AREALNA LINGVISTIKAKAKO PAT KON REKONSTRUKCIJA

NA JAZI^NATA I KULTURNATA EVOLUCIJA

MACEDONIAN ACADEMY OF ARTS AND SCIENCESRESEARCH CENTER FOR AREAL LINGUISTICS

AREAL LINGUISTICS AS A PATHTO THE RECONSTRUCTION OF LINGUISTIC

AND CULTURAL EVOLUTION

Proceedings of the scientific conference organizedin memory of Academician Božidar Vidoeski

(1920ndash1998)

Skopje 2008

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITEI UMETNOSTITE

ISTRAUVA^KI CENTAR ZA AREALNA LINGVISTIKA

AREALNA LINGVISTIKA KAKO PATKON REKONSTRUKCIJA NA JAZI^NATA

I KULTURNATA EVOLUCIJA

Materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta

na akademik Bo`idar Vidoeski(1920ndash1998)

Skopje 2008

Ureduva~ki odbor

akad Petar Hr Ilievskiakad Zuzana Topoliwska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

Organizaciski odbor

akad Petar Hr Ilievski (pretsedatel)akad Zuzana Topoliwska

prof d-r Marjan Markoviprof d-r Milica Mirkulovska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

CIP - Katalogizacija na publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv Kliment OhridskiSkopje

81rsquo286(062)81116rsquo286(062)8111633rsquo286(062)

AREALNA lingvistika kako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata ikulturnata evolucija materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta na akademik Bo`idarVidoeski (1920-1998) - Skopje Makedonska akademija na naukite iumetnostite 2008 - 71 str 24 sm

Na naspor nasl str Areal linguistics as a path to the reconstruction of linguisticand cultural evolution proceedings of the scientific conference organized in memoryof Academician Božidar Vidoeski (1920-1998) - fusnoti kon tekstot -Bibliografija kon trudovite - Summaries kon trudovite

ISBN 978-608-203-018-01 Stv nasl na naspor nasl str 2 Ilievski P Hr [urednik]a) Arealna lingvistika - Sobiri b) Slovenski jazici - Arealnalingvistika - Sobiri - Evropska unijaCOBISSMK-ID 74916874

Bo`idar Vidoeski(1920Dagger1998)

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

MACEDONIAN ACADEMY OF ARTS AND SCIENCESRESEARCH CENTER FOR AREAL LINGUISTICS

AREAL LINGUISTICS AS A PATHTO THE RECONSTRUCTION OF LINGUISTIC

AND CULTURAL EVOLUTION

Proceedings of the scientific conference organizedin memory of Academician Božidar Vidoeski

(1920ndash1998)

Skopje 2008

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITEI UMETNOSTITE

ISTRAUVA^KI CENTAR ZA AREALNA LINGVISTIKA

AREALNA LINGVISTIKA KAKO PATKON REKONSTRUKCIJA NA JAZI^NATA

I KULTURNATA EVOLUCIJA

Materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta

na akademik Bo`idar Vidoeski(1920ndash1998)

Skopje 2008

Ureduva~ki odbor

akad Petar Hr Ilievskiakad Zuzana Topoliwska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

Organizaciski odbor

akad Petar Hr Ilievski (pretsedatel)akad Zuzana Topoliwska

prof d-r Marjan Markoviprof d-r Milica Mirkulovska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

CIP - Katalogizacija na publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv Kliment OhridskiSkopje

81rsquo286(062)81116rsquo286(062)8111633rsquo286(062)

AREALNA lingvistika kako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata ikulturnata evolucija materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta na akademik Bo`idarVidoeski (1920-1998) - Skopje Makedonska akademija na naukite iumetnostite 2008 - 71 str 24 sm

Na naspor nasl str Areal linguistics as a path to the reconstruction of linguisticand cultural evolution proceedings of the scientific conference organized in memoryof Academician Božidar Vidoeski (1920-1998) - fusnoti kon tekstot -Bibliografija kon trudovite - Summaries kon trudovite

ISBN 978-608-203-018-01 Stv nasl na naspor nasl str 2 Ilievski P Hr [urednik]a) Arealna lingvistika - Sobiri b) Slovenski jazici - Arealnalingvistika - Sobiri - Evropska unijaCOBISSMK-ID 74916874

Bo`idar Vidoeski(1920Dagger1998)

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

MAKEDONSKA AKADEMIJA NA NAUKITEI UMETNOSTITE

ISTRAUVA^KI CENTAR ZA AREALNA LINGVISTIKA

AREALNA LINGVISTIKA KAKO PATKON REKONSTRUKCIJA NA JAZI^NATA

I KULTURNATA EVOLUCIJA

Materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta

na akademik Bo`idar Vidoeski(1920ndash1998)

Skopje 2008

Ureduva~ki odbor

akad Petar Hr Ilievskiakad Zuzana Topoliwska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

Organizaciski odbor

akad Petar Hr Ilievski (pretsedatel)akad Zuzana Topoliwska

prof d-r Marjan Markoviprof d-r Milica Mirkulovska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

CIP - Katalogizacija na publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv Kliment OhridskiSkopje

81rsquo286(062)81116rsquo286(062)8111633rsquo286(062)

AREALNA lingvistika kako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata ikulturnata evolucija materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta na akademik Bo`idarVidoeski (1920-1998) - Skopje Makedonska akademija na naukite iumetnostite 2008 - 71 str 24 sm

Na naspor nasl str Areal linguistics as a path to the reconstruction of linguisticand cultural evolution proceedings of the scientific conference organized in memoryof Academician Božidar Vidoeski (1920-1998) - fusnoti kon tekstot -Bibliografija kon trudovite - Summaries kon trudovite

ISBN 978-608-203-018-01 Stv nasl na naspor nasl str 2 Ilievski P Hr [urednik]a) Arealna lingvistika - Sobiri b) Slovenski jazici - Arealnalingvistika - Sobiri - Evropska unijaCOBISSMK-ID 74916874

Bo`idar Vidoeski(1920Dagger1998)

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Ureduva~ki odbor

akad Petar Hr Ilievskiakad Zuzana Topoliwska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

Organizaciski odbor

akad Petar Hr Ilievski (pretsedatel)akad Zuzana Topoliwska

prof d-r Marjan Markoviprof d-r Milica Mirkulovska

m-r Angelina Pan~evska (sekretar)

CIP - Katalogizacija na publikacijaNacionalna i univerzitetska biblioteka Sv Kliment OhridskiSkopje

81rsquo286(062)81116rsquo286(062)8111633rsquo286(062)

AREALNA lingvistika kako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata ikulturnata evolucija materijali od nau~niot sobir po povododbele`uvaweto na 10-te godini od smrtta na akademik Bo`idarVidoeski (1920-1998) - Skopje Makedonska akademija na naukite iumetnostite 2008 - 71 str 24 sm

Na naspor nasl str Areal linguistics as a path to the reconstruction of linguisticand cultural evolution proceedings of the scientific conference organized in memoryof Academician Božidar Vidoeski (1920-1998) - fusnoti kon tekstot -Bibliografija kon trudovite - Summaries kon trudovite

ISBN 978-608-203-018-01 Stv nasl na naspor nasl str 2 Ilievski P Hr [urednik]a) Arealna lingvistika - Sobiri b) Slovenski jazici - Arealnalingvistika - Sobiri - Evropska unijaCOBISSMK-ID 74916874

Bo`idar Vidoeski(1920Dagger1998)

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Bo`idar Vidoeski(1920Dagger1998)

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

S O D R I N A

Pozdravno slovo na akad Georgi Stardelov pretsedatel naMakedonskata akademija na naukite i umetnostite 9

Zuzana Topoliwska Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija 13

Marjan Markovi Arealnata lingvistika od aspekt namikrosistemite 21

Angelina Pan~evska Obrabotka na optoslovenskiotmaterijal vo termini na lingvisti~kata geografijaZAMENKI 35

Sowa Milenkovska Evropskiot lingvisti~ki atlas Daggerslika na kulturnata i jazi~nata diferencijacija naevropskiot prostor 43

Milica Mirkulovska Aktivnosti vo ramkite na stranskime|unarodni proekti Makedonski jazi~en materijal vobdquoRe~nikot na politi~ki i optestveni poimi naJugoisto~na Evropaldquo i vo bdquoTaksis vo slovenskitejazicildquo i OSTANATI AKTIVNOSTI 49

Zavren zbor na akad Petar Hr Ilievski Desetgodininaod smrtta na Bo`idar Vidoeski i dejnosta na ICAL 65

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Georgi Stardelov

Pozdravno slovo

Naiot poznat lingvist akad Zuzana Topoliwska ja nasetipotrebata od postojana redefinicija na predmetot na istra`u-vawata na nau~noistra`uva~kite centri Toa e taka zato nito nasvetov pa i vo svetot na naukata ne e trajno i zatoa trajno treba dase proiruva dopolnuva prodlabo~uva predmetot na istra`u-vawata i vo naukata so doobjasnuvawe na sodr`inskiot dijapazon ina metodolokiot pristap na sekoj istra`uva~ki centar Vo ovojslu~aj toa se odnesuva na Istra`uva~kiot centar za arealnalingvistika kogo to ute od osnovaweto go sledat nekoi nedo-razbirawa okolu predmetot na negovite istra`uvawa od aspektotdeka tie mo`ebi se poklopuvaat so nekoi postojni instituti iinstitucii Deneniov nau~en sobir to go organizira Centarotza arealna lingvistika pretstavuva vsunost obid da se doobjasnatnegovite predmetni istra`uvawa i sogledbi na negoviot segaen iiden razvitok Se poka`uva imeno i vo ovoj slu~aj deka nau~natarasprava za granicite na istra`uvawata na sekoj pa i na ovojnau~noistra`uva~ki centar ne mo`e istovremeno da ne gi preci-zira i da ne doobjasnuva nekoi distinkcii relevantni za samatalingvisti~ka nauka Taka referatite to denes e gi ~ueme ne goobjasnuvaat samo dejstvuvaweto na Centarot za arealna lingvis-tika tuku go doobjasnuvaat i na eden nov na~in go osmisluvaatsamiot termin bdquoarealna lingvistikaldquo Toa osobeno se gleda vovovedniot referat na akad Topoliwska bdquoArealnata lingvistikakako pat kon rekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquoTaa konsekventno gi razjasnuva distinkciite vo odnos na naj~estitetri asocijacii povrzani so arealnata lingvistika dijalekto-logijata lingvisti~kata geografija i jazici vo kontakt Defi-niraji gi i razgrani~uvaji gi predmetite na nivnite istra`uvawaakad Topoliwska doa|a do srediniot problem na ovoj nau~en sobir

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Georgi Stardelov10

Dagger koi se vsunost zada~ite na arealnata lingvistika Taa niv gipronao|a vo odgovorot na praaweto kako realniot prostorbdquovlijae vrz `ivotot i evolucijata na prirodniot ~ove~ki jazikldquoPojdovna to~ka vo nejzinoto razmisluvawe e makedonskiot jaziknegovata geneza i odgovor na praaweto to se slu~ilo vo negovatadolga istorija bdquood momentot na izdvojuvaweto od praslovenskatajazi~na zaednica i to dovelo do sostojba toj deneska da zaslu`uvane samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija balkanskijazikldquo Spored nea zada~ata na Centarot za arealna lingvistika eda dade svoj pridones kon odreduvaweto na mestoto na makedonskiotjazik vo slovenskiot i vo balkanskiot jazi~en svet

Sledstveno akad Topoliwska lingvisti~kite istra`uvawana ovoj centar gi ocenuva ex definitione kako konfrontativni Toazna~i deka vo negovite istra`uvawa se sporeduvaat sovremenitemakedonski govori so sostojbite vo sosednite srpski bugarskialbanski gr~ki vlaki govori se prou~uva to e nasledeno a todolo podocna i od kade Taka na site ni stanuva jasno dekaistra`uvawata na Centarot za arealna lingvistika i negovatanau~na dejnost ne se poklopuvaat nitu so edna druga institucija vonaata dr`ava Toj ima svoe avtohtono mesto vo negovite nau~niistra`uvawa koe e mone originalno i dlaboko osmisleno voreferatot na akad Topoliwska edinstveniot to imav mo`nost dago pro~itam dosega Se nadevam deka vo drugite ~etiri referati zakoi govori akad Topoliwska vo svoeto vovedno izlagawe e bidepokonkretno i so brojni primeri elaborirana idejata na site istra-`uvawa to se vrat vo Centarot za arealna lingvistika

Ovoj simpozium ovoj taka da ka`am mikro nau~en sobir Dagger soto ne ja minimiziram negovata isklu~itelna vrednost Dagger mepottikna site nie vo centrite na naata Akademija da razmislimeza toa deka ne e nito edna zasekoga dadeno deka vistinski da semisli vo duhot na naukata zna~i postojano da se otvoraat novihorizonti novi vidici pred nea taka to ova to se slu~uva voIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika da go izdignemekako paradigma i za drugite centri osobeno za nekoi od niv koi sute ne ja definirale srcevinata na svojata istra`uva~ka dejnostna na~in kako to toa sega go pravi ovoj nau~en sobir na Centarotza arealna lingvistika vo odreduvaweto na sutinata na negovatadejnost

Bi sakal na krajot da iznesam nekolku subjektivni poveeli~ni razmisli za rakovoditelot na ovoj Centar koi se odnesuvaatna li~nosta i deloto na akad Zuzana Topoliwska

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Pozdravno slovo 11

Koga gi ~itam nejzinite tekstovi posveteni na lingvisti~kitemi otkrivam deka nea ja odlikuva eden moderen nau~en govor Tojgovor ima vo sebe mnogu od kategorijalniot sistem na kiber-neti~kite disciplini kodovi digitalni naodi dijasistemi kon-vergencii itn to inaku ne e beleg na naata tradicionalnalingvisti~ka nauka A nema moderen pristap kon eden problem bezupotrebata na moderen govor Govorot vo edna nauka e sostavenre~isi organski del na taa nauka Toa e neto to ostava vpe~atokod nejzinite istra`uvawa koga e se zadlabo~ime vo kategori-jalniot sistem na nejzinoto mislewe No tuka postoi i neto drugoso to denovive sum preokupiran za nejziniot lik a to seopfatnose sodr`i vo edna drevna misla na Lao Ce bdquoNajvisokata dobrodetelDagger veli ovoj dreven kineski filosof Dagger ne saka da bide dobrodetel izatoa e najvisoka dobrodetel kako to obratno najniskata dobro-detel saka da bide dobrodetel i zatoa ne e dobrodetelldquo Vo to etuka smislata na mojata ideja Idejata mi e imeno da poka`am dekavo li~nosta na Zuzana Topoliwska imame eden nau~nik koj ne krevaod rezultatite na svoite istra`uvawa nekakvi fanfari AkadTopoliwska e zadlabo~ena vo prirodata na ona to go istra`uva iimam vpe~atok deka kako retko koj drug vo oblasta na lingvistikatadenes taa uspeva da sozdade svoja kola Koga gi ~itate tekstovitena nejzinite sorabotnici kako da go sluate nejziniot govor i gogledate nejziniot metodoloki pristap

Ovoj nau~en sobir pretstavuva svoeviden oma` na akadBo`idar Vidoeski komu mu e dadena posebna po~est da se smeta onojspiritus rector vo osnovaweto na ovoj Centar za arealna lingvistikato mo`ebi eden den e go nosi negovoto ime

I dozvolete mi da zavram so edno moe dlaboko uverenie dekakako vo niedna druga oblast vo naata nauka Makedonija ne dadetolku golem broj nau~ni korifei kako vo oblasta na lingvistikataod rangot na Bla`e Koneski Mihail D Petruevski Bo`idarVidoeski Petar Hr Ilievski a so niv zaedno i Zuzana TopoliwskaSite ovie li~nosti $ dadoa na makedonskata lingvistika svetsko-istoriska dimenzija

Uveren deka zborovite to gi izrekov pred po~etokot na ovojnau~en sobir Vi se duhovno prifatlivi Ve pozdravuvam od imetona Makedonija i Vi po`eluvam uspena rabota

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Zuzana Topoliwska

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcijana jazi~nata i kulturna evolucija

Vo tekot na sedumte godini od osnovaweto vo 2000 g naIstra`uva~kiot centar za arealna lingvistika pri MANU mipristignuvaa povee signali deka lu|eto duri kolegite po struka nerazbiraat koi zada~i si gi postavuva Centarot i kako tie sevklopuvaat ili se preklopuvaat so istra`uvawata to gi vodatdrugite nau~ni ustanovi vo Republikata Ottuka se rodi idejata zaovoj sobir kako pat da se razreat nedorazbirawata i somne`itedali i do koj stepen ICAL pretstavuva nepotrebna i nepo`elnakonkurencija za drugite nau~ni lingvisti~ki rabotilnici Isto-vremeno posakavme so prezentacija na naite postignuvawa i per-spektivi da ja odbele`ime 10-ta godinina od smrtta na naiot kole-ga i u~itel akad Bo`idar Vidoeski

Sintagmata arealna lingvistika asocira na niza drugi opre-delbi so koi se imenuvaat oblastite na nau~nata aktivnost na ling-vistite Naj~esti asocijacii se dijalektologija lingvisti~kageografija i jazici vo kontakt ]e se potrudam nakratko da gidefiniram tie formi na lingvisti~kite istra`uvawa za da gipretstavam razlikite me|u niv i ona to se podrazbira pod arealnalingvistika

Dijalektologijata se definira preku IZVOROT na jazi~-niot materijal koj e predmet na opis i analiza Imeno se raboti zanestandardiziranite jazi~ni kodovi so koi se slu`i dadena jazi~nazaednica Terminot dijalekt treba avtomatski da se ~ita kako edenod dijalektite eden od kodovite koj so divergencija vo vreme iprostor se izdvoil od drugite kodovi koi poteknuvaat od istiotjazi~en dijasistem Mo`e da se ka`e deka dijalektite se izdvojuvaatna horizontalen i na vertikalen plan Vo slovenskiot jazi~en svetsegrave ute pod dijalekt se podrazbira pred segrave lokalnata terito-

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Zuzana Topoliwska14

rijalno vrzana raznovidnost na dadeniot jazik vo zapadna Evropa ndashkade to mesnite dijalekti vee se povlekle pod pritisokot nastandardniot jazik ndash na prv plan izbiva zna~eweto socijalendijalekt motiviran so socijalniot status profesija iili drugikarakteristiki na nositelite na soodvetniot jazi~en kod Dija-lektolokite istra`uvawa implikuvaat primena na posebna meto-dologija na sobirawe na materijalot no inaku ndash to se odnesuva doteorijata i metodologijata na samata nau~na rabota ne se razliku-vaat od istra`uvawata ~ij predmet se standardnite jazici na dvataplana funkcioniraat isti disciplini fonologija prozodija mor-fosintaksa leksikologija so zboroobrazuvawe Vo taa smisladijalektologijata ne e nau~na disciplina

Lingvisti~kata geografija se definira preku na~inot naproekcija na postignatite rezultati na istra`uvaweto ndash se rabotiza kartografska proekcija i za lingvisti~kite atlasi kako produktna soodvetnoto istra`uvawe Najstarite atlasi kako na pr pozna-tiot francuski atlas na ijeron bukvalno vo forma na natpis giprenesuvale na karta odgovorite dobieni na teren So tekot navremeto grafi~kata proekcija stanuva poapstraktna i posofistici-rana vo segrave pogolem stepen pretstavuva avtorska interpretacija a nemehani~ka prezentacija na materijalot ndash na slovenska po~va odtakov tip se na pr lu`i~kiot kaupskiot ili ~ekiot dijalektenatlas pomalku ambiciozna varijanta na obrabotkata na terenskiotmaterijal nao|ame vo isto~noslovenskite i vo nekolkute objavenibugarski atlasi ndash mehani~koto prenesuvawe na natpisot e zamenetoso trkalca vo boja Najpolna informacija nudi Optoslovenskiotlingvisti~ki atlas (OLA) kade to relativno ednostavnata gra-fi~ka proekcija e dopolneta so kompleten terenski materijal vofonetska transkripcija taka to sekoj korisnik na Atlasot mo`evrz osnova na toj materijal da mu dade svoja interpretacija ili da gokoristi vo drugi svoi istra`uvawa Me|u drugoto tokmu zatoa tolkuni e va`no makedonskoto u~estvo vo OLA kako na~in verodostoenmakedonski jazi~en materijal da dopre do stranskite lingvisti

Nacionalnite atlasi imaat za cel pretstavuvawe na dija-lektnata diferencijacija na soodvetnata teritorija i sodr`atglavno fonetski fonoloki prozodiski formalno-morfoloki ileksi~ko-zboroobrazuva~ki karti Funkcionalnata analiza na sood-vetnite morfoloki formi sintaksata i semantika re~isi ne sezastapeni Drug karakter ima Atlas Linguarum Europae (ALE) koj defacto donesuva mnogu pobogata informacija za kulturnata strati-grafija na Evropa otkolku za strukturata na evropskite jaziciImeno vo ALE zasega nao|ame samo leksi~ki karti od dva tipa ili

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 15

karti koi ilustriraat leksi~ka diferencijacija na evropskatateritorija vo pogled na takvite ednozna~ni poimi kako nebo moredrvo i sl poretko artefakti kako hartija moliv i sl ilitakanare~eni motivacioni karti te karti koi poka`uvaat motiva-cija na odredeni nominacii na pr nevestulka od nevesta vino-`ito buba mara i sl ndash tokmu toj posleden tip karti dosta nika`uva za civilizaciskite i kulturnite podelbi na evropskatateritorija

Sintagmata jazici vo kontakt upatuva na konfrontativniistra`uvawa na jazi~nite kodovi koi trpat promeni kako rezultatna me|usebniot kontakt so drugi zborovi studii na parcijalen ilikompleten polilingvizam Jazicite mo`at da bidat vo kontakt nadijalektno ili na standardno nivo Ovoj vtor tip na kontakt ne morada ozna~uva traen so`ivot na celi jazi~ni zaednici na istiotzaedni~ki prostor toj mo`e da bide rezultat na patuvawa ili naprivremeni migracii na politi~ka iili ekonomska osnova meanibrakovi i sl Vpro~em na Balkanot niknuvaweto na novi nacio-nalni dr`avi i standardizacijata na nivnite jazici zna~itelno gonamali kontaktot Me|utoa vo deneniot globaliziran svet kon-taktot ne mora da bide realen vrzan so realniot prostor Razvojotna informati~kata tehnologija pred segrave na internetot no i na sitedrugi mediumi na jazi~na komunikacija otvori neograni~eni mo`-nosti za kontakt vo virtuelen prostor Pokraj izu~uvaweto nastrukturata na prirodnite jazici i prirodnite vgradeni vo nasmehanizmi na generirawe na jazi~niot tekst vnimanieto na ling-vistite go privlekuva deneska tehnikata na zabrzano sovladuvawe nadrugi jazici tehnikata na mehani~ki prevod od jazik vo jazik i da negi spomnuvam site drugi socijalni i kulturni posledici na noviteuslovi na jazi~nata komunikacija Seto toa ndash vo terminite nana~nata lingvisti~ka rabotilnica ndash se formi na kontaktot i kakotakvi ndash objekti na istra`uvawe

Se postavuva praaweto do koj stepen istra`uvawata oddomenot na arealnata lingvistika se preklopuvaat so site trigoredefinirani oblasti na lingvisti~kite studii Odgovorot sekrie vo definicija na zada~ite na arealnata lingvistika A tie seotkrivawe kako prostorot realniot prostor vlijae vrz `ivotot ievolucijata na prirodniot ~ove~ki jazik Tokmu taka i gi oprede-livme zada~ite na naiot Centar Pojdovnata to~ka za nas e raz-birlivo makedonskiot jazik i seto toa to mu se slu~uvalo vonegovata dolga istorija od momentot na izdvojuvaweto od praslo-venskata jazi~na zaednica i to dovelo do sostojba deka toj deneskazaslu`uva ne samo kvalifikacija slovenski tuku i kvalifikacija

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Zuzana Topoliwska16

balkanski jazik Naata cel e da pridoneseme kon odreduvaweto namestoto na makedonskiot jazik vo slovenskiot i vo balkanskiotjazi~en svet Se razbira deka za taa cel se slu`ime sekojdnevno somaterijalite to gi obrabotuva dijalektologot deka geografskataproekcija i interpretacija na geografskata proekcija na tie mate-rijali e naata primarna zada~a deka naite prou~uvawa pretsta-vuvaat eden segment od bogatata problematika to ja nudat jazicitevo kontakt

Naite istra`uvawa se ex definitione konfrontativni Gi spore-duvame sostojbite vo sovremenite makedonski govori so sostojbitevo sosednite srpski bugarski albanski gr~ki vlaki govori i setrudime da opredelime to e nasledeno a to podocna dojdeno i odkade

Predmet na prezemawe od eden vo drug jazi~en kod se for-malnite edinici na jazi~nata struktura od razni katovi na taastruktura glasovi afiksalnite i drugi bdquoslu`benildquo morfemi lek-semi morfosintaksi~ki modeli Site tie od jazikot A se preze-maat prvo vo edna odredena funkcija i eventualno podocna ja vnesu-vaat vo jazikot B celata svoja funkcionalna mre`a Se slu~uva iedinicata h koja vo jazikot A ima povee funkciizna~ewa vo ednaod svoite funkcii da bide identifikuvana so edinicata u koja vojazikot B ima ista funkcija zna~ewe pa so tekot na vremetoedinicata u gi prezema i drugite funkcii na edinicata h ndash takviotproces go vikame kalkirawe Me|utoa seto bdquonovoldquo to se prezema odjazikot A vo jazikot B vleguva vo nov strukturen kontekst vospo-stavuva novi relacii so starite nasledeni elementi na strukturatai so toa avtomatski steknuva nov status razli~en od onoj to goimalo vo jazikot A Tokmu mikroizmenite od takov tip pridone-suvaat deka dvata jazika iako na povrinata na tekstot poka`uvaatzna~itelni paraleli vo svojata dlaboka funkcionalna strukturasutestveno se razlikuvaat

Identitetot na eden jazik se definira preku inventarot ifunkcionalnata optovarenost na formalnite sredstva so koitotoj ja prenesuva informacijata Jasno e deka intenzivna interfe-rencija na dva jazika sozdava novi kvaliteti bez da go unituvanivniot identitet

Od ona to vee go rekov proizleguva deka pozajmuvaweto naformite otvora iroka i fascinantna problematika na prezemawei eventualna modifikacija na nivnite funkcii Me|utoa procesotna prezemawe na funkciite me|u drugoto i na najapstraktnitefunkcii te na bdquozna~ewataldquo mo`e i mora da se sogleda i na drugna~in Kako to znaeme jazikot raspolaga so dva tipa sredstva za

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 17

prenesuvawe informacija leksi~kite i gramati~kite Tipolo-kata analiza na jazicite na svetot poka`uva deka so gramati~kitesredstva se prenesuvaat onie sodr`ini koi najmnogu pridonesuvaatkon uspehot na ~inot na jazi~nata komunikacija Imeno bdquograma-ti~kotoldquo mo`e da se ~ita i kako bdquoregularnoldquo te bdquopredvidlivoldquoGramati~kite sodr`ini imaat regularni eksponenti vo odredeniklasi leksemi gramatikalizirani semanti~ki kategorii pretsta-vuvaat takanare~enite gramati~ki kategorii Kategoriite VREMENA^IN LICE ROD BROJ OPREDELENOST gramatikaliziraatsodr`ini koi ni ovozmo`uvaat uspena identifikacija na nasta-nite za koi stanuva zbor i na nivnite protagonisti Se razbiratakvata identifikacija e posebno va`na vo mnogukulturnata imnogujazi~na sredina kade to sogovornicite ~esto ne go vladeatdobro jazikot na onoj drug Ottuka vo balkanskiot jazi~en svettendencijata kon takanare~eniot analitizam te tendencija grama-ti~kite pokazateli da bidat to potransparentni i poupadlivi tekonkretno da zemaat oblik na oddelni bdquoslu`benildquo zbor~iwa kakopredlozi ili ~astici a ne morfoloki (vgradeni vo strukturata nazboroformata) afiksi Tokmu toa e pravecot na evolucija na grama-ti~kata struktura na makedonskiot jazik negovata bo`emna balka-nizacija odnosno deslavizacija Vo poobjektivni i poadekvatnitermini se raboti za bdquoprilagoduvawe kon arealotldquo te kon kul-turnata i jazi~nata sredina Spomnatata vee tipoloka analiza najazicite na svetot vo nejzinata dijahrona dimenzija sugerira dekagramati~kiot razvitok se vri po spirala od analiti~ki konsinteti~ki i ndash koga sintezata stanuva nerazbirliva ndash povtorno konanaliti~ki pokazateli Tempoto i karakterot na toj razvitok sepragmati~ki motivirani zavisat od mnogu nadvoreni i vnatrenifaktori no nema somnenie deka vo mnogujazi~nata sredina razvi-tokot od sintetizmot kon analitizmot se zabrzuva

Vo Istra`uva~kiot centar za arealna lingvistika rabo-time vrz dva obemni proekti Me|unarodni lingvisti~ki atlasi iGeografska i funkcionalna karakteristika na morfosintaksi~kibalkanizmi

Proektot Me|unarodni lingvisti~ki atlasi go nasledivmeod akad B Vidoeski Toj proekt bee i edna od glavnite pri~ini zaosnovaweto na Centarot Rabotata vrz Atlasite zna~i terenskaekscerpcija na makedonskiot dijalekten materijal kompjuteriza-cija na toj materijal i negova interpretacija na svoi i kontrola nainterpretacija na tu|i karti podgotovka na avtorski karti za OLAte interpretacija na materijalot od celata slovenska jazi~nateritorija Me|utoa za nas ndash pokraj ovie delumno rutinski aktiv-

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Zuzana Topoliwska18

nosti ndash u~estvoto vo izrabotkata na tie Atlasi zna~i pristap doogromna baza na podatoci soodvetno od slovenskata i evropskatateritorija koi ni ovozmo`uvaat ocena na pozicijata na makedon-skiot dijalekten kompleks stepenot na negovata avtonomnost gra-nicite vrskite so sosednite areali spored poznatata konstatacijajazi~nata geografija e zapis na jazi~nata istorija istovremenouvidot vo materijalot to go nosat dvata Atlasa e i ansa da seinventariziraat mnogu do sega neregistrirani pojavi ndash rezultat naperifernata polo`ba na makedonskiot dijalekten kompleks naperiferija na slovenskata teritorija ndash na periferijata se ~uvaatarhaizmite od edna strana a od drugata ndash niknuvaat interferen-ciski inovacii

Proektot Geografska i funkcionalna karakteristika namorfosintaksi~ki balkanizmi e direktno naso~en kon ona to senao|a vo centarot na naeto vnimanie rekonstrukcija na procesitekoi go oddale~uvale makedonskiot od slovenskiot jazi~en prototipi go dobli`uvale do sosednite neslovenski balkanski jazici Rabo-time paralelno vrz nekolku temi od oblasta na strukturata naverbalniot i nominalniot sistem So ogled na specifikata nabalkanskata sredina za koja vee spomnav porano se koncentriramevrz kategorijata faktivnost vo odnos na glagolskiot i vrz katego-rijata opredelenost vo odnos na imenskiot sistem Podgotvivmevee za postavuvawe on line kolektiven zbornik posveten na sega-nost kako lingvisti~ki poim i rabotime na formalniot i funkcio-nalen status na perifrasti~nite paradigmi so pomonite glagoliesse i habere [to se odnesuva do imenskiot sistem go zavrivmezaedni~kiot proekt so norvekite slavisti posveten na strukturatana makedonskata i bugarskata imenska sintagma i rabotime vrzdistribucijata na ~lenot i na drugi pokazateli na predmetnatareferencija vo makedonskiot i vo drugite balkanski jazici Zarazlika od rabotata vrz Atlasite vo koja se anga`irani samovrabotenite vo ICAL i prof M Markovi odgovoren za naetou~estvo vo toj proekt na me|unaroden plan vo rabotata vrz morfo-sintaksi~kite balkanizmi redovno u~estvuva grupa kolegi od UKiMi FON i od IMJ

Kako to se gleda od ovoj pregled vo centar na naetovnimanie e gramati~kiot sistem na slovenskite i balkanskitejazici No i organizacijata na nivnite leksikalni sistemi ne osta-nuva nadvor od naiot interes Lingvisti~kata slavistika ndash kojavpro~em e relativno mlada nauka ndash dolgo vreme svoite zaklu~oci vovrska so genetskite i tipolokite vrski me|u slovenskite jazici gigradela glavno vrz istra`uvawe na fonolokite i morfolokite

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealna lingvistika kako pat kon rekonstrukcija 19

pojavi Duri vo poslednite decenii delumno poradi pojavuvaweto nagolemite nad-nacionalni atlasi delumno poradi raste~kiot inte-res za jazikot kako izvor na informacii za kulturnata istorija nanegovite nositeli se mno`at studii posveteni na arealnata leksi-kologija vo nejzinite dva glavni aspekta (1) areali na prisustvotona odredeni leksemi ili duri podlaboko ndash na oddelnite koreni(to podrazbira etimoloki i morfonoloki studii vo irokirazmeri) i (2) geografska proekcija na semanti~kata derivacija natie koreni i leksemi te nivnata zna~enska evolucija Posebenva`en segment vo tie istra`uvawa pretstavuva pak analizata name|usebnite vlijanija na oddelni jazi~ni kodovi mehanizmi napozajmuvawe i bdquokalkiraweldquo i sl Vo Makedonija najinteresnite stu-dii od toj tip gi vodee akad O Jaar-Nasteva na relacija turskigt makedonski

Balkanot poradi negovata mileniumska tradicija na so`ivotna jazici od razli~no poteklo i vo odnos na leksikalnite studiipretstavuva vonredno interesen objekt na prou~uvawe Toj tip nainteres kaj istra`uva~ite go ilustrira neodamna odr`aniot kaj nassimpozium pod naslov Balkanskata slika na svetot istovremenovo Polska se rodi ideja za podgotovka na eden re~nik na kulturnitepoimi i termini karakteristi~ni za Balkanot trae rabotata name|unarodniot tim koj ja istra`uva semantikata na osnovniteoptestveni poimi kako zemja narod nacionalen identitetpatriotizam i sl ndash kolegi od naiot Centar bea pokaneti da sevklu~at vo toj proekt so analiza na makedonskiot jazi~en materijal

Se nadevam deka ovoj kratok pregled ja doka`uva potrebata iperspektivite na istra`uvawata to gi vodime vo ICAL kako ifaktot deka se raboti za istra`uvawa vodeni edinstveno ovde Nituedna druga lingvisti~ka ustanova vo Republikava ne se zanimava sokonfrontativna slavistika nitu so konfrontativna balkanistika

Moeto dosta apstraktno izlagawe e go ilustriraat i e goispolnat so konkretni sodr`ini referatite na moite mladi kolegi

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Zuzana Topoliwska20

Zuzanna Topolinjska

AREAL LINGUISTICS AS A PATH TO RECONSTRUCTIONOF THE LINGUISTIC AND CULTURAL EVOLUTION

(Summary)

The author defines the concept of areal linguistics in opposition to dia-lectology linguistic geography and languages in contact She then presents differentprojects that she and her colleagues are working on in the Research Center for ArealLinguistics (ICAL) such as (1) International linguistic atlases

and Atlas Linguarum Europae and (2) Functional and geo-graphic characteristics of the so-called morpho-syntactic Balkanisms She elaboratesthe importance of the mentioned research as well as other activities of the ICAL (workon the Bibliography of the Macedonian language and on the digitalization of the Archivof the Macedonian language) for the reconstruction of the cultural and linguistic historyof the Macedonian people

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi

Arealnata lingvistika niz svetlinatana mikrosistemite

Vo ovoj tekst e se obidam da prika`am nekolku problemiod razli~ni nivoa na jazi~nata struktura vrz koi kako primarnamotivacija se nametnuva arealnata lingvistika Mikrosistemiteosobeno onie vo ~ie formirawe u~estvuvale dva ili povee jazi-ciidiomi nudat golemi mo`nosti za prou~uvawe vo povee pravciEdniot od niv vodi kon toa da se utvrdatdouto~nat soznanijata zavzaemnite interferencii na poirok areal od tipot na tnBalkanski jazi~en sojuz a drug pravec mo`e da ni poka`e vokolkava dlabo~ina se dorazvile nasledenite jazi~ni karakte-ristiki so cel za polesno prilagoduvawe (od komunikaciskiaspekt) na samite mikrosistemi Prvite tri problemi koi e gipretstavam se odnesuvaat na interferencii vo domenot naleksikata i semantikata a ~etvrtiot Dagger na gramati~katainterferencija

1 Balkanska sto~arska terminologija (supstrat)

]e zapo~nam so problemot na balkanskata sto~arska termi-nologija pred s poradi toa to terenskoto istra`uvawe tepopolnuvaweto na praalnicite od Optokarpatskiot dijalektenatlas bee edna od prvite zada~i koja pred skoro 17 godini mi jadoveri mojot mentor akad Bo`idar Vidoeski Tuka e prika`amsamo nekolku leksemi (od obraboteni 150) koi najslikovito gipoka`uvaat rezultatite od jazi~niot kontakt na balkanskiotareal Interesno e toa to ovaa terminologija e zastapena na

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi22

mnogu poirok areal uslovno nare~en karpatski pred s poradimigraciite i nomadskiot na~in na `ivot na balkanskite sto~ari

ovca so temna boja Vo makedonskiot toa e murga a isto taka i vo aromanskiote murgraquo Ovoj zbor e od balkansko poteklo Vo albanskiotmurk zna~i temen crn a i vo romanskiot murg zna~itemen crveno-kafeav Zborot e od indoevropsko poteklopreku gr~kiot dojden vo latinskiot (amurca) Najadranskite ostrovi i vo Italija zborovite izvedeni naovaa osnova se upotrebuvaat za ozna~uvawe na talogot odmaslinovo maslo koj e so temno crvena boja Ovoj zbor imaparaleli i so latinskoto mauro so zna~ewe temen

ovca ili koza bez rogovi Vo makedonskiot go ima zborot uta a isto i vo aro-manskiot e šutraquo Ovoj zbor vo ramkite na sto~arskataterminologija e zastapen vo site jazici od karpatskiot ibalkanskiot areal i zatoa postojat povee objasnuvawa zanegovata etimologija Za zborot uta nekoi smetaat deka eod albansko poteklo (vo alb shuteuml Dagger `ivotno bez rogovi) ideka na sever go prenele balkanskite pastiri kako tovpro~em bile preneseni poveeto sto~arski balkanskizborovi vo drugite jazici Nekoi pak smetaat deka zborot eod slovensko poteklo bideji prefiksot ko- vo zborotkouta Dagger umsko `ivotno se sreava samo vo slovenskitejazici No zborot cuka cuko = šuka a so zna~ewe koza bezrogovi mo`e da se sretne i vo alpskite predeli na [vaj-carija Spored toa nekoi nau~nici smetaat deka ovoj zbormu pripa|a na pred-indoevropskiot supstrat

`ivotno so mali ui I vo makedonskiot i vo aromanskiot go ima zborot ~ula( ula) Osnovata ul so zna~ewe `ivotno so mali ui e odbalkansko poteklo Vo jazicite od karpatskiot areal ovojzbor postoi so istoto zna~ewe Taka vo romanskiot e oaeciulraquo Dagger ovca so mali ui vo ungarskiot Dagger csula vo ~eki Daggerulka ukrainski i moldavski - ~ula Z Golomb smeta deka

ovoj zbor poteknuva od slovenskiot glagol ~ujamp ~utipoto~no od participot so -l nastavka Toj ju`noslovenskizbor kako zaemka go prezele aromanskiot i romanskiotjazik a potoa preku balkanskite sto~ari se proiril i vodrugite jazici

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 23

neplodna ovca Za ozna~uvawe na ovoj poim postoi ist zbor i vo make-donskiot i vo aromanskiot Toa e zborot tira (m) i (vl)Ovoj zbor pretstavuva pastirski termin Dagger balkanski i kar-patski Se sreava vo poveeto karpatski i balkanski jazi-ci Na primer polski Dagger s(z)tera s(z)tyra ~eki i slova~ki Daggerštira moldavski Dagger tirIgrave srpskihrvatski Dagger tirkiwaalbanski Dagger shtjerreuml Zborot e od indoevropsko poteklo teod i-e koren ster- i e prenesen preku gr~koto koe esrodno so latinskoto sterilis kojto denes e internacio-nalen zbor (sterilen sterilna)

Site ovie primeri poka`uvaat deka vo ramkite na sto~ar-skata terminologija poveeto balkanski i karpatski jazici imaatzaedni~ki leksi~ki i semanti~ki fond koj iako e podlo`en narazli~nite fonetski i morfoloki zakoni na oddelnite jazicimnogu jasno gi poka`uva me|usebnite vlijanija i nivnite rezultati

Ovie vlijanija od mikrosistemite se dvi`ele kon poirokareal Taka za interferencija mo`e da stane zbor i pri dinami~enkontakt kako vo slu~aj na osobini to gi iri nomadsko -podvi`na populacija i posebno koga stanuva zbor za specifi~naterminologija

2 Nazivi na alita vo slovenski i balkanski kontekst (etimologija semantika)

Vo ramkite na makedonskite dijalekti kako del od najiro-kosfateniot slovenski dijalekten sistem (od aspekt na OLA) inte-res pobuduva etimologijata i semantikata na nekoi od nazivite zaalita

Vo makedonskite govori se sretnuvaat povee opti naziviza alita obleka alita pla~ki odelo zgornite gorni ruvetgorna ruba obleklo gorna dreka rubi ublekw ublaka halitiprumena ruho halita

Ovde e gi pretstavam nazivite ruba dreka i pqa~ki ~ijasemanti~ka motivacija gi nadminuva granicite na Balkanot

Zborot (gorna) dreka e od slovensko poteklo Poteknuvaod praslov derti vo stsl drjeti Se javuvaat nekolku prevojni osnovipa taka zborovite razdor odora (vo sr-hr) poteknuvaat od istiotkoren Vo lit dirit vo let drat a ie koren e der- (simnuva ko`a)

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi24

Za zborot ruba Skok smeta deka e balkanski turcizam (tururuba) od italijansko poteklo (robba Dagger ital od germ rauba) Vo make-donskiot bugarskiot srpskiot se javuva so o vo u (ruba) Go ima ivo romanskite jazici Vo albanskiot se javuva zborot rrobe (odelo)

Zborot pqa~ki e balkanski zbor od gr~ko poteklo vo odnosna korenot (plak) a so slovenski sufiks (-ka) Vo gr~ imame

vo ngr vo vlakiot pleashka vo tur placcedilka vo albplaccedilkeuml

Semanti~kata nika koja se odnesuva na zborovite rubadreka i pqa~ki n doveduva do edno zna~ewe koe e skoroidenti~no i vo drugite indoevr jazici a toa e zna~eweto Dagger plengrabe`

Zborot ruba poteknuva od ital roba koe pak poteknuva odgermanskot rauba so prvobitno zna~ewe na plen grabe` a isto takai na odelo Vo germ postoi i zborot plunder to zna~i krpi starialita a plunderung zna~i pqa~kawe grabewe Vo angliskiot giimame zborovite plunder i robery to ozna~uvaat grabe` pqa~ka izborot robe to ozna~uva fustan Vo dalmato-romanskiot postoizborot ruba~a koj ozna~uva koula no isto taka i plen

Zborot pqa~ki vo makedonskite dijalekti ozna~uva alitaobleka roba a formata pqa~ka ozna~uva grabe` Vo alb placcedilkeumlozna~uva tovar baga`

Za zborot dreka pogore spomnav deka poteknuva od derti tozna~i dere simnuva ko`a I tuka se isprepletuvaat i dvete zna~ewana plen i alita Vo sr-hr vo nekoi govori odora zna~i i obleka iplen Vo Lika se javuvaat zborovite izdor i odor so zna~ewe na imoti plen Vo romanskiot odor zna~i bogatstvo skapocen kamen touka`uva na potekloto od plen Vo hrvatskiot se sretnuvaat zboro-vite poderina (star fustan) i dera ina (grabe`)

Ovie vkrstuvawa na zna~ewata na plen i na obleka mo`e dase objasnat so toa to vo bitkite me|u plemiwata osnoven del odplenot bila i oblekata na porazenite Seto ova ni poka`uva vokolkava mera bila identi~na semanti~kata motivacija za imenu-vawe na alitata kaj poveeto indoevropski narodi Metafo-ri~nata semantika se poka`uva kako mnogu iroko pole koe pone-koga vo ogromna mera gi dobli`uva indoevropskite jazici

3 Nazivite za lov vo slovenskite dijalekti (kulturno vlijanie)

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 25

Vo ovoj del e gi prika`eme nazivite za lov koi to sejavuvaat na seta slovenska teritorija vo ramkite na OLA (Opto-slovenski lingvisti~ki atlas) Od materijalot (so 850 leksemi)proizleguvaat 11 osnovni koreni

Nazivite za lov vo slovenskite jazici se dosta izdiferen-cirani i tie imaat nekolku motivacii zadr`uvawe na nasledeniotnaziv lov kako vo mak srp hr i sloven prenesuvawe na zna~e-weto Dagger kako vo ruskiot (ohota) generalizirawe na edna tehnika nalov Dagger kako vo pol slova~ i ~e

Materijalot nudi mnogu informacii ne samo za leksi~ko-zboroobrazuva~kata diferencijacija na nazivite za lov tuku ipoka`uva odredeni kulturni vlijanija vo ramkite na slovenskiotareal

Dagger Formite na leksemata lov kako edinstveni se sreavaat nacelata makedonska i ostanata ju`noslovenska teritorija so isklu-~ok na slovene~kata kade pokraj bdquolovldquo se javuvaat i drugi leksemiInteresno e deka ovaa leksema se sreava i vo lu`i~kiot (vo edenpunkt) a vo mno`inskata forma lovy i vo po eden polski i ruskipunkt

Dagger Leksemite polovanje polova ka polovka poteknuvaat od pole(lt poljo) se sreavaat vo polskiot slova~kiot ukrainskiot i belo-ruskiot Leksemata polovanje se javuva i vo del od ukrainskata ibeloruskata teritorija Interesno e deka na drugite teritorii ivo nitu eden ruski punkt ne se sretnuvaat leksemi od korenot pol-so zna~ewe lov

Dagger Tretata leksema to se javuva na pogolema teritorija eoxota Ovaa leksema vo nejzinoto osnovno zna~ewe `elba nameranaklonost e poznata na pogolem slovenski areal Vo ruskiot ukra-inskiot i beloruskiot pokraj toa zna~ewe leksemata oxota go imai zna~eweto lov Edno od arhai~nite zna~ewa na ovaa leksema e izna~eweto zabava na blagorodni~kite sloevi to vsunost mo`eda se povrze so zna~eweto lov bideji edna od tie zabavi bil ilovot Formata oxota so zna~ewe lov celosno ja pokriva ruskatateritorija i delovi od beloruskata i ukrainskata

Dagger Leksemite od korenot str l- se sreavaat samo vo 2 punktavo ^eka i Ukraina i povtorno se doveduva vo vrska so samo edenna~in na izveduvawe na lovot (so oru`je)

Dagger Leksemite izvedeni od korenot gon- se sreavaat nacelata ~eka teritorija (najzastapena e formata gonba) potoa vonekolku punkta od polskata (grani~ni so ~ekata) i vo 1 lu`i~kipunkt Ovde povtorno se raboti za generalizirawe na edna tehnika

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi26

na lov koja pred s se izveduva so gonewe na dive~ (so pomo naku~iwa ili sokoli) Etimologijata e poznata (gnati - goniti)

Za ozna~uvawe na lov se javuvaat i nekolku leksemi odneslovensko poteklo jage- vadas caccia koi se prostiraat na slove-ne~kata lu`i~kata i na kaupskata i pribalti~kata polska teri-torija kade to bilo mnogu silno germanskoto kulturno vlijanieIstoto se odnesuva i na ungarskoto kulturno vlijanie koe bilosilno vo jugoisto~niot del na Ukraina i vo dvata slova~ki punktakoi se nao|aat vo Ungarija

Seto ova poka`uva deka lovot kako dejnost e del odlokalnata kulturna tradicija na slovenskite narodi Toa gopoka`uvaat i ostrite granici na arealite koito se sovpa|aat sonekoganite kulturni vlijanija na oddelni dr`avi

4 Makedonski-aromanski ohridski paraleli (neposreden kontakt Dagger rezultati)

Vo ovoj del e gi prika`am najinteresnite jazi~ni karakte-ristiki koi se rezultat na intenzivniot kontakt na makedonskiotaromanskiot i delumno albanskiot vo ramkite na eden pomal areal(mikrosistem) kakov to pretstavuva ohridsko-strukiot region

Me|usebnata interferencija na aromanskiot imakedonskiot ohridski govor ostavila dlaboki tragi vrz nivnitesistemi Vo centarot na vnimanieto se nao|a funkcioniraweto nagramati~kiot sistem i preku oddelnite gramati~ki kategorii seistra`uva obemot na gramatikaliziranata informacija ipokazatelite na taa informacija na morfoloko i na sintaksi~konivo

So toj pristap pojasno se istaknuvaat paralelite i razli-kite me|u ovie govori i se dobiva poiroka slika za procesitetipi~ni za Balkanskata jazi~na zaednica

Vo ramkite na segmentalnata fonologija i na prozodijataposebno vnimanie im e posveteno na procesite koito poka`uvaatgolemi paraleli vo odnos na perifernite makedonski govori Po-sebno privlekuvaat vnimanie fonolokite procesi koi direktnogi zasegnuvaat odnosite me|u fonolokata i morfolokata struk-tura na govorot Tuka se poka`uva kako fonolokata evolucija nagovorot vlijae vrz mre`ata morfonoloki opozicii i sledstvenovrz sistemot na pokazateli na gramati~kite morfolokikategorii

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 27

Eden od tie paralelizmi e postoeweto na bdquotemniotldquo vokal wkoj se javuva i vo albanskiot i vo aromanskiot i toa vosituacii sli~ni kako vo mak ohr govor (na pr po nazali)Paralelizam vo odnos na monoftongizacijata na diftonzitepokraj aromanskiot i makedonskiot ohridski mo`e da sezabele`i i vo albanskite dijalekti Interesen e i parale-lizmot me|u site tri sistema vo odnos na diftonkatasekvenca so vtor ~len i

mak arom alblebo8 purta8 dha8stre8 tre8 tra8

Dagger Vo ramkite na konsonantskiot sistem vredi da se spomenefonemata y koja ~esto se javuva vo primeri od tipot eyerobenyin odyadi molyit Dagger vo makedonskiot ohridski bultw ltuw ltaciprwnlt pralt Dagger vo aromanskiot ohridski xanxeuml xixeuml nxeumlneumls Dagger voalbanskiot tuka bi sakal da navedam eden paralelizam me|u makedon-skiot i aromanskiot ohridski a toa e alternacijata me|u g i y predpredni vokali (naj~esto pri obrazuvawe na mno`ina kaj imenkite)

Primeri arom mak~umagw ~umalt beleg beleyineg nelt noga noye

Paralelizam me|u makedonskiot i aromanskiot ohridski mo`e dase zabele`i i kaj konsonantskite grupi vo finalna pozicija -sk -t a isto taka i preminot na -t vo -~

Primeri

arom makvarijanta

kunosk (1 l) kuno[t (2 l) kuno[~ ute u~emuntresk(1 l) muntre[t (2 l) muntre[~ sfeta sfe~aanost (edn) ano[t (mn) ano[~ neto ne~oaist (edn) ai[t (mn) ai[~ prit pri~

Na toj tip procesi se nadovrzuva i morfolokiot segmentvo ovoj kontakten mikrosistem poka`uvaji na pr nova serija

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi28

funkcionalni distinkcii nastanati na granicata me|u morfo-lokata osnova na imenkata i postpozitivniot ~len i sl

Posebno interesni se mehanizmite na izrazuvawe nadirekten i indirekten objekt (me|u drugoto upotrebata na pred-lozite i ) i na irokosfatenata posesivnost

Nastojuvawata za dobli`uvawe do eden zaedni~ki model zaovozmo`uvawe na polesna i nepre~ena komunikacija bile najsilnikaj onie jazi~ni crti i kategorii koi bile vo izvesna merkanajoddale~eni ili sosema razli~ni I aromanskiot i makedonskiotohridski govor se prisposobuvale eden kon drug pritoa koristejigi site raspolo`ivi jazi~ni sredstva i toa ne samo od svojot jazikTaka na primer aromanskiot ohridski gi eliminiral pade`nitenastavki za genitiv dativ i so toa mnogu se dobli`il do anali-ti~kata deklinacija kakva to e vo makedonskiot

Glagolskiot sistem e najdinami~en i najrazgraden del odgramati~kiot sistem na ovie mikrosistemi Pokraj toa tokmu tukanajdobro mo`at da se zdogledaat patitata na dvonaso~nataaromansko-makedonska interferencija

Najgolemo vnimanie privlekuva na~inot na koj pod make-donsko vlijanie aromanskiot sistem ja prenesuva informacijata zaglagolskiot vid i kako pod albansko vlijanie vo aromanskiot sistemse pojavuvaat nikulci na kategorijata admirativnost i preka`anost

Isto taka i za slo`enite minati vremiwa od deneenaspekt mo`eme da zboruvame za eden skoro zaedni~ki albansko-aromansko-makedonski model Aromanskiot ohridski govorkoristeji gi svoite i prezemenite albanski jazi~ni sredstvasozdal takov model a makedonskiot ohridski od druga stranaprezemaji gi konstrukciite so imam i sum gi popolnilprazninite vo svojot glagolski vremenski sistem Kakokarakteristi~ni mo`eme da gi zememe i admirativnitekonstrukcii koi aromanskiot gi prezel od albanskiot a givklopil vo makedonskiot sistem Isto taka golemi dobli`uvawapostojat i kaj modalnite kategorii imeno tuka spa|aat ikonstrukciite so e kako strukturen balkanizam potoa subjun-ktivot i kondicionalot od koi posledniov e doveden do potpolnaidenti~nost iako vo aromanskiot postoele posebni konstrukcii iza prezent i za minatite vremiwa vo odnos na ovoj na~in Golemodobli`uvawe na dvata sistema gledame i kaj nepredikativnitekategorii gubeweto na infinitivot (kako optobalkanska crta)zamenata na glagolskiot prilog so glagolska imenka i identi~nataupotreba na glagolskata imenka vo odredeni karakteristi~nikonstrukcii Sekako deka najgolem problem vo postignuvaweto na

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 29

pribli`en zaedni~ki model vo glagolskiot sistem pretstavuvalorazli~noto poimawe na kategorijata vid vo makedonskiot (kakoslovenski) i aromanskiot (kako romanski) No i tuka dvata govoranastojuvale to povee da se dobli`at Kako rezultat na toa mo`eda go vidime blokiraweto na obrazuvawe na aorist od nesvreniglagoli vo makedonskiot pa taka sega slobodno mo`e da se re~edeka postoi sli~no sfaawe na opozicijata nesvrenost-svrenostvo odnos na opozicijata imperfekt-aorist Taka vo makedonskiot ivo aromanskiot ohridski se formira sli~en sistem nesvreniglagoli-imperfekt svreni glagoli-aorist odnosno nesvrenost(durativnost)-imperfekt svrenost (momentnost) -aorist [to seodnesuva do kategorijata vid kaj slo`enite minati vremiwa seobidovme da uka`eme deka me|u konstrukciite so imam i sumpostoi i vidska razlika Konstrukciite so sum vo makedonskiotohridski redovno se svrzuvaat so particip od svreni glagoli aisto taka i vo aromanskiot imaat samo svreno zna~ewe Toa gopoka`uva faktot deka konstrukciite so imam mo`at da se zdobijatso opredelba za vremetraewe na dejstvoto (imam ru~ano trisaatiam mwkatw tre8 swhwc) dodeka konstrukciite so sum i vomakedonskiot i vo aromanskiot ohridski govor ne doputaat svrzu-vawe so takva opredelba (ne e mo`na konstrukcijata od tipot DaggerRu~an sum tri saatiEsk mwkwt tre8 swhwc) Seto ova poka`uva dekainterferencijata me|u makedonskiot i aromanskiot ohridskigovor bila mnogu silna i navlegla mnogu dlaboko vo strukturata naovie govori So toa vsunost se poka`uva goleminata na potrebataza zaedni~ko poimawe na svetot koe proizleguva od potrebata zapolesna me|usebna komunikacija

Seto ova ni ka`uva kolku zna~aen faktor e pragmati~katamotivacija za dobli`uvawe na gramati~kite kategorii iprezemawe na funkciite na oddelni formi vo ramkite na vakvibdquobalkanskildquo mikrosistemi No isto taka preku analizata najazi~nite strukturi na mikrosistemite mo`e da se donesatzaklu~oci iili da se douto~nat odredeni soznanija aplicirani nesamo na arealot na tn Balkanska jazi~na zaednica tuku ipoiroko (vo drugi kontaktni areali)

Zaklu~ok

Sumiraji gi site ~etiri dela od ovoj tekst mo`e da se ka`edeka vo ramkite na arealnata lingvistika funkcioniraat poveefaktori pred s paragmati~ki i semanti~ki impulsi koi vlijaat

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi30

na gramati~ko-strukturnoto nivo Vidovme kako na prdinami~niot kontakt pridonel odredena balkanska terminologija(sto~arskata) da zafati golem areal od karpatskiot region potoakako edna nasledena semanti~ka motivacija od poirokindoevropski fon (alita=plen) se nametnala i vrz nazivite zaalita vo makedonskite govori potoa kako kulturnite vlijanijana odredeni dr`avioptestva se nametnale vrz nazivite za lov voslovenskite dijalekti i na krajot kako poveevekovniot ipoveejazi~en kontakt vo ramkite na mikrosistemite vlijae vrzpromena na jazi~nata stukturata na idiomite i toa vo pravec naintenzivirawe na analitizmot a so glavna cel olesnuvawe nakomunikacijata i zaedni~ko razbirawe na svetot

Koristena literatura

Balkanskareg filologireg otv redaktor A V Desnickareg Leningrad1970Vidoeski Bo`idar Jugozapadnite makedonski dijalekti soposeben osvrt na bitolskoto govorno podra~je posebenotpe~atok MANU Skopje 1988Vidoeski Bo`idar Makedonskite dijalekti vo Albanija Litera-turen zbor god XXXII Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Me|ujazi~niot kontakt (na dijalektno ram-nite) kako faktor za dijalektna diferencijacija na makedon-skiot jazik Referati na makedonskite slavisti za XI me|unarodenslavisti~ki kongres vo Bratislava poseben otpe~atok Skopje1993Vidoeski Bo`idar Mestoto na ohridskiot govor vo zapadnotonare~je Predavawa na XVII seminar za makedonski jazik literaturai kultura Ohrid 3Dagger24 VII 1984 Skopje 1985Vidoeski Bo`idar Ohridsko-strukite govori Prilozi IX 1MANU Skopje 1984Vidoeski Bo`idar Tendencii vo razvojot na makedonskiotdijalekten jazik vo XIX i XX vek Prilozi II 1Dagger2 MANU Skopje1977Weigand Gustav Die Aromunen I II Leipzig 1895Weinreich Uriel Languages in Contact Mouton The Hague 1970Galton Herbert The main functions of the Slavic verbal Aspect MANUSkopje 1976

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 31

Galton Herbert Kratka teorija za makedonskiot glagolski vidPrilozi V 1Dagger2 MANU Skopje 1974Georgiev V K voprosu o balkanskom regzigravekovom soOacuteze Novoe vlingvistike vigravepusk VI Moskva 1972Golomb Zbigwev Za bdquomehanizmotldquo na slovensko-romanskiteodnosi na Balkanskiot poluostrov Makedonski jazik god XXISkopje 1970Golomb Zbigwev Zna~eweto na makedonskiot jazik za balkanis-ti~kite studii Pristapni predavawa na novite ~lenovi naMANU Skopje 1974Go b Zbigniew Szkic dialektu Arumunoacutew macedo skich Prace j zykoznawce-zeszyt 4 Krakoacutew 1961Go b Zbigniew The Arumanian dialect of Kruševo in SRMacedoniaSFRYugoslavia MANU Skopje 1984Demiraj [aban Balkanska lingvistika Skopje 1994Ianachieschi-Vlahu Iancu Gramatica armaneasca Crushuva 1993Ilievski Hr Petar Balkanoloki lingvisti~ki studii Skopje1988Jaar-Nasteva Olivera Makedonskiot jazik i drugite balkanskijazici Predavawa na IV seminar za makedonski jazik literatura ikultura Ohrid 1971Jaar-Nasteva Olivera Mestoto na makedonskiot jazik vo Bal-kanskata jazi~na zaednica Predavawa na XXII seminar za make-donski jazik literatura i kultura Ohrid 1989Koneski B Vidoeski B Jasar-Nasteva O Distribution des Balkanismes enMaceacutedonien Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques etsud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot jazik KulturaSkopje 1981Koneski Bla`e Istorija na makedonskiot jazik Kultura Skopje1982Koron~evski And`ej Makedonskata konstrukcijaimam+participium praeteriti kako balkanizam Makedonski jazik godXXX Skopje 1979Kravar Milivoj Pitanja glagolskog vida u latinskom jeziku Živa antika 6Skopje 1980Mioara Avram Gramatica pentru to i Bucuresti 1986Nastev Bo`idar Aromanski studii Ogledalo Skopje 1988Papahagi Tache Dic ionarul dialectului aroman Bucuresti 1974

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Marjan Markovi32

Topoli9ska Zuzanna InstytutFilologii Sowia9skiej Krakow 1995Topoliwska Zuzana Za pragmati~nata i semanti~nata moti-vacija na morfosintaksi~ki balkanizmi Prilozi XVI MANUSkopje 1992Trifunoski Jovan Die Arumunen in Mazedonien Balcanica II Beograd 1971Trpkoski Vangel Dagger Trpku Vlasite na Balkanot RO NapredokTetovo Skopje 1986Fiedler Wilfried Bucholz Oda Albanische Gramatik Leipzig 1987Fiedler Wilfried Das aromunische Verbalsystem in balkanologischer SichtBeitrage zur rumanischen Philologie Berlin 1968Fiedler Wilrfried Zu einigen problemen des admirativs in den Balkan-sprachen Actes du premier congregraves international des eacutetudes Balkaniques et sud-est europeacuteennes VI Acadeacutemie Bulgare des Sciences Sofia 1968Fridman A Viktor Admirativot vo balkanskite jazici katego-rija protiv upotreba Makedonski jazik XXXI Skopje 1980Fridman Viktor Gramatikalizacijata na balkanizmite vomakedonskiot jazik Makedonski jazik br 51Dagger52 2000Dagger2001 31-38Friedman A Victor Gramatical Categories and a Comparative BalcanGrammar Ziele und Wege der Balkanlinguistik Band 8 Berlin 1983Friedman A Victor A newly discovered gramatical form in the Arumaniandialect of Beala de Sus The Newsletter of the Society Farsarotul Volume XIssue 2 Trumbull CT 1996Friedman A Victor Surprise Surprise Arumanian has had an AdmirativeIndiana Slavic Studies vol 7 pp 79Dagger89 1994Friedman A Victor The Gramatical Categories of the Macedonian IndicativeSlavica Publishers Inc Columbus Ohio 1977Friedman A Victor The Pluperfect in Albanian and Macedonian Folia Sla-vica vol 4 2Dagger3 1981Capidan Theodor Aromacircni Dialectul aromacircn Axademia romanacirc Bucure ti1932CaragiundashMarioteanu Matilda Fono-morfologie aromacircnacirc Academia romanacircBucure ti 1968Comrie Bernard Aspect Cambridge 1976Cristo-Loveanu Elie The Romanian Language Columbia University 1962^ernregk A B ArumigravenskiŸ regzigravek Osnovigrave balkanskogo regzikoznaniregLeningrad 1990Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika P Skok Zagreb 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego A Bruckner Warszawa 1957

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Arealnata lingvistika niz svetlinata na 33

BIacutelgarski etimologi~en re~nik BIacutelgarska AkademiOcirc na naukiteSofiOcirc 1971Sownik etymologyczny jzyka polskiego Franciszek Sawski Krakow 1958Lexicon Palaeoslovenico-Graeco-Latinum Franz Von Miklosich Wien 1865Iumltimologi~eskiŸ slovarYacute ruskkogo Ocirczigraveka M Fasmer Moskva1986

Marjan Markovik

AREAL LINGUISTICS IN LIGHT OF MICROSYSTEMS

(Summary)

In this text I attempt to adduce several problems on various levels of linguisticstructure for which areal linguistics supplies the primary motivation Microsystemsespecially those in the formation of which two or more languagesdialects haveparticipated offer significant possibilties for various directions of research One of thesedirections gives added confirmation or precision to the understanding of mutualintereferences in a broader area such as that of the so-called Balkan Lingsuitic Leaguewhile another direction demonstrates the extent to which inherited linguistic featureswere developed with the goal of bringing the relelvant microsystems into conguence forgreater ease of communication The first three problems that I present relate tointerferecne in the domain of the lexicon while the fourth relates to grammaticalinterference

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Angelina Pan~evska

Obrabotka na optoslovenskiot materijalvo termini na lingvisti~kata geografija

ZAMENKI

Vo procesot na sozdavawe na tekstot va`na uloga igraatzamenkite Tie pretstavuvaat mala i zatvorena klasa na zborovi kojavo odnos na funkciite to gi ispolnuvaat nejzinite ~lenovi mo`eda bide podelena na nekolku podgrupi li~ni pokazni prisvojnipraalni i dr Imaat mnogu poopti zna~ewa od ostanatite zbo-rovni grupi i nekoi funkcii to ostanatite gi nemaat Zamenskiteleksemi slu`at i za takva organizacija na tekstot so koja bi seizbegnalo povtoruvaweto na nekoi jazi~ni elementi taka topokraj semanti~kata i gramati~kata funkcija imaat i pragmati~kai estetska stilisti~ka funkcija Na nekoj na~in tie pretstavuvaatkoordinatori na tekstot upatuvaat na neto neto doopredelu-vaat i ne samo vo tekstot tuku pred s vo realniot prostor Zna~iedna od primarnite karakteristiki na zamenkite e tie da bidatorganizatori na konkretizacijata na jazikot Dagger diskursot Elementitebitni za diskursot Dagger toj to go sozdava tekstot toj to go vospriematekstot vremeto i prostorot ili poznatata ema JAS Dagger TI Dagger SEGADagger TUKA se realiziraat sekoga vo opredelena konsituacija formi-raji nova mre`a na odnosi regulirana tokmu od zamenkite

Koga se zboruva za zamenkite posebno za li~nite treba da sespomne i tn kategorija na `ivotnost Spored antropocentri~natateorija se izdeluva bdquos to e ~ovek i s to ne e ~ovekldquo a ~ovekot senao|a na vrvot na taa piramida ^ovekot pretstavuva svesno su-testvo sposobno da komunicira preku jazikot i tokmu preku nego ja

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Angelina Pan~evska36

izrazuva taa svesnost za sebe1 Vo prodol`enie e pretstavena hie-rarhijata na `ivotnost spored amerikanskiot lingvist Silverstein(prezemeno od Mindak 1990 32)

+ti ndashti+jas ndashjas

+li~no ime ndashli~no ime+li~no ndashli~no

+`ivo ndash`ivo

Kako to mo`e da se zabele`i na vrvot na ovaa piramida senao|aat tokmu li~nite zamenki za prvo i vtoro lice ednina

Vo minatoto sfaaweto na zamenkite se dvi`elo vo nasokatadeka tie zamenuvaat neto nekoi drugi klasi na zborovi (imenkiimiwa) Zna~i tie stojat na mestoto od neto drugo odnosno nadrugi klasi na zborovi I samoto nivno ime Dagger zamenki (pronounspronomina ) upatuva na toa kako tie se sfaale prven-stveno Dagger stojat na mestoto na imiwata Toa pretstavuva zastareno ivee nadminato sfaawe i definirawe na zamenkite2 Sepak sesreavaat i malku poinakvi definicii kako na primer kaj FokkerSmolikowska3 deka so zamenkite se poka`uva neto se poso~uvaneto Vo ovoj kontekst bi sakala da go spomnam sfaaweto naBla`e Koneski za zamenkite izrazeno vo negovata Gramatika koeotskoknuva od tipi~nite sfaawa za toa vreme to prethodno beaspomanti bdquoOvaa grupa ja ~inat nekolku zborovi no zatoa tie se od

1

(Mindak 1990 30)2 ldquoA term used in the GRAMMATICAL classification of WORDS reffering to the CLOSED setsof ITEMS which can be used to substitute for a NOUN PHRASE (or single noun)rdquo (Crystal 1980 287) ldquohelliprije koja se upotrebljava u zamjenu za imenicu rije koja se umjesto li nog imena iliimenice pridjeva i brojeva a i zamjenice ili rije koja upu uje na lice predmet ideju itdozna enu imenicom vrsta rije koje pokazuju predmete (ili njihova svojstva) koje o njima pitajuili ih poop uju ali koje ih ne imenujuhellipZamjeni ke rije i nisu pravi nazivi one su samo zamjeneza nazivehellipTo su rije i kojih se zna enje objašnjava tek iz situacijehellipZamjenice su u jezicimasekundarni elementi rije i-zamenehelliprdquo (Simeon 1969 750)3 ldquoA number of them are indicating words or shifters as opposed to ordinary or reffering wordseg ja `I` ty `you` ten `this` tam `there` The general meaning of a shifter cannot be definedwithout reference to the message That means they differ from other words insofar as the realityreffered to by the speaker shifts according to the persons of speaker and listener and the speechsituationrdquo (Fokker Smolikowska 1971 13)

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 37

golemo zna~ewe vo sistemot na jazikot Nivnata slu`ba e da uka-`uvaat na licata i na predmetite ili direktno da gi poso~uvaatZatoa i se podlaga na kritika staroto gramati~ko sfaawe izra-zeno i vo samiot naziv na ovaa zborovna grupa deka tie gi zame-nuvaat imenkite pridavkite i sl I navistina koga e re~eme jasrabotam teko mo`eme da iznajdeme koj zbor e tuka zamenet bidejinieden ne mo`eme da go vratime na toa mesto Vsunost so jas seposo~uva samo govoritelotldquo (Koneski 1967 330)

Vo ramkite na proektot Optoslovenski lingvisti~ki at-las zapo~nuvame so izrabotka na morfoloka serija tomovi Prviottom koj go podgotvuva makedonskata komisija e posveten tokmu naproblematikata na zamenkite zamenskite sistemi vo slovenskitejazici Ne slu~ajno naata komisija ja odbra tokmu ovaa proble-matika bideji od site nominalni sistemi vo makedonskiot jaziktokmu vo zamenskiot ima najmnogu ostatoci od morfolokatapade`na paradigma Spisokot praawa gi opfaa li~nite zamenki(prvo vtoro i treto lice kako i povratnata zamenka) prisvojnitezamenki pokaznite praalnite i odre~nite zamenki

Od komisiite na site slovenski jazici dobien e materijal kojpretstavuva odgovor na praawata posveteni na zamenkite Vrzosnova na toj materijal se sproveduva analiza za toa kako odel raz-vojot na zamenskite sistemi vo sekoj od govorite pretstaveni voAtlasot a pojdovnata to~ka e hipotezata to ja prifaame zasostojbite vo praslovenskiot jazik Praawata se od morfolokikarakter no vrz osnova na materijalite mo`e da se sproveduvaat idrug tip na analizi Od vaka sobraniot materijal se steknuva kom-pletna slika za sostojbata vo sovremenite slovenski dijalekti poodredeno praawe Vo taa smisla mo`e da se sogleda i mestoto namakedonskiot jazik vo slovenski ramki vo konkretnava situacija vopogled na zamenskite sistemi

Vpe~atokot to se dobiva od doseganite prou~uvawa e dekavo makedonskiot jazik nasledenite leksi~ki elementi od prasloven-skiot se prilagodile kon gramati~kite reenija koi odbegnuvaat odprototipniot praslovenski model Imeno vo sovremeniot makedon-ski pade`ot od morfoloka stanal morfosintaksi~ka kategorijaVakvata promena se slu~ila pod vlijanie na balkanskata jazi~na sre-dina Makedonskiot jazik od edna strana (genetski) e slovenski a oddruga strana (tipoloki) toj e balkanski

Za ilustracija e pretstavime eden obraboten materijal teedno praawe od morfolokiot tom posveten na zamenkite Rabo-

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Angelina Pan~evska38

tata vrz edna karta po~nuva taka to vrz osnova na dadeniot mate-rijal se izrabotuva legenda Se razbira ne e mo`no vo legendata dase pretstavi kompletnata diferencijacija na formite dobieni odokolu 850 naseleni punktovi rasfrleni vrz slovenskata teritorijaPotrebno e da se apstrahira od informacijata nerelevantna zapretstavuvaniot problem Vo naiot slu~aj se apstrahirame odfonetskata diferencijacija a na fonoloko nivo prika`uvamesamo pojavi koi odbegnuvaat od regularniot razvoj karakteristi~enza dadeniot govor Zna~i vo legendata se vnesuvaat generaliziranimorfoloki formi na slovenskite zamenki Vo doseganoto isku-stvo na OLA steknato vrz rabotata na fonetskite i leksi~kitetomovi za izrazuvawe na odredeni pojavi se upotrebuvaat znaci Daggerfiguri (kruk~iwa kvadrat~iwa triagolnici i sl) a kako pomonisredstva se koristat rafirovki i izoglosi i vo odredeni slu~aitn fon Vo ovoj tom so ogled na karakterot na materijalot nie seodlu~ivme prvenstveno za upotreba na rafirovki i izoglosi a zaizrazuvawe na nekoi poedine~ni situacii upotrebuvame odredeniznaci Avtorot na sekoja karta piuva i komentar vo koj se iznesu-vaat glavnite zaklu~oci i nekoi posebnosti nekoj dopolnitelenkomentar za neto to ne mo`e da se bdquopro~italdquo od samata karta

Na ovaa karta e pretstavena akcentogenata akuzativna formana li~nata zamenka za prvo lice ednina Pod akcentogena formapodrazbirame forma koja mo`e na prozodiski plan samostojno dafunkcionira i da prifati vrz sebe akcent

Tipovite na osnovi to se zastapeni na slovenskiot areal sepretstaveni so razli~ni vidovi rafirovki Vo legendata se nare-deni spored frekvencijata Dagger ona to e najzastapeno stoi najgore i epretstaveno so horizontalna rafirovka Kako to se odi nadoluvo legendata se gledaat ostanatite tipovi na osnovi a na samatakarta soodvetnata rafirovka gi dava arealite na zastapenostZnak~iwa se upotrebeni koga ima nekoja pojava zastapena samo vopomal broj punktovi Fonot go upotrebuvame za da se poka`e arealotkade to ima casus generalis

Praslovenskata akuzativna forma od li~nata zamenka za 1lice bila me|utoa na pogolem del od slovenskata teritorija namestoto na akuzativnata rano e navlezena starata genitivna forma itoa vo dvete nejzini varijanti mene koe se sreava na jug (SlovenijaHrvatska Bosna i Hercegovina Srbija Crna Gora Makedonija iBugarija) i istok (Ukraina Belorusija i delovi od Rusija) Pokraj

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 39

mene se sreava i ne forma za~uvana na teritorijata na severno-slovenskite govori

Ovaa izmena od akuzativ (A) vo genitiv (G) ima jasna seman-ti~ka motivacija bideji stanuva zbor za lica a li~nite zamenki seodnesuvaat na lica i kako i vo drugi slu~ai ima izramnuvawe na A =G ndash sinkretizam vo slovenskata deklinacija4

Na pogolem del od isto~noslovenskata teritorija (Rusija)dolo do kontaminacija na i ovoj areal e pretstaven sokosa rafirovka

Na centralnoslova~kata teritorija dolo do kontaminacijana ne i m i toj areal na kartata e pretstaven so vertikalnaisprekinata rafirovka5

Na zapadnoslovenskata teritorija (Polska i Lu`ice) fono-lokiot razvitok (mrsquo gt pred iili pred ) vo mnogu slu~aionevozmo`uva sproveduvawe jasna granica me|u staroto m i sekun-darnoto ne Na kartata pretpostavenata teritorija na ne e vne-sena so rafirovka a so figuri se ozna~eni punktovite kade seregistrirani formi koi bi mo`ele da poteknuvaat od ili od

Vo isto~niot del na ju`noslovenskata teritorija (Makedo-nija i Bugarija) imame rabota so formata mene vo funkcija na tncasus generalis reduplicirano so klitikata me Prisustvoto na casusgeneralis koj pretstavuva edna opta forma to se upotrebuva za sitetn zavisni pade`i e signalizirano so fon dodeka reduplikacijataso klitikata e ozna~ena so znak~e Dagger crno kruk~e Vo odredeni punk-tovi na bugarska teritorija (i vo 2 drugi punkta Dagger eden srpski i edenhrvatski) se sreava i skratenata forma so nulta nastavka - men Voeden punkt na makedonska teritorija Dagger 113 Dagger registriran epredloki akuzativ so predlogot na

Vo nekolku punkta (Bugarija i Makedonija) se javuva partikulata-ka Na kartata toa e signalizirano so crno pravoagolni~e

Spored ona to bee pretstaveno pogore mo`e da se zaklu~ideka golem del od denenite akuzativni formi na li~nata zamenka

4 W jampzykach zachodniosqowiavskich i zachodnich dialektach ukraivskich drog analogii weszqydo gen sg formy acc sg zaimk[w osobowych i zwrotnego Niewtpliwie byqo to wynikiemtego `e zaimki ja i ty odnosz siamp przede wszystkim do os[b Wprowadzono tu wiampc formygen-acc sg na wz[r rzeczownik[w mampskich z tym `e punktem wyj]cia byqy tu formy acc(Stieber 1979 138)5 Jak jednak tqumaczy -a w rosyjskich formach gen-acc menOcirc tebOcirc sebOcirc i w sqowackich

Zaszqa tu chyba kontaminacja form dawnych accsg ( ) i dawnychform gen sg rdquo (Stieber 1979 139)

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Angelina Pan~evska40

za prvo lice ednina ne se naslednici na starata akuzativna formatuku na genitivnata a del od niv se dobieni po pat na kontaminacijana genitivnata i akuzativnata forma

Vo odnos na makedonskite govori mo`e da se zaklu~i deka seupotrebuvaat formi na tn casus generalis koj pretstavuva nasledenagenitivna forma

Koristena literatura

Koneski Bla`e Gramatika na makedonskiot literaturenjazik Kultura Skopje 1967

Crystal David A First Dictionary of Linguistics and Phonetics AndreDeutsch Cambridge 1980

Fokker A A Smolikowska E Anatomy of a Word-Class A Chapter ofPolish Grammar Mouton The Hague Dagger Paris PWN Warszawa 1971

Mindak Jolanta

Ossolineum WrocqawDaggerWarszawaDaggerKrak[w 1990Simeon Rikard Enciklopedijski rje nik lingvisti kih naziva Matica

Hrvatska Zagreb 1969Stieber Zdzisqaw

PWN Warszawa 1979

Angelina Pan evska

ELABORATION OF THE COMMON SLAVIC MATERIAL IN TERMS OFLINGUISTIC GEOGRAPHY PRONOUNS

(Summary)

This paper can be divided into two parts The first part deals with commonremarks on the understanding of the pronouns The second part illustrates the projectentitled The Slavic Linguistic Atlas (OLA) and particularly the work upon the latestvolume dedicated to the pronouns

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Obrabotka na optoslovenskiot materijal vo termini 41

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Sowa Milenkovska

Evropskiot lingvisti~ki atlas Dagger slikana kulturnata i jazi~nata diferencijacija

na evropskiot prostor

Centralniot del na balkanskiot prostor na kojto egzistiramakedonskiot jazik mo`e da se okvalifikuva kako slovenskajazi~no-kulturna periferija od druga strana toa zna~i otvorenosti neposreden kontakt so balkanski jazi~no-kulturni sredini odneslovensko poteklo Ovaa interakcija na makedonskiot jazik sodrugite neslovenski balkanski jazici (gr~ki albanski aromanski)niz istorijata dovelo do negovo postepeno preminuvawe od sinte-ti~ki ju`noslovenski vo analiti~ki balkanski jazik Bogat izvorna informacii za toa nudi makedonskiot dijalekten materijal Zapotrebite na Evropskiot lingvisti~ki atlas osobeno e va`enmakedonskiot leksi~ki dijalekten materijal so ~ija ekscerpcijalingvisti~ka interpretacija i kartografska proekcija vo ramkitena ovoj atlas se dobiva jasna slika za mestoto na makedonskiot jaziki kultura kako vo slovenskiot i balkanskiot taka i vo evropskiotjazi~en i kulturen svet

Inaku Evropskiot lingvisti~ki atlas pretstavuva prv konti-nentalen lingvisti~ki atlas ~ieto izdavawe bilo pottiknato odkompleksnata jazi~na situacija vo Evropa Kompleksnosta se sostoivo egzistencijata na 6 familii na jazici na ovaa teritorija a vonivni ramki i egzistiraweto na 22 jazi~ni grupi koito sodr`at 90jazici i individualni dijalekti Site tie ponudile heterogenmaterijal kojto bil sobiran od okolu 2630 lokacii ili punktoviod Island do Uralskite Planini

Me|utoa kako to veli Topoliwska vo recenzijata naprvoto izdanie na ELA (Topoli ska 1985 373) bdquoELA ne e proekt nakomparativnata lingvistika tuku e pred s studija za tipologijatana lingvisti~kata evolucija naso~ena kon rekonstrukcija povee na

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Sowa Milenkovska44

kulturnata otkolku na lingvisti~kata diferencijacija i stratifi-kacija na evropskata teritorijaldquo

Vo ovoj atlas Makedonija u~estvuva so 7 punktovi od kade toe ekscerpiran dijalekten materijal spored Praalnikot na ELAZada~ata na pretstavnicite na Makedonskata nacionalna komisijana Redovnite godini sostanoci na ELA e da vri proverka nalingvisti~kata interpretacija i na tehni~kata aplikacija namakedonskiot materijal no i da razmenuva iskustva so drugitenacionalni komisii vo pogled na novite trendovi na kompjuterskokartografirawe na sevkupniot materijal

Kartite vo tomovite na ELA se od leksi~ko-semanti~ki tipMaterijalot kojto go pretstavuvaat se odnesuva na razli~ni seman-ti~ki poliwa rastenija `ivotni prirodni pojavi semejni vrskiteloto i negovite setila itn Za da bide uspena edna karta va`no eobjektot dosledno da bide identifikuvan preku nazivite to setretiraat na kartata Toa ne e problem dokolku stanuva zbor zaedinstveni objekti na naeto do`ivuvawe kako to se soncemese~ina vino`ito itn me|utoa problemot nastapuva kaj objektikako oblak reka veter itn Na pr vo slovenskiot materijal sesreavaat razli~ni nazivi za oblak bideji del od zapadnite iisto~nite slovenski kulturi razlikuvaat do`doven temen oblak odbel oblak bez do`d Toa ne zna~i deka ju`noslovenskite kulturi negi razlikuvaat tie oblaci no ednostavno imaat samo eden naziv zasite vidovi na oblaci Ponatamu na pr ima kulturni sredini kadeto za pomali te~enija na voda ima nazivi za potok a za pogoleminazivi za reka dodeka vo drugi kulturni sredini kade to nemapogolemi te~enija od potok tie gi identifikuvaat so nazivi za reka

Principot spored koj se tretira leksi~kiot materijal gideli kartite na ELA na onomazioloki i motivacioni Onomazio-lokite karti gi pretstavuvaat geografskite areali na oddelnitenazivi za eden ist objekt od razli~ni punktovi na istra`uvanatateritorija (na pr breza brzoza birch) dodeka motivacionite karti japoka`uvaat semanti~kata osnova vrz koja na tretiranite objekti imse dadeni oddelnite nazivi (na pr od bdquonevestaldquo nevestulka) Za nivvo gorespomnatata recenzija Topoliwska veli (Topoli ska 1985 375)bdquomotivacionite karti se studii od oblasta na dijahroniskata lek-si~ka semantikaldquo i vo niv bdquoobjekt na kartografskoto pretstavu-vawe e lingvisti~koto leksi~koto zna~ewe apstrahirano od lingvi-sti~kata formaldquo Tie se voedno i bdquokulturoloki studii koi japoka`uvaat kulturnata stratifikacija na naziviteldquo Motivaci-onite karti se smetaat i za inovacija vo oblasta na lingvisti~kata

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 45

geografija no i za moderna forma na intepretacija na leksi~kiotmaterijal so to ELA dobiva svoja originalnost

Onomaziolokite karti imaat pred s etimoloki karakteri celta im e preku odredeni simboli da gi ilustriraat site liniina lingvisti~ka derivacija utvrdena vo materijalot Vrz baza na tojprincip e napravena i klasifikacijata vo legendite

Kako primer za ovoj tip na karti izdvoiv nekolku od veeobjavenite tomovi na ELA Me|u niv e kartata koja se odnesuva nanazivite za breza Zad nazivite za breza generalno stojat dva vidana motivacii ednite se odnesuvaat na bojata na brezata a drugite nadrevnata praktika na cedewe na sok od breza Na pr nazivite za brezavo Balto-Slovenskite i Germanskite grupi na jazici poteknuvaat odindoevropskiot koren bher - so zna~ewe bel sjaenrsquo pa imame anglbirch norv bjoslashrk pol brzoza mak bug srp breza rus berOgraveza ukr berezaitn Sobraniot materijal za ova praawe e najkompleten vo delot naCentralna i Severna Evropa a pri~inata za toa e to brezata kakodrvo ovde naj~esto se sreava Vo Ju`na Evropa e zabele`an golemareal na otsustvo na nazivi za breza to se dol`i na nedostatok naova drvo vo ovoj del na Evropa Vo toj pogled Makedonija se nao|a nasamata periferija bideji vee vo Grcija i Albanija nema infor-macija od materijalot za prisustvo na brezi

Slednata onomazioloka karta se odnesuva na praaweto zanazivite za smreka Na slovenska teritorija se sreavaat nazivi zasmreka so razli~no poteklo Na pr borovka vo Slovenija borovica voSlova~ka itn od osnovata bor- to zna~i iglolisno drvo od iebharu- bdquoiglolisno drvoldquo Ponatamu na pr ja owiec vo Polska jalavecvo Belorusija jalovec vo ^eka formi derivirani od pridavkatajaacutelovyj ldquoneplodenrdquo (od prasl jalov od jal jalov bdquoneplodenldquo) Zaneplodnosta kako motivacija za ovie nazivi Fasmer (Fasmer IV1973 554) smeta deka ili se odnesuva na toa to cvetot na makatasmreka e neploden ili pak upatuva na neplodnosta na po~vata na kojato raste smrekata Kako nazivi za smreka koi prodol`uvaat odstslov smr se javuvaat maksrp smreka hrv smreka bug smrika

Osobeno interesni za balkanskiot prostor se onomazio-lokite karti koi se odnesuvaat na nazivite za bakarrsquo olovorsquo ikalajrsquo Kartata posvetena na nazivite za bakarrsquo go poka`uva

turskoto vlijanie vrz celiot slovenski jug i Grcija i Albanija odneslovenskite zemji Stanuva zbor za turskata forma bak r od kadeto doa|aat mak srp bakar sloven baker gr~ bakir alb bakeumlr itnSli~na e situacijata i na kartata posvetena na nazivite za kalajrsquokade to povtorno e o~igledna turskata dominacija skoro na celiotslovenski jug i Grcija i Albanija Ovoj pat dominantnata forma e

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Sowa Milenkovska46

turskoto kalaj od kade to doa|aat mak srp bug kalaj alb kallai gr~kal ai itn [to se odnesuva do nazivite za ovie dva metala o~iglednoe turskoto odnosno neslovenskoto balkansko vlijanie na makedon-skiot prostor to se dol`i na ireweto na upotrebata na oviemetali od prostorite na Turcija Me|utoa toa ne e slu~aj so kartatakoja se odnesuva na nazivite za olovorsquo Ovde makedonskata situacijae ista so ostanatiot del od slovenskiot jug kako i so del odslovenskiot zapad pa taka vo mak bug srp ukr rus olovo ~eslova~ olovo brus volava pol oacutew itn so poteklo od ie al w- sozna~ewe bdquosvetlo-`olt kalajldquo(httpstarlingrinetru) O~igledno e dekaireweto na upotrebata na olovoto na slovenskiot jug e odslovensko poteklo Samo na del od bugarskata teritorija ima turskovlijanie i tamu se javuva formata kurum od tur kur un

Na kartata koja se odnesuva na nazivite za molwarsquo make-donskata situacija e osobeno specifi~na bideji dominantniotnaziv veda ne odgovara na niedna od motivaciite za nazivi za molwakako to se svetkawe svetlina gorewe a koi se svojstveni zaostanatiot slovenski i balkanski svet Spored B lgarski etimo-logi~en re~nik I (1971 126) veda se tolkuva kako bdquomitsko `ensko zlosutestvo vetica prividenie prizrak svetkavica molwaldquo odglagolskiot koren vd- bdquoznaeldquo Toa zna~i deka makedonskata kul-turna sredina za razlika od ostanatite sosedni slovenski ineslovenski kulturni sredini svedo~i za postoeweto na mitskitenarodni veruvawa kako motivacija za odredeni nazivi

Kako reprezent na motivacionite karti bi ja pretstavilakartata kojato gi tretira motivaciite za nazivite za lasicaKlasifikacijata vo legendata e napravena spored opta klasifi-kacija na motivacii adaptirana za materijalite na ELA a koja me|udrugoto se odnesuva i na zoonimite Optata klasifikacija sesostoi od pet kategorii na motivacii kade to se vklu~uvaat imiwana srodstvo magisko-religiski imiwa tabu imiwa imiwa na antro-pomorfni i paganski magisko-religiski sutestva kako i imiwa naantropomorfni i hristijanski ili islamski magisko-religiskisutestva Del od ovie kategorii se upotrebeni i vo legendata naovaa karta a za sekoja kategorija ima soodveten simbol so negovivarijacii vo zavisnost od brojot na potkategoriite Na evropskiotjug pokonkretno na balkanskata teritorija podominantni se nazi-vite za lasica koi spa|aat vo kategorijata na imiwa na srodstvokako motivacija odnosno bdquonevesta snaaldquo Pa imame mak nevestul-ka bug nevestka nevestulka bulka alb nuseumlz tur gelincik romnev stuic gr~ [nifitsa] itn Na makedonska teritorija isto taka

Evropskiot lingvisti~ki atlas - slika na kulturnata 47

postoi i nazivot lasica kako naziv koj spa|a vo kategorijata namotivacii so tabu imiwa kako bdquodrag mil dobroduen qubezenldquoIstiot naziv lasica go ima i na srpska hrvatska bosanska islovene~ka teritorija a irok areal na zastapenost ima i naostanatata slovenska teritorija rus ukr brus laska slova~ ~elaska pol aska Kartata poka`uva deka motivaciite za nazivite zalasica na makedonska teritorija se podeleni Motivacijata bdquone-

vesta snaaldquo doa|a od balkanski kulturi od neslovensko poteklododeka motivacijata bdquodrag mil dobroduen qubezenldquo e od sloven-sko poteklo taka to o~igledno e deka makedonskata teritorija emestoto kade to tie niz istorijata se vkrstile

[to se odnesuva do motivacionata karta za nazivite za dabsostojbata na makedonska teritorija prili~no se izdvojuva od sos-tojbata na ostanatata ju`noslovenska teritorija a se nadovrzuva naslovenskiot sever mak dab pol b slova~ ~e dub brus rus ukrdub Etimologijata kako motivacija za ovie nazivi e od ie dhum-bo- so zna~ewe bdquotemen crnldquo ili ie dhe1b so zna~ewe bdquouplivldquo Nasrpska hrvatska bosanska i slovene~ka teritorija imame hrast kadeto motivacijata za ovoj naziv e etimologijata na hrast od praslovxvorst to zna~i bdquogrmuka `iva ogradaldquo (Fasmer IV 1973 231)dodeka Mikloi (Skok I 1971 684ndash685) pretpostavuva i deka toa enaziv so onomatopejsko poteklo od glagolot hrastiti (šumiti) Nabugarska teritorija osobeno na bugarskiot istok ima turska domi-nacija taka to osven dIacuteb na skoro polovina od bug teritorija sejavuva i nazivot mee od tur me e

Na krajot mo`e da se ka`e deka vrz osnova na dvata tipakarti ELA pridonesuva kon tipolokata karkteristika na jazicitei dijalektite koi se zboruvaat vo Evropa a so toa i kon tipo-lokata karakteristika na makedonskiot jazik Nudi kompleksnabaza na podatoci za razli~ni lingvisti~ki istra`uvawa vo koja edostapen i makedonskiot dijalekten materijal so bogata osnova zaistra`uvawe ne samo od strana na lingvistite tuku i od strana nanau~nicite od drugi oblasti No pred s ELA niz jazi~niotmaterijal dava relevantna informacija za kulturnata istorija idiferencijacija na evropskata teritorija

Zatoa makedonskoto u~estvo vo ovoj atlas e od osobenozna~ewe kako od aspekt na afirmacijata na makedonskiot jazik ikultura vo evropskite nau~ni krugovi taka i od aspekt napridonesot vo odreduvaweto na mestoto na makedonskiot jazik ikultura vo evropskiot svet

Sowa Milenkovska48

Koristena literatura

Atlas Linguarum Europae (ALE) Commentaires Vol 1 fasc 2 VanGorcum Assen 1986

Atlas Linguarum Europae (ALE) Commentaires Vol 1 fasc 3 VanGorcum Assen 1988

Atlas Linguarum Europae (ALE) Sous la reacutedaction de Mario Alinei AWeijnen [ua] Assen van Gorcum 1983 Vol 1 fasc 1 Cartes 20 Kt eine loseKt Commentaires XCVII 177 S RezensionenZuzanna Topoli ska Zeitschriftfuumlr Dialektologie und Linguistik LII Jahrgang Heft 3 (1985) s 373-377

Skok Petar Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika IJAZU Zagreb 1971 str 684-685

Fasmer Maks Iumltimologi~eskiŸ slovar russkogo Ocirczigraveka IVIzdatel stvo bdquoProgressldquo Moskva 1973 str 231 554

B lgarski etimologi~en re~nik I Izdatelstvo na BIacutelgar-skata akademiOcirc na naukite SofiOcirc 1971 str 126

httpstarlingrinetrucgi-binetymologycgisingle=1ampbasename=dataaltaltetamptext_number=++70amproot=config

Sonja Milenkovska

EUROPEAN LINGUISTIC ATLAS ndash IMAGE OF THE CULTURALAND LINGUISTIC DIFFERENTIATION

OF THE EUROPEAN TERRITORY

(Summary)

This paper elaborates a few onomasiological and motivational maps of theEuropean linguistic atlas The main point of the elaboration is to show 1) how ELAcontributes to the linguistic and cultural differentiation and stratifycation of the Euro-pean territory 2) the position of Macedonian language and culture in the Slavic andBalkan as well as in the European linguistic and cultural area

Sowa Milenkovska48

Koristena literatura

Atlas Linguarum Europae (ALE) Commentaires Vol 1 fasc 2 VanGorcum Assen 1986

Atlas Linguarum Europae (ALE) Commentaires Vol 1 fasc 3 VanGorcum Assen 1988

Atlas Linguarum Europae (ALE) Sous la reacutedaction de Mario Alinei AWeijnen [ua] Assen van Gorcum 1983 Vol 1 fasc 1 Cartes 20 Kt eine loseKt Commentaires XCVII 177 S RezensionenZuzanna Topoli ska Zeitschriftfuumlr Dialektologie und Linguistik LII Jahrgang Heft 3 (1985) s 373-377

Skok Petar Etimologijski rje nik hrvatskoga ili srpskoga jezika IJAZU Zagreb 1971 str 684-685

Fasmer Maks Iumltimologi~eskiŸ slovar russkogo Ocirczigraveka IVIzdatel stvo bdquoProgressldquo Moskva 1973 str 231 554

B lgarski etimologi~en re~nik I Izdatelstvo na BIacutelgar-skata akademiOcirc na naukite SofiOcirc 1971 str 126

httpstarlingrinetrucgi-binetymologycgisingle=1ampbasename=dataaltaltetamptext_number=++70amproot=config

Sonja Milenkovska

EUROPEAN LINGUISTIC ATLAS ndash IMAGE OF THE CULTURALAND LINGUISTIC DIFFERENTIATION

OF THE EUROPEAN TERRITORY

(Summary)

This paper elaborates a few onomasiological and motivational maps of theEuropean linguistic atlas The main point of the elaboration is to show 1) how ELAcontributes to the linguistic and cultural differentiation and stratifycation of the Euro-pean territory 2) the position of Macedonian language and culture in the Slavic andBalkan as well as in the European linguistic and cultural area

bdquo

ldquo bdquo ldquo

1 bdquo

ldquo

2

-

--

2002 2004

4 ( )

- -

ndash

50

1 -

( )

)

2 80

bdquo ldquo

3 egrave

bdquo ldquo)

( 1 2003 2 2005)

-

-

4 - -

hellip 51

ldquo

+ ndash + ++ +++123 + ndash45 ++6 +78910 +++11 ++12 + ndash13 +++14 ++1516171819 ++20 ) +21

)

++

22 + ndash2324 +25 +26 +2728 -

29 ++30 +31 ++32

)+ ndash

33 ++3435 -

52

+ ndash + ++ +++36 +37 + ndash38 +3940 +41 +++42

)++

43

)44

45 - +

46 +++47 + ndash48 +49

50 ++51 ++52 -

53 +++54 +5556

)+++

5758 +++59 -

60 ++61 + ndash62 +6364 - ++

65 ++66

67

68

hellip 53

+ ndash + ++ +++69 + ndash70 +71 ++72 ++73 ++7475 +767778 +79 ++80 +8182 + ndash83848586 + ndash

4 -- --

-- ( )

ndash ndash

) -

(++) ( )

(f) ( ) ++I

1 259)1 )2 )

)

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

50

1 -

( )

)

2 80

bdquo ldquo

3 egrave

bdquo ldquo)

( 1 2003 2 2005)

-

-

4 - -

hellip 51

ldquo

+ ndash + ++ +++123 + ndash45 ++6 +78910 +++11 ++12 + ndash13 +++14 ++1516171819 ++20 ) +21

)

++

22 + ndash2324 +25 +26 +2728 -

29 ++30 +31 ++32

)+ ndash

33 ++3435 -

52

+ ndash + ++ +++36 +37 + ndash38 +3940 +41 +++42

)++

43

)44

45 - +

46 +++47 + ndash48 +49

50 ++51 ++52 -

53 +++54 +5556

)+++

5758 +++59 -

60 ++61 + ndash62 +6364 - ++

65 ++66

67

68

hellip 53

+ ndash + ++ +++69 + ndash70 +71 ++72 ++73 ++7475 +767778 +79 ++80 +8182 + ndash83848586 + ndash

4 -- --

-- ( )

ndash ndash

) -

(++) ( )

(f) ( ) ++I

1 259)1 )2 )

)

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 51

ldquo

+ ndash + ++ +++123 + ndash45 ++6 +78910 +++11 ++12 + ndash13 +++14 ++1516171819 ++20 ) +21

)

++

22 + ndash2324 +25 +26 +2728 -

29 ++30 +31 ++32

)+ ndash

33 ++3435 -

52

+ ndash + ++ +++36 +37 + ndash38 +3940 +41 +++42

)++

43

)44

45 - +

46 +++47 + ndash48 +49

50 ++51 ++52 -

53 +++54 +5556

)+++

5758 +++59 -

60 ++61 + ndash62 +6364 - ++

65 ++66

67

68

hellip 53

+ ndash + ++ +++69 + ndash70 +71 ++72 ++73 ++7475 +767778 +79 ++80 +8182 + ndash83848586 + ndash

4 -- --

-- ( )

ndash ndash

) -

(++) ( )

(f) ( ) ++I

1 259)1 )2 )

)

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

52

+ ndash + ++ +++36 +37 + ndash38 +3940 +41 +++42

)++

43

)44

45 - +

46 +++47 + ndash48 +49

50 ++51 ++52 -

53 +++54 +5556

)+++

5758 +++59 -

60 ++61 + ndash62 +6364 - ++

65 ++66

67

68

hellip 53

+ ndash + ++ +++69 + ndash70 +71 ++72 ++73 ++7475 +767778 +79 ++80 +8182 + ndash83848586 + ndash

4 -- --

-- ( )

ndash ndash

) -

(++) ( )

(f) ( ) ++I

1 259)1 )2 )

)

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 53

+ ndash + ++ +++69 + ndash70 +71 ++72 ++73 ++7475 +767778 +79 ++80 +8182 + ndash83848586 + ndash

4 -- --

-- ( )

ndash ndash

) -

(++) ( )

(f) ( ) ++I

1 259)1 )2 )

)

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

54

( )3 )

( )

4 (1) )

(2) ( ) 5 )6 )

2005) f 1 (i ) planeta1 w systemie solarnym na ktoacuterej mieszka cz owiek

b zgrunt i woda w sprzeciwie stwie do nieba 2 a suchy l d grunt b gruntwed ug gatunku i jako ci itp albo do uprawy w rolnictwie

3 posiada gruntu 4 powierzch ziemi w przypo-rz dkowaniu co do okolnego powietrza 5 sk ad powierzchniziemi gruntu 6 tera niejsze miejsce pobytu cz owieka wprzeciwie stwie do raju albo piek a 7 pa stwo

1) pl f 1 (tylko sg) Jedna z planet w systemie solarnym Ziemia

planeta na ktoacuterej mieszkamy 2 (tylko sg) sychy l d planety Ziemi cz l duw spreciwie stwie co do przestrzeni wodnej i co do nieba

3 (tylko sg) Cz kory ziemskiej ktoacuter mo nauprawia i na ktoacuterej mog rosn i rozwija si ro liny grunt

4 (tylko sg) Powierzchnia na ktoacuterej kto albo co si znajduje styka si albo rusza

5 (tylko sg)powierzchnia ktoacutera nale y do kogo maj tek

6 (tylko sg) Materia w sk adzie

kory ziemskiej w zasadzie koloru ciemno-br zowego

7 Wspoacutelne terytorium na ktoacuterym mieszkaj wi ksze wspoacute noty

1

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 55

ludzi narody ktoacutere przedstawia ca i ktoacutere administracyjnie i polityczniemo e by pa stwem

ndash 1 (biblijskie) 2 (przen) Bogaty kraj albo kraina gdzie

mo na zy w szcz ciu ndash 1 Znik przesta istnie 2wstydzi si ndash wyra enie przy uczczeniu zmar ego albo przyostatnim po egnanu (kolok) ndash Chory jest i wkroacutetce umrze

ndash znajduje si w niepewnej niejasnej sytuacji ndash 1 Przestrze pas mi dzy dwoma liniami frontu albo pomi dzy

dwoacutech pa stwowyh granic 2 (przen) Przestrze teren do dzialalno ci doktoacuterego nikt nie ma zainteresowania

II

6 ( 1) 7 ( 2005)7( 1)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

(5)

egrave (5)

- - (- - - - )

(5) 18

38 (5)

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

56

(5)

(5)

egrave (5)

(5) 4 500

(5)

a A

A

()

ndash (Former YugoslavRepublic of Macedonia ndash FYROM) ( egrave

) ( bdquothis countryldquo)

( )

(f) ( ) adj)

I 3 364)

(f)1 ( otadžbina domovina) ( )

2 = (f) ( o evina baština)

(adj) (co odnosi si do 1) -

( 2005) f 1 czyj kraj ojczy niany 2 maj tek odzidziczony od ojca albo od

przodka adj

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 57

II ( ) ( 2005)

( ) ( )

)

2001 ( bdquo ldquo)

e

(86 )

--

+++

) --

( ) -

( ) -

egrave

2 bdquo ldquo

2008 -

) -

-

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

58

1 - 2

( 1 11) ( )-

( ) -

( )

(1)(2)(3)

(1) (2)

( ) (3)

)

bdquoShifters Verbal Categories and the Russian Verbrdquo [Jakobson 1957]

-

0 2

I ( )1 ( )

1111

( )

2

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 59

11 ( )

11

1213

2 ( )II ( )

III

-

2005

ldquo -

3

bdquo

(1)ldquo ( 1 2 3 4) - 2 3 4 (

ndash ndash) -

( ))

-- (Linguistic Biblio-graphy) BL) ( Brill)

( ) (LinguisticBibliography Online) 1 2002 -

(Comiteacute International Perma-nent de Linguistes Permanent International Committee of Linguists (CIPL))

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

60

(UNESCO) ( ) ( wwwblonlinenl )-- (Bibliografia

zykoznawstwa Slawistycznego) ( BJS)

( ) (IBISLAV)

14 ( 10-16092008) bdquo

ndash ldquo (Nowo-czesny system informacji bibliograficznej j zykoznawstwa slawistycznego ndashtera niejszo i przysz )

) -

--

ndash httpbmjmanuedumk ) --

ONLINE ldquo bdquo

ONLINE ldquo 20062007

bdquo ldquo

4 2007

-- 12 3 4

4

bdquo2008 ndash ldquo

-- - 2008

ThePresent as a Linguistic Concept Grammatical Means for Expressing the Present inthe Slavic and Balkan Languages httpwwwmanuedumkcalCALpresenthtmlThe Formal and Semantic Structure of the Noun Phrase in Macedonian and

hellip 61

Bulgarian httpwwwmanuedumkcalMorpho-syntactic20similaritiesmorpho-syntactichtml

-

--

--Multext-East3 -

bdquo1984ldquo -

ndash ndash ndash

20 -

ndash ndash -

1

( )

(1 2 3 )

3 MULTEXT-East Multilingual Text Tools and Corpora for Central and Eastern EuropeanLanguages bdquo1984ldquo

62

2

[] ndash ( )

ndash 2004 ndash500 ( )

( ) ndash 2005 ndash XV 946 ( 2005)

ndash ndash Fjalor juridik sqip ndashmaqedonisht ndash anglisht Legal Dictionary English ndash Macedonian ndash Albanian editorial board Aslan Bilali Gale Galev Naum Grizo Zoze Murgoski GzimeStarova Dobrunka Taskovska Hanit Xhaferi Ismail Zejneli ndash Skopje national Democratic Institute for International Affairs 2004 ndash 639s + CD

)

( ) 1 ( ) 2) 3 ( )

ndash 1961 1965 1966 ndash 510 ndash 595 ndash 606 ( )

1 ( ) ndash

bdquo ldquo 2003 ndash 637 ( )

2 ( ) ndash

bdquo ldquo 2005 ndash 675 ( )

3

ndash 2002 ndash 78 )

hellip 63

zyk polityka spo ecze stwo ownik poj politycznych i spo ecznych krajoacutewEuropy rodkowej i Wschodniej red Stanis aw Dubisz Joacutezef Porayski PomstaEl bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa 2007 ndash 253c

irkulovska Milica Materia j zykowy macedo ski do SPPS Interpretacjawybranych poj ndash Lingwistyka a polityka ownik poj politycznych ispo ecznych krajoacutew Europy rodkowej i Wschodniej [ red Stanis aw DubiszJoacutezef Porayski Pomsta El bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa ndash 262c]2007 199-219

Milica Mirkulovska

ACTIVITIES IN THE INTERNATIONAL PROJECTS ldquoTHE MACEDONIANLANGUAGE IN THE DICTIONARY OF POLITIC AND SOCIETY NOTIONS

IN SOUTH-EAST EUROPErdquo AND IN ldquoTHE TAXIS IN SLAVIC LANGUAGESrdquoAND THE OTHER ACTIVITIES

(Summary)

This paper is an overview of the activities and results connected with thelinguistic and bibliographical projects and so called other activities (international anddomestic with the international meaning) in the Research Center of Areal Linguistic(RCAL) in the Macedonian Academy of Sciences and Arts (MASA)

Petar Hr Ilievski

Desetgodinina od smrtta na Bo`idar Vidoeskii dejnosta na ICAL

Naiov nau~en sobir za Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija ne slu~ajno epovrzan so odbele`uvaweto na desetgodininata od smrtta na akadBo`idar Vidoeski Zatoa smetam deka e redno prvo da se potsetimeso nekolku zbora na Bo`o Site nas ne svrzuvaat so nego mnogubrojnispomeni a mene Dagger i od porana vozrast Eve kakov go zapametiv jas

Bo`o bee ~ovek to si ja saka rabotata Vo prvite godinipo Vojnata imae iroko pole za rabota So kakva i obvrska da sezafatee toj iscelo $ se predavae i ja vree so entuzijazamDlaboko bee zainteresiran za makedonskiot jazik vo site negovisegmenti a so strast se oddavae na problemi to bea vo momentotnajaktuelni kako za pravopisot onomastikata (posebno toponi-mijata) me|ujazi~nite kontakti i dr No so najgolema qubov i `ar $se posveti na dijalektologijata Znam so kakva gotovnost trgnuvaena terenski dijalektoloki istra`uvawa Iskreno go sakaenaiot ~ovek od narodot i negoviot jazik Neumorno odee i vonajzafrlenite mesta zato sakae da ~ue na izvorot kako se izgo-vara tamu sekoj glas Imae obi~aj ~esto da ka`e bdquoMil e naiotnarodecldquo So izvestuva~ite vedna vospostavuvae kontakt Znaeeda go predraspolo`i sogovornikot za da se oputi i me|u nivneprinudeno da pote~e `iv naroden govor Ottamu toj izvlekuvaepodatoci to mu bea potrebni a prethodno si imae vo umot nabe-le`ano to da bara Kaj nego toa bee priroden odraz na vrodenapredispozicija za takva rabota i na vnatreni ~uvstva kon naiotnarodec od kogo Bo`o ne se oddeli celiot svoj `ivot

Petar Hr Ilievski66

Praalnikot so koj se slu`at i denes negovite posledova-teli sam go sostavuvae go proiruvae i postojano go doteruvaeToj mu bee vo duata Znaee to i kako da praa Zatoa mo`eebrzo da sozdade priroden prijatelski odnos so lu|eto od koi crpeeizvorni podatoci za nivniot govor Potoa sam sporeduvae i sopreciznost ustanovuvae sli~nosti i razliki prvo pome|u makedon-skite govori a potoa vo sporedba so onie od drugi bliski i podale~nislovenski jazici kako i so sosednite neslovenski balkanski govoriVrz taa baza prodol`i i negovata rabota so isten~eno ~uvstvo zadiferencirawe klasirawe i sistematizirawe na oddelni dijalektnicrti Toa go primeni i vo rabotata vrz lingvisti~kite atlasi (OLAOKDA ELA i dr)

Na Fakultetot se zatekovme kako asistenti Jas bev svrten kon

minatoto pa i kon istorijata na makedonskiot jazik Vo rabotata toja napiav (19545) za biltenot nabrgu potoa spisanie Makedonskijazik vo ~ija Redakcija bee anga`iran i Bo`o od samiot po~etokbev si postavil za cel da vidam kakvi sli~nosti i varijanti imalo vojazikot na Ohridskiot i Preslavskiot kni`even centar Materijalza toa mi dade eden novootkrien rakopisen zbornik so dve slova na svKliment Ohridski i edno na Joan Egzarh

Predmetite na naite istra`uvawa bea vremenski odda-le~eni okolu 3000 i povee godini no na~inot na koj istra`uvavmebee sli~en Dvajcata trgnuvavme od izvorot a potoa toj od sovre-menata sostojba na makedonskite govori odee kon nivnite korewaa jas Dagger obratno od najstarite dokumentirani tekstovi kon sovre-menata sostojba na makedonskiot i na drugite balkanski jazici Voedna rabota ni se vkrstija patitata so Bo`o Vedna po vojnata soprof Boris Bokoski kogo Bo`o mnogu go sakae se zafativme dago preveduvame Evangelieto na govoren makedonski jazik Bidejitoga nemavme ni re~nici ni gramatika na makedonskiot odevme soBorisa na pazar baravme prodava~i od najzafrlenite makedonskisela i od niv baravme da ~ueme kako tie bi ka`ale nekoja fraza toni bee potrebna da ja vklu~ime vo prevodot Sli~no postapuvae iBo`o vo svoite dijalektoloki istra`uvawa

Bo`o Vidoeski imae vizija so dale~na perspektiva Vo

svojata rabota preku li~en primer i solidna teoretska podgotovkatoj vovede cel tim na pomladi istra`uva~i niz site fazi na dija-lektolokite studii po~nuvaji od terenski istra`uvawa registri-rawe i prou~uvawe na izvorni dijalektni podatoci do nivnoto defi-

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

62

2

[] ndash ( )

ndash 2004 ndash500 ( )

( ) ndash 2005 ndash XV 946 ( 2005)

ndash ndash Fjalor juridik sqip ndashmaqedonisht ndash anglisht Legal Dictionary English ndash Macedonian ndash Albanian editorial board Aslan Bilali Gale Galev Naum Grizo Zoze Murgoski GzimeStarova Dobrunka Taskovska Hanit Xhaferi Ismail Zejneli ndash Skopje national Democratic Institute for International Affairs 2004 ndash 639s + CD

)

( ) 1 ( ) 2) 3 ( )

ndash 1961 1965 1966 ndash 510 ndash 595 ndash 606 ( )

1 ( ) ndash

bdquo ldquo 2003 ndash 637 ( )

2 ( ) ndash

bdquo ldquo 2005 ndash 675 ( )

3

ndash 2002 ndash 78 )

hellip 63

zyk polityka spo ecze stwo ownik poj politycznych i spo ecznych krajoacutewEuropy rodkowej i Wschodniej red Stanis aw Dubisz Joacutezef Porayski PomstaEl bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa 2007 ndash 253c

irkulovska Milica Materia j zykowy macedo ski do SPPS Interpretacjawybranych poj ndash Lingwistyka a polityka ownik poj politycznych ispo ecznych krajoacutew Europy rodkowej i Wschodniej [ red Stanis aw DubiszJoacutezef Porayski Pomsta El bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa ndash 262c]2007 199-219

Milica Mirkulovska

ACTIVITIES IN THE INTERNATIONAL PROJECTS ldquoTHE MACEDONIANLANGUAGE IN THE DICTIONARY OF POLITIC AND SOCIETY NOTIONS

IN SOUTH-EAST EUROPErdquo AND IN ldquoTHE TAXIS IN SLAVIC LANGUAGESrdquoAND THE OTHER ACTIVITIES

(Summary)

This paper is an overview of the activities and results connected with thelinguistic and bibliographical projects and so called other activities (international anddomestic with the international meaning) in the Research Center of Areal Linguistic(RCAL) in the Macedonian Academy of Sciences and Arts (MASA)

Petar Hr Ilievski

Desetgodinina od smrtta na Bo`idar Vidoeskii dejnosta na ICAL

Naiov nau~en sobir za Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija ne slu~ajno epovrzan so odbele`uvaweto na desetgodininata od smrtta na akadBo`idar Vidoeski Zatoa smetam deka e redno prvo da se potsetimeso nekolku zbora na Bo`o Site nas ne svrzuvaat so nego mnogubrojnispomeni a mene Dagger i od porana vozrast Eve kakov go zapametiv jas

Bo`o bee ~ovek to si ja saka rabotata Vo prvite godinipo Vojnata imae iroko pole za rabota So kakva i obvrska da sezafatee toj iscelo $ se predavae i ja vree so entuzijazamDlaboko bee zainteresiran za makedonskiot jazik vo site negovisegmenti a so strast se oddavae na problemi to bea vo momentotnajaktuelni kako za pravopisot onomastikata (posebno toponi-mijata) me|ujazi~nite kontakti i dr No so najgolema qubov i `ar $se posveti na dijalektologijata Znam so kakva gotovnost trgnuvaena terenski dijalektoloki istra`uvawa Iskreno go sakaenaiot ~ovek od narodot i negoviot jazik Neumorno odee i vonajzafrlenite mesta zato sakae da ~ue na izvorot kako se izgo-vara tamu sekoj glas Imae obi~aj ~esto da ka`e bdquoMil e naiotnarodecldquo So izvestuva~ite vedna vospostavuvae kontakt Znaeeda go predraspolo`i sogovornikot za da se oputi i me|u nivneprinudeno da pote~e `iv naroden govor Ottamu toj izvlekuvaepodatoci to mu bea potrebni a prethodno si imae vo umot nabe-le`ano to da bara Kaj nego toa bee priroden odraz na vrodenapredispozicija za takva rabota i na vnatreni ~uvstva kon naiotnarodec od kogo Bo`o ne se oddeli celiot svoj `ivot

Petar Hr Ilievski66

Praalnikot so koj se slu`at i denes negovite posledova-teli sam go sostavuvae go proiruvae i postojano go doteruvaeToj mu bee vo duata Znaee to i kako da praa Zatoa mo`eebrzo da sozdade priroden prijatelski odnos so lu|eto od koi crpeeizvorni podatoci za nivniot govor Potoa sam sporeduvae i sopreciznost ustanovuvae sli~nosti i razliki prvo pome|u makedon-skite govori a potoa vo sporedba so onie od drugi bliski i podale~nislovenski jazici kako i so sosednite neslovenski balkanski govoriVrz taa baza prodol`i i negovata rabota so isten~eno ~uvstvo zadiferencirawe klasirawe i sistematizirawe na oddelni dijalektnicrti Toa go primeni i vo rabotata vrz lingvisti~kite atlasi (OLAOKDA ELA i dr)

Na Fakultetot se zatekovme kako asistenti Jas bev svrten kon

minatoto pa i kon istorijata na makedonskiot jazik Vo rabotata toja napiav (19545) za biltenot nabrgu potoa spisanie Makedonskijazik vo ~ija Redakcija bee anga`iran i Bo`o od samiot po~etokbev si postavil za cel da vidam kakvi sli~nosti i varijanti imalo vojazikot na Ohridskiot i Preslavskiot kni`even centar Materijalza toa mi dade eden novootkrien rakopisen zbornik so dve slova na svKliment Ohridski i edno na Joan Egzarh

Predmetite na naite istra`uvawa bea vremenski odda-le~eni okolu 3000 i povee godini no na~inot na koj istra`uvavmebee sli~en Dvajcata trgnuvavme od izvorot a potoa toj od sovre-menata sostojba na makedonskite govori odee kon nivnite korewaa jas Dagger obratno od najstarite dokumentirani tekstovi kon sovre-menata sostojba na makedonskiot i na drugite balkanski jazici Voedna rabota ni se vkrstija patitata so Bo`o Vedna po vojnata soprof Boris Bokoski kogo Bo`o mnogu go sakae se zafativme dago preveduvame Evangelieto na govoren makedonski jazik Bidejitoga nemavme ni re~nici ni gramatika na makedonskiot odevme soBorisa na pazar baravme prodava~i od najzafrlenite makedonskisela i od niv baravme da ~ueme kako tie bi ka`ale nekoja fraza toni bee potrebna da ja vklu~ime vo prevodot Sli~no postapuvae iBo`o vo svoite dijalektoloki istra`uvawa

Bo`o Vidoeski imae vizija so dale~na perspektiva Vo

svojata rabota preku li~en primer i solidna teoretska podgotovkatoj vovede cel tim na pomladi istra`uva~i niz site fazi na dija-lektolokite studii po~nuvaji od terenski istra`uvawa registri-rawe i prou~uvawe na izvorni dijalektni podatoci do nivnoto defi-

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

hellip 63

zyk polityka spo ecze stwo ownik poj politycznych i spo ecznych krajoacutewEuropy rodkowej i Wschodniej red Stanis aw Dubisz Joacutezef Porayski PomstaEl bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa 2007 ndash 253c

irkulovska Milica Materia j zykowy macedo ski do SPPS Interpretacjawybranych poj ndash Lingwistyka a polityka ownik poj politycznych ispo ecznych krajoacutew Europy rodkowej i Wschodniej [ red Stanis aw DubiszJoacutezef Porayski Pomsta El bieta S kowska ndash Warszawa Elipsa ndash 262c]2007 199-219

Milica Mirkulovska

ACTIVITIES IN THE INTERNATIONAL PROJECTS ldquoTHE MACEDONIANLANGUAGE IN THE DICTIONARY OF POLITIC AND SOCIETY NOTIONS

IN SOUTH-EAST EUROPErdquo AND IN ldquoTHE TAXIS IN SLAVIC LANGUAGESrdquoAND THE OTHER ACTIVITIES

(Summary)

This paper is an overview of the activities and results connected with thelinguistic and bibliographical projects and so called other activities (international anddomestic with the international meaning) in the Research Center of Areal Linguistic(RCAL) in the Macedonian Academy of Sciences and Arts (MASA)

Petar Hr Ilievski

Desetgodinina od smrtta na Bo`idar Vidoeskii dejnosta na ICAL

Naiov nau~en sobir za Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija ne slu~ajno epovrzan so odbele`uvaweto na desetgodininata od smrtta na akadBo`idar Vidoeski Zatoa smetam deka e redno prvo da se potsetimeso nekolku zbora na Bo`o Site nas ne svrzuvaat so nego mnogubrojnispomeni a mene Dagger i od porana vozrast Eve kakov go zapametiv jas

Bo`o bee ~ovek to si ja saka rabotata Vo prvite godinipo Vojnata imae iroko pole za rabota So kakva i obvrska da sezafatee toj iscelo $ se predavae i ja vree so entuzijazamDlaboko bee zainteresiran za makedonskiot jazik vo site negovisegmenti a so strast se oddavae na problemi to bea vo momentotnajaktuelni kako za pravopisot onomastikata (posebno toponi-mijata) me|ujazi~nite kontakti i dr No so najgolema qubov i `ar $se posveti na dijalektologijata Znam so kakva gotovnost trgnuvaena terenski dijalektoloki istra`uvawa Iskreno go sakaenaiot ~ovek od narodot i negoviot jazik Neumorno odee i vonajzafrlenite mesta zato sakae da ~ue na izvorot kako se izgo-vara tamu sekoj glas Imae obi~aj ~esto da ka`e bdquoMil e naiotnarodecldquo So izvestuva~ite vedna vospostavuvae kontakt Znaeeda go predraspolo`i sogovornikot za da se oputi i me|u nivneprinudeno da pote~e `iv naroden govor Ottamu toj izvlekuvaepodatoci to mu bea potrebni a prethodno si imae vo umot nabe-le`ano to da bara Kaj nego toa bee priroden odraz na vrodenapredispozicija za takva rabota i na vnatreni ~uvstva kon naiotnarodec od kogo Bo`o ne se oddeli celiot svoj `ivot

Petar Hr Ilievski66

Praalnikot so koj se slu`at i denes negovite posledova-teli sam go sostavuvae go proiruvae i postojano go doteruvaeToj mu bee vo duata Znaee to i kako da praa Zatoa mo`eebrzo da sozdade priroden prijatelski odnos so lu|eto od koi crpeeizvorni podatoci za nivniot govor Potoa sam sporeduvae i sopreciznost ustanovuvae sli~nosti i razliki prvo pome|u makedon-skite govori a potoa vo sporedba so onie od drugi bliski i podale~nislovenski jazici kako i so sosednite neslovenski balkanski govoriVrz taa baza prodol`i i negovata rabota so isten~eno ~uvstvo zadiferencirawe klasirawe i sistematizirawe na oddelni dijalektnicrti Toa go primeni i vo rabotata vrz lingvisti~kite atlasi (OLAOKDA ELA i dr)

Na Fakultetot se zatekovme kako asistenti Jas bev svrten kon

minatoto pa i kon istorijata na makedonskiot jazik Vo rabotata toja napiav (19545) za biltenot nabrgu potoa spisanie Makedonskijazik vo ~ija Redakcija bee anga`iran i Bo`o od samiot po~etokbev si postavil za cel da vidam kakvi sli~nosti i varijanti imalo vojazikot na Ohridskiot i Preslavskiot kni`even centar Materijalza toa mi dade eden novootkrien rakopisen zbornik so dve slova na svKliment Ohridski i edno na Joan Egzarh

Predmetite na naite istra`uvawa bea vremenski odda-le~eni okolu 3000 i povee godini no na~inot na koj istra`uvavmebee sli~en Dvajcata trgnuvavme od izvorot a potoa toj od sovre-menata sostojba na makedonskite govori odee kon nivnite korewaa jas Dagger obratno od najstarite dokumentirani tekstovi kon sovre-menata sostojba na makedonskiot i na drugite balkanski jazici Voedna rabota ni se vkrstija patitata so Bo`o Vedna po vojnata soprof Boris Bokoski kogo Bo`o mnogu go sakae se zafativme dago preveduvame Evangelieto na govoren makedonski jazik Bidejitoga nemavme ni re~nici ni gramatika na makedonskiot odevme soBorisa na pazar baravme prodava~i od najzafrlenite makedonskisela i od niv baravme da ~ueme kako tie bi ka`ale nekoja fraza toni bee potrebna da ja vklu~ime vo prevodot Sli~no postapuvae iBo`o vo svoite dijalektoloki istra`uvawa

Bo`o Vidoeski imae vizija so dale~na perspektiva Vo

svojata rabota preku li~en primer i solidna teoretska podgotovkatoj vovede cel tim na pomladi istra`uva~i niz site fazi na dija-lektolokite studii po~nuvaji od terenski istra`uvawa registri-rawe i prou~uvawe na izvorni dijalektni podatoci do nivnoto defi-

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Petar Hr Ilievski

Desetgodinina od smrtta na Bo`idar Vidoeskii dejnosta na ICAL

Naiov nau~en sobir za Arealna lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucija ne slu~ajno epovrzan so odbele`uvaweto na desetgodininata od smrtta na akadBo`idar Vidoeski Zatoa smetam deka e redno prvo da se potsetimeso nekolku zbora na Bo`o Site nas ne svrzuvaat so nego mnogubrojnispomeni a mene Dagger i od porana vozrast Eve kakov go zapametiv jas

Bo`o bee ~ovek to si ja saka rabotata Vo prvite godinipo Vojnata imae iroko pole za rabota So kakva i obvrska da sezafatee toj iscelo $ se predavae i ja vree so entuzijazamDlaboko bee zainteresiran za makedonskiot jazik vo site negovisegmenti a so strast se oddavae na problemi to bea vo momentotnajaktuelni kako za pravopisot onomastikata (posebno toponi-mijata) me|ujazi~nite kontakti i dr No so najgolema qubov i `ar $se posveti na dijalektologijata Znam so kakva gotovnost trgnuvaena terenski dijalektoloki istra`uvawa Iskreno go sakaenaiot ~ovek od narodot i negoviot jazik Neumorno odee i vonajzafrlenite mesta zato sakae da ~ue na izvorot kako se izgo-vara tamu sekoj glas Imae obi~aj ~esto da ka`e bdquoMil e naiotnarodecldquo So izvestuva~ite vedna vospostavuvae kontakt Znaeeda go predraspolo`i sogovornikot za da se oputi i me|u nivneprinudeno da pote~e `iv naroden govor Ottamu toj izvlekuvaepodatoci to mu bea potrebni a prethodno si imae vo umot nabe-le`ano to da bara Kaj nego toa bee priroden odraz na vrodenapredispozicija za takva rabota i na vnatreni ~uvstva kon naiotnarodec od kogo Bo`o ne se oddeli celiot svoj `ivot

Petar Hr Ilievski66

Praalnikot so koj se slu`at i denes negovite posledova-teli sam go sostavuvae go proiruvae i postojano go doteruvaeToj mu bee vo duata Znaee to i kako da praa Zatoa mo`eebrzo da sozdade priroden prijatelski odnos so lu|eto od koi crpeeizvorni podatoci za nivniot govor Potoa sam sporeduvae i sopreciznost ustanovuvae sli~nosti i razliki prvo pome|u makedon-skite govori a potoa vo sporedba so onie od drugi bliski i podale~nislovenski jazici kako i so sosednite neslovenski balkanski govoriVrz taa baza prodol`i i negovata rabota so isten~eno ~uvstvo zadiferencirawe klasirawe i sistematizirawe na oddelni dijalektnicrti Toa go primeni i vo rabotata vrz lingvisti~kite atlasi (OLAOKDA ELA i dr)

Na Fakultetot se zatekovme kako asistenti Jas bev svrten kon

minatoto pa i kon istorijata na makedonskiot jazik Vo rabotata toja napiav (19545) za biltenot nabrgu potoa spisanie Makedonskijazik vo ~ija Redakcija bee anga`iran i Bo`o od samiot po~etokbev si postavil za cel da vidam kakvi sli~nosti i varijanti imalo vojazikot na Ohridskiot i Preslavskiot kni`even centar Materijalza toa mi dade eden novootkrien rakopisen zbornik so dve slova na svKliment Ohridski i edno na Joan Egzarh

Predmetite na naite istra`uvawa bea vremenski odda-le~eni okolu 3000 i povee godini no na~inot na koj istra`uvavmebee sli~en Dvajcata trgnuvavme od izvorot a potoa toj od sovre-menata sostojba na makedonskite govori odee kon nivnite korewaa jas Dagger obratno od najstarite dokumentirani tekstovi kon sovre-menata sostojba na makedonskiot i na drugite balkanski jazici Voedna rabota ni se vkrstija patitata so Bo`o Vedna po vojnata soprof Boris Bokoski kogo Bo`o mnogu go sakae se zafativme dago preveduvame Evangelieto na govoren makedonski jazik Bidejitoga nemavme ni re~nici ni gramatika na makedonskiot odevme soBorisa na pazar baravme prodava~i od najzafrlenite makedonskisela i od niv baravme da ~ueme kako tie bi ka`ale nekoja fraza toni bee potrebna da ja vklu~ime vo prevodot Sli~no postapuvae iBo`o vo svoite dijalektoloki istra`uvawa

Bo`o Vidoeski imae vizija so dale~na perspektiva Vo

svojata rabota preku li~en primer i solidna teoretska podgotovkatoj vovede cel tim na pomladi istra`uva~i niz site fazi na dija-lektolokite studii po~nuvaji od terenski istra`uvawa registri-rawe i prou~uvawe na izvorni dijalektni podatoci do nivnoto defi-

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Petar Hr Ilievski66

Praalnikot so koj se slu`at i denes negovite posledova-teli sam go sostavuvae go proiruvae i postojano go doteruvaeToj mu bee vo duata Znaee to i kako da praa Zatoa mo`eebrzo da sozdade priroden prijatelski odnos so lu|eto od koi crpeeizvorni podatoci za nivniot govor Potoa sam sporeduvae i sopreciznost ustanovuvae sli~nosti i razliki prvo pome|u makedon-skite govori a potoa vo sporedba so onie od drugi bliski i podale~nislovenski jazici kako i so sosednite neslovenski balkanski govoriVrz taa baza prodol`i i negovata rabota so isten~eno ~uvstvo zadiferencirawe klasirawe i sistematizirawe na oddelni dijalektnicrti Toa go primeni i vo rabotata vrz lingvisti~kite atlasi (OLAOKDA ELA i dr)

Na Fakultetot se zatekovme kako asistenti Jas bev svrten kon

minatoto pa i kon istorijata na makedonskiot jazik Vo rabotata toja napiav (19545) za biltenot nabrgu potoa spisanie Makedonskijazik vo ~ija Redakcija bee anga`iran i Bo`o od samiot po~etokbev si postavil za cel da vidam kakvi sli~nosti i varijanti imalo vojazikot na Ohridskiot i Preslavskiot kni`even centar Materijalza toa mi dade eden novootkrien rakopisen zbornik so dve slova na svKliment Ohridski i edno na Joan Egzarh

Predmetite na naite istra`uvawa bea vremenski odda-le~eni okolu 3000 i povee godini no na~inot na koj istra`uvavmebee sli~en Dvajcata trgnuvavme od izvorot a potoa toj od sovre-menata sostojba na makedonskite govori odee kon nivnite korewaa jas Dagger obratno od najstarite dokumentirani tekstovi kon sovre-menata sostojba na makedonskiot i na drugite balkanski jazici Voedna rabota ni se vkrstija patitata so Bo`o Vedna po vojnata soprof Boris Bokoski kogo Bo`o mnogu go sakae se zafativme dago preveduvame Evangelieto na govoren makedonski jazik Bidejitoga nemavme ni re~nici ni gramatika na makedonskiot odevme soBorisa na pazar baravme prodava~i od najzafrlenite makedonskisela i od niv baravme da ~ueme kako tie bi ka`ale nekoja fraza toni bee potrebna da ja vklu~ime vo prevodot Sli~no postapuvae iBo`o vo svoite dijalektoloki istra`uvawa

Bo`o Vidoeski imae vizija so dale~na perspektiva Vo

svojata rabota preku li~en primer i solidna teoretska podgotovkatoj vovede cel tim na pomladi istra`uva~i niz site fazi na dija-lektolokite studii po~nuvaji od terenski istra`uvawa registri-rawe i prou~uvawe na izvorni dijalektni podatoci do nivnoto defi-

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 67

nitivno kartografirawe So toa toj mu obezbedi golema trajnost nasvoeto delo

Optopoznata e starata konstatacija i maksima plod navekoven opit Ars longa vita brevis est Golemite nau~ni proekti ne mo-`at da se zavrat za samo eden ~ove~ki vek Takvi se osobenoproektite za jazikot kojto e `iv organizam vo postojano previ-rawe i podle`i na razni promeni Za da se sledi negoviot konti-nuitet niz podolg period treba da bidat aktivno anga`irani spe-cijalisti od povee generacii Sreen e onoj to si osposobilpodmladok za da si go prodol`i svoeto delo

Vrz balkanskite i makedonskite komparativni lingvisti~kistudii se rabotelo i porano No vaka temelni i sistematski istra-`uvawa vrz makedonskata dijalektologija koncipirani od Bo`oVidoeski spored najnovite nau~no-metodoloki principi pretsta-vuvaat izvonreno va`en potfat za celiot balkanski areal Tie stu-dii sega vee organizirani i vo specijalen Nau~noistra`uva~kicentar za arealna lingvistika pod rakovodstvoto na akad ZuzanaTopoliwska prodol`ija da se odvivaat timski

Vo svojot referat za bdquoArealnata lingvistika kako pat konrekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo kolekata Topo-liwska gi izlo`i nakratko principite nasokite i nekoi odrezultatite postignati dosega vo rabotata na naiot Centar Sora-botnicite pak toa go ilustriraa vo svoite referati so konkretniostvaruvawa Da bee `iv i da prisustvuvae na denenava naakonferencija Bo`o sigurno e bee mnogu sreen i e im se radu-vae na postignatite uspesi Neosporno nemu mu pripa|a zaslu`enopriznanie za toa i ova treba posebno da se istakne sega pri odbele-`uvaweto na desetgodininata od denot koga n naputi Ona toBo`o so svojata rabota go ima zacrtano kako ideen plan pred okolu 50godini i dosega davalo dobri rezultati No so tekot na vremeto niemo`eme od nego da o~ekuvame s pozreli plodovi i pokraj siteopstrukcii to vo poslednive nekolku godini zapo~naa otvoreno dase pravat

Ideite bavno zreat Terminot staromakedonski voveden vo

sredinata na 60-te godini na XX vek od strana na nekoi naiuniverzitetski nastavnici e skroen mehani~ki spored nazivot sta-robugarski vo periodizacijata na crkovnoslovenskiot pismen jazik

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Petar Hr Ilievski68

No kaj nas ovoj termin e dvosmislen1 i dovede do golemi zabuni vonekoi sferi od naata nedovolno informirana kulturna sredinaVo periodot na poslednive desetina godini od toj termin izlegoa navidelo nepo`elni posledici Vo naata mlada kulturna sredina sepojavi edna ekstremna struja koja nastojuva na sevozmo`ni na~ini dagi povrze naata kultura i jazik so anti~kiot makedonski (staro-makedonskiot) i da gi deslavizira Taa tendencija ne e sosema novaTleela dolgo i porano a sega vee se poka`a vo polna forma

Kaj nas za~estija avtori so napisi vo koi se odi tolku dalekuzad faktite to po~nuva da se mea realnoto so imaginarnoto imitolokoto Tie ne pridonesuvaat re~isi nito za reavawe napraawata to gi tretiraat a samo pretstavuvaat odraz na vremetokoga se nastanati

Poznato e deka zamena na istorija so mit obi~no stanuvakoga eden narod e se najde vo teki ekonomski i politi~ki usloviToga toj bara uteha vo eden imaginaren svet na izvesen na~inpovrzan so poznati li~nosti i nastani od minatoto

Neposreden povod za takva reakcija vo posledno vreme kaj nasdade tekata polo`ba predizvikana so nametnatiot spor okoluimeto na naiot narod jazik i kultura No vakviot odnos kon Make-donija ne e nov a ima podolga istorija

]e potsetam i na malku podale~noto minato Koga vo 1454god Turcite najposle go osvoile Carigrad i so toa cela Vizantijapadna pod otomanska vlast vizantiskiot duh prodol`i da `ivee voliceto na Carigradskata patrijarija na Fenar opkru`ena i fi-nansiski potkrepuvana od bogati gr~ki trgovci-fanarioti Poli-ti~kite i socijalnite okolnosti vo eden teokratsko-miletski sis-tem pod otomanskata dominacija pridonesuvale toj duh na crkovna ikulturna dominacija na Carigradskata patrijarija duri i da sepotsili Spored toga vladee~kiot upraven sistem site pravo-slavni balkanski narodi mu bile duhovno pot~ineti na carigrad-skiot patrijarh Bideji vo ramkite na crkvata se nao|alo i kol-stvoto so gr~kiot kako oficijalen nastaven jazik vo fanariotskatatrgovska i kulturna sredina se razbudile elinizatorski aspiracii

1 Aristotel zabranuva da se upotrebuvaat takvi zborovi kako termini Bla`eKoneski nikoga ne go upotrebi ovoj zbor vo terminoloka smisla Toj i od drugibarae da go dr`at zborot zauzdan zato ako go putat ne se znae bdquokoja luda glavae go javaldquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 69

kon sosednite pravoslavni balkanski narodi Sekoj obid za oslobo-duvawe i osamostaluvawe na balkanskite narodi osven na romej-skiot (elinskiot) bil spre~uvan od strana na fanariotite vosodejstvo so Patrijarijata i krvavo zaduuvan od osmanliskatavlast Grcite imale osobeno represiven odnos kon osloboditelnotodvi`ewe na Makedonija2 iako vo osloboditelnite borbi na Grcitegolem broj na Makedonci po`rtvuvano se borele protiv Turcite PoBalkanskite vojni najgolemiot del od Makedonija golemite sili $go dodelile na Grcija spored dogovorot to go sklu~ila so srpskatadinastija vo 1904 godina Vedna po Vtorata svetska vojna naiteju`ni sosedi javno protestiraa protiv oformuvaweto na NarodnaRepublika Makedonija vo sostav na Federativnata Republika Jugo-slavija i osobeno protiv makedonskiot jazik doka`uvaji deka tojbil recentna veta~ka tvorba skrpena od pozajmeni elementi odgr~kiot srpskiot i bugarskiot3 Naj`estok napad zapo~naa da vodatpo osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo po~etokot na 90-tegodini od XX vek

Toga na nivna inicijativa vo Solun bee organiziran edenpompezen me|unaroden kongres pod naslov 4000 godini gr~ka Make-donija i bee inicirano piuvawe pod me|unarodna redakcija4 naGolemata istorija na Balkanite pod pokrovitelstvo na UNESKOKako reakcija na vakvite tendencii od strana na naiot ju`ensosed kaj nas se pojavija monografii za 4000 godini na makedonskaistorija civilizacija i pismenost5 Kulminacija se dostigna preddve-tri godini koga dvajca informati~ari objavija vo Prilozi naMANU Oddelenieto za matemati~ko-tehni~ki nauki 26 2 2005rezultati od nau~noistra`uva~ki proekt na Centarot za strate-giski istra`uvawa pri MANU Po tragite na pismoto i na jazi-kot na anti~kite Makedonci Tie deklariraa deka vo sredniotpojas na natpisot so demotsko pismo vrz kamenot od Rozeta pro~i-

2 Sp London Times Dagger New York Times May 20 1903 Vest 2425 apr 2008 str 1Dagger3 sopodatoci za smrtta na Goce Del~ev vo 1903 god3 Cf N Andriotis The Confederate State of Skopje and Its Language Atnens 19574 Povee od polovinata na nejzinite ~lenovi bea Grci Vo objaveniot prv tom odIstorijata to opfaa materijal do Balkanskite vojni Makedonija voopto nese spomnuva5 Sp T D Bel~ev Makedonija ^etiri iljadi godini istorija civilizacija i pis-menost I 1995 II 1996 Skopje

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Petar Hr Ilievski70

tale tekst na staromakedonski6 vo koj otkrile jazi~ni osobenostiod ju`nomakedonskite govori (vodenski lerinski bitolski)Neodamna pak vo sp Portal god 7 za 2007 str 103 natpisot nakamenot od Rozeta e proglasen za Aleksandrovo pismo Najtragi~noe pak to godinava i nekoi doktori na nauka slavisti i istori-~ari na srednovekovna literatura7 zatituvaji go deifrirawetona spomnatite informati~ari po~naa da gi obvinuvaat poznatiteindoevropeisti V Pizani i E Hemp zoto pravele terminiolokadistinkcija me|u sovremeniot i anti~kiot makedonski koi sporedniv bi trebalo da bidat genetski povrzani

Ubeden sum deka ako bee `iv Bo`o ne e ostanee ramno-

duen pred vakvi devijacii koga makedonskite govori se doveduvaatvo genetska vrska ne so slovenski jazici tuku so eden starobal-kanski jazik to se zboruval pred 2200 godini a od nego se ostanatisamo stotina zborovi bez niedna cela re~enica No i od ovietroki koi ne se ni spomnati od redeifratorite na Kamenot odRozeta jasno se gledaat izvesni fonetski crti i leksi~ki osnovi naanti~kiot makedonski koi nemaat nikakva vrska so sovremeniotmakedonski od analiti~en tip

Nezavisno od vakvite zastranuvawa na razni amateri koikako so magisko stap~e gi reavaat site problemi i makedonskiotgo proglasuvaat za postar i pobogat od gr~kiot8 to gi dovedoa isamite avtori do bdquodilemildquo za nivnoto poteklo ICAL ja prodol`uvasvojata rabota ~ija osnovna zada~a e kako to bee re~enobdquorekonstrukcija na jazi~nata i kulturnata evolucijaldquo na makedon-skiot I za Bo`o ovaa rabota to ja definirae kako rekon-struirawe na dijalektnite razvojni tendencii mu bee edna odnajglavnite So taa rabota ~lenovite na ovoj Centar istovremeno gi

6 Za terminot staromakedonski v gore Poopirno za ovaa problematika v odpotpianiot Dva sprotivni prioda kon interpretacijata na anti~ki tekstoviPrilozi MANU OLLN 31 1 2006 II dopolneto izdanie 20087 I Velev bdquoRazvojot na pismenosta vo Makedonija (Po vrvicite na civili-zaciskoto nadrastuvawe vo Evropa)ldquo Makedonskiot jazik vo globalniot svetSkopje 2008 16Dagger208 B Koneski ute porano (sp Prilozi MANU OLLN XX 2 1985 5Dagger9) vakviteekscesi gi opia so slednive zborovi bdquoBideji mladata kulturna sredina postojanoja potsetuvaat na nejzinata inferiornost kako reakcija odi vo preteruvawa so koitaa saka duri da gi prika`e svoite vrednosti nad kulturnite centrildquo

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis

Desetgodinina od smrtta na B Vidoeski 71

reavaat i dvata spomnati problema a deka sovremeniot makedon-ski ne e drvo bez koren kako to se obiduvaat nekoi kolegi odsosednite zemji da go pretstavat tuku ima svoj dolg istoriski razvojto mo`e da se sledi od mnogu staro vreme i b preku lingvis-ti~kite atlasi ~lenovite na ICAL jasno gi poka`uvaat genetskitevrski na makedonskiot so slovenskite jazici kako i razli~nitesupstratni adstratni i superstatni inovacii

Rekonstrukcijata na jazi~nata i kulturnata evolucija na Bal-kanot e mone kompliciran proces Sledstveno ICAL e ispravenpred seriozna zada~a da reava slo`ena problematika ne samo nasinhronen tuku i na dijahronen plan Dijahroniskite balkanolokiistra`uvawa naiduvaat na golemi tekotii poradi nedovolnatadokumentiranost na starobalkanskite sega izumreni jazici

Za da mo`e ICAL pouspeno da ja vri ovaa svoja osnovnazada~a e mora da go proiri sostavot na svojot istra`uva~ki timZa da go sledi objektivno jazi~niot razvoj niz site fazi vo sostavotna svojot tim treba da vklu~i ~lenovi so dobro poznavawe na sood-vetnite balkanski stari (klasi~ni) i sovremeni jazici Neophodno etuka da ima postojano prisuten i klasi~en filolog so solidno poz-navawe na gr~kiot i latinskiot na koi se so~uvani i ostatoci odpaleobalkanskite mrtvi jazici

Taka ekipiran ICAL e ima ansi da prerasne vo organi-zacija so poirok opseg Balkanoloki institut te Institut zastudii na Jugoisto~na Evropa

Na krajot sakam od s srce da mu posakam ute pogolemi uspesina ICAL so zborovite Vivat Crescat Floreat Centrum pro LinguisticaArealis