1

DIDAKTIČNA GRADIVA ZA POUČEVANJE TEKSTILNIH VSEBIN

NA TEMELJU TRAJNOSTI IN TRADICIJE

PRIROČNIK ZA UČITELJE

Ljubljana, 2018

2

NASLOV PROJEKTA: Razvoj didaktičnih gradiv za poučevanje tekstilnih vsebin na temelju trajnosti in tradicije – TEKSTRA (marec–junij 2017) Naslov: Didaktična gradiva za poučevanje tekstilnih vsebin na temelju trajnosti in tradicije: priročnik za učitelje

Avtorji: Francka Lovšin Kozina, Gaja Črnac, Nina Čuk, Karin Gosenca, Živa Jakšić Ivačič, Lea Turk, Nina Žnidaršič, Mija Kordež, Alenka Pavko Čuden

SODELUJOČE USTANOVE: Univerza v Ljubljani, Pedagoška fakulteta Univerza v Ljubljani, Naravoslovnotehniška fakulteta SOVEN, d. o. o. Zveza za tehnično kulturo Slovenije – ZOTKS DELOVNI IN PEDAGOŠKI MENTORJI: Francka Lovšin Kozina, Žiga Srblin, Jožef Školč, Alenka Pavko Čuden TRAJANJE PROJEKTA: marec–junij 2017 Projekt je sofinanciralo Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Izdala in založila: Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani Zanjo: Janez Vogrinc, dekan Slovenski jezikovni pregled: Tomaž Petek Dosegljivo na (URL): https://www.pef.uni-lj.si/fileadmin/Datoteke/CRSN/PKP_3/TEKSTRA_prirocnik_za_ucitelje.pdf

______________________________________________________________________________________________________________

Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani

COBISS.SI-ID=293543424

ISBN 978-961-253-222-2 (pdf) ______________________________________________________________________________________________________________

3

KAZALO

1. Uvod ……………………………………………………………………………………… 4

2. Didaktična igra Sovko raziskuje ……………………………………………………… 6

2.1. Vsebina in cilji didaktične igre ………………………………………………….. 6

2.2. Zgodba didaktične igre Sovko raziskuje ……………………………………… 8

2.3. Možnosti uporabe didaktične igre………………………………………………… 9

2.4. Prednosti didaktične igre Sovko raziskuje……………………………………….. 10

3. Didaktična tekstilna škatla s tekstilnim dnevnikom…………………………........... 11

3.1. Idejna zasnova didaktične tekstilne škatle s tekstilnim dnevnikom……………… 11

3.2. Vsebina škatle……………………………………………………………………….. 11

3.3. Cilji, ki jih lahko dosežemo z uporabo materialov v tekstilni škatli……………… 14

3.4. Prednosti didaktične škatle…………………………………………………………. 15

3.5. Primeri uporabe………………………………………………………………………. 15

3.5.1. Priprava na učno enoto: Naravna vlakna………………………………………….. 16

3.5.2. Priprava na učno enoto: Mehanska predelava vlaken 1: Polstenje…………….. 18

3.5.3. Priprava na učno enoto: Mehanska predelava vlaken 2: Pletenje s prsti ……… 21

3.5.4. Priprava na učno enoto: Mehanska predelava vlaken 3: Izdelava tekstilnih

ploščic; šivanje……………………………………………………………………….

23

3.5.5. Priprava na učno enoto: Šivanje peresnice………………………………………. 29

3.5.6. Dodatni primeri………………………………………………………………………. 31

4. Zaključek………………………………………………………………………………… 33

5. Literatura…………………………………………………………………………………… 34

4

1. UVOD

Pri predmetu gospodinjstvo, ki se obravnava v 5. razredu osnovne šole, je velik delež ur namenjen

modulu Tekstil in oblačenje. Otroci spoznavajo tekstilije od vlaken do končnih izdelkov. Spoznajo

pomen poznavanja surovinske sestave, procesa izdelave, nege izdelkov in nakupnih odločitev. Po

obravnavani snovi naj bi otroci znali poskrbeti za svoja oblačila. Problem se lahko pojavi, ker so te

vsebine uvedene zgodaj in se pozneje ne nadgrajujejo. Da je pomanjkanje veščin na področju

nege in vzdrževanja oblačil med mladimi v razvitem svetu problem, je pokazala raziskava Gupta in

Sekhri (2014). Omenjena raziskava je pokazala, da mladi zaradi pomanjkanja veščin ustreznega

vzdrževanja oblačil oblačila prehitro zavržejo. Tovrstno ravnanje pa prispeva h kopičenju

odpadnega tekstila, kar gotovo ni skladno s konceptom trajnostnega razvoja. Predmet

gospodinjstvo predstavlja dobro izhodišče za osnovno tekstilno opismenjevanje (pridobivanje

temeljnih znanj in veščin za ravnanje s tekstilijami). Prek praktičnih vaj lahko otroci spoznajo

tekstilne materiale, njihove lastnosti, učijo se postopkov mehanske predelave vlaken (predenje,

tkanje, pletenje, polstenje), ob tem pa lahko razvijajo svojo kreativnost, finomotorične spretnosti in

pridobivajo ideje, kako ohranjati tekstilije čim dlje uporabne oz. kako z njimi ravnati, če se

poškodujejo, oz. kako jih reciklirati oz. pravilno odstraniti, ko postanejo odvečne.

Raziskava (Jakob Oven, 2016), ki je bila izvedena med starši osnovnošolcev na temo pomena

tekstilnih vsebin za kakovost življenja posameznika, je pokazala, da več kot polovica (57,8 %)

anketiranih staršev meni, da so te vsebine pomembne za življenje otrok; nihče obravnavanih

vsebin ni videl kot nepomembnih. 60,2 % staršev je menilo, da so omenjena znanja pomembnejša

znanja, ki jih lahko pridobi njihov otrok v šoli. Pet staršev (od 83) na vprašanje, ali je razvijanje

ročnih spretnosti otrok v okviru pouka v šoli pomembno, ni odgovorilo, večina tistih, ki pa so

odgovorili (96,2 %), pa je menila, da je pomembno, da bi njihov otrok razvijal tudi ročne spretnosti

pri pouku.

V okviru projekta je bila izvedena tudi anketa med učitelji, ki poučujejo gospodinjstvo. Odgovorilo

je 34 učiteljev, ki so na vprašanje »Kje vidite težave pri razvijanju praktičnih spretnosti otrok«

navedli naslednje:

− premalo časa in sredstev;

− veliko vsebin, premalo ur, ocenjevanje vzame preveč časa;

5

− nepripravljenost na delo/slaba usposobljenost učitelja za poučevanje gospodinjstva;

− otežen razvoj kreativnosti;

− upad ročnih spretnosti;

− težave na področju grafomotorike;

− pomanjkanje priložnosti za razvoj fine motorike in ročnih spretnosti;

− želja učencev po praktičnih vsebinah in njihovo pomanjkanje;

− pomanjkanje vsebin, ki bi učencem koristile v življenju;

− pomanjkanje notranje motiviranosti, pozornosti;

− učenci preveč časa sedijo pred računalnikom, telefonom;

− težave pri predstavljivosti snovi;

− ni vsebinske nadgradnje v višjih razredih;

− težave pri nakupu materiala za izvedbo učnih ur;

− 1 šolska ura gospodinjstva tedensko je premalo za kakovostno posredovanje vsebin;

− pomanjkanje spodbud iz domačega okolja (kvačkanje, pletenje, šivanje);

− opažen je strah staršev, da se bodo otroci poškodovali pri izvajanju tovrstnih ročnih nalog;

− pomanjkanje znanja staršev o ročnih spretnostih;

− učna snov ni primerna za 5. razred;

− pomanjkanje logičnega razmišljanja, potrpežljivosti;

− učni načrti bi morali učiteljem dopuščati več svobode pri izbiri dejavnosti in vsebin;

− vsebine, ki jih učenci spoznavajo v 5. razredu, bi morali obravnavati že prej;

− ročne spretnosti bi lahko razvijali že od vrtca naprej;

− učenci do 5. razreda nimajo izkušnje z vsebinami in s praktičnim delom.

Priročnik, ki je nastal v okviru projekta, je namenjen učiteljem kot pripomoček za izpeljavo

dejavnosti v okviru modula Tekstil in oblačenje. Izhodišča za pripravo priročnika so bila predstaviti

ideje praktičnih vaj, ki bodo omogočale ponazarjanje teoretično pridobljenih znanj, spodbujanje

finomotoričnih spretnosti in ustvarjalnosti otrok ter upoštevale tudi priporočila za delo z otroki s

posebnimi potrebami. V nadaljevanju so tako predstavljene aktivnosti za aktivno učenje tekstilnih

vsebin: didaktična igra za utrjevanje teoretičnih pojmov modula Tekstil in oblačenje ter praktične

aktivnosti s tekstilnimi materiali.

6

2. DIDAKTIČNA IGRA: SOVKO RAZISKUJE

(Didaktična igra pri pouku gospodinjstva v 5. razredu devetletne osnovne šole)

Didaktična igra Sovko raziskuje je nastala v sklopu projekta Po kreativni poti do praktičnega

znanja kot rezultat sodelovanja med Pedagoško in Naravoslovnotehniško fakulteto Univerze v

Ljubljani, podjetjem Soven, d. o. o., in Zvezo za tehnično kulturo Slovenije. Namenjena je

predvsem uporabi pri pouku gospodinjstva v 5. razredu devetletne osnovne šole pri modulu

Tekstil, kjer tovrstnih didaktičnih gradiv primanjkuje. Mogoče pa jo je uporabiti tudi v 6. razredu pri

pouku gospodinjstva v okviru vsebin modula Bivanje in okolje kot ponovitev in navezavo na

varovanje okolja (trajnostno vedenje potrošnikov). Ravno tako je primerna za aktivno preživljanje

prostega časa otrok. Pri izdelavi igre Sovko raziskuje je bilo torej temeljno znanje tekstilne stroke

prilagojeno starostni stopnji otrok z upoštevanjem didaktično-metodičnih načel predmeta

devetletne osnovne šole in izpopolnjeno tudi za delo z otroki s posebnimi potrebami.

2.1. Vsebina in cilji

Didaktična igra Sovko raziskuje vsebuje igralno podlogo, ki je narejena iz polsti in potiskana z

motivom sušečega se perila (slika 1).

Slika 1: Igralna površina

7

Igralni površini je priložena škatlica, ki vsebuje:

− 62 igralnih kartic iz tršega papirja, na katerih se nahajajo zastavljena vprašanja in odgovori

nanje;

− 5 igralnih figuric iz polsti;

− igralno kocko (slika 2).

Slika 2: Škatlica z igralnimi figuricami, kockami in karticami z vprašanji

Pri oblikovanju kartic je bilo upoštevano tudi priporočilo za delo z otroki s primanjkljaji na

posameznih področjih (branja, pisanja). Tako so barve ozadja kartic različne, kar lahko poveča

pozornost nekaterih učencev in izboljšanje branje. Poleg izbora dveh različnih barvnih podlag

kartic so bila upoštevana tudi nekatera druga priporočila za pomoč otrokom z disleksijo, kot so

npr.: velikost pisave, pisava Arial in večji razmik med vrsticami (Kavkler et al., 2003). Z barvno

podlago so ločena vprašanja, ki so namenjena preverjanju in utrjevanju znanja – temeljno znanje

(zelena barva), in vprašanja, ki so namenjena razširitvi znanja, spoznavanju zanimivosti (oranžna

barva).

Slika 3: Zasnova igralnih kartic

BARVNA PODLAGA:

barvno so ločena vprašanja za

ponavljanje in zanimivosti

PISAVA:

Arial in povečan razmik

vrsticami

ODGOVORI:

Takojšnje preverjanje pravilnosti

odgovora

8

Na karticah je poleg vprašanja tudi odgovor, ki omogoča takojšnje preverjanje pravilnosti odgovora

(slika 3). Kartice tako pravzaprav predstavljajo bazo osnovnih terminov, ki jih mora učenec

poznati. Mogoče bi bilo izdelati tudi kartice v Brailovi pisavi za slepe in reliefno oblikovati igralno

površino, sovice pa bi med seboj razlikovali po številu izboklin na perutnički.

Igra omogoča doseganje naslednjih učnih ciljev:

Učenci:

− razlikujejo med naravnimi in med kemičnimi/umetnimi vlakni;

− poimenujejo rastlinska in živalska vlakna ter kemična/umetna vlakna iz predelanih snovi;

− vedo, da s tkanjem oblikujemo tkanine, in ločijo osnovne tkalske vezave;

− razlikujejo med tkanino, pletivom in polstjo;

− ponovijo simbole za nego in vzdrževanje perila;

− na podlagi oznake (simbola za vzdrževanje perila) predvidijo ustrezno temperaturo likanja;

− na podlagi podatka o temperaturi pralne kopeli ocenijo, ali je predviden postopek pranja

primeren za blago izbrane surovinske sestave;

− utrdijo razumevanje pomena pravilnega ravnanja z odpadnimi tekstilijami različne

surovinske sestave z vidika varovanja okolja (trajnosti);

− spoznajo zanimivosti s področja slovenske tekstilne tradicije;

− razvijajo pozitiven odnos do varovanja okolja in slovenske tekstilne tradicije;

− povezujejo teoretično znanje z vsakdanjim življenjem;

− razvijajo sposobnosti izražanja/komunikacijske spretnosti.

2.2. Zgodba didaktične igre Sovko raziskuje

Motivacijska zgodba, ki spremlja igro, vključuje sovico z imenom Sovko, ki se je izgubila. Če se

želi uspešno vrniti v domače gnezdo (priti na cilj), mora mimo različnih kosov oblačil, ki se sušijo

na vrvici (igralnih polj). Vsakič, ko se na nekem polju ustavi, ji sosednji igralec prebere vprašanje,

na katero mora pravilno odgovoriti, če se želi pomakniti proti domu v objem svojih staršev. Na poti

jo spremlja ovčka, ki ji včasih pokaže posebno bližnjico med oblačili ali pa ji pot oteži s tem, ko jo

9

vrne na start. Sovica, ki med svojim potovanjem domov išče odgovore na zastavljena vprašanja,

se po popotovanju vrne domov s poglobljenim znanjem s področja tekstilstva.

2.3. Možnosti uporabe didaktične igre

Didaktični komplet namizne igre lahko uporabimo na več načinov, odvisno od zastavljenih učnih

ciljev in predvidenih učnih oblik dela. V nadaljevanju so opisane štiri možnosti:

a) Ponavljanje snovi pred preverjanjem znanja s pomočjo igralnih kart

Učitelj za preverjanje lahko iz kupa kartic izbere tiste, ki se nanašajo na obravnavano snov, ki bo

predmet ocenjevanj. Izbrani učenec izvleče kartico in jo poda sošolcu, da prebere vprašanje.

Sošolec, ki je vprašanje prebral, lahko izvleče naslednjo kartico, če je njegov sošolec odgovoril

pravilno. Če ni, kartico lahko izvleče tisti, ki ga izbere učitelj.

Ponavljanje se lahko izvede tudi v obliki razrednega kviza. Učitelj na tablo napiše preglednico in

razred razdeli v dve skupini. Vsaka skupina dobi polovico kartic. Skupino, ki bo prva začela

postavljati vprašanja nasprotni skupini, izberemo s pomočjo kocke – začnejo tisti, ki vržejo večje

število pik.

b) Ponavljanje snovi pred preverjanjem znanja s pomočjo igralnih kart in igralne predloge

Učitelj na tablo pritrdi igralno predlogo in izbere predstavnike skupin, ki bodo premikali figure po

poljih na igralni predlogi. Skupini, ki tekmujeta, sta lahko dve, lahko pa jih je tudi več. Glede na

število skupin, ki bodo tekmovale, učitelj razdeli kartice. Vrstni red skupin za branje vprašanj

določimo z metom kocke. Vprašanje vedno bere član skupine, ki je pred tisto, ki je na vrsti. Ko

igralec skupine, ki jim je bilo zastavljeno vprašanje, pove odgovor, s katerim se strinjajo vsi člani

skupine, lahko rešitev pove predstavnik skupine, ki je postavljala vprašanje. Če je bil odgovor

pravilen, lahko predstavnik skupine, ki je odgovarjala, premakne figuro eno polje naprej, če se pri

tem premakne na že zasedeno polje, pa se mora skupina, ki je bila prej tam, na začetek. Če pride

na posebno mesto, gre lahko tudi na višjo raven.

c) Igranje didaktične igre Sovko raziskuje po skupinah za mizami

V tem primeru potrebujemo za vsako skupino svoj komplet didaktične igre Sovko raziskuje. Vsak

učenec si izbere svojo igralno figurico. Tistega, ki bo začel, izberemo s pomočjo meta kocke –

začne tisti, ki vrže največ pik. Kartico z vprašanji prebere učenec, ki se nahaja za igralcem, ki je na

potezi. Pravilen odgovor mora prebrati, šele ko igralec na potezi pove odgovor (pravilen ali

10

napačen) ali zavrne možnost odgovarjanja. Če igralec pride na že »zasedeno« polje, mora

predhodnik na začetek (ga »zbije«). Prehajanje med nivoji je dovoljeno na posebej označenih

mestih.

2.4. Prednosti didaktične igre Sovko raziskuje

Prednost didaktične igre Sovko raziskuje so naslednje:

− naravni materiali, ki so bili izdelani/uporabljeni pod strogim nadzorom kakovosti;

− igra ohranja slovensko tekstilno tradicijo in je usmerjena v trajnostni razvoj;

− omogoča utrjevanje temeljnega znanja in tudi poglabljanje splošnega znanja s področja

tekstilstva;

− vključuje motivacijske elemente (odkrivanje neznanega, napetost);

− omogoča razvoj socialnih veščin; sodelovanje znotraj ekipe, predstavitev odgovora pred

manjšo množico poslušalcev, sklepanje kompromisov in argumentiranje mnenj,

organizacija igre, vključitev v družbo itn.;

− predstavlja bazo temeljnih pojmov – slovarček;

− upoštevana so priporočila za delo z otroki s posebnimi potrebami (npr. disleksija);

− didaktična igra ni fizično kompleksna, je lahko prenosljiva in je primerna za delo v različnih

učnih oblikah dela.

− igra je primerna za delo pri rednem pouku in tudi za aktivno preživljanje prostega časa.

11

3. DIDAKTIČNA TEKSTILNA ŠKATLA S TEKSTILNIM DNEVNIKOM

3.1. Idejna zasnova didaktične tekstilne škatle in tekstilnega dnevnika

Tekstilne vsebine, ki se obravnavajo pri gospodinjstvu, omogočajo uvedbo praktičnih vaj ter

pridobivanje znanja in spretnosti s pomočjo izkušenjskega učenja. Vodilo pri zasnovi didaktične

tekstilne škatle je bilo na enem mestu zbrati material, ki bo omogočil spoznavanje osnovnih

tekstilnih surovin s pomočjo opazovanja in tipanja pa tudi izdelavo preprostih tekstilnih izdelkov.

Pri tem je poudarek na tem, da naj otroci ustvarjajo z naravnimi, za zdravje neškodljivimi in do

okolja prijaznimi materiali.

3.2. Vsebina tekstilne škatle

Didaktična tekstilna škatla (slika 4) tako vsebuje materiale, ki omogočajo izvedbo praktičnih vaj,

vezanih na vsebine – od tekstilnih vlaken do končnega tekstilnega izdelka, ki so v Tekstilnem

dnevniku.

Slika 4: Tekstilna škatla za učenca s tekstilnim Slika 5: Tekstilni nahrbtnik

dnevnikom (za učitelja)

12

Primer:

Material Mogoče praktične aktivnosti

Volnena vlakna – 3 različne barve

Obroč in obeski z različnimi naravnimi vlakni

Silhueta ovčke z volnenimi vlakni

� Mokro polstenje: kroglice, nakit, copati

� Suho polstenje: tekstilni spomin

� Izpolnjevanje tekstilnega dnevnika

Preja

� Sukanje, tkanje, pletenje s prsti,

izdelava zapestnice prijateljstva,

šivanje …

� Dopolnjevanje tekstilnega dnevnika z

izdelki

Volnena polst

� Predloga za risanje, šivanje tekstilnih

ploščic, ki se jih lahko uporabi za igro

spomin …

� Šivanje preprostih igračk, obeskov za

ključe …

� Izdelava peresnice

13

Obroč in obeski z različnimi naravnimi

vlakni

� Povezava s tekstilnim dnevnikom –

opazovanje vlaken

Folija za mokro polstenje, podloge, šivanke

Pripomočki za polstenje in šivanje

Kroj za izdelavo peresnice

� Učenje izrezovanja sestavnih delov

končnega izdelka na podlagi kroja

14

Tekstilna škatla vsebuje material, ki je količinsko prilagojen enemu učencu in vajam v tekstilnem

dnevniku. Tekstilna škatla/tekstilni nahrbtnik za učitelja pa vsebuje večjo količino vlaken, preje in

volnene polsti, kar omogoča tudi izpeljavo drugih aktivnosti (npr. izdelavo copat, peresnice …).

Tekstilna škatla omogoča, da učenci lahko vlakna potipajo, opišejo, prilepijo na ustrezno mesto v

tekstilnem dnevniku. S pomočjo nalog v tekstilnem dnevniku, ki temeljijo na izkušenjskem učenju,

učenci poleg tega, da spoznajo vlakna, spoznajo tudi mehanske postopke predelave vlaken od

vlaken do končnega izdelka. Posamezne postopke mehanske predelave vlaken tako otroci tudi

sami preizkusijo. Aktivnosti, ki jih učenci izvajajo v okviru praktičnih vaj, lahko pripomorejo tudi k

izpopolnjevanju finomotoričnih spretnosti, ki jih Pieterse, Treloar in Cairns (2000, str. 1) definirajo

kot »spretnosti, ki vključujejo gibe ali kombinacije gibov malih mišic, rok in oči«. Te so pomembne

za samostojnost otroka pri vsakdanjih opravilih (Pieterse, Treloar in Cairns, 2000) pa tudi za

grafomotoriko. L. Marjanovič Umek in M. Zupančič (2004) navajata, da otrok, ki nima ustrezno

razvitega tako imenovanega pincetnega prijema, ne drži pravilno svinčnika, kar vodi tudi do težav

v pisanju. Materiali v tekstilni škatli omogočajo več dejavnosti, s katerimi lahko pomagamo razvijati

finomotorične spretnosti, npr pri mokrem polstenju (izdelovanju kroglic) razvijajo krožne gibe rok in

pincetni prijem. Pincetni prijem lahko razvijajo tudi pri izdelavi nakita (nizanje volnenih kroglic,

ploščic na vrvico, šivanju tekstilnih ploščic, ki jih lahko potem uporabimo tudi za razne didaktične

igre …). Finomotorične spretnosti lahko spodbujamo tudi tako, da na volneni polsti s številkami

označimo potek črte. Otroci s sledenjem številkam izrišejo obris figur in jo nato s tekstilnimi

barvami tudi pobarvajo (sledenje številkam – liniji in barvanje med črtami).

S pomočjo praktičnih nalog poleg razvijanja praktičnih spretnosti za samooskrbo v vsakdanjem

življenju (šivanje – sposobnost manjših popravil, sposobnost prišiti si gumb) lahko tudi

spodbujamo ustvarjalnost otrok, npr. z izdelovanjem nakita, volnene slike …

3.3. Cilji, ki jih lahko dosežemo z uporabo materialov v tekstilni škatli:

Učenci:

− spoznajo živalska vlakna – volno;

− ločijo volnena vlakna od bombažnih in lanenih vlaken;

− spoznajo postopek predenja;

− izdelajo sukanec;

15

− znajo simulirati tkanje blaga v platneni in keprovi vezavi;

− naučijo se izdelati nakit in tekstilno sliko s pomočjo mokrega polstenja;

− s pomočjo pletenja s prsti izdelajo preprosto zapestnico;

− naučijo se šivanja s pomočjo predlog (tekstilne ploščice s tekstilnimi oznakami);

− znajo izdelati izdelek s pomočjo kroja (preprosta peresnica);

− razvijajo ročne spretnost, fine gibe rok;

− razvijajo ustvarjalnost;

− razvijajo pozitiven odnos do ročnih spretnosti;

− povezujejo izbrane postopke mehanske predelave s slovensko tekstilno tradicijo.

3.4. Prednosti didaktične škatle

Vsi tekstilni materiali, s pomočjo katerih se učenci učijo, ustvarjajo, so naravnega izvora in

ustrezajo standardom kakovosti. Tekstilni materiali, zbrani na enem mestu, omogočajo

kakovostnejšo predstavitev običajno, teoretično obravnavanih vsebin pa tudi realizacijo preprostih

praktičnih vaj. Materiali po pretečeni dobi uporabnosti ne obremenjujejo okolja, tako kot ga npr.

igrače, izdelane iz umetnih materialov, kar spodbuja trajnostno usmerjeno vedenje. Kombiniranje

različnih tekstilij in tekstilnih tehnik poleg pridobivanja temeljnih teoretičnih znanj omogoča tudi

razvijanje praktičnih spretnosti in veščin, ki so pomembne z vidika kakovosti prebivanja

posameznika (samooskrba, fizično, duševno zdravje, trajnostna naravnanost).

3.5. Primeri uporabe

V nadaljevanju je prikazanih nekaj možnosti za delo v razredu s pomočjo priprave za učitelja na

posamezno učno enoto.

16

3.5.1 Priprava na učno enoto: Naravna vlakna

Učitelj: Učna tema: Tekstilne surovine – vlakna

Razred: 4. a, b, c Učna enota: Naravna vlakna

Ključni novi pojmi:

Surovina, vlakna, naravna vlakna, živalska vlakna, rastlinska vlakna

Učila in učni pripomočki:

Učni pripomočki: vlakna; ovčka z volnenimi vlakni in obroč z različnimi primeri vlaken

Učila: tekstilni dnevnik

Učne oblike: Individualna, frontalna

Učne metode: Razlaga, razgovor, metoda praktičnega dela in veščin

Učni cilji: Učenci:

− spoznajo osnovno tekstilno surovino – vlakna − opazujejo vlakna (barvo, otip) − ločijo vlakna glede na izvor − vzorce vlaken prilepijo na ustrezno mesto v tekstilnem dnevniku − opazujejo gorenje naravnih vlaken in opišejo opažene razlike v gorenju rastlinskih in

živalskih vlaken

Etape Čas Metoda in

oblika Aktivnost učitelja/aktivnost učencev

UVOD

5 min. Metoda razgovora, metoda razlage

Učitelj učencem pove, da ima s seboj škatlo presenečenja, in jih vpraša, kaj menijo, da se skriva v njej. Škatlo rahlo odpre, da npr. 3 otroci lahko potipajo in povejo, kaj menijo, da je v škatli.

Učenci poskušajo ugotoviti, kaj se skriva v škatli.

NOVO ZNANJE

15 min.

Metoda razlage, razgovora, demonstracija

Učitelj na tablo napiše naslov nove učne ure. Postopno vodi učence skozi spoznavanje različnih vlaken, pri čemer nove pojme zapisuje na tablo. Učitelj izvede gorilni poskus.

Učenci zapisujejo nove informacij, opazujejo, tipajo. Opazujejo gorenje rastlinskih in živalskih vlaken – primerjajo hitrost gorenja, barvo plamena, vonj in ostanek po gorenju.

PONAVLJANJE

20 min.

Metoda praktičnega dela in veščin

Učitelj učencem razdeli vzorce vlaken in delovne liste, tekstilne dnevnike (ali pa samo izbrane delovne liste iz dnevnika) in poda navodilo za urejanje vlaken, ki naj jih samo pravilno razvrstijo.

Učenci razvrščajo vlakna. Ko preverijo pravilnost razvrstitve, vlakna prilepijo.

ZAKLJUČEK

5 min. Metoda

razgovora Učitelj povzame bistvo. Poda navodilo za domačo nalogo.

Učenci si zapišejo navodilo za domačo nalogo.

17

Pred seboj imaš obesek z različnimi naravnimi vlakni. Oglej si jih in poizkusi ugotoviti, katera

so. V prazne prostorčke spodaj nariši posamezno vlakno in v prostor pod svojo risbo zapiši

izvor vlakna (živalski, rastlinski)!

Primeri učnega gradiva, ki ga lahko uporabimo v razredu: Delovni list iz tekstilnega dnevnika

Slika 6: Obroč in obeski s tekstilnimi vlakni

Ime vlakna: Izvor vlakna: Ime vlakna: Izvor vlakna:

Ime vlakna: Izvor vlakna: Ime vlakna: Izvor vlakna:

NARAVNA VLAKNA

18

3.5.2. Priprava na učno uro: Mehanska predelava vlaken 1: Polstenje

Učitelj:

Učna tema: Mehanska predelava vlaken

Razred: 5. razred Učna enota: Mokro polstenje

Ključni novi pojmi:

Mehanska predelava vlaken, polstenje, mokro polstenje, suho polstenje

Učila in učni pripomočki:

Učni pripomočki: folija za mokro polstenje, mikana volna, voda, milo

Učila: tekstilni dnevnik

Učne oblike: Delo v skupini, individualna

Učne metode: Razlaga, demonstracija, metoda praktičnega dela in veščin

Učni cilji: Učenci: − opišejo postopek polstenja − razumejo, zakaj za polstenje ne moremo uporabiti kemičnih ali pa rastlinskih vlaken − razvijajo ročne spretnosti − razvijajo svojo ustvarjalnost − izdelajo kroglice in iz njih npr. zapestnico, ogrlico, uhane … − spoznajo način izdelave tekstilne slike s pomočjo mokrega polstenja

Etape Časovnica Metoda in oblika Aktivnost učitelja/aktivnost učencev

UVOD

5 min. Metoda razgovora, metoda razlage

Učitelj prosi učenca, da prebere besedilo iz tekstilnega dnevnika. O prebranem se pogovorijo.

Eden izmed učencev prebere uvodno besedilo iz tekstilnega dnevnika. Pozneje učenci sodelujejo v diskusiji z učiteljem.

NOVO ZNANJE

5 min. Metoda

demonstracije

Učitelj učencem demonstrira princip polstenja.

Učenci učitelja opazujejo.

PONAVLJANJE

30 min.

Metoda praktičnega dela in veščin, skupinska

Učitelj učence razdeli v skupine in jim da materiale. Opazuje učence in jim ob težavah priskoči na pomoč.

Učenci samostojno oblikujejo izdelke iz polsti.

ZAKLJUČEK

5 min. Metoda

razgovora Učitelj vodi diskusijo o končnih občutkih učencev.

Učenci izrazijo svoje mnenje glede polstenja in pokažejo izdelke, ki so jih naredili.

19

Pri uri lahko uporabimo navodilo za mokro polstenje – volnene slike (predloga 1). Natisnemo ga

na trši karton in izrežem

NAVODILO

1. Mizo obloži s folijo za mokro polstenje.

2. Na folijo položi kose mikane volne (3–4 plasti). To bo ozadje tvoje slike.

3. Nato na ozadju z vlakni druge barve začni oblikovati zamišljeni motiv

(sonce ...).

4. Ko si z osnovo sliko zadovoljen, pripravi mešanico vode in mila ter z njo

namoči vlakna.

5. Ko si sliko dobro namočil, čeznjo položi še eno plast folije.

6. Na sliko pritiskaj s prsti približno 10 minut. Pri tem ves čas preverjaj, ali je

debelina plasti volne enakomerna in ali je slika vlažna. Če ni, odgrni vrhnjo

folijo in dodatno zalij vlakna z mešanico vode in mila. Foliji s sliko zvij v rolo

in enakomerno svaljkaj 10 minut.

7. Rolo odvij in sliko nežno gneti s prsti še kakšnih 5 minut. Na koncu

volneno sliko dobro ovij, da odteče odvečna voda.

8. Volneno sliko operi, raztegni, poravnaj in počakaj, da se posuši.

Opozorilo: Če si alergičen na milo, o tem obvesti učiteljico in poskrbi za

ustrezno zaščito rok (zaščitne rokavice).

Predloga 1: Navodilo za mokro polstenje – volnena slika

20

Slika 7: Volnena slika Poleg volnene slike (slika 7) lahko iz tekstilnih vlaken s postopkom mokrega polstenja

otroci izdelajo tudi kroglice, ki lahko predstavljajo osnovo za izdelavo unikatnega

nakita – ogrlic, uhanov itn. Za izdelavo nakita potrebujemo:

− vlakna − lonček z milnico (toplo) − folijo za polstenje − vrvice …

Kosme vlaken otroci pomočijo v toplo milnico in svaljkajo med dlanmi, da izoblikujejo

kroglice. Cvetove oblikujejo s stiskanjem, gnetenjem in svaljkanjem kosmov vlaken

med prsti. Oblikovane kroglice, cvetove, ipd. lahko uporabijo na različne načine:

nanizajo jih v ogrlico, izdelajo lasno sponko (slika 8), zapestnico, izdelajo prstan,

uhane (slika 9), okrasijo torbico …

Slika 8: Lasna sponka Slika 9: Uhani

21

Pletenje lahko otrokom pokažemo na več različnih načinov. Lahko prepletajo niti ali

pa namesto pletilk, pletilnih obročev uporabijo kar prste ali roke. V nadaljevanju je

primer priprave za pletenje s prsti s pomočjo fotostripa (slika 10), ki je v podrobnejši

različici tudi v tekstilnem dnevniku.

3.5.3. Mehanska predelava vlaken 2: Pletenje s prsti

Učitelj: Učna tema: Mehanska predelava vlaken

Razred: Učna enota: Pletenje s prsti

Ključni novi pojmi:

Mehanska predelava vlaken, pletenje s prsti

Učila in učni pripomočki:

Učni pripomočki: preja ali sukanec

Učila: tekstilni dnevnik – fotostrip

Učne oblike: Individualna

Učne metode: Metoda razlage, demonstracija, metoda praktičnega dela in veščin

Učni cilji: Učenci:

− spoznajo postopek pletenja s prsti − urijo ročne spretnosti − izdelajo preprosto zapestnico

Etape Čas Metoda in

oblika Aktivnost učitelja/aktivnost učencev

UVOD

5 min.

Metoda razgovora, metoda razlage

Učitelj napove vsebino nove učne ure. Kratko ponovi postopke mehanske predelave vlaken.

Učenci odgovarjajo in postavljajo vprašanja.

NOVO ZNANJE

5 min. Metoda

demonstracije

Učitelj učencem demonstrira princip pletenja s prsti.

Učenci učitelja opazujejo.

PONAVLJANJE

30 min.

Metoda praktičnega dela

Učitelj učence opozori, da si lahko pri delu pomagajo s fotostripom v tekstilnem dnevniku. Opazuje učence in jim pomaga, če potrebujejo pomoč.

Učenci samostojno pletejo s prsti.

ZAKLJUČEK

5 min. Metoda

razgovora

Učitelj učence povabi, da predstavijo svoje izdelke, ter naroči, da naj doma slikajo svoje izdelke in sliko končnega izdelka prilepijo v tekstilni dnevnik.

Učenci pokažejo svoje izdelke in jih pospravijo ter uredijo prostor v učilnici.

22

FOTOSTRIP NAVODILO Konec niti si oviješ okrog dlani.

Daljši del niti, s katero si ovil dlan, ovij okrog prstov. Nit gre za kazalcem, pred sredincem, za prstancem in pred mezincem. Nit se vrača nazaj za mezincem, pred prstanec, za sredincem in pred kazalec.

Ponovi prepletanje niti, kot si storil v prejšnjem koraku. Če si navodilom pravilno sledil/-a, lahko na vsakem prstu opaziš dve vrsti niti.

Spodnjo vrsto niti na vsakem prstu prenesi prek konice prsta. Za lepšo obliko zapestnice lahko oba konca vrvice sproti zateguješ.

Ko si prenesel niti na vseh prstih, ponovno ovij nit okrog prstov – spet moraš dobiti dve vrsti niti, da boš spodnjo nit lahko prenesel/-la prek zgornje. Ponavljaj postopek toliko časa, da bo dolžina spletene zapestnice ustrezala tvojemu zapestju.

Ko si zadovoljen/-na z dolžino zapestnice, jo moraš zaključiti. Nit postopno ovijaj okrog prstov. Najprej ovij okrog kazalca in prenesi spodnjo nit čez prst. Zdaj tu ne bo več nobene niti. Ponovi še na preostalih prstih. Zapestnico nato snemi z mezinca in skozi nastalo zanko vstavi drugi del niti ter zategni. Zapestnica je dokončana. Lahko si jo oviješ okrog zapestja, pri tem pa za pomoč prosi sošolca ali učiteljico. Uspelo ti je!

Slika 10: Navodila v obliki fotostripa za pletenje s prsti (skrajšano)

23

Šivanja se lahko otroci učijo na več načinov – v tej uri je vključena aktivnost, pri kateri

vsak učenec na kvadratek iz volnene polsti nariše simbol za vzdrževanje tekstila in

nato po narisani črti enakomerno šiva. Pri tem so mu lahko v pomoč navodila v obliki

fotostripa (slika 11) v tekstilnem dnevniku. Učenec lahko izdela več tekstilnih ploščic.

3.5.4. Priprava na učno enoto: Mehanska predelava vlaken:3: Izdelava tekstilnih ploščic; šivanje Učitelj: Učna tema: Mehanska predelava vlaken Razred: 5. razred Učna enota: Šivanje tekstilnih ploščic

Ključni novi pojmi:

Šivalni pribor, šivanje

Učila in učni pripomočki:

Učni pripomočki: šivanka, polst, preja ali sukanec Učila: tekstilni dnevnik – fotostrip

Učiteljeva literatura in viri za pripravo učne ure:

Revija Tim

Učne oblike: Individualna

Učne metode:

razlaga, metoda praktičnega dela in veščin

Učni cilji: − spoznajo osnovni šivalni pribor − seznanijo se z osnovnimi vbodi − urijo veščino natančnega rezanja, šivanja − znajo izbrati material in pripomočke − ponovijo simbole za nego in vzdrževanje tekstilnih izdelkov − izdelajo uporaben izdelek

Etape Čas Metoda in oblika Aktivnost učitelja/aktivnost učencev

UVOD

5 min.

Metoda razgovora, metoda razlage

Učitelj napove, kaj bodo učenci izdelali pri učni uri.

Učenci postavljajo vprašanja, odgovarjajo.

NOVO

ZNANJE

35 min. Metoda praktičnega dela in veščin

Učitelj učencem pokaže, kako in kaj bodo naredili. Za pomoč jih usmeri k fotostripu (projicira predstavitev na platno/steno/tablo). Spremlja delo učencev, pomaga, svetuje, rešuje mogoče težave.

Učenci izdelujejo tekstilne ploščice.

ZAKLJUČEK

5 min. Metoda

razgovor

Učitelj vodi diskusijo o končnih izdelkih učencev – natančnost, estetski videz …

Učenci ovrednotijo svoje delo.

24

FOTOSTRIP

Iz polsti izreži ploščico velikosti 9 cm x 6 cm. Na polst s flomastrom

nariši poljubno oznako za vzdrževanje tekstilij, npr. oznako za

likanje.

Skozi šivankino uho napelji volneno nit in jo na daljšem koncu

zavozlaj.

Šivanko zabodi s hrbtne strani, tako da slediš narisanim črtam na

sprednji strani, in volneno nit povleci do vozla.

Nato šivanko zabodi približno pol centimetra od mesta, na katerem je

bil prvi vbod. Tako dobiš prvi šiv.

Šivaj po oznaki toliko časa, dokler ne obšiješ celotne oznake.

Pazi, da bodo šivi enakomerni.

S šivanjem zaključi na hrbtni strani – previdno zavozlaj nit in poreži

predolge niti.

Na hrbtno stran lahko prilepiš magnet.

Slika 11: Navodila v obliki fotostripa za izdelavo tekstilnih ploščic

25

Učenci izdelajo toliko ploščic, kot je simbolov za vzdrževanje tekstilnih izdelkov oz.

kolikor jih potrebujemo za izvedbo določenih nadaljnjih aktivnosti. Ploščice lahko

uporabijo za namizne igre (če izdelajo po dve enaki – tekstilni spomin) ali pa na

hrbtno stran prilepimo magnet in ploščice pritrdimo na tablo ter jih uporabimo za

aktivnosti, pri katerih lahko sodeluje ves razred. Tako lahko npr. na tablo obesimo

slike različnih tekstilnih izdelkov z opisano surovinsko sestavo (npr. zavese, zimski

pulover, kopalke …), učenci pa nato predvidijo ustrezno vzdrževanje posameznih

izdelkov in k posameznim slikam priložijo ustrezne oznake za vzdrževanje tekstilij.

Lahko pa pritrdimo na tablo le kartončke z imenom tekstilije in s surovinsko sestavo

tekstilije. Učenci poleg ustreznega kartončka pritrdijo ustrezne tekstilne ploščice s

simboli za vzdrževanje (slika 12).

Vzdrževanje tekstilnih izdelkov

Izdelek

Simboli

Slika 12: Primer tabelske slike z uporabo tekstilnih ploščic z nalepljenim magnetom

Bela majica

100-odstotni bombaž

Bela majica

92 % bombaž, 8 % elastan

Tukaj učenci prilepijo tekstilne ploščice s

simboli za vzdrževanje v naslednjem vrstnem

redu:

Pranje Sušenje Likanje Kemično čiščenje

Majica z rdečimi črtami

50 % viskoza, 50 % poliester

Kavbojke

98 % bombaž, 2 % elastan ZAVESE

100 % poliester

26

V nadaljevanju je primer predloge za izdelavo kartic z napisanimi tekstilijami in s

surovinsko sestavo. Predlogo skopirate na trši karton in izrežete.

Bela majica 100% bombaž

Majica z rdečimi črtami

50 % viskoza, 50 % poliester

Bela majica 92 % bombaž, 8 % elastan

27

FOTOSTRIP – SKRAJŠAN

Kavbojke 98 % bombaž, 2 % elastan

Trenirka 65 % bombaž, 50 % poliester

JAKNA – softshell 92 % poliester, 2 % elastan

28

KUHINJSKA KRPA z

zeleno obrobo

55 % bombaž, 45 % lan

ZAVESE 100% poliester

SIMBOLI IZDELEK

VZDRŽEVANJE

TEKSTILNIH IZDELKOV

29

3.5.5. Priprava na učno enoto: Šivanje peresnice

Izdelava tekstilnih ploščic je manj zahtevna aktivnost. Spretnejši učenci oz. vsi, če

imamo na voljo dovolj časa, lahko izdelajo tudi ustvarjalno peresnico.

Učitelj: Učna tema: Mehanska predelava vlaken

Razred: 5. razre

d

Učna enota: Šivanje peresnice

Ključni novi pojmi: Šivalni pribor, šivanje

Učila in učni pripomočki:

Učni pripomočki: šivanka, polst, preja ali sukanec.

Učiteljeva literatura in viri za pripravo učne ure:

Revija Tim

Učne oblike: Individualna

Učne metode: razlaga, metoda praktičnega dela in veščin

Učni cilji: − spoznajo osnovni šivalni pribor − seznanijo se z osnovnimi vbodi − urijo natančno šivanje − znajo uporabiti kroj − izdelajo uporaben izdelek

Etape Čas Metoda in oblika Aktivnost učitelja/aktivnost učencev

UVOD

5 min.

Metoda razgovora, metoda razlage

Učitelj napove, kaj bodo učenci izdelali pri učni uri.

Postavljajo vprašanja, odgovarjajo.

NOVO

ZNANJE

35 min.

Metoda praktičnega dela in veščin

Učitelj učencem pokaže, kako in kaj bodo naredili. Pokaže jim, kako uporabiti kroj. Spremlja delo učencev, pomaga, svetuje, rešuje morebitne težave.

Učenci s pomočjo kroja izrežejo osnovne dele končnega izdelka in jih sešijejo.

ZAKLJUČEK

5 min.

Metoda razgovora

Poda navodilo za ovrednotenje opravljenega dela.

Ovrednotijo svoje delo.

30

S pomočjo kroja (slika 13), ki je priložen tekstilni škatli, otroci lahko izdelajo peresnico

(slika 14). Pri tem se učijo uporabiti kroj, spojiti z ustreznimi šivi posamezne krojne

dele. Vzorec na peresnici, ki ga izdelajo s pomočjo vpletanja trakov, v bistvu

ponazarja osnovno tkalsko vezavo (platnovo vezavo).

Slika 13: Kroj, ki je v tekstilni škatli

Slika 14: Izdelek: kreativna peresnica

31

3.5.6. Dodatni primeri

Za konec predstavljamo še tri zanimive aktivnosti za delo v razredu:

a) Tekstilni spomin

Za izvedbo v razredu je aktivnost suhega polstenja gotovo zanimiva. Za to

aktivnost potrebujemo debelejšo volneno polst (npr. 20 cm x 25 cm), škarje za

tekstil, igle za polstenje, pisalo za označevanje, geotrikotnik in kosme volne.

Volneno polst razrežemo na manjše ploščice, narišemo poljuben motiv, položimo

čez motiv volnena vlakna in nato z iglo zabadamo prek vlaken v volneno podlago.

Končni izdelek ploščic za tekstilni spomin je lahko videti tako kot na sliki 15.

Slika 15: Tekstilni spomin

b) Sovkov organizator/obešalnik

V petem razredu se učenci učijo tudi o tem, kako ravnati s svojim časom oz. kako se

organizirati. Vsebini lahko povežemo tako, da si učenci izdelajo »Sovkov«

obešalnik/organizator – vrvico, ki jo krasijo ovčke s prijemalkami za lističe. Na to

vrvico lahko obesijo lističe pomembnih opravil, razpored obveznosti v naslednjem

32

tednu ali dnevu. Lahko pa izdelek uporabijo samo za okras svoje sobe oz. za

pripenjanje zanimivih sličic (slika 16).

Slika 16: Sovkov organizator/obešalnik

c) Nahrbtnik in copati

Nekoliko zahtevnejši izdelki, ki bi jih otroci lahko izdelali kot projektno delo, so na

primer nahrbtniki iz volnenega filca s(lika 17) ali pa polsteni copati (slika 18).

Slika 17: Nahrbtnik in copati Slika 18: Polsteni copati iz volnenega filca

33

4. Zaključek

Modul Tekstil in oblačenje predmeta gospodinjstvo ponuja številne možnosti za

nadgradnjo teoretičnih vsebin s praktičnimi vajami, tj. vajami, ki učencu pomagajo

povezati z realnim življenjem/uporabnostjo teoretično pridobljeno znanje. Gradiva,

predstavljena v tem priročniku, omogočajo učitelju utrjevanje temeljnih tekstilnih

pojmov pa tudi razširitev splošnega znanja z različnimi zanimivostmi s področja

slovenske tekstilne tradicije (didaktična igra), podajajo pa tudi ideje za izvedbo

praktičnih vaj, s katerimi razvijamo finomotorične spretnosti otrok.

Koncept trajnostnega razvoja je vključen v gradiva na tri načine: prek teoretičnih

vprašanj v igri, uporabe do okolja prijaznih materialov in aktivnosti, ki spodbujajo k

samostojnosti izdelave tekstilnih izdelkov. Poleg razvijanja zavedanja – »znam

narediti tudi sam« – aktivnosti spodbujajo tudi ustvarjalnost pri izdelavi končnega

izdelka. Didaktična gradiva, razvita v okviru projekta, je mogoče uporabiti tudi za

aktivno preživljanje prostega časa otrok.

34

5. Literatura

1. Gupta, N. in Sekhri, S. (2014). Consumer Guide to Effective Laundry Care of

TExtiles and Clothing, Journal of ARAHE, 21(2), 70–76.

2. Jakob Ven, M. (2016). Pomen tekstilnih vsebin za kakovostno življenje

posameznika z vidika otrok in staršev. Diplomsko delo.

3. Kavkler, M., Magajna, Z., Čačinovič, G., Pečjak, S., Klug Vernik, H. in Bregar, K.

(2003). Navodila za delo z učenci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja.

V Navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno

strokovno pomočjo za devetletno osnovno šolo, 8–14.

4. Marjanovič Umek, L. in Zupančič, M. (2004). Razvojna psihologija. Ljubljana:

Znanstvenoraziskovalni inštitut Filozofske fakultete.

5. Pieterse, M., Treloar, R. in Cairns, S. (2000). Majhni koraki: program zgodnje

obravnave otrok z motnjami v razvoju. Knj. 5, Fina motorika. Ljubljana: Sožitje.

Društvo za pomoč duševno prizadetim, Sekcija za Downov sindrom.

6. Učni načrt (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Gospodinjstvo. Ljubljana:

Ministrstvo za šolstvo in šport, Zavod RS za šolstvo.

35

Priloga 1: Zbirka vprašanj za didaktično igro

Vprašanje Obrazložitev pravilnega odgovora Katero vlakno je naravno – bombaž ali poliester? (bombaž)

Bombaž sodi med naravna vlakna, saj ga lahko najdemo v naravi, poliester pa je kemično vlakno, izdelano v tovarnah.

Katero vlakno je naravno – volna ali poliester? (volna)

Volna sodi med naravna vlakna, saj jo lahko najdemo v naravi, poliester pa je kemično vlakno, izdelano v tovarnah.

Katero vlakno je naravno – svila ali poliester? (svila)

Svila sodi med naravna vlakna, saj jo lahko najdemo v naravi, poliester pa je kemično vlakno, izdelano v tovarnah.

Katero vlakno je naravno – lan ali poliester? (lan)

Lan sodi med naravna vlakna, saj ga lahko najdemo v naravi, poliester pa je kemično vlakno, izdelano v tovarnah.

Katero vlakno je rastlinskega izvora – lan ali volna? (lan)

Rastlinskega izvora je lan, volna pa je živalskega izvora.

Katero vlakno je rastlinskega izvora – bombaž ali svila? (bombaž)

Rastlinskega izvora je bombaž, svila pa je živalskega izvora.

Katero vlakno je živalskega izvora – bombaž ali volna? (volna)

Živalskega izvora je volna, bombaž pa je rastlinskega izvora.

Katero vlakno je živalskega izvora – lan ali svila? (svila)

Živalskega izvora je svila, lan pa je rastlinskega izvora.

Katero vlakno je kemično – poliester ali bombaž? (poliester)

Kemičnega izvora je poliester, saj je izdelan v tovarnah, bombaž pa je naravno vlakno rastlinskega izvora.

Iz koliko nitnih sistemov je sestavljena tkanina – enega ali dveh? (dveh)

Tkanina je sestavljena iz dveh nitnih sistemov (osnove in votka).

Iz koliko nitnih sistemov je sestavljeno pletivo –enega ali dveh? (enega)

Pletivo je sestavljeno iz enega nitnega sistema.

Pletiva in pletenine imajo bolj stabilno strukturo kot tkanine – da ali ne? (ne)

Ne. Večina pletiv in pletenin ima manj stabilno strukturo kot tkanine.

Katera priprava se uporablja za ročno pletenje? (pletilni igli)

Za ročno pletenje se uporabljata pletilni igli.

36

Katere niti so napete na valje v okviru statev – osnovne ali votkovne? (osnovne)

Na valje v okviru statev so napete osnovne niti, ki se po določenem zaporedju prevezujejo z votkovnimi nitmi.

Katere niti so navite na čolniček – osnovne ali votkovne? (votkovne)

Na čolničku so navite votkovne niti, ki jih po določenem zaporedju vodimo med osnovnimi nitmi.

Katera tkalska vezava je najpreprostejša – atlas, keper ali platno? (platno)

Najpreprostejša vezava je platno. Niti se križajo tako, da so na licu izmenično vidne lihe in sode votkovne in osnovne niti.

Kako imenujemo vlakna z neomejeno dolžino? (filament)

Filamenti so, razen svile, ki je edini naravni filament, kemično izdelana vlakna, ki imajo neomejeno dolžino.

Kablana preja je sestavljena iz enega sukanca – da ali ne? (ne)

Ne. Kablana preja je sestavljena iz najmanj dveh sukancev, da s tem pridobimo močnejšo in debelejšo strukturo.

Ali je blago vedno narejeno iz preje? (ne)

Ne, netkane tekstilije niso narejene iz preje, ampak neposredno iz vlaken.

Beljenje spada med postopke plemenitenja blaga – da ali ne? (da)

Da. Beljenje je eden izmed procesov plemenitenja blaga, saj mu z večjo belino povečamo vrednost.

Kateri proces spada med plemenitenje blaga – kosmatenje ali tkanje? (kosmatenje)

Kosmatenje je eden izmed procesov mehanskega plemenitenja blaga, pri katerem načrtno izvlečemo in med seboj ločujemo vlakna na površini preje, da je površina blaga bolj kosmata.

Svilene niti se pridobiva s kuhanjem sviloprejk v vreli vodi – da ali ne? (da)

Da. Ko se gosenica sviloprejke zabubi, izdela kokon, ki je sestavljen iz svilenih niti. Obdelava kokonov v vreli vodi omogoča odvijanje niti s kokona.

Iz katerega dela bombaževca pridobivamo bombaž – stebel ali semen? (semen)

Bombaž pridobivamo iz semen bombaževca.

Katera vezava se uporablja za izdelavo blaga za kavbojke – keper ali atlas? (keper)

Kavbojke so narejene v vezavi keper, saj je ta dovolj močna, da zdrži obremenitve med nošenjem in nego.

Katera vezava se se uporablja za izdelavo blaga za kravate – platno ali atlas? (atlas)

Blago za kravate je narejeno v vezavi atlas, saj je ta lesketajoča se in elegantna.

Katera vlakna se v naravi prej razgradijo – volnena ali kemična (npr. poliamidna)? (volnena)

V naravi se prej razgradijo volnena vlakna, saj vsebujejo naravne snovi, ki predstavljajo hrano za razkrojevalce.

Ali volnena vlakna lahko uporabimo tudi za zavese? (da)

Volnena vlakna lahko uporabimo za tekstilije za neprosojne zavese za zatemnitev ter zvočno in toplotno izolacijo.

37

Ali z odpadnimi tekstilijami iz volnenih vlaken ravnamo enako kot s tekstilijami iz kemičnih vlaken? (ne)

Ne, tekstilije iz volnenih vlaken lahko npr. odvržemo v kompost, v katerem bodo služila kot gnojilo, ali jih predelamo, tekstilije iz kemičnih vlaken pa samo predelamo.

Ali lahko rečemo, da je pletenina samo zimsko oblačilo? (ne)

Ne, pletenine se uporabljajo tudi v pomladnih, poletnih in v spomladanskih kolekcijah (npr. majice, jopice).

Volna je zelo modno vlakno, uporabno vse leto – da ali ne? (da)

Volna je zelo modno vlakno, saj nas pozimi greje, v tankih in poroznih strukturah pa je uporabna tudi poleti.

Volna je najpogosteje uporabljano vlakno v tekstilni industriji – da ali ne? (ne)

Največja je poraba sintetičnih vlaken, med njimi je na prvem mestu poliester. Med naravnimi vlakni je najpogosteje uporabljen bombaž.

Kakšna je razlika med polstjo in plišem?

Polst je tekstilija, izdelana neposredno iz volnenih vlaken ali dlak. Pliš je tkanina ali pletivo z lasasto površino.

Ali je polst vlaknovina? (da)

Da, polst sodi med vlaknovine, saj je izdelana neposredno iz vlaken, brez nitnega sistema. Narejena je po postopku, ki se razlikuje od tkanja in pletenja. Tkanine in pletiva so izdelani iz prej.

Ali lahko za izdelavo modnih dodatkov uporabimo postopek, ki ga imenujemo polstenje? (da)

Da, za modne dodatke se lahko uporabljajo različno oblikovani kosi volne, ki jih med izdelavo spolstimo.

Ali za polstenje vedno potrebujemo toplo vodo in milo? (ne)

Ne, poleg mokrega polstenja z mehansko obdelavo, alkalijami in v mokrem okolju se lahko izvaja tudi suho polstenje s polstilnimi iglami.

Kako se imenujejo tekstilije, ki imajo lasasto površino, pri kateri je las pravokoten na ravnino temeljne tekstilije? (pliš)

Lasaste tekstilije, tkanine ali pletiva imenujemo pliš.

Ali lahko bombaž in lan peremo pri temperaturi, višji od 60 stopinj Celzija – da ali ne? (da)

Da. Bombaž in lan lahko po potrebi peremo pri temperaturi, višji od 60 stopinj Celzija, kadar so oblačila ali druge tekstilije trdovratno umazani.

Na katero oznako na likalniku moraš naravnati, če likaš bombaž in lan? (tri pike)

Bombaž in lan pri likanju zaradi svoje kemijske strukture prenašata visoke temperature (do 200 stopinj Celzija), zato lahko likalnik nastavimo na oznako - tri pike.

Ali lahko sintetična vlakna peremo pri temperaturi, višji od 90 stopinj Celzija – da ali ne? (ne)

Ne, ker se lahko poškodujejo. Sintetična vlakna navadno peremo pri temperaturah do 60 stopinj Celzija.

38

Na katero oznako na likalniku moraš naravnati, če likaš sintetična vlakna? (eno piko)

Sintetična vlakna likamo pri nižjih temperaturah (do 110 stopinj Celzija), da ne pride do zmehčanja in/ali taljenja vlaken. Likalnik nastavimo na oznako - eno piko.

Ali volnena oblačila lahko centrifugiramo? (ne)

Volnenih vlaken ne smemo centrifugirati, saj bi zaradi mehanske obdelave lahko prišlo do sprijetja in krčenja vlaken – polstenja.

Kako imenujemo majhne svaljke, ki se po drgnjenju lahko pojavijo na površini tekstilij? (piling)

Imenujemo jih piling. Ta se pojavi, kadar predivna preja ni dovolj vita/sukana in se zaradi drgnjenja površine štrleča vlakna zbirajo v skupkih na površini tekstilije.

Ali bi se pletivo, v katero bi zarezali, začelo parati? (da)

Če bi zarezali v votkovno pletivo, bi se to začelo parati, saj celotna struktura temelji na eni niti in pride do podobnega učinka kot pri podiranju domin. Snutkovno pletivo se ne bi paralo, ker je napleteno iz osnove – vzporednih vzdolžnih niti. Zaradi velikega števila prepletenih niti se zelo težko para.

Ali je zrak, ki se ujame med štrleča vlakna na površini tekstilije, dober izolator? (da)

Mirujoč zrak med štrlečimi vlakni je odličen izolator, saj zadrži toploto in je ne prevaja; to je tudi razlog, da živali s kožuhom ne zebe.

Kakšno podnebje potrebuje bombaževec za svojo rast – vroče in vlažno ali suho in toplo podnebje? (vroče in vlažno)

Bombaževec za svojo rast potrebuje ogromne količine vode, zato mu ustrezajo vroča in vlažna podnebja.

Kakšne barve so laneni cvetovi – modre ali rdeče? (modre)

Barva lanenih cvetov je modra.

Katero rastlino so v preteklosti poimenovali belo zlato? (bombaž)

V preteklosti je bil bombaž zelo dragocen, zato so ga poimenovali belo zlato (belo, ker je bele barve, in zlato kot nekaj dragocenega).

Ali so ljudje v prazgodovini že uporabljali volnena vlakna? (da)

Da, volno so ljudje uporabljali pred 10.000 leti.

Klekljanje sodi med postopke pletenja – da ali ne? (ne)

Ne. Klekljanje sodi med postopke izdelave čipk.

Končni izdelek klekljarice je čipka – da ali ne? (da)

Da. Klekljanje je čipkarski postopek, torej je izdelek kljekljarice čipka.

Vezenje je nekoč potekalo v samostanih – da ali ne? (da)

Da. Včasih so vezli predvsem doma, pojavljalo pa se je tudi vezenje v samostanih.

39

Vezenje je bilo razširjeno med obema svetovnima vojnama – da ali ne? (da)

Da. Vezenje je bilo razširjeno med obema svetovnima vojnama, saj so v tem času nastajali tudi narodni motivi, ki so kazali na pripadnost določenemu narodu.

V katerem mestu se nahaja čipkarska šola – na Trojanah ali v Idriji? (v Idriji)

Čipkarska šola se nahaja v Idriji, na Trojanah pa so znameniti krofi.

Za ohranitev čipkarske tradicije se v Idriji vsaki dve leti odvija Festival idrijske čipke – da ali ne? (da)

Da. Festival idrijske čipke zajema številne delavnice, predavanja in druge aktivnosti, ki so povezane s čipkarstvom.

Slamnikarstvo se je razvilo v Mengšu – da ali ne? (da)

Da. Slamnikarstvo je značilno ročno delo v Mengšu in njegovi okolici.

Idrijska čipka se izdeluje že od 17. Stoletja – da ali ne? (da)

Da. Čipkarstvo se je začelo razvijati proti koncu 17. stoletja, ko so ljudje začeli množično izgubljati delo v rudnikih.

V zgodovini je prek Evrope in Azije potekala trgovska pot. Kako se je imenovala – Kolumbova ali Svilena pot? (Svilena pot)

Svilena pot. Trgovska je povezovala Bližnji vzhod z evropsko celino.

Prejo so včasih izdelovali na kolovratu – da ali ne? (da)

Da. Kolovrat je preprosta priprava za predenje (izdelavo preje), ki se jo poganja z nogo.

Pomen ročno izdelanih vezenin je narastel zaradi širitve industrijsko izdelanih vezenin – da ali ne? (ne)

Ne. Pomen ročno izdelanih vezenin je zaradi širjenja cenovno ugodno in hitro narejenih industrijskih vezenin začel padati.

* Viri slikovne ponazoritve pravilnih odgovorov

[1] http://www.threadsmagazine.com/assets/uploads/posts/4584/73-sewing-knits-03.jpg

[2] http://www.threadsmagazine.com/assets/uploads/posts/4584/73-sewing-knits-02.jpg

[3] http://static1.squarespace.com/static/53ff6b63e4b093defe92e67e/t/5570bd6ee4b0b6329c5cb3ad/1433451894202/SOURCE-Denim-table-loom?format=1000

[4] https://schachtspindle.com/wp-content/uploads/2015/05/boatshuttles-accessories.jpg

[5] http://blog.fibreglast.com/wp-content/uploads/2014/10/Plain_Weave.jpg

[6] http://1.bp.blogspot.com/-z-UKny17NKQ/UeeKPko5JCI/AAAAAAAAIiA/VsJcL79-N2E/s1600/Cabled+++yarn.jpg

[7] http://www.colan.com.au/media/wysiwyg/Styles/Twill_Weave.jpg

[8] http://www.heddels.com/wp-content/uploads/2011/06/Satin.jpg

40

[9] https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/e/e4/B%C3%BCgeln_3.svg/375px-B%C3%BCgeln_3.svg.png

[10] https://upload.wikimedia.org/wikipedia/commons/thumb/2/2c/B%C3%BCgeln_1.svg/375px-B%C3%BCgeln_1.svg.png

[11] http://www.threadsmagazine.com/assets/uploads/posts/4584/73-sewing-knits-02.jpg

[12] http://stres.a.gape.org/svetvid_vs/slike/starosl_simb/kolovrat_Mozirski_gaj_Mozirje_slo%20(4).JPG