FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

D I P L O M S K A N A L O G A

VISOKOŠOLSKEGA STROKOVNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA

PRVE STOPNJE

MATEJ MAVER

FAKULTETA ZA INFORMACIJSKE ŠTUDIJE

V NOVEM MESTU

DIPLOMSKA NALOGA

PRIKAZ POSTOPKA IZDELAVE SLANE BATERIJE

IN SPREMLJANJE DELOVNEGA PROCESA V

PROGRAMU IGRAFX

Mentorica: doc. dr. Biljana Mileva Boshkoska

Novo mesto, september 2016 Matej Maver

IZJAVA O AVTORSTVU

Podpisani Matej Maver, študent FIŠ Novo mesto, izjavljam:

da sem diplomsko nalogo pripravljal samostojno na podlagi virov, ki so navedeni v

diplomski nalogi,

da dovoljujem objavo diplomske naloge v polnem tekstu, v prostem dostopu, na

spletni strani FIŠ oz. v elektronski knjižnici FIŠ,

da je diplomska naloga, ki sem jo oddal v elektronski obliki, identična tiskani verziji,

da je diplomska naloga lektorirana.

V Novem mestu, dne _________________ Podpis avtorja ______________________

Zahvala

Zahvaljujem se svoji mentorici doc. dr. Biljani Milevi Boshkoski za vse pridobljeno znanje,

pomoč in podpori pri izdelavi diplomske naloge. Zahvalil bi se tudi punci, staršem in

prijateljem, ki so mi stali ob strani in me spodbujali v času študija.

POVZETEK

Družba in z njo organizacije so se skozi stoletja spreminjale in razvijale. Ročno delo v tovarnah

so zamenjali in nadgradili stroji, kar je omogočil postopen razvoj računalnika in računalniške

opreme. Prišlo je do razcveta informacijske tehnologije in s tem do hitrejšega pretoka informacij

v proizvodnem procesu. Zaradi pojava delitve dela, hierarhična delitev znotraj organizacij ni

več ponujala jasnega pregleda nad nalogami. Razvilo se je modeliranje, z njim številne metode,

tehnike in orodja, kar je omogočilo tabelarični in grafični prikaz poslovnih procesov. Simulacija

poslovnih procesov v programskih okoljih je omogočila preizkušanje inovacij in spreminjanja

poslovnih procesov. Eno izmed pomembnih orodij modeliranja in simulacije je iGrafx Process

2013, s pomočjo katerega bom v diplomskem delu predstavil proces izdelave slane baterije tipa

6AS6 100, ki jo izdelujejo v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri. Proces bom

predstavil s pomočjo tabel aktivnosti in lastnosti, ki sta del metodologije TAD.

KLJUČNE BESEDE: informacijska tehnologija, proizvodnja, baterija, modeliranje poslovnih

procesov, metodologija TAD

ABSTRACT

Society, and consequently also organizations, have been changing and developing throughout

the centuries. Manual work was replaced and updated by machines, which was enabled by a

gradual development of computer and computer equipment. Informational technology thrived,

which produced quicker flow of information in the production process. Due to the appearance

of work-sharing procedure, the hierarchic division within the organisations ceased to offer a

clear overview of assignments. Modelling developed, and with it several methods, techniques

and instruments, which made possible tabular and graphic review of business processes. Their

simulation in software environments enabled testing innovations and modifying the business

processes. One of the most important tools for modelling and simulation is the iGrafx Process

2013. In this thesis, it will be used to present the process of making type 6AS6 100 saline

battery, manufactured by the company Iskra LLC, business unit (BU) Batteries and

Potentiometers. The process will be introduced with the help of activity and characteristics table

which are part of the TAD methodology.

KEY WORDS: informational technology, production, battery, modelling of business

processes, TAD methodology

KAZALO

1. UVOD ................................................................................................................................. 1

1.1 Metodologija ................................................................................................................ 2

1.2 Raziskovalna hipoteza in cilj ....................................................................................... 3

1.3 Pričakovani rezultati .................................................................................................... 3

2. RAZVOJ INFORMACIJSKE DRUŽBE ........................................................................... 3

2.1 Modernizacija in razvoj računalnika ............................................................................ 4

2.2 Informacijska družba ................................................................................................... 6

2.3 Informacijska tehnologija ............................................................................................ 7

2.4 Pomen informacijske tehnologije za podjetja .............................................................. 9

3. PROIZVODNJA IN PROIZVODNI POSTOPKI ............................................................ 10

3.1 Poslovni proces .......................................................................................................... 10

3.2 Proizvodnja ................................................................................................................ 12

3.3 Dejavniki, ki omogočajo proizvodni proces .............................................................. 14

4. PODJETJE ISKRA D.D. PE BATERIJE IN POTENCIOMETRI .................................. 18

5. PROIZVOD – BATERIJA ............................................................................................... 21

5.1 Zračno-alkalna baterija .............................................................................................. 23

5.2 Zračno-kisle baterija .................................................................................................. 24

5.3 Proizvodni postopek izdelave slane baterije 6AS6 100 ............................................. 25

5.4 Možne napake pri proizvodnji ................................................................................... 29

6. MODELIRANJE S POMOČJO PROGRAMSKEGA OKOLJA IGRAFX ..................... 30

6.1 Modeliranje ................................................................................................................ 30

6.2 Metode in tehnike modeliranja .................................................................................. 32

6.3 Orodja za modeliranje ................................................................................................ 35

6.4 Metodologija TAD ..................................................................................................... 37

7. PREDSTAVITEV POTEKA PROIZVODNJE V PROGRAMU IGRAFX .................... 43

7.1 Orodje iGrafx Process 2013 ....................................................................................... 43

7.2 Simulacija poslovnih procesov v programskem okolju iGrafx ................................. 47

7.3 Diagram procesa izdelave slane baterije 6AS6 100 ................................................... 50

8. ZAKLJUČEK ................................................................................................................... 57

9. LITERATURA IN VIRI ................................................................................................... 59

KAZALO SLIK

Slika 3.1: Shematski prikaz poslovnega procesa ...................................................................... 12

Slika 3.2: Faze kroženja gospodarskega procesa – proces družbene reprodukcije .................. 12

Slika 3.3: Proizvodni proces ..................................................................................................... 13

Slika 3.4: Proces komuniciranja .............................................................................................. 16

Slika 4.1: Oglas TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični iz leta 1986 ............................... 19

Slika 4.2: Oglas Iskra - Baterije d.o.o. iz leta 1992 .................................................................. 20

Slika 5.1: Galvanski člen (primer) ............................................................................................ 22

Slika 5.2: Primer zračno-alkalne baterije izdelane v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in

potenciometri ............................................................................................................ 24

Slika 5.3: Primer zračno-kisle baterije izdelane v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in

potenciometri ............................................................................................................ 25

Slika 5.4: Primer potiskanega pokrova ..................................................................................... 26

Slika 5.5: Skica sestave baterije tip 6AS6 100 ......................................................................... 29

Slika 6.1: Simboli za modeliranje procesov s tehniko procesnih diagramov poteka ............... 33

Slika 6.2: Glavni simboli tehnike DTP ..................................................................................... 34

Slika 6.3: Proces z vidika metode IDEF0 ................................................................................. 35

Slika 6.4: Simboli za prikaz procesa izdelave baterije v tabeli aktivnosti ............................... 40

Slika 7.1: Osnovna postavitev ob zagonu programa ................................................................ 44

Slika 7.2: Pogovorno okno za določanje lastnosti aktivnosti ................................................... 45

Slika 7.3: Pogovorno okno za določanje generatorjev ............................................................. 49

Slika 7.4: Pogovorno okno za določanje resursov .................................................................... 49

Slika 7.5: Pogovorno okno za določanje urnikov ..................................................................... 50

Slika 7.6: Prikaz časa za proces izdelave enega kosa baterije 6AS6 100 ................................. 51

Slika 7.7: Čas po posameznih aktivnostih ................................................................................ 52

Slika 7.8: Prikaz časa za izdelavo enega kosa baterije 6AS6 100 z začetno točko

pri delavcu A ............................................................................................................ 53

Slika 7.9: Prikaz časa izdelave tisoč kosov baterij ................................................................... 54

Slika 7.10: Prikaz časa posameznih aktivnosti pri izdelavi 1000 baterij.................................. 54

Slika 7.11: Prikaz stroškov v procesu izdelave baterij ............................................................. 55

Slika 7.12: Grafični prikaz procesa izdelave slane baterije 6AS6 100 ..................................... 56

KAZALO TABEL

Tabela 2.1: Sprememba tehno-ekonomske paradigme ............................................................... 7

Tabela 3.1: Tipi procesov ......................................................................................................... 11

Tabela 6.1: Nekatera orodja za procesno modeliranje po modelirnih tehnikah ....................... 36

Tabela 6.2: Tabela aktivnosti.................................................................................................... 38

Tabela 6.3: Tabela lastnosti ...................................................................................................... 40

1

1. UVOD

Skozi zgodovino se je delo v organizacijah spreminjalo in nadgrajevalo. Ročno delo v tovarnah

so zamenjali stroji, vedno pomembnejši dejavnik uspešnosti pa je postalo povezovanje

zaposlenih, komunikacija, prenos informacij. Z postopnim razvojem računalnika in

računalniške opreme je v ospredje stopila informatika in z njo informacijska tehnologija, ki je

omogočila hiter elektronski prenos sporočil. V podjetju ima veliko vlogo pri organizaciji

proizvodnje in poslovanja, zato je v današnjem času zaželeno, da so delavci seznanjeni z

načinom uporabe informacijske tehnologije in imajo s tem praktične izkušnje.

Za namen diplomske naloge bom sodeloval s podjetjem Iskra d.d PE Baterije in potenciometri

iz Šentvida pri Stični. V podjetju je informacijska tehnologija eden izmed faktorjev

učinkovitosti. Z namenom povezovanja oddelkov in lažjega spremljanja procesov so po

oddelkih nameščeni terminali, ki omogočajo pregled nalogov in vnos podatkov o delu. Vneseni

podatki so vidni na centralnem računalniku, do katerih lahko dostopa za to pooblaščena oseba.

Namen diplomske naloge ni izboljšava ali nadgradnja obstoječega informacijskega sistema ali

programov v omenjenem podjetju. Predstavil bom proizvodni proces izdelave slane baterije in

ga s pomočjo programskega okolja iGrafx Process 2013 grafično in tabelarično prikazal.

V prvem delu naloge bom orisal zgodovino razvoja informacijske družbe in navedel definicije

nekaterih, za razumevanje diplomskega dela ključnih pojmov, kot so tehnologija, informacija,

podatek, informacijska tehnologija, računalnik. Predstavil bom pomembnost poznavanja in

prisotnosti informacijske tehnologije v podjetjih. V nadaljevanju se bom ukvarjal s poslovnimi

procesi in proizvodnjo kot eno izmed štirih faz poslovnega procesa. Predstavil bom tipe

proizvodnih aktivnosti in opisal proizvodni proces. V istem sklopu bom predstavil ključne

dejavnike, ki ta proces omogočajo, med njimi delitev dela, komunikacijo in povezovanje.

V nadaljevanju bom na kratko predstavil podjetje Iskra d.d, s sedežem v Stegnah. Ena izmed

poslovnih enot je tudi PE Baterije in potenciometri iz Šentvida pri Stični. O slednji bom nekaj

besed namenil zgodovini in delu s katerim se v podjetju ukvarjajo. Prikazal bom nekaj

statističnih podatkov o zaposlenih. Vodilni proizvodi podjetja so baterije, ki jih bom opisal v

naslednjem poglavju. Prikazal bom zgodovino, sestavo, uporabnost ter negativne in pozitivne

2

točke zračno-alkalnih in zračno-kislih oziroma slanih baterij. Od tu naprej se bom osredotočil

na zračno-kislo oziroma slano baterijo tipa 6AS6 100. Opisal bom namen uporabe, sestavo

baterije in postopek izdelave. Prikazal bom tudi nekatere napake, do katerih lahko pride tekom

procesa izdelave.

V drugem delu diplomske naloge bom predstavil modeliranje, v okviru tega njegove definicije,

prednosti in slabosti, zaradi katerih z modeliranjem ne pridemo vedno do pričakovanih

rezultatov. Opisal bom nekatere metode in tehnike modeliranja in se na koncu ustavil še pri

orodjih, ki jih lahko v okviru modeliranja uporabimo. Predstavil bom metodologijo TAD in

njenih šest faz. Za namen svoje diplomske naloge bom predstavil programsko okolje iGrafx

Process 2013, s pomočjo katerega bom v nadaljevanju grafično prikazal proces izdelave zračno-

kisle oziroma slane baterije. Izdelal bom tudi tabeli aktivnosti in lastnosti, ki bosta ta postopek

še bolj nazorno prikazali. Nekaj besed bom namenil tudi simuliranju poslovnih procesov.

1.1 Metodologija

V svoji diplomski nalogi bom uporabil kvalitativno raziskovalno paradigmo in znotraj nje dve

vrsti zbiranja podatkov; analizo gradiv in opazovanje z udeležbo. Opazovanje z udeležbo

pomeni, da je opazovalec, v mojem primeru jaz, vključen v dejavnosti oddelka in hkrati opazuje

dogajanje v njem. Lahko je tajno ali javno. Za namen diplomske naloge sem se odločil za delno

strukturirano opazovanje, kar pomeni, da bom imel v naprej določene nekatere splošne

smernice – spremljanje proizvodnega procesa, praktično izvedba na posameznem delovnem

mestu. Informacije, ki jih bom pridobil tekom opazovanja, bom doma kratko zapisal v obliki

spominskih opomnikov. To bom storil takoj po opazovanju.

Za opazovanje z udeležbo sem se odločil, saj ta tehnika omogoča neposredno zbiranje podatkov

v naravnem okolju. Tehniko analize internih gradiv podjetja bom uporabil z namenom

podkrepitve podatkov, pridobljenih s pomočjo opazovanja. Na podlagi pridobljenih podatkov

bom tabelarično prikazal proizvodni proces s tabelama aktivnosti in lastnosti. Ta proces bom

nato prikazal s pomočjo programa iGrafx Process 2013. Ena izmed metodologij, ki jih bom

uporabil je tudi metodologija TAD, poslovenjeno tabelarični razvoj aplikacij. Damij (2009) jo

opredeli kot sodobno metodologijo za razvoj informacijskih sistemov in prenovo poslovnih

procesov. Razdeli jo v šest faz, vendar se bom za namen svoje diplomske naloge osredotočil

samo na prvi dve fazi; identifikacijo poslovnih procesov in modeliranje poslovnih procesov.

3

Več o teh dveh fazah bom pisal v poglavju o modeliranju in v poglavju, v katerem bom

predstavil potek postopka izdelave slane baterije.

1.2 Raziskovalna hipoteza in cilj

Glavni cilj moje diplomske naloge je prikaz postopka izdelave slane baterije 6AS6 100, ki jo

izdelujejo v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri, v programskem okolju iGrafx

Process 2013. V programu bom s pomočjo metodologije TAD prikazal naloge delavcev in

opisal posamezne korake postopka izdelave baterije.

Hipoteza 1: Modeliranje in simulacija sodobnega procesa, kot je na primer proces izdelave

baterije slane baterije 6AS6 100, se lahko ustvari s pomočjo programskega okolja iGrafx

Process 2013.

Hipoteza 2: Proizvodni proces izdelave baterije 6AS6 100 lahko tabelarično prikažem v tabeli

lastnosti in tabeli aktivnosti.

1.3 Pričakovani rezultati

Pričakujem, da bom v svoji diplomski nalogi natančno opisal proces izdelave slane baterije

6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri in s pomočjo podatkov izdelal

model. Model bom uporabil za simulacijo ter spremljanje delovnega procesa izdelave slane

baterije. Za modeliranje in simulacijo bom uporabil program iGrafx Process 2013. Kot enega

izmed rezultatov želim tudi predstavitev procesa v tabelah aktivnosti in lastnosti.

2. RAZVOJ INFORMACIJSKE DRUŽBE

Računalniki, strojna in programska oprema kot jih poznamo danes so se začeli razvijati še

veliko pred letom 1971, ko so v tovarni Intel izumili 4-bitni mikroprocesor, ki ga je bilo mogoče

postaviti na mizo. (Kostrevc, 2006) Raziskovanje in napredek na področju tehnologije je

4

omogočila modernizacija, ki jo razumemo kot prehod iz tradicionalne v moderno industrijsko

družbo in s tem kot predhodnico informacijske družbe.

2.1 Modernizacija in razvoj računalnika

Flere (2001) višek modernizacije postavlja v 17. in 18. stoletje, ko pride do industrijske

revolucije. Na področju računalništva in informatike v teh dveh stoletjih opazimo kar nekaj

izumov, ki so postopoma vodili k razvoju računalnika.

Leta 1623 so v Nemčiji izumili napravo za seštevanje in odštevanje števil, ki je delovala na

principu zobatih koles. To je leta 1642 nadgradil Pascal, katerega naprava je pri seštevku nad 9

omogočala prenos na naslednje mesto. Odkritja so se nadaljevala tudi v 19. stoletju, ko je

Charles Babbage zasnoval napravo, ki ni le računala ampak je pomagala tudi pri reševanju

problemov. Imenoval jo je »diferenčni stroj«. Naprava je imela pomnilnik za tisoč števil, ukaze

pa so ji podajali preko kartic. Izdelali so jo šele leta 1991. (Kostrevc, 2006)

Večji premiki k računalniku kot ga poznamo danes so opazni od leta 1942 naprej. Tega leta so

v ameriški tovarni Bell Telephone Company izdelali prvi sprogramiran računalnik. Tri leta

kasneje je bilo omogočeno v računalnikov polnilnik shraniti tako podatke kot program. S tem

je ob zagonu računalnik opravil vse izračune brez dodatnih posegov od zunaj kar je obveljalo

vse do danes. Neumannov računalnik je tako prvi prednik današnjih računalnikov. (Kostrevc,

2006)

Leta 1946 so izumili v ZDA prvi z elektronikami narejen računalnik, ki ga poznamo pod

imenom ENIAC (Electronic Numerical Integrator and Calculator). Računalnik je bil sestavljen

iz 18.000 elektronk in 6.000 relejev. Z ENIAC-om se je začela prva generacija računalnikov,

ki je trajala do leta 1954. Za to generacijo računalnikov je značilno, da so bili še zelo veliki,

nezanesljivi in nezmogljivi stroji, ki so porabili zelo veliko energije (ENIAC do 80kW).

Podatke so vnašali ročno prek stikal, kar je bilo zelo zamudno. (Belič, 1998)

Začetek druge generacije (1955-1964) je omogočil razvoj tranzistorja, ki so ga sicer izumili že

leta 1948, v prodajo pa je prišel šele leta 1959 (Briggs in Burke, 2005). Tranzistorji so bili

manjši in hitrejši od elektronk, zato se je lahko zmanjšal tudi računalnik. Začeli so se razvijati

5

tudi višji programski jeziki (Algol, Fortran in Cobol). Ker so bili računalniki zelo dragi, prodor

na množični trg še ni bil mogoč. (Belič, 1998)

Tretja generacija (1965-1974) predstavlja velik mejnik na poti k sedanjemu računalniku, saj je

prišlo do izuma integriranega vezja. Leta 1971 v tovarni Intel so izumili še mikroprocesor, ki

je meril 5x5mm. Ta je omogočil razvoj mikroračunalnikov, ki jih je mogoče postaviti na mizo.

(Kostrevc, 2006) V tej generaciji je prišlo tudi do sprememb v programiranju, pojavila se je

tipkovnica, prvi operacijski sistemi. (Belič, 1998)

Kot vidimo pri Briggs in Burke (2005) se je po izumu mikroprocesorja povečalo število

ponudnikov programske opreme. Mikroprocesorji so postopoma postajali 8-, 16- in 32-bitni.

To je bil čas četrte generacije računalnikov, ki je trajal do sredine 80 let. V Belič (1998) vidimo,

da je zaradi povečane ponudbe proizvajalcev začela padati tudi cena. Zaradi večje zmogljivosti

računalnikov se je začelo povezovanje le-teh s pomočjo omrežja, kar je vodilo do razvoja

prvega interneta. O povezovanju računalnikov bom več pisal v naslednjem poglavju.

V tem stoletju je prihajalo do vedno večjih sprememb tudi na drugih življenjskih področjih.

Bauman (2002) te spremembe prikaže kot prehod iz težke v tekočo moderno. Težko moderno

označi kot »fordovski svet« za katerega so značilni red, nadzor, stalnost in neprekinjene nevidne

verige delavcev v tovarnah. To je tudi obdobje množične delovne sile.

Z nastopom tekoče moderne sta v ospredje vedno bolj stopala individualizacija in osebni

dosežki. Družba je postala bolj odprta in vedno manj slojevita in hierarhično urejena. Na

področju politike je v ospredje stopala demokracija, ki vpliva na spremembe v družini, šolstvu,

vzgoji in izobraževanju. Znotraj družine se krčijo in spreminjajo funkcije posameznih članov,

sorodstvo pa izgublja svoj pomen. (Flere, 2001) Bauman (2002) to prikaže s pluralizacijo

družine – ločitve, več družinskih oblik, kontracepcija, dvojna vloga žensk. Na področju šolstva

se trudijo za zmanjšanje nepismenosti, vedno večji pa je pomen znanja. Glavni vir dobička od

takrat dalje prinašajo ideje, med katere spadajo tudi ideje na področju računalništva in

informatike. Skladi za hranjenje informacij so bili vedno večji, hranjenje pa vedno bolj

sistematično.

6

2.2 Informacijska družba

Obstaja več idej o tem kaj je informacijska družba in kaj naj bi prinesla. Nekateri raziskovalci

so v pojavu informacijske družbe videli možnosti za uveljavljanje številnih sprememb. Stonier

(v Flere, 2001) je predvideval, da bo razvoj informatike privedel do ekonomske rasti in

družbene blaginje. Verjel je, da bodo svetovne vojne izginile, saj bi jih bilo mogoče pred

izbruhom odkrivati prek računalniških sistemov. Drugi svetovni teoretiki so dalje razmišljali o

pozitivnih učinkih na področju dela in izobraževanja, ki naj bi potekalo od doma. To bi

razbremenilo promet. Želeli so si izboljšanje in razvoj video nadzora ter s tem hitrejše

odkrivanje kriminalitete. (prav tam)

Temeljno idejo o informacijski družbi pa lahko pripišemo ameriškemu sociologu Daniellu

Bellu. Zanimivo pri njem je to, da je v naslovu svoje knjige uporabil predpono post-, s čimer je

pokazal prehod iz industrijske k informacijski družbi. Poudarjal je, da je družba »zasnovana na

povezovanju različnih računalniških in drugih elektronskih tehnologij, za katere je značilna

majhna poraba energije (Flere 2006, str. 296).« Hkrati s tem je poudaril komunikacijo med

ljudmi prek računalnikov, telefonov, telefaksov, televizije itd., s čemer je informacija postala

pomembnejša od blaga. Prevladovala je ideja, da mora biti informacija dostopna vsakemu in,da

za informacijo ni naravnih meja. Tako naj bi globalni informacijski prostor povezovale

informacijske mreže. (Briggs in Burke, 2005)

Informacijska družba je torej družba. v kateri vsa sporočila, zasebna ali javna, besedna ali

vizualna začnejo obravnavati kot podatke oziroma informacije, ki si jih lahko prek elektronske

tehnologije posredujemo, jih zbiramo in zapisujemo. (prav tam)

Informacijska družba se od predhodnice industrijske družbe razlikuje po tem, da v njej ni

zakonitosti, sistem pa je nestabilen. Če je v preteklosti posameznikom moč dajala pozicija v

hierarhiji razredov, danes moč prinaša znanje. Vedno večji pomen imata vseživljenjsko učenje,

fleksibilnost. (Florjančič, 2014) Drucker (2001) nas opozori, da moramo v informacijski družbi

stalno spremljati spremembe na področju tehnologij, ki niso več neodvisne druga od druge.

Informacijska družba je družba znanja v kateri je potrebno stalno inoviranje, spreminjanje in

iskanje idej. Delavci v organizacijah in podjetjih so primorani v to, da se izobražujejo in

informirajo glede sprememb na področju informatike, ki se ji na delovnem mestu danes težko

izognejo. (Florjančič, 2014)

7

V spodnji tabeli 2.1, ki jo je razvil Dr. Freeman (1993 v Bučar, 2001) je prikazana razlika med

fordistično družbo in informacijsko družbo. Prek razlik je opaziti velik preskok oziroma

napredek:

Tabela 2.1: Sprememba tehno-ekonomske paradigme

»Fordistična« (stara) Informacijsko-komunikacijsko tehnološka

(nova)

Energetko intenzivna

Standardizirana

Razmeroma stabilen niz proizvodov

Avtomatizacija

Samostojno podjetje

Hierarhična struktura

Oddelki

Proizvod s storitvijo

Centralizacija

Specializirano znanje

Državna lastnina in načrtovanje

Informacijsko intenzivna

Prilagodljiva (customized)

Hitre spremembe v nizu proizvoda

Sistematizacija

Omrežne povezave (networking)

Ravne horizontalne strukture

Integriranost

Storitev s proizvodom

Informiranost in znanje razpršeno

Več vrstno znanje (multi-skilling)

Državna koordinacija informacij in

regulativa, »vizija«

Vir: Freeman (1993, v Bučar 2001, str. 136)

2.3 Informacijska tehnologija

Beseda tehnologija izvira iz grških besed »techne« kar pomeni umetnost, veščina in »logos«

kar pomeni misel, je veda od predelavi surovin v končne izdelke. »Zajema postopke

pridobivanja surovin, pridelavo le-teh v polizdelke in izdelke ter vrsto delovnih postopkov,

pripomočkov in delovnih sredstev, ki so za to potrebni (DZS, 1998, str. 4321, v Bučar, 2001,

str. 16).« Informacijska tehnologija je tehnologija prenesena na področje mikroelektronike,

računalništva in telekomunikacij. (Bučar, 2001) V poročilu Information Technology Serving

Society, ki je bila objavljena leta 1978, informacijsko tehnologijo opredeljujejo kot »zbiranje,

shranjevanje, obdelava, razširjenje in uporaba informacije. To ni samo računalniška materialna

oprema (hardware) ali računalniška programska oprema (software), ampak vključuje tudi

človeka in njegove cilje za razvoj tehnologije v prihodnosti in vrednote, ki bi jih želel upoštevati

(Zorkoczy 1987, str. 17).«

8

Po Soubra (1995 v Bučar, 2001) med termine, ki jih zajema informacijska tehnologija spadajo

strojna oprema, programski proizvodi in storitve.

V strojno opremo prištevamo:

- računalniško opremo (osebni računalnik, računalniški sistemi, delovne postaje),

- pisarniško opremo (računalnik, fotokopirni stroj, multi-funkcijska naprava) in

- opremo za prenos podatkov (LAN).

Med programske proizvode spada:

- sistemski software,

- aplikacijski programski paketi.

Storitve, ki jih omogoča informacijska tehnologija so:

- profesionalne storitve (sodelovanje s specifičnim uporabnikom),

- svetovalne storitve,

- storitve obdelave podatkov, transakcijske storitve pri uporabi orodij, modelov in

aplikacij,

- omrežne storitve (vzdrževanje in nadzor komunikacijskih omrežij) in

- vzdrževanje strojne opreme (popravila in namestitev).

Informacijska tehnologija je prinesla veliko sprememb v načinu komunikacije in povezovanja

zaposlenih v podjetju in organizacijah, o čemer bom več pisal v nadaljevanju, na tej točki pa se

mi zdi ključno, da opišem glavne pojme povezane z informatiko.

O tem kaj informacija je, imamo ljudje zelo različne predstave. V večini definicij je poudarjena

njena prenosljivost znanja in dejstev. Človek informacije pridobiva s pomočjo opazovanja sveta

in prek komunikacije z drugimi. (Zorkoczy, 1987) S tem se strinja tudi Kostrevc (2006), ki jo

razume kot predmet sporočanja in komuniciranja, zato postane obravnavi dostopna šele, ko

pride do prenosa z enega mesta na drugo. Vidmar (2002) jo opredeli kot rezultat procesa

interpretacije podatkov in opozori na to, da se v resnici prenašajo podatki in ne informacije.

Kostrevc (2006) pravi, da sta pojma podatek in informacija v računalniškem svetu pogosto

sopomenki in pomenita vrednosti, ki jih računalnik sprejme ali izda.

9

Gričar (2002) nas opozarja na to, da morajo biti informacije izražene s pravilnimi znaki oziroma

simboli, vsebina morajo biti nedvoumnimi znaki, prav tako mora biti nedvoumna vsebina,

informacija pa mora biti sprožilec neke akcije, informacija je vedno nekomu namenjena. Avtor

se torej ne strinja z idejo, da sta informacija in podatek sopomenki. Podatek je zanj nevtralno

sporočilo o nekem dejstvu, izraženo z znakom, sliko ali zvokom in nosi pomembno funkcijo

pri oblikovanju informacij.

Veda, ki se ukvarja z informacijami, natančno s prenosom informacij, je informatika. V ožjem

smislu je to veda o elektronskem prenašanju sporočil, ki so sopomenka informacijam.

(Kostrevc, 2006) V to definicijo Gričar (2002) vključi informacijske sisteme, saj informatiko

razume kot dejavnost oblikovanja, uvajanja in izvajanja ter disciplino o sestavi, oblikovanju,

delovanju in vzdrževanju le-teh. Iz teh definicij lahko izpeljemo razliko med informatiko kot

znanstveno disciplino in informacijskimi sistemi, ki so predmet njene obravnave. (Gradišar in

Resinovič, 1998)

2.4 Pomen informacijske tehnologije za podjetja

Drucker (2001) meni, da je informacijska tehnologija prinesla spremembe na področju delovnih

postopkov in s tem vplivala na celotna podjetja in organizacije. Zlasti računalnik ima znotraj

podjetja pomembno obveščevalno vlogo. Vodstvo obvešča o obsegu proizvodnje, naročil,

zalog, finančnega stanja in osebja, kar mu omogoča planiranje in načrtovanje poslovnih in

proizvodnih procesov. (Zorkoczy, 1987) Drucker (2001) vidi pomen tudi v tem, da informacije

povezujejo vodstvo s sodelavci in drugimi organizacijami ter tako ustvarjajo medsebojne

povezave.

Pomembnost informacijske tehnologije znotraj podjetja vidimo tudi v eni izmed značilnosti

sodobnega delovnega mesta kot jih omenja Kos (2012 v Jambrošič in drugi, 2014). V preteklosti

je bilo za nek proces potrebnih več delovnih mest, kar se je z razvojem informacijske

tehnologije spremenilo. Z obvladovanjem informacijskih veščin lahko danes en posameznik

opravi celoten postopek. Samo znanje ni dovolj, saj je danes potrebno ostati konkurenčen, to

pa uspe samo najbolj kreativnim in tistim, ki stremijo k napredku. Sodobna informacijska

komunikacijska tehnologija omogoča večjo mobilnost. To vodstvu organizacij omogoča hitro

povezovanje z domačimi in tujimi organizacijami. Nekatera dela lahko opravijo tudi od doma.

(prav tam)

10

Če je bila za industrijsko družbo značilna hierarhična organizacija podjetja, potem dostopnost

računalnikov in znanje njegove uporabe pripeljejo do decentralizacije horizontalnega pretoka

informacij ter medsebojnega povezovanje vseh zaposlenih. (Bučar, 2001)

Vidmar (2002) pravi, da v današnji dobi ni več tako pomembna neposredna komunikacija

temveč v ospredje stopa posredna komunikacija pri kateri uporabnik oziroma zaposleni v

podjetju podatke vstavijo v sistem, ki jih prenese do drugega uporabnika, ki mora imeti pravice

dostopa do sprejetih podatkov. Hitrost prenosa podatkov in informacij vpliva na to, da se je

znotraj proizvodnje skrajšal čas od prejetja naročila s strani naročnika do prodaje končnega

izdelka. Informacijska tehnologija je prek sistemov in programov vključena v stroje in delovne

naprave, hkrati pa omogoča povezovanje poslovnega procesa, vodenje in spremljanje le-tega.

(Bučar, 2001) Ob tem, ko naštevamo pozitivne plati se moramo zavedati, da napredek s seboj

nosi tudi šibke točke. Zorkoczy (1987) med njimi našteva začetne investicije v strojno in

informacijsko opremo, ki so lahko zelo visoke, menjavo delovne sile s stroji, Florjančič (2014)

pa k temu dodajajo tudi zdravstvene in psihiatrične težave ter zmanjšano varnost podatkov in

zaposlenih.

3. PROIZVODNJA IN PROIZVODNI POSTOPKI

3.1 Poslovni proces

Poslovni proces Davenport in Short (1990 v Damij, 2009) razumeta kot medsebojno logično

povezane naloge, ki jih izvajamo z namenom doseganja predhodno definiranih rezultatov.

Znotraj tega procesa so različne aktivnosti namenjene produkciji točno določenega produkta ali

storitve za specifičnega kupca ali trg. Vsak poslovni proces ima tri dimenzije. Prva dimenzija

so entitete, med katere štejemo oddelke in enote. Tako so poslovni procesi medorganizacijski,

medfunkcijski ali medosebni. Naslednja dimenzija so objekti. Lahko so fizične ali

informacijske narave in vključujejo aktivnosti kot tretjo izmed dimenzij. Te aktivnosti so

managerske ali operativne. (prav tam)

11

Tabela 3.1: Tipi procesov

Dimenzija procesa Tip

Osnovna organizacijska enota Medorganizacijski – izvaja se med različnimi

podjetji ali organizacijami.

Medfunkcijski – izvaja se znotraj

organizacije, prek meja funkcijskih enot.

Medfunkcijski procesi dosegajo glavne

operativne cilje.

Medosebni – vsebujejo dela in naloge znotraj

enega ali več delovnih skupin, običajno

znotraj funkcijske enote ali oddelka.

Objekt Fizični – ustvari realne, vidne stvari in z njimi

manipulira.

Informacijski – ustvari informacijo ali

manipulira z njo.

Aktivnosti Operativne – vsebuje dnevno izvajanje

osnovnih aktivnosti, zaradi katerih

organizacija obstaja.

Upravljanje – pomagajo obvladovati in

planirati ali preskrbeti potrebne vire za

operativne procese

Vir: Davenport in Short (1990, v Križman in Novak 2002, str. 23)

Vsak poslovni proces se začne z vhodom, ki prihaja neposredno iz okolja ali kot rezultat druge

aktivnosti. Le-te lahko sprožamo z zunanjimi (zahteva naročnika), notranjimi (odločitve

zaposlenih) ali časovnimi dogodki (menjava leta, meseca). Da bi skozi proces nastalo čim več

proizvodov in storitev je potrebna dobra organizacija dela v oddelkih. Jesenko (2004, v Damij,

12

2009) opozarja na pomembnost upoštevanja mnenja kupca oziroma naročnika, kar omogoča

vzdrževanje vrednosti podjetja. Slika 3.1 prikazuje poslovni proces.

Slika 3.1: Shematski prikaz poslovnega procesa

Vir: Damij (2009, str. 32)

3.2 Proizvodnja

Proizvodnja je načrtno organizirano delovanje, s pomočjo katerega pridobivamo predmete in

stvari za zadovoljevanje določenih potreb. (SSKJ, 19. september 2016) Je ena izmed štirih faz

gospodarskega procesa, kakor ga prikažeta Škerbic in Rebernik (1990), za katerega je značilen

pretok dobrin ali storitev iz proizvodnje v področje razdelitve, od tod v menjavo in izmenjavo

potrošnjo. Proces je prikazan na Sliki 3.2.

Slika 3.2: Faze kroženja gospodarskega procesa – proces družbene reprodukcije

Vir: Škerbic in Rebernik (1990, str. 10)

V razdelitvi se določijo deleži in naloge sodelujočim v gospodarskem procesu, s tem se

oblikujejo prvi medsebojni odnosi. Do menjave pride, ko se kupec in prodajalec dogovorita o

vrednosti blaga. Na dogovor vplivajo razmere na trgu, zlasti obseg ponudbe in povpraševanja.

Ker govorimo o proizvodnji za trg, takšno gospodarstvo imenujemo blagovno-denarno

gospodarstvo. Zaključna faza je poraba in pomeni zadovoljevanje potreb. Prva je proizvodna

13

poraba, ki je namenjena nadomeščanju v poslovnem oziroma proizvodnem procesu porabljenih

dobrin. Gre tudi za vlaganje v novosti in izboljšanje procesa. Neproizvodna poraba pa je

namenjena zadovoljevanju osebnih potreb potrošnikov. Ostane nam samo še ena,

najpomembnejša faza, to je proizvodnja. (Škerbic in Rebernik, 1990)

Teorija proizvodnje, o kateri pišejo Bojnec in drugi (2007), raziskuje razmerje med dejavniki,

vloženimi v proces in rezultati proizvodnje. Cilj vsake proizvodnje je čim večja učinkovitost. S

proizvodnjo torej pridobivamo proizvode in storitve za prodajo na trgu. Poznamo tri vrste

reprodukcij; enostavno, pri kateri proizvajanje stalno poteka v enakem obsegu, razširjeno, ki se

z vlaganjem količinsko povečuje in zoženo, kadar se obseg zmanjšuje. (Škerbic in Rebernik,

1990) Zaradi želje po vedno večji učinkovitosti, moramo v proizvodnji znati čim bolj racionalno

in ekonomično načrtovati porabo proizvodnih dejavnikov. Vodje morajo stalno iskati in

odločati med različnimi ponujenimi alternativami. Bojnec in drugi (2007) managerje usmerjajo

k temu, da si prizadevajo za čim boljšo tehnično in ekonomsko učinkovitost. Prva zahteva

takšne procese, ki ob prisotnosti tehnologije ne trošijo še več proizvodnih dejavnikov kot je

potrebno. Druga pa si prizadeva za proizvajanje proizvodov in storitev z najnižjimi možnimi

stroški.

V povezavi s proizvodnjo je nujno omeniti vložke (inpute) in rezultate (outpute). Vložki so

glavni elementi poslovnega procesa, med njih prištevamo delo, predmete dela in delovna

sredstva. Rezultati na drugi strani predstavljajo proizvod, izdelek in storitev. Transformacija

vložkov v rezultate je bistvo proizvodnje. (Škerbic in Rebernik, 1990) Celoten proces je

prikazan na Sliki 3.3.

Slika 3.3: Proizvodni proces

Vir: Škerbic in Rebernik (1990, str. 42)

14

Podjetja se ukvarjajo z različnimi proizvodnimi dejavnostmi, zato proizvodne procese Bojnec

in drugi (2007) razdelijo v štiri skupine:

- Posamična proizvodnja: je proizvodnja pri kateri je potrebno predhodno naročilo

(pravna storitev, kuhanje po naročilu).

- Rigidna množična proizvodnja: proizvaja veliko število enakih proizvodov, katerih

kakovost mora biti standardizirana (hamburgerji, BigMac).

- Fleksibilna množična proizvodnja: v kateri proizvajajo veliko število podobnih vendar

raznovrstnih izdelkov (različni tipi avtomobilov).

- Procesna proizvodnja: je proizvodnja, znotraj katere je tok proizvodnih dejavnikov v

dobrine in storitve neprekinjen (naftna rafinerija, kemična industrija).

3.3 Dejavniki, ki omogočajo proizvodni proces

Podjetje mora zato, da ostane konkurenčno na trgu, spremljati dogajanje na njem. Opaziti mora,

katerih dobrin na trgu primanjkuje ter katera dobrina prinaša največji uspeh. Na podlagi tega se

odločajo o proizvodnih procesih o dobrinah in storitvah, ki jih potrebujejo v proizvodnji. (prav

tam)

Napredek proizvodnje je s seboj prinesel potrebo po družbeni delitvi dela, ki je zasnovana na

racionalni organizaciji. Z delitvijo dela se je prvi ukvarjal Adam Smith, ki je leta 1776 izdal

knjigo Bogastvo narodov: raziskava o naravi in vzrokih bogastva narodov (angl. An Inquiry

into the nature and causes of the Wealth of Nations). Zanj je bila delitev dela ena glavnih

značilnosti industrializacije in sredstvo za dvig produktivnosti dela. Tovarne so pokazale, da je

pretekli način dela, kjer je ena oseba izdelala celoten izdelek od začetka do konca, zamuden in

neučinkovit. Smith je v zameno predlagal specializacijo dela in razdelitev na korake. Vsak

zaposleni naj bi opravljal svojo aktivnost. (Bučar, 2001)

Flere (2001) pravi, da v sociologiji govorimo o družbeni delitvi dela, ki je ne smemo zamenjati

z naravno delitvijo na moška in ženska dela. Pri razdelitvi nalog temeljno vlogo igra

posameznikov poklic ali družbeni položaj. Marx je bil do delitve dela kritičen, saj ljudi razdeli

15

v razrede in tako vsili hierarhijo. Prav tako lahko povzroči dolgčas, apatijo, utrujenost in

monotonost, sploh v proizvodnji, kjer gre za tehnično delitev dela. Tehnična delitev je kot

pravita Škerbic in Rebernik (1990) razdelitev nalog med zaposlene, pri čemer posameznik

znotraj poslovnega procesa opravlja samo eno operacijo.

Pomemben proizvodni dejavnik so tudi delovna sredstva, ki se tekom proizvodnega procesa ne

porabijo in jih lahko uporabimo večkrat. V procesu ne spreminjajo svoje materialne oblike.

Svojo vrednost izgubljajo s staranjem. Mednje štejemo (Bojnec in drugi 2007, str. 55):

- zemljišča,

- zgradbe,

- stroje in opremo,

- dolgoletne nasade in

- osnovno čredo.

S stroji in njihovim prebojev v proizvodnjo se je veliko ukvarjal David Ricardo (v Bučar, 2001),

ki je le-te povezoval s problemom padajoče profitne mere. V strojih je videl možnost za

napredek, hkrati s tem pa je opozarjal upad zaposlovanja. Zamenjava strojev z delavci naj bi

najbolj vplivala na interese delavskega razreda in njihov vse slabši družbeni položaj. Kljub

temu vidimo, da je potrebno razvoj strojev in uvedbo teh v proizvodnjo spodbujati, saj

povečujejo konkurenčnost in ohranjanje delovnih mest. Res je, da se delovna mesta spreminjajo

in da zahtevajo vedno več znanja o informacijski tehnologiji, a to ne pomeni, da delavnih mest

nekoč ne bo več.

Tisti elementi, ki v proizvodnji spreminjajo svojo obliko v proizvod ali storitev, so predmeti

dela. Delimo jih na (Bojnec in drugi, 2007, str. 55):

- naravna bogastva,

- surovine in materiale,

- polizdelke in

- nedokončane proizvode.

Za prenos informacij med zaposlenimi v podjetju, za razdelitev nalog in za spremljanje

proizvodnega procesa je nujna komunikacija. Če se le ta prekine, se zmanjšata produktivnost

in zadovoljstvo. Komunikacija je proces, ki ga sestavljajo pošiljatelj, sporočilo in prejemnik.

Prvi pošlje sporočilo, pri čemer upošteva to, komu sporoča in se trudi biti pri tem čim bolj

16

razumljiv. Sporočilo naj ne vsebuje metafor in odvečnih besed. Sporočilo lahko pošljemo prek

različnih kanalov (beseda, beležka, telefon, računalnik). Prejemnik sporočilo sprejme in ga

dekodira. (Rupar in Rupar, 2002) »Komunikacija med dvema točkama (oddajnik, sprejemnik)

je proces prenašanja podatkov, ki se na sprejemnikovi strani lahko shranijo ali pa, tako ali

drugače, interpretirajo v informacijo. (Vidmar 2002, str. 26)« V novejših podjetjih je po Rupar

in Rupar (2002) dvosmerna komunikacija, pri kateri sprejemnik poda povratno informacijo,

potrebna za doseganje uspehov.

Slika 3.4: Proces komuniciranja (Florjančič, 1996, str. 136)

Vir: Florjančič (1996, str. 136, v Rupar in Rupar 2002, str. 115)

Danes za komuniciranje nista več potrebni dve osebi, saj lahko komunicirano z računalnikom,

ki nam posreduje številne podatke in informacije. Brez tehnološke podpore človek veliko

podatkov, ki jih potrebuje, ne bi mogel poiskati in koristno uporabiti. (Vidmar, 2013)

Komuniciranje lahko torej poteka prek informacijske tehnologije, zato bom od tu naprej govoril

o povezovanju.

Glavni cilj informacijske tehnologije je povezovanje uporabnikov in tehnologije.

Večpredstavni terminal oziroma računalnik je znotraj organizacije opremljen z ustreznimi

aplikacijami, ki omogočajo poslovni proces. Ti računalniki povezujejo delovna mesta.

Informacijski del IKT sistema skrbi za neposredno povezovanje zaposlenih in tehnologije,

komunikacijski del pa povezuje tehnologije. Vidmar (2002; 2013) govori o več vrstah

povezovanja:

- Povezovanje uporabnikov: povezovanje uporabnikov le-tem omogoča, da podatke

vstavljajo v sistem, ki le-te prenese do drugih uporabnikov. Zaposleni v podjetju morajo

tako poznati vsaj osnove računalniške tehnologije. Dostop do sistemov mora biti čim

bolj enostaven. Lahko se povezujeta posredno prek različnih klepetalnic ali s pomočjo

programov kot je Skype ali neposredno prek elektronske pošte, telefaksa.

17

- Povezovanje uporabnikov in računalnikov: uporabnik in računalnik se povezujeta prek

vhodno-izhodnih enot kot so tipkovnica, miška, monitor, optični bralniki. Te enote

imenujemo uporabniški vmesniki oziroma uporabniška pristopna točka.

- Povezovanje storitev: govorimo o povezovanju med aplikacijama, ki sta v teku v dveh

različnih računalnikih.

- Povezovanje računalnikov: pri tej vrsti povezovanja gre v resnici za povezovanja

delovnih mest oziroma povezovanja uporabnikov z viri računalniških sistemov. V

povezavi s tem govorimo o lokalnem in oddaljenem dostopu. Prvi omogoča fizične

povezave ter prost dostop do aplikacij, podatkovnih baz. Edini zahtevek je zagotoviti

kompatibilnost operacijskega sistema s strojno opremo. V primeru oddaljenega dostopa

uporabnik potrebuje lastni računalnik in pravice za dostop do oddaljenega računalnika,

ki je lahko kjerkoli na svetu. V lastnem računalniku potrebuje aplikacijo, ki mu

omogoča dostop do virov in podatkov na oddaljenem računalniku.

- Povezovanje računalnika z omrežjem: fizični priklop računalnika na omrežje, ki

omogoča transport podatkov med dvema medsebojno oddaljenima sistemoma ali

računalnikoma. Ta prenos omogoča vmesnik imenovan sprejemna podatkovna točka.

Pri povezovanju je pomembno omeniti tudi terminal, ki je naprava, ki omogoča sprejemanje in

oddajanje podatkov ter omogoča njihov prenos. (Rapoša, 1988) Prenos podatkov s pomočjo

terminalov na oddaljeni centralni računalnik uporabljajo tudi v podjetju Iskra d.d. PE Baterije

in potenciometri. Za povezovanje oddaljenih sistemov so potrebni transportni sistemi oziroma

omrežja, ki uporabniku centralnega računalnika omogočajo prijavljanje in spreminjanje v

aplikaciji na terminalu. Zaposleni prek terminala do podatkov na centralnem računalniku ne

morejo dostopati, saj jim tega aplikacija ne dovoljuje, lahko le vnašajo spremembe znotraj

programa oziroma aplikacije na terminalu. (Vidmar, 2002)

18

4. PODJETJE ISKRA D.D. PE BATERIJE IN POTENCIOMETRI

Podjetje Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri je ena izmed poslovnih enot podjetja Iskra d.d..

Sedež podjetja Iskra d.d. je v Ljubljani. Začetki Iskre d.d. segajo v leto 1945, ko se je po vojni

tekstilno podjetje Jugočeška preimenovala v strojne tovarne, leto kasneje pa v Iskro. Danes je

Iskra d.d. zastopana na področjih energetike, komponent za vgradnjo, inštalacij, prometa,

telekomunikacij, varovanja, oskrbe in upravljanja idr.. Najpomembnejši dogodek sodi v leto

1964, ko je bil ustanovljen BIRO za avtomatizacijo železnic, ki je dolga leta zaposloval veliko

število delavcev in bil s tem osrednje jedro družbe. 31. decembra 2014 je bilo v skupini Iskra

zaposlenih 1259 delavcev. (Iskra.eu, 19. september 2016)

Od ustanovitve Iskre do danes se je v podjetju marsikaj spremenilo, o čemer priča že večkratna

sprememba imen njenih poslovnih enot. Leta 1923 je bila v Ljubljani ustanovljena delniška

družba za galvanične elemente in elektrotehniko. (Iskra.eu, 19. september 2016) Začetki

poslovne enote Baterije in potenciometri segajo v leto 1956, ko je bilo ustanovljeno podjetje

Zmaj Ljubljana in z njim obrat v Šentvidu pri Stični. Leta 1974 je podjetje spremenilo ime v

Iskra Zmaj Ljubljana TOZD (Temeljna organizacija združenega dela) Specialne baterije

Šentvid pri Stični. Tega leta je bilo v podjetju zaposlenih 106 delavcev med njimi kar 102 z

nižjo stopnjo izobrazbe. Zaposlenih je bilo 31 moških in 75 žensk. (Glavan, 1990)

Na Sliki 4.1 vidimo, da si je v času TODZ-a podjetje prizadevalo za čim bolj obsežno

proizvodnjo navadnih baterij, ki so jih promovirali kot baterije, ki ne iztečejo in so zato

primerne za vse aparate ter jih ne poškodujejo.

19

Slika 4.1: Oglas TOZD Specialne baterije Šentvid pri Stični iz leta 1986

Vir: Adamič (1986, str. 238)

Število zaposlenih se je v letu 1984 povečalo na 140, še vedno so prevladovali delavci z nižjo

stopnjo izobrazbe. Zaposlenih je bilo 41 moških in 99 žensk. S 1. januarjem 1989 je TOZD

Specialne baterije Šentvid pri Stični ukinjen. Delovati začne kot obrat DO (delovna

organizacija) Iskra Zmaj. (Adamič, 1986) V zborniku občine Grosuplje iz leta 1992 beremo, da

se je takrat podjetje imenovalo Iskra – Baterije d.o.o., ki je v večji meri še vedno proizvajalo

baterije za v svetilke, daljinske upravljalnike, radio in podobno. (Glavan, 1992)

Na Sliki 4.2. že opazimo kompakte in zračno-kisle baterije za uporabo v prometu in v pašnih

pastirjih, ki jih podjetje danes množično proizvaja.

20

Slika 4.2: Oglas Iskra - Baterije d.o.o. iz leta 1992

Vir: Glavan (1992, str. 215)

V letnem poročilu Iskre za leto 2010 zasledimo podjetje iz Šentvida pri Stični kot priključeno

enoto Iskre TELA. V njen proizvodni program so tedaj sodile baterije za signalizacijo v

prometu, električne pastirje in baterije za široko potrošnjo. (Letno poročilo Iskre, d.d. in

Skupine Iskra za leto 2010) Leto kasneje, v juniju 2012 pride do pripojitve podjetja k družbi

Iskra MIS d.d.. Dve leti kasneje se septembra celotna družba preimenuje v Iskra d.d., podjetje

v Šentvidu pri Stični pa od takrat nosi ime Iskra d.d. Baterije in potenciometri. (iskra.eu, 19.

september 2016) Proizvodnji baterij v Šentvidu pri Stični se pridruži še obrat proizvajanja

potenciometrov, ki je bil prej lociran v Šentjerneju. Točnega podatka o datumu priključitve ni.

Danes se podjetje ukvarja s proizvajanjem potenciometrov in baterij treh vrst. To so: kompakti,

zračno-alkalne in zračno-kisle baterije. Zračne baterije potrebujejo kisik iz okoliškega zraka

zato pri procesu izdelave uporabljajo material iz okolice. Najbolj si prizadevajo za proizvodnjo

21

profesionalnih baterij, uporabnih na pašnih aparatih, v cestni in železniški signalizaciji. Prodajo

usmerjajo predvsem v Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Irsko in v zadnjih letih tudi v

Španijo. Leta 2014 je bilo v podjetju zaposlenih le še 83 delavcev, od tega 63 v proizvodnji.

Vidimo, da se je od leta 1984 število zaposlenih zmanjšalo skoraj za polovico. (Iskra.eu, 19.

september 2016)

Dejavnosti znotraj podjetja so organizirane hierarhično, zato o PE Baterije in potenciometri

lahko govorimo kot o podjetju z večstopenjsko hierarhijo. V takšni strukturi je na vrhu šef, ki

posredno nadzira zaposlene na nižjih ravneh. Neposredno nadzira le managerje oziroma v tem

primeru vodje proizvodnje. Ta nadzira vodje oddelkov, ki skrbijo za izvedbo proizvodnega

procesa in za druge zaposlene. (Bojnec, 2007)

Takšno hierarhično strukturo lahko enačimo s štirimi ravnmi managementa, ki jih opisuje

Rozman (1993). Na vrhu so managerji podjetij (direktor PE Baterije in potenciometri) in

sestavljenih podjetij (direktor Iskre d.d.), za njimi managerji poslovnih funkcij (vodji

proizvodnje baterij in potenciometrov), ki skrbijo za usklajevanje zaposlenih, naročil, materiala

in akcij. Naslednjo vejo predstavljajo vodje oddelkov (polizdelki, linija za izdelavo zračno-kisle

baterije, linija za izdelavo zračno-alkalne baterije). Zadnjo vejo predstavljajo delavci v

proizvodnji.

Zavedati se moramo, da so to le teoretični prikazi in da je v praksi lahko drugače. Vrhovni

managerji sodelujejo in se povezujejo tudi z vodji oddelkov ter po potrebi vstopajo na nivo

izvedbe.

5. PROIZVOD – BATERIJA

Baterije so bile prvi viri električne energije. Njihov vzpon se je začel z letom 1786, ko je Luigi

Galvan odkril galvansko celico, poznano tudi pod imenom galvanski člen. (Mantel, 1983)

Oblikovan je tako, da električno energijo pretvarja neposredno iz kemične. Kemična reakcija

se zgodi, ko med različnimi kovinami, ki se uporabljajo za izdelavo baterij, in električno

22

prevodno tekočino (v nadaljevanju elektrolit) pride do ločitve nosilcev električnega naboja.

Med pozitivno in negativno elektrodo nastane napetost. Baterija začne delovati. (Zorec, 2013)

Slika 5.1: Galvanski člen (primer)

Vir: Zorec (2013, str. 64)

Zorec (prav tam) prikaže ločitev členov na primarne in sekundarne. Primarne imenujemo

baterija, sekundarne pa akumulatorji. Prvih po prenehanju delovanja ne moremo več napolniti,

druge lahko. V podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri izdelujejo primarne člene, v

povezavi s katerimi velja upoštevati naslednje kriterije izbire (Zorec, 2013. str. 65):

- nazivna napetost,

- nazivna kapaciteta (količina nabojev),

- gostota energije,

- napetostna konstanta (med praznjenjem),

- kako prenese preobremenitev,

- zanesljivost,

- življenjska doba,

- nevarnost puščanja,

- sposobnost skladiščenja (samopraznjenje),

- nevarnost za okolje,

- velikost in teža,

- priključne zmožnosti,

- temperaturni pogoji,

- cena.

V podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri izdelujejo primarne baterije dveh vrst –

zračno-alkalne in zračno-kisle. Pomembnejša zgodovinska odkritja, ki so vplivala na razvoj

baterij, kakršne poznamo danes, segajo v leto 1866, ko je Lachlanche razvil mokro celico.

23

Uporabil je kombinacijo ogljika in manganovega dioksida za katodo in cinka za anodo. Njegove

baterije so vsebovale tekoči elektrolit, kar je predstavljalo nekaj težav pri prenosljivosti.

(Buchmann, 2001) Prvo suho celico je leta 1887 patentiral Gassner. V elektrolit je vmešal

mavec, ki je tako postal bolj suh in košat, ter lažji za prenos. Tak tip baterij so masovno začeli

proizvajati leta 1900. (Heise in Cahoon, 1976)

5.1 Zračno-alkalna baterija

Zgodovina alkalnih baterij sega v leto 1881, ko sta Lalande om Chaperon patentirala celico, ki

jo lahko štejemo kot prvo alkalno celico. Vsebovala je oksidovo pozitivno in cinkovo negativno

elektrodo. Štejemo jo med primarne člene, saj jima, kljub več poskusom ni uspelo oblikovati

baterije tako, da bi se jo dala ponovno napolniti. Leto kasneje je Leuchs razvil alkalno celico,

ki jo je bilo mogoče ponovno napolniti. Leta 1955 je cinkovo baterijo izboljšal Urry, s tem, da

je uporabil alkalen elektrolit ter cink v prahu (kar je povečalo efektivno površino anode). Te

baterije so bile majhne, imele so dolgo življenjsko dobo, zato so bile velik komercialni uspeh.

(Linden in Thomas, 2002)

Takšnih alkalnih baterij podjetje Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri ne proizvaja več. Danes

se ukvarjajo s proizvajanjem zračno-alkalnih baterij. To so ene najučinkovitejših baterij, saj

kisik iz zraka, s pomočjo katerega delujejo ogljikove katode, omogoča hitrejši prenos nabojev

po elektrodi. So enostavne za uporabo, se počasneje izpraznijo, po izteku delovanja baterije pa

je mogoče izpraznjeno elektrodo zamenjati in jo uporabljati naprej. Kljub temu jih uvrščamo v

skupino primarnih baterij. (prav tam)

V podjetju so začeli zračno-alkalne baterije proizvajati leta 1995, avtomatizirana in povečana

proizvodnja le-teh pa se je začela leta 2001. Zračno-alkalne baterije se večinoma uporabljajo

kot baterije za električne pastirje. Velikost baterije in njena visoka energijska gostota

omogočata večjo ekološko sprejemljivost. Napetost baterij sega med 9 in 12 voltov, notranja

upornost je majhna, kar omogoča manjše izgube na bateriji. Baterija je izdelana iz nedragih

materialov, je majhna in zato enostavna za recikliranje. Število odvrženih materialov je

minimalno. (Iskra.eu, 19. september 2016)

Slabost takšnih baterij je v tem, da jih je potrebno, ko so enkrat priključene, čim prej porabiti.

Njihove uporabe ne moremo prekiniti. Prav tako je njihova obnovitev zamudna, zato se večina

24

naročnikov ne odloči za predelavo ampak naroča vedno nove proizvode. Iz letnih poročil

podjetja je razvidno, da se prodaja zračno-alkalnih baterij iz leta v leto povečuje in prodira na

nove trge. S svojimi baterijami so prisotni na nemškem, francoskem, irskem, britanskem trgu,

iz poročila za leto 2013 pa vidimo, da so začeli prodirati tudi na španski trg. (Letno poročilo

družbe Iskra Sistemi, d.d. za leto 2013)

Slika 5.2: Primer zračno-alkalne baterije izdelane v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in

potenciometri

Vir: Agrar horizont (19. september 2016)

5.2 Zračno-kisle baterija

Zračno-kisle, tudi slane baterije prištevamo med mokre celice, katere izumitelj je Lachlance.

Ta tip baterij se je torej razvil pred alkalnimi baterijami, natančneje leta 1866, proizvajati pa so

ga začeli v Belgiji. Gre za galvansko celico s prostim tekočim elektrolitom, ki ga sestavljajo

kisli elementi. (Martin, 1973) V Heise in Cahoon (1976) vidimo, da je Lachlanceva celica

sestavljena iz cinkove anode ter katode iz manganovega dioksida. Elektrolit je tekoča raztopina

soli. Leta 1970 so na trg prišle cinkovo kloridne celice. Ker danes, tudi v podjetju Iskra d.d. PE

Baterije in potenciometri, v elektrolit spustijo kisik, se je le-ta vrinil v poimenovanje, zato

govorimo o zračno-kislih oz. slanih baterijah. (Iskra.eu, 19. september 2016)

V podjetju so začeli zračno-kisle baterije izdelovati leta 1985, proizvodnja pa se je razširila in

avtomatizirala leta 2007. Ta tip baterij je veliko cenejši, se počasi izprazni, večja pa je tudi doba

skladiščenja. Tudi te baterije se večinoma uporabljajo kot baterije za električne pastirje,

proizvajajo pa jih tudi v namen železniške signalizacije. Dosegajo napetosti med 6 in 9 V. (prav

tam) Slabost tekočih baterij je v tem, da jih ne moremo obnoviti. (Heise in Cahoon, 1976)

25

Slika 5.3: Primer zračno-kisle baterije izdelane v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in

potenciometri

Vir: Morgans (19. september 2016)

5.3 Proizvodni postopek izdelave slane baterije 6AS6 100

Za namen diplomske naloge bom v nadaljevanju predstavil proces izdelave zračno-kisle

oziroma slane baterije tipa 6AS6 100. Pri opisu si bom pomagal z internim gradivom poslovne

enote Baterije in potenciometri in s pomočjo zapiskov in opažanj, ki sem jih uspel zbrati tekom

praktičnega dela na oddelku za proizvodnjo baterij tega tipa. Ta tip baterije podjetje izdeluje za

naročnike kot so Delaval, Fenceline, Forcefield, Hotline in Impact. Baterija ima napetost 8,4

V, njeno delovanje pa se giba vse do 100Ah. Teža baterije je 4400 gramov, njene dimenzije pa

so 190 x 127 x 162 centimetrov.

Proces se začne z izdelavo polizdelkov, ki jih znotraj podjetja naredijo po različnih oddelkih.

Na oddelku »plastika« s pomočjo računalniško programiranih strojev izbrizgajo črno ohišje, ki

je s plastičnimi pregradami razdeljeno na šest enakih delov. Pokrov, ki ga izdelajo. je različnih

barv, odvisno od tega kdo je naročnik. Nekateri naročniki zahtevajo tiskane pokrove, zato so v

podjetju primorani sodelovati z zunanjimi organizacijami in podjetji, ki na pokrove natiskajo

želeno besedilo. Na oddelku morajo narediti za vsako baterijo po šest plastičnih centrirk.

26

Slika 5.4: Primer potiskanega pokrova

Vir: Interna dokumentacija poslovne enote Baterije in potenciometri

Na oddelku »priključki« pripravijo dve vrsti priključkov. Prvi priključek je črn in predstavlja

minus, drugi rdeč in predstavlja plus.

Za to, da bi baterija delovala je, kot smo ugotovili v prejšnjem podpoglavju, nujno potreben

elektrolit. Baterija 6AS6 100 vsebuje kar tri vrste elektrolitov, ki jih bom imenoval elektrolit

A, B in AS. Na več stopnjah dela mora kemijski laborant, zaposlen v podjetju, preverjati

ustreznost zmešane snovi. Brez njegove odobritve elektroliti ne smejo v proizvodnjo.

- Elektrolit A se izdeluje v za to namenjeni napravi. Vanjo delavec vmeša vodo, zrak,

raztopino X, raztopino Y, raztopino Z in inhibitor.

- Elektrolit B je sestavljenih iz podobnih zmesi, le da na koncu ne dodajajo inhibitorja.

Drugačen je tudi čas mešanja.

- Elektrolit AS je zmes vode, zraka, raztopine X, raztopine Y, raztopine Z ter raztopine

Q.

V podjetju sami izdelajo tudi pasto depol AS z acetilenskimi sajami, ki omogočajo prevodnost,

in morajo biti odporne na oksidacijo. Saje so zmešane z elektrolitom AS in skupaj tvorijo

katodo. Pasta se shranjuje v zaprtih sodih in je uporabna po 24 – 48 urah.

27

Ko imajo pripravljene vse polizdelke lahko začnejo s proizvodnjo baterije, ki poteka v obliki

dela za tekočim trakom. Vsak delavec ima svojo nalogo. Linijo usmerja in vodi vodja oddelka,

ki je odgovoren za morebitne napake. Njegove naloge so tudi poznavanje in priprava strojev ter

usmerjanje delavcev, da proizvodnja poteka nemoteno. Je tudi oseba, ki pregleduje in vnaša

naloge in število dnevno narejenih kosov v program na terminalu.

Na napravi, ki je ločena od linije, delavec izdeluje plašče iz cinka in nanj spajka žico. Plašče

izdeluje za to pripravljena naprava. Naloga delavca, po navadi je to kar vodja linije, je, da na

napravo namesti kolut cinkovega traku in le-tega napelje do rezilnega orodja. To orodje trak

nareže na pravilno dolge manjše trakove, ki jih stroj za krivljenje oblikuje v pravilne plašče.

Drugi delavec s pomočjo spajala na plašč spaja žico. Tako dokončan izdelek vloži v ohišje. V

vsakem ohišju je šest plaščev.

Delavec A opravlja delovno funkcijo »stiskanje mošnjičkov« s pomočjo pnevmatske

stiskalnice. Na priklopni trak naprave delavec nanese depol pasto AS, vklopi vibrator na

napravi, ki pasto oblikuje v zahtevano obliko. Delavec mora znati nastaviti potiskač za

vstavljanje ogljene šibke tako, da je le-ta vstavljena točno na sredini in do dna. Ko je ogljena

šibka vstavljena, vključi še vibrator za doziranje kapic, ki morajo biti trdno nabite na ogljeno

šibko. Tako nastane mošnjiček. 10 do 15 mošnjičkov vstavi v stiskalnico, jih pregleda in

poškodovane izloči. Delavec s to funkcijo ima najzahtevnejše delo, zato na takšna delovna

mesta vodja proizvodnje postavlja izkušene in usposobljene delavce.

Delavec B opravlja delovno funkcijo »povijanje mošnjičkov«. Mošnjiček, ki po traku pripotuje

do njega mora obložiti s filtrskim papirjem, ki sestoji iz škrobne mešanice. Na sredino papirja

delavec položi mošnjiček in ga obleče z vseh strani. Prosto pusti le zgornjo stran, kjer je kapica.

Na zgornji strani papir malo prepogne in na mošnjiček natakne centrirko. Pri tem mora biti

pozoren na to, da se mošnjiček ne poškoduje, da se papir ne zguba in da centritka ne stoji

postrani. Nepravilne mošnjičke izloči.

V času praktičnega dela v podjetju smo izvajali delo brez pnevmatske stiskalnice. Tak postopek

bom pozneje prikazal tudi s pomočjo programa iGrafx Process 2013. Prvi delavec (delavec A)

stisne mošnjiček na napravi in vstavi ogljeno šibko. Drugi delavec (delavec B) mošnjiček povije

in nanj natakne centrirko. Tretji delavec (delavec C) natika kapice na povit, s centritko pokrit

mošnjiček. Od tu naprej delo poteka enako.

28

Delavec D preveri ali so mošnjički dovolj trdini po sestavi. Če določi, da mošnjiček ni dober,

ga izloči. Dobre mošnjičke vstavi v ohišje, v katerega so bili že prej vstavljeni cinkovi plašči.

Mošnjiček prime za kapico in ga centrično vstavi do dna prekata ohišja. Vezne vodnike namesti

v zareze na centrirki. Delavec skrbi tudi za doziranje močnatega elektrolita B in elektrolita za

hladno strjevanje v dozirno napravo s pripadajočimi rezervoarji za elektrolite. Njegova naloga

je, da postavi ohišje s šestimi vstavljenimi mošnjički pod to napravo in pritisne gumb, ki dozira

elektrolit. Elektrolit mora biti svež. Za menjavo elektrolita mora skrbeti vodja proizvodnje. Ker

pri delu lahko delavci pridejo v stik z elektrolitom je priporočeno nositi zaščitna očala in

rokavice.

Delavec E ima funkcijo »spajkanja celic«, pri čemer si pomaga s spajkalnikom. Na kapico mora

prispajkati negativni in pozitivni priključek. Baterijo postavi nazaj na trak. Trak vodi do

zalivalne naprave v kateri je bitumen. Bitumen je zmes ogljikovodikovih spojin, ki se utekočini

šele, ko je segreta na visokih temperaturah. Kotel mora biti segret na približno 180°C. Delavec

je pozoren na to, da je zmes gladka, neprekinjena in brez mehurčkov. Če zalije odprtino za zrak

na vrhu centrirke, mora delavec baterijo odstraniti s traku.

Delavec F baterijo pokrije s pokrovom. Priključke baterije potegne skozi utora na njem in jih

upogne navzdol. Nato celotno baterijo postavi pod orodje imenovano ultrazvočni varilni aparat.

Baterijo najprej zavari na eni, nato še na drugi strani. Pozoren mora biti na to, da s pokrovom

ne preščipne priključkov in da ti ne pridejo pod varilno glavo. Če se mu to zgodi, baterijo izloči.

Baterije, ki so pravilno zaprte, odloži na transportni voziček.

Tukaj se delo v oddelku za izdelavo zračno-kislih oziroma slanih baterij zaključi. Vodja linije

s transportnim vozičkom odpelje baterije v oddelek za embaliranje.

Delavec G vzame baterijo z vozička in jo s pomočjo priključkov priključi na merilno napravo.

Merilna naprava pokaže napetost baterije, ki mora biti 9 voltov z dovoljenimi minimalnimi

odstopanji. Če je napetost napačna ali baterija kaže 0 voltov, delavec baterijo izloči. Izloči jo

tudi, če opazi, da je ohišje poškodovano. Na dobre baterije nalepi eno nalepko. Nalepke se lepijo

pod pozitivne, rdeče priključke. Baterijo nato odloži na trak. Trak baterijo pelje do delavca H.

Med potjo se ustavi pod napravo imenovano signacija, ki v baterijo odtisne datum veljavnosti.

Delavec H baterije zapakira v škatle. V vsako škatlo vloži štiri baterije, jo zapre in pošlje čez

napravo, ki jo zalepi. Škatle pravilno označi s štampiljko in etiketo in jih zloži na paleto. Ko je

29

paleta polna, jo povije. S tem se delovni proces izdelave zračno-kisle oziroma slane baterije

zaključi.

Slika 5.5: Skica sestave baterije tip 6AS6 100

Vir: Interna dokumentacija PE Baterije in potenciometri

Na zgornji Sliki 5.5. so glavni elementi ene izmed šestih celic, ki jih vstavimo v ohišje baterije.

Številka ena predstavlja mošnjiček, številka dve kapico, število tri centrirko. Število štiri

predstavlja filtrski papir, s številom pet je označen elektrolit za hladno strjevanje, s številom

šest pa cinkov plašč.

5.4 Možne napake pri proizvodnji

V interni literaturi, ki je bila namenjena industriji baterij in svetilk in jo je 1982 izbral Davis,

zasledimo morebitne napake, do katerih lahko pride pri proizvodnji baterij. Napake, ki

nastopajo pri izdelavi baterije tipa 6AS6 100 so:

- odstopanje od predpisanih mer,

- katodna pasta je mazalno namesto tekoče,

- filtrski papir se trga, zatika,

- mošnjički so preslabi, neprave oblike, razpadajo,

- ogljene šibke se lomijo,

- ogljene šibke so vstavljene postrani,

30

- bitumen maši prostor za zrak na vrhu centrirke,

- teže mošnjičkov in bitumna nihajo.

Napake pri proizvodnji in izdelavi baterije s seboj nosijo posledice, katerih rezultat je

nepravilno izdelana baterija in tako nezadovoljstvo kupcev. Proces izdelave baterij moramo

razumeti kot izredno precizen postopek, ki ne dopušča napak. Posledice, ki jih prineseta

nepozornost in neupoštevanje navodil in zmožnosti strojev so (Davis, 1982):

- prenizka ali previsoka meritev,

- iztekanje baterije med praznjenjem,

- napihovanje baterije med praznjenjem,

- krajši čas skladiščenja,

- iztek in napihovanje med skladiščenjem,

- poškodovano ohišje,

- pomanjkljivo zavarjen pokrov,

- notranji kratki stiki,

- zmanjšana življenjska doba neobremenjene baterije,

- naraščanje notranje upornosti,

- neprevodnost in

- slabe začetne karakteristike.

6. MODELIRANJE S POMOČJO PROGRAMSKEGA OKOLJA

IGRAFX

6.1 Modeliranje

Ideja o modeliranju poslovnih procesov se je razvijala skupaj z idejami o organizaciji ter

družbeno in tehnično delitvijo dela. Modeliranje so začeli uporabljati z namenom izboljšanja

učinkovitosti in uspešnosti. (Damij, 2009) S to definicijo se strinja tudi Holt (2009), ki namen

modeliranja poslovnih procesov vidi v izboljšanju splošnega poslovanja podjetja. V resnici je

to metoda, ki »omogoča prikaz procesov, ljudi in tehnologij v dinamičnem računalniškem

modelu in je sestavljena iz štirih bistvenih korakov: izgradnja modela, izvedba simulacije

31

modela, analiza rezultatov izvedbe in ocenitev alternativnih scenarijev. (Damij 2009, str. 8)« S

pomočjo modelov spoznavamo tudi delovanje podjetja, njegovo poslanstvo, aktivnosti in

naloge. (Dufresne in Martin, 2003)

Model Damij (2009) razlaga kot »preslikava opazovanega sistema na način, ki omogoča

celovito razumevanje tega sistema.« Belič (1998) opozarja na to, da modele ustvarjamo na

osnovi subjektivnih znanj o procesu, zato je lahko model le približek dejanskemu stanju.

Prikazuje strukturno in funkcionalno podobnost, s tem pa omogoča boljšo predstavo in

razumevanje problema procesa. Njegova funkcija je tudi povečano predvidevanje obnašanja

procesov. Procesni model Scholz-Reiter in Stickel (1996 v Damij, 2009) razlagata kot natančno

opisan proces, v katerega sta vključeni struktura in obnašanje vseh objektov, ki se v določenem

času pojavijo v procesu. Vsebovati mora tudi aktivnosti procesa, njihov vrstni red, pravila, vire

in rezultate.

Poznamo statični in dinamični model. Prvi prikazuje strukturo procesa, drugi pa dopolnjuje

sliko o dogodkih in aktivnostih znotraj tega. Da bi bil prikaz celovit je nujna povezava. (Belič,

1998)

Modeliranje poslovnih procesov lahko pozitivno vpliva na delovanje proizvodnje. Podjetjem

omogoča predhodno testiranje postopka izdelave proizvoda in odkrivanje potencialnih zastojev.

Pri izdelavi modela ne potrebujejo materialov, energije in sredstev, ampak samo podatke.

Omogoča natančno spoznavanje procesa, boljšo organizacijo in ekonomično upravljanje s

časom. (Debevec in drugi, 2015) Da bi organizacija modeliranje poslovnih procesov izvedla

uspešno, mora upoštevati (Kovačič in Bosilj-Vukšić 2005, str. 184):

- Modeliranje ni preprosto, je časovno zahtevno, zahteva sodelovanje številnih

sodelavcev vendar je bistvenega pomena za uspešnost projekta, prenove in

informatizacije. Zato naj nam ne bo žal časa in truda, ki ga bodo v to delo vložili.

- Brez ustrezne podpore vodstva organizacije je trud, ki ga vložimo v analizo, zaman, saj

rezultati ne morejo biti dobri in v nadaljevanju dobro uporabljeni. Vodstvo mora

podpirati sodelovanje uporabnikov v skupinskih intervjujih med delovnim časom,

odobriti posredovanje (včasih zaupnih) dokumentov analitikom…

32

- Tako vodstvo kot informatiki morajo spodbujati interes uporabnikov za sodelovanje.

Mnogokrat se srečujemo z odpori uporabnikov do novosti in s tem povezanim

pomankanjem interesa za sodelovanje, zato jim moramo pravočasno predstaviti

prednosti pri njihovem delu, ki jih bodo prinesle spremembe.

- Izogibati se moramo pretiranemu ukvarjanju s podrobnostmi tam, kjer to ni potrebno.

Pri modeliranju je osnova členitev procesa na aktivnosti. Pri izdelovanju modelov moramo

poznati svoj namen, saj nam ta narekuje količino podrobnosti, ki jih moramo vnesti. Upoštevati

moramo to, da aktivnosti niso podatki ampak delo, ki ga nekdo opravlja. Sodelovati in

komunicirati moramo z organizacijami ter modele usklajevati z njihovimi idejami glede

poslovnih procesov. Težava se lahko pojavi, kadar vodstvo organizacije oziroma zadolženi za

spremljanje poslovnih procesov ne poznajo časa potrebnega za izvajanje posameznih

aktivnosti. (prav tam)

6.2 Metode in tehnike modeliranja

Z ustvarjenjem modelov obstajajo številne tehnike in metode. Izbira tehnik in metod je odvisna

od namena, ki ga želimo doseči z modeliranjem poslovnih procesov. Weyland in Engiles (2003

v Damij, 2009) izpostavita tri temeljne namene, ki so organizacija rezultatov pridobljenih prek

intervjuja in raziskav, identifikacija vzrokov potencialnih problemov in razvoj alternativ.

Dufresne in Martin (2003) dodajata še usposabljanje novih delavcev, testiranje novih procesov

in avtomatizacija procesov.

Tehnike, ki jih izbiramo za modeliranje poslovnih procesov morajo biti enostavne in pregledne.

Enostavna tehnika pomeni to, da ne zahteva obsežnega znanja, niti ne sme imeti preveč pravil.

Manj simbolov kot uporablja bolj je uspešna. Preglednost dosežemo z manjšim številom

simbolov, kar najlažje prikažemo s pomočjo grafičnih tehnik. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005)

Cotič (2000) pravi, da lahko metode modeliranja analiziramo prek štirih medsebojno povezanih

vidikov. Prvi izmed teh je funkcijski, ki nam pove kateri elementi nastopajo v procesu in kateri

tokovi jih povezujejo. Temu sledi vedenjski vidik, ki nam pove kdaj se izvaja posamezen

element, hkrati pa poudarja aktivnosti v posamezni fazi postopka. Tretji vidik je organizacijski,

ki nam pove kateri in kje se bodo izvajali elementi izvedbe. Zadnji je informacijski vidik, ki se

33

ukvarja z informacijami, ki vstopajo in izstopajo iz procesa. Ker je metod in tehnik modeliranja

zelo veliko, bom predstavil le nekaj najpomembnejših.

- Procesni diagram poteka (angl. flow chart) je med najstarejšimi uveljavljenimi

tehnikami in je tudi najpomembnejši grafični prikaz procesa. Je ena izmed preglednejših

in enostavnejših tehnik. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005) Diagram je sestavljen iz

medsebojno povezanih simbolov, ki tvorijo zaporedje aktivnosti procesa. (Križman in

Novak, 2002) Eden izmed pomembnejših orodij, povezanih s to tehniko je program

iGrafx Process.

Slika 6.1: Simboli za modeliranje procesov s tehniko procesnih diagramov poteka

Vir: Kovačič in Bosilj-Vukšić (2005, str. 187)

- Diagram toka podatkov (angl. Data Flow Diagrams) »prikazuje tok informacij skozi

različna mesta in omogoča organizacijo podatkov od začetka. (Damij, 2009, str. 58)« Z

njihovo pomočjo prikazujemo način medsebojno povezanih procesov in to, kako so ti

povezani z uporabniki in zunanjim svetom. Pove nam kaj in ne kako nekaj izvesti. (prav

tam) Uporabna je predvsem s stališča informatizacije procesov, manj pa za njihovo

prenovo. Najpogosteje uporabljeno orodje je orodje CASE (Computer Aided Software

Engineering). (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005) Tehnika ni standardizirana, zato je

34

potreben dogovor glede označevanja posameznih elementov. Vsebuje lahko le štiri

različne simbole. (Belič, 1998)

Slika 6.2: Glavni simboli tehnike DTP

Vir: Kovačič in Bosilj-Vukšić (2005, str. 192)

- IDEF (angl. Integration Definition for Function Modeling) je razvilo ministrstvo za

obrambo ZDA. Metoda omogoča identifikacijo potrebnih informacij prek modeliranja

procesov. Vključuje 16 metod pri čemer ima vsaka svojo funkcijo. Najpogosteje

uporabljena tehnika znotraj IDEF je IDEF0, saj najbolj podrobno zajame celoten proces,

in aktivnosti vključno z vhodi, nadzorom zaposlenih in informacijske tehnologije, viri

in izhodi. (Damij, 2009) IDEF0 je metoda, s katero opredeljujemo funkcionalne potrebe

procesa in omogoča modeliranje funkcij. IDEF1 se uporablja za podatkovno

modeliranje, IDEF1X za modeliranje poslovnih procesov in IDEF3 za opis procesa.

Sama metoda IDEF je zelo slabo pregledna in težko razumljiva za tiste, ki v procesu

modeliranja niso prisotni. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005)

35

Slika 6.3: Proces z vidika metode IDEF0

Vir: Kovačič in Bosilj-Vukšić (2005, str. 194)

- Petrijeve mreže (angl. Petri Nets) vključujejo procesi, objekti in skladišča objektov in

predstavljajo grafični jezik za načrtovanje, specifikacijo, simulacijo in preverjanje

procesov. (Aguilar-Saven v Damij, 2009) Med procese Kovačič in Bosilj-Vukšić (2005)

prištevata čas, stroške, vire in dodano vrednost. Med skladišča objektov pa tipe in

kapaciteto objektov ter stroške hranjenja. Eno izmed pomembnejših orodij je orodje

INCOME. Metoda Petrijevih mrež je splošna, jasno opisuje akcije, lahko vključuje

dimenzije časa, simboli različnih barov pa omogočajo boljšo preglednost. (Damij, 2009)

- UML (angl. Unified Modeling Language) je vizualni modelirni jezik za opredeljevanje,

dokumentiranje in kreiranje poslovnih procesov oziroma elementov sistema.

Uporabljajo ga za zasnovo in analizo poslovnih procesov. (Cotič, 2000) Model

prikazuje problem in način njegovega reševanja prek diagramov, tekstov. Diagrami, ki

jih uporablja UML so: diagram primerov uporabe, interakcijski diagram, diagram

razredov, diagram aktivnosti, diagram stanj in implementacijski diagram. (Damij, 2009)

6.3 Orodja za modeliranje

Poleg številnih metod in tehnik je na trgu tudi več različnih orodij za modeliranje poslovnih

procesov. Leta 2005 je bilo na svetu več kot 50 uveljavljenih orodij, pri čemer večina modele

predstavlja grafično. Nekatera orodja omogočajo simulacije. Njihove ključne značilnosti

opisujeta Kovačič in Bosilj-Vukšić. (2005, str. 185) To so:

- preglednost in razumljivost ter enostavnost učenja in uporabe,

- modeliranje,

- izvajanje analiz in simulacij,

36

- izdelava poročil,

- enostavnost učenja uporabe,

- povezljivost in kompatibilnost z orodij (management poslovnih procesov, razvijanje

programskih rešitev, krmiljenje delovnih procesov…).

Damij (2009, str. 8) orodja deli v tri skupine:

- Prva skupina – diagramska simulacijska orodja omogočajo definiranje aktivnosti in

medsebojnih povezav med njimi. So preprosti za uporabo, kar pogosto omeji

modeliranje in simuliranje ter analitične sposobnosti. Takšna orodja so npr. Process

Charter, iGrafx.

- Druga skupina – dinamično simulacijska orodja omogočajo prikaz dinamike procesa.

Primer takšnih orodij sta iThink in PowerSim.

- Tretja skupina – diskretna simulacijska orodja omogočajo simulacijo poslovnih

procesov, povezave med entitetami so predstavljene z animacijskimi učinki, kar

uporabniku omogoča spremljanje procesa. Takšna orodja so BPSimulator,

ServiceModel in SIMPROCESS.

Spodnja Tabela 6.1 prikazuje nekatera uveljavljena orodja za modeliranje poslovnih procesov.

Tabela 6.1: Nekatera orodja za procesno modeliranje po modelirnih tehnikah

Tehnika modeliranja Orodje

Diagrami poteka ABC Flow Charter 4.0, ABC Graphics Suite, ABT Project

Workbench, AWD and Work.ow Analyzer, Bench, Marker Plus,

BPM, Business Object Modelling Workbench, Cap Web-Flow,

CLEAR, COIBusiness Flow, CORE, COSA, CSEWork.ow 5.0,

Docu Flow, EPM SuiteFlow Maker, Flow Path, Flowcharter,

Flowmark, Form Flow, IBMBusiness Process Modeler, Ithink, Igrafx

Process 2000, Process Wise, Pro Model, Process Charter, Process

Maker, RKB Work Frame, SA/BPR Professional, Vectus, Visual

Thought, Work Flow Analyzer

37

IDEF0 BPWin

EPC ARIS-Tools, CASE Tool, 4Keeps, BONAPART

Diagrami tokov

podatkov

CASE Tool, 4Keeps, BONAPART, GRADE, IEW, Paradigm Plus,

Popkins Systems, Architect, Softwarethrough Pictures SE,

ProcessWise, With Class 98, Graphics Toll

Petrijeve mreže INCOME, Design CPN, UNCOME, PACE, Process Maker and

Process Weaver

Vir: Kovačič in Bosilj-Vukšić (2005, str. 191)

6.4 Metodologija TAD

Tehnik, metod in orodij ne bi morali uporabiti brez metodologije. Ena izmed najbolj

uveljavljenih je metodologija tabelarični razvoj aplikacij imenovana tudi metodologija TAD. V

Damij (2009, str. 10) je definirana kot

sodobna objektno usmerjena metodologija za razvoj informacijskih sistemov in prenovo

poslovnih procesov, ki pokriva vse faze razvoja informacijskega sistema. Po korakih

gradi tabele, v katerih pregledno in natančno določi gradnike informacijskega sistema

in odnose med njimi. Zgradi tabele, ki prikazujejo obstoječe funkcionalno delovanje

podjetja oziroma organizacije, nato tabele analizira z namenom prenove poslovnih

procesov.

Metodologija TAD ima šest faz, za namen diplomskega dela pa sta pomembni predvsem prvi

dve fazi, faza opredelitve problema in faza modeliranja poslovnega procesa. Sledijo jima še

faza prenove poslovnih procesov, oblikovanje objektnega modela sistema, načrtovanje in

implementacija. (Damij, 2009)

Prva faza zahteva poglobitev v preučevani problem, določanja strateških, poslovnih in

operativnih ciljev. Tej fazi naredimo tabelo entitet. Pri definiranju ciljev si načrtovalec pomaga

z intervjuji, ki jih izvede na vseh nivojih organizacije ali z neposrednim udejstvovanjem v

poslovnem procesu. Sledi druga najzahtevnejša faza v kateri predstavimo delovanje podjetja.

Načrtovalec si mora izoblikovati jasno sliko funkcioniranja organizacije ter vloge

posameznikov v sistemu oziroma procesu izdelave. Z namenom boljše preglednosti izdela

načrtovalec dve tabeli (Damij 2009, str. 66-81):

38

- Tabela aktivnosti je prvi korak pri modeliranju poslovnih procesov in prikazuje

poslovni in delovni proces, procedure in aktivnosti. Sestavljena je iz štirih ali več

stolpcev pri čemer je v prvem definiran obravnavani poslovni proces, v drugem so

našteti delovni procesi, v tretjem procedure, v četrtem pa so definirane aktivnosti. V

ostalih stolpcih so predstavljeni uporabniki ali skupina uporabnikov sistema, ki so

združeni v oddelke. Uporabniki so lahko zunanji ali notranji. Notranji sodelujejo v

procesu, zunanji pa so s sistemom v interakciji. Tabela aktivnosti omogoča dober nadzor

nad celotnim procesom. Lahko jo prikažemo z znaki ali simboli. Slika 6.2. predstavlja

simbolni izris postopka izdelave slane baterije 6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE

Baterije in potenciometri.

Tabela 6.2: Tabela aktivnosti

39

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Tabelo aktivnosti 6.2. sem prikazal s pomočjo simbolov. Pri izdelavi tabele sem vodoravno

nanesel entitete oziroma zaposlene, zadolžene za posamezno aktivnost. Aktivnosti sem vnesel

navpično. V tabeli sem uporabil štiri simbole. Kvadrat, ki se pojavi v križišču entitete in

aktivnosti pomeni, da je entiteta resurs oziroma izvajalec aktivnosti. S simbolom puščice

vodoravno sem povezal entitete, navpično pa aktivnosti. S pomočjo puščic sem določil

predhodne in sledeče aktivnosti oziroma vhode v in izhode iz aktivnosti. Simbol v obliki romba

sem uporabil, ko je šlo za aktivnosti tipa odločitev, pri kateri kot izhod obstajata dve ali več

alternativnih poti. S simbolom črno obarvanega kvadrata sem označil aktivnosti, ki označujejo

konec procesa. V mojem primeru se to največkrat pojavi, ko pride do katere izmed napak pri

montaži, izdelavi baterije.

40

Slika 6.4: Simboli za prikaz procesa izdelave baterije v tabeli aktivnosti

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

- Tabela lastnosti je drugi korak in opisuje aktivnosti, tj. delo na posameznih položajih.

Omogoča podroben opis za vsako aktivnost, definirano v prejšnji tabeli. V resnici gre

za definicije delovnih nalog prek lastnosti kot so čas, poslovno pravilo, vhod in izhod,

cena in opis. Opis uporabimo za kratek opis aktivnosti v dani vrstici tabele, s časom

označujemo trajanje posamezne aktivnosti, z vhodi iz izhodi tisto kar vstopi ali izstopi

iz posamezne aktivnosti. Kadar izvajana aktivnost zahteva izpolnitev enega ali več

pravil, to zapišemo v stolpec »poslovno pravilo«, ki prikazujejo natančne ugotovitve.

Cena predstavlja stroške aktivnosti in resursov. Slika 6.3. prikazuje tabelo lastnosti pri

izdelavi slane baterije 6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri. S

tabelo sem prikazal postopek poteka procesnega diagrama izrisanega v programskem

okolju iGrafx Process 2013, prikazanega v naslednjem poglavju.

Tabela 6.3: Tabela lastnosti

Lastnosti

Aktivnost

Opis Čas Poslovno

pravilo

Vhod/izhod

1. Naroči vrsto in število nekega

izdelka

Naročnik naroči katero vrsto baterije

želi imeti in koliko kosov

10min Naročilo izdelka Naročilo

2. Sprejme naročilo kupca Direktor sprejme naročilo po

elektronski pošti

1min Sprejetje

naročila

Naročilo

3. Preveri ali bi v tem času lahko

naredil izdelek (ali je dovolj

materiala na zalogi)

S pomočjo programa preveri, v

kolikšnem času bi lahko naredil

baterije glede na razpoložljivost

materiala

30min Preverjanje

razpoložljivega

časa in materiala

41

4. Sporoči naročniku, da

potrebuje več časa, da naredi

izdelke

V primeru, da ni dovolj materiala ali

da ima veliko dela sporoči, da bodo

baterije lahko izdelala z malo

zamude glede na predpisani rok

5min Obvestilo

naročniku

Elektronsko

sporočilo

5. Odloči se ali bo počakal ali

naročil pri drugem ponudniku

Odločanje naročnika ali bo počakal

nekaj dni ali jih potrebuje takoj in

oddide k drugemu ponudniku

10min Čas odločitve

6. Pošlje naročilo za določeno

vrsto baterije

Oblikuje nalog in ga pošlje vodji

proizvodnje

1min Izdan nalog

vodji

proizvodnje

Naročilo za

izdelavo

7. Sprejme naročilo in na

podlagi tega razporedi delavce

na delovna mesta

Na podlagi naročila/naloga

razporedi delavce na različna

delovna mesta

20min Razporejanja

delavcev

Naročilo za

izdelavo

8.Vodji linije sporoči katere

baterije naj naredijo in izda

nalog

Izda naloge po oddelkih in sporoči

vodji linije kaj je potrebno narediti in

tudi kdaj bi jih želel imeti narejene

3min Izdan nalog za

eno baterijo

Nalog za

izdelavo

baterije

9. Sprejme nalog in ga vnese v

računalnik

Vodja linije sprejme nalog ter ga

vnese v terminal in prijavi delavce

na nalog

5min Vnos naloga Nalog za

izdelavo

baterije

10.Naroči delavcem kaj delajo

in pripravi material

Delavcem pove katero baterijo bodo

delali in pripravi ustrezni material

10min Navodila za

delo

11.Zagon naprave za stiskanje

mošnjičkov

Prižge stroj 1min Pričetek dela

12.Stiskanje mošnjičkov na

napravi

Začne z stiskanjem mošnjičkov s

pomočjo pripravljenega materiala

10s Priprava

mošnjička

13.Povijanje mošnjičkov in

natikanje centrirk

Mošnjiček povije z filtrskim

papirjem in natakne nanj centrirko

15s Povijanje

mošnjička in

dodajanje

centrirke

14.Natikanje kapic na povite

mošnjičke

Vzame mošnjiček ter nanj s pomočjo

naprave natakne kapico

10s Natikanje

kapice

15.Preveri ali je mošnjiček

dovolj trden po sestavi in ne

razpada

Delavec z roko preveri trdoto

mošnjička

10s Preverjanje

ustreznosti

mošnjička

16.Vrže ga v smeti Če je mošnjiček neprimeren za

uporabo ga vrže v poseben koš, ki je

namenjen temu

5s

17.Vzame nov material Delavec na stroju za stiskanje si

pripravi dodaten material za

morebitne nove mošnjičke

20s

18.Zalivanje in vlaganje

(elektrolitski sloj) mošnjičkov v

škatlo

Škatlo zalije z elektrolitskim slojem

in vstavi notri 6 mošnjičkov

35s Zalivanje z

elektrolitom in

vlaganje

mošnjičkov

19.Preveri ali je dovolj

elektrolitskega sloja v škatli ter,

če se dovolj hitro strjuje

Preveri ali je količina elektrolita

ustrezna

30s Preverjanje

ustreznosti

elektrolita

20.Iz škatle vso snov zlije stran V primeru, da je elektrolita premalo

oziroma nima ustrezne sestave ga

zlije stran (v koš)

10s

42

21.Vezava baterije (spajanje

kablov in pritrditev mošnjičkov

med seboj)

Delavec prispaja rdeči in črni kabel

na baterijo

40s Spajanje

baterije

22.Preveri ali je baterija dobro

spajana

Preveri ali so vsi spoji dovolj močni,

da se »žica« ne odtrga

10s Kvaliteta

spajanja

Zalivanje baterije s smolo

(bitumen)

Baterijo se previdno zalije z smolo

ter pazi, da ostanejo »luknje« na

pokrove nedotaknjene

30s Zalivanje s

smolo

23.Zapiranje škatle s pokrovom

(UZ)

Zalito baterijo previdno zapremo s

pokrovom in pri tem pazimo, da ne

pripremo kablov. Postavim jo pod

UZ in zavarim pokrov.

20s Zapiranje

baterije

24. Preverjanje ali je baterija

dobro zaprta

Preveri ali je UZ dobro zaprl baterijo

in pri tem ni poškodoval kablov

10s Preveri ali je

baterija pravilno

zaprta

25.Odložitev baterije na

transportni voziček

Baterijo, ki je ustrezna odloži na

transportni voziček

5s

26.Izpolni nalog in ga priloži

baterijam

Vodja linije izpolni obvezni del

naloga in ga odloži na končano

paleto

1min Dokončanje

naloga

Nalog za

odpremo iz

proizvodnje

27.Odpelje paleto končanih

baterij

Paleto odpelje v Pakirnico 3min Odprema iz

proizvodnje v

pakirnico

28.Meritev baterije Delavec priključi kabla baterije na

napravo in izmeri napetost

10s Meritev

napetosti

baterije

29. Meri ali je meritev ustrezna S pomočjo naprave preveri ali

dosega predpisano vrednost

5s Preverjanje

ustreznosti

baterije

30. Zavrnitev baterije Izmerjena vrednost ni ustrezala

predpisanim pogojem

3s Neustrezna

baterija

31.Limanje nalepk na baterije Ustrezno vrsto nalepk delavec lima

na baterije

5s Ustrezne

nalepke

32.Pakiranje baterij Baterije zloži v ustrezne škatle, jih

zalepi s trakom in ustrezno »overi«

30s

33.Odprema baterij naročniku Končano paleto povije z folijo in

pripravi papirje za odpremo

1min Odprema baterij

na tovornjak

Nalog za

odpremo

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

V tretji fazi metodologije TAD se prenove poslovnih procesov lotimo z iskanjem potrebnih

sprememb za izboljšave, poslovne procese še enkrat analiziramo in nato željene spremembe

vnesemo v tabele entitet, aktivnosti in lastnosti. Glavni cilj izboljšanja je povečanje

zadovoljstva strank, ki ga dosežemo le z razvojem, povečanjem kvalitete organizacije in z

zmanjšanjem cen izdelkov. (Damij, 2009)

43

Izhode prejšnjih faz v četrti fazi pretvorimo v objektni model sistema. V naslednji fazi

opredelimo operacije in izdelamo aplikacijski model, ki kot rezultat podata izdelano tabelo

operacij in aplikacijski model. Šesta faza implementacije pomeni pretvorbo objektnega modela

v določeno bazo podatkov, prevod algoritmov pa v konkretno programsko kodo. (prav tam)

Metodologija TAD se ukvarja s tabelami, velikokrat pa jo povezujejo z orodjem iGrafx, ki

temelji na diagramih.

7. PREDSTAVITEV POTEKA PROIZVODNJE V PROGRAMU

IGRAFX

7.1 Orodje iGrafx Process 2013

Orodje iGrafx Process 2013 je eno izmed programskih orodij s pomočjo katerega prikazujemo

diagrame poteka. Razvili so ga v podjetju Corel Inc.. Z njim lahko modeliramo in simuliramo

poslovne procese, ki se pojavljajo znotraj organizacije. Z orodjem rišemo procesni diagram,

kreiramo modele, oblikujemo simulacije, izvedbo simulacije procesa in tudi izdelavo poročila

o rezultatih simulacije. Z njim narejen procesni diagram je sestavljen iz aktivnosti povezav ali

tokov in oddelkov. Aktivnosti so delo, ki ga delavci izvajajo tekom procesa, povezane so s

puščicami, ki predstavljajo smer izvajanja procesa. S pomočjo puščic lahko določimo vhode in

izhode. Vsak oddelek je odgovoren za točno določene aktivnosti. (Damij, 2009)

Podjetje Corel za modeliranje poslovnih procesov in njihovo analizo ponuja tri orodja (Igrafx,

19. september 2016):

- iGrafx FlowCharter je namenjen enostavnemu dokumentiranju procesa, boljšemu

razumevanju poteka in aktivnosti. Je enostaven za uporabo. Ponuja izbiro številnih tipov

diagramov, uvoz že izdelanih diagramov iz programa Microsoft Visio iz izvoz podatkov

na internet

44

- iGrafx Process prvega nadgradi tako, da omogoča še proces simulacije, vnos podatkov

o virih, času izvedbe, stroških, verjetnostih izida, izpis poročil in scenarijev. Program

omogoča izdelavo več vrst diagramov, med njimi: procesni diagram poteka, osnovni

diagram, diagram BPMN (angl. Business Process Modelina Notation), prikaz toka

vrednosti (angl. Value Stream Maps), Cause&Effect, in diagram OrgChart. BPMN je

nabor grafičnih simbolov. namenjenih modeliranju poslovnih procesov, njegov cilj pa

je povezovanje grafičnega in jezikovnega prikaza z razvojnim in izvedbenim jezikom

BPML. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005) Prikaz toka vrednosti prikazuje aktivnosti, ki

so potrebne za izdelavo izdelka, pri čemer upošteva tok materiala in informacij. (Vujica-

Herzog, 2011) Cause&Effect odkriva napake v procesu, z OrgChart pa izdelamo

organizacijske strukture v organizaciji.

- iGrafx Process for Six Sigma

Za prikaz procesa izdelave zračno-kisle oziroma slane baterije tipa 6AS6 100 sem izbral

program iGrafx Process 2013, s pomočjo katerega sem izdelal procesni model. V prvi fazi

zaženeš program. Ko se program odpre, ti ponudi več vrst diagramov (Proces, BPMN, Value

Stream Mapping, Lean six Sigma tools, Cause & Effect, IDEF0 in Bussines). Za prikaz procesa

izdelave izberemo diagram Proces in strukturo Cross Functional Process. Prikaže se osnovna

postavitev z oddelkom in simbolom za začetek procesa.

Slika 7.1: Osnovna postavitev ob zagonu programa

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Simboli, ki jih uporabljamo pri izdelavi procesnega modela so standardizirani. Zaobljeni

pravokotnik uporabimo za prikaz začetka in konca procesa, aktivnosti vpisujemo v kvadrat, ki

45

je lahko zaobljen ali ne, odločitve, ki vplivajo na potek procesa predstavimo v rombu, potek

izvajanja procesa pa s puščico. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005) Obstaja še več drugih

simbolov, ki jih z namenom prikaza postopka izdelave baterije nisem uporabil. Vsi simboli so

prikazani na Sliki 6.1.

Ko poznamo pomen simbolov, se lotimo izdelave procesnega diagrama. Želene simbole

izberemo in jih vstavimo v oddelek na določeno mesto. Kasneje lahko te simbole tudi

prestavljamo. Velikost simbolov lahko poljubno spreminjamo. Klik na simbol nam omogoča

vstavljanje napisa. Da ustvarimo proces je potrebno simbole med seboj povezati. Na levi strani

imamo orodno vrstico, kjer izberemo Orodje za povezovanje (angl. Connector Line Tool).

Izbiramo med ravno črto, črto pod pravim kotom, zavito črto, črto v obliki strele in prekinjeno

črto. Z njo povežemo dve aktivnosti in tako ustvarimo tok oziroma smer procesa.

Oddelke, zaposlene dodajamo s klikom na možnost Vstavi oddelek. Oddelek sami

poimenujemo, program pa ponuja tudi možnost določanja lokacije oddelka. Velikost oddelka

se povečuje samodejno z dodajanjem novih aktivnosti. (iGrafx 2013 Tutorials, 19. september

2016)

Slika 7.2: Pogovorno okno za določanje lastnosti aktivnosti

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

46

Z dvojnim klikom na simbol kvadrat se odpre okno za določanje lastnosti aktivnosti, prikazano

s Sliko 7.2. Aktivnosti lahko določimo čas trajanja, vhode, resurse, naloge, izhode, atribute.

Najprej določimo čas trajanja aktivnosti, ki se označuje s sekundami, minutami, urami, dnevi,

meseci in leti. Vhodi (angl. Inputs) nam pokažejo način transakcij, ki vstopajo v aktivnost, kako

pogosto vstopajo, kdaj in kje. Program ponuja več oblik zbiranja transakcij (iGrafx 2013 Help):

- paketno zbiranje (angl. Batch collection) zbira več transakcij v eno samo in omogoča

kasnejšo razdružitev nazaj v posamezne,

- združitev (angl. Join) združuje več transakcij v eno pri čemer posamezne transakcije

uniči,

- vrata (angl. Gate) onemogoča vstop transakcij v proces, vse dokler niso izpolnjeni

pogoji. Ob izpolnitvi pogojev je omogočen vstop transakcije v aktivnost. Če posamezni

pogoji niso več izpolnjeni, transakcija ni več mogoča,

- skupina (angl. Group) zbira transakcije v skupino. Tej skupini določimo ime. V

aktivnost lahko transakcije vstopajo posamezno kljub temu, da so povezane z imenom

skupine.

V razdelku resursov (angl. Resources) lahko določamo delovno silo in opremo. Tukaj določamo

število zaposlenih v oddelku in iz katerega oddelka prihajajo. Določamo tudi vrednost, ki jo

prispevajo podjetju in poslovnemu procesu. Pri tem izbiramo med tremi kategorijami (iGrafx

2013 Help):

- VA (Value-added) – zaposleni s svojim delom prispeva k izdelavi proizvoda, dostavi

izdelka ali storitev,

- BVA (Business value-added) – zaposleni ne prispeva k izdelavi proizvoda in k nudenju

storitev, a so nujno pomembni za izvajanje poslovanja,

- NVA (No value-added) – zaposleni ne prispevajo k dodani vrednosti.

47

V razdelku naloga (angl. Task) se ukvarjamo z določanjem informacij o tipu naloge, določimo

čas opravljanja dela, ki se izvaja v okviru naloge, čakanje, ki proces ustavi in proces

povezujemo z drugim, kar omogoča oblikovanje hierarhije. Določimo trajanje aktivnosti,

stroške, vrsto dela in urnik. Trajanje aktivnosti je lahko fiksno, enakomerno porazdeljeno ali

normalno porazdeljeno. Aktivnosti lahko tudi omejimo na primer »samo ponoči, od ponedeljka

do petka, dvoizmensko, triizmensko, ob praznikih« itd. (iGrafx 2013 Help)

Naslednji razdelek so izhodi (angl. Outputs), v katerem določamo način izstopa transakcij iz

aktivnosti. Prva možnost je »all«, ki transakcije pošlje po vseh poteh hkrati, druga je

»Decision«, kjer sami določamo pot poteka transakcij. Tako kot pri drugi, tudi z možnostjo

»named outputs« sami določamo pot, poleg tega lahko določamo pogoje, pod katerimi lahko

transakcija ubere določeno pot. Zadnja možnost »Availible« zazna aktivnost, ki lahko sprejme

transakcijo in ob izpolnjenem pogoju izbere prvo aktivnost, v katero lahko transakcija vstopi.

(iGrafx 2013 Help)

Atributi se uporabljajo za sporočanje podatkov in upravljanje toka transakcij skozi proces.

Določamo jim vrednosti glede na rezultat preverjanja ustreznosti na primer Yes/No, True/False.

7.2 Simulacija poslovnih procesov v programskem okolju iGrafx

Z organizacijsko strukturo se je prvi ukvarjal Henry Fayol, ki je leta 1916 izdal knjigo o

funkcijski organizacijski strukturi. Potreba po jasno formirani organizacijski strukturi je

pokazala prva svetovna vojna, ko sta Pont in Sloan razvila koncept decentralizacije. Vidimo,

da o eni sami organizacijski strukturi ne moremo govoriti, obstajajo pa številne organizacijske

oblike, pri čemer ima vsaka določene prednosti, omejitve in namene. Jasno je, da morajo biti

zaposleni obveščeni o strukturi organizacije, vedeti morajo, kdo je pristojen za sprejemanje

ključnih odločitev. (Drucker, 2001)

Danes ni več dovolj, da poznamo organizacijske strukture prek poslovnih funkcij ampak

moramo oblikovati model, ki omogoča celovit in dinamičen pogled na organizacijo. Dela ne

moremo več organizirati prek hierarhičnih oddelkov odgovornih za izvedbo manjših nalog,

ampak moramo identificirati skupine medsebojno odvisnih aktivnosti, ki tvorijo poslovni

proces. (Armistead in Rouland, 1996 v Damij, 2009) To omogoča modeliranje poslovnih

procesov in njihova simulacija s pomočjo programskih orodij, med katere sodi tudi iGrafx.

48

»Simulacija je imitacija delovanja realnega procesa ali sistema v določenem časovnem obdobju.

(Damij 2009, str. 103)« Simulacijo poslovnih procesov izdelujemo s pomočjo grafičnih metod

modeliranja, ki predstavljajo niz simbolov povezanih v diagrame. Program iGrafx Process 2013

omogoča izdelavo diagramov in simulacijo tudi najbolj kompleksnih primerov. Omogoča

definiranje atributov, modeliranje vsake funkcije ne glede na distribucijsko porazdelitev in

ponuja možnost izkoriščanja vgrajenih funkcij. Za izvajanje simulacije potrebujemo opis

procesov s simboli, ki ponazarjajo aktivnosti, njihovo povezavo in najpomembnejše

informacije. Pomembna je priprava scenarijev, ki vsebujejo čas trajanja, definicije generatorja,

opredelitev virov, določen urnik in drugo. (Kovačič in Bosilj-Vukšić, 2005)

Simulacija poslovnega procesa omogoča proučevanje procesov, preizkušanje izboljšav brez

sprememb v realnosti, opazovanje posledic sprememb. Hkrati s tem se izboljšuje naše znanje o

posameznih pomembnih spremenljivkah, omogočeno pa je učenje brez stroškov in motenj

dejanskega procesa. Pedgen, Shannon in Sadovski (v Damij, 2009) izpostavljajo več prednosti

simulacij, med njimi preizkušanje nove računalniške opreme, fizičnega izgleda izdelka brez

zaposlovanja resursov za njihovo testiranje, testiranje hipotez o načinih in vzrokih aktivnosti,

njihove uporabnosti in učinkovitosti, vpogled v interakcije med spremenljivkami in v njihovo

pomembnost za uspešno izvajanje. Simulacija tudi laikom omogoča lažje razumevanje

delovanja sistema. Avtorji opozarjajo na slabosti, saj že sama izdelava modela zahteva

specialno izpopolnjevanje. Rezultati poročila so za interpretacijo zahtevni, celoten postopek

izdelave in analize je ne-ekonomičen, tako z vidika stroškov kot tudi časovno. Namen

diplomskega dela ni izboljšava poslovnega procesa oziroma procesa izdelave slane baterije

6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri, ampak poskus prikaza le-tega v

programskem okolju iGrafx Process 2013. Omenjen program je eden izmed tistih, ki omogočajo

izdelavo scenarijev poslovnega procesa. Pri izdelavi scenarijev določimo (iGrafx 2013 Help):

- Začetne nastavitve (angl. Run Setup) omogočajo določitev začetka in konca simulacije,

izdelavo več različnih scenarijev in s tem izbiro primernejšega

- Generatorji (angl. Generators) določajo začetno točko vstopa transakcije v proces, njeno

hitrost in čas, kdaj se to zgodi. Poznamo več različnih tipov, ki določijo metodo in

pogostost vstopa transakcij. Tip generatorja »Completion« uvede novo transakcijo v

proces šele, ko se predhodna zaključi, ko je v oddelku na voljo resurs, ki omogoči vstop

transakcije v proces izberemo tip generatorja »Demand«. S tipom generatorja

49

»Interarrival« določamo čas in interval vstopanja transakcij. Tip »Event« lahko

uporabimo le, če se transakcija pojavi ob določenem času, kadar se transakcija pojavlja

v določenem časovnem intervalu pa uporabimo »Timetable«. Zadnji tip je »Attribute

Change« in ga uporabimo, ko se določen element scenarija spremeni.

Slika 7.3: Pogovorno okno za določanje generatorjev

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

- Resursi (angl. Resources) so delovna sila oziroma oprema. Ta funkcija nam omogoča

dodajanje novih zaposlenih in opreme. Vsakemu resursu lahko določimo stroške, urno

postavko, urnik dela. Število razpoložljivosti.

Slika 7.4: Pogovorno okno za določanje resursov

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

50

- Urnik dela (angl. Schedules) omogoča nastavitev časa razpoložljivosti in neaktivnost

aktivnosti, generatorjev in resursov. Delo lahko poteka vse dni v tednu, brez vikendov,

večizmensko.

Slika 7.5: Pogovorno okno za določanje urnikov

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Za zagon simulacije kliknemo na ukaz »Start«, če želimo hitrejši ali počasnejši prikaz in prikaz

po korakih pa kliknemo ukaz »Trace«. (iGrafx 2013 Tutorials) Po izvedbi simulacije se izpiše

poročilo z rezultati, ki so prikazani v tabelah. Iz tabel dobimo informacije o času, stroških,

resursih in čakalni vrsti.

7.3 Diagram procesa izdelave slane baterije 6AS6 100

Slika 7.12 prikazuje proces izdelave slane baterije 6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE Baterije

in potenciometri. Diagram sem izdelal s pomočjo programskega okolja iGrafx Process 2013.

Najprej sem v programu definiral resurse kot so: direktor, vodja proizvodnje, vodja linije,

delavec A, delavec B, delavec C, delavec D, delavec E, delavec F, delavec G in delavec H, ki

so bili tipa »Worker« in v programu predstavljajo vrisane oddelke (angl. Department). Nato

sem ustvaril simbol za začetek (pravokotnik) in nadaljeval z simboli, ki predstavljajo aktivnost

(kvadrat) ali odločitev (romb). Sproti sem jih smiselno povezoval med seboj s puščicami, ki

predstavljajo smer procesa.

51

Vsak simbol, ki predstavlja odločitev, ima dve puščici, ena predstavlja pozitivno odločitev,

druga pa negativno. Ko sem končal z vrisovanjem aktivnosti in odločitev sem določil čas

trajanja izvajanja aktivnosti. Določil sem tudi resurse, kjer sem vsakemu posebej določil tip (v

mojem primeru »Worker«) in iz katerega oddelka prihaja. Ob zagonu simulacije poslovnega

procesa se izpiše poročilo v tabelah. Predstavil bom podatke o času in stroških procesa izdelave

baterije, ker se zdita najpomembnejša za morebitno nadaljnje delo, izboljšave in spremembe.

Naj še enkrat poudarim, da izboljšava procesa izdelave baterije ni namen diplomskega dela.

V tabelah časa lahko vidimo čas trajanja celotnega poslovnega procesa, v katerega je zajeto

delo naročnika, direktorja, vodje proizvodnje, vodje linije in delavcev. Slika 7.6 prikazuje izpis

za izdelavo enega kosa baterije vse od nabave do odpreme, zato je čas relativno visok. Poudariti

moram tudi, da realnih časov posameznega cikla, zaradi varovanja podatkov proizvodnje, nisem

vnašal. S pomočjo tabele časa vidimo še povprečen čas posameznega cikla, v primeru, da je

ciklov več, tudi čas, ki ga porabi posamezna entiteta ali aktivnost.

Slika 7.6: Prikaz časa za proces izdelave enega kosa baterije 6AS6 100

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Iz Slike 7.6 je razvidno, da poslovni proces izdelave ene slane baterije tipa 6AS6 100 traja

približno 2,52 ure. Aktivnega dela je v procesu 1,52 ure, 60 minut pa prikazuje čas neaktivnosti

naročnika (aktivnost na čakanju). Največ aktivnega dela opravi direktor tj. 32 minut, ki v tem

času preverja zalogo materialov in komunicira z naročnikom. Nekaj več aktivnega dela imata

52

v podjetju tudi vodja linije s 19,50 in vodja proizvodnje s 23 minutami. Zavedati se moramo,

da proces izdelave baterije poteka v okviru proizvodnje in tekočega traka, zato delavec A ne

čaka, da en proizvod pride do delavca H, ampak delo poteka neprestano in nemoteno.

Slika 7.7: Čas po posameznih aktivnostih

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Če izvzamem naročnika in njegovih neaktivnih 60 minut iz zgornje Slike 7.7 lahko razberemo,

da je najbolj obremenjena aktivnost v procesu »preverjanje časa in zaloge materiala za izdelavo

naročene količine baterij«, ki jo izvaja direktor. Malo daljši čas izvajanja aktivnosti opazimo

tudi pri vodji proizvodnje, ki sprejme naročilo in na podlagi tega razporedi delavce na delovna

mesta, poleg tega izda delovne naloge s katerimi vodji liniji sporoči število baterij, ki jih morajo

izdelati. V stolpcu »Count« se pojavljajo različne vrednosti, do katerih pripeljejo negativne

odločitve entitet znotraj procesa izdelave baterije 6AS7 100. Negativna odločitev lahko pomeni

napako v proizvodnji baterije zaradi česar se mora postopek ponoviti ali vrniti v aktivnost, iz

katere izvira napaka.

Vedeti pa moramo, da naročnik v večini primerov naroča po več proizvodov, nikoli samo enega.

V tem primeru moramo začetek procesa izdelave prestaviti, saj se aktivnosti naročnika,

53

direktorja in vodje proizvodnje ne izvršijo več za vsako baterijo posebej. Slika 7.8 prikazuje

povprečni čas izdelave baterije, ko sem začetek procesa prestavil k delavcu A in njegovi

aktivnosti »zagon naprave za stiskanje mošnjička«. Čas se zmanjša na 11,43 minut. Največ časa

za izdelavo ene baterije v tem primeru porabi vodja linije, za sprejemanje odločitev, predvsem

pa za prevoz baterij iz oddelka do pakirnice. Ker nikoli ne prenese samo ene baterije naenkrat,

ampak do transporta pride šele, ko je na vozičku določeno število proizvodov, moramo vedeti,

da tudi ta čas ni popolnoma realen. Vodja linije v primeru izdelave več baterij ne porabi za

vsako 4,5 minut ampak toliko časa porabi pri vsaki stošestdeseti končani bateriji, ko se

transportni voziček napolni.

Slika 7.8: Prikaz časa za izdelavo enega kosa baterije 6AS6 100 z začetno točko pri delavcu A

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Slika 7.9 predstavlja čas izdelave baterij potem, ko sem transakcije povečal na tisoč. Prikazano

je torej, koliko časa potrebujejo za izdelavo tisoč kosov baterij tipa 6AS6 100. Za izdelavo

potrebujejo 26,19 dni. Vidimo, da se povprečni čas pri izdelavi tisočih kosov poveča na 37,71

minut, kar povzročijo napake in odločitve v procesu, s tem se čas aktivnosti na čakanju iz 0

poveča na 26,40 minut.

54

Slika 7.9: Prikaz časa izdelave tisoč kosov baterij

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Slika 7.10: Prikaz časa posameznih aktivnosti pri izdelavi 1000 baterij

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Slika 7.10 prikazuje, da je najbolj obremenjena aktivnost »odpelje paleto končanih baterij«, ki

jo izvaja vodja linije, vendar moramo upoštevati, da se ta aktivnost ne izvede pri vsaki

transakciji. Naslednja najbolj obremenjena aktivnost in aktivnost, pri kateri ob izdelavi tisoč

baterij izgubimo največ časa je »zagon naprave za stiskanje mošnjičkov«. Pri aktivnostih s

časom čakanja z vrednostjo 0,00 je izgubljenega najmanj časa.

V poročilu o stroških lahko vidimo skupne stroške, stroške porabljene za posamezno entiteto

oziroma zaposlenega in stroške, ki jih porabimo pri posamezni aktivnosti.

55

Slika 7.11: Prikaz stroškov v procesu izdelave baterij

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

Na Sliki 7.8 vidimo, da so celotni stroški postopka izdelave baterije, ki znašajo 11,02$.

Vsakemu »Workerju« sem določil urno postavko, ki je odvisna od tega, na katerem položaju

dela. V program nisem vnašal fiksnih stroškov ali stroškov postopka izdelave baterij, zato

stroški prikazani v tabeli izhajajo iz urnih postavk, ki sem jih določil entitetam. V tem primeru

največ stroškov za podjetje predstavlja direktor, ker ima najvišjo urno postavko in časovno

gledano tudi najdaljše delovne naloge. S pomočjo te tabele vidimo stroške, ki jih ima podjetje

z zaposlenimi, ne pa tudi stroškov materiala.

V programu sem ustvaril urnik dela, kjer sem vsaki entiteti definiral koliko časa dela. V mojem

primeru delavci delajo od ponedeljka do sobote, vsak dan od 7. do 15. ure. Ustvaril sem

dogodek, imenovan »malica«, ki predstavlja začetek odmora, ko gredo delavci na kosilo.

56

Slika 7.12: Grafični prikaz procesa izdelave slane baterije 6AS6 100

Vir: Maver, lastni prikaz (2016)

57

8. ZAKLJUČEK

V svoji diplomski nalogi sem želel prikazati poslovni proces izdelave zračno-kisle oziroma

slane baterije tipa 6AS6 100 v podjetju Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri, s pomočjo

programskega okolja iGrafx Process 2013 in v tabelah lastnosti in aktivnosti. V prvem poglavju

sem predstavil razvoj računalnika od 17. stoletja do danes, ko s pomočjo računalnikov lahko

izrisujemo poslovne procese v obliki tabel, grafov, diagramov. Prikazal sem prehod od stare

fordistične družbe k novi informacijski družbi. Pokazal sem prisotnost in pomen informacijske

tehnologije za podjetja, ki omogoča hitrejši prenos podatkov in učinkovitejše poslovne procese.

V drugem poglavju sem opisoval poslovni proces, ki je sestavljen iz vhodov, procesa in

izhodov. Ker sem se v svoji diplomski nalogi ukvarjal s proizvodnjo baterij sem definiral

proizvodnjo kot eno izmed štirih faz gospodarskega procesa. V drugem delu poglavja sem

opisal dejavnike, ki omogočajo proizvodnji proces in v sklopu tega opisal delitev dela, delovna

sredstva, komunikacijo in nekatere vrste povezovanja.

V nadaljevanju sem predstavil podjetje Iskra d.d. PE Baterije in potenciometri, njen razvoj od

začetkov in vse do danes, ko izdelujejo tri tipe baterij, namenjenih uporabi v pašnih pastirjih,

cestni in železniški signalizaciji. Baterije so prvi vir električne energije. V podjetju izdelujejo

kompakte, zračno-alkalne baterije, za katere je značilna možnost obnovitve in zračno-kisle

oziroma slane baterije, katerih prednost je v tem, da imajo dolgo življenjsko dobo in katerih

uporabo lahko prekinemo in znova zaženemo. V podjetju si prizadevajo za izdelavo okolju čim

bolj prijaznih baterij. Temu je sledil opis proizvodnega postopka izdelave slane baterije tipa

6AS6 100, ki sem ga izbral za grafični in tabelarični prikaz. Zapisal sem tudi možne napake do

katerih lahko pride tekom tega procesa.

Pomembno se je zavedati, da danes ni več pomembno samo to, da organizacija pozna svojo

organizacijsko obliko ali, da je ta organizacijska oblika edino vodilo njenega delovanja. Danes

v ospredje stopa delitev dela in s tem delovne naloge vseh zaposlenih v podjetju. Prihaja do

organizacije aktivnosti, ki se pojavijo znotraj poslovnega procesa. Vzporedno s tem se razvija

modeliranje, ki izboljša učinkovitost in uspešnost organizacije. V šestem poglavju sem zapisal

definicije modeliranja, predstavil glavne metode in tehnike ter orodja za modeliranje. Eno

izmed orodij je tudi iGrafx Process 2013, s pomočjo katerega izvajamo tehniko »procesni

58

diagram poteka«. Predstavil sem metodologijo TAD, ki jo sestavlja šest faz. Znotraj te

metodologije sem izvedel prve tri faze. S tehniko opazovanja z udeležbo in z analizo interne

dokumentacije sem preučil problem, ki ga je v mojem primeru predstavljal proces izdelave

slane baterije. Izdelal sem tabelo aktivnosti in lastnosti, v katerih sem predstavil entitete

oziroma zaposlene ter izvedene aktivnosti. Ti dve tabeli sem povezal s programskim okoljem

iGrafx Process 2013, v katerem mi je uspelo prikazati postopek procesa izdelave baterije.

Obe, v začetku zastavljeni hipotezi, lahko potrdim in tako ugotavljam, da je poslovni proces

podjetja Iskra d.d. poslovna enota Baterije in potenciometri mogoče tabelarično in grafično

prikazati. Izrisan diagram v programu iGrafx Process 2013 sem predstavil v sedmem poglavju,

v katerem sem najprej opisal samo orodje in nekatere možnosti, ki nam jih ponuja. Nekaj besed

sem namenil tudi simulaciji poslovnih procesov, ki organizacija, ki se le-tega poslužujejo

zagotavljajo celovit in dinamičen pogled, preizkušanje izboljšav brez sprememb v realnosti,

preučevanje procesov in opazovanja posledic sprememb. Vse opisane spremembe nam kažejo

dejstvo, da je v današnji družbi in na delovnem mestu dobro poznati vsaj osnove informacijske

tehnologije.

Namen moje diplomske naloge je bil dosežen, saj sem proces izdelave baterije 6AS6 100

uspešno prikazal s tabelama »aktivnosti in lastnosti« in z diagramom narejenim v programu

iGrafx Process 2013. Izvedel sem tudi kratko analizo izpisanega poročila, ki bi jo lahko z

drugačnim namenom v prihodnosti še razširil. Program iGrafx Process 2013 ima še veliko

funkcij, ki bi jih lahko uporabil za primerjanje, izboljšavo ali spremembo procesa. Zanimivo bi

bilo preveriti, če imajo v podjetju ideje ali želje po spremembi katere izmed faz poslovnega

procesa ali morebiti celotnega procesa. S programom bi lahko pomagal pri preverjanju

ekonomičnosti, učinkovitosti in smiselnosti ideje.

59

9. LITERATURA IN VIRI

1. ADAMIČ, FRANCE (ur.) (1986) Zbornik občine Grosuplje. Grosuplje: Skupina

občanov.

2. AGRAR. HORIZONT. Dostopno prek: https://agrar.horizont.com/ (19. 9. 2016)

3. BAUMANN, ZYGMUNT (2002) Tekoča moderna. Ljubljana: Založba.

4. BELIČ, IGOR (1998) Modeliranje informacijskih sistemov. Ljubljana: Visoka

policijska-varnostna šola.

5. BOJNEC, ŠTEFAN (ur.) (2007) Ekonomika podjetja. Koper: Fakulteta za management.

6. BRIGGS, ASA in BURKE, PETER (2005) Socialna zgodovina medijev: od Gutenberga

do interneta. Ljubljana: Sophia.

7. BUCHMANN, ISIDOR (2001) Batteries in a portable world: A handbook on

rechargeable batteries for non-engineers. Richmond: Cadex Electronics Inc.

8. BUČAR, MAJA (2001) Razvojno dohitevanje z informacijsko tehnologijo? Ljubljana:

Fakulteta za družbene vede.

9. COTIČ, BOŠTJAN (2000) Modeliranje sistema prostorskega planiranja z metodami

modeliranja poslovnih in informacijskih sistemov. Urbani izziv 11 (2), str. 100–105 .

10. DAMIJ, NADJA (2009) Management poslovnih procesov: modeliranje, simuliranje,

inovacija in izboljšanje. Ljubljana: Založba Vega.

11. DEBEVEC, MIHAEL, GORNIK, ANDREJ, HERAKOVIČ, NIKO in KASTELEC,

KLEMEN, KOSLER, HUBERT in ZUPAN, HUGO (2015) Uporaba simulacije za

optimiranje proizvodnega procesa vpeljanih naprav. Ventil 21 (5), str. 378–381 .

12. DRUCKER, PETER (2001) Managerski izzivi v 21. stoletju. Ljubljana: Založba.

13. DUFRESNE, THOMAS in MARTIN, JAMES (2003) Process Modeling for E-

Business. Dostopno prek: http://web.archive.org/web/20061220024049/http://

mason.gmu.edu/~tdufresn/paper.doc (19. 9. 2016).

14. FLARE, SERGEJ (2001) Sociologija. Maribor: Pravna fakulteta.

15. FLORJANČIČ, JOŽE in PAAPE BJORN (ur.) (2002) Organizacija in management.

Kranj: Moderna organizacija.

16. FLORJANČIČ, VIKTORIJA (ur.) (2014) Izzivi informacijske družbe. Koper: Fakulteta

za management.

60

61

17. GLAVAN, MIHAEL (ur.) (1990) Zbornik občine Grosuplje. Grosuplje: Skupina

občanov.

18. GLAVAN, MIHAEL (ur.) (1992) Zbornik občine Grosuplje. Grosuplje: Skupina

občanov.

19. GRADIŠAR, MIRO in RESINOVIČ, GORTAN (1998) Informatika v organizaciji.

Kranj: Moderna organizacija.

20. GRIČAR, JOŽE (2002) Management informacijske tehnologije in e-poslovanja. V:

MOŽINA, STANE (ur.) Management. Radovljica: Didaktika, str. 618–663.

21. HEISE, GEORGE in CAHOON, COREY (1971) The primary battery. New York: John

Wiley & Sons.

22. HOLT, JON (2009) A pragmatic guide to business process modelling. Swindon: British

informatics society.

23. IGRAFX 2013 HELP

24. IGRAFX 2013 TUTORIALS. Dostopno prek: http://www.igrafx.com/

support/documentation/user-guides (19. 9. 2016).

25. INTERNA DOKUMENTACIJA POSLOVNE ENOTE BATERIJE IN

POTENCIOMETRI

26. ISKRA EU (2010) Letno poročilo iskre, d.d. in skupine iskra za leto 2010.

27. ISKRA EU (2013) Letno poročilo družbe Iskra Sistemi, d.d., za leto 2013.

28. ISKRA EU. Dostopno prek: http://www.iskra.eu/ (19. 9. 2016).

29. KOSTREVEC, LJUBOMIR (2006) Računalništvo in informatika. Ljubljana: Pasadena.

30. KOVAČIČ, ANDREJ in BOSILJ-VUKŠIĆ, VESNA (2005) Management poslovnih

procesov: prenova in informatizacija poslovanja s praktičnimi primeri. Ljubljana: GV

založba.

31. KRIŽMAN, VOJKO in NOVAK, RAJKO (2002) Upravljanje poslovnih procesov.

Ljubljana: Slovenski inštitut za kakovost in meroslovje.

32. LINDEN, DAVID in REDDY, E. THOMAS (2002) Handbook of Batteries. New York:

McGraw-Hill

33. MANTELL, CHARLES (1983) Batteries and Energy systems. USA: McGraw-Hill

book company.

34. MARTIN, LOUIS (1973) Dry cell batteries chemistry and design. New Yersey: Noyes

data corporation.

35. MORGANS. Dostopno prek: https://www.morgansltd.com/ (19. 9. 2016)

36. RAPOŠA, KAZIMIR (ur.) (1988) Računovodstvo. Ljubljana: Cankarjeva založba.

62

63

37. ROZMAN, RUDI (1993) Management. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

38. RUPAR, BARBKA in RUPAR, MARKO (2002) Delo zdravstveno negovalnega tima

v Centru slepih in slabovidnih v Škofji Loki. V: FLORJANČIČ, JOŽE in PAAPE

BJORN (ur.) Organizacija in management. Kranj: Moderna organizacija, str. 111–

122.

39. SSKJ. Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša. Dostopno prek: http://bos.zrc-

sazu.si/sskj.html (19. 9. 2016).

40. ŠKERBIC, MAJDA (1990) Ekonomika podjetja. Ljubljana: Gospodarski vestnik.

41. VIDMAR, TONE (2002) Informacijsko-komunikacijski sistemi. Ljubljana: Pasadena.

42. VIDMAR, TONE (2013) Računalniška omrežja z internetnimi storitvami. Ljubljana:

Pasadena.

43. VUJICA-HERZOG, NATAŠA (2011) Uporaba konceptov vitkosti za uspešno

poslovanje podjetja. Dostopno prek: http://www.zelenaslovenija.si/revija-eol-

/aktualna-stevilka/logistika/806-uporaba-konceptov-vitkosti-za-uspesno-poslovanje-

podjetja-eol-56 (19. 9. 2016).

44. ZOREC, MIHA (ur.) (2013) Elektrotehniški priročnik. Ljubljana: Tehniška založba

Slovenije.

45. ZORKOCZY, PETER (1987) Informacijska tehnologija. Ljubljana: Cankarjeva

založba.