DRUINSKO PRAVO

USTAVNE DOLOBE

Ustava govori o dveh oblikah ivlj. skupnosti parov: zakonski zvezi in zunajzakonski skupnosti.

Ustava zagotavlja tako druini kot otrokom posebno dravno varstvo.

Ustava ne vsebuje definirane zakonske zveze, vendar daje zakonodajalcu pooblastilo, da uredi zakonsko zvezo in pravna nasprotja v njej in zunajzakonski skupnosti.

Zakonska zveza in druina

Z. zveza temelji na enakopravnosti zakoncev. Sklene se pred pristojnim dravnim organom.

Z. zvezo in pravna razmerja v njej, v druini in zunaj. skupnosti ureja zakon. Drava varuje druino, materinstvo, oetovstvo, otroke in mladino ter ureja za to varstvo potrebne razmere.

Temelji na uporabi splonega naela o enakosti pred zakonom in enakopravnosti ne glede na spol za z. zvezo.

Smisel:

Moki v z. zvezi nima nobenih pravic, ki bi bile moneje kot enske. To je poudarjeno tudi v mednarodnih pravilih.

Predpisana je obvezna civilna sklenitev z. zveze. Poroko po predpisih posameznih verskih skupnosti se sicer lahko opravi (ko je sklenjena civilna zveza), vendar nima posledic sklenitve z. zveze.

ZZZDR doloa, da je z. zveza ivljenjska skupnost mokega in enske predpisal je tudi pogoje za sklenitev z. z. med katerimi je tudi razlinost spolov sankcija nespotovanja neveljavnost z.z.

Zunajzakonska skupnost je dalj asa trajajoa ivljenjska skupnost mokega in enske. Po veljavni zakonodaji, torej med istospolnima osebama ne more biti z.z. niti zunajz. zveze.

To velja za celotni pravni sistem. Gre za dolnost drave, da ustvarja pogoje in monosti za ustanovitev in delovanje potrebnih ustanov in slub, zlasti tu z ustvarjanjem finannih sredstev.

Druino ustvarja otrok, brez otroka ni druine. Druina je ivljenjska skupnost starev in njihovih otrok. Drava varuje otrokovo korist v okviru druine.

Pojem mladina se v naih pravnih predpisih ne uporablja. Pridobitev poslovne sposobnosti je mejnik, ki loi otroka od odraslega.

Zarodek oz. plod ni otrok, ni oseba v pravu. Torej mu ne gre varstvo, ki bi bilo z ustavo zagotovljeno otroku. Ne uiva z ustavo zagotovljene pravice nedotakljivosti lo. ivljenja. Njegovo ivljenje je varovano samo posredno in pogojno (njegov obstoj je odvisen od enske, ki ga nosi). Varujejo ga kazenskopravni predpisi o nedovoljeni prekinitvi nosenosti (varovanje ivljenja in telesa enske, ki ga nosi). Zakonsko pravo varuje ivljenje rojenega loveka. Za uboj gre, kadar je rtev ivorojeni otrok. (Irska dolnost drave je, da varuje lo. ivljenje e pred rojstvom.

Zaradi fizine povezanosti z ensko, ki ga nosi, pravo ne more teti, da je postal popolnoma samostojno bitje. Vendar mu priznava poseben pravni poloaj tedaj, kadar gre za njegovo korist lahko pridobi posamezne premoenjske pravice, ne pa tudi obveznosti. Pravice mu gredo ob pogoju, da se rodi iv in sicer od spoetja. e se ne rodi iv, te pravice odpadejo, kot da sploh niso nastale.

Omogoiti mu je treba, da bo po rojstvu uival pravice obeh starev. Pomembno je, da se dovoli priznati oetovstvo za spoetega, a e nerojenega otroka.

Namen: zagotoviti otroku pogoje za zdravo rast, skladen osebnostni razvoj, usposobitev za samostojno ivljenje in delo.

Skrb za otroka je predvsem dolnost starev. Glavni podroji:

Skrbijo za oblikovanje otrokove osebe (vzgoja, varstvo, zadovoljevanje vsakodnevnih ivlj. potreb)

Obnaanje do otroka v razmerjih do zunanjega sveta in upravljanje otrokovega preivetja

S terminom roditeljska pravica (nanaa se samo na genetine stare, posvojitelji pa opravljajo isto funkcijo kot stari, bolji izraz bi bil starevska skrb).

Otroka se sme starem odvzeti, brez njihovega soglasja v dveh primerih:

e stari otroka zanemarjajo ali zlorabljajo

e ivijo stari loeno in je treba odloiti o otrokovem prebivaliu

Pravica do osebnih stikov starev z otrokom ne izvira iz roditeljske pravice ampak je samostojna pravica, ki izhaja iz starevstva. Po naem pravu osebni stiki med otrokom in stari niso samo pravica starev ampak tudi pravica otrok.

Verska in moralna vzgoja otrok. Stari imajo pravico, da v skladu s svojim preprianjem zagotavljajo svojim otrokom versko in moralno vzgojo. To upravienje starev je v interesu razvijanja otroka v samostojno osebnost omejeno z monostjo otroka, da uveljavi lastno voljo in lastne poglede, ko dosee za to potrebno zrelost razuma in volje.

Pravice in dolnosti starev

Stari imajo pravico in dolnost vzdrevati, izobraevati in vzgajati svoje otroke (64. len Ustave). Starem se zagotavlja monost skrbeti za svojega otroka, zlasti za oblikovanje njegove osebnosti, pa tudi osebni stik z otrokom, ki pomeni jedro starevstva. Stari namre ne zgubijo pravice do stikov, etudi jim je dolone monost skrbeti za otroka, razen e otrokova korist zahteva, da se jim odvzame tudi pravico do stikov.

Ta pravica in dolnost se starem lahko odvzame ali omeji samo iz razlogov, ki jih zaradi otrokovih koristi doloa zakon.

Pravica starev do tretje osebe- stari imajo pravico, da sami skrbijo za svojega otroka, tretji se morajo vzdrati posegov v izvrevanju skrbi starev za otroka. To velja tudi za dravo, razen e gre za varovanje otrokove koristi. Velja za rod. pravico in tudi za stike.

Tudi otroci zunaj z.z. imajo enake pravice kakor otroci rojeni v njej.

Razlike: otrok rojen v z.z. uiva e od rojstva dalje pravice obeh starev, ker sta znana e od rojstva, zunajzakonski otrok lahko uveljavlja svoje pravice ele takrat, ko ugotovi, kdo so njegovi stari.

Starevstvo

Roditeljska pravica: sestavljajo jo pravice in dolnosti starev, da skrbijo za ivljenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih otrok

Pravica do preivljanja: samostojna pravica, ki ne izhaja iz roditeljske pravice

Pravica do osebnih stikov z otrokom

Svobodno odloanje o rojstvu otrok

Po ustavi je odloanje o rojstvu svojih otrok svobodno. Ustava omogoa loveku, da uveljavi svojo voljo o tem, ali bo imel otroke, koliko jih bo imel in kdaj jih bo imel.

Drava zagotavlja monosti za uresnievanje te svoboine in ustvarja razmere, ki omogoajo starem, da se odloajo za rojstva svojih otrok.

eprav je odloanje o rojstvih otrok po ustavi lo. temeljna svoboina, izvirajo iz nje:

Pravica do ugotavljanja in zdravljenja zmanjane plodnosti (OBMP)

Pravica do prepreevanja zanositve (kontracepcija in sterilizacija) je lahko samo prostovoljna, oseba mora biti razsodna in stara najmanj 35 let. Omejitvi odpadeta, e je potrebna iz zdravstvenih razlogov

Pravica do umetne prekinitve nosenosti (abortus/splav) opravi se na zahtevo nosenice, ne da bi odloala komisija, e nosenost traja ve kot 10 tednov. e traja ve odloa komisija. Nevarnost za ivljenje in zdravje nosenice otroka pri abortusu nadaljevanje nosenosti.

OBMP

Je postopek, ki se ga uporablja samo sekundarno, primarno pa je zdravljenje neplodnosti (klasine metode odpravljanja neplodnosti zamaeni jajcevodi; v te metode se zakon ne spua). Najprej je par/posameznik upravien do zdravljenja, do OBMP pa je upravien samo par.

Znotrajtelesna oploditev: AIH: homologna umetna semenacija, AID: umetna enska delovalna celica

Umetna oploditev: AVF: oploditev v steklu: 1. Donarstka (darovana jajna ali semenska celica), 2. Homologna (spolne celice partnerja, ni psiholokega primerjanja). Pri nas izvajajo samo homologno zunajtelesno oploditev jajne celice poroene enske zdruijo zunaj telesa s semenom moa. Oplojene jajne celice vstavijo v maternico iste enske. Z zakoncema se izenaujeta zunajzakonska partnerja.

Darovalstvo: v naem zakonu je dovoljeno tako za moke kot za enske. enske so enakopravne z mokimi tudi v tem pogledu.

V Sloveniji je prepovedano:

darovanje zarodkov, mora pripadati vsaj enemu od starev

semenski koktejl, dejansko se ne ve kdo je oe. Otrok nima pravice zahtevati, da izve kdo je bil darovalec. V izjemnih primerih lahko darovalec s pomembnimi zdravstvenimi podatki pomaga otroku.

Pravico do OBMP imajo pari razlinega spola, zakonci ali zunajzakonski partnerji. Zakon prepoveduje posthumane postopke OBMP. V ensko telo ni dovoljeno vnesti spolne celice umrle osebe ali zarodka, ki je nastal iz spolnih celic umrle osebe. Darovalec semena: otrok ne bi mogel priti do pomembnih zdravstvenih podatkov, e bi jih rabil.

Prepovedano je tudi nadomestno materinstvo. Gre za pojav, ko se enska, bodoa mati s pogodbo zavee, da bo za plailo ali za neodplaano nosila in rodila otroka in ga po rojstvu za vedno izroila sopogodbeniku. Ni pomembno kako pride do nosenosti (najpogosteje znotrajtelesna oploditev z umetno osemenitvijo in zunajtelesna oploditev z vnosom zarodka).

Nesprejemljivost iz etinih in pravnih razlogov:

ensko telo se instrumentalizira postane orodje za rojevanje

med nosenostjo in plodom nastanejo posebne vezi, zarodki zaradi katerih je tudi genetino tuj otrok v pomembni meri njen

teko bo izpolnila pogodbo tudi otrok je prizadet v dostojanstvu, ker je predmet pogodbe (trgovsko blago)

Hendikep otroka: par ni naroil otroka, ne bo ga sprejel, ker ima napake.

Za nae pravo je treba teti, da matere ne vee soglasje za posvojitev, ki ga je dala pred rojstvom otroka. Pogodba med nadomestno materjo, s katero bi se zavezala, da bo otroka po rojstvu naroila sopogodbeniku, ta pa bi se zavezala, da bo otroka spoel tudi e bo prizadet, bi bila neveljavna. (Anglija pogodbe o rojevanju za druge niso prepovedane, vendar niso iztoljive. Mati je tista, ki je otroka nosila in rodila; ZDA-pogodbe so iztoljive, genetino materinstvo ima prednost).

Za OBMP mora par izpolnjevati doloene pogoje:

mora bit polnoletna, razsodna in zdrava, ter glede na svojo starost, zdravstveno in psihosocialno stanje sposobna za opravljanje starevskih dolnosti

enska mora biti v taki starostni dobi, ki je primerna za rojevanje

preden se opravi OBMP, je treba poskuati odpraviti neplodnost z zdravljenjem. Ta zadeva odpade, kadar se z OBMP lahko preprei, da se na otroka prenese huda dedna bolezen

Za OBMP je potrebno pisno soglasje para, ki ga dasta po tem, ko ju zdravnik seznani s postopkom OBMP, z izgledi, monimi posledicami in jima svetuje.

Vpraanje oetovstva in materinstva pri OBMP: posebne dolobe kdo je mati ZZZDR nima. Velja pravilo, da je mati tista, ki je otroka rodila, ne glede na genetski poloaj.

Darovanje jajne celice: materinske darovalke ni mogoe ugotavljati, nikoli ne bo prilo do pravne povezave med materjo in otrokom ne vzpostavi se pravna vez. enska, ki je otroka rodila in hkrati podala informativno soglasje (nastane pravna posledica), materinstva ne more izpodbijati.

Oetovstvo: za oeta otrok pri OBMP velja materin mo ali pa zunajzakonski partner, e je podal soglasje ali privolitev. Oetovstva ne more izpodbijati, imamo pa eno izjemo partnerka se ni oplodila z OBMP, temve po naravni poti z drugim mokim. Darovalec v nobenem primeru ni oe.

Pravice otrok

Otroci uivajo posebno varstvo in skrb. lo. pravice in temeljne svoboin uivajo v skladu s svojo starostjo in zrelostjo.

Otrokom se zagotavlja posebno varstvo pred gospodarskim, socialnim, telesnim, duevnim in drugim izkorianjem in zlorabljanjem. To varstvo ureja zakon. Zaradi svoje telesne in duevne nerazvitosti je lahko rtev v razmerju z odraslimi.

Posebno duevno varstvo uivajo zlasti otroci in mladostniki, za katere stari ne skrbijo, ki nimajo starev ali so brez ustrezne druinske oskrbe. Njihov poloaj ureja zakon ZZZDR (posvojitev, rejnitvo in skrbniko varstvo).

Posvoji se lahko mladoletnika, kateremu so stari umrli ali pa ni izgledov, da bo e lahko ivel s stari oz. so ti neznatni. Zakon ureja popolno posvojitev, pravne posledice pa priznava tudi e obstojeim partnerjem nepopolne posvojitve po prejnjih predpisih. Nepopolnih posvojitev se ne more ve sklepati, pa pa so e vedno aktualne dolobe o posledicah in prenehanju posvojitve.

Otroke, ki nimajo starev, ki ne morejo iveti s stari katerih razvoj je v okolju, v katerem ivijo ogroen, oddajo socialno varstvo v oskrbo in vsakodnevno vzgojo rejniku ali rejniki druini.

Posvojitelj in posvojenec ne smeta skleniti z.z. Z.z. sklenjene kljub tej prepovedi ni neveljavna, pa pa posvojitev preneha.

Skrbniko varstvo: varstvo otrok, ko so vzgojili stare oz. za katere stari ne morejo, noejo ali ne znajo skrbeti.

ZAKONSKI IN PODZAKONSKI AKTI

1. Viri druinskega prava: v RS je poglavitni vir d.p. ZZZDR. V prvem lenu nateva razmerja, ki naj bi bila predmet pravnega urejanja: z.z., razmerja med stari in otroki in med drugimi sorodniki, posvojitev, rejnitvo ter skrbnitvo, pomanjkljivosti ne omenja zunajzakonsko skupnost: drugi sorodniki med sorodniki, ki niso v razmerju stari otroci (predniki, bratje, sestre,), Zakon o upravnem postopku posebno poglavje zakonski starevski spori

2. Ustava

1. KONVENCIJA O OTROKOVIH PRAVICAH KOP

2. Ekonomska konvencija o uresnievanju otrokovih pravic

3. Urejen zakon o posvojitvi

4. Zakon o oploditvi z medicinsko pomojo

5. Zakon o socialnem varstvu

6. Zakon o nepravdnem postopku (odvzem roditeljske pravice, odvzem poslovne sposobnosti, postopek delitve premoenja)

7. Zakon o osebnem imenu

8. Zakon o notarju

ZAKON, OBIAJI, PRAVNA ZNANOST

Praksa sodi in organov oz. organizacij soc. varstva, ki delujejo na podroju socialnih in druinskih razmerij, ni formalni vir d. prava. Prav tako niso del d.p. obiaji in pravna znanost.

DRUINA, SORODSTVO, SVATVO

Druina

Nae pravo teje za druino ivlj. skupnost starev in otrok. Stari so po zakonu tako naravni kot posvojitelji

Pojem druine opredeljen v ZZZDR je treba razlagati ire. Za druino je treba teti tudi nekatere skupnosti ivljenja otroka z osebo, ki ni njegov roditelj, posvojitelj, s pogojema:

Da v skupnosti vlada individualni dolgotrajni odnos skrbi odrasle osebe za otroka

Da je ta skupnost tudi pravno blizu druinski skupnosti starev in otrok. Odrasli osebi gredo v razmerju do otroka doloene pravice in dolnosti, ki jih imajo stari v okviru roditeljske pravice

Za druino tejemo e:

ivlj. skupnost rejenca z rejnikom, kajti rejnik opravlja najpomembneji dve nalogi, ki jih sicer opravljajo stari, zlasti varstvo in vsakodnevno redno vzgojo otroka.

ivlj. skupnost skrbnika z mladoletnim varovancem. e ima skrbnik varovanca pri sebi

Druina ni skupnost dedka in babice z mladoletnim vnukom ali vnukinjo oz. sploh skupnost odraslega sorodnika z mladoletnim sorodnikom, etudi odrasli sorodnik individualno in trajno skrbi za mladoletnika, kajti med sorodniki, ki niso v razmerju stari-otrok, po naem pravu ni nobenih pravic in dolnosti niti dolnost preivljanja.

Med oimom/maeho in pastorko/pastorkom velja sicer vzajemna dolnost preivljanja, ne pa tudi druge pravice in dolnosti, ki gredo sicer starem otrok. Zato tudi njihove skupnosti ne moremo (pravno) teti za druino.

Druino ustvarja otrok, e ni otroka ni druine. ivlj. skupnost mokega in enske brez otroka ni druina, ne glede na to, ali gre za z.z. ali zunajz. skupnost. Z.z. ni druina, je samo najpogosteji temelj druine.

Za pojem druine ni potrebno, da gre za ivlj. skupnost otroka z dvema starema. Zadostuje, da ivi otrok z enim roditeljem ali posvojiteljem oz. z odraslo osebo, ki zanj skrbi in ki ima po zakonu do otroka pravice in dolnosti.

Sorodstvo

Sorodstvo je razmerje med predniki in njihovimi potomci, kot tudi razmerje med seboj (sestre, bratje, bratranci, sestrine). Sorodniki so samo osebe, ki so v krvni povezanosti. Enako pravno razmerje, kot je sorodstvo, lahko ostane tudi umetno s posvojitvijo, vendar razmerje med osebami, ki jih vee posvojitev ni sorodstvo. Zakonca nista med seboj v sorodu, prav tako ne zakonec in sorodniki drugega zakonca. Njihovo razmerje imenujemo svatvo.

Raunanje sorodstva

Sorodstvo oznaujemo s rkami in stopnjami, koleni. Sorodstvo med predniki in njihovimi potomci je sorodstvo v ravni rti, sorodniki izvirajo eden iz drugega (mati-hi-vnukinja-pravnukinja). Sorodstvo med potomci doloenega prednika je sorodstvo v stranski rti. Sorodniki izvirajo od skupnega prednika. Sorodstvo v stranski rti je lahko pravo (popolno) sorodnika imata skupnega prednika, ali pol-sorodstvo imata samo enega prednika skupnega.

Nae d.p. sorodstvu ne pripisuje velikega pomena drugi sorodniki. Na sorodstvo med stari in otrokom vee zakon vrsto pravic in dolnosti, od katerih jih najve izvira iz roditeljske pravice, nekaj pa tudi ne neposredno iz njihovega sorodstvenega razmerja medsebojna obveznost preivljanja starev in otrok.

Sorodstvo ima veliko vlogo v procesnem in dednem pravu (zakoniti dedii, morajo biti kljub oporoki udeleeni pri dediini. Vlogo ima tudi v kazenskem in druinskem pravu (sorodniki do 4 kolena stranske rte).

Svatvo

Svatvo je razmerje med enim zakoncem in sorodniki drugega zakonca. Podlaga svatva je z.z. Zunajzakonska skupnost ne ustvarja svatva med partnerjem in sorodniki drugega partnerja. Tako kot pri sorodstvu imamo tudi pri svatvu ravno rto (taa, tast, zet, snaha, maeha, oim, pastorka, pastorek) in stransko rto (svak, svakinja).

Zakonec je z doloeno osebo v isti rti in v istem kolenu v svatvu, kot je drug zakonec s to osebo v sorodstvu. Iz svatva izvira dolnost preivljanja, ki pa je omejena samo na razmerje oim/maeha pastorek/pastorka. Z z.z. na podlagi katere je nastalo varstvo med osebami, dolnost preivljanja odpade. Svatvo ima pomen na podroju kazenskega oz. upravnega postopka. Na svatvo se veejo doloene pravne posledice v civilnem pravu (ne pa v dednem pravu: ni podlaga za zakonito dedovanje). V procesnem pravu in e na nekaterih drugih podrojih.

ZAKONSKA ZVEZA

Sklenitev z.z. temelji na svobodni odloitvi bodoih zakoncev.

15.len ZZZDR: druba mora skrbeti za vsestransko pripravljanje ljudi za skladno druinsko ivljenje in jim pomagati v njihovih medsebojnih razmerjih in pri izvrevanju roditeljske pravice.

Poglavje o z.z. ni OK: spadati bi moralo v splone odlobe ljudi je treba pripraviti na humane odnose med partnerjema (zakonska, zunajzakonska in celo istospolna partnerja).

ZZZDR ne ureja zaroke sporazuma, dogovora mokega in enske, da bosta sklenila z.z. Sporazumi sicer obstajajo, vendar z njimi ne nastane pravno razmerje, ki bi imelo posledice. Z zaroko ne nastane iztoljiva in izvrljiva obveznost skleniti z.z.

Za vpraanje povrnitve strokov, ki so morebiti nastali v zvezi z zaroko ali s priakovano sklenitvijo z.z. in vrnitve morebitnih daril, e do poroke ne pride, ne veljajo nobeni posebni predpisi to se ne reuje po postopkih druinskega prava

Pomen in bistvo z.z.: z.z. je z zakonom urejena ivlj. skupnost mokega in enske. Za z.z. je bistvena skupnost ivljenja. Vendar z.z. ni ovira za razvoj, osebnost vsakega zakonca: o vseh pomembnih vpraanjih, ki zadevajo skupnost, odloata zakonca sporazumno, enakopravno, v lastnih zadeva odloa vsak sam. Z.z. je samo tista skupnost, ki jo zakon kot tako priznava. Zakon predpisuje pogoje in nain njenega nastanka, doloa pravice in dolnosti, ki izhajajo iz z.z. in doloa vzroke in posledice prenehanja z.z. V z.z. sta mo in ena enakopravna.

ZZZDR postavlja 3 vrste pogojev, ki morajo biti podani ob sklenitvi z.z.:

Pogoj za sklenitev z.z.: negativni zadrki, ki prepovedujejo sklenitev z.z. (zakonski zadrki); okoliini, ki nista zakonska zadrka in povzroata neveljavnost z.z.

Zakonski zadrki:

1. Pomanjkanje svobode privolitve: oseba, ki sklepa z.z., ne sme biti v to prisiljena in v zmoti. Za prisilo gre, e zakonec privoli v sklenitev z.z. zaradi strahu, povzroenega z resno gronjo. Gronja je lahko tudi posredna. Zmota je e zakonec misli, da se sklepa z.z. s pravo osebo, pa je sklenitev z.z. z drugo (zmota v fizini osebi) oz. je sklenil z.z. z doloeno osebo, ki pa ni tista, za katero se je izdajala (zmota v civilni osebnosti). Zmota o bistvenih lastnostih, ki bi drugega zakonca odvrnile od sklenitve z.z., e bi zanje vedel in ki delajo skupno ivlj. nevzdrno (teka in nevarna bolezen, obsodba zaradi neistega dejanja, nosenost z drugim, namiljena nosenost,). Ne pride v potev, da ena ni nedolna in na premoenjske razmere zakona.

2. Mladoletnost: z.z. ne more skleniti oseba, ki ni stara 18 let, pri nam s polnoletnostjo. Izjema je mladoletnik z dovoljenjem sov. Varstva iz utemeljenih razlogov (nosenost) oz. da je mladoletnik dosegel tako telesno kot duevno zrelost, da bi lahko spolnjeval dolnosti, ki nastanejo s sklenitvijo z.z. Po ZZZDR je 15 let potrebna za prepoznavanje oetovstva, za dosego delne poslovne sposobnosti in za razpolaganje mladostnika z lastnim zaslukom. Za veljavnost z.z. se zahteva vsaj delna poslovna sposobnost.Mladoletnik, ki ni dopolnil 15 let, niti z dovoljenjem ne more skleniti z.z. Preden soc. varstvo dovoli sklenitev z.z. mora zasliati mladoletnika, osebo s katero namerava skleniti z.z. in mladoletnikove stare oz. skrbnika. Mladoletnost je postavljena za zakonski zadrek zlasti iz biolokih razlogov: nedoraslosti in spolne nezrelosti mladoletnika, negativnih posledic prezgodnjega rojevanja za mater in otroka. Zadrki iz pravnih razlogov pa so, da mladoletnik ni sposoben za pravno poslovno ravnanje.

3. Teja duevna prizadetost in nerazsodnost: defekt razuma oseba bodisi ne more razumeti pomena z.z. in njenih posledic. Defekt volje ne more ravnati (oblikovati svoje odloitve) v skladu s sicer pravilnim dojemanjem. Tudi trenutna nerazsodnost, ki jo povzroi pijanost oz. podobna stanja ima za posledico neveljavnost z.z., e je obstajala v trenutku sklenitve z.z.

4. Obstojea z.z.: z.z. ne more skleniti oseb, ki je e poroena oz. e poroena. Dvojna oz. vekratna z.z. je po naem zakonu kaznivo dejanje

5. Sorodstvo: z.z. ne moreta med seboj skleniti sorodnika v ravni rti in sorodnika v stranski rti do vtetega 4. Kolena . Soc. varstvo lahko iz utemeljenih razlogov dovoli sklenitev z.z. med bratrancem in sestrino. Med seboj se ne moreta poroiti niti posvojiteljica in posvojenec. To velja samo pri popolni posvojitvi (v rodbini se ohranja doloen red).

Pogoj za veljavnost z.z.:

1. Ob sklenitvi z.z. morata biti navzoa oba zakonca oz. vsaj en zakonec in pooblaenec drugega obstajajo utemeljene okoliine (huda bolezen)

2. Bodoa zakonca morata imeti namen, da ustvarita ivlj. skupnost. Ta pogoj ni izpolnjen e obe stranki v asu sklenitve. Ta pogoj ni izpolnjen e obe stranki v asu sklenitve z.z. zasedujeta z z.z. izkljuno druganim namenom (pridobitev dravljanstva). e ima samo ena od strank drugaen namen je z.z. veljavna, kot je namen skupnega ivlj. podan pri obeh. Pogoju je tudi zadoeno, e po sklenitvi z.z. zakonca vendarle vzpostavita ivlj. skupnost (zaivita skupaj). Okoliina, da je bila po sklenitvi z.z pred smrtjo enega zakonca, samo po sebi ne pomeni, da zakonca nista imela namena skupnega ivljenja.

Zakonske prepovedi (za posledico nima neveljavnosti z.z.): ZZZDR omenja samo eno okoliino, ki pomeni zakonsko prepoved: sorazmerje skrbnitva. Skrbnik in njegov varovanec ne moreta skleniti z.z., dokler traja skrbnitvo. e skleneta z.z. kljub tej prepovedi, skrbnitvo preneha. Razmerje ne polne posvojitve tejemo po naem pravu za zakonsko prepoved. Posvojitelj in posvojenec sicer ne moreta skleniti z.z., e pa je vendar le sklenitev ni veljavna, pa pa preneha posvojitev.

Oblika sklenitve zakonske zveze

Obvezna je civilna sklenitev z.z. pred pristojnim organom oblasti v sveani obleki. Poroka po predpisih posameznih verskih skupnosti nima pravnih posledic sklenitve z.z. Pravni organ, ki je pristojen za sklepanje z.z. je upravna enota (stvarna pristojnost). Bodoa zakonca (nupturienta) si lahko izbereta upravno enoto (obino) v obmoju v katerem bosta sklenila z.z. Krajevna pristojnost ni doloena, odvisna je od volje nuptunientov. Izhaja it dolobe zakona, da prijavita bodoa zakonca svoj namen skleniti z.z. matiarju, ki vodi porono matino knjigo za naselje kjer elita skleniti z.z.

Postopek sklenitve zakonske zveze

1. Pripravljalna faza: bodoa zakonca prijavita namen sklenitve z.z. matiarju. V prijavi izjavita, da sklepata z.z. svobodno in da obstajajo pogoji za veljavnost z.z. Priloiti morata doloene listine in potrdila.

2. Sama sklenitev z.z.: z.z. je sklenjena v trenutku, ko mupturienta pritrdilno odgovorita. Pooblaena oseba nato razglasi, da je z.z. sklenjena, matiar pa vpie sklenitev v rojstno in porono knjigo. Ob sklenitvi z.z. mora biti poleg obeh bodoih zakoncev pooblaenec, matiar in dve prii. Pooblaena oseba ni matiar ni pogoj za veljavnost zakona. Z.z. se sklene lahko samo v za to doloenih prostorih, razen e obstajajo utemeljeni razlogi, lahko organ dovoli drugae (bolnica).

Sankcija za kritev zahtev oblinosti

Sankcija se ravna po pomembnosti predpisa, ki je bil kren.

1. Neveljavnost z.z.:

Neupotevanje predpisa pristojnosti organa za sklenitev z.z. (sklenitev opravi matiar), ni izjave (soglasne) za sklenitev z.z., ustna pritrditev, odsotnost pri. Glede kritve drugih dolob o obliki sklenitve z.z. pa velja, da vseh ne tejemo za bistvene, po zakonu ne povzroajo neveljavnosti z.z.

Nenavzonost matiarja , opustitev vpisa sklenitve z.z. v matino knjigo

Neveljavna z.z. je e je bila sklenjena kljub temu, da ob sklenitvi niso bili podani z zakonom doloeni pogoji za veljavnost z.z.:zakonski zadrki oz. druge okoliine, ki jih zakon posebej doloa samo kot razpolage neveljavnosti z.z. Tudi e niso bile upotevane doloene zahteve oblinosti. e se v postopku izkae, da ima z.z. sklenitveno napako, sodie ni dolno v vsakem primeru ugoditi zahtevka za neveljavnost. Sodie neveljavne z.z. ne razveljavi e: vzrok neveljavnosti z.z., v asu doloanja sodia o zahtevku za razveljavitev ne obstaja ve (prejnja z.z je prenehala, mladoletnik je postal polnoleten), zadrek e obstaja vendar ga sodi spregleda (mladoletnik 15 let), pri zadrku sorodstva bratranca in sestrine.

Neveljavnost ne nastopi sama po sebi, potrebno je da se z.z. s sodbo razveljavi. S tobo jo izpodbija oseba, ki ji zakon daje pravico zahtevati razveljavitev z.z. Sodie ne more razveljaviti z.z po uradni dolnosti.

Neveljavna z.z.: razlika je v krogu oseb, ki jim daje zakon pravico toiti na razveljavitev z.z.

Relativna: eden ali drug zakonec teje duevna prizadetost oz. nerazsodnost ob sklenitvi z.z, ele potem, ko je stanje prenehalo. Zakonec, ki je bil prisiljen ali v zmoti sklenil z.z. samo v prvem letu odkar je prisila prenehala ali je zmoto priznal. Stari ali skrbnik, e gre za razveljavitve z.z. mladostnika

Absolutna: doloen je iri krog tobenih upraviencev. Poleg obeh zakoncev, e osebe, ki imajo neposredno pravno korist (dedii).

Vzroki neveljavnosti:

Zakonec je bil ob sklenitvi z.z. teje duevno prizadet ali nerazsoden in stanje v asu zahtevanega e traja

Zakonec je bil v sklenitvi z.z. e oz. e poroen

Zakonca sta sorodnika od vtetega 4. Kolena

Zakonca nista bila prisotna ob sklenitvi z.z. ni bil prisoten en zakoncev in pooblaenec drugega

Zakonca nista sklenila z.z. z namenom skupnega ivljenja

Z absolutno neveljavno z.z je znailno tudi, da lahko upravienci vloijo tobo tudi po prenehanju z.z. in da tobena pravica ne zastara.

Osebna pravica je zahtevati neveljavnost z.z. Po smrti upravienca ne pride na njihove dedie. Smejo pa nadaljevati postopek za razveljavitev z.z., e ga je z vloitvijo tobe zael zapustnik (velja pri absolutni in relativni).

Pravne posledice razveljavitve z.z.: nastopijo z dnem razveljavitve z.z., ko postane razveljavitvena sodba pravnomona. S tem dnem prenehajo pravne posledice z.z. Zakon ureja pravne posledice razveljavitve z.z. glede premoenjskih razmer med zakoncema, glede preivljanja nepreskrbljenega zakonca, glede vraanja daril med zakoncema in razmerje zakoncev do skupnih otrok (varstvo, vzgoja, preivljanje otrok). Po razveljavitvi z.z. so posledice enake kot pri razvezi z.z.

Dve vrsti pravnih posledic z.z.

1. Premoenjsko pravne posledice z.z.: zakonec ima dve vrsti premoenja:

Skupno premoenje: vse premoenje, ki ga zakonca pridobita z delom mer z.z. Ni potrebno, da je delo skupno, zakonca lahko delata na razlinih delovnih mestih, tudi opravljanje gospodinjskih poslov, skrb za oteroke, opravljanje domaih del,

Primer: gradnja hie (fizino delo) oprema v hii (plaa) avtorski honorar (lahko je edini dohodek osebe) obresti od glavnice sredstva pridobljena s krediti prihodki, pokojnina,

e zakonca brez utemeljenih razlogov ne ivita skupaj, e z.z. samo formalno obstaja, ne more priti do premoenjske skupnosti. e zakonca v asu trajanja z.z. vlagata delo in skupna sredstva ali oboje v nepreminine, ker je posebno premoenje enega zakonca, postane nepreminina skupno premoenje, e jo to vlaganje tolikno, da se stanje in vrednost nepreminine tako ekonomsko spremenita, da jo lahko tejemo za novo stvar (gradita hio na zemljiu, ki je last enega zakonca, e obstojeo hio predelata, nadgradita).

Za ekonomsko manj pomembna vlaganja (notranja adaptacija hie) lahko zahteva zakonec, ki ni lastnik nepreminine, samo povrailo vrednosti svojega prispevka k poveanju vrednosti posebnega premoenja drugega zakonca.

Skupno premoenje je skupna last zakoncev delei niso doloeni zato zakonec ne more razpolagati s svojim nedoloenim deleem s pravnim poslom med ivimi. Lahko pa razpolaga z njim v primeru smrti, ker pride tedaj do razdelitve premoenja in premoenjska skupnost preneha. Pravni posel: ki ga glede stvari skupnega premoenja sklene en zakonec brez soglasja drugega zakonca, je praviloma neveljaven, spodbojen. Spodbija ga lahko drugi zakonec. Izjemoma posel ni veljaven, e je sopogodbenik v doberi veri, e ni vedel ali ni mogel vedeti, da je stvar, ki jo je s pravnim poslom pridobil, skupno premoenje zakonec posla ne more izpodbijati ampak lahko zahteva samo povrailo kode.

Delitev skupnega premoenja:

Skupno premoenje se deli navadno ob smrti enega zakonca, ob razvezi ali razveljavitvi z.z. pa tudi v asu trajanja z.z., bodisi po sporazumu zakonov na zahtevo enega ali drugega zakonca in na zahtevo zakonevega upnika. Zakonca lahko sama sporazumno doloita delee in nato premoenje razdelita. e do sporazuma ne pride doloi dele sodie, na zahtevo enega ali drugega zakonca.

Nain delitve: Pravni posel je v celoti veljaven dokler ga sodie ne razveljavi. Kadar en zakonec nujno potrebuje denar in prenese svoj dele na 3 osebo je to nien posel in od vsega zawetka nima pravnih posledic.

A. Sporazumno (delna pogodba): delitev tudi sama izpeljeta

1. Fizina delitev: opravita jo v naravi, tako da si med seboj razdelita posamezne predmete skupnega premoenja ali pa delita tudi posamine predmete

2. Civilna delitev: posamezne predmete prodata in si razdelita izkopiek

3. En zakonec drugega izplaa v denarju

Sporazum o delitvi skupnega premoenja mora biti sklenjen v obliki notarskega zapisa.

B. S sodiem zakonca ne razdelitva premoenja sama. Sodie doloi nain in opravi delitev na zahtevo enega ali drugega zakonca sodna delitev. e je le mogoe opravi sodie delitvev v naravi. Pri tem dodeli zakoncu na njegovo zahtevo in na raun njegovega delea predvsem stvari, ki so namenjene za opravljanje njegove obrti ali poklica in mu omogoajo pridobivanje osebnega dohodka in stvari, ki so namenjene izkljuno njegovi rabi. e fizinih predmetov ni mogoe razdeliti sodie doloi, da se opravi civilna delitev. S prodajo stvari in razdelitvijo izkopika. Sodie lahko doloi, da gre lastnina (na stvareh) premoenja enemu zakoncu, le-ta pa mora drugemu izplaati vrednost njegovega delea v denarju kadar je dele na skupnem premoenju sorazmerno majhen.

Posebno premoenje: premoenje, ki ga ima zakonec ob sklenitiv z.z. in premoenje, ki ga sicer v asu trajanja z.z., vendar ne z delom (dedovanje kot drilo).

Darila: dana obema zakoncema (porona darila, brezplana pomo prijateljev,) tejemo za posebno premoenje enega ali drugega zakonca po enakih delih in ne za skupno premoenje ni bilo pridobljeno z delom

Vse pravice vezane na njegovo osebo (preivnine, invalidnine, nezgodne rente, pravice do odkodnine za nepremoenjsko kodo, zavarovalnine iz zavarovalnih pogodb,) samo e je zakonec plaeval zavarovalne premije iz svojega osebnega premoenja

tipendija: je posebno premoenje.

Eden od zakoncev sklene pogodbo o dosmrtnem preivljanju. Preivljanje izhaja iz dela (plae) ostane skupno premoenje

Eden od zakoncev plauje iz obresti, devidend posebno premoenje enga

2. Osebnostne pravne posledice z.z.:

Spremeni se status osebe (samski poroen)

Spremeni se osebno ime (priimek, ki ga bosta v naprej nosila, zakonca sporazumno doloita ob sklenitvi z.z.:

Priimek enega ali drugega

Vsak od njiju lahko svojemu priimku doda priimek od drugega

Eden oz. oba vzameta priimek drugega in temu dodata svojega

Posloven sposobnosti z.z ne omejuje: nasprotno s sklenitvijo z.z postane tudi mladoletna oseba popolnoma pravno sposobna. Zakonec ostane poslovno nesposoben, e tudi pred njegovo polnoletnostjo z.z. preneha ali je razveljavljena.

Najvaneje osebne pravice in dolnosti zakonov

1. Dolnost zakoncev, da ivita skupaj: zakonca sporazumno doloita kraj skupnega prebivalia. Vendar ne gre za kritev dolnosti skupnega ivljenja, e pride do loenega ivljenja iz utemeljenih razlogov (delo v drugem kraju, zdravljenje).

e ne ivita skupaj je:

Z.z je neveljavna

Ni dolnosti preivljanja drugega zakonca, materialno sta neodvisna

Ne nastaja skupno premoenje zakoncev

Ni pravice dedovanja drug po drugem

Nevzdrnost z.z.

2. Dolnost zakoncev, da se vzajemno spotujeta, si zaupata in si medsebojno pomagata ni iztoljiva dolnost

3. Dolnost zakoncev, da prispevata za preivljanje druine v sorazmerju s svojimi monostmi

4. Pravica zakoncev, da svobodno odloata o rojstvu otrok: zakonec ne more drugega prisiliti v rojevanje otrok niti v odpoved rojevanju. Odloanje o rojstvu je po ustavi individualna lo. pravica in ne skupna pravica zakonov.

5. Enake pravice in dolnosti zakoncev do otrok: oba zakonca sta po svojih moeh dolna skrbeti za ivljenje, osebnostni razvoj, za pravice in koristi svojih otrok

6. Pravica vsakega zakonca, da si prosto izbira delo in poklic: za zaposlitev zakonca, za njegovo izbiro dela in poklica ni potrebno privoljenje drugega zakonca. Tudi izrecno nasprotovanje zakonca ne more imeti v tem pogledu nobenega vpliva na odloitev drugega zakonca.

7. Sporazumno odloanje zakoncev o skupnih zadevah: doloitev bivalia, vodenje skupnega gospodinjstva, razmerje do skupnih otrok in gospodarjenje s skupnim premoenjem in odloilna volja niti enega niti drugega, temve sporazumna volja obeh.

Preivljanje nepreskrbljenega zakonca

Nepreskrbljeni zakonec s tobo zahteva preivljanje. Pogoji:

1. Zakonec nima sredstva za preivljanje

2. Da brez svoje krivde ni zaposlen oz. nesposoben za delo

3. Da ga je drugi zmoen/sposoben preivljati

Zakonec je dolan preivljati zakonca, ki je nezaposleni in se ne more zaposliti ter nima drugih virov s katerimi se lahko preivlja glede na potrebe in zmonost

Zakonec ni dolan preivljati drugega zakonca, e bi bilo s tem ogroeno njegovo gmotno preivljanje ali preivljanje drugih oseb (mladoletni/polnoletni otroci, bivi zakonec), ki jih mora preivljati (tu ne spadajo stari zakonca navadno imajo e drugega zakonca, ki jih lahko preivlja, pokojnina)

Odmera preivnine

Zmonost povezanca: pri doloanju zmonosti (sposobnosti) zakonca za preivljanje drugega se upotevajo njegovi redni dohodki. Dohodek, ki ga dobi s prodajo premoenja, invalidnina, dodatek za tvojo pomo, odkodnina za materialno kodo.

Po viini se preivnino odmeri glede na stroke nujno potrebne za preivljanje

Primernost ocenjujejo po povprenih potrebah ljudi enakega poloaja, izobrazba, pa tudi po ivlj. razmerah upravienca pred razvezo z.z., ki naj se z razvezo ne bi znatno spremenile, upotevaje seveda premoenjske razmere zakonca dolnika preivljanja. e ivlj. skupnost med zakoncema preneha, a ne pride do razveze, se pri doloanju preivljanja upotevajo tudi vzroki, zaradi katerih je prilo do prenehanja ivlj.skupnosti zahtevek je mogoe zavrniti, eprav so zakonski pogoji zanj, vendar bi bila odloitev preivljanja nepravina glede na ravnanje in obnaanje zahtevajoega zakoncev v razmerju do zakonca, ki naj bi dajal preivljanje.

Potreba upravienca

Sodobna praksa dopua, da se zakonec preivljanju odpove. Zakonec ni dolan te svoje pravice uveljaviti o njej pa niti ne odloa sodie po uradni dolnosti.

Zakon v pripravi: med trajanjem z.z. se tej pravici ne bo mogoe odpovedati, saj sta zakonca dolna preivljati drug drugega po svojih zmonostih. Zakonca se lahko tudi dogovorita, da bo eden preivljal drugega, eprav niso podani predpisani pogoji. e pogoji niso podobni, ne obstaja pravica zakonca do preivljanja.

Naini dogovora o preivljanju:

Dogovori sklenjeni z namenom, da se prisili enega zakonca v razvezo oz. olaja odloitev zanjo. O preivljanju lahko skleneta zakonca dogovor pred CSD, e pa do dogovora ne pride, odloa sodie na podlagi tobe zakonca (mladoletni otroci po uradni dolnosti). Preivnina obvezno valorizira glede na dvig ivlj. trokov in na gibanje osebnih dohodkov v RS

Dogovor o preivnini se na zahtevo prizadetega spremeni, e se spremenijo:

Potrebe upravienega zakonca ali se poveajo

Monost zavezanega zakonca, da daje preivnino (se bistveno zmanjajo. Sodie zvia/zmanja preivnino

Preivljanje preneha e:

Zakonec zasnuje novo z.z.

Pridobi kakno premoenje iz katerega bi se lahko preivljal

e dobi drugi vir dohodka (slubo): e se zaposli in gre podjetje v steaj dobiva nadomestila in zopet postane brezposelen previce ne oivi ve, k o enkrat preneha (bivi zakonec nima ve dolnosti preivljati bivega partnerja. Zakonec, ki bo v kratkem asu potreboval preivnino mu sodie doloi simbolino vsoto (npr.: 1000sit/mesec).

Zasnuje novo zunajzakonsko zvezo

Odgvornost zakoncev za obveznosti

Za obveznosti, ki jih je imel zakonec pred sklenitvijo z.z. in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi z.z., odgovarja zakonec s svojim posebnim premoenjem in s svojim deleem na skupnem premoenju (razlini hobiji). Zakon omogoa upniku, da zahteva ugotovitev delea zakonca: dolnika na premoenju in nato izvrbo na dele. Zakon daje zakoncu v izvrbi predkupno pravico: e pride v izvrilnem postopku do prisilne prodaje delea zakonca dolnika na skupnem premoenju, ima drugi zakonec pravico, da kupi ta dele pred drugimi kupci. Za obveznosti, ki po splonih predpisih bremenijo oba zakonca, za obveznosti nastalev zvezi s skupnim premoenjem (dolg za nakup stanovanja) in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoe potrebe druine (hrana, obleka, energija, stanovanje) odgovarjata zakonca solidarno (ne razdelimo) tako s skupnim kakor s posebnim premoenjem. Upnik lahko terja plailo celotnega dolga od enega ali drugega zakonca tudi od tistega, ki ni napravil dolga. Zakonec, ki je dovolj plaal, lahko zahteva od drugega zakonca povrailo tistega kar presega njegov del dolga.

Pravni posli med zakonci

Zakonca lahko sklepata med seboj vse pravne posle, ki jih lahko skleneta tudi z drugimi osebami in na podlagi teh pravnih poslov pridobivata pravice in odgovornost. Lahko sklepata tudi enitne pogodbe pogodba o medsebojnih premoenjskih razmerjih, ki ne sme biti v nasprotju z zakonom (ne smeta se dogovoriti, da premoenje z delom ne bi bilo skupno, lahko pa posledno postane skupno). Za veljavnost pravnih poslov med zakoncema je potrebno, da so sklenjeni v obliki notarskega zapisa, razen e gre za obiajna manja darila.

Pravne posledice, ki jih ne ureja ZZZDR

Na stanovanjskem posroju: stanovanjski zakon teje enega zakonca kot ojega druinskega lana (odjemalca) drugega pa kot najemnika. Zakonec ima pravico odkupiti stanovanje nad katerim je imel njegov zakonec avtorsko pravico.

Razveza: zakonca se morata sporazumeti kdo od njiju bo ostal v stanovanju. Po zakonu se moraa nova pogodba skleniti pod istimi pogoji kot pri prejnjem najemniku.

Smrt zakoncev: zakonec je upravien zahtevati od lastnika stanovanja, da z njim sklene stanovanjsko pogodbo.

Dedovanje: po smrti enega zakonca obstaja samo monost, da bo drugi po njem dedoval, bodisi po oporoki/po zakonu. Ta monost odpade e se z.z. pred smrtjo razvee oz. razveljavi.

Prenehanje z.z.

1. S smrtjo enega zakonca: ali obeh zakoncev, e umreta hkrati. Preneha ivlj. skupnost in zato tudi z.z. in sicer s trenutkom smrti. Smrt se dokazuje z izpiskom iz mrlike matine knjige.

2. Z razglasitvijo enega zakonca za mrtvega: kadar je pogrean o njem e dalj asa ni nobene vesti, tako da je negotovo ali e ivi. Z.z. preneha z dnem, ki je v dolobi naveden, kot dan smrti dokonno. Tudi v primeru, ko pogreani zakonec dejansko ni mrtev in se kasneje pojavi, z.z. ne oivi. Z.z. , ki jo zakonec sklene po asu, ki je v dolobi naveden kot dan smrti ostane v veljavi.

Pravne posledice v zvezi s smrtjo oz. razglasitvijo za mrtvega:

Delitev skupnega premoenja med preivelim zakoncem in ostalimi dedii zapustnika

Dedovanje preivelega zakoca po umrlem. e je umrli zakonec zapustil otroke, deduje preiveli zakonec z otroki praviloma po enakih delih. e ni otrok, deduje zakonec praviloma polovico zapuine. Drugo polovico pa dedujejo stari zapustnika/njegovi potomci bratje in sestre zapustnika, neaki, neakinje, e sta oba stara umrla pred zaustnikom ni nista zapustila nobenega potomca, deduje preiveli zakonec celotno zapuino v primeru zakonitega dedovanja. Zapustnik alhkoz oporoko razpolaga s svojim premoenjem tudi drugae, vendar ne sme popolnoma prezreti zakonca. Zakoncu gre nujni dele, ki znaa polovico tistega delea, ki bi mu el po zakonu.

3. Z razvezo z.z.: do razveze pridemo z:

Na podlagi tobe za razvezo:ZZZDR pozna samo en razvezni razlog nevzdrnosti z.z. e je z.z. iz katerega koli vzroka nevzdrna sme eden ali dugi zakonec s tobo zahtevati razvezo. Vpraanje krivde se ne postavlja, sodie jo ne ugotavlja. Sodie mora v razveznem postopku ugotoviti nevzdrnost. Zato mora v vsakem posaminem primeru raziskovati celovito staje v zakonu, da bi lahko ugotovilo ali naj z.z. razvee. Z.z. se lahko razvee samo tedaj, ko sodie ugotovi, da je z.z. iz katerega koli vzroka nevzdrna, ugotoviti je treba vzroke in posledice. Sodie mora nevzdrnost preizkusiti zlasti tedaj kadar imata razvezujoa se zakonca mladoletne otroke. Po

Na podlagi predloga za sporazumno razvezo: zakoncema omogoa, da se na dostojanstven nain razreita z.z., ki je ne elita ve vzdrevati. e se sporazumno odloita, da se razveeta jima ni treba navesti razlogov, ki so ju do tega pripeljali, sodie teh razlogov ne ugotavlja, ne raziskuje starih stanj njunega zak. razmerja. Vendar pa se mora sodie prepriati, da sta se zakonca res sporazumela o razvezi, da sporazum izraa pravo voljo obeh zakoncev, da sta volji enega in drugega zakonca svobodni. V najve primerih sporazumnih razvez najbr soglasje volje zakonov ne bo vpraljivo, saj se bosta za sporazumno razvezo odloila v glavnem eknomsko samostojna, neodvisna in preskrbljena zakonca. Sodie ne more izrei sporazumne razveze, e je bil eden v zakonsko razvezo prisiljen ali e bi zaradi razveze prila do doloenih ugodnosti (proti pravna pridobitev stanovanja, izigravanje davnih predpisov,). Sodie je po zakonu dolno preskrbeti, da pri sporazumni razvezi zakonca uredita/se sporazumeta o:

Razmerju do skupnih otrok (preivljanje, varstvo, vzgoja)

Morebitno preivljanje nepreskrbljenega zakonca

Predloita pismeni in po sodniku overjeni dogovor o delitvi skupnega premoenja

Kdo bo po razvezi ostal v doslej skupnem stanovanju kot imetnik stanovanjske pravice

Obveznost sklenitve sporazumov naj bi prepreila zakoncema, da bi se po razvezi e pravdala s imer bi pokazala, da se nista zavedala posledic razveze ali celo da je sam sporazum o razvezi vpraljiv. Sporazum o razmerju do skupnih otrok mora sodie oceniti s stalia koristi otrok, o tem je dolno zahtevati mnenje soc. varstva. e s sporazumom ne primerno preskrbljeno za varnost, vzgojo in preivljanje skupnih otrok, ga sodie ne sprejme in v primeru, da zakonca potem, ko ju sodie sooi kaken naj bi bil njun sporazum glede skupnih otrok, sporazuma ustrezno ne spremenita predlog za sporazumno razvezo zavrne.

ZZZDR doloa, da lahko sodie razvee z.z. na podlagi sporazuma zakonov ali pa na tobo vsakega od zakoncev iz razvezanega razloga nevzdrnosti z.z. drugi strani pa za nevzdrnost z.z., da samo eden od zakoncev ne more ve preneati zakonske skupnosti, eprav je to nevzdrnost sam povzroil in jo sam ohranja. Sodie mora nevzdrnost ugotavljati tudi takrat kadar toeni zakonec z razvezo soglaa. Do nevzdrnosti lahko pride iz katerega koli vzroka. Pri vrednotenju vzrokov je potrebna velika pronost, posebej je treba upotevati, da so pogosto posamezni vzroki, posamezne ivlj. situacije, e gledamo nanjeosamljeno, brez veze z drugimi, relativno majhnega pomena. Njihova skupnost, povezanost in trajanje pa lahko pripeljejo do nevzdrnosti.

Postopek za razvezo z.z.: Postopek za razvezo se zane (sproi) s tobo, e zahteva razvezo eden ali drugi zakonec zaradi nevzdrnosti z.z. oz. s predlogom obeh zakoncev za sporazumno razvezo na sodie. e se zahteva razveze z.z. s tobo, zane tei razvezni postopek z vroitvijo tobe tonemu zakoncu. Pravica do tobe na razvezo je osebna pravica, s smrtjo upravienca ugasne in ne preide na njegove dedie. Vendar pa lahko tonikovi dedii v 6. Mesecih po njegovi smrti nadaljujejo postopek, da bi dokazali utemeljenost tobe za razvezo. To je pomembno za dedovanje zakonca e bi bila toba utemeljena, izgubi preiveli zakonec dedno pravico po umrlem. Potem, ko sodie sprejme tobo ali predlog, pole tobo preden se vroi tonem ali predlog CSD, da opravi svetovalni razgovor. Zakon doloa kdaj sodiu ni treba poslati tobe oz. predloga Centru in tako ne pride do svetovalnega razgovora. Gre za primer, ko svetovalni razgovor ne bi imel smisla ali ga sploh ni mogoe opraviti:

e je eden od zakoncev duevno bolan ali nerazsoden

e gre za razvezo zaradi pogreanosti zakonca

Kadar zakonca v druinski skupnosti nimata skupnih otrok nad katerimi imata roditeljsko pravico

Ko eden ali oba zakonca ivita v tujini

Svetovalnega razgovora se morata udeleiti zakonca osebno brez pooblaenca. e ne prideta na svetovalni razgovor praviloma trpita pravne posledice z.z. se ohrani e sta sporazumno predlagala razvezo se teje, da je predlog umaknjen, e ne pride tonik se teje, da je tobo umaknil. V zakonu ni doloeno kakne so posledice e na svetovalni razgovor ne pride toenec teti je treba, da se z razvezo strinja. Z vsebino svetovalnega razgovora zakon ne govori. Moral bi biti poudarjen pomen svetovalnega razgovora za oblikovanje razmerja razvezujoih se zakoncev do skupnih otrok. S svetovanjem je treba zakoncema svetovati da se dokopljeta do realnega ne subjektivno obravnavanega v stanju njunih odnosov. Da pri tem ugotovita, da ni druge reitve kot razveza, naj se razideta na human nain, posebno pa naj zaradi zakonske krize ne pozabita na odgovornost do otrok. e imata skupne otroke si je treba v svetovalnem razgovoru posebej prizadevati, da se sporazumeta o njihovem varstvu, vzgoji in preivljanju po razvezi in o osebnih stikih z njimi vse to pa seveda v interesu otrok. Po opravljenem svetovalnem razgovoru polje CSD poroilo sodiu, ki bo odloilo o razvezi. V razveznem postopku mora sodile po uradni dolnosti ukreniti vse kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in koristi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese.

Med postopkom za razvezo z.z. se lahko zaasno uredi vpraanje pri kom naj bodo skupni mldaoletni otroci in kako je s preivljanjem otrok. Z zaasno odredbo se lahko tudi enemu od starev ali obema odvzame ali omeji pravica do osebnih stikov z otroki. Za izdajanje takih zaasnih odredb je pristojno razvezno sodie. Na predlog zakonca lahko sodie izda zaasno odredbo o njegovem preivljanju in o izselitvi drugega zakonca iz skupnega stanovanje e je to potrebno da se preprei nasilje. Sodie vnese v sodbo s katero razvee z.z. na podlagi predloga za sporazumno razvezo tudi sporazum zakoncev o varstvu, vzgoji in preivljanju skupnih otrok. e pa gre za razvezo na tobo, odloi o tem vpraanju sodie po uradni dolnosti, e je bil postavljen ustrezen zahtevek, sodile nanj ni vezano. O strokih postopka odloa sodie po prostem prevdarku. Pri sporazumni razvezi je odloilen sporazum tudi o strokih. Sodie razvee z.z. ne glede na to ali je bila zahtevana razvaza s tobo ali s predlogom za sporazumno razvezo. Pravnomona sodba se vpie v rojstno in porono matino knjigo.

Pravne posledice z.z v razmerju med zakoncema: nepreskrbljeni zakonec, ki nima sredstev za ivljenje, ki je nesposoben za del ali je nezaposlen in se ne more zaposliti ima pravico, da dobi od drugega zakonca preivljanje, ustrezno monostim drugega zakonca. Vpraanju krivde za razvezo tudi za preivljanje za razvezo ni pomembno, sodie pa lahko upoteva vzroke zaradi katerih je z.z. postala nevzdrna. Kljub obstoju pogojev lahko zavrne zahteve za preivljanje e bi bila odloitev preivnine nepravina glede na ravnanje in obnaanje zahtevajoega zakonca med zakonsko skupnostjo v razmerju do zakonca, ki naj bi dajal preivljanje. O preivljanju lahko skleneta zakonca tudi dogovor pri CSD, sodna odloba se lahko zaradi spremenjenih razmer spremeni, sicer pa se preivnina tudi valorizira. Preivnina se lahko prizna tudi za doloen asdokler se razvezani zakonec ne vivi v novi poloaj in si ne uredi rszmer (poie zaposlitev). Pravica do preivnine preneha e razvezani zakonec, ki jo je prejemal pridobi premoenje ali svoje dohodke s katerih se lahko preivlja, e sklene novo z.z. in e zasnuje novo zunajzakonsko skupnost. Izgubljena pravica do preivnine ne oivi. Razvezana zakonca vrneta darila, ki sta jih dala drug drugemu pred sklenitvijo z.z. ali med z.z. Vraajo se samo darila, ki niso v sorazmerju s premoenjskim stanjem zakonca, ki je darilo dal (vraajo se v stanju v katerem so bila, ko je nastal vzrok za razvezo). Obiajnih prilonostnih daril ni treba vraati. Opravi se delitev skupnega premoenja bodisi po sporzumu med zakoncema bodisi po odlobi sodia.

Pravne posledice, ki jih ne doloa ZZZDR:a) Razvezani zakonec izgubi monost, da bo po smrti drugega zakonca dedoval tako po zakonu kot tudi po oporoki, seveda le e je umrli zakonec napravil oproko pred razvezo

b) Zakonec izgubi dedno pravico tedaj kadar je zapustnik vloil tobo za razvezo z.z in se po njegovi smrti ugotovi, da je bila toba utemeljena a dedii nadaljujejo postopek

c) V doslej skupnem stanovanju lahko ostane samo en zakonec kot najemnik stanovanja. O tem kdo bo naprej najemnik se razvezana zakonca lahko sporzumeta. e se ne sporazumeta odloi o tem sodie v nepravdnem postopku. Pri tem upoteva stanovanjske potrebe razvezanih zakoncev, njunih otrok in drugih oseb, ki z njimi stanujejo.

Pravne posledice razveze v razmerju do otrok: v razmerju zakoncev do skupnih otrok nastaneta od razvezi z.z. dve vpraanji:

a) Pri kom bodo po razvezi skupni otroci iveli v varstvu in vzgoji

b) Kako bo breme preivljanja otrok v prihodnje razdeljeno med starema

e gre za sporazumno razvezo se morata zakonca o teh vpraanjih sporazumeti, sodie pa oceni ali je sporazum v skladu s koristijo otroka. e se ne sporazumeta ali e sporazum ni v korist otroka mora sodie odloiti po uradni dolnosti. Sodie lahko v sodbi s katero razvee z.z na tobo zaradi nezdrnosti doloiti:

a) Vsi otroci ostanejo pri enem od starev (materi ali oetu): odloitev sodia, da zaupa otroka doloenemu roditelju mora narekovati samo ugotovitev, ki pa mora biti rezultat skrbnega preizkusa vseh okoliin da so pri tem roditelju podani bolji pogoji za uveljavljanje otrokove koristi (npr.: majhen otrok/mati prevladujoe mnenje v sodni praksi). Na podlagi skrbnega preizkusa vseh relevantnih okoliin bi bilo potrebno primerjati pogoje za uveljavljanje otrokove koristi pri materi in oetu. Samo v primeru, ko so pri obeh roditelji podani za otroka enako ugodni pogoji lahko sodie upoteva tudi interes roditelja in indivdualne posebnosti roditelja. Tisti od razvezanih starev, ki mu otrok ni bil zaupan v varstvo in vzgojo ne izgubi roditeljske pravice ampak ji samo v zmotni zmeri dejansko omejen v njene mizvrevanju. etudi zakon predpisuje, da izvruje roditeljsko pravico tisti od starev pri katerem otrok ivi ima drugi vendarle doloena upravienja s katerimi izvruje sicer v manjem obsegu roditeljsko pravico.

b) Nekateri otroci ostanejo pri enem, drugi pa pri drugem od starev: zoper reitev govori okoliina, da se znjo upotevajo interesi starev kot interes otrok (ne loujejo se samo od starev ampak tudi od bratov in sester).

c) Da se otroci (vsi ali nekateri) zaupajo tretji osebi ali dajo v zavod (gleda se predvsem na korist otroka, o tem da svoje mnenje CSD ni obvezno za soide). Oddaja otroka tretji osebi (v rejnitvo) in e bolj oddaja v zavod sta izjemna ukrepa, ki ju sodie uporabi samo v primeru e ni nobene monosti, da bi otrok ivel pri enemu ali drugemu od starev ogroen. Stari otrok, ki je bil zaupan tretji osebi ali zavodu ne morejo varovati in vzgajati otroka, ohranijo pa vse druge pravice in olnosti, ki gredo starem in ki so zdruljive z namenom ukrepa.

d) Sporazum oskupni vzgoji in varstvu, stari tudi po razvezi obdrijo vzgojo in varstvo otrok (oba). Korist sporazuma je odvisna od okoliin kjer stara ivita. So trije najpogosteji modeli:

Nest model (otrok ima svoje stanovanje, stara se izmenjujeta)

Sistem nihala (otrok je nihalo, seli se od enega stara k drugemu)

Rezidenni model ( otrok dejanski ivi pri enem od starev, kljub temu ob razvezi otroka ne dovoli enemu od starev)

Pravico do osebnih stikov lahko sodie odloi o tem pri kom bo otrok, odvzame ali omeji, e meni da stiki ne bi bili v otrokovo korist. E sodie tega ne stori, roditelju ne sme omejevati pravice do stikov. Ker tega pogosto ne upoteva zlasti roditelj kateremu je otrok zaupan mu zakon zapoveduje, da omogoi drugemu roditelju stike z otrokom. Tudi tedaj, ko so se spremenile razmere zaradi smrti roditelja, ki mu je bil otrok zaupan, v konkretni situaciji lahko v nasprotju s koristjo otroka, da pride avtomatino k preivelemu roditelju v varstvo in vzgojo. Zaradi varstva otrokovih koristi je treba izpeljati postopek v katrem ugotavlja ali je preiveli roditelj kvalificiran za izvrevanje varstva in

4. Razveljavitev z.z.

t_zapiski_za_druinsko_pravo.doc22004