Edinost in dialog Unity and Dialogueletnik1(68) leto 2013 številka 1-2: 95-117

Pregledni znanstveni članek (1.02)Besedilo prejeto: 12.12. 2013; sprejeto 9. 1. 2014

UDC 27-532.2:929sv. Ciril in Metod

MartinaOrožen

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja

Ob 1150. obletnici prihoda svetih bratov na Moravsko

Povzetek: Obletošnjem1150.jubilejuprihodasvetihbratovnaMoravsko(863)skušaprispevekorisati tri stopnje razvojaCiril-MetodianenaSlovenskem.Prvooznačujeoživljanjenjunegačeščenjav19. stoletjuvslovenskemprostoru.Bilo jevodeno intakovverskem,jezikovneminnarodnostnemoziruizjemnozaznamovano.Ktemusopripomoglaznanstvenaodkritjanajstarejših jezikovnihspomenikov izčasovpo-kristjanjevanja (Brižinskih spomenikov in starocerkvenoslovanskega slovstva) – terpovezavezverskiminkulturnimživljenjemnaMoravskemvskupnidržaviAvstriji.Storazliko,datamspominnasvetabrataizviraiznjunedejanskeprisotnostivdavnini.V20.stol.sevspremenjenihdržavnihokvirih(nastanekJugoslavijeinČeškoslovaške)pogledod jezikoslovnih vprašanj preusmeri k verski vsebini sporočil in prevodomŽitijvposamezneslovanskejezike,tudivslovenščino(Fr.Grivec,1936,1951).Pozaslugikulturološkorazgledanihteologov(prof.Teološkefak.,Fr.Grivec,A.C.Stojan,nadškof Olomouca)oživi stvarnoprizadevanje zaversko in teološko razumevanje,spoznavanje, na tej podlagi daljnoročno zbliževanje s pravoslavnim svetom jugo-vzhodneEvrope.OsnovanajeVelehradskaAkademija,organiziranasomednarodnasrečanjateologovnasedmihvelehradskihkongresih(1907–1936).Le-tapripravljajopodlagozarazvojsodobnegaekumenizma.Podrugisvetovnivojnineugodnepoli-tično-družbenerazmerevSlovenijiprisotnostCiril-Metodianev javnostizaustavijo.Umaknesevznanstvenointeološko»zasebnost«.Navzvenjeprisotna leobzidavicerkvá,posvečenihsv.Cirilu inMetodu.Tazadržanostvjavnosti jezaSlovenijoševednoznačilna,medtemkojevsakaobletnica(npr.1963,1985,2013)naČeškeminSlovaškemvdržavnihokvirihvsemočnejeobeleženavpublicistiki,znanosti,kulturiinverskemživljenjuCerkve.Ključne besede: Ciril-Metodiana, oživljanje češčenja, jezikovni spomeniki, verskevsebine,slovenskiprostor,Slovaška,Češka

Martina Orožen96

Summary: Cyrill-Metodiana of the 19th and 20th centuryAt this year's 1150th anniversary of arrival of the holy brothers to Moravia (863) this contribution seeks to outline the three stages of development of the Cyrillo-Metodiana in the Slovenian region. Fir-stly, the paper indicates the revival of their adoration in the 19th century in the Slovenian territory. It has been watery and both in the religious as well as in the linguistic and ethnic context extremely marked. This was contributed by scientific discoveries of the oldest linguistic monuments from the time of Christianization (Freising Monuments and the Old Church Slavonic literature) – and connection to the religious and cultural life in Moravia in the common country Austria. However, with the difference that the memory there of the holy brothers originates from their actual presence in ancient times. In the 20th century in the changed political frameworks (the formation of Yugoslavia and Czechoslovakia) the view of the linguistic issues diverts towards the religious content of the messages and the translation of Žitije in individual Slavic languages, including Slovenian (Fr. Grivec, 1936, 1951). Thanks to the culturally-minded theologians (Prof. of Faculty of Theology Fr. Grivec, A.C. Stojan, Archbishop Olomouc) the factual effort for religious and theological understanding, learning is revived, and on this basis the long-term convergence with the Orthodox world of the Southern east Europe. The Velehrad Academy is established and organized international meetings of theologians at seven Velehrad congresses (1907–1936). These are preparing the basis for the development of contemporary ecumenism. After the Second World War the unfavourable political and social situati-ons in Slovenia stop the presence of Cyrillo-Metodiana in public. It is withdrawn in the scientific and theological »privacy«. It is present externally only along the construction of churches dedicated to St. Cyril and Methodius. This reticence in public is still very typical for Slovenia while each anniversary (i.e. 1963, 1985, 2013) in the Czech Republic and Slovakia is within the political frameworks being increasingly commemorated in journalism, science, culture and religious life of the Church. Keywords: Cyrillo-Metodiana, the revival of worship, linguistic monuments, religious content, the Slovenian territory, Slovakia, Czech Republic

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 97

Uvod

Letošnja1150.obletnicaprihodasvetihbratov,Konstantina‒CirilainMetodaoz.njunihznanihmisijonskihspremljevalcev(Kliment,Naum,Sava,Angelarij,KonstantinPrezbiter),najbržrojakovizokoliceSoluna,naMoravsko,jebilavrepublikiČeškiinSlovaškiodmevnoobhajananavsehravnehznanstvenega,kulturnega,družbeno-političnegaživljenja,zlastipavhierarhičnistrukturiCerkveinverskemživljenjudržavljanov.Vse,verneinnevernedržavljanenajbivsodobnihrazmerahponovnospomnilana čas, ko je s sprejemomkrščanstva in z začetki snovanja»staroslověnskega«bogoslužnega jezika (od l. 863dalje)moravsko inslovaškoljudstvossvojimiknezi,sprvimiknjigamisvetihbratov–pre-vodiizgrščine,trajnovsvojdanašnjijezikovniprostorzasidralosvojonarodnosamobitnostinsvojodržavnost.NaČeškeminnaSlovaškemjetaobletnicanarodnipraznik.Vsemdržavljanomjetakodančas,dase intenzivneje in bolj zavzeto kot kdaj koli soočajo s svojo cerkve-no,verskoindržavniškopreteklostjo.Inpravjetako.Obhajanjevsehpomembnihobletnic (prihoda l. 863 in smrtinadškofaMetoda885),njunih tisočletnic (1863,1885), tisočstoletnic (1963,1985) in letošnje1150-letniceMetodove smrti, pomeni trajno aktualizacijo teh zgodo-vinskihdogodkovvsoočanjussedanjostjointakosevdanemprostoruvednoodpirajonove,razmeramustreznerazvojneperspektive.

1 Obhajanje spomina na sveta brata

Toobhajanje spominana svetabrata imamedvernimmoravskim inslovaškimljudstvomžeizpradavnine1spontano,bogatotradicijo,siste-matičnovodenopaserazvijaženad150letstrajnopoglobitvijoznan-stvenihraziskovanjočasu,jezikuinrazmerah»bizantinskegamisijona«,zlasticerkvenezgodovinenaČeškem inSlovaškem.Odobletnicedoobletnicesemnožijo raziskovalnidosežkičeške inslovaškeslavistike,bizantinologije, arheologije, etnografije, v sodobnosti tudi komuniko-

1 Vpravoslavnemokoljujukotsvetnikačastijožeod10.stol.dalje.NaMora-vskemsosvetabratakotsvetnikačastiližeodl.1349,enakohrvaškiglagoljaši,naČeškemodl.1863dalje.MedSlovencisejenjunspominvzdrževalšev14.stoletju,natojezakrnel.PonovnosejenjungodvLjubljanskiškofijiobhajalodkonca18.stoletja,vesoljnipraznik(5. julij)pasesvečanoobhajaodleta1880/81.

Martina Orožen98

logije.Njihov namen je, kar najbolje razkriti in osvetliti bivanjske inpolitičnerazmere,stopnjocivilizacije9.stoletja,nastajajočemoravskedržaveMojmirovičev–vsoočanjuzmogočno,fevdalnostrukturiranodržavoFrankov,sCerkvijozahoda(Salzburg,Passau,Oglej)inCerkvijoBizancaoz.prizadevanjizalastnocerkvenoneodvisnost.Odobletnicedoobletnicesetaspoznanjapoglabljajo,dopolnjujejo,interpretirajoinreinterpretirajo,Cerkevpasevseboljodpirateološkizamislisvetihbra-tovovesoljnostiCerkve,njeniekumenskinaravnanosti,skladnossklepiII.vatikanskegacerkvenegazbora,kijedobrihtisočletposmrtigeni-alnega jezikoslovca, globokovernegaKonstantina–Filozofa (Cirila),odobrilauvedbomaterinščinevbogoslužje.VelehradskaAkadenija,kistajoosnovalaolomouckinadškof A.C.Stojan,kandidatzablaženega,innašdr.FranGrivec,zunionističnimikongresinaVelehradu(vletih1907–1948)vmedvojnemobdobju20.stoletja,sokotdobrapredpri-pravautiralipotsodobnemuekumenizmuCerkve.2Nakrajusamem,naVelehradu,kjerstasvetabratatoveličastnodelozaverskoinkulturnosamobitnostSlovanovzačela,sevsodobnostiponovnovsakmesecpribogoslužjuzdružujejokatoliškiduhovnikiinukrajinskiunijati.

1.1 Obeležitve in raziskave v slovenskem prostoruZdi se, kot damed Slovenci, tudi v sodobni Cerkvi na Slovenskem,zanimanjeinnavdušenjezakratkoindramatično,vendardaljnoročnoekumenskošenedorečenomisijonskodelovanjesvetihbratov,čemurjeFr.Grivecposvetilsvoježivljenjskeinstrokovnemoči(Kovačič2003),vseprebogatoznanje,ostajaomejenonakrogteološkihraziskovalcev,medslovenskimivernikipapojema.KotdajebilovslovenskihdeželahtedanjeAvstrijev19.stol.invmedvojnemčasu20.stoletjavtehpo-gledihževsedorečeno,vsedoseženo.Resje,slovenskojezikoslovjejepozaslugahJernejaKopitarja,FranaMiklošiča,RajkaNahtigala,FrancaTomšiča in FranaGrivca opravilo vse, kar jezikoslovnemetode delaomogočajo.Le-tisoraziskovali»staroslovenski«jeziknavsehjezikov-nihravninah;napisalionjemizčrpnoslovnico,slovarje,izdalinajstarej-

2 Otemrazprave,kivrednotijoinodkrivajomonumentalnoinvsestranskorazi-skovalnodeloFr.GrivcanapodročjuCiril-Metodiane.V:GrivčevSimpozijvRimu.Ur.EdoŠkulj.SimpozijstaorganiziralaSlovenskaTeološkaAkademijavRimuinInštitutzazgodovinoCerkvevLjubljaniseptembra2002.

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 99

šeglagolskespomenike,mednjimizlastiŽitijaKonstantinainMetoda.3S svojim raziskovanjem in prečrkovanjem spomenikov iz glagolice vcirilicosojihširšemuobčinstvunapravilidostopneintakoomogočilinadaljnjaraziskovanjabesedilkotverskihsporočil,kisooblikovanavvsebiniprimernemsloguinstilističniizvedbi.VmedvojnemčasusobilazlastiŽitijaKonstantinainMetodažeprevajanavposamezneslovanskejezike: v češčino, ukrajinščino, francoščino, slovaščino in slovenščino(Grivec1951).Slovenskiprevodjevdvehizdajahzvsemjezikoslovniminteološkimznanjem,zlastipoznavanjemteologijeinrazmervzhodneCerkve,zizjemnotenkočutnostjoizdelalFr.Grivec.

Šele prevajanje obeh Žitij, Konstantinovega Prologa k evangeliju sv.Janeza (Iskoni bě Slovo…Vzačetku je bila beseda) inŽitije s pre-nosomsvetegaKlimenta(tim.Italskalegenda),sPohvalosv.CiriluinMetodu(Snoj2003,153‒163),mujerazkrilovseglobinskepomenskerazsežnostistvarnegainstilističnoizoblikovanegasporočilaŽitij,kijihjezikoslovec,osredinjennaizraznopovršinskonormativnostsporočila,nemoreizluščiti.PovsemsestrinjamzbesedamiFr.Grivca,daso»sta-roslovenska«besedilaverskabesedilaCerkve in jihneteolognemorepomenskoustreznoizluščiti.Zato,nadaljujemnjegovomisel,vnjihnemoreodkrivatidalekosežnopomembnegasporočila,značilnegazabo-goslovnogovoricoosveteminnedosežnem.Besedaimalevslovarjuinstvarnemsporočanjuustaljenepomene,vumetnostnihbesedilihkotsoŽitija,alitudiII.Brižinskispomenik,paseaktualiziravpomenskihprenosih,simbolih,vsobesedilnihpomenskihodtenkih,kidopuščajosvojske razlage besed in besednih zvez; občasno se zdijo neverjetne,neprepričljive, preveč dalekosežne (Mlinar 2003, 271‒288).Grivec jebilvtehpogledihnedoseženmojster.Kotduhovnik,teolog,jezikoslo-vec,poznavalecstarocerkvenoslovanskihbesedil,jeobvladalmeditacijoinpodtekstverskegasporočila,karvsejesoudeleženotudivnjegovihknjigah:vKnezuKoclju (1938),obeh izdajahŽitij (1937,1951) inv

3 Fr.Miklošič je raziskovanju »staroslovenščine«posvetil preko2o let življe-njainnapisalvsatemeljnadela:LautlehrederAltslovenischenSprache,1850,1852; Formenlehre…1850, 1854; Chrestomatia paleoslovenica, 1854, 1861;Lexiconpaleoslovenico-graeco-latinum,1862–65;DieLegendevonheiligenCyrillus,1870;VitasanctiMetgodii.Russico-slovenicaeetlatinae,1870;For-menlehrederAltslovenischenSprache,1874;DieChristlicheTherminologiederSlavischenSprache,1875.

Martina Orožen100

monografijioCiriluinMetodu(1963).Imeljevsetepogojeinzatojessvojimdelomvtedanjimedievistikiuspelnapravitipresenetljivobratodjezikovneoblikekvsebinisporočila,kglobinskisemantiki,intakood-krilteološkomiselsv.Cirila»opradednihčasteh«,kivsodobniteologijidobivavseširšeingloblječlovekoljubne,odrešujočeidejnerazsežnosti(Sorč2003,165‒184).Le-teodmevajooz.bodošeodmevalevpolitičninaravnanostisodobnegasveta,sošekakoaktualne!

1.2 Obuditev češčenja in raziskovanje svetih bratov na Sloven-skem v 19. stoletju.

Vsegaobčudovanjavredno jenaSlovenskemoživljanje češčenja sve-tihbratovpredpoldrugimstoletjem.ResdasmotakratbilisČehioz.Moravani v isti državiAvstriji in je bila tako izmenjavamedsebojnihkulturnihincerkvenihpobudneposrednejša,vendarsoSlovenci,takratšenedržavotvoren,pravnoneobstoječnarod,obnavedenihobletnicahrazvili tolikopodjetnosti in izvirnihmisli o svojo veri, svojem jezikuinsvojiCerkvi,kotšenikoliprejinnepozneje.Pritejoživitvinjunegaspominapasosodelovalivsidružbenisloji,odnarodnihpredstavnikov,cerkvenihvoditeljev,šeredkihznanstvenikovinširokihplasti ljudstva(Orožen2010,354‒370).

Zatojevečrazlogov,kisoSlovencem,pravzapravozaveščenimposa-meznikom,takratodpiralinove,tudiutopičneiluzijeinkljubnegotovo-stipolitičneperspektivezaprihodnost.ZačelosejezodkritjemBrižin-skihspomenikov,znjihovoprvodostopnoobjavovKopitarjeviizdajieneganajstarejšihglagolskih spomenikov,vGlagolita Clozianus (1836),kotdediščiniCirila inMetoda.PatriarhslavistikeJosef Dobrovský,kijeBrižinskespomenikevmünhenskiknjižniciprviprepisal(l.1812)inprepisposlalvLjubljanobaronuZoisuinV.Vodniku,jihjeprepoznalkot »Krainisch-Kärtnisch-Windische;EgovobisCarantanis ex animogratulor«(Orožen1996,11‒19).Medzavednimirojakisejevzbudilživentuziazem.V teh spomenikih je prepoznavan pisni jezikovni doku-mentobstojaSlovencev,intoizčasovpokristjanjevanja!RaziskovalnausmerjenostDobrovskega,Kopitarja,zanjimaFranaMiklošiča,pasejeosredinjalanasočasnoodkrivanjeinevidentiranjerokopisnihspomeni-kovstarocerkvenoslovanskegajezika,kipostajajopredmetintenzivnegaraziskovanjainopisovanjavsedokonca19.stoletja,koslovanskafilo-logijaprerastekarvsamostojnoslavističnousmeritev–vmedievistiko.

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 101

Vospredju jebilo tedajvprašanje jezikovnega izvoraBrižinskih spo-menikov,kottudistarost»staroslovenskih«glagolskih(incirilskih)ro-kopisov,kipodoločenihjezikovnihprvinahinprostorurabekažejonaslovanskikarantansko-panonskiinmoravskijezikovniprostor(Orožen1996,20‒34),gledenaizvormisijonarjev,kipasonaMoravskoprišlijezikovnopripravljeni(prineslisosebojlekcionaringlagolsko»pismo«),iz Bizanca, pravzaprav iz Soluna oz. tedaj bolgarskeMakedonije kotnjenegasestavnegadela.Takostaseoizvorustarocerkvenoslovanskegajezikaizoblikovalidveteoriji:»panonska«(J.Kopitar,Fr.Miklošič)in»bolgarska«(J.Dobrovský,delomaJ.Šafarík,kasnejeA.Leskien,V.JagićinV.Oblak),očemersojezikoslovcirazpravljalidokonca19.Stoletja.Vsodobnostijedejanskovospredju»makedonskateorija«.4

Slovenskijezikoslovnorazgledaniizobraženci19.Stoletja(kot:M.Va-ljavec,G.Krek,J.Šuman,K.Štrekelj,M.Murko)sovernoslediliMiklo-šiču,kijejezikglagolskihspomenikovpoimenoval»staroslovenski«,vvirihjenamrečimenovan»slověnsky«,dabigatakoločilod»novoslo-venščine«,kijuonnikakorniistovetil.Rojakipasovtemjezikupreradivideli(prepoznavali)lastnojezikovnokontinuiteto,karjenavdušenješestopnjevalo.Tisvetlitrenutkivnašijezikovnizgodovini,kojebila»sta-roslovenskibesedi«izkazanatolikšnapozornost,dajebilocelovRimupriznano »staroslovensko« bogoslužje, in to takonaMoravskem, kotvKocljevislovenskikneževiniPanoniji,sopriduhovnikih in ljudskihmnožicahkrepilinarodnozavestinkorajžo.Sklicujočsenasvetabrataso v cerkvi in javnosti nadomoljubnih shodih vseodprve indrugetisočletnicedalje(1863,1885)zahtevalisvojeprejteptanejezikovneinnarodnepravice(Orožen2010,op.10.).

4 ZaV.Jagićem,kisejevsvojemdeluEntstehungsgeschichte der kirchenskavi-schen Sprache,Berlin1913,oddaljilodMiklošičeve»panonsketeorije«insepribližal»bolgarski«oz.»makedonski«.VMakedonijo jeposlalsvojegadu-najskegaučencaV.Oblaka,Slovenca,ki jedialektološko raziskovalokolicoSolunaintamodkril»sporne«glasovneodraze(zaprvotneglasove:ť,ďinƃzaprvotninosnikǫ).Stemjebilapotrjena»makedonska«teorijastarocerkveno-slovanskegaknjižnegajezika.Vendar»slověnski«jeziksvetihbratovnikakornibilleslovanskosolunskonarečje,marvečnjegovaknjižnanadgradnja,česarsejeMiklošičdobrozavedal.»MacedonischeStudien«V.OblakajeJagićpo-smrtnoizdalnaDunajuleta1896.

Martina Orožen102

1.2.1 Prvi val navdušenjaSvetabrata,CirilinMetod,»tisvetlizvezdi«,stanamlučvereprinesla,vdomačemjezikuoznanjala,poskrbelastazaprvebogoslužneknjigevdomačemjeziku in takoSlovanomustvarilapotdoomike invstopmedkulturnenarode.Vesslovenskikatoliškisvetsejezganil,sezazrlvsvojopreteklost,vcerkvenoinjezikovnozgodovino,spoznavalsvojenajstarejšejezikovnespomenike,obnjihpaposkušalnajtismernicezalastnojezikovno,duhovno,cerkveno,deželnoindržavniškoprihodnost–ZedinjenoSlovenijo.Razmahnilsejeobtemšepanslavizem;pogledjebilnaravnavankbratomSlovanom.

KajvsesoSlovenciskozidrugopolovico19.stoletjavCerkviinvob-močjukulturnihprizadevanjdosegli!A.M.Slomšek jebesednopan-slavistično navdušenje modro preusmeril v molitve za zedinjenje z»razkolniki« (s pravoslavnimi Slovani) v prvo ekumensko združenje.VSlomškovoBratovščinosv.Cirila inMetodasejedokoncastoletjavključilonatisočevernikov,oporastučlanstvasoizletavletoskrbnoporočaletakoNovicekotZgodnjaDanica.Povsehdekanijah,požu-pnijah,soodmevalepridigeosv.bratih,5njunomisijonskodelorazkri-valezvsehvidikov,postavljalenjuniosebnostizavzgled.Razgibanostsejepokazalanastrokovniinraziskovalniravni.Takojeobtisočletnici(1863),vnjenopočastitevizšla2.izd.Janežičeve»SlovenskeSlovnice,«vSlovenskemGlasnikujeizšlavslovenskemjezikunapisanaprva»Sta-roslovenskaslovnica«J.Marna,prevedenajebilaizčeščinemonografijamoravskegacerkvenegazgodovinarjaJ.Bilyja,»Zgodovinass.Aposto-lovslovanskihCirila inMetoda«(prevedelJ.Majcinger).Dveknjigiosv.CiriluinMetodujenapisalkoroškinarodnjak,duhovnikM.MayarZiljski(1864,1885),zaključenjebilprevodWolfovegaSvetegapisma,izšlojetehtnodeloteološkihstrokovnjakov,»ZlativekaliSpomenicanačastss.Hermagoru,sv.Nikolajuinss.CiriluinMetodu«;ustanovljenajebilaprvaknjižnaznanstvenaustanova,MaticaSlovenska,čeomenimlenajvažnejše.Danegovorimoomnožičnihromanjihinslovečihdomo-ljubnih»Bésedah«,kisosevMariboru,vLjutomeru,vGornjemGradu,vŠmarjupriJelšah,vGorici,naKostanjeviciprifrančiškanih,vTrstuindrugod,spreminjalevkardrznemanifestacijezajezikovneinnarodno-

5 Vsedosodobnostišeniustreznoovrednotenzbornik40-ihnajlepšihpridignatotemo‒»ZbornikcerkvenihgovorovnaslavoSS.CiriluinMetodu.«(Žlogar1886).

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 103

stnepravice(takoporočal.1863ZgodnjaDanica,str.66).NapobudoJanežičasovcelovškemSlovenskemGlasnikunastajalitudiprvi»lite-rarnispomeniki«.Takojenpr.AntonUmekBilyjevoknjigoprelilvpe-sniškiep,»Slovanskablagovestnika«(Cvetje11,Celovec1863),nastajalesoprigodniškepesnitveinode,kijihšenismoprešteli.Ovsemtem,inoromanjihnaVelehradsovztrajnoporočaleNoviceinZgodnjaDanica.

1.2.2 Drugi val navdušenjaDrugivalnavdušenjajezajelljudskemnožiceobrazglasitvivesoljnegapraznikasv.bratov(5.julij)l.1880/81,obiziduokrožnicepapežaLeo-naXIII.GrandeMunus,kijojeS.ŠkrabectakojprevedelvslovenščinoinobjavilvCvetjuizvrtovsv.Frančiška.Obtejpriložnosti jenastalatudicerkvenahimna»Opevajmojunakadva«,kiseševednoobnjunemgoduprepevavcerkvah.Zelonatančen jevŠkrabčevemCvetjuopiszahvalnegaromanjaslovanskihduhovnikovvRiml.1881.Slavljenjejedoseglosvojvišeknazahvalnihromanjihtudidoma,posebejnaSve-tiGoripriGorici, kjer se je zbralo~5000 romarjev, slikovitapridigasolkanskegadekanaAntonaČerva»Apostolskodelovanjess.Cirila inMetoda–panašadejanskahvaležnost«,pajetrajalaskorajdveuri(Škra-bec1881,88‒90;1998).Kotmotojenavedenodlomekizglagolskegabrevirja,karkažešetakratnapoznavanjehrvaškegaglagoljaštvavkopr-skemintržaškemzaledju.

Ob 1000-letniciMetodove smrti (1885) pa je slavljenje svetih bratovdosegalosvojvišektudistehtnimiprispevkiSt.Škrabca,kijevCvetjuizvrtovsv.Frančiškaskozisedemlet(1880–1887)skrbnoanaliziralvselegendarično,zgodovinskoinjezikoslovno,karjebilodotedajnapisa-negaoveličinisvetihbratov,inprečiščevalnjunodejanskopodobo.Meddrugimzasledimonjegovoizvirnomiselouvedbisodobnegaslovenske-gaknjižnegajezikavbogoslužjeinprizadevanjezaslovenskocerkvenomašnopetje,kijebilotakratšelatinsko.Nezastarocerkvenoslovanskobogoslužje, kot ga je vladika Strossmayer želel doseči za vse hrvaškeškofije;dovoljenojebilolevškofijah,kjerjebiloglagoljaškobogoslužježe tradicionalno (Krk, Senj, Reka ), Škrabec je poudarjal, da pravica,

»Vidjehsodruženijamužiimuščijaryzisvjatli

IangelGospodenjglagolakomněrekii:

»SiisutmužiesvjatibivšedruziiBožii.«

Videlsemmnožicomožvsvetlihoblačilih

InangelGospodnjimipravirekoč:

Tosomožjesveti,bivši(biliso)prijateljiBožji.

Martina Orožen104

dana»staroslovenskemu«bogoslužjuvRimusstranipapežaHadrijanaII., ni bila nikoli preklicana.Zato se on, kot Slovenec, sklicuje na topravicoinzahtevauvedbobogoslužjavsvojemrazumljivemsodobnemmaterinemjeziku.Kolikopredlogovinzamisliooltarjih,kipih,kapelah,cerkvahvčastsv.CiriluinMetodujebiloobtehpriložnostihizrečenih!

Svetabratastakončnotudiliterarnopredstavljana,kčemurjespodbujalA.Janežičželeta1863.OdtehjenajpomembnejšazasnovaJurčičeve-gazgodovinskegaromana»Slovenskisvetec inučitelj« (Orožen2010,282‒394).Žesamarhaizirajočinaslov(svetec,učitelj),tudiarhaiziranajezikovnaubeseditevromana,naspostavljatavčaszgodovinskihdoga-janj,čepravjeresničnozgodovinskopodlago,oprtotudinaodlomkeizŽitijasv.Metoda,Jurčičprepletelssvojoliterarnofantazijskozgodbo,kijepolnadomiselnihaplikacijnatedanjeslovenskepolitičnerazmere.VnadškofuMetoduprepoznavaosebnost,kibiobmodremvladarju,ka-kršenpavladarmoravskedržaveSvetopolknibil,ssvojokrščanskolju-beznijodobližnjegainpravniškomodrostjolahkoustvariladržavo,kibibilaFrankomvtedanjiEvropivstrah,konkurenčna.Žal,jeuspelnapi-satile11poglavij,vnjihpaogorčenosoočalpolitičneinverskerazmereMetodovegačasassodobnimbojemzanarodnostnepraviceSlovencev.RomanjevobzirniinspoštljiviLevčevipriredbiizšelvLjubljanskemZvonu l .1886,sajJurčič,pisatelj innovinar,urednikSlovenskegana-roda,tisočletniceMetodovesmrtinidočakal(umrljel.1881),preneselpajeliksvetihbratov,zlastinadškofaMetoda,vslovenskoknjiževnost.Tako jetudiže l.1885J.E.Kreknapisaldramskiprizor»SvetabrataCirilinMetodstopitanaslovenskatla«;IvanPregeljkrajšopovest,»Bla-govestnika«(KoledarMohorjevedružbezaleto1908),SilvinSardenkopadramskiprikaz,»Slovanskaapostola«(Ljubljana1910)inšekaj.Leta1885jeI.VrhovnikosnovalCiril-Metodovodruštvokotprotiutežger-manizatoričnemuSchulvereinunaKoroškem,ŠtajerskeminTržaškem,karpomeni,dasosvetabratavdanemčasutudivpolitičnemsmislupojmovalikotzaščitnikaoz.varuhanarodnostnihpravicSlovencev.Vsetointenzivnooživljanjespominasvetihbratovvcerkvenem,kulturnem

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 105

indružbenemživljenju,posebejvslovenskemdelunekdanjePanonije(PrlekijainPrekmurje),segadoprvesvetovnevojne.6

2 Raziskave v 20. stoletju

Vnovihdržavnihokvirihpol.1918(KraljevinaJugoslavija,Češkoslo-vaškarepublika)pavsataprvotnoskupnastremljenjapostajajovseboljrazlična.Vslavistikisejenadaljevaloizdajanjeinraziskovanjestarocer-kvenoslovanskihspomenikov;tuditerminaiz19.stol.»staroslovenski«in«starobolgarskijezik«jezamenjalnevtralniterminstarocerkvenoslo-vanskijezik,kisejevmlajšidobipoV.Oblakuvstrokovniliteraturiprinasustalil.V.Jagič,delujočporazličnihuniverzah(Berlin,Odesa,SanktPeterburg),ješevdogovorihzMiklošičemizdalvcirilicoprečrkovananajstarejša glagolska stcsl. spomenika izkonca10. in11. stoletja,na-mrečZoografskičetveroevangelij (Berlin,1879; reprintGradec1954)inMarijanskičetveroevangelij(Berlin–SanktPeterburg,1883;reprintGradec1960),fototipskoizdajopomembnihKijevskihlistov(Glagoli-tica,1890)invrstodrugihspomenikov,važnihzaprepoznavanjejezikain besedilne izoblikovanosti najstarejših stcsl. biblijskih prevodov oz.njihovihprepisov.OdkritihjebilotudivečrokopisovŽitijKonstantina(32)inMetoda(8),očemerporočaGrivec,odtehsobilinajizvirnejšiinnajpopolnejšiprevajanivposamezneslovanskejezike–vGrivčevihko-mentiranihizdajahtudivslovenščino(prval.1937priMohorjevidruž-bivCelju,drugaspoglobljenimirazlagamiinopombamipaprizaložbiUniverzeinTeološkefakultetevLjubljani,1951).IzšeljetudiSinajskiEvhologij(EuhologiumSinaiticumI,II,SAZULjubljana1941/42)kigajeizdalinkomentiralR.Nahtigal.Takosobilanauniverzitetnirav-nivsklopuljubljanskeslavistikenarazpolagovsapotrebnastrokovnadela,tudinovejšeslovnice,zaštudijnajstarejšegaknjižnegajezikaSlova-nov,starocerkvenoslovanščine.

Kotznano,sejeFr.GrivecvmedvojnemobdobjupoglabljalvširokokulturološkoekumenskoproblematikovokviruVelegradskeAkademijeterunionističnihzborovanjinkongresov(odustanovitve1907–douki-

6 Dvepridigi:XX.nepodpisanapridiga»PlebanosanaVogrskom«,»ParenezanačestsvetijapoštolovCirilaiMetoda«(117–120);XXIXpridigaJožefaBorov-njaka (Iz starePanonie), »Pareneza na čest svetij apoštolovCirila iMetoda«(172–176).ObepodistimnaslovomnatisnjenivŽlogarjevemZborniku.

Martina Orožen106

nitvele-tehleta1948)(Ambrožič2003,87‒98),vSlovenijipasijepriza-devalvzpostavititvorendialogssrbskopravoslavnocerkvijo(Orožen2010,371‒381).SnovalpajetudisvoježivljenjskodelooCiril-Meto-diani,»KonstantinundMethod,LehrerderSlaven«(OttoHarrasowitz,Wiesbaden,1960)in»Slovenskablagovestnikasv.CirilinMetod«(Mo-horjevadružbaCelje1963),ternamtakozapustildvenedosežniknjigi-monografiji–sintezospoznanj,kijenastajalavrstolet(Kovačič2003,39‒68).PridrugihSlovanihsejevčasumedobemavojnamarazvijaloraziskovanjemlajših stcsl. rokopisnih redakcij, tako češke, ki izkazujekontinuitetodo13.stoletja,obnjejpase jerazvijalstaročeškiknjižnijezikinsvojvrhdosegelsprevodomtim.DražďanskeBiblije7~1380.Rusi,Bolgari,8SrbikottudiHrvati(glagoljaštvo)pasoraziskovaliinšeraziskujejo lastnemlajše jezikovneredakcije,kisoseobprepisovanjurokopisovoblikovaleobdostopnistarocerkvenoslovanskidediščini.

Vvsetodogajanjepajeposegladrugasvetovnavojna,kijevsezaustavi-la,povojnipasonovesocialistično-komunističnedržavnestrukturevsenaše prikazane »zunanje« dosežke 19. stoletja zabrisale, na znanstveniravnipakadrovskoinzaložniškoomejileinprepustilenaravnemuhira-nju…PodrugisvetovnivojnisosekotsamostojennaroduveljavilivzgodovinivseskozizapostavljeniMakedonci,kivsedosodobnostiraz-iskujejo »Ohridsko šolo« sv.Klimenta inNauma – s strokovno potr-ditvijo»makedonsketeorije«oizvorustarocerkvenoslovanskegajezika.Končnosodobilisvojezadoščenje.PosvetihbratihjepoimenovanatudinjihovauniverzavSkopju,kottudinovaslovaškaUniverzavTrnavi.

Kajpa jepreostalonam,Slovencem,ki razenBrižinskihspomenikovnimamoohranjenihstarihalitudilastnihstarocerkvenoslovanskihbese-dil?NapobudoblaženegaA.M.SlomškaježeJ.Muršecnapisal»Bogo-častjesv.katoliškecerkve«(Splohkoristnopodučenječezcerkvenečase,kraje,sprave,opravilainosebeponjihovembogoslužnempomenuin

7 RevijaDějinyasoučasnost,5/2013.Številkaposvečenasv.CiriluinMetoduobletošnjemjubileju;strnjenojepodanpregledčeškestarocerkvenoslovanskeredakcije:Fr.Čajka,»StaroslověnskepísemnictvívpřemyslovskýchČechách«(14–18);DavidKalhous,»StředověkátradiceoVelkéMorávě«.»Kinstrumen-tálizacihistorickétradice«(18–22).

8 Bolgaristivse20.stol.,invsodobnosti,prizadevnopoglabljajoraziskovanjaCirilmetodovskegapismenstva.O temglej,P.Dinekov,S.Nikolova,Kirilo-MetodijevskaenciklopedijaI–IV.Sofija1985,1995,2003.

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 107

namenu.Gradec1850).Vnjemžesooča inopozarjana razlikovalnoobrednoterminologijoosrednjegainvzhodnoslovenskegajezikovnegaprostora(npr.:častinhvala:slavaidika;češena:blagoslovena;žegen:blagoslov;svetnik:svetec;praznik:svetek;tolažnik:tolažitel;stvarnik:stvoritelitd.).Sledimisijonskegadelovanjasvetihbratovsotakoohra-njenevstariobredniterminologijinekdanjeMetodovenadškofijeoz.vmolitvenihobrazcihknjižneprekmurščine18.stoletja,protestantskihinkatoliških,kotsotodokazalenovejšejezikovneterminološkeraziskave(Orožen1996,80‒102;LeganRavnikar2006,354‒366).

ČehiinSlovakisopodnekolikospremenjenonamembnostjo–spou-darkomnazačetkihlastnedržavnosti,dostojnoobhajalitakotisočsto-letnicoprihodamisijonarjevizBizanca(1963),kottuditisočstoletnicosmrti»prosvetiteja«Metoda(1985)–znovimiznanstvenimideli,sču-dovitimirazstavamiinumetniškimiupodobitvamioVelikiMoravi.Ne-ugodnivmesničassodobroizkoristilipredvsemzatemeljitaarheološkaraziskovanja(Váńa1983)naMoravi(Mikulčice,StareMěsto,Pohansko,UherskeHradišťe,Velehrad)inzastrnjenpregledpomembniharheolo-škihodkritijnaSlovaškem(Dekan1979)(Bratislavskigrad,Děvin,Ni-traitd.),kisopomnožilainpoglobilavedenjeodanemčasu.PrispevalasotudivrstospoznanjoprisotnostiirskemisijeinmisijonarjevizOglejaoz.stikovzbizantinskocerkvijo(odkriticerkvenitlorisifrankovskegainoglejskegatipa),kiarhitekturnihostankovneizkazuje,pačpabogatostdrugih,zlastiokrasnih insakralnihpredmetov.Taodkritjapostavljajovnovolučstaro»panonsko-moravsko«jezikovnoteorijo,sajješetakoskromnopokrščevanjeprebivalcevmoraloosnovnokatehezoposlušativsvojem,razumljivemmaternemjeziku.InžeknezRastislavjebizan-tinskemucesarjuMihaeluIII.obprošnjiza»učitelje«dalvedeti,dasonaMoravožeprihajalimisijonarji»izNěmec,GrkiVlah«(takoporočaŽitijeMetoda).

NepozabenjebilmednarodnislavističnisimpozijpodokriljemUNE-SCAvNitrinaSlovaškeml.1985.NaMoravi,naVelehradu,pasejecerkvenaslovesnostzaključilasprotestiprotioblasti,sspontanozahte-vopoverskisvobodi.Nastotisočezbranihvernikovjezahtevaloobisksvetegaočeta.Takojebilataobletnica,spominnanadškofasv.Metoda,ponovnoznamenjeuporaprotiduhovnemunasiljudržavljanov,ČehovinSlovakov,vrepublikiČeškoslovaškiinnapovednovedobe.

Martina Orožen108

VSlovenijisenidogajaloničvidnega.VLjubljanijebilsamoenodnevnisimpozijprofesorjevslavistikeinTeološkefakultete.Njihoviprispevkiso izšli vActaAeclesiasticaSloveniae7 (1985)zobjavopomembnihpapeškihpisem innovimprevodom »ConversioBagoariorumetCa-rantanorum«B.Grafenauerja.VTrstu je izšla nova povestZ. Pišča-nec,»BlagovestnikaSlovanov«(1984;ponatisvrevijiDuhovnoživljenje1985),ponjejposnetapredstavaamaterskegagledališča izTrstapa jebilaizvajanatudiprinas,namrečvžupnijisv.PetrainPavlavKomendil.1985.Vtemčasupasobileboljneopaznozgrajenetudinovecerkvevčastsv.CiriluinMetodu:ZaBežigradom,vRadencih,vŠkofljicipriLjubljani,naTeznemvMariboru.Tudivečkapelicnjimavčastjebilozgrajenih(skupno13objektov).9

Zdelo semi je potrebno v kratkih obrisih nakazati prizadevanja slo-venskihduhovnikov,znanstvenikovinnarodnihbuditeljev,kisočastnouvrščenivdogajanjazaoživitevinutrditevspominanasvetabratanaslovenskihtleh,sajjebilpanonsko-slovenskiprostorVzhodneSloveni-jevključnosPrekmurjeminPorabjemvsajzakrajšičasdelMetodovePanonsko-Moravskenadškofije.NovoustanovljenaPrekmurskaškofija(l. 2005) s sedežemvMurski Soboti sepodnjunimduhovnimzave-tjemuspešnorazvijainnasnatazgodovinskadejstvaposebejspominja.TudiprenovljenaBratovščinasv.Cirila inMetodašeobstaja.SkladnozvzpodbudamiII.vatikanskegazboraobhajamoekumenskiteden,koposebejmolimozazbližanjespravoslavnimiinprotestantskimiverniki,tudivsoočanjuznjihovimipredstavnikiinverniki,kiživijomednami.Medvernikisejeizoblikovalovzdušjestrpnostiinodprtosti,vzbudilopatudizanimanjezanjihovobogoslužjeoz.verskopraksoobeh,patudimuslimanov.

Grivčevodelozaekumenizempasenanjegovihtemeljihuspešnorazvi-javznanstvenemkroguteologov,10njegovihnaslednikov.Vesoljnipra-zniksv.bratov(5.julij)sevCerkvinaSlovenskemvsodobnostiobhajabrez opaznejših zunanjih poudarkov, ostaja slovesen le kot župnijskiprazniknjimaposvečenihcerkvá,posebejsvečanopavnjimaposvečeni

9 Razstavole-tehjevŽupnijisv.CirilainMetodaLjubljana–Bežigrad(5.julij20013)ob letošnji1150-letnicipripravil fotografCirilVelkavrh.Upodobitvetehcerkvájepredstavilakad.dr.MilčekKomelj.

10 NjihoveugotovitvesopredstavljenevzbornikuGrivčevsimpozijvRimu,indrugiznanstveniteološkiliteraturi.

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 109

škofiji,vMurskiSoboti,patudivpravoslavnicerkvisv.CirilainMetodavLjubljani.

Drugače pa je na Slovaškem in na Moravskem, kjer je kontinuitetaslavljenjasvetihbratovneprekinjena, saj sta tudi sodobnimvernikom»našaočeta«.Nekajodmevovjeletosseglotudiknam,sajsobilislo-venskiromarjiizceljskeinmurskosoboškeškofijenajmočnejšaromar-ska skupina iz tujine naVelehradu (prenos sČeške je bil omogočenpointernetu).NaSlovaškem,vNitri,pajerimskokatoliškocerkevkotpapeževlegatzastopalslovenskikardinaldr.FrancRode.SlovesnostinaVelehradustaseudeležilatudinašapastirjaCerkve,nadškof dr.A.Stresindr.S.Lipovšek.Glavniceremonerslovesnostipajebilkotpapeškilegat,zagrebškikardinaldr.JosipBozanić,gotovozoziromnazgodo-vinskestikečeškecerkveshrvaškimiglagoljaši.GlavniorganizatoringostiteljcerkveneslovesnostinaVelehradujebilJanGraubner,nadškof izOlomouca,obsoudeležbivsehčeškihškofovinunijatskihcerkvenihdostojanstvenikov.Pomembnopa jedejstvo,da jepraški kardinal dr.DominikDukažetedenpredjubilejemvŠtrasburgudaroval»sv.mašozaEvropo«,vnagovorupapoudarilpomensvetihbratovzaEvropo,ki»imavsodobnostivečsovražnikovvsebi,kotpaizvensebe«.

TedendnipredzaključnimislovesnostminaVelehradumijebiladanapriložnost,dasemsenapovratnipotiromarjev izPoljske,kisosvetabratavsajmimogredenaVelehraduželelipočastiti,nakratkoustavilavtamkajšnjiKarmelitskikatoliškizaložbi.Predvidevalasem,dasogotovožedostopnemorebitneknjižnenovosti.Inres.Polegčasopisa»Katolickýtýdenik«(letnikXXIV,št.24),kjersobilenapovedaneževseslovesnostivBrnu,naVelehraduinvdrugihromarskihsvetiščihsv.CirilainMetodanaČeškem,jebilotudivečpomembnihstrokovnihnovosti.

3 Jubilejno leto na Češkem in Slovaškem

Letošnje slovesnosti na Češkem in Slovaškem so ob 1150. obletniciprihodasv.bratovnaMoravskopotekaleobdolgotrajnihpredhodnihpredpripravahnatrehnivojih:

a)Publicistika vključno s češko televizijo (KatoliškiRadio-Prohlas inTelevizedobrychzpráv»Noe«)jezavzetoobveščaladržavljaneovsehprazničnihinkulturnihdogajanjih.Ozaveščalajeverneinnevernedr-žavljaneotemeljihmoravskeoz.češkedržavnosti.Približalanajbijim

Martina Orožen110

zgodovinonastajanjainoblikovanjačeškegaknjižnegajezikaobteme-ljih Ciril-Metodove »šole«. Vse to z namenom, da bi se vsi Čehi (inSlovaki) ob njunem vzgledu vračali k življenju po veri, k vrednotamevangelijainspoštovali,cenilisvojjezik,svojoidentiteto,svojoveroindržavo.Vtanamensobiliposnetiinnasampraznikpredvajanikartrijenovičeškifilminatotemo:»CirilinMetod.DediščinonašihočetovinmaternamohraniGospod«(režiserja:OtokarSchnidtinJanaK.Stu-dničková);»Bazilika«–dokumentarnifilmoVelehradu(režiserVáclavKřistek).ČT2pa jepredvajala tudi »dokudramat«v štirihnadaljeva-njih:»CyrilaMetoděj–ApoštolovéSlovanů«(režiserPeterNikolaev).Izšla je tudi drobna knjižica »Cyril aMetoděj«, posebej za otroke, kinajbitakonadostopen,preprostnačinizvedelivsebistvenoo»svojihočetih«. »Katolicky tydenik« je v zaporednih številkah 24, 25, 26, 29posebejvšt.27/28,kijevcelotiposvečenaslovesnostimnaVelehraduinnaČeškem,prinašaltehtnesestavkestrokovnjakovoCiril-Metodo-vemdelu,onjunemzgodovinskodaljnoročnopomembnemobdobju.Tem dogodkom in zgodovinskemu pregledu slovanskegamisijona izBizanca,kottudipresaditvetetradicijenaČeškoinnjenobstojdo13.stoletja,jepreglednopredstavilapoljudnazgodovinskarevija»Dějinyasoučasnost«(Zgodovinainsodobnost;letnik5/2013)vcelotiposveče-na1150-letnicinjunegaprihodanaMoravsko.

b)Prireditvekulturološkegaznačaja sozaobjemaleglasbenekoncertenanajvišjemnivoju.TakojebilnapredvečerpraznikavBrnuslovesenkoncertpodnaslovom»Koncertlidídobrevůle«,MestnogledališčevBrnu(Škofijskidvor)jejubilejnoslovesnostpočastilozimenitnopred-stavo»CirilinMetodalidogodivščina(avantura)sSv.pismom«,vBrnujevdnehod10.‒14.julijapotekala»Katoliškakarizmatičnakonferen-ca«(podgeslom:Onjegostgrešnegačloveka.Luk.19,7)‒s700ude-leženci;pripravljene sobile razstave spodročja tvarne (arheološke inetnološke)kulturevelikomoravskegaobdobjainumetniškeslikarsketerlikovnestvaritve.Večnovihkipovinkapelsv.CirilainMetodajebilonanovoposvečenihitd.Vrstilasoseromanjana»ČeškoKompostelo«,naVelehrad,celovSoluninOhrid.

c)Knjižnastrokovno-znanstvenadela:Zanimivapolliterarnaknjigano-vinarkeJindreJarošové,»SvatíkaciřianebReportažnejenzVelkéMo-ravy«(SvetakrivovercaaliReportažaneleizVelikomoravske),zznačil-nimpodnaslovom:»Připsanovšem,kdořekliďabloviNE!«(Pripisano

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 111

vsem,kisohudičurekliNE!).PresenetljivjetudizbornikHusitskete-ološkefakulteteKarloveUniverzeob1140-letniciprihodaCirilainMe-todanaMoravsko(25.julij2003)podnaslovom:»Onijsouotcovénaši«(Tostanašaočeta),kijeizšelvBrnuleta2005.Prinašazelozanimiveprispevkezvidika»Češkebratrskecerkve«,patudioherezijahvprosto-rihsslovanskihbogoslužjem,kisoseširilevstarocerkvenoslovanskemjeziku(od9.stoletjadalje,kosobolgarskibogomilisvojnaukrazširilivRomunijo,Moldavijo,naMadžarskoincelovKijevskoRusijo).11

d)Znanstvenadela,kizvidikovbizantinologije,zgodovine,arheologi-je,teologijedodatnoinnanovoosvetljujejodramatičnoobdobjeCiril-Metodovegamisijona(včasovnemrazponuod863–885/86),družbenopolitičniokvirdogajanj,kiseneustavljaleobbojnihodnosihinspo-padihMoravanovsFranki,marvečsopretresaniinvrednotenisočasnidogodkizvidikadružbenopolitičnihrazmernatedanjihtlehnekdanje-gazahodnorimskegacesarstva(državeFrankovkotnjenenaslednice)inšeobstoječegavzhodnorimskegacesarstvav8.,9.in10.stoletju.Spetseznanstvenapozornostvračakcelostnisintezioz.kulturološkipred-stavitvivpreteklostiževečkratorisaneCiril-Metodovedobeinusode(J.Dobrovský,1823;A.J.Ginzel,Wien1861;Fr.Rački,Zagreb1857‒59;I.Malyševskij,Kijev 1886; F. Pastrnek, Praga 1902; P. Lavrov,Kijev1928; Fr. Dvorník, Pariz,1926; E.Georgiev, Sofija 1943; J, Stanislav,Praga1933;Bratislava1945)zvključitvijonovihraziskovalnihdognanjzgodovine, arheologije, etnologije, ekumenske teologije in najnovejšekomunikologije.

Opozorilabi vsaj nadvedeli.Nanovomonografijo češkegabizanti-nologaVladimirjaVavřinka, »Cyril aMetodějmeziKonstantinopolíaŘímem«(CirilinMetodmedKonstantinopolominRimom),Vyšehrad2013.Vsimejnikitegamisijonasoponovnonatančnopreverjani,tudi

11 VáclavHuňaček,Cyrilometodějskyodkaz.KaciřiaReformace(Cirilmetodo-vskadediščina,krivoverciinreformacija),(23–80).Obtejrazpraviserazkriva,zakajjebilovsamostanusv.ProkopanaSazavil.1079slovanskobogoslužjeprepovedano,menihi,benediktincivzhodnegaobreda,papregnaniinnjihoveknjigeuničene.ČeškikraljVatislavII.jepripapežuGregorjuVII.želeldosečidovoljenjezarazširitevslovanskegabogoslužjanavsečeškoozemlje,papežpaje»nemodrozahtevo«zavrnil.TudivDalmacijijebiloslovanskobogoslužjeglagoljaševvečkratobdolženoherezije.Najbržspričobosanskihbogomilov,kisotudiuporabljalistarocerkvenoslovanskijezik.

Martina Orožen112

z namenom, da bi bila vsa sporočilaŽitijKonstantina inMetoda, kisoglavnivirdela,obzgodovinskihdejstvihobjektivnodognana,obe-nemparazkrita tudi jezikovno-govorniškapoetičnostnjihovihpiscev.Vobravnavosovključeni tudivsidostopnirimski inbizantinskizgo-dovinskiviri(papeškapisma),kottudi»Fuldskianali«,kjersobeleženizgodovinskipodatkiovojnihspopadihFrankovzMoravani.Tojemen-dažesedmaknjigatevrste.Vsakodraziskovalcevodpiranove,nadaniprostorvezanevidike,karjezelodragoceno.TudibizantinologVavřínekžeznanoindognanodopolnjujeznovimirazlagamiinpovsemnovimipoglavji, ki zadevajomoravski (in češki) jezikovniprostor. Izpostavitiželimvsaj tapoglavja:Metod–nadškof svetemoravske cerkve; Slo-vanskopismenstvonaVelikiMoravi:Poslednja letamoravskecerkve;Ciril-metodovskadediščima(odstr.193–342).Zlastinovojezadnjepo-glavje,kiodstiraodmevemoravskegamisijonanaČeškemvesčasvla-davinePřemislovcev,sposkusiobnoveslovanskegabogoslužjavbene-diktinskemsamostanuEmausy(NaSlovaneh)v14.stol.začasačeškegakraljainrimsko-nemškegacesarjaKarlaIV.Luksenburžana,pomaterinosilcapřemislovskekraljevskedediščine.12Posebejizčrpnojepredsta-vljenomisijonskodelovanjenajugpregnanihMetodovihučencev.Kotizobražene,pismene»slověnske«,bolgarskeoz.makedonskerojakejihjezveseljemsprejelbolgarskižekrščenivladarBorisintakoomogočil,dasejenatlehsodobneBolgarije(Pliska)inMakedonije(Ohrid)v9.,10.,in11.stol.razcvetelo»staroslovensko«slovstvo,kijesvojeposlan-stvoizpolnjevalovsedoturškihpogromovnatlehdanašnjegaBalkana(vSrbiji,Romuniji,Moldaviji,BolgarijiMakedoniji),UkrajiniinKijevskiRusiji(odkrstakijevskegaknezaVladimirjal.988).Šenerazrešenaskriv-nostpaostajajohrvaškiglagoljaši.Onjihovemnepojasnjenemizvoru,delovanju,preobražanjupisaveinjezika,prinašatehtneinformacijeEn-ciklopedijaJugoslavijeIV(1989,gesloGlagoljaštvo,382–394).

Pomembnoje,dasovposameznapoglavjavključenaarheološkaodkri-tja,oble-tehstopajovospredjedomnevnostareutrdbeknezov(Mikul-

12 GlejotemobsežnoznanstvenomonografijoKarel IV. Život a dílo« (1316–1378).PosebejpoglavjeVII,»Kulturnípolitikaijejívýsledky«).KarelIV.jebenedik-tinskisamostanEmausy(NaSlovanech)osnovall.1347inl.1371daldograditioz.posvetitišeMarijinocerkev.Tujebilo»gymnasiumSlovanense«,skriptorij,itd. da bi bile knjige pisane v »ušlechtilém jazyce slovánskem« (v žlahtnemslovanskemjeziku)(Spěváček1979,407).

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 113

čice,Děvin,Pohansko)indomnevnoMetodovanadškofijskacerkev,nevsodobnemVelehradu,marvečvbližnjihSadeh.Odkrititlorisicerkvákažejonazvezezoglejskimmisijonskimobmočjem;sledovibizantiske-gatipaarhitekturepravzapravnisoizkazani.Gotovoješlovtemčasuzagradnjomanjšihlesenihcerkvic,kisovvojnihopustošenjihzgoreleinpropadle.

Nemogočejenakratkoobnovitivsorazsežnostnovihrazlagobznanihdejstvihinvsehdopolnitevizzametkovčeškekulturnezgodovine.Meddrugimjenakazananovadomnevaoprvempotovanju»bizantinskegamisijona« po »Via Ignatia« doDrača (vAlbaniji), nato pomorju doBenetkoz. istrskeobale,odtampaporimskihpotehnaMoravsko.13Knjigajedragocendoprinoskvsemu,karsoomisijonusvetihbratovugotovilijezikoslovci,cerkvenizgodovinarjiinarheologinaČeškeminSlovaškem,častnojenavajantudiFr.Grivec.

Drugi dve deli sta bibliografskega značaja, obe pa sta osredinjeni namedvojno in povojno obravnavanje Ciril-Metodiane. Delo MihaelaŠpačka,»Apoštolátsv.CyrilaaMetoděje»1910–1948(Bibliografijača-sopisajeposvečenazedinjenjuSlovanovvKristusuinprikazunaporovunije). Velehrad, Glas Velehrada XXVIII. Centrum Aletti Velehrad‒Roma,Olomouc2011.Razkrivavsovsebinskorazsežnostunionistič-nih prizadevanj, ko se težišče premakne od jezikoslovnih slavističnihobravnavkteološkimvprašanjemcerkveneedinosti.Širokavsebinskapahljačavprašanj,kizadevajoekumenskostCerkvezahodnihinvzho-dnihkristjanov,zlastiRusijezačasaboljševizma.

»Apoštolatsv.CirilainMetodapodvarstvomblaženeMarijeDevice,«jeunionističnonaravnaničasopis,kjersejevčasuizhajanjazvrstilopreko4oo sodelavcev različnihnarodnosti,mednjimi je v letih 1919–1948tudivrstaprispevkovFr.Grivca;zastopan jez31-imiprispevkivče-ščini,sodelovalipasotudidrugiSlovenci(A.Snoj,B.Snoj,T.Kurent,A.Mahnič,J.Mirt,A.Prešeren,S.Sardenko,Fr.Terseglav,A.Turk,inšekdo).Vzaključkudelajezapisanatudivest,dapobudazatačasopis

13 VtempogledujeznačilnaspominskaknjižicaJosipaBratulića.1983.»Alejaglagoljaša«(fotografije–ŽelimirJaneš).GlagoljaškapotjeizpeljanaodHumadoRočav Istri,kjer jebiloglagoljaštvozeloživo inutrjeno.Opremljena jezznačilnimisimboličnimiskulpturami(tudiokroglomizo,imenovano–StolĆirilaiMetodija)

Martina Orožen114

izviraodSlovencaA.M.Slomškaoz.njegoveBratovščinesv.CirilainMetoda,kijetakokottemeljvgrajenavvsaunionističnaprizadevanjanaVelehraduvmedvojnemobdobju,prekonjegapavsklepeII.vati-kanskega cerkvenega zborao sodobnemekumenizmuCerkve.DrugidelknjigeprinašabibliografijoodelihVelehradskeAkademije(ustano-vilastajoolomouckinadškof A.C.StojaninFr.Grivec)inunionistič-nihvelehradskihsrečanjihinkongresih.Odkrivanam,kolikoježebilostorjenegazazbližanjevzhodneinzahodneCerkvenaVelehradupredII.vatikanskimcerkvenimzborom.Kotznano, jebilo tehkongresovVII (od 1907–1936).Vsi so po vrsti natančno obdelani in skoraj navsakemjesodelovalFr.Grivec.Posebejsoizpostavljenivsebinskisklo-pi,kizadevajoobdobjeruskerevolucijeinrevolucionarnoprotiverskonaravnanooblast,kijeposegalavvseporeverskegaživljenjavRusiji.NedvomnodragocenogradivozazgodovinoruskeCcerkvevnjenemnajtežjemčasu.

Drugobibliografskodelo,»SvetiCirilinMetodmednami«,stapripra-vilaTomᚊpidlíkinPavelAmbros(Vybranéotázkycyrilometodějskétradice.EdiceHlasVelehraduXXVI.CentrumAlettiVelehrad-Roma,Olomouc2011).Prinašapaizbranapoglavjacirilmetodovsketradicije.Bibliografijaodleta1990–2011evidentirasestavkerazličnihstrokovnihdisciplin,kisonastalipozadnjemslavjul.1985.VuvodnemdeluPavelAmbrosspregovorioVelehraduinnjegovihevropskihkulturnihkore-ninah,natosledijopridigekardinalaT.Špidlika,vtrehsklopih:

I.»SvetiCiril inMetod«(GregorNazijanskiučitelj ininspiratorKon-stantinaCirila;PogumslovanskegaapostolasvetegaCirila;CirilinMe-tod,patronaEvrope).

II.»VslužbiBožjebesede«(Cirilmetodovskatradicija;Pomencirilme-todovskegaposlanstva;Ohrani namGospoddediščinonašihočetov;MarijanskoposlanstvoSveteGore;Šolainživljenje).

III.»Bog,kisiblagovolil«…(Cirilmetodovskaidejainslovanskimesia-nizem;Cirilmetodovskatradicija;MatiEdinosti;Naslednikcirilmetodo-vskemisijonskemetode;KrščanskivzhodinMarija;TipologijaživljenjavduhuJanezaPavlaII.).

Bibliografijaprispevkovjevsestranskobogata,sajletnoprinašaod50do70enot,karobpovršnemštetjuznašapreko1570tehtnih,interdi-

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 115

sciplinarnonaravnanihrazprav,kisojihnapisaličeškiindrugi,prete-žnoslovanskistrokovnjaki(izBolgarije,Rusije,Makedonije)indrugihevropskihslavističnihsredišč.

Sklep

Kdor se hoče o vprašanjih Ciril-Metodiane s sodobnih vidikov vse-stranskointemeljitopoučitiinrazgledati,imatakonarazpolagotehtnestrokovnepripomočke.Mislim,dajeiznakazanegastanjanaČeškem,podobnojebiloobhajanjejubilejatudinaSlovaškem,razvidno,dasmoSlovenci letosspetv javnostizamudili14 izvrstnopriložnostzaprepo-znavanjeinozaveščanjekoreninnaševernostiinnašebogatekrščanskekulture.

Reference

Ambrožič, Matjaž. 2003. Franc Grivec in velehradski kongresi. V:Grivčev simpozij v Rimu,69–86.Celje:Mohorjevadružba.

Bratulić, Josip.1983.Aleja glagoljaša.Zagreb:KatedraČakavskogsabo-raRoč.SveučilišnapokladaLiber.

Dějiny a současnost.2013.Št.5.

Dekan, Jan in Josef Poulik.1979.Veľka Morava.Bratislava:Tatran.

Dinekov, P. in S. Nikolova,ur.1985,1995,2003.Kirilo-MetodijevskaenciklopedijaI–IV.Sofija.

Grivec, Franc.1951.Žitija Konstantina in Metodija.Ljubljana:Filozofskafakulteta.

Huňaček, Václav.2005.Cyrilometodějskyodkaz.KaciřiaReforma-ce(Cirilmetodovskadediščina,krivoverciinreformacija).V:Lášek,JanBlahoslavinHanaTonzarová,ur.Cyrilometodějský sborník. Doku-

14 LetošnjaobletnicajebilavSlovenijiobeleženazenodnevnimmednarodnim»Simpozijemvčast1150.obletniceslovanskepismenostiinprihodasv.CirilainMetodanaMoravsko«. (ZborničnadvoranaUniverzevLjubljani,7. junij2013);prof.BoženaOroženjevCeljupripravilakrajširecitalzodlomkiizŽi-tij:»Sv.CirilinMetodmedSlovenci«.IzvedloLjubiteljskogledališčeTeharje–Celje(september2013).NekajodmevovjeprineslatudiDružina,razstaveotejvsebinipasobilevMurskiSoboti,SlovenjGradcuinvStični.

Martina Orožen116

mentace z malého sympozia, pořádaného Církví československou husitskou a Husitskou teologickou fakultou Univerzity Karlovy u příležitosti 1140. výročí příchodu Cyrila a Metoděje dne 25. září 2003 na UK HTF,23–80.Brno:L.Marek.

Jagić,Vatroslav. 1913.Entstehungsgeschichte der kirchenskavischen Sprache.Berlin:Weidmann

Kovačič, Lojze.2003.Grivčevabibliografija.V:Grivčev simpozij v Rimu,39–68.Celje:Mohorjevadružba.

‒ ‒ ‒.2003.Grivčeveraziskave.V:Grivčev simpozij v Rimu,27–39.Celje:Mohorjevadružba.

Legan Ravnikar, Andreja.2006.Diferencialnirazvojobrednetermi-nologijeknjižnihrazličic18.stoletjainzačetka19.stoletja.V:Meddialektologijo in zgodovino slovenskega jezika.Zora 41, 354–366.Maribor:Slavističnodruštvo.

Mlinar, Anton.2003.FrancGrivecinBrižinskispomeniki.V:Grivčev simpozij v Rimu,271–288.Celje:Mohorjevadružba.

Orožen, Martina.StanislavŠkrabecobtisočletnicisv.CirilainMetoda.Opomba9.

‒ ‒ ‒.1996.Brižinskispomenikiinnjihovorazmerjedostarecerkveneslovanščine.V:Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika,20–34.Ljubljana:Filozofskafakulteta,UniverzavLjubljani,Oddelekzaslo-vanskejezikeinknjiževnosti.

‒ ‒ ‒.1996.JernejKopitarinBrižinskispomeniki.V:Poglavjaizzgo-dovine slovenskega knjižnega jezika, 11–19. Ljubljana: Filozofskafakulteta,UniverzavLjubljani,Oddelekzaslovanskejezikeinknji-ževnosti.

‒ ‒ ‒.1996.Poglavja iz zgodovine slovenskega knjižnega jezika(OdBrižinskihspomenikovdoKopitarja).Ljubljana:Filozofskafakulteta,Oddelekzaslovanskejezikeinknjiževnosti.

‒ ‒ ‒. 2010.Daljnoročni pomenmisijona sv. bratov,Konstantina inMetodazarazvojslovenskegaknjižnegajezikainslovenskenarodnezavesti«(referatnamednarodnemsimpoziju,CyrilaMetod.Sloven-skoaEuropa.Universitasv.CyrilaaMetodavTrnave,2005).V:Kul-

Ciril-Metodiana 19. in 20. stoletja 117

turološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika, 371–381.Maribor:Filozofskafakulteta.

‒ ‒ ‒.2010.Slovenskisvetecinučitelj–jezikovnanaravnanostupo-vedovanja.V:Kulturološkipoglednarazvojslovenskegaknjižnegajezika.Zora74,382–394.Maribor:Filozofskafakulteta.

‒ ‒ ‒. 2010.StanislavŠkrabecob tisočletnici sv.Cirila inMetoda.V:Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika. (Od sistema k be-sedilu).Zora74.354–370.Maribor:Filozofskafakulteta.

Snoj, A. Slavko.2003.GrivčevoŽitijesv.KonstantinainMetodija.V:Grivčev simpozij v Rimu.153–163.Celje:Mohorjevadružba.

Sorč, Ciril.2003.FrancGriveco»pradednihčasteh«.V:Grivčev simpozij v Rimu,165–184.Celje:Mohorjevadružba.

Spěváček, Jiři.1979.Karel IV. Život a dílo (1316–1378).Praha:Nakla-datelstvísvoboda.

Škrabec, Stanislav.1881.SlovenskiromarjivRimu.Cvetje iz vrtov sv. Frančiška2:88–90.

‒ ‒ ‒.1998.JožeToporišič,ur.Izbrana dela.Knj.4.NovaGorica:Ko-stanjeviškisamostan.

Tadina, Ivanka.2003.GrivecinkongresovzhodnembogoslužjuvLjubljani. V:Grivčev simpozij v Rimu, 87–98. Celje :Mohorjevadružba.

Žlogar, Anton,ur.1886.Zbornik cerkvenih govorov na slavo SS. Cirilu in Metodu.Ljubljana:Katoliškatiskarna.

Váńa, Zdeněk.1983.SvětdávnychSlovanů.Praha:ARTIA.