Visoke kulture Bližnjega vzhoda

Ajda Mladenovič, kons.-rest., univ. dipl. um. zgod.

GlobartGo Akademija znanjaSemester 2014/2015

Skupne značilnosti prvih visokih civilizacij: • Namakalno poljedeljstvo • Mestne države• Razvoj pisave• Socialna razslojenost in hierarhija (vladar, uradniki in svečeniki, vojaki, civilisti, sužnji)• Trgovanje• Monumentalna arhitektura• Organizirana religija• Organizirano vojaštvo, ustanavljanje kraljestev• Uporaba kovin za izdelavo orodja in orožja

Presežek (hrane)

Razvoj drugih dejavnosti

Administracija + denarna ekonomija

napredek

pisava

Sumerci– Obdobje mesta Uruk (3500-2900 pr. n. št.)– Starosumersko obdobje ali Obdobje zgodnjih dinastij (2900-2350 pr. n. št.)– Obdobje Akadske države (2350-2200 pr. n. št.)– Novosumersko obdobje ali Obdobje sumerske renesanse (2100-2000 pr. n. št.)

Babilonci– Starobabilonsko obdobje (2000-1595 pr. n. št.)– Kasitsko obdobje (1595-1160 pr. n. št.)– Novobabilonsko obdobje (612-539 pr. n. št.)

Asirci– Staroasirsko obdobje (1960-1400 pr. n. št.)– Srednjeasirsko obdobje (1400-912 pr. n. št.)– Novoasirsko obdobje (912-612 pr. n. št.)

Sosednje države: Elam (Suza), Urartu, Hetiti (na Anatolski planoti), Izraelci, Feničani, Perzijci

SUMERSKA UMETNOST

Sumerija• skozi vse leto intenzivno ukvarjanje s kmetijstvom (začetki že 5000 pr. n. št.)• organiziran namakalni sistem, specializirana delovna sila • presežek pridelane hrane omogoča ustalitev na enem mestu • večja gostota prebivalstva posledično zahteva obsežno delovno silo in delitev dela• zgodnji razvoj pisave• delitev na enajst ali več neodvisnih mest (Uruk, Eridu, Ur, Larsa, Tell Habuba…)• mesta so ločena s kanali in mejniki• vsako mesto je bilo osredotočeno na tempelj, ki je bil posvečen bogu zaščitniku

mesta• vodili so jih duhovniki-kralji, tesno povezani z verskimi obredi - teokracija

Zigurat

Zigurat, ok. 2100 pr. n. št., Ur

Arheološki ostanki mesta Uruk

Tloris mesta Uruk

KULABA: Zigurat in Anov ali Beli tempelj

EANA: Inanino svetišče

Uruk, tempelj Eanna, ok. 3400 – 3100 pr. n. št.

Rekonstrukcija templja Eanna, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-ur3/index.php?l=eng

Uruk, Anujev zigurat, ok. 4000 pr. n. št. in Beli tempelj, ok. 3200 – 3000 pr. n. št.

1

Rekonstrukcija Belega templja, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/index.php?l=eng

Rekonstrukcija Belega templja, Vir: http://artefacts-berlin.de/uruk-whitetemple/index.php?l=eng

Glinasta tablica s klinopisom, ok. 2350 - 2200 pr. n. št., British Museum, London

Razvoj klinopisa

Valjasti pečatnik, ok. 2600 - 2400 pr. n. št., British Museum, London

Kultna vaza iz Uruka, alabaster, ok. 3500 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad

Gospa iz Uruka, marmor, ok. 3200 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad

Eden izmed „Kraljevskih grobov“ Ura Vhodi v grobnice so na spodnjem nivoju tal

Kraljevi prapor, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London

Stranica vojne

Stranica miru

29

Lira kraljice Puabi, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London

Vzpenjajoči se kozel, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London

Stanje ob izkopavanjih

Najdbe iz groba kraljice Puabi

Igralna deska, ok. 2600 pr. n. št., British Museum, London

Kipci orantov iz Abujevega templja v mestu Ešnun, ok. 2700-2500 pr. n. št., Iraški muzej, Bagdad

Umetnost akadske države

Sargonov Akadski imperij

Glava akadskega vladarja, bron, Ninive, ok. 2250-2200 pr. n. št.,

Iraški muzej, Bagdad

Tehnika izgubljenega voska

Stela kralja Naramsina, Suza, ok. 2254-2218 pr. n. št., Louvre, Pariz

BABILONSKA UMETNOST

Staro in novo babilonsko cesarstvo

Hamurabijev zakonik, Suza, bazalt, ok.1760 pr.n.š., Louvre, Pariz

Burneyev relief (Kraljica noči), ok. 1800-170 pr. n. št., British Museum, London

ASIRSKA UMETNOST

Tablica z delom Epa o Gilgamešu iz Asurbanipalove knjižnice v Ninivah, British Museum, London

Narativni reliefi prikazujejo vojaška osvajanja asirskih vladarjev

Dur Šarukin v času Sargona II., 722-705 pr. n. št.

Dur Šarukin - palača

Lamasuja, monumentalni vhod v Kraljevo palačo v Korsabadu, ok. 710 pr. n. št., Louvre, Pariz

Asurbanipal lovi leve, Ninive, ok. 645-640 pr. n. št., British Museum, London

Prizor lova, Nimrud, ok. 865-860 pr. n. št., British Museum, London

UMETNOSTNOVE BABILONSKE

DRŽAVE

Ištarina vrata, ok. 575 pr. n. št, Pergamon Museum, Berlin

Marduk

Adad

Ištar

PERZIJSKA UMETNOST

Palača Darija I. in Kserksa I., Perzepolis, ok. 521-465 pr. n. št.

Kapitel iz sprejemne dvorane, Perzepolis Rekonstrukcija sprejemne dvorane

Palace of Darius I and Xerxes I

Persepolis, Iran

ca. 521-465 B.C.E.