antična umetnost

Download Antična umetnost

Post on 18-Nov-2014

14.434 views

Category:

Documents

7 download

Embed Size (px)

DESCRIPTION

Zapiski primerni za srednjeolski predmet Umetnostna zgodovina

TRANSCRIPT

ANTINA UMETNOST(Lat. antiquus; star, staromoden) 1. kretska umetnost 2. mikenska umetnost 3. grka umetnost arhajska klasina helenistina 4. etruanska umetnost 5. rimska umetnost

KRETSKA UMETNOSTv 2. tisoletju p.n.. je na obmoju Egejskega morja irila svojo mo kultrua z otoka Krete razvije se v mono pomorsko in trgovsko silo, ki je obvladovala veino Sredozemlja delimo jo na dve obdobji: obdobje starejih pala (ok. 2000 1600 p.n..) in obdobje mlajih pala (1600 1450 p.n..) sredi drugega tisoletja p.n.. pa so bile vse palae razruene, najverjetneje v napadih razlinih ljudstev s celine politino in kulturno sredie se je v tem asu dokonno preselilo na celino, v Mikene poznamo A-linearno in B-linearno pisavo; nista deifrirani

SLIKARSTVOpomembneji prostori kretskih pala so bili poslikani s freskami motive so izredno raznovrstni razlini figuralni prizori, najverjetneje povezani s kretsko mitologijo, potem razline motive iz ratslinskega in ivalskega sveta, ter geometrine ornamente s slikarskim okrasjen so opremljali tudi keramine posode

Bikoborba, ok.1500 p.n.., Kreta akrobati (obeh spolov) preskakujejo bika kretski obiaj ima religijski pomen; gre za iniciacijsko preizkunjo

Morski prizor z delfini, Minosova palaa, ok. 1500 p.n.., Knosos, Grija

Princ z lilijami, ok. 1500 p.n.., Kandija na Kreti nain upodabljanja telesnosti spominja na egipanskega veja sproenost

Parianka, ok. 1500 p.n.., Heraklion na Kreti fragment iz poslikave palae Knosos bogata oprava, naliena enstvenost, prefinjenost koder las nad elom

ARHITEKTURAOkoli leta 1880 p.n.. so na Kreti zaeli graditi velikanske palae, ki niso bile zgolj prebivalia vladarja in njegovega dvora, temve prava ''urbanizirana sredia'' z bivalnimi, gospodarskimi prostori, obrtnikimi delavnicami, 'trgovinami' in skladii. tlorisi pala niso pravilni, sestavljajo jih prepleti hodnikov, predhodov stopni, ki povezujejo posamezne dvorane, nanizane okrog velikega dvoria grajene so v ve nanizanih nadstropjih izjemna gradbena naprednost prvi se pojavi tlakovana pot do palae prva kanalizacija prvi prezraevalni jaki mikroklima gradnja v kamnu (notranji stebri so leseni) palaa ima pomen kultnega svetia (v njih prirejajo bikoborbe, vendar brez ubijanja ivali)

-

I. obdobje starejih pala (2000-1600 pr. n. t.) II. obdobje mlajih pala (1600 1450 pr. n. t.)

Minosova palaa, ok. 1500 p.n.., Knosos, Grija Minos je upravno-administrativno sredie v palai naj bi prebivala boginja plodnosti in obilja palaa morda predstavlja nekropolo; palao mrtvih ljudje so pridelek nosili v palao, z njim so upravljali vladarji manji prostori se razvrajo ob osrednjem odprtem dvoriu shrambe, kultni prostori, svetia, prestolna dvorana, bivalni prostori... znailni minojski stebri, ki se proti vrhu irijo stebri znotraj palae so bili leseni, zato se niso ohranili ni teenj po monumentalnosti; majhne sobe z nizkimi stropi (ni zgrajena zato, da bi naredila vtis na gledalca, ampak da bi poteila ekonomske in bivanjske potrebe prebivalstva) nima obzidja (prebivalstvo ni bilo ogroeno) notranjost palae je ivo poslikana (npr. Parianka)

KIPARSTVOprevladujejo majhni izdelki iz lesa, kovine in slonove kosti kipci so verjetno imeli kultno funkcijo

Vaza s hobotnico, ok 1500 p.n.., Heraklion na Kreti

Boginja s kaami, ok 1600 p.n.., Heraklion na Kreti vrhovna boginja njen atribut je kaa v vsaki roki dri eno kao; rodovitnost (kae so povezane z zemeljsko plodnostjo in moko rodnostjo-falinost) razgaljene prsi sugerirajo ensko rodnost na glavi ima mako; kraljevi simbol v znailni enski opravi, ki se pojavlja tudi na poslikavah krilo v ve slojih, ki se proti vrhu skrajujejo, predpasnik in zgornji del, ki razgalja prsi

MIKENSKA UMETNOST celinska Grija; peloponeki otok; center je v Mikenah 1600-1200 pr. n. t. mikensko kulturo odkrije nemki arheolog Heinrich Schliemann najprej odkrije Trojo in (na osnovi Homerjevih epov) pot nadaljuje v Grijo postavi teorijo: Mikenci so tisti Ahajci, ki so se borili proti Trojiokrog sredine 15. st. p.n.. se je na grki celini pojavila nova vojaka in politina sila kultura, ki jo imenujemo mikenska po enem od njenih velikih mest, Mikenah. druba je strogo urejena, hiearhino, vodijo jo mogoni vojskovodje razvijejo pisavo, ki je predhodnica grkega alfabeta iz e nepojasnjenih razlogov pa v 12.st. p.n.. zamre

ZNAILNOSTI: gradijo utrjena mesta na vzpetinah obdana so z obzidjem, zgrajenim iz ogromnih kamnov zaradi masivnih kamnitih klad jim reemo kiklopska obzidja akropola: utrjeno obzidje na vrhu vzpetine, znotraj katere je naselje izoblikujejo se mestne dravice s kraljem na elu mikenska druba je vojaka (z vojskovanjem irijo svoje ozemlje) strogo organizirana druba; odlobe kralja in dvora izvruje vojaki aparat (vojaki poveljniki) zapisi na glinenih ploah razkrivajo, da so imeli Mikenci veliko tevilo poklicev (zlatarji, zidarji, zdravniki, lonarji, ladjedelci...) okrog 1200 pr. n. t. mikensko kulturo premagajo (mnogo manj razviti) Dorci; uniijo civilizacijo pala nastopi mrano obdobje, ki traja prb. 200 let; ivljenje je preprosto Kiklopsko obzidje z Levjimi vrati, 1250 p.n.., Mikene, Grija

znailna 3- delna vrata, zgrajena iz preklade (le-ta tehta 35 ton) nad vrati se pojavi arhitekturno kiparstvo z motivom dveh levov, po sredi ju louje steber leva imata funkcijo varovalcev vhodov to je prvo monumentalno kiparstvo v Evropi

Atrejeva zakladnica, ok. 1300-1250 p.n.., Mikene, Grija gre za najbolj znano mikensko grobnico kraljeva grobnica, imenovana Artejeva zakladnica zgrajena je ob vhodu v mesto sestavlja jo dolg procesijski hodnik; dromos hodnik vodi do osrednje spominske kapele v obliki okroglega prostora s ilasto kapelo psevdokupola; neprava kupola iz kamenja

Tloris mikenskega megarona:

MEGARON: je prototip za model grkega svetia enoprostoren arhitekturni tip ima obliko podolgovatega pravokotnika dvokapna streha dostopen je s kotno nio, stebriem in osrednjim prostorom na sredi osrednjega prostora je odprto ognjie ali prestol (kraljevi megaron) okrog ognjia so tirje stebri, ki nosijo streho nad ognjiem stropi palae so ravni in leseni zidove krasijo reliefi, ki so poslikani ali obloeni z bronom ali celo zlatimi listii pred vhodom lahko dva stebra, ki podpirata streho ARHITEKTURA PALA: znotraj utrjenega obzidja se razvije arhitektura palae gre za posebno obliko arhitekture, ki izhaja iz maloazijske hie znotraj palae je osrednji prostor; megaron

KIPARSTVO:Agamemnonova maska, 1550-1500 p.n.., Atene so izjemni oblikovalci zlata imajo podobne pogrebne obiaje kakor Egipani vojaki s svojo smrtjo postanejo nesmrtni kult herojev maska predstavlja zaetek portretne umetnosti

Zlati posodi iz Vaphia, ok. 1500, p.n.., Atene

GRKA UMETNOST1. obdobje geometrinega sloga (1000 pr. n. t. 7000 pr. n. t.) 2. arhajsko obdobje (700 pr. n. t. 480 pr. n. t.) 3. klasino obdobje (480 pr. n. t. - 323 pr. n. t.) 4. helenistino obdobje (323 pr. n. t. - 34 pr. n. t.)Grija je zveza samostojnih zveznih dravic, povezovala jih je skupna kultura jezik, vera, umetnost

1. GEOMETRINI SLOGas, ko se grka kultura izoblikuje (prinesejo jo Dorci) znailna je keramika (posode), ki jo pridajajo v grobove prevladujejo trebuaste oblike (v njih je olje, vino, ito,..) vaze uporabljajo predvsem kot grobne pridatke na njih prevladujejo geometrini ornamenti; krogi, trikotniki, zvezde, meander najprej zelo preprosti vzorci, kasneje zahtevneji (figure ljudi) po tej dekoraciji je poimenovano obdobje meander; zalomljeni trak, imenovan po maloazijski reki Meandros, ki ima mrtve tokove

Dipilonska vaza, 8.st. p.n.. vaza v geometrijskem slogu; geometrini ornamenti stilizirane ivalske in loveke obike gre za obredno posodo, ki so jo uporabljali pri posebnih obredih; kult herojev vojaki so s svojo smrtjo pridobili veno ivljenje, ast

2. ARHAJSKA UMETNOST

-

razvijejo se mestne dravice polis za grko nartovanje mest je znailna geometrijska ureditev znotraj grke polis imamo dve sredii: posvetno: templji, svetia (razvijejo se iz poudarjene toke) sakralno: akropola (utrdba na vrhu gria, antini grad) v mestu so centri za: duhovni razvoj (teater; gledalie in odeon; koncertna dvorana na prostem) telesni razvoj (stadion; atletska tekmovanja in hipodrom; dirke s konji)

ARHITEKTURA:gaj; svetie v naravi v naravi se zanejo pojavljati oltarji, poleg njih pa svetia svetia imajo enako funkcijo kot v Egiptu, so hia za kip boanstva poudarek pri oblikovanju sveti je na zunanjem arhitekturnem plau verniki se zbirajo na ploadi pred svetiem izhodie/osnova za arhitekturo sveti je megaron svetie ima naos ali celo (sobo za kip boanstva), pred njim preddverje ali pronaos in za njim opistodom, ki je sluil kot zakladnica svetie obdaja ena vrsta stebrov peripter ali dve vrsti dipter iz tega obdobja je zelo malo ohranjenih sveti (tista, ki so ohranjena, se nahajajo v grkih kolonijah) najstareja sakralna arhitektura je bila lesena, vendar se ni ohranila polagoma so zaeli graditi svetia v kamnu, pri zidavi niso uporabljali malte grka svetia so bila poslikana in pobarvana (predstava o beli antiki ni pravilna!)

STEBRNI REDI1. DORSKI STEBRNI RED ti. moki stebrni red dorska svetia gradijo na celini, mokim bogovom in moaama Ateni in Heri steber nima baze kapitel je sestavljen iz ehinusa in abakusa lebii oziroma kanelire debla se neposredno stikajo nad arhitravom je kiparsko obdelano zaporedje metop in triglifov

2. JONSKI STEBRNI RED ti. enski stebrni red lahko bi simboliziral tipino ensko frizuro s figo najdemo ga predvsem na otokih in obalah Male Azije je bolj slok in vitek, dekorativen kapitel ma znailen polast zavoj; voluto volute; stilizirani ovnovi rogovi (vpliv Perzije) tristopenjsko se stopnjuje navzven

3. KORINTSKI STEBRNI RED

ti. dekliki stebrni red pojavi se v obdobju klasike je e bolj deko