december 2008.pdf

Po{tn

ina p

la~an

a pri

po{ti

2241

Sp

. Dup

lek

LETNIK 13[TEVILKA 4

19. december 2008

@elimo vam radostne boì~ne praznike, ~estitamo ob dnevu samostojnosti in enotnosti,

v novem letu 2009 pa naj vas spremljajo zdravje, sre~a in zadovoljstvo.

Ob~inski svet in ùpan ob~ine Duplek

NOVICE OBÎNE DUPLEK, letnik 13, {tevilka 4, javno glasilo IZDAJA: OBÎNA DUPLEK

ODGOVORNA UREDNICA: Majda STRUCUREDNI[KI ODBOR: Marjana GLONAR, Mateja JAMNIK, Glorija MARINOVI^

LEKTORIRANJE: Tanja GREGORIÛREDNI[TVO: Cesta 4. julija 106, Spodnji Duplek, tel.: 684 09 14, faks: 684 09 28,

e-po{ta: [email protected]; splet: http://www.duplek.siJavno glasilo Novice ob~ine Duplek je na podlagi 13. ~lena Zakona o medijih (Ur. l. RS, {t. 35/02) vpisano v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo

Republike Slovenije za kulturo, pod zaporedno {tevilko 172. Glasilo izhaja v slovenskem jeziku v nakladi 2600 izvodov. Brezpla~no ga prejemajo vsa gospodinjstva v ob~ini Duplek.

Uredni{tvo si pridrùje pravico, da prispevke primerno priredi za tisk po obsegu in izrazu.Rokopisov in fotografij ne vra~amo.

Priprava za tisk: Grafi~na forma Hutter, tel.: 02/ 300 20 10Tisk: Florjan~i~ tisk d.o.o., Nad izviri 28, Miklav` na Dravskem polju

Naslovnica: Prednovoletno rajanje Foto: Mitja Horvat

V hi{ah priìga se lu~ za lu~jo, na cestah glasno kragulj~ki pojo.Spet je pri{el k nam ta prazni~ni ~as, ko veselja nasmeh oàri naj obraz.

Novice ob~ine DUPLEK 1

ŽUPANOV UVODNIK

Ob koncu leta se po navadi vpra{amo, kak{no je bilo leto, ki se izteka. Smo ga preìveli v miru ali nas je premetavalo kot jeseni od-padlo listje v razburkanem potoku? Kaj je bilo dobrega in kaj slabega? Smo dosegli zastavljene cilje? Tudi sam sem v teh dneh razmi{ljal o minulem letu. O poti, ki smo jo prehodili v tem ~asu. O tem, kaj se je v tem letu spremenilo v ob~ini Duplek, katere cilje smo dosegli in kaj nas {e ~aka.

Zame je bili leto 2008 zagotovo prelomno. Z izkazanim zaupanjem prebivalcev ob~ine Duplek in drugih volivcev sedme volilne enote sem postal poslanec v dràvnem zboru. [e enkrat se zahvaljujem vsem, ki ste me podprli na volitvah.

Uspeh na volitvah razumem kot ve-liko priznanje svojemu in na{emu skupnemu delu. Nedvomno kaè, da so leta dela in truda za razvoj ob~ine Duplek obrodila sadove. Za-upanje ljudi, da bo{ delal v splo{no dobro, pa je tudi velika odgovor-nost. En sam ~lovek ne more veliko spremeniti. Toda ~e opozarja{ na probleme in nepravilnosti, spod-budi{ k razmi{ljanju tudi druge. S skupnimi mo~mi je la`je dose~i re-zultate.

Tisti, ki ste spremljali moje prve razprave v dràvnem zboru, ste se lahko prepri~ali, da zastopam inte-rese ob~in, kar lahko pripomore k la`jemu re{evanju problemov tudi v ob~ini Duplek.Pri delovanju ob~ine Duplek smo se tudi letos trudili izpeljati ~im ve~ zastavljenih projektov, pred-vsem za izbolj{anje komunalne in-frastrukture. Za financiranje velikih investicij v ob~inah je zelo aktualno pridobivanje sredstev iz evropskih strukturnih skladov. @e na dràvni ravni pa je opaziti, da predvsem srednje in manj{e ob~ine s teàvo zagotavljamo svoj dele` sredstev.

Tudi v ob~ini Duplek se sre~ujemo s tem problemom. Kadar je na voljo ve~ mo`nosti za sofinanciranje, za-radi pomanjkanja lastnih sredstev pa je treba izbrati samo eno ali dve, je odlo~itev resni~no te`ka. Name-ro, najti re{itev za vse, je v~asih te`ko uresni~iti, a moj edini namen in cilj je zadovoljiti potrebe ~im ve~jega {tevila ob~anov.

Tudi v ob~ini Duplek imamo projek-te, sofinancirane iz evropskih sred-stev. V tem letu sta potekala dva tovrstna projekta. Prvi je zamenja-va vodovodnih cevi za zmanj{anje izgub vode na obmo~ju ob~ine Du-plek. Projekt obsega zamenjavo vo-dovodnih cevi v dolìni 10.030 me-trov, vreden pa je 1,000.000 evrov. Iz evropskega sklada za regionalni razvoj bomo za ta projekt dobili 650.000 evrov.

Iz tega vira se financira tudi obnova ceste skozi Duple{ki vrh. Leto{nji del projekta v vrednosti 300.000 evrov obsega projektno in investi-cijsko dokumentacijo ter gradnjo opornih zidov, investicija pa se bo nadaljevala naslednje leto z gradnjo opornih zidov, plo~nikov, z javno

razsvetljavo in obnovo cesti{~a. Vrednost investicije v prihodnjem letu zna{a 1,100.000 evrov, sofi-nanciranje pa pri~akujemo v vi{ini 310.000 evrov.

V naslednjem letu bo stekla tudi prva faza projekta Oskrba SV Slo-venije z zdravo pitno vodo (Ma-ribor–Duplek-Lenart). Za~ela se bo gradnja cevovoda na obmo~ju Zgornjega Dupleka »za bregami« v dolìni 2800 metrov. Vrednost tega dela investicije zna{a 900.000 evrov, pri~akujemo pa 630.000 evrov kohezijskih sredstev.

Konec leta pa ni le ~as bilanc in oce-njevanja narejenega. Je tudi ~as pra-znikov, in ~e je le mogo~e, tudi ~as veselja in druènja. Prav druènje s soljudmi osmi{lja na{e ìvljenje, mu daje vrednost in novih mo~i. V tem ~asu smo radi z ljudmi, ki nam veliko pomenijo ali pa smo z njimi doìveli kaj lepega v letu, ki se iz-teka.

Prazni~ni ~as je najbolje izkoristiti za svojo du{o in srce, se predati ~emu lepemu, storiti kaj dobrega zase ali za koga drugega. Ne poza-bimo, da veliko bolj kot pe~, radi-ator ali kamin srce ogrejeta toplo naro~je, ljube~ objem. Vsi ne mo-remo dose~i pomembnih odkritij ali ustvariti velikih stvari. S prijazno besedo, prijateljskim nasmehom in toplo dlanjo pa lahko prav vsak od nas dela ~udeè.êstitam vam ob dnevu samostoj-nosti in enotnosti ter vam èlim ve-sel boì~ in sre~no novo leto 2009.

Janez RIBI^

Novice ob~ine DUPLEK2

KORENINE PRAZNI^NIH DNI

Po starih verovanjih je bil de-cembrski ~as nevaren ~as, ki ga ozna~ujeta tema in mraz. V hladu in temi sta skrivnostnost in groza. Ko je bilo sonce slabotno in ni v naravi skoraj ni~esar, ko umira sta-ri son~ni bog Svarog in se rojeva njegov sin, mlado sonce Svaroì~, sku{a ~lovek prebroditi negotov ~as na prehodu v nov ciklus.Da ne bi sonce obnemoglo, {e preden se rodi mlado, so mu na{i predniki pomagali s toploto in svetlobo ognja - dolga stoletja so kurili kresove, bil je ~as zimskega kresa. Od 24. decem-bra do 6. januarja je bil ~as, imenovan vol~je no~i; po starih verovanjih so imele takrat zle sile - besi, ve{~e, jage babe, divji mo`je, volkodlaki, {kopniki ... - najve~jo mo~ {koditi ljudem, ìvini in pridelku. Svet je bil v dolgih zimskih no~eh odprt dobremu, a odprt tudi hu-demu.

Kr{~anstvo je stare {ege predruga~ilo, ker jih ni moglo zatreti, jih je prila-godilo svoji ideologiji. Iz Svaroì~a je nastal boì~, vol~je no~i so »sveto dvanajsterodnevje«, {egam so doda-ni svetniki in svetnice: sveta Barbara, sveta Lucija, sveti Toma` ... Nadnarav-na demoni~na bitja so se v kr{~anstvu spremenila v glavnem v coprnice in hudi~e. Predkr{~anske zimske obhode na{emljencev, ki so v davnini predsta-vljali du{e umrlih in demonska bitja, so zamenjali obhodi svetega Miklavà in parkljev, {e eno pogansko obredje je postalo kr{~anska {ega. Je pa zanimivo listati po gradivih na{ih etnologov in antropologov, kjer vi-dimo, kako so na{i predniki uspe{no zdruèvali kr{~ansko in pogansko »obrambo« pred temnimi silami: go-spodar je v hi{i zaìgal brinje, ki je bilo znamenita rastlina za izganjanje zlih duhov v poganstvu, gospodinja je kropila z blagoslovljeno vodo. V cerkvi je tekla boì~na ma{a, zunaj so mo{ki pokali z mo`narji; po poganskem izro~ilu se zla bitja bojijo hrupa in po-kanja. V~asih se je treba spomniti, da

ves cirkus, ki ga dandanes zganjamo s petardami in raketami, korenini v sto-letja stari dedi{~ini na{ih prednikov. Kar je povsem novo in nima ni~ ne s kr{~anstvom ne s poganstvom, pravijo antropologi, pa je sodobno praznova-nje novega leta, ko je treba v mnoìci po~akati na polno~. Namesto da bi si nadeli masko, s katero so na{i predni-ki prevarali zle sile, jo raje odvrèmo z alkoholno omamo. Kar nas sili v druènje, je èlja po ob~utku sku-pnosti, ki je lastna ~love{tvu vse od za~etka in zaradi katere je pravzaprav preìvelo.A zelo podobno kot neko~ kr{~anstvo so v sodobnem ~asu ravnali tudi ko-munisti: ponudili so alternativne pra-znike. Namesto boì~a praznovanje novega leta, namesto Boì~ka dedka Mraza, namesto velikono~nih kresov in pokanja prvomajska slavja ... Pod soncem ni~ novega, bi lahko rekli.

(glm)

OBÎNSKI SVETSPREJELI REBALANS PRORAÛNA OBÎNE DUPLEK ZA LETO 2008Ob~inski svet Ob~ine Duplek se je dne 30. septembra 2008 sestal na svoji 16. redni seji. Med dru-gim je obravnaval poro~ilo o delu in s planskimi dokumenti Jav-nega medob~inskega stanovanj-skega sklada Maribor, ob~inski program varnosti, poro~ilo o izvr{evanju prora~una Ob~ine Duplek v prvem polletju za leto 2008, na dnevnem redu pa je bil tudi nakup zemlji{~a za Reìjski obrat v Spodnjem Dupleku, gra-dnja ve~namenske {portne dvo-rane in znova interes ob~ine za gradnjo doma upokojencev

Po uvodnih to~kah, v katerih je bil sprejet dnevni red in posredovano poro~ilo ùpana o izvedenih sklepih in aktivnostih urada v ~asu od zadnje seje, se je ob~inski svet najprej sezna-nil s poro~ilom o delu in s planskimi dokumenti Javnega medob~inskega stanovanjskega sklada Maribor. Po predstavitvi, ki jo je podala direkto-rica mag. Tanja Vindi{ Furman, so bili sprejeti Stanovanjski program 2008 s finan~nim na~rtom 2008, razvojni program 2008-2012 in Poro~ilo o delu JMSS Maribor za leto 2007 z Zaklju~nim ra~unom za leto 2007.Ob~inski program varnosti je temeljni strate{ki dokument, v katerem so opre-deljena izhodi{~a za zagotavljanje var-nega in kvalitetnega ìvljenja ob~anov. Njegov namen je dolo~itev enotnih kri-terijev za zagotavljanje javne varnosti in opredelitev ukrepov za zagotavlja-nje javne varnosti na obmo~ju na{e ob~ine. Predstavlja izhodi{~ni doku-ment za podro~je delovanja ob~inske

redarske slu`be, saj so v njem oprede-ljene zakonske osnove za vzpostavitev in delo redarske slu`be ter za sodelo-vanje s policijo pri zagotavljanju jav-ne varnosti ter javnega reda in miru. Njegov namen je tudi vzpostavitev partnerskega odnosa med policijo in ob~inskim redarstvom pri zagotavlja-nju javne varnosti v ob~ini oziroma pri izvajanju vseh zakonskih pristojnosti ob~inskih redarjev. Ob~inski program varnosti obsega {est ciljev, med kate-rimi je strate{ki cilj: dvigovati stopnjo javne varnosti oziroma varnosti prebi-valcev v ob~ini.Svetniki so se seznanili z ob~inskim programom varnosti in ga tudi potrdili. Svetniki so se seznanili s poro~ilom o izvr{evanju prora~una Ob~ine Duplek v prvem polletju za leto 2008 in ga potrdili. Prav tako so potrdili rebalans prora~una za leto 2008. Glede na spre-jeti prora~un se je obseg prora~una zmanj{al z 8 milijonov evrov na 7,5 milijona evrov, znotraj prora~una pa


so bila sredstva prerazporejena tako, da se je predvsem pove~al obseg sred-stev za gradnjo prometne infrastruk-ture. Namen sprememb in dopolnitev Ob~inskega podrobnega prostorskega na~rta za Center 2 v Spodnjem Duple-ku v ob~ini Duplek je uskladitev bese-dila odloka z zahtevami, ki jih je posta-vil nosilec urejanja prostora za izdajo mnenja k predmetnemu prostorskemu aktu. Ker gre za poplavno obmo~je, je bilo treba odlok dopolniti z dolo~ilom, da dokler ne bo zgrajen protipoplav-ni nasip, investitor sam prevzema stro{ke, ki bodo nastali ob vsakokra-tnih poplavah. Svetniki so navedene spremembe potrdili.Pri na~rtovanju pridobivanja in razpo-laganja z nepremi~nim premoènjem Ob~ine Duplek za leto 2008 ni bil predviden nakup zemlji{~a za Reìjski obrat v Spodnjem Dupleku, katerega bo treba v kratkem preseliti s sedanje

lokacije zaradi gradnje kroì{~a.Primerna lokacija za preselitev reìjskega obrata je nedvomno zemlji{~e s pripadajo~imi objek-ti doma~ije Golob, ki je naprodaj. Ob~inski svet je sprejel sklep, da se nakup navedenih nepremi~nin vklju~i v program pridobivanja in razpolaga-nja z nepremi~nim premoènjem.Ena od {tevilnih velikih investicij, ki so vklju~ene v razvojni program ob~ine Duplek, je tudi gradnja ve~namenske {portne dvorane v Spodnjem Du-pleku. Prvi investicijski program je ob~inski svet sprejel v maju tega leta. Ob~inski svet Ob~ine Duplek je sedaj obravnaval in potrdil spremembe in dopolnitve Investicijskega programa za ve~namensko {portno dvorano Du-plek. S tem je v finan~no konstrukcijo izgradnje tega ve~namenskega objek-ta vklju~il tudi sodelovanje zasebnega kapitala. Prav tako je sprejel sklep, da

Ob~ina Duplek pri~ne postopek za poizvedbo zasebnega interesa za gra-dnjo ve~namenske {portne dvorane Duplek. Ob~inski svet je podal soglasje k ime-novanju Boìdarja Pu~nika za direktor-ja Javnega zavoda Mariborska razvoj-na agencija.Ob~inski svet Ob~ine Duplek je tudi ugotovil, da obstaja interes Ob~ine Du-plek za sofinanciranje gradnje doma starostnikov v Spodnjem Dupleku v vi{ini, ki je enaka vsoti komunalnega prispevka in drugih dajatev namenje-nih gradnji komunalne infrastrukture. Ob~inski svet je sogla{al, da ob~ina sredstva za sofinanciranje zagotovi v obliki udele`be v ustanovnem kapitalu investitorja. Ob~inski svet bo o name-ri sprejel dokon~no odlo~itev, ko bo ob~inski urad pripravil ustrezne stro-kovne podlage in predloge.

Milena ROPO[A

IZ OBÎNSKEGA URADAPETARDE PREPOVEDANE!Po novem zakonu so prepovedane uporaba, posest in prodaja ognje-metnih izdelkov druge in tretje ka-tegorije, katerih glavni u~inek je pok - mednje sodijo tudi petarde. Decembrski ~as bo poka-zal, ali je zakon o eksplo-zivih in pirotehni~nih sredstvih, ki je za~el ve-ljati letos, u~inkovit ali pa bomo {e naprej od-skakovali pred petardami in drugo priljubljeno pi-rotehniko. Dovoljene so zgolj “pokalice” prve ka-tegorije, sem sodijo deni-mo pasje bombice, ki le malo po~ijo in tudi ne po-menijo nevarnosti. To pa {e ni vse med novostmi: uvedene so starostne in ~asovne omejitve za na-kup pirotehni~nih izdel-kov, tudi najnedol`nej{e

pokalice je dovoljeno uporabljati le od 26. decembra do 2. januarja. A ne v strnjenih naseljih, zaprtih prostorih, v bliìni bolni{nic, na javnih prireditvah. Zagroène kazni nikakor niso zane-marljive. ê bodo policija in in{pekcijske slu`be u~inkovite, se nam torej obeta manj nadle`nega hrupa. Slabo plat novega

zakona pa je iskati v dejstvu, da bo ~rni trg s pirotehniko cvetel {e bolj kot leta prej. A ob tem se velja spomniti, da so pirotehni~na sredstva s ~rnega trga nevarna, ker so slabe kakovosti in imajo pogosto celo serijske napake. Lani so petarde hudo po{kodovale dla-ni in prste {estih otrok.

(glm)


Razgovor v predsedni{kem kabinetu.

S PRVIM JAUARJEM UKINJEN KRAJEVNI URAD KORENAKer {tevilo opravljenih storitev in {tevilo izvedenih postopkov, àl ne upravi~uje njegovega nadalj-njega delovanja, bo ob soglasju Ministrstva RS za javno upravo krajevni urad Korena s 1. januar-jem 2009 prenehal delovati Na obmo~ju ob~ine Duplek delujeta dva krajevna urada, in sicer Krajevni urad Korena in Krajevni urad Duplek. Od Upravne enote Maribor pa smo v za~etku novembra prejeli naslednje obvestilo, v katerem na~elnik upravne enote @eljko Vogrin sporo~a:»Obve{~amo vas, da smo v Upravni enoti Maribor, na podlagi natan~nih analiz podatkov mese~nega spremlja-nja obsega opravljenega dela v Krajev-nem uradu Korena, po tehtnem razmi-sleku sprejeli odlo~itev, da izvedemo postopek njegove ukinitve oziroma prenehanja delovanja.Vodstvo upravne enote vam zagota-vlja, da bodo uslu`benci, ki za stranke na Krajevnem uradu Duplek poslujejo tri dni v tednu (ponedeljek, sreda in petek), kljub zaprtju Krajevnega urada Korena zagotavljali izvajanje upravnih storitev, po potrebi pa bomo v omenje-nem krajevnem uradu pove~ali {tevilo uradnih dni ter vas tako kot doslej re-dno in pravo~asno obve{~ali o poteku veljavnosti va{ih osebnih dokumen-tov.«

Marjana GLONAR

ÂSTNIKI NA SPRE-JEMU PRI PREDSE-DNIKU DR@AVE DR. DANILU TÜRKUV ìvljenju je veliko pomembnih dogodkov in sprejem delegacije Zveze slovenskih ~astnikov (ZS^) pri predsedniku dràve dr. Da-nilu Türku je bil nedvomno eden najpomembnej{ih. V veliko ~ast si {tejem, da sem bil tudi jaz eden iz-med ~lanov delegacije ZS^, ki jo je predsednik gostil 18. junija 2008. Delegacijo so sestavljali: Miha

Butara, predsednik ZS^, Janko Ljubi~, sekretar ZS^, Miran Fi{er, poveljnik 37. VTP in ~lan predsed-stva ZS^, Joèf [kof, predsednik OZS^ Maribor in ~lan predsedstva ZS^, in Anton Kra{evec, predse-dnik OZS^ Metlika.V uniformah SV, ki smo jo nosili z velikim ponosom, smo ob to~no dolo~enem ~asu (ob 12.00. uri) vsto-pili v predsedni{ko pala~o. Tam nas je v posebnem prostoru sprejel pred-sednik dr. Danilo Türk in po prisr~ni dobrodo{lici dal besedo nam ~lanom delegacije. Po predhodnem dogovoru med ~lani delegacije smo predsedniku predstavili naslednje vsebine:- Miha Butara – organiziranost in delo-vanje ZS^, povezave z MORS, SV in DZ;- Miran Fi{er – sodelovanje ZS^ s SV v duhu direktive na~elnika G[ SV;- Joèf [kof – delovanje OZS^ Maribor kot najve~jega in najuspe{nej{ega zdruènja v RS, specifika njene orga-niziranosti in delovanje v temeljnih

okoljih;- Anton Kra{evec – delovanje manj{ih OZS^ in problematika;- Janko Ljubi~ – civilno-voja{ko sode-lovanje in sodelovanje s sorodnimi ne-vladnimi organizacijami.Predsednik dr. Danilo Türk nas je izre-dno pozorno poslu{al, vmes pa posta-vil nekaj zelo zanimivih in konkretnih vpra{anj. Med drugim ga je zanimalo, kak{no vlogo ima ZS^ pri ohranjanju in krepitvi domoljubja med mladimi in zanimanja za poklic vojaka oziroma sluènja v SV.V svoji predstavitvi sem predsedniku posebej izpostavil delovanje ZS^ v temeljnih sredinah, zlasti v ob~inskih enotah ZS^, ki se zdruùjejo v Obmo~no zdruènje Maribor. Za pri-mer uspe{nega dela in sodelovanja z lokalnimi skupnostmi sem navedel prav sodelovanje z ob~ino Duplek. Z velikim ponosom sem mu povedal, da sem ob~an ob~ine Duplek in da me je kot ob~ana tako majhne ob~ine dolete-

^lani delegacije ZS^ s predsednikom.


la posebna ~ast sestati se s predsedni-kom dràve in mu se~i v roko. Seznanil sem ga tudi o tem, da to ni moj prvi sprejem pri katerem od predsednikov dràve RS, saj sem bil leta 2002 è na sprejemu pri takratnem predsedniku Milanu Ku~anu. Predsednik Ku~an mi je takrat namre~ podelil najvi{je dràvno odlikovanje ̂ astni znak svobode RS za zasluge pri obrambi svobode in uve-

ljavljanju suverenosti Republike Slove-nije ter za prizadevno delo v ~astni{ki organizaciji, na kar sem izjemno pono-sen.Na koncu na{ega razgovora je predse-dnik dràve pohvalil na{a prizadeva-nja za uspe{no delo in poslanstvo, ki ga opravlja ZS^, ter nam zagotovil vso svojo podporo pri nadaljnjem delu.S prijetnimi ob~utki in toplino pri srcu

smo se predsedniku zahvalili za ~ast, da smo lahko bili njegovi gostje, in se ljubeznivo poslovili. Prevevalo nas je spoznanje, kaj spreminja obi~ajne do-godke v nepozabna doìvetja, ki v nas pustijo neizbrisno sled {e leta.

Joèf [KOF predsednik OZS^ Maribor

IZ VA[KIH SKUPNOSTIKOMEMORACIJA OB SPOMENIKU @RTVAM V DVORJANAHV ponedeljek, 3. novembra 2008, je bila v Dvorjanah sve~anost pred spo-menikom `rtvam druge svetovne vojne za svobodo. Komemoracijo s prisr~nim programom z recitacijami in pesmimi o NOB so pripravile u~iteljice z u~enci podru`nice Dvorjane. Dogo-dek je dobil pravo prazni~no podobo z darovanimi sve~kami in cvetjem. Sve~anosti so se ob u~encih in u~iteljicah udeleìli tudi predstavnica ZB Zorka Kocbek, ki je bila slavnostna govornica, ùpan Janez Ribi~, pred-stavnice KO RK Dvorjane in drugi kra-jani.

Nastopajo~i u~enci.

Pri`gali smo sve~ke.Gostje.


Foto: Ivo Glonar

Govornica Zorka Kocbek

SPOMINSKA SVEÂNOST PRED POMNIKOM NOB V DVORJANAH

Postoj, kdor mimo gre{!Ozri se name in ne pozabi,

da je tudi ta ko{~ek slovenske zemljepo{kropljen s krvjo junakov na{e vasi,

ki so padli za svobodo domovine.

Minule dni smo mnoì~no obisko-vali pokopali{~a in grobove okra-sili s cvetjem in pri`gali sve~e. Mi pa smo se ustavili pred spomeni-kom padlih borcev, da po~astimo spomin nanje.Bilo je pred desetletji, ko je okupator spoznal lepoto na{e domovine in jo sklenil zasu`njiti. Zbral je svoje voja-ke in jim zaukazal: »Naredite to deèlo nem{ko!« Strogi ukaz okupatorja so njegovi vojaki za~eli izpolnjevati. Iz-seljevali so zavedne Slovence in jih pregnali v izgnanstvo in tabori{~a, poìgali domove, streljali talce, na grmadah je gorelo tiso~e biserov slo-venske knjièvnosti, prepovedana je bila slovenska govorica, zamrla je doma~a pesem. V urade in {ole so bili name{~eni uradniki in u~itelji s tujo

govorico, ki je niso razumeli niti odra-sli niti otroci.Izgubili smo domovino. Toda ne! Zave-dni slovenski fantje in mo`je so pod vodstvom Osvobodilne fronte zasli{ali klic domovine, prijeli za oro`je in se podali v boj proti okupatorju, ki se je raz{iril v krvavo {tiriletno vojno vse dotlej, dokler okupator ni bil pregnan. Domovina je bila svobodna. Z boji{~ so se borci vra~ali na svoje domove. Toda ne vsi! Tudi iz na{ih vasi se niso vrnili borci, ki so padli v boju z oku-patorjem. Njihova imena so vklesana v spominski plo{~i na {oli v Dvorjanah.

Ne vemo za njihove grobove, zato smo jim va{~ani postavili pomnik v trajen spomin. Kogarkoli bo pot pripeljala tod mimo, upo~asni korak, utrgaj na travniku drobno cvetko, jo poloì pred spomenik in zasli{al bo{ {epet, da je tudi ta ko{~ek slovenske zemlje prepo-jen s krvjo na{ih borcev, ki so padli za domovino.V imenu organizacije Zveze borcev Dvorjane izrekam zahvalo celotnemu u~iteljskemu kolektivu in u~encem, posebej pa u~iteljici Dunji za izvedbo àlne komemoracije ter u~encem {ole za pri`gane sve~e.

Zorka KOCBEK

OBNOVLJENA KAPELICA V JABLANCAHSredi pretekle zime je voznik osebnega avtomobila tako mo~no po{kodoval Nem{akovo kapeli-co v Jablancah, da je ni bilo ve~ mo`no popraviti.

Kapelico je bilo treba do tal poru{iti in druìna Nem{ak je poskrbela, da je bila na istem mestu zgrajena nova kapelica.

Blagoslov kapelice je bil v za~etku meseca novembra, ko je gospodar kmetije Andrej Nem{ak praznoval 40. rojstni dan.

M.G.


MARTINOVANJE OD VURBERKA DO KO-RENEEnajsti november – martinovo – najve~ji praznik vinogradnikov in vseh, ki imajo radi `lahtno vinsko kapljico, oznanja tudi konec je-senskih del, saj se narava pripra-vlja na po~itek. Vinogradniki so è kon~ali trgatve, v njihove kleti mora priti samo {e Martin, ki iz mo{ta dela vin’.

Tudi letos je bilo v Koreni è tradici-onalno martinovanje. Najprej smo se odpravili na trgatev potomke Stare trte na Vurberk, kjer so trgatev orga-nizirali ~lani Turisti~nega dru{tva Vur-berk in skrbnik trte Joè @ièk. Skupaj z vurberàni smo se potem zapeljali v Koreno in potrgali grozdje {e na koren{ki potomki pri cerkvi sv. Barba-re v Koreni. Po kon~anih trgatvah smo kljub slabemu vremenu pred dvorano v Koreni iz grozdja obeh trt iztisnili mo{t àmetne ~rnine. To vino bo imelo posebno vrednost, saj je bilo grozdje iztisnjeno kar z bosimi nogami – sta-rodavni na~in pre{anja je predstavila folklorna skupina iz Korene.

Prireditev je spremljal bogat kulturni program. Zapela sta nam mo{ki pev-ski zbor in ljudske pevke iz Korene. Poleg doma~ih dru{tev smo gostili {e KUD Franca Ilca Loka-Ro{nja, ki nam je s svojimi harmonikarji, ljudskimi god-ci in folklorno skupino zelo popestril program.

Na prireditvi smo za eno leto podalj{ali mandat vinski kraljici, Nataliji Pravdi~. Vrhunec ve~era pa je bil krst mo{ta, ki ga je opravila folklorna skupina iz Korene. Tako se je v dobrem vzdu{ju kon~alo {e eno martinovanje v Koreni, prihodnje leto pa znova vabljeni.

Mateja ZAJC

Vinska kraljica Natalija Pravdi~, skrbnik Joèf @ièk in kletar Milan Kokol so opravili trgatev vurber{ke potomke Stare trte z Lenta. Foto: Ivo Glonar

In {e trgatev korenske potomke Stare trte, ki so jo opravili kletar, vinska kraljica in skrbnik Borut Pulko. Foto: Ivo Glonar

Pre{anje. Foto: Ivo Glonar

Vino pij zmerno, da ti ne pokvari {tirih re~i: telesa, imetja, du{e in ~asti.

/nem{ki pregovor/


EKOLO[KI KOTIÊKVANDALIZEM NE POZNA MEJAKljub temu, da tedensko dvakrat ~isti-mo ekolo{ke otoke na vseh lokacijah po ob~ini Duplek, se najdejo tudi van-dali, ki povzro~ajo veliko {kodo. Naza-dnje so vandali »uredili« ekolo{ki otok v Vincah ter povzro~ili {kodo na poso-dah. Tokrat so si na{i nepridipravi na ekolo{kem otoku celo zakurili. Primer smo seveda prijavili policiji in mo~no upamo, da bo le ta ukrepala zoper sto-rilce. Stanko GRAJFONER

Tako pa zgledajo avtobusne postaje potem, ko jih obi{~ejo vandali.

KOMUNALAV KOMUNALI SO VZDR@EVALNA DELA IZJEMNO POMEMBNAOb~inska cestna infrastruktura zajema lokalne ceste in javne poti. Na lokalnih cestah in javnih poteh izvajamo potrebna vzdrèvalna dela, katera obsegajo: krpanje udarnih jam, odpravo mreàstih razpok, dogramoziranje in utrje-vanje bankin, urejanje elementov

meteornih odvodnjavanj, ko{njo in ~i{~enje obcestnih povr{in.Dogramozirali in utrjevali smo {e pre-ostale gramozirane cestne odseke ter urejali in dograjevali vertikalno in horizontalno prometno signalizacijo, da izbolj{amo varnost na omenjenih ob~inskih cestah.Na javnih zelenih in drugih povr{inah prav tako vse leto izvajamo vzdrèval-na dela: ~istimo asfaltne povr{ine, kosimo zelene povr{ine, urejamo in zasajamo cvetli~ne grede ter dvakrat tedensko opravljamo odvoz odpadkov s pokopali{~, ekolo{kih otokov in iz

narave. Tako se ~ez vse leto opravljajo prepotrebne aktivnosti za urejen videz javnih povr{in. Z zakonskimi predpisi je dolo~eno, da med obvezne javne slu`be na pr-vem mestu sodita oskrba prebivalstva z zdravo pitno vodo in ohranjanje vo-dnih virov, zato smo posebno veliko aktivnosti izvedli na podro~ju vodo-vodov. S pridobljenimi sredstvi evrop-skega sklada za regionalni razvoj smo v drugi polovici leta obnovili velik del primarnih cevovodov, predvsem zato, da zmanj{amo vodne izgube in prepre~imo mo`nosti morebitnih


onesnaènj ali oku`b. Tako smo obno-vili najbolj dotrajano omre`je v Zgor-njem in Spodnjem Dupleku, Dvorjanah, Vurberku, del pa tudi v Spodnji Koreni, @ikarcah in Jablancah. V naselju Jablan-ce smo zgradili 5,4 km novega sekun-darnega omre`ja, ki ljudem omogo~a potrebno oskrbo s pitno vodo.Na podro~ju energetike se obetajo spremembe. Razsvetljenost predelov ob~ine je tak{na, da kli~e k racionalnej{i osvetlitvi in porabi energije.

Stanko GRAJFONER

IZVAJALEC POKOPALI[KE DEJAVNOSTI V OBÎNI DUPLEKUgotavljamo, da med ob~ani {e vedno vlada nejasnost glede tega, na koga se obrniti v primeru smrti v druìni. Zato ponovno podajamo nekatere informacije v zvezi z iz-vajalcem pokopali{ke dejavnosti v ob~ini Duplek.

Storitve koncesionarjaKoncesijo za opravljanje pokopali{ke dejavnosti na obmo~ju na{e ob~ine ima podjetje Almaja, d.o.o., Jurovska cesta 23, 2230 Lenart, ki ima tako izklju~no pravico in dol`nost, da na obmo~ju na{e ob~ine opravlja pogrebe.Uporabniki storitev pokopali{ke dejav-nosti, to so svojci pokojnika, so dol`ni uporabljati naslednje storitve koncesi-

onarja, ki so predmet koncesijske po-godbe :

Storitve, ki jih opravlja izklju~no koncesionar:• izvajanje pogrebnih sve~anosti in

zagotovitev ozvo~enja ter skrb za organizacijo javne pogrebne sve~anosti (poskrbi za pogrebnike, postavi ozvo~enje, pripravi cvetje, uskladi in vodi protokol);

• zagotovitev uporabe mrli{ke veìce za sprejem pokojnika;

• dolo~anje mesta, datuma in ure po-kopa, v dogovoru s svojci;

• izkop in zasip jame ter za{~ita sose-dnjih grobov;

• prva ureditev groba;• vodenje evidence o grobovih in po-

kopih;• opravljanje prekopov grobov in nad-

ziranje raznih del na pokopali{~u.

Storitve pogrebne dejavnosti:• izvajanje deùrne pogrebne slu`be

(prevozi na obdukcijo)Storitve se izvajajo na :• pokopali{~u Dvorjane,• pokopali{~u Korena,• pokopali{~u Vurberk.

Storitve pogrebne dejavnosti, ki so predmet proste izbire ob~anov, za katere lahko torej ob~ani sami izberejo izvajalca, so: • urejanje dokumentacije;• ureditev pokojnika, prevoz

pokojnika;• prodaja pogrebne opreme;• slovo pred upepelitvijo, upepelitev;• hladilni pokrovi;

• sestava in objava osmrtnic; • govorniki;• izvajanje melodij s trobento ali po-

zavnami, godba;• pevci;,• solo pevec/pevka;• molitev;• izdelava in dostava ̀ alnih aran`majev

(venci, ikebane in sve~e).

Pogrebno in pokopali{ko dejavnost ter dejavnost urejanja pokopali{~ ure-ja Odlok o opravljanju pokopali{ke in pogrebne dejavnosti, urejanju pokopa-li{~ ter pokopali{kem redu na obmo~ju Ob~ine Duplek. ( Uradno glasilo slo-venskih ob~in, {t. 35 /2007) in Odlok o podelitvi koncesije za opravljanje pokopali{ke dejavnosti v Ob~ini Du-plek (Uradno glasilo slovenskih ob~in, {t.9/2008. Oba odloka sta objavljena na spletni strani www.lex-localis.info.

Prijava pogreba in prevoz pokojnikaPodjetje Almaja d.o.o. ima organizirano 24-urno deùrno slu`bo na {tevilki 031-689-561 za prijavo pogrebov in prevoz pokojnikov.Prijavna pisarna je odprta od ponedelj-ka do petka od 7. do 15. ure, po dogo-voru tudi izven navedenega delovnega ~asa. Telefonska {tevilka prijavne pi-sarne je 720-76-73.Na ̀ eljo svojcev, je mogo~e prijavo po-greba in vse, kar je povezano s pogreb-no sve~anostjo, opraviti na domu.Ob prijavi pogreba se dolo~i: kraj, dan in ura pogreba ter potek pogrebne sve~anosti. Ob~inski urad

VZPOSTAVLJENE NOVE EVIDENCE V ob~ini Duplek so tri pokopali{~a: Dvorjane, Korena in Vurberk. Na pokopali{~ih Dvorjane in Korena opravljeno kar nekaj del, od par-kiri{~, novo urejenih grobnih polj, poti, razsvetljave, fontan, ograj, v letu 2009 pa na~rtujemo {e nakup opreme v mrli{kih veìcah in ure-ditev pokopali{~a Vurberk. Po opravljenih delih smo ugotovili, da je potrebno urediti tudi evidence. Skupaj z geodeti in podjetjem Honor

smo pristopili k izdelavi geodetskih posnetkov pokopali{~ in pripravili kataster vseh grobnih mest na vseh pokopali{~ih. Geodetski posnetki so bili podlaga za izdelavo digitalnega oziroma ele-ktronski na~rt pokopali{~, ki vsebuje vse pripadajo~e povr{ine pokopali{~, grobna polja, zelenice, poti in steze in parkiri{~a. Iz digitalnega na~rta bo po zaklju~enem vnosu vseh podatkov razvidno: velikost grobnega polja v kvadratnih metrih, podatki najemnika, podatki o pogodbi, pla~ilu, tip groba, podatke o pokojnikih in {e nekate-re druge neobvezne podatke. Vsa-

ko grobno mesto je dobilo tudi novo oznako oziroma {tevilko, ki je sesta-vljena iz {tevilke, ki pomeni oznako pokopali{~a, {tevilko oddelka, {tevilko vrste na oddelku in {tevilko grobnega polja. Nove {tevilke bodo razvidne iz po-godb, katere bomo z najemniki sklepali v za~etku leta 2009 in bodo tudi pod-laga za izstavitev polo`nic za pla~ilo grobnin. Iz geodetskih posnetkov je razvidna tudi velikost grobnega mesta, zato bo verjetno pri{lo do spremembe tipov grobov, na primer nekateri enojni grobovi bodo postali druìnski in mor-da tudi obratno. Velikost grobnih mest


je predpisana z Odlokom o opravljanju pogrebne in pokopali{ke dejavnosti v ob~ini Duplek.Ko so bili digitalni na~rti pripravljeni , smo za~eli s fotografiranjem posame-znih grobnih mest, kar bo omogo~alo

ugotovitev to~ne lokacije grobnega mesta in vseh drugih podatkov. Po vnosu fotografij v digitalni na~rt smo vezali vsa grobna polja z najemniki, kasneje bomo vezali tudi s pogodbami in evidencami o pokojnih.

Zavedamo se, da bomo naleteli na nekatere nejasnosti, vendar jih bomo sku{ali skupaj z najemniki razre{iti ali preko digitalnega na~rta na ra~unalniku ali direktno na pokopali{~ih.

Marjana GLONAR

Geodetski posnetek pokopali{~a v Dvorjanah.


KMETIJSTVO IN TURIZEMZIMSKA PREDAVANJAMi{a Pu{enjak, univ. dipl. in`. kmet., svetovalka, specialistka za zelenjadar-stvo in poljedelstvo, KGZS, Enota Ma-ribor bo predavala 10. januarja o vrtu brez kemije in 7. februarja o sodobnih zasaditvah balkonskega cvetja.

NA VRTU BREZ KEMIJE

Zelenjavni vrt je tradicija slovenskih gospodinjstev è ve~ kot stoletje. @al pa smo v ~asu hitenja, potro{ni{tva in globalizacije pozabili na osnovne zahteve, ki nam jih postavlja narava. Zato imamo na vrtovih vse ve~ teàv. V svojem predavanju bo posku{ala predstaviti, kaj moramo popraviti pri svojem delu na vrtu, kako spoznati ze-mljo, ki je osnova za pridelovanje zdra-ve zelenjave, in kako jo izbolj{ati, pri tem pa ne pretiravati, kako se izogniti uporabi fitofarmacevtskih sredstev in kako razumeti delovanje narave tudi na doma~em zelenjavnem vrtu.

Povedala bo {e enkrat kaj tudi o seme-nu, gensko spremenjenih sortah, ana-lizi zemlje in njenem pomenu.

Odgovarjala bo na va{a vpra{anja.

Predavanje bo 10. januarja 2009, ob 17. uri v Glonarjevi dvorani - Ob~ina Duplek.

Darovi narave iz doma~ih krajev so bogastvo

Obiskovalcem kme~ke tr`nice Duplek èlimo vesel boì~, zdravja, sre~e in

uspe{no novo leto 2009.

Obilo dobrih nakupov.

Kme~ka tr`nica Duplek

BALKONSKO CVETJE

V tej temi bodo predstavljene pred-vsem novosti, nove balkonske rastline in novi na~ini zasaditev balkonskih korit, okrasnih posod in obenem okra-snih gredic. Nekaj bo povedanega o negi balkonskega cvetja v vseh letnih ~asih.

Strokovnjakinja bo tudi odgovarjala na va{a vpra{anja! Predavanje bo 7. februarja 2009, ob 17. uri v Glonarjevi dvorani - Ob~ina Duplek.Predavanja bodo nadvse zanimiva, zato vljudno vabljeni v ~im ve~jem {tevilu!Informacije o predavanjih: GSM 031 237 831, Franc Fras

DRU@BENE DEJAVNOSTIKDO, KAKO IN KDAJ DOLOÂ CENO OSKRBE V VRTCUVzgoja in varstvo za otroke v vrtcih sta za druìno precej{en stro{ek, ~eprav so se razmere v tem letu spremenile v korist

star{ev, ki imajo hkrati v vrtcu ve~ otrok. Zato se verjetno mar-sikateri star{ spra{uje, kdo in na ka{ni podlagi dolo~a ceno oskrbe v vrtcu. V nadaljevanju posku{am pojasniti izhodi{~a za dolo~itev cene vrtca.Lokalna skupnost kot ustanoviteljica zavoda, ki izvaja vzgojo in varstvo pred{olskih otrok, zagotavlja na pod-

lagi dolo~il Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraèvanja (Zovfi –UPB5, Ur. l. RS {t. 16/07, 36/08) ter 28., 30. in 31. ~lena Zakona o vrt-cih (Ur. l. RS {t. 100/2005 ZVrt-UPB2, 25/08) sredstva za delovanje vrtcev, in sicer v vi{ini razlike med ekonomsko ceno programov pred{olske vzgoje in pla~ilom star{ev.Osnova za dolo~anje ekonomske


cene za programe v vrtcih je Pravil-nik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno slu`bo (Ur. l. RS {t. 97/003, 77/05, 120/2005). Ta pravilnik dolo~a meto-dologijo, po kateri se dolo~ajo splo{ni elementi za oblikovanje cen progra-mov za dnevne, poldnevne in kraj{e programe v vrtcih, ki izvajajo javno slu`bo. Namen metodologije je poe-notiti na~in izra~unavanja ekonomske cene programov v vseh javnih vrtcih. V skladu s to metodologijo se uskladitev cen po elementih iz te metodologije opravi enkrat letno, glede na letne ra-sti elementov, uskladitev pa se lahko opravi tudi, ~e se v vmesnem obdobju bistveno spremenijo elementi, ki so podlaga za dolo~itev cene.Kot elementi za oblikovanje cen pro-gramov se upo{tevajo stro{ki dela, stro{ki materiala in storitev ter stro{ki ìvil za otroke.Stro{ki dela se obra~unajo za {tevilo zaposlenih, potrebnih za izvajanje pro-grama v skladu s predpisanimi norma-tivi, ki jih dolo~ajo zakon in na njegovi podlagi izdani podzakonski predpisi. Stro{ki dela vklju~ujejo pla~e, obvezne prispevke delodajalca, davek na pla~e in druge stro{ke dela, kot so regres za letni dopust, povra~ila stro{kov pre-hrane med delom, povra~ila stro{kov prevoza na delo in z dela, jubilejne na-grade, odpravnine ob upokojitvi, soli-darnostne pomo~i v skladu z zakoni, kolektivno pogodbo in drugimi predpi-si za opravljanje dejavnosti pred{olske vzgoje.Stro{ki dela za delavce, katerih dejan-ska zaposlenost presega normative, in stro{ki dela za delavce, vklju~ene v javna dela, niso vklju~eni v cene pro-gramov.Stro{ki materiala in storitev so vsi stro{ki za nabavljeni material in za opravljene storitve. Funkcionalni stro{ki objektov so ogrevanje (kurja-va, dimnikarske storitve), elektrika, plin, komunalne storitve, nadomesti-lo za uporabo stavbnega zemlji{~a, ~i{~enje prostorov, teko~e vzdrèvanje prostorov in opreme, zavarovalne pre-mije, varovanje objektov, uporaba in vzdrèvanje vozil za prevoz prehrane. Funkcionalni stro{ki osnovne dejav-nosti pa so didakti~na sredstva in igra~e, stalno strokovno izpopolnje-vanje zaposlenih, obvezne zdravstve-ne storitve in varstvo pri delu, hi{no perilo, materialni stro{ki pisarni{kega

poslovanja (pisarni{ki material, stro{ki pla~ilnega prometa, ~asopisi, revije, telefonske storitve) in drobni inventar.Stro{ki ìvil za otroke se pri izra~unu cene dolo~ijo na podlagi {tevila obro-kov, ki jih vrtec zagotavlja na otroka v posameznem programu.Ob~inski svet ob~ine Duplek je naza-dnje obravnaval predlog za dolo~itev ekonomske cene programov pred{olske vzgoje na svoji 9. redni seji dne 16. ok-tobra 2007, vendar je odlo~il, da osta-nejo v veljavi cene, ki jih je ob~inski svet potrdil na 28. redni seji dne 20. junija 2006. Cena za drugo starostno obdobje pa je bila dolo~ena v vi{ini 67.816,00 SIT è v letu 2005, in sicer na seji dne 29. marca 2005, in se v letu 2006 ni spremenila. Na podlagi sklepa ob~inskega sveta zna{a od 1. septem-bra 2006 v vrtcih v ob~ini Duplek cena programa celodnevnega varstva za drugo starostno obdobje 282,99 evra, cena celodnevnega varstva za prvo starostno obdobje pa 405,12 evra.Star{i pla~ajo le del te cene, odvisno od socialnega poloàja druìne. Dele` lahko zna{a od 10 do 80 odstot-kov cene. Dele`, ki ga pla~ajo star{i, se dolo~i na podlagi vloge za zniàno pla~ilo, ki jo star{i vloìjo na ob~ini ob vklju~itvi otroka v vrtec, nato pa {e vsako leto med 15. oktobrom in 15. novembrom za naslednje koledarsko leto. Ob~ina v vsakem primeru pla~a 20 odstotkov cene programa, ki ga obiskuje otrok. Star{i, ki prejemajo de-narno socialno pomo~, so upravi~eni do brezpla~nega vrtca za svoje otroke. Prav tako dele`, ki bi ga morali pla~ati

star{i za drugega oz. naslednje otroke v vrtcu, od 1. septembra tega leta za-gotavlja dràva. Podatki o dejanskih relevantnih stro{kih na oddelek v letu 2007 oz. 2008 kaèjo, da so dejanski stro{ki, ki so vklju~eni v ekonomsko ceno za drugo starostno obdobje, vi{ji od dolo~ene ekonomske cene za 12,6 od-stotka, za prvo starostno obdobje pa za 15,2 odstotka.Prav tako podatki Statisti~nega urad Slovenije kaèjo, da je bila inflacija v letu 2005 ve~ kot 2 odstotka, v letu 2006 ve~ kot 3 odstotke, v letu 2007 prav tako ve~ kot 3 odstotke in v letu 2008 6,3 odstotka.Kaè torej, da bi bilo treba povi{ati ekonomsko ceno za oddelke drugega starostnega obdobja, ki je nespreme-njena è od leta 2005, za 12,6 odstot-ka, ekonomsko ceno za oddelke dru-gega starostnega obdobja, ki velja od leta 2006, pa za 15,2 odstotka.Zavedati se moramo, da prenizka eko-nomska cena vrtca negativno vpliva na standard v vrtcih, posledi~no pa na kvaliteto vzgojno-izobraèvalnega dela. Namen vklju~itve otroka v vr-tec namre~ ni le varstvo, temve~ tudi strokovno ukvarjanje z otrokovim ra-zvojem. ̂ e torej ̀ elimo otrokom zago-toviti ~im bolj{e mo`nosti za razvoj, moramo poskrbeti, da se bo z njimi ukvarjal visoko strokovno izobraèn kader in da bo zagotovljeno dovolj kvalitetnih didakti~nih pripomo~kov. Vse to pa zelo vpliva na ekonomsko ceno oskrbe v vrtcu.

Milena ROPO[A

Iz vrtca Zg. Duplek. Foto: Mitja Horvat.


PATRONA@NA DE-JAVNOST V OBÎNI DUPLEK V ob~ini Duplek,ki ima ve~ kot 6000 prebivalcev izvajamo poli-valentno patrona`no dejavnost tri patrona`ne medicinske sestre: na terenskem obmo~ju Zg. Duplek, del Sp. Dupleka (do ambulante Du-plek) in Ciglence - diplomirana me-dicinska sestra Albina Dreven{ek, tel. 041 570 443; na terenskem obmo~ju Korena, Zimica, Jablan-ce, @ikarce in del Sp. Dupleka (od ambulante Duplek v smeri proti ob~ini) diplomirana medicinska sestra Majda Ne{i}, tel. 031 207 022, in na terenskem obmo~ju Dvorjane in Vurberk patrona`na medicinska sestra Lu~ka Arko, tel. 051 394 743.Na{ delovni ~as je od ponedeljka do petka med 7. in 14. uro, za nujne pri-mere je organizirano deùrstvo v po-poldanskem ~asu, ob sobotah, nede-ljah in praznikih.Delo patrona`ne slu`be je razdeljeno na tri podro~ja in je v osnovi vezano na Pravila osnovnega zdravstvenega zavarovanja in ga nadzoruje zdra-vstvena zavarovalnica - ZZZS.

Obiski bolnikov po delovnem na-logu, ki ga napi{e zdravnik Patrona`ni obiski na domu, po delov-nem nalogu od zdravnika, so namenje-ni bolnikom/varovancem, ki iz kakr{nih koli razlogov sami ali v spremstvu niso sposobni priti do zdravnika. Opaàmo, da iz bolni{nic prihaja domov vse ve~ pacientov, ki potrebujejo po ~asu in zahtevnosti medicinsko tehni~nih po-segov zahtevno zdravstveno nego, za kar se tudi redno strokovno izpopol-njujemo. V porastu je dajanje injekcij proti na-stajanju strdkov v krvi, ki so predpi-sane po raznih operativnih posegih in so narejene tako, da si jih bolnik/varovanec aplicira sam, kar ga po navadi nau~ijo è na bolni{ni~nem oddelku. @al pa so pogosto pacien-ti odpu{~eni nepou~eni in takrat se vklju~i patrona`na medicinska sestra, izklju~no v smislu pou~evanja injekcij-ske aplikacije pacienta ali svojcev. Skrb za dajanje teh injekcij prevzamejo pa-cient ali svojci, tako kot pri sladkorni

bolezni, saj je aplikacija zelo prepro-sta. Izjema so ostareli, hudo bolni pa-cienti brez svojcev.

Babi{ki obiski - obravnava no-se~nic, otro~nic, novorojen~kov, dojen~kov in majhnih otrok Patrona`na medicinska sestra obi{~e nose~nico v zadnjem trimese~ju nose~nosti na njenem domu. Obisk temelji predvsem na zdravstveno vzgojnem delu glede nose~nosti, pri-prav na porod, nasvetov o opremi novorojen~ka, o znanilcih poroda in pravo~asnem odhodu v porodni{nico. @ensko obravnava na osnovi njenih osebnih potreb in problemov, posre-duje ji telefonsko {tevilko in dogo-vorita se o obiskih po porodu. ê iz kakr{nihkoli razlogov nose~nica ni dele`na obiska, v porodni{nici navede naslov, kjer bosta z novorojen~kom bi-vala. Otro~nico in novorojen~ka obi{~e patrona`na medicinska sestra nasle-dnji dan po odpustu iz porodni{nice, s ~imer se zagotovi njuna neprekinjena obravnava, kajti domov prihajajo vse mlaj{i novorojen~ki, najpogosteje stari tri dni.

Preventivni patrona`ni obiski Zraven kurativnih in babi{kih obi-skov opravljamo {e preventivne obi-ske invalidov in kroni~nih bolnikov. Z zdravstveno vzgojnim delom, infor-miranjem, svetovanjem in u~enjem starostnika in druìne èlimo dose~i samostojnost in ~im ve~jo stopnjo sa-mooskrbe pri izvajanju ìvljenjskih ak-tivnosti za krepitev in ohranitev zdrav-ja, prepre~evanje bolezni in ~im dalj{e bivanje v doma~em okolju.

Albina DREVEN[EK in Majda NE[I]

MOJE ZDRAVJE –MOJA SKRBV septembru sva koncesionarki ob~ine Duplek, patrona`ni medicinski sestri Albina Dreven{ek in Majda Ne{i}, or-ganizirali preventivno akcijo Moje zdravje – moja skrb, v kateri sva z brezpla~nimi meritvami krvnega pri-tiska, sladkorja in holesterola èleli opozoriti tudi srednjo generacijo, ki ob dana{njem hitrem in stresnem tem-pu ìvljenja pogosto pozablja na svoje zdravje. Akcija je bila uspe{na, saj so se poleg starej{e generacije odzvali tudi ob~ani srednje starosti in pri ne-katerih sva odkrili odstopanja od nor-malnih vrednosti meritev. Bistvenega pomena so prav na novo odkrita odstopanja, dogajajo se tiho in neopazno, saj se ~lovek kljub vsemu dobro po~uti. Posameznik pa lahko s pravilnim in zdravim na~inom ̀ ivljenja pomembno vpliva na svoje zdravje. Ob krvnih meritvah sva izvajali zdravstve-no vzgojno delo, predvsem glede zdra-ve prehrane, diete in pomena redne telesne aktivnosti. Akcija je potekala v prijetnem in spro{~enem vzdu{ju. Tudi v bodo~e bova organizirali pre-ventivne akcije Moje zdravje – moja skrb. V tem okviru bova izvajali meri-tve, organizirali razli~na predavanja in u~ne delavnice.

December je pred vrati in leto 2008 se blià koncu. V novem letu naj bodo dnevi sre~ni in zdravi, poti uspe{ne in nasmehi zadovoljni.

To vam èlita patrona`ni medicinski sestri Albina DREVEN[EK in Majda NE[I^

Patrona`ni medicinski sestri Albina Dreven{ek in Majda Ne{i} ob meritvah.


HVALA LJUDEM, KI VERJAMEJO V NA[ PROJEKT – RE[EVANJE LJUDIZa ekipo motoristov re{evalcev je {e ena uspe{na sezona, ki se je kon~ala brez ve~jih tehni~nih teàv, predvsem pa brez po{kodb katerega izmed ~lanov ekipe. Tak{en doseèk je rezultat dobre psihi~ne in telesne pripravljeno-sti, znanja in izku{enj, ki jih pri-dobivamo skozi vse leto v Slu`bi nujne medicinske pomo~i. Prav tako pred za~etkom sezone opra-vimo kondicijske vo`nje in te~aj varne vo`nje v ekstremnih situacijah. Tre-nutno ekipa {teje pet ~lanov, nasle-dnje leto pa se nam bo pridruìl {e en re{evalec na motorju. Letos smo opra-vili skoraj 500 intervencij; kar nekaj jih je bilo na obmo~ju ob~ine Duplek.Uslu`benci Centra za nujno medicin-sko pomo~ Zdravstvenega doma dr. Adolfa Drolca Maribor in ekipa mo-toristov re{evalcev se zahvaljujemo na{im stalnim sponzorjem in dona-torjem za vsa podarjena sredstva, ki so nam omogo~ila nabavo tehni~nih pripomo~kov in za{~itne opreme za potrebe motoristov re{evalcev ter ostalim segmentom dejavnosti nujne medicinske pomo~i v Mariboru.Posebna zahvala gre Miranu Juvanu iz podjetja GEODRILL, ki nam je omogo~il nakup novih vrhunskih motoristi~nih ~elad Nolan, ki so opremljene s komu-nikacijo Bluetooth.Prav tako se zahvaljujemo Gorazdu Ademovi~u in Marku [erbinku (POR-SCHE MARIBOR), ki sta nam omogo~ila nakup navigacijske naprave Garmin Zumo.Ostala sredstva so podarili:ZAMI (Milan Zaj{ek), KOMUNALA (Radko @ivko), AVTO[OLA OMAN (Marjan Oman), SIMTO (Zlatko Ko-pun), BKM NARAVA (Bogo Bra~ko), AVTOPREVOZNI[TVO DVOR[AK (Stanko Dvor{ak), INSTAMONT (Slavko Mur{ec) in ZEKOTEL (Dejan Ze~irovi}).Skupna vrednost podarjenih sredstev zna{a pribli`no 3000 evrov.Na koncu se zahvaljujemo tudi Janku Kocpeku, ki nam vsako leto na prosto-ru motoristi~nega dru{tva Black Dra-gons organizira è tradicionalno stro-

kovno-druàbno sre~anje Centra za nujno medicinsko pomo~ in re{evalne prevoze in poskrbi, da na{a usta niso la~na in grla ne suha.Vsem {e enkrat iskrena hvala ob zave-zi, da se bomo {e naprej trudili izva-

jati kakovostno oskrbo na najvi{ji rav-ni, kot si vsi na{i uporabniki tudi po ~love{ki plati zasluìjo!

Simon PETRINEC. dipl. zn.Center za nujno medicinsko pomo~ in

re{evalne prevoze Maribor

DOBRO SRCE NE POZNA OVIR IN BESEDE NEâs tako hitro beì, da se zdi kot v~eraj{nji dan, ko smo se rejni{ke druìne z na{imi rejni{kimi otro-ki sre~ale na kostanjevem pikni-ku v Dupleku. Trenutki usode nas poveèjo v najbolj ~udnih trenut-kih in takrat se pokaèta {irina in dobrosr~nost ljudi. Tako se je pokazala ta ~udovita vrlina tudi pri ùpanu ob~ine Duplek, Janezu Ribi~u.Klub rejni{kih druìn Maribor je ostal brez prostora za organizacijo vsakole-tnega tradicionalnega piknika in tako smo iskali mo`nosti po na{ih krajih, da bi nam pomagali in odstopili dovolj velik prostor za piknik in varen za na{e otroke, ki se radi igrajo na prostem.Na vso sre~o smo na{li ~udovitega ~lo-veka, ki se je takoj angaìral in nam ponudil v uporabo kulturni dom v nji-hovi ob~ini. Dal nam je vse na razpola-go, in to brez obveznosti.A nekako se nam je ~as vedno tako hi-tro izmuznil, da se nismo utegnili za-hvaliti za va{o pomo~. Gospod Janez Ribi~, v imenu vseh

rejni{kih druìn, ki so nas zdruìle zgodbe in ìvljenja otrok, ki ne morejo ìveti pri star{ih, bi se vam radi iskre-no zahvalili za va{o pomo~, podporo in dobro voljo ter pripravljenost pri-sluhniti in nam tudi pomagati. Hvala, da ste nam prisko~ili na pomo~ takrat, ko smo jo potrebovali, in nam na {iro-ko odprli vrata. Hvala, da ste pomagali ohraniti nasmeh na obrazu na{ih otrok in da ste pomagali ohraniti na{ tradici-onalni kostanjev piknik.

[tefka DROZG v imenu rejnic

V KNJI@NICI DUPLEK SE VEDNO KAJ DO-GAJAKot novoletno darilo si v priho-dnjem letu obetamo ureditev doda-tnih prostorov za knji`nico. Na~rti so podrobno izdelani, zdaj upa-mo {e na zeleno lu~ ob~inskega sveta, da zagotovi sredstva za dokon~anje projekta. In ~e bo vse po sre~i, bomo v prihodnjem letu imeli otvoritev novih prostorov. êprav je v~asih tesno, pa je med na{imi knjigami mnogo zanimivih dogodkov.


Obmo~je ob~ine Duplek ima pestro zgodovino od prazgodovinskih ~asov dalje. Najbolj prepoznaven v {ir{em okolju pa je gotovo srednjeve{ki grad Vurberk. V knji`nici smo se odlo~ili, da obiskovalcem predstavimo del zgodo-vinskega dogajanja na gradu. V sodelovanju s Turisti~nim dru{tvom Vurberk smo se zato odlo~ili, da pred-stavimo Vurberk v ~asu med obema vojnama, ko je na gradu deloval ruski sanatorij. Decembra smo postavili raz-stavo z naslovom Vurberk med obe-ma vojnama z dragocenim arhivskim fotografskim gradivom, ki je sedaj razstavljeno na gradu in ga mnogi {e niso imeli prilo`nosti videti. Opozori-ti èlimo na pomembno dogajanje iz ~asa sanatorija, ki je deloval skoraj dve desetletji in po svojih uspehih slovel po vsej takratni Kraljevini Jugoslaviji in tudi v {ir{em evropskem prosto-ru. Zaradi prostorske omejitve bomo drugi del razstave, ki se bo nana{al na ìvljenje na gradu, postavili konec ja-nuarja. Vmes smo v knji`nici organizi-rali sre~anje s predstavniki turisti~nih dru{tev v ob~ini in povabili zaintere-sirano javnost na predstavitev na{ega skupnega projekta. Podobno kot smo v za~etku leta zaznamovali sodelova-nje z gasilci iz ob~ine Duplek. Projekt èlimo predstaviti tudi {olam.

Sodelovanje z dru{tvi je dolgoro~ni pro-jekt, saj ima ob~ina bogato dru{tveno dejavnost in dolgo tradicijo. V na~rtu imamo eno ali dve predstavitvi dru{tev na leto, saj vsebinske priprave vzame-jo precej ~asa. V ~asu Duple{kega te-dna pa vabimo doma~e ustvarjalce, da predstavijo svoja dela. Letos se je obi-skovalcem knji`nice predstavil Mi~o Ljubojevi~ s svojimi rezbarskimi deli. Poleti je bila na ogled razstava Rez-barska upodobitev Dorejeve ilustracije Svetega pisma.

Pulko, R.: Vurber{ki ruski sanatorij. V ogledalu ~asa: zbornik ob~ine Duplek. Duplek: ob~ina, 2006.

Novo {olsko leto je pospe{ilo dejav-nosti tudi v Knji`nici Duplek. [olske skupine so se v velikem {tevilu naja-vile za obisk knji`nice, kjer smo izve-dli nekaj bralnih ur, ki so se izkazale za dobro motivacijo mladih bralnih »za~etnikov«. Branje je namre~ zelo

zahteven mo`ganski pro-ces in ne smemo misliti, da so u~enci, ki jim branje dela teàve, leni in nezainteresira-ni. A prav teàvnost tega pro-cesa, ~e niso najbolj uspe{ni, jih frustrira in odvra~a od branja. Zato so urice branja, ko se obdarujemo z zgodba-mi, dragocena oblika na{ega druènja.

Z O[ Duplek sodelujemo tudi na drugih podro~jih. U~iteljica kemije Natalija Ku{ar se je od-zvala na na{e vabilo na preda-vanje kemijska varnost in pri-peljala skupino deveto{olcev, ki so si kot izbirni predmet izbrali kemijo. Tatjana Kruder, strokovna sodelavka Urada RS za kemikalije Ministrstva RS za zdravje, je u~encem pred-stavila nekaj podro~ij, kjer se

sre~ujemo s kemijo in kemikalijami, in predvsem opozorila na nevarnosti, ~e

ne poznamo pravil ravnanja in upora-be. Tudi na prehranskem podro~ju. S tem smo pokazali, da lahko knji`nica ponudi vsebine z najrazli~nej{ih podro~ij, in veseli smo, da je {ola na{e vabilo sprejela.

Posebno pa smo se razveselili, ko je u~iteljica Ljiljana Br~i~ prinesla v knji`nico ro~no izdelana glasbila, ki so jih ustvarili u~enci 4. a v okviru pro-jekta Kako je nastajala ljudska glasba. Pripravili smo razstavo Ljudska glasbi-la, kjer si izdelke lahko ogledajo tudi obiskovalci knji`nice. In da bo projekt zaokroèn, je bila 24. novembra v knji`nici {e dodatna prireditev pred-stavitev ljudskih glasbil, kamor so bili posebej povabljeni star{i otrok in osta-la zainteresirana javnost, ki jim bodo otroci z razredni~arko predstavili svoj projekt in zaigrali na glasbila.

V okviru na{ih stalnih prireditev smo 16. oktobra na jesenski delavnici pod vodstvom Metke Lipnik znova ustvarjali okrasne vazice in posode. Stekleni~ke in druge steklene izdelka smo okra{evali s fimo maso. Na{a mentorica nam je pokazala {e, kako se izdela li~na kazalka za knjige, ki jo lahko tudi podarimo. Za piko na i smo napravili {e Dobrojutr~ke, {kratke, ki nas opazujejo skriti v kak{ni roì ali koti~ku, ~uvajo dom in nas pozdravi-jo za dobro jutro. Udeleènci smo bili navdu{eni in dogovorili smo se, da pripravimo delavnico {e v decembru. Tako smo v ~etrtek, 11. decembra, ime-li boì~no delavnico, na kateri bomo iz neobdelane volne s polstenjem izdelo-vali razli~ne izdelke za prazni~ne dni.

V torek, 18. novembra, pa nas je s pripovedjo o Afriki ogrel Zoran Fur-man, ki nam je na potopisnem preda-vanju Kenija in Tanzanija – treking na Kilimandàro v sliki in besedi pri~aral afri{ko vzdu{je. ûdovite slike ìvali v narodnem parku Masai Mara in vzpon na Kilimandàro so navdu{ili obisko-


valce, ki so se v velikem {tevilu odzvali na{emu vabilu. Zahvala gre tudi dnev-niku Ve~er, ki z objavo opozori bralce na dogodke v na{i knji`nici. Za tiste, ki so potopisno predavanje zamudili, je na ogled Furmanova fotografska raz-stava Razglednice iz Afrike – Kenija in Tanzanija.

êtudi gre v~asih bolj na tesno pa tudi v sedanjih prostorih izpeljemo veliko prireditev; pomembno je , da so vsebi-ne za obiskovalce zanimive in odhajajo domov bogatej{i. Veselimo se druènja z vami tudi v prihodnjem letu.

Tatjana JAMNIK POCAJT

BOLNI[NICA MEDI-MEDO OBISKALA ZGORNJI IN SPODNJI DUPLEK[tudenti Medicinske fakultete Uni-verze v Mariboru so s projektom Bolni{nica Medimedo poizku{ali z igro pregnati otro{ki strah pred zdravniki in bolni{nicami.V ~etrtek, 27.novembra 2008, sta vr-tec in O[ Duplek gostila bolni{nico Me-dimedo, ki jo je skupaj s svojimi bolni-mi igra~kami obiskalo okrog 100 otrok med 2. in 7. letom starosti. [tudenti medicine so otroke z veseljem sprejeli in se z njimi pogovorili o problemih in boleznih njihovih igra~k in o tem, kaj je potrebno, da bodo ozdravele. Otrokom so pomagali premagati strah pred injekcijami, rentgenskim slika-njem, operacijami in zdravni{kim pre-

gledom. Otroci so lahko pri pregledu igra~ke aktivno sodelovali z uporabo zdravni{kih pripomo~kov in tako ve-liko izvedeli tudi o delu zdravnika. Medimedo zdravnik je nato otro-ke napotil v lekarno, kjer so dobili nagrado za pogum in kjer so jih podu~ili tudi o tem, da smejo zdravila jemati le ob prisotnosti star{ev.

Ideja za projekt, ki je mednarodno uveljavljen, je nastala è pred leti med nem{kimi {tudenti medicine, ki so opazili, da se vse ve~ otrok boji zdravnikov in bolni{nic. V bolni{nici Medimedo pa se ne u~ijo samo otroci, ampak se v delu z najmlaj{imi urimo tudi bodo~i zdrav-niki. Bolni{nico Medimedo v Dupleku

so omogo~ili ambulanta druìnske medicine SAVA, ambulanta druìnske medicine DUPLEK, lekarna DUPLEK in fotokopirnica Jazbec.

Petra JERONÎêkipa Medimedo,

Medicinska fakulteta Maribor

[PORTKRISTINA VR[I^ EVROPSKA PRVAKINJANajve~ji uspeh tekmovalcev Judo kluba Duplek je dosegla Kristina Vr{i~, ki je na leto{njem mladin-skem evropskem prvenstvu (EP) v Var{avi na Poljskem è prvi dan, 12. 9. 2008, dosegla svoj najve~ji uspeh in najve~ji uspeh JK Du-plek. Kristina je dobesedno pometla z vso konkurenco in v judu stopila na vrh Evrope. V kategoriji do 44 kg je po vr-sti premagala Nemko Katarino Menz, nato Francozinjo Cindy Colignon in v

polfinalu Avstrijko Katharino Taferner, vse z ipponi. V finalu je nato z wazari-jem v borbi za zlato to~ko premagala {e Madàrko Lillo Erdely in prva himna, ki smo jo sli{ali na leto{njem EP judoi-stov do 20 let, je bila slovenska. S tem pa uspe{nih nastopov tekmo-valcev JK Duplek na leto{njem mla-dinskem EP {e ni bilo konec. Takoj naslednji dan se je izkazala {e druga duple{ka tekmovalka v slovenski re-prezentanci Tajda Keti{, ki je v kate-goriji do 57 kg osvojila 5. mesto. Tajda je bila v prvem krogu prosta, nato je premagala Britanko Howellovo in za njo {e Rusinjo Ryzhovo. V polfinalu je izgubila proti Madàrki Karakasovi in v boju za medaljo {e proti Ukrajinki Mar~enkovi v borbi za zlato to~ko.

Uspe{en nastop tudi na mladin-skem svetovnem prvenstvu

Na mladinsko svetovno prvenstvo, ki je bilo letos od 23. do 26. 10. v Ban-gkoku na Tajskem, pa so se uvrstili kar {tirje tekmovalci JK Duplek, in sicer Kristina Vr{i~, ki je tam nastopala v kategoriji do 48 kg, Nina Milo{evi} v kategoriji do 63 kg, Tadej êh v ka-tegoriji do 73 kg in Uro{ Tajhman v kategoriji do 81 kg, a se je po{kodoval tik pred odhodom in je moral ostati doma.Kristina se je ponovno izkazala, saj je v prvem krogu premagala Belgijko Van Snickovo, tretje uvr{~eno z zadnjega EP v kategoriji do 48 kg, nato Vietnam-ko Duong Thi in {e Argentinko Buja-


novo. V ~etrt finalu je bila bolj{a od Kristine Brazilka Menezesova. Borbo za bron pa ji je prepre~ila Nizozemka Rojotova, ki je bila bolj{a od Kristine è na A-turnirju v Paksu. Kljub temu da ni osvojila medalje, je to {e en Kristinin veliki uspeh, sploh ~e upo{tevamo, da je komaj prvo leto mladinka. Uspe{na sta bila tudi Nina, ki prav tako prvo leto nastopa v mladinski konkurenci, in Tadej, saj sta oba osvojila 9. mesto, borbe za medalje pa jima je prepre~il nov tekmovalni sistem, ki poraèncem pred ~etrtfinalom ne omogo~a ve~ po-pravnih borb. Slovensko reprezentanco pa je razve-selila Celjanka Tina Trstenjak, ki je v kategoriji do 57 kg zamenjala Tajdo Keti{ in osvojila bronasto medaljo.

Milan DANKO

DUPLE[KI JUDOISTI USPE[NI V PRVI SLO-VENSKI JUDO LIGITudi letos na{a mo{ka ~lanska ekipa uspe{no nastopa v ekipnem tekmovanju v 1. slovenski judo ligi, kjer je JK Duplek po prvem re-dnem delu lige zasedal 3. mesto in se, kot smo na~rtovali, uvrstil v kon~nico, kjer se bomo za vstop v finale pomerili z ekipo maribor-skega Branika Brokerja. V predtekmovanju smo med drugim premagali ekipo ve~kratnih ekipnih dràvnih prvakov - bistri{ki Impol. Kon~nica 1. SJL bo 6. decembra v Slo-venski Bistrici, in ko boste brali te Novi-ce, bodo rezultati lige verjetno è zna-ni, mi pa smo z uvrstitvijo v kon~nico prvoliga{kega tekmovanja ̀ e uresni~ili zastavljene cilje. Za ekipo nastopajo Dorijan Jamni{ek, Simon Moho-rovi~, Demijan Lesjak, Tadej Se-nekovi~, Tadej êh, Alja` Petri~, Tadej Mulec, Jan Per{a, Gregor Krajnc in Darko Petelin{ek.

Milan DANKO

BOGATA BERA MEDALJ Na{i tekmovalci so se od zadnje-ga javljanja v Novicah udeleìli {e vseh uradnih turnirjev Judo zve-

ze Slovenije, ki {tejejo za sloven-ski pokal 2008, srednje{olskega dràvnega prvenstva in nekaj mednarodnih pripravljalnih tur-nirjev. Prvi tak turnir je bil è v septembru, to je pokal Iva Reye v Celju, uradni turnir za mladinke in mladince (tekmovalci do 20 let). Na njem so 1. mesta dosegli Kristi-na Vr{i~, Jerneja Senekovi~, Jasna [kofi~, Tadej êh in Uro{ Tajhman. Katji Senekovi~ je pripadlo 2. me-sto, medtem ko so Jan Per{a, Alja` Petri~ in Demijan Lesjak kon~ali turnir z osvojenimi 3. mesti.Mlaj{i de~ki (tekmovalci do 13 let) so se v novembru zelo uspe{no udeleìli uradnega turnirja v Oplotnici, saj sta Gregor Kocmut in @iga Lesjak osvojila 1. mesti, Bla` [kof, Brane Ben~i~ in Alja` êh pa 3. mesta. Oktobra je bil najprej na sporedu pokal mesta Jesenic, uradni turnir za starej{e deklice in de~ke (tekmovalci do 15 let), udeleìli pa so se ga tudi mlaj{i de~ki in deklice na neuradnem delu turnirja. Pri starej{i deklicah je Manja Kropf osvojila 1. mesto, Nicole Ben~i~ pa 2., pri mlaj{ih tekmovalcih pa sta Gre-gor Kocmut in @iga Lesjak osvojila 1. mesti, Brane Ben~i~ in Tadej êh 2. mesti, Ljudmila Mer~nik, Bla` [kof in Toni Ben~i~ pa 3. mesta.Na uradnem turnirju za mlaj{e ~lani-ce in ~lane (tekmovalci do 23 let) na mednarodnem pokalu Kopra pa so Ka-tja Senekovi~, Jerneja Senekovi~, Jasna [kofi~, Dorijan Jamni{ek, in Tadej Senekovi~ osvojil 2. mesta, kar je ve~ kot odli~no za tako mlade tekmovalce, Alja` Petri~ pa je bil tretji. Na neuradnem delu turnirja pa so nastopili tudi najmlaj{i tekmovalci, kjer pa so 1. mesta osvojili Ljudmi-la Mer~nik, Nicole Ben~i~ in @iga Lesjak. Bla` [kof je zasedel 2. mesto, medtem ko so Manja Kropf, Alja` êh, Gregor Kocmut in Bra-ne Ben~i~ osvojili bronaste medalje.Eno najstarej{ih judoisti~nih tekmovanj v Sloveniji, pokal Nagaoke v Ljublja-ni, se je letos to~kovalo za slovenski pokal v kategoriji kadetinj in kadetov (tekmovalci do 17 let), mlaj{ih ~lanic in ~lanov ter ~lanic in ~lanov. Od duple{kih tekmovalk in tekmo-valcev se je najbolj izkazala Jasna [kofi~, ki je osvojila kar tri prva me-sta, in sicer pri kadetinjah, mlaj{ih ~la-nicah in ~lanicah, vse v kategoriji do

57 kg. Dorijan Jamni{ek je osvojil 1. mesto pri ~lanih in 3. mesto pri mlaj{ih ~lanih. Tadej Mulec je bil prvi pri ka-detih. S 3. mestom pri mlaj{ih ~lanih se je izkazal {e Tadej Senekovi~.V za~etku novembra so na{i mlaj{i tekmovalci odpotovali v Galanto v Slova{ki na mednarodni turnir. Prvi mesti sta osvojili Manja Kropf in Nicole Ben~i~, Brane Ben~i~ je bil drugi, Gregor Kocmut in Alja` êh pa tretja.V Mariboru je vsako leto v novembru organiziran Ir{i~ev memorial, ki je bil letos uradna tekma za kadetinje in ka-dete ter ~lanice in ~lane. Izkazali so se Tadej Mulec z osvojenim 1. mestom pri kadetih, Jasna [kofi~ z 2. mestom pri kadetinjah, Katja Senekovi~ je bila druga pri ~lanicah in Dorijan Jamni{ek tretji pri ~lanih.Na srednje{olskem dràvnem prven-stvu v judu je Kristina Vr{i~ osvojila 1. mesto v kategoriji do 52 kg, Jer-neja Senekovi~, Nina Milo{evi} in Jasna [kofi~ so bile druge, Tadej Senekovi~ pa tretji.

Milan DANKO

SLOVENSKI POKAL 2008Vsi dose`ki na{ih tekmovalcev se seveda kaèjo v slovenskem pokalu 2008, kjer trenutno zasedamo skupno 3. mesto, ki pa ga bomo tudi zadràli glede na prednost, ki jo imamo. Do konca sta namre~ samo {e dve tekmi, in sicer evropsko prvenstvo za mlaj{e ~lanice in ~lane, ter novoletni turnir v Celju za starej{e deklice in de~ke ter seveda liga. V ostalih sta-rostnih kategorijah so tekmovanja za slovenski pokal 2008 è kon~ana in pogled na tabele je ve~ kot razvese-ljujo~, saj imamo najbolj{o kadetinjo – Jasno [kofi~, ekipno pa so pri kade-tinjah prve na{e tekmovalke, imamo najbolj{o mladinko – Kristino Vr{i~, duple{ke mladinke pa so osvojile tudi ekipno zmago, Iz na{ega kluba je tudi najbolj{i mladinec – Tadej êh, mla-dinci pa so najbolj{i tudi kot ekipa. Pridruì se jim lahko {e trenutno vodil-na v konkurenci starej{ih deklic Manja Kropf, v vodstvu pa so na{e deklice tudi ekipno.

Milan DANKO


MALA [OLA JUDA ZA MLAJ[E DEKLICE IN DE^KEPo enoletnem sodelovanji z Malo {olo juda Maribor smo se letos odlo~ili, da prevzamemo u~enje in vzgo-jo najmlaj{ih pod svoje okrilje, saj z Maribor~ani nismo dosegli zadovoljive-ga sodelovanja. Sedaj se {ola imenuje Mala {ola juda Judo kluba Duplek, vodi pa jo ena izmed najbolj{ih na{ih tek-movalk in in{truktorica juda, nosilka ~rnega pasu 2. DAN, Tajda Keti{. Mala {ola juda je namenjena otrokom od 1. do 4. razreda in je organizira-na v ~asu podalj{anega bivanja otrok na {olah. Sedaj deluje na O[ Duplek in obeh njenih podru`ni~nih {olah v

Dvorjanah in Zg. Dupleku, na O[ Kore-na pa letos mala {ola juda na àlost ni zaìvela. Vpis je {e vedno moèn kar v ~asu vadbe, saj vadba temelji predvsem na igrah, gibljivosti, spoznavanju teh-nik juda, pravilnem padanju in zabavi, tako da tisti, ki se bodo v malo {olo juda pridruìli nekoliko kasneje, ne bodo prikraj{ani in se bodo hitro vklju~ili v skupine. O vsem potrebnem za vpis se lahko pozanimate na omenjenih {olah.Na O[ Duplek deluje tudi nekoliko starej{a skupina, namenjena otrokom od 5. do 9. razreda, vpi{ejo se lahko tudi mlaj{i, ki jim termini male {ole juda ne ustrezajo. To skupino vodita in{truktorja juda Sta{o Kràn in Jan Per{a, oba mojstra juda, nosilca ~rnih pasov 1. DAN. Treningi te skupine so ob torkih od 17.30 do 19.00 in petkih od 16.30 do 18.00, vpis pa je moèn kar na treningu. Milan DANKO

Kristina Vr{i~ na evropskem vrhu.

Kristina Vr{i~ (v modrem kimonu) v akciji

Tako je Kristina premagala Nemko Menzovo.

Tadeja


Stojijo od leve: Alja` Petri~, Tadej ̂ eh, Tadej Senekovi~, Tadej Mulec, Uro{ Tajhman, Gregor Krajnc, Ivica Milo{evi}êpijo od leve: Jan Per{a, Darko Petelin{ek, Dorijan Jamni{ek, Simon Mohorovi~, Demijan Lesjak

JUDO KLUBU DU-PLEK NASLOV DR@AVNEGA EKIPNE-GA PODPRVAKAV dvorani Bistrica v Slovenski Bistrici so se v soboto, 6. decembra 2008 za naslov dràvnega prvaka v finalu 1. SJL pomerile najbolj{e {tiri ekipe re-dnega dela prvenstva. V finale lige so se uvrstili JK Impol, JK Branik Broker, JK Duplek in JK Olimpija. Prvo mesto je osvojil JK Olimpija, drugo JK Du-plek, tretje JK Impol in ~etrto JK Bra-nik Broker.Pred za~etkom polfinalnih bojev so najbolj{emu borcu rednega dela Tadeju êhu (JK Duplek) podelili kimono Roberta Rajha, ki ga vsako leto podeljuje JK Branik Broker v spomin na tega tragi~no preminu-lega njihovega ~lana in odli~nega judoista.Polfinalni pari so bili dolo~eni z uvrstitvijo ekip v rednem delu in sicer sta se pomerili za vstop v finale prvo uvr{~ena ekipa proti ~etrto uvr{~eni in nato {e drugo uvr{~ena proti tretje uvr{~eni. Polfinalna dvoboja sta se kon~ala s presene~enjem, saj sta v njih zmagali in nato v finalu nastopili tre-tje in ~etrto uvr{~eni ekipi rednega dela:JK Impol : JK Olimpija – 2 : 4 ( 20 : 28 )Tudi letos so bili aktualni dràvni prvaki bolj{i od doma~inov, ki so po rednem delu zasedli prvo mesto.JK Branik Broker : JK Duplek – 3 : 4 ( 27 : 40 )

Drugi polfinalni dvoboj med drugo uvr{~eno ekipo rednega dela JK Branik Broker in tretje uvr{~eno ekipo JK Duplek, se je za~el podobno kot v dvoboju med tema dvema ekipama v rednem delu, s tremi hitrimi zmagami Dorijana Jamni{ka v kategoriji do 60 kg brez borbe, Simo-na Mohorovi~a v kategoriji do 66 kg proti Marcelu Ognjenovi~u in Tadeja êha v ka-tegoriji do 73 kg proti Samu Masle{i; JK Duplek je povedel s 3 : 0. Dvoboj bi lahko bil odlo~en è v kategoriji do 81 kg, saj je Uro{ Tajhman {e manj kot minuto pred koncem vodil z yuko proti Samu Sagadi-nju, vendar je Uro{ naredil veliko napako in Sagadinj je z davljenjem zmagal v za-dnjih sekundah dvoboja. Po zmagah Petra Bevca proti Aljaù Petri~u v kategoriji do 90 kg z 10:0 in Igorja Spasojevi~a proti Gregorju Krajncu v kategoriji do 100 kg; s 7:0 je ekipa JK Branik Broker izena~ila na 3 : 3. Dvoboj je v korist JK Duplek odlo~il Darko Petelin{ek v kategoriji nad 100 kg z zmago z ipponom proti Matiji Erjavcu.Dvoboj za tretje mesto :JK Impol : JK Branik Broker – 6 : 1 ( 57 : 10 )Gladka in pri~akovana zmaga doma~e ekipe.Dvoboj za prvo mesto in naslov dràvnega prvaka :JK Olimpija : JK Duplek – 4 : 3 ( 35 : 30 )Finalni dvoboj je bil prava poslastica za vse prisotne ljubitelje juda v prepolni dvorani. V kategoriji do 60 kg je Dorijan Jamni{ek izgubil dvoboj proti Andraù Je-rebu z 10:0 in Olimpija je povedla z 1 : 0. Dvoboj je nato izena~il Simon Mohorovi~ z zmago 10:0 v kategoriji do 66 kg pro-

ti Filipu Mihali~u. Nato sta se v kategoriji do 73 kg sre~ala Tadej êh in Sa{o Jereb. Tadej je è v uvodnih sekundah z davlje-njem prisilil renomiranega nasprotnika k predaji in ekipa JK Duplek je povedla s 2 : 1. V kategoriji do 81 kg je v izredno napetem in do konca zanimivem dvoboju Jesenko êti~ premagal Uro{a Tajhmana s 5:0 in izena~il dvoboj na 2 : 2. V kategoriji do 90 kg je nato Marko Petri~ (JK Olimpija) premagal Aljaà Petri~a z ipponom in tako è odlo~il dvoboj v prid JK Olimpije, saj JK Duplek ni imel predstavnika v kategoriji nad 100 kg. Darko Petelin{ek je z zmago v kategoriji do 100 kg nad Juretom [imi-cem samo zniàl rezultat.Za ekipo JK Duplek so v leto{nji sezoni nastopali Dorijan Jamni{ek, Simon Moho-rovi~, Tadej Senekovi~, Demijan Lesjak, Tadej êh, Tadej Mulec, Jan Per{a, Alja` Petri~, Uro{ Tajhman, Gregor Krajnc in Darko Petelin{ek. Ekipo pa sta vodila tre-nerja Ivica Milo{evi} in Milan Danko.Pohvaliti velja tudi {tevilne navija~e JK Duplek, ki so dvorano v Slovenski Bistrici odeli v rumeno modre duple{ke barve in z glasnim {portnim navijanjem preglasili vse navija~e ostalih ekip ter pripomogli k imenitnim predstavam duple{kih tekmo-valcev. V dvorani so ustvarilivzdu{je, ki ga na tekmah v judu {e nismo doìveli, za kar smo dobili priznanje tudi od pred-sednika JZS gospoda Gabrovca in pred-stavnika ministrstva za {port gospoda Star~ka ter vseh prisotnih novinarjev.

Milan DANKO


Dobitniki medalj v disciplini 100 m (Boò Himelrajh v sredini - 1. mesto, Berislav Zeti} (Hrva{ka ) = 2 . mesto in Miroslav Sim~i} ( Slovenija ) = 3 . mesto

BO@O HIMELRAJH DVAKRATNI BAL-KANSKI PRVAK V ~rnogorskem mestu Baru je 4. in 5. oktobra 2008 potekalo 17. balkansko prvenstvo v atletiki za veterane; Boò Himelrajh se je vr-nil s tega prvenstva s kar {tirimi medaljami – tremi zlatimi in eno srebrno. Slovenska atletska zveza za vetera-ne se je v nasprotju z ostalimi atlet-skimi selekcijami AZS pred {tirimi leti pridruìla balkanski zvezi atletskih ve-teranov in tako pomaga ohranjati tra-dicijo enega najstarej{ih regionalnih atletskih tekmovanj na svetu. Tekmovanja se je udeleìlo okrog 800

Boò Himelrajh po zmagi na 200 m.

tekmovalcev iz 13 balkanskih dràv (Tur~ija, Gr~ija, Ro-munija, Bolgarija, Srbija, Hrva{ka, ^rna gora, Bosna in Hercegovina, Ma-kedonija, Albanija, Moldavija, Slovenija in posamezniki s Ko-sova, ki sicer {e ni uradno ~lan balkan-ske zveze).Kot je è napovedal, se je tekmovanja udeleìl tudi na{ zagnani atlet vete-ran Boò Himelrajh. Zmagal je v svojih dveh paradnih disciplinah in tako po-stal balkanski prvak v teku na 100 in

200 m. Kljub temu da so tekmovanje ovirali mo~an na-liv, mo~an naspro-tni veter in precej hladno vreme, je dosegel odli~na re-zultata – 12.04 na 100 m in 24.50 na 200 m. Prav tako je odlo~ilno pripo-mogel {e k dvema odmevnima rezul-tatoma slovenskih {tafet -

v teku 4 x 100 m je slovenska {tafe-ta zmagala, v disciplini 4 x 400 m pa osvojila srebrno medaljo. Tako se je Boò vrnil z balkanskega pr-venstva s kar {tirimi medaljami – tremi zlatimi in eno srebrno. En vikend pred balkanskim prvenstvom je Boò Himelrajh sodeloval {e na od-prtem dràvnem prvenstvu Hrva{ke in prav tako zmagal v teku na 100 m. Tako je leto{nja ve~ kot uspe{na sezo-na zaklju~ena in za~nejo se priprave na novo, v kateri se obeta kar nekaj izzivov in novih tekmovanj, kot so sve-tovno prvenstvo in sredozemske igre.

Lidija HIMELRAJH

NK DUPLEK BO PREZIMIL NA 2. MESTU V I. LIGI MNZ MARIBORJesenski del I. medob~inske nogo-metne lige Maribor se je kon~al 15. novembra 2008. Po uspe{ni lan-ski sezoni, ko smo nastopali v II. medob~inski ligi in se s 3. mestom na lestvici uvrstili v I. medob~insko nogometno ligo Maribor, smo tudi le-tos prikazali dobre igre in zaklju~ili jesenski del na 2. mestu.Po malo manj dobrem za~etku jesenske-ga dela smo se v nadaljevanju zbrali in se z nekaj zaporednimi zmagami prebili na 2. mesto, katerega tudi najve~ji opti-misti niso pri~akovali. S tem se je poka-zalo dobro delo na{ega trenerja Denisa

Ro{kari~a in nas nogometa{ev, ki smo vse leto trenirali v èlji, da bi kon~ali

jesenski del prvenstva v zgornjem delu lestvice. To nam je tudi uspelo!

NK Duplek ~lani


Klub Tekem Zmag Neodlo~eno Porazov Goli To~keKoro{ke gradnje 13 11 1 1 29:6 34Duplek 13 7 1 5 33:32 22Gost. Lobnik Sliv. 13 6 3 4 25:16 21Lenart 13 6 2 5 29:22 20Radlje 13 6 2 5 27:25 20Limbu{ Pekre 13 6 1 6 28:19 19Jurovski dol 13 5 3 5 18:17 18Star{e 13 5 3 5 18:24 18Pobre`je Gradis 13 5 2 6 18:27 17@elezni~ar MB 13 4 3 6 18:18 15Ra~e 13 4 3 6 20:30 15ZU-VIL Brun{vik 13 3 5 5 10:19 14MCA Dobrovce 13 4 2 7 17:27 14Korotan Vzajemna 13 3 1 9 16:24 10

DUPLE[KI NOGOMETA[I DVAKRAT PRVI NA EVROPSKEM PRVENSTVU V BASLUOd 20. do 23. junija 2008 je v Baslu v [vici potekal Eurofestival 2008 za de~ke, stare do 14 in do 16 let, pod okriljem nogometnega evrop-skega prvenstva, ki je isto~asno potekalo v [vici in Avstriji.Mlaj{a ekipa se je v finalu pomerila z ekipo Brasilia 1 in jo gladko premagala z rezultatom 9:2 in tako osvojila prvo mesto.Starej{a ekipa se je v finalu pomerila z FC K10 iz [vice in ga premagala z rezultatom 7:3 ter prav tako osvojila naslov prvaka.Tako smo postali evropski prvaki z obema ekipamaNa povabilo organizatorja smo se 19. junija v zgodnjih jutranjih urah z avto-busom odpravili na dolgo pot v Basel, kjer je potekal Eurofestival 2008. Pred dvema letoma je na{a ekipa do 16 let v Münchnu osvojila prvo mesto in tako smo se odpravili, da tudi to leto ubra-nimo ta naslov. Za tekmovanje je bilo prijavljenih 32 ekip - 13 iz [vice, 11 iz Nem~ije, 2 iz Anglije, 2 iz Srbije, 2 iz Slovenije in posebni 2 ekipi iz Brazilije. Mo{tva so bila razvr{~ena v {tiri skupine, iz katerih so se prvo- in drugouvr{~eni uvrstili v nadaljnji boj. Tekmovanje je za~ela na{a ekipa de~kov do 14 let in se uspe{no uvrstila v nadaljnje tekmo-vanje s samimi zmagami. Prav tako se je ekipa de~kov do 16 let uvrstila v na-daljnje tekmovanje - z dvema zmaga-ma in enim neodlo~enim izidom.Drugi dan je bil na vrsti ~etrtfinale, kjer sta se obe ekipi z visokima zmagama prebili v polfinale. V polfinalu je ekipa

mlaj{ih dobila za nasprotnika Black Ti-gers iz [vice in jih premagala z rezulta-tom 5:2. Tako smo se uvrstili v finale. Mo{tvo starej{ih je dobilo za naspro-tnika ekipo Harras Bulls iz Nem~ije, ki je bila zraven na{ih favorit za osvojitev prvenstva, in tako smo spremljali fina-le pred finalom. Z nekaj {portne sre~e smo nasprotnike premagali z rezulta-tom 6:5 in se tako uvrstili v finale, kjer

NK DUPLEK VABI K VPISU NOVE MLADE ^LANE

NK Duplek vabi k vpisu nove mlade ~lane od 7 do 12 let. Vpisati se je mogo~e vsak ponedeljek ob 17.30 in v sredo ob 16.30 v telovadnici v Spodnjem Dupleku. Za podrobnej{e informacije smo dosegljivi na 041 752 202, Damjan.

Damjan TRUNK

nas je `e ~akala ekipa FC Zürich.. Ob tem bi se radi zahvalili spon-zorjem, ki so nam omogo~ili sodelo-vanje na Eurofestivalu 2008 in ki so prav tako zaslu`ni za ta uspeh. To so: ADCO&DIXI, D.O.O., [IVILJSTVO MARKU[ BRANKO, S.P., TESNILA BOGA-DI, D.O.O., S&K COMPANY, D.O.O., in OB^INA DUPLEK.

Nejc MARKU[

Velike zasluge za te uspehe gredo vsem, ki se trudimo pripeljati duple{ki nogo-met na vi{jo raven. [e posebej pa se zahvaljujemo na{im sponzorjem, ki so nam pomagali zbrati zajeten kup denar-ja za nastopanje v vi{jem rangu tekmo-vanja.

Nejc MARKU[

NK Duplek v Baslu


LESTVICA LIGE RUSKEGA KEGLJANJA 2008

MO[KI 1. liga

Vrstni red EKIPA - DU Kolo [tevilo odigra-

nih tekem[tevilo podrtih kegljev

Prazni meti To~ke

1. DUPLEK »B« 14 11436 21 212. DOBROVCE 14 10908 22 183. ROGOZA »A« 14 10748 27 184. DUPLEK »A« 14 11109 16 175. LI – PE »A« 14 10431 23 146. MIKLAV@ 14 10237 41 87. TEZNO »A« 14 10194 46 88. TABOR 14 9921 41 8

BRAZILIJA SVETOV-NI PRVAK V MALEM NOGOMETU - FUTSALUZ Brazilijo smo sicer res izgubili tekmo, a so nam priznali, da smo fenomen, saj prihajamo iz dràve, ki ima toliko vseh prebivalcev

kot ima gostiteljska dràva samo igralcev futsalaOgled svetovnega prvenstva v futsalu v brazilskih mestih Brasilia in Rio de Janeiro v oktobru je bil nekaj posebne-ga in nepozabnega. Polfinalni obra~uni so potekali v Riu de Janeiru - v dvora-ni Maracanazinha v neposredni bliìni najve~jega stadiona na svetu slovite Maracane, ki je popolnoma obnovljena in sedaj namesto prvotnih 210 tiso~

sprejme »samo« 135 tiso~ gledalcev. Ko so Brazilci v polfinalu premagali Rusijo s 4:2 in [panci Italijane s 3:2, je bilo jasno, da bo to ponovno veli-ki brazilski obra~un. Zakaj? V {panski vrsti igra kar deset naturaliziranih Bra-zilcev. Veliki finale v nedeljo dopoldan je se-veda popolnoma napolnil slovito dvo-rano, ki sprejme 16 tiso~ gledalcev. Organizator je pred tekmo ob vstopu

KEGLJA[KA SEKCIJA DU DUPLEK USPE[NA V LETU 2008âs neizmerno hitro beì in tako je ponovno zaklju~ena liga tek-movalcev v ruskem kegljanju Zgornje podravske pokrajinske zveze Maribor.Rezultati so razvidni iz poro~ila, saj Marjan @ièk ves ~as skrbno vodi evidence in beleì rezultate. Rusko kegljanje kot vsi {porti zahteva mno-go treningov za tako zavidljive rezul-tate. Poleg resnosti za dosego ciljev pa je prioritetno druènje, sre~anja doma in pri sosednjih dru{tvih v ZPPZ Maribor. V zvezo je vklju~enih 56 dru{tev, s katerimi se sre~ujemo pri ribolovu, streljanju z zra~no pu{ko, na revijah pevskih zborov in kegljanju. S sku-pnimi mo~mi zastopamo enake inte-rese ne samo v {portu, ampak tudi na podro~ju problematike upokojen-cev.

Slavica GOLOB

DU DUPLEK KEGLJA[KA SEKCIJA REZULTATI ZA LETO 2008I. LIGAMO[KI @ENSKEDUPLEK »B« 1. MESTO POKAL DUPLEK »B« 1. MESTO POKALTURNIR ROGOZA 1.5.2008DUPLEK »A« 3. MESTO POKAL DUPLEK »A« 1. MESTO POKAL

DUPLEK »B« 2. MESTO POKALKUK KARTICA 1. MESTO POKAL

TURNIR SP. POLSKAVA 10.5. 2008DUPLEK »B« 2. MESTO POKALTURNIR PEKRE 16.5.2008DUPLEK »B« 1. MESTO POKAL DUPLEK »B« 3. MESTO POKALDUPLEK »A« 2. MESTO POKALPARTLJI^ DANI 1. MESTO POKALTURNIR STAR[E – PREP. 30.5.2008

DUPLEK »B« 3. MESTO POKALTURNIR SKOKE 6.6.2008DUPLEK »B« 3. MESTO POKAL DUPLEK »A« 2. MESTO POKALOBÎNA DUPLEK POSAM. 17.6.2008@I@IK MARJAN 1. MESTO POKAL @I@EK ANICA 1. MESTO POKALSENEKOVI^ JANKO 2. MESTO POKAL KUK KATICA 2. MESTO POKALVAJDA TONE 3. MESTO POKAL KOPÎ^ MALIKA 3. MESTO POKALTURNIR DUPLEK 21.6.2008DUPLEK »B« 1. MESTO POKAL DUPLEK »A« 1. MESTO POKALDUPLEK »A« 2. MESTO POKAL DUPLEK »B« 2. MESTO POKALPARTLI^ DANI 1. MESTO POKAL @I@IK ANICA 1. MESTO POKALTURNIR SP. POLSKAVA 1.8.2007DUPLEK »A« 2. MESTO POKAL DUPLEK »A« 2. MESTO POKALTURNIR KOG 14.8.2008DUPLEK »A« 2. MESTO POKALDUPLEK »B« 3. MESTO POKALTURNIR DOBOVCE 5.9.2008

DUPLEK »A« 1. MESTO POKALÛ^KO ZOFKA 1. MESTO POKAL

TURNIR IVAJNKOVCIDUPLEK »A 2. MESTO POKALTEDEN UPOKOJENCEV 3.10. 2008 ROGOZADUPLEK »A« 2. MESTO POKAL DUPLEK »A« 2. MESTO POKAL

DUPLEK »B« 3. MESTO POKALPARTLJI^ KATICA 1. MESTO POKAL

EKIPA DUPLEK »B« MO[KI JE [ESTI^ ZA-POREDOMA OSVOJILA 1. MESTO.EKIPA DUPLEK »A« MO[KI JE ZASEDLA 4. MESTO.

EKIPA DUPLEK »B« @ENSKE JE ÊTRTI^ ZAPOREDOMA OSVOJILA 1. MESTO.EKIPA DUPLEK »A« @ENSKE JE ZASEDLA 5. MESTO.

SKUPAJ OSVOJENIH POKALOV V LETU 2008: 25 EKIPNO 12 POSAMEZNO

Marjan @I@EK


Prva tekma Slovenije s svetovnimi prvaki pred 10 tiso~ gledalci.

gledalcev v dvorano razdelil 10 tiso~ rumenih majic z napisom: Brasil - Fut-sal Campeon de mundo. Zanimiva ge-sta. V dvorani je bilo vse v rumenem in gledalci so ve~ kot uro pred tekmo ob zvokih sambe poplesavali med sedeì. Veliki finale, ki ga je bilo mogo~e vide-ti tudi na TV-kanalu Eurosport, je po-stregel z vsemi ~ari futsala - izjemnimi potezami, zadetki … Po podalj{kih in kazenskih strelih je slavila Brazilija. Slavje je bilo nepopisno. [e ve~ kot uro po tekmi nih~e ni zapustil dvorane. Slavili so prav vsi. Zanimivo je tudi to, da je bilo med gledalci veliko druìn – od najstarej{ega do najmlaj{ega ~lana, ki je komaj shodil.Dva dni po finalni tekmi sem se iz Ria, ki ima pribli`no 8 milijonov prebival-cev, z okolico pa 13 milijonov, preselil v najve~je brazilsko mesto Sao Paulo, ki {teje 14 milijonov prebivalcev. Ta-ksist mi je v me{anici angle{~ine in portugal{~ine razlagal, da jih ima me-sto {e kak{en milijon ve~, z okolico pa okoli 23 milijonov. êprav je Sao Paulo skoraj dvakrat tolik{en kot Rio, pa je, zanimivo, mnogo bolj urejen. Sicer je tu tudi veliko industrije in prebivalci iz drugih krajev Brazilije kar rinejo v to mesto. Rio de Janeiro je seveda bolj turisti~no mesto. Ob ogledu Corcovada (kip Jezusa) se je v lepem, son~nem razgledu videl ves Rio. Sprehod po sloviti Copacaba-ni v hudi vro~ini (35 stopinj C) in po vro~em pesku od turista zahteva, da ve~krat posedi in spije hladno caipirin-ho casasho (me{anico `gane pija~e, limone, sladkorja in veliko leda). Je pa zelo zahrbtna, saj po dveh kozarcih v pasji vro~ini lepo po~asi »pride za tabo« in te uspava. Zato sem pa~ raje èjo gasil s coca-colo. V Sao Paulu sem po~akal na sloven-sko futsal reprezentanco in skupaj z njo poletel v mnogo manj{e, 2,5-mili-jonsko, mesto Guaniya, ki leì na pol poti proti glavnemu mestu Brasilia. Vro~ina v tem mestu je bila {e ve~ja. Vseh sedem dni je bilo nad 35 stopinj Celzija, velikokrat je temperatura pre-segla tudi 40 stopinj. A je to vro~ino la`je prena{ati, saj ni veliko vlage, vsaj meni se je zdelo tako. Slovenska ekipa je prvo tekmo odigrala v bli`njem, sto kilometrov oddaljenem Annapolisu. V dvorani brez klimatskih naprav in za-radi pod stropom ve~ kot 1 m velike odprtine okrog cele dvorane je bilo

vro~e kot v kotlu. Na{i igralci so bili è na ogrevanju mokri, kot da so odigrali tekmo.Brazilci, seveda vajeni teh razmer, so bili bolj{i v vseh prvinah igre. êprav so iz ekipe svetovnih prvakov igrali le trije, so zmagali, a s samo 2:0. Na{i igralci so se dobro postavili, z zaprto igro branili svoja vrata in se le redko, v protinapadih, zna{li pred vrati gosti-teljev. Deset tiso~ gledalcev je oba za-detka in {e nekatere poteze doma~ih nagradilo z vsakokratnimi ovacijami. A po tekmi so tudi na{im namenili dolg aplavz. êz dva dni je Sloveni-ja odigrala {e drugo tekmo, ki pa jo je gladko izgubila z 1:7. Sli{al sem, da je selektor Brazilije po prvi tekmi od~ital pravo lekcijo svojim varovancem in jim zabi~al, da imajo samo {e eno prilo`nost, da se ustalijo v novi ekipi, ki se oblikuje za svetovno prvenstvo ~ez {tiri leta. Kaj pomeniti igrati za brazilsko repre-zentanco, ni treba posebej razlagati. V prvem pol~asu so nas nasprotniki povsem razbili in bilo je gladkih 5:0. V drugem pol~asu so na{i le zabili gol in doma~i gledalci so jim spontano zaploskali. Kramljanje obeh ekip in vodstev na sve~ani ve~erji je bilo zelo zanimivo. Pogovor s predsednikom zveze brazilskega futsala (gospod jih bo drugo leto {tel 80) je nanesel na to, kako je liga organizirana v tako veliki dràvi. Povedal je, da ima Brazilija re-gistriranih preko 2 milijona igralcev, ki

igrajo samo futsal. Brazilija {teje preko180 milijonov pre-bivalcev in je velika skoraj kot Evropa. Ekipe v elitni, prvi ligi po dràvi po-tujejo z letali, saj so razdalje z enega konca v drugi del Brazilije, ki ima 26 posameznih dràv, zelo velike. Na{a reprezentanca je poèla komplimente, saj vedo,da nas je po {tevilu komaj dva milijona. Ko so Brazilci letos gostovali pri nas, so ob~udovali na{o dràvo v vseh pogledih. V tem razgovoru sem razkril, da je Slovenija po svoje fe-nomen, saj imamo vrhunske ekipe in posameznike v mnogih {portih, a mnogokrat ne znamo ceniti njihovih uspehov, ki so sad velikih naporov in odrekanja. Na koncu, po vseh teh lepih dogodkih, ki jih {port nudi, nas je ~akala dolga pot iz Ria ~ez Atlantik do Pariza (ve~ kot 12 ur letenja) in nato do Ljubljane. Ve~krat ponavljam, da je lepo oditi in videti {e druge dràve, vendar, ko pri-de{ domov, spozna{, da je tu pravza-prav najlep{e.Ob prihodu na doma~a tla pa sta nas pri~akala mraz in spoznanje, da je tudi v Evropi in pri nas doma nekaj hudo narobe. A to so è teme za druge stro-kovnjake.

Bralkam in bralcem Novic èlim vse dobro v letu 2009!

Silvo BORO[AK


V DVOJICAH SLAVILA SILVO BORO[AK IN ALE[ PETROVI^

Teni{kega prvenstva ob~ine Du-plek v dvojicah se je udeleìlo 12 igralcev, ki so bili kasneje razvr{~eni v dve skupini (glej ta-beli). Iz obeh skupin so se v pol-finale uvrstili po {tirje najbolj{i. Nato so bili iz`rebani {tirje pari, in sicer: 1. par: Gorazd Ademovi~, Marko Lam-preht2. par: Branko Miheli~, Rok Krajnc3. par: Boò Simoni~, Bo{tjan Polanec4. par: Silvo Boro{ak, Ale{ Petrovi~Prvi polfinalni obra~un Boro{ak, Pe-trovi~ in Simoni~, Polanec je bil prava drama. Simoni~ in Polanec sta vodila è z 8:5 in imela dve zaklju~ni ògi. V tem trenutku pa je stopil na sceno in se dobesedno prebudil v veliki vro~ini Ale{ Petrovi~, nanizal serijo odli~nih servisov in bil nezgre{ljiv pri mreì. Njegov partner Boro{ak, ki v dvoji-cah prakti~no ne igra, je samo vra~al udarce nasprotnikoma. Tako se je dvo-boj pri rezultatu 8:8 v podalj{ani igri kon~al z 8:6 za Boro{aka in Petrovi~a. Drugi polfinalni obra~un pa se, na àlost, ni kon~al, saj sta è po uvo-dnih igrah igri{~e zapustila Ademovi~ in Lampreht, ker se nista strinjala z

odlo~itvami nasprotnikov Miheli~a in Krajnca, preko mreè.Finale, ki je bil odigran v veliki vro~ini, je v uvodnih igrah pripadel Miheli~u in mlademu Roku Krajncu, ki sta hitro povedla s 4:1. Boro{ak in Petrovi~ sta kasneje rezultat obrnila v svojo korist s 6:4 in dvoboj dokaj mirno privedla h kon~ni zmagi z 9:6.

Prvenstva dvojic, iz ekipe Dupleka, ki je osvojila 2. mesto v ptujski ligi, so se udeleìli le (stojijo od leve): Boro{ak, Miheli~ in Ademovi~.

Tako je veliki met na koncu pripadel Boro{aku in Petrovi~u, ki ju nih~e ni {tel med favorite. A v {portu, tenisu pa {e posebej, je tako, da se igra lahko hitro obrne.V »tretjem pol~asu« so seveda bile tak{ne in druga~ne govorice o tem, za-kaj ni ve~ igralcev iz nekoliko starej{e garde (Gru{ovnik, Kirbi{, Sre~ko Petro-

PRVENSTVO OBÎNE DUPLEK 2008 V TENISUTeni{ka sezona na prostem se je è zdavnaj kon~ala in nekateri re-kreativci so se preselili v okoli{ke dvorane, drugi pa so loparje posta-vili v kot in jih bodo ponovno vze-li v roke {ele prihodnjo pomlad. Teni{ko prvenstvo ob~ine Duplek je bilo kon~ano è 5. julija (dvo-jice) in teden dni prej v posami~ni konkurenci. Silvo Boro{ak je zma-gal v obeh kategorijahTudi letos je bilo v posami~ni konku-renci prijavljenih le 8 tekmovalcev, prvenstvo pa jih je kon~alo 7. Branko Miheli~, rekorder po posami~nih zma-gah (5-kratni zmagovalec), je sicer prisostvoval `rebu, vendar kasneje ni igral. O organizaciji turnirja, zbor je bil predviden ob 9. uri, ne èlimo razpravljati. Turnir se je pri~el ob 11.

uri. Organizator je vsekakor èlel,da bi se turnirja udeleìlo kar se da najve~ igralcev. Veseli podatek je, da so, razen Boro{aka, ki je bil s 47 leti najstarej{i udeleènec, igralci iz tako imenovane-ga mladega vala. Tako sta bili od organizatorja posta-vljeni dve skupini. V prvi so igrali vsak z vsakim: Silvo Boro{ak (prvi nosilec), Rok Krajnc, Ale{ Kranjec in Bo{tjan Te-ment.. V drugi skupini so se med sabo pomerili: Ale{ Petrovi~, Simon Petrinec in Bo{tjan Rojko.V prvi skupini je tri gladke zmage na-nizal Silvo Boro{ak. [e najbolj se mu je upiral Ale{ Kranjec, ki je osvojil {tiri igre (rezultat 9:4) in se kot drugi v sku-pini uvrstil v polfinale. V drugi skupini sta se v polfinale uvrstila Bo{tjan Rojko in Ale{ Petrovi~. V prvem polfinalnem obra~unu je najprej Boro{ak brez teàv odpravil Petrovi~a z 9:3 in enako Rojko proti Kranjcu ni imel ve~jih teàv in je dokaj suvereno zmagal z 9:5. Finalni obra~un ni postregel z enakovredno igro saj je Boro{ak dokaj gladko, kljub

veliki vro~ini (36 stopinj C), prepustil nasprotniku Rojku le dve igri.Silvo Boro{ak je tako osvojil è ~etr-to prvenstvo ob~ine Duplek in ima ob tem {e pet drugih in {tiri tretja mesta. Je edini igralec, ki je od leta 1996, ko je prvi~ nastopil na prvenstvu, igral prav na vseh in se tudi redno uvr{~al v polfinale. Na àlost moramo postre~i s podat-kom, da {e do danes ni bil odigran dvoboj za tretje mesto med Petrovi~em in Krajncem. Pokali so bili razdeljeni nekaj mesecev kasneje kar tako, tako da ne vemo, ali so jih vsi dejansko tudi prejeli (mislimo tudi na prvenstvo v dvojicah). V statistiko za leto 2008 bo verjetno {el podatek, da dvoboj za tretje mesto ni bil nikoli (?) odigran. Nekateri so or-ganizatorju predlagali, da je najbolj{e, da pokal za osvojeno tretje mesto vr-nejo Ob~ini Duplek.

Marjana GLONAR


vi~, Simoni~ st., Berglez, Albin Bra~ko, Polan~evi in {e lahko bi na{tevali), ki veljajo za odli~ne igralce v dvojicah.Naj ob koncu dodamo {e zanimivost, da je najmanj ~asa za prvo dvojno slavje na prvenstvu ob~ine Duplek

imel Silvo Boro{ak. Po odigranem fina-lu je le slabe {tiri ure po~ival in to~no opolno~i (è peti~ zapored) s kolesom startal na 232 km dolgo pot od Spo-dnjega Dupleka do Pore~a. Kasneje je pojasnil, da je tja sre~no in brez teàv

prispel po 15 urah in 24 minutah, ven-dar se je utrujenost poznala in zato je bil leto{nji ~as za debelo uro slab{i od lanskega.

Marjana GLONAR

SKAKALCI TEKMOVALI DOMA IN V TUJINIMladi skakalci [portnega dru{tva Jablance so se v leto{njem letu udeleèvali tekmovanj doma in tudi v tujini. V ~asu, ko ni snega, tekmovanja potekajo na skakalni-cah, obloènih s plastiko.V ekipi najbolj izstopajo Jani Lackovi~, Boris Ker{i~ in Alex Gla-vica pod vodstvom trenerja Fran-ca Mlinari~a.Trinajstletni Jani Lackovi~ je v sku-pni uvrstitvi na dràvnem prvenstvu dosegel 29. mesto med 37 tekmoval-ci, na regijskem tekmovanju pa je v skupnem se{tevku zasedel 4. mesto. Mladi skakalec se je udeleìl tudi tek-movanja za veliko nagrado v Branden-burgu v Nem~iji in zasedel odli~no 12. mesto.Boris Ker{i~ je bil prvi prijavljen tekmovalec –~lan [portnega dru{tva Jablance za chalenger pokal na Madàrskem na 35- metrski skakalnici, kjer je dosegel prvo mesto, enak rezul-

tat je dosegel naslednji dan na tekmi v Avstriji za pokal Muhr zu Schlag na 65- metrski skakalnici. Naslednja tekma je bila premierna no~na tekma v Roterda-mu na 58- metrski skakalnici, kjer je bil drugi, drugi dan pa je bila dnevna tekma za veliko nagrado Roterdama, kjer je bil prvi.Konec meseca oktobra sta so tekmovalci

bili na tekmi v Nem~iji na odprtem pr-venstvu za veliko nagrado Freienvalde, kjer je Ker{i~ dosegel 2. mesto na 65 – metrski skakalnici s skokom 64,5 metra.Dvanajstletni Alex Glavica je bil to sezono nekoliko po{kodovan, vendar je kljub temu dosegel odli~no peto me-sto v regiji.

Marjana GLONAR

Boris Ker{i~ Andrej Keti{

Skakalci in trener pred tekmo.


IZ DEJAVNOSTI DRU[TEV KRVODAJALSKA AK-CIJA V SPODNJEM DUPLEKUDarovati kri pomeni dati del sebe za pomo~ bolnemu ali po{kodovanemu ~loveku. Kri ni samo dragoceno zdravilo, ampak odsev plemenito-sti, nesebi~nosti in darilo zdravega ~loveka bolnemu.Vsako leto imamo v ob~ini Duplek dve krvodajalski akciji, in to v Koreni in Spodnjem Dupleku. 17. oktobra 2008 so Obmo~no zdruènje Rde~ega krià Maribor, Oddelek za transfuziologijo UKC Maribor in KO RK Dvorjane orga-nizirali jesensko krvodajalsko akcijo v O[ Duplek. Akcija je bila uspe{na, udeleìlo se je 56 prostovoljcev, trije so kri darovali prvi~. Po malici so dobili {e skromna darilca v znak hvale`nosti in pozornosti. Organizatorji smo bili z obiskom zadovoljni, vendar si v bodo~e èlimo {e ve~ novih krvodajal-cev.Vsem krvodajalcem in ~lanom Rde~ega krià, Ob~ini Duplek, sosednjim KO RK in ob~anom èlimo ob bliàjo~ih se praznikih vesel boì~, v novem letu 2009 pa predvsem zdravja in zado-voljstva, sre~o in uspehe.

[tefka GRI^NIK KO RK Dvorjane

POMO^ NA[IM KRAJANOMPi{em vam v imenu KO RK Zgornji Du-plek in se na vas obra~am s pro{njo po finan~ni pomo~i na{im krajanom.Vsa leta delovanja smo sredstva pri-dobivali s prostovoljnimi prispevki ob razna{anju novoletnih koledarjev. Ta denar smo vsako leto namenili vrt-cu Zgornji Duplek za nakup igral, O[ Duplek, enota @ite~ka vas za bivanje otrok v {oli v naravi, za letovanje v Punatu, za sprejem prvo{olcev med podmladek RK, za enkratne finan~ne pomo~i na{im krajanom in prispev-

ke za krvodajalske akcije. Za vsa ta sredstva smo poskrbeli z vro~itvijo novoletnih koledarjev. Pri tem sta nam zelo po`rtvovalno pomagala nekdanji predsednik Friderik Kolmani~ in Bran-ko Kmeti~. Ker te zadolìtve iz osebnih razlogov ve~ ne moreta sprejeti, nam je usahnil edini finan~ni vir. V svojih krogih ne najdemo primernega aktivi-sta, ki bi prevzel to funkcijo - zavedati se moramo, da ni malo dela obiskati 300 druìna in jim izro~iti koledar.Zato se s pro{njo obra~amo na vas, dragi krajani in podjetniki, da bi morda majhen del finan~nih sred-stev prispevali na na{ ra~un – kon-to : 045150000397432, sklic:00 52010-75, Nova KBM.

Va{ prispevek bi nam veliko pomenil ter bi bil namenjen {olarjem in pomo~i potrebnim ljudem.Hvala za va{e prispevke.

Metka SIMONI^KO RK Zgornji Duplek

ZAÊLA SE JE SEZONA DIMNI[KIH PO@AROVOb vse ve~jih podraìtvah ener-gentov, kot sta nafta in plin, se pri nas precej ljudi odlo~a za ogreva-nje za bolj priro~ne in cenej{e vire

energije. Drva, premog in briketi so nam najbolj blizu in trenutno je njihova cena {e zmerna.

Ob tej vrsti kurjenja pa obstaja ne-varnost, da se bo pove~alo {tevilo dimni{kih poàrov. Pri vseh ogrevalnih sistemih je za prijetno toploto v na{em domovanju potrebna dobra pe~, ki mora biti priklju~ena na dovolj dober in pravilno dimenzioniran dimnik.

Naloga dimnika kot dela ogrevalnega sistema je ustvarjanje potrebne vleke oziroma tla~ne razlike za odvod di-mnih plinov iz kuri{~a. Obenem sluì za vsesavanje potrebnega zraka v kuri{~e. Hladen dimnik ob za~etku go-renja ne vle~e dobro. V dolo~enih vre-

Gorenje dimnika proti koncu. Foto: Janko Drozg

Tak{ni dimniki nas spravijo ob topel dom Foto: Janko Drozg


menskih razmerah pa hladen dimnik sploh slabo vle~e.

Dimni plini se na poti skozi dimnik ohlajajo. V primeru, da se pred izsto-pom iz dimnika ohladijo pod tempera-turo kondenzacije, se vodna para use-da na stene dimnika. Na te vla`ne stene se nato nabirajo oziroma veèjo saje oziroma trdni delci iz dimnih plinov, kondenzira pa tudi katran. Pri dolgo-trajno nizki temperaturi dimnih plinov se na stenah dimnika kondenzira veli-ko katrana, ki tvori katransko oblogo. Katranske obloge pa nastajajo tudi pri zniànju obratovalne mo~i pe~i. Zaradi oblog v notranjosti dimnika je njegovo delovanje zmanj{ano, pod dolo~enimi pogoji pa je mogo~ samovìg katrana in saj.

Samovìg je opazen kot neke vrste eksplozija, iz dimnika pa bruhajo pla-meni. Temperatura v dimniku lahko naraste tudi do 1300 °C. Pri tej tem-

peraturi za~nejo nastajati nepopravlji-ve po{kodbe na dimni{ki opeki, malti, tuljavah in ometih. Dimnik ne tesni ve~ in obstaja velika nevarnost raz{iritve poàra na okolico dimnika in objekt. K raz{iritvi poàra {e dodatno prispeva-jo neometani dimniki, nepospravljena podstre{ja in navlaka ob dimniku. Saje in katran lahko ob navzo~nosti strokovnjaka, kot so gasilci ali dimni-karji, kontrolirano zgorijo do konca, kar je celo priporo~ljivo.

Dimnik je treba skupaj z drugimi dimo-vodnimi napravami redno vzdrèvati in ~istiti. Dimnik naj ~isti usposobljen dimnikar, ki opravi tudi pregled dimni-ka in opozori na morebitne po{kodbe. Pregled dimnika priporo~amo vsaki~ pred za~etkom kurilne sezone.

ê opazite, da iz dimnika bruha ogenj, ali kako druga~e sumite na dimni{ki poàr, nemudoma pokli~ite pomo~ na {tevilko 112. Povejte kdo ste, kaj gori

in kje gori. V zadimljene prostore ni-kar ne vstopajte in nikar ne odpirajte dimni{kih vratc. Po poàru naj dimnik pregleda dimnikar.

Prijetne ve~ere ob topli pe~i vam èli

Janko DROZG, poveljnik Gasilskega poveljstva ob~ine

Duplek

Pogrebno podjetje Jan~i~, koncesionar za opravljanje pokopali{kih storitev na pokopali{~ih Korena, Vurberk in Dvorjane vam ob izgubi najbli`jih uredi vse potrebno za pogreb;

prevoz pokojnih doma in v/iz tujino-e

prijavo pogreba na va{em domu ali na{i sprejemni pisarni {irok in cenovno ugoden izbor pogrebne opreme (krste, àre, znamenja,hladilni pokrov…) slovo pred upepelitvijo, upepelitev osmrtnice (razli~ne radijske postaje, ve~er) govorniki, molitev izvajanje àlnih melodij (trobenta,pozavne,godba) izvajanje solo pesmi, pevci slikanje,snemanje pogreba urejanje dokumentacije izdelava in brezpla~na dostava àlnih aran`majev

Verjamemo, da ostaja {e veliko vpra{anj, za to smo za vas dosegljivi na deùrni 24 - urni telefonski {tevilki, kjer lahko opravite prijavo pogreba in sicer 031 689 561.

ALMAJA d.o.o.Pogrebna in pokopali{ka dejavnost Jan~i~

(Nahajamo se nasproti pokopali{~a v Lenartu)Jurovska c. 23, 2230 Lenart

tel:.(02) 720 76 73de`. tel. ( 031 ) 689 561

www.almaja.si

Dolgoletne izku{nje, zadovoljne stranke ter ugodne cene, so razlogi, da nam zaupate tudi vi.


VESELI VEÊR S TAMBURICO^lani Tambura{kega orkestra Du-plek so za ljubitelje glasbe v sobo-to, 22. novembra 2008 pripravili Veseli ve~er s tamburico, tokrat è tretji~ zapored. Zaradi zanimivega programa in gostov je bila dvo-rana v Spodnjem Dupleku polna. Zmanjkalo je celo sedeèv, tako da je kar nekaj obiskovalcev koncert poslu{alo stoje.To je bil prvi koncert na{ega orkestra pod taktirko novega dirigenta. Uvelja-vljeni in izku{eni glasbenik Marjan Go-lob je v jadra Tambura{kega orkestra Duplek pripeljal nov veter. Tako so se ob~instvu predstavili z nekaterimi zi-mzelenimi melodijami, glasbo iz sve-tovnih filmskih uspe{nic, narodnimi in narodno-zabavnimi skladbami. Veliko pesmi popestri na{ novi vokal Marjan Kriòvnik. Seveda so imeli tre-mo, predvsem zaradi {tevilnih novih skladb, ki so jih prvi~ izvajali v javno-sti. Toda po uspe{nem za~etku je tre-ma izpuhtela.Kot è re~eno, so ve~er popestrili za-nimivi gostje. Fantje izpod Vurberka so sicer è stari znanci duple{kega

@elimo vam vesel boì~, v letu 2009 pa veliko zdravja, veselja, razumevanja in medsebojnega spo{tovanja, poslovnih uspehov in novih prilo`nosti. Tambura{ki orkester Duplek

ob~instva, vendar njihovo ubrano petje vedno znova seè v srce. Salve smeha je pri ob~instvu izzval humorist Samo Tu{ – Korl, Skupina Frajkinclarji pa je z zanimivimi besedili in komen-tarji sploh posebnost, ki vedno znova navdu{i zbrane ljudi. Predstavila se je {e folklorna skupina iz Pernice.Po koncertu so tambura{i vse obisko-valce povabili na prigrizek in kozar~ek rujnega. Seveda, imeli so razlog za praznovanje. Vsak uspe{no izveden koncert in to je njihov zadnji koncert

nedvomno bil, je za orkester praznik, ki ga je treba primerno zaznamovati.Veseli ve~er s tamburico torej ni samo koncert, je tudi prilo`nost za druènje. Veseli so bili vseh, ki so pri{li, kdor je to prilo`nost zamudil, pa prijazno va-bljen naslednji~.

Milena ROPO[A


FOLKLORNO GOSTO-VANJE PRI ZAMEJ-SKIH SLOVENCIH NA MAD@ARSKEMV septembru smo ~lani folklor-ne skupine iz Korene bili gostje madàrskega deèlnega glavarja za-mejskih Slovencev Ferija Horvata.Dogovori o gostovanju segajo v leto{nji junij, ko je bil tam na{ posre-dnik Marjan Kos. V soboto, 20. sep-tembra, smo se ob 4. uri zjutraj odpra-vili na pot proti Budimpe{ti. Za bolj{e vzdu{je v avtobusu smo povabili tudi na{e pevce. Po dveh kraj{ih postankih smo prispeli v Budimpe{to, kjer nas je pri~akal gospod Horvat. Odpeljal nas je v 18. okro`je v Budimpe{ti, kjer so bili organizirani dnevi manj{in. Na Madàrskem uradno priznavajo 12 manj{in, vsaka ima svojo dru{tveno pisarno in dru{tvene prostore, ki smo si jih tudi ogledali.V Parku manj{in, kjer smo nastopili, so nas pri~akali zamejci. V njihovih o~eh so se zasvetile iskre, ko so zagledali folklorno skupino in zasli{ali zvok slo-venske pesmi. Po programu, ki smo ga izvedli v sodelovanju z na{imi pevci, smo si ogledali nastope drugih skupin. Ob prigrizku in druènju z gostitelji je ~as kar hitro mineval. Gostitelji so nam pa~ hoteli ustre~i v vsem, saj smo jih po njihovih besedah s svojim progra-mom popeljali vsaj za nekaj trenutkov v domovino.Ob zahvali za na{ nastop so nam raz-kazali znamenitosti Budimpe{te in nas popeljali skozi zgodovino mesta. Ob~utili smo ̀ ivljenje velemesta, saj so bile v soboto {tudentske demonstraci-je, v nedeljo pa pol ulic Budimpe{te zaprtih zaradi evropskega dneva brez avtomobila.Polni vtisov smo se v nedeljo zve~er vrnili v Koreno.

Milan SIMONI^

OB 50. OBLETNICI MPZ KUD BREZNER TONÊKDoìveli smo nekaj, kar doìvijo le redki. Preìveli smo 50 let druènja, prepevanja in nastopa-

nja. Doìveli smo 50-letnico obstoja Mo{kega pevskega zbora KUD Brezner Ton~ek Korena. Sku-paj smo spoznali veliko ljudi, veliko pesmi in veliko o ìvljenju.Na{ za~etek sega v davno leto 1958, ko se je v Koreni za~ela kul-tura pesmi. Posebna zahvala za to gre zdaj è pokojnemu Alojzu Jo{tu, ki je omenjene-ga leta zbral 20 prizadevnih pevcev od blizu in dale~. Treba je poudariti, da z nami {e danes prepevajo trije usta-novni ~lani, ki so v zboru od samega za~etka. To so: Konrad Bezjak, Milan Ekart in Milko Horvat.Pesem nas je vodila in skupaj smo pra-znovali 25. oktobra 2008 v Kulturnem domu Korena. Potrebne so bile inten-zivne vaje, ki so se pred prireditvijo ob~utno intenzivirale. Pomembna pa ni bila le pevska priprava, temve~ tudi organizacijska. Zagotoviti smo morali dovolj finan~nih sredstev, da smo pri-reditev lahko izvedli, zato se ob tej prilo`nosti zahvaljujem vsem sponzor-jem in donatorjem za prispevke.Z vso nestrpnostjo smo pri~akovali trenutek, ko smo lahko ponovno sto-pili na oder in zapeli pred poslu{alci. Pridruìlo se nam je kar nekaj gostov, in sicer MPZ Dvorjane, MPZ DU Duplek, Ljudske pevke KUD-a Brezner Ton~ek Korena, Folklorna skupina KUD-a Brezner Ton~ek Korena ter skupina

tambura{ev ob~ine Duplek. Tudi njim se zahvaljujem za sodelovanje. Poleg ~astnih gostov: ùpana ob~ine Duplek Janeza Ribi~a, podùpana Fra-nja Kosija, ùpnika Karla Vogrina, rav-natelja Darka Rebernika in drugih go-stov je bilo v dvorani mnogo ob~anov, ki nas è mnoga leta poslu{ajo in nam izkazujejo podporo. Prav tako se za-hvaljujem tudi njim. Po prireditvi sta sledila pogostitev in ples ob doma~i glasbi.Vendar se s tem jubilejem na{e sodelo-vanje {e ni zaklju~ilo. Ponosen sem, da vas lahko povabim na na{ boì~ni kon-cert v cerkev sv. Barbare, in sicer 17. 12. 2008 ob 18.uri. Vsem pa v imenu Mo{kega pevskega zbora Korena ̀ elim vesele, miru polne boì~ne in novole-tne praznike. Kdor nosi pesem v srcu, je bogat. Bo-gat je s sre~o, zadovoljstvom in ljube-znijo. In prav tak{no pesem vam èlim v letu 2009.

Bojan PRAVDI^predsednik MPZ Korena

Mo{ki pevski zbor Korena na jubilejnem nastopu. Foto: Ivo Glonar

Med drugimi je jubilantom ~estital tudi Rado Pe~ar, predsednik Mo{kega pevskega zbora DU Duplek.Foto: Ivo Glonar


Na{i predniki so rekli »^lovek obra~a, Bog pa obrne.« @al imamo tudi slabo novico. Po kratki in hudi bolezni nas je zapustil na{ veliki prijatelj, sova{~an in na{ pevec Tone Vajda. Rodil se je de-cembra 1937. leta v Zg. Dupleku. Izu~il se je za tapetnika in si v doma~em kraju zgradil dom in ustvaril prijetno druìno. Slu`boval je v Mariboru, nato ga je pot vodila v tujino. Pred {tirimi leti se je upokojil in se v~lanil v na{ pevski zbor, kjer je prepeval bariton vse do leto{njega septembra. Zave-dal se je svoje bolezni, saj mi je ob zadnjem obisku dejal: »Vem, da bom umrl, s tem sem se sprijaznil. Lepo prepevajte in dokler bom ìvel, bom z vami!« Umrl je 14. oktobra. Tonetu hvala za vse in naj po~ivaj v miru!

MO[KI PEVSKI ZBOR DU DUPLEK POJE @E PETNAJST LETPevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek zaklju~uje leto 2008 zelo uspe{no; pripravljamo se na pet-najsto obletnico na{ega pevskega zbora, ki bo predvidoma 24. maja 2009. Ob jubileju bomo izdali tre-tjo zgo{~enko, ki smo jo posneli v studiu RTC Maribor. Glasba nam prijetno izpopolnjuje vsakdanjik, nas obogati in razvedri. Skorajda ni ~loveka, ki ne bi bil tako ali druga~e povezan z njo. Mnogi jo le poslu{ajo, eni jo ustvarjajo, drugi in-terpretirajo, tretji ji posvetijo ìvljenje. Nekateri se z njo ukvarjajo ljubiteljsko, da jim izpopolni ìvljenje in ga naredi kvalitetnej{ega.Petnajst let è skupaj vztrajamo na tej poti. Zdruùje nas to, da imamo vsi radi glasbo, da radi pojemo, da se radi druìmo med seboj in se spo{tujemo. To so kvalitete, ki jih v dana{njem, potro{ni{ko usmerjenem svetu najde-mo vedno redkeje. Koliko truda, koliko dela je za to potrebno, vemo le tisti, ki s petjem ìvimo. Poznamo pa tudi ob~utek veselja, ko stojimo na odru in gledamo zadovoljne poslu{alce. Ta-krat zbledijo vse neprijetnosti, pozabi-mo na vloèn trud, ostane le ob~utek sre~e, ki jo z nekom delimo.Vsi nastopi, bilo jih je okrog 30, ki smo

jih izvedli v na{i ob~ini ali zunaj nje, so dobro uspe-li. Priznanja, pohvale in aplavzi nas spodbujajo, da nadalju-jemo na{e delo, za kar gre velika zasluga na{i zborovodki-nji, Jasni Ci-gler, ki je na{ pevski zbor pripeljala na sedanjo raven, ki nam jo zavida marsikateri zbor.Da imamo zveste prijatelje v doma~em kraju, nam je dokazal Branko Ferli~ iz Zg. Dupleka, ko sem mu v pogovoru omenil, da bi se za na{ jubilej spodo-bilo imeti nove obleke. »Koliko vas je v zboru?« je vpra{al in odvrnil sem mu, da nas je {tirinajst. »Bom te poklical,« pravi on. êz teden dni zazvoni tele-fon in g. Ferli~ najavi, da pride kroja~ iz Mure. Vsi smo osupnili, ko je k nam na vaje iz Mure pri{el direktor Titan z mojstrom, da nam vzame mere. êz mesec dni, aprila letos, je na{ pev-ski zbor dobil 14 novih oblek iz Mure, ki nam jih je v celoti pla~al donator Branko Ferli~. Za to veliko dejanje bo ob jubile-ju prejel zlato priznanje na{ega pevske-ga zbora, mi pa se mu {e enkrat iz srca zahvaljujemo. Pa naj {e kdo re~e, da v Dupleku ni dobrih ljudi …

Mo{ki pevski zbor DU Duplek na reviji pevskih zborov v Unionski dvorani v Mariboru junija letos.

Mo{ki pevski zbor DU Duplek na koledovanju.

Anton Vajda.

Ob zaklju~ku naj se zahvalim na{im pevcem, zborovodkinji Jasni Cigler, donatorjem in vsem, ki nas ob novo-letnem koledovanju lepo sprejmejo in nam {iroko odprejo vrata. Hvala pred-sednici DU Slavici Golob za sodelova-nje. Hvala in ~estitke na{emu ùpanu in poslancu Janezu Ribi~u.Vsem èlim vesele boì~ne praznike in sre~no novo leto 2009.

Rado PEÂR


Pevovodja – organist me{anega cerkvenega pevskega zbora profesor Igor Koser.

CERKVENI ME[ANI PEVSKI ZBOR SV. MARTINVsako leto zasledimo, da ta ali oni pevski zbor slavi okroglo obletni-co: deset, dvajset ali celo sto let obstoja. êstitamo vsem, ki to doseèjo. Kaj bomo rekli o na{em cerkvenem pevskem zboru, ki se iz generacije v generacijo izpopol-njuje è stoletja?Ponosni smo na na{ega najstarej{ega ~lana, Slavka Pihlerja, ki prepeva è prek 70 let, in na pevko Roziko Mulec, ki poje è okoli 60 let, prav tako na{ Alojz Krepek. Vsem ~estitke, kajti cer-kveni pevski zbor obstaja vsega sku-paj è pribli`no {tiristo let.Sedaj imamo dva organista, ki se me-njavata ob nedeljah in praznikih: Igorja Koserja in mlaj{ega Davida Gajserja, ki se zelo dobro uvaja in postaja vedno bolj{i. Ponosni smo, da imamo v na{i fari druìno Gajser. Zdenko je predse-dnik cerkvenega zbora in pevec druge-ga basa, Andreja poje sopran in nam ureja note, njuna h~i Tadeja poje alt in

prepeva tudi v zboru Karmine [ilec, sin David poje drugi bas in igra na orgle. Pevci smo veseli, da imamo v zboru tako odli~en podmladek.Imamo pa tudi jubilanta – 30 let pra-znuje na{ organist, zborovodja, sicer profesor matematike Igor Koser. Rodil se je 18. 11. 1978 pod Vurberkom. Na èljo ome Mime je postati organist in 5. septembra pred 15 leti je prvi~ igral pri sveti ma{i v na{i cerkvi. Pev-ci se zelo dobro spominjamo, kako so mu àrela li~ka in kako dobro je igral, ~eprav z nogami {e ni prav segal do pedalov. Bili smo veseli in ponosni na mladega fanta, ~eprav takrat {e nismo vedeli, da se bo razvil v pravega moj-stra. Danes, po petnajstih letih, vemo, koga imamo. Ne samo da profesional-no igra orgle, imel je tudi ansambel Makau in nekaj ~asa je z njim pela tudi sestra Nata{a. Lani, po ve~ kot desetih letih vodenja, je na{ cerkveni pevski zbor zapustila zborovodkinja Jasna Cigler. Pevci smo ostali sami, v negotovosti. To je opazil na{ Igor in po premisleku je opustil an-sambel in prevzel na{ cerkveni pevski zbor. Po enem letu sodelovanja smo vsi sre~ni, zadovoljni in ponosni, da

nam uspeva, saj smo se v tem ~asu na novo nau~ili okrog deset pesmi. Spo{tovani slavljenec, za 30 let ìvlje-nja in 15 let igranja na orgle ti ~estita-mo z èljo: bodi nam {e naprej zvest organist, dober zborovodja in mentor kot doslej in naj ti razum in zdravje sluìta {e vrsto, vrsto let. To ti od srca èlimo cerkveni pevci.

Rado PEÂR

MO[KI PEVSKI ZBOR DU DUPLEK V NO-VIH OBLEKHV zahvalo za skrb za Marico Ferli~ je njen sin Branko pevcem MPZ DU Duplek, ki ga odli~no vodita Jasna Cigler in Rado Pe~ar, podaril nova Murina obla~ila.Kot predsednica dru{tva sem ponosna na nastope, kjer pevci ànjejo aplavze in pohvale, saj vedno dosegajo zelo dobre rezultate. Biti prvak v sloven-skem merilu je najve~je priznanje, ki so ga è trikrat prejeli. Pevci so disci-plinirani, redno obiskujejo vaje v {oli v @ite~ki vasi. Za interes in prijetno druènje skrbi predsednik Rado Pe~ar, ki nemalokrat nameni odojka za pogo-stitev svojih pevcev.Rado zna prisluhniti in tako se je tudi prikupil Marici Ferli~, ki jo vsako nede-ljo pelje k ma{i v Dvorjane. Pri njenih ~astitljivih letih je ta dan zanjo edini sre~en trenutek za druènje in izpoved zdravstvenih teàv.Mari~in sin Branko, ki ima zelo rad svo-

jo mamo, je za dobroto Rada in njegove ène Marice in njima v zahvalo kupil pevcem zbora nove elegantne Murine obleke. Tako so pevci MPZ DU Duplek brez prispevkov ob~ine, dru{tva upo-kojencev in lastnih sredstev odli~no

uniformirani in ponos na{ega dru{tva.Branku se za sponzorstvo iskreno za-hvaljujemo in èlimo, da bo »omika« {e mnogo let ~lanica na{ega dru{tva.

Slavica GOLOB

Donator Branko Ferli~ s sinom.


PRAZNIÊN DECEM-BER Z MLADINSKIM PEVSKIM ZBOROM SVETI MARTINMladinski pevski zbor ob tem ve-selem ~asu, polnem obdarovanj in medsebojnega razumevanja è tretje leto pripravlja koncert, ki Vam bo polep{al te prazni~ne dni in vas obdal z prijetnimi ob~utki.^lani zbora è pridno vadimo »pod bu-dnim u{esom« nadarjenega {tudenta glasbene pedagogike Primoà Kram-bergerja. Primo` è drugo leto pred nastopom uspe{no nadome{~a na{ega zborovodjo Tima Ribi~a. Tim, ki je na za~asnem delu v Nem~iji, se nam bo pridruìl zadnje dni pred koncertom. Tudi letos si èlimo, da bi v privabili ~im ve~ gledalcev, ko se bomo pred-stavili z razli~nimi melodijami, ki za-znamujejo ta boì~ni ~as. Zaradi ve-likega obiska v preteklih letih bomo

Nastop zbora v cerkvi sv. Martina leta 2007.

letos imeli dva koncerta. V Dvorjanah v cerkvi svetega Martina bo koncert 26.12.2008, ob 19. uri. V Koreni v cerkvi svete Barbare bo koncert 27.12.2008, ob 19. uri.

Vse vas naj torej povabim na boì~na koncerta, vsekakor pa prisluhnite tudi na{emu petju pri ma{ah vsako zadnjo nedeljo v mesecu, v dvorjanski v cer-kvi svetega Martina.

Mitja HORVAT

MA@ORETKE S(M)O »D@ABEST«V Maribor je pri{el Mobitelov cirkus in v njem nastopamo tudi duple{ke maòretke. ê ste se v sredo, 12., ali v petek, 14. novembra, spreha-jali po mariborskih ulicah, ste prav gotovo naleteli na mnoìco, ki je z zanimanjem spremljala snemanje. @ivali, akrobati, gimnasti~arji, klovni, bruhalec ognja, navija~ice, ònglerji, maòretke in drugi posamezniki smo se preobrazili v cirkusante in ustvarili ìvahno reklamo. Oble~ene smo bile v kostume, ki jih je kreiral stilist in ko-stumograf Alan Hranitelj. Posebno, dodatno vlogo v reklami je imela tudi na{a maòretka Petrina Krajnc. Ste jo prepoznali?

Vizaìstka Tina Modlic pri li~enju Valerije (foto: Tina Kramberger)

Posnetke snemanja in ve~ fotografij smo objavili na na{i novi spletni strani www.mazoretke.si.

Snemanje na ulici: Petrina, Martina, Nina, Tina, Mateja, Tamara, Valerija in Metka (foto: Jure Pelicon)

âkanje na toplem: Metka, Valerija, Tina, Mateja, Martina in Tamara (foto: Jure Pelicon)


Od oktobra je pri maòretkah ìvahnej{e za 15 razigranih deklic, ki se pridno u~ijo maòretnih korakov. Ugotovile smo, da lahko zdruìmo pri-jetno s koristnim, zato se veliko pre-prosto nau~imo skozi igro. ê bodo deklice tudi v prihodnje tako vneto trenirale, se nam lahko è kmalu obe-ta njihov prvi nastop. Samo za palice bodo morale prej pisati Boì~ku.

In kaj po~nejo druge maòretke? O njih prihodnji~.

Tina KRAMBERGER predsednica kluba

Odmor med »napornim« korakanjem: Lu~ka, Melisa, Nika K., Nika M., Maru{a, Vanesa, Eva, Julija, Katarina, Dominika, Nadin, Nu{a, Nika S. in Ur{a (manjka Mojca) (foto: Tina Kramberger)

Nastja, Nives, Meta, Larissa in Nika na fotografiranju (manjka Anja) (foto: Fotomedia)

Novo leto naj prinese vam darila,ki ìvljenje bodo vam obogatila –

v ljubezni sre~o, zdravje, blagostanje,in uresni~ene vse sanje!

Vesele praznike vam èliKlub duple{kih maòretk

Ker je pred nami boì~ni ~as in obdobje obdarovanja, smo vam pripravile nagradno igro. Vse, kar morate storiti, je, da odgovorite na nagradno vpra{anje, ki se glasi:

Kako se imenuje nova Mobite-lova akcija iz (na{e) reklame?

Odgovore in svoje podatke nam po{ljite na [email protected] ali na naslov Klub duple{kih maòretk, Cesta 4. julija 106, 2241 Sp. Duplek. Izmed vseh pravilnih odgovorov bomo iz`rebali nagrajence ter njiho-va imena objavili v naslednji {tevilki Novic.


DRU@ABNO @IVLJENJEUTRDILI MEDSEBOJNO SODELOVANJETrditev, da je Zveza slovenskih ~astnikov (ZS^) povezovalni ~len med Slovensko vojsko in civilnimi strukturami v okolju, kjer deluje, se je pokazala za resni~no.V organizaciji Obmo~nega zdruènja slovenskih ~astnikov (OZS^) Maribor in njene Organizacijske enote Duplek smo se skupaj s Turisti~nim dru{tvom Du-plek sre~ali è drugi~ na orientacijskem pohodu Duplek 2008 v okviru prireditev ob prazniku ob~ine Duplek v soboto, 14. 6. 2008.Pohodnikom, med katerimi so bili ~astniki in pod~astniki ter njihovi svojci iz Mestne ob~ine Maribor, ob~in Duplek, Star{e, Ho~e–Slivnica, Ra~e-Fram in Mi-klav` na Dravskem polju ter ~lani TD Duplek, so se pridruìli tudi na{i dragi prijatelji iz OZS^ Novo mesto, Metlika in Litija, s katerimi imamo zelo prijateljske vezi in z njimi sodelujemo è vrsto let. Vsako leto se dogovorimo o na~rtu so-delovanja in opredelimo, katerih aktiv-nosti se bomo udeleìli pri njih in kate-rih oni pri nas. Za leto 2008 smo se dogovorili, da bo na{a osrednja prireditev sre~anje prija-teljskih OZS^ s pohodom in da bomo gostitelji Maribor~ani, in to v ob~ini Du-plek. Tovrstna sre~anja so postala zelo priljubljena, saj na ta na~in tudi spozna-vamo kraje, njihove obi~aje, kulturne znamenitosti, se povezujemo z lokal-nimi skupnostmi in sorodnimi dru{tvi – organizacijami, ki delujejo v dolo~enih krajih oziroma ob~inah.Eno takih dru{tev je tudi Turisti~no dru{tvo (TD) Duplek, s katerim smo pri~eli sodelovati v preteklem letu in je to sodelovanje postalo stalnica, izredno zanimivo in privla~no, saj se nas je to-krat zbralo preko 150. Tudi letos smo se zbrali pri gasilskem domu v Dvorja-nah, kjer smo spremljali kraj{i kulturni program. Tambura{i Dupleka so zaigrali nekaj ~udovitih in zna~ilnih melodij za ta kraj, nato pa je sledil pozdravni na-govor predsednika OZS^ Maribor Joèta [kofa in predsednika TD Duplek Franja

Kosija. Govornikoma so se pridruìli tudi nekateri gostje, med njimi ùpan ob~ine Duplek Janez Ribi~, poveljnik 72. brigade SV podpolkovnik Er-nest Anèl, sekretar OZS^ Novo mesto Branko Đuki}, pred-sednik OZS^ Metli-ka Tone Kra{evec in sekretar OZS^ Litija Tone Plankar.V spomin na sre~anje je Joè [kof vsem ~astnim gostom podelil spominske pla-kete OZS^ Maribor, vsi pohodniki pa so dobili spominsko majico z napisom Po-hod Duplek 2008.Po jutranjih stiskih rok, prisr~nih pozdra-vih starih in novih znancev in prijateljev, odli~nem voja{kem golaù in ne~em konkretnem za poìvitev smo od{li na pot po è ustaljeni desetkilometrski trasi: cerkev sv. Martina, grad Vurberk – Grmada kota 460 – Turisti~na kmetija Slani~ pri ribniku v @ikarcah. Tukaj smo se ob odli~ni in hitri postre`bi dodobra okrep~ali z dobrotami te turisti~ne kme-tije, nato pa z avtobusi krenili v Zavrh, vasico sosednje ob~ine Lenart.V novozgrajeni dvorani generala Maistra

nas je sprejel direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj dr. Ale{ Arih. Najprej je go-voril o generalu Maistru – Vojanovu kot voj{~aku, ki je leta 1918 v mestu Mari-bor prevzel voja{ko oblast, razoroìl av-strijsko vojsko »Schutzwehr« in zasedel slovensko narodnostno mejo na [tajer-skem. Kot pesnik in pisec je zelo rad za-hajal v Zavrh, ta prelepi del Slovenskih goric, ob~udoval lepote tega kraja, in uìval v njih ter na{el svoj mir za zelo uspe{no ustvarjanje – pisanje pesmi in spominov.Doma~inka, gospa Marica, ki se {e edina iz tega kraja spominja generala Maistra iz svojih otro{kih let, nam je povedala nekaj zanimivosti o njegovem ìvljenju in delu v tem kraju. Sledil je {e ogled

Za~etek pohoda.

Dobrodo{lica duple{kih tambura{ev.


Podelitev spominskih plaket

spominske sobe generala Maistra, nato vzpon na znameniti razgledni stolp (~eprav v de`ju) in è smo z avtobusi odbrzeli nazaj v Dvorjane. V prenovljeni dvorani Kulturnega doma smo nadalje-vali na{e druènje. Oglasila se je harmo-nika, zadonela je pesem in »Slovenija v malem« se je prijetno razìvela.âs je kar prehitro minil in slovo od pri-jateljev iz Novega mesta, Metlike in Litije je bilo te`ko in polno zahval za ~udovito preìveti dan.

Hvala stanovskim kolegom iz prijatelj-skih ~astni{kih organizacij za tako {te-

vilno udele`bo, hvala vsem udeleèncem pohoda (~lanom OZS^ in TD), hvala pokrovitelju pohoda Ob~ini Duplek in nje-nemu ùpanu Janezu Ribi~u, PGD Dvorjane, tambura{em iz Du-pleka, donatorjem in seveda 37. VTP Mari-bor za logisti~no pod-poro.

Joè [KOF

RELI STARODOBNI-KOV V SPOMIN MIR-KU [KERBOTUReli po ob~ini Duplek -10. sre~anje oldtimerjev 28. junija letos je bil posve~en spominu na preminule-ga soustanovitelja DEDA KAEFER KLUBA Maribor-Brezje Bogomirja - Mirka [kerbota. Bilo je lepo sobotno jutro, ko so se pri-jatelji starodobnikov za~eli mnoì~no zgrinjati na prireditveni prostor v Zgor-nji Duplek. Specifi~ni zvoki motorjev starih avtomobilov so spominjali na posamezna obdobja v razvoju avto-mobilizma na Slovenskem oz. v svetu - ko so bili izdelani. V zgodovini je ~lovek vedno sanjal o vozilih, ki bi se premikala brez ìval-ske vprege. Pred ve~ kot 500 leti je nastalo prvo vozilo, ki ga je poganjal ~lovek, pred pribli`no 250 leti prve ko~ije in omnibusi na parni pogon. Ide-ja pome{ati bencinske hlape z zrakom in s kompresijo (stiskanjem) in vìgom zmesi (delovni takt) pridobiti pogon-sko mo~ je pripeljala do prvih Ottovih motorjev z notranjim izgorevanjem, dvotaktnih in {tiritaktnih. Prvi enoci-lindrski bencinski motor s 650 obra-ti na minuto je zmogel 1,1 konjske mo~i. Pred okoli 120 leti je Daimler izde-lal prvi {tirikolesni avtomobil s hitro delujo~im motorjem. Razvoj se je na-daljeval, pogon na jermen je zamenja-la kardanska gred, z izpopolnjevanjem kompresijskega razmerja, Boschevim magnetnim vìgom in karbidnimi sve-tili se je zaokroìl razvoj prvih avtomo-bilov.

Z avtomobili pa smo odra{~ali tudi v Sloveniji v zadnjih 60.,70. letih: seve-da ni bilo rolls-royceov, chevroletov, lamborghinijev ali motociklov Harley-Davidson … Le kdo med nami pa ne bi po glasu motorja prepoznal legen-darnega fi~a, zra~no hlajenega »ljud-skega vozila«, VW hro{~a (izdelanih je bilo preko 21 milijonov) ali dizelskega mercedesa? Leto{nje sre~anje oldtimerjev je bilo posebno slavnostno; v zraku je bilo nekaj posebnega, nostalgija - ozira-nje po preteklih ~asih, minuli mlado-sti avtomobilov in tudi precej njihovih lastnikov. Bil pa je tudi dan spomina na soustanovitelja DEDA KAEFER KLU-BA Bogomirja - Mirka [kerbota, ki ga àl ni ve~ med nami. Za~etki dru{tva segajo v leto 1995, ko je Mirko z ne-kaj somi{ljeniki na ustanovnem zboru 12. marca zaoral ledino pri ohranjanju tehni~no kulturne dedi{~ine v na{ih krajih. Imel je bogate izku{nje (prej je

deloval v Veteran klubu Maribor). Njegova velika ljubezen so bili motorji, tehnika … Nadarjeni praktik je s svo-jim tehni~nim znanjem strojem vra~al ìvljenje. Dru{tvo je njegovo delo - ide-ja, ki ga je ovekove~ila. Dru{tvo danes uspe{no vodi Branko Vajs, ki se rad spominja svojih za~etkov leta 1999, ko je kot voznik od Mirka [kerbota

Bogomir - Mirko [kerbot

Oldtimerji se zbirajo. Foto: Franc Fras


prejel prvo priznanje. Predsednik Vajs se je zahvalil motori-stom Black Dragons Duplek za zvesto-bo in Ob~ini Duplek podelil priznanje (vezenino na svilo v za{~itni modri barvi dru{tva). V imenu ob~ine pa se je dru{tvu zahvalil ùpan Janez Ribi~: »Deda Kaefer klub je v teh letih postal na{ duple{ki klub. Od leta 1999 redno sodeluje v sklopu ob~inskih prazno-vanj in prispeva k ohranjanju dedi{~ine starodobnikov v na{ih krajih in ohranja jeklene konji~ke za poznej{e rodove.« Udeleèncem je zaèlel dobro po~utje in lepo vreme. Med najstarej{imi avtomobili na sre~anju je bil jeep-villys, izdelan v 40-ih letih, pa ford taunus (»kopalna kad«) iz 60-ih let, austin, mini moris, opel, fiat, hro{~ ... Pri~a preteklosti so bili tudi motocikli DKW letnik 1938, NSU, puch, jawa bebetta, BMW, yamaha pa vse do nekdaj zelo priljubljenega to-mosa collibri - avtomatika. Lastniki so ponosno pognali svoje stare jeklene konji~ke in kolona je kre-nila. Dalj{i postanek je bil na gradu Vurberk, kjer je udeleènce v »amfite-atru« sprejel predstavnik Turisti~nega dru{tva Vurberk Alen Kova~i~. Izvirno je predstavil zgodovino gradu Vurberk od leta 1238, ko je bil kraj {e Wrmber-ch (ime se je spreminjalo, ohranjalo pa je pomen »Wurm«, kar v nem{~ini pomeni ~rv – pravlji~na ka~a, zmaj - upodobljen je v grbu ). Nekdaj mogo~ni gotsko-renesan~ni grad Vurberk je v zgodovini imel po-

membno vlogo v ~asu Ogrov - zaradi svoje strate{ke lege je sluìl kot posto-janka in ostal vedno neosvojen. Sledila so obdobja renesan~ne obnove gradu, ~as, ko so ga upravljali protestanti (pozne-je so klonili pred kr{~anstvom), obdo-bje Herbersteinovih, najem gradu s stra-ni ruskega Rde~ega krià za sanatorij za plju~ne bolezni. La-stniki so se menjavali - od Amelrika Hollembur{kega, Hartnid I. Ptujskih, rodbin Stubenberg, Athems, Herberstein. Grad je bil do leta 1907 v me{~anskih rokah in nato v lasti grofa Josefa Herbersteina vse do tragi~nega konca leta1945 oz. podràvljenja. V steno Marijine cerkve in v {karpo so vzidani plemi{ki nagrobniki in anti~ni medaljon s portretom, po desetle-tjih pa je na grad vrnjen grb rodbine Stubenberg, ki ga je ohranil bli`nji doma~in. Ob zaklju~ku sre~anja so svojcem Bo-gomirja - Mirka [kerbota podelili ~astno priznanje - njegovo delo nadaljujeta sin in h~erka, v dru{tvu pa je prisoten tudi preko svojih vnukov. Priznanja so prejeli {e ~lani dru{tva, po`rtvovalna kuharska ekipa, gostujo~i klubi in dru{tva, vozniki in sovozniki. Zahvala

gre sponzorjem, Ob~ini Duplek, baru Luna, kmetiji @nidari~, baru Ornik in drugim. Spomnili pa so se tudi [tefana Kek-ca - njegovih uspehov na dràvnih in republi{kih prvenstvih v spidveju. Na reliju po ob~ini Duplek so sodelovali: Dru{tvo starodobnikov Lenart, Avto-moto Classic Slovenska Bistrica, Old-timer klub Kidri~evo, Avto-moto oldti-mer klub Duplek, Veteran klub Maribor, Oldtimer [tajerska, Veteran klub Slo-venska Bistrica in Black Dragons, na dru{tvenem 6. septembra 2008 pa po-leg ve~ine na{tetih {e Motoclub Mak Vodice, Avto-moto klub Slovenska Bi-strica, Klub starodobnikov Slovenske gorice in Klub starodobnikov ve~no mladih [entjur.

Franc FRAS

45. OBLETNICA MATUREBila je son~na nedelja, ko smo se zbrali u~itelji{~niki 5. d na Ptuju. Najprej smo se odpravili na Ptuj-sko goro. Ogledali smo si zname-nito cerkev, ki slovi kot najlep{i biser poznogotske arhitekture v SlovenijiPot nas je vodila med halo{ke hribe tja pod Dona~ko goro v Stoperce. Na izletni{ki kmetiji Golob nas je ~akalo presene~enje.Brez zapletov pa~ ne gre. Na{a razredni~arka Metka êpi~, ve~na mla-denka, je kar {ibala proti Rogatcu. Po vseh zapletih smo se kon~no zbrali. Po obilnem kosilu in prijetnem klepe-

tu so nas povabili na dvori{~e, kjer so nas ~akali pe~eni kostanji. Okrog

kmetije se {opirijo listnata drevesa. Ob~udovali smo njihove jesenske bar-

Priznanje ob~ini Duplek za 10. tradicionalni reli. Foto: Franc Fras

Udeleènci sre~anja.


ve. Spili smo kavico in klepetali. A to {e ni bilo vse. Ko je postalo hladno, smo se umaknili v sobo, katero je grela kru{na pe~. Gospodinja nam je ponu-dila sveè pe~ene gibanice.Ob prijetnem kramljanju in obujanju spominov iz dija{kih let je popoldan minil, kot bi pihnil. Seveda se vsako leto

veselimo na{ega sre~anja, {e posebno obiska na{e razredni~arke Metke. Bili smo edina generacija na u~itelji{~u, katero je od za~etka pa vse do konca {olanja spremljala ista razredni~arka in nas pripeljala do poklica. Vedno nam je govorila, da je u~iteljski poklic zelo lep, vendar odgovoren. Po petletnem

{olanju smo se razkropili po vsej Slo-veniji, a lepi spomini so tisto vezivo, ki drì niti ìvljenja skupaj in nikoli ne zbledijo.Ob prijetnih ob~utkih smo se poslovili z obljubo, da se prihodnje leto zopet sre~amo.

Erika BREZNIK

POZDRAV JESENI V LIPNICIDvanajstega oktobra letos je bil v av-strijski Lipnici tradicionalni Praznik jeseni oziroma »Südsteirischer Herbst-fest«. To je praznik v po~astitev jeseni, vseh pridelkov, ki jih je dala narava, in krona vseh vinskih prireditev na avstrijskem Spodnjem [tajerskem. Na njem so sodelovale razli~ne folklorne skupine iz Avstrije in sosednjih deèl. Tako kot è kar nekaj let je tudi letos sodelovala Folklorna skupina KUD Bre-znar Ton~ek Korena. Skupine so dobile vsaka svojo {tevilko in v tak{nem vrstnem redu se je spre-vod vil po vsem mestu. V mestnem sredi{~u so bili trije odri, na katerih so se predstavili udeleènci povorke. Pred vsakim odrom so folklorne skupi-ne plesale ali igrale ter se tako pokaza-le ob~instvu. Po kon~anem sprevodu je sledilo veliko praznovanje.Da je bil praznik {e lep{i, je poskrbelo sonce, ki je prijetno grelo nastopajo~e in gledalce.

Mateja ZAJC

»Sonce in vino« Folklorna skupina iz Korene med nastopom.

Sprevod skozi mesto.

NOVO PRI ORIENTALSKI PLESALKI A[AJTPonovno sem dopolnila svoje profesionalne nastope orientalskega ple-sa. Poleg vseh rekvizitov, kot so palica, me~, tan~ica, krila, ki jih upora-bljam, sem v svoje nastope uvedla ples s ka~o – »snake dance«. Ple{em s pitonom, ki je dolg 3 m in teàk kar 12 kg, ter {e z drugimi ka~ami. Ob tem bi se rada iskreno zahvalila lastnikoma ka~ Albertu in Klavdiji, da sta mi izpolnila veliko èljo in mi bila v pomo~. Tako se lahko sedaj pohvalim, da sem trenutno edina orientalska plesalka na {tajerskem obmo~ju, ki ima mo`nost nastopanja z vsemi rekviziti, ki jih vsebuje Belly Dance.

Tja{a - A{ajtinformacije:

041/ 915-043e-po{ta:

[email protected]


POROÎLI SO SEV mesecu juliju sta se na gradu Vurberk poro~ila Irena Ulbin in Branko Zupan~i~. Vse lepo na njuni ìvljenjski poti tudi iz uredni{tva Novic ob~ine Duplek.

M. G.

PRIJETNO PRESENEÊNJEKako malo je potrebno, da neko-mu polep{amo dan ob visokem ìvljenjskem jubileju – osemdese-tletnici.V KO RK Korena smo se odlo~ili, da obi{~emo Franca Cafa ob njegovem rojstnem dnevu 24. oktobra, se pra-vi na dan, ko je bil rojen 1928. leta v Zgornji Koreni 47, kjer {e danes ìvi v stari doma~iji.Z èno Marico sta vzgojila tri h~erke, rod pa gre naprej s {tirimi vnuki in dvema pravnukoma. Zakonca sta bila aktivna v krajevnih dru{tvih in organi-zacijah. Nobena igra ni bila izvedena, ne v KUD-u Brezner Ton~ek ne pri gasil-skem dru{tvu, brez Cafovega Franca. @ena je bila nadarjena pevka in zbirate-ljica ljudskega gradiva pa tudi sama je napisala kar nekaj verzov. Franc Caf je bil trideset let aktiven gasilec, od leta

1961 pa ~lan KO RK Korena in tudi odbornik v tej organizaciji ter ne nazadnje krvodajalec. Bli`nji sosedje so mu ob jubileju prinesli veliko torto in sliko s po-svetilom, KO RK pa {opek cvetja s skromnim darilom.Mislim, da je presene~enje ob jubi-leju doseglo namen. S kozar~kom rujnega smo slavljencu vsi zbra-ni nazdravili in mu zaèleli {e na mnoga zdrava leta v krogu najbli`jih.ê danes Franca sre~ate na kolesu, se ne ~udite! Je redni udeleènec kolesarske ture po ob~ini Duplek pa {e kolesarski maraton okrog Pohorja je zlahka zmogel.»Sodeloval sem povsod, le pri pev-skem zboru ne«, so bile njegove besede ob jubilejnem prazniku.[e enkrat na mnoga zdrava leta, »ata Caf«, vam èlimo vsi, ki vas poznamo! [tefka LJUBOJEVI^

Foto: ̂ eh

Naj se v uredni{tvu novic {e tako trudimo, se nam v~asih pa~ zgodi, da nam jo zagode tiskarski {krat.V prej{nji {tevilki novic nam je pri zlatoporo~encih Mulec iz zlatoporo~enca Slavka naredil Franca. Franc je seveda bil zlatoporo~enec pred leti z drugo zlato nevesto, Slavko pa je po pet-desetih letih stopil pred mati~arko in ùpana z nevesto Roziko.Zlatoporo~encema Slavku in Roziki Mulec se za napako iskreno opravi~ujemo in jima èlimo veliko zdravja, zadovoljstva in vsega dobrega {e na mnoga leta.

Marjana GLONAR


OSEMDESET LET MARIJE [TUBERPreko poverjenika in prostovoljca Ton~ka Leni~a, ki v dru{tvu upokojen-cev skrbi za obmo~je Jablanc in Zimice ter del Zg. Dupleka, smo bili skupaj z ùpanom Janezom Ribi~em in predse-dnico Dru{tva upokojencev Duplek Sla-vico Golob povabljeni na osemdesetle-

OSEMDESET LET [TEFANA HRASTNIKADeda se je rodil 11. decembra 1928 v kme~ki druìni v Zg. Koreni. Doma je è kot mlad fant moral poprijeti za delo na kmetiji, saj je hitro izgubil o~eta. Kasneje se je zaposlil kot blagajnik v Kmetijski zadrugi Korena, kjer je ostal vse do svo-je upokojitve. V tem ~asu se je poro~il z èno Marijo in si ustvaril druìno. Deda je bil zelo zaveden krajan Korene in je za kraj, v katerem se je rodil, zelo ve-liko naredil. Dolga leta je bil predsednik Krajevne skupnosti Korena in sodeloval pri mnogih delovnih akcijah, kot so gra-dnja gasilskega doma, u~iteljskega bloka, mrli{ke veìce in zidu ob pokopali{~u. Tudi na podro~ju kulture je bil zelo de-javen in je eden najzaslu`nej{ih ljudi za izgradnjo kulturnega doma v Koreni. [e danes ima v mislih na~rte, kako bi ta dom obnovili in dogradili, za kar se je tudi è velikokrat pogovarjal z ùpanom Ob~ine Duplek, Janezom Ribi~em. Zelo aktiven je bil tudi pri izgradnji vo-dovoda in elektri~nega omre`ja. Njegovo delo je vidno po celotnem kraju, veliko je objektov, pri katerih je sodelo-val s svojimi zamislimi in delom. Tudi ne-kaj stanovanjskih hi{ v Koreni je zgraje-nih z njegovo pomo~jo. Za ves svoj trud in delo je dobil ve~ pohval in priznanj Mestne ob~ine Maribor, leta 1985 pa je dobil {e dràvno odlikovanje takratne

tnico gospe Marije [tuber.Slavljenka je {e vedno zelo vitalna, delo ji daje elan, ne vstaja te`ko ob 4. uri zjutraj, da je è ob 6. uri na tr`nici v Ljubljani.Povpra{ali smo, kako zmore voditi tako veliko gospodarstvo. Dejala je, da do-kler bo lahko delala, bo zdrava in vsemu kos, ko pa bo obnemogla, bo od{la.Torej so po njenem delo, skrbi, obveze popotnica za zdravje in dolgo ìvljenje.

Marija je bila vesela obiska ̀ upana, ki ga ceni in spremlja vse dose`ke v ob~ini. V njeni bliìni ìvi h~erka, ki prisko~i na pomo~, druìna se veseli sre~anj ob doma~em ognji{~u.^lani Dru{tva upokojencev Duplek èli-mo gospe Mariji {e mnogo zdravih let, da bo {e dolgo ~lanica na{ega dru{tva.

Ton~ek LENI^

Republike Jugoslavije, Zasluge za narod.Deda je svoj okrogli jubilej praznoval v krogu svoje druìne, ène Marije, h~era Joìce, Fran~ike in Majde, vnukov Leje, Stankeca, Mihelce, Mateje in Blaà, ter ostalih sorodnikov. [e posebej pa se je razveselil obiska ùpana Ob~ine Duplek, Janeza Ribi~a in predsednice dru{tva

upokojencev Slavice Golob.Dragi deda, v svojem imenu in imenu vseh, ki te imamo radi in za katere si kdaj kaj naredil, ti za tvoj osemdeseti rojstni dan iskreno ~estitamo in ti èlimo {e na mnoga, zdrava leta.

Mateja ZAJC

Deda z druìno.

Deda z ̀ upanom in predsednico upokojencev.

POSEBNA IZBIRA

»Imate morda novoletne vo{~ilnice z napisom: »Moji edini ljubezni?«»Imamo.«»Dvajset takih vo{~ilnic, prosim.«/pripravil: Franc Jamnik/

PISMO

Na boì~no no~ je druìna sede-la za mizo in ve~erjala. Mali Jure je rekel:«Ste è sli{ali, da je Boì~ek na-pisal pismo vsem nedol`nim dekletom v na{i vasi?«

»In kaj pi{e v pismu?« je radovedno vpra{ala petnajstletna sestra.»Kako? Ali ga nisi prejela?« se je za~udil Jure./pripravil: Franc Jamnik/


PREDSTAVLJAMO VAMHARMONIKA MI JE IZZIVNaj se vam predstavim: sem Tama-ra Vandur, stara 14 let in è tretje leto igram diatoni~no harmoniko –»frajtonarico«.Z mamico sva ve~krat {li k druìnskim prijateljem in tam me je gospod Milan Peklar navdu{il za igranje harmonike. Dejal mi je, naj jo kar vzamem v roke, in tako se je v meni prebudila èlja, da bi se nau~ila igrati na ta glasbeni in{trument. @e kmalu sem se igranja harmonike za~ela u~iti - najprej pri svetovnem prvaku v igranju na diatoni~no har-moniko Robertu Goterju, kasneje pa pri njegovem u~encu Primoù Zviru, ki ima svoj harmonikarski orkester. Vseskozi sem pridno vadila in letos se lahko pohvalim s kar nekaj dobri-mi dose`ki. Dvakrat sem bila tretja, na tekmovanju harmonikarjev v @etalah pa sem osvojila drugo mesto. Vrhunec je sledil 30. avgusta letos, ko sem se na najpresti`nej{em harmonikarskem tekmovanju Zlata harmonika Ljube~ne uvrstila v finale in osvojila bronasto plaketo. A vsega tega ne bi zmogla in dosegla brez podpore star{ev, ki mi posvetita ves svoj prosti ~as. Zahvala pa gre tudi mojima bratu in sestri, ki

mi prav tako nikoli ne odre~eta pomo~i. A najve~ zaslug za moje uspehe in dobre uvrstitve ima kljub vsemu moj glasbeni u~itelj Primo` Zvir. Letos sem za rojstni dan, è tretje leto za-pored, dobila novo harmoniko. Prvo sta mi kupila star{a, za nakup druge harmo-nike pa sta prispe-vala sponzorja, in sicer Rajko Kumer in Ervin Sernec. Tudi letos sem prav pred kratkim dobila novo diatoni~no harmoni-ko. Tokrat sta denar zanjo namenila po-novno Rajko Kumer in mariborski ùpan Franc Kangler.Spo{tovani sponzorji, iz srca se vam za-hvaljujem za sponzorsko pomo~, s ka-tero mi omogo~ate igranje diatoni~ne harmonike, hkrati pa vam obljubljam, da se bom {e naprej trudila za dobre rezultate, da vam bom v ponos.Seveda se ob tem zahvaljujem tudi Ja-nezu Ribi~u, ùpanu ob~ine Duplek, kajti mnogokrat me je è povabil, da

sem na diatoni~no harmoniko zaigrala na razli~nih ob~inskih prireditvah, na katerih ste me mnogi è spoznali.

[e enkrat iskrena hvala vsem, ki pri-spevate zame kakr{no koli finan~no podporo in me moralno spodbujate pri u~enju igranja na harmoniko.

Tamara VANDUR

NASVETI, PRIPOROÎLA, PREDLOGINASVETI, PRIPOROÎLA, PREDLOGIFARMACEVT IZ LEKARNE DUPLEK SVETUJEZDRAVILA IN OTROCI Kljub temu da star{i posve~amo veliko skrb zdravju svojih otrok,

morajo pogosto tudi otroci uìvati zdravila, da premagajo bolezen. Vsi prav dobro vemo, da mora-mo vsa zdravila, tudi tista, ki so namenjena otrokom, shranjevati tako, da jih otroci ne bi namerno ali po pomoti zauìli. Manj zna-na pa so dejstva o tem, da otroci niso samo pomanj{ani odrasli in da je pomembno, da tudi otroci poznajo zdravila, ki jih uporablja-jo. Zato farmacevti namenjamo posebno pozornost pravilni in varni uporabi zdravil pri otrocih. Klju~nega pomena pri zdravljenju otrok z zdravili je dobro sodelova-

Tamara z u~iteljem


nje in zaupanje med star{i, otroki, zdravniki, farmacevti in medicin-skimi sestrami.Pri pravilni in varni uporabi zdravil mo-ramo upo{tevati, da otrokova rast in razvoj prina{ata spremembe v telesni sestavi ter razvitosti in delovanju or-ganov. V razli~nih starostnih obdobjih se razlikujejo telesna masa, sestava, razporeditev in koli~ina ma{~evja, be-ljakovin in vode v telesu ter razvitost in delovanje organov, zlasti ledvic in jeter. Zaradi tega se zelo razlikuje-ta uporaba in odmerjanje zdravil pri razli~ni starosti otroka. Pri odmerjanju zdravil se upo{tevata otrokova starost in telesna masa, v~asih pa tudi tele-sna povr{ina. Zato ne smemo dajati otrokom manj{ih odmerkov zdravil, ki so namenjena odraslim, temve~ se o pravilni izbiri zdravil, predpisanih na recept, in tudi tistih brez recepta po-svetujemo s farmacevtom.

Star{i, kaj morate vedeti o otro-kovih zdravilihPreden za~nete dajati zdravilo otroku, razjasnite vsa vpra{anja in dvome, po-vezane z uporabo zdravila. O zdravilu povpra{ajte zdravnika, ki ga je predpi-sal, in farmacevta v lekarni, ki vam je zdravilo izdal. Priporo~ljivo je, da preberete priloèna navodila za uporabo.Pomembno je, da veste:- kako se zdravilo imenuje,- za kak{en namen se uporablja (npr.

za znièvanje povi{ane telesne tem-perature, pomirjanje ka{lja …),

- kako zdravilo odmerjati ( koliko zdravila, kolikokrat dnevno in kako dolgo),

- kako zdravilo uporabiti (pogoltniti, `ve~iti, namazati, vstaviti v danko …),

- pomembna opozorila (npr. jemanje na te{~e, na prazen èlodec, skupaj s hrano, pretresti pred uporabo ...),

- kateri so mo`ni neèleni u~inki ter kako ob njih ukrepati,

- kako zdravilo shranjevati (sobna temperatura, hladilnik).

Ve~ino zdravil shranjujemo pri sob-ni temperaturi do 25 °C v suhem in temnem prostoru, nekatera zdravila je treba hraniti v hladilniku. Vedno jih shranjujte nedosegljivo otrokom! Velikokrat spra{ujete, kako dolgo je zdravilo uporabno po prvem odprtju. V splo{nem velja, da so kapljice za o~i uporabne {e en mesec, teko~e peroral-ne oblike (npr. sirupi) pa {e tri mesece po odprtju.

Kaj naj otrok ve o svojih zdravilihZelo pomembno je, da tudi otrok po-zna svoje zdravilo, da ga sprejme in s tem pripomore k bolj{emu izidu zdra-vljenja. Otroku pojasnite, zakaj mora zdravilo uporabljati, kako mu bo po-magalo pri njegovi bolezni in kako dol-go bo moral zdravilo uporabljati. Otroka tudi nau~ite, naj vzame zdravi-lo le, ~e mu ga dajo star{i, znana od-rasla oseba ali zdravstveni delavec, in naj ne uporablja zdravil, ki jih jemljejo drugi.

Zdravila niso bonbon~kiOtroku moramo privzgojiti pravilen od-nos do zdravila, ki ga mora povezovati z boleznijo ali ohranjevanjem zdravja (npr. vitamini), nikakor pa ne samo z do-brim po~utjem. Paziti moramo, da mu ne ponujamo zdravila za vsako malenkost (rahel glavobol, slab{e po~utje, utruje-nost), saj ga kaj hitro lahko privedemo do odvisnosti. @al zdravila nimajo samo ugodnih u~inkov, pojavijo se lahko tudi neèleni u~inki ali celo zastrupitve zara-di prevelikega odmerka.Zdravila so àl tudi najpogostej{i vzrok vseh namernih in nenamernih zastrupi-tev pri otrocih. V Sloveniji je pribli`no polovica zastrupitev pri pred{olskih otrocih povzro~ena z zdravili. Otroci zdravila najve~krat zaradi videza zame-njajo z bonboni.Da bi prepre~ili tovrstne zastrupitve, zdravila vedno shranjujte nedosegljiva otrokom (na visokih policah, v zaklenje-nih omarah). Potrudite se, da otroku pra-vilno predstavite zdravila, in mu ne pri-krivajte, kaj mu dajete. Zdravil nikoli ne poimenujte z besedami kot bonbon~ek, sladkor~ek … Upo{tevajte navodila za pravilno odmerjanje. Zdravila odmerjaj-te natan~no, pri uìvanju sirupov upora-bljajte priloène `li~ke in kapalke.V Lekarni Duplek smo vam vedno pripra-vljeni svetovati in pomagati.Mir v du{i, zdravje v telesu in lju-bezen v srcu vam in va{im otro-kom èli kolektiv Lekarne Duplek.

LEKARNA DUPLEKTadeja VINCEK, mag. farm.

VETERINARSKI NASVETISTEKLINAV zadnjem ~asu se je, predvsem zaradi pojava stekline v na{i bliìni, v na{i ambulanti oglasilo veliko ljudi z vpra{anji o steklini, zato se nam zdi umestno, da tej smrtno nevarni bolezni, s katero se lahko okuì tudi ~lovek, name-nimo nekaj besed.

Kaj je steklina?Steklina (rabies) je virusna bolezen osrednjega ìv~evja. Zanjo oboleva-jo vse toplokrvne ìvali, prena{a pa se tudi na ~loveka; zanj je praviloma

smrtno nevarna. Prav zaradi za ~love-ka sila neugodne prognoze je stekli-no, ki se z redkimi izjemami pojavlja po vsem svetu (v Evropi sta to Velika Britanija in Irska, v svetu pa Avstralija, Japonska, Singapur, Nova Zelandija in Papua Nova Gvineja), dobro poznati, vedeti, kako se ji izogniti in kako rav-nati ob potencialni oku`bi. ^lovek se z virusom stekline, ki se izlo~a predvsem s slino, najve~krat okuì ob ugrizu stekle ìvali (okuìmo se lahko tudi od navidezno povsem zdrave ìvali, saj najdemo virus ste-kline v slini è nekaj - tri do dvanajst - dni pred pojavom klini~nih znakov). Poleg ugrizne rane lahko virus prodre v organizem tudi skozi po{kodovano koò (opraskanine) ali ob stiku sluznic s slino stekle ìvali (~e pride slina ste-


kle ìvali direktno v o~i, usta in nos) pa tudi aerogeno preko sluznice dihal, kjer so {e posebno nevarne jame in vo-tline, domovanja okuènih netopirjev.Kdo prena{a steklino? Epidemiologi delijo steklino na dve obliki, na urbano in silvati~no oziro-ma gozdno obliko. Za prvo, mestno obliko velja, da so najpomembnej{i prena{alci in nosilci virusa navadno psi (velika nevarnost so potepu{ke ìvali), ki jo prena{ajo na ~loveka in ostale doma~e ìvali (ma~ke), ob tem ko gozdna oblika prizadene gozdne ìvali (in se od lahko od njih ob~asno prenese tudi na doma~e ìvali in ~loveka). Poglavitni rezervoarji virusa stekline pri divjih ìvalih v srednji Evropi so lisice. Potek oku`beVirus stekline ima v organizmu izrazito nagnjenost do ìv~nih celic. Po vstopu v telo ostane na mestu oku`be najmanj {tiri do {est dni, lahko pa tudi ve~ - mine lahko celo nekaj tednov ali let, preden se za~ne {iriti po perifernih ìv~nih vlaknih v osrednje ìv~evje, mo`gane, kjer povzro~a po{kodbo ìv~nih celic in od koder se nato ponovno preko pe-rifernih ìvcev naseli v `lezah slinav-kah in drugih organih (o~eh, jeziku, koì), kjer se razmnoùje (v epiteliju slinavk, oku{alnih brbon~icah). Od tre-nutka, ko vstopi virus z mesta oku`be v periferne ìvce, ni ve~ mogo~e vpli-vati na potek oku`be in za ~loveka je prognoza bolj kot ne smrtna.Kako prepoznate obolelo ìval?Divje ̀ ivali so po naravi plahe, se izogi-bajo naseljenim krajem in beìjo pred ~lovekom. Ta normalni na~in obna{anja pa stekla ìval zaradi narave bolezni bistveno spremeni; se sredi belega dne pojavlja v naseljih, ima bolehen videz in se pusti dotikati, je napadalna, te`ko poìra in se boji vode, se zaradi parali-ze zadnjih okon~in te`ko premika, pre-tirano slini. Vsi na{teti indici bi morali slehernemu ~loveku dati vedeti, da se je ìvali s tak{nimi vedenjskimi devi-acijami, pa naj bo to {e tako sr~kana veveri~ka ali prikupna lisica, v dobro lastnega zdravja najbolje izogniti v kar se da velikem loku.Steklina se lahko pri ìvalih pojavi v dveh oblikah, bodisi v divji (rabia-tni ali furiozni) ali tihi. Za divjo obli-ko so pri ìvalih zna~ilni trije sta-diji: stadij potrtosti (melanholi~ni), stadij vzdra`ljivosti (ekscitacijski) in stadij ohromelosti (paraliti~ni). V

stadiju vzdra`ljivosti ìvali besnijo, so nenavadno nespe~ne, cefrajo in poìrajo najrazli~nej{e objekte, tudi imaginarne, ter napadajo ìvali in lju-di. Pri tihi steklini tega stadija ni, ìvali so mirne in napadajo le, ~e so izzvane. Ko se enkrat pojavi jasno spremenje-no obna{anje, tudi smrt ìvali ni ve~ dale~ (pribli`no deset dni po nastopu klini~nih znakov). Znaki stekline pri ljudehZa pojavljanje bolezni pri ljudeh so po-membni koli~ina virusov, zna~ilnosti ugriza, mesto ugriza in {tevilo ugri-zov. Po vstopu virusa v ~love{ki organizem nastopi obdobje inkubacije, ki traja v ve~ini primerov od 20 do 90 dni (lahko se razvle~e tudi na 19 let), v katerem bolniki ne ~utijo prav nikakr{nih teàv. Inkubaciji sledi 2 do 10 dni trajajo~e, z nezna~ilnimi simptomi (vro~ina, gla-vobol, slabost, bruhanje, utrujenost, na mestu ugriza se pojavijo bole~ine) oven~ano obdobje. Pri nekaterih bolni-kih se v tem ~asu pojavijo vedenjske motnje, nespe~nost, strah in agresiv-nost, ki vodi v obdobje nevrolo{ke prizadetosti (traja od dveh dni do ene-ga tedna), ko poteka steklina v dveh temeljnih oblikah: v furiozni (s kr~i, delirijem in halucinacijami, pohitrenim dihanjem, pretiranim slinjenjem ter hi-drofobijo - strahom pred teko~ino, ki se poraja zaradi kr~ev v mi{icah grla in poìralnika in ob tem neznosnimi bole~inami pri pitju - kasneje pa tudi ̀ e ob pogledu na teko~ino) in paraliti~ni (ohromitev in motnje govora, po ne-kaj dneh tudi paraliza dihalnih mi{ic). Kljub razli~nim pojavnostim pa obliki nista strogo razmejeni in tako se tudi

v stadiju furioznosti pojavljajo razli~ne ohromitve. V zadnjem, od ni~ do {ti-rinajst dni dolgem obdobju se znaki stekline umirijo in za ~loveka nastopi koma, kateri sledi smrt zaradi odpove-di srca, kr~a mi{ice grla ali aspiracije. KAJ STORITI PO IZPOSTAVLJENI OKU@BIV primeru, da smo izpostavljeni ugri-zu kak{ne toplokrvne ìvali (pa naj bo to pes, ma~ka, veverica ali lisica), ki bi lahko predstavljala potencialno ne-varnost oku`be z virusom stekline, je dobro vedeti, kako ravnati v prvi sili. Mesto ugriza ìvali je priporo~ljivo sprati pod teko~o vodo in na ta na~in mehani~no odstraniti umazanijo, ki jo je ìval zanesla v rano, nato pa je rano priporo~ljivo namiliti z navadno milni-co, ki zaradi bazi~nega zna~aja oslabi oziroma uni~i ne pretirano odporen vi-rus. Po tej prvi samopomo~i pa je tre-ba zaradi morebitnega cepljenja nujno ~im prej poiskati osebnega zdravni-ka. Ta nas bo najverjetneje napotil v ambulanto za cepljenja v Zavodu za zdravstveno varstvo Maribor. ê nas je ugriznil doma~i ali znan pes, ga bo treba peljati na pregled k veterinarju. Da lahko ovrèmo sum na okuènost ìvali s steklino, bomo psa, ki ne kaè klini~nih znakov in ki je ugriznil ~lo-veka, v veterinarski ambulanti klini~no pregledali prvi, peti in deseti dan po ugrizu.POJAVLJANJE V SLOVENIJIêprav v vsakdanu (mediji, ob~a jav-nost) omenjanje stekline – razen v pri-merih izbruha bolezni - ni pogosto, se moramo zavedati, da dejansko stekli-na ni oddaljena ali davno odpisana bo-lezen. Prav nasprotno, po podatkih Ve-


terinarske uprave Republike Slovenije je bilo namre~ samo v prvih {tirih me-secih tega leta v Sloveniji ugotovljenih 40 primerov stekline, od tega 38 pri lisicah, 1 pri jazbecu in 1 pri neceplje-nem psu. Zavedati se tudi moramo, da ~eprav ima Slovenija odli~no preventi-vo pred to smrtno nevarno boleznijo s cepljenjem lisic in tudi psov in ma~k, pa se ob~ina Duplek le ne razprosti-

ra tako dale~ od obmejnega obmo~ja s Hrva{ko, kjer pa preventive v obliki cepljenja lisic ne izvajajo. Glede na to, da ìvali ne poznajo meddràvnih teri-torialnih meja, steklina zlahka prehaja tudi na na{e obmo~je.PREVENTIVNO CEPLJENJE PSOVNajuspe{nej{a v boju proti steklini pri hi{nih ljubljencih je preventiva oziro-ma vakcinacija psov. V Sloveniji je ce-

pljenje psov proti steklini obvezno in zakonsko predpisano. Psi morajo biti cepljeni, ko dopolnijo tri mesece staro-sti, nato pa se cepljenje (revakcinacija) ponovi enkrat letno, najkasneje 12 me-secev od zadnjega cepljenja.

Tanja USAR, dr. vet. med.Veterinarska ambulanta Usar, d.o.o.

Spodnji Duplek

VA[E MNENJEZAHVALAIskrena zahvala ~lanom gasilskega dru{tva Dvorjane za humano pomo~ - za{~ito strehe ob neurju 15. avgusta letos.[e enkrat hvala in vse lepo v novem letu 2009.

Druìna Golob iz Dvorjan

HVALA STRPNIM SOSEDOMDne 13. 9. 2008 so slovesno od-prli dolgo pri~akovano novo as-faltirano cesto na Kamen{~ak. Ob tej prilo`nosti se èlimo zahvaliti Ob~ini Duplek za financiranje ce-ste, {e posebej pa se zahvaljujemo Slavku Tkal~i~u in njegovi druìni za izkazano dobrosr~nost in potrpe`ljivost pri izgradnji ceste.Pri otvoritvi so sodelovali: z blago-slovom ceste dvorjanski ùpnik Ivan

Vodeb, s pesmijo mo{ki pevski zbor Dru{tva upokojencev Duplek in ljud-ske pevke KUD Brezner Ton~ek iz Ko-rene. Slavnostni govor sta imela ùpan ob~ine Duplek Janez Ribi~ in predse-dnica Dru{tva upokojencev Duplek Slavica Golob. Cesto so slavnostno

predali namenu ùpan Janez Ribi~, Slavko Tkal~i~ in Tinka Le{nik. Kljub slabemu vremenu se nas je zbralo kar lepo {tevilo in po slavnostni otvori-tvi smo se odpravili po novi cesti do druìne Le{nik, kjer je zabava trajala pozno v no~.

Druìna LE[NIK

Z otvoritve. Foto: Mitja Horvat

V STISKI SMO SREÂLI DOBRE LJUDITo poletje je na{a druìna obstala pred veliko oviro, ko smo se morali izseliti iz svojega doma. êprav je bila na{a stanovanjska hi{ka zelo skromna, je kljub vsemu bila na{ dom, kjer smo imeli streho nad glavo in toplo zave-tje. V poletnem ~asu, ko ve~ina druìn na~rtuje po~itnice, se je na{a ukvarjala s problemom, kako naprej in kje bomo ìveli.S tremi otroki in eno delavsko pla~o smo morali najti re{itev, dobro smo se

zavedali, da bo po poletni vro~ini prej ali slej pri{la hladnej{a jesen in nato mrzla zima. Kako naprej?Na sre~o je v na{em kraju veliko dobrih ljudi. In ravno to je namen tega pisma - da se zahvalimo tem posameznikom in na koncu dru{tvu, ki nam je pomaga-lo. Prvi, ki je bil pripravljen nekaj sto-riti glede na{e situacije, je bil Gorazd Kurnik. Ko je sli{al, kaj se dogaja, je to sporo~il svojima kolegoma iz Liste mladih ob~ine Duplek. Ker sta Bo{tjan Partlji~ in Vanja Maher ~lana Lovske druìne Duplek, sta takoj pomislila na stanovanje v lovskem domu v Ciglen-cah, o katerem je lovska druìna ̀ e ne-

kaj ~asa razmi{ljala, da ga da v najem zaradi izgredov in vandalizma okoli lovskega doma. Tako so se sre~ale na{e potrebe in èlja lovske druìne, da uredi razmere ob lovskem domu in najde dobrega skrbnika najemni{kega stanovanja, ki bo s svojo prisotnostjo prepre~il nadaljnje uni~evanje okolice lovskega doma. Dne 22. julija 2008 je Upravni odbor Lovske druìne Duplek sprejel sklep, da se stanovanje lahko da v najem. In mi? Neizmerno veselje je zavladalo v na{i druìni.Iskreno se zahvaljujemo vsem ~lanom Lovske druìne Duplek in stare{ini Du{anu Po{traku, da so nam zaupali


in oddali stanovanje. Sprejeli so nas odprtih rok in za to smo jim in bomo vedno ostali hvale`ni. Seveda zahvala velja tudi ~lanom Liste mladih ob~ine Duplek, ki so vse skupaj za~eli in nam pomagali, da smo kot druìna zaìveli

na naslovu Ciglence 43.Bliàjo se prazniki, ko se {e posebej zavedamo na{e sre~e in smo hvale`ni za to, kar imamo. S tem pismom smo se èleli za vse zahvaliti iz srca, ker bo prav zaradi teh ljudi na{a druìna za

praznike na varnem in toplem.[e enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam pomagali.

Druìna PRAVDI^

PRED NAMI JE DRUGI POLÂSâs neverjetno hitro te~e, komaj smo nastopili svetni{ke mandate, è smo na polovici. Zato je ~as za »vmesno poro~ilo« - bilanco, presek doseènega. [tiriletni mandat seda-njega sklica ob~inskega sveta je bil 2006 ambiciozno zastavljen. Precej nedokon~anih nalog je bilo prenesenih od prej. Kaj smo storili v teh dveh le-tih, je vidno. Bilo je malo ob~inskih sej in premalo koordinacije pred sejami. Prebili smo se do dràvnozborskih vo-litev, ko se je zamenjala vladna ekipa, in kako naprej?âkajo nas veliki projekti: prio-riteta vseh prioritet je vsekakor Dom starej{ih ob~anov Duplek, ki pa se ne premakne, kot bi pri~akovali. Ob~ina je izvedla postopek za spremembo prostorskega akta, vendar se zatika. Pred dobrim letom so v ob~inski upra-vi zapisali: »Kdaj se bo pri~ela gradnja doma za starostnike v ob~ini Duplek, je veliko odvisno od pripravljenosti la-stnikov zemlji{~ za njihovo prodajo.«. In {e izjave: »Ob~ina doma ne bo gra-dila sama…« Skrb za starej{e je treba sistematizirati (v ob~ini potrebujemo stalno slu`bo, – s primernimi kadri, ki bo skrbela za ostarele). Zastave in prapori v àlo-stnih trenutkih ob slovesu ne odtehta-jo in ne odvezujejo odgovornosti! Veliki projekti, ki nas ~akajo, so obno-va vrtcev in {ol. Velik zalogaj je inve-sticija v oskrbo z vodo in kanalizacijo - priklju~itev ~im ve~ gospodinjstev na ~istilno napravo v Dogo{ah, ureditev zbirnega centra za lo~eno zbiranje od-padkov - na lokaciji, ki ne bo sporna, ureditev kme~ke tr`nice Duplek (prido-bitev stalne lokacije in izgradnja), od-mera zemlji{~ za ceste in protipra{na ureditev cest po vsej ob~ini – nujne so ceste v Zimico, Duple{ki vrh, Koreno (sicer s pomo~jo dràve). Treba bo urediti turisti~no-rekreacijski center Drava, protipoplavni nasip (dràva),

da bi lahko stekli drugi projekti. Potrebni bodo obrtno-industrij-ska cona, trgovski center v Zgornjem Dupleku, ureditev prostorov za mla-de, prostorov za sedeè dru{tev v ob~ini Duplek (da bi sprostili prepo-trebni kapital, ki je blokiran v no-vogradnji). Tu je {e mega projekt z ve~namensko dvorano, prostori za VS Zgornji Duplek in Zimica. Razvoj kraja Vurberk - re{itev za vurber{ko {olo pred nadaljnjim propadanjem – najti primerno vsebino (za grajski kompleks menda {e te~e postopek). Zavarovanje kulturne dedi{~ine - ure-ditev muzejskih zbirk – zbirke Splavar-stvo v ob~ini Duplek, gasilski muzej v Koreni. Ureditev pokopali{~. Skrb za razvoj gospodarstva, kmetijstva, varstvo okolja. Gasilstvo – oprema za hitro re{evanje – nevarnost to~e, po-plave. Razvoj turizma in turisti~nih kmetij. Skrb za poseljenost kraji-

ne – dokon~no je prevladal koncept, da èlimo ostati prete`no kmetijska ob~ina. Poudarek na ekolo{kem kme-tovanju – kar postaja trend (~lovek se vra~a k naravi). Ob~ini Duplek ne uspe izterjati dolga od Mestne ob~ine Maribor, ki nam zadrùje velika sredstva. Na{i ob~inski prora~uni so sicer razvojno naravnani, vendar je premalo sredstev, da bi lah-ko vse omenjeno postorili v dveh letih. Potrebne so spremembe – novi pristop pri financiranju ob~in – sprememba zakona o financiranju ob~in. Pokrajin-

Upanje na dom se je starej{im v Lenartu uresni~ilo, kdaj se bo ob~anom v Dupleku? Foto: Franc Fras

Tr`nica v Gori{nici - ve~namenski prostor med ob~insko stavbo, cerkvijo sv. Marjete in dvorano. Foto: Franc Fras


ska zakonodaja - z majhnimi ob~inami se ve~ajo razlike. Ob~ine z dobrimi vodstvi se razvijajo, druge zaostajajo. Regije bodo spremenile sliko. Evropski denar se izteka - potrebno bo ve~je aktiviranje lastne pameti in mo`nosti. âs je, da politiko prevzamejo visoko usposobljeni ljudje. Lahko si samo èlimo, da bi novi vladi pod vodstvom Pahorja uspelo izbolj{ati pogoje za ra-

zvoj majhnih ob~in, kar je nameravala storiti Jan{eva vlada.Za drugi pol~as – do jeseni 2010, ki nam {e preostane, je smotrno, da re-aliziramo plane v skladu z mo`nostmi (brez ve~jega zadolèvanja) in pri-pravimo podlage, dokumentacijo in finan~ne projekcije - da bi lahko pro-jekti s polnim zamahom stekli v nasle-dnjem obdobju.

Lahko smo optimisti, kadri se menja-vajo, novi ljudje z novimi pristopi in razumevanjem prioritet na lokalnem in dràvnem nivoju prina{ajo nov za-gon. Trenutno stanje – bliàjo~a se finan~na kriza pri tem ne more biti iz-govor è vnaprej.Vsem ob~ankam in ob~anom èlim vesel boì~, zdravo in uspehov polno novo leto 2009!

Franc FRAS

MLADI DOPISNIKEKO IN ZDRAV NAÎN @IVLJENJAZ leto{njim {olskim letom smo se u~enci, u~iteljice in star{i iz Dvor-jan odlo~ili, da zavestno postori-mo nekaj za na{o naravo. Izdelali smo letni eko na~rt in se prijavili v Armalov sklad ter bili izbrani kot ena izmed Armalovih {ol. Prav tako je nastala ideja o Eku, ma-skoti, ki nas opozarja, obve{~a in ozave{~a. Na to temo so si u~enci zamislili in zapisali prav zanimive zgodbe. Kak{ne? Preberite.

EKO POGASI PO@AR V GOZDUMali Eko se je v svoji mali ko~i globoko v gozdu pravkar odpravljal spat. Pre-biral je {e gozdni ~asopis in od utruje-nosti zaspal. Ko se je naslednjega dne prebudil in {el na sprehod, je zasli{al gozdno policistko {ojo. V gozdu, v za-dnjem delu Vurberka, gori! Ko je Eko to sli{al, je br` stekel k potoku v bliìni. Napolnil je dve vedri in ju odnesel na Vurberk. Ker je bilo to premalo, je na-peljal {e cev za ga{enje. Veliko je bilo treba postoriti: pogasiti ogenj in re{iti ìvali. Nato so pri{li {e gasilci zaj~ki. Res ni bilo lahko. Ga{enje je trajalo kar 8 ur. Ko so ogenj pogasili, je Eko od{el domov in si oddahnil. Nato je nekdo potrkal na vrata. @ivijo, Eko, so ga pozdravile ìvali. @ivali so se pri{le zahvalit, ker Eko vedno tako lepo po-skrbi zanje. V njegovo ~ast so priredile zabavo.

Lu~ka KALIGARI^, 3. razred

EKO VIDI ONESNA@ENO REKOKo se je Eko zjutraj prebudil, je videl onesnaèno reko. Bil je zelo àlosten. Odlo~il se je, da jo bo o~istil. Ko je kon~al,

je od{el domov brat Ve~er. V Ve~eru je vi-del, da je bila reka è spet onesnaèna. Ponovno se je odpravil do reke. V njej je zagledal avto. Vendar ga sam ni mogel izvle~i iz vode. Zato je zaprosil za pomo~ gasilce. Ko so delo kon~ali, je od{el do-mov gledat televizijo.

@iga MULEC, 3. razred


EKO IN POTOK V GOZDUNekega dne je Eko od{el s svojimi prijatelji na sprehod. Ko so prispeli do potoka, so bili nad tem, kar so videli, zelo razo~arani. Zato so se Eko in njegovi prijatelji takoj lotili ~i{~enja. Vsi so bili zelo ponosni nase in veseli, ker je bilo vse spet ~isto. In ~ez tri dni so v potoku ponovno plavale ribice.

Julija VODAN, 3. razred

EKO RE[I HI[O PRED PO@AROMEko je bil zelo ponosen nase, saj je nekega dne pred poàrom re{il hi{o. [e pravi ~as je namre~ poklical gasilce, ki so ogenj uspe{no pogasili. Eko je gasilcem pomagal po-spraviti cevi in zloìti lestev. V zahvalo se je smel peljati v gasilskem avtomobilu vse do gasilskega doma.

Primo` URBANIJA, 3. razred

EKO RE[I @IVALIEko je {e leàl v svoji postelji, ko je skozi okno v gozdu zagledal divjega lovca, ki je lovil ìvali. Ker ga je to zelo razjezilo, se je odlo~il, da bo lovcu na-stavil past. Zato je nastavil mreò. Ko je lovec stopil nanjo, se je takole zavo-zlal, da se sam ni ve~ mogel re{iti. @ivali so se Eku zahvalile. Ko je Eko pri-spel domov, je zagledal presene~enje. Vse ìvali so mu namre~ pripravile zabavo. Zabava se je kon~ala {ele po-zno zve~er. In {ele nato je Eko utrujen od{el spat.

Avgust SAKEL[EK, 3. razred


NA[ EKOEko je od{el v gozd k ribniku igrat se z ìvalmi. Kmalu so se raz{li. Eko je od{el domov, prebral pravljico in legel spat. Ko se je zjutraj zbudil, je pozajtrkoval kruh, nama-zan s pa{teto. Po zajtrku se je vesel odpravil na igri{~e. Skupaj z ìvalmi so si podajali ògo. Ko je napo~il ~as kosila, se je poslovil in odpravil domov. Pripravil si je sla-sten zdrav obrok. Po kosilu se je odpravil v cirkus. Tam je sre~al veliko ìvali: slona, leva, tigre, tjulne, ka~e, opice in druge. Po predstavi je od{el domov. Doma si je umil zobke in se preoblekel v piàmo. V roke pa vzel knjigo Obuti ma~ek.

Sara KOVAÎ^, 3. razred

ZELENI PALÊK IN NJEGOVE PRIJATELJICE MARJETICESon~ni àrki so zbudili zelenega pal~ka. Stekel je ven in vpra{al svojo prijateljico marjetico, ali bi na zelenem trav-niku priredili zabavo. Marjetica se je strinjala. A najprej morava narediti vabila, je spomnila Eka. Marjetica je iz-delala vabila, pal~ek pa jih je raznesel prijateljem. Vsi so se zbrali na zelenem travniku in se zabavali. Marjetice so plesale, ~ebelice so se lovile, muhe so se skrivale, pti~ki so peli, metulj~ki so letali s cveta na cvet, pikapolonice so pripovedovale sme{nice, zeleni pal~ek pa je igral na kitaro. Med zabavo je pa~ tako, da se vse razme~e. Tako je bilo tudi tukaj. Zeleni pal~ek je dejal, zdaj bomo pa po-spravili travnik. Ko so ga pospravili, so se prijatelji zahva-lili zelenemu pal~ku za sijajno zabavo in od{li domov.

Sara GRADI[NIK, 3. razred

NEKDAJ NISO POZNALI BANANZa intervju sem prosila svojo ba-bico Metko Topolovec. Ko sem jo spra{evala o kraju, kjer se je rodila, in o njenem otro{tvu, sem spozna-la, da je bilo ìvljenje neko~ precej druga~no kot sedaj. Iz intervjuja sem izbrala najbolj zanimive odgovore.

Rodila si se doma, v Ko{akih, kak{en je bil ta kraj v ~asu tvojega otro{tva?

Hi{a, v kateri sem se rodila, in sosedova hi{a, v kateri ni bilo otrok, sta stali na hri-bu ob robu gozda, naokoli so bili sadov-njak, travnik in veliko polje. Ker je bila v bliìni Opekarna Ko{aki, je bilo na drugi strani ceste delavsko naselje. Tam je bilo veliko otrok, zato sva se z bratom rada potepala.

Ali ste takrat imeli televizor? Ste po-znali sladkarije, banane in ananas? Ste obla~ila izdelovali doma ali ste jih kupovali?Moja mama je bila zelo spretna, zato je ve~ino pletenin in obla~il, vsaj zame, na-

redila sama. Televizijo sem prvi~ videla, ko sem obiskovala tretji razred, ~rno-be-lo, seveda.Ananasa in banan nismo poznali, smo pa poznali bonbone in lizike. ê pa tega ni bilo pri hi{i, smo namo~ili kruh v vodo, nato pa {e v sladkor. Pa tudi doma~e mar-melade je bilo vedno dovolj.

Koliko vas je bilo v druìni in kako ste se razumeli?Bili smo {tirje. Babica, mama, brat in jaz, ob~asno pa nas je obiskal o~e.Razumeli smo se dobro, le z bratom sva se v~asih zravsala.


Ali si imela veliko prijateljev? Ste se skupaj igrali ali hodili drug k drugemu na obiske? Kaj ste se igra-li?Imela sem veliko prijateljev. Najraje smo igrali nogomet in tudi {olo, ristanc, pi-smo, gobico, pol`ka in letalo. Od tega smo imeli vedno uni~ene ~evlje, saj smo brcali kamen~ke v polja.Igrali in plesali smo tudi »Rde~e ~e{nje«, »Belo lilijo«… Tudi obiskovali smo se.

Kam si hodila v osnovno {olo, kak{na pravila so veljala tam? Kako si potem nadaljevala {olanje?[tiri leta sem hodila v Osnovno {olo Ko{aki, nato pa v Osnovno {olo Franca Rozmana - Staneta v Mariboru, v obe {oli sem se vozila z avtobusom. [ola je bila zelo druga~na kot sedaj. U~itelji so bili

stro`ji, v {oli ni bilo tako spro{~enega vzdu{ja, nekateri u~itelji so nas v~asih zlasali, udarili ali v nas vrgli kak predmet, najve~krat klju~e. To so po~eli predvsem starej{i u~itelji. U~enci so tudi morali stati v kotu.

Kak{ne {olske potreb{~ine ste ime-li, kaj ste se u~ili?Pisali smo s ~rnilom in peresnikom. Upo-rabljali smo pivnike. Predmeti so bili pribli`no taki kot danes.

Ali si morala pomagati pri opravi-lih, kaj si morala po~eti?Nismo imeli kmetije, torej sem pomaga-la pri pospravljanju in nosila sem vodo iz studenca, saj se je takrat pralo {e na roke.

Ste imeli kak{no doma~o ìval?Vsak je imel svojo ma~ko in je tudi skrbel za njo.

Ali si imela veliko prostega ~asa? Kak{ni so bili tvoji hobiji?Imela sem veliko prostega ~asa. Moj najve~ji hobi je bilo potepanje in igranje z vrstniki. Starej{a ko sem bila, bolj sem se igrala z mlaj{imi, bila sem njihova ‘’u~iteljica’’.

Za konec pa, ali se ti zdi, da so tudi otroci druga~ni, kot so bili v~asih? Zakaj?Ja, zelo druga~ni so. Danes so otroci bolj samozavestni, spro{~eni, imajo ve~je zahteve (ni skromnosti). To je lahko pozi-tivno, ~e je v mejah.

Barbara PLAZAR, 8. r., O[ Korena

[PORTNI DAN V OKOLICI KORENEV torek, 7. oktobra, smo imeli {portni dan. Zbrali smo se pred {olo ob osmih, se zaloìli s hrano in u~enci predmetne stopnje (od 6. do 9. razreda) smo jo mahnili proti Vurberku, kjer smo na po-lovici poti zavili levo proti Grajen{~aku. Vmes smo malo po~ivali, boàli ljubkega psi~ka in se vrnili zadovoljni v Koreno.

Ana [TUBER, 7. r., O[ Korena

Ko nam je u~iteljica razdelila malico, smo krenili na pot. êprav je bilo na-porno, smo se zabavali, pogovarjali in {alili. Vmes smo se dvakrat ustavili, da smo se okrep~ali in si napolnili bateri-je. Na cilju v Grajen{~aku smo se naje-dli in s so{olkami smo si izmenjavale slike in fotke na mobitelih. Ker smo bili spet polni energije, smo se vra~ali. Na poti smo si tudi zapele. êprav so nas nekateri najprej ~udno gledali, so se nam potem nasmejali. Mladina pa~. :)

Pia KOVAÎ^, 7. r., O[ Korena

Ob 8.uri smo se odpravili proti Grajen{~aku. [li smo po gozdu. Meni je zelo ugajalo, saj smo lahko uporabljali telefone in smel sem obiskati svojega strica Branka. Videl sem tudi bratran-ca Borisa. Vrnili smo se kar hitro. Na igri{~u nam je u~iteljica dala liste z na-potki za naslednji dan.

Alen PRAVDI^, 7. r., O[ Korena

V torek, 7. 10. 2008, smo se zbrali u~enci od 4. do 6. razreda pred {olo. Dobili smo malico. Z mojimi so{olci smo hodili spredaj, takoj za nami 5. razred, za njim 4. razred. Z nami so bili u~itelji: Ljudmila [enekar, Simona Lovrec, Nata{a Naraglav Turk in Tone Djuran. Odpravili smo se v Voli~ino. Najprej smo hodili po asfaltu, nato pa po gozdu. Punce smo »visele na mobijih« oz. blueetooth in si po{iljale slikice. Fan-tje pa so se pogovarjali z u~iteljem. Po poti v gozdu smo nabirali kostanje in videli tudi gobe, ampak jih nismo pobirali. Druìli smo se tudi s petim razredom. Ko smo pri{li iz gozda, je po cesti zelo drselo, lahko bi rekli, da je postala drsali{~e. Ustavili smo se pri klopcah in mizah, ampak je bilo vse mokro. Tam smo pojedli sendvi~e in popili malo soka. Od{li smo naprej. Ve-liko smo se pogovarjali. Pri{li smo do igri{~a v Voli~ini. Igrali smo nogomet. Ana je dobila rde~i karton in ni smela ve~ igrati. Nato so pri{li drugi otroci na igri{~e in odpravili smo se nazaj proti na{i {oli. Na poti smo sre~ali nekaj psov, vsi so bili sr~kani. Po gozdni poti smo iska-li kostanje. Na igri{~u smo dobili ob-vestila za v ~etrtek, ko bo predstava v dvorani. âkali smo na avtobus. In tega pohoda je bilo konec …Edina posledica tega pohoda je bila, da so nas bolele noge.

Ur{ka LICUL, 6. r., O[ Korena

Na poti so nas »pozdravile« te zanimive»face«.

Na pol poti smo omagali.

Bo{tjan je poboàl doma~ega konji~ka.


[PORTNI DAN NA POHORJUBil je lep jesenski dan, kot naro~en za pohod v hribe. Pa smo jo mahnili na Pohorje.Iz Korene smo se odpeljali z dvema av-tobusoma. Mlaj{i so {li z Ledine do Tri-kotne jase, pa so malo za{li. Da so na{li pot naprej, so se okrep~ali, prestra{en pa ni bil nih~e. Po~itek so izkoristili za nabiranje kostanjev, u~iteljice pa so se »orientirale«. Ta ~as pa so se »mu~ili« ta veliki, ki so {li do ko~e Luka.V ~etrtek, 16. oktobra, smo se zbrali pred dvorano v Koreni. Ob 7.30 smo se z dvema avtobusoma odpeljali pod Pohorje. Napotili smo se po vzpetini. Bilo je strmo, a smo hoteli pokazati, da imamo kondicijo. Vmes smo se usta-vili, da smo malicali. Na cilj smo pri{li utrujeni in zardelih obrazov, a vseeno ponosni, da smo zmogli. Ko je veter razna{al liste z dreves, smo jih lovili. Potem pa smo se spomnili, da je listja dovolj na tleh, pa smo se razigrano ob-metavali z njim. Na poti navzdol smo si zadovoljno prepevali. Tega {portne-ga dneva res ne bom kmalu pozabila.

Patricija [KOFI^, 7. r., O[ Korena

Trikotna jasa. Treba se je okrep~ati po napornem »vzponu«.

Vi{ek energije je treba pokuriti. ̂ e {e ni snega, pa upora-bimo listje.

Na{ drugi {portni dan je bil pohod na Pohorje. Po odhodu iz Korene smo kar hitro prispeli. No, ne {e na vrh, saj je bilo treba premagati kar lepo strmi-no. Na tleh je bilo kame-nje in listje. Nekateri so hiteli v hrib, si pomagali, da so se dràli za roke ali pa za torbe. Med potjo so se pogosto sli{ali vzdi-hi: »O, noge me bolijo! Ni mi ve~! Je {e dale~?« Kon~no na cilju. Po~itek je bil pravo olaj{anje. Po premoru smo se vra~ali v dolino. Drselo nam je in mislim, da je la`je hoditi v hrib. Ustavili smo se {e na Trikotni jasi. Nekateri so uprizorili pravo bitko z listjem. êprav nisem sodelovala, jih je bilo za-nimivo opazovati. Potem pa {e pot do vzno`ja, kjer smo po~akali na avtobus. Bilo je lepo, tudi naporno, ampak va`no je, da je do-bra dru`ba in zabava.

Jana KOPRIVNIK, 7. r., O[ Korena

PRVI TABOR TABORNIKOV O[ KORENAV petek po pouku smo imeli taborniki na{e {ole svoj prvi tabor. Vsi smo bili polni pri~akovanja. Ko smo pri{li, smo postavili {otore v telovadnici. Potem smo pri`gali taborni ogenj, razloìli taborni{ka pravila…Nato pa na delo. Najprej smo si izdelali duhce, zatem smo se razvrstili v razli~ne delavnice. Jaz sem izrezoval bu~o. Po kon~anih delavnicah smo se okrep~ali s hrano in pija~o. Bu~e smo postavili pred vrata telovadnice in po~akali na prihod star{ev. Ko so pri{li, smo jim razkazali na{e izdelke, vsakemu smo dali slamico z netopirjem. Postregli smo jim s kosta-nji, ~ajem in dobro voljo.Na igri{~u smo igrali nogomet. Potem smo se umaknili, saj so pri{li starej{i igrat ligo.êz ~as so star{i za~eli odhajati. Ko so

vsi od{li, smo igri{~e za sabo pospravili in od{li v telovadnico. Tam smo is-kali skriti zaklad. Vsak je prebral listek z navodili, ki mu je bil namenjen. Na koncu smo dobili darila. Jaz sem dobil pre~udovit hranilnik pujska Pipija. Darilo je priro~no, saj bom v njem hranili denar za tabornike. Taborniki so var~ni. Kmalu smo od{li spat. Zjutraj smo vse pospra-vili in pojedli zajtrk. Po~asi so za~eli prihajati doma~i »taksiji«.Vse mi je bilo tako lepo, da bi vsak vikend preìvel v dru`bi tabornikov.

Matja` [TURM, 6. r., O[ Korena

V petek, 24. 10. 2008, smo se zbrali v telovadnici z vso opremo za taborjenje. Takoj smo postavili {otore in se za~eli igrati. U~iteljica Anica nam je pripravi-

la veliko zanimivih delavnic. Izdelovali smo duhce, vampirje, zapestnice, izre-zovali bu~e, iskali skriti zaklad.Nato so za~eli prihajati star{i. Ogledali so si na{e izdelke, zatem pa so nam na {olskem igri{~u spekli kostanje. Neka-teri u~enci smo igrali nogomet, drugi so se lovili. Bilo je zelo »cool«.

Nejc BEBER, 5. r., O[ Korena


V petek smo taborili v {olski telova-dnici. Najprej smo si postavili {otore, nato pa izdelovali razli~ne izdelke. Ob {estih so pri{li star{i. Skupaj smo od{li

na igri{~e, kjer smo si pekli kostanje. Ko so star{i od{li, smo se vrnili v te-lovadnico. Tam smo se {li igro iskanje skritega zaklada, ki smo ga tudi na{li.

Potem smo zaspali.

Martin JENU[, 5. r., O[ Korena

Foto: Anica Vidovi~

VARNOSTNI DAN NA PODRU@NICI DVORJANEtorek, 21. 10. 2008, smo na podru`ni~ni {oli Dvorjane izve-dli varnostni dan v sodelovanju z re{evalci nujne medicinske pomo~i Maribor, policisti Policijske posta-je I in gasilci prostovoljnega gasil-skega dru{tva Dvorjane. Za izved-bo zanimivega, pou~nega in hkrati zabavnega dne vsem sodelujo~im {e enkrat hvala.

U~enci in u~iteljice {ole Dvorjane

V torek smo imeli naravoslovno-var-nostni dan. Zbrali smo se v {oli in se pogovorili, kaj se bo dogajalo.Najprej nas je obiskal re{evalec z avtom in motorjem. Nato smo {li na malico. Po malici je pri{la policija s kombijem. Nato smo se odpravili do gasilskega doma. Tam smo preizkusili neprebojni jopi~ in oro`je. Ogledali smo si policij-ski kombi in merili hitrost vozil.Ob petih popoldan smo pri gasilskem domu imeli kostanjev piknik. Dokler niso vsi pri{li, smo se igrali. Nato smo delali stra{ila in pekli kostanje. Gasilci so nam pokazali gasilsko opremo in nas po~astili s kokakolo.

David GOLE, 4. razred

Otro{ka radovednost. Le kaj vse skrivajo v teh kov~kih?

V torek smo imeli varnostni dan. Zju-traj so pri{li re{evalci, da bi nam pred-stavili svoje delo. êz nekaj ~asa je pri{el tudi re{evalec na motorju. Po-kazal je, kako merimo sladkor v krvi. U~iteljico Brigito je pi~il v prst. Potem smo od{li noter na malico. Po malici so nas è pri~akali policisti. Pokazali so nam policijsko kolo in avto. êz nekaj ~asa smo od{li po~asi proti {oli. Sre~ali smo radar, policist je ustavil gospoda, ki mu je moral pokazati vozni{ko do-voljenje, prvo pomo~ in trikotni znak. Zelo je bilo zabavno. Popoldan smo pri{li na kostanjev pi-knik. Delali smo stra{ila in pekli kosta-

nje. Gasilci so nam pokazali gasilski avtomobil. Igrali smo se in smejali, star{i in u~iteljice pa klepetali. Zve~er smo se poslovili in od{li domov.

Lara PEKLAR, 4. razred

V torek so na obisk pri{li re{evalci in policisti. Imeli smo naravoslovni dan.Najprej je pri{el re{evalec s kombijem. Predstavil nam je opremo in tudi svoje delo. Lahko smo {li v kombi in si vse ogledali. êz nekaj ~asa je pri{el tudi re{evalec na motorju. Tudi on nam je vse predstavil. U~iteljico je pi~il v prst in ji izmeri krvni sladkor. Po malici so pri{li trije policisti, med njimi je bila


tudi policistka. Od{li smo h gasilske-mu domu. Tam so se nam predstavili in povedali so nam, kaj delajo v slu`bi. Lahko smo {li v policijski avto. Videli smo, kak{en je prostor, kjer prevaàjo roparje. Tudi tja noter smo lahko {li. Ko so kon~ali predstavitev, se je pri-peljal radar. Policist je ustavil en avto. Voznik je moral pokazati vozni{ko in prometno dovoljenje ter prvo pomo~. Ker je bila samo {ala, je lahko gospod nadaljeval vo`njo. Bil je ~as za kosilo in odpravili smo se proti {oli.Popoldan smo {li na kostanjev piknik. Tam so se nam predstavili {e gasilci. Jedli smo kostanje, se lovili in izdelo-vali stra{ila.

Nika TURK, 4. razred

Tudi v gasilskem avtu je bilo zabavno. Le katero stra{ilo bo lep{e?

LU^KE V OÊH SPET @ARE KOT VSAKO LETOVtisi s predstave Medvedje sanje in bazarja Korenjakov – Korena, 26.11.2008

Zadovoljni, veseli otroci, prazni~no vzdu{je pa tudi sejem bil je ìv.Na{e Korenjake sta obiskala lisica Da-rinka in medved Gundi.Si predstavljate, kaj vse bi zamudili, ~e bi prespali najlep{i ~as v letu? Ne bi okusili slastnih medenjakov, doìveli topline praznikov, okraskov in odvija-

nja daril. Ne bi plesali okrog drevesca in priìgali iskric. Vse te skrivnosti sta Gundi in Darinka skozi zabavo, pesem in smeh pribliàla na{im najmlaj{im. Tako so na svojstven na~in doìveli po-men praznikov in njihov ~ar. In ugoto-vili, da so prazniki lep{i kot katerekoli medvedje sanje.

Gundi (desno) ni imel pojma o praznikih, {e dobro, da pozna Darinko

vsi so mu razlagali …


Po predstavi se je vzdu{je stopnjevalo, glasba in ples sta bila neizogibna.

zabava s pravlji~nimi junaki bim, bam , jingle bells, itn…

… to je to …

… pa {e pri bolj{i svetlobi …

… in nad vse prijazne prodajalke

povpra{evanje, ponudba, cena in pa seveda recesija

gastronomsko –degustacijski koti~ek

Sledil je bazar – prodaja izdelkov, okraskov, spominkov. Plod domi{ljije in ro~nih spretnosti, na{ih otrok, njihovih star{ev in delavcev vrtca.

Vsem, ki so sodelovali ali kakorkoli prispevali k uspe{ni izvedbi se zahvaljujemo.V prihajajo~em letu vam `elimo, zdravje, dobro letino in lepo vreme.

Vrtec KorenjakiFotografije: Andrej Turk


PRAVLJICA@ivela je ledena po{ast, ki si je sr~no ledeno èlela prijatelja. Bila je osamljena. Tudi sama se je za-bavala, vendar v srcu ~utila praznino. Nikogar ni imela. Nekega dne, ko je pihal ledeni veter in nosil sneg v da-ljavo, je po{ast delala kepe za svoj recept sne`nega sladoleda. Dràla jih je è ogromen kup, in ko je è hodi-la po poti do doma, se je spotaknila ob korenino velikega hrasta in padla tako, da so se kepe pri~ele kotaliti na vse strani. Lovila jih je po snegu, in ko je è skoraj vse ulovila, je zagleda-la, kako se najve~ja in najlep{a kepa kotali proti prepadu. Po{ast je tekla, kolikor je mogla, in re{ila kepo. Ker je bila kepa takooo velika, jo je nosila po hribu navzgor in navzdol in pripeljala jo je do vasice. Bila je tako lepa, da je po{ast kot hipnotizirana strmela v hi{ice, okra{ene z lu~kami. Tam jo je na{la deklica Sanja. Bila je zelo prijazna in skrbela je zanjo. Obe sta si èleli najti prijatelja. @elja se jima je uresni~ila.

Taja WEINGERL, 6. a

INTERVJU Z BRITNEY SPEARS (KAR PO MOBILNIKU)Maja: Kako se po~utite sedaj, ko ste se vrnili?

Britney: Kar dobro in rada bi se zahva-lila vsem, ki so mi pomagali pri zdra-vljenju.Maja: Va{a pesem Womanizer je osvo-jila vse glasbene lestvice, tudi meni se zdi zelo dobra.Britney: Hvala in resni~no sem presene~ena, da sem se komaj vrnila in è osvajam vse vrhe.Maja: Na podelitvi nagrad MTV-ja ste dobili tri nagrade.Britney: Ja, res je in sem res presre~na za vse te nagrade.Maja: Kaj pa va{ otrok? Na podelitvi nagrad MTV-ja ste medijem rekli, da se boste borili za otroka, pa ~e boste mo-rali z najvi{je stolpnice sko~iti.Britney: In to bi tudi storila, ker mislim, da sem zaradi zdravljenja pripravljena na otroka. Borila se bom resni~no do smrti.Maja: Hvala za informacije, in to kar po mobilnem telefonu.Britney: Kaj je è konec?(smeh) Bral-cem v mojem imenu sporo~ite, da so oni edini razlog, da sem se vrnila na glasbeno sceno.

Maja LEDENIK, 6. a

ZIMSKA PRAVLJICANeko~ je ìvela veveri~ka Lili, ki je na-birala le{nike za zimo.Nekega dne pa je za~elo sneìti in mala Lili ni na{la poti domov. Tava-la je po gozdu in klicala svoje bratce in sestrice, a se ji ni nobeden oglasil,

ker je bila è dale~ od doma. êz ne-kaj ~asa je prispela do hi{ke, v kateri sta ìvela bratec Tine in sestrica Tina. Prav takrat pa sta se igrala pred hi{o in zagledala veveri~ko. Ker je bila malo po{kodovana, sta za njo skrbela celo zimo. Ko je veveri~ka ozdravela in je pri{la pomlad, se je vrnila domov k svojim sestricam in bratom in vsi so ìveli sre~no do konca svojih dni.

Jasna [KOFI^, 6. a

BO@IÊKBil je boì~ni ve~er.Anej je nestrpno pri~akoval Boì~ka. Pri`gal je radio in poslu{al novice. Na-enkrat je sli{al po radiu, da se je Boì~ek ponesre~il, ko je s sanmi potoval proti Veseli vasi. Anej se je spomnil, da je to njihova vas, in postal zelo àlosten, saj ne bo dobil daril. Ves ̀ alosten je {el spat, in ko se je naslednje jutro zbudil, je pod boì~nim drevescem na{el dari-la. Bil je presre~en. Potem je na rde~em darilu na{el listek, na katerem je pisalo: »BO@IÊK VEDNO OBDARI PRIDNE OTROKE, PA ÊPRAV BO MORAL POTOVATI PE[.«

Ur{ka KRAJNC, 6. a

IZPOD PERESA NA[IH BRALCEVBO@I^NO DARILOFantu se ~as nikakor ni premaknil, ko je pri~akoval, da se bosta star{a vrnila iz slu`be. Obdan s samoto je premi{ljeval:»Oh, kako trapasto je biti sam. Sicer pa, saj nisem sam. Imam televizijo, ra~unalnik, avtomobil~ke, pli{aste igra~e, lego kocke, slikanice in mnogo drugega.« »Risanke na televiziji so dolgo~asne,« je pomislil. Nekaj ~asa se je zanimanjem igral z ra~unalnikom, pa mu je kmalu po-stalo trapasto. Tedaj je vzel iz {katle

avtomobil~ke na daljinsko upravlja-nje. Ni trajalo dolgo, ko se je tudi teh naveli~al in zabrisal vse skupaj. Zamahnil je z roko, se popraskal po bradi, zazrt proti vratom ter hripavo, skoraj jokajo~e tarnal:»Vsega sem se naveli~al. Vse mi je tra-pasto. Imam o~ka in mamico, pa ven-dar ju nimam, ker nimata ~asa, da bi bila ob meni in se pogovarjala z me-noj.«Kon~no je le za{krtal klju~ v vratih. »Hej, o~i. Ti si?« se je razveselil sinko in mu sko~il v objem.O~ka ga je poboàl po sku{tranih la-seh in ga za hipec stisnil k sebi, toda

è v isti sapi je rekel:»Jan, si naredil nalogo?«»Sem. V {oli, pri varstvu.« je bil kratek mali. »Pojdi se u~it! Saj ve{, da {ola ni igra in prvi razred je najte`ji.«Navihanec se je namuznil, namer-no presli{al o~etov nauk in nagajivo vpra{al: »Se gre{ z menoj igrat monopoli?« »Pri miru me pusti! Utrujen sem. Saj ve{, da imava z mamico firmo. Mnogo skrbi in dela imava … pa saj poba tega {e ne razume,« je pomislil in so~asno vihravo iskal daljinski upravljalnik.»Salamensko, kam si ga spet vtaknil?«


»Kon~no sem ga na{el,« je rekel in se zvalil v usnjen naslanja~ ter buljil v ekran.Mali pa je vztrajno ropotal: »Kdaj pa bo pri{la mamica?«Zaùgal mu je s prstom in ga znova priganjal k zvezkom: »Ne moti me ve~! Pojdi …«»O~ka, mi pove{ pravljico? »Nimam ~asa. Umij se in pojdi spat!«Fant je uàljen stekel v svojo sobo. Iz-pod kupa igra~ je izvlekel pli{astega medveda in ga stisnil k sebi. Zaspan~ek mu je kmalu zaprl veke in v trenutku je bil v pravlji~ni, sanjski deèli, v kateri je sre~al Boì~ka s polno ko{aro daril. V otro{ko sobo je stopila mamica in previdno pri`gala lu~.Tedaj se je de~ek predramil, si pomel o~ke in za~udeno zrl v mamico, ki se je pravkar sklonila k njemu in mu za{epetala:»Klicala je babica, da naj jutri pridemo na boì~no ve~erjo k njej.«O~ke so se mu od sre~e zaiskrile kakor lu~ke na boì~ni jelki in njegove ustni-ce so se risale v nasme{ek.»Juhu! Pri babici se bom lahko pogo-varjal s {tirino`nimi prijatelji. Ona ima ku`ka, muco, zaj~ke, koko{ke in ov~ko. Bere, pripoveduje mi pravljice in otro{ke zgodbice.« Na obzorju se je risalo lepo jutro, ivje na drevesih je z vsem sijajem kazalo zimsko idilo. O~ka je previdno odpe-ljal sinka proti vasici, kjer v skromnem domu ìvi mati njegove soproge oziro-ma babica njunega sinka.Jan je bil v avtomobilu od radosti ne-miren in razigran, kar naprej je nekaj spra{eval. O~e je bil zatopljen v svoje misli in skrbi. Tu in tam mu je le na hitro in kratko odgovoril. »Priden bodi in povej babici, da se bomo videli zve~er. Mudi se mi. Ni-mam veliko ~asa.« Jan je sko~il iz avta, jo urno ucvrl k babici v kuhinjo in z vso naglico zdrdral o~etovo naro~ilo:»Saj sem si mislila, da ne bo imel ~asa. Oh, to ve~no drvenje …«Pogledala je v pe~ico, od koder so se {irile prijetne vonjave po orehovi po-tici.»Babi, ti lahko kaj pomagam?« Na mizi je imela pokrito testo za pi{kote. Testo je razvaljala na primer-no debelino in vnuka br` zaposlila.»Babi, kako sem vesel, da ti lahko po-magam.« Z model~ki je Jan oblikoval razli~ne fi-

gurice, kot so zvezdice, lunice, son~ki ... Babica pa jih je polagala v nama{~en peka~ in dajala v pe~ico ter skrbno pa-zila, da se kaj ne zape~e.Ko je bilo vse drugo postorjeno, sta pri~ela okra{evati jelko. Ob tem pa sta se veliko pogovarjala. »Ve{, Jan, sedaj v sodobnem ~asu je vse druga~e, kakor je bilo mojem otro{tvu. Boì~ni ve~er smo otroci preìvljali kar se dá prijetno in nepozabno.« Babica je odprla predal, od koder je izvlekla staro, nekoliko zapra{eno, zbledelo {katlo. V njej so bili spra-vljeni starinski okraski najrazli~nej{ih oblik: kroglice, trobentice, pi{~an~ki, golob~ki, veverice s ko{atim repkom in beli angel~ki. Jan je previdno jemal v roke vsako po-samezno bombico in jih radovedno ogledoval. Narejene so bile iz tankega barvnega stekla. Nekaj stvari je zob ~asa è tako hudo na~el, da bi se lahko z malo mo~nej{em dotikom zdrobile. Kakor so to po~eli neko~, sta v zlat in srebrn papir ovijala orehe. Med drugim sta na drevesce obesila tudi z zlato in srebrno barvo pobarvane smrekove storè. Preko okraskov in vej sta raz-potegnila svetle~e angelske laske. Na-zadnje sta postavila {e jaslice, ki so bile skrbno shranjene v posebni {katli. Iz nje je z vso ne`nostjo vzela poru-menel, ob vogal~kih malo oguljen list papirja, na katerem je pisalo:

JASLICEKje leìte zapra{eni, vi pastir~ki jutrovski?Stavi kdo vas v mah zeleni,ko se v sveto no~ mra~i …

Jan je babi~inemu branju pozorno sle-dil in rekel: »Lepa pesmica!« Ni treba posebej poudarjati, da se je babica spomnila tudi na zvestega, vda-nega ~uvaja. V posodo je vsula slasten pribolj{ek, ìval pogladila in rekla: »Naj ti tekne prazni~na ve~erja.« »Babi, mi bo{ {e enkrat povedala, od kod si ga prinesla?« »Natanko pred letom dni, ko sem se vra~ala od polno~nice, sem zasli{ala ~udne glasove v obcestnem jarku. Usta-vila sem se in pogledala. Ubogi kuà. Leàl je v jarku, la~en, premraèn in sestradan. Dvignila sem ga v naro~je in odnesla domov. Ko si je opomogel, je hitro navezal prijateljske stike z vse-mi ~lani ìvalske druìne. Ma~ek je bil

sprva nezaupljiv. Zdaj sta z Oskarjem prava prijatelja. Ve{, Jan, v prazni~nih dneh, ko se ima ve~ina ljudi, razen redkih izjem, neizmerno lepo v svojih toplo ogrevanih domovih, àl pozabijo na svoje ìvali, ki zaradi pokanja s pe-tardami iz strahu pobegnejo, tavajo in nikoli ne najdejo ve~ svojega stalnega bivali{~a,« je z globokim so~utjem in bole~ino v srcu pripovedovala babica.»Ubogi ku`ki in muce,« je vzdihnil Jan.»Neko~ je bil boì~ pravi druìnski pra-znik, ~as svetlobe in miru. Sedaj v so-dobnem ~asu po to pokanje tudi meni para ìvce. Zato le pazi, da ne pride {e tebi kaj tak{nega na um,« mu je strogo ukazala babica.Mlada sta bila to~na, kar je babico zelo razveselilo. Jan je planil k njima in kot navit pri~el pripovedovati, kaj vse sta z babico po~ela ~ez dan, in radostno vzkliknil: »O~i, mami, pri babici je zares lepo!«Po dolgem ~asu je bila druìna zbra-na pri bogato obloèni mizi. Ob soju sve~e so `venketale `lice. H~i in zet sta hvalila babi~ino izvrstno doma~o hrano. Nato~ila je kapljico z doma~ih brajd, ki jo je skrbno pridelala doma. Dvignila je kozarec in nazdravila:»Zdaj ga spijmo {e na zdravje vsem ljudem, ki so bolni, osamljeni in nima-jo nikogar! Bog ìvi vse ljudi!« »Kaj pa Boì~ek? Je prinesel darila pod drevesce?« »Dragi moji, ko bomo pri`gali vse iskri-ce na jelki, si lahko vsak nekaj zaèli, a èlja naj ostane skrivnost.« Mol~e so zrli v iskrice. V njegovih o~eh je bilo zaznati skrito èljo:Zatem se je pri~elo odvijanje daril. V vsakem zavitku je bilo napisano ime. Pri odpiranju daril so opazili, da je babica s svojimi marljivimi spretnimi prsti za vsakega spredla in spletla iz volne njene ov~ke. Babica je dobila za darilo usnjene rokavice. Jan pa je v majhni {katli na{el napravo, s katero jo bo lahko v vsakem trenutku klical.»Juhu, to pa je ta pravi mobi!« Nazadnje je babica pritisnila na gumb na radiu, od koder so prihajali ubrani glasovi, ki so jim polnila srca. Pridruìli so se ne`nemu petju in skupaj zapeli tisto staro pesem Sveta no~ …»Sedite {e malo, da kak{no re~emo,« je rekla babica. »Hvala za vse lepo in dobro! Mudi se nam k mojim star{em. Te`ko nas


pri~akujejo.« Tedaj se je hudomu{no vme{al mali:»O~i, kaj vama Boì~ek ni prinesel ~asa? Napisal sem mu pismo in prosil, naj tebi in mamici prinese darilo, ki se imenuje ~as.«Odrasli so se za hip zamislili in spogle-dali, a so se kljub temu pri~eli posla-vljati. Babica je svoje drage pospremila do avta.

V zraku je di{alo po snegu in v ti{ini boì~nega ve~era se je razlegal glas zvona iz farnega zvonika.Mali pa se je v hipu ustavil, pokazal s prstkom proti nebu in rekel: »Poglejte, tam gori na nebu se vozijo oblaki, ki ri{ejo Boì~ka …« V fanto-vem glasu je bilo ~utiti, da bi rad bil le {e kratek trenutek v babi~ini dru`bi. »Gremo, gremo,« je priganjal o~ka. Br`

so posedli v veliko limuzino in odrinili v no~. Jan, ki je sedel zadaj, je zaprl o~i in tiho premi{ljeval o vsem lepem, kar je doìvel ob praznovanju. Spra{eval se je, ali se mu bo velika èlja zares iz-polnila.

Angela FUJS

VO[ÎLO

Vesel boì~, zdravo in uspehov polno novo leto 2009!

êstitke ob dnevu samostojnosti in enotno-sti, 26. decembru!

Franc FRASLista za prijazno ob~ino Duplek

@elimo vam mirne in vesele boì~ne praznike ter sre~no in uspe{no novo leto 2009.

Zahvaljujemo se vsem, ki ste nas podprli na volitvah. Prav tako velja zahvala vsem, ki ste

podprli »levi troj~ek«.

Ob~inski odbor LDS DuplekDu{an Ahej, predsednik

Drage ob~anke in ob~ani,èlimo vam miren boì~ v krogu svojih najdra`jih in izpolnitev za~rtanih ciljev v letu 2009. Naj bo leto 2009 sre~no in

uspe{no!Lista MLADIH OBÎNE DUPLEK

Toplo ognji{~e in smeh v o~eh iskreno ̀ elimo vam v teh prazni~nih dneh,

da zdravja in sre~nih dogodkov ne{tetov obilju nasulo bi novo vam leto.

Toplota, radost, veselje v boì~nih dneh naj v va{ dom prinese {e zdravjain ko se novi dnevnik v prihajajo~em letuodpre, naj izpolnijo se vam vse ̀ elje.

Toplini vsa vrata naj Boì~ odpre,naj sre~no obdobje za Vas se za~ne,a leto prihodnje naj zdravja Vam da,sre~e, ljubezni pa v ~a{i brez dna.

Ob Boì~u po{iljamo v Va{e domoveveliko druìnske sre~e, topline in prijaznosti,

v novem letu pa Vam èlimo vse najlep{e.

N.SiOb~inski odbor Duplek

Predsednik:Janko HAUPTMAN

@elimo vam vesele boì~ne praznike ter zdravja in zadovoljstva

v letu 2009.Peter @nidari~

predsednik OO SDS Duplek

Vo{~imo vam blagoslovljene in doìvete boì~ne praznike ter zdravja, zadovoljstva, sre~e in

uspehov v novem letu 2009.

SLS – ob~inski odbor Franjo Kosi, predsednik

SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA


@elimo Vam vesel boì~, zdravja in uspehov polno novo leto 2009.

Da bi uspe{no krmarili skozi vse leto.Turisti~no dru{tvo splavarjev in rancarjev Duplek

Ob~insko gasilsko poveljstvo

in Prostovoljni gasilski dru{tvi

Dvorjane

in Korena se

zahvaljujemo za

sodelovanje vsem ob~anom in

organizacijam in èlimo vesele

boì~ne praznike ter sre~no in

varno leto 2009! Janko DROZG,

poveljnik ob~inskega gasilskega poveljstva

S toplino boì~ naj vas greje,naj vezi med nami utrdi.A novo leto naj zaseje,

kar va{e si srce ̀ eli.

Varno vo`njo v letu 2009 vam ̀ eliAVTOMEHANIKA

Mirko Jug s.p.

Dvorjane 47 c, SP. DUPLEKtel. 02/681 30 01 gsm 040/714-174


Plesno dru{tvo Step,s korakom se vse za~ne

VABIvse ljubitelje plesa in glasbe na

BO@I^NO-NOVOLETNO PRIREDITEVv nedeljo, 21. 12. 2008 s pri~etkom ob 17. uri.

v Kulturnem domu v Dvorjanah (pri gasilskem domu).Zvrstilo se bo veliko plesnih in drugih nastopov predvsem otrok in tudi odraslih:

hip hop, orientalski plesi, latino in otro{ki plesi, petje, dramska igra in manj{a presene~enja.Po prireditvi pa boste vi dragi star{i, sorodniki in prijatelji lahko rajali z va{imi otroci ob

boì~nih pesmicah.

Prireditev je za VSE brezpla~na.

VSI OTROCI OBÎNE DUPLEK PA STE ISTEGA DNE VABLJENI TUDI NA BREZPLA^NE BO@I]NE DELAVNICE!!!

Pripeljite svoje otroke na kreativne delavnice, prav tako v Kulturnem domu Dvorjane, dne 21.12.2008 s pri~etkom od 9. do 11. ure.

Z veseljem vas pri~akujemo

Za vse dodatne informacije glede prireditve, delavnic in plesnih te~ajev se lahko obrnete na tel. {t.: 040 222 066, Maja Ruis

NOVI IZZIVI V NOVEM LETU

December je mesec pri~akovanj, obljub in èlja. To je ~as, ko delamo povzetke za iztekajo~e se leto in na~rte za prihodnje leto. Tudi v uredni{tvu novic smo veseli, da smo tokrat pripravili zadnjo {tevilko novic v tem letu, seveda tudi z va{o pomo~jo, dragi na{i dopisniki, ki nam è vrsto let zvesto pi{ete in pripravljate prispevke,

fotografije in dragi bralci, ki z veseljem prelistate in preberete novice. Prva {tevilka Novic ob~ine Duplek je iz{la prav ob tem ~asu leta 1995 in nato trinajst let po {tiri {tevilke vsako leto. Vsi skupaj se moramo potruditi, da

bodo novice zanimive in da bodo na{i ob~ani iz njih prejeli ~im ve~ informacij. Zato vas dragi dopisniki prijazno vabimo k sodelovanju tudi v prihodnosti,

v uredni{tvu pa se bomo {e naprej trudili za vas pripravljati novice, ki jih imate radi.@e sedaj pa vas vabimo, da nam prispevke za prvo {tevilko v letu 2009 po{ljete do vklju~no 16. marca 2009.

Naj bodo z vami mir, radost in sre~a v ~asu boì~nih praznikov, leto 2009 pa naj vam poleg vseh dobrih stvari prinese najve~ zdravja.

Uredni{tvo


Zaklju~uje se sezona poletnega turizma in s tem tudi splavarjenja. Admiral Duple{ke mornarice Vinko Krajnc je skupaj s predsednico DU Duplek Slavico Golob upokojence popeljal na splavarjenje po reki Dravi. Tako admiral skrbi za razvedrilo starej{ih. Po kratkem oddihu pa admiral duple{ke mornarice takoj po novoletnih praznikih poziva k pripravam na pustovanje.

MG

ADMIRAL DUPLE{KE MORNARICE SKRBI ZA DOBRO VOLJO

POMEMBNO OBVESTILO!

Uporabnike prora~unskih sredstev, namenjenih za delovanje dru{tev obve{~amo, da bomo javne razpise za pridobitev sofinanciranja programov dru{tev na podro~ju {porta, kulture, humanitarnih dejavnosti, turizma in drugih dru{tvenih dejavnosti objavili v mesecu januarju 2009 po sprejemu prora~una za leto 2009 v Glasilu slo-venskih ob~in Lex localis. Javni razpis bodo vsa dru{tva po objavi prejela po po{ti skupaj s prijavnimi obrazci.

Milena ROPO[A


Vsaka beseda, vsak pogled,

vsako dejanje in vsak nasmeh,

lahko prinese sre~o drugim ljudem.

Vsak trenutek je lahko nov za~etek.

Veliko upanja ustvarja velike ljudi,

zato radostno pojdimo naproti

novemu letu 2009.

Da bi se vam in va{im najdra`jim

uresni~ila mnoga pri~akovanja,

vam `eli Bar Vrh.

Miren bo`i~ in vse dobro v letu 2009 vam ̀ eli Turisti~no dru{tvo ob~ine Duplek!


SKOZI FOTOOBJEKTIVPOMO^

Duple{ki Pauri z veseljem prisko~ijo na pomo~ Francu Kanglerju pri kme~kih opravilih ob vikendu. Medtem ko oni opravlja-jo kme~ka dela, jim on pripravlja kulinari~no specialiteto - hobotnico izpod peke. Z njo jih pogosti po napornem delu. Ne manjka tudi dobre kapljice.

Marjan [TUBER

Z obiska duple{kih lovcev pri svojem ~lanu v Mariboru.

VOKALNI KVARTET »FANTJE IZPOD VURBERKA«

S SODELOVANJEM OORK DVORJANEVABI NA GLASBENO PRIREDITEV

PESMI PA SOVE^NO LEPE

V SOBOTO, 20. 12. 08, ob 18. uriV DVORANO DVORJANE

PRIJETEN VE^ER [E Z DRUGIMI GLASBENIMI GOSTI BOSTE DO@IVELI OB POSLU[ANJU VE^NO

LEPIH DOMA^IH – BO@I^NIHIN NOVOLETNIH PESMIH.

VSTOPNICE PO 5 EUR BODO PRINESLI NA DOM POVERJENIKI RK, LAHKO PA JIH KUPITE

V MARKETU SV. MARTIN - DVORJANE

POKROVITELJ PRIREDITVE JEVINKO KRAJNC – ADMIRAL DUPLE[KE MORNARICE, KI [E POSEBEJ VABI KRAJANKE IN KRAJANE DVORJAN(SV. MARTIN) SAJ JE SAM TUKAJ PRE@IVEL NAJLEP[A

OTRO[KA LETA.

VABLJENI!


GASILCI SKOZI FOTOOBJEKTIV

23.09.2008 ^rpanje vode Sp. Korena 52 10.10.2008 Prometna nesre~a na regionalni cesti Zgornji Duplek

05.11.2008 Poàr Eco zabojnikaZimica 93/a

Janko DROZG

V intervencijo je vklju~en tudi reìjski obrat Foto: Janko DrozgTragi~ni padec foto: Miha Drozg

Nenapovedana no~na vaja na vodi pokaè iz kak{nega testa smo.Foto: Jernej Drozg

Previdno po zakajenih stopnicah.

Zelo va`no je sodelovanje delavcev {ole z gasilci.Foto: Barbara Kristani~

17.09.2008: Ru{itev stanovanjske hi{e, Zg . Duplek 86

07.10.2008: Smrt delavca pod traktorjem, Vurberk 81

29.10.2008: Nenapovedana vaja s ~olni in nevarno snovjo gramoznica Duplek

07.11.2008: Vaja evakuacija {ola, Sp. Duplek in Zg. Duplek

Ko pri`gejo boì~ne se lu~i,vsak v srcu si nekaj zaèli.

Naj Boì~ bo prijazen,naj bodoprijazni v njem ljudje,naj misli bodo iskrene

in veselo bo srce.

VABILOPIHALNI ORKESTER OBÎNE DUPLEK

prirejaBO@I^NO-NOVOLETNI KONCERT25. DECEMBRA 2008 , OB 18.uri

v dvorani v Koreni.Prazni~no vzdu{je vam bodo pri~arali:

Pihalni orkester ob~ine DuplekMladinski narodnozabavni kvartetDirigent: profesor Damijan Kolari~

Prireditev bo povezoval g. Joè Ekart

Vabljeni!

december 2008.pdf

Documents