analiza snovnega toka zbranih tekstilnih …...recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega...

ANALIZA SNOVNEGA TOKA

ZBRANIH TEKSTILNIH IZDELKOV V SKLOPU PROJEKTA »TD TEKSTIL«

Partnerji: Mladinski center Dravinjske doline (www.mcdd.si), Društvo DSP Center

(www.dspcenter.si), Zadruga Dobrote z.b.o., Okoljsko raziskovalni zavod (ww.orz.si) in Društvo

Ekologi brez meja (www.ebm.si)

Pridruženi partnerji: Občina Ravne na Koroškem, Zavod Ideja – zavod za razvoj in medijsko

promocijo podjetništva in Zdruţenje oblikovalcev, arhitektov in rokodelcev Grupa.

Priprava poročila:

Okoljsko raziskovalni zavod: Mihela Koprivnik, Marina Pec

ANALIZA SNOVNEGA TOKA TEKSTILA Projekt TD-TEKSTIL

2

Kazalo vsebine

................................................................................................................................. 1

1 NAMEN PROJEKTA TD - TEKSTIL ........................................................................................................................... 3

1.2 CILJNA SKUPINA .......................................................................................................................................................... 3

2 RAZLOGI ZA ZBIRANJE TEKSTILA ........................................................................................................................... 4

2.1 POMEN ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA .................................................................................................................. 4

2.1.1. Glavne proizvajalke tekstilnih izdelkov so: ......................................................................................................... 4

2.1.2. Tehnične možnosti recikliranja ........................................................................................................................... 5

3 PRIMER SORTIRNE ANALIZE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV ...................................................................... 6

3.1 URBANA OBMOČJA Z MEŠANO ENODRUŽINSKO IN BLOKOVSKO POSELITVIJO .......................................................... 6

3.1.2 možnost predelave .............................................................................................................................................. 9

4 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE RABLJENEGA TEKSTILA ........................................................................................ 9

4.1 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE IN UČINKOVITO RAVNANJE S TEKSTILNIMI ODPADKI ................................................ 9

4.2 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI .......................................................................................................... 10

4.3 BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI V SLOVENIJI, VKLJUČNO S TEKSTILNIMI ODPADKI ............................................ 12

4.3.1 Kako lahko poskrbimo za vnovično uporabo tekstilnih izdelkov?...................................................................... 14

4.3.2 Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti: ............................. 14

4.3.3 Najpogostejši razlogi zakaj ljudje želijo oddati rabljena oblačila ..................................................................... 14

4.4 RECIKLIRANJE TEKSTILA ............................................................................................................................................ 15

4.4.1 Možni izdelki- tržne niše .................................................................................................................................... 15

4.5 VKLJUČENOST RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN ................................................................................................................ 15

5 ZBRANI TEKSTIL V PROJEKTU TD - TEKSTIL ........................................................................................................... 16

5.1. KAJ SMO ZBIRALI ...................................................................................................................................................... 16

5.1.1 Zbiranje rabljenega tekstila ............................................................................................................................... 17

5.1.2 količine zbranega tekstila .................................................................................................................................. 17

5.1.3 oddaja zbranega tekstila ................................................................................................................................... 18

5.2 ANALIZA IZMENJAVE RABLJENEIH TEKSTILNIH IZDELKOV ......................................................................................... 19

5.3 PREDELAVA ZBRANEGA TEKSTILA ............................................................................................................................. 20

5.4 IZDELKI IZ RABLJENEGA TEKSTILA .............................................................................................................................. 20

5.5 ANALIZA ZBRANEGA ODPADNEGA TEKSTILA PO VRSTI MATERIALA ......................................................................... 21

5.6 FINANČNI VIDIK ZBIRANJA IN PREDELAVE TEKSTILNIH MATERIALOV ....................................................................... 22

6 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA ............................................................................................................................ 22


3

1 NAMEN PROJEKTA TD - TEKSTIL

Ustanovitev in zagon socialnega podjetja s tekstilno dejavnostjo za: zbiranje, sortiranje, čiščenje,

predelavo, oblikovanje, prodajo in pripravo tekstila za nadaljnjo reciklaţo. Gre za novo nepridobitno

dejavnost znotraj socialnega zdruţenja z blagovno znamko »Tovarna dela«.

Osnovni cilj projekta je zaposlitev in pomoč skupinam, ki so socialno izključene iz druţbe, oddaljene

od trga dela, ali drugih ranljivih skupin, ki jih sicer ogroţajo procesi in mehanizmi dezintegracije,

socialne izključenosti ter delinkventno obnašanje zaradi šolske neuspešnosti, nezaposlenosti ali

osebnih stisk.

Socialno podjetništvo je način, da se soočimo in ustavimo mestoma uničujoče teţnje potrošništva. S

ponovno uporabo kakovostnega tekstila pridobijo potrošniki kakovosten kos garderobe, istočasno pa

podpirajo ekološko usmerjene vrednote, znanje in talent mladih ustvarjalcev, in se vedejo okolju

prijazno.

1.2 CILJNA SKUPINA

S projektom ţelimo rešiti problem socialne izključenosti in zaposlovanja ranljivih ciljnih skupin,

katere predstavljajo mladostniki, iskalci prve zaposlitve, in starejši, teţje zaposljivi kadri, ki so ali

jim grozi nevarnost prehoda v dolgotrajno brezposelnost in s tem v socialno izključenost.

Podatki kaţejo, da stopnja brezposelnosti mladih v ljubljanski regiji dosega kar četrtino vseh

brezposelnih in raste. Med ranljivimi ciljnimi skupinami mladine s čustvenimi in vedenjskimi

motnjami sta kar 2/3 mladih, ki nikoli ne dobijo sluţbe (pri njihovih vrstnikih je ta deleţ le 20-

odstoten). Gre za skupino mladostnikov med 17. in 25. letom, ki so bili v vzgojne zavode nameščeni

s strani Centrov za socialno delo ali sodišč.

V Sloveniji prevladuje tudi nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, katerih visok

deleţ je brezposelnih. Obenem je med starejšimi veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se soočajo

s tretjo zaposljivostjo zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe zdravstvenih teţav, socialnih

omejitev, pomanjkanja določenih dodatnih znanj, nefleksibilnosti, pomanjkanja motiviranosti za

delo, itd. (vir: Operativni program razvoja človeških virov za obdobje 2007-2013). Pri tem so

njihova dolgoletna znanja in izkušnje, ki lahko predstavljajo močan razvojni potencial, prepogosto

spregledana.


4

2 RAZLOGI ZA ZBIRANJE TEKSTILA

V povprečju vsak Slovenec letno zavrže okoli 14 kg oblačil.

Dejstvo, da en kilogram odvrženih oblačil ustvari 52 kg ogljikovega dioksida, pa je pripeljalo do nujnega in

vedno bolj priljubljenega recikliranja.

2.1 POMEN ZBIRANJA RABLJENEGA TEKSTILA

Z vse niţjimi cenami oblačil azijskega porekla lahko pričakujemo sorazmerno veliko porast količin kupljenih

oblačil, ki s hitrim menjavanjem modnih trendov in običajno nizko kvaliteto po nizkih cenah v zelo kratkem

času postanejo odpadek. Ker so drţave v razvoju sposobne izdelati tekstilne izdelke po bistveno niţjih cenah,

se je večina svetovne tekstilne industrije skoncentrirala v takih drţavah. Pri tem je potrebno omeniti, da gre le

za koncentracijo "umazanih" segmentov celotne tekstilne industrije, torej za izdelavo blaga ter šivanje in

potisk oblek. Oblikovanje novih izdelkov visokega cenovnega razreda ter upravljanje z blagovnimi znamkami

pa je ostalo v domeni razvitih.

2.1.1. Glavne proizvajalke tekstilnih izdelkov so:

Kitajska, Indija, Pakistan, Bangladeš, Kambodţa, Laos, Turčija, Šrilanka, Vietnam, Mauritius, Indonezija,

Filipini, Tajska, Bolgarija, Litva, Makedonija, Italija, Španija, ZDA.

V splošnem lahko tekstilni odpadni material delimo na dve skupini, in sicer:

• tekstilni odpadni material pred uporabo; ta del zajema ostanke in odpad pri proizvodnji ploskih

tekstilij, vlaken in prej; velik del teh tekstilnih ostankov po svetu reciklirajo v sekundarne surovine

za avtomobilsko, pohištveno, papirno in ostalo industrijo

• tekstilni odpadni material po uporabi sestavljajo vse vrste oblačil in tekstilni gospodinjski artikli; te

artikle zbirajo dobrodelne ustanove, običajno pa jih preveč konča na odlagališčih komunalnih

odpadkov.


5

2.1.2. Tehnične možnosti recikliranja

Postopki recikliranja tekstilnih materialov so odvisni od vrste materiala, ki ga ţelimo ponovno

predelati, od kvalitete sekundarne surovine, ki jo ţelimo pridobiti, in od tehničnih moţnosti, ki so

trenutno na razpolago. V splošnem potekajo ti postopki po naslednjem vrstnem redu: zbiranje,

sortiranje, čiščenje (po potrebi) in predelava. Tehnične moţnosti recikliranja so torej odvisne

predvsem od vrste, oblike, mehanskih, fizikalnih in kemijskih lastnosti tekstilne surovine za

recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega izdelka. Največkrat tehnične moţnosti recikliranja

omejujeta heterogena sestava in kvaliteta vhodnih surovin, saj na tem področju ni uvedene nobene

sledljivosti vhodnih surovin za recikliranje. (Pintar, M. 2006. Industrijski tekstilni odpadki v

Sloveniji in njihovo recikliranje: magistrsko delo. Maribor: Fakulteta za strojništvo).

Številni aditivi, ki jih dodajamo pri proizvodnji tekstilnih vlaken, kot tudi kemikalije in barvila, ki jih

uporabljamo za plemenitenje in barvanje tekstilnega materiala (protimikrobna obdelava), so lahko

škodljivi zdravju ljudi in obremenjujejo okolje. Ti aditivi in kemikalije pri postopkih recikliranja

ostanejo v dobljenih sekundarnih surovinah in v izdelkih, narejenih iz njih, zato je lahko pogostokrat

uporaba sekundarnih surovin tudi ekološko vprašljiva. Po mehanskem postopku recikliranja je

mogoče dobljene sekundarne tekstilne surovine uporabljati kot polnila za blazine, odeje in igrače,

čistilne krpe ter kot izolacijski material ali kot komponente za uporabo v avtomobilski industriji.

Mehansko recikliranje tekstilnih materialov, izdelanih iz naravnih ali sintetičnih vlaken ter njihovih

mešanic, poteka s pomočjo rezanja, trganja in razvlaknjevanja. Obnavljanje materialov uporabljamo

le za dobro sortiran material ene vrste polimera, dobljenega neposredno iz proizvodnje.

Termoplastične polimerne odpadke talimo, ekstrudiramo v granulat in nato pretvorimo v nov izdelek.

Na splošno kakovost materiala pri recikliranju zaradi procesa taljenja ter zaradi prisotnih onesnaţenj

in nepopolnega sortiranja odpadnega materiala pade. Postopek obnavljanja materialov sestoji iz

ekstrudorske linije, ki obsega: drobljenje, transport, skladiščenje, zgoščevanje, pranje, ločevanje

kovin, plastificiranje in homogeniziranje, odstranjevanje plinov, filtriranje taline in granuliranje.

S kemijskim recikliranjem se izognemo dragemu sortiranju in čiščenju polimernih odpadkov.

Makromolekularni material razgradimo na nizko molekularne proizvode, ki jih vračamo v rafinerije

ali drugo kemijsko proizvodnjo kot surovino. Primeren način ravnanja s tekstilnimi odpadki je

toplotna obdelava tekstilnih materialov, kjer s pomočjo izgorevanja pridobljeno energijo uporabimo

za toplovodno ogrevanje. Toplotna vrednost tekstilnih odpadkov je primerljiva s toplotnimi

vrednostmi najpogosteje uporabljenih goriv. Za kompostiranje so primerni le biorazgradljivi tekstilni

materiali (bombaţ, volna, viskoza). Vemo pa, da danes tekstilije vsebujejo mešanice naravnih in

sintetičnih vlaken z različnimi obdelavami. Oblačila je zaradi različnih dodatkov, kot so gumbi in

zadrge, teţko kompostirati.

Strategija sodobnega ravnanja z odpadki je zasnovana po prednostnem redu:

• preprečevanje nastajanja odpadkov,

• neposredna ponovna uporaba odpadkov,

• recikliranje odpadkov in njihova uporaba z ustrezno predelavo,

• izraba energetske vrednosti, ki jo vsebujejo odpadki,

• odlaganje odpadkov na odlagališčih.

Moţnosti reševanja problema odpadkov so predvsem naslednje:

• sklenjeni tehnološki krogi,

• uvajanje novih proizvodov in čistejših tehnologij,


6

• uvajanje sistemov, ki porabijo manj surovin in energije ter proizvajajo manjše količine odpadkov,

• ponovna uporaba materialov in izdelkov.

Glede na podatke statističnih analiz in sortirnih analiz ugotavljamo, da velika večina odpadnih

oblačil in tekstila najverjetneje konča na odlagališčih med mešanimi komunalnimi odpadki, zaradi:

- preslabe organiziranosti zbiranja oblačil in tekstila,

- nizke osveščenosti prebivalcev,

- nizke cene tekstila (novega in rabljenega),

- pomanjkanje infrastrukture za sortiranje, dezinfekcijo in predelavo oblačil in tekstila.

Slika 1: Tekstil na odlagališču med mešanimi komunalnimi odpadki

3 PRIMER SORTIRNE ANALIZE MEŠANIH KOMUNALNIH ODPADKOV

3.1 URBANA OBMOČJA Z MEŠANO ENODRUŽINSKO IN BLOKOVSKO POSELITVIJO

TEŽA VZORCA: 518 kg

Frakcija - material kg delež frakcij v %

1. Papir in lepenka 81 15,6

2. Tekstil in oblačila 20 3,9

3. Biološki odpadki 181 34,9

4. Les, lubje, slama 23 4,4

5. Les vključno z embalažo iz lesa 0 0,0

6. Steklo 41 7,9

7. Plastika 105 20,3

8. Kovine 15 2,9

9. Elekt. in elektronska oprema 2 0,4

10. Baterije in akumulatorji 0 0,0

ostalo: pepel, pometi, plenice.. 50 9,7

Skupaj: 518 100,0


7


8

Podatki Univerze v Cambridgeu iz leta 2006 pravijo, da Britanec (podatki za Slovenijo niso znani)

vsako leto v povprečju nakupi 35 kilogramov oblačil in drugega tekstila, štiri kilograme od tega

daruje v dobrodelne namene, preostalih 31 kilogramov pa zavrţe. Po podatkih evropske komisije

tekstil predstavlja do štiri odstotke vseh odpadkov, ki so odvrţeni kot mešani. Odlagališča vse večje

količine odpadkov ne prenesejo več.


9

3.1.2 možnost predelave

V Veliki Britaniji, prav tako tudi na Norveškem, zadnja leta uporabljajo nove načine predelave

tekstila. Določen del ga uporabijo pri soseţigu, kar omogoča pridobivanje energije. Gradbena

podjetja pa so pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih

tekstilnih vlaken. Potencial odpadnega tekstila kot surovine so v tujini spoznali ţe pred desetletji.

Zbirajo ga v za to namenjenih zabojnikih ali z zbiralnimi akcijami po soseskah ter ga posredujejo v

sortirnice, od tam pa v ponovno uporabo prek trgovin z oblačili iz druge roke, v prodajo socialno

šibkim v tujino ali v predelavo za termično izolacijo ali soseţig. Odloţijo ga zelo malo in na ta način

ţe skoraj izpolnjujejo zavezo evropske direktive o odpadkih, ki pravi, da se mora do leta 2020

priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz drugih

podobnih virov povečati na najmanj 50 odstotkov skupne teţe.

V evropski komisiji pojasnjujejo, da načrt za Evropo, gospodarno z viri, določa, da se odpadki

obravnavajo zlasti kot viri. Načrt do leta 2020 predvideva, da se količina odpadkov na osebo

zmanjša, da se povečata zbiranje in ponovna uporaba blaga, kjer posebej izpostavljajo tekstil, ter da

se odlagališča uporablja samo za »ostanke ostankov«. Evropska direktiva o ravnanju z odpadki

določa tudi zakonsko obvezujočo hierarhijo, v kateri je na prvem mestu preprečevanje nastajanja

odpadka, sledi ponovna uporaba, predelava in kot zadnje odlaganje. Prav ta direktiva predvideva

tudi, da se priprava za ponovno uporabo ter recikliranje odpadnih materialov iz gospodinjstev in iz

drugih podobnih virov poveča na najmanj 50 odstotkov skupne teţe.

Slovenija zaostaja za EU

In kako kaţe pri tem področju tekstila v Sloveniji? Medtem ko na ministrstvu za kmetijstvo in okolje

zatrjujejo, da tekstilni odpadek ne spada v zabojnike za mešane komunalne odpadke, v komunalnem

podjetju Snaga pravijo, da se odpadni tekstil v gospodinjstvih odlaga prav tja, saj da je tekstil, kamor

spadajo oblačila, gospodinjski tekstil, obutev in igrače, za zdaj mogoče oddati le v zbirne centre.

Podatki Humane pojasnjujejo, da zbrani tekstil v Sloveniji pošljejo v sortirnice v Avstriji. Humana,

ki deluje v 43 drţavah po svetu, oblačila zbira, sortira in prodaja ţe od leta 1970. Zbrani denar

porabljajo v humanitarne namene. V Sloveniji imajo 190 zabojnikov in zberejo od 17 do 20 ton

tekstila na teden. Na ţalost ne zbirajo uničenega in ponošenega tekstila, ki v Sloveniji še vedno

spada med mešane komunalne odpadke. Ga pa, če v njihove zabojnike zaide, sortirnice v Avstriji

predajo ustreznim sluţbam.

4 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE RABLJENEGA TEKSTILA

4.1 RAZLOGI ZA LOČENO ZBIRANJE IN UČINKOVITO RAVNANJE S TEKSTILNIMI

ODPADKI

Slovenija je leta 1998 podpisala Kjotski protokol in se zavezala da bo v obdobju 2008-2012

zmanjšala svoje izpuste za 8 % glede na izhodiščno leto 1986. Na količino izpustov toplogrednih

plinov poleg sektorja energetika, prometa in kmetijstva vplivajo tudi količine odloţenih biološko

razgradljivih odpadkov. Za zmanjševanje količin odloţenih biološko razgradljivih odpadkov bo v


10

Sloveniji potrebno osvestiti gospodinjstva, ki še vedno ne ločujejo gospodinjskih odpadkov in se

zaradi tega le-ti odlagajo na komunalnih odlagališčih.

Ţal pa kljub številnim ukrepom na tem področju izpusti iz odlagališč zaradi narave procesa še vedno

naraščajo, saj nanje vplivajo biološko razgradljivi odpadki, odloţeni v preteklem, večdesetletnem

obdobju. Glede na izhodiščno leto so tako v letu 2008 izpusti metana iz odlagališč komunalnih

odpadkov višji za več kot 9 %. Da bomo dosegli cilj kjotskega protokola, bo Slovenija morala uvesti

številne ukrepe, med katere bo moralo soditi tudi okolju prijaznejše ravnanje z odpadki, predvsem

biološko razgradljivimi odpadki.

Po podatkih statističnega urada so se z razvojem industrializacije močno povečali izpusti

toplogrednih plinov, ki povzročajo globalno segrevanje. V letu 1998 je Slovenija podpisala Kjotski

protokol, s katerim se je zavezala, da bo v obdobju 2008 do 2012 zmanjšala svoje izpuste za 8

odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Poleg sektorja energetike, na izpuste toplogrednih plinov

močno vplivajo še promet, kmetijstvo in količine odloţenih biološko razgradljivih odpadkov.

Kljub velikim naporom za zmanjšanje količin komunalnih odpadkov, le-te iz leta v leto naraščajo in

škodljivo vplivajo na okolje. Škodljivi vplivi na okolje, ki se nanašajo na odpadke, so poleg izpustov

toplogrednih plinov, predvsem metana iz odlagališč nenevarnih odpadkov, še onesnaţenje

površinskih in podzemnih voda, onesnaţenje prsti in posledično zastrupljanje zdravja ljudi.

Komunalni in biološko razgradljivi odpadki, med katere spadajo tekstilni odpadki večinoma

nastajajo v gospodinjstvih in po navadi končajo v zabojnikih za mešane komunalne odpadke ter le

redko v zabojnikih za ločeno zbiranje odpadkov (npr. zabojnikih za biološke odpadke, papir in

karton, steklo in embalaţo).

Za zbiranje in odvoz komunalnih ter biološko razgradljivih odpadkov so zadolţene javne sluţbe,

katerim je občina dodelila pravico zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov. Le-te mešane

komunalne odpadke vozijo na odlagališča nenevarnih odpadkov, ločeno zbrane frakcije pa do

predelovalcev oziroma odstranjevalcev odpadkov.

Za zmanjšanje količin odloţenih biološko razgradljivih odpadkov bo v Sloveniji potrebno še veliko

narediti, osvestiti prebivalstvo, predvsem posamezna gospodinjstva, ki še vedno ne ločujejo svojih

odpadkov in le-ti nato končajo na odlagališčih. Da bomo dosegli cilje Kjotskega protokola, bo

Slovenija morala uvesti številne dodatne ukrepe, predvsem bolj okolju prijazne postopke ravnanja z

odpadki, še posebej z odpadki, ki so biološko razgradljivi. Leta 2009 je bil v Rogaški Slatini

vzpostavljen prvi center ponovne uporabe, ki prispeva k zmanjševanju TGP, saj velik del kosovnih

materialov s popravili in obnovo usmerja nazaj v uporabo.

4.2 IZPUSTI TOPLOGREDNIH PLINOV V SLOVENIJI

Po podatkih Statističnega urada RS se je Slovenija z ratifikacijo Kjotskega protokola zavezala do leta

2012 zmanjšati izpuste toplogrednih plinov za 8 odstotkov glede na izpuste v izhodiščnem letu 1986.

Izpusti v Sloveniji so v izhodiščnem letu znašali 20.228,065 Gg CO2 ekvivalent, v letu 2008 pa je

Slovenija v ozračje izpustila 21,284,831 Gg CO2 ekvivalent, kar je dobrih 5 odstotkov več kakor v

izhodiščnem letu. Med izpusti je največji deleţ (84 odstotkov) pripadel ogljikovemu dioksidu (CO2),

ki nastane predvsem pri zgorevanju fosilnih goriv, sledil mu je metan (CH4) s skoraj 10 odstotki, ki

večinoma izhaja iz procesov ravnanja z odpadki (npr. iz odlagališč) in iz kmetijstva, ter didušikov

oksid (N2O) z dobrimi 5 odstotki.


11

Slika 2: Indeks izpustov toplogrednih plinov glede na cilje Kjotskega protokola

Izpusti toplogrednih plinov iz odlagališč nenevarnih odpadkov, na katerih so odloženi tudi

tekstilni odpadki

V letu 2009 je v Sloveniji obratovalo 47 odlagališč nenevarnih odpadkov. V prihodnjih letih bo

Slovenija morala zmanjšati število odlagališč nenevarnih odpadkov, kar pomeni, da naj bi v letu

2013 v Sloveniji obratovalo le 15 odlagališč nenevarnih odpadkov. Največji problem v Sloveniji je

ta, da še vedno odloţimo kar 67 odstotkov vseh nastalih odpadkov.

Na odlagališčih odpadkov se proizvaja predvsem metan (okoli 60 odstotkov) in ogljikov dioksid

(okoli 40 odstotkov). Za okolje je predvsem škodljiv metan, saj je toplogredni plin s potencialom

globalnega segrevanja 25 do 100 let. To pomeni, da v povprečju vsak kilogram metana v 100 letih

segreje Zemljo za 25 krat bolj kakor enaka količina ogljikovega dioksida.

Metan ali tako imenovani odlagališčni plin je proizvod anaerobne razgradnje biološko razgradljivih

odpadkov. V primerjavi z izhodiščnim letom so se izpusti metana iz odlagališč odpadkov v letu 2008

povečali za slabih 36 odstotkov. Eden glavnih ciljev v prihodnosti bo zmanjšanje odlaganja biološko

razgradljivih komunalnih odpadkov in posledično zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov,

predvsem metana. Drţave članice morajo zmanjšati količino odloţenih biorazgradljivih komunalnih

odpadkov na odlagališča odpadkov za 50 odstotkov v primerjavi s količino iz leta 1995. To pomeni,

da bo potrebno te količine odpadkov preusmeriti na druge, okolju prijaznejše oblike ravnanja z

odpadki, kot so kompostiranje odpadkov ali seţiganje odpadkov za pridobivanje energije. V letu

2016 se bo cilj zniţanja povečal na 65 odstotkov količin iz leta 1995.


12

Slika 3: Skupne količine nastalih odpadkov in biorazgradljivih odpadkov v Sloveniji

Zaradi strogih zakonodajnih zahtev glede odstranjevanja odpadkov, ki imajo visoko vsebnost

organskega ogljika, bi morala Slovenija ţe do konca leta 2008 zmanjšati deleţ biološko razgradljivih

odpadkov v skupni količini odstranjenih odpadkov, glede na leto 1995, s 63 odstotkov na 32

odstotkov in do konca leta 2012 na 28 odstotkov oziroma v absolutnem smislu za več kot polovico.

Trenutno so na odlagališčih odloţene velike količine biološko razgradljivih odpadkov, katerih

razgradnja povzroča nastanek odlagališčnega plina. Iz ekonomskega vidika je uporaba

odlagališčnega plina v energetske namene utemeljena le v primeru odlagališč, ki odloţijo več kot 60

tisoč m3 odpadkov na leto. Slovenija trenutno izkorišča odlagališčni plin le na treh odlagališčih

nenevarnih odpadkov, zahtevam za uporabo deponijskega plina pa v Sloveniji ustreza kar enajst

odlagališč nenevarnih odpadkov.

Odlagališčni plin ima negativen vpliv na atmosfero in podzemne vode in zaradi tega postaja njegova

uporaba v energetske namene vse bolj pomembna in ekonomična, kar je razvidno

tudi iz mnogih primerov njegove uporabe v različnih drţavah Evrope in sveta.

4.3 BIOLOŠKO RAZGRADLJIVI ODPADKI V SLOVENIJI, VKLJUČNO S TEKSTILNIMI

ODPADKI

Biološko razgradljivi odpadki so odpadki naravnega izvora ali odpadni proizvodi, večinoma iz

naravnih surovin. Ti odpadki so zelo nestabilni, saj se pod vplivom mikroorganizmov iz okolja

neprestano preoblikujejo in povzročajo izpuste škodljivih plinov in tekočin v okolje. Biološko

razgradljivi odpadki nastajajo v gospodinjstvih, v kmetijstvu, gozdarstvu, gradbeništvu in tudi v

nekaterih drugih proizvodnih dejavnostih.

Glede na izvor biološko razgradljivih odpadkov ločimo:

biološke odpadke (odpadki nastali pri pripravi oz. predelavi hrane: od poljščin, sadja,

zelenjave do odpadkov v gospodinjstvu pa tudi večjih količin odpadkov iz ţivilsko

predelovalne industrije, ...) in


13

zelene odpadke (ostanki obreza drevja, grmovja in drugih nasadov, masovni vzgoji nekaterih

industrijskih kultur: hmelja, koruze, pšenice, listja listavcev, grozdja, sadja ipd., obrez ţivih

mej, grmovnic in okrasnih rastlin).

Problem biološko razgradljivih odpadkov je v tem, da so pogosto skriti ali pomešani med drugimi

biološko nerazgradljivimi odpadki ali med mešanimi odpadki. Biološko razgradljivi odpadki

predstavljajo pribliţno 40 odstotkov vseh komunalnih odpadkov v Evropi. Najbolj običajna metoda

za odstranjevanje komunalnih odpadkov pa je še vedno odlaganje le-teh na odlagališčih. Šele z

ločenim zbiranjem biološko razgradljivih odpadkov lahko doseţemo, da se bo količina odloţenih

biološko razgradljivih odpadkov na odlagališčih nenevarnih odpadkov zmanjšala in tako podaljšala

ţivljenjsko dobo posameznega odlagališča. Manj odloţenih biološko razgradljivih odpadkov na

odlagališčih pa pomeni tudi manj izpustov toplogrednih plinov.

Nacionalna strategija o biološko razgradljivih odpadkih je bila objavljena aprila 2006, in določa

ukrepe za postopno preusmeritev biološko razgradljivih komunalnih odpadkov z odlagališč, skladno

z določenimi cilji v EU Direktivi 1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih. Direktiva Sveta

1999/31/ES o odlaganju odpadkov na odlagališčih (znana kot Direktiva o odlagališčih) zahteva od

drţav članic Evropske unije, da zmanjšajo svojo odvisnost od odlagališč nenevarnih odpadkov v prid

okolju prijaznejših alternativ. Strategija temelji na celostnem pristopu ravnanja z odpadki in določa

posebne cilje, ki bodo prispevali k doseganju cilja za leto 2016, to je preusmeriti biološko

razgradljive odpadke iz odlagališč nenevarnih odpadkov.

Prednostne moţnosti za ravnanje z biološko razgradljivimi komunalnimi odpadki, so tako:

• preprečevanje in zmanjševanje - izogibanje nastajanju odpadkov,

• recikliranje - predvsem papir in karton, ter tudi tekstil,

• biološka obdelava - predvsem kuhinjskih in vrtnih odpadkov, vključno s kompostiranjem,

• preostale vrste ravnanja - toplotna obdelava z izrabo energije ali z mehansko-biološko

obdelavo.

Če analiziramo ravnanje s komunalnimi biološko razgradljivimi odpadki (vir: Okoljski kazalniki za

Slovenijo, Statistični urad RS, Ljubljana 2009 http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp)

vidimo, da se predelava, kjer je zajeto tudi kompostiranje odpadkov, iz leta v leto povečuje in je v

zadnjih letih prav tako dosegla 50 – 60 odstotkov , odlaganje komunalno biološko razgradljivih

odpadkov pa ostaja skoraj na isti ravni, med 30 in 40 odstotki. Drugi postopki odstranjevanja, med

katere prištevamo seţig odpadkov, predstavljajo le 5 odstotkov. Zelo majhen deleţ komunalnih

biološko razgradljivih odpadkov se začasno skladišči ali izvozi v tujino. Med odloţenimi biološko

razgradljivimi odpadki prevladujejo mešani komunalni odpadki. Ti mešani komunalni odpadki

predstavljajo dobrih 86 odstotkov vseh odloţenih biološko razgradljivih odpadkov. To dokazuje, da

lahko s povečanjem ločenega zbiranja biološko razgradljivih odpadkov rešimo problem izpustov

toplogrednih plinov iz odlagališč.

http://www.stat.si/pxweb/Database/Okolje/Okolje.asp


14

Slika 4: Ravnanje s komunalnimi biorazgradljivimi odpadki

4.3.1 Kako lahko poskrbimo za vnovično uporabo tekstilnih izdelkov?

tekstil, kot so oblačila, zavese, rabljena pregrinjala lahko predelamo v nove domiselne

izdelke kar doma: iz različnih kosov blaga lahko enostavno sešijemo prevleko za

dekorativno blazino ali pa vrečko iz blaga

lahko jih podarimo humanitarnim organizacijam KARITASU ali RDEČEMU KRIŢU. V

tem primeru morajo biti oblačila oprana, zašita in brez madeţev

če so oblačila še uporabna jih lahko podarimo prijateljem ali mlajšim v druţini.

4.3.2 Ločeno zbiranje, ponovna uporaba in predelava oblačil in tekstila ima številne prednosti:

prihranek surovin

manj onesnaţevanja okolja zaradi manjših potreb po proizvodnji primarnih vlaken

(rastlinskih, ţivalskih in umetnih), ki zahtevajo ogromne količine vode, pesticidov,

mineralnih gnojil in različnih kemikalij

manj odloţenega tekstila in oblačil na odlagališčih (prihranek prostora na odlagališču,

zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov – pri anaerobni razgradnji naravnih vlaken

nastaja metan, ki je 21 krat močnejši povzročitelj segrevanja ozračja kot CO2

nova delovna mesta

4.3.3 Najpogostejši razlogi zakaj ljudje želijo oddati rabljena oblačila

ţelijo spremembo v načinu oblačenja

oblačila niso več modna

sezonska menjava oblačil (zimska, poletna in prehodna oblačila)

oblačila lastniku ne ustrezajo več (otroci prerastejo, sprememba teţe, nosečnost, upokojitev,

oblačila, ki so primerna le za enkratne dogodke…)


15

lastnik oblačil je umrl

oblačila so poškodovana, obrabljena ali imajo madeţ, ki se ga ne da odstraniti.

4.4 RECIKLIRANJE TEKSTILA

Tekstilni izdelki so trenutno najhitreje rastoči odpadki v EU (5-10 % vpliva na okolje prihaja iz

tekstilne industrije) in se bodo po napovedih še povečevali.

Prednosti zmanjšanja tekstilnih odpadkov se bodo pokazale predvsem v:

1. zmanjšani potrebi po večanju odlagališč;

2. zmanjšanju onesnaževanja, saj se za obdelavo tekstila uporabljajo različne kemikalije.

3. varčevanju z energijo.

4.4.1 Možni izdelki- tržne niše

Izolacija bivalnih objektov ( granular in plošče)

Protihrupna zaščita in absorbcija zvoka v bivalnih objektih ( predvsem proizvodne hale-

absorberji na stenah pretvorijo energijo hrupa v toploto)

Protihrupne ograje za avtoceste, mestna jedra, ţeleznice… lahko bi porabili odpad tekstila in

zavrţene avtomobilske sedeţe

Zavrţene tekstilje ( granular) bi lahko porabili za talne tepihe ( predpraţniki, tepihi za

delovna mesta, kjer delavci stojijo)

Granular kot vlaţilec zemlje ( je inerten in tako nima kemijskega vpliva na zemljo)- za zelene

strehe, parke, zelenice, ki jih ni potrebno zalivati

4.5 VKLJUČENOST RANLJIVIH CILJNIH SKUPIN

Usposabljanja se je udeleţilo 10 oseb iz ranljivih ciljnih skupin (iskalci prve zaposlitve in

brezposelne osebe starejše od 50 let), katere so identificirali s pomočjo evidenc ZZRS, mladinskih

domov, vzgojnih zavodov ter Centrov za socialno delo.

Prvi iskalci zaposlitve se soočajo z oviro, ko po končanem šolanju vstopajo na trg dela, saj zaradi

pomanjkanja izkušenj doţivljajo diskriminatorno obravnavanje s strani delodajalcev, ki iščejo

delavce z izkušnjami. Zaradi tega je ciljna skupina v situaciji brez enakih moţnosti na trgu dela. V

Sloveniji prevladuje tudi nizka stopnja aktivnosti starejših v starosti od 55 do 64 let, katerih visok

deleţ je brezposelnih. Obenem je v tej starostni skupini veliko dolgotrajno brezposelnih oseb, ki se

soočajo s teţjo zaposljivostjo zaradi nezadostne ali neustrezne izobrazbe zdravstvenih teţav,

socialnih omejitev, pomanjkanja določenih dodatnih znanj, nefleksibilnosti, pomanjkanja

motiviranosti za delo, pri tem so njihova znanja in dolgoletne izkušnje prepogosto spregledane.

Program usposabljanja je potekal 360 ur, najdlje pa so udeleţenci sodelovali pri sami pripravi

prostorov in izbiri ponudbe obrata ter trgovine z rabljenim tekstilom. Na koncu usposabljanja so


16

zaposlili 5 oseb iz dveh ranljivih ciljnih skupin. S projektom Tovarna dela - Tekstil so partnerji

projekta prispevali svoj deleţ pri zapolnitvi vrzeli oseb iz ranljivih ciljnih skupin in s primerom

dobre prakse vplivali na razvoj podobnih programov ter promovirali pomen in koristi socialnega

podjetništva kot načina omogočanja enakih moţnosti na trgu dela in socialnega vključevanja

ranljivih ciljnih skupin.

Po končanem usposabljanju je bila kandidatom, ki niso bili izbrani za zaposlitev, omogočena

dodatna podpora in pomoč pri iskanju redne zaposlitve pri drugih delodajalcih.

Osnovne zaposlitve izbranih kandidatov v projektu so ločevanje, popravljanje in prodaja rabljenega

tekstila.

5 ZBRANI TEKSTIL v projektu TD-TEKSTIL

5.1. KAJ SMO ZBIRALI

V projektu TD -TEKSTIL smo zbirali vse vrste tekstila in tekstilnih izdelkov, razne hišne kemikalije, usnjene

izdelke, modne dodatke in čevlje v parih.

Moška in ţenska otroška oblačila:

- dnevna oblačila ( hlače, krila, bluze, srajce, brezrokavniki, obleke, suknjiči)

- oblačila za prosti čas ( hlače, krila, puloverji, jopice, jakne)

- športna oblačila ( trenerke, trikoji, T-shirt)

- večerna oblačila ( obleke, smokingi)

- vrhnja oblačila ( plašči, jakne, budne)

- nosečniška oblačila

- oblačila za močnejše postave

- spodnje perilo

- hišne tekstilje: posteljnina, rjuhe, pregrinjala, prešite usnjeni izdelki, prti, zavese

- modni dodatki: nakit, pasovi, rute, torbice, nahrbtniki, potovalke, čevlji v paru.

Partnerji v projektu TD-Tekstil so skupaj zbrali 87,94 t tekstila, od tega je bilo leta 2011

zbranega 4 t, 2012 pa 83,94 t tekstila.


17

Grafikon 1: Prikaz zbranega tekstila po letih.

Partnerji v projektu TD -TEKSTIL so v letu 2011 zbrali 5 % tekstila, v letu 2012 pa kar 95 % vsega

rabljenega tekstila.

5.1.1 Zbiranje rabljenega tekstila

Zbiranje rabljenega tekstila je potekalo na tri načine, glede na tip in gostoto poselitve.

- zbiranje od vrat do vrat ( gospodinjstvom so se razdelila obvestila o akciji zbiranja z

navodili, kaj se zbira in kako morajo biti oblačila in tekstil pripravljeni ter datum prevzema)

- zbirna mesta- zabojniki za zbiranje tekstila ( zabojniki za zbiranje tekstila so bili

postavljeni na lokacijah obstoječih zbiralnic- eko otokov, ter drugih obljudenih lokacijah npr.

pred trgovskimi centri, dvorišča večjih podjetij, gosto poseljenih delih mesta)

- zbiralne akcije v vrtcih in šolah

5.1.2 količine zbranega tekstila

Tabela : Količine zbranega tekstilnega materiala po partnerjih

partner Količina

zbranega tekstila

MCDD 4,80 t

DSP 5,4 t

EBM 8,66 t

ZADRUGA DOBROTE 49 t

ORZ 20,08 t

5%

95%

zbrani tekstil

2011

2012


18

Grafikon 2: Količina zbranega tekstila (v tonah) po partnerjih projekta TD-TEKSTIL

Analiza kaţe, da je največ tekstila zbral partner Zadruga Dobrote - 49 t, sledi mu Okoljsko

raziskovalni zavod z 20,08 t. Ekologi brez meja so na svojih akcijah zbrali 8,66 t, DSP 5,4 t,

Mladinski center Dravinjske doline pa 4,8 t.

5.1.3 oddaja zbranega tekstila

Tabela : Način ravnanja z zbranim tekstilnim materialom

Prevzemnik – destinacija oddanega tekstila Masa (t)

Banke tekstila 52,58

Hafner Bogdan- predelovalec tekstila 14,5

Donacije tekstila 1,4

Tekstilne krpe 2,5

Predelava tekstila v izdelke 0,3

2Nd hand trgovine, Oblačilnica dela 0,35

Fonaterm- predelava tekstila za izolacijski material 1,5

na zalogi v skladišču 14,81

4,8 5,4

8,66

49

20,08

količina zbranega tekstila

MCDD

DSP

EBM

ZADRUGA DOBROTE

ORZ


19

Grafikon 3: Količina oddaje zbranega tekstila

Največ tekstila so peljali v banke tekstila na Madţarsko in sicer kar 52,58 t. 14,5 t je bilo predano

predelovalcu tekstila Hafner Bogdanu, 2,5 t rabljenega tekstila so predelali v tekstilne krpe, 1,4 t so

donirali v Center za invalidno mladino Stara Gora, Center za socialno delo Radlje ob Dravi, pomoč

po poplavah na Koroškem, Rdeči kriţ Dravograd, Rdeči kriţ Radlje, Vrtec Črna, CUDV Črna na

Koroškem, Kralji ulice. V podjetje Fonaterm, kjer predelujejo izolacijski material iz rabljenega

tekstila je šlo 1,5 t tekstila. Oblačilnica dela v Ljubljani je sprejela 350 kg rabljenega tekstila, 300 kg

rabljenega tekstila pa so predelali v nove izdelke. Na zalogi v skladišču imajo trenutno 14,81 t

rabljenega tekstila.

5.2 ANALIZA IZMENJAVE RABLJENEIH TEKSTILNIH IZDELKOV

Ekologi brez meja so imeli skozi ves projekt TD-TEKSTIL več kot 70 dogodkov-

IZMENJEVALNICE OBLAČIL. Izmenjevalnice oblačil so potekale tako, da so občani lahko

zamenjali samo 5 kosov oblačil, nekateri pa so samo prinesli rabljena oblačila. Največ je bilo zbrane

ţenske konfekcije oblačil (ţenske bluze, poletne majčke, ţenske dolge hlače), nato otroških oblačil

(predvsem oblačila do 2. leta starosti), ter nekaj moške kolekcije (srajce, majčke s kratkimi rokavi).

Od vsega rabljenega tekstila, ki so ga prinesli občani je bilo zbranega 95 % ţenskega rabljenega

tekstila, 4 % otroškega rabljenega tekstila ter samo 1 % moškega rabljenega tekstila. Ekologi brez

meja so na dogodkih zbrali 8,66 t rabljenega tekstila, zamenjanega pa je bilo samo tretjina

rabljenega tekstila. Se pravi da so občani prinesli 3 krat več rabljenega tekstila kot pa so odnesli

oziroma zamenjali. Dogodki, ki so jih organizirali Ekologi brez meja so se odvijali po vsej Sloveniji.

52,58 14,5

1,4

2,5

0,3 0,35

1,5

14,81

oddaja zbranega tekstila ( t)

banke tekstila

Hafner Bogdan

donacije tekstila

tekstilne krpe

izdelki iz rabljenega tekstila

Oblačilnica dela

Fonaterm

skladišče


20

5.3 PREDELAVA ZBRANEGA TEKSTILA

Včasih je imela predelava tekstila velik pomen, saj se je kot sekundarna surovina uporabljal kot

polnilo pri izdelavi pohištva. Danes pa je z izginjanjem tekstilne industrije in nadomeščanjem

tekstilnih polnil v pohištveni industriji izgubil pomen predelave tekstila v naših obratih.

V Veliki Britaniji, prav tako na Norveškem, zadnja leta uporabljajo nove načine predelave tekstila.

Določen del ga uporabijo pri soseţigu, kar omogoča pridobivanje energije. Gradbena podjetja pa so

pred kratkim začela za izolacijo uporabljati surovino, ki je sestavljena iz umetnih tekstilnih vlaken.

Projekt TD - TEKSTIL je reševal okoljsko obremenjenost in zmanjševanje količin odpadkov, saj

tekstilu, ki bi ga sicer odvrgli, daje novo dodano vrednost.

Rabljen tekstil, ki so ga partnerji zbirali na različnih akcijah zbiranja in vzpostavljenih odjemnih

mestih, je bil sortiran v različne kakovostne razrede in ustrezno pripravljen za nadaljnjo uporabo:

- kakovostna rabljena oblačila, ki so bila primerna za nadgradnjo oblikovalcev

- kakovostna rabljena oblačila, katera so bila za v trgovino z rabljenimi oblačili » Oblačilnica

dela«

- tekom projekta se je vzpostavljal sistem za predelavo krp iz rabljenega tekstila ter predelavo

rabljenih oblačil v izolacijske namene

Modni oblikovalci Ekologov brez meja so del oblačil nadgradili, tako da so nastali povsem novi

izdelki z visoko dodano vrednostjo, ki so se prodajali oziroma bili razstavljeni na različnih modnih

dogodkih, ki so jih izvedli Ekologi brez meja. Oblačila slabše kakovosti pa so šla v nadaljnjo

predelavo in proizvodnjo industrijskih krp, vrečk ter prodajo z moţnostjo predelave v izolacijski

material.

5.4 IZDELKI IZ RABLJENEGA TEKSTILA

Slika 5: Hišni copati iz rabljenega tekstila


21

Slika 6: Zavese iz rabljenega jeansa

Zadruga dobrote je iz rabljenega tekstila izdelovala hišne copate, vrečke, sedalne ţoge, zavese ter

krpe.

5.5 ANALIZA ZBRANEGA ODPADNEGA TEKSTILA PO VRSTI MATERIALA

Grafikon 4: Vrsta pripeljanega tekstila

V skladišče v Dravograd je bilo pripeljanega 30 % bombaţa ter 70 % ostalega materiala.

30%

70%

vrsta pripeljanega tekstila

bombaž

ostali material


22

5.6 FINANČNI VIDIK ZBIRANJA IN PREDELAVE TEKSTILNIH MATERIALOV

Rabljena oblačila so se tekom projekta prodajala v trgovini Oblačilnica dela, ki se nahaja na

Poljanski cesti v Ljubljani. Oblačilnica dela je trgovina z reciklirano modo in tekstilnimi izdelki ter

modo in tekstilijami iz druge roke, ki temelji na načelih socialnega podjetništva. V Oblačilnici dela

boste našli rabljene in predelane obleke, eko torbice, lahko se tudi naročite za popravila oblačil.

Poleg ţenskih in moških rabljenih oblek za posebne priloţnosti, unikatnih oblek, drugih modnih

dodatkov, v katerih boste naravnost zablesteli, so tu še poletne obleke v različnih krojih in pestro

paleto barv za toplejše dni.

Zadruga Dobrote je razstavljala in prodajala izdelke iz rabljenega tekstila na dogodkih, ki so se

odvijala v Dravogradu. Na modnih revijah, ki so jih organizirali Ekologi brez meja so bila

predstavljena predelana oblačila modnih oblikovalcev, vendar se ni nobeno predelano oblačilo

prodalo.

6 UGOTOVITVE IN PRIPOROČILA

V zadnjih dvajsetih letih so modna oblačila postala dostopna širšim mnoţicam. Posledica tega je,

poleg propada manjših proizvajalcev in trgovcev, vse več » odsluţenih oblačil«, ki v Sloveniji

končajo na deponiji namesto v predelavi, kot je to praksa drugod. Odlaganje tekstila je prepovedano

skladno z Uredbo o odlaganju odpadkov na odlagališčih, Ur. l. RS št. 61/2011. Skladno z navedeno

uredbo in novo Uredbo o odpadkih je zahtevana obdelava odpadkov pred odlaganjem, kar

neposredno prispeva k zmanjšanju količin odloţenih odpadkov, še zlasti energetskih in biološko

razgradljivih. Dejavnosti zbiranja odpadnega tekstila, sortiranje in predelava ter trţenje v

humanitarne, »second hand« in gospodarske namene so v tujini prepoznane kot uspešne oblike

socialnega podjetništva. Gre za tradicijo dejavnosti in alternativno ponudbo, ki omogoča ponovno

uporabo določenih izdelkov, kar prispeva k zmanjševanju količin odpadkov in večji okoljski

osveščenosti. V tej verigi so zato ključne trgovine z oblačili iz druge roke in njihove stranke, ki ţelijo

zaradi blagovnih znamk po ugodni ceni kupiti tovrstne izdelke. Zaradi 30-letne tradicije je v svetu

ponovna uporaba predvsem tekstila pomembna alternativa klasični ponudbi, saj so tovrstne trgovine

praktično zastopane v vsakem kraju. Kupci niso zgolj socialno šibke osebe, ampak ozaveščeni

potrošniki, ki ţelijo z nakupi v tovrstnih trgovinah zmanjšati negativni vpliv kemije na zdravje ter po

ugodnih cenah nabavljati kakovostne blagovne znamke.

Namen projekta TD – TEKSTIL je bil predvsem ozaveščanje javnosti o pomenu ločenega zbiranja

tekstilnih izdelkov in s tem vplivati na zmanjšanje odlaganja na odlagališča. V okviru projekta smo

partnerji z različnimi dogodki in aktivnostmi ozaveščali in aktivirali širšo javnost ter zbirali rabljena

oblačila in hišni tekstil. Partnerji smo skozi ves projekt ob zbiranju rabljenega tekstila izvajali

promocijo projekta. Zbran rabljen tekstil smo nato skladiščili, sortirali ter pripravili za nadaljnjo

uporabo. Rabljen tekstil je bil sortiran v različne kakovostne razrede in ustrezno pripravljen za

nadaljnjo uporabo.


23

Projekt TD - TEKSTIL je z svojo dejavnostjo vplival na varčevanje z energijo in naravne vire, ki so

potrebni za proizvodnjo novih izdelkov in vplival na zmanjšanje negativnih vplivov nekontroliranega

odlaganja odpadnega materiala na okolje. V času trajanja projekta smo partnerji ter prijavitelj, z

osveščanjem in učinkovito promocijo ter širitvijo ponudbe v skladu s povpraševanjem in

prepoznanimi potrebami zagotovili nadaljevanje izvajanja aktivnosti po koncu projekta in tako še

naprej delovali kot podporno okolje za ohranjanje zaposlitev.

Z okoljskega vidika je projekt TD - TEKSTIL z novo dejavnostjo varčeval z energijo in naravnimi

viri, potrebnimi za proizvodnjo novih tekstilnih izdelkov. Z dodatno obdelavo in predelavo se

podaljšuje ţivljenjska doba tekstilnih izdelkov ter zmanjšuje potreba po proizvodnji novih

bombaţnih in sintetičnih vlaken.

Socialne koristi projekta TD - TEKSTIL so bile zaposlitve teţje zaposljivih oseb ( 5 oseb) in socialna

vključenost prostovoljcev. Od teh oseb so po zaključku projekta zaposlene še 3 osebe iz ranljivih

ciljnih skupin ( 2 ţenski nad 50 let ter 1 moški- iskalec prve zaposlitve) ter vodja obrata v skladišču v

Dravogradu.

V skladu s projektnimi aktivnostmi je bilo ob zaključku projekta ustanovljeno socialno podjetje

Zadruga Tovarna dela-Tekstil, z.b.o., kjer bo vzpostavljena celotna oskrbovalna veriga, z obratom za

ločevanje, pranje in popravilo rabljenega tekstila na Koroškem in trgovino z rabljenimi oblačili v

Ljubljani. Učinki projekta TD - TEKSTIL so vidni predvsem v večji ozaveščenosti javnosti o

pomenu varčevanja z viri in iskanjem novih delovnih mest na tem področju. Opaţamo namreč, da se

veliko posameznikov ukvarja z dejavnostjo trgovine z rabljenimi oblačili, pri čemer je njihov interes

zgolj finančen. Zaradi naraščanja potrošništva in poceni uvoţenih tekstilnih izdelkov pričakujemo v

bodoče še več izzivov na tem področju, saj je takšna praksa tudi v tujini.

analiza snovnega toka zbranih tekstilnih …...recikliranje ter pričakovanih lastnosti bodočega...

Documents