bilten, november 2013: letnik xxii št. 11issn 1518-2081 (elektronska izdaja) this publication is...

BILTEN

November 2013Leto 22, štev.: 11

Bilten, november 20132

Razmnoževanje publikacije, v celoti ali deloma, ni dovoljeno. Uporaba in objava podatkov in delov besedila je dovoljena le z navedbo vira.Publikacija je dosegljiva na svetovnem spletu.

ISSN 1518-2081 (elektronska izdaja)

This publication is also available in English.

BANKA SLOVENIJESlovenska 35, 1000 LjubljanaSlovenija tel.: +386 (1) 4719000fax.: +386 (1) 2515516E-mail: [email protected]://www.bsi.si/SWIFT: BSLJ SI 2X

Izdajatelj:

mag. Janez FABIJAN, viceguvernerMatjaž NOČ, Finančna statistikamag. Tomaž KOŠAK, Finančna stabilnostErnest ERMENC, Računovodstvoddr. Neven BORAK, svetovalec guvernerjaDanica PRELOVŠEK, Bančne operacijeFranc DRENOVEC, Analitsko - raziskovalni center

Uredniški odbor:

3Bilten, november 2013

Pomembna informacija

Bilten Banke Slovenije je od številke 2 – 3, za mesec februar – marec 2007, leto 16, delno vsebinsko in oblikovno prenovljen.

Predhodna najava prenove je bila objavljena na internetni strani Banke Slovenije v januarju 2007.

Glavne novosti predstavljajo:· Začetek objavljanja vrednostnih statističnih podatkov, ki se nanašajo na časovno obdobje po vključitvi v evro območje, v

uradni domači valuti - evru. Vrednostni podatki za obdobje pred tem, bodo še naprej objavljeni v tolarjih, kot uradni sloven-ski valuti v tem obdobju. Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.

· Sprememba koncepta mednarodnih denarnih rezerv zaradi vključitve v Ekonomsko in monetarno unijo. Med slovenske mednarodne denarne rezerve po vključitvi v evro območje, v primerjavi s stanjem pred tem ne sodijo več imetja v evrih in terjatve do rezidentov evro območja. Več o tem v članku: “Statistična obravnavna mednarodnih denarnih rezerv ob vstopu Slovenije v evro območje”, v poglavju Metodološke informacije na spletni strani BS: http://www.bsi.si/financni-podatki.asp?MapaId=138 .

· Prilagoditev predstavitve gotovine v obtoku pravilom ECB.· Prilagoditev prikaza bilance Banke Slovenije njenemu delovanju v okviru Evrosistema.· Začetek objavljanja obrestnih mer denarnega trga evro območja in prehod na celovito objavljanje obrestnih mer monetar-

nih finančnih institucij v skladu z metodologijo ECB.· Začetek objavljanja podatkov o statistiki finančnih računov v novem poglavju.· Barvno ločevanje posameznih statističnih poglavij, zaradi lažjega iskanje ter navezave vsebinskih poglavij na specializirane

publikacije.

Več podrobnejših razlag je zapisanih v metodoloških opombah v Biltenu Banke Slovenije.

Z dnem uvedbe evra v Sloveniji (1.1.2007) je v statističnih tabelah biltena nastal prelom časovnih vrst v primerih, v katerih nastopa kot atribut “valuta”. Tako pričakovano pride do prerazporeditve podatkov med posameznimi stolpci v tabelah, ki še ved-no ohranjajo enak naslov, na primer obstoječih nezapadlih evrskih posojil pred uvedbo evra, iz časovne serije za “tujo valuto” v časovno serijo za “domačo valuto”, po uvedbi evra. Za lažjo rekonstrukcijo sprememb so v poglavju metodološke opombe, tam kjer je do prerazporeditve prišlo, podani deleži evrskih zneskov v stanjih tuje valute v tabelah 1.3, 1.4, 1.5 in 1.6 na dan 31.12.2004, 31.12.2005 in 31.12.2006.

5Bilten, november 2013

KAZALO

REPUBLIKA SLOVENIJA:Osnovni podatki

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA 1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti 6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

II. STATISTIČNE TABELEDenar in finančne institucijeFinančni trgi in plačilni sistemiEkonomski odnosi s tujinoJavne financeFinančni računiNefinančni računi in splošna ekonomska statistika

III. SEZNAM BANK IN HRANILNIC

IV. METODOLOŠKE OPOMBE Pregled povezav statističnih podatkovKoledar objav

6

1-30

1328498592100

1

1 2627

Opis znakov:

- ni pojava... ni podatka. začasen ali ocenjen podatek* popravljen podatek/ povprečje0 podatek je manjši od 0,51, 2, 3, ... opomba, pojasnjena v metodoloških opombahn.s. ni smiselno

Zaradi zaokroževanja se seštevki vedno ne ujemajo.Podatke v evrih v tabelah od podatkov v tolarjih ločuje črta.


REPUBLIKA SLOVENIJA:OSNOVNI PODATKI

Enota mereDatum ali obdobje

podatka:

Površina 20.273 km2 2013Prebivalstvo Slovenije 2.058.821 število 31.12.2012Demografska rast 0,16 % 31.12.2012Gostota naseljenosti 101,6 število / km2 31.12.2012Prebivalstvo mestne občine Ljubljana 282.994 število 31.12.2012

Izvor dodane vrednosti (strukturni deleži): 2012Kmetijstvo 2,6 % Industrija 25,1 %Gradbeništvo 5,5 %Storitve 66,8 %Skupaj 100,0 %

Letna realna rast BDP -2,3 % 2012Medletna realna rast BDP -0,6 % jul.- sep. 2013Nominalni BDP 35.466 mio EUR 2012BDP na prebivalca 17.244 EUR 2012

Letna rast industrijske proizvodnje -0,4 % september, 2013Letna rast zaposlenosti -1,6 % september, 2013Stopnja brezposelnosti 9,4 % jul.- sep. 2013

Letna stopnja inflacije 1,3 % november, 2013

Javne finance:prihodki 45,1 % BDP 2012presežek/primanjkljaj -3,7 % BDP 2012dolg 54,1 % BDP 31.12.2012

Saldo tekočega računa plačilne bilance 1.159 mio EUR 2012Saldo trgovinske bilance -110 mio EUR 2012Bruto zunanji dolg 39.712 mio EUR 30.09.2013Neto zunanji dolg 12.170 mio EUR 30.09.2013

Denarna enota od 01.01.2007: evro (EUR): 1 EUR = 239,64 SIT

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1 - I.Bilten, november 2013

I. GOSPODARSKA IN FINAN^NA GIBANJA

I. GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA

1. Mednarodno okolje2. Gospodarska aktivnost3. Trg dela4. Gibanje cen5. Izbrani kazalniki konkurenčnosti6. Javne finance7. Tekoči račun plačilne bilance8. Kapitalski in finančni račun plačilne bilance9. Poslovanje bank10. Finančni trgi

I. - 2

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA


2

Povzetek

Gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju upočasnila, anketni kazalniki pa kažejo na zelo postopno okrevanje aktivnosti v nadaljevanju leta. Poleg tega so se v zadnjih mesecih znižale napovedi rasti sve-tovne trgovine, kar povečuje tveganje za rast slovenskega izvoza v prihodnje. Zmanjševanje BDP v Sloveniji se letos sicer upočasnjuje, saj zaenkrat ni bilo večjih negativnih šokov v mednarodnem in tudi domačem okolju. Ker je SURS v zadnji objavi nacionalnih računov tekočo dinamiko rasti iz zadnjih nekaj četrtletij popravil navzgor, bo letošnji padec BDP manjši kot v zadnjih projekcijah Banke Slovenije. Hkrati zadnja objava potrjuje konkurenčnost izvoznega sektorja, saj se je rast izvoza v tretjem četrtletju pospešila kljub šibki rasti v ožjem mednarodnem okol-ju. Po drugi strani se domače povpraševanje še zmanjšuje, kar je skladno z gibanjem mase realnih plač in fiskal-nim stiskanjem države. Oboje se zrcali v nadaljnji rasti presežka na tekočem računu plačilne bilance, ki se je v letu do septembra že približal 7 % BDP.

Razmere na trgu dela se letos postopno stabilizirajo. Medletni padec zaposlenosti se zmanjšuje, v tretjem četrtlet-ju pa je na najnižjo letošnjo raven padla tudi stopnja brezposelnosti. Struktura tokov v in iz brezposelnosti kaže, da letošnje sezonsko poslabšanje razmer na trgu dela v zadnjem četrtletju verjetno ne bo tako ostro kot lani. Izbo-ljšanje razmer je lahko tudi posledica letošnje reforme, ki je zmanjšala dualnost na trgu dela. Hkrati gibanje plač kaže na nadaljnje postopno izboljševanje stroškovne konkurenčnosti gospodarstva.

Ob šibkem domačem povpraševanju vsebuje inflacija le še učinke fiskalnih ukrepov. Merjena s HICP je novembra znašala 1,2 %. Ob izločitvi učinka dviga DDV in drugih letošnjih konsolidacijskih ter administrativnih ukrepov bi se osnovna inflacija gibala okoli 0 %.

Položaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je v tretjem četrtletju izboljšal zaradi rasti nedavčnih prihod-kov in dviga DDV. Kljub temu je bil njen primanjkljaj v enem letu do septembra s 3,9 % BDP medletno nekoliko večji zaradi nižjih prihodkov, ki so posledica slabših gospodarskih razmer in sprememb davka na dohodek pravnih oseb. Po pozitivni oceni Evropske komisije za proračun RS za leto 2014 in izdaji triletne obveznice v višini 1,5 mrd EUR je zahtevani donos na dolgoročno državno obveznico do konca novembra padel na 5,6 %.

Krčenje bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se nadaljuje in je posledica nadaljnjega razdolževanja bank v tujini in znižanja kapitala zaradi izgube v bančnem sistemu. Pri naložbah se najbolj krčijo posojila, k čemur v veliki meri prispevajo dodatne oslabitve posojil. Vloge gospodinjstev so se oktobra zmanjšale, vendar je njihovo zmanjšanje v primerjavi z zniževanjem bilančne vsote zelo zmerno. Bančnemu sistemu se je ob povečanju stroš-kov oslabitev in rezervacij, zlasti zaradi dveh manjših bank, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije, še povečala izguba iz poslovanja.

Besedilo poglavja "Gospodarska in finančna gibanja" je bilo sprejeto na Svetu Banke Slovenije na dan 10. 12. 2013. V poglavju so upoštevani podatki, dosegljivi na dan 06. 12. 2013.

GOSPODARSKA IN FINANČNA GIBANJA BANKA SLOVENIJE

I. - 4 Bilten, november 2013


5 - I.Bilten, november 2013 3

Četrtletna gospodarska rast v evrskem območju se je v tretjem četrtletju upočasnila, brezposelnost pa je ostala visoka, a stabilna. Kazalniki zaupanja in PMI kažejo na zelo postopno okrevanje aktivnosti tudi v letošnjem zadnjem četrtletju. Zaradi šibke rasti v evrskem območ-ju, zgolj postopnega okrevanja v drugih razvitih drža-vah in slabših gospodarskih obetov v hitrorastočih državah je OECD v svoji najnovejši oceni znižal napo-ved globalne gospodarske rasti za letošnje in nasled-nje leto. Denarna politika v evrskem območju in ZDA je še naprej spodbujevalna. Počasnejša globalna gospo-darska rast in zmanjšanje negotovosti zaradi dogovora z Iranom so novembra vplivali na nadaljnje znižanje cen nafte.

Gospodarska gibanja

V tretjem četrtletju se je tekoča rast BDP v evrskem območju upočasnila, mesečno zmanjšanje aktivnosti pa je bilo septembra prisotno v industriji, gradbeniš-tvu in trgovini na drobno. Na podlagi prve ocene Euros-tata se je BDP četrtletno zvišal le za 0,1 %, medletni upad pa je znašal 0,4 %. Na upočasnitev gospodarske rasti je vplivalo četrtletno 0,1-odstotno zmanjšanje BDP v Franciji in Italiji, precej pa se je upočasnila gospodarska rast Nemčije, četrtletno na 0,3 %. Tudi mesečni kazalniki aktivnosti kažejo na zgolj šibko gospodarsko okrevanje. Industrijska proizvodnja v evrskem območju se je sep-tembra mesečno znižala za 0,5 %, medletno pa je bila višja za dober odstotek. Najbolj se je zmanjšala proizvod-nja trajnih potrošnih dobrin, mesečno za 2,6 %, medletno pa za dober odstotek. V gradbeništvu se je septembra vrednost opravljenih gradbenih del mesečno znižala za 1,3 %, medletni upad pa se je zmanjšal na le 0,2 %. Obseg prodaje v trgovini na drobno (brez motornih vozil) v zadnjih mesecih medletno stagnira.

Gospodarska klima v evrskem območju se je izbolj-šala tudi novembra, agregatni indeks PMI pa se je znižal in nakazuje nadaljevanje zgolj postopnega gos-

podarskega okrevanja. Kazalnik gospodarske klime evrskega območja, kot ga izračunava Evropska komisija, se je novembra ponovno zvišal in se približuje dolgolet-nemu povprečju. Med dejavnostmi se je novembra posla-bšalo zaupanje v gradbeništvu, izboljšalo pa v storitvah ter v industriji in trgovini na drobno. Vsi kazalniki so na višji ravni kot pred letom. Stopnja brezposelnosti v evrs-kem območju ostaja visoka, a stabilna na ravni okrog 12 %. Stabilnejše razmere na trgu dela vplivajo tudi na zaupanje potrošnikov, ki se je letos precej povečalo. Novembra je bila vrednost kazalnika kljub mesečnemu zmanjšanju medletno višja kar za 11 odstotnih točk. Hkra-ti se je znižala vrednost agregatnega indeksa PMI, kot ga meri analitska hiša Markit. Pri tem je precej upadel indeks

1 Mednarodno okolje

-14 -12 -10 -8 -6 -4 -2 0 2 4 6 8

10

2010 2011 2012 2013-14-12-10-8-6-4-20246810

industrijagradbeništvo (3-m. d. s.)trgovina na drobno

Prihodki v trgovini na drobno, obseg gradbenih del in industrijska proizvodnja v evrskem območju

realne medletne stopnje rasti v %*

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

*podatki, prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni

80

85

90

95

100

105

110

115

120

-40

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

2010 2011 2012 2013

kazalnik klime* potrošnikigradbeništvo industrijatrgovina druge storitve

Kazalniki zaupanja v evrskem območju ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: Evropska komisija.

*dolgoletno povprečje = 100



storitev, medtem ko je indeks predelovalnih dejavnosti ostal stabilen in na relativno ugodni ravni. Med članicami evrskega območja se je agregatni PMI indeks v Nemčiji zvišal na najvišjo raven od januarja, v Franciji pa je upa-del na najnižjo raven po juniju.

Zaradi upočasnjevanja rasti svetovne trgovine in sla-bših obetov v državah v razvoju so se napovedi glo-balne gospodarske rasti za letošnje in naslednje leto znižale. OECD je novembra ocenil, da bo svetovna gos-podarska rast v letu 2013 znašala 2,7 %, v letu 2014 pa 3,6 %. Oboje je za 0,4 odstotne točke manj kot v njihovi spomladanski oceni. Na upočasnitev bo vplivalo zmanjša-nje rasti mednarodne trgovine, ki bo letos dosegla 3,0 %, v letu 2014 pa 4,8 %, kar je za 0,6 oziroma eno odstotno točko manj kot v spomladanski oceni. Poslabšale so se napovedi gospodarske rasti za države BRIC, najbolj za Rusijo in Indijo, na 1,5 % in 3,4 % v letu 2013 in na 2,3 % ter 5,1 % v letu 2014, kar je za med eno in dve odstotni točki manj kot v spomladanski napovedi. Za evrsko območje je OECD za letos gospodarsko rast popravil navzgor za 0,2 odstotne točke na -0,4 %, za leto 2014 pa navzdol za 0,1 odstotne točke na 1,0 %. Consensus je v svoji novembrski oceni napovedal, da bo zmanjšanje BDP v evrskem območju letos 0,4-odstotno, kar je za 0,1 odstotne točke večji padec kot v oktobrski oceni. Nas-lednje leto naj bi bila rast BDP po oceni Consensusa 0,9-odstotna, enako kot v njihovi oktobrski napovedi.

Tečaj evra in cene surovin

Novembra se je vrednost evra do ameriškega dolarja mesečno znižala, ponovno pa se je znižala tudi cena nafte Brent. Novembra je ECB znižala ključno obrestno mero na 0,25 %. Poleg šibkega gospodarskega okrevan-ja in ohranjanja visoke stopnje brezposelnosti v evrskem območju je na znižanje obrestne mere vplival upad infla-cije precej pod ciljno inflacijo denarne politike ECB. Denarna politika FED je novembra ostala nespremenjena s ključno obrestno mero v razponu med 0,0 % in 0,25 % ter nespremenjenim obsegom nestandardnih ukrepov. Vrednost evra do ameriškega dolarja se je novembra znižala glede na oktober, medletno pa je bila večja za 5,2 %. V povprečju meseca je tečaj znašal 1,3493 USD za evro. Cena nafte Brent se je novembra znižala drugi mesec zapored, na to pa so poleg upočasnjevanja glo-

0

1

2

3

4

5

2012 20130

1

2

3

4

5

Avstrija NemčijaItalija RusijaHrvaška FrancijaSrbija

Napovedi gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric v letu 2014

Vir: Consensus Economics.

letna rast BDP v %

-2

-1

0

1

2

3

4

5

6

2012 2013-2

-1

0

1

2

3

4

5

6Avstrija Nemčija Italija RusijaHrvaška Francija Srbija

Napovedi gospodarske rasti glavnih trgovinskih partneric v letu 2013

Vir: Consensus Economics.

letna rast BDP v %

100 120 140 160 180 200 220 240 260 280 300 320

2010 2011 2012 20135060708090

100110120130140150

160nafta North Sea Brent (v USD; levo)nafta North Sea Brent (v EUR; levo)surovine skupaj (indeks 2005 = 100)v tem: industrijske (indeks 2005 = 100)hrana (indeks 2005 = 100)

Surovinedolarske cene

Vir: The Economist, Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.



balne gospodarske rasti vplivala tudi uspešna pogajanja v zvezi z iranskim jedrskim programom, kar je nekoliko zmanjšalo napetosti na Bližnjem vzhodu. Cena za sodček nafte Brent je v povprečju novembra znašala 108,1 USD, kar je medletno manj za 1,4 %. V primerjavi z oktobrom so se pocenile tudi druge primarne surovine. Medletno ostajajo najnižje cene hrane, ki so padle za več kot 16 %.

Medletno zmanjševanje gospodarske aktivnosti se letos hitro upočasnjuje ob odsotnosti dodatnih šokov v mednarodnem okolju in novih izdatnejših izdatkovnih rezov v javnih financah. BDP je v tretjem četrtletju tekoče stagniral, po zadnji oceni SURS pa so bili manj-ši kot v prejšnjih objavah tudi padci aktivnosti v predho-dnih treh četrtletjih. Popravek dinamike BDP navzgor pomeni, da bo letošnji celoletni padec BDP manjši kot v zadnjih projekcijah Banke Slovenije in tudi od predvi-devanj drugih institucij. Hkrati zadnja objava nacional-nih računov potrjuje predvidevanja o izvozno pogoje-nem gospodarskem okrevanju, pospešek izvoza kljub zgolj šibki rasti v evrskem območju pa kaže na precejš-njo konkurenčnost slovenskega izvoznega sektorja. Po drugi strani je domače povpraševanje še naprej šibko, skladno z gibanjem realnih plač ter fiskalnim stiskan-jem države. Vsaj glede na gibanja kazalnikov zaupanja novih šokov v gospodarski aktivnosti v letošnjem zad-njem četrtletju ne bo.

Gospodarska klima

Zaupanje v gospodarstvu je v zadnjih mesecih stabil-no in na višji ravni kot na začetku leta. Letos se je povečalo predvsem zaupanje v predelovalnih dejavnos-

2 Gospodarska aktivnost

-70-60-50-40-30-20-1001020304050

-70-60-50-40-30-20-10

01020304050

2010 2011 2012 2013

gospodarska klima potrošnikipredelovalne dejavnosti trgovina na drobnostoritve gradbeništvo

Kazalniki zaupanja ravnotežje v odstotkih, desezonirano

Vir: SURS.



tih, kjer je prišlo do izboljšanja v novembru, in v gradbe-ništvu, kjer se je rast kazalnika sicer ustavila, a je na bis-tveno višji ravni kot pred letom. Zaupanje v storitvenih dejavnostih in pri potrošnikih ostaja nizko. Podjetja v pre-delovalnih dejavnostih so bila novembra v primerjavi z oktobrom bolj optimistična glede trenutnega in tudi priča-kovanega povpraševanja, ponovno pa se je nekoliko zni-žala pričakovana rast naročil v gradbeništvu. Podjetja v storitvah zasebnega sektorja (brez trgovine) so bila novembra manj pesimistična pri ocenah trenutnega pov-praševanja, ocena povpraševanja v naslednjih treh mesecih pa je ostala na nizki ravni. Vrednost kazalnika zaupanja v trgovini še naprej močno niha. Novembra je bila v primerjavi z oktobrom nižja kar za 19 odstotnih točk zaradi močnega padca vrednosti kazalnika trenutnega obsega prodaje. Nihanje slednjega je izrazito, kar prepre-čuje zanesljivo razlago kazalnika zaupanja v tej dejavno-sti.

Bruto domači proizvod

Tekoče zmanjševanje gospodarske aktivnosti se je v tretjem četrtletju ustavilo. Po zadnji oceni SURS je bilo v primerjavi s prejšnjimi objavami precej šibkejše tudi zmanjševanje gospodarske aktivnosti v predhodnih treh četrtletjih. BDP je bil zato v tretjem četrtletju medletno manjši le še za 0,6 %. Kljub temu se velika večina dejav-nosti še sooča s padanjem dodane vrednosti, ki pa se je v industriji in gradbeništvu precej umirilo. Zmanjševanje aktivnosti v storitvah zasebnega sektorja ostaja precejš-nje kljub nadaljnji rasti dodane vrednosti v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih. Kriza je izrazita predvsem v finančnih in zavarovalniških dejavnostih, kjer je pove-čan medletni padec aktivnosti posledica slabih razmer v bančnem sistemu. Še naprej se zmanjšuje dodana vred-nost v trgovini, a po bistveno manjših stopnjah kot pred letom. K zmanjševanju gospodarske aktivnosti še naprej prispevajo tudi javne storitve kot posledica izvajanja kon-solidacijskih ukrepov države.

Agregatno povpraševanje

Rast izvoza ostaja glavni dejavnik gospodarskega okrevanja. V tretjem četrtletju se je medletna rast skup-nega obsega izvoza povečala na skoraj 5 %, predvsem zaradi pospeška v rasti izvoza blaga ob sicer zgolj posto-

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013

četrtletno, objava 30.08.2013*medletno, objava 30.08.2013**četrtletno, objava 29.11.2013*medletno, objava 29.11.2013**

BDP

Vir: SURS.

stopnje rasti v %

* desezonirani in delovnim dnem prilagojeni podatki** originalni podatki

-12-10-8-6-4-20246810121416

-12-10-8-6-4-202468

10121416

2008 2009 2010 2011 2012 2013

v odstotnih točkah

Prispevki komponent k medletni rasti BDP –proizvodna stran

neto davki na proizvodejavne storitvestoritvegradbeništvoindustrija brez gradbeništvakmetijstvo, lov, ribištvoBDP, medletno v %

Vir: SURS.

-14-12-10-8-6-4-2024681012141618

-14-12-10

-8-6-4-202468

1012141618

2008 2009 2010 2011 2012 2013

v odstotnih točkah

Prispevki komponent k medletni rasti BDP –izdatkovna stran

spremembe zalogmenjava s tujinobruto investicije v osn. sredstvadržavna potrošnjazasebna potrošnjaBDP, medletno v %

Vir: SURS.



pnem okrevanju evrskega območja. Povečal se je tudi uvoz, kar pa je deloma verjetno posledica uvoza dobrin, naročenih še pred julijskim dvigom stopenj DDV. Del povečanega uvoza je šel v zaloge, njihovo zmanjševanje pa se je upočasnilo, zato je bil prispevek spremembe zalog k rasti BDP pozitiven prvič po tretjem četrtletju 2011. Spremembe v zalogah so bile tudi glavni dejavnik upočasnitve zmanjševanja agregatne domače potrošnje v tretjem četrtletju. Padec investicij v osnovna sredstva se je v primerjavi s drugim četrtletjem povečal zaradi zmanj-ševanja gradbenih investicij, hkrati pa se je močno upo-časnila tudi medletna rast investicij v opremo in stroje. Uvedba višjih stopenj DDV julija letos je močno vplivala tudi na dinamiko nakupov trajnih proizvodov gospodinj-stev, saj je povečanju v drugem sledil precejšen padec v tretjem četrtletju. S tem se je poglobil tudi padec skupne končne potrošnje gospodinjstev. K zmanjševanju domače agregatne potrošnje je ponovno precej prispevala država, ki je svojo končno potrošnjo medletno zmanjšala za 3,4 %, kar je največ doslej.

Mesečni kazalniki aktivnosti

Gibanja v industrijski proizvodnji ostajajo šibka. Sku-pni obseg proizvodnje se je septembra mesečno sicer nekoliko povečal zaradi rasti v predelovalnih dejavnostih, vendar je na četrtletni ravni aktivnost tekoče stagnirala. Ob šibki mesečni dinamiki na medletno stopnjo rasti vpli-va predvsem učinek osnove, ki je bil glavni dejavnik zma-njšanja medletnega padca aktivnosti s 3,7 % v avgustu na 0,4 % v septembru. V letu do septembra je bila skup-na industrijska proizvodnja medletno manjša za 1,5 %, kar je nekoliko slabše od povprečja evrskega območja. Večji padec proizvodnje je preprečila rast v energetiki, ki je presegla 3 %. Okrevanje industrijske proizvodnje naj-močneje zavira šibak domači trg, na katerem podjetja v predelovalnih dejavnostih še vedno ustvarijo okrog 30 % vseh prihodkov.

Pojavlja se precejšen razkorak med gibanjem prihod-kov v trgovini in drugih storitvah zasebnega sektorja. Po močnem septembrskem zmanjšanju so se oktobra realni prihodki v trgovini na drobno nekoliko povečali predvsem zaradi rasti prodaje motornih goriv. Hkrati se hitro umirja mesečna rast prihodkov v trgovini z vozili. Medletni padec prihodkov v trgovini na drobno (brez

90

95

100

105

110

115

120

125

07 08 09 10 11 12 1390

95

100

105

110

115

120

125realni prihodki v trgovini na drobno in z mot. vozilinominalni prihodki v storitvah zasebnega sektorja*

Mesečni kazalniki gospodarske aktivnosti

Vir: SURS.Opomba: *Brez trgovine in finančnih storitev.

desezonirani indeksi, 2010 = 100

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

2008 2009 2010 2011 2012 2013-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

Slovenija

evrsko območje

Nemčija

Industrijska proizvodnjamedletno v %

Vir: Eurostat, preračuni Banka Slovenije.

80

85

90

95

100

105

110

2010 2011 2012 201380

85

90

95

100

105

110

skupajdomači trgevrsko območjeizven evrskega območja

6-mesečne drseče sredine, 2010 = 100, originalni podatki

Realni prihodek v industriji

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.



vozil) se je oktobra sicer zmanjšal na dobra 2 %, a predv-sem zaradi učinka osnove. Še septembra je padec zna-šal skoraj 5 %. Skupni prihodki drugih zasebnih storitev so se septembra na mesečni ravni ponovno nekoliko povečali. Njihova medletna rast je presegla 3 % in je bila pozitivna v vseh glavnih skupinah storitev.

Gradbena aktivnost se je v tretjem četrtletju tekoče povečala drugo četrtletje zapored. Tudi zaradi septem-brskega povečanja obsega opravljenih gradbenih del je četrtletna rast dosegla 7 %. Rast je predvsem posledica

večjega obsega del pri gradnji inženirskih objektov, sicer mnogo bolj postopno pa se je letos do septembra pove-čevala tudi aktivnost v gradnji nestanovanjskih stavb. Medletni padec aktivnosti se je zmanjšal s skoraj 25 % v prvem četrtletju na dobre 4 % v tretjem četrtletju. Kljub znakom okrevanja gradbena aktivnost ostaja na zelo niz-ki ravni.

Medletna rast števila izdanih gradbenih dovoljenj se je v tretjem četrtletju ustavila. Po treh četrtletjih visoke rasti je število izdanih gradbenih dovoljenj medletno stag-

12 mes. do 2013 2013 2013 sep.13 avg. sep. sep.

tekoče ++Industrijska proizvodnja: - skupaj* 7,0 2,0 -0,6 -1,7 -3,7 -0,4 0,1 - predelovalne dejavnosti 7,4 1,8 -1,7 -2,4 -4,7 -0,8 -0,6 Gradbeništvo: - skupaj** -16,9 -24,8 -16,8 -14,9 -5,4 -7,9 7,0 - stavbe -14,0 -39,7 -17,3 -28,2 -19,7 -12,1 -0,2 - gradbeni inženirski objekti -19,0 -15,3 -16,6 -7,0 2,2 -8,0 8,4 Trgovina (realni prihodek)Trgovina na drobno, skupaj -0,3 1,6 -2,3 -4,4 -3,5 -4,8 -1,6 Trgovina na drobno brez motornih goriv -1,6 -2,2 -4,7 -4,2 -3,5 -3,0 -2,4 - z živili, pijačami, tobakom -1,6 -3,0 -4,7 -3,5 -4,1 -2,5 -1,8 - z neživili (brez motornih goriv) -1,5 -1,8 -5,0 -4,7 -2,9 -3,8 -3,0 Trgovina z motornimi vozili in popravila 12,0 7,5 -5,5 0,2 3,3 10,6 -5,1 Storitve zasebnega sektorja*** + 6,3 3,1 -2,4 -1,9 0,0 3,4 0,6 Promet in skladiščenje + 19,6 8,0 0,7 -1,1 0,9 0,8 1,6

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije. Opombe: Podatki so prilagojeni glede na vpliv števila delovnih dni. * Realna vrednost industrijske proizvodnje. ** Realna vrednost opravljenih del v gradbeništvu. *** Brez trgovine in finančnih storitev, + Nominalni prihodki.++: Trimesečne drseče sredine glede na trimesečne drseče sredine pred tremi meseci v %. Podatki so prilagojeni vplivu sezone in koledarja (razen zagradbeništvo, kjer so podatki desezonirani).

medletne stopnje rasti v %

Gospodarska aktivnost 2010 2011 2012

-40-35-30-25-20-15-10-50510152025

2008 2009 2010 2011 2012 2013-40-35-30-25-20-15-10

-505

10152025

število izdanih dovoljenjpripadajoča površina stavb


Število izdanih gradbenih dovoljenj in pripadajoča površina stavb

medletno v %

0

20

40

60

80

100

120

140

160

2008 2009 2010 2011 2012 20130

20

40

60

80

100

120

140

160delovno aktivni v gradbeništvu (desno)stanovanjske stavbe*nestanovanjske stavbe*gradbeni inženirski objekti*skupaj*

desezonirani realni indeks, 2008 = 100 v 1.000

Gradbeništvo

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Realna vrednost opravljenih gradbenih del.

3-mesečne drseče sredine



niralo in ostaja na zelo nizki ravni. Stagnacija je posledica zmanjšanja števila izdanih dovoljenj za nestanovanjske stavbe, pri stanovanjskih stavbah pa se je rast močno upočasnila. Hkrati se je po dveh četrtletjih medletne rasti zmanjšala pripadajoča skupna površina stavb, prav tako zaradi padca v segmentu nestanovanjskih stavb.

Gibanja na trgu dela so bila v primerjavi z lani ugodnej-ša tudi v obdobju od septembra do novembra. To se kaže v septembrskem povečanju števila delovno aktiv-nih prebivalcev in v novembrskem številu brezposelnih, kjer se je medletna rast letos precej upočasnila. Tudi struktura tokov v in iz brezposelnosti je boljša. To mor-da kaže, da poslabšanje razmer na trgu dela, ki je sicer značilno za zadnje četrtletje in nastaja predvsem zaradi iztekanja pogodb za določen čas, letos ne bo tako ostro kot lani.

Brezposelnost, prosta delovna mesta in delovno aktivno prebivalstvo

Po oktobrskem sezonskem povečanju se je novem-bra naraščanje števila registriranih brezposelnih umi-rilo, znižuje pa se tudi stopnja brezposelnosti. Oktob-ra se sicer število brezposelnih običajno poviša zaradi vstopa nove generacije mladih na trg dela, ki pa je bilo letos manj izrazito kot prejšnja leta. Novembra je število registriranih brezposelnih nekoliko preseglo 119.000, kar je medletno sicer več za 7 %, vendar se je stopnja rasti letos precej upočasnila. Septembra je registrirana stopnja brezposelnosti padla na 12,6 %, kar je prav tako najmanj

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

60

70

2009 2010 2011 2012 20134

5

6

7

8

9

10

11

12

13

14

medletna sprememba* (desno)stopnja registrirane brezposelnostistopnja brezposelnosti – ILO

Stopnja brezposelnostiv %

* medletna sprememba števila registriranih brezposelnihVir: Zavod RS za zaposlovanje, SURS, preračuni Banka Slovenije.

3 Trg dela



letos. Na stabilizacijo razmer na trgu dela kaže tudi anke-tna stopnja brezposelnosti, ki se je v tretjem četrtletju občutno znižala in je bila z 9,4 % najnižja letos.

Tudi oktobra in novembra je bila struktura tokov na trgu dela ugodnejša kot lani. Oktobra se je med brez-poselne prijavilo malo več kot 13.000 oseb, novembra pa se je pritok zmanjšal na malo več kot 9.000. To je v obeh mesecih približno za desetino manj kot lani. V obeh mesecih je k temu pomembno prispeval manjši pritok tistih, ki jim je potekla zaposlitev za določen čas. Ta tok je medletno manjši že četrti mesec zapored, kar je najverjet-neje posledica zmanjšanja segmentacije trga dela z leto-šnjo reformo. Priliv v brezposelnost zaradi stečajev je bil letos do oktobra manjši kot lani kljub večjemu številu ste-čajev. To lahko kaže na to, da gredo zaradi sprememb zakonodaje v stečaj podjetja, ki že v preteklosti niso pos-lovala. Odlivov iz brezposelnosti je bilo oktobra in novem-bra medletno sicer manj, vendar je bila struktura odlivov ugodnejša. Vključenih v zaposlitev je bilo tako oktobra medletno več za dobrih 8 %, novembra pa za malo več

kot 2 %. Odlivov zaradi razlogov, ki ne pomenijo zaposlit-ve, je bilo oktobra medletno manj za 14 %. V zadnjih mesecih se je tekoče sicer povečalo število odlivov zaradi upokojitve, saj se konec letošnjega leta izteče triletno obdobje, ko se brezposelni lahko upokojijo po stari pokoj-ninski zakonodaji.

12 mes. do 2012 2013 2013 2013sep.13 sep. avg. sep. okt.

Povprečna bruto plača 1.495 1.525 1.526 1.521 1.489 1.507 1.495 ...

Povprečna neto plača 3,9 2,1 0,4 0,2 -0,6 0,4 1,1 ...Povprečna bruto plača 3,9 2,0 0,1 -0,5 -1,2 -0,4 0,4 ... - zasebni sektor (brez O..Q)* 5,0 2,6 0,9 0,4 -0,4 0,1 1,2 ... - javni sektor (O..Q)* -0,1 0,0 -2,2 -2,9 -3,2 -1,7 -1,5 ...Povp. realna neto plača** 2,1 0,1 -2,5 -2,6 -4,3 -2,5 -1,0 ...Stopnja brezposelnosti - harmonizirana (Eurostat) 7,3 8,2 8,9 10,3 9,2 10,1 9,8 10,1 - registrirana (SURS) 10,7 11,8 12,0 12,9 11,5 12,8 12,6 ...

Registrirane brezposelne osebe 100,5 110,7 110,2 118,0 105,4 116,6 114,7 118,7Delovno aktivno preb. 835,0 824,0 810,0 795,1 808,3 793,2 795,5 ...Zaposlene osebe 747,2 729,1 717,0 701,0 715,2 698,6 700,5 ...

Registrirane brezposelne osebe 16,4 10,1 -0,5 7,6 -1,5 9,9 8,8 7,1Delovno aktivno preb. -2,7 -1,3 -1,7 -2,4 -2,0 -1,9 -1,6 ... - zasebni (brez O..Q)* -3,8 -1,9 -2,4 -2,9 -2,6 -2,2 -1,8 ... - javni (O..Q)* 2,1 0,8 0,8 -0,8 0,6 -0,8 -0,8 ...Zaposlene osebe -2,6 -2,4 -1,6 -2,9 -2,0 -2,4 -2,1 ...Samozaposlene osebe -3,3 8,1 -2,1 0,9 -1,8 1,9 2,0 ...

Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opombe: Podatki niso desezonirani ali prilagojeni delovnim dnem. * Panoge dejavnosti po klasifikaciji SKD 2008. ** CPI deflator.

v 1000


v odstotkih

v EUR


Trg dela 2010 2011 2012

-30-20-1001020304050607080

2010 2011 2012 2013-30-20-10

01020304050607080

odjavljeni – prehod v neaktivnostodjavljeni – vključeni v zaposlitevnovoprijavljeni – iztek zaposlitve za dol. čas

medletno v %

Izbrani odtoki iz registrirane brezposelnosti in pritoki v brezposelnost

Vir: Zavod RS za zaposlovanje, preračuni Banka Slovenije.



Število delovno aktivnih se je po dveh mesecih zniže-vanja septembra povečalo. To je znižalo medletni padec števila delovno aktivnih, ki je bil septembra z 1,6 % najnižji letos. Tudi to kaže na izboljšanje razmer na trgu dela v primerjavi z lani, saj se je lanskega septembra število delovno aktivnih glede na pretekli mesec zmanjša-lo. Medletni padec števila delovno aktivnih v zasebnem sektorju se je od januarja do septembra upočasnil na 1,8 %. Podobno kažejo tudi anketni podatki, kjer se je padanje števila delovno aktivnih v tretjem četrtletju na medletni ravni praktično ustavilo, zmanjšalo pa se je tudi število neaktivnih. Medletni padec je bil še vedno največji v gradbeništvu, vendar se je zaradi mesečne rasti v pre-težnem delu letošnjega leta zmanjšal na slabih 6 %, kar je najmanj po septembru 2009. V predelovalnih dejavnos-tih se je medletni padec upočasnil na 2,5 %. Tudi v večini drugih dejavnosti zasebnega sektorja, v katerih se število delovno aktivnih zmanjšuje, se je medletni padec sep-tembra zmanjšal. Izjemi sta le skupina dejavnosti trgovi-ne, vzdrževanja in popravil motornih vozil ter poslovanje z nepremičninami. Medletni padec števila delovno aktivnih v javnih storitvah se od letošnjega aprila počasi zmanjšu-je in je septembra znašal 0,8 %. To je bila predvsem pos-ledica zaposlovanja v izobraževanju, kar je za začetek šolskega leta običajno. Nadaljuje pa se zmanjševanje števila delovno aktivnih v dejavnostih javne uprave, obrambe in obvezne socialne varnosti, kjer se je medletni padec poglobil na 3,6 %.

Gibanje plač

Medletna rast povprečne plače ostaja nizka. Povpreč-na nominalna bruto plača v zasebnem sektorju je bila medletno višja za dober odstotek, v javnih storitvah pa nižja za 1,5 %. V zasebnem sektorju so se plače medlet-no najbolj povečale v predelovalnih dejavnostih, in sicer za 3,7 %, najbolj pa so se zmanjšale v dejavnosti prome-ta in skladiščenja, kjer so upadle za 4,7 %. V dejavnosti oskrbe z električno energijo, plinom in paro je povprečna plača padla za 2 %, kljub temu pa je ostala najvišja med vsemi dejavnostmi. V javnih storitvah se je medletni padec zmanjšal predvsem zaradi mesečne rasti plač v izobraževanju. V javnih storitvah se poleg nominalnih plač postopno zmanjšuje tudi število delovno aktivnih, zato je medletna nominalna masa plač septembra upadla

za 2,4 %. Zasebni sektor se večinoma prilagaja z zmanj-ševanjem zaposlenosti, zato je septembra kljub zvišanju povprečne plače nominalna masa plač upadla za slab odstotek. Skupna realna masa plač je septembra medlet-no upadla za malo manj kot 3 %. Njen medletni padec se v zadnjih mesecih zmanjšuje tudi zaradi nižje inflacije.

-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2010 2011 2012 2013-5

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5pretežno storitve javnega sektorjapretežno storitve zasebnega sektorjagradbeništvoindustrijakmetijstvo, gozdarstvo, ribištvodelovno aktivni skupaj*

v odstotnih točkah


Prispevki k medletni spremembi števila delovno aktivnih prebivalcev

*medletno v %

-6-4-202468101214

2010 2011 2012 2013-6-4-202468

101214

masa plač v zasebnem sektorju*masa plač v javnih storitvah (O…Q)*povprečna bruto plača v zasebnem sektorjupovprečna bruto plača v javnih storitvah (O…Q)


Vir: SURS, preračuni Banka Slovenije.Opomba: *Masa plač je izračunana kot zmnožek povprečne bruto plače na zaposlenega pri pravnih osebah, ki so prejeli plačo, in števila vseh zaposlenih pri pravnih osebah.

Masa plač in povprečna bruto plača na zaposlenega



Medletna inflacija, merjena s HICP, je novembra zna-šala 1,2 %, kar je 0,1 odstotne točke več kot oktobra. Pri tem se je zaradi učinka osnove močneje zvišala medletna rast cen energentov, hkrati pa se je zaradi pocenitev nekaterih tržnih storitev znižala medletna rast cen storitev. Skladno s tem se je osnovna inflacija novembra ponovno znižala in bi se, če izločimo učinek dviga DDV in drugih letošnjih konsolidacijskih ter admi-nistrativnih ukrepov, gibala okoli 0 %. Osnovna inflacija odraža šibko kupno moč in odsotnost pritiskov s strani povpraševanja. Nizki so tudi domači pritiski na ponud-beni strani, saj je medletna rast cen industrijskih proiz-vodov pri proizvajalcih na domačem trgu v tretjem četr-tletju ponovno nekoliko upadla.

Objavljena inflacija in struktura inflacije

Medletna inflacija, merjena s HICP, se je novembra zvišala za 0,1 odstotne točke na 1,2 %, predvsem zaradi učinka osnove pri cenah energentov. Medletna rast cen energentov se je novembra v primerjavi z oktob-rom zvišala za 2,1 odstotne točke na 0,3 %. To je bila posledica izpada lanskih pocenitev zemeljskega plina iz medletne primerjave cen, medtem ko so se naftni derivati

v skladu z gibanjem evrskih cen nafte na svetovnih trgih tekoče in medletno pocenili. K višji inflaciji v novembru je pripomoglo tudi nadaljnje umirjanje medletnega zniževan-ja cen industrijskih proizvodov brez energentov. Na drugi strani se je po precejšnjem padcu v prejšnjih mesecih ponovno nekoliko znižala medletna rast cen hrane, za 0,2 odstotne točke na 2,4 %. Na znižanje rasti cen nepre-delane hrane je najbolj vplivala pocenitev sadja, medtem ko sta se meso in zelenjava medletno podražila. Med vsemi kategorijami se je najbolj znižala medletna rast cen storitev, za 0,8 odstotne točke na 1,9 %, na kar je vplivalo predvsem znižanje cen telefonskih in internetnih storitev ter namestitvenih storitev, pa tudi letalskega potniškega

HICP 1,1 1,2 2,1 -0,2 -0,1 storitve 2,7 1,9 2,3 0,3 -0,5 industrijsko blago brez energentov -0,3 -0,1 -0,8 0,4 0,6 hrana 2,6 2,4 5,2 0,0 -0,1 energenti -1,8 0,3 2,2 -2,7 -0,6 Kazalnika osnovne inflacijebrez energentov 1,7 1,4 2,1 0,3 0,0 brez energentov, hrane, alkohola in tobaka 1,3 1,0 0,9 0,3 0,0 PPI sep.13 okt.13 okt.12 okt.13 skupaj -0,4 -0,5 0,2 0,0 -0,2 na domačem trgu 0,1 -0,2 0,5 0,2 -0,1 na tujem trgu -0,9 -0,9 -0,1 -0,3 -0,3

Vir: SURS, Eurostat, preračun Banka Slovenije. Opomba: Posamezna odstopanja od uradnih podatkov so možna zaradi zaokroževanja.

mesečna rast v % medletna rast v %

Gibanje cen povprečje zadnjih 12 m.okt.13 nov.13 nov.12 nov.13

-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

2010 2011 2012 2013-4

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

Slovenijabrez cen energentov, hrane, alkohola in tobakaevrsko območjebrez cen energentov, hrane, alkohola in tobaka

v % Medletne stopnje rasti HICP

Vir: SURS, Eurostat, preračuni in ocena Banka Slovenije.

4 Gibanje cen



prevoza. V nasprotju s temi gibanji se je medletna rast cen storitev v evrskem območju po prvih podatkih celo okrepila. To je prispevalo k zvišanju medletne inflacije v evrskem območju za 0,2 odstotne točke na 0,9 %. Slo-venska inflacija tako ostaja nad povprečjem evrskega območja, vendar zgolj zaradi podražitev, vezanih na kon-solidacijske ukrepe.

Osnovna inflacija in inflacijske tendence

Osnovna inflacija se je novembra ponovno znižala, kar odraža šibko kupno moč in odsotnost pritiskov s strani povpraševanja. Medletna rast HICP brez ener-gentov, hrane, alkohola in tobaka je novembra znašala 1,0 %, kar je enako povprečju evrskega območja in 0,3 odstotne točke manj kot mesec prej. Za 0,3 odstotne točke sta se znižala tudi HICP brez energentov in nepre-delane hrane, na 1,2 %, in HICP brez energentov, na 1,4 %. Do znižanja osnovne inflacije je prišlo zaradi nižje medletne rasti cen posameznih tržnih storitev, na katere močno vpliva šibko povpraševanje. Osnovna inflacija, iz katere bi izločili učinek dviga DDV in drugih letošnjih kon-solidacijskih ter administrativnih ukrepov, bi se v novem-bru gibala okoli 0 %.

Indeks cen pri proizvajalcih na domačem trgu

Medletna rast cen industrijskih proizvodov pri proiz-vajalcih na domačem trgu se je v tretjem četrtletju ponovno nekoliko znižala. V povprečju četrtletja je zna-šala 0,1 %, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot četrtlet-je prej. Najbolj se je v povprečju tretjega četrtletja znižala medletna rast cen energentov, in sicer z 0,5 % na -0,4 %. Do tega je prišlo zaradi medletnega znižanja cen oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter nižje rasti cen oskrbe z vodo. Cene v proizvodnji surovin se še naprej znižujejo. V tretjem četrtletju je njihov padec znašal 0,3 %. Poleg cen kovin pri proizvajalcih, ki padajo že sko-raj dve leti, so se v tretjem četrtletju medletno znižale tudi cene tekstilij. V tretjem četrtletju so medletno upadle tudi cene v proizvodnji investicijskega blaga in trajnega blaga za široko porabo. Pri tem se je nekoliko umirilo medletno upadanje cen v proizvodnji kovinskih izdelkov. Na drugi strani se je nekoliko povišala medletna rast cen v razno-vrstnih predelovalnih dejavnostih. Medletna rast cen v proizvodnji netrajnega blaga za široko porabo se je ob

nižji rasti cen v proizvodnji živil nekoliko znižala, a ostaja pozitivna. V povprečju četrtletja je znašala 1,3 %, kar je za 0,2 odstotne točke manj kot v prejšnjem četrtletju.

-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013-20

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

HICPenergentistoritvehrananepredelana hranapredelana hranaindustrijski proizvodi brez energentov


Gibanje posameznih skupin cen


-4-3-2-1012345678910

2010 2011 2012 2013-4-3-2-10123456789

10skupajsurovineproizvodi za investicijeproizvodi za široko poraboenergenti



Cene industrijskih proizvodov pri proizvajalcih na domačem trgu



Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiranja se je do septembra letos medletno povečal za 234 mio EUR. Ob majhnem znižanju odhodkov prihodki v prvih devetih mesecih zaostajajo za lanskimi za 2,4 %, kar je odraz gospodarskih razmer. Zaradi medletno višjih nedavčnih prihodkov in po zvišanju stopenj DDV so se prihodki v tretjem četrtletju medletno sicer povišali, primanjkljaj pa zmanjšal. Državni zbor je sredi novem-bra potrdil proračuna RS za leti 2014 in 2015. Evrop-ska komisija je ugotovila, da so proračunski načrti za prihodnje leto v skladu s pravili. Slovenija se je novem-bra zadolžila na evrskem trgu z izdajo triletne državne obveznice v višini 1,5 mrd EUR. Po izdaji obveznice in potrditvi proračunov RS za naslednji dve leti se je zah-tevani donos na dolgoročno državno obveznico začel zniževati in je konec novembra znašal 5,6 %.

Konsolidirani javnofinančni prihodki in odhodki

Primanjkljaj konsolidirane bilance javnega financiran-ja se je v prvih devetih mesecih medletno povišal. Prihodki so se zaradi neugodnih gospodarskih gibanj znižali precej bolj kot odhodki. Primanjkljaj konsolidira-ne bilance je v prvih devetih mesecih znašal 1.346 mio

EUR. To je medletno več za 234 mio EUR. V tretjem četr-tletju se je saldo medletno izboljšal predvsem zaradi višjih nedavčnih prihodkov, višji pa so bili tudi davčni prihodki. Večino primanjkljaja izkazuje državni proračun. Ta je bil tudi oktobra v primanjkljaju, in sicer v višini 27 mio EUR, lani v istem mesecu pa 7 mio EUR. Zbirni proračuni občin so v presežku, ki do septembra znaša 65 mio EUR. ZZZS je bil do oktobra v primanjkljaju v višini 24 mio EUR. V zadnjem letu do septembra je primanjkljaj konsolidirane bilance znašal 3,9 % BDP.

Prihodki konsolidirane bilance javnega financiranja v prvih devetih mesecih zaostajajo za lanskimi, predv-sem tisti, ki so vezani na razmere na trgu dela. V tret-

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013-16-14-12-10

-8-6-4-202468

1012

saldo (v % BDP)*prihodki*odhodki*saldo po ESR 95 (v % BDP)**

Javnofinančna gibanjamedletno v %

* nacionalna metodologija

Vir: SURS, Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.

12-mesečne drseče vsote

**vsota četrtletnih javnofinančnih saldov v zadnjih 12 mesecih

5 Javne finance

2012 2013 zadnji septemberjan.-sep. jan.-sep. 3 meseci 2013

Javnofinančni saldo -1.564 -1.127 -1.112 -1.346 -113 -55 Neto posojila in spremembe kapitalskih deležev -696 -513 -367 -206 -5 -1 Neto zadolževanje 2.987 1.711 -110 2.522 19 -51 Zadolževanje 3.997 3.037 1.095 4.359 71 -10 Domače zadolževanje* 3.997 1.305 1.095 1.546 -79 -10 od tega: Vrednostni papirji 3.886 706 742 1.439 -105 -12 Zadolževanje v tujini 0 1.732 0 2.813 150 0 od tega: Vrednostni papirji 0 1.732 0 2.663 0 0 Odplačila dolga 1.010 1.326 1.205 1.837 53 41 doma 547 1.317 1.198 1.830 50 39 v tujini 463 10 8 7 3 2 Sprememba sredstev na računih 726 71 -1.589 969 -99 -107

Vir: Ministrstvo za finance in Banka Slovenije. Opomba: * Pod domače zadolževanje štejejo vse izdaje obveznic na domačem trgu, ne glede na to kdo jih kupuje.

2011 2012

v mio EUR

Račun financiranja konsolidirane bilance



jem četrtletju so bili prihodki medletno višji deloma tudi zaradi davčnih sprememb. Prihodki so bili v prvih devetih mesecih medletno nižji za 2,4 % oziroma 260 mio EUR. Veliko znižanje pri davku od dohodka pravnih oseb odraža pretekle zakonodajne spremembe in slabši gos-podarski položaj podjetij. Akontacije v zadnjih štirih mese-cih so stabilne na ravni okoli 34 mio EUR, kar je za tretji-no manj kot v istem obdobju lani. Predvsem medletno nižja zaposlenost vpliva na nižje prihodke iz prispevkov za socialno varnost in dohodnine. Po julijskem dvigu sto-penj DDV so se prihodki iz DDV medletno povečali za več kot desetino, skupaj pa so bili v desetih mesecih višji le za odstotek. Kljub višji ravni trošarin so prihodki iz tro-šarin nižji, v desetih mesecih za 4 %. Nedavčni in drugi prihodki so bili v devetih mesecih medletno višji. Prihodki iz proračuna EU so v desetih mesecih zaradi medletno višjih prilivov v oktobru s 596 mio EUR minimalno prese-gli raven iz enakega lanskega obdobja.

Odhodki konsolidirane bilance javnega financiranja so bili v prvih devetih mesecih kljub sprejetim varče-

valnim ukrepom medletno le nekoliko nižji. Najbolj so se povečali odhodki za obresti in pokojnine. Odhodki so v devetih mesecih medletno upadli za 0,2 % oziroma 26 mio EUR. Znižali so se izdatki za plače in prispevke zaposlenim, za 5 %, še več pa transferji posameznikom in gospodinjstvom brez pokojnin, za 7,5 %. Njihovo zniže-vanje je posledica ukrepov, sprejetih z ZUJF, in dogovo-rov o omejevanju rasti plač. Znižujejo se tudi odhodki, ki sodijo pod diskrecijsko odločanje vlade, predvsem izdatki za blago in storitve, pa tudi investicijski odhodki in tran-sferji. Izplačila obresti so bila medletno višja za šestino, odhodki za pokojnine pa za 2,6 %.

Financiranje konsolidirane bilance

Novembra je Slovenija izdala obveznico v višini 1,5 mrd EUR, s čimer je zadolževanje konsolidirane bilance javnega financiranja v letu 2013 po ocenah doseglo blizu 6 mrd EUR. V prvih devetih mesecih je bilo po podatkih konsolidirane bilance od 4,4 mrd EUR zadolžitve 1,8 mrd EUR namenjeno vračilu dolga, 1,3 mrd

2012 2013jan.-sep. jan.-sep.

% BDP medl. rast, % medl. rast, % Prihodki 14.999 14.739 42,4 -1,2 10.908 10.648 -2,4 Davki 13.118 12.704 36,5 -3,2 9.657 9.242 -4,3 - na blago in storitve 4.876 4.924 14,2 0,5 3.573 3.621 1,3 - prispevki 5.244 5.072 14,6 -4,8 3.982 3.810 -4,3 - dohodnina 2.077 2.006 5,8 1,1 1.435 1.364 -4,9 - dohodki pravnih oseb 577 313 0,9 -45,7 427 163 -61,8 Prejeta sredstva iz EU 845 830 2,4 0,0 555 541 -2,7 Ostali 1.036 1.205 3,5 25,0 695 865 24,4 Odhodki 16.126 16.100 46,3 -1,0 12.020 11.994 -0,2 Tekoči odhodki 6.814 6.754 19,4 -1,5 5.217 5.157 -1,1 - plače in drugi izdatki zaposlenim (s prispevki) - izdatki za blago in storitve 2.373 2.299 6,6 -3,4 1.740 1.666 -4,2 - obresti 648 747 2,1 20,2 593 692 16,8 Tekoči transferji 7.687 7.713 22,2 0,4 5.739 5.765 0,4 - transferji posameznikom in gospodinjstvom Investicijski odhodki, transferji 1.235 1.213 3,5 -5,6 733 711 -3,0 Plačila v proračun EU 390 420 1,2 -3,3 330 360 9,1 Saldo -1.127 -1.360 -3,9 -1.112 -1.346

Vir: Ministrstvo za finance, preračuni Banka Slovenije.Opomba: * Konsolidirane bilance državnega proračuna, proračuna občin, pokojninsko-invalidskega ter obveznega zdravstvenega zavarovanja po načelu plačane realizacije.

6.384 6.338 18,2 -1,5 4.835 4.789 -0,9

3.728 3.586 10,3 -5,5

jan.-sep.13

2.843 2.701 -5,0

Konsolidirana bilanca*

mio EUR mio EUR

2012 zadnjih 12 mesecev do sep.13



EUR financiranju primanjkljaja prihodkov nad odhodki in 206 mio EUR spremembi neto posojil in kapitalskih dele-žev. Za razliko, t. j. približno 1 mrd EUR, so se povečala sredstva na računih pri bankah. Republika Slovenija je 15. novembra 2013 izdala triletno obveznico v višini 1,5 mrd EUR z zahtevanim donosom 4,84 % in kuponsko obrestno mero 4,7 %. Ministrstvo za finance je novembra skladno z načrtom izdaj zakladnih menic izdalo za 100 mio EUR 6-mesečnih in 12-mesečnih zakladnih menic. Izdaja je bila višja od okvirno predvidene, obrestne mere pa na podobni ravni kot v preteklih mesecih za enake ročnosti. Z novembrsko izdajo triletne obveznice in zakla-dnih menic ter upoštevaje podatke konsolidirane bilance do septembra in oktobrske realizacije državnega proraču-na se je letošnja zadolžitev povečala na blizu 6 mrd EUR.

Zahtevana donosnost enajstletne slovenske državne obveznice se je sredi novembra – po sprejemu prora-čunov RS za naslednji dve leti in po izdaji triletne obveznice – znižala. Zahtevana donosnost slovenske državne obveznice je novembra v povprečju znašala 5,9 %, kar je približno 60 bazičnih točk manj kot v predho-dnem mesecu. Znižanje zahtevanih donosnosti je bilo večje kot v nekaterih drugih državah evrskega območja in je sledilo izdaji triletne državne obveznice na evrskem trgu. Ob koncu meseca je zahtevana donosnost znašala 5,6 %.

Proračuna RS za leti 2014 in 2015

Državni zbor je sredi novembra sprejel proračuna za leti 2014 in 2015, s katerima se nadalje znižuje načrto-vani primanjkljaj. 15. novembra je bil sprejet spremen-jen proračun RS za leto 2014 in proračun RS za leto 2015. V letu 2014 je predviden primanjkljaj proračuna RS v višini 1.018 mio EUR oziroma 2,9 % BDP, v letu 2015 pa v višini 859 mio EUR oziroma 2,4 % BDP. Potrjen je bil zakon o davku na nepremičnine, ki začne veljati z letom 2014 in povečuje obdavčitev nepremičnin. Od 1. 1. 2014 je v veljavi novela zakona o davku na dohodni-no, s katero se ukinja avtomatična uskladitev lestvic z inflacijo, spreminja pa se tudi obdavčitev migrantov. Evropska komisija je novembra prvič v skladu s pravili, ki krepijo nadzor nad nacionalnimi proračuni ("dvojček") ocenila proračunske predloge držav članic za leto 2014. Ocenila je, da je slovenski proračunski predlog v skladu s

pravili Pakta o stabilnosti in rasti, a da manevrskega pros-tora ni. Prav tako je ugotovila, da Slovenija v letu 2013 učinkovito ukrepa za odpravo presežnega javnofinančne-ga primanjkljaja.

01002003004005006007008009001,0001,1001,2001,3001,4001,5001,600

2011 2012 20130

100200300400500600700800900

1,0001,1001,2001,3001,4001,5001,600

PortugalskaItalijaAvstrijaŠpanijaFrancijaIrskaSlovenija

Pribitki dolgoročnih državnih obveznic nad nemško

Vir: Bloomberg, preračuni Banka Slovenije.Opomba: Pribitek je izračunan kot razlika med donosom desetletne državne obveznice in donosom referenčne (nemške) obveznice na dnevni ravni in odraža tveganja, ki jih tržni udeleženci pripisujejo državi. * Na sliki je po 1.1.2013 za Slovenijo prikazano gibanje obveznice SLOREP 09/24.

v bazičnih točkah



Medletna rast presežka tekočega računa plačilne bilance se je septembra nadaljevala. Presežek je zna-šal 269 mio EUR in je bil medletno večji za 69 mio EUR. Septembrska rast v največji meri izvira iz pove-čanega presežka storitev, pretežno zaradi visoke rasti izvoza storitev posredovanja v mednarodni trgovini, ter medletnega zmanjšanja primanjkljaja faktorskih dohod-kov in transferjev. V enem letu do septembra je prese-žek tekočega računa dosegel 2,4 mrd EUR oziroma 6,8 % BDP, kar je za slabih 5 odstotnih točk več kot septembra lani. K povečanju je dve tretjini prispevala blagovna menjava, ki se je iz primanjkljaja v višini 1,4 % BDP do septembra letos prevesila v presežek v višini 1,9 % BDP. V enakem obdobju se je presežek storitev povečal za 1,1 % BDP, primanjkljaj faktorskih dohodkov pa zmanjšal za 0,5 % BDP.

Blagovna menjava

Izvoz se v zadnjih mesecih povečuje predvsem zaradi hitrejše rasti na trge EU. Po stagniranju v drugi polovici lanskega leta in le 0,5-odstotni medletni rasti v letošnjem prvem četrtletju se je skupna nominalna rast izvoza do tretjega četrtletja pospešila na 3,1 %. Medletno zmanjše-vanje uvoza blaga, ki je še v prvem četrtletju znašalo 4,6 %, se je v tretjem četrtletju upočasnilo na 0,5 %. K rasti blagovne menjave v tretjem četrtletju je močno pris-pevala medletna septembrska rast izvoza in uvoza blaga, ki je dosegla 4,4 %. Septembra se je nadaljevalo preus-merjanje izvoza v članice EU. K temu je pomembno pris-pevala tudi blagovna menjava s Hrvaško. Izvoz v EU je bil medletno večji za 6,2 %, na trge zunaj EU pa za 1,7 %. K rasti skupnega uvoza blaga je septembra pris-peval močan porast uvoza blaga iz nečlanic EU, za 22 %, medtem ko je bil uvoz iz članic EU medletno še vedno nekoliko manjši. Z vstopom Hrvaške v EU se je zmanjšal tudi primanjkljaj v menjavi z EU. V povprečju zadnjih nekaj let je letni presežek v blagovni menjavi s Hrvaško znašal slabih 0,5 mrd EUR, letos do septembra pa 0,3 mrd EUR.

Od drugega četrtletja naprej se postopoma povečuje izvoz vseh skupin blaga po ekonomskem namenu uporabe. Najbolj se je povečal izvoz blaga za široko porabo, ki je bil v prvem četrtletju še medletno manjši za 0,6 %, v drugem in tretjem četrtletju pa je njegova rast že znašala več kot 5 %. Poleg medicinskih in farmacevtskih proizvodov se je močno povečal tudi izvoz živilskih proiz-vodov, med katerimi so proizvodi, ki se v Sloveniji le ople-menitijo. Tako se je letos za več kot tretjino medletno povečal izvoz kave, čaja in začimb. Skladno s sicer zgolj postopnim okrevanjem gospodarske aktivnosti v tujini narašča tudi izvoz vmesnih proizvodov, ki je v tretjem četrtletju dosegel 3,6 %. Poleg visokega porasta izvoza živinske krme ter gnojil in mineralov se je močno povečal

6 Tekoči račun plačilne bilance

-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

2010 2011 2012 2013-10

-8

-6

-4

-2

0

2

4

6

8

10

tekoči računblagostoritvefaktorski dohodkitekoči transferji

Komponente tekočega računa

v % BDP, 3-mesečne drseče vsote

Vir: Banka Slovenije.

-700-600-500-400-300-200-1000100200300400

-70-60-50-40-30-20-10

010203040

2010 2011 2012 2013

saldo blagovne menjave, mio EURizvoz blaga, medletno v %uvoz blaga, medletno v %

Blagovna menjava*


medletne stopnje rasti v % mio EUR

*trimesečne drseče sredine



tudi izvoz številnih vrst energentov, kar je močno poveza-no z naraščanjem obsega storitev posredovanja v zunanji trgovini. Rast izvoza proizvodov za investicije letos moč-no niha. Izjemi sta izvoz strojev za obdelavo kovin z okoli 15-odstotno rastjo v drugem in tretjem četrtletju ter izvoz druge transportne opreme brez cestnih vozil z več kot 27-odstotno rastjo v tretjem četrtletju. Kljub temu je skupni izvoz proizvodov za investicije letos do septembra medle-tno stagniral.

V tretjem četrtletju je bil medletno večji le uvoz blaga za široko porabo. Uvoz blaga za široko porabo se je po skoraj 3-odstotnem zmanjšanju v prvem četrtletju v dru-gem četrtletju povečal za več kot 6 %. Rast se je na tej ravni ohranila tudi v tretjem četrtletju. Rast uvoza blaga za široko porabo je bila visoka zlasti med aprilom in juli-jem, kar je povezano z uvedbo višjih stopenj DDV. Po juliju se rast umirja in je septembra znašala 5,5 %. Spre-memba v dinamiki uvoza proizvodov za investicije je še izrazitejša. Poleg uvoza opreme za energetski objekt se je v prvem polletju močno povečal tudi uvoz strojev in druge investicijske opreme, ki pa se je v tretjem četrtletju že medletno zmanjšal za skoraj 4 %. Uvoz vmesnih proiz-vodov ostaja razmeroma šibak, kar je skladno z razmera-mi v industriji.

Storitvena menjava

Storitvena menjava se je septembra močno povečala. Izvoz storitev je bil medletno večji za 14,8 %, uvoz pa za 11,3 %. Po upadu v prvi polovici letošnjega leta se je izvoz potovanj začel povečevati. Septembra je bil medlet-no višji že za več kot 5 %, kar pa je tudi posledica večje-ga števila prihodov tujih gostov v času evropskega košar-karskega prvenstva. Zmanjševanje uvoza storitev poto-vanj se je v zadnjih dveh mesecih ohranjalo pri nekaj več kot 2 %. Presežek v menjavi potovanj je letos do septem-bra dosegel 1.090 mio EUR, kar je medletno več za sla-bih 30 mio EUR. Kljub večji blagovni menjavi je septem-bra izvoz transportnih storitev stagniral, medletni upad uvoza pa se je povečal na več kot 4 %. Letos do septem-bra je bil izvoz transportnih storitev večji le za 0,5 %, uvoz pa manjši za 0,8 %. Presežek se je medletno povečal za slabih 10 mio EUR na 492 mio EUR. Skupni saldo menja-ve drugih storitev je bil letos do septembra v presežku 87 mio EUR, še v enakem lanskem obdobju pa v primanj-

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

-15

-10

-5

0

5

10

15

20

25

30

35

2010 2011 2012 2013

skupajvmesni proizvodiinvesticijski proizvodiblago za široko porabo

Izvoz blaga po ekonomskem namenu uporabe


medletno v %; 3-mesečne drseče sredine

-30-25-20-15-10-505101520253035

-30-25-20-15-10-505

101520253035

2010 2011 2012 2013

skupajvmesni proizvodiinvesticijski proizvodiblago za široko porabo

Uvoz blaga po ekonomskem namenu uporabe


medletno v %; 3-mesečne drseče sredine

-150

-100

-50

0

50

100

150

200

250

-30

-20

-10

0

10

20

30

40

50

2010 2011 2012 2013

saldo storitvene menjave, mio EURizvoz storitev, medletno v %uvoz storitev, medletno v %

Storitvena menjava


medletne stopnje rasti v % mio EUR



kljaju 155 mio EUR. Letos se je močno povečal predvsem presežek v menjavi storitev posredovanja v zunanji trgo-vini, in sicer za 268 mio EUR, samo septembra za 75 mio EUR. Razmeroma visoka sta bila še presežka v menjavi komunikacijskih in gradbenih storitev. Skupni presežek teh treh storitev je dosegel 312 mio EUR, kar je že dobra šestina presežka tekočega računa letos do septembra. Menjava preostalih storitev je bila v primanjkljaju v višini 226 mio EUR, največ, 113 mio EUR, pri storitvah, pove-zanih s pravicami intelektualne lastnine. Skupni enoletni presežek v menjavi storitev je dosegel 2,1 mrd EUR ozi-roma 6,0 % BDP, kar je za dobro odstotno točko več kot septembra lani.

Faktorski dohodki in tekoči transferji

Primanjkljaj faktorskih dohodkov še naprej zaostaja za doseženim v istem lanskem obdobju. Število delav-cev na delu v tujini se od začetka krize povečuje, hkrati pa se zmanjšuje število zaposlenih tujcev, kar povečuje presežek dohodkov od dela. Letos do septembra se je medletno povečal za 22 mio EUR na 277 mio EUR. Pri-manjkljaj dohodkov od kapitala je bil v enakem obdobju medletno manjši za 182 mio EUR in je znašal 583 mio EUR. Zaradi manjšega obsega novih naložb in slabših tekočih poslovnih rezultatov se je letos primanjkljaj dohodkov od lastniškega kapitala medletno zmanjšal za 200 mio EUR na 301 mio EUR. K temu je 117 mio EUR prispevalo neto pokrivanje poslovnih izgub v podjetjih v večinski tuji lasti. Hkrati so se izplačane dividende in raz-deljeni dobiček medletno zmanjšali za 69 mio EUR, pri-

Plačilna bilanca zadnjih 2012 2013 2012 2013 Tekoči račun 12 mes. jan.-sep. jan.-sep. sep. sep.

Tekoči račun 146 1.159 2.349 677 1.867 200 269 v % BDP 0,4 3,3 6,8 2,5 7,2 … … Blago in storitve 519 1.694 2.740 1.255 2.302 277 320 v % BDP 1,4 4,8 7,9 4,7 8,8 … … Koeficient odprtosti 144 147 149 146 149 … … Izvoz 26.291 26.797 27.365 20.064 20.631 2.326 2.478 v % BDP 72,7 75,9 78,7 75,4 79,1 … … Blago 21.450 21.631 21.925 16.207 16.501 1.848 1.930 Storitve 4.842 5.166 5.440 3.857 4.130 477 548 - Turizem 1.975 2.090 2.095 1.650 1.655 214 225 - Transport 1.305 1.334 1.339 997 1.001 111 111 Uvoz -25.772 -25.104 -24.625 -18.808 -18.330 -2.049 -2.158 v % BDP -71,3 -71,1 -70,8 -70,7 -70,3 … … Blago -22.407 -21.741 -21.267 -16.341 -15.868 -1.764 -1.841 Storitve -3.365 -3.363 -3.358 -2.467 -2.462 -285 -317 - Turizem -817 -734 -712 -588 -566 -75 -73 - Transport -720 -704 -700 -514 -509 -58 -55 Dohodki od dela 234 377 399 255 277 33 28 Dohodki od kapitala -758 -929 -747 -766 -583 -89 -70 Tekoči transferji 151 18 -43 -68 -129 -21 -8

Izvoz blaga in storitev 11,6 1,9 2,6 2,0 2,8 -3,2 6,5 Uvoz blaga in storitev 11,5 -2,6 -3,1 -1,9 -2,5 -12,4 5,3 Izvoz blaga 13,1 0,8 1,5 1,0 1,8 -4,8 4,4 Uvoz blaga 13,1 -3,0 -3,8 -1,8 -2,9 -13,2 4,4 Izvoz storitev 5,4 6,7 7,2 6,4 7,1 3,7 14,8 Uvoz storitev 1,6 -0,1 1,5 -2,2 -0,2 -6,6 11,3


nominalne medletne stopnje rasti v %

tokovi v mio EUR

2011 2012



manjkljaj dolžniškega kapitala, povezanega s neposredni-mi naložbami, pa za slabih 15 mio EUR. Hitro zmanjševa-nje zadolženosti bank ter v nekoliko manjši meri podjetij in prebivalstva se nadaljuje. Neto plačila obresti v tujino so se letos do septembra zmanjšala za slabih 50 mio EUR na 115 mio EUR. Nadaljuje se financiranje države na tujih trgih z izdajami vrednostnih papirjev po relativno visokih stopnjah donosnosti. Zato se medletno povečuje-jo neto plačila dohodkov od naložb v vrednostne papirje, in sicer letos do septembra za 67 mio EUR na 168 mio EUR. Letos do septembra se je primanjkljaj faktorskih dohodkov skupaj medletno zmanjšal za 204 mio EUR na 306 mio EUR, v seštevku zadnjih dvanajstih mesecev pa na 348 mio EUR oziroma 1,0 % BDP.

Z izjemo drugega četrtletja so bili tekoči transferji letos v precejšnjem primanjkljaju. Primanjkljaj se je letos do septembra medletno povečal za 61 mio EUR na 129 mio EUR. K negodnim rezultatom so največ prispe-vali zasebni transferji, kjer se je primanjkljaj medletno povečal za 35 mio EUR na 156 mio EUR. Pri tem so se izrazito povečala neto plačila davkov na dohodek in pre-moženje, socialnih prispevkov in davkov na proizvode. Neto črpanje sredstev iz proračuna EU je bilo letos do septembra slabše kot lani, zato je bil presežek državnih transferjev medletno manjši za 26 mio EUR in je znašal le 28 mio EUR.

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

-600

-500

-400

-300

-200

-100

0

100

200

09 10 11 12 13

od obrestiod vrednostnih papirjevod reinvestiranih dobičkovod neposrednih naložbod dela

tokovi v mio EUR (3-mesečne vsote)


Neto faktorski dohodki



Neto odliv sredstev zasebnega sektorja v tujino v višini 432 mio EUR je bil septembra dvakrat večji od odliva v avgustu in za skoraj tretjino večji od mesečnega pov-prečja zadnjih dvanajstih mesecev. Terjatve zasebne-ga sektorja do tujine so se povečale, na kar so najbolj vplivali odlivi iz naložb v tuje vrednostne papirje in iz danih komercialnih kreditov, obveznosti do tujine pa so se zmanjšale, največ iz naslova razdolževanja bank. Letos do septembra je bil neto odliv zasebnega sektor-ja (3,6 mrd EUR) le deloma nadomeščen z neto prili-vom prek države (1,6 mrd EUR), kar kaže na omejene možnosti financiranja v tujini. Neto zunanji dolg se je septembra zmanjšal za 0,3 mrd EUR, letos do septem-bra pa za 2,1 mrd EUR.

Terjatve zasebnega sektorja

Septembra so se terjatve zasebnega sektorja do tuji-ne povečale za 233 mio EUR. To je bil v največji meri rezultat povečanja naložb v vrednostne papirje in finanč-ne derivative (124 mio EUR), pri čemer so prevladovale zlasti naložbe nebančnega zasebnega sektorja v tuje dolžniške vrednostne papirje. Od maja letos je opaziti trend povečevanja naložb v vrednostne papirje in finanč-ne derivative, ki so se v letošnjih prvih devetih mesecih povečali za 260 mio EUR, medtem ko je bilo v enakem lanskem obdobju zabeleženo zmanjšanje teh naložb za 324 mio EUR. V septembru so se za 100 mio EUR pove-čali tudi dani komercialni krediti tujini.

Obveznosti zasebnega sektorja

Zmanjšanje obveznosti zasebnega sektorja do tujine v septembru v višini 199 mio EUR je predvsem posle-dica razdolževanja bančnega sektorja za 246 mio

7

Kapitalski in finančni račun plačilne bilance

Plačilna bilanca zadnjih zadnjih 2012 2013 2013 2013Kapitalski in finančni račun 12 mes. 6 mes. jan.-sep. jan.-sep. avg. sep.

1. Zasebni sektor -2.372 -3.650 -4.228 -2.430 -3.060 -3.638 -194 -432Terjatve -1.004 -731 -2.100 -930 -759 -2.128 61 -233 Kapitalski transferji -352 -349 -353 -182 -240 -245 -26 -42 Neposredne naložbe v tujini -85 212 -55 50 207 -59 -2 5 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati 433 297 -287 -395 324 -260 -69 -124 Komercialni krediti -44 65 -3 34 -268 -336 184 -100 Posojila 168 330 -40 38 462 92 75 9 Gotovina in vloge -1.095 -1.384 -1.385 -485 -1.323 -1.325 -110 13 - Prebivalstvo -1.026 -1.376 -989 -535 -1.248 -860 -178 -188 - Banke -24 17 19 346 -177 -175 76 173 - Podjetja -44 -25 -416 -296 101 -290 -8 28 Ostale terjatve -28 98 24 11 78 5 8 7Obveznosti -1.357 -2.915 -2.108 -1.500 -2.327 -1.521 -256 -199 Kapitalski transferji 202 150 150 62 88 88 7 8 Tuje neposredne naložbe 718 -46 -826 -708 121 -659 4 -65 Naložbe v vrednostne papirje in finančni derivati -272 -1.301 -147 -284 -1.254 -100 5 -89 Komercialni krediti 99 271 -337 -111 197 -412 -140 63 Posojila -1.307 -1.343 -242 -210 -960 140 -106 -203 - Podjetja 155 -52 1.149 534 -86 1.115 -46 43 - Banke -1.461 -1.291 -1.391 -744 -874 -974 -61 -246 Vloge pri bankah -798 -670 -717 -232 -504 -551 -26 94 Ostale obveznosti 2 24 11 -16 -16 -28 0 -82. Država 1.922 652 3.040 1.916 -760 1.628 84 133. Banka Slovenije -23 1.792 -1.951 -1.214 3.098 -645 -204 71


Opomba: +; finančni pritoki (povečanje obveznosti oz. zmanjšanje terjatev), -; finančni odtoki (povečanje terjatev oz. zmanjšanje obveznosti).

tokovi v mio EUR

2011 2012



EUR. Prav tako so se zmanjšale naložbe tujcev v doma-če vrednostne papirje in finančne derivative za 89 mio EUR (največji del iz naslova dospetja dolžniških vrednost-nih papirjev) ter neposredne naložbe tujine za 65 mio EUR (pretežno zmanjšanje finančnih obveznosti do tujih lastnikov). Povečali pa so se naložbe tujine v bančne vloge za 94 mio EUR in komercialni krediti za 63 mio EUR. V septembru so se za 43 mio EUR povečala tudi najeta posojila podjetij v tujini. Ta so bila letos do septem-bra večja že za 1,1 mrd EUR, kar je za 1,2 mrd EUR več kot v enakem lanskem obdobju.

Zunanji dolg

Neto zunanji dolg je konec septembra znašal 12,2 mrd EUR in se je glede na predhodni mesec zmanjšal za 0,3 mrd EUR, glede na konec leta 2012 pa za 2,1 mrd EUR. Zmanjšanje neto zunanjega dolga v septembru je zlasti posledica padca bruto zunanjega dol-ga za 354 mio EUR. Bruto zunanji dolg so najbolj zmanj-šale banke (244 mio EUR) in država (66 mio EUR). Bruto zunanji dolg je konec septembra znašal 39,7 mrd EUR.

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

-3

-2

-1

0

1

2

3

4

5

2009 2010 2011 2012 2013

gotovina in vloge posojilakomercialni kreditiportfeljske naložbeneposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne terjatve zasebnega sektorja do tujine

+: odtok-: pritok

-5-4-3-2-10123456

-5-4-3-2-10123456

2009 2010 2011 2012 2013

vloge pri bankahposojilakomercialni kreditiportfeljske naložbe neposredne naložbe

tokovi v mrd EUR (12-mesečne vsote)


Finančne obveznosti zasebnega sektorja do tujine

+: pritok-: odtok

0

5

10

15

20

25

30

35

40

45

2010 2011 2012 20130

5

10

15

20

25

30

35

40

45

neto zunanji dolgbruto terjatve do tujinebruto obveznosti do tujine

Zunanji dolg


v mrd EUR



Krčenje bilančne vsote slovenskega bančnega sistema se nadaljuje in je posledica nadaljnjega razdolževanja bank v tujini in znižanja kapitala zaradi izgube v banč-nem sistemu. Pri naložbah se najbolj krčijo posojila, k čemur v veliki meri prispevajo dodatne oslabitve poso-jil. Bančnemu sistemu se je ob povečanju stroškov oslabitev in rezervacij, zlasti zaradi dveh manjših bank, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije, še povečala izguba iz poslovanja in do konca oktobra letos prese-gla milijardo EUR.

Bilančna vsota

Krčenje bilančne vsote se je oktobra nadaljevalo. V zadnjih dveh mesecih je na njeno znižanje najbolj vplivalo krčenje bilanc obeh bank, ki sta v postopku nadzorovane likvidacije, Factor banke in Probanke. Bilančna vsota bank se je letos do oktobra skrčila za 2.791 mio EUR, medletni padec pa je znašal 8,2 %. Na krčenje bilančne vsote letos sicer najbolj vplivata razdolževanje do bank v tujini in tudi zmanjšanje kapitala zaradi realiziranih izgub v obeh bankah v postopku nadzorovane likvidacije. Pri naložbah so se zaradi oslabitev zmanjšala predvsem posojila nebančnemu sektorju.

Naložbena aktivnost

Krčenje posojil nebančnemu sektorju je septembra in oktobra zaradi povečanih oslabitev presegalo tista v predhodnih mesecih. Obseg posojil je bil oktobra med-letno nižji za 12 %. Posojila se še naprej najbolj zmanjšu-jejo pri nefinančnih družbah. Njihov obseg se je letos zmanjšal za 1.964 mio EUR, medletni padec pa se je konec oktobra povečal na 16,3 %. Na zmanjšanje posojil nefinančnim družbam so oktobra najbolj vplivale banke v večinski tuji lasti. Medletni padec je bil oktobra sicer naj-večji pri skupini majhnih domačih bank. Znašal je 28,8 %, kar je posledica oslabitev v dveh manjših bankah, ki sta v

postopku nadzorovane likvidacije. Pri bankah v večinski tuji lasti je padec znašal 16,9 %, pri velikih domačih ban-kah pa 13,9 %.

Obseg posojil gospodinjstvom se je letos skrčil za 0,25 mrd EUR. Posojila gospodinjstvom so se oktobra na ravni bančnega sistema zmanjšala za 19 mio EUR, med-letno pa za 3,5 %. Kreditna aktivnost pri gospodinjstvih se je oktobra nekoliko povečala le pri velikih domačih bankah, neto za 3,8 mio EUR. Le skupina majhnih bank v večinski domači lasti ohranja pozitivno medletno dinami-ko kreditiranja gospodinjstev (1,4 %), medtem ko je med-letno zmanjšanje pri bankah v večinski tuji lasti znašalo 3,8 %, pri bankah v večinski domači lasti pa 4 %. Letos so banke v večinski tuji lasti zmanjšale posojila gospo-dinjstvom za 134 mio EUR, velike domače banke pa za 119 mio EUR. Le skupina majhnih domačih bank je mini-malno povečala tovrstna posojila, za 8 mio EUR. Stano-vanjska posojila v bančnem sistemu so se oktobra zmanj-šala za 5 mio EUR, medletno pa so bila nižja za 0,1 %. Krčenje potrošniških posojil ohranja medletno dinamiko iz prejšnjih mesecev. Oktobra je padec znašal 8,6 %.

Naložbe v finančna sredstva oziroma vrednostne papirje so se oktobra zmanjšale za 71 mio EUR, med-letna dinamika zmanjševanja je podobna dinamiki zmanjševanja bilančne vsote. K oktobrskemu zmanjša-nju so največ prispevali vrednostni papirji, razpoložljivi za

* V poglavju so upoštevani podatki bank, ki jih te poročajo Banki Slovenije v skladu z Navodilom za izvajanje Sklepa o poročanju monetarnih finančnih institucij. Zaradi metodoloških razlik se ti podatki razlikujejo od objavljenih statističnih podatkov.

8 Poslovanje bank*

-16-14-12-10-8-6-4-2024681012

2010 2011 2012 2013- 16- 14- 12- 10- 8- 6- 4- 2

02468

1012

posojila nebančnemu sektorjuvrednostni papirjibilančna vsota

Stopnje rasti naložb bank

medletno v %




prodajo, med temi zlasti dolžniški. Delež finančnih sred-stev/vrednostnih papirjev v bančnih bilancah ostaja stabi-len. Še naprej se giblje nekoliko pod 16 %.

Viri financiranja

Razdolževanje bank do tujine se nadaljuje in je glavni razlog krčenja bilančne vsote bank. Na ravni bančnega sistema je oktobra znašalo 235 mio EUR. Večino so k temu prispevale banke v večinski tuji lasti, 228 mio EUR. Banke v večinski domači lasti imajo razmeroma malo obveznosti do tujine, v zadnjih letih pa so se tudi močno neto razdolževale, zato tovrstni viri v njihovih bilancah predstavljajo le še manjši del bilančne vsote (8,4 %), medtem ko je ta delež pri bankah v večinski tuji lasti še vedno blizu četrtine bilančne vsote. Zmanjšanje obvezno-sti do bank v tujini je letos znašalo že 2 mrd EUR, kar predstavlja 73 % letošnjega zmanjšanja bilančne vsote. Pri bankah v večinski tuji lasti, ki le še v manjšem obsegu obnavljajo vire v tujini, je neto razdolžitev znašala 1.121 mio EUR, pri velikih domačih bankah pa 896 mio EUR. Znižanje te oblike financiranja na ravni bančnega sistema je od vrha zadolženosti oktobra 2008 do konca oktobra 2013 doseglo 11,4 mrd EUR.

Vloge nebančnega sektorja so se oktobra zmanjšale. Obseg teh vlog se je oktobra zmanjšal za 93 mio EUR. Do krčenja vlog je prišlo pri vseh sektorjih, razen pri nefi-nančnih družbah. Medletna stopnja rasti vlog nebančne-ga sektorja je bila oktobra še vedno razmeroma solidna, 6,5-odstotna, kar pa je predvsem posledica baznega učinka – vloge nebančnega sektorja so se lani od julija do septembra zmanjšale za eno milijardo EUR – in letošnje-ga povečanja vlog države za 1,2 mrd EUR.

Vloge gospodinjstev so se oktobra zmanjšale tretji mesec zapored, njihova medletna dinamika krčenja pa ostaja zmerna. Zmanjšanje je oktobra znašalo 95 mio EUR. K temu je največ prispevalo zmanjševanje vlog gospodinjstev pri velikih domačih bankah (98 mio EUR), medtem ko so se te vloge oktobra povečale le pri bankah v večinski tuji lasti, za 35 mio EUR. Letos je neto zmanj-šanje vlog pri velikih domačih bankah doseglo 685 mio EUR. Del se jih je prelil k bankam v večinski tuji lasti, za 194 mio EUR, del pa k majhnim domačim bankam in hra-nilnicam, za 40 mio EUR. Banke v večinski tuji lasti tako –

ob razdolževanju pri bankah v tujini – nadaljujejo s pove-čevanjem depozitov gospodinjstev in imajo razmeroma solidno, 7,5-odstotno medletno dinamiko rasti. Znotraj skupine majhnih domačih bank s hranilnicami pa obseg vlog povečujejo tudi slednje. Medletno zmanjšanje vlog gospodinjstev na ravni bančnega sistema je v primerjavi s krčenjem ostalih kategorij v bančnih bilancah še zmeraj zmerno. Oktobra je znašalo 1,9 %.

Obseg kapitala bank se krči zaradi izgube bank. Kapi-tal slovenskega bančnega sistema se je v letošnjih prvih desetih mesecih zmanjšal za slabo milijardo EUR (982 mio EUR). K letošnjemu zmanjšanju kapitala sta največ prispevali obe banki v postopku nadzorovane likvi-dacije. Konec oktobra je kapital predstavljal 6,3 % bilanč-ne vsote.

Poslovni rezultat bančnega sistema

Povečanje oslabitev pri obeh bankah v postopku nad-zorovane likvidacije je močno povečalo izgubo pred davki v bančnem sistemu. Ta je do konca oktobra presegla 1 mrd EUR. Kumulativna izguba pred davki v obdobju januar 2010–oktober 2013 je tako dosegla blizu 2,5 mrd EUR. Stroški oslabitev in rezervacij so se na rav-ni bančnega sistema septembra in oktobra skupaj pove-čali za 717 mio EUR. K temu sta večino prispevali obe banki v postopku nadzorovane likvidacije. Močno poveča-nje teh stroškov v obeh bankah je tako največ prispevalo k zvišanju tovrstnih stroškov, ki so na ravni bančnega sistema letos do oktobra dosegli 1.393 mio EUR in za

-0,2-2,3

1,5 2,1

-1,1

-12,5

1,5 2,1

-1,6

-19,0

1,5 1,9

-0,4

-4,4

1,5 2,0

-2,8

-34,7

1,6 1,8

-40

-35

-30

-25

-20

-15

-10

-5

0

5

ROA ROE operativni stroški/ aktiva

obrestna marža*

2010

2011

2012

2012 (1-10)

2013 (1-10)

* osnova je povprečna obrestonosna aktiva

Kazalniki uspešnosti poslovanja bank

%




66 % presegli lanske v enakem obdobju. Zaostajanje neto obresti v bančnem sistemu za lanskimi se je do kon-ca oktobra nekoliko zmanjšalo, kljub temu pa je še vedno veliko, 18,5-odstotno. Posledično je visoko tudi zaostaja-nje bruto dohodka za lanskim v enakem obdobju, 28,4-odstotno. Do konca oktobra se je močno povečala izguba pred davki v bančnem sistemu, na 1.047,5 mio EUR, k čemur sta dve banki v postopku nadzorovane likvidacije prispevali 60 %.

Oktobra se je slovenski borzni indeks SBITOP zvišal za 2,3 % in podobno rast je imela z 2,4 % tudi tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi. Prometa z delnicami je bilo s 24,1 mio EUR več kot v predhod-nem mesecu, medtem ko se je z obveznicami trgovalo manj, tržna kapitalizacija obveznic pa se je znižala za 0,7 %. Nerezidenti so nadaljevali z neto nakupi sloven-skih delnic in obveznic, njihov delež v tržni kapitalizaciji Ljubljanske borze pa je bil s 14,8 % najvišji vsaj od sredine leta 2008. Slovenski rezidenti so neto kupovali tuje vrednostne papirje, med njimi zlasti iz držav evrs-kega območja. Vlagatelji so neto prodajali enote vzaje-mnih skladov kljub rasti VEP in izrazitemu pozitivnemu vzdušju na tujih finančnih trgih.

Gibanja na Ljubljanski borzi

Oktobra se je indeks SBITOP na mesečni ravni zvišal za 2,3 % na 629 indeksnih točk. Medletno je bil indeks višji za 6,1 %. Tržna kapitalizacija delnic na Ljubljanski borzi je konec meseca znašala 5.078 mio EUR, s čimer je bila za 2,4 % višja kot v predhodnem mesecu. Promet z delnicami je bil v oktobru s 24,1 mio EUR med višjimi v tem letu. Največ se je trgovalo z delnicami družb Krke, Žita in Telekoma Slovenije. SOD, Modra zavarovalnica,

9 Finančni trgi

- 15

- 10

- 5

0

5

10

15

20

2010 2011 2012 2013

SBI TOP

VEP VS

Mesečne stopnje rasti slovenskih borznih indeksov

v %

Vir: Ljubljanska borza, ATVP, preračuni Banka Slovenije.



KD Kapital, KD Skladi in Adriatic Slovenica so podpisali sporazum o skupni prodaji 50,7 % delnic družbe Žito d.d. Žito d.d. je prodalo 17 % delnic družbe Mlinotest družbi Fin Vita in hkrati od slednje prek hčerinske družbe Žito Šumi odkupilo za 9,1 % delnic družbe Žito. SOD, KAD, Zavarovalnica Triglav, KD Skladi in NFD d.o.o. so podpi-sali sporazum o skupni prodaji 73,3 % delnic družbe Aerodrom Ljubljana, d.d. Krka je še naprej pridobivala lastne delnice. V njeni lasti je bilo konec meseca že 7,1 % vseh izdanih delnic, katerih tržna vrednost je zna-šala 142,7 mio EUR. Gorenje je po končanem postopku vpisa in vplačila novih delnic povečal osnovni kapital s 66,4 mio EUR na 76,1 mio EUR. Dividendna donosnost delnic prve kotacije je oktobra znašala 4,1 %.

Tržna kapitalizacija obveznic na Ljubljanski borzi se je oktobra znižala za 0,7 % na 12.101 mio EUR, pro-met z obveznicami pa je znašal 7,1 mio EUR. Več kot polovico prometa je bilo opravljenega z obveznicami Republike Slovenije 38. izdaje. Nekaj manj kot milijon evrov prometa je bilo opravljenega še z obveznicami Slo-venske odškodninske družbe 2. izdaje in z obveznicami Agrogorice 1. izdaje. Sava, d.d., je z namenom reprogra-miranja finančnih obveznosti zamenjala obveznice SA02 z novoizdanimi SA03 v enakem nominalnem znesku 26,5 mio EUR. Nominalna obrestna mera enoletnih obve-znic SA03 znaša 3 %, medtem ko je letna obrestna mera predhodnih obveznic znašala 7,2 %. Deželna banka Slo-venije je predčasno odkupila del obveznic z oznako DEZEL Float 06/15 v skupni nominalni vrednosti 24,5 mio

EUR. Predčasno odkupljene obveznice bodo umaknjene iz trgovanja na Luksemburški borzi. Po izvedenem del-nem izbrisu bo preostala nominalna vrednost obveznic DEZEL Float 06/15 znašala 75,5 mio EUR. Ministrstvo za finance RS je v oktobru izdalo 3-, 6- in 12-mesečne zakladne menice z nominalnimi letnimi obrestnimi merami 0,39 %, 1,44 % in 2,95 %. Pri trimesečni zakladni menici je bila obrestna mera za desetino odstotne točke nižja kot ob zadnji septembrski izdaji in enaka junijski izdaji. Pri 6- in 12-mesečnih zakladnih menicah se obrestna mera od junija ni spremenila. Skupna vrednost izdanih zak

bilten, november 2013: letnik xxii št. 11issn 1518-2081 (elektronska izdaja) this publication is...

Documents