družinsko pravo----.doc

8/14/2019 Druinsko Pravo----.doc

1/101


2/101

o 5azenska zakonodajao !redpisi socialnega varstva (varstvo matere in otroka)o Zdravstveni predpisi

Neformalnineposredno ne zavezujejo- vendar vplivajo na .ormalne pr/ vire Pravna znanost: mono vpliva na .ormalne vpravne vire (npr/ pravne

praznine)0 s prepriljivostjo svojih dognanj- lahko mono vpliva na zakonodajoin na uporavo prava sodi" in organov ter organizaiji soialnega varstva

Sodna praksa: sodnik po zakonu ni vezan na predhodnika0 vendar pa velja-da mora v enakih primerih razsoditi podo&no- sier mu vi"je sodi"e lahkorazveljavi sod&o- razen e poda do&ro argumentaijo za spremem&o sodneprakse (tu gre za zapolnjevanje praznin v predpisih, oziroma doloanje vsebnenedoloenega pravnega pojma oz. pravneega standarda, preverjanjevrednosti pravne norme, zoitev ali raziritev le te ali celo za njenospreminjane ali neupotevanje torej za ustvarjanje prava)0 Vrhovno sodi"eskr&i za poenoteno sodno prakso- ki je pome&na zaradi pravne varnosti0 esodi"e to spregleda ima posameznik monost do ustavne prito&e/ $odnapraksa tako kreira doloena pravila novela je prakso sprejela v zakon/ %o soglavni razlogi za stali"e- ki v teoriji prevladuje- da je sodna praksa posredni-su&sidiarni vir druinskega prava/

Obiaji: nimajo pose&nega pomena v druinskem pravu Praksa organov oz/ organizaciji socialnega varstva

111

Ve o dopolnilnih pravnih virih

ZOI Zakon o osebnem imen!" 'se&no ime: ime 2 priimek $premem&a ose&nega imena o& sklenitvi zakonske zveze:

3/ zakona se pi"eta enako- po njej ali njemu,/ zakona o&drita vsak svoj priimek4/ vsak svojemu priimku doda priimek drugega zakona5/ eden oz/ o&a vzameta priimek drugega in temu dodata svoj priimek

Po razvezi ima zakone "e 6 meseev monost izjave- da &o prevzel nazaj svojprej"ni priimek

Vsak ima lahko le , imeni in , priimka $tar"i dajo lahko otroku drug priimek- &ratje in sestre se lahko pi"ejo razlino er se star"evsko pravio izvajata skupno in sporazumno- na ta nain doloita

tudi ime0 e pa se ne moreta sporazumeti- potem odloi 7enter za soialnodelo (v nadaljevanju 7$D)- ki mora omogoiti- da se uveljavi volja star"ev (vir:Z'#)

'troku- ki je dopolnil 38 let se ime ne sme spremeniti &rez njegovega soglasja 9e se po razvezi mati ponovno poroi in zahteva spremem&o imena otroka

(pod 38 let)- 7$D odo&ri predlog samo- e je to v korist otroka/

Zakon o matini# knjiga#"

Rojstna z&irka vseh podatkov o posamezniku (rojstvo- smrt- skr&ni"tvo-du"evno stanje)


3/101

Porona umrlih

Zakon o dr$avljanstv! %ep!blike Slovenije" Doloa pod kak"nimi pogoji se prido&i dravljanstvo R$- e je zakone

dravljan

Zakon o Socialnem varstv!" Ureja zadeve- ki so soialne narave

Zakon o notariat!" Doloa pose&no o&liko za posle- ki jih med se&oj sklenejo zakoni in kdaj

morajo notarskemu zapisu dodati klavzulo o izvr"ljivosti (notarski zapis &oizvr"ljiv takoj se lahko sproi izvr"ilni postopek)

Zakon o zdravsteni# !krepi# pri !resnievanj! pravice do svobodnega

odloanja o rojstv! otrok" Doloa pogoje- pod katerimi lahko posameznik zahteva kotraepijskasredstva- prekinitev nosenosti in sterilizaijo

Zakon o zdravljenj! neplodnosti in postopki# oploditve z biomedicinskopomojo" Pogoji za zdravljenje in oploditve s pomojo &iomediine Doloa ugotavljanje materinstva in oetovstva- kadar je &il otrok spoet z

'+P6 knjigi zastarelo7 uporabi predgovor v *. izdaji

&r!seljska !redba 'a" 9e dravljana razlinih drav elita skleniti zakonsko zvezo- se le ta sklene po

pravilih tiste drave- kjer se sklepa/ Pogoji za sklenitev se presojajo zavsakega pose&aj po njegovem domaem pravu/ V primeru razveze doloasodi"e tam- kjer sta imela zadnje stalno pre&ivali"e/

Ured&a velja za vse lanie *U- razen za Dansko/ V veljavo je stopila 3/4/,88;

(emeljni pojmi dr!$inskega prava"

Dr!$ina

!a"e druinsko pravo "teje za druino $ivljensko sk!pnost star)ev inotrok(l/ ,)/ $tar"i so po zakonu tako naravni- telesni star"i (roditelji) kot tudiadoptivni star"i (posvojitelji)/ 'troi o katerih govori zakon o de.iniiji druine-so zlasti mladoletni otroi- ki zaradi svoje mladoletnosti ne morejo skr&eti zaseza svoje pravie in koristi/ %o stali"e izvera iz dejstva- da dru&a pose&ajvaruje mladoletnike/ #zjemoma govori zakon tudi o polnoletnih otroih pravia do preivljanja (l/ 3,4)

Povadarjeno je varstvo otrokove koristi Druina ni institut- ki &i sam po se&i ustvarjal pravne posledie 0 ker druina ni

pravni su&jekt- gre v smislu druine za urejanje odnosa med star"i in otroi/Druina je torej podlaga za pravne posledie star"evstva/

Za druino se torej )tejejo t!di adoptivni star)i * posvojenec/ Pravila priposvojitvi:


4/101

o Zakoni smejo samo skupaj posvojiti otrokao Zunajzakonski partnerji: otroka posvoji eden od njiju

Dr!$ino po na)em prav! !stvari otrok(e ni otroka ni druine) jeivljenska skupnost star"ev in otrok (zaradi otrok druina uiva pose&novarstvo0 to uivajo samo tisti star"i- ki ivijo s otrokom)

+ivljenska sk!pnost mo)kega in $enske brez otroka ni dr!$ina- neglede na to- ali gre za zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost/ Zakonskazveza ni druina- je samo najpogostej"i temelj druine (l/ 41,)

Za pojem dr!$ine ni pomebno, da gre za $ivljensko sk!pnost otroka zobema star)ema/ Zadostuje- da ivi otrok z enim od roditeljem aliposvojiteljem oz/ z eno odraslo ose&o- ki zanj skr&i in ki ima do otroka pozakonu P in D/

Dr!$ina ni istovetna z gospodinstvom/


5/101

(knjiga: skrbnik ima enake pravice in dolnosti, kot jih imajo stari v okviruroditeljske pravice)

%ejnika se )teje za dr!$inoRazlika med rejnikom nasproti star"em in skr&nikom

o

ne skr&i za otrokovo premoenjeo nima pravie sprejemati pome&nej"ih odloitev o vzgoji otroka (star"i-skr&niki)

(knjiga: rejnik namre opravlja najpome&nej"i del nalog- ki jih sier opravljajostar"i- zlasti varstvo in vsakodnevno- redno vzgojo otroka)

&abice in dedki z vn!komniso dr!$ina:o !imajo roditeljskih pravi- skr&eti za otrokovo ose&o-///o %a skupnost ni druinam ler ne izpolnjuje drugega kriterijao Da se druina ne ustvarja velja za skupnost kateregakoli odraslega

sorodnika z mladoletnim sorodnikom- e tudi odrasli sorodnikindividualno in trajno skr&i za mladoletnika- kajti med sorodniki- ki nisov razmerju star"Gotrok- po na"em pravu ni no&enih P in D- niti dolnostipreivljanja/// razen v sledeem primeru/

-ae#a, oim z otrokom dr!gega zakoncaniso dr!$inao #majo pa (vzajemno) dolonost preivljanja- ki pa ni del roditeljske

pravie in tako nimajo drugih P in D- ki gredo sier star"em do otrok/

e 8#1 te ljudi postavi v podoben poloaj druine, gre za skrbnitvo

+z predpisov veine evropskih drav, ki urejajo preivljanje med doloenimisorodniki, ki niso v razmerju star9otrok, kot rodbinskopravno pravico in dolnost,

implicite izhaja, da je treba v teh pravnih ureditvah druino poimenovati ire,kot jo poimenuje nae druinsko pravo. !redvsem gre tukaj za pravna razmerja,ki ustvarjajo dolnost preivljanja, to velja zlasti med predniki in potomci ter medbratje in sestrami.

Sorodstvo" Sorodstvo je razmerje med predniki in nji#ovimi potomci, kot t!di

razmerje potomcev med seboj1 $orodniki so samo ose&e- ki so v krvni povezanosti(krvna povezanost ljudi

med se&oj) !e poznamo nekrvnega sorodstva

EKP Evropska konvencija o P8. len pravica do druinskega ivljenja (npr. ola nalaga toliko obveznosti, da ne bi molli

preivljati asa z druino)Evropsko sodie za lovekove pravice (E!") je moralo ugotoviti, kaj je druina# "ojem se ne omejuje na malo druino $azmerja med blinjimi sorodniki (tistimi, ki imajo v druini pomebno vlogo (npr. stari

stari in vnuki) %olj oddaljeni sorodniki (treba je ugotoviti, ali obstaja skupno gospodinstvo, e obstaja

e druge okoliine# &upani)


6/101

Sorodstva NI(ker ni krvne povezave) pri:o Posvojitvi ( pri posvojitvi nastane- enako pravno relevantno razmerje-

kot je sorodstvo- vendar razmerje med ose&ami- ki jih vee posvojitevni sorodstvo)

o Zakonao

Zakone do sorodnikov drugega zakona sva"tvo

$orodstvo oznaujemo s rtami /linjami0 in s stopnjami /koleni0/o Sorodstvo v ravni rti: $orodstvo med predniki (asedenti) in

njihovimi potomi (desedenti) izvirajo drug od drugegao Sorodstvo v stranski rti: $orodstvo med potomi doloenega

prednika izvirajo od skupnega prednika Pravo ali popolno sorodstvo v stranski rti: kdar imata sorodnika

skupna o&a prednika (mater in oeta) PolGsorodstvo v stranski rti: kadar imasta samo enega prednika

skupnega (isto mater ali istega oeta gre za pol&rate inpolsestre)/

Stopnjo sorodstva- ki kae na &liino sorodstva doloamo po "tevilu rojstev/o 2 ravni rti: pre"tejemo "tevilo rojstev- ki loujejo prednika in

potoma- pri tem ne v"tejemo rojstva sorodnika- od katerega zanemo"teti (star"iGotroi: 3/ koleno- &a&iaGvnuk: ,/koleno)

o 2 stranski rti: se"tejemo "tevilo rojstev- ki loujejo enega in drugegasorodnika od skupnega prednika0 "tejemo "tevilo rojstev od enegasorodnika navzgor do skupnega prednika in nato "e od skupnegaprednika navzdol do drugega sorodnika/ Pri tem "tetju ne upo"tevamorojstva skupnega prednika- ki vee sorodnika/ (&ratGsestra: ,/koleno-tetaGneak: 4/koleno- &ratraneGsestrina: 5/ koleno)

Posledice sorodstva na pravnem podroj!" Na sorodstvo med star)i in otrokom vee zakon vrsto P in D- od katerih jih

najve izvera iz roditeljske pravie- nekaj pa tudi neposredno iz njihovegasorodstvenega razmerja/ Pose&aj gre omeniti medsebojno obveznostpre$ivljanja star)ev in otrok/

Prepoved zakonske zveze zakonski zadr$ek:o Vse ose&e v ravni rtido kateregakoli kolenao 'se&e do 31 kolenastranske rte (&ratGsestra- tetaGneak- &ratraneG

sestrina)o #zjema: iz pose&aj utemeljenih razlogov (nosenost) se &ratranu insestrini dovoli sklenitev zakonske zveze

Pogoji za posvojitelja:o !i mogoe posvojiti sorodnika v ravni rtio &rat4sestrane more posvojiti &rata1sestreo !ov druinski zakonik naj &i omogoal posvojitve v ravni rti- kadar gre

za deda1&a&io in vnuka1vnukinjo

Izloitev sodnika iz sojenja:o 9e je stranka oz/ njen zakoniti zastopnik ali poo&la"ee z njim v ravni

rtido kateregakoli kolena ali v stranski rti do 31 kolena


7/101

Dedovanje"o 3/ dedni red: sin- hi- zakon 1 zunajzakonski partner

Zapu"a se po enakih delih (314) $in umre vstopna pravia

o ,/ dedni red: zapustnik nima potomev ima pa zakona Polovio dedujeta zapustnikova star"a (H mati- H oe)- polovio

pa preiveli zakone 9e sta zapustnikova star"a mrtva namesto njiju dedujejo njuni

otroi- &ratje in sestre zapustnika oz/ neaki- neakinje0 e star"izapustnika nimata potomvev vse deduje preiveli zakone

o 4/ dedni red: zapustnikovi stari star"i- polovio po oetovi (DH2+H) inpolovio po materini strani (DH2+H)

o !ujni dele zakonitega dedia je I zakonitega delea (npr/ sin- hi-zakone 316) !ujni dedii:

Potomi- zakone I ati in oe 314 +ratje in sestre- e so nepreskr&ljeni 314

Sva)tvo" 5e razmerje enega zakonca do doloenega sorodnika dr!gega

zakonca Ustvarja ga zakonska zveza Preneha s prenehanjem zakonske zveze

Zunajzakonska skupnost ga ne ustvarja - e tudi je po slovenskem druinskempravu v pravnih poslediah izenaena z zakonsko zvezo/ Posledino iz tegapartnerja tudi ne &remeni dolnost preivljati otroka drugega partnerja/

ed sorodniki enega zakona in sorodniki drugega zakona ni sva"tva0 pravtako tudi ni sva"tva med zakonem in ose&ami- ki so v sva"tvu z drugimzakonem (po ljudskem poimenovanju ja- pravno ne)

Za stopnjo sva"tva enako kot pri sorodstvu upora&ljamo ravno in stranskorto- kolena1stopnje

+ena je s sorodnikom mo$a v isti rti in kolen!, kot je mo$ s temsorodnikom v sorodstv!6

o mo in njegova mama sta v ravni rti v 3/ kolenu in tako sta ena

(snaha0 mo"ki je zet) s moevo mamo (ta"o0 mo"ki je tast) v prvemkolenu ravne rte sva"tvao oim1maeha pastorek1pastorka: 3/ koleno ravne rte sva"tvao svak1svakinja: drugo koleno stranske rte sva"tva

Sva)tv! in pravo"o $va"tvo v druinskem pravu nima posledi (npr/ dolnosti preivljanja)

#zjema: Partner (oim1maeha) je dol$an pre$ivljati otroka(pastorek1pastorka) pod pogojem- da nima no&enega od star"ev- ki &iga &il zmoen preivljati/ Z novelo (veljavno pravo) je &il dodan dodatenpogoj: in sier- da mora iti za ivljensko skupnost (v primeru smrti jezakone dolan preivljati otroka- e sta v trenutku smrti ivela skupaj/'troka se preivlja samo do polnoletnosti/)/ Pod istimi pogoji mora tudizunajzakonski partner preivljati otroka svojega partnerja/


8/101

o Pomen sva"tva v proesnem pravu (kazensko- ivilno- upravno):Izloitv sodnikav primeru sva"tva0 tudi e je sva"tvo zaradiprenehanja zakonske zveze prenehalo/

o V dednem prav! sva)to nima posledic ni podlaga z zakonitodedovanje- razen e gre za zakona

o

$va"tvo ni zakonski zadr$ek zakonsko zvezo lahko sklenemo ssorodnikom &iv"ega moa

7stavne dolobe"

891 l1 7%S zakonska zveza in dr!$ina53. len(zakonska zveza in druina)-Zakonska zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim dravnim organom.-Zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej, v druini in v zunajzakonski skupnosti ureja zakon.-rava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ustvarja za to varstvo potre!ne razmere.

o ZZ temelji na enakopravnosti zakonev ta ustavna odlo&a pomeniizpeljavo oz/ upora&o splo"nega ustavnega naela o enakosti predzakonom in enakopravnosti ne glede na spol/ zakona sta enako odgovorna za prispevanje za potre&e druine

(dolnost- da si pomagata- prispevata in spo"tujeta drugdrugega)

*nake P in D glede opravljanja doloenih hi"nih opravil o vseh skupnih zadevah odloata sporazumno imata enake P in D do svojih otrok (o&a sta dolna skr&eti za

vzgojo- varstvo in preivljanje) v asu trajanja ZZ nastaja skupno premoenje - ki se razdeli

enako med o&a zakona- e ZZ razpade (le e eden izmed njijudokae- da je prispeval veliko ve- lahko razdelijo po druganihdelih)

s posameznimi stvarmi iz skupnega premoenja zakonarazpolagata skupno in sporazumno

o Ustava govori o dve# oblika# $ivljenske sk!pnosti parov: o zakonski zvezi o z!najzakonski sk!pnosti

Dolo&e o zakonski zvezi so izrazitej"e- saj se druina zasnujenajpogosteje na podlagi zakonske zveze in tudi v njenem okviru so

pravno &olje varovane koristi otrok/ Ustava ne vse&uje de.iniijezakonske zveze- zato sama po sebi ne predpisuje pogoja razlinostispolov/ Vendar pa je to s poo&lastilom ustave uredil ZZZDR in sier jedoloil- da je zakonska zveza ivljenska skupnost mo"kega in enske(l/ 413)- doloil je tudi- da je pogoj za zakonsko zvezo razlinost spolovnupturitentov (l/ 36)- ter kot sankijo za nespo"tovanje tega pravila-doloil neveljavnost zakonske zveze (l/ 4,)/ Pri zunajzakonskiskupnosti- pa je zakonodajale =pogoj? razlinosti spolov vgradil vpojem =dlje asa trajajoa ivljenska skupnost mo"kega in enske? (l/3,13)/Po veljavni zakonodaji torej med istospolnima osebama ne

more biti ne zakonske zveze niti zunajzakonske skupnosti intako je razlinost spolov konstitutivni element zakonske zveze/Registraija istopolne skupnosti ni enako kot sklenitev zakonske zveze/


9/101

Ustava ne zagotavlja varstva zakonski zvezi kot tak"ni- ampak samopreko varstva druine- kateri je v najve primerih zakonska zvezatemelj/ Druino ustvarja otrok/ !jemu gre pose&no varstvo in da &i selahhko to varstvo usresnievalo v druini- posledino tudi materinstvuin oetovstvu/ Zakonska zveza je pravno zanimiva predvsem kot okvir-ki daje najve jamstva za varovanje koristi otroka (primer: l/ 41,=pomen zakonske zveze je v zasnovanju druine?)- ni dvom- da imaZZZDR v mislih zasnovanje druine na naravni nain/ #stospolni pari nemorejo imeti skupnih otrok- monost posvojitve ali elo rojstva otroka z&iomediino- je teko sprejeti- saj je teko sprejemljivo- da je ivljenjeotroka v skupnosti istospolnih star"ev otroku v najvejo korist zahtevakonvenije Z! o otrokovih praviah- ki velja tudi pri nas/Vendar pozor, za sklenitev zakonske zveze ni relevantno, ali bores pomenila temelj druine! "otiv za sklenitev ## prava nezanima/ 'd tod dopustnost sklenitve ZZ med ensko in mo"kim- kizaradi starosti ali prizadetosti ne moreta imeti otrok/ 9e zakona neelita imeti otrok- je to stvar svo&odne odloitve vskega od njiju (;;/ l/

UR$ 2 5;/ l/ ZZZDR)

G Ustava ne normira pose&nega varstva zakonske zvezekot take-daje pa ji znaaj pravne !stanove /instit!cije0- in sier z dolo&o-da zakonsko zvezo in pravna razmerja v njej doloa zakon(ZZZDR doloa: pogoje, obliko, posledice, kako la#ko prene#a inposledice prene#anja, ter samodefinicijo" ZZ je z zakonom urejenaivljenjska skupnost moa in ene (4 ZZZDR))G Po ustavi !reja zakon t!di razmerja v z!najzakonski sk!pnosti/Zakon predpisuje (l/ 3,13)- da ima dalj asa trajajoa $ivljenskask!pnost mo"kega in enske- ki nista sklenila zakonske zveze- o&doloenih pogojih zanju enake druinskopravne posledie- kot jih doloa

zakon za zakona/ zakon ureja tudi doloene pravne posledie izvenzakonske

skupnosti ZZ$ ima enake posledie kot &i jih imela ZZ - vendar ne sme &iti

razloga- zaradi katerega &i &ila ZZ neveljavna e mo"ki in enska dolgo asa ivita skupaj- ju pravne

posledice zadenejo ipso i!re- na podlagi samega zakona nastanejo skupno premoenje- dolnost preivljanja

ZZ$ ustvarja pravne posledie na podroju druinskega prava- nepa tudi na drugih podrojih (npr/ dednopravnem- razen e takone doloa zakon)0 kak"ne so posledie ZZ$ na teh =drugih?

podrojih- doloajo njihovi predpisi/

#z ustavno doloenega poloaja zakonske zveze v sistemu lovekovihpravi in temeljnih svo&o"in izhaja v prvi vrsti naelo- da ima lovekpravio sklenizi ZZ in iveti z zakonem- ki si ga sam iz&ere/ *nako veljatudi za zasnovanje zunajzakonske skupnosti in ivljenja v njej/

o ZZ se sklene pred pristojnim dr$avnim ogranom ta dolo&akonkretizira J/ l/ UR$ (loitev drave in verskih skupnosti) na podrojuzakonske zveze 'rgan je: poo&la"eena ose&a upravne enote ali poo&la"ena

ose&a o&ine Drava poo&lastila ne more prenesti na organ verske skupnosti


10/101

Obligatorna civilna sklenitev ZZ sklenitev pred pristojnidravnim organom 2 v zato pose&aj doloenih prostorihposvetne narave (minister doloi minimalno opremo)0 #zjemomase lahko dovoli sklenitev ZZ izven uradnih prostorov- kadar greza pose&no utemeljene razloge (&olezen- starost)

za sklepanje ZZ je pristojna upravna enota- oziroma poo&la"enaose&a upravne enote !ovi druinski zakonik: dovolil &o sklenitev drugje- s tem da

zakona sama nosita presene stro"ke/ Upravna enota lahko zodlo&o to zavrne- zoper odloitev imata pravio do pr/ varstva/

V novem druinskem zakoniku- naj &i &ila zakonska zvezaveljavne- eprav &odo kr"ene o&linostne predpostavke- doklerne &o razveljavljena/

Zakon o verskih skupnostih doloa- da je tre&a najprej sklenitiivilno ZZ- "ele nato pred organom verske sk!pnosti: tukaj ni=&istvo? v prepovedi (omejevanje ose&nostne pravie)- ampak vtem- da taka (sklenjena pred versko skupnstjo) zveza ne

!stvarja pravni# !inkov Zakonska zveza se nujno sklene v slovesni oblikiinjavno (s

tem je doseeno- da se podredimo slovesnoti drave ter ogledani mogoe prepovedati .ir&em)/ !ovi druinski zakonik- naj &itudi to odpravil/

ZZ in pravna razmerja v njej ureja zakon/ *nako velja zazunajzakonsko skupnost/ zakonodajale ima povsem prosteroke:

zakonsko zvezo pridral samo za heterosekusalne pare ose&i morata &iti razlinih spolov in med njima naj &i

o&stajala ivljenska supnost (ivita skupaj) pomen zakonske skupnosti je v zasnovanju druine

(sporno pri starih ljudeh in neplodnih parih)o Pose&no varstvo namenjeno oetovstv! in materinstv!, ter

otrokom in mladini- ta dolo&a- veja za elotni pravni sistem in zatone zajema samo druinkopravnih- ampak tudi druge o&like varstva(storitve n dajatve soialnega varstva- pred"olskega in "olskegasistema- delovnopravno varstvo) $oialne dajatve- ki zagotavljajo dopust Dolo&e za doloanje oetovstva in materinstva (priznanje

oetovstva- to&a za izpod&ijanje domneve oetovstva- to&a za

ugotovitev oetovstva) Drava varuje otroke in mladino (vsi- ki postopajo z otrok- morajo

delati v otrokovo korist) Varovanje materinstva in oetovstva (stanovanjska politika- skr&

za zdravje nosenie-///)

Po ustavi =!stvarja dr$ava za to varstvo potrebne razmere?/


11/101

varstvo je zlasti v tem- da se varuje korist otrok tudi v okvirudruine)

o Pojmi" otrok, mladoletnik, mladoletni otrok, mladina (ne v #lo.pravu)!ajpogosteje ZZZDR upora&lja pojem otrok- pri emer gre manj zaopredelitev sorodstvenega razmerja do njegovih star"ev- kot pa zaoznako loveka v doloeni niji starosti/ Pojma mladoletnik inmladoletni otrok sta praviloma vezana na starost otroka: dopolnoletnosti (do dopolnjenega 3L/ leta)/.onvencija Zdr!$eni# narodov o otrokovi# pravica# /:;


12/101

Konvencija o otrokovih pravicah:

"o tej konvenciji gredo star#em odgovornosti, pravice in dolnosti, da na nain, prilagojen otrokovimrazvojnim zmonostim, ustrezno vodijo in usmerjajo otroka pri uveljavljanju njegovi' s to konvencijo

priznani' pravic. Star#i nosijo glavno odgovornost za otrokovo vzgojo in razvoj, ter za zagotavljanje ivljenskih

razmer, ki so potre!ne za otrokov razvoj, v skladu s svojimi sposo!nostmi in gmotnimi monostmi. Po konvencii o otrokovih pravicah sta oba stara enako odgovorna za otrokovo vzgojo in razvoj.

$ot naelo velja tudi re#itev velja to naelo tudi v primeru, ko star#i ne ivijo skupaj, zlasti po razvezizakonske zveze. Zaradi tega smo tudi mi rtali %%&. len in uredili monost 'skupnega varstva invzgoje otroka joint custody, kjer o! doloeni pogoji za otroka skr!ita o!a star#a eprav starazvezana ali e sicer ne ivita skupaj.

trokove koristi so poglavitna skr! star#ev rave podpisnice morajo te " in star#ev spo#tovati* posegi so lako predvideni le kot izjemni in

razlagati se ji mora zelo ozko, restriktivno trok proti volji star#ev ne sme !iti loen od nji + razen, e pristojne o!lasti v sodnem postpku, ki

mora !iti v naprej predviden (i nujno, da je sodni, vendar mora !iti omogoena sodna kontrola) in vskladu z veljavnim pravom (predvideno z zakonom) ne odloijo, da je tak#na odloitev v otrokovokorist (zlora!a, zanemarjanje, star#i ivijo loeno)

$onvencija doloa neizogi!ni monosti odvzema otroka proti volji star#em*o e otroka star#i zlorabljajo in zanemarjajoo e otrok ivi loeno od starev in je treba odloiti o otrokovem prebivaliu

Za Slovenijo, kot je tudi o aktu o noti/ikaciji nasledstva konvenciji, kateri lanica je !ila nekdajnja S012, tudiizjavila, je zgornja dolo!a nesprejmljiva, ker socialno varstvo odloa, !rez povprej#nega sodnega vpogleda+tudi na# pridrek je sporen, ker odlo!o pristojnega organa (S-ja) lako preizkusi sodi#e (glede l. %4 in

%%) in sicer v upravnem sporu, ki ga s tobo sporijo otrokovi stari. upravnem sporu otrok ni udeleenkot prizadeta stranka, niti nima monosti opravljati procesni dejanj, niti sam niti po zastopniku.6z tega izaja, da dolo!a /ormalnopravno ni v nasprotju z doloilom konvencije in zato pridrek ni potre!en.7orali pa !i po doloili konvencije umogoiti otroku monost udele!e v upravnem sporu in tudi v upravnem

postpku socialnega varstva 8 in sicer na podlagi konvencije, ki se neposredno upora!lja tudi pri nas.

%%9 len ZZZ1-ja je samo splo#no poo!lastilo S za poseganje v pravice star#ev tem lenu ni navedeni pose!ni ukrepov in pogojev Zgolj po tej dolo!i, S ne more odvzeti otroka, ampak se mora posluiti ukrepov iz nadaljni lenov e !i S odvzel otroka, samo na podlagi tej pogod!e, !i pri#lo, do kr#itve ustave in konvencije

normativnem delu/ 'itno je- da se lanie konvenije do tegavpra"anja niso hotele vezati/

o !o ustavi se z zakonom rejajo tudi pravna razmerja v druini/ %adolo&a ni posreena- ker druina po na"em pravu ni pravni su&jekt intako ni nosilev pravi in o&veznosti/ Zakon lahko tako ureja samorazmerja med star"i in otroki (predvsem v ZZZDR)/

831 l1 7%S Pravice in dol$nosti star)ev /star)evstvo05&. len-Star#i imajo pravico in dolnost vzdrevati, izo!raevati in vzgajati svoje otroke. :a pravica in dolnost se star#em lakoodvzame ali omeji samo iz razlogov, ki ji zaradi varovanja otrokovi koristi doloa zakon.-troci, rojeni zunaj zakonske zveze, imajo enake pravice kakor otroci, rojeni v njej.

o Star)i imajo P in D vzdr$evati, izobra$evati in vzgajati svojeotroke(4 osnovne P in D star"ev)

o P in D imajo star"i nasproti otroku in dravi star"i &olje poznajo otroka

o Pri P in D star"ev- ki izhajajo iz ustave- gre veinoma za dolnostistar"ev do otrok (zlasti iz okvira RP)- vendar pa gre tudi za pravicestar)ev, ki se ka$ejo v razmerj! do tretji#1- $tar"i imajo pravio- da sami skr&ijo za svojega otroka/ %ej pravii

ustreza dolnost tretjih- da se vzdrijo posegov v izvr"evanje skr&istar"ev do otroka/ %o velja tudi za dravo, e in dokler izvrujejostari svoje pravice in dolnosti v korist otroka. 6 nasprotnem

primeru je drava dolna in upraviena posei v izvrevanje pravicin dolnosti starev ter zagotoviti uveljavitev otrokovih koristi.

- er &i lahko pri"lo do zlora&e te o&veznosti- ustava izreno doloa-da se lahko star"em z !stavo zagotovljena pravica in dol$nostodvzame ali omeji samo iz razlogov- ki jih zaradi varovanjaotrokovi# koristi doloa zakon (tukaj gre zlasti zaposege vroditeljsko pravicoin za posege vpravico do stikov)

- Po zakon! dr$ava la#ko in mora posei v izvr)evanjeroditeljske pravice z !krepi, ki ji# izpelje predvsem =SD /l1::;0 ter nekatere sodi)e/oramo loiti 4/ vrste ukrepov:

Ukrepe- ki ne pomenijo izloitve otroka iz druinskegaokolja star"ev

Ukrepe- nain ukrepanja- razloge in pogoje za ukrepe-kadar se otroka loi od star"ev in gre za tejo omejitevRD (l/ 3,8- 3,3

!ajteji ukrep odvzem roditeljske pravie- je pridransodi"u (l/ 336)

33@/ len ZZZDR: 7enter za soialno delo je dolan storiti potre&ne ukrepe- ki jihzahtevata vzgoja in varstvo otroka ali varstvo njegovih premoenjskih ter drugihpravi in koristi/


13/101

o P in D star"ev mora zakonodajale upo"tevati pri o&likovanju druinskezakonodaje

o P in D star)ev oz1 star)evstvoje sestavljeno iz 4 samostojni# inneodvisni# pravi:

%oditeljsko pravico: (ZZZDR l/ 5/): Pravia in dolnoststar"ev- da z neposredno skr&jo- svojim delom indejavnostjo =skr&ijo za ivljenje in korist svojih otrok in

jim? zagotavljajo uspe"en telesni in du"evni(=ose&nostni?) razvoj svojih otrok/Namenroditeljske pravie (l/ 38,): zaradi zdrave rasti skladnostnega ose&nostnega razvoja usposo&itve za samotojno ivljenje in delo

$kr& za otroka je predvsem dolnost star"ev/ Zakon doloa-

da so star"i dolni svoje otroke preivljati- skr&eti za njihovoivljenje- zdravje in vzgojo (v naj"ir"em smislu: koto&likovanje otrokove ose&nosti) (l/ 384)/ %udi zastopanje kotposlovanje za otroka v razmerjih do zunanjega sveta (l/ 38J)in upravljanje otrokovega premoenja (l/ 38@) sta dolnostistar"ev/ Stiki" Pravia do ose&nih stikov ne izvira iz roditeljske

pravie ampak je samostojna pravia star"ev (izhaja izstar"evstva) in otroka/ onost stikov ne o&staja samozaradi zadovoljevanja interesa starev(ustvene

potre&e- vidi otroka in z njim govori- ter se seznani zdu"evnim in telesnim razvojem otroka)- ampak so v prvivrsti otrokova korist(otrok ohranja o&utek navezanosti-


14/101

povezanosti in o&utek medse&ojne pripadnosti)/ otpravia star"ev in otroka pridejo stiki v po"tev navadno- kootrok ivi loeno od enega ali o&eh star"ev- neglede narazlog- ki je pripeljal do loenega ivljena/ %isti od star"ev-pri katerem otrok ivi je drugemu dolan omogoiti stike zotrokom (l/ 3861,)/adar stiki niso v otrokovo korist se omejijo ali odvzamejo

Pre$ivljanje" temelji na vzajemnosti med otroki in star"i

in ni odvisno od roditeljske pravie/

o Preivljanje in stiki niso del roditeljske pravie! $oditeljska praviapreneha s polnoletnostjo, stari pa so dolni otroke preivljatido %&! leta, e se redno olajo/ 9e star"i otroka zanemarjajo- jim jeotrok odvzet in aka na posvojitev- dokler ni posvojen- oz/ do ,6/ leta-so ga dolni preivljati/

o 9e je RP odvzeta- niso avtomatino odvzeti tudi stiki/ 9e o&staja

monost- da se otrok vrne k star"em- je prav- da se med njimi vzdrujepovezanost/ $odi"e mora o& odvzemu RP presoditi- ali je ohranitevstikov v otrokovo korist- sier se omejijo ali odvzamejo/

o Podalj"anje RP: Roditeljska pravia- se lahko zaradi motnje otrokapodalj"a preko polnoletnosti/ Podalj"ana lahko ostane elo do smrti- karpa ne pomeni- da se s tem avtomatino podalj"a tudi preivljanje/Preivljanje ostaja- e so izpolnjeni pogoji/

o Vse tri pravie ugasnejo le pri popolni posvojitvio o pravia preivljanja ugasne- naj ne&i ve oivela- praksa je to

odlo&o o&"la tako- da se doloi neka minimalna preivnina- ko paspremenjene okoli"ine narekujejo vi"jo preivnino- se jo s to&o lahko

zvi"a/o Pravia do preivljanja: 9e je otrok zaupan materi v oskr&o- se preivnina nakazuje

njej- s polnoletnostjo pa otroku 9e je otrok v reji- sta preivnino dolna plaevati o&a

star"a/ Zmonost zavezana se presoja po njegovem materialnem

stanju in prido&itnih zmonostih (mora plaevati tisti- kinima premoenja in ne dela- a ga sodi"e oeni zaprido&itno sposo&nega- ter tisti- ki hoe zatajiti svojozmonost plaevanja preivnine)

Pri mladoletnih otroih je skr& za preivnino pome&nej"akot za tiste- ki so e sami prido&itno sposo&ni

Preivnine so naj&olj pogoste v razvezanih druinah in kjerotrok ni &il rojen v zakonski zvezi/ Redke so preivninezakona/

o 'pravieni do preivnine se presojajo po tem vrstnem redu Zavezane najprej mora se&i zagotoviti eksisteno ladoletni otrok Polnoletni otrok- nepreskr&ljeni zakone !epreskr&ljeni star"i zavezana

o Doloanje preivnine: Preivnina se plauje od trenutka vloitve to&e


15/101

#aasna odredba: doloitev preivnine- ki se plauje-dokler zadeva ni pravnomona

o Pravica vzdr$evanja, izobra$evanja in vzgoje konkrtizirana je v

3:1 l1 7%S

$tar"i imajo pravio- da iz&erejo- kako se &o otrok izo&razil

o >nake pravice zakonski# in nezakonski# otrok? Otroci, rojeni z!naj zakonske zveze, !majo enake

pravice(do starev), kakor otroci, rojeni v njej/ Zapravni poloaj otroka ti okoli"ini nista pome&ni tini vrazmerju do star"ev niti v razmerju do drugih sorodnikov(l/ ;)

-ati je tista, ki je otroka rodila(tu navadno nikomplikaiji z dokazovanjem)

Pri nezakonskih otroih ne velja domneva oetovstva(za otroke iz ZZ velja- da je materin mo njegov oe)-ampak je treba otroka pripoznat0 od trenutka ko jepripoznan ima otrok enake pravie- oe pa enakedolnosti- kot e &i &il otrok rojen v ZZ/ 9e ga ne prizna zasvojega- ga je tre&a !gotoviti v pravdi/

Ne glede na resnico velja domneva oetovstva: eima mati razmerje- ko je "e poroena in s partnerjem do&iotroka- za oeta tega otroka klju& vsemu velja materinmo/ Vendar pa je domnevo oetovstva monospodbijatiin jo je tudi potre&no- e se hoe dokazati kajdrugega/

Domneva oetovstva"otroi rojeni v ZZ in 488 dni poprenehanju Nezakonski otroci"

'troi- ki niso rojeni v ZZ Rojeni kasneje kot 488 dni po razvezi 'troi- ko je domneva oetovstva izpod&ijana

*nakost pravi otrok ne glede na rojstvo zagotavlja tudi onvenija ootrokovih praviah/ Vendar konvenija govori "e o drugihokoli"inah- ki ne smejo vplivati na pravni poloaj otroka: rasi- &arvi-spolu- jeziku- veri- preprianj star"ev-////0 Za druinsko pravno

varstvo so te okoli"ine pome&ne le toliko- kolikor &i lahko &ilerazlog- da se otroku odtegne ali omeji skr& star"ev- zlasti da dravaposee v to skr& zaradi politinega ali drugega preprianja ali zaradiizraenega mnenja ali stali"a njegovih star"ev/ Ali konvenijskodolo&o v zadostni meri zagotavlja izraz v ustavi: =varovanjeotrokovih koristi?- je sporno- ker se ga lahko razlino interpetira/

3:1 l1 7%S svoboda vesti /3:49 o verski in moralni vzgoji otroka0


16/101

o $tar"i imajo pravio- da v skladu s svojim preprianjem otrokuzagotovijo moralno in versko vzgojo

o Verska in moralna vzgoja je dolnost in pravia star"ev- namenjenao&likovanju otrokove ose&nosti (razvijanje otroka v samostojnoose&nost- omejeno z monostjo otroka- da uveljavni svojo lastno voljo inlastne poglede- ko dosee za to potre&no zrelost razuma in &olje/) inglede na vse pravne sisteme- ki jo o&ravnavajo izhaja iz roditeljskepravie (torej mora tako velati tudi v na"em)

o V ustavi je doloeno, da mora biti usmerjanje otroka gledeverske in moralne vzgoje v skladu z otrokovo zrelostjo ter z

njegovo svobodo vesti, verske ali druge opredelitve alipreprianja/ %udi po onveniji o otrokovih praviah- so star"i priuveljavljanju otrokove pravie do svo&ode misli- vesti in veroizpovedi-dolni otroka usmerjati na nain prilagojen njegovi starosti/

(eorija stopnic oz1 teorija rasti otrokovi# pravic: pravieotroka se stopnjujejo- pravie star"ev pa umikajo/ $tar"i morajootroka vzgajati v skladu z njegovo starostjo/

7mikanje pravic: !pr/ za srednjo "olo je potre&en podpisstar"ev/ 9e star"i ne dajo soglasja- mora "ola o&vestiti dravneorgane- ki &i nadomestili odloitev star"ev/ 9e odlinjak hoe napoklino "olo in ne na gimnazijo- mora dravni organ voljo otroka-ki je razsoden uveljaviti- elo proti volji star"em/

o O morali in veri: orala je v ivilnem pravu ozko opredeljena nine so pogod&e-

ki nasprotujejo morali na"e pravo prepoveduje surogativno1nadomestno materinstvo morala naj bi bila zbir minimalni# dr!$beni# norm, ki bi

ji# moral vsak posameznik spo)tovati star"i so joupravieni in dolni prena"ati na svoje otroke

ustava je z moralo mislila tudi na druga preprianja .ilozo.ska-dru&ena- ideolo"ka (vsa preprianja- ki niso verska)

Da neko preprianje uiva varstvo (npr/ versko)- ni pome&no-koliko ima pripadnikov in koliko je staro/ Vera je preprianjepripadnikov doloenega nauka o tem- da gre za tako preprianje-kot je vera/

Preprianje- ki je vredno spo"tovanja v demokratini dru&i- ki nenasprotuje dostojanstvu otroka in ne nasprotuje otrokovi praviido izo&raz&e/ %ak"no preprianje uiva varstvo (odloilo*vropsko sodi"e)/

&%. len-6zpovedovanje vere in drugi opredelitev v zase!nem in javnem ivljenju je svo!odno.-ie se ni dolan opredeliti glede svojega verskega ali drugega preprianja.-Star#i imajo pravico, da v skladu s svojim preprianjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. ;smerjanje otrok gledeverske in moralne vzgoje mora !iti v skladu z otrokovo starostjo in zrelostjo ter z njegovo svo!odo vesti, verske in druge opredelitve alipreprianja.


17/101

o $pore o izvr"evanju roditeljske pravie re"uje sodi"e $tar"a se ne moreta sporazumeti- ali &o otrok o&iskoval verouk/

9e &i se sodi"e odloilo- &i se opredelilo za eno vero- to pa muni dopustno- ker mora &iti nevtralno/ $tar"a lahko zahtevata- dase glede vere odloi 7$D

!emija: pri sporih o izvr"evanju RP sodi"e iz&ere tistega star"a-ki je &olj sposo&en iz&rati odloitev/

V tujih pravnih sistemih pravia star"ev do religiozne vzgojepreneha e pred polnoletnostjo/ Po onveniji o otrokovihpraviah- &i morali star"i vzgajati otroka- tako- da mu ne doloijo

konkretne veroizpovedi- ampak tako- da &o imel na podlaginjihovega izo&raevanja in vzgoje monost- ko &o dosegelprimerno zrelost- da se sam odloi- katero religijo &o iz&ral misel je iluzorna/ Verska vzgoja v !emiji (podo&no &o pri nas vnovem druinskem zakoniku):

$tar"i lahko doloajo vero do 3,/ leta Versko lahko vzgajajo otroka do 35/ leta

o V novem druinskem zakoniku- &o nov izraz za roditeljsko pravio insier starevska skrb- in sier:

%oditeljskaStar)evsko: roditelj v pravem pomenu je samo

mati- zato izraz ni primeren e pri &iolo"kih star"ih- "e manj papri soialnih star"ih (posvojitelji) PravicaSkrb: Pri pravii gre za o&ram&no pravio star"ev

pred preteranimi posegi drave v vzgojo otroka- v razmerju dootroka pa gre predvsem za skr& (in sier za otrokovo premoenjein otrokovo ose&o)

8@1 l1 7%S Pravice otrok

o Otroci !$ivajo posebno varstvo in skrb/ Prepovedano je kakr"nokoliizkori"anje in zlora&lanje otrok/ %o varstvo ureja zakon in sier ZZZDRz ukrepi poseganja v RP (ukrepe izvaja 7$D- teji ukrepi so pridranisodi"u)

o Dravni organi in organizaije morajo vedno skr&eti za otrokovo korist

5


18/101

o er je otrok zaradi telesne in du"evne nerazvitosti in nezrelostinemoen in zato kaj lahko rtev v razmerju z odraslimi- mu zagotavljaustava pose&no varstvo pred gospodarskim- soialnim- telesnim-du"evnim in drugim izkori"anjem in zlora&lanjem/ %o varstvo urejazakon/

o Dodatno varstvo /oz1 posebno dr$avno varstvo0 za otroke inmladoletnike !reja zakon- kadar:

star"i za njih ne skr&ijo nimajo star"ev so &rez potre&ne druinske oskr&e

o ZZZD% !reja dodatno varstvo s 9 instit!ti: Posvojitev !aj&olj podo&en star"evski skr&i enake P in D0

posvoji se lahko mladoletnika- kateremu so umrli star"i ali pa nizgledov- da &o lahko ivel s star"i- oziroma so te zgledi neznatni/ZZZDR ureja popolno posvojitev- pravne posledie pa priznavatudi o&stojeim razmerjem nepopolne posvojitve po prej"nihpredpisih/

Skrbni)tvo $kr& za osebo inpremoenje otroka/ $kr&nikotroka ni dolan preivljati- ni mu ga tre&a imeti pri se&i- e ganima pa mora poskr&eti za njegovo namestitev (zavod)0


19/101

o


20/101

o Zakon o zdravljenj! neplodnosti in postopki# oploditve zbiomedicinsko pomojo /O&-P0

Ureja: Ugotavljanje in zdravljenje neplodnosti

Pomo pri spoetju samo mo"kemu in enski- ki sta v zakonskizvezi ali izvenzakonski skupnosti/ Zunajzakonske skupnosti se nepreverja pose&aj- zadostuje trditev- ker je e sam postopekoploditve psihino zahteven/ !i pomoi pri istospolnih parih-eprav so registrirani/

Pose&no psiholo"ko svetovanje paru Pravnik par poui o pravnih poslediah '+P Po zakonu se ugotavljajo vzroki za (zmanj"ano) neplodnost in se

tudi odpravljajo z: zdravili- svetovanjem in kirur"kimi posegi Za zdravljenje se "teje tudi odvzem in shranitev sp/ eli- kadar

grozi neplodnost (npr/ kemoterapija) DABM Postopek '+P se lahko izvede- ko paru ni mogoe

pomagati z drugimi postopku in samo z namenom zanositve0#zjema je- e o&staja nevarnost prena"anja dedne &olezni- v temprimeru lahko iz&eramo spol otroka/

Postopek oploditve:

Znotrajtelesna: semenske elie se vnesejo v telo enske semenske in jajne elie se vnesejo v telo enske

Z!najtelesna(in vitro):

V la&oratoriju se zdruijo in F spolne elie-zgodnji zarodki- se vnesejo v telo enske0 zunajtelesa enske se lahko razvijajo najve 35 dni

$polne elie in zarodki se lahko hranijo toliko asa- dokler pareli- najve pa ; let/ 9e o&stajajo zdravstveni razlogi- lahkokomisija za '+P rok podalj"a "e za ; let/

Za postopek lahko zaprosi:

Polnoletna ose&a Par

Razsoden 'se&a v starosti- ki je primerna za star"evsto- enskaprimerna za rojevanje

$urogatno1nadomestno materinstvo pri nas !# dovoljeno0!adomestno materinstvo pomeni- to da enska odplano alineodplano otroka prepusti drugemu/

Darovanje spolnih eli: Cahko je darovana samo 3 spolna elia hkrati mo"ka ali

enska

9e sta o&a neplodna je mona samo posvojitev !i dovoljeno darovanje zarodka


21/101

Prepovedani so semenski koktajli me"ania F ali sp/eli

#dentiteta darovala je anonimna - star"i lahko izvejo samozdravstveno relevantne podatke- e da sodi"e vnepravdnem postopku soglasje

'trok ima pravio do zdravstveno relevantnih podatkovdonatorja 'trokov zdravnik lahko pogleda v te podatke !i monosti stikov otrok z donatorji/ Darovali nimajo

no&enih P in D Prednost imajo tisti- ki hkrati tudi sami darujejo spolno

elio Pogod&e o odplanem darovanju so nine Pogoji za darovala:

o Polnoletnio Zdravio

Razsdonio Prepovedana stopnja sorodstva s parom- ki

prepreuje ZZ Darovale lahko daruje samo pri enem entru od enega

darovala lahko pride do rojstva v najve , razlinihdruinah

Darovale mora &iti iv Zunajtelesa se lahko oplodijo elie (jajne) prido&ljene v

doloenem postopku- v telo enske pa se lahko vnesenajve 4 zarodke

Drava plaa 5 oploditve verjetnost uspeha je ,8N

Prepovedi glede '+PO G prepovedano je:

o omogoiti razvoj zarodka izven telesa enske vekot 35 dni- oz/ potem- ko je razvita primitivna proga

o omogoiti nastanek zarodka zgolj v raziskovalnenamene

o omogoiti nastanek zarodka in sp/ eli- kjer je &iladedna zasnova spremenjena- niti ga vnesti v teloenske ali ivali

o kloniranje oz/ omogoiti zarodek- ki ima isto dednozasnova kot neka iva ali mrtva ose&a

o omogoanje nastaka hi&ridov in himer- ter vnosatak"nega zarodka v telo loveka ali ivali i&rid: krianje vrst med se&oj (ival2lovek) imer: presajanje delov- iz tega pa se ustvari

nenavadno &itje (npr/ na love"ki zarodekprena"amo dele drugega love"kega aliivalskega zarodka)

o Vna"anje love"kega zarodka v ival ali o&ratno

Znanstveno raziskovalno delo: je dovoljeno do 35 dni oz/

do pojava proge- e gre za namene iz&olj"anja zdravja zdovoljenjem:


22/101

o Parao Dravne komisije za '+Po ediinske etike

pravne posledice postopka:

darovale ostane anonimen darovale nima no&enih pravi in o&veznosti do otroka vse pravie in o&veznosti nosita star"a otroka matina knjiga: mati je tista- ki je otroka rodila za oeta in mater se "teje tisti- ki je dal1a soglasje za

postopek- tak"nega oetovstva ni mogoe izpod&ijati razen e &i oe ugotovil- da je mati zanosila po naravnipoti

nadzor nad darovanjem spolni# celic soglasje para v pisni o&liki (predhodni razgovor)

seznaniti par s pravnimi poslediami nadzor nad entri- ki opravljajo take postopke

mo$no je razkritje zdravstveni# podatkov darovalca(dedne &olezni) otrok- ki je razsoden in star vsaj 3; let otrokov zakoniti zastopnik z dovoljenjem sodi"a

(nepravdni postopek 2 izjemni zdravstveni razlogi)

Zakonska zveza

Splo)no o zakonski zvezi

Zakonska zveza je z zakonom !rejena $ivljenska sk!pnost mo)kega in$enske

o +istvena je skupnost ivljenja v kateri mo"ki in enska v medse&&ojnemrazmerju zadovoljujeta ustvene- spolne- &iolo"ke (rojevanje)-moralnoetine (spo"tovanje- pomo)- ekonomske potre&e- elje inzahteve

o ZZ ni ovira za razvoj ose&nosti zakona 0 o skupnih zadevah odloatasporazumno- o lastnih pa vsak sam (iz&era dela in poklia)

o !ajvanej"i a ne edini pomen ZZ je v zasnovanju druineo ZZ je samo tista skupnost- ki jo zakon tako priznava0 ZZ je torej

dru&ena in pravna ustanova: Zakon doloa pogoje in nain njeneganastanka- doloa P in D- ki iz ZZ izhajajo in doloa vzroke in posledieprenehanja ZZ

o *nakopravnost partnerjev - tako na ose&nem kot premoenjskempodroju

sklenitev ZZ je svobodna- v nasprotnem primeru (e &i drava naprimerzapovedala doloene teste #V) &i "lo za poseg v 9P- in sier v pravio dozase&nosti in v telesno integriteto/ 9e &i drava tak"en test samo priporoila(&rez sankije)- to ne &i &ilo sporno/

moralno etina vsebina ZZ (l/34) (na em temelji ZZ): medsebojna ustvena navezanost


23/101

vzajemno spotovanje razumevanje zaupanje medsebojna pomo

V ZZ sta zakona enakopravna

Pred sklenitvijo se lahko zakona pogajata- kje &osta ivela- ker imata zakonanaeloma dolnost- da ivita skupaj/

Preivninski dogovori:o Cahko se odpovesta eden ali o&ao Preivnino lahko nekdo plauje tudi nekomu- ki je ne potre&uje- e se

tako dogovoritao Z novim zakonikom se lahko dogovorita- kolik"en del premoenja in

kateri del &o predmet delitve Drava s sistemom vzgoje in izo&raevanja- zdravstva in soialnega varstva

omogoa ljudem- da se vsestransko pripravijo na skladno dr!$insko$ivljenjeter jim pomaga v njihovih medse&ojnih razmerjih in pri izvr"evanju

roditeljske pravie/o %a len je namenjen tudi ljudem- ki niso v ZZ- zato ne sodi v poglavje o

ZZ/ !ovi druinski zakonik jo &o premestil v uvodne dolo&e/

ZZ je neke vrste pogod&a

Zaroka

zaroka je o&lju&a partnerjev- da &osta sklenila ZZ- vendar ne nastaneizto$ljiva obveznost skleniti ZZ1 Gre za moralno obvezo1

ZZZD% ne !reja zaroke ko gresta &odoa zakona iz&ereta kraj poroke in prijavita namen sklenitveZZ- (matiar doloi datum)- nastane podobna sit!acija kot zaroka- vendarimata tudi v tem primeru pravio odstopiti od sklenitve ZZ

od trenutka- ko prijavita poroko- ponavadi nastajajo stro)ki(organizaijaporoke) e potem do sklenitve ZZ ne pride (si eden premisli)- se to re"uje pocivilnem prav! od)kodninski za#tevki (tu gre za posledio o&lju&e)

na voljo je institut neupraviena o&ogatitev (npr/ za darila svojev- e nato nepride do poroke)- ki se uveljavlja na zahtevo

Sklenitev ZZ

poznamo razline pogojeo& sklenitvi:o pogoji za sklenitevo pogoji za veljavnost (v zakonu so .olmurilani negativo0 razen ,)

zakonski zadrki negativna .orumlaija- kot ovira zaveljavnost

% sta ormulirana kot prava pogoja- kot okoli"ini- kipovzroata neveljavnost ZZ

o zakonske prepovedi (.ormulirane negativno- o&stoj okoli"ine- nepomeni pogoja- nima za posledio neveljavnosti ZZ)

(ZZZDR ne upora&lja terminov zakonski zadrek in zakonska prepoved)

#akonske prepovedi


24/101

ZZ ne smeta skleniti skrbnik in varovanec /prepoved skr&i"tva0terposvojitelj in posvojenec pri nepopolni posvojitvi

e pride do sklenitve ZZ, skrbni)tvo in nepopolna posvojitevprene#ata, ZZ pa je veljavna

e je &ilo skr&ni"tvo zaradi mladoletnosti- mladoletnik potre&uje dovoljenje

7$D tu skr&ni"tvo popolnoma prenega- ker varovane s sklenitvijo ZZ do&ipopolno poslovno sposo&nost e gre za odraslo ose&o- ki ji je &ila odvzeta poslovna sposo&nost- je pa

enitno sposo&na- &o skr&ni"tvo prenehalo- ta ose&a pa &o do&ila novegaskr&nika- ki ga &o postavil 7$D- in sier:

o zakona- e ni kolezije interesov (se pravi skr&ni"tvo se lahko nadaljuje)o 4 ose&ao 7$D- e ose&e ni mogoe najti

Pogoji za sklenitev

ose&i razlini# spolov ose&i morata izjaviti soglasje- da elita skleniti ZZo ZZ je sklenjena v trenutku- ko zakona nedvoumno pritrdilno odgovorita

soglasje je konstit!tivno- da elita skleniti ZZ (.orma adpro&ationum)- kasneje se to vpi"e- zaradi lajega dokazovanja (vpis jezgolj deklaratorne narave)0 ZZ je sklenjena tudi- e ne pride do vpisa

$oglasje izjavita preddr$avnimorganomin na nain, ki ga doloa zakono poo&la"ena ose&a upravne enote oz/ o&ine- e ji je upravna enota

delegirala pristojnost- na o&moju katere elita skleniti ZZ0 navpra"anje: ali hoeta skleniti ZZM

o na nain ki ga doloa zakon: prijava namena- dokazi za izpolnjevanepogojev izpis iz mat/ njige- sod&a razveznega sodi"a ali izpisek iz umrlih- sklep o razglasitvi za umrlega

o Pri razglasitvi se pre&erejo P in D poglavje ; (od 55/ lena naprej)/ 'premoenskem razmerju med o&redom- ni govora- pre&erejo se pa tistidolo&e- ki se nana"ajo na ose&o

o $ankija za moralne D je razveza- edina ose&na dolnost je preivljanje-ki ga je mogoe izsiliti s to&o

Veljavnost ZZ- e ni soglasja ali organi ni pristojen- oz/ ose&i nista istegaspola:

o ZZZDR pozna samo izpodbojno obliko ZZvelja dokler niizpodbita

o ovi druinski zakonik bo uvedel novo kategorijo: neobstojea ##ine od zaetka ne bo ustvarjala nobenih pr. posledic med partnerjemaniti do otrok.

Pogoji za veljavnost prava pogoja ZZ je neveljavna4izpodbojna- e so podani ti pogoji (ZZ

!stvarja vse pravne posledice dokler ni izpodbita)o pri sklepanju ZZ morata &iti navzoa oba zakona osebno

izjema: enega lahko zastopa poo&la"ene- vendar le v izjemnihprimerih- ki so pose&ej utemeljeni (npr/ &olezen) dovoljenje da

o&inski organ- ki vodi matine knjigeo zakona morata imeti o& sklenitvi ZZ namen skupnega ivljenja


25/101

e ni namena pri o&eh zakonih- gre za navidezno1simuliranosklenitev ZZ (npr: namen prido&iti dedi"ino- zeleno karto) tak"na ZZ &i &ila neveljavna

e o& sklenitvi nimata namena- potem pa ivita skupaj- tak"naZZ konvalidira in je veljavna/

e namen ni podan le pri enem izmed zakonev- se "teje kotmiselni pridrek1mentalna rezervaija- ki je neupo"tevna velja-kot da je namen skupnega ivljenja podan pri o&eh

po enem letu loenega ivljenja ni ve mogoe zahtevatipreivnine

e se zakona sporazumno razideta1zaradi neupravienegarazloga ne ivita skupaj in 3 umre potem drugi zakone nededuje to se upo"teva na predlog dediev

zadr$ki prepre!jejo sklenitev ZZ, e organi vidi, da so podanio pomanjkanje svobodne privolitve (tipini napaki volje)

prisila, gro$nja/stra#ovanje0 gronja mora &iti resna- da je upo"tevna mora &iti

povzroena z nedopustnim sredstvom/ adar je sredstvodopustno- ne gre za grono/

Zmote posameznika(ni svo&odne volje) zmota o fizini osebi(=Ania? ima pajolan) zmota o civilni osebi ZZ se sklene z ose&o- ki ni tista

za katero se izdaja zmota o bistveni# lastnosti# e &i zanje vedel- ZZ ne

&i sklenil (&i zakona odvrnile od sklenitve) razveljavitevv 3 letu odkar si spoznal zmoto (zvedel za okoli"ine)

o npr/ impotentnost- huda &olezen- o&sod&a zaneastno dejanje hudo kaznivo dejanje- zatrjevalanosenost- nosenost z drugim

o premoenjsko stanje zakona in zaterjevanjeneveste- da je nedolna ne more &iti razlog zarazveljavtev ZZ

o v drugih primerih pride v po"tev to&a na razvezozaradi nevzdrnosti

o mladoletnost

enitno sposo&nost se naeloma prido&i s polnoletnostjo lahko pa 7$D da dovolitev za sklenitev ZZ- e so podani doloeni

razlogi mladoletnik mora &itirazsoden(ker gre za strogo ose&ni

posel- se upo"teva razsodnost) G dovoljenje je mono datile o& pogoju- da je mladoletnik dosegel tak"no telesno indu"evno zrelost- da &o lahko izpolnjeval dolnosti- kinastanejo s sklenitvijo ZZ

pova&i star"e na razgovor (e z mladoletnikom ivijo inizpolnjujejo svoje dolnosti)- zasli"i partnerja inmladoletnika


26/101

minimalna starostna meja zakononsko ni doloena- vendarpa mladoletnik- ne sme biti mlaj)i od :8 let zahtevana

je torej delna poslovna sposo&nost- ker:o prido&itev pravne proesne sposo&nosti v zakonskih

sporih in sporih med star"i in otroio

prido&itev delovne sposo&nosti in razpolaganje zlastnim zaslukomo priznanje oetovstva

e 7$D dovoli sklenitev ZZ- gre za (navadni) dispenz1spregledzadrka mladoletnosti opravi se pred sklenitvijo ZZ

moen je tudi naknadni spregled zadrka- ki ga opravi sodi"e potem- ko je ZZ e &ila sklenjena &rez dovoljenja in je nekdo toilna razveljavitev (pride do konvalidacije)

pri tem pogojuj gre tudi za preventivo za prepreitev negativnihzdravstvenih posledi prezgodnjega rojevanja za matere

o teja duevna prizadetost in nerazsodnost zakon govori o motnjah v du"evnem in telesnem razvoju v vsakem primeru pose&ej je tre&a ugotoviti- ali je ose&a

razsodna(zakon &i moral kot zadrek doloati nerazsodnost- nepa teje du"evne &olezni- ker ni nujno- da si pri vsaki tejidu"evni &olezni nerazsoden)

nerazsodnost je la#ko trajne narave teja du"evna &olezen kratkotrajno povzroena opitost- omamljenost %udi

trenutna nerazsodnost ima za posledio neveljavnost ZZ-e je o&stajala v trenutku sklenitve ZZ

tudi e je &ila nekomu odvzeta poslovna sposo&nost- to nizadrek za sklenitev ZZ (npr odvzem poslovne sposo&nosti zaradizapravljivosti)

nerazsodna je ose&a- ki ni sposobna do!meti pomena inposledic sklenitve ZZ

de.ekt razuma ne more praviloma doumeti oz/ razumetipomena ZZ in njenih posledi

de.ekt volje ne more ravnati v skladu s svojim pravilnimdojemanjem (mladost- sla&oumnost- du"evna &olezen)

o obstojea ## dokler ZZ ne preneha oz/ je razveljavljena- ni mogoe skleniti

nove gre za izpeljavo naela monogamije tudi kaznivo dejanje

o sorodstvo zadrek- e gre za sorodstvo v ravni rti do kateregakoli kolena v stranski rti do 3 kolena moen je spregled zadrka- ki ga

opravi 7$D- in sier pri primeru &ratrana in sestrine (e jesestrina nosea)

sorodniki ne smejo sklepati ZZ iz &iolo"kih razlogov inest


27/101

posvojeni otrok lahko sklene ZZ s posvojenevimi naravnimiotroi ali drugimi sorodniki- ne more pa skleniti ZZ sposvojiteljem (ker se med njima vzpostavi razmerje- ki je pravnoizenaeno z razmerjem star"i otroi)

*blinosti pri sklenitvi ## o&vezna je sveana sklenitev ZZ (zakon je hotel povdariti velik dru&eni

pomen ZZ za zasnovanje in ivljenje druine in da &i olaj"al dokazovanjesklenjene ZZ)

o&vezna je civilna sklenitev pred pristojim organom oblasti o&vezna jejavna sklenitevZZ: vsak- ki eli lahko pride gledat sklenitev organ pristojen za sklepanje je upravna enota- oziroma o&ina- e ji upravna

enota delegira poo&lastila/ Akt sklenitve ZZ torej upravlja poo&la"ena ose&ao&ina ali upravne enote/

minister predpi"e minimalne standarde za sklenitev ZZ (inister predpi"epose&no opremljenost prostorov po pose&nem pravilniku- e se ZZ sklepadrugje kot v javnem prostoru)

ZZ se sklene v kraju- ki si ga zakona (nupturitenta) sama iz&ereta na"i dravljani v tujini lahko sklenejo ZZ pred diplomatskim predstavni"tvom

Potopek sklenitve:G Prva faza pripravljalna"

o +odoa zakona prijavita svoj namenskleniti zakonsko zvezomatiarju in izjavita-da jo sklepata svovodnoin da obstajajo pogojiza veljavnost ZZ- predloiti je tre&a doloene listine- doloi se datum

G Dr!ga faza sama sklenitev"o sklene se v prostorih doloenih za sklepanje ZZ- lahko se sklene drugje-

e so za to utemeljeni razlogi (prestroga dolo&a)0o ugotvi se iztovetnost &odoih zakonev in prezkusi ali so podani pogoji

za sklenitev in veljavnost ZZ- pre&re se dolo&e o P in D zakonev invpra"a zakona ali elita skleniti ZZ- z odgovorom DA- je ZZ sklenjena/

o atiar vpi"e sklenitev v rojstno in porono matino knjigo !ovi predlog druinskega zakonika: $klepanje ZZ izven uradnih prostorov-

vendar pa posameznik sam nosi dodatne stro"ke/ Upravna enota &o lahkozavrnila predlog- kadar &i &ilo to zelo teko izvedljivo/ #zdati mora dolo&o zrazlogi- da &o imel posameznik monost prito&e in s tem uresniitev pr/varstva)

stro"ke sklenitve nosi dr$ava Navzoi pri sklenitvi ZZ:

o poobla)ena oseba !pravne enote in matiar(matiar ni nujen0zgolj dekleratorna .unkija)

o zakonca ali eden po poobla)enc!o obvezna je navzonost ' pri- ki imata poslovno sposo&nost (vasih

jima je "la dokazovalna .unkija- danes imata podo&en pomen kotmatiar) #upani brez pri je ## neveljavna +arbika brez pri je ## veljavna

o 9e se uniijo knjige in prie umrejo- lahko ostali navzoi dokaejo

sklenitev ZZ


28/101

.r)itev oblinosti"o !eupo"tevanje predpisa o pristojnosti ima za posledio neveljavnost

ZZ0 (npr/ kadar akta sklenitve ne opravi poo&la"ena ose&a- ampaknaprimer matiar)

o Poroka pred versko skupnostjo nima pravnih posledi in ne nastane

niti neveljavna ZZo Ni izjavezakonsko predpisane izjave soglasjaustne pritrditve0

posledia je neveljavnosto Nenavzonost matiarja in op!stitev vpisa v matine knjige se

ne )teje za bistvene kr)itve in ne povzroajo neveljavnosti

eveljavnost $azveljavitev ## in pravne posledie neveljavne ##

neveljavnost ZZ ne nastopi ipso i!re- tre&a je da seZZ razveljavi s sod&o

sodi"e ne more razveljaviti ZZ po uradni dolnosti v DP o&staja le ena o&lika neveljavnosti izpodbojnost

dokler pp ni izpodbit, je veljavenin ima vse uinke pp ZZ torej veljadokler ni s pravnomono sod&o razveljavljena0 v asu veljavnosti pa:

o nastaja skupno premoenjeo sklenjena ZZ vpliva na razmerje do otrok (velja domneva oetovstva0 se

pravi otrok- ki je rojen znotraj neizpod&ite ZZ- velja za zakonskega)o zakona sta se dolna preivljati

$odi"e ne ugodi zahtevku za razveljavitev- kadar pride do konvalidacije ZZ ' mo$ni sit!aciji:

o zadrek je o&stajal v asu sklenitve ZZ ko sodi"e odloa orazveljavitvi zadrek ne o&staja ve (npr/ nekdo postane polnoleten-nekdo se vmes razvee- 3/ ena umre 5dor sklene ZZ in je istoasnoe v drugi ZZ in je tako z novo ZZ nastala dvojna ZZ, v trenutko kosodille odloa pa je prva ZZ e prenehala oz. bila razvezana)

o zadrek je o&stajal o& sklenitvi ZZ in "e vedno o&staja (v asu kosodi"e odloa o razveljavitvi)- vendar pa je zadrek take narave-da ga

je mogoe spregledati- gre za naknaden spregled zadrka: naknadni spregled zadrka mladoletnosti- e je

mladoletnik starej"i od 3; let naknadni spregled zadrka sorodstva &ratrana in

sestrine

Pravne posledie razveljavitve: ko eden izmed upravienev vloi to&o narazveljavitev in je ZZ razveljavljenas sodbo in ko le ta postanepravnomona, nastopijo !inki razveljavitve za naprej /eE n!nc0

o delitev skupnega premoenjao vpra"anje v zvezi z otroi (zavarovanje in koristi otrok po uradni

dolnosti)- preivljanjem nepreskr&ljenega partnerja- stiki- preivljanjeotrok

o pri razveljavitvi se smiselno uporabljajo postopki, ki veljajo zarazvezo

ZZ prenea*o z razveljavitvijoo z razvezoo

s smrtjoo z razglasitvijo


29/101

o opom&a: za otroke "e vedno velja domneva oetovstva0 kajti ta velja "e488 dni po prenehanju- ne glede na nain preneganja ZZ (npr/pravnomonosti)

relativna-absolutna izpodbojnosto razlika je v krogu ose&- ki smejo izpod&ijati ZZ (aktivna legitimaija)o relativna izpodbojnost

ni mogoe vloiti to&e- e je ZZ e prenehala (oz/ to&o jepotre&no vloiti- dokler ZZ "e traja)

krog aktivno legitimiranih je oji: zakona lahko izpod&ijata- e je &ila ZZ sklenjena klju&

teji du"evni &olezni (oz nerazsodnosti)- vendar "eletakrat- ko je omenjeno stanje e prenehalo (e "e traja jeto razlog za a&solutno izpod&ojnost)

zakonec lahko izpod&ija- e je "lo za zmoto ali silo

/gro$njo0 pri sklepanju ZZ

o izpod&ija tisti, ki je &il prisiljen oz je &il v zmotio to&o lahko vloi v enem letu odkar je prisila

prenehala oz je spoznal zmoto- zakona pa sta vtem asu ivela skupaj

star"i lahko izpod&ijajo ZZ- ki jo je sklenil mladoletnik &rezdovoljenja 7$D (ahko tudi skr&nik- e opravlja star"evskeo&veznosti)

e zakone vloi to&o na razvezo ZZ in nato umre- so dediiupravieni nadaljevati e zaeti postopek v 6 meseih (odloiti semorajo v 6 meseih) po zapustnikovi smrti- e je &ila to&a narazveljavitev utemeljena/ $odi"e ZZ ne &o moglo razveljativi- ker

je prenehala s smrtjo- ampak &o ugotovilo- da so o&stajali razlogiza razveljavitev/ !a podlagi ugotovitve ta ni upravien dodedovanja/

o absol!tna izpodbojnost pravia ne zastara Razlogi za a&solutno neveljavnost:

Razlinost spolov $orodstvo Dvojna ZZ !erazsodnost oz/ teja duevna prizadetost- ki ni

prenehala (v asu ko zahteva razveljatev to stanje "etraja)

!eprisotnost o&eh zakonev ali o&a po poo&la"enu !ista sklenila ZZ z namenom skupnega ivljenja

aktivna legitimaija: vse ose&e- ki imajo pravni interes upravieni smejo vloiti to&o tudi e je ZZ e prenehala (npr/ s

smrtjo najvekrat &odo izpod&ijali dedii- ki lahko vloijo to&o-e v asu trajanja ZZ in tudi potem- ko je ZZ e prenehala)

e upraviene po vloitvi to&e umre- lahko njegovi dediinadaljujejo zaeti postopek- eprav nimajo pravnega interesa/

o Razveljavitev lahko za#teva dr$avni to$ilec- ko je to v javneminteresu:


30/101

Razlinega spola Dvojna- trojna ZZ %eje prizadeta1nerazsodna ose&a sorodstvo

Pravne posledie zakonske zveze

pravne posledie ZZ nastajajo na , podrojiho ose&nem podrojuo premoenjskem podroju

*sebno podroje spremeni se osebno ime in priimek spremem&a stat!sa"samski se spremni v poroen mladoletnik prido&i popolno poslovno sposobnost

o poslovna sposo&nost ostane tudi- e ZZ preneha P in D med zakoncema predvsem etine narave- zato zakon ne na"teva

vseh in tudi ni mogoe vseh opredeliti- prav tako je nesmiselno postavljatisankije- kjer &i &ile neuinkovite edina sankcija je razveza:

o svo&odno odloanje o rojstvu otrok 0 tu greza individualnopravio doodloanja o rojstvu otrok- ki pa jo uresniujeta z ozirom na drugega (ene pride do de.ekta v ZZ) iz tega sledi- da se mora zakonu nanjegovo zahtevo opraviti katerikoli z zakonom predvideni ukrep zauravnavanje rodnosti- drugi zakone pa mu tega ne more prepreiti/

o sporazumno odloanje o skupnih zadevah- o lastnih pa vsak sam 0 priskupnih gre: doloitev &ivali"la- vodenje skupnega gospodinstva-razmerje do skupnih otrok in gospodarjenje s skupnim premoenjem vana je sporazumna volja o&eh

o enake P in D do otrok (vzgoja- varstvo)0 e eden od zakonev ne skr&iza ivljenje- ose&nostni razvoj in pravie in koristi otrok- s temprizadene drugega zakona- ki mora prevzeti tudi njegov del skr&i zaotroke (ta odlo&a je pojasnevalnega znaaja- saj gre tu za splo"nodolnost star"evne glede na to ali sta v ZZ ali ne)

o vsak zakone si prosto iz&ira delo- pokli in si s tem zagotavljasredstva za ivljenje in gospodarsko samostojnost in neodvisnost

o dolnost skupnega ivljenja (ni kr"itve- kadar je utemeljen razlog: delo vtujini)

o dolnost vzajemnega (ose&nega) spo"tovanja- zaupanja in pomoio dolnost skupnega prispevanja za preivljanje druine v sorazmerju s

svojimi zmonostmi (prispeva lahko v dejanju- naravi- z delom prispevanje se lahko dosee s to&o)

dol$nost sk!pnega $ivljenjao tu gre za dolnosto sporazumno iz&irata kraj &ivanjao ne gre za kr"itev- e iz utemeljenih razlogov ne ivita skupaj (npr/ delo

v tujini)o e nimata e o& sklenitvi ZZ namena skupnega ivljenja- je ZZ

neveljavnao posledie loenega ivljenja

lahko se odtujita pride do razveze


31/101

od takrat ne nastaja skupno premoenje ni podvreno delitvi dokaejo- da so se sposo&ni preivljati sami sodi"e to&o za

preivljanje zavre (zakone naj &i po 3 letu vloil to&o zapreivnino- sier do nje izgu&i pravio)

e se razideta in eden zakone umre- drugi ne deduje po umrlem

zakonu- ker med njima ni o&stajala ivljenjska skupnost (ponjegovi krivdi- ali pa sporazumno)- razen e je zapustnik narediloporoko

pravica do pre$ivljanja nepreskbljenega zakoncao pomem&ne so spreme&e leta 3@J6:

zapi"e se pravila sodne prakse pome&nost ureditve pravie do preivljanja zagotovi se pravna

varnosto Pri pravio do preivljanja ima opraviene samostojno to&o (prej"ne

pravie so sankionirane le z razvezo)o !ova UR$- je prinesla veji povdarek na pravii do zase&ne lastnine (l/

@3 UR$)o zakon o notariat!: vsa premoenjska razmerja med zakoni morajo

&iti urejena v notarskem zapis!(notarske listine)0 pred novelo3/;/,885 so se sklepali pred 7$D (tudi med star"i in otroki)/ 'P onvenija o otrokovih praviah: Vsi organi so dolni

upo"tevati otrokovo korist0 notar med organi ni izreno omenjen-zato otrok ne &i &il ustrezno zavarovan: sporazumi glede otrok

naj &i se zato prenesli na sodi"e/ 7$D mora pri zakonih zavrniti sporazume- ki nasprotujejoustavnim naelom prisilnim predpisom in morali0 ker pa na 7$Dpravniki veinoma niso zaposleni je pri"lo do mnenja- da moratak"en spis napisati pravnik- saj je 7$D svetovalni organ prenos iz 7$D na notarje

o ali je pravia do preivljanja osebna ali premoenjska pravia. vsi sistemi jo o&ravnavajo kot samostojno osebno pravio

s pravnim poslem med ivimi je ni mogoe prenesti nadrugega

tudi s pravnim poslom za primer smrti (oporoka) je ni

mogoe prenesti na drugega s smrtjo upravienapravia do preivljanja ugasne- prav tako ni mogoe posmrti zavezana zahtevati preivnine od njegovih dediev0

"rimer iz em#ke sodne prakse*- "artnerja se odloita, da ne !osta imela otrok 8 skleneta tak#no podgod!o, ona pa namenoma zanosi in otrok

se rodi- trok ima pravico do o!e star#ev in do preivnine- e toi mati za #kodo zaradi preivnine- Sodi#e je zatevek zavrnalo* sporazum posega na strogo ose!no podroje in je neveljaven- "ogod!a je v nasprotju s principom splo#ni o!iajev in skupnega ivljenja- e !i #lo pri rojstvu za delikt matere, !i to nasprotovalo otrokovemu dostojanstvu

dgovor teorije*- "ogod!e, ki posegajo na strogo ose!no podroje niso veljavne- "ovzroitev kode nasprotuje obiajem, ne pa pogodbi. S pogod!o se oranja svo!oda odloanja 8 od nje

lako vsakdo odstopi, vendar mora pogod!enika o!vestiti. jeno ravnanje je protipravno, vendar samo, eje to storila naklepno.


32/101

#zjema: e zavezane zamuja s preivnino- nato pa umre e o&roki preivnine e zapadejo niso pa "e izplaani teo&roke lahko zahtevam od njegovih dediev/

e nekdo mojega opraviena povozi- mi plaujeod"kodnino v vi"ini preivnine

skleniti se mora pred notarjem v obliki izvrliveganotarskega zapisa(kar pomeni- da e preivnina ne &oplaana- ni tre&a zaeti pose&nega pravdnega postopka zaugotovitev preivnine- ampak se takoj lahko zane izvr"ilnipostopek)

o pravia do preivljanja temelji na solidarnosti zakoncev0 to izhaja izose&nopravnih posledi ZZ odmeri se glede na individualne ivljenskerazmere o&eh partnerjev 0 z njo naj &i posamezniku omogoili ivljenskio&stoj0 po tem se razlikuje od premoenske ureditve (premoenjskopravne posledie)- katerih namen je zagotoviti pravinost v ivljenskiskupnosti partnerjev (zavarovanje pred prekomernim izkori"anjem

drugega partnerja)

o preivnina se odmeri glede na individ!alne $ivljenske razmereobe# partnerjev zmo$nosti pre$ivninskega zavezanca potrebe pre$ivninskega !pravienca

o Preivnino la#ko za#teva(je do nje upravien) tisti zakone- ki nima sredstev za ivljenje (nima sredstev za ivljenje oz jih ne

more v eloti poravnati) &rez svoje krivde ni zaposlen (delno sposo&en2preivnina- ne

do&i dela- ki &i vsaj pre&lino ustrezalo njegovi kvali.ikaiji oz/sposo&nostim- ni mu potre&no sprejeti dela- ki &i znatnoposla&"alo njegov ivljenski standard oz/ otekoilo izvr"evanjeskr&i za otroke)

novela je izbrisala


33/101

to&a na preivljanje se mora vloi tudi v razveznem postopk!0zakone- ker sodi"e o& razvezi ZZ ne odloa o tem po uradnidolnosti0

vasih se lahko zgodi- da zakone t!di kasnejeugotovi- dapotre&uje preivnino- zato lahko "e 3 leto po pravnomonosti

razveze zahteva s to&o preivljanje- e so pogoji za preivljanje o&stajali e o& razvezi in o&stajajo "e takrat- ko sodi"e odloa o preivljanju

tisti- ki dlje asa ivi loeno (dlje od 3 leta)- nima pravie dopreivljanja- ker je dokazal- da se je sposo&en preivljati sam

o Zaasna odredba: v veljavi je do pravnomonosti sod&e ( v asurazveznega postopka) in zaasno uredi razmerje preivljanja/ Zaasnaodred&a se navadno izda takrat- kadar posameznik nima dovoljsredstev- da &i poakal na pravnomonost/ Razlika med sod&o in zaasno odred&o:

#odba se izdaja na podlagi gotovosti Zaasna odredbase izdaja na podlagi verjetnosti- da jenekdo potre&en preivnine in da ima zavezane ustreznedohodke

o preivnina prene#a /!gasne0" s sklenitvijo nove ZZ prido&itvijo premoenja (veja dedi"ina) oz/ svojih dohodkov

(zaposlitev)0 ni nujno da ugasne- lahko se preivnina- le ustreznozmanj"a0 e pa popolnoma ugasne- je z izgu&o =novih?dohodkov- ne more ve oiveti

e ivi v ZZ$ registraija istospolne skupnosti e stori kd zoper preivninskega zavezana ali njegove &linje G

preivnina preneha ne oivi ve

o preivnina naj &i pokrila osnovne potre&e in zagotavljala dostojnoivljenje glede na njegov poloaj- izo&raz&o Zakonu- naj preivnina zagotavlja enak ivljenjski standard- kot

ga je zakone imel v ZZ (to podpirajo predvsem zahodnezakonodaje) to je pro&lematino- kadar je dosedanji ivljenjskistandard preej visok0 6 #lo: e je ZZ trajala kraji as, se

zakonec ni navadil na tako ivljenje, zato se preivnina na to ni

upirala !reivnina naj bo takna, da bo zakonca spodbujala k

samostojnemu ivljenju (tega merila v nai zakonodaji ni) Evedska: preivnina je doloena samo za doloen as- dokler se

zakone ne navadi na nove razmere ivljnja

o pri nas se preivnina doloi v mesenem znesku in se plaujevnaprej plauje se od tren!tka vlo$itve to$be- ne more se zahtevati za

nazaj- ker je namenjena zagotavljanju eksistene posameznika $plo"no pravilo: preivninski zavezane sam odloa- na kak"en

nain &o upraviena preivljal (denar- vzame k se&i)0 pri


34/101

razvezanih zakonih pa pride v po"tev samo v o&liki denarja aliizjemoma ///

se zakona se lahko sporazumeta- da se preivnina plaa nadr!g nain

v enkratnem znesk! kadar to ponudi zavezane sam

(navadno ima veliko premoenje)- oz/ kadar upravienesredstva potre&uje le za kratek as (npr/ potem se &ozaposlil)

v obliki potro)ni# stvari prep!stitev nepreminine ta ga oddaja in po&ira

najemnino vendar sodi"e odloi tako- da to ne pomeni pre#!dega

bremenaza preivninskega zavezana (v 3 znesku- plaat vse) preivljanje ne sme poslab)ati polo$aja- ki &i ga preivninski

upraviene imel- e &i prejemal preivnino v mesenih zneskih(poloaja- ki &i ga imel- e &i prejemal- meseni denarni znesek)

o sodi"e lahko zavrne za#tevekza preivljanje tudi- e zakoneizpolnjuje vse pogoje- pa plaevanje preivnine ne &i &ilo pravino dopreivninskega zavezana- glede na vzroke, ki so pripeljali donevzdr$nosti(npr/ pretepa" zakona potem pa zahteva" preivnino)0dolo&a ni pri"la v po"tev- e je partner postal nasilen "ele v razveznempostopku- prej pa ni &il0 zato je &il z novelo sprejeto dopolnilo-dasodi"e lahko zavrne zahtevek za preivljanje- e je upraviene pred,med in porazveznem postopku storil kd zoper zavezana ali njegove&linje

o estvica pre$ivninski# !praviencev" Zavezanec sam sebe(nesme &iti ogroeno njegovo

preivljanje) -ladoletni otroci(enakometno- ostalo doda drava s

soialnimi dajatvami) 3/ skupina Zakonec in polnoletni otrok(enakomerno med o&a-

ostalo doda soialna pomo) ,/ skupina Star)i zavezanca 4/ skupina

G zakone je drugega zakona dolan preivljati- e s tem ni ogroenonjegovo lastno preivljanje in preivljanje njegovih mladoletnih otrokG polnoletni otrok je v isti skupini kot zakone

o zakonca se la#ko sporaz!meta /s pogodbo0 o pre$ivljanj! zaprimer razveze pred novelo: pri 7$D zdaj: pred notarjem

razlog za novelo: redko se zgodi- da &i &il pri 7$D zaposlenpravnik- kar je pomem&no pri sklepanju preivninskihsporazumov- ker je naloga te ose&e- da poskr&i- da nepride do neveljavnih sporazumov (sporazum ne smenasprotovati ustavnim naelom- prisilnim predpisom alimorali)


35/101

notar sklene sporazum v obliki izvr)ljivega notarskegazapisa(to pomeni enako poloaj kot &i imeli pravnomonosod&e potre&no je le sproiti izvr"ilni postopek)0 zakon onotariatu doloa- da je notarski zapis izvr"ljiv le v primeru-da se stranki tako dogovorita- za preivljanje pa je vedno

izvr"ljiv glede dr!gi# premo$enjski# dogovori# medzakoncema mora biti sestavljen notarski zapis,izvr)ljiv pa le, kadar bo sl!$il kot sporaz!mnidogovor pri razvezi

v primeru- da je notarski zapis neveljaven- &i se vizvr"ilnem postopku stranka skliavala na neveljavnostsporazuma gre v pravdni postopek

.daj se la#ko sporaz!meta: Pred sklenitvijo ZZ ed trajanjem ZZ $porazuma ne more &iti- ko je razveza e v teku

neveljaven sporazum

po novem zakonu &odo imeli zakoni ve monosti sklepanjaraznih sporazumov

Pri sklepanju pogod& (sporazumov o preivljanju) je tre&aupo"tevati splo"na naela o&ligaijskega prava (enakopravnoststrank)

stranki morata imeti enak pogajalski polo$ajG enakopravnost &remena in tveganja morajo &iti pravino porazdeljena drava mora zagotoviti naknadno presojo tak)ni# pogodb

(monost ninosti kadar je v "kodo 3 stranke) e ena stranka zahteva izvr"itev- druga pa se skliuje na ninost-

o tem odloi sodi"e pogod&a o preivljanju ne sme za nekoga pomeniti samo

&remena ali oteevati razveze znesek mora &iti v skladu s premoenjskim stanjem zavezana prepovedane so oder!)ke pogodbe G prepovedano je izkori"ati

lahkomiselnost ali stisko nasprotne stranke- da &i si zagotovilkorist zase (od nasprotne stranke do&i" &istveno ve- kod da")

npr ena je nosea- mo ree da z njo ne &o sklenil ZZ- ene podpi"e pogod&e v konkretnem primeru je tre&apresojati- ali je &ila v to res prisiljena

ugotavljanje neveljavnosti je velikokrat teavno

Ali se zakona lahko odpovesta pravii do preivljanja M: novela: zakona se pravii do preivljanja v primeru

razveze la#ko odpovesta, s tem pa ne smetaogroziti koristi otrok (npr/ star" se mora zaposliti-otroku je zato odtegnjena nujna skr&)

lahko se odpove samo eden- ali pa je odpoved vzajemna


36/101

zakone- ki se odpoveduje- v trenutko sklepanjasporazuma ne sme z gotovostjo vedeti- da &o v primeruodpovedi potre&oval soialno pomo

tak"en sporazum je moen e pred sklenitvijo ZZ- medtrajanjem ZZ- naeloma tudi o& razvezi

Ali je moen sporazum o preivljanju (tudi odpoved) za asatrajanja ZZM v asu trajanja ZZ velja splo"na dolnost preivljanja

zakona in prispevanja k skupnemu gospodinstvu inposledino za preivljanje nepreskr&ljenega zakona in setorej po nael! solidarnosti(sta si dolna pomagati) sepre$ivnini za as trajanja ZZ ni mogoe odpovedati

prav tako s prepovedani sporazumi- kjer &i &ila preivnina&istveno nija od zakonite/

o pre$ivnina se la#ko doloi" s sod&o s sodno poravnavo z izvr"ljivim notarskim zapisom

o 9e zavezane ne plaa preivnine in zahtevamo izvr&o- moramo kotizvr)ilni naslov predlo$iti" $od&o

$odno poravnavo * Obvestilo =SD !otarski zapis

o preivnina se !sklaj!je /valorizira0 :E letno /v marc!0z indeksomrasti ivljenjskih potre&"in v R$0 #ndeks doloi minister- o&javi se vUCR$

o !sklajevanje opravlja =SD upravienu po"lje o&vestilo o novipreivnini sodi"a in notarji imajo dolnost poslati sporazume o preivljanju-

sod&e- in poravnave 7$D te dolnosti ni- e se stranki dogovorita za dr!gaen nain

!sklajevanja pre$ivnine0 lahko se dogovorita za .iksni znesek preivljanja

odpoved valorizaiji to je mono- ker je mona odpoved preivnine

o Potem- ko se preivnina e doloi- se lahko na stranizavezanca aliupravienca spremenijo razmere vloi se to$ba zaradispremenjeni# razmer !a poveanje : potre&e preivninskega upraviena se &istveno

poveajo zato dodeljena preivnina ne zadostuje ve !a znianje : npr/ e se razmere zavezana- drastino posla&"ajo

o zavezane lahko vloi to$bo in za#teva !kinitev pre$ivnine zaradi

novih okoli"in- potem- ko je &ila preivnina e doloena0 te noveokoli"ine so okoliine v katerih pravica do preivnine ugasne(ZZ-


37/101

ZZ$- kd- R#P$- dohodki oz/ premoenje) ko pravia do preivljanaenkrat ugasne ne uivi ve/

o simbolina pre$ivnina

e pravia do preivljanja enkrat ugasne- ne more ve oiveti-vendar sodna praksaohrani pravio do preivljanja v veljavitako- da sodi"e doloi sim&olino preivnino- ko &o upraviene&rez sredstev (npr/ izgu& slu&o)- pa jo spet zvi"a (ko nastopijopogoji- vloi to&o za preivlanje)0 te sodne prakse novela niprevzela v zakon/

Premoenjske posledie zakonske zveze

Premo$enski re$im med zakonci je vsota pravil, ki !rejajo oblikopremo$enja lastnino na njem, nain !pravljanja in razpolaganja spremo$enjem, dele$i# na premo$enj!(tistem- ki je prido&ljeno tekom ZZ)-delitev premo$enja in odgovornost zakoncev za dolgove ter pravneposle med zakoncema1

% obliki premoenja v asu trajanja ##o Sk!pno premo$enje zakoncevo Posebno premo$enje zakoncev

sk!pno premo$enjezakonev je tisto premoenje- ki ga zakona pridobitaz delom v as! trajanja ZZ /pogoja sta k!m!lativna0

o nova ureditev &o namesto z delom doloala odplano0 tisto premoenje-ki je &ilo prido&ljeno odplano v asu ZZ

o Sk!pno premo$enje je sk!pna last zakoncev0 skpuno lastnino imave oseb- kadar delei niso v naprej doloeniin je stvar nerazdeljena(pri solastnini: stvar je nerazdeljena- dele solastnika pa je v naprejdoloen idealni dele)0 zato zakone ne more razpolagati s svojimnedoloenim deleem s pravnim poslom med ivimi- lahko pa razpolagaz njim v primeru smrti z oporoko- ker pride do delitve in premoenjskaskupnost preneha/

o Domneva (na podlagi odlo&e)- da sta dele$azakoncev nask!pnem premo$enj! enaka6domneva je izpodbojna zakone- kimeni- da je prispeval ve kot polovio- jo lahko izpod&ija/

o premoenje prido&ljeno z delom :

plaa ose&nih dohodek (tudi prihranki in plodovi)- tudipokojnina- e izhaja iz minulega dela v asu ZZ

"rimeri iz sodne prakse*o emija* "revzem izpolnitev* zakonec se zavee, da !o prevzel izpolnjevanje dolnosti

preivnine otroka namesto drugega zakonca. e se premisli, lako v imenu otroka toidrugega zakonca. Zakonec se sklicuje na dogovor o prevzemu. Zateva od#kodnino odmatre za preivnino, ki jo mora plaevat. Sodi#e odloi glede na to, kak#en je !il dogovor o

prevzemu izpolnitve.o Slovenija* rovno sodi#e* S pravico do preivnine ni mogoe razpolagati v korist otrok.

Star#a se glede preivnine otroka lako dogovorita le, e je to v korist otroka, sicer tak#nisporazumi niso dovoljeni.


38/101

avtorski #onorar dohodki iz avtorskih pogod& do#odki na podlagi pogodb o del! dohodki iz pose&nega premoenja- e se zakone toliko ukvarja z

njimi- da se povea vse kar je s plao kupljeno je skupno premoenje

najem kredita etudi je kredit dan samo enemu zakoncu in gatudi sam odplauje vlaganje v delnice (dividende), stanovanje9nepreminine

(najemnine) zavarovalnine, premije Pogodba o dosmrtnem preivljanju: 1ruga oseba se

ponavadi zavee izroiti neko nepreminino. >e se zaveezakonec, je to izvreval iz skupnega premoenja, zatonepreminina postane last obeh, ker sta obveznost dejanskoizvrevala oba.

o

v asu trajanja ZZ tisto premoenje- ki ga je imel zakone pred vstopom v ZZ- jenjegovo pose&no premoenje (tudi- e je &ilo prido&ljeno zdelom)

e ZZ samo .ormalno o&staja- zakona pa &rez utemeljenihrazlogov ne ivita skupaj- ne more priti do premoenjskeskupnosti/

o Zakone- ki je &il doma (gospodinska posla in skr& za otroke je o&likadela) lahko zahteva dele iz skupnega premoenja- ker je prispeval stem- da ni tre&a plaevati vrta- hodil je v trgovino-/// in s temposledino omogoal drugemi- da je lahko ta ve delal in ve zasluil/

posebno premo$enjeje vse- kar je bilo prineseno v ZZ- ni &ilo prido&ljenov asu trajanja ZZ in tisto- ki je prido&ljeno v asu trajanja ZZ vendar ne zdelom- ter vse pravie vezane na ose&o zakona0 Pose&no premoenje je vizkljuni lastnini zakona in z njim samotojno razpolaga/

o tipendijeo Od)kodnine za nepremo$enjsko )kodo (psiholo"ke posledie)o Zavarovalnina odvisno iz katerega premoenja- so &ile plaane

zavarovalne premijeo oterija odvisno od katerega premoenja so &ile plaane premije0 v

tujini so pose&no premoenjeo Osebno premo$enje strogo vezano na ose&o- neprenosljivo

(proteza)o dedi)ina, darila niso skupno premoenje- ker niso &ili prido&ljeni z

delom npr/ nekdo podari zakonema dragoeno sliko kot darilo- ker gre

za darilo spada slika v pose&no premoenje vsakega zakona-vendar pa ker je &ilo podarjeno o&ema- imata na sliki solastnino(e &i darovale izreno navedel- v kak"nih deleih darilo pripadakateremu od zakonev- &i se to upo"tevalo)

o dotaG je pose&no premoenje ene (tudi glede dote izroene pred ,/sv)

o do#odki, ki ji# prina)a posebno premo$enje


39/101

e &i se drugi zakone zelo angairal za to premoenje- npr/spremljal dogajanje na &orzi- &i lahko &il upravien do dela tehdohodkov- ker je vanje vloil svoje delo- drugae ne

o nepreminine !ravice na nepremininah, ki so skupne obema zakoncemase v

zemlji"ko knjigo vpi"ejo na o&e imeni zakonev in v nedoloenihdeleih (>skupna lastnina)0 +gnoriranje te dolobe ZZZ1% v praksi

zakona se pri notarju lahko sporazumeta- da sta prispevalarazline delee/

e zakona kupita nepreminino s skupnimi sredstvi-postane nepreminina skupno premoenje

npr/ nekdo ima parelo s staro hi"o- ki jo zakona skupajo&novita

stari ZC%Ro e sta zakona v nepreminino(hi"a ali zemlji"e)

&istveno vloila- potem zakone- ki je vlagal svojepremoenje v nepreminino drugega zakonapostane solastnik

$Zo nepreminina je le zemlji"e1parela- velja naelo

s!perficies solo cedit: tisto kar je z zemlji"emtrajno spojeno je del zemlji"a/ De.iniija nepreminine: nepreminina je

samo zemlji"e Gprostorsko odmerjen delzemlji"ke povr"ine-skupaj z vsemi deli- kistojijo na njem

o e si lastnik zemlji"a-si tudi lastnik zgrad&e(hi"e)-kije zgrajena na tvojem zemlji"u (Qe o& uveljavitvi$Z lastnik hi"e in zemlji"a ni isti lastnik: lastnik hi"eima stav&no pravio- dokler stav&a stoji) e nekdo (zakone) z soglasjem lastnika

(drugega zakona) nepreminineprizida-iz&olj"a e o&stojeo zgrad&o- nanepreminini ne dobi lastninske pravice

(ima le o&ligaijski zahtevekGo&ogatitveni) odlastnika nepreminine lahko zahteva tisto- zakar je &il lastnik obogaten(lahko manj kot je

+ v nepreminini vloil) ima terjatev zapovrailo o&ogatitve- za kolikor se je povealavrednost nepreminine0 zahteva lahko ledenarni znesek- ne pa tudi vpisa v zemlji"koknjigo kot lastnik/ (zastaralni roki teejo oddneva- ko je graditelj izgu&il posestnepreminine (npr/ izselitev)

o e zakone ne more plaati o&ogatitve- se drugi nemore poplaati- lahko pa od drugega zahteva- damu prizna neko stvarnopravno pravio na hi"i

o e &i se zakona (lastnik in graditelj) hoteladogovoriti- da &o nepreminina postala solastninaobe#- skleneta dogovor /pogodbo o solastnini0 vo&liki notarskega zapisa (lahko se dogovorita- da


40/101

&o zapis izvr"ljiv)- ki mora vse&ovatiintab!lacijsko/zemlji)koknji$no0 dovolilo/klavz!la0- na podlagi katerega se graditelj lahkovpi"e v zemlji"ko knjigo/ (vpis tega delea do I vZ)

o Velja naelo zaupanja v Z

mo$nosti za razdelitev sk!pnega premo$enjao delei na skupni lastnini niso doloeni- dokler ne pride do delitve

navadno o& smrti (dedovanje) o& razvezi ZZ (najpogosteje) razveljavitve ZZ v asu trajanja ZZ

o v as! trajanja ZZ se skupno premoenje lahko razdeli: s sporaz!momv obliki notarskega zapisa (lahko se

dogovorita da &o izvr"ljiv)G delilna pogodba- v kateri se doloijodelei (opravita jo v naravi- .izini delitvi- ivilni delitvi- izplailudrugega)

brez sporaz!ma v nepravdnem postopk!se lahko zahtevadelitev premoenja

premoenje se deli v nepravdnem postopku- le e sezakona sporazumeta o tem

o kaj sodi v skupno premoenjeo kak"ni so delei na skupnem premoenju

zakon doloa- da se premoenje deli na pol- razen e enzakone ne dokae- da je prispeval &istveno ve (neupo"teva se le dohodka- temve tudi pomo- vzgojo invarstvo otrok- gospodinstvo in vsako o&liko sodelovanja priupravi- ohranitvi- in poveanju skupnega premoenja)

nepravdno sodi"e deli premoenja dokler ni kaj spornega -e nastane spor o tem- kaj je skupno premoenje ali kak"niso delei- morata zakona to re)evati v pravdi

ko se spor razre"i- se zadeva vrne nepravdnemu sodi"u delitev premo$enja za#teva !pnik

pravdni postopek upnik vloi to&o za delitevpremoenja0

o Ob razvezi ZZ se skupno premoenje lahko razdeli: Sporaz!mno v obliki izvr)ljivega notarskega zapisa6

Zakona se morata o& sporazumni razvezi sporazumeti o&istvenih stvar- med katere spada tudi delitev skupnegapremoenja0 e ne pride do sporazuma o delitvi- sporazumnarazveza ni mogoa/

&rez sporaz!ma v nepravdnem postpk! > spor kako naj sestvari delijo0 e nastane vpra"anje kaj spada v skupnopremoenje in o deleih skupnega premoenja- nepravdni sodniknapoti stranke v pravdo /pravdni postopek0> spor gledetega- kaj sodi v skupno premoenje in kak"ni so delei/ o sepravdni spor razre"i se zadeva vrne nepravdnemu sodi"u/


41/101

o mo$ne delitve premo$enja v nepravdnem postopku/delonepravnega sodia fizina delitev e je le mogoe stori tako vsakemu zakonu

se dodelijo stvari namenjene njegovi ose&ni ra&i (ose&nipredmeti) in ra&i v zvezi z opravljanjem poklia (o&rt in slu&aG

p-stroji)- potem se razdelijo "e ostale stvari (zmrzovalnikri&-avtomo&ili) sodi"e mora upo"tevati tudi upraviene interese

zakonev in da strani ni mogoe deliti za vsako eno vasih se zgodi-da se skupna lastnina razdeli tako da se

spremeni v solastnino (doloijo se delei in prostori-ki jih&o kdo upora&ljal)

lahko se stvar prepusti enemu zakonu- ki izplaa dr!gega civilna delitevG stvar se proda in se razdeli izkupiek- opravi se

kadar kadar stvari ni mogoe .izino deliti

stvari ni mogoe razdeliti

družinsko pravo----.doc

Documents