krscanska kulturna zveza:christlicher kulturverbandinformacije:servis:ozadja:prireditve

A-9020 Celovec/Klagenfurt : Viktringer Ring 26/III telefon ++(0)463 /51 62 43 : faks ++(0)0463 /50 23 79 e-mail: office@kkz.at : www.kkz.at

bilten

REPUBLIKA SLOVENIJAURAD VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE

ZA SLOVENCE V ZAMEJSTVU IN PO SVETU

stevilka59: september 2013

25 krat Jezikovne poœitnice v Novem mestuV Novem mestu že œertrt stoletja po-

tekajo jezikovne poœitnice za otroke izKoroške. Sodelovanje Osnovne šoleGrm v Novem mestu in Kršœanske kul-turne zveze v Celovcu ima za seboj le-ta prijetnih in nepozabnih izkušenj.Slovenska družina, ki je pripravljenasprejeti avstrijskega otroka, z avstrij-sko družino dostikrat splete vezi, kidržijo dolga leta. Otroci se v svojemštirinajstdnevnem okolju poœutijo spre-jete, ob raznih izletih in dejavnostih palahko kar dobro spoznajo tudi delœekDolenjske. V nekaterih družinah že ta-koj ob prihodu skupaj izdelajo urnik,kaj vse želijo delati in obiskati v œasupoœitniškega bivanja. Zanje je pomem-bno predvsem to, da se znotraj novegaokolja od blizu sreœajo s slovenšœino,ki ni le predmet v šoli, paœ pa jezik, kise govori pri kosilu, v prostem œasu,zjutraj, ko vstanejo, in zveœer, ko gredospat. Dopoldne imajo v šoli dve uri po-uka slovenšœine, ki jim popoldne vpraksi zelo koristi. Uœiteljice se na po-uk zmeraj dobro pripravijo, ure sosprošœene in zabavne.Letošnjih poœitnic se je udeležilo 25

koroških otrok. Pari gostitelj – gostzmeraj znova presenetijo z dobro iz-branimi kombinacijami otrok glede nazanimanja in znaœaj. Letos se je zgodi-lo tako, da je deklica iz Šmarjete naKoroškem pristala v Šmarjeti na Do-lenjskem in v smehu je bilo treba pri-znati, da je prišla »domov.« Zadovolj-stvo pa je œutiti tudi s strani gostiteljev.

Zanje je prihod novega družinskegaœlana velik dogodek, ki predstavlja pe-ster œas med njihovimi poœitnicami.Tudi v šoli je dobro poskrbljeno, da jimœas ob druženju z vrstniki hitro mineva:ob plavanju, glasbenih in naravoslov-nih delavnicah, teœaju nemšœine, igra-mi z žogo, ...Pomemben je tudi sredin izlet, na ka-

terem se otroci še bolj povežejo. Letosso bili v Ljubljani in Strunjanu, tako daokusijo Slovenijo v njenem centru in

majhnem košœku mediterana. V dru-gem tednu so imeli piknik, ki je zmerajživahen v prav vseh pogledih. Na kon-cu poœitnic izide tudi glasilo, polno vti-sov in slik, ki so zrcalo celotnega dru-ženja. Udeleženci, ki se znova prijav-ljajo, ter organizatorji in gostitelji, kipri svojem delu vztrajajo, so potrditevobojestranskega zadovoljstva.

Gabi Frankpodpredsednica KKZ in dolgoletnaspremljevalka Jezikovnih poœitnic

8. december 2013

Slovenski gledaliøkipraznikMestno gledaliøœe v CelovcuPrireditelj: Krøœanska kulturna zveza

16. – 20. oktober 2013

Mednarodni lutkovnifestival Cikl Caklv ØmiheluPrireditelja: KPD Ømihel in KKZ

veœ na strani 7

21. – 28. oktober 2013

Primorski dnevi na KoroøkemPrireditelji: Kršœanska kulturna zveza,Zveza slovenske katoliške prosvetev Gorici, Slovenska prosveta v Trstu,krajevna kulturna druøtva

veœ na strani 8

Na Dolenjskem je fletno …

2 cestitamo: novo:

Janez Stergar – 65-letnikV Ljubljani je 11.

julija praznoval polo-krogli rojstni dan –65-letnico – JanezStergar, dober pozna-valec Koroške in ve-lik prijatelj koroškihSlovencev. Stergar jepredsednik Kluba

koroških Slovencev v Ljubljani in z njimprejemnik Tischlerjeve nagrade. S teden-skimi okrožnicami prireditev in drugihdogajanj pri nas na Koroškem seznanjaSlovence na obeh straneh Alp. Ob njego-vem jubileju iskrene œestitke, veliko de-lovnih uspehov, prijetnih uric v krogudružine in med koroškimi prijatelji.

Damjan Pavlin – 70-letnikV soboto, 10. Av-

gusta, je v Štandrežupraznoval okrogli ži-vljenjski jubilej, 70let, Damjan Paulin,znan kulturni in poli-tiœni delavec, dolgo-letni steber prosvet-nega življenja na

Goriškem. Skupaj s Tržaœani je posta-vljal temelje za sodelovanje med goriški-mi in tržaškimi Slovenci skupno s koro-škimi Slovenci. Leta 2005 sta mu NSKSin KKZ podelila Tischlerjevo nagrado.Vsa leta je opravljal in še opravlja ra-

zliœne politiœne in kulturne funkcije, sivzame œas za petje v domaœem zboru inkot igralec v dramskem društvu.Za njegovo zvestobo slovenstvu in

plodnemu sodelovanju se mu zahvaljuje-mo in iz Koroške kliœemo: Dragi DamjanPaulin, še na mnoga leta!

CD – Oktet SuhaPred odhodom

na gostovanje vKanado in ZDAso pevci OktetaSuha izdali novozgošœenko. To ješopek pesmi ra-zliœnih narodov

in zgošœenki na pot so zapisali: Oži-vljati stare, avtentiœne ljudske pesmiin bogatiti koroško glasbeno življe-nje z novimi, sodobnimi pesmimi –to je bila od vsega zaœetka glasbenausmeritev Okteta Suha. K temu sodiše globoko spoštovanje drugih kulturin jezikov, ki se od vsega zaœetkazrcali v našem glasbenem ustvarja-nju. Vse to najdete na naši zgošœenki»Oktet Suha – International«. Samoše poslušati jo moramo!

Slovenšœina v družini

Pod naslovom Družina je zibelkajezika / Die Familie ist die Wiege derSprache je Iniciativa Slovenšœina vdružini izdala brošuro z izbranimiprispevki v slovenskem in nemškemjeziku, ki poudarjajo pomen družin-skega jezika na Koroškem. Prispevkiso pisan pregled raznih oseb z najra-zliœnejših podroœij, ki so osebno pod-prli pobudo s svojimi mislimi.Veœina teh prispevkov je bila že ob-javljena v Nedelji oz. v Novicah.Zdaj so vse te izjave strnjene vpriœujoœi brošuri v izvirnem jeziku,slovenska besedila pa so dodatnopodložena z nemškimi povzetki.Brošura je brezplaœno na razpolagopri Kršœanski kulturni zvezi.Izid brošure je omogoœil Urad RS

za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Novi civilnikS 1. oktobrom bo

zaœel svojo civilnosluæbo pri Krøœanskikulturni zvezi DavidOlip iz Sel. Na do-bro sodelovanje!

Dr. Andrej Rahtennovi veleposlanik RS na Dunaju

Z 11. septembrom2013 je nastopilsluæbo veleposlani-ka RS na DunajuAndrej Rahten, ki jes tem nasledil Alek-sandra Geræino. An-dreju Rahtenu na

novem sluæbenem mestu æelimo vse naj-boljøe in upamo na dobro sodelovanje.

Pred sto leti; 7. av-gusta 1913, se je vStari vasi pri Grebi-nju rodil Lovro Ka-selj. Po maturi v Ce-lovcu se je odloœil zaduhovniški poklic,ker je uvidel, da bokot duhovnik svoje-

mu narodu v veœjo oporo.Lovro Kaselj pa ni bil samo duhovnik,

bil je mnogo veœ. Zavestno se jevkljuœeval v narodne in kulturne organi-zacije v prepriœanju, da je v skupnem de-lu in slogi moœ. Med leti 1972–1983 jebil predsednik Kršœanske kulturne zvezein se trudil za njeno vsestransko kulturnodelovanje. Bil je med tistimi, ki so pod-prli ustanovitev NSKS, odbornik Mohor-jeve, preudaren graditelj mostov v kri-tiœnih œasih.

Njegovi govori na razliœnih prireditvahso bili en sam slavospev narodu in mater-nemu jeziku.Ob vseh obveznostih kot duhovnik,

odbornik, pridigar in govornik je bil Lo-vro Kaselj tudi publicist in pesnik, pisa-telj in prevajalec. Del njegovih œlankov,poroœil, govorov in pesmi je objavljenihv zborniku Lovro Kaselj, ki ga je KKZizdala ob njegovi 90-letnici.Tudi danes so njegove besede pravi ka-

žipot: »Jezik, v prvi vrsti materin jezik, jeposoda, iz katere zajemamo in v kateridajemo naprej duhovno jed in pijaœo kul-turnih vrednot. Potom jezika je pa kultu-ra sama sredstvo povezovanja posamez-nih ljudi v narod in narodov v med-sebojno prijateljstvo in bratstvo«. (LKH,26. 4. 1984 – Praznovanje 10. obletnicePD Lipa Velikovec). Lovro Kaselj jeumrl 21. 3. 2013

Lovro Kaselj – spominjamo se ga ob 100-letnici rojstva

325 krat Jezikovne poöitnice:

Jezikovnepoœitnice vNovem me-stu poznamkot pestrokombinaci-jo vodenegain samostoj-nega uœenjaslovenšœine,sprošœujoœeigre, prijet-nega druže-

nja s prijateljicami in prijatelji, življenjav družini gostiteljici in spoznavanja no-vega okolja. To prepletanje tako rekoœmimogrede širi in poglablja znanje slo-venšœine brez neprijetnega pritiska, ki gauœenke in uœenke poznajo iz šole.Za mnoge uœenke in uœence s Koroške

je bivanje v Novem mestu prvo sreœanjes povsem slovenskim okoljem. Spozna-jo, da je slovenšœina primerno sredstvosporazumevanja za vse položaje in ži-vljenjske izzive, sprošœen in poglobljenpogovor v slovenskem jeziku pa nekajpovsem vsakdanjega. Uœijo se tudi bra-nja in pisanja v slovenskem jeziku, karbistveno dopolnjuje jezikovne spretnosti.Uœenje slovenšœine dopolnjuje prizade-vanje družin, iz katerih izhajajo otroci,podpira pa tudi šolsko uœenje slo-venšœine na Koroškem.Gotovo je bil v teh petindvajsetih letih

med uœenkami in uœenci s Koroške žemarsikdo »za kazen« v Novem mestu,ker njeno/njegovo znanje slovenšœine nizadostovalo za dobro oceno v šolskemspriœevalu. Prav tako gotovo je, da jemnogo takih »po sili« uœenk in uœencevnašlo pozitiven stik s slovenšœino. Vzdu-

šje in okolje v dolenjski prestolnici jemnogo prispevalo k temu.Dokazano je, da se ne uœimo samo z

glavo, temveœ tudi s srcem. Za uœiteljicein uœitelje velja enaka ugotovitev. Iskricapreskoœi le, œe uœitelji gorijo za vsebine,ki jih posredujejo. Œe pa se sreœata za slo-venšœino navdušena uœitelj/ica in rado-veden uœenec, je uspeh zagotovljen. VNovemmestu se je to neštetokrat zgodilo.Vsi vemo, da jezikovno uœenje zahteva

svoj œas. Œez noœ se jezika ne nauœimo,pa œe smo še tako nadarjeni za jezike. Sto skušnjo prihajajo otroci sicer že s Ko-roške, s tem obœutkom se vraœajo tudidomov, brez dvoma pa tudi s prepriœa-njem, da v primernem okolju lažje prikli-œejo svoje znanje kot v marsikdaj napetirazredni šolski situaciji. Vraœajo se z že-ljo, da bodo nadaljevali s svojim iska-njem.Ko so se na pobudo Kršœanske kultur-

ne zveze zaœeli poletni teœaji sloven-šœine, je bil svet še nekoliko drugaœen oddanašnjega, tako politiœno kot tudi civili-zacijsko. Ni še bilo Republike Slovenijekot samostojne in neodvisne države. Nibilo še prenosnega telefona v rokah odra-slih in otrok ali pa interneta, kar je danesza mnoge nepredstavljivo.Brez skupine prizadevnih idealistov, ki

pripravljajo in izvajajo jezikovne poœit-nice, ne gre. Obojih je v Novem mestu inna Koroškem toliko, da so doživele jezi-kovne poœitnice že svoj »srebrni jubilej«.Naj sledi še zlata obletnica in mnogo dru-gih.

Teodor Domej,mag. dr., strokovni nadzornikza slovenšœino na srednjih invišjih šolah na Koroškem.

Ne uœimo se samo z glavo, temveœ tudi s srcemUœenje slovenøœine v druæinskem in poœitniøkem ozraœju

Ob jubilejuJezikovnih poœitnic

Da se jeporodila le-ta 1988 za-misel o jezi-k o v n i hpoœitnicah vSloven i j i ,ima vzrok vj e z i k o vn isituaciji naS lovensk igimnaziji vCelovcu in

na neki zelo zasebni izkušnji. Kot uœiteljzgodovine sem z zaskrbljenostjo opazil,da dobivamo vedno veœ uœencev, ki ima-jo deficite pri našem uœnem jeziku, karseveda negativno vpliva na celotni uœniuspeh. Potem pa to: Ko je imela mojahœerka po tretjem razredu gimnazije zaseboj eno leto anglešœine, smo jo poslaliza štiri tedne na Irsko na jezikovnepoœitnice in uspeh tega v zahodni Evropiže dalj œasa dobro uveljavljenega siste-ma zboljšanja jezikovne kompetence jeprekosil vsa priœakovanja. Torej smozaœeli razmišljati pri Kršœanski kulturnizvezi o podobnem projektu za našo mla-dino. Povezali smo se s Filozofsko fakul-teto v Ljubljani in tam našli lepo pripra-vljenost za pomoœ. Odloœitev za Novomesto pa je narekovalo dejstvo, »da je vtem delu Slovenije pokrajinski pogovor-ni jezik najmanj pod vplivom drugih je-zikovnih sistemov« (Danica Rangus). Šeposebej posreœena odloœitev za ta kraj paje bila izredna pripravljenost strokovnihpartnerjev za uresniœitev tega projekta.Neskonœna zagnanost Jožeta Škufce, vo-dje Jezikovnih poœitnic od vsega zaœet-ka, strokovnost ravnatelja Marjana Špi-larja in njegove naslednice Sonje Simœiœter angažiranost uœiteljskega kadra sopripomogli k temu, da so postale Jeziko-vne poœitnice prava uspešnica, ki somedtem tema tudi že za znanstveno raz-pravljanje. Z nami pa se seveda veselijotudi mladinci in njihovi starši ter uœitelji,saj je jezikovno napredovanje oœitno.Bolj prepriœljivih dokazov za pravilnozasnovano podjetje ne bi mogli najti kotto, da se mnogi mladinci leto za letomvraœajo na Osnovno šolo Grm in k svo-jim gostiteljem in da so se med novome-škimi in koroškimi družinami razvilaprijateljstva, ki niso omejena le na nekajpoletnih tednov. Moja iskrena želja je,da sodelavci OŠ Grm ne bi zgubili vese-lja do poœitniških obveznosti in da bi setudi v prihodnje našle družine, ki so pri-pravljene sprejeti koroške goste, kajti je-zikovni razvoj na Koroškem kaže v to,da bo dodatno prido- bivanje jezika šekako potrebno.

Janko Zerzerœastni predsednik KKZ

V igri do jezika – Jezikovne poœitnice v Tinjah

V Tinjah so od 18. do 23. avgusta potekale jezikovne poœitnice – igraje do slo-venšœine – ki se jih je tokrat udeležilo 27 otrok. Pod vodstvom izbranih pedagogov sootroci s pomoœjo igre in športa odkrivali in na novo spoznavali slovenski jezik ter gamimogrede izpopolnjevali.Ne samo v uœilnicah, paœ paz najrazliœnejšimi dejav-nostmi – risanje, peœenjemedenjakov, lokostrelstvoidr. – so si mladi krajšaliœas in odkrivali svet sloven-skega jezika. Delavnica vorganizaciji Katoliškegadoma prosvete v Tinjah inKršœanske kulturna zvezepriljubljena stalnica vpoœitniškem œasu in bo go-tovo tudi v naslednjem letuprivabila otroke s svojimpestrim programom.

4 porocila:

Transformale 2013: »Symphonija« prepriœala v Galeriji Gorše

V soboto, 21. septembra,je pri stari šoli na Slemenu vobœini Selnica ob Dravi po-tekalo tradicionalno sreœa-nje zamejskih Slovencev.Tekmovanje v kuhanju go-laža in drugih jedi iz kotlaprireja že vrsto let Kulturnoizobraževalno društvo Ja-nez Urbas.Letošnjega sreœanja se je

udeležilo osem skupin, mednjimi tudi skupina KKZ z

glavnim kuharjem dr. Jankom Zerzerjem, ki je letos kuhal riœet. Spremljala ga je tudipevska skupina »Mohor«, Prvo mesto in pokal si je »skuhala« skupina iz Porabja.

V okviru koroške kulturne razgledniceTransformale je Kršœanska kulturna zve-za v sodelovanju s SPD Koœna v œetrtek,

19. septembra, v Galeriji Gorše predsta-vila dvojeziœni interdisciplinarni kultur-ni projekt »Symphonija«, ki se je posve-

tila liriki Gustava Januša. Projekt je na-stal v idejni kuhinji podjetne režiserkeVeronike Sommeregger, ki je dopolnilaglobino Januševih pesmi z gledališko, li-kovno in glasbeno umetnostjo. Z nasta-jajoœimi liki izpod œopiœa umetnika Ul-richa Plieschniga in spontano obœuteni-mi melodijami in zvoki œelistke MarteBerchtold so se prepletale pesmi (reciti-rala in prepriœljivo igrala sta Miha Kri-štof in Valentina Inzko). Kot œastnegagosta sta prireditelja v svoji sredini po-zdravila Gustava Januša samega, ki jeprav na ta dan obhajal osebni praznik.Galerija Gorše, ki v okviru Transforma-le razstavlja tudi letošnje umetnine s Sli-karskega tedna v Sveœah, pa se je za nad100 obiskovalcev izkazala kot perfektenambient tako za predstavo kot tudi zaprijetno druženje ob ognju, pršutu in do-maœi fokaœi po prireditvi.

Dobri dve desetletji prihajajo konec ju-nija abiturienti slovenskega srednješol-skega teœaja iz Buenos Airesa v Sloveni-jo, domovino svojih prednikov. V œasubivanja v Sloveniji se za štirinajst dni»spopadejo« z izpopolnjevanjem mate-rinšœine na Filozofski fakulteti in spozna-vajo lepote dežele pod Triglavom.Vsako leto obišœejo na pobudo KKZ

tudi Koroško. Prišli so tudi to poletje. Poogledu Gospe Svete in Minimundusa sose v vetrinjski cerkvi spomnili vseh še ži-vih sorodnikov in tudi tistih, ki so bili iztega kraja poslani v smrt.Zveœer, bila je sobota, so se s svojim

programom predstavili Selanom: »Mladislovenske lipe smo, ki je zacvetela na ar-gentinskih tleh«. Navzoœe so navdušili sšopkom pesmi Franca Papeža in TinetaDebeljaka ter popestrili program s slo-

venskimi in argentinskimi plesi.V prijetnem druženju z domaœini, ob

dobrotah selskih gospodinj, je izzvenelargentinsko-selski veœer.

Po nedeljski maši v Železni Kapli so sepodali na Pot duhovnosti pri sveti Hemiin se po popoldanskem kopanju v Zabla-škem jezeru vrnili v Slovenijo.

Maturantje »RAST XLII« iz Argentine gostovali na Koroøkem

classic

Ob 200-letnici rojstva GiuseppejaVerdija je Kršœanska kulturna zveza9. julija vabila v ljubljanske Križan-ke na Verdijev Rekviem z izvajalciOrkester Slovenske filharmonije,Slovenski komorni zbor, Zbor OpereSNG Maribor in solisti Sabina Cvi-lak, sopran; Noa Frenkel, mezzoso-pran; Rafael Bartminski, tenor; Gen-nadi Bezzubenkov, bas ter dirigentAndres Mustonen.

Selnica ob Dravi: Sreœanje zamejskih Slovencev

Nastopajoœi: slikar Ulrich Plieschnig,œelistka Marta Berchtold, igralca

Mihi Kriøtof in Valentina Inzko-Fink

Kuhar Janko Zerzer z ekipo

Pred zaœetkom le-tošnje 6. Poletne glas-bene delavnice, ki jepod pokroviteljstvomDoma v Tinjah Soda-litas in KKZ potekalaod 12. do 16. avgustav Tinjah, si nihœe nimogel prav predsta-vljati, kako lahko v te-ku slabega tedna doja-meš pevsko tehniko,ki iz grla privabi karveœ dojemljivih zvo-kov. Že po prvem dne-

vu vaje z mentorjemHansom Tschiritschem so se morebitne skrbi vseh sedemnajstihudeležencev razblinile in pevci so se z vnemo predajali zanje novemu svetu pevskegaizražanja. Na delavnici je prviœ sodelovala tudi Ana Bezjak, ki je skupno z nam žeznano in priljubljeno Matejo MacKenzie vodila solo-petje. Umetniški vodja EdiOraže je tudi letos lahko navdušil številno publiko na sklepnem koncertu, kjer so sepevci najprej v tinjski cerkvi posvetili œantom in duhovni pesmi, preden se niso vsi na-potili v vrt Doma prosvete. Tam je sledil program gosplov ter izbranih skladb solo-in-terpretov, za katere je mentor za glasbeno teorijo in korepetitor Tonœ Feinig priskrbeltudi dodatna ugledna glasbenika, Roberta Jukiœa in Gašperja Bertonclja.

5novo:porocila:

Trivium – Tri poti – Drei Wege na gori Sv. Heme

Veœer pred veliko gospojnico je na gori sv. Heme nad Globasnico že 14-iœ združilin zlil v celoto tri umetnosti. S poezijo sta se letos predstavila Fabjan Hafner in Chri-stoph W. Bauer – v besedi sta se prepletali slovenšœina in nemšœina, sodeloval je liko-vni ustvarjalec Armin Guerino in glasbeniki Janez Gregoriœ, Gilbert Sabitzer in IgorGross. V luninem soju toplega poletnega veœera je bila po prireditvi pod mogoœno li-po lepa priložnost za prijateljsko druženje.

Poletna glasbena delavnica v TinjahAlikvotno petje navdušilo

»Etno je fletno« ali34. Teden mladihumetnikov na RebrciKot vsako leto je tudi letos zažive-

la Rebrca. V dveh tednih je 110 otrokletos spoznavalo ljudske obiœaje inpregovore vseh letnih œasov. Skupnoz umetniki in voditelji delavnic sonastajale prave »mojstrovine«. ZBredo in Maticem Varlom so mladiumetniki pripravljali lutke za za-kljuœno prireditev v soboto, KatarinaHartmann je z otroki prepevala, Bar-bara Pleœko Oberœkal jih je seznanja-la s plesno umetnostjo, s Katjo Varlso krasili medene srœke, pri SnežaniRehak Višnjiœ so spoznali konopljoin iz nje ustvarjali mobile. Razliœneslikarske tehnike so spoznali priChristi Meklin Sumnitsch, RosiniKatz, Barbari Möseneder in NežikiA. Novak. Kot umetnica je letosprviœ sodelovala Melina Reichmannin skupaj z njo so otroci šivali v les,nastale so prave umetnine.Višek tedna je bil zakljuœek v so-

boto, ko so pripravili razstavo vsehizdelkov, kot pravi Matic Varl, »da vtem tednu nastajajo pravi umetniškiœudeži« ter lutkovno predstavo, letosz etnološkim pridihom.

Pestri so bili tudi veœerni programis trebušnim plesom, olimpijado, bob-nanjem, peko na žaru vse do galaveœera.Delo in sprostitev sta se vrstila ves

teden, otroci so uživali in ob slovesuso se že veselili naslednjega Tednamladih umetnikov.

V Galeriji Gorše in pred njo, naVrbnikovem vrtu, je potekal že 32.slikarski teden, ki ga vsako leto or-ganizira Slovensko prosvetno dru-štvo Koœna. Umetniki so ves tedenustvarjali v »svojih« ateljejih, ki sojih imeli v galeriji in tudi v Stari šo-li v Sveœah. Obiskovalci so lahkoumetnike opazovali pri njihovemdelu, ustvarjanju umetnin. Sodelo-valo je šest umetnikov: dva sta bilaiz Slovenije, eden iz Italije, dva Av-strijca in umetnica iz Francije. Zaobiskovalce so bile posebne delav-nice: dve fotografski, s Štefanom

Reichmannom in Klemnom Breit-fussom, ter slikarska delavnica – ri-sanje pravljiœnega sveta, spoznava-nja akrilnih barv in dela z njimi – zlikovno pedagoginjo Anjo Bunder-la.Lepo obiskane so bile tudi veœer-

ne prireditve od glasbenega nastopaTrio Tonœ Feinig do piknika naVrbnikovem vrtu. Bili so prijetniveœeri ob sprošœenem pogovoru zumetniki. Zadnji veœer je bilapredstavitev nastalih umetnin inzakljuœek tedna umetnosti in ustvar-jalnosti.

Slikarski teden v Sveœah

Predsednica Alenka Weber-Inzko in umetnicaRadmila Dapic Jovandiœ

Udeleæenci glasbene delavnice pri zakljuœnem koncertu

Del izdelanih umetnin

6 SNI Urban Jarnik: Martina Piko-Rustia

Inštitut Urban Jarnik je v sodelovanju zetnologom in snemalcem Naškom Kri-žnarjem in Zavodom za kulturo Kultura21 ter ZRC SAZU pripravil štiri filmskeenote tradicionalnih rokodelskih dejav-nosti, ki obravnavajo postavljanje tradi-cionalnega plotu ter izdelovanje škafa,šinkelnov in presneca. Filmi imajo tudinemške podnapise, lastnik medija je in-štitut Urban Jarnik.V filmu o izdelovanju plota Franci

Mak, p. d. Kuheljnov iz Sel, prikazujepostopke: žaganje lesa za kole, nabiranjesmrekovih vej, pletenje »rinkov«, zabija-

nje kolov in postavljanje plota.Niko Korenjak, p. d. Pulpah iz Závoz,

je od oœeta prevzel vešœino izdelovanjalesenih škafov, veder in sodov, v filmupa prikazuje izdelovanja škafa iz smre-kovih dog.»Šinkelni« ali »šintelni« so znaœilna

kritina alpskega obmoœja. Osnova jesmrekov œok, dolg okoli 110 cm. Izdelo-valec ga razcepi na veœ segmentov, »mu-zelnov«, širokih okoli 10 cm, jedro deblapa zavrže. Iz »muzelnov« na posebnemstolu cepi šinkelne. Pomaga si s »šintler-co« in z lesenim ali gumijastim batom.

Šinkelne poveže v sno-pe in jih suši na zraku.Peter Kos iz Tople, kipokriva s svojimi šin-kelni strehe v Avstrijiin Sloveniji, zlasti nacerkvenih stavbah, vfilmu prikazuje njiho-vo izdelavo.Maks Piko, p. d. Laj-

miš iz Vidre vasi, pa vfilmu predstavlja izde-lavo podjunskega pre-senca iz vrbe in pušpa-na.

Še o projektu DUO-Kunsthandwerk …Hišna in krajevna imena na domaœih hišah

Pavel Zdovc 80-letnikNa Dunaju je

praznoval svojo80-letnico slovenistdr. Pavel Zdovc, kije s svojim delom oslovenskih krajevnihimenih na Koro-škem prispeval te-meljno znanstveno

dokumentacijo slovenskih imen na Ko-roškem. V svoji disertaciji je prouœil ju-govzhodne govore v Podjuni.Na dunajski univerzi je kot predavatelj

študentkam in študentom posredoval nele jezikovno znanje, temveœ tudi globokospoštovanje do slovenskega jezika, zakar sem mu zahvaljujeta sodelavki inšti-tuta Urban Jarnik, njegovi nekdanji štu-dentki, in ostali sodelavci inštituta.

Slovenski narodopisni inštitut UrbanJarnik je v sklopu œezmejnega projektaDUO-Kunsthandwerk pripravil delavni-ce za oblikovanje napisov s hišnimi alikrajevnimi imeni. Namen delavnic je bilpredstaviti razliœne možnosti umetniške-ga oblikovanja tabel oz. napisov z do-maœimi hišnimi ali krajevnimi imeni.Ker imata vsaka domaœija in vsaka hiša

svojo podobo, so ti napisi lahko obliko-vani na razliœne naœine in iz razliœnihmaterialov (keramika, les, kovina, …),da se estetsko ujemajo s celotno podobostare domaœije ali nove hiše. Napisi izdelavnic s Traudi Lipuø in AlbertomMesnerjem že visijo na hišah …

Priroœnik tradicionalnihrokodelskih vešœinV sklopu projekta je izšel tudi pri-

roœnik z naslovom Tradicionalne roko-delske vešœine/Traditionelle Handwerk-stechniken, ki predstavlja tradicionalnarokodelska znanja iz vseh projektnih ob-moœij. V priroœniku je predstavljeno iz-delovanje cvetja iz papirja, oblikovanjelesa, barvanje volne, polstenje, pletar-stvo, apno in naravno gradivo, tlakova-nje dvorišœ in koroški tradicionalni plot.Priroœnik dobite pri projektnih part-

nerjih (Inštitut Urban Jarnik, KKZ inSPZ), dostopen je tudi na spletni straniwww.duo-kunsthandwerk.eu. Lastnikmedija je SPZ.

Etnološki dokumentarnifilm o domaœi inumetnostni obrti vœezmejnem prostoruRazvojna agencija Sora je na osnovi

obstojeœih virov, analiz in zbranega gra-diva s projektnimi partnerji in z zunanji-mi sodelavci Invida d.o.o. posnela daljšiinformativni etnološki film o rokodelskikulturni dedišœini v œezmejnem prostoru,s katerim smo dokumentirali obstojeœerokodelske obrti, izdelovalce in njihoveizdelke. Posneto je pletenje iz liœja, šibjain rogoza, oblikovanje porcelana in gli-ne, pridelava in obdelava lanu, roœna iz-delava papirja in roœna vezava knjig. CDje namenjen širši javnosti, še posebejmladim generacijam v œezmejnem pro-storu.

Filmske enote tradicionalnih rokodelskih dejavnosti

V Glasniku Slovenskega etnološkegadruštva je posebna rubrika posvečena tu-di Slovencem zunaj meja RS Slovenije,ki jo urejuje M. Piko-Rustia. V zadnjištevilki Glasnika so objavljeni članki oJudovski dediščini v Gradcu in Maribo-ru, prispevek o skrbi za materialno dedi-ščino na Koroškem in prispevek o Ploca-

vi hiši na Solbici v Reziji. V naslednjištevilki, ki bo izšla ob koncu leta, pa bo-do pregledni članki predstavili stanje inrazvoj narečij v slovenskem zamejstvu vItaliji, Avstriji, na Madžarskem in Hrva-škem. Glasnik je dostopen v knjižniciKKZ in inštituta Urban Jarnik.

Rubrika Slovenci zunaj meja RS Slovenije v Glasniku SED

Franci Mak dela plot na rinke

Sonce, morje, smeh, dobra družbain – seveda – kreativno ozraœje:Œeprav smo na samem zaœetku novesezone, je Gledališka in lutkovna de-lavnica na slovenski obali v Ankaranunedvomno eden izmed ustvarjalnih vi-škov za koroške gledališke ustvarjalce.Delavnic, ki sta potekali od 18. do 24.oz. od 24. do 30. avgusta, se je udeleži-lo skupno 13 skupin, med njimi otroci,mladinci in odrasli. Skupine so sprem-ljali lastni spremljevalci oz. strokovnimentorji. Tudi tokrat sta bila vsem navoljo posebna mentorja za gib in govor– Igor Sviderski in Tomaž Gubenšek.Prva sezonska premiera je bila æe av-gusta.Delavnica je všeœ otrokom in mladin-

cem, predvsem zaradi atraktivne lokacijeob morju. Poleg tega se mladi zavedajo,da v enem tednu intenzivnih in nepreki-njenih vaj lahko dosežejo veliko veœ, kotbi bilo to mogoœe na obiœajnih tedenskihvajah. Poleg samozavestnega nastopanjaje gledališœe seveda dobra jezikovna šo-la: vodja oddelka za gledališœe naAGRFT-ju Tomaž Gubenšek je v svojihtreh letih sodelovanja s KKZ opazil žeznatne napredke jezikovnega znanja medotroki in mladinci.

Prve premiere so že za namiV petek, 30. 8., so se mladi gledališki

ustvarjalci SPD Dobraœ na Brnci v režijiMetke Frelih uspešno uprli hudobnemuTintanu v mestu Petpedi. V soboto, 21.9., so se predstavili Šentlipšani, za katereje dolgoletna režiserka Bernarda Gašpe-riœ priredila »Svinjskega pastirja«, takoda je ustrezala letošnji 10-letnici nepreki-

njenega gledališkega delovanja na vasi:domaœi mentorji so ob jubileju pritegnilik sodelovanju tako otroke kakor tudimladince. V Celovcu so se s premiero 25.9. zopet posvetili najmlajšim. Za združe-ne lutkarje skupin Mi smo mi navihanciin Pika je režiserka Breda Varl napisalain zrežirala predstavo »Mehurœki« s pe-smimi Ferija Lainšœka. Tudi lutkarji vDobrli vasi in Kotmari vasi pripravljajopravljiœne predstave za mlade in najmlaj-še. Gre za avtorski projekt »Žgeœkljivaovœka«, ki ga je Matevž Gregoriœ napisals pomoœjo lutkaric skupine Srce oz. pri-redbo basni Gregorja Strniša »Potovanjez bršljanom«, (s skupino Œaœo œeœe gapripravlja Katja Povše).Pri mladinskih gledaliških skupinah

lahko priœakujemo filozofske tematikesodobnih do klasiœnih avtorjev, od Dor-stovega »Evgena«, ki ga pripravljajomlajši lutkarji iz Šmihela (režira NikoKranjc – pripravite se tokrat na gledali-ško-lutkovno prestavo), prek Shake-spearjevega »Hamleta« v uprizoritvimladih Selanov (režija: Miha Krištof), doAristofanove drame »Ptiœi« v izvedbi Sa-njelovcev iz Št. Primoža (režija: Veroni-ka Sommeregger).Komediji se bodo posvetili druga Gle-

dališka skupina iz Sel z Zupanœiœevo bur-ko »Bolje tiœ v roki kot tat na strehi« v re-žiji Francija Konœana; gledališka skupinaVsi na kupu iz Šmihela, ki z Alenko Hainpripravlja predstavo »Klobasarna pri Li-zi« po besedilu Gabriele Seba; »Norci izHelma« Isaaka B. Singerja bodo zaživeliv interpretacijiMladinske gledališke sku-pine SPD Radiše (režija: Aleksander Tol-maier). V Æitari vasi so v delu »Poskoœni

fedrœki« Gorana Gluviça v reæiji BrankeBezeljak.Pristne slovenske filmske klasike se je

lotila druga skupina Lutkarjev iz Šmihe-la: v njihovi predstavi nas bo na odru obi-skal »Kekec« s koroškim tambrom: pred-stavo v priredbi režiserja AndrejaAdamka so igralci prenesli v podjunskonareœje.V Vogrœah letos œaka nekaj povsem

drugega: Plesno-gledališka skupinaKKD Vogrœe in okolica se bo obœinstvupredstavila s predstavo »Lov na œarovni-ce« po motivih Arthurja Millerja – men-torica Katja Enzi je za priredbo in režijopritegnila na pomoœ plesalko Imke Lo-gar-Thiessen.Slike z Gledališke in lutkovne delavni-

ce najdete na naši spletni strani:www.kkz.at, kjer smo objavili tudi se-zonski gledališki koledar.

7gledalisce:Mateja Kert

Z Gledališko in lutkovno delavnico v novo ustvarjalno sezono

Plesno-gledaliøka skupina iz Vogrœ pri vajah v Ankaranu

Mednarodni lutkovni festival

CIKL CAKL v ØmiheluOb vsej tej pestrosti

se bo v Šmihelu od16. do 20. oktobra tu-di letos vršil Medna-rodni lutkovni festivalCikl cakl. Sodelujejoprofesionalni umetni-ki iz Avstrije, Nemœije, Slovenije, Hrva-ške, Italije, Estonije, Slovaške in Œeške.V soboto se obeta pravi družinski dan –ob 11.00 vas bo Mini teater Ljubljanapovedel v virtualni svet Palœice, po de-lavnici za otroke (od 12.00 – 14.30) pabo popoldan zakljuœil teatro Neline (SK)s srednjeveško pravljico Vitez Bajaja.Veœer je namenjen odraslim – na spore-du Alfred Hitchcock, tokrat v persiflažiPsycho Reloaded(Bouchty a loutky,CZ). Nato se bo ba-belart Teater(ITA/EST) poprijelz mafijo. Pridite nalastno odgovornost,vaje za trebušne mi-šice so zagotovlje-ne!

Lutkarica SPD Srce

IMPRESUM: Izdajatelj: Krøœanska kulturna zveza, 10. Viktringer Ring 26/3, 9020 Celovec. Odgovorna urednica: Zalka Kelih-Olip

KRØŒANSKA KULTURNA ZVEZAViktringer Ring 26/III 9020 CelovecTel. (0043) (0)463/51 62 43, faks 50 23 79e-mail: office@kkz.at, splet: www.kkz.at

Zalka Kelih-Olip -11 kelih@kkz.atMartin Kuchling -12 kuchling@kkz.atMateja Kert -13 mateja.kert@kkz.atIrena Preinig -15 preinig@kkz.atSabina Anderwald -21 anderwald@kkz.at

napovedi:

termini:

Slike: Emanuel Polanšek, Lidija Gregoriœ, David Olip, Marko Oraže, Sonja Kert-Wakounig, Gabi Frank, Loeschnig, Milka Olip, Dom v Tinjah, Novi Glas, KKZ;prispevki: Gabi Frank, Teodor Domej, Janko Zerzer, Mateja Kert, Martina Piko-Rustia, Zalka Kelih-Olip, Martin Kuchling, Marija Gruøkovnjak,

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

�

sobota, 19. 10. 2013, 19.30BilœovsKoncert »Pojemo s prijatelji«Ljudska šola BilœovsPrireditelj: SPD Bilka

torek, 22. 10. 2013predstavitev filmov »Iskrica«CineCity Celovec

petek, 25. 10. 2013, 20.00Jesenski koncert »kaktus«Ljudska øola ØmihelPrireditelja: MoPZ Kralj Matjaæ inobœina Bistrica nad Pliberkm

œetrtek, 6. 11. 2013, 19.00Podelitev Einspielerjeve nagradeTischlerjeva dvorana SlomškovegadomaPrireditelja: Kršœanska kulturnazveza in Narodni svet koroškihSlovencev

nedelja, 17. 11. 2013Simpozij o dr. Valentinu Inzku10.00 sv. maša ob 200-letnici rojstvadr. Andreja Einspielerja, oœetakoroških Slovencev;nato simpozij o dr. Valentinu InzkuPrireditelji: Narodni svet koroškihSlovencev, Kršœanska kulturnazveza, Mohorjeva, SNI UrbanJarnik, SPD Koœna

nedelja, 8. 12. 2013, 19.30Slovenski gledaliøki praznikMestno gledaliøœe v CelovcuPrireditelj: Krøœanska kulturna zveza

petek, 13. 12. 2013, 19.00Obœni zbor Krøœanske kulturnezveze, Tischlerjeva dvoranaSlomøkovega doma

sobota, 28. 9. 2013, 9.00Dopoldan za družine –JEZIK, MOJ ZAKLADPrireditelja: Katoliški dom prosveteSodalitas, KKZ in Iniciativa»Slovenšœina v družini«

sobota, 28. 9. 2013, 20.30Veselica Gorjancevpri Pušniku v Št. KandolfuPrireditelj: SPD Gorjanci

sreda, 2. 10. 2013, 20.00Drama »Med zakonom in vestjo«Kulturni dom Pliberk

petek, 4. 10., do nedelje, 6. 10. 2013Bilœovška jesenPrireditelj: SPD Bilka

sobota, 5. 10. 2013, 10.00Sreœanje Društva slovenskihpisateljev v AvstrijiGostilna Kovaœ na ObirskemPrireditelj: DSPA in SPD ValentinPolanšek

sobota, 5. 10. 2013, 19.30Premiera »Klobasarna pri Lizi«(Gabriele Sebert), prevod inpriredba Alenka HainFarna dvorana v ØmiheluNastopa mladinska gledaliøkaskupina »Vsi na kupu«Prireditelj: KPD Ømihel

nedelja, 6. 10. 2013, 15.00Drama »Med zakonom in vestjo«Kulturni dom Pliberk

nedelja, 13. 10. 2013, 19.00Dobrodelni koncert»Symphonija lucis«Kulturni dom PliberkPrireditelj: IniciativAngola

sobota, 19. 10. 2013, 9.30DELAVNICA CAJONADelavnica je namenjena vsemzainteresiranim, ki želijo spoznatiosnovno tehniko igranja na cajon inse seznaniti z razliœnimi svetovnimiritmi.Delavnico bo vodil:prof. Jaka Strajnar

16. Primorski dnevina Koroškem21. – 28. oktober 2013Kršœanska kulturna zvezaZveza slovenske katoliške prosvetev GoriciSlovenska prosveta v Trstu

SPOREDponedeljek, 21. oktober 2013, 18.00Odprtje razstave Ivana ŽerjalaZveza-BankSoprireditelj: Zveza-Bank

sreda, 23. oktober 20139.00 branje Davida Bandlja naVišji šoli v Št. Petru11.00 Predstavitev publikacijv Tischlerjevi dvoraniDavid Bandelj,ODHOD (Mladika 2012)dr. Nataša Komac Gliha, UMITA INV PRT ZAVITA LOBANJASandro Quaglio, Silvana Paletti,PUBLIKACIJE IZ REZIJEGlasbeni okvir: Silvana Paletti(pesmi v rezijanšœini)

petek, 25. oktober 2013, 11.00PREDSTAVA za otroke »Heidi«Veœnamenska hiša v ZahomcuSoprireditelj: SPD Zila

ponedeljek, 28. oktober 2013, 18.00Sreœanje glasbenih šolv Tischlerjevi dvorani v CelovcuSoprireditelja: Glasbena šola naKoroškem in SKD Celovec

nedelja, 27. oktober 2013, 9.30MAŠA Damijana Moœnika za zbor,solo, orgle in trobenteNastopa: Mešani cerkveni zborsv. Jernejfarna cerkev PodgorjeSoprireditelj: fara Podgorje

sobota, 2. november 2013, 19.30»Umor v vili«gostuje gledališka skupina izŠteverjanafarni doma v SelahSoprireditelj: KPD Planina