disleksija – vodnik za tutorje -...

1

DISLEKSIJA – VODNIK ZA TUTORJEDISLEKSIJA – VODNIK ZA TUTORJE

Pripravili: Priredile in uredile:

dr. Eva Raduly-Zorgo mag. Milena Ko{ak Babuder

dr. Marija Kavkler

in dr. Lidija Magajna

dr. Ian Smythe Prevod:

dr. Eva Gyarmathy Barbara Zemljak

L jubl jana, 2010

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

2

Disleksija – vodnika za tutorje

Projekt TEMPUS – iSHEDS Prepoznavanje in podpora {tudentom z disleksijo vvisoko{olskem izobraèvanju: {t. 144878 – TEMPUS – 2008-UK-JPGR E (A 204121)

Projektna skupina pri projektu Tempus iSheds: dr. Eva Raduly-Zorgo ter dr. Ian Smythe, Dr. Eva Gyarmathy

Priredile in uredile: mag. Milena Ko{ak Babuder, dr. Marija Kavkler, dr. Lidija Magajna

Lektorirala: Bernarda Kejàr

Oblikovanje naslovnice: Milena Ko{ak Babuder

Fotografija na naslovnici: Ksenija Pfeifer

Izdajatelj: Bravo – Dru{tvo za pomo~ otrokom in mladostnikom s specifi~nimi u~nimiteàvami, Gotska 18, Ljubljana.

Ra~unalni{ka priprava za tisk: Nikola [iprak, s. p.

Tisk: Somaru, d.o.o.

Naklada: 500

Vsebina knjige temelji na gradivih projektov: Smythe, I., Gyarmathy, E. (2007) Adystrain. Leonardo da Vinci Project in Smythe, I. (2004) What is dyslexia? Dystrain (E-learning) teacher training module.Welsh Dyslexia Project.

CIP - Katalo`ni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knji`nica, Ljubljana

376-057.875616.89-008.434.5

RADULY-Zorgo, EvaDisleksija - vodnik za tutorje / pripravili Eva Raduly-Zorgo in

Ian Smythe, Eva Gyarmathy ; priredile in uredile Milena Ko{ak Babuder, Marija Kavkler, Lidija Magajna ; prevod Barbara Zemljak. -Ljubljana : Bravo, dru{tvo za pomo~ otrokom in mladostnikom s specifi~nimi u~nimi teàvami, 2010

ISBN 978-961-92931-2-61. Smythe, Ian 2. Gyarmathy, Éva253835264

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

3

PredgovorKnjiga “Disleksija – vodnik za tutorje“ je bila pripravljena v okviruMednarodnega projekta TEMPUS – iSHEDS 2009-2010 (Identification andSupport in Higher Education For Dyslexic Students), ki je namenjenspodbujanju razvoja prepoznavanja, podpore in pomo~i, izobraèvanja,uvajanja sodobne tehnologije ter na~rtovanja ukrepov na podro~juuniverzitetnega {tudija oseb z disleksijo (specifi~nimi motnjami branja inpisanja). Projekt TEMPUS – iSHEDS: {t. 144878 – TEMPUS – 2008-UK-JPGR E (A 204121), ki ga vodi prof. dr. Angela Fawcett z Univerze vSwansea (UK), vklju~uje dràve Evropske unije (Anglijo, Madàrsko,Romunijo in Slovenijo) ter dràve zahodnega Balkana (Hrva{ko, Bosno inSrbijo).

Projekt Tempus – iSHEDS je {ir{i projekt, ki se je razvil na osnovi zaklju~kovin ugotovitev, v zadnjem desetletju izvedenih EU projektov, ki so senana{ali na odrasle in {tudente z disleksijo: projekt Minerva “Provision andUse of Information Technology with Adult Dyslexic Students in University inEurope“, “Project Include“ ter projekt Leonardo “Adystrain“. Ugotovitve ingradiva, ki so jih razvili v teh projektih, so bila osnova projektni skupini, kijo je vodila dr. Eve Raduly-Zorga, za pripravo in izdelavo e-knjige za tutorje,ki pa smo jo ~lanice slovenske projektne skupine dopolnile in prilagodilepotrebam slovenskih strokovnih delavcev. Besedilo je prevedla BarbaraZemljak.

E-knjigo za tutorje smo sodelujo~i v projektu prevedli v svoje maternejezike in objavili na spletni strani projekta Tempus – iSHEDSwww.isheds.eu z namenom, da bi z njeno pomo~jo tutorji {tudentov zdisleksijo la`je na~rtovali in organizirali pomo~ in svetovanje {tudentom zdisleksijo.

Da e-knjiga, ki smo jo pripravili v okviru projekta Tempus – iSHEDS, ne bibila tutorjem {tudentov z disleksijo dostopna le v elektronski obliki, smo seodlo~ili, da jo natisnemo in izdamo tudi v knji`ni obliki. Izdaja knjige je bilafinancirana iz sredstev projekta Tempus – iSheds.

Knjiga “Disleksija – vodnik za tutorje“ je prvenstveno namenjena tutorjem{tudentov z disleksijo, vendar so lahko zbrane informacije, priporo~enestrategije in predlogi v pomo~ tudi strokovnim delavcem dijakov z

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

4

disleksijo v srednjih {olah. Namen knjige je seznaniti tutorje in drugestrokovne delavce, ki pou~ujejo ali nudijo pomo~ {tudentom ali dijakom zdisleksijo, s problemi in zna~ilnostmi u~enja oseb z disleksijo, pa tudi zrazli~nimi oblikami podpore in pomo~i. Razumevanje teàv, s katerimi sesoo~ajo osebe z disleksijo, in posebnih strategij u~enja, v katerih seodlikujejo ter posebnih potreb po podpori na izobraèvalni, ~ustveni insocialni ravni, bo mnogim tutorjem in strokovnim delavcem omogo~ilo boljkvalitetno in u~inkovito pomo~ in pou~evanje. V pomo~ pri razvijanjusamostojnih in u~inkovitih strategij u~enja oseb z disleksijo, ki se ne u~ijona tipi~ne na~ine, pa jim bodo tudi {tevilna strokovna spoznanja o pripravigradiv, rabi podporne tehnologije in izvajanju razli~nih oblik podpore.

[tudenti z disleksijo bi bili bolj u~inkoviti pri {tudiju, ~e bi imeli podporo prirazvoju ve{~in samostojnega u~enja è na predhodnih stopnjahizobraèvanja, zato smo prepri~ane, da bo knjiga “Disleksija – vodnik zatutorje“ v pomo~ tudi strokovnim delavcem srednjih {ol, ki obravnavajodijake z disleksijo.

Prav tako pa je knjiga lahko dober priro~nik u~iteljem in svetovalnimdelavcem osnovnih {ol, ki pomagajo pri razvoju u~nih spretnosti u~encemz disleksijo, kot tudi vsem drugim u~encem.

Knjigo je s fotografijami opremila Ksenija Pfeifer, ki se je odpovedalahonorarju, za kar se ji najlep{e zahvaljujemo.

Urednice:

mag. Milena Ko{ak Babuder,

dr. Marija Kavkler in

dr. Lidija Magajna

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Predgovor .................................................................................................................... 3

I. RAZUMEVANJE DISLEKSIJE ............................................................ 10

Vsebina ...................................................................................................................... 10

1. Uvod ................................................................................................................... 10

2. Pojem disleksije – definicija ....................................................................... 11

3. Znaki disleksije ................................................................................................ 18

4. Teorije o disleksiji .......................................................................................... 26

Zgodnje nevropsiholo{ke teorije ................................................................... 27

Zaznavne in zaznavno-gibalne/motori~ne teorije ................................... 28

Psiholo{ke teorije in kognitivni procesi ....................................................... 28

Psiholingvisti~ne teorije in abnormni psiholingvisti~ni procesi ........... 29

Okoljske in vedenjske teorije ......................................................................... 29

5. Vzroki disleksije .............................................................................................. 30

Biolo{ki dejavniki ............................................................................................... 31

Razlike v dominantnosti mo`ganskih hemisfer ................................... 31

Vpra{alnik dominantnosti mo`ganskih hemisfer ................................ 32

Kognitivni procesi in razlike v kognitivnem predelovanjupri posameznikih z disleksijo ......................................................................... 36

Pozornost ......................................................................................................... 36

Zaznavanje, koordinacija in motori~ne spretnosti ............................... 36

Spomin ............................................................................................................. 37

Mi{ljenje ........................................................................................................... 37

Spretnosti in vedenje ........................................................................................ 38

Govor in jezik .................................................................................................. 38

Branje ................................................................................................................ 39

Pisanje ............................................................................................................... 39

Ra~unanje ........................................................................................................ 40

Vplivi okolja .......................................................................................................... 41

6. Tipi disleksije ................................................................................................... 41

7. [tudija primera ............................................................................................... 42

5

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

8. Zaklju~ki ............................................................................................................ 43

Nadaljnje branje in viri .......................................................................................... 43

II. U^NE PREFERENCE IN U^NI STILI [TUDENTA Z DISLEKSIJO ... 46

Vsebina ...................................................................................................................... 46

1. Uvod ................................................................................................................... 46

2. U~ni stil in disleksija ...................................................................................... 47

Fiziolo{ke zna~ilnosti u~nega stila ................................................................ 48

Vizualni ............................................................................................................. 49

Avditivni ............................................................................................................ 49

Kinesteti~ni ...................................................................................................... 50

Psiholo{ke zna~ilnosti u~nega stila .............................................................. 54

Vizualni/verbalni {tudenti ........................................................................... 56

Vizualni/neverbalni {tudenti ...................................................................... 56

Avditivni/verbalni {tudenti .......................................................................... 56

Taktilni/kinesteti~ni {tudenti ...................................................................... 56

Okoljske zna~ilnosti u~nega stila .................................................................. 57

Sociolo{ke zna~ilnosti u~nega stila .............................................................. 57

^ustvene zna~ilnosti u~nega stila ................................................................. 57

3. Stili pou~evanja in preference {tudenta ................................................. 58

Ostali u~ni tipi {tudentov ............................................................................ 59

Povzetek .................................................................................................................... 60

Nadaljnje branje in viri .......................................................................................... 61

III. PRIPRAVA GRADIV ZA [TUDENTE Z DISLEKSIJO ...................... 63

Vsebina ...................................................................................................................... 63

1. Uvod ................................................................................................................... 63

2. Pisna gradiva ................................................................................................... 64

Velikost ~rk, vrstic in stavkov ...................................................................... 64

Barva papirja in ~rk ....................................................................................... 65

Tip ~rk ................................................................................................................ 66

Oblikovanje besedila .................................................................................... 66

6

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Knjige ..................................................................................................................... 66

Zapiski in izro~ki ................................................................................................. 67

Testi in izpiti ......................................................................................................... 68

Obrazci .................................................................................................................. 70

3. Predavanja in u~ne ure ................................................................................ 73

4. Navodila ............................................................................................................ 75

5. Gradiva na ra~unalniku ................................................................................ 76

E-u~enje ................................................................................................................ 76

Dostopnost ...................................................................................................... 77

Uporabnost ...................................................................................................... 78

Berljivost ........................................................................................................... 80

U~ljivost ............................................................................................................ 81

^love{ki dejavnik ........................................................................................... 82

6. Zaklju~ki ............................................................................................................ 82

7. Nadaljnje branje ............................................................................................. 82

IV. PODPORNA TEHNOLOGIJA .......................................................... 84

Vsebina ...................................................................................................................... 84

1. Uvod ................................................................................................................... 84

2. Ne pozabite na svoje telo ........................................................................... 85

3. Strojna oprema ............................................................................................... 86

4. Zaznavne preference .................................................................................... 88

5. Dostop do besedil ......................................................................................... 89

Opti~no ~itanje/skeniranje ......................................................................... 89

Pretvornik besedila v govor / sintetizator govora ................................... 90

Povzemanje ..................................................................................................... 91

Snemanje ......................................................................................................... 91

Druge metode ................................................................................................ 92

6. Ustvarjanje besedila ...................................................................................... 92

Miselni vzorci .................................................................................................. 92

Popravljanje napak ........................................................................................ 93

7

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Prepoznavanje govora .................................................................................. 94

“U~itelji“ tipkanja ........................................................................................... 94

7. Ostale ve{~ine ................................................................................................. 94

8. Optimalen izkoristek programov Microsoft Word in Open Office ..... 94

9. Uporaba brskalnikov ..................................................................................... 96

10. Vodnik do brezpla~ne podporne programske opreme ...................... 97

Prevajalnik besedila v govor (Text-to-speech) v razli~nih jezikih ........ 97

Prevajalnik besedila v govor (Text-to-speech) v angle{kem jeziku ...... 97

Programi za prevajanje ................................................................................ 97

Barvne prosojnice .......................................................................................... 97

Zaslonsko ravnilo ........................................................................................... 98

Miselni vzorci .................................................................................................. 98

Online opomniki ............................................................................................ 98

Nalepke ............................................................................................................ 98

Audacity ............................................................................................................ 98

“U~itelj“ tipkanja ............................................................................................ 98

PicPick ............................................................................................................... 99

Zajem zaslona ................................................................................................. 99

V. ZAGOTAVLJANJE PODPORE [TUDENTU Z DISLEKSIJO ........... 100

Vsebina .................................................................................................................... 100

1. Uvod ................................................................................................................ 100

2. Podporne skupine za {tudente z disleksijo v visokem {olstvu ...... 101

3. Samostojni {tudent ..................................................................................... 102

4. U~ne spretnosti ............................................................................................ 104

Pisanje in pravopis ...................................................................................... 104

Pisanje eseja ................................................................................................. 107

Branje .............................................................................................................. 109

5. Stopnje u~enja ............................................................................................. 112

6. Priprave na izpit ........................................................................................... 114

Na~rtovanje ................................................................................................... 115

8

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Organizacija ................................................................................................... 116

U~enje ............................................................................................................. 117

Uspeh na izpitu ................................................................................................ 119

Priprave na izpit zajemajo ........................................................................ 120

Obvladovanje izpitnega stresa ................................................................ 120

Izpitne tehnike ............................................................................................. 121

7. Splo{na navodila za podporne delavce oziroma tutorje ................. 122

8. ^ustvene obremenitve tutorstva ............................................................. 125

9. Nadaljnje branje in viri ............................................................................... 126

“Samoocenjevalna“ vpra{anja o vsebini knjige za tutorje in ostalepodporne delavce ................................................................................................ 127

9

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

I. RAZUMEVANJE DISLEKSIJEI. RAZUMEVANJE DISLEKSIJE

Vsebina

1. UvodDisleksija je dobro poznana, vendar slabo razumljena teàva, vezana na

branje in pisanje z mnogimi pridruènimi teàvami, ki presegajopismenost. Namen priro~nika je pojasniti pojem disleksije in primanjkljajevpovezanih z njo, opisati, kako se pojem disleksije in povezanihprimanjkljajev razlikuje v razli~nih kulturah, jezikih in prostorih, ter prikazatinekatere skupne lastnosti disleksije, upo{tevajo~ dejstvo, da ima vsakposameznik z disleksijo svoj specifi~ni individualni profil osnovnihsposobnosti. Vsak posameznik z disleksijo mora biti obravnavan zupo{tevanjem in spo{tovanjem njemu lastnih mo~nih in {ibkih podro~ij,

10

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

sposobnosti in nesposobnosti, ogroènosti in prednosti. Priro~nikzagotavlja kratek pregled o razumevanju ozadja disleksije, znanstvenorazlago o tem, kaj disleksija je, ter dokaze, da disleksija ni izgovor za slabesposobnosti niti ni rezultat slabega pou~evanja, ampak stvaren problem, kivpliva na u~ni proces mnogih posameznikov.

Disleksija vklju~uje skupino raznolikih, a medsebojno povezanihdejavnikov, ki so del posameznika in vplivajo nanj ter na njegovo delovanjeskozi vse ìvljenje. Izraz “disleksija“ nima samo razli~nih pomenov zarazli~ne ljudi, pa~ pa na posameznike tudi razli~no vpliva. êprav sodolo~ene izku{nje skupne in si jih deli ve~ina ljudi z disleksijo, ne smemopozabiti, da je vsak posameznik individuum zase in kot tak{en doìvljadisleksijo na povsem svoj, sebi lasten na~in. Zato je izjemno pomembno,da spoznamo pomen disleksije z obeh vidikov – splo{nega inindividualnega.

2. Pojem disleksije – definicija Pojem disleksije se pogosto uporablja v vsakdanjih razpravah u~iteljev,

star{ev, u~encev in drugih, ko govorijo o u~nih teàvah. Vendar pa je pojempogostokrat slabo in nejasno razumljen, zaradi ~esar prihaja do zmede terzamenjav z drugimi u~nimi teàvami in primanjkljaji. Najbolj raz{irjeni mitio disleksiji so:

Disleksija

� je bolezen;

� je pomanjkanje sposobnosti (ali celo simptom du{evne zaostalosti);

� je posledica pomanjkljivega u~enja;

� je rezultat lenobe;

� je posledica pomanjkanja pozornosti;

� je zna~ilna le za otroke;

� z zrelostjo izgine;

� izgine, ~e podalj{amo ~as za u~enje.

Za razjasnitev pojma disleksije je izjemno pomembno razumeti, kajdisleksija dejansko je in doumeti, kaj razli~ne definicije pomenijo oziromapredstavljajo.

11

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Podobno kot mnogi medicinski in znanstveni izrazi tudi besedadisleksija izhaja iz gr{~ine. Izraz disleksija dobesedno pomeni teàvo (dis) zbesedami ali jezikom (leksis). Sam izraz nakazuje, da teàva ne zajema lesamega branja, temve~ vklju~uje tudi druge jezikovne vidike. Na~eloma bilahko oporekali, da je bil izraz, ki izvira iz gr{kega jezika, opredeljen vnaprejin je zatorej splo{nej{i, kot bi bilo zaèleno in da se ljudje {e odlo~ajo, kajbeseda dejansko predstavlja.

Ve~ina ljudi, predvsem pa {tudenti in odrasli z disleksijo, znajoodgovoriti na vpra{anje “Kaj je disleksija“. Problem nastopi, ko sku{amonjihove odgovore primerjati in ugotovimo, da se njihovi odgovori medseboj zelo razlikujejo. Vzrok medsebojnih razlik pa ni le v tem, da imadisleksija za razli~ne ljudi razli~en pomen, temve~ tudi v tem, da disleksijavpliva na posameznika na razli~ne na~ine.

Disleksijo zato lahko definiramo na ve~ na~inov, definicije pa se medseboj razlikujejo glede na namen oziroma glede na uporabnike. Na osnovipodobnosti in razlik glede namena lahko definicije razdelimo na {tiriglavne skupine:

1. Raziskovalci – pogosto razpravljajo o tem, kaj je disleksija, vendar jenjihova poglavitna skrb namenjena oblikovanju enotnega mnenja, ki biomogo~alo u~inkovito raziskovanje o vzrokih, diagnosti~nemocenjevanju in na~inu pou~evanja oziroma nudenja podporeposamezniku z disleksijo.

2. Financerji – ljudje, ki zagotavljajo sredstva za ~love{ke vire,ra~unalni{ka in druga materialna sredstva, itd. v izobraèvalnem inzaposlitvenem sistemu ter sistemu zavodov. Navadno se nagibajo kdefiniciji, ki bi bila sicer po{tena, vendar pa bi, ~e je le mogo~e,zmanj{evala {tevilo ljudi, ki bodo zahtevali podporo.

3. Skupine star{ev – èlijo definicijo, ki bo njihovim otrokom zagotavljaladodelitev ustreznih virov oz. sredstev za ~love{ke vire, ra~unalni{ka indruga materialna sredstva …

4. Osebe z disleksijo – èlijo definirati jasen razlog za njihove teàve, kise ne bi pripisoval slabemu u~enju ali njihovi ravni inteligentnosti.

Obstajate dve osrednji vrsti definicij, ki jih je potrebno upo{tevati: prvavrsta je osnovana na simptomih, druga pa na vzrokih. Definicije, ki so

12

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

osnovane na simptomih, opredeljujejo u~inke, medtem ko vzro~noosnovane definicije obravnavajo vzroke teh simptomov.

V nadaljevanju bomo izpostavili nekaj najpogosteje citiranih definicij.

Definicija Britanske zveze za disleksijo

Disleksija je specifi~na u~na teàva, ki predvsem prizadene razvojpismenosti ter ve{~in, povezanih z jezikom.

Verjetno je prisotna è ob rojstvu in vpliva na posameznika vse ìvljenje.Ozna~ujejo jo teàve na podro~ju predelovanja glasov, hitregapoimenovanja, delovnega pomnjenja, hitrosti procesiranja in razvojaavtomatizacije ve{~in. Omenjene teàve ovirajo posameznikovo izvajanjena podro~ju prizadetih ve{~in, zaradi ~esar je to zato slab{e, kot so njegovesicer{nje sposobnosti.

Pri tej specifi~ni u~ni teàvi so obi~ajne metode pou~evanjaneu~inkovite, vendar lahko s specifi~nimi oblikami obravnave oz. ukrepi, kivklju~ujejo tudi rabo informacijske tehnologije, u~ne podpore insvetovanja, ublaìmo neugodne u~inke prisotnih teàv (vir:http://www.bdadyslexia.org.uk/).

Definicija Evropske zveze za disleksijo (EDA, 2007)

Disleksija je razli~nost, ki oteùje usvajanje in rabo ve{~in branja,pravopisa in pisanja. Ta razli~nost je nevrolo{kega izvora. Kognitivne teàve,ki spremljajo to nevrolo{ko pogojeno razli~nost, lahko vplivajo tudi naorganizacijske ve{~ine, na sposobnost ra~unanja ter druge spoznavne in~ustvene sposobnosti. Disleksijo lahko povzro~i kombinacija teàv napodro~ju fonolo{kega (glasovnega) procesiranja, delovnega pomnjenja,hitrega poimenovanja, operiranja z zaporedji ter teàv pri doseganjuavtomatizacije osnovnih ve{~in.

Raziskovalci priznavajo, da obstajajo {tevilni mo`ni vzroki disleksije,vklju~no z dednimi dejavniki. Disleksija ni odvisna od posameznikove ravniinteligentnosti, vlaganja truda in socialno-ekonomskega poloàja (vir:http://www.dyslexia.eu.com/).

13

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Poleg è na{tetih teàv posameznike z disleksijo neprestano spremljajoizzivi pri soo~anju z vsakodnevnim ìvljenjem v disleksiji prete`noneprijaznem svetu.

Nadalje, v evropskem prostoru imajo pomemben vpliv na stopnjoizraènosti samih teàv in na ìvljenjske prilo`nosti posameznikov zdisleksijo tudi raznolikost jezikov, ve~jezi~ne zahteve, pa tudi socio-kulturnoozadje in izobraèvalne mo`nosti.

“Nevrolo{ko“ pomeni, da je razlika notranje pogojena in ni posledicazunanjih dejavnikov, kot na primer slabega pou~evanja ali pomanjkanja{olanja. Izurjenost in natan~nost pogosto predstavljata “univerzalni“ meriliza pismenost. Upo{tevati pa je potrebno, da je lahko pri jezikih, kjer jeskladnost med pisano in govorjeno besedo velika, posameznik z disleksijozelo natan~en, vendar pa mu {e vedno primanjkuje izurjenosti.

Izraz disleksija se v razli~nih dràvah uporablja razli~no. V Rusiji je npr.izraz disleksija omejen na branje, za teàve pri pisanju pa uporabljajo izrazdisgrafija. V Italiji se izraz disgrafija uporablja za motori~ne teàve, medtemko se za pravopisne teàve uporablja izraz disortografija. Na Poljskem padisgrafija predstavlja motori~ne teàve, medtem ko se za teàve pri pisanjuuporablja izraz disautografija. V Veliki Britaniji uporabljajo mnogi izraz“specifi~ne u~ne teàve“ ali SUT. Ta izraz se je v~asih uporabljal kotsopomenka za disleksijo, vendar pa danes v splo{nem velja, da je disleksijale ena izmed mnogih specifi~nih teàv pri u~enju, ki lahko vklju~ujediskalkulijo (specifi~no teàvo na podro~ju matematike) in dispraksijo(teàvo na podro~ju izvajanja koordiniranega gibanja). V ZDA se uporabljaizraz “motnje u~enja“ (learning disabilities), ki podobno kot izraz“specifi~ne u~ne teàve“ predstavlja nek krovni izraz, ki vklju~uje ve~ vrstspecifi~nih motenj u~enja. V Sloveniji se izraz disleksija izmenjuje z izrazomlegastenija in spada pod krovni pojem u~nih teàv.

ê upo{tevamo, da se pri posamezniku pogosto pojavlja ve~ vrstspecifi~nih u~nih teàv, postane problematika {e bolj zapletena. Specifi~neu~ne teàve namre~ izhajajo iz teàv pri kognitivnem predelovanju innavadno ne povzro~ajo le ene vrste teàv, ampak prihaja pogosto doprecej{njega prekrivanja. Tako lahko pri mnogih posameznikih spremljadisleksijo tudi dispraksija.

14

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Zaklju~imo torej lahko, da moramo biti ob uporabi teh izrazov vmednarodnem kontekstu previdni. Bolje je, da teàve opi{emo in neuporabljamo oznak, {e zlasti ~e le-te ne omogo~ajo pridobitve nekedodatne pomo~i oziroma podpore.

Disleksija, zakonodaja in oviranost / motnja V ve~ini evropskih zakonodaj disleksija ni posebej omenjena, temve~ je

vklju~ena v {ir{i krovni termin “zmanj{ane zmo`nosti/motnje/oviranosti“.Kljub skrbi za osebe s senzorno in gibalno oviranostjo in za osebe z la`joali te`jo motnjo v du{evnem razvoju pa zakonodaja v mnogih dràvah nepodpira nujno tudi oseb z disleksijo.

Nekateri alternativni pristopi k definiranju disleksije, ki pojmujejodisleksijo kot neko razliko v na~inih u~enja (u~no razli~nost), so boljeosvetlili tudi prednosti disleksije. Divergentno razmi{ljanje posameznika zdisleksijo lahko ponuja alternativen pristop k re{evanju problemov vmnogih u~nih in delovnih kontekstih. Vendar pa je poudarek na razli~nostipri u~enju in uporaba izraza “u~ne razlike“, ki bi bila v mnogih primerihustreznej{a, lahko tudi vir prakti~nih problemov za {tudenta. Zakonodaja vmnogih dràvah omogo~a prilagoditve u~enja/pou~evanja in podporoinformacijske tehnologije (npr. nakup ra~unalnika ali ustreznihra~unalni{kih programov) le v primeru obstoja dokumentiranih dokazov oprisotnosti motnje/oviranosti. ê {tudenta preprosto ozna~imo kot{tudenta, ki je “u~no razli~en“, lahko iz tega izhaja sklep, da je vsakposameznik razli~en in da je do u~ne podpore upravi~en vsakdo ali nih~e.Strokovnjak za ocenjevanje motenj/oviranosti mora v svojem poro~iludokazati, da je {tudent v situaciji jasne prikraj{anosti (neugodni situaciji) vprimerjavi z drugimi {tudenti in da zato potrebuje dodatno podporo. Ker jeprva mo`nost (prilagoditev za vse mo`ne razlike) zelo draga, je ohranitevoznake motnje/oviranosti zaenkrat nujna.

V Evropi se kot osebo z zmanj{animi zmo`nostmi/oviranostjo ozna~ujeposameznika s telesno ali du{evno motnjo oz. oviranostjo, ki imapomembne in dolgotrajne u~inke na sposobnost izvajanja normalnihdnevnih aktivnosti. Obravnavanje posameznika z zmanj{anozmo`nostjo/motnjo/ lahko poteka ali po “medicinskem modelu“ ali“socialnem modelu“.

15

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) izpostavlja medicinsko osnovooviranosti/motenosti in omejitve, ki jih le-ta povzro~a. Z vidikamedicinskega modela je potrebno posameznika “popraviti“ s pomo~jorazli~nih rehabilitacijskih slu`b, upravi~enost do teh slu`b in oblik pomo~ipa temelji na stopnji prizadetosti.

Nasprotno pa socialni model, ki je {iroko sprejet v Evropi, priporo~a, dalahko posamezniku omogo~imo prilagoditve, ki so nujne za izvajanjevsakodnevnih ìvljenjskih aktivnosti. Te prilagoditve vklju~ujejo odstranitevovir v dru`bi, omogo~anje podpore z informacijsko tehnologijo in mnogimidrugimi podpornimi mehanizmi. Upravi~enost do teh prilagoditev sepojmuje kot temeljna pravica, ki jo nudijo ve~inske ustanove.

Ve~ina aktualnih oblik podpore na podro~ju disleksije v Evropi se sku{aprilagoditi “socialnemu modelu“ in mnogi zagovarjajo, da bi moralizasledovati predvsem ta model obravnavanja posebnih potreb. Vendar paobstajajo tudi razlogi za nasprotno stali{~e. Nekatere dràve (npr. VelikaBritanija) imajo posebne specialiste za pomo~ univerzitetnim {tudentom zdisleksijo, ki so usposobljeni za svetovanje in nudenje pomo~i osebam zdisleksijo pri {tudiju na visoko{olski ravni. Medtem ko lahko na eni stranina tovrstno podporo gledamo kot na ujemanje s socialnim modelom, sepo drugi strani ne ujema s pojmovanjem, da mora biti socialni modelinkluziven in da torej neka zunanja podpora ni potrebna. Z vidikasocialnega modela bi lahko zagovarjali, da bi bilo bolje usposobitiuniverzitetno osebje za pomo~ vsem {tudentom. To bi zagotavljalo ve~jopodporo preko celotnega spektra, obenem pa bi pomenilo tudi ukinitevpodpore specialistov.

Pogostost disleksije

Disleksija se tako kot druge specifi~ne u~ne teàve pojavlja vzdol`nekega kontinuuma od la`jih do izrazitih in ne gre zgolj za dejstvo, ali steoseba z disleksijo ali ne. Kako bodo teàve pri posamezniku z disleksijoizraène, je odvisno od stopnje kognitivnih teàv, ki so pri njemu prisotne.

Splo{na pogostost disleksije v {olski populaciji zna{a v svetovnemmerilu okoli 10 %, vendar odstotki, glede na opaànja raziskovalcev inpraktikov v razli~nih dràvah, variirajo od 1,3 do 10 % (Salter in Smythe,1997). Do sedaj je bila v ospredju domneva, da je disleksija pogostej{a pri

16

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

de~kih, vendar sodobni raziskovalni izsledki kaèjo, da so bili rezultati opogostej{em pojavljanju disleksije pri de~kih bolj posledicaeksperimentalnih napak kot odraz neke dejanske razlike.

Disleksija je problem, ki zadeva vso mednarodno skupnost, vendarobstajajo med razli~nimi dràvami velike razlike v pogostosti. Te razlike soposledica jezikovne strukture dolo~enega jezika, ki pomembno vpliva nanaravo in izraènost teàv. Osebe z disleksijo v enem jeziku imajo lahkodruga~ne razloge za pojavljanje teàv v primerjavi z osebami, ki uporabljajonek drug jezik. Znanstveniki tako poro~ajo v obse`nih raziskavah, da je priangle{kem jeziku, za katerega je zna~ilno slab{e ujemanje med ~rkami inglasovi, glavni problem teàve v zavedanju glasov. V madàrskem jeziku, prikaterem je ujemanje med ~rkami in glasovi zelo dobro, pa jepomembnej{e predelovanje slu{nih informacij. Prav zaradi jezikovnihposebnosti se disleksija pogosteje pojavlja na Finskem, v Nigeriji, Rusiji,Veliki Britaniji in Zdruènih dràvah, manj pogosta pa je v Italiji, naSlova{kem in na Norve{kem. Seveda na ugotovljeno pogostost vplivajo tudiuporabljeni preizkusi za ugotavljanje disleksije, definicija disleksije terzavedanje posledic disleksije v {olah, zdravstvenem in drugih sistemih.

Slavne osebe z disleksijo

Veliko {tevilo odraslih oseb z disleksijo, vklju~no s {tudenti, se izjemnotrudi prikriti svoje teàve pri pisanih besedilih in se zaradi tega vsakodnevnoposluùjejo mnogih raznovrstnih nadomestnih oziroma kompenzacijskihstrategij. Prikaz seznama slavnih oseb z disleksijo lahko pri njih zvi{a upanje,da se je s tem posebnim na~inom predelave informacij, mogo~e uspe{nosoo~ati:

� Albert Einstein, Thomas Edison, Michael Faraday – znanstveniki

� Walt Disney, Auguste Rodin, Michelangelo, Leonardo da Vinci, Cher,Tom Cruise, Whoopi Goldberg, Antony Hopkins – umetniki

� Hans Christian Andersen, Agatha Christie – pisatelji

� Winston Churchill, George Washington – politiki

� Greg Louganis, Magic Johnson, Kenny Logan – {portniki

� Jamie Oliver, Ed Baines – vrhunski kuharji

17

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Seznam dokazuje, da so osebe z disleksijo lahko zelo nadarjene inlahko postanejo zelo uspe{ne na razli~nih podro~jih delovanja, navkljubnjihovim teàvam v {oli. Vsekakor pa je izjemnega pomena razumetiposameznikove teàve in mu omogo~iti podporo s strani socialnega okolja.

3. Znaki disleksijeDisleksija vpliva na posameznike na razli~ne na~ine in zaradi tega ima

vsaka oseba z disleksijo svoj “lasten profil znakov disleksije“. Vendar paobstajajo dolo~ene zna~ilnosti, ki se pri ve~ini oseb z disleksijo pojavljajopogosteje:

[ibkosti:

� slab{e ve{~ine pismenosti,

� teàve pri u~enju branja in pisanja,

� po~asno branje in pisanje in/ali veliko napak,

� teàve pri razumevanju pisanih besedil,

� teàve pri pravilnem zapisu (pravopisu),

� utrujenost pri branju/pisanju,

� teàve pri pisnem izraànju (organizacija misli pri prenosu izrazmi{ljanja na papir),

� {ibko besedno (verbalno) pomnjenje,

� slab{a analiza podrobnosti.

Pri tem ne smemo pozabiti, da so omenjene kognitivne {ibkosti {ibke vprimerjavi s kognitivno mo~nimi podro~ji posameznika, le-te pa so samepo sebi lahko bolj{e v primerjavi z ostalimi osebami z disleksijo oziroma vprimerjavi z osebo brez disleksije.

Teàve, ki jih navajajo osebe z disleksijo, vklju~ujejo teàve pri usvajanjuin rabi jezika – branje in pisanje ~rk v napa~nem zaporedju je le edenizmed izrazov disleksije in se ne pojavlja v vseh primerih. Druge teàve, kijih doìvljajo osebe z disleksijo, vklju~ujejo:

� u~enje govora,

� organizacija pisanega in govorjenega jezika,

18

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� u~enje ~rk in njihovih zvokov,

� pomnjenje {tevilskih dejstev,

� ~rkovanje,

� branje,

� u~enje tujega jezika,

� pravilno izvajanje matemati~nih operacij.

V kolikor seveda navedene teàve ne odraàjo posameznikove starosti,stopnje izobrazbe ali kognitivnih sposobnosti, se pogosto povezujejo zdisleksijo. Za oceno, ali ima dolo~ena oseba dejansko disleksijo, jepotrebno diagnosti~no ocenjevanje , ki ga izvede za to strokovnousposobljena oseba. Ni namre~ nujno, da ima vsaka oseba, ki ima teàve stovrstnimi ve{~inami, disleksijo. Formalno testiranje je edini na~in, da sediagnoza suma na disleksijo potrdi.

Mo~na podro~ja posameznikov z disleksijo:

� dobre sposobnosti re{evanja problemov,

� dobre domi{ljijske sposobnosti,

� sposobnost vzpostavljanja nepri~akovanih medsebojnih povezav medpodatki in informacijami,

� divergentno razmi{ljanje, originalnost, ustvarjalnost,

� dobre sposobnosti vizualizacije (vidnega predstavljanja),

� sposobnost hkratnega (simultanega) predelovanja informacij,

� dobre sposobnosti celostnega razumevanja,

� dobra intuicija,

� “umetni{ki“ na~in razmi{ljanja,

� dobre sposobnosti ustvarjanja novega znanja, itd.

Kognitivne razlike, ki se kaèjo pri osebah z disleksijo, so lahkoproblemati~ne v izobraèvalnem, delovnem ali kulturnem sistemu, kideluje in je “prilagojen“ na~inu delovanja mo`ganov, razmi{ljanju in u~enjuoseb brez disleksije. Po drugi strani pa lahko te iste kognitivne razlikepredstavljajo veliko dragocenost in prednost v sistemih in strokah, v katerih

19

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

se raznolikost pristopov ceni in spo{tuje ter kjer lahko u~enje poteka narazli~ne na~ine in z razli~nimi metodami.

V raziskovanju in praksi je nedavno pri{lo do premika od medicinskegamodela k socialnemu. Ta premik je spremenil pristope v tem smislu, danamesto poglavitne osredoto~enosti na ocenjevanje in popravljanjenesposobnosti in pomanjkljivosti, raziskovalci in praktiki odkrivajo,izpostavljajo in poudarjajo mo~na podro~ja in uspehe {tudentov zdisleksijo ter i{~ejo na~ine, s katerimi bi jih okrepili za la`je spoprijemanje ssistemi, v katerih delujejo (Margalit in Idan, 2004).

Univerzitetni {tudentje in odrasli z disleksijo:

� Lahko skrivajo teàve pri branju.

� Lahko slabo ~rkujejo; se zana{ajo na druge, da bodo popravili njihovo~rkovanje.

� Se izogibajo pisanju: niso sposobni pisanja.

� So navadno zelo sposobni v govorjeni besedi.

� Se zana{ajo na spomin – lahko imajo zelo dober spomin.

� Imajo pogosto dobre razvite spretnosti in ve{~ine, potrebne za delo zljudmi.

� Pogosto so zelo dobro prostorsko orientirani in pogosto opravljajonaslednje poklice (vendar nanje vsekakor niso omejeni): inènir,arhitekt, oblikovalec, umetnik in obrtnik, matematik, fizik, zdravnik ({eposebej kirurg in ortoped) in zobozdravnik.

� So lahko zelo dobri pri “razbiranju“ po~utja in razmi{ljanja ljudi(intuitivno).

� Pogosto so na delovnih mestih, ki so dejansko pod njihovimiintelektualnimi sposobnostmi.

� Imajo lahko teàve z na~rtovanjem, organizacijo in upravljanjemnjihovega ~asa, gradiv in nalog.

� So pogosto podjetniki.

Za prepoznavanje posebnih znakov disleksije lahko uporabimosamoocenjevalne tabele (t. i. “~ek-liste“).

20

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Samoocenjevalne tabele je vedno potrebno uporabljati z veliko meropozornosti. Uporabne so takrat, ko zadeve dobro razumemo in tudi vemo,kako si rezultate razloìti. Vendar pa samoocenjevalne tabele zagotovo nisoenakovredne diagnosti~nemu instrumentu in ~e ima posameznik zgoljnekaj teàv, to {e ne pomeni, da ima disleksijo. Kljub temu pa jesamoocenjevalna tabela lahko v veliko pomo~ laiku kot merilo priodlo~anju o potrebnosti morebitne natan~nej{e diagnostike teàv oziromakot mo`nost vpogleda v specifi~ne teàve. Samoocenjevalne tabele sojavno dostopne, pridobite pa jih lahko pri osebah, ki nudijo pomo~{tudentom z disleksijo ali kar pri {tudentih z disleksijo samih.

Za bolj{e razumevanja teàv poglejmo samoocenjevalno tabelo, ki sta jorazvila Smythe in Everatt (2001) in temelji na odgovorih velikega {tevilaodraslih oseb z disleksijo ter odraslih oseb brez disleksije. Vsako vpra{anje jeponderirano, kar pomeni, da so nekatera vpra{anja pomembnej{a od ostalih.

1. Ali zamenjujete na pogled podobne besede, kot sta “in“ in “ni“?

_____ redko ali nikoli (3)

_____ ob~asno (6)

_____ pogosto (9)

_____ ve~inoma ali vedno (12)

2. Ali se med branjem izgubljate oziroma zgre{ite vrstico?


_____ ob~asno (4)

_____ pogosto (6)


3. Ali pome{ate imena predmetov, na primer klop in stol?


_____ ob~asno (2

_____ pogosto (3)


21

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

4. Imate te`ave pri lo~evanju leve in desne smeri?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


5. Vas uporaba zemljevida ali iskanje poti v neznanem krajuzmede?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


6. Ali morate ponovno prebrati odstavke, da bi jih razumeli?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


7. Ali se zmedete, ~e dobite ve~ navodil naenkrat?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


8. Ali delate napake pri zapisovanju telefonskih sporo~il?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


22

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

9. Ali te`ko najdete prave besede, ko `elite nekaj povedati?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


10. Kako pogosto se domislite ustvarjalnih re{itev problemov?


_____ ob~asno (2)

_____ pogosto (3)


11. Kako lahko se vam zdi dolo~anje glasov v besedah kot npr.“prizori{~e“?

_____ lahko (3)

_____ z nekaj te`avami (6)

_____ te`ko (9)

_____ zelo te`ko (12)

12. Vam je pri pisanju te`ko organizirati misli in jih zapisati na papir?

_____ lahko (2)


_____ te`ko (6)

_____ zelo te`ko (8)

13. Ali ste se z lahkoto nau~ili po{tevanke?

_____ lahko (2)


_____ te`ko (6)


23

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

14. Ali z lahkoto na{tejete pravilno zaporedje ~rk v abecedi?

_____ lahko (1)


_____ te`ko (3)


15. Kako te`ko se vam zdi glasno branje?

_____ lahko (1)


_____ te`ko (3)


_____Sedaj se{tejte vse to~ke.

Rezultati:

24

Manj kot 45 –rezultat seujema zrezultatomosebe, ki nimadisleksije.

45-60 – rezultatnakazuje znake,ki se ujemajo zbla`jo oblikodisleksije.

Bodite pozorni na izraz “... se ujema z ...“. Topomeni, da so posamezniki, ki so bili udeleèni vraziskavi in so bili ocenjeni s strani tutorjev, zasemenijo, da nimajo disleksije. ê je se{tevek va{ihto~k ni`ji od 4,5, pa {e ne pomeni, da nimatedisleksije. Lahko ste namre~ razvili kompenzacijskestrategije, s katerimi premagujete teàve.

Rezultat pomeni, da posamezniki, ki so biliudeleèni v raziskavi in so na osnovi tutorjeveocene dosegli se{tevek to~k med 45 in 60, zasemenijo, da imajo znake bla`je oblike disleksije.

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Kak{ne so torej posledice teh znakov na ìvljenje osebe z disleksijo?Ve~inoma so posledice res neugodne, vendar pa se najde tudi kar nekajprednosti.

Mo`ne prednosti:

� zmo`nost odkrivanja prakti~nih, inovativnih, kreativnih re{itev naakademskem podro~ju,

� odkrivanje novih vidikov in uvajanje novih idej v tradicionalne vsebine,

� razvijanje izbolj{av,

� u~iteljev pozitivni odnos do posameznika (ozna~en kot “pameten“,“kreativen“, itd.).

Mo`ne neugodne posledice:

� akademski neuspeh in neuspeh na izpitih zaradi:

� nezmo`nosti branja in prebiranja vseh potrebnih zapiskov inobvezne literature,

� pomanjkanja u~inkovitih u~nih strategij,

� nizke sposobnosti pomnjenja in uporabe terminologije (pomembnihstrokovnih izrazov),

� teàv pri izraànju misli v pisni obliki.

� u~iteljev negativni odnos do posameznika (ozna~en kot “len“, “neumen“,itd.),

� nizko samospo{tovanje,

� nadomestna vedenja v obliki samodestruktivnega vedenja.

Nekateri posamezniki s specifi~nimi u~nimi teàvami sledijo poti, ki jih

25

Ve~ kot 60 –rezultat seujema z zmernoali te`jo oblikodisleksije.

Izsledki raziskav kaèjo, da imajo posamezniki sse{tevkom to~k nad 60 zmerno ali te`jo oblikodisleksijo.

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

vodi k uspehu, postanejo produktivni ~lani skupnosti in ìvijo zadovoljno inizpolnjujo~e ìvljenje. Spet drugi pa se neprestano soo~ajo z “neuspehi“ in~ustveno, socialno ali finan~no komajda ohranjajo “glavo nad gladinovode“.

Kako postanejo {tudenti z disleksijo uspe{ni odrasli? Raziskave (Reiff insod., 1997) so razkrile, da kaèjo zelo uspe{ni odrasli z ugotovljenodisleksijo èljo po uspehu, so usmerjeni k ciljem ter so pripravljeni svojoizku{njo disleksije pretvoriti v pozitiven in produktiven izid. Posledicanotranje odlo~itve posameznikov je ve~ja vztrajnost, razvoj vrstemehanizmov obvladovanja teàv ali priu~ena ustvarjalnost ter bolj{eujemanje z okoljem.

4. Teorije o disleksiji O disleksiji obstaja veliko teorij, vendar pa nam ni potrebno razumeti

vseh, da bi vedeli,kako pomagati posamezniku z disleksijo. Kljub temu paje koristno, da smo seznanjeni z razli~nimi pogledi in njihovimi pomeni.

Nekatere teorije, ki jih bomo v nadaljevanju navedli, bi sicer lahkospadale v ve~ kot eno kategorijo, vendar pa nam tovrstna razvrstitevomogo~a zgodovinski pregled podro~ja. Prav tako nam dopu{~arazumevanje mnogoterih zna~ilnosti ter zagotavlja obrazloìtev, zakajstrokovnjaki ne delijo enakega pogleda na samo teàvo. Pogled nadisleksijo se je skozi ~as precej spremenil – od prvotnega mnenja, da jedisleksija bla`ja mo`ganska po{kodba, do trenutnega stali{~a, da gre zanevrolo{ko spremembo, ki vodi do posebnega na~ina razmi{ljanja. êpravmnogi poudarjajo in izpostavljajo pomanjkljivosti disleksije, lahko druga~enna~in predelovanja informacij prinese tudi veliko prednosti. Resni~enproblem je pogosto bolj v na~inu, kako dru`ba dojema te razlike, kot vrazlikah samih.

Prepri~ani smo, da je uspeh vseh pristopov, ki sku{ajo podpretiposameznike z disleksijo, odvisen od ustrezne diagnostike in obravnave.Preden priporo~ate ali preizkusite katerokoli od metod, je potrebnoupo{tevati dokaze, ki kaèjo na njeno u~inkovitost, saj è med praktiki, kiso zagovorniki iste teoreti~ne osnove, obstajajo precej{ne razlike.Pomembno je vedeti, da je vsak posameznik z disleksijo druga~en, in kardeluje pri enem, ni nujno, da bo delovalo pri vseh.

26

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Klju~ne teorije so:

� zgodnje nevropsiholo{ke teorije,

� zaznavne in zaznavno-motori~ne teorije,

� psiholo{ke teorije in kognitivni procesi,

� psiholingvisti~ne teorije ter

� okoljske in vedenjske teorije.

Zgodnje nevropsiholo{ke teorije

Pred 100 leti je bilo dognano, da lahko po{kodbe na specifi~nih delihmo`ganov vodijo do teàv pri branju (pogosto so bile ozna~ene podterminom pridobljena disleksija). Miselnost, da disleksija (tj. teàve pribranju, ki niso povzro~ene z mo`ganskimi po{kodbami) izhaja izminimalnih nevrolo{kih razlik, je bila osnovana na podobnosti medosebami z disleksijo in osebami z mo`ganskimi po{kodbami. Razlika (ali“po{kodba“, kot je bila imenovana) je bila dovolj, da je povzro~ilaspecifi~ne teàve, ne pa tudi vsesplo{no nezmo`nost funkcioniranja.

27

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Zaznavne in zaznavno-gibalne/motori~ne teorije

Nekateri strokovnjaki sku{ajo prilagoditi zaznavne primanjkljaje inizumiti metode ter programe, ki bi izbolj{ali {ibke sposobnosti, vendar pato po~nejo brez upo{tevanja povezav z mo`nimi dejavniki v ozadju. Teorije,ki poudarjajo vlogo vidno-motori~nega povezovanja in o~esnega giba,dojemajo razlog za pisne teàve v primanjkljajih vidnega zaznavanja in vsistemu ravnote`ja. Tovrstne teorije nakazujejo, da procesi v vidnemzaznavanju ne zagotavljajo dovolj dobro strukturiranih vzorcev, ki sopotrebni za gibalno aktivnost.

Dolo~ene obravnave temeljijo na mi{ljenju, da mora med zaznavnimvlo`kom in gibalnim u~inkom potekati nepretrgana interakcija, ki pa jo jemogo~e vzpostaviti s programi, ki s pomo~jo vidnih, slu{nih in tipalno-kinesteti~nih spodbud razvijejo prilagojeno vedenje in vodijo k izbolj{animsposobnostim na treh kognitivnih podro~jih:

� spominu,

� zaznavanju in

� pozornosti.

Psiholo{ke teorije in kognitivni procesi

Nekatere novej{e teoreti~ne razlage disleksije, ki vklju~ujejo tudikognitivne in psiholo{ke vidike, so opisane v prispevku Magajne (2003).

Teàve, s katerimi se soo~ajo posamezniki z disleksijo, so poslediceprimanjkljajev v kognitivnem predelovanju, ki ovirajo u~enje ve{~inopismenjevanja. Med osnovne kognitivne {ibkosti {tejemo:

� Neu~inkovit kratkoro~ni spomin, pogosto imenovan tudi delovnispominMed delovnim spominom in drugimi vrstami spomina je razlika. Delovnispomin se razume kot sposobnost zadrèvanja in upravljanja zinformacijami.

� Teàve pri predelovanju in osmi{ljanju glasovV obdobju otro{tva se novo nau~eno znanje utrjuje in krepi prekogovora. Disleksija lahko ta proces zavira v tem smislu, da oteùje razlagoglasov in posledi~no tudi ume{~anje novega znanja v spomin.

28

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Teàve s koordinacijo in gibalnimi ve{~inamiV obdobju otro{tva so posamezniki z disleksijo pogosto bolj nerodni inte`je osvojijo dobro koordinacijo. Slednje se z odraslostjo spremeni,vendar pa ima {e vedno vpliv na razvoj koordinacije roka – oko.

� Teàve pri predelovanju vizualnih informacijTo ne pomeni, da posamezniki z disleksijo slabo vidijo, ampak dadisleksija vpliva na hitrost njihovega predelovanja vizualnih informacij,{e posebej, ~e morajo biti podane v zaporedjih. Prav tako lahko pomeni,da imajo posamezniki teàve pri ohranjanju mentalne slike ~rk inbesednih oblik.

Psiholingvisti~ne teorije in abnormnipsiholingvisti~ni procesi

Mnogi raziskovalci ter logopedi poro~ajo, da lahko teàve pri izgovorjavivodijo do {tevilnih kasnej{ih problemov. Mnogi otroci, ki ne uporabljajojezika kot simboli~nega procesa, lahko kasneje razvijejo disleksijo. Napodlagi tovrstnih teorij so bili izdelani razvojni programi, ki zmanj{ujejojezikovne primanjkljaje. êprav ni nujno, da so pristopi zaradi naravezapisa u~inkoviti pri vseh jezikih, so se programi za prepre~evanjedisleksije, ki so osnovani na psiholingvisti~nih osnovah, izkazali kot zelou~inkoviti v madàrskem jeziku.

Okoljske in vedenjske teorije

Spremembe oziroma prilagoditve v u~nem okolju imajo precej{en vplivna razvoj ve{~in opismenjevanja. Disleksija se lahko obravnava kot posebenna~in razmi{ljanja in u~enja, ki zahteva tudi poseben na~in pou~evanja.Posledi~no je torej disleksija lahko opredeljena kot specifi~na teàvapou~evanja in obravnavana kot posebna potreba po specifi~nem u~nemokolju.

Nekateri strokovnjaki dojemajo disleksijo kot neke vrste odstopanja vvedenju in zavra~ajo upo{tevanje notranjih kognitivnih faktorjevsposobnosti. Menijo, da je najprimernej{a oblika obravnave vedenjskaterapija. Na podlagi tovrstnega stali{~a so se dolo~ene teorije ukvarjale s{olskimi dose`ki in socialnim vedenjem otrok z disleksijo tako, da so naza~etku postavili dosegljive zahteve in ko so otroci dosegli dolo~en u~ni ali

29

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

socialni cilj, so bili nagrajeni. Na ta na~in so bila pravilna vedenjaokrepljena, nepravilna pa zavrta. Vendar pa je potrebno izpostaviti, da jeu~inkovitost obravnave, ki deluje zgolj na simptomati~ni ravni in kipopolnoma ignorira osnovne vzroke, milo re~eno, vpra{ljiva.

5. Vzroki disleksijeV slede~em poglavju bodo predstavljeni osnovni notranji in zunanji

vzroki disleksije. Potrebno pa je vedeti, da je v ozadju obravnavesimptomov disleksije vedno ve~faktorska etiologija (tj. veda o vzrokihpojavov).

Poznavanje vzrokov in njihovih medsebojnih vplivov lahko pomaga prirazumevanju mo~nih in {ibkih podro~ij oseb z disleksijo ter pri nudenjumo`nosti in zagotavljanju polne podpore.

Disleksija je specifi~na u~na teàva, ki povzro~a teàve predvsem prirazvoju ve{~in opismenjevanja. Vzroki so posledica ve~ dejavnikov invklju~ujejo neke vrste pridobljen ali dedni nevrolo{ki odklon od ne~esa, karnaj bi bilo razumljeno kot normalno.

Med razvojem posameznika z disleksijo interakcija zunanjih in notranjihfaktorjev povzro~i razli~ne oblike simptomov na razli~nih ravneh in narazli~nih podro~jih, medtem ko imajo okoljski dejavniki velik vpliv nanjihove posledice. Ve~ja ozave{~enost o disleksiji in njeno razumevanje stapripeljali do vi{jega {tevila identificiranih oseb z disleksijo, vendar pa se jih{e vedno veliko prebija skozi ìvljenje brez primerne podpore ali celo brezdiagnoze oziroma prepoznane teàve.

30

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Biolo{ki dejavniki

Disleksija predstavlja pozen ali neobi~ajen razvoj ve{~inopismenjevanja, ki ga povzro~a nevrolo{ka nepravilnost in se najpogostejekaè kot druga~en na~in delovanja in funkcioniranja te osebe. Tako tudimo`gani oseb z disleksijo delujejo druga~e od mo`ganov oseb brezdisleksije.

Podobno je pri osebah z disleksijo tudi predelovanje informacijorganizirano druga~e kot pri osebi brez disleksije. Fotografije mo`ganov sonamre~ pokazale, da se pri osebah z disleksijo aktivirajo razli~ni delimo`ganov. Raziskave kaèjo tudi visoko korelacijo med disleksijo indednimi dejavniki, saj je identificiranih nekaj kromosomov, ki vplivajo na(neobi~ajen) razvoj predelovanja informacij. Na primer: na podro~juzaznavnih procesov naj bi se kot posledica genetskih sprememb razvilamotnja glasovnega predelovanja jezika in specifi~ne motnje slu{negapredelovanja.

Glede na na~in razvoja nevrolo{kih razlik lahko govorimo o pridobljeniali razvojni disleksiji. êprav je razlika tukaj jasno definirana, v praksipogosto ni mogo~e jasno dolo~iti vzroka disleksije in tudi zato se priotrocih, ki se niso nau~ili brati in pisati, po teh razlikah niti ne spra{uje inopredeljuje. Edini primer, ko se tovrstno razlikovanje lahko jasno definira,je v primeru odraslih, ki so bili sposobni brati in pisati, vendar so zaradidolo~ene po{kodbe mo`ganov to sposobnost izgubili. Slednje se vednodefinira kot pridobljena disleksija. Pri otrocih se pridobljena disleksija lahkodefinira ob manj{ih mo`ganskih po{kodbah pred in med porodom. Lahkoje tudi posledica nesre~e ali bolezni, s tem da je po{kodba dovolj blaga, dapovzro~i zgolj specifi~ne teàve in ne splo{nega slab{ega delovanja osebe.

Napredek v medicinski znanosti in mnogi pozitivni u~inki tega napredkaprav tako igrajo veliko vlogo. Dandanes namre~ lahko zdravniki re{ijoveliko ve~ otrok, ki so rojeni prezgodaj in z nizko teò, ki trpijo zatravmati~no boleznijo in ki so preìveli nesre~o. Vse na{teto pa ima vpliv narazvoj mo`ganov in tudi na tveganje za disleksijo.

Razlike v dominantnosti mo`ganskih hemisfer

Spodnji opis delovanja in dominantnosti mo`ganskih hemisfer je zala`je razumevanje poenostavljen.

31

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Obe mo`ganski hemisferi, leva in desna, izgledata podobno, a delujetazelo razli~no.

Leva hemisfera je specializirana za predelovanje verbalnih innumeri~nih informacij, in sicer zaporedno, linearno ter organizirano. Jeaktivni, verbalni, logi~ni, racionalni ter analiti~ni del mo`ganov, ki jesposoben za kategoriziranje in analiziranje informacij. Specializirana je zajezik, matematiko, logi~ne operacije in predelovanje serij zaporednihinformacij. Usmerjena je k podrobnostim in dejavnostim, optimiziranim zvidika hitrosti, ki so potrebne za voljno kontrolo mi{ic ter predelovanjevizualnih detajlov.

Desna hemisfera je intuitivni, ustvarjalni, primarno neverbalni del na{ihmo`ganov in se ukvarja s tridimenzionalnimi oblikami in podobami, kot sonpr. gozd in manj posamezna drevesa, saj je sposobna razumetikompleksne konfiguracije in strukture. Mo~nej{a je pri prepoznavanjuvzorcev, obrazov, prostorskih razmerij, neverbalnih znakov, zlogov terintonacije jezika in pri vzporednem predelovanju razli~nih informacij.

Vpra{alnik dominantnosti mo`ganskih hemisfer

(Temelji na Vpra{alniku dominantnosti mo`ganskih hemisfer – BrainDominance Questionnaire, English Teaching Forum, 1994.; revidiranoMariani, 1996).

Rezultati vpra{alnika ka`ejo na dominantnost leve ali desne hemisfereali bilateralnost (pribli`no enaka uporaba obeh hemisfer).

Navodila: Izberite odgovor, ki najbolj natan~no predstavlja va{estali{~e ali vedenje. Ko boste zaklju~ili z izpolnjevanjem, sledite navodilomza dolo~anje kon~nega rezultata.

1. Raje se u~im

a iz splo{nega vidika, da pridobim celotno sliko.

b podrobnosti in specifi~na dejstva.

c oba na~ina u~enja mi enako ustrezata.

32

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

2. Raje imam delo,

a pri katerem lahko delam na ve~ zadevah hkrati.

b ki zahteva dokon~anje vsake naloge posebej pred za~etkomopravljanja naslednje.

c obe vrsti dela mi enako ustrezata.

3. Probleme raj{i re{ujem

a s svojim „dobrim ob~utkom“.

b z logiko.

c tako z logiko kot z „dobrim ob~utkom“.

4. @elim, da je moje delo

a odprto za prilo`nostne spremembe, ki se jim prilagajam.

b na~rtovano, tako da natan~no vem, kaj moram storiti.

c oboje, na~rtovano in odprto za spremembe.

5. Giba pri {portu ali plesnega koraka se raje u~im

a z opazovanjem in posku{anjem giba oziroma koraka.

b s poslu{anjem besedne razlage in mentalne ponovitve giba alikoraka.

c z opazovanjem in ponavljanjem ter s pogovorom o tem.

6. Obraze si zlahka zapomnim.

a Da.

b Ne.

c V~asih.

7. ^e se moram odlo~iti, ali je zadeva pravi~na ali pravilna,

a instinktivno ~utim, da je pravi~na ali pravilna.

b se odlo~im na podlagi informacij.

c uporabim kombinacijo obojega.

33

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

8. Raje imam

a teste esejskega tipa.

b teste z vpra{anji izbirnega tipa.

c obe vrsti testov mi enako ustrezata.

9. ^e bi moral/a sestaviti kolo, bi najverjetneje

a preletel/a diagram in pri~el/a s katerim koli orodjem, ki bi bilo narazpolago ter za~util/a, kako se posamezen del ujema.

b razprostrl/a vse dele, jih pre{tel/a, zbral/a potrebno orodje in sledil/anavodilom.

c pobrskal/a po spominu o preteklih izku{njah v podobnih situacijah.

10. V {oli sem imel/a raje:

a geometrijo.

b algebro.

c ne enega ne drugega nisem imel/a posebno rad/a.

11. Bolj razburljivo je

a nekaj izumiti.

b nekaj izbolj{ati.

c zame je oboje razburljivo.

12. Na splo{no

a imam te`ave pri dolo~anju tempa osebnih dejavnosti znotraj~asovnih omejitev.

b si ~asovno organiziram delo in osebne dejavnosti.

c z lahkoto dolo~im tempo osebnih dejavnosti znotraj ~asovnih omejitev.

13. Sanjarjenje je

a uporabno orodje za na~rtovanje moje prihodnosti.

b izguba ~asa.

c zabavno in spro{~ujo~e.

34

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

14. Precej natan~no lahko dolo~im, koliko ~asa je preteklo, ne dabi pogledal/a na uro.

a Ne.

b Da.

c V~asih.

15. Med branjem ali u~enjem

a rad/a poslu{am glasbo.

b imam raje ~isto ti{ino.

c poslu{am glasbo v ozadju le, kadar berem za u`itek, ne medu~enjem.

Navodila za dolo~anje kon~nega rezultata: Se{tejte svojeodgovore, posami~no odgovore a in odgovore b. Odgovorov c neupo{tevajte. Razmerje med {tevilom odgovorov a in odgovorov b ka`e, vkolik{ni meri je dominantna va{a desna (a) ali leva (b) hemisfera.

a = ______________

b = ______________

Rezultati

Odvisno od {tevila a-jev ali b-jev:

15 do 13 = mo~no dominanta

12 do 9 = dominanta

8 do 5 = zmerno prevladujo~a

4 do 1 = rahlo prevladujo~a

0 = dominantnost obeh hemisfer (bilateralnost)

Za ve~ino ljudi je zna~ilna dominantnost leve hemisfere, ~eprav jestopnja dominantnosti lahko razli~na. Vendar pa je tudi veliko ljudi, prikaterih so mi{ljenje in drugi kognitivni procesi osnovani na njihovi desnihemisferi. Ta razlika ne pomeni nujno primanjkljaja; ti ljudje se samorazlikujejo v njihovem na~inu obravnavanja in predelovanja informacij.

35

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Kognitivni procesi in razlike v kognitivnem predelovanjupri posameznikih z disleksijo

Biolo{ke zna~ilnosti posameznika oblikujejo njegove kognitivneprocese. Pri osebah z disleksijo se razvoj in na~in delovanja pozornosti,zaznavanja, spomina, mi{ljenja in jezika razlikujejo od ve~ine ljudi. Razvojin izbolj{evanje na{tetega je naju~inkovitej{e v otro{tvu. ê je razvoj podprts primernim {olskim okoljem in aktivnostmi v otro{tvu, bodo razvojneposebnosti povzro~ile manj teàv v odrasli dobi. Krepitev kognitivnihprocesov je u~inkovito tudi v odrasli dobi, vendar pa je obenempomembna tudi kompenzacija obstoje~ih razlik.

Pozornost

Disleksijo lahko spremlja primanjkljaj pozornosti, ki lahko povzro~iresnej{e teàve. Pri osebah z disleksijo motnje pozornosti niso nujnoprisotne, ~eprav je njihova pozornost obi~ajno res slab{a od pozornostiosebe brez disleksije. Na primer, v primeru teàv s pozornostjo sopravopisne napake naklju~ne. Pravopisne napake oseb z disleksijo paobi~ajno vklju~ujejo zamenjavo ~rk in glasov, nepravilne zapise izrazov terteàve pri pisanju in deljenju besed na splo{no.

Zaznavanje, koordinacija in motori~ne spretnosti

@e v zgodnjem otro{tvu se razvije medsebojna koordinacija kanalovzaznavanja – vid, sluh, dotik – ter tudi koordinacija kanalov zaznavanja zgibanjem. Otrok potrebuje zelo veliko izku{enj za razvoj natan~negagibanja, razumevanja informacij in zanesljive orientacije.

Osebe z disleksijo imajo teàve z vidno slu{nim predelovanjem. Slednjene pomeni, da posamezniki z disleksijo slabo vidijo, ampak da disleksijavpliva na hitrost njihovega predelovanja vizualnih informacij, {e zlasti ~emorajo biti podane v zaporedjih. Prav tako imajo lahko osebe z disleksijotudi teàve pri ohranjanju mentalne slike ~rk in besednih oblik terprimanjkljaje pri predelovanju in osmi{ljanju glasov.

V gibalnem razvoju otrok z disleksijo lahko opazimo, da obi~ajnomanjka faza plazenja, kar pomeni, da organizacija ìv~nega sistema nioptimalna. Zaznavno-motori~no povezovanje, torej koordinacija medzaznavanjem in gibom, ni zadostna. Zaradi tega se lahko razvijejo motnje

36

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

pri koordinaciji telesa in prostorski orientaciji, prav tako pa tudi teàve pridrobni motoriki in slu{nem zaznavanju.

V obdobju otro{tva so posamezniki z disleksijo pogosto bolj nerodni inte`je osvojijo dobro koordinacijo. Slednje se z dobo odraslosti spremeni,vendar pa ima {e vedno vpliv na razvoj koordinacije roka - oko.

Spomin

Disleksijo pogosto spremljata slab kratkoro~ni in delovni spomin.Delovni spomin se razume kot sposobnost zadrèvanja in upravljanja zinformacijami. Vendar pa teàve s spominom ne vklju~ujejo splo{negaprimanjkljaja v spominskih procesih, ampak prvotno nakazujejo na teàvepri pomnjenju pravilnega vrstnega reda zaporednih elementov.

Zaporedni in simultani spomin je povezan z razli~nim na~inomdelovanja in predelovanja informacij obeh mo`ganskih hemisfer. Oseba zdisleksijo si zelo te`ko zapomni neprekinjene zaporedne elemente inzaporedja. Po drugi strani pa si z lahkoto zapomni vse, kar lahko dojemakot celoto. La`je si zapomni vidne kot govorne informacije. La`je sizapomni obraze kot imena. [tevila in slike si zapomni bolje kot besede inbesedilo.

Navedene zna~ilnosti je zelo dobro upo{tevati tako pri u~enju kot tudipri delu.

Mi{ljenje

Osebe z disleksijo imajo tudi poseben na~in razmi{ljanja. V primerjavi zosebami brez disleksije niso zelo ve{~i pri povezovanju informacij. Logi~no-analiti~no razmi{ljanje zagotovo ni mo~no podro~je oseb z disleksijo.Njihovo mi{ljenje odlikuje preglednost, intuitivni pristopi in razumevanje, kitemelji na izpeljani izku{nji.

Re{evanja problemov se ne lotijo s postopnim in logi~nim pristopom,ampak s celostnim pregledom, pomembne stvari zaznajo zgolj s pomo~josvojih ob~utkov in na ta na~in v svojih glavah zdruìjo ustrezne dele. Zaraditega obi~ajno ne zmorejo razloìti samega postopka, po katerem so pri{lido rezultata. Enostavno samo vidijo re{itev.

37

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

V tem ni ni~esar misti~nega, ampak predstavlja tipi~no celostnodelovanje desne hemisfere, ki tovrstno re{evanje problemov omogo~a.Medtem ko leva hemisfera predeluje podatke na logi~en na~in ter vsepodrobnosti sestavlja skupaj kot sestavljanko, desna hemisfera prikaère{itev v obliki slike.

Spretnosti in vedenje

Na~in delovanja kognitivnih procesov vpliva tudi na razvoj spretnosti ins tem tudi vedenja. Govor, u~enje in druge {olske spretnosti – pisanje,branje in {tetje – opredeljujejo kasnej{o uspe{nost. Nesposobnost inprimanjkljaji na omenjenih podro~jih lahko posameznika postavijo vneugoden poloàj za celo ìvljenje. Osebe z disleksijo kljub svojimpovpre~nim ali nadpovpre~nim intelektualnim sposobnostim pogosto nezmorejo dose~i {olskih zahtev in imajo tudi kasneje pri njihovem delu inìvljenju nasploh hude teàve. Vendar pa ni nujno, da so stvari take, kot so.Uporaba primernih metod ne vpliva samo na kognitivne procese, ampaklahko pomaga tudi pri razvoju razli~nih spretnosti. Prav tako se lahkouporabijo orodja in metode, s katerimi se kompenzirajo {ibkosti oziromaprimanjkljaji na dolo~enih podro~jih, kot so:

� govor in jezik

� branje

� pisanje

� ra~unanje (ra~unanje na pamet).

Govor in jezik

V obdobju otro{tva se novo nau~eno znanje utrjuje in krepi prekogovora. Disleksija lahko ta proces zavira v tem smislu, da oteùje razlagoglasov in posledi~no tudi ume{~anje novega znanja v spomin.

Ve~ina oseb z disleksijo (ve~inoma odrasli) nima teàv z govorom,vendar pa imajo dolo~ene jezikovne teàve.

Ena tovrstnih teàv so teàve s priklicem besed. Teè namre~ prikli~ejobesede, ki se redkeje uporabljajo. Zaradi homogene inhibicije zlahkazamenjajo podobne besede. êprav homogena inhibicija è po praviludeluje na vse ljudi (podobni elementi se med seboj ovirajo), slednja {e

38

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

toliko bolj vpliva na osebe z disleksijo, saj je v njihovem sistemupredelovanja informacij analiza podrobnosti precej slaba in okorna. Njihovobesedi{~e ni slabo, vendar pa so besede in koncepti del sistema, ki nipovsem jasen in dobro dostopen. Pogosteje so nagnjeni k zamenjavi tujihizrazov, ki so med seboj podobni tako po vsebini in izgovorjavi kot tudi po~rkovanju (npr. stalagmit, stalaktit).

Nedavne raziskave poudarjajo, da lahko jezikovna prikraj{anost vpred{olski dobi in osnovno{olskem obdobju podvrè otroka velikemutveganju za teàve pri branju. Primanjkljaji v fonolo{kih, semanti~nih insintakti~nih spretnostih v teh letih sovpadajo s kasnej{o disleksijo.

Branje

Tudi osebe z disleksijo se u~ijo brati. [e ve~, ~e jih pou~ujemo zmetodami, ki upo{tevajo njihove zna~ilnosti, lahko postanejo zelo dobribralci. Do odrasle dobe navadno ni teàv pri branju besed, vendar pa je zavsako osebo z disleksijo (tudi ~e je posameznik zelo dober bralec) zna~ilnonaslednje:

� branje je po~asneje od povpre~ja,

� med branjem spu{~ajo vrstice,

� pogosto preberejo drugo besedo, kot je dejansko zapisana, pogostosinonim ali druga~e podobna beseda,

� pri branju dalj{ih delov besedila sproti pozabljajo prebrano,

� ob glasnem branju so napake pogostej{e.

Pisanje

Disleksijo lahko spremlja disgrafija, vendar pa ni nujno, da disleksijapovzro~a teàve pri obliki pisave. Pisava osebe z disleksijo je navadno grda,neorganizirana in te`ko berljiva, vendar {e vedno sprejemljiva. Ko sesoo~amo s huj{imi teàvami pri pisanju, se je kot zelo u~inkovit na~inpomo~i {tudentom z disleksijo izkazala uporaba urejevalnikov besedil.

Eden najpogostej{ih simptomov disleksije, ki se nadaljujejo in seobdrìjo tudi v odrasli dobi, je slabo ~rkovanje oziroma pravopis. Slednjenastopi zaradi teàv pri glasovnem predelovanju in zaradi primanjkljajev priustrezni obravnavi povezav in podrobnosti. Teàve s ~rkovanjem imajo celo

39

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

zelo na~itani in izobraèni posamezniki z disleksijo. ê navedemo nekajprimerov iz preteklosti: Anatole France je zaradi slabega pravopisa dvakratneuspe{no opravljal zaklju~ne izpite. Wiliam Butler Yeats je bil odli~enpesnik, vendar pa so se njegovi uredniki izjemno mu~ili zaradi pravopisnihnapak v njegovih pesmih.

Pisanje je za osebe z disleksijo te`ko ne samo zaradi teàv pri~rkovanju, ampak tudi iz vsebinskega vidika. Mnogo ljudi z disleksijo imateàve pri pisnem zapisovanju svojih misli. O dolo~eni temi lahko zelopametno in u~eno govorijo, vendar pa zapis na isto temo navadno ni takointeligenten in jasen.

Ra~unanje

Mnogo oseb z disleksijo, ki so razvili metode, primerne njihovimsposobnostim, lahko zelo dobro ra~una in se tako izogne ra~unskimteàvam. Veliko pa jih ra~unanja ne obvlada. Razlog za to je v slabemdojemanju razmerij in primanjkljajev pri obravnavanju podrobnosti. [eposebej se soo~ajo s teàvami pri osnovnih aritmeti~nih operacijah.Pogosto sta problemati~na mnoènje in deljenje.

Vendar pa je to teàva, ki ne zavira izjemnih dose`kov. Kar nekajuglednih naravoslovnih znanstvenikov in celo matematikov se je soo~alo stovrstnimi teàvami. Benoit Mandelbrot, raziskovalec pri IBM, ni znalpo{tevanke. Benjamin Franklin je bil odli~en bralec, z ra~unanjem pa jeimel velike teàve. Werner von Braun, o~e rakete, je bil neuspe{en valgebri.

Obstaja kar nekaj {tudij, ki prikazujejo povezavo med disleksijo in{ibkim matemati~nim znanjem, kar nakazuje na to, da imajo mnoge osebez disleksijo teàve è z matemati~nim jezikom in ne le z osnovnimimatemati~nimi operacijami. Ne razumejo ali ne znajo pravilno uporabljatimatemati~nih znakov, simbolov, konceptov/izrazov, kot so na primer “ve~kot/manj kot“, “primarna {tevila“, “decimalka“, itd.

Za dober razvoj pismenosti so potrebne {tevilne razli~ne spretnosti.Primanjkljaje na dolo~enih podro~jih se lahko premaga z dobrimisposobnostmi na drugih.

40

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Vendar pa si je pomembno zapomniti, da te spretnosti niso vezanezgolj na pismenost. Primanjkljaji v kognitivnih spretnostih, ki sopomembne za branje, kot na primer kratkoro~ni spomin, lahko povzro~ijoteàve pri mnogih aktivnostih. Zatorej bi bilo napa~no sklepati, da bo imelposameznikih z disleksijo teàve “le“ pri spretnostih opismenjevanja.Dejansko ima posameznik z disleksijo v ìvljenju mnogo teàv, ki presegajopisanje in branje, vendar pa so neposredna posledica kognitivnih teàv, kivplivajo tudi na njihov razvoj opismenjevanja.

Vplivi okolja

Disleksija se razvije iz nevrolo{ko pogojenih posebnosti. Do kolik{nemere in na katerih podro~jih se bo raznolikost pojavila kot motnja, pa jeodvisno od okoljskih vplivov. Zunanje okoli{~ine bodo odlo~ale, ali se borazvila v bolezen ali v u~inkovit na~in re{evanja teàv. ê ljudem ne bi bilopotrebno pisati, brati in ra~unati, disleksija ne bi obstajala. Torej jedisleksija, kot tudi mnogi drugi sindromi, kulturno pogojena.

V dana{njem zelo vizualnem svetu otroci le redko berejo pravljice.Namesto tega jih gledajo na televiziji ali igrajo na ra~unalnikih. Ena izmedposledic slednjega je, da imajo è v celoti manj, zagotovo pa ne takomnogovrstnih, prilo`nosti za gibanje in zaznavne izku{nje. Zaradi tega senaravni razvoj zaznavno-motori~ne integracije in zaporednega predelovanjainformacij ne razvija tako, kot se je v preteklosti. Tako se tisti, ki so zaradizaznavno-motori~nih teàv è naravno nagnjeni k disleksiji, danes {e te`jespoprijemajo s specifi~nimi u~nimi teàvami, kot so se v preteklosti.

6. Tipi disleksijeKot smo è povedali, ima vsaka oseba z disleksijo svojo lastno

kombinacijo simptomov, tako reko~ individualen profil disleksije. Glede nanekatere skupne zna~ilnosti pa slednje vendarle lahko razvrstimo vdolo~ene tipe. Raziskovalci so izdelali è veliko tipologij, vendar pa stanajpogosteje citirani razvojna disleksija in pridobljena disleksija. Pri prvi greza verjetne genetske razloge, ko imajo manj{e mo`ganske disfunkcijevseìvljenjski vpliv na posameznika. Pri drugi pa je vzrok v mo`ganskihpo{kodbah, ki so se zgodile kasneje v ìvljenju posameznika.

41

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Navajamo {e eno zelo poznano tipsko razdelitev:

A. Periferna disleksija

� Zanemarjena disleksija (zaradi po{kodovane mo`ganske hemisferelahko oseba bere le eno stran besede, navadno desno stran)

B. Osrednja disleksija

� Fonolo{ka disleksija (oseba ima slabo grafo-fonemsko znanje, brezteàv lahko bere zgolj dobro poznane besede, teàve ima pri deljenjubesed v posamezne glasove)

� Povr{inska disleksija (pravopisna) (po~asno branje od ~rke do ~rke,teàve pri povezovanju ~rk in prepoznavanju posebej nepravilno~rkovanih besed)

� Globoka disleksija (primanjkljaji se kaèjo v semantiki oziromapomenoslovju; oseba na primer pogosto prebere zrcalo namestoogledalo ali nebesedo namesto poznane besede)

Pogosto imajo posamezniki me{ane tipe disleksije, ki jih strokovnjaklahko prepozna med samim procesom diagnosticiranja.

7. [tudija primeraPri 32-letnem mo{kem so prepoznali disleksijo v 2. razredu osnovne

{ole. Bil je zelo dober pri matematiki, vendar pa je imel vedno teàve prire{evanju besedilnih matemati~nih nalog. Z veliko teàvo se je nau~ilpesmi, imel je velike teàve pri ~rkovanju, pisal je zelo slabe, kratke in“suhoparne“ spise. Pri glasnem branju je vedno delal veliko napak. U~iteljifizike in ra~unalni{tva so bili zelo navdu{eni nad njegovo kreativnostjo inprakti~nimi sposobnostmi, spet drugi pa so bili prepri~ani, da je fant len inda ima tudi velike teàve s pozornostjo. Njegovi star{i so se zavedali sinovedisleksije in so z njim pod vodstvom specialnega pedagoga veliko delali naspecifi~en, njemu lasten na~in in mu s tem nudili tudi zelo u~inkovitopsiholo{ko podporo. [olo je zaklju~il z dobrim uspehom in postal {tudenttehni~ne fakultete. Prvi letnik {tudija je dvakrat ponavljal, a ko se je uspelprebiti skozi teoreti~ne izpite prvih dveh let {tudija, je postal edennajbolj{ih {tudentov. Imel je najbolj{i uspeh in zaklju~il je tudi magistrski{tudij. Sedaj je zelo cenjen inènir, vendar ima {e vedno teàve pri ~rkovanju.

42

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

8. Zaklju~kiPri odraslih so okoljski dejavniki klju~nega pomena, saj lahko disleksiji

prijazno okolje izkoristi mo~na podro~ja in sposobnosti teh posameznikov.Disleksija je relativno nov koncept in ~eprav ne vemo natan~nega izvora invzrokov zanjo, vemo, da nanjo vplivajo biolo{ki, kognitivni, vedenjski inokoljski dejavniki, pomen vsakega od njih pa je odvisen od posameznikater se z leti spreminja.

Diagnosticiranje disleksije je te`ka naloga in kot se bomo prepri~alikasneje, ni~ ne more nadomestiti dobre ocene, ki jo izvede za tokompetenten strokovnjak. Vendar pa lahko samoocenjevalna tabela (“~ek-lista“) identificira nekatere osnovne teàve in nakaè, da teàve presegajozgolj bralne in pisalne spretnosti.

Simptomi disleksije so lahko zelo razli~nega izvora in se lahko pojavijona razli~nih podro~jih. Osnovna odstopanja v spretnostih, ki izvirajo izposebnosti v zaznavno-motori~nem sistemu in sistemu predelovanjainformacij, lahko privedejo k razli~nim oblikam simptomov, zna~ilnim zaosebe z disleksijo. Poznavanje le-teh omogo~a posamezniku, da razume,kako so njegove aktivnosti lahko u~inkovite.

Vizualnost, celostno razmi{ljanje, ustvarjalnost, intuicija in iznajdljivostso tipi~ne zna~ilnosti oseb z disleksijo. Slab{o stran disleksije papredstavljajo slab spomin, zamenjevanje podrobnosti, pogoste napake pripomnjenju in priklicu seznamov in zaporedij, slabo logi~no-analiti~norazmi{ljanje, slaba pismenost in napake pri {tetju. Vse to so zna~ilnosti, kipri osebi z disleksijo povzro~ajo neuspeh, vendar pa predstavljajo sestavnidel istih sposobnosti. Le da je to “sen~na“ stran. Sistem delovanja paseveda pridobiva energijo z maksimalnim izkoristkom mo~nih podro~ij. Nepozabimo, da tudi son~ni zbiralniki niso name{~eni na sen~no stran.Podobno se morajo tudi pri osebah z disleksijo poudarjati in maksimalnoizkoristiti prednosti in mo~na podro~ja, ki jih posebnosti v njihovemdelovanju prina{ajo.

Nadaljnje branje in viri Adult Dyslexia Questionnaire. Vpra{alnik je razvil Ian Smythe, v sodelovanju z

John Everatt. Copyright 2001.

43

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Kavkler, M. (ur.). (2002). Razvijanje potencialov otrok in mladostnikov s specifi~nimi u~nimi teàvami, zbornik strokovnega posveta. Trzin: Different.

Kavkler, M., Magajna, L., Ko{ak Babuder, M., Zemljak, B., Janèlj, L., Andrej~i~,M., Meeham, M., Smythe, I., Ward, V. (2010). Disleksija – vodnik za samostojno u~enje {tudentov in dijakov. Projekt Tempus – iSheds. Bravo, dru{tvo za pomo~ otrokom in mladostnikom s specifi~nimi u~nimi teàvami. Ljubljana

Kon~nik-Gor{i~, N. (ur.), Kavkler, M. (ur.) (2002). Specifi~ne u~ne teàve otrok in mladostnikov: prepoznavanje, razumevanje, pomo~. Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in star{e.

Magajna, L. (2002a). Mladostniki in odrasli s specifi~nimi u~nimi teàvami − kriti~ni dejavniki za u~inkovito u~enje in ìvljenjsko adaptacijo. V: KAVKLER, Marija (ur.). Razvijanje potencialov otrok in mladostnikov s specifi~nimi u~nimi teàvami: [zbornik prispevkov za konferenco]. Trzin: Different; Ljubljana: Svetovalni center za otroke, mladostnike in star{e: Dru{tvo Bravo, str. 67-76.

Magajna, L. (2003). Disleksija − nekateri problemi sodobnega raziskovanja in prakse. V: Logopedija za vsa ìvljenjska obdobja: zbornik. Ljubljana: Zavod za gluhe in naglu{ne.

Magajna, L. (2009). Prepoznavanje in diagnosti~no ocenjevanje u~nih teàv − problemi, modeli in nove usmeritve. Sodobna pedagogika, 2009, let. 60, {t. 1, str. 376-391.

Magajna, L., Kavkler, M., Kriàj-Ortar, M. (2003). Adults with self-reported learning disabilities in Slovenia : findings from the international adult literacy survey on the incidence and correlates of learning disabilities in Slovenia. Dyslexia (Chichester), Nov, Vol. 9, No. 4, pp. 229-251.

Margalit, M. & Idan, O. (2004). Resilience and Hope Theory: An Expanded Paradigm for Learning Disabilities Research. Thalamus, Learning Disabilities Research & Practice,22(1), str. 58-65.

Pavey B., Meehan M., Waugh A. (2009): Dyslexia–friendly Further and HigherEducation. Textbook.

Reid, G., Kavkler, M., Viola, S., G., Ko{ak Babuder, M., Magajna, L. (2007). U~enci s specifi~nimi u~nimi teàvami: skriti primanjkljaji – skriti zakladi. Ljubljana: Dru{tvo Bravo.

44

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Reiff, H. B., Gerber, P. J., in Ginsberg, R. (1997). Exceeding expectations: Highlysuccessful adults with learning disabilities. Austin: TX: pro-ed.

Salter, R., Smythe, I. (1997). International book of Dyslexia. WNDF. London: Shuard.

Sauvageot, B. – Metellus, J. (2004): Vive la dyslexie. Paris: Editions Robert Laffont..

Smythe, I., − Gyarmathy, E. (2007) Adystrain, Leonardo da Vinci Project.

Smythe, I., Everett, J. (2001). A new dyslexia checlist for adults. In Smythe I. (Ur)(2001). The dyslexia Handbook 2001, BDA, Reading, UK.

What is dyslexia? (online). (pridobljeno 16. 12. 2009). Dostopno na URL: http://www.dyslexia.eu.com/

What is dyslexia? (online). (pridobljeno 16. 12. 2009). Dostopno na URL: http://www.bdadyslexia.org.uk./

45

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

II. II. U^NE PREFERENCE IN U^NI STILIU^NE PREFERENCE IN U^NI STILI[TUDENTA Z DISLEKSIJO[TUDENTA Z DISLEKSIJO

Vsebina

1. Uvod Vsaka oseba mora sama zase odkriti sebi lasten naju~inkovitej{i na~in

za pridobivanje informacij – najprej v {oli, nato na univerzi in nato vsenadaljnje poklicno in strokovno `ivljenje. To seveda ni enostavno, {e tolikote`je pa je zaradi slabega branja, pisanja, ~rkovanja ter slabih u~nihspretnosti za osebe z disleksijo. Za osebe z disleksijo so priprave na izpitein kasneje kontinuirano samoizobra`evanje velik izziv. Ljudje smo si vmnogih pogledih razli~ni, eden izmed njih je tudi u~inkovitost pri u~enju.

46

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Pou~evanje bi moralo upo{tevati to {iroko raznolikost u~e~ih. Vedetimoramo, da se osebe z disleksijo u~ijo hitro, ~e so jim podana orodja, skaterimi lahko odkrijejo, kaj je zanje najbolje: s specifi~nimimetodami in strategijami, ki so prilagojene njihovemu u~nemu stiluso lahko uspe{ni kot vsi ostali. Ne razlikujejo se namre~ v stopnji u~nihspretnosti, ampak v zna~ilnostih le-teh. Posebne zna~ilnosti oseb zdisleksijo pa imajo seveda tako svoje prednosti kot tudi slabosti.

2. U~ni stil in disleksijaU~ni stil predstavlja sistem razli~nih pogojev in na~inov, ki nam

pomagajo u~inkovito sprejemati in predelovati informacije. Vsak ima svojedinstven, individualen na~in predelovanja informacij, ki mu pomaga la`jein z optimalno koli~ino energije pridobivati znanje. Ena oseba lahko tonajbolje stori z gledanjem ali poslu{anjem, druga s prevzemanjem aktivnevloge ali premi{ljevanjem, spet tretja z analiziranjem ali intuitivnimsklepanjem, ~etrta s pomnjenjem ali razumevanjem ali pa z me{anicovsega na{tetega. Navadno se vsi poslu`ujemo kombinacije ve~ na~inovpredelovanja informacij, vendar pa kljub temu pri vsakemu posameznikuprevladuje nek dolo~en oziroma prevladujo~ u~ni stil, ki nam najboljustreza. Mo`no je tudi, da oseba uporabi dolo~en u~ni stil v enih

47

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

okoli{~inah in spet drugega v drugih. U~ne metode in pogoji sonajrazli~nej{i. Kar je najbolje za enega, lahko drugega ovira ali omejuje.

Obstaja veliko teoreti~nih modelov, ki pojasnjujejo u~ne stile. Nekateriraziskovalci poudarjajo modele, ki so osnovani na biolo{kih razlikah, npr.desno-levo mo`gansko delovanje ali delovanje glede na posameznikovvsakodnevni ritem aktivnosti (Katona-Oakland, 1999). Drugi zagovarjajomodele, ki temeljijo na razli~nih kognitivnih stilih posameznikov. V tejkategoriji najdemo modele, ki razlikujejo med vidnimi, slu{nimi inkinesteti~nimi u~nimi stili, kot tudi celostne in atomisti~ne u~ne stile(Svensson, 1977), so~asne in zaporedne (Das, 1988) ter poglobljene inpovr{inske stile predelovanja informacij (Marton, 1983).

V nadaljevanju predstavljamo model avtorjev Dunn & Dunn (1992), kiponuja ob{irno analizo petih komponent (zna~ilnosti) u~nih stilov.

Fiziolo{ke zna~ilnosti u~nega stila

Kar veliko {tevilo posameznikov se med u~enjem lahko bolje zbere, ~evmes malicajo, `ve~ijo ali pijejo. Tovrstna aktivnost med u~enjemzmanj{uje napetost in v primeru motenj pozornosti predstavlja neke vrsteaktivnost, ki zaposluje sicer zelo razpr{eno pozornost.

Vsi imamo v vsakodnevnem ciklu obdobja povi{ane u~inkovitosti inposamezniku je lahko v veliko pomo~, ~e se zaveda njemu lastnegaspecifi~nega ritma. Ve~ina oseb z disleksijo je prete`no “sovin“ tip ~loveka,kar pomeni, da se najbolje u~ijo pono~i. Pred 10. uro zjutraj jim je zelote`ko izvesti pomembnej{e intelektualno delo. Veliko redkej{e so osebe zdisleksijo, ki so “{krjanci“ in ki so bolj u~inkoviti v zgodnjih urah. Vsekakormora biti u~enje v skladu s posameznikovimi potrebami.

Manj je ve~. Kraj{a, bolj intenzivna u~na obdobja, so bolj u~inkovita.

Fiziolo{ke zna~ilnosti u~nih stilov, ki so v pomo~ {tudentom zdisleksijo: opazovanje in gibanje; kraj{a obdobja; malicanje in pitje.

Ljudje se razlikujejo v nagnjenosti k dolo~enim kanalom zaznavanja.^eprav so so~asno uporabljeni vsi kanali, sta u~ni material in u~e~i tista, kiopredeljujeta razmerje med razli~nimi kanali. Obstajajo tri poglavitneoblike u~nih stilov, ki jih moramo upo{tevati – vizualni, slu{ni inkinesteti~ni.

48

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Vizualni

Med {tudenti prevladuje vizualni u~ni stil, pri katerem so o~inajpomembnej{i na~in sprejemanja informacij, vizualno predelovanje panajpomembnej{i na~in razumevanja informacij. Pri u~enju imajo radi navoljo vizualne informacije, kot so tabele in diagrami, prav tako se raje u~ijoob vizualnih vsebinah v knjigah in pri predavanjih. Pri branju si prikli~ejovizualne podobe in {ele potem razmi{ljajo o napisanem. Navadno sizapomnijo vizualne podrobnosti sobe ali obraz dolo~ene osebe, pozabijopa vsebino pogovorov.

Najbolje se u~ijo s pomo~jo vizualnih spodbud, kot so nazorni prikazi inaktivnosti, ki so organizirane in izvedene na podlagi slikovnega gradiva.Aktivnosti podprte z ra~unalniki in visoko stopnjo vizualno ponazorjenevsebine bodo zanje u~inkovitej{e kot u~enje iz knjig. Prav tako so u~inkovitimiselni vzorci, kratki zapiski in izpisovanje klju~nih besed in pojmov.Pomemben je tudi pregled gradiva na za~etku in povzemanje na koncu.

U~inkovite in priporo~ene strategije za {tudente z vizualnim u~nimstilom so (Maringer-Cantu, 2006):

� Uporabljajo naj vizualna gradiva: slike, ilustracije, miselne vzorce, grafe, tabele.

� Uporabljajo naj barvno pod~rtovanje za poudarjanje klju~nih pojmov.

� Ustvarijo naj si risbe idej, ki jih èlijo pisno razloìti.

� Naj prosijo za izro~ke in si delajte zapiske z barvnimi svin~niki.

� Tekom predavanj naj sku{ajo vseskozi gledati obraz profesorja innjegovo govorico telesa.

� Gradivo, ki se ga morajo nau~iti, naj si ilustrirajo.

� Posluùjejo naj se informacijske tehnologije, filmov, videov.

� Za pomo~ pri pomnjenju naj vizualizirajo informacije in si jihpredstavljajo v obliki slik.

� Informacije in vizualno gradivo naj povezujejo (slike, predmeti iz okolja, itd.).

� Berejo naj ilustrirane knjige.

Avditivni

[tudenti, ki imajo slu{ni u~ni stil, se najbolje u~ijo s pomo~jo slu{negapredelovanja informacij. Z lahkoto usvajajo jezik ne glede na to, ali je

49

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

govorjen ali pisni. Pogosto so zelo zgovorni in morajo glasno razmi{ljati.U`ivajo v glasbi in si z lahkoto zapomnijo besedila pesmi in vsebinopogovorov. Pogosto si zapomnijo ime dolo~ene osebe, ne pa njenegavideza.

Za te posameznike je najbolje, ~e jim je gradivo predstavljeno po slu{nipoti. To je mo`no s poslu{anjem predavanj ali navodil in s sodelovanjem vrazpravah. U~enje lahko spodbudijo tudi s poslu{anjem kaset ali z razlagodolo~enih konceptov drugim osebam. Visoko{olski u~itelji bi morali medpredavanji {tudentom, ki imajo avditivni oz. slu{ni stil u~enja namestopisanja zapiskov dovoliti uporabo diktafonov.

U~inkovite in priporo~ene strategije za {tudente, ki imajo avditivni oz.slu{ni stil u~enja (Maringer-Cantu, 2006):

� Med predavanji naj uporabijo diktafone namesto pisanja zapiskov.

� Sodelujejo naj v razrednih razpravah.

� Besedila naj berejo na glas.

� Pripravijo naj govore in predstavitve.

� Pomnjenje naj izbolj{ajo z ustvarjanjem glasbenih rim ali zmnemotehniko.

� O temah in idejah naj ustno razpravljajo s kolegi.

� Teme in ideje lahko narekujejo drugi osebi.

� Za ponazoritev in utemeljitev dolo~ene ideje naj uporabijo sopomenketer prispodobe iz zgodb.

Kinesteti~ni

Tretji u~ni stil je kinesteti~ni, pri katerem se {tudenti najbolje u~ijo spomo~jo dotikov, gibanja in dejavnostmi. Posamezniki v tej skupinipogosto u`ivajo v fizi~nih aktivnostih. Ob prvi uporabi dolo~enegapredmeta bodo namesto branja navodil stvar raje vzeli neposredno v rokein sami odkrili, kako deluje. Pri dolgih pogovorih in predavanjih neradisedijo pri miru. U~encem z disleksijo je bolje ponuditi fizi~no aktivnost kotpa poslu{anje/govorjenje ali pisanje. Zelo dobrodo{la je neposrednakonkretna dejavnost, prav tako tudi odmori, saj omogo~ajo fizi~no gibanje.Fizi~no komponento, ki jo dopolnjuje tudi vizualni vidik, lahko usmerimo v

50

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

prepisovanje in pod~rtovanje zapiskov. Mi{ljenje in u~enje se lahkospodbudi tudi z mo`nostjo sprehajanja ali z dejavnostmi s predmeti.

U~inkovite in priporo~ene strategije za {tudente s kinesteti~nim u~nimstilom (Maringer-Cantu, 2006):

� Nove stvari se bolje u~ijo z gibanjem (npr. Za u~enje novega konceptanaj oblikujejo kos gline).

� Delajo naj v stoje~em poloàju.

� Med u~enjem potrebujejo pogoste odmore.

� Med u~enjem jim pomaga `ve~enje npr. `ve~ilnega gumija.

� Za ozna~evanje klju~nih besed v tekstu naj uporabijo ìve barve.

� Delovni prostor naj si opremijo s plakati.

� U~iti naj se za~nejo tako, da najprej preletijo gradivo in s tem pridobijocelosten pogled nanj.

� Med u~enjem radi poslu{ajo instrumentalno glasbo (ki ni preglasna).

Za {tudente z disleksijo se priporo~a uporaba ve~ kanalov zaznavanja.

êprav se {tudenti z disleksijo na~eloma nagibajo k bolj vizualnimna~inom u~enja in se bolje u~ijo z uporabo svojega vida, ne spadajo samo vto kategorijo, saj pogosto kaèjo me{anico ve~ preferenc. Dejavnosti{tudentom z disleksijo omogo~ajo, da se zberejo in osredoto~ijo svojopozornost. Za zvi{evanje u~inkovitosti u~enja se pri {tudentih z disleksijopriporo~a risanje, povezovanje z gibi, preigravanje, igranje vlog (dramatika),u~enje med hojo, guganjem ali ~im podobnim. Ob tem ne smemo pozabiti,da se njihove preference spreminjajo glede na njihovo dejavnost.

Obstaja veliko vpra{alnikov, tabel in inventarjev, ki lahko pomagajo{tudentom z disleksijo prepoznati svoj prevladujo~i u~ni stil. Navajamo nekajprimerov:

� Samoocenjevalni vpra{alnik u~nih stilov (Learning styles SelfAssessment; LdPride.net)

� VARK vpra{alnik (The VARK Questionnaire; Honolulu CommunityCollege Intranet)

� Indeks stilov u~enja (Index of Learning Style; R. M. Felder & B. A.Soloman)

51

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Tabela stilov u~enja (Learning Styles Chart ; priredba Colin Rose (1987)– Pospe{eno u~enje)

� Vpra{alnik modalitet (Modality Questionnaire; E. Gyarmathy)

Felderjev in Solomanov model vklju~uje naslednje u~ne stile(http://www4.ncsu.edu/unity/lockers/users/f/felder/public/ILSdir/styles.htm):

Ve~ina {tudentov z disleksijo je aktivnih, intuitivnih, vizualnih inglobalnih {tudentov, vendar pa ima vsak posameznik z disleksijo sebilasten u~ni stil, ki je edinstvena kombinacija zgoraj na{tetega.

52

RAZMI[LJUJO^I {tudent:

� Njeno/njegovo videnje je:“Najprej dobro premislimo“.

INTUITIVNI {tudent:

� Rad odkriva mo`nosti.

� Rad ima naloge, pri katerih sopotrebne nove pobude inustvarjalnost.

VERBALNI {tudent:

� Pri u~enju ima rad govorjeno alipisano besedno informacijo.

CELOSTEN {tudent:

� Zelo hitro sprejema obse`neinformacije in zelo hitro razumevsa razmerja med njimi.

AKTIVNI {tudent:

� Njeno/njegovo videnje je:“Preizkusimo in poglejmo, kakodeluje“.

RAZUMNI {tudent:

� Rad se u~i dejstev.

� Rad ima u~enje na pamet intemeljito razlo`ene naloge.

VIZUALNI {tudent:

� Zlahka si zapomni, kar vidi (slike,miselne vzorce, ilustracije, filme,ponazoritve).

ZAPOREDNI {tudent:

� Informacije rad pridobiva inpredeluje postopoma, korak zakorakom.

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Vpra{alnik modalitet (Gyarmathy, 2007)

Vsi ljudje uporabljamo vse tri kanale zaznavanja, vendar pa jeprevladujo~i stil edinstven vsakemu posamezniku. S pomo~jo kratkegavpra{alnika, ki ga navajamo v nadaljevanju, lahko hitro dobimo okvirnoinformacijo o posameznikovem lastnem vzorcu preferenc. Poleg tegavpra{alnik zagotavlja vse potrebne informacije o tem, na kaj moramo bitipozorni pri odkrivanju u~nega stila.

Ocenite resni~nost naslednjih izjav z oceno od 0-5.

0 = ni res, 5 = popolnoma je res

1 2 3 4 5

1. ê lahko predavatelja gledam, si lahko bolje zapomnim povedano. V

2. @ive oziroma kri~e~e barve me privla~ijo. V

3. Pojasnila in razlage rad poslu{am. A

4. Te`ko ostanem pri miru ve~ kot nekaj minut. K

5. Ko si posku{am nekaj predstavljati, se zdi, da sanjarim. V

6. Stvari se laè zapomnim, ~e jih razlo~no izgovorim. A

7. Stvari si lahko zapomnim, ~e jih vedno znova ponavljam sam pri sebi. A

8. Simboli, slike in sheme mi pri u~enju zelo pomagajo. V

9. Rad berem knjige, v katerih se veliko dogaja. K

10. Dolo~en del mojega telesa je skoraj vedno v gibanju. K

11. ê izgovorim problem na glas, mi to pomaga pri iskanju re{itve. A

12. Ko se sku{am zbrati in ko se u~im, se rad igram z majhnimi predmeti. K

13. Te`ko razumem slike in sheme. A

14. Stvari la`je razumem, ~e so narisane ali napisane. V

15. Ko govorim, zelo mo~no gestikuliram (se izraàm s kretnjami). K

Posami~no se{tejte A-je, K-je in V-je. Skupaj

Avditivni - slu{ni A

Kinesteti~ni K

Vizualni V

Razmerje med pridobljenimi tremi {tevilkami nakazuje va{ u~ni stil.

53

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Psiholo{ke zna~ilnosti u~nega stila

[tudentje z disleksijo so globalni misleci, kar pomeni, da morajo najprejrazumeti, kaj in zakaj se u~ijo, in {ele potem se lahko osredoto~ijo napodrobnosti. U~enje morajo za~eti s povzemanjem gradiva, ki se ga morajonau~iti, saj s tem pridobijo pregled nad njim. U~enje jim olaj{ujejoaktivnosti, ki se navezujejo na njihovo osnovno predelovanje informacij.Spretnosti, ki se nana{ajo na druge na~ina predelovanja, pa lahko razvijejos pomo~jo na~inov u~enja, ki so njihovi prednostni. Najbolj u~inkovite sozanje torej metode, ki zahtevajo aktiviranje celotnih mo`ganov. [tudent zdisleksijo se la`je u~i s pomo~jo kratkih zgodb, ilustracij, humorja,simbolov, itd. Glede na to, da pri ve~ini posameznikov z disleksijoprevladuje delovanje desne polovice mo`ganov, jim pri u~enju pomagapravzaprav kakr{nakoli ponazoritev. V nasprotju z njimi pa je sicer pri ve~iniljudi prevladujo~a leva mo`ganska polovica, za katero je zna~ilna ve~jaintenzivnost.

V nadaljevanju navajamo vpra{alnik, ki lahko pripomore kprepoznavanju na~ina predelovanja informacij pri posamezniku (Smythe inGyarmathy, 2007):

Posameznik ima na voljo 5 to~k, ki jih mora razdeliti med obe izjavi vvsaki posamezni vrstici. To~ke razdeli na podlagi lastne ocene, kolikoposamezna izjava zanj dr`i. Na primer, ~e je analiti~na izjava pravilnej{a odglobalne, dodeli pod “A“ {tiri to~ke in pod “G“ eno to~ko (oziroma 3 in 2,~e je to zanj pravilneje).

54

Globalni

Ko se u~im…

1 Zelo te`ko ignorirammote~e dejavnike.

2 Raje sem v dru`bi kot pasam.

3 Nove naloge se lotim,~etudi {e nisem dokon~alprej{nje.

Analiti~ni

Ko se u~im…

1 Z lahkoto ignorirammote~e dejavnike.

2 Sem raje sam kot pa vdru`bi.

3 Najprej kon~am enonalogo, {ele potemnadaljujem z naslednjo.

A G

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

55

4 Raje po~akam, da nekdoza~ne pred menoj.

5 Se lahko u~im tudi naneurejeni in nepospravljenimizi.

6 Imam raje, ~e mi u~iteljpove, kako naj naredimdolo~eno nalogo.

7 Laè si zapomnim osnovnepojme kot pa podrobnosti.

8 Delo raje dokon~am v skupini.

9 Rad imam, ~e moram vtestu podati razlago zamoje odgovore.

10 Me ne moti, ~e mi u~iteljne da ocene, vendar pa bikljub temu moral mojedelo ovrednotiti.

11 Popravljen test pogledam,vendar svojih napak nepopravim.

12 Preden se lotim re{evanjanaloge po posameznihdelih, moram najprejvedeti celotno nalogo.

13 Se rad posvetujem zdrugimi, ~e nisemprepri~an v svojo odlo~itev.

14 Sem zelo hitro uàljen, ~emi nekdo pove, da semnaredil napako.

15 Krivim samega sebe, ~ekljub u~enju nisemdosegel dobrih rezultatov.

Razmerje med obema {tevilkamaprikazuje obseg uporabe analiti~nih inglobalnih pristopov pri va{em u~enju.

4 Za~nem delati sam, brez~akanja in opazovanja, kakose bo dela lotil nekdo drug.

5 Moja miza mora biti ~ista,saj se le tako lahkoosredoto~im na u~enje.

6 Raje se sam zase odlo~am,kako se bom lotil nalog.

7 Laè si zapomnim podrob-nosti kot osnovne pojme.

8 Raje dokon~am delo sam zase.

9 Imam rad teste z mo`nostjoodlo~anja (pravilno/napa~no) in teste z enomo`no re{itvijo.

10 Je pomembno, da u~iteljoceni moje delo z oceno.

11 Popravljen test pregledam,da lahko popravim svojenapake.

12 Raje imam naloge, ki sorazdeljene na ve~posameznih korakov.

13 Imam rad samostojnorazmi{ljanje in odlo~anje.

14 Nisem uàljen, ~e minekdo pove, da semnaredil napako.

15 Krivim okoli{~ine, ~e kljubu~enju nisem dosegel do-brih rezultatov.

Se{tejte posamezna {tevila to~k,ki ste jih ob vsaki izjavi dodelili vstolpcih A in G.

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Na podlagi zdruèvanje fiziolo{kih in psiholo{kih zna~ilnosti lahkoopredelimo razli~ne vrste u~encev in {tudentov:

� vizualne/verbalne {tudente,

� vizualne/neverbalne {tudente,

� avditivno/verbalne {tudente in

� taktilne/kinesteti~ne {tudente

Avditivni/verbalni {tudenti

Posamezniki s to kombinacijo u~nih stilov imajo raje, ~e so informacijepredstavljene vizualno in v pisni obliki. V predavalnici dobro sledijopredavanjem ob uporabi vizualnih pripomo~kov, ki nudijo splo{en pregledin klju~ne to~ke. Uìvajo v branju in zapisovanju, radi se u~ijo sami zase. Zlahkoto vizualizirajo misli in pisna gradiva.

Vizualni/neverbalni {tudenti

Tudi ti {tudenti imajo radi vizualne predstavitve, vendar raje v obliki slikin ilustracij kot pa v pisni obliki. Pri u~enju in utrjevanju snovi jih zelopomaga mo~na vizualna vsebina, kot so na primer video posnetki, shemein zemljevidi. Zelo imajo radi, ~e so jim podatki prikazani v obliki shem intabel. Na~eloma se radi u~ijo sami in v mirnem okolju.

Posamezniki s kombinacijo vizualno/neverbalnega u~nega stila solahko tudi sami bolj umetni{ki in si {tudijsko gradivo pogosto ilustrirajo zrisbami, shemami, tabeli, grafi in drugimi oblikami ponazoritev.

Avditivni/verbalni {tudenti

[tudenti s kombiniranim slu{no/verbalnim u~nim stilom informacijeraje poslu{ajo. Bolje se u~ijo ob poslu{anju visoko{olskega u~itelja in spogovori z vrstniki v skupinah. Radi se u~ijo preko virov, ki omogo~ajoposlu{anje, kot recimo preko radia, kaset, CD-jev in razli~nih posnetkov.Pogosto si zapomnijo, kaj je bilo izre~eno in kako je bilo izre~eno. Uìvajo vbesednih interakcijah in uprizoritvah, kot so recimo radijske igre.

Taktilni/kinesteti~ni {tudenti

Ti {tudenti imajo radi u~enje, v katerega so neposredno izkustvenovpleteni in pri katerem lahko raziskujejo novo snov z dotikanjem in

56

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

tipanjem materialov in pri katerem jim je na splo{no omogo~enneposredni fizi~ni kontakt. Najbolje se u~ijo v u~nih situacijah, kivklju~ujejo neposredne ponazoritve, v katerih so po mo`nosti aktivniudeleènci, tako v predavalnici kot izven nje.

Okoljske zna~ilnosti u~nega stila

Nekateri ljudje se radi u~ijo v ti{ini, spet drugi pri u~enju v ozadjupotrebujejo nek hrup. Na splo{no velja, da {tudentom z disleksijo pomaga,~e imajo pri u~enju v ozadju pri`gano dolo~eno glasbo, saj slednja prikrijemote~e glasove in hrup in zaposli desno mo`gansko polovico. V praksi seje kot najbolj ugodna izkazala instrumentalna glasba brez besedil. êpravbi lahko mislili, da velja neko splo{no pravilo glede primerne osvetljenostiprostora med u~enjem, se stali{~a o tem razlikujejo od osebe do osebe.Nekaterim ljudem se zdi mo~na osvetljenost zelo mote~a, medtem kodruge {ibka svetloba uspava. Fluorescentna razsvetljava je lahko zaradimigetanja in utripanja mote~a in lahko povzro~i glavobol. Navadno se{tudentje z disleksijo u~ijo bolje ob malce {ibkej{i svetlobi. Branje jeoteèno zaradi ob~utljivosti na kontraste. Zanje je bolje, da namestoble{~e~e belega papirja uporabljajo bledo rumenega ali kak{en drug,nebeljen papir. Prav tako se ve~ina {tudentov z disleksijo lahko pozornejein razmeroma dalj{e obdobje u~i, ~e so name{~eni v njim najbolj ugodenpoloàj ob mizi, na tleh, v fotelju, na kav~u, itd.

Sociolo{ke zna~ilnosti u~nega stila

Ve~ina {tudentov z disleksijo se laè u~i, ~e se u~ijo v dru`bi nekoga –to je lahko vrstnik, tutor ali ~lan druìne. @e samo dejstvo, da lahko aktivnopredelujejo gradivo, pove~uje mo`nosti, da si bodo gradivo tudi zapomnili.Zato je zelo pomembno, da se ob morebitnih teàvah in zapletih priu~enju poi{~e pomo~ in se v u~ni proces {tudenta z disleksijo vklju~i {eneko drugo osebo.

ûstvene zna~ilnosti u~nega stila

[tudentje z disleksijo pri u~enju niso vztrajni; pogosto ne zmorejo re{itidolo~ene naloge naenkrat. Ker je zanje zelo pomembno, da najprejdojamejo celoten koncept in se {ele nato poglobijo in ukvarjajo spodrobnostmi, potrebujejo ve~ ~asa. Pogosto se lotijo ve~ stvari naenkrat.

57

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

êprav se na prvi pogled zdi, da niso vztrajni, dejansko delajo v druga~nemritmu. V primeru da se jim zdi dolo~ena snov oziroma stvar zanimiva, sebodo z lahkoto poglobili vanjo in v tem primeru zanje zunanji svet, ~as indruge naloge prenehajo obstajati. Slednje pa lahko ponovno pripelje doteàv, zato je nadzor nad upravljanjem s ~asom pri {tudentih z disleksijoizjemnega pomena in vsekakor potrebujejo sistemati~no obravnave.

3. Stili pou~evanja in preference {tudentaPravijo, da je Konfucij najprej opazoval svoje {tudente, da bi doumel

njihov na~in u~enja, nato pa jih je pou~eval v skladu z njihovimi mo~nimiin {ibkimi podro~ji in s tem zagotavljal, da je bil vsak {tudent pou~evan nana~in, ki je najbolje ustrezal njegovemu u~nemu stilu.

V predavalnici s 30-40 (ali celo 100) {tudenti se morda zdi nemogo~eupo{tevati u~ni stil slehernega posameznega {tudenta. Vendar pa je napodlagi razumevanje na~ina, po katerem se {tudentje pri u~enju medseboj razlikujejo, mogo~e pomagati dolo~enim posameznikom sspecifikami, obenem pa pou~evati na na~in, ki lahko pomaga ve~jemu{tevilu {tudentov ter najbolje izkoristi mo~na podro~ja posameznikov. U~nestile smo v prej{njih poglavjih è raz~lenili. Prav tako obstaja tudi velikopristopov k predelovanju gradiv, ki lahko prav tako odsevajo na~in u~enjain ki bi ga vsekakor morali upo{tevati tudi pri pou~evanju.

Vsak izmed nas ima svoj lasten u~ni stil in u~inkovitost u~enja (in tudiugodje ob u~enju) je tesno povezana s stopnjo ujemanja medpou~evanjem oziroma u~nimi viri ter preferencami u~e~ega. Nadalje lahkore~emo, da vsak posameznik nima zgolj enega u~nega stila, ampak ve~,vendar so slednji odvisni od okoli{~in. ê so uporabljene razli~ne metode,tako avditivne/vizualne kot tudi taktilne/kinesteti~ne, se posameznikverjetno u~i bolje kot pa ~e je uporabljena samo ena metoda.

Nekateri ljudje se u~ijo z lahkoto, spet drugi z velikimi teàvami. Prinekaterih se zdi, da kar vsrkavajo vase nove informacije, medtem ko je pridrugih u~enje neu~inkovito, nedosledno in nepopolno. Razlogi za to solahko zelo razli~ni, od kognitivnih primanjkljajev, kot so recimo teàve skratkoro~nim spominom, do pomanjkanja motivacije. Prav tako lahko vzrokleì tudi v {tudentovem u~nem stilu, ki se enostavno preve~ razlikuje odna~ina pou~evanja in zaradi ~esar {tudent ne more slediti in se vklju~evati

58

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

v delo v razredu. Vendar pa teàve v dolo~enem kontekstu {e ne pomenijo,da se {tudent ne more u~iti. Vedno obstaja na~in oziroma alternativnastrategija, ki jo lahko uporabimo. Vloga visoko{olskega u~itelja intutorja je, da pomaga u~e~emu raziskati mo`nosti ter razviti na~ineu~enja, ki mu najbolje ustrezajo. U~inkovito pou~evanje upo{teva temeljneu~ne stile in se temu primerno posluùje {iroke palete u~nih metod.

Velik dele` {tudentov z disleksijo je svojega u~nega stila v manj{ini intradicionalni na~ini izobraèvanja jih è na za~etku postavljajo v slab{ipoloàj v primerjavi z ostalimi {tudenti. Visoko{olski u~itelj in tutor lahkoizbolj{ata njihov neugoden poloàj s tem, da prilagodita na~in pou~evanjanjihovemu u~nemu stilu. Vsak posameznik ima sebi lasten u~ni stil (tudivisoko{olski u~itelji), ki se ga navadno posluùje v vseh situacijah, saj je tozna~ilnost njihovega ìv~nega sistema in predstavlja tipi~en na~inpredelovanja informacij v njihovih mo`ganih. Odlika najbolj{egavisoko{olskega u~itelja ni obse`no in {iroko znanje, pa~ pa zmo`nostpodajanja znanja na razli~ne na~ine in posledi~no fleksibilnoprilagajanje razli~nim u~nim stilom u~e~ih.

Izjemnega pomena je, da se u~itelj zaveda svojega na~ina pou~evanja,saj ga le na podlagi tega zavedanja lahko spreminja. Pogosto je namre~te`ko objektivno oceniti obstoje~e metode in iskati nove re{itve.

Ostali u~ni tipi {tudentov

Na~in, po katerem {tudent najraje pristopa k u~enju, je najbolju~inkovit tudi pri u~enju samem. Kako razvr{~amo u~ne stileposameznikov? Kot smo è opazili, obstaja ve~ razli~nih na~inov. Vnadaljevanju navajamo {e nekaj takih, ki nudijo vpogled v alternativepristope, ki se jih posamezniki posluùjejo:

� Akomodacija (konkretna izku{nja/aktivni preizku{evalec) – u~e~i s temu~nim stilom uìvajo v neodvisnem raziskovanju, radi se spra{ujejo zvpra{anjem “Kaj ~e?“. Uìvajo v izzivih samostojnega odkrivanja, radiraziskujejo in ugotavljajo odnose med posameznimi deli in celoto.

� Asimilacija (abstraktna konceptualizacija/razmi{ljujo~i u~e~i) – posameznikis tem u~nim stilom imajo radi zaporedno urejeno znanje. Radi imajo u~enje,ki se za~ne s pregledom snovi, nato pa jih s pomo~jo strukturiranihpredstavitev in demonstrativnih ponazoritev pripelje do zaklju~kov.

59

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Konvergetni stil (abstraktna konceptualizacija/aktivni preizku{evalec) –u`ivajo v odkrivanju na~ina, v katerem bi informacije lahko bile koristnein uporabne. Navodila jim morajo biti podana interaktivno, po mo`nostipreko delovnih listov ali s pomo~jo interaktivnih ra~unalni{ko-osnovanihprogramov.

� Divergetni stil (konkretna izku{nja/razmi{ljujo~i u~e~i) – radi imajou~enje preko neposrednih izku{enj. Namen ter mo~na in {ibka podro~jadolo~enega sistema odkrivajo s pristopi nestrukturiranega,premi{ljenega spra{evanja. Konkretne podrobnosti se jim morajopredstaviti na strukturiran in sistemati~en na~in, ki je predpogojnjihovega razumevanja.

Ista naloga je lahko podana na ve~ razli~nih na~inov. U~e~i lahko medpredelovanjem snovi, pristopi h gradivu na razli~ne na~ine:

Akomodacija – raziskovanje pojava.

Asimilacija – raz~lenjevanje razli~nih vidikov pojava. Pri predelovanjusnovi so lahko v pomo~ miselni vzorci.

Konvergentno – iskanje spletnih strani, ki se ukvarjajo s {tudijo pojava,nato sledi povzemanje zbranih informacij.

Divergentno – iskanje novih pogledov na pojav.

Kombiniranje katerih koli dejavnosti za razli~ne u~nih stilov je lahkokoristno. Pomembno je vedenje in zavedanje, da se u~ni stil lahkospreminja glede na posamezno nalogo. Vsekakor velja, da pri re{evanjudolo~enih nalog prina{ajo prednosti dolo~ene kombinacije in takoobstajajo tudi {tudenti, ki jim dolo~ene naloge bolj ustrezajo. Odgovornismo, da omogo~imo gradivo v raznolikih oblikah in s tem zagotovimomo`nost predelovanja snovi na razli~ne na~ine.

Povzetek � Spodbudite vsakega {tudenta, da upo{teva svoj lastni in edinstveni u~ni

stil ter svoje mo~na in {ibka podro~ja.

� Pomagajte {tudentom, da bodo razumeli svoj u~ni stil ter da ga bodouporabljali tako, da jih bo pripeljal do uspeha.

60

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Spodbujajte {tudente, da bodo razumeli raznolike u~ne stile ter jimrazlo`ite, da se drugi lahko u~ijo druga~e.

� Spodbujajte vaje in naloge, ob katerih bodo {tudenti upo{tevajo~ svojamo~na podro~ja razvijali svoja {ibka podro~ja.

� Oblikujte ure, ki omogo~ajo dovolj fleksibilnosti, da se lahko uporabijorazli~ni stili.

� Oblikujte nalogo tako, da bo mo`en uspeh vsakega {tudenta.

Nadaljnje branje in viriDas J. P. (1988). Simultaneous-Successive Processing and planning. Implications

for School learning. In: Schmeck, R.R.(ur.)(1988): Learning strategies and learning styles. New-York: Plenum Press.

Dunn, R. & Dunn, K. (1992). Teaching Elementary Students Through Their Individual Learning Styles. Practical Approaches for Grades 3-6. Needham Heights, MA: Allyn and Bacon.

Felder R. M., Soloman, B. A. Index of Learning Styles Questionnaires, Online version (1997). Pridobljeno: 6. 5. 2006. Dostopno na URL: http://www.engr.ncsu.edu/learningstyles/ilsweb.html

Felder R. M., Soloman, B. A. Learning styles and strategies. (online). Pridobljeno 16. 12. 2009. Dostopno na URL: http://www4.ncsu.edu/unity/lockers/users/f/felder/public/ILSdir/styles.htm

Giles J., Ryan D.,Belliveau G.,De Freitas E.,Casey R. (2006) Teaching style and learning in a quantitative classroom. Active Learning in Higher Education, Sage Publications.

Gyarmathy, E. (2007). Learning preferences and learning styles. V: Smythe I, - Gyarmathy E. (2007). Adystrain, Leonardo da Vinci Project.

Haugh, F. (2009): Teaching how to learn and learning how to teach. Theory andPsychology, Sage Publications.

Katona N. – Oakland Th.(1999): tanulási stílus – egy integratív megközelítés. In:Alkalmazott Pszichológia I. évf.1.szám, 18-29 pp. Budapest:ELTE Eötvös Kiadó

Maringer-Cantu, J. (2006) http://hhh.gavilan.edu/jmaringer/learningstyles.html

Marton, F. (1983). Beyond individual differences. Educational Psychology, 3,289-303.

61

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Po`arnik, B., Magajna, L., Peklaj, C. (1995). Izziv raznolikosti: stili spoznavanja, u~enja in razmi{ljanja. Nova Gorica: Educa.

Schmeck, R.R.(ur)(1988). Learning strategies and learning styles. New-York:Plenum Press

Smythe, I., Gyarmathy, E. (2007). Adystrain, Leonardo da Vinci Project

Svensson, L. (1977) On qualitative differences in learning: III - study skill and learning. British Journal of Educational Psychology, 47 pp. 233-243.

Valiente, C. (2008). Are students using the „wrong“ style of learning ?;A multicultural scrutiny for helping teachers to appreciate differences. Active Learning in Higher Education, Sage Publications

www.chaminade.org/inspire/learnstl.htm

http://uncw.edu/cte/learning_styles.htm

62

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

III. III. PRIPRAVA GRADIV ZAPRIPRAVA GRADIV ZA[TUDENTE Z DISLEKSIJO[TUDENTE Z DISLEKSIJO

Vsebina

1. UvodZa vsakega visoko{olskega u~itelja in tutorja je ena najpomembnej{ih

nalog priprava u~inkovitega, dobro strukturiranega, urejenega in primernopredstavljenega u~nega gradiva, ki omogo~a {tudentom ~im la`jepridobivanje, razumevanje ter predelovanje informacij. Slednje je tolikobolj zahtevno, ko ima visoko{olski u~itelj ali tutor v predavalnici tudi{tudente z disleksijo. Kot smo è omenili v 1. poglavju tega priro~nika, jedisleksija specifi~na u~na teàva, ki vpliva predvsem na razvojpismenosti in jezikovnih ve{~in. [tudenti z disleksijo imajo lahko tuditeàve z delovnim spominom, predelovanjem glasov, hitrimpoimenovanjem, hitrostjo predelovanja in avtomatizacijo jezikovnih ve{~in(predvsem branja in pisanja). Vendar pa vse na{teto v glavnem ne

63

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

prizadene drugih kognitivnih sposobnosti. Posledice disleksije so lahkovseìvljenjske. Pomembno pa je, da vemo, da se navadno ne ujamejo zobi~ajnimi na~ini pou~evanja. [tudentom z disleksijo lahko pri spopadanjuz njihovimi druga~nimi jezikovnimi ve{~inami in u~nimi sposobnostmi zelopomagajo specifi~ne obravnave, specifi~ne informacijske tehnologije inspecifi~ne prilagoditve pri pou~evanju (in vrednotenju) gradiv. ê jevisoko{olski u~itelj zmoèn prilagoditi svoje u~no gradivo specifi~nimpotrebam {tudentov z disleksijo in jih torej narediti “disleksiji prijazne“, jena zelo dobri poti, da prispeva k uspe{nemu u~nemu procesu vseh{tudentov in postane “disleksiji prijazen“ visoko{olski u~itelj ali tutor.Obi~ajno omenjene prilagoditve niso drage in ne zahtevajo velikododatnega dela, vendar pa je lahko ravno ta, relativno majhen del vloèneenergije, bogato povrnjen z izbolj{animi u~nimi rezultati vseh {tudentov, nesamo {tudentov z disleksijo.

V nadaljevanju bomo predstavili nekaj prakti~nih nasvetov o pripravigradivo za {tudente z disleksijo, vklju~ujo~ pisna gradiva, predstavitve,navodila in gradiva na ra~unalniku.

2. Pisna gradivaZa {tudente z disleksijo na splo{no predstavljajo pisna gradiva

pomemben vir anksioznosti, saj je ve~ina njihovega {tudijskega ~asaposve~ena razvozlavanju dolgih in zelo kompleksnih stavkov, ki so napisaniv neprimerni “obliki“: z mote~o velikostjo in barvo pisave, ostrimkontrastom med papirjem in tiskom, majhnim prostorom med stolpci invrsticami, itd. Te, navidez nepomembne podrobnosti, lahko pri {tudentih zdisleksijo zelo pove~ajo njihove teàve z branjem. ê pogledamo z drugestrani, pa lahko visoko{olski u~itelji z upo{tevanjem nekaj zelo enostavnihpravil pri urejanju pisnih gradiv (knjiga, ~lanek, izro~ek, test ali obrazec)zelo olaj{ajo bralno razumevanje teh {tudentov.

Velikost ~rk, vrstic in stavkov

� Za vse tipe bralcev velja, da la`je sledijo in razumejo kraj{e vrstice.Splo{no dogovorjena maksimalna dolìna vrstice, ki omogo~a dobrorazumevanje, naj bi bila sestavljena iz 80 znakov. Pri obi~ajnem besediluto predstavlja 15 cm v {irino.

64

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Namesto dolgih vrstic besedila se priporo~a uporaba dveh stolpcev.

� [tudentom z disleksijo prav tako pomaga, ~e je besedilo oblikovano vobliki kraj{ih sklopov.

� Pri pisavi ni toliko bistvena velikost, vendar ve~ina {tudentov z disleksijopredlaga minimalno velikost pisave za pisno obliko 12 pt. Na àlost sezaradi ekonomi~nih razlogov v knjigah pogosto uporablja manj{o pisavo.

� Zelo te`ko je slediti dolgim besedam in dolgim, slovni~no kompleksnimpovedim. [tudenti z disleksijo se med razli~nimi odnosi in zvezami vokviru kompleksne povedi pogosto izgubijo. Besedilo naj bo torejenostavno, jasno in jedrnato, kar pa seveda ne pomeni, da tak{nobesedilo ne more prena{ati kompleksnih sporo~il. Na tem mestu biizpostavili dejstvo, da je smisel komunikacije v tem, da prejemnikinformacije razume kar mu sporo~evalec èli povedati.

Barva papirja in ~rk

� Ve~ina ljudi se ne zaveda, da je eden klju~nih problemov {tudentov zdisleksijo ob~utljivost na kontraste. Zaradi ostrega kontrasta medble{~e~e belim papirjem in ~rnim ~rnilom jim za~nejo ~rke pred o~mipoplesovati. ê lahko izberete papir, potem je najbolje uporabiti papirkrem ali bledo rumene barve. Bel papir vsebuje posebne kemikalije, kinase povle~ejo ultravijoli~no svetlobo in jo spremenijo v vidno svetlobo,ki papir naredi {e bolj bel in za {tudente z disleksijo {e bolj nejasen inne~itljiv. Zato mnogo “disleksiji prijaznih“ visoko{olskih u~iteljev intutorjev raje pripravlja svoja gradiva za vse {tudente na krem papirju kotpa na belem, kar potem cenijo vsi {tudentje. Primerna re{itev je lahkotudi uporaba recikliranega papirja.

� Pozorni morate biti tudi na debelino papirja, da ne izberete pretankegapapirja. Besedilo napisano na tanek papir proseva na drugo stran, kartudi zmanj{uje berljivost.

� Pri sijo~em, ble{~e~em papirju njegovi odsevi razbijajo besedilo, karoteùje branje. @e uporaba manj sijo~e bralne podlage zmanj{a kontrastin besedilo postane dostopnej{e tudi posameznikom z disleksijo.

� Izogibajte se rde~emu in zelenemu ~rnilu, saj sta najte`je berljiva.

65

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Tip ~rk

� Namesto pisave Times New Roman je bolje, da uporabite pisavo Arial,Comic Sans ali Verdana, Helvetica, Trebuchet, Tahoma, Century Gothic,Calibri.

Oblikovanje besedila

� Priporo~ljiv je zadosten razmik med vrsticami, znaki in stolpci, saj to{tudentu z disleksijo zagotavlja, da pri branju ne preskakuje z enegastolpca na drugega (lahko pomaga tudi tanka ~rta med stolpci) inomogo~a jasen potek besedila. Priporo~ljiv razmik med vrsticami je 1,5.

� Priporo~ljiva je leva poravnava besedila (namesto obojestranskeporavnave), saj na ta na~in ne ustvarja toliko vizualnih “pretokov“(o~itno povezovanje vrstic med besedami vzdol` strani), ki so za{tudenta z disleksijo zelo mote~i.

� Izogibajte se za~enjanju stavka na koncu vrstice.

� Za {tudenta z disleksijo je zelo pomembno, da u~itelj v besediluuporablja okvir~ke in tabele.

� Prav tako je {tudentom z disleksijo v veliko pomo~ uporaba alinej.

Knjige

Kljub sedanji “elektronski dobi“ so glavni vir informacij v osnovnem,srednjem in visokem izobra`evanju {e vedno priro~niki, knjige in ~lanki, kiso ve~inoma oblikovani za “obi~ajne“ {tudente in niso “disleksiji prijazni“,saj vsebujejo veliko preve~ veznega besedila, raz~lenjenost je pogostonekriti~na, razmerje z naklju~no povezanimi elementi pa nejasno.

“Disleksiji prijazna“ knjiga ima ciljno usmerjeno, vendar enostavnostrukturo, ki ji je lahko slediti. Pisana je v teko~em, dobro zasnovanem inzanimivem (znanstveno in prakti~no) stilu. Vsebina ponuja dostopneinformacije in enostavno stav~no skladnjo, kar zagotavlja dobrorazumevanje. Na `alost pa sku{ajo nekateri avtorji narediti v knjigi u~ni inznanstveni vtis z uporabo izjemno zahtevnih strokovnih besed inprezapleteno stav~no skladnjo. Dobro strukturirana knjiga naj bi v vsakempoglavju zajemala:

� povzetek,

66

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� kazalo in

� zaklju~ek.

Besedilo mora biti strukturirano in v logi~nem zaporedju, razumevanjemora biti podprto s slikami, napisi, diagrami in enostavnimi tabelami.Pomembne informacije morajo biti poudarjene. Zaèlena so tudi opozorilain uokvirjena besedila.

Na podlagi zavedanja o pogostosti disleksije v svetovnem merilu vseve~ urednikov podpira in spodbuja izdajanje “disleksiji prijaznih“ knjig. Nasvetovnem spletu obstaja veliko spletnih strani, ki navajajo sezname“disleksiji prijaznih“ knjig za razli~ne starostne skupine.

Zapiski in izro~ki

Vsa zgoraj navedena priporo~ila za urejanje “disleksiji prijaznih“ knjig senana{ajo tudi na zapiske in izro~ke. Vendar pa je namen in uporabaslednjih vseeno druga~na, saj navadno vsebujejo kraj{e in konkretnej{einformacije. Povzetki in zapiski so {tudentu z disleksijo v pomo~ priustvarjanju strnjenih izpiskov in skraj{anih pregledov. Prav tako pa kraj{ipregled gradiva ali izro~ek {tudentu pomaga pri pravilni strukturi glavnevsebine.

Nekateri avtorji so mnenja, da naj bi visoko{olski u~itelj na posameznistrani oz. listu papirja predstaviti zgolj eno temo. ê to ni mogo~e, jepomembno, da na eni strani zdruì smiselno povezane vsebine, vsak novkoncept oz. pojem pa pri~ne na novi strani.

Informacije, ki jih visoko{olski u~itelji morajo vklju~iti v izro~ke:

� izpostavitev klju~nih idej in pojmov,

� navajanje nadaljnjih informacij in literature,

� vstavljanje ilustracij, grafov, tabel, ...,

� zapis navodil, ki vklju~ujejo usmerjanja, posamezne korake ali delovneliste.

Dodatni napotki za oblikovanje in pripravo dobrih izro~kov:

� Zelo koristni so {iroki robovi ali prazni prostor~ki, kamor si {tudent lahkodopi{e dodatne informacije. [tudente z disleksijo je k temu treba

67

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

dodatno spodbuditi, saj so pogosto nenaklonjeni pisanju na izdelkedrugih ljudi, pa naj bo to knjiga ali izro~ek.

� Besedilo naj bo predstavljeno v majhnih enotah (maksimalno 5-8 vrstic).

� Med posameznimi temami naj bodo razmiki.

� Uporabljajte naslove in podnaslove.

� Slikovne ponazoritve postavite nad besedilo, saj oko najprej pritegnejovizualni dra`ljaji.

� Na posameznem izro~ku ne uporabljajte ve~ kot dve obliki pisave.

� ^e boste razdelili ve~ kot en izro~ek, jih lo~ite z uporabo razli~nih barvpapirja.

� Uporabite razli~ne velikosti pisav za razli~ne razdelke (14-16 za naslove,12-14 za podnaslove in 12 za jedro besedila).

� Naslovi naj bodo pomensko mo~ni.

� Za povezovanje dokumenta s predstavitvijo uporabite dolo~en logotip aliprepoznavni znak.

(www.learningandteaching.info in http://www.llrx.com/columns/guide27.htm)

Testi in izpiti

Testi in formalni pisni izpiti so za {tudente z disleksijo v resnici velikproblem. Pri tem ne gre zgolj za njihovo nezadostno znanje in slaboobvladovanje gradiva, ampak predvsem za to, da je potrebno vpra{anja pripisnih testih zelo natan~no prebrati in interpretirati. Ker je mnogo besed,pojmov in predvsem odnosov med besedami lahko zelo nejasnih inmeglenih, je pozorno oblikovanje testov zelo pomembno.

[tudenti z disleksijo pogosto ne zmorejo dognati niti bistva vpra{anja.Prav tako ne zaznajo zaradi besednih fraz in odnosov, ki zahtevajoprimerno uporabo besed, drobnih razlik med alternativnimi odgovori. Priodgovarjanju na vpra{anja so tesnobni, saj se sami pri sebi zavedajo, dapogosto izpustijo ali zamenjajo eno ali dve klju~ni besedi, ki lahko natospremenita smisel celotnega izpitnega vpra{anja.

V~asih {tudenti z disleksijo ne zmorejo ~rkovati dolgih besed in zato nazelo individualen na~in interpretirajo izraze, kar lahko prav tako vpliva nanjihov odgovor.

68

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

ê so pri izpitu vpra{anja podana na enem listu, odgovori pa morajobiti podani na drugem, so {tudenti z disleksijo soo~eni z dodatnimivizualnimi in spominskimi preobremenitvami. Izpustili in zamenjali bodovrstice in stolpce ter sproti pozabljali, kaj morajo storiti. Vsebina njihovihodgovorov s tem redko odseva njihovo dejansko znanje, saj je najve~jidele` njihovega mo`ganskega napora usmerjen v to, da bodo njihoviodgovori napisani urejeno in ~itljivo za kasnej{ega ocenjevalca. Bistvenomanj{i dele` mo`ganskega napora pa je usmerjen na zagotavljanjevsebinsko zadovoljujo~ih odgovorov na vpra{anja, kar je seveda na {kodovsebine odgovorov.

ê ni druge izbire kot je opravljanje pisnega izpita, je pri {tudentu zdisleksijo smiselno prositi za opustitev opravljanja ali pa vsaj premisliti omo`nih prilagoditvah. Te lahko vklju~ujejo podalj{an ~as (potreben zaponovno branje vpra{anj in preverjanje napisanega), zagotavljanjezapisovalca, ki po nareku {tudenta zapisuje njegove odgovore, ali mo`nostpisanja izpita na ra~unalnik.

Ostale mo`nosti (ki pa so navadno te`je sprejete) pa so naslednje:

� ustno preverjanje/predstavitev (z ali brez powerpoint predstavitve),

� ocenitev {tudenta s disleksijo na podlagi njegove {tudijske aktivnosti indela na predavanjih in vajah,

� izdelava projektne naloge,

� multimedijska predstavitev (filmi, fotografije),

� opustitev formalnega testiranja (Fehring, www.dyslexia-teacher.com).

Zelo pomembno je, da se razloì vsem {tudentom, da je namen katerihkoli prilagoditev za {tudente z disleksijo v tem, da se jim omogo~i realenprikaz njihovih sposobnosti in znanja in nikakor ne v dovoljevanjunepo{tene prednosti (ob tem dodajmo, da raziskave kaèjo, da “obi~ajni“{tudenti s podalj{anim ~asom dejansko doseèjo slab{e rezultate, sajpri~nejo zaradi dodatnega ~asa v svoje odgovore dvomiti in jihspreminjati).

Testi morajo vsekakor biti sestavljeni na na~in, da jih lahko re{ijo tudi{tudenti z disleksijo, kar pomeni, da vsebujejo jasna vpra{anja in jasneodgovore.

69

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Pri testih z mo`nostjo izbire odgovora imajo zaradi vizualnega u~inka{tudenti z disleksijo velike teàve.

Pogosto je la`je pripraviti vpra{anja, ki vsebujejo nikalnice. Vendar paso tovrstni tipi vpra{anj te`ji za interpretacijo in zahtevajo vi{jo stopnjojezikovnega poznavanja (npr. “Ali se je lahko izgubiti v obrazcih?“ je bolj{evpra{anje od vpra{anja “Ali je te`ko se ne izgubiti v obrazcih?“). [tudenti zdisleksijo bodo zaradi svojega celostnega na~ina branja najverjetnejeprezrli besedico “ne“. Posledi~no ne bodo mogli odgovoriti na vpra{anje(ali pa bodo na vpra{anje odgovorili ravno “nasprotno“) ali pa bodoporabili ogromno ~asa samo za razumevanje vpra{anja. ê uporabljatenikalnice, je nikalnico priporo~ljivo napisati z velikimi tiskanimi ~rkami.

V nadaljevanju navajamo nekaj priporo~il glede izvedbe izpitov pri{tudentih z disleksijo. ê se visoko{olski u~itelj drì teh priporo~il, bo tem{tudentom zmanj{al izpitno anksioznost brez alternativnih preverjanj znanjater jim zagotovil prilo`nost, da dejansko pokaèjo svoje znanje nadolo~enem podro~ju:

� prepri~ajte se, da so navodila jasna in jih, ~e je potrebno, preberite,

� prezrite slovni~ne napake, napake pri ~rkovanju ter napake v stav~nihstrukturah,

� sprejmite odgovore podane v alinejah,

� omogo~ite kratke odgovore in/ali teste z mo`nostjo izbire odgovora,

� na izpitni list ne vklju~ujte preve~ pisnega besedila,

� {tudenta z disleksijo opozarjajte na ~as, ki ga {e ima na voljo,

� {tudentom omogo~ite podalj{an ~as za odgovarjanje na vpra{anja,

� za zmanj{evanje izpitne anksioznosti se posluùjte izpitnih situacij enana ena ({tudent – profesor) ter omogo~ite kratke odmore in gibanje(www.dyslexia-teacher.com).

Obrazci

Posameznikom z disleksijo, ki so na splo{no uspe{ni pri kompenziranjusvojih primanjkljajev na ve~ini podro~ij, pogosto spodleti ob izpolnjevanjuenostavnih pla~ilnih nalogov na po{ti. Da obrazcev za dav~no napoved,prijavo na fakultete, pro{nje za slu`bo, raznih ~asovnic in ostalih zapletenihupravnih dokumentov niti ne omenjamo.

70

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Za {tudente z disleksijo (pa tudi za druge) ni ni~ bolj frustrirajo~ega, kotje na primer spletno izpolnjevanje obrazca, pri katerem jih sistem obnajmanj{i vneseni napaki vrne na za~etek in je obrazec potrebno v celotiponovno izpolniti.

Pri teàvah z izpolnjevanjem obrazcev ne gre zgolj za bralne teàve, sajti dokumenti navadno ne zahtevajo veliko branja. Pri izpolnjevanjuobrazcev obstajata za posameznike z disleksijo dve ve~ji teàvi:

� Obrazci, ki zahtevajo zapis ene ali dveh besed

Tovrstni obrazci namre~ zahtevajo interpretacijo in za {tudente zdisleksijo besede ne ozna~ujejo vedno jasnih pojmov.

Primer iz enostavnega vpra{alnika:

Ime:

Ime mame:

Datum rojstva:

[tudent z disleksijo bo zapisal svoje ime, potem ime svoje matere. Dotu je vse v redu. Vendar - kaj sedaj pomeni “datum rojstva“? îgavegarojstva? Kako natan~en mora biti podatek? V kak{ni obliki mora bitizapisan?

Ta precej obi~ajen primer ne bo vznemiril izku{enega {tudenta zdisleksijo, vendar pa primer jasno kaè na teàve pri interpretaciji vpra{anjin potrebo po razmisleku ob oblikovanju tovrstnih vpra{anj.

� V obrazcih se zlahka izgubijo.

Posamezniki z disleksijo ne vedo, kam katera informacija spada. Zgorajnavedeni primer je najbolj{i primer enostavnega vpra{alnika: imamovpra{anje, odgovor pa je potrebno zapisati ob njem. Vendar pa ni vednotako. V~asih je treba odgovor napisati tudi pod vpra{anje ali v majhnezaporedne kvadratke, v~asih v isti prostor, kjer je vpra{anje, v~asih vlo~enega. Mnogo obrazcev zgleda kot kriànka, saj so prostor~ki stisnjeniskupaj in dezorganizirani in je tako nemogo~e razbrati, katerega je vdolo~enem primeru potrebno izpolniti.

71

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Primer enostavnega obrazca za ban~no nakazilo:

Za osebe z disleksijo je zelo te`ko vpisati {tevilko njihovega teko~egara~una. Na voljo je trinajst kvadratkov, celotna {tevilka teko~ega ra~una paje sestavljena iz {tiriindvajsetih me{anih znakov – {tevilk in ~rk. Katere jetorej potrebno napisati v zgornje kvadratke? Kje moramo za~eti zizpolnjevanjem: na levi ali na desni strani? Ista teàva s prostorskoorganizacijo se pojavi, ko mora oseba napisati znesek. Beseda Vlagatelj jeozna~ena z zvezdicami, kar pomeni, da ima dolo~eno dodatno razlago.Razlaga je podana na desni spodnji strani obrazca, napisana z drobnimi~rkami, navedena med drugima dvema ozna~enima razlagama. Celo osebi,ki nima disleksije, ni lahko izpolniti tovrsten obrazec, za posameznike zdisleksijo pa je to no~na mora. Zelo redko namre~ opazijo ozna~be inbesedilo z razlago in tako tudi ne razumejo, kaj morajo napisati.

Pojmi, kot so davek na dodano vrednost in dav~na {tevilka, povzro~ijo{e dodatne teàve. Osebe z disleksijo se namre~ lahko zmedejo, {tevilkonapi{ejo napa~no, itd. ê pa {tevilke trenutno nimajo pri roki in jo odidejoiskat na mesto, kjer bi jo lahko na{li, navadno è pozabijo na razlog, zaradikaterega so sploh pri{li na to mesto.

Osebe z disleksijo so zaradi na{tetih teàv zbegane. Obrazci in tabele bimorali biti kompetentno oblikovani in odobreni s strani uporabnikov in nes strani samih izdelovalcev, katerim je seveda è samoumevno, katerainformacija spada. Obrazci bi morali vsebovati jasne tabele in biti razumnourejeni ter podprti z razumljivimi in nedvoumnimi vpra{anji.

Osebe z disleksijo se lahko, prav zaradi svoje nezmo`nosti pri soo~anjuz upravnimi postopki in posledi~no nezmo`nostjo pridobitve nujnopotrebnih dokumentov, znajdejo v zelo neugodnem in depriviligiranempoloàju.

72

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

3. Predavanja in u~ne urePredavanje je zelo pogosto uporabljena metoda pou~evanja. ê je

predavanje dobro organizirano, lahko predstavlja zelo u~inkovit in koristenna~in pridobivanja in oblikovanja znanja. ê pa je predavanje slabona~rtovano, slabo pripravljeno in ne upo{teva dolo~enih pravil, pa lahkopostane za vse {tudente zelo dolgo~asno, za {tudente z disleksijo pa pravfrustrirajo~e.

Za ohranitev pozornosti poslu{alcev skozi celotno predavanje mora bitivsebina predavanja zanimiva in razumljiva; predavatelj pa mora govorstrukturirati prav tako skrbno kot pisno gradivo (~eprav ni nujno, da pravenako).

Predavanje, kateremu z lahkoto sledijo tudi {tudentje z disleksijo, morabiti:

� strukturirano, raz~lenjeno,

� interaktivno,

� podprto z vizualnimi pripomo~ki.

Interaktivno predavanje je vsekakor vedno bolj u~inkovito odenostranske komunikacije. Prav tako ga interaktivnost dodatno bogati zglasovno komunikacijo, telesno govorico in z vklju~evanjem slu{ateljev.

Dandanes tehni~na orodja omogo~ajo tudi razne ponazoritve v okvirupredavanj. Predstavitvam so lahko dodane slike, tabele in besedila. Gradivaje v obliki Powerpoint razmeroma lahko urejati, vendar pa morajo bitislednja {e vedno prilagojena potrebam in preferencam slu{ateljev.Osnovna vodila pri pripravi gradiva v obliki Powerpoint so: predstavitve najne vklju~ujejo preve~ besedila (navadno minimalno 18 pt), predstavitve najnimajo bele podlage in po predavanjih naj bi bile predstavitve slu{ateljemna voljo na vpogled.

Vendar pa predstavitev v Powerpointu sama po sebi ne re{i vseh teàv.Gradivo mora biti primerno strukturirano. Mi{ljenje, da se mora vse, karpredavatelj izre~e, pokazati tudi na projektorju, je namre~ zmotno.Predavatelj mora vzpostaviti neko ravnovesje med tem, kar pove in kar sepokaè na zaslonu in si prizadevati, da ustvari dolo~eno strukturiranomultisenzorno predstavitev z logi~nim zaporedjem. Zaslon ima lahko vlogo

73

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

stenografskega pomagala predavatelju in osnovo za pripravo zapiskovslu{ateljem. Razdelitev predstavitve v Powerpointu pred predavanjemomogo~a slu{ateljem, da na izro~ke dopi{ejo lastne zapise, ~e to èlijo. Topomeni, da se lahko slu{atelji popolnoma osredoto~ijo na predavanjesamo in ne toliko na trud, da ~im prej vse prepi{ejo z zaslona v svojezapiske, obenem pa imajo tudi mo`nost zapisa dodatnih informacij inpripomb na izro~ke. Slu{atelji se tako lahko odlo~ajo: ali bodo vsakobesedo poslu{ali, ali bodo brali z zaslona ali pa se bodo posluìlikombinacije u~nih stilov.

ê na kratko povzamemo, katerih osnovnih navodil semora dràti govorec: � Zagotovite primerne pogoje za dobro komunikacijo (vsi slu{atelji lahko

vidijo in sli{ijo predavatelja).

� Slu{ateljem priskrbite pregled va{e teme, tako da bodo vedeli, kaj lahkopri~akujejo.

� Pred predavanjem dajte slu{ateljem prebrati povzetke.

� V predavanje vklju~ite in prikaìte primerne slike in tabele (ali/in filme,video posnetke, itd.).

� Nove ideje in koncepte predstavite jasno. Nove ali te`je besede ~rkujte.

� Poudarite povezave in ujemanja (poudarite povezovanje).

� Prikaìte kratka besedila, po mo`nosti alineje in razlage tehni~nih izrazov.

� Razdelite izro~ke in omogo~ite slu{ateljem zapisovanje in dopisovanjeizro~kov, ~e to èlijo.

� Podajte veliko primerov.

� Vpra{ajte za povratno informacijo (na~rtujte ~as za vpra{anja).

� Med predavanji spodbujajte aktivno u~enje (omogo~ite multisenzornou~enje).

� Od {tudentov z disleksijo ne pri~akujte in ne zahtevajte, da odgovarjajona vpra{anja ali da govorijo v ve~jih skupinah.

� [tudentom z disleksijo dovolite uporabo informacijske tehnologije (npr.diktafon ali prenosni ra~unalnik), ~e tako èli.

� Na~rtujte ~as za utrjevanje predavane snovi s pogostim povzemanjem.

74

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� [tudent z disleksijo lahko svetuje najbolj u~inkovit na~in predstavitve.

( http://www.bdadyslexia.org.uk/extra330.html).

4. NavodilaZaradi slabih ve{~in na podro~ju dojemanja logi~nega zaporedja je

{tudentom z disleksijo izjemno te`ko slediti navodilom (besedila z zelojasno opredeljenim zaporedjem posameznih enot). Pisna ali ustnanavodila si zelo te`ko zapomnijo oziroma jih zelo te`ko tudi izpeljejo vpravilnem zaporedju. V vsakdanjem ìvljenju pa pravila navadno nisoprilagojena {tudentom z disleksijo in pogosto vsebujejo dolge, kompleksnestavke in besede.

Poudarili bi, da navodila ni nujno potrebno podajati v obliki zapletenihformulacij. Kratke in jasne opredelitve so razumljive in la`je izvedljive zavse, ne samo za {tudente z disleksijo. Nobene potrebe pa ni, da se kraj{istavki sprevrèjo v kratke, nevljudne zahteve.

Med {tudijem je potrebno slediti in upo{tevati veliko navodil, zato najbi u~itelji spo{tovali dolo~ena priporo~ila, ki pomagajo {tudentom zdisleksijo izkazati svoje akademsko znanje na pri~akovani ravni.

Pisna navodila je la`je interpretirati, ~e so na{teta posami~no. Vprimeru da je besedilo nepretrgano in neizrazito, se naloge in podrobnostiizgubijo, celotna navodila pa izgubijo svoj smisel.

V primeru ustnih navodil obstaja {e dodatna teàva. Namre~, ne samo da{tudentje z disleksijo lahko sporo~ilo pozabijo, temve~ lahko zaradi njihovihteàv s pozornostjo è na samem za~etku ne sprejmejo sporo~ila v celoti.

Disleksijo namre~ pogosto spremljajo tudi teàve s pozornostjo. V temprimeru verjetnost, da sporo~ilo ne bo sprejeto v celoti, {e naraste. Ali je{tudent popolnoma sprejel sporo~ilo, se je dobro taktno prepri~ati zdodatnim vpra{anjem, kot na primer: “Kaj to~no boste torej naredili?“.Tovrstna ponovitev bo omogo~ila dobro zapomnitev navodil, prenossporo~ila pa bo zagotovljen.

Pozornost dolo~ene osebe si lahko vnaprej zagotovimo z vzpostavitvijoo~esnega kontakta. Morda se oseba lahko tudi dotaknemo in jo s temspodbudimo da se obrne proti nam.

75

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

V nadaljevanju povzemamo opisane informacije in navajamo {enekatera dodatna priporo~ila za “disleksiji prijazno“ oblikovanje navodil:

� Izogibajte se nepretrganemu besedilu pri pisnih navodilih (podrobnostise lahko izgubijo).

� Dolga navodila raz~lenite na manj{e dele.

� Obarvajte klju~ne dele navodil.

� Pomembna pisna navodila posnemite (multisenzorno podajanjeinformacij).

� Ustna navodila naj bodo kratka in razlo~na.

� Zagotovite si pozornost z vzpostavitvijo o~esnega stika in, ~e jepotrebno, z lahnim dotikom.

� [tudenta z disleksijo spodbudite, da ponovi ustna navodila, saj s temkompenzira teàve s pozornostjo in spominom.

5. Gradiva na ra~unalniku (Vir: Smythe, Gyarmathy, 2007)

Sodobna tehnologija pou~evanja omogo~a u~iteljem vedno novena~ine prikazovanja informacij in kot taka predstavlja zelo u~inkovitoorodje pri izobraèvanju. Vsekakor pa je {e zlasti ra~unalni{ka tehnologijapravi blagoslov za {tudente z disleksijo, saj jim olaj{uje ìvljenje na vsehpodro~jih, ne zgolj na akademskem. Prav tako je nova in zelo dobrodo{lametoda pou~evanja za {tudente z disleksijo tudi mo`nost predavanj inizvajanja te~ajev preko svetovnega spleta.

E-u~enje

S porastom in {iroko dostopnostjo e-u~enja je ve~ pozornostiposve~ene {tudentovim sposobnostim za ~im bolj u~inkovito u~enje.Raznolikost gradiv, ki so na voljo na trgu, zajema tako zgo{~enke zasamostojno u~enje kot spletne te~aje, kjer se lahko vsak posamezniksamostojno u~i, pa vse do raznoraznih zapiskov, ki so dostopni nasvetovnem spletu.

Razvijalci e-u~enja se zavedajo vseh potrebnih pedago{kih na~el, ki jihje pri tem potrebno upo{tevati. Kljub temu pa mnogi, ki so odgovorni za

76

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

razvijanje u~nih gradiv za {tudente z disleksijo, ne upo{tevajo vseh nujnopotrebnih elementov.

E-u~enje pa ne zajema zgolj multimedijskih zgo{~enk in svetovnegaspleta, marve~ tudi uporabo podporne programske opreme, namenjene{tudentom s posebnimi potrebami. [tudenti z disleksijo se na primer pribranju z ra~unalnika pogosto posluùjejo programske opreme, kot sopretvorniki besedila v govor, pri poslu{anju navodil ali oblikovanju zasebnihzapiskov, ob delu z gradivi na spletu pa digitalnih snemalnikov.

Osnovna na~ela, ki jih moramo upo{tevati pri e-u~enju, so:

� dostopnost,

� uporabnost,

� berljivost,

� u~ljivost in

� ~love{ki dejavnik.

Vsako izmed na{tetih na~el bo v nadaljevanju podrobnejepredstavljeno. Kljub lo~eni predstavitvi pa so med seboj ve~ kot o~itnoizjemno povezani.

Dostopnost

Dostopnost se pojmuje kot sposobnost posameznika, da pridobivainformacije s “spletne strani“. Te`ko dostopna u~na informacija povzro~i pri{tudentu frustracijo in ga hitro odvrne od u~enja.

Za posameznike z disleksijo je zelo pomembna tudi dostopnost dopretvornika besedila v govor. Na àlost namre~ veliko spletnih straniuporablja Flash v obliki, ki ne omogo~a tovrstnega branja s pretvorniki.Novej{e razli~ice Flasha sicer dovoljujejo, da je podporno besediloume{~eno v dokument in brano z nekaterimi (vendar ne vsemi) bralnikizaslona. Ena izmed teàv pa je tudi, da se zdi ve~ini razvijalcev e-u~enjaposodabljanje obstoje~ih gradiv z vklju~evanjem berljivih datotek zelozamudno in zaradi tega ostaja vsebina ve~ina teh strani nedostopna.Obstaja ve~ na~el dobre prakse, ki jih je potrebno upo{tevati prizagotavljanju dostopnosti. Vsekakor je eno izmed glavnih na~elzagotavljanje mo`nosti, da je vsebina gradiv na ra~unalniku s pomo~jo

77

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

podpornih tehnologij lahko dostopna, drugo pa, da oblikovanje tovrstnihgradiv nujno poteka v sodelovanju s skupino uporabnikov.

Uporabnost

Pod terminom uporabnost pojmujemo enostavnost uporabe gradiv, nakaterega lahko vplivajo parametri, kot so oblika pisave (najbolj priljubljeneso Arial, Calibri ali Comic Sans), velikost pisave, razmik med vrsticami inporavnava. Prav tako je pomembna barva besedila in ozadja ter vsebinskina~rt in upravljanje z gradivi na ra~unalniku.

� Oblika pisave

ê je le mo`no, naj bodo na ra~unalniku {tudenta z disleksijo mo`nevsaj tri izbire. ê je izbire preve~, lahko to uporabnika moti.

V preteklosti je veljalo mi{ljenje, da je za osebo z disleksijo najbolj{aoblika Times, ki vodi oko od ene ~rke k drugi. V zadnjem ~asu pa je boljraz{irjeno mnenje, naj se uporabljajo pisave s ~istimi linijami, kot sorecimo Arial, Tahoma, Verdana, Comic sans, Helvetica, Calibri, CenturyGothic. Vendar pa raziskave kaèjo, da na~in, ki ga je posameznikuporabljal v preteklosti, navadno opredeljuje tudi njegovo izbiro vprihodnosti. Vzrok za nedavno raz{irjenost pisav s ~istimi linijami (sansserif) je verjetno v uporabi ra~unalnikov. Na ra~unalni{kem zaslonu jenamre~ droben detajl v ~rki, kot recimo “zavita noga“ pri Times NewRoman, lahko izgubljen.

� Velikost pisave

Pri dokumentih v papirju je mo`no natan~no dolo~iti velikost besedila.Posameznik z disleksijo bo navadno izbral velikost, ki ne bo manj{a od 12pt. Pri ra~unalni{kem zaslonu pa je zadeva malo bolj kompleksna, saj lahkobesedilo pove~ujmo in zmanj{ujemo po lastni izbiri. “Velikost“ besedila botorej odvisna tudi od drugih dejavnikov, kot sta recimo lo~ljivost zaslona alipa programske nastavitve.

Velikost pisave lahko nadzorujemo tudi s pomo~jo spletnegabrskalnika. Vendar pa so nekateri oblikovalci to funkcijo ovrgli in tako jeuporabnik obsojen na velikost pisave, ki jo je izbral oblikovalec in ki jenajpogosteje premajhna.

78

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Razmik med vrsticami in poravnava

Ve~ina oblikovalcev uporablja za razmik med vrsticami klasi~nenastavitve (20 %, kar pomeni, da je pri uporabi pisave z velikostjo 20 pt,razmik med vrsticama 24 pt). Vendar pa je za posameznike z disleksijola`je, ~e je razmik ve~ji (npr. 30 %), saj tako la`je sledijo posamezni vrstici.ê pa je razmik prevelik, je branje tudi za {tudente z disleksijo oteèno.

Podobno kot pri pisnih je tudi pri spletnih gradivih za posameznike zdisleksijo precej la`ja in primernej{a leva poravnava teksta, ki jim omogo~anazob~an pogled besedila na desni strani. Spreminjajo~ razmik medbesedami, ki nastane pri obojestranski poravnavi, osebo z disleksijonavadno samo {e dodatno zmede.

� Besedilo in barve ozadja

Spletne strani vse bolj dovoljujejo uporabniku, da si predvsem z mo`nostjospreminjanja in prilagajanja ozadja in pisave sam dolo~a pogled na lastnou~no okolje. Pri oblikovanju nespreminjajo~ega okolja pa velja za “disleksijiprijazno“ okolje tisto, ki uporablja obliko Arial na ozadju v krem barvi.

� Vsebinski na~rt in upravljanje

Vsebinski na~rt je zelo pomemben, vendar pogosto prezrt element.Predstavljajte si, da imate samo na enem zaslonu v meniju kar 62 mo`nihizbir, vklju~ujo~ sam brskalnik (kar je tudi dejansko stanje na eni izmeddobro poznanih strani, namenjeni e-u~enju). Tovrsten pogled ni samonepregleden in begajo~ za posameznika, pa~ pa dopu{~a le malo prostoraza u~enje. Jasnost in enostavnost morata biti pomembnej{a od samegaoblikovanja in izgleda gradiv. Upravljanje z ra~unalni{kimi gradivi pa morabiti intuitivno in dosledno skozi celotno u~no okolje.

� Pomikanje po vsebini ali o{tevil~ena vsebina

Posebna pozornost mora biti posve~ena tudi na~inu organiziranjaprehoda informacij z ene strani na drugo; pri ~emer lahko izbiramo medna~inom, ki je obi~ajen za knjige ali pa s pomikanjem. Pomikanje je lahkote`je za posameznike, ki imajo teàve s koordinacijo, vendar pa je v temprimeru mogo~e tudi alternativno upravljanje, kot so recimo drsni trakovi,smerni znaki, itd.

79

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

V vsakem primeru se je potrebno izogibati vodoravnemu pomikanju,saj vpliva na preglednost besedila. V splo{nem velja, da je idealna dolìnavrstice sestavljena iz 60–80 znakov, ~eprav ljudje navadno hitreje berejovrstice z 30–50 znaki (kot so na primer ~asopisni stolpci). Vendar pa stolpciniso ravno uporabni na spletnih straneh, saj od uporabnika zahtevajopomikanje gor-dol po zaslonu. Ve~ina dobrih oblikovalcev u~nih vsebin sezaradi tega posluùje kratkih odstavkov, ki zavzemajo sredino ali desnostran zaslona.

� Zvija~e

Obstajajo {tevilne zvija~e in posebnosti, ki jih je pri razvijanju spletnihu~nih gradiv za {tudente z disleksijo potrebno upo{tevati. Na primer,pretvorniki besedila v govor se neustrezno odzivajo na govor. ê na koncunaslova ni pike, bo programska oprema nadaljevala branje v naslednjistavek. Za premostitev te ovire mnogi oblikovalci za alienajami, izjavami,frazami in naslovi dodajo piko. ê je velikost lo~ila zelo pomanj{ana (naprimer, lo~ilo je veliko manj{e od velikosti naslova), je vizualni u~inekminimalno mote~.

Berljivost

[e en pomemben, vendar pogosto prezrt vidik gradiv na ra~unalniku jeberljivost. Slednje predstavlja lahkotnost razumevanja v smisluuporabljenega besedi{~a in slovnice. Na primer, veliko spletnih strani jeusmerjenih na posameznike, ki niso obiskovali fakultete, vendar pa se kljubtemu na njih {e vedno uporablja besedi{~e, primerno za posameznike, kiobiskujejo fakulteto. [e vedno ne upo{tevajo preprostosti, s katero skupinauporabnikov la`je bere ponujeno vsebino. Zaradi tega je lahko posameznikdo uporabe gradiv na ra~unalniku zavrnjen na podlagi preizku{anjanjegovih bralnih spretnosti oziroma nespretnosti, ne pa na podlagi njegovesposobnosti za u~enje dolo~ene vsebine. Vse to se zgodi, {e preden splohpridejo do izpitov.

Zelo pomembno je, da je besedilo primerno starosti, kulturi in vsebini.Pri osebnem stiku je zaradi neposrednega stika s posameznikom precejla`je izbrati besedila primerna posameznikovi sposobnosti. Poleg tega je vprimeru, da se ugotovi, da se {tudent ne u~i, gradivo mogo~e spremeniti.Pri gradivih na ra~unalniku pa se predvideva, da vsi u~enci napredujejo napodoben na~in, le z razli~no hitrostjo.

80

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Za zagotavljanje berljivosti so lahko zelo uporabna naslednja navodila:

� Povpre~en stavek naj zajema 15-20 besed.

� Bodite jedrnati.

� Kadarkoli je mogo~e, uporabljajte alineje.

� Uporabljajte enostaven, vendar ne pokroviteljski besednjak.

� Raje uporabljajte tvorni kot trpni na~in.

� Nove pojme uvedite, ko so prej{nji `e utrjeni.

� Kadarkoli je mogo~e, se izognite sklicevanju.

� Za jasno razlago in razumevanje uporabite slikovne ponazoritve.

� Od uporabnikov pridobite povratno informacijo.

Berljivost dolo~enega teksta se lahko oceni z uporabo {tevilnihenostavnih orodij (na primer: za angle{~ino so to merila FOG, SMOG inFlesch-Kincaid). Obstajajo {tevilne spletne strani, ki ponujajo statistiko o“berljivosti“. Eno izmed bolj razumljivih za angle{ki jezik lahko najdete na:http://www.readability.info/

Dodatne spletne strani, ki nudijo navodila o na~inu pisanja, so slede~e:

� http://www.useit.com/papers/webwriting/

� http://www.askoxford.com/betterwriting/plainenglish/

� http://www.blm.gov/nhp/NPR/pe_toc.html

� http://www.e-gineer.com/articles/web-writing-for-many-interest-levels.phtml

� http://www.webstyleguide.com/

Za navodila o preprosti rabi jezika pa se lahko obrnete na:

� http://www.plainlanguage.gov/library/smpl1.htm

U~ljivost

Na podro~ju disleksije je zelo veliko govora o strukturi u~enja, ki morabiti logi~no-zaporedno urejena in multisenzori~na in ki predvideva logi~nonapredovanje, ki je prilagojeno posameznikovim potrebam.

Dobro uveljavljena pedago{ka na~ela e-u~enja bi morala predstavljatiogrodje. Dolo~eni tradicionalni na~ini u~enja (npr. konstruktivizem) so

81

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

lahko problemati~ni za {tudente z disleksijo. Zaradi tega je nujno potrebnoposebno skrb in pozornost posvetiti potrebam {tudentov z disleksijo terjim zagotoviti, da zaradi narave svojih u~nih preferenc ne bodo izklju~eni.

^love{ki dejavnik

Nikoli ne smemo podcenjevati medsebojnih sikov ter izmenjavemi{ljenja in izku{enj, ki jih ponuja razred oziroma tutorska situacija. Mnogo{tudentov z disleksijo naravnost cveti pri delu v skupinah, saj v temprimeru pisanje ni potrebno. Spet drugi pa lahko izjemno trpijo – sploh vprimeru, ~e imajo velike teàve s spominom, kar jim oteùje sledenjekompleksnim debatam in temam. Vsekakor mora biti posebna skrb inpozornost v prvi vrsti namenjena potrebam posameznikov in nepedago{kim dogmam, ki so v nekaterim primerih povsem brez pomena.

6. Zaklju~kiV ìvljenju vsakega posameznika so prisotne pisne informacije, zato je

izjemno pomembno, da so razumljive vsem ljudem. Za {tudente pa jerazumevanje knjig, izro~kov, obrazcev, testov in drugih pisnih gradivodlo~ilnega pomena za doseganje akademskih rezultatov.

V okviru mnogih {tudijskih aktivnosti (predavanja, seminarji,laboratorijske vaje) isto~asno poteka govorna in pisna komunikacija. Obevrsti komunikacije pa morata upo{tevati osnovna na~ela: gradivo mora bitidobro strukturirano, logi~no zaporedno, multisenzorno in jedrnato.

[tudentje z disleksijo vsekakor imajo sposobnosti, da postanejo vodilnistrokovnjaki na svojih podro~jih dela, vendar pa je nujno potrebno, da jimje tekom {tudija na fakulteti omogo~eno ustrezno pridobivanje,razumevanje in predelovanje informacij. Posledi~no morajo biti vsa gradiva,ki so namenjena {tudentom (v pisni ali kateri drugi obliki) primerna tudi za{tudente z disleksijo. “Disleksiji prijazna“ gradiva se lahko oblikujejo zrazmeroma majhnimi spremembami, prilagoditvami in preoblikovanjemobi~ajnega u~nega gradiva.

7. Nadaljnje branje Ferhring, K. Alternative testing methods for a dyslexic child. Dostopno na URL:

www.dyslexia-teacher.com

82

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Goss Lucas, S. – Bernstein, D. A. (2005). Teaching Psychology. Mahwah, New Jersey: Lawrence Erlbaum Associates, Publishers.

Pe~jak, S., Gradi{ar, A. (2002). Bralne u~ne strategije. Ljubljana: Zavod RS za {olstvo.

Smythe, I., Gyarmathy, E. (2007) Adystrain, Leonardo da Vinci Project

http://www.bdadyslexia.org.uk/extra330.html

http://www.learningandteaching.info

http://www.llrx.com/columns/guide27.htm

83

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

IV. PODPORNA TEHNOLOGIJAIV. PODPORNA TEHNOLOGIJA(Ian Smythe)

Vsebina

1. UvodDobrodo{li v poglavju o podporni tehnologiji, v katerem vam bomo

prikazali na~ine, s katerimi si oseba z disleksijo s pomo~jo ra~unalnikalahko pomaga pri dostopanju in zapisovanju informacij – od ustvarjanjazapiskov do pisanja esej in {e ve~.

Poglavje zajema tri sklope:

� Osnovne informacije,

� Uporaba programske opreme Office in

� Vodi~ do posebne programske opreme.

84

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Osnovne informacije

Nekateri bi ta del poimenovali teoreti~ni del, vendar pa je bolje, da gavidimo kot skupek informacij, ki jih oseba z disleksijo nujno potrebuje zaustrezen izbor in uspe{no uporabo programske opreme.

Uporaba programske opreme Office

Ve~ina ljudi pozablja, koliko “disleksiji prijaznih“ funkcij ponujataprogramski opremi Microsoft Office in Open Office. To poglavje prikazuje,kako jih lahko {tudenti z disleksijo maksimalno izkoristijo.

Vodi~ do posebne programske opreme

Izbranih je smo nekaj primerov programske opreme, ki lahko {tudentuz disleksijo pomaga pri njegovem {tudiju. Seveda jih obstaja {e veliko ve~,vendar opis zagotavlja dobre osnove in informacije o uporabnosti. Vsapredstavljena priporo~ena programska oprema je brezpla~na.

Namen tega poglavja ni usposabljanje za uporabo programske opreme,ampak nudenje klju~nih in temeljitih informacij o na~inih, s katerimi si{tudentje lahko izbolj{ajo mo`nosti, da maksimalno izka`ejo svoj potencial.Ne smemo pozabiti, da programska in strojna oprema sami po sebi nistanikoli dovolj. Pomembna je vloga posameznika. Ne glede na uporabnost inkvaliteto opreme je njena uporaba brez preizku{anja, redne vaje inraziskovanja s strani posameznika vsekakor omejena.

Ve~ koristnih nasvetov lahko poi{~ete na svetovnem spletu ali pa celona YouTubu.

2. Ne pozabite na svoje teloPred za~etkom tega poglavja je potrebno opozoriti na zdravstveni vidik.

Vsak posameznik se u~i na druga~en na~in. S tem ne mislimo samo nau~ni stil, ampak tudi na na~in sedenja, koli~ino potrebne svetlobe ter deledneva, pri kateri se najla`je u~i. O podrobnej{ih informacijah glede tetematike se posvetujte z ustreznim strokovnjakom (osebni zdravnik,fizioterapevt …). V nadaljevanju pa je navedenih nekaj splo{nih nasvetovza udobnej{e in bolj zdravo u~enje.

85

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

1. V sobi je potrebno poiskati najprimernej{e mesto za ra~unalnik, ki boprepre~eval mote~e ble{~anje in odboj svetlobe.

2. Posameznik si mora zagotoviti primeren in udoben poloàj telesa vrazmerju do ra~unalnika.

3. Poloàj knjig, papirjev in vseh potrebnih delovnih pripomo~kov moraomogo~ati optimalno razporeditev, ~e je potrebno, naj posameznikkupi stojalo za knjigo.

4. Potrebno je organizirati tudi prostor okrog ra~unalnika. Ta naj omogo~anemote~ dostop do gradiv in map, USB priklju~kov in tiskalnika.

5. Uporabljati je treba dobro in primerno osvetlitev ter zmanj{atimo`nosti odsevov.

6. O~i naj bi bile pri delu z ra~unalnikom usmerjene rahlo navzdol nazaslon, nos pa naj bi bil nekje v ravnini zgornjega menija na zaslonu.

7. V rednih ~asovnih intervalih si je potrebno spo~iti o~i tako, daposameznik umakne svoj pogled z zaslona.

8. Hrbet posameznika mora biti zravnan in podprt.

9. Stegna morajo biti vi{je od kolen. ê s stopali posameznik ne doseètal, naj uporabi po~ivalnik za noge.

10. V rednih ~asovnih intervalih naj vstane in se sprehodi.

3. Strojna oprema

Prenosni ra~unalniki

Ve~ina {tudentov pri svojem delu potrebuje dostop do ra~unalnika.Dandanes je to prenosni ra~unalnik, ki predstavlja prakti~nost inprenosnost, kar je {e posebnega pomena za {tudente z disleksijo.Najnovej{i, manj{i, prenosniki so v zadnjem ~asu tudi cenovno dostopnej{aizbira. Najcenej{i podpirajo operacijski sistem Linux, ki v ve~ini primerov(Open Office in spletni viri) dobro deluje. Veliko ve~ izobraèvalnegamateriala pa je oblikovanega za operacijski sistem Windows, ki podpiratudi bolj specifi~no programsko opremo.

86

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

ê ima {tudent svoj lasten prenosni ra~unalnik, to zanj pomeni, da galahko prena{a s seboj od predavanja do predavanja ter od doma dofakultete. S tem mu je omogo~en neprekinjen dostop do podpornetehnologije.

Vendar pa je potrebno upo{tevati tudi izpitne situacije. ê {tudent zdisleksijo vse {tudijske obveznosti pripravlja na ra~unalnik in moranenadoma na izpitu napisati esej brez uporabe ra~unalnika, ima lahkovelike teàve ne samo s pisanjem, temve~ tudi s pravopisom, organizacijoin popravljanjem napak. Zatorej je nujno potrebno, da redno uporablja invadi tudi te ve{~ine in si s tem zagotoviti njihovo u~inkovito uporabo priizpitih.

Dlan~niki

Obstajajo {tevilni dlan~niki, ki so {tudentu lahko v pomo~, saj vsebujejoprograme za preverjanje pravopisa, slovarje, itd. Vse na{teto pa dandanesnajdemo tudi na {tevilnih mobilnih telefonih, kar pomeni, da ni potrebno sseboj prena{ati {e ene naprave. Tovrstne naprave so zelo uporabne vprimeru, ko {tudent nima na voljo ra~unalnika.

USB klju~ek

V dana{njem ~asu zlahka najdemo USB klju~ek z 32G prostora, ki se galahko pripne na obesek za klju~e in s tem zmanj{a mo`nost izgube. Tanaprava ime dve prednosti:

� sluì lahko kot varnostna kopija {tudentovemu ra~unalniku. Na ta na~inima {tudent kopijo svojih dokumentov vedno s seboj, tudi v primeru, ~ese mu ra~unalnik pokvari, ga izgubi ali pa mu ga ukradejo.

� Prav tako ima lahko {tudent na njem shranjeno “prenosno“ razli~icoprogramske opreme, ki jo lahko prav tako nosi s seboj. Le- to je {e tolikobolj uporabno, ~e nima lastnega ra~unalnika ali ~e se mora prestavljati zenega ra~unalnika na drugega. Primerna tovrstna programska oprema jeOpen Office in Skype. Za ve~ programske opreme si poglejte spletnostran www.portableapps.com (spletna stran je v celoti v angle{kemjeziku, vendar pa je dolo~ena programska oprema lahko tudi v drugihjezikih).

87

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

4. Zaznavne preferencePod pojmom zaznavne preference imamo v mislih na~in, v katerem

imamo radi, da se nam informacije pojavljajo na ekranu. Preference selahko nana{ajo na barvo, velikost in grafi~ne elemente (npr. pisave).

BarveMnogim posameznikom z disleksijo se zdi ra~unalni{ki zaslon presvetel.

êtudi zmanj{ajo osvetlitev zaslona, imajo lahko {e vedno glavobole.Vendar pa si lahko pomagajo z zamenjavo barve ozadja – osebe zdisleksijo pogosto nastavijo ozadje Office dokumentov in brskalnikov nasvetlo rumeno ali krem barvo (za navodila, kako se to naredi, si poglejtepoglavja, ki sledijo). Upo{tevati pa je potrebno, da kaèjo izsledki raziskavena veliko raznolikost med posamezniki in zato naj bi vsak zase odkril tistina~in, ki mu najbolj ustreza.

êprav ozadje zavzema ve~ino zaslona, si nekateri posamezniki radispremenijo tudi barvo besedila. Tudi to je v ve~ini najbolj uporabljanihprogramov zelo enostavno narediti.

[tudenta spomnite, da mora pri tiskanju besedil dokument ponovnopovrniti v ~rno-belo razli~ico, da s tem prihrani ~rnilo.

VelikostObstaja optimalna velikost branega besedila – ~e je besedilo preveliko

ali premajhno, je branje lahko upo~asnjeno. Prav je, da si vzamemo nekaj~asa in izberemo, kar nam najbolj ustreza. Pri pripravi dokumenta je mordala`je pove~ati dokument kot pa pove~evati tipografijo. S tem nam tik predtiskanjem ni potrebno ponovno spreminjati celotnega dokumenta.

Grafi~ni elementi

Grafi~ni elementi navadno predstavljajo tipografijo, vendar se lahkonana{ajo tudi na slike. Raziskave so pokazale, da so na ra~unalniku najla`jeberljive in najprimernej{e pisave, ki nimajo majhnih valovitih delov(primerna je npr. Arial). Spet druge raziskave pa navajajo, da so zaposameznike z disleksijo bolj primerni okrogli tipi pisav, kot npr. ComicSans. Najpomembneje je, da posameznik sam preizkusi razli~ne pisave insam ugotovi, kaj mu najbolj ustreza.

88

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Ugotavljanje najustreznej{ih nastavitev za posameznika

V pomo~ pri dolo~anju barvne kombinacije, ki bi jim najbolj ustrezala,lahko {tudentje obi{~ejo tudi spletno stran www.wdnf.info/preferences.

5. Dostop do besedilV tem poglavju se bomo posvetili informacijam, ki jih za {tudente

pripravi neka tretja oseba, pa naj si bodo to knjige, predavanja ali gradivona spletu. Spodnji diagram prikazuje glavne elemente dostopanja dobesedila.

Opti~no ~itanje/skeniranje

^e besedilo ni na voljo v elektronski obliki, lahko {tudent uporabljaskener z ustreznim programom za opti~no prepoznavanje znakov (OCR).Kakovost skeniranega izdelka je lahko zelo visoka, vendar je odvisna odkakovosti originala. Ko je gradivo v elektronski obliki, ga lahko {tudent zdrugo programsko opremo poljubno ureja in preoblikuje. Pri tem pa moraupo{tevati, da je koli~ina vsebine v knjigi, ki jo {tudent lahko skenira,omejena.

89

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Pretvornik besedila v govor (bralnik zaslona) / sintetizator govora

Obstaja veliko angle{kih programov, ki pretvarjajo besedilo v govor.Med njimi je veliko tudi brezpla~nih. Sintetizatorji govora v drugih jezikihso dra`ji, prav tako pa jih je manj na razpolago. Poleg sintetizatorja vmaternem jeziku pride mnogim {tudentom prav tudi sintetizator govora vangle{kem jeziku, saj dandanes pri {tudiju {tudenti pogosto uporabljajogradiva v angle{~ini.

Sintetizatorje govora lahko {tudenti uporabljajo v razli~ne namene, kotna primer za:

� izgovorjavo posamezne besede,

� branje elektronskih izro~kov,

� dostopanje na internet,

� lektoriranje lastnega dela,

� branje skenirane knjige, ipd.

Poleg tega dolo~ena programska oprema shrani zvok kot mp3datoteko, ki se lahko kasneje poslu{a na mp3 predvajalniku ali celo namobilnem telefonu. Slednje omogo~a {tudentom, da poslu{ajo gradivotudi tedaj, ko niso za ra~unalnikom.

Angle{ki pretvornik besedila v govor

Mnogo {tudentov potrebuje dostop do informacij, ki so v angle{kemjeziku.

Nasveti za uporabo sintetizatorja govora:

� [tudent naj ne predpostavlja vnaprej, da so vse programske opremeenake. Dolo~ene so namre~ bolj{e od drugih.

� Pri nakupu naj se prepri~a, da programska oprema podpira ve~ tipovelektronskega gradiva, vklju~ujo~ Office, svetovni splet in pdf.

� Ko {tudent uporablja sintetizator govora ({e posebej, ~e je v angle{~ini),naj razi{~e nastavitve za hitrost in jakost zvoka.

� [tudent naj preizkusi uporabo razli~nih glasov na dalj{ih besedilih.Dolo~en glas lahko najprej zveni prijetno, kasneje pa lahko hitro postanedolgo~asen.

90

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Povzemanje

Ve~ina ljudi gleda na prevajalnike besedila v govor kot edini na~in zazmanj{anje napora pri branju, vendar obstaja tudi drug na~in. Z uporabopovzetkov (summarizing) se lahko zmanj{a koli~ina besedila, ki jo jepotrebno prebrati. Tako lahko npr. 10.000 besed zmanj{amo na 2.500. Toje mogo~e v angle{ki verziji Microsoft Worda in v mnogih (vendar ne vseh)drugih jezikovnih verzijah.

Snemanje

[tudentje sprejemajo velike koli~ine informacij preko govorjenebesede, kot so na primer predavanja in u~ne ure. Ker ima mnogoposameznikov z disleksijo teàve s spominom in s tem tudi s ponavljanjemgradiva, nekateri uporabljajo programsko opremo ali dolo~ene specifi~nesisteme, ~eprav lahko za isti namen zadostuje è enostaven snemaleczvoka. To je lahko diktafon ali pa celo mobilni telefon. Lahko pa je tudiprogramska oprema na prenosnem ra~unalniku. Prenosni ra~unalnik jezaradi svoje velikosti sicer manj prakti~en, vendar pa z uporabo slednjega{e vedno lahko shranimo obse`ne zvo~ne datoteke.

Za zagotovitev maksimalno dobrega posnetka predlagamo upo{tevanjeslede~ih nasvetov:

� ê je le mo`no, naj {tudent uporablja smerni mikrofon.

� Prepri~a naj se, da so baterije napolnjene.

� Napravi naj si varnostno kopijo takoj, ko je mogo~e.

� Napravo naj pred uporabo preizkusi.

� Prosi naj za dovoljenje, da sem namestiti mikrofon spredaj, pripredavatelju.

� Profesorja naj prosi, ~e si lahko pripne mikrofon.

� Prepri~a naj se, da ima naprava dovolj digitalnega prostora.

� Posnetek naj prepi{e takoj, ko je mogo~e.

Nekateri radi uporabljajo poleg snemanja zvoka tudi snemanje zvideom. Veliko predavateljev tega ne dovoli, saj se bojijo, da bi posnetekpristal na spletnih straneh (npr. YouTube). Pred vsakim snemanjem zvoka

91

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

ali videa pa mora {tudent obvezno vpra{ati predavatelja za njegovodovoljenje ter mu zagotoviti, da bo posnetek uporabljal samo za u~nenamene.

Druge metode

Obstajajo tudi drugi na~ini izdelovanja zapiskov in beleènja informacij.Ena najbolj priljubljenih je uporaba miselnih vzorcev. Mnogi jih izdelujejoro~no na papir, nekateri pa tudi s pomo~jo ra~unalni{kih programov.Metoda miselnih vzorcev je podrobneje predstavljena v naslednjempoglavju.

Obstajajo tudi nekateri programi, ki omogo~ajo kombinacijo snemanjazvoka in pisanja zapiskov (npr. Microsoftov One Note in posamezni manj{ipaketi, ki jih lahko najdete na spletu).

6. Ustvarjanje besedilaPri procesu ustvarjanja besedila je potrebno upo{tevati kar nekaj

osnovnih sestavnih delov. Ti sestavni deli so:

� izdelovanje miselnih vzorcev,

� popravljanje napak,

� prevajanje govora v besedilo in

� “u~itelji“ tipkanja.

Omenjeni sestavni deli ustvarjanja besedila so è bili podrobnejeopisani. Ustvarjanje idej se nana{a na zmo`nost zbiranja in oblikovanjapodatkov pred pisanjem nekega dalj{ega besedila. Osnovno orodje zatovrstno delo je uporaba miselnih vzorcev. Za dolgo pisanje so se v praksipokazali kot zelo u~inkovita pomo~ {tudentom prevajalniki govora vbesedilo. Popravljanje napak se navezuje na pravopisne in slovni~nepopravke, poleg tega pa tudi poslu{anje besedila s prevajalniki besedila vgovor, kot smo è predhodno opisali.

Miselni vzorci

Izdelava miselnih vzorcev je za {tudente z disleksijo zelo uporabnaspretnost, saj spodbuja zbiranje in ~lenitev {tudentovih idej brez potrebe

92

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

po zapisovanju podrobnosti. Miselne vzorce lahko opredelimo kotpripomo~ek pri u~enju, pomnjenju in organiziranju {tudentovih misli.Vizualna gradiva lahko omogo~ijo tudi razumljiv pregled dolo~ene teme.[tudent jih lahko oblikuje tako ro~no kot tudi s pomo~jo ra~unalnika.Poslu`evanje ustrezne strukture s primerno razvrstitvijo in povezavamilahko vsak {tudijski predmet oklesti na osnovno vizualno predstavitev, kipomaga tako pri u~enju kot tudi priklicu informacij.

Navajamo le nekaj primerov uporabe miselnih vzorcev:

� Za la`je pomnjenje pri u~enju in izpitih.

� Za razvijanje in na~rtovanje esejev.

� Za snovanje predstavitev.

� Za na~rtovanje projektov in za la`je pojasnilo drugim.

� Za pridobivanje novih idej s pomo~jo “mo`ganske nevihte“.

Nekaj osnovnih navodil za pripravo miselnega vzorca:

� [tudent naj za~ne z osrednjo grafi~no oznako (piktogram ali slika) oz.idejo, iz katere se {irijo “pod-ideje“ .

� Uporaba grafi~nih oznak izbolj{a priklic.

� Za jasno prikazovanje naj uporablja “obla~ke“ povezane s ~rtami alipod~rtane besede.

� Uporablja naj barve za kodiranje in razvr{~anje.

� Uporablja naj osnutke.

� Uporablja naj razli~no oblikovanje miselnega vzorca, kot npr. hierarhi~norazvr{~anje informacij v obla~kih za razumevanje povezav.

Veliko ve~ primerov je predstavljenih na svetovnem spletu. Najbolj{ina~in za u~enje je vaja. Primere orodij za izdelavo miselnih vzorcev si lahkopoglejte v poglavju o podporni programski opremi.

Popravljanje napak

S popravljanjem napak {tudent preveri, ~e je besedilo res zapisanotako, kot bi moralo biti. Pravilen zapis vsebine omogo~a bralcurazumevanje prebranega.

93

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Glavni sestavna dela popravljanja napak sta preverjanje pravopisa inslovnice, pri ~emer si lahko {tudent pomaga z Officevo programsko opremo.

Prav tako dober na~in popravljanja napak je poslu{anje besed z uporaboprograma, ki pretvori besedilo v govor (prevajalnik besedila v govor).

Prepoznavanje govora

Tehnologija za prepoznavanje govora je zelo uporabna za posameznikez disleksijo, vendar je dostopna le v nekaterih jezikih (nizozem{~ina,angle{~ina, franco{~ina, italijan{~ina in {pan{~ina). Zelo dobro se obnesepri narekovanju esejev in zapiskov. Nekateri {tudenti so se sicer nau~iliuporabljati angle{ko verzijo, kljub temu da angle{~ina ni njihov maternijezik, vendar pa je za zagotavljanje dobrih rezultatov potrebno veliko vaje.

“U~itelji“ tipkanja

Za {tudente z disleksijo je ena od najkoristnej{ih “`ivljenjskihspretnosti“, ki jim jo ponuja informacijsko komunikacijska tehnologija(IKT), zmo`nost tipkanja. Za vse tiste, ki nameravajo uporabljati IKT kotpodporno tehnologijo pri spoprijemanju z disleksijo, je u~enje slepegatipkanja izjemnega pomena. Pri tem ni pomembna le sposobnost hitregatipkanja, pa~ pa tudi krepitev in izbolj{anje pravopisa. Le nekaj programovpa uporablja sistem, ki temelji prav na na~elih jezikovnega pravopisa.

7. Ostale ve{~ineObstaja {e veliko drugih tipov podporne programske opreme, ki je

osebi z disleksijo lahko v pomo~. Sem sodijo razni pripomo~ki zapomnjenje, sistem varnostnih kopij, vizualni pripomo~ki (npr. ravnila inpove~evala) ter pripomo~ki za prevajanje. Ve~ o tem najdete v poglavju opodporni programski opremi.

8. Optimalen izkoristek programov MicrosoftWord in Open Office

Medvrsti~ni razmik

Mnogo posameznikov `eli prilagoditi nastavitve ra~unalnika na podlagilastnih preferenc, kot sta na primer bledo kremna barva za ozadje ali Arial

94

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

kot oblika pisave. Na voljo je programska oprema, ki omogo~a nastavitevsistema barv in pisav v celotni programski shemi in ki nam tako prihraninastavitve preferenc na vsaki posamezni programski opremi. Lahko pa seizvede tudi samo v Microsoft Word-u.

Barve ozadja

ê èlite spremeniti barvo ozadja v MS Word-u, v meniju v zgornjivrstici (ki se za~ne z Dokument – Uredi) kliknete na rubriko Oblika. Vmeniju, ki se vam ob tem odpre, boste med drugim videli tudi mo`nostOzadje, ki ima na desni strani majhno pu{~ico, ki nakazuje, da so vsemo`nosti navedene na desni strani. ê se premaknete na desno, bostevideli vzorce barv, ki so na voljo. Mo`nosti Ve~ barv in Barva strani paponujajo mo`nost vzorcev na dolo~eni strani (v primeru, da se vammo`nost Ozadje ne pojavi takoj, ko odprete rubriko Oblika, kliknite nadvojno pu{~ico menija na skrajnem koncu menija rubrike Oblika inpokazal se vam bo podalj{an seznam funkcij).

Barve in poudarjanje

Veliko posameznikov si poleg spremembe barve ozadja èli prilagodititudi barvo besedila. Slednje je mogo~e z ozna~evanjem besedila in nato spritiskom na “A“ v orodni vrstici oziroma v meniju. [e ve~ barv lahkoizberete s klikom na pu{~ico, ki jo najdete na desni strani ~rke “A“. Na levistrani pa boste videli orodje za poudarjanje; izberite besedilo, ki ga èlitepoudariti in kliknite na simbol za poudarjanje. Tudi pri tem je na voljoveliko {tevilo mo`nih barv.

Izbira pisave

Posebna pozornost naj bi bila dana tudi izbiri ~rk, saj lahko pravilnaizbira ~rk ob~utno pripomore k razbremenjevanju o~i. Pri tem ne gre lezato, da spremenite svoje lastne ra~unalni{ke dokumente, pa~ pa lahkoprilagodite tudi dokumente drugih ljudi, in tako na primer s spremembopisave zadostite svojim lastnim preferencam. Veliko izbiro razli~nih oblikpisave lahko najdete v meniju Osnovno pod rubriko Pisava. êprav je navoljo zelo veliko mo`nosti bo 95 % ljudi izbralo pisave, ki jih predstavljamo

95

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

v pri~ujo~em gradivu. Prav tako si lahko individualno prilagodite tudirazmik med vrsticami – mo`nost nastavitve najdete v meniju Osnovno podrubriko Odstavek med vrsticami.

Preverjanje ~rkovanja

Opozorili bi, da obstajajo tri vrste programov za preverjanje ~rkovanja;prvi so tisti, ki predstavljajo sestavni del standardne programske opreme,drugi se dobijo v obliki dodatne programske opreme in tretji sosamostojne enote. MS Word vklju~uje standardizirano opremo, ki v takemprimeru ponudi ve~ mo`nih alternativ in nam ne pove, katera je pravilna.Predpostavlja namre~, da bomo pravilno mo`nost izmed ve~ ponujenihprepoznali oziroma vedeli mi sami (odtipkate “pozled“ in vam boponujeno “pogled“ in “po`led“. [e vedno pa morate vedeti sami, katerobesedo morate uporabiti).

Samopopravki

Ena izmed funkcij, na katero veliko ljudi pri uporabi MS Word-a pogostopozabi, je funkcija samopopravkov. Slednja uporabniku omogo~a, da vprogram vpi{e besede, ki jih pogosto napa~no zapi{e in program jihavtomatsko popravi. Z uporabo obstoje~ega seznama se npr. beseda“`ivlenje“ avtomatsko popravi v “`ivljenje“. Slednje je posebej uporabno pristrokovnih besedah ali imenih krajev in ljudi. Najdete jo v meniju Orodja.

9. Uporaba brskalnikovBrskalniki omogo~ajo in dovoljujejo spreminjanje lastnosti, kot sta na

primer barva ozadja ter barva in velikost pisave.

Do lastnosti barve in pisave lahko dostopate preko ikonOrodja/Mo`nosti/Vsebina/Barve ali Osnovo/Pisava.

Prav tako uporabno orodje je tipka Ctrl ++, s katerim pove~ate velikostbesedila.

Program Firefox vklju~uje posebne dodatke oziroma zavihke, kiomogo~ajo pregled nad vsemi spletnimi stranmi, ki so v danem trenutkuodprte.

96

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Za podobne dodatke si poglejte spletno stran https://addons.mozilla.org/.

Podobno uporabna dodatna oprema so tudi Nasveti za odgovore, kiponuja definicije, izgovorjavo in prevode. Dostopna je na spletni stranihttp://www.answers.com/main/firefox_plugins.jsp.

Obstajajo tudi naprave, ki se dodajo Googlu preko iGoogle (na primerprevajalci in hitre bli`njice do najljub{ih strani, kot je recimowww.isheds.eu).

10. Vodnik do brezpla~ne podporne programskeopreme

Prevajalnik besedila v govor (Text-to-speech) v razli~nih jezikih

Obstaja nekaj virov, ki so dostopni v va{em maternem jeziku. Na spletuse nove spletne strani pojavljajo ves ~as. Zato je potrebno neprestanopreverjati, kaj je najnovej{e na spletu. Vsekakor pa ponuja imtranslator ve~kot ostali. Najdete ga na spletni strani http://imtranslator.com.

Prevajalnik besedila v govor (Text-to-speech) v angle{kem jeziku

Prevajalnik besedila v govor v angle{kem jezik je na voljo na {tevilnihspletnih straneh. Ena izmed njih, ki vsebuje {irok razpon jezikov,je http://imtranslator.com. Za tiste, ki `elite razli~ico brez spletne povezave,lahko preskusite novo iSheds TTS (ki bo kmalu na voljo). Do takrat paponuja spletna stran www.readplease.com odli~ne vire.

Programi za prevajanje

Na internetu se nahaja mnogo spletnih strani, ki jih lahko uporabite zaprevajanje. Mnoge med njim so osnovane na Googlovih virih. Zato jenajbolje, da pri~nete na strani http://translate.google.com. Prav tako jedober vir za prevajanje, ~eprav ima ve~ omejitev, http://imtranslator.com.

Barvne prosojnice

Vsi programi nimajo mo`nosti spreminjanja barve na ozadju. Obstajajoprogrami, ki vstavijo barvni filter preko celega zaslona. Eden izmed njih jeT-bar, ki je dostopen preko spletne strani dru{tva Bravo www.drustvo-bravo.si in ima vse ukaze v slovenskem jeziku.

97

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Zaslonsko ravnilo (Onscreen ruler)

Ta program ima dve mo`nosti uporabe. Za nekatere je lahko ravnilo, {ebolj pomembno pa je, da se lahko uporablja kot zaslonsko ravnilo, ki se galahko namesti pod besedilo za pomo~ pri sledenju vrsticam, medtem koberete.

Dostopno je na http://www.portablefreeware.com/?id=1250&ts=1258712098.

Miselni vzorci (www.ikonmap.com)

Program Miselni vzorci je oblikovan za uporabo v {tevilnih razli~nihjezikih ter je namenjen prav osebam z disleksijo. Ima nekaj menijev, jeve~jezi~en ter omogo~a izvoz v Word.

Online opomniki

[tudent z disleksijo ima veliko problemov z upo{tevanjem rokov. Taprogramska oprema omogo~a po{iljanje opomnikov, po{lje ga kot e-po{toob dolo~enem ~asu.

Nalepke (http://www.zhornsoftware.co.uk/stickies/)

Nalepke so majhni opomniki, ki jih lahko vstavite na svoje namizje. Sosestavni del Windows-ov 7. Lahko pa si jih nalo`ite z razli~nih spletnihmest. Z njimi lahko spreminjate barvo, obliko ~rk ter dodate alarm.

Audacity (http://audacity.sourceforge.net/)

Audacity je program za snemanje, ki omogo~a snemanje najrazli~nej{ihglasovnih vsebin ter shranjevanje v mp3 obliki. Prav tako lahko obdelujeteglas. Zagotavlja ve~ino mo`nosti, ki jih sicer najdemo v komercialnih paketih.

To je brezpla~na snemalna programska oprema, ki omogo~a, da lahkoposnamete karkoli in to nato shranite v mp3 obliko. Zvok lahko tudiobdelujete. Vsebuje ve~ino pripomo~kov, ki jih imajo podobni komercialnipaketi.

“U~itelj“ tipkanja

Obstaja mnogo programov “u~itelj“ tipkanja, ki so dostopni v {tevilnihjezikih. Seznam tak{nih programov se nahaja na spletni straniwww.typingsoft.com/all_typing_tutors.htm.

98

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

PicPick

To je enostaven program za urejanje slik. Ima tudi druge naloge, kot stapove~evalo in ravnilo. Ravnilo je lahko polprosojno in se ga uporablja zasledenje besedilu. Prav tako je lahko zelo uporabno orodje namenjeno“lovljenju“ zaslona, saj takoj pretvori “Print Screen“ v jpg obliko. Dostopenje v {tevilnih razli~nih jezikih, {e ve~ pa lahko dodate z vnosom jezikovnemape v programski opremi. Lahko je koristen kot pomo~ {tudentom pridigitalizaciji slike v programski opremi (http://picpick.en.softonic.com).

Zajem zaslona

Tovrstnih programov je zelo veliko, vklju~no s PicPick (za nepremi~neslike), ScreenGrab in Jing (za posnete premikajo~e se slike, kot soprogramske demonstracije).

99

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

V. V. ZAGOTAVLJANJE PODPOREZAGOTAVLJANJE PODPORE[TUDENTU Z DISLEKSIJO[TUDENTU Z DISLEKSIJO

Vsebina

1. Uvod[tudenti z disleksijo potrebujejo za doseganje dolo~enih zahtev v {oli in

visoko{olskem izobra`evanju pomo~. Obstaja veliko na~inov nudenjapomo~i. Namen tega poglavja je zagotoviti razumevanje razli~nih tipovdostopne podpore, vklju~ujo~ osnovne spretnosti (izbolj{evanjepismenosti, ki omogo~a la`je dostopanje do gradiv) in u~no pomo~ (kot naprimer pou~evanje, ustvarjanje zapiskov, metode u~enja in {tudija, tehnikeza uspe{nej{e opravljanje izpitov).

100

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

[tudenti z disleksijo so navkljub njihovemu druga~nemu na~inupredelovanja informacij enako pogumni in odlo~ni kot njihovi kolegi.Mnogi izmed njih si pri u~enju in {tudiju zelo prizadevajo in nekateri izmednjih so v ~asu visoko{olskega izobraèvanju neuspe{ni zaradi metodpou~evanja in zaradi u~nih gradiv, ki ne ustrezajo njihovim druga~edelujo~im mo`ganom in druga~ni strukturi razmi{ljanja.

[tudenti z disleksijo so lahko v visoko{olskem izobraèvanju uspe{ni, ~ese jim è na za~etku {tudija zagotovi osvojitev klju~nih u~nih spretnosti in~e se lahko posluùjejo uporabe podporne tehnologije. U~ne spretnosti sesicer lahko pou~uje glede na potrebe {tudenta, ko so mu predstavljenezahteve diplomskega programa ali glede na njegov napredek v semestru,vendar pa se obi~ajno vedno pri~nejo z organizacijo, branjem inraziskovanjem, kasneje pa se nadaljujejo s pisanjem, spretnostmipomnjenja, utrjevanja in z izpitnimi tehnikami.

Pomembno je, da se ves ~as zavedamo, da je vsak posameznikedinstven in lahko izku{a in izraà disleksijo druga~e. Visoko{olski u~itelji intutorji so pozvani h kreativnosti pri njihovih pristopih multisenzornegapou~evanja. êprav je e-u~ni paket za {tudente namenjensamoizobraèvanju, naj bi bil vsak stik s {tudenti z namenom laj{anjanjihovega u~enja in spremljanja njihovega napredka usmerjen na {tudentain naravnan pozitivno, z namenom zvi{evanja {tudentove samopodobe.

2. Podporne skupine za {tudente z disleksijov visokem {olstvu Posamezni koordinatorji pomo~i in podpore na fakulteti ter tutorji, ki so

na voljo {tudentom z razli~nimi u~nimi teàvami, vse pogosteje delujejo vokviru visoko{olskih ustanov. Pomo~ nudijo tudi {tudentom z disleksijo, insicer jih ve~ina nudi:

� svetovanje {tudentom o vpra{anjih in dilemah povezanih z disleksijo;

� svetovanje u~iteljem o vpra{anjih in dilemah povezanih z disleksijo(metode pou~evanja, stili pou~evanja, priprava posebnih materialov za{tudente z disleksijo, razvijanje posebnih virov u~enja, dolo~anjepogojev ocenjevanja);

� koordiniranje diagnosticiranja disleksije in nudenja pomo~i;

101

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� akademsko podporo;

� dostop do specializirane IT podporne programske opreme;

� podporo v primeru organizacijskih teàv;

� individualno ali skupinsko tutorsko pomo~ pri:

� u~nih spretnostih,

� pripravi na izpite,

� organizaciji in upravljanju s ~asom,

� pisanju nalog in

� predstavitvenih tehnikah.

3. Samostojni {tudent[tudenti z disleksijo se u~inkovito u~ijo na popolnoma druga~en na~in

kot njihovi vrstniki, ki nimajo disleksije. Sami se tega zavedajo, vendar pa vve~ini primerov njihovi visoko{olski u~itelji tega ne razumejo inpodcenjujejo njihove izobraèvalne, v~asih pa tudi intelektualnesposobnosti. Tovrsten odnos lahko zelo slabo vpliva na è v splo{nemnizko samopodobo {tudentov z disleksijo. [tudenti disleksijo lahkodosegajo akademske uspehe, ~e postanejo samostojni {tudenti, karpomeni, da lahko samostojno najdejo, razumejo, predelujejo inuporabljajo potrebne informacije. Za to potrebujejo pomo~ in podporosvojih visoko{olskih u~iteljev in tutorjev za disleksijo, ~e so slednji nanjihovi univerzi dostopni.

Visoko{olski u~itelj lahko posamezniku pomaga postati u~inkovitsamostojni {tudent na treh ravneh:

� Prva raven je, da visoko{olski u~itelj uporablja svoj predmet pou~evanjakot gradivo oziroma osnovo, na katerem {tudente pou~uje o u~enju. Topredstavlja FAZO POUÊVANJA UÊNJA.

� Druga raven je, da visoko{olski u~itelj {tudente trenira oziroma in{truiraza u~enje u~enja. To predstavlja FAZO TRENIRANJA UÊNJA.

� Tretja raven je, ko visoko{olski u~itelj pri~akuje od {tudenta, da se u~iu~enja. To predstavlja FAZO UÊNJA UÊNJA – tretjo fazo priustvarjanju neodvisnega {tudenta.

102

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

a) Na prvi ravni je odgovornost na strani visoko{olskega u~itelja.Ve~ina {tudentov se pogosteje u~i na na~in, kot so bili pou~evani kot pakar so bili pou~evani. Na~ini in stil visoko{olskega u~itelja imajo velik vplivna {tudente. U~enja se u~ijo podzavestno. Zato je zelo pomembno vedetiin uporabljati metode in gradiva, ki so primerni in v korist {tudentom zdisleksijo in ki spo{tujejo njihove posebne potrebe:

� Da dolo~eno gradivo obvladajo, morajo imeti nad njim celoten pregled.Zatorej naj bi se pou~evanje za~elo s povzemanjem.

� Da lahko obvladujejo podrobnosti, morajo pred seboj videti strukturogradiva.

� V veliko pomo~ so metode pou~evanja, ki zahtevajo uporabo obehmo`ganskih polovic:

- miselni vzorci,

- uporaba domi{ljije, vizualizacije,

- usklajevanje slik in besedila, povezovanje materiala s slikami, itd.

� O novih pojmih {tudentje z disleksijo radi temeljito razpravljajo, tako dapojmi ne ostanejo nejasni in zamegljeni.

� U~enje pri~nejo s specifi~nimi primeri in preko njih nadaljujejo ksplo{nim pojmom. Nato lahko pojme interpretirajo s konkretnimiprimeri.

� Za pripravo pisnih gradiv potrebujejo ve~ ~asa.

� Predelovanje dalj{ih besedil jim je te`ko.

- Razlage naj bi bile ~im kraj{e.

- Pri u~enju jim obse`na pisana gradiva ne pomagajo.

� Pogosto te`ko vzdr`ujejo pozornost. Zaradi tega se la`je u~ijo, ~e lahkoisto~asno po~nejo {e druge stvari.

� Pri u~enju jim zelo pomagajo tehni~ni pripomo~ki.

b) U~iteljeva ali tutorjeva druga raven pri razvijanju neodvisnih{tudentov je, da pri {tudentih ozavesti njihova mo~na in {ibka podro~ja.Tako kot dober trener tudi visoko{olski u~itelj ali tutor usmerja {tudenta priu~enju stilov in metod, ki so zanj lahko u~inkoviti. Na tej ravni u~enjepostane zavestno.

103

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

c) [tudentova naloga je u~iti se u~iti. Visoko{olski u~itelji in drugi lahkopriskrbijo gradiva in primerno okolje za u~enje kot je bilo prikazano vokviru prve in druge ravni. Vendar pa mora {tudent sam vloìti trud inprevzeti odgovornost za spreminjanje neu~inkovitih u~nih metod in izdelatisvoj lasten stil in na~in. To je tretja raven pri postajanju neodvisni u~enec.

4. U~ne spretnostiPisanje in pravopis

[tudentje z disleksijo imajo pogosto tudi teàve pri pisanju na roko;pi{ejo in prepisujejo po~asi ter z mnogimi pravopisnimi napakami, njihovapisava je obi~ajno ne~itljiva. To predstavlja veliko oviro za u~inkovito u~enjein doseganje akademskih rezultatov. Za {tudente z disleksijo so najte`jenaloge:

� navajanje zaporedij,

� ~rkovanje,

� uporaba stav~nih lo~il,

� pisava.

Na{tete naloge so za {tudente z disleksijo teàvne è, ~e jih morajodosegati lo~eno eno od druge. Pri ustvarjanju zapiskov med predavanji alipri opravljanju pisnega izpita pa morajo vse na{tete naloge opravljatiisto~asno, kar je zanje enostavno preve~.

Glede na to, da je lastnoro~no pisanje teàvna naloga za nekatere{tudente z disleksijo, se nanjo preve~ osredoto~i in lahko zaradi tegaizpusti pomembne informacije, kar posledi~no pripelje do slabe vsebine inslabega pravopisa. ê pa se {tudent z disleksijo osredoto~i na pravopis invsebino, pa postane njegova pisava pogosto ne~itljiva {e njemu samemu.Zaradi opisanih razlogov predstavljajo ra~unalniki za {tudente z disleksijovelik napredek. Zaradi teàv s pisanjem so {tudentje z disleksijo nagnjeni,da pi{ejo manj in se zaradi tega izraàjo precej manj nazorno in manjnatan~no:

� ne zapi{ejo vsega, kar bi si èleli;

� uporabljajo besede in izraze, ki so kraj{i in jih je la`je napisati ter

� pogosto se odlo~ajo nezavedno.

104

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Predstavljeno upadanje standardov ne povzro~a {kode samo zato, ker{tudenti z disleksijo ne morejo izkazati svojega celotnega znanja v pisniobliki, temve~ tudi zato, ker se z redno uporabo enostavnej{ih izrazovbogastvo in pestrost njihovega besedi{~a ne bo razvijala, pa~ pa {e huje –se bo izrabila. Posledi~no se lahko tudi njihovo razmi{ljanje pribliàoziroma znià na raven ohromljenega izraànja, njihove dejanskesposobnosti pa ostanejo skrite.

Poleg razvoja samih ve{~in je cilj tudi v bolj u~inkoviti uporabi ve{~in.Visoko kakovostno pisanje je mo`no navkljub slab{emu pisanju inpravopisu. V nadaljevanju navajamo nekaj metod, ki lahko pomagajo{tudentom z disleksijo dose~i bolj{e pisno izraànje.

Uporaba miselnih vzorcev

a) Oblikujte osnutek miselnega vzorca.

b) Zapi{ite eno ali dve klju~ni besedi na vsako izmed osrednjih vej.

c) Na vsako posamezno podvejo napi{ite eno besedo, ki se navezujena osnovno misel klju~nih besed.

Kako lahko {tudent z disleksijo za{~iti besedi{~e oziroma besednizaklad

a) Zapi{e naj si dolo~eno temo.

b) Zapi{e naj si vse, o ~emer bi rad pisali – osebe, stavbe, vozila,orodja, ìvali, itd.

c) Poi{~e in zapi{e naj lastnosti posamezne besede.

d) Poi{~e in zapi{e naj glagole, ki se navezujejo na posameznebesede.

Diktafoni in nareki

ê je mo`no, lahko {tudenti za shranjevanje idej uporabijo diktafone(digitalni snemalniki) ali trakove. U~itelj lahko pomaga {tudentom zapisatibesedilo po nareku. Na ta na~in ni ocenjen pisni izdelek, pa~ pa vsebina.

105

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Procesiranje besed

ê je lastnoro~no pisanje teàvno, je najbolj{i pripomo~ek za {tudentez disleksijo ra~unalnik. Dandanes je nadvse enostavno prena{ati prenosnira~unalnik in ga uporabiti kadarkoli mora {tudent z disleksijo napisati esej,narediti zapiske ali nekaj napisati.

Vedno je dobro preveriti pravilno ~rkovanje oziroma zapis besed. Vkolikor je le mogo~e, nikoli ne zapi{ite besede nepravilno, saj se bo na tana~in nepravilen zapis utrjeval, kasneje pa se bo veliko te`je spomnitipravilne oblike.

êprav je s teoreti~nega vidika teàva s preverjanjem ~rkovanjaodpravljena z uporabo predelovalnika besed, je v praksi {e vedno potrebenprecej natan~en zapis, da se iz seznama razli~nih mo`nosti najde pravabeseda. Dodaten na~in za premagovanje iste teàve je uporaba slovarja, kiprikazuje tudi pomen. Slednje pove~uje mo`nosti, da bo uporabljenapravilna beseda.

Prav tako se izkaè kot uporabno iskanje pravil in asociacij, ki so vpomo~ pri izlo~evanju najpogostej{ih napak. ê se {tudent z disleksijouspe nau~iti pravilen zapis enega ~lana skupine, mu bo to lahko pomagalotudi pri ~rkovanju ostalih.

106

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Pisanje eseja

Vsi {tudentje z disleksijo vedo, da je pisanje esejev najte`ja naloga, ki jomorajo opraviti tekom univerzitetnega izobra`evanja. Zaradi tega naj bitutorji nudili {tudentom z disleksijo mo~no oporo pri u~enju ustreznegavzorca in metod za pisanje eseja. Vsekakor pa bodo tovrstna navodilauporabna tudi za ostale pisne naloge, kot so diplomska naloga, disertacija,poro~ila, poslovni na~rti, knjige.

Raziskovalci so odkrili, da obstajajo dolo~ene zelo uporabne metode, kise jih {tudentje z disleksijo lahko nau~ijo (www.dyslexia-college.com):

� Uporaba ra~unalnika (predelovalnik besed, programska oprema“Dragon naturally Speaking“, program “Inspiration“, program “Kakonapisati esej?“, program Visio iz Microsofta, itd.)

� Oblikovanje miselnega vzorca – osrednja tema, glavne veje. Podveje.Predstavlja osnovno strukturo za pisanje esejev.

� Pisanje uvoda – splo{en pregled o temi, ki bo v eseju obravnavana. Zaosredoto~anje in ohranjanje pozornosti bralca lahko uvod vsebuje:

- zanimiva, senzacionalna dejstva povezana z osrednjo temo eseja,

- anekdoto povezano z osrednjo temo,

- dialog med (morda nami{ljenimi) ljudmi,

- povzetek podatkov,

- na koncu uvoda naj bo podana izjava o osnovnem argumentutistega, ki pi{e.

� Pisanje o osrednjih argumentih v lo~enih odstavkih (5±2 stavkovskupaj, ki so zgoraj in spodaj medsebojno lo~eni s prostorskimipresledki), ki se med seboj povezujejo glede na veje in podvejemiselnega vzorca, ki predstavlja osnovo.

� Uporaba usmerjevalnih besed (kot recimo: kakorkoli, vendar, torej,~eprav), ki pomagajo ohranjati logi~no smer argumentacije.

� Pisanje zaklju~ka, ki predstavlja kratek in jedrnat povzetek osnovnih to~k.

� [tudent naj pregleda esej in preveri, ~e je:

- vrstni red odstavkov pravilen,

- vsebina eseja za bralca povezana v smiselno celoto,

107

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

- urejanje pravilno (robovi, vrstice, navedeni vsi potrebni podatki, kotna primer ime in datum, pregled s programi, ki preverjajo ~rkovanjein slovnico).

� Esej naj ponovno prebere po nekaj urah.

� Za mnenje naj zaprosi {e drugo osebo in esej popravi, ~e dobiutemeljene povratne informacije in ~e se mu to zdi potrebno.

Uporabne metode za pisanje {tudentov z disleksijo

V u~beniku avtorjev Pavey, Meehan and Waugh (2010, Priloga 4:Predloga za pisanje eseja) lahko najdete {e mnogo drugih koristnih metodza pisanje esejev za {tudente z disleksijo. Struktura je enostavna insestavljena iz treh delov: uvod, jedro in zaklju~ek. Za vsakega izmed njihavtorji v pomo~ podajajo temeljne smernice.

Uvod (bralcem pove, kaj jim avtor namerava povedati) vsebuje:

� kaj je tema eseja,

� zakaj je pomembna,

� zakaj je pomembna avtorju,

� kje se za~ne,

� kako je strukturirana in

� kje se kon~a.

Jedro (predstavitev dejstev in argumentov) je sestavljeno iz trehosnovnih delov:

� ozadja: predstavitev teorije, definicij, zgodovine, literature;

� trenutnega polo`aja, ki predstavlja osredoto~enost na samo temoobravnave: raziskovalno metodologijo, poro~ilo o rezultatih, razpravo;

� nadaljnjih mo`nosti, s katerimi avtor prika`e mo`ne na~ine in podro~jaza nadaljnje raziskovanje ter priporo~ila za dobro prakso.

Za zaklju~ek (povedati bralcem, kar jim avtor sporo~a) so naslednjapriporo~ila:

� povzemanje,

� izpostavljanje klju~nih to~k,

108

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� izogibanje literaturi,

� izogibanje podajanju novih informacij,

� izogibanje presene~enjem in

� pripeljati glavnega akterja varno domov iz zgodbe.

Branje

Otroci z disleksijo se veliko te`je nau~ijo branja kot njihovi vrstniki.Kljub temu pa ob pou~evanju, ki upo{teva njihov u~ni stil in njihova mo~napodro~ja, z branjem kasneje, kot {tudenti visoko{olskega izobraèvanja, nebodo imeli ve~jih teàv. Na àlost pa se ve~ina otrok z disleksijo u~i branjapo tradicionalnih metodah u~enja in tako v odrasli dobi berejo po~asi, sslabim razumevanjem besedila in z mnogimi napakami. Vendar pa jemogo~e poiskati kompenzacijske strategije, ki lahko pripomorejo pripremagovanju teàv z branjem. Na primer, pomanjkljivosti {tudentov zdisleksijo bodo znatno upadle, ~e bo branja koli~insko sicer manj, vendarpa bo to u~inkovito.

V ìvljenju so situacije, ko je dejansko potreben tradicionalen na~innatan~nega branja celotnega besedila, zelo redke. V vsakdanjem ìvljenjugre navadno zgolj za zbiranje informacij, za kar pa zadostuje prepoznavanjeklju~nih delov besedila in njihova temeljitej{a analiza.

Pred samim branjem se spla~a besedilo zgolj preleteti, saj si s tempridobimo splo{no predstavo o celoti. Morda so pri tem edina izjemaumetni{ka dela, v katerih èli avtor bralca voditi.

Glede na njihove osnovne zna~ilnosti lahko razlikujemo tri vrste branja:

1. Branje s preletom – pridobivanje splo{ne predstave o materialu

2. Hitro branje – iskanje informacij

3. Natan~no branje (branje besede za besedo) – temeljito branjebesedila.

Nekateri avtorji menijo, da sta parafraziranje in povzemanje tudina~ina, ki preverjeno olaj{ujeta razumevanje besedila (Spafford andGrosser, http://www.education.com/reference/article/strategic-reading-expository/).

109

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

1. Branje s preletom je na~in hitrega branja besedila, s katerimpridobimo splo{no sliko o strukturi in organiziranosti besedila terdolo~ene osnovne informacije. Bralec je osredoto~en na vizualnoizpostavljene elemente, kot so slike, grafi, naslovi poglavij, poudarjenobesedilo, opombe, pregled poglavij, zaklju~ke poglavij, vpra{anja nakoncu poglavja. Na ta na~in bralec izve vsebino besedila, ne da bibesedilo dejansko prebral. V primeru kraj{ih besedil brez vizualnoizpostavljenih elementov se mora posameznik zanesti zgolj na besede.Tako posameznik pridobi pregled nad besedilom in lahko izlu{~i klju~neto~ke in dele besedila. S tem lahko za dolo~eno besedilo ustvari okvir,ki je osnova za oblikovanje miselnega vzorca – najpomembnej{ega delau~enja.

Tutorji lahko {tudente z disleksijo nau~ijo, da med preletom pisnegabesedila znajo v njem poiskati klju~ne elemente, kot so recimo naslovipoglavij, uvodni in zaklju~ni odstavki, slike in diagrami. Obenem semorajo {tudenti zavedati, da je prelet materiala zgolj faza u~enja in damorajo za pridobivanje potrebnih informacij nadaljevati s pozornej{imbranjem. V nasprotnem primeru namre~ skladi{~ijo znanje zgolj napovr{inski ravni. Branja s preletom se posluùjemo pri branju ~asopisovin reklamnega materiala, kot so letaki in tiskovine.

2. Hitro branje je naslednja stopnja v {tudiju pisnega gradiva. Predstavljastopnjo, v kateri bralec ozavesti namen branja ter hitro i{~e inprepoznava potrebne informacije – podobno kot radarska naprava. Pritem ni nujno, da prebere vse besede: bistvo je poiskati elemente, ki sopovezani in pomembni za temo, ki jo preu~uje. Oko pregleda besedilo,medtem ko mo`gani izberejo pomembne dele. Prebrane morajo bitisamo besede. ê mo`gani odkrijejo pomemben element, si bododolo~en del ozna~ili in ga podrobneje ter temeljiteje predelali. Podpornidelavci oziroma tutorji lahko na ta na~in vodijo {tudente z disleksijo priiskanju èlenih klju~nih besed in v primeru, da jih najdejo upo~asnijoritem branja. Hitro branje se uporablja pri branju jedilnih listov, spletnihstrani, vsebine dolo~ene strani, iskanju filmov, urnikov.

3. Natan~no branje (branje besede za besedo) je tradicionalen na~inbranja besedila, pri katerem branje poteka linearno in pri katerem seposamezne informacije sestavljajo skupaj postopoma. Tovrstno branjezahteva najvi{jo stopnjo koncentracije, natan~no rokovanje spodrobnostmi in u~inkovito zaporedno razmi{ljanje.

110

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Med tradicionalnim branjem si mora posameznik na osnovi podrobnostiin besednega gradiva oblikovati celotne slike in pojme. Ve~ina teàv zrazumevanjem besedila izhaja prav iz tovrstnega predelovanja inprocesov. Natan~no branje je nujno v primeru branja navodil, novel,pesmi, pomembnih pisem.

4. Parafraziranje – Raziskovalci so odkrili, da je za mnoge posameznike,ki imajo teàve pri branju, zelo te`ko izlu{~iti klju~ne pojme inparafrazirati ali povzemati bistvene pojme pred zapisom prebranega.Zaradi tega je priporo~ljivo, da se tutorji pri {tudentih z disleksijo predpisnimi nalogami osredoto~ijo na vaje iz ustnega parafraziranja. Pravtako zelo u~inkovita je vaja povzemanja razprav, ki se razvijejo med{tudenti v skupini po bralnih nalogah. Na za~etku tutorji pomagajo{tudentom z disleksijo, postopoma pa jim prepu{~ajo samostojnoparafraziranje strani, odstavkov ali celotnega besedila. Pomembno je, dajim tutorji zagotovijo ~imprej{nje konstruktivne povratne informacije, kipomagajo {tudentom z disleksijo pri izgrajevanju svojih lastnih strategijparafraziranja.

5. Povzemanje pomeni posplo{evanje in dopolnjevanje posameznihinformacij, ki jih najdemo v besedilu ali v delu besedila. Na dolo~enihpodro~jih, kot so recimo dru`boslovne vede in znanost, je sposobnostpovzemanja odlo~ilnega pomena za razumevanje. Podobno kot priparafraziranju tudi pri povzemanju tutorji na za~etku pou~ijo {tudente zdisleksijo ustnih postopkov, ki so potrebni za dobro povzemanje inpomnjenje pomembnih informacij, dejstev, podrobnosti. Konapredujejo na pisno povzemanje, predvsem ~e je cilj slednjega vustvarjanju zapiskov in izpiskov ter v u~enju, je zelo pomembno, da se vtem primeru pravopisnih in slovni~nih napak NE popravlja.

V primeru teàv pri razumevanju besedila je bolje uporabiti vse tipebranja. Razumevanje je olaj{ano, ~e s preletom {tudent pridobi splo{envpogled oziroma miselno sliko o tematiki, ki je obravnavana v besedilu. Vnadaljevanju, s hitrim branjem, {tudent ozavesti bistvene informacije. ê jepotrebno, lahko nadaljuje z natan~nim branjem. V tem primeru mora bitibesedilo brano po è vnaprej razdeljenih sklopih. Parafraziranje inpovzemanje pomaga pri razumevanju in predelovanju pisnih besedil kottudi pri izbolj{evanju tradicionalnih bralnih spretnosti. Na podlagi rednegabranja ter predelovanja besed in stavkov se bo razvila rutina priobravnavanju pisnih gradiv. Nadalje pa bo uspeh pri branju zniàl tudi

111

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

tesnobo povezano s pisnimi besedili, ki je pri {tudentih z disleksijo klju~nirazlog za ve~ino njihovih teàv.

5. Stopnje u~enja U~enje je podobno re{evanju problemov. Vsak predavatelj predstavlja

re{evanje problemov v pravem pomenu besede (Twining, 1991). V temsmislu zajema nekaj jasno opredeljenih stopenj.

UÊNJE = ZBIRANJE INFORMACIJ (vloèk) + PREDELOVANJE INFORMACIJ+ UPORABA INFORMACIJ (iztrèk) + TRIADA ORGANIZIRANJA INFORMACIJ(VLO@EK-PREDELAVA-IZTR@EK) (Mezo, 2004)

Zbiranje informacij vklju~uje:

� Izbiro teme (“Kaj se èlim nau~iti?“)

� Iskanje virov (“Kje lahko najdem informacije?“)

� Uporabo virov informacij (“Kako morajo biti viri informacij uporabljeni?“

Predelovanje informacij vklju~uje:

� Predelavo informacij (“Kako lahko razumem, kar se u~im in ne zgoljmehani~no ponavljam?“)

� Zapomnitev (“Kako lahko prakti~no uporabim moj spomin?“)

Uporaba informacij vklju~uje:

� Usmerjanje informacij (“Kaj lahko naredim z mojim znanjem? Kako semlahko u~inkovit vir informacij?“)

Triada organiziranja informacij pomeni:

� Organiziranje u~enja (“Kako lahko organiziram ~as, okolje, orodja insocialne dejavnike mojega u~enja v stopnje vlo`ka, predelave iniztr`ka?“)

V okviru vsake posamezne stopnje so specifi~no znanje, spretnosti inmetode uporabljene v zelo individualno oblikovani kombinaciji. Vsak lahkonaleti na teàve v katerikoli od na{tetih stopenj. Vendar pa je veliko ve~javerjetnost, da na teàve naleti {tudent z disleksijo, in sicer zaradi njegovihspecifi~nih na~inov zaznavanja in predelovanja informacij.

112

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

U~enje in {tudij ne predstavljata zgolj prejemanja informacij, temve~zelo kompleksen in sistemati~en proces, ki preoblikuje dolo~eno koli~inoinformacij v znanje.

Za {tudente z disleksijo je najpomembnej{i celoten pregled in jasnorazumevanje, kaj se morajo nau~iti. Zaradi tega je zelo koristno, ~e u~enjepri~nejo s povzemanjem materiala. Slednje je podobno sestavljanjusestavljanke - puzzle: veliko la`je jo je sestaviti, ~e vnaprej vidite in poznatenajprej celotno sliko, kot pa ~e morate ugibati, kako zgleda zgolj napodlagi majhnih ko{~kov (Gyarmathy, 2007).

Za vse, posebej pa za {tudente z disleksijo, je pomembno oblikovatitako okolje, da ustreza njihovemu lastnemu individualnemu u~nemu stilu vobeh fazah – tako v fazi priprav na u~enje kot tudi v fazi samega izvajanjau~enja.

V pripravljalni fazi je potrebno opraviti nekatere naloge:

� Zbiranje gradiv, hiter pregled. S hitrim pregledom materialov, ki jih morapridobiti, lahko {tudent oceni koli~ino in kompleksnost gradiva in napodlagi slednjega lahko naredi na~rt u~enja.

� ^asovno usklajevanje – upravljanje s ~asom. Mo`no je na~rtovati ~asu~enja, odmore in spremljanje napredka.

� Urejanje – ustvarjanje idealnega okolja in u~nih metod na primerenna~in, ki je prilagojen lastnemu u~nemu stilu posameznega {tudenta.

� Aktiviranje – priklic `e obstoje~ega znanja, ki pa je povezan z novimu~nim materialom, ki se ga je {ele potrebno nau~iti. V pomo~ in koristpri tej nalogi je lahko spra{evanje o novem materialu in aktiviranjedomi{ljije.

Faza izvajanja predstavlja predelovanje in pridobivanje gradiv. Naloge tefaze so slede~e:

� Pregled: osredoto~enost je predvsem na vizualno izpostavljenihelementih v besedilu. V pomo~ so lahko {tevilke, slike, diagrami,podnapisi, poudarjeno besedilo in besede. Na podlagi slednjih si lahkoposameznik ustvari splo{no sliko o celotnem gradivu in s tem ve, za kajv besedilu gre, ne da bi besedilo prebral v celoti. V primeru kraj{ihbesedil brez vidno poudarjenih elementov se lahko posameznik zanese

113

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

zgolj na besede. Cilj tovrstnega branja je v iskanju bistva v besedilu inpisnem materialu. Tako posameznik pridobi pregled nad materialom inizlu{~i klju~ne to~ke ter dele besedila. S tem lahko za dolo~eno besediloustvari okvir, ki je osnova za oblikovanje miselnega vzorca –najpomembnej{ega dela u~enja.

� Okvirji: izbiranje najpomembnej{ih pojmov. Naloga je prepoznati inpoudariti najpomembnej{e dele. Slednji bodo predstavljali okviremateriala. Cilj naloge je, da se v miselnem vzorcu oblikujejo osnovneveje.

� Izpolnjevanje: v okvire lahko uvrstimo prave informacije s preletombesedila. Ni namre~ nujno prebrati vse besede: cilj naloge je najtielemente, ki so ustrezni in pomembni za temo, ki jo raziskujemo. Znanjein miselne slike, ki so povezane s klju~nimi besedami, so v izjemnopomo~ {tudentom z disleksijo. Na miselnem vzorcu nari{emo podveje,ki predstavljajo pomembne informacije.

� Preizku{anje: preveriti je potrebno kvaliteto ustvarjenega. Ta fazazagotavlja prilo`nost za preizku{anje povezav med smislom innarejenimi premiki materiala. Preizkusimo lahko, ~e izbrane klju~nebesede predstavljajo ustrezne, najpomembnej{e dele materiala. ^e jepotrebno, se lahko miselni vzorec tudi spremeni oziroma prilagodi. Fazapreizku{anja pripomore k zapomnitvi.

6. Priprave na izpitNa uspeh pri opravljanju izpitov zelo pomembno vplivajo naslednji

dejavniki:

� kontinuirano, na~rtovano u~enje,

� dobra organizacija ~asa,

� uporaba primernih u~nih metod,

� dobra organizacija in pregled nad gradivom,

� nau~iti se prositi za pomo~.

Za {tudente z disleksijo je ena najte`jih nalog organiziranje lastnihu~nih dejavnosti, ki vklju~uje na~rtovanje, u~enje in upravljanje.

114

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

ê u~enje poteka ob uporabi ustreznih u~nih metod, potem jim u~enjesamo po sebi ne povzro~a teàv. Obi~ajen problem je pomanjkanje ~asa.Dobro na~rtovanje in upravljanje s ~asom je lahko pri tem v veliko pomo~.[tudenti z disleksijo se morajo nau~iti, kako organizirati svoj ~as, da sebodo lahko na izpite temeljito pripravili. U~enje za izpite vklju~uje:

� na~rtovanje,

� organizacijo in

� u~enje.

Podroben vodnik, ki vodi {tudenta z disleksijo pri pripravah na izpite,lahko nudi tudi dobra navodila za u~enje upravljanja s ~asom.

Na~rtovanje

Na~rtovanje pomeni zbiranje vsega gradiva in materialov, ki se jih zau~enje dolo~enega predmeta potrebuje.

[tudenti z disleksijo potrebujejo vse potrebne zapiske, izro~ke inknjige.

Poti v napa~no smer: nedokon~ani, izgubljeni ali ne~itljivi zapiski,manjkajo~i izro~ki in knjige.

Pravilna smer in re{itve:

� Pred za~etkom u~enja ponovno preveriti celotno gradivo.

� Sistemati~no urediti gradivo.

� Pregledati, ~e kaj manjka.

� ê kaj manjka, si je treba manjkajo~e sposoditi ali fotokopirati.

Na~rtovanje lastnega u~enja

[tudenti z disleksijo potrebujejo letni koledar, dnevnik in zbranogradivo.

Poti v napa~no smer: preve~ ~asa se porabi za na~rtovanje, samou~enje se ne pri~ne.


� Potrebna je u~inkovitost.

115

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Datume izpitov si morajo urediti in zapisati v letni koledar. Tako bodovedno vedeli, koliko dni imajo na voljo za u~enje dolo~enega predmeta.

� ^e je mogo~e, naj se v dolo~enem ~asovnem obdobju u~ijo le za enpredmet (ne ve~ predmetov vzporedno oziroma naenkrat).

� V dnevniku na~rtujejo u~enje od dneva izpita nazaj.

� Na~rtovati morajo {tudijske dneve, vendar pa – ~e je le mogo~e, najimajo dan po opravljanju izpita prost.

Na~rtovanje lastnih dni

[tudentje z disleksijo potrebujejo urnik in njihov dnevnik.

Poti v napa~no smer: na~rtovanje, ki vklju~uje preve~ u~enja na endan, lahko vodi k zapostavljanju u~enja v naslednjih dneh.


� Ohranjanje dobre rutine.

� 90 min u~enja dopoldan.

� 90 min u~enja popoldan.

� Odmori na pribli`no 30 min.

� Zve~er ponavljanje gradiva, nau~enega ~ez dan.

Organizacija Oceniti, kaj je pomembno

[tudent z disleksijo potrebuje dovolj papirja in svin~nikov, da si lahkoizpi{e klju~ne to~ke, ustvari osnutke, sheme.

Poti v napa~no smer: preve~ ~asa porabi na za~etnih poglavjih ali naodlomkih z zanimivostmi.


� Brskanje in pregled gradiva, saj si s tem pridobi celosten pregled nadgradivom.

� Oblikovanje strukture.

� Odkrivanje in opredeljevanje glavnih tem.

� Odkrivanje najpomembnej{ih podatkov in podrobnosti vsakeposamezne glavne teme.

116

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Dobro po~utje

[tudentje z disleksijo potrebujejo svoje zapiske, knjige in skledozelenjave ali sadja ter pija~o.

Poti v napa~no smer: pretirano u~enje v enem dnevu, nato pa vnaslednjih dneh na ta ra~un izgubljanje dni z drugimi aktivnostmi, brezu~enja.


� Odmori in nagrajevanje: MANJ JE VE^.

� Potrebno je biti realen in ne pretiravati.

� U~enje v udobnem in prijetnem poloàju in okolju.

� Po kon~anem poglavju oziroma delu u~enja je vedno potreben odmor.

� Postavljanje ciljev, kot npr.:“Pred odmorom bom kon~ala tripodpoglavja.“

� Potrebno je na~rtovati nagrajevanje, kot npr.:“Ko bom kon~al poglavje,bom {el na sprehod s psom.“

ê se zatakne

Potrebno je potrpljenje.

Poti v napa~no smer: obupovanje, panika in mi{ljenje, da so neumni.


� Poiskati pomo~.

� Poiskati prijatelja, ki snov oziroma nejasnosti razloì.

� Oblikovanje miselnega vzorca, slike ali sheme za te`ji oziromanerazumljiv del snovi.

� Preobse`no snov razdeliti v manj{e dele.

U~enjeOhranjanje aktivnosti pri u~enju

[tudentje z disleksijo potrebujejo barve, zvoke, gibanje.

Poti v napa~no smer: ve~kratno branje gradiva in u~enje na pamet.

117

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06


� Uporaba ve~ ~util – vid, sluh, tip.

� Preoblikovanje dolgih zapiskov v kraj{e.

� Uporaba barv za strukturiranje gradiva.

� Oblikovanje barvnih slik, shem, stripov, miselnih vzorcev, povzetkov izgradiva.

� Poslu{anje instrumentalne glasbe med u~enjem, oblikovanje pesmi izdolo~ene snovi, ustvarjanje gibanja preko gradiva.

� Snemanje citatov, odgovorov, itd. na diktafon in nato poslu{anje.

� Glasno govorjenje, petje ali gibanje ob ponavljanju nau~ene snovi.

Spremljanje lastnega napredka

Poti v napa~no smer: ponavljanje zgolj dobro nau~ene snovi, nejasnein nenau~ene dele snovi pa se pri ponavljanju izpusti.


� Glasno govorjenje, kot je to potrebno med izpitom.

� Redno samostojno preverjanje znanja.

� Odgovarjanje na vpra{anja.

� Risanje shem.

� Re{evanje nalog, vaj.

� Ozna~evanje oziroma “odkljukavanje“ `e nau~enih poglavij dolo~enesnovi.

� Samonagrajevanje v obliki fizi~nih dejavnosti.

Ponavljanje in utrjevanje gradiva

[tudentje z disleksijo potrebujejo vse miselne vzorce, povzetke insheme, ki so jih tekom u~enja naredili.

Poti v napa~no smer: me{anje in zamenjevanje dejstev, datumov indrugih podrobnosti, ob~utek in mi{ljenje, da ni~ ne znajo.


� Miselne vzorce in druge strukturirane vizualne zapiske in izpiske obesiti

118

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

na steno tako, da so {tudentu vedno vidni in na o~eh.

� Ponavljanje citatov in definicij med telesno vadbo.

Zapomnimo si klju~ne to~ke organizacije u~enja za izpite s pomo~jomiselnega vzorca:

Uspeh na izpitu

Specialisti na podro~ju u~enja in u~nih procesov verjamejo, da so priopravljanju izpitov uspe{ni tisti {tudenti, ki se lahko u~inkovito pripravijona izpite, dobro obvladajo stres povezan z izpiti ter imajo dobre u~ne inizpitne strategije oziroma tehnike. Nekatere od teh so {e prav posebejuporabne in v pomo~ {tudentom z disleksijo (Vir: Learning Centre NorthCoast Institute, www.ncistudent.net).

119

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Priprave na izpit zajemajo

� Ponavljanje in utrjevanje – ponavljanje novo nau~enega gradiva vprvih 24-ih urah. Povezovanje dejstev in zapisovanje nejasnih oziromanerazumljenih delov snovi (spra{evanje u~itelja za pomo~ in razlago).

� Poudarjeno ozna~evanje pomembnih dejstev (ozna~evanje zzvezdico, obarvanje vrstic).

� Uporabo u~nih kartic – oblikovanje kratkih izpiskov pomembnihpodatkov na majhne kartice, ki se lahko nosijo s seboj v èpu inomogo~ajo pregled in ponavljanje gradiva ve~krat dnevno (lahko so tudiobe{ene nad mizo, na vratih hladilnika, itd.).

� Snemanje u~ne snovi na kasete, MP predvajalnike, CD-je –snemanje pomembnih podatkov iz u~nega gradiva in poslu{anje med:

- avtomatiziranimi aktivnostmi (jedjo, obla~enjem, potovanjem,potapljanjem, hojo),

- tik pred spanjem

- in/ali v roku prve ure po jutranjem bujenju.

� Povzemanje – zapisovanje besed, ki predstavljajo klju~ne oziromabistvene podatke in delujejo kot sproìlci , ki pomagajo {tudentu pripriklicu gradiva v izpitnih situacijah (delitev tem na poglavja, poglavja napodpoglavja, itd. kot v primeru miselnih vzorcev, ko ustvarjamo osnovneveje, nato podveje, itd.)

Obvladovanje izpitnega stresa

Ve~ina {tudentov je ob priblièvanju izpitnih rokov pod velikim stresom.Pri {tudentih z disleksijo pa je ~as pred izpiti {e veliko bolj stresen,predvsem ~e so izpiti pisni. [tudentje z disleksijo lahko postanejo pani~niin popolnoma dezorientirani ali izgubljeni in v takem stanju ne morejopriklicati svojega nau~enega znanja in posledi~no na izpitih prikaèjo zelonizek odstotek svojega znanja.

Priporo~ljiva je uporaba sprostitvenih tehnik, kot so:

� zaprte o~i, upo~asnjeno dihanje in {tetje od ena do deset med izdihom(izdih je dalj{i od vdiha, zrak ne sme biti zadràn v plju~ih predolgo),

� avtomasaà tilnika z ne`nimi, kro`nimi gibi,

120

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� spro{~anje ramenskih in vratnih mi{ic,

� uporaba NLP za pove~anje samozaupanja in mirnosti (nevrolingvisti~noprogramiranje, kot recimo: “Sem miren in znam snov“, “Sem spro{~en insposoben priklicati osnovne podatke“, “Lahko vizualiziram sproìlneto~ke in lahko odgovorim na vpra{anja“, “Na tem izpitu sem lahkouspe{en“, itd.)

Tutorji lahko {tudente z disleksijo nau~ijo teh enostavnih sprostitvenihtehnik ali pa lahko za pomo~ prosijo svetovalce, ki lahko {tudente zdisleksijo nau~ijo {e bolj kompleksne sprostitvene tehnike (kot sta naprimer Schultzsev avtogeni trening ali Jacobsonova progresivna mi{i~narelaksacija).

Izpitne tehnike

Namen izpitnih tehnik je opremiti {tudenta s spretnostmi, ki mu bodoomogo~ile, da bo na izpitu lahko izkazal vse svoje znanje. Za {tudente zdisleksijo je izjemno pomembno, da so sposobni slediti dobroopredeljenim korakom in se posluèvati uporabnih trikov in ve{~in. Tutorjiin drugi podporni delavci jih morajo te korake in ve{~ine nau~iti.

Koraki in uporabni triki oziroma ve{~ine:

� Prebrati (preleteti) vsa vpra{anja.

� Oceniti ~as, ki bo potreben za vsako vpra{anje.

� Ponovno prebrati (pozorno, premi{ljeno) vsako vpra{anje zrazumevanjem.

� Za~eti z lahkimi vpra{anji.

� Odgovoriti na vsa vpra{anja, ~etudi odgovori niso podani v celoti(pridobivanje to~k).

� V primeru vpra{anj izbirnega tipa – najprej izlo~iti o~itno napa~nemo`nosti, nato ugibati med preostalimi mo`nostmi.

� Uporabiti povzete sproìlne to~ke in vizualne predstavitve za priklicpotrebnih informacij in podatkov.

� Poskusiti NE izgubljati preve~ ~asa za eno vpra{anje.

121

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� V primeru ostanka ~asa ponovno prebrati te`ka vpra{anja in dopolnitiodgovore.

� Preveriti, ~e so podani odgovori na vsa vpra{anja, in ~e je potrebno,vnesti popravke.

7. Splo{na navodila za podporne delavce oziromatutorje (povzetek)

1. Organizirajte (in pomagajte organizirati) disleksiji prijazno okolje:

� tiho delovno okolje (z mo`nostjo poslu{anja instrumentalne glasbe ingibanja med u~enjem, z mo`nostjo prigrizkov in pija~e ter mo`nostjopotrebnih odmorov);

� ra~unalnik za pisanje in u~enje (z ustrezno programsko opremo);

� uporaba rahlo obarvanega papirja za {tudente;

� dostopnost do (brezpla~nega) preslikavanja in tiskanja gradiva inmaterialov;

� omogo~iti {tudentom z disleksijo, da jasno in dobro vidijo in sli{ijopredavatelja;

� omogo~iti {tudentom z disleksijo delo z vrstniki;

� omogo~iti vizualne predstavitve med predavanji;

� omogo~iti uporabo snemalnikov med predavanji.

2. Nudite in pou~ujte uporabo primernih u~nih orodij in virov:kopirnih strojev, tiskalnikov, ra~unalnikov, ustrezne programske opreme(kot je na primer predstavljena v 4. poglavju).

3. Pou~ujte u~ne metode/strategije in pomagajte {tudentom zdisleksijo izbolj{ati njihove u~ne spretnosti:

� Pomagajte {tudentom identificirati njihov lastni u~ni stil.

� Pomagajte {tudentom poslu`evati se multisenzornega u~enja.

� Izdelujte in uporabljajte miselne vzorce.

� Spretnosti pisanja.

� Spretnosti pisanja esejev.

122

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Spretnosti branja (preleteti, pozorno prebrati besedo za besedo,povzemati, parafrazirati, pregledati).

� Ra~unske spretnosti.

� Spodbujajte {tudente k zastavljanju vpra{anj.

4. Nudite podporo pri organizacijskih teàvah (ìvljenjski stil,upravljanje s ~asom, na~rtovanje u~enja)

5. Pripravite in pomagajte u~iteljem in {tudentom z disleksijopripraviti disleksiji prijazne materiale in gradivo:

� Uporabljajte ustrezno pisavo (zaobljena oblika, Arial, Comic Sans aliVerdana …).

� Uporabljajte kremno barvo papirja (rahlo obarvan ali recikliran papir),izogibajte se kontrastom.

� Besedilo naj bo pisano v manj{ih skupinah (odstavkih) – v 5±2 vrsticah,med odstavki naj bo primerno velik razmik.

� Posluùjte se pogostih podnaslovov, ki naj bodo poudarjeni in lo~eni odpreostalega besedila.

� Uporabljajte razli~ne velikosti pisave za razli~ne odstavke (14-16 zanaslove, 12-14 za podnaslove in 10-12 za besedilo).

� Med posameznimi vrsticami naj bo dovolj velik razmik.

� Ob besedilo vklju~ujte veliko ilustracij, grafi~nih prikazov, diagramov,shem, itd.

� Fotokopije naj bodo jasne in ~iste.

6. Nudite ~ustveno podporo {tudentom z disleksijo, ki imajo nizkosamopodobo, so tesnobni in zelo obremenjeni s svojim akademskimnastopom:

� U~ite jih sprostitvenih tehnik.

� U~ite jih tehnik za obvladovanje stresa.

� Poudarjajte mo~na podro~ja {tudentov z disleksijo (ustvarjalnost,prakti~ne spretnosti, dobre sposobnosti vizualnega predstavljanja) in setrudite, da jih tudi sami ozavestijo.

123

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

� Bodite pozorni in pazite na ob~utke {tudentov z disleksijo.

� Spodbujajte {tudente z disleksijo, da izrazijo svoje ob~utke in te`ave.

� Kritizirajte le na pozitiven, konstruktiven na~in (sklicujte se na rezultatein uspehe v preteklosti).

� Motivirajte {tudente z disleksijo, da se gibljejo tudi izven svojegaobmo~ja udobja.

� Pomagajte {tudentom z disleksijo, da se konstruktivno spopadajo sstresom, povezanim z izpitnimi situacijami.

� Pomagajte {tudentom z disleksijo, da se vklju~ijo v podporne skupine.

7. ^e je potrebno, posredujte v komunikaciji med {tudenti zdisleksijo in {olskimi/univerzitetnimi uslu`benci (u~itelji,administrativnimi delavci, itd.); poskrbite za spo{tovanje politike napodro~ju disleksije, kot jo narekuje ministrstvo in univerza, s strani vsehzaposlenih v {olstvu.

8. Omogo~ajte in olaj{ujte povezovanje med u~itelji in specialisti zadisleksijo.

9. Usposobite u~itelje za uporabo disleksiji prijaznih metod:

� multisenzorne metode (vidno + slu{no + kinesteti~no),

� alternativne ali/in prilagojene izpitne metode (ustni izpit, uporaba ITpripomo~kov, prakti~ne naloge, podalj{an ~as, itd.),

� uporaba diagramov, shem, ilustracij, alinej, barv, itd.,

� izpisovanje klju~nih besed in pojmov,

� podajanje snovi v manj{ih delih,

� uporaba jasnih, kratkih stavkov in navodil ter,

� takoj{nja povratna informacija, s katero prepoznamo in priznamonapredek/uspeh u~e~ega.

10.Pomagajte {tudentom pri dostopu do specialista zadiagnosticiranje disleksije in pri iskanju podpornih skupin, ~e je topotrebno.

124

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

Zelo pomembno je, da se IZOGNETE:

� primerjanju {tudentov z disleksijo z njihovimi vrstniki (ali razvr{~anjuglede na njihove pismene spretnosti),

� kritiziranju {tudentov z disleksijo zaradi njihovih pravopisnih alislovni~nih napak,

� uporabi glasnega, povi{anega glasu pri pogovoru s {tudenti z disleksijo,

� priganjanju {tudentov z disleksijo pri u~enju ali v izpitnih situacijah,

� siljenju {tudentov z disleksijo, da berejo pred drugimi ljudmi,

� siljenju {tudentov z disleksijo, da pi{ejo na tablo pred svojimi kolegi,

� ozna~evanju {tudentov z disleksijo kot invalidnih,

� nepotrpe`ljivosti s {tudenti z disleksijo,

� presene~enim pogledom in izjavam, ~e {tudent z disleksijo ~esa ne zna,

� nenadnim, nepri~akovanim prekinitvam {tudentov z disleksijo, konaredijo napako pri branju ali pisanju,

� previsokim (preambicioznim) pri~akovanjem,

� dvomom, da so {tudenti z disleksijo sposobni in ali bodo uspe{nozaklju~ili fakultetno izobraèvanje.

8. ûstvene obremenitve tutorstva (Meehan, 2009)

Dejavnik, ki ga prav tako moramo upo{tevati, so “~ustveneobremenitve“ tutorstva. Slednje se nana{ajo na energijo, ki jo tutor izkazujein porablja pri nudenju podpore {tudentom, ki se znajdejo v ~ustvenihteàvah.

[tudentje z disleksijo navadno izkusijo precej ve~ tesnobe in stresa nafakulteti, predvsem zaradi metod, s katerimi so ocenjeni in ki navadnovklju~ujejo branje in pisanje, pri katerih imajo sami o~itne teàve. Pogostoje potrebno dopustiti {tudentom, da izrazijo svoj stres, ki ga ob~utijo obzadolìtvah ter delovnih nalogah ali pa ob vedenju, ki so ga dele`ni s stranizaposlenih na Univerzi in s strani kolegov/so{olcev. Vendar pa je osrednjanit va{ega dela s {tudentom obravnavanje u~nih spretnosti in strategij. ê

125

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

se {tudent ne more osredoto~iti na vajino delo, je najbolj{i na~in nadaljnjeobravnave napotitev na univerzitetno svetovalno slu`bo.

[tudent, s katerim delate, lahko prestaja bolezen, kak{ne ~ustveneteàve, prekinitev zveze s partnerjem/lo~itev, nose~nost ali pa morda celo~uti lastno nesposobnost na ve~ podro~jih, kar prav tako vpliva na njegovo~ustveno ìvljenje. V~asih {tudent ne more zadrèvati oziroma brzdatisvojih ~ustvenih teàv ali pa morda ~uti, da je njegov tutor ena izmedredkih oseb, ki ga lahko razume in zatorej razbremeni najrazli~nej{ihvidikov situacije, ki jo preìvlja. Tovrstna obravnava lahko tutorja pustiiz~rpanega in izètega, {e posebej, ~e {tudentove teàve odsevajo tudiosebno situacijo tutorja. V tem primeru je najbolj{a prakti~na re{itevpodpora v obliki svetovanja za tutorje – obravnava je lahko individualna aliskupinska, odvisno od èlje samega tutorja in od dostopnosti svetovalnepodpore. Odvisno od dostopne podpore pa so v takih primerih mo`nere{itve tudi v obliki vrstni{kih skupinskih sre~anj, foruma na svetovnemspletu ali “prijateljskem“ sistemu.

9. Nadaljnje branje in viriPavey, B., Meehan, M., Waugh, A. (2010). Dyslexia- Friendly Futher & HigherEducation. London: Sage Publication.

Smythe, I., Gyarmathy, E. (2007). Adystrain, Leonardo da Vinci Project.

Spafford, C. A., Grosser, G. S. Strategic Reading of Expository (Informational) Text(on line), dostopno na URL: http://www.education.com/reference/article/strategic-reading-expository/.

Twining, J. (1991). Strategies for active learning. Boston: Allyn and Bacon.

www.gtce.org.uk

www.ncistudent.net

126

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

“Samoocenjevalna“ vpra{anja o“Samoocenjevalna“ vpra{anja ovsebini knjige za tutorje in ostalevsebini knjige za tutorje in ostalepodporne delavcepodporne delavce

1. Navedite 4 mite o disleksiji.

2. Ali disleksija predstavlja razliko ali teàvo in kaj se pojmuje pod vsakoizmed navedenih mo`nosti? Kak{na je osnovna definicija disleksije?

3. Kateri so osnovni kognitivni oziroma miselni procesi, na katere lahkodisleksija vpliva?

4. Ali se disleksija lahko ozdravi?

5. Kak{na je pogostost disleksije v populaciji?

6. ê ima oseba teàve zaradi disleksije pri enem jeziku, ali to pomeni,da jih bo imela tudi v kak{nem drugem jeziku?

7. Poimenujte 4 mo~na in 4 {ibka podro~ja, ki se kaèjo pri osebah zdisleksijo.

8. Katere so klju~ne teorije o disleksiji?

9. Kateri so osnovni vzroki za pojav disleksije?

10. Ali je disleksija dedna?

11. Na delovanje katerih osnovnih kognitivnih podro~ij vpliva disleksija?Povzemite teàve, s katerimi se soo~ajo osebe z disleksijo.

12. Kako okolje vpliva na razvoj disleksije?

13. Opi{ite dva tipa disleksije.

14. Navedite 5 komponent modela Dunn & Dunn?

15. Katere so zna~ilnosti posamezne komponente?

16. Zakaj je pomembno, da {tudentje poznajo svoj u~ni stil?

17. Navedite 6 strategij, ki so v pomo~ vsakemu izmed na{tetih: vizualni,slu{ni – avditivni in kinesteti~ni u~enec.

18. Opi{ite osnovne zna~ilnosti analiti~nega in globalnega u~nega stila,kot jih navajata Felder in Solomon.

19. Kako lahko tutor pomaga u~e~im glede na njihov u~ni stil?

20. Kako lahko pripravimo disleksiji prijazna pisna gradiva?

127

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

21. Kako lahko naredimo disleksiji prijazne izpiske in izro~ke?

22. Zakaj so testi in izpiti te`avni za {tudente z disleksijo?

23. Katere so alternativne mo`nosti ocenjevanja namesto pisnih izpitov?

24. Opi{ite nekaj strategij, ki lahko osebam z disleksijo pomagajo priizpolnjevanju obrazcev.

25. Katere so glavne zna~ilnosti dobrega predavanja?

26. Kako bi lahko gradiva za e-u~enje naredili {e bolj dostopna inuporabna?

27. Katere so osnovne zna~ilnosti ~itljivosti in u~ljivosti?

28. Kako lahko u~itelj pripomore k temu, da {tudent z disleksijo postaneu~inkovit neodvisni u~enec?

29. Kateri je najbolj{i na~in, po katerem naj u~itelj pristopi k delu s{tudentom z disleksijo?

30. Katere so tri poglavitne to~ke, ki jih moramo upo{tevati prioblikovanju miselnih vzorcev? Opi{ite jih.

31. Kdaj lahko uporabimo miselne vzorce?

32. Kateri so najte`ji vidiki pisanja, ki so zna~ilni za {tudente z disleksijo?

33. Navedite nekaj uporabnih strategij, ki so lahko {tudentom z disleksijov pomo~ pri pisanju esejev.

34. Kateri so cilji branja?

35. Opi{ite razlike med branjem s preletom, hitrim branjem in natan~nimbranjem (branje besedo za besedo).

36. Opi{ite nekaj na~inov ponavljanja za izpite.

37. Navedite 8 na~inov za izbolj{anje uspeha na izpitih.

38. Katere so 4 stopnje u~enja po modelu avtorja Mezo?

39. Navedite u~ne naloge za vsako stopnjo priprav na izpite.

40. Na{tejte pogoje, ki lahko {tudentom z disleksijo omogo~ijo uspe{nou~enje in pripravo na izpite.

Projekt iSheds je bil financiran s strani Evropske komisije. Knjigapredstavlja stali{~a sodelavcev v projektu in Komisija ni odgovorna zakakr{nokoli uporabo informacij, ki jih knjiga vsebuje.

128

Tutor:Layout 1 14.12.2010 13:06

disleksija – vodnik za tutorje -...

Documents