deželne novice - radovljica · zbiramo tudi še prijave zaruŠČino 1. vsi tečaji so 60-urni,...

��

NAGRADNE IGRE

VELIKO ZABAVE

www.avtomony.si

Alpska 43, 4248 Lesce, T: 04 53 53 805

Vljudno vabljeni na VELIKO ZABAVE, TESTNE VOŽNJE z odličnimi vozili SUZUKI in lepe NAGRADE

DANES, V PETEK, 3. OKTOBRA, OD 10. DO 19. UREK pooblaščenemu trgovcu za vozila Suzuki

Odgovorna urednica: Marjana Ahačičdeželne novice Deželne novice so časopis Občine Radovljica Časopis izhaja enkrat mesečno www.radovljica.si

deželne noviceČasopis občine Radovljica, letnik 18, 3. oktobra 2014, številka 13

Marjana Ahačič

Novi, 780 metrov dolgi vodo-vodni sistem povezovalnega vodovoda med Zgornjo Do-bravo in Mišačami poteka po cesti. Prebivalcem prinaša predvsem boljšo oskrbo z vodo in manj nenačrtovanih motenj, boljši pretok in sta-bilnejši tlak ter s tem večjo količino vode, je v svojem nagovoru na priložnostni slovesnosti poudaril direktor Komunale Radovljica Matija

Žiberna. Z obnovo vseh zasebnih priključkov na območju izgradnje vodovoda so se zmanjšale vodne izgu-be, s štirimi novimi hidranti pa povečala tudi požarna var-nost. Prebivalci so bili veseli tudi menjave starih salonit-nih cevi, po katerih je v Miša-če tekla pitna voda vse od začetka šestdesetih let, ko je vas dobila prvi vodovod; pred tem so krajani po vodo hodili k vodnjakom in studencem.Ker je bil vodovodni sistem

star in dotrajan, so v zadnjih letih krajani Mišač pogosto občutili motnje pri oskrbi z vodo. Stara vodovodna nape-ljava je imela premajhne hidravlične zmogljivosti, vodohran pa zelo majhne akumulacije. Posebne pre-glavice je pri oskrbi z vodo povzročala zmrzal javnega vodovoda in zasebnih vodo-vodnih priključkov.Občina Radovljica je zato že v letu 2012 aktivno pristopi-la k reševanju oskrbe z vodo

na območju Mišač ter zgra-dila nov povezovalni vodo-vod med Zgornjo Dobravo in Mišačami ter jaška z reducirnim ventilom. Z za-ključenima prvo in drugo fazo izgradnje vodovoda v Mišačah so postavljeni pogoji za dobro oskrbo s pi-tno in požarno vodo v kraju. Vrednost investicije, ki jo je financirala Občina Radovlji-ca, je več kot 100 tisoč evrov. Vodovod Mišače je projekti-rala Komunala Radovljica, d. o. o., ki je bila tudi glavni izvajalec del. Krajane Mišač in goste je ob simbolični predaji vodovoda njegovemu namenu nago-voril Ciril Globočnik, župan občine Radovljica, ki je izpo-stavil prizadevanja občine za zagotovitev kakovostne pi-tne vode za vse občane. Ob tej priložnosti je tudi oblju-bil, da bodo vzdrževalna dela na cesti skozi Mišače zaključena še letos.

Nov vodovod v MišačahV Mišačah so v teh dneh zaključili gradnjo 780-metrskega dela vodovodnega omrežja. Investicija, vredna več kot 100 tisoč evrov, bo omogočila oskrbo z zadostno količino kakovostne pitne vode.

Slovesno ob simboličnem odprtju novega vodovoda na Mišačah. Gasilec Matej Frelih pred hidrantom, ob njem pa predsednik sveta KS Srednja Dobrava Rajko Mikolič, župan Ciril Globočnik in direktor Komunale Radovljica Matija Žiberna. / Foto: Gorazd Kavčič

�2. stran

Vse leto so učenci iz radovljiških šol ter otroci iz vrtcev skrbno obdelovali vrt za Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta, na katerem so po načelih biodinamike pridelovali zdravo in okusno hrano.

stran 2

Prvi pridelki z biodinamičnega vrta

Miss Slovenije 2014 je postala 20-letna Julija Bizjak iz Lesc, ki bo Slovenijo decembra zastopala na izboru Miss World 2014. Družina, prijatelji in someščani so Juliji pripravili topel sprejem v avli leške osnovne šole.

stran 30

Miss Slovenije je postala Julija Bizjak

Marjana Ahačič

Prejšnji petek so na občini Radovljica pripravili že četr-ti letošnji sprejem za novo-rojenčke. Župan Ciril Glo-bočnik je v treh skupinah pozdravil in z darilom obči-ne obdaroval skupaj 45 otrok s starši. Na vseh letoš-njih sprejemih jih je bilo skupaj že 153. V skladu z občinskim odlokom o pomoči za novorojene otro-

ke v občini Radovljica je pomoč ob rojstvu otroka – knjiga in bon v vrednosti 130 evrov za prvega, 150 za drugega in 200 evrov za vsakega naslednjega otroka – namenjena družini novo-rojenega otroka, ki je skupaj s staršem državljan Sloveni-je in ima stalno prebivališče v občini Radovljica; vloga za pomoč pa mora biti oddana najkasneje v šestih mesecih od rojstva otroka.

Novorojenčki pri županu

Čestitke staršem in novorojenčkom. Občina Radovljica družinam namenja tudi pomoč ob rojstvu otroka – knjigo in vrednostni bon. / Foto: Gorazd Kavčič

OBČINSKE NOVICE

Zadnja seja v tem mandatu

Občinski svet je na svoji zad-nji, 31. seji v tem mandatu zaključil postopke sprejema-nja več prostorskih aktov.

stran 3

KRAJEVNE NOVICE

Sto dvajset let šole v Mošnjah

Dne 16. oktobra 1896 so v Mošnjah odprli novo šolo, v kateri poteka pouk še danes.

stran 4

REPORTAŽA

Festival medu

V Čebelarskem centru v Les-cah je v soboto, 20. septem-bra, potekal tretji festival medu in dan medu v kulina-riki.

stran 27

2 Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014

Občinske novice

Naslednji teden se na Ljudski univerzi Radovljica začenjajo tečaji, v katere se je še mogoče vključiti:

ANGLEŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v torek, 7. 10., ob 18. uri

NEMŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 18. uri

NEMŠČINA 2 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 18. uri

NEMŠČINA 3 . prvo predavanje bo potekalo v ponedeljek, 6. 10., ob 17.30

NEMŠČINA 6 . prvo predavanje bo v torek, 7. 10., ob 18. uri

ŠPANŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 18.30

ITALIJANŠČINA 1 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 18.30

ITALIJANŠČINA 2 . uvodni sestanek bo v sredo, 8. 10., ob 17.30

KNJIGOVODSTVO . uvodni sestanek bo v ponedeljek, 6. 10., ob 17. uri Zbiramo tudi še prijave za RUŠČINO 1. Vsi tečaji so 60-URNI, potekali bodo enkrat na teden po dve šolski uri v prostorih Ljudske univerze Radovljica na Kranjski cesti 4 (bivša stavba IBM centra). Cena za posa-mezni tečaj je 380 EUR, možno je plačilo na 4 obroke.

Informacije: 04 537 24 00, 040 550 370.Informativne prijave sprejemamo na: [email protected]

LJUDSKA UNIVERZA RADOVLJICA

Marjana Ahačič

V torek so na ogled vrta povabili tudi občane Radov-ljice ter s pokušino okusne hrane, ki so jo pripravili dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica, številnim navdušenim obis-kovalcem dokazali, da je hrana lahko oboje – zdrava in zelo okusna hkrati.Otroci so pod vodstvom mentorice, idejne vodje pro-jekta Maje Kolar vse leto pri-dno po biodinamični meto-di obdelovali vsak svojo gre-dico in z navdušenjem opa-zovali dogajanje na vrtu. »Letos poletje ni bilo rado-darno s toploto, so pa zelo dobro uspevale buče,« je z nasmehom povedala Maja Kolar, doktorica agronomi-je, ki svoje bogato znanje s področja biodinamike in vrt-narstva nasploh z veseljem deli z mladimi. »Večino zelenjave, ki jo tu pridela-mo, pojedo otroci in ob tem izjemno uživajo. Pogosto nimajo niti časa, da bi jo oprali, kar populijo jo iz zemlje, obrišejo in pojedo. Nekaj je damo tudi prosto-voljcem, ki pomagajo, ostalo pa smo razdelili radovljiški gostinski šoli, ki nam je danes skuhala jedi za poku-šino: bučno juho in sladico

iz buč ter številne druge jedi, pri katerih je poudarek na sveži zelenjavi, da se med pripravo ne izgubljajo vitamini in minerali,« je povedala Kolarjeva. Upa, da bodo v prihodnje vrt lahko še nadgradili, nanj postavili čebelnjak in morda celo kokošnjak. »Vrt je nam-reč celosten organizem, ki mu ta trenutek manjkajo le še živali. Upam, da bodo tudi druge občine prepozna-le potrebo po takšnih vrto-vih in nas bo vedno več. Želimo, da bi šla v prihod-nosti zelenjava s takšnih vrtov v šolske kuhinje in v kuhinje vrtcev. Waldorfska šola in vrtec to že počneta, a

so bili letos žal pri izbiri zelo omejeni, ker smo sejali samo tisto seme, ki nam je bilo podarjeno. Veseli smo, ker nam ves čas z biodina-mičnimi pripravki in seme-ni ob strani stoji združenje Ajda Gorenjska, pa Eko inštitut, ki nam je ponudil, da nam podari semena za prihodnje leto. K projektu bodo s semeni pristopile tudi Demeter kmetje iz občine Radovljica, nekaj semen pa smo letos na vrtu že pridelali tudi sami.«K projektu Narava nas uči je Občina Radovljica pristopila s ciljem, da bi otroke, mla-dostnike, vrtičkarje in druge občane spodbudili k pridelo-

vanju zdrave hrane in hkrati ohranjanju naravnega pro-jekta, v okviru katerega je bil vzpostavljen javni učni vrt v Radovljici. Na njem imajo svojo gredico otroci iz wal-dorfskega vrtca Čebelica, učenci osnovnih šol A. T. Linharta, Antona Janše in Waldorfske šole Radovljica, dijaki biotehniškega centra Naklo in varovanci CUDV Radovljica. Ob tem se je 170 odraslih slušateljev s trajno-stno samooskrbo po metodi biodinamike seznanilo na predavanjih v zimskih mesecih in ob praktičnem usposabljanju na vrtu spo-mladi in poleti, s pomočjo Ljudske univerze Radovljica pa je bilo tudi na tem podro-čju vzpostavljeno medgene-racijsko sodelovanje. Z namenom zagotoviti pride-lavo visokokakovostne hra-ne in prispevati k večji samooskrbi so bile v izobra-ževalne cikluse vključene tudi kmetije.Nosilec projekta Leader Narava nas uči je Občina Radovljica, partnerja sta Občini Jesenice in Kranja Gora. Vrednost projekta je 57 tisoč evrov, od katerih 23 tisoč prispeva Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja, ostalo pa sodelu-joče občine.

Prvi pridelki z biodinamičnega vrtaVse leto so učenci iz radovljiških šol ter otroci iz vrtcev skrbno obdelovali vrt za Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta, na katerem so po načelih biodinamike pridelovali zdravo in okusno hrano. V torek so Radovljičane povabili na ogled in pokušino pridelka.

Vse leto so otroci iz vrtcev in šol ob pomoči Maje Kolar in prostovoljcev pridno delali na vrtu. / Foto: Gorazd Kavčič

deželne noviceODGOVORNA UREDNICA:

Marjana Ahačič ([email protected], 031/352-514)

UREDNIŠTVO:

Urša Peternel (pomočnica odgovorne urednice), Alenka Bole Vrabec, Kaja Beton, Matjaž Klemenc, Peter Kolman

ČASOPISNI SVET:

Gorazd Fajfar (predsednik), Avguštin Mencinger, Darko Marolt, Andrej Potočnik in Blaž Trček

DEŽELNE NOVICE (ISSN 1855-2927) – Ustanovitelj in izdajatelj: Občina Radovljica, Go renj ska ce sta 19, 4240 Ra dov lji ca (se dež ča so pi sa in ured ni štva). Pra vi ce izdajate lja iz va ja: Go renj ski glas, d. o. o., Kranj, Ble i we i so va ce sta 4, 4000 Kranj (tel. 04/201-42-00, faks 04/201-42-13, [email protected], oglas no tr že nje 04/201-42-32).

De žel ne no vi ce iz ha ja jo en krat na me sec v na kla di 23.400 iz vo dov, brez plač no jih pre je ma jo vsa go spo dinj stva in dru gi na slov ni ki v ob či ni Ra dov lji ca, pri lo že ne so tudi iz vo dom Go renj ske ga gla sa. Tisk: Delo, d. d., Tiskarsko središče. Di stri bu ci ja: Poš-ta Slo ve ni je, d. o. o., Ma ri bor. De žel ne no vi ce so vpi sa ne v Raz vid me di jev pod za po red-no šte vil ko 315. Ne na ro če nih pri spev kov in pi sem bral cev ne ho no ri ra mo. Pis ma bral cev so ome je na na naj več 2000 zna kov s pre sled ki. Pri spev ke za na sled njo šte vil ko, ki bo iz šla 7. novembra 2014, mo ra te od da ti naj kas ne je do srede, 29. oktobra 2014.

ww

w.r

adov

ljica

.si

OBČINA RADOVLJICA

RAZPIS “Priznanje in nagrada Občine Radovljica

odličnim študentom”

Ob občinskem prazniku, 11. decembru 2014, bo Občina Radovljica nagradila izjemno uspešne študente visokih šol in fakultet, ki so v študijskem letu 2013/2014 zaključili študij in opravili diplomo z odliko. To pomeni, da so dosegli skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v celoti zaključenega letnika, vključno z diplomsko nalogo, najmanj 9,51.

Pogoji:1. na razpis se z vlogo lahko javijo študenti, ki imajo stalno prebivališče v občini

Radovljica, 2. vlogi je potrebno priložiti: - potrdilo o opravljenih izpitih z izračunano skupno oceno vseh izpitov zadnjega, v

celoti zaključenega letnika, potrjeno od visokošolske organizacije oz. fakultete, s potrdilom o opravljeni diplomski nalogi, na katerem bo razvidna dosežena ocena diplomskega dela,

- dokazilo o nameravanem nadaljnjem strokovnem izobraževanju v letu 2015.

Nagrada:Študenti, ki bodo izpolnjevali razpisne pogoje, bodo prejeli knjižno darilo in denarno nagrado v višini razpoložljivih sredstev v proračunu, vendar ne več kot 400 EUR neto na posameznega študenta. Sredstva so namenjena za sofinanciranje nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja v Sloveniji ali tujini, po lastni izbiri diplomanta v letu 2015.

Predložitev vlog:Kandidati morajo predložiti pisne vloge (z navedeno dosegljivo telefonsko številko ali naslovom elektronske pošte) z zgoraj navedeno dokumentacijo do ponedeljka, 24. 11. 2014, zaradi svečane podelitve ob občinskem prazniku, in sicer v zaprti ovojnici na naslov: Občina Radovljica, Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica, s pripisom »Priznanje in nagrada Občine Radovljica odličnim študentom«.Dodatne informacije: Monika Sluga, tel. št.: 04 537 23 38.

Številka : 094-4/2014Datum: 3. 10. 2014 Ciril Globočnik, l.r. ŽUPAN

LUR

, K

RAN

JSK

A C

ES

TA 4

, R

ADO

VLJI

CA

Predsednik sveta krajevne skupnosti Srednja Dobrava Rajko Mikolič pa je poudaril, da je po letih težav z zmrzal-jo, pritiskom in čistostjo vode novi vodovod pomem-bna pridobitev za kakovost življenja ljudi na Mišačah. Kot so povedali na javnem

podjetju Komunala Radovlji-ca, so zadovoljni z letošnjimi investicijami v komunalno infrastrukturo; nekaj jih je že zaključenih, druge so v teku. Tako so na vodnem viru Bab-ji mlin v Podnartu uvedli pri-pravo pitne vode z UV-teh-nologijo, zgrajena je bila komunalna infrastruktura za novo naselje v Dvorski vasi,

septembra je začela poskus-no obratovati čistilna narava Kropa. Zaključuje se izgrad-nja primarne kanalizacije v Kropi in Begunjah, v teku so izgradnja sekundarne kana-lizacije in vodovoda v Kropi in Begunjah ter na Žalah v Radovljici.Na ponedeljkovi slovesnosti na Mišačah so novi vodovod

simbolično predali svojemu namenu tako, da so iz enega od štirih novih hidrantov v vrče natočili svežo pitno vodo in nazdravili z njo. V imenu domačih gasilcev je pri tem pomagal Matej Fre-lih, z vodo pa je gostom ob pomoči osemletnega pevca Erazma postregla Marija Fister.

Nov vodovod v Mišačah�1. stran

Da se zdravo in dobro ne izključujeta, so imenitno dokazali dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica.

Ker so letos zaradi obilice dežja poleti najbolj uspevale buče, je bila priprava okusne bučne juhe logična izbira.

F

oto

: G

or

az

d K

av

čič

F

oto

: G

or

az

d K

av

čič

Deželne novice, petek, 3. oktobra 2014

Občinske novice, mnenja

3

Predvolilna kampanja pote-ka pričakovano: župan odpi-ra, reže trakove in se sestaja s predstavniki krajevnih sku-pnosti, ki jim najbrž piha na dušo Ostali pošiljajo zlo-ženke in lepijo plakate. »Za občino brez politike« sem prebral na plakatu Liste za šport in rekreacijo. Podžu-pan še vedno pravi, da se ne gre politike, temveč svetniš-tvo. Stranke ne vedo, kaj bi, liste pa se distancirajo od politike . vsaj tako trdijo.Kar naenkrat večina noče imeti nič več s politiko. Žal mi je, da je tako, ampak brez političnega delovanja se pač ne pride v občinski svet. Sodelovanje na volitvah je politično delovanje in nič drugega, nehajmo se sprene-vedati! Nekdanji leški žup-nik g. Babič mi je v pogovoru nekoč omenil, da se z javnim delovanjem in izpostavljan-jem človek poda na politično polje, pa če mu je to všeč ali ne. Strinjam se z njim. Torej vsi, ki kandidirate in bi radi storili toliko dobrega – vsaj obljubljate tako – se torej ne greste politike? Dajte no, koga imate za norca??Sam se po štirih mandatih poslavljam. Imel sem ponud-be za kandidaturo, a sem sklenil, da je bilo dovolj. Biv-ši rektor ljubljanske univerze dr. Pejovnik je nedavno dejal, da ko se človek bliža sedemdesetim letom, je dovolj star, da prepusti mesto mlaj-šim. Tem letom se sicer bli-žam še precej od daleč, a

Saj ni res …, pa je!

moje število mandatov mi je dalo misliti. Tudi vse man-date sem »oddelal« v eni stranki, čeprav so me pred dvema letoma izključili, ker sem bil pač preveč kritičen tudi znotraj stranke. Ne želim biti eden »večnih« in »nepogrešljivih«, ki jih v radovljiškem občinskem sve-tu že zdaj ne manjka in glede na vložene kandidature jih ne bo manjkalo tudi v bodoče Vsem, ki ste brali moje pisa-nje, se zahvaljujem: ne le tistim, ki ste mi dali prav, tudi tistim, ki ste me kritizi-rali. Vem, da moje besede niso ostajale brez odmeva, kot tudi ne moje delovanje v občinskem svetu, čeprav so nekateri še tako trdili, da me sploh ne berejo in ne posluša-jo. Sam sebi lahko vedno pogledam v oči, ker vem, da sem bil načelen, tudi za ceno priljubljenosti. Ko sem nali-val čistega vina in govoril brez dlake na jeziku, je veči-na kolegov svetnikov gledala v mizo čeprav so vedeli, da govorim resnico. Moram pa reči, da so bili nekateri od njih pošteni in mi to prizna-li. Vsaj na štiri oči.Kot občan bi si želel, da novoizvoljene pri odločanju vodi javno dobro, ne morebit-ni osebni interesi. Upam, da se bo našel kdo, ki ne bo zgolj avtomatično pritiskal tipke ZA, ampak bo javnost upal obveščati tudi o zakuli-snih spletkah. Času čas in veliko preudarnih odločitev!

Marjan Vidic, neodvisni svetnik

Območno združenje Rdečega križa Radovljica je sredi mese-ca pripravilo slovesnost ob podelitvi priznanj za večkrat darovano kri. Jubilejna priznanja je prejelo 47 krvodajalcev iz radovljiške občine, od tega sedemnajst več kot petdeset-krat, trije več kot šestdesetkrat, šest več kot sedemdeset-krat, Matevž Peinkiher iz Begunj pa celo več kot osemdeset-krat. Predsednica OZRK Radovljica Anica Svetina se je krvo-dajalcem zahvalila v imenu Rdečega križa in imenu tistih, ki so jim z darovanjem krvi pomagali. Povedala je, da Rdeči križ mlade ozavešča tako, da organizira obiske šolskih raz-redov na krvodajalskih akcijah. Krvodajalcem se je za njiho-vo plemenito dejanje zahvalil tudi župan Ciril Globočnik in izrazil upanje, da bodo svoje ravnanje lahko prenesli na mlajše generacije.

Priznanja za krvodajalce

Marjana Ahačič

Občinski svet je tako na svoji zadnji seji v tem mandatu sprejel štiri občinske podrob-ne prostorske načrte, ki se nanašajo predvsem na obmo-čje gramoznice Graben, kjer je trenutno peskokop podjet-ja Gorenjc.Novi podrobni prostorski načrt tja umešča objekte za zbiranje in predelavo lesa, izrabo alternativnih virov energije in centralno kotlov-nico s kogeneracijo. Na tem območju je predvidena izgra-dnja proizvodnega komplek-sa, namenjenega lesno-pre-delovalni dejavnosti, kotlovni-ce s sistemom soproizvodnje toplote in električne energije, ki kot glavni energent upora-blja predvsem odpadno lubje in ostali lesni odpadni materi-

al iz procesa predelave lesa, ter objekta za pripravo lesne biomase. Na delu območja, kjer izkoriščanje mineralnih surovin še ni zaključeno, je umeščanje objektov pogojeno s predvidenim nadaljnjim potekom izkoriščanja, pojas-njujejo pripravljavci načrta.Na dnevnem redu zadnje seje je bil sicer tudi predlog odloka o načinu izvajanja lokalne gospodarske javne službe oskrbe s toplotno energijo, a so svetniki na pobudo Draga Rozmana izglasovali umik te točke z dnevnega reda. Svoj predlog je Rozman med dru-gim utemeljil s potrebo po predhodno izdelani novelirani oceni toplotnih potreb, akcij-skem načrtu za spodbujanje priključevanja odjemalcev in alternativno zasnovo za pri-mernejšo lokacijo kotlovnice.

Širša cesta do gramozniceSo pa svetniki potrdili občin-ski podrobni prostorski načrt za cesto, ki vodi do Gramoznice ter naprej do centralne čistilne naprave in zbirnega centra za odpadke oziroma do Fuksove brvi. Načrt predvideva razširitev ceste, ki bo omogočala var-no srečevanje osebnega in tovornega prometa, katerega povečanje je predvideno prav zaradi načrtovanih novih ureditev na območju gramoznice. Načrt na razšir-jeni cesti ne predvideva loče-nih površin za kolesarski in peš promet; pripravljavci so prepričani, da se bo varnost teh udeležencev v prometu izboljšala že zaradi širitve ceste in ureditve utrjenih bankin. Predvidena je le rekonstrukcija pešpoti do

Fuksove brvi. Na podvozu pod železnico, ki je preozek, da bi omogočal srečevanje vozil, pa bodo namestili pro-metno signalizacijo, ki bo označevala prednost.

Načrt za rekonstrukcijo ceste Lesce–BegunjeSvetniki so podprli tudi načrt rekonstrukcije ceste Lesce–Begunje, s katerim se načrtuje celovita rekonstru-kcija obstoječe ceste od Lesc do Begunj v dolžni 2,5 kilo-metra ter nov koridor ceste južno od Hlebc v dolžini 570 metrov.

Širitev poslovne cone v PredtrguObčinski svet je potrdil tudi prostorski načrt, ki predvi-deva širitev poslovne cone

na vzhodnem robu Radovlji-ce južno od Tiskarne knjigo-veznice Radovljica in pomo-žnih objektov Komunale Radovljica. Območje ureja-nja meri 14.390 kvadratnih metrov, načrtovana pa je umestitev petih objektov, ki so lahko namenjeni za upra-vne in pisarniške stavbe, trgovske in druge storitvene dejavnosti ali industrijske stavbe in skladišča.

Sprejeli druge spremembe Prostorskega redaPri pripravi Odloka o drugih spremembah in dopolnitvah Prostorskega reda občine Radovljica so bile upošteva-ne dane pripombe in stro-kovne podlage, pojasnjujejo pripravljavci na občinski upravi. Sprejeti odlok je bil pripravljen na podlagi anali-

ze uporabe prostorskega reda in sprememb v prosto-ru v zadnjih dveh letih ter pobud uporabnikov in smi-selno popravlja nekatera določila, nejasnosti ter neu-sklajenosti.Občinski svet je na seji obra-vnaval še sklep o delni povr-nitvi stroškov volilne kam-panje za lokalne volitve 2014 in polletno poročilo o izvrševanju proračuna; – v prvi polovici letošnjega leta so bili prihodki in odhodki realizirani v višini 35 odstot-kov vseh načrtovanih in sle-dijo rokom za izvedbo večjih investicij, sofinanciranih z nepovratnimi sredstvi.

Poročilo nadzornega odboraSvet je obravnaval tudi poročilo nadzornega odbo-

ra občine o opravljenih nad-zorih zaključnega računa občine za leto 2013, investi-cije športni park Radovljica in razpolaganja z občin-skim premoženjem. Odbor se je, kot pojasnjujejo v poročilu, pri opravljenem nadzoru osredotočil na izvajanje priporočil, ki jih je občini dal že ob nadzoru zaključnega računa za leto 2012 in podrobneje pregle-dal uskladitev knjigovod-skih evidenc, izbrali pa so vzorec posameznih postavk in na konkretnih postavkah pregledali urejenost spisa, popisa spisa in realizacijo posameznih izbranih pla-čil.»V splošnem ugotavljamo, da je občinska uprava pris-topila k urejanju dokumen-tacije in evidentiranju posa-

meznih dokumentov v posameznem spisu. Ta se sicer izvaja na omejenem številu spisov in postopno. Občinska uprava je pristo-pila k realizaciji zastavlje-nih ukrepov v okviru spre-jetega akcijskega načrta, ki si ga je postavila v februarju 2014. Posamezni ukrepi predstavljajo tekočo nalogo, nekaj ukrepov je v izvajan-ju, pri nekaterih pa njihovo izvajanje še ni bilo pričeto,« povzemajo v poročilu. »Na izbranem vzorcu posamez-nih postavk nismo ugotovili nepravilnosti, kljub temu pa županu oziroma direk-torju občinske uprave pri-poročamo posvečanje večje pozornosti pri pripravi gra-div tako z vsebinskega vidi-ka, kakor tudi z vidika načr-tovanja realizacije.«

Zadnja seja občinskega sveta v tem mandatuObčinski svet je na svoji zadnji, 31. seji v tem mandatu zaključil postopke sprejemanja več prostorskih aktov, predvsem tistih, ki se nanašajo na območje gramoznice Graben, kjer je med drugim v načrtu postavitev kotlovnice za daljinsko ogrevanje občine.

Konec septembra se je 26-članski občinski svet sestal na zadnji, 31. seji v tem mandatu. /foto: Gorazd Kavčič

��

��

�

��

��

Mi vam mnoge okvare lahko �� jimi stroški.

� ��

Mnenje svetnika


Občinske novice, volitve

�� Uvod:Ker sledimo volji državljank in državljanov ter zahtevi po več neposredne demokracije in večjem nadzoru nad politiko, ki jo želimo vrniti ljudem, želimo prispevati s konkretnimi predlogi in aktivno dejavnostjo, da se to uresniči.Naš cilj je preseganje klasične ideološke delitve, ker se obračamo na vse člane družbe na pod-lagi spoznanja, da se mora današnje globalno tekmovanje zamenjati z globalno solidarnostjo, saj bomo samo na tak način lahko izkoreninili revščino in poglobljeno odvisnost. Pri tem pa moramo obvarovati okolje in omogočiti, da vsak posameznik lahko postane koristen člen družbe in ustvariti pogoje, da potrošniško zasvojenost in s kapitalizmom pogojeno odtuje-nost nadomesti človeka vrednejši smisel življenja. Solidarnost povezuje ljudi, ki se zavzemajo za socialno pravičnost in za večjo demokracijo.

Naši konkretni in po našem prepričanju realni izvedljivi cilji pa so:Reševanje mladinskih problematik in dela nezaposlenih z ustanovitvijo šolskega centra za ohra-njanje starih obrti na nivoju poklicnega šolstva. Ureditev samooskrbnega nastanitvenega centra za ostarele ljudi, ki so sposobni samostojnega življenja v skupnosti z možnostjo, da dosežejo velik del samooskrbe, in uvedbo aktivnosti na vseh področjih, ki jih poznajo. Vzporedno aktiviranje mladih nezaposlenih za sodelovanje in medgeneracijski prenos znanja in izkušenj ob prostovoljski dejavnosti oskrbe ostarelim ali bol-nim na domu.Zagotovitev ugodnih pogojev za delo v industrijsko-obrtnih conah s podporo uvajanja zadružni-škega principa na vseh področjih, kjer je to mogoče, in spodbujanje s finančno podporo inova-torjem in mladim v procesu samozaposlitve, in blagovne samozadostnosti. Večji del sedaj neob-delane zemlje urediti in za simbolično vrednost oddati v najem vrtičkarjem z organiziranim izobra-ževanjem in vodenjem.Spodbujati razvoj povezovalnega turizma z zagotovitvijo osnovnih pogojev od urejene sprehajal-ne poti v dolini Drage, gozdne učne poti v Radovljici in Lipnici, urediti varne kolesarske poti in površine za pešce pa vse do urejenega avtokampa na Črnivcu za gostilno Adrian. Prav tako tudi ureditev prireditvenega prostora za trgovskim centrom Spar.V okviru krajevnih skupnosti pa obstoječe stanje v Krpinu nadgraditi z adrenalinskim parkom, dolino Drage urediti z dodatnimi potmi v sprehajalni park in urediti smučišče Kamna Gorica z umetnim zasneževanjem in dodatnimi gostinskimi kapacitetami. Organizirati drsališča tudi v več-jih vaseh. Naravni in turistični potencial Jelovice v prvem koraku ponuditi in povečati z realizacijo označb poti in smeri. Vse KS opremiti s širokopasovnim kabelskim omrežjem. Izjemno pomembno se nam zdi, da se ohranijo vsi naši vodni viri in celovito reši sistem preskrbe z vodo predvsem iz sistema Radovne.Ker so parkirne površine vedno bolj obremenjene, je nujno rešiti v bližnji prihodnosti ta problem z umestitvijo dodatnih parkirišč predvsem v Kropi, na Gradnikovi, Železniški v Lescah, Mošnjah in posodobitev na Brezjah.Pred nami je večji zalogaj, vezan na evropsko direktivo, ki se navezuje na sistem kanalizacije in čistilnih naprav. Izdelati bo potrebno načrt sistema kanalizacije s čistilnimi napravami predvsem v smislu postopne realizacije.

�� !"�

Za pravično družbo.

+

»Ponosni smo na to, kar se je v zadnjih letih spremenilo v občini. Sodelovanje vedno obrodi sadove.«

Simon Resman, predsednik NSi Radovljica

www.nsi.si/radovljica

7

Naročnik: Nova Slovenija

Peter Kolman

V času mošenjskih dni so pred osnovno šolo na pobudo staršev zasadili lipo. Kot je povedala vodja podružnične šole Jožica Hajdarovič, so na Sloven-skem že od nekdaj ob pose-bnih priložnostih posadili lipo, obeležitev 120-letnice šolske stavbe, v kateri pote-ka pouk še danes, pa je gotovo takšna priložnost.Začetki poučevanja v Moš-njah sicer segajo že v leto 1788. V zapisih učitelja Pavlina lahko preberemo, da je mošenjski organist in

cerkovnik že pred 226 leti začel poučevati mladino mošenjske fare v pisanju, branju, številjenju ter petju in tako položil temeljni kamen šolske izobrazbe v Mošnjah. Število šoloobve-znih otrok je naraščalo in v šolskem letu 1884/1885 je doseglo 182 otrok, kar je krajevni šolski odbor prep-ričalo, da se v kraju zgradi nova šolska stavba. Grad-njo so začeli leta 1893, pouk v novi stavbi pa 16. oktobra 1896. Leta 1962 so dozidali kuhinjo in shram-bo, leta 1979 pa pričeli obnavljati pritličje. Dozida-

Sto dvajset let osnovne šole v MošnjahDne 16. oktobra 1896 so v Mošnjah odprli novo šolo, v kateri poteka pouk še danes. Kljub obnovitvenim delom in dozidavam postaja šola premajhna za naraščajoče število učencev.

Jožica Hajdarovič, vodja podružnične šole Mošnje

Ob 120-letnici delovanja šole so na šolskem dvorišču posadili lipo.

li so garderobo in sanitari-je, v prvem nadstropju pa uredili šolsko knjižnico. Z uvedbo devetletke je bila šola spet premajhna. Zato so 2003 preuredili še pod-strešje, kjer je šola dobila dve novi učilnici, igralnico in sanitarije. Preurejeni pa sta bili tudi šolska kuhinja in jedilnica. Danes mošenjsko osnovno šolo, ki je podružnica mati-čne šole A. T. Linharta Radovljica, obiskuje 78 učencev, ki prihajajo iz Mošenj, Globokega, Noš, Spodnjega in Zgornjega Otoka, z Brezij, Črnivca, Peračice in Dobrega Polja. Po besedah Hajdarovičeve imajo pet razredov in dva oddelka podaljšanega biva-nja. Učence pa spodbujajo k vključevanju v različne interesne dejavnosti, zgle-dno pa sodelujejo z društvi in organizacijami v kraju. Število učencev vsako leto narašča, v šoli pa se že sedaj soočajo s prostorsko stisko. Zato si v šoli in kra-ju želijo trajnejših rešitev za ukaželjne mošenjske otroke.

ww

w.g

oren

jski

glas

.si

INICIATIVA ZA DEMOKRATIČNI SOCIALIZEM, MIKLOŠIČEVA ULICA 38, LJUBLJANA

NO

VA S

LOVE

NIJ

A,

CAN

KAR

JEVA

CE

STA

11,

LJU

BLJ

ANA

SO

LID

ARN

OS

T, E

INS

PIE

LER

JEVA

ULI

CA

6,

LJU

BLJ

ANA

SO

CIA

LNI D

EM

OK

RAT

I, LE

VSTI

KO

VA 1

5,

LJU

BLJ

ANA


Krajevne novice

5

Peter Kolman

Tradicionalne Mošenjske dneve, tokrat že 7. po vrsti, so Mošnjani vzeli povsem za svoje. Kot je povedala pred-sednica turističnega društva Damjana Pangerc, so se z letošnjim programom pove-zali z dnevi evropske kultur-ne dediščine, saj želijo znanje in izročilo nekdanjih rodov prenesti predvsem na mlade,

kar je tudi namen prireditve. Zato so se letos priključili projektu Dediščina gre v šole. »Odnos do kulturne dedišči-ne v Mošnjah je enkraten. Prizadevamo si, da bi tudi Vil-la Rustica dobila veljavo, kot si jo takšen spomenik zaslu-ži,« pa je krajane pohvalil Miloš Ekar, vodja kranjske enote Zavoda za varstvo kul-turne dediščine, in izpostavil dobro sodelovanje Zavoda s

krajem. Prvi dan so se učenci osnovne šole srečali z vaškim čebelarjem, spoznavali pomen čebele in ustvarjali v različnih delavnicah. Svoja spoznanja so prikazali v večernem kulturnem progra-mu za krajane, s predavan-jem o kranjski sivki pa je obi-skovalce seznanil čebelar Erik Luznar. Drugi dan pa je bil tradicio-nalno namenjen prikazu in

pokušini domačih jedi. Tretjo septembrsko soboto tako v Mošnjah doma ne kuhajo, ampak se predvsem družijo. Seveda pa so v Mošnjah vese-li tudi vseh obiskovalcev iz bližnje in daljne okolice. Kra-jani iz različnih delov vasi pripravijo domače jedi, v kulturnem programu pa je tokrat nastopila folklorna skupina društva Sožitje iz Kranja.

Mošenjski dneviPrireditev domačega turističnega društva vsako leto privabi več obiskovalcev. Domačini se veselijo predvsem druženja ob domači kulinariki.

Krajani iz različnih delov vasi so pripravili domače jedi, nastopila je folklorna skupina društva Sožitje.

Učenci podružnične šole Mošnje so svoja spoznanja prikazali v večernem kulturnem programu za krajane.

V Lescah so se pravkar končala obnovitvena dela nekaterih ulic. Predsednik KS Lesce Jože Mlinarič je povedal: »V Mos-kvi smo popravili betonski oporni zid, asfaltirali del Tovarni-ške, Finžgarjeve in Savske ulice. Dela so se zavlekla zaradi zasedenosti asfalterjev in izredno slabega vremena. Investici-ja je vredna 30 tisoč evrov. Od trgovine Spar pa do konca naselja smo preplastili Letališko ulico, istočasno so bile nare-jene ponikovalnice in bankine na celotnem odseku. Ta inve-sticija nas je stala 35 tisoč evrov. Na Begunjski cesti je bila porezkana dotrajana asfaltna ploskev in preplastena z novo. Ob tem so bili za odvodnjavanje izvedeni vsi padci in potre-bni odtoki. Istočasno je bila urejena tudi okolica in parkirišče pod zvonikom. Vrednost investicije je 30 tisoč evrov.« Pred-sednik KS je postregel še s podatkom, da bosta v oktobru za vrednost 12 tisoč evrov v naselju Hraše asfaltirana dva naj-slabša odseka. V tem mesecu bodo zamenjali tudi nosilec za transparente v centru Lesc. Ta je zaradi dotrajanosti nevaren za okolico in neprimeren za izobešanje. Pri cesti Hraše–Hleb-ce pa poteka prepis zemljišč in bo prvi del investicije izveden naslednje leto. Občina namenja letno za investicije v KS Les-ce 25.000 evrov. Ker so navedene investicije krepko presegle to številko, so jo lahko izpeljali iz sredstev, ki so jih imeli na zalogi kot posledico dobrega gospodarjenja v preteklih letih.

Obnavljali ulice in ceste

V krajevni skupnosti Lesce so v zadnjem času obnovili kar nekaj krajevnih cest.

Zanimanje za njihove produk-te je izjemno, predvsem zato, ker so posebni, visoko kvalitet-ni, ekološki in v tem smislu usmerjeni v prihodnost. VESTI-NA je namreč blagovna znam-ka ekoloških in elektronskih sveč, ki so narejene iz okolju neškodljivih materialov in so popolnoma razstavljive, kar omogoča lažjo razgradnjo po njihovi uporabi. Narejene so iz ekoloških materialov, ne iz PVC materiala, ki je okolju neprija-zen in ga zato v mnogih evrop-

skih državah ne uporabljajo več.»V podjetju EMMA redno obis-kujemo pokopališča po Slove-nji, srečujemo se s svojimi kup-ci in jih sprašujemo, kakšne izdelke si v prihodnosti želijo. Letos tako ugotavljamo izje-men porast zanimanja za elek-tronske in solarne sveče, kar pomeni, da se kupci čedalje bolj zavedajo pomembnosti ekoloških in ekonomičnih reši-tev tudi na področju sveč,« je povedala direktorica podjetja

Tatjana Potokar. Podoben trend je zaznati tudi v cerkvah. »Ste vedeli, da je dim, ki ga ustvarjajo prižgane sveče ob oltarjih, izjemno strupen za človeka, obenem pa lahko močno poškoduje freske v cer-kvah?« pojasni problem, ki ga tradicionalne sveče lahko predstavljajo v sakralnih objek-tih Potokarjeva. V EMMI, v pri-hodnost usmerjenem podjet-ju, je ekipa zagnanih strokov-njakov našla odgovor tudi na ta problem. V zameno za klasi-čne ponujajo elektronske sveč-nike enostavnega, a dovršene-ga videza, posebej oblikovane za cerkve. Takšnega imajo tudi v baziliki na Brezjah. »Posebej smo se razveselili pobude mla-dih plesalk iz Radeč, ki so kupi-le enega od takšnih svečnikov za tamkajšnjo cerkev. Ne le da so poskrbele za to, da v njej ni bilo več nevarnega dima; denar, ki se zbira ob tem, ko ljudje prižigajo elektronske svečke na njem, namenjajo lokalni Karitas,« je zadovoljna Potokarjeva. Ponosna je tudi na svoje sodelavce v podjetju, ki so vsak dan pripravljeni na nove izzive in pravi, da so nji-hova vrata vedno odprta za nove ljudi, ki bi bili pripravljeni postati del njihove uspešne, v prihodnost zazrte zgodbe.

EMMA, podjetje s pogledom v prihodnost

Tatjana Potokar ob elektronskih svečnikih, oblikovanih posebej za cerkve. Dva takšna imajo tudi v baziliki na Brezjah, pa tudi drugod po svetu, saj svečnike in sveče podjetje EMMA uspešno ponuja na trgih v Italiji, Španiji, na Portugalskem in Slovaškem, pa tudi v Braziliji, Nigeriji in celo v Avstraliji. / Foto: Gorazd Kavčič

Medtem ko v javnosti iz dneva v dan premlevamo zgodbe o propadlih podjetjih in težavah v gospodarstvu, vse preredko pomislimo na tiste, ki kljub težkim razmeram delajo dobro in nadaljujejo pisanje svojih zgodb o uspehu. Eno takšnih je tudi leško podjetje EMMA, ki s svojimi tremi uspešnimi blagovnimi znamkami VESTINA, PAPILU IN RELIGI nadaljuje svoj prodor na svetovne trge.


Kultura

Alenka Bole Vrabec

Peterica glasbenikov, ki jim glasba ni le poklic in služba, ampak marsikaj več, se je zbralo ter priklicalo v življe-nje Link.Art, ansambel z navidez nenavadno, a prese-netljivo in učinkovito zased-bo: Simona Vodopivec Fran-ko, vokal, harmonika, zvon-čki in mala tolkala, Irena Skumavec, čembalo, vokal in ljudska flavta, Gašper Pri-možič, harmonika, Zoran Kaličanin, kitara, ukulele in spremljevalni vokal, ter Uroš Atanasovski, kontra-bas in spremljevalni vokal.Njihov spored je l po in nav-dahnjeno križarjenje skozi različna obdobja domače in tuje glasbe, namenjeno vsem generacijam. Pot začenjajo na Irskem, obudijo spomin na Veroni-

ko Deseniško in Friderika Celjskega, se posvetijo Lin-hartu, zlezejo na Roblek in z zemljo odplešejo v vesolje, se iz slovenske popevke vrnejo k virtuoznosti har-monike, k belini ovčic belo-kranjskega pastirčka in beli-ni japonskih češnjevih cve-tov, dokler nam bo besednih vragolijah Raymondea naza-dnje ne pričarajo lepote Sene v Parizu. Skratka topel glasbeno-besedni potep, ki mu sveža sapa jesenskega večera ne more do živega.Kostumografija je delo Petje Zorec, režija Alenke Bole Vrabec. Dve predstavi v Lin-hartovi dvorani bosta 15. in 16. oktobra ob 20. uri. Glas-beno križarjenje predstavlja simbolno darilo in razvedri-lo Linhartovemu mestu pod pokroviteljstvom Občine Radovljica.

Link.Art se predstavljaNov, svež in zanimiv ansambel v Radovljici. Veliko glasbe in nekaj znano-neznanih besed. Projekcija duhovitih scenskih kolažev Irene Skumavec na osnovi izbrane glasbe, besedil in razigranih glasbenikov.

V sredo so v avli radovljiške graščine odprli razstavo fotografij Tomaža Sedeja, ki jo je avtor naslovil Znani neznanci ali Deset. Sedej razstavlja deset črno-belih portretov, na katerih so posamezniki fotografirani v različnih, a njim domačih okoljih. Gre za avtorjevo tre-tjo samostojno razstavo, s katero, kot pravijo v Foto-grafskem klubu Radovljica, katerega član je Tomaž Sedej, potrjuje svojo privr-ženost portretom in doka-zuje, da so njegovi pogledi na posameznika vedno bolj domiselni. Razstava bo na ogled do konca oktobra.

Znani neznanci Tomaža Sedeja

Roman K. / Foto: Tomaž Sedej

V prostorih Gorenjske banke v Radovljici so ta in prihodnji mesec pod skupnim naslovom Dogodki in detajli Radovljice na Linhartovi podobi na ogled fotografije in slike Ljuba Kozi-ca iz Vrbenj.

Ljubo Kozic v Gorenjski banki

Leto je minilo, odkar sodelujeta Fotografsko društvo Radov-ljica in Foto klub Feldkirchen »Blende 22«. V tem obdobju je bilo kar nekaj srečanj, v juniju pa so se člani Foto kluba »Blende 22« predstavili s svojimi fotografijami v radovljiški Pasaži. Od srede septembra pa naši člani gostujejo z razsta-vo v Feldkirchnu, na ogled bo do 15. oktobra. Na sliki sreča-nje v Feldkirchnu.

Radovljiški fotografi v Feldkirchnu

Igor Kavčič

Najprej je bela. Bel list, ki te vabi, da ga napolniš z idejo. Nato krog, trikotnik, kvad-rat, ki ustvarja nove zgodbe in oblike kapljice, srca, zvezde. To so besede mlade oblikovalke Petre Rodman, Radovljičanke v Ljubljani, ki na svoji prvi razstavi povze-ma zadnjih pet let ustvarjal-ne poti z deli s področja gra-fičnega oblikovanja, spletne-ga oblikovanja in ilustracije. Kot je uvodoma povedala kustosinja razstave Barbara Boltar, se z razstavo v Gale-riji Šivčeva hiša pridružuje-jo nekaterim aktualnim dogodkom, povezanim z oblikovanjem ta trenutek v Sloveniji. Od srede septem-bra pri nas poteka petdeseti Bienale oblikovanja, mesec oktober je tudi mesec obli-kovanja. Tu je še jubilej tri-desetletnice študija obliko-vanja na Akademiji za likov-no umetnost in oblikovanje v Ljubljani, kjer je na smeri oblikovanja in vizualne komunikacije leta 2010 pri profesorjih Levu Kreftu in Zdravku Papiču diplomirala tudi Petra Rodman. Lani je začela delovati v okviru svo-jega lastnega studia za obli-kovanje vidnih sporočil.Imenitno je bilo že vabilo na razstavo, v majhnem zavitku je bila poleg vseh podatkov o odprtju razstave tudi barvi-ca. »Želela sem nekoliko neobičajno vabilo, ki bo pre-jemnika presenetilo. Svinč-nik pa je priložen, da ste obi-skovalci vljudno vabljeni, da se narišete. Temu je name-njen velik papir v prvem pro-storu,« razloži Rodmanova. Razstavo je naslovila Geo-metrija ljubezen na prvi pogled. Torej je bila prav geometrija neke vrste pomo-čnica pri izbiri del za razsta-vo? »Dobro je, ker ima gale-rija med seboj tri ločene pro-store, da sem dela lahko tematsko razdelila, priznam pa, da sem sprva pomislila, da nimam dovolj gradiva. Navsezadnje pa sem se morala odločati, kaj bom izločila z razstave,« pove Pet-ra, ki se je odločila, da izpo-stavi prav geometrijo, saj ima občutek, da ta pri več delih izrazito izstopa, če ne direktno, pa nekoliko bolj zakrito. Geometrija je nekak-šna rdeča nit razstave. Tako je v prvem prostoru izpostavila nekaj celotnih podob, ki v njenem oblikova-nju zavzemajo kar velik del. Drugi prostor je namenila predvsem predstavitvi večs-transkih in enostranskih tis-kovin. Veliko deluje tudi na področju spletnega oblikova-nja, a je to predstavljeno le v manjšem delu, saj bi za to potrebovala računalnik, kajti poleg vizualne zasnove je pri

tem pomembna tudi upora-bniška izkušnja. V zadnji sobi predstavlja ustvarjanje na področju ilustracije in tudi diplomsko delo, kratek eksperimentalni film Sepul-tura. »Tu je na ogled, kar delam za dušo. Moje stvari, bi lahko rekla. To so projek-ti, pri katerih si lahko malo več dovolim, saj oblikovanje sicer le ni povsem svobodno, vpeto mora biti v celotno zgodbo podjetja oziroma naročnika, za katerega delaš,« doda uspešna mlada oblikovalka, saj so tokrat predstavljeni projekti veči-noma realizirani in delani za naročnika. Njeno diplomsko

delo Sepultura je bilo prika-zano tudi na Festivalu slo-venskega filma v Portorožu, na Animateki v Ljubljani in filmskem festivalu Naoussa International v Grčiji. »Pri oblikovanju me zelo pritegne združevanje le-tega z drugimi strokami in medi-ji. Včasih pri tem uporab-ljam film ali animacijo, spet drugič fotografijo, ilustraci-jo. Diplomsko delo je bilo nekaj takega, ko sem v gra-fično oblikovanje vpletla filmsko sliko.« Petrina star-ša sta uspešna oblikovalca, mama Mojca se ukvarja z oblikovanjem tekstila, oče Klemen je priznan industrij-

ski oblikovalec, tudi sestra se je šolala v grafičnem obli-kovanju. Je oblikovalska pre-poznavnost staršev breme ali prednost za mladega oblikovalca, smo še povpra-šali Rodmanovo? »Sama sem že od malega vedela, kaj bom počela v življenju. Tudi starša sta bila vesela, da sem se tako odločila, in me vseskozi podpirala. Sicer sem kolebala med študijem matematike in oblikovanja, a ko sem bila sprejeta na akademijo, sem vedela, da je to tisto pravo.« Matematika ali oblikovanje? Geometrija torej. Vse o njej si oglejte v Galeriji Šivčeve hiše.

Zgodbe iz geometrijeV galeriji Šivčeva hiša je na ogled razstava oblikovalke Petre Rodman. Na njenem razstavnem prvencu je kljub njeni mladosti moč videti marsikaj.

Petra Rodman je za akcijo Proglas revije Mladina na temo olimpijskih iger v Pekingu ustvarila zelo prepoznaven oglas. / Foto: Igor Kavčič

V oblikovalski družini: (z leve) oče Klemen Rodman, Petra Rodman in mama Mojca Rodman / Foto: Igor Kavčič

deže

lne

nov

ice

Ura

dne

obja

ve, š

tevi

lka

191,

3. o

ktob

ra 2

014

ww

w.r

adov

ljica

.si

Čas

opis

Obč

ine

Rad

ovlji

ca

1.

Na

podl

agi 5

2.

in 9

7. č

lena

Zak

ona

o pr

osto

rske

m n

ačrt

ovan

ju (U

r. l.

RS

, št

. 3

3/0

7 i

n sp

rem

embe

) in

17.

čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(D

N U

O,

št.

188

/14

) je

Obč

insk

i sve

t Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a sv

oji 3

1. re

dni s

eji d

ne 2

4. 9

. 2

014

spr

ejel

OD

LOK

o d

rug

ih s

pre

mem

bah

in d

op

oln

itvah

Od

loka

o P

rost

ors

kem

red

u o

bči

ne R

ado

vljic

a

1. č

len

V O

dlok

u o

Pro

stor

skem

red

u ob

čine

Rad

ovlji

ca (

DN

UO

, št

. 15

9/2

012

in

spre

mem

be) s

e 6

. čle

n sp

rem

eni t

ako,

da

se g

lasi

:»(

1)

Dej

avno

sti v

tem

odl

oku

so o

pred

elje

ne n

a po

dlag

i pre

dpis

ov,

neka

tera

po

imen

ovan

ja p

a so

poe

nost

avlje

na a

li zd

ružu

jejo

več

kat

egor

ij iz

pre

dpis

ov.

(1.1

) Pre

gled

nica

1: P

ojas

nilo

pov

ezav

med

poi

men

ovan

jem

dej

avno

sti,

upor

a-bl

jeni

h v

tem

odl

oku

in p

redp

isom

o s

tand

ardn

i kla

sifik

aciji

dej

avno

sti.

Poi

men

ovan

je d

ejav

nost

i v

tem

odl

oku

Sta

ndar

dna

kate

goriz

acija

dej

avno

sti –

S

KD

20

08

kmet

ijstv

o(a

) km

etijs

tvo

in lo

v, g

ozda

rstv

o, ri

bišt

vo

ruda

rstv

o(b

) rud

arst

vo

pred

elov

alne

dej

avno

sti

(c) p

rede

lova

lne

deja

vnos

ti

oskr

ba z

ene

rgijo

(d) o

skrb

a z

elek

tričn

o en

ergi

jo, p

linom

in

paro

oskr

ba z

vod

o, ra

vnan

je z

od

plak

ami i

n od

padk

i ter

sa

nira

nje

okol

ja

(e) o

skrb

a z

vodo

; rav

nanj

e z

odpl

akam

i in

odpa

dki;

sani

ranj

e ok

olja

grad

beni

štvo

(f) g

radb

eniš

tvo

trgov

ina

z m

otor

nim

i voz

ili in

po

prav

ila m

otor

nih

vozi

l(g

/45

) trg

ovin

a z

mot

orni

mi v

ozili

in

popr

avila

mot

orni

h vo

zil

trgov

ina

(g/4

6, 4

7) p

osre

dniš

tvo

in tr

govi

na n

a de

belo

, raz

en z

mot

orni

mi v

ozili

; trg

ovin

a na

dr

obno

, raz

en z

mot

orni

mi v

ozili

prom

et in

skl

adiš

čenj

e(h

) pro

met

in s

klad

išče

nje

gost

inst

vo(i)

gos

tinst

vo

posl

ovne

dej

avno

sti

(j) in

form

acijs

ke in

kom

unik

acijs

ke

deja

vnos

ti

(k) f

inan

čne

in z

avar

oval

nišk

e de

javn

osti

(l) p

oslo

vanj

e z

nepr

emič

nina

mi

(m) s

troko

vne,

zna

nstv

ene

in te

hnič

ne

deja

vnos

ti

(n) d

ruge

razn

ovrs

tne

posl

ovne

dej

avno

sti

javn

a up

rava

(o) d

ejav

nost

javn

e up

rave

in o

bram

be,

deja

vnos

t obv

ezne

soc

ialn

e va

rnos

ti

izob

raže

vanj

e(p

) izo

braž

evan

je

zdra

vstv

o in

soc

ialn

o va

rstv

o(q

) zdr

avst

vo in

soc

ialn

o va

rstv

o

kultu

rne,

razv

edril

ne in

re

krea

cijs

ke d

ejav

nost

i(r

) kul

turn

e, ra

zved

rilne

in re

krea

cijs

ke

deja

vnos

ti

drug

e de

javn

osti

(s) d

ruge

dej

avno

sti

(t) d

ejav

nost

gos

podi

njst

ev z

zap

osle

nim

hi

šnim

ose

bjem

, pro

izvo

dnja

za

last

no ra

bo

(u) d

ejav

nost

eks

terit

oria

lnih

org

aniz

acij

in

tele

s

(1.2

) P

ojem

biv

anje

se

upor

ablja

za

opre

delit

ev d

ejav

nost

i na

obm

očjih

, kj

er

ljudj

e la

hko

stal

no p

rebi

vajo

, po

jem

obč

asno

biv

anje

pa

za o

pred

elite

v de

jav-

nost

i na

obm

očjih

poč

itniš

kih

hiš.

Biv

anje

za

potre

be tu

rizm

a in

dru

gih

deja

v-no

sti j

e op

rede

ljeno

s p

ojm

i iz

točk

e (1

.1) t

ega

člen

a.

(2) P

arce

la,

nam

enje

na g

radn

ji je

zem

ljišč

e, s

esta

vlje

no iz

ene

ali

več

zem

lji-

ških

par

cel a

li nj

ihov

ih d

elov

, na

kate

rem

sto

ji oz

irom

a na

kat

erem

je p

redv

iden

ob

jekt

in n

a ka

tere

m s

o ur

ejen

e po

vrši

ne, k

i slu

žijo

takš

nem

u ob

jekt

u oz

irom

a je

pre

dvid

ena

ured

itev

povr

šin,

ki b

odo

služ

ile ta

kšne

mu

obje

ktu.

(3) G

raje

no o

bmoč

je k

met

ije s

e op

rede

li ta

ko, d

a se

z ra

vnim

i črt

ami p

ovež

ejo

v vs

eh s

mer

eh n

ajbo

lj iz

post

avlje

ni d

eli s

tavb

in g

ospo

dars

kih

posl

opij

kmet

ije

(šte

jejo

se

zaht

evni

in m

anj z

ahte

vni o

bjek

ti) o

ziro

ma

njih

ovih

par

cel,

nam

e-nj

enih

gra

dnji

(gra

dben

ih p

arce

l), č

e so

dol

očen

e, in

sic

er n

e gl

ede

na to

, al

i pr

eko

take

ga o

bmoč

ja p

otek

a ja

vna

cest

a al

i ne.

(4) O

dmik

od

parc

elni

h m

eja

ali m

ed p

osam

ezni

mi s

tavb

ami s

e m

eri o

d na

jbol

j iz

post

avlje

nih

delo

v st

avbe

nad

tere

nom

, v k

olik

or n

i s p

osam

ezni

mi č

leni

tega

od

loka

dol

očen

o dr

ugač

e. D

oloč

ilo p

rejš

njeg

a st

avka

ne

velja

za

napu

šče

in

nads

trešk

e, k

i od

ravn

ine

fasa

de n

e se

gajo

za

več

kot 1

met

er.

V ta

kšni

h pr

i-m

erih

se

odm

iki m

erijo

od

ravn

ine

fasa

de. D

oloč

ila z

a od

mik

e je

treb

a up

ošte

-va

ti za

vse

obj

ekte

, raz

en z

a lin

ijske

gra

dben

e in

ženi

rske

obj

ekte

.

(5) F

akto

r izr

abe

parc

ele,

nam

enje

ne g

radn

ji se

dol

oči k

ot ra

zmer

je m

ed b

ruto

tlo

risno

pov

ršin

o ob

jekt

a in

cel

otno

pov

ršin

o pa

rcel

e, n

amen

jene

gra

dnji.

V

brut

o tlo

risno

pov

ršin

o ob

jekt

a so

vkl

juče

ne p

ovrš

ine

vseh

eta

ž, k

i so

nad

tere

-no

m in

pod

njim

, sam

o na

d te

reno

m a

li sa

mo

pod

njim

.

(6) F

akto

r zaz

idan

osti

parc

ele,

nam

enje

ne g

radn

ji se

dol

oči k

ot r

azm

erje

med

za

zida

no p

ovrš

ino

in c

elot

no p

ovrš

ino

parc

ele,

nam

enje

ne g

radn

ji. K

ot z

azi-

dana

pov

ršin

a se

upo

štev

ajo

tudi

tlor

isne

pov

ršin

e na

jveč

jih z

unan

jih d

imen

zij

vseh

pom

ožni

h ob

jekt

ov n

ad te

reno

m te

r pov

ršin

e uv

oza

v kl

et in

izvo

za iz

kle

ti.

(7) D

elež

odp

rtih

biv

alni

h po

vrši

n je

raz

mer

je m

ed o

dprt

imi b

ival

nim

i pov

ršin

a-m

i in

celo

tno

povr

šino

par

cele

, na

men

jene

gra

dnji

stav

b ;

za o

dprt

e bi

valn

e po

vrši

ne s

e št

ejej

o ze

lene

pov

ršin

e, n

a ka

terih

je

mož

no z

asad

iti a

vtoh

tono

vi

soko

debe

lno

vege

taci

jo in

tla

kova

ne p

ovrš

ine,

nam

enje

ne z

unan

jem

u bi

va-

nju,

ki n

e sl

užijo

kot

pro

met

ne p

ovrš

ine

ali k

omun

alne

funk

cion

alne

pov

ršin

e (d

osto

pi, d

ovoz

i, pa

rkirn

a m

esta

, pro

stor

i za

ekol

oške

oto

ke).

Zele

nih

povr

šin

mor

a bi

ti ve

č ko

t tla

kova

nih.

(8)

Večn

amen

ski o

bjek

ti so

obj

ekti,

v k

ater

ih s

e na

črtu

je o

ziro

ma

vseb

ujej

o ve

č de

javn

osti.

Dej

avno

sti v

več

nam

ensk

ih o

bjek

tih m

oraj

o bi

ti sk

ladn

e z

do-

pust

nim

i dej

avno

stm

i, ki

so

dolo

čene

za

posa

mez

no n

amen

sko

rabo

.

(9) P

ravi

lom

a: iz

raz

pom

eni,

da je

treb

a up

ošte

vati

dolo

čila

odl

oka

in č

e to

za-

radi

ute

mel

jeni

h ra

zlog

ov in

om

ejite

v ni

mož

no, j

e tre

ba o

dsto

p od

dol

očil

tega

VS

EB

INA

1.

OD

LOK

o d

rug

ih s

pre

mem

bah

in d

op

oln

itvah

Od

loka

o P

rost

ors

kem

red

u o

bči

ne R

ado

vljic

a2

. O

DLO

K o

Ob

čins

kem

po

dro

bne

m p

rost

ors

kem

nač

rtu

za

rek

ons

truk

cijo

ces

te L

esce

- B

egun

je3

. O

DLO

K o

Ob

čins

kem

po

dro

bne

m p

rost

ors

kem

nač

rtu

za

ob

mo

čje

pro

izvo

dni

h p

ovr

šin

RA

80

– g

ram

ozn

ica

Gra

ben

4.

OD

LOK

o O

bči

nske

m p

od

rob

nem

pro

sto

rske

m n

ačrt

u

za r

eko

nstr

ukci

jo S

avsk

e ce

ste

v R

ado

vljic

i5

. O

DLO

K o

Ob

čins

kem

po

dro

bne

m p

rost

ors

kem

nač

rtu

za

ob

mo

čje

meš

anih

po

vrši

n R

A 2

2 –

Pre

dtr

g (

1. f

aza)

6.

SK

LEP

o d

elni

po

vrni

tvi s

tro

ško

v vo

lilne

kam

pan

je

za

loka

lne

volit

ve 2

014

v O

bči

ni R

ado

vljic

a7.

S

KLE

P o

zač

etku

pri

pra

ve s

pre

mem

b in

do

po

lnite

v

Zaz

idal

neg

a na

črta

za

cent

raln

o o

bm

očj

e R

ado

vljic

e8

. O

DLO

ČB

A o

izvz

emu

zem

ljišč

iz ja

vneg

a d

ob

ra9

. O

DLO

ČB

A o

raz

gla

sitv

i zem

ljišč

a za

gra

jeno

javn

o d

ob

ro

UO

, stra

n4

0

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

2.

Min

istr

stvo

za

obra

mbo

, Upr

ava

RS

za

zašč

ito in

reše

vanj

e,

Vo

jkov

a 61

, 10

00

Lju

blja

na3

. M

inis

trst

vo z

a ob

ram

bo, D

irekt

orat

za

logi

stik

o, S

ekto

r za

gosp

odar

jenj

e

z ne

prem

ični

nam

i, Vo

jkov

a 61

, 10

00

Lju

blja

na4

. M

inis

trst

vo z

a km

etijs

tvo

in o

kolje

, Age

ncija

RS

za

okol

je,

O

ddel

ek o

bmoč

ja Z

gorn

je S

ave,

Mirk

a Va

dnov

a 5

, 40

00

Kra

nj

5.

Min

istr

stvo

za

kultu

ro, M

aist

rova

10

, 10

00

Lju

blja

na6

. Za

vod

za v

arst

vo k

ultu

rne

dedi

ščin

e S

love

nije

, OE

Kra

nj, T

omši

čeva

7,

4

00

0 K

ranj

7.

Zavo

d R

S z

a va

rstv

o na

rave

, OE

Kra

nj, P

C P

lani

na 3

, 40

00

Kra

nj8

. E

lekt

ro G

oren

jska

, d. d

., M

irka

Vadn

ova

3, 4

00

0 K

ranj

9.

Tele

kom

Slo

veni

je, d

. d.,

Cen

ter z

a vz

drže

vanj

e om

režj

a K

ranj

,

Mirk

a Va

dnov

a 13

, 40

00

Kra

nj10

. K

omun

ala

Rad

ovlji

ca d

.o.o

., L

jubl

jans

ka 2

7, 4

240

Rad

ovlji

ca11

. Te

lem

ach

d.o.

o., C

esta

ljub

ljans

ke b

rigad

e 21

, 10

00

Lju

blja

na12

. P

etro

l plin

d.o

.o.,

Dun

ajsk

a 5

0, 1

00

0 L

jubl

jana

13.

Obč

ina

Rad

ovlji

ca, G

oren

jska

19

, 424

0 R

adov

ljica

(Odd

elek

za

infra

stru

ktur

o)

Če

se v

pos

topk

u pr

ipra

ve o

snut

ka s

prem

emb

ZN u

goto

vi,

da j

e po

trebn

o pr

idob

iti s

mer

nice

in m

nenj

a no

silc

ev u

reja

nja

pros

tora

, ki

nis

o na

štet

i v p

rej-

šnje

m o

dsta

vku,

se

le-ti

prid

obijo

v p

osto

pku.

O

bčin

a po

šlje

osn

utek

spr

emem

b ZN

nos

ilcem

ure

janj

a pr

osto

ra te

r jih

poz

o-ve

, da

ji v

roku

30

dni

od

prej

ema

pozi

va d

ajo

smer

nice

.Č

e no

silc

i ure

janj

a pr

osto

ra v

roku

30

dni

ne

dajo

sm

erni

c, m

ora

prip

ravl

jave

c up

ošte

vati

vse

zaht

eve,

ki j

ih z

a na

črto

vanj

e pr

edvi

dene

pro

stor

ske

ured

itve

dolo

čajo

vel

javn

i pre

dpis

i.M

inis

trst

vo, p

risto

jno

za v

arst

vo o

kolja

, v ro

ku 3

0 d

ni tu

di p

isno

spo

roči

obč

ini,

ali j

e za

spr

emem

be Z

N p

otre

bno

izve

sti c

elov

ito p

reso

jo v

pliv

ov n

a ok

olje

. Č

e je

za

spre

mem

be Z

N p

otre

bno

izve

sti c

elov

ito p

reso

jo v

pliv

ov n

a ok

olje

, ob-

čina

za

dopo

lnje

n os

nute

k za

goto

vi o

koljs

ko p

oroč

ilo in

ga

skup

aj z

dop

olnj

e-ni

m o

snut

kom

spr

emem

b ZN

poš

lje m

inis

trst

vu, p

risto

jnem

u za

var

stvo

oko

lja.

Prip

ravi

se

pred

log

spre

mem

b ZN

, ki

se

ga p

osre

duje

nos

ilcem

ure

janj

a pr

o-st

ora,

da

v ro

ku v

30

dni

pre

dlož

ijo m

nenj

a k

pred

logu

. Če

jih n

e pr

edlo

žijo

, se

nada

ljuje

s p

ripra

vo s

prem

emb

ZN.

Če

je z

a sp

rem

embo

ZN

pot

rebn

o iz

vest

i cel

ovito

pre

sojo

vpl

ivov

na

okol

je,

se p

risto

jna

min

istr

stva

v m

nenj

u op

rede

lijo

tudi

o s

prej

emlji

vost

i vpl

ivov

spr

e-m

emb

ZN n

a ok

olje

s s

tališ

ča s

voje

pris

tojn

osti

in g

a po

šlje

jo m

inis

trst

vu,

pri-

stoj

nem

u za

var

stvo

oko

lja.

Na

podl

agi

mne

nj m

inis

trst

ev,

min

istr

stvo

pris

tojn

o za

var

stvo

oko

lja,

odlo

či

o sp

reje

mlji

vost

i vpl

ivov

izve

dbe

spre

mem

b ZN

skl

adno

z z

akon

om,

ki u

reja

va

rstv

o ok

olja

. O

bčin

a pr

edlo

ži o

bčin

skem

u sv

etu

uskl

ajen

pre

dlog

spr

emem

b ZN

v s

prej

em,

če j

e iz

mne

nj n

osilc

ev u

reja

nja

pros

tora

raz

vidn

o, d

a so

v p

redl

ogu

smer

-ni

ce u

pošt

evan

e in

če

je m

inis

trst

vo,

pris

tojn

o za

var

stvo

oko

lja,

skla

dno

z za

kono

m, k

i ure

ja v

arst

vo o

kolja

, izd

alo

potrd

ilo, d

a so

vpl

ivi i

zved

be n

a ok

olje

sp

reje

mlji

vi.

7. č

len

(ob

vezn

ost

i v z

vezi

s fi

nanc

iran

jem

sp

rem

emb

in d

op

oln

itev

ZN

)

Izde

lavo

spr

emem

b ZN

in v

seh

potre

bnih

stro

kovn

ih p

odla

g fin

anci

ra p

obud

nik

spre

mem

be in

dop

olni

tve

ZN.

8. č

len

(ob

java

skl

epa)

Ta s

klep

zač

ne v

elja

ti z

dnem

spr

ejem

a in

se

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca –

Ura

dne

obja

ve te

r na

sple

tnih

stra

neh

Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

Šte

vilk

a: 3

50

5-0

007

/201

4

Dat

um: 2

6. 9

. 201

4

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽU

PAN

8.

Na

podl

agi 2

9.

člen

a Za

kona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

UP

B,

ZLS

-UP

B2

, U

r. l.

RS

, št

. 9

4/0

7,

76/0

8,

100

/08

, 7

9/0

9,

51/1

0),

122

. čl

ena

Sta

tuta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca (D

N U

O,

št.

188

/201

4),

21.

, 2

3.

in 2

12.

člen

a Za

kona

o g

radi

tvi

obje

ktov

(U

PB

, ZG

O-1

-UP

B1,

Ur.

l. R

S,

št.

44

/07

, 12

6/0

7,

108

/09

), 3

9.

člen

a Za

kona

o c

esta

h (Z

Ces

-1,

Ur.

l. R

S,

št.

109

/201

0)

in s

klep

a O

bčin

-sk

ega

svet

a O

bčin

e R

adov

ljica

z 3

1. r

edne

sej

e z

dne

24.9

.201

4 O

bčin

ska

upra

va O

bčin

e R

adov

ljica

po

urad

ni d

olžn

osti

izda

ja

OD

LOČ

BO

o iz

vzem

u ze

mlji

šč iz

javn

ega

do

bra

1.

Z ze

mlji

šč z

ID

ozn

akam

i 21

55

-13

90

/5-0

, 21

66

-16

98

/2-0

, 21

66

-16

98

/5-0

, 215

4-6

61/1

5-0

, 215

4-6

61/1

7-0

, 215

4-6

57

/5-0

in 2

154

-6

57

/6-0

se

izbr

iše

zazn

amba

gra

jene

ga ja

vneg

a do

bra

- obč

insk

a ce

sta.

2.

Ugo

tovi

se,

da

so z

emlji

šča

z ID

ozn

akam

i 215

4-6

73

/4-0

, 216

4-2

1/1

8-

0, 2

166

-19

06

/2-0

, 216

6-1

90

7/2

-0 in

216

6-1

90

7/4

-0, z

a ka

tera

je v

ze

mlji

ški k

njig

i vpi

sana

last

nins

ka p

ravi

ca n

a im

e JA

VNO

DO

BR

O,

javn

o do

bro

loka

lneg

a po

men

a ne

prem

ični

ne v

last

i Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

3.

Z ze

mlji

šč z

ID o

znak

ami 2

154

-67

3/4

-0, 2

164

-21

/18

-0, 2

166

-19

06

/2-

0, 2

166

-19

07

/2-0

in 2

166

-19

07

/4-0

, se

izbr

iše

last

nins

ka p

ravi

ca n

a im

e JA

VNO

DO

BR

O in

vpi

še la

stni

nska

pra

vica

na

ime

Obč

ina

Rad

ovlji

ca,

mat

ična

šte

vilk

a: 5

88

34

66

00

0.

Ob

razl

oži

tev:

V po

stop

ku je

bilo

ugo

tovl

jeno

, da

v iz

reku

nav

eden

a ze

mlji

šča

v na

ravi

pre

d-st

avlja

jo o

pušč

ene

javn

e po

vrši

ne, k

i so

nekd

aj s

luži

le k

ot ja

vne

poti

loka

lneg

a po

men

a (p

oljs

ke in

vaš

ke p

oti).

Jav

ne c

este

in p

oti s

o da

nes

urej

ene

po d

rugi

h tra

sah.

Obč

insk

a up

rava

za

nave

dena

zem

ljišč

a iz

daja

odl

očbo

o iz

vzem

u iz

ja

vneg

a do

bra

v sk

ladu

s 2

3. č

leno

m Z

akon

a o

grad

itvi o

bjek

tov.

S to

odl

očbo

bo

do o

mog

očen

e pr

odaj

e in

men

jave

zem

ljišč

v la

sti o

bčin

e, k

i jih

je o

dobr

il O

bčin

ski s

vet O

bčin

e R

adov

ljica

na

svoj

i 31.

redn

i sej

i dne

24

.9. 2

014

.

Odl

očba

je iz

dana

po

urad

ni d

olžn

osti

in je

taks

e pr

osta

.

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ritož

ba ž

u-pa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

. P

ritož

bo s

e la

hko

vlož

i v 1

5 d

neh

po o

bjav

i odl

očbe

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Obč

ine

Ra-

dovl

jica

- Ura

dne

obja

ve, p

isno

nep

osre

dno

ali p

ripor

očen

o po

poš

ti al

i ust

no

na z

apis

nik

pri

Obč

insk

i up

ravi

Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

Za p

ritož

bo j

e po

trebn

o pl

ačat

i upr

avno

taks

o v

znes

ku 1

8,1

2 E

UR

po

tar.

št. 2

ZU

T.

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec, v

išji

svet

oval

ec II

Šte

vilk

a: 7

113

-014

/201

4-1

2D

atum

: 25

.9.2

014

M

atja

ž E

rjave

c l.r

.

Dire

ktor

obč

insk

e up

rave

9.

Na

podl

agi 2

9. č

lena

Zak

ona

o lo

kaln

i sam

oupr

avi (

UP

B, Z

LS-U

PB

2, U

r. l.

RS

, št

. 9

4/0

7,

76/0

8,

100

/08

, 7

9/0

9,

51/1

0),

122

. čl

ena

Sta

tuta

Obč

ine

Ra-

dovl

jica

(DN

UO

, št

. 18

8/2

014

), 2

3.

člen

a Za

kona

o g

radi

tvi o

bjek

tov

(UP

B,

ZGO

-1-U

PB

1, U

r. l.

RS

, št

. 4

4/0

7,

126

/07

, 10

8/0

9),

39

. čl

ena

Zako

na o

ce

stah

(ZC

es-1

, Ur.

l. R

S, š

t. 10

9/2

010

) in

skle

pa O

bčin

skeg

a sv

eta

Obč

ine

Rad

ovlji

ca z

31.

redn

e se

je z

dne

24

.9.2

014

Obč

insk

a up

rava

Obč

ine

Rad

o-vl

jica

po u

radn

i dol

žnos

ti iz

daja

OD

LOČ

BO

o r

azg

lasi

tvi z

emlji

šča

za g

raje

no ja

vno

do

bro

Na

zem

ljišč

ih z

ID o

znak

ami 2

155

-312

/4-0

, 215

5-7

52

/4-0

, 215

5-7

52

/8-0

, 21

55

-75

2/3

se

v ze

mlji

ški k

njig

i vpi

še z

azna

mba

gra

jene

ga ja

vneg

a do

bra

- ob

čins

ka c

esta

.

Ob

razl

oži

tev:

V po

stop

ku je

bilo

ugo

tovl

jeno

, da

Zem

ljišč

a ja

vnih

ces

t in

drug

ih ja

vnih

pov

r-ši

n, k

i jih

upr

avlja

Obč

ina

Rad

ovlji

ca, p

reds

tavl

jajo

gra

jeno

Jav

no d

obro

loka

l-ne

ga p

omen

a. Iz

tega

razl

oga

se v

izre

ku n

aved

ena

zem

ljišč

a, k

i pre

dsta

vlja

jo

cest

no te

lo o

dsek

ov k

ateg

oriz

irani

h ob

čins

kih

cest

, ra

zgla

si z

a gr

ajen

o ja

vno

dobr

o -

obči

nska

ces

ta.

S s

prej

emom

pre

dlag

ane

odlo

čbe

se n

aved

eno

ze-

mlji

šče

urej

a v

skla

du z

39

. čl

enom

Zak

ona

o ce

stah

(ZC

es-1

, U

r. l.

RS

, št

. 10

9/2

010

).

Odl

očba

je iz

dana

po

urad

ni d

olžn

osti

in je

taks

e pr

osta

.

PO

UK

O P

RAV

NE

M S

RE

DS

TVU

: Zo

per

to o

dloč

bo je

dov

olje

na p

ritož

ba ž

u-pa

nu O

bčin

e R

adov

ljica

, G

oren

jska

ces

ta 1

9,

424

0 R

adov

ljica

. P

ritož

bo s

e la

hko

vlož

i v 1

5 d

neh

po o

bjav

i odl

očbe

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Obč

ine

Ra-

dovl

jica

- Ura

dne

obja

ve, p

isno

nep

osre

dno

ali p

ripor

očen

o po

poš

ti al

i ust

no

na z

apis

nik

pri

Obč

insk

i up

ravi

Obč

ine

Rad

ovlji

ca.

Za p

ritož

bo j

e po

trebn

o pl

ačat

i upr

avno

taks

o v

znes

ku 1

8,1

2 E

UR

po

tar.

št. 2

ZU

T.

Pos

tope

k vo

dil:

Dom

inik

Sku

mav

ec, v

išji

svet

oval

ec II

Šte

vilk

a: 7

113

-014

/201

4-1

3D

atum

: 25

.9.2

014

M

atja

ž E

rjave

c l.r

.

Dire

ktor

obč

insk

e up

rave

UO

, stran2

št. 191, 3. oktobra 2

014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

odloka obrazložiti in utemeljiti v postopku za pridobitev upravnega dovoljenja

za poseg v prostor.

(10) K

ap je najnižji del strehe.

(11) N

a območju P

RO

se določa osem tipov oblikovanja grajene strukture.

Označeni so z veliko tiskano črko U

in zaporedno številko ter imajo naslednji

pomen:

(11.1) Vaška pozidava (U

1) predstavlja tradicionalni vzorec poselitve. Značilna

je strnjena pozidava ob cestah, ki jo tvorijo kompleksi (dom

ačije) v nizu, v gru-či ali z vzporedno postavitvijo objektov. V obm

očjih s parcelacijo v progah je postavitev objektov bolj pravilna. C

este so ozke. Postavitev stavb včasih tvori

obcestne gradbene linije. Stavbe so podolgovate. Značilna je postavitev na ali

ob parcelno mejo.

(11.2) G

ručasta pozidava (U2

) predstavlja tradicionalni vzorec pozidave. Stav-

be so postavljene v gruče, razporejene ob cestah. Stavbe nim

ajo enotne ori-entacije hkrati pa njihova orientacija ni nujno podrejena poteku ceste. P

arcel-na struktura je večinom

a nepravilna - kristalična. Stavbe so podolgovate. N

a nagnjenem

terenu je daljša stranica stavb praviloma vzporedna s plastnicam

i.

(11.3) O

bcestna pozidava (U3

) – tvorijo jo stavbe razporejene vzdolž ceste.

Njihova postavitev je pravilom

a podrejena poteku ceste, oziroma je načrto-

vana. Parcele so lahko dokaj pravilne oblike. N

a nagnjenem terenu je daljša

stranica stavb praviloma vzporedna s plastnicam

i.

(11.4) U

lična pozidava – m

reža (U4

) predstavlja obliko grajene strukture z ber-ljivo cestno m

režo ulic večkrat v kombinaciji s pom

embnejšo kom

unikacijo. O

bjekti so ob ulice postavljeni v prepoznavnem redu (npr. princip šahovnice).

(11.5) R

aščeno območje (U

5) predstavlja obliko grajene strukture, katere za-

snova predstavlja bolj naključno umeščanje objektov v prostor glede na lastni-

štvo in funkcijo. Posledično so takšna obm

očja dokaj neracionalno izrabljena z m

nožico dostopov, ki so velikokrat zasnovani na principu en objekt – ena

dostopna pot.

(11.6) P

osebno območje (U

6) predstavlja obliko grajene strukture, podrejeno

funkciji stavb pretežno splošnega družbenega pomena. Tip oblikovanja (um

e-stitve v prostor) se nanaša na posam

ezne stavbe kot so stanovanjske stavbe za posebne nam

ene, stavbe javne uprave, gasilske domove, stavbe splošnega

družbenega pomena (razen igralnice, cirkusi, diskoteke ter športne dvorane),

stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe ter gradove in po-dobne palače.

(11.7) S

vojevrstno območje (U

7) predstavlja obliko grajene strukture, ki je po-

drejena funkciji ali tehnologiji.

(11.8) R

azpršena pozidava (U8

) predstavlja pozidavo nizke gostote kot avtoh-toni poselitveni vzorec v krajini.

(12) N

a območju P

RO

se določa osem stavbnih tipov. O

značeni so z veliko tiskano črko A in zaporedno številko ter im

ajo naslednji pomen:

(12.1

) Tradicionalna prostostoječa hiša (A1) je stavbni tip, ki predstavlja zna-

čilen tradicionalen tip hiše s podolžnim tlorisom

, pritličnega ali nadstropnega gabarita običajno s pritličjem

na nivoju terena ter s strmo dvokapno streho.

(12.2

) Prostostoječa hiša (A2

) je stavbni tip, ki predstavlja prostostoječo hišo podobno obstoječim

hišam v okolici.

(12.3

) Hiše v nizu (A3

) predstavljajo stavbni tip, ki je sestavljen iz najmanj dveh

enot, ki se med seboj stikajo.

(12.4

) Vila (A4) je razkošneje grajena hiša z vrtom

.

(12.5

) Počitniška hišica (A5

) je majhna stavba, nam

enjena za občasno bivanje in počitek.

(12.6

) Gospodarsko poslopje (A6

) je stavbni tip namenjen opravljanju km

etij-ske dejavnosti.

(12.7

) Blok, lam

ela in druge kompleksnejše oblike (A7

)Tip se nanaša na večstanovanjske objekte. B

lok je stavbni tip s podolžno tlorisno zasnovo ter več nadstropji. Lam

ela je stavbni tip z izrazito podolžno tlorisno zasnovo (razm

erje stranic več kot 1:2

) ter več nadstropji. Na obm

očju P

RO

se nahajajo tudi bolj kompleksne oblike večstanovanjskih hiš. N

avadno so oblikovane kot adicija geom

etrijskih teles z ravno ali dvokapno streho.

(12.8

) Svojevrstna stavba (A8

) je stavbni tip, katerega oblikovanje izhaja iz funkcije stavbe. Tip oblikovanja se nanaša na stanovanjske stavbe za posebne nam

ene, stavbe javne uprave, hale, dvorane, gasilske domove, stavbe splo-

šnega družbenega pomena (razen igralnice, cirkusi, diskoteke ter športne

dvorane), stavbe za opravljanje verskih obredov, pokopališke stavbe ter gra-dove in podobne palače.

(13) Za sim

etrične dvokapnice se štejejo strehe z enotnim naklonom

strešin, slem

ena pa potekajo po osi osnovnega tlorisa.

(14) K

lasična frčada je frčada z ometanim

i vertikalnimi stranicam

i, simetrično

dvokapno streho s slemenom

, ki je pravokotno na osnovno streho, in širino napušča največ 4

0 cm

.

(15) P

ultna frčada je frčada z vertikalnimi stranicam

i in enokapno streho z na-klonom

največ 20

nad naklonom osnovne strehe. N

ajvišja točka pultne frčade m

ora biti nižja od slemena osnovne strehe.

(16) E

taža je del stavbe med dvem

a stropoma, pri čem

er se za etažo štejejo tudi klet, pritličje pri nepodkletenih objektih, izkoriščeno podstrešje, m

ansarda ali terasna etaža.

(17) E

tažnost stavbe je določena s številom etaž nad terenom

.

(18) M

ansarda je del stavbe, katere prostori se nahajajo nad zadnjim nadstro-

pjem in neposredno pod poševno, pravilom

a dvokapno streho.

(19) Višinski gabarit pom

eni višino stavbe na terenu.

(20

) Pom

ožni objekt je objekt, ki glede na konstrukcijske značilnosti ne potre-buje posebnega statičnega in gradbenotehničnega preverjanja, ki ni nam

e-njen prebivanju in ni objekt z vplivi na okolje.«

2. člen

V 11., 12., 21., 2

3., 24

., 26

., 27., 32

., 34

., 36

., 37., 38

., 39

., 40

., 41., 43

., 4

4., 4

6., 5

2., 5

3., 5

5., 57., 5

8., 5

9., 6

0., 61., 6

2., 6

4., 7

0., 7

3., 74

., 75

., 7

9., 8

0., 81., 8

2., 8

3., 8

4., 8

5., 87., 9

0., 91., 9

3., 9

4., 9

5., 97., 9

8., 9

9.,

100

., 102

., 103

., 105

., 106

., 107., 108

., 109

., 110., 111., 113

., 114., 115

., 116

., 117., 119., 12

0., 12

2., 12

3., 124

., 125

., 129

., 131., 133

., 137., 140

., 141., 14

2., 14

3., 14

4., 14

5., 151., 15

3., 15

4., 15

5., 16

0., 161., 16

2., 16

4.,

176., 181., 18

3., 18

5., 18

6., 19

0., 191., 2

00

., 201., 2

02

., 20

3., 2

04

., 2

09

., 211., 214., 217., 219

., 22

0. in 2

22

. členu se besedo »potrebno« na-dom

esti z besedo »treba«.

3. člen

7. člen se črta.

4. člen

V naslovu Preglednice 2

, Preglednice 3

in Preglednice 4

v 8. členu se črta

besedo »površin«.

5. člen

V Preglednici 5

v 9. členu se pri funkcionalni enoti B

egunje – sm

učišče v zadnjem

stolpcu spremeni površina tako, da se zdaj glasi:

MA

KR

OC

ELO

TA(im

e in po

vršina – ha)F

UN

KC

ION

ALN

A

EN

OTA

(FE

)O

ZN

AK

A

FE

po

vršina (ha)

Karavanke

22

05

,72

Begunje

– sm

učiščeB

S»9

,52

«

odprti prostorK

AR219

6,2

0

6. člen

Na koncu četrtega odstavka 10

. člena se doda besedilo: »kar je določeno v P

rilogi 1: P

rostorske enote na območju občine R

adovljica.«

Preglednica 6

v istem členu se črta.7. člen

Naslov poglavja 3

.1.1. se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»Vrste dopustnih objektov glede na namen in vrste dopustnih gradenj«.

8. člen

V 11. členu se:- sprem

eni naslov člena tako, da se sedaj glasi: »Vrste dopustnih objektov glede na nam

en in vrste dopustnih gradenj«,- sprem

eni prvi odstavek tako, da se sedaj glasi:» (1

) Vrste dopustnih objektov glede na namen in vrste dopustnih gradenj se

določa za prostorske enote na celotnem obm

očju PR

O, razen za obm

očja, ki se urejajo z O

PP

N in D

PN

.«,- v drugem

odstavku črta besedilo: »Na obm

očjih prostorskih enot se določi vrste dopustnih objektov glede na nam

en ter vrste dopustnih gradenj.« in za besedno zvezo »prostorskih enot« doda besedilo »iz prvega odstavka tega člena«.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran39

6.

Na podlagi 2

3. in 2

8. člena Zakona o volilni in referendum

ski kampanji (ZVR

K,

Ur. l. R

S, št. 41

/07, 10

3/07

, 105

/08

, 11/11, 12

8/11

in 98

/13) in 17. člena

Statuta O

bčine Radovljica (D

N U

O, št. 18

8/14

) je Občinski svet O

bčine Ra-

dovljica na 31. redni seji dne 24.0

9.2

014 sprejel

SK

LEP

o d

elni po

vrnitvi stroško

v volilne kam

panje za lo

kalne volitve 2

014

v O

bčini R

ado

vljica

1. člen

S tem

sklepom se določijo upravičenci in kriteriji za delno povrnitev stroškov

volilne kampanje za lokalne volitve 2

014 v O

bčini Radovljica.

2. člen

Stroški volilne kam

panje za volitve v občinski svet ne smejo preseči zneskov,

ki jih določa zakon, ki ureja volilno kampanjo.

3. člen

Organizatorji volilne kam

panje oziroma kandidati za člane občinskega sveta,

katerih listam so pripadli m

andati za člane občinskega sveta, imajo pravico

do povrnitve stroškov volilne kampanje v višini 0

,33

€

za dobljeni glas, pri čem

er skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih

sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstev občinskem

u svetu in računskemu sodišču.

4. člen

Do delne povrnitve stroškov volilne kam

panje so upravičeni tudi organizatorji volilne kam

panje oziroma kandidati za župana, za katere je glasovalo najm

anj 10

% od skupnega števila volilnih upravičencev, ki so glasovali, in sicer v višini

0,12

€ za dobljeni glas.

Če pride do drugega kroga glasovanja, sta kandidata, ki kandidirata v drugem

krogu, upravičena do dodatne povrnitve stroškov le na osnovi dobljenih glasov v tem

krogu.

Stroški iz 1. in 2

. odstavka tega člena ne smejo preseči zneska porabljenih

sredstev, razvidnega iz poročila organizatorja o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kam

panjo občinskemu svetu in računskem

u sodišču.

5. člen

Organizatorju volilne kam

panje oziroma kandidatu za volitve v občinski svet ali

za volitve za župana se na njegovo zahtevo povrnejo stroški volilne kampanje

iz proračuna občine 30

. dan po predložitvi poročila o zbranih in porabljenih sredstvih za volilno kam

panjo, občinskemu svetu in računskem

u sodišču.

6. člen

S pričetkom

veljavnosti tega sklepa preneha veljati Sklep o delni povrnitvi stro-

škov volilne kampanje za lokalne volitve 2

010 v O

bčini Radovljica (D

N U

O, št.

132

/10).

Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Deželnih novicah, glasilu O

bči-ne R

adovljica – U

radne objave.

Številka: 0

09

-3/2

014D

atum: 24

.9.2

014

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽUPAN

7.

Na podlagi 57. in 9

6. člena Zakona o prostorskem

načrtovanju (Ur. l. R

S, št.

33

/07 in sprem

embe) ter 31. člena S

tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 18

8/2

014) je župan O

bčine Radovljica sprejel

SK

LEP

o začetku p

riprave sp

remem

b in d

op

olnitev Z

azidalneg

a načrta za centralno

ob

mo

čje Rad

ovljice

1. člen

(pred

met sklep

a)

S tem

sklepom se podrobneje določi:

- oceno stanja in razloge za pripravo sprem

emb in dopolnitev zazidalnega

načrta (v nadaljevanju spremem

b ZN),

- obm

očje spremem

b ZN,

- način pridobitve strokovnih rešitev,

- roke za pripravo sprem

emb ZN

in njihovih posameznih faz,

- državne in lokalne nosilce urejanja prostora, ki predložijo sm

ernice za načrtovanje in m

nenja glede načrtovanih prostorskih ureditev iz njihove pristojnosti,

- obveznosti v zvezi s financiranjem

priprave spremem

b ZN,

- objavo sklepa.

2. člen

(ocena stanja in razlo

gi za p

ripravo

)

Predm

et sklepa so spremem

be in dopolnitve Zazidalnega načrta za cen-tralno obm

očje Radovljice (D

N U

O, št. 6

6/2

00

6, 13

2/2

010, 13

3/2

010,

148

/2011, 17

0/2

013).

Obm

očje celotnega ZN je v prostorskih sestavinah družbenega plana opre-

deljeno kot stavbno zemljišče nam

enjeno centralnim dejavnostim

, rekreaciji, stanovanjski pozidavi, delno pa obsega tudi km

etijske površine. Obm

očje je razdeljeno na več karejev, znotraj katerih so podrobneje opisani pogoji in m

e-rila za posege v prostor. P

redvidene spremem

be ZN se nanašajo na kare »D

« – obm

očje objekta TVD

Partizan. P

rejeta je bila pobuda podjetja Stvar d.o.o. –

za investitorja Meti-

-Pek d.o.o. Investitor načrtuje odstranitev obstoječih objektov in novo gradnjo

objekta s pripadajočo zunanjo in komunalno ureditvijo.

Predviden objekt je hibridne zasnove. P

rogramsko predstavlja preplet večna-

menske dvorane, trgovsko storitvene dejavnosti, gostinske ponudbe ter sta-

novanj.

Pripravijo se sprem

embe ZN

skladno z veljavno zakonodajo (predvsem Zakon

o prostorskem načrtovanju –

ZPN

ačrt, Ur.l.R

S, št. 3

3/2

007

in spremem

be) in vsem

i podzakonskimi predpisi.

3. člen

(ob

mo

čje sprem

emb

in do

po

lnitev ZN

)

Sprem

embe se nanašajo na parc. št. 17

8/18

, 178

/20

, 181/1, 18

2/1,

182

/5, 17

8/15

, vse k.o. Radovljica in vplivno obm

očje. V prim

eru dopolnitev glede javne infrastrukture lahko območje sprem

emb in

dopolnitev predstavlja celotno območje ZN

. (podatki GU

RS

junij 2014

)

4. člen

(način prid

ob

itve stroko

vnih rešitev)

Strokovna rešitev, kot podlaga za izdelavo sprem

emb in dopolnitev ZN

, se pri-dobi s preveritvijo vseh do sedaj izdelanih strokovnih podlag, pripravo varian-tnih rešitev in izborom

najustreznejše variante.S

trokovna rešitev mora biti presojana s funkcionalnega, varstvenega in eko-

nomskega vidika ter z vidika njene sprejem

ljivosti v lokalnem okolju.

Sprem

emba in dopolnitev akta m

ora biti izdelana v skladu z veljavno zakono-dajo in podzakonskim

i predpisi. Hkrati s sprem

embam

i in dopolnitvami ZN

se pripravi tudi prečiščeno besedilo in prečiščen grafični del ZN

. Prostorskega

načrtovalca je izbral naročnik.

5. člen

(roki za p

ripravo

sprem

emb

in do

po

lnitev ZN

in njihovih

po

sameznih faz)

Sprem

embe ZN

se izdela po naslednjem okvirnem

terminskem

planu:-

začetek – sklep o pripravi in objava v D

eželnih novicah, glasilu Občine

Radovljica –

Uradne objave ter na spletnih straneh občine

- priprava osnutka sprem

emb ZN

, 15 dni

- pridobitev sm

ernic nosilcev urejanja prostora, 30

dni-

priprava dopolnjenega osnutka spremem

b ZN, 15

dni (priprava eventuel-nih variantnih rešitev)

- javna razgrnitev dopolnjenega osnutka sprem

emb ZN

, sodelovanje javno-sti, javna obravnava, 3

0 dni

- preučitev pripom

b in predlogov javnosti na dopolnjeni osnutek ZN, pripra-

va stališč, priprava predloga OP

PN

, 15 dni

- m

nenja nosilcev urejanja prostora, 30

dni-

priprava usklajenega predloga, 5 dni

- sprejem

usklajenega predloga spremem

b ZN na občinskem

svetu-

objava odloka o spremem

bah ZN, objava prečiščenega besedila in izde-

lava končnega elaborata, 15 dni,

v primeru, da bo potrebna celovita presoja vplivov na okolje, se v postopek

priprave spremem

b ZN ustrezno vključi tudi celovita presoja vplivov na okolje:

- priprava okoljskega poročila, 3

0 dni

- preveritev okoljskega poročila, 3

0 dni

- sklep o potrditvi sprejem

ljivosti vplivov izvedbe OP

PN

, 30

dni.

6. člen

(državni in lo

kalni nosilci urejanja p

rosto

ra)

Nosilci urejanja prostora, ki v postopku priprave sprem

emb ZN

sodelujejo s posredovanjem

smernic za načrtovanje, strokovnih podlag urejanja prostora

ter mnenj k predlogu so:

1. M

inistrstvo za kmetijstvo in okolje, S

ektor za CP

VO, D

unajska 22

,

100

0 Ljubljana

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

3

9. č

len

V 12

. čle

nu s

e:- p

red

bese

dilo

m »

Na

celo

tnem

obm

očju

PR

O,

raze

n na

obm

očjih

, ki

se

ure-

jajo

z O

PP

N a

li D

PN

, so

dovo

ljene

nas

ledn

je:«

črt

a oz

naka

ods

tavk

a »(

1)«

,- o

znak

o »

- « p

red

bese

dilo

m »

vrst

e ob

jekt

ov g

lede

na

nam

en«

in b

esed

ilom

»v

rste

nez

ahte

vnih

in e

nost

avni

h ob

jekt

ov g

lede

na

nam

en:«

se

nado

mes

ti z

ozna

ko o

dsta

vka

»(1

)« in

»(2

)«,

- v d

rugi

alin

eji p

rveg

a od

stav

ka č

rta

bese

do »

javn

e«,

- v b

esed

ilu d

ruge

ga o

dsta

vka

»vrs

te n

ezah

tevn

ih in

eno

stav

nih

obje

ktov

gle

de

na n

amen

:« b

esed

ilo »

neza

htev

nih

in e

nost

avni

h« n

adom

esti

z be

sedo

»po

-m

ožni

h«.

10. č

len

V 13

. čle

nu s

e:-

v pr

vem

, dr

ugem

, tre

tjem

, če

trte

m,

pete

m,

šest

em,

sedm

em,

osm

em,

de-

vete

m,

dese

tem

, en

ajst

em,

dvan

ajst

em,

trina

jste

m,

štiri

najs

tem

, pe

tnaj

stem

, še

stna

jste

m, s

edem

najs

tem

in o

sem

najs

tem

ods

tavk

u čr

ta b

esed

ilo: »

, pol

eg

vseh

vrs

t obj

ekto

v gl

ede

na n

amen

, dov

olje

ne z

a ce

lotn

o ob

moč

je P

RO

,«,

- v tr

etji

točk

i prv

ega,

dru

gega

, tre

tjega

, čet

rteg

a, p

eteg

a, š

este

ga, s

edm

ega,

os

meg

a, d

evet

ega,

des

eteg

a, e

najs

tega

, dv

anaj

steg

a, tr

inaj

steg

a, š

tirin

ajst

e-ga

ods

tavk

a in

dru

gi to

čki p

etna

jste

ga, š

estn

ajst

ega,

sed

emna

jste

ga in

ose

m-

najs

tega

ods

tavk

a be

sedi

lo »

neza

htev

nih

in e

nost

avni

h« n

adom

esti

z be

sedo

»p

omož

nih«

.- v

prv

i toč

ki tr

etje

ga o

dsta

vka

se z

a be

sedo

»6

00

m2

« do

da b

esed

ilo »

brut

o tlo

risne

pov

ršin

e«,

- spr

emen

i dru

ga a

linej

a v

prvi

točk

i čet

rteg

a od

stav

ka ta

ko, d

a se

sed

aj g

lasi

:»-

gos

tinst

vo (r

azen

hot

eli,

mot

eli i

n ho

tels

ka n

asel

ja)«

,- d

oda

se n

ova

tretja

alin

eja,

ki s

e gl

asi:

»- k

ampi

na

robo

vih

nase

lij,

tako

da

bist

veno

ne

mot

ijo d

elov

anja

obs

toje

čih

kmet

ij in

biv

anja

v n

asel

jih;

najv

ečja

dov

olje

na p

ovrš

ina

za u

redi

tev

kam

pa je

do

30

00

m2

; do

volje

ni o

bjek

ti in

ure

ditv

e so

le:

pros

tori

za š

otor

e, u

reje

no

park

irišč

e z

do t

rem

i mes

ti za

avt

odom

e, o

bjek

t s

sani

tarij

ami,

letn

o ku

hinj

o in

spr

ejem

nico

, ig

rišča

na

pros

tem

; m

eje

kam

pa je

treb

a za

sadi

ti z

avto

hton

o ve

geta

cijo

in s

tem

zag

otov

iti č

im m

anjš

o vi

dno

izpo

stav

ljeno

st,«

- spr

emen

i prv

a al

inej

a v

drug

i toč

ki č

etrt

ega

odst

avka

tako

, da

se s

edaj

gla

si:

»- s

tano

vanj

ske

stav

be,

nest

anov

anjs

ke k

met

ijske

sta

vbe,

sta

vbe

za d

opol

nil-

ne d

ejav

nost

i km

etij,

gos

tinsk

e st

avbe

(raz

en h

otel

i, m

otel

i in

hote

lska

nas

elja

), ka

mpi

, sta

vbe

javn

e up

rave

, sta

vbe

splo

šneg

a dr

užbe

nega

pom

ena,

sta

vbe

za

opra

vlja

nje

vers

kih

obre

dov,

trgo

vske

in d

ruge

sta

vbe

za s

torit

vene

dej

avno

sti

(raz

en n

akup

oval

ni c

entri

, ve

lebl

agov

nice

, se

jem

ske

dvor

ane

ter

razs

tavi

šča)

, ob

stoj

eče

stav

be z

a pr

odaj

o in

pop

ravi

la m

otor

nih

vozi

l, ga

sils

ki d

omov

i ter

ve

čnam

ensk

e st

avbe

,«,

- v

prvi

točk

i trin

ajst

ega

odst

avka

za

bese

do »

60

0 m

2«

doda

bes

edilo

»br

uto

tloris

ne p

ovrš

ine«

.

11. č

len

V 14

. čle

nu s

e:- d

oda

nov

četr

ti od

stav

ek, k

i se

glas

i:»(

4) N

a po

vrši

nah

leta

lišč

(Pl)

so d

ovol

jene

nas

ledn

je:

(4.1

) vrs

te o

bjek

tov

gled

e na

nam

en: l

etal

išče

ter s

prem

ljajo

či o

bjek

ti in

nap

ra-

ve le

tališ

ke in

frast

rukt

ure,

leta

liške

ste

ze,

ploš

čadi

, le

tals

ki r

adio

-nav

igac

ijski

ob

jekt

i,(4

.2) v

rste

pom

ožni

h ob

jekt

ov g

lede

na

nam

en: o

graj

e, š

karp

e in

pod

porn

i zid

o-vi

, spo

min

ska

obel

ežja

, nad

krite

čak

alni

ce in

javn

e ko

lesa

rnic

e z

nads

trešk

om.«

Sed

anji

četr

ti, p

eti,

šest

i in

sed

mi

odst

avek

pos

tane

jo p

eti,

šest

i, se

dmi

in

osm

i ods

tave

k.- v

prv

em, d

ruge

m, t

retje

m, p

etem

, šes

tem

, sed

mem

in o

smem

ods

tavk

u is

te-

ga č

lena

črt

a be

sedi

lo: »

, pol

eg v

seh

vrst

obj

ekto

v gl

ede

na n

amen

, dov

olje

ne

za c

elot

no o

bmoč

je P

RO

,«,

- v d

rugi

točk

i prv

ega,

dru

gega

, tre

tjega

, pet

ega,

šes

tega

, sed

meg

a in

osm

e-ga

ods

tavk

a is

tega

čle

na b

esed

ilo »

neza

htev

nih

in e

nost

avni

h« n

adom

esti

z be

sedo

»po

mož

nih«

.

12. č

len

V pr

vem

, dr

ugem

, tre

tjem

in č

etrt

em o

dsta

vku

15.

člen

a se

črt

a be

sedi

lo:

»,

pole

g vs

eh v

rst o

bjek

tov

gled

e na

nam

en, d

ovol

jene

za

celo

tno

obm

očje

PR

O,«

.

V dr

ugi t

očki

prv

ega,

dru

gega

, tre

tjega

ods

tavk

a in

tret

ji to

čki č

etrt

ega

odst

av-

ka is

tega

čle

na s

e be

sedi

lo »

neza

htev

nih

in e

nost

avni

h« n

adom

esti

z be

sedo

»p

omož

nih«

.

V pr

vi to

čki d

ruge

ga o

dsta

vka

iste

ga č

lena

se

bese

dilo

»pe

skok

opov

, gr

amo-

znic

« na

dom

esti

z be

sedi

lom

»ko

pov

(bre

z m

ožno

sti n

adal

jnje

ga iz

koriš

čanj

a m

iner

alni

h su

rovi

n)«

in z

a be

sedi

lom

»po

toko

v in

hud

ourn

ikov

,« d

oda

bese

dilo

»s

muč

išča

sam

o na

obm

očjih

opr

edel

jeni

h s

podr

obne

jšim

i mer

ili in

pog

oji z

a O

PP

N a

li dr

ugim

i pod

robn

ejši

mi m

erili

in p

ogoj

i«.

Dru

ga t

očka

dru

gega

ods

tavk

a is

tega

čle

na s

e sp

rem

eni t

ako,

da

se s

edaj

gl

asi:

»(2

.2) v

rste

pom

ožni

h ob

jekt

ov g

lede

na

nam

en:

- na

K1

in K

2 s

o do

volje

ni n

asle

dnji

pom

ožni

km

etijs

ko –

goz

dars

ki o

bjek

ti ko

t so

: ra

stlin

jaki

viš

ine

do v

klju

čno

10 m

, po

ljske

pot

i, og

raje

za

pašo

živi

ne,

obor

e za

rej

o di

vjad

i, og

raje

in o

pore

za

trajn

e na

sade

, op

ore

za

mre

že p

roti

toči

, vod

na z

ajet

ja in

vod

ni z

bira

lnik

i obo

ji s

pros

torn

ino

razl

ivne

vo

de d

o 2

00

0 m

3,

graj

eni n

amak

alni

sis

tem

i, kr

miš

ča,

mol

zišč

a, h

levs

ki

izpu

sti,

kozo

lci d

o tlo

risne

vel

ikos

ti na

jveč

15

0 m

2 in

viš

ine

6 m

, pr

emič

ni

čebe

lnja

ki,

obje

kti z

a re

jo ž

ival

i, ki

jih

je p

o pr

eneh

anju

upo

rabe

mož

no in

tre

ba o

dstra

niti

in n

a ze

mlji

šču

vzpo

stav

iti p

rvot

no s

tanj

e, z

ačas

ni o

bjek

ti,

nam

enje

ni s

ezon

ski t

uris

tični

pon

udbi

za

čas

šest

ih m

esec

ev in

zač

asni

ob

jekt

i za

čas

traja

nja

prire

ditv

e,-

na K

2 s

o v

20

m p

asu,

ki o

bkro

ža g

raje

no o

bmoč

je k

met

ije d

ovol

jeni

nas

le-

dnji

pom

ožni

km

etijs

ko –

goz

dars

ki o

bjek

ti ko

t so:

kaš

če,

seni

ki,

kmeč

ke

lope

, si

losi

, sk

ednj

i, gn

ojiš

ča,

zbira

lnik

i gn

ojni

ce a

li gn

ojev

ke,

beto

nska

ko

rita,

čeb

elnj

aki,

- um

ešča

nje

kozo

lcev

na

K1

in K

2 je

dov

olje

no v

skl

adu

s po

sebn

imi d

oloč

ili

tega

odl

oka,

- po

mož

ni k

met

ijski

obj

ekti

so d

opus

tni l

e za

pot

rebe

km

etijs

kih

gosp

odar

-st

ev, k

i im

ajo

prav

ico

do u

pora

be n

ajm

anj 2

ha

povr

šin

za p

otre

be d

ejav

no-

sti,

dolo

čilo

ne

velja

za

post

avite

v če

beln

jako

v.«

V pr

vi to

čki t

retje

ga o

dsta

vka

iste

ga č

lena

se

bese

dilo

»pe

skok

opov

, gr

amo-

znic

« na

dom

esti

z be

sedi

lom

»ko

pov

(bre

z m

ožno

sti n

adal

jnje

ga iz

koriš

čanj

a m

iner

alni

h su

rovi

n)«

in z

a be

sedi

lom

»na

ravn

ih in

dru

gih

nesr

ečah

« do

da b

e-se

dilo

»sm

učiš

ča s

amo

na o

bmoč

jih o

pred

elje

nih

s po

drob

nejš

imi

mer

ili i

n po

goji

za O

PP

N a

li dr

ugim

i pod

robn

ejši

mi m

erili

in p

ogoj

i«.

13. č

len

V pr

vem

ods

tavk

u 16

. čle

na s

e čr

ta b

esed

ilo: »

(raz

en n

a ob

moč

jih, k

i se

ure-

jajo

z O

PP

N in

DP

N)«

.V

drug

i alin

eji i

steg

a od

stav

ka s

e čr

ta b

esed

ilo: »

in in

vest

icijs

ka«.

14. č

len

17. č

len

se s

prem

eni t

ako,

da

se s

edaj

gla

si:

»17.

čle

n(p

osel

itven

a ob

moč

ja in

sta

vbna

zem

ljišč

a zu

naj p

osel

itven

ih o

bmoč

ij,

raze

n ob

moč

ja, k

i se

urej

ajo

z O

PP

N a

li D

PN

)

Na

pose

litve

nih

obm

očjih

in n

a st

avbn

ih z

emlji

ščih

zun

aj p

osel

itven

ih o

bmoč

ij so

, pol

eg v

rst g

rade

nj, k

i so

dovo

ljene

na

celo

tnem

obm

očju

PR

O, d

ovol

jene

še

nas

ledn

je v

rste

gra

denj

:-

grad

nje

novi

h ob

jekt

ov v

klju

čno

z do

zida

vam

i in

nad

zida

vam

i v

skla

du z

do

loči

li 13

. čle

na, g

lede

na

nam

ensk

o ra

bo d

oloč

eno

za p

rost

orsk

o en

oto,

te

r dru

gi d

opus

tni p

oseg

i, do

loče

ni s

tem

odl

okom

,-

spre

mem

be n

amem

bnos

ti za

koni

to z

graj

enih

obj

ekto

v, p

od p

ogoj

em,

da

je n

ova

nam

embn

ost v

skl

adu

dolo

čili

13. č

lena

, gle

de n

a na

men

sko

rabo

do

loče

no z

a pr

osto

rsko

eno

to,

- gr

adnj

e in

pos

egi i

z pr

ve a

linej

e te

ga o

dsta

vka

so n

a ob

moč

jih,

varo

vani

h s

pred

pisi

s p

odro

čja

vars

tva

kultu

rne

dedi

ščin

e (m

ed n

jih s

e ne

šte

jejo

vp

livna

obm

očja

kul

turn

e de

dišč

ine)

dov

olje

ni le

izje

mom

a s

pred

hodn

im

sogl

asje

m s

lužb

e pr

isto

jne

za v

arst

vo k

ultu

rne

dedi

ščin

e. D

ovol

jeni

so,

ka

dar

ni m

ogoč

e za

goto

viti

prim

erne

jše

loka

cije

ali

v pr

imer

u do

zida

ve in

na

dzid

ave

ni m

ožno

naj

ti dr

uge

reši

tve,

pri

čem

er g

radn

ja a

li po

seg

ne s

me

spre

min

jati

last

nost

i, za

radi

kat

erih

je o

bmoč

je p

ridob

ilo s

tatu

s ob

moč

ja v

a-ro

vane

ga s

pre

dpis

i s p

odro

čja

vars

tva

kultu

rne

dedi

ščin

e. P

oseg

mor

a bi

ti sk

lade

n z

vars

tven

im re

žim

om, k

i vel

ja z

a ta

obj

ekt a

li ob

moč

je. N

a vp

livni

h ob

moč

jih k

ultu

rne

dedi

ščin

e ve

lja, d

a so

gra

dnje

in d

rugi

pos

egi,

dolo

čeni

s

tem

odl

okom

dov

olje

ni,

pri č

emer

je tr

eba

upoš

teva

ti va

rstv

eni r

ežim

, ki

ve

lja z

a vp

livna

obm

očja

.«

15. č

len

V pr

vem

ods

tavk

u 18

. čle

na s

e čr

ta b

esed

ilo: »

(raz

en n

a ob

moč

jih, k

i se

ure-

jajo

z O

PP

N in

DP

N)«

.

16. č

len

V 19

. čl

enu

se č

rta

bese

dilo

: »(

raze

n na

obm

očjih

, ki

se

urej

ajo

z O

PP

N in

D

PN

)«.

17. č

len

V pr

vem

ods

tavk

u 2

0. č

lena

se

črta

bes

edilo

: »(r

azen

na

obm

očjih

, ki s

e ur

e-ja

jo z

OP

PN

in D

PN

)«.

18. č

len

Prv

i ods

tave

k 21

. čle

na s

e čr

ta.

Dos

edan

ji dr

ugi,

tretji

in č

etrt

i ods

tave

k is

tega

čle

na p

osta

nejo

prv

i, dr

ugi i

n tre

tji o

dsta

vek.

19. č

len

22

. čle

n se

spr

emen

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:

»22

. čle

n(z

ahte

ve g

lede

var

ovan

ja p

red

elek

trom

agne

tnim

i sev

anji)

(1) P

ri na

črto

vanj

u, g

radn

ji al

i rek

onst

rukc

iji v

ira s

evan

ja m

ora

inve

stito

r izb

rati

tehn

ične

reš

itve

in u

pošt

evat

i do

gnan

ja i

n re

šitv

e, k

i za

gota

vlja

jo,

da m

ejne

vr

edno

sti v

elič

in e

lekt

rom

agne

tneg

a se

vanj

a, k

i so

dolo

čene

v p

redp

isih

o e

le-

UO

, stra

n3

8

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

26

. čle

n(v

arst

vo b

ival

neg

a in

del

ovn

ega

oko

lja)

(1)

V ča

su g

radn

je in

obr

atov

anja

pre

dvid

enih

obj

ekto

v in

ost

alih

ure

dite

v je

po

trebn

o za

goto

viti

ukre

pe z

a va

rstv

o pr

ed o

nesn

ažen

jem

zra

ka,

tal i

n vo

de v

sk

ladu

z v

elja

vno

zako

noda

jo.

(2) P

o za

klju

čku

del j

e in

vest

itor d

olža

n od

stra

niti

vse

zača

sne

obje

kte,

odv

eč-

ni g

radb

eni i

n iz

kopa

ni m

ater

ial p

a od

pelja

ti na

ust

rezn

o de

poni

jo.

(3) I

zvaj

alec

gra

dnje

mor

a im

eti p

ripra

vlje

n na

črt z

a ta

kojš

nje

učin

kovi

to u

kre-

panj

e v

prim

eru

razl

itij p

olut

anto

v (g

oriv

a, o

lja in

dru

gih

za v

odne

vire

ško

dljiv

ih

susp

enzi

j), d

a se

pre

preč

i one

snaž

evan

je v

odni

h vi

rov.

27. č

len

(var

stvo

nar

ave)

(1)

Na

obra

vnav

anem

obm

očju

ni

nara

vnih

vre

dnot

, za

varo

vani

h ob

moč

ij al

i ob

moč

ij po

mem

bnih

za

ohra

njan

je b

iots

ke r

azno

vrst

nost

i. G

ozd

na z

ahod

ni

stra

ni in

pos

amez

ne d

reve

sne

skup

ine

na v

zhod

ni s

trani

je

pot

rebn

o v

čim

ve

čji m

eri o

hran

iti o

ziro

ma

obst

oječ

e sk

upin

e še

dod

atno

zas

aditi

z a

vtoh

tono

ve

geta

cijo

.(2

) Na

obm

očju

naj

se

upoš

teva

zah

teve

gle

de ja

vne

osve

tlitv

e: u

pora

blja

jo n

aj

se ž

arni

ce,

ki o

ddaj

ajo

rum

eno,

ora

nžno

sve

tlobo

in n

e od

daja

jo U

V sp

ektra

. S

vetil

ke m

oraj

o bi

ti ne

prod

ušno

zap

rte

in u

smer

jene

v t

la,

brez

sev

anja

sve

-tlo

be n

ad v

odor

avni

co.

Med

22

.00

in 5

.00

se

zm

anjš

a os

vetlj

enos

t ja

vnih

po

vrši

n.

28

. čle

n(v

arst

vo k

ultu

rne

ded

išči

ne)

(1) N

a ob

moč

ju n

i eno

t kul

turn

e de

dišč

ine.

29

. čle

n(v

arst

vo p

red

hru

po

m)

(1) V

sa d

ela

v ča

su g

radn

je in

sam

o ob

rato

vanj

e ob

jekt

ov m

ora

upoš

teva

ti, d

a je

obr

avna

vano

obm

očje

skl

adno

z u

redb

o o

mej

nih

vred

nost

ih h

rupa

v o

kolju

ra

zvrš

čeno

v II

I. st

opnj

o va

rstv

a pr

ed h

rupo

m. V

tovr

stni

h ob

moč

jih r

aven

hru

-pa

ne

sme

pres

eči m

ejni

h vr

edno

sti,

ki z

naša

jo 7

0 d

b v

dnev

nem

ozi

rom

a 6

0

db v

noč

nem

čas

u.

VI.

RE

ŠIT

VE

IN U

KR

EP

I ZA

OB

RA

MB

O T

ER

VA

RS

TVO

P

RE

D N

AR

AV

NIM

I IN

DR

UG

IMI N

ES

RE

ČA

MI,

VK

LJU

ČN

O

Z V

AR

ST

VOM

PR

ED

PO

ŽA

RO

M

30

. čle

n(o

bra

mb

a te

r va

rstv

o p

red

nar

avni

mi i

n d

rug

imi n

esre

čam

i)

(1) V

stra

tešk

em a

ktu

obči

ne n

a ob

ravn

avan

em o

bmoč

ju n

i pre

dvid

enih

om

eji-

tev

gled

e re

šite

v in

ukr

epov

za

obra

mbo

. V o

bmoč

ju O

PP

N s

o pr

edvi

deni

ukr

e-pi

za

vars

tvo

pred

pož

arom

tako

, da

se

pri p

roje

ktira

nju

in iz

vedb

i upo

štev

ajo

pasi

vni i

n ak

tivni

ukr

epi (

ustre

zni o

dmik

i od

mej

e pa

rcel

in m

ed o

bjek

ti oz

irom

a po

trebn

e pr

otip

ožar

ne lo

čitv

e, d

osto

pne

in d

elov

ne p

ovrš

ine

za in

terv

enci

jska

vo

zila

in g

asilc

e te

r vo

dovo

dno

omre

žje,

ki z

agot

avlja

zad

ostn

e ko

ličin

e sa

ni-

tarn

e in

pož

arne

vod

e z

ustre

zno

hidr

antn

o m

režo

).(2

) Izp

olnj

evan

je b

istv

enih

zah

tev

varn

osti

pred

pož

arom

za

poža

rno

man

j zah

-te

vne

obje

kte

se d

okaz

uje

v el

abor

atu

- za

snov

a po

žarn

e va

rnos

ti, z

a po

žar-

no z

ahte

vne

obje

kte

pa v

ela

bora

tu -

štu

dija

pož

arne

var

nost

i. P

ožar

no m

anj

zaht

evni

in z

ahte

vni o

bjek

ti so

dol

očen

i v p

redp

isu

o za

snov

i in

štud

iji p

ožar

ne

varn

osti.

(3

) Obm

očje

ni o

grož

eno

gled

e po

plav

nost

i, vi

soke

pod

taln

ice,

ero

zivn

osti

in

plaz

ovito

sti.

(4) C

ona

potre

sne

ogro

ženo

sti j

e VI

I. st

opnj

e M

CS

, pro

jekt

ni p

ospe

šek

tal (

g)

je 0

,2 ,

tem

u je

pot

rebn

o pr

ilago

diti

tehn

ične

reši

tve

grad

nje.

(5) R

azlit

je n

evar

nih

snov

i: iz

vaja

lec

grad

nje

mor

a im

eti p

ripra

vlje

n na

črt z

a ta

-ko

jšnj

e uč

inko

vito

ukr

epan

je v

prim

eru

razl

itij p

olut

anto

v (g

oriv

a, o

lja in

dru

gih

za v

odne

vire

ško

dljiv

ih s

uspe

nzij)

, da

se p

repr

eči o

nesn

ažev

anje

vod

nih

viro

v.

VII.

ETA

PN

OS

T IZ

VE

DB

E P

RO

STO

RS

KE

UR

ED

ITV

E T

ER

DR

UG

I PO

GO

JI

IN Z

AH

TE

VE

ZA

IZVA

JAN

JE O

PP

N

31. č

len

(eta

pno

st, f

azno

st)

(1) S

očas

no z

izgr

adnj

o po

sam

ezni

h ob

jekt

ov m

ora

biti

zago

tovl

jena

izgr

adnj

a za

obr

atov

anje

obj

ekta

pot

rebn

ih p

rom

etni

h ur

edite

v in

kom

unal

ne o

prem

e.(2

) U

voz

iz c

este

A n

epos

redn

o na

par

kiriš

če p

ri ob

jekt

u A

je d

ovol

jen

kot

za

časn

a ur

edite

v, v

prim

eru

fazn

e re

aliz

acije

pro

met

ne u

redi

tve

obm

očja

.

(3) D

opus

tna

je fa

zna

izgr

adnj

a po

sam

ezne

ga o

bjek

ta z

notra

j pre

dvid

enih

ga-

barit

ov in

viš

ine,

če

zgra

jeni

del

pre

dsta

vlja

funk

cion

alno

cel

oto

ter s

o oh

ranj

e-ne

v g

rafič

nem

del

u op

rede

ljene

gra

dben

e lin

ije. F

azni

real

izac

iji p

osam

ezne

-ga

obj

ekta

se

prila

gaja

tud

i obs

eg p

otre

bneg

a fu

nkci

onal

nega

zem

ljišč

a, p

ri če

mer

mor

a bi

ti FZ

naj

več

0,7

0.

VIII

. OB

VE

ZN

OS

TI I

NV

ES

TIT

OR

JEV

32

. čle

n(o

bve

zno

sti i

nves

tito

rjev

in iz

vaja

lcev

)

(1) U

resn

ičite

v z

Odl

okom

opr

edel

jeni

h po

goje

v za

ure

janj

e ob

moč

ja n

e za

h-te

va fi

nanc

iranj

a iz

pro

raču

na O

bčin

e, ra

zen

v ob

segu

soč

asne

obn

ove

obst

o-je

če p

rimar

ne in

frast

rukt

ure.

(2) I

nves

titor

ji so

dol

žni n

a os

novi

pro

gram

a op

rem

ljanj

a st

avbn

ega

zem

ljišč

a,

ki b

o iz

dela

n na

osn

ovi O

PP

N v

sor

azm

erni

h de

leži

h ve

zani

h na

vel

ikos

t pos

a-m

ezne

ga z

emlji

šča

oz.

povr

šine

obj

ekto

v fin

anci

rati

kom

unal

no

in p

rom

etno

ur

edite

v.

(3) I

nves

titor

ji so

v s

klad

u z

velja

vnim

i pre

dpis

i dol

žni O

bčin

i pla

čati

sora

zmer

-ni

del

ež s

trošk

ov z

a že

zgr

ajen

o ko

mun

alno

opr

emo,

na

kate

ro b

o na

veza

no

obm

očje

.

IX. V

ELI

KO

ST

DO

PU

ST

NIH

OD

STO

PAN

J O

D F

UN

KC

ION

ALN

IH,

OB

LIK

OVA

LSK

IH IN

TE

HN

IČN

IH R

EŠ

ITE

V

33

. čle

n(t

ole

ranc

e)

(1) N

a ob

moč

ju n

i dov

olje

no u

reja

ti st

anov

anjs

kih

povr

šin

raze

n po

ene

ga h

i-šn

iške

ga s

tano

vanj

a al

i dve

h po

slov

nih

apar

tmaj

ev n

a en

oto.

(2) D

opus

tna

so o

dsto

panj

a tlo

risni

h di

men

zij o

bjek

tov

in s

icer

+ 1

0 %

, pri

če-

mer

obj

ekti

ne s

mej

o pr

eseg

ati g

radb

ene

mej

e, la

hko

pa s

e je

dot

ikaj

o al

i pa

so o

d nj

e od

mak

njen

i v n

otra

njos

t zem

ljišč

a. D

opus

tna

je p

ovez

ava

obje

ktov

D

in E

v e

note

n ob

jekt

. O

mej

itev

odst

opan

ja n

avzd

ol ta

ko g

lede

tlor

isni

h di

men

zij

kot v

išin

skeg

a ga

barit

a ni

. Zno

traj p

redp

isan

ih g

abar

itov

in n

jihov

ih to

lera

nc je

za

radi

funk

cion

alni

h pr

ilago

dite

v m

ožen

raz

giba

n tlo

ris. I

zgra

dnja

pou

darje

ne-

ga v

hoda

ni o

bvez

ujoč

a.

(3) P

ovrš

ine,

ki v

pos

amez

ni fa

zi g

radn

je n

e bo

do iz

rabl

jene

, je

mož

no u

redi

ti ko

t pa

rkirn

e po

vrši

ne a

li ze

leni

ce o

z. p

ovrš

ine

za lo

kaci

je z

aboj

niko

v za

od-

padk

e .

(4)

Ods

topa

nj p

ri iz

grad

nji o

bseg

a in

vrs

t ko

mun

alni

h na

prav

ni.

Dop

ustn

a je

va

riant

na lo

kaci

ja tr

ansf

orm

ator

ske

napr

ave

ter i

zgra

dnja

neo

bvez

ne k

omun

al-

ne in

frast

rukt

ure

(plin

, Tel

ekom

, KK

S) v

skl

adu

s po

treba

mi i

nves

titor

jev.

Dop

u-st

ne s

o pr

ilago

ditv

e tra

s po

sam

ezni

h ko

mun

alni

h na

prav

zno

traj o

bmoč

ja,

če

je z

agot

ovlje

na o

hran

itev

oz. i

zbol

jšan

je fu

nkci

je te

r prid

oblje

no s

ogla

sje

last

ni-

kov

zem

ljišč

in u

prav

ljalc

a ja

vne

infra

stru

ktur

e za

izve

dbo

po s

prem

enje

ni tr

asi.

X. U

SM

ER

ITV

E Z

A D

OLO

ČIT

EV

ME

RIL

IN P

OG

OJE

V P

O P

RE

NE

HA

NJU

V

ELJ

AV

NO

ST

I PO

DR

OB

NE

GA

NA

ČR

TA

34

. čle

n(m

erila

in p

og

oji

po

pre

neha

nju

velja

vno

sti)

(1) P

o pr

eneh

anju

vel

javn

osti

odlo

ka s

o do

pust

ni p

oseg

i dov

olje

ni s

spl

ošni

mi

dolo

čbam

i Pro

stor

skeg

a re

da z

a ob

moč

ja m

ešan

ih p

ovrš

in n

a ob

moč

ju p

lan-

ske

celo

te R

adov

ljica

, pri

čem

er je

pri

načr

tova

nju

in iz

vedb

i pos

egov

pot

reb-

no š

e na

dalje

upo

štev

ati o

pred

elje

no g

radb

eno

linijo

, raz

mer

je m

ed p

ozid

ani-

mi i

n pr

ostim

i pov

ršin

ami t

er n

ajve

čjo

dovo

ljeno

viš

ino

obje

ktov

.

XI.

KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

35

. čle

n(v

po

gle

d)

(1) O

PP

N je

na

vpog

led

vsem

zai

nter

esira

nim

na

Obč

ini R

adov

ljica

in U

prav

ni

enot

i Rad

ovlji

ca.

36

. čle

n(n

adzo

r)

(1) N

adzo

r nad

izva

janj

em te

ga o

dlok

a op

ravl

jajo

pris

tojn

e in

špek

cijs

ke s

lužb

e.

37.

čle

n(p

riče

tek

velja

vno

sti)

(1) T

a od

lok

začn

e ve

ljati

osm

i dan

po

obja

vi v

Dež

elni

h no

vica

h, g

lasi

lu O

bčin

e R

adov

ljica

– U

radn

e ob

jave

.

Šte

vilk

a: 3

50

5-0

00

3/2

014

Dat

um: 2

4. 9

. 201

4

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽU

PAN

UO

, stran4


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

ktromagnetnem

sevanju v naravnem in življenjskem

okolju, niso presežene, in hkrati om

ogočajo najnižjo tehnično dosegljivo obremenitev okolja zaradi

sevanja.(2

) V varovalnem pasu obstoječih in predvidenih daljnovodov je prepovedana

gradnja objektov v skladu s področnimi predpisi, za ostale objekte (novogra-

dnje, nadzidave, dozidave stavb, spremem

be namem

bnosti stavb) namenjene

stalnemu ali začasnem

u prebivanju ter za pomožne objekte pa je potrebno pre-

dložiti dokazilo pooblaščene organizacije, da niso prekoračene mejne vrednosti

veličin elektromagnetnega sevanja, ki so določeni v predpisu iz prejšnje točke.«

20

. člen

Prvi odstavek 24

. člena se črta.D

osedanji drugi, tretji in četrti odstavek istega člena postanejo prvi, drugi in tretji odstavek.

21. člen

V drugem odstavku 2

5. člena se besedilo »se določa« nadom

esti z besedilom

»je določena« in za besedilom », razen za« doda besedilo »površine za vzgojo

in izobraževanje (DI), površine za zdravstvo (D

Z), «.

22

. člen

V 27. členu se doda nov šesti odstavek, ki se glasi:»(6

) Javna razsvetljava naj bo energetsko učinkovita, uporabljajo se varčna svetila.«

23

. člen

Naslov poglavja 3

.2.1

se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»Lega objektov na parceli, namenjeni gradnji«

24. člen

28

. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»28

. člen(odm

iki)

Lega objektov na parceli, namenjeni gradnji:

- N

ovi objekti morajo biti odm

aknjeni od meja sosednjih parcel tako, da ni

motena sosednja posest in da je m

ožno vzdrževanje in raba objektov v okviru parcele, nam

enjene gradnji.-

Od obstoječih objektov m

orajo biti novi objekti oddaljeni najmanj toliko, da

so zagotovljeni svetlobno-tehnični in požarnovarnostni pogoji.-

Ograje (razen ograj ob javnih cestah) se lahko postavijo 0

,5 m

do meje

sosednjih parcel, vendar tako, da se z gradnjo ne posega v sosednje par-cele. O

graje se lahko gradi tudi na meji parcel, če se lastniki parcel, ki jih

razmejujejo, o tem

sporazumejo (pisna soglasja).

- V prim

eru rekonstrukcije ali nadomestne gradnje na m

estu legalno zgraje-nih objektov v enakih ali m

anjših tlorisnih in vertikalnih gabaritih z isto na-m

embnostjo ali nam

embnostjo z m

anjšimi vplivi na okolje, soglasje lastnika

sosednje parcele v zvezi z odmiki ni potrebno.

- U

mestitev objektov m

ora upoštevati lego objektov v prostorski enoti. -

Manjši odm

iki od predpisanih v 29

. členu tega odloka so dovoljeni pri gra-dnji m

anj zahtevnih in pomožnih objektov, če so za njih pridobljena pisna

soglasja lastnikov sosednjih parcel.-

Gradnja novih objektov, vključno z nadzidavam

i in dozidavami, m

ora biti od cestnega telesa javnih cest oddaljena najm

anj 5,0

metrov ozirom

a v skladu s področnim

i predpisi. Odstopanje od teh določil je m

ožno le v soglasju z upravljavcem

ceste. -

Odm

ik od gozdnega roba mora biti tolikšen (višina odraslih dreves sose-

dnjega gozda), da gospodarjenje z gozdom ne ogroža objektov oz. rabe

prostora; če tega odmika ni, investitor prevzem

a odgovornost za poškodbe na svojem

objektu, ki jih lahko povzročijo normalno gospodarjenje s sose-

dnjim gozdom

ali ujme ter sanacija njihovih posledic.«

25

. člen

29


»29

. člen(lega glede na značilnosti oblikovanja grajene strukture)

Poleg določil prejšnjega člena je treba glede na značilnosti oblikovanja graje-

ne strukture upoštevati še naslednja merila in pogoje:

(1) Vaška pozidava (U

1):

Zahtevni objekti morajo biti od m

eja sosednjih parcel oddaljeni za najmanj 4

,0

metre, pom

ožni objekti, razen ograje, pa najmanj 1,5

metra. M

anj zahtevni objekti m

orajo biti od meja sosednjih parcel odm

aknjeni za najmanj polovico

svoje višine od najvišje točke terena do kapa, vendar ne manj kot 2

,5 m

etra..

(2) G

ručasta (U2

) in obcestna (U3

) pozidava:N

a terenu v naklonu mora biti daljša stranica stavbe pravilom

a postavljena vzporedno s plastnicam

i. Izjemom

a se lahko orientacija stavb podredi dosega-nju najboljše lege za pridobivanje sončne energije ozirom

a za gradnjo pasiv-nih in nizkoenergijskih hiš. N

ove stavbe morajo biti od m

eja sosednjih parcel oddaljeni najm

anj 4,0

metre, pom


metra. V celoti vkopane etaže m

anj zahtevnih objektov morajo biti od m

eja sosednjih parcel oddaljene najm

anj 2,0

metra..

(3) U

lična pozidava – m

reža (U4

): Č

e je za posamezno ulico značilna (prevladuje –

več kot 50

%) enotna orienta-

cija slemen, jo je treba upoštevati.

Upoštevati je treba določila druge alineje (2

) točke tega člena.N

a novih slepih ulicah je treba zagotoviti obračališča.

(4) R

aščeno območje (U

5):


) točke tega člena.N

a nagnjenem terenu m

ora biti daljša stranica objekta postavljena vzporedno s plastnicam

i, v kolikor je takšna orientacija prevladujoča (več kot 50

%). Izje-

mom

a se lahko orientacija stavb podredi doseganju najboljše lege za pridobi-vanje sončne energije ozirom

a za gradnjo pasivnih in nizkoenergijskih hiš. Za več parcel, nam

enjenih gradnji naj se praviloma zagotavljajo skupni dostopi

do javne ceste, novi priključki na javno cesto pa naj se praviloma izvedejo

nasproti obstoječih. Nove ceste je treba graditi v krožnih povezavah ozirom

a izvesti obračališča.

(5) P

osebno območje (U

6):


) točke tega člena.

(6) S

vojevrstno območje (U

7):

Nove stavbe m

orajo biti od meja sosednjih parcel oddaljeni najm

anj 6,0

me-

trov, pomožni objekti, razen ograje, pa najm

anj 1,5 m

etra. V celoti vkopane etaže stavb so lahko od m

eja sosednjih parcel oddaljene najmanj 4

,0 m

etre.

(7) R

azpršena pozidava (U8

):N

ove stavbe morajo biti od m

eja sosednjih parcel oddaljeni najmanj 4

,0 m

etre, pom


metra.«

26

. člen

Naslov poglavja 3

.2.2

. se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»Stopnja izkoriščenosti parcel za gradnjo«.

27. člen

30


»30

. člen(faktor izrabe, faktor zazidanosti, delež odprtih površin)

(1) S

topnja izkoriščenosti parcel za gradnjo je določena s faktorjem zazidano-

sti, na nekaterih območjih pa še z deležem

odprtih bivalnih površin ali deležem

zelenih površin. Faktor izrabe se upošteva na območjih, ki se urejajo z O

PP

N,

v kolikor za posamezno obm

očje ni določeno drugače.

Preglednica 6

: Prikaz določenih stopenj izkoriščenosti parcel za gradnjo:

namenska

rabam

aksimalni

faktor izrabem

aksimalni faktor

zazidanosti m

inimalni delež odpr-

tih bivalnih površin

SC

0,3

54

0%

izjeme:

- vaška pozidava (U1

) in razpršena pozidava (U

8): 0

,40

,- stavbni tip (A3

) –

hiše v nizu: 0,5

,- stavbni tip (A4

) –

vila: 0,2

5- stavbni tip (A7

) –

blok, lamela in

druge kompleksnejše

oblike: 0,2

5

izjeme:

- vaška pozidava (U

1) in razpršena

pozidava(U8

): 20

%,

- stavbni tip (A3) –

hiše v nizu: 4

0%

,- stavbni tip (A4

) –

vila: 60

%- stavbni tip (A7

) –

blok, lamela in druge

kompleksnejše

oblike: 20

%

SS

veljajo enaka določila kot za nam

ensko rabo S

C

30

%, za izjem

e ve-ljajo enaka določila kot za nam

ensko rabo S

C

SK

0,4

izjeme:


): 0

,45

20

%

PI, P

P, IP, O

C1,2

0,6

PK

0,4

0,4

MO

, DC

0,9

izjeme:

- vaška pozidava (U

1): 1,2

0,4

izjeme:


): 0

,45

30

%izjem

e:- vaška pozidava (U

1): 2

0%

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran37

•

Cesta »B

«

vozišče 2

x 2.5

0 m

= 5

.00

m

bankina 2

x 0.5

0 m

= 1.0

0 m

skupaj cestišče

= 6

.00

m

(2) C

esti A in B predstavljata javno prom

etno omrežje in v celoti postaneta

javno dobro.

16. člen

(pro

metno

om

režje – mirujo

či pro

met)

(1) G

lede na dejavnost v objektih je potrebno zagotoviti ustrezno število par-kirnih m

est vsaj:-

poslovni prostori s strankami

1 P

M / 3

0m

2 neto površine,-

poslovni prostori brez strank 1

PM

/ 2 zaposlena,

- trgovski lokali

1 P

M/2

zaposlena + 1

PM

/30

m2

koristne prodajne površine,-

gostinski lokali 2

PM

/4 sedeže +

1 P

M/2

zaposlena(2

) Za ostale dejavnosti in namem

bnosti se število parkirnih mest določi v skla-

du s predpisi. V skupnem

številu parkirišč objektov javnega značaja je potrebno za invalide nam

eniti vsaj 5%

mest.

(3) V obm

očju OP

PN

so v okviru funkcionalnih zemljišč posam

eznih objektov načrtovana parkirišča za njihove potrebe. V kolikor znotraj gradbene parcele ni m

ožno zagotoviti ustreznega števila PM

, se slednja lahko zagotovijo na dru-gem

zemljišču ali v kletni etaži.

(4) U

reditev parkirišč na posamezni parceli se prilagaja potrebam

objekta in lahko odstopa od grafičnega prikaza, pri čem

er morajo biti ohranjeni priključki

na interno ulico in zagotovljena možnost obračanja na lastni parceli oz znotraj

ureditvenega območja - izven ceste A

.

17. člen(vo

do

vod

)

(1) O

skrbovalni vodovod se naveže na obstoječe javno vodovodno omrežje,

pri čemer je potrebo obstoječi vodovod dim

enzije PC

65

obnoviti in nadome-

stiti z DU

CTIL 15

0.

(2) Varovalni pas javnega vodovoda je 2

,00

m levo in desno od osi javnega

vodovoda. V tem obm

očju ni dovoljeno locirati gradbenih objektov in opravljati gradbenih del (izkopi, nasutja).(3

) Trasa oskrbovalnega vodovoda je predvidena na delu zemljišča, kjer je

načrtovan pločnik. Na tem

delu se predvidijo tudi vodomerni jaški za indivi-

dualne priključke. Vodomerni jaški se locirajo zunaj objektov, po m

ožnosti na oskrbovalnem

vodovodu oz. na robu parcele posameznega objekta. Jaški so

min. dim

enzij 1,5 x 1

m x globina 1,5

m, hišni priključki so v zaščitnih ceveh

velikosti DN

100

oz. DN

75

.(4

) Znotraj območja se posam

ezni kraki vodovoda krožno povežejo, na tem

omrežju se zgradi hidrantna m

reža. 18. člen

(kanalizacija)

(1) K

analizacijski zbiralnik se priključi na obstoječe kanalizacijsko omrežje na

parceli 517/1

k.o. Predtrg.

(2) M

inimalna dim

enzija DN

gravitacijskega priključka je 160

mm

. Priključki

na javno omrežje se izvedejo pod stropom

kleti, iz kletnih prostorov pa preko hišnega črpališča. (3

) Varovalni pas javne kanalizacije je 2,0

0 m

levo in desno od osi javne ka-nalizacije. V tem

območju ni dovoljeno locirati gradbenih objektov in opravljati

gradbenih del (izkopi, nasutja).(4

) Meteorne vode s strešin se po lokalnih om

režjih vodijo preko peskolovov v ponikovalnice. M

eteorne vode z utrjenih površin in parkirišč se po lokalnih om

režjih vodijo preko peskolovov in ustreznih lovilcev olj v skladu z standar-dom

SIS

T EN

85

8-2

v ponikovalnice. Meteorna in druga voda s parcel in

priključkov ne sme pritekati na javno cesto ali na njej zastajati.

(5) K

analizacijski sistem odpadnih in m

eteornih vod mora biti ločen. Iztok m

e-teorne kanalizacije v kanalski sistem

javne kanalizacije ni dopusten.(6

) V primeru da bodo v posam

eznem objektu nastajale tehnološke odpadne

vode je potrebno projektni dokumentaciji priložiti poročilo o vplivih na okolje z

opisom tehnološkega postopka, kjer nastaja tehnološka odpadna voda. V tem

poročilu je potrebno določiti ustreznost odvajanja te tehnološke vode v kanali-zacijo in predvideti način kontrole (odvzem

vzorcev v za to določenih revizijskih jaških) ter eventuelno potrebna ustrezna pred čiščenja tehnološke odpadne vode pred iztokom

v kanalizacijo.

19. člen

(ravnanje z od

pad

ki)

(1) P

ri objektih je potrebno načrtovati prostor za ločeno zbiranje frakcij ko-m

unalnih odpadkov (mešani kom

unalni odpadki, papir/papirnata embalaža ter

steklo/steklena embalaža).

(2) Lokacije zabojnikov za odpadke m

orajo biti lahko dostopne za vozila, ki vr-šijo odvoz odpadkov. P

rostor mora biti ustrezno velik za 4

zabojnike za ločeno zbiranje in 2

zabojnika za mešane odpadke.

(3) Č

e bi v času gradnje ali obratovanja prišlo do onesnaževanja javne ceste, m

ora investitor cesto takoj očistiti.20

. člen(elektro

energetsko

om

režje)

(1) P

redvideni odjemalci se bodo napajali z električno energijo preko nove

transformatorske postaje 2

0/0

.4 kV; ki bo locirana v sklopu objekta A na nje-

govem JZ delu. Zagotoviti je potrebno neposredni dostop do TP

iz javne ceste . (2

) V primeru, da v I. fazi ne pride do izgradnje objekta A ali v prim

eru tehničnih ovir, ki bi izhajale iz tehnoloških razlogov, je dovoljeno locirati TP

v podaljšku ceste » B

« tako, da je zagotovljen stalen dostop preko javne ceste. V tem

primeru je potrebno zagotoviti zem

ljišče v velikosti 8x10

m.

(3) S

rednje napetostni dovod do nove TP bo izveden iz obstoječe TP

53

6 K

nji-goveznica, povezava do objektov bo izvedena po gradbenih parcelah stavb. E

lektroenergetski vodi na tem obm

očju se morajo graditi v kabelski kanaliza-

ciji. (4

) Merilno priključne om

arice morajo biti nam

eščene na stalno dostopnem

mestu.

(5) E

lektro Gorenjska d.d. im

a v kratkoročnih planih namen zgraditi dva nova

kablovoda, ki bosta nadomestila obstoječi daljnovod ter bosta potekala ob

obstoječi dovozni cesti «A« za Knjigoveznico in Tiskarno R

adovljica iz RTP

110

/20

kV Radovljica v sm

eri sever proti Kam

ni Gorici.

21. člen

(telekom

unikacijsko o

mrežje)

(1) N

a območju O

PP

N je predvidena izgradnje telekom

unikacijskega omrežja

do vseh novo predvidenih objektov. (2

) Priključna točka za priključitev objektov na javno telekom

unikacijskega om

režja je v kabelskem jašku N

2, na zem

ljišču parc.št.: 52

8/4

k.o. Pred-

trg. Projekt telekom

unikacij se izdela v skladu s pogoji podanih v dokumentu

(smernice) št. 2

33

95

-KR

/44

9-B

D, z dne 2

.6.2

014.

(3) Zaščita obstoječih telekom

unikacijskih naprav pri gradbenih posegih v po-vezavi s predm

etnim O

PP

N-jem

(izdelava ostale infrastrukture) se izdela v skla-du s tehničnim

i predpisi in navodili nadzornega Telekoma S

lovenije, OE

Kranj.

(4) Za navedeno investitorji pridobijo vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastni-kov tangiranih zem

ljišč ter k projektu komunalne infrastrukture - telekom

unikaci-je (P

GD

) za predmetni O

PP

N, pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja k izdelavi

komunalne infrastrukture, pridobijo soglasje Telekom

a Slovenije, O

E K

ranj.

22

. člen(K

KS

om

režje)

(1) P

riključitev objektov na obstoječe KK

S om

režje je možna na tehnično do-

ločeni točki, ki jo definira UP

C Telem

ach d.o.o.(2

) Možnost izvedbe cevne K

K je ob drugih TK

vodih, vendar z ločenimi vm

e-snim

i jaški in ločenimi dovodi do posam

eznih stavb.

23

. člen(o

grevanje)

(1) O

grevanje objektov je možno s priključitvijo na daljinski sistem

ogrevanja, v prim

eru neizvedbe DO

LB pa na zem

eljski plin, s sistemom

toplotnih črpalk oz. z drugim

i obnovljivimi viri izrabe energije, dovoljena je postavitev ali vgradnja

fotovoltaičnih sistemov.

(2) P

riključek na obstoječi plinovod se lahko izvede na obstoječ plinovod ob Tiskarni knjigoveznici dim

. PE

110 m

m.

V. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A VA

RO

VAN

JE O

KO

LJA,

OH

RA

NJA

NJE

NA

RA

VE

, VAR

ST

VO K

ULT

UR

NE

DE

DIŠ

ČIN

E IN

T

RA

JNO

ST

NO

RA

BO

NA

RA

VN

IH D

OB

RIN

24

. člen(varstvo

tal)

(1) P

osegi v(na) tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim m

anjše površine tal. Za začasne prom

etne in gradbene poti se uporabljajo površine, ki bodo tudi po izvedbi O

PP

N nam

enjene tej funkciji.(2

) Pri gradnji se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so teh-

nično brezhibni. Povzročene prekom

erne emisije prahu je potrebno preprečiti

z vlaženjem.

(3) H

umus se ob začetku gradbenih del odstrani in deponira na način, ki ohra-

nja njeno rodovitnost (deponija ne sme presegati višine 1,5

0 m

in jo je potreb-no zaščititi pred erozijskim

i procesi). Hum

us se ponovno uporabi po končani gradnji za ureditev zelenih površin.2

5. člen

(varstvo vo

da)

(1) P

redmetno zem

ljišče ne tangira vodnih in priobalnih zemljišč vodotokov,

ne posega v varstvene pasove virov pitne vode niti ne posega v vodovarstvena obm

očja.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

5

MP

0,9

0,4

30

%

BT

0,6

50

,3

OB

0,9

0,4

(2)

Na

povr

šina

h z

nam

ensk

o ra

bo z

ozn

ako

SB

, DI i

n D

Z se

izra

ba in

zaz

ida-

nost

par

cele

, na

men

jene

gra

dnji

dolo

či v

skl

adu

s st

anda

rdi i

n no

rmat

ivi,

ki u

reja

jo p

osam

ezno

pod

ročj

e.(3

) N

a po

vrši

nah

z na

men

sko

rabo

z o

znak

o P

I, P

P, I

P i

n O

C j

e tre

ba n

a pa

rcel

i, na

men

jeni

gra

dnji

zago

tovi

ti 10

% z

elen

ih p

ovrš

in,

na p

ovrš

inah

z

nam

ensk

o ra

bo P

K p

a 2

0%

.(4

) N

a po

vrši

nah

z na

men

sko

rabo

SP

je n

a pa

rcel

i, na

men

jeni

gra

dnji,

naj

ve-

čja

dovo

ljena

zaz

idan

a po

vrši

na 9

0 m

. Od

nje

je n

ajve

č 6

0 m

nam

enje

nih

brut

o tlo

risni

pov

ršin

i prit

ličja

poč

itniš

ke h

išic

e, n

a pr

eost

ali z

azid

ani p

ovr-

šini

pa

je d

ovol

jeno

gra

diti

izkl

jučn

o po

mož

ne o

bjek

te. V

zaz

idan

o po

vrši

-no

iz te

točk

e se

ne

štej

ejo

utrje

na d

voriš

ča in

del

i obj

ekto

v iz

vel

javn

ega

stan

dard

a in

nap

ušči

. (5

) V

prim

eru,

ko

je o

bsto

ječa

zaz

idan

ost p

arce

le,

nam

enje

ne g

radn

ji, v

ečja

od

dov

olje

ne, s

o na

tej p

arce

li do

volje

ne re

kons

truk

cije

, ods

trani

tve,

vzd

r-že

vanj

e in

spr

emem

be n

amem

bnos

ti ob

jekt

ov v

se p

od p

ogoj

em, d

a se

ne

pove

čuje

šte

vilo

pot

rebn

ih p

arki

rnih

mes

t.

28

. čle

n

31. č

len

se s

prem

eni t

ako,

da

se s

edaj

gla

si:

»31.

čle

n(v

elik

ost i

n ob

likov

anje

obj

ekto

v gl

ede

na d

oloč

ene

stav

be ti

pe)

(1) G

lede

vel

ikos

ti in

obl

ikov

anja

obj

ekto

v gl

ede

na d

oloč

ene

tipe

je tr

eba

upo-

štev

ati n

asle

dnja

mer

ila in

pog

oje:

(1.1

) Tra

dici

onal

na p

rost

osto

ječa

hiš

a (A

1):

- Tl

oris

ni g

abar

it st

avbe

mor

a bi

ti po

dolg

ovat

v r

azm

erju

stra

nic

vsaj

1:1

,5.

Tlor

is j

e la

hko

tudi

čle

njen

v o

blik

i čr

ke »

L« i

n »T

« po

d po

goje

m,

da j

e os

novn

i kra

k pr

epoz

navn

o da

ljši o

d dr

ugeg

a.

- Vi

šins

ki g

abar

it st

avbe

je la

hko,

v g

abar

itih

(K) +

P +

M, p

ri ka

tere

m je

kot

a pr

itlič

ja n

ajve

č 1,

20

m n

ad t

eren

om,

ali v

gab

ariti

h (K

) +

P +

1 +

M,

pri

kate

rem

je k

ota

pritl

ičja

naj

več

0,3

0 m

nad

tere

nom

(raz

en v

prim

eru

zago

-ta

vlja

nja

vars

tva

pred

ško

dljiv

im d

elov

anje

m v

oda

na p

opla

vnih

obm

očjih

). Vi

šina

kap

a je

naj

več

5,5

0 m

nad

kot

o pr

itlič

ja.

- S

trehe

so

sim

etrič

ne d

voka

pnic

e s

slem

enom

v s

mer

i dal

jše

stra

nice

ozi

-ro

ma

sest

avlje

ne s

imet

rične

dvo

kapn

ice

iste

ga n

aklo

na v

prim

eru

člen

je-

nega

tlor

isa.

Lah

ko s

o za

klju

čene

s č

opi.

Štir

ikap

ne (

oziro

ma

večk

apne

) st

rehe

in č

lenj

ene

stre

šine

nis

o do

volje

ne. N

aklo

n st

reh

je d

ovol

jen

v ra

z-po

nu o

d 3

8°

do 4

5°.

Stre

šna

kriti

na j

e gr

afitn

o si

ve b

arve

(pr

i zi

msk

ih

vrto

vih

in n

adst

rešk

ih s

e do

volju

je š

e br

ezba

rvno

ste

klo

in s

tekl

u po

dobn

i br

ezba

rvni

mat

eria

li). S

krit

ino

je tr

eba

ustv

ariti

dro

bno

teks

turo

stre

šnik

a.

- O

dpira

nje

stre

šin

je d

ovol

jeno

v o

blik

i stre

šnih

oke

n in

frč

ad.

Dov

olje

ne

oblik

e frč

ad s

o kl

asič

ne,

pultn

e in

trik

otne

. Fr

čade

ne

smej

o bi

ti vi

šje

od

osno

vne

stre

he. N

a po

sam

ezni

stre

hi m

oraj

o bi

ti vs

e frč

ade

enak

ega

tipa.

S

kupn

a do

lžin

a frč

ad n

a po

sam

ezni

stre

šini

ne

sme

pres

egat

i 1/3

dol

žine

te

stre

šine

. V

prim

eru

osve

tlitv

e m

ansa

rdni

h pr

osto

rov

v dv

eh e

taža

h oz

i-ro

ma

dveh

hor

izon

taln

ih p

asov

ih je

spo

dnja

vrs

ta o

dprt

in la

hko

izve

dena

s

frčad

ami,

zgor

nja

vrst

a od

prtin

pa

le s

stre

šnim

i okn

i.-

Nap

ušči

mor

ajo

biti

tank

i z v

idni

mi k

onst

rukc

ijski

mi e

lem

enti

ali p

a om

etan

i z

zaok

roži

tvijo

med

fasa

do in

kap

om (t

radi

cion

alna

obl

ika

napu

šča)

. -

Arhi

tekt

urno

obl

ikov

anje

mor

a iz

haja

ti iz

loka

lne

tradi

cije

obl

ikov

anja

. Fa

-sa

de m

oraj

o bi

ti ob

likov

ane

z zn

ačiln

imi p

ouda

rjeni

mi v

ratn

imi i

n ok

ensk

imi

odpr

tinam

i. Vs

ebuj

ejo

lahk

o le

sene

arh

itekt

urne

ele

men

te, p

od p

ogoj

em,

da n

jihov

o ob

likov

anje

izha

ja iz

loka

lne

tradi

cije

obl

ikov

anja

(lah

ko tu

di n

a so

dobe

n na

čin)

. B

alko

ni o

ziro

ma

gank

i na

čeln

ih f

asad

ah s

tano

vanj

skih

ob

jekt

ov s

o do

pust

ni n

a za

trepu

. B

alko

ni o

ziro

ma

gank

i na

vzdo

lžni

h fa

-sa

dah

so d

opus

tni v

nad

stro

pju.

Bal

kons

ke o

graj

e m

oraj

o bi

ti pr

epro

ste,

iz

vede

ne z

lese

nim

i, ve

rtik

alno

pol

ožen

imi d

eska

mi (

razm

ik m

ed d

eska

mi

ne s

me

biti

večj

i od

2 c

m).

Sto

lpič

i, ve

čkot

ni in

okr

ogli

(kro

žni a

li el

ipsa

sti

ipd.

) izz

idki

ter o

krog

li (k

rožn

i ali

elip

sast

i ipd

.) ba

lkon

i nis

o do

volje

ni. U

po-

raba

mat

eria

lov

in iz

bor

barv

mor

a up

ošte

vati

loka

lne

znač

ilnos

ti. F

asad

e so

bel

e al

i v d

rugi

h ze

lo s

vetli

h ba

rvni

h to

nih.

Vsi

ljive

, iz

stop

ajoč

e, n

eav-

toht

one

barv

e fa

sad

in fa

sadn

e ob

loge

iz u

met

nega

kam

na in

ker

amič

nih

ploš

čic

niso

dov

olje

ne.

- V

obm

očjih

kul

turn

e de

dišč

ine

mor

ajo

biti

foto

volta

ične

cel

ice

in s

ončn

i sp

reje

mni

ki p

olož

eni n

a st

reši

no o

z. s

o de

l stre

šine

. Izv

en o

bmoč

ij ku

ltur-

ne d

ediš

čine

je p

oleg

pos

tavi

tve

foto

lvot

aičn

ih c

elic

in s

ončn

ih s

prej

emni

-ko

v na

stre

šino

, do

pust

na tu

di n

a na

čin,

da

najv

išji

del n

e pr

eseg

a vi

šine

sl

emen

a os

novn

e st

rehe

, v

tem

prim

eru

njih

ova

skup

na p

ovrš

ina

pa n

e sm

e pr

eseg

ati 1

/3 p

ovrš

ine

posa

mez

ne s

treši

ne.

(1.2

) Pro

stos

toje

ča h

iša

(A2

):-

Tlor

isni

gab

arit

stav

be m

ora

biti

podo

lgov

at v

raz

mer

ju s

trani

c vs

aj 1

:1,2

. Tl

oris

je la

hko

tudi

čle

njen

. N

a ob

moč

jih p

rete

žno

real

izira

nih

izve

dben

ih

pros

tors

kih

akto

v (k

i se

seda

j ure

jajo

s te

m p

rost

orsk

im a

ktom

) mor

a na

čr-

tova

na tl

oris

na z

asno

va s

ledi

ti ob

stoj

ečim

tlor

isni

m z

asno

vam

.

- Za

viš

insk

e ga

barit

e ve

ljajo

ena

ka d

oloč

ila k

ot z

a tra

dici

onal

no p

rost

osto

-je

čo h

išo

(A1

) iz

1. to

čke

tega

čle

na.

Pri

dolo

čanj

u vi

šine

sta

vbe

je tr

eba

pole

g pr

edpi

sane

dov

olje

ne v

išin

e up

ošte

vati

tudi

ver

tikal

ni g

abar

it na

selja

ta

ko, d

a no

va s

tavb

a ne

bo

izst

opal

a iz

silh

uete

nas

elja

. -

Stre

he s

o si

met

rične

dvo

kapn

ice

s sl

emen

om v

sm

eri

daljš

e st

rani

ce,

oziro

ma

sest

avlje

ne s

imet

rične

dvo

kapn

ice

iste

ga n

aklo

na v

prim

eru

čle-

njen

ega

tloris

a. L

ahko

so

zakl

juče

ne s

čop

i. Š

tirik

apne

(oz

irom

a ve

čka-

pne)

stre

he in

čle

njen

e st

reši

ne n

iso

dovo

ljene

. Nak

lon

stre

h je

dov

olje

n v

razp

onu

od 3

0°

do 4

5°.

Stre

šna

kriti

na je

gra

fitno

siv

e ba

rve

(pri

zim

skih

vr

tovi

h in

nad

stre

ških

se

dovo

ljuje

še

brez

barv

no s

tekl

o in

ste

klu

podo

b-ni

bre

zbar

vni m

ater

iali)

. N

adst

rešk

i so

lahk

o tu

di e

noka

pni v

min

imal

nem

na

klon

u (d

o 8

°).

Na

obm

očju

fun

kcio

naln

ih e

not

Rad

ovlji

ca in

Les

ce je

la

hko

oblik

a st

rehe

tud

i dru

gačn

a (n

e pa

tud

i upo

raba

mat

eria

lov,

raz

en

pri

ravn

ih s

treha

h).

Anal

iza

mor

a bi

ti se

stav

ni d

el p

roje

kta

za p

ridob

itev

grad

bene

ga d

ovol

jenj

a.

- O

dpira

nje

stre

šin

je d

ovol

jeno

v o

blik

i stre

šnih

oke

n in

frč

ad.

Dov

olje

ne

oblik

e frč

ad s

o kl

asič

ne,

pultn

e in

trik

otne

. Fr

čade

ne

smej

o bi

ti vi

šje

od

osno

vne

stre

he. N

a po

sam

ezni

stre

hi m

oraj

o bi

ti vs

e frč

ade

enak

ega

tipa.

S

kupn

a do

lžin

a frč

ad n

a po

sam

ezni

stre

šini

ne

sme

pres

egat

i 1/2

dol

žine

te

stre

šine

. V

prim

eru

osve

tlitv

e m

ansa

rdni

h pr

osto

rov

v dv

eh e

taža

h oz

i-ro

ma

dveh

hor

izon

taln

ih p

asov

ih je

spo

dnja

vrs

ta o

dprt

in la

hko

izve

dena

s

frčad

ami,

zgor

nja

vrst

a od

prtin

pa

le s

stre

šnim

i okn

i.-

Bal

kons

ke o

graj

e m

oraj

o bi

ti čl

enje

ne v

ertik

alno

, ka

r ni

obv

ezno

na

ob-

moč

ju fu

nkci

onal

nih

enot

Rad

ovlji

ca in

Les

ce. S

tolp

iči,

večk

otni

izzi

dki t

er

vsilj

ive,

izst

opaj

oče,

nea

vtoh

tone

bar

ve f

asad

nis

o do

volje

ni.

Fasa

de s

o be

le a

li v

drug

ih z

elo

svet

lih b

arvn

ih to

nih.

- Fo

tovo

ltaič

ne c

elic

e in

son

čne

spre

jem

nike

je d

ovol

jeno

(ra

zen

na s

tav-

bah

kultu

rne

dedi

ščin

e) u

pora

biti

tudi

kot

ele

men

te o

blik

ovan

ja f

asad

(s

enči

la, n

adst

rešk

i, ba

lkon

ske

ogra

je).

(1.3

) Hiš

e v

nizu

(A3

):-

Tlor

isni

gab

arit

stav

be je

ses

tavl

jen

iz e

naki

h al

i pod

obni

h en

ot in

ima

svo-

jevr

stno

tlo

risno

zas

novo

. D

ozid

ave

k po

sam

ezni

m e

nota

m n

iso

dovo

lje-

ne.

- Za

viš

insk

e ga

barit

e ve

ljajo

ena

ka d

oloč

ila k

ot z

a tra

dici

onal

no p

rost

osto

-je

čo h

išo

(A1

) iz

1. to

čke

tega

čle

na. N

adzi

dave

sta

vb s

o m

ožne

eno

tno

in

soča

sno

za c

elot

en n

iz d

o pr

edpi

sane

ga v

išin

skeg

a ga

barit

a.

- O

blik

o in

nak

lon

stre

he te

r krit

ino

in s

mer

i sle

men

je tr

eba

prila

godi

ti sp

lo-

šni p

odob

i nas

elja

. C

elot

ni n

iz m

ora

imet

i eno

tno

oblik

o st

rehe

. S

trehe

st

avb

so p

ravi

lom

a dv

okap

nice

, oz

irom

a se

stav

ljene

dvo

kapn

ice

iste

ga

nakl

ona

v pr

imer

u čl

enje

nega

tlor

isa.

Stre

šna

kriti

na m

ora

biti

graf

itno

sive

ba

rve

(pri

zim

skih

vrt

ovih

in n

adst

rešk

ih s

e do

volju

je š

e br

ezba

rvno

ste

klo

in s

tekl

u po

dobn

i bre

zbar

vni m

ater

iali)

in m

ora

biti

enak

a za

cel

otni

niz

. V

prim

eru

men

jave

stre

šne

kriti

ne n

a po

sam

ezni

eno

ti se

mor

a le

-ta z

ame-

njat

i s k

ritin

o gr

afitn

o si

ve b

arve

. -

Za o

dpira

nje

stre

šin,

arh

itekt

urno

obl

ikov

anje

, up

orab

o m

ater

ialo

v in

bar

-ve

fasa

d ve

ljajo

ena

ka d

oloč

ila k

ot z

a pr

osto

stoj

ečo

hišo

(A2

) iz

(1.2

) toč

ke

tega

čle

na.

(1.4

) Vila

(A4

):-

Tlor

isna

zas

nova

je la

hko

polju

bna.

- Vi

šins

ki g

abar

it je

dov

olje

n do

(K) +

P +

1 +

M.

- O

blik

ovan

je s

treši

n m

ora

sled

iti tl

oris

ni z

asno

vi; d

ovol

jene

so

dvok

apni

ce,

pira

mid

aste

, pu

ltne,

rav

ne te

r dr

uge

oblik

e st

reh.

Stre

šna

kriti

na je

gra

fi-tn

o si

ve b

arve

(pri

zim

skih

vrt

ovih

in n

adst

rešk

ih s

e do

volju

je š

e br

ezba

rv-

no s

tekl

o in

ste

klu

podo

bni b

rezb

arvn

i mat

eria

li).

- Fa

sade

so

lahk

o čl

enje

ne z

riz

aliti

. Vs

iljiv

e, i

zsto

pajo

če i

n ne

avto

hton

e ba

rve

fasa

d ni

so d

ovol

jene

. P

ri ob

likov

anju

nov

ih o

bjek

tov

naj s

e up

ora-

blja

trad

icio

naln

e m

ater

iale

na

sodo

ben

nači

n (n

pr.

omet

i v k

ombi

naci

ji z

leso

m,

lese

ni s

tavb

ni e

lem

enti;

od

ploč

evin

je d

ovol

jen

bake

r te

r kr

itine

v

graf

itno

sivi

bar

vi).

Obl

ikov

anje

doz

idav

in n

adzi

dav

je t

reba

pril

agod

iti

osno

vni s

tavb

i. P

ri te

m je

treb

a up

ošte

vati

njen

e pr

osto

rske

in li

kovn

e kv

a-lit

ete

ter

oblik

ovat

i zak

ljuče

no c

elot

o. P

ri po

segi

h na

obs

toje

čih

vila

h je

tre

ba u

pora

blja

ti av

tent

ične

mat

eria

le.

(1.5

) Poč

itniš

ka h

išic

a (A

5):

- Tl

oris

na z

asno

va m

ora

biti

podo

lžna

mak

sim

alne

bru

to t

loris

ne p

ovrš

ine

pritl

ičja

60

m2.

Sku

pna

brut

o tlo

risna

pov

ršin

a vs

eh p

omož

nih

obje

ktov

, ra

zen

utrje

nih

dvor

išč,

je la

hko

najv

eč d

o 3

0 m

2.

- Vi

šins

ki g

abar

it st

avbe

je d

ovol

jen

do (K

) + P

+ M

, pri

čem

er je

kot

a pr

itlič

ja

najv

eč 3

0 c

m n

ad t

eren

om (

raze

n v

prim

eru

zago

tavl

janj

a va

rstv

a pr

ed

škod

ljivi

m d

elov

anje

m v

oda

na p

opla

vnih

obm

očjih

), vi

šina

kol

enčn

ega

zidu

v m

ansa

rdi p

a na

jveč

1,5

0 m

. N

a te

renu

v n

aklo

nu s

e ko

ta p

ritlič

ja

mer

i od

najv

išje

ga d

ela

tere

na.

- S

trehe

poč

itniš

kih

hiš

so s

imet

rične

dvo

kapn

ice

s sl

emen

om v

sm

eri d

alj-

še s

trani

ce. N

aklo

n st

reh

je d

ovol

jen

v ra

zpon

u od

38

° do

45

°. Č

lenj

ene

stre

šine

in š

tirik

apne

(ozi

rom

a ve

čkap

ne) s

trehe

nis

o do

volje

ne.

Stre

šna

kritn

a je

gra

fitno

siv

e ba

rve,

gla

zira

ne k

ritin

e ni

so d

ovol

jene

. P

ri zi

msk

ih

vrto

vih

in n

adst

rešk

ih s

e do

volju

je š

e br

ezba

rvno

ste

klo

in s

tekl

u po

dobn

i br

ezba

rvni

mat

eria

li.

- Za

odp

iranj

e st

reši

n, a

rhite

ktur

no o

blik

ovan

je te

r upo

rabo

mat

eria

lov

velja

-jo

ena

ka d

oloč

ila k

ot z

a tra

dici

onal

no p

rost

osto

ječo

hiš

o (A

1) i

z (1

.) to

čke

tega

čle

na.

UO

, stra

n3

6

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

- vi

šina

obj

ekta

do

12,0

0 m

nad

kot

o te

rena

pri

vhod

u-

stre

ha: r

avna

ali

v m

inim

alne

m n

aklo

nu-

znač

ilni o

blik

ovni

ele

men

ti: p

ouda

rjen

vhod

Obj

ekt B

1:

- tlo

risne

dim

enzi

je: 1

6,0

m x

20

,0 m

- m

ax v

išin

ski g

abar

it: P

+ 2

N

- vi

šina

obj

ekta

do

12,0

0 m

nad

kot

o te

rena

pri

vhod

u-

stre

ha: r

avna

ali

v m

inim

alne

m n

aklo

nu-

znač

ilni o

blik

ovni

ele

men

ti: p

ouda

rjen

vhod

Obj

ekt B

2:

- tlo

risne

dim

enzi

je: 3

6,0

m x

20

,0 m

- m

ax v

išin

ski g

abar

it: P

+ 2

N

- vi

šina

obj

ekta

do

12,0

0 m

nad

kot

o te

rena

pri

vhod

u-

stre

ha: r

avna

ali

v m

inim

alne

m n

aklo

nu

-

znač

ilni o

blik

ovni

ele

men

ti: p

ouda

rjen

vhod

Obj

ekt C

:- t

loris

ne d

imen

zije

: 36

,0 m

x 2

0,0

m- m

ax v

išin

ski g

abar

it: P

+ 2

N

- vi

šina

obj

ekta

do

12,0

0 m

nad

kot

o te

rena

pri

vhod

u-

stre

ha: r

avna

ali

v m

inim

alne

m n

aklo

nu-

znač

ilni o

blik

ovni

ele

men

ti: p

ouda

rjen

vhod

O

bjek

t D

- t

loris

ne d

imen

zije

: 30

,0 m

x 2

0,0

m- m

ax v

išin

ski g

abar

it: P

+ 2

N

- vi

šina

obj

ekta

do

12,0

0 m

nad

kot

o te

rena

pri

vhod

u-

stre

ha: r

avna

ali

v m

inim

alne

m n

aklo

nu-

znač

ilni o

blik

ovni

ele

men

ti: p

ouda

rjen

vhod

Obj

ekt D

1

- tlo

risne

dim

enzi

je: 1

2,0

0 x

15

,00

z a

neks

om 8

,00

x 6

,00

v n

adst

ropj

u la

hko

20

,00

x 1

5,0

0 m

- max

viš

insk

i gab

arit:

P +

2N

-

viši

na o

bjek

ta d

o 12

,00

m n

ad k

oto

tere

na p

ri vh

odu

- st

reha

: rav

na a

li v

min

imal

nem

nak

lonu

- zn

ačiln

i obl

ikov

ni e

lem

enti:

pou

darje

n vh

od

Obj

ekt E

- tlo

risne

dim

enzi

je: 3

6,0

m x

20

,0 m

- max

viš

insk

i gab

arit:

P +

2 N

-

viši

na o

bjek

ta d

o 12

,00

m n

ad k

oto

tere

na p

ri vh

odu

- st

reha

: rav

na a

li v

min

imal

nem

nak

lonu

- zn

ačiln

i obl

ikov

ni e

lem

enti:

pou

darje

n vh

od

(3)

Vsi o

bjek

ti in

ser

visn

e te

r pa

rkirn

e po

vrši

ne s

o la

hko

podk

lete

ni z

eno

ali

več

klet

nim

i eta

žam

i, po

dkle

titev

ni o

bvez

na.

Dop

ustn

e so

izve

dbe

klan

čin

za d

ovoz

v k

letn

e pr

osto

re a

li za

dost

avo,

ven

dar n

e v

obm

očju

ces

t; za

gota

vlja

ti je

pot

rebn

o kr

ožni

pro

met

ni s

iste

m v

niv

oju

tere

na.

(4) V

vse

h ob

jekt

ih z

ravn

o st

reho

oz.

stre

ho v

min

imal

nem

nak

lonu

je

mož

na

ured

itev

doda

tne

etaž

e al

i med

etaž

e po

d po

goje

m, d

a sk

upna

viš

ina

ne p

rese

-že

viš

ine

12,0

0 m

izna

d ko

te p

ritlič

ja.

(5) D

opus

tna

je iz

grad

nja

pom

ožni

h ob

jekt

ov v

skl

adu

s fu

kcio

naln

imi p

otre

bam

i, v

kolik

or g

re z

a st

avbe

, mor

ajo

biti

oblik

ovno

usk

laje

ne z

osn

ovni

m o

bjek

tom

.(6

) Zem

ljišč

a se

nah

ajaj

o v

nas

ledn

jih o

bmoč

jih v

arov

anj i

n om

ejite

v:

- m

anjš

i vzh

odni

del

par

cel 5

61 in

56

2 k

.o.

Pre

dtrg

je v

kor

idor

ju p

redv

i-de

nega

drž

avne

ga p

rost

orsk

ega

načr

ta z

a pr

enos

ni p

linov

od M

10 V

odic

e –

Rat

eče

- vp

livno

obm

očje

B le

tališ

ča L

esce

(7)

Zem

ljišč

e ni

v o

bmoč

ju v

arst

va k

ultu

rne

dedi

ščin

e, n

i v o

bmoč

ju v

arst

va

nara

ve, n

i v v

odov

arst

vene

m o

bmoč

ju in

ni v

pop

lavn

em o

bmoč

ju.

11. č

len

(po

go

ji za

zun

anjo

ure

dite

v o

bje

kto

v in

gra

dnj

o p

om

ožni

h o

bje

kto

v)

(1) Z

unan

ja u

redi

tev

in p

omož

ni o

bjek

ti:- m

anip

ulat

ivne

pov

ršin

e m

oraj

o bi

ti as

falti

rane

ali

tlako

vane

- dop

ustn

a je

pos

tavi

tev

nače

lom

a oz

elen

jeni

h og

raj,

viši

ne d

o 2

,00

m. O

graj

e so

lahk

o lo

cira

ne n

a pa

rcel

ni m

eji,

od

cest

mor

ajo

biti

ogra

je o

z. o

zele

nite

v od

dalje

ne m

in. 0

,50

m p

ri če

mer

je n

a ob

moč

ju ja

vnih

ces

t lok

acije

, viš

ine

in

ozel

enite

v tre

ba p

rilag

ajat

i zag

otav

ljanj

u pr

oste

ga p

regl

edno

stne

ga tr

ikot

nika

;- d

opus

tno

je n

adkr

itje

park

irnih

pro

stor

ov;

- na

funk

cion

alni

h po

vrši

nah

načr

tova

nih

obje

ktov

, ki v

prv

i faz

i ne

bodo

zgr

aje-

ni, j

e do

pust

na u

redi

tev

doda

tnih

par

kiriš

č;

- dop

ustn

a je

izgr

adnj

a po

dzem

nih

reze

rvoa

rjev

za d

ežev

nico

, si

stem

ov z

a iz

-ko

rišča

nje

geot

erm

alne

in s

ončn

e en

ergi

je;

- dop

ustn

a je

gra

dnja

obj

ekto

v za

pot

rebe

javn

e in

kom

unal

ne in

frast

rukt

ure.

12. č

len

(po

go

ji in

usm

eritv

e g

led

e iz

rab

e ze

mlji

šč in

loci

ranj

a o

bje

kto

v)

(1) F

akto

r iz

rabe

gra

dben

e pa

rcel

e (b

ruto

pov

ršin

a ob

jekt

a na

d te

reno

m /

ve-

likos

t GP

)

FI

max

= 1

,2(2

) Fak

tor

zazi

dano

sti g

radb

ene

parc

ele

(zaz

idal

na p

ovrš

ina

obje

kta

/ ve

likos

t G

P

Fz m

ax =

0,7

0(3

) Gra

dben

a lin

ija s

ledi

nov

i ulic

i in

obst

oječ

emu

parc

elne

mu

stan

ju.

(4)

Par

cela

cija

sle

di c

estn

emu

omre

žju,

fun

kcio

naln

im p

otre

bam

zaz

idav

e,

obst

oječ

im n

arav

nim

in u

rban

im o

mej

itvam

ter

v na

jveč

ji m

ožni

mer

i upo

štev

a ob

stoj

eče

last

nišk

o st

anje

ter r

azvo

jne

inte

rese

in m

ožno

sti i

nves

titor

jev.

13. č

len

(okv

irno

nač

rto

vane

gra

db

ene

par

cele

)

(1) P

arce

laci

ja s

ledi

ces

tnem

u om

režj

u, fu

nkci

onal

nim

pot

reba

m z

azid

ave,

ob-

stoj

ečim

nar

avni

m in

urb

anim

om

ejitv

am te

r om

ejitv

am v

arov

alni

h pa

sov.

Obj

ekt A

, B1

G

P: 2

49

0 m

2

Obj

ekt B

2, C

G

P: 3

48

0 m

2

Obj

ekt D

G

P: 2

100

m2

Obj

ekt D

1

GP

: 9

70

m2

Obj

ekt E

G

P: 3

40

0m

2

(2)

Vel

ikos

ti gr

adbe

nih

parc

el la

hko

odst

opaj

o od

nav

eden

ih,

kot

posl

edic

a ur

editv

e m

ej.

(3) G

radb

ene

parc

ele

se la

hko

tudi

zdr

užuj

ejo.

IV. Z

AS

NO

VA P

RO

JEK

TN

IH R

EŠ

ITE

V IN

PO

GO

JEV

GLE

DE

P

RIK

LJU

ČE

VAN

JA O

BJE

KTO

V N

A G

OS

PO

DA

RS

KO

JA

VN

O

INF

RA

ST

RU

TU

RO

IN G

RA

JEN

O J

AV

NO

DO

BR

O

14.

člen

(sp

lošn

e us

mer

itve

pri

izg

rad

nji i

nfra

stru

ktur

a)

(1)

Kom

unal

na o

prem

a ob

moč

ja b

o na

veza

na n

a ob

stoj

eče

omre

žje

(dos

to-

pna

cest

a - k

i se

po p

otre

bi r

ekon

stru

ira,

vodo

vod,

feka

lna

kana

lizac

ija,

javn

a ra

zsve

tljav

a, p

linov

od,

elek

tro o

mre

žje,

tele

kom

unik

acijs

ko o

mre

žje)

v

nepo

-sr

edni

bliž

ini o

z. o

b vs

topu

v o

bmoč

je.

Na

obm

očju

OP

PN

je n

ačrt

ovan

a iz

grad

nja

prim

arne

ga k

omun

alne

ga o

mre

žja,

ka

tere

ga s

esta

vlja

infra

stru

ktur

a, k

i bo

v bo

doče

slu

žila

tudi

nad

aljn

jim fa

zam

gr

adnj

e na

obr

avna

vane

m o

bmoč

ju:

V ta

okv

ir so

di:

-

cest

a z

enos

trans

kim

plo

čnik

om n

a za

hodn

em ro

bu o

bmoč

ja

-

vodo

vod

s hi

dran

tno

mre

žo

-

feka

lna

kana

lizac

ija v

ces

ti do

prik

ljučk

a na

obs

toje

čo

-

met

eorn

a ka

naliz

acija

za

potre

be c

este

- ja

vna

razs

vetlj

ava

ob c

esti.

(2

) Izv

en o

kvira

javn

e go

spod

arsk

e in

frast

rukt

ure

je n

ačrt

ovan

a na

veza

va n

a ob

-st

oječ

e pl

inov

odno

om

režj

e, te

leko

mun

ikac

ijsko

om

režj

e te

r ele

ktro

om

režj

e.

(3) Z

a po

trebe

I. fa

ze je

nač

rtov

ana

izgr

adnj

a ko

mun

alne

opr

eme,

ki s

luži

na-

veza

vi p

osam

ezni

h ob

jekt

ov v

obm

očju

na

prim

arno

om

režj

e, ta

del

kom

unal

ne

opre

me

nače

lom

a se

stav

ljajo

:

- nap

ajal

na c

esta

- kro

žno

vodo

vodn

o om

režj

e s

hidr

antn

o m

režo

- prik

ljučn

i vod

i fek

alne

kan

aliz

acije

(4

) M

eteo

rna

kana

lizac

ija

in o

svet

litev

zun

anjih

pov

ršin

bo

izve

dena

kot

del

zu

nanj

e ur

editv

e po

sam

ezne

ga o

bmoč

ja,

prav

tak

o bo

do k

ot h

išni

prik

ljučk

i iz

vede

ni p

riklju

čki n

a te

leko

mun

ikac

ijsko

, plin

ovod

no in

ele

ktrič

no o

mre

žje.

(5

) P

red

zače

tkom

gra

dben

ih d

el j

e po

trebn

o na

roči

ti za

količ

bo o

bsto

ječi

h na

prav

. Vse

prik

ljučk

e na

obs

toje

če n

apra

ve m

ora

izve

sti

upra

vlja

lec

ali n

jego

v po

obla

ščen

ec n

a st

rošk

e in

vest

itorja

.(6

) Nač

rtov

ane

reši

tve

s po

teko

m p

rom

etne

, ene

rget

ske,

kom

unal

ne in

dru

ge

gosp

odar

ske

infra

stru

ktur

e so

razv

idne

iz k

arte

2.4

.K

omun

alno

om

režj

e m

ora

pote

kati

v po

dzem

ni iz

vedb

i v

ali o

b ce

stne

m te

lesu

, da

bo

nanj

mož

no n

epos

redn

o pr

iklju

čeva

nje

posa

mez

nih

obje

ktov

.Vs

e st

avbe

je p

otre

bno

obve

zno

prik

ljuči

ti na

ele

ktrič

no,

vodo

vodn

o om

režj

e in

feka

lno

kana

lizac

ijo.

(7) P

ri pr

ojek

tiran

ju n

ove

kom

unal

ne in

frast

rukt

ure

in p

rest

avitv

i obs

toje

čih

vodo

v je

pot

rebn

o up

ošte

vati

pred

pisa

ne o

dmik

e m

ed p

osam

ezni

mi n

apra

vam

i (ta

ko

horiz

onta

lne

kot v

ertik

alne

), po

sebn

o po

zorn

ost p

a po

svet

iti k

rižan

ju le

teh.

(8)

Vsa

mer

ilno

prik

ljučn

a m

esta

se

ured

ijo o

b m

eji g

radb

ene

parc

ele,

ki j

e do

stop

na z

javn

e po

ti.(9

) Iz

dela

vo p

roje

ktne

dok

umen

taci

je z

a re

kons

truk

cijo

in d

ogra

dite

v ob

sto-

ječe

ga p

rom

etne

ga o

mre

žja

in k

omun

alni

h na

prav

ter

izg

radn

jo p

redv

iden

e pr

omet

ne u

redi

tve

in k

omun

alni

h na

prav

je

potre

bno

pred

hodn

o us

klad

iti z

up

ravl

javc

i. 15

. čle

n(p

rom

etno

om

režj

e –

cest

e)

(1)

Ces

tno

omre

žje

sest

avlja

jo:

dovo

zna

cest

a A

(v n

adal

jeva

nju

Ljub

ljans

ke

cest

e) n

anjo

se

prav

okot

no n

avez

ujej

o ce

ste

do p

osam

ezni

h ko

mpl

ekso

v oz

. ob

jekt

ov (c

esta

B, p

riklju

ček

na G

P -

obje

kta

A).

•

Ces

ta »

A«

vozi

šče

2

x 2

.75

m =

5.5

0 m

as

faltn

a m

ulda

, peš

čene

a ba

nkin

a 1

x 0

.75

m =

0.7

5 m

en

ostra

nski

plo

čnik

1

x 1

.50

m =

1.5

0 m

berm

a 1

x 0

.50

m =

0.5

0 m

sk

upaj

ces

tišče

=

8.2

5 m

UO

, stran6


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

(1.6) G

ospodarsko poslopje (A6):

- O

snovni tlorisni gabarit hlevov, rastlinjakov in drugih gospodarskih poslo-pij in objektov za opravljanje km

etijske dejavnosti mora biti podolgovat vsaj

1:1,5

. Tloris je lahko tudi členjen pod pogojem, da je osnovni krak prepo-

znavno daljši od drugih. -

Višinski gabarit objekta je lahko do (K) +

P z m

ožnostjo izrabe podstrešja, pri čem

er je kolenčni zid maksim

alne višine 0,6

m, na obm

očju vaške pozidave (U

1) pa do (K

) + P

+ 1

+ M

, pri čemer višina kapne lege ne sm

e presegati višine 7

,0 m

etra nad terenom. P

ri določanju višine objekta je treba upoštevati tudi vertikalni gabarit naselja, tako da objekt ne izstopa iz silhuete naselja.

- V prim

erih velikih gradbenih mas je treba stavbo členiti na m

anjše gradbe-ne m

ase.-

Strehe so sim

etrične dvokapnice s slemenom

v smeri daljše stranice. V

primeru členjenega tlorisa so strehe lahko sestavljene sim

etrične dvoka-pnice in istega naklona. Lahko so zaključene s čopi. Š

tirikapne (ali večka-pne) strehe in členjene strešine niso dovoljene. N

aklon streh je dovoljen v razponu od 3

0° do 4

5°, razen na površinah z objekti za km

etijsko proizvo-dnjo (P

K), kjer je naklon streh dovoljen v razponu od 2

0° do 4

5°. S

trešna kritina m

ora biti grafitno sive barve, za potrebe tehnologije pa je lahko tudi iz brezbarvnega stekla ali steklu podobnih brezbarvnih m

aterialov. Pritlič-

na dozidava na čelni fasadi ima lahko tudi enokapno streho.

- O

dpiranje strešin je dopustno v obliki strešnih oken in pultnih frčad. Frča-de ne sm

ejo biti višje od osnovne strehe. Skupna dolžina frčad na posa-

mezni strešini ne sm

e presegati 1/3

dolžine te strešine.-

Napušči m

orajo biti tanki z vidnimi konstrukcijskim

i elementi, na obm

očju vaške pozidave (A) pa so lahko oblikovani tudi tako, da so om

etani z zao-krožitvijo m

ed fasado in kapom (tradicionalna oblika napušča).

- Arhitekturno oblikovanje m

ora izhajati iz lokalne tradicije. Fasade morajo

biti ometane v svetlih tonih (vsiljive, izstopajoče in neavtohtone barve fasad

niso dovoljene), deli stavbe so lahko leseni. Fasadne obloge iz umetnega

kamna in keram

ičnih ploščic niso dopustne.

(1.7) B

lok, lamela in druge kom

pleksnejše oblike (A7)

- Tlorisna zasnova je enostavna ali kom

pleksna (sestavljena). Dozidave niso

dovoljene.-

Maksim

alni višinski gabarit na območju funkcionalnih enot R

adovljica, Le-sce in B

egunje je (K) +

P +

4 +

M, na ostalih obm

očjih pa (K) +

P +

2 +

M.

- S

trehe stavb so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. O

blikovanje streh znotraj posamezne prostorske enote m

ora biti enotno. S

trešna kritina mora biti grafitno sive barve. P

ri menjavi strešne kritine se

mora le-ta zam

enjati s kritino grafitno sive barve. Z nadzidavami se m

ora pravilom

a ohranjati oblika strehe. -

Odpiranje strešin je dovoljeno v obliki strešnih oken in frčad. N

a posa-m

ezni strehi morajo biti vse frčade enakega tipa. S

kupna dolžina frčad na posam

ezni strešini ne sme presegati 1

/2 dolžine te strešine. V prim

eru osvetlitve m

ansardnih prostorov v več etažah je spodnja vrsta odprtin lah-ko izvedena s frčadam

i, vse ostale pa le s strešnimi okni.

- S

tolpiči, večkotni izzidki ter vsiljive, izstopajoče in neavtohtone barve fa-sad niso dovoljeni.

- D

ovoljene so zasteklitve balkonov, ki naj se izvajajo enotno za celotni objekt. R

ekonstrukcije fasad so dovoljene pod pogojem, da se hkrati re-

konstruira celotna fasada stavbe. Pravilom

a morajo biti izvedene tako, da

se ohranja obstoječa členitev fasade in značilni rastri ter razmerja (prepo-

znavnost fasade).

(1.8) S

vojevrstna stavba (A8):

- Tlorisni gabarit m

ora biti prilagojen konfiguraciji terena, velikosti in legi ze-m

ljiške parcele, namem

bnosti območja in funkciji stavbe.

- Višinski gabarit stavbe je poljuben glede na funkcijo stavbe in ne sm

e pre-segati višine najvišjega objekta v okolici (m

ed najvišje objekte v okolici se ne štejejo zvoniki, slem

ena cerkvenih ladij, dimniki, gasilski stolpiči in objekti ali

deli objektov, ki so višji od okoliških zaradi tehnologije dejavnosti). Določila

prejšnjega stavka ni treba upoštevati za gradnje objektov, katerih višina je določena z norm

ativi (šolske telovadnice ipd.), in oblikovanje novih prostor-skih dom

inant ali za objekte in dele objektov, ki so podrejeni tehnologiji in jih iz tega razloga ni m

ožno prilagoditi okolici. Pri um

eščanju in oblikovanju no-vih prostorskih dom

inant je treba ohranjati obstoječe dominante (kvalitetne),

kar mora biti v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja utem

eljeno s prostorsko presojo relevantnih pogledov (fotom

ontaže, skice ipd.). Projekt

za pridobitev gradbenega dovoljenja mora vsebovati tudi analizo višinskih

gabaritov v okolici, s katero bo utemeljeno upoštevanje določila glede vi-

šinskega gabarita iz te alineje. Maksim

alni višinski gabarit stavb na pokopa-liščih in stavb na površinah za oddih, rekreacijo in šport (okrepčevalnice, pisarne, garderobe, sanitarije in podobno) je K

+ P. Pritličje je lahko nad

teren dvignjeno za največ 0,6 metra (razen v prim

eru zagotavljanja varstva pred škodljivim

delovanjem voda na poplavnih obm

očjih). Na obm

očjih raz-pršene pozidave (U

8), je višinski gabarit dovoljen do (K) + P

+ 1 + M, pri

čemer višina kapne lege ne sm

e presegati višine 6,9 metra nad terenom

.-

Strehe so lahko ravne ali v naklonu poljubnih oblik in obdelave. O

bliko-vanje streh znotraj posam

ezne prostorske enote mora biti usklajeno.

Strešna kritina je grafitno sive barve. P

riporoča se, da se ravne strehe ozelenijo.

- O

bjekte naj se oblikuje na sodoben način. Vsiljive, izstopajoče in neavtoh-tone barve fasad niso dovoljene. V prim

erih velikih stavbnih mas je treba

stavbo členiti oziroma ustrezno načrtovati zunanjo ureditev (drevje). P

o-sebne stavbe so lahko oblikovane kot dom

inante. Oblikovanje tehnoloških

objektov ali delov objektov je podrejeno tehnološkim procesom

.

(2) N

a vseh stavbnih tipih je dovoljena postavitev ali vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejem

nikov na ali v streho. Na streho se jih postavi tako,

da njihov najvišji del ne presega višine slemena osnovne strehe, pri ravnih

strehah ne smejo presegati višine venca, na stavbah kulturne dediščine pa

morajo biti položeni na strešino. P

osebni pogoji so navedeni pri posameznem

stavbnem

tipu.

(3) P

ri vzdrževanju objektu se upošteva pogoje oblikovanja, ki so določeni za posam

ezne tipe stavb, ter druge pogoje PR

O.«

29

. člen

V prvem odstavku 3

2. člena se črta besedilo »(pravilom

a 75

%)«.

Peti odstavek istega člena se sprem

eni tako, da se glasi:»(5

) Pri vsaki stavbi z več kot trem

i stanovanji je treba na parceli, namenjeni

gradnji zagotoviti igralne površine na prostem tako, da se na vsako stanovanj-

sko enoto zagotovi 3 m

2 igralne površine oziroma skupno najm

anj 40

m2. Za

več stanovanjskih objektov je dopustno zagotoviti skupno otroško igrišče na skupnem

zemljišču. Igrišča za igro otrok m

orajo biti umaknjena od prom

etnic in urejena v radiju 10

0 m

od vhoda v stanovanjsko stavbo.«

Šesti odstavek istega člena se sprem

eni tako, da se glasi:»(6

) Rezervoarje za utekočinjeni naftni plin ali nafto je priporočljivo vkopati. Č

e so na terenu jih je treba pravilom

a postaviti na vizualno neizpostavljene lokacije in jih skriti za gostim

zelenjem ali leseno ogrado.«

V osmem

odstavku istega člena se besedilo »primerno utrdijo« nadom

esti z besedilom

»izvedejo kot makadam

, asfaltirajo ali tlakujejo.«

Deveti odstavek istega člena se sprem

eni tako, da se sedaj glasi:»(9

) V času gradnje je treba zagotoviti varovanje vegetacije in njenega korenin-skega sistem

a pred poškodbami, po končani gradnji pa odstraniti provizorije

in odvečni gradbeni material ter urediti okolico.«

Deseti odstavek istega člena se sprem


) Ohranja se značilne robove naselij, ki jih določajo visokodebelni sadov-

njaki in posamezno drevje. Č

e pri gradnji na robu teh naselij ohranjanje sa-dovnjakov ni m

ožno, se jih nadomesti tako, da se oblikuje postopen prehod v

odprto krajino.«

Enajsti odstavek istega člena se sprem


) Okolico objektov večjih volum

nov na namenski rabi obm

očij za proizvo-dnjo, ki m

ejijo na nestavbna zemljišča ali na obm

očja za stanovanja (S), obm

o-čja zelenih površin (razen ZD

), območja družbenih dejavnosti (D

Z), območja

osrednjih površin (MO

) in območja m

ešanih površin (MP

)), na vizualno izposta-vljenih lokacijah je treba intenzivno zazeleniti.«

30

. člen

33


»33

. člen(oblikovanje pom

ožnih objektov ter nekaterih enakovrstnih objektov, ki jih ni m

ožno uvrstiti med pom

ožne objekte)

(1) P

omožni objekti ne sm

ejo imeti sam

ostojnih priključkov na objekte go-spodarske javne infrastrukture, pač pa so lahko priključeni le na obstoječe priključke.

(2) O

bjekti za lastne potrebe:

(2.1

) Objekti za lastne potrebe so objekti, kot so: nadstrešek, rezervoar za

utekočinjen naftni plin ali kurilno olje, mala kom

unalna čistilna naprava, zajetje, vrtina ali vodnjak, zbiralnik za kapnico, enoetažni pritlični objekt, utrjena dvori-šča, drvarnica, garaža, steklenjak, uta oz. senčnica, bazen, greznica, utrjena dovozna pot, vetrolov, zim

ski vrt.

(2.2

) Objekti za lastne potrebe m

orajo biti oblikovani skladno z oblikovanjem

in materiali osnovnega objekta. P

ri nadstreških in steklenjakih je dovoljena še streha iz brezbarvnega stekla ali iz brezbarvnih, steklu podobnih m

aterialov. Pri

samostojno stoječih garažah je dovoljena še ravna streha ali streha v m

inimal-

nem naklonu. U

te, kot pomožne objekte je dovoljeno oblikovati kot paviljone.

(2.3

) Za drvarnice, garaže, steklenjake, nadstreške, ute in lope, ki niso pomo-

žni objekti, je treba upoštevati naslednje pogoje za oblikovanje:-

tlorisni gabarit mora biti podolgovat v razm

erju stranic vsaj 1:1,3

, razen, kadar se objekt dozida k osnovni stavbi; za slednjega je treba upoštevati določila za osnovni objekt,

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran35

VI. Rešitve in ukrepi za obram

bo ter varstvo pred naravnimi in drugim

i nesre-čam

i vključno z varstvom pred požarom

VII. Etapnost izvedbe prostorske ureditve ter drugi pogoji in zahteve za izva-

janje OP

PN

VIII. Obveznosti investitorjev

IX. Velikost dopustnih odstopanj od funkcionalnih, oblikovalskih in tehničnih rešitevX. U

smeritve za določitev m

eril in pogojev po prenehanju veljavnosti podrob-nega načrtaXI. K

ončne določbe

2. K

artografski del z grafičnimi prilogam

i, ki obsega:2

.1 Izrez iz kartografskega dela P

RO

s prikazom prostorske ureditve, M

1

:50

00

2.2

Situacija vplivov in povezav, M

1:2

50

02

.3 O

bstoječe parcelno stanje, M 1

:100

0

2.4

Ureditvena situacija, M

1:10

00

2.5

Situacija prom

etne ureditve in komunalnih vodov, M

1:10

00

2.6

Situacija zakoličbe in parcelacija, M

1:10

00

3. P

riloge:3

.1 S

klep o začetku priprave 3

.2 P

ovzetek za javnost 3

.3 O

brazložitev OP

PN

3

.4 S

mernice in m

nenja pristojnih nosilcev urejanja prostora 3

.5 G

eodetski posnetek obstoječega stanja s certifikatom

3.6

Strokovne podlage

3.7

Spis postopka priprave in sprejem

anja OP

PN

3. člen

(ob

mo

čje ob

činskega p

od

rob

nega p

rosto

rskega načrta)

(1) O

bčinski podrobni prostorski načrt določa pogoje za urbanistično, arhi-tekturno in krajinsko oblikovanje obm

očja južno od obstoječe poslovne cone, katero zaključuje objekt Tiskarne knjigoveznice R

adovljica.(2

) Obm

očje se ureja na podlagi Odloka o S

trategiji prostorskega razvoja občine R

adovljica z urbanistično zasnovo Radovljica - Lesce (D

N U

O, št. 15

9,

1. junij 2012

) in Odloka o P

rostorskem redu občine R

adovljica (DN

UO

, št. 15

9, 1. junij 2

012).

(3) V P

rostorskem redu občine R

adovljica, je območje označeno z oznako R

A 2

2 z nam

embnostjo M

P v skupni velikosti 4

,28

ha. 98

. člen odloka o pro-storskem

redu določa, da se območje lahko nam

enja nemotečim

proizvodnim

in obrtnim dejavnostim

, določen je faktor izrabe okrog 1, prometna navezava

na Ljubljansko ulico ter navezava na že zgrajeno javno kanalizacijsko in plino-vodno om

režje. (4

) Obm

očje podrobnega prostorskega načrta obsega severni del območja,

ki je v Prostorskem

redu občine Radovljica označeno z oznako R

A 22

in pred-stavlja 1. fazo urejanja obm

očja.(5) O

snovna izhodišča izdelave načrta so naravne danosti prostora, omejitve

varovalnih pasov in programske idejne zasnove ter potrebe in želje investitorjev.

4. člen

(ob

seg ured

itvenega o

bm

očja)

(1) O

bmočje O

PP

N za obm

očje mešanih površin R

A22

– P

redtrg (1. faza) ob-sega površine naslednjih parcelnih številk ali njihovih delov v katastrski občini P

redtrg: 557

, 55

8, 5

60

/1, 561

/1, 561

/2, 5

61/3

, 56

2/1

, 56

2/2

in 56

2/3

ter deli parcel št. 814

in 815/2

vse k.o. Predtrg v skupni izm

eri cca 14 3

90

m2

(podatki G

UR

S septem

ber 2013

).(2

) Meja obm

očja OP

PN

RA 2

2 –

Predtrg (1. faza) poteka v k.o. P

redtrg: po severni m

eji parcele št. 557

v liniji do zahodne meje parcele št. 814

,po zahodni m

eji parcele št. 814 do linije južne m

eje parcele št. 56

2/1,

po južni meji parcel št. 5

62

/1,56

2/2

, 56

2/3

do vzhodne meje parcele št.

815/2

,po vzhodni m

eji parcele št. 815/2

do severne meje parcele št. 5

57.D

etajlno je potek meje razviden iz grafičnih prilog.

II. U

ME

ST

ITE

V N

AČ

RTO

VAN

E U

RE

DIT

VE

V P

RO

STO

R

5. člen

(op

is umestitve načrto

vane ureditve v p

rosto

r)

(1) O

bmočje O

PP

N je locirano na skrajnem

vzhodnem robu m

esta Radovljica,

kjer se je na lokaciji bivše vojašnice že izoblikovala manjša poslovna cona.

(2) Novo obm

očje mešanih površin je locirano južno od obstoječega kom

ple-ksa poslovnih objektov v podaljšku obstoječe cone, ki jo zaključuje Tiskarna knjigoveznica R

adovljica oz. pomožni objekti K

omunale R

adovljica. Na zahodu

območje om

ejuje obstoječa poljska pot, ki poteka po robu soteske »Graben«. V

smeri proti jugu je načrtovana širitev obm

očja poslovne cone, vse do roba tera-se, v sm

eri proti vzhodu se območje zaključuje z robom

višje terase na kateri so načrtovane površine nam

enjene zdravstvenim program

om regijskega pom

ena.(3

) Obm

očje nove poslovne cone se preko Ljubljanske ceste navezuje na ob-stoječo regionalno cesto in priključek R

adovljica na AC Ljubljana –

Jesenice. (4

) Površine južno in vzhodno od obm

očja bodo do realizacije načrtovanih program

ov ohranjale rabo kompleksov km

etijskih zemljišč.

(5) Vsa potrebna prom

etna, energetska, komunalna in druga gospodarska

infrastruktura bo navezana na obstoječe omrežje, ki je zgrajeno do obm

očja Tiskarne knjigoveznice R

adovljica oz. severnega roba območja. N

avezava na obstoječe oz rekonstruirane kom

unalne naprave bo delno segala tudi izven obm

očja OP

PN

.

6. člen

(op

is vplivo

v in po

vezav pro

storske ured

itve s sosed

njimi o

bm

očji)

(1) Vplivno obm

očje načrtovane urbanistične ureditve sega tudi izven obmo-

čja OP

PN

in sicer v delu, ko se območje preko obstoječe ceste navezuje

na cestno omrežje R

adovljice in regionalno cesto. V vplivno območje so

tako vključena zemljišča, ki so tangirana zaradi priključevanja infrastrukture

na javno omrežje, načelom

a na območju ob obstoječi stavbi oz. funkcionalnih

zemljiščih Tiskarne knjigoveznice R

adovljica. (2) N

ovo načrtovana cesta na vzhodnem robu obm

očja, na trasi obstoječe polj-ske poti, bo povezovala obm

očje 1. faze, ki je predmet urejanja s preostalim

ob-m

očjem ureditve enote R

A 22. Soteska zahodno od obravnavanega obm

očja v sm

eri proti Langusovi ulici je zaraščena z gozdom, prav tako so posam

ezne skupine dreves tudi na vzhodnem

robu območja na brežini proti terasi vzhodno

od območja O

PP

N, kjer so predvidene površine za zdravstvo. N

a osnovi nave-denega je razvidno, da intenzivna ozelenitev ali gozd ščiti obstoječe in novo ur-bano obm

očje izven ureditvene enote RA 22, sam

o območje pa se odpira tako

proti obstoječim poslovno proizvodnim

površinam na severu kot novim

na jugu.

III. OP

IS P

RO

STO

RS

KE

UR

ED

ITV

E, K

I SE

NA

ČR

TU

JE

S P

OD

RO

BN

IM N

AČ

RTO

M

7. člen (o

pis načrto

vane pro

storske ured

itve)

(1) M

orfološka zasnova območja je pogojena s sam

o obliko morfološke eno-

te, katero definira rob terase na zahodni strani ob katerem poteka obstoječa

poljska pot, ki se rekonstruira v glavno dostopno cesto do območja, obsto-

ječa pozidava na severni strani in brežina proti višji terasi na vzhodni strani. (2

) Urbanistična zasnova predstavlja nadaljevanje obstoječega urbanega vzor-

ca, severno od območja s tem

, da je zaradi večje širine terase prišlo do še bolj poudarjene sekundarne prom

etne mreže, ki poteka pravokotno na osnovno

prometnico.

(3) G

lavna napajalna cesta - cesta A, ki je podaljšek obstoječe ceste in poteka

po zahodnem robu, se bo nadaljevala v sm

eri proti jugu, kot glavna napajalna cesta tudi za preostalo obm

očje zato je opredeljena kot del primarne prom

e-tne in kom

unalne infrastrukture. (4

) Sekundarna notranja m

reža je sestavljena iz sekundarne ceste B in no-

tranje mreže prom

etnih površin posameznih enot. C

esta B poteka krožno pri

čemer se južni krak nadaljuje proti vzhodu in zaključuje z obračališčem

.

8. člen

(funkcija ob

mo

čja)

(3) N

a območju O

PP

N so objekti v skladu z U

redbo o uporabi enotne klasifika-cije vrst objektov (U

r.l.RS

, št.: 33

/03

, 78

/05

-popr.) namenjeni za:

- 12

20

upravne in pisarniške stavbe-

123

0 trgovske in druge stavbe za storitvene dejavnosti

- 12

51 industrijske stavbe in skladišča

(2) K

ot dopolnilna dejavnost je na območju dopustna gradnja stavb za izobra-

ževanje in znanstveno raziskovalno delo ter gostinstvo. (3

) Na obm

očju ni dovoljena gradnja stanovanjskih stavb.

9. člen

(funkcija in ob

likovanje javnih zelenih in d

rugih skup

nih po

vršin)

(1) V obm

očju urejanja je v okviru skupnih ureditev načrtovana:izgradnja napajalne ceste –

A v podaljšku Ljubljanske ceste na trasi obstoječe poljske poti. (2

) Na obm

očju ni predvidenih skupnih zelenic. Posam

ezni investitorji so dol-žni zagotoviti in urediti zelene površine, ki so znotraj njihovih gradbenih parcel, ob interni cesti je zaželena zasaditev živih m

ej ali drevoreda. (3

) Na vzhodnem

robu območja O

PP

N je načrtovana ozelenitev ježe, ki ločuje

tako programske sklope kot tudi višinsko različna obm

očja; zelene površine bodo del posam

eznih gradbenih parcel. Nove zasaditve z avtohtono vegetaci-

jo ne smejo segati v obm

očje podzemnih infrastrukturnih vodov.

10

. člen(leg

e in velikosti o

bjekto

v na zemljišču z njiho

vo funkcio

nalno,

tehnično in o

bliko

vno zasno

vo s p

og

oji za p

rojektiranje)

(1) Lega objektov je razvidna iz grafičnih prikazov. Lego objektov določa raster

osnovnega prometnega om

režja in geometrija parcelnih m

ej. Znotraj območja

1. faze je načrtovanih sedem objektov. O

bjekti se lahko med seboj združujejo

ali povežejo z nadkritimi prehodi ali s posam

ezno etažo. (2

) Načrtovana je gradnja naslednjih objektov :

Objekt A:

- tlorisne dimenzije: 3

6,0

m x 24

,0 m

- max višinski gabarit: P

+ 2

N

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

7

- vi

šins

ki g

abar

it st

avbe

je

lahk

o pr

itlič

en z

izko

rišče

nim

pod

stre

šjem

, pr

i ka

tere

m je

kot

a pr

itlič

ja n

ajve

č 0

,3 m

etra

nad

ter

enom

(ra

zen

v pr

imer

u za

gota

vlja

nja

vars

tva

pred

ško

dljiv

im d

elov

anje

m v

oda

na p

opla

vnih

obm

o-čj

ih),

kota

vrh

a ka

pne

lege

pa

3,3

met

ra n

ad p

ritlič

jem

,-

stre

ha m

ora

biti

izve

dena

na

enak

nač

in in

v e

naki

h ba

rvah

ter

mat

eria

lih

kot n

ad o

snov

no s

tavb

o, r

azen

pri

stek

lenj

akih

in n

adst

rešk

ih,

pri k

ater

ih

se d

opuš

ča tu

di s

treha

iz b

rezb

arvn

ega

stek

la a

li br

ezba

rvni

h, s

tekl

u po

-do

bnih

mat

eria

lov,

nad

stre

ški s

o la

hko

tudi

eno

kapn

i v m

inim

alne

m n

aklo

-nu

(do

8°)

,-

za o

dpira

nje

stre

šin,

arh

itekt

urno

obl

ikov

anje

, upo

rabo

mat

eria

lov,

pos

ta-

vite

v in

vgr

adnj

o fo

tovo

ltaič

nih

celic

in s

ončn

ih s

prej

emni

kov

velja

jo e

naka

do

loči

la k

ot z

a os

novn

i obj

ekt,

- na

pušč

i mor

ajo

biti

tank

i z v

idni

mi k

onst

rukc

ijski

mi e

lem

enti

oziro

ma

enak

i ko

t pri

osno

vnem

obj

ektu

,-

obje

kti z

a la

stne

pot

rebe

pri

večs

tano

vanj

skih

sta

vbah

mor

ajo

biti

oblik

o-va

ni e

notn

o za

cel

otno

obm

očje

pro

stor

ske

enot

e.

(2.4

) Za

reze

rvoa

rje z

a ut

ekoč

inje

ni n

aftn

i plin

ali

kuril

no o

lje n

a te

renu

in tl

ako-

vanj

e dv

oriš

č je

treb

a up

ošte

vati

dolo

čila

pre

jšnj

ega

člen

a.

(2.5

) Na

obm

očjih

var

ovan

j in

omej

itev

s po

droč

ja v

arov

anja

kul

turn

e de

dišč

i-ne

gra

dnja

baz

enov

in s

tekl

enja

kov

ni d

ovol

jena

, za

koni

to z

graj

ene

baze

ne in

st

ekle

njak

e se

lahk

o re

kons

trui

ra.

(3) P

osta

vite

v og

raj v

nas

elju

ali

delu

nas

elja

naj

upo

štev

a tip

, mat

eria

l in

viši

no

ogra

j, ki

je

znač

ilna

zanj

. P

ravi

lom

a na

j se

sad

ijo ž

ive

mej

e oz

irom

a po

sta-

vlja

jo ž

ične

ali

lese

ne o

graj

e, d

opus

tne

so t

udi k

ovin

ske

(kov

ane)

ogr

aje.

V

stan

ovan

jski

h ob

moč

jih v

išin

e og

raj n

e sm

ejo

pres

egat

i 1,6

0 m

, ka

r ne

vel

ja

za ig

riščn

e in

pro

tihru

pne

ogra

je. M

asiv

ne, r

azen

pro

tihru

pne

ogra

je in

ogr

aje

okol

i po

kopa

lišč,

nis

o do

volje

ne,

raze

n v

prim

eru

ohra

njan

ja k

ultu

rne

dedi

-šč

ine

(zid

ovi o

koli

cerk

va,

grad

ov ip

d.).

Varo

valn

e in

igriš

čne

ogra

je n

aj b

odo

pros

ojne

, nev

padl

jivih

bar

v. V

stop

na in

uvo

zna

vrat

a se

ne

smej

o od

pira

ti pr

oti

cest

i. V

križ

išči

h og

raje

ne

smej

o ov

irati

preg

ledn

ega

triko

tnik

a. N

a ob

moč

jih

kultu

rne

dedi

ščin

e na

j bo

do iz

nar

avni

h m

ater

ialo

v –

les

, vi

soke

naj

več

1,2

m

etra

in o

blik

ovan

e en

osta

vno.

V o

bmoč

jih n

asel

bins

ke d

ediš

čine

pra

vilo

ma

niso

dov

olje

ne p

rotih

rupn

e og

raje

, igr

iščn

e pa

mor

ajo

biti

žičn

ate.

Dol

očila

za

post

avite

v og

raj v

elja

jo tu

di z

a og

raje

, ki n

iso

pom

ožni

obj

ekti.

(4) Š

karp

e in

pod

porn

i zid

ovi m

oraj

o bi

ti ar

hite

ktur

no o

blik

ovan

i ozi

rom

a ob

de-

lani

z n

arav

nim

i mat

eria

li in

oze

lenj

eni.

V ob

moč

ju n

asel

bins

ke k

ultu

rne

dedi

-šč

ine

so la

hko

viso

ki n

ajve

č 1,

2 m

etra

, dop

ustn

a je

tudi

izve

dba

v ve

č ni

vojih

. D

oloč

ila z

a šk

arpe

in p

odpo

rne

zido

ve v

elja

jo tu

di z

a šk

arpe

in p

odpo

rne

zido

-ve

, ki n

iso

pom

ožni

obj

ekti.

(5) P

omož

ni k

met

ijsko

-goz

dars

ki o

bjek

ti:

(5.1

) P

omož

ni k

met

ijsko

-goz

dars

ki o

bjek

ti so

obj

ekti,

kot

so:

obj

ekt

za r

ejo

živa

li, č

ebel

njak

, pr

emič

ni č

ebel

njak

, go

zdna

učn

a po

t, gr

ajen

a go

zdna

vla

-ka

, pol

jska

pot

, rib

nik

kot v

odno

zaj

etje

, vrt

ina

ali v

odnj

ak, k

rmiš

če, m

olzi

šče,

hl

evsk

i izp

ust,

ogra

je z

a pa

šo ž

ivin

e, ra

stlin

jak,

goz

dna

cest

a, k

ašča

, koz

olec

, se

nik,

km

ečka

lopa

, si

los,

ske

denj

, gn

ojiš

če,

zbira

lišče

gno

jnic

e oz

. gn

ojev

-ke

, vod

ni z

bira

lnik

, bet

onsk

o ko

rito,

obo

ra z

a re

jo ž

ival

i, og

rada

za

urje

nje

konj

in

uče

nje

ježe

.

(5.2

) O

blik

ovan

je č

ebel

njak

ov in

koz

olce

v m

ora

upoš

teva

ti lo

kaln

o tra

dici

jo.

Pri

topl

arjih

, ki

nis

o po

mož

ni o

bjek

ti, m

ora

biti

tloris

ni g

abar

it v

razm

erju

vsa

j 1

:2, m

aksi

mal

na v

išin

a ko

te v

rha

kapn

e le

ge 5

,5 m

etra

nad

rašč

enim

tere

nom

(r

azda

lja s

e m

eri

od n

ajni

žjeg

a de

la t

eren

a),

stre

ha s

imet

rična

dvo

kapn

ica,

gr

afitn

o si

ve b

arve

, s

stre

šnim

nak

lono

m m

ed 3

8°

in 4

5°,

upo

raba

mat

eria

-lo

v in

arh

itekt

urno

obl

ikov

anje

pa

mor

a sl

editi

loka

lni t

radi

ciji.

Gra

dnja

ozi

rom

a po

stav

itev

čebe

lnja

ka je

dov

olje

na, č

e se

pre

dhod

no p

ridob

i mne

nje

pris

tojn

e če

bela

rske

slu

žbe,

iz k

ater

ega

izha

ja,

da je

zem

ljišč

e, n

a ka

tere

m n

aj b

i sta

l ta

kšen

čeb

elnj

ak, v

skl

adu

s pr

edpi

si, k

i ure

jajo

čeb

elar

stvo

, nje

gov

inve

stito

r pa

mor

a bi

ti vp

isan

v re

gist

er č

ebel

arje

v.

(5.3

) Pri

oblik

ovan

ju k

meč

kih

lop,

ske

dnje

v, s

enik

ov,

krm

išč

in m

olzi

šč (d

olo-

čila

vel

jajo

tudi

za

obje

kte,

ki n

iso

pom

ožni

obj

ekti)

je tr

eba

upoš

teva

ti lo

kaln

o tra

dici

jo in

nas

ledn

je p

ogoj

e:

- tlo

risni

gab

arit

mor

a bi

ti po

dolg

ovat

v ra

zmer

ju s

trani

c vs

aj 1

:1,5

,-

viši

nski

gab

arit

je la

hko

do K

+ P

z iz

koriš

čeni

m p

odst

rešj

em, p

ri ka

tere

m

je k

ota

pritl

ičja

naj

več

0,3

met

ra n

ad t

eren

om (

pri

tere

nu v

nak

lonu

se

mer

i od

najv

išje

ga d

ela

tere

na),

kota

vrh

a ka

pne

lege

pa

3,3

met

ra n

ad

pritl

ičje

m,

- st

rehe

mor

ajo

biti

sim

etrič

ne d

voka

pnic

e, la

hko

so z

aklju

čene

s č

opi,

na-

klon

stre

h je

dov

olje

n v

razp

onu

od 3

8°

do 4

5°,

stre

šna

kriti

na m

ora

biti

graf

itno

sive

bar

ve, s

stre

šnik

i je

treba

ust

varit

i dro

bno

teks

turo

, ses

tavl

je-

no iz

man

jših

ele

men

tov,

- na

pušč

i mor

ajo

biti

tank

i z v

idni

mi k

onst

rukc

ijski

mi e

lem

enti,

- v

graj

enem

obm

očju

km

etije

je d

ovol

jena

tudi

pos

tavi

tev

ali v

grad

nja

foto

-vo

ltaič

nih

celic

in s

ončn

ih s

prej

emni

kov

pod

pogo

ji, k

i vel

jajo

za

tradi

cio-

naln

o pr

osto

stoj

ečo

hišo

(A1

) iz

(1.)

točk

e 31

. čle

na.

(5.4

) Tlo

risni

gab

arit

stol

past

ega

silo

sa je

pril

agoj

en te

hnol

ogiji

. Ve

rtik

alni

ga-

barit

ne

sme

pres

egat

i viš

ine

najv

išje

ga o

bjek

ta v

okv

iru k

met

ije, k

ar v

elja

tudi

za

obj

ekte

, ki n

iso

pom

ožni

.

(5.5

) Za

obst

oječ

e go

zdne

učn

e po

ti je

treb

a up

ošte

vati

velja

vne

pred

pise

, za

nove

pa

je tr

eba

izde

lati

celo

stno

pod

obo.

(5.6

) V o

bmoč

jih v

arov

anj i

n om

ejite

v s

podr

očja

var

ovan

ja k

ultu

rne

dedi

ščin

e je

kot

a na

jviš

jega

del

a gn

ojiš

ča n

ajve

č 1,

3 m

etra

nad

rašč

enim

tere

nom

.

(6) P

ri ob

likov

anju

kio

skov

, odp

rtih

sez

onsk

ih g

ostin

skih

vrt

ov, o

drov

z n

adst

re-

škom

, na

pro

stem

in z

ačas

nih

obje

ktov

nam

enje

nih

zača

snem

u sk

ladi

ščen

ju

nene

varn

ih s

novi

je tr

eba

pri u

pora

bi m

ater

ialo

v in

izbo

ru b

arv

upoš

teva

ti lo

kal-

ne z

nači

lnos

ti. Z

a vs

e za

časn

e ob

jekt

e (r

azen

cirk

use

in z

ačas

ne t

ribun

e za

gl

edal

ce n

a pr

oste

m) v

elja

, da

se je

treb

a iz

ogni

ti iz

stop

ajoč

im b

arva

m.

(7) S

pom

insk

a ob

elež

ja,

skul

ptur

e in

dru

ge p

rost

orsk

e in

štal

acije

ter

vodn

jaki

oz

irom

a ok

rasn

i baz

eni i

n tu

ristič

ne o

znak

e m

oraj

o bi

ti lo

cira

ni t

ako,

da

se z

nj

imi v

sebi

nsko

in o

blik

ovno

dop

olnj

uje

javn

i pro

stor

, da

ne

mot

ijo a

mbi

enta

, da

ne

zast

irajo

zna

čiln

ih p

ogle

dov

in d

a ne

ovi

rajo

pro

met

a te

r vz

drže

vanj

a in

frast

rukt

urni

h na

prav

.

(8) O

blik

ovan

je tu

ristič

nih

ozna

k m

ora

biti

enot

no z

a po

sam

ezno

mak

roce

loto

.

(9) U

rban

a op

rem

a:

(9.1

) Urb

ana

opre

ma

so o

bjek

ti, k

ot s

o: n

adkr

ita č

akal

nica

, ja

vna

kole

sarn

ica

z na

dstre

škom

, tra

nspa

rent

, sku

lptu

ra, k

iosk

oz.

tips

ki z

aboj

nik,

mon

tažn

a sa

-ni

tarn

a en

ota,

vod

njak

ali

okra

sni b

azen

, ot

rošk

o ig

rišče

, ob

ešan

ka n

a dr

ogu

javn

e ra

zsve

tljav

e, o

bjek

t za

ogla

ševa

nje.

(9.2

) Urb

ana

opre

ma

mor

a bi

ti v

nase

lju a

li de

lu n

asel

ja o

blik

ovan

a en

otno

. Lo-

cira

na m

ora

biti

tako

, da

se n

e ov

ira fu

nkci

onal

no o

vira

nih

oseb

ter v

zdrž

evan

ja

infra

stru

ktur

nega

om

režj

a. N

ajvi

šji d

eli n

apis

ov in

rek

lam

ne

smej

o pr

eseg

ati

viši

ne h

iše.

Na

obje

ktih

in o

bmoč

jih d

ediš

čine

rek

lam

e ni

so d

ovol

jene

. N

ad-

stre

ški,

izve

ski i

n na

pisi

nad

vho

di in

izlo

žbam

i mor

ajo

biti

najm

anj

2,5

me-

tra n

ad p

ohod

no p

ovrš

ino.

Pri

oblik

ovan

ju n

adkr

ite č

akal

nice

na

avto

busn

em

post

ajal

išču

, ja

vne

kole

sarn

ice,

več

nam

ensk

ega

kios

ka j

e tre

ba z

upo

rabo

m

ater

ialo

v in

izbo

rom

bar

v up

ošte

vati

loka

lne

znač

ilnos

ti. Iz

ogni

ti se

je t

reba

iz

stop

ajoč

im b

arva

m. U

rban

a op

rem

a, ra

zen

post

avite

v av

tobu

snih

pos

taja

lišč

ob re

kons

truk

ciji

loka

lnih

ces

t, na

km

etijs

kih

zem

ljišč

ih n

i dov

olje

na.

(10

) Vad

beni

obj

ekti

nam

enje

ni š

port

u in

rekr

eaci

ji na

pro

stem

, kot

so:

igriš

če

na p

rost

em, k

oles

arsk

a st

eza,

pla

nins

ka p

ot, s

muč

išče

, spr

ehaj

alna

pot

, špo

r-tn

o st

reliš

če, t

rimsk

a st

eza

in v

zlet

išče

.

(11

) Zač

asni

obj

ekti,

nam

enje

ni s

ezon

ski t

uris

tični

pon

udbi

ali

prire

ditv

am, k

ot

so:

kios

k oz

irom

a tip

ski z

aboj

nik,

pom

ol,

odpr

t se

zons

ki g

ostin

ski v

rt,

pokr

it pr

osto

r z n

apih

ljivo

kon

stru

kcijo

ali

mon

tažn

i šot

or, o

der z

nad

stre

škom

, pok

rit

prire

ditv

eni p

rost

or,

cirk

us,

zača

sna

tribu

na z

a gl

edal

ce n

a pr

oste

m,

obje

kti

nam

enje

ni z

ačas

nem

u sk

ladi

ščen

ju n

enev

arni

h sn

ovi.«

31. č

len

V pr

vem

ods

tavk

u 3

4. č

lena

se:

- v č

etrt

i alin

eji b

esed

o »o

sonč

enje

nad

omes

ti z

bese

do »

osve

tlite

v«,

- dod

a no

vo p

eto

alin

ejo,

ki s

e gl

asi:

»- z

ahte

ve v

zve

zi z

var

čeva

njem

z e

nerg

ijo in

ohr

anja

njem

topl

ote.

«

32

. čle

n

Tret

ji od

stav

ek 3

5. č

lena

se

spre

men

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:»(

3)

Gra

dben

a pa

rcel

a na

kat

eri

stoj

i ob

jekt

ozi

rom

a je

bilo

zan

j pr

idob

lje-

no g

radb

eno

dovo

ljenj

e, j

e la

hko

pred

met

par

cela

cije

sam

o v

prim

erih

, če

sp

rem

emba

mej

e al

i pov

ršin

e pa

rcel

e ne

bo

povz

roči

la k

ršitv

e s

tem

odl

okom

pr

edpi

sani

h pr

osto

rski

h iz

vedb

enih

pog

ojev

, ki v

elja

jo z

a ob

jekt

(fak

tor i

zrab

e,

fakt

or z

azid

anos

ti, d

elež

odp

rtih

biv

alni

h po

vrši

n, o

dmik

e od

par

celn

ih m

ej in

po

dobn

o).«

33

. čle

n

V 3

6. č

lenu

:-

tretji

ods

tave

k »

(3)

V pr

imer

u sk

upne

ga p

arki

rišča

za

obje

kte

z ra

zlič

nim

i de

javn

ostm

i se

upoš

teva

naj

večj

e po

trebe

po

isto

časn

em p

arki

ranj

u.«

se p

re-

štev

ilči v

čet

rti o

dsta

vek,

- s

edan

ji če

trti

in p

eti o

dsta

vek

post

anet

a pe

ti in

šes

ti od

stav

ek,

- v d

ruge

m o

dsta

vku

se b

esed

ilo »

zado

stne

par

kirn

e po

vrši

ne, g

araž

na m

esta

al

i gar

aže

tako

za

stan

oval

ce k

akor

tudi

zap

osle

ne in

obi

skov

alce

« na

dom

esti

z be

sedi

lom

»pa

rkirn

a m

esta

pre

dpis

ana

s te

m o

dlok

om«,

- pre

gled

nica

8 s

e pr

ešte

vilč

i v p

regl

edni

co 7

,-

v pr

egle

dnic

i 7 s

e v

vrst

icah

sta

vbe

za fi

tnes

, ob

rtni

in in

dust

rijsk

i obr

ati t

er

posl

ovni

pro

stor

i s s

trank

ami s

prem

eni n

orm

ativ

naj

man

jšeg

a št

evila

par

kirn

ih

mes

t tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:

UO

, stra

n3

4

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

- od

laga

nje

vsak

ršne

ga m

ater

iala

ali

odpa

dkov

ter

izte

kanj

e ne

preč

išče

nih

met

eorn

ih v

oda

s ce

stiš

ča v

obm

očje

nar

avne

vre

dnot

e ni

dop

ustn

o. V

vo

doto

k ni

dop

ustn

o od

vaja

ti su

spen

zij,

olj,

maz

iv in

nev

arni

h sn

ovi.

(3)

Prip

oroč

ila n

a ek

ološ

ko p

omem

bnem

obm

očju

:-

ob S

avi n

aj s

e oh

ranj

a vs

a dr

eves

na in

grm

ovna

veg

etac

ija in

goz

dni r

ob;

- oh

ranj

a na

j se

strn

jen

gozd

, ki o

bdaj

a ce

sto

z ob

eh s

trani

.(4

) P

ri na

črto

vanj

u in

izve

dbi j

e po

trebn

o up

ošte

vati

smer

nice

Zav

oda

RS

za

vars

tvo

nara

ve.

(5)

V p

rimer

u os

vetlj

evan

ja c

este

naj

bo

le-to

zm

anjš

ano

na n

ajni

žjo

rave

n.

Upo

štev

a na

j se

Ure

dba

o m

ejni

h vr

edno

stih

sve

tlobn

ega

ones

naže

vanj

a ok

o-lja

.(6

) N

a pr

etež

nem

del

u ob

Sav

ski c

esti

je n

a ob

eh s

trane

h ev

iden

tiran

a go

zdna

po

vrši

na.

Vse

ured

itve

naj s

e na

črtu

je ta

ko,

da b

o po

trebe

n m

inim

alni

pos

eg

v go

zdne

pov

ršin

e. G

ozdn

o dr

evje

, ki

ga

bo p

otre

bno

odst

rani

ti, m

ora

pred

po

seko

m e

vide

ntira

ti po

obla

ščen

i del

avec

Zav

oda

za g

ozdo

ve S

love

nije

, Kra

-je

vne

enot

e R

adov

ljica

.

23

. čle

n(v

arst

vo p

red

hrup

om)

(1)

Obr

avna

vano

obm

očje

je g

lede

na

pred

vide

ne d

ejav

nost

i raz

vršč

eno

v IV

. st

opnj

o va

rstv

a pr

ed h

rupo

m.

(2)

Za z

man

jšan

je h

rupa

v č

asu

grad

nje

je tr

eba

zago

tovi

ti, d

a je

med

gra

dnjo

up

orab

ljena

nov

ejša

gra

dben

a m

ehan

izac

ija,

s ce

rtifi

kati

o zv

očni

moč

i, ki

ne

pres

egaj

o pr

edpi

sani

h vr

edno

sti.

(3)

V ča

su g

radn

je je

izva

jale

c do

lžan

zag

otov

iti m

onito

ring

hrup

a in

ukr

epat

i v

prim

eru

prek

orač

itev

vred

nost

i, do

loče

nih

za č

as g

radn

je.

X. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A O

BR

AM

BO

TE

R V

AR

ST

VO

PR

ED

NA

RA

VN

IMI I

N D

RU

GIM

I NE

SR

EČ

AM

I, V

KLJ

UČ

NO

Z

VA

RS

TVO

M P

RE

D P

OŽ

AR

OM

24. č

len

(ukr

epi z

a va

rstv

o pr

ed p

ožar

om)

(1)

Upo

štev

ati j

e po

trebn

o po

žarn

o og

rože

nost

gra

jene

ga in

nar

avne

ga o

ko-

lja.

Med

gra

dnjo

mor

a iz

vaja

lec

upoš

teva

ti pr

edpi

se v

arst

va p

red

poža

rom

in

drug

e pr

edpi

se s

pod

ročj

a na

črto

vanj

a, p

roje

ktira

nja

in g

radn

je o

bjek

tov

in

napr

av.

(2)

Pož

arna

var

nost

obs

toje

čih

obje

ktov

se

med

gra

dnjo

in p

o nj

ej n

e sm

e po

-sl

abša

ti (z

agot

ovlje

ni m

oraj

o bi

ti ne

ovira

ni in

var

ni d

ovoz

i, do

stop

i ter

del

ovne

po

vrši

ne z

a in

terv

enci

jska

voz

ila, v

iri v

ode

za g

ašen

je).

25

. čle

n(u

krep

i za

vars

tvo

pred

pop

lava

mi)

(1)

Obm

očje

OP

PN

ne

leži

na

popl

avno

ogr

ožen

em o

bmoč

ju n

iti n

a po

tenc

i-al

nih

popl

avni

h po

vrši

nah.

(2)

Pre

dvid

ene

ured

itve

se m

oraj

o iz

vest

i tak

o, d

a se

pop

lavn

a va

rnos

t obm

o-čj

a ne

bo

posl

abša

la.

XI.

DO

PU

ST

NA

OD

STO

PAN

JA O

D N

AČ

RTO

VAN

IH R

EŠ

ITE

V

26

. čle

n(d

opus

tna

odst

opan

ja)

(1)

Pri

real

izac

iji O

PP

N s

o do

pust

na o

dsto

panj

a od

tehn

ični

h re

šite

v pr

ome-

tnih

ure

dite

v (v

klju

čno

z lo

kaci

jam

i par

kiriš

č ob

tras

i Sav

ske

cest

e),

če s

e pr

i na

daljn

jem

pro

jekt

iranj

u pr

edvi

dijo

tehn

ične

reši

tve,

ki s

o pr

imer

nejš

e z

oblik

o-va

lske

ga, p

rom

etno

-tehn

ične

ga a

li ok

olje

vars

tven

ega

vidi

ka. S

prem

embe

mo-

rajo

biti

v s

klad

u s

smer

nica

mi i

n m

nenj

i pris

tojn

ih n

osilc

ev u

reja

nja

pros

tora

in

ne

smej

o bi

ti v

nasp

rotju

z ja

vnim

i int

eres

i, z

njim

i pa

mor

ajo

sogl

ašat

i tud

i ta

ngira

ni n

osilc

i ure

janj

a pr

osto

ra.

(2)

Pol

eg d

opus

tneg

a od

stop

anja

od

prom

etno

tehn

ični

h re

šite

v so

dop

ustn

e tu

di s

prem

embe

tras

kom

unal

nih,

ene

rget

skih

in d

rugi

h in

frast

rukt

urni

h vo

dov,

ob

jekt

ov,

napr

av in

prik

ljučk

ov z

arad

i ust

rezn

ejše

osk

rbe

in r

acio

naln

ejše

iz-

rabe

pro

stor

a po

d po

goje

m, d

a so

prid

oblje

na s

ogla

sja

njih

ovih

upr

avlja

vcev

. (3

) D

opus

tna

so tu

di p

rilag

ajan

ja lo

kaci

j pre

dvid

enih

in o

bsto

ječi

h ce

stni

h pr

i-kl

jučk

ov d

o so

sedn

jih o

bmoč

ij te

r ur

edite

v do

datn

ih d

osto

pov

do o

bjek

tov

in

zem

ljišč

, ki

v O

PP

N n

iso

pose

bej o

pred

elje

ni,

a bo

do u

tem

elje

no z

ahte

vani

v

nada

ljnjih

faza

h pr

ipra

ve p

roje

ktne

dok

umen

taci

je.

(4)

Dop

ušča

se

tudi

mož

nost

mod

ifika

cije

pro

fila

cest

e oz

irom

a pr

ilago

dite

v za

radi

spe

cifič

nih

situ

acij.

Dop

ustn

o je

zap

iranj

e ob

cest

nega

trap

ezne

ga ja

rka

ter

ured

itev

poti

za k

oles

arje

in p

ešce

. S

klad

no z

dop

ustn

imi o

dsto

panj

i so

dopu

stna

tudi

ods

topa

nja

od p

redv

iden

e pa

rcel

acije

.(5

) V

obm

očju

OP

PN

je m

ožno

zgr

aditi

tudi

dru

go in

frast

rukt

uro,

ki z

OP

PN

ni

pose

bej n

ačrt

ovan

a. V

tem

prim

eru

je p

otre

bno

prid

obiti

pro

jekt

ne p

ogoj

e in

so

glas

ja p

risto

jnih

nos

ilcev

ure

janj

a pr

osto

ra.

(6)

Dop

ustn

a je

tudi

rek

onst

rukc

ija o

z. g

radn

ja n

oveg

a po

dvoz

a po

d že

lezn

i-šk

o pr

ogo,

za

kar

je p

redh

odno

pot

rebn

o iz

dela

ti us

trezn

o pr

ojek

tno

doku

-m

enta

cijo

, ki m

ora

biti

uskl

ajen

a s

pogo

ji up

ravl

javc

a že

lezn

iške

pro

ge.

XII.

DR

UG

I PO

GO

JI IN

ZA

HT

EV

E Z

A IZ

VAJA

NJE

OP

PN

27. č

len

(dru

gi p

ogoj

i in

obve

znos

ti in

vest

itorje

v in

izva

jalc

ev)

(1)

Med

izva

janj

em p

oseg

ov n

a ob

moč

ju O

PP

N je

izva

jale

c do

lžan

zag

otov

iti

nem

oten

o de

lova

nje

kom

unal

ne o

skrb

e in

dos

tope

do

vseh

obs

toje

čih

infra

-st

rukt

urni

h vo

dov

in n

apra

v te

r jih

tako

j obn

oviti

, če

so o

b gr

adnj

i poš

kodo

vani

.(2

) In

vest

itor

in iz

vaja

lec

mor

a za

goto

viti

vare

n pr

omet

ozi

rom

a za

goto

viti,

da

med

gra

dnjo

pro

met

na v

arno

st n

i sla

bša

in d

a ne

prih

aja

do z

asto

jev

na o

bsto

-je

čem

ces

tnem

om

režj

u.

(3)

Po

zakl

jučk

u de

l je

inve

stito

r dol

žan

odst

rani

ti vs

e za

časn

e ob

jekt

e, o

dveč

-ni

gra

dben

i in

izko

pani

mat

eria

l odp

elja

ti na

ust

rezn

o de

poni

jo o

ziro

ma

zago

-to

viti

naro

čilo

za

prev

zem

gra

dben

ih o

dpad

kov,

plo

dno

zem

ljo p

a up

orab

iti z

a po

novn

o ur

edite

v ze

leni

h po

vrši

n.(4

) P

oleg

pog

ojev

, ki

jih

pred

pisu

je ta

odl

ok,

je tr

eba

upoš

teva

ti tu

di v

se p

o-go

je in

om

ejitv

e iz

sm

erni

c, p

odan

ih k

tem

u O

PP

N in

vso

vel

javn

o za

kono

dajo

.

XIII

. KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

28

. čle

n(v

pogl

ed v

OP

PN

)

OP

PN

je

na v

pogl

ed v

sem

zai

nter

esira

nim

na

Obč

ini

Rad

ovlji

ca i

n U

prav

ni

enot

i Rad

ovlji

ca.

29

. čle

n(n

adzo

r)

Nad

zor n

ad iz

vaja

njem

tega

odl

oka

opra

vlja

jo p

risto

jne

inšp

ekci

jske

slu

žbe.

30

. čle

n(p

ričet

ek v

elja

vnos

t)

Ta o

dlok

zač

ne v

elja

ti os

mi d

an p

o ob

javi

v D

ežel

nih

novi

cah,

gla

silu

Obč

ine

Rad

ovlji

ca –

Ura

dne

obja

ve.

Šte

vilk

a: 3

50

5-0

015

/201

3

Dat

um: 2

4. 9

. 201

4

C

iril G

lobo

čnik

l.r.

ŽU

PAN

5.

Na

podl

agi 6

1. č

lena

Zak

ona

o pr

osto

rske

m n

ačrt

ovan

ju (U

r. l.

RS

, št.

33

/07

in

spr

emem

be) i

n 17

. čle

na S

tatu

ta O

bčin

e R

adov

ljica

(DN

UO

, št.

188

/201

4)

je O

bčin

ski s

vet

Obč

ine

Rad

ovlji

ca n

a sv

oji 3

1. r

edni

sej

i dne

24

. 9

. 2

014

sp

reje

l

OD

LOK

o

Ob

čins

kem

po

dro

bne

m p

rost

ors

kem

nač

rtu

za o

bm

očj

e m

ešan

ih p

ovr

šin

RA

22

– P

red

trg

(1

. faz

a)

I . S

PLO

ŠN

E D

OLO

ČB

E

1. č

len

(po

dla

ga

za o

bči

nski

od

lok)

(1) S

tem

odl

okom

se

spre

jme

Obč

insk

i pod

robn

i pro

stor

ski n

ačrt

za

obm

očje

m

ešan

ih p

ovrš

in R

A22

– P

redt

rg (1

. faz

a)

(v n

adal

jeva

nju

OP

PN

). (2

) OP

PN

je p

ripra

vlje

n v

skla

du z

vel

javn

o za

kono

dajo

(Zak

on o

pro

stor

skem

na

črto

vanj

u –

ZP

Nač

rt,

Ur.l

.RS

, št

. 3

3/2

007

, 7

0/0

8 –

ZVO

-1B

, 10

8/0

9,

80

/10

- ZU

PU

DP

P) i

n po

dzak

onsk

imi p

redp

isi.

(3)

OP

PN

je

pod

št.

proj

ekta

19

/201

3 v

sep

tem

bru

201

4 i

zdel

al R

azvo

jni

cent

er R

adov

ljica

d.o

.o..

2. č

len

(vse

bin

a)

Obč

insk

i pod

robn

i pro

stor

ski n

ačrt

vse

buje

:

1. O

dlok

(tek

stua

lni d

el),

ki o

bseg

a:I.

Spl

ošne

dol

očbe

II. U

mes

titev

nač

rtov

ane

ured

itve

v pr

osto

rIII

. Opi

s pr

osto

rske

ure

ditv

e, k

i se

načr

tuje

s p

odro

bnim

nač

rtom

IV.

Zasn

ova

proj

ektn

ih r

ešite

v in

pog

ojev

gle

de p

riklju

čeva

nja

obje

ktov

na

go-

spod

arsk

o ja

vno

infra

stru

ktur

o in

gra

jeno

javn

o do

bro

V. R

ešitv

e in

ukr

epi z

a va

rova

nje

okol

ja,

ohra

njan

je n

arav

e, v

arst

vo k

ultu

rne

dedi

ščin

e in

traj

nost

no ra

bo n

arav

nih

dobr

in

UO

, stran8


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

Stavbe za fitnes ipd.

1 P

M / 15

m2 +

1 P

M / 4

zaposlene

Obrtni in industrijski obrati

1 P

M / 7

0 m

2 neto površine +

1 P

M / 2

zaposlena

Poslovni prostori s strankam

i1

PM

/ 30

m2 neto površine +

1

PM

/ 4 zaposlene

34

. člen

V 37. členu se:- sprem

eni naslov člena tako, da se sedaj glasi: »potek omrežij in objektov

gospodarske javne infrastrukture«,- v prvi odstavek sprem


) Vsa omrežja gospodarske javne infrastrukture je pravilom

a treba zgraditi v obstoječem

ali predvidenem cestnem

svetu tako, da je možno vzdrževanje

omrežja in priključkov. O

b obstoječem cestnem

telesu je praviloma treba za-

gotoviti od 1,0 m

do 2,0

m širok pas cestnega sveta z om

ejeno lastninsko pravico, razen v prim

eru ohranjanja značilne vaške pozidave.«.

35

. člen

V 43

. členu se doda nov (2) in (3

) odstavek, ki se glasita:»(2

) Predvidena je rekonstrukcija enosistem

skih daljnovodov v nadzemne dvo-

sistemske daljnovode.

(3) Vzdrževalnem

u osebju in mehanizaciji izvajalca prenosne dejavnosti viso-

konapetostnih daljnovodov se mora zagotoviti dostop do vseh m

est predme-

tnih elektroenergetskih objektov ob kateremkoli času.«

36

. člen

V petem odstavku 4

5. člena se črta besedilo »gram

oznic in ostalih objektov za pridobivanje« in za besedo surovin doda vejico in besedilo »če je to opre-deljeno z O

PP

N«.

37. člen

Naslov poglavja 3

.3.2

.2. se sprem

eni tako, da se sedaj glasi:»Varovalni pasovi om

režij in objektov gospodarske javne infrastrukture«.

38

. člen

Naslov 47. člena se sprem

eni tako, da se sedaj glasi:»varovalni pasovi om

režij in objektov gospodarske javne infrastrukture«.V prvem

odstavku 47. člena se besedilo »enostavne objekte in nezahtevne« nadom

esti z besedilom »pom

ožne«.

Drugi odstavek istega člena se sprem


) V preglednici št. 8 so prikazani varovalni pasovi posam

eznih omrežij in

objektov gospodarske javne infrastrukture.

Preglednica 8

: Prikaz varovalnih pasov posam

eznih omrežij in objektov gospo-

darske javne infrastrukture:

objekti in omrežja gospodarske javne infrastrukture

varovalni pas

državne ceste:

- avtoceste4

0 m

- glavne ceste2

5 m

- regionalne ceste15

m

- državne kolesarske poti5

m

občinske ceste:

- lokalna cesta6

m

- javna pot4

m

- javna pot za kolesarje2

m

- zbirna mestna ali krajevna cesta

8 m

- mestna ali krajevna cesta

6 m

železniške proge10

0 m

vodovod, kanalizacija, vodi namenjeni telekom

unikacijskim

storitvam, vključno s kabelskim

razdelilnim sistem

om,

in drugi vodi, ki služijo določeni vrsti gospodarske javne službe lokalnega pom

ena ali so v javno korist, razen priključkov nanje

3 m

elektroenergetski vodi nazivne napetosti:

- 110 kV in 3

5 kV –

nadzemni potek

15 m

- 110 kV in 3

5 kV –

podzemni potek

3 m

- 1 do vključno 2

0 kV –

nadzemni potek

10 m

- 1 do vključno 2

0 kV –

podzemni potek

1 m

- elektroenergetska razdelilna transformatorska postaja

110 kV in 3

5 kV R

TP

15 m

- elektroenergetska prosto stoječa transformatorska

postaja (TP)

2 m

plinovodi z delovnim tlakom

:

- nad 16 bar

100

m

- manjšim

od 16 barov

5 m

V tretjem odstavku istega člena se črta besedi »objektov in« in za besedo

»omrežij« doda besedi »in objektov«.

V četrti alineji tretjega odstavka se številko »9« nadom

esti s številko »8«.

39

. člen

V drugem odstavku 4

8. člena se besedilo »nezahtevne in enostavne« nado-

mesti z besedo »pom

ožne«.

40

. člen

49


» 49

. člen(obveznost priključevanja na om

režja in objekte gospodarske javne infrastrukture)

(1) O

bjekte je treba priključiti na predpisano komunalno oprem

o iz prejšnjega člena in na drugo kom

unalno opremo, ki jo za posam

ezne vrste objektov ozi-rom

a funkcionalne enote predpisuje ta odlok ali drugi predpisi.

(2) P

omožne objekte je treba priključiti na kom

unalno opremo, kadar je za

njihovo uporabo to potrebno.

(3) O

bveznost priključevanja na komunalno oprem

o je opredeljena po posa-m

eznih funkcionalnih enotah.

Preglednica 9

: Prikaz obveznosti priključevanja na kom

unalno opremo po po-

sameznih naseljih.

Naselje

12

34

56

7

Begunje na G

orenjskemX

XX

XX

Brda

XX

X

Brezje

XX

XX

Brezovica

XX

XX

Češnjica pri K

ropiX

XX

X

Črnivec

XX

X

Dobravica

XX

X

Dobro P

oljeX

XX

X

Dvorska vas

XX

X

Globoko

XX

X

Gorica

XX

X

Hlebce

XX

X

Hraše

XX

XX

Kam

na Gorica

XX

XX

Kropa

XX

XX

LancovoX

XX

X

LesceX

XX

X

LipnicaX

X

XX

X

LjubnoX

XX

X

Mišače

XX

X

Mlaka

XX

XX

Mošnje

XX

XX

X

Noše

XX

X

Nova vas pri Lescah

XX

XX

Otoče

XX

X

Ovsiše

XX

XX

Peračica

XX

X

Podnart

XX

XX

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran33

varovalne pasove po veljavnih predpisih. Gradnja infrastrukturnih objektov in

naprav mora potekati usklajeno.

(8) D

opustne so delne in začasne ureditve v skladu s programi upravljavcev

vodov, ki morajo biti izvedene tako, da jih bo m

ogoče vključiti v končno fazo ureditve posam

eznega voda po izdelanih idejnih rešitvah za to območje.

(9) P

rojektiranje in gradnja komunalno energetskih ter kom

unikacijskih naprav in objektov m

ora potekati v skladu s smernicam

i posameznih nosilcev urejanja

prostora ter veljavnimi tipizacijam

i distribucijskih podjetij, veljavnimi tehničnim

i predpisi in standardi.(10

) Glede na to, da je gradnja infrastrukturnih priključkov za potrebe O

PP

N

RA

-80

Gram

oznica Graben predvidena v trasi S

avske ceste, jih je smiselno

izvajati sočasno z rekonstrukcijo ceste.

13. člen

(vodovodno omrežje)

(1) N

a območju O

PP

N poteka javni vodovod. Izvedba novih vodov na obm

očju ni predvidena.(2

) Vse cestne kape in pokrovi jaškov na vodovodnem om

režju naj se dvignejo na niveleto projektirane rekonstrukcije ceste.

14. člen

(odvajanje odpadnih in padavinskih vod)

Fekalna kanalizacija:(1

) Na obm

očju OP

PN

poteka javna kanalizacija. Izvedba novih vodov na ob-m

očju ni predvidena.(2

) Vse cestne kape in pokrovi jaškov na fekalnem om

režju naj se dvignejo na niveleto projektirane rekonstrukcije ceste.M

eteorna kanalizacija:

(3) M

eteorna kanalizacija se bo uredila sočasno z rekonstrukcijo ceste. (4

) Vzdolž ceste je predviden odprti odvodnik – obcestni jarek. M

eteorne vode se bodo iz vozišča in brežin (zaledje) zbirale v obcestnem

jarku in na de-lih, kjer se pričakuje večje dotoke iz brežin tudi v betonskih kanaletah ob cesti. (5

) Padavinske vode je treba kontrolirano neškodljivo odvajati, tako da ne bo

prišlo do erodiranja, zamakanja ali poplavljanja okoliških površin, objektov in

cest. Padavinskih voda ni dovoljeno voditi v zbirno kanalizacijo odpadnih vod,

ki bo priključena na obstoječ javni kanal.(6

) Pri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju kanalizacije je treba

upoštevati vsa določila, ki jih vsebujejo veljavni predpisi in pravilniki o odvajanju kom

unalnih odpadnih in padavinskih odpadnih vod, predpisi in pogoji pristoj-nega upravljavca ter pridobiti soglasje upravljavca.

15. člen

(elektroenergetsko omrežje)

(1) N

a območju O

PP

N se nahajajo elektroenergetske naprave in oprem

a na-m

enjena oskrbi odjemalcev z električno energijo.

(2) P

reko obravnavanega območja iz R

TP 110

/20

kV Radovljica poteka dalj-

novodna povezava izvod Kropa, ki je v zelo slabem

stanju. Elektro G

orenjska im

a v kratkoročnih planih namen zgraditi dva nova kablovoda, ki bosta nado-

mestila obstoječi daljnovod.

(3) P

ri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju elektrovodov je treba upoštevati tehnične norm

ative in standarde ter veljavno tipizacijo upravljavca ter pridobiti njegovo soglasje.

16. člen

(telekomunikacijsko om

režje)

(1) O

PP

N se nahaja v obm

očju napajanja Telekom, vozlišče R

adovljica. Na

območju O

PP

N potekajo obstoječe telekom

unikacijske naprave. (2

) Od jaška na križišču Š

ercerjeve in Savske ceste na severnem

delu par-cele št. 4

29

/2 do jaška na južnem

robu parcele št. 84

2, obe k.o. P

retrg je predvidena nova tri cevna telekom

unikacijska kabelska kanalizacija v dolžini približno 18

00

m.

(3) O

bstoječe TK om

režje je treba pred pričetkom del označiti in ustrezno

zaščititi. Morebitne prestavitve obstoječih telekom

unikacijskih naprav je treba projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zem

ljišč.

17. člen(plinovodno om

režje)

(1) N

a območju O

PP

N je zgrajeno plinovodno om

režje, in sicer na križišču S

avske in Ljubljanske ceste.(2

) Novo plinovodno om

režje na območju O

PP

N ni predvideno.

18. člen

(toplovodno omrežje)

(1) N

a območju O

PP

N R

A-8

0 G

ramoznica G

raben je predvidena gradnja sis-tem

a daljinskega ogrevanja za oskrbo okoliških naselij. (2

) V trasi Savske ceste je za potrebe sistem

a daljinskega ogrevanja predvide-na um

estitev trase toplovodnega omrežja.

VIII. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A C

ELO

ST

NO

OH

RA

NJA

NE

K

ULT

UR

NE

DE

DIŠ

ČIN

E

19. člen

(varstvo kulturne dediščine)

(1) O

bmočje O

PP

N delom

a posega na območje enote kulturne dediščine

Radovljica -Arheološko obm

očje Radovljica, E

ŠD

59

9.

(2) O

b vseh posegih v zemeljske plasti velja obvezujoč splošni arheološki

varstveni režim, ki najditelja/lastnika zem

ljišča/investitorja/odgovornega vodjo del ob odkritju dediščine zavezuje, da najdbo zavaruje nepoškodovano na m

e-stu odkritja in o najdbi takoj obvesti pristojno enoto Zavoda za varstvo kulturne dediščine S

lovenije.

IX. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A VA

RS

TVO

OK

OLJA

IN N

AR

AV

NIH

VIR

OV

T

ER

OH

RA

NJA

NJE

NA

RA

VE

20

. člen(varstvo zraka)

V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S

sprotnim vlaženjem

sipkih materialov je treba preprečevati prašenje gradbišč

in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene m

ehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos m

ateriala z gradbišč.

21. člen(varstvo voda in varstvo tal)

(1) O

bmočje O

PP

N ne posega na obm

očje varstvenih pasov virov pitne vode ozirom

a vodovarstvena območja.

(2) O

bmočje O

PP

N posega na priobalno zem

ljišče vodotoka Sava v širini 15

m

. Upoštevati je potrebno odm

ik objektov od meje vodnega zem

ljišča vodo-toka.(3

) Na vodnem

in priobalnem zem

ljišču so prepovedane dejavnosti in vsi po-segi v prostor, ki bi lahko im

eli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna ze-m

ljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zm

anjševali varnost pred škodljivim

delovanjem voda, ovirali norm

alen pretok vode, plavin in plavja, onem

ogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizem

ter pre-prečevale prost prehod ob vodnem

dobru.(4

) V kolikor se z ureditvami posega v priobalni pas, je potrebno predvideti

zavarovanje in stabilizacijo brežin vodotoka z biotehničnimi sonaravnim

i ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.(5

) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja vodne-

ga režima in stanja voda, da se ohranja naravne procese, om

ogoča varstvo pred škodljivim

delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in

obvodnih ekosistemov.

(6) O

dlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala

na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter

na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

(7) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako

organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih sno-vi ozirom

a v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih

delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih

nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred m

ožnostjo izliva v tla in vodotok. (8

) Za začasne prometne in gradbene površine ter deponije odpadnega in

gradbenega materiala se uporabijo obstoječe infrastrukturne površine in povr-

šine, na katerih so tla manj kakovostna.

(9) P

ri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni ter le m

ateriali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodljivosti za okolje.(10

) Pri vseh posegih znotraj in izven obm

očja OP

PN

, ki so potrebni za iz-vedbo predvidene prostorske ureditve, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokončanju del povrne v izhodiščno stanje. P

o končani gradnji je treba od-straniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

22

. člen(varstvo narave)

(1) O

bmočje O

PP

N delom

a sega v območji z naslednjim

naravovarstvenim

statusom:

- naravna vrednota državnega pom

ena z ev. št. 2762

Sava –

od sotočja S

ave Bohinjke in S

ave Dolinke do Č

rnuč (Pravilnik o določitvi in varstvu

naravnih vrednot (Uradni list R

S št. 111

/04

in 70

/06

, 58

/09

, 93

/10);

- ekološko pom

embno obm

očje ID 2

54

00

0 S

ava od Radovljice do K

ranja s sotočjem

Tržiške Bistrice (U

redba o ekološko pomem

bnih območjih (U

ra-dni list R

S št. 4

8/0

4, 3

3/2

013, 9

9/2

013).

(2)

Usm

eritve na območju naravne vrednote:

- trasa S

avske ceste poteka le do obstoječega stanovanjskega objekta;-

odvečni odkopani material in odpadni gradbeni m

aterial se mora odpeljati

z območja urejanja na ustrezno odlagališče;

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

9

Pol

jče

XX

X

Pol

jšči

ca p

ri P

odna

rtu

XX

XX

Pos

avec

XX

XX

Pra

proš

e*

XX

Pre

zren

jeX

XX

Rad

ovlji

caX

XX

XX

Rav

nica

XX

X

Rov

teX

XX

Sla

tna

XX

X

Spo

dnja

Dob

rava

XX

XX

Spo

dnja

Lip

nica

XX

X

Spo

dnji

Oto

kX

XX

X

Sre

dnja

Dob

rava

XX

XX

Sre

dnja

vas

XX

XX

Stu

denč

ice

XX

X

Vošč

eX

XX

Vrbn

jeX

XX

Zadn

ja v

asX

XX

X

Zalo

šeX

XX

Zapu

žeX

XX

XX

Zgor

nja

Dob

rava

XX

XX

Zgor

nja

Lipn

ica

XX

X

Zgor

nji O

tok

XX

XX

Zgoš

aX

XX

XX

V pr

egle

dnic

i št.

9 im

ajo

ozna

ke n

asle

dnji

pom

en:

X ..

. oz

naka

za

obve

znos

t pr

iklju

čeva

nja

(če

enot

a ni

ma

ozna

ke o

bvez

nost

i pr

iklju

čeva

nja

pom

eni,

da o

bvez

nost

prik

ljuče

vanj

a na

kom

unal

no o

prem

o ni

po

trebn

a)1

... o

bvez

no p

riklju

čeva

nje

na ja

vno

vodo

vodn

o om

režj

e2

... o

bvez

no p

riklju

čeva

nje

na ja

vno

vodo

vodn

o om

režj

e po

nje

govi

izgr

adnj

i3

...

obv

ezno

prik

ljuče

vanj

e na

javn

o ka

naliz

acijs

ko o

mre

žje

(odp

adne

kom

u-na

lne

vode

)4

...

obv

ezno

prik

ljuče

vanj

e na

javn

o ka

naliz

acijs

ko o

mre

žje

(odp

adne

kom

u-na

lne

vode

) po

njeg

ovi i

zgra

dnji

5 ..

. odp

adne

kom

unal

ne v

ode

je tr

eba

vodi

ti v

mal

e ko

mun

alne

ali

drug

e či

stil-

ne n

apra

ve d

o iz

grad

nje

javn

ega

kana

lizac

ijske

ga o

mre

žja

6 ..

. obv

ezno

prik

ljuče

vanj

e na

ele

ktro

om

režj

e7

... o

bvez

no p

riklju

čeva

nje

na p

linov

odno

om

režj

e, č

e st

avba

za

ogre

vanj

e ne

up

orab

lja o

bnov

ljivi

h vi

rov

ener

gije

* ..

. ob

moč

je s

e pr

iklju

čuje

na

vodo

vodn

o om

režj

e ob

čine

Trž

ič,

načr

tuje

se

prik

ljuči

tev

na v

odov

odno

om

režj

e ob

čine

Rad

ovlji

ca

(4) N

a st

avbn

ih z

emlji

ščih

izve

n po

selit

veni

h ob

moč

ij ni

treb

a up

ošte

vati

dolo

čil

(3.)

točk

e te

ga č

lena

, ko

likor

je

stro

šek

izgr

adnj

e go

spod

arsk

e ja

vne

infra

-st

rukt

ure

neso

razm

erno

vis

ok g

lede

na

obse

g gr

aden

j.

(5)

Po

izgr

adnj

i ja

vneg

a vo

dovo

dneg

a om

režj

a se

mor

ajo

vsi

obje

kti,

ki n

a ja

vno

vodo

vodn

o om

režj

e še

nis

o pr

iklju

čeni

in je

njih

ova

prik

ljuči

tev

mož

na,

prik

ljuči

ti v

roku

šes

tih m

esec

ev.

(6)

Na

obm

očjih

, kj

er s

iste

m ja

vne

kana

lizac

ije š

e ni

zgr

ajen

, je

do

izgr

adnj

e ja

vneg

a ka

naliz

acijs

kega

om

režj

a do

volje

na z

ačas

na u

pora

ba o

bsto

ječi

h gr

e-zn

ic,

novi

h m

alih

kom

unal

nih

čist

ilnih

nap

rav

oziro

ma

izje

mom

a no

vih

nepr

e-to

čnih

gre

znic

v s

klad

u z

velja

vnim

i pre

dpis

i. P

o iz

grad

nji j

avne

ga k

anal

izac

ij-sk

ega

omre

žja

se m

oraj

o vs

i obj

ekti,

iz k

ater

ih s

e od

padn

e in

tehn

ološ

ke v

ode

vodi

jo v

gre

znic

e al

i mal

e ko

mun

alne

čis

tilne

nap

rave

in, k

i na

javn

o ka

naliz

acij-

sko

omre

žje

še n

iso

prik

ljuče

ni in

je n

jihov

a pr

iklju

čite

v m

ožna

, prik

ljuči

ti v

roku

še

stih

mes

ecev

. O

bjek

te j

e tre

ba n

a ka

naliz

acijs

ko o

mre

žje

prik

ljuči

ti m

imo

grez

nic

oziro

ma

mal

ih k

omun

alni

h či

stiln

ih n

apra

v, k

i jih

je tr

eba

izpr

azni

ti.

(7) N

e gl

ede

na d

oloč

ila (3

.) in

(6.)

odst

avka

tega

čle

na je

treb

a za

odv

ajan

je

odpa

dnih

in p

adav

insk

ih v

oda

znot

raj v

odov

arst

veni

h pa

sov

upoš

teva

ti ve

ljavn

e pr

edpi

se.

(8)

Tehn

ološ

ke v

ode

in d

ruge

odp

adne

vod

e, k

i vse

buje

jo š

kodl

jive

snov

i je

mož

no p

riklju

čiti

na j

avno

kan

aliz

acijo

, ko

likor

so

pred

hodn

o oč

išče

ne d

o m

ere,

kot

jo d

oloč

a ve

ljavn

a za

kono

daja

. V k

olik

or s

e v

tehn

ološ

kem

pos

topk

u up

orab

ljajo

str

upen

e sn

ovi,

se te

pre

pušč

a po

obla

ščen

im p

rede

lova

lcem

ozi

-ro

ma

odst

ranj

eval

cem

(evi

denč

ni li

sti).

(9) M

eteo

rne

in o

dpad

ne k

omun

alne

vod

e iz

obj

ekto

v, p

arce

l in

zuna

nje

ure-

ditv

e ne

sm

ejo

prite

kati

na ja

vne

cest

e in

ne

smej

o bi

ti sp

elja

ne v

nap

rave

za

odvo

dnja

vanj

e ce

ste

in c

estn

ega

tele

sa.

(10

) Izr

aba

vetr

ne e

nerg

ije je

mož

na p

redv

sem

za

obje

kte,

kje

r ni m

ožno

zag

o-to

viti

elek

troen

erge

tske

ga p

riklju

čka

(hrib

ovsk

e va

si, g

orsk

e po

stoj

anke

), ve

n-da

r je

treba

pre

dhod

no iz

dela

ti št

udijo

pro

stor

ske

in o

koljs

ke s

prej

emlji

vost

i za

vsak

o po

sam

ezno

nap

ravo

.«

41. č

len

V 5

2. č

lenu

se:

- dru

gi o

dsta

vek

črta

,- d

osed

anji

tretji

ods

tave

k po

stan

e dr

ugi o

dsta

vek.

42

. čle

n

V 5

3. č

lenu

se

črta

jo tr

etji,

čet

rti i

n pe

ti od

stav

ek.

43

. čle

n

V 5

4. č

lenu

se:

- v p

rvem

ods

tavk

u be

sedo

»en

osta

vne«

nad

omes

ti z

bese

do »

pom

ožne

«,- v

čet

rtem

ods

tavk

u čr

ta b

esed

ilo »

odvz

ema

ali«

.

44

. čle

n

V 5

6. č

lenu

se:

- v p

rvem

ods

tavk

u be

sedo

»en

osta

vne«

nad

omes

ti z

bese

do »

pom

ožne

«,-

v os

mi

alin

eji

šest

ega

odst

avka

in

peti

alin

eji

deve

tega

ods

tavk

a be

sedi

lo

»gra

moz

in k

amen

je«

nado

mes

ti z

bese

dilo

m »

prod

in p

esek

(gra

moz

)« in

be-

sedi

lo »

kam

nolo

me«

nad

omes

ti z

bese

dilo

m »

nele

galn

e ko

pe«.

45

. čle

n

V 57

. čle

nu s

e:- p

rvi o

dsta

vek

spre

men

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:»(

1)

Ses

tavn

i del

PR

O s

o ob

jekt

i in

obm

očja

kul

turn

e de

dišč

ine,

var

ovan

i po

pred

pisi

h s

podr

očja

var

stva

kul

turn

e de

dišč

ine.

To

so k

ultu

rni

spom

enik

i, vp

livna

obm

očja

kul

turn

ih s

pom

enik

ov,

vars

tven

a ob

moč

ja d

ediš

čine

, re

gi-

strir

ana

kultu

rna

dedi

ščin

a in

vpl

ivna

obm

očja

ded

išči

ne.

Obj

ekti

in o

bmoč

ja

so p

rikaz

ani v

Prik

azu

stan

ja p

rost

ora

ter

so r

azvi

dni i

z ve

ljavn

ih p

redp

isov

s

podr

očja

var

stva

kul

turn

e de

dišč

ine

(akt

ov o

raz

glas

itvi k

ultu

rnih

spo

men

ikov

in

akt

ov o

dol

očitv

i var

stve

nih

obm

očij

dedi

ščin

e). Z

a po

seg

v ku

lturn

i spo

me-

nik,

vpl

ivno

obm

očje

kul

turn

ega

spom

enik

a, v

arst

veno

obm

očje

ded

išči

ne a

li re

gist

riran

o ne

prem

ično

ded

išči

no je

treb

a pr

idob

iti k

ultu

rnov

arst

vene

pog

oje

in k

ultu

rnov

arst

veno

sog

lasj

e, k

i ga

izda

org

an p

risto

jen

za v

arst

vo k

ultu

rne

dedi

ščin

e. Z

a iz

vedb

o pr

edho

dnih

arh

eolo

ških

raz

iska

v v

obm

očju

kul

turn

e-ga

spo

men

ika,

reg

istri

rane

ga a

rheo

lošk

ega

najd

išča

, st

avbn

e de

dišč

ine

ali

nase

lbin

ske

dedi

ščin

e je

tre

ba p

ridob

iti s

ogla

sje

za r

azis

kavo

in o

dstra

nite

v ar

heol

oške

ost

alin

e po

pre

dpis

ih z

a va

rstv

o ku

lturn

e de

dišč

ine.

«,- v

dru

gem

ods

tavk

u be

sedi

lo »

neza

htev

nih

in e

nost

avni

h« n

adom

esti

z be

se-

do »

pom

ožni

h«,

- v tr

etje

m o

dsta

vku

bese

do »

enos

tavn

ih«

nado

mes

ti z

bese

do »

pom

ožni

h,- d

oda

nov

šest

najs

ti od

stav

ek, k

i se

seda

j gla

si:

»V o

bmoč

jih k

ultu

rne

dedi

ščin

e, k

jer s

o ko

zolc

i tra

dici

onal

no u

meš

čeni

na

ro-

bove

str

njen

ih n

asel

ij, je

pos

tavi

tev

kozo

lcev

dov

olje

na n

a st

avbn

ih z

emlji

ščih

. V

kolik

or to

ni m

ogoč

e jih

je d

ovol

jeno

um

estit

i tud

i na

kmet

ijska

zem

ljišč

a v

odda

ljeno

sti d

o 5

0 m

od

roba

sta

vbni

h ze

mlji

šč.«

,-

dose

danj

i še

stna

jsti,

sed

emna

jsti,

ose

mna

jsti,

dev

etna

jsti,

dva

jset

i, en

ain-

dvaj

seti

in d

vain

dvaj

seti

odst

avek

pos

tane

jo o

sem

najs

ti, d

evet

najs

ti, d

vajs

eti,

enai

ndva

jset

i, dv

aind

vajs

eti i

n tri

indv

ajse

ti od

stav

ek.

46

. čle

n

V 5

8.

člen

u se

v p

rvem

ods

tavk

u be

sedo

»en

osta

vne«

nad

omes

ti z

bese

do

»pom

ožne

«.

47. č

len

V 6

0. č

lenu

se:

- v

prve

m o

dsta

vku

bese

do »

enos

tavn

e« n

adom

esti

z be

sedo

»po

mož

ne«

in

pred

bes

edo

»pre

dhod

no«

vsta

vi b

esed

o »t

reba

« te

r za

bes

edo

»pre

dhod

no«

črta

bes

edo

»pot

rebn

o«,

- v

pete

m o

dsta

vku

pred

bes

edo

»om

reži

j« č

rta

bese

dilo

»ob

jekt

ov in

« in

za

bese

do »

omre

žij«

dod

a be

sedi

lo »

in o

bjek

tov«

.

48

. čle

n

V 61

. čl

enu

se č

rta

drug

i ods

tave

k. D

osed

anji

tretji

ods

tave

k po

stan

e dr

ugi

odst

avek

.

49

. čle

n

Dru

gi o

dsta

vek

62

. čle

na s

e sp

rem

eni t

ako,

da

se s

edaj

gla

si:

»(2

) Za

pos

ege

v pr

osto

r (v

elja

tud

i za

pom

ožne

obj

ekte

) je

tre

ba u

pošt

evat

i do

loči

lo (1

.) to

čke

54

. čle

na.«

UO

, stra

n3

2

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

Del

ces

te m

ed L

jubl

jans

ko c

esto

in č

istil

no n

apra

vo (d

olži

na 1

73

0 m

):Vo

zni p

as:

2 x

2,7

5 m

=

5,5

0 m

Ban

kina

: 2

x 0

,75

m

= 1

,50

mB

eton

ske

kana

lete

: 0

,66

m

= 0

,66

mJa

rek:

4

,00

m

= 4

,00

m

Sku

paj

: 11

,66

m

Del

ces

te m

ed z

birn

im c

entro

m in

obj

ekto

m T

onej

c (d

olži

na 1

05

m):

Vozn

i pas

: 1

x 3

,50

m

= 3

,50

mB

anki

na:

2 x

0,5

0 m

=

1,0

0 m

Sku

paj

: 4

,50

m

Vozn

e po

vrši

ne in

prik

ljučk

i se

pred

vidi

jo v

asf

altn

i izv

edbi

. Vo

zišč

e je

pre

dvi-

deno

v p

rečn

em n

aklo

nu v

saj 2

,5 %

in b

o na

obe

h st

rane

h om

ejen

o z

utrje

no

bank

ino.

(4)

Pov

ršin

e za

peš

ce in

kol

esar

je:

Loče

ne p

ovrš

ine

za p

ešce

in k

oles

arje

vzd

olž

trase

Sav

ske

cest

e ni

so p

red-

vide

ne.

Pre

dvid

ena

je le

reko

nstr

ukci

ja p

ešpo

ti do

Fuk

sove

brv

i, in

sic

er o

d za

klju

čka

reko

nstr

ukci

je S

avsk

e ce

ste

do o

bsto

ječe

brv

i. P

ešpo

t pot

eka

po o

bsto

ječe

m

utrje

nem

dvo

rišču

in p

oti.

Širi

na m

akad

amsk

e pe

špot

i bo

1,5

0 m

– 3

,30

m

dolž

ina

pa c

ca. 4

3 m

. (5

) M

eteo

rna

kana

lizac

ija:

Soč

asno

z r

ekon

stru

kcijo

ces

te s

e bo

cel

ostn

o ur

edila

tudi

met

eorn

a ka

nali-

zaci

ja z

a ko

ntro

liran

o od

vaja

nje

vode

iz v

oziš

ča te

r zaj

em z

aled

nih

voda

. Zar

a-di

prič

akov

ane

večj

e ko

ličin

e za

ledn

ih v

oda

je v

zdol

ž ce

ste

pred

vide

n od

prti

odvo

dnik

– o

bces

tni j

arek

. M

eteo

rne

vode

se

bodo

iz v

oziš

ča in

bre

žin

(na

vzho

dni i

n za

hodn

i stra

ni c

este

) zbi

rale

v o

bces

tnem

jark

u in

na

delih

, kj

er s

e pr

ičak

uje

večj

e do

toke

iz b

reži

n, tu

di v

bet

onsk

ih k

anal

etah

ob

cest

i. B

eton

ske

kana

lete

se

pove

že s

pre

čnim

i pov

ezav

ami v

obc

estn

i jar

ek. M

ikro

lo-

kaci

je o

men

jeni

h pr

ečni

h po

veza

v in

vto

čnih

jašk

ov s

e do

loči

jo v

nad

aljn

ji fa

zi

načr

tova

nja

(izve

dben

em p

roje

ktu)

.O

bces

tni j

arek

je p

redv

iden

ob

vzho

dnem

rob

u ce

ste

med

pro

filom

a P

22

in

P91

. Dno

jark

a je

pot

rebn

o za

ščiti

ti pr

ed e

rozi

jo v

ode.

Bre

žine

jark

a se

zat

ravi

, v

bliž

ini c

estn

ih p

repu

stov

pa

obde

la s

kam

nom

. O

b ce

lotn

i tra

si c

este

je d

opus

tna

izve

dba

poni

kova

lnic

, s

kate

rimi s

e ra

zbre

-m

enju

je o

dprt

odv

odni

k. P

otre

be in

loka

cije

pon

ikov

alni

c se

dol

očijo

z iz

ved-

beni

m p

roje

ktom

in h

idra

vlič

nim

izra

čuno

m.

Na

mes

tih, k

jer t

rasa

jark

a pr

ečka

žel

ezni

ško

prog

o in

obs

toje

če o

z. p

redv

ide-

ne c

estn

e pr

iklju

čke,

je p

otek

kan

ala

pred

vide

n v

ceve

h oz

. pr

epus

tih.

Jare

k se

zak

ljuči

pri

prof

ilu P

22

, od

kod

er p

otek

a na

prej

po

cevi

do

obst

oječ

ega

jašk

a pr

i pro

filu

P16

. V

tem

jašk

u se

zdr

uži z

izto

kom

iz č

istil

ne n

apra

ve in

po

obst

oječ

i cev

i pot

eka

do o

bsto

ječe

ga iz

pust

a v

reko

Sav

o.

Točn

e di

men

zije

tra

pezn

ega

jark

a in

cev

nih

prep

usto

v se

dol

očijo

na

osno

vi

hidr

avlič

nega

izra

čuna

, ob

upoš

teva

nju

zale

dnih

vod

a.

Bet

onsk

e ka

nale

te s

o pr

edvi

dene

ob

zaho

dnem

robu

ces

te. N

a m

estih

, kje

r je

cest

a na

gnje

na p

roti

zaho

du, s

o na

men

jene

zbi

ranj

u vo

de s

ces

tišča

in z

bira

-nj

u za

ledn

e vo

de. P

redv

iden

e so

tudi

na

vzho

dnem

robu

ces

te m

ed p

rofil

oma

P91

in P

96

, kj

er b

i bila

um

estit

ev o

dprt

ega

odvo

dnik

a te

žavn

a za

radi

pot

eka

obst

oječ

ega

meš

aneg

a ka

nala

, ki p

otek

a do

čis

tilne

nap

rave

. N

a en

akom

erni

h ra

zdal

jah

je p

redv

iden

o vo

denj

e vo

de z

bet

onsk

ih k

anal

et n

a za

hodn

i stra

ni p

reko

pre

pust

ov č

ez c

esto

v tr

apez

ni ja

rek

na v

zhod

ni s

trani

. (6

) K

rižan

je z

žel

ezni

ško

prog

o:N

a ob

moč

ju k

rižan

ja z

žel

ezni

ško

prog

o ce

sta

pote

ka s

kozi

obs

toje

č po

dvoz

. P

odvo

z je

širi

ne 5

,0 m

, ka

r ne

om

ogoč

a sr

ečev

anja

voz

il, z

ato

se p

redn

ost

ozna

či s

pro

met

no s

igna

lizac

ijo. N

epre

gled

nost

pre

d in

za

podv

ozom

se

omili

s

preg

ledn

o ba

nkin

o na

not

ranj

i stra

ni z

avoj

a in

s p

rom

etni

ma

ogle

dalo

ma.

(7)

Križ

išča

in p

riklju

čki:

Vsa

križ

išča

in p

riklju

čki o

bsto

ječi

h po

ti in

uvo

zov

se o

hran

ijo n

a ob

stoj

ečih

lo

kaci

jah.

Obs

toje

či p

riklju

ček

do o

bmoč

ja g

ram

ozni

ce s

e ur

edi

skla

dno

z O

PP

N R

A-8

0 G

ram

ozni

ca G

rabe

n. D

opus

tna

je p

rest

avite

v lo

kaci

je p

riklju

čka

ter

ured

itev

doda

tnih

prik

ljučk

ov.

Eve

ntua

lne

razl

ike

med

obs

toje

čim

in n

ovim

vo

zišč

em s

e pr

emos

tijo

z us

trezn

imi n

aklo

ni in

pril

agod

itvam

i. (8

) M

irujo

či p

rom

et:

Pov

ršin

e za

ure

janj

e pa

rkiri

šč z

a po

trebe

sos

ednj

ih o

bmoč

ij so

pre

dvid

ene:

- m

ed p

rofil

oma

P2

2 in

P41

; ve

likos

t, ob

lika

in n

atan

čna

razp

ored

itev

par-

kirn

ih p

ovrš

in s

e op

rede

li v

proj

ektn

i dok

umen

taci

ji, o

b up

ošte

vanj

u vs

eh

velja

vnih

pre

dpis

ov z

a to

vrst

ne o

bjek

te (p

redv

iden

a ka

paci

teta

par

kiriš

ča

je c

ca. 1

20

PM

);-

na m

estu

obs

toje

čega

mak

adam

skeg

a pa

rkiri

šča

ob o

bsto

ječe

m u

vozu

na

obm

očje

gra

moz

nice

; m

ed p

arki

rišče

m i

n S

avo

se o

hran

ja p

as o

b-vo

dne

vege

taci

je v

širi

ni n

ajm

anj 2

0 m

, ju

žni r

ob p

arki

rišča

se

zasa

di z

gr

mov

no i

n vi

soko

debe

lno

avto

hton

o ve

geta

cijo

(pr

edvi

dena

kap

acite

ta

park

irišč

a je

cca

. 34

PM

).Ja

vna

park

irišč

a se

lahk

o um

ešča

tudi

na

obm

očja

ob

trasi

Sav

ske

cest

e, n

a de

lu s

ever

no o

d ob

moč

ja O

PP

N G

ram

ozni

ca G

rabe

n.

8. č

len

(dop

ustn

i pos

egi)

(1)

Skl

adno

s p

rost

orsk

imi m

ožno

stm

i in

ob u

pošt

evan

ju d

oloč

b od

loka

in d

ru-

gih

pred

piso

v so

na

obm

očju

dop

ustn

i nas

ledn

ji po

segi

: sa

naci

ja in

prip

rava

stav

bneg

a ze

mlji

šča,

ods

trani

tev

ali p

rest

avite

v ob

stoj

ečih

obj

ekto

v in

nap

rav,

gr

adnj

a in

rek

onst

rukc

ija p

rom

etne

, ko

mun

alne

ene

rget

ske

in d

ruge

gos

po-

dars

ke in

frast

rukt

ure,

ure

janj

e ze

leni

h in

utrj

enih

zun

anjih

pov

ršin

ter

redn

a in

in

vest

icijs

ka v

zdrž

eval

na d

ela.

(2)

Pol

eg n

aved

eneg

a je

pod

pog

ojem

, da

so p

ridob

ljena

vsa

sog

lasj

a, p

red-

vide

na z

zak

onod

ajo

o gr

aditv

i obj

ekto

v, n

a ob

moč

ju d

opus

tna

tudi

gra

dnja

na

sled

njih

nez

ahte

vnih

in e

nost

avni

h ob

jekt

ov:

- po

mož

ni o

bjek

ti v

javn

i rab

i;-

ogra

je in

pod

porn

i zid

ovi;

- pr

iklju

čki n

a ob

jekt

e go

spod

arsk

e ja

vne

infra

stru

ktur

e in

dal

jinsk

ega

ogre

-va

nja;

- sa

mos

tojn

o pa

rkiri

šče;

- ko

lesa

rska

pot

, peš

pot i

n go

zdna

pot

;-

pom

ožni

kom

unal

ni o

bjek

t.(3

) N

a od

seku

tras

e, k

i pot

eka

ob o

bmoč

ju g

ram

ozni

ce,

so d

opus

tni p

oseg

i za

prip

ravo

tere

na z

a pr

edvi

dene

ure

ditv

e na

obm

očju

OP

PN

RA

-80

Gra

mo-

znic

a G

rabe

n.(4

) P

o iz

vedb

i del

a tra

se S

avsk

e ce

ste,

ki p

otek

a za

hodn

o od

cen

traln

e či

stil-

ne n

apra

ve in

zbi

rneg

a ce

ntra

, do

sta

nova

njsk

ega

obje

kta

Sav

ska

cest

a 3

0,

se z

emlji

šča

južn

o od

obr

avna

vane

ces

te la

hko

nam

enijo

ure

ditv

am, p

redv

ide-

nim

v o

kviru

ure

janj

a šp

ortn

o re

krea

cijs

kih

povr

šin

na s

osed

njem

obm

očju

z

ozna

ko R

A-8

1 in

nam

ensk

o ra

bo Z

S –

pov

ršin

e za

špo

rt in

rekr

eaci

jo.

V. N

AČ

RT

PA

RC

ELA

CIJ

E

9. č

len

(nač

rt p

arce

laci

je)

(1)

Na

ured

itven

em o

bmoč

ju O

PP

N je

pre

dvid

ena

izve

dba

nove

par

cela

cije

ze

mlji

šč.

Po

parc

elac

iji s

o na

obm

očju

obr

avna

vane

ga O

PP

N p

redv

iden

e na

-sl

ednj

e pa

rcel

e:-

parc

ele

cest

e (lo

čeno

po

delih

tras

e);

- pa

rcel

a pe

špot

i;-

parc

ele

park

irišč

(se

dol

očijo

v f

azi i

zdel

ave

proj

ektn

e do

kum

enta

cije

za

grad

njo

park

irišč

).(2

) P

o iz

vede

nih

pose

gih

se p

arce

le la

hko

delij

o sk

ladn

o z

izve

deni

m s

tanj

em,

na p

odla

gi la

stni

štva

ozi

rom

a up

ravl

janj

a te

r se

gle

de n

amem

bnos

ti so

sedn

jih

obm

očij

lahk

o zd

ruži

jo, r

azde

lijo

ali s

mis

elno

prip

ojijo

k s

osed

njim

par

cela

m in

na

men

skim

raba

m n

a ob

robj

u te

ga O

PP

N.

10. č

len

(javn

o do

bro)

Sav

ska

cest

a in

peš

pot

do F

ukso

ve b

rvi p

reds

tavl

jata

pov

ršin

e v

obči

nske

m

javn

em d

obru

.

VI.

ETA

PN

OS

T IZ

VE

DB

E P

RO

STO

RS

KE

UR

ED

ITV

E

11. č

len

(eta

pnos

t izv

edbe

)

OP

PN

se

lahk

o iz

vaja

v v

eč e

tapa

h, k

i so

med

seb

oj n

eodv

isne

gle

de n

a ča

-so

vno

zapo

redj

e.

VII.

PO

GO

JI G

LED

E P

RIK

LJU

ČE

VAN

JA O

BJE

KTO

V N

A G

OS

PO

DA

RS

KO

JA

VN

O IN

FR

AS

TR

UK

TU

RO

IN G

RA

JEN

O J

AV

NO

DO

BR

O

12. č

len

(spl

ošni

pog

oji)

(1)

Vse

obst

oječ

e ko

mun

alne

, en

erge

tske

in t

elek

omun

ikac

ijske

nap

rave

je

potre

bno

pred

zač

etko

m d

el,

ob n

adzo

ru u

prav

ljavc

a, z

akol

ičiti

in o

znač

iti n

a te

renu

.(2

) P

ri kr

ižan

jih je

pot

rebe

n ro

čni i

zkop

ter

zav

arov

anje

nap

rave

pri

izko

pu,

grad

nji i

n za

sipu

jark

a.(3

) P

red

zasi

pava

njem

je p

otre

bno

vse

napr

ave

pri k

rižan

jih p

regl

edat

i in

po-

prav

iti m

oreb

itne

pošk

odbe

. (4

) O

bsto

ječe

infra

stru

ktur

ne v

ode

je d

opus

tno

odst

ranj

evat

i, za

ščiti

ti, p

rest

a-vl

jati,

obn

avlja

ti, d

ogra

jeva

ti in

jim

pov

ečev

ati z

mog

ljivo

st.

Za v

se p

oseg

e na

ob

stoj

ečih

vod

ih m

ora

biti

prid

oblje

no s

ogla

sje

upra

vlja

vca.

(5)

Pra

vilo

ma

mor

ajo

vsi s

ekun

darn

i in

prim

arni

vod

i pot

ekat

i po

javn

ih (

pro-

met

nih

in in

terv

enci

jski

h) p

ovrš

inah

ozi

rom

a po

vrši

nah

v ja

vni r

abi t

ako,

da

je

omog

očen

o vz

drže

vanj

e. K

adar

pot

ek v

javn

ih p

ovrš

inah

ni m

ogoč

, m

ora

la-

stni

k pr

izad

eteg

a ze

mlji

šča

omog

očiti

izve

dbo

in v

zdrž

evan

je ja

vnih

vod

ov n

a nj

egov

em z

emlji

šču,

upr

avlja

vec

posa

mez

nega

vod

a pa

mor

a za

to o

d la

stni

ka

prid

obiti

slu

žnos

t.(6

) P

ri iz

grad

nji k

omun

alne

infra

stru

ktur

e in

obj

ekto

v je

treb

a up

ošte

vati

načr

-to

vane

reš

itve,

ki s

o do

loče

ne v

tem

OP

PN

in s

o ra

zvid

ne iz

gra

fični

h na

črto

v 4

.1 U

redi

tven

a in

pro

met

no-te

hnič

na s

ituac

ija in

4.2

Zbi

rni n

ačrt

kom

unal

nih

vodo

v in

nap

rav.

(7

) P

ri iz

grad

nji k

omun

alne

infra

stru

ktur

e je

tre

ba u

pošt

evat

i tud

i prip

oroč

lji-

ve m

inim

alne

raz

dalje

prib

ližev

anja

in

križ

anja

kom

unal

nih

vodo

v te

r nj

ihov

e

UO

, stran10


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

50

. člen

V 65

. členu se črtata prvi odstavek in prva točka drugega odstavka. Doseda-

nja prva točka prvega odstavka postane prvi odstavek. Dosedanja druga in tre-

tja točka drugega odstavka postaneta prva in druga točka drugega odstavka.

V novi prvi in drugi točki drugega odstavka se besedilo »nezahtevni in enostav-ni« nadom

esti z besedo »pomožni.51. člen

Naslov poglavja 5

. se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»5. P

odrobnejša merila in pogoji za posam

ezne enote«.

52

. člen

V 70

. členu se:- v prvi alineji prvega odstavka se besedilo »objektov in« pred besedo »om

re-žij« črta in za besedo »om

režij« vstavi besedo »in objektov«,- v tretji alineji prvega odstavka za besedo »objektov« doda besedilo »ter spre-m

emba nam

embnosti v obm

očju dopustnih dejavnosti,«,- drugi odstavek sprem


) Za objekte z izdanim gradbenim

dovoljenjem na obm

očju predvidenega O

PP

N je gradbeno dovoljenje m

ožno tudi podaljšati v skladu s prostorskim

aktom, ki je veljal v času vložitve vloge za izdajo gradbenega dovoljenja.«

53

. člen

71. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»71. člen(1

) Obm

očje prostorske enote ALC 01

:

(1.1) P

odrobnejša merila in pogoji za pripravo O

PP

N:

- letališče Lesce je opredeljeno v sistem

u javnih letališč Republike S

loveni-je kot infrastrukturni objekt lokalnega pom

ena in je civilno letališče, -

ureditve se izvajajo skladno s strategijo razvoja in z idejno zasnovo, ki jo je novem

bra 2013

pod številko P-6

98

3 izdelalo podjetje P

rojektivno podje-tje K

ranj,-

osnovne dejavnosti so letališke dejavnosti oziroma dejavnosti športnega

letališča,-

na območju letališča Lesce se uredi center za helikoptersko nujno m

edi-cinsko pom

oč,-

v sklopu letališča s spremljajočim

i objekti in napravami se lahko um

ešča poslovni objekt z letalskim

in modelarskim

muzejem

ter objekte, name-

njene mirujočem

u prometu, kot dopolnilne dejavnosti se lahko podrejeno

letališkim dejavnostim

ureja še dejavnosti gostinstva, začasnega bivanja, športa in rekreacije,

- pri oblikovanju obm

očja naj se posebno pozornost nameni oblikovanju

objektov, ki niso podrejeni tehnologiji, saj je območje vizualno izposta-

vljeno,-

območje je treba ustrezno kom

unalno opremiti vsaj z m

inimalno kom

u-nalno oprem

o, obvezno je priključevanje na zgrajeno javno kanalizacijsko om

režje,-

letališče je opredeljeno kot območje m

ožne izključne rabe za potrebe obram

be. Obm

očja možne izključne rabe so obm

očja, ki so primarno

namenjena drugim

potrebam, vendar se jih lahko v prim

eru izrednega ali vojnega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter v m

iru za usposa-bljanje vojske uporabi za obram

bne potrebe.

(1.2) N

e glede na določilo točke (1) 7

0. člena so na obm

očju prostorske enote do sprejetja O

PP

N dovoljene naslednje vrste gradenj:

- nujne gradnje, rekonstrukcije, odstranitve in vzdrževanje om

režij in objek-tov gospodarske javne infrastrukture, ki ne bodo ovirale kasnejšega kom

-pleksnega urejanja obm

očja,-

dozidave, rekonstrukcije in vzdrževanje obstoječih zakonito zgrajenih objektov in naprav ter novogradnje,

- odstranitve objektov,

- postavitev in vgradnja fotovoltaičnih celic in sončnih sprejem

nikov,-

ureditev avtokampa ozirom

a postajališča za avtodome za potrebe ALC

Le-sce,

- gradnja novih hangarjev skladno z idejno zasnovo, gradbene linije južnih fasad so določene,

- na obm

očju možne izključne rabe za potrebe obram

be posegi ne smejo

onemogočati uporabe obm

očja za potrebe obrambe v prim

eru vojnega in izrednega stanja, krize, ob naravnih in drugih nesrečah ter za usposa-bljanje, ozirom

a so posegi lahko takšni, da je mogoče izključno rabo za

potrebe obrambe v zgoraj navedenih prim

erih takoj vzpostaviti.«

54

. členV 74

. členu se v drugi alineji besedilo »se mora gibati okoli« nadom

esti z be-sedilom

»je do«.

55

. člen

V 75

. členu se v drugi alineji besedilo »se mora gibati okoli« nadom

esti z be-sedilom

»je do«.

56

. člen

Prvo alinejo 76

. člena se črta.

57. člen

78

. člen se črta.

58

. člen

V 79

. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-

dilom »je do«.

59

. člen

V 80


dilom »je do«.

60

. člen

V 81. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-

dilom »je do«.

61. člen

V 82


dilom »je do«.

62

. člen

V 83

. členu se v tretji alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadomesti z bese-

dilom »je do«.

63

. člen

87. člen se spremeni tako, da se sedaj glasi:

»87. člen

Obm

očje prostorske enote LE 0

8:

- obm

očje se namenja proizvodnim

in spremljajočim

dejavnostim,

- dopustni faktor izrabe obm

očja je 0,7

5,

- stavbe, nadstreške in druge tovrstne objekte se um

ešča na vidno manj

izpostavljen del prostorske enote. Oblikovanje naj bo kvalitetno, večje

stavbne mase je treba načrtovati po principu adicije, izogibati se je treba

določanju izstopajočih materialov in barv. O

bjekti naj bodo čim bolj skriti v

zelenju, ohranjajo naj se markantna drevesa,

- na površinah južno od obstoječe dostopne ceste (zem

ljišča s parcelno št. 13

64

/4, del 13

64

/15 k.o. H

raše) je dovoljena le ureditev parkirišč, ki m

orajo biti intenzivno ozelenjena,-

celotna prostorska enota mora biti obrobljena z zelenim

pasom, tako da

se vzpostavi blag prehod med grajeno strukturo in krajino,

- za prom

etno in komunalno oprem

ljanje se upošteva usmeritve za prostor-

sko enoto GB

03

.«

64

. člen

V 91. členu se v drugi alineji besedo »med« nadom

esti z besedo »od« in be-sedo »in« z besedo »do«.

65

. člen

V 94

. členu se v drugi alineji istega člena besedilo »se mora pravilom

a gibati« nadom

esti z besedilom »m

ora biti od« in besedi »in« nadomesti z besedo »do«.

66

. člen

96


»96

. člen

(1) O

bmočje prostorske enote R

A 02

:

(1.1) Za obm

očje se določa izdelava spremem

be ZN za C

entralno območje

Radovljice, ki jo narekuje predvsem

zaokrožitev turističnih dejavnosti sever-no od O

ble gorice ter športno rekreacijskih objektov severno od stadiona in osnovne šole.

(1.2) U

smeritve za izdelavo sprem

emb ZN

:-

pred načrtovanjem sprem

emb ZN

oz. načrtovanjem posam

eznih OP

PN

v obm

očju RA 0

2, je treba pripraviti skupno strokovno podlago za celotno

območje R

A 02

, ki bo obsegala: -

morfološko analizo obm

očja, -

analizo dejavnosti v območju,

- analizo prom

etnih potreb in danosti celotnega območja (tranzitni, lokalni,

mirujoči prom

et),-

označbo območij om

ejitev z navedbo režimov varovanj,

- osnovne usm

eritve za pripravo posameznih O

PP

N, ki bodo upoštevale

analize in varstvene usmeritve,

- m

eje posameznih O

PP

N obm

očij se v skladu s strokovno podlago lahko sprem

enijo, -

ob načrtovanju posameznih O

PP

N je treba upoštevati usm

eritve skupne strokovne podlage,

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran31

41. člen(pričetek veljavnost)

Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v D


Radovljica –

Uradne objave.

Številka: 3

50

5 –

0013

/2013

Datum

: 24. 9

. 2014

C

iril Globočnik l.r.

ŽU

PAN

4.

Na podlagi 61. člena Zakona o prostorskem


S, št. 3

3/07

in sprem

embe) in 17. člena S

tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 188

/2014

) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na svoji 31. redni seji dne 24. 9

. 2014

sprejel

OD

LOK

o

Ob

činskem p

od

rob

nem p

rosto

rskem načrtu za reko

nstrukcijo

Savske ceste v R

ado

vljici

I. UVO

DN

E D

OLO

ČB

E

1. člen(predm

et odloka)

S tem

odlokom se sprejm

e Občinski podrobni prostorski načrt za rekonstruk-

cijo Savske ceste (v nadaljnjem

besedilu: OP

PN

), ki vsebuje:-

območje O

PP

N,

- vplive in povezave s sosednjim

i območji,

- prom

etno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,-

načrt parcelacije,-

etapnost izvedbe prostorske ureditve,-

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

- rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

- rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanja narave,

- rešitve in ukrepe za obram

bo ter varstvo pred naravnimi in drugim

i nesre-čam

i, vključno z varstvom pred požarom

,-

dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,-

druge pogoje in zahteve za izvajanje OP

PN

.

2. člen

(sestavni deli OP

PN

)

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del in grafični del.

(2) G

rafični del odloka obsega naslednje grafične načrte:1. N

ačrt namenske rabe prostora:

1.1

Izsek iz kartografskega dela PR

O R

adovljica:

- veljavni P

RO

M

1:5

00

0

- sprem

embe in dopolnitve P

RO

M

1:5

00

02

. Vplivi in povezave s sosednjimi enotam

i urejanja:

2.1

Vplivi in povezave s sosednjimi enotam

i urejanja prostora M

1:2

50

03

. Načrt obm

očja z načrtom parcelacije:

3

.1 G

eodetski načrt s prikazom obm

očja OP

PN

M

1:5

00

3

.2 N

ačrt parcelacije z zakoličbo in javno dobro na območju

M 1

:50

04

. Načrt prostorske ureditve

4

.1 U

reditvena in prometno-tehnična situacija

M 1

:50

0

4.2

Zbirni načrt komunalnih vodov in naprav

M 1

:50

04

.3 K

arakteristična prečna prereza M

1:5

0

3. člen

(priloge OP

PN

)

Priloge O

PP

N so:

- izvleček iz P

rostorskega reda Občine R

adovljica (v nadaljevanju PR

O R

a-dovljica),

- prikaz stanja prostora,

- strokovne podlage,

- sm

ernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

- obrazložitev in utem

eljitev OP

PN

,-

povzetek za javnost.

4. člen

(izdelovalec OP

PN

)

OP

PN

je izdelalo podjetje Protim

Ržišnik P

erc d.o.o., Šenčur, pod številko

projekta P 12

39

41 v septem

bru 2014

.

II. OB

MO

ČJE

OP

PN

5. člen

(ureditveno območje)

(1) O

bmočje O

PP

N se nahaja na vzhodnem

delu Radovljice in obsega obsto-

ječo Savsko cesto od križišča z Ljubljansko cesto na severovzhodnem

robu naselja R

adovljica do gramoznice G

raben, centralne čistilne naprave ter dalje do Fuksove brvi ob levem

bregu reke Save.

(2) R

ekonstrukcija Savske ceste je predvidena od priključka na Ljubljansko

cesto do območja centralne čistilne naprave in zbirnega centra, v dolžini cca.

173

0 m

. Na odseku pri centralni čistilni napravi in zbirnem

centru (območje

namenske rabe O

O) rekonstrukcija ni predvidena, ker je bila v tem

delu cesta rekonstruirana že v fazi urejanja tega obm

očja. Zahodno od centralne čistil-ne naprave in zbirnega centra je predvidena še rekonstrukcija dela ceste do stanovanjskega objekta S

avska cesta 30

(Tonejc), v dolžini cca. 105

m ter

rekonstrukcija pešpoti do Fuksove brvi. O

bmočje O

PP

N obsega enoto urejanja prostora z oznako R

A 103

z namensko

rabo Pc –

površina cest. (3

) V območje O

PP

N so vključena naslednja zem

ljišča in deli zemljišč s parc.

št. : 42

9/1, 4

29

/2, 4

94

/1, 49

4/2

, 49

8/1, 4

98

/2, 4

99

/1, 49

9/2

, 50

0/1,

50

0/2

, 50

2, 5

03

, 50

4/1, 5

04

/2, 5

05

/1, 50

5/2

, 50

6/1, 5

06

/2, 5

07/1,

507

/2, 5

08

/1, 50

8/2

, 50

9/1, 5

09

/2, 510

/1, 510/2

, 510/3

, 511/1, 511

/2,

512/1, 512

/2, 513

/1, 513/2

, 514/1, 514

/2, 515

/1, 515/2

, 516/1, 516

/2,

517/1, 517

/2, 518

/1, 518/2

, 518/3

, 518/4

, 519/1, 519

/2, 519

/3, 5

20

/1, 5

20

/2, 5

21/1, 5

21/2

, 52

2/1, 5

23

/1, 52

3/3

, 751, 7

52

/1, 75

2/2

, 764

/1, 76

5/1,

765

/2,

766

/1, 76

6/2

, 76

6/3

, 767

/1, 767

/1, 767

/2,

770

/1, 77

0/2

, 771/1, 771

/2, 77

2/1, 77

2/2

, 775

/4, 77

5/5

, 775

/6, 7

80

/1, 7

80

/2, 7

80

/3, 7

80

/4, 7

80

/5, 7

81/1, 7

81/2

, 781

/3, 812

/3, 813

/1, 819,

821

/3, 8

22

/1, 84

2, 8

43

/1, 84

3/2

, vse k.o. Predtrg (2157

), v skupni povr-šini cca. 5

,32

ha.(4

) Meja obm

očja OP

PN

je razvidna iz grafičnih načrtov tega OP

PN

.(5

) Širše obm

očje OP

PN

obsega tudi zemljišča izven ureditvenega obm

očja, na katera sega ureditev m

eteorne kanalizacije (zacevljenje jarka): del parc. št. 8

21/3

in 50

2, k.o. P

redtrg.

III. VP

LIVI IN

PO

VE

ZA

VE

S S

OS

ED

NJIM

I EN

OTA

MI

UR

EJA

NJA

PR

OS

TOR

A

6. člen

(vplivi in povezave načrtovane ureditve s sosednjimi obm

očji)

(1) O

dsek rekonstrukcije Savske ceste se nahaja na vzhodnem

delu naselja R

adovljica in predstavlja edino cestno povezavo do centralne čistilne naprave in zbirnega centra ter do obm

očja gramoznice. P

rvi del območja O

PP

N se

začne ob obstoječem križišču z Ljubljansko cesto, kjer se nahaja obm

očje R

TP R

adovljica 2. V nadaljevanju cesta poteka po gozdnatem

zemljišču. P

ri-bližno na sredini obm

očja trasa ceste prečka železniško progo s podvozom.

Zaključni del trase poteka ob južnem robu obm

očja gramoznice G

raben. Drugi

del območja O

PP

N poteka zahodno od uvoza za centralno čistilno napravo in

zbirni center do obstoječega stanovanjskega objekta Savska cesta 3

0. Tu se

cesta konča, do Fuksove brvi čez Savo je predvidena rekonstrukcija obstoje-

če pešpoti. (2

) Obravnavana rekonstrukcija bo izboljšala trenutne in predvidene prom

etne razm

ere. Predvidena je razširitev ceste, ki bo om

ogočala varno srečevanje osebnega in tovornega prom

eta, katerega povečanje je predvideno zaradi na-črtovanih ureditev na obm

očju gramoznice in severno od centralne čistilne

naprave in zbirnega centra. Ločene površine za kolesarski in peš promet niso

predvidene, kljub temu se varnost teh udeležencev v prom

etu izboljša zaradi širitve ceste in ureditve utrjene bankine.(3

) Tangirana križišča in priključki se ohranijo na obstoječih lokacijah in se rekonstruirajo skladno z razširitvijo cestišča S

avske ceste.(4

) Vplivi in povezave s sosednjimi obm

očji so razvidni iz grafičnega načrta 2.1

Vplivi in povezave s sosednjim

i enotami urejanja prostora.

IV. PR

OM

ET

NO

TE

HN

IČN

E, K

RA

JINS

KE

IN O

BLIK

OVA

LSK

E R

EŠ

ITV

E

PR

OS

TOR

SK

IH U

RE

DIT

EV

7. člen(opis rešitev načrtovanih objektov in površin)

(1) Z O

PP

N je predvidena rekonstrukcija S

avske ceste, razširitev cestnega sveta, ureditev tangiranih križišč in ureditev odvodnjavanja ceste. H

krati s predvideno rekonstrukcijo ceste je predvidena tudi izvedba potrebnih obnov obstoječe infrastrukture in ureditev nove potrebne infrastrukture. O

b trasi ce-ste je dopustna ureditev javnih parkirišč.(2

) Rešitve načrtovanih površin so prikazane v grafičnem

načrtu 4.1

Ureditve-

na in prometno tehnična situacija.

(3) K

arakteristični prečni profil rekonstruirane ceste:

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

11

- v

fazi

PG

D p

roje

kta

je tr

eba

izve

sti k

artir

anje

hab

itatn

ih ti

pov

ter v

prim

eru

ugot

ovitv

e na

haja

nja

pred

nost

nega

hab

itatn

ega

tipa

ta d

el o

bmoč

ja n

ame-

niti

zele

nim

pov

ršin

am z

nam

enom

ohr

anja

nja

habi

tatn

ega

tipa,

- na

obm

očju

je p

repo

veda

na u

pora

ba u

met

nih

gnoj

il in

pes

ticid

ov,

- pr

i prip

ravi

pod

robn

ejše

ga n

ačrt

a lo

kaci

jo in

viš

insk

i gab

arit

novi

h st

avb

umes

titi t

ako,

da

se v

idno

st c

erkv

e sv

. P

etra

z lo

kaln

e ce

ste

Lesc

e –

Ra-

dovl

jica

gled

e na

obs

toje

če s

tanj

e ne

bo

zman

jšal

a,-

viši

nski

gab

ariti

nov

ih o

bjek

tov

ne s

mej

o pr

eseg

ati

viši

nske

ga g

abar

ita

osno

vne

šole

,-

viši

nski

gab

ariti

obj

ekto

v za

turiz

em s

ever

no o

d O

ble

goric

e ne

sm

ejo

pre-

sega

ti ob

stoj

ečih

obj

ekto

v v

tem

obm

očju

,-

seve

rno

od š

ole

in š

port

nih

povr

šin

naj s

e na

črtu

je p

redv

sem

odp

rte

špor

-tn

e po

vrši

ne in

man

jše

spre

mlja

joče

obj

ekte

,-

pros

tors

ke u

redi

tve

vklju

čno

z in

frast

rukt

uro

ne s

mej

o po

sega

ti v

zava

rova

-no

obm

očje

Obl

e go

rice,

- o

zače

tku

del o

bves

titi p

risto

jni z

avod

za

vars

tvo

nara

ve,

- v

čim

več

ji m

eri o

hran

jati

obst

oječ

o dr

eves

no v

eget

acijo

, na

obm

očju

za-

varo

vane

ga o

bmoč

ja G

rajs

kega

par

ka je

seč

nja

drev

es p

repo

veda

na,

- m

aksi

mal

ni fa

ktor

izra

be o

bmoč

ja je

0,7

5,

- in

vest

itor

mor

a za

goto

viti

vse

ukre

pe v

zve

zi z

var

ovan

jem

oko

lja z

arad

i ob

rato

vanj

a av

toce

ste,

vkl

jučn

o z

zašč

ito p

red

prek

omer

nim

hru

pom

,-

zago

tovi

ti us

trezn

o od

vaja

nje

in č

išče

nje

odpa

dnih

vod

a.«

67. č

len

V 9

8.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji i

steg

a čl

ena

bese

dilo

»na

j se

gibl

je o

koli«

nad

o-m

esti

z be

sedi

lom

»je

do«

.

68

. čle

nV

99

. čle

nu s

e:- p

red

bese

dilo

m »

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e R

A 8

0«

se č

rta

ozna

ka o

dsta

vka

»(1

)«, o

znak

a to

čk »

(1.1

)« in

»(1

.2)«

se

nado

mes

tita

z oz

naka

mi o

dsta

vkov

»(1

)«

in »

(2)«

,-

v dr

ugi

alin

eji

prve

ga o

dsta

vka

bese

dilo

»na

j se

gib

lje o

koli«

nad

omes

ti z

bese

dilo

m »

je d

o«,

- čet

rto

alin

ejo

prve

ga o

dsta

vka

spre

men

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:»-

na o

bmoč

ju n

arav

ne v

redn

ote

naj s

e oh

ranj

a ob

režn

o ve

geta

cijo

. Deg

radi

ra-

ne o

z. o

golje

ne p

ovrš

ine

ob S

avi n

aj s

e za

sadi

z a

vtoh

toni

mi d

reve

snim

i vrs

ta-

mi i

n gr

mov

nica

mi,

da s

e s

tem

vzp

osta

vi v

saj 2

0 m

pas

skl

enje

ne v

eget

acije

.«,

- v p

rvi a

linej

i dru

gega

ods

tavk

a pr

ed b

esed

o »o

mre

žij«

briš

e be

sedi

lo »

obje

k-to

v in

« in

za

bese

do »

omre

žij«

vst

avi b

esed

ilo »

in o

mre

žij«

.

69

. čle

n

V 10

2.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

70

. čle

n

V 10

3.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji

bese

do »

med

« na

dom

esti

z be

sedo

»od

« in

be

sedo

»in

« z

bese

do »

do«.

71. č

len

V 10

5.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

72

. čle

n

Dod

a se

nov

10

5.a

čle

n, k

i se

glas

i:

»10

5.a

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e R

A 10

3:

- ob

moč

je s

e na

men

ja r

ekon

stru

kciji

Sav

ske

cest

e vk

ljučn

o z

razš

iritv

ijo c

e-st

nega

sve

ta, u

redi

tvijo

križ

išč

in k

omun

alne

infra

stru

ktur

e,- o

b tra

si c

este

, ki p

otek

a se

vern

o od

obm

očja

gra

moz

nice

je d

opus

tna

ured

i-te

v ja

vnih

par

kiriš

č; o

b tra

si,

ki m

eji n

a ob

moč

je R

A 8

0 (G

ram

ozni

ca G

rabe

n)

ter

južn

o od

tega

obm

očja

je d

opus

tna

tudi

ure

dite

v pa

rkirn

ih p

ovrš

in z

a po

-tre

be s

osed

njih

obm

očij

(npr

. za

obis

kova

lce

nara

vosl

ovne

učn

e po

ti, F

ukso

ve

brvi

),- d

ovoz

na c

esta

v o

bmoč

ju n

arav

ne v

redn

ote

(Sav

a) n

aj s

e ne

širi

,- o

bsto

ječe

par

kiriš

če v

obm

očju

nar

avne

vre

dnot

e (S

ava)

naj

se

ured

i kot

ze-

lena

pov

ršin

a, k

i se

jo u

stre

zno

fizič

no o

mej

i. P

arki

rišče

naj

se

prot

i vod

otok

u zm

anjš

a ta

ko, d

a se

zag

otov

i vsa

j 20

m o

breč

ni p

as a

vtoh

tone

veg

etac

ije. O

b pa

rkiri

šču

naj s

e do

datn

o za

sadi

grm

ovna

in v

isok

odeb

elna

avt

ohto

na v

ege-

taci

ja.«

73

. čle

n

V 10

6. č

lenu

se:

- črt

a dr

uga

točk

a (1

.2) p

rveg

a od

stav

ka,

- tre

tja to

čka

post

ane

drug

a to

čka,

- v p

rvi a

linej

i dru

ge to

čke

se z

a be

sedo

»om

režj

e,«

doda

bes

edilo

»do

nje

gove

iz

grad

nje

pa n

ačrt

ovat

i svo

jo č

istil

no n

apra

vo,«

.

74. č

len

V 10

8.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

75

. čle

n

V 10

9.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji s

e be

sedi

lo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

sedi

lom

»je

do«

.

76. č

len

V 11

0.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

77. č

len

V 11

1. č

lenu

se

v dr

ugi a

linej

i bes

edilo

»na

j se

gibl

je o

koli«

nad

omes

ti z

bese

-di

lom

»je

do«

.

78

. čle

n

V 11

2. č

lenu

se

doda

nov

a pr

va a

linej

a, k

i se

glas

i:»-

do

spre

jem

a O

PP

N j

e na

zem

ljišč

ih s

par

celn

o št

. 4

43

/21,

44

3/2

0 i

n 4

43

/19

vse

k.o

. Kro

pa d

ovol

jena

ure

dite

v oz

elen

jeni

h ja

vnih

par

kirn

ih p

rost

o-ro

v, E

KO

oto

ka in

ost

ale

javn

e go

spod

arsk

e in

frast

rukt

ure,

«

79

. čle

n

V 11

5.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

80

. čle

n

V 11

6.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

81. č

len

V 11

7. č

lenu

se

v dr

ugi a

linej

i bes

edilo

»na

j se

gibl

je o

koli«

nad

omes

ti z

bese

-di

lom

»je

do«

.

82

. čle

n

118

. čle

n se

črt

a.

83

. čle

n

V 11

9. č

lenu

se:

- v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

sedi

lom

»je

do«

.

84

. čle

n

V 12

0. č

lenu

se:

- v p

rvi a

linej

i za

bese

do »

rekr

eaci

jski

m«

črta

bes

edo

»in«

ter d

oda

bese

dilo

»,

biva

nju

in z

ačas

nim

nas

tani

tvam

ter«

,- v

dru

gi a

linej

i bes

edilo

»na

j se

gibl

je o

koli«

nad

omes

ti z

bese

dilo

m »

je d

o«.

85

. čle

n

V 12

1. č

len

se č

rta.

86

. čle

n

V 12

2.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

87. č

len

V 12

3.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

88

. čle

n

V 12

4.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji b

esed

ilo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

-se

dilo

m »

je d

o«.

89

. čle

n

V 12

5.

člen

u se

v d

rugi

alin

eji s

e be

sedi

lo »

naj s

e gi

blje

oko

li« n

adom

esti

z be

sedi

lom

»je

do«

.

90

. čle

n

127.

čle

n se

spr

emen

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:

»127

. čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e JE

L 2

9 –

kam

nolo

m K

amna

Gor

ica:

- ob

moč

je s

e na

men

ja d

ejav

nost

i rud

arst

va in

dop

olni

lnim

dej

avno

stim

kot

so

: sk

ladi

ščen

je,

proi

zvod

nja

neko

vins

kih

min

eral

nih

izde

lkov

, trg

ovin

a,

gozd

arst

vo, t

uris

tično

izob

raže

valn

e de

javn

osti.

Dop

olni

lne

deja

vnos

ti, ra

-ze

n go

zdar

stva

, so

dovo

ljene

sam

o v

času

obr

atov

anja

kam

nolo

ma,

- pr

ed n

adal

jnjim

izko

rišča

njem

in p

ripra

vo O

PP

N je

tre

ba iz

dela

ti št

udijo

, v

kate

ri je

tre

ba u

tem

eljit

i ra

zlog

e za

ohr

anite

v od

kopa

na

tej

loka

ciji

in

preu

čiti

varia

nte

mož

nost

i odk

opav

anja

(pod

zem

no, n

adze

mno

) ter

nač

ine

sana

cije

,-

v O

PP

N je

tre

ba d

oloč

iti p

ogoj

e za

izko

rišča

nje

in s

anac

ijo,

kom

unal

no

urej

anje

in f

azno

st iz

vaja

nja

ter

ured

itev

nara

vne

vred

note

in k

amno

lom

a za

pre

dsta

vite

v in

ogl

ed,

UO

, stra

n3

0

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

IX. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A O

BR

AM

BO

TE

R V

AR

ST

VO

PR

ED

NA

RA

VN

IMI I

N D

RU

GIM

I NE

SR

EČ

AM

I, V

KLJ

UČ

NO

Z

VA

RS

TVO

M P

RE

D P

OŽ

AR

OM

32

. čle

n(p

otre

sna

neva

rnos

t)

Obr

avna

vana

loka

cija

se

naha

ja n

a se

izm

ične

m o

bmoč

ju.

Pot

resn

a og

rože

-no

st o

bmoč

ja je

oce

njen

a na

pro

jekt

ni p

ospe

šek

0,2

g.

Pri

proj

ektir

anju

sta

vb

je tr

eba

pred

vide

ti us

trezn

e uk

repe

za

potre

sno

varn

ost i

n us

trezn

e te

hnič

ne

reši

tve

grad

nje.

33

. čle

n(u

krep

i za

vars

tvo

pred

pož

arom

)

(1)

Upo

štev

ati j

e po

trebn

o po

žarn

o og

rože

nost

gra

jene

ga in

nar

avne

ga o

kolja

. N

ajbl

ižji

obje

kt, s

tavb

a ce

ntra

lne

čist

ilne

napr

ave

Rad

ovlji

ca, j

e od

dalje

na c

ca.

40

m o

d ro

ba o

bmoč

ja O

PP

N. G

ozdn

e po

vrši

ne s

e na

haja

jo v

zdol

ž ce

lotn

ega

obod

a O

PP

N, z

notra

j obm

očja

OP

PN

se

obst

oječ

e go

zdne

pov

ršin

e na

zgo

r-nj

em p

lato

ju v

ečin

oma

odst

rani

jo.

(2)

Pri

proj

ektir

anju

obj

ekto

v je

treb

a up

ošte

vati

smer

nice

pris

tojn

e sl

užbe

za

zašč

ito in

reše

vanj

e te

r za

zašč

ito p

red

poža

rom

pre

dvid

eti v

se u

krep

e v

skla

du

z ve

ljavn

o za

kono

dajo

s p

odro

čja

vars

tva

pred

pož

arom

:-

pri p

roje

ktira

nju

obje

ktov

je tr

eba

pred

vide

ti vs

e pa

sivn

e in

akt

ivne

ukr

epe

vars

tva

pred

pož

arom

, -

obje

kti

mor

ajo

biti

zasn

ovan

i ta

ko,

da j

e om

ogoč

en v

aren

um

ik l

judi

in

prem

ožen

ja; o

b st

avba

h m

ora

biti

zado

sti p

rost

ora,

ki o

mog

oča

mor

ebitn

o ev

akua

cijo

ljud

i in

dobr

in iz

sta

vb,

- od

mik

i od

sose

dnjih

zem

ljišč

in o

bjek

tov

mor

ajo

zago

tavl

jati

ustre

zno

po-

žarn

o lo

čite

v ob

jekt

ov, p

ri če

mer

mor

ajo

biti

zago

tovl

jeni

pog

oji z

a om

eje-

vanj

e ši

rjenj

a po

žara

na

sose

dnje

obj

ekte

; zun

anje

ste

ne in

stre

ha o

bjek

-to

v m

oraj

o bi

ti pr

ojek

tiran

e in

gra

jene

tako

, da

je z

upo

štev

anje

m o

dmik

a od

sos

ednj

ih z

emlji

šč o

mej

eno

širje

nje

poža

ra n

a so

sedn

je p

arce

le;

- do

stop

inte

rven

cijs

kih

vozi

l je

mog

oč p

o S

avsk

i ces

ti; n

a pa

rcel

i obj

ekto

v m

ora

biti

zago

tovl

jen

neov

iran

in v

aren

dos

top

za g

ašen

je in

reše

vanj

e ob

st

avbi

ter d

elov

ne p

ovrš

ine

za in

terv

enci

jska

voz

ila;

- za

zag

otav

ljanj

e po

žarn

e va

rnos

ti je

na

celo

tnem

obm

očju

pot

rebn

o za

-go

tovi

ti vi

re z

a za

dost

no o

skrb

o z

vodo

za

gaše

nje

in p

okrit

ost

z m

režo

hi

dran

tov.

(3)

Izpo

lnje

vanj

e bi

stve

nih

zaht

ev v

arno

sti p

red

poža

rom

za

poža

rno

man

j zah

-te

vne

obje

kte

se d

okaz

uje

v el

abor

atu

»zas

nova

pož

arne

var

nost

i«,

za p

ožar

-no

zah

tevn

e ob

jekt

e pa

v e

labo

ratu

»št

udija

pož

arne

var

nost

i«.

Pož

arno

man

j za

htev

ni in

zah

tevn

i obj

ekti

so d

oloč

eni v

pre

dpis

u o

zasn

ovi i

n št

udiji

pož

arne

va

rnos

ti.

34

. čle

n(u

krep

i za

vars

tvo

pred

pop

lava

mi)

(1)

Obm

očje

OP

PN

ne

leži

pop

lavn

o og

rože

nem

obm

očju

niti

na

pote

ncia

lnih

po

plav

nih

povr

šina

h.(2

) P

redv

iden

e ur

editv

e se

mor

ajo

izve

sti t

ako,

da

se p

opla

vna

varn

ost o

bmo-

čja

ne b

o po

slab

šala

.

35

. čle

n(g

eolo

ška

sest

ava

tal)

(1)

Za o

bmoč

je O

PP

N je

bilo

izde

lano

geo

lošk

o-ge

omeh

ansk

o po

roči

lo, k

i ga

je iz

dela

l Geo

eng/

Co.

(št.

22

/201

3, n

ovem

ber 2

013

). (2

) O

bmoč

je O

PP

N n

e le

ži n

a ob

moč

ju v

isok

e po

dtal

nice

, er

ozije

in p

lazo

vi-

tost

i ter

ena.

X. D

OP

US

TN

A O

DS

TOPA

NJA

OD

NA

ČR

TOVA

NIH

RE

ŠIT

EV

36

. čle

n(d

opus

tna

odst

opan

ja)

(1)

Spl

ošno

: -

Dop

ustn

a so

stro

kovn

o ut

emel

jena

ods

topa

nja

od f

unkc

iona

lnih

, ob

liko-

vals

kih

in te

hnič

nih

reši

tev.

-

Ods

topa

nja

od fu

nkci

onal

nih,

obl

ikov

alsk

ih in

tehn

ični

h re

šite

v iz

pre

jšnj

e-ga

ods

tavk

a ne

sm

ejo

biti

v na

spro

tju z

jav

nim

i in

tere

si,

z nj

imi

mor

ajo

sogl

ašat

i org

ani i

n or

gani

zaci

je, v

del

ovno

pod

ročj

e ka

terih

spa

dajo

ta o

d-st

opan

ja.

- D

opus

tna

so t

udi t

ista

ods

topa

nja

od p

redv

iden

ih r

ešite

v, k

i so

posl

edi-

ca s

prem

embe

sta

nja

tere

na p

o za

klju

čku

izko

rišča

nja

in iz

vedb

i san

acije

ze

mlji

šč.

Niv

elet

e, š

tevi

lo in

obl

ike

plat

ojev

se

dolo

či g

lede

na

nivo

tal

ne

vode

, gl

ede

na n

ivo

dost

opne

ces

te te

r gl

ede

na e

kono

mik

o iz

vedb

e te

-m

elje

nja

obje

ktov

in ji

h je

dop

ustn

o pr

ilaga

jati

potre

bam

nov

o pr

edvi

deni

h pr

ogra

mov

ter s

tanj

u te

rena

po

zakl

jučk

u iz

koriš

čanj

a in

san

aciji

zem

ljišč

. (2

) O

dsto

panj

a pr

i fun

kciji

obj

ekta

:N

a ob

moč

ju s

o m

ožne

tudi

dru

ge d

ejav

nost

i v o

kviru

dop

ustn

ih d

ejav

nost

i za

obm

očja

pro

izvo

dnih

dej

avno

sti,

kot j

ih d

oloč

a P

RO

.

(3)

Ods

topa

nja

pri l

egi i

n ve

likos

ti ob

jekt

a:-

Dop

ustn

a so

ods

topa

nja

od l

ege

in v

elik

osti

obje

ktov

, do

loče

nih

v 10

. čl

enu

tega

odl

oka

in v

gra

fične

m d

elu

OP

PN

. Nat

ančn

e lo

kaci

je in

gab

ariti

po

sam

ezni

h ob

jekt

ov i

n na

prav

se

dolo

čijo

gle

de n

a pr

edvi

den

nam

en

posa

mez

nega

obj

ekta

v p

roje

ktni

dok

umen

taci

ji za

prid

obite

v gr

adbe

nega

do

volje

nja,

pri

čem

er fa

ktor

zaz

idan

osti

na o

bmoč

ju n

e sm

e pr

eseč

i 80

%.

(4)

Ods

topa

nja

pri i

zgra

dnji

infra

stru

ktur

e in

zun

anji

ured

itvi o

bjek

tov:

- G

lede

na

dopu

stna

ods

topa

nja

pri

legi

obj

ekto

v je

dop

ustn

a tu

di s

pre-

mem

ba p

otek

a in

tern

ih p

rom

etni

h po

vrši

n te

r pr

iklju

čkov

do

obm

očja

. D

opus

tna

so s

troko

vno

utem

elje

na o

dsto

panj

a od

reš

itev,

dol

očen

ih s

te

m o

dlok

om, č

e se

pri

nada

ljnje

m p

odro

bnej

šem

pre

učev

anju

geo

lošk

ih,

hidr

ološ

kih,

geo

meh

ansk

ih in

dru

gih

razm

er te

r pr

i pro

jekt

iranj

u st

avb

in

zuna

nje

ured

itve

poiš

čejo

reš

itve,

ki s

o pr

imer

nejš

e z

grad

beno

tehn

ične

-ga

, ob

likov

alsk

ega,

eko

nom

skeg

a al

i oko

ljeva

rstv

eneg

a vi

dika

, s

kate

rim

se n

e sm

ejo

posl

abša

ti pr

osto

rske

in o

koljs

ke ra

zmer

e.

- D

opus

tne

so p

rilag

oditv

e tra

s in

loka

cij p

rom

etni

h in

ost

alih

infra

stru

ktur

-ni

h ob

jekt

ov,

napr

av in

prik

ljučn

ih m

est,

če je

zag

otov

ljena

ohr

anite

v oz

i-ro

ma

izbo

ljšan

je fu

nkci

je te

r prid

oblje

no s

ogla

sje

upra

vlja

vcev

in la

stni

kov

zem

ljišč

za

spre

mem

bo.

- D

opus

tna

je tu

di g

radn

ja d

ruge

infra

stru

ktur

e, k

i z O

PP

N n

i pos

ebej

nač

r-to

vana

. V

tem

prim

eru

je p

otre

bno

prid

obiti

pro

jekt

ne p

ogoj

e in

sog

lasj

a pr

isto

jnih

nos

ilcev

ure

janj

a pr

osto

ra.

(5)

Ods

topa

nja

pri p

arce

laci

ji ob

moč

ja:

- D

opus

tno

je p

reob

likov

anje

zem

ljišk

ih p

arce

l v v

ečje

ali

man

jše

skla

dno

s po

treba

mi i

nves

titor

jev

in d

elite

v oz

. zd

ruže

vanj

e po

sam

ezni

h fu

nkci

onal

-ni

h en

ot.

(6)

Ods

topa

nja

pri m

ejah

funk

cion

alni

h en

ot:

- D

opus

tno

je p

rilag

ajan

je m

ej p

osam

ezni

h fu

nkci

onal

nih

enot

skl

adno

s

potre

bam

i inv

estit

orje

v te

r skl

adno

s p

otek

om n

adal

jnje

ga iz

koriš

čanj

a m

i-ne

raln

ih s

urov

in in

del

itev

oz. z

druž

evan

je p

osam

ezni

h fu

nkci

onal

nih

enot

. -

Poz

icija

mej

e fu

nkci

onal

ne e

note

med

Fe2

a, F

e2b

in F

e2c

se p

rilag

aja

pozi

ciji

pred

vide

nega

dos

topa

s S

avsk

e ce

ste.

XI.

DR

UG

I PO

GO

JI IN

ZA

HT

EV

E Z

A IZ

VAJA

NJE

OP

PN

37. č

len

(pog

oji i

n ob

vezn

osti

konc

esio

narja

)

(1)

Za

potre

be p

redv

iden

e sa

naci

je o

bmoč

ja m

ora

konc

esio

nar

zago

tovi

ti us

trezn

o pr

ojek

tno

doku

men

taci

jo z

a do

konč

no s

anac

ijo o

bmoč

ja g

lede

na

pred

vide

no s

tanj

e te

rena

ob

zakl

jučk

u iz

koriš

čanj

a, z

upo

štev

anje

m n

oveg

a ni

voja

ter

ena

za u

meš

čanj

e ob

jekt

ov,

ki b

o do

loče

no n

a po

dlag

i izd

elan

ega

elab

orat

a iz

ravn

ave

mas

. K

om

enje

ni p

roje

ktni

dok

umen

taci

ji je

pot

rebn

o pr

i-do

biti

sogl

asje

prip

ravl

javc

a O

PP

N.

(2)

Kon

cesi

onar

mor

a sk

ladn

o z

zako

noda

jo in

kon

cesi

jsko

pog

odbo

izpo

lniti

ob

vezn

ost,

da n

a ob

moč

ju g

ram

ozni

ce iz

vaja

spr

otno

san

acijo

zem

ljišč

, ki b

o po

opu

stitv

i izk

oriš

čanj

a m

iner

alni

h su

rovi

n om

ogoč

ala

novo

pre

dvid

eno

rabo

pr

osto

ra (

ubla

žite

v na

klon

ov k

ončn

ih b

reži

n, z

asut

je iz

koriš

čeni

h de

lov

s pr

i-m

erni

m m

ater

ialo

m in

prim

erno

obl

ikov

anje

tere

na z

a um

ešča

nje

s te

m O

PP

N

pred

vide

nih

ured

itev)

. (3

) S

anac

ija n

a ob

moč

ju, k

jer j

e iz

koriš

čanj

e m

iner

alni

h su

rovi

n že

zak

ljuče

no,

mor

a bi

ti iz

vede

na n

ajka

snej

e v

treh

letih

po

spre

jem

u O

PP

N,

sana

cija

pre

o-st

aleg

a ob

moč

ja p

a do

zak

ljučk

a iz

koriš

čanj

a.

38

. čle

n(d

rugi

pog

oji i

n ob

vezn

osti

inve

stito

rjev

in iz

vaja

lcev

)

(1)

Med

izva

janj

em p

oseg

ov n

a ob

moč

ju O

PP

N je

izva

jale

c do

lžan

zag

otov

iti

nem

oten

o de

lova

nje

kom

unal

ne o

skrb

e in

dos

tope

do

vseh

obs

toje

čih

infra

-st

rukt

urni

h vo

dov

in n

apra

v te

r jih

tako

j obn

oviti

, če

so o

b gr

adnj

i poš

kodo

vani

.(2

) I

nves

titor

in iz

vaja

lec

mor

a pr

i pos

egih

na

prom

etni

cah

zago

tovi

ti va

ren

prom

et o

ziro

ma

zago

tovi

ti, d

a m

ed g

radn

jo p

rom

etna

var

nost

ni s

labš

a in

da

ne p

rihaj

a do

zas

toje

v na

obs

toje

čem

ces

tnem

om

režj

u.

(3)

Po

zakl

jučk

u de

l je

inve

stito

r dol

žan

odst

rani

ti vs

e za

časn

e ob

jekt

e, o

dveč

-ni

gra

dben

i in

izko

pani

mat

eria

l odp

elja

ti na

ust

rezn

o de

poni

jo o

ziro

ma

zago

-to

viti

naro

čilo

za

prev

zem

gra

dben

ih o

dpad

kov,

plo

dno

zem

ljo p

a up

orab

iti z

a po

novn

o ur

edite

v ze

leni

h po

vrši

n.(4

) P

oleg

pog

ojev

, ki

jih

pred

pisu

je ta

odl

ok,

je tr

eba

upoš

teva

ti tu

di v

se p

o-go

je in

om

ejitv

e iz

sm

erni

c, p

odan

ih k

tem

u O

PP

N in

vso

vel

javn

o za

kono

dajo

.

XII.

KO

NČ

NE

DO

LOČ

BE

39

. čle

n(v

pogl

ed v

OP

PN

)

OP

PN

je

na v

pogl

ed v

sem

zai

nter

esira

nim

na

Obč

ini

Rad

ovlji

ca i

n U

prav

ni

enot

i Rad

ovlji

ca.

40

. čle

n(n

adzo

r)

Nad

zor n

ad iz

vaja

njem

tega

odl

oka

opra

vlja

jo p

risto

jne

inšp

ekci

jske

slu

žbe.

UO

, stran12


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

- v O

PP

N je treba določiti tudi način sprem

ljanja izkoriščanja in sanacije obm

očja,-

ohraniti je treba odkrito žilo s kremenovim

keratofirjem in apnencem

v do-lom

itu na zgornjem delu kam

noloma,

- vse vodotoke in izvire na obm

očju kamnolom

a je treba ohranjati in varovati pred onesnaženjem

,-

v postopek priprave OP

PN

je treba kot nosilca urejanja prostora vključiti tudi m

inistrstvo pristojno za gozdove,-

na območju so dovoljene naslednje dejavnosti: gozdarstvo, pridobivanje

rudnin in kamnin, storitve za rudarstvo, proizvodnja nekovinskih m

ineral-nih izdelkov, posredništvo pri prodaji goriv, rud, kovin, tehničnih kem

ikalij, trgovina na debelo s kovinam

i in rudami. Vse dejavnosti razen gozdarstva

naj se dovoli samo v času obratovanja kam

noloma. K

ot dopolnilno dejav-nost se dopušča turistično izobraževalno dejavnost,

- na obm

očju se dovoli naslednje vrste gradenj: objekti in tehnične naprave za pridobivanje m

ineralnih surovin in predelavo kamna, objekti prom

etne in kom

unalne infrastrukture, objekti za delo uprave in zaposlenih v ka-m

nolomu (sprem

ljajoči objekti v času delovanja kamnolom

a), odstranitev objektov in vzdrževanje objektov.«

91. členV 12

8. členu se:

- za besedilom »O

PJ 14« vstavi besedilo »- kam

nolom B

rezovica«,- v drugi alineji besedilo »sanacijski načrt« nadom

esti z besedo »OP

PN

«.

92

. členV 12

9. členu se v drugi alineji besedilo »naj se giblje okoli« nadom

esti z be-sedilom

»je do«.

93

. členV 13

0. členu se na koncu člena doda nov stavek, ki se glasi:

»Dovoljeni so sam

o pritlični objekti.«94

. členV 13

3. členu se za drugo alinejo doda nova alineja, ki se glasi:

»- novogradnje niso dovoljene,«

95

. členD

oda se nov 135

.a člen, ki se glasi:

»135

.a člen

Obm

očje prostorske enote BR

05

:N

a območju je dovoljena tudi ureditev kam

pa.«

96

. člen

Doda se nov 13

8.a člen, ki se glasi:

»138

.a člen

Obm

očje prostorske enote ČR

07: -

stavbe namenjene bivanju naj ne ležijo v obm

očju s čezmernim

hrupom

zaradi cestnega prometa ozirom

a se zanje zagotovijo ustrezni protihrupni ukrepi,

- na obm

očju prostorske enote za velikost in oblikovanje objektov veljajo pogoji stavbnih tipov A2

in A6,

- sm

er slemena je pravokotna ali vzporedna z glavno cesto,

- dopustni faktor izrabe je do 0

,8,

- za zagotovitev ustreznega odm

ika od lokalne in glavne ceste se upošteva gradbene m

eje,-

ograje so lesene ali žive meje, do višine 1,2

0 m

,-

uvozi na gradbene parcele so z lokalne ceste.«

97. člen

V 141. členu se:- pred besedilom

»Obm

očja prostorskih enot DR

01, DR

02

, DR

03

:« črta oznaka odstavka (1

), oznaka točk »(1.1)«, »(1.2

)«, (1.3)« in »(1.4

)« se nadome-

stita z oznakami odstavkov »(1

)«, »(2)«, »(3

)« in »(4)«,

- v tretji alineji drugega odstavka besedilo »nezahtevnih in enostavnih« nado-m

esti z besedo »pomožnih«.

98

. člen

V 145

. členu se v četrti alineji besedilo »nezahtevnih in enostavnih« nadomesti

z besedo »pomožnih«.

99

. člen

V 148

. členu se na koncu člena doda nov stavek, ki se glasi:»N

a parceli s številko 176/8

k.o. Nova vas je gradnja m

ogoča v delu izven ob-m

očja OP

PN

in sicer pod pogojem, da investitor sam

izvede ustrezne ukrepe varstva pred hrupom

.«

100

. členD

oda se novo 5.2

.1.10a. poglavje »5

.2.1.10

.a Lancovo« z novima členom

a, ki se glasita:»151.a člen

Obm

očje prostorske enote LA 11:

- na zem

ljiščih s parcelnima številkam

a 246

/163

in 246

/29

3 k.o. Lancovo

se v primeru ohranjanja proizvodne dejavnosti ne dovoljuje načrtovanje

bivanja, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter razvedrilne in rekreacijske dejavnosti,

- dopustni faktor izrabe je do 0

,75

,-

na območju prostorske enote za velikost in oblikovanje objektov veljajo

pogoji stavbnih tipov A2 in A6

,-

izdelati je treba skupne strokovne podlage, to je idejno zasnovo za ume-

stitev in oblikovanje načrtovanih objektov ter komunalno ureditev, na ka-

teri mora tem

eljiti projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja k posame-

znemu objektu. O

blikovanje naj izhaja iz lokalne tradicije, oblikuje naj se drobna grajena struktura, urbanistično oblikovanje naj bo bolj organsko –

gručasto. Na južni strani naj grajena struktura blago prehaja v krajino

z oblikovanjem pasu avtohtone vegetacije, obm

očje naj se s peš in kole-sarskim

i potmi povezuje s sosednjim

i območji. Idejno zasnovo za celotno

zaključeno območje potrdi organ O

bčine Radovljica pristojen za urejanje

prostora.

151.b členO

bmočje prostorske enote LA 24

: N

a območju prostorske enote se uredi otroško igrišče.«

101. člen

V 156

. členu se besedo »Radovljica« nadom

esti z besedo »Brezje«.

102

. člen

Doda se nov 15


»156

.a člen

Obm

očje prostorske enote OT 0

8:

- obm

očje je treba ustrezno komunalno oprem

iti ter po možnosti priključiti

na javno kanalizacijsko omrežje ozirom

a urediti lastno čistilno napravo,-

ohranjati je treba obvodno vegetacijo, v reko Savo in njene brežine ni do-

voljeno posegati,-

vzhodni del območja, ki je vizualno izpostavljen naj se intenzivno zasadi,

- na obm

očju se do izdaje gradbenega dovoljenja ali najkasneje v času gra-dnje izvedejo arheološke raziskave.«

103

. člen

Doda se nov 161.a člen, ki se glasi:

»161.a člen

Obm

očje prostorske enote RA 14

:N

a območju je treba zagotoviti arheološki nadzor nad vsem

i zemeljskim

i deli.«

104

. člen

Doda se nov 16


»163

.a člen

Obm


4:

Na celotnem

območju R

A 64

je dovoljena gradnja prostostoječih hiš (A2). N

a zem

ljiščih s parcelnima številkam

a 22

0/8

3 in 2

20

/84

obe k.o. Radovljica

je dovoljena tudi gradnja stanovanjskih vil na podlagi novelacije Ureditvenega

načrta za Volčji hrib.«

105

. člen

165


»165

. člen

Obm


:N

a območju je predvidena dovoljena ureditev obm

očja za rekreacijo, kot je kajakaški –

rafting center. V območju naravne vrednote (S

ava) je treba ohra-njati obrežno vegetacijo. G

radnje naj se umaknejo izven 2

0 m

pasu reke Save.

Maksim

alni faktor zazidanosti je 0,15

.N

a zemljišču s parcelno številko 7

55

/6 k.o. P

redtrg je dovoljen objekt v izmeri

8 x 14

m, ki sega cca 2

0 m

od brega Save.«

106

. členD

oda se nov 168

.a člen, ki se glasi:

»168

.a člen

Obm


: N

a območju se lahko izvede železniški tir za potrebe prostorske enote R

A 80

(G

ramoznica G

raben). U

reditve za potrebe železniškega tira naj se načrtujejo na severozahodnem

delu območja R

A 101, ki je izven ekološko pomem

bnega območja, da se

ohranja sklenjen gozd ob Savi in na pleistocenski terasi nad reko.«

107. člen

Doda se nov 16

8.b člen, ki se glasi:

»168

.b člen

Obm


2:

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran29

(5) P

ri načrtovanju, gradnji, obratovanju in vzdrževanju elektrovodov je treba upoštevati tehnične norm

ative in standarde ter veljavno tipizacijo upravljavca ter pridobiti njegovo soglasje. (6

) Za vse predvidene posege je potrebno pridobiti ustrezno dokumentacijo in

urediti služnostne pogodbe za zemljišča, po katerih bodo potekali predvideni

posegi. Pri lociranju novih objektov je potrebno upoštevati varovalne koridor-

je, oziroma zaščitne ukrepe, ki jih predpiše upravljavec prisotne energetske

infrastrukture.

22

. člen(telekom

unikacijsko omrežje)

(1) N

a območju O

PP

N potekajo obstoječe telekom

unikacijske naprave. Pred

pričetkom del jih je potrebno označiti, po potrebi prestaviti in ustrezno zaščititi,

skladno z dogovorom s Telekom

om S

lovenije d.d., OE

Kranj.

(2) Zaradi gradnje objektov je predvidena izvedba novega priključnega TK

voda, in sicer od južnega roba obm

očja OP

PN

do Savske ceste z navezavo na

predvideno TK om

režje.(3

) Za priklop objektov na telekomunikacijsko om

režje je investitor dolžan iz-delati ali naročiti projekt telekom

unikacijskega omrežja v skladu s predvideno

dejavnostjo in potrebami, ki m

ora biti izdelan v skladu z veljavnimi tipizacijam

i distribucijskih podjetij, veljavnim

i tehničnimi predpisi in standardi ter potrjen s

strani Telekoma S

lovenije. (4

) Obstoječe TK

omrežje je treba pred pričetkom

del označiti in ustrezno zaščititi. M

orebitne prestavitve obstoječih telekomunikacijskih naprav je treba

projektno obdelati v skladu s predpisi in pogoji upravljavca ter pridobiti vsa potrebna dovoljenja in soglasja lastnikov zem

ljišč. (5

) Obm

očje OP

PN

se lahko na obstoječe omrežje priključi na zem

ljišču parc. št. 4

89

/39

, k.o. Predtrg.

23

. člen(toplovodno om

režje)

Na obm

očju OP

PN

je predvidena gradnja kotlovnice s sistemom

soproizvo-dnje toplote in električne energije, ki kot energent uporablja odpadno lubje ter ostali lesni odpadni m

aterial, ki bo nastajal v procesu predelave lesa. Kotlovni-

ca bo imela m

ožnost samostojne oskrbe s hlodovino (celulozni les) za potrebe

priprave biomase.

Predvidena je tudi gradnja sistem

a daljinskega ogrevanja (toplovodno omrežje).

24. člen

(zunanja razsvetljava)

(1) N

a območju zunanje ureditve ob predvidenih objektih se skladno s potre-

bami uredi zunanja razsvetljava.

(2) S

vetlobna telesa morajo biti skladna z usm

eritvami glede energijske učin-

kovitosti in varstva pred vsiljeno svetlobo. Uporabljajo naj se žarnice, ki odda-

jajo rumeno, oranžno oz. rdečo svetlobo in ne oddajajo U

V spektra. Svetilke

naj bodo nepredušno zaprte, da ne predstavljajo pasti za žuželke, usmerjene

v tla, brez sevanja svetlobe nad vodoravnico.(3

) Postavitev in jakost svetilk m

orata biti v skladu s predpisi o mejnih vredno-

stih svetlobnega onesnaževanja okolja.(4

) Prepovedana je uporaba svetlobnih snopov kakršne koli vrste ali oblike,

mirujočih ali prem

ikajočih, če so usmerjeni proti nebu ali površinam

, ki bi jih lahko odbijale proti nebu.

25

. člen(učinkovita raba energije v stavbah)

Pri projektiranju stavb v obm

očju OP

PN

je treba upoštevati veljavni predpis, ki določa učinkovito rabo energije v stavbah.

26

. člen(ravnanje z odpadki)

(1) Za odlaganje kom

unalnih odpadkov se mora ob objektih urediti prostor

za ločeno zbiranje frakcij komunalnih odpadkov, z ustreznim

i namenskim

i po-sodam

i za odpadke, ki mora biti prim

erne velikosti, asfaltiran ali tlakovan ter dostopen pooblaščeni organizaciji za odvoz odpadkov.(2

) Za posebne ali nevarne odpadke, ki jih je potrebno v skladu z veljavnimi

predpisi zbirati ločeno, se zagotavlja ustrezno urejen prostor znotraj območja

oziroma objektov.

(3) Z odpadki je treba ravnati v skladu s predpisi in pogoji pooblaščene orga-

nizacije za odvoz.

VIII. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A VA

RS

TVO

OK

OLJA

IN N

AR

AV

NIH

VIR

OV

T

ER

OH

RA

NJA

NJE

NA

RA

VE

27. člen(varstvo zraka)

(1) V času gradnje so izvajalci dolžni upoštevati vse ukrepe za varstvo zraka. S

sprotnim

vlaženjem sipkih m

aterialov je treba preprečevati prašenje gradbišč

in okolice, treba je upoštevati predpise o emisijah gradbene m

ehanizacije in transportnih sredstev in preprečevati raznos m

ateriala z gradbišč.(2

) V času obratovanja bodo emisije snovi v zraku prisotne zaradi kurilnih sis-

temov in sistem

ov za odvajanje dima v objektu kotlovnice. S

istemi m

orajo delo-vati v skladu z veljavno zakonodajo, em

isije snovi v zrak pa ne smejo presegati

mejnih količin.

28

. člen(varstvo voda in varstvo tal)

(1) O

bmočje O

PP

N ne posega na obm

očje varstvenih pasov virov pitne vode ozirom

a vodovarstvena območja.

(2) O

bmočje O

PP

N posega na priobalno zem

ljišče vodotoka Sava v širini 15

m

. Upoštevati je potrebno odm

ik objektov od meje vodnega zem

ljišča vodo-tokov.(3

) Na vodnem

in priobalnem zem

ljišču so prepovedane dejavnosti in vsi po-segi v prostor, ki bi lahko im

eli škodljiv vpliv na vode, vodna in priobalna ze-m

ljišča, ogrožali stabilnost vodnih in priobalnih zemljišč, zm

anjševali varnost pred škodljivim

delovanjem voda, ovirali norm

alen pretok vode, plavin in plavja, onem

ogočili obstoj in razmnoževanje vodnih in obvodnih organizm

ov ter pre-prečevale prost prehod ob vodnem

dobru.(4

) V kolikor se z ureditvami posega v priobalni pas, je potrebno predvideti

zavarovanje in stabilizacijo brežin vodotoka z biotehničnimi sonaravnim

i ukrepi, ozelenjeno z avtohtono vegetacijo.(5

) Varstvo voda se zagotavlja z odvajanjem odpadnih vod v javno kanalizacij-

sko omrežje in z rednim

vzdrževanjem kanalizacijskega sistem

a.(6

) Vsi posegi morajo biti načrtovani tako, da ne pride do poslabšanja vodne-

ga režima in stanja voda, da se ohranja naravne procese, om

ogoča varstvo pred škodljivim

delovanjem voda in ohranjanje naravnega ravnovesja vodnih in

obvodnih ekosistemov.

(7) O

dlaganje odpadnega gradbenega, rušitvenega in izkopanega materiala

na priobalna in vodna zemljišča, na brežine in v pretočne profile vodotokov ter

na mesta, kjer bi lahko prišlo do splazitve ali erodiranja, ni dovoljeno.

(8) V času gradnje je treba zagotoviti vse potrebne varnostne ukrepe in tako

organizacijo gradbišča, da bo preprečeno onesnaževanje voda, ki bi nastalo zaradi transporta, skladiščenja in uporabe tekočih goriv in drugih nevarnih sno-vi ozirom

a v primeru nezgod zagotoviti takojšnje ukrepanje za to usposobljenih

delavcev. Vsa začasna skladišča in pretakališča goriv, olj in maziv ter drugih

nevarnih snovi morajo biti zaščitena pred m

ožnostjo izliva v tla in vodotok. (9

) Pri vseh posegih znotraj in izven obm

očja OP

PN

, ki so potrebni za izvedbo predvidene prostorske ureditve, je treba zagotoviti, da se stanje tal po dokon-čanju del povrne v izhodiščno stanje. P

o končani gradnji je treba odstraniti vse za potrebe gradnje postavljene provizorije in odstraniti vse ostanke začasnih deponij.

29

. člen(varstvo narave)

(1) O

bmočje O

PP

N delom

a sega v območji z naslednjim

naravovarstvenim

statusom:

- naravna vrednota državnega pom

ena z ev. št. 2762

Sava –

od sotočja S

ave Bohinjke in S

ave Dolinke do Č

rnuč (Pravilnik o določitvi in varstvu

naravnih vrednot (Uradni list R

S št. 111

/04

in 70

/06

, 58

/09

, 93

/10);

- ekološko pom

embno obm

očje ID 2

54

00

0 S

ava od Radovljice do K

ranja s sotočjem

Tržiške Bistrice (U

redba o ekološko pomem

bnih območjih

(Uradni list R

S št. 4

8/0

4, 3

3/2

013, 9

9/2

013).

(2) P

ri načrtovanju in izvedbi je potrebno upoštevati smernice Zavoda R

S za

varstvo narave.(3

) Na obm

očju naravne vrednote novi objekti niso predvideni, s tem se ohra-

nja obstoječo obrežno vegetacijo na jugovzhodnem robu obm

očja. Na m

estih, kjer širina obrežne vegetacije ne dosega 2

0 m

, je potrebno zagotoviti dodatno zasaditev z avtohtonim

i drevesnimi vrstam

i in grmovnicam

i.

30

. člen(varovanje gozda)

(1) O

bmočje O

PP

N delno posega na gozdne površine, ki naj se jih odstrani

postopno, skladno s predvideno faznostjo ureditve.(2

) Krčitev gozda naj se izvede tako, da bodo novonastali gozdni robovi stabil-

ni in nepoškodovani. Preprečiti je potrebno poškodbe robnih dreves in korenin

ob območju posegov.

(3) Investitor m

ora lastnikom sosednjih gozdnih zem

ljišč omogočiti dostop do

njihovih zemljišč.

31. člen(varstvo pred hrupom

)

(1) O

bravnavano območje je glede na predvidene dejavnosti razvrščeno v IV.

stopnjo varstva pred hrupom.

(2) V prim

eru preseganja dovoljenih ravni hrupa je na objektih treba izvesti dodatne protihrupne ukrepe.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

13

Na

obm

očju

se

lahk

o iz

vede

žel

ezni

ški t

ir za

pot

rebe

pro

stor

ske

enot

e R

A 8

0

(Gra

moz

nica

Gra

ben)

.«

108

. čle

n

Dod

a se

nov

17

3.a

čle

n, k

i se

glas

i:

»17

3.a

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e VR

07:

Na

pros

tors

ki e

noti

VR 0

7, k

i seg

a na

obm

očje

nar

avne

vre

dnot

e B

egun

jšči

ca

– v

odot

ok,

se v

10

m p

asu

ob v

odot

oku

ohra

nja

obst

oječ

o ve

geta

cijo

in n

a de

grad

irani

pov

ršin

i zas

adi g

rmov

no in

vis

okod

ebel

no a

vtoh

tono

veg

etac

ijo.«

109

. čle

n

177.

čle

n se

spr

emen

i tak

o, d

a se

sed

aj g

lasi

:

»177

. čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e R

BR

02

: O

bmoč

je p

rost

orsk

e en

ote

z oz

nako

RB

R 0

2 (n

eleg

alni

kop

Lju

bno)

se

sani

ra

in s

e ga

nam

eni p

ovrš

inam

za

rekr

eaci

jo in

špo

rt n

a pr

oste

m (Z

S).

Na

obm

očju

se

lahk

o ur

edijo

tudi

pov

ršin

e za

avt

omob

ilske

in m

otor

istič

ne d

irke.

San

acija

ob

moč

ja s

e iz

vede

bre

z m

ožno

sti n

adal

jnje

ga iz

koriš

čanj

a m

iner

alni

h su

rovi

n.

Za s

anac

ijo je

tre

ba iz

dela

ti na

črt

z na

tanč

no o

pred

elje

nim

pro

gram

om,

ča-

sovn

im o

kviro

m te

r nač

inom

nje

ne iz

vedb

e. V

ohr

anje

ne d

ele

gozd

a na

j se

ne

pose

ga. P

rost

e po

vrši

ne (s

em s

e ne

šte

jejo

špo

rtna

igriš

ča) j

e tre

ba z

asad

iti z

av

toht

onim

i tra

vnim

i, gr

mov

nim

i in

drev

esni

mi v

rsta

mi.«

110

. čle

n

V 18

3.

člen

u se

za

bese

dilo

m »

adre

nalin

skeg

a pa

rka

vsta

vi b

esed

ilo »

z vs

to-

pno

točk

o in

prip

adaj

očim

i par

kirn

imi p

rost

ori«

.

111.

čle

n

Dod

a se

nov

18

3.a

čle

n, k

i se

glas

i:

»18

3.a

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e R

BR

99

:N

a ob

moč

ju H

rašk

ih s

teljn

ikov

se

ohra

nja

obst

oječ

o ve

geta

cijo

(lip

e, o

mej

ke

in ž

ivic

e) in

pog

oje

za p

tice.

«

112

. čle

n

Dod

a se

nov

18

3.b

čle

n, k

i se

glas

i:

»18

3.b

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e R

BR

10

0:

Na

obm

očju

se

ured

i igr

išče

za

min

i gol

f.«

113

. čle

nD

oda

se n

ov 1

83

.c č

len,

ki s

e gl

asi:

»18

3.c

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e K

G 0

2:

Dop

usti

se k

olen

čni z

id d

o 1,

8 m

.« 114

. čle

n

V 18

4.

člen

u se

bes

edilo

»ne

zaht

evni

h in

eno

stav

nih«

nad

omes

ti z

bese

do

»pom

ožni

h«.

115

. čle

n

Dod

a se

nov

20

3.a

čle

n, k

i se

glas

i:

»20

3.a

čle

n

Obm

očje

pro

stor

ske

enot

e LK

D 1

11:

Na

obm

očju

je d

ovol

jeno

trav

nato

nog

omet

no ig

rišče

.«

116

. čle

n

V 21

0.

člen

u se

bes

edilo

»si

stem

a zb

irk p

rost

orsk

ih p

odat

kov

(pro

stor

skeg

a in

form

acijs

kega

sis

tem

), te

r ši

rše«

nad

omes

ti z

bese

dilo

m »

kart

ogra

fske

ga

dela

Prik

aza

stan

ja p

rost

ora,

Var

stve

ni r

ežim

i,«,

za b

esed

o »n

ahaj

ajo«

se

črta

be

seda

»na

sled

nje«

, za

bes

edo

»eno

te«

se v

stav

i bes

edilo

»oz

irom

a de

li pr

o-st

orsk

ih e

not:«

in z

a be

sedi

lom

»R

BR

63

« vs

tavi

bes

edilo

»R

BR

80

«.

117.

čle

n

Dod

a se

nov

a pr

iloga

»P

rilog

a 1

: Pro

stor

ske

enot

e na

obm

očju

obč

ine

Rad

o-vl

jica.

«, k

i je

sest

avni

del

tega

odl

oka.

PR

EH

OD

NE

IN K

ON

ČN

E D

OLO

ČB

E

118

. čle

n(d

okon

čanj

e po

stop

kov

prip

rave

OP

PN

)

Vsi

post

opki

prip

rave

nov

ih O

PP

N t

er s

prem

emb

in d

opol

nite

v ob

stoj

ečih

O

PP

N,

ki s

o se

zač

eli p

red

uvel

javi

tvijo

tega

odl

oka,

se

lahk

o do

konč

ajo

po

dolo

čbah

pro

stor

skih

akt

ov, k

i so

velja

li do

uve

ljavi

tve

tega

odl

oka.

119

. čle

n(d

okon

čanj

e po

stop

kov

za iz

dajo

gra

dben

ih d

ovol

jenj

)

Vsi p

osto

pki z

a iz

dajo

gra

dben

ega

dovo

ljenj

a, k

i so

se z

ačel

i pre

d uv

elja

vitv

ijo

tega

odl

oka,

se

doko

nčaj

o po

dol

očba

h od

loko

v pr

osto

rske

ga a

kta,

ki j

e ve

ljal

do u

velja

vitv

e te

ga o

dlok

a, ra

zen

v pr

imer

u, k

o st

rank

a pi

sno

zaht

eva

post

opek

v

skla

du z

nov

im o

dlok

om in

pril

oži u

stre

zno

doku

men

taci

jo.

120

. čle

n(v

elja

vnos

t in

pren

ehan

je v

elja

vnos

ti pr

osto

rski

h iz

vedb

enih

akt

ov)

(1) Z

dne

m u

velja

vitv

e te

ga o

dlok

a os

tane

jo v

vel

javi

nas

ledn

ji pr

osto

rski

akt

i:

(1.1

) Pro

stor

ski i

zved

beni

nač

rti (

LN, Z

N, U

N):

- LN

za

drug

i žel

ezni

ški t

ir na

ods

eku

Pod

nart

- Le

sce/

Ble

d (U

VG, š

t. 19

/19

88

17

0/2

013

),- U

N s

tare

ga m

estn

ega

jedr

a R

adov

ljica

(UVG

, št.

7/9

0, 3

1/9

6),

- ZN

Pol

jska

pot

(DN

UO

, št.

7/2

001

),- Z

N M

ošnj

e (D

N U

O, š

t. 21

/20

02

, 22

/20

02

),-

ZN z

a st

anov

anjs

ko n

asel

je “

Na

plan

i” v

Lesc

ah (

DN

UO

, št

. 21

/20

02

, 27

/20

03

, 113

/20

09

),-

ZN z

a st

anov

anjs

ko o

bmoč

je “

Lang

usov

a 2

” v

Rad

ovlji

ci (

DN

UO

, št

. 2

8/2

00

3),

- LN

za

depo

nijo

in r

avna

nje

z ne

neva

rnim

i odp

adki

“D

IRO

” R

adov

ljica

(D

N

UO

, št.

47/2

00

4),

- ZN

za

Turis

tično

nak

upov

alni

cen

ter

Lesc

e -

1. fa

za (

DN

UO

, št

. 47

/20

04

, 74

/20

07, 1

28

/201

0, 1

44

/201

1),

- LN

za

reko

nstr

ukci

jo c

este

“za

Ver

igo”

v L

esca

h in

pod

aljš

ek d

o kr

ižiš

ča z

re

gion

alno

ces

to p

roti

Kro

pi (D

N U

O, š

t. 6

6/2

00

6).

- ZN

za

Cen

traln

o ob

moč

je R

adov

ljica

(D

N U

O,

št.

66

/20

06

, 13

2/2

010

, 13

3/2

010

, 14

8/2

011,

17

0/2

013

).

(1.2

) Obč

insk

i lok

acijs

ki n

ačrt

i (O

LN):

- OLN

za

turis

tično

obm

očje

“K

alan

” na

Pol

jšic

i (D

N U

O, š

t. 5

9/2

00

6),

- OLN

za

stan

ovan

jsko

gra

dnjo

v P

redt

rgu

(DN

UO

, št.

59

/20

06

, 12

3/2

010

),- O

LN z

a C

entra

lno

čist

ilno

napr

avo

(sev

erni

del

) (D

N U

O, š

t. 6

3/2

00

6),

- OLN

Bre

zje

(DN

UO

, št.

97/2

00

8).

(1.3

) Obč

insk

i pod

robn

i pro

stor

ski n

ačrt

i (O

PP

N):

- OP

PN

za

turis

tično

obm

očje

“M

ivka

” (D

N U

O, š

t. 11

4/2

00

9),

- O

PP

N z

a Tu

ristič

no n

akup

oval

ni c

ente

r Le

sce

- 2

. fa

za (

DN

UO

, št

. 11

6/2

00

9, 1

44

/201

1),

- OP

PN

za

star

o je

dro

Kam

ne G

oric

e (D

N U

O, š

t. 11

9/2

00

9, 1

65

/201

2),

- OP

PN

za

obm

očje

Sz

11 K

amna

Gor

ica

(DN

UO

, št.

119

/20

09

),- O

PP

N z

a st

anov

anjs

ko g

radn

jo Z

apuž

e (D

N U

O, š

t. 11

9/2

00

9),

- O

PP

N z

a pr

iklju

ček

Turis

tično

nak

upov

alne

ga c

entra

Les

ce n

a re

gion

alno

ce

sto

(DN

UO

, št.

123

/201

0, 1

44

/201

1),

- OP

PN

za

novo

pok

opal

išče

v B

egun

jah

(DN

UO

, št.

125

/201

0),

- OP

PN

za

reko

nstr

ukci

jo Ž

elez

nišk

e ul

ice

v Le

scah

(DN

UO

, št.

132

/201

0),

- O

PP

N z

a st

anov

anjs

ko g

radn

jo “

za M

erku

rjem

” v

Lesc

ah (

DN

UO

, št

. 13

2/2

010

),- O

PP

N z

a re

kons

truk

cijo

Let

ališ

ke u

lice

v Le

scah

(DN

UO

, št.

132

/201

0),

- OP

PN

za

obm

očje

TN

C 3

(Tur

istič

no n

akup

oval

ni c

ente

r Le

sce

3) (

DN

UO

, št

. 14

3/2

011

),- O

PP

N S

točj

e (D

N U

O, š

t. 15

5/2

012

),- O

PP

N z

a st

anov

anjs

ko g

radn

jo D

vors

ka v

as (D

N U

O, š

t. 15

7/2

012

),- O

PP

N L

eški

hrb

et (D

N U

O, š

t. 16

1/2

012

),- O

PP

N z

a re

kons

truk

cijo

Gra

dnik

ove

cest

e v

Rad

ovlji

ci (D

N U

O, š

t. 16

5/2

012

)- O

PP

N B

rezo

vica

1 (D

N U

O, š

t. 17

2/2

013

)- O

PP

N B

rezo

vica

2 (D

N U

O, š

t. 17

2/2

013

)- O

PP

N Z

gorn

ja D

obra

va Z

gD 0

4 (D

N U

O, š

t. 17

8/2

013

).

(2) Z

dne

m u

velja

vitv

e te

ga o

dlok

a os

taja

jo v

vel

javi

nas

ledn

ji pr

osto

rski

izve

d-be

ni a

kti z

a ob

moč

ja in

za

dele

obm

očij

skla

dno

z m

ejam

i pro

stor

skih

eno

t kot

so

dol

očen

e v

graf

ične

m d

elu

PR

O:

- ZN

za

Can

karje

vo n

asel

je v

Rad

ovlji

ci (U

VG, š

t. 14

/79

, DN

UO

, št.

21/2

00

2,

39

/20

04

),- Z

N C

ente

r Les

ce (D

N U

O, š

t. 9

8/2

00

8, 1

12/2

00

9, 1

23

/201

0, 1

28

/201

0,

157

/201

2),

- OLN

za

obm

očje

Pos

lovn

a co

na L

esce

– ju

g (D

N U

O, š

t. 6

4/2

00

6),

- OLN

Dol

ina

v Le

scah

(DN

UO

, št.

55

/20

05

),- Z

N z

a “P

oslo

vno

cono

Les

ce -

vzho

d” (D

N U

O, š

t. 5

6/2

00

5),

- OLN

za

posl

ovno

con

o na

vho

du v

Rad

ovlji

co (T

rgov

sko

sred

išče

TU

Š R

ado-

vljic

a) (D

N U

O, š

t. 6

4/2

00

6, 1

32

/201

0),

- LN

za

cent

raln

o či

stiln

o na

prav

o R

adov

ljica

(DN

UO

, št.

18/2

00

2, 2

1/2

00

2).

(3) Z

dne

m u

velja

vitv

e te

ga o

dlok

a pr

eneh

ajo

veja

ti na

sled

nji p

rost

orsk

i akt

i in

pros

tors

ki iz

vedb

eni a

kti:

- Za

zida

lni

načr

t S

z 14

Zal

oše

(UVG

, št

. 3

0/8

2)

(sta

vbna

zem

ljišč

a so

bila

vr

njen

a v

kmet

ijsko

rabo

),- L

N z

a pl

inov

od in

kab

lovo

d Le

sce

- Ble

d (z

a de

l tra

se, k

i pot

eka

po o

bmoč

ju

obči

ne R

adov

ljica

) (D

N U

O,

št.

21/2

00

2)

(že

real

izira

n pr

osto

rski

izve

dben

i ak

t).

UO

, stra

n2

8

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

14. č

len

(pog

oji z

a gr

adnj

o en

osta

vnih

in n

ezah

tevn

ih o

bjek

tov)

Na

celo

tnem

obm

očju

OP

PN

, ra

zen

na p

ovrš

inah

nam

enje

nih

dovo

zom

, do

stop

om,

inte

rven

cijs

kim

pot

em in

pro

met

ni in

frast

rukt

uri,

je d

ovol

jeno

po-

stav

ljati

ali u

redi

ti na

sled

nje

enos

tavn

e in

nez

ahte

vne

obje

kte:

maj

hne

stav

be

kot d

opol

nite

v ob

stoj

eče

pozi

dave

, ogr

aje,

pod

porn

e zi

dove

, rez

ervo

arje

, pri-

klju

čke

na o

bjek

te g

ospo

dars

ke ja

vne

infra

stru

ktur

e in

dal

jinsk

ega

ogre

vanj

a,

sam

osto

jna

park

irišč

a, p

omož

ne k

omun

alne

obj

ekte

, v

skla

du s

pre

dpis

om o

ra

zvrš

čanj

u ob

jekt

ov g

lede

na

zaht

evno

st g

radn

je.

V. N

AČ

RT

PA

RC

ELA

CIJ

E

15. č

len

(nač

rt p

arce

laci

je)

(1)

Obm

očje

OP

PN

je ra

zdel

jeno

na

več

funk

cion

alni

h en

ot (F

e1, F

e2a,

Fe2

b,

Fe2

c in

Fe3

), ki

pre

dsta

vlja

jo p

odla

go z

a pr

edvi

deno

par

cela

cijo

oz.

kom

asa-

cijo

zem

ljišč

.(2

) Zn

otra

j fun

kcio

naln

ih e

not s

e pa

rcel

acija

izva

ja g

lede

na

potre

be p

osam

e-zn

ih p

rogr

amov

ter

gled

e na

tehn

ološ

ke z

ahte

ve.

Par

cele

se

lahk

o zd

ružu

jejo

oz

. de

lijo

na m

anjš

e en

ote

tudi

izve

n ok

viro

v fu

nkci

onal

nih

enot

(np

r. če

se

zaok

rožu

je o

bmoč

ja z

eno

tnim

last

ništ

vom

oz.

um

ešča

pro

met

ne p

ovrš

ine

ter

obje

kte

za p

rem

ostit

ve v

išin

skih

raz

lik).

Pri

dolo

čanj

u ob

like

in v

elik

osti

posa

-m

ezne

par

cele

je p

otre

bno

zago

tavl

jati

zado

stno

vel

ikos

t zem

ljišč

a za

nem

ote-

no fu

nkci

onira

nje,

rabo

in v

zdrž

evan

je o

bjek

tov.

VI.

ETA

PN

OS

T IZ

VE

DB

E P

RO

STO

RS

KE

UR

ED

ITV

E

16. č

len

(eta

pnos

t izv

edbe

)

(1)

Eta

pnos

t izv

ajan

ja p

redv

iden

ih p

rost

orsk

ih u

redi

tev

je d

oloč

ena

skla

dno

z na

daljn

jim p

otek

om iz

koriš

čanj

a m

iner

alni

h su

rovi

n. N

a de

lu, k

jer j

e iz

koriš

ča-

nje

min

eral

nih

suro

vin

že z

aklju

čeno

(Fe1

, Fe2

a in

Fe2

b), s

e ob

jekt

i um

ešča

-jo

tak

oj p

o iz

vede

ni s

anac

iji,

ki m

ora

biti

izve

dena

naj

kasn

eje

v tre

h le

tih p

o sp

reje

mu

OP

PN

. Na

preo

stal

em d

elu

obm

očja

(Fe2

c in

Fe3

) pa

je u

meš

čanj

e ob

jekt

ov č

asov

no p

ogoj

eno

s pr

edvi

deni

m n

adal

jnjim

pot

ekom

izko

rišča

nja.

(2

) Tu

di v

okv

iru p

redv

iden

ih e

tap

je d

opus

tna

fazn

a gr

adnj

a po

sam

ezni

h pr

o-st

orsk

ih u

redi

tev,

če

zgra

jeni

del

pre

dsta

vlja

zak

ljuče

no f

unkc

iona

lno

celo

to.

Fazn

o se

lahk

o iz

vaja

jo:

- po

sam

ezni

obj

ekti

ali s

kupi

ne o

bjek

tov;

- zu

nanj

e po

vrši

ne o

bjek

tov;

- pr

omet

ne p

ovrš

ine.

(3)

Soč

asno

z i

zgra

dnjo

obj

ekto

v m

ora

biti

zago

tovl

jena

izg

radn

ja z

a ob

ra-

tova

nje

obje

kta

potre

bne

kom

unal

ne, e

nerg

etsk

e in

pro

met

ne in

frast

rukt

ure.

VII.

PO

GO

JI G

LED

E P

RIK

LJU

ČE

VAN

JA O

BJE

KTO

V N

A G

OS

PO

DA

RS

KO

JA

VN

O IN

FR

AS

TR

UK

TU

RO

IN G

RA

JEN

O J

AV

NO

DO

BR

O

17. č

len

(opr

emlje

nost

s k

omun

alno

infra

stru

ktur

o)

(1)

Zas

nova

pro

met

ne,

kom

unal

ne,

ener

gets

ke in

tel

ekom

unik

acijs

ke in

fra-

stru

ktur

e se

mor

a na

vezo

vati

na o

bsto

ječo

jav

no i

nfra

stru

ktur

o v

okol

ici.

V ob

moč

ju s

e pr

edvi

di lo

čen

sist

em z

a od

vaja

nje

odpa

dnih

in p

adav

insk

ih v

od,

vodo

vodn

o in

hid

rant

no o

mre

žje

ter e

lekt

roen

erge

tska

kan

aliz

acija

. Dop

ustn

a je

tud

i izv

edba

tel

ekom

unik

acijs

kega

om

režj

a te

r m

oreb

itno

potre

bne

drug

e in

frast

rukt

ure.

(2

) Za

nov

o pr

edvi

dena

infra

stru

ktur

na o

mre

žja

znot

raj o

bmoč

ja O

PP

N je

po-

trebn

o iz

dela

ti pr

ojek

tno

doku

men

taci

jo,

ki m

ora

biti

uskl

ajen

a z

upra

vlja

vci

pred

vide

nih

infra

stru

ktur

nih

omre

žij.

(3)

Prik

ljuči

tve

na i

nfra

stru

ktur

na o

mre

žja

se s

klad

no s

pog

oji

posa

mez

nih

upra

vlja

vcev

izve

de g

lede

na

potre

be p

osam

ezne

ga o

bjek

ta.

(4)

Dop

ustn

e so

zač

asne

ure

ditv

e (tu

di in

divi

dual

ne),

ki p

a m

oraj

o bi

ti us

kla-

jene

z u

prav

ljavc

i pos

amez

nih

omre

žij i

n m

oraj

o bi

ti iz

vede

ne n

a na

čin,

da

jih

bo m

ožno

vkl

juči

ti v

konč

no k

omun

alno

in e

nerg

etsk

o in

frast

rukt

uro

obm

očja

O

PP

N.

(5)

Za e

nerg

etsk

o os

krbo

obj

ekto

v je

dop

ustn

a tu

di iz

raba

alte

rnat

ivni

h vi

rov

ener

gije

(npr

. son

čna,

geo

term

alna

).(6

) O

bsto

ječe

infra

stru

ktur

ne v

ode

je d

opus

tno

odst

ranj

evat

i, za

ščiti

ti, p

rest

a-vl

jati,

obn

avlja

ti, d

ogra

jeva

ti in

jim

pov

ečev

ati z

mog

ljivo

st.

Za v

se p

oseg

e na

ob

stoj

ečih

vod

ih m

ora

biti

prid

oblje

no s

ogla

sje

upra

vlja

vca.

(7)

Ods

topa

nja

od v

OP

PN

nač

rtov

anih

reši

tev

so d

opus

tna,

če

se p

ri na

dalj-

njem

nač

rtov

anju

poi

ščej

o bo

ljše

reši

tve

in p

od p

ogoj

em, d

a se

s s

prem

embo

ne

pos

labš

ajo

pogo

ji os

talih

ure

dite

v.(8

) P

ri iz

grad

nji k

omun

alne

infra

stru

ktur

e je

treb

a up

ošte

vati

prip

oroč

ljive

mi-

nim

alne

razd

alje

prib

ližev

anja

in k

rižan

ja k

omun

alni

h vo

dov

ter n

jihov

e va

rova

l-ne

pas

ove

po v

elja

vnih

pre

dpis

ih.

Gra

dnja

infra

stru

ktur

nih

obje

ktov

in n

apra

v m

ora

pote

kati

uskl

ajen

o.

18. č

len

(ces

tne

in d

ruge

pro

met

ne p

ovrš

ine)

Ces

tno

om

režj

e:(1

) N

a ob

ravn

avan

o ob

moč

je je

na

jugo

vzho

dni s

trani

s S

avsk

e ce

ste

že u

re-

jen

cest

ni p

riklju

ček,

in s

icer

z o

bčin

ske

cest

e z

ozna

ko š

t. LC

34

90

81.

Za

potre

be p

rom

etne

ga p

riklju

čeva

nja

načr

tova

ne p

rost

orsk

e ur

editv

e je

dop

u-st

na re

kons

truk

cija

obs

toje

čega

prik

ljučk

a te

r ure

dite

v no

vih,

dod

atni

h uv

ozov

, ka

terih

poz

icije

se

lahk

o pr

ilaga

jajo

pre

dvid

enim

ure

ditv

am.

Mir

ujo

či p

rom

et:

(2)

Za p

otre

be p

redv

iden

ih o

bjek

tov

se z

ados

tno

štev

ilo p

arki

rnih

mes

t gle

de

na d

ejav

nost

v o

bjek

tu z

agot

avlja

v o

kviru

par

cel k

ompl

eksa

(pra

vilo

ma

znot

raj

posa

mez

ne fu

nkci

onal

ne e

note

). (3

) N

orm

ativ

i gle

de m

inim

alne

ga š

tevi

la p

arki

rnih

mes

t:-

obrt

ni in

indu

strij

ski o

brat

i: 1

PM

/70

m2 n

eto

povr

šine

ali

1 P

M/2

zap

osle

-na

;-

skla

dišč

a: 1

PM

/10

0 m

2 n

eto

povr

šine

ali

1 P

M/2

zap

osle

na;

- po

slov

ni p

rost

ori:

1 P

M/5

0 m

2 n

eto

povr

šine

.(4

) V

prim

eru

skup

nega

par

kiriš

ča z

a ob

jekt

e z

razl

ični

mi d

ejav

nost

mi s

e up

o-št

eva

najv

ečje

pot

rebe

po

isto

časn

em p

arki

ranj

u.Ž

elez

nišk

i pro

met

:(5

) V

sose

dnjih

eno

tah

urej

anja

pro

stor

a (R

A 10

1, R

A 10

2) j

e sk

ladn

o s

spre

-m

emba

mi

PR

O R

adov

ljica

pre

dvid

ena

umes

titev

ind

ustri

jske

ga t

ira.

Na

ob-

moč

ju O

PP

N s

o do

pust

ne p

rom

etne

in d

ruge

ure

ditv

e, p

otre

bne

za u

redi

tev

dost

opa

(oz.

za

pove

zavo

) do

indu

strij

skeg

a tir

a. U

mes

titev

indu

strij

skeg

a tir

a je

dop

ustn

a tu

di n

a ob

moč

ju o

brav

nava

nega

OP

PN

.

19. č

len

(vod

ovod

no o

mre

žje

za s

anita

rno

vodo

in v

odo

za g

ašen

je)

(1)

Južn

o od

obm

očja

OP

PN

pot

eka

obst

oječ

i vod

ovod

DN

15

0 (d

uctil

). (2

) Z

arad

i gra

dnje

obj

ekto

v je

pre

dvid

ena

izve

dba

nove

ga v

odov

oda,

ki b

o ob

moč

je o

skrb

oval

s s

anita

rno

in p

ožar

no v

odo,

in s

icer

od

južn

ega

roba

ob-

moč

ja O

PP

N d

o S

avsk

e ce

ste

z na

veza

vo n

a ob

stoj

eči v

odov

od.

(3)

Pot

rebn

o je

izde

lati

proj

ektn

o do

kum

enta

cijo

za

vodo

vod,

ki m

ora

zaje

mat

i na

črto

vanj

e os

krbo

valn

ega

vodo

voda

na

podr

očju

OP

PN

vkl

jučn

o s

prik

ljučk

i za

obj

ekte

in h

idra

ntni

m o

mre

žjem

.(4

) Vo

dom

erni

jašk

i naj

se

po m

ožno

sti l

ocira

jo n

a os

krbo

valn

em v

odov

odu.

20

. čle

n(o

dvaj

anje

odp

adni

h in

pad

avin

skih

vod

)

Feka

lna

kana

lizac

ija:

(1)

Južn

o od

obm

očja

OP

PN

pot

eka

javn

o ka

naliz

acijs

ko o

mre

žje

iz b

eton

skih

ce

vi d

imen

zije

�1.

20

0 m

m, k

i vod

i do

CČ

N R

adov

ljica

.(2

) Za

radi

gra

dnje

obj

ekto

v zn

otra

j obm

očja

OP

PN

je p

redv

iden

a iz

vedb

a no

ve

zbirn

e ka

naliz

acije

z n

avez

avo

na o

bsto

ječo

javn

o ka

naliz

acijs

ko o

mre

žje.

(3)

Kan

aliz

acijs

ki p

riklju

čki d

o pr

edvi

deni

h ob

jekt

ov s

e na

veže

jo n

a pr

edvi

deni

ka

naliz

acijs

ki z

bira

lnik

.M

eteo

rna

kana

lizac

ija:

(4)

Pad

avin

ske

vode

s s

trešn

ih p

ovrš

in s

e od

vaja

pre

ko p

esko

lovo

v v

poni

ko-

valn

ice

ali m

eteo

rno

kana

lizac

ijo. P

adav

insk

e vo

de z

utrj

enih

pov

ršin

se

odva

ja

prek

o pe

skol

ovov

in u

stre

znih

lovi

lcev

olj

v po

niko

valn

ice

ali m

eteo

rno

kana

-liz

acijo

. (5

) P

adav

insk

e vo

de je

treb

a ko

ntro

liran

o ne

škod

ljivo

odv

ajat

i, ta

ko d

a ne

bo

priš

lo d

o er

odira

nja,

zam

akan

ja a

li po

plav

ljanj

a ok

oliš

kih

povr

šin,

obj

ekto

v in

ce

st. P

adav

insk

ih v

oda

ni d

ovol

jeno

vod

iti v

zbi

rno

kana

lizac

ijo o

dpad

nih

vod,

ki

bo

prik

ljuče

na n

a ob

stoj

eč ja

vni k

anal

.(6

) V

čim

več

ji m

ožni

mer

i je

treba

zm

anjš

ati h

ipni

odt

ok p

adav

insk

ih v

oda

z ur

bani

h po

vrši

n.(7

) P

ri na

črto

vanj

u, g

radn

ji, o

brat

ovan

ju in

vzd

ržev

anju

kan

aliz

acije

je t

reba

up

ošte

vati

vsa

dolo

čila

, ki j

ih v

sebu

jejo

vel

javn

i pre

dpis

i in

prav

ilnik

i o o

dvaj

anju

ko

mun

alni

h od

padn

ih in

pad

avin

skih

odp

adni

h vo

d, p

redp

isi i

n po

goji

pris

toj-

nega

upr

avlja

vca

ter p

ridob

iti n

jego

vo s

ogla

sje.

(8)

Vsa

kana

lizac

ija m

ora

biti

proj

ektir

ana

v vo

dote

sni i

zved

bi.

21. č

len

(ele

ktro

ener

gets

ko o

mre

žje)

(1)

Na

obm

očju

OP

PN

se

naha

jajo

ele

ktro

ener

gets

ke n

apra

ve i

n op

rem

a na

men

jena

osk

rbi o

djem

alce

v z

elek

tričn

o en

ergi

jo.

Obs

toje

či u

pora

bnik

i na

obra

vnav

anem

obm

očju

se

napa

jajo

pre

ko tr

ansf

orm

ator

ske

post

aje

(TP

) 36

6

Sep

arac

ija R

adov

ljica

. (2

) O

brav

nava

no o

bmoč

je in

južn

i del

obč

ine

Rad

ovlji

ca s

e tre

nutn

o na

paja

iz

RTP

110

/20

kV

Rad

ovlji

ca p

reko

dal

jnov

odne

ga iz

voda

Kro

pa, k

i se

bo n

ado-

mes

til z

dve

ma

novi

ma

kabl

ovod

oma.

(3

) To

čen

nači

n vk

ljuče

vanj

a no

vih

pora

bnik

ov n

a ob

ravn

avan

em o

bmoč

ju b

o po

dan,

ko

bodo

zna

ne p

otre

be p

o el

ektri

čni m

oči.

Ele

ktro

ener

gets

ki v

odi n

a te

m o

bmoč

ju s

e m

oraj

o gr

aditi

v k

abel

ski k

anal

izac

iji.

(4)

V pr

imer

u pr

esta

vitv

e ob

stoj

eče

TP 3

66

Sep

arac

ija R

adov

ljica

je p

otre

b-no

zag

otov

iti n

ovo

loka

cijo

, do

kat

ere

bo o

mog

očen

sta

lni d

osto

p za

prim

ere

grad

nje,

vzd

ržev

ana

in p

oslu

ževa

nja.

Dop

ustn

a je

tudi

gra

dnja

nov

e (d

odat

ne )

trans

form

ator

ske

post

aje,

ki s

e jo

lahk

o um

esti

sam

osto

jno

oz. v

ene

m iz

med

pr

edvi

deni

h ob

jekt

ov.

UO

, stran14


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

121. člen(veljavnost in prenehanje veljavnosti drugih aktov)

Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati O

dlok o ugotovitvi skladnosti prostorskih izvedbenih aktov s strategijo prostorskega razvoja občine R

ado-vljica (S

PR

O) in prostorskim

redom občine R

adovljica (PR

O) (U

radne objave, št. 161, 13

. julija 2012

).

122

. člen(vpogled)

Druge sprem

embe in dopolnitve P

RO

so na vpogled vsem zainteresiranim

na O

bčini Radovljica in U

pravni enoti Radovljica. Arhivski izvod (v digitalni in ana-

logni obliki) se hrani tudi na ministrstvu, pristojnem

za prostor.

123

. člen(nadzorstvo)

Nadzor nad izvajanjem

tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe.

124. člen

(veljavnost)



Radovljica –

Uradne objave.

Številka: 3

50

5-0

00

5/2

013D

atum: 24

. 9. 2

014

Ciril G

lobočnik l.r.

ŽUPAN

PR

ILOG

A 1

: Pro

storske eno

te na ob

mo

čju ob

čine Rad

ovljica

Preglednica 1

: Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, ki se urejajo na pod-

lagi podrobnejših meril in pogojev za pripravo O

PP

N - veljavni O

PP

N

VE

LJAV

NI O

PP

N

Oznaka P

EIm

e OP

PN

NR

Po

sebne

do

ločb

e

Beg

unje

BE

07B

egunje Novo

pokopališčeZK

/

Brezje

BR

11B

rezje stanovanjska gradnja

SC

/

Brezo

vica

BZ 0

5B

rezovica 1S

C/

BZ 0

6B

rezovica 2S

C10

9. člen

Dvo

rska vas

DV 0

2D

vorska vasS

C/

Go

renjske do

brave - o

dp

rti pro

stor

GO

D 16

Diro Č

rnivecO

O210

. člen

Kam

na Go

rica

KG

01K

amna G

orica JedroM

O, D

C, S

C,

SK

, K1, K

2,

G, VC

, P

/

KG

06

Kam

na Gorica S

z-11S

C/

Kro

pa

KR

21K

ropa Stočje

SC

114. člen

Lesce

LE 01

Lesce Center

ZS, M

O, D

I, S

C8

6. člen

LE 0

6TN

C1, 2

, priključekM

O/

LE 3

2Lesce P

lanaS

C/

LE 37

Cesta “za Verigo”

Pc

LE 3

8P

oljska potS

C/

LE 4

0Lesce Jug

PP

/

LE 41

Dolina

MO

, SC

/

LE 4

5Železniška ulica

P/

LE 51

“Za Merkurjem

” v LescahS

C/

LE 5

4Lesce Leški hrbet

SC

/

LE 5

4Lesce Leški hrbet

P/

LE 5

6Lesce Vzhod

MO

89

. člen

LE 7

5R

ekonstrukcija Letališke ceste

P/

LE 81

TNC

3M

O/

Mo

šnje

MO

16M

ošnje stanovanjska gradnja

SC

210. člen

Po

ljšica

PŠ

04

Poljšica- Turistično obm

o-čje K

alanB

T218

. člen

Rad

ovljica

RA 01

Radovljica S

taro mestno

jedroM

O/

RA 0

2R

adovljica Centralno

območje

BT, D

I, MO

, S

C, S

S, ZS

, ZP, K

1, K2

, G

96

. člen

RA 2

3R

adovljica LangusovaS

C/

RA 27

Radovljica “za stanovanj-

sko gradnjo Predtrg”

SC

/

RA 3

9R

adovljica Na vhodu

MO

/

RA 4

6R

adovljica Cankarjevo

naseljeM

O, S

C, ZS

/

RA 7

8R

adovljica Čistilna

napravaO

O/

RA 7

9R

adovljica Čistilna S

everP

I/

RA 8

4R

adovljica Gradnikova

cestaP

101. člen

Šo

bec

ŠO

02

Lesce Mivka

BT

/

Zapuže

ZA 14Zapuže-za stanovanjsko gradnjo

SC

, VC/

Zg

ornja D

ob

rava

ZgD 0

4Zgornja D

obravaS

K12

3. člen

Preglednica 2

: Pregled funkcionalnih in prostorskih enot, ki se urejajo na pod-

lagi podrobnejših meril in pogojev za pripravo O

PP

N - predvideni O

PP

N

PR

ED

VID

EN

I OP

PN

Oznaka P

EIm

e OP

PN

NR

Po

sebne

do

ločb

e

Alp

ski letalski center

ALC 01

Letališče LesceP

L71. člen

Beg

unje

BE

02

Begunje bolnica

DZ, VC

, ZP7

2. člen

BE

15B

egunje povezovalna cesta

P7

3. člen

BE

18B

egunje Center

MO

, VC74

. člen

BE

38

Begunje P

oddobrava sever

MO

/

BE

39

Begunje P

oddobrava JugD

I, SB

75

. člen

Brezje

BR

12B

rezje Bazilika

DC

, MO

, SS

, ZP

76. člen

BR

17B

rezje Širitev pokopališča

ZK77. člen

Beg

unje - smučišče

BS

02

Begunje P

od smučiščem

K

rpinB

T, VC12

9. člen

Črnicev

ČR

09

Črnivec V naselju

SC

210. člen

ČR

10Č

rnivec TurizemB

T7

9. člen

Dvo

rska vas

DV 0

6D

vorska vas nad Strojem

MP

80

. člen

DV 07

Dvorska vas O

pekarnaS

C81. člen

DV 0

9D

vorska vas JugS

K8

2. člen

Go

lf Bled

GB

03

Lesce Pod G

olfom-zahod

BT

83

. člen

GB

04

Lesce Pod G

olfom-vzhod

BT

84

. člen

GB

05

Lesce Pod G

olfom-jug

BT, K

1, G8

5. člen

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran27

- 242

05

Drugi gradbeni inženirski objekti, ki niso uvrščeni drugje,

- 23

010 O

bjekti za pridobivanje in izkoriščanje mineralnih surovin (ki jih je po

zaključku izkoriščanja potrebno odstraniti).

9. člen

(vrste dopustnih gradenj)

Na obm

očju so dopustne naslednje vrste prostorskih ureditev in gradenj:-

priprava zemljišč za gradnjo,

- gradnja novega objekta (tudi dozidava ali nadzidava),

- rekonstrukcija,

- redna in investicijska vzdrževalna dela na objektih,

- odstranitev objekta,

- sprem

embe nam

embnosti (znotraj dopustnih dejavnosti),

- gradnja in urejanje zunanjih (zelenih in utrjenih) površin,

- postavitve nezahtevnih in enostavnih objektov,

- gradnja in vzdrževanje kom

unalne, energetske, prometne in druge gospo-

darske infrastrukture.

10. člen

(zazidalna zasnova)

(1) Z O

PP

N je na obravnavanem

območju predvidena gradnja proizvodnega

kompleksa, nam

enjenega lesno-predelovalni dejavnosti ter umestitev kotlovni-

ce na biomaso s sistem

om priprave lesnih sekancev.

(2) Z O

PP

N se načrtujejo tudi druge prostorske ureditve, potrebne za nem

o-teno izvedbo in rabo predvidenega proizvodnega kom

pleksa:- ureditev prom

etnih dostopov do območja ter prom

etnih površin znotraj kom-

pleksa (ceste, manipulativne površine ter površine za m

irujoči promet),

- gradnja vse potrebne komunalne in energetske infrastrukture.

(3) Znotraj obm

očja kompleksa so predvidene naslednje naprave in objekti:

- skladišče surove hlodovine (A),

- lupilno-sortirna linija za hlodovino (B

),-

žaga s skladiščenjem in sortirnico prim

arnega odreza (C),

- sušilnica razžaganega lesa (D

), -

hale za skladiščenje rezanega lesa (E1, E

2, E

3, E

4, E

5,…

),-

specialne žage za pripravo polizdelkov za potrebe nadaljnje predelave lesa (npr. proizvodnjo pohištva, hiš, izolacijskih m

aterialov, konstrukcij-skega lesa, stavbnega pohištva,…

) (F1, F2, F3

, F4,…

),-

poslovni objekt – upravna stavba s pisarnam

i (G).

Poleg navedenih objektov je na obm

očju predvidena tudi umestitev kotlovni-

ce s sistemom

soproizvodnje toplote in električne energije (I), ki kot glavni energent uporablja predvsem

odpadno lubje ter ostali lesni odpadni material iz

procesa predelave lesa in objekt za pripravo lesne biomase (H

).(4

) Glede na predviden potek izkoriščanja je um

eščanje objektov predvideno v dveh etapah, najprej na obm

očju kjer je izkoriščanje že zaključeno ter kasne-je še na preostalem

območju.

Etapa 1

:-

Fe1 –

kotlovnica s sistemom

soproizvodnje toplote in električne energije na lesno biom

aso (objekt I);-

Fe2a –

kompleks za prim

arni razrez lesa - žaga (objekti A, B

, C, D

, H);

- Fe2

b – hale za skladiščenje razrezanega lesa (objekta E

1, E2

), dostop do Fe3

;-

Fe2c –

obstoječa betonarna;-

Fe3 –

izkoriščanje mineralnih surovin.

Na spodnjem

platoju, z izjemo obm

očja betonarne, se predhodno izvede do-končno sanacijo obm

očja ter pripravo zemljišč za predvideno rabo.

Etapa 2

:-

Fe2c - hale za skladiščenje rezanega lesa (objekti E

3, E

4, E

5,…

);-

Fe3 –

kompleks lesno –

predelovalnih dejavnosti, nadaljnja predelava lesa (objekti F, G

);N

a delu spodnjega platoja in na zgornjem platoju se predhodno izvede do-

končno sanacijo območja ter pripravo zem

ljišč za predvideno rabo.

(5) Tlorisni gabariti objektov/naprav:

oznakaobjekt/naprava

okvirni tlorisni gabariti

Askladišče surove hlodovine

20

m x 7

5 m

Blupilno-sortirna linija za hlodovino

157 m

x 74 m

+

39

m x 2

6 m

Cžaga s skladiščenjem

in sortirnico prim

arnega odreza8

0 m

x 40

m

Dsušilnica razžaganega lesa

100

m x 10

m

E1

, E2

, E

3,…

hale za skladiščenje rezanega lesa6

0 m

x 30

m

F1

, F2

, F

3,…

proizvodne hale za pripravo polizdelkov za potrebe nadaljnje predelave lesa

80

m x 4

0 m

Gposlovni objekt –

upravna stavba s pisarnam

i3

0 m

x 30

m

Hobjekt za pripravo, sušenje in skladiščenje sekancev

27 m

x 42

m

+ 6

5 m

x 24 m

Ikotlovnica s sistem

om soproizvodnje

toplotne in električne energije na lesno biom

aso 6

0 m

x 40

m

(6) Višinski gabariti objektov/naprav:

Stavbe ne sm

ejo presegati višine 12 m

, merjeno od kote zunanje ureditve ob

objektu. Zaradi tehnoloških zahtev posameznih dejavnosti so lahko m

anjši deli stavb (dostopi na streho, tehnične in strojne naprave,…

) oz. samostojni tehno-

loški objekti (npr. dimniki, deli strojnih naprav,…

) tudi višji od 12 m

. Objekti so

lahko poglobljeni pod nivo terena oz. podkleteni (v kolikor to dopušča geolo-ška sestava tal in hidrološke lastnosti lokacije).(7

) Nivo terena oz. višinska kota spodnjega platoja, ki je nam

enjen umeščanju

objektov v etapi 1, naj se uredi na n.m.v m

ed 40

6 in 4

20

m (oz. m

inimalno 2

m

nad nivojem podtalne vode). K

ončna višinska kota terena zgornjega platoja se določi v nadaljnjih fazah priprave projektne dokum

entacije, ob upoštevanju nivojev terena po zaključku izkoriščanja oz. sanacije.(8

) V grafičnih prilogah so prikazana funkcionalna območja (Fe), ki predsta-

vljajo območja, znotraj katerih se lahko um

eščajo objekti. Grafične priloge

podajajo idejno zasnovo postavitve objektov lesno predelovalnega centra. N

atančna razporeditev, velikost in namem

bnost posameznega objekta lesno

predelovalnega centra (oz. drugih objektov v okviru dopustnih dejavnosti), se opredeli v projektni dokum

entaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, ob upoštevanju tehnoloških zahtev, vseh veljavnih predpisov za tovrstne objekte ter ob upoštevanju stanja terena po zaključku izkoriščanja in izvedbi sanacije zem

ljišč.

11. člen(pogoji za oblikovanje objektov)

(1) O

blikovanje objektov naj bo sodobno, z uporabo kvalitetnih materialov in v

skladu s funkcijo objekta.(2

) Objekti so lahko m

asivne ali montažne izvedbe.

(3) S

treha objektov je lahko ravna oziroma z m

inimalnim

naklonom (do 2

0°),

enokapna ali simetrična dvokapnica (dopustna je tudi kom

binacija streh). Kri-

tina naj bo v temnejših barvnih tonih (siva, rjava), svetleči in bleščeči m

ateriali niso dopustni.(4

) Na strehah je dopustno postavljati sončne zbiralnike, oddajnike, reklam

e, vendar naj bodo ti um

eščeni zadržano in z upoštevanjem vpliva na podobo

območja in širše okolice.

(5) O

blikovanje in horizontalna ter vertikalna členitev fasad ter strukturiranje fasadnih odprtin in drugih fasadnih elem

entov naj bodo enostavni in poenoteni po celi fasadi. Fasade naj bodo oblikovane sodobno (npr. enostavnejše členi-tve fasad, uporaba lesa, kovine, stekla in drugih sodobnih m

aterialov, uporaba izrazitejših fasadnih barv je dopustna le za poudarke).

12. člen

(lega objektov na zemljišču)

(1) Lega objektov je prikazana na grafičnem

načrtu 4.1

(4.1

a in 4.1

b) Uredi-

tvena in prometno tehnična situacija.

(2) Znotraj funkcionalnih obm

očij se lokacije posameznih objektov lahko prila-

gajajo predvidenim tehnološkim

procesom znotraj kom

pleksa. (3

) Odm

iki objektov od sosednjih objektov in parcelnih mej m

orajo biti v skladu s predpisi s področja graditve objektov in varstva pred požarom

.

13. člen

(pogoji za oblikovanje zunanjih površin)

(1) Zem

ljišča ob predvidenih objektih se namenijo ureditvi parkirišč, dovozov

in manipulativnih površin.

(2) Zasaditve v obm

očju prometnic ne sm

ejo ovirati preglednosti na cesti. G

rmovnice in drevesa m

orajo biti od roba cestišča oddaljeni najmanj 1,5

m.

(3) Izbor rastlin m

ora upoštevati rastiščne razmere in m

ora biti prilagojen lokal-nim

klimatskim

razmeram

.(4

) Utrjene površine, nam

enjene dovozom in m

anipulaciji, naj bodo asfalti-rane, tlakovane oz. betonirane ter izvedene v ustreznih naklonih z urejenim

odvodnavanjem

.(5

) Višinske razlike v terenu se lahko rešuje z izvedbo brežin oz. z gradnjo opornih zidov. P

reoblikovani teren naj se na okoliški teren naveže z mehkim

i prehodi, na robovih cone naj se vzpostavi nov gozdni rob.(6

) Parkirišča, ki so večja od 5

00

m2, je potrebno členiti v več m

anjših enot. N

a robovih in vmesnih pasovih parkirišč se zasadi drevesa, ki zagotavljajo

ustrezno osenčenje parkirnih površin.(7

) Po zaključku del je investitor dolžan odstraniti vse začasne objekte, odveč-

ni gradbeni in izkopani material odpeljati na ustrezno deponijo, plodno zem

ljo pa uporabiti za ponovno ureditev zelenih površin.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

15

Go

renj

ske

do

bra

ve -

od

prt

i pro

sto

r

GO

D 1

7D

IRO

Črn

ivec

razš

irite

vO

O12

6. č

len

GO

D 1

8D

IRO

Per

ačic

aO

O12

6. č

len

Jelo

vica

- o

dp

rti p

rost

or

JEL

29

Kam

na G

oric

a - K

amno

-lo

mLN

127.

čle

n

Kam

na G

ori

ca

KG

07

Kam

na G

oric

a ob

Lip

nici

SK

, ZS

110

.čle

n

Kro

pa

KR

01

Kro

pa J

edro

DC

, MO

, SS

, VC

/

KR

02

Kro

pa C

ente

rM

O, S

C, V

C/

KR

08

Kro

pa S

tano

vanj

ska

grad

nja

SV

SS

111

čle

n

KR

09

Kro

pa N

ovi p

lam

en s

ever

, pa

rkiri

šče

Sev

erM

O11

2. č

len

KR

20

Kro

pa S

muč

išče

ZS11

3. č

len

Lanc

ovo

LA 0

4La

ncov

o Z

gora

j vzh

odS

S11

5. č

len

LA 0

7

MO

116

. čle

n

LA 0

8La

ncov

o sp

odaj

sev

e-ro

vzho

dS

C11

7. č

len

LA 1

5La

ncov

o S

poda

j v v

asi

SC

119

. čle

n

LA 2

3La

ncov

o sp

odaj

sev

ero-

zaho

dB

T12

0. č

len

Lesc

e

LE 0

8Li

pce

PP

87. č

len

LE 3

6Ve

riga

PP

88

. čle

n

LE 5

7Le

ški D

ol (o

b Al

pski

)S

C9

0. č

len

LE 7

6Le

sce

Za T

rato

MO

91. č

len

LE 7

7Le

sce

cest

ni o

tok(

med

B

egun

jsko

in L

etal

iško

)M

O9

2. č

len

LE 7

8Le

sce

Ob

zmaj

uM

O9

3. č

len

LE 8

0Le

sce

Gal

aM

O9

4. č

len

Ob

mo

čje

po

d J

elo

vico

- o

dp

rti p

rost

or

OPJ

14

Kro

pa K

amno

lom

LN12

8. č

len

Oto

če

Pod

vin

PD

03

Pod

vin

Ob

hote

luB

T9

5. č

len

Rad

ovl

jica

RA

05

Rad

ovlji

ca A

lmira

MO

, MP

97. č

len

RA

22

Rad

ovlji

ca P

roiz

vodn

a co

na P

redt

rgM

P9

8. č

len

RA

80

Rad

ovlji

ca G

rabe

nP

P9

9. č

len

RA

83

Rad

ovlji

ca K

ranj

ska

cest

aP

100

. čle

n

RA

86

Rad

ovlji

ca Z

a G

radn

ikov

oM

O10

2. č

len

RA

87R

adov

ljica

Pod

Trig

lavs

koS

C10

3. č

len

RA

88

Rad

ovlji

ca s

elite

v km

etije

Va

lant

SK

166

. čle

n

RA

90

Rad

ovlji

ca -

Osk

rbov

ano

obm

očje

(neg

oval

na

boln

ica)

SB

, ZP,

K1

104

. čle

n

RA

95

D

Z10

5. č

len

RA

103

Rek

onst

rukc

ija S

avsk

e ce

ste

Pc,

VC

105

. a č

len

Rad

ovl

jiško

- B

reza

njsk

a ra

vnin

a - o

dp

rti p

rost

or

RB

R 9

8H

lebc

e O

bvoz

nica

P/

Šo

bec

ŠO

01

Lesc

e Š

obec

BT,

G, K

2, P

, ZS

, VC

106

. čle

n

ŠO

03

Hip

odro

mB

T10

7. č

len

Zap

uže

ZA 1

3Za

puže

pro

izvo

dnja

Jug

MO

108

. čle

n

Zad

nja

vas

ZaV

03

Zadn

ja v

as V

iken

d ob

moč

jeS

P12

5. č

len

Zg

orn

ja L

ipni

ca

ZgL

04

Zgor

nja

Lipn

ica

Cen

ter

MP

124

. čle

n

Zal

ože

ZŠ 0

5Za

loše

Indu

strij

ska

cona

MP

122

. čle

n P

regl

edni

ca 3

: Pre

gled

funk

cion

alni

h in

pro

stor

skih

eno

t, ki

se

urej

ajo

na p

od-

lagi

dru

gih

podr

obne

jših

mer

il in

pog

ojev

Ozn

aka

PE

NR

Obl

ikov

anje

na

selja

Obl

ikov

anje

st

avb

Po

seb

ne

do

ločb

e

Rad

ovl

jiško

– B

rezj

ansk

a ra

vnin

a

Avt

oce

sti V

rba

- Per

ačic

a in

Per

ačic

a - P

od

tab

or

AC 0

1P

c, M

OD

PN

DP

N/

AC 0

2P

cD

PN

DP

N/

Beg

unje

BE

01

DC

U1

A8/

BE

03

SS

U2

A7/

BE

04

, BE

05

SS

U3

A1, A

813

0. č

len

BE

06

SC

U5

A1/

BE

08

SK

U1

A1, A

6/

VC/

//

BE

09

SK

U1

A1, A

6/

VC/

//

BE

10

, BE

11

SK

U1

A1, A

6/

BE

12

SK

U1

A1, A

6/

VC/

//

BE

13

SK

U1

A1, A

6/

BE

14

SC

U4

A1/

BE

16

SC

U3

A7/

BE

17

SC

U4

A2/

BE

19

MO

U3

A8/

BE

20

ZKU

6A8

/

BE

21

SS

U4

A1/

VC/

//

BE

22

SK

U2

A1, A

6/

BE

23

PP

U7

A813

1. č

len

VC/

/13

1. č

len

BE

24

SS

U5

A2/

VC/

//

BE

25

SK

U2

A1, A

6/

VC/

//

BE

26

DI

U6

A8/

BE

27

SK

U3

A1, A

6/

BE

28

SK

U3

A1/

VC/

//

BE

29

SC

U2

A1/

BE

30

SC

U2

A113

2. č

len

VC/

/13

2. č

len

BE

31

BT

U6

A813

3. č

len

BE

32

SC

U3

A213

4. č

len

BE

33

SK

U3

A1, A

6/

BE

34

SC

U3

A1/

BE

35

SC

U5

A413

5. č

len

BE

37

ZKU

6A8

/

BE

40

, BE

41,

BE

4

2, B

E 4

3, B

E 4

4S

CU

5A4

/

Bre

zje

BR

01,

BR

02

, B

R 0

3S

KU

1A1

, A6

/

BR

04

SK

U2

A1, A

6/

BR

05

SK

U3

A1, A

613

5.a

čle

n

BR

06

SC

U3

A1/

BR

07

SS

U2

A1/

BR

08

SK

U5

A1, A

6/

BR

09

SC

U5

A1/

UO

, stra

n2

6

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

- na

črt p

arce

laci

je,

- et

apno

st iz

vedb

e pr

osto

rske

ure

ditv

e,-

pogo

je g

lede

prik

ljuče

vanj

a ob

jekt

ov n

a go

spod

arsk

o ja

vno

infra

stru

ktur

o in

gra

jeno

javn

o do

bro,

- re

šitv

e in

ukr

epe

za v

arst

vo o

kolja

in n

arav

nih

viro

v te

r ohr

anja

nja

nara

ve,

- re

šitv

e in

ukr

epe

za o

bram

bo te

r va

rstv

o pr

ed n

arav

nim

i in

drug

imi n

esre

-ča

mi,

vklju

čno

z va

rstv

om p

red

poža

rom

,-

dopu

stna

ods

topa

nja

od n

ačrt

ovan

ih re

šite

v,-

drug

e po

goje

in z

ahte

ve z

a iz

vaja

nje

OP

PN

, -

konč

ne d

oloč

be.

2. č

len

(ses

tavn

i del

i OP

PN

)

(1)

Ta o

dlok

vse

buje

teks

tual

ni d

el in

gra

fični

del

.(2

) G

rafič

ni d

el o

dlok

a ob

sega

nas

ledn

je g

rafič

ne n

ačrt

e:1.

Nač

rt n

amen

ske

rabe

pro

stor

a:

1.

1 Iz

sek

iz k

arto

graf

skeg

a de

la P

RO

Rad

ovlji

ca:

-

velja

vni P

RO

M

1:5

00

0

- sp

rem

embe

in d

opol

nitv

e P

RO

M

1:5

00

02

. Vpl

ivi i

n po

veza

ve s

sos

ednj

imi e

nota

mi u

reja

nja:

2

.1 V

pliv

i in

pove

zave

s s

osed

njim

i eno

tam

i ure

janj

a pr

osto

ra

M

1:2

50

03

. Nač

rt o

bmoč

ja z

nač

rtom

par

cela

cije

:

3.1

Geo

dets

ki n

ačrt

s p

rikaz

om o

bmoč

ja O

PP

N

M

1:2

00

0

3.2

Nač

rt p

arce

laci

je z

zak

olič

bo

M

1:2

00

04

. Nač

rt p

rost

orsk

e ur

editv

e

4.1

a U

redi

tven

a in

pro

met

no te

hnič

na s

ituac

ija –

eta

pa 1

M

1

:20

00

4

.1b

Ure

ditv

ena

in p

rom

etno

tehn

ična

situ

acija

– e

tapa

2

M

1:2

00

0

4.2

Zbi

rni n

ačrt

kom

unal

nih

vodo

v in

nap

rav

M

1:2

00

0

3. č

len

(pril

oge

OP

PN

)

Pril

oge

OP

PN

so:

- iz

vleč

ek iz

PR

O R

adov

ljica

,-

prik

az s

tanj

a pr

osto

ra,

- st

roko

vne

podl

age,

- sm

erni

ce in

mne

nja

nosi

lcev

ure

janj

a pr

osto

ra,

- ob

razl

ožite

v in

ute

mel

jitev

OP

PN

,-

povz

etek

za

javn

ost,

- sp

is p

osto

pka.

4. č

len

(izde

lova

lec

OP

PN

)

OP

PN

je

izde

lalo

pod

jetje

Pro

tim R

žišn

ik P

erc

d.o.

o.,

Šen

čur,

pod

štev

ilko

proj

ekta

P 1

23

52

0 v

sep

tem

bru

201

4.

II. O

BM

OČ

JE O

PP

N

5. č

len

(ure

ditv

eno

obm

očje

)

(1)

Obm

očje

OP

PN

se

naha

ja n

a ju

govz

hodn

em d

elu

Rad

ovlji

ce.

Obm

očje

je

na

seve

ru in

vzh

odu

omej

eno

z že

lezn

iško

pro

go L

jubl

jana

– J

esen

ice,

na

zaho

du z

reko

Sav

o, n

a ju

gu p

a z

loka

lno

cest

o in

obm

očje

m c

entra

lne

čist

ilne

napr

ave

in z

birn

ega

cent

ra.

(2)

Obr

avna

vano

obm

očje

je

okvi

rnih

dim

enzi

j 4

60

m x

35

0 m

. O

bmoč

je

je v

išin

sko

razg

iban

o, p

ada

od s

ever

a pr

oti j

ugu

(viš

insk

a ra

zlik

a je

cca

. 2

5

m)

in v

ečin

oma

nepo

zida

no.

Zem

ljišč

a so

v n

arav

i obm

očje

gra

moz

nice

, na

ju

govz

hodn

em d

elu

so lo

cira

ni o

bjek

ti. R

obna

zem

ljišč

a pr

edst

avlja

jo g

ozdn

e po

vrši

ne.

(3)

Obm

očje

OP

PN

obs

ega

enot

o ur

ejan

ja p

rost

ora

z oz

nako

RA

80

, z

na-

men

sko

rabo

P –

obm

očja

pro

izvo

dnih

dej

avno

sti,

podr

obne

jša

nam

ensk

a ra

ba je

PP

– p

ovrš

ine

za p

roiz

vodn

jo.

V ob

moč

je O

PP

N s

o vk

ljuče

na n

asle

dnja

zem

ljišč

a oz

. de

li ze

mlji

šč s

par

c.

št.

75

3,

75

4,

75

5,

75

6/1

, 7

56

/3,

75

6/4

, 7

56

/5,

75

6/6

, 7

56

/7,

757

/1,

757

/2, 7

57/3

, 75

8/1

, 75

8/2

, 75

8/3

, 75

9, 7

60

, 761

/1, 7

61/2

, 76

2, 7

63

, 76

4/1

, 76

4/2

, 76

5/1

, 76

8, 7

69

/1, 7

69

/2, 8

19, k

.o. P

redt

rg (2

157

), v

sku-

pni p

ovrš

ini c

ca. 1

7,1

7 h

a.(4

) M

eja

obm

očja

OP

PN

pot

eka

na s

ever

ni s

trani

po

mej

i zem

ljišč

a s

parc

. št.

75

3,

na v

zhod

ni s

trani

po

mej

i zem

ljišč

par

c. š

t. 7

54

, 7

55

, 7

56

/3,

757

/1,

75

8/3

, 7

59

, 76

0,

761

/2,

762

in d

elom

a pr

eko

zem

ljišč

a pa

rc.

št.

819

, na

ju

žni s

trani

po

mej

i zem

ljišč

par

c. š

t. 76

4/1

, 76

9/1

in 7

68

. Na

zaho

dni s

trani

m

eja

pote

ka p

o m

eji

zem

ljišč

a pa

rc.

št.

769

/1,

761

/1,

760

, 7

59

, 7

85

/1,

757

/3, 7

56

/1, 7

55

, 75

4, 7

53

. Vsa

nav

eden

a ze

mlji

šča

so v

k. o

. Pre

dtrg

. (5

) M

eja

obm

očja

OP

PN

je ra

zvid

na iz

gra

fični

h na

črto

v te

ga O

PP

N.

(6)

Širš

e ob

moč

je O

PP

N o

bseg

a tu

di z

emlji

šča

izve

n ur

editv

eneg

a ob

moč

ja,

na k

ater

a se

gajo

gra

dnje

nov

ih in

frast

rukt

urni

h pr

iklju

čkov

za

potre

be o

brav

-na

vane

ga o

bmoč

ja.

Pre

dvid

en p

otek

infra

stru

ktur

nih

prik

ljučk

ov iz

ven

obm

očja

OP

PN

bo

nata

nč-

neje

dol

očen

v fa

zi p

ripra

ve p

roje

ktne

dok

umen

taci

je z

a ko

mun

alno

opr

emlja

-nj

e ob

moč

ja.

III. V

PLI

VI I

N P

OV

EZ

AV

E S

SO

SE

DN

JIM

I EN

OTA

MI

UR

EJA

NJA

PR

OS

TOR

A

6. č

len

(vpl

ivi i

n po

veza

ve n

ačrt

ovan

e ur

editv

e s

sose

dnjim

i obm

očji)

(1)

Nač

rtov

ana

pros

tors

ka u

redi

tev

se n

ahaj

a se

vern

o od

cen

traln

e či

stiln

e na

-pr

ave

in z

birn

ega

cent

ra R

adov

ljica

. Na

seve

rni s

trani

pot

eka

žele

zniš

ka p

roga

Je

seni

ce –

Lju

blja

na,

ki jo

s p

odvo

zom

pre

čka

dost

opna

ces

ta d

o ob

moč

ja

OP

PN

. V b

ližin

i, v

odda

ljeno

sti c

ca. 5

0 m

na

vzho

dni s

trani

teče

reka

Sav

a.

(2)

Zem

ljišč

a v

okol

ici o

brav

nava

nega

obm

očja

nis

o ko

mun

alno

opr

emlje

na,

raze

n ob

moč

ja c

entra

lne

čist

ilne

napr

ave

in z

birn

ega

cent

ra. J

užno

od

obm

o-čj

a, o

b tra

si S

avsk

e ce

ste,

pot

ekaj

o ja

vni f

ekal

ni v

od,

javn

i vod

ovod

in t

ele-

kom

unik

acijs

ko o

mre

žje.

Čez

obr

avna

vano

obm

očje

pot

ekaj

o el

ektro

vodi

in

TK v

od,

na o

bmoč

ju s

e na

haja

tran

sfor

mat

orsk

a po

staj

a (T

P) 3

66

Sep

arac

ija

Rad

ovlji

ca.

(3)

Obm

očje

OP

PN

se

bo p

rom

etno

in in

frast

rukt

urno

nav

ezov

alo

na o

bsto

-je

čo g

ospo

dars

ko ja

vno

infra

stru

ktur

o, k

i pot

eka

v S

avsk

i ces

ti. Z

arad

i nam

e-ra

vane

gra

dnje

bo

treba

obs

toje

če v

ode,

ki

preč

kajo

obr

avna

vno

obm

očje

, pr

esta

viti

in z

grad

iti n

ove

prik

ljučk

e na

obs

toje

če i

nfra

stru

ktur

no o

mre

žje.

P

osam

ezni

prik

ljučk

i na

obst

oječ

o in

frast

rukt

uro

bodo

seg

ali i

zven

obm

očja

O

PP

N.

(4)

Dos

topi

do

obm

očja

bod

o ur

ejen

i s S

avsk

e ce

ste

(LC

34

90

81).

Znot

raj

obm

očja

se

pred

vide

vajo

nov

e do

stop

ne c

este

, ki

bod

o om

ogoč

ale

dost

op

do p

redv

iden

ih u

redi

tev.

Sav

ska

cest

a se

na

seve

ru n

avez

uje

na L

jubl

jans

ko

cest

o, k

i vod

i do

avto

cest

nega

prik

ljučk

a R

adov

ljica

. Pro

met

, ki b

o po

vzro

čen

zara

di p

redv

iden

ega

prog

ram

a O

PP

N,

bo v

cel

oti

pote

kal

mim

o st

rnje

nega

na

selja

Rad

ovlji

ce.

IV. A

RH

ITE

KT

UR

NE

, KR

AJI

NS

KE

IN O

BLI

KO

VALS

KE

RE

ŠIT

VE

P

RO

STO

RS

KIH

UR

ED

ITE

V

7. č

len

(vrs

te d

opus

tnih

dej

avno

sti)

(1)

Obm

očje

je s

klad

no s

PR

O n

amen

jeno

pre

delo

valn

im d

ejav

nost

im (r

azen

pr

oizv

odnj

e ke

mik

alij,

kem

ični

h iz

delk

ov,

farm

acev

tski

h su

rovi

n in

pre

para

tov,

ne

kovi

nski

h m

iner

alni

h iz

delk

ov in

kov

in),

grad

beni

štvu

, trg

ovin

i, dr

ugim

dej

av-

nost

im, p

rom

etu

in s

klad

išče

nju

ter p

oslo

vnim

dej

avno

stim

. (2

) P

redn

ostn

o je

obm

očje

nam

enje

no g

radn

ji pr

oizv

odne

ga k

ompl

eksa

, na

-m

enje

nega

les

no-p

rede

lova

lni

deja

vnos

ti in

um

estit

vi k

otlo

vnic

e s

sist

emom

so

proi

zvod

nje

topl

ote

in e

lekt

rične

ene

rgije

za

potre

be d

aljin

skeg

a og

reva

nja

mes

ta R

adov

ljica

. (3

) N

a ob

moč

je s

e la

hko

umeš

čajo

tudi

dru

ge p

roiz

vodn

e de

javn

osti

ter

de-

javn

osti

grad

beni

štva

, pr

omet

a, tr

ansp

orta

, lo

gist

ike,

upr

ave,

trgo

vine

in s

kla-

dišč

enja

.(4

) N

a ob

moč

ju z

ozn

ako

Fe3

um

estit

ev n

ovih

dej

avno

sti n

i dop

ustn

a, d

o-kl

er m

iner

alne

sur

ovin

e ne

bod

o v

celo

ti iz

črpa

ne (p

redv

idom

a do

kot

e 4

05

m

n.m

.v.).

Na

nave

dene

m o

bmoč

ju s

o do

takr

at d

opus

tne

deja

vnos

ti in

ure

ditv

e,

pove

zane

z iz

koriš

čanj

em m

iner

alni

h su

rovi

n in

san

acija

pov

ršin

. (5

) D

o za

klju

čka

izko

rišča

nja

so n

a ob

moč

jih z

ozn

ako

Fe2

b, F

e2c

in F

e3

dopu

stne

tud

i gr

adnj

e oz

. po

stav

itve

(zač

asni

h) o

bjek

tov

za l

astn

e po

trebe

ob

stoj

eče

deja

vnos

ti (n

pr.

za p

otre

be p

roiz

vodn

je b

eton

skih

meš

anic

in g

rad-

beni

h pr

oizv

odov

, izd

elko

v in

pol

izde

lkov

, za

obde

lavo

in p

rede

lavo

gra

dben

ih

odpa

dkov

, za

zač

asno

dep

onira

nje

iner

tnih

gra

dben

ih o

dpad

kov

za n

adal

jnjo

pr

edel

avo)

ter

rek

onst

rukc

ija i

n vz

drže

vanj

e za

koni

to z

graj

enih

obs

toje

čih

obje

ktov

. Dop

ustn

a je

tudi

ure

dite

v pr

omet

ne p

ovez

ave

med

Fe2

c in

Fe3

pre

-ko

obm

očja

z o

znak

o Fe

2b.

(6)

V p

rejš

njem

ods

tavk

u na

vede

ne d

ejav

nost

i in

ured

itve

pove

zane

z iz

kori-

ščan

jem

min

eral

nih

suro

vin

je z

arad

i zag

otav

ljanj

a po

vrši

n za

um

estit

ev n

ovo

pred

vide

nih

deja

vnos

ti, iz

obm

očja

Fe2

b in

Fe2

c do

pust

no p

rese

liti n

a zg

ornj

i pl

ato

(Fe3

) tak

oj, k

o bo

to te

hnič

no iz

vedl

jivo.

(7)

Izk

oriš

čanj

e m

iner

alni

h su

rovi

n in

san

acija

po

konč

anem

izk

oriš

čanj

u m

orat

a po

teka

ti v

skla

du z

nov

im r

udar

skim

pro

jekt

om (o

z. z

nov

elac

ijo ž

e iz

-de

lane

ga r

udar

skeg

a pr

ojek

ta iz

leta

20

04

), ki

ga

pris

krbi

kon

cesi

onar

pre

d po

daljš

anje

m s

edaj

vel

javn

e ko

nces

ije in

mor

a up

ošte

vati

reši

tve

tega

OP

PN

.

8. č

len

(vrs

te d

opus

tnih

obj

ekto

v)

Na

obm

očju

OP

PN

je d

ovol

jena

gra

dnja

nas

ledn

jih o

bjek

tov:

- 12

510

Indu

strij

ske

stav

be,

- 12

52

0 R

ezer

voar

ji, s

ilosi

in s

klad

išča

,- 1

22

03

Dru

ge p

oslo

vne

stav

be,

- 12

301

Trg

ovsk

e st

avbe

(le

kot d

opol

niln

a de

javn

ost k

osn

ovni

pro

izvo

dni d

e-ja

vnos

ti),

- 124

20

Gar

ažne

sta

vbe,

- 211

20

Lok

alne

ces

te in

javn

e po

ti, n

ekat

egor

izira

ne c

este

in g

ozdn

e ce

ste,

- 21

210

Gla

vne

in r

egio

naln

e že

lezn

iške

pro

ge (

indu

strij

ski t

ir -

nave

zava

na

obst

oječ

o že

lezn

iško

pro

go),

- 23

02

0 E

lekt

rarn

e in

dru

gi e

nerg

etsk

i obj

ekti,

- 22

2 L

okal

ni c

evov

odi,

loka

lni e

lekt

roen

erge

tski

vod

i in

loka

lna

kom

unik

acij-

ska

omre

žja,

UO

, stran16


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

BR

10ZK

U6

A8/

BR

13M

PU

7A8

136

. člen

BR

14S

KU

3A1, A6

BR

15M

OU

3A1, A8

/

BR

16P

c/

/137. člen

Črnivec

ČR

01S

SU

5A2

210. člen

ČR

02

, ČR

03

SK

U3

A2, A6

210. člen

ČR

04

SC

U5

A2210

. člen

ČR

05

SK

U3

A2, A6

/

ČR

06

MO

U3

A2, A8

138

. člen

ČR

07M

OU

3A2

, A613

8 a. člen,

210. člen

ČR

09

SC

//

210. člen

Do

bro

po

lje

DP

01S

KU

2A2

, A613

9. člen

DP

02

MP

U7

A814

0. člen

Drnča

DR

01B

TU

6A8

141. člen

DR

02

ZP/

/141. člen

DR

03

ZSU

7A8

141. člen

Dvo

rska vas

DV 01

SK

U1

A1, A6/

DV 0

3S

CU

2A1

/

DV 0

4S

KU

2A1, A6

/

DV 0

5M

PU

7A1, A8

142

.člen

DV 0

8ZS

U7

A814

3. člen

Glo

bo

ko

GL 01

SK

U2

A1, A614

4. člen

GL 0

2M

PU

3A2

, A614

4. člen

Go

lf Bled

GB

01ZS

U7

A814

5. člen

Gorica

GO

01S

KU

1A1, A6

/

GO

02

SC

U2

A2/

GO

03

SC

U3

A1/

Hleb

ce

HL 01

SK

U1

A1, A614

6. člen

HL 0

2S

KU

3A1, A6

147. člen

HL 0

3S

SU

4A2

/

HL 0

4S

KU

3A1, A6

148

. člen

HL 0

5S

CU

5A1

/

Hraše

HR

01S

KU

1A1, A6

149

.člen

HR

02

SK

U3

A1, A615

0. člen

HR

03

SC

U3

A1/

HR

04

PK

U3

A6/

HR

05

SK

U5

A1, A6151. člen

HR

06

SK

U5

A1, A6/

Lesce

LE 0

2P

c, ZP/

//

LE 0

3M

OU

5A2

, A8/

LE 0

4, LE

13, LE

5

2, LE

58

SS

U3

A2/

LE 0

5, LE

16, LE

2

3, LE

50

, LE 5

9S

CU

4A2

/

LE 07

, LE 7

9M

OU

7A8

/

LE 0

9S

SU

3A2

/

LE 10

SS

U3

A2, A7

/

LE 11

SS

U3

A2, A4

/

LE 12

, LE 4

2, LE

4

3, LE

53

, LE 5

5,

LE 6

9

Pc

//

/

LE 14

, LE 6

4S

SU

3A8

/

LE 15

, LE 61

SC

U4

A2, A4

/

LE 17

, LE 21

SC

U4

A7/

LE 2

2, LE

46

, LE

47, LE

48

SS

U4

A2/

LE 24

SS

U7

A8/

LE 3

3, LE

70

Pz

//

/

LE 3

5P

Pž

U7

A8/

LE 3

9M

OU

5A8

/

LE 4

4, LE

67M

OU

3A8

/

LE 4

6, LE

48

SS

U4

A2/

LE 4

9M

PU

7A8

/

LE 6

0S

CU

4A3

/

LE 6

6S

PU

5A5

/

LE 71

K2

, G/

//

LE 7

2K

1, K2

, G

//

/

LE 7

3K

2/

//

LE 74

K1

//

152

. člen

LE 8

2K

1, G/

//

Ljubno

LJ 01D

CU

1A1, A8

/

LJ 02

DI

U1

A1/

LJ 03

, LJ 04

, LJ 05

SK

U1

A1, A6/

LJ 06

ZKU

6A8

/

LJ 07, LJ 13

SK

U3

A1, A6/

LJ 08

SK

U5

A1, A6/

LJ 09

SC

U4

A1/

LJ 10M

OU

4A8

/

LJ 11S

CU

3A1

/

LJ 12S

CU

5A1

/

LJ 14, LJ 16

PK

U3

A1, A6/

LJ 15S

KU

3A1, A6

, A8/

Mo

šnje

MO

01D

CU

1A8

153

. člen

MO

02

ZKU

6A8

153

. člen

MO

03

SK

U1

A1, A615

3. člen

MO

04

SC

U4

A715

4. člen

MO

05

SC

U4

A215

3. člen

MO

06

SC

U3

A215

3. člen

MO

07S

KU

3A2

, A615

3. člen

MO

08

SK

U5

A2, A6

155

. člen

MO

09

SC

U4

A2/

MO

10S

BU

3A2

/

MO

11S

SU

3A2

/

MO

12D

IU

6A8

/

MO

13M

OU

6A8

155

a.člen

MO

14S

CU

4A2

210. člen

MO

15S

CU

3A2

210. člen

MO

16S

CO

PP

NO

PP

N210

. člen

MO

17S

SU

3A7

155

a. člen

No

še

NŠ

01S

KU

3A1, A6

156

. člen

No

va vas

NV 01

SK

U2

A1, A6/

NV 0

2S

CU

2A2

/

NV 0

3S

CU

2A7

/

NV 0

4S

CU

5A2

/

NV 0

5S

CU

5A2

, A4/

NV 0

6, N

V 07S

KU

5A2

, A6/

NV 0

8S

CU

3A2

/

NV 0

9S

SU

5A2

/

Po

dvin

PD

01ZP

U6

A8157. člen, 210

. člen

PD

02

ZSU

7A8

210. člen

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran25

(5) Vsa m

orebitna dela prestavitve oziroma zaščite obstoječih elektroenerget-

skih naprav lahko opravi samo upravljavec distribucijskega om

režja, na stroške investitorja.

36

. člen(teleko

munikacijsko

om

režje)

(1) V obm

očju OP

PN

potekajo obstoječe telekomunikacijske naprave Teleko-

ma S

lovenije d.d..

(2) P

red pričetkom izvajanja gradbenih del potrebno obvezno označiti in

ustrezno zaščititi obstoječe telekomunikacijske naprave v skladu s predpisi

in smernicam

i.

(3) V fazi izdelave P

GD

/PZI je potrebno izdelati projekt zaščite obstoječega

omrežja, ki z gradnjo ustrezne kabelske kanalizacije in jaškov zajam

e obstoje-če om

režje, ga poveže na obstoječe stanje izven ceste in s tem om

ogoči do-stopnost , vzdrževanje in nadgrajevanje brez posegov v novo cesto. O

bstoječi kabli naj se ustrezno zaščitijo ali prestavijo.

(4) P

rojekt za gradnjo naj poleg zaščite ali prestavitve predvidi tudi polaganje cevi 1

xPVC

fi 110m

m in P

EH

D 2

xfi 50

mm

na celotni trasi rekonstrukcije ceste.

37. člen

(plino

vod

no o

mrežje)

(1) O

bravnavano območje prečkata obstoječa prenosna plinovoda R

29

, RP

B

ritof-MR

P Jesenice (prem

er 20

0m

m, tlak 5

0bar, stacionaža cca 3

49

50

m,

Občina R

adovljica) in P2

941, M

RP

Zapuže-ELAN

Begunje (prem

er 150

mm

, tlak 3

.2bar, stacionaža cca 2

60

in 68

0m

, Občina R

adovljica).

(2) P

reko območja poteka vzporedno z obstoječim

prenosnim plinovodom

R

29

tudi načrtovani prenosni plinovod M10

Vodice-Rateče, za katerega pote-

ka postopek priprave Državnega prostorskega načrta.

(3) P

ri nadaljnjem načrtovanju je potrebno upoštevati prenosni sistem

zemelj-

skega plina z omejitvam

i v pripadajočem varovalnem

(2x10

0m

) oz. varnostnem

pasu in skladno z zakonom pridobiti soglasje operaterja.

(4) N

a južnem delu obm

očja Elan prečka obm

očje OP

PN

tudi trasa plinovoda v upravljanju P

etrol d.d..

38

. člen(d

ruga infrastruktura)

V območju O

PP

N je m

ožno zgraditi tudi drugo infrastrukturo, ki z OP

PN

ni posebej načrtovana. V tem

primeru je potrebno pridobiti projektne pogoje in

soglasja pristojnih nosilcev urejanja prostora.

XI. D

OP

US

TN

A O

DS

TOPA

NJA

OD

NA

ČR

TOVA

NIH

RE

ŠIT

EV

39

. člen(d

op

ustna od

stop

anja od

načrtovanih rešitev)

(1) P

ri realizaciji OP

PN

so dopustna odstopanja od tehničnih rešitev pro-m

etnih ureditev, določenih s tem O

PP

N, če se pri nadaljnem

podrobnejšem

preučevanju prometnih, geoloških, geom

ehanskih ali drugih razmer poiščejo

tehnične rešitve, ki so primernejše z oblikovalskega, prom

etno-tehničnega ali okoljevarstvenega vidika, s katerim

se ne smejo poslabšati prostorske in

okoljske razmere. Ta odstopanja ne sm

ejo biti v nasprotju z javnimi interesi in

morajo z njim

i soglašati pristojne organizacije, ki jih ta odstopanja zadevajo. To zajem

a tudi možnost um

estitve dodatnih pločnikov, prehodov za pešce ter izvedbo ukrepov za um

irjanje prometa.

(2) D

opustne so obnove, dograjevanje, prestavitve in spremem

be tras posa-m

eznih komunalnih vodov, objektov in naprav, priključkov zaradi ustreznejše

oskrbe in racionalnejše izrabe prostora pod pogojem, da so ureditve v soglas-

ju z njihovimi upravljavci in skladne z njihovim

i programi.

(3) M

ožna so odstopanja lokacij in števila uvozov, v skladu z rešitvami pozidave

za območja izven O

PP

N. D

opustne so spremem

be lokacij uvozov v primeru

spremem

be ureditve zasebnih dvorišč.Za potrebe prevoza m

ehanizacije do kmetijskih zem

ljišč čez zeleni pas in pas za pešce in kolesarje so m

ožna odstopanja od lokacij in števila uvozov pred-videnih s tem

OP

PN

.

(4) O

bvozna cesta Hlebce se lahko priključuje na rekonstruirano cesto preko

dveh krožnih križišč z zunanjim prem

erom 24

m.

(5) K

rižišče Lesce-Begunje-Zapuže-R

odine (cesarska cesta) je možno urediti

kot krožišče z zunanjim prem

erom 2

8m

. Krak ceste proti R

odinam (cesarska

cesta) se zapre za motorni prom

et, ter nameni izključno km

etijski mehanizaciji,

pešcem in kolesarjem

.

(6) D

opustna so odstopanja od mej in površin parcel, nam

enjenih gradnji.

XII. D

RU

GI P

OG

OJI IN

ZA

HT

EV

E Z

A IZ

VAJA

NJE

OP

PN

40

. člen(o

bvezno

sti investitorja in izvajalcev)

Za zagotavljanje prometne varnosti m

ed gradnjo in po njej imajo investitor in

izvajalci naslednje obveznosti:–

prom

et med gradnjo m

orajo organizirati tako, da se prometna varnost za-

radi gradnje ne bo poslabšala;–

zagotoviti m

orajo nemoteno kom

unalno oskrbo preko vseh obstoječih in-frastrukturnih vodov in naprav; infrastrukturne vode m

orajo takoj obnoviti, če so ob gradnji poškodovani.

–

na stroške investitorja je treba zagotoviti sanacijo zaradi gradnje poškodo-vanih objektov, pripadajočih ureditev in naprav;

–

investitor mora zagotoviti naročilo za prevzem

gradbenih odpadkov pred začetkom

izvajanja gradbenih del;–

zem

ljišče, poškodovano v času gradnje, je treba v najkrajšem m

ožnem

času sanirati in zatraviti oziroma zasaditi z lokalno značilnim

i drevesnimi in

grmovnim

i vrstami.

41. člen

(po

segi, d

op

ustni po

izvedb

i načrtovanih ured

itev)

Po izvedbi z O

PP

N predvidenih ureditev so na celotnem

območju dopustni

naslednji posegi:–

odstranitev naprav in objektov,

–

vzdrževalna dela,–

postavitve enostavnih in nezahtevnih objektov, ki so dopustni v obm

očju O

PP

N

XIII. K

ON

ČN

E D

OLO

ČB

E

42

. člen(vp

og

led O

PP

N)

OP

PN

je na vpogled vsem zainteresiranim

na Občini R

adovljica in Upravni

enoti Radovljica.

43

. člen(inšp

ekcijski nadzo

r)

Nadzor nad izvajanjem

tega odloka izvajajo pristojne inšpekcijske službe.

44

. člen(p

ričetek veljavnosti)



Radovljica –

Uradne objave.

Številka: 3

50

5-0

012/2

013

Datum

: 24. 9

. 2014

C

iril Globočnik l.r.

ŽU

PAN

3.



S, št. 3

3/07

in sprem


tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 188

/14)

je Občinski svet O

bčine Radovljica na svoji 31. redni seji dne 24

. septembra

2014

sprejel

OD

LOK

o

Ob

činskem p

od

rob

nem p

rosto

rskem načrtu za o

bm

očje p

roizvo

dnih

po

vršin RA

80

– gram

oznica G

raben

I. UVO

DN

E D

OLO

ČB

E

1. člen(predm

et odloka)

S tem

odlokom se sprejm

e občinski podrobni prostorski načrt za območje

proizvodnih površin RA 8

0 –

gramoznica G

raben (v nadaljnjem besedilu:

OP

PN

), ki vsebuje:-

območje O

PP

N,

- vplive in povezave s sosednjim

i enotami urejanja,

- arhitekturne, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

17

Po

ljče

PL

01S

KU

3A2

, A6

/

VC/

//

PL

02

, PL

09

SK

U5

A2, A

6/

PL

03

SC

U3

A7/

PL

04

SS

U3

A2/

PL

05

SK

U2

A2, A

6/

VC/

//

PL

06

OB

U6

A8/

PL

07O

B/

/15

8. č

len

PL

08

SK

U3

A2, A

615

9. č

len

Po

ljče

- far

ma

PF

01P

KU

7A6

, A8

/

Po

save

c

PS

01

MO

U3

A2, A

816

0. č

len

PS

02

MO

U3

A7/

PS

03

, PS

10

SS

U5

A2/

PS

04

DI

U6

A8/

PS

05

BT

U6

A8/

PS

06

, PS

09

SC

U4

A2/

PS

07

SS

U4

A2/

PS

08

SK

U3

A1, A

6/

PS

11

SK

U5

A2, A

6/

PS

12

OC

U7

A816

1. č

len

Rad

ovl

jica

RA

03

, RA

04

SK

U1

A1, A

6/

RA

06

SS

U5

A2/

RA

07, R

A 13

, RA

16, R

A 2

0, R

A 3

0,

RA

33

, RA

36

, RA

53

, RA

57, R

A 6

3,

RA

66

, RA

67

SC

U4

A2/

RA

08

SS

U3

A2/

RA

09

SK

U5

A2, A

6/

RA

10, R

A 11

, RA

12S

SU

4A2

/

RA

14S

CU

4A2

161.

a čl

en

RA

17S

SU

5A1

163

. čle

n

RA

18, R

A 19

ZKU

6A8

/

RA

21M

PU

7A8

/

RA

24E

EU

7A8

/

RA

25

SC

U3

A2, A

4/

RA

26

, RA

45

, RA

47, R

A 6

0, R

A 6

5S

CU

4A7

/

RA

28

SB

U6

A8/

RA

29

SC

U4

A3/

RA

31, R

A 5

0,

RA

98

SC

U3

A2/

RA

32

, RA

51, R

A 6

2S

CU

5A2

/

RA

34

SS

U3

A1/

RA

35

, RA

48

, R

A 4

9M

OU

4A8

/

RA

37M

PU

7A8

/

Pc

//

/

RA

38

MO

U6

A8/

RA

40

, RA

41P

z/

//

RA

42

MO

U3

A1, A

8/

RA

43

, RA

44

, RA

52

, RA

59

SC

U4

A2, A

4/

RA

54

MO

U3

A8/

RA

55

, RA

70

, RA

73

, RA

76P

c/

//

RA

56

MO

U3

A8/

RA

61S

CU

4A3

, A7

/

RA

64

SC

U4

A2, A

416

3.a

čle

n

ZP/

//

RA

68

SC

U5

A416

4. č

len

ZP, K

2/

/16

4. č

len

RA

69

K1,

G/

//

RA

71D

IU

6A8

/

RA

72

SK

U3

A2, A

6/

RA

75

K2

//

/

RA

77, R

A 9

6K

1/

//

RA

81ZS

U7

A816

5. č

len

RA

82

SC

U3

A1/

RA

86

ZP/

//

RA

88

SK

//

166

. čle

n

RA

91ZP

//

/

RA

92

Pc,

K2

, G

//

167.

čle

n

RA

93

Pc

//

168

. čle

n

RA

97S

CU

3A2

162

. čle

n

RA

99

MO

U3

A8/

RA

100

SS

U7

A8/

RA

101

G/

/16

8a.

čle

n

RA

102

K2

//

168

b. č

len

Sp

od

nji O

tok

SpO

01

DC

U6

A816

9. č

len,

21

0. č

len

SpO

02

SK

U1

A1, A

617

0. č

len,

21

0. č

len

SpO

03

SK

U5

A1, A

617

1. č

len,

2

09

čle

n

SpO

04

SS

U5

A121

0. č

len

SpO

05

SC

U3

A117

2. č

len,

21

0. č

len

Stu

den

čice

ST

01D

CU

1A8

/

ST

02

SK

U1

A1, A

6/

Šob

ec

Vrbn

je

VR 0

1S

KU

2A1

, A6

/

VC/

//

VR 0

2S

SU

3A2

, A4

, A6

/

VR 0

3S

CU

4A2

/

VR 0

4S

KU

5A2

, A6

/

VR 0

5M

OU

3A1

, A8

173

. čle

n

VR 0

6S

KU

3A1

, A6

/

VR 0

7ZS

U7

A817

3.a

čle

n

Zap

uže

ZA 0

1S

KU

3A2

, A6

/

VC/

//

ZA 0

2M

OU

3A8

/

VC/

//

ZA 0

3M

OU

2A8

/

ZA 0

4S

CU

5A2

/

ZA 0

5S

CU

4A2

/

ZA 0

6, Z

A 10

SK

U5

A2, A

6/

ZA 0

7S

SU

4A7

/

VC/

//

ZA 0

8S

SU

4A7

/

ZA 0

9P

PU

7A8

174

. čle

n

ZA 1

1, Z

A 12

SK

U3

A2, A

6/

ZA 1

5S

CU

3A2

/

Zg

orn

ji O

tok

ZgO

01

SK

U1

A1, A

617

5. č

len

ZgO

02

MO

U3

A1, A

817

6. č

len

ZgO

03

SC

U5

A1/

ZgO

04

SK

U5

A1, A

6/

UO

, stra

n24

št

. 191

, 3. o

ktob

ra 2

014

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

25

. čle

n(v

arst

vo z

raka

)

S tr

ansp

ortn

ih in

gra

dben

ih p

ovrš

in te

r de

poni

j gra

dben

ih o

dpad

kov

je tr

eba

prep

reči

ti pr

ašen

je z

vla

ženj

em s

ipki

h m

ater

ialo

v in

nez

ašči

teni

h po

vrši

n te

r pr

epre

čiti

razn

os m

ater

iala

z g

radb

išča

.

26

. čle

n(v

arst

vo p

red

hru

po

m)

(1)

Za z

man

jšan

je h

rupa

v č

asu

grad

nje

je tr

eba

zago

tovi

ti, d

a je

med

gra

dnjo

up

orab

ljena

gra

dben

a m

ehan

izac

ija n

ovej

šega

dat

uma

in o

prem

ljena

s c

ertif

i-ka

ti o

zvoč

ni m

oči,

ki n

e sm

ejo

pres

egat

i pre

dpis

anih

vre

dnos

ti.

(2)

Vsa

hrup

na d

ela

naj s

e iz

vaja

jo v

dne

vnem

čas

u, m

otor

ji st

roje

v pa

naj

bre

z po

trebe

ne

obra

tuje

jo v

pro

stem

teku

. Izv

ajal

ec je

dol

žan

zago

tovi

ti m

onito

ring

hrup

a m

ed g

radn

jo in

ukr

epat

i v p

rimer

u ug

otov

ljeni

h pr

ekor

ačite

v vr

edno

sti,

dolo

čeni

h za

čas

gra

dnje

.

27. č

len

(var

ova

nje

na o

bm

očj

ih k

met

ijski

h p

ovr

šin)

(1)

Pos

ege

v km

etijs

ka z

emlji

šča

(K1

) v č

asu

grad

nje

je tr

eba

po k

oncu

gra

-dn

je s

anira

ti in

zem

ljišč

a vr

niti

v pr

votn

o ra

bo.

(2)

Inve

stito

r m

ora

omog

očiti

last

niko

m k

met

ijski

h ze

mlji

šč d

osto

p na

njih

ova

zem

ljišč

a m

ed g

radn

jo in

po

njej

.

28

. čle

n(o

dst

ranj

evan

je o

dp

adko

v)

Inve

stito

rji s

o do

lžni

rav

nati

z od

padk

i, ki

nas

tane

jo v

čas

u gr

adnj

e, v

skl

adu

z ve

ljavn

imi p

redp

isi o

ravn

anju

z o

dpad

ki.

IX. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A O

BR

AM

BO

TE

R V

AR

ST

VO P

RE

D N

AR

AV

NIM

I IN

DR

UG

IMI N

ES

RE

ČA

MI,

VK

LJU

ČN

O Z

VA

RS

TVO

M P

RE

D P

OŽ

AR

OM

29

. čle

n(u

krep

i za

ob

ram

bo

)

(1)

Za

potre

be o

bram

be j

e po

trebn

o na

črto

vati

pola

ganj

e al

kate

nske

cev

i P

EH

D 2

xfi5

0m

m, k

i naj

bo

na o

beh

konc

ih o

dsek

a sp

elja

na v

jašk

e te

leko

mu-

nika

cijs

ke in

info

rmac

ijske

infra

stru

ktur

e.

(2)

V p

rimer

u iz

grad

nje

optič

nih

pove

zav

je p

otre

bno

zago

tovi

ti na

jem

dve

h pa

rov

neos

vetlj

enih

opt

ični

h vl

aken

za

potre

be o

bram

be, p

ri če

mer

ure

dite

v iz

pr

ejšn

jega

ods

tavk

a ni

pot

rebn

o iz

vest

i.

30

. čle

n(v

arst

vo p

red

pož

aro

m)

(1)

Zara

di re

kons

truk

cije

ces

te in

nov

ogra

dnje

obv

ozne

ces

te s

e po

žarn

a va

r-no

st b

ližnj

ih o

bjek

tov

in o

bmoč

ij ne

sm

e po

slab

šati.

(2)

Vsi

obj

ekti

in o

bmoč

ja m

oraj

o im

eti z

agot

ovlje

n do

voz

za in

terv

enci

jska

vo

zila

in

povr

šine

za

upor

abo

gasi

lnih

nap

rav,

pre

skrb

a s

poža

rno

vodo

ne

sme

biti

okrn

jena

. P

riklju

čki

za i

nter

venc

ijska

voz

ila n

a ob

moč

je O

PP

N s

o ob

stoj

eči.

Inte

rven

cijs

ke p

oti

bodo

nem

oten

o po

teka

le p

o re

kons

trui

rani

in

novo

zgra

jeni

ces

ti.

(3)

Javn

o hi

dran

tno

omre

žje

na o

bmoč

ju p

osel

itve

Hle

bce

in B

egun

je (E

lan)

se

ohr

anja

.

X. P

OG

OJI

GLE

DE

PR

IKLJ

UČ

EVA

NJA

OB

JEK

TOV

NA

GO

SP

OD

AR

SK

O

JAV

NO

INF

RA

ST

RU

KT

UR

O IN

GR

AJE

NO

JA

VN

O D

OB

RO

31. č

len

(sp

lošn

i po

go

ji za

ko

mun

alno

, ene

rget

sko

in

tele

kom

unik

acijs

ko u

reja

nje)

(1)

Spl

ošni

pog

oji z

a po

tek

in g

radn

jo k

omun

alne

, en

erge

tske

in te

leko

mun

i-ka

cijs

ke in

frast

rukt

ure

so:

–

Zara

di re

kons

truk

cije

ces

te je

pot

rebn

a pr

esta

vite

v, n

ovog

radn

ja, o

bnov

a,

oziro

ma

zašč

ita k

omun

alni

h, e

nerg

etsk

ih in

tele

kom

unik

acijs

kih

napr

av in

ob

jekt

ov,

–

prav

ilom

a m

oraj

o vs

i sek

unda

rni i

n pr

imar

ni v

odi p

otek

ati p

o ja

vnih

(pr

o-m

etni

h in

inte

rven

cijs

kih)

pov

ršin

ah o

ziro

ma

povr

šina

h v

javn

i rab

i tak

o, d

a je

om

ogoč

eno

vzdr

ževa

nje

infra

stru

ktur

nih

obje

ktov

in n

apra

v. P

ri te

m je

tre

ba p

oseb

no p

ozor

nost

nam

eniti

zad

ostn

im in

ust

rezn

im o

dmik

om o

d ob

stoj

ečih

vod

ov in

nap

rav;

–

kada

r pot

ek v

javn

ih p

ovrš

inah

ni m

ogoč

, mor

a la

stni

k pr

izad

eteg

a ze

mlji

-šč

a om

ogoč

iti iz

vedb

o in

vzd

ržev

anje

javn

ih v

odov

na

njeg

ovem

zem

ljišč

u,

upra

vlja

vec

posa

mez

nega

vod

a pa

mor

a za

to

od l

astn

ika

prid

obiti

slu

-žn

ost;

–

grad

nja

infra

stru

ktur

nih

napr

av in

obj

ekto

v m

ora

pote

kati

uskl

ajen

o;–

do

pust

ne s

o de

lne

in z

ačas

ne u

redi

tve

v sk

ladu

s p

rogr

ami u

prav

ljavc

ev

vodo

v, k

i mor

ajo

biti

izve

dene

tak

o, d

a jih

bo

mog

oče

vklju

čiti

v ko

nčno

fa

zo u

redi

tve

posa

mez

nega

vod

a po

izde

lani

h id

ejni

h re

šitv

ah z

a to

obm

o-čj

e;–

pr

ojek

tiran

je i

n gr

adnj

a ko

mun

alno

ene

rget

skih

ter

kom

unik

acijs

kih

na-

prav

in o

bjek

tov

mor

a po

teka

ti v

skla

du s

sm

erni

cam

i pos

amez

nih

nosi

lcev

ur

ejan

ja p

rost

ora,

ki s

e na

haja

jo v

obv

ezni

pril

ogi t

ega

OP

PN

ter v

elja

vnim

i tip

izac

ijam

i dis

tribu

cijs

kih

podj

etij,

vel

javn

imi t

ehni

čnim

i pre

dpis

i in

stan

-da

rdi.

(2)

Pot

ek k

omun

alni

h, e

nerg

etsk

ih in

tele

kom

unik

acijs

kih

vodo

v in

nap

rav

je

razv

iden

iz

graf

ične

ga n

ačrt

a št

. 5

.1-5

.4 »

Zbirn

a si

tuac

ija k

omun

alne

jav

ne

infra

stru

ktur

e«.

32

. čle

n(o

dvo

dnj

avan

je c

este

)

(1)

Pro

jekt

no je

pot

rebn

o ob

dela

ti od

vodn

java

nje

cest

e. O

dvod

njav

anje

voz

i-šč

a se

izve

de z

vzd

olžn

imi i

n pr

ečni

mi s

klon

i voz

išča

ter p

reliv

om p

reko

utrj

ene

bank

ine.

(2)

Na

obm

očjih

om

ejen

ih z

robn

ikom

se

voda

zbi

ra v

ces

tnih

pož

iraln

ikih

pod

ro

bnik

om in

odv

aja

v po

niko

valn

ice.

(3)

Na

obm

očjih

spo

men

ikov

se

odvo

dnja

vanj

e ur

edi t

ako,

da

voda

odt

eka

stra

n od

spo

men

ikov

.

(4)

Odv

ajan

je m

eteo

rne

vode

v fe

kaln

o ka

naliz

acijo

ni d

ovol

jeno

.

33

. čle

n(v

od

ovo

dno

om

režj

e)

(1)

Obm

očje

OP

PN

pre

čka

načr

tova

ni p

ovez

oval

ni v

odov

od H

raše

-Led

ev-

nica

. Za

izgr

adnj

o vo

dovo

da je

že

prid

oblje

no g

radb

eno

dovo

ljenj

e. H

krat

i z

reko

nstr

ukci

jo c

este

se

pred

vidi

izgr

adnj

a na

črto

vane

ga p

ovez

oval

nega

vod

o-vo

da, s

klad

no z

GD

.

(2)

Vse

ces

tne

kape

, po

krov

i vod

ovod

nih

in k

anal

izac

ijski

h ja

škov

na

obst

o-je

čem

vod

ovod

nem

in

kana

lizac

ijske

m o

mre

žju,

naj

se

dvig

nejo

na

nive

leto

pr

ojek

tiran

e re

kons

truk

cije

ces

te.

34

. čle

n(e

lekt

roen

erg

etsk

o o

mre

žje

- Ele

s)

(1)

Pre

ko o

brav

nava

nega

obm

očja

pot

ekaj

o tra

se o

bsto

ječi

h da

ljnov

odov

:

- DV

110

kV R

adov

ljica

-Mos

te

- DV

2x1

10kV

Okr

oglo

-Mos

te

- DV

2x1

10kV

Okr

oglo

-Jek

larn

a

(2)

Upo

štev

ati j

e po

trebn

o ši

rine

varo

valn

ega

pasu

ele

ktro

ener

gets

kih

dalj-

novo

dov

in ra

zdel

ilnih

tran

sfor

mat

orsk

ih p

osta

j (4

68

.čl.

Ene

rget

skeg

a za

kona

E

Z-1

(Ur.l

.št.

17/1

4),

ki z

naša

jo z

a na

peto

stni

niv

o 11

0kV

30

m (1

5m

levo

in

15m

des

no o

d os

i DV)

.

(3)

Vsi

eno

sist

emsk

i dal

jnov

odi s

o pr

edvi

deni

za

reko

nstr

ukci

jo v

nad

zem

ne

dvos

iste

msk

e da

ljnov

ode.

35

. čle

n(e

lekt

roen

erg

etsk

o o

mre

žje

– E

lekt

ro G

ore

njsk

a)

(1)

Pre

ko o

brav

nava

nega

obm

očja

pot

ekaj

o tra

se e

lekt

roen

erge

tski

h vo

dov

nam

enje

nih

oskr

bi o

bsto

ječi

h in

pre

dvid

enih

nov

ih o

djem

alce

v z

elek

tričn

o en

ergi

jo z

a ob

moč

je O

bčin

e R

adov

ljica

in Ž

irovn

ica.

(2)

Kje

r se

bod

o po

segi

izva

jali

v ob

moč

ju tr

as o

bsto

ječi

h el

ektro

ener

gets

kih

vodo

v, je

pot

rebn

o pr

edvi

deti

njih

ovo

pres

tavi

tev

izve

n ob

moč

ja g

radb

enih

po-

sego

v, o

z. p

redv

idet

i njih

ovo

zašč

ito v

skl

adu

z ve

ljavn

imi p

redp

isi.

(3)

Skl

adno

s s

trate

škim

i usm

eritv

ami i

n ra

zvoj

nim

i nač

rti i

ma

Ele

ktro

Gor

enj-

ska

na te

m o

bmoč

ju n

amen

gra

diti

SN

in N

N k

abel

sko

omre

žje,

ki b

o na

do-

mes

tilo

obst

oječ

e da

ljnov

odno

om

režj

e v

okol

ici.

V ča

su p

ripra

ve in

izde

lave

pr

ojek

tne

doku

men

taci

je n

aj s

e pr

ojek

t usk

ladi

z r

azvo

jnim

i nač

rti E

lekt

ro G

o-re

njsk

e.

(4)

V pr

imer

u gr

adbe

nih

del v

obm

očju

obs

toje

čih

elek

troen

erge

tski

h na

prav

je

inv

estit

or d

olža

n pr

i up

ravl

javc

u di

strib

ucijs

kega

om

režj

a na

roči

ti pr

ojek

-tn

o do

kum

enta

cijo

(pr

ojek

t za

prid

obite

v gr

adbe

nega

dov

olje

nja,

pro

jekt

za

izve

dbo,

pro

jekt

izve

deni

h de

l) pr

esta

vitv

e, o

ziro

ma

zašč

ite o

bsto

ječi

h el

ek-

troen

erge

tski

h na

prav

. Vs

e st

rošk

e iz

dela

ve te

pro

jekt

ne d

okum

enta

cije

nos

i in

vest

itor.

UO

, stran18


014U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJICA

Zg

oša

ZG 01

SK

U1

A1, A6/

VC/

//

ZG 0

2S

SU

4A2

/

ZD/

//

ZG 0

3S

CU

4A1

/

ZG 0

4S

KU

5A1

/

ZG 0

5S

SU

5A4

/

ZG 0

6S

SU

3A2

/

ZG 07

ZD/

//

ZG 0

8K

1, VC/

//

Rad

ovljiško

– Brezjanska ravnina – o

dp

rti pro

stor

RB

R 01

Pc, P

z, K

1, K2

, G

, VC

//

/

RB

R 0

2ZS

U7

A8177. člen

RB

R 0

4, R

BR

05

, R

BR

06

, RB

R 0

9,

RB

R 2

0, R

BR

21, R

BR

25

, RB

R 3

0,

RB

R 37

, RB

R 4

4,

RB

R 47

, RB

R 5

2,

RB

R 5

4, R

BR

55

, R

BR

56

, RB

R 57

, R

BR

66

, RB

R 67

, R

BR

68

, RB

R 6

9,

RB

R 7

2, R

BR

73

, R

BR

74, R

BR

76,

RB

R 7

8, R

BR

82

, R

BR

84

, RB

R 87

, R

BR

88

, RB

R 8

9,

RB

R 9

2, R

BR

93

SS

U8

A1/

RB

R 07

, RB

R 0

8,

RB

R 10

, RB

R 11,

RB

R 12

, RB

R 13

, R

BR

15, R

BR

17,

RB

R 2

2, R

BR

23

, R

BR

26

, RB

R 27

, R

BR

28

, RB

R 2

9,

RB

R 31, R

BR

32

, R

BR

33

, RB

R 3

9,

RB

R 4

6, R

BR

59

, R

BR

60

, RB

R 61,

RB

R 6

2, R

BR

70

, R

BR

71, RB

R 7

5,

RB

R 8

6, R

BR

91

SK

U8

A1, A6/

RB

R 16

, RB

R 4

0P

KU

8A1, A6

/

RB

R 19

SK

U8

A6

RB

R 24

ZSU

7A8

178

. člen

RB

R 3

4S

KU

8A1, A6

179

. člen

RB

R 3

5, R

BR

36

, R

BR

38

, RB

R 41,

RB

R 4

3, R

BR

48

, R

BR

50

, RB

R 6

3

SK

U8

A1, A6210

. člen

RB

R 4

5P

KU

8A1, A6

180

. člen, 210

. člen

RB

R 51

SS

U8

A1181. člen

RB

R 5

9M

PU

8A8

/

RB

R 6

4E

EU

7A8

182

. člen

RB

R 6

5P

KU

8A1, A6

180

. člen

RB

R 77

, RB

R 8

5O

VU

7A8

/

RB

R 7

9S

SU

8A4

/

RB

R 8

0B

TU

8A1

210. člen

RB

R 81, R

BR

83

SP

U8

A5/

RB

R 9

4P

c, G/

/18

3. člen

RB

R 97

Pc

//

/

RB

R 9

9K

1, K2

, G

//

183

.a člen

RB

R 10

0ZS

//

183

.b člen

Lipniško

– Kro

parske d

ob

rave

Brd

a

BD

01S

KU

1A1, A6

/

BD

02

SK

U3

A1, A6/

Brezo

vica

BZ 01

SK

U2

A1, A6/

BZ 0

2S

KU

3A1, A6

/

BZ 0

3S

CU

4A2

/

BZ 0

4S

CU

4A3

/

BZ 07

SS

U3

A1/

Kam

na Go

rica

KG

02

SS

U4

A218

3.c člen

KG

03

PP

U7

A8/

KG

04

MO

U3

A2, A8

184

. člen

KG

05

SK

U3

A2, A6

/

Kropa

KR

03

DI

U6

A8/

KR

04

SC

U4

A1/

KR

05

SS

U4

A1/

KR

06

PP

U7

A818

5. člen

SS

U7

A118

5. člen

KR

07S

KU

5A1, A6

/

KR

10S

SU

5A1

/

KR

11M

PU

5A8

/

KR

12S

KU

3A1, A6

186

. člen

KR

13ZS

U7

A8/

KR

14, K

R 2

3S

CU

5A1

/

KR

15M

OU

3A7

, A8/

KR

16S

CU

4A2

, A3/

KR

17S

CU

4A7

/

KR

18M

OU

5A2

, A8/

KR

19S

CU

4A2

, A3/

KR

22

ZSU

7A8

187. člen

KR

24D

CU

6A1, A8

/

KR

25

ZP, VC/

/18

8. člen

Lancovo

LA 01S

KU

1A1, A6

/

LA 02

MO

U6

A8/

LA 03

SC

U4

A2/

LA 05

, LA 20

SS

U4

A2/

LA 06

, LA 09

SK

U3

A2, A6

/

LA 10S

KU

5A2

, A6/

LA 11M

OU

2A2

, A6151.a člen

LA 12, LA 16

, LA 19S

SU

5A2

/

LA 13S

SU

3A2

/

LA 14S

KU

2A2

, A6/

LA 17M

OU

4A8

/

LA 18S

CU

5A2

/

LA 21M

PU

7A8

/

LA 22

BT

U7

A8/

LA 24ZS

//

151.b člen

Lipnica

LP 01

DI

U6

A818

9. člen

LP 0

2P

PU

7A8

/

VC/

//

LP 0

3S

SU

5A2

190

. člen

LP 0

4S

SU

5A2

191. člen

LP 0

5S

SU

5A2

/

Mišače

MI 01

SK

U1

A1, A619

2. člen

Oto

če

OT 01

DC

U1

A8/

OT 0

2S

KU

1A1, A6

/

OT 0

3M

OU

3A2

, A8/

OT 0

4, O

T 06

SS

U3

A2/

OT 0

5S

KU

3A2

, A6/

OT 07

MO

U3

A8/

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran23

za odstranitev ter prikazati mesto in vrsto novih dreves v novi ureditvi. D

revesa se locira tako, da ne om

ejujejo preglednosti na vozišču.

16. člen

(po

go

ji za grad

njo nezahtevnih in eno

stavnih ob

jektov)

(1) N

a celotnem obm

očju OP

PN

je dopustna gradnja pomožnih infrastruktur-

nih objektov v skladu z določili, opredeljenimi v pogojih glede priključevanja

objektov na gospodarsko javno infrastrukturo.

(2) S

kladno s prostorskimi m

ožnostmi je dopustna gradnja naslednjih nezah-

tevnih in enostavnih objektov:–

utrjene dovozne poti,

–

ograje,–

škarpe in podporni zidovi,

–

spominsko obeležje,

–

utrjena dvorišča,–

objekt za odvodnjavanje ceste,

–

objekt javne razsvetljave,–

pom

ožni komunalni objekti,

–

ograje za pašo živine,–

urbana oprem

a.

(3) Č

e leži zemljišče, na katerem

naj bi bil zgrajen nezahtevni ali enostavni objekt na obm

očju varovalnega pasu ali varovanem obm

očju, mora investitor

vložiti zahtevo za izdajo soglasja pri pristojnem organu.

V. NA

ČR

T PA

RC

ELA

CIJE

17. člen(načrt p

arcelacije)

(1) N

a obravnavanem obm

očju je predvidena izvedba nove parcelacije ze-m

ljišč. Po parcelaciji je za obm

očje ceste predvidena ena zemljiška parcela.

(2) O

bmočje O

PP

N obsega gradbeno parcelo ceste (izvedba klasičnih križ-

išč), ki meri 3

6.771

m2

in obsega dele zemlj. parc. št. 67

9/1, 3

30

/1, 377/6

, 37

8, 3

31/1, 3

28

, 319, 318

, 317/1, 315

, 314, 313

, 312, 311, 310

, 30

9,

30

8, 3

07, 3

06

, 30

5, 3

04

, 30

2/2

, 301, 2

99

, 29

8, 2

97, 2

95

, 29

3, 2

92

, 317

/4, 2

83

/1, 28

3/8

, 28

3/2

, 28

3/6

, 28

4, 2

87, 2

91, 29

0, 27

2/4

, 66

3/4

, 2

94

, 176/8

, 176/1, 176

/7, 17

5, 174

, 46

3/2

, 46

3/1, 4

64

/1, 673

/3, 13

3,

134

, 135

, 136

, 138

/3, 13

0, 67

9/1, 17

3, 67

2, 13

9, 674

, 126

, 125

, 124,

120

, 104

, 103

, 141, 142

, 102

, 101, 144

, 146

, 149

, 147, 15

6, 157

, 68

0/2

, 4

0/1, 41, 677

, 152

, 678

, 155

, 153

, vse k.o. Nova vas ter na delih zem

lj. parc. št. 717

, 716, 712

, 70

9, 7

08

, 70

6, 7

04

, 70

3/1, 7

02

, 62

5, 6

28

/1, 6

29

/1, 62

9/2

, 63

0/1, 6

32

/1, 63

2/4

, 185

2, 4

41/1, 6

37/1, 6

38

, 64

0,

718, 715

, 714, 713

/2, 711, 710

, 707

, 70

5, 7

03

/2, 7

01, 68

6, 6

88

, 68

5,

68

3, 1818

, 674, 67

3, 671, 67

0, 6

69

, 66

8, 6

67, 6

58

/1, 186

5, 6

57, 6

56

/1, 6

42

/2, 6

43

/1, 64

2/1, 18

67, 3

68

/2, 3

66

/1, 367

/1, 36

8/1, 3

69

/1, 370

/1, 37

0/2

, 371/1, 37

2/1, 37

3/1, 374

/1, 375

/2, 37

5/1, 3

89

/1, 38

5/1, 3

81/2

, 3

81/1, 3

56

, 376, vse k.o. B

egunje.

(3) V prim

eru izvedbe krožišč je gradbena parcela ceste enaka območju ob-

delave OP

PN

.

Parcelacija zem

ljišč je razvidna iz grafičnih načrtov št. 3.2

.1-3

.2.5

»Načrt

obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe objektov na katastrskem

načrtu« in 3

.3.1

-3.3

.5 »N

ačrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in za-

količbe objektov na geodetskem načrtu«.

18. člen

(po

vršine, namenjene javnem

do

bru)

Povezovalna cesta Lesce-B

egunje z obvozno cesto Hlebce predstavlja površi-

no v občinskem javnem

dobru.

VI. E

TAP

NO

ST

IZV

ED

BE

PR

OS

TOR

SK

E U

RE

DIT

VE

19. člen

(etapno

st grad

nje)

OP

PN

se lahko izvaja v več etapah, ki so med seboj neodvisne glede na ča-

sovno zaporedje.

VII. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A C

ELO

ST

NO

OH

RA

NJA

NJE

KU

LTU

RN

E

DE

DIŠ

ČIN

E

20

. člen(o

hranjanje kulturne ded

iščine)

(1) N

a območju urejanja ni registriranih arheoloških najdišč.

(2) N

a območju O

PP

N se nahajajo naslednje enote kulturne dediščine:

•

E

ŠD

22

56

9 H

lebce-Kapelica

•

E

ŠD

248

81 Zapuže-spom

insko znamenje N

OB

•

E

ŠD

22

96

3 Zapuže-R

azpelo severozahodno od vasi

(3) N

a območju kapelice je potrebno urediti stike z obm

očjem spom

enika in m

ešane površine za pešce in kolesarje ter ureditev v projektni dokumentaciji

obdelati v krajinskem načrtu, ter pridobiti soglasje ZVK

DS

, OE

Kranj. N

ačrt m

ora vsebovati izris območja kapelice s predvideno zaščito, krajinski načrt

ureditve območja kapelice in cestnega priključka.

V okolici spomenika naj se uredi peščena površina. N

ivo rekonstruirane ceste ne sm

e biti višji od kote na kateri stoji kapelica. Kapelico je treba pred pričet-

kom del zaščititi z gradbenim

i panoji.

(4) S

pomenik N

OB

in razpelo je treba pred pričetkom del zaščititi z gradbe-

nimi panoji. N

ivo rekonstruirane ceste ne sme biti višji od kote na kateri stojijo

spominska obeležja.

Projektna dokum

entacija mora vsebovati izris obm

očja spomenika N

OB

in raz-pela s predvideno zaščito ter krajinski načrt ureditve obm

očja. Na projektno

dokumentacijo je potrebno pridobiti soglasje ZVK

DS

, OE

Kranj.

(5) V prim

eru ureditve krožišča na mestu križanja s cesto proti Zapužam

in cesarsko cesto, je dovoljen prem

ik razpela in spomenika N

OB

. Na projektno

dokumentacijo je potrebno pridobiti soglasje ZVK

DS

, OE

Kranj.

VIII. R

EŠ

ITV

E IN

UK

RE

PI Z

A VA

RS

TVO

OK

OLJA

IN N

AR

AV

NIH

VIR

OV

T

ER

OH

RA

NJA

NJA

NA

RA

VE

21. člen

(rešitve in ukrepi za varstvo

oko

lja in naravnih virov

ter ohranjanja narave)

(1) V času gradnje in uporabe je treba upoštevati okoljevarstvene ukrepe za

čim m

anjšo obremenitev okolja.

(2) M

ed izvedbo načrtovanih posegov je treba zagotoviti, da ne bo prišlo do poslabšanja razm

er v obstoječem delu naselja.

22

. člen(varstvo

vod

e in po

dzem

ne vod

e)

(1) P

redvidene ureditve neposredno ne tangirajo poplavnih, vodnih ali prio-balnih zem

ljišč vodotokov ter ne posegajo na območje varstvenih pasov virov

pitne vode oziroma na vodovarstvena obm

očja.

(2) U

rediti je potrebno odvajanje padavinskih in zalednih voda. Padavinske,

drenažne in čiste zaledne vode naj se odvajajo oz. ponikajo, ne da bi prišlo do erodiranja, zam

akanja ali poplavljanja okoliških površin ali poškodb na vodoto-kih ali objektih javne infrastrukture.

(3) Trasa v obm

očju naselja Hlebce prečka odvodnike zaledne vode (na ob-

stoječi cesti je urejen ploščat propust). Predvideti je potrebno ohranitev ob-

stoječih in urediti potrebne nove propuste na odvodniku zalednih voda. Vse ureditve in propusti m

orajo biti ustrezno hidravlično dimenzionirani.

(4) M

ed gradnjo in obratovanjem je m

orebitna razlitja nevarnih snovi treba takoj sanirati.

23

. člen(varstvo

narave)

(1) V prim

eru osvetljevanja cest naj bo to zmanjšano na najnižjo raven.

(2) Za osvetljevanje naj se uporabljajo žarnice, ki oddajajo rum

eno, oranžno, ozirom

a rdečo svetlobo in ne oddajajo UV spektra, to so natrijeve plinske žar-

nice (nizkotlačne ali visokotlačne).

(3) Upošteva se U

redbo o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja.

24

. člen(varstvo

tal)

(1) P

osegi v tla se izvedejo tako, da bodo prizadete čim m

anjše površine tal.

(2) Za začasne prom

etne in gradbene površine ter deponije naj se uporabijo infrastrukturne površine in površine, na katerih so tla m

anj kvalitetna.

(3) P

ri gradnji naj se uporabljajo transportna sredstva in gradbeni stroji, ki so tehnično brezhibni in m

ateriali, za katera obstajajo dokazila o njihovi neškodlji-vosti za okolje. S

teh površin je potrebno preprečiti odtekanje vod na kmetijsko

obdelovalne površine.

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJ

ICA

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

O, s

tran

19

OT

08

PI

U7

A8, A

215

6.a

čle

n

OT

09

PP

žU

7A8

/

OT

10P

zU

5A2

/

OT

11P

z/

//

Po

dna

rt

PO

01

MO

U3

A2, A

7, A

819

3. č

len,

19

4. č

len

PO

02

PP

žU

7A8

PO

03

, PO

04

PI

U7

A8

PO

05

, PO

06

, PO

07

, PO

13

, PO

14

SS

U3

A2

PO

08

, PO

09

SS

U2

A2

PO

10

SS

U3

A219

4. č

len

PO

11

SK

U5

A2, A

6/

PO

12

MO

U6

A8/

PO

15

Pz

//

194

. čle

n

PO

16

K2

//

/

PO

17

ZD/

//

PO

18

ZSU

7A8

195

. čle

n

Pre

zren

je

PZ

01S

KU

3A1

, A6

/

Rav

nica

RV

01, R

V 0

2,

RV

03

SK

U2

A1, A

6/

Sp

od

nja

Do

bra

va

SpD

01

SK

U1

A1, A

6/

SpD

02

SK

U2

A1, A

6/

Sp

od

nja

Lip

nica

SpL

01

SK

U1

A1, A

6/

SpL

02

SK

U5

A1, A

6/

Sre

dnj

a D

ob

rava

SrD

01

SK

U1

A1, A

6/

SrD

02

DC

U6

A8/

SrD

03

SK

U2

A1, A

6/

SrD

04

MO

U6

A8/

Vošč

e

VO 0

1, V

O 0

2S

KU

2A1

, A6

/

Zal

oše

ZŠ 0

1S

KU

1A1

, A6

/

ZŠ 0

2S

KU

2A1

, A6

196

. čle

n

OV

U7

A819

6. č

len

ZŠ 0

3S

KU

3A1

, A6

/

ZŠ 0

4S

KU

2A1

, A6

/

Zg

orn

ja D

ob

rava

ZgD

01,

ZgD

02

, Zg

D 0

3S

KU

2A1

, A6

/

ZgD

05

SK

U3

A1, A

619

7. č

len

Zg

orn

ja L

ipni

ca

ZgL

01S

SU

3A2

/

ZgL

02

SK

U3

A1, A

6/

ZgL

03

SK

U2

A1, A

6/

Lip

nišk

o –

Kro

par

ske

do

bra

ve –

od

prt

i pro

sto

r

LKD

01

Pc,

Pz,

K

1, K

2,

G, V

C

//

/

LKD

02

, LK

D 0

5,

LKD

07

, LK

D 0

9,

LKD

10

, LK

D 1

6,

LKD

18

, LK

D 1

9,

LKD

20

, LK

D 2

7,

LKD

31,

LK

D 4

5,

LKD

57

, LK

D 6

7,

LKD

69

, LK

D 7

6,

LKD

77

, LK

D 7

8,

LKD

82

, LK

D 9

8

SS

U8

A1/

LKD

03

, LK

D 5

9,

LKD

60

, LK

D 8

1S

PU

8A5

/

LKD

04

, LK

D 1

01O

VU

7A8

/

LKD

06

, LK

D 1

1,

LKD

12

, LK

D 1

3,

LKD

15

, LK

D 1

7,

LKD

22

, LK

D 2

4,

LKD

25

, LK

D 2

8,

LKD

29

, LK

D 3

0,

LKD

35

, LK

D 3

6,

LKD

37

, LK

D 3

8,

LKD

39

, LK

D 4

0,

LKD

41,

LK

D 4

2,

LKD

44

, LK

D 4

6,

LKD

47

, LK

D 4

8,

LKD

50

, LK

D 5

1,

LKD

55

, LK

D 5

6,

LKD

61,

LK

D 6

2,

LKD

63

, LK

D 6

4,

LKD

65

, LK

D 6

6,

LKD

70

, LK

D 7

1,

LKD

73

, LK

D 7

4,

LKD

75

, LK

D 7

9,

LKD

83

, LK

D 8

4,

LKD

85

, LK

D 8

6,

LKD

87

, LK

D 9

0,

LKD

91,

LK

D 9

2,

LKD

93

, LK

D 9

4,

LKD

95

, LK

D 9

6,

LKD

97

, LK

D 9

9,

LKD

10

2, L

KD

10

3,

LKD

10

4, L

KD

10

6,

LKD

107

, LK

D 1

08

SK

U8

A1, A

6/

LKD

08

SS

U8

A119

8. č

len

LKD

14

, LK

D 6

8,

LKD

88

SK

U5

A1, A

6/

LKD

21

MO

U8

A1, A

619

9. č

len

LKD

23

K1,

Pc

/ /

/

LKD

26

SK

U8

A6/

LKD

32

OC

U7

A82

00

. čle

n

LKD

33

PP

U7

A8/

LKD

34

SS

U8

A1, A

6/

LKD

49

G/

/2

01. č

len

LKD

52

ZSU

7A8

20

2. č

len

LKD

53

, LK

D 5

4S

SU

8A5

/

LKD

58

SK

U8

A1/

LKD

72

DC

U6

A1, A

8/

LKD

89

SK

U8

A1, A

62

03

. čle

n

LKD

10

0S

KU

8A1

, A6

/

LKD

110

G, P

c/

/2

01. č

len

LKD

111

SK

U8

A1, A

62

03

.a č

len

Go

renj

ske

do

bra

ve

Mla

ka

MK

01

SK

U1

A1, A

6/

Per

ačic

a

PE

01

SK

U2

A1, A

6/

PE

02

SK

U3

A1, A

6/

Pra

pro

še

PR

01

SK

U2

A1, A

6/

Sla

tna

SN

01

SK

U1

A1, A

62

04

. čle

n

SN

02

SK

U3

A1, A

6/

Sre

dnj

a va

s

SrV

01

SK

U3

A1, A

6/

Zad

nja

vas

ZaV

01S

KU

2A1

, A6

20

5. č

len

ZaV

02

Pc

//

20

6. č

len

ZaV

04

DC

U6

A8/

ZaV

05

SK

U2

A1, A

6/

ZaV

06

SK

U5

A1, A

6/

UO

, stra

n2

2

št. 1

91, 3

. okt

obra

201

4U

RA

DN

E O

BJA

VE

OB

ČIN

E R

AD

OV

LJIC

A

(4)

Ces

ta v

ods

eku

Hle

bce-

Beg

unje

se

reko

nstr

uira

, na

seve

rni s

trani

voz

išča

se

izve

deta

zel

en p

as in

pov

ršin

a za

peš

ce in

kol

esar

je. N

a ob

moč

ju E

lana

je

pred

vide

n do

date

n pl

očni

k za

peš

ce.

(5)

Pre

voz

kmet

ijske

meh

aniz

acije

se

odvi

ja p

o vo

zišč

u, z

a up

orab

nike

km

etij-

skih

zem

ljišč

na

loka

lnih

ods

ekih

pre

ko p

eš in

kol

esar

ske

povr

šine

.

(6)

Zas

nova

pre

dvid

enih

ure

dite

v je

raz

vidn

a iz

gra

fični

h na

črto

v št

. 4

.1.1

-4

.1.5

»U

redi

tven

a si

tuac

ija_p

rom

etna

ure

dite

v« in

4.2

. »K

arak

teris

tični

pre

čni

prer

ezi«

.

9. č

len

(pro

met

no te

hnič

ni e

lem

enti

cest

e)

(1)

Sku

pna

dolž

ina

cest

e je

25

50

m.

Ods

ek L

esce

-Hle

bce

je d

olg

50

0 m

, od

sek

Hle

bce-

Beg

unje

15

50

m te

r ods

ek o

bvoz

ne c

este

Hle

bce

50

0 m

.

(2)

Nor

mal

ni p

rečn

i pro

fili c

este

:

Nor

mal

ni p

rečn

i pro

fil re

kons

trui

rane

ces

te n

a od

seku

Les

ce-H

lebc

e in

Hle

b-ce

- obm

očje

Ela

n (B

egun

je):

Ban

kina

0

,50

mP

ot z

a ko

lesa

rje in

peš

ce

3,5

0 m

O

zele

njen

i pas

1,

50

mVo

zišč

e 6

,00

mB

anki

na

0,5

0 m

Sku

paj

12,0

0 m

Nor

mal

ni p

rečn

i pro

fil o

b ob

moč

ju E

lana

:

Ban

kina

0

,50

mP

ot z

a ko

lesa

rje in

peš

ce

3,5

0 m

O

zele

njen

i pas

1,

50

mVo

zišč

e 6

,00

mP

ločn

ik z

a pe

šce

2

,00

m

Sku

paj

13,5

0 m

Nor

mal

ni p

rečn

i pro

fil o

bvoz

ne c

este

Hle

bce:

Ban

kina

0

,50

mVo

zišč

e 6

,00

mB

anki

na

0,5

0 m

Sku

paj

7,0

0 m

Nor

mal

ni p

rečn

i pro

fil o

bvoz

ne c

este

Hle

bce

– z

ahod

ni d

el:

Ban

kina

0

,50

mVo

zišč

e 6

,00

mP

ločn

ik z

a pe

šce

2

,00

m

Sku

paj

8,5

0 m

10

. čle

n(k

riži

šča

in p

rikl

jučk

i)

(1)

Obv

ozna

ces

ta H

lebc

e se

na

obst

oječ

o in

reko

nstr

uira

no c

esto

ob

vsto

pih

v na

selje

nav

eže

prek

o T

križ

išč.

(2)

Obs

toje

ča p

ot iz

obv

ozne

ces

te p

roti

nase

lju H

lebc

e se

med

pro

filom

a P

14

in P

15 z

apre

za

mot

orni

pro

met

. N

a ju

žni s

trani

se

za d

ovoz

do

stan

ovan

jski

h ob

jekt

ov u

redi

asf

altir

an u

voz

z no

ve c

este

.

(3)

Obs

toje

če k

rižiš

če L

esce

-Beg

unje

-Zap

uže-

Rod

ine

(ces

arsk

a ce

sta)

se

re-

kons

trui

ra. U

redi

jo s

e pr

ehod

i za

pešc

e in

kol

esar

je. K

rak

cest

e pr

oti R

odin

am

(ces

arsk

a ce

sta)

se

zapr

e za

mot

orni

pro

met

, te

r na

men

i izk

ljučn

o km

etijs

ki

meh

aniz

aciji

, peš

cem

in k

oles

arje

m.

(4)

Križ

išče

na

južn

i stra

ni o

bmoč

ja E

lan

se r

ekon

stru

ira t

ako,

da

omog

oča

uvoz

več

jih tr

ansp

ortn

ih v

ozil

na p

roiz

vodn

o ob

moč

je.

(5)

Obs

toje

če p

riklju

čke

loka

lnih

pot

i se

z iz

jem

o uv

ozov

med

pro

filom

a 14

in

15

(pro

ti je

dru

nase

lja H

lebc

e) te

r 4

6 in

47

(pro

ti za

hodu

) ohr

ani z

a pr

evoz

km

etijs

ke m

ehan

izac

ije.

Prik

ljučk

e se

niv

elet

no i

n si

tuita

tivno

nav

eže

na r

e-ko

nstr

uira

no tr

aso

cest

e pr

eko

utrje

ne b

anki

ne,

prek

o sp

ušče

nih

robn

ikov

ali

novi

h pr

iklju

čkov

.

(6)

Mak

adam

ska

pot p

roti

Zgoš

i v k

rižiš

ču L

esce

-Beg

unje

-Zap

uže-

Rod

ine

se

v iz

teku

opu

sti.

Pot

se

devi

ira in

prik

ljuči

na

cest

o pr

oti Z

apuž

am iz

ven

obm

očja

O

PP

N.

(7)

Obs

toje

č pr

iklju

ček

iz s

mer

i Pol

jč m

ed p

rofil

oma

43

in 4

4 s

e za

pre

za m

o-to

rni p

rom

et. D

ovol

i se

prom

et p

ešce

v, k

oles

arje

v in

km

etijs

ke m

ehan

izac

ije.

(8)

Obs

toje

č pr

iklju

ček

iz s

mer

i Pol

jč m

ed p

rofil

oma

46

in 4

7 s

e op

usti.

(9)

Obs

toje

če u

voze

na

dvor

išča

sta

nova

njsk

ih h

iš z

izje

mo

uvoz

a do

obj

ekta

na

nas

lovu

Hle

bce

7 s

e oh

rani

in iz

vede

pre

ko p

oglo

blje

nih

robn

ikov

ali

utrje

ne

bank

ine.

(10

) D

ovoz

do

obje

kta

na n

aslo

vu H

lebc

e 7

je p

redv

iden

pre

ko k

rižiš

ča z

ob-

vozn

o ce

sto

po tr

asi o

bsto

ječe

ces

te -

prek

o m

ešan

e po

vrši

ne.

(11

) P

revo

z km

etijs

ke m

ehan

izac

ije n

a km

etijs

ka z

emlji

šča

je m

ožen

pre

ko

utrje

ne b

anki

ne in

pas

u za

peš

ce in

kol

esar

je.

11. č

len

(avt

ob

usna

po

staj

ališ

ča)

(1)

Na

jugo

zah

odni

stra

ni n

asel

ja H

lebc

e se

v s

mer

i pro

ti Le

scam

oz.

Beg

u-nj

am iz

vede

ta a

vtob

usni

pos

taja

lišči

.

(2)

Na

obm

očju

Ela

na s

e v

smer

i pro

ti Le

scam

oz.

Beg

unja

m iz

vede

ta n

ovi

avto

busn

i pos

taja

lišči

.

(3)

Na

post

ajal

išči

h je

mož

no p

osta

viti

nads

trešk

e za

pot

nike

.

12. č

len

(po

vrši

ne z

a p

ešce

in k

ole

sarj

e)

(1)

Na

odse

ku c

este

Les

ce-H

lebc

e in

Hle

bce-

Beg

unje

se

ured

i eno

stra

nska

po

vrši

na z

a pe

šce

in k

oles

arje

, ki

je z

zel

enim

var

nost

nim

pas

om lo

čena

od

vozi

šča.

Loč

evan

je p

ovrš

ine

za p

ešce

in k

oles

arje

zno

traj m

ešan

e po

vrši

ne je

m

ogoč

e ur

editi

s ta

lnim

i ozn

akam

i. P

ovrš

ina

je la

hko

asfa

ltira

na,

tlako

vana

ali

utrje

na p

ešče

na p

ovrš

ina.

(2)

V o

kolic

i kap

elic

e na

j se

ured

i utrj

ena

pešč

ena

povr

šina

za

pešc

e in

ko-

lesa

rje.

Pot

rebn

o je

ure

diti

stik

obm

očja

spo

men

ika

in m

ešan

e po

vrši

ne z

a pe

šce

in k

oles

arje

.

(3)

Na

obm

očju

križ

išča

s c

esto

pro

ti Za

puža

m in

ces

arsk

o ce

sto

je p

otre

bno

obm

očje

uvo

za n

a ce

sars

ko c

esto

ure

diti

kot u

trjen

o pe

ščen

o po

vrši

no.

(4)

Zno

traj s

trnj

eneg

a na

selja

Hle

bce

se k

oles

arsk

i in

peš

prom

et o

dvija

na

meš

ani p

ovrš

ini n

a vo

zišč

u.

(5)

Na

obm

očju

Ela

na je

na

vzho

dni s

trani

ces

te p

redv

iden

eno

stra

nski

plo

č-ni

k za

peš

ce.

Plo

čnik

za

pešc

e je

od

vozi

šča

loče

n z

dvig

njen

im b

eton

skim

robn

ikom

.

13. č

len

(zel

eni p

as)

Med

voz

išče

m in

pas

om z

a pe

šce

in k

oles

arje

se

izve

de z

elen

i pas

. Zel

eni p

as

je n

ivoj

sko

loče

n od

voz

išča

z d

vign

jeni

m ro

bnik

om. V

anj s

e za

sadi

niz

ko g

rmi-

čevj

e te

r dre

vesa

avt

ohto

nih

vrst

(pos

amez

na d

reve

sa a

li sk

upin

e), k

i ote

žuje

jo

pros

t pre

hod

na v

oziš

če in

pre

preč

uje

park

iranj

e.

14. č

len

(po

go

ji za

ob

liko

vanj

e v

ob

cest

nem

pro

sto

ru)

(1)

Tlak

i in

ogra

jeD

osto

pi n

a za

sebn

a dv

oriš

ča s

o la

hko

asfa

ltira

ni, t

lako

vani

ali

pešč

eni.

V ob

moč

ju O

PP

N s

o do

volje

ne p

osta

vitv

e no

vih

ogra

j v o

dmik

u m

in.

0,5

m

od m

eje

novo

pre

dvid

enih

ure

dite

v oz

. ta

ko,

da n

e om

ejuj

e pr

egle

dnos

ti na

vo

zišč

u.

(2)

Zele

ne u

redi

tve

v ob

cest

nem

pro

stor

uV

obm

očju

OP

PN

so

dovo

ljene

ure

ditv

e ze

leni

h po

vrši

n za

sebn

ih v

rtov

, nj

iv in

tra

vnik

ov v

odm

iku

min

. 0,5

m o

d m

eje

novo

pre

dvid

enih

ure

dite

v. Z

asad

itev

z dr

eves

i naj

ima

pode

žels

ki z

nača

j ber

ljiv

v ok

oliš

ki k

rajin

i (po

vzem

a na

j obs

toje

-če

vzo

rce

drev

es in

grm

ovni

c ob

kom

unik

acija

h ši

ršeg

a pr

osto

ra).

(3)

Ob

križ

išču

s c

esto

pro

ti Za

puža

m je

zno

traj m

eje

OP

PN

dov

olje

na u

me-

stite

v sp

omin

skih

obe

leži

j, ur

edite

v ob

moč

ja s

pom

enik

ov,

zasa

dite

v te

r za

tra-

vlje

nih

povr

šin

in tr

avni

kov.

15. č

len

(od

stra

nitv

e o

bst

oje

čih

ured

itev

in n

ado

mes

tne

ured

itve)

(1)

Dov

olje

na je

ods

trani

tev

drev

es, o

graj

in ž

ivih

mej

in d

rugi

h ur

edite

v za

radi

pr

edvi

dene

reko

nstr

ukci

je c

este

.

(2)

Pov

sod,

kje

r se

pose

že v

obs

toje

če o

bces

tne

ured

itve

(ogr

aje,

živ

e m

eje,

dr

eves

a, o

porn

e zi

dove

, dv

oriš

ča,

vrto

ve…

) je

pot

rebn

o te

ust

rezn

o sa

nira

ti oz

. nad

omes

titi.

(3)

Ods

tranj

ena

drev

esa

je p

otre

bno

nado

mes

titi z

nov

imi d

reve

si a

vtoh

toni

h vr

st.

V fa

zi iz

dela

ve p

roje

ktne

dok

umen

taci

je je

pot

rebn

o ev

iden

tirat

i dre

vesa

UO

, stran2

0 št. 191, 3

. oktobra 2014

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

A

Go

renjske do

brave – o

dp

rti pro

stor

GO

D 01

Pc, K

1, K

2, G

, VC

//

/

GO

D 0

2, G

OD

04

, G

OD

05

, GO

D 13

, G

OD

14

SK

U8

A1, A6/

GO

D 0

3S

KU

8A1, A6

207. člen

GO

D 0

6, G

OD

07,

GO

D 0

9S

PU

8A5

/

GO

D 0

8, G

OD

21S

SU

8A1

/

GO

D 10

SK

U8

A1, A62

08

. člen

GO

D 11

SP

U8

A52

09

. člen

GO

D 16

, GO

D 17

OO

//

210. člen

GO

D 17

OO

//

210. člen

GO

D 18

OO

//

210. člen

Jelovica

smučišče K

amna G

orica

KS

01ZS

U7

A8211. člen

KS

02

ZS, K

1, K

2, G

, VC

U7

A8212

. člen

KS

03

, KS

04

G/

/211. člen

KS

05

, KS

06

K1

//

211. člen

Jelovica – o

dp

rti pro

stor

JEL 01

Pc, K

1, K

2, G

/

/213

. člen

JEL 0

2, JE

L 05

, JE

L 06

, JEL 07

, JE

L 08

, JEL 0

9,

JEL 10

, JEL 11,

JEL 12

, JEL 13

, JE

L 14, JE

L 15,

JEL 16

, JEL 17

, JE

L 18, JE

L 19,

JEL 2

0, JE

L 21, JE

L 22

, JEL 2

3,

JEL 2

5, JE

L 26

, JE

L 27, JE

L 28

SP

U8

A5/

JEL 0

3B

TU

8A1

214. člen

JEL 0

4P

KU

8A6

/

JEL 24

BT

U8

A1/

Ob

mo

čje po

d Jelo

vico

Češnjica

ČE

01S

KU

1A1, A6

/

ČE

02

DC

U6

A8/

ČE

03

SK

U2

A1, A6/

ČE

04

SS

U2

A1/

Do

bravica

DB

01, DB

02

SK

U3

A1, A6/

Ovsiše

OV 01

SK

U2

A1, A6/

OV 0

2S

KU

3A2

/

OV 0

3S

SU

2A1

/

OV 0

4D

CU

2A8

/

OV 0

5ZK

U6

A8/

OV 0

6S

KU

3A2

, A6/

OV 07

DI

U6

A8215

. člen

OV 0

8S

CU

5A2

/

OV 0

9S

KU

2A2

, A6216

. člen

OV 10

SS

U3

A2/

OV 11

SK

U5

A2, A6

/

OV 12

, OV 13

SS

U5

A2/

OV 14

OC

U7

A8217. člen

Po

ljšica

PŠ

01, PŠ

06

SK

U1

A1, A6/

PŠ

02

, PŠ

09

SK

U3

A1, A6/

PŠ

03

BT

U6

A1218

. člen

PŠ

05

SK

U1

A1, A6219

. člen

PŠ

08

SK

U5

A1, A6/

Rovte

RT 01

SK

U2

A1, A6/

Ob

mo

čje po

d Jelo

vico – o

dp

rti pro

stor

OPJ 01

Pc, P

z, K

1, K2

, G

, VC

//

/

OPJ 0

2, O

PJ 05

, O

PJ 08

, OPJ 0

9,

OPJ 10

, OPJ 11,

OPJ 12

, OPJ 16

, O

PJ 18

SK

U8

A1, A6/

OPJ 0

3, O

PJ 04

, O

PJ 06

, OPJ 07

, O

PJ 13, O

PJ 15,

OPJ 17

, OPJ 19

, O

PJ 20

, OPJ 21,

OPJ 2

2

SS

U8

A1/

OPJ 2

3S

PU

8A5

/

Karavanke

Beg

unje - smučišče

BS

01K

2U

7A8

22

0. člen

BS

03

G/

/2

20

. člen

Karavanke – o

dp

rti pro

stor

KAR

01P

c, K1,

K2

, G,

VC

//

/

KAR

02

SS

U8

A1/

VC/

//

KAR

04

, KAR

09

, K

AR 10

SK

U8

A1, A62

21. člen

KAR

05

, KAR

06

, K

AR 07

, KAR

12B

TU

8A1

22

2. člen

KAR

08

OB

U8

A1/

KAR

11S

PU

8A5

/

KAR

13, K

AR 14

, K

AR 16

, KAR

17,

KAR

18, K

AR 19

SS

U8

A1/

KAR

15O

VU

7A8

/

KAR

20

DC

U6

A1, A82

23

. člen

KAR

21, KAR

22

, K

AR 2

3, K

AR 24

, K

AR 2

5, K

AR 2

6

SS

U8

A1/

2.



S, št. 3

3/07

in sprem


tatuta Občine R

adovljica (DN

UO

, št. 188

/2014

) je O

bčinski svet Občine R

adovljica na svoji 31. redni seji dne 24. 9

. 2014

sprejel

OD

LOK

o O

bčinskem

po

dro

bnem

pro

storskem

načrtu za reko

nstrukcijo ceste Lesce - B

egunje

I. UVO

DN

E D

OLO

ČB

E

1. člen

(pred

met o

dlo

ka)

(1) S

tem odlokom

se sprejme O

bčinski podrobni prostorski načrt (v nadalje-vanju: O

PP

N) za rekonstrukcijo lokalne ceste Lesce-B

egunje.

(2) Ta odlok določa:

–

območje O

PP

N,

–

vplive in povezave s sosednjimi enotam

i urejanja prostora,–

prom

etno tehnične, krajinske in oblikovalske rešitve prostorskih ureditev,–

načrt parcelacije,

–

etapnost izvedbe prostorske ureditve,–

rešitve in ukrepe za celostno ohranjanje kulturne dediščine,

–

rešitve in ukrepe za varstvo okolja in naravnih virov ter ohranjanje narave,

UR

AD

NE

OB

JAV

E O

BČ

INE

RA

DO

VLJIC

Ašt. 191, 3

. oktobra 2014

UO

, stran21

–

rešitve in ukrepe za obrambo ter varstvo pred naravnim

i in drugimi nesre-

čami, vključno z varstvom

pred požarom,

–

pogoje glede priključevanja objektov na gospodarsko javno infrastrukturo in grajeno javno dobro,

–

dopustna odstopanja od načrtovanih rešitev,–

druge pogoje in zahteve za izvajanje O

PP

N.

2. člen

(pro

storske ured

itve, ki se urejajo z O

PP

N)

(1) S

tem odlokom

se načrtuje rekonstrukcija lokalne ceste med Lescam

i in B

egunjami ter gradnja nove obvozne ceste južno od naselja H

lebce.

(2) Ta odlok določa m

erila in pogoje za:–

rekonstrukcijo ceste na odseku Lesce-H

lebce in Hlebce-B

egunje,–

gradnjo obvozne ceste H

lebce,–

ureditev avtobusnih postajališč,

–

ureditve utrjenih, tlakovanih, zelenih in kmetijskih površin,

–

prestavitve in ureditve komunalnih, energetskih in telekom

unikacijskih in-frastrukturnih objektov, vodovodov in naprav.

3. člen

(sestavni deli O

PP

N)

(1) Ta odlok vsebuje tekstualni del (besedilo odloka) in grafični del.

(2) G

rafični del odloka obsega naslednje grafične načrte: 1.

Izsek iz prostorskega načrta s prikazom lege prostorske ureditve

2.

Vplivi in povezave s sosednjimi obm

očji3

. N

ačrt območja z načrtom

parcelacije3

.1.1-3

.1.5 P

rikaz območja O

PP

N na geodetskem

načrtu3

.2.1

-3.2

.5

Načrt obodne parcelacije, parcelacije zem

ljišč in zakoličbe

objektov na katastrskem načrtu

3.3

.1-3

.3.5

N

ačrt obodne parcelacije, parcelacije zemljišč in zakoličbe

objektov na geodetskem načrtu

4.

Načrt arhitekturnih, krajinskih in oblikovalskih rešitev

prostorskih ureditev

4.1.1

-4.1.5

U

reditvena situacija_prometna ureditev

4.2

.1-4

.2.2

K

arakteristični prečni prerezi 5

. K

omunalna javna infrastruktura

5.1

-5.5

Zbirna situacija kom

unalne javne infrastrukture

4. člen

(prilo

ge O

PP

N)

Priloge O

PP

N so:

–

izvleček iz PR

O R

adovljica,–

prikaz stanja prostora,

–

strokovne podlage,–

sm

ernice in mnenja nosilcev urejanja prostora,

–

obrazložitev in utemeljitev O

PP

N,

–

povzetek za javnost.

5. člen

(izdelo

valec OP

PN

)

OP

PN

je izdelal City studio, d.o.o., Vurnikova 2

, Ljubljana, pod številko projek-ta C

S1171

-13 v avgustu 2

014.

II. OB

MO

ČJE

OP

PN

6. člen

(ob

mo

čje OP

PN

)

(1) O

bmočje O

PP

N obsega razširjen koridor ceste od križišča za letališče v

Lescah do Hlebc, obm

očje obvozne ceste naselja Hlebce ter razširjen koridor

ceste od Hlebc do B

egunj.

(2) Vsi predvideni posegi se izvedejo na delih zem

lj. parc. št. 679

/1, 33

0/1,

377/6

, 378

, 331

/1, 32

8, 319

, 318, 317

/1, 315, 314

, 313, 312

, 311, 310,

30

9, 3

08

, 307

, 30

6, 3

05

, 30

4, 3

02

/2, 3

01, 29

9, 2

98

, 297

, 29

5, 2

93

, 2

92

, 317/4

, 28

3/1, 2

83

/8, 2

83

/2, 2

83

/6, 2

84

, 287

, 291, 2

90

, 273

/1, 27

2/4

, 66

3/4

, 29

4, 176

/8, 176

/1, 176/7

, 175

, 174, 4

63

/2, 4

63

/1, 4

64

/1, 673

/3, 13

3, 13

4, 13

5, 13

6, 13

8/3

, 130

, 679

/1, 173

, 672

, 139

, 674

, 126

, 125

, 124, 12

0, 10

4, 10

3, 141, 14

2, 10

2, 101, 14

4, 14

6, 14

9,

147, 15

6, 157

, 68

0/2

, 40

/1, 41, 150

, 677, 15

2, 67

8, 15

4, 15

5, 15

3, vse

k.o. Nova vas ter na delih zem

lj. parc. št. 717, 716

, 712, 7

09

, 70

8, 7

06

, 7

04

, 70

3/1, 7

02

, 62

5, 6

28

/1, 62

9/1, 6

29

/2, 6

30

/1, 63

2/1, 6

32

/4,

185

2, 4

41/1, 6

37/1, 6

38

, 64

0, 718

, 715, 714

, 713/2

, 711, 710, 7

07,

70

5, 7

03

/2, 7

01, 68

6, 6

88

, 68

5, 6

83

, 1818, 674

, 673

, 671, 670

, 66

9,

66

8, 6

67, 6

58

/1, 186

5, 6

57, 6

56

/1, 64

2/2

, 64

3/1, 6

42

/1, 1867

, 36

8/2

, 3

66

/1, 367

/1, 36

8/1, 3

69

/1, 370

/1, 370

/2, 371

/1, 372

/1, 373

/1, 374/1,

375

/2, 37

5/1, 3

89

/1, 38

5/1, 3

81/2

, 381

/1, 35

6, 376

, vse k.o. Begunje

(geodetski načrt št. 02

53

/2012

, Geodetski biro E

ma H

uth d.o.o., okt. 2012

).

(3) Trasa m

eri 25

50

m. S

kupna velikost območja O

PP

N je 4

0.8

04

m2.

Meja obm

očja OP

PN

je razvidna iz grafičnih načrtov »3. N

ačrt območja z na-

črtom parcelacije«.

III. VP

LIVI IN

PO

VE

ZAV

E S

SO

SE

DN

JIMI E

NO

TAM

I UR

EJA

NJA

PR

OS

TOR

A

7. člen(vp

livi in po

vezave pro

storskih ured

itev s sosed

njimi o

bm

očji)

(1) O

bravnavana cesta predstavlja pomem

bno lokalno cestno povezavo med

Lescami in B

egunjami, na katero se navezuje lokalna cesta iz sm

eri Zapuž in javne poti iz sm

eri letališča Lesce, Žirovnice in Poljč. V celoti se nanjo navezu-

jeta tudi naselje Hlebce in proizvodno obm

očje podjetja Elan. V nadaljevanju

vodi cesta do regionalne ceste skozi Begunje do Tržiča in naprej proti m

ejne-m

u prehodu Ljubelj (Avstrija).

(2) N

ačrtovana ureditev bo izboljšala prometne razm

ere v širšem prostoru:

–

Prevzela bo tovorni in tranzitni prom

et, ki poteka skozi naselje Hlebce;

–

izboljšala se bo varnost prometnih udeležencev, zm

anjšale se bodo emisi-

je hrupa, onesnaženja z izpušnimi plini in prašnim

i delci znotraj poselitve-nega obm

očja;–

urejena bodo avtobusna postajališča za linijski prevoz potnikov;

–

rekreativna pot neposredno ob cesti bo omogočila peš in kolesarsko po-

vezavo z rekreacijskim obm

očjem B

egunj in razširila regionalno omrežje

kolesarskih poti.

(3) U

reditve v območju O

PP

N so zasnovane tako, da om

ogočajo navezavo obstoječih in predvidenih gradenj na širšem

območju:

–

Na jugo zahodni strani, v obm

očju, ki se ureja z državnim lokacijskim

na-črtom

za avtocesto na odseku Vrba - Črnivec (P

eračica) je že izvedena rekonstrukcija ceste z enostranskim

pločnikom za pešce širine 1,6

0 m

. V sm

eri iz Lesc proti Begunjam

se izven območja O

PP

N predvidi prehod

pešcev na mešano površino pešcev in kolesarjev ter prehod za kolesarje

z vozišča iz smeri Lesc - na pot za pešce in kolesarje.

–

Na severo vzhodni strani se cesta preko rekonstruiranega priključka pri-

ključi na cesto Poljče–

Begunje, kar se bo urejalo s podrobnim

prostor-skim

načrtom za cesto P

oljče–B

egunje.–

P

redvidena kolesarska površina predstavlja del regionalne kolesarske povezave proti Tržiču in naprej proti Avstriji ter se na obodu navezuje na obstoječ kolesarski sistem

. V območju naselja H

lebce se vodi znotraj str-njenega naselja.

(4) D

el območja O

PP

N posega v obm

očje Pobude za pripravo državnega pro-

storskega načrta (DP

N) za novo železniško progo Ljubljana-K

ranj-Jesenice-dr-žavna m

eja z navezavo letališča Jožeta Pučnika Ljubljana. P

ostopek priprave D

PN

je v začetni študiji variant.

(5) P

redviden poseg ne bo imel obrem

enilnih vplivov na obstoječo rabo pro-stora in ne bo predstavljal dodatne obrem

enitve na že vzpostavljeno prometno

in komunalno energetsko infrastrukturo v širšem

območju. P

redvidena gradnja ne bo bistveno vplivala na podobo krajine.

(6) Vplivi in povezave s sosednjim

i območji so razvidni iz grafičnega načrta št.

2. »Vplivi in povezave s sosednjim

i območji«.

IV. PR

OM

ET

NO

TE

HN

IČN

E, K

RA

JINS

KE

IN O

BLIK

OVA

LSK

E R

EŠ

ITV

E

PR

OS

TOR

SK

IH U

RE

DIT

EV

8. člen

(zasnova ceste)

(1) P

redmet O

PP

N je rekonstrukcija lokalne ceste m

ed Lescami in B

egunja-m

i z umestitvijo regionalne kolesarske povezave proti Tržiču ter gradnja nove

obvozne ceste južno od naselja Hlebce in izvedba infrastrukturnih in prostor-

skih ureditev, vezanih na izgradnjo ceste. Peš in kolesarski prom

et se spelje po m

ešani površini, tako da se upoštevajo obstoječe in predvidene povezave z ostalim

i enotami ter da so om

ogočeni varni prehodi preko cest. Ureditve

morajo zagotavljati varno uporabo invalidom

, oziroma telesno hendikepiranim

osebam

.

(2) C

esta v odseku Lesce-Hlebce se rekonstruira, na severni strani vozišča se

izvedeta zelen pas in površina za pešce in kolesarje.

(3) N

ova obvozna cesta naselja Hlebce služi pretežno m

otornemu prom

e-tu. P

redstavlja jo vozišče z utrjenima bankinam

a. Na odseku m

ed avtobusnim

postajališčem in uvozom

do stanovanjskih objektov se na južni strani predvidi pločnik za pešce.


Reportaža

27

Ivanka Korošec

Obiskovalci so se začeli zbi-rati že ob devetih dopoldne. Veliko zanimanja je bilo za razstavo z naslovom Satje – shramba spomina Anje Bunderla in Braneta Kozin-ca. Po nagovoru avtorjev in župana Cirila Globočnika so si obiskovalci ogledali proiz-vodne in na novo opremlje-ne apiterapevtske prostore čebelarskega centra in čebel-njaka. Med obiskovalci so bili tudi gostje iz pobratene občine Svilajnac. Ves dan so bili možni vodeni ogledi centra. V dvorani se je zvrs-tilo več predavanj.Pred centrom so se na sto-jnicah predstavili čebelarji, kmečke žene, osnovna šola Lesce, kmetijska zadruga in krajevna podjetja. Marsikdo

si je izpolnil željo in se pre-izkusil v izdelovanju lecto-vih src in dražgoških kruh-kov, potekale so tudi ustvar-jalne delavnice za otroke. Z leško umetnico Tanjo Eržen so iz slanega testa ustvarjali različne izdelke. Številni obiskovalci so si lah-ko ogledali predstavitev Simone Šlegl o blagodejnih učinkih masaže z medom, dr. Borut Gosar je predstavil pomembne inovativne pos-topke za pripravo medu z različnimi dodatki, dr. Miha Gašperin pa uporabo čebel-jih pridelkov v apiterapiji. Nihče se ni branil poskusiti zanimive znane, manj zna-ne ali sploh »čudne« jedi z medom in drugimi lokalni-mi živili. Pripravili so jih dijaki Srednje gostinske in turistične šole Radovljica in

kuharski mojster Uroš Šte-felin. Edin Halačević se je kot vedno izkazal z imenit-nimi koktajli.

Festival je bil odličen prikaz, da med ni le sladilo ali doma-če zdravilo za kašelj, pač pa njegova uporaba nima meja.

Festival meduV Čebelarskem centru v Lescah je v soboto, 20. septembra, potekal tretji festival medu in dan medu v kulinariki. Prireditev so pripravili Čebelarska zveza Slovenije, Javna svetovalna služba v čebelarstvu, Čebelarsko društvo Radovljica in Čebelarski razvojno izobraževalni center Gorenjske.

Urša Gluščič

Že v zgodnjih jutranjih urah so Radovljico zbudili zvoki tovornjakov, ki so si jih radovedni obiskovalci Dne-va varnosti lahko ogledal in tudi sedli vanje. Razstava tovornjakov, ki so jo poime-novali 1. Truck show Radov-ljica 2014, je bila prava »paša za oči«. Veliki, manj-ši, rdeči, črni , vsi tovor-njaki so bili postavljeni na ogled, njihovi vozniki pa so jih predstavili obiskovalcem. »Veseli smo, da smo se lah-ko predstavili na tem dogod-ku in obiskovalcem pokaza-li, da se naj nas na cesti ne bojijo,« je povedal predsed-nik društva Carji cest Flor-jan Koselj.Svoje delo so predstavili tudi radovljiški gasilci, policisti PP Radovljica, policisti vod-niki službenih psov, policis-ti posebne policijske postaje

za izravnalne ukrepe, vodni-ki reševalnih psov – lavin-cev, gorski reševalci, avtovle-ke, skavti, šola vožnje, ekipa prve pomoči Paramedic in rdečega križa, predstavili pa so tudi aplikacijo Ihelp, ki je v Radovljici občinski pro-jekt. »Povezali smo službe, ki delujejo v sistemu zaščite

in reševanja, in jih združili z dogodkom 1. Truck show, ki je povezan s cesto. Avtošola B&B je predstavila prikaz vožnje pod vplivom alkoho-la. Obiskovalci so si lahko nadeli posebna očala, ki ti dajo občutek, da si popil nekaj alkoholnih pijač. Poli-cija je med drugim predsta-

vila tudi opremo za zavaro-vanje prometnih nesreč, svoje vozilo pa smo predsta-vili tudi radovljiški gasilci. Omeniti moram tudi izred-ne prevoze, ki spremljajo večje, drugačne dimenzije vozil, in avtovleko za tovor-na vozila, ki je redek pri-mer. Obiskovalci so si ogle-dali tudi vozilo za dvigovan-je bremen. Organizirali smo dogodek, ki ni samo zabaven, temveč tudi pou-čen,« je povedal predsednik PGD Radovljica Igor Mari-jan.Obiskovalci so imeli mož-nost spoznati vse omenjene službe in vozila, predstavili pa so jim tudi, kakšna je naloga in organizacija reše-valnih psov. Polepili so tovornjak in pokazali, kako izgledajo wrapping vozila, poskrbeli pa so tudi za naj-mlajše, ki so bili najbolj radovedni.

Dan varnosti v RadovljiciV soboto so se v Radovljici predstavile enote za zaščito in reševanje ter službe, ki veliko časa preživijo v cestnem prometu. Prireditev je organiziralo društvo Carji cest v sodelovanju s Prostovoljnim gasilskim društvom Radovljica.

Razstava tovornjakov je privabila veliko radovednih pogledov. / Foto: Primož Pičulin

Obiskovalci so si lahko ogledali tudi notranjost in opremo vozil. / Foto: Primož Pičulin

Svoje delo so predstavili tudi radovljiški gasilci.

Fo

to

: P

rim

ož

P

ič

ulin

Marjana Ahačič

iHELP je mobilna aplikacija za pametne telefone, namen-jena takojšnjemu SOS-obveš-čanju v primeru zdravstvene-ga stanja, ki zahteva takojšnjo pomoč. Aplikacijo je razvilo slovensko podjetje MIDS, Občina Radovljica pa je z zakupom paketa PREMIUM SPO omogočila, da je od 1. julija brezplačno na voljo vsem občankam in občanom.Z aplikacijo lahko pomagamo sebi in drugim osebam v pri-meru nenadnega srčnega za-stoja ali drugih kritičnih zdrav-stvenih stanj. iHELP platfor-ma ponuja rešitev tudi za sta-rejše telefone, saj podpira SMS alarmiranje. Danes vsi telefoni prejemajo SMS-spo-ročila in zato tudi iHELP sis-tem pošlje SOS alarm v obliki SMS.Kako? S SOS-sporočilom aplikacija obvesti prijatelje, družino in vse iHELP upora-bnike, ki so v neposredni bli-žini (SOS radij od 100 do 500

metrov), o kraju nesreče in pomembnih zdravstvenih podatkih bolnika oziroma ponesrečenca. Sproži klic na reševalno službo, vodi skozi temeljne postopke oživljanja, Prikaže lokacijo najbližjih avtomatskih eksternih defi-brilatorjev in bolnišnic oziro-ma zdravstvenega doma in nudi splošne izobraževalne vsebine in napotke, kako se odzvati pri različnih poškod-bah, ter omogoča SMS alar-miranje nujnim kontaktom, če nujni kontakti nimajo pametnega telefona oz. nalo-žene iHELP aplikacije. Brezplačno aplikacijo iHELP si lahko naložite, storitve PRE-MIUM SPO, paketa, ki ga je zakupila občina, pa so: SMS alarmiranje nujnim kontak-tom doma in v tujini, alarmira-nje iHELP uporabnikov/ reše-valcev v SOS radiju 300 me-trov (v primeru nujne pomoči) in seminar o temeljnih postop-kih oživljanja. Več informacij o aplikaciji je na voljo na spletni strani www.ihelp.si.

Znanje rešuje življenja Da bi znali pomagati sočloveku v stiski in nuditi prvo pomoč osebi, ki jo potrebuje, Občina Radovljica in PGD Radovljica 9. oktobra ob 18. uri organizirata brezplačno predstavitev temeljnih postopkov oživljanja in mobilne aplikacije iHELP za reševanje življenj. Predstavitev bo v Čebelarskem centru Gorenjske v Lescah.


Šport

Matjaž Klemenc

Smo v času, ko verjetno ni lahko prevzeti predsedniške funkcije nekega športnega kolektiva. Kaj je bil glavni razlog, da ste vi prevzeli fun-kcijo predsednika Smučar-skega kluba Radovljica?"Takoj, ko sem prevzel funk-cijo v Smučarskem klubu Radovljica, sem članom pos-lal pismo, v katerem sem napisal, zakaj sem to funkcijo prevzel. Prvi vzrok, zakaj sem se odločil za ta korak, je ta, da sem v smučanju že 35 let in imam ta šport rad. Drugi raz-log je bil ta, da je, ko je prejš-nji predsednik konec junija odstopil, nastala praznina. V klubu so videli v meni edino možnost, da klub živi še na-prej. Radovljiški klub mi je dobro poznan, saj sem v njem že od leta 1998. Začel sem kot trener, kasneje pa sem bil aktiven v upravnem odboru. Vseskozi sem delal na tem, da klub preživi. Čutim odgovornost za vse tekmovalce v klubu in vse tis-te, ki prostovoljno pomagajo klubu. Organiziramo športne prireditve, velik smučarski sejem, imamo najboljšo Alp-sko šolo v Sloveniji. Funkcija, ki sem jo prevzel, je težka, ampak zaradi vsega naštetega čutim odgovornost in mislim, da nam bo uspelo."

V smučanju ste že dolgo »doma«. Začeli ste kot tek-movalec, bili trener, sedaj ste v vlogi predsednika. Tri raz-lične funkcije, a vsaka za sebe zahteva dosti odrekanja."Res je. Velik del mojega živ-ljenja je povezan s smučan-jem. Začel sem pri sedmih letih pri ljubljanski Olimpiji. Da sem po končani karieri postal smučarski trener, ni bilo naključje, saj mi je smu-čanje priraslo k srcu. Imel sem voljo in poleg šole sem brez težav vključil še smuča-nje. Pri Olimpiji sem bil pomočnik trenerja in trener. Ko sem se preselil na Gorenj-sko, sem najprej treniral v Smučarskem klubu Blejska Dobrava, kasneje pa v Radov-ljici. V Radovljici sem sedaj v vlogi predsednika. Vsaka stvar, kot tudi delo v službi,

zahteva polnega človeka. Imam polno energije in vse delam stoodstotno."

Lanske olimpijske igre v Sočiju so se dotaknile tudi vašega kluba, saj je na njih nastopila Katarina Lavtar. Z dobrim nastopom v velesla-lomu je naredila dobro pro-mocijo zase in za Smučarski klub Radovljica."Katarina Lavtar je s svojimi nastopi pokazala, da smuča-nje lahko še vedno prinaša vrhunske rezultate slovenske-mu športu. Po drugi strani žalosti, da imamo dobre tek-movalce, tukaj ne mislim samo na Tino Maze, ki prina-šajo dobre rezultate iz velikih tekmovanj, a financiranje smučanja še vedno ni ureje-no tako, kot bi bilo treba. Smučanje ni izenačeno z ostalimi športi. Vseskozi se ponavlja, da je smučanje drag šport. Poglejte, vsak slovenski kraj ima telovadnico z roko-metnim in košarkarskim igri-ščem, plezalno steno, tartan-sko stezo, nogometno igrišče, po možnosti še tako z umet-no travo. Kaj bi bilo, če bi vsi ti športniki, ki uporabljajo vse te objekte – upam, da se to ne bo nikoli zgodilo, saj mi šport zelo veliko pomeni – plačevali za vstop vstopnine po komer-cialnih cenah, kot mi plačuje-mo cene smučarskih vozov-nic? Ob tem je potrebno ime-ti kombi, da se lahko pripelje-mo do naših vadišč."

Imate v klubu dobro pokrite selekcije?"Popolnjenost naših selekcij je enaka številu sedežev v kombiju. V kategoriji U-14, U-16 imamo osem tekmo-valcev, enako pri cicibanih in pri mlajših cicibanih. Poleg tekmovalnega dela, sem seveda štejem tudi čla-nico Katarino Lavtar, ima-mo še Alpsko šolo, kjer dela-mo na več šolah. Z obiskom na teh šolah smo zelo zado-volji, in to samo dokazuje, da delamo dobro. Zaradi velikih stroškov nimamo mladinske selekcije."

Kako pa je s trenerji?"V klubu imamo tri trener-je. Dva sta zaposlena, eden

pogodbeno. Tomi Zupanc je zadolžen za otroško katego-rijo, Bojan Kavčič skrbi za cicibane, Miha Trojar pa je trener mlajših cicibanov. Mlajši cicibani že tekmuje-jo, a tekem ni veliko. Kot sem že prej omenil, je Bojan Kavčič zadolžen še za Alp-sko šolo."

Koliko časa že deluje Alpska šola?"Alpska šola deluje deset let, obiskuje jo 65 otrok in nam daje neko bazo za naše sele-kcijo. Imamo vadbo in teča-je smučanja. Tisti, ki imajo večje ambicije, se nam prik-ljučijo in postanejo člani kluba."

Verjetno si želite še kakšnega tekmovalca ali tekmovalke, ki bi šel po poti Katarine Lavtar?"Vsekakor. Že v otroških kate-gorijah imamo nekaj dobrih tekmovalcev. Tu bi omenil dva člana slovenske reprezentan-ce: Boruta Božiča in Tadeja Paščinskega. Imamo še kar nekaj tekmovalcev, ki so v svo-jih kategorijah med deset v Sloveniji. Katarina Lavtar je cilj, a to bomo dosegli samo tako, če bomo zopet postavili mladinsko selekcijo. Perspek-tivni mladinci z Bleda, Blejske Dobrave in iz Radovljice so v klubu v Kranjski Gori. Pred-pogoj za postavitev mladinske selekcije je saniranje kluba, kar se tiče financ."

Zapisan smučanjuOd konca junija ima Smučarski klub Radovljica novega predsednika. Zahtevnega posla se je lotil Damjan Paščinski, ki mu delo v klubu ni tuje.

Damjan Paščinski iz Žirovnice, predsednik Smučarskega kluba Radovljica

V romunski prestolnici Bukarešta je bilo na sporedu Balkan-sko veteransko atletsko prvenstvo. Slovenske barve je uspe-šno zastopala članica Atletskega kluba Radovljica Lidija Pajk (o. p. kategorija Ž-35). Lidija je nastopila v disciplinah 800 m in 1500 m in obakrat zasedla drugo mesto. V obeh disci-plinah je morala priznati premoč grški atletinji Anastasiji Thomaido. Po balkanskem prvenstvu je Lidija nastopila še na mitingu v Novem mestu in v teku na 1000 m zasedla 2. mesto, obenem pa postavila državni rekord na prostem za kategorijo Ž-35.

Atletika

Lidija Pajk dvakrat druga

Leški nogometaši v 3. ligi center so zabeležili zmago in poraz. Doma so v Gorenjskem derbiju s 3 : 1 odpravili Britof. Na pol-času jim ni kazalo najbolje, saj so gostje vodili z 0 : 1. V nada-ljevanju so popolnoma prevzeli pobudo in z zadetki G. Goriš-ka, J. Goriška in Kondiča prišli do zanesljive zmage. Slabše so se odrezali v Kočevju, kjer so gostitelji prvi prišli v vodstvo. Na odmor sta šli ekipi z izenačenim rezultatom. Za Leščane je zadel Zajšek. Nekaj minut po odmoru so gostitelji zadeli še enkrat. Do konca tekma so se Leščani trudili, da bi izid še enkrat izenačili, a rezultat se žal ni več menjal. Na vrhu lestvice je Zarica s popolnim izkupičkom, 18 točkami. Leščani so deveti s 7 točkami. Jutri je na sporedu v Lescah veliki sosedski derbi. V goste prihaja ekipa z Bleda. Tekma se bo začela ob 16.30.

Nogomet

Zmaga in poraz

Na Svetovnem vojaškem padalskem prvenstvu, ki je poteka-lo v Indoneziji, so Slovenci ostali brez medalje. Najbližje ji je bil Senad Salkič, ki je po rednem delu delil drugo mesto s petimi kazenskimi centimetri. V dodatni seriji se mu ni izšlo po načrtih. Konkurenta iz Češke oz. Omana sta skočila z dvema oz. s petimi kazenskih centimetrov, Senad si je pri-skakal šest kazenskih centimetrov in medalja je splavala po vodi. Zmaga je pripadla Nemcu Stefanu Wiesnerju z dvema kazenskima centimetroma. Ekipa v postavi Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič, Borut Erjavec in Matej Bečan je delila z ekipo Alžirija štirinajsto do petnajsto mesto z 69 kazenskimi centimetri. Zmagala je ekipa Nemčije z 28 kazenskimi centimetri.

Padalstvo

Senad Salkič blizu medalje

V Mariboru je potekal atletski peteroboj pionirskih reprezen-tanc Češke, Madžarske, Hrvaške, Slovaške in Slovenije. Slo-vensko reprezentanco je zastopalo tudi pet članov Atletske-ga kluba Radovljica. Najuspešnejša je bila Nika Ponikvar z drugim mestom v teku na 300 m. Lana Vauhnik je v metu kopja osvojila šesto mesto. Mesto nižje je bila Sara Mohorič v teku na 300 m z ovirami. Lara Krnc je bila osma v skoku v daljino. Moška štafeta 4 x 100 m, v kateri je nastopil tudi Aljaž Gašperin, je bila zaradi nepravilne menjave diskvalifi-cirana. Ekipno so bili slovenski fantje in dekleta tretji.

Atletika

Peteroboj v Mariboru

Marjana Ahačič

Trinajstletna Katrin je naju-spešnejša plavalka v kadetski kategoriji z najboljšim odpla-vanim razultatom v discipli-ni 800 metrov prosto na tek-movanju Comen Cup junija v Izraelu, zasedla je 5. mesto, bila pa je tudi šesta na 200 delfin in prejela bronasto medaljo v štafeti 4x200 pro-sto z Janjo Šegel, Katjo Tro-ha in Nežo Klančar. Plavala je v kategoriji z leto starejši-mi. Katrin plavanje trenira že šest let, trenutno je člani-ca kadetske reprezentance Slovenije. Kot pravi osmošol-ka z Bleda, ki se v prostem času ukvarja z jahanjem v konjeniškem klubu Lesce, je

med njenimi cilji za prihod-nost najprej uvrstitev na evropske olimpijske igre mladih v Gruziji, kjer bo poskušala osvojiti medaljo in popraviti osebne rekorde. »Na državnem prvenstvu želim čim večkrat postati državna prvakinja. Ko bom starejša, pa si želim iti na olimpijske igre in osvojiti olimpijsko medaljo ter študi-rati v tujini, najraje v ZDA.« Najraje plavam kravl, delfin na sto in dvesto metrov ter mešano na dvesto in štiristo metrov. Spodbudo za tre-ninge in tekme mi dajejo predvsem starši, trenerka Urša Potočnik in starejša sestra Gaja, je še povedala mlada štipendistka.

Podelili bodo prvo štipendijo Sare Isaković

Prvo štipendijo Sare Isaković in Plavalnega kluba Gorenjska banka Radovljica bo v prihodnjem letu prejemala članica kluba Katrin Kristan. Mesečni znesek štipendije je sto evrov.

Katrin Kristan z nekdanjim trenerjem Alenom Kramarjem

Zaključil se je jesenski del prvenstva v prstometu v 1. In 2. moški in 1. ženski ligi. Lestvica v 1. moški ligi po 8. kolih: 1. Kamna Gorica-Talenti 15, 2. Dvojčki 13, 3. K-Print 12, 4. Mišo tim 11, 5. Senica 10, 6. Podnart 9, 7. Restavracija Center Lesce 7, 8. Struževske korenine 7, 9. ŠDP Lesce 6, 10. Flin-ger 6, 11. Jesenice 6, 12. Veseli Gorjanci 5, 13. Begunje-Cifra 4, 14. Ribiči 50+ 1. Lestvica v 2. moški ligi po 12. kolih: 1. No name 19, 2. Senica 1, 3. Skledarji Ljubno 16, 4. Šenčur 12, 5. Marin Kranj 12, 6. Senica 2 11, 7. Primus 10, 8. Macola Kropa 8, 9. Rokce 8, 10. Tapetništvo Bokal 7. Lestvica v ženski ligi po 9. kolih: 1. K-Print 16, 2. Cifra 12, 3. Kamna Gorica-Ajda 12, 4. Podnart 12, 5. Ločanke 2, 6. Bako 0.

Prstomet

Zmagovalci bodo znani spomladi

"Katarina Lavtar je s svojimi nastopi pokazala, da smučanje lahko še vedno prinaša vrhunske rezultate slovenskemu športu. Po drugi strani žalosti, da imamo dobre tekmovalce, tukaj ne mislim samo na Tino Maze, ki prinašajo dobre rezultate iz velikih tekmovanj, a financiranje smučanja še vedno ni urejeno tako, kot bi bilo treba."


Šport

29

Marjana Ahačič

Člani radovljiških športnih društev so v zadnjem letu osvojili številna odličja. Padalka Maja Sajovic je sve-tovna prvakinja, naslov je avgusta osvojila na svetov-nem prvenstvu v klasičnih disciplinah v Bosni in Her-cegovini. Ekipa Matej Bečan, Uroš Ule, Matjaž Pristavec in Uroš Ban se je marca letos na svetovnem prvens-tvu v paraskiju v Rusiji uvr-stila na 2. mesto, Matej Bečan je osvojil tudi brona-sto medaljo v posamični konkurenci. Štirje člani Aerokluba ALC Lesce Roman Karun, Uroš Ban, Senad Salkič in Domen Vodišek so avgusta lani na prvenstvu v Rusiji osvojili tudi ekipni naslov evropskih prvakov, Domen Vodišek pa še srebrno medaljo posamično. Pla-valka Anja Klinar je lani na sredozemskih igrah v Tur-čiji osvojila dve zlati, srebr-no in bronasto medaljo, Darko Đurić pa na svetov-nem prvenstvu mednarod-

nega paraolimpijskega komiteja v Kanadi dve zlati in srebrno medaljo. Radovljiški tekvondoistki sta bili uspešni na evropskem prvenstvu 2013 v Španiji: Neja Fister se je uvrstila na 2. mesto v borbah in 3. mes-to v formah, bronasto meda-ljo pa si je priborila tudi Pia Demšar.Balinar Dejan Tonejc iz Lesc je svetovni prvak z lanskega svetovnega balinarskega prvenstva v Argentini. Pomemben uspeh je tudi uvrstitev v slovensko repre-zentanco na zimskih olim-pijskih igrah Soči 2014, kar je uspelo članici Smučarske-ga kluba Radovljica Katarini Lavtar, deskarju na snegu iz športnega društva Sport-point Radovljica Izidorju Šušteršiču in hokejistu Boš-tjanu Goličiču iz Lesc. Boš-tjan Goličič, Luka Tošič iz Lesc ter Jaka Ankerst iz Vrbenj pa so bili tudi v slo-venski hokejski reprezentan-ci, ki je aprila na svetovnem prvenstvu skupine B v Južni Koreji osvojila prvo mesto in se uvrstila v skupino A.

Župan čestital športnikomV zadnjem letu so na svetovnih in evropskih prvenstvih člani radovljiških športnih društev Plavalni klub Gorenjska banka Radovljica, Aeroklub ALC Lesce in Taekwon-do klub Radovljica osvojili odličja, zato jim je na sprejemu čestital tudi župan Ciril Globočnik.

Odlični radovljiški športniki / Foto: Gorazd Kavčič

Urša Gluščič

Izbrani izvajalec Elan Inventa je v preteklem tednu končal dela za ureditev novega nogo-metnega igrišča z umetno tra-vo, ki je locirano med dve veli-ki igrišči z naravno podlago. Sredstva za ureditev novega igrišča, ki so znašala 65 tisoč evrov, sta prispevala Občina Radovljica in Fundacija za šport, delno pa je ureditev sofinanciral tudi Nogometni klub Šobec Lesce. Zaradi ved-no večjega števila mladih nogometašev je bila potreba po gradnji novega igrišča veli-ka. »Novo igrišče je velika pri-dobitev za naš klub, saj bomo zdaj lahko podaljšali sezono za štiri zimske mesece. Upa-

mo, da bomo lahko uredili tudi razsvetljavo in s tem podaljšali dan, ki je pozimi

kratek,« je povedal predsed-nik Nogometnega kluba Šobec Lesce Darko Marolt.

Trenutno v Lescah trenira okoli 200 nogometašev, ki so se novega igrišča zelo raz-veselili, saj jim je primanjko-valo prostora za treniranje. »Igrišče bomo koristili tudi v pomladnih in poletnih mesecih, kadar bosta igrišči z naravno podlago mokri. Na njem bomo izvajali tudi koordinacijske vaje, kot so teki na mestu,« je še dodal Marolt.Novo igrišče z umetno travo je velika pridobitev za leški nogometni klub, saj je zdaj kompleks nogometnih igrišč v celoti urejen. Nogo-metaši so pridobili nov pro-stor za treniranje, Lesce pa urejen nogometni kom-pleks, ki je kraju v ponos.

Nogometaši na novem igriščuV petek so najmlajši nogometaši iz Nogometnega kluba Šobec Lesce prvič preizkusili novozgrajeno igrišče z umetno travo. Ljubitelje nogometa sta nagovorila predsednik kluba Darko Marolt in radovljiški župan Ciril Globočnik, ki je na simbolični tekmi izvedel začetni strel.

Prvo simbolično tekmo so na novem igrišču odigrali najmlajši nogometaši. / Foto: Primož Pičulin

Matjaž Klemenc

Športno društvo Vrbnje-Go-rica, Klub za športne in zabavne aktivnosti Stonoge, je več kot uspešno pod stre-ho spravil 5. Kostanjev tek. Lanskoletni tek je minil v deževnem, hladnem vreme-nu, letos je bilo povsem dru-gače. Sonce je skozi ves dan pozdravljalo nogometaše, tekače in vse ostale, ki so bili na prireditvi kot organiza-torji ali obiskovalci. Priredi-tev so odprli nogometaši s turnirjem, na katerem je sodelovalo pet ekip. Največ je pokazala ekipa Cifra Begunje. Za njimi so se uvr-stili Elmont Bled, Mex Vrb-nje, Kocka bar in Posavec. Rdeča nit športne prireditve je bil Kostanjev tek. Za uvod so se pomerili najmlajši v različnih kategorijah in raz-ličnih razdaljah. Pika na i je bil članski tek. Tekačice so pretekle 3800 m, tekači pa

4800 m. Poglejmo si zma-govalce po posameznih kate-gorijah: deklice in dečki, let-nik 2008 in mlajši (300 m): Nika Humerca, Ožbej Repe; letnik 2006–2007 (300 m): Mina Repe, Andraž Bizjak; letnik 2004–2005 (600 m): Ana Vajs, Jaka Borse; letnik 2002–2003 (600 m): Zoja Stan, Gal Mohorič; letnik 2000–2001 (1200 m): Maša Gomboc, Jernej Hirci; letnik 1998–1999 (1200 m): Anže Gašperin. Članice, letnik 1973 in mlajše: Nataša Šolar, letnik 1973 in starejše: Nejka Potočnik. Člani, letnik 1979 in mlajši: Domen Gašperlin, letnik 1964–1978: Mario Ponjevič, Uroš Smolej, let-nik 1949–1963: Tomaž Majer, letnik 1947 in starej-ši: Franc Hribernik. »Lepo je zmagati doma. Zadovoljna sem s svojim tekom. Ta tek in dosedanje priprave so v sklopu za mali ljubljanski maraton v Ljub-

ljani, kjer želim izboljšati lanskoletni čas 1 uro in 50 minut. Letošnja želja je čas 1 ura in 45 minut. Vreme nam je tokrat na Kostanje-vem teku res šlo na roko,« je po zmagi povedala najhitrej-ša v ženski konkurenci Nataša Šolar. V moški kon-kurenci smo imeli dva zma-govalca, Maria Ponjeviča z Jesenic in Uroša Smoleja iz Kranja, prej iz Vrbnj. »Tek-mo sem si izbral kot dober trening, predvsem z name-nom, da preizkusim samega sebe. Želja je bila, da vsak kilometer odtečem nekje v času 3 minute in 45 sekund, kar mi je uspelo. Del proge je bil sicer na soncu, a vsee-no smo imeli dobre vremen-ske pogoje za tek. Nekaj težav sem imel na delu, kjer smo tekli po travi,« je po zmagi povedal Ponjevič. V zadnjem času smo priča številnim tekaškim priredit-vam po celi Sloveniji. So teki

z minimalno startnino, do tistih, kjer je prijavnina kar dobro zasoljena. Kostanjev tek je s tega stališča nekaj posebnega, saj je brezplačen. Organizator si s tem želi pri-dobiti čim več tekačev ter tekačic, po teku pa je dobro-došlo medsebojno druženje. Prireditev so obiskali tudi radovljiški župnik Andrej Župan, prvi donator leta 2008 za igrišče v Vrbnjah, župnik iz mošenj Tadej Inglič (o. p. Vrbnje spadajo pod župnijo iz Mošenj) in radovljiški župan Ciril Glo-bočnik. Župnika sta blagos-lovila prireditveni prostor z novo vaško lipo, župan pa je odprl Kostanjev tek.Prireditev je več kot odlično uspela. Športni park ima vsako leto lepšo podobo in je nesporen dokaz, da se ob dobri organizaciji in delu ter seveda s sredstvi, brez kate-rih ne gre, da marsikaj pos-toriti in organizirati.

Sonce zamenjalo dežDobra organizacija, lepo vreme, zanimiva nogometna in tekaška prireditev. Vse to je ponudil sobotni 5. Kostanjev tek.

Župnika sta blagoslovila prireditveni prostor z novo vaško lipo, župan pa je odprl Kostanjev tek. / Foto: Primož Pičulin

Dobra organizacija in odlični vremenski pogoji so na Kostanjev tek privabili številne tekače od blizu in daleč.

Ko vas boli glava pri urejanju ��

��

�� ,�� !"#��

Fo

to

: P

rim

ož

P

ič

ulin


Zanimivosti

Urša Gluščič

Nekaj besed je ob tem dogodku povedala novo-okronana miss Slovenije Julija, glasbeni vložek pa je pripravil Klemen Kelih. Pro-gram je povezoval Julijin brat Jan, zbrane pa je nago-voril tudi radovljiški župan Ciril Globočnik. Julija pravi, da ima zelo veliko podporo s strani družine in prijateljev, ki ji vedno stojijo ob strani. In tudi tokrat so se veselili z njo.

Kakšni so občutki zdaj, ko ste osvojili laskavi naziv? Kaj vam pomeni?»Občutki so zelo pozitivni. Ob razglasitvi so me prepla-vila čustva, adrenalin, vesel-je Zdaj, ko sem nekako dojela to zmago, jo doje-mam zelo pozitivno. Ta naziv mi predstavlja odprtje veliko novih vrat v poslov-nem svetu, veliko novih pri-ložnosti, izkušenj in poz-nanstev. Skratka veliko novih stvari, ki mi bodo v življenju še koristile.«

Koliko časa se že ukvarjate z manekenstvom? Kdo vas je spodbudil? Od kod izvira želja po manekenstvu?»Z manekenstvom sem se začela ukvarjati leta 2006, vendar postopoma. Včasih bolj, včasih manj. Snemala sem razne reklame, zastopa-le so me različne agencije, lepotnih tekmovanj pa sem se začela udeleževati lansko leto. Željo je v meni prebu-dila organizatorica izbora Miss Slovenije, ki me je »našla« in povabila na sesta-nek «

Boste po izteku naziva miss Slovenije ostali v maneken-skih vodah?»Naziv bom izkoristila pred-vsem za pridobivanje novih poznanstev in izkušenj na poslovnem področju, saj si želim zgraditi kariero. Zelo rada se ukvarjam z maneken-stvom, vendar mi to predstav-lja stranski hobi. Lepota je minljiva, tako da bi si rada pridobila neka poznanstva, ki mi bodo v pomoč, ko krono predam svoji naslednici.«

Boste v tem letu tudi pono-sno predstavljali svoj doma-či kraj Lesce in Gorenjsko? Boste z nasveti pomagali tudi kakšni mladi Gorenjki, ki si želi uspeti v maneken-skih vodah?»Na svoj domači kraj sem zelo ponosna in nanj ne mislim pozabiti. Dekleta, ki bi potrebovala kakršen koli nasvet glede manekenstva, se vedno lahko obrnejo name, in če bom le znala,

jim bom z veseljem poma-gala in svetovala.«

Štejete rosnih dvajset let. Menite, da je vaša starost prednost? Boste kos natrpa-nem urniku?»Glede na to, da je zadnjih pet let moj urnik zelo natr-pan, si znam razporediti čas

in pravočasno opraviti vse obveznosti. In prav v tem je moja prednost. Dvajset let se mogoče mnogim zdi prema-lo, vendar sem prepričana, da imam pri svojih letih jas-no izoblikovan pogled na svet. Menim, da imam dovolj zrelosti, ki mi bo v tem letu zelo pomagala.«

Miss Slovenije je postala Julija BizjakMiss Slovenije 2014 je postala 20-letna Julija Bizjak iz Lesc, ki bo Slovenijo decembra zastopala na izboru Miss World 2014. Družina, prijatelji in someščani so Juliji pripravili topel sprejem v avli leške osnovne šole.

Miss Slovenije je postala Leščanka Julija. / Foto: Gorazd Kavčič

Julija v družbi svoje družine, ki ji, kot sama pravi, vedno stoji ob strani. / Foto: Gorazd Kavčič

Letošnjo prvo septembrsko nedeljo je 16. Originalni tek okrog jezera v Veslaški center Zaka privabil veliko število tekačev in njihovih spremljevalcev. K pestremu živžavu je dodobra pripomoglo tudi lepo vreme. Dvesto petdeset teka-čev je razdeljenih v nekoliko nenavadne kategorije – poroče-ni, neporočeni, poročene, neporočene, smrkovci, smrklje in družine – pomerilo za lepe nagrade, veliko pa je k dobremu razpoloženju pripomogla tudi letošnja novost. Lepih nagrad namreč niso prejeli le najhitrejši, ampak so bili za udeležbo nagrajeni tudi srečni izžrebanci. Tek, ki nima izrazito tek-movalne vsebine, ampak želi predvsem spodbujati ljudi k rekreaciji in prijetnemu druženju, je že dolgo stalnica sep-tembrskega dogajanja ob Blejskem jezeru, kot je stalnica tudi njegova dobrodelna naravnanost. Tudi letos so namreč zbrana sredstva namenili CUDV Matevža Langusa iz Radov-ljice in Darku Đuriču.

Tekli so za dober namen

Ob izteku evropskega tedna mobilnosti se je kar 120 kole-sarjev udeležilo tradicionalnega kolesarskega izleta po obči-nah Radovljica in Žirovnica. Start in cilj izleta je bil tudi letos na Linhartovem trgu, kjer so se po končani turi kolesarji spisali v spominsko knjigo, se okrepčali s piškoti, ki so jih spekli udeleženci programa Pum, in prejeli spominske maji-ce ter nove kolesarske karte Radovljice in njene širše okoli-ce, ki jih je izdal Turizem Radovljica v sodelovanju s skupino prostovoljcev Prava smer.

Sto dvajset kolesarjev na izletu

Ivanka Korošec

Muzeji radovljiške občine in Waldorfski vrtec in šola Radovljica so pripravili zani-mivo razstavo o barvanju z rastlinami, izdelke Ladke Peneš in učencev Waldorf-ske šole. Tita Porenta iz radovljiških muzejev je pojasnila, da so v Radovljici barvarji delovali že od 17. stoletja. Muzealci so razis-kovali barvarske družine, o samih postopkih barvanja pa je malo znanega. Gradi-vo, ki so ga zbrali, je bilo objavljeno v četrtem zvezku publikacije Naše mesto in ljudje in je posvečeno radov-

ljiškim barvarjem v 18. sto-letju.Z barvanjem in polstenjem volne se ukvarja tudi Ladka Peneš iz Kranja. Svoje drago-ceno znanje na različnih dela-vnicah posreduje tudi dru-gim. Na razstavi so prikazani njeni volneni in svileni izdel-ki, vsi so pobarvani z rastlina-mi. Za barvanje uporablja šentjanževko, čebulne lupine, zelene orehe, lučnik, vrbo, jel-šo in drugo. Razstavljeni so tudi izdelki učencev Waldorfske šole Gorenjska, kjer se že učenci tretjega razreda lahko pohvalijo z znanjem pleten-ja. Vzgojiteljica Katka Žbo-

gar je poudarila, da sta Wal-dorfski vrtec in šola prepoz-navna ravno po tem, da spoštujeta šege in navade

praznika in vsakdanjika in je zato naša skupna dedišči-na vtkana v delo vrtca in šole.

Barvanje z rastlinami nekoč in danes

V septembru je bilo obnovljeno tudi otroško igrišče ob osnovni šoli v Begunjah, kamor so namestili sedem novih igral. Občina Radovljica je tako v zadnjih dveh letih v sode-lovanju s krajevnimi skupnostmi uredila pet otroških igrišč: v letu 2012 na Brezjah, lani igrišči v Kamni Gorici in Ljub-nem, letos pa na Posavcu in v Begunjah. Za njihovo ureditev je namenila skupaj 65 tisoč evrov, od tega 27 tisoč evrov iz programa Leader Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja. Poleg tega so veliko prostovoljnega dela opravili krajani sami.

Obnovili otroško igrišče v Begunjah


Prireditve

31

3. oktobra

MEDITACIJA ob 17.30: NADALJEVALNA MEDITACIJA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

FILM ob 18.00: ČAROVNIJA V MESEČINI, Linhartova dvorana Radov-ljica*

NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: HIŠNI ANSAMBEL AVSE-NIK, Pri Jožovcu, Begunje*

FILM ob 20.00: DRAKULA: SKRITA ZGODBA, Linhartova dvorana Radovljica*

4. oktobra

TRŽNICA ob 10.00: PODVINSKA TRŽNICA, Vila Podvin, Mošnje

FILM ob 18.00: DRAKULA: SKRITA ZGODBA, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.30: INFERNO, Linhartova dvorana Radovljica*

5. oktobra

BOLŠJAK od 9.00 do 13.00: BOLŠJAK IN OTROŠKA DELAVNICA (ob 10.00), Linhartov trg Radovljica

OBLETNICA POSVETITVE CERKVE IN 26. OBLETNICA RAZGLASIT-VE BAZILIKE ob 10.00, Bazilika Marije Pomagaj, Brezje

POHOD ob 10.15: 8. POHOD IZ OTOČ PO OKOLICI, zbor na Želez-niški postaji Otoče

FILM ob 18.00: INFERNO, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: ČAROVNIJA V MESEČINI, Linhartova dvorana Radovljica*

6. oktobra

PREDAVANJE ob 19.30: ČUSTVENA INTELIGENCA V DRUŽINI, Knji-žnica A. T. Linharta Radovljica

7. oktobra

POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: SVILENA CESTA 2014: UZBE-KISTAN, TADŽIKISTAN, AFGANISTAN IN KIRGIZIJA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

8. oktobra

ZA OTROKE ob 17.00: TA VESELI KLUB, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

PREDAVANJE ob 17.00: FURLANSKI STAVBENIKI V ARHITEKTURI IN STAVBARSTVU GORENJSKE, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

SREČANJE ob 17.00: SREČANJE ZA STARŠE BODOČIH PRVOŠOL-CEV z igralnimi uricami za otroke, Waldorfska šola Radovlijca

NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: ANSAMBEL SAŠA AVSENI-KA, Pri Jožovcu, Begunje*

9. oktobra

ZA OTROKE ob 17.00: MORSKA DEKLICA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

PREDAVANJE ob 18.00: PREDSTAVITEV TEMELJNIH POSTOPKOV OŽIVLJANJA IN MOBILNE APLIKACIJE iHELP ZA VEČJO VARNOST DOMA IN NA POTI, Čebelarski center Lesce

10. oktobra

GLASBENA DELAVNICA ZA OTROKE ob 17.00: Z IGRO DO DEDIŠ-ČINE, Čebelarski muzej Radovljica

LUTKOVNA PREDSTAVA ob 17.00: ZMRDICA IN ZMRDEK, Linharto-va dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: POT V RAJ, Linhartova dvorana Radovljica*


11. oktobra

KUHARSKA DELAVNICA ZA ODRASLE ob 9.00: KUHARSKA ŠOLA UROŠA ŠTEFELINA S POSODO ZEPTER, Vila Podvin, Mošnje*

FILM ob 18.00: BETTIE GRE, Linhartova dvorana Radovljica*


12. oktobra


FILM ob 20.00: BETTIE GRE, Linhartova dvorana Radovljica*

13. oktobra

ZA OTROKE ob 17.00: AKTIVNE PRAVLJICE, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

14. oktobra

PREDSTAVITEV KNJIGE ob 19.30: NE POVEJ, KAKO SEM PREŽIVELA RAKA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

15. oktobra


GLASBENA PREDSTAVA ob 20.00: LINK.ART, Linhartova dvorana Radovljica*

Oktober 201416. oktobra

POGOVOR O KNJIGAH ob 10.30: TELOVADCI NAD PREPADOM, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

ZA OTROKE ob 17.00: USTVARJAMO Z MOJCO, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica

KONCERT ob 18.30: 1. JAVNI NASTOP UČENCEV GŠ AVSENIK, Muzej Avsenik, Begunje na Gorenjskem

GLASBENA PREDSTAVA ob 20.00: LINK.ART, Linhartova dvorana Radovljica*

17. oktobra

ZA MLADE ob 17.00: IMPACT, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

FILM ob 18.00: ZAPELJI ME, Linhartova dvorana Radovljica*

NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: GORENJSKI KVINTET, Pri Jožovcu, Begunje*

FILM ob 20.00: HOTEL, Linhartova dvorana Radovljica*

18. oktobra

KUHARSKA DELAVNICA ZA OTROKE ob 10.00: KUHARSKA ŠOLA UROŠA ŠTEFELINA, Vila Podvin, Mošnje*

FILM ob 18.00: STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGINIL, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: ZAPELJI ME, Linhartova dvorana Radovljica*

19. oktobra

FILM ob 18.00: HOTEL, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: STOLETNIK, KI JE ZLEZEL SKOZI OKNO IN IZGI-NIL, Linhartova dvorana Radovljica*

20. oktobra

DELAVNICA ob 19.00: ONKRAJ UTVAR, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

21. oktobra

PREDSTAVITEV ob 19.00: ŽIVLJENJEPIS HRVATOVEGA MATEVŽA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

22. oktobra


23. oktobra

ZA OTROKE ob 17.00: PRIPRAVIMO SE NA NOČ ČAROVNIC, Knjiž-nica A. T. Linharta Radovljica

24. oktobra

KinoKrompir ob 18.00: ČEBELICA MAJA, Linhartova dvorana Radovljica*

PREDAVANJE ob 18.00: RAJE FILOZOFIJO KOT POMIRJEVALA, Knji-žnica A. T. Linharta Radovljica

NARODNO-ZABAVNI VEČER ob 19.00: IGOR IN ZLATI ZVOKI, Pri Jožovcu, Begunje*

FILM ob 20.00: GRAD V ITALIJI, Linhartova dvorana Radovljica*

25. oktobra


FILM ob 18.00: GRAD V ITALIJI, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: NI JE VEČ, Linhartova dvorana Radovljica*

KONCERT ob 20.00: KONCERT ČLANOV ŽIRIJE OB ODPRTJU 10. mednarodnega tekmovanja Chopinov zlati prstan z gostjo Manco Izmajlovo, Baročna dvorana, Radovljica

26. oktobra


KinoKrompir ob 18.00: VARUH SPOMINOV, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: NI JE VEČ, Linhartova dvorana Radovljica*

KONCERT ob 20.00: ZAKLJUČNI KONCERT NAJBOLJŠIH NA MED-NARODNEM TEKMOVANJU Chopinov zlati prstan, Baročna dvora-na, Radovljica

27. oktobra

GLEDALIŠKA PREDSTAVA ob 19.30: LUNINE MENE, Linhartova dvo-rana Radovljica*

28. oktobra

KinoKrompir ob 16.00: GAŠPER IN PETRA – NAJBOLJŠA PRIJATELJA, Linhartova dvorana Radovljica*


29. oktobra

ODPRTJE RAZSTAVE ob 17.00: IRENA ROMIH, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica




30. oktobra

OKUSI RADOL CE od 16.00 dalje: SEJEM LOKALNIH DOBAVITELJEV IN PREDSTAVITEV GOSTILN Z GLASBENIM GOSTOM, Linhartov trg Radovljica


KinoKrompir ob 18.00: LABIRINT, Linhartova dvorana Radovljica*

31. oktobra

KinoKrompir ob 16.00: ISKANJE PERNATEGA KRALJA, Linhartova dvorana Radovljica*


FILM ob 20.00: OUIJA, Linhartova dvorana Radovljica*

1. novembra

TRŽNICA ob 10.00: PODVINSKA TRŽNICA, Vila Podvin, Mošnje



FILM ob 20.00: MALI BUDO, Linhartova dvorana Radovljica*

2. novembra

BOLŠJAK od 9.00 do 13.00: BOLŠJAK IN OTROŠKA DELAVNICA (ob 10.00), Linhartov trg Radovljica


FILM ob 18.00: MALI BUDO, Linhartova dvorana Radovljica*

FILM ob 20.00: OUIJA, Linhartova dvorana Radovljica*

3. novembra

DELAVNICA ob 19.30: PRIROČNIK ZA VAŠ UM, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica

4. novembra

POTOPISNO PREDAVANJE ob 19.30: VIETNAM, Knjižnica A. T. Lin-harta Radovljica

5. novembra


6. novembra

ZA OTROKE ob 17.00: HIJACINTA, Knjižnica A. T. Linharta Radovljica

7. novembra

LITERARNI VEČER Z OBLIZKI ob 19.00: NA PLESU Z JANE AUSTEN, Kavarna Kino

Razstave

– HINKO SMREKAR IN MAKSIM GASPARI – ILUSTRATORJA SLO-VENSKEGA ČEBELARJA, Čebelarski muzej Radovljica, 7. oktob-ra–16. novembra

– PETRA RODMAN: GEOMETRIJA, LJUBEZEN ZA PRVI POGLED, Galerija Šivčeva hiša, Radovljica, do 26. oktobra

Ekipa Srednje gostinske in turistične šole Radovljica se je konec septembra že drugo leto zapored uspešno predstavi-la na tekmovanju v pripravi jedi na žaru Grilfest v Ivančicah, ki ga organizira pobratena češka občina Ivančice. Občino Radovljica so zastopali dijaki Franci Pegam, Aleš Rozman, Gašper Peternel in Rožle Bregar s profesorjema Andrejo Lavrič in Tonetom Tuškom. Po lanski zmagi jih žirija, v kate-ri je sodeloval tudi podžupan Miran Rems, tokrat ni uvrstila med zmagovalne ekipe. Zagotovo pa so številne obiskoval-ce prireditve navdušili z izvrstnim pečenim govejim hrbtom z bučnimi semeni in medom, svinjskim filejem z žajbljem in kostanjevim pirejem ter sladko pikantno zelenjavno oblogo, saj je na njihovi stojnici hrane najprej zmanjkalo. Postregli so tudi z zaseko, klobaso in vloženimi jurčki, gorenjskim želodcem in orehovo potico.

Radovljiški dijaki spet kuhali v Ivančicah

Dijaki so obiskovalce prireditve navdušili z izvrstnim pečenim govejim hrbtom z bučnimi semeni in medom, svinjskim filejem z žajbljem in kostanjevim pirejem ter sladko pikantno zelenjavno oblogo.


deželne novice

A A

www.postelja.com

Izberite pravo Slovensko posteljo

Obišèite nas, posvetujte se z našimi strokovnjaki in postanite del naše zgodbe.

Narejeno doma, v Sloveniji, na Gorenjskem, v Begunjah … narejeno z ljubeznijo. Poslujemo od leta 1992, s tem da smo prevzeli del proizvodnje bivšega podjetja Sukno �� !�"��-venska postelja®.#��!� �� !�� !� �� postelj nine, dodatno pa izvajamo tapetniške storitve. Izdelki so rezultat lastnega razvoja in tehnologije. Pro-��!��$�� !�� -no znamko po naèinu svetovanja in naèelu »prodaja po !��%�

KVALITETA SPANJA

Naše izdelke odlikujejo naravni materiali:� 100-odstotno naravna volna,� kokosova vlakna, ajda, pira,� ��!��

Kakovost:� &�� Zagotovljen servis� Vrhunski materiali� '�� (� �

Prava odloèitev:� Svetovanje na domu� )�� Celovita ponudba

��

�� !�"

�#�$�%#�� &'(�� ) !�*��+��,��-./�%��-� ��!��0��&)�� *��+��,��1��1�

Kaja Beton

Pod okriljem Turizma Radovljica se zainteresirani gostinski obrati združujejo v Okuse Radol'ce in ponujajo pristno in kakovostno kuli-nariko. Ves november bodo vabili v svoje prostore z lokalnim menijem po skup-ni ceni 15 evrov ter s kulina-ričnimi predstavitvami. Projekt Okusi Radol'ce se bo predstavil na Linharto-

vem trgu 30. oktobra popol-dan, ko se bo odvijal sejem lokalnih ponudnikov, doga-janje pa bo popestril glas-beni gost Andrej Šifrer. Ob 18. uri bo v Gostilni Lectar večerja s petimi hodi, pri kateri bodo znanje in moči združili vsi vključeni gos-tinci. Spremljala jo bo ani-macija s srečelovom, cena pa bo 19 evrov. Prijave na večerjo se zbirajo v TIC Radovljica.

Novembra bo dišalo po lokalni hraniGostinski ponudniki v občini Radovljica bodo tudi letos v novembru razvajali z lokalno hrano.

Lani so odprtje pripravili v Vili Podvin.

deželne novice - radovljica · zbiramo tudi še prijave zaruŠČino 1. vsi tečaji so 60-urni,...

Documents