendar je na‰a Beti v resnici enaizmed najprijaznej‰ih in najprijetnej‰ih,kar jih poznam, saj izÏareva zelo pozitivnoenergijo in umirjenost. Ob tej priloÏnosti jiãestitam za tako uspe‰en zaãetek karierein ji v imenu sodelavcev Ïelim, da se jiuresniãijo vse sluÏbene in zasebne sanje.

Vsakdo v Ïivljenjupotrebuje tudi izzive, todaãe postanejo preveliki injih ni mogoãe doseãi,lahko povzroãijonevzdrÏen stres. Stres sicerljudi spodbuja in motivira,saj manj‰e stresnedogodke sprejemamo kotnekaj vsakdanjega, kotnekaj, zaradi ãesar jeÏivljenje zanimivo. âe paje teh dogodkov preveã,se to pokaÏe kot motnja vzdravju – lahko kotnespeãnost, napetost,boleãine v hrbtu in vratuter druge bolezni,povezane s stresom.

Stres doÏivljamo na delovnem mestu, kose spoprijemamo z odgovornostmi na de-lu in ob tem doÏivljamo neskladje medna‰im delom in nami samimi. Prav takoga velikokrat doÏivljamo v zasebnem Ïi-vljenju pri izpolnjevanju zahtev razliãnihvlog, ki jih imamo v odnosu s star‰i inotroki.

V vseh teh razmerah se na‰e telo enakoprilagaja zahtevam. Najpomembneje pritem je, da ne izgubimo nadzora nad do-gajanjem. Kadar dogajanje nadzorujemo,je stres pravzaprav izziv za ‘boj’ oziromaspodbujanje doloãene aktivnosti. Kadarpa nam zaãne primanjkovati tega obãut-ka nadzora, pomeni stres teÏave, kar jeslaba novica za nas, na‰e zdravje in zavse na‰e dejavnosti – tako v sluÏbi kot tu-di doma.

TeÏave se obiãajno pokaÏejo, kadar jestres stalen, redkeje takrat, kadar nasto-pa le obãasno.

V idealnem primeru bi se moral strespojaviti, ko se sreãamo z nekim izzivom,in izginiti, ko smo izpolnili zahteve in pre-magali teÏave. Kratkim obdobjem stresapa mora nujno slediti sprostitev. âe stresin napetost ne popu‰ãata, sprostitev nimogoãa in pojavijo se simptomi du‰evnihin telesnih bolezni.

Odzivi na stresNa stres se ljudje odzovemo razliãno.Nekateri zaãnejo ‰e veã kaditi, nekateripreobilno jesti, spet drugi i‰ãejo uteho valkoholu ali si izberejo katerokoli drugotveganje na delovnem mestu ali vzasebnem Ïivljenju. Mnogi od tehodzivov na stres vodijo v bolezni terprezgodnjo smrt.

Stres tako v telesu povzroãa spremembe,ki lahko prizadenejo ‰tevilne organe inorganske sisteme, ter izzove ‰tevilnebolezni ali jih poslab‰a.

Telesne teÏave: • zvi‰anje krvnega tlaka,• zvi‰anje sladkorja in holesterola v krvi,• poveãanje tveganja za srãni infarkt,• pojav bolezni prebavil (npr. razjeda Ïe-

lodãne sluznice),• oslabitev obrambnega imunskega si-

stema organizma (pogostej‰i prehladiin druga vnetja),

• poveãanje teÏav bolnikov z astmo,• poslab‰anje doloãenih kroniãnih koÏ-

nih bolezni,• pojav hormonskih motenj (motnje

menstruacije, teÏave v spolnosti),• povzroãitev motenj seãnega mehurja

(veãja razdraÏljivost),• boleãine in teÏave v lokomotornem si-

stemu (hrbtenica).

Du‰evne in ãustvene teÏave: • pomanjkanje zbranosti in proÏnega

mi‰ljenja,• manj‰a zmoÏnost sprejemanja odloãi-

tev,• nejasno izraÏanje in pozabljivost,• obãutek pobitosti, brezvoljnosti in obu-

pa,• obãutek osamljenosti,• slabo mnenje o sebi – obãutek neko-

ristnosti in nespo‰tovanja do sebe,• obãutek frustriranosti in nemoãi,• apatija – nezadovoljstvo, Ïalost, ne-

zmoÏnost uÏivanja v prijetnih stvareh,• anksioznost – nemir, negotovost,• razdraÏljivost – nezaupanje, nadutost,

jeza, upor.

Temu pa sledijo doloãeni vedenjskiznaki kot so:• izogibanje – zapiranje vase, zavraãanje

dela, teÏave pri sprejemanju odgovor-nosti,

• teÏave z osebno urejenostjo – zamuja-nje na delo, slaba osebna higiena,

• teÏave s spo‰tovanjem zakonov – ne-nadzorovano vedenje, prekr‰ki, zadol-Ïenost,

• nasilno vedenje,• odvisnost od alkohola in drog.

Stres na delovnem mestuStres na delovnem mestu se lahko pojavizaradi doloãenih teÏav, kot na primerstrahu pred izgubo zaposlitve, pretiranihzahtev na delovnem mestu ali neurejenihmedsebojnih odnosov. Lahko tudi zaradikratenja pravic, slabe organizacije dela,nadlegovanja in nasilja na delovnem


Stres in mi

a Besedilo: Darja Lapov

STRES IN MI


mestu. Omeniti je treba tudi slabe delov-ne razmere in druge zunanje dejavnike.Najpogostej‰e posledice tak‰nih dejav-nikov pa so nezadovoljstvo zaposlenih,zmanj‰ana storilnost ter zatekanje v bo-lezen in s tem izpad delovnih dni zaradibolni‰ke odsotnosti.

Pogosti dejavniki stresa na de-lovnem mestu so:

• prevelika ali premajhna obremenje-nost,

• nenehno pomanjkanje ãasa zaradiprekratkih rokov,

• nezadovoljstvo zaradi pomanjkanjapriloÏnosti, da bi se lahko izkazali,

• nejasna vloga in pomen zaposlene-ga na doloãenem delovnem mestu,

• spreminjanje delovnih navad,• pomanjkanje podpore sodelavcev

in nadrejenih,• slaba obve‰ãenost – izguba pregle-

da nad dogajanjem in obãutka pri-padnosti organizaciji,

• negativna delovna klima in odnosina delovnem mestu,

• pomanjkanje priloÏnosti za uspo-sabljanje za delo.

Zavedanje izvorov stresa je prvi korak napoti k uãinkovitemu obvladovanju stresa.Za ‰kodljivi stres ne smete vedno krivitidruge, saj si ga lahko ustvarite tudi sami.Ljudje si namreã pogosto postavljajo cilje,ki jih ni mogoãe doseãi, ali pa si zanjepostavijo nedosegljive roke. Vãasih jedobro, da stvari pogledate z veãje razdaljein se vpra‰ate, zakaj v resnici doÏivljatestres. Morda preveã priãakujete od svojihsodelavcev? Ali si v svoji notranjosti samiustvarjate stres? Ali ste zasvojeni z delom?

Morda boste pri‰li do spoznanja, da stestres napaãno pripisali izkljuãno delu, vresnici pa ga povzroãajo neurejene dru-

Ïinske razmere. Kakorkoli Ïe, stresu se jetreba odloãno upreti na vseh Ïivljenjskihpodroãjih – z obvladanjem ali prepreãeva-njem.

Obvladovanje in prepreãevanjestresa na delovnem mestu –izbolj‰ajte delovne navade

Doloãena stopnja stresa pri delu je neizo-gibna, vendar ga lahko z nekaterimiukrepi Ïe sami zmanj‰ate na minimum:• naloge razvrstite po pomembnosti –

naredite si dnevni naãrt dela, najprej selotite najteÏjih opravil,

• postavite si dosegljive cilje,• ne omahujte – odloãite se, kaj hoãete,

in to tudi storite,• naprej doloãite, koliko ãasa potrebuje-

te za doloãeno nalogo, in ne preska-kujte od enega na pol opravljenegadela k drugemu,

• za nekatera dela pooblastite druge,• nauãite se poslu‰ati,• vnaprej se pripravite na sestanke, da se

boste lahko drÏali doloãenega urnika,• spremembe glejte s pozitivnega stali‰-

ãa,• teÏave sprejemajte kot izzive, ne kot

groÏnje,• privo‰ãite si redne dopuste,• tudi sami se nagradite za dobro oprav-

ljeno delo,• nauãite se sprostitvenih tehnik.

Obvladovanje in prepreãevanje stre-sa v vsakdanjem Ïivljenju:

• spreminjanje in izbolj‰anje trenutnihrazmer – sprejemanje temeljnih odloãi-tev pri spremembah,

• izbolj‰anje odnosov z ljudmi v delov-nem okolju in zasebnem Ïivljenju,

• izbolj‰anje zmoÏnosti za obvladovanje

stresa – uãenje novih ve‰ãin, kot so sa-mopotrjevanje in sprostitvene tehnike,

• spreminjanje zaznavanja poloÏaja –spodbuda k drugaãnemu dojemanjurazliãnih pritiskov, v katerih naj binamesto groÏenj videli izzive,

• spreminjanje vedenja – zahteva velikoãasa, spreminjanje vsakdanjih navad,upoãasnitev ritma Ïivljenja, telovadbo,izbolj‰anje prehranjevalnih navad,

• za svoj stres ne krivimo drugih,• o teÏavah se je treba pogovarjati,• smeh, ‰ala in dobra volja – zagotavljajo

obvladovanje stresa.

Ljudje ponavadi pozabljajo, da veãinoenergije za premagovanje Ïivljenjskihudarcev ãrpajo prav iz urejenega druÏin-skega Ïivljenja, dobrih odnosov s prijateljiin sodelavci, ki so lahko neizãrpen virveselja, opore, spodbude in samopotrje-vanja. âe boste obvladovanje stresa gra-dili na tak‰nih temeljih, ki vas bodo nav-dajali z obãutkom varnosti, boste redkejezabredli na podroãje ‰kodljivega stresa inse pogosteje veselili prijaznega stresa.

Vaja: Kako se umirimo?

1.Desetsekundno dihanje: vstresnih okoli‰ãinah upoãasnitesvoje dihanje do ‰est vdihov naminuto. Pet sekund naj traja vdih inpet sekund izdih. To poãnite oddveh do petih minut oziromadokler se ne umirite.

2. Meditacija: zaprite oãi in globokovdihnite. Predstavljajte si kajprijetnega, na primer kakopoleÏavate na sonãni plaÏi ali kakoopazujete sonãni zahod.

Pojdite na petminutne poãitnice:zaprite oãi in nekajkrat globokovdihnite; potem si predstavljajtedejanje ali kraj, ki vam je v‰eã;pustite, da vas domi‰ljija odpeljenekam, kjer je za vas pomirjujoãein osveÏilno.

Fotografije in besedilo so povzeti po knjigi TonyjaBattisona Premagujem stres ter priroãniku Urada RSza varnost in zdravje pri delu z naslovom Stres nadelovnem mestu.

STRES IN MI


POTOVANJE

Odloãitev je bila sprejeta Ïe pred sedmimi leti, najbrÏ nekje med rtomSkagen in kavarnico v Faaborgu – ko bo najin otrok primerno star, ga popeljeva v najstarej‰o evropskokraljevino Dansko. âakala sva torej,da bo Lana stara pet let, pa je bil kliczrna graha, labodov in Vikingov premoãan. In tako so sanjske podobe opeãnatih hi‰, neÏno valujoãih p‰eniãnih polj in neskonãnih sipin to poletje postale resniãne.

Naãrt je bil jasen, noãna voÏnja ãez Nem-ãijo z odmorom za kosilo, spanje pri“tante” Dolores v bliÏini Hamburga innaslednje jutro ‰e zadnji kilometri (skupaj1.300) do trajekta na najbolj juÏni danskiotok Lolland. Na otoku smo postavili ‰o-tor za pet dni, nato smo se preselili vmesto Roskilde v bliÏini prestolniceKöbenhavn (pet dni) in na koncu smo seza pet dni utaborili na celini v najstarej-‰em danskem mestu Ribe. Na poti nazajsmo znova prespali pri Hamburgu in senato po pet tisoã prevoÏenih kilometrihvrnili domov.

Dnevi obiskov muzejev na prostem, akva-rija in znamenitosti so se zamenjevali zdnevi kopanja, poãitka in igranja v parkihter na igralih. Hãerki Lani sta se najboljvtisnila v spomin obiska Legolanda v Bil-lundu, ki je menda med vsemi najprimer-nej‰i za manj‰e otroke, in pravljiãne hi‰eH. C. Andersena v Odenseju. Lani, ko soDanci praznovali 200. obletnico Anderse-novega rojstva, so poleg njegove rojstnehi‰e z muzejem odprli ‰e pravljiãno hi‰o sscenografijo iz njegovih pravljic, pravljiã-nimi kostumi za otroke in maskirnico,glasbeno in likovno sobo, amfiteatrom zapredstave … Vsak otrok dobi kovãek, ka-terega vsebino na poti po deÏeli uporabiza re‰evanje nalog. In igranje je sevedazapovedano.

Duhovi Vikingov ter podobeopeãnatih hi‰

a Besedilo in fotografije: Andrej Pav‰iã

DeÏela vetra in vode.


POTOVANJE

Slovenski vikingi.

Na prestolu sneÏne kraljice.

Klif iz krede na otoku Mo/n. Srednjeve‰ki center, priprava katapulta.

Vsi smo si z zanimanjem ogledali ruskopodmornico U358, srednjeve‰ki center zvite‰kim turnirjem, kredni klif na otokuMo/ n, muzej in delavnice vikin‰kih ladij vRoskildu, pa zamenjavo straÏe pred Ama-lienborgom (kraljiãin dom) in seveda vi-kin‰ki muzej s predstavitvijo znaãilnih de-javnosti (izdelava lokov in pu‰ãic, treningsokolov, kovanje Ïeleza, izdelava perl,glavnikov in podobno).

Navdu‰ile so nas replike katapultov izsrednjega veka in celotna predstava, ki jevsebovala zmerjanje gledalcev z butci,novaãenje prostovoljcev, vite‰ki turnir …Konãalo se je z izstrelitvijo krogel iz kata-pulta.

Danska mi ostaja v spominu po krasnihmestnih jedrih, ãudovitih pasaÏah, mo- Roskilde, replike vikin‰kih in ribi‰kih ladij.

stovih med otoki, umirjenosti ter prepro-sto obleãenih ljudeh. Danci imajo izjem-no velik BDP, vendar jim voÏnja z nem‰ki-mi avtomobili ne pomeni veliko, pomem-bnej‰i sta urejenost doma in kakovost bi-vanja v njem.

Veselim se ponovnega obiska deÏele Vi-kingov. Do takrat pa bo morda ‰e kak‰endanski kralj, poleg Haralda Modrozobega(Bluetooth), posodil ime izdelku informa-cijske tehnologije.

Za nami so ‰e ene letneigre elektrodistribucijskihpodjetij Slovenije, ki jih jeuspe‰no izvedel ElektroCelje. Na‰o borbenostsmo 17. junija pokazali natekmovali‰ãih v Velenju.

Tekmovalci na‰ega podjetja smo se spetodliãno izkazali, saj smo osvojili 2. mesto vskupni razvrstitvi in za samo pet toãk zao-stali za zmagovalci iz Elektra Ljubljane. Resje, da nam ni uspelo ubraniti 1. mesta sprej‰njega in ‰e marsikaterega tekmovanjado sedaj, vendar smo vseeno ponosni. Toje velik uspeh in temelj za nadaljnje novezmage v prihodnjih letih. Za izvrstno uvrstitev se zahvaljujemo vsemzmagovalcem in tekmovalcem, ki so seborili tako ekipno kot posamezno. Igre sopotekale v posameznih disciplinah, in sicer

streljanje mo‰ki in Ïenske, mali nogomet,mo‰ka odbojka, mo‰ki kros in ‰ah. Poseb-na zahvala za borbenost je namenjena na-‰im tekmovalcem v disciplinah, kjer smotradicionalno slab‰i. Vseeno pa je pomem-bna Ïe udeleÏba, ki je prinesla toãke zana‰ skupen uspeh. Pri leto‰njem tekmova-nju smo imeli manj‰e teÏave le pri sestav-ljanju ekip, saj so igre potekale junija in sonekateri stalni udeleÏenci Ïe odpotovali nazasluÏen dopust. Na koncu pa nam je ven-darle uspelo in nekatere skupine smo se-stavili kar na poti v Velenje.


UdeleÏba na 12. letnih igrah elektrodistribucijskih podjetij Slovenije

a Besedilo: Du‰an Kovaãiã a Fotografiji: arhiv Elektra Maribor

·PORT

·portni poverjeniki – vodje ekip!Ob deseti obletnici ‰portnega dru‰tvaizvr‰ni odbor organizira tekmovanje vposameznih disciplinah. Sreãanje bo30. 9. 2006 med 9. in 18. uro v ·RCIR·Iâ v Îabjeku.

Po konãanem tekmovanju, torej ob 15.uri, bo potekal zbor vseh ekip in dru-Ïabni del s piknikom, kjer bomo tudirazglasili ‰portnike Elektra Maribor vzadnjem desetletju.

·portno dru‰tvo Elektro Maribor

Vsi lahko sodelujete v naslednjih discipli-nah:• Tenis• Ko‰arka (3)• Odbojka (2M+1Î)• Mali nogomet• Kegljanje• Streljanje• Ribolov• Namizni tenis• Kolesarjenje skupinsko po okoli‰kih

znamenitostih (z malico)

• Pohod po okolici (prav tako z malico)• ·ah

·portni poverjeniki oziroma vodje ekippo‰ljite prijave najkasneje do 20. 9.2006 po elektronski po‰ti na [email protected]. Pravtako pa na tem naslovu zbiramo tudipredloge za igre, ki bodo potekale nadruÏabnem delu sreãanja.

Vabljeni!

UdeleÏenci kolesarske dirke.

Ko‰arka‰ka ekipa Elektra Maribor.

a Besedilo: David Gril

Varovanje okolja

a Besedilo: Timotej âelofiga

Kraja barvnih kovina Besedilo: Bo‰tjan Rous a Fotografije: Slavko Barbariã in Vlado ·kerlak


Îivljenjski prostor danes postaja dragocena dobrina, zato je zelo pomembno, da se zavedamo, v kak‰nem okolju Ïivimo. Tako so‰ele veãje gospodarsko-ekolo‰ke in naravne nesreãe v zadnjih dvehoziroma treh desetletjih prisilile drÏave in njihove drÏavljane k ustreznej‰emu ravnanju z okoljem.

Poleg zmanj‰evanja emisij razliãnih snoviv vodo, zemljo in zrak se je v Slovenijizmanj‰ala tudi koliãina proizvedenih od-padkov. Statistiãni podatki kaÏejo, da zakar pribliÏno 20 odstotkov na prebivalca,ãeprav na‰e gospodarstvo raste. S tem seSlovenija uvr‰ãa med drÏave z najmanj‰i-mi koliãinami proizvedenih odpadkovmed evropskimi drÏavami.

Z zakonodajo je Slovenija poskrbela zadosledno izvajanje doloãenih ukrepov napodroãju varovanja okolja. Zagotovila jeizvajanje osnovnih ukrepov, ki pa jih do-loãene organizacije ‰e nadgrajujejo s si-stemi kakovosti ravnanja z okoljem ISO14001, ki so tako postali stalnica sloven-skih podjetij.

DruÏba Elektro Maribor je Ïe leta 2000prejela certifikat za sistem kakovosti in gav letu 2006 nadgradila s certifikatom zavarovanje okolja. Podroãje odpadkov jeeno izmed glavnih podroãij, ki jih urejastandard ISO 14001. S tem so bili postav-ljeni temelji za ravnanje z odpadki, ki so v70 odstotkih sestavljeni iz uporabnih vrst,kot so kovine, papir ali les. Preostali deleÏso olja, komunalni, gradbeni in drugi od-veãni materiali. Vpeljani sistem loãenegazbiranja pomeni nekoliko veã dela, ven-dar obenem tudi veãjo urejenost zaãasnihodlagali‰ã po obmoãnih enotah.

·tevilo posameznih vrst odpadkov se je zloãevanjem poveãalo, vendar so se nadrugi strani zmanj‰ale koliãine nekaterihodpadnih vrst, ki za podjetje pomenijostro‰ek, na primer komunalnih in me‰a-nih gradbenih odpadnih materialov. Medkomunalnimi se tako ne znajdeta veãpapir in steklo, med gradbenimi pa ni veãkosov lesa ali kovin. S postavitvijo ko‰evza papir neposredno v pisarnah oziromaprostorih z veãjo frekvenco dela s papir-jem, se ta loãi od preostalih odpadkov Ïena mestu nastanka. S tem se izognemo

OKOLJE

nadaljnjemu loãevanju na odlagali‰ãih.Podobno velja tudi pri sortiranju me‰ane-ga gradbenega materiala, saj sedaj nasta-ja veã kovinskih in lesnih odpadkov.

Posebno pozornost pa smo v druÏbi Elek-tro Maribor namenili ravnanju z nevarni-mi odpadnimi snovmi. Med te sodijo raz-liãne barve ali laki, razredãila, kartu‰e intonerji. Za zadnje smo po posameznihenotah nastavili posebne zbiralnike, ki sepo potrebi praznijo. Odpadne kartu‰e, kibi sicer za nas pomenile stro‰ek, brez-plaãno prevzema na‰ dobavitelj kartu‰,saj je k temu zakonsko zavezan. Da bistorili ‰e veã, se Ïe dogovarjamo, dabomo odpadne materiale te vrste oddaja-li specializiranemu prevzemniku, ki zaprevzete kartu‰e prizna doloãeni sloven-ski bolni‰nici simboliãno vrednost. Takobi pomagali organizacijam, ki jim pridob-ljena finanãna sredstva pomenijo po-memben prihodek. Pri tem projektu so-deluje Ïe nekaj slovenskih podjetij, zatoni razloga, da se ne bi tovrstnemu zbira-nju sredstev za slovenske bolni‰nice pri-druÏil tudi Elektro Maribor.

Kot kaÏe, so visoke cene bakra na sve-tovnem in domaãem trgu spodbudile‘ljubitelje’ te Ïlahtne kovine k ãedaljeveãjim tveganjem. Tako so 3. septem-bra na zapu‰ãenem dvori‰ãu nekdanjeklavnice v Murski Soboti neznanci izko-pali bakrene kable iz nizkonapetostneomarice, ki ni bila pod napetostjo. Kerso na ‘gradbi‰ãu’ na‰li tudi visokona-petostni kabel, so posku‰ali ukrastitudi tega. Dvajsetkilovoltni kabel pa jebil prikljuãen na elektriãno omreÏje,zato je ob 17.34 pri‰lo do izpada elek-triãne energije na obmoãju Ledave vMurski Soboti. Kaj se je zgodilo s storil-ci, ni znano.

Ostanki NN kablov.

Po potrebi razbijejo tudi cesto.

Prerezan 20kV kablovod.

Naj se predstavim. Sem Nata‰a Kopina, na Elektro Maribor sem pri‰lapred 18 leti in delam v finanãni sluÏbi,natanãneje v knjigovodstvu na enoti v Gornji Radgoni. Specializirala semse za pisanje raãunov storitev. V prostem ãasu pa je na prvem mestumoja druÏina: moÏ, sin in hãerka. Od junija imamo novo ãlanico – kragulja Su.

Za sokolarstvo se je najprej navdu‰il moÏ,nato pa je s tem “okuÏil” tudi nas – menein otroke. Z moÏem sva ãlana Slovenskezveze za sokolarstvo in za‰ãito ptic ujed ssedeÏem v Beltincih. To je mlado dru‰tvo,ki ima za zdaj ‰e malo ãlanov.

Imeti divjega ptiãa je svojevrstna izku‰nja.Veliko prostega ãasa in potrpljenja jetreba vloÏiti v vzgojo samovoljne Ïivali, ase obrestuje. Kot pravi stari ljubitelj soko-larstva:

“Sokolov duh je drugaãen od ãlovekove-ga, ni zavrt, je samostojen in navadnomoãnej‰i od na‰ega. Ta ptica ne poznasamopomilovanja in strahu, zato jo takoobãudujejo. Celo tik pred smrtjo ostanenjen duh nespremenjen. Je kot svetni‰kisij, ki pa se ga lahko dotakne‰. Stik stakim duhom bogati, navdihuje in krepitudi na‰ega.”

Îe od nekdaj sem rada opazovala velikeptice. Tako mogoãne so se mi zdele. Zznaãajem. Tudi risala sem jih rada. Tako je

ta ljubezen do ptic v meni Ïe zelo dolgo –nezavedno. A ko ima‰ tako ptico doma,se zave‰, da so res nekaj posebnega.

Preden lahko sploh ima‰ ptico ujedo …

… ji mora‰ urediti dom, tako imenovanivoliero. To je pribliÏno ‰est krat dvametra velika lesena hi‰ka s streho iz kriti-ne in mreÏe, da lahko deÏ pada v notra-njost. Tako ima ptica okolje, podobnokot v naravi, in dovolj prostora za let.Majhno ptico mora‰ takoj navajati nahrup in pri taki socializaciji so otroci naj-

bolj‰i pomoãniki. Poleg tega se mora na-vaditi ‰e na mnogo drugih stvari, kot jedenimo voÏnja z avtomobilom in hranje-nje na toãno doloãen naãin. Poseben tre-ning pa se zaãne, ko ptico navaja‰ na lov,ki se zaãne jeseni. Pred tem mora biti na-mreã pripravljena na to, da jo lahko izpu-sti‰ in te spremlja, ko hodi‰ z njo pogozdu, ter se vrne, ko jo prikliãe‰ shrano.

Naj omenim, da nujno potrebuje‰ rokavi-co, ãe hoãe‰ drÏati ptico na roki, saj imaostre kremplje in moãan pritisk. Kraguljnamreã ubija s kremplji in kljunom tako,da plen ujame v letu. Pri tem se razlikujeod sokola, ki Ïrtev v letu udari.

Za konec

Nekaj stvari Ïe vem o vzgoji ptice ujede.Z literaturo in pogovori z drugimi soko-larji pa se bom nauãila ‰e veã. Zavedamse, da se uãimo skupaj: ptica od nas in miod ptice. Verjamem v misel Fridricka II.Hohenstaufna: “Jaz sam bom izginil, kotmi vsi, umetnost sokolarstva pa bo ostalaÏiva, dokler bodo sokoli leteli. Navsezad-nje ta umetnost je ljubezen in ljubezen jenesmrtna.”


Kragulj – moja strast

a Besedilo: Nata‰a Kopina a Fotografija: arhiv Nata‰e Kopina

PROSTI âAS

Nekaj o zgodovini sokolarstva Pred ‰tiri tisoã leti je na ravnicah osrednje Azije ãlovek ujel sokola. Da bi spoznalduha divje ptice, ga je hranil in udomaãil, nato pa izpustil na prostost. V iskanjuplena se je sokol dvigoval ãedalje vi‰je, dokler pod seboj ni uzrl Ïrtve in jo v strmo-glavem spustu ulovil. Vendar s plenom ni odletel, ampak je ãakal ãloveka, da bi gaz njim delil.

Tako se je pred davnimi ãasi rodila umetnost in znanost sokolarstva. Trgovci, po-potniki in voj‰ãaki so ponesli vesti o nenavadnem in vznemirljivem naãinu lova povsem svetu. Izjemno sodelovanje ãloveka in ptice je hitro prevzelo tudi visoke slojearistokracije. V srednjem veku je sokolarstvo doÏivelo razcvet. O njegovem kultur-nem, gospodarskem ter politiãnem pomenu pa priãajo ‰tevilni zgodovinski viri.

Nata‰a Kopina in kragulj Su.


Malokrat zasledimo ãlanke o na‰ih najoÏjih sodelavcih, ki so bili 40 let z du‰o in telesom predanisvojemu kolektivu, zato sem sklenilnarediti kratek intervju z na‰im najstarej‰im monterjem JoÏetom ·tebihom, zaposlenim v SE ElektroGradnje Ljutomer. S svojimi dobrimidelovnimi navadami in izku‰njami je JoÏe zelo dobro vplival na nasmonterje mlaj‰e generacije.

JoÏe, povej nam, kako si zaãel svojopoklicno pot in kdaj si pri‰el v podjet-je Elektro Maribor, d. d.?

Leta 1962 sem najprej od‰el na delo vLjubljano, kjer sem se pri podjetju Elektroobnova Ljubljana Polje izuãil za elektroin-‰talaterja. Po odsluÏenem voja‰kem rokusem ‰e naprej delal pri v tem podjetju,nato pa sem se leta 1973 vrnil v rojstnoPrlekijo in se zaposlil v podjetju ElektroMaribor, v enoti gradnje in montaÏa Lju-tomer, kjer sem v dobrem kolektivu ostalvse do upokojitve.

Kako bi opisal dela, ki si jih opravljal?

Opravljal sem predvsem elektroin‰talacijerazliãnih objektov in stanovanjskih hi‰.Zadnjih nekaj let pa sem delal pri rekon-strukcijah zahtevnej‰ih objektov, kot so:RTP Ljutomer, RTP Murska Sobota, RTPLenart, RTP Lendava, RTP Ptuj in RTP Ra-denci.

Kak‰no je tvoje sporoãilo sodelavcemv Elektru Maribor ob odhodu vpokoj?

Ob odhodu v pokoj Ïelim svojim sodelav-cem predvsem zdravja in ‰e veliko delov-nih uspehov. Naj omenim, da so z manodelali dobri in sposobni fantje, ki pa Ïalza svoje delo niso primerno nagrajeni.

Kaj bo‰ poãel kot upokojenec?

Moje upokojitve se je najbolj veselilamoja Ïivljenjska sopotnica, ki pa je Ïal nidoãakala. V pokoju se bom ukvarjal pred-vsem z vrtnarjenjem in gojenjem roÏ. Veããasa bom lahko posvetil svojim vnukom,predvsem moji Nastji.

INTERVJU

Po 40 letih delovne dobese je upokojil sodelavecJoÏe ·tebih

a Besedilo in fotografija: Milan Ver‰iãa Besedilo: Danica Zebec

Izpad elektriãne energije odpravljen pred velikim nogometnim dogodkom

Sem velika oboÏevalka nogometa in komaj sem ãakala na ogled nogometnetekme v Ljudskem vrtu. Tekma naj bi bila zelo zanimiva,saj je v pokalu UEFA NK Mariborgostil FC Partizan.

Vstopnice za tekmo so bile Ïe zdav-naj razprodane, zato jih seveda nibilo mogoãe veã kupiti. Mogoãe jihje bilo le prejeti v nagradni igri, ki joje imel Radio City kot pokrovitelj NKMaribora zadnji dan pred tekmo.Mislila sem, da si te tekme ne bommogla v Ïivo ogledati, vendar sem sevseeno odloãila sodelovati. Vse linijeso bile zasedene, a sem kljub temuvztrajala. Ko sem zvezo le dobila,sem se spra‰evala, ali bom pravilnoodgovorila na postavljeno vpra‰anje.Nagradno vpra‰anje za dve vstopnicise je glasilo: „Ali je v Mariboru kdajzmagal FC Partizan?” Odgovorilasem: “Da,” ãeprav nisem bila prepri-ãana. Takoj, ko sem sli‰ala, da je od-govor pravilen, sem se zelo razveseli-la. Îelja, da si bom lahko v Ïivo ogle-dala tekmo, se je uresniãila.Ko se je bliÏal ãas tekme in sva se zmoÏem odpravila do avtomobila,sem opazila, da bo nevihta. Takojsem pomislila, da me lahko pokliãejoiz sluÏbe, kar se je pozneje uresniãi-lo. Klical me je gospod Tement: “Da-nica, ali bi lahko ‰li v sluÏbo, ker jepri‰lo do izpada elektrike?” Mislilasem samo ‰e na to, kako bi kar naj-hitreje pri‰la v sluÏbo, saj sem hotelaãim prej priti do informacij. Tako sem pomagala vsem, ki so bilibrez elektrike, da so lahko spremljaliprenos tekme na televiziji, zato sezahvaljujem vsem sodelavcem, ki some tistega dne obve‰ãali o stanju.

JoÏe ·tebih

V lepo urejenem okolju beltinskegaparka se je 18. avgusta 2006 v gra‰ãi-ni iz 17. stoletja ponovilo dogajanjeizpred 87 let.

“V nedeljo, 17. avgusta 1919, torej prvonedeljo po osvoboditvi Prekmurja po na-‰ih ãetah, se je v najbolj jugoslovan-sko–narodnem kraju v Prekmurju in obe-nem najlep‰em kraju ravensko-dolinske-ga Prekmurja, v Beltincih, vr‰il prvi slo-venski ljudski tabor, kakr‰nega ‰e sloven-sko Prekmurje ni videlo in kakor si sijaj-nej‰ega in veliãastnej‰ega niti bujna do-mi‰ljija predstavljati ne more. Nad 20 ti-soã vrlih Prekmurcev se je zbralo v Beltin-cih, da izrazi svoje nepopisno veselje ingloboko hvaleÏnost, ker je re‰eno iz ti-soãletnega narodnega suÏenjstva,” je po-roãal dr. Matija Slaviã.

Odloãilni trenutki usode Prekmurja

Za prikljuãitev Prekmurja Sloveniji je bilaodloãilna mirovna konferenca v Parizu.Ta je na podlagi naãela o samoodloãbinarodov 9. julija 1919 sprejela predlogjugoslovanske delegacije o dana‰njihmejah Prekmurja. Dober mesec dni poz-neje, 12. avgusta 1919, je redna vojskaKraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencevpod poveljstvom Krste Smilijaniça vkora-kala v Prekmurje. Na pomoã so ji prisko-

ãile ‰e pomurska, hrva‰ka in primorskaprostovoljna legija.Tedaj je v Prekmurju Ïivelo okoli 74 tisoãSlovencev in 14 tisoã MadÏarov, zasede-no podroãje pa ‰e ni imelo dokonãno do-loãenih mej in je bilo pod voja‰ko upravo.Tako je mariborski okrajni glavar dr. Sreã-ko Lajn‰ic postal zaãasni civilni komisar inje svoj urad postavil v Radgoni. Najprej jerazglasil zasedbo Prekmurja, ki ga je za-sedla vojska Kraljevine SHS, 17. avgustapa je v Beltincih pred tamkaj‰njo cerkvijo

organiziral proslavo in tudi uradno raz-glasil zdruÏitev.Ko je 6. septembra 1919 civilni komisarpreselil sedeÏ uprave iz Radgone v Mur-sko Soboto, je s tem zaãela delovati civil-na uprava za celotno ozemlje onkraj rekeMure. Mejo je doloãila in dokonãno utr-dila trionska mirovna pogodba 4. julija1920.

Prviã smo zdruÏitev sveãano proslavi-li letos

V beltinskem parku je bilo 18. avgusta2006 na prvi drÏavni prireditvi, posveãenispominu na zgodovinske dogodke pred87 leti, zelo slovesno. Zbranim in ‰tevil-nim uglednim gostom je govoril predsed-nik vlade Janez Jan‰a. V kulturnem pro-gramu, ki sta ga sestavila Feri Lain‰ãek inIgor Likar, je sodelovalo veã kot 200 na-stopajoãih, med njimi tudi pevca Reginain Vlado Kreslin. Tako smo se pomem-bnih dogodkov spominjali vsi Prekmurciin prisegli, da leto‰nje praznovanje ni bilozadnje.


Praznik zdruÏitve prekmurskihSlovencev z matiãnim narodom

a Besedilo in fotografija: Bo‰tjan Rous

PRAZNOVANJE

Razgovori z upravoRazgovori z upravo bodo, kot je Ïe ustaljeno, potekali vsak 2. ponedeljek v mesecumed 16:00 in 17:30.Za razgovor je potrebna le predhodna najava v tajni‰tvu uprave na telefonsko‰tevilko: 111 ali 251.

Razgovori v oktobru in novembru bodo tako: 9. oktobra in 13. novembra.


DrÏavna proslava ob obletnici prikljuãitve Prekmurja Sloveniji.


ROJSTNI DNEVI

Rojstni dnevi

Nagrajeni prispevki za Infotoka Besedilo: uredni‰ki odbor

Tudi vi lahko pripomorete k bolj pestrivsebini na‰ega glasila. In o ãem lahkopi‰ete? Naredite intervju z zanimivimsodelavcem, napi‰ite kaj o lastnem alisodelavãevem prostem ãasu, doku-mentirajte svoj delovni dan, opi‰ite po-seben dogodek … Idej je veliko.

Imate obãutek, da niste najbolj ve‰ãi pisa-nja? Ne skrbite, uredni‰ki odbor je tuzato, da vam pomaga.

V vsaki ‰tevilki Infotoka pa nagradimotudi tri prispevke, ki jih pripravite zapo-sleni.

Nagrajenci, katerih ãlanke lahko prebe-rete v tej ‰tevilki, so:

• Andrej Pav‰iã,• Nata‰a Kopina in • Milan Ver‰iã.

Avgusta svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci:

Marjan Ajlec, Damir Anãiã, Rozalija Arnu‰, Leon Balan, MatjaÏBaroviã, Robert Bedraã, Milan Berdelak, Milan Borko, AlanCiglariã, Gustav âarni, Branko ârepinko, Andrej âu‰, Damiråatiç, Benjamin Erjavec, Milan Fegu‰, Irena GajÏler, JoÏeGorjak, Jernej Hauptman, Martin Hlebiã, Stanislav ml. Horvat,Bogomil Jelenc, Îarko Jovanoviç, Venãeslav Kacijan, MarjanKampl, Ale‰ Kirbi‰, Andrej Kogej, Milan Kojc, Darjan Koprivnik,Franc Korada, Bernardka Kos, Zlatko Kostanjevec, MarjanKovaã, Gorazd Kovaãiã, Jelka Kovaãiã, Branko Kovaãiã, KlemenKramberger, Franc Kresnik, Sreãko Kropec, Darja Lapov, BojanLazar, Nata‰a Lorenãiã, Robert Lorenãiã, Du‰an Mar, IvankaMarin, Milan Mauko, Zmago Mernik, Marjan Mesarec, AlojzMeÏiã, MatjaÏ Miklavãiã, Marko Muller, Robert Novak,Gabrijela Oberleitner, Dean Ogrizek, Jelka OroÏim Kop‰e,Mladen Pejoviã, Bojan Perko, Gorazd Polaniã, Rok Potoãar,Slavko Prah, Miha Pregl, Avgust Prevol‰ek, Mateja Protner,Tadej Reich, Benjamin Reis, ·tefan Rogan, Andrej Rus, IvanSekirnik, JoÏe Sep, Janez Sukiã, JoÏe ·avel, Janez ·edivy, Albert·imon, Drago ·kerlak, Anton ·kerlak, JoÏe ·tebih, MaksimiljanTurin, Andrej Vajda, Mitja Valenãak, Milan Vaupotiã, KarlVeber, Branimir Verhovnik, Sa‰o Vida, Martin Vilãnik, LeopoldVodu‰ek, Jernej Vogrinc, Edi Vogrinec, Nada Vogrinec, LudvikVrabiã, Andrej Zelenik, Milan Zelko, Beno Zemljina in TatjanaÎurman.

Septembra svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci:

Arnold Aristovnik, Cvetka Arnu‰, JoÏef Bel‰ak, Karl Bezjak,Ervin Bezovnik, Vili Breg, Zlatko Brumec, Teodor Butkoviã,Sreãko Ciglar, Vlado Cintauer, Stanislav Cizerl, Peter âiriã, Ivanâre‰nar, Ale‰ Damjanoviã, Miroslav Dvor‰ak, Ludvik Erbert,Bojan Erjavec, Peter FaleÏ, Terezija Fegu‰, JoÏe Ficko, GeraldFor‰ek, Bogomir Fras, Martin Fre‰er, Darja GajÏler, Mirko Grah,Maksimiljan Grilanc, Milan Grlec, Anton Habjaniã, FrancHabjaniã, Marko Himelreich, Stanislav Horvat, JoÏe Horvat,

Bogomir Horvat, Zvonko Kolednik, Nikolas Koser, MarjetaKosiã, Ciril Kovaãiã, Marina Krajnc, Boris Krãek, Ladislav Kro‰el,Marko Lah, Drago Lazar, BlaÏ Lorber, David Lorenãiã, AndrejLuneÏnik, Bojan Mesariã, Maksimiljan Metliãar, Mateja Mirt,Milan Mlinariã, Boris Nolde, Franc ml. OÏek, Marjan Peklar,Karl Perko, Branimir Petriã, Maksimiljan Prah, Dragan Ristiç,Terezija Robiã, Andrej Ro‰kar, Zvonko Soviã, Sa‰a Stupar,Milan ·ega, Iztok ·etinc, Franc ·o‰ter, Marjan TeÏak, StanislavToplak, Janez Unuk, Franc Vampl, Bogomir Veber, SabinaVeltrusky, Andreja Zorko in Branko Îel.

Oktobra svoj rojstni dan praznujejo na‰i sodelavci:

Tadej Aãko, MatjaÏ AmbroÏiã, Branko Bokan, Mojca BoÏiã,Iztok Braãko, Tadej Braãko, Janez âas, Bogomir âinã, Maksâre‰nar, Darko Dimc, Mirko Djukiç, JoÏe Dober‰ek, DanijelFekonja, Ale‰ Fukne – Kokot, Miran Gojkoviã, Drago Gomboc,Feliks Gumilar, Andrej Jamnik, Stanko Janu‰, Bojan Kaukler,Dragica Kelc, Miran Koban, Marjan Kontarãek, MatjaÏKosmaãin, Stanko Kralj, Jernej Kralj, Borut Kralj, SmiljanKronov‰ek, Marjan Lah, Sonja Lu‰icki, Tomislav Markoviç,Franc Mauko, Bo‰tjan Merhar, Marcelino Metliãar, BrankoMurekar, Drago Nipiã, Marjan Ore‰iã, JoÏe OroÏim, AlojzPerbil, Stanko Poliã, Bogomir Pongraãiã, Bo‰tjan Pongraãiã,Dragomir Raduloviç, Franja Raner, Bo‰tjan Reis, TomislavRihtariã, Nik‰a Rogulj, Franc Rojs, Drago Slaãek, Drago Smodi‰,Andrej Sraka, Milan Stefanoviã, Franc ·migoc, Danilo ·pindler,Edvard ·tanta, Robert ·u‰ek, Franc Talia, Mihaela Terbuc, Sa‰oTrunkl, Damjan Vacac, Gorazd Veber, Andrej Vidonja, MatjaÏVidoviã, Borut Vogrinec, Stanislav Vojsk, Andreja Zeleniã-Mariniã, Andrej Zeliç, Silva Zorko, Andreja Îinkoviã, ZdenkaÎugman, Ale‰ ÎuÏelj.

âestitamo!

Uprava

Uredni‰ki odbor: Veronika Fermevc – Ban, David Gril, Jana Jur‰e ·korc, Peter Kaube, Miro Peãovnik, Franc Prelog, Miroslav Pre‰ern, Darinka Renko, Igor Sever, Mihaela ·nuderl, Jurij Tretjak, Irena GrajÏler, Milena Rajh, Bo‰tjan Rous, Bernardka Kos, Mira OroÏ, Marjan Ore‰iã,Marko Braãiã, Bo‰tjan Grabar, Karin Zagomil‰ek (odgovorna urednica).

Produkcija: ProPiarOblikovna zasnova: Kraft & WerkNaklada: 1550 izvodovTisk: VersanaNatisnjeno: september 2006Letnik V, ‰tevilka 20

infotok / september / 4 / 2006

a Fotografija: Marko Braãiã

V NARAVI

energije d.d. infotok - elektro mariborbarite objekta, urediti zapiranje proti za-hodu, vgraditi...

Documents