UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

DIPLOMSKO DELO

TOMAŢ KUCLER

Ljubljana, 2016

UNIVERZA V LJUBLJANI

FAKULTETA ZA ŠPORT

Univerzitetni študijski program Športna vzgoja

Športno treniranje – Fitnes

ANALIZA TRGA ZA DELO OSEBNEGA TRENERJA

DIPLOMSKO DELO

MENTOR:

doc. dr. Matej Majerič

KONZULTANT:

doc. dr. Janez Vodičar

RECENZENTKA: Avtor dela:

prof. dr. Maja Pori Tomaţ Kucler

Ljubljana, 2016

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorju doc. dr. Mateju Majeriču za strokovno pomoč in svetovanje pri

pisanju diplomskega dela.

Zahvaljujem se vsem osebnim trenerjem, ki so izpolnili anketo, in družini, ki me je

ves čas podpirala.

Ključne besede: osebno trenerstvo, osebni trenerji, kompetence, analiza trga.

ANALIZA TRGA ZA DELO OSEBNEGA TRENERJA

Tomaž Kucler

43 strani; 18 slik; 1 tabela; 21 virov

IZVLEČEK

Delo osebnega trenerja je uspešna storitvena dejavnost, če se trenerji drţijo smernic,

ki jih določa trg. Namen raziskave je bil preučiti in analizirati trg za delo osebnega

trenerja v Sloveniji. Raziskava je bila izvedena junija 2016 med 118 osebami, ki

opravljajo delo osebnega trenerja. Podatki, pridobljeni z anketo, vezano na delo, in

usposobljenost osebnih trenerjev ter značilnosti in navade njihovih strank so bili

analizirani s statističnim programom SPSS. Anketirani osebni trenerji se večinoma

nahajajo v osrednji Sloveniji in so rekreativni športniki, saj se večkrat tedensko

ukvarjajo s športom in so tako lahko vzgled svojim strankam. Večina anketiranih

osebnih trenerjev meni, da je njihova konkurenčna prednost v strokovnem znanju, saj

se je večina usposabljala na Fitnes zvezi Slovenije ali izobraţevala na Fakulteti za

šport. Anketirani se dva- do trikrat letno še dodatno usposabljajo. Anketirani osebni

trenerji večinoma opravljajo delo, ki temelji na individualnih vadbah, med katerimi s

strankami vzpostavijo prijateljski odnos in tako poskušajo vplivati na to, da je stranka

dolgoročni uporabnik njihovih storitev. Ugotovili smo, da v povprečju stranke trenirajo

z osebnim trenerjem več kot tri leta. Trenerji, ki ţe več let izvajajo svojo dejavnost,

imajo več strank in prisegajo na ustne reference pri pridobivanju novih. Ciljajo na

tiste, ki si ţelijo postati rekreativni športniki, in predvsem na ţenske, ki si ţelijo

shujšati. Dobljeni rezultati ankete v veliki meri kaţejo na primerljivost s podobnimi

raziskavami, ki so bile opravljene v tujini. Raziskava je uporabna za vse, ki jih

zanimajo značilnosti trga za delo osebnih trenerjev.

Key words: personal training, personal trainers, competences, market analysis

MARKET ANALYSIS FOR THE WORK OF PERSONAL TRAINER

Tomaž Kucler

43 pages; 18 pictures; 1 table; 20 sources

ABSTRACT

Working as a personal trainer can be a successful business in services sector, if

personal trainers follow the guidelines set by the market. The purpose of this

research has been to study and analyse the market of working as a personal trainer

in Slovenia. The survey was conducted in June 2016 among 118 people who work as

personal trainers. The data obtained from survey, linked to work and qualifications of

personal trainers and characteristics and habits of their clients, were analysed with

the statistical program SPSS. Surveyed personal trainers are mostly from the central

Slovenia and are recreational athletes, as they do sports several times per week and

can therefore be role models for their clients. The majority of surveyed personal

trainers believe that their competitive advantage lies in their expert knowledge as

most of them got their qualifications at the Fitness Association of Slovenia or they

completed university degree at the Faculty of Sports. They are additionally educating

themselves two to three times per year. The surveyed personal trainers work is

mostly based on individual trainings during which they develop friendship with clients

and in this way they try to influence clients to use their services in the long term. We

have found out that, on average, clients train over three years with personal trainers.

Personal trainers who are longer in the business have more clients and rely on verbal

references in acquiring new ones. They target those who wish to become

recreational athletes and especially women who want to loose weight. The results of

the survey show in most areas comparability with similar studies that have been

performed abroad. The survey is useful for all who are interested in the

characteristics of the market for the work of personal trainers.

KAZALO

1 UVOD ................................................................................................................... 7

1.1 PREDMET, PROBLEM IN NAMEN RAZISKAVE ........................................ 9

1.1.1 Osebno trenerstvo ............................................................................. 9

1.1.2 Analiza trga ..................................................................................... 14

1.1.3 Ugotovitve nekaterih primerljivih raziskav ....................................... 17

1.2 CILJI IN HIPOTEZE ................................................................................... 18

2 METODE DELA ................................................................................................. 20

2.1 PREIZKUŠANCI ........................................................................................ 20

2.2 PRIPOMOČKI ............................................................................................ 20

2.3 POSTOPEK ............................................................................................... 20

3 REZULTATI ANKETE ........................................................................................ 22

4 RAZPRAVA ....................................................................................................... 32

5 SKLEP ............................................................................................................... 36

6 VIRI .................................................................................................................... 37

7 PRILOGA ........................................................................................................... 39

7.1 ANKETNI VPRAŠALNIK ............................................................................ 39

KAZALO SLIK

Slika 1. Pogostost lastnega treninga osebnega trenerja. .......................................... 22

Slika 2. Izbrane ustanove izobraţevanja in usposabljanja. ....................................... 22

Slika 3. Konkurenčna prednost osebnega trenerja. .................................................. 23

Slika 4. Letno število dodatnih usposabljanj. ............................................................ 23

Slika 5. Število vadečih pri treningu z osebnim trenerjem......................................... 24

Slika 6. Število tedensko izvedenih individualnih ur. ................................................. 24

Slika 7. Doba treniranja vadečega z osebnim trenerjem. ......................................... 25

Slika 8. Najbolj obiskani vadbeni programi. .............................................................. 25

Slika 9. Cena vadbe z osebnim trenerjem. ............................................................... 26

Slika 10. Kanali pridobivanja novih strank. ............................................................... 26

Slika 11. Vključevanje strank v oglaševalske namene. ............................................. 27

Slika 12. Mesečna poraba denarja za oglaševalske namene. .................................. 27

Slika 13. Pridobivanje novih strank z dodatnimi storitvami. ...................................... 28

Slika 14. Ohranjanje obstoječe stranke. ................................................................... 28

Slika 15. Profil strank osebnih trenerjev.................................................................... 29

Slika 16. Dolţina izvajanja dejavnosti osebnega trenerja. ........................................ 29

Slika 17. Regija prebivališča. .................................................................................... 30

Slika 18. Starost anketirancev .................................................................................. 30

KAZALO TABEL

Tabela 1. Dolţina izvajanja dejavnosti osebnega trenerja in število individualnih

ur tedensko. ............................................................................................. 29

7

1 UVOD

V raziskavi o analizi trga dela osebnih trenerjev v Sloveniji analiziramo situacijo, ki

omogoča pregled, prenovo ter sintezo spoznanj na področju trga dela osebnih

trenerjev. Predstavlja pomoč pri pridobivanju informacij za zmanjšanje tveganja pri

odločanju za poklic osebnega trenerja ter razvija nove ideje, ki so potrebne za to, da

osebni trenerji ohranijo konkurenčnost na trgu (Mesojedec idr., 2012).

Ob tem se spoznava ponudba drugih osebnih trenerjev, njihovi trţni deleţi, cenovna

politika in nekatera njihova vedenja in stališča. Analizira se povpraševanje

potencialnih in obstoječih vadečih, njihove potrebe, ţelje, preference ter način

odločanja ob najemu osebnega trenerja. Ugotovitve, ki jih prinese analiza, se mora

poskušati tudi razumeti. Da bi laţje razumeli trenutno stanje, je treba najprej

ugotoviti, kakšne zakonitosti veljajo med ponudniki osebnih trenerstev in njihovimi

povpraševalci, torej kako učinkovito bodo osebni trenerji storitev komunicirali na trgu

in ugotovili njegovo cenovno »elastičnost«. Seveda ugotovitve in razumevanje trga

kot rezultata trţnih raziskav posamezniku še ne zagotavljajo uspešnosti in

učinkovitosti. Ta je odvisna predvsem od predvidevanja sprememb na trgu in novih

odnosov med osebnimi trenerji in vadečimi ter od nadaljnjega preučevanja vedenja

potrošnikov oziroma kupcev tovrstnih storitev, ki jih omogočajo rezultati raziskav

(Kumin, 2015).

Z analizo trga se pravilno pristopi k trţenju; gre za proces, ki ga mora vsak osebni

trener ali skupina osebnih trenerjev poznati. Lahko bi celo rekli, da je trţenje poleg

analize trga eden izmed najpomembnejših elementov poslovanja osebnih trenerjev.

Trţenje opredeli ter raziskuje ciljne trge in uporabnike ter skuša z njimi vzpostavljati

dobičkonosne odnose. Gre za povezovanje osebnega trenerja in storitve, ki jo izvaja

s stranko (Muha in Muha, 2011). Učinkovito preučeni elementi, ki so del poslovnega

načrta, pa so pogoj za uspešnost v osebnem trenerstvu.

Z različnimi oblikami vadbe v vadbenih centrih oziroma fitnesih se ţe zgodaj srečajo

mladi športniki; pri športni vzgoji pa tudi učenci, dijaki in študentje, saj s pomočjo

vzdrţljivostnih naprav, naprav za vadbo moči in drugih vadbenih pripomočkov lahko

v vseh vremenskih razmerah vadijo vse leto. Ker pa se ljudje, še zlasti v poznih

8

tridesetih letih starosti, začenjajo zavedati pomembnosti zdravega načina ţivljenja,

se pogosto odločijo poiskati osebo, ki jim bo pomagala uresničiti postavljene osebne

cilje (izgubiti odvečno teţo, oblikovati telo ipd.). Osebni trener je poklic, za katerega

se odloča vedno več ljudi. Za njihovo uspešno delo pa je potrebna analiza trga dela

osebnega trenerja. V diplomskem delu predstavljamo, kaj je treba storiti za

uspešnost v tem poklicu, ter opredelimo značilnosti in kompetence osebnih trenerjev

in storitev, ki jih opravljajo. Diplomsko delo proučuje, ali so osebni trenerji telesno

aktivni in vzor svojim vadečim, ter analizira, kako so usposobljeni za svoje delo in v

čem vidijo svojo konkurenčno prednost. V njem preverjamo, ali se osebni trenerji

dodatno usposabljajo in kako pogosto. Malek in drugi (2002) namreč ugotavljajo, da

so imeli osebni trenerji, ki se niso usposabljali na za to predvidenih ustanovah, za 31

% manj znanja kot ostali z diplomo. V diplomskem delu smo analizirali, ali imajo

osebni trenerji z več leti delovnih izkušenj več dela na trgu in posledično večje število

individualnih ur tedensko. Ugotavljali smo, koliko so osebni trenerji plačani za svoje

delo v Sloveniji v primerjavi z ZDA. V diplomskem delu smo tudi preverili, katere

načine treninga osebni trenerji v Sloveniji preteţno uporabljajo pri vadbi. Raziskava,

opravljena v ZDA leta 2013, je med drugim ugotovila, da 99 % odstotkov vprašanih

osebnih trenerjev največkrat ponuja in izvaja trening z eno osebo, pri tem pa

najpogosteje uporabljajo programe za moč, takoj za njimi pa programe za mobilnost

in uravnavanje telesne teţe (Donlin in Schroeder, 2013). V naši raziskavi smo

ugotavljali, koliko ur tedensko delajo trenerji v Sloveniji, in rezultate primerjali s tujino,

kjer osebni trenerji večinoma opravijo do 10 individualnih ur tedensko. Raziskali smo,

kako osebni trenerji v Sloveniji trţno komunicirajo in kakšne prodajne poti

uporabljajo. V diplomskem delu smo ugotavljali, kako pridobivajo nove vadeče, koliko

časa jih trenirajo v povprečju in kako jih obdrţijo za daljše časovno obdobje.

Na osnovi predstavljenih izhodišč je bil namen naše raziskave proučiti trg za delo

osebnega trenerja in z ugotovitvami pomagati osebnim trenerjem do večje

uspešnosti v tem poklicu na način, da doseţejo tako imenovan »win-win«

(zmagovalen) poloţaj: uspešen trener namreč pomeni tudi zadovoljno stranko,

zadovoljna stranka pa je več kot zgolj pomembna referenca za uspešnega osebnega

trenerja in njegov nadaljnji razvoj, tako poklicni kot tudi osebni. V sklepu dela bomo

podali priporočila za večjo uspešnost v tem poklicu na podlagi tujih raziskav, teorije in

opravljene analize trga v Sloveniji.

9

1.1 PREDMET, PROBLEM IN NAMEN RAZISKAVE

Predmet in problem diplomskega dela je predstaviti analizo trga dela osebnih

trenerjev v Sloveniji ter jo primerjati z značilnostmi tega trga v tujini. S pomočjo

anketnega vprašalnika, s katerim smo analizirali trg osebnih trenerjev, ter s

primerjavo raziskav in dognanj drugih avtorjev smo v diplomskem delu raziskali

najpomembnejše razloge za uspešnost v tem poklicu.

Namen diplomskega dela je bil ugotoviti poklicni profil osebnih trenerjev v Sloveniji in

raziskati, kateri so dejavniki, ki vplivajo na njihov uspeh na trgu dela.

1.1.1 Osebno trenerstvo

„Večina bivših športnikov si ţeli skozi ţivljenje ostati v stiku s športom kot rekreativni

športniki, prenašalci svojih izkušenj na druge, menedţerji, športni terapevti, psihologi

ali kakršnikoli drugi svetovalci. Prav zato se jih v zadnjem času zaradi vse večje

popularizacije veliko odloča za poklic osebnega trenerja. Med njimi pa je tudi nekaj

fitnes navdušencev, ki jim je fitnes v kasnejšem obdobju spremenil način ţivljenja in

ţelijo svoje znanje deliti tudi z drugimi in hkrati postati uspešni osebni trenerji“ („O

FZS", 2016, str. 1).

Zametki osebnega trenerstva segajo ţe v staro Grčijo, kjer so trenirali in se urili v

različnih veščinah, namenjenih vojskovanju; pripravljali pa so se tudi za različne

obredne dogodke pa tudi olimpijske igre, ki so se začele leta 776 pred našim štetjem.

Leta 1980 je osebni trener kot poklic postal zanimiv za širšo populacijo. Uradno pa

NSCA (National Strength and Conditioning Association) priznava usposabljanja za

osebnega trenerja šele od leta 1996 (Gauthier, 2015). Razvoj osebnega trenerstva in

drugih individualnih oblik vadb je v sodobnem globalnem svetu zelo hiter in

dinamičen. Tudi v Sloveniji je na trenutke kar teţko slediti vsem fitnes novostim in

pobudam, ki nastajajo na trţišču („O FZS", 2016). Stalno se pojavljajo tudi novi

pristopi in metode treninga, zato mora osebni trener stalno izpopolnjevati svoje

znanje.

V Sloveniji je splošno sprejeta opredelitev, da so osebni trenerji strokovno

10

usposobljene osebe, ki delujejo na področju fitnesa z več leti delovnih izkušenj v

vadbenem centru, ki vadečim svetujejo in jih trenirajo, ob tem pa jih motivirajo,

spodbujajo in poučujejo o procesu vadbe ter njenih pozitivnih posledicah („Osebno

trenerstvo“, 2016). Osebni trenerji niso samo osebe, ki se posvečajo zgolj vrhunskim

športnikom, premoţnim in znanim osebam. So strokovnjaki, ki svetujejo o pravilni

vadbi, zdravi prehrani in zdravem načinu ţivljenja ter izvajajo treninge s svojimi

vadečimi oziroma s svojimi varovanci in jim pomagajo priti do zastavljenih osebnih

ciljev. Osebni trenerji izvajajo različne meritve gibalnih sposobnosti in analizirajo

trenutno stanje telesa vadečih, seveda če imajo za to dovolj znanja. Na podlagi

podatkov oblikujejo vadbene programe in načrtujejo izvajanje trenaţnega procesa.

Meritve izvajajo pred začetkom procesa treniranja, med samim procesom in po

končanem procesu treniranja, z namenom spremljati napredek vadečega. Poleg tega

osebni trenerji informirajo svoje vadeče tudi o številnih drugih dejavnikih, ki vplivajo

na dobro počutje in zdrav ţivljenjski slog, vključno s splošnimi in aktualnimi

zdravstvenimi in prehranskimi smernicami.

Osebni trenerji delujejo kot javne osebe, ki zagovarjajo zdrav način ţivljenja in ga tudi

ţivijo. Nikoli ne vedo, kje bodo srečali stranko. Ves čas morajo biti zgled drugim. Ţe

na uvodnih sestankih, ki jih opravijo, so ocenjeni s strani potencialne stranke.

Uvodne informacije, način njihovega podajanja, poizvedovanje o razlogih, zaradi

katerih se stranka odloča za vadbo z osebnim trenerjem, prvi nasveti, ki jih trener

poda bodoči stranki, ter navsezadnje tudi sam videz osebnega trenerja so prvi in

hkrati zelo pomembni koraki k ustvarjanju prepotrebnega zaupanja in neke vrste

partnerskega odnosa med osebnim trenerjem in stranko. Šele kasneje bo stranko

zanimalo znanje in usposabljanja, ki jih je trener opravil za to, da kakovostno in

strokovno opravlja svoj poklic. Prav tako so opazovani ves čas na treningih,

predvsem kako se posvečajo strankam med treningom ter kakšen je njihov odnos do

dela in ostalih v vadbenem centru. Osebni trener je nenehno na očeh javnosti in šele

v domačem okolju lahko zaţivi normalno ţivljenje (Goodman, 2014).

Osebni trenerji večinoma delujejo v fitnesih, manjših telovadnicah z različnimi

pripomočki, v naravi ali na domu svojih strank. Manj jih deluje v fizioterapevtskih

ambulantah, klubih, zdravstvenih domovih in drugih ustanovah. Seveda je delovanje

11

odvisno od tega, kakšne stranke si trener ţeli in kam je usmeril svoje usposabljanje

(Goodman, 2014).

Po navedbah osebnih trenerjev in lastnih izkušnjah v vadbenih centrih v Sloveniji

veljajo nenapisana pravila, ki jih morajo osebni trenerji upoštevati, če ţelijo delati v

teh prostorih. V letu 2016 v Sloveniji lahko v nasprotju s pričakovanji in popularizacijo

tega poklica ugotovimo, da pravzaprav ni veliko vadbenih centrov, ki zaposlujejo

osebne trenerje. Lastniki ali menedţerji se namreč večinoma odločajo, da osebnim

trenerjem oddajajo vadbeni prostor, da lahko neodvisno opravljajo svoje delo, in jim

za to obračunavajo najemnino. Podobno je, ko osebni trenerji najamejo prostore

oziroma telovadnice. V tem primeru se sami oglašujejo in skrbijo za izdajanje

računov. Za svoje napake so sami odgovorni ter sami skrbijo za red, disciplino in

čistočo. Če pa se osebni trenerji odločijo, da bodo treninge ponujali in izvajali na

domu pri strankah, jim ni treba skrbeti za prostor izvajanja storitve. Na izbiro imajo

večinoma manjše število pripomočkov in tako manjši izbor vaj, vendar so trenerji

najeti, da s svojim znanjem in iznajdljivostjo naredijo trening učinkovit in zanimiv.

Sami si urejajo prosti čas, a zavedati se morajo, da se je treba prilagajati strankam.

To pomeni, da se treningi večinoma izvajajo v terminih, ko imajo vadeči čas,

namenjen za vadbo.

Ugotovimo lahko, da so aktualne in laţje finančno dostopne tako imenovane

"garaţne" telovadnice, kjer je prostor opremljen z različnimi vadbenimi pripomočki,

vendar z manj napravami za vadbo moči in vzdrţljivosti kot v klasičnih fitnes centrih.

Lastnikom so priljubljene, ker je potreben manjši začetni kapital, vadečim pa, ker

vadba večinoma poteka v manjših skupinah, kar motivira vadeče in je tudi cena na

trening za njih niţja. Nekateri posamezniki se v teh centrih odločajo tudi za

individualno vadbo s trenerjem, saj bi se radi s pravilno izvedbo vaj naučili slediti

skupini, kateri bi se radi priključili. Zato si najamejo trenerje, ki jih pravilno naučijo vaj

in poskušajo z dodatnimi treningi vadeče bolje telesno pripraviti.

Osebno trenerstvo se izvaja tudi v medicinskih centrih kot pomoč zdravstvenemu

osebju. Trenerji so prisotni pri rehabilitacijah ali hujšanju pod zdravniškim nadzorom,

ni pa jim treba skrbeti za oglaševanje, saj medicinsko osebje skrbi za število strank in

predlaga program, ki ga trener izvaja. Aktualna je tudi ponudba vadb z osebnimi

12

trenerji preko spleta, kjer trenerji posredujejo svoje treninge in svetujejo, kako se

pravilno prehranjevati. Takšni nasveti so za posameznike cenejši, trenerji pa se

morajo zelo dobro oglaševati, kar je ponavadi povezano z dodatnimi stroški.

Prednost je v tem, da so lahko treningi posneti vnaprej in ima trener več prostega

časa. To je edina moţnost, da lahko osebni trenerji kljub kakršnikoli telesni

nezmoţnosti delujejo na svojem področju, saj trenerjem ni treba biti prisotni na

lokaciji treninga.

Delo osebnega trenerja pokriva številna področja. Prvo področje je načrtovanje

treninga. Gre za najzahtevnejše področje trenerjevega delovanja, zato je pomembno

poznavanje stroke, v kateri trener deluje. Drugo področje je izvajanje treninga. Če

ţeli biti uspešen, je treba vedno znova in znova uporabljati nove načine in poti. Tretje

področje je kontrola uspešnosti treninga. V procesu treninga je namreč zelo

pomembno, da trenerji omogočajo svojim varovancem, da nenehno preverjajo

učinkovitost lastnega treninga, kar je izjemno pomembno zaradi motivacije

posameznika, pa tudi za spreminjanje in prilagajanje osebnih ciljev vadečega v

procesu treninga. Četrto področje je vsestranska skrb za varovanca. Pristop trenerja

mora biti celovit, upoštevati mora individualne ţelje, trener mora skrbeti za

varovanca, ne glede na to, ali ta doseţe zastavljen cilj ali ne. Peto področje je

svetovanje in pomoč varovancem, kjer trener skuša nuditi svojim varovancem pomoč

in svetovanje tako na področjih, ki se veţejo na trening, kot tudi pri problemih, ki jih

ima njegov varovanec na drugih področjih (Tušak, 2009).

Kompetence osebnih trenerjev so izjemno pomembne, in ko govorimo o

kompetencah, v bistvu govorimo o znanju, ki ga osebni trener potrebuje, in

sposobnosti opravljanja dela osebnega trenerstva. Pomembne so tudi izkušnje, ki jih

osebni trener ima pri delu v fitnesu in s strankami. Poseben pomen imata še

motivacija in vrednote za opravljanje osebnega trenerstva. Predvsem je pomembno,

da osebni trener deluje v praksi in da svoje zmoţnosti razvija skozi celo ţivljenje.

Veliko vlogo imajo tudi neformalne oblike izobraţevanj: tečaji, seminarji,

samoizobraţevanje iz različnih virov in individualni hobiji. Pomembno je, da je osebni

trener odprt za informacije iz okolja in se ves čas razvija ter izpopolnjuje tudi svojo

podjetnost. Če je iznajdljiv, ustvarjalen in prepričljiv, poleg tega pa ima tudi čut za

13

prepoznavanje priloţnosti, potem je na pravi poti, da postane dober in tudi uspešen

osebni trener (Mesojedec idr., 2012).

Usposobljeni osebni trenerji zelo dobro poznajo tudi druga strokovna področja, še

posebej zdravstveno področje. Če trenerji presodijo, da je stanje vadečih

zdravstveno ogroţeno zaradi vadbe, morajo predlagati spremembe in vadbo prirediti

posamezniku. Vadbe se ponavadi določijo na podlagi zdravstvenega potrdila o

trenutnem stanju vadečega, z namenom, da se njegovo zdravstveno stanje izboljša,

normalizira in nikakor ne poslabša. Cilj osebnih trenerjev je predvsem pomagati

strankam, da postanejo bolj zdrave (Coburn in Malek, 2012). Vprašanje pa je, če so

osebni trenerji dovolj usposobljeni, da lahko vedno pomagajo vsem svojim strankam.

Ţe samo v Sloveniji obstaja več ustanov, ki nudijo usposabljanja na tem področju.

Vsaka ima svoj program, večinoma pa se tisti, ki ţelijo hitro postati osebni trenerji,

odločijo za najkrajši (in običajno tudi najlaţji) program. To pomeni, da je preverjenega

znanja v času usposabljanja manj, a včasih to še ne pomeni, da so manj izobraţeni

tudi slabši trenerji.

V Sloveniji obstaja več moţnosti za pridobitev naziva trener fitnesa, ki zadovoljuje

potrebe usposobljenosti osebnega trenerja. Priporočljivo je, da se trenerji izobrazijo

na fakultetah. Mnogo jih je pridobilo znanje na Fakulteti za šport na Univerzi v

Ljubljani, ko sta obstajali dve smeri študija Fitnes ali Kondicijsko treniranje in je bila

zahtevana diploma s področja Fitnesa in dnevnik vadbe v fitnesu pod strokovnim

mentorstvom (100 ur). Bolonjski študijski program je prinesel nekaj sprememb in

zdaj ponuja več smeri za dosego tovrstne izobrazbe, z različnimi zahtevami.

Obstajajo programi Športne vzgoje, Kineziologije in Športnega treniranja (Predlog

pogojev za pridobitev strokovnih Fitnes nazivov, 2016). Izobraţevanje ponuja tudi

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru, kjer udeleţenci visokošolskega

strokovnega študijskega programa 1. stopnje pridobijo naziv diplomirani športni

trener. Deluje tudi program 2. stopnje za magistra športnega treniranja („Športno

treniranje“, 2016). Za delo v fitnes industriji usposabljanja potekajo še na Fitnes zvezi

Slovenije, ki je krovna nacionalna športna zveza. Kadri se usposabljajo po stopnjah,

in sicer vaditelj, inštruktor in trener. Licenco je treba letno obnavljati z udeleţbo na

seminarjih, kongresih in z drugimi usposabljanji, s pisanjem člankov in praktičnim

delom. V Sloveniji obstaja tudi zveza poklicnih osebnih trenerjev z imenom AFP

14

(Association of fitness professionals), ki usposablja za poklic osebnega trenerja s

130 pedagoškimi urami („Tečaj osebni trener“, 2016).

Osebni trenerji se lahko usposobijo tudi v tujini ali preko spleta na za to pristojnih

ustanovah, nato pa v Sloveniji, z dokazili o opravljenih izpitih overovijo svojo

usposobljenost. Zanimivo je, da v tujini, predvsem v Zdruţenih drţavah Amerike in

Kanadi, večina fitnes centrov in zakonodaja, ne zahtevajo določenih usposabljanj za

osebne trenerje, saj nekatere stranke teoretična usposobljenost trenerja ne zanima.

Izjema je Washington v ZDA, ki je leta 2014 sprejel zahtevo za registracijo osebnih

trenerjev (Herbert, 2014). Seveda pa je certifikat o usposobljenosti laţja pot, če ţelijo

osebni trenerji dobiti zaposlitev („Personal trainer“, 2016).

Ker je ţivljenjski ritem vse hitrejši, si mnogokrat ljudje poiščejo rekreativno dejavnost

in podporo oziroma pomoč prav pri osebnem trenerju. Zato dober trener opravlja tudi

delo motivatorja, psihologa, zdravnika, sociologa in psihoterapevta. Pri tem so zelo

pomembne tudi izkušnje, da trenerji zadovoljijo raznolike potrebe svojih strank na

najbolj učinkovit način z različnimi tehnikami, od pogovorov, analiz, prijateljskih

odnosov do strokovnega pristopa. Ključ do uspeha je individualen pristop z nekaj

osnovne motivacije vadečega (Rejeski in Kenney, 1991).

1.1.2 Analiza trga

Če ţeli osebni trener, skupina osebnih trenerjev ali podjetje, ki se ukvarja z

dejavnostjo osebnega trenerstva, uspeti na trgu, je priporočljivo, da upošteva analizo

trga na podlagi raziskave trga. »Raziskava trga je proces zbiranja in analiziranja

podatkov o kupcih, konkurentih in drugih dejavnikih, ki vplivajo na odnose med

ponudniki storitev in kupci« (Mesojedec idr., 2016, str. 54).

Ugotovljeno je, da so kupci storitev osebnega trenerstva večinoma posamezniki,

lahko pa tudi podjetja, ki za potrebe svojih zaposlenih kupujejo storitve, ki jih ponujajo

osebni trenerji. Zato je pomembno ugotoviti, katere so njihove prioritete pri storitvah

osebnih trenerjev. Stranke v resnici kupujejo koristi, kot so boljše zdravje, ţelja po

lepši postavi, ţelja po boljši kondiciji, večja delovna storilnost in drugo, in to v

trenutku, ko si to ţelijo. Čas nakupa je odvisen od storitve in prioritet kupcev. Storitve

15

lahko uporabljajo vse leto, več let ali samo kratko obdobje. Na nakup storitve vplivajo

cena, kakovost, osebni stiki, blagovna znamka, oglaševanje in drugi dejavniki. Pri

kupcih je tudi ugotovljeno, da je treba storitve ves čas izboljševati in še bolj pribliţati

kupcem ter tako izboljšati zadovoljstvo kupcev in pridobiti njihovo lojalnost

(Mesojedec idr., 2012).

Neprestano je treba slediti ţeljam in potrebam strank in delati v duhu ustvarjanja

sporočila, ki daje potrošnikom občutek, da je storitev, ki jo ponujajo osebni trenerji,

prav njim pisana na koţo. Predvsem je pomembno, da osebni trenerji »ne zaspijo na

lovorikah svojih uspehov« in da stalno vlagajo v dejavnike, ki so se izkazali kot ključni

pri ustvarjanju potrošnikove lojalnosti. Kot vsako podjetje se tudi osebni trenerji borijo

za svoje stranke, zato je ključnega pomena, da se zavedajo, katere so njihove

prednosti, kakšno taktiko ubrati in kako konkurenco uporabiti sebi v korist.

Poznavanje drugih osebnih trenerjev ali skupin trenerjev je zelo pomembno, saj daje

realno predstavo o poloţaju na trgu. Treba je ugotoviti, kateri konkurenti ponujajo

primerljive storitve, kakšne so njihove prednosti in slabosti ter kako se giblje njihova

prodaja. Prav tako so pomembni trţni deleţi, prodaja, distribucijske poti in

zmogljivosti drugih osebnih trenerjev. Ves čas se raziskuje ponudba osebnih

trenerjev in v čem se ponudba enega trenerja razlikuje od drugega (Mesojedec idr.,

2012).

Na podlagi analize strank in osebnih trenerjev se ocenjuje obseg trga storitve in

potencialno letno rast, kjer se upošteva dejavnike, ki vplivajo na rast (trende v

panogi, v druţbeno-ekonomskem okolju, v strukturi prebivalstva itd.) ter se predvidi

prodajo (Mesojedec idr., 2012).

Analiza trga je pomembna za izvedbo uspešnega načrta trţenja. To se lahko opiše

kot trţenjski splet, ki je način, kako se doseţe zastavljene cilje. Predstavlja

kombinacijo elementov, ki se uporabljajo za hkratno doseganje ciljev podjetja ter

zadovoljevanje potreb in ţelja ciljnega trga. Osnovni trţenjski splet sestavljajo štiri

spremenljivke: storitev, cena, trţno komuniciranje in prodajne poti. Trţnik se mora

odločiti o tem, kaj bo predmet njegovega trţenja, kakšna bo cena, kje bo to prodajal,

preko katerih prodajnih poti in kakšna bo promocija (Muha in Muha, 2011).

16

Storitev, ki jo opravlja osebni trener, predstavlja glavni element marketinške strategije

in prakse (Muha in Muha, 2011). Ker je potrošnik tisti, ki označuje vse značilnosti

storitve, je pomembno, da se mu pribliţamo s kakovostjo (Devetak, 2000). Osebno

trenerstvo je področje, kjer si podajajo roke zdravje, dobro počutje in lepota. K temu

pripomorejo lepo in kakovostno opremljeni prostori, širok izbor ponudbe ter

usposobljeni osebni trenerji z izkušnjami in prijaznim pristopom do strank. Med

osebnim trenerjem in stranko prihaja do neposrednega stika, saj je uporabnik

neposredno vključen v sam proces izvajanja storitve ves čas njenega poteka. Zato je

še posebej pomembno, da ima osebni trener spoštljiv odnos do stranke, uglajeno

vedenje in primerno strokovno komunikacijo oziroma svetovanje.

Cena predstavlja denarno vrednost storitve osebnega trenerstva. Pri oblikovanju cen

moramo upoštevati razmere na trgu. To je področje, kjer se srečata ponudba in

povpraševanje ter tudi konkurenca. Oblikovanje cene na trgu mora upoštevati več

elementov: proizvodne stroške, velikost in konkurenco. Ceno se lahko oblikuje tudi

po prodajnih območjih, po kupcih, po posrednikih, s popusti, po sezoni, z različnimi

ponudbami itd. (Muha in Muha, 2011).

S prodajnimi potmi osebni trener opredeli načine prenosa storitev od sebe do

končnega kupca. Ta prenos je lahko direkten (proizvajalec – kupec) ali posreden

(proizvajalec – eden ali več posrednikov – kupec). V današnji druţbi imamo tudi pri

osebnem trenerstvu v prodajne poti navadno vključene posrednike (Muha in Muha,

2011). Vključevanje posrednikov je v primeru osebnih trenerstev smiselno, kadar je

razdalja med ponudnikom in kupcem velika ali kadar je število kupcev (pre)veliko.

Kot primer: osebni trener ţivi v Ljubljani, aktualna stranka pa v Kopru. Drugi primer

je, da ima osebni trener večerne termine zasedene in zato lahko svoji konkurenci

posreduje oziroma posredno proda storitev. Moţno je tudi, da osebni trener ponuja

različne programe, ki pa jih konkurenca bolje opravi, in tako opravi zgolj posredniško

storitev.

Zaradi ţelje po pospešitvi in povečanju prodaje komuniciramo s kupci. Promocija oz.

trţno komuniciranje je eden od načinov komunikacije. Kupce storitev se lahko

obvešča zato, da si pridobijo več informacij o storitvah in se tako laţje odločijo za

nakup oz. naročilo izdelka. Načinov za uspešno promocijo je veliko, v primeru

17

osebnih trenerstev so to demonstracije ali brezplačni treningi. Ena od najpogostejših

promocij pa je oglaševanje v mnoţičnih medijih. Za uspešno promocijo mora imeti

storitev nekatere posebnosti glede na storitve konkurence – lahko gre za niţjo ceno,

višjo kakovost ali za najugodnejše razmerje med kakovostjo in ceno. To vodi do

uspešne prodaje, ki pa je tudi glavni prodajni cilj. S pomočjo promocije izdelkov ali

storitev se doseţe pozitivni (lahko tudi negativen, kar je seveda nezaţeleno) odnos

med proizvajalcem oziroma ponudnikom in kupcem (Muha in Muha, 2011). Če

ţelimo v poslu uspeti, je potrebno prevzeti odgovornost za uspešnost projekta in ga

samozavestno voditi do uresničitve. Uspeh je zagotovljen, če se zasnuje celovit

strateški načrt, tudi na področju osebnega trenerstva.

1.1.3 Ugotovitve nekaterih primerljivih raziskav

V ZDA je bila leta 2002 opravljena anketa med 115 osebnimi trenerji, ki so reševali

test, imenovan FIKA (Fitness Instructors Knowledge Assessment). Na njem so

preverjali znanje trenerjev o prehrani, zdravstvenih stanjih, testiranjih, predpisovanju

programov in posebnostih določenih populacij vadečih. Na podlagi rezultatov so

ugotovili, da 70 % anketiranih ni imelo diplome, ki jo podeljujejo za to predvidene

inštitucije. Tisti, ki niso imeli opravljene diplome, so dosegli v povprečju za 31 % manj

pravilnih odgovorov od tistih, ki imajo diplomo. Tisti, ki so se usposabljali na

American College of Sports Medicine (ACSM) ali na National Strength and

Conditioning Association (NSCA), so v povprečju na 83 % vprašanj odgovorili

pravilno (Malek idr., 2002).

Januarja 2013 pa je ameriško zdruţenje IDEA (Health & Fitness Association) med

svojimi člani opravilo raziskavo, ki je zajela 2817 ljudi, predvsem osebnih trenerjev,

inštruktorjev skupinskih vadb ter lastnikov in vodij fitnes centrov. Na anketo je

odgovorilo 69 % ţensk, večina anketiranih pa je bila stara med 35 in 55 let (Donlin in

Shroeder, 2013). V tej raziskavi so med drugim ugotovili, da so v vadbenih centrih

največkrat uporabljani programi za moč (100 % vprašanih), takoj za njimi so programi

za raztezanje in mobilnost (97 % vprašanih), sledijo pa treningi za uravnavanje

telesne teţe, funkcionalni treningi, vzdrţljivostni treningi in drugi. Najbolj obiskani

programi v fitnes centrih pa so programi za uravnavanje telesne teţe, funkcionalni

programi, programi za starostnike, programi za ravnoteţje, programi za izboljšanje

18

vzdrţljivosti, programi, ki se izvajajo na prostem, boot camp ter programi, ki

poučujejo o prehrani (Donlin in Shroeder, 2013).

Največ (99 %) anketiranih osebnih trenerjev ponuja trening z enim vadečim, sledi

trening z dvema vadečima (90 %) in tremi do petimi vadečimi (71 %). 64 %

anketirancev ponuja individualne treninge za mlajše od 18 let, 48 % vprašanih pa

skupinske treninge za mlajše od 18 let. Raziskava je še pokazala, da ima osebni

trener v povprečju do 10 ur individualnih treningov tedensko, na teden pa v povprečju

vidi devet strank (Donlin in Shroeder, 2013). Stranke so pripravljene v povprečju

plačati 50 dolarjev na uro, torej 44,43 evra po osrednjem tečaju Banke Slovenije (17.

6. 2016). Stranke z osebnimi trenerji večinoma trenirajo od enega do dveh let (31 %

vprašanih), sledijo pa jim tisti, ki se naveţejo na trenerja oziroma jim je program všeč

in tako sodelujejo s trenerjem več kot 5 let (21 % vprašanih).

1.2 CILJI IN HIPOTEZE

Cilj diplomskega dela je bil ugotoviti, kdo so osebni trenerji v Sloveniji in kakšne so

njihove značilnosti, ter opredeliti, s kakšnimi problematikami se pri svojem delu

srečujejo. S pomočjo anketnega vprašalnika, s katerim smo analizirali trg osebnih

trenerjev v Sloveniji, ter s primerjavo raziskav in dognanj drugih avtorjev smo

ugotovili najpomembnejše razloge za uspešnost v tem poklicu.

Zanimalo nas je predvsem, kdo so osebni trenerji, koliko časa so ţe na trgu in kje

delujejo, kako so usposobljeni, kako se dodatno usposabljajo, koliko individualnih ur

izvedejo tedensko, kako potekajo treningi, kako dolgo znajo obdrţati stranke, kakšne

programe ponujajo, koliko so plačani za svojo storitev, zakaj so prav oni izbrani med

konkurenco, kako se trţijo in koliko so finančno pripravljeni vloţiti v oglaševanje,

kako skrbijo za svoje stranke in kako jih pridobivajo.

Glede na zastavljene cilje – predstaviti strategijo do uspešnosti v osebnem trenerstvu

v Sloveniji s pomočjo analize trga osebnih trenerjev v Sloveniji in primerjavo analize v

tujini – smo oblikovali naslednje hipoteze:

H1: Osebni trenerji so večinoma iz Osrednjeslovenske regije in večina več kot

19

trikrat tedensko opravi lastni trening.

H2: Večina osebnih trenerjev z več let delovnih izkušenj ima več strank kot trenerji z

manj delovnih izkušenj.

H3: Večina osebnih trenerjev je usposobljenih za svoje delo.

H4: Večina osebnih trenerjev ni pripravljena plačati za svojo prepoznavnost.

H5: Priporočila zadovoljnih strank so pogoj za uspešnost.

H6: Kupci storitev osebnih trenerjev so večinoma ljudje, ki se ţelijo rekreativno

ukvarjati s športom in si večinoma ţelijo individualen pristop.

20

2 METODE DELA

Diplomsko delo je strokovno-raziskovalnega tipa. Skladno s tem smo anketirali

osebne trenerje. Vključili smo tudi lastne izkušnje in spoznanja zadnjih 15 let

delovanja na področju osebnega trenerstva v Sloveniji.

2.1 PREIZKUŠANCI

Vzorec raziskave je predstavljalo 118 osebnih trenerjev, ki delujejo na področju

Republike Slovenije. Starostni razpon je segal od 18. do 65. leta starosti, največ

anketirancev (49,2 %) pa je starih med 26 in 35 let. Največ anketirancev prihaja iz

Osrednjeslovenske regije (49,2 %), sledijo anketiranci iz Savinjske (9,3 %) in

Podravske regije (8,5 %)1. V vzorec smo zajeli trenerje, ki dejavnost osebnega

trenerja izvajajo med 4 in 9 let (29,7 %), od 10 do 14 let (21,2 %), 19,5 %

anketirancev pa dejavnost izvaja med 1 in 3 leti.

2.2 PRIPOMOČKI

Pričujoča raziskava je kvantitativnega tipa, zbiranje podatkov zanjo pa je temeljilo na

spletnem anketiranju, ki je avtomatizirano po načelih CAWI (Computer Aided Web

Interviewing). V prvem delu spletnega anketnega vprašalnika je bilo podanih 15

vprašanj zaprtega tipa, vezanih na delo in usposobljenost osebnih trenerjev ter

značilnosti in navade njihovih strank. V zadnjem delu vprašalnika pa so anketiranci

navedli nekaj osnovnih socialno-demografskih podatkov.

2.3 POSTOPEK

Zbiranje podatkov je potekalo preko spletnega anketnega vprašalnika. Osebni

trenerji, ki delujejo na področju Republike Slovenije, so bili obveščeni in nagovorjeni

po elektronski pošti in preko Facebook oglaševanja. Anketo smo junija 2016

posredovali 289 osebnim trenerjem v Sloveniji in po petih dneh naredili statistično

1 Kjer je ob vprašanju navedeno, da gre za več moţnih odgovorov, seštevek trditev ni 100 %, saj 100

% predstavljajo tisti, ki so odgovor izbrali, in trenerji, ki se za omenjen odgovor niso odločili, pri analizi

pa obravnavamo le prve.

21

obdelavo podatkov z računalniškim programom SPSS. Realiziran vzorec je bil 118,

kar pomeni stopnjo odgovora 40,1 %. Vzorčni okvir predstavljajo lastni kontakti, torej

govorimo o neverjetnostnem oz. priloţnostnem vzorčenju (Kropivnik idr., 2006).

Vsi odgovori anketirancev so bili anonimni in so v celoti arhivirani pri avtorju.

Za primerjavo razlik v povprečju med dvema skupinama smo uporabili t-test za

neodvisna vzorca, ki ga uporabimo za preverjanje domnev o povprečnih vrednostih

spremenljivk na populaciji (Kropivnik, Kogovšek in Gnidovec, 2006, str. 47). Da lahko

test brezhibno izvedemo, ima lahko največ 20 % celic teoretično oz. pričakovano

frekvenco manjšo od 5,0, podatki morajo biti neodvisni, nobena celica ne sme imeti

pričakovane frekvence manjše od 1 (Field, 2009, str. 692). Ko pogoji za izvedbo tega

testa niso izpolnjeni, uporabimo Kullbackov 2Î preizkus (»likelihood ratio«), ki je

nadomestek χ2 preizkusa (Field, 2009, str. 690).

22

3 REZULTATI ANKETE

Slika 1. Pogostost lastnega treninga osebnega trenerja.

Slika 1 prikazuje, da največ osebnih trenerjev opravi lastni trening 4-krat tedensko

(25,4 %), sledijo tisti, ki trenirajo še pogosteje, in sicer 5-krat tedensko (23,7 %), 17,8

% jih trenira 3-krat tedensko, 13,6 % pa več kot 6-krat tedensko. Manjši % trenerjev

lastnemu treningu nameni manj časa, in sicer do enkrat tedensko (4,2 %), dvakrat

tedensko (6,8 %) in 6-krat tedensko (8,5 %).

Slika 2. Izbrane ustanove izobraţevanja in usposabljanja.

Slika 2 prikazuje, da je največ osebnih trenerjev izobraţevanje zaključilo na Fitnes

zvezi Slovenije (56,8 %). Sledijo tisti, ki so se izobraţevali na Fakulteti za šport

(25,4 %). Manj zastopane pa so naslednje institucije: AFP (4,2 %), NCSF (2,5 %) in

drugo (5,9 %). Dobrih 5 % trenerjev poroča tudi, da je rekreacija zanje prerasla v

23

poklic, kar verjetno pomeni, da nimajo ustrezne usposobljenosti.

Slika 3. Konkurenčna prednost osebnega trenerja.

Slika 3 prikazuje, kaj osebni trenerji menijo, da je njihova konkurenčno prednost. Na

prvem mestu je strokovnost (86,4 %), nato prijaznost (68,6 %) in izkušenost (38,1

%), npr. »Pomagal/a sem ţe mnogim«. Manj pa so omenjali konkurenčne prednosti,

kot so lokacija (23,7 %), prepoznavnost (26,3 %), dodatne storitve (12,7 %) ter drugo

(8,5 %).

Slika 4. Letno število dodatnih usposabljanj.

Slika 4 prikazuje, da se največ osebnih trenerjev dodatnih usposabljanj udeleţuje 2-

do 3-krat letno (49,2 %), sledijo tisti, ki se dodatnih usposabljanj udeleţujejo 1-krat ali

4-krat letno (21,2 %), 8,5 % anketiranih osebnih trenerjev pa poroča, da se

seminarjev sploh ne udeleţujejo.

24

Slika 5. Število vadečih pri treningu z osebnim trenerjem.

Slika 5 prikazuje, na kakšen način osebni trenerji izvajajo treninge z vadečimi. Iz

Slike 5 se ugotovi, da največ osebnih trenerjev pri treningih s strankami uporablja

tehnike ena na ena (57,6 %), sledijo vadbe v manjših skupinah (33,1 %). Vadba v

parih (3,4 %) ali v večjih skupinah (5,9 %) pa je manj zastopana.

Slika 6. Število tedensko izvedenih individualnih ur.

Slika 6 je prikazuje, da trenerji večinoma opravijo od 1 do 9 individualnih ur tedensko

(47,5 %), 21,2 % anketiranih trenerjev opravi od 10 do 19 ur, 13,6 % pa od 20 do 29

individualnih ur tedensko. Takih trenerjev, ki opravijo med 30 in 49 ur tedensko, je

4,2 %, 50 ali več individualnih ur tedensko pa opravi 2,5 % anketiranih trenerjev.

Dobrih deset odstotkov trenerjev na to vprašanje ni ţelelo odgovoriti.

25

Slika 7. Doba treniranja vadečega z osebnim trenerjem.

Slika 7 prikazuje, kako dolga je doba vadečega z osebnim trenerjem. Anketirani

trenerji poročajo, da stranke v povprečju trenirajo pri njih več kot 3 leta (27,1 %). Od

1 do 3 mesecev vadeče spremlja 15,3 % trenerjev, od 4 do 6 mesecev 18,6 %

trenerjev, od 7 do 12 mesecev 12,7 % trenerjev, od 1 do 2 leti 16,1 % trenerjev, od 2

do 3 leta pa 10,2 % anketiranih trenerjev.

Slika 8. Najbolj obiskani vadbeni programi.

Slika 8 prikazuje, kako anketirani trenerji poročajo, da se njihove stranke

najpogosteje odločajo za hujšanje (78,8 %), sledijo treningi moči (53,4 %), splošna

vadba v fitnesu (43,2 %) ter vadba po poškodbah (40,7 %). Pogosta je tudi vadba za

športnike (30,5 %) in prehransko svetovanje (29,7 %). Manj zastopane vadbe so:

vadba za starostnike (17,8 %), tekaška vadba (9,3 %), olimpijsko dvigovanje (5,9 %),

Boot camp (19,5 %), hoja s palicami (1,7 %), vadba na domu (14,4 %), vadba s

trakovi (15,3 %) ter Kettlebell vadba (5,9 %).

26

Slika 9. Cena vadbe z osebnim trenerjem.

Kot kaţe Slika 9, je večina strank za vadbo pripravljena plačati med 21 in 30 evrov

(38,1 %) ali od 10 do 20 evrov (26,3 %). Do 10 evrov je za vadbo pripravljenih plačati

5,1 % vadečih, 13,6 % jih plača med 31 in 40 evri, od 41 do 50 evrov je pripravljenih

plačati 3,4 % vadečih, 13,6 % trenerjev pa ni podalo odgovora, koliko so njihove

stranke pripravljene plačati za individualno uro.

Slika 10. Kanali pridobivanja novih strank.

Slika 10 prikazuje, da anketirani osebni trenerji pri pridobivanju novih strank

večinoma izkoristijo ustne reference (92,4 %), sledijo spletno oglaševanje preko

socialnih omreţij (32,2%) ter preko spletnih strani (21,2 %). Manj zastopani kanali

pridobivanja novih strank so Google oglaševanje (4,2 %), revije in časopisi (0,8 %),

oglasni panoji (0,8 %), priporočila zdravstvenih delavcev (4,2 %), priporočila šolskih

delavcev (1,7 %) ter drugo (14,4 %).

27

Slika 11. Vključevanje strank v oglaševalske namene.

Slika 11 prikazuje, da anketirani svojih strank kot reference večinoma ne omenjajo v

oglaševalskih kampanjah (40,7 %) ali celo strogo ne (33,9 %), sledijo tisti, ki

objavljajo slike s treningov (17,8 %), 3,4 % anketiranih osebnih trenerjev pa stranke

omenja kot referenco samo v obliki teksta.

Slika 12. Mesečna poraba denarja za oglaševalske namene.

Slika 12 prikazuje, da večina (61,9 %) anketiranih trenerjev v oglaševanje ne vlaga,

sicer pa vloţijo nekje do 50 evrov mesečno (26,3 %). 5,9 % trenerjev za oglaševanje

mesečno nameni od 51 do 100 evrov, le peščica (0,8 %) pa od 101 do 500 evrov.

Nekaj trenerjev (6,8 %) na to vprašanje ni ţelelo odgovoriti.

28

Slika 13. Pridobivanje novih strank z dodatnimi storitvami.

Slika 13 prikazuje, da anketirani osebni trenerji za pridobivanje novih strank v

glavnem ne ponudijo nobenih dodatnih storitev (39,8 %), sledijo tisti, ki ponudijo

dodatne storitve (21,2 %), dodatne brezplačne ure pri nakupu paketov (21,2 %) ali

niţjo ceno v obliki popustov (17,8 %).

Slika 14. Ohranjanje obstoječe stranke.

Iz Slike 14 se vidi, da za ohranjanje obstoječih strank anketirani trenerji navadno

razvijejo prijateljski odnos (92,4 %), strankam nudijo ugodnejšo ceno (26,3 %) ter

brezplačno organizirajo druţenja, zabave in izlete (24,6 %). Nekaj trenerjev za

ohranjanje obstoječih strank nudi tudi brezplačne ure (11,9 %) ali kaj drugega (11 %).

29

Slika 15. Profil strank osebnih trenerjev.

S Slike 15 je razvidno, da so med strankami anketiranih osebnih trenerjev

najpogostejše stranke rekreativni športniki in ţenske (57,6 %), sledijo posamezniki s

poškodbami (35,6 %), ljudje s posebnimi potrebami (34,7 %) in menedţerji s potrebo

po zdravem načinu ţivljenja (33,1 %). Manj pogoste stranke so starostniki (14,4 %),

otroci, mlajši od 18 let (9,3 %) in profesionalni športniki (16,1 %).

Slika 16. Dolţina izvajanja dejavnosti osebnega trenerja.

Slika 16 prikazuje dolţino izvajanja dejavnosti osebnega trenerja. V vzorec smo zajeli

trenerje, ki osebno trenerstvo izvajajo med 4 in 9 let (29,7 %), 10 do 14 let (21,2 %),

19,5 % pa jih izvaja med 1 in 3 leti.

30

Slika 17. Regija prebivališča.

Slika 17 prikazuje, da največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije

(49,2 %), sledijo anketiranci iz Savinjske (9,3 %) in Podravske (8,5 %) regije.

Slika 18. Starost anketirancev.

Slika 18 prikazuje, da je največ anketirancev starih med 26 in 35 let (49,2 %), sledijo

anketiranci stari med 36 in 45 let (29,7 %).

,8

,8

1,7

2,5

2,5

2,5

3,4

5,1

5,9

7,6

8,5

9,3

49,2

,0 5,0 10,0 15,0 20,0 25,0 30,0 35,0 40,0 45,0 50,0

Ne vem.

Primorsko-notranjska.

Pomurska.

Zasavska.

Posavska.

Jugovzhodna Slovenija.

Koroška.

Goriška.

Obalno-kraška.

Gorenjska.

Podravska.

Savinjska.

Osrednjeslovenska.

9,3

49,2

29,7

8,5

,8

0,0

5,0

10,0

15,0

20,0

25,0

30,0

35,0

40,0

45,0

50,0

18-25 26-35 36-45 46-55 56-65

31

Tabela 1. Dolţina izvajanja dejavnosti osebnega trenerja in število individualnih ur

tedensko

Koliko časa ţe izvajate

dejavnost osebnega

trenerja?

V povprečju koliko individualnih ur naredite tedensko?

1 do 9

ur

10 do

19 ur

20 do

29 ur

30 do

49 ur

50 ur

in več

Brez

odgovora

Skupaj

1 leto ali manj n 15 1 2 0 0 3 21

% 71,4 % 4,8 % 9,5 % 0,0 % 0,0 % 14,3 % 100,0 %

Med 1 in 3 let n 13 3 1 0 0 6 23

% 56,5 % 13,0 % 4,3 % 0,0 % 0,0 % 26,1 % 100,0 %

Med 4 in 9 let n 16 10 5 2 1 1 35

% 45,7 % 28,6 % 14,3 % 5,7 % 2,9 % 2,9 % 100,0 %

Med 10 in 14 let n 8 8 5 1 1 2 25

% 32,0 % 32,0 % 20,0 % 4,0 % 4,0 % 8,0 % 100,0 %

15 let in več n 4 3 3 2 1 1 14

% 28,6 % 21,4 % 21,4 % 14,3 % 7,1 % 7,1 % 100,0 %

Skupaj n 56 25 16 5 3 13 118

% 47,5 % 21,2 % 13,6 % 4,2 % 2,5 % 11,0 % 100,0 %

Tabela 1 prikazuje, kako dolţina izvajanja dejavnosti anketiranega osebnega trenerja

vpliva na število individualnih ur, ki jih tedensko opravi s strankami. Iz Tabele 1 je

razvidno, da osebni trenerji, ki so na trgu manj časa (1 leto ali manj), večinoma

opravijo od 1 do 9 trenerskih ur tedensko (71,4 %). Med trenerji, ki so v tem poklicu

od 4 do 9 let (takih je največ), jih slaba polovica (45,7 %) opravi od 1 do 9 trenerskih

ur tedensko, 28,6 % trenerjev opravi med 10 in 19 ur tedensko, 14,3 % pa od 20 do

29 ur tedensko.

V navedenem primeru kršimo predpostavko o minimalni vrednosti pričakovanih

frekvenc v celicah, zato interpretiramo korekcijo. V primeru, ko so kršene

predpostavke za izvedbo Pearsonovega hi-kvadrat preizkusa (χ2 = 29,407, p =

0,080), interpretiramo Kullbackov 2Î preizkus (2Î = 31,671, p = 0,047), ki pravi, da je

povezanost med spremenljivkama statistično značilna, kar lahko trdimo s tveganjem,

niţjim od 5 %. Cramerjev koeficient kontingence (C = 0,447) nakazuje na relativno

visoko jakost asociacije med spremenljivkama [0,1].

32

4 RAZPRAVA

V diplomskem delu smo raziskali trg osebnega trenerstva v Sloveniji v letu 2016. V

tem poglavju bomo podrobneje predstavili, katere od postavljenih hipotez lahko

potrdimo in katere ovrţemo.

H1: Osebni trenerji so večinoma iz Osrednjeslovenske regije in večina več kot

trikrat tedensko opravi lastni trening.

Priporočljivo je, da so osebni trenerji atletsko grajeni in v dobri telesni kondiciji.

Večinoma so vzgled svojim vadečim, še posebno pa mladini, ki jo bodo mogoče

pridobili prav z videzom. Zelo dober način za pridobivanje strank je, da osebni trenerji

trenirajo v fitnesu, kjer si ţelijo pridobiti stranke. Kljub temu da je to moteči dejavnik

pri treningu, je še posebno priporočljivo, da je fitnes zelo zaseden. Ker vsi vedo, kdo

je osebni trener, se priporoča, da se vaje izvajajo pravilno in da se uporabljajo

najnovejše metode pri treningu (Goodman, 2014). Tako trenerji pridobijo nove

vadeče iz svojih okolij. Okolje delovanja pa je na podlagi lastnih izkušenj zelo

pomembno. Osebni trenerji, ki ţivijo v večjih mestih, imajo več strank.

Z analizo smo ugotovili, da večina osebnih trenerjev več kot trikrat tedensko opravi

lastni trening, saj v povprečju zase opravijo do štiri treninge tedensko. Največ (25,4

%) anketiranih osebnih trenerjev namreč za vzdrţevanje lastne forme trenira 4-krat

tedensko, sledijo tisti, ki trenirajo še pogosteje, in sicer 5-krat tedensko (23,7 %).

Osebni trenerji so vzorniki vadečim, saj skrbijo za svoj izgled in so fizično pripravljeni.

Ţivijo preteţno v osrednji Sloveniji. Ljubljana kot središče osrednje Slovenije nudi

največjo kupno moč, zato tam osebni trenerji najlaţje uspejo in se obdrţijo na trgu.

Na podlagi podatkov lahko prvo hipotezo (H1) potrdimo.

H2: Večina osebnih trenerjev z več let delovnih izkušenj ima več strank kot

trenerji z manj delovnih izkušenj.

V času gospodarske krize se je povpraševanje po nadstandardnih storitvah

zmanjšalo. Prav tako se je zmanjšal interes po najemu osebnega trenerja. Vendar

imajo osebni trenerji z več leti delovnih izkušenj večjo bazo stalnih strank in tako

33

večjo moţnost, da bodo svojo dejavnost še najprej uspešno opravljali (Bradeško,

2011).

V prednosti so osebni trenerji z več let delovnih izkušenj, saj je kriţanje spremenljivk

dolţine izvajanja dejavnosti osebnega trenerstva in število opravljenih individualnih ur

tedensko pokazalo, da dolţina izvajanja dejavnosti osebnega trenerja vpliva na

število individualnih ur tedensko. Osebni trenerji, ki so na trgu manj časa (1 leto ali

manj), večinoma opravijo manj ur. Več let izkušenj kot imajo osebni trenerji, bolj se

zmanjšuje deleţ tistih, ki v povprečju delajo manj, in povečuje % v ostalih kategorijah.

Na podlagi podatkov lahko drugo hipotezo (H2) potrdimo, saj imajo tisti, ki delajo dlje

časa na trgu, več individualnih ur s strankami tedensko.

H3: Večina osebnih trenerjev je usposobljenih za svoje delo.

Največ (86,4 %) anketiranih osebnih trenerjev kot svojo konkurenčno prednost

izpostavlja strokovnost. V primerjavi z rezultati ankete, kjer so ugotovili, da 70 %

anketiranih ni imelo diplome katerekoli ustanove, je naša raziskava pokazala, da so

anketirani osebni trenerji usposobljeni za svoje delo (Malek idr., 2002). Usposabljali

so se večinoma na Fitnes zvezi Slovenije (56,8%) in Fakulteti za šport (25,4%).

Raziskava je ugotovila, da se dvakrat do trikrat letno udeleţijo dodatnih usposabljanj

in s tem lahko potrdijo licenco. Od leta 2015 se v Sloveniji izvaja nadzor preverjanja

licenc, ki so odobrene s strani Olimpijskega komiteja Slovenije. Verjetno se mnogi

ravno zaradi tega odločajo za formalno usposabljanje, saj si ţelijo uradno delovati na

tem področju in redno obnavljajo licence za tekoče leto.

Podatki kaţejo, da ima večina anketiranih osebnih trenerjev ustrezno izobrazbo oz.

usposobljenost, zato lahko potrdimo tretjo hipotezo (H3).

H4: Večina osebnih trenerjev ni pripravljena plačati za svojo prepoznavnost.

Uspešno oglaševanje je eden izmed bistvenih dejavnikov za pridobivanje novih

strank, saj se tako pridobi prepoznavnost osebnega trenerja. Obstajajo različni načini

oglaševanja, od cenejših oziroma dostopnejših do draţjih oziroma manj dostopnih

(Goodman, 2014).

34

Ko osebni trenerji sestavijo program storitev, ga je treba potencialnim kupcem

predstaviti na prepričljiv in privlačen način ter jim povedati kaj, kje, kdaj, kako, zakaj

in za koliko lahko kupijo programe (Retar, 2015).

Osebni trenerji v Sloveniji se večinoma oglašujejo po brezplačnih kanalih, saj niso

pripravljeni plačevati za dodatno oglaševanje, poleg tega ne vpletajo svojih vadečih

kot promocijsko gradivo pri oglaševanju in nimajo izdelanih ugodnosti za nove

vadeče. Trenerji pri pridobivanju novih strank večinoma izkoristijo ustne reference

(92,4 %), sledita spletno oglaševanje preko socialnih omreţij (32,2 %) in oglaševanje

preko spletnih strani (21,2 %).

Anketirani trenerji svojih strank v oglaševalskih kampanjah večinoma ne (40,7 %) ali

celo strogo ne (33,9 %) omenjajo kot referenco, sledijo pa tisti, ki objavljajo le slike

med treningi (17,8 %). Anketirani osebni trenerji v oglaševanje večinoma ne vlagajo

(61,9 %), tisti, ki vlagajo v oglaševanje, pa vanj vloţijo nekje do 50 evrov mesečno

(26,3 %). Trenerji za pridobivanje novih strank v glavnem ne ponudijo ničesar (39,8

%), sledijo tisti, ki ponudijo dodatne storitve (21,2 %), dodatne brezplačne ure pri

nakupu paketov (21,2 %) ali niţjo ceno v obliki popustov (17,8 %). Za ohranjanje

obstoječih strank anketirani trenerji navadno razvijejo prijateljski odnos (92,4 %), jim

nudijo ugodnejšo ceno (26,3 %) ter brezplačno organizirajo druţenja, zabave in izlete

(24,6 %).

Ugotavljamo, da večina anketiranih osebnih trenerjev ni pripravljena plačevati za

oglaševanje. Oglaševanje razumejo kot strošek in ne kot investicijo. S tem smo

potrdili četrto hipotezo (H4).

H5: Priporočila zadovoljnih strank so pogoj za uspešnost.

Stalna stranka si zasluţi največjo pozornost osebnega trenerja, saj mu zagotavlja

reden vir prihodkov in pogosto pripelje nove stranke, je najboljši prodajalec storitev

svojega trenerja. Zato je treba odnose z njo neprestano negovati, kar zahteva enako

ali celo več truda kakor pridobivanje nove stranke (Bradeško, 2011).

35

Trenerji se večinoma pri pridobivanju novih strank izkoristijo ustne reference

(92,4 %), kar pomeni, da računajo na priporočila svojih obstoječih strank pri

pridobivanju novih. Spoštujejo tudi njihovo zasebnost, saj anketirani trenerji svojih

strank večinoma ne omenjajo v oglaševalskih kampanjah kot referenco. Na podlagi

teh ugotovitev lahko peto hipotezo (H5) potrdimo.

H6: Kupci storitev osebnih trenerjev so večinoma ljudje, ki se želijo rekreativno

ukvarjati s športom in si večinoma želijo individualen pristop.

Na podlagi lastnih izkušenj ugotavljamo, da se za najem osebnega trenerja zanimajo

predvsem ljudje, ki se ţelijo rekreativno ukvarjati s športom daljše časovno obdobje

in si ţelijo individualno vadbo.

Tudi raziskava analize trga osebnih trenerjev v Sloveniji je – podobno kot raziskava v

tujini (Donlin in Shroeder, 2013) – ugotovila, da so vadeči, ki vadijo z osebnimi

trenerji, rekreativni športniki, predvsem ţenske, ki si ţelijo samostojne vadbe z

osebnim trenerjem. Največ (57,6 %) anketiranih osebnih trenerjev tako ponuja

individualne treninge s strankami, sledijo vadbe v manjših skupinah (33,1 %).

Kot smo ugotovili v analizi, je največkrat uporabljen program za vadeče program za

hujšanje, ki mu sledi program za pridobivanje moči. Ugotovitve raziskave IDEA

(Donlin in Shroeder, 2013) iz leta 2013 pa so nekoliko drugačne, saj je bila tam na

prvem mestu vadba za moč in na tretjem mestu vadba za uravnavanje telesne teţe.

Na podlagi ugotovitev lahko potrdimo tudi šesto hipotezo (H6).

Naše ugotovitve so pomembne za prakso, saj lahko osebni trenerji iz zbranih

podatkov pridobijo pomembne informacije za uspešno delo v tem poklicu v Sloveniji.

Opisana dejstva in ugotovitve analize kaţejo na to, da je pomembna strokovnost

osebnih trenerjev, da v svoji panogi vztrajajo čim dlje in si tako pridobijo veliko število

zadovoljnih strank, ki so lahko na daljši rok bistvena konkurenčna prednost. Z ustnimi

referencami stalne stranke pripeljejo nove vadeče. Sodeč po naši raziskavi bodo

osebni trenerji uspešni, če bodo ponujali predvsem programe za uravnavanje telesne

teţe in pri oglaševanju ciljali na rekreativne športnike, ki si ţelijo individualen pristop.

36

5 SKLEP

Z analizo podatkov smo uresničili namen raziskave, ki je bil proučiti trg osebnega

trenerstva v Sloveniji in rezultate primerjati s podobnimi raziskavami v tujini.

Pridobljeni podatki kaţejo na podobne ugotovitve kot v tujini, vendar se moramo

zavedati, da podobnih raziskav v Sloveniji še ni bilo, v tujini pa so redke oziroma niso

javno dostopne. Prav tako bi bilo za popoln analitičen pogled na delo osebnih

trenerjev v Sloveniji nujno analizirati še drugo stran, torej potrošnike storitev (vadeče)

in njihov pogled na delo osebnih trenerjev.

Priporočilo raziskave je, naj trenerji vztrajajo v svojem poklicu čim dlje časa, saj je

raziskava pokazala, da trenerji z več let delovnih izkušenj opravijo več individualnih

ur s strankami tedensko. Pri njih stranke trenirajo v povprečju več kot tri leta.

Sklepamo, da imajo na podlagi tega vsako leto več strank, saj pridobivajo nove

stranke, hkrati pa so jim stare stranke ostajajo zveste.

Spremljanje trga je nujno za načrtovanje ciljnih ukrepov na področju uspešnosti v

osebnem trenerstvu. Ugotovitve na tem področju sluţijo v prvi vrsti osebnim

trenerjem kot pomoč pri odločanju za dosego uspeha v svojih storitvah in drugim

zdruţenjem oziroma skupinam osebnih trenerjev, da prioritetno usmerijo svoje

strategije in programe, ki jih ponujajo kupcem. Raziskava je lahko tudi v pomoč

zvezam in ponudnikom strokovnih usposabljanj, saj prikazuje količino

zainteresiranosti osebnih trenerjev po dodatnih strokovnih usposabljanjih.

Osebni trenerji so sami odgovorni za svojo kariero in uspeh. Priporočeno je, da se

izobrazijo ali usposobijo za naziv trenerja fitnesa ter se naučijo osnov marketinga in

preučijo trenutno situacijo na trgu. Tako postanejo uspešni in se znajo obdrţati na

trgu.

37

6 VIRI

Bradeško, M. (2011). Kaj pa konkurenca? Podjetnik. Pridobljeno 1. 6. 2016 iz

http://www.podjetnik.si/clanek/kaj-pa-konkurenca-20111005

Coburn, J. W. in Malek M. H. (2012). Nsca Essentials of personal training. Illinois:

Human kinetics.

Devetak, G. (2000). Evropski marketing storitev. Kranj: Moderna organizacija.

Donlin, A. in Shroeder, J. (23. 5. 2013). 2013 Idea fitness programs & equipment

trends report. Idea fitness Journal, 6, 34–44. Pridobljeno 1. 6. 2016 iz

http://cdn.ideafit.com/files/ProgramsEquipmentTrendReport2013.pdf

Field, A. (2009). Discovering Statistics Using SPSS (Introducing Statistical Methods

series). London: Sage.

Gauthier, M. (2015). Personal trainer history. Pridobljeno 1. 6. 2016 iz

http://www.livestrong.com/article/412711-personal-trainer-history/

Goodman, J. (2014). Ignite the fire. The Secrets to Building a Successful Personal

Training Career. ZDA: Createspace.

Herbert, D. (2014). Opts to Regulate Personal Trainers. The Exercise, Sports and

Sports Medicine Standards & Malpractice Reporter, 3 (2).

Kropivnik, S., Kogovšek, T. in Gnidovec, M. (2006). Analize podatkov s SPSS-om

12.0. Ljubljana: Fakulteta za druţbene vede.

Kumin, M. (2015). Analiza možnosti za rast na primeru poslovnega izkoriščanja

naravne znamenitosti. Diplomski projekt. Maribor: Ekonomsko-poslovna

fakulteta.

Malek M. H., Nalbone D. P., Berger D. E. in Coburn J. W. (2002). Importance of

health science education for personal fitness trainers. J Strength Cond Res.

Feb 16 (1): 19–24.

Mesojedec, T., Šporar, P., Strojan, K., Valentinčič, T., Bačar, F., Sakovič, G. in

Strojan, T. (2012). Socialno podjetništvo. Ljubljana: Salve.

Muha, S. in Muha, R. (2011). Konkurenca in kupci. Ljubljana: Munus2.

O FZS. (2016). Pridobljeno 1. 6. 2016 iz www.fitnes-zveza.si/o-fzs/

Osebno trenerstvo. (2016). Pridobljeno 1. 6. 2016 iz http://www.osebnitrenerji.si/

osebno-trenerstvo

Personal trainer. (2016). Pridobljeno 1. 6. 2016 iz http://www.en.m.wikipedia.org/wiki/

Personal_trainer

38

Predlog pogojev za pridobitev strokovnih Fitnes nazivov (2016). Univerza v Ljubljani:

Fakulteta za šport.

Rejeski, W. J. in Kenney, E. A. (1991). Fitnes motiviation: preventing participant

dropout. Illinois: Human Kinetics Books.

Retar, I. (2015). Športni menedžment. Ljubljana: Novativa.

Športno treniranje (2016). Univerza v Mariboru, Pedagoška fakulteta. Pridobljeno 1.

6. 2016 iz http://www.pef.um.si/209/sportno+treniranje

Tečaj osebni trener. (2016). Pridobljeno 1. 6. 2016 iz http://www.afpeurope.si/tecaj-

osebni-trener

Tušak, M. (2009). Komunikacija – (osebni) trener – stranka. V Zbornik prispevkov /

VIII. kongres Fitnes zveze Slovenije, licenčni seminar (str. 43–50). Ljubljana:

Fitnes zveza Slovenije.

39

7 PRILOGA

7.1 ANKETNI VPRAŠALNIK

q1 Kolikokrat tedensko trenirate za vzdrževanje svoje lastne forme?

1 0 do 1-krat.

2 2-krat.

3 3-krat.

4 4-krat.

5 5-krat.

6 6-krat.

7 Več kot 6-krat.

q2 Na kateri instituciji ste se izobraževali in pridobivali ustrezne veščine za

osebno trenerstvo?

1 Fakulteta za šport.

2 Fitnes zveza Slovenije.

3 AFP (Association of fitness professionals).

4 NCSF (National council on strength & fitness).

5 Rekreacija je postala poklic.

6 Drugo.

q3 Zakaj menite, da stranke izberejo ravno vas za osebnega trenerja (možnih

je več odgovorov). Zaradi:

1 Strokovnosti.

2 Prijaznosti.

3 Lokacije.

4 Prepoznavnosti.

5 Pomagala sem ţe mnogim.

6 Dodatnih storitev.

7 Drugo.

40

q4 Kolikokrat letno se udeležujete dodatnih usposabljanj?

1 1-krat letno.

2 2- do 3-krat letno.

3 4-krat letno in več.

4 Seminarjev se ne udeleţujem.

q5 Na kakšen način izvajate treninge z vadečimi?

1 Ena na ena.

2 V parih.

3 V manjših skupinah.

4 V večjih skupinah.

q6 V povprečju koliko individualnih ur naredite tedensko?

1 1 do 9 ur.

2 10 do 19 ur.

3 20 do 29 ur.

4 30 do 49 ur.

5 50 ur in več.

6 brez odgovora.

q7 Kako dolgo v povprečju stranke trenirajo pri vas?

1 1 do 3 mesece.

2 4 do 6 mesecev.

3 7 do 12 mesecev.

4 1 do 2 leti.

5 2 do 3 leta.

6 Več kot 3 leta.

q8 Za katere programe se vaše stranke najpogosteje odločijo (možnih je več

odgovorov).

1 Trening moči.

2 Hujšanje.

3 Splošna vadba v fitnesu.

4 Vadba za starostnike.

41

5 Vadba po poškodbah.

6 Vadba za športnike.

7 Tekaška vadba.

8 Olimpijsko dvigovanje.

9 Prehransko svetovanje.

10 Boot camp.

11 Hoja s palicami.

12 Vadba na domu.

13 Vadba s trakovi.

14 Kettlbell vadba.

q9 Moje stranke so največkrat za individualno uro pripravljene plačati:

1 do 10 eur.

2 od 10 do 20 eur.

3 od 21 do 30 eur.

4 od 31 do 40 eur.

5 od 41 do 50 eur.

6 Več kot 50 eur.

7 brez odgovora.

q10 Največ novih strank pridobim preko (možnih je več odgovorov):

1 Ustnih referenc (priporočil obstoječih strank).

2 Spletne strani.

3 Google oglaševanja.

4 Revij, časopisov.

5 Oglasnih panojev.

6 Priporočil zdravstvenih delavcev.

7 Priporočil šolskih delavcev.

8 Facebook strani.

9 Drugo.

q11 Ali svoje stranke omenjate v oglaševalskih kampanjah kot referenco?

1 Da, slike med treningi.

2 Da, samo v obliki teksta.

42

3 Ponavadi ne.

4 Strogo ne.

5 Drugo.

q12 Za oglaševanje v povprečju mesečno namenim:

1 0 EUR.

2 do 50 EUR.

3 od 51 do 100 EUR.

4 od 101 do 500 EUR.

5 Več kot 500 EUR.

6 Brez odgovora.

q13 Za pridobivanje novih strank ponavadi ponudim:

1 Niţjo ceno v obliki popusta.

2 Dodatne storitve.

3 Dodatne brezplačne ure pri nakupu paketov.

4 Nič.

q14 Kako skrbite za obstoječe stranke (možnih je več odgovorov)?

1 Nudim jim ugodnejšo ceno.

2 Brezplačno organiziram druţenja, zabave, izlete.

3 Nudim jim brezplačne ure.

4 Razvijem prijateljski odnos (skrb, pozornost).

5 Nič.

6 Drugo.

q15 Kdo so najpogosteje vaše stranke (možnih je več odgovorov)?

1 Ljudje s posebnimi potrebami (debelost, diabetes, revmatska obolenja …).

2 Rekreativni športniki.

3 Posamezniki s poškodbami.

4 Menedţerji s potrebo po zdravem načinu ţivljenja.

5 Starostniki.

6 Otroci pod 18 let.

43

7 Ţenske.

8 Profesionalni športniki.

q16 Koliko časa že izvajate dejavnost osebnega trenerja?

1 1 leto ali manj.

2 Med 1 in 3 let.

3 Med 4 in 9 let.

4 10 do 14 let.

5 15 let in več.

q17 Regija prebivališča?

1 Pomurska.

2 Podravska.

3 Koroška.

4 Savinjska.

5 Zasavska.

6 Posavska.

7 Jugovzhodna Slovenija.

8 Osrednjeslovenska.

9 Gorenjska.

10 Primorsko-notranjska.

11 Goriška.

12 Obalno-kraška.

13 Ne vem.

q18 Zaupajte nam prosim še vašo starost?

1 18−25.

2 26−35.

3 36−45.

4 46−55.

5 56−65.

6 66+

7 Ne ţelim odgovoriti.