razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva
DESCRIPTION
Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva. Opredelitev gospodarstva. Ekoniomika. - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Razvoj in delovanje sodobnega gospodarstva
Opredelitev gospodarstva
Ekonomika
Ekonomika se ukvarja z zadevami, ki so povezane s sprejemanjem pravilnih poslovnih odločitev, tako posameznika (gospodinjstev) kot tudi v podjetjih, bankah in drugih organizacijah in ustanovah, kjer je potrebno iz razpoložljivih količin dobrin pridobiti kar največjo korist.
Za gospodarjenje so bistvene tri prvine:
• človeške potrebe,• omejenost sredstev za
zadovoljevanje potreb,• zavestna dejavnost za
zmanjšanje omejenosti sredstev.
EKONOMSKI PROBLEM
Celotna gospodarska dejavnost izvira iz potreb ljudi. Potrebe so tisto, kar je za ljudi najbolj značilno, zato so gibalo gospodarjenja. Njihov obseg in raznovrstnost določata tudi raznovrstnost gospodarske dejavnosti.
Bistvo potrebe
Bistvo potrebe je, da jo občutimo kot nezadovoljstvo, kot boleč občutek, kar sproži zahtevo po sredstvu, s katerim bi lahko zadovoljili potrebo in odstranili občutek neugodja.
Potrebe so lahko?
Vse druge so sekundarne. Vsak ima drugačne potrebe. Pravimo, da so potrebe subjektivne. Potrebe se nenehno obnavljajo, nekatere vsakodnevno, druge na daljše časovno obdobje.
Potrebe posameznika imenujemo osebne potrebe. Potrebe, ki so skupne večji skupini ljudi ali celotni družbi, pa so družbene potrebe.
POTREBE ZADOVOLJUJEMO Z DOBRINAMI.
Ekonomski problem
Takšen problem imenujemo ekonomski problem, dobrino, ki je redka pa ekonomska dobrina.
Omejena sredstva gospodarstva
• Gospodariti pomeni najučinkoviteje porazdeliti in uporabiti omejena sredstva, tako, da čim bolj zadovoljimo potrebe.
• Sredstva uporabljamo najbolj učinkovito, če : – z vloženimi sredstvi dosežemo največji možni
učinek – ali– želeni učinek dosežemo s čim manjšo porabo
sredstev.
Proizvodni viri
Ta sredstva, s katerimi produciramo dobrine in skušamo zadovoljiti nenehno naraščajoče potrebe, imenujemo proizvodni viri.
Dobrine
Dobrine so koristne stvari in storitve, ki lahko zadovoljijo potrebe.
Dobrine so lahko: - nematerialne dobrine, - materialne dobrine, - eksistenčne dobrine, - luksuzne dobrine,
Dobrine
Dobrine so lahko:- različni substituti,
- komplementarne dobrine - osebne, - potrošne, - javne dobrine, - kapitalne dobrine
Alternativni oz. oportunitetni stroški
Definicija - zavržene priložnosti, torej vrednotenje druge najboljše alternative, ki je nismo izbrali.
Žrtvovano količino druge dobrine imenujemo alternativni stroški.
Iz temeljnega odnosa med redkostjo in izbiro izhaja nekaj spoznanj:
- nekdo mora opraviti izbiro, za izbor alternative je potreben posameznik,- oportunitetni strošek mora torej nositi tisti, ki izbira in ga ni mogoče prenesti na drugega,
- oportunitetni stroški so torej subjektivni in jih težko
objektivno meri kdo drug kot tisti, ki je izbiro opravil,- oportunitetni stroški obstajajo samo v trenutku odločanja,
takoj za tem izginejo; tega, kar smo zavrgli, ne moremo realizirati.
Alternativni stroški so za gospodarjenje
• na nenehno odločanje, ki je potrebno v poslovnem procesu in na posameznika, ki mora odločati
• na to, da vsaka odločitev nosi posledice, ter• da morajo tisti, ki odločajo, nositi ekonomske
posledice svojih odločitev.
EKONOMSKI OSEBKI
• Pojavljamo se v dveh temeljnih ekonomskih vlogah: • Posamezniki oz. gospodinjstva smo potrošniki
• Podjetja so proizvajalci. Racionalno razporejajo proizvodne dejavnike in proizvajajo dobrine.
• V sodobnih gospodarstvih se v obeh ekonomskih vlogah pojavlja še tretji ekonomski osebek – država. V javnih podjetjih …..
EKONOMSKI CILJI DRUŽBE IN TEMELJNA EKONOMSKA VPRAŠANJA
Vsaka družba se srečuje s potrebo po uresničevanju določenih ciljev kot so:
–ekonomska rast in razvoj–zagotavljanje polne zaposlenosti–ohranjanje stabilnosti cen–omogočanje pravične delitve
dohodkov–zagotavljanje ekonomske varnosti ……..
Ekonomska vprašanja vsake družbe
– KAJ IN KOLIKO se bo v neki družbi proizvajalo (produciralo) in v kakšnih količinah
– KAKO se bodo dobrine producirale, torej, kdo jih bo produciral, s kakšnimi sredstvi ter po kakšnem tehnološkem postopku.
- ZA KOGA bodo dobrine producirane, kdo in koliko jih bo sodelovalo v prisvajanju koristi od produciranih dobrin in storitev
GOSPODARSKA DEJAVNOST
KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
KROŽNI TOK GOSPODARSKE DEJAVNOSTI
• Med ekonomskimi osebki se prelivata v obratnih smereh dva ekonomska tokova: tok proizvodov in proizvodnih dejavnikov je stvarni tok, tok plačil pa je denarni tok. Proizvodnja in potrošnja sta neločljivo povezani:
• izdatki podjetij za nakup proizvodnih dejavnikov so
dohodki gospodinjstev,• dohodki podjetij so hkrati izdatki gospodinjstev za
potrošne dobrine
NATURALNO GOSPODARSTVO
EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN
Potrebe zadovoljujemo z dobrinami in storitvami. Dobrina je vsako dosegljivo sredstvo, ki je sposobno zadovoljiti kakšno potrebo – s tem ima dobrina uporabno vrednost. Sposobnost dobrine, da zadovolji kakšno potrebo, imenujemo tudi koristnost dobrine.
EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN
Skupno korist od vseh enot določene dobrine imenujemo celotna koristnost. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine imenujemo mejna koristnost. Ker je potreba vse bolj zadovoljena, se za nadaljnje enote mejna koristnost znižuje. Iz te zakonitosti izhaja zakon padajoče mejne koristnosti, ki pojasnjuje ravnanje posameznikov pri nakupih in porabi blaga
EKONOMSKE POTREBE IN KORISTNOST DOBRIN
Potrošnik torej primerja mejno koristnost dobrin s ceno oz. zneskom, ki ga je plačal zanje. Kljub temu, da se potrošnik pri nakupih srečuje z dvema omejitvama, razpoložljivimi denarnimi sredstvi in cenami dobrin, bo pri izbiri upošteval tudi lastne potrebe in ne bo kupoval dobrin samo zato, ker so poceni
Oportunitetni ali alternativni strošek nakupa druge dobrine
• Cena dobrine A je 100 EUR, dobrine B 200 EUR, potrošnik razpolaga s 600 EUR dohodka in vsega potroši (kombinira nakup dobrine A in dobrine B).
• V tabeli, katera vam prikazuje lestvico mogočih nakupov (dobrine A in dobrine B), so vneseni manjkajoči podatki:
Mejna koristnost
Pete tablice sploh ne moreš več pojesti, torej zate nima koristnosti. Zadovoljstvo, ki nam ga daje dodatna enota dobrine, je mejna koristnost.
Skupno zadovoljstvo porabnika od vseh enot dobrine je celotna koristnost.
IZBIRA POSAMEZNIKA PRI NAKUPU
Peter dobi vsak mesec 120 EUR štipendije. Porabi jo le za dve dobrini: dobrina A stane 30 EUR, dobrina B pa 15 EUR. Tabela prikazuje vse mogoče kombinacije nakupa, pri katerih Peter porabi ves dohodek.
IZBIRA DRUŽBE PRI PROIZVAJANJU
Pri proizvodnji smo omejeni s količino proizvodnih dejavnikov in učinkovitostjo teh dejavnikov. Obe se s tehnološkim razvojem nenehno povečujeta. Šivilja lahko na dan zašije pet hlač, strojna proizvodnja pa omogoča delavcu občutno večjo proizvodnjo v enakem času.
PROIZVODNJA (PRODUKCIJA)
• Proizvodnja je začetek procesa reprodukcije, ki se konča s porabo dobrin in nadaljuje v nov proces proizvodnje.
• Z razvojem novih proizvodov skušajo vplivati na razvoj potrošnih navad, s tem »proizvajajo« potrebe in potrošnjo.
Proizvodnja
Praktično vse dobrine prihajajo iz proizvodnje. Proizvodnja je postopek, pri katerem naravne prvine spreminjamo v dobrine, oziroma v katerem iz surovin, materialov in polizdelkov s pomočjo strojev, orodij in dela ter seveda znanja ustvarjamo takšne dobrine (proizvode in storitve), ki lahko zadovoljijo potrebe ljudi in imajo zanje zaželeno uporabno vrednost. Poteka v primarnih, industrijskih in storitvenih podjetjih.
PRODUKCIJSKI FAKTORJI
• Inovacije zadnjih dveh stoletij so prinesle nove vire energije ter čedalje bolj izpopolnjene stroje, prevozna sredstva in tehnološke postopke. Kaj potrebujemo za sodobno proizvodnjo'
• Za proizvodnjo so potrebne hkrati različne sestavine, prvine ki jim pravimo proizvodni dejavniki oz. produkcijski faktorji.
PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA
V proizvodnji sodelujejo številni ekonomski osebki, ki so lastniki proizvodnih dejavnikov: DELOVNE SILE, ZEMLJE IN KAPITALA.
DELO IN DELOVNA SILA• Delo je zavestna in premišljena človekova
dejavnost. Pri delu uporabljamo delovno silo, to so fizične, umske in moralne sposobnosti
PROIZVODNI DEJAVNIKI - GLEDE NA DOHODEK LASTNIKA
ZEMLJA • Zemlja je naravna (osnovna) danost za proizvodnjo:
kmetijska in zazidljiva zemljišča, gozdovi, surovine, rudna bogastva in energetski viri.
KAPITAL
• Kapital je vse proizvedeno bogastvo, ki ga namenimo za proizvodnjo: orodja stroji in druga proizvodna oprema, materiali, surovine, polizdelki, stavbe, ceste, šole, vozila.
Proizvodnih sredstev po Marxovi razčlenitvi so:
• delovna sredstva - so stroji, zgradbe, zemljišča, orodja (sodelujejo v številnih proizvodnih procesih, ne spreminjajo oblike, se postopoma obrabljajo),
• predmeti dela - so surovine, materiali, polizdelki, energija ( sodelujejo v enem
proizvodnem procesu, se v njem preoblikujejo in porabijo),
• delo (delovna sila) – zavestna in premišljena človekova dejavnost (izkoriščamo umske in fizične sposobnosti človeka).
• Proizvodni dejavniki so relativno redki, zato moramo z njimi ravnati gospodarno: • z danimi dejavniki proizvesti čim več dobrin, - ali –• določeno količino dobrin proizvesti s čim manjšo porabo proizvodnih dejavnikov.
AKUMULACIJA KAPITALA
Vendar bo v tem primeru začel prihodnji proizvodni proces z enako velikim kapitalom. Dobiček lahko tudi akumulira – shrani za nadaljnjo proizvodnjo. Tako bo povečal in izboljšal kapital: pridobil dodatno in sodobnejšo opremo, zaposlil nove delavce.
PROIZVODNI STROŠKI
• Vsi stroški, ki nastajajo v proizvodnji so celotni stroški (spremenljivi in fiksni stroški).
• • Vsak dodaten proizvod poveča celotne stroške. Te stroške, ki nastanejo
zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški.
PROIZVODNI STROŠKI
Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek.
Krivulja povprečnih stroškov ima obliko črke U. To področje imenujemo ekonomija obsega; to
pomeni »prihranek pri stroških zaradi večanja količine proizvodnje«.
Dobiček
• Če vse stroške, ki se nanašajo na proizvodnjo določene količine proizvodov v danem obdobju, seštejemo dobimo celotne ali skupne stroške. Podjetnik pri svojem izračunu poslovnega rezultata upošteva:
• Dobiček = celotni prihodek - celotni stroški
STROŠKI, PRIHODKI, ODHODKI IN POSLOVNI IZID
• STROŠKI• • Strošek je cenovno izraženi potrošek prvin poslovnega procesa.
Strošek je zmnožek določenega potroška in cene za enoto tega potroška.
• • STROŠEK = POTROŠEK X CENA• • PRIHODKI• • Prihodki so iztržki od prodanih proizvodov, trgovskega blaga
Vrste prihodkov:
• - poslovni prihodki, • POSLOVNI PRIHODKI = PRODAJNA CENA X • PRODAJNA KOLIČINA• - finančni prihodkise pojavljajo v zvezi z dolgoročnimi in kratkoročnimi
finančnimi naložbami• - drugi prihodkiprejete kazni, odškodnine, izterjane odpisane
terjatve
ODHODKI
Vrste odhodkov:• poslovni odhodki, so vrednosti prodanih
proizvodov ali opravljenih storitev, nabavne vrednosti prodanega materiala in blaga ter prevrednotovalni poslovni odhodki.
• finančni odhodki, so odhodki iz finančnih obveznosti
• drugi odhodki (denarne kazni, odškodnine idr.).
POSLOVNI IZID
POSLOVNI IZID = PRIHODKI - ODHODKI
EKONOMIJA OBSEGA
Te stroške, ki nastanejo zaradi proizvodnje dodatne enote izdelka, imenujemo meji stroški.
Za poslovno odločanje podjetnika so pomembni tudi stroški na enoto proizvoda – povprečni stroški. To so vsi stroški proizvodnje, stalni in spremenljivi, ki odpadejo na posamezen izdelek.
UČINKOVITOST PROIZVAJANJA
• V zvezi s tem moramo ločevati troje pojmov, in sicer:
• tehnološka (tehnična) učinkovitost, ki meri rabo inputov s fizičnimi izrazi,
• ekonomska učinkovitost, ki meri rabo inputov s stroškovnimi izrazi, ter
• inženirska učinkovitost, ki govori o najmanjših potroških določene prvine za dani output.
KAZALNIKI USPEŠNOSTI GOSPODARJENJA
Uspešnost gospodarjenja preverjajo z različnimi kazalniki: to so donosnost, gospodarnost in produktivnost dela. Kazalniki primerjajo učinek z vloženimi sredstvi in iz različnih zornih kotov prikazujejo učinkovitost podjetja.
DONOSNOST oz. RENTABILNOST
GOSPODARNOST oz. EKONOMIČNOST :
• VREDNOST PROIZVODNJE• CELOTNI STROŠKI• • Gospodarnost je razmerje med vrednostjo
proizvodov (to je celotnim prihodkom) in celotnimi stroški. Pokaže, v kolikšni meri vrednost proizvodnje presega stroške.
• Kadar je vrednost proizvodnje enaka stroškom, je podjetje ravno na meji (pragu) gospodarnosti – gospodarnost je 1.
PRODUKTIVNOST DELA :
• PROIZVODNJA • DELO • VREDNOST PROIZVODNJE• DELO• Produktivnost dela je razmerje med količino
ali vrednostjo proizvodov in številom delavcev. Pokaže koliko povprečno proizvede delavec v določenem času..
PRODUKTIVNOST DELA :
Produktivnost dela je odvisna od vseh proizvodnih dejavnikov:
• znanja, spretnosti in podjetnosti delavcev,• tehnične opremljenosti dela, učinkovitosti
delovnih sredstev in uvajanja inovacij v proizvodnjo,
• naravnih danosti.
VRSTE PODJETIJ
Podjetja se razlikujejo po različnih kriterijih: • po organiziranosti,• po lastnini: državna, zadružna, mešana;• po sektorjih dejavnosti (po vsebini delovanja):
primarna proizvodnja (kmetijstvo), sekundarna proizvodnja – predelava (industrija), storitve;
• po pravnoorganizacijskih oblikah: komanditna družba,
• d. n. o., d. o.o., d. d.,
VRSTE PODJETIJ
• glede na velikost podjetij: velika, srednje, mala:• glede na ustvarjeni prihodek: velika,srednje, mala;• glede na število zaposlenih: velika, srednje, mala;• po odjemalcih: podjetja investicijskih dobrin, podjetja
potrošnih dobrin;• po nalogah: obrt, industrija, trgovina promet, turizem,
bančništvo, zavarovalništvo;• po prevladujočem proizvodnem dejavniku: intenzivna
glede na naložbe, intenzivna glede na delo• po geografskem območju poslovanja in drugih značilnostih.
Podjetja v državni lasti so pretežno neprofitna
Njihov poglavitni cilj ni dobiček, pač pa blaginja državljanov. Cilj javnih podjetij je predvsem zadovoljevanje družbenih potreb pa tudi preprečevanje inflacije, ohranjanje delovnih mest in drugo.
POJEM, VRSTE IN POMEN TRGA
• Na trgu se srečujeta ponudba (prodajalci) in povpraševanje (kupci) z namenom, da pride do menjave dobrin (za denar).
Razlikujemo:• trg v »ožjem pomenu« - npr. prodajalna, tržnica,
sejem, kjer so kupci, prodajalci in blago fizično prisotni,• trg v »širšem pomenu« - celoten gospodarski prostor
(npr. slovenski trg – ozemlje države Slovenije), kjer se stik med prodajalci in kupci ustvarja preko telefona, poslovnih dopisov ali elektronske pošte.
VRSTE TRGOV
• Osnovna trga v gospodarstvu sta:• • trg potrošnih dobrin ( ki ga lahko razdelimo v
številne manjše trge, npr. trg avtomobilov, trg oblačil, trg turističnih storitev, itd)
• • trg proizvodnih dejavnikov (trg delovnih sredstev
(npr. stroji, orodja, oprema,…), trg predmetov dela (surovine, materiali, …), trg delovne sile).
Glede na velikost pa lahko ločimo:
• lokalni trg (npr. celjski trg),• regionalni trg ( npr. štajerski trg),• nacionalni trg (npr. slovenski trg),• mednarodni trg (npr. trg evropske unije),• globalni ( svetovni ) trg (npr. trg nafte).
POMEN TRGA
• Na trgu je praviloma večje število prodajalcev in kupcev, zato vlada med njimi konkurenca – tekmovanje, da bi čim uspešneje realizirali svoj cilj – prodati oz. kupiti določeno dobrino.
• Prodaja oz. nakup je mogoče opraviti le, če se kupec in prodajalec sporazumeta o ceni in količini dobrine.
• Cena dobrine se na trgu oblikuje na podlagi medsebojnega vpliva ponudbe in povpraševanja.
PODJETJA V RAZLIČNIH TRŽNIH STRUKTURAH
• Menjava je faza gospodarske dejavnosti, v kateri ekonomski osebki zamenjajo denarne dohodke za proizvode in storitve. Poteka na trgu med kupci in prodajalci. Kupci povprašujejo po blagu, prodajalci ga ponujajo.
• • Trg je prostor kjer se srečata ponudba in povpraševanje. • • Konkurenca oblikuje tržno ceno, ki pokaže, kaj in koliko
naj podjetja proizvajajo, katero tehnologijo naj uporabljajo in kolikšne dohodke bo kdo dobil.
Konkurenca
Odvisna je od:
• - števila kupcev in prodajalcev,• - raznolikosti blaga,• - možnosti vstopa novih ponudnikov in • - racionalnosti tržnih osebkov.
Razlikujemo štiri med seboj različne tržne situacije:
• čista ali popolna konkurenca,• čisti ali popolni monopol,• monopolna (monopolistična) konkurenca in• oligopol
Popolna konkurenca
• Za vzpostavitev popolno konkurenčnega trga mora biti zadoščeno tem pogojem:
• – veliko število prodajalcev, ki proizvajajo identičen izdelek ali
storitev (homogenost),– podjetja lahko prosto vstopajo in izstopajo iz panoge (ni
vstopnih in izstopnih pregrad),– podjetja delujejo neodvisno, brez neposrednih medsebojnih
povezav,– ni drugega načina konkuriranja kot s ceno ter – vsi kupci in prodajalci imajo popolne informacije o krivuljah
ponudbe in povpraševanja, torej o stroških in cenah.
Popolni monopol
Da bi se ohranil monopolni položaj, je preprečen vstop v panogo. V monopolni tržni strukturi sta podjetje in panoga identična in posamično podjetje sprejema vse odločitve o tržni ceni in outputu.
Monopolna (monopolistična) konkurenca
. Temeljna značilnost te tržne strukture je, da podjetje prodaja izdelek, ki je nekako različen od izdelkov, ki jih prodajajo druga podjetja v tej panogi. Izdelki so nasproti konkurentovemu izdelku torej dobri, vendar ne popolni nadomestki.
Oligopol
Odločitve o ceni in outputu kateregakoli podjetja v oligopolni panogi so medsebojno odvisne, kar pomeni, da bo sprememba v ceni ali outputu pri enem izmed podjetij povzročila reakcijo drugih podjetij.
POVPRAŠEVANJE
Običajno ravnanje povpraševalcev na trgu lahko povzamemo kot splošni zakon povpraševanja: ob višji tržni ceni so kupci pripravljeni kupiti manjšo količino blaga, ob nižji ceni večjo količino. Cena in količina povpraševanja se spreminjata v nasprotni smeri. Takšno ravnanje prikazuje padajoča krivulja povpraševanja.
ELASTIČNOST POVPRAŠEVANJA
• Odziv kupcev na spremembo cene pokaže cenovna elastičnost povpraševanja. Merimo jo s koeficientom cenovne elastičnosti (µ), ki pove za koliko se bo spremenila količina povpraševanja, če se cena blaga spremeni za 1 odstotek.
• µ = % spremembe količine povpraševanja % sprememba cene
Povpraševanje je lahko:
• - neelastično (kruh, elektrika, stanarina, gorivo). Vrednost
koeficienta je manjši od 1.• - absolutno neelastično, togo (zdravila).
Vrednost • koeficienta je enak 0.
• - elastično (luksuzne dobrine). Vrednost koeficienta je večji od 1.
PONUDBA
Ponudba izraža pripravljenost prodajalcev, da prodajo določeno količino blaga ob različnih tržnih cenah, Odvisna je predvsem od tehnologije in proizvodnih stroškov, zato je krivulja ponudbe naraščajoča: prodajalci lahko ponudijo več blaga le pri višji tržni ceni.
ELASTIČNOST PONUDBE
• µ = % sprememba količine ponudbe• %sprememba cene
• Ponudba je lahko:• • - neelastična, vrednost koeficienta je manjša
od ena.• Sprememba količine ponudbe je manjša od
spremembe • cene.• • - elastična, koeficient je večji od ena.
Ponujena količina • se spremeni bolj kot cena blaga.• • - absolutno neelastična, vrednost koeficienta
je enaka nič.• ( poidejo vse zaloge - za dodatno
proizvodnjo je • potreben čas).
Koeficient cenovne elastičnosti ponudbe pove, za koliko odstotkov se bo spremenila ponujena količina, če se cena blaga spremeni za 1 odstotek. Ker se cena in količina ponudbe spreminjata v isti smeri, je koeficient praviloma pozitiven.
TRŽNO RAVNOVESJE V PANOGI
Oblikovanje tržnega ravnovesja je proces, v katerem se oblikujeta ravnovesna cena in ravnovesna količina.