novice ob^ine ra^e-fram

1

NOVICE OBÎNE RAÊ-FRAM

1

Vrsto let è govorimo na vseh ravneh o potrebi uvedbe še ene - vmesne - stopnje odlo~anja.Regionalne. Mnoge razvite dràve to imajo in odlo~anje dràvljanov je la`je, u~inkovitejše, ljudemprijaznejše. Mnogokrat pretrgana vez med posamezno ob~ino in dràvo je tako spojena, vse to papomeni tudi ve~jo racionalnost.

Neko~ smo imeli manjše število ob~in. Pa se je politika è v starih ~asih spomnila, da so nekaterepremo~ne. In tako so najve~ji - Ljubljano in Maribor - razdelili na ve~ manjših. Ni preteklo prav zeloveliko Drave, ko je prišlo do vnovi~nega zdruèvanja ob~in; dobili smo jih 64 in kar dobro sofunkcionirale. A glej ga, zlomka, spet je prodrla ideja o novih delitvah, ki bi naj bile bli`je dràvljanom.Za~el se je boj za nove ob~ine. Z današnjega zornega kota to ni bila napa~na poteza. Prej nasprotno.Obljubljala je pribliànje odlo~anja ljudem, racionalnejše poslovanje, povezovanje zaradi skupnihinteresov, tako reko~ projektno delovanje in mo`nost ve~jega, hitrejšega napredka tudi za manjša okolja. Postavljena so bilamerila, kdo in kdaj izpolnjuje kriterije za ustanovitev ob~ine. Glavni kriterij je bilo število prebivalcev (najmanj 5000), medosnovne pogoje so sodile še nekatere dejavnosti oz. institucije vitalnega pomena, kot je šola, zdravstveni dom ipd. Takosmo tudi mi postali ob~ina in glede na vse, kar je bilo v teh letih narejenega ter z ozirom na to, kako ìvimo in odlo~amo,menim, da se ve~ina strinja, da smo lahko tega utemeljeno veseli. Po trinajstih letih samostojnosti, po odhodu iz Maribora,vzdrùjemo dobre odnose s sosednjimi lokalnimi skupnostmi, gospodarimo z lastnim denarjem, prisluhnemo lastnimpotrebam in uresni~ujemo lastne èlje.

V naši dràvi pa so tekom let nastale tudi ob~ine, ki najosnovnejših pogojev za obstoj oz. dobro funkcioniranje nisoizpolnjevale. V zakonodaji je obstajal ~len, ki je govoril o izjemah. In ~edalje bolj se je dogajalo, da so izjeme postale pravilo.Ob~ine so se ustanavljale po èljah lokalnih veljakov, ki so jim asistirali strankarski veljaki in kon~no poslanci, ki soustanavljali "svoje" ob~ine in se na tak na~in dobrikali svoji volilni bazi, ne oziraje se na to, ~e so bili izpolnjeni pogoji zaustanovitev nove samostojne ob~ine ali ne. Veri`na reakcija je bila sproèna in ta piramida je nezadr`no rasla ter se višalaiz mandata v mandat. Tako je naš dvomilijonski narod zaenkrat pristal pri dokaj zajetnem številu ob~in: 210. Priznati jepotrebno, da v glavnem zadovoljivo, mnoge celo zelo dobro delujejo. Umno, vestno gospodarjenje in napredek, ki se poznana vsakem koraku, zadovoljujeta tako ob~ane kot tudi stranke. In za name~ek še politike na dràvni ravni, saj je s takorazdrobljenimi ob~inami in tako velikim številom slednjih la`je opraviti in jim "vladati".

Zakaj v tokratnem uvodniku razmišljam o tem in na tak na~in? Zakaj to pišem kljub dejstvu, da Ob~ina Ra~e-Framizpolnjuje vse kriterije za ustanovitev in da smo z ustanovitvijo naše ob~ine tudi v praksi zadovoljni? Moj odgovor je: o temrazmišljam in pišem, ker se bojim, da se stara zgodba o številu ob~in z ustanavljanjem pokrajin ponavlja. Politika zahtevazmeraj ve~je število pokrajin, ~eprav jih è sedanji predlog predvideva štirinajst, sprva pa se je govorilo o osmih, najve~devetih. Osnovni namen ustanavljanja pokrajin je predvsem funkcionalna in finan~na decentralizacija upravljanja, pri ~emernaj bi pokrajine naloge iz svoje pristojnosti opravljale samostojno, v skladu z na~eli lokalne samouprave. Pokrajine bi moralebiti primerno velike, da bi lahko bile partner dràvi in da bi dosegle osnovni moto predlagateljev zakona o pokrajinah, torejè omenjeno decentralizacijo dràve na vseh ravneh odlo~anja in upravljanja. S prevelikim številom pokrajin bo dràva(znova) la`je upravljala in od tako èlene in nujne decentralizacije bo ostalo bore malo, ~e odštejem grenak priokus.

V ~asu razprave o teh spremembah in novostih je tudi še premalo znano, kaj bodo pokrajine pravzaprav delale, katerepristojnosti se bodo z dràve prenesle nanje, pa tudi, kaj se bo na pokrajine preneslo iz ob~in. Odprta je dilema, kakšne bodopotem pravice ob~in, kakšno bo odlo~anje in nenazadnje, kako bo poskrbljeno za zagotavljanje pravic manjših ob~in, kakobodo zaš~itene pred prevlado ve~jih in mo~nejših. Neznanka je tudi odnos na relacijah dràva - pokrajina - ob~ina. Niodgovora na vprašanje, v kolikšni meri bo morala dràva, pa seveda tudi ob~ina, upoštevati stališ~a, zahteve in skleperegionalnih "vlad".

êprav se zavedamo velikanske potrebe po ustanovitvi te vmesne stopnje lokalne samouprave in odlo~anja, nas velikonejasnosti in nedore~enosti v zvezi s pokrajinami vseeno bega. Predvsem se bojimo, da bo sedanji status ob~ine v bodo~eokrnjen.

Ob~inski svet Ob~ine Ra~e-Fram je obravnaval predlog Zakona o pokrajinah. Podprl je predlagano delitev in se enotnoopredelil glede predloga bodo~ega imena pokrajine. Predlagano ime pokrajine, kamor geografsko sodi naša ob~ina, se jeglasilo Zgornje Podravje, s sedeèm v Mariboru. Mi in še nekaj drugih ob~in smo sprejeli sklep, da - ~e è odlo~amo oimenu pokrajine - naj se ta imenuje Štajerska. êprav ime še zdale~ ni najpomembnejše, smo namre~ mnenja, da se bomoše naprej - namesto Zgornjepodravci in Zgornjepodravke - bolje in bolj doma~e po~utili kot Štajerci in Štajerke.

Branko LEDINEK,ùpan

Spoštovane ob~anke, spo{tovani ob~ani!

@UPANOV UVODNIK

2 Novice {t. 36 - 3/2007; september 2007


2

Jesenski pozdrav pred vami jeza~el nastajati še ob šumenju morjain pripekajo~em soncu. Najbr` stesedaj z mislimi tudi nekateri izmedvas zapluli v tiste lepe, brezskrbnedni in si zaèleli, da bi se lahko vrniliv ~as za~etka po~itnic in dopustov.Pa vas moram takoj nalahnouš~ipniti in spomniti, da je tomogo~e le v sanjah in mislih. Zatopredlagam, da v slednjih skupajobudimo nekatere iz kopice preteklihdogodkov, ki še vedno s konicamilovk segajo v danes.

Ko boste prebirali te vrstice, se bo novo šolsko leto sicerkomajda za~elo, za zaklju~ek prejšnjega pa lahko ugotovimo,da je bilo prav posebno - pestro in polno mejnikov terobletnic. Ne zamerite mi, ~e bodo nanizane tako, da se bosteob branju nekoliko zadihali in na potovanju z menoj poštenorazgibali, saj bomo na hitro prepotovali Slovenijo, Evropoin se za hip ustavili še na nekaterih oddaljenejših koti~kihplaneta Zemlja. Brez skrbi - na koncu se bomo ponovnovrnili domov, saj sleherni popotnik vedno znova ugotavlja,da je tam resni~no najlepše.

âs (pre)hitro beì in kar malo te`ko je dojeti, da je leto2007 è 16. leto samostojne Slovenije, ki nam je prineslovrsto sprememb, na katere se "zlahka" navajamo (a je tudiza vas olajševalna okoliš~ina dejstvo, da so po osmih mesecihvladavine nove denarne valute v Tušu cene še vedno napisanetako v tolarjih kot v evrih? No, toliko o navajanju…).

Na prvi poletni dan, ki se skorajda naslanja na kasnejši dandràvnosti, praznuje tudi naša ob~ina. Svojo lokalno skupnostimamo sicer è trinajsto leto, ob~inski praznik pa je letospraznovala osmi~; znova zasluì vse pohvale za dobroorganizacijo in pestrost prireditev. Kljub rosnim najstniškimletom se ob~ina Ra~e-Fram bujno razvija in kaè prijetnopodobo hitro rasto~ega predmestja Maribora, kjer se je zauvod v vro~e poletje znova dogajal festival Lent. Paletoraznoterih uìtkov je letos nudil è petnajsti~. Ponovno jepodiral vse rekorde - tako v obisku kot v to~kah nastopajo~ih:22 prizoriš~, 400 dogodkov in 3900 nastopajo~ih iz 39 dràv!Lentovsko vzdušje je celo postalo kader v novem slovenskemfilmu v reìji Metoda Pevca - Hit poletja (po predlogi FerijaLainš~ka), s stand-up komedijo pa so vsaj za trenutekprebudili spe~o mestno Trnulj~ico Naskov dvorec. Za~udaje festival minil skoraj brez tradicionalnega de`ja; nasprotno,kakšen dan je vladala celo prav peklenska vro~ina. A VladoKreslin, ki je vselej "na ful", je vseeno prišel, pa 6Pack ~ukur,Slon in Sade`, Toma` Domicelj, Oliver Dragojeviæ, Neisha,Riblja ~orba, Ibrica Jusiæ, Bajaga in drugi. Mariborski baletje zaìgal z Grkom Zorbo, ulice so zaìvele s predstavamiuli~nih gledališ~ in tudi akrobatskih ter cirkuških vragolijfrancoskih artistov. Mnoìca tujcev se je mešala z mariborskopubliko, ki je kot vedno najbolj uìvala ob eksoti~nih ritmihin barvitih kostumih Folkarta, kjer so poleg slovenskihnastopile folklorne skupine iz Ju`ne in Srednje Amerike,Afrike, Portugalske, Cipra, Švice in nekdanjih jugoslovanskihrepublik. Lenta pa se dotikam še zaradi ne~esa: na spletusem namre~ pred kratkim zasledila ~lanek iz leta 2004, ko

je na Jur~kovem odru nastopala glasbena skupina, v katerije za klaviaturami sedel Dejan Vedlin, ~lan kulturnoumetni{ke skupine Reporter Milan. Tri leta so minila odnjegovega tovrstnega javnega nastopanja, poltrije meseci paod zanimivega pogovora z njim, ki mi bo ostal v spominutudi zato, ker sem z njim dosegla novo "delovno zmago" -pripravila svoj prvi pravi intervju za Novice. Slednjega, polegštevilnih drugih vsebin, v tokratni številki z veseljem delimin delimo z vami, drage bralke in spoštovani bralci.

^lanstvo v Evropski uniji s sabo prinaša tudi v zadnjem~asu moderno preganjanje kadilcev. (Proti)kadilski zakon jenastopil z letošnjim 1. avgustom. Cigarete bodo lahko odslejkupili le stari nad 18 let (prej nad 15), s tem da minister zazdravje Andrej Bru~an ni èlel pristati na kadilnice, v katerihpa natakarji tako ne bi smeli stre~i hrane in pija~e.

Ob tem ne morem mimo poletnega primera 5-letnegaslovenskega de~ka na splitski obali, ki je stopil na injekcijskoiglo. Šele ~ez leta se mu lahko pokaè bolezen v oblikihepatitisa C ali virusa HIV. V kakšnih ~asih ìvimo?!

Ni~kolikokrat beremo o izsiljevanju, prostituciji in ubojih,vse za denar, ki bo na koncu porabljen za mamila. Todanarkomanija je zapleten problem, s katerim se vsaka dru`baho~eš no~eš mora soo~ati, zato pa je, hvala bogu, toliko la`jeoìgosati kadilce, jih zapreti v steklene kletke in jih, grešnikegrešne, postaviti na ogled. Kot kadilka, zavedajo~a se vsehmogo~ih posledic tega po~etja, ne èlim zveneti pristranskoali govoriti v prid tej razvadi, nikakor! Bolijo me le vrtoglaveštevilke krvavih davkov na cestah zaradi objestnosti, divjanjain alkohola…, neslutena groza posameznikov za štirimi zidovizaradi nasilja in alkohola…, razpad druìn zaradi alkohola…Da pa strahu pustiti otroka osamosvojiti se v dru`bi zdandanes zlahka dosegljivimi narkotiki in opiati, raje splohna glas ne omenjam. Kljub vsem prepovedim pa tako vsakravna po svoji lastni presoji. Komi~no je le skrivanje kadilcev,ki imamo z vsako pokajeno cigareto slabo vest in na~etomoralo, saj smo vselej najbolj priro~na tar~a za grajo, dadajemo slab zgled mladim. K sre~i pa le-ti imajo internet inz njim dostop na "rde~e" strani, ki jim pa najbr` nudijo bolj"zdrav" pogled na svet.

Zdrav duh v zdravem telesu pa se bo na veselje mladih inmladih po srcu krepil pod mariborskimi plju~i, Pohorjem, vpustolovskem parku Betnava, v športnem kompleksu zasproš~anje adrenalina na plezalnih, tekaških in lete~ih progahv lasti mariborske nadškofije. Kot protiute` tej pridobitvi paje presenetila àlostna vest o izgubi upokojenegaljubljanskega nadškofa in metropolita dr. Alojzija Šuštarja,kateremu se imamo med drugim zahvaliti za prizadevanjapri osamosvajanju Slovenije, za prvi papeèv obisk vSloveniji leta 1996 in boì~ kot dela prost dan. Joè Pu~nik,politik, ki je prav tako veliko pripomogel k samostojnostiSlovenije, je dobil "svoje" letališ~e. Morda podobna ~ast ~ezleta doleti tudi tega skromnega moà, predanega Bogu indomovini.

Poso~je je bilo ponovno popularno; tokrat ne zaradipotresov, ampak zaradi zgrinjanja ameriških filmarjev, ki sosi našo idili~no pokrajino izbrali za snemanje 2. dela Zgodbiz Narnije. Tudi izjemno muhasto, na ~ase uni~evalno vreme

POZDRAV IZ NAŠEGA UREDNIŠTVA

@elimo vam prijetno branje! 3


3

jih ni prestrašilo, tako da so kadri posneti, na nas pa je, da~im bolj zapolnimo Kolosej in Planet Tuš, kjer smo se ènasmejali ob Shreku 3 in zajemali sapo ob petem filmu izserije Harry Potter. Kdor pa še ni prebral (domnevno)zadnjega dela v hipu razgrabljene knji`ne izdaje Harry Potterv angleškem jeziku, pa naj po~aka do slovenskega prevodav februarju.

Vse je enkrat prvi~ in tako je letošnja nova slovenska misprvi~ v zgodovini s prekmurskega konca. Tadeja Ternar obizvolitvi ni jokala, temve~ odgovorno na svoja ramenaprevzela breme tiare. Naj ji v letu dni, kolikor jo bospremljala, natrosi ~im ve~ prilo`nosti za pozitivno promocijonaše deèlice in za dobrodelna dejanja, ki se od uradnonajlepše pri~akujejo.

Mariborski nogomet pa ne prvi~, ampak ponovno, upa napreporod pod vodstvom dolgoletnega slovenskegareprezentanta Zlatka Zahovi~a (s katerim sva, mimogrede,skupaj gulila srednješolske klopi). Upajmo, da bodo moškevijolice vzcvetele è pred pomladjo.

Za nami je tudi datum s tremi sedmicami (7.7.2007), kislovijo kot pravlji~ne in so najbr` tudi zato mnoì~noprivabljale mlade pare, da so pred mati~arjem in Bogom pravtedaj drug drugemu obljubili ve~no zvestobo. V Beli dvoranigradu Ra~e je tistega dne Poro~na kora~nica donela kartrinajstim èninom in nevestam (le zakaj ni nih~e od njihposredoval poro~ne fotografije za objavo v našem ~asopisu?).@elimo jim, da bi se še dolgo po~utili kot v sedmih nebesih,da bi jim Elvisova melodija Love Me Tender medila ̀ ivljenje.Avgusta je namre~ minilo 30 let od smrti tega rockovsko-bluesovskega glasbenega velikana in genija, katerega gore~aoboèvalka ostajam nepreklicno še danes. Kralj in lomilecènskih src še po smrti ostaja neprekosljiv in nepozabljen.Skratka - legenda!

Magi~na sedmica pa je obeleìla tudi imenovanje novih~udes sveta. Od prejšnjih sedmih so ohranjene namre~ lekairske piramide, na novo proglašena pa so bolj otipljiva:Kitajski zid, ruševine Petre v Jordaniji, kip Jezusa v Riu deJaneiru, Machu Picchu, Chicken Itza, rimski Kolosej inindijski Tad` Mahal.

Na tem mestu ne morem še mimo vse bolj otipljivega ~udav naši neposredni bliìni. V mislih imam jemanje ~loveškihìvljenj na nezavarovanem èlezniškem prehodu v bli`njihCirkovcah, ki je nedavno terjal ̀ ivljenja treh naših sokrajank,med njimi tudi predšolske deklice, in s tem število `rtev vzadnjih šestih letih povišal na enajst (!). V zvezi s temnevarnim prehodom so v za~etku letošnjega leta ̀ e bili in sopo najnovejšem tragi~nem dogodku znova sledili ogor~eniprotesti. Vrstila so se umestna in manj umestna tuhtanja lai~nejavnosti ter bolj ali manj modre zamisli za to poklicanihinstitucij. V najvišjih dràvnih vrhovih pa zaenkrat predvsemkaèjo drug na drugega. Kakorkoli è - za mnoge je, àl, èprepozno, rane in bole~ine tistih, ki so ostali, pa so sveè inhude. Bo v najbli`ji prihodnosti kon~no res kdo hotel, znalin mogel ta val grozot na cirkovških èlezniških tirih, skaterimi so povezana najrazli~nejša ugibanja, zajeziti vsajzdaj, preden neka ~ude`na magi~na mo~ ponovno nekogazapelje tja… ~ez… v onostranstvo?

Za nami je tudi mnoì~ni eko-koncert Live Earth, ki stamu prisluhnili dve milijardi ljudi po vsem svetu. NaKongresnem trgu v Ljubljani so ga podprli tudi slovenski

glasbeniki. Pobudnik akcije je bil Al Gore, ki je na ekološkokatastrofo zaradi podnebnih sprememb, ki ogroà obstoj~loveštva in Zemlje, opozoril è z dokumentarcem Neprijetnaresnica.

"Hey You", je zapela Madonna. Hej, ti in mi vsi, zbudimose in naredimo vse, kar je v naših mo~eh, za ohranitev inozdravitev vedno huje bolne starke Zemlje. Veliko ve~ kot ni~je è, ~e poskrbimo za bli`jo okolico. Zakaj mora biti sramkolesarje in sprehajalce, ko v gozdu naletimo na odpadkevseh vrst in pred vrati raške deponije na vre~e smeti? Prejkot oglobitev gostilni~arjev in kadilcev - kršilcev bi osebnov naši dràvi predpisala strogo kaznovanje tistih, ki ssmetenjem ne le kazijo, temve~ zastrupljajo zemljo, ki nashrani, in naravo, ki nas š~iti. Zakaj moram sama z ob~utkomkrivde pogledovati okoli sebe, ~e me kdo vidi s cigareto,nekdo drug pa brezsramno vrè polno vre~o odpadkov narob gozda ali v edini potok skozi vas brez slabe vesti napeljekanalizacijo z iztrebki?

Nekaj je gnilega v deèli Danski, bi bile besede Hamleta,Cankar bi oponesel s hinavskim pohujšanjem v doliniŠentflorjanski, avtorica tega prispevka pa pravim: “^lovekobra~a, Bog (narava) obrne.” Amen!

Simona NAPAST,~lanica Uredništva Novic Ob~ine Ra~e-Fram

Spo{tovani ob~ani, spo{tovane ob~anke!

Naslednje Novice bodo iz{le sredi prazni~nega decembra,

na pragu zime 2007.

Vabimo vas, da sodelujete s svojimi prispevki,

ki jih na naslov Ob~ine Ra~e-Fram posredujte najkasneje do petka, 16. novembra 2007

(za prispevke, ki niso oddani na disketi,CD ali poslani preko elektronske po{te,

je skrajni rok za oddajo 9.11.2007).

Uredni{tvo



NOVICE OBÎNE RAÊ-FRAM; javno glasiloLetnik X, številka 36 - 3/2007; v Ra~ah, septembra 2007 (poštnina pla~ana pri Pošti 2327 Ra~e)

Odgovorna urednica: Simona ANTOLIÛredniški odbor: Lidija BELCA, Simona NAPAST, Joè BOBOVNIKJezikovni pregled: Simona ANTOLI^

Fotografije: Nepodpisane fotografije so posneli avtorji ~lankov.

Izdajatelj: Ob~ina Ra~e-Fram, Grajski trg 14, 2327 Ra~e Naslov uredništva: Uredništvo Novic Ob~ine Ra~e-Fram

Grajski trg 14, 2327 Ra~e, tel.: 02 609-60-15, fax: 02 609-60-18e-mail: [email protected] stran: www.race-fram.si

Ra~unalniški prelom: Grafi~ni studio GOGI, Pre~na 9b, MariborTisk: Tiskarna ROJKO d.o.o., Ptujska c. 80, Ra~e

Glasilo je tiskano v 2600 izvodih in ga prejmejo vsa gospodinjstva v ob~ini Ra~e-Fram brezpla~no.

Vsi prispevki, ki jih pošiljate za objavo, morajo biti lastnoro~no podpisani, razvidna naj bosta kraj in datum pisanja. Prispevek opremite z naslovom, navedite avtorja besedila in

fotografij. ê pišete v imenu skupine ljudi - zavoda, društva, politi~ne stranke in podobno, opremite dopis z ìgom in podpisom odgovorne osebe. Poleg prispevka, ~e imate le

mo`nost, oddajte tudi ra~unalniški zapis na disketi, CD-ju ali klju~ku. Fotografije oddajte v obliki originala ali jih pošljite v posebni priponki po elektronski pošti (v JPG formatu).

Uredništvo si pridrùje pravico do krajšanja ~lankov in spremembe naslovov. Ponatis celote ali posameznih delov glasila je mogo~ le s predhodnim pisnim dovoljenjem. Nenaro~enih

fotografij ne vra~amo.

Javno glasilo Novice Ob~ine Ra~e-Fram je vpisano v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo RS, pod zaporedno številko 52. Za glasilo se pla~uje 8,5 % DDV.

Udeleènci cestnega prometa, POZOR!

Za~elo se je novo šolsko leto. Na cestah je znova veliko otrok, tudi najmlajših, ki so spri~o svoje otroške razigranostiin neveš~ega ravnanja v prometu njegov najšibkejši ~len.

Zato naj vedno, posebej pa še v teh dneh, velja, da raje tvegajmo hupanjekakšnega nestrpneà za nami in vozimo nekoliko bolj po pol`je, kot da bi senam (ali zaradi nas komu drugemu) maš~evala "prete`ka noga".

Vozite previdno, strpno in ne prehitro!

Varno vo`njo vam èliUredništvo Novic

Pozor!

NAGRADNA VPRA[ANJA - s sodelovanjem z Novicami do lepe nagrade Pozejdon turizma

Znova smo pripravili {opek nagradnih vpra{anj za vas. Odgovore nanje po{ljite na dopisnicah, na naslov:Uredni{tvo Novic Ob~ine Ra~e-Fram, Grajski trg 14, 2327 Ra~e, najkasneje do konca septembra 2007.

Iz`rebanca ~aka lepa nagrada, ki jo poklanja Pozejdon turizem - Matja` Tomani~ s.p. iz Ra~.

Uredni{tvo


Dràva dolo~ila nove cenedimnikarskih storitev

Kot je najbr` ve~ini ̀ e znano in kot smo nedavno poro~alitudi v Novicah, je pristojnost nad podeljevanjem koncesij zaopravljanje dimnikarske slu`be, kot ji poenostavljeno inskrajšano re~emo, pred ~asom prevzela dràva.

Za naše podro~je je bila koncesija za opravljanje tovrstnihstoritev podeljena Dimnikarski slu`bi Vehovar d.o.o. izMaribora. Razlika, ki smo jo ob tem najbolj za~utiliuporabniki, se je nanašala na ceno storitev. Ta je namre~ob~utno posko~ila in povzro~ila veliko nejevolje, pa tudinekaj jeze na ob~ino, ~eprav - kot re~eno - ta ni pravi naslovza razburjenja ob~anov, saj na cene dimnikarskih storitevlokalna skupnost nima nikakršnega vpliva ve~.

Z ozirom na to, da gre v primeru dimnikarske slu`be zadejavnost, ki se ti~e vseh nas in brez katere ne gre v nobenemgospodinjstvu, smo se v našem glasilu odlo~ili za objavonajnovejšega Sklepa o dolo~itvi cene storitev obvezne dràvnegospodarske javne slu`be izvajanja meritev, pregledovanjain ~iš~enja kurilnih naprav, dimnih vodov in zra~nikov zaradivarstva okolja in u~inkovite rabe energije, varstva~lovekovega zdravja in varstva pred poàrom (Uradni listRS, št. 71, z dne 7.8.2007, stran 10273 - 10276).


OBVEST I LA IN RAZPIS I

Namig, ki vam bo morda kdaj prišel prav

Tole, kar sledi v nadaljevanju, smo v naše uredništvo prejelipo elektronski pošti. Opominjamo, da zadeve nismo preverili,ker pa vsebina deluje resno in verjetno ter je pošiljka celopodpisana z imenom Danice Dornik iz Nove Gorice, joobjavljamo kot namig enostavnega ukrepanja pri piku ~ebele,ki (vsaj nam) doslej ni bil znan, bi pa utegnil kdaj še kakoprav priti:

"@e dolgo me mika, da bi vam predstavila še eno uporabnostAspirina, ki mi po potrebi koristi è ve~ kot 30 let in o katerinisem še nikjer ni~esar prebrala. Pri piku ~ebele si na mestopika poloìm tableto Aspirina, ki jo malce zmo~im z vodoali - ~e ni vode v bliìni - oslinim. Tableto nato rahlo pritiskamna pik in ~ez dobro minuto odstranim. Tako ne pride dootekline, pa tudi srbenja ne in pik je prav kmalu pozabljen.Ta nasvet sem neko~ dobila od starega ~ebelarja. @emarsikomu sem ga posredovala in vsak mi je povedal, dastvar res u~inkuje. Sama imam izkušnjo tudi s pikom sršena,pri katerem je Aspirin enako u~inkoval."


Na podlagi 4. ~lena Pravilnika o dodeljevanju ̀ epnin (MUV, št. 24/2003 in 3/2006) Ob~inska uprava Ob~ine Ra~e - Framobjavlja naslednji

JAVNI RAZPIS za dodelitev èpnin dijakom in študentom

1. Predmet razpisa:

Predmet razpisa so sredstva za èpnine v šolskem letu 2007/2008, v predvidenem znesku 65.000,00 EUR. @epnina znaša35,00 EUR mese~no na upravi~enca. ê bo število upravi~encev preseglo dejansko razpolo`ljiva prora~unska sredstva, boob~inska uprava število upravi~encev omejila, in sicer z izlo~anjem prosilcev, pri ~emer bo najprej izlo~ila tiste prejemnikeštipendije, ki so najbli`je cenzusu za uveljavitev èpnine.

2. Pogoji razpisa:

Pravico do prejemanja èpnine imajo dijaki in študentje:

- ki imajo stalno prebivališ~e na obmo~ju ob~ine Ra~e - Fram,

- ki se redno šolajo in

- katerih bruto dohodek na druìnskega ~lana prosilca v letu 2006 ni presegel

4.839,38 EUR (za 20 % povišan cenzus za pridobitev republiške štipendije za è obstoje~e - stare upravi~ence).

3. Dokumentacija, ki jo mora prosilec priloìti k vlogi za pridobitev èpnine:

Prosilec mora k vlogi za pridobitev èpnine priloìti naslednja dokazila:

1. potrdilo iz gospodinjske evidence (potrdilo je potrebno pridobiti na Krajevnem uradu Ra~e oz. Krajevnem uradu

Fram),

2. dokazila o dohodkih in sicer:

a) za zaposlene druìnske ~lane (v primeru zaposlitve vseh 12 mesecev v letu pred vloìtvijo vloge):

- odlo~bo o dohodnini za preteklo leto,

- potrdilo delodajalca o ~asu trajanja zaposlitve v preteklem letu;

b) za samostojne podjetnike:


- dav~ni obra~un akontacije dohodnine od dohodka, doseènega z opravljanjem dejavnosti,

- potrdilo dav~nega urada o višini zavarovalne osnove za preteklo leto;

c) ~e starši in ostali druìnski ~lani v preteklem letu niso bili zaposleni oz. niso bili zaposleni vse leto, v ~asu vloìtve

vloge pa so v delovnem razmerju:

- potrdilo delodajalca o bruto dohodkih v zadnjih treh mesecih pred vloìtvijo vloge ali izpla~ilne liste za zadnje tri

mesece pred vloìtvijo vloge;

d) za brezposelne osebe, prijavljene kot iskalci zaposlitve na Zavodu RS za zaposlovanje:

- potrdilo ZRSZ o statusu iskalca zaposlitve ter o morebitni upravi~enosti do denarnega nadomestila za ~as

brezposelnosti ter o bruto znesku tega nadomestila;

e) za brezposelne osebe, ki niso prijavljene za Zavodu RS za zaposlovanje:

- kopijo delavske knjige;

f) za imetnike dohodka iz kmetijske dejavnosti - kmetje:


- potrdilo o višini katastrskega dohodka zavezanca;

3. dokazila o lastnih prejemkih, ~e jih vlagatelj prejema (preìvnina, odlo~ba o dohodnini za preteklo leto, ~e jo je

vlagatelj napovedal, in podobno);

4. originalno potrdilo o šolanju za dijake oz. originalno potrdilo o vpisu za študente (tudi za ostale druìnske ~lane, ki

ìvijo v skupnem gospodinjstvu prosilca in se redno šolajo);

5. fotokopijo ban~ne kartice transakcijskega ra~una prosilca.

4. Sprememba Pravilnika o dodelitvi èpnin dijakom in študentom

Ob~inski svet Ob~ine Ra~e - Fram je januarja 2006 sprejel spremembo Pravilnika o dodelitvi èpnin dijakom in študentom.Sprememba pri izra~unu dohodka druìnskega ~lana upošteva posebna druìnska in osebna stanja, kot so enoroditeljskedruìne, prosilci brez staršev, te`je ali te`ke duševne ali telesne okvare, prosilci z otroci ter zakonska ali izvenzakonskazveza prosilca.



5. Rok in na~in prijave na razpis:Prosilec vloì vlogo za pridobitev èpnine na obrazcu, ki je od objave tega razpisa dalje na voljo v prostorih Ob~inske

uprave Ob~ine Ra~e - Fram (kontaktna oseba: Sabina Zorec) ali v tajništvu ùpana ter na spletnih straneh Ob~ine Ra~e -Fram (naslov: www.race-fram.si), pod rubriko "Obrazci in vloge".

Vloge z vsemi prilogami lahko v ~asu uradnih ur (v ponedeljek med 8. in 12. uro ter med 13. in 15. uro, v sredo med 8.in 12. uro ter med 13. in 17. uro in v petek med 8.00 in 13. uro) vloìte osebno ali po pošti na naslov: Ob~ina Ra~e - Fram,Grajski trg 14, 2327 Ra~e:

- dijaki od 19. septembra 2007 do vklju~no 5. oktobra 2007,- študenti od 8. oktobra 2007 do vklju~no 26. oktobra 2006.Roke za oddajo vlog je potrebno dosledno upoštevati, ker vlog za dodelitev èpnine po poteku teh rokov ne bomo ve~

sprejemali! Zaradi organizacije dela ob~inske uprave vas prosimo tudi, da upoštevate, da bomo vloge za dijake in študentezbirali lo~eno.

6. Rok za odlo~itev o vlogi:@epnina bo prosilcem (tako dijakom kot študentom) dodeljena za deset (10) mesecev in sicer za obdobje od 1. septembra

2007 do 30. junija 2008. Prejemnikom èpnin bodo sredstva nakazana na transakcijski ra~un najkasneje do 15. v mesecu za pretekli mesec.

Prosilci bodo o rešitvi vloge za dodelitev èpnine predvidoma obveš~eni najkasneje do konca novembra 2007. Prvonakazilo (s pora~unom za september in oktober 2007) bo predvidoma realizirano decembra 2007, pri nakazilu èpnin zamesec november.

OBÎNA RAÊ - FRAM

Vloge za zniàno pla~ilo vrtca za leto 2008 - pozor!

K pravo~asni vloìtvi vlog za zniàno pla~ilo vrtca na našem naslovu pozivamo VSE starše predšolskih otrok sstalnim prebivališ~em na obmo~ju ob~ine Ra~e-Fram

Obveš~amo vas, da bomo v ~asu od 1. oktobra do vklju~no 16. novembra 2007 zbirali vloge za zniàno pla~ilo vrtcaza leto 2008 (upoštevajo se dohodki predpreteklega leta, torej leta 2006 - razen v primerih, kadar je v vmesnem ~asu prišlodo sprememb ali prekinitev zaposlitve).

Vloge oddajte v sobi št. 1 (pri Branku Lahu) ali v tajništvu, v ~asu uradnih ur, torej ob ponedeljkih med 8.00 in 12.00ter med 13.00 in 15.00 uro, ob sredah med 8.00 in 12.00 ter med 13. in 17.00 uro, ob petkih pa med 8.00 in 13.00 uro.

Prosimo vas, da pozorno preberete navodila za izpolnjevanje vlog, ki so slednjim priloèna, nato pa vloge doslednoizpolnite in jim, v kolikor je to mogo~e, zaradi poenostavitve in skrajšanja postopka sami priloìte ustreznodokumentacijo ter jih pravo~asno oddate na naš naslov (velja za VSE starše, ki èlijo uveljaviti zniàno pla~ilo vrtca zaleto 2008 in imajo njihovi otroci, ki so vklju~eni v vrtec, skupaj z vsaj enim od staršev stalno prebivališ~e na obmo~ju ob~ineRa~e-Fram; pri otrocih tujcev mora imeti vsaj eden od staršev na obmo~ju ob~ine Ra~e-Fram za~asno prebivališ~e in bitizavezanec za dohodnino v Republiki Sloveniji).

Tistim, ki vloge za zniàno pla~ilo vrtca ne bodo vloìli pravo~asno, jim bo zara~unan prispevek staršev v maksimalni(polni) višini, to je v višini 80 % veljavne ekonomske cene!

V primeru kakršnihkoli dilem in vprašanj smo dosegljivi na tel. št.: 609-60-25 (Branko Lah).

OBÎNA RAÊ-FRAM



Na podlagi Pravilnika o dodeljevanju dràvnih pomo~i, pomo~i de minimis in izvajanju drugih ukrepov razvoja kmetijstvain podeèlja v ob~ini Ra~e - Fram (v nadaljevanju: pravilnik) in Odloka o prora~unu Ob~ine Ra~e - Fram leto 2007 (MUV,št. 3/07), Ob~inska uprava Ob~ine Ra~e - Fram objavlja

JAVNI RAZPISZA DODELITEV FINAN^NIH SREDSTEV ZA OHRANJANJE IN RAZVOJKMETIJSTVA IN PODE@ELJA V OBÎNI RAÊ - FRAM V LETU 2007

I. PREDMET JAVNEGA RAZPISA

Ob~ina Ra~e - Fram (v nadaljevanju: ob~ina) razpisuje nepovratna finan~na sredstva za ohranjanje in razvoj kmetijstvain podeèlja za leto 2007 v okvirni višini 52.955 EUR po shemi dràvnih pomo~i v kmetijstvu, skladno z Uredbo komisije(ES) št. 1857/2006 in Uredbo komisije (ES) št. 1998/2006.

II. OKVIRNA VIŠINA RAZPISANIH SREDSTEV

III. UKREPI IN UPRAVIÊNCI

1. Nalo`be v kmetijska gospodarstva za primarno proizvodnjo

Upravi~enci do pomo~i:- nosilci kmetijskih gospodarstev - fizi~ne osebe, ki ustrezajo pogojem majhnih in srednje velikih podjetij, kot je opredeljenov Prilogi I št. 70/2001, ki se ukvarjajo s primarno pridelavo kmetijskih proizvodov, imajo sede` na obmo~ju ob~ine Ra~e - Fram in so vpisani v register kmetijskih gospodarstev ter imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljiš~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.

1.1. Posodabljanje kmetijUpravi~eni stroški:

- stroški izdelave poslovnih na~rtov, stroški izdelave ocene vplivov na okolje,

- stroški obresti za kredite za nalo`be:

• graditev, prenovo, adaptacijo gospodarskih objektov kmetije,

• razširitev, posodobitev ter pridobivanje novih zmogljivosti v osnovni kmetijski dejavnosti,

• nakup kmetijskih zemljiš~, nove in rabljene opreme ter kmetijske mehanizacije.

Pogoji za pridobitev pomo~i:

K vlogi za subvencioniranje obresti kreditov mora upravi~enec predloìti:

- ponudbo oziroma predra~un za nameravano investicijo,

- dokumentacijo za pridobitev kredita v skladu z navodili banke.

Ocenjevanje upravi~enosti dodeljevanja posojila s subvencionirano obrestno mero opravi Odbor za kmetijstvo.



Pri enakih pogojih imajo prednost tisti vlagatelji, ki v zadnjih treh letih niso dobili subvencionirane obrestne mere izob~inskih sredstev.

Sredstva za subvencije se prednostno podeljujejo za programe, ki predstavljajo prosilcem osnovni vir pre`ivljanja, ob tem da:- mora biti investicija zaklju~ena pred izpla~ilom sredstev,- mora biti vlagatelj nosilec kmetijskega gospodarstva, imeti stalno prebivališ~e na naslovu kmetijskega gospodarstva, imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin,

- morajo vsi ra~uni in dokazila o pla~ilih glasiti na ime nosilca kmetijskega gospodarstva; v primeru, da je kmetija vklju~ena v sistem DDV, mora biti nosilec kmetijskega gospodarstva dav~ni zavezanec,

- kmetijsko gospodarstvo ne sme biti podjetje v te`avah.

Višina pomo~i:- do 40 % upravi~enih stroškov za poslovne na~rte in ocene vplivov na okolje, do 50 % upravi~enih stroškov na obmo~jih

z omejenimi mo`nostmi oz. na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva,

- do 100 % stroškov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 40 % vrednosti celotne nalo`be oz. do 50 % vrednosti nalo`be na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi.

Najmanjši znesek dodeljene pomo~i je 100 EUR, najvišji znesek pa 2.000 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

1.2. Urejanje pašnikov

Upravi~eni stroški:

- stroški nakupa opreme za ureditev pašnikov in obor (oprema za ograditev in pregraditev pašnika na pašne ~redinke,

pašni aparat, ureditev napajališ~, …).


- izdelan na~rt ureditve pašnika s popisom del, opreme in tehnologijo paše,

- predra~un, ra~un oz. dokazila o pla~ilu stroškov, za katere se uveljavlja pomo~,

- minimalna površina pašnika, ki se ureja, mora biti 1 ha.

Višina pomo~i:

- do 40 % upravi~enih stroškov oz. do 50 % upravi~enih stroškov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi oz. na drugih

obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva.

Najvišji znesek dodeljene pomo~i je 200 EUR/ha na leto.

1.3. Urejanje kmetijskih zemljiš~


- stroški izvedbe manjših in ve~jih agromelioracij: kr~enje drevesne zarasti in grmi~evja, planiranje terena, ureditev

dovoznih poti; mo`no je sofinancirati stroške nove vzpostavitve travinj v sklopu velikih agromelioracij: analiza zemlje,

gnojilni na~rt, nakup in setev travnodeteljnega semena,

- stroški investicijskega programa, v kolikor dela obsegajo nad 12 strojnih ur.


- vloga in odobritev komisije o nameri dela,

- kopija katastrskega na~rta z ozna~bo investicije,

- zemljiškoknji`ni izpisek ali posestni list, iz katerega je razvidno, da je upravi~enec lastnik ali solastnik kmetije in ima

v uporabi najmanj 2 ha primerljivih kmetijskih površin; dokumenti so lahko stari najve~ 1 leto,

- zakupne pogodbe, sklenjene za obdobje najmanj 5 let, v primeru zakupa zemljiš~,

- kr~itveno dovoljenje pristojnega organa, ~e gre za spremembo gozdne površine v kmetijsko,

- pri izvajanju ve~jih agromelioracijskih del se obvezno izdela investicijski program strokovne slu`be Kmetijsko gozdarskega

zavoda Maribor,

- podpisana pogodba z ob~ino o sovlaganju v izvedbo agromelioracijskih del,

- pla~an ra~un o opravljenih strojnih delih,

- pla~an ra~un o nakupa semena in strojnih storitvah,

- pla~an ra~un pooblaš~ene organizacije za analizo zemlje in gnojilne na~rte.



Višina pomo~i:- za izvedbo manjših posegov v urejanje kmetijskih zemljiš~ do 12 strojnih ur sofinanciramo do 40 % upravi~enih stroškov investicijske vrednosti storitve v niìnskem obmo~ju, na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi do 50 % upravi~enih stroškov storitve, oz. za mlade kmete v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva do 50 % upravi~enih stroškov,

- za izvedbo ve~jih posegov v urejanje kmetijskih zemljiš~ s predhodno izdelanim investicijskim programom strokovne slu`be Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor sofinanciramo do 40 % upravi~enih stroškov investicijske vrednosti storitve v niìnskem obmo~ju, na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi sofinanciramo do 50 % upravi~enih stroškov storitve oz. za mlade kmete do 50 % upravi~enih stroškov storitve,

- za izvedbo ve~jih posegov v urejanje kmetijskih zemljiš~ je potrebno imeti izdelan investicijski program strokovne slu`be Kmetijsko gozdarskega zavoda Maribor; za stroške investicijskega programa, analizo zemlje in gnojilne na~rte ter nabavo semena v okviru velikih agromelioracij sofinanciramo v niìnskem obmo~ju do 40 % upravi~enih stroškov oz. do 50 % upravi~enih stroškov na obmo~jih z omejenimi mo`nostmi oz. na drugih obmo~jih, ~e nalo`be izvajajo mladi kmetje v petih letih od vzpostavitve kmetijskega gospodarstva, omejitev setvenih površin je 5 ha.

Najvišji znesek dodeljene pomo~i znaša 1.251 EUR na kmetijsko gospodarstvo na leto.

2. Pomo~ za pla~ilo zavarovalnih premij


Sofinancira se zavarovalna premija v teko~em koledarskem letu, kot to dolo~a Uredba o sofinanciranju zavarovalnih

premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje na nacionalnem nivoju za teko~e leto za:

- zavarovanje posevkov in plodov za kritje izgub, ki jih povzro~ajo: to~a, udar strele, pomladanska pozeba, vihar in poplave,

- zavarovanje doma~ih ìvali za kritje izgub pogina zaradi bolezni, zakola z veterinarsko napotnico oziroma usmrtitve

zaradi bolezni in ekonomskega zakola zaradi bolezni.

Upravi~enci do pomo~i:

- nosilci kmetijskih gospodarstev, ki sklenejo zavarovalno pogodbo za teko~e leto.


K vlogi mora upravi~enec predloìti dodatno dokumentacijo:

- sklenjeno veljavno zavarovalno polico za zavarovanje kmetijske proizvodnje za leto 2007,

- potrdilo o pla~ilu zavarovalne premije,

- zbirno vlogo za neposredna pla~ila za leto 2007 Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeèlja.

Vlagatelj mora imeti ob oddaji vloge vsaj 1 ha primerljivih kmetijskih površin.

Višina pomo~i:

- do 10 % upravi~enih stroškov obra~unane zavarovalne premije; podpora ob~ine, z upoštevanjem Uredbe o sofinanciranju

zavarovalnih premij za zavarovanje kmetijske proizvodnje za teko~e leto, ki jo sprejme Vlada Republike Slovenije, ne

sme prese~i 50 % upravi~enih stroškov obra~unane zavarovalne premije.

Najvišji znesek dodeljene pomo~i znaša 200 EUR na upravi~enca na leto.

Omejitve:Podpore se ne dodelijo:- kmetijskim gospodarstvom, ki niso vpisana v register kmetijskih gospodarstev, ki ga vodi pristojno Ministrstvo za kmetijstvo,

- kmetijskim gospodarstvom, ki imajo sede` in prete`ni del površin, ki so predmet zavarovanja, izven obmo~ja ob~ine.

3. Zagotavljanje tehni~ne podpore v kmetijstvu

Cilj pomo~i je zagotavljanje tehni~ne pomo~i za višji nivo strokovne izobraènosti in usposobljenosti kmetov ter boljši dostop do informacij s podro~ja kmetijstva.

Upravi~eni stroški:- stroški izobraèvanja in usposabljanja kmetov in delavcev na kmetijskem gospodarstvu: stroški organiziranja in

materialni stroški izvedbe programov usposabljanja (predavanja, usposabljanje za izvajanje novih tehnologij, podjetniško usposabljanje kmetov na podeèlju, informativna izobraèvanja, kro`ki, te~aji, prikazi, strokovne ekskurzije ipd., najem



prostora, honorar izvajalcu, oglaševanje, gradiva za udeleènce),- stroški svetovalnih storitev: stroški honorarjev za storitve, ki ne spadajo med trajne ali ob~asne dejavnosti in jih opravijo

tretje osebe,- stroški organizacije forumov, tekmovanj, razstav in sejmov ter sodelovanja na njih: stroški udele`be, najemnine

razstavnih prostorov, simboli~nih nagrad, podeljenih na tekmovanjih do vrednosti 250 EUR na nagrado,- stroški na podro~ju širjenja znanstvenih dognanj (prikazi in demonstracijski poskusi, delavnice, forumi in predavanja

za širšo javnost) pod pogojem, da posamezna podjetja, znamke ali poreklo niso imenovani, z izjemo proizvodov iz Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 in Uredbe Sveta (ES št. 1493/1999), kjer so posamezna podjetja, znamke in poreklo imenovani,

- stroški priprave in izdelave publikacij, kot so katalogi ali spletiš~a, ki predstavljajo dejanske podatke o proizvajalcih iz dane regije ali proizvajalcih danega proizvoda, ~e so informacije in predstavitev nevtralne in imajo zadevni proizvajalci enake mo`nosti, da so predstavljeni v publikaciji (kritje stroškov priprave in tiska katalogov, kritje stroškov vzpostavitve internetne strani).


- registrirana stanovska in interesna društva in zdruènja, ki delujejo na podro~ju kmetijstva, gozdarstva in prehrane na

obmo~ju ob~ine ali regije,

- organizacije, ki so registrirane za opravljanje storitev iz 11. ~lena pravilnika iz podro~ja kmetijstva, gozdarstva in razvoja

podeèlja (v nadaljevanju: registrirani izvajalci).


- izvajalci z Ob~ino Ra~e - Fram sklenejo pogodbo, v kateri opredelijo posamezne naloge, ~asovne roke za izvedbo le-teh

ter na~in izvedbe pla~il,

- finan~no ovrednoten program izvajalca izobraèvanj oziroma storitev z ustreznimi dokazili (kot so kotizacije oz.

participacije kmetov, ~e se izvajalec za to odlo~i idr.),

- pomo~ mora biti dostopna vsem upravi~encem do storitev na ustreznem obmo~ju,

- ~e so izvajalci ali organizatorji nudenja tehni~ne podpore v kmetijstvu nevladne organizacije, ~lanstvo v teh organizacijah

ne sme biti pogoj za dostop do tehni~ne podpore.

Višina pomo~i:

- pomo~ se dodeli do 70 % upravi~enih stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih

pla~il v denarju kmetijskim gospodarstvom.

Najvišji znesek dodeljene pomo~i za društva do 1.500 EUR/ program letno in pomo~i za organizacije do 15.000 EUR/program

letno.

4. Pomo~ za vzpodbujanje proizvodnje kakovostnih kmetijskih proizvodov


- stroški, ki jih zara~unavajo priznani certifikacijski organi za prvo potrditev sistemov zagotavljanja kakovosti in podobnih

sistemov.


- pravne in fizi~ne osebe, ki izvajajo aktivnosti za spodbujanje kakovosti kmetijskih proizvodov in so za to ustrezno

registrirane ter zagotavljajo, da je pomo~ dostopna vsem kmetijskim gospodarstvom na ustreznem obmo~ju na podlagi

objektivno opredeljenih pogojev.

Ob~ina Ra~e - Fram z izvajalci sklene pogodbo, v kateri opredeli posamezne naloge, ~asovne roke za izvedbo le - teh ter

na~in izvedbe pla~il.


- predra~un oziroma drugo dokazilo o predvideni višini stroškov, za katere se uveljavlja pomo~,

- dokazila o izvedbi storitve,

- dokazila o registraciji dejavnosti za izvajanje pomo~i za spodbujanje kakovostnih kmetijskih proizvodov,

- dokazila o vklju~enosti pravnih oz. fizi~nih oseb, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisani v register kmetijskih

gospodarstev in imajo v lasti oz. v zakupu kmetijska zemljiš~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.



Višina pomo~i:

- pomo~ se dodeli do 70 % stroškov v obliki subvencioniranih storitev in ne sme vklju~evati neposrednih pla~il v denarju

proizvajalcem.

5. Pomo~ za zaokroìtev zemljiš~


- stroški pravnih in upravnih postopkov pri medsebojni menjavi kmetijskih zemljiš~.


- fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, so vpisane v register kmetijskih gospodarstev in imajo v lasti

kmetijska zemljiš~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine.


- dokazila o izvedbi arondacije,

- dokazila o pla~ilu stroškov,

- drugi splošni pogoji, povezani z opravljanjem kmetijske dejavnosti.

Višina pomo~i:

- do 70 % upravi~enih stroškov.

6. Pokrivanje operativnih stroškov transporta mleka iz odro~nih krajev


Operativni stroški tovornega prevoza na kilometer v odro~nih krajih.


Subjekti, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti tovornega transporta.


Upravi~enec/izvajalec transporta mora predloìti:

- odlo~bo o registraciji oziroma izpisek iz sodnega registra,

- dokazilo o opravljenih tovornih transportih na odro~nih obmo~jih, z navedbo razdalj,

- seznam lokalnih odro~nih prog z navedbo razdalj in številom prevozov letno,

- izjavo, da zagotavlja ustrezen in kakovosten transport.

Višina pomo~i:

Subvencija je oblikovana glede na priznano pla~ilo stroškov prevoza na dan, to je 8,34 EUR/dan.

7. Nalo`be v predelavo in trènje kmetijskih proizvodov, dopolnilno in nekmetijsko dejavnost

Upravi~eni stroški:- stroški izdelave poslovnih na~rtov za nalo`bo v predelavo in neposredno trènje kmetijskih proizvodov z lastnega in

drugih kmetijskih gospodarstev,- stroški obresti kreditov za nalo`be v dopolnilne in nekmetijske dejavnosti, predelavo in trènje na kmetijskih gospodarstvih.

Upravi~enci do pomo~i:- fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo z dopolnilno in nekmetijsko dejavnostjo, predelavo ali trènjem kmetijskih proizvodov na

kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev s sedeèm v ob~ini, oziroma njihovi druìnski ~lani, ali v njihovem imenu pooblaš~eni vlagatelji.

Pogoji za pridobitev pomo~i:- predra~un za nameravano investicijo,- mnenje pristojne strokovne slu`be o upravi~enosti vlaganja v izbrano vrsto dopolnilne dejavnosti,- upravi~enci morajo po kon~ani investiciji izpolnjevati vse pogoje za opravljanje dopolnilne dejavnosti, dolo~ene v javnem

razpisu, skladno z veljavno zakonodajo in Uredbo o vrsti, obsegu in pogojih za opravljanje dopolnilne dejavnosti na

kmetiji,



- fotokopija dovoljenja o registraciji dopolnilne dejavnosti ali izjava, da bo registriral dopolnilno dejavnost najpozneje eno leto po zaklju~eni investiciji v primeru, ~e dopolnilna dejavnost še ni registrirana,

- dejavnost se mora opravljati v okviru dopolnilne dejavnosti na kmetiji še vsaj naslednjih 5 let po zaklju~eni investiciji,- vsi ra~uni in dokazila o pla~ilih se morajo glasiti na ime nosilca dopolnilne dejavnosti; v primerih, da je kmetija vklju~ena

v sistem DDV, mora biti vlagatelj (nosilec) dav~ni zavezanec,- kreditna pogodba, izra~un obresti, potrdilo o pla~ilu obresti.

Višina pomo~i:- do 50 % upravi~enih stroškov vrednosti storitve,- do 100 % stroškov obresti kreditov za nalo`be na kmetijskem gospodarstvu, za vrednost kredita do 50 % vrednosti

nalo`be.

8. Izobraèvanje in usposabljanje na podro~ju predelave in trènja kmetijskih proizvodov ter dopolnilnih in nekmetijskih dejavnosti

Upravi~eni stroški:- stroški kotizacije in šolnin za te~aje, seminarje, predavanja in strokovne ekskurzije, - stroški vstopnin za strokovne oglede,- stroški strokovnih gradiv.

Upravi~enci do pomo~i:- fizi~ne osebe ter njihovi druìnski ~lani, ki se ukvarjajo z dopolnilno dejavnostjo in nekmetijsko dejavnostjo ter predelavo

ali trènjem na kmetijskem gospodarstvu, ki je vpisano v register kmetijskih gospodarstev in ima sede` na obmo~ju ob~ine.

Višina pomo~i:- do 70 % upravi~enih stroškov.

Pogoji za pridobitev pomo~i:- ra~un oziroma dokazila o pla~ilu stroškov, za katere se uveljavlja pomo~,- program izobraèvanja oziroma usposabljanja, povezanega z dopolnilnimi, nekmetijskimi dejavnostmi, predelavo ali

trènjem kmetijskih proizvodov.

9. Promocija in trènje proizvodov in storitev

Cilj pomo~i je pove~anje prepoznavnosti storitev in proizvodov s kmetijskih gospodarstev, ki niso proizvodi primarne kmetijske proizvodnje.

Upravi~eni stroški:- stroški promocije in trènja (sejmi, katalogi, zloènke, razstave, raziskave, svetovalne storitve).

Upravi~enci do pomo~i:- fizi~ne osebe, ki se ukvarjajo s kmetijsko, nekmetijsko dejavnostjo ali predelavo in so vpisani v register kmetijskih

gospodarstev ter/ali imajo v lasti oziroma v zakupu kmetijska zemljiš~a, ki leìjo na obmo~ju ob~ine,- pravne osebe, ki izvedejo aktivnost za namen promocije in trènja kmetijskih in nekmetijskih proizvodov ter storitev s

kmetij.

Višina pomo~i:- do 70 % upravi~enih stroškov.

Pogoji za pridobitev pomo~i:- potrdilo o registraciji dopolnilne oziroma nekmetijske dejavnosti,- predra~un, ra~un oz. dokazila o pla~ilu stroškov, za katere se uveljavlja pomo~.

IV. VSEBINA IN MESTO ODDAJE VLOGE

Vlagatelji oddajo vlogo, ki vsebuje:- prijavni obrazec: "Vloga za dodelitev finan~nih sredstev za ohranjanje in razvoj kmetijstva in podeèlja v ob~ini Ra~e

- Fram v letu 2007", - obvezne priloge k vlogi, ki so predloène kot dokazila k posameznim ukrepom.



Vlogo dvignete v tajništvu ob~ine ali na oddelku za podro~je kmetijstva v ~asu uradnih ur, ali na Kmetijsko svetovalnislu`bi v Ra~ah, Cesta talcev 1 (Ema Cebe).

Vloge s prilogami je potrebno oddati na sedeù Ob~ine Ra~e - Fram v ~asu uradnih ur ali nasloviti na naslov: Ob~ina Ra~e- Fram, Grajski trg 14, Ra~e. Vlagatelj s svojim podpisom jam~i za pravilnost v vlogi navedenih podatkov.

V. OBRAVNAVANJE VLOG

Vloge bo obravnavala strokovna komisija, ki jo imenuje ùpan Ob~ine Ra~e - Fram.

O dodelitvi sredstev upravi~encem po tem pravilniku odlo~a direktor ob~inske uprave ali druga od direktorja pooblaš~enauradna oseba z odlo~bo, po predlogu komisije.

V odlo~bi se podrobneje opredeli namen in višina sredstev za posamezen ukrep, opravi~ljive stroške in mo`nost preverjanjanamenske porabe sredstev.

Medsebojne obveznosti med ob~ino in prejemnikom pomo~i se uredijo s pogodbo.

Vloge upravi~encev se obravnavajo po kronološkem vrstnem redu, do porabe sredstev.

VI. ROK ZA PRIJAVO NA JAVNI RAZPIS

Razpis je odprt do porabe sredstev na doloèeni postavki, vendar najkasneje do:

• 30.09.2007 (za obdobje do 15.9.2007 sprejemamo vloge od 16.9.2007 do 30.9.2007); • 10.12.2007 (za obdobje od 1.10.2007 do 10.12.2007 sprejemamo vloge od 1.12.2007 do 10.12.2007).Prepozne, nedovoljene ali nepopolne vloge bodo izlo~ene iz nadaljnjega postopka, vlagatelji pa bodo o tem posebej

obveš~eni.

Dodatne informacije dobite na navedenem naslovu ali po telefonu na številki 609 60 24 (Tanja Kosi) ter na Kmetijskosvetovalni slu`bi v Ra~ah (Ema Cebe), Cesta talcev 1, telefon 609 60 70.

Informacije o razpisu so objavljene na spletnih straneh Ob~ine Ra~e - Fram (www.race-fram.si).

Številka: 034/ 8-2007

Datum: 21. 8. 2007

@upan

Ob~ine Ra~e -Fram

Branko LEDINEK, l.r.


NAGRADNO VPRA[ANJE {t. 1

Poveìte osebe na fotografiji z njihovimi sedanjimi dràvnimi funkcijami oz. statusom?

1) dr. Janez Drnov{ek a) predsednik Vlade RS

2) Janez Jan{a b) bivši predsednik RS

3) Milan Ku~an c) sedanji predsednik RS

Uredni{tvo


Na podlagi 45. in 47. ~lena Uredbe o pridobivanju, razpolaganju in upravljanju s stvarnim premoènjem dràve in ob~in(Uradni list RS, št. 12/03) in v skladu s sprejetim letnim programom prodaje in prora~unom Ob~ine Ra~e - Fram za leto2007, objavlja Ob~ina Ra~e - Fram

JAVNO ZBIRANJE PONUDBza prodajo stvarnega premoènja v lasti Ob~ine Ra~e - Fram

I. Predmet prodaje in izhodiš~na cena nepremi~nin:a) stavbna zemljiš~a za stanovanjsko gradnjo v naselju Kopivnik (pri nekdanji gozdarski hiši) v obsegu:

1. parceli št. 130/13 in 129/8 k.o. Kopivnik v skupni izmeri 614 m2, za izhodiš~no ceno 12.280 EUR,

2. parceli št. 130/14 in 129/7 k.o. Kopivnik v skupni izmeri 681 m2, za izhodiš~no ceno 13.620 EUR;

b) stavbna zemljiš~a za stanovanjsko gradnjo v naselju Podova (ob koncu naselja pri nekdanji šoli) v obsegu:

3. parcela št. 706/1 k.o. Podova v izmeri 657 m2, za izhodiš~no ceno 17.739 EUR,

4. parcela št. 706/5 k.o. Podova v izmeri 826 m2, za izhodiš~no ceno 22.302 EUR,

5. parcela št. 706/6 k.o. Podova v izmeri 912 m2, za izhodiš~no ceno 24.624 EUR.

Izhodiš~na cena predstavlja ceno stavbnega zemljiš~a, ne vklju~uje pa DDV v višini 20 %, priklju~itve na vodovodno inkanalizacijsko omre`je, elektri~no in telefonsko omre`je ter izdelave tehni~ne dokumentacije. Vsa stavbna zemljiš~a sonaprodaj po na~elu "videno - kupljeno".

II. Pogoji razpisa:

1) Na javnem razpisu lahko sodelujejo pravne in fizi~ne osebe. Pisne ponudbe morajo vsebovati naslednje dokumente:• pravne osebe morajo priloìti izpisek iz sodnega registra, samostojni podjetniki izpis iz registra Dav~ne uprave RS, fizi~ne osebe pa potrdilo o dràvljanstvu,

• fizi~ne osebe in samostojni podjetniki morajo v ponudbi navesti slede~e podatke: ime in priimek, naslov stalnega bivališ~a, EMŠO, dav~no številko, številko transakcijskega ra~una in fotokopijo osebnega dokumenta,

• pravne osebe morajo v ponudbi navesti naslednje podatke: naziv, sede` in zakonitega zastopnika, dav~no številko ter številko transakcijskega ra~una,

• potrdilo o vpla~ilu varš~ine. Ponudniki vpla~ajo varš~ino v višini 10% od izklicne cene na transakcijski ra~un Ob~ine Ra~e - Fram, {t.: 01298-0100008874.

2) Ponudniki morajo v ponudbi navesti:• nepremi~nine, za katere dajejo ponudbe v tem postopku in• ponujeno ceno - pri tem lahko ponudnik navede višjo ceno od izhodiš~ne cene, dolo~ene s cenitvijo.

3) Ponudniki morajo oddati pisne ponudbe v zaprti ovojnici najkasneje do petka, 28. septembra 2007, do 13.00 ure, in

sicer na naslov: Ob~ina Ra~e - Fram, Grajski trg 14, 2327 Ra~e, s pripisom: "Javno zbiranje ponudb - ponudba za

odkup zemljiš~a - NE ODPIRAJ."

4) Kriterij za izbiro najugodnejšega ponudnika je najvišja ponudbena cena. V primeru enakih ponudb bo kriterij za izbiro

~as vloìtve posamezne ponudbe; prednost ima prvoprispela ponudba.

O najugodnejšem ponudniku bo na podlagi predloga komisije odlo~al ùpan. Odpiranje ponudb in postopek za izbor

najugodnejšega ponudnika bo opravila komisija za vodenje in nadzor postopka. V primeru, da komisija oceni, da zgolj

na osnovi opredeljenih kriterijev izmed zavezujo~ih ponudb ne more izbrati najugodnejšega ponudnika ali da je mogo~e

dose~i ugodnejše pogoje razpolaganja, lahko pozove vse ponudnike, da ponudbo še dopolnijo v posameznih elementih,

ali z njimi opravi pogajanja.

5) Najugodnejši ponudnik bo izbran s sklepom v roku 10 dni po poteku roka za oddajo ponudb.

6) Izbrani ponudnik mora v 15 dneh po pravnomo~nosti sklepa o izbiri skleniti z lastnikom kupoprodajno pogodbo in

pla~ati preostali del kupnine v 8 dneh po podpisu pogodbe. Poleg tega bo kupec dolàn pla~ati pripadajo~e

stroške overitve pogodbe in še stroške izvedbe pogodbe v zemljiški knjigi.



ê izbrani ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe in pla~al celotne kupnine v dolo~enem roku, se domneva, da jeodstopil od ponudbe, pla~ana varš~ina pa se mu ne vrne in zapade v korist Ob~ine Ra~e - Fram.

ê bi se zgodil ta primer iz prejšnjega odstavka, lahko prodajalec sklene kupoprodajno pogodbo z naslednjim najugodnejšimponudnikom brez javnega razpisa.

7) Varš~ina bo izbranemu ponudniku vra~unana v kupnino, neizbranim ponudnikom pa bo v 8 dneh po pravnomo~nosti

sklepa o izbiri ponudnika brez obresti vrnjena.

8) Ob~ina Ra~e - Fram si pridrùje pravico ustaviti za~eti postopek prodaje stavbnih zemljiš~ do sklenitve pravnega

posla, pri ~emer ponudnikom povrne pla~ane varš~ine brez obresti. Prodajalec tudi izklju~uje svojo obveznost skleniti

pogodbo s ponudnikom, ki ponudi najugodnejše pogoje.

Podrobnejše informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo ponudniki na tel. številki 02/609-60-16, kontaktna oseba jeSuzana Pungartnik. Vsa stavbna zemljiš~a si je mogo~e po predhodnem dogovoru ogledati.

OBÎNA RAÊ - FRAM


Društvo za pomo~ trpe~im in bolnim - Rde~i noski, kiima sede` v Ljubljani in katerega slogan je "Za nasmehna obrazih bolnih otrok", organizira vedre vizite klovnovzdravnikov po slovenskih bolnišnicah. Na vizitah se klovnizdravniki, ki so za to delo usposobljeni profesionalniumetniki, posvetijo vsakemu bolniku s programom, ki jeprilagojen njihovi starosti in tipu ter stopnji bolezni. Klovnizdravniki se s pomo~jo rde~ega noska la`je pribliàjomalim pacientom in tako doseèjo ve~jo dojemljivost otrokza zdravljenje, vnesejo pa tudi pozitivne in barvite misliv sivi bolnišni~ni vsakdan.

Program, ki ga Rde~i noski izvajajo, podpira strokovnajavnost, najbolj pa mali bolniki in njihovi starši. Tudiznanstveno je dokazano, da je t. i. smehoterapijapomembna na poti do hitrejšega ozdravljenja in obujanjaìvljenjskega poguma pri hudo bolnih otrocih.

Obveš~amo vas, da smo pristopili k akciji zbiranjaodpadnih ra~unalniških kartuš in tonerjev. Zbiralno mestole-teh je na sedeù Ob~ine Ra~e-Fram, kjer se - ko se zaglavnim vhodom povzpnete po stopnicah z rde~o preprogodo hodnika - za vogalom na desni strani nahaja posebnaškatla ve~jega formata z logotipom društva (prispevekslednjega lahko preberete na strani 65).

Prosimo vas torej, da kartuš in tonerjev, ki niso ve~uporabni, ne me~ete pro~, temve~ jih prinesete na našezbirno mesto.

Rde~i noski, predvsem pa mladi hudo bolni otroci, vamin nam bodo iz srca hvale`ni.

Ob~ina Ra~e-Fram

Prisko~imo na pomo~ Rde~im noskom in njihovim mladim pacientom


Rezultati nagradne igre iz prej{nje{tevilke Novic

Na straneh Novic št. 35-2/2007, ki so izšle junija 2007,smo pod naslovom "Ob ob~inskem prazniku sprašujemoin nagrajujemo" natrosili 18 tematsko raznovrstnih vprašanj,nekomu, ki bo poslal dopisnico z vsemi pravilnimi odgovori(tisti, ki so prispeli na kakršen koli drug na~in, so biliavtomatsko izlo~eni), pa obljubili lepo nagrado donatorjaakcije POZEJDON TURIZEM - Matja` Tomani~ s.p. izRa~.

Po poteku roka za posredovanje odgovorov smo našteli 17dopisnic, pri preverjanju to~nosti odgovorov pa ugotovili,da zastavljena vprašanja za vse sodelujo~e o~itno niso bilaravno ma~ji kašelj, saj je le 5 pošiljateljev vedelo pravilenodgovor na vseh 18 vprašanj.

In kako so se glasili pravilni odgovori?1.B, 2.B, 3.D, 4.C, 5.A, 6.C, 7.C, 8.B, 9.B, 10.2-A-c, 11.C,

12.A, 13.B, 14.A, 15.B, 16.D, 17.B, 18.C.

Matja` Tomani~, ki smo ga poprosili, da kar sam iz`rebanagrajenca, je torej pomešal 5 dopisnic z vsemi odkljukanimiodgovori in izvlekel tisto, kjer na mestu pošiljatelja piše:Zoran PERDIJA, Ljubljanska c. 14 A, 2327 Ra~e.

Nagrajencu ~estitamo, obvestilo o lepi nagradi Pozejdonturizma - brezpla~nem najemu apartmaja za 2 osebi naRogli za 5 dni - pa mu je è bilo vro~eno.

Z ozirom na to, da tudi tokrat pripravljamo nagradno igroin znova obljubljamo lepo nagrado Pozejdon turizma, tistim,ki doslej niste imeli sre~e pri `rebu, polagamo na srce, da nevrète puške v koruzo, ampak raje napnete mo`gane, vzametev roko pisalo in dopisnico ter pravilne odgovore na vsazastavljena vpra{anja pošljete v naše uredništvo. Seveda sez enakim predlogom obra~amo tudi na vse tiste, ki doslej vnaših igrah še niste sodelovali.

Odgovore ~akamo najkasneje do konca septembra 2007.

Uredništvo


Uradne ure Ob~inske uprave Ob~ine Ra~e-Fram in obratovalni ~as

Zbirnega centra za lo~eno zbiranje odpadkovRa~e

Ker se mnogi še vedno ne morete navaditi na to, da jezadeve na ob~ini mogo~e urejati le v ~asu uradnih ur,odpadke v zbirni center za njihovo lo~eno zbiranje paodlagati le v ~asu tamkajšnjega obratovalnega ~asa, znovaobjavljamo oba urnika in vas pozivamo k njunemudoslednemu spoštovanju.

• Uradne ure ob~inske uprave:- ponedeljek: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 15.00,- sreda: od 8.00 do 12.00 in od 13.00 do 17.00,- petek: od 8.00 do 13.00.

• Obratovalni ~as Zbirnega centra za lo~eno zbiranjeodpadkov Ra~e:

- sreda: od 14.00 do 18.00,- sobota: od 8.00 do 12.00.

Odpadki, pripeljani v zbirni center, morajo biti sortiranipo odlagališ~ih.

Ob~ina Ra~e-Fram


Kdo izmed delavcev Ob~ine Ra~e-Fram (natan~-neje njenega reìjskega obrata), ki jih pogosto vide-vamo na najrazli~nejših komunalnih akcijah vlokalnem okolju, je na fotografiji, ki je bila posnetaleta 1959?

a) Anton Pliberšek

b) Maksimiljan Novak

c) Vladimir Golaušek

d) Miran Graši~Uredni{tvo


Sloveniji se obeta nova teritorialna razdelitev. Naša dràva bo tako dobila:

a) kantone b) pokrajine c) province

Uredni{tvo


Sre~no, Irena Arcet,

pozdravljen, Samo Raj{p!

Na podro~ju komunale in urejanja okolja je zadnji dve letiposebej ìvahno. No, gre za dejavnost, kjer je ìvahno inpestro vselej, saj gre za podro~je, ki je morda ob~anom najbolj"na o~eh" in se mu tudi v ob~inski upravi posve~a velikapozornost ter namenjajo znatna prora~unska sredstva. Vendarimam sedaj v mislih druga~no ìvahnost - kadrovsko.

Po ustanovitvi Ob~ine Ra~e-Fram je ledino na podro~jukomunale in varstva okolja oral Boò Štauber, pravnik, kije pri tem obse`nem in pogosto nehvale`nem delu vztrajalenajst let. S 1. aprilom 2006 ga je nasledila Irena Arcet, dipl.in`. grad., doma iz Sp. @erjavcev pri Lenartu, ki se je odli~novklopila v kolektiv, naše lokalno okolje in delo, ki se ga ševedno drì prizvok, da nekoliko bolj priti~e moškemu spolu.

Po 15 mesecih slu`bovanja v Ob~ini Ra~e-Fram se je Irenaposlovila; mlada, sposobna in podjetna, kot je, se je odlo~ilasvoje potenciale izkoristiti v enem izmed projektantskihpodjetij, kjer verjamemo, da jo bo nov kolektiv do takrat, koboste prebirali septembrske Novice, è spoznal kot prijetnoin prizadevno novo sodelavko.

V sobi št. 1 naše ob~inske uprave pa se, v kolikor gaslu`bene obveznosti ne pokli~ejo na teren, na telefonskištevilki 609-60-17 sedaj oglaša Samo Rajšp, tridesetletnidipl. in`. prometa, sicer doma~in, doma iz Frama. Samo jebil pred tem delavec podjetja Avto Jarc Maribor in Javnegakomunalnega podjetja Nigrad, od 1.6.2007 pa je za nedolo~en~as zaposlen v naši ob~inski upravi, na delovnem mestusvetovalca za komunalo in urejanje okolja.

Obema - tako Ireni kot Samu - èlimo veliko pozitivnihizkušenj in obilo uspeha na novem delovnem mestu.

S. A.

KOMUNALNO-CESTNOGOSPODARSTVO

Poletje mineva v znamenjuizpolnjevanja delovnega plana

Pozdravljeni!

V drugo polovico koledarskega leta smo vstopili delovno,s polnim zamahom in v skladu s plani, ki smo si jih zadali vsprejetem prora~unu za teko~e leto. Sprotno smo izvajalirazna vzdrèvalna dela na vodovodu in kanalizaciji ter saniralinekatere manjše komunalne odseke. Glede na dejstvo, da jev naši ob~ini sorazmerno veliko novogradenj, morajo pridnidelavci v reìjskem obratu Ob~ine Ra~e-Fram izvesti velikohišnih priklju~kov za vodovod in fekalno kanalizacijo.

V poletnih mesecih se zaradi nekoliko manjše frekvencevozil obi~ajno posvetimo manjšim sanacijam obcestnihjaškov, urejanju bankin in muld, krpanju udarnih jam tergramoziranju makadamskih cest, prav tako pa tiste najboljpotrebne odseke lokalnih in krajevnih cest tudi preplastimoali na novo asfaltiramo.

Na tem podro~ju se lahko to poletje pohvalimo z nekajnovo asfaltiranimi odseki in sicer:

- v Loki mimo kme~kega turizma A~ko,

- del odseka v Kopivniku Frešer - Viso~nik,

- mimo kapelice sv. Neè v Framu,


IZ DELA OB^ INSKE UPRAVE

Primopredaja dela med Ireno in Samom je kon~ana

Tudi delavci, vklju~eni v program javnega dela "Urejanje, varstvo okolja inohranjanje naravne ter kulturne dediš~ine", pomembno pripomorejo k

ureditvi in prijaznemu videzu okolice po vsej ob~ini; skrbijo tudi za okolico pomnikov kulturne dediš~ine


- v zaselku Varta proti Ivan~i~u,- Ljubljanska cesta - Ra~ki ribniki,- Cesta talcev v Ra~ah - Gali~,- na Ješenci - Ribi~,- odsek v Kopivniku proti Repniku,- odsek Majeri~ v Morju,- novo naselje Zg. Gorica,- odsek proti Mileni Štern v Loki,- dvoriš~e pred domom DU Ra~e.

V letošnjem letu so še predvidena obnovitvena cestna delain odseki cest za asfaltiranje, vendar bo veliko odvisno tudiod uspeha na razpisu (prijavili smo se na razpis za pridobitevsredstev s strani Agencije za regionalni razvoj RS).

Izgradnja I. faze plo~nika Ra~e - Brezula - Podova, kjerje kot sofinancer sodelovalo tudi Ministrstvo za promet RS,se je kon~no zaklju~ila in pomeni velik doprinos k varnostivseh udeleènih v prometu, predvsem pa to velja za pešcena tem obmo~ju. Objavljen je bil è razpis za izgradnjo II.faze - do konca naselja Podova. Kot najugodnejši izvajalecje bilo izbrano Cestno podjetje Maribor in ~e ne bo prišlo dokakšnih zapletov, se bodo lahko dela è v jesenskem ~asunadaljevala.

Po izvedbi dveh leè~ih policajev oz. spri~o dvignjenihprehodov za pešce je sicer bilo kar nekaj pripomb s stranivaš~anov, vendar so se v zadnjem ~asu strasti nekolikopomirile.


Protiprašno prevleko sta pred nedavnim dobila tudi dotlej še makadamskaodseka ceste v Ra~ah (proti Gali~u - zgoraj) in v Morju (proti Majeri~u)

Otvoritev ceste Loka-A~ko, 13.7.2007

Otvoritev ceste Kopivnik-Frešer, 27.7.2007

Ena od cest, pripravljenih za asfaltiranje


Vsekakor ne smemo mimo najve~je investicije v našiob~ini, to je izgradnje ve~namenske športne dvorane v Ra~ah.Dela so se è prevesila v zaklju~no fazo; izvajalca GP Ptujnamre~ zavezuje pogodba, da do 1. oktobra 2007 kon~a zvsemi deli in tako preda objekt v uporabo.

Seveda pa ne smem pozabiti na varstvo okolja, kjer imampredvsem v mislih obe ~istilni napravi (^N Ra~e in ^NPodova), ki bolj ali manj po svojih zmogljivostih sluìtasvojemu namenu. Na ~istilni napravi Podova je bil v mesecujuliju napravljen delni remont, kar pomeni, da je dejanskiizkoristek ~iš~enja fekalnih vod precej ve~ji. Zelo pomembnoje, da so teàvam kon~no z vso resnostjo prisluhnili tudi vklavnici Ra~e in s pomo~jo tujih izvajalcev posodobili lastno~istilno napravo, s to investicijo pa posledi~no zelorazbremenili è tako preobremenjeno ^N Ra~e. @elim in

upam, da bodo dovolj hitro reagirali tudi ostali ve~jionesnaèvalci in poskrbeli, da bo tudi njihov deleònesnaèvanja ~im manjši in da ne bo presegal normativov.

Kot velevajo varnostni predpisi in prometna zakonodaja,smo tudi letos pred za~etkom šolskega leta prednostno vokolici obeh šol in vrtcev poskrbeli za ustrezno prometnosignalizacijo (talne ozna~be in prometne znake). Mal~kom,ki obiskujejo oba otroška vrtca, prav tako pa tudi prvošol~komnaših osnovnih šol, so bile razdeljene kresni~ke in rutice, znamenom varnejše poti v in iz šol in vrtcev. Na podro~juprometne varnosti bomo še to jesen na ve~ mostovih postavilivarnostne ograje in poskrbeli za pravilno namestitevdotrajanih in manjkajo~ih prometnih znakov.

Pa se {e za nekaj ~asa vrnimo k “tipi~ni komunali”:zaklju~ena je bila sanacija plazu v Loki (izvajalec SlavkoPredan s.p.) in sanacija dveh plazov ob Framskem potoku(izvajalec VGP Ptuj).

Zaradi spodjedanja breìn ob vodotokih je bilo nujnopotrebno s kamnito zlo`bo sanirati del Framskega potoka (vsrediš~u Frama, pri baru Studen~ek).

Prav tako je bilo potrebno sanirati potok v Zgornji Gorici(ob asfaltnem športnem igriš~u oz. pri kapelici).


Do ve~je varnosti v prometu naj bi pripomogli tudi t.i. leè~i policaji

Plo~nik ob Ptujski cesti


Na{i prizadevni komunalni delavci so znova skopali tudiprecej ja{kov; na fotografijah, ki sledita, je tisti, ki so se galotili pri gostilni Karla v Ra~ah.

Ob koncu ~lanka naj dodam le še to, da smo - kot pove ènaslov - poleti delali v skladu z zastavljenim planom, ki je zaletošnje leto znova precej zajeten. Zato nas tudi za prihajajo~ojesen ~aka še veliko dela. Torej: ~im prej zavihajmo rokavein s skupnimi mo~mi dokaìmo soob~anom in vsem tistim,ki so kakorkoli povezani z našo vzorno urejeno ob~ino, dasmo še naprej sposobni sprotno slediti za~rtanim ciljem.

Samo RAJŠP

DRU@BENE DEJAVNOSTI

Nikoli izpeti pesmi: pred{olskavzgoja in {olstvo

Sodim v generacijo, ki je osnovno šolo kot zadnja kon~ala"neusmerjeno". In upala bi si trditi, da je bila kasnejša uvedbat. i. usmerjenega izobraèvanja kar pomembna prelomnicav slovenskem prostoru. Ne vem sicer, ali je bila prelomnicatudi v smislu zagotovitve širšega obsega in višje ter trajnejšekakovosti znanj (v to, resnici na ljubo, kar malo dvomim, dabi o tako pomembnem vprašanju obstajale kakšne poglobljenestrokovne analize, pa tudi še nisem slišala), gotovo pa je bilaprelomnica v smislu iskanja vedno novih rešitev in pogostihobra~anj kopice dotlej veljavnega na glavo. S pojavomdemokracije, politi~nih strank in parlamentarnega odlo~anjapa so spremembe na splošno postale naša edina stalnica, kije mo~no prisotna tudi na ob~utljivem podro~ju predšolskevzgoje (pa še kako!) in osnovnošolskega izobraèvanja.

• Parlamentarna jesen obeta vnovi~ne spremembe predšolske in šolske zakonodajeNe, nimam namena razpredati tako na dolgo in široko, kot

bi bilo mogo~e. O tem smo namre~ è in bomo še preve~ inpreve~krat brali v vseh drugih ~asopisih, ko bo o najnovejšihpredlogih sprememb Zakona o vrtcih in Zakona o osnovnišoli jeseni završalo v parlamentarnih klopeh in se bodo medposlanci vneli argumenti za in proti novelam, ki bodo najbr`(kajti nove izvoljence ljudstva bomo dobili è prihodnje leto)za name~ek imeli è nekoliko predvolilni prizvok. Kot bi nebilo dovolj burno è brez te dodatno oteùjo~e okoliš~ine,pod vplivom katere se v~asih znajo izcimiti dokajnepredvidljive in neverjetne rešitve!

Kakorkoli è - zaenkrat se torej bolj ali manj le trese gora,kaj pa bo v kon~ni fazi z vsega skupaj dejansko nastalo inkatere izmed mnoìce dokaj korenitih novosti bodo prišleskozi dràvnozborsko "sito", bomo šele videli. Najbr` celoè dokaj kmalu. Torej še nekaj ~asa po~akajmo in se pustimopresenetiti.

Na podro~ju PREDŠOLSKE VZGOJE gredo aktivnosti(è nekaj ~asa) v smer poenotenja cene slovenskih vrtcev, kiso sedaj zelo razli~ne (v naši ob~ini so, sploh za I. starostnoobdobje, uradno med najni`jimi v dràvi, ~eprav je realnaslika nekoliko druga~na).

Predlog, okoli katerega se v zadnjem ~asu najbolj krešejomnenja lai~ne, strokovne ter politi~ne javnosti, pa se nanašana predvideno zakonsko dolo~ilo, da bi bili od 1. septembra2008 (torej z naslednjim šolskim letom) starši iz druìn, kjerorganizirano obliko predšolske vzgoje so~asno koristita dvaotroka, za drugega otroka upravi~eni do brezpla~nega vrtca(sedaj so za starejšega otroka, glede na dohodke inpremoènje druìne ter posledi~no uvrstitev v enega odpla~ilnih razredov, kjer znaša razpon pla~ila od 10 do 80 %ekonomske cene programa vrtca, upravi~eni le do dodatnega10 % zniànja pla~ila). Nastale obveznosti iz naslovanajnovejše predvidene spremembe, ki je med starši seveda èmo~no odjeknila in se prijela, naj bi poravnala dràva (tasedaj pri kritju stroškov predšolske vzgoje, razen v smislusofinanciranja nekaterih investicij, ni z ni~emer udeleèna,



saj ve~inski, okoli 80 % dele` ekonomske cene vrtcev,pokrijemo ob~ine stalnega prebivališ~a otrok, preostali deleèkonomske cene pa preko oskrbnin odpade na starše). Prvitrenutek se vse to sliši nadvse lepo, vseh pohval vredno, sstrani oblastnih struktur prijazno nagovarjajo~e, ~e ne è karne`no boàjo~e. Ali pa celo nekoliko prvoaprilsko; kakor zakoga pa~. Vendar se dobršen del pravljice razblini takoj, ko~lovek malo potla~i ~ustveno vzhi~enje in dovoli mo`ganom,da si skušajo zadevo, ki se (morda) obeta, predstavljati vpraksi. Na ta krasen predlog namre~ è brez posebnihvisokodone~ih analiz me~e senco kopica (zaenkrat še povsemnedore~enih) vprašanj in tehtnih dilem, ki bi v primeru, dazanje ne bi našli ustreznih rešitev pred uzakonitvijo, napodro~je predšolske vzgoje utegnile zvaliti le še plaz dodatnihkamnov spotike. Ker teh è sedaj ne manjka, je vsekakorsmiselno še kako dobro premisliti, preden bi najnovejša kostza glodanje meso postala. Teorija in praksa na podro~juotroškega varstva namre~ ̀ e v sedanji situaciji marsikdaj nehodita vštric, vsi dosedanji poskusi, da bi ju spravili na istiimenovalec, pa so bolj kot ne neslavno propadli. Potemtakemlahko samo upamo, da se je iz tega kdo, ki ima v rokah škarjein platno, è kaj koristnega nau~il. Vsekakor si tisti, kizagovarjamo pravi~nost in enaka merila za vse starše oz. nasplošno za vse ljudi, ne ̀ elimo novih krivic za ene in dodatnihprivilegijev za druge, pri ~emer bi bilo to, kam bi kdo sodil,v danem primeru odvisno zgolj od starostne razlike medbratci in sestricami. Do brezpla~nega vrtca naj bi bili posedanjem predlogu namre~ upravi~eni le starši tistih mal~koviste druìne, ki so rojeni v manjših ~asovnih razmahih (do 4oz. maksimalno 5 let, kajti najmlajši se v vrtec oz. jaslivklju~ijo z dopolnjenim letom dni starosti, najstarejšo skupinovrtca pa obiskujejo 5-6 let stari otroci) in je na ta na~in lahkoizpolnjen pogoj njihove so~asne vklju~enosti v vrtec. Za vseostale pa predvidena novela zakona ne prinaša nobenihsprememb na bolje, kar zadeva višino pla~ila staršev.

Se tudi vam zdi, da to ne bi bila ravno najbolj posre~enaoblika sicer tako pogosto opevane enakopravnosti predzakonom? Pa to seveda še zdale~ ni vse, kar pred resnejšimirazpravami o takem predlogu najbr` ̀ e popolnega laika zbode

v oko; naveden pomislek namre~ sodi v kategorijo tistih, ki~loveku pa~ (poleg tega, kje bo dràva vzela denar) karavtomatsko padejo na um. ê gremo le korak dlje, pa jihnaletimo še na kar nekaj. V Ve~erovi rubriki "Odmev" se je7.8.2007 nekaterih globljih, a še kako umestnih, dotaknilatudi Ksenija Koren, ki je v razmišljanju na to temo, podpomenljivim naslovom "Vrtec ni garaà", med drugimzapisala tudi: "Kako naj si recimo vladni predlog tolma~ijotisti, ki so se po rojstvu prvega otroka od partnerja razvezali,a bi sre~o pri ustvarjanju druìne ponovno èleli poskusiti zdrugim? Bodo šteli samo otroci, ki jih bosta imela skupaj?Zatiskati si o~i, da takih primerov ni zmeraj ve~, bi bilopreve~ konzervativno. Morda je primerjava nekoliko groba,a v vladi se morajo zavedati, da otroci pa~ niso avtomobili,da bi se starši zanje odlo~ali, ker jim bo nekdo, ~e bo pri njihkupil še drugega, preden bo prvi dopolnil šest let, ponudilbrezpla~no garaò. Ukrep tudi ni pošten do tistih, ki drugega,tretjega ali petega otroka res na~rtujejo, a kaj, ko bodo, kobo najmlajši privekal na svet, drugi è v šoli."

Ja, tako je to!

In ob vseh teh vetri~ih, vetrovih in burjah, ki so se prebudilepoleti in bodo v jesenskem ~asu gotovo še intenzivneje zajelevso Slovenijo, namera oblikovanja poklicnega standarda"varuha otrok na domu", ki naj bi prav tako vzniknil z novozakonodajo, ostaja kar nekam preslišana in v senci.

Na podro~ju ŠOLSTVA se kar nekaj sprememb obeta tudisedaj veljavnemu Zakonu o osnovni šoli (ZOŠ). Ena tehnovosti je vpeljava drugega tujega jezika v obveznipredmetnik zadnje triade (sedaj je bil drugi tuj jezikfakultativna oz. izbirna vsebina). Predlog zakona omogo~au~encem, da izberejo izbirne predmete brez omejitve izbirena dru`boslovno-humanisti~ni in naravoslovno-tehni~ni sklopter da so u~enci v primeru obiskovanja glasbene šoleoproš~eni sodelovanja pri izbirnih predmetih, ~e tako èlijo.

Predlog ZOŠ na novo dolo~a, da je mo`no prešolanjeu~encev tudi brez soglasja staršev, kadar u~enec kljubvzgojnim dejavnostim in ukrepom ter individualnemuvzgojnemu na~rtu krši dol`nosti in odgovornosti, dolo~enez zakonom, drugimi predpisi in akti šole.

Na vidiku pa so tudi spremembe na podro~ju ocenjevanja.Uredi se števil~no ocenjevanje v drugem triletju, u~iteljemin strokovnim organom šole pa se daje mo`nost, da odlo~ijoo ponavljanju u~enca v drugem triletju v okviru strokovnegaodlo~anja, za kar ne potrebujejo soglasja staršev.

Od vseh predvidenih sprememb (navedla sem le tiste, zakatere menim, da se najbolj nanašajo na pravice in obveznostiu~encev in njihovih staršev in jih zato po vsej verjetnostitudi najbolj zanimajo) je gotovo svojevrstna zanimivost še to,da predlog odpravlja termin "splošni u~ni uspeh".

Ve~ o teh zakonskih "prepihih" in njihovih posledicah panaslednji~, ko in ~e bo aktualno.

• Nekaj zanimivosti in aktualnih novosti, ki dišijo po novihinvesticijahPoletje je ~as, ko šole za u~ence zaprejo svoja vrata. Tudi

v vrtcih tedaj za ve~ino otrok napo~i vsaj kak mesec premorain v igralnicah nastopi po~itniško zatišje.


Po novem bodo v Sloveniji o~itno najbolj (ali {e bolj) zaèleni dvoj~ki


Julij in avgust sta torej zaradi teh dejstev in dolgih, toplih dni, najprimernejša za izvedbo najrazli~nejših, predvsem pave~jih investicijskih in investicijsko-vzdrèvalnih del ter za zamenjavo starejše oz. dotrajane opreme. Tudi letos ni bilo ni~druga~e.

@e v pomladnem ~asu je Ob~inski svet Ob~ine Ra~e-Fram z ozirom na to, da v naši ob~ini v naslednjem srednjero~nemobdobju (glede na plan in interes novogradenj novih stanovanjskih enot - tako na podro~ju KS Ra~e kot KS Fram) pri~akujemopriselitev ve~jega števila novih ob~anov (med njimi predvsem mladih druìn), zavzel stališ~e o nujnosti zagotovitve ustreznihprostorskih kapacitet v obeh naših enotah vrtcev in to nalogo ozna~il kot prioritetno.

Naša skupna namera v prihodnjih letih je, da prostorske pogoje izvajanja predšolske vzgoje v naši ob~ini spravimo naraven, ki bo skladna s sedanjo zakonodajo in primerljivejša s tisto na podro~ju (osnovnega) šolstva, na katero smo lahkovsi skupaj zelo ponosni.

Simona ANTOLI^


Vrtec Fram in tamkajšnji po~itniški pozdrav otrok

V ~asu mojega obiska so otroci iz vrtca Ra~e poletno vro~ino premagovali vpeskovniku in na igralih, v kuhinji pa je nastajalo nekaj za la~ne èlod~ke in

je prijetno dišalo ...


Predvideno povi{anje prispevka zanovorojence ter èpnin za socialnoogroène dijake ter {tudente

Ob~inski svet Ob~ine Ra~e-Fram je v letih 2002 in 2003sprejel pravilnika, ki jasno odraàta pripravljenost naše ob~inepo pomo~i (vsem) staršem novorojencev ter šolajo~im seotrokom, ki izhajajo iz druìn z ni`jimi dohodki.

Gre za Pravilnik o denarnem prispevku za novorojence,ki se uporablja od 1.1.2002, ter za Pravilnik o dodeljevanjuèpnin, ki se uporablja od 1. septembra 2003.

Najbr` ni potrebno posebej poudarjati, da sta bili obenovosti med našimi ob~ani, predvsem seveda medupravi~enci, sprejeti z odobravanjem.

Prispevek za novorojenca, ki na osnovi vloène vloge inpredloìtvi ustrezne dokumentacije pripada enemu izmedstaršev, ki ima skupaj z novorojencem stalno prebivališ~ena obmo~ju naše ob~ine in je dràvljan Republike Slovenije,od uveljavitve te pravice dalje znaša za prvega in/ali drugegaotroka 30.000,00 SIT (125,19 EUR), za tretjega in/ali vsenadaljnje pa 60.000,00 SIT (250,38 EUR).

Ker je v pravilniku opredeljeni znesek è skoraj šest letnespremenjen in je z letošnjim letom prišlo tudi spremembedenarne valute, smo se na prvi naslednji seji ob~inskega sveta(ta bo po dopustih) odlo~ili ob~inskemu svetu naše ob~inepredlagati zvišanje prispevka za novorojence in sicer na150,00 EUR za prvega in/ali drugega otroka ter 300,00 EURza tretjega in/ali vse naslednje otroke v druìni. Usoda takopripravljenega predloga, torej izid glasovanja o njem, v ~asupriprave tega prispevka sicer še ni znan, glede na velikoprizadevanje, naklonjenost in te`njo ob~inskega sveta k temu,da bi bili prijazna ob~ina vsem, posebno pa še otrokom inmladim druìnam, pri~akujemo, da bo predlog potrjen in dabomo kmalu izpla~evali višje prispevke za novorojence.Slednjih smo v minulem letu izpla~ali 54.

@epnine za dijake in študente s stalnim prebivališ~em vnaši ob~ini, ki se redno šolajo in katerih bruto dohodek nadruìnskega ~lana v letu pred vloìtvijo vloge ne presega120 % zneska cenzusa za pridobitev republiške štipendijepreko Zavoda RS za zaposlovanje (pri tem upoštevamo višjoosnovo za pridobitev republiške štipendije - tisto, ki velja za"stare" upravi~ence), je v šolskih letih 2003/04, 2004/05,2005/06 in 2006/07 znašal 7.000,00 SIT (29,21 EUR).

Ker pravilnik dolo~a, da se višina vsakoletnega razpisanegazneska za štipendije, ki ima osnovo v prora~unu ob~ine, tervišina mese~nega zneska ̀ epnine opredelita v javnem razpisuza pridobitev ̀ epnine, lahko na straneh 9-10, kjer je objavljenrazpis za pridobitev èpnin za šolsko leto 2007/08, vidite,da se je s 1.9.2007 ob~inska èpnina zvišala in bo v novemšolskem letu znašala 35,00 EUR. Ob upoštevanju, da je všolskem letu 2006/07 (za obdobje od 1.9.2006 do 30.6.2007)èpnina pripadala skupno 176 upravi~encem, gre kar zazajeten letni strošek, ki ga v te namene, v soglasju z ob~inskimsvetom, primakne ob~inski prora~un.

Naj pa ne bo še na tem mestu odve~ opozorilo, da bomovloge za ̀ epnine zbirali od 19.9. - 5.10.2007 (v tem obdobjunaj jih vloìjo prosilci s statusom dijaka) ter od 8.10. -26.10.2007 (za študente).

Simona ANTOLI^

Razmi{ljanja: Ko zazvoni telefon inzasli{im ...

Sodelavka v tajništvu, kjer najìvahneje zvoni telefon inkamor se usmerja najve~ strank, vsakodnevno sliši vsemogo~e (in nemogo~e). Kadar lahko pomaga, to prijaznostori, ve~krat pa ob~ani od ùpana in delavcev ob~inskeuprave pri~akujete in zahtevate tudi ureditev zadev, ki nisov naši mo~i in domeni.

Tudi mene ob~asno doleti kak klic, ki ima s podro~jemdru`benih (negospodarskih) dejavnosti (sem sodijo otroškovarstvo, šolstvo, zdravstvo, socialno varstvo, kultura,raziskovanje-znanost, šport ter dejavnost društev), bolj maloali celo ni~ skupnega. Kadar temu je tako, klicatelja o temseznanim in ga skušam usmeriti na pravi naslov. Kljub temupa ve~ine te pristojnosti ne zanimajo in se jim tedaj ve~ koto~itno po glavi plete le eno: odlo~ili so se neki zadevi pritido dna v tem trenutku, torej nemudoma in na licu mesta. Indelavka za dru`bene dejavnosti oz. urednica ob~inskega~asopisa naj bi bila po njihovem mnenju za to idealen naslov.Prav, pa naj bo tako, si mislim in vseeno prisluhnem ter seskušam vìveti v problem klico~ega, nekoliko pokramljati opovedanih teàvah in se morda odzvati s svojim mnenjem,nasvetom, informacijo o rešitvi kakšne podobne è slišaneizkušnje. Pri tem je precej mote~e in neprijetno, ker je ve~inatovrstnih klicev anonimnih, torej takih, ko tisti na drugi stranive, s kom govori, sebe pa èli obvarovati pred prepoz-navnostjo - v~asih tudi na na~in, ki meji na arogantnost. Aob~inska uprava naj bi bila vselej in glede vsegarazumevajo~a, ustre`ljiva in dobrovoljna. êprav je to,verjemite, v~asih sila te`ko, se trudimo v to smer.

Tokrat sem se izjemoma odlo~ila, da - kot zanimivost inpredvsem v razmislek tudi drugim - obelodanim bistvo vsebinenekaj takih klicev, ki sem jih prejela v poletnem ~asu.

• Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki se okoriš~ajo na ra~un la`nih podatkov?Za uvod è tako reko~ ponarodela, "zimzelena klasika":

najve~ kritik anonimnih in neanonimnih klicateljev in stranknamre~ nedvomno gre na ra~un zlaganih podatkov odruìnskih skupnostih in/ali dohodkih posameznikov, ki natak na~in uveljavijo višje zniànje ali celo oprostitev pla~ilavrtca, ki uveljavijo višji otroški dodatek, ki s strani centrovza socialno delo (domnevno) neupravi~eno prejemajo denarnosocialno pomo~, ta pa potem odpira vrata še številnim drugimpravicam iz socialnega podro~ja (brezpla~na prehrana otrokv šolah, subvencionirano letovanje, oprostitev pla~ila šole vnaravi ipd.). Za~aran krog, ki ga naša deèlica na son~nistrani Alp z zakonodajo - kljub ve~letnim apelom ob~in inposledi~nemu o~itno silnemu tovrstnemu trudu najrazli~nejšihizobraènih glav v dràvnem aparatu - še vedno ni znalaustrezno presekati in nadomestiti z ustreznejšimi, predvsempa pravi~nejšimi rešitvami. Mnogi tarnajo in kaèjo s prsti nadruge, ~eš, kako slednji goljufajo, v kako luksuznih hišahìvijo, s kako dragimi avtomobili se vozijo, koliko jih imajov garaì, s koliko kmetijske mehanizacije razpolagajo, kakouspešne firme imajo, kam hodijo na dopust, kakšne znamkeobla~il nosijo in kako dobro jim gre, v vlogi za vrtec pa brezslabe vesti in pomislekov zanikajo obstoj druìnske skupnosti,prinesejo potrdila o minimalnih preìvninah in se, skratka, po



dolgem in po~ez celemu svetu smejejo v brk. Mi pa da tomirno gledamo in ni~esar ne ukrenemo...

Ja, res je… nikakor pa ni res, da to mirno gledamo inprenašamo. Ne! Vidimo pa, da je izkazovanje dejanskegastanja nekaj, ~emur se je ~edalje bolj popularno upirati. Inàlostno je, da se vse ve~ ljudi odmika od resnice in pravice.Še ve~: da se tema nekdaj poglavitnima, cenjenima vrlinama~lovekovega zna~aja vse ve~ ljudi veselo roga in ju pometapod predpra`nik zgodovine. Da je postal predmet posmehain dvoma o tem, ~e mu v zgornjem nadstropju vsa kolescafunkcionirajo normalno, pravzaprav tisti, ki ni~esar in nikogarne izkoriš~a in se v tem smislu "ne znajde". Res narobe svet!@e kar kriti~no narobe, bi rekla. Po drugi strani pa - kdo pane bi raje ne~esa dal sebi namesto ob~ini ali dràvi, ~e selahko in zna "prav" obrniti in mu zaradi tega nih~e ni~ nemore? Tudi to slednje ni ni~ manj kriti~no, ~e smo odkriti…

In zato je, kot je... Pravo teò imajo le uradni dokumenti,torej papir, kot stranke rade re~ejo. Zavezali smo se namre~biti pravna dràva. Zakon ulice in subjektivna mnenja torejniso in ne morejo biti tista podlaga, ki bi smela veljati prinaših odlo~itvah. Verjemite pa, da imamo tudi mi, ki se stemi primeri tako reko~ dnevno sre~ujemo in vodimo upravnepostopke, mnogokrat kepe v ̀ elodcu in povišan pritisk, ko vìvo in povsem od blizu gledamo, kaj se legalno dogaja in~esa vsega so sposobni posamezniki. Tudi taki, ki jih osebnoprav dobro poznamo (naša ob~ina nenazadnje ni tako velika,da bi bili tujci med seboj) in gotovo vedo, da v njihovihravnanjih prepoznamo la` in izkoriš~anje. A so è takootopeli, da mirne duše hodijo preko trupel in jim o~itno za ni~ni mar. Zanimivo pa je, da se jim ~loveški ob~utki neverjetnohitro povrnejo in v trenutku "zacvilijo", ~e jim stopimo naprste, jih opozorimo na neto~ne podatke in potrkamo nanjihovo vest. Seveda pa se je potrebno zavedati, da s temtake "bogove" razjezimo in tvegamo mo`nost burne jezi~nereakcije, ~emur utegnejo slediti huda uàljenost, neskon~nazamera ter neverjetne vaške dezinformacije…

Vendar je to v bistvu è druga, prav zoprna zgodba, ki jena tem mestu raje sploh ne za~enjam.

• Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki sebi in drugim kurijo pred nosom?Kot vemo, ~asi pravzaprav niso ravno ro`nati. Le peš~ica

ljudi se lahko pohvali s tem, da jim - poleg zdale~najpomembnejšega, to je zdravja - ni~ ne manjka in da sobrez skrbi. Na otroke preì vedno ve~ negativnih vplivov,izobraèvalno sito je vedno bolj neizprosno, manjka delovnihmest. Tudi mnogi naši ob~ani so ostali brez slu`b in s tembrez zagotovljene eksistence; ne ve~ dovolj mladi, da bi lahkorealno upali na zaposlitev in hkrati prestari za dodatno šolanjeali razmišljanje o upokojitvi, so ~ez no~ pristali na ramenihdrugih, razo~arani in nemo~ni. Tudi staranje ima svojezakonitosti in dejstvo, da bomo sedaj zaposleni morali delatitako reko~ do smrti, ~loveka iz ve~ razlogov plaši. âs drvitako hitro in svet napreduje s tako naglico, da se prepad medgeneracijami ~edalje bolj ve~a. Za premnogimi stenamimanjka osnovnega razumevanja v druìni, zastrašujo~e velikodruìn je globoko prizadetih zaradi prisotnosti hude bolezniali izgube najbli`jih. Po malem nas tol~e pravzaprav vse povrsti. Ker to, kot kaè, še ni dovolj, so se v zadnjem ~asuostalim tegobam pridruìle še vedno bolj o~itne klimatske

spremembe, ki iz leta v leto manj prizanesljivo opozarjajona to, da našemu planetu grozijo nove in nove katastrofevedno ve~jih razse`nosti in vedno hujših posledic. Potresi,silno deèvje in poplave na eni strani, strahovito visoketemperature in uni~ujo~i poàri na drugi. Prav slednje pa~lovek s svojim nespametnim ravnanjem marsikdaj nehotepovzro~i tudi sam. Potencialnih piromanov - sode~ po koli~iniin pogostosti pomladno-poletnega kurjenja "kresov" nadoma~ih dvoriš~ih ali v neposredni bliìni gozdov, pri ~emertudi vetrovno vreme ni ovira - namre~ sploh ni malo.Problema in posledic takega po~etja se marsikdo tudi v našemokolju o~itno še ne zaveda. Tudi o tem nas upravi~enoogor~eni obveš~ate na ob~ino. Razumljiv je vaš strah in gnevter jeza spri~o tovrstnih neodgovorneèv, ki ne samo, daškodujejo okolju in povzro~ajo smrad, temve~ predvsemizzivajo, da ognjeni zublji uidejo iz nadzora in zanetijo poàr.Slednji pa lahko nastane hitro in ni ga mogo~e pogasiti zvedrom vode, v nekaj trenutkih pa lahko povzro~i grozljivouni~enje in neprecenljivo škodo. Se je tega res tako te`kopravo~asno zavedati in ukrepati druga~e, previdneje inpravilneje? Se pravi - odpadnih stvari odpeljati (ali organiziratiodvoz) na primerno mesto. Se bodo morali nekomu respošteno osmoditi podplati, da ne pomislim še na kaj hujšega,preden bodo nekateri dojeli, da se z ognjem nikakor ne gretako lahkomiselno igrati?!

• Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki se (rano) zjutraj še ob vikendih greste deloholike in pod sosedovim oknom uprizarjate budnice s kosilnicami in podobnim neèlenim hrupom?Znova se izteka poletje in z njim glavna sezona bren~anja

najrazli~nejših delovnih strojev in pripomo~kov, ki znepopisnim veseljem ljudi na vaseh è v najzgodnejših urah,od "petka do svetka", s svojimi predirljivimi zvoki tako radime~ejo iz postelj in jih spravljajo ob ìvce. Najve~ ob~anovin ob~ank je pol ali celo tri~etrt dneva v slu`bi, popoldne oz.zve~er pa njihov "prosti" ~as med drugim zaposlujejo tudiotroci, ki so dandanes praviloma dokaj zahtevni. Nepozabimo, da se tudi kosilo ne skuha samo, poleg tega pa jev hiši in njeni okolici vselej potrebno poskrbeti še za to inono. In tako verjamem, da se bo tudi ve~ina med vamistrinjala, da je za skrbne, delovne ljudi dan pogosto prekratekin da navadno, ko postorimo potrebno, è presneto paše pastiv posteljo in utoniti v sen. Do jutranje budilke, ko se krogaktivira znova in odštejemo nov dan do vikenda, ko bomolahko dlje spali in po~ivali… ~e imamo tako prijazne sosede,da nam bodo ta luksuz dovolili, seveda!

ê temu je tako, o~itno sodimo v krog ne takomnogoštevilnih "privilegirancev", saj ste se tudi letos ob~anikar nekajkrat pritoìli zaradi tovrstnih nevše~nosti. Nekateriste potarnali, da vaš sosed še ob sobotah in nedeljah ne damiru in è ob 6. ali najkasneje 7. pri~ne z vso vnemo kosititravo pod vašim oknom, po ~em veselo udrihati s kladivomali sekiro ali brneti z mešalcem. In prosili, naj v Novicahnapišemo, da je to pa ve~ kot višek!

Predlog, da bi se s sosedom, ki kali vaš mir, sami zlepa inna primeren na~in pogovorili in mu povedali, da se vamnjegovo po~etje ne zdi primerno in vas moti, se nobenemuklicatelju ni zdel prav zelo uporaben, saj se seveda nih~e neèli nikomur zameriti, tako "lepih melodij" za sobotno ali



nedeljsko dobro jutro pa tudi ne more in ne namerava ve~mirno prenašati…

Da je "veselje" tistih, ki jim je kratena pravica do daljšegapo~itka od vikendih, ob tem zares popolno, sem ugotovilaob nedavnem branju tovrstnega prispevka v enem izmedtednikov, iz katerega izhaja, da se lahko tisti, ki jim je dospanja tudi po 6. uri, spri~o povzro~anja hrupa pritoìjodirektno na "vesoljno upravo", torej nikamor. Podlage zaprijave in ukrepanje v kakšnem pravilniku ali zakonu namre~ni oz. ni ve~. Tako torej ostaja edino upanje nekoliko ve~jihzaspancev, da se povzro~iteljem jutranjega hrupa ob vikendihmorda neko~ vendarle samoiniciativno posveti in da se odtlejzgodaj zjutraj ne bodo prebujale le njihove roke in noge,temve~ tudi zavest, da na svetu pa~ niso sami in da se jepotrebno (ali vsaj dobrodošlo) v svojih (glasnih) ravnanjihozirati tudi na druge ter ropotanje, ~e ne gre brez njega,prestaviti na kasnejši ~as. Saj to nenazadnje od drugih najbr`pri~akujejo tudi sami. ̂ e pa do tega ne pride na tako preprostna~in, pa je morda vendarle smiselno na~eti tovrstni pogovorin strpno, po mo`nosti ob kozarcu doma~e kapljice, sprijateljskim tonom povedati, kar nam leì na duši. Prepri~anasem, da se da z nekaj medsebojnega medsosedskegaspoštovanja, razumevanja in uvidevnosti take (nepotrebne)zadrege, katerih obstoja se nekateri povzro~itelji morda splohne zavedajo, trajno premostiti in podobne probleme za vednopregnati. Drìm pesti, da bi bilo res tako!

• Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki menijo, da bi morali vsi odobravati po~etja vaših hišnih ljubljen~kov, ki se potikajo okoli in za katere sami ne poskrbite ustrezno?Dovolite še nekaj besed o hišnih ljubljen~kih, predvsem

o tistih v naših krajih najbolj priljubljenih, torej ma~kah inpsih… Ne samo, da jih imajo mnogi tisti, ki ìvijo v hišahin lahko poleg skrbi in naklonjenosti ̀ ivalim nudijo še ostalenujne pogoje za primerno ìvljenje in gibanje, mijavkanjein laje` je mogo~e slišati tudi v blokovskih stanovanjih, celov garsonjerah… Hmmm… Naj za ilustracijo in v izogibmorebitnim napa~nim interpretacijam povem, da na~elomanimam prav ni~ proti doma~im ìvalim, res pa je, da samanimam nobene. In to iz ve~ razlogov. Eden teh je tudi dejstvo,da je bivši sodelavki zaradi posledic bolezni, ki jo prenašajoma~ke, umrl novorojen~ek, medtem ko so kolegovega otrokapo veliko prestanih bole~inah in nekaj operacijah terposledi~no leti tozadevne prizadetosti komaj nekako zakrpaliin de~kovemu obrazu - po pobesnelih ugrizih dolgo krotkega,nato pa iz neznanega vzroka nenadoma pobesnelegadoma~ega psa - kon~no uspeli povrniti ~loveški videz.Predvsem odtlej imam torej o teh zverinicah in zverinah svojemnenje, ki ima poleg bolj znane svetle in pravlji~ne na àlosttudi precej temno, presunljivo, è kar groteskno plat, ki seje nekateri o~itno no~ejo zavedati in si pred njo vztrajnozatiskajo o~i.

Naj mi ne zamerijo tisti, ki ob takih zgodbah brezbri`nozamahnejo z roko in so v svoje štirino`ne prijatelje domalaslepo "zaljubljeni". Saj vse lepo in prav, vendar - vse pa~ima svoje meje. In nikar - lepo prosim! - za bo`jo voljo nikarnekomu, ki se ustraši vašega psa (po mo`nosti še kakšne"zlo~este" pasme), ki ga brez povodca in nagob~nikasprehajate po ulici (ali pa gre po èlji na potep kar sam, kermu manevrskega prostora niste omejili s potrebno ograjo), ne

recite: "Ni~ se ne bojte, saj vam ne bo ni~ naredil"! Dokler"prisr~ni, nagajivi psi~ek" brusi kremplje in z njimi strga podoma~ih - lastnikovih vratih, dokler odnaša in grize njihovoobutev in oglušujo~e laja ter "igraje" grizlja doma~e otroke,še nekako gre, ~e je to lastniku psa in njegovi druìni vše~.Šale pa je konec, ko za~ne tak pes širiti svoj teritorij, neèlenoobiskovati sosede in tam nepoklican delati "red". Tedaj jenujno, da lastnik in nemudoma ukrepa in psu to trajnoprepre~i, ne da bi ga na to moral kdorkoli opozarjati, prosititer izbirati besede, da ne bi prišlo do kakšne zamere. Sajveste, do slednje navadno ni dale~, ~e je nekdo brezbrièn,premalo odgovoren in zadevi ni dorasel, drugi pa je zaraditega obsojen na strah in trpljenje.

Dejstva, da lastništvo ìvali poleg pravic prinaša tudiobveznosti, ki jih ni tako malo, se namre~ nekateri ljudjepred odlo~itvijo o nakupu ali posvojitvi hišnih ljubljencevveliko premalo zavedajo.

• Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki so s svojimi navadami in ìvljenjskim slogom tako ali druga~e mote~i za okolico?Ljudje smo razli~ni - tako po videzu, zna~aju, sposobnostih,

znanju, prepri~anju, navadah in še ~em. Stopnja razli~nostimed posameznimi narodi se v~asih zdi skorajdanepremostljiva, ob~asno pa se najde tudi kakšen "naš"posameznik ali druìna, ki dobesedno tukaj, nekaj pragovpro~, ìvi ìvljenje in goji navade, s katerimi se je komu te`jesprijazniti in pred njimi zatisniti o~i ter to mol~e inneprizadeto opazovati. Ker enostavno preve~ odstopa odpovpre~nega na~ina ìvljenja pregovorno pridnih, marljivih,redoljubnih in ~istih Slovencev. Slednji slogan "Vsi razli~ni- vsi enakopravni" pogosto ~utimo zgolj kot neko vsiljenoteoreti~no izhodiš~e, v praksi pa imamo druga~na merilaocenjevanja in sojenja soljudi.

"Otroci se mi smilijo, veste, saj nimajo nobenega reda inìvijo v grozni ńemarš~ini´. To je grozno! Ne razumem,kako ob~ina in socialno tu ni~ ne ukreneta… Saj to je sramotatudi za ob~ino in vse nas! Naj è kon~no tu nekdo nekajnaredi, ker je to nevzdr`no," je s pridihom zgroènosti inzaskrbljenosti med drugim zahtevala neka gospa, klic ali dvana isto temo, vendar bolj v smislu obvestil in prošenj, pa smoprejeli è prej.

Kaj naj re~emo? To, kako bo kdo ìvel in imel (ne)urejenolastno dvoriš~e ali svoj bivalni prostor, je na~elno stvarvsakega posameznika, poseganje v to s strani kogarkoli pa bilahko kdo razumel kot kršenje ~lovekovih pravic odraslih inopravilno sposobnih oseb. Ne glede na to pa je dejstvo, daje ìvljenjski slog nekaterih posameznikov ali druìn res podvsako razumno mejo in toleran~no stopnjo, sploh, kadarpostane mote~ tudi za neposredno okolico.

Zato apel vsem, ki se skozi te vrstice morda ~utitenagovorjeni: zoper revš~ino, ki se je nih~e ne rabi sramovatiin lahko doleti tudi druge, obstajajo razne organizacije ininstitucije, ki lahko in so v finan~ni stiski dol`ne ljudempomagati, zoper zares hudo malomarnost pa tudi v 21. stoletjuni "~ude`nega zdravila". Obstaja pa preprosta rešitev - zaodpravo stanja, v katerem ne more biti prijetno ìveti innegativno vpliva tudi na okolico, so namre~ potrebnepredvsem volja, zdrave o~i in roke. Pri tem, da se navlakafizi~no odstrani - odpelje, pa je po svojih mo~eh pripravljena



pomagati tudi ob~ina. Vsekakor se tudi iz najhujšega neredaz nekaj volje in sodelovanja da narediti in vzdrèvati (ve~ji)red. A le pod pogojem, ~e to tisti, ki tam stanuje, zares ho~ein pomo~i ne odkloni.

• Za zaklju~ek: Ali morda tudi vi sodite med tiste, ki so se zaradi koš~ka zemlje pripravljeni spreti z vsem svetom?Kdo pravi, da Slovenci nimamo dovolj visoke nacionalne

zavesti, da podcenjujemo rodno grudo? Ko ~lovek takoleposluša nekatere najve~je gore~neè, se mu namre~ vsiljujejopovsem druga~ni zaklju~ki. Nekateri bi namre~ za m2 svojeali sosedove zemlje skorajda ubijali! Druge, sebe ali pa karvse po vrsti. Ne morejo spati, ~emerno gledajo izpod obrvi,kolnejo in, kot kaè, 24 ur dnevno dan za dnem mislijo le nato, kako bi imeli zemlje ve~ in kakšna krivica se jim dogaja,~e jim v zvezi s kvadraturo ìvljenjske ali obdelovalnepovršine ne gre vse tako, kot èlijo.

Priznati moram, da najbr` nikoli ne bom razumela, kako jezemlja, obi~ajno kak njen koš~ek, v toliko primerih lahkotako delikaten in hud predmet spora, ki se vle~e in povzro~aprepire vse ̀ ivljenje, posebej ognjevite in na zemljo navezaneposameznike pa teì še na smrtni postelji.

Kakorkoli ̀ e, nekaj je neizpodbitno: zemlje bomo - nekateriprej, drugi kasneje, brez izjeme pa neko~ vsi - imeli še krepkopreko glave. In to povsem dobesedno! Torej: ne pulimo sezanjo z vsemi mogo~imi in nemogo~imi metodami in sredstvi,ker se bo ̀ e sama po sebi in neodvisno od naše volje ter èljana nas vsula prehitro. In dokon~no.

Zato naj z ozirom na vse zgoraj napisano velja: ìvljenjeslehernega izmed nas je pravzaprav kratko. Zato je še tolikobolj nujno, da ga ~im bolj osmislimo in polepšamo - sebi indrugim. Vnašajmo vanj sonce - zase in za druge. Drugdrugemu preganjajmo temne oblake in pomagajmo si medseboj, iskreno si stojmo ob strani, kot to po~no tisti res redki,neprecenljivi ljudje, ki se jim re~e pravi prijatelji.

Velja poskusiti, verjemite!

Simona ANTOLI^



V katerem bli`njem kraju je nastal pri~ujo~i posnetekzvonika cerkve sv. Jurija?

a) v Slovenski Bistrici

b) v Ho~ah

c) v Lenartu

d) na PtujuUredni{tvo

novo {olsko leto 2007/2008!

Uredni{tvo Novic

@elimo vam nadvse uspe{no


Trojica na fotografiji se je povišala po zasluginaprave, ki ji re~emo:

a) lestev

b) hodulje

c) rolkeUredni{tvo


PINUS TKI d.d.

Skrb za zaposlene je v

Pinusu TKI d. d. na prvem mestu

Na dvoriš~u Pinusa so se skupaj zabavali zaposleni,njihove druìne in ostali gostje

"Dan odprtih vrat" Pinusa je 9. junija 2007 na dvoriš~edru`be v Ra~ah privabil kar okoli tristo zaposlenih, njihovihdruìn, predstavnikov lokalne javnosti, medijev ter drugihgostov. Najmlajši so se zabavali ob glasbenem nastopu AdijaSmolarja, svojo kreativnost so sproš~ali na ustvarjalnihdelavnicah, odve~no energijo pa pri športnih igrah. Programje bil o~itno dovolj privla~en in zanimiv tudi za odrasle, sajso se nekateri pri aktivnostih z veseljem pridruìli svojimmal~kom. Zabaven program pa so dopolnjevali tudi malobolj pou~ni ogledi podjetja. Ve~ina otrok in odraslih se jeskozi proizvodne dvorane sprehodila prvi~, so se pa vsistrinjali, da je bil ogled nadvse zanimiv. Tudi zato, ker soprvi~ malo pobliè videli, kje tiste ure, ko niso z njimi,preìvljajo njihovi najbli`ji, sorodniki ali prijatelji.

V Pinusu èlijo za svoje zaposlene ustvariti okolje, vkaterem se bodo dobro po~utili. Zato bodo uvedli niz ukrepov,ki jim bodo še posebej olajšali usklajevanje poklicnih indruìnskih obveznosti. Na dogodku, ki so ga namenilispoznavanju in sproš~enemu druènju, je povabljenenagovoril tudi Andrej Andoljšek, predsednik uprave Pinusa:"Izkušnje, znanje, zavzetost in zadovoljstvo naših zaposlenihso za dru`bo klju~nega pomena. Zato èlimo v Pinusuustvariti okolje, v katerem se boste dobro po~utili. ê bostemanj pod stresom, verjamem, da boste bolj motivirani, bolju~inkoviti in da boste na ta na~in la`je prispevali k našemuskupnemu uspehu. Vsem, ki ste danes tukaj in niste našizaposleni, pa ̀ elimo pokazati, kje in s kom delajo vaši bli`nji.Uspeh Pinusa je namre~ posredno, a zelo pomembno,povezan tako z vami kot tudi s celotnimi Ra~ami."

Kot dokaz, da je Pinus podjetje, ki enako odgovorno kot zaokolje skrbi tudi za svoje zaposlene, je dru`ba sredi majaprejela certifikat "Druìni prijazno podjetje". Lansko jesen,ko se je v Sloveniji prvi~ pri~elo certificiranje za prejetje

tega certifikata, so se brez pomislekov odlo~ili, da se odzovejona povabilo Ministrstva za delo, druìno in socialne zadeveter razvojnega partnerstva "Mladim materam / druìnamprijazno zaposlovanje". Poleg è ute~enih ukrepov napodro~ju la`jega usklajevanja dela in zasebnega ìvljenja sov zadnjih mesecih v dru`bi sprejeli še nekaj novih ukrepov,kot na primer: mo`nost fleksibilnega delovnega ~asa inkoriš~enja dodatnih ur, finan~na pomo~ zaposlenim v stiskioziroma v izjemnih situacijah, aktivnejše informiranjezaposlenih in komuniciranje z njimi, ureditev t. i. prijaznesobe, namenjene otrokom in staršem za kratkoro~no varstvov nujnih primerih, po~itek in miren razgovor.

Dru`ba Pinus, katere glavne dejavnosti so proizvodnja inprodaja sredstev za varstvo rastlin, proizvodnja biodizla terstoritve ravnanja z odpadki in logisti~nega centra, se zaveda,da temelj uspešnega poslovanja predstavljajo kakovostnimed~loveški odnosi, razvoj kadrov in zadovoljstvozaposlenih. Zato se v Pinusu še posebej trudijo, da bi se mednjimi dobro po~utili tudi vsi tisti, ki zaradi svojih obveznostiizven delovnega ~asa potrebujejo še najve~ razumevanja.Zato è od nekdaj posebno pozornost namenjajo mladimmamicam in o~etom, ki bi lahko bili sicer marsikdaj, ko otroknajbolj potrebuje njihovo pozornost, v veliki stiski.

Pripravil:Dialog company


NAŠI POSLOVNI PARTNERJ I ZA VAS


Kako pravimo lutkam, katerih gibe je mogo~e pri~arati z nanje pritrjenimi nitmi?

a) makete b) manšete c) marioneteUredni{tvo


18. dràvna razstava"Dobrote slovenskih

kmetij"

Pobudo za organizacijo prverazstave "Dobrote slovenskih kme-tij" junija 1990 je dalo Turisti~nodruštvo Ptuj. K sodelovanju sopristopile Ob~ina Ptuj, Republiškauprava za pospeševanje kmetijstvain Kmetijska svetovalna slu`ba Ptuj,

ki je od vsega za~etka tudi nosilec projekta. Organizatorje prvih razstav je vodila èlja, da se na Ptuju s prireditvijo spodbudipovezava med turizmom in kmetijstvom ter mestom in podeèljem. Kmetijska svetovalna slu`ba si je è na za~etku prizadevala,da bi prireditev pozitivno vplivala in spodbujala razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah.

@e prva razstava je bila organizirana tako, da so bila predhodno organizirana ocenjevanja za krušne, mle~ne in mesneizdelke. Tako je bilo ocenjenih in kasneje razstavljenih 97 dobrot. Z leti je sodelovalo s svojimi dobrotami na ocenjevanjihvse ve~ kmetij iz Slovenije in zamejstva. Leta 1997 so bila vklju~ena v ocenjevanje doma~a `ganja, kisi in olja, leta 1998pa vino in suho sadje. Leta 2002 so bili v okviru razstave vklju~eni v ocenjevanja sokovi in sadna vina, leta 2003 marmelade,leta 2004 pa kompoti in konzervirane vrtnine. V sklopu razstave se je v letih 2002 do 2004 ocenjevala tudi tr`na vrednostembalaè. Primerna embalaà igra namre~ pomembno vlogo pri uspešnosti prodaje dobrot s kmetij.

Dobrote slovenskih kmetij imajo 18-letno tradicijo, ki prikazuje stoletno izvirno kulinari~no ponudbo slovenskegapodeèlja. Iz Slovenije in zamejstva so gospodinje in gospodarji 639 kmetij prijavili v ocenjevanje 1034 izdelkov. Vtekmovalnem delu razstave je bilo v 13 skupinah najve~ dobrot, kar 280, prijavljenih iz obmo~ja celjskega zavoda. Med izdelkije ocenjenih tradicionalno najve~ krušnih - 395.

Letos je bilo podeljenih 269 zlatih, 254 srebrnih in 216 bronastih priznanj. Kakovost ocenjenih izdelkov se iz leta v letodviga, kar nenazadnje potrjuje tudi število prejetih priznanj in podeljenih znakov kakovosti, ki jih dobijo kmetije za trikratzapovrstjo prejeto zlato priznanje za isto vrsto izdelka. Tako je bilo letos podeljenih 30 znakov kakovosti. Rezultati so dobri,kar kaè na velik potencial razvoja izdelave izdelkov na naših kmetijah.

Na osemnajsti razstavi je bilo osrednje mesto namenjeno Podravju, ki slovi po dobrih vinih, doma~em kruhu, pridelavi mesnihin mle~nih izdelkov, tipi~nih izdelkov iz ìt, gibanic in drugih dobrot. Posebni del razstave so letos predstavljali krušni iz-delki kmetij znotraj pokrajin. Predstavljena so bila likovna dela svetovalke Brede Friškovec. Posebej so se predstavili Srednjaìvilska šola Maribor, Biotehniška šola Maribor in Kmetijska šola Ptuj; slednja je organizirala tudi dneve odprtih vrat.

Da nagrajene dobrote ostanejo prepoznavne v celotnem slovenskem prostoru skozi vse leto, smo organizatorji razstaverazvili znake dobrot v obliki nalepk, s katerimi kmetije lahko svoje izdelke ozna~ijo. Namen takega ozna~evanja dobrot jepove~ati prodajo in njihovo promocijo ter dodatno uveljavljanje blagovne znamke. Blagovna znamka "Dobrote slovenskihkmetij" je nastajala skozi 18-letno obdobje z veliko vloènega dela in kapitala, zato je prepoznavna tudi preko slovenskihmeja in è sedaj povezuje najve~je število slovenskih kmetij. Bodo~i razvoj "Dobrot slovenskih kmetij" pa èlimo še boljciljno usmeriti v trènje in sicer pod skupno blagovno znamko, ki bo prinesla u~inke kmetijam z dopolnilnimi in dodatnimidejavnostmi, kar pa je tudi cilj razvoja podeèlja v novem programskem obdobju.

Organizatorji razstave tudi opozarjamo na potrebno ureditev zakonskih mo`nosti prodaje dobrot v okviru raznih prireditevlokalnega in dràvnega pomena, ko se lahko predstavi pestra ponudba dobrot slovenskih kmetij. Potrebne so spremembezakona o gostinstvu, zakona o vinu in uskladitev zahtev inšpekcijskih slu`b v primeru prodaje dobrot na stojnicah obprireditvah. Dobra higienska praksa pri predelavi ìvil ìvalskega in rastlinskega izvora mora zajeti vse postopke - odpridelave do prodaje izdelka in tudi zadovoljiti potrebne zahteve evropske zakonodaje na tem podro~ju. Slovenija je lahkoprepoznavna v širšem evropskem prostoru ravno s pristnimi doma~imi izdelki, ki jih bomo v letu 2008 ob predsedovanju EUdobro predstavili in izkoristili promocijsko prilo`nost.

U~inki razstave: razstava s tekmovalnim zna~ajem dviga kvaliteto izdelkov, prikazuje pestrost slovenske kulinarike napodeèlju, vzpodbuja dejavnost na kmetijah, vzpodbuja druènje in izmenjavo mnenj med kmeti in tudi med kmetijami, kise ukvarjajo z istimi dopolnilnimi dejavnostmi, ohranja kulturno dediš~ino ipd. Z organizacijo strokovnih posvetov inokroglih miz, ki so ob tem organizirane, skuša direktno vplivati na problematiko zakonodaje in razpisov, neposredno vplivana širitev in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, povezuje mesto s podeèljem, nudi model mo`ne povezave mesta spodeèljem v smislu turisti~ne ponudbe, vzpodbuja direktno prodajo v obliki prodaje na stojnicah. Ima izobraèvalni zna~ajza razstavljavce, obiskovalce in strokovno slu`bo, kmetijam daje mo`nost ozna~evanja nagrajenih dobrot z zaš~itnimi znakiDobrot slovenskih kmetij, ki sluìjo za promocijo in uspešnejšo prodajo izdelkov, in še bi lahko naštevali.

Projekt Dobrote slovenskih kmetij je rezultat dobrega sodelovanja celotne Kmetijske svetovalne slu`be znotraj Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije, Mestne ob~ine Ptuj in lokalnih skupnosti širšega obmo~ja Podravja. Po obsegu je to velikprojekt, ki zahteva sodelovanje vseh svetovalk in svetovalcev za dopolnilne in dodatne dejavnosti na Kmetijsko gozdarskihzavodih in še posebej Oddelka za kmetijsko svetovanje pri KGZS Zavodu Ptuj.

Skozi medijsko promocijo razstave èlimo organizatorji na prireditvi zdruìti in zbliàti ~im ve~ ciljnih skupin ljudi, spoudarkom na razstavljavcih, obiskovalcih (organizirane skupine, šole…), potencialnih kupcih dobrot s kmetij ter vsehostalih, ki Ptuj in okolico obiš~ejo tudi zaradi bogate kulturno zgodovinske dediš~ine.

Pripravila: Peter PRIBO@I^, Felicita DOMITER



OŠ Ra~e - VRTEC RAÊ

Na{e toplo in prijetno poletje

Lansko šolsko leto se je hitro zavrtelo h koncu in skupaj znjim smo se zavrteli tudi mi. Spoznavali smo namre~ ljudskeplesne obi~aje in jih nekaj predstavili tudi na zaklju~niprireditvi. Z nami so zaplesali še folkloristi iz OŠ Cirkovce.

Ko je napo~il ~as po~itnic, so se nekateri otroci poslovili,tisti, ki so ostali v vrtcu, pa so si krajšali ~as z zabavnimiigrami na prostem in s ~ofotanjem po vodi. Ker je bilo poletjevro~e, smo si ga ve~krat ohladili s sladoledom.

Ko bomo brali Novice, bo ̀ e september in vrtec bo znovapoln otrok, ki jih è poznamo in tistih, ki se nam bodopridruìli prvi~.

Potrudili se bomo, da nam bo v drugem domu tudi všolskem letu 2007/08 vsem lepo, zanimivo in prijazno.

V imenu vrtca Ra~e:Irena FLAJŠMAN

Utrinki iz na{ega vrtca

Ponosni smo na naš eko vrtec V šolskem letu 2006/2007 smo bili ponovno zelo aktivni

na podro~ju ekologije. Vodilo minulega leta se je glasilo: Sprehrano do zdravja.

@e v jesenskem ~asu smo obiskali sadovnjak in sepogovarjali o pomenu sadja za naše zdravje. Pripravljali smosadne solate, napitke, sušili sadje in kuhali kompote.

Na bli`nji kmetiji smo pomagali pri li~kanju koruze in~iš~enju bu~nih semen, nakar smo v Framu obiskali oljarnoin mlin. Otroke smo seznanili s peko kruha in pripravopekovskih izdelkov ob razli~nih praznikih ter dobrote izpodnaših rok postregli tudi staršem. Velik poudarek smo dalipoznavanju razli~nih vrst kruha.

V sklopu projekta iz leta v leto poglabljamo tudi dobremedsebojne odnose z obiski prijateljev iz vrtca Fram.

Vedno ve~ji poudarek dajemo gibanju na prostem, športnimdejavnostim, predvsem pa kulturno-higienskim navadam.

Tekom šolskega leta smo prebirali razli~no literaturo ozdravi prehrani, izdelali prehrambeno piramido in prehrambensemafor. Seznanili smo se še s predelavo mle~nih izdelkovin za pokušino pripravili tudi razli~ne zeliš~ne namaze polastnih receptih.

Seveda se moramo pohvaliti, da smo prvi vikend v mesecujuniju sodelovali na sejmu ALTERMED v Celju, kjer smoimeli svojo stojnico z degustacijo razli~nih vrst kruha,zeliš~nih namazov in suhega sadja. Na sejmu smo imeli resbogato obloèno stojnico, vredno ogleda. Razstavljali smoeko izdelke naših otrok, ki so nastajali ~ez celo šolsko leto.


AKTIVNOST I NAŠIH VRTCEV IN ŠOL

Vzemi si ~as za prijatelja,

sicer ti bo ~as vzel prijatelja.


Ob svetovnem dnevu okolja smo pred delom vrtca uredili~utno pot iz razli~nih materialov, obnovili peskovnike terposkrbeli za urejenost igriš~a vrtca.

Zaklju~ek šolskega leta smo popestrili z nastopom ljudskihplesov otrok vsake skupine našega vrtca, kot ste lahko prebraliv predhodnem prispevku, pa smo povabili tudi otroke izKUD Cirkovce, ki se s spoznavanjem ljudskih plesovukvarjajo è dalj ~asa.

Ne smemo pozabiti pohvaliti naše akcije zbiranjaodpadnega papirja, ki smo ga v minulem šolskem letu zbraliskoraj 8 ton in s tem prispevali svoj dele` k ohranitvi gozdov.Zato se ob tej priliki zahvaljujemo vsem staršem in otrokom,ki jim ni te`ko odpadnega papirja pripeljati in odloìti vkeson pri zadnjem vhodu vrtca. Keson je sedaj na tem mestukonstantno, tako da lahko pripeljete ali sproti prinašate papirv vrtec. Narava nam bo hvale`na. Seveda s tem pridobimotudi nekaj denarja, tako da smo lahko tudi na ta na~indopolnili glasbeni koti~ek z zelo kvalitetnimi glasbili.

Ju-hu-hu, po~itnice (bile) so tu…Po~itnic se vselej veselimo tako mali kot veliki. Tudi letos

je nekaj predšolskih in šolskih otrok (20) iz naše ob~ine v~asu 1. izmene del po~itnic preìvelo na letovanju v Punatuna otoku Krku. Preko Rde~ega krià so otroci našega vrtcaletos letovali è 10. leto.

Pred odhodom v Punat sem v dogovoru z otroci pripravilana~rt za 14-dnevno letovanje. Letos smo se prelevili v gusarjein si tako še dodatno popestrili bivanje ob morju.

Znova se moramo zahvaliti vremenu, ki nas ni pustilo nacedilu in nam je izdatno postreglo s poletno vro~ino, toplimmorjem in soncem. Zelo smo uìvali, ~ofotali po morju, sepotapljali, se igrali ob vodi in v njej, iskali školjke ter rake.

Pojedli smo ogrooomno sladoleda, praznovali kar dva rojstnadneva, se zabavali na napihljivih trampolinih in toboganih,iskali skriti zaklad, priredili športne igre, zabavne ve~ere,karaoke, ples v piàmah in še kaj. Popolnoma vsega pa sevedane smemo izdati, saj k vsakemu letovanju sodi tudi š~epecskrivnosti.

Verjamem, da so otroci preìveli lepe dni na letovanju inupam, da se jih bodo še dolgo radi spominjali.

Jolanda BOROVNIK,vzgojiteljica

OSNOVNA ŠOLA FRAM

Prostori OŠ Fram so dobili novopodobo

Kot vsako leto, so v Osnovni šoli Fram, ob finan~ni pomo~iOb~ine Ra~e-Fram, tudi v ~asu letošnjih poletnih po~itnicpotekala obnovitvena dela. U~enci so tako s septembromstopili v lepo urejene u~ilnice in preìvljajo odmore predkratkim za~etega novega šolskega leta na osveènih hodnikih.Tudi garderobe so jih pozdravile z novo barvo.

Naša šola ima ~astitljivo starost, saj se blià è poldrugemustoletju; njena natan~na starost je namre~ kar 138 let. Vsa taleta je bila stavba redno vzdrèvana, osebje in vodstvo šoleje vedno poskrbelo za doma~e vzdušje in prijetno po~utjetako otrok kot zaposlenih.

Letos so bili sanirani zidovi, stene in opleski.


Tako se je za~elo ...


Poleg navedenih sanacij pa smo poskrbeli tudi zasodobnejšo tehnologijo obveš~anja in pridobivanja novihznanj. Tako smo oskrbeli u~ilnico matematike z interaktivnotablo, ki so jo u~enci ve~ kot dobro sprejeli, saj jimra~unalniška tehnologija pomeni vsakodnevno preìvljanjeprostega ~asa, ~e pa je le-ta vklju~ena še v izobraèvalniproces, pripeva k še kvalitetnejši izrabi vsake u~ne ure.

Elektronsko oglaševanje ni v današnjem ~asu ni~nenavadnega, prej nujno potrebnega v javnih prostorih, sajje z njim mo`no v najkrajšem ~asu in z najmanjšimi sredstviseznaniti širšo mnoìco ljudi z aktualnimi dogodki. V avliin v zbornici smo tako namestili LCD zaslone, preko katerihbodo u~enci in zaposleni odslej sprotno obveš~eni opomembnih dogodkih v šoli in zunaj nje.

Kot šola v projektu "Zdrava šola" skrbimo za zdravje otrok.Tako smo namestili pitnika s sveò vodo, ki bo u~encemtekom u~nega procesa vselej na voljo. Sre~ni smo lahko, dapitno vodo lahko uìvamo in dokler bo v našem okolišu temutako, je to dragoceno naravno dobrino potrebno porabiti vdobro mladih.

Skozi vse leto smo u~ilnice opremljali z didakti~nimimateriali in avdiovizualnimi sredstvi ter dopolnjevaliknji`ni~no zbirko s strokovno literaturo.

K šoli sodi tudi vrtec, za katerega prav tako redno skrbimo,saj so najmlajši najbolj kriti~ni opazovalci vsega lepega innovega, hkrati pa tisti, ki s svojim vedenjem odraàjo po~utjev prostoru, ki jim mora biti naklonjen in "pisan na koò".Uredili smo zunanje površine, pri ~emer nam je bila na prvemmestu skrb za varnost, tako da smo analizirali peskovnik inposkrbeli za zaklepanje ograjnih vrat. Prav tako pa nismopozabili na pridobitev didakti~nega materiala za potrebekurikuluma.

Novo šolsko leto nas je torej prijazno sprejelo. Vrnimo muto z zadovoljstvom in delovnim zagonom, ki naj mu sledijonovi uspehi.

Zoran KREGAR,ravnatelj


Najnovejša investicijsko - vzdrèvalna dela so prinesla nove, sveè, prijazne barve šolskih sten, da se v našem drugem domu

u~enci in delavci šole še prijetneje po~utimo

Nova, sodobna pridobitev na podro~ju avdiovizualne opreme: interaktivna tabla, LCD projektor

Stavba enote vrtca v Framu, ki organizacijsko sodi v sklop OŠ Fram


Kdaj je izšla prva številka Novic Ob~ine Ra~e-Fram?

a) decembra 1997

b) marca 1998

c) septembra 1998

d) junija 1999Uredni{tvo


Posnetek prikazuje ùpana Ob~ine Ra~e-FramBranka Ledineka v konferen~nem ozra~ju.

Naš ùpan je namre~:

a) nadomestni ~lan evropskega Odbora regij

b) evropski poslanec

c) ~lan Komisije za ~lovekove pravice v OZN

Uredni{tvo


OSNOVNA ŠOLA RAÊ

Gradnja {portne dvorane

pri Osnovni {oli Ra~e

Kako ~as hitro te~e! Minilo je è ve~ kot leto, odkar se je za~ela gradnjavelike telovadnice oziroma športne dvorane pri naši osnovni šoli. ê jegradnja v prvih mesecih vidno in zelo opazno napredovala, so bili poletnimeseci namenjeni predvsem obrtniškim opravilom, dozidavam inpreureditvam prostorov, ki bodo funkcionalno povezani z novo dvorano.Razveseljivo je, da bo ob novi tudi stara telovadnica polepšana in jo bomolahko še dalje koristili za potrebe šole in za rekreacijo ob~anov. Del prostorav njej bo namenjen plesni dejavnosti, aerobnim vajam oziroma organiziranivadbi za zdravje, del pa bo namenjen vadbi fitnesa.

Ker si vsi skupaj èlimo, da bi bila nova dvorana lepa in v ponos vsakemuob~anu, smo se z vso zavzetostjo lotili usklajevanja posameznih delov.Potrebno je bilo izbrati kombinacije tlakov, barve opleskov in zidnih oblogter dolo~iti na desetine detajlov, ki se pojavljajo ob vsaki gradnji.

Notranjost telovadnice vse bolj dobiva kon~no podobo, ~eprav je primontaì opreme prišlo do zamud. Po predvideni dinamiki gradnje binamre~ sedaj (prispevek nastaja sredi avgusta) è morala biti montiranastenska lesna obloga, elektri~no krmiljeni zavesi, ki bosta dvorano razdelilina tri manjše vadbene enote, postavljene pa naj bi bile tudi è monta`netribune. Zaradi nekaj nesoglasij med izbranim opremljevalcem (podjetjemUMT iz Ljubljane) in njegovimi podizvajalci pa temu, àl, ni tako. Ko topišem, delavci v dvorani montirajo konstrukcije dvi`nih košev in sfasadnimi ploš~ami oblagajo nosilne betonske stebre. V celoti je poloènakeramika v glavni avli, na stopniš~u, v umivalnicah, sanitarijah ter drugihspremljevalnih prostorih, kmalu pa bodo za~eli polagati tudi pode izumetnih snovi na veznih hodnikih. Parket na glavni igralni ploskvi bopoloèn nazadnje, da bi se izognili morebitnim poškodbam. Zanimiva jerešitev vprašanja ogrevanja, saj bodo radiatorji (oz. toplotna sevala)montirani pod stropom dvorane, na višini pribli`no deset metrov. Projektantiso zatrdili, da je takšna rešitev najbolj ekonomi~na in varna. Naj omenim,da ima igralna ploskev 1170 kvadratnih metrov površine, saj v dolìnomeri 45 m in v širino 26 m. Tako velik prostor zahteva tudi preudarnoogrevanje, zato je tik ob dvorani toplotna podpostaja, kjer so nameš~eniglavni bojler za toplo vodo, regulatorji ogrevanja in prezra~evalni sistem.Popolnoma prenovljena je šolska kurilnica, ki je sicer na isti lokaciji kotprej (v kletnih prostorih šole), a sta zamenjani obe odsluèni pe~i. Kurilnicaje povezana s telovadnico z novimi toplovodnimi cevmi, da bodo izgube~im manjše.

Naj omenim še, da so gradbeniki pred kratkim za~eli urejati okoljetelovadnice. Najprej so tlakovali plo~nik okrog zgradbe, zdaj pa urejajokošarkarsko in odbojkarsko igriš~e na severni strani ter kratko tekaškostezo na vzhodni strani.

Vsi, ki delamo na tem projektu, upamo, da v bodo~e ne bo prihajalo dododatnih zakasnitev del in da bo tako te`ko pri~akovan zaklju~ek gradnjenekje sredi oktobra. Zato è zdaj izkoriš~am prilo`nost in vas vabim nasve~ano otvoritev športne dvorane pri Osnovni šoli Ra~e. Dan in uraprireditve bosta objavljena v javnih ob~ilih, zato upam, da boste prišli vsi,ki si to èlite. Mi se bomo potrudili, da vam bo ostal dogodek v prijetnemspominu in vas bo obdal z veseljem in ponosom, da ste tudi vi del zgodbeo uspehu.

Joèf JURI^,ravnatelj



Obeleìli smo 8. ob~inski praznik

Ob~ina Ra~e-Fram je 21. junij, prvi poletni dan, izbrala zasvoj praznik. Tako so se tudi letos ob tej prilo`nosti v ~asuod 15. - 24. junija zvrstile številne in raznolike kulturne,glasbene in zabavne prireditve (bilo jih je blizu 50 in na temmestu se še enkrat zahvaljujemo prav vsem, ki so k temukakor koli pripomogli in na prireditvah sodelovali).

• Kratek besedni sprehod po prireditvahV petek, 15. junija, je bila na sporedu prva prireditev v

sklopu letošnjega ob~inskega praznika, ki se je pri~el shitropoteznim šahovskim turnirjem (organizator: Šahovskodruštvo Fram).

Sledila je otvoritev likovne razstave v Beli dvorani, katereorganizator je bilo Kulturno društvo Babi~ina skrinja - klublikovnikov Lenart, ki letos praznujejo peto obletnicoaktivnega likovnega delovanja in ustvarjanja.

Tudi u~enci in u~itelji OŠ Fram so v prostorih šole pripravilizanimivo zaklju~no prireditev.

Za lep konec prvega prireditveno obarvanega dne pa soposkrbeli zvesti ~lani Kulturnega društva Ra~e, ki sotradicionalno, è 34. glasbeno prireditev "Ra~e pojejo",organizirali na grajskem dvoriš~u v Ra~ah. K sodelovanjuso povabili Mešani pevski zbor Društva upokojencev izKomende, Mešani pevski zbor KUD dr. Pavel Turner izFrama, ljudski pevki Društva invalidov Kidri~evo, Mešanipevski zbor KKID sv. Joèfa delavca Ra~e ter ljudske pevke"Klasje" in "Taš~ice", oboje iz Ra~.

V soboto, 16. junija 2007, je v Ra~ah potekalo ribiškotekmovanje, v Framu pa mladinsko šahovsko prvenstvo,oboje za pokal ob~ine Ra~e-Fram.

Društvo upokojencev Fram je v svojem kraju organiziraloturnir v ruskem kegljanju.

Nogometni klub Ra~e je na tovrstnem igriš~u v Ra~ahorganiziral nogometni turnir za “cicibane” U8+U10.

Odbojkarska sekcija DTV Partizan Fram je pripravila inizvedla tradicionalni Lukov memorialni turnir v odbojki namivki.

V telovadnici OŠ Fram se je odvijala košarkarska tekmamed KK Ra~e in GOOD GUYS, v organizaciji košarkarskesekcije Športnega društva Ra~e.

V popoldanskih urah je na igriš~u kmetije Klau` na Poègupotekal odbojkarski turnir na travi. Sodelovale so ekipe izSlivnice, Rogoze in seveda doma~ini (v vrsti slednjih smodobili prilo`nost tudi ob~inski delavci). Prireditev je bilapopestrena s kulinari~nimi dose`ki spretnih rok doma~ink.

Lovska druìna Fram je ob pomembnem jubileju društva- 60. obletnici obstoja in delovanja - pripravila proslavo.

Športno društvo Aerobic je na nogometnem igriš~u v Ra~ahorganiziralo preizkus hoje na 2 km.

V prostorih gradu Ra~e si je bilo mogo~e ogledati zanimivoter pou~no razstavo lovskih trofej in eksponatov, za kar grezahvala lovskima druìnama iz Ra~ in Frama.

V kino dvorani Ra~e so uìvali otroci; zanje je bil namre~predvajan sinhroniziran otroški film Ledena doba 2.

V nedeljo, 17. junija, so Rekreacijsko društvo Brezula,Ob~ina Ra~e-Fram in Društvo za prou~evanje ptic in varstvonarave organizirali pohod po krajinskem parku ter vodenogled botani~nega vrta TAL 2000.

V kino dvorani so se predstavili gojenci plesno glasbenedelavnice ŠA-LA-LA in prisotnim dokazali, da je za njimiše eno plodno in delovno leto, v katerem so se nau~ili marsikajnovega.

V torek, 19. junija, je bilo ìvahno v Vrtni ul. 6, pri EgonuPlevniku, kjer je bila razstava malih ìvali.

V vaškem domu na Poègu so se pomerili šahisti. Najboljšitrije udeleènci šahovskega turnirja so prejeli pokale.

Na grajskem dvoriš~u v Ra~ah so si ob~ani lahko ogledaliameriško komedijo "Ohcet bo… in pika".

V sredo, 20. junija, je na grajskem dvoriš~u v Ra~ahpotekala osrednja proslava z nagovorom ùpana in podelitvijopriznanj (v nadaljevanju tej prireditvi namenjamo poseben,nekoliko daljši zapis).

V ~etrtek, 21. junija, je za nekaj adrenalina in zabaveposkrbela strelska tekma na streliš~u LD Ra~e, kjer se je vstreljanju na glinaste golobe pomeril tudi naš ùpan. Vstrelskem "boju" z ùpanskimi kolegi iz sosednjih ob~in seje izkazal za najboljšega.

V kino dvorani gradu Ra~e smo si lahko ogledali gledališkopredstavo v izvedbi KUD Ivan Lon~ari~ iz Trni~.

V petek, 22. junija, je bila v Beli dvorani gradu Ra~ekulturna prireditev, na kateri se je na vše~en in izviren na~inpredstavilo Kulturno-umetniško društvo dr. Pavel TurnerFram.

Prireditve v soboto, 23. junija, so se pri~ele z merjenjemsladkorja, holesterola in pritiska v krvi. Ta preventivnazdravstvena akcija, v sklopu katere je bil mogo~ tudi razgovorz zdravnikom, je bila realizirana po zaslugi RK Ra~e, ki senjene organizacije loteva è tradicionalno.

^lanice ro~nodelskega kro`ka "Metulj" Ra~e so znovadokazale, kaj zmorejo gib~ni, umetniško navdihnjeni prstipridnih rok, izpod katerih so tudi letos nastali ~udoviti izdelki.

Teniški turnir (naklju~no izbranih) dvojic, ki je vorganizaciji in izvedbi teniške sekcije DTV Partizan Frampotekal na teniškem igriš~u v Framu, je poskrbel za nekajdobrodošle napetosti in prisotne dràl v pri~akovanju vse dokonca, ko so si poraènci in zmagovalci prijateljsko segli vroke in si napovedali revanš, ~e ne prej, pa prihodnje leto.

Podobno napeto je bilo tudi na igriš~u na mivki v Framu,kjer so se na odprtem prvenstvu ob~ine Ra~e-Fram v odbojkiza registrirane igralce pomerili tisti, ki imajo odbojko "vmalem prstu". ^lani odbojkarske sekcije DTV Partizan Framso znova dokazali, da niso od muh.

To je bil tudi dan, ko je vrata obiskovalcem odprla etnološkazbirka v gradu Ra~e. Nevenka Gril Hameršak in Miran Gril


LOKALNE MINI IN MAKSI ZANIMIVOSTI


sta vse, ki jih to podro~je zanima, popeljala po zanimividediš~ini, ki jo je zapustil njun pokojni o~e Anton Gril -strasten, nadvse uspešen dolgoletni zbiratelj starin, po zaslugikaterega je bil za ~asa njegovega ìvljenja obisk etnološkezbirke za slehernega obiskovalca vedno znova nepozabenizlet v bli`njo in daljno preteklost ter dogodek, ki se ga pomni.

Zaradi slabega vremena je na àlost odpadel nogometnimemorialni turnir Slavka Novaka, ki ga je na~rtovaloProstovoljno gasilsko društvo Podova, nogometna tekma pabi bila odigrana v športno-rekreacijskem centru Brezula.

Ni~ pa ni moglo zmotiti sre~anja ribi~inj in ribi~ev teršportnega ribolova v mešanih parih za pokal "ona-on".Ribiška druìna Ra~e je znova poskrbela za pravo ribolovnoatrakcijo, ki se je kon~ala pri njihovem ribiškem domu, kajpakz vilicami in noì ali pa z `licami v rokah, na koncu pa spolnimi ̀ elodci ribjih in drugih dobrot, ki so seveda tudi tamplavale.

êprav je za en samcat dan brez dvoma è doslej naštetodovolj, je potrebno poro~ati še o štirih prireditvah, ki sopopestrile sobotno prazni~no dogajanje. Tako so takoj pokosilu izpred gradu Ra~e startali upokojenci iz Ra~ in Frama,ki so se s kolesi podali na potep in druènje po bli`nji okolici.Kolesarski trim v organizaciji kolesarske sekcije Društvaupokojencev Ra~e je sicer prireditev, ki je vsakoletnoprednostno uvrš~ena na urnik njihovih priljubljenih društvenihdogajanj.

V spomin na mnogo prezgodaj umrlega nogometnegaprijatelja Štefana Pliberška ml. je Nogometni klub PartizanFram letos ̀ e ~etrti~ zapovrstjo organiziral in izvedel Štefovmemorial. Letos so na njem sodelovale ekipe NK Olimpijaiz Ljubljane, hrvaški NK Krnica, NK Nomea ter doma~iniiz NK Partizan Fram.

Veselo je bilo tudi pri domu krajanov v Morju, kjer soprebivalci tega simpati~nega podpohorskega zaselka, pozaslugi organizatorjev - zanesenjakov iz Društva krajanovMorje, s proslavo in kulturnim programom obeleìli 480.letnico prve omembe vasi Morje.

Ko se je dolg dan è nagibal k ve~eru, so poslušalce zletnim koncertom "Moj o~ka so mi rekli" razveselili ~lanivokalne skupine Fantje sv. Ane, ki so skupaj s KD Framskizven in gosti poskrbeli za lep kulturni dogodek.

Le še "popis" za 24. junij naredimo in je prazni~negadogajanja v sklopu letošnjega 8. ob~inskega praznika konec.

Nedelja se je torej za~ela è zgodaj, saj so udeleènci 6.tradicionalnega pohoda od Gorice do Planice na pešpot odenega do drugega konca naše ob~ine (iz niìnske Sp. Goriceproti višinski Planici) krenili ̀ e ob 7. uri zjutraj. Pohod, ki poizkušnjah iz prejšnjih let v povpre~ju traja okoli 4 ure in jeprimeren za ljudi vseh starostnih skupin, je znova našel gore~esimpatizerje, zato ga Planinsko društvo Fram, ki ga je"zakrivilo", ne namerava opustiti.

Znova je bila odprta razstava ro~nodelskih izdelkovro~nodelskega kro`ka "Metulj~ek" iz Ra~.

Prazni~na dogajanja so se zaklju~ila v športnem duhu: od9. ure naprej so na odbojkarskem igriš~u na mivki v Ra~ahv organizaciji Športnega društva Ra~e potekale igre mešanihekip 3:3 za rekreativce, so~asno pa je Športno društvo Ra~ekna pomo`nem nogometnem igriš~u v Ra~ah izvedlo turnirv malem nogometu za rekreativce.

Pestra ponudba, kajne? Ste jo dobro izkoristili?

(Predstavniki nekaterih društev so o "svojih" prireditvahv ~asu ob~inskega praznika pripravili posebne, obse`nejšeprispevke, ki jih objavljamo v rubriki "Spoznavamo delodruštev" in vas vabimo, da jih preberete - op. ured.)

• Osrednja prireditev in letošnji nagrajenciCelotno dogajanje v sklopu letošnjega 8. ob~inskega

praznika je doseglo vrhunec na predve~er prazni~nega dne,ko je bila 20. julija v imenitnem in prijetnem ambientugrajskega dvoriš~a v Ra~ah osrednja proslava.

Slavnostni govornik, ùpan Branko Ledinek, je v nagovoruprisotnim med drugim spregovoril o prehojeni poti ob~ine,o njenih trenutnih aktivnostih ter viziji v bodo~e, hkrati paob~anom zaèlel prijetno praznovanje.

V kulturnem programu je nastopil mešani pevski zborKKID sv. Joèfa delavca Ra~e, pod vodstvom Nevenke GrilHameršak. Omenjeni zbor letos praznuje 10. obletnicodelovanja, za kar mu ~estitamo.

Predstavila sta se tudi obetavna mlada plesalca, nastopiliso u~enci O[ Ra~e. Prireditev je povezovala MetkaPristovnik.

Na osrednji prireditvi so bile podeljene zlate ùpanovepetice u~encem, ki so vseh devet let osnovnošolskegaizobraèvanja zaklju~ili z odli~nim uspehom, priznanjaùpana posameznikom za posebne dose`ke in dolgo terpo`rtvovalno delo na humanitarnem, društvenem ali kakšnemdrugem za lokalno skupnost pomembnem podro~ju, terspominska plaketa za pomemben jubilej ter viden prispevekk ve~ji prepoznavnosti in promociji ob~ine.

Iz rok ùpana Ob~ine Ra~e-Fram Branka Ledineka so zlatepetice prejeli devetošolci Urban Belca, Alisa Kova~evi~,Sanja Gornjec, Primo` Lobnik in Nola Obersnel iz OŠRa~e, iz OŠ Fram pa Rebeka Tramšek, Tina Bencik, AnjaŠari~, Matic Ledinek, Jernej Detela, Martina Tepej, KatjaKoren in Ireneja Podvršnik.

S priznanjem ùpana so bili nagrajeni:

• Joè Adam za dolgoletno aktivno delo v Lovski druìni

Ra~e,

• Janko Tomaì~ za dolgoletno delo v teniški sekciji DTV

Partizan Fram,

• Franc Komar za dolgoletno aktivno delo v PGD Fram

in LD Fram,



• Marija Zavernik za aktivno delovanje v SPV in za

sodelovanje s krajem in društvi,

• Anton Trlep za aktivno delo v Turisti~nem društvu

krajanov Ješenca - Poèg,

• Jul~ka Partli~ za aktivno delo v Planinskem društvu

Fram n

• Tilka Kotnik za dolgoletno aktivno delo v RKS - KO

Fram.

Najvišje priznanje, spominsko plaketo, so letos prejelipredstavniki Lovske druìne Fram, ob 60. obletnicikontinuiranega in zglednega dela.

Nagrajencem, ki jih na notranji hrbtni strani Novicpredstavljamo tudi v sliki, se zahvaljujemo, jim ~estitamoter jim ̀ elimo še mnogo uspehov in veselja v svoji dejavnosti.

Marjetka SONI^KI inSimona ANTOLI^

Eno tak{ó bi rad…

Lon~eni bas in rifl, violina in harmonika pa zrela dekleta,ki juckati znajo. To smo delavke OŠ Fram, zdruène v etnoskupino Zala.

Zgodnje poletje smo obeleìle s tremi nastopi. 22. junijasmo se v Beli dvorani gradu Ra~e predstavile skupaj zvokalno skupino Virtus in mešanim pevskim zborom dr.Pavla Turnerja. Z ob~instvom smo delili celoletno delo injim popestrili ve~er - vsem dvanajstim. A slab obisk nam nivzel dobre volje. Enako dobro kot sicer smo vandrale, pralepleni~ke in ker je On ̀ elel imeti takšno, kot jo ima brat, smosklenile, da se ne bomo moìle, raje vse prodale in se podaleciganskemu ìvljenju naproti. Na koncu smo vsi trije zboriiz srca zapeli tisto, ki je v Framu è skoraj ponarodela -Vsakdo mora imeti prijatelja.

Takoj naslednji ve~er, natan~neje 23.6., smo se pridruìlevokalni skupini Fantje sv. Ane, ki nas je povabila v goste.Pestro obarvan ve~er z zanimivim programom je obiskovalcenavdušil, prav tako pa vse nas, saj zadovoljno ob~instvo dajemotivacijo za naprej.

Turisti~no dru{tvo Hotinja vas se je letos izkazalo z izjemnoprireditvijo “Pod vaško lipo”, kamor smo bile povabljenetudi me. Sre~alo se nas je kar 17 skupin ljudskih pevcev ingodcev od blizu in dale~.

Med nastopi posameznih sestavov nam je ~as krajšalduhoviti in iznajdljivi Korl - Samo Tuš, ki je vse povedal inobrnil tako, da je ~as še prehitro minil.

Vesele smo, da smo ene izmed tistih, ki jim ni vseeno zaljudsko izro~ilo naših prednikov. K temu sodi tudi pesem,ki je znala na dolgo in široko pripovedovati o vsakdanu, iz~esar še danes razberemo utrip minulega ~asa, ki je znal bitineusmiljen in trd, a hkrati tako neèn in ljube~. âr ljudskepesmi ni prvenstveno v melodiji, temve~ v tistem, kar pove;~e znamo prisluhniti, seveda.

Simona NAPAST


Na{i poletni nastopi


Kaj prikazuje fotografija?

a) petelinje pero

b) pavje pero

c) pelikanovo pero

Uredni{tvo


Na{e odli~ne vokalne skupine ~akajonovi pomembni dogodki

Tone @uraj, neumorni umetniški vodja odli~nih pevskihsestavov, delujo~ih v sklopu Kulturnega društva Ra~e -vokalnih skupin Fantje na vasi, A cappella in Škrjan~ek, nasje junija seznanil z novimi pomembnimi dogodki, ki sepevcem obetajo proti koncu letošnjega in v za~etkuprihodnjega leta.

Vokalna skupina A cappella bo v okviru mednarodnedejavnosti Kulturnega društva Ra~e septembra izvedlakoncert na Hvaru.

^lani naštetih vokalnih skupin se bodo od 21. - 23.septembra 2007 predstavili na Festivalu pesmi o vinu v mestuPésc na Madàrskem. Študij pesmi (tudi skupnih, madàrskih)poteka è nekaj ~asa, prav tako tehni~ne priprave.

V novembru letos (to~en datum v ~asu priprave tegaprispevka še ni bil znan) bodo vse tri skupine pele v Zagrebu,na prireditvi Kluba zagrebških Slovencev "Ve~er slovenskepesmi". Kot ste lahko prebrali v dnevniku Ve~er, je letosspomladi v Zagrebu urednica pri Ve~eru, Melita Forstneri~Hajnšek, izdala knjigo "Zagrebški Slovenci" v hrvaš~ini,sledila pa ji bo še slovenska izdaja.

V za~etku naslednjega leta, natan~neje v soboto, 19.januarja 2008, bodo imele vse tri vokalne skupine samostojenkoncert v dvorani Union v Mariboru, kjer bodo v slikovnispremljavi predstavile tudi kraj Ra~e in našo ob~ino.

Fantje in dekleta, ki pojejo v lo~enih (po spolu) sestavih"Fantje na vasi" in "A cappella", zdruèni pa se imenujejo"Škrjan~ek", se vsem ljubiteljem petja zahvaljujejo za njihoveobiske koncertov, dolge aplavze ter vso moralno podporo,ki jim poleg prirojene in privzgojene ljubezni do zvo~negaesperanta daje dodatno energijo za nadaljnje delo innapredovanje v kakovostnem smislu.

S. A.

Koncert kitaristke Sanje Plohl vRa~ah

V neko~ imenitni, nato desetletja zapuš~eni in zobu ~asaizpostavljeni, sedaj pa obnovljeni in znova zares pre~udovitikapeli gradu v Ra~ah je Kulturno društvo Ra~e 30. junija2007 pripravilo kulturni posladek. V goste je namre~ povabilomlado, 25-letno slovensko kitaristko Sanjo Plohl, ki nasvojem podro~ju sodi med najuspešnejše glasbene izvajalce.


Fantje na vasi

A cappella

Škrjan~ek • vse foto: Gašper Daj~man


Kot med drugim izhaja iz koncertnega lista, je Sanja Plohlpri devetih letih pri~ela s poukom klavirja (S. Kova~i~) inpri dvanajstih s poukom kitare (K. Kovi~). Po zaklju~eniSrednji glasbeni šoli v Mariboru iz kitare (prof. S. Lamut)in programu mednarodne mature na mariborski II. gimnazijije sprva študirala kitaro na ljubljanski akademiji za glasbo(prof. T. Rajteri~), nato pa kot štipendistka Ministrstva zakulturo nadaljevala študij na Visoki šoli za glasbo v Rostocku(prof. T. Offermann), kjer je februarja 2006 z odlikodiplomirala. Sedaj je študentka magistrskega študija naKraljevem konservatoriju v Haagu, v razredu prof. Z. Dukiæa.Udeleìla se je številnih seminarjev pri vodilnih svetovnihkitaristih (A. Pierri, A. Desiderio, R. Dyens, C. Marchione,P. Steidl, H. Käppel, D. Bogdanoviæ idr.).

Sanja je osvojila ve~ kot 20 nagrad in štipendij doma inna tujem. Nastopala je na festivalih po Sloveniji in v številnihevropskih dràvah, v razli~nih komornih zasedbah ter kotsolistka. Krstno je izvedla številna nova dela.

Njen koncert v kapelici gradu Ra~e je bil za vse prisotneljubitelje tovrstne glasbe novo nepozabno doìvetje.

S. A.

Igre brez meja:

pridite pomagat navijat za na{e!

* Kdaj:

V soboto, 15. septembra 2007, od 10. ure dalje.

* Kam?

V Športni park Brezula, kjer bodo ~lanice Kluba tajnicSlovenije in tajnice ob~inskih uprav tekmovale na Igrah brezmeja. Idejni vodja slednjih je GV - Poslovna asistenca (bivšarevija Tajnica), zaradi lanskoletne zmage ekipe “Ra~ke”Ob~inske uprave Ob~ine Ra~e-Fram pa jih letos organizirain gosti naša ob~ina.

Ja, tako je to! Velikemu, lepemu prehodnemu pokalu, kiponosno krasi tajništvo naše ob~ine in ga je 23. septembralani v Zaj~ji dobravi pri Ljubljani na Igrah brez meja/2006navdušeno osvojila (in proslavila) ekipa naših vrlih sodelavkv sestavi Marjetka Soni~ki, Irena Arcet, Suzana Pungartnik,Tanja Kosi in Patricija Thaler, so šteti dnevi.

Bati se je namre~, da bo trdo prigarani svetle~i lepotec poletošnjih igrah odromal drugam, v roke novih zmagovalk.No, saj ne, da bi ga kar mirno spustile, a sre~a je lahko tudiopote~a in èlja po zmagi bo s strani vseh ekip prav gotovoznova ogromna. Vsega tega se ekipa deklet iz naše ob~inskeuprave (njena natan~na sestava je è znana, a zaenkrat zajavnost ostaja skrivnost), ki bo seveda skušala ~im boljebraniti ne samo pokal, temve~ tudi ~ast naše ob~ine, mo~nozaveda. In zato njene ~lanice izziv, ki je pred njimi, è zdaj~utijo kot svojevrsten pritisk, ki ga v tej obliki niso vajene.

Da bi bila njihova trema na doma~em terenu in preddoma~im ob~instvom ~im manjša, bi jim mi, ki bomovsekakor mo~no stiskali pesti zanje, radi pomagali ponajboljših mo~eh.



Kako se imenuje instrument na fotografiji?

a) violon~elo b) kontrabas c) kitara

Uredni{tvo

Naša tajnica Marjetka Soni~ki, ki je sodelovanje na igrah/2006 "zakrivila",s prisluènim pokalom, ki ji je nadvse drag in od katerega se tudi

po letošnjem tekmovanju ne bi rada poslovila

Glasba blagodejno deluje na vsa ~utila in

daje barve ìvljenju.


Športniki pravijo, da navijanje in moralna podpora vselejpomagata. Zatorej: pridruìte se še vi in navijajmo skupaj.Zabavno, zanimivo in veselo doìvetje se obeta!

S. A.

Z ve~anjem {tevila ob~anov seve~ajo tudi njihove potrebe in èlje

• Interes za priseljevanje v našo ob~ino naraš~aV ~asu, odkar smo samostojna ob~ina, je bilo na podro~ju

naše lokalne skupnosti marsikaj postorjenega, izgrajenega,urejenega, izboljšanega. Tudi vse to je privabilo, še privabljain bo v naše kraje nedvomno ~edalje bolj privabljalo tiste,ki èlijo ìveti blizu urbanih središ~, v našem primerukonkretno blizu mesta Maribor ali Ptuj, a vendar na deèli,bliè naravi, ~istejšemu zraku in ob nekoliko mirnejšemìvljenjskem utripu.

Da bi se k nam priseljevale predvsem mlade druìne, ki sijih med novimi ob~ani najbolj ̀ elimo, je potrebno zagotovitivse, kar potrebujejo otroci in njihovi starši. Naš trud vsekakorgre v to smer in najbr` nih~e ne more argumentirano trditi,da to - ponekod bolj, drugje nekoliko manj - ni vidno. Posebejlep primer hitrega in vsestranskega razvoja je ob~inskosrediš~e v Ra~ah, kjer v tem ~asu Sortima d.o.o. gradi oz.kon~uje še enega v sklopu stanovanjskih objektov - blok medBencinskim servisom Ra~e in è obstoje~im poslovnostanovanjskim objektom na Ljubljanski ulici.

Nekaj korakov pro~, ob Mariborski cesti, nastaja 180stanovanjskih enot, ki jih gradi Gradbeno podjetje Radlje.

Da postaja gradnja vrstnih hi{ pri nas vse bolj popularna,pri~a tudi nastajajo~a stanovanjska soseska pred zaklju~komCeste talcev v Ra~ah, ve~stanovanjska izgradnja pa se obetatudi na nekaj drugih lokacijah.

Zato je realno pri~akovati, da bo na obmo~ju ob~ine Ra~e-Fram v naslednjem srednjero~nem obdobju, skupaj zindividualnimi gradnjami, nastalo okoli 300 novihstanovanjskih enot. Slednje bodo, ko se bodo vanje vselililastniki, pomenile dodaten in znaten porast prebivalcev medGorico in Planico.

Vsem, ki morda še kolebate, ali je naša ob~ina primerenkraj za kakovostno bivanje, odgovarjamo: je, brez dvoma!Sicer pa bomo najbolj veseli, ~e se boste o tem prepri~alisami. Dobrodošli!

• Popestritev ponudbe v Ra~ah - sladolednica"Calimero"

Ker je bil dobršen del letošnjega poletja zelo, zelo vro~ insoparen, se je mnogim in mnogokrat "zluštalo" tudi osveìtve.Med najbolj priljubljene oblike preganjanja èje in lajšanjaposledic prekomerne temperature nedvomno sodi sladoled.ê pomislimo, da se je v tem ~asu v lokalih zgodil še pogrebpepelnikov, se je nekaterim gotovo zahotelo sladoleda èzgolj zato, da so si nekako zaposlili roke, ki so bile poprejvajene cigaret in smrajenja s škodljivimi substancami podnosom. Za te in vse ostale se je konec julija pojavila zdravjuprijaznejša, za name~ek pa {e okusnejša rešitev; ob rondojuv Ra~ah, v smeri od gradu proti gasilskemu domu v Ra~ah,namre~ stoji t. i. sladolednica, ki se uradno imenuje Pripravain prodaja sladoleda "Calimero", nosilec dejavnosti pa jeMemeti Jetmir. Calimero prve štiri delovne dni v tednu


Za naše sodelavke iz zmagovalne ekipe "Ra~ke" so na lanskoletnih tajniškihIgrah brez meja navijali tudi njihovi otroci


posluje od 10. do 22. ure, v petek, soboto in nedeljo pa nudiokusne kepice sladoleda najrazli~nejših barv in okusov šeuro dlje.

V upanju, da bo tudi jesen prijetno topla, lastnikusladolednice èlimo veliko dela, oboèvalcem sladoleda padober tek!

S. A.


Ko sva s fotoaparatom prvi~ obiskala sladolednico, je bila slednja spri~o prezgodnje jutranje ure še zaprta,

kljub temu pa ni bilo mogo~e spregledati, da je li~na in prijetno urejena

Popoldanska slika je bila precej druga~na: neprenehoma so se izmenjevali novi in novi obrazi, èljni sladoleda


Kako se imenuje prodajalna, kjer je mogo~e kupiti(tudi) modni nakit?

a) loterija b) mesarija c) biùterijaUredni{tvo

Pa poglejmo še malo med obi~aje in ljudi po svetu.


Na posnetku je 10-letna Sajani Shakya.Zanima nas, ali veste oziroma uganete, kakšen

naziv ji pripada?

a) ìva boginja Nepala

b) otroška kraljica Tajske

c) mini lepotica Irana

NAGRADNO VPRA[ANJE {t. 13Nekoliko poševnooko, rde~eli~no dekletce v na dale~

opaznih pisanih obla~ilih ìvahnih barv in vzorcevje po rodu iz:

a) Tur~ije b) Japonske c) Peruja

Uredni{tvo

^lovek najbolj obogati, ko se spremeni sam.

Takrat okolica postane znosnej{a, lljudje prijaznej{i,

misli bistrej{e, smeh bolj zdrav in po~utje bolj samozavestno.

@elimo vam majhnih sprememb,

ki vas bodo popeljale do velike sre~e.


Spletna stran Statisti~nega urada RS je po nekaj klikihpostregla s podatkom, da imamo v Sloveniji 7.823 Dejanov,85 oseb se piše Vedlin. Dejanov Vedlinov je zgolj za vzorec,manj kot 5. Najbr` še kateri izmed njih rad jé meso, strastnonavija za NK Maribor Pivovarno Laško in je, skratka, odnog do glave zapriseèn Štajerec, vendar… tisti prisr~ni,v~asih tako izjemno posre~eno 'butnglavski', ganljivohumanitarni, po`rtvovalni in še kakšen Dejan Vedlin, ki nafrekvenci 100,6 Radia City tudi mnogim našim poslušalcemè navsezgodaj zjutraj povzro~a smejalne gubice, je samoeden. Eden, edini in neponovljivi. Kot je samo eden inedinstven tudi njegov lik gotovo tudi vsem nam dobro znanegareporterja Milana. Tako pa~ je. Ne recite, da ne veste, o komin ~em te~e beseda. In, saj veste: resnica ni plenica, pa vendarmarsikomu smrdi…

• Poleg zadnjega prepoznavnega stavka, ki ga je med drugim mogo~e slišati na vaši radijski frekvenci, se nam ~lani kulturno umetni{ke skupine Reporter Milan vselej globoko zasmilite še z enim. Zakaj vam "ni lahko"?Mislim, da ̀ e sam pogled na naša atletsko izklesana telesa

pove vse. Smo namre~ ve~kratni kadetski in dvakratnimladinski prvaki v "kiblflajšu"…

• Dejan, praviš, naj te tikam, torej: kile pa niso edino, kar te nekoliko mu~i. Kaj pa kadilski zakon?Moram priznati, da sem zdaj è skorajda leto dni na tisti

"drugi", zdravi strani in ob tem, da je to ena izmed mojihnajve~jih zmag v ìvljenju, mi daje tudi legitimno pravico,da sem neskon~no pameten v debatah na to temo. Le da seje ne posluùjem in prepuš~am vsakemu posameznikumo`nost, da se odlo~i. Povem lahko le, da je meni zdaj velikoboljše, da se po~utim prerojeno, vsak pa je sam zase dovoljpameten, da se odlo~i. A àl eni ostanejo hepani, dokler niprepozno… Priznam, taki se mi niti ne smilijo kaj preve~,ker so si sami krivi. ê bo novi zakon ob dejstvu, da se bodalo la`je dihati, pripomogel kaj k temu, da bo takih manj,potem super, imam pa ob~utek, da se bo spet tresla gora inrodila miš.

• Pa obrniva list ~asa nazaj in pojdiva v leta, ko so pa smrdele tvoje plenice. Kdaj natan~no je sploh to bilo?Hitro po Jezusu… (smeh). Ne, tega je zdaj è skoraj 32

let. Glede na to, da pa sem rojen v Dogošah, moram priznati,da to ni bilo ni~ proti temu, kako tam zaradi "za~asnega"odlagališ~a smeti smrdi danes. Pravzaprav so dogoškidojen~ki danes na veliko boljšem. Zdaj vsi sosedi raje hodijonjihove plenice vohat in vsaki~, ko jih napolnijo, veseloploskajo…

• Kako pa se je znašel Fram na tvojem meniju pri izbiri stalnega bivališ~a na "stara leta"?ê bo na stara leta, še ne vem, za zdaj pa je enkratno. Kako?

Slu~ajno. Nikoli si namre~ nisem mislil, da bom kdaj tukajdoma. Se spomnim, da sem pred kakimi petimi leti šezafrkaval kolega Mirana Tiši~a (voditelja Športne scene naPop tv), kako je lahko iz Frama in da smo mi, ko smo tu igralifuzbal, vedno zmagali z vsaj tremi goli razlike, zdaj pa poglejto… Je pa res tudi, da sem zelo velik ljubitelj bu~nega olja,malih jelenov, nespluènih strmih cest v zgodnjih zimskihjutrih, Pohorja nasploh, prijaznih prodajalk v trgovini, malega~rnega mešan~ka, ki kraljuje ob šoli, Dèmajla Lokmanija,ki pri cerkvi prodaja sezonske plodove narave, prijaznegaùpnika, ki ga ve~krat kot v talarju vidim v kratkih hla~ah,ko popravlja ograjo… Pravzaprav je nekako logi~no, da semse preselil sem, kajne?

• Te je Gasilsko društvo Fram è kaj povabilo medse, glede na to, da si bil v mladih letih gasilec?

Ne še, še ~akam na preliminarne pogovore, ki bi na terciarniravni lahko prinesli neko likvidnostno neobremenilno oblikosodelovanja! Šalo na stran, nikoli nisem bil bog ve kakšengasilec. Verjetno zato, ker sem bolj mali… (smeh).

• Sicer pa verjamem, da si kar iznajdljiv, kar si dokazal na veliki preizkušnji kot "celjski klošar" natanko pred letom dni. Bi se še kdaj podal na podobno pot ali bi raje povedal otrokom kaj v stilu "U~ite se, da vam ne bo šlo tako slabo kot meni"?

Bistveno pri tej preizkušnji je bilo, da sem skušal dokazati,da obstajajo ljudje, ki so pripravljeni pomagati ne glede navse. Seveda so se našli taki, ki so rekli, da je to brezveze, daob taki medijski podpori lahko vsak preìvi itd.

ê potegnem ~rto pod to izkušnjo, lahko re~em le, da je vSloveniji ve~ ljudi, ki so pripravljeni pomagati, kot tistih, kise obrnejo vstran, a vsaka neprijazna beseda v taki situacijigrozno boli. Predvsem je pomembno, da se osvobodimopredsodkov, ker, verjemite, nismo vsi najbolj pametni in nevemo vsega, ne glede na to, kako zelo si to radi dopove-dujemo… Otrokom pa v vsakem primeru svetujem, naj seu~ijo, ker je to zdravo!


POGOVOR z . . . D e j a n om Ved l i n om ,~ lanom ku l tu rno umetn i {ke skup ineRepor te r Mi lan


• Tudi o skupini Invite mi ni (skoraj) ni~ skrito. Si še njihov ~lan in kako sploh usklajuješ vse "poslu`bene" dejavnosti (športni komentator Sportkluba, igralec Klejt Najt Šoua, celo pilot) z delom moderatorja na Radiu City? Sodelovanje z Boštjanovo (B. Bra~i~ - Invite; op. avt.)

skupino je bilo le ob~asno, kot pomo~ na ve~jih koncertih.Bilo je fino, a ob vseh naštetih aktivnostih enostavno ve~ nišlo. Sem pa~ tak tip ~loveka, ki neprestano potrebuje izzivein dolo~en pritisk, ker pod pritiski funkcioniramo najboljše.To me je nau~il Šalca in moram priznati, da drì.

• Dvakrat letno priredite Klejt Najt Šou v dobrodelne namene in izkupi~ek predstav namenite tistim, ki imajo manj, saj "imaš le tako, da daš, sam tudi ve~". To misel sem nekje zasledila in mislim, da so bile besede tvoje.Ne bi rekel, mislim, da so bile te besede izpod peresa Bora

Greinerja, ker je vse, kar je pametno, od njega (smeh). Je pares, da je to eden izmed na~inov, kako tudi mi damo nekajnazaj, da pomagamo po svojih mo~eh. Samo, da sredstvapridejo to~no v roke tistim, ki so jim namenjena, ne pa dajih pol zmanjka na poti tja. To pa res, verjemi, pozornopazimo.

• Bowling je marsikomu sprostitev po naporni slu`bi, zate pa je tudi 'napad na keglje' dobrodelna akcija. Slišala sem, da si se najbolje odrezal in za nakup didakti~nih pripomo~kov za otroke s posebnimi potrebami s 138 priigranimi to~kami zbral kar tedanjih 276.000 tolarjev.To je bila še ena izmed dobrodelnih akcij, tokrat Planeta

Tuš, katere smo se udeleìli. To, da sem prav jaz zmagal, paje potrditev reka, da tudi na pasjo rit kdaj posije sonce. Nabowlingu sem namre~ bil šele drugi~ ali tretji~. Moram paseveda opozoriti na to, da sta bila tako Šalca kot Tine zeloblizu. Mislim, da sem zmagal zgolj za kegelj ali dva…

• Ko slišimo imena "troedine osebe" Dejan Vedlin-Mali Bi`l, Matja` Šalamun-Šalca in Tine Kriàni~-Lepi Sale, si ne moremo kaj, da ne naredimo miselnega preskoka k Reporterju Milanu. Kako ste se sploh zbrali? Kdo je koga prvi našel? Kako ste si razdelili vloge?K tej zgodbi, ki je lepa in pou~na basen, bi povabil bralke

in bralce ob~inskih Novic, da obiš~ejo našo spletno stranwww.reportermilan.net in jo preberejo. Ob branju se bodomarsi~esa nau~ili, moškim pa svetujemo, da jo berejo naglas, sploh v bliìni kakšne godne samice, kajti milozvo~nozloèni stavki delujejo zelo stimulativno…

• Na è prej omenjeni spletni strani lahko izveste veliko zanimivih in aktualnih novi~k o kulturno-umetniški skupini Reporter Milan, ki je pri~ela delovati, kako duhovito, 1. aprila 2001 - na dan norcev, torej. A ste si ta datum izbrali namenoma?Ne. Šalca, ki je naš šef, duhovni vodja in ata, je rekel, da

bo takrat prvi~. In je bilo.

• Zasledila sem, da vse oddaje nastajajo skorajda v ìvo, tik pred zdajci. Ali to drì in kako vam uspeva, od kod ideje in kako tako hitro najdete ustrezno krizno situacijo, ki jo je potrebno prerešetati in ji dodati humorno noto?Tisto na za~etku drì. Reporter Milan je posnet le 15 minut

pred odhodom v eter. Ideje pa še kar bruhajo. V naši dràvije pa~ polno takih dogodkov in ljudi, ki skrbijo, da nam štofane zmanjka. Ob tej prilo`nosti bi se jim še enkrat vsemzahvalil.

• In kako se je med vami znašel ~etrti norec - škrat Bolfenk? Vemo namre~, da je le-ta pravi spolni iztirjenec, brez osnovne kulture ter pretiran ljubitelj hrane in pija~e. Kdo si je po kom jemal vzgled?Bolfenk je, kot rad Šalca pove, vse, kar smo vsi mi, a si

tega ne upamo povedati ali narediti naglas. Zato ga je tolikoljudi vzljubilo in zato ga toliko ljudi sovraì. Je pa skupekvsega dru`beno splošno nesprejemljivega v nas. Pa ~e sinekateri to upajo priznati ali ne.


Neko~ nisem bil priden…

Med intervjujem


• Tudi dve "singlci" ste izdali: Pegasto dekle in Štajerska. Kje ste snemali in kolikokrat je bilo potrebno pesmi odpeti?Pegasto dekle smo priredili bolj za štos, Štajersko pa zato,

ker smo v njej zdruìli dve pesmi, ki nam zelo velikopomenita. Mislim, da tekst pove vse. Je pa res, da bi bilo vseskupaj bolj klavrno, ~e nam ne bi prisko~ila na pomo~ BoštjanBra~i~ in Anita Mlakar. ê ne bi bilo njiju, bi bilo bolje, dabi refrene presko~ili… Mislim pa, da smo obe posneli v prvo,tako je vsaj rekel producent, ki pa je potem sumljivo dolgote vokalne posnetke obdeloval. Verjetno zato, ker imamo vsitako lepo barvo glasu in se nas ni mogel naposlušati…

• Škrat Bolfenk bi prav gotovo rekel, da ste tako oralno kot analno priznani. Poleg ustnih pohval boste zapisani tudi v anale slovenskega zabavljaštva s kar nekaj odmevnimi priznanji. In to so…?Predvsem stiski rok poslušalcev, pa 25.000 prodanih CD-

jev, vse, ki so se kadarkoli ponudile, da se jim podpišemona prsi in pa seveda naj medijska osebnost Maribora in Viktorza naj radijsko osebnost. Vsa odlikovanja najdete tudi nanaši spletni strani.

• Dva Viktorja v Mariboru pomenita vojno, sploh, ~e sta na razli~nih radijskih postajah. Se naelektrenost med Cityjem in Centrom ~uti tudi med moderatorji?Jaz ne bi temu tako rekel, ~e pa se kdo tako po~uti ali se celo

po~uti ogroènega, pa je to njegov oziroma njen problem…

• Sta se pa z Markom Potr~em skupaj spustila po sne`nih strminah Pohorja, Marko le v spodnjicah. A si mu napovedal revanš? Kakšen izziv bi ti bil najbolj po meri?Marko je eden izmed najbolj pogumnih ljudi, kar jih

poznam, seveda tudi odli~en radijski in televizijski moderatorin dober prijatelj. ̂ lovek, ki ob zraku za preìvetje potrebujetudi adrenalin. Jaz sem po drugi strani bolj miren in se drìmzase in za svoje kile, tako da mi niti na kraj pameti ne pade,da bi Marka kakor koli izzival. Neko~ si ga je nekdo drznilizzivati, potem pa se je lepo za kazen peljal s kolesom vMünchen, tako da…

• Citiram del besedila s spletne strani, ki jasno opredeljuje vašo priljubljenost: "Kako priljubljeni je trio, ki na Radiu City pripravlja ne le kultno oddajo 'ReporterMilan in njegova resnica', ampak idejno in izvedbeno stoji za vsem, kar je na dale~ najbolj priljubljenem radiu na Štajerskem smešno, pri~a dejstvo, da je bilo samo v prvi uri prodanih ve~ kot 500 primerkov. Za primerjavo: v zadnjih 4 letih niti najbolj priljubljeni glasbeniki v Sloveniji niso prodali ve~ kot 50.000 kopij posameznega albuma oziroma ve~ kot 1500 v prvem dnevu. Po ve~ kot 1000 posnetih Reporterjih sta City in Reporter Milan nelo~ljiva fenomena." (http://www.si21.com/news.php?id=46446). A ne gredo ob takšni hvali kile kar gor?Glede na to, kaki smo, nas kar fejst hvalijo… (smeh). No,

lepo je take stvari slišati, sploh zato, ker je vse res… (smeh).

• Biti dobre volje je v~asih te`ko, nasmejati se v slu`bi še te`je, najte`je pa je ohranjati dobro voljo široke mariborske mnoìce poslušalcev, ki po tolikih letih še vedno prisega na “toti” City. A ti po vsem tem razdajanju še ostane energija za smeh med doma~imi zidovi? Si zasebno tudi tak šaljivec? Zasebno je zasebno in bo ostalo zasebno.

• Skok naprej: piše se leto 2017. Kaj dela Dejan Vedlin & co.?Pripravljamo se na nov Klejt Najt Šou, medtem ko nam

prsate manikerke urejajo nohte ob bazenu pri našigromozanski vili, v kateri ìvimo s svojimi druìnami in sisami delamo svoj kiblflajš…

• Dejan, hvala za tvoj dragoceni ~as. @elimo ti veliko moderatorskih uspehov, reporterske sre~e in igralskih vzponov. Hvala. Sam pa èlim, da bi me dame bolj pogosto poslušale

naoljene, zgoraj brez...

Pripravila:

Simona NAPAST


Ko po~ivam, po~ivam…

V slovo poletju ...

Smeh je pol zdravja in nekaj najlep{ega v ìvljenju.


Razveseljivo: rodnost v Sloveniji nara{~a!

Vsi, ki kadarkoli prisluhnete radiu, televiziji in/ali nos radi pomolite v katerega izmed dnevnikov, oziroma v zameno za tomorda raje prakticirate surfanje po internetu, gotovo niste preslišali in spregledali podatka dràvnega statisti~nega urada,ki daje upanje, da je po letih rodnostne stagnacije v naši dràvici kon~no na vrsti novi “baby boom”.

Podatki namre~ kaèjo, da se je v letu 2006 rodilo 18.932 slovenskih otrok, od tega 9.762 de~kov in 9.170 deklic, kar vprimerjavi s predhodnim letom pomeni, da se je število ìvorojenih otrok pove~alo za 775 oz. za 4,3 odstotka. Po letu 2003,ko smo v Sloveniji zabeleìli najmanj ìvorojenih otrok doslej, njihovo število postopoma naraš~a. Na 1000 prebivalcev seje tako v letu 2006 v povpre~ju rodilo 9,4 otroka (leta 2005 pa 9,1). Najpogostejši imeni sta še vedno Nika in Luka.

Povpre~na starost matere ob rojstvu prvega otroka se je ponovno pove~ala (za 0,2 leta). Na povišanje starosti vplivaodlaganje rojstev na poznejša leta. @ensk, ki so v letu 2006 rodile prvi~ in so bile mlajše od 25 let, je bilo samo še za slabo~etrtino (23,9 odstotka). Tistih, ki so v tem letu rodile prvi~ in so bile starejše od 35 let, pa je bilo è 6,1 odstotka. Povpre~nastarost matere ob rojstvu vseh otrok je v 2006 znašala 29,7 leta in je bila za 1,7 leta višja od povpre~ne starosti matere, kije rodila prvi~.

Dele` otrok, rojenih materam, ki niso poro~ene, se še naprej pove~uje. Leta 2006 je znašal 47,2 odstotka. V primerjavi zletom poprej se je lani pove~al za 0,5 odstotka. Še sredi sedemdesetih let je bilo v Sloveniji zunaj zakonske zveze rojenih10 odstotkov otrok, leta 1987 ve~ kot 20 odstotkov, leta 2002 pa è ve~ kot 40 odstotkov.

V letu 2006 je bilo med novorojenimi otroki pol (49,6 %) prvorojencev, ve~ kot tretjino (35,8 %) pa drugorojencev. Takorazmerje je zna~ilno tudi za zadnjih 8 let in tudi dele` tretjerojencev ali otrok višjega reda se bistveno ne spreminja. Kar85,5 % vseh otrok, rojenih v letu 2006, je bilo prvo- ali drugorojenih, pred petdesetimi leti pa je bilo takih le dve tretjini.

@e osmo leto, od leta 1999, sta Nika in Luka najbolj priljubljeni imeni za novorojene otroke. Ime Luka je v letu 2006dobilo 400 (4,1 odstotka) fantkov, ime Nika pa je zaznamovalo 288 (3,1 %) deklic. Med fantovskimi imeni se med najpogostejšihpet uvrš~ajo še Jan, Nejc, Nik, @an, med dekliškimi pa Eva, Lana, Sara in Lara.

Med dvajsetimi najpogostejšimi imeni sta se letos med fantovskimi imeni pojavila Mark in Maj, med dekliškimi pa Nejain Julija. Julija je poleg Gašperja edino ime, ki je imelo ve~ kot pet ~rk. Sicer se trend kratkih, tri- in štiri~rkovnih imennadaljuje. Trem odstotkom otrok, tako kot lani, so starši dolo~ili dve imeni; najve~ deklic med temi otroki je dobilo imeAna Marija (13), najve~ fantkov pa @an Luka (10). Osem odstotkov otrok je dobilo ime, ki se med otroki, rojenimi v 2006,pojavi samo enkrat.

Najve~ novorojen~kov je bilo lani rojenih v oktobru, kar 1738. Veliko otrok je bilo rojenih tudi v avgustu (1725), le 17 manjpa v juliju. Med otroki, rojenimi v letu 2006, jih bo kar 75 praznovalo svoj rojstni dan 9. oktobra in prav toliko 14. septembra.Med vsemi prebivalci Slovenije ima najmanj oseb rojstni dan na zadnji dan v letu; med tistimi, ki so se rodili v letu 2006,je takih 48. Najmanj otrok (23) se je lansko leto rodilo 19. novembra. Kot zanimivost pa morda še podatke, da bo 55 otroksvoj rojstni dan slavilo hkrati kot njihove matere.

(Vir: internet) Pripravila: Simona ANTOLI^


AKTUALNO

Se kaj razneìte, se vam kaj stoì ob pogledu na te "štru~ke"?


Z jesenskimi plodovi narave dozalog zdravja za zimske dni

"Jabolka, hruške, grozdje in mandarine niso samo bogatiz vitamini, ampak tudi z minerali in vlakninami, ki š~itijoorganizem pred boleznimi. Zato si ~im ve~krat privoš~ite tejesenske plodove in svoje telo kar najbolje pripravite nazimo," svetujejo strokovnjaki.

Da sta sadje in zelenjava zdrava, vemo vsi, znanstvenikipa so dokazali tudi, da nekatere vrste sadja in zelenjaveprepre~ujejo posamezne bolezni. Zato vam v nadaljevanjuponujamo še nekaj nasvetov, kako lahko podaljšate svojeìvljenje na naraven na~in in ohranite zdravje s pomo~jo tehdveh koristnih skupin ìvil.

Kateri so nepogrešljivi jesenski plodovi in kaj je dobrovedeti o njih?

Sadje naj bo sestavni del vsakega jedilnika, saj so njegovesestavine zelo pomembne za zdravje. Dobro je uìvatisezonsko sadje, ki je najboljše takrat, ko raste v naravi.Poglejmo, kateri so najboljši sadeì jeseni.

• Jabolko

Poleg vitaminov C, A, B1in B2 vsebuje tudi èlezo,kalcij in kalij, nekatereorganske kisline in velikovlaknin. Vsebuje tudi fruk-tozni sladkor. Najve~ vita-minov je v olupku, zato jejtecela in ne olupljena jabolka.S kuhanjem se izgubi velikdel vitaminov, še ve~ pa spe~enjem, zato je najboljšeuìvati sveà jabolka.Vitamini v jabolku š~itijoo~i, nohte in lase, vlakninepa upo~asnijo absorpcijosladkorja in maš~ob v krvi.Zato lahko jabolko znià

raven holesterola v krvi in uravnava krvni tlak. Minerali, kotso cink, magnezij, fluor, jod in selen, blagodejno delujejo naceli~ni metabolizem, veliko vode in kalija pa deluje predvsemdiureti~no.

Nekaj nasvetov- Kuhano jabolko deluje pomirjujo~e in osveùjo~e na

~revesje in uravnava prebavo. - Grizenje jabolka masira dlesni in š~iti zobe pred kariesom.- Jabolko je dobro tudi za koò. ê si iz njega naredite masko,

bo koà po njeni uporabi napeta in sveà.- Po miši~nem naporu vas bo osveìlo sveè jabolko, saj je

bogato s kalijem, ki je potreben za brezhibno delovanje srca in prenos ìv~nih in miši~nih dra`ljajev.

- Jabolka lahko jedo tudi diabetiki, saj vsebujejo veliko fruktoze in manj glukoze.

• Grozdje

Sodi med najbolj sladkosadje, zato je tudi precejkalori~no. Vsebuje sladkor-je, ki se hitro absorbirajo vkri, zato pove~ajo koli~inosladkorja v krvi. Vsebujetudi veliko kalija in kalcija,ki skrbita za mo~ne mišicein kosti. Vitaminov je manj,najve~ vitamina B6, ki jeprimeren na primer zaènske, ki jemljejo kontra-cepcijske tablete. Vitamin Aje v grozdju v obliki betakarotena, nekaj pa je tudi vitaminaC, ki zagotavlja dobro cirkulacijo in deluje antioksidativnoter tako varuje telo pred prostimi radikali. ^rno grozdjevsebuje tudi polifenole, ki š~itijo krvne ìle.

Nekaj nasvetov- Zrelo grozdje med obrokom lahko pomaga osebam, ki jih

mu~i zaprtje. Grozdje namre~ vsebuje celulozo in pektin (dve vrsti vlaknin), poleg tega pa tudi vinsko kislino, ki uravnava ~revesne funkcije.

- Za vra~anje mo~i po bolezni kitajska medicina priporo~a mešanico nasekljanih grozdnih jagod in rièvega vina.

- Blagodejno delovanje grozdja boste najbolj izkoristili, ~e ga boste jedli zjutraj, na teš~e.

• Mandarina

Mandarina je pravi vrelecnaravnih antioksidantov:vitamina C, betakarotena,limonena in vitamina E.Njihova mešanica okrepizaš~itno delovanje proti


NA[E ZDRAVJE


prostim radikalom, vitamin C pa je pomemben za vra~anjenaravne obrambe pred virusi in bakterijami. Zelo jepomemben tudi zato, ker sodeluje pri procesu odlaganjakalcija in fosforja v kosti in zobe. Zato je mandarina izvrstnaza otroke, ki rastejo, in za športnike.

Nekaj nasvetov- Mandarina lahko pomaga pri nespe~nosti, saj vsebuje brom

in ima zato pomirjujo~e delovanje na ìv~ni sistem.- Bolj kot drugi agrumi je bogata s sladkorji, zato naj bodo

diabetiki pri njenem uìvanju zmerni.- Jesti jo moramo na koncu obroka, saj vitamin C izboljšuje

absorpcijo èleza iz hrane.- Veliko kalija in malo natrija pomeni, da je mandarina

izvrstna za bolnike, ki morajo paziti na koli~ino soli v prehrani. ê jo jeste pred obrokom, bo pove~ala tek in izlo~anje èlod~nih sokov.

• Pomaran~a

Vsebuje veliko vode, malosladkorjev in veliko organ-skih kislin, kar 13 mineralovin vitamine C in A. Z njo silahko izvrstno pogasimoèjo, š~iti pa nas tudi predprehladom in pospeši zdrav-ljenje. Pomaran~a je bogatas kalijem, mineralom, kideluje na miši~no aktivnost,vsebuje pa tudi vlakna, ki sopomembna za pravilno delovanje ~revesja.

Nekaj nasvetov- Sveì sok iz pomaran~e ima isto koli~ino vitaminov in

mineralov kot cel plod. Vitamin C ostane v soku nespremenjen 24 ur, zato si ga lahko pripravite vnaprej. Marmelada iz pomaran~e je blagodejna za krhke kapilare in razširjene vene.

- Pomaran~a v kombinaciji z mlekom olajša prebavo, saj kislina iz nje izboljša razgradnjo mleka, s tem pa tudi njegovo pravilno prebavljanje.

• Hruška

V hruški je najve~ vita-mina C, manj pa vitaminovskupine B in vitamina A.Hruške uravnavajo ravno-vesje med kislim in bazi~-nim v organizmu, saj vsebu-jejo alkali~ne soli, kisline inrazli~ne minerale, na primerfosfor, kalcij in magnezij.Pomagajo ohranjati zdravestene krvnih ìl in takoprepre~ujejo sr~noìlne bole-zni. Normalizirajo tudidelovanje ~revesja, zato jihpriporo~ajo za spodbujanjeprebave.

Nekaj nasvetov- Hruška je idealna za malico, saj je lahko prebavljiva in

okusna, vendar morajo osebe z ob~utljivim èlodcem izbirati samo povsem zrele hruške.

- Hruške v kombinaciji z ov~jim sirom so lahko izvrsten obrok, hranljiv in lahko prebavljiv, saj se sladkorji iz hrušk izvrstno dopolnjujejo z beljakovinami iz sira.

Sadje in zelenjava boljša od zdravilVe~ raziskav je dokazalo, da ljudje, ki uìvajo veliko

oran`nega sadja in zelenjave, manjkrat zbolijo za rakom. Toše posebej velja za kadilce, saj oran`no sadje in zelenjavavsebujeta veliko beta karotena, ki prepre~uje tudi boleznisrca in oìlja. Najboljše so melone, kaki, pomaran~e inmandarine, od zelenjave pa oran`na paprika.

Paradi`nik med drugim vsebuje karoten, ki dobro vpliva nakri. Uìvanje paradi`nika pa zmanjšuje tudi mo`nost za rakana prostati ali na debelem ~revesu. Uìvajte ga predvsemsveèga.

V neko raziskavo so vklju~ili 12 vrst sadja in ugotovili, daimajo med vsemi vrstami jagode najve~ vitamina C in E,poleg tega pa vsebujejo tudi karoten in druge antioksidante,ki prepre~ujejo veliko razli~nih bolezni.

Najboljše je sveè sadje, saj so ameriške raziskave pokazale,da so ljudje, ki so sveè sadje jedli vsak dan, imeli 24 % manjmo`nosti za sr~ni infarkt, 32 % manj mo`nosti, da bi jihdoletela mo`ganska kap in 21 % manjšo mo`nost, da bi umrliza kako drugo boleznijo srca in oìlja.

Med suhim sadjem so najboljše rozine, ki pospešujejoprebavo in kar za polovico skrajšajo ~as, ko hrana potuje poprebavnem traktu. Podoben u~inek ima tudi grozdje, vendarga moramo za isti u~inek pojesti veliko ve~.

Sadni sokovi vsebujejo karbohidrate in naravni ali dodanivitamin C. Imajo pa malo proteinov in mikro hranilnih snovi,ki jih otroci potrebujejo za razvoj. Vsebujejo tudi manj kalorijkot mleko, zato ne dovolite, da bi vaš otrok zamenjevalmle~ne obroke s sokovi, saj lahko to slabo vpliva na njegovozdravje.

Nekatere sestavine, ki jih najdemo skoraj v vseh vrstahsadja, zmanjšujejo mo`nost za bolezni srca in oìlja, sajzniùjejo raven holesterola in prepre~ujejo strjevanje krvi.



Vitamin C je, denimo, nadvse pomemben za sladkornebolnike, u~inkovit pa je tudi v boju proti raku. Nedavneštudije v Italiji so dokazale, da so diabetiki, ki so štiri mesecevsak dan jemali po miligram ~istega vitamina C, imeli v krvimanj holesterola in sladkorja. Vitamin C lahko pomagaprepre~iti raka na ustih, ̀ elodcu in prebavilih, saj nevtraliziranekatere škodljive snovi, ki so predvsem v mesu. Vitamin Cpomaga vzdrèvati tudi zdrav imunski sistem in pomaga pritvorbi vitamina E, ki je prav tako odli~en pri prepre~evanjurakavih obolenj, saj sta vitamina C in E ena najboljšihnaravnih antioksidantov, ki prepre~ujejo tvorbo prostihradikalov.

Veliko vitamina C vsebujejo kivi, jagode, pomaran~e inlimone, med zelenjavo pa avokado, por in peteršilj.

Torej: Pojejte ~im ve~ obrokov sadja in zelenjave na dan,pri ~emer sta priporo~ljiva in optimalna dva obroka sadjain trije obroki zelenjave. Lahko jeste tudi suho sadje, kompotein kandirano sadje. Po sadnem obroku pa po~akajte uro alidve do obroka, sestavljenega iz drugih ìvil, saj lahko sicerv èlodcu nastane škodljivo vrenje, ki obremeni prebavo.

Zdravo prehrano, dober tek in dobro po~utje vam èlimo!

Vir: internetPripravila: Simona ANTOLI^



Katera izmed ìvali na fotografiji je najte`ja: a)sova b) som c) veverica

Uredni{tvo


Kaj prikazuje fotografija?

a) enega od t. i. ̀ itnih krogov, ki se ob~asno pojavljajo na nekaterih mestih sveta in burijo duhove, ob tem pa kljub nekaterim bolj ali manj verjetnim teorijam njihov nastanek do nadaljnjega ostaja nepojasnjen;

b) umetniško pokošeno travo na igriš~u, kjer se bodo moštva pomerila v novi ameriški igri z nazivom "go-ball"

c) vzorec blaga, ki predstavlja modni trend kolekcije tekstila za obdobje jesen-zima 2007.

Uredni{tvo


Tudi letošnje iztekajo~e se poletje so se v "špici"turisti~ne sezone, predvsem ob koncih tedna, skozi našodràvo proti sosednji Hrvaški valile trume vozil.

Kak{no je tedaj stanje na naših cestah in mejnih prehodih?a) obupno in ìvce parajo~eb) zabavno in prijetno, saj promet te~e neovirano in

teko~ec) brez posebnosti

Uredni{tvo


Postavitev ograje po zunanji mejiparcele

Ponovno pozdravljeni!

@e tretji~, odkar obstaja rubrika "Nepremi~ninski koti~ek"v naših Novicah, se bomo dotaknili ìvljenjske situacije.Tokrat bom napisal nekaj o postavitvi ograje, ki je lahkosamo simboli~na, imamo pa tudi mo`nosti, da postavimokonkretnejši objekt okoli svoje hiše. Pri tem pa lahko naletimotudi na kakšne nevše~nosti ali ovire, zato se je dobro seznanititudi z nekaterimi pogoji, ki jih moramo poznati, preden selotimo postavitve ograje.

Zakon o graditvi objektov ( ZGO-1, Ur.l. RS 102/2004 ) v8. ~lenu razdeljuje objekte na zahtevne, manj zahtevne inenostavne.

Podrobneje dolo~a in obravnava te objekte podzakonskiakt, po katerem so ograje uvrš~ene med enostavne pomo`neobjekte za lastne potrebe. Enostavni objekti pa so tudi ediniobjekti, ki se lahko gradijo brez gradbenega dovoljenja in zlokacijsko informacijo, seveda ob dolo~enih pogojih.

Enostavni objekt je lahko grajen brez gradbenegadovoljenja, ~e ima investitor za zemljiš~e, na katerem naj bise takšen objekt zgradil, lastninsko ali kakšno drugostvarno oziroma obligacijsko pravico, ki mu omogo~agradnjo na takšnem zemljiš~u in ~e so pri takšnem objektu,glede na vrsto, izpolnjeni naslednji pogoji:• da so njegova velikost in na~in gradnje ter rabe v skladu z

dolo~bami pravilnika o enostavnih objektih,• da so pri njegovi gradnji izpolnjene zahteve, ki jih glede

na~ina gradnje in odmika od sosednjih zemljiš~ dolo~a pravilnik o enostavnih objektih in

• da so pri njegovi gradnji izpolnjeni lokacijski pogoji, ki jih glede oblikovanja in postavitve objektov dolo~a izvedbeni prostorski akt.

Enostavni objekti, ki se jih lahko gradi brez gradbenegadovoljenja, morajo glede na~ina gradnje in odmika odsosednjih zemljiš~ izpolnjevati naslednje zahteve:• zgrajeni so lahko le na zemljiš~u gradbene parcele, ki

pripada stavbi, zgrajeni na podlagi gradbenega dovoljenja; • na gradbeni parceli se lahko za vsako stanovanje v stavbi

zgradi najve~ po en objekt za lastne potrebe iste vrste; • zgrajeni so lahko kot posami~na gradnja ali tako, da se

stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente; • ~e so zgrajeni kot posami~na gradnja, morajo biti eden od

drugega odmaknjeni najmanj 1,5 m, ~e pa se stikajo oziroma imajo skupne konstrukcijske elemente, njihova skupna površina (v katero pa se ne prišteva površina stavb, zgrajenih na podlagi gradbenega dovoljenja, ~e so objekti za lastne potrebe prizidani ob njih, npr. v obliki bazena, nadstreška in rezervoarja) ne sme presegati 70 m2, razponi njihovih nosilnih delov pa so lahko do 3 m; ~e razponi nosilnih delov presegajo 3 m, morajo biti sestavljeni iz monta`nih elementov, ki so bili dani v promet v skladu s predpisi, ki urejajo gradbene proizvode;

• od meje sosednjih zemljiš~ morajo biti oddaljeni toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom. ê z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljiš~, morajo biti od meje sosednjih zemljiš~ oddaljeni najmanj 1,5 m; ~e je odmik manjši, je treba pred za~etkom gradnje pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljiš~;

• ne smejo imeti novih priklju~kov na objekte gospodarske javne infrastrukture, znotraj gradbene parcele pa so lahko priklju~eni na obstoje~e priklju~ke.

Ograje spadajo med pomo`ne enostavne objekte. Poznamojih ve~ vrst:• medsosedska ograja je ograja, namenjena omejevanju

dostopa tretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvoriš~e in vrt zaradi zagotavljanja zasebnosti, ~e je njena višina do 1,8 m;

• varovalna ograja je ograja, namenjena fizi~nemu varovanju industrijskih in poslovnih objektov, avtocest oziroma drugih javnih cest, èleznice, letališ~, vzletiš~ in objektov navigacijskih slu`b zra~nega prometa, pristaniš~, ì~nic, smu~iš~, ne stanovanjskih stavb in drugih površin, na katerih se opravlja dejavnost, vklju~no s pašo ìvine, ~e je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je ì~na oziroma s kovinskimi stebri~ki in plasti~no mreò ter elasti~nim vpetjem, njena višina do 4,5 m;

• igriš~na ograja je ograja, namenjena razmejitvi športnega ali otroškega igriš~a od javne ali druge površine, ~e je v primeru, ko je zidana, njena višina do 2,2 m, oziroma je v primeru, ko je ì~na, njena višina do 4,5 m;

• protihrupna ograja je ograja, namenjena omejevanju prenašanja hrupa od njegovega izvora v soseš~ino, ~e je monta`na;

• oporni zid oziroma škarpa je konstrukcija med dvema višinama zemljiš~a, namenjena za prepre~evanje usipanja oziroma drsenja zemlje, ~e je najvišja to~ka konstrukcije med spodnjim in zgornjim zemljiš~em 1,2 m.

Sajena ìva meja oziroma vrsta strnjeno nasajenegagrmi~evja ali nizkega drevja na meji s sosednjim zemljiš~emse - ne glede na to, da je namenjena omejevanju dostopatretjih oseb na gradbeno parcelo oziroma dvoriš~e ali vrtzaradi zagotavljanja zasebnosti - ne šteje za ograjo.

Ograditev posameznih delov gozda, njive ali druge vrstekmetijskega zemljiš~a, ki je potrebna zaradi zaš~ite mladja,pridelka ali ìvine pred divjadjo za ~as uskladitve populacijedivjadi z okoljem, zaradi zaš~ite varstva naravnih vrednotoziroma pomembnih habitatov ogroènih vrst ali zaradiznanstveno-raziskovalnih prou~evanj, se ne šteje za ograjo.

Zahtevani odmiki od sosednjih zemljiš~ pri ograjah:• od meje sosednjih zemljiš~ morajo biti ograje oddaljene

toliko, kot je to predpisano z izvedbenim prostorskim aktom oziroma morajo biti postavljene na mejo, ~e tako dolo~a izvedbeni prostorski akt; ~e z izvedbenim prostorskim aktom ni predpisan odmik od meje sosednjih zemljiš~, morajo biti od meje sosednjih zemljiš~ oddaljene najmanj0,5 m; ~e je odmik manjši, je treba pred za~etkom gradnje


NEPREMI^NINSKI KOT IÊK


pridobiti pisno soglasje lastnika oziroma lastnikov sosednjih zemljiš~;

• ob javni cesti njihov zgornji rob ne sme posegati v polje preglednosti, zato se mora pred gradnjo ograje pridobi soglasje upravljavca javne ceste;

• ~e je sosednje zemljiš~e javna cesta, je za postavitev ograje potrebno pridobiti soglasje upravljavca javne ceste.

Pred nameravano gradnjo je potrebno na ob~inski upravniorgan nasloviti vlogo za izdajo lokacijske informacije, dase izve tudi za posebnosti, ki jih predpisujejo izvedbeniprostorski akti vsake ob~ine.

Pripravil: David LUKMAN

David Lukman, s.p.

Cesta talcev 42/b

2327 Ra~e

GSM: +386(0)40 900 113


Dragi otroci!

Za vas smo pripravilipobarvanko.

Vabimo vas, da v rokevzamete barvice alifluomastre in jo pobar-vate v svoje najljub{ebarve.

Poprosite star{e alibabice in dedke, da va{eizdelke po{ljejo v na{euredni{tvo, najkasnejedo konca tega meseca(do 30.9.2007).

Uredni{tvo

KOTI^EK ZA KRATKOHLA^NIKE


METULJÎCA - Dru{tvo za pomo~pri obolenjih {~itnice

Sre~anje Metulj~ic Slovenije v Ra~ah

Pisala se je sobota, 28. aprila 2007 in naredilo se je krasno, son~no jutro.Ozelenela narava in cveto~a okolica pre~udovitega gradu v Ra~ah sta,

odeta v blago boàjo~e son~ne àrke, pri~akala in na svojem dvoriš~usprejela v objem Metulj~ice. Te so, povezane v Društvo za pomo~ priobolenjih š~itnice (s sedeèm v Ljubljani), prišle iz vse Slovenije,organiziranje tokratnega sre~anja pa je bilo zaupano ~lanicam skupine zasamopomo~ štajerske regije.

êprav datum prireditve pove, da je bila tik pred prvomajskimi prazniki,ko mnogi tople in proste dni izkoristijo za prvi resnejši letni oddih, se jev Ra~ah zbralo trideset Metulj~ic in gostov, ki smo jih povabili v naš krog.

Ob tem najprej izrekamo zahvalo ùpanu Branku Ledineku in vsemzaposlenim v ob~inski upravi Ob~ine Ra~e-Fram. V nepozabnem spominunam ostajata njihova prijaznost in ustre`ljivost, iskreno zahvalo pa izrekamotudi za donatorsko pomo~. Gostovanje v ob~ini Ra~e-Fram, zdruèno zogledom gradu Ra~e, je bilo res dogodek, ki bi ga bilo škoda zamuditi.

Hvala menzi Grad ter gostoljubni Tereziji Planinšek in njeni druìni zaprijazen sprejem, druènje v prekrasnem ambientu in ~udovito kosilo.

Zahvala gre tudi cenjenim gostom, ki so nas seznanili z našimi pravicamiin s tem pokazali, da se zavedajo našega obstoja ter zdravstvenih in s tempovezanih ostalih teàv. Sr~na zahvala je namenjena tudi varuhinjibolnikovih pravic na tem obmo~ju, Magdi @ezlina.

Za pou~no in zanimivo predavanje o naših boleznih ter prehranskihdopolnilih se zahvaljujemo podjetju Cali Vita, Herti Kosmina in dr. Strletuiz Slovenj Gradca, ki so nam na koncu z odgovori na naša vprašanjapribliàli stanje, v katerem smo se znašli, hkrati pa razblinili tudi nekajdvomov in strahov.

Za prikaz joge in vaj, posebno primernih za "š~itni~arje", se zahvaljujemoMiri Bernard iz Ra~.

Zahvalo dolgujemo tudi našim donatorjem: za darovano pecivo smohvale`ni pekarni Delakorda, ~udovite šopke, s katerimi smo izrazilihvale`nost našim gostom, pa sta prispevali cvetli~arni Halida in Valerija.

Kot vodja skupine naj se za nesebi~no pomo~ iz srca zahvalim vsem~udovitim ~lanicam, predvsem pa Nataši @ièk-Šoštari~ (za vsestranskopomo~ in izvedbo zanimive razstave "Metulj~ica"), Sonji Olup, njenih~erki in moù (organiziranje ogleda gradu, vodenje po njem in ogledetnološke zbirke). Vsem Metulj~icam se zahvaljujem za odli~no odigranopromocijsko vlogo (objave sre~anja v medijih in drugje), za vso podporoin izkazano zahvalo. Hvala tudi avtobusnemu podjetju Certus-VeoliaMaribor in tam zaposlenim (za varno vo`njo naših Metulj~ic).

Bilo je ~udovito, enkratno in nepozabno doìvetje - eno takih, ki bi jihèleli še kdaj ponoviti, saj nam tovrstna sre~anja dajejo oporo za nošenjebremen vsakdanjosti in nas zdruùjejo v skalo trdnosti, kljub ìvljenju zboleznijo.

Vsi, ki è stopate ali nam èlite stopiti naproti in z nami, prisr~nodobrodošli na spletni strani www.metuljcica.si.

Sre~no, Ra~e! Sre~no, Metulj~ice! Upamo, da se kmalu ponovnosnidemo, dotlej pa nas naj povezuje in vodi reklo naše drage voditeljiceNevenke Kogoj: "Pomagajte širiti sr~nost - povej naprej."

Suzana BOGME in Metulj~ice Štajerske


SPOZNAVAMO DELO DRUŠTEV


LOVSKA DRU@INA RAÊ

Lovci smo znova poskrbeli zadruàbno in pestro dogajanje

• Lovska razstava v gradu Ra~eLovsko razstavo, ki je potekala v letošnjem juniju, smo

lovci lovskih druìn Ra~e in Fram priredili v gradu Ra~e, vsklopu prireditev ob ob~inskem prazniku ob~ine Ra~e - Fram.Dobrih deset dni je bila odprta za ogled in mirne vesti lahkozatrdim, da je bila dobro obiskana, kar tudi ni posebnopresene~enje, saj je ponujala veliko zanimivega. Razstavljeniso bili eksponati iz loviš~ L.D. Ra~e in L.D. Fram ter ogromnolovske literature, ki je obiskovalcem omogo~ala, da bi silahko na ~im bolj slikovit in nazoren na~in ustvarili lik lovcain njegovo dejansko vlogo v naravi.

Razstava je privabila na ogled ljudi vseh starostnihkategorij. Razveselila je tudi otroke iz otroškega vrtca, kismo se jih - kot vedno - še posebej razveselili. Njihovonavdušenje nad ìvalmi je zmeraj tako spontano in iskreno,da globoko v sebi za~utiš pravo zadovoljstvo ob misli, da silovec; ampak ne lovec, ki ubija, temve~ lovec, ki te ìvališ~iti in jim pomaga takrat, ko so pomo~i potrebne. S kakšnoradostjo so si ogledovali lisice, zaj~ke, jazbece, gozdne kure,srnjad, kune, divjega praši~a…

Otroci, hvala vam, da ste si s takšnim ̀ arom v o~eh ogledalivse, kar smo pripravili. S svojim prihodom ste popla~ali naštrud.

Da je bila razstava tako uspešna, tako vzorno pripravljenain o~em dopadljiva, gre vsa zahvala velikemu številu ljudi.Tukaj bi èlel izpostaviti predvsem starešini obeh lovskihdruìn, pa gospodarja, na katerega je padel levji dele` vsehpriprav in del v okviru razstave. Zelo, zelo so se potrudilitudi naslednji lovci: Davorin Gajser, Albert Pesek in ŠtefanOgrizek. Ob tem lepo, zares lepo prosim tiste drage prijatelje,ki jih ne omenjam posebej, da mi tega ne zamerijo, saj jebilo s strani mnogih vloènega res veliko truda in je bilo spomo~jo obeh lovskih druìn opravljeno pomembno inzajetno delo. Še enkrat bi se rad na tem mestu zahvalil vsem,ki ste kakorkoli pripomogli k temu, da smo dobili pohvalo nara~un dobre in slikovite razstave dejavnosti naše "zelenedruš~ine".

• Sre~anje ùpanov Podravja na streliš~u za glinaste golobe v L.D. Ra~e

@upani Podravja so se v ~etrtek, 21.6.2007 ob 16. uri,skupaj z lovci Lovske druìne Ra~e pomerili v tekmi streljanjana glinaste golobe. Ker je letošnja bila è tretja zapovrstjo,jo torej è lahko razglasimo za "tradicionalno". Od petericevabljenih ùpanov so se odzvali trije, ostala dva pa sta seopravi~ila. Za varnost na streliš~u ter za nemoten potektekmovanja je poskrbel naš strelski referent Samo Lipovec.Med prisotnimi ùpani so bili Branko Ledinek (Ob~inaRa~e-Fram), Janez Ribi~ (Ob~ina Duplek) ter Vili Ducman(Ob~ina Starše). Od 10 mo`nih glinastih golobov jih je najve~zadel prav Branko Ledinek, doma~i ùpan, ki je zmagal sšestimi zadetimi golobi in si 1. mesto pristreljal v samemfinišu. Sledil mu je ùpan Ob~ine Duplek, ki je uspešno zadeltrikrat in tako za malo prekosil ùpanskega kolega iz Starš.

@upani so bili izjemno borbeno razpoloèni in - roko nasrce - vsi so se odli~no odrezali. Pri tem je, kot è navedeno,za posebno prijetno presene~enje poskrbel Branko Ledinek.Ta je za svoj zmagoviti rezultat v trajno last zasluèno prejelpokal Lovske druìne Ra~e.

Posebno kategorijo v strelskem tekmovanju na glinastegolobe predstavljajo starešine lovskih druìn. Prvo mesto jeosvojil starešina L.D. Cirkovce (g. Male), drugo mesto jepripadlo starešini iz Ra~ (g. Košir), tretje pa starešini L.D.Pobre`je - Miklav` na Dravskem polju (g. Gselman).

Udeleènci našega tekmovanja pa so bili tudi strelcisosednjih lovskih druìn, ki so tekmovali ekipno terposami~no. Med ekipami je bila najuspešnejša L.D. Cirkovce,sledili sta ji L.D. Starše in L.D. Polskava. Med posameznikise je najbolj izkazal Marjan Lah iz L.D. Cirkovce, neposrednoza njim se je uvrstil njegov društveni kolega (g. Tomaì~),tretje mesto pa je odšlo v L.D. Starše in sicer po zaslugiBojana Kirbiša. Zmagovalci so prejeli lepe pokale.

Po uradnem delu tekmovanja se je pri~el vesel, druàbendel našega druènja. Nazdravili smo zmagovalcem; potradiciji to po~nemo v "velikem slogu šampionov", torejpijemo iz zmagoval~evega pokala, ki ga je letos z èjnimigrli delil prvouvrš~eni ùpan Branko Ledinek.


Vzdušje je bilo res prijetno, pogovor pa prisr~en in sproš~en (na desni strani mize od leve proti desni:

ùpani Vili Ducman (Ob~ina Starše), Branko Ledinek (Ob~ina Ra~e-Fram)in Janez Ribi~ (Ob~ina Duplek),

levo Marjetka Soni~ki (delavka OU Ob~ine Ra~e-Fram in neutrudnaorganizatorka in koordinatorica ob~inskih prireditev) ter Vlado Predikaka


To je bilo veselje! Prav zares - tako iskreno, radoìvo,spontano veselje, kot ga je pokazal ùpan Branko Ledinek,je dandanes è zelo redko. Do tega spoznanja nisem prišelle jaz, temve~ so o tem na glas ali malo tiše govorili vsiprisotni.

Teko~i problemi, o katerih smo - poleg zabavnega delasre~anja - seveda povsem resno razpravljali in so pomembnitako za lovce kot tudi za lokalno skupnost, niso delovali ve~tako nerešljivi in neizvedljivi. Prav nasprotno, nenadomasmo jih videli v popolnoma druga~ni, za nas vse prijaznejšipodobi.

Še enkrat se je izkazalo, da so tam, kjer je volja, tudi rešitvein zavidljivi rezultati.

Lovci smo obljubili, da takšno sre~anje tudi v prihodnjemletu ne bo izostalo, ~emur je sledila skorajda neke vrsteprisega ùpanov, da se bodo znova z najve~jim veseljemodzvali našemu povabilu.

Za konec morda ne bo odve~, ~e poudarim, da je opisanaprireditev sodila v sklop prireditev ob ob~inskem praznikuob~ine Ra~e-Fram.

Drago VEŠNER

RIBIŠKA DRU@INA RAÊ

Ribi~, ribi~ me je ujel...

• 5. mednarodni sejem lovsko-ribiškega turizma v Gornji Radgoni

Predsedstvo RD Ra~e je 20. aprila letos izvedlo strokovnoekskurzijo, v sklopu katere je obiskalo mednarodni sejemlova-ribolova in ribiškega turizma v Gornji Radgoni. Ta jenavedenega dne gostila tudi visoke goste: poleg predsednikaRibiške zveze Slovenije Boruta Jakšeta še ministra JanezaPodobnika in nekaj drugih predstavnikov slovenske vlade.

Na sejmu sta naša ribiška kuharja Mirko Majeri~ in VidkoVidovi~, skupaj s predstavniki RD Maribor, sodelovala vkulinari~nih spretnostih. Za eminentne goste sta pripravilaspecialiteto ribnika RD Ra~e - babuško v pivskem testu.Predvidevamo, da je gostom pripravljena specialiteta ugajala,saj so je hitro pospravili s kro`nikov.


êstitke in predaja pokala veselemu zmagovalcu

âst pokušine dobre štajerske kapljice iz zmagovalnega pokala našegaùpana Branka Ledineka je pripadla tudi avtorju tega prispevka

Nekateri ne ìvijo, ampak samo preganjajo ~as.

Strokovna ekskurzija dela ~lanov predsedstva RD Ra~e in ~astnega ~lana društva Antona Medveda

Vidko Vidovi~ iz RD Ra~e z visokimi gosti iz Ljubljane

Po njihovi zaslugi je dišalo in prijalo èlodcem; od leve: Marijan Munda(gospodar RD Maribor), Mirko Majeri~ (gospodar RD Ra~e) in

Miran Mesarec (zadolèn za stike z ribi~i RD Maribor)


Ribi~i RD Ra~e smo si ogledali sejemski prostor z razstavoribiških, lovskih in kinoloških novosti. Pripravljene so biletudi aktivnosti v naravi, strokovna sre~anja, okrogle mizeter druàbne prireditve s kulinari~no ponudbo.

Domov smo odšli z novimi znanji in s prijetnimi vtisi.

• Tradicionalno ribiško tekmovanje RD Ra~eDne 23. junija 2007 smo ~lani RD Ra~e (v revirju I - veliki

ribnik) organizirali vsakoletno ribiško tekmovanje "Ona-on", na katerega se je prijavilo 29 parov.

In katere dvojice so se odrezale najbolje? 1. mesto sta z12 kg in 440 g ujetih rib zasedla Joè Robnik in njegova ènaDarja, sledila sta jima zakonca Fran~ek in Zinka Potisk,katerih ulov je tehtal 11 kg 380 g, na 3. mestu pa sta pristalaBranko in Darinka Zver, z 10 kg nalovljenih rib.

Ribi~em in njihovim soprogam smo podelili prakti~nenagrade ter jih postregli z ribjimi pleskavicami in odojkom.Sre~anje se je zavleklo pozno v no~.

Za odli~no izvedbo in ve~ kot izvrstno hrano so vorganizacijskem odboru zaslu`ni vodja sre~anja Janko Janeì~in njegova spremljevalna ekipa: Ivanka, Alenka, Vitko,Nikola, Sre~ko, Ivo. Hvala vsem!

V mesecu maju smo v goste za ribnik RD Ra~e povabiliùpane Dravskega polja na prijetno druènje s ~lanipredsedstva RD Maribor in RD Ra~e. Sre~anja so se udeleìliùpani Branko Ledinek, Vili Ducman, Janez Ribi~ in JoèfMerkuš.

Verjamemo, da je tudi to neformalno druènje ùpanovob~in Ra~e-Fram, Starše, Duplek in Ho~e-Slivnica prispevalokakšno dodatno drobtinico k è sicer dobremu razumevanjuvodstev teh lokalnih skupnosti. .

Vlado KURBOS,predsednik Komisije za izobraèvalno dejavnost

KUD dr. Pavel Turner Fram

Pevsko-turisti~ni izlet po Primorski

"Vsakdo mora imeti prijatelja…" Ta verz iz prelepe pesmije postal geslo MePZ dr. Pavla Turnerja iz Frama, saj nasprepevanje in druènje vedno bolj povezuje, naše vezi pa setkejo v trdno platno. Skratka, kot bi rekli mušketirji: "Vsi zaenega, eden za vse!"

16.6.2007 smo se zjutraj odpravili proti morskemu deluSlovenije. Vsi smo bili sicer še malce utrujeni od prejšnjegave~era, ko smo sodelovali na prireditvi "Ra~e pojejo", anismo se vdali. Ko smo zagledali ne`no modrino našegamorja, smo se razvedrili, saj je bil pred nami cel dan druènjain petja.

Najprej smo se ustavili v starem Piranu, kjer smo predTartinijevim spomenikom zapeli udarno "Dajte, dajte". Sprimorsko ìvahno melodijo smo takoj pridobili poslušalce,naš zborovodja Marko Bra~i~ pa nam je še bolj veselodirigiral.

Sonce se je lesketalo, mogo~en kip Tartinija pa je àrel ssvojim violinskim lokom v roki, kot bi v mislih poslušalVra`ji tril~ek.

Po kavici smo pot nadaljevali do Portoroà, kjer smo sesprehodili, nekateri namo~ili v še mrzli vodi, spet tretjipo~ivali v senci.

Kosilo sem izbrala na prijetni kmetiji v osr~ju Istre - vŠmarju, v naselju Grintavec. Prijetno druènje pri gospeGrasielli, dobra istrska jeda~a in seveda gosti doma~i refoškso takoj razveselili naša srca. Peli smo in se veselili obharmoniki. Bila je prava fešta, kot re~ejo veseli Primorci.


Joè Robnik je skupaj z èno Darjo postal zmagovalec ribiškega tekmovanja "Ona-on"/2007

Maj 2007 - sre~anje predstavnikov RD Ra~e in delegacije Ribiške zvezeSlovenije; od leve: Silvo Koren - predsednik RD Ra~e, Vlado Mirt -

predsednik športne komisije pri RD Maribor, Marko Kora~in - glavni tajnikRibiške zveze Slovenije ter Borut Jerše - predsednik Ribiške zveze Slovenije

Ob ribniku v Ra~ah so se sre~ali predstavniki Zveze ribiških druìn Maribor,~lani RD Ra~e ter ùpani ob~in na Dravskem polju (slednji so na posnetku -

od leve: Branko Ledinek, Janez Ribi~, Vili Ducman in Joèf Merkuš)


Sledilo je kopanje v Izoli, starem ribiškem mestecu, kipostaja vedno bolj turisti~no. Zadrèvali smo se na plaìblizu Simonovega zaliva, nekateri pa se sprehodili domestnega jedra na bivšem otoku. Isola namre~ pomeni otok,kar je to mesto neko~ tudi bilo. V tistem ~asu je potekal rallystarih avtomobilov, tako da smo si lahko napasli o~i še oboldtimerjih, ki so se za svoja leta še nadvse dobro dràli.

Pot nazaj je znova minila v petju. Predsednik zbora IvanTurnšek je zaklju~il: "Pribliùje se jesen, z njo pa 1. rojstnidan, ki ga bomo tedaj ustrezno proslavili in zalili! Saj veste:14.11. je naš ustanovni datum, ki bi ga bilo vredno obeleìtis še kakšnim podobnih izletom." Vsi smo se strinjali, torejše boste slišali in brali o nas.

Ob koncu se naj lepo zahvalim Ljubu Rodošku iz agencijeGlobus, ki nas je varno vozil, vsem sopevkam in sopevcemter prijateljem pa pohvala: bili ste prijetni turisti, semugotovila kot vaša vodi~ka.

Romana MATÉ

In memoriam - Angelika Satler

"Vsakdo mora imeti prijatelja", kije zdaj naša pesem, je bila tvojanajljubša. In res si imela velikoprijateljev. Kar trlo se jih je na tvojizadnji poti. Dolga vrsta ljudi ti je prišlaizre~i zadnji pozdrav, se ti poklonitiv slovo.

Na svet si privekala 9. maja 1945.Bila si dobra h~i, sestra in priljubljenadeklica. Imela si marljive roke, dobrodušo, a tvoje ̀ ivljenje ni bilo ro`nato.

@e mlada si odšla v Nem~ijo s trebuhom za kruhom in gatudi pridno sluìla. Najve~jo sre~o v tvojem ìvljenju jepredstavljal trenutek, ko si postala mama. Za svojo h~er siskrbela in ji èlela ve~ sre~e, kot si je bila dele`na sama. VFramu si si postavila prijeten dom zase in za h~erko, ki si jooboèvala.

Najino prijateljstvo sega dale~ nazaj in takoj se je mednama za~utila nevidna vez, ki naju je povezovala vse dotistega krutega, usodnega dne.

1996. leta sem postala predsednica KUD v Framu, ti siprevzela mesto blagajnika. Delo si opravljala tako vestno inprizadevno, da si bila vsem v društvu vzor. Poleg blagajniškihposlov si vodila kroniko, prodajala koledarje, pripravljalasre~elove. Pri vsem si bila predana, po`rtvovalna. Bila si~lovek, ki ljubi pravico, a v duši ostajala ne`na in ranljiva.

Vzljubili so te keglja~i, saj si pri tem športu dosegala uspehza uspehom, tvoje srce pri Karitasu pa je bilo široko innaklonjeno tistim, ki potrebujejo pomo~. Tako si obiskovalaostarele na domu in vselej našla na~in, kako še pomagati.Slikanje na steklo je bila še ena tvojih strasti, ki si jo delilatudi z drugimi, ko si organizirala razli~ne delavnice in te~aje.Pogrešamo tvojo dobroto - prijatelji, sopevci in vaš~ani.

Spomnim se praznovanja tvoje nedavne 60-letnice. Takratsi našla tudi ljubezen svojega ìvljenja. Še teden dni predsmrtjo si rekla, da si našla pravega ~loveka, da si sre~na…

Ne vem, zakaj je moral 20. julij postati usoden dan za tvojosre~o, zakaj si se odlo~ila obupana kon~ati svoje ìvljenje.Gnal te je notranji glas, kocka je padla, pomagati ti nisemmogla. Nismo mogli.

Draga Angelika, vedno boš ostala v naših srcih, vednobomo v tvoj spomin prepevali tisto o prijateljstvu, spominjalise te bomo kot dobrega in velikodušnega ~loveka, ènsko,ki je z nami delila izlete, potepanja in vse druge drobne radostituzemskega ìvljenja.

Kulturno-umetniškemu društvu dr. Pavla Turnerja si ssvojim delovanjem vtisnila neizbrisljiv pe~at. Poklanjamose tvojemu spominu in hvala za vse, kar si nam dala. Upam,da smo ti vsaj del~ek tudi vrnili.

Romana MATÉ,predsednica KUD dr. Pavel Turner Fram

KARITAS FRAM

Angela, zbogom!

Naše Angele Satler na naslednji sestanek @upnijske Karitasne bo ve~. Njen stol bo ostal prazne, njene zamisli neizre~ene.Tudi na praznovanje sv. Ane letos ni prišla, ~eprav je vsapretekla leta v obeleìtev tega praznika vloìla veliko truda.

Pri vsaki naši aktivnosti smo se lahko obrnili nanjo. Spretanjenim ob~utkom in z veliko mero pozornosti jeobiskovala starejše in bolne na domu. Nikoli ji ni bilo te`korazdeliti paketov ob praznikih, vsakemu obiskovanemu~loveku je namenila tople besede in prijazno voš~ilo. Posebejse je izkazala, ko smo v svojo sredino povabili starejše inpripravljali pogostitev zanje. Dejavna je bila tudi, ko smoizvajali sre~elov ali praznovali naš ùpnijski praznik.

Angela je bila izredno ustvarjalna, spretna, polna idej.Njena zamisel so bili sr~ki in angel~ki iz ~ebeljega voska,številne voš~ilnice ob najrazli~nejših prilo`nostih, pa vsefotografije, ki smo jih uokvirjali na delavnici. Poznala ještevilne tehnike, s katerimi smo krasili sve~e, keramiko,slikali na steklo ali pa bogato okrasili adventne ven~ke. Vseji je šlo od rok in nikoli ni odnehala prej, preden ni bilo vsepostorjeno in pripravljeno, kot si je zamislila.


Na piranskem Tartinijevem trgu


Zdaj, ko je Angela odšla, smo izgubili vsi: njena druìna,mi, ~lani Karitas, kot tudi drugi krajani Frama. Njenih idej,spretnih in po`rtvovalnih iskanj ustreznih materialov zadelavnice, prijaznih obiskov na domu in pomo~i ne bo ve~.

Na našem naslednjem sre~anju se bomo najprej spomnilinaše Angele, zmolili zanjo in v pogovoru obudili spominena nekaj naših lepih skupnih doìvetij. Ko se bomo spopadaliz novimi izzivi, ko ne bomo vedeli, kako naj se ~esa lotimoali kako naj kaj izvedemo, se bomo vprašali: "Kako pa bi tonaredila Angela?" In gotovo nam bo dan odgovor.

Angela, iskrena hvala za vse! Bog ti naj da ve~ni mir inpokoj!

^lani @upnijske Karitas Fram

REKREACIJSKO DRUŠTVOBREZULA

Pohod po krajinskem parku

V okviru ob~inskega praznika je naše društvo, ob pomo~idoma~e ob~ine, pripravilo pohod po krajinskem parku Ra~kiribniki - Poèg. Tam smo se zbrali v dveh skupinah. Prva je,pod vodstvom Milana Vogrina, šla po krajši poti ob ribnikihin v botani~ni vrt Tal. Drugo skupino je vodil VladoPredikaka, udeleènci pa so šli po daljši poti proti ̀ eleznici,nato pa ob progi nazaj do ribnikov.

Na za~etku poti smo se odèjali z vodo, na tretjini pohodapa se je è prav prileglo konkretnejše okrep~ilo -borovni~evec, ki sta ga delila Anica in Tone. Konec poti jezaznamoval slasten gola`, s katerim so nas pri~akali Slavko,Darinka in Ada. Naša lakota se je v hipu polegla. Tudi pija~eni manjkalo, kar pa bi te`ko rekli za koli~ino glasbe.

Za dobro voljo je namre~ poskrbel ansambel "Enkrat naleto", vendar je bilo glede tega nekaj pripomb, ker je res igralskorajda tako pogosto, kot pove njegovo ime. Kakorkoli è- nasmejali smo se.

Pohoda se je udeleìlo proti pri~akovanju zelo velikopohodnikov in dogodek nam bo ostal v lepem spominu.

Marija LEŠNIK

Odpravili smo se na izlet

Misel, da se ~lani našega društva odpravimo na izlet, jezorela è vse leto, vendar ni bilo pravega pobudnika, ki biorganiziral vse potrebno za to. Po dolgem dogovarjanju inmodrovanju smo se le uskladili in dolo~ili osnovne smernice.Ko je bil znan datum, smo prosili Matjaà Tomani~a izdoma~e turisti~ne agencije Pozejdon turizem, da nam pripraviprogram. Teoreti~ni del smo torej izvedli, prakti~ni pa jesledil 28. julija, ko smo se ob 7. zjutraj odpeljali na izlet.Obetala se nam je dokaj bogata vsebina dne. Najprej nas jepot vodila proti Celju in Šempetru, nato proti jami Pekel.Tam nas je pri~akala mlada vodi~ka, ki nas je popeljala vpre~udovit podzemni svet kapnikov, vrta~ in globeli.

In zakaj pravzaprav jama Pekel? Ljudska pripoved pravitako: pred jamo so se v potok hodila kopat mlada okoliškadekleta in si veselo prepevala, kar je hudi~a, ki je prebival vjami, zelo motilo. Zato je sklenil, da jih ugrabi. Prišel je izjame in ko je mladenke èlel ugrabiti, je na svetlobi okamenel.Zato je nad vhodom v jamo skala v podobi hudi~a z razprtimirokami, po kateri je jama Pekel dobila ime.

Po ogledu jame smo se okrep~ali z dobro malico in sinapolnili baterije za nadaljnjo pot. Sledila je vo`nja protigori Oljki, kjer smo si ogledali ~udovito romarsko cerkev.Slednja je posve~ena sv. kriù in je nekaj posebnega, saj jokrasita kar dva zvonika in prekrasen oltar Kristusove zadnjeve~erje. Nekaj naših korenjakov se je poskusilo celo vzvonjenju z velikimi zvonovi. Med temi je bila tudi našanajmlajša udeleènka izleta, Nina, kaj pa si je takrat zaèlela,pa je samo njena skrivnost.

Pot smo nadaljevali po Zgornje Savinjski dolini. V Nazarjihsmo si v grajskih prostorih ogledali gozdarski muzej àgarstvain flosarstva; ti dejavnosti sta bili namre~ neko~ glavni virdohodka v dolini.


Foto: Milan Vogrin


Obiskali smo še mogo~no cerkev v Novi Štifti in GornjiGrad, kjer so si nekateri privoš~ili opojno pravo kavico, nakatero so dotlej komaj ~akali. Tudi tam je sledil ogled cerkve,ki je ena najve~jih v Sloveniji.

Vse, kar smo videli, nas je navdušilo.

Naslednja postaja našega izleta je bilo Braslovško jezero,kjer smo imeli piknik. Bilo je ~udovito, za kar se gre v velikimeri zahvaliti tudi muzikantki An~ki, ki je veselo raztegnilaharmoniko, pa tudi jezik je imela tako podmazan, da je znjim mo~no popestrila è sicer lepo in zanimivo popoldne.

Proti ve~eru smo se polni prijetnih vtisov vra~ali protidomu, z èljo, da jo prihodnje leto znova mahnemo na kakpodoben izlet.

Marija LEŠNIK

DRUŠTVO KRAJANOVMORJE

Prireditev ob 480 - letnici prveomembe Morja

V soboto, 23. junija, pred dnevom dràvnosti, je Društvokrajanov Morje organiziralo prireditev v spomin na 480.obletnico prve omembe Morja.

Morje na Slovenskem nima soimenjaka. Kraj se omenjaprvi~ leta 1527, ko so oblasti odredile popis zaradi uvedbeglavarine (protiturškega davka na osebe, stare ve~ kot 12let).V dokumentih framskega gospostva je omenjeno kotMaurbach. Doma~ini so Morje v~asih imenovali Murje.Ljudski izraz murje so na framskem gradu dobro prevedli vMauerbach. Latinski muri v prvem sklonu mnoìne pomenizidovje.

Na prireditvi, ki je potekala pred prostori Društva krajanovMorje (slednje deluje ̀ e enajsto leto, v njegovem sklopu papotekajo razne kulturne, športne in druàbne dejavnosti), sonastopali u~enci OŠ Fram, pevska zbora Obrtnik SlovenskaBistrica - Polskava in Vesele Mor~anke, osrednja govornicapa je bila mag. Vlasta Stavbar, ki je v govoru temeljitopredstavila in orisala zgodovino Morja.

Zgodovinar in zaslu`ni profesor Univerze v Mariboru dr.Joè Koropec je popisal zgodovino Morja v dveh razpravah:Framsko Morje skozi ~as (do l. 1800) v ~asopisu za zgodovinoin narodopisje, za zbornik ob 470. letnici kraja pa je pripravilprispevek za obdobje med leti 1800 in 1854. Po njegovizaslugi ima Morje natan~no popisano zlasti starejšo preteklost.Take obravnave si lahko èle ljudje vsakega kraja.

Andreja JURKOVI^


Veseli izletniki

V ~ast obletnici so zadoneli glasovi MPZ Obrtnik Slovenska Bistrica - Polskava

Vesele Mor~anke

Slavnostna govornica mag. Vlasta Stavbar


DRUŠTVO UPOKOJENCEVFRAM

Leto{nje dosedanje delovanjekeglja{ke sekcije

V letošnjem letu kegljaška sekcija Društva upokojencevFram praznuje è osmo obletnico obstoja in delovanja. Vtem obdobju deluje sekcija vseskozi v dobro upokojencev,društva, krajanov in našega kraja. Razveseljuje tudi dejstvo,da se je neprenehoma širila in pove~evala tako število svojih~lanov kakor tudi zgrajen objekt delovanja. Pritegnila je izleta v leto ve~ športnikov, vse aktivnejši pa smo bili tudi nanajrazli~nejših prireditvah, sre~anjih ter druènjih.

Danes lahko s ponosom zapišemo, da je naša sekcija enanajbolj obiskanih in najatraktivnejših v DU Fram, našedelovanje pa je znano in prepoznavno v celotnem kraju. Vpreteklem obdobju je bilo narejenega veliko pomembnegadela, ki je bilo izvedeno s prostovoljno udele`bopo`rtvovalnih ~lanov in ~lanic sekcije.

S pomo~jo donatorjev smo vse to v nadaljevanju lenadgrajevali in danes ne skrivamo veselja in ponosa obpogledu na naš objekt, ~lanstvo in uspehe sekcije.

V letu 2007 delujemo v skladu s planom kegljaške sekcije.Moška in ènska ekipa sta sodelovali na medob~inskemtekmovanju v spomladanskem delu, sedaj pa ̀ e sodelujemov jesenskem delu.

Redno smo se udeleèvali turnirjev, pa tudi sami smo zelouspešno organizirali in izvedli turnir v po~astitev ob~inskegapraznika naše ob~ine.

Sode~ po mnenjih udeleèncev je šlo za zelo kakovostnoprireditev, posebno pa razveseljujeta visoka udele`ba (45

ljudi) ter dejstvo, da sta bila med prisotnimi tudi ùpan BrankoLedinek in predsednik KS Fram Bogdan Veber, z obiskom paso nas po~astili tudi dragi prijatelji - keglja~i iz SpodnjePolskave.

Ob tej prilo`nosti bi se rad še v pisni obliki najlepše zahvalilvsem udeleèncem turnirja za tako lepo izvedeno tekmovanjeter za nadvse prijetno vzdušje in druènje.

Keglja~i iz DU Fram obljubljamo, da bomo slo`no in vskladu z zastavljenimi na~rti delovali še naprej, pri ~emer jenaš cilj dokon~anje in posodobitev objekta.

Seveda se bomo še naprej udeleèvali tekmovanj inturnirjev ter na tak na~in našim ~lanom na zanimiv in športenna~in polepšali jesen ìvljenja in vanj vnesli ~im ve~ lepihtrenutkov v krogu društvenih prijateljev.

V septembru bomo organizirali turnir v okviru krajevnegapraznika KS Fram in s tem doprinesli svoj dele` k pestrostitedanjih prireditvenih dogajanj.

Preden zaklju~im, naj se še na ta na~in zahvalim našim~lanicam za doseène rezultate in osvojene pokale, obenempa izrekam pohvalo našim moškim ~lanom za vse uspehe invloèn trud.

Vodstvu teniške sekcije Fram se zahvaljujemo za spodbudo,razumevanje in podporo pri delovanju kegljaške sekcije.

Drage upokojenke in upokojenci! V imenu našega ~lanstvain v svojem imenu vas prisr~no vabim, da se nam pridruìte!

Štefan PODBOJEC,vodja kegljaške sekcije


DU Fram - ènska kegljaška ekipa

DU Fram - moška kegljaška ekipa

Foto utrinek iz Sp. Polskave, 5.8.2007; vsem nam je skupno, da so keglji postali naša priljubljena prosto~asna dejavnost

Ne premi{ljuj o tem, ~esar nima{.

Premi{ljuj o tem,

kaj lahko stori{ s tem,

kar iima{.

"Skrivnost dobrega zakona je v tem,

da si zadovoljen, iskren in

da ne zaidde{ na stranpoti."


DTV Partizan Fram

Teni{ki turnir teni{ke sekcije DTVPartizan Fram

V po~astitev praznika ob~ine Ra~e - Fram je teniška sekcijapri DTV Partizan Fram tudi letos izvedla teniški turnir v igridvojic.

Turnir se je dogajal na vzorno urejenih teniških igriš~ih vFramu in sicer v nedeljo, 24. junija.

Udeleìlo se ga je 18 igralcev vseh starostnih skupin.

Po zagrizenih bojih so si zmagovalne pokale razdelilinaslednji igralci:

1. mesto - Urban Šubic,

2. mesto - Jure Viher,

3. mesto - Brane Ple~ko.

Vsi udeleènci turnirja so bili obdarjeni s spominskimimajicami in so turnir zaklju~ili s piknikom, ob prijetnemdruènju.

Odbor teniške sekcije

DRUŠTVO KRAJANOV LOKAPRI FRAMU

Se v Loki kaj dogaja?

Dogaja, dogaja!

23. junija smo krajani Loke krenili na izlet. Pot nas je vodilana Koroško. Sprejeli in nasmejali so nas koroški splavarji,ki so nas prepri~ali, da je pri njih res zmeraj "fajn".

Neradi smo zapustili splav, vesele splavarje pa bi najrajepovabili kar s seboj, ~e jih ne bi ~akala ̀ e naslednja skupina,èljna njihove dru`be. V uteho smo br` poiskali kmetijoKlan~nik, kjer nas je gospodar è pri~akoval, z namenom,da nam predstavi razvoj kmetije in na~rte za prihodnost.Ob~udovali smo tudi njihovega muhastega, a nepogrešljivegadelavca - robota za molzenje krav. S turisti~nim vlakcem sonas popeljali na izlet po njihovem ìvalskem vrtu, medsrame`ljivimi jeleni in mufloni, do lovske ko~e. Ob~udovalismo njihove trofeje vseh generacij, ulovljene od daljneKanade do sosednje Madàrske. Ob slikovitem pripo-vedovanju najstarejšega Klan~nikovega gospodarja smo sezlahka vìveli v priprave lova na trofeje, ki jih doìvljajonjihovi gostje. Naš Joà še danes àluje za medvedkom, kije padel pod streli trofeje èljnega lovca. Le kako je mogelstoriti kaj takega?

Naslednja postaja je bila pivovarna. Ob obloèni mizi inneomejeni mo`nosti pokušine piva smo skoraj pozabili naogled proizvodnje piva.

Da so Korošci pravi gostitelji in da imajo vse pod kontrolo,je dokazalo tudi vreme. Kljub jutranjemu de`ju je namre~ v~asu našega obiska na vso mo~ sijalo sonce.

Zadnja postaja je bilo Ivar~ko jezero. Po kosilu so se moralinekateri odpo~iti na okoliških klopeh, drugi so med klepetom

poskrbeli za jeda~o in pija~o, spet tretji smo merili mo~i vodbojki na mivki. Utrujeni od hrane, smeha in koroških lepotsmo pozno ve~er prispeli domov. Kljub veliki èlji, da gremoše k našim sosedom v Morje na veselico, smo neradi priznali,da smo sposobni le še za doma~o posteljo.

To pa še ni vse.Nekaj dni za tem nas je presenetila mladina Loke. Kot

vsako leto, so tudi letos organizirali turnir v malem nogometu.Kapo dol! 12 sodelujo~ih ekip in številni gledalci z vsehvetrov so potrdili, da na mladih svet stoji.

Na "Arehovo nedeljo" smo se odlo~ili, da gremo izpreddoma krajanov peš na Areh, kjer so nas pri~akali prijatelji zBukovca, Kalš in Kopivnika. êprav vsi niso prišli peš, sonam vsem zadišale dobrote, ki sta jih samo za nas pripravilakuharska mojstra Janko in Branko.

Da ob~ina ni pozabila na svoje obrobje, je dokazala ssanacijo plazu, ki nam je jemal cesto. Dobili smo tudi novasfaltiran odcep pri naši Zvitorepki, ki je ob njegovi otvoritviposkrbela za pravo pogostitev izvajalcev ter vseh bli`njih indaljnih prijateljev.

Presenetili so nas tudi delavci, ki so z veliko hitrostjoprihrumeli z ogromnimi stroji, tu pa tam sanirali kakšen delasfalta in z enako hitrostjo tudi izginili. Upamo lahko le, dabo sanacija ceste vzdràla teò potrebnega materiala za vsehitro rasto~e novogradnje.

Pa saj imamo skrbnega in dobrega ùpana, ki kljub našioddaljenosti in majhnosti ne pozabi na obronke naše ob~ine.

Lidija KNEZ

KO RK Ra~e

Skrb za zdravje in dobro po~utje

Vsako leto se vsa društva trudimo, da s svojim prispevkompopestrimo ob~inski praznik.

Rde~i kri` è tradicionalno organizira merjenje holesterola,sladkorja in pritiska. Zelo se trudimo, da je kakovost storitvena najvišji ravni in k sodelovanju pritegnemo strokovni kader.Meritve opravljajo medicinske sestre, letos se je priklju~iltudi Bojan Gergi~ iz Lekarne Ra~e.


Na izletu je bilo veselo in nadvse luštno


Vrednotenje izvidov in strokovne nasvete opravlja zdravnik.^lani odbora poskrbimo za zajtrk, ki ponazarja zdravoprehrano, in pri~aramo prijetno druènje. Letos se je na našoprošnjo za sodelovanje ljubeznivo odzval naš doma~in, mladizdravnik dr. Andrej Bergauer. Vsi smo bili prijetnopresene~eni nad njegovo visoko strokovnostjo, vseh pohvalvrednim pristopom in ~loveško toplino. Tudi naši ob~ani sobili zelo o~arani nad njim in nekateri so nas spraševali, ~e jeto novi zdravnik in ali je mogo~e postati njegov pacient. Kdobi si mislil, da je med nami zrasel tako imeniten mo`, predkaterim je gotovo še velika kariera?! Še tik pred poletom vLondon je z nami do konca opravil vse delo, za honorar paje potreboval le preprosto in skromno besedico - hvala.

Tudi vsem ostalim, ki ste pri našem projektu sodelovali,še enkrat velja iskrena zahvala.

Za donacijo se zahvaljujemo tudi KZ Ra~e in novemusupermarketu Tuš.

Olga BOROVNIK,predsednica RK Ra~e

ÊBELARSKO DRUŠTVO RAÊ

Dejavni kot ~ebelice

Dopust se izteka, pri~el se je pouk, predavanja, izpiti. Navrata trka jesen, najbogatejši letni ~as, za mnoge tudi najlepši.

Ko so nekateri po~ivali, so ~ebelice in ~ebelarji ter ~ebelarkepridno delali, saj je poletje njihov najplodnejši ~as. @e v majusmo to~ili prvi med - cvetli~ni, potem akacijev in kostanjev.Za gozdni in hojev med pa letos slabo kaè, saj ni pravegavremena; lani je bila letina boljša.

Zdaj pa~ je, kar je, ~ebele so nahranjene, è delnoozdravljene in se pripravljajo k po~itku, ki tudi ~ebelarjemne bo škodil.

êbelarji smo ogor~eni, saj zdaj, ko je zveza registriralavse ~ebelnjake, ne bo ve~ subvencij, preti celo obdav~itev~ebelnjakov nad 40 panjev. Nekateri è razmišljajo, da nebodo ve~ ~ebelarili, saj se ne izpla~a, ker trgovinska podjetjauvaàjo nekvaliteten, cenejši med, dràva pa bi moralazaš~ititi doma~ med oz. subvencionirati predelavo inupoštevati še sekundarni pomen koristnosti ~ebel(opraševanje, poseljenost podeèlja …).

Vsem pa to vseeno ni vzelo volje in smo še naprej zeloaktivni.

Ve~ina se nas je 17. marca udeleìla ~ebelarskega sejmav Celju. Tam smo imeli vrsto zelo pou~nih predavanj, nabavilismo novo literaturo, ki jo bomo v zatišnih zimskih mesecihpreštudirali.

13. maja se nas je kar nekaj udeleìlo petega ~ebelarskegapraznika, ki je bil letos v Kopru. Zelo zanimiv in prijetenizlet nam bo še dolgo ostal v spominu.

2. junija smo šli ~lani ^D Ra~e na pou~en izlet naGorenjsko. Ve~ kot 40 se nas je udeleìlo krasno vodenegaizleta v ~ebelarski muzej v Radovljici. Ogledali smo si šeJanšev ~ebelnjak v Breznici, pritegnila nas je multivizija potikulturne dediš~ine v ~opovi rojstni hiši v @irovnici. Videlismo tudi plemenilno postajo kranjske ~ebele, kjer nas jesprejel predsednik ^Z Slovenije, Boštjan No~.

21. junija smo, v okviru praznika ob~ine Ra~e-Fram, znovana široko odprli naša vrata. Na t. i. dnevu odprtih vrat priHerganovih v Podovi se je tudi letos zbralo lepo številoob~anov. Strokovno predavanje je tokrat vodil predsednik^ZDM, Vlado Pušnik. Predaval je o propolisu. Vsi navzo~iso dobili brošure o medu in izdelkih iz medu. Po pestremkulturnem programu je sledila pogostitev z odli~nimbogra~em, ki ga je skuhal naš novi ~lan, Bojan Bodljaj. Tudiostalih dobrot, ki so jih pripravile stalne in zveste ~ebelarke,ni manjkalo. Ob dobri pija~i se je pelo, pilo in plesalo, sevedaob "êbelarju".

Za osveìtev dogajanja je najbolje, da si skupaj ogledamofoto utrinka z dneva odprtih vrat:


Sodelujo~a ekipa

Vlado Pušnik predava o propolisu

Kvartet "êbelarji" se hladi v senci


Istega dne smo gostili tudi u~ence in u~itelje obeh 3.razredov OŠ Ra~e. Skrivnosti ~ebelarstva so jim razloìliAna Purkart, Stanko Cvetko in Franc Hergan. Otroci so seposladkali z medom, pecivom, sokom, ob tem pa soob~udovali cvetli~ne aran`maje Vrtnarstva Marin.

Z našim ansamblom in simboli~nimi darili smo sodelovalina dveh otvoritvah razstav "Pri babici Mimi" v Podovi, tamesec (septembra) pa bomo sodelovali na 5. mednarodnemfestivalu Forma viva Makole 2007.

Septembra bomo pripravili še piknik pri Alojzu Firbasu vMarjeti, kjer upamo, da bo prav prijetno.

Kot ste lahko prebrali, smo zelo aktivni. Zasluga za to grev najve~ji meri donatorstvu Ob~ine Ra~e-Fram ter sosednjihob~in (Starše in Ho~e-Slivnica). Evre pa še vedno zbiramo,saj razmišljamo o ustanovitvi ~ebelarskega muzeja, ki ga naDravskem polju še ni.

Vsem, ki radi pe~ete, pa predlagam, da si nabavite knjigoAndreja Goljata "Med in recepti iz medu", ki je pred kratkimizšla in sem jo sama è kar dobro preizkusila.

Nada HERGAN


Veseli smo bili obiska u~encev 3. razredov OŠ Ra~e

DUHOVNO @IVLJENJE V OB^ INI

Mladinski center - mladi za mlade

Od pomladne do septembrske številke Novic Ob~ine Ra~e-Fram (junijsko smo po nesre~i izpustili) se je v mladinskemcentru veliko dogajalo. Tako kot spomladi poènejo roè,postajajo ve~je ter ustvarjajo cvet, se mi zdi, da tudi našmladinski center raste, se krepi in ustvarja cvet. Upam, dabo cvetov na tej roì v bodo~e še ve~, da bo korenina mo~nain da bo imela veliko hranilnih snovi.

Kako bi to roò opisali? Pognala je mo~no deblo, dogodek,ki nas je presenetil s številnim obiskom in nam dal velikoenergije za naprej:

• Misijon - Prepih po SlovenijiProjekt "Prepih po Sloveniji", ki smo ga organizirali skupaj

z društvom Prepih in Kolpingovim društvom Ra~e, je opisalain fotografirala Sanja Gornjec: "V soboto, 3. marca 2007,smo v ùpniji sv. Joèfa delavca v Ra~ah gostili potujo~imisijon Prepih. K nam so pripotovali mladi iz vseh koncevSlovenije (ve~ kot 100 mladih), ki so napolnili cerkev. Zmisijonom smo za~eli s sveto mašo, ki jo je s ~udovito glasbopopestrila skupina Svetnik iz Ra~.

Po kon~anem obredu so nam zaigrali še nekaj pesmi, mladipa smo navdušeno prepevali z njimi. Nato je sledilonekajminutno ~aš~enje Najvišjega. Sledila je predstavitevkampa v Strunjanu in ogled zanimivega kratkega filma, kiprikazuje dogajanje v kampu. Za konec pa se je vMladinskem centru odvil turnir v ro~nem nogometu. Zmagalaje ekipa iz Frama in prejela pokal. Nato so mladi in tudi malomanj mladi še naprej igrali nogomet in se zabavali pozno vve~erne ure. Gostovanje misijona Prepih je odli~no popestrilodogajanje v naši ùpniji."

• Kaj dogaja, stari?Take in druga~ne besede, ki jih v~asih slišim med mladimi,kaèjo na novo obdobje, ki si ga krojijo mladi sami, s svojimdruga~nim na~inom govorjenja, delovanjem. Mobilnitelefoni, SMS, pogovori preko ra~unalnika, internetne igreipd. so za ve~ino od nas nov svet. Saj tudi je, kajti to je njihovsvet, v katerem se prav dobro po~utijo. Še sre~a, da pa to niedini svet, v katerem se dobro po~utijo. Dejavnosti vmladinskem centru jih vse bolj privabljajo, druènje jimveliko pomeni. Hvala Bogu, svet vendarle še ne drvi v prepad.Roà je pognala tudi liste. Igre (kot je turnir v namiznemtenisu, ki smo ga organizirali aprila in v ro~nem nogometumaja) imajo radi, ker so zanimive in jim dajejo nove mo`nosti


za druènje. Na "jedilniku" smo imeli tudi delavnico natemo Prihodnost, ki jo je vodil Danilo Kozoderc. Sledilo ješe nekaj filmskih ve~erov s kasnejšimi pogovori o vsebinifilmov, ki jih je vodil Jure Urh. Ob koncu šolskega leta pasmo priredili delovni piknik, kjer smo našim najmlajšimpobarvali igrala, iz lesa pa smo izdelovali didakti~no igra~o"labirint", ki sedaj razveseljuje mlado in staro. Ob vsem temsmo igrali še na izposojen prenosni koš, ker svojega dotlejše nismo dobili (sedaj pa ̀ e stoji pred mladinskim centrom,za kar gre zahvala donatorjem). Prva - poizkusna tekma vkošarki je, ̀ al, potekala v deèvnem vremenu, vendar nas toni oviralo do te mere, da se ne bi vsaj malo poizkusili v igri,~eprav kar pod reflektorji. Verjamem, da bo še veliko lepegavremena in mo`nosti, da bodo mladi ob ve~erih lahko igralitudi košarko.

Aktivni prostovoljec v centru David Kropivšek je tako nakratko opisal ìvljenje v centru: "V centru imamo pribli`nopetnajst rednih obiskovalcev, ~eprav jih ob~asno zabeleìmoosemnajst in ve~. V~asih potekajo kakšne skupne dejavnosti,kot so turnirji ali filmski ve~eri. Najve~krat pa si svojodejavnost izberejo vsi prisotni, glede na to, kaj jih veseli.Pogosto si naro~imo pizze, ki ob brezalkoholni pija~i, ki joè imamo v centru, vse skupaj le še popestri."

Za konec lahko samo še dodam: Še dobro, da jih je pri nasvse ve~. @elim si, da bi vsi mladi v naši ob~ini našli svojprostor, kakršenkoli, kjer bi rasli, se razvijali in to breznegativnih vplivov. ê ga è drugje ne bodo našli, gazagotovo lahko pri nas. Dobrodošli!

Lep poznopoletni pozdrav vam pošilja

Bruno JEREB


Mi in drobec naših aktivnosti v sliki

Dragi moj!ê se ne u~i{,

ti tudi jaz ne morempomagati!


"Sre~a je otroški nasmeh," pravimo klovni zdravniki, kiè ~etrto leto pod umetniškim vodstvom ustanoviteljicedruštva in hkrati edine slovenske diplomirane klovnese EveŠ. Maurer, tedensko obiskujemo bolne otroke na ljubljanskiPediatri~ni kliniki (na oddelkih: nevrologija, hemato-onkologija, nefrologija in dializa). Lani avgusta smo za~eliredno obiskovati bolne otroke v Splošni bolnišnici Maribor,letos septembra pa obiskujemo tudi otroke v vseh drugihslovenskih bolnišnicah z otroškimi oddelki.

Ker je cilj našega programa obiskati vsakega hospi-taliziranega otroka v Sloveniji in mu tako pomagati premagatistrah in krajšati ~as, ki ga mora preìveti v bolniški postelji,in ker smo uspeli zbrati dovolj sredstev za ta podvig, smoRde~i noski prav v tem ~asu na turneji po vsej Sloveniji.

Turneja poteka od 4. do 27. septembra 2007. V tem ~asuklovni zdravniki opravljajo vizite po bolnišni~nih oddelkihin skrbijo, da je tudi tamkajšnjim bolnim otrokom lepo.

Nasmehe prinašajo tudi na obraze zdravnikov in drugegabolnišni~nega osebja ter med obiskovalce bolnišnice.

Rde~i noski - klovni zdravniki smo zelo veseli, da nas jepri najve~jem letošnjem projektu podprla tudi Ob~ina Ra~e-Fram. Verjamemo, da klovni zdravniki lahko svojo hvale`nostnajbolje izkaèmo prav z rednim in kvalitetnim izvajanjemprograma v bolnišnicah, za kar se stalno trudimo.

Za ve~ informacij o delovanju Društva za pomo~ trpe~imin bolnim - Rde~i noski kliknite na www.rdecinoski.org.Rde~im noskom lahko pomagate pri akciji zbiranja odpadnih

kartuš in tonerjev (za tovrstno akcijo sodelovanja z nami seje, poleg finan~ne dotacije, odlo~ila tudi Ob~ina Ra~e-Fram,ki se ji ob tej prilo`nosti za razumevanje in vso pomo~ šeenkrat najlepše zahvaljujemo, za sodelovanje pa naprošamotudi bralce Novic), z donacijami, kot prostovoljci in na drugena~ine. Hvala za vsak vaš dober namen!

Pišite nam na: [email protected].

Livija ROJC ŠTREMFELJ

Prvo sre~anje po 50 letih

Po 50 letih smo se 22. junija 2007 ponovno sre~ali dijakitakratne ni`je gimnazije v Ra~ah, ki smo zaklju~ili 4. razredgimnazije. Z nami je bil tudi naš u~itelj Vlado Poljanec.

V tretjem razredu gimnazije sta bila še dva oddelka in je biloskupaj preko 60 u~encev. Pomembno je zapisati, da se jesamo za 20 u~encev naše generacije ohranil dokument zaprve štiri razrede osnovne šole, ni pa ohranjenih dokumentovza leta od 1. - 4. razreda ni`je gimnazije, od leta 1953 - 1957(dokumentacijo sem iskal v Pokrajinskem arhivu Mariborin po njihovih napotkih še v Osnovni šoli Ra~e).

Tako smo se našli le po zapisu priimkov na skupinskifotografiji 4. razreda gimnazije, nekaj pa tudi po spominu inob pomo~i fotografij 3. razreda gimnazije.

Od 44 nekdanjih sošolk in sošolcev se je sre~anja v gostilni"Kostanj" udeleìlo 26 takratnih najstnikov.

Po toliko letih je popolnoma razumljivo, da se nekaterisprva nismo ve~ prepoznali, zato pa je sre~anje kasnejepotekalo v prijetnem, sproš~enem vzdušju. Vsak je v zelokratkih obrisih povedal svojo ìvljenjsko zgodbo, nato pa seje pogovor vse bolj usmerjal in poglabljal v spomine iz našihmladostniških let in ~asov odraš~anja, ki so bili zelo prijetniin tako zelo druga~ni od današnjih.

Dogovorili smo se, da se prihodnje leto ponovno sre~amoin povabimo tudi tiste sošolke in sošolke, ki so šolanjezaklju~ili v 3. gimnaziji.

V imenu nekdanjih sošolcev:Joè TRANTURA


PISAL I STE NAM

Rde~i noski -

klovni zdravniki na turneji


Po zaslugi Novic in Globusa vGardaland

@e ve~krat sem znal odgovoriti na kakšno nagradnovprašanje, ki je bilo objavljeno v Novicah. V~asih sem sepotrudil in v uredništvo poslal tudi dopisnico z odgovorom.Tako je bilo tudi lani.

Nisem si mislil, da bom iz`reban in da bom dobil tako leponagrado, kot je izlet v velik, ~udovit in zanimiv park zabavev Italiji - Gardaland. Nagrado je podaril Globus d.o.o. in zelosem se je razveselil. Komaj sem ~akal, da vidim vsa ~udesain preizkusim naprave, ki jih imajo tam.

S prvim datumom smo imeli smolo, saj je bilo prijavljenihpremalo potnikov in je bil izlet odpovedan. Potem pa se mije èlja le uresni~ila in letos sem nagrado izkoristil.

V Gardalandu sem zelo uìval in se zabaval. Te`ko bi seodlo~il, kaj mi je bilo najbolj vše~, saj imajo res veliko vsegaza otroke in tudi starejše.

Da boste videli, da sem res bil v Gardalandu, pa pošiljamše fotografijo, ki je nastala na tem lepem izletu.

Matej HAUPTMAN iz Ra~

Narcise, narcise, narcise… in znovanarcise

Se še spomnite akcije "Vaša prilo`nost" v Novicah, ki jepotekala lansko leto? Saj veste - stilska preobrazba in ènske,ki smo se nanjo prijavljale. In nekatere imele sre~o ter bileiz`rebane. In bile potem od nog do glave urejene terpostreène s strani prijaznih, ustre`ljivih donatork. Nato papredstavljene v Novicah.

Vse skupaj je bila gotovo za vse nas, ki smo to doìvele,lepa izkušnja, s katero pa presene~enj še ni bilo konec. V eniizmed prejšnjih številk Novic smo se namre~ znova zagledalev ~asopisu, bralce pa je uredništvo pozvalo, da glasujejo zasvojo favoritko - za tisto, katere stilska preobrazba jim jebila najbolj vše~ oz. so najraje prebrali ~lanek o njej. Za ensamcat glas razlike je zmagala Stanka Malinger, ker pa je zanaju obe prispelo zares veliko dopisnic, se je Matja` Tomani~,

lastnik agencije Pozejdon turizem, širokosr~no odlo~ilnagraditi obe. Pa ne le naju; lepa nagrada - izlet v Avstrijo,natan~neje v Bad Aussee, na praznik narcis - je pripadla šedvema, ki sta glasovali za naju in bili iz`rebani. Nagrajenoštiriperesno deteljico smo torej sestavljale Stanka, Danica,Brigita ter jaz (s Stanko sva na posnetku v sredini).

Novica o nagradi je tako mene kot ostale nagrajenkeprijetno presenetila in z veseljem smo pri~akovale dan izleta.

Prijetno razpoloènje je zavladalo è zjutraj, ko se nas jezbrala pisana druš~ina - mnogi smo bili è stari znanci izprejšnjih izletov, nekaj pa je bilo tudi novincev. Med slednjimije bila tudi moja sestra Brigita, ki se ji je obrestovalo, da jeglasovala zame.

Pot nas je vodila preko Šentilja po avstrijskem Štajerskem,mimo Graza in Lienza v deèlo Salzkammergut, poznanokot deèlo stoterih jezer in rudnikov soli. Sama vo`nja jebila zelo slikovita in razgibana, saj je pokrajina ~udovita,gri~evnata. Ob~udovali smo planine, na katerih še je vednokraljeval sneg. Vo`njo je popestrila in obogatila zanimivarazlaga vodi~a Matjaà o deèli, po kateri smo potovali.

Naš cilj, mestece Bad Aussee, ki je poznano po najve~jemcvetli~nem festivalu v Avstriji, nas je pri~akalo z lepimvremenom. Sprevod velikanskih figur, narejenih iz tiso~erihcvetov navadnih belih narcis, poteka po mestnih ulicah. Topodobo ~udovito dopolnjuje pisano spremstvo narodnih nošin glasbenikov. Mestece ìvi s praznikom in privabi tudiogromno turistov, ki imajo tedaj tam zares kaj videti in soupravi~eno navdušeni. Tudi sama sem bila.

Popoldne smo se preselili k jezeru Altaussee, kjer socvetli~ne figure, ki smo si jih dopoldne ogledali v sprevodu,na ladjicah plavale po jezeru.


V Gardaland bi se rad še kdaj vrnil


Sledil je izbor najlepše skulpture iz narcis. Po našemmnenju je bila najlepša ter najizvirnejša figura krave, ki jesedela v banji za kopanje in se s krta~o drgnila po hrbtu.

V poznih popoldanskih urah smo se polni lepih vtisovodpravili proti domu. Ni kaj, bil je ~udovit izlet! Znova smose lahko prepri~ali, da je ob dobri organizaciji in prijetnemvodenju potovanje s turisti~no agencijo pravi uìtek.

Hvala vsem, ki ste glasovali in nam s tem omogo~ili izlet!

V imenu nagrajenk:Milena HVAUC

Tudi v na{e kraje sedaj po asfaltnipoti

Otvoritev ceste Kopivnik - LokaLetos je cestna povezava Kopivnik - Loka dobila asfaltno

podobo in tega smo se seveda zelo razveselili.

13. julij 2007 je dan, ki se ga radi spominjamo. Tedaj jenamre~ bila cesta s protiprašno prevleko uradno predananamenu. Na slovesnosti, ki smo jo ob tem pripravili doma~ini,se je zbralo lepo število krajanov, predstavnikov ob~ine terkrajevne skupnosti.

Ob tej prilo`nosti bi se za vso razumevanje in pomo~ èlelazahvaliti Ob~ini Ra~e-Fram, predvsem ùpanu BrankuLedineku. Prav tako gre zahvala Stanku Šternu, ùpnikuFrancu Dermolu ter Joètu Lune`niku, ki so pomembnopripomogli k uspelosti prireditve ob otvoritvi ceste. Z enakimnamenom najlepša hvala še Danici Pongra~i~, Ivanki Soršak,Mariji Gjerkeš, Zdenki Marenec ter celotni druìni Ogrizek.Hvala tudi Slavku Osebiku, po zaslugi katerega bo naprireditev ostal fotografsko ovekove~en spomin.

Slavica A^KO

Turnir v malem nogometu vGradi{~ah

Tako kot lani, smo se tudi letos Lo~ani zbrali nanogometnem igriš~u v Gradiš~ah, kjer je bil 8. julija 2007turnir v malem nogometu. Kot vsaka druga prireditev, je tudita turnir zahteval zelo veliko truda in priprav. Nabava hrane,pija~e, ureditev igriš~a, elektrike in celotna organizacija pa~terjajo znaten vloèk ~asa in energije.

Zbrali smo osem ekip, ki so sodelovale na tem turnirju:Ko~no, Bukovec, Frajhajm, Fram, Šmartno na Pohorju,Gostiš~e Janì~, Gradiš~e in Gradiški orli. Ob 9. uri je potekal`reb ekip v dve skupini. Po `rebu je bila njihova usoda takoreko~ zape~atena. Sledili so organizacijski manevri,spodbujanje, dogovarjanje znotraj ekip glede tehnike inpokrivanja.

Ob 10.00 se je za~elo zares. Odigrana je bila prva tekma,sledila ji je druga in tako dalje.


Med igro

Za zaklju~ek sem ovekove~ila {e donatorja izleta in na{o ènsko dru`bo


Postajalo je ~edalje bolj napeto, sploh, ko so se za~eli bojiza pokale. Verjamem, da je bilo tako ekipama, ki sta igraliza 3. mesto kot ekipama, ki sta igrali za najvišji stopni~ki,pošteno vro~e.

Za 3. mesto sta igrali ekipi Frama in Gostiš~a Janì~.

V tej tekmi je Gostiš~e Janì~ premagalo Fram in si takozagotovilo 3. mesto, Fram pa se je moral zadovoljiti znehvale`nim 4. mestom.

Najbolj razburljiva pa je bila seveda tekma za 1. mesto.Še posebej zato, ker so naši Gradiški orli (Silvo, Zoran, Janez,Tona, Toma`, Boris, Marko, Miran) igrali tako dobro, da sose borili za najve~ji pokal. Samo ekipa Ko~nega jim je lahkota pokal odvzela in tako se je boj za zmago za~el. Navija~ismo bili vsi zelo na trnih in z navdušenjem smo spremljalitekmo. Po 2×10 minutah je bil rezultat še vedno 0:0. Za~eleso se 7-metrovke. V prvem krogu so streljali 3 igralci iz obehekip in po tem je bil rezultat še vedno izena~en.

V vsaki ekipi je zadel samo en igralec, saj sta bila vratarjav obeh ekipah odli~na. Sledil je najte`ji del. Iz vsake ekipeje streljal po en igralec. ̂ e bi bil v paru rezultat izena~en, bistreljala druga dva, vendar to ni bilo potrebno. IgralecKo~nega je zgrešil, orel pa zadel in zmaga je bila naša.

Sledilo je veliko veselje, nazdravljanje in vidno olajšanjes strani ìv~nih navija~ev naših Gradiških orlov.

@upan Branko Ledinek je podelil pokale za prva tri mesta,ekipi Frama pa je kot tolaìlno nagrado podaril svojo½zašvicano½ majico z grbom mati~ne ob~ine.

Prava pohorska fešta se je tako lahko za~ela in se spri~ozmage Gradiških orlov zavlekla dolgo v no~. Hrane in pija~eje bilo dovolj, tako da nobeden ni ostal la~en in èjen.

Vsem ekipam ter gostom se zahvaljujemo za obisk inupamo, da se tudi naslednje leto vidimo v tako lepem vremenuin v tako velikem številu.

Ob tej priliki pa bi se Gradiški orli radi zahvalili tudisponzorjem, ki so pomagali, da je bil ta turnir izpeljan tako,kot mora biti. Hvala torej Silvu Juri~u, Miranu Poto~niku,Zdenki Vre~ko in Karlu Šeli, ki nam je priskrbel pija~o injeda~o. Še enkrat lepa hvala vsem!

V imenu Gradiških orlov:Janja BRDNIK


Tudi naš ùpan je v napetosti spremljal nogometni razplet za 3. mesto

Zmagovalci - od leve proti desni: Marko, Miran, Toma`, Tona, Janez, Silvo, Boris in Zoran

Gasilski posnetek ~lanov vseh ekip

In tako se je za~elo na{e veselje...

Za nogomet pravijo,

da je najpomembnej{a postranska stvar na svetu,

pri ~emer ddajejo mo{ki poudarek

na besedico "najpomembnej{a",

ènske pa na "postranska".

Na dolgi poti ni lahkega bremena.


Ra{ki motoristi II. in III. generacije

V soboto, 18. avgusta 2007, se kolona 32 motoristov po~asipelje skozi našo ob~ino. "Kaj je sedaj to? Kaj se dogaja?"

Odgovor je preprost. Po šestdesetih letih smo se ponovnozbrali motoristi (moški in ̀ enske), da obudimo organiziranomotoristi~no dogajanje v naši ob~ini.

Kaj govori zgodovina?

Leta 1949 so v Ra~ah ustanovili AMD Ra~e (avto motoklub). Fantje in dekleta so prihajali iz druìn Bauman, ^retnik,Fale`, Fingušt, Ekart, Gradišnik, Greif, Kostanjevec, Kmeti~,Lah, Mustafa, Magdalenc, Širec, Špendl, Šmirmavl in Štern(Fanedl).

Klub je organiziral predavanja za vozniške izpite terprakti~na znanja. Klubski prostori so bili v "Moranovi" hiši(zraven šole). Poleti so se ~lani kluba druìli na sre~anjih-veselicah. Dirka (tako imenovana spretnostna vo`nja) jepotekala na relaciji: Ra~e - Podova - Brunšvik - Ra~e. Povo`nji, ki se je v~asih kon~ala tudi v leseni ograji ali na vrtu,je sledilo streljanje s puško in razne spretnostne naloge vKozoder~evi jami. Pozimi pa je bil ~as za izvajanje vaj - delana avtomobilu.

Leta 1951 je Ivan Pesek kupil avto s platneno streho in toje bil prvi TAXI v Ra~ah.

Leta 1955 je bilo ustanovljeno AMD Orehova vas in po~asije klub v Ra~ah razpadel. V tem kratkem obdobju njegovegadelovanja je bilo tudi nekaj tragi~nih nesre~ (npr. Fale` -Ernus, leta 1957/1958).

Obetavnemu za~etku je sledilo skoraj šestdeset let zatišja…

V 21. stoletju so motorji hitrejši, mo~nejši, tehnikabliskovito napreduje. Kljub temu pa ljubezen do motorja,uìvanje v vo`nji po naši lepi Sloveniji in vse, kar sodi zraven,ostane oziroma te "potegne" s seboj.

Varnost, vzgoja mlajših, zabava in vse ostalo se je torejzdruìlo na enem mestu v soboto, 18. avgusta. Na sre~anjuje bilo 20 ènsk in 37 moških, skupaj 57 motoristov. Zbralismo se v športnem centru Brezula. Panoramska vo`nja jesledila skozi Ra~e (postanek pri Mes pubu), nato v Fram,Poèg, Ješenco in ponovno v Ra~e, kjer smo si privoš~ilivnovi~ni postanek (pri Frizerskem studiu in kava baru Joca).Nato nas je v gradu lepo sprejel ùpan Branko Ledinek innam zaèlel sre~no in varno vo`njo. Z odli~nimi sladoledinove pridobitve v Ra~ah - sladolednice Calimero - smo potnadaljevali skozi Brezulo in Podovo. Veliko krajanov nas jeob~udovalo in tako smo se zabavali in nasmejali prav vsi.

Sledil je prijateljski zaklju~ek, pogovor o motorjih, na~rtih.Na koncu pa seveda ugotovitev: "Bilo je lepo, prijetno indobrodošlo, da smo se zbrali in organizirali takšno sre~anje."

Naj se ob tem še enkrat zahvalim športnemu centru Brezula,Mes pubu, Frizerskemu studiu in baru Joca, sladoledniciCalimero, ùpanu Branku Ledineku in seveda vsem, ki stekakorkoli pripomogli, da je bilo to sre~anje tako uspešnoizvedeno.

Naš cilj in interes je, da zgodovino in vse, kar je povezanoz AMD Ra~e pred in po II. svetovni vojni, zapišemo infotografiramo. Krajane naprošamo, da pošljejo vse uporabnepodatke in slikovno gradivo na naslov uredništva Novic.

Viktor EKART ml.


Pri~ujo~a fotografija je nastala pred pribli`no 50 leti.Zanima nas, ali veste, kdo je prvi motorist v koloni?

Iz`rebanca, ki bo v uredni{tvo Novic do konca septembra2007 poslal pravilen odgovor, ~aka sladka nagrada:

druìnski sladoled, ki ga podarja sladolednica Calimero.


Sedma razstava ro~nih del

Bilanca celotnega uspešnega (ali pa tudi ne) poslovanja sedela vedno ob koncu poslovnega leta. Pri nas je malcedruga~e. Naša bilanca je vsako leto v mesecu juniju, to je v~asu ob~inskega praznika. Vmesni ~as pa je namenjenustvarjanju novega in novega.

Letošnja razstava roènih del je bila ̀ e sedma po vrsti in jebila v zadovoljstvo vseh nas, ki ustvarjamo, uspešna.

Nagrada za naš celotni trud in prizadevanje je pogled naveliko število obiskovalcev razstave, ki prihajajo tudi izvenmeja naše ob~ine.

Še posebej smo vesele, ker je bila naša razstava letos vnovo prenovljenem prostoru. Za to gre zahvala Ob~ini Ra~e-Fram, ki je prisluhnila našim ̀ eljam, kar je dalo naši prireditviše dodatno prijaznost ter urejen, estetski videz.

Prisr~na zahvala velja tudi vokalni skupini Fantje na vasi,ki je popestrila letošnjo otvoritev razstave in nas popeljalav ~udoviti svet glasbe.

Nekdo izmed obiskovalcev je zapisal: "Lepoto izdelkalahko ob~uduje vsak, marljivost in potrpe`ljivost pa zna cenitile tisti, ki tudi sam ustvarja."

V imenu ~lanic ro~nodelskega kro`ka:Zofija LESJAK


Prednost samote je v tem, da ~lovek vsaj ve,

v kak{ni dru`bi je.

Ko govori{, morajo biti tvoje besede bolj{e od molka.


Izdolbena ter izrezljana bu~a s pri`gano sve~o je simbol:

a) lekarniške dejavnosti

b) Evropske unije

c) no~i ~arovnic - Halloween (31.10.)

d) naslednjih zimskih olimpijskih iger

Uredni{tvo

Med vo`njo po na{i ob~ini sta nastala tudi nekoliko druga~na

foto utrinka utripa `ivljenja na vasi ...

Foto: Lidija Belca


Na za~etku letošnje pomladi, natan~neje 31. marca 2007,sta se v Beli dvorani gradu Ra~e poro~ila Toma` Jelšek izJešence ter Nives Perišin (poro~ena Jelšek) iz Pirana.

Mladoporo~enca, ki ju è tri leta razveseljuje h~erkicaTjaša, pošiljamo najboljše èlje in lepe pozdrave naGorenjsko, natan~neje v Škofjo Loko, ki se je o~itno izkazalakot najboljši kompromis za skupno ìvljenje imenovanegaŠtajerca in Primorke.

21. aprila 2007 sta mo` in èna postala Matej Šnuderl innjegova nasmejana izbranka Jasmina Bizjak (poro~enaŠnuderl).

Naj simbolika nevestinega poro~nega šopka iz dehte~ihrde~ih vrtnic, znamenja ljubezni, mladoporo~enca spremljavse ìvljenje in na vseh poteh, v Framu 75 R, kjer zakoncastanujeta, pa naj prevladujejo veselje, sre~a in harmonija.

Mesec maj è od nekdaj slovi kot eden najlepših in najboljpriljubljenih mesecev za sklepanje zakonskih zvez. Tegamnenja sta pri odlo~anju o datumu poroke o~itno bila tudiRobert Rimele in Barbara Šuštar, ki sta za dan, ko stadahnila svoj "da" in postala gospod in gospa Rimele, izbrala26. maj 2007.

@elimo jima veliko lepih skupnih let in pošiljamo pozdravna naslov Pot k mlinu 11 v Ra~ah.

16.6.2007 sta se po grajskem dvoriš~u v Ra~ah slovesnosprehodila ènin Miran Fric in nevesta Darja Domadovnik.Ob vstopu v Belo dvorano jima je zadonela Poro~nakora~nica, nekaj trenutkov za tem pa sta ju mati~arka inpooblaš~ena oseba za sklepanje zakonskih zvez - obprisotnosti pri~ in ostalih svatov - spremenila v moà in èno,nad ~emer sta bila gotovo najbolj navdušena njuna otroka,8-letni Klemen in 3-letna Urška.

Vsem skupaj lep pozdrav v Fram 32a!


POROÎL I SO SE

72 Lep pozdrav do prihodnji~!

Pisal se je 23. junij 2007. Šolsko leto se je ravnokarzaklju~evalo in za~enjale so se po~itnice. Za~ela pa se je tudiskupna ìvljenjska pot mladeni~a in mladenke, DejanaKaloha in in Natalije Daj~man (poro~ene Kaloh), ki sta sitistega dne izmenjala poro~na prstana in si obljubila ve~noljubezen in zvestobo ter delitev pravic in obveznosti.

Mladoporo~encema èlimo uresni~itev vseh ìvljenjskihèlja ter kar se da lepo skupno ìvljenjsko pot ter jimapošiljamo pozdrav v Radizel, na naslov Ob gozdu 45.

30. junija 2007 sta si poro~na prstana izmenjala Oto Pesekiz Rošnje 64 in Mateja Fingušt (poro~ena Fingušt Pesek)iz Starš 44, kjer je sedaj njun skupni dom. Medsebojnonaklonjenost in ljubezen sta mladoporo~enca v prostorihBele dvorane v Ra~ah potrdila v prisotnosti sorodnikov,znancev ter ̀ upana Ob~ine Starše in mati~arke Upravne enoteMaribor. Poleg številnih svatov je poroki prisostvoval tudisin Nejc, ki je mamici in o~ku prvi zaèlel veliko sre~e inzadovoljstva v zakonu.

Lepim èljam se pridruùje tudi na{e uredni{tvo.

28. julija 2007 je poletno sonce prijetno ogrelo ozra~je,dodatno toplo pri srcu pa je bilo tudi svetlolasemu mladeni~uv belem Emilu Ogrizku in svetlolasi mladenki v belemMateji Drevenšek ter seveda njunim staršem (nevestinamama je naša sodelavka - ra~unovodkinja), pri~ama in ostalimsvatom, ki ju imajo radi in so jima prišli ~estitati ob sklenitvizakonske zveze ter jima zaèleti vse dobro in se ob tejprilo`nosti poveseliti z njima.

Zakoncema Ogrizek èlimo sre~no skupno ìvljenje !

Uredni{tvo


ZA KONEC…

Pa smo ga ustvarili - novega "~asopisnega dojen~ka"namre~.

Finalni del priprave te {tevilke Novic je spremljalodelovanje kopice Murphyjevih zakonov (pa {e kak{negadoslej neodkritega bi lahko napisala), zato bom {etoliko bolj vesela, ko bo izdelek kon~an in bo od{el napot do va{ih domov.

Vsem, ki ste kakorkoli sodelovali z nami, se v imenuna{ega uredni{tva najlep{e zahvaljujem. Tiste, ki steznova oddajali prispevke po preteku dolo~enega rokain/ali so bili pripravljeni in posredovani na na~in, ki nipravilen in zaèlen, lepo prosim, da v bodo~e doslednoupo{tevate è ve~krat izraène pro{nje v zvezi s tem(glejte podrobnej{a navodila v Novicah {t. 35-2/2007).

V tej {tevilki Novic ne objavljamo è tradicionalnihrubrik "Na{a potovanja" in "Z babico v deèlo pravljic".êprav je Matja` Tomani~ pripravil zanimiv potopis oAvstraliji (za poku{ino na barvni notranji strani ovitkaobjavljamo eno izmed tamkaj nastalih fotografij - t.i.12 kamnitih - skalnatih apostolov, ki so delo morskeerozije), na{a babica pa pravljico o sne`ni golobici,smo bili primorani zaradi ve~jega {tevila in obsegarazpisov ter obvestil in posledi~ne obse`nosti glasilaoba navedena prispevka odloìti v arhiv do prihodnji~.

Hvala za razumevanje!

Urednica

novice ob^ine ra^e-fram

Documents