dobre prakse za prihranek pri energiji · 2016. 1. 19. · dobre prakse za prihranek pri energiji 3...

Dobre prakse za prihranek pri energijiIzvajanje ukrepov energetske učinkovitosti v državah članicah EU

Ob podpori programa*

2 Dobre prakse za prihranek pri energiji

Kolofon

Brošura je predstavljena v okviru projekta Energy Efficiency Watch Koordinacija:

EUFORES a.i.s.b.l. Evropski forum za obnovljive vire energijeRenewable Energy House Rue d’Arlon 63 – 65 B-1040 Bruselj, BelgijaDr. Jan GeissLucia Bezáková

Pripravljeno na podlagi pregleda in poglobljene analizenacionalnih akcijskih načrtov energetske učinkovitosti (NEE-AP)ter na podlagi raziskav strokovnjakov o energetski učinkovito-sti in intervjujev

Wuppertal Institute GmbHDr. Ralf SchüleThomas MadryVera AydinJonas FischerJan KaselofskyThorsten KoskaCarolin Schäfer-SparenbergLena Tholen

Ecofys Germany GmbHDaniel BeckerNikolas BaderDoris Johnsen

Prispevki:Christiane Egger (Zgornjeavstrijska zveza za varčevanje z energijo)Reinhold Priewasser (Univerza v Linzu)Michaela Kloiber (Univerza v Linzu)Lucia Bezáková (EUFORES)Nils Borg (ECEEE)Dominique Bourges (FEDARENE)Peter Schilken (Energy Cities)

Bruselj, Wuppertal, Köln, Berlin, Linz, februar 2013

*Za vsebino te brošure so odgovorni izključno avtorji. Brošura ne izraža nujno mnenja Evropske unije. Agen-cija EACI in Evropska komisija nista odgovorni za ni-kakršno uporabo informacij, ki jih vsebuje ta brošura.

Grafična predstavitev: www.digitale-gestaltung.de

Izvorna stran 1: creativ collection/ccvision

3Dobre prakse za prihranek pri energiji

Predgovor

Veliko Evropejcev se še ne zaveda povsem pomena energetske učinkovitosti.Energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije skupaj hkrati naslavljajo tri ključne teme ukrepov: varstvo pod-nebja, energetsko varnost in priložnosti za tehnološko vodstvo v evropski industriji.

Znanje, inovacije in trajnost so osrednji elementi evrop-ske strategije 21. stoletja. V tem pogledu je EU odločena zgraditi Evropo, ki bo gospodarna z viri in za katero bodo značilni vse večja uporaba obnovljivih virov energije, po-sodobljen prometni sektor, energetsko učinkovite stavbe in izdelki ter zelene tehnologije.

Evropska komisija je v dokumentu „Evropa 2020: evrop-ska strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“ sektorju trajnostne energije dodelila jasno vlogo. Ocenju-je, da bi z izpolnitvijo cilja 20 % obnovljivih virov energije do leta 2020 ustvarili približno 600 000 novih delovnih mest, skupaj z izpolnitvijo cilja 20 % večje energetske učinkovitosti pa več kot milijon novih delovnih mest.

Projekt Energy Efficiency Watch se je začel zaradi zagoto-vitve podpore izvajanju direktive o energetskih storitvah, ki je od držav članic EU zahtevala, da predložijo naci-onalne akcijske načrte energetske učinkovitosti. To je bil prvi korak k usklajenim svežnjem ukrepov energetske učinkovitosti v državah članicah EU. Vendar je bilo v sami direktivi o energetskih storitvah nekaj očitnih strukturnih pomanjkljivosti, kot je odsotnost skupne metodologije izračuna ali predloge za poročanje, prav tako pa ni bil določen velikopotezni ciljni prihranek energije. Zato so leta 2012 sprejeli novo direktivo (direktiva o energetski učinkovitosti), v skladu s katero morajo države članice nujno spoštovati zavezujoče ukrepe.

Izvajanju prvih dveh akcijskih načrtov, ki so ju izdale države članice EU, je sledil projekt Energy Efficiency Watch, v okviru katerega so bile zbrane dragocene po-vratne informacije s trga o izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti prek raziskav in analize od spodaj navzgor.

Zdaj moramo preučiti izkušnje, pridobljene z izvajanjem direktive o energetskih storitvah, in jih uporabiti pri izva-janju nove direktive o energetski učinkovitosti.

Claude TurmesPredsednik foruma EUFORESPoslanec Evropskega parla-

menta

Fiona HallPodpredsednica foruma EUFORES Poslanka Evropskega parlamenta

Anni PodimataPodpredsednica foruma EUFORES Podpredsednica Evropskega parla-

menta


Projekt Energy Efficiency WatchCilj projekta Energy Efficiency Watch (EEW), ki se izvaja od septembra 2010 do avgusta 2013, je olajšati izvajanje direktive o energetskih storitvah in direktive o energetski učinkovitosti. Projekt ima tri glavna področja:

aktiviranje osrednjih mrež in posvetovanje o njih (na-cionalni in evropski poslanci, uradniki, regionalne in lokalne mreže, župani, strokovnjaki, združenja, indu-strija itd.);nabiranje znanja prek raziskav, vprašalnikov in pregle-dov ukrepov;razširjanje informacij (informativni sestanki, konfe-rence, brošure).

Pri doseganju teh ciljev sodeluje več organizacij iz različ-nih okolij – mrežne organizacije (EUFORES, ECEEE, Fedare-ne, Energy Cities), inštituti za uporabne raziskave (Inštitut Wuppertal, Ecofys) in izvajalci ukrepov (Agencija za ener-getiko Zgornje Avstrije). Glavni stebri projekta so ocena drugih nacionalnih akcijskih načrtov energetske učinko-vitosti (predloženi leta 2011), raziskava strokovnjakov in poglobljeni intervjuji s strokovnjaki iz vseh držav članic EU. Cilji teh dejavnosti so izpostaviti prednosti in slabosti sedanjih nacionalnih ukrepov energetske učinkovitosti, od-kriti vrzeli v ukrepih in pri izvajanju ter najti priložnosti za nadaljnje ukrepanje. Dodatne informacije o projektu in njegovih ciljih ter so-delujočih akterjih so na voljo na spletnem mestu EEW (www.energy-efficiency-watch.org).

V tej brošuri so predstavljeni rezultati dveh glavnih de-javnosti projekta EEW:

Pregled nacionalnih akcijskih načrtov energetske učinkovi-tosti (NEEAP)

Strokovnjaki iz podjetja Ecofys in Inštituta Wuppertal so analizirali energetsko učinkovitost krovnega okvira upravljanja držav članic in njihovih ukrepov za različ-ne sektorje (javni in prometni sektor, stavbe, aparati ter industrijski in storitveni sektor).Kakovost nacionalnih svežnjev ukrepov je bila ocenje-na v primerjavi z „optimalnim“ svežnjem ukrepov, ki temelji na najboljših sektorskih praksah.

Raziskava strokovnjakov v okviru projekta Energy Efficien-cy Watch

Kvantitativna raziskava v letu 2011 (655 izpolnjenih vprašalnikov).Poglobljeni intervjuji, opravljeni med aprilom in sep-tembrom 2012 z najmanj tremi strokovnjaki iz posa-mezne države članice.


Energetska učinkovitost:spopadanje z več izzivi hkratiProjekt Energy Efficiency Watch

Energetska učinkovitost predstavlja odlično priložnost za spopadanje s številnimi glavnimi evropskimi izzivi 21. sto-letja hkrati. Energetska učinkovitost je sredstvo, ki omo-goča:

blaženje podnebnih sprememb;zagotovitev varne oskrbe z energijo brez odvisnosti od uvoza fosilnih goriv;omejevanje stroškov energije za zasebna gospodinj-stva in podjetja;da podjetje, ki izvaža tehnologije za učinkovitost, po-stane dobavitelj tehnologije za ves svet.

S tehnološkimi možnostmi in spremenjenim ravnanjem lahko do leta 2020 dosežemo veliko zmanjšanje povpra-ševanja po primarni in končni energiji. Na inštitutu Fra-unhofer ISI so izračunali, da je mogoče do leta 2050 v pri-merjavi z izhodiščnimi scenariji zmanjšati povpraševanje po primarni energiji za 67 %.Na inštitutu Fraunhofer ISI ocenjujejo tudi, da je 92 % mo-žnosti za prihranek stroškovno učinkovitih, kar pomeni, da je prihranek skoraj vsake energetsko učinkovite možnosti večji od njenih stroškov, če upoštevamo stroške življenj-skega cikla. Na podlagi ugotovitev te študije bi finančna vrednost vseh možnih prihrankov leta 2050 znašala več kot 500 milijard EUR, kot je bilo izračunano leta 2005.

Potenciali varčevanja z energijo zaradi energet-ske učinkovitosti po sektorjih; Vir: Fraunhofer-ISI (2012).Prispevek ukrepov energetske učinkovitosti varova-nju podnebja v Evropski uniji do leta 2050

Vir: PhotoDisc

Mto

e pr

imar

ne e

nerg

ije

Konverzijski prihranki

Potencial varčevanja, TR

Potencial varčevanja, IN

Potencial varčevanja, TE

Potencial varčevanja, HH

Promet

Industrija

Storitveni sektor

Gospodinjstva

6

Evropski parlament in Svet sta leta 2012 sprejela direkti-vo o energetski učinkovitosti (EED, 2012/27/EU). Direkti-va EED, ki spreminja direktivo o učinkovitosti rabe končne energije in energetskih storitvah (ESD, 2006/32/ES), ki je začela veljati leta 2006, in predstavlja korak k nadaljnje-mu urejanju in usklajevanju dejavnosti držav članic na področju energetske učinkovitosti. Direktiva EED določa pravno zavezujoče ukrepe in posebne določbe za različne sektorje porabnikov energije. Med drugim od držav članic zahteva, da:

vzpostavijo dolgoročno strategijo za prenovo stavbne-ga fonda;od leta 2014 vsako leto prenovijo 3 %skupne tlorisne površine vseh javnih stavb v lasti osrednje vlade;izvajajo določbe za zelena naročila;uvedejo načrt obveznosti energetske učinkovitosti;povečajo uporabo pametnih števcev.

Direktiva ESD je od držav članic zahtevala, da pripravi-jo nacionalne akcijske načrte energetske učinkovitosti (NEEAP), v katerih morajo poročati o izvajanju ukrepov energetske učinkovitosti in njihovih predvidenih učinkih. Države članice so morale predložiti drugi nacionalni akcij-ski načrt energetske učinkovitosti do junija 2011. Rezul-tati analize njihove vsebine, opravljene v okviru projekta Energy Efficiency Watch, so bili zaskrbljujoči. Direktiva EED vsekakor predstavlja korak naprej, vendar so rezultati projekta Energy Efficiency Watch pokazali, da ukrepi, ki se

trenutno izvajajo, še zdaleč ne zadostujejo. Čeprav bi se direktiva EED začela uspešno izvajati, kot je predvideno, obstaja tveganje, da Evropska unija leta 2020 ne bo dose-gla ciljne energetske učinkovitosti. Niti ni samoumevno, da bo direktiva EED izvedena v polnem obsegu, saj sta analiza nacionalnih akcijskih načrtov energetske učinkovitosti in povezana raziskava pokazali, da je pogosto mogoče odkriti vrzeli pri izvajanju. To poudarja dejstvo, da je treba spre-meniti miselnost: energetska učinkovitost je prepogosto razumljena kot breme in ne kot priložnost. Zaradi takšnega načina razmišljanja so prizadevanja oblikovalcev ukrepov majhna, v ukrepih energetske učinkovitosti pa obstaja še veliko vrzeli, ki jih je treba zapolniti. Ukrepi, ki se izvaja-jo, pogosto ne dosežejo svojega pravega potenciala. Ob-staja pa tudi pozitivna stran: to pomeni tudi, da za ukrepe energetske učinkovitosti še vedno obstaja veliko priložno-sti, poleg tega pa so nacionalni akcijski načrti energetske učinkovitosti pokazali veliko obetavnih pristopov.

Energetska učinkovitost: smotrnejša poraba energije

Vir: Rainer Sturm/pixelio.de

Dobre prakse za prihranek pri energiji

Svežnji ukrepov zakončne porabnike energije

Informacijenpr. informacijske

kampanje, označevanje,certifikati, nadzor

FinanciranjeSubvencije za prenovo

stavb, naložbe vučinkovite tehnologije

Nasveti in svetovanjenpr. začetno svetovanje za

stavbe

Svežnji ukrepov za ponudnike ener-getskih storitev

in ukrepi

Predpisinpr. energetski standardi

za stavbe in aparate

Izobraževanje inzagotavljanje kakovosti

Mreže inprostovoljnisporazumi

Tržni instrumenti in storitve(npr. pogodbenozagotavljanje

prihranka energije)

Okviri za zagotovitev financiranjain infrastruktura za

izvajanje(sredstva, sistemi obveznosti)

Institucionalni ukrepinpr. energetske agencije

7

Energetska učinkovitost: oblikovanje svežnjev sektorskih ukrepov

Velik del potencialov energetske učinkovitosti je gospodar-nih. Vendar ovire za energetsko učinkovitost ovirajo njiho-vo uresničitev. Nekatere glavne ovire so:

pomanjkanje motivacije in dostopa do informacij (pri-dobivanje informacij o najbolj energetsko učinkovitih rešitvah je drago, energetska učinkovitost je samo en dejavnik pri odločanju o nakupu);finančne omejitve (za nekatere vlagatelje je lahko ka-pital za naložbe v energetsko učinkovitost omejen ali drag);deljene spodbude (prejemnik naložbe v energetsko učinkovitost ni vedno tisti, ki mora plačati zanjo);odpor do tveganja (obdobja povrnitve naložb v ener-getsko učinkovitost so včasih dolga, kar povzroča veli-ko negotovost pri morebitnih vlagateljih).

Raziskave so pokazale, da so ukrepi energetske učinkovi-tosti najučinkovitejši, če so različne vrste instrumentov za izvajanje ukrepov združene v celovite svežnje sektorskih ukrepov. V stavbnem sektorju bi na primer takšni svežnji morali biti namenjeni končnim uporabnikom in krovnim or-ganizacijam, zasebnim gospodinjstvom in institucionalnim vlagateljem.

Na zgornji sliki so prikazani elementi takšnih svežnjev ukrepov, ki morajo sodelovati, da bodo odpravljene vse omenjene ovire. Razlikovati je mogoče med dvema dopol-njevalnima svežnjema ukrepov:

I. Svežnji ukrepov za končne uporabnike energije, da bi jih obveščali o priložnostih za energetsko učinkovitost, jim ponujali nasvete in finančno podporo ter določili regulativne standarde.

II. Svežnji ukrepov, namenjeni dobaviteljem, na primer izobraževanje inženirjev, arhitektov in obrtnikov, uvedba tržnih instrumentov, kot je sistem belih certifi-katov, določitev okvirnih pogojev za energetske stori-tve, zagotovitev financiranja in omogočanje navezova-nja stikov.

Te ukrepe morajo dopolniti ustanove, ki usklajujejo ukre-pe in spodbujajo energetsko učinkovitost (npr. energetske agencije).Tako v tej brošuri kot v 27 državnih poročilih, ki so prav tako bila izdelana v okviru projekta EEW, je veliko nasve-tov za oblikovanje dobrih ukrepov. Oblikovalci ukrepov lah-ko zdaj uporabijo našo oceno ukrepov energetske učinkovi-tosti svoje države članice in poiščejo navdih za izboljšanje svežnja ukrepov svoje države z dodajanjem ali preobliko-vanjem ukrepov.

Elementi zasnove optimalnega svežnja ukrepov


Največ prizadevanja naj bi pokazale naslednje tri države članice:Danska, Luksemburg in Finska.Strokovnjakom je bilo ne glede na izhodišče zas-tavljeno tudi vprašanje, katere države so najbolj napredovale v zadnjih treh letih. Strokovnjaki so navedli Estonijo, Finsko in Malto.

Da bi Danska dosegla svoje velikopotezne cilje na po-dročju energetske učinkovitosti, je uvedla več krov-nih ukrepov. Danska energetska agencija je glavni akter, ki usklajuje in izvaja danske ukrepe energet-ske učinkovitosti, zato ima pomembne pristojnosti. Energetska podjetja na Danskem morajo prispevati svoj delež k doseganju ciljev na področju energetske učinkovitosti, kar je zagotovljeno z obveznostjo var-čevanja z energijo. Poleg tega sklad za varčevanje z energijo (Center for Energibesparelser) zagotavlja državno financiranje za energetsko učinkovitost v za-sebnih gospodinjstvih, javnem sektorju in podjetjih. Te ukrepe dopolnjujejo na primer zvišani davki na fo-silne vire energije.

8

Primer dobre prakse: Danska

Energetska učinkovitost:krovni okvir upravljanjaSektorski ukrepi morajo biti vdelani v krovni okvir upra-vljanja, ki pomaga povečati njihov učinek. Idealni krovni okvir upravljanja sestavljajo naslednji elementi:

energetske agencije, ki imajo nalogo sprožanja in usklajevanja dejavnosti ter ukrepov in vlogo posredni-ka;obveznosti energetske učinkovitosti ali sistemi belih certifikatov, ki javnim energetskim službam nalagajo obveznost za doseganje določenega ciljnega prihranka energije;skladi ali sredstva za energetsko učinkovitost, ki za-gotavljajo finančno podporo, potrebno za naložbe v energetsko učinkovitost;ugodni okvirni pogoji za energetske storitve. Energet-ske storitve olajšujejo naložbe v energetsko učinkovi-tost, saj vnaprejšnje stroške naložb nosi tretja oseba, povrnejo pa se s finančno vrednostjo prihrankov ener-gije;sodelovanje, ki pomaga upoštevati položaj zainteresi-ranih strani.

Vir: Katharina Wieland Müller /pixelio.de


Rezultati raziskave strokovnjakov:

Pri vprašanju o oceni splošnega prizadevanja raz-ličnih držav članic za izboljšanje nacionalnih ukre-pov energetske učinkovitosti se rezultati zelo raz-likujejo.

9

Primer dobre prakse: Francija

Francija je glede na zasnovo krovnega okvira upra-vljanja primer dobre prakse. Dolgoročna strategija je bila razvita v sodelovanju z družbenimi akterji, kot so nevladne organizacije, delodajalci in sindikati ter občine. To zagotavlja široko podporo za cilje. Franco-ska nacionalna agencija za energetiko ADEME ima po-membno vlogo pri usklajevanju in spodbujanju ukre-pov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Francija je leta 2005 začela izvajati mehanizem certifikatov energetske učinkovitosti (EEC). Ta mehanizem jav-ne energetske službe obvezuje, da morajo varčevati z energijo. Spodbuja se uporaba pogodbenega zago-tavljanja prihranka energije. Podjetje za energetske storitve mora na podlagi pogodbe o zagotavljanju pri-hranka energije doseči prihranke energije, v zameno za to pa prejme plačilo z njihovo finančno vrednostjo. Te ukrepe dopolnjujejo horizontalni ukrepi, na pri-mer financiranje raziskav in razvoja novih energet-skih tehnologij. Francoska vlada je zaradi posameznih ukrepov od spodaj navzgor poleg izračuna od zgoraj navzdol razvila tudi orodje za ocenjevanje prihrankov energije.

Energetska učinkovitost:krovni okvir upravljanja

Primer dobre prakse: Bolgarija

Bolgarski ukrepi energetske učinkovitosti je primer dobre prakse med srednje- in vzhodnoevropskimi dr-žavami. Bolgarija je sprejela energetsko strategijo, pri čemer mora do leta 2020 prepoloviti energetsko intenzivnost porabe primarne energije v primerjavi z letom 2005. Razvila je nacionalno strategijo za ener-getsko učinkovitost, ki določa bolj velikopotezne cilj-ne prihranke energije kot Evropska unija. V bolgarske ukrepe energetske učinkovitosti so vpletene različne zainteresirane strani. Občine na primer sodelujejo v nacionalnem programu prenove stanovanjskih blokov. V Bolgariji obstajajo agencije za energetiko, ki delu-jejo na nacionalni in lokalni ravni. Ustanovljen je bil sklad za energetsko učinkovitost, ki olajšuje naložbe v energetsko učinkovitost. Vzpostavljeni so bili podporni okvirni pogoji za energetske storitve (na primer dolo-čitev metode za izračun prihrankov energije, določitev najdaljšega obdobja povrnitve), z jamstvenim skladom pa je zagotovljeno finančno kritje. Med horizontalnimi ukrepi, ki jih uporablja bolgarska vlada, so na primer prostovoljni sporazumi z industrijskimi podjetji. Bol-garija zaradi spremljanja uporablja metode od zgoraj navzdol in od spodaj navzgor.

Usk

laje

vanj

e/fin

anci

ranj

e

Hor

izon

taln

i ukr

epi

Ener

gets

ke a

genc

ije

Ener

gets

ke s

tori

tve

Ključni stebri opti-malnega krovnega okvira upravljanja

Načrt ukrepov Dolgoročni (2050) cilji in strategija


10

Javni sektor je pomemben akter pri ukrepih energetske učinkovitosti ne samo zaradi svoje porabe energije, ampak še bolj zaradi svoje funkcije zgleda. Javni sektor se v di-rektivi EED obravnava z določbami za prenovo javnih stavb in zelena javna naročila.

Primer dobre prakse: Javne stavbe

Finska je primer dobre prakse za ukrepe energetske učinkovitosti na področju javnih stavb. Eden od ukre-pov Finske je sporazum o energetski učinkovitosti z lokalnimi oblastmi, v okviru katerega so občine pod-pisnice upravičene do finančne podpore pri energet-skih pregledih in naložbah v varčevanje z energijo. Finski sveženj ukrepov vključuje tudi stroge minimal-ne standarde energetske učinkovitosti za prenovljene ali nove stavbe v lasti osrednje vlade.

Vir: Schmuttel /pixelio.de


Javni sektor se v večini držav članic EU ne šteje za sektor z najpomembnejšimi vrzelmi v ukrepih. Očitno so številni strokovnjaki v glavnem opazili izboljšanje v tem sektorju v svoji državi članici. Samo 15 % strokovnjakov iz vseh 27 držav članic je javni sektor opredelilo kot sektor z najpomemb-nejšimi vrzelmi v ukrepih.Javni sektor naj bi bil sektor z najpomembnejšimi vrzelmi v ukrepih v teh državah:Češka, Grčija, Italija, Poljska.

Nizozemska vlada je uvedla različne ukrepe, s kate-rimi je zagotovila, da so odločitve o javnih naročilih sprejete z upoštevanjem meril trajnosti, ki so bila določena za več kot 45 skupin izdelkov. Trajnostna javna naročila spodbuja in podpira Strokovni center za javna naročila (PIANOo). PIANOo objavlja upo-rabne informacije in omogoča navezovanje stikov. Do leta 2015 morajo vse vladne agencije in javni organi upoštevati merila za trajnostne nakupe. Nizozemska vlada ocenjuje, da je potencial varčevanja z energijo zaradi trajnostnih javnih naročil večji od 50 TWh.

Primer dobre prakse: Zelena javna naročila


Energetska učinkovitost:javni sektor

11

Ker stavbe predstavljajo več kot 40 % skupne porabe ener-gije Evropske unije, je energetska učinkovitost v stavbnem sektorju ključni korak na poti do energetsko učinkovite Evrope. Direktiva o energetski učinkovitosti stavb je bila prenovljena leta 2010, zato zdaj določa velikopotezne mi-nimalne standarde za nove in prenovljene stavbe. Kljub temu pa se ukrepi, ki jih izvajajo države članice, razlikuje-jo glede ciljev in učinkovitosti. Možnosti za izboljšavo smo predstavili z nekaj primeri dobrih praks.

Vir: Siegfried Springer /pixelio.de

Primer dobre prakse: Kombinacija ukrepov

Nemčija je lahko primer dobre prakse za dobro uravnotežen sveženj ukrepov v stavbnem sektorju. Sveženj med drugim vključuje minimalne standar-de energetske učinkovitosti za nove in prenovljene stavbe, ki se redno zaostrujejo in jih določa zvezna zakonodaja. Energetsko učinkovitost dodatno spod-bujajo določbe za uporabo obnovljivih virov energije za ogrevanje. Za gradnjo stavb, ki presegajo standar-de, je na voljo finančna podpora v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil. Finančno podprti so tudi energetski pregledi. Čeprav določbe za certifikate energetske učinkovitosti že veljajo, jih je mogoče okrepiti.


Strokovnjaki so pri primerjavi sektorjev z najpo-membnejšimi vrzelmi v ukrepih na drugo mesto uvrstili stanovanjski sektor.Stanovanjski sektor naj bi bil sektor z najpomemb-nejšimi vrzelmi v ukrepih v teh državah: Ciper, Francija, Italija, Latvija, Litva, Poljska, Slovaška in Švedska.

Primer dobre prakse: Minimalni standardi energet-ske učinkovitosti (MEPS)

Energetska učinkovitost stavb je že dolga leta pred-nostna naloga danskih ukrepov na področju energe-tike. Danska je primer dobre prakse glede določitve minimalnih standardov energetske učinkovitosti. Mi-nimalni standardi energetske učinkovitosti se redno zaostrujejo, prihodnji standardi pa so določeni že leta vnaprej. Minimalne standarde dopolnjujejo strožji, prostovoljni standardi. Danska je tudi zelo zgodaj uvedla certificiranje energetske učinkovitosti.


Energetska učinkovitost:stavbni sektor

12

Primer dobre prakse: Estonija

Estonija je glede na ukrepe energetske učinkovito-sti za stavbni sektor na najvišji ravni med vzhodno- in srednjeevropskimi državami. Minimalni standardi energetske učinkovitosti za nove stavbe in obsežne prenove veljajo od leta 2008 in se bodo zaostrili. Za stavbe za prodajo ali najem morajo biti izdani certi-fikati energetske učinkovitosti. Estonija je za pomoč pri financiranju temeljitih prenov ustanovila program ugodnih posojil. Na voljo so subvencije za prenovo stanovanjskih stavb, ki lahko znašajo do 35 % stroškov projekta. Obresti, plačane za posojila, s katerimi se financirajo prenove, je mogoče odšteti od obdavčlji-vega dohodka. Finančno podprto je tudi izvajanje energetskih pregledov. Načrtovanih je veliko ukrepov za izobraževanje in usposabljanje ustreznih strokov-njakov. Ciljne skupine teh ukrepov so arhitekti, grad-beni inženirji in gradbeni delavci. Med raziskovalnimi in razvojnimi projekti, ki se izvajajo ali načrtujejo v Estoniji, je zgraditev več javnih stavb v skladu s stan-dardi za nizkoenergetske stavbe.

Primer dobre prakse: Združeno kraljestvo

Vlada Združenega kraljestva se zaveda pomembno-sti izkoriščanja energetskih potencialov v sedanjem stavbnem sladu in pri novih stavbah. V Združenem kraljestvu veljajo minimalni standardi energetske učinkovitosti. Nove stanovanjske stavbe morajo od leta 2016 dosegati standard ničnih emisij ogljika. Na voljo je finančna podpora za izboljšanje energetske učinkovitosti. Značilnost britanskega svežnja ukrepov je posebna pozornost, namenjena energetski revščini. Za gospodinjstva, ki več kot 10 % svojega dohodka po-rabijo za ogrevanje, je v okviru programa Warm Front na voljo financiranje ukrepov za energetsko učinkovi-tost, kot so učinkovitejši sistemi ogrevanja, nova izo-lacija in zagotovitev zrakotesnosti. Vlada Združenega kraljestva meni, da je novoustanovljeni tržni okvir Green Deal zelo pomemben za doseganje prihrankov energije v stavbnem sektorju. Podjetja za energetske storitve bodo lahko na podlagi tega okvira lastnikom nepremičnin ponujala izboljšave energetske učinkovi-tosti, ki porabnikom ne povzročajo vnaprejšnjih stro-škov naložb, ampak bodo namesto tega poplačane s finančno vrednostjo prihrankov energije.

Informacijska orodja Predstavitveni projekti

Gospodarske pobude(npr. davčne olajšave)

Izobraževanje in usposabljanje

za strokovnjake

Drugi ureditveniukrepi (npr. pametno

prostorsko načrtovanje)

Instrumenti financiranja(npr. ugodna posojila,

subvencije)

Certifikati energetskeučinkovitosti

Energetsko svetovanje inpregledi

Minimalni standardienergetske učinkovitosti

in njihovo izvajanje

Sestavni elementi celovitega svežnja ukrepov za stavbni sektor


Energetska učinkovitost:stavbni sektor

13

Energetsko učinkoviti aparati so pomembno sredstvo za doseganje ciljev energetske učinkovitosti Evropske unije. EU je sprejela dve pomembni direktivi, ki zagotavljata, da so aparati vse bolj energetsko učinkoviti. Direktiva o okoljsko primerni zasnovi uvaja pravno podlago za obvezne minimalne standarde za izdelke, ki uporabljajo energijo ali so povezani z njo. Direktiva o energetskem označevanju, ki zahteva označevanje učinkovitosti izdelkov, povezanih z energijo, je bila prenovljena leta 2010. Kljub temu je ocena nacionalnih akcijskih načrtov energetske učinkovi-tosti pokazala, da je treba nacionalne ukrepe za ta sektor precej izboljšati.

Vir: Maggy W./pixelio.de


Večina strokovnjakov zahteva vse bolj odločno ukrepanje v zvezi z aparati – zlasti od Evropske unije.87 % strokovnjakov zahteva strožje minimalne standarde za aparate.83 % strokovnjakov podpira razširitev obveznega označevanja.

Primer dobre prakse: Energetsko označevanje:

Nizozemska je uvedla dodatne ukrepe za okrepitev učinka evropske direktive o energetskem označe-vanju, zato jo lahko štejemo za primer dobre pra-kse. Eden od teh dodatnih ukrepov je spletno mesto EnergieWeter.nl, na katerem so na voljo informaci-je o stroških življenjskega cikla različnih aparatov, ki potrošnika spodbujajo, da kupi energetsko bolj učin-kovit izdelek. MilieuCentraal je neodvisna organiza-cija, ki se ukvarja z razširjanjem znanja o energetsko učinkovitih aparatih. Vzdržuje spletno mesto, na ka-terem so na voljo seznami različnih aparatov in nji-hove oznake. Organizacija MilieuCentraal je ustano-vila tudi službo za pomoč uporabnikom, na katero se lahko potrošniki obrnejo z vprašanji glede energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije.

Primer dobre prakse: Klima:aktiv:

Avstrija je uvedla program Klima:aktiv, katerega cilj je zagotavljati pobude za ponudbo energetsko učin-kovitih aparatov in povpraševanje po njih. V okviru tega programa se organizirajo različne kampanje (na primer avstrijska nagrada za varstvo podnebja). Poleg tega program Klima:aktiv ponuja tudi spletno orodje in izvaja projekte za ozaveščanje študentov. Dejav-nosti programa Klima:aktiv dopolnjuje spletno mesto topprodukte.at, na katerem so na voljo informacije o najbolj energetsko učinkovitih aparatih.


Energetska učinkovitost:aparati


Na industrijski sektor v glavnem vpliva sistem trgovanja z emisijami. Zaradi finančne krize pa so njegovi učinki gle-de spodbujanja naložb v energetsko učinkovitost omejeni, zato so potrebne dodatne nacionalne ukrepe za spodbu-janje naložb v energetsko učinkovitost. Zahteve podjetij po konkurenčnosti povzročajo odpor do obveznih ukrepov, zato je oblikovanje ustreznih ukrepov izziv. Ukrepi, ki so trenutno v veljavi, so neustrezni. Pot naprej pa lahko poi-ščemo s primeri dobrih praks.

Primer dobre prakse:Zaveza k zmanjšanju emisij ogljika

Združeno kraljestvo je vzpostavilo obvezen program za trgovanje z emisijami za podjetja, ki porabijo več kot 6000 MWh elektrike na leto in za katera ne ve-lja evropski sistem za trgovanje z emisijami. Ta pro-gram se imenuje zaveza k zmanjšanju emisij ogljika (CRC). Zaveza k zmanjšanju emisij ogljika naj bi s finančnimi mehanizmi, ki podjetja prisilijo, da ovre-dnotijo svojo porabo energije in raziščejo možnosti za zmanjšanje potrebe po energiji, spodbudila na-ložbe v energetsko učinkovitost. Ker je bila zaveza k zmanjšanju emisij ogljika uvedena šele leta 2010, se njen učinek še vedno raziskuje.

Vir: PhotoDisc


Malo strokovnjakov meni, da je industrijski in sto-ritveni sektor prav sektor z najpomembnejšimi vr-zelmi v ukrepih.Industrijski in storitveni sektor naj bi bil sektor z najpomembnejšimi vrzelmi v ukrepih v teh državah: Češka, Estonija, Finska, Nizozemska in Romunija.

Energetska učinkovitost:industrijski in storitveni sektor

Primer dobre prakse: PFE

Švedska je uvedla program za izboljšanje energet-ske učinkovitosti v energetsko intenzivni industriji (PFE), s katerim želi spodbuditi naložbe v energetsko učinkovitost. Podjetja lahko sklenejo prostovoljne pogodbe s švedsko agencijo za energetiko. Če iz-polnjujejo zahteve, so oproščene plačila davka na energijo. Podjetja izvajajo posamezne ukrepe, kot so uvedba sistema za upravljanje energije, upoštevanje energetske učinkovitosti pri odločitvah o naložbah in nakupih ter upravljanje povpraševanja.


Prometni sektor predstavlja 20 % emisij toplogrednih pli-nov v Evropi. Kljub visokemu prispevku k skupnim emisijam toplogrednih plinov pa so ukrepi za podporo energetsko učinkovitega prevoza preslabo razviti. Evropske direktive zdaj v glavnem posebno pozornost namenjajo zasebnemu prevozu. Ne glede na to je premalo poudarka na energet-sko učinkovitem prevozu. Najprimernejši sveženj ukrepov za prometni sektor bi bil oblikovan v skladu s pristopom izogibaj se potovanju – zamenjaj način prevoza – izbolj-šaj učinkovitost porabe goriva (ASI). Današnji ukrepi pa so pri poskusu uvedbe vozil z učinkovitejšo porabo goriva in manjšimi emisijami ogljika v glavnem enostranski. Celovit pristop ASI poskuša izvajati samo nekaj svežnjev ukrepov, ki jih lahko iz tega vidika štejemo za primere dobre prakse.Instrumenti za zagotovitev bolj energetsko učinkovitega prevoza so raznovrstni. Za izogibanje potovanju je mogoče uporabiti načrtovalne instrumente. Potrebe po potovanju je mogoče zmanjšati na primer s pametnim prostorskim načrtovanjem. Za izogibanje potovanju in izboljšanje učinkovitosti porabe goriva je mogoče uporabiti ureditve-ne instrumente. V ta razred spadajo tudi splošne omejitve hitrosti in določbe za javna naročila. Dodatni načini za iz-vajanje pristopa ASI so gospodarske pobude in informacije.

Vir: Rainer Sturm /pixelio.de


Prometni sektor se šteje za sektor z najpomemb-nejšimi vrzelmi v ukrepih v EU.Prometni sektor naj bi bil sektor z najpomembnej-šimi vrzelmi v ukrepih v teh državah:AT, BE, BG, DK, FI, DE, HU, IE, LU, MT, NL, PT, RO, SI, ES, SE, GB.

Primer dobre prakse:Spreminjanje načina potovanja

Združeno kraljestvo izvaja različne ukrepe, s katerimi pomaga ljudem sprejemati bolj trajnostne odločitve pri izbiri načina prevoza. Eden od teh ukrepov je sklad za trajnostni lokalni prevoz, ki s 560 milijoni GBP pomaga lokalnim oblastem pri uvedbi bolj trajnostnega prevoza. Za financiranje lahko zaprosijo vsi organi, ki organizi-rajo lokalni prevoz. Pričakuje se, da se bodo v tesnem sodelovanju z občinami in lokalnimi zainteresiranimi stranmi razvili svežnji različnih ukrepov. Ponudbe bosta ocenjevala skupina strokovnjakov in ministrstvo za pro-met. Konkretni ukrepi, ki jih podpira sklad za trajnostni lokalni prevoz, lahko spodbujajo hojo in kolesarjenje, prepričajo udeležence, da spremenijo način prevoza, omogočijo boljše upravljanje prometa ali pa so kombi-nacija navedenih možnosti.

Energetska učinkovitost:prometni sektor


Primer dobre prakse: Javni prevoz

Slovenska vlada izvaja različne dejavnosti za izbolj-šanje konkurenčnosti javnega prevoza. Eden od pose-bej zanimivih pristopov je zagotavljanje spodbud za organe, ki organizirajo prevoz, da povečajo število potniških kilometrov. To se izvaja v obliki subvencij, ki so odvisne od števila potniških kilometrov in ne od števila kilometrov, ki jih je prevozilo vozilo. Drugi ukrepi za spremembo načina prevoza in povečanje uporabe javnega prevoza so usklajevanje voznih re-dov, izboljšanje dostopnosti, pogostost, točnost, pov-prečna hitrost, zgraditev intermodalnih terminalov in dvig parkirnin. Slovenija subvencionira tudi nakup vozil z manjšimi emisijami ogljika, kot so na primer avtobusi s pogonom na stisnjeni zemeljski plin. Upo-raba javnega prevoza za pot v službo pa se spodbuja s subvencioniranimi delavskimi vozovnicami.

Primer dobre prakse: Svežnji ukrepov

Finska izvaja sveženj ukrepov za prometni sektor, ki s celovitim sklopom instrumentov zagotavlja ener-getsko učinkovitost v prometnem sektorju. En krovni cilj svežnja ukrepov je sprememba načina prevoza s povečanjem privlačnosti javnega prevoza, kolesarje-nja in hoje. Finska uporablja tudi ureditvene ukrepe. Takšna ukrepa sta na primer uvedba splošne omejitve hitrosti in obvezno preverjanje tlaka v pnevmatikah dvakrat na leto. Na Finskem je višina davka na vozi-lo odvisna od emisij vozila. Širjenje sistemov javne-ga prevoza je finančno podprto na primer s financi-ranjem zgraditve prednostnih pasov za avtobuse in subvencioniranimi vozovnicami. Različni ukrepi želijo prek obveščanja zagotoviti smernice. Eden od takšnih ukrepov je vključitev energetsko varčne vožnje v učni načrt za izobraževanje voznikov.

• Ponudbe za upravljanje mobilnosti (za podjetja, lokalne oblasti itd.)

• Svetovanje o mobilnosti za uporabnike prevoza

• Informacijske in slikovne kam-panje za trajnostni prevoz

• Označevanje vozil (z lestvico od A do G)

• Izobraževanje o mobilnosti v šolah, podjetjih itd.

• Standardi za varčnost porabe goriva/standardi za emisije CO2 za vozila

• Omejitve hitrosti• Standardi za kakovost

goriva• Območja z manj emisija-

mi/območja omejenega prometa

• Omejitve ponudbe• Omejitve ponudbe parki-

rišč za zasebna vozila

Financiranje javnih ali za-sebnih raziskav ter razvoja za trajnostni prevoz:

• goriva• vozila• načini itd.

• Spremenjena obdavčitev vozil: Davek na registracijo, povezan s CO2

• Davek na gorivo, povezan s CO2• Subvencioniranje javnega prevoza• Odprava nadomestil za prevoz• Finančne spodbude za spod-

bujanje alternativnih goriv in tehnologij

• Pametno prostorsko načrtovanje

• Izboljšanje infrastrukture za pešce in kolesarje

• Izboljšanje infrastrukture za javni prevoz

• Umirjanje prometa• Sistem za upravljanje

(nadzor, informacije, usmerjanje do parkirišč)

Podpora za razi-skave in razvoj

Informacije, svetovanje, izobraževanjeUreditveni instrumenti

Gospodarske pobudeNačrtovalni instrumenti

Elementi najprimernej-šega svežnja ukrepov za prometni sektor

Energetska učinkovitost:prometni sektor


Glavne direktive o energetski učinkovitosti Evropske unije so prenovljene in okrepljene z vidika ciljev. Tukaj je treba navesti zlasti direktivo o energetski učinkovitosti (2012/27/EU), direktivo o energetski učinkovitosti stavb (2010/31/EU), direktivo o energetskem označevanju (2010/30/EU) in direktivo o okoljsko primerni zasnovi (2009/125/ES). Pomembna zakona Evropske unije, ki sta bila spreje-ta med tem časom, sta uredba o označevanju pnevmatik (1222/2009) in direktiva o spodbujanju čistih in energetsko učinkovitih vozil za cestni prevoz (2009/33/ES).Čeprav je to vsekakor napredek, pa ocena nacionalnih ak-cijskih načrtov energetske učinkovitosti in raziskava stro-kovnjakov razkrivata, da se nacionalni ukrepi razlikujejo glede ciljev in ustreznosti, kar ni ugodno – zlasti zaradi vseh priložnosti, ki jih prinaša energetska učinkovitost. Prenosi evropskih direktiv in predpisov v nacionalno zako-nodajo se zelo razlikujejo glede učinkovitosti in kakovosti. Višja stopnja usklajenosti in celovitosti bi lahko izboljšala celotno podobo evropskih ukrepov energetske učinkovito-sti. Trenutno stanje je takšno zato, ker imajo države članice različne pristope k energetski učinkovitosti. Nekatere si dejavno prizadevajo izkoristiti priložnosti, ki jih prinaša energetska učinkovitost, druge pa obvezne ukrepe za iz-boljšanje energetske učinkovitosti še vedno razumejo kot breme za kupce in podjetja ter zato menijo, da se jim je treba izogniti.

Vir: Hartmuth Bendig / pixelio.de

Za dosego cilja dodatnih prihrankov energije v višini naj-manj enega odstotka na leto v primerjavi z neodvisnimi izboljšavami energetske učinkovitosti je potreben bolj ve-likopotezen in odločen pristop. Zlasti zato, ker bi tudi cilj v višini dveh odstotkov dodatnih prihrankov energije na leto bil še vedno stroškovno učinkovit.Zdaj so ključnega pomena uprave in oblikovalci ukrepov, ki se zavedajo nujnosti večjega števila ukrepov in boljših ukrepov za izboljšanje energetske učinkovitosti. Zamisli za dobre prakse je mogoče najti v tej brošuri, v 27 držav-nih poročilih in v nacionalnih akcijskih načrtih energetske učinkovitosti. Razloge za vztrajnost potrjujejo naslednja dejstva:

energetska učinkovitost pomaga blažiti podnebne spremembe;energetska učinkovitost zagotavlja varno oskrbo udele-žencev z energijo brez odvisnosti od zunanjega uvoza;energetska učinkovitost bo udeležencem zmanjšala stroške za energijo;izboljšanje energetske učinkovitosti pomeni razvijati tehnologije za prihodnost.

Energetska učinkovitost:kako naprej


EUFORES – Evropski forum za obnovljive vire energijeKoordinator projekta Energy Efficiency Watch

Kdo smo EUFORES in kaj želimo?EUFORES…

… je evropska vsestrankarska parlamentarna mreža s poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov 27 držav članic.

… podpirajo različni neparlamentarni člani.

… je bil ustanovljen leta 1995 kot neodvisna nepridobitna organizacija in je vodilni zagovor-nik obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti.

… si prizadeva podpirati razvoj obeh področij v Evropski uniji in preoblikovati najboljše pra-kse v usklajene ukrepe.

… se zaveda pomembnosti povezovanja obnovljivih virov energije in energetske učinkovitosti kot ključnih rešitev za trajnostni razvoj.

… si prizadeva za izmenjavo informacij med poslanci Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov ter med poslanci in zadevnimi zainteresiranimi stranmi.

Kaj počne EUFORES?EUFORES…

… širi svojo obsežno vsestrankarsko parlamentarno mrežo ter povezuje poslance Evropskega parlamenta in nacionalnih parlamentov 27 držav članic s skupnim delom na področju vpra-šanj trajnostne energije.

… ključne akterje iz znanosti, industrije in civilne družbe vključuje v svojo mrežo ter ustvar-ja nove komunikacijske kanale.

… organizira različne dogodke (na primer medparlamentarna srečanja, parlamentarne delav-nice, zajtrke s poslanci Evropskega parlamenta, srečanja svetovalnega odbora), na katerih si udeleženci lahko izmenjajo mnenja.

… ponuja svetovanje glede ukrepov in znanstveno svetovanje ter razširja najpomembnejše informacije.

… omogoča izmenjavo mnenj o zakonodaji EU ter podpira zakonodajne predloge in pobude.

… vodi različne projekte in podpira nacionalno izvajanje zakonodaje EU.

Za več informacij obiščite spletno stran www.eufores.org

„Poslanci Evropskega parlamenta za prihodnost s trajnostno energijo“


Vir: Evropski parlament.

Elektronska različica te brošure je na voljo na spletnem mestu Energy Efficiency Watch:

www.energy-efficiency-watch.org

Zlati pokrovitelji projekta Srebrni pokrovitelji projekta

Stik:

EUFORES a.i.s.b.l. Evropski forum za obnovljive vire energijeDr. Jan GeissRenewable Energy HouseRue d’Arlon 63 – 65B-1040 Bruselj, BelgijaTelefon: +32 (0) 25461948Faks: +32 (0) 2546193

[email protected]

http://www.energy-efficiency-watch.org

Inštitut WuppertalDr. Ralf Schüle [email protected]

Glavne publikacijePoročilo o raziskavi: napredek pri ukrepih energetske učinkovitosti v državah člani-cah EU – mnenje strokovnjakov27 državnih poročilKončno poročilo z vsemi ugotovitvami projekta Energy Efficiency Watch

na voljo na spletnem mestu Energy Efficiency Watch:www.energy-efficiency-watch.org

dobre prakse za prihranek pri energiji · 2016. 1. 19. · dobre prakse za prihranek pri energiji 3...

Documents