UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA, MARIBOR

DELO DIPLOMSKEGA SEMINARJA

DDV V EVROPSKI UNIJI VAT IN THE EUROPEAN UNION

Kandidat: Matej Ojsteršek Študent rednega študija Številka indeksa: 81651623 Program: univerzitetni (bolonjski) Študijska usmeritev: Finance in bančništvo Mentor: dr. Markovič Hribernik Tanja Študijsko leto: 2008/09

Maribor, september 2009

UNIVERZA V MARIBORU

EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

IZJAVA O ISTOVETNOSTI TISKANE IN ELEKTRONSKE VERZIJE DELA DIPLOMSKEGA SEMINARJA IN OBJAVI OSEBNIH PODATKOV

DIPLOMANTOV

Ime in priimek diplomanta-tke: ________________________________________ Vpisna številka: __________________________________________________ Študijski program: ________________________________________________ Naslov dela diplomskega seminarja: ______________________________________________________ ________________________________________________________________________________ Mentor: __________________________________________________ Somentor: __________________________________________________ Podpisani-a ________________________ izjavljam, da sem v Oddelek za študentske in študijske zadeve EPF oddal delo diplomskega seminarja. Delo diplomskega seminarja sem izdelal-a sam-a ob pomoči mentorja. V skladu s 1. odstavkom 21. člena Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah (Ur. l. RS, št. 16/2007) dovoljujem, da se zgoraj navedeno zaključno delo javno objavi. Tiskana verzija dela diplomskega seminarja je istovetna elektronski verziji, ki sem jo oddal v Oddelku za študentske in študijske zadeve EPF. Podpisani izjavljam, da dovoljujem objavo osebnih podatkov vezanih na zaključek študija (ime, priimek, leto in kraj rojstva, datum diplomiranja, naslov dela diplomskega seminarja) na spletnih straneh in v publikacijah UM.

Datum in kraj: Podpis diplomanta-tke:

___________________________

PREDGOVOR Davek na dodano vrednost ali DDV je danes eden pomembnejši in zelo razširjenih davkov na potrošnjo, saj ga uporabljajo že mnoge države po vsem svetu. Kot večfazni in posredni davek se plačuje v vseh fazah proizvodno distribucijske verige. Ker ta davek normalizira davčni sistem kakor tudi njegovo strukturo, je postal obveznost za vsako državo, ki se je hotela pridružiti Evropski uniji. Tako imajo danes v Evropski uniji vse države članice uveden DDV. Kljub temu pa se še vedno pojavljajo razlike na posameznih področjih DDV v posameznih državah članicah. Evropska unija posledično teži k poenotenju teh področij, saj bi s tem doprinesla k večji harmonizaciji in poenostavitvi. Tako kratkoročno kot dolgoročno gre torej pričakovati kar nekaj sprememb na področju DDV v Evropski uniji. V diplomskem seminarju na začetku predstavljamo nekatere značilnosti DDV, kakor tudi razvoj DDV v Evropi in kasneje v Evropski uniji. Govorimo tudi o oprostitvah in prednostih DDV ter o stopnjah DDV. V drugem delu se osredotočamo na države članice Evropske unije ter na njihov odnos do DDV. Posledično govorimo o osnovah obdavčenja v državah članicah, kjer smo izpostavili zavezance za DDV in predmet obdavčitve v posamezni državi. Kot zanimivost pa v tabeli prikazujemo tudi datume uveljavitve DDV v posamezni državi in ime v državi lastnem jeziku. V nadaljevanju se posvečamo uvedenim stopnjam DDV v državah članicah EU, katere zaradi boljše predstave ravno tako prikazujemo v tabeli. Ker imajo določene države aplicirane tudi posebne davčne stopnje DDV na določenih teritorijih znotraj države ali zunaj, govorimo tudi o tem. V nadaljevanju se posvečamo Sloveniji in spremembam, ki so bile potrebne na področju DDV ob vstopu Slovenije v Evropsko unijo ter smernicam, ki jih morajo države upoštevati pri vstopu v Evropsko unijo. Zaradi naglih sprememb zakonodaje na področju DDV v Evropski uniji, skušamo v tretjem delu predstaviti tudi potencialne kratkoročne in dolgoročne spremembe DDV. Prav tako pa ugotavljamo vpliv recesije na DDV v Evropski uniji.

KAZALO: 1 UVOD ................................................................................................................................ 5

1.1 Opredelitev področja in opis problema ...................................................................... 5 1.2 Namen, cilji in osnovne trditve .................................................................................. 5 1.3 Predpostavke in omejitve raziskave ........................................................................... 6 1.4 Predvidene metode raziskovanja................................................................................ 6

2 SKUPNE SMERNICE PRI UREDITVI DDV NA RAVNI EU ................................... 7 2.1 Splošno o DDV .......................................................................................................... 7 2.2 Razvoj DDV............................................................................................................... 7 2.3 Davčne stopnje ........................................................................................................... 9 2.4 Oprostitve DDV ......................................................................................................... 9 2.5 Stopnja 0% ............................................................................................................... 10 2.6 Nižja stopnja DDV ................................................................................................... 10

3 POSEBNOSTI DDV V DRŽAVAH ČLANICAH EU ................................................ 11 3.1 Osnove obdavčenja na področju DDV v državah članicah EU................................ 11 3.2 Stopnje DDV v državah članicah EU....................................................................... 20 3.3 Odbitek DDV in oprostitve DDV v državah članicah EU ....................................... 27 3.4 Pogoji za vstop v EU na področju DDV .................................................................. 34 3.5 Spremembe DDV v Sloveniji z vstopom v EU........................................................ 34

4 PRIČAKOVANE SPREMEMBE NA PODROČJU DDV NA RAVNI EU.............. 40 4.1 Kratkoročne spremembe .......................................................................................... 40 4.2 Dolgoročne spremembe............................................................................................ 41

5 SKLEP............................................................................................................................. 42 6 POVZETEK /ABSTRACT............................................................................................ 43 7 SEZNAM TABEL .......................................................................................................... 44 8 SEZNAM VIROV .......................................................................................................... 45

5

1 UVOD

1.1 Opredelitev področja in opis problema Davek na dodano vrednost ali DDV je danes eden izmed najbolj pomembnih in razširjenih davkov v Evropski uniji in tudi drugod, kar je vidno pri vsakodnevnem srečevanju posameznikov z njim. DDV je davek, ki se plačuje na vseh stopnjah prometa oziroma prodaje blaga in storitev. V posameznih državah, ki so uvedle DDV je le ta tudi zakonsko urejen. EU danes sestavlja 27 držav članic, katere članica je tudi Slovenija od 1.5.2004. Slovenija je morala tako prilagoditi zakonodajo na področju DDV z vstopom v EU, zaradi harmonizacije DDV v državah članicah EU. EU danes predstavlja gospodarsko in politično partnerstvo med 27 demokratičnimi državami. Vstop Slovenije v EU je bila za Slovenijo velika poteza, saj je doprinesla veliko sprememb, kot so uveljavitev enotne valute (evro), trgovanje brez meja, možnost dela v tujini in tudi spremembe na področju DDV, ki jih je morala Slovenija Evropski uniji tudi prilagoditi ter še mnoge druge. Glede na konstantno povečevanje števila držav članic EU in gospodarske krize, lahko predvidevamo, da se bo sistem DDV v EU še spreminjal ali bodo imele te spremembe pozitiven ali negativen vpliv, pa bo pokazal čas.

1.2 Namen, cilji in osnovne trditve Namen diplomskega seminarja je predstaviti davek na dodano vrednost ali DDV v državah članicah Evropske unije. Cilji so:

• Na splošno predstaviti DDV, njegov razvoj, stopnje in oprostitve. • Predstaviti DDV v državah članicah EU, torej plačnike davka, predmet obdavčitve in

izhodišča obdavčenja, odbitke od davka in oprostitve ter stopnje DDV. • Predstaviti pogoje za vstop v EU na področju DDV. • Predstaviti spremembe z vstopom Slovenije v EU na področju DDV. • Predstaviti vpliv gospodarske krize na DDV.

Osnovne trditve so naslednje:

• Trdimo, da je DDV najpomembnejši davek na področju blaga in storitev. • Trdimo, da predstavlja DDV največji delež prihodkov v proračunu držav članic EU. • Trdimo, da je gospodarska kriza vplivala na zmanjšanje prihodkov od DDV.

6

1.3 Predpostavke in omejitve raziskave Predpostavke:

• Predpostavljamo, da se zakonodaja na področju DDV ne bo spremenila med nastajanjem diplomskega seminarja in vplivala na resničnost prikazanih in uporabljenih podatkov.

Omejitve:

• Pri diplomskem seminarju se bomo v večji meri omejili na tuje vire, saj so domači viri nedostopni oziroma nezadostni.

• Zaradi naglih sprememb zakonodaje na področju DDV in zaradi obširne tuje literature smo se omejili na vire, ki so mlajši od leta 2000.

1.4 Predvidene metode raziskovanja Ker se v diplomskem seminarju ukvarjamo z DDV na ravni Evropske unije in posameznih držav članic smo izvedli makroekonomsko statično raziskavo. V drugem, tretjem in četrtem poglavju smo uporabljali deskriptivni pristop k raziskovanju, v drugem smo namreč opisovali skupne smernice pri ureditve DDV na ravni EU, v tretjem posebnosti DDV v državah članicah EU in v slednjem pričakovane spremembe na področju DDV na ravni EU. Pri deskriptivnem pristopu smo uporabljali metodo deskripcije in metodo kompilacije, večkrat smo vključili tudi zgodovinsko metodo.

7

2 SKUPNE SMERNICE PRI UREDITVI DDV NA RAVNI EU

2.1 Splošno o DDV DDV je vsestopenjski davek, ki se plačuje na vseh stopnjah prometa, se pravi prodaje blaga in storitev. Najpomembnejša značilnost DDV je, da so blago in storitve vedno kupljeni z DDV, ki pa ga v večini primerov lahko davčni zavezanec obračuna kot terjatev do državnega proračuna (Čokelc, Kokotec-Novak in Repovž 2007, 1). Delež prihodkov od DDV pa predstavlja tudi drugi najpomembnejši vir financiranja Evropske unije, s katerim Evropska unija financira skupno finančno politiko, strukturne sklade, raziskave in razvoj, države nečlanice, administracijo in drugo (Čokelc, Kokotec-Novak in Repovž 2007, 67). Razloge za tako veliko razširjenost DDV po svetu, v nasprotju z drugimi davki na potrošnjo, gre pripisati prednostim DDV pred drugimi davki na potrošnjo. In sicer so prednosti davka na dodano vrednost (Čokelc, Kokotec-Novak in Repovž 2007, 1-2):

• manj stopenj, oprostitev in izjem, kar pomeni veliko večjo davčno enakost med dejavnostmi zavezancev;

• ni neenakega obravnavanja prometa glede na vrste dejavnosti niti glede na namen prodanih oziroma kupljenih proizvodov in storitev;

• v vsaki fazi prometa se obdavči le dodana vrednost v tej fazi, to je novo ustvarjena vrednost, in zato z vidika obdavčevanja ni pomembno, koliko faz je prešel proizvod;

• ker zavezanec davek iz prejšnje faze odbije na osnovi izdanega mu računa, se plača davek le na vrednost, ki jo je dodal, zato akumuliranja davka ni;

• vrednost blaga za izvoz je popolnoma očiščena vseh notranjih prometnih davkov; • zaradi odbijanja davka na osnovi prejetega računa je povečan interes zavezancev za

izdajanje računov, kar pomeni manj sive ekonomije in davčnih utaj; • ni neenakega obravnavanja zavezancev pri obračunavanju davka; • obdavčen je vsak promet blaga in storitev, za promet nekaterih velja oprostitev.

Zavezanec mora vsak opravljen obdavčljiv promet evidentirati v davčnih obračunih, zato se poveča transparentnost evidentiranja prometa blaga in storitev pri zavezancev.

2.2 Razvoj DDV Davek na dodano vrednost je eden izmed najpomembnejših davkov v Evropi, zato v nadaljevanju predstavljamo sam DDV in njegove značilnosti. Davek na dodano vrednost ali DDV (ang.: Value added tax or VAT) v Evropski uniji je splošni davek na potrošnjo, ki obdavčuje promet blaga in storitev. Plačuje se pri vsem blagu in storitvah, ki so kupljene ali prodane za uporabo ali potrošnjo v Skupnosti. Tako je blago, ki je izvoženo v neko drugo državo ali storitev, ki je namenjena stranki v tujini, izvzeta iz sistema DDV in zanj ni potrebno plačati davka. Nasprotno je izvoz obdavčen, da ohrani pravičen sistem za proizvajalce v Evropski uniji, ter jim pri konkuriranju na Evropskem trgu omogoči enake pogoje kot jih imajo drugi dobavitelji izven Evropske unije (European Commission 2009a).

8

Ko je bila ustanovljena Evropska skupnost, je takratnih šest prvotnih držav članic uporabljalo drugačne oblike posrednega obdavčevanja, večinoma so bili to kaskadni davki. To so bili večstopenjski davki pri katerih je bil vsak naložen na dejansko vrednost proizvodnje pri vsaki stopnji produkcijskega procesa, kar je povzročilo, da je bilo nemogoče ugotoviti dejansko velikost davka, ki je dejansko vključen v končno ceno določenega izdelka. Posledica tega je bilo nenehno tveganje, da bi države članice namerno ali nenamerno subvencionirale davčna vračila pri izvozu (European Commission 2009a). Bilo je očitno, da je za učinkovit, samostojen trg v Evropi potreben nevtralen in transparenten prometni davek, ki poskrbi za davčno nevtralnost in določi natančen znesek davka za povračilo pri izvozu. DDV dovoljuje, da so izvozi popolnoma neobdavčeni (European Commission 2009a). Zgodovina DDV v EU do leta 1993 Leta 1957 je v Rimskem sporazumu, ustanovnem aktu Evropske ekonomske skupnosti, 99. člen dodelil komisiji Evropske skupnosti nalogo, da preuči možnosti za dosego harmonizacije posrednih davkov. Neumarkova komisija je tako leta 1962 predložila uvedbo DDV kot splošnega davka na potrošnjo. Komisija je prav tako istega leta, skladno z 99. členom, predložila Svetu ministrov prvo direktivo o določitvi DDV kot splošnega davka na potrošnjo (Stanovnik 2008, 119) . Enajstega aprila 1967 sta bili potrjeni dve DDV smernici, ki sta ustoličili splošen večstopenjski, vendar ne kumulativen prometni davek, z namenom zamenjati vse druge prometne davke v državah članicah (European Commission 2009a). Vendar sta ti dve smernici splošno strukturo sistema samo predložili ter jo prepustili državam članicam. To je trajalo do 17. maja 1977, ko je bila sprejeta šesta smernica (European Commission 2009a). Šesta smernica je bila prvega januarja 2007 zamejana z DDV smernico in je povezala številne klavzule v eno zakonodajo, s tem pa je bil omogočen tudi boljši pregled nad DDV zakonodajo v EU, ki trenutno velja. Prav tako ta smernica jamči, da je DDV, pobran od vsake države članice za Evropsko skupnost, lahko izračunan. Vendar pa še vedno omogoča državam članicam veliko izjem. Razen tega je predpisana le minimalna splošna stopnja 15% do decembra 2010, kar pomeni, da se stopnje DDV široko razlikujejo. Trenutno uporabljajo države članice standardno stopnjo med 15% in 25%, lahko pa uporabljajo tudi eno ali dve nižji stopnji, ki pa morata biti najmanj 5 %. Obstaja pa več različnih odstopanj, kot je stopnja 0% v Veliki Britaniji, Irski in drugje (European Commission 2009a). DDV in enotni trg od 1993 do danes Nastanek enotnega trga leta 1993 je privedel do razveljavitve mejnih kontrol med članicami, zato se je Komisija že leta 1991 odločila, da bo začasno do 1.1.1997 obveljal še stari sistem obračuna med državami članicami. Začasni režim obračuna DDV pri čezmejnem pretoku blaga med državami članicami naj bi tako veljal do 1.1.1997, vendar z možnostjo neomejenega podaljševanja, dokler Komisija ne sprejme dokončne ureditve sistema DDV. Osnovne značilnosti tega začasnega režima so naslednje (Stanovnik 2008, 122-123): • Uporablja se obstoječi sistem obračunavanja DDV za razne transakcije med zavezanci za

DDV iz različnih držav članic. Se pravi, da se pri intrakomunitarni dobavi oziroma izvozu

9

aplicira stopnja 0%, ob intrakomunitarni nabavi oziroma uvozu pa se proizvod primerno obdavči. Zaradi ukinjenih meja je obdavčenje možno le z metodo ˝reverse charge˝.

• Ker je prišlo do ukinitve mej in posledično mejnih kontrol, se za akcizne proizvode vzpostavlja sistem trošarinskih skladišč. Akciza se dejansko plača šele, ko proizvod zapusti sistem trošarinskih skladišč ter gre v maloprodajo.

• Prav tako lahko fizične osebe, zaradi ukinitve mej, neovirano kupujejo v drugih državah članicah. Načelo države porekla velja za te nakupe, razen pri nakupih avtomobilov, kjer gre za načelo namembne države. Čezmejni nakupi pa danes predstavljajo veliko problemov pri davčnih upravah članicah Evropske unije.

• Pri prodaji blaga na daljavo velja načelo namembnosti države. Pri prodaji blaga na daljavo, ki presega letni znesek, se mora pošiljatelj registrirati v državi uvoznici (praviloma imenuje davčnega zavezanca).

• Če letni nakupi izvzetih oseb (banke, zavarovalnice,…) presegajo 10.000€, so obdavčeni v namembni državi na tak način, kot velja za transakcije med davčnimi zavezanci za DDV. To dejansko pomeni, da so izvzete osebe za takšno intrakomunitarno nabavo davčni zavezanci in morajo aplicirati davčno stopnjo na uvoženo blago in nimajo nobene pravice do povračila DDV.

2.3 Davčne stopnje Davčne transakcije so obdavčene po stopnjah in pogojih držav članic EU. Splošna stopnja DDV predstavlja nek odstotek od obdavčljive vrednosti, ki pa do 31. decembra 2010 ne sme biti nižji od 15% (HM Revenue & Customs 2008). Države članice lahko uvedejo tudi nižjo stopnjo na intenzivne delovne storitve, ki so namenjene končnim potrošnikom. V Evropski uniji sta tako predpisani najmanj 5% nižja in najmanj 15% splošna stopnja DDV, ki naj bi jih predpisale države članice EU v svojih zakonih. Če je preveč različnih stopenj, lahko pride do selitve prometa iz ene države v drugo, kjer je obdavčitev seveda ugodnejša. Nekatere države pa imajo še več stopenj, po tri ali štiri ali spet druge samo eno (Ošlaj 2004, 37).

2.4 Oprostitve DDV Kadar govorimo o oprostitvah, govorimo, da je podjetje izven sistema DDV in z davčno upravo nima nobenega opravka. Z drugimi besedami povedano, se na strani prodaj ne aplicira davčna stopnja, davki na strani nabav pa se absorbirajo med poslovne stroške. Pri tem je treba dodati, da niso oproščeni DDV podjetja ampak proizvodi, ki jih ta podjetja proizvajajo (Stanovnik 2008, 103). Oproščeni DDV so (Stanovnik 2008, 103-104): • Majhna podjetja za katere predstavlja davčna obveznost pri DDV veliko administrativno

breme. • Dejavnosti, ki oskrbujejo prebivalstvo z meritornimi dobrinami (šolstvo, zdravstvo,

izobraževanje, kultura). Ker obdavčenje teh sektorjev ni družbeno primerno, je določen del javnega sektorja oproščen DDV, kar pa ne pomeni, da DDV nima nobenega vpliva na ta sektor. Čeprav so oprostitve omejene predvsem na dejavnosti javnega sektorja, ki

10

zagotavlja meritorne dobrine, pa so izvzete dejavnosti iz tega sektorja tudi druge dobrine in storitve.

• Dejavnosti, pri katerih je težko določiti dodano vrednost oziroma davčno osnovo, ki bi bila konsistentna z veljavnim sistemom. To so na primer razne finančne institucije in zavarovalnice.

Sistem DDV pa bi bil mnogo preprostejši, če bi se oprostitve nanašale na podjetja in ne na proizvode in storitve, saj mnoga podjetja danes ne opravljajo samo oproščenega prometa ampak tudi obdavčen promet, kar jim onemogoči uveljaviti znižanje davka za celotni vstopni DDV, ampak samo delno znižanje davka, ki se določi na osnovi odbitega deleža (predstavlja razmerje med celotnim obdavčenim prometom in celotnim prometom) (Stanovnik 2008, 104).

2.5 Stopnja 0% Stopnja 0% dejansko pomeni, da podjetje pri prodaji aplicira stopnjo 0%. Namesto stopnje 0% pa se uporablja tudi izraz oprostitev s pravico povračila vstopnega DDV. Blago, ki je obdavčeno s stopnjo 0% predstavlja obdavčen promet in v primeru, da bi vsa podjetja bila v sistemu DDV, potem bi uporaba stopnje 0% pomenila, da proizvod ne vsebuje nobenega DDV. Vendar pa pri določenih podjetjih, ki so izvzeta iz sistema DDV, proizvod kljub uporabi stopnje 0% vsebuje DDV. Stopnja 0% se uporablja pri izvozu, kar pomeni, da proizvod vstopi v državo uvoznico neobremenjen z DDV. V določenih državah (npr.: Irska) se stopnja 0% uporablja tudi pri nujnih življenjskih potrebščinah (Stanovnik 2008, 104-105).

2.6 Nižja stopnja DDV V skladu s sedanjo direktivo je najnižja dovoljena nižja stopnja DDV v EU lahko 5%. Države članice pa se lahko odločijo za dve nižji stopnji, nižjo stopnjo in posebno nižjo stopnjo (Kocbek 2008, 1). Direktiva za uporabo nižje stopnje je bila sprejeta že leta 1999 na določene intenzivne storitve kot npr. na manjša popravila (koles, čevljev, stanovanj), čiščenje oken, pomoč na domu. Vsaka članica pa sme uporabljati znižan DDV za tri kategorije (Kocbek 2008, 2). Evropska komisija meni, da je potrebno obdržati nižjo stopnjo DDV za nujne življenjske potrebščine, kot npr. hrana in zdravila, javni transport, kulturne prireditve, okoljske ukrepe in podobno. Za energijo pa bi morali davčno stopnjo razdeliti na dva dela. Za prvi del davka bi bila za vse energente enaka, pri drugem delu pa bi se razlikovala glede na izpuste toplogrednih plinov, ki jih posamezen energent povzroča (Kocbek 2008, 2).

11

3 POSEBNOSTI DDV V DRŽAVAH ČLANICAH EU

3.1 Osnove obdavčenja na področju DDV v državah članicah EU1 Osnove obdavčenja na področju DDV predstavljajo temelj DDV in nam dajejo podlago za boljše razumevanje posameznih področij DDV. Posledično v tem podpoglavju pišemo o zavezancih za DDV in o predmetu obdavčitve v posameznih državah članicah EU. Kot zanimivost v tabeli 1 dodajamo ime DDV v nacionalnem jeziku in datum uveljavitve DDV v državah članicah Evropske unije. TABELA 1: Ime DDV v domačem jeziku in datum uveljavitve v državah članicah EU

Država članica Ime DDV v domačem jeziku Datum uveljavitve DDV Austrija Umsatzsteuer — Mehrwertsteuer 01.01.1995 Belgija TVA grevat les produits / BTW op producten 15.01.1971 Bolgarija данък върху добавената стойност ДДС 01.04.1995 Ciper Φόρος Προστιθέμενης Αξίας 01.07.1992 Češka Daň z přidané hodnoty 01.01.1993 Danska Merværdiafgift (Moms) 01.01.1967 Estonija Käibemaks 01.05.2004 Finska Arvonlisävero/Mervärdesskatt 30.12.1993 Francija Taxe sur la valeur ajoutée 01.01.1954 Grčija Φόρος Προστιθέμενης Αξίας 01.01.1987 Irska VAT - Value Added Tax 01.11.1972 Italija Imposta sul valore aggiunto 01.01.1973 Latvija Pievienotās vērtības nodoklis 01.01.1992 Litva Pridėtinės vertės mokestis 01.05.1994 Luksemburg Taxe sur la valeur ajoutée 01.01.1970 Madžarska Általános forgalmi adó 01.01.1988 Malta Taxxa fuq il-Valur Miżjud 01.01.1999 Nemčija Umsatzsteuer 01.01.1968 Nizozemska Belasting over de toegevoegde waarde 01.01.1968 Poljska Podatek od towarów i usług 05.07.1993 Portugalska IVA - Imposto sobre o valor acrescentado 01.01.1986 Romunija Taxa pe valoarea adaugata 01.07.1993 Slovaška Daň z pridanej hodnoty 01.01.1993 Slovenija DDV - Davek na dodano vrednost 01.07.1999 Španija Impuesto sobre el Valor Añadido 28.12.1992 Švedska Mervärdesskatt 01.07.1999 Velika Britanija VAT - Value Added Tax 01.04.1973 Povzeto po European Commission. Taxation and Customs Union (2009b).

1 Povzeto po European Commission. Taxation and Customs Union (2009b). V nadaljevanju obravnavamo vsako državo članico posebej.

12

Avstrija Zavezanci za DDV so: • vsi subjekti, ki izvajajo obdavčljivo dobavo. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava storitev in blaga; • lastna poraba; • uvoz blaga; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Belgija Zavezanci za DDV so: • vse osebe, ki izvajajo ekonomsko dejavnost, ne glede na to, ali jo opravljajo stalno in

samostojno, bodisi kot glavno ali le dopolnilno dejavnost, kot profitno ali neprofitno, ne glede na prostor izvajanja dejavnosti;

• javne institucije in javna telesa, ki se ne obravnavajo kot obdavčljive osebe, takrat ko opravljajo aktivnosti v imenu javnih pooblastil. Kljub temu pa so dolžne plačati DDV za aktivnosti, kjer bi obravnava njih kot neobdavčljivih oseb lahko vodila do motenj v konkurenci. Pri izvajanju nekaterih aktivnosti pa se javne institucije in telesa v vsakem primeru obravnavajo kot obdavčljive osebe. Te aktivnosti so: telekomunikacijske storitve, voda, plinska in električna oskrba, prevoz blaga in posameznikov, pristaniška, letališka izraba in izraba vodnih poti;

• osebe, ki sicer ne izvajajo ekonomske dejavnosti, izvajajo pa določene transakcije, ki so povezane z nepremičninami;

• osebe, ki občasno ponujajo nova prevozna sredstva. Posebne kategorije vključujejo še oproščene davčne zavezance, ki so fizične ali pravne osebe, ki izvajajo aktivnosti in so oproščene plačila DDV (npr. izobraževalne ustanove, bolnišnice, določene kulturne ustanove) ter neobdavčljive osebe, kot so država, občine, javne institucije in krovne družbe. Predmet obdavčitve predstavljajo: • ponudba izdelkov in storitev znotraj države s strani oseb, ki so zavezane k plačilu DDV; • uvoz blaga v Belgijo s strani katerekoli osebe. Uvoz se nanaša le na blago, ki prihaja iz

katerekoli države, ki ni članica EU; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz katerekoli države članice EU. Bolgarija Zavezanci za DDV so: • podjetja, ki prodajajo blago in storitve. Takšna podjetja se morajo registrirati. Predmet obdavčitve predstavlja: • vsaka dobava blaga in storitev, ki se izvaja na ozemlju države ter ga izvaja oseba,

zavezana k plačilu davka.

13

Ciper Zavezanci za DDV so: • vse osebe, fizične ali pravne, ki imajo prebivališče na Cipru ali na tujem ter izvajajo

ekonomsko dejavnost in so registrirane za DDV. Predmet obdavčitve predstavljajo: • vsaka obdavčljiva dobava blaga in storitev, ki jo davčni zavezanec izvede na Cipru; • uvoz blaga iz držav zunaj Skupnosti; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti (od ostalih držav članic). Češka Zavezanci za DDV so: • osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo poslovno dejavnost na Češkem ter njihov

prihodek preseže 1 milijon CZK v kateremkoli mesecu tekočega leta; • osebe, ki samostojno in neodvisno opravljajo poslovno dejavnost na Češkem ter so

prostovoljno registrirane za DDV; • osebe, ki so nerezidenti in opravijo dobavo blaga in storitev na Češkem; • osebe, ki izvajajo pridobitve znotraj Skupnosti; • uvozniki blaga. Danska Zavezanci za DDV so: • podjetja, ki ponujajo blago in storitve. Ta podjetja morajo biti registrirana. Estonija Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava iz Estonije, razen dobave, ki je izvzeta iz plačila davka; • uvoz v Estonijo, razen uvoza, ki je izvzet iz plačila davka; • omogočanje storitev na področju izven Estonije; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti, razen pridobitve blaga, ki je izvzeta iz plačila davka. Finska Zavezanci za DDV so: • vsi posamezniki in pravne osebe, ki prodajajo blago in storitve. Prodajalec ni zavezan za

davek, če je letni promet poslovanja manjši kot 8.500 evrov in ni določen za obdavčenje. Če je prodajalec tuj podjetnik, ki nima niti ustaljene uveljavitve na Finskem, niti ni določen za obdavčenje, potem je kupec zavezan za plačilo davka na blago in storitve, ki so prodane na Finskem;

• uvozniki blaga; • osebe, ki izvajajo pridobitve znotraj Skupnosti. Predmet obdavčitve predstavljajo: • prodaja blaga in storitev; • uvoz blaga;

14

• pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Francija Zavezanci za DDV so: • osebe, ki neodvisno ponujajo izdelke ali nudijo storitve, ki so rezultat ekonomske

dejavnosti ne glede na pravni status takih oseb, njihov položaj v povezavi z drugimi davki ali obliko in naravo njihovega poslovanja: proizvajalci, trgovci na veliko, trgovci na drobno, obrtniki, gradbeniki, posredovalci pri nakupu, arhitekti, revizorji, itd.

Predmet obdavčitve predstavljajo: • ponudba premičnin, preskrba z storitvami in podobnimi aktivnostmi, ki so izvršene s strani

davčnih zavezancev v industrijski, trgovski, obrtniški, strokovni, kmetijski dejavnosti; • pridobitev premičnin s strani davčnih zavezancev, pravnih oseb, ki niso davčni zavezanci

in od davčnih zavezancev iz drugih držav članic EU; • uvoz izdelkov; • aktivnost, ki je izrecno predpisana z zakonom, in je povezana z nepremičninami,

samooskrbo in nakupi določenih proizvodov od oseb, ki niso dolžni plačevati DDV; • aktivnosti, ki so oproščene plačila DDV, vendar jim zakon vseeno ponuja možnost plačila

DDV, npr. določene lokalne storitve. Grčija Zavezanci za DDV so: • vse fizične ali pravne osebe, korporacije, Grki kakor tudi tujci, ki izvajajo samostojno

gospodarsko dejavnost oziroma vse, kar je povezano s to dejavnostjo; • vse osebe, ki včasih izvedejo dostavo novih prevoznih sredstev v drugo državo članico; Država, občine in druge javne institucije niso vključene v sistem DDV. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti; • uvoz blaga. Irska Zavezanci za DDV so: • osebe, ki dobavijo blago ali storitve znotraj države; • osebe, ki uvažajo blago; • osebe, ki se same odločijo biti obdavčene ( kmetje, trgovci, katerih prihodek ne preseže

določene ravni); • osebe, ki opravljajo pridobitve blaga znotraj Skupnosti. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • uvoz blaga; • samooskrba pri nakupu blaga in storitev (npr. dvig denarja na bankomatu ali polnjenje

goriva v avtomobil na bencinski črpalki) .

15

Italija Zavezanci za DDV so: • vse fizične in pravne osebe, ki izvajajo industrijsko, gospodarsko, kmetijsko ali obrtniško

dejavnost; umetniki in strokovnjaki; • vse osebe, ki uvažajo; • vse osebe, ki dobavljajo obdavčljivo blago in storitve. Predmet obdavčitve predstavljajo: • ponudba in pridobitev blaga in storitev na ozemlju Skupnosti; • uvoz in izvoz z državami izven EU. Latvija Zavezanci za DDV so: • vse fizične ali pravne oseba ali skupina oseb, ki so zavezani z pogodbo ali dogovorom, ali

predstavniki teh skupin, ki so registrirani v državi Latviji kot zavezanci za odmero DDV. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev ter uvoz na teritoriju EU; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti; • pridobitev novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, izvedena s strani nedavčnega

zavezanca na ozemlju EU. Litva Zavezanci za DDV so: • vse osebe, ki dobavijo blago in storitve znotraj državnega teritorija in so zavezane, da se

registrirajo kot DDV plačniki. Predmet obdavčitve predstavlja: • oskrba blaga in storitev, če je ta:

o izvedena znotraj državnega teritorija; o izvedena s strani davčnega zavezanca.

Pridobitve blaga znotraj Skupnosti so podvržene DDV-ju. Luksemburg Zavezanci za DDV so: • vse fizične ali pravne osebe, ki izvajajo aktivnosti, povezane z ekonomskimi aktivnostmi; • vse osebe, ki občasno dobavijo nova prevozna sredstva znotraj Skupnosti. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava izdelkov in storitev proti plačilu znotraj Luksemburga s strani davčnega

zavezanca; • pridobitev izdelkov znotraj Skupnosti, ki je opravljena proti plačilu znotraj Luksemburga s

strani davčnega zavezanca, pravne ali katere druge osebe, ki ni zavezana za davek;

16

• pridobitev novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, ki je opravljena proti plačilu znotraj Luksemburga s strani davčnega zavezanca, pravne ali katere druge osebe, ki ni zavezana za davek;

• pridobitev izdelkov za namene, ki niso povezani z delovanjem podjetja; • pridobitev izdelkov, namenjenih podjetjem, ki se ne uporabljajo pri poslovanju; • uvoz izdelkov iz tretjih držav. Madžarska Zavezanci za DDV so: • osebe, ki opravijo promet blaga in storitev. Torej vse osebe ali organizacije z pravno

sposobnostjo opravljati ekonomske aktivnosti, ne glede na lokacijo in namen teh aktivnosti:

o v primeru uvoza so osebe, ki uvažajo, tudi zavezane za plačilo davka; o v primeru pridobitev blaga znotraj Skupnosti so davčni zavezanci osebe, katere

dobavijo to blago; o pri dobavi storitve ali blaga, ko osebe, ki dobavljajo, nimajo sedeža na

Madžarskem, so za plačilo davka zavezane osebe, ki prejmejo te storitve ali blago.

Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev pridobljenih znotraj Skupnosti; • prenos blaga s strani davčnega zavezanca v drugo državo članico, razen prenos blaga za

določene namene. Malta Zavezanci za DDV so: • vse fizične ali pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava obdavčljivega blaga in storitev znotraj Malte s strani davčnih zavezancev; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti s strani davčnih zavezancev ali pravnih oseb; • pridobitev novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti; • uvoz blaga izven EU . Nemčija Zavezanci za DDV so: • vse fizične ali pravne osebe, ki opravljajo gospodarsko dejavnost. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • uvoz blaga; • pridobitev znotraj Skupnosti.

17

Nizozemska Zavezanci za DDV so: • podjetniki, ki dobavljajo blago in storitve; • podjetniki ali pravne osebe, ki pridobijo blago v Evropski Uniji; • vsi, ki uvozijo blago v Nizozemsko iz drugih držav izven EU. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • pridobitev blaga iz držav EU s strani podjetnika ali pravne osebe; • uvoz blaga iz držav izven EU; • pridobitev novih prevoznih sredstev iz držav EU. Poljska Zavezanci za DDV so: • podjetja, ki dobavljajo blago in storitve; • podjetja, katerih letni prihodek preseže 50.000 PLN (Polish złoty). Predmet obdavčitve predstavlja: • dobava blaga in storitev, razen če je oproščena plačila davka. Portugalska Zavezanci za DDV so: • posamezniki ali pravne osebe, ki izvajajo ekonomsko dejavnost (proizvodnjo, prodajo,

nudenje storitev, izrabljanje naravnih virov, kmetijstvo); • posamezniki ali pravne osebe, ki izvedejo posamezno obdavčljivo transakcijo, bodisi

zgoraj omenjeno ali pa pod pogoji davka od dohodkov fizičnih ali pravnih oseb; • posamezniki ali pravne osebe, ki glede na carinsko zakonodajo uvažajo blago; • posamezniki ali pravne osebe, ki izvajajo pridobitve blaga ali nakupe določenih storitev

znotraj Skupnosti, pod določenimi pogoji; • javna telesa, ki izvajajo določene ekonomske aktivnosti in posamezniki, ki ne izvajajo

ekonomskih aktivnosti, ampak izvajajo pridobitve novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti.

Predmet obdavčitve predstavljajo: • ponudba izdelkov in storitev s strani obdavčljive osebe na Portugalskem; • uvoz blaga; • pridobitev blaga in novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti; • pridobitev določenih storitev, ki jih ponujajo nerezidenti na Portugalskem. Romunija Zavezanci za DDV so: • vse osebe, ki neodvisno in kjerkoli izvajajo ekonomsko dejavnost, ne glede na namen ali

rezultat dejavnosti; • pravne osebe, ki so ustanovljene v Romuniji in ki izvajajo ali nameravajo izvajati

ekonomsko dejavnost, ki izzove nastanek obdavčljivih transakcij.

18

Predmet obdavčitve predstavljajo: • aktivnosti, ki skupno zadovoljijo naslednje pogoje:

o dobava izdelkov ali ponudba storitev, ki je opravljena za plačilo; o kraj dobave izdelkov ali ponudbe storitev mora biti v Romuniji; o dobava izdelkov ali ponudba storitev, ki je izvajana s strani obdavčljive osebe; o dobava izdelkov ali ponudba storitev, ki je rezultat ene od naslednjih aktivnosti

(proizvodnje, trgovine, ponudbe storitev, kmetijstva, ekstraktivne industrije, itd.). Ekonomska dejavnost prav tako vključuje izrabljanje opredmetenih ali neopredmetenih sredstev z namenom dosege stalnega dohodka;

• uvoz blaga s strani katerekoli osebe, če je kraj uvoza Romunija; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Slovaška Zavezanci za DDV so: • osebe, ki neodvisno opravljajo ekonomsko aktivnost, ne glede na pravni status teh oseb; če

njihov prihodek znaša več kot 35.000 € v obdobju 12 mesecev tekočega leta, se morajo registrirati.

Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava izdelkov in ponudba storitev za plačilo v Slovaški s strani davčnega zavezanca; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti za plačilo v Slovaški; • uvoz blaga iz držav nečlanic EU. Slovenija Zavezanci za DDV so: • vse osebe, ki kjerkoli neodvisno opravljajo gospodarsko dejavnost; • vse osebe, ki opravljajo dobavo novih prevoznih sredstev. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti; • uvoz blaga in novih prevoznih sredstev. Španija Zavezanci za DDV so: • fizične ali pravne osebe, ki se ukvarjajo z določeno dejavnostjo in tako ustvarjajo

obdavčljive ponudbe izdelkov in storitev; • ekonomski subjekti, za katere pravne ali fizične osebe, ki niso ustanovljene v Španiji

izvršujejo obdavčljive transakcije; • uvozniki; • posestniki; osebe, ki posedujejo premoženje v Skupnosti in drugi ekonomski subjekti brez

statusa pravne osebe, kadar te izvajajo obdavčljive transakcije.

19

Predmet obdavčitve predstavljajo: • ponudba izdelkov in storitev s strani ekonomskih subjektov, ne glede na to, ali je stalna ali

občasna; • pridobitev blaga znotraj Skupnosti. Švedska Zavezanci za DDV so: • osebe, ki prodajajo blago in storitve; • osebe, ki pridobijo obdavčljivo blago ali storitev znotraj Skupnosti; • osebe, ki uvažajo iz držav izven EU. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev; • pridobitve blaga znotraj Skupnosti; • uvoz blaga; • dobava blaga in storitev, ki jo brezplačno izvede zavezanec za davek in je striktno

namenjena za njegovo poslovanje. Velika Britanija Zavezanci za DDV so: • vsi, ki ustvarijo več kot 67.000 GBP (Great Britain Pound) obdavčljivega prometa na leto; • vsi, ki ustvarijo manj kot 67.000 GBP obdavčljivega prometa na leto, vendar pod pogojem

da so prostovoljno registrirani za DDV. Predmet obdavčitve predstavljajo: • dobava blaga in storitev v VB s strani davčnega zavezanca; • uvoz blaga in določenih storitev, ki so ponujene v VB preko čezmorskega poslovanja.

20

3.2 Stopnje DDV v državah članicah EU2 TABELA 2: Seznam stopenj DDV v državah članicah EU

Države članice (Member

States)

Posebna nižja stopnja (Super Reduced Rate)

Nižja stopnja (Reduced Rate)

Splošna stopnja (Standard

Rate)

Vmesna stopnja

(Parking Rate)

Stopnja 0 (Zero Rate)

Avstrija - 10 20 12 Belgija - 6/12 21 12 X Bolgarija 7 20 Ciper - 5/8 15 - Češka - 9 19 - Danska - - 25 - Estonija - 5 18 - X Finska - 8/17 22 - X Francija 2,1 5,5 19,6 - Grčija 4,5 9 19 - Irska 4,8 13,5 21,5 13,5 X Italija 4 10 20 Latvija - 10 21 - X Litva - 5/9 19 - X Luksemburg 3 6/12 15 12 Madžarska - 5 20 - Malta - 5 18 - X Nemčija - 7 19 - Nizozemska - 6 19 - X Poljska 3 7 22 - Portugalska - 5/12 20 12 X Romunija 9 19 Slovaška - 10 19 - Slovenija - 8,5 20 - Španija 4 7 16 - Švedska - 6/12 25 - Velika Britanija - 5 15 - X

Prirejeno po European Commission. Taxation and Customs Union (2009c, 3). V tabeli 2 prikazujemo vse stopnje DDV, ki se trenutno uporabljajo v državah članicah EU. Vidimo lahko, da se posamezne stopnje med državami članicami še vedno zelo razlikujejo in da imajo posamezne države uvedene tudi stopnjo 0%, posebno nižjo stopnjo in vmesno stopnjo(˝parking rate˝), torej tudi tu prihaja do razlik. Izstopa tudi Danska, ki ima le splošno stopnjo. Zaradi boljše predstave, v nadaljevanju dodajamo še predmete obdavčitve posameznih stopenj.

2 Povzeto po European Commission. Taxation and Customs Union (2009b). V nadaljevanju obravnavamo vsako državo članico posebej.

21

Avstrija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 10%, ki se nanaša na hrano, stanovanja, javni transport, knjige, časopis; • vmesna stopnja (˝parking rate˝) 12%, ki se nanaša na vina, pridelana na kmetijah; • splošna stopnja 20% in 19% na območju Jungholza in Mittelberga. Belgija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na časopis in nekatere tednike; • nižja stopnja 6%, ki se nanaša na izdelke in storitve, kot so: žive živali; zelenjava; večina

prehrambenih izdelkov; oskrba z vodo; zdravstvene naprave, zdravstveni pripomočki in instrumenti; knjige in določeni periodični tiski; originalne umetnine, zbirke in starine; motorna kolesa za invalide; ponudba blaga s strani socialnih institucij;

• vmesna stopnja (˝parking rate˝) 12%, ki se nanaša na določene energetske produkte kot npr.: premog, lignit, koks, petrolej ter na določene gume in zračnice;

• splošna stopnja 21%, ki se nanaša na vse ostale transakcije. Ciper V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na hrano in farmacevtske izdelke; • nižja stopnja 5% in 8%, slednja se nanaša na restavracije; • splošna stopnja 15%. Češka V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 9%, ki se nanaša na živila; dobavo vode; farmacevtske izdelke; knjige in

časopis; določeno medicinsko opremo; posebno opremo za invalide; otroške sedeže za avto; les namenjen za kurjavo; domači potniški prevoz; vstopnino za kulturne in športne prireditve; hotelske nastanitve; medicinsko nego in zdravstvene storitve;

• splošna stopnja 19%. Danska Farojski otoki in Grenlandija ne spadajo v EU, posledično DDV na tem teritoriju ni predpisan. Estonija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na izvoz; dobavo znotraj Skupnosti; plovila in letala namenjena

za internacionalno pot, opremo in rezervne dele namenjene za ta plovila in letala; blago in storitve namenjene potnikom na plovilih in letalih, katera se držijo internacionalne poti; blago, dostavljeno v drugo državo članico za diplomatske predstavnike, konzularne agente; blago nameščeno v prosto cono ali prosto skladišče (proste cone in prosta skladišča so deli carinskega območja Skupnosti ali prostori na tem območju, ločeni od

22

preostalega dela tega območja) pod carinskimi organizacijskimi predpisi; blago Skupnosti, ki je v obdavčljivem postopku carinskega skladiščenja;

• nižja stopnja 9%, ki se nanaša na knjige; zdravila in zdravniško opremo za osebno rabo invalidov; nastanitvene storitve ali nastanitvene storitve z zajtrkom; občasne publikacije;

• splošna stopnja 18%. Finska V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na naročen časopis; • nižja stopnja 8%, ki se nanaša na medicinske pripomočke in storitve, knjige, domači

potniški prevoz, vstopnine za kulturne storitve in zabavne prireditve, športne ustanove; • nižja stopnja 17%, ki se nanaša na prehrambene izdelke za ljudi in prehrambene izdelke

za živali (od 12. oktobra 2009 naprej bo stopnja 12% in ne več 17%); • splošna stopnja 22%, ki se nanaša za vse ostale transakcije. Alanski otoki so izključeni iz sistema DDV. Francija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • posebna nižja stopnja 2,1%, ki se nanaša na zdravstvene izdelke in časopis; • nižja stopnja 5,5%, ki se nanaša na kmetijske proizvode, večino prehrambenih izdelkov,

knjige in večino javnih zabavnih prireditev; • splošna stopnja 19,6%. Posebne stopnje se uporabljajo na Korziki in čezmorskih departmajih ali DOM in v Monaku. Grčija Za predele Lesbos, Chios, Samos, Cyclades, Dodecanes in na določenih Egejskih otokih kot na primer Thanos, Skiros, veljajo posebna nižja stopnja 3%, nižja stopnja 6% in splošna stopnja 13%. Te stopnje se nanašajo na uvoz, ponudbo blaga in storitev na teh otokih in na ponudbo blaga iz drugih predelov Grčije, namenjeno osebam, ki so nastanjene na teh otokih. Ta preferenčni sistem se ne nanaša na tobačne izdelke in na prevozna sredstva. Gora Athos je izključena iz sistema DDV. Drugje veljajo stopnje, ki so navedene v tabeli 2. Irska V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na dobavo knjig, hrano in pijačo, namenjeno za prehrano ljudi,

tekstilne izdelke, namenjene otrokom do enajstega leta; • posebna nižja stopnja 4,8%, ki se nanaša na dobavo živine, dobavo lovskih psov in

konjev; • nižja stopnja 13,5%, ki se nanaša na določene kmetijske storitve, nastanitve, športne

ustanove, energijo za toploto in svetlobo; • vmesna stopnja (˝parking rate˝) 13,5%, ki se nanaša na sončno in toplotno energijo;

dobavo nepremičnin; storitve, povezane z čiščenjem nepremičnin; določene turistične storitve; storitve povezane z fotografiranjem; storitve dobavljene s strani jezdecev športnih

23

konj; umetnine in starine; kratkoročno najetje vozil, ladij, čolnov, šotorov; avtošole; storitve veterinarskih kirurgov;

• splošna stopnja 21%, ki se nanaša na večino ostalih transakcij. Italija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • posebna nižja stopnja 4%, ki se nanaša na zadovoljevanje osnovnih potreb in proizvode

masovnega tržišča; • nižja stopnja 10%, ki se nanaša na vodo, plin, elektriko, farmacevtske izdelke, kulturne

storitve; • splošna stopnja 20%. DDV-ja so oproščena področja Livigno, Campione d'Italija in teritorialne vode reke Lugano. Latvija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na izvoz in dobavo blaga in storitev znotraj Skupnosti; storitve

povezane z turizmom; dobavo blaga in storitev ponujenih kot povračilo za tuj finančni kapital; dobavo blaga s strani trgovin prostih plačila davkov za fizične osebe;

• nižja stopnja 10%, ki se nanaša na dobavo zdravil; posebne izdelke namenjene za dojenčke; časopise, revije, ki izidejo vsake tri mesece; dobavo toplotne energije za nekomercialne namene; dobavo elektrike in zemeljskega plina za nekomercialne namene; storitve javnega prevoza;

• splošna stopnja 21%. Litva V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na izvoz blaga in dobavo blaga znotraj Skupnosti kakor tudi

druge storitve; • nižja stopnja 5%, ki se nanaša na potniški prevoz po navadnih poteh, prevoz z potniškimi

vlaki, prevoz potniške prtljage; knjige, časopis, revije, razen publikacij, ki omenjajo erotiko in nasilje, ki so bili potrjeni s strani odgovornih inštitucij; farmacevtske in zdravstveni izdelke; hotelske nastanitve in dobavo drugih posebnih nastanitvenih storitev; organsko proizvajanje hrane; zmrznjeno meso in užitno drobovje; hladno, zmrznjeno in zelo zamrznjeno meso in užitno drobovje perutnine; storitve namenjene kmetijstvu, ki so dobavljene s strani kmetijskih podjetij in sodelujočih družb; žive, sveže in zamrznjene ribe; vstopnine za kulturne in športne prireditve; pisce, skladatelje in druge izvajalce;

• nižja stopnja 9%, ki se nanaša na dobavo storitev namenjenih za gradnjo, obnovo ali izolacijo stanovanjskih hiš, katera so financirana s strani državnega ali občinskega proračuna ali z posojili, ki jih je odobrila država;

• splošna stopnja 18%.

24

Luksemburg V uporabi so naslednje stopnje DDV: • posebna nižja stopnja 3%; • nižja stopnja 6%; • vmesna stopnja (˝parking rate˝) 12%, ki se nanaša na določena vina; trdna mineralna

goriva; čiščenje in umivanje produktov; turistične publikacije, komercialne kataloge; oblačila narejena po meri; klimatizacijo; bančni sef in upravljanje varščin; upravljanje kredita in kreditne garancije;

• splošna stopnja 15%. Malta V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na izvoz in podobne transakcije; dobavo znotraj Skupnosti;

mednarodni transport; industrijske in ribiške aktivnosti; letala; • nižja stopnja 5%, ki se nanaša na dobavo elektrike; pripomočke za pomoč invalidom;

umetnine; • splošna stopnja 18%. Nemčija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 7%, ki se nanaša na dobavo, uvoz in pridobitve znotraj Skupnosti, skoraj

vseh prehrambenih živil razen brezalkoholnih pijač in pripravljene hrane. Nanaša se tudi na lokalni prevoz, dobavo knjig, časopisov in določenih umetnin;

• splošna stopnja 19%. Na otoku Heligolandijo in teritoriju Businger DDV ni vpeljan. Nizozemska V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 6%, ki se nanaša na blago in storitve, ki jih vštevamo pod nujne; • splošna stopnja 19%. Portugalska V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 5%, ki se nanaša na osnovne prehrambene izdelke, knjige, časopise in revije,

farmacevtske izdelke za ljudi, vodo, elektriko, zemeljski plin, prevoz potnikov, hotelske in kamp nastanitve, športne in javno zabavne prireditve, vložke v kmetijstvo;

• vmesna stopnja (˝parking rate˝) 12%, ki se nanaša na gostinske storitve, kavo, nekatera vina in prehrambene izdelke, okrasne rastline in cvetje, opremo in stroje za kmetijstvo in na obnovljive vire energije, obarvano nafto in dizelsko gorivo, kurilno olje;

• splošna stopnja 20%, ki se nanaša na izdelke in storitve, kateri niso izvzeti iz DDV in ki niso predmet nižje ali vmesne stopnje (˝parking rate˝).

25

V avtonomnih regijah Azori in Madeira je splošna stopnja 14%, vmesna (˝parking˝) 8% in nižja 4%. Romunija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 5% se nanaša na obdavčljivi znesek za ponudbo socialnih stanovanj,

vključno z zemljišči, na katerih stanovanja stojijo; • nižja stopnja 9% se nanaša na obdavčljivi znesek za naslednje ponudbe storitev in/ali

dobave izdelkov: o pravico do vstopnine za muzeje, gradove, spominske hiše, arhitekturne in

arheološke spomenike, živalske vrtove, botanične vrtove, sejme, razstave in podobne kulturne prireditve, kinematografe;

o dobavo knjig, časopisov in revij, šolskih priročnikov; o dobavo različnih protez in pribora k protezam, z izjemo zobnih protez; o dobavo ortopedskih proizvodov; o dobavo zdravil za ljudi in živali; o ponudbo nastanitev v hotelih, vključno z najemnino za zemljišča za taborjenje;

• splošna stopnja 19%. Slovaška V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 10%, ki se nanaša na zdravila, označeno zdravstveno blago in knjige; • splošna stopnja 19%. Slovenija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 8,5%, ki se nanaša na prehrambene izdelke; pripravo obrokov; dobavo vode;

zdravstvene pripomočke za pomoč invalidom; potniški prevoz; knjige in časopis; • splošna stopnja 20%. Španija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • posebna nižja stopnja 4%, ki se nanaša na določene osnovne potrebščine, kot so kruh,

mleko, sadje in zelenjava, zdravila, subvencionirana stanovanja; • nižja stopnja 7%, ki se nanaša na določene izdelke in storitve, ki so zajeti v osnovnih

potrebščinah: hrana za prehrano ljudi in krmljenje živali; rože in rastline; voda; medicinska oprema; stanovanja; letalski in ladijski prevoz potnikov in prtljage; hotelske storitve; storitve intelektualne lastnine; privatna popravila stanovanj in frizerske storitve;

• splošna stopnja 16%, ki se nanaša na vse ostale transakcije. DDV ni uveden na Kanarskih otokih, Ceuti in Melilli.

26

Švedska V uporabi so naslednje stopnje DDV: • nižja stopnja 6%, ki se nanaša na knjige, časopis, revije, knjige za otroke, grafično izdajo

glasbenega dela, potnih listov, privatne muzeje, privatne knjižnice, živalske vrtove, vstopnine za cirkuse, gledališča, kinematografe, prireditve, opere in nižja stopnja 12%, ki se nanaša na živila, umetnine dobavljene s strani umetnika, uvoz umetnin, kolekcije predmetov in starin, hotelske nastanitve, storitve povezane z kampiranjem;

• splošna stopnja 25%. Velika Britanija V uporabi so naslednje stopnje DDV: • stopnja 0%, ki se nanaša na večino prehrambenih izdelkov; oblačila za majhne otroke;

tiskovine vključno z knjigami in časopisi; gradnjo novih bivališč in dobrodelnih ustanov; komunalne in kanalizacijske storitve dobavljene neindustrijskim strankam; določeno dobavo zlata; bankovce, pomoč invalidnim; izvoz;

• nižja stopnja 5%, ki se nanaša na domače gorivo, inštalacije energijsko varčnih materialov v domove in inštalacije ogrevalne opreme, zdravstveno varstvo za ženske, otroške sedeže za avtomobile;

• splošna stopnja 15%. Blago in storitve ponujeno iz ali v Isle of Man se obravnava enako kot bi bile ponujene iz ali v Veliko Britanijo.

27

3.3 Odbitek DDV in oprostitve DDV v državah članicah EU3 Avstrija Odbitek DDV: Odbitek davka je možen, če je plačan vstopni davek. Oprostitve: Oprostitve so možne za socialno zavarovanje; za določene vrste izobraževanja, kulturne, zdravstvene in socialne storitve; za drugo (banke, zavarovalne agencije); za majhna podjetja, katerih prihodek ne presega 30.000€ letno. Belgija Odbitek DDV: Obdavčljiva oseba sme od dolgovanega zneska DDV odšteti DDV, ki je bil odmerjen na blago, ki mu je bilo dobavljeno, na storitve, ki so mu bile nudene ali na blago, ki ga je sam uvozil ali pridobil znotraj EU in v kolikor uporablja te izdelke in storitve za ekonomske dejavnosti, ki so predmet obdavčitve z DDV ali za ekonomske dejavnosti, ki so izvzete iz DDV zaradi izvoza, dobav znotraj Skupnosti, mednarodnega transporta. V nekaterih primerih so odbitki davka oziroma zmanjšanje davka omejeni večinoma na največ 50% (npr. nakup avtomobila in z avtomobili povezana oskrba in storitve). Oprostitve: Oproščeni plačila DDV so določen izvoz in uvoz blaga, določene dobave in pridobitve znotraj Skupnosti, mednarodni transport ter še nekatere druge aktivnosti, ki imajo kulturno ali socialno naravo. Bolgarija Oprostitve: Oprostitve veljajo za zemljiške transakcije; za najem stanovanjskih zgradb; za finančne storitve; za zavarovalne in pozavarovalne storitve; za socialno zavarovanje in zdravstveno zavarovanje; za bolnišnično in medicinsko nego; za izobraževalne in kulturne storitve; za privatizacijske transakcije; za darila; za igre na srečo in stave; za dobavo kmetijskega blaga in storitev; za dobavo kulturnih vrednot in prodajo vstopnic; za dobavo materialnega odpada. Ciper Odbitek DDV: Davčni zavezanec lahko odbije kot vstopni DDV znesek, ki je pripisan obdavčljivim transakcijam. Noben davčni odbitek ne velja za izdatke za vozila z devetimi sedeži, ki niso namenjeni za prodajo, sprejeme in zabave ter nastanitvene stroške direktorjev podjetja.

3 Povzeto po European Commission. Taxation and Customs Union (2009b).

28

Oprostitve: Oprostitve veljajo za: • dobavo storitev, ki jih ponujajo pošte ter dobavo blaga, ki jih izvede pošta; • javno in zasebno medicinsko ter bolnišnično nego; • dobavo storitev in blaga, povezanih z varstvom otrok in neprofitnimi organizacijami; • izobraževalne storitve vseh stopenj izobraževanja ter tudi dobavo blaga in storitev vseh

javnih kot tudi privatnih šol; • šolnine; • zavarovalne in pozavarovalne transakcije ter storitve, povezane z zavarovalnim agentom

kakor tudi z borznim posrednikom ter finančne storitve; • ponudbo loterije in stave na dirkalne konje in nogometne tekme. Češka Odbitek DDV: Odbitek davka je možen za nacionalne radiodifuzne storitve; poštne storitve; finančne transakcije; zavarovanje; nepremičninske transakcije; loterijo in stave; izobraževanje; zdravstvene storitve. Danska Odbitek DDV: Odbitek davka je možen za bolnišnično nego, medicinsko prakso in zobozdravstvo; za državno podporo in otroške vrtce; za šolsko in univerzitetno izobraževanje; za kulturne aktivnosti; za določene športne aktivnosti, razen profesionalnih iger; za poštne storitve; za potniški prevoz; za najem, zakup in administriranje nepremičnin; za določene bančne in finančne transakcije; za loterijo; za storitve turističnih agencij; za storitve pokopa. Estonija Odbitek DDV: Odbitek davka je možen za DDV, ki se plačuje na blago in storitve, ki jih dobi neka oseba od druge osebe; za DDV, ki ga plača oseba na uvoženo blago; za DDV, izračunan s strani davkoplačevalca glede na davčno osnovo storitev, ki so dobavljene Estoniji iz druge države in ta država ni registrirana kot davkoplačevalec v Estoniji. Oprostitve: Oprostitve veljajo za poštne storitve; za zdravstvene storitve; za zobozdravstvene storitve; za socialne storitve; za storitve za zaščito otrok; za prevoz bolnih, ranjenih in invalidnih ljudi; za storitve pridobljene s strani neprofitnih organizacij; za finančne in zavarovalne storitve; za dobavo nepremičnin. Finska Odbitek DDV: Odbitek davka je možen, ko je DDV vključen v ceno blaga ali storitev, kupljenih od druge osebe, ki je zavezanec za davek; ko je DDV plačan na nakupe od tujih podjetij; ko je DDV plačan na pridobitve blaga znotraj Skupnosti. Odbitek davka je možen še v drugih specifičnih primerih.

29

Brez pravice do odbitka vstopnega DDV so bolnišnična, zdravstvena nega; socialno varstvo; izobraževalne storitve; finančne in zavarovalne storitve; avtorski honorarji umetnikov in atletov; prodaja in najem nepremičnine; druge storitve (loterija, pokopališčne storitve). Oprostitve: Oprostitve z pravico povračila vstopnega davka veljajo za naročeni časopis, tiskanje časnikov, namenjenih korporativnim organom za javno korist; za prodajo, zakup, najetje, popravilo in vzdrževanje plovil; za dobavo zlata centralni banki; za transakcije, povezane z mednarodnim trgom. Francija Odbitek DDV: DDV, ki je plačan pri nakupu izdelkov ali storitev za poslovno uporabo, predstavlja odbitni DDV. Plačniki davka lahko prejmejo četrtletno ali letno vrnitev sredstev preveč plačanega davka. Oprostitve: Oprostitve so možne za izvoz in podobne transakcije; za določene bančne in finančne transakcije; za dejavnosti, ki so predmet lokalnih davkov, kot npr. športne prireditve; za določene dejavnosti neprofitnih organizacij; za določene nepremičninske dejavnosti; za medicinske in bolnišnične aktivnosti; za določen uvoz; za izobraževalne aktivnosti. Grčija Odbitek DDV: Nobene pravice za odbitek ni pri: • nabavi ali uvozu ali pridobitvi znotraj Skupnosti glede proizvedenega tobaka; žganih

pijač; potniških vozil z največ devetimi sedeži za osebno rabo; • sprejemih (recepcija), rekreaciji; • omogočanju nastanitve, hrane, pijače, prevoza in rekreacije za predstavnike podjetij. Oprostitve: Med najbolj pomembnimi oprostitvami so: • oprostitve brez ohranitve pravice za odbitek vstopnega davka; • oprostitve z ohranitvijo pravice za odbitek vstopnega davka; • trošarinsko skladišče; ta sistem se nanaša na pridobitev blaga znotraj Skupnosti, za katero

velja status trošarinskega skladišča; • odloženi carinski režim; kadar je blago postavljeno pod odloženi carinski režim ali

skladiščni sporazum, je odmera davka na blago in storitve oproščena. Irska Oprostitve: Oprostitve so možne za delnice in obveznice; za potniški prevoz; za pogrebne storitve; za izobraževanje; za medicinske storitve; za zavarovanje in bančništvo; za igre na srečo in stave.

30

Italija Odbitek DDV: Odbitek davka je možen, ko je bil davek plačan s strani davčnih zavezancev ali ko je davčno breme na njegovem računu nastalo zaradi uvoženega ali nabavljenega blaga in storitev. Oprostitve: Oprostitve so možne za kredite, finančne, zavarovalne transakcije; za transakcije s tujimi valutami; za trgovanje z delnicami in obveznicami; za dobavo zlata; za izobraževalne in knjižnične storitve; za medicinske storitve. Latvija Oprostitve: Oprostitve so možne za storitve, ki jih nudijo upokojenci; za storitve povezane z varstvom; za knjižnične storitve; za aktivnosti povezane z muzeji, živalskimi vrtovi; za medicinske storitve; za termalno energijo. Litva Odbitek DDV: Do odbitka DDV ima pravico le plačnik DDV in sicer lahko odbije vstopni DDV za blago in storitve, če gre za: • ponudbo obdavčljivega blaga in storitev; • ponudbo blaga in storitev izven države, če ta ista ponudba ni oproščena DDV, ko se izvaja

znotraj države. Plačnik davka pa v določenih primerih nima pravice do odbitka DDV. Oprostitve: Oprostitve so možne za blago in storitve namenjene zdravstveni negi; za socialne storitve; za izobraževanje in usposabljanje; za kulturne in športne prireditve; za neprofitne aktivnosti; za poštne storitve, javni radio in televizijo; za zavarovalne in finančne storitve; za posebne znamke; za stave, igranje na srečo, loterijo; za oddajanje in prodajo nepremičnin. Luksemburg Odbitek DDV: Odbitek davka je možen za DDV plačan pri pridobitvah blaga in storitev za poslovne namene. V primeru, da ne gre za poslovni namen odbitek ni možen, prav tako ni možen pri določenih drugih transakcijah. Madžarska Odbitek DDV: Davčni zavezanec lahko odbije vstopni DDV, če so izpolnjeni naslednji pogoji: • pridobljene storitve in blago so namenjeni za davčne transakcije davčnih zavezancev; • davčni zavezanec poseduje dokument (račun, uvozni dokument), ki potrjuje zaračunan

davek davčnemu zavezancu. Pravica za odbitek se ne uveljavi, v premeru, ko velja oprostitev DDV.

31

Prepovedano je odbiti vstopni DDV pri nakupu naslednjega blaga in storitev, čeprav so namenjena za poslovne namene: • gorivo, namenjeno za osebni avtomobil (osvinčeno ali neosvinčeno); • motorna vozila z prostornino motorja nad 125 ccm, jahte ter športne čolne; • prehrambene izdelke in pijačo v restavracijah, slaščičarnah; • zabavne storitve; • blago in storitve namenjene za prenovo, gradnjo hiš in vzdrževanje osebnih avtomobilov; • 30% vstopnega DDV na telefonske storitve; • storitve taksijev. Malta Odbitek DDV: Odbitek vstopnega DDV je možen, ko gre za obdavčljive transakcije in za storitve, oproščene DDV, npr. zavarovalne in določene finančne storitve, vendar le takrat, ko te storitve uporabljajo subjekti ustanovljeni zunaj Skupnosti. Odbitek vstopnega DDV pa ni možen, ko gre za transakcije s tobakom, alkoholnimi pijačami, umetniškimi dele in zbirkami, motornimi kolesi, bolnišničnimi storitvami ter storitvami nudenja zabave. Oprostitve: Oprostitve so možne za dobavo nepremičnin, ne pa v primeru nudenja nastanitve v hotelih, počitniških kapacitetah; za zavarovalne, bančne in finančne storitve; za verske in kulturne storitve; za izobraževanje. Nizozemska Odbitek DDV: Odbitek davka je možen za DDV plačan pri pridobitvah blaga, pri uvozu blaga in pri določnih drugih transakcijah. Oprostitve: Oprostitve so možne za: • vročitev nepremičnin, razen vročitev zgrajene nepremičnine v dveh letih po prvi uporabi

in razen vročitev nepremičnine, ko dobavitelj in prejemnik izbereta obdavčitev; • najem nepremičnin, razen zasebnih domov, ko najemodajalec in najemnik izbereta

obdavčitev; • določeno ponudbo bančnih in zavarovalnih storitev, poštnih storitev, zdravstvenih storitev,

dejavnosti organizacij za mlade, športnih klubov, neprofitnih institucij kulturne ali socialne narave, izobraževanje.

Portugalska Oprostitve: Obstajata dve skupini oprostitev: • oprostitve brez pravice do odbitka davka plačanega pri nakupih, ki vključujejo:

o zdravstvene storitve, profesionalne storitve zdravnikov, zobozdravnikov in bolničark;

o socialnovarstvene storitve; o kulturne in športne aktivnosti (ko jih izvajajo neprofitne organizacije); o izobraževanje in usposabljanje, na podlagi pogojev, določenih z zakoni;

32

o članske storitve neprofitnih zvez, kot npr. sindikati in poklicna združenja; o poštne storitve (razen telekomunikacij); o pogrebne in krematorijske storitve; o večino bančnih in finančnih storitev; o zavarovanje in pozavarovanje; o prenose nepremičnin in dajanje nepremičnin v najem; o prevoz potnikov; o kmetijstvo; o stave in igre na srečo;

• stopnja 0% ali oprostitve z pravico do odbitka davka plačanega pri nakupih, ki vključujejo izvoz in ponudbo blaga znotraj Skupnosti.

Davkoplačevalci, ki se pod določenimi pogoji lahko identificirajo za male davkoplačevalce, so lahko oproščeni plačila DDV. Romunija Oprostitve in odbitek DDV: Obstajata dve skupini oprostitev: • oprostitve brez pravice do odbitka, ki zajemajo:

o bolnišnično in zdravniško oskrbo; o izobraževanja in storitve povezane z skrbjo za otroke in mladino; o kulturne storitve in storitve, ki so povezane z športno in fizično vzgojo, ki jih

nudijo neprofitne organizacije; o specifične storitve radijskih in televizijskih postaj, ki niso komercialne storitve; o javne poštne storitve; o določene bančne in finančne transakcije; o storitve zavarovanja in pozavarovanja; o zaposlovanje, koncesije, najemanje ali oddajanje nepremičnin, z izjemami; o ponudbo stavb in delov stavb ter zemljišč;

• oprostitve z pravico do odbitka, ki zajemajo izvoz blaga, kamor se uvrščajo: o ponudba storitev v povezavi z izvozom blaga; o ponudba blaga, ki je odposlana ali odpeljana iz Skupnosti; o mednarodni prevoz potnikov.

Slovaška Oprostitve: Oprostitve so možne za izvoz; za poštne storitve; za zdravstveno nego; storitve socialne pomoči; za storitve usposabljanja in izobraževanja; za kulturne storitve; za zavarovalne in finančne storitve; za storitve javne televizije in radia. Slovenija Odbitek DDV: Davčni zavezanec ima pravico, da od DDV, ki ga je dolžan plačati, odbije DDV, ki ga je plačal pri nabavi blaga ali storitev, to blago ali storitev pa uporabil za namene svojih obdavčenih transakcij kot na primer (ZDDV - 1 2006): • DDV, ki ga je plačal v Sloveniji za blago ali storitev, ki mu ga je dobavil drugi davčni

zavezanec;

33

• DDV, ki ga mora plačati za transakcije, ki se obravnavajo kot dobava blaga ali storitev v skladu s točko a) 8. člena ZDDV;

• DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti; • DDV, ki ga je dolžan plačati za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj

Skupnosti; • DDV, ki ga je plačal v Sloveniji v zvezi z uvozom. Oprostitve: Plačila DDV so oproščene določene dejavnosti, ki so v javnem interesu; druge dejavnosti (finančne in zavarovalne storitve); dobave blaga v druge države članice pod določenimi pogoji; pridobitve blaga znotraj Skupnosti; nekatere prevozne storitve; nekatere transakcije pri uvozu blaga; izvoz blaga; mednarodni prevoz; določene storitve posrednikov; transakcije povezane z mednarodnim trgovanjem (oprostitve za dobave blaga in storitev v carinskih postopkih in davčnih skladiščih) (Ministrstvo za finance 2009). Španija Odbitek DDV: Znesek DDV, ki je plačan pri nakupu izdelkov in storitev in je direktno povezan z poslovanjem obdavčljive osebe, predstavlja odbitek od dolgovanega zneska te osebe. Oprostitve: Možne so oprostitve za: • domače transakcije: zdravstvo; socialna varnost; izobraževanje; neprofitne organizacije;

zavarovanje in pozavarovanje; ponudba nestavbnih zemljišč; financiranje; druga in poznejša ponudba zgradb; določeni zakupi premoženja; stave in igranje na srečo; javne poštne storitve; transakcije s strani oseb javnega prava; določene športne dejavnosti; transakcije povezane z intelektualno lastnino;

• izvoze, ki vključujejo ponudbo izdelkov, poslano dokončno na Kanarske otoke, Cento ali Melilo ali dokončno izvožene; ponudbo storitev v zvezi z zgoraj opisanimi transakcijami, vendar morajo biti izvršene zunaj Skupnosti;

• ponudbo blaga, ki je namenjeno drugi državi članici EU, vendar pod določenimi pogoji; • transakcije, povezane z posebnimi in odloženimi carinskimi postopki, kot npr. carinska

skladišča; • določene transakcije, ki so v skladu z mednarodnimi pogodbami, h katerim je pristopila

Španija (katoliška cerkev, NATO, Dunajska konvencija). Švedska Odbitek DDV: Odbitek vhodnega davka je možen pri blagu in storitvah, ki so namenjeni za obdavčljivo oskrbo oziroma dobavo. Oprostitve: Obstajata dve skupini oprostitev: • oprostitve brez odbitka vhodnega davka so možne za:

o prodajo in oddajo nepremičnin; o zdravstveno, zobozdravstveno nego in socialne storitve; o izobraževanje v osnovni in srednji šoli, višje izobraževanje, namenjeno

študentom, ki prejemajo državno pomoč;

34

o finančne storitve in zavarovalne transakcije; o športne prireditve in določene kulturne storitve; o dobava človeških organov, krvi in mleka;

• oprostitve z odbitkom vhodnega davka so možne za: o farmacevtske izdelke na recepte; o določene ladje in letala za reklamne namene, vključno z določenimi storitvami; o dobavo goriva letalom; o bankovce in kovance kot plačilno sredstvo in dobavo zlata Švedski CB.

Velika Britanija Oprostitve: Oprostitve so možne za zemljiške in nepremičninske transakcije; za zavarovanje; za poštne storitve; za igre na srečo in stave; za športne in kulturne storitve; za finančne transakcije; za izobraževanje.

3.4 Pogoji za vstop v EU na področju DDV Smernice EU so pravno obvezne za države članice in so tako najpomembnejši predpisi s področja DDV, saj urejajo njegov sistem in politiko. Zato morajo vse države, ki se želijo priključiti EU, določila smernic tudi upoštevati v svojih predpisih, ki jih sprejema parlament vsake posamezne države (Zupanc 2006, 13). Prva smernica določa državam članicam EU, da nadomestijo veljavne prometne davke s skupnim sistemom DDV, ki temelji na načelih splošnega davka na potrošnjo izdelkov in storitev (Zupanc 2006, 13). Druga smernica opredeljuje skupni sistem DDV, s katerim je uvedena obveznost plačevanja davka od vsakega prometa izdelkov in storitev znotraj države ter od vsakega uvoza izdelkov. Države članice imajo možnost samostojnega sprejemanja splošne davčne stopnje in določajo izdelke kot tudi storitve, ki so obdavčeni z višjo in nižjo davčno stopnjo. Uvoženi izdelki so izenačeni z domačimi izdelki kar se tiče obdavčitve in države članice lahko samostojno odločajo tudi o tem, za katere izdelke ali storitve veljajo oprostitve (Zupanc 2006, 13). Tretja, četrta in peta smernica predstavljajo izvedbene akte prvih dveh smernic in določajo končni rok uveljavitve DDV v posameznih državah (Zupanc 2006, 13). Namen zadnje šeste smernice je odpraviti glavna neskladja, ki so se pokazala ob uveljavitvi prve kakor tudi druge smernice. Ta smernica ureja vse elemente DDV, ki so potrebni za njegovo nemoteno praktično uporabo (Zupanc 2006, 13).

3.5 Spremembe DDV v Sloveniji z vstopom v EU Vstop posamezne države v Evropsko unijo prinese za državo veliko sprememb na najrazličnejših področjih, tudi na področju DDV. Kljub temu, da ima država že uveden DDV, se mora uveljavljen sistem DDV v tej državi prilagoditi in ustrezati zahtevam Evropske unije na področju DDV. Tudi pri Sloveniji je bilo tako, saj je z vstopom v Evropsko unijo morala

35

uvesti kar nekaj sprememb v zakonodajo na področju DDV. V nadaljevanju se posvečamo zgoraj omenjenim spremembam. Slovenija se je namreč prvega julija 1999 pridružila še preostalim državam, ki obdavčujejo promet z davkom na dodano vrednost. Zakon o davku na dodano vrednost je bil sprejet 18. decembra 1998 in je objavljen v Uradnem listu z dne 23.12.1998, uporabljati pa smo ga začeli z prvim julijem 1999 (Ošlaj 2000, 5). V Sloveniji so bile tako pred vstopom v Evropsko unijo obdavčene naslednje transakcije (ibid., 13-14): • promet blaga in storitev, ki ga opravi

o na ozemlju Slovenije o za plačilo o zavezanec za DDV o v okviru opravljanja svoje dejavnosti;

• uvoz blaga. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo prvega maja 2004 je morala Slovenija prilagoditi sistem DDV in posamezna področja DDV. Tako je morala zgoraj predstavljenim obdavčljivim transakcijam pred vstopom v Evropsko unijo dodati še nekatere druge. Z vstopom Slovenije v Evropsko unijo namreč obdavčljive transakcije predstavljajo tudi (ibid., 13-14): • pridobitev blaga znotraj EU, ki ga pridobi

o na ozemlju Slovenije o za plačilo o zavezanec za DDV o v okviru opravljanja svoje dejavnosti ali o pravna oseba, ki ni davčni zavezanec o od prodajalca zavezanca v drugi državi članici EU;

• pridobitev novih prevoznih sredstev, ki jih pridobi o na ozemlju Slovenije o za plačilo o zavezanec za DDV o katera koli oseba, ki ni davčni zavezanec o od prodajalca iz druge države članice EU;

• pridobitev trošarinskih izdelkov, za katere po zakonu o trošarinah nastane obveznost obračuna trošarine v Sloveniji.

Z vstopom Slovenije v EU je prišlo še do nekaterih sprememb pri ureditvi obdavčevanja v Sloveniji, še posebej na področjih pridobitve blaga iz EU do 10.000€; dobave blaga iz EU do 35.000€; oseb, ki niso zavezanci za DDV; vračil DDV tujcem; prevoznih sredstev; trošarinskega blaga; elektronskih storitev; tristranskih poslov (ibid., 51-67). V nadaljevanju podrobneje obravnavamo prej omenjene spremembe.

36

Pridobitev blaga iz EU do 10.000€

Ko zavezanec pridobi določeno blago od zavezanca v EU, mu ta ne bo zaračunal DDV. Od pridobitve blaga iz EU pa bo moral sam obračunati slovenski DDV. Pred vstopom v EU pa je slovenski DDV obračunal carinski organ. Dobava je sicer opravljena v državi EU prodajalca, vendar je tam oproščena, v Sloveniji pa je pridobitev blaga obdavčena (ibid., 51).

DDV pa ni potrebno obračunavati oziroma plačevati, če je skupni znesek nabav blaga znotraj EU v preteklem in tekočem letu manjši od 10.000€. Ta oseba, ki je nabavila blago do 10.000€ v drugi državi članici EU in ji ni treba plačevati DDV pa je lahko (ibid., 51):

• davčni zavezanec – kmetovalec pavšalist ali • davčni zavezanec, ki opravlja samo dobave blaga in storitev, pri katerih ni pravice do

odbitka vstopnega DDV ali • pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.

Izjema se torej nanaša na osebe, ki ne odbijajo vstopnega DDV. Dobava blaga iz EU do 35.000€

Od pridobitve blaga iz EU bo DDV obračunal pridobitelj blaga v Sloveniji, ter si sam obračunal DDV, pred vstopom v EU pa mu je DDV zaračunal carinski organ. Obstaja pa izjema, da je kraj dobave blaga iz neke druge države članice EU pod določenimi pogoji tam, kjer se prevoz konča. Ti pogoji pa so (ibid., 54):

• blago odpošlje ali odpelje dobavitelj ali neka druga oseba za njegov račun iz ene države EU v drugo;

• blago je dobavljeno nezavezancem ali drugim osebam, ki so oproščeni obračuna in plačila DDV od pridobitve blaga znotraj EU;

• prodajalec, ki dobavi blago v vrednosti nad 35.000€ v preteklem koledarskem letu. To določilo pa ne velja, če se dobavljajo nova prevozna sredstva ali blago, ki se mora sestaviti. Če ti pogoji niso izpolnjeni, je kraj dobave tam, kjer se blago nahaja, ko se začne odpošiljanje ali prevoz (ibid., 54).

Osebe, ki niso zavezanci za DDV

Pred vstopom Slovenije v EU je bilo po slovenskih predpisih o DDV potrebno ločevati le (ibid., 55):

• domačega zavezanca za DDV, • tujega zavezanca za DDV, • malega zavezanca za DDV in nezavezanca,

pri tem pa ni bilo pomembno, ali gre za pravno ali fizično osebo.

Po vstopu v EU pa predpisi o DDV pri opredeljevanju obveznosti ter pravic oseb navajajo identifikacijsko številko za DDV, ki jo mora oseba tudi obvezno pridobiti. Vsaka oseba, ki opravlja dejavnost je še naprej zavezanec, in vsak nezavezanec je tisti, ki ne opravlja nobene dejavnosti (ibid., 55). Zakonodaja o DDV po vstopu Slovenije v EU pa ločuje (ibid., 55-56):

• zavezanca za DDV (to je domači zavezanec s sedežem v Sloveniji in z identifikacijsko številko za DDV);

37

• tujega zavezanca za DDV; • malega zavezanca za DDV; • zavezanca za DDV, ki občasno dobavi neko novo prevozno sredstvo v drugo državo

EU ( davčna služba takemu zavezancu ne dodeli identifikacijsko številko za DDV) pravno osebo, ki ni zavezanec;

• pravega nezavezanca (ni zavezanec za DDV in nima identifikacijske številke). Vračilo DDV tujcem

1. Vračilo zavezancem, ki nimajo sedeža v Sloveniji (ibid., 57):

Davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Sloveniji, ampak samo nabavlja blago ali storitev, ter obračunava DDV v državi kjer ima sedež, se lahko vrne davek na dodano vrednost, ki mu je bil zaračunan ob dobavi od drugih zavezancev na ozemlju Slovenije ali ob uvozu blaga v Slovenijo, če je seveda večji od predpisanega minimalnega zneska. Pogoji za to pa so, da:

• ni opravil prometa blaga in storitev v Sloveniji; • da zaračunane mu dobave in uvoženo blago uporabi za določene namene; • da so izpolnjeni vsi pogoji glede pravice do odbijanja vstopnega DDV po slovenskem

ZDDV.

Zavezanec mora seveda pri slovenskem davčnem organu vložiti zahtevek za vračilo DDV. Zavezancem s sedežem izven EU se prizna vračilo samo, če je zagotovljena vzajemnost. Če pa zavezanec opravlja še dobave, se mora identificirati za DDV.

2. Vračilo DDV fizični osebi (v potniškem prometu) (ibid., 58): Fizična oseba ima pravico do vračila DDV od blaga, ki ga nabavi v Sloveniji, le če nima stalnega ali začasnega prebivališča na ozemlju EU in ki ga odnese iz EU v treh mesecih.

Prevozna sredstva

Transakcije v zvezi z prevoznimi sredstvi, ki so po slovenskem ZDDV z DDV obdavčljive, so (ibid., 59):

• domača prodaja; • uvoz.

Z vstopom Slovenije v EU pa še (ibid., 59):

• pridobitev blaga iz EU, ki ga pridobi slovenski zavezanec; • pridobitev novih prevoznih sredstev, ki jih pridobi v Sloveniji za plačilo od prodajalca

iz druge države članice EU slovenski zavezanec.

V primeru, da novo prevozno sredstvo iz EU pridobi neka oseba, ki je v Sloveniji identificirana za DDV in to prevozno sredstvo ni namenjeno za nadaljnjo prodajo, to pridobitev prijavi davčnemu organu v 15 dneh, saj se brez tega prevoznega sredstva iz druge državne EU ne sme registrirati (ibid., 59). Prevozna sredstva se štejejo za nova, če izpolnijo enega od pogojev (ibid., 58-59):

• plovila in zrakoplovi so dobavljeni pred potekom treh mesecev po datumu, ko so bili prvič dani v uporabo, kopenska motorna vozila pa pred potekom šestih mesecev;

• da s kopenskimi motornimi vozili ni prevoženih več kot 6.000 km, s plovili ni preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovi ni preletenih več kot 40 ur.

38

Pri rabljenem vozilu se DDV ne obračunava in ne plačuje od pridobitve rabljenega blaga v EU, če prodajalec deluje kot preprodajalec, pridobljeno blago pa je bilo obdavčeno v državi članici odhoda po določeni ureditvi obdavčevanja od dosežene razlike v ceni, kakor tudi če prodajalec deluje kot organizator prodaje na javni dražbi in je tako pridobljeno blago v državi članici odhoda obdavčeno po posebni ureditvi obdavčevanja blaga na javni dražbi (ibid., 60). Da je prevozno sredstvo, pridobljeno v EU, rabljeno, mora izpolnjevati pogoje (ibid., 60):

• kopensko motorno vozilo mora biti dobavljeno po poteku 6 mesecev od datuma prve uporabe, plovilo ali zrakoplov pa po preteku 3 mesecev od datuma prve uporabe;

• s kopenskim motornim vozilom mora biti prevoženih več kot 6.000 km, s plovilom mora biti preplutih več kot 100 ur in z zrakoplovom preletenih več kot 40 ur.

Trošarinsko blago Pri obdavčevanju trošarinskih izdelkov se trošarine vedno vštevajo v davčno osnovo za obračun DDV. Enako pa velja pri obdavčevanju z DDV zaradi pridobitve takih izdelkov iz EU (ibid., 61). Zavezanci zaračunavajo DDV od trošarinskega blaga pri domačih dobavah, plačujejo pa ga pri uvozu in ga obračunavajo od pridobitev tega trošarinskega blaga iz EU. Vse to poteka po splošnih pravilih, ki veljajo za dobavo blaga, uvoz in pridobitev blaga v EU (ibid., 62). Od 1.5.2004 se tako v Sloveniji obračunava in plačuje DDV od trošarinskih izdelkov, ki jih od prodajalca iz neke druge države EU pridobi slovenski zavezanec, ki drugače ne obračunava DDV od pridobitve blaga iz EU. Ta oseba mora obračunati DDV od vsake pridobitve trošarinskega blaga iz EU. Pri plačilu za DDV od trošarinskega blaga ni izjem in morajo tako pri vsaki pridobitvi iz EU plačati slovenski DDV vsi zavezanci in pravne osebe, četudi niso zavezanci, ne glede na znesek dobave. Na drugi strani pa je dobava trošarinskih izdelkov, ki jo zavezanci opravijo v EU, oproščena plačila DDV ne glede na znesek dobave (ibid., 62).

Elektronske storitve Elektronske storitve so tiste, ki potekajo preko interneta ali drugega omrežja, ampak samo če so lastnosti teh storitev tudi pretežno odvisne od informacijske tehnologije, opravljene z človeškim posredovanjem in jih drugače brez človeškega posredovanja ne bi mogli opraviti (dobava filmov, iger, programov; vzdrževanje programov in opreme na daljavo) (ibid., 62).

Za opravljanje elektronskih storitev, ki pa se dobavljajo in opravljajo v tujini oziroma prejemajo iz tujine, pa veljajo posebna pravila. Za elektronske storitve načeloma velja, da so opravljene v državi, kjer ima naročnik elektronskih storitev sedež (ibid., 62-63):

• če se storitve opravljajo v tretje države, ne glede na to, ali se opravljajo za zavezanca ali nezavezanca za DDV;

• kadar se opravljajo za naročnika v drugi državi EU, če je naročnik zavezanec za DDV v drugi državi EU. Se pravi, če je naročnik v EU nezavezanec, je država opravljene storitve država, ki izvaja storitve.

Če npr. slovenski zavezanec storitev opravi zavezancu za DDV v EU ali v tretji državi, velja obrnjeno davčno breme. DDV tako ne zaračuna izvajalec storitve. Plačnik DDV pa bo prejemnik storitve. Če jih opravi nezavezancu v drugo državo EU, mu za to prodajo

39

zaračunajo slovenski DDV, če pa jih opravi nezavezancu za DDV v tretje države, se DDV po slovenskih predpisih prav tako ne zaračunava ampak mora naš zavezanec spoštovati DDV pravila kupčeve države, saj na njenem ozemlju opravlja storitev (ibid., 63). Tristranski posli Tristranski posli so tako imenovani verižni posli, v katerih sodelujejo trije davčni zavezanci, identificirani za namene DDV, vsak v svoji državi članici. Tako dobavitelj blaga iz ene države članice izda račun za dobavo blaga znotraj Skupnosti pridobitelju blaga v drugi državi članici za blago, ki se neposredno odpelje k prejemniku blaga v tretjo državo članico. Pridobitelj na podlagi prejetega računa izda račun prejemniku blaga za tristransko dobavo blaga znotraj Skupnosti. Lahko bi rekli, da davčni zavezanec, ki pridobi blago za nadaljnjo prodajo ne opravi obdavčitve pridobljenega blaga. Davčna obveznost se prenese na zadnjega davčnega zavezanca v verigi (Škalič 2004).

Če npr. blago in računi potujejo med dobaviteljem in kupcem iz Nemčije v Avstrijo in nato iz Avstrije v Slovenijo, bo (Ošlaj 2004, 66):

• dobava blaga v Avstrijo v Nemčiji oproščena, pridobitev v Avstriji obdavčena in • dobava v Slovenijo v Avstriji oproščena, pridobitev v Sloveniji obdavčena.

Vsak zavezanec bo lahko v obračunu DDV v svoji državi, kjer ima tudi sedež, odbijal vstopni DDV, ki ga bo seveda obračunal od pridobitve blaga na osnovi prejetih računov od dobavitelja (ibid., 66).

V primeru, da se zavezanci dogovorijo, da nemški zaračuna dobavo avstrijskemu, avstrijski pa slovenskemu, vendar bo blago poslano neposredno iz Nemčije v Slovenijo, bi se po zakonskih določbah opravila obdavčljiva transakcija dobave blaga v Slovenijo avstrijskemu zavezancu in bi tako bil zavezan k plačilu našega DDV. Zato predpisi zaradi takih tristranskih poslov ponujajo poenostavitve, s katerimi je možno prenesti obdavčitev na prejemnika blaga oziroma na državo, kamor je blago namenjeno. Če avstrijski pridobitelj blaga dokaže, da je blago obdavčeno po načelnem določilu o obdavčitvi po namembnosti oziroma z drugimi besedami kjer se odpošiljanje konča (Slovenija), in da je zato pridobitev dolžan plačati DDV od dobavitelja prejemnik blaga v Sloveniji, bo od te dobave oproščen plačila DDV. DDV bo tako plačal slovenski zavezanec, ki prejme blago (ibid., 66-67). V tretjem poglavju smo poskušali predstaviti osnove obdavčenja v državah članicah EU, stopnje, odbitek in oprostitve DDV, govorili smo tudi o pogojih za vstop v EU na področju DDV ter nazadnje poskušali kar najbolje predstaviti spremembe DDV v Sloveniji z vstopom v EU. Ker pa zakonodaja nikoli ne miruje in se konstanto spreminja, v naslednjem poglavju govorimo o kratkoročnih in dolgoročnih potencialnih spremembah na področju DDV na ravni EU.

40

4 PRIČAKOVANE SPREMEMBE NA PODROČJU DDV NA RAVNI EU Trenutna nacionalna pravila o zaračunavanju DDV so pretirano zapletena in se med seboj preveč razlikujejo. To je doslej povzročalo nepotrebna administrativna bremena za podjetja, ki poslujejo čezmejno, in utajevalcem davkov omogočalo izvajanje goljufij davčnega vrtiljaka (Kovacs 2009). Torej spremembe so nujne, mnoge od njih pa so že na vidiku.

4.1 Kratkoročne spremembe Zaradi recesije, ki se je razširila po vsem svetu in tako zelo prizadela svetovno gospodarstvo, je Evropska komisija dovolila državam članicam , da znižajo DDV stopnjo z namenom povečati in spodbuditi potrošnjo med recesijo (DPA 2008). Evropska unija je tako predlagala povečanje investicij v infrastrukturo in v ključne sektorje kot npr. avtomobilizem, gradnje in nedokončane tehnologije kot nekakšen del njihovega stimulativnega paketa (DPA 2008). Vlade imajo tako proste roke pri zmanjševanju stopnje DDV, ampak samo tako dolgo, dokler je standardna stopnja višja od 15%. Trenutne DDV stopnje na blago in storitev nihajo od 25% na Švedskem in Danskem do 15% na Cipru in Luksemburgu (DPA 2008). Britanska vlada je tako prva znižala DDV stopnjo iz 17,5% na 15% že prvega januarja 2009. Ocenjujejo pa, da bo 12,5 milijonov funtov namenjeno za potrošnike kot nekakšen finančni paket za stimulacijo gospodarstva v boju proti recesiji. Mobilizirali pa so tudi sredstva namenjena težavnim sektorjem kot je avtomobilska industrija, ki je tudi zaprosila za 40 milijonov evrov posojila (DPA 2008). Uradniki so pozivali na bolj učinkovito rabo virov, zato so predlagali črpanje virov iz 500 milijonskega globalnega sklada namenjenega za delavce, ki so ostali brez zaposlitve. Istočasno pričakujejo boljšo porabo sredstev, namenjenih revnim prebivalcem, ki živijo v najrevnejših območjih (DPA 2008). Voditelji EU pa tudi spodbujajo države članice EU k boljšim gospodarskim reformam in raznim posodobitvam v sektorjih za energijsko učinkovitost, rast in razvoj. Ti sektorji pa so tudi ključ, da bo Evropsko gospodarstvo postalo bolj tekmovalno (DPA 2008). Nižji DDV dejansko pomeni manj denarja za državni proračun. Ampak z zniževanjem stroškov za porabnike znižamo tudi obremenitev ter tako povečamo možnost za ohranitev nekaterih dejavnostih in obstoj podjetij (Ludford 2009).

41

4.2 Dolgoročne spremembe Leto 2010 bo na področju davka na dodano vrednost prineslo kar nekaj sprememb v državah članicah Evropske unije. Danes za vračilo davka na dodano vrednost v državah članicah veljajo različni postopki in pravila. Vendar pa postopke vračila otežujejo razne formalne in neformalne prepreke. Evropski svet namerava zato sprejeti direktivo, z glavnim namenom poenostaviti in poenotiti postopke vračila DDV v vseh državah članicah ter omogočiti lažji dostop do uporabe moderne tehnologije in izboljšati položaj zavezancev. Roki vračila naj bi se tako poenotili, zaračunane obresti pri prepoznem vračilu ter pravica do pritožbe bi pridobila na veljavi. Z prvim januarjem 2010 naj bi ta direktiva začela veljati. Direktiva predvideva tudi nov rok za oddajo zahtevkov. Zahtevki naj bi se tako oddajali do 30. septembra in ne do 30. junija naslednjega leta, kakor je bilo do zdaj. Davčni urad pa bo na razpolago imel 4 mesece in ne 6 mesecev od prejema zahtevka za odločitve o tem zahtevku. Vlagatelji bodo po novem lahko en mesec po oddaji zahtevka naknadno priložili razne informacije in dokumente. Na podlagi teh novih informacij pa bo davčni urad imel na voljo še dva dodatna meseca, vračilo DDV pa bo moral izvesti najkasneje v 10 dneh po preteku štirimesečnega ali šestmesečnega (v primeru naknadno priloženih informacij ali dokumentov) obdobja, v katerem sprejme končno odločitev (Slovensko-nemška gospodarska zbornica 2009, 1-3). S predlogom spremembe direktive komisija teži k povečanju uporabe elektronskega izdajanja računov, zmanjšanju administrativnega bremena, pomagati želi malim in srednjim podjetjem ter izboljšati potek boja proti davčnim utajam. Istočasno predlagajo odpravo vseh omejitev za elektronsko izdajanje računov, ki obstajajo v trenutni direktivi o DDV. S tem bi se elektronski in papirni računi obravnavali enakovredno (Vladni portal z informacijami o življenju v EU 2009). Trenutni predpisi o zaračunavanju DDV so zapleteni in se med seboj preveč razlikujejo, kar je povzročilo dodatne administrativne težave nekaterim podjetjem. Zato namerava komisija vpeljati bolj sodobna in celovita pravila za izdajanje računov, davčnim upravam pa naj bi se omogočila učinkovitejša sredstva davčnega nadzora. Podjetja v EU bodo zaradi tega predloga lahko 100% prešla na elektronsko izdajanje računov, s čimer bi privarčevali kar 18 milijard evrov (Vladni portal z informacijami o življenju v EU 2009). Za pomoč malim in srednjim podjetjem pa komisija predlaga uporabo poenostavljenih predpisov za izdajanje manjših računov (do 200 evrov). Pri nekaterih poslih, kjer so utaje omejene, so predlagane oprostitve DDV(Vladni portal z informacijami o življenju v EU 2009). Poleg raznih predlogov za lajšanje davčnega postopka, komisija predlaga tudi izboljšanje boja proti davčnim utajam. Tako naj bi podjetja, katera poslujejo čezmejno, davčnim organom poročala v istem mesecu, ko je bilo blago dobavljeno. S tem predlogom naj bi do leta 2012 zmanjšali administrativna bremena za podjetja za kar 25%, obenem pa izboljšali učinkovitost boja proti davčnim utajam (Vladni portal z informacijami o življenju v EU 2009).

42

5 SKLEP Namen diplomskega seminarja je bil predstaviti davek na dodano vrednost v Evropski uniji. Postavili smo si naslednje cilje:

• na splošno predstaviti DDV, njegov razvoj, stopnje in oprostitve; • predstaviti DDV v državah članicah EU, torej plačnike davka, predmet obdavčitve in

izhodišča obdavčenja, odbitke od davka in oprostitve ter stopnje DDV; • predstaviti pogoje za vstop v EU na področju DDV; • predstaviti spremembe z vstopom Slovenije v EU na področju DDV; • predstaviti vpliv gospodarske krize na DDV, kar smo dosegli v četrtem poglavju.

Ključna ugotovitev v našem diplomskem seminarju je, da se je skozi zgodovino davek na dodano vrednost naglo širil po vsem svetu. K razširjenosti je seveda pripomogla tudi EU, saj predstavlja DDV enega glavnih pogojev za vstop nove države v EU. Tudi Slovenija ima, kot ena izmed članic Evropske unije, uveljavljen DDV, vendar pa je ta davek bil v Sloveniji prisoten že pred vstopom v Evropsko unijo, zato je prišlo do določenih sprememb DDV, ki jih je Slovenija morala naknadno uvesti. Ugotovili smo, da nekatere države uveljavljajo določene nižje stopnje na določenih teritorijih države, kar lahko razumemo le kot nekakšno dodatno ugodnost za tamkajšnje prebivalstvo. Spoznanje, da DDV ni enoten med državami je Evropsko komisijo vodilo k predlogu nove direktive, s katero bi te probleme rešili, obenem pa omogočili lažje delo raznim davčnim organom kot tudi poslovnim subjektom. Ker se na področju DDV zakonodaja skozi čas spreminja, lahko v prihodnosti pričakujemo še več sprememb.

43

6 POVZETEK /ABSTRACT Povzetek DDV je danes eden pomembnejših in zelo razširjenih davkov na potrošnjo, saj je prisoten že v mnogih državah po svetu in v večini držav Evrope. Evropska unija, ki se z leti širi in tako združuje vedno več evropskih držav, med državami članicami vzpodbuja uvajanje DDV, zaradi večje harmonizacije in poenostavitve pa teži tudi k poenotenju na posameznih področjih DDV. Uporaba DDV v državah članicah je različna, zato je tudi težje doseči usklajenost oziroma harmonizacijo. Za dosego boljše harmonizacije in delovanja DDV, Evropska komisija danes predlaga sprejem nove direktive, s katero bi pripomogli tudi k boljšemu reševanju davčnih utaj. V Sloveniji, kljub temu da je že imela uveden DDV pred vstopom v Evropsko unijo, je le-ta prinesel mnoge spremembe DDV, zato smo jih na kratko tudi predstavili. Prav tako smo predstavili DDV v različnih državah članicah Evropske unije in sicer zavezance za DDV, predmet obdavčitve, oprostitve in odbitek DDV ter stopnje DDV. Kot zanimivost smo dodali še podatek o datumu uvedbe DDV v posamezni državi članici in ime DDV v domačem jeziku posamezne države. Ker se zakonodaja na področju davkov, tudi DDV-ja, naglo spreminja, v diplomskem seminarju govorimo tudi o pričakovanih spremembah na omenjenem področju. Ključne besede: DDV, Evropska unija, davčni zavezanec Abstract Today, VAT is one of the most important and much expanded consumption taxes since it is implemented in many countries world-wide including a majority of European countries. As the European Union has enlarged over the years, it has encouraged its Member States to adopt VAT. In order to introduce a common system of value added tax, the European Union attempts to harmonise individual VAT rules. The application of VAT varies between the EU Member States, which makes VAT unification or harmonisation even more challenging. The European Commission has proposed the adoption of a new directive which would facilitate the harmonisation and the application of VAT and would, simultaneously, allow the authorities to tackle tax evasion more efficiently. Although Slovenia had adopted VAT prior to its accession to the European Union, the Slovenian VAT system has since undergone many modifications. These changes are introduced in this thesis. In addition, VAT of a number of EU Member States is presented; namely, persons liable for payment of VAT, items subject to taxation, exemption from VAT, deduction of VAT and VAT rates. Apart from that, both the information on the dates of VAT introduction in individual EU Member States and the terms used for VAT in respective Member State’s official language(s) are added. Because the taxation legislation, and especially the VAT legislation, changes quite rapidly, this thesis also discusses the expected modifications in the field. Key words: VAT, European Union, Tax Payer

44

7 SEZNAM TABEL TABELA 1: Ime DDV v domačem jeziku in datum uveljavitve v državah članicah EU........ 11 TABELA 2: Seznam stopenj DDV v državah članicah EU..................................................... 20

45

8 SEZNAM VIROV

1. Čokelc, Stanko, Majda Kokotec-Novak, in Leon Repovž. 2007. Skripta - Davščine in davčno svetovanje. Maribor: Univerza v Mariboru: EPF.

2. DPA news agency (26.11.2008). Brussels Gives Members' VAT Reduction Plans the

Green Light, Deutsche Welle. [online] Available: http://www.dw-world.de/dw/article/ 0,,3820788,00.html [julij 21, 2009].

3. European Commission. Taxation and Customs Union. (2009a). How VAT works.

[online] Available: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxation/vat/how_vat_works/ index_en.htm [julij 21, 2009].

4. European Commission. Taxation and Customs Union. (2009b). Taxes in Europe

(Database). [online] Avaliable: http://ec.europa.eu/taxation_customs/taxinv/welcome .do [avgust 12, 2009].

5. European Commission. Taxation and Customs Union. (2009c). VAT Rates Applied in

the Member States of the European Community. [online] Avaliable: http://ec.europa.eu/taxation_customs/resources/documents/taxation/vat/how_vat_works/rates/vat_rates_en.pdf [avgust 28, 2009].

6. HM Revenue & Customs (2008). Pre-Budget Report 2008 – VAT Rate Changes.

[online] Available: http://www.hmrc.gov.uk/pbr2008/measure1.htm [avgust 20, 2009]. 7. Kocbek, Darja. Slovensko gospodarsko in raziskovalno združenje, Bruselj. (2008).

Javna razprava o uporabi znižane stopnje DDV. [online] Avaliable: http://209.85.129.132/search?q=cache:V3npgTHDkdQJ:www.uni-mb.si/dokument.as px%3Fid%3D12860+zni%C5%BEana+stopnja+ddv+v+eu&cd=3&hl=sl&ct=clnk&gl=si [avgust 28, 2009].

8. Kovacs, Laszlo (2009). V Bruslju predlagali spremembe direktive o DDV. [online]

Available: http://cnvosinfo.civilni-dialog.net/index.php?option=com_content&task=vi ew&id=824&Itemid=32 [avgust 26, 2009].

9. Ludford, Sarah (26.2.2009). Europe opens door to VAT cuts to help recession.

[online] Available: http://www.sarahludford.libdems.org.uk/news/001173/europe_ opens_door_to_vat_cuts_to_help_recession.html [julij 21, 2009].

10. Markovič-Hribernik, Tanja, in Vita Jagrič. 2007. Skripta – Sistem javnih financ v

Sloveniji. Maribor: Univerza v Mariboru: EPF. 11. Ministrstvo za finance. Davčna uprava Republike Slovenije. (2009). Splošna

pojasnila o DDV. [online] Available: http://www.durs.gov.si/si/davki_predpisi_in_ pojasnila/davek_na_dodano_vrednost_pojasnila/splosna_pojasnila_o_ddv/#c17029 [september 18, 2009].

12. Ošlaj, Biserka. 2000. Davek na dodano vrednost. Ljubljana: MFB Consulting.

46

13. Ošlaj, Biserka. 2004. Davek na dodano vrednost v EU. Ljubljana: MFB Consuling. 14. Richard M. Bird. (2007). The VAT in Developing and Transitional Countries.

[online] Available: http://www.ebookee.com/The-VAT-in-Developing-and-Transition al-Countries _259339.html [julij 21, 2009].

15. Slovensko-nemška gospodarska zbornica. (2009). Novosti in spremembe na področju

ddv-ja z letom 2010. [online] Avaliable: http://www.dihk.si/index.php?id=853 &type=123&L=42 [avgust 26, 2009].

16. Stanovnik, Tine. 2008. Javne finance. Ljubljana: Ekonomska fakulteta. 17. Škalič, Lara. Revija Obrtnik. (2004). Davek na dodano vrednost in trošarine. [online]

Available: http://www.ozs.si/obrtnik/prispevek.asp?IDpm=775&ID=3111 [september 18, 2009].

18. Vladni portal z informacijami o življenju v EU. (28.1.2009). Bruselj predlaga

spremembe direktive o DDV. [online] Available: http://www.evropa.gov.si/si/vsebina/ novica/news/bruselj-predlagal-spremembe-direktive-o-ddv/8e89021dad/?tx_ttnews [year]=2009&tx_ttnews[month]=01 [avgust 24,2009].

19. ZDDV - 1 – Zakon o davku na dodano vrednost. (2006). Uradni list RS, št.117/2006,

stran 12241. [online ] Available: http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid= 2006117 &stevilka =5012 [september 18, 2009].

20. Zupanc, Alma. (2006). Diplomsko delo – Novosti in posebnosti obračunavanja DDV

v banki po vstopu Slovenije v EU. [online] Avaliable: http://dkum.uni-mb.si/ IzpisGradiva.php?id=7513 [avgust 3, 2009].