analiza sektorjev in projektov, ki jih je v sloveniji ... · različnih virih financiranja...

ANALIZA SEKTORJEV IN PROJEKTOV,

KI JIH JE V SLOVENIJI MOGOČE IZPELJATI

V OBLIKI PROJEKTNEGA FINANCIRANJA

Končna 1.0

Ljubljana, 29.06.2005

ANALIZA SEKTORJEV IN PROJEKTOV, KI JIH JE V SLOVENIJI MOGOČE IZPELJATI V OBLIKI PROJEKTNEGA FINANCIRANJA Končna 1.0

© 2005 - IPMIT d.o.o., JS RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja 1

Stanje dokumenta

Namen dokumenta:

Dokument predstavlja analizo sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji možno izpeljati v obliki projektnega financiranja (v nadaljevanju: analiza). Njeni nameni in cilji so predstavljeni v uvodnih poglavjih.

Vsebina: glej kazalo vsebine

Oznaka dok.: RDF_02_05

Status: Končna

Verzija: 1.0

Datum verzije: 29.06.2005

Naročnik: Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja

Avtor: IPMIT d.o.o.

Dostavljeno: 29.06.2005

Zgodovina verzij:

Verzija Datum zadnje spremembe Opombe

Osnutek 1.0 21.06.2005 Dokument poslan v pregled naročniku.

Končna 1.0 29.06.2005 Dokument s popravki predan naročniku.



Avtorstvo

© 2005 Copyright IPMIT d.o.o. & JS RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.

Publikacija je dokument javnega značaja. Uporaba celotnega dokumenta ali njegovih delov na kateremkoli mediju je dovoljena z navedbo vira: Analiza sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji mogoče izpeljati v obliki projektnega financiranja. IPMIT d.o.o. & JS RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.



Kazalo vsebine

1 UVOD .................................................................................................................................8

1.1 Nameni analize .......................................................................................................................9

1.2 Cilji analize .............................................................................................................................9

1.3 Predpostavke analize.............................................................................................................10

1.4 Opis metodologije dela ..........................................................................................................10

2 VLOGA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN NJEGOVE PREDNOSTI ..................................14

3 POPIS KONKRETNIH PROJEKTOV ZA IZVEDBO V OKVIRU PROJEKTNEGA FINANCIRANJA .....20

3.1 Izdelava nabora institucij javnega sektorja za poziv..................................................................20

3.2 Definiranje področij, kjer sta udeleženi državna uprava in občine ..............................................24

3.3 Izvedba popisa konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja ......................26

3.4 Analiza institucij in prijavljenih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja ................27

4 IDENTIFICIRANJE DVEH PILOTNIH PROJEKTOV, PRIMERNIH ZA IZVEDBO V OKVIRU PROJEKTNEGA FINANCIRANJA...........................................................................................72

4.1 Izdelava skrčenega nabora prijavljenih projektov .....................................................................72

4.1.1 Izbor prijavljenih projektov na podlagi definiranih kriterijev ................................................72

4.1.2 Izbor dodatnih projektov na podlagi subjektivne ocene ......................................................73

4.1.3 Skrčen nabor prijavljenih projektov ..................................................................................73

4.2 Predlog dveh pilotnih projektov za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti projektov uporabe projektnega financiranja ........................................................................................................75

4.2.1 EKO-2 (»EKO2«) .............................................................................................................77

4.2.1.1 Podatki o projektu......................................................................................................77

4.2.1.2 Utemeljitev izbire projekta ..........................................................................................80

4.2.2 Zagotavljanje podatkovnih storitev...................................................................................82

4.2.2.1 Podatki o projektu......................................................................................................82

4.2.2.2 Utemeljitev izbire projekta ..........................................................................................84



4.3 Primer potencialno zanimivega »hladnega« projekta na področju kulturne dediščine...................86

4.3.1 Vzpostavitev omrežja za vzpodbujanje mobilnosti umetnikov in njihovih del: Vipolže-Medana-Šmartno ........................................................................................................................86

5 OVIRE ZA IZVAJANJE PROJEKTNEGA FINANCIRANJA IN INSTITUCIONALNA PODPORA.........89

5.1 Identifikacija konkretnih ovir za izvajanje projektnega financiranja in priprava predlogov za odpravljanje le-teh ................................................................................................................89

5.1.1 Pravne ovire...................................................................................................................91

5.1.2 Politične ovire.................................................................................................................93

5.1.3 Finančne ovire................................................................................................................96

5.1.4 Pomanjkanje interdisciplinarnih znanj ...............................................................................98

5.1.5 Ovire pri uporabi projektnega načina dela....................................................................... 100

5.1.6 Pomanjkljivo poznavanje konceptov PPP in PF................................................................. 102

5.2 Predlog institucionalne podpore za uveljavljanje PPP v Sloveniji .............................................. 105

5.2.1 Smernice za vzpostavitev institucionalne podpore PPP ..................................................... 105

5.2.2 Organizacijski pristop institucionalne podpore PPP ........................................................... 109

5.2.2.1 Centralizacija ali decentralizacija?.............................................................................. 110

5.2.2.2 Javno ali zasebno? ................................................................................................... 111

5.2.3 Predlog vzpostavitve institucionalne podpore PPP v Sloveniji ............................................ 115

5.2.3.1 Prva faza vzpostavitve – vzpostavitev civilne pobude................................................... 115

5.2.3.2 Druga faza vzpostavitve – ustanovitev podjetja »PARTNERSTVO.SI«............................ 116

5.2.3.3 Tretja faza vzpostavitve – vključitev ostalih resornih organov in mehanizma kontrole..... 118

5.2.3.4 Četrta faza vzpostavitve ........................................................................................... 119

6 ZAKLJUČEK ..................................................................................................................... 121

7 LITERATURA IN VIRI....................................................................................................... 124

8 PRILOGE.............................................................................................................................1

8.1 Spremni dopis ministra brez listnice zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko ......2

8.2 Vprašalnik (I. In II. Sklop) .......................................................................................................3



8.3 Spletne maska iz razpisa........................................................................................................16

8.4 Seznam vseh projektov..........................................................................................................18

8.5 Potencialno zanimivi projekti, prijavljeni po izvedeni analizi .......................................................96

Kazalo slik

Slika 1: Določanje proučevanih javnih institucij in sektorjev ....................................................................12

Slika 2: Delež projektov, izvedenih v planiranem času in v okviru planiranega proračuna...........................16

Slika 3: Določanje proučevanih javnih institucije izmed vseh javnih institucij ............................................20

Slika 4: Organiziranost javnega sektorja................................................................................................22

Slika 5: Določanje proučevanih sektorjev ..............................................................................................24

Slika 6: Struktura sodelujočih institucij po področju delovanja.................................................................31

Slika 7: Porazdelitev sodelujočih institucij po višini proračuna..................................................................32

Slika 8: Opravljanje dela na projektni način po področju delovanja sodelujočih institucij............................34

Slika 9: Opravljanje dela na projektni način glede na obseg proračuna ....................................................35

Slika 10: Struktura načrtovanih projektov po skupinah institucij ..............................................................37

Slika 11: Načrtovani projekti po velikostnih razredih institucij javnega sektorja .........................................38

Slika 12: Pripravljene razvojne strategije za prihodnje obdobje ...............................................................39

Slika 13: Struktura pripravljenih strategij po ročnosti..............................................................................39

Slika 14: Struktura razvojnih strategij po velikosti javnih institucij............................................................40

Slika 15: Prioritetna področja v srednjeročnem obdobju .........................................................................41

Slika 16: Glavne ovire / težave pri izvajanju in realizaciji projektov ..........................................................42

Slika 17 Delež neuspešnih projektov v institucijah javnega sektorja .........................................................43

Slika 18: Institucije, ki se soočajo z neuspešnimi projekti........................................................................43

Slika 19: Vzroki neuspešnih projektov ...................................................................................................44

Slika 20: Sodelovanje s specializiranimi institucijami pri načrtovanju projektov..........................................45

Slika 21: Struktura sodelovanja s strokovnjaki pri načrtovanju projektov ..................................................45

Slika 22: Sodelovanje z zasebnim sektorjem..........................................................................................46

Slika 23: Struktura področij, na katerih je izkazana pripravljenost sodelovanja z zasebnim sektorjem .........47

Slika 24: Prednosti in koristi sodelovanja z zasebnim sektorjem...............................................................48

Slika 25: Načini financiranja pri projektih...............................................................................................49

Slika 26: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji ..........................................................50

Slika 27: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo po skupinah institucij ..........................................51



Slika 28: Poznavanje koncepta »projektno financiranje« v Sloveniji .........................................................52

Slika 29: Struktura prijavljenih projektov po statističnih regijah ...............................................................54

Slika 30: Struktura prijavljenih projektov po skupinah institucij ...............................................................56

Slika 31: Struktura prijavljenih projektov po področjih projektov .............................................................58

Slika 32: Možni partnerji pri projektu iz javnega sektorja ........................................................................59

Slika 33: Struktura tveganj pri prijavljenih projektih ...............................................................................60

Slika 34: Življenjski cikel projekta in proces investiranja..........................................................................61

Slika 35 Struktura vrednosti prijavljenih projektov..................................................................................63

Slika 36: Možni financerji pri projektih...................................................................................................64

Slika 37: Vrste kapitala pri postavitvi finančne konstrukcije .....................................................................65

Slika 38: Poplačilo projektov ................................................................................................................67

Slika 39: Struktura poplačila projekta po področjih projektov ..................................................................67

Slika 40: Struktura časovnega poplačila projektov ..................................................................................69

Slika 41: Časovno razdobje poplačila projekta po področjih.....................................................................69

Slika 42: Ključni dejavniki, zakaj prijavljeni projekti v preteklosti še niso bili izvedeni.................................70

Slika 43: Življenjski cikel projektov PPP .................................................................................................95

Slika 44: Dva modela institucionalne podpore ...................................................................................... 106

Slika 45: Organizacija institucionalne podpore ..................................................................................... 109

Slika 46: Možnost institucionalne podpore v javnem sektorju ................................................................ 112

Slika 47: Prvi faza vzpostavitve - vzpostavitev civilne pobude................................................................ 115

Slika 48: Druga faza vzpostavitve – ustanovitev podjetja »PARTNERSTVO.SI« ....................................... 116

Slika 49: Tretja faza vzpostavitve – vključitev ostalih resornih organov in mehanizma kontrole ................ 119

Slika 50: Predlog institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu ................................................ 120

Slika 51: Obrazec za vstop v informativni razpis.....................................................................................16

Slika 52: Obrazec z naborom prijavljenih projektov posamezne institucije ................................................17

Kazalo tabel

Tabela 1: Skupine pozvanih institucij ....................................................................................................23

Tabela 2: Področja delovanja pozvanih institucij ....................................................................................23

Tabela 3: Preučevana področja / sektorji ..............................................................................................25

Tabela 4: Struktura sodelujočih institucij po statističnih regijah ...............................................................30

Tabela 5: Struktura sodelujočih institucij po področju delovanja..............................................................31

Tabela 6: Struktura sodelujočih institucij po višini proračuna...................................................................32



Tabela 7: Opravljanje dela na projektni način po področju delovanja sodelujočih institucij.........................34

Tabela 8: Opravljanje dela na projektni način po obsegu proračuna ........................................................35

Tabela 9: Struktura načrtovanih projektov po skupinah institucij .............................................................36

Tabela 10: Načrtovani projekti po velikostnih razredih institucij javnega sektorja ......................................37

Tabela 11: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo po skupinah institucij........................................51

Tabela 12: Struktura prijavljenih projektov po statističnih regijah ............................................................53

Tabela 13: Struktura prijavljenih projektov po skupinah institucij ............................................................55

Tabela 14: Struktura prijavljenih projektov po področjih projektov ..........................................................57

Tabela 15: Struktura vrednosti prijavljenih projektov..............................................................................62

Tabela 16: Struktura poplačila projekta po področjih projektov ...............................................................66

Tabela 17: Časovno razdobje poplačila projekta po področjih..................................................................68

Tabela 18: Skrčen nabor prijavljenih projektov ......................................................................................75

Tabela 19: Seznam prijavljenih projektov ..............................................................................................95



1 UVOD

Slovenija se sooča s potrebo po dodatnih naložbah v gospodarsko infrastrukturo, ki so potrebne kot podpora gospodarski rasti in povečanju splošnega blagostanja v državi. Rezultati že pred časom izpeljanih empiričnih študij kažejo, da v Sloveniji obstaja razkorak v višini 3% BDP (to je približno 700 mio €) med potrebami naše države za investiranje v gospodarsko infrastrukturo in razpoložljivimi tradicionalnimi (proračunskimi) viri za te namene1. Pritegnitev zasebnega kapitala v financiranje projektov na področju prometne in komunalne infrastrukture, telekomunikacij, energetike, ekologije, turizma, zabaviščne industrije in drugih področjih v obliki projektnega financiranja je ena od možnosti, s katero lahko zmanjšamo razkorak med potrebami in razpoložljivimi finančnimi viri.

Projektno financiranje predstavlja, kot ena izmed oblik javno-zasebnega partnerstva (angl. »Public Private Partnership« – v nadaljevanju tudi »PPP« ali »JZP«), posebno obliko financiranja dolgoročnih projektov s pomočjo zasebnega kapitala, katerega motiv je predvsem ekonomski. Ponavadi gre tu predvsem za infrastrukturne projekte in za infrastrukturo, ki naj bi jo zagotavljal javni sektor. Projektno financiranje je strukturno financiranje, ki zahteva strukturiranje lastniškega kapitala in dolga na način, da denarni tok projekta zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti. V svetu sta javno-zasebno partnerstvo in preko tega projektno financiranje močno prisotna, Slovenija pa na tem področju šele lovi priključek – analiza sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji mogoče izpeljati v obliki projektnega financiranja, je rezultat prizadevanj v to smer.

Pojem projektnega financiranja je v svetu znan in uporabljan že dalj časa, zametki obeh (tako koncepta javno-zasebnega partnerstva kot tudi projektnega financiranja) segajo že v 19. stoletje. Vendar pa je prišlo do širšega razvoja in uporabe šele v drugi polovici 20. stoletja. V Sloveniji se je začelo o obeh pojmih govoriti v sredini devetdesetih let, v obdobju do danes pa je bila izvedena peščica tako dobrih kot tudi slabih pilotnih projektov. Negativni primer projektnega financiranja predstavlja v Sloveniji projekt »Savske elektrarne« – prišlo je do slabe izvedbe razpisa, to pa je pustilo negativni vtis v širšem evropskem prostoru. Slab vtis je delno popravil šele projekt osrednje mariborske čistilne naprave, ki predstavlja prvi večji uspešno izveden BOT projekt (kot eden izmed modelov projektnega financiranja). V Sloveniji lahko v prihodnje pričakujemo povečanje potreb po različnih virih financiranja projektov javnega sektorja, kajti zahteve in pogoji, ki jih mora Slovenija uresničiti v okviru prevzemanja evra in v okviru pridruževanja evropski monetarni uniji, ne omogočajo neomejenega zadolževanja javnega sektorja in s tem povečevanje pritiskov na državni proračun.

Prav zato je potrebno pospešiti in vzpodbujati javni sektor pri iskanju alternativnih virov financiranja projektov javnega sektorja. Trenutno alternativni vir financiranja projektov največkrat predstavljajo nepovratna sredstva s strani EU, predvsem skozi različne strukturne in kohezijske

1 How to reduce the funding gap for infrastructure financing : the case of Slovenia, december 1997.



sklade. Vendar to ne sme ostati edina alternativa. Ena izmed možnosti je lahko tudi vključevanje zasebnega kapitala v projekte javnega sektorja ter sofinanciranje zasebnih projektov, ki zagotavljajo določen obseg javnih storitev. Vključevanje zasebnega kapitala lahko apliciramo na uporabo modela projektnega financiranja kot ene izmed alternativnih oblik izvajanja infrastrukturnih projektov.

1.1 Nameni analize

Nameni analize sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji mogoče izpeljati v obliki projektnega financiranja, so skladni z aktivnostmi, ki so predvidene v okviru EPD2 (enotni programski dokument). Te sledijo strateškim razvojnim ciljem Slovenije, ki so opredeljeni v Strategiji gospodarskega razvoja Slovenije (SGRS)3,4:

(i) Trajnostna rast blaginje ljudi, ki živijo v Sloveniji.

(ii) Prizadevanje za dolgoročen in uravnotežen napredek vseh treh razvojih sestavin – gospodarske, socialne in okoljske.

(iii) Posvečanje posebne pozornosti uravnoteženemu regionalnemu razvoju ob upoštevanju socialnih in okoljskih vidikov.

V ta okvir spada tudi pridobivanje vhodov (inputov) za pripravo državnega razvojnega programa za obdobje 2007 – 2013.

1.2 Cilji analize

Skladno z vsebino razpisne dokumentacije in razpisa, ki ga je izvedel naročnik (Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja), so cilji

2 Enotni programski dokument Republike Slovenije 2004-2006

3 Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006

4 V času zaključevanja analize je bila predstavljena nova strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2006-2013, katere cilji so še zmeraj skladni z nameni pričujoče analize:

(i) Gospodarski razvojni cilj je v desetih letih preseči povprečno raven ekonomske razvitosti EU (merjeno z BDP na prebivalca v pariteti kupne moči) in povečati zaposlenost v skladu s cilji Lizbonske strategije. (ii) Družbeni razvojni cilj je izboljšanje kakovosti življenja in blaginje vseh posameznic in posameznikov, merjene s kazalniki človekovega razvoja, socialnih tveganj in družbene povezanosti. (iii) Medgeneracijski in sonaravni razvojni cilj je uveljavljanje načela trajnosti kot temeljnega kakovostnega merila na vseh področjih razvoja, vključno s ciljem trajnostnega obnavljanja prebivalstva. (iv) Razvojni cilj Slovenije v mednarodnem okolju je, da bo s svojim razvojnim vzorcem, kulturno identiteto in angažiranim delovanjem v mednarodni skupnosti postala v svetu prepoznavna in ugledna država.



analize sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji mogoče izpeljati v obliki projektnega financiranja, naslednji:

• Identifikacija sektorjev in konkretnih projektov na občinskih in državnem nivoju, ki jih je možno izpeljati v obliki projektnega financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju.

• Identifikacija konkretnih ovir za izvajanje projektnega financiranja in predlogov za odpravljanje le-teh.

• Predlog optimalne institucionalne podpore za uveljavljanje projektnega financiranja v Sloveniji.

• Identifikacija dveh pilotnih projektov, ki sta trenutno najbolj primerna za izvedbo projektnega financiranja.

Skozi doseganje zgoraj navedenih ciljev omenjene analize je izpolnjen tudi njen posredni cilj, in sicer izvajanje dodatnih aktivnosti promocije na področju projektnega financiranja.

1.3 Predpostavke analize

V tem poglavju so zapisane predpostavke, na podlagi katerih je bila analiza o možnostih projektnega financiranja izdelana:

• Srednjeročno obdobje (ki ga obravnavamo v analizi) predstavlja čas od leta 2007 do leta 2013, kar je skladno s ciklom financiranja v EU.

• Analiza, izdelana v okviru javnega naročila, zadovoljuje del prve faze izdelave načrta priprave državnega razvojnega programa, in sicer na področju regionalne politike in ohranjanja podeželja.

• Skladno z dogovorom med naročnikom in izvajalcem je poudarek analize na praktičnih izsledkih »informativnega razpisa«, ki je bil izveden v okviru te analize.

1.4 Opis metodologije dela

Pri izdelavi analize smo uporabili opisni in analitični pristop, ki sta se v posameznih delih analize prepletala. V okviru prvega smo uporabljali metodi deskripcije (metoda opisovanja) in komparacije (metoda primerjave), v manjši meri tudi metodo kompilacije (metoda združevanja). Analitični pristop je bil uporabljen skozi celotni dokument, predvsem v poglavjih, kjer smo izdelali seznama sektorjev (poglavje 3.2 Definiranje področij, kjer sta udeleženi državna uprava in občine) in potencialnih projektov (0

Izvedba popisa konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja), ter v poglavju, kjer smo izbrali dva najprimernejša projekta za izvedbo preliminarne študije izvedljivosti (poglavje



4.2 Predlog dveh pilotnih projektov za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti projektov uporabe projektnega financiranja).

Primarne podatke smo pridobili z informativnim razpisom in z izvedbo dodatnih intervjujev. Podroben opis izvedbe informativnega razpisa se nahaja v poglavju 3. Popis konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja.

Sekundarne podatke smo pridobili preko spletnih strani vladnih in nevladnih institucij, obstoječih študij in primerov iz prakse, strokovnih revij in člankov, notranjih virov izvajalne institucije ter ostalih virov podatkov s področja javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja.

Na podlagi zastavljenih ciljev (poglavje 1.2. Cilji analize) je bila izdelana metodologija, ki je opisana v nadaljevanju.

Prvi cilj je bil identificirati tiste projekte na občinskih in državnem nivoju, ki jih je možno izpeljati v obliki projektnega financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju. To je bilo mogoče doseči le postopoma.

Najprej smo morali definirati časovno obdobje, ki nas je v okviru analize zanimalo. Tukaj smo predpostavili, da predstavlja srednjeročno obdobje čas od leta 2007 do leta 2013, kar je skladno s ciklom financiranja v EU (finančna perspektiva 2007 – 2013) ter z načrtom priprave državnega razvojnega programa (DRP) za obdobje 2007 – 2013, ki ga je sprejela Vlada Republike Slovenije na seji dne 29.7.2004 in v okviru katerega naj bi bila v prvi fazi pripravljena analiza investicijskih potreb v Sloveniji5.

Nato smo izdelali nabor javnih institucij, ki ustrezajo kriteriju »institucije države in občin« (poglavje 3.1 Izdelava nabora institucij javnega sektorja za poziv) in definirali sektorje oziroma področja, ki so bila za preučevanje projektnega financiranja najprimernejša (poglavje 3.2 Definiranje področij, kjer sta udeleženi državna uprava in občine). Pri tem smo se zgledovali po različni literaturi in virih: Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD)6, Proračunski priročnik 2004 – 2005 (klasifikacije in seznami) – ZVEZEK 37 in Public Private Project Finance – Euromoney training8. Na podlagi presečnih množic javnih institucij in sektorjev smo z informativnim razpisom pozvali konkretne javne institucije k prijavi vseh projektov, ki so po njihovem mnenju izvedljivi v okviru projektnega financiranja (poglavje 3 Popis konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja).

5 Urad vlade za informiranje Republike Slovenije - Sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 86. seji, 29. julija 2004 (2. del)

6 Statistični urad RS; Standardna klasifikacija dejavnosti (http://www.stat.si/klasje/tabela.aspx?cvn=1891)

7 Navodila za pripravo proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005;

8 Public Private Project Finance – Euromoney training, Frankfurt 2004



Institucije države in občin Sektorji

Proučevane javne institucije

Proučevani sektorji

Preučevani projekti

Slika 1: Določanje proučevanih javnih institucij in sektorjev

Sledila je izdelava analize prejetih vprašalnikov, kjer smo poleg prijavljenih projektov zajeli tudi splošne podatke o instituciji, ki je projekte prijavila, ter podatke o poznavanju konceptov javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja (poglavje 0

Izvedba popisa konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja).

Na podlagi zbranih podatkov in na podlagi definiranih kriterijev smo izdelali skrčen nabor prijavljenih projektov (poglavje 4.1 Izdelava skrčenega nabora prijavljenih projektov) ter predlog dveh pilotnih projektov za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti (poglavje 4.2 Pri načinu financiranja predvidevajo projekti večinoma proračun RS, proračun institucije, sredstva strukturnih skladov in kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem. Kot financerji so predvidene predvsem javne institucije, banke, investicijske hiše in druge finančne institucije. Večina projektov skrčenega nabora predvidevajo poplačilo projekta v roku do 25 let, le trije projekti predvidevajo poplačilo v obdobju do 6 let. Pri večini projektov skrčenega nabora je predvideno strukturiranje lastniškega in dolžniškega kapitala. Pri večini je predvideno poplačilo na podlagi prispevka javnega sektorja in del na osnovi plačil uporabnikov, en projekt naj bi se poplačal neposredno na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov, dva projekta pa naj bi se poplačala na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi. Razloga za neizvedbo večine omenjenih projektov v preteklosti sta bila pomanjkanje finančnih sredstev in pomanjkanje širše politične podpore.

Predlog dveh pilotnih projektov za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti projektov uporabe projektnega financiranja) – kar predstavlja tretji cilj. Na koncu poglavja izbire dveh pilotnih projektov smo pripravili še seznam potencialno zanimivih projektov, ki so bili prijavljeni naknadno, ko sta bila informativni razpis in analiza že izvedena. Na željo naročnika smo izpostavili še potencialno zanimiv primer »hladnega projekta« na področju kulturne dediščine (poglavje 4.3 Primer potencialno zanimivega »hladnega« projekta na področju kulturne dediščine).

Pri izvajanju projektnega financiranja naletimo na splošne in na specifične ovire projektnega financiranja v posameznih proučevanih sektorjih in/ali javnih institucijah. Tudi vsak projekt znotraj nabora proučevanih projektov ima pri uporabi projektnega financiranja določene ovire. Zato je bil drugi cilj identificiranje konkretnih ovir za izvajanje projektnega financiranja in priprava predlogov



za odpravljanje le-teh. Za vsako ugotovljeno oviro smo poskušali najti predlog njene rešitve (poglavje 5.1 Identifikacija konkretnih ovir za izvajanje projektnega financiranja in priprava predlogov za odpravljanje le-teh).

Na podlagi analize ovir, predlaganih rešitev in na podlagi dobrih praks v tujini smo izdelali še predlog institucionalne podpore za uveljavljanje projektnega financiranja v Sloveniji (poglavje 5.2 Predlog institucionalne podpore za uveljavljanje PPP v Sloveniji).



2 VLOGA JAVNO-ZASEBNEGA PARTNERSTVA IN NJEGOVE PREDNOSTI

Javni sektor predstavlja mehanizem reševanja skupnih problemov in zagotavlja storitve, ki naj bi koristile čim širšemu krogu prebivalstva. Vpliv javnega sektorja na gospodarstvo je vsaj dvojen. Po eni strani deluje z zakonodajno, izvršilno in sodno oblastjo na celotno gospodarstvo, hkrati pa kupuje izdelke in najema storitve. S tem se vzpostavlja sodelovanje med zaposlenimi v javni upravi in poslovneži oziroma se porajajo razlogi za sklepanje partnerskih povezav med njimi.

Javni sektor opravlja številne funkcije, najbolj bistvena med vsemi pa je opravljanje javnih storitev za državljane, gospodarske subjekte in institucije javnega sektorja. Javne storitve so tiste, ki zagotavljajo javno dobro in jih tržno gospodarstvo samostojno ni sposobno opravljati zadovoljivo. Zavedati se je potrebno, da morajo davkoplačevalci plačati izvajanje teh storitev. Pojavljajo se pogoste kritike delovanja javnega sektorja, zahteve po prilagodljivosti in preglednosti ter povsem upravičene zahteve po kakovostnejših, cenejših in dostopnejših storitvah javnega sektorja. Zahteve uporabnikov javnih storitev so se v zadnjem času namreč povečale, za kar je »kriv« tudi zasebni sektor, ki je na podlagi konkurenčnega boja posredno dokazal, kakšno kakovost storitev je mogoče za določeno ceno zagotavljati.

Javni sektor ponavadi rešuje težave z javnimi financami tako, da išče kratkoročne rešitve, kar pomeni, da pri infrastrukturi in storitvah, ki niso visoko na prioritetni lestvici, kratkoročno planiranje preglasi dolgoročni strateški pristop. Na ta način se lahko zgodi, da začne primanjkovati denarja tudi za vzdrževanje obstoječe in ne le samo za izgradnjo nove infrastrukture. Celotni cikel investiranja (izgradnja, uporaba, izkoriščanje in vzdrževanje) je zato potrebno obravnavati celostno, saj zagotavljanje sredstev za fazo izgradnje (ne pa tudi za faze uporabe, izkoriščanja in vzdrževanja) težav z javnimi financami ne reši, ampak jih samo pomakne v prihodnost. Temu tudi sledi nujnost preobrazbe javnega sektorja. Države članice EU so razvile standarde, ki jih upoštevajo pri izkazovanju usposobljenosti javnega sektorja: usmerjenost k uporabniku javnih storitev, učinkovitost, strokovnost, politična nevtralnost, zanesljivost in racionalnost. Javni sektor mora izvajati kakovostne in učinkovite storitve ob čim manjši porabi sredstev davkoplačevalcev. Vseh javnih storitev ni najbolj smotrno opravljati zgolj v javnih institucijah. Bistvena razlika med javnimi storitvami in storitvami na prostem trgu je v tem, da uporabnik tržnih poslovnih učinkov plačuje neposredno tržno ceno, stroški javnih storitev pa so razdeljeni med davkoplačevalce. Za javne storitve sta značilni nekonkurenčnost in nezmožnost izključevanja posameznikov pri potrošnji, zato je ekonomska podlaga za obstoj javnega sektorja v povečevanju učinkovitosti razdeljevanja virov9.

Ker je javni sektor lahko učinkovit pri nadzoru, s prenašanjem managerskih metod in tehnik, ki jih je zasebni sektor razvil v želji zadovoljiti potrošnika, pa postaja še učinkovitejši regulator, vloga

9 Priprava projekta informatizacije javnih naročil



institucij javnega sektorja ni več administriranje ali izvajanje nekaterih javnih storitev, ampak vedno pogosteje pogodbeno povezovanje institucij v omrežja povezanih avtonomnih javnih institucij in avtonomne civilne družbe v partnerskem razmerju. Smiselno je torej, da se vloga javnega sektorja spremeni iz izvajalca storitev v pospeševalca in nadzornika zasebnih pogodbenih izvajalcev storitev, kar je mogoče doseči z javno-zasebnim partnerstvom.

V zadnjih nekaj letih so dobre prakse na področju javno-zasebnih partnerstev (predvsem v Veliki Britaniji) vzpodbudile več kot 70 držav po vsem svetu, da so začele izvajati aktivnosti javno-zasebnega partnerstva oziroma vsaj začele razmišljati o izvajanju omenjenega koncepta. Sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem je dvosmeren proces, ki poteka z izločanjem nekaterih dejavnosti iz javnega v zasebni sektor ter z uvajanjem managerskih metod v javni sektor. Medsebojno obojestransko korigiranje pospešuje zbliževanje obeh sektorjev, olajšuje njuno sodelovanje in s tem omogoča sinergijske učinke. Uvajanje javno-zasebnega partnerstva pri opravljanju javnih storitev mora voditi k vsaj enemu izmed naslednjih pozitivnih učinkov: znižanje proračunskih izdatkov, znižanje cene za porabnike in za davkoplačevalce, večja izbira javnih storitev, boljša kakovost javnih storitev, boljša distribucija javnih storitev in/ali prenehanje potrebe po izkoriščanju javnih storitev pri posameznih uporabnikih10.

V Veliki Britaniji je bilo leta 2003 pripravljeno poročilo o učinkovitosti javno-zasebnega partnerstva na področju gradbeništva11. V poročilu je bilo ugotovljeno, da je bilo 76% projektov javno-zasebnega partnerstva zaključenih in primernih za uporabo v predvidenem roku ali prej, kar je mnogo boljše kot pri projektih, izvedenih na klasičen način izgradnje javne infrastrukture, kjer je bilo le 30% projektov zaključenih v predvidenem času. Podobno razmerje je bilo ugotovljeno tudi pri izgradnji v okviru planiranega proračuna, kjer je bilo 78% projektov javno-zasebnega partnerstva zaključenih v skladu s planiranim proračunom, medtem ko je bilo pri klasični izgradnji takšnih projektov le 27%.

10 Javno-zasebno partnerstvo na področju zagotavljanja informacijske infrastrukture

11 PFI: Construction Performance



PPP

25%

50%

75%

100% Klasična izgradnja javne infrastrukture

Izgradnja v planiranem roku

Izgradnja v okviru planiranega proračuna

Slika 2: Delež projektov, izvedenih v planiranem času in v okviru planiranega proračuna

Kaj pravzaprav pomeni javno-zasebno partnerstvo, je težko enolično opredeliti, kajti do sedaj se še ni razvila splošno sprejeta definicija javno-zasebnega partnerstva. Lahko bi rekli, da pomeni javno-zasebno partnerstvo dvoje: zasebno vlaganje v javne projekte in/oziroma javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Javno-zasebno partnerstvo ne smemo enačiti s privatizacijo, saj gre pri slednji v prvi vrsti za prodajo obstoječe infrastrukture, podjetja ali storitve, na ta način pa javni sektor tudi izgubi večino kontrolnih mehanizmov. Pri javno-zasebnem partnerstvu je drugače, saj gre ponavadi za vzpostavitev podjetja, ki ga v večini financira in upravlja zasebni sektor. Naloga javnega sektorja je, da definira končne rezultate (izložke, outpute) in prepusti definiranje vhodov (vložkov, inputov), vključno s potrebno infrastrukturo in znanji, zasebnemu sektorju. S tem, ko javni sektor definira rezultate, ohrani velik del nadzora, kar pa pri privatizaciji ni mogoče. Poleg tega je javno-zasebno partnerstvo (v nasprotju s privatizacijo) pogodbeno razmerje, ki zajema vse obveznosti in dolžnosti obeh strank in kjer se ponavadi infrastruktura ob poteku sodelovanja zopet prenese v javni sektor oziroma se sklenejo nova pogodbena razmerja za naslednje obdobje.

Pomembna značilnost javno-zasebnih partnerstev je, da so vsa znana tveganja razporejena med javnim in zasebnim sektorjem, po ključu zmožnosti obvladovanja določenega tveganja. Prvotno je javni sektor v Veliki Britaniji poskušal prenesti preveliko število tveganj na zasebni sektor, vendar se to ni obneslo, saj so zasebniki zahtevali zelo visoko premijo za tveganje oziroma tveganja sploh niso sprejeli. Zato je pomembno, da vsaka stran sprejme samo tveganja, ki jih lahko obvladuje.



Javno-zasebno partnerstvo se uveljavlja predvsem zaradi omejenih javnih sredstev, ki pa so nujna za izvedbo določenih investicij. Evropska komisija je identificirala štiri različne vloge takega partnerstva12:

• Pridobitev dodatnega kapitala.

• Pridobitev dodatnih (oziroma drugačnih) managerskih in drugih izvedbenih veščin in strokovnih znanj, s katerimi se najboljše izrablja učinkovitost delovanja zasebnega sektorja pri zmanjševanju stroškov in povečevanju kakovosti.

• Ustvarjanje dodane vrednosti potrošnikom in javnosti na splošno.

• Boljša identifikacija potreb in optimalne uporabe virov.

Potrebno se je zavedati, da lahko javno-zasebno partnerstvo predstavlja številne prednosti, vendar je kompleksno z vidika načrtovanja, izvedbe in obvladovanja. Javno-zasebno partnerstvo nikakor ni edina ali prednostna izbira. Upoštevati ga je potrebno šele potem, ko je dokazano, da bo takšno partnerstvo doseglo dodano vrednost glede na druge pristope. Udeleženci (oziroma "koristniki") vsekakor ne bodo zainteresirani za vstop v partnerstvo, če s tem pristopom ne bodo vsaj dosegali svojih lastnih ciljev. Z uporabo PPP je potrebno hkrati zagotoviti prosti trg in lojalno konkurenco, zaščititi javni interes in maksimirati dodano vrednost ter določiti optimalno stopnjo subvencioniranja z namenom realizacije izvedljivih in dolgoročnih investicij ob hkratnem izogibanju kakršnekoli možnosti doseganja nepričakovanih dobičkov zasebnih institucij iz subvencij. Uspešno PPP zahteva torej učinkovito zakonodajo in kontrolo ter medsebojno poznavanje in priznavanje ciljev in potreb vsakega partnerja. Evropska komisija je temu primerno pripravila priporočila in z njimi osvetlila najbolj pomembna področja PPP13:

Zagotavljanje prostega trga in konkurence

PPP ne bi smelo negativno vplivati na dogajanje na prostem trgu niti na jasna in pregledna pravila teh trgov. To področje se nanaša predvsem na izbiro (in postopke izbire) zasebnih institucij, na namen uporabe subvencije in na ukrepe pri podaljšanju pogodb (predvsem dogovore glede dolžine »koncesijske« dobe). Zasebne institucije morajo imeti možnost ustvariti določeno (primerno) donosnost (vloženega kapitala), hkrati pa se je potrebno izogibati ustvarjanju nekonkurenčnih ali zaprtih trgov.

12 Guidelines for successful public-private-partnerships

13 Smernice za izvajanje poslovnega modela partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem pri izgradnji širokopasovnih povezav



Zaščita javnih interesov

Namen razvoja kontrolnih mehanizmov, ki se morajo uporabljati pri projektih PPP, je predvsem zaščita javnih interesov. S prejemom subvencij Evropske komisije bo potrebno sprejeti evropske norme, kakovost in standarde ter jih združiti z učinkovitim sistemom spremljanja in izvajanja javnih storitev na ravni lokalnega javnega sektorja. Pri tem bo pomembno razviti civilno družbo (na primer: neodvisne potrošniške skupine in združenja), ki bo nadzirala dogajanje (igrala vlogo psa čuvaja) v PPP.

Zagotavljanje popolne kompatibilnosti med dogovori v PPP in pravili državne pomoči (»State Aid Rules«)

Pridobitev subvencije mora sovpadati z realnimi potrebami po subvenciji. Subvencije ne smejo predstavljati nelojalne pomoči pri gradnji ali delovanju, zaradi katere bi državne pomoči postale nesprejemljive. Pri tem je potrebno upoštevati pravilo de minimis14 (državne pomoči ne smejo izkrivljati ali ogrožati konkurence) in interpretacijo člena 29/4 regulative 1260/99. De minimis pomoč15 je opredeljena kot tista pomoč posameznemu prejemniku iz ustreznih sektorjev, ki ne presega 100.000 EUR v obdobju treh let, o njenem prejemu sta obveščena prejemnik pomoči in Komisija za nadzor nad državnimi pomočmi, evidenco o njeni dodelitvi pa je potrebno hraniti 10 let. Odgovornost za oceno in izbiro projektov prevzema javni sektor skladno z interpretacijo člena 29/4 regulative 1260/99. Le-ta se nanaša na sofinanciranje projektov glede na njihovo ekonomsko in finančno dobičkonosnost. Stopnje sofinanciranja je namreč potrebno prilagoditi na osnovi celovite analize stroškov in koristi ter pri tem upoštevati tudi makroekonomske značilnosti okolja, v katerem se investicijski proces dogaja.

Določanje prave stopnje vrednosti subvencij

Zakonita skrb Evropske komisije je zagotovitev, da so subvencije enake dejanskim potrebam. Ne gre zgolj za zagotavljanje finančne učinkovitosti, temveč tudi za to, da se iz omejenih sredstev ustvari maksimalno korist. Nadaljnja skrb je tudi doseganje učinkovitega ravnotežja med željo/zahtevo po olajšanju realizacije projekta in med omejevanjem možnosti zasebnega sektorja za dosego pretiranega dobička iz subvencij. To zahteva skrbne izračune dejanskih finančnih potreb za izvedbo projekta, ki bo »zaživel«. Poleg tega se je potrebno izogibati možnosti, da bi postale subvencije nezdružljive z državnimi pomočmi.

14 Zakon o spremljanju državnih pomoči

15 87. člen Uredbe o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči



Izbira najbolj primernega modela PPP

Podroben pregled stroškov in koristi v primeru vključitve zasebnega sektorja nasproti zgolj alternativam javnega sektorja je potreben zato, da bo PPP povečalo javne koristi. Stopnja vpletenosti zasebnega sektorja se mora skrbno skladati s cilji in potrebami projekta in javnosti. Pri izbiri modela PPP bi moralo biti najbolj pomembno upoštevati vsebinsko primernost, stroške, zmožnost učinkovite izvedbe in obvladovanja projektov PPP.

Dejavniki uspeha in omejitveni dejavniki

Značilnosti projektov, partnerjev in izvedbenih dogovorov ustvarjajo vrsto omejitev, ki jih je potrebno podrobno spoznati in ustrezno obravnavati. PPP je aktivno partnerstvo, ki zahteva določeno stopnjo fleksibilnosti na obeh straneh. Za obvladovanje javnih subvencij je potrebno določiti pregledna pravila o tem, kako so lahko izbrani partnerji iz zasebnega sektorja, kako je možno uporabiti financiranje in katere koristi – ob upoštevanju zahtev po izvršitvi in kakovosti – lahko posamezni partnerji v projektu pričakujejo. Evropska komisija lahko igra pomembno vlogo pri zaščiti koristi državljanov.

Časovno usklajevanje

Uspešno načrtovanje PPP zahteva, da so vsi partnerji vključeni v skupno delo v zgodnjih fazah. To je še posebej pomembno za Evropsko komisijo, ki mora zaradi utemeljitve uporabe subvencij izdelati podrobno analizo predlagane oblike PPP. Če se predvideva subvencije, sta zgodnje vključevanje Evropske komisije in delitev funkcij ključna in zaželena.

Prepoznanje ciljev subvencioniranega financiranja Evropske komisije in najboljša uporaba subvencioniranega financiranja

Čeprav so subvencije privlačne, vsebujejo tudi številne omejitve. Subvencije imajo specifične finančne cilje, pogoje in omejitve.

Prihodnje zahteve, pogoji in potrebe

Ker je PPP razvijajoč model, bo za povečanje možnosti njegove nadaljnje uporabe potrebno definirati še vlogo javnega sektorja in določiti potrebne zmogljivosti na vseh ravneh, vključno s prerazporeditvijo ljudi v specializirane organizacijske enote PPP, z uporabo k potrošnikom usmerjenih strateških pristopov za zmanjšanje tržnega tveganja in z razvojem mehanizmov podpore investicijam za zasebni sektor. Poleg tega mora biti vključena tudi »javnost, ki plačuje« (torej potrošniki), ki mora imeti možnost vplivanja na načrtovanje in izvajanje PPP. Ta vpliv »od spodaj navzgor« je ključen za obstoj in razvoj PPP in zahteva usklajevanje z različnimi javnostmi.



3 POPIS KONKRETNIH PROJEKTOV ZA IZVEDBO V OKVIRU PROJEKTNEGA FINANCIRANJA

3.1 Izdelava nabora institucij javnega sektorja za poziv

Skladno s prvim ciljem analize (identifikacija sektorjev in konkretnih projektov na občinskih in državnem nivoju, ki jih je možno izpeljati v obliki projektnega financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju), je bilo potrebno izdelati nabor institucij na občinskih in državnem nivoju, ki širše gledano predstavlja institucije javnega sektorja. Na podlagi tega širšega nabora javnih institucij smo nato določili institucije, ki smo jih pozvali k informativnemu javnemu razpisu – proučevane javne institucije (glej sliko Določanje proučevanih javnih institucije izmed vseh javnih institucij).

Institucije države in občin

Proučevane javne institucije

Slika 3: Določanje proučevanih javnih institucije izmed vseh javnih institucij

Pri tem je bilo potrebno najprej opredeliti javni sektor. Meja med javnim in zasebnim sektorjem v slovenski pravni ureditvi ni jasna. Javni sektor ni definiran v ustavi, zato ga je smotrno obravnavati v smislu teoretičnih opredelitev oseb javnega prava. Skupne značilnosti javnih institucij lahko povzamemo na podlagi izpolnjevanja naslednjih kriterijev:

• Ustanovitev, delovanje in prenehanje je določeno z javno pravnim aktom.

• Materialno delovanje v celoti ali v delu, ki ureja opravljanje javne funkcije je zagotovljeno iz proračuna.

• Namen narave funkcij se kaže v zasledovanju javnih ciljev, interesov in potreb.

• Zunanja in notranja razmerja institucije v celoti ali v delu, ki ureja opravljanje javne funkcije, določa javno pravo.

Usmeritev poslovanja javnih institucij je izvajanje kakovostnih storitev v skladu z razpoložljivimi sredstvi in sprejetim programom dela. Pri tem je potrebno opredeliti, da gre tu za izvajanje javnih storitev, ki zagotavljajo javno dobro oziroma jih tržno gospodarstvo ne opravlja zadovoljivo.



Javni sektor pomeni državno in nedržavno upravo oziroma skupnost (ali sistem ali organiziranost) institucij, ki opravljajo naloge v javnem interesu in se financirajo iz določenega dela proračuna. V javni sektor sodijo16 (glej sliko Organiziranost javnega sektorja):

• Državna uprava, ki je instrument države za izvajanje njene prvenstveno oblastne funkcije. Ta funkcija je sestavljena iz izvrševanja zakonov in drugih predpisov, iz odločanja v upravnih zadevah ter iz izvrševanja upravnega nadzorstva. Institucionalno izvajajo to nalogo vlada in ministrstva na centralni ter upravne enote na lokalni ravni.

• Javne službe, preko katerih se izvaja servisna funkcija države. Ta pomeni skrb in organizirano zagotavljanje tistih dobrin in storitev, ki jih tržni sistem s svojo spontano ekvivalentnostjo ne more zagotoviti, ki pa so obenem nujno potrebne za delovanje družbe.

• Lokalna samouprava, katere namen je avtonomno upravljanje družbenih zadev na neposredni lokalni ravni. Lokalna samouprava predstavlja avtonomijo odločanja o lastnih zadevah v lokalni skupnosti, to pa normativno izvira iz lastne pristojnosti.

16 Strategija nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja 2003- 2005;



Vlada RS

Ministrstva in organi v sestavi

Nevladni PU

Vladne službe

Upravne enote

PravosodniPU

Javni zavodi inizvajalci

javnih služb

S področjaizobraževanje

in športa

S področjazdravstva

S področjakulture

S področjasocialnega

varstva

S področjaraziskovalnedejavnosti

S področjakmetijstva in gozdarstva

S področjaokolja in prostora

S področjagospodarskedejavnosti

S področjamalega

gospodarstvain turizma

S področjajavnega reda

in varnosti

Samoupravnenarodne skupnosti

Gospodarskejavne službe

in javna podjetjana ravni države

11

18

59

58

37

Organizacijske oblike javnegasektorja RS

Državna uprava

Lokalna samouprava Javna uprava

Občine

Krajevne indruge lokalne

skupnosti

Javni skladi na ravni občin

193

1071

940

124

151

181

27

13

6

26

27

13

Javni sektor

27

1034.100 zaposlenih

150.000 – 200.000 zaposlenih

Gospodarskejavne službe

in javna podjetja naravni občin

Vir: UJP 15.1.2004, Strategija nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja 2003- 2005

3.750 zaposlenih

Agencije

Skladi socialnegazavarovanja

Javni skladi

Javni skladi in agencije naravni države

4

14

10

46.900 zaposlenih

Slika 4: Organiziranost javnega sektorja

Navedene usmeritve in organiziranost javnega sektorja tako predstavljajo podlago za pripravo nabora javnih institucij. Po dogovoru z naročnikom smo v nabor institucij javnega sektorja vključili institucije državne uprave (vlada, vladne službe, ministrstva in organe v sestavi), javne sklade in agencije na ravni države ter institucije na ravni lokalne samouprave (občine).

V želji po čim večjem odzivu pozvanih institucij javnega sektorja in s tem pridobitvi čim širšega nabora projektov, ki bi jih lahko po mnenju prijaviteljev izvedli na način projektnega financiranja, smo definiran seznam institucij razširili še z javnimi zavodi in izvajalci javnih služb ter z gospodarskimi javnimi službami in javnimi podjetji.

Končni nabor je tako obsegal 1989 institucij javnega sektorja, katerim je bil v nadaljnjih fazah analize poslan poziv za sodelovanje na informativnem razpisu. Struktura nabora po skupinah institucij in področjih delovanja je prikazana v nadaljevanju (glej Tabela 1: Skupine pozvanih institucij in Tabela 2: Področja delovanja pozvanih institucij).



Skupine pozvanih institucij Število

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe 120

Občine v Slovenji 192

Regionalne razvojne agencije 13

Javni skladi in agencije na nivoju države, regij in lokalne samouprave 54

Institucije s področja vzgoje in izobraževanja 760

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenega varstva 121

Institucije s področja socialnega varstva 168

Institucije in organizacije s področja športa na nivoju države in lokalne samouprave 158

Institucije in organizacije s področja kulture in na nivoju države in lokalne samouprave 163

Nevladne organizacije 9

Institucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja 27

Gospodarske javne službe in javna podjetja (na ravni občin in ravni države) 186

Institucije in organizacije s področja turizma 18

Skupaj 1989

Tabela 1: Skupine pozvanih institucij

Področje delovanja

Vzgoja in izobraževanje 754

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 355

Lokalna samouprava 193

Socialno varstvo 171

Zdravstveno varstvo 143

Gospodarstvo 100

Komunalne storitve 65

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 47

Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 28

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 27

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 22

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 21

Znanost in tehnološki razvoj 20

Varovanje okolja in naravne dediščine 13

Notranje zadeve in varnost 8

Trg dela in delovni pogoji 8

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 7

Pravosodje 6

Intervencijski programi in obveznosti 1

Skupaj 1989

Tabela 2: Področja delovanja pozvanih institucij



3.2 Definiranje področij, kjer sta udeleženi državna uprava in občine

Definicija javnega sektorja, javnih storitev in nabor institucij za poziv predstavljajo osnovo za definiranje najpomembnejših dejavnosti (sektorjev), kjer sta udeležena državna uprava in občine. Zopet smo na podlagi različnih virov sestavili širši nabor sektorjev in ga nato skrčili v nabor proučevanih sektorjev (glej Slika 5: Določanje proučevanih sektorjev).

Sektorji

Proučevani sektorji

Slika 5: Določanje proučevanih sektorjev

Uporaba tehnike projektnega financiranja je najlažje izvedljiva v panogah, kjer so prihodki vnaprej predvidljivi oziroma jih je možno napovedati z relativno gotovostjo. Tu gre predvsem za področja, kjer se običajno podeljujejo koncesije (energetika, zdravstvo, telekomunikacije, promet itd). Temu navkljub pa izkušnje s projektnim financiranjem v svetu kažejo, da je to tehniko financiranja moč uspešno izvajati tudi na manjših projektih in na različnih področjih, kjer so udeležene institucije javnega sektorja17,18.

Pri definiranju področij, kjer institucije javnega sektorja opravljajo javne storitve in kjer bi bila uporaba modela projektnega financiranja možna, smo se zgledovali po različnih klasifikacijah. V osnovi smo se naslonili na področja, ki jih definira Standardna klasifikacija dejavnosti (SKD). Na podlagi ugotovitve, da je SKD namenjen predvsem klasifikaciji gospodarskih institucij zasebnega sektorja, smo to prilagodili javnemu sektorju. Pri teh prilagoditvah smo se naslonili na tuje vire in literaturo19 ter na Proračunski priročnik 2004 – 2005 (klasifikacije in seznami) – ZVEZEK 320 kjer so definirana enotna področja, na katerih institucije javnega sektorja opravljajo javne storitve.

17 Projektno financiranje – alternativna oblika financiranja infrastrukturnih objektov

18 »If the Highland Council can use private sector finance to provide small scale facilities in a remote rural area on the periphery of Europe then so can you!« - Gospodarska zbornica Slovenije: Javno-zasebna partnerstva – Izkušnje Velike Britanije in stanje v Sloveniji

19 Public Private Project Finance – Euromoney training



Ustreznost definiranega nabora področij smo nato preverili pri nekaterih institucijah javnega sektorja in ga na podlagi pripomb in priporočil še dodatno dopolnili. Tako smo prišli do končnega nabora področij, ki je predstavljen v spodnji tabeli (glej Tabela 3: Preučevana področja / sektorji).

Preučevana področja / sektorji

Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve...) Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost...) Notranje zadeve in varnost (notranje zadeve, policijska in kriminalistična dejavnost, obveščevalno varnostna dejavnost...) Pravosodje (koordinacija in delovanje pravosodnih organov, uprava in delovanje zaporov...)

Trg dela in delovni pogoji Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva, storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani...) Pridobivanje in distribucija energetskih surovin Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije in pošta, storitve...) Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti...)

Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika in splošne administrativne zadeve, zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor, upravljanje z radioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave...)

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, gradbena regulativa in nadzor, spodbude stanovanjske gradnje, posojila in premije...) Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programi zdravstvenega varstva...) Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti...) Izobraževanje (urejanje izobraževalnega sistema, varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomoči šolajočim...) Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva...) Intervencijski programi in obveznosti (blagovne rezerve, programi pomoči v primerih nesreč...)

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri...)

Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude...)

Tabela 3: Preučevana področja / sektorji

Po nekaterih virih se v svetu v okviru projektnega financiranja izvede največ projektov v sektorjih energetike (49%), telekomunikacij (19%), cest in železnic (11%) ter naftne industrije (9%).

20 Navodila za pripravo proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005



3.3 Izvedba popisa konkretnih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja

Ko smo definirali javni sektor, javne storitve, nabor institucij za poziv in področja / sektorje, smo lahko začeli z izvedbo informativnega razpisa za prijavo konkretnih projektov, ki bi jih bilo po mnenju prijaviteljev možno izvesti v okviru projektnega financiranja. Informativni razpis je bil izveden v več korakih:

• Priprava in uskladitev vprašalnika.

• Evidentiranje odgovornih oseb v posameznih javnih institucijah in zbiranje naslovov elektronske pošte.

• Izdelava spletne rešitve.

• Pozivi izbranim institucijam.

Priprava in uskladitev vprašalnika

Vprašalnik sta sestavljala dva med seboj povezana sklopa (glej priloge 8.2 Vprašalnik (I. In II. Sklop)). Prvi sklop se je nanašal na zbiranje podatkov o pozvani instituciji. Drugi sklop razpisa pa je namenjen prijavi projektov, ki bi jih po mnenju prijaviteljev v prihodnje lahko izvedli v okviru koncepta projektnega financiranja. Pri pripravi vprašalnikov smo se naslonili na različne vire in literaturo s področja projektnega financiranja. Pripravljen vprašalnik smo v zaključku aktivnosti uskladili s potrebami, željami in priporočili neposrednega in posrednega naročnika (Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja, Služba vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko).

Evidentiranje odgovornih oseb v posameznih javnih institucijah in zbiranje naslovov elektronske pošte

Na podlagi seznama institucij za poziv (glej poglavje 3.1. Izdelava nabora institucij javnega sektorja za poziv) smo evidentirali odgovorne osebe v posameznih javnih institucijah in zbrali njihove naslove elektronske pošte. Na podlagi dogovora z naročnikom smo zbirali elektronske naslove najvišjih predstavnikov institucij javnega sektorja (ministri, državni in generalni sekretarji, direktorji direktoratov, vladnih služb in organov v sestavi, župani, direktorji in tajniki občin, direktorji javnih gospodarskih zavodov, agencij, skladov in javnih podjetij), katerim je bil v nadaljevanju poslan poziv za sodelovanje na informativnem razpisu. Naslove elektronske pošte smo zbirali preko spletnih strani institucij in drugih spletnih povezav ter preko neposrednega kontaktiranja konkretnih javnih institucij.

Izdelava spletne rešitve

V želji, da bi bila analiza čimbolj kakovostna in da bi pridobili čimveč projektov, smo v smeri poenostavitve prijave na informativni razpis pripravili spletno rešitev (glej priloge 8.3 Spletne maska iz razpisa). Dostop do spletnega informativnega razpisa smo institucijam javnega sektorja



omogočili preko URL naslova (http://www2.ipmit.si/ProjektnoFinanciranje/ProjektnoFinancira nje.nsf/) in gesla, s katerim smo želeli zagotoviti želen nivo varnosti in zaščite potencialno občutljivih podatkov. Sama spletna rešitev je vsebovala dva obrazca, ki sta bila namenjena izpolnjevanju obeh sklopov vprašalnika. Pri tem smo predvideli, da je izpolnjevanje drugega sklopa oziroma prijava projektov mogoče le v primeru, ko so institucije izpolnile prvi sklop. Obrazec z drugim sklopom vprašalnika, namenjen prijavi konkretnih projektov, je zagotavljal večkratno izpolnjevanje, kar je omogočilo prijavo poljubnega števila projektov.

Pozivi izbranim institucijam

Izbrane institucije javnega sektorja smo k sodelovanju na informativnem razpisu pozvali preko elektronske pošte. V pozivu smo navedli cilje in namene analize, URL naslov spletnega informativnega razpisa in geslo za vstop v sistem. Za vsebinsko pomoč pri spoznavanju koncepta projektnega financiranja in pri prijavi projekta je bil v pozivu tudi URL naslov za dostop do priročnika Projektno financiranje: alternativna oblika financiranja infrastrukturnih projektov21. V fazi izvajanja popisa konkretnih projektov smo na izbrane elektronske naslove poslali 3 pozive.

• Prvi poziv institucijam je bil poslan 14.02.2005, priložen mu je bil tudi dopis dr. Ivana Žagarja, ministra brez listnice, zadolženega za lokalno samoupravo in regionalni razvoj (glej priloge 8.1 Spremni dopis ministra brez listnice zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko). Odzvalo se je 1,9% (38) pozvanih institucij. S tem pozivom smo pridobili 16% vseh sodelujočih institucij.

• Drugi poziv smo na iste naslove poslali 23.02.2005, tedaj se je odzvalo 3,1% (62) pozvanih institucij. S tem pozivom smo pridobili 27% vseh sodelujočih institucij.

• Zadnji poziv z obvestilom o zaključevanju informativnega razpisa smo poslali 09.03.2005. Odzvalo se je 6,6% (131) pozvanih institucij. S tem pozivom smo pridobili 57% vseh sodelujočih institucij.

• Informativni razpis smo zaključili 21.03.2005.

3.4 Analiza institucij in prijavljenih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja

Namen informativnega razpisa, ki smo ga izvedli, je bil pridobiti nabor projektov, ki bi jih bilo možno izvesti na način projektnega financiranja. S tem smo hkrati želeli dobiti vpogled na stanje izvajanja in poznavanja konceptov javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja. Dejansko poznavanje teh konceptov v slovenski javni upravi je prikazano v nadaljnji analizi.

21http://www2.ipmit.si/ProjektnoFinanciranje/ProjektnoFinanciranje.nsf/Prirocnik_o_projektnem_financiranju.pdf



Analiza temelji na identificiranju naložbenih potreb v različnih institucijah javnega sektorja v Sloveniji, na podlagi katerega je pripravljen seznam projektov, ki bi jih bilo mogoče po mnenju prijaviteljev realizirati z uporabo modela projektnega financiranja (glej priloge 8.4 Seznam vseh projektov). Seznam projektov lahko predstavlja vir za ugotavljanje naložbenih potreb in podlago za prihodnje odločitve javnega sektorja, saj so na njem potencialno zanimivi projekti.

Pri tem je potrebno poudariti, da niso vsi projekti iz pridobljenega seznama izvedljivi na način projektnega financiranja.

Šele izdelane preliminarne študije izvedljivosti bodo namreč podale dejanske odgovore o predvideni vrednosti projekta, tveganjih, ki se pri tem projektu pojavljajo in o pričakovanem donosu kot temelju odločitve o izvedbi projekta na način projektnega financiranja.

V nadaljevanju smo analizirali naslednje vidike in vprašanja, ki so bila obravnavana v informativnem razpisu:

1. Analiza sodelujočih institucij.

2. Približno kolikšen je bil proračun vaše institucije za leto 2004?

3. Ali v vaši instituciji opravljate svoje delo (izvajate javne storitve) na projektni način?

4. Koliko projektov letno v povprečju načrtujete?

5. Ali imate v vaši organizaciji pripravljeno razvojno strategijo za prihodnje obdobje?

6. Ali so katera izmed področij, na katerih izvajate projekte, identificirana kot prioritetna v srednjeročnem obdobju?

7. Katere so glavne ovire / težave, s katerimi se srečujete pri izvajanju in realizaciji projektov?

8. Kateri so po vašem mnenju ključni vzroki za neuspešnost projektov?

9. Ali pri načrtovanju projektov sodelujete z za to specializiranimi institucijami, ki imajo potrebna znanja?

10. Ali ste pri reševanju težav z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem?

11. Na katerih področjih ste pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem?

12. Kje vidite ključne prednosti in koristi sodelovanja z zasebnim sektorjem?

13. Kateri načini financiranja so predvideni pri projektih?



14. Ali ste bili do sedaj seznanjeni s pojmom »javno-zasebno partnerstvo« (»public-private partnership« oziroma »PPP«)?

15. Ali ste bili do sedaj seznanjeni s konceptom »projektno financiranje«?

16. Prijavljeni projekti

17. Sektor / področje projekta

18. Predvidene vloge pri projektu

19. Opis / vsebina projekta

20. Predvidena (ocenjena) vrednost projekta (v mio SIT)

21. Katere izmed možnih finančnih in drugih subjektov bi realno lahko vključili kot financerje pri projektu?

22. Katero vrsto kapitala bi vključili pri postavitvi finančne konstrukcije projekta?

23. Na kakšen način naj bi se projekt poplačal?

24. V kakšnem časovnem razdobju naj bi se projekt poplačal?

25. Zakaj projekt v preteklosti še ni bil izveden?

Analiza sodelujočih institucij

K sodelovanju na informativnem razpisu smo povabili 1989 institucij javnega sektorja, med katerimi se je 11% (225 institucij) pozivu odzvalo. V informativnem razpisu je bilo oddanih 231 vprašalnikov različnih institucij. Med njimi jih je 6 oddalo prazne vprašalnike, tako da smo te institucije izločili iz nadaljnje analize.

Pozivu k sodelovanju na informativnem razpisu se je odzvalo 11% (225) pozvanih institucij javnega sektorja, med katerimi je največji delež iz osrednjeslovenske statistične regije (29%) oziroma s področja Mestne občine Ljubljana (22%). Največji delež sodelujočih institucij deluje na področju vzgoje in izobraževanja (27%) ter na področju lokalne samouprave (24%).

Med sodelujočimi institucijami jih je 41% (92 institucij) izpolnilo le I. sklop vprašalnika o instituciji, medtem ko jih je 133 izpolnilo tudi drugi sklop in tako prijavilo vsaj en projekt. Struktura sodelujočih institucij je predstavljena v nadaljevanju.



Statistična regija Število institucij Delež

Osrednjeslovenska statistična regija 65 29%

Podravska statistična regija 32 14%

Savinjska statistična regija 20 9%

Gorenjska statistične regija 20 9%

Statistična regija Jugovzhodna Slovenija 14 6%

Obalno-kraška statistična regija 14 6%

Koroška statistična regija 13 6%

Pomurska statistična regija 13 6%

Goriška statistična regija 12 5%

Spodnjeposavska statistična regija 10 4%

Notranjsko-kraška statistična regija 7 3%

Zasavska statistična regija 5 2%

Skupaj 225

Tabela 4: Struktura sodelujočih institucij po statističnih regijah

Sodelujoče institucije prihajajo iz vseh 12 statističnih regij v Sloveniji. Največ (29%) sodelujočih institucij prihaja iz osrednjeslovenske in podravske statistične regije (14%). Najmanj sodelujočih institucij prihaja iz zasavske (2%) in notranjsko-kraške statistične regije (2%). V ostalih statističnih regijah je sodelovalo med vključno 4% in do vključno 9% institucij javnega sektorja. Ožje gledano lahko ugotovimo, da največji del (22%) sodelujočih institucij prihaja iz Mestne občine Ljubljana, sledijo institucije iz Mestne občine Maribor (5%), Mestne občine Kranj (4%), Mestne občine Ptuj (3%) in Mestne občine Novo mesto (3%).

Področje delovanja Št.pozvanih Št.sodelujočih Odzivnost Delež

Vzgoja in izobraževanje 754 60 8,0% 26,7%

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 355 41 11,5% 18,2%

Lokalna samouprava 193 54 28,0% 24,0%

Socialno varstvo 171 15 8,8% 6,7%

Zdravstveno varstvo 143 16 11,2% 7,1%

Gospodarstvo 100 22 22,0% 9,8%

Komunalne storitve 65 2 3,1% 0,9%Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 47 5 10,6% 2,2%

Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 28 2 7,1% 0,9%

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 27 0 0,0% 0,0%

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 22 2 9,1% 0,9%

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 21 1 4,8% 0,4%

Znanost in tehnološki razvoj 20 4 20,0% 1,8%

Varovanje okolja in naravne dediščine 13 0 0,0% 0,0%

Notranje zadeve in varnost 8 0 0,0% 0,0%



Področje delovanja Št.pozvanih Št.sodelujočih Odzivnost Delež

Trg dela in delovni pogoji 8 0 0,0% 0,0%

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 7 0 0,0% 0,0%

Pravosodje 6 1 16,7% 0,4%

Intervencijski programi in obveznosti 1 0 0,0% 0,0%

Skupaj 1989 225 11%

Tabela 5: Struktura sodelujočih institucij po področju delovanja

8,0%

11,5%

28,0%

8,8%

11,2%

22,0%

3,1%

10,6%

7,1%

9,1%

4,8%

20,0%

16,7%

26,7%

18,2%

24,0%

6,7%

7,1%

9,8%

0,9%

2,2%

0,9%

0,9%

0,4%

1,8%

0,4%

0,0% 5,0% 10,0% 15,0% 20,0% 25,0% 30,0%

Vzgoja in izobraževanje

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti

Lokalna samouprava

Socialno varstvo

Zdravstveno varstvo

Gospodarstvo

Komunalne storitve

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve

Promet, prometna infrastruktura in komunikacije

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja

Znanost in tehnološki razvoj

Pravosodje

Odzivnost Delež

Slika 6: Struktura sodelujočih institucij po področju delovanja

Največji interes za sodelovanje so izkazale institucije, ki delujejo na področju lokalno samouprave (občine v Sloveniji), kjer se je pozivu k sodelovanju na informativnem razpisu odzvalo 28% institucij. Sledijo institucije s področja gospodarstva (22%) in institucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja (20%). Na poziv se ni odzvala nobena izmed pozvanih institucij s področja pridobivanja in distribucije energetskih surovin, varovanja okolja in naravne dediščine, s področja notranjih zadev in varnosti, s področja trga dela in delovnih pogojev, s področja obrambe in ukrepov ob izrednih dogodkih in s področja intervencijskih programov in obveznosti.

Približno kolikšen je bil proračun vaše institucije za leto 2004?

V analizo so vključene različne institucije, tako s področja delovanja, kot tudi po velikosti institucije, kar je predstavljeno v nadaljevanju. Naše domneve so bile, da se bodo v večini na poziv odzvale manjše institucije, to so tiste institucije z manjšim obsegom razpoložljivih finančnih



sredstev. Ta obseg razpoložljivih sredstev navadno ne omogoča izvajanja večjih investicijskih projektov, ki bi zagotavljali izboljšanje kakovosti javnih storitev oziroma omogočali zagotavljanje le-teh.

Velikost Število Delež

- Brez odgovora 38 17%

do 10 mio SIT Mikro 4 2%

od 10 do 100 mio SIT Zelo majhna 39 17%

od 100 do 500 mio SIT Majhna 59 26%

od 500 do 1.000 mio SIT Srednja 37 16%

od 1.000 do 5.000 mio SIT Večja 37 16%

od 5.000 do 10.000 mio SIT Velika 7 3%

nad 10.000 mio SIT Zelo velika 4 2%

Skupaj 225

Tabela 6: Struktura sodelujočih institucij po višini proračuna

17%

2%

17%16%

3%2%

16%

26%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

Brezodgovora

Mikro Zelo majhna Majhna Srednja Večja Velika Zelo velika

Slika 7: Porazdelitev sodelujočih institucij po višini proračuna



Velikost sodelujočih institucij smo merili po višini razpoložljivih finančnih sredstev, ki jih je imela posamezna institucija javnega sektorja v letu 2004. Na podlagi tega smo ugotovili, da je v analizi sodelovalo največ (26%) majhnih institucij, katerih letni proračun leta 2004 je znašal med 100 in 500 mio SIT. Majhnim institucijam sledijo zelo majhne institucije (17%), katerih proračun je znašal med 10 in 100 mio SIT, v enakem deležu (16%) pa sledijo srednje velike institucije, katerih proračun znaša med 500 in 1.000 mio SIT, in večje institucije s proračunom med 1.000 do 5.000 mio SIT. Najmanj sodelujočih institucij se uvršča med mikro institucije, katerih proračun znaša pod 10 mio SIT letno, velike institucije s proračunom med 5.000 in 10.000 mio SIT in zelo velike institucije javnega sektorja, katerih letni proračun je leta 2004 znašal prek 10.000 mio SIT. Relativno velik del (17%) institucij ni podal odgovora na vprašanje o velikosti. Razlogi so verjetno v tem, da odgovorne osebe za izpolnjevanje vprašalnikov niso bile seznanjene o velikosti proračuna, poleg tega pa je verjetno del takih, ki tega podatka niso želeli razkriti. Eden izmed možnih vzrokov je tudi dejstvo, da smo v analizi pozvali različne institucije (predvsem gospodarske javne službe), ki razpoložljivih finančnih sredstev nimajo organiziranih v obliki proračuna, kar onemogoča odgovor na to vprašanje. Temu v prid pritrjuje tudi dejstvo, da smo na to temo prejeli kar nekaj telefonskih klicev.

Na informativni razpis so se v večini odzvale (45%) tiste institucije javnega sektorja, katerih vrednost proračuna je v preteklem letu znašala pod 500 mio SIT. Te institucije zaradi premajhnega obsega razpoložljivih finančnih sredstev iščejo vedno več dodatnih in alternativnih virov financiranja različnih investicijskih projektov.

Ali v vaši instituciji opravljate svoje delo (izvajate javne storitve) na projektni način?

Eden izmed temeljev izvajanja koncepta projektnega financiranja je tudi projektni način dela. Opravljanje dela oziroma izvajanje javnih storitev na projektni način je odvisno predvsem od narave dela področja, na katerem posamezne institucije delujejo, in ni odvisno od razpoložljivih finančnih sredstev, obenem pa je odvisno tudi od organiziranosti in okolja v katerem deluje institucija. Naša domneva je, da je delež projektnega načina dela relativno nizek na področju vzgoje in izobraževanje, skupnih administrativnih služb in splošnih javnih storitev in na področju lokalne samouprave.

Področje delovanja Da Ne Gospodarstvo 100% 0%

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 100% 0%

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 74% 26%

Lokalna samouprava 64% 36%

Socialno varstvo 79% 21%

Zdravstveno varstvo 75% 25%

Znanost in tehnološki razvoj 100% 0%

Vzgoja in izobraževanje 50% 50%



Področje delovanja Da Ne Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 100% 0%

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 100% 0%

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 25% 75%

Komunalne storitve 100% 0%

Pravosodje 0% 100%

Skupaj 68% 32%

Tabela 7: Opravljanje dela na projektni način po področju delovanja sodelujočih institucij

Da; 100%

Da; 100%

Da; 74%

Da; 64%

Da; 79%

Da; 75%

Da; 50%

Da; 100%

Da; 100%

Da; 25%

Da; 100%

Ne; 26%

Ne; 36%

Ne; 21%

Ne; 50%

Ne; 100%

Da; 100%

Ne; 25%

Ne; 75%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Gospodarstvo


Kultura, šport in ostale nevladnedejavnosti

Lokalna samouprava

Socialno varstvo

Zdravstveno varstvo


Vzgoja in izobraževanje

Promet, prometna infrastruktura inkomunikacije

Prostorsko planiranje instanovanjska izgradnja

Skupne administrativne službe insplošne javne storitve

Komunalne storitve

Pravosodje

Slika 8: Opravljanje dela na projektni način po področju delovanja sodelujočih institucij

Na podlagi pridobljenih odgovorov lahko ugotovimo, da med sodelujočimi institucijami javnega sektorja kar 68% le-teh opravlja svoje delo oziroma izvaja javne storitve na projektni način. Med vsemi institucijami, ki opravljajo svoje delo na projektni način, je največji delež na področju znanosti in tehnološkega razvoja, kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter gospodarstva. Najmanjši



delež izvajanja dela na projektni način je na področju pravosodja ter notranjih zadev in na področju skupnih administrativnih služb in splošnih javnih storitev.

Tabela 8: Opravljanje dela na projektni način po obsegu proračuna

Da ; 39%

Da ; 100%

Da ; 77%

Da ; 66%

Da ; 68%

Da ; 76%

Da ; 100%

Ne; 61%

Ne; 23%

Ne; 34%

Ne; 32%

Ne; 29%Da ; 71%

Ne; 24%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Brez podatka

Mikro

Zelo majhna

Majhna

Srednja

Večja

Velika

Zelo velika

Slika 9: Opravljanje dela na projektni način glede na obseg proračuna

Obenem lahko na podlagi analize ugotovimo, da opravljanje dela oziroma izvajanje javnih storitev na projektni način v institucijah javnega sektorja ni pogojeno z velikostjo posamezne institucije oziroma z obsegom razpoložljivih finančnih sredstev. Ugotovimo lahko, da imajo povsem projektno organizirano delo v zelo velikih in mikro institucijah javnega sektorja, medtem ko je delež projektnega načina dela v ostalih institucijah podoben in se giblje med 66 in 77%.

Delo na projektni način Da Ne - Brez podatka 39% 61%

do 10 mio SIT Mikro 100% 0%

od 10 do 100 mio SIT Zelo majhna 77% 23%

od 100 do 500 mio SIT Majhna 66% 34%

od 500 do 1.000 mio SIT Srednja 68% 32%

od 1.000 do 5.000 Večja 76% 24%

od 5.000 do 10.000 mio SIT Velika 71% 29%

na 10.000 mio SIT Zelo velika 100% 0%

Skupaj 68% 32%



Med javnimi institucijami, ki so se odzvale, je največ projektnega načina dela na področju znanosti in tehnološkega razvoja, kmetijstva, gozdarstva in ribištva ter gospodarstva.

Projektni način dela temelji predvsem na naravi dela različnih področji na katerih institucije javnega sektorja izvajajo javne storitve. Obseg razpoložljivih finančnih sredstev in s tem velikost institucije javnega sektorja ne vpliva na organiziranost opravljanja dela v te institucijah.

Koliko projektov letno v povprečju načrtujete?

Rezultati, ki jih prinaša projektna organiziranost dela oziroma izvajanje javnih storitev na projektni način, so projekti, ki jih institucije javnega sektorja letno načrtujejo. Sodelujoče institucije skupaj načrtujejo 3864, vendar od teh zgolj ena institucija letno načrtuje 38% (1450) vseh načrtovanih projektov. V povprečju načrtujejo sodelujoče institucije letno 21 projektov, vendar pa se to število spremeni, v kolikor izločimo institucije z ekstremnim številom načrtovanih projektov (5% institucij). Po izločitvi ekstremov načrtujejo institucije v povprečju 11 projektov letno.

Načrtovani projekti Načrtovani projekti brez ektremne vrednosti

Skupina institucij Število Delež Število Delež

Občine v Slovenji 1000 26% 1000 42%

Institucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja 300 8% 300 13%

Institucije s področja vzgoje in izobraževanja 267 7% 267 11%

Institucije in organizacije s področja kulture in na nivoju države in lokalne samouprave 1697 44% 247 10%

Javni skladi in agencije na nivoju države, regij in lokalne samouprave 209 5% 209 9%

Institucije in organizacije s področja športa na nivoju države in lokalne samouprave 92 2% 92 4%

Gospodarske javne službe in javna podjetja (na ravni občin in ravni države) 92 2% 92 4%

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenega varstva 92 2% 92 4%

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe 45 1% 45 2%

Institucije s področja socialnega varstva 32 1% 32 1%

Nevladne organizacije 16 0% 16 1%

Institucije in organizacije s področja turizma 4 0% 4 0%

Skupaj 3846 2396

Tabela 9: Struktura načrtovanih projektov po skupinah institucij



26%

8%

7%

44%

5%

2%

2%

2%

1%

1%

0%

0%

42%

13%

11%

10%

9%

4%

4%

4%

2%

1%

1%

0%

0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40% 45% 50%

Občine v Slovenji

Institucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja

Institucije s področja vzgoje in izobraževanja

Institucije in organizacije s področja kulture in na nivoju države in lokalne samouprave

Javni skladi in agencije na nivoju države, regij in lokalne samouprave

Institucije in organizacije s področja športa na nivoju države in lokalne samouprave

Gospodarske javne službe in javna podjetja (na ravni občin in ravni države)

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenega varstva

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe

Institucije s področja socialnega varstva

Nevladne organizacije

Institucije in organizacije s področja turizma

Delež načrtovanih projektov Delež načrtovanih projektov brez ekstremne vrednosti

Slika 10: Struktura načrtovanih projektov po skupinah institucij

Z analizo smo ugotovili, da je največji delež projektov načrtovan v institucijah, ki pokrivajo področje kulture (tudi institucija z ekstremnim številom načrtovanih projektov deluje na področju kulture). V kolikor zanemarimo ekstremno število načrtovanih projektov, se ta razmerja spremenijo. Ugotovimo, da je največji delež načrtovanih projektov na področju lokalne samouprave, ki ga predstavljajo predvsem občine, ki letno načrtujejo prek 40% vseh načrtovanih projektov sodelujočih institucij. Lokalni samoupravi sledijo projekti s področja znanosti in tehnološkega razvoja, ki prispevajo približno 15% prijavljenih projektov.

Načrtovani projekti Načrtovani projekti brez ektremne vrednosti

Velikost Število Delež Število Delež

- Brez odgovora 37 1% 37 2%

do 10 mio SIT Mikro 20 1% 20 1%

od 10 do 100 mio SIT Zelo majhna 360 9% 360 15%

od 100 do 500 mio SIT Majhna 452 12% 452 19%

od 500 do 1.000 mio SIT Srednja 232 6% 232 10%

od 1.000 do 5.000 mio SIT Večja 2232 58% 782 33%

od 5.000 do 10.000 mio SIT Velika 475 12% 475 20%

na 10.000 mio SIT Zelo velika 38 1% 38 2%

Skupaj 3846 2396

Tabela 10: Načrtovani projekti po velikostnih razredih institucij javnega sektorja



1%

1%

9%

12%

6%

58%

12%

1%

2%

1%

15%

19%

10%

33%

20%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

Brez odgovora

Mikro

Zelo majhna

Majhna

Srednja

Večja

Velika

Zelo velika

Vsi načrtovani projekti Brez ekstremnih vrednosti

Slika 11: Načrtovani projekti po velikostnih razredih institucij javnega sektorja

Število projektov, ki jih institucije javnega sektorja izvajajo in načrtujejo, je poleg različnih področij delovanja in različnih skupin institucij odvisno tudi od velikosti javne institucije oziroma od razpoložljivih finančnih sredstev te institucije.

Na podlagi analize lahko ugotovimo, da največji del projektov načrtujejo večja in velika podjetja, katerih proračun je leta 2004 znašal med 1.000 in 10.000 mio SIT. Delež teh projektov je znašal 70% vseh projektov, vendar je pri tem potrebno upoštevati, da ta velikostni razred vključuje tudi institucijo s prijavljenim ekstremnim številom projektov. V kolikor ekstremno vrednost zanemarimo, se deleži načrtovanih projektov po posameznih razredih spremenijo – večja in velika podjetja tako načrtujejo 53% vseh prijavljenih projektov. Sklepamo lahko, da je manjše število projektov v zelo velikih institucijah posledica drugačne interpretacije same definicije projekta.

Ali imate v vaši organizaciji pripravljeno razvojno strategijo za prihodnje obdobje?

Za javne institucije priprava razvojnih strategij ni predpisana, so pa strategije v skladu s teorijami organizacije in izkušnjami priporočljive, saj zagotavljajo večjo usmerjenost zaposlenih k izpolnjevanju vizije in poslanstva institucije.



Da89%

Ne11%

Slika 12: Pripravljene razvojne strategije za prihodnje obdobje

Na podlagi odgovorov smo ugotovili, da ima 89% sodelujočih institucij razvito razvojno strategijo za prihodnjo obdobje, kar predstavlja v določenem obsegu vir naložbenih potreb po posameznih institucijah. Večina institucij, ki opravlja svoje delo oziroma izvaja javne storitve na projektni način, ima pripravljeno razvojno strategijo.

93% institucij javnega sektorja, ki opravljajo svoje delo na projektni način, ima pripravljeno razvojno strategijo.

Pripravljene razvojne strategije za prihodnje obdobje imajo različno ročnost. V analizi smo opredelili kratkoročne razvojne strategije, katerih ročnost je do 2 leti, srednjeročne razvojne strategije z ročnostjo med 2 in 6 let ter dolgoročne razvojne strategije z ročnostjo nad 6 let.

Srednjeročno (od 2 do 6 let)

69%

Dolgoročno (nad 6 let)

9%

Kratkoročno (do 2 leti)

22%

Slika 13: Struktura pripravljenih strategij po ročnosti



Največji del (69%) razvojnih strategij je pripravljen za srednjeročno obdobje, to je obdobje od 2 do 6 let. Kratkoročne razvojne strategije (do 2 leti) ima pripravljeno 22% sodelujočim institucij, medtem ko ima dolgoročne strategije (nad 6 let) pripravljenih zgolj 9% javnih institucij.

Poleg posameznih skupin institucij je ročnost razvojnih strategij odvisna tudi od velikosti institucije, merjeno po obsegu razpoložljivih finančnih sredstev.

25%

38%

24%

30%

75%

53%

73%

61%

79%

83%

75%

9%

9%

21%

17%

25%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Mikro

Zelo majhna

Majhna

Srednja

Večja

Velika

Zelo velika

Kratkoročno (do 2 leti) Srednjeročno (od 2 do 6 let) Dolgoročno (nad 6 let)

Slika 14: Struktura razvojnih strategij po velikosti javnih institucij

Na osnovi rezultatov informativnega razpisa lahko ugotovimo, da je največji delež srednjeročnih razvojnih strategij. Medtem ko se deleža kratkoročnih in dolgoročnih razvojnih strategij porazdelita med majhnimi in veliki institucijami.

Velike institucije imajo v povprečju pripravljene zgolj srednjeročne in dolgoročne razvojne strategije, medtem ko imajo majhne institucije v večini pripravljene kratkoročne in srednjeročne razvojne strategije.

Ročnost razvojnih strategij je v določeni meri odvisna tudi od posameznih področji na katerih naj bi se projekti izvajali. Tako lahko ugotovimo, da imajo institucije na področju prometa, prometne infrastrukture in komunikacij pripravljene zgolj dolgoročne razvojne strategije, kjer je za projekte večinoma predvideno daljše časovno obdobje izvajanja projektov in dolgoročnejše načrtovanje projektov. Kot primer lahko navedemo izgradnjo slovenskega avtocestnega omrežja, ki se izvaja že



več kot 10 let in bo trajala še nekaj let. Vzporedno z izgradnjo le-tega pa je potrebno tudi že načrtovati projekte vzdrževanja in nadgradnje obstoječega omrežja in druge podobne projekte.

Ali so katera izmed področij, na katerih izvajate projekte, identificirana kot prioritetna v srednjeročnem obdobju?

Razvojne strategije povzemajo različne projekte na različnih področjih med katerimi so identificirana tudi prioritetna področja. Ponavadi so to področja na katerih institucija javnega sektorja deluje v določenem obdobju pa so lahko prioritetna tudi druga področja.

58%

47%

39%

38%

32%

28%

18%

15%

15%

13%

12%

10%

8%

6%

4%

1%

1%

1%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%


Izobraževanje

Gospodarstvo

Varovanje okolja in naravne dediščine





Socialno varstvo

Lokalna samouprava

Zdravstveno varstvo

Trg dela in delovni pogoji

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih

Intervencijski programi in obveznosti

Notranje zadeve in varnost

Pravosodje

Slika 15: Prioritetna področja v srednjeročnem obdobju

Večina sodelujočih institucij javnega sektorja (82%) ima v pripravljenih srednjeročnih strategijah identificirana prioritetna področja. Med temi so v ospredju projekti na področjih kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (58%), izobraževanja (47%), gospodarstva (39%), varovanja okolja in naravne dediščine (38%) ter na področju prostorskega planiranja in stanovanjske izgradnje (32%). Na drugi strani pa so najmanj prioritetna področja intervencijskih programov (1%), notranjih zadev in varnosti (1%) in pravosodja (1%).

Katere so glavne ovire / težave, s katerimi se srečujete pri izvajanju in realizaciji projektov?

Institucije javnega sektorja v Sloveniji se pri izvajanju projektov soočajo s celo vrsto težav in ovir. Največkrat so to nezadostna finančna sredstva, ki zagotavljajo nemoteno izgradnjo projekta, poleg



tega je ovira izvajanja projektov, ki bi zagotavljali določen obseg javnih storitev, tudi pomanjkljiva širša politična podpora ter nasprotovanje različnih interesnih skupin.

91%

51%

30% 29%

21%17% 17%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pomanjkanje finančnihsredstev

Pomanjkanje kadrov zaobvladovanje in

izvajanje projekta

Pomanjkanje širšepolitične podpore

Pomanjkanje znanja inizkušenj

Neurejen zakonski inpravni vidik

Nasprotovanje različnihinteresnih skupin

(lokalne skupnosti,civilne iniciative,...)

Nezainteresiranostpotencialnih koristnikov

projekta

Slika 16: Glavne ovire / težave pri izvajanju in realizaciji projektov

Približno polovica sodelujočih institucij je kot pomembnejšo oviro pri izvajanju in realizaciji projektov navedla pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta. Manj pomembne ovire so predvsem nezainteresiranost potencialnih koristnikov projekta (17%) in nasprotovanje različnih interesnih skupin (17%). Kot dodaten argument tem rezultatom lahko povzamemo komentarje sodelujočih institucij, ki kot ključni problem izvajanja projektov (91%) izpostavljajo pomanjkanje finančnih sredstev.

Med glavnimi ovirami pri izvajanju in realizaciji projektov je na prvem mestu pomanjkanje finančnih sredstev, za kar se je opredelilo kar 91% sodelujočih javnih institucij.

Po mnenju izpolnjevalcev vprašalnikov izvira pomanjkanje sredstev predvsem iz nezadostne podpore države ter iz neskladja državnih predpisov, česar posledica je zavezujoče izvajanje določenih projektov in s tem zagotavljanje storitev in po drugi strani nezagotavljanje dodatnih sredstev oziroma onemogočanje iskanja ugodnih finančnih virov. Državne institucije v večini niso naklonjene sofinanciranju projektov z zasebnim kapitalom. Na drugi strani pa je v veliko institucijah javnega sektorja proračun v veliki meri zaseden s fiksnimi izdatki, ki jih prinašajo zakonite obveznosti. Z velikimi težavami se pri izvajanju projektov soočajo tudi občine v Sloveniji, saj med temi obstaja velik delež majhnih in gospodarsko šibkih občin. Med ostalimi ovirami lahko navedemo predolge postopke odločanja o zagotavljanju sredstev sofinanciranja projekta (primer: neposredne regionalne spodbude), ki včasih trajajo tako dolgo, da že resno ogrožajo izvedbo projekta.



Kateri so po vašem mnenju ključni vzroki za neuspešnost projektov?

Uspešnost projektov temelji na kakovostnem in učinkovitem planiranju in obvladovanju tveganj ter na premagovanju ovir s katerimi se institucije srečujejo pri izvajanju projektov.

Nismo imeli neuspešnih projektov

73%

Soočili smo se z neuspešnimi

projekti27%

Slika 17 Delež neuspešnih projektov v institucijah javnega sektorja

35%

16%

12%10%

8%

4% 4% 4%2% 2% 2% 2%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

Občine v Slovenji Institucije inorganizacije s

področja kulturein na nivoju

države in lokalnesamouprave

Institucije spodročja

zdravstva inzdravstvenega

varstva

Institucije spodročja vzgojein izobraževanja

Institucije inorganizacije s

področja športana nivoju države

in lokalnesamouprave

Javni skladi inagencije na

nivoju države,regij in lokalnesamouprave

Ministrstva,organi v sestaviin vladne službe

Regionalnerazvojneagencije

Gospodarskejavne službe injavna podjetja

(na ravni občin inravni države)


socialnegavarstva


znanosti intehnološkega

razvoja

Nevladneorganizacije

Slika 18: Institucije, ki se soočajo z neuspešnimi projekti

Ugotovimo lahko, da se zgolj 27% institucij javnega sektorja sooča z neuspešnimi projekti. Te institucije so predvsem občine (38%), institucije s področja kulture (16%), zdravstva in zdravstvenega varstva (12%) ter vzgoje in izobraževanja (10%).



Kljub težavam javnih institucij pri izvajanju projektov le 27% sodelujočih institucij meni, da se soočajo z neuspešnimi projekti.

Vzroke neuspešnih projektov je potrebno iskati v različnih dejavnikih. V določeni meri vzroki neuspešnih projektov temeljijo na ovirah in težavah, s katerimi se soočajo javne institucije pri izvajanju in realizaciji projektov, v prvi vrsti gre predvsem za pomanjkanje finančnih sredstev ter slabo vodenje in upravljanje projektov.

41%

31%

25%

16%

12%10%

8%

4%

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Prekoračitevstroškov

financiranja

Zamude priizgradnjiprojekta

Drugo Slabo vodenjein upravljanje

projekta

Tehničnenapake

Vmešavanjedržav in njeneintervencije

Finančnetežave

izvajalcev

Prevečoptimistične

ocenevrednosti

zastavljenegapremoženja

Slika 19: Vzroki neuspešnih projektov

Nabor vzrokov za neuspešnost projektov v institucijah javnega sektorja je zelo širok. Na podlagi analize lahko ugotovimo, da so projekti neuspešni zaradi prekoračitve stroškov financiranja (41%), zamude pri izgradnji projekta (31%), slabega vodenja in upravljanje projekta (16%) ter drugih vzrokov (25%).

Ali pri načrtovanju projektov sodelujete z za to specializiranimi institucijami, ki imajo potrebna znanja?

Institucije javnega sektorja se problemom pri izvajanju projektov lahko v določeni meri izognejo z uporabo znanj in izkušenj zasebnega sektorja, ki jih ima ta pri načrtovanju in vodenju projektov. Uspešnost projekta je v veliki meri odvisna od načrtovanja projekta, saj lahko dobro načrtovan projekt poveča verjetnost za uspešno izvedbo. Pri projektih javnega sektorja pa je velikokrat ključni dejavnik neuspeha prav pomanjkljivo in površno načrtovanje projekta. Institucije javnega sektorja v povprečju ne razpolagajo z dovolj širokim naborom usposobljenih strokovnjakov, zato v razmeroma velikem obsegu vključujejo tudi specializirane institucije.



Da65%

Ne35%

Slika 20: Sodelovanje s specializiranimi institucijami pri načrtovanju projektov

76%

38%

30%28%

12%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

Vsebinskistrokovnjaki

Finančni /poslovni

svetovalci

Dobaviteljiopreme,

tehnologije insurovin

Pravni svetovalci Drugo

Slika 21: Struktura sodelovanja s strokovnjaki pri načrtovanju projektov

Rezultati analize so pokazali, da pri načrtovanju projektov 65% institucij javnega sektorja sodeluje z specializiranimi strokovnjaki. Med temi so v ospredju predvsem vsebinski strokovnjaki (76%), sledijo finančni / poslovni svetovalci (38%), dobavitelji opreme, tehnologije in surovin (30%), pravni svetovalci (28%) in drugi strokovnjaki iz različnih področij (12%).



Glede na to, da 65% institucij javnega sektorja že sodeluje z zasebnimi in specializiranimi institucijami (predvsem v fazi načrtovanja projektov), lahko ugotovimo, da obstaja interes za sodelovanje javnega sektorja z institucijami zasebnega sektorja.

Ali ste pri reševanju težav z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem?

Sodelovanje z zasebnim sektorjem ni omejeno zgolj na načrtovanje projektov. Ena ključnih prednosti oziroma priložnosti je tudi možnost zagotavljanja dodatnega kapitala. V javnih institucijah je vedno večji problem zagotoviti zadosten obseg finančnih sredstev za izvedbo projekta, zato se vedno več institucij zateka k drugim oblikam in alternativnim virom financiranja.

Da, vendar se nam je zdelo¸ da je premalo

zanimanja s strani zasebnega sektorja;

26%

Da, vendar imamo premalo podatkov¸ znanja in izkušenj iz tega področja; 40%

Da, že sodelujemo; 31%

Da, ...(drugo); 3%

Slika 22: Sodelovanje z zasebnim sektorjem

Analiza je pokazala, da je kar 91% institucij javnega sektorja pri zagotavljanju potrebnih finančnih sredstev pripravljena na sodelovanje z zasebnim sektorjem. Med institucijami, ki so izkazale pripravljenost sodelovanja za zasebnim sektorjem, jih je 31% odgovorilo, da z zasebnim sektorjem že sodelujejo. Ostale institucije, ki so izkazale pripravljenost na sodelovanje z zasebnim sektorjem, imajo premalo podatkov, znanja in izkušenj s tega področja (40%), določen del javnih institucij (26%) pa meni, da v zasebnem sektorju ni izkazanega zanimanja za sodelovanje.



Pri reševanju težav z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev je večina v analizi sodelujočih institucij (91%) izkazala veliko pripravljenost za sodelovanje z zasebnim sektorjem. Vendar jih 40% meni, da imajo premalo podatkov, znanja in izkušenj na tem področju.

Na katerih področjih ste pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem?

Sodelovanje zasebnih institucij z javnim sektorjem lahko poteka na različnih področjih.

63%

55%

46%

43%

32%

31%

28%

22%

22%

21%

20%

18%

17%

11%

7%

4%

2%

2%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%


Izobraževanje

Varovanje okolja in naravne dediščine

Gospodarstvo




Socialno varstvo

Lokalna samouprava

Zdravstveno varstvo


Trg dela in delovni pogoji

Skupne administrativne službe in splošne javnestoritve


Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih

Intervencijski programi in obveznosti

Notranje zadeve in varnost

Pravosodje

Slika 23: Struktura področij, na katerih je izkazana pripravljenost sodelovanja z zasebnim sektorjem

Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je največji interes za sodelovanje z zasebnim sektorjem izkazan na področjih kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (63%), izobraževanja (55%) ter na področju varovanja okolja in naravne dediščine (46%). Najmanj interesa za sodelovanje z zasebnim sektorjem je izkazano na področju pravosodja (2%), notranjih zadev in varnosti (2%) ter intervencijskih programov in obveznosti (4%).



Kje vidite ključne prednosti in koristi sodelovanja z zasebnim sektorjem?

Sodelovanje z zasebnim sektorjem prinaša precej prednosti in koristi, ki v veliki meri pripomorejo k povečevanju števila uspešno izvedenih projektov.

86%

61% 60% 58%

45%41%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

Pridobivanjedodatnega kapitala

Pridobivanje dodatnihstrokovnih znanj

Ustvarjanje boljkakovostnih javnih

storitev

Učinkovitejše izvajanjejavnih storitev

Pridobivanje dodatnihmanagerskih znanj

Zaznavanje novihjavnih storitev

Slika 24: Prednosti in koristi sodelovanja z zasebnim sektorjem

Z izvedbo informativnega razpisa smo ugotovili, da vidijo sodelujoče institucije javnega sektorja največje prednosti v sodelovanju z zasebnim sektorjem pri pridobivanju dodatnega kapitala (86%), pridobivanju dodatnih strokovnih znanj (61%), ustvarjanju bolj kakovostnih javnih storitev (60%) in učinkovitejšem izvajanju javnih storitev (58%). Poleg navedenih, prinaša sodelovanje zasebnih institucij pri projektih javnega sektorja še celo vrsto drugih prednosti in koristi, ki pa niso navedene. Ena izmed pomembnejših prednosti in koristi je tudi porazdelitev tveganj med vsemu udeleženci.

Kateri načini financiranja so predvideni pri projektih?

Kot je bilo že ugotovljeno, je največji problem pri izvajanju projektov javnih institucij pomanjkanje finančnih sredstev, za kar se je opredelilo kar 91% sodelujočih javnih institucij.



73%

64%

59%

44%

35%

22%

21%

18%

8%

7%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80%

Proračun RS

Proračun institucije

Strukturni skladi (ESSR, ESS, EKUJS,FIUR)

Kapitalsko povezovanje z zasebnimsektorjem

Prispevki, donacije, sponzorska sredstva

Posojila

Kohezijski sklad

Drugo

Koncesijske dajatve

Programi predpristopne pomoči (PHARE,ISPA, SAPARD)

Slika 25: Načini financiranja pri projektih

Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je še vedno za največji del projektov predvideno financiranje preko proračuna RS (73%), proračun institucije (64%). Poleg tega smo ugotovili, da je pri kar 59% projektov predvideno financiranje preko Strukturnih skladov EU.

Domneve o povečevanju potreb po alternativnih in drugih oblikah financiranja javnih projektov dodatno potrjuje ugotovitev, da je pri 44% prijavljenih projektov hkrati predvideno tudi kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem.

Ali ste bili do sedaj seznanjeni s pojmom »javno-zasebno partnerstvo« (»public-private partnership« oziroma »PPP«)?

V preteklosti so slovenske institucije javnega sektorja sodelovale z zasebnim sektorjem večinoma preko javnih naročil in preko podeljevanja koncesij. Vendar pa praksa v svetu pozna in uporablja širši spekter modelov in konceptov javno-zasebnega partnerstva.



Ne24%

Delno44%

Da32%

Slika 26: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo v Sloveniji

Rezultati informativnega razpisa kažejo, da je le tretjina (32%) sodelujočih institucij v analizi seznanjena s temo javno-zasebnega partnerstva. Te ugotovitve lahko v pomembnem delu pripomorejo k domnevi, da je poznavanje javno–zasebnega partnerstva v Sloveniji pomanjkljivo.

V preteklosti so ključne institucije javnega sektorja premalo pozornosti in naporov namenile promociji koncepta javno-zasebnega partnerstva v Sloveniji. Različne vladne koalicije so v svojih programih in koalicijskih pogodbah navajale prednosti koncepta javno-zasebnega partnerstva tako za javne finance, kot tudi za izvajanje javnih storitev, vendar so te ideje ostale le na deklarativni ravni in nikoli niso bile širše implementirane. Pobudo pri promociji tega koncepta so tako samoiniciativno prevzeli posamezniki različnih javnih in zasebnih institucij, kar pa ni zadostovalo.

Da Delno NeInstitucije s področja vzgoje in izobraževanja 5% 48% 47%

Občine v Slovenji 47% 47% 6%Institucije in organizacije s področja kulture in na nivoju države in lokalne samouprave 19% 48% 33%

Institucije s področja socialnega varstva 35% 29% 35%Institucije in organizacije s področja športa na nivoju države in lokalne samouprave 19% 50% 31%

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenega varstva 29% 50% 21%

Javni skladi in agencije na nivoju države, regij in lokalne samouprave 71% 29% 0%Gospodarske javne službe in javna podjetja (na ravni občin in ravni države) 82% 9% 9%

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe 56% 33% 11%

Nevladne organizacije 50% 50% 0%



Da Delno NeInstitucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja 0% 100% 0%

Institucije in organizacije s področja turizma 0% 100% 0%

Skupaj 32% 44% 24%

Tabela 11: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo po skupinah institucij

5%

47%

19%

35%

19%

29%

71%

82%

56%

50%

0%

0%

48%

47%

48%

29%

50%

50%

29%

9%

33%

50%

100%

100%

47%

6%

33%

35%

31%

21%

0%

9%

11%

0%

0%

0%

0% 20% 40% 60% 80% 100% 120%

Institucije s področja vzgoje in izobraževanja

Občine v Slovenji

Institucije in organizacije s področja kulture in na nivojudržave in lokalne samouprave

Institucije s področja socialnega varstva

Institucije in organizacije s področja športa na nivojudržave in lokalne samouprave

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenegavarstva

Javni skladi in agencije na nivoju države, regij in lokalnesamouprave

Gospodarske javne službe in javna podjetja (na ravniobčin in ravni države)

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe

Nevladne organizacije

Institucije s področja znanosti in tehnološkega razvoja

Institucije in organizacije s področja turizma

Da Delno Ne

Slika 27: Poznavanje pojma javno-zasebno partnerstvo po skupinah institucij

Ključne ugotovitve analize so, da je poznavanje pojma javno zasebnega partnerstva največje v gospodarskih javnih službah in javnih podjetjih, javnih skladih in agencijah ter na ministrstvih ter občinah.

Relativno dober vir znanja na tem področju predstavljajo regionalne razvojne agencije, ki so pripomogle, da se je osnovno poznavanje javno-zasebnega partnerstva razširilo tudi v občine posameznih statističnih regij. Najslabše poznavanje pojma javno-zasebnega partnerstva je zaznati v institucijah s področja vzgoje in izobraževanja, kar je razumljivo, saj je v Sloveniji na tem področju uporaba omenjenega koncepta zaradi obstoječega sistema izobraževanja manj primerna kot v tujini, kjer se javno-zasebno partnerstvo v veliki meri uporablja tudi na področju vzgoje in izobraževanja.



Ali ste bili do sedaj seznanjeni s konceptom »projektno financiranje«?

Eno izmed oblik javno-zasebnih partnerstev predstavlja tudi koncept projektnega financiranja. Gre za obliko financiranja, kjer predstavljajo bodoči prihodki projekta glavni vir servisiranja in kjer predstavlja premoženje projektnega podjetja glavno obliko zavarovanja.

Delno41%

Ne18%

Da41%

Slika 28: Poznavanje koncepta »projektno financiranje« v Sloveniji

V analizi smo ugotovili, da je poznavanje pojma projektno financiranje relativno boljše v primerjavi s poznavanjem pojma javno-zasebnega partnerstva – koncept projektnega financiranja naj bi poznalo 41% sodelujočih institucij javnega sektorja.

Glede na dejstvo, da smo podatke pridobivali s pomočjo informativnega razpisa v obliki spletnega vprašalnika, kjer je šlo za samoocenjevanje, lahko domnevamo, da ti podatki v celoti ne izražajo dejanskega stanja poznavanja koncepta projektnega financiranja.

Ti podatki pa ne izražajo dejanskega stanja poznavanja koncepta projektnega financiranja, kajti na podlagi dodatnih (telefonskih) pogovorov smo namreč ugotovili, da gre pri razumevanju omenjenega pojma v veliki meri za nejasnosti in nerazločevanje med pojmoma projektno financiranje in financiranje projektov. Ena izmed predpostavk je tudi, da je določen del anketirancev (zaradi enačenja obeh konceptov) na konkretno vprašanje o seznanjenosti s konceptom projektno financiranje odgovoril z »Da« oziroma »Delno«. Del dejanske slike poznavanja tega koncepta je prikazan skozi analizo in skozi pridobljene odgovore v informativnem razpisu.



Prijavljeni projekti

V nadaljevanju sledi analiza projektov, ki so jih sodelujoče institucije prijavile na informativnem razpisu. Pri tem je potrebno poudariti, da gre za analizo projektov, ki bi jih bilo po mnenju prijaviteljev možno izvesti na način projektnega financiranja. Primernost projektov lahko namreč ugotavljamo zgolj na podlagi izvedenih študij izvedljivosti posameznih projektov.

Statistična regija Število

prijavljenih projektov

Delež prijavljenih

projektov

Število projektov z

navedeno vrednostjo

Vrednost projektov

Delež vrednosti projektov

Povprečna vrednost

projekta (v mio SIT)

Osrednjeslovenska statistična regija 76 22% 68 163.603 30% 2.406

Podravska statistična regija 50 14% 45 105.499 19% 2.344

Koroška statistična regija 44 13% 44 49.560 9% 1.126

Savinjska statistična regija 43 12% 36 17.956 3% 460

Gorenjska statistične regija 40 11% 39 88.486 16% 2.269

Pomurska statistična regija 23 7% 23 14.485 3% 630

Goriška statistična regija 20 6% 19 29.436 5% 1.549Statistična regija Jugovzhodna Slovenija 17 5% 16 32.459 6% 2.029

Obalno-kraška statistična regija 16 5% 16 31.470 6% 1.967

Notranjsko-kraška statistična regija 10 3% 10 3.589 1% 359

Spodnjeposavska statistična regija 9 3% 9 5.132 1% 570

Zasavska statistična regija 4 1% 4 434 0% 108

Skupaj 352 329 542.108 1.648

Tabela 12: Struktura prijavljenih projektov po statističnih regijah



2.406 2.344

1.126

460

2.269

630

1.549

1.967

359

570

108

2.029

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%O

sred

njes

love

nska

stat

ističn

a re

gija

Podr

avsk

a st

atis

tičn

are

gija

Koro

ška

stat

ističn

are

gija

Savi

njsk

a st

atis

tičn

are

gija

Gor

enjs

ka s

tatist

ične

regi

ja

Pom

ursk

a st

atis

tičn

are

gija

Gor

iška

sta

tist

ična

regi

ja

Stat

ističn

a re

gija

Jugo

vzho

dna

Slov

enija

Oba

lno-

kraš

kast

atis

tičn

a re

gija

Not

ranj

sko-

kraš

kast

atis

tičn

a re

gija

Spod

njep

osav

ska

stat

ističn

a re

gija

Zasa

vska

sta

tist

ična

regi

ja

0

500

1.000

1.500

2.000

2.500

3.000

Delež celotne vrednosti projektov Delež celotnega števila projektov Povprečna vrednost projekta

Slika 29: Struktura prijavljenih projektov po statističnih regijah

V analizi je sodelovalo 225 institucij javnega sektorja, med katerimi jih je 59% izpolnilo tudi II. sklop informativnega razpisa in prijavilo vsaj en projekt.

Skupaj so sodelujoče institucije prijavile 352 projektov po različnih področjih in regijah.

Povprečno so institucije prijavile 5,3 projekta na institucijo. Ta vrednost vključuje tudi ekstremne vrednosti števila prijavljenih projektov določenih institucij (največ 23 v Občini Dobrna) in v kolikor zanemarimo 5% ekstremnih vrednosti, se povprečno število prijavljenih projektov zmanjša na 2,4 projekta na institucijo.

Največji delež celotnega števila prijavljenih projektov prispevata osrednjeslovenska (22%) in podravska statistična regija (14%), znotraj katerih je bilo skupaj prijavljenih 36% vseh prijavljenih projektov. Obema regijama sledijo koroška (12%), savinjska (12%) in gorenjska statistična regija (11%), ki skupaj prispevajo 32% vseh prijavljenih projektov. Najmanj projektov prispevajo notranjsko-kraška (3%), spodnjeposavska (3%) in zasavska statistična regija (1%).

Deleži prijavljenih projektov po statističnih regijah se v določeni meri spremenijo, v kolikor jih analiziramo iz vrednostnega vidika. Tako lahko ugotovimo, da vrednostno največji delež prispeva osrednjeslovenska statistična regija (30%), sledijo podravska (19%), gorenjska (18%), prijavljen projekt z najvišjo vrednostjo, ki znaša 63 mrd SIT, in koroška statistična regija (10%). Če analiziramo podatke ožje geografsko, lahko ugotovimo, da so največji delež projektov prijavile institucije na področju Mestne občine Ljubljana (14%), sledijo institucije na področju Mestne



občine Ptuj (7%), Občine Dobrna (7%). Aritmetična sredina vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov je najvišja v osrednje slovenski statistični regiji (2.406 mio SIT). Sledijo podravska statistična regija (2.344 mio SIT), gorenjska statistična regija (2.269 mio SIT), kjer to vrednost zvišuje prijavljeni projekt z najvišjo vrednostjo, statistična regija jugovzhodna Slovenija (2.029 mio SIT) in obalno-kraško statistična regija (1.967 mio SIT).

Skupina institucije Število


Delež prijavljenih

projektov


navedeno vrednostjo

Vrednost projektov


Povprečna vrednost


Občine v Slovenji 200 57% 190 282.588 52% 1.487Institucije s področja vzgoje in izobraževanja 42 12% 39 5.087 1% 130

Javni skladi in agencije 33 9% 31 116.348 21% 3.753Institucije in organizacije s področja kulture 22 6% 19 7.318 1% 385

Gospodarske javne službe in javna podjetja 17 5% 15 70.308 13% 4.687

Ministrstva, organi v sestavi in vladne službe 10 3% 8 46.700 9% 5.838

Institucije s področja zdravstva in zdravstvenega 8 2% 8 9.178 2% 1.147

Institucije in organizacije s področja športa 7 2% 6 1.144 0% 191

Institucije s področja socialnega varstva 7 2% 7 2.657 0% 380

Institucije in organizacije s področja turizma 3 1% 3 610 0% 203

Nevladne organizacije 3 1% 3 170 0% 57

Skupaj 352 329 542.108 1.648

Tabela 13: Struktura prijavljenih projektov po skupinah institucij



1.487

130

3.753

385

4.687

5.838

1.147

380203 57

191

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Obč

ine

v Sl

oven

ji

Inst

ituc

ije s

pod

ročj

avz

goje

iniz

obra

ževa

nja

Javn

i skl

adi i

nag

enci

je n

a ni

voju

drža

ve, r

egij

inlo

kaln

e sa

mou

prav

e

Inst

ituc

ije in

orga

niza

cije

spo

droč

ja k

ultu

re in

na

nivo

ju d

ržav

e in

loka

lne

sam

oupr

ave

Gos

poda

rske

javn

esl

užbe

in ja

vna

podj

etja

(na

rav

niobči

n in

rav

ni d

ržav

e)

Min

istr

stva

, org

ani v

sest

avi i

n vl

adne

služ

be

Inst

ituc

ije s

pod

ročj

azd

ravs

tva

inzd

ravs

tven

ega

vars

tva

Inst

ituc

ije in

orga

niza

cije

spo

droč

ja š

port

a na

nivo

ju d

ržav

e in

loka

lne

sam

oupr

ave

Inst

ituc

ije s

pod

ročj

aso

cial

nega

var

stva

Inst

ituc

ije in

orga

niza

cije

spo

droč

ja tur

izm

a

Nev

ladn

e or

gani

zaci

je

0

1.000

2.000

3.000

4.000

5.000

6.000

7.000

Delež celotnega števila projektov Delež celotne vrednosti projektov Povprečna vrednost projekta

Slika 30: Struktura prijavljenih projektov po skupinah institucij

Z vidika skupin institucij, ki so sodelovale v analizi, lahko pri prijavljenih projektih ugotovimo, da največji delež projektov prispevajo občine (57% po številu prijavljenih projektov in 52% po vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov).

Institucije s področja vzgoje in izobraževanja so skupaj prijavile 12% projektov, vendar pa so to vrednostno manjši projekti, kar predstavlja zgolj 1% skupne vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov. Drugačno pa je razmerje pri projektih, ki so jih prijavili javni skladi in agencije, ki so po številu prispevale 9% projektov, vrednostno pa 21%.

Občine so prijavile največje število projektov (200 projektov). Ti projekti predstavljajo več kot polovico (52%) vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov.

Aritmetična sredina vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov je najvišja pri ministrstvih, organih v sestavi in vladnih službah – 5.838 mio SIT.

Aritmetična sredina vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov je najvišja pri ministrstvih, organih v sestavi in vladnih službah (5.838 mio SIT), sledijo gospodarske javne službe in javna podjetja (4.687 mio SIT) in javni skladi in agencije (3.753 mio SIT). Vrednostno so najmanjše projekte prijavile institucije s področja vzgoje in izobraževanja, kjer znaša aritmetična sredina vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih zgolj 130 mio SIT in nevladne organizacije, kjer znaša aritmetična sredina zgolj 57 mio SIT.



Sektor / področje projekta

Sodelujoče institucije so prijavile projekte iz različnih področij. Pri definiranju teh področji smo se naslonili na področja, na katerih delujejo institucije javnega sektorja (poglavji 3.1 Izdelava nabora institucij javnega sektorja za pozivi in 3.2 Definiranje področij, kjer sta udeleženi državna uprava in občine). Kljub temu, da so področja prirejena načinu delovanja javnega sektorja, so se pojavile določene težave pri umeščanju projektov v posamezna področja. Le-te izvirajo iz dejstva, da lahko obsežnejši in večji projekti pokrivajo več področij hkrati.

Področje projekta Število


Delež prijavljenih

projektov


navedeno vrednostjo

Vrednost projektov


Povprečna vrednost


Gospodarstvo 75 21% 71 225.346 41,6% 3.174Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 74 21% 68 30.506 5,6% 449

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 44 13% 42 26.656 4,9% 683

Varovanje okolja in naravne dediščine 44 13% 39 53.834 9,9% 1.282

Izobraževanje 38 11% 36 21.950 4,0% 610Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 23 7% 22 83.689 15,4% 3.804

Socialno varstvo 13 4% 12 5.647 1,0% 471

Znanost in tehnološki razvoj 12 3% 11 41.544 7,7% 3.777

Zdravstveno varstvo 11 3% 11 13.725 2,5% 1.248Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 7 2% 6 840 0,2% 140

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 6 2% 6 2.600 0,5% 433

Lokalna samouprava 3 1% 3 9.746 1,8% 3.249Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 2 1% 2 26.025 4,8% 13.013

Skupaj 352 329 542.108 1.648

Tabela 14: Struktura prijavljenih projektov po področjih projektov



3.174

449 6831.282

610 471

1.248

140433

3.249

13.013

3.804 3.777

0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

45%

Gos

poda

rstv

o

Kult

ura,

špo

rt in

osta

le n

evla

dne

deja

vnos

ti

Pros

tors

ko p

lani

ranj

ein

sta

nova

njsk

aiz

grad

nja

Var

ovan

je o

kolja

inna

ravn

e de

dišč

ine

Izob

raže

vanj

e

Prom

et, p

rom

etna

infr

astr

uktu

ra in

kom

unik

acije

Soci

alno

var

stvo

Znan

ost

in t

ehno

lošk

ira

zvoj

Zdra

vstv

eno

vars

tvo

Kmet

ijstv

o,go

zdar

stvo

in r

ibiš

tvo

Prid

obiv

anje

indi

stri

buci

jaen

erge

tski

h su

rovi

n

Loka

lna

sam

oupr

ava

Skup

nead

min

istr

ativ

ne s

lužb

ein

spl

ošne

javn

est

orit

ve

0

2.000

4.000

6.000

8.000

10.000

12.000

14.000

Delež celotnega števila projektov Delež celotne vrednosti projektov Povprečna vrednost projekta

Slika 31: Struktura prijavljenih projektov po področjih projektov

Med 352 prijavljenimi projekti je največji delež celotnega števila projektov na področju gospodarstva (21%), področju kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (21%), ki skupaj prispevajo 42% celotnega števila prijavljenih projektov. Najmanjše število projektov je bilo prijavljeno na področju lokalne samouprave (1%) ter skupnih administrativnih služb in splošnih javnih storitev (1%). Na podlagi vrednosti prijavljenih projektov lahko ugotovimo, da je največji delež celotne vrednosti projektov na področju gospodarstva (42%), sledi področje prometa, prometne infrastrukture in komunikacije (15%) ter področje varovanja okolja in naravne dediščine (10%). Najmanjši delež celotne vrednosti projektov je prijavljenih na področju pridobivanja in distribucija energetskih surovin (0,5%) in na področju kmetijstva gozdarstva in ribištva (0,2%).

Največje število projektov je bilo prijavljenih na področju gospodarstva in na področju kulture, športa ter ostalih nevladnih dejavnosti. Vrednostno je prevzelo največji delež področje gospodarstva, sledi področje prometa, prometne infrastrukture in komunikacije ter področje varovanja okolja in naravne dediščine.

Aritmetična sredina vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov je najvišja na področju skupnih administrativnih služb in splošnih javnih storitev (13.013 mio SIT), kjer sta bila prijavljena le dva projekta, sledijo projekti na področju prometa, prometne infrastrukture in komunikacij (3.804 mio SIT), na področju znanosti in tehnološkega razvoja (3.777 mio SIT), na področju lokalne samouprave (3.249 mio SIT) ter na področju gospodarstva (3.174 mio SIT). Vrednostno najmanjši projekti so na področju pridobivanja in distribucije energetskih surovin (433 mio SIT) ter na področju kmetijstva, gozdarstva in ribištva (140 mio SIT).



Predvidene vloge pri projektu

Uspešnost projekta je v veliki meri odvisna tudi od definiranih vlog pri projektu. Pri iskanju in izbiri projektov primernih za izvajanje v okviru konceptov javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja, je pomembno predvsem to, da so v okviru izvajanja projekta opredeljeni partnerji iz zasebnega sektorja.

35%

12%

60%

13%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

Ministrstva,direktorati in organi v

sestavi

Občine v Sloveniji Javne agencije inskladi (ARR, RRA,

Stanovanjski sklad,itd.)

Ostalo (društva,centri, nevladne

organizacije,zbornice, fakultete,

itd.)

Slika 32: Možni partnerji pri projektu iz javnega sektorja

Med potencialnimi oziroma želenimi partnerji pri projektih iz javnega sektorja so navedene različne institucije javnega sektorja. Na podlagi analize in prijavljenih projektov lahko ugotovimo, da so pri večini projektov (60%) kot potencialni partnerji predvidena različna ministrstva, predvsem ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za lokalno samoupravo. Temu sledijo občine v Sloveniji, ki so kot partnerji javnega sektorja predvideni pri 35% prijavljenih projektov. V podobnem deležu so med možnimi partnerji iz javnega sektorja pri projektih predvidene javne agencije in skladi (13%) ter ostale institucije javnega sektorja (12%) med katerimi so različne fakultete, zbornice, nevladne organizacije, društva itd.

Poleg partnerjev iz javnega sektorja ima večina prijavljenih projektov (78%) identificirane tudi potencialne partnerje iz zasebnega sektorja. Med temi je 28% že poimensko identificiranih dejanskih partnerjev zasebnega sektorja.

Kot potencialni partnerji iz javnega sektorja so največkrat predvidena različna ministrstva, predvsem ministrstvo za gospodarstvo, ministrstvo za okolje in prostor ter ministrstvo za lokalno samoupravo. Večina prijavljenih projektov (78%) predvideva tudi partnerje iz zasebnega sektorja.



Opis / vsebina projekta

Niti pri najbolje načrtovanih projektih se tveganjem ni mogoče izogniti, zato je prepoznavanje in obvladovanje tveganj bistvenega pomena pri managementu projektov. Projektno financiranje omogoča razporejanje projektnih tveganj med posamezne udeležence projekta, kar je eden izmed pomembnejših lastnosti projektnega financiranja. Tveganja se med udeleženci razporedijo na način, ki omogoča, da določeno vrsto tveganj prevzame tisti udeleženec v projektu, ki jih je sposoben najbolje obvladovati. Udeleženci projekta želijo biti s tveganji čim bolj podrobno seznanjeni, saj se le tako lahko odločijo, katera tveganja in v kakšni meri so pripravljeni prevzeti in ali sploh imajo interes sodelovati pri takšnem projektu.

49%

38% 39%37%

31%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

Splošna tveganja Tveganja razvoja inpriprave projekta

Tveganja povezana zizgradnjo in

(ne)dokončanjemprojekta

Tveganja povezana sposlovanjem projekta

Druga tveganja

Slika 33: Struktura tveganj pri prijavljenih projektih

Obseg, in delno tudi vrste tveganj, se načeloma razlikujejo od projekta do projekta, in sicer glede na vrsto, strukturo, potek in način financiranja projekta. Združili smo jih v dve kategoriji. Prva kategorija so splošna tveganja, ki ne izvirajo iz samega projekta, temveč so rezultat pravnopolitičnih in drugih razmer. Splošna tveganja se nanašajo zlasti na faktorje, kot so na primer ekonomska rast, politično okolje, davčna zakonodaja, pravni sistem, sistem deviznih tečajev22. Splošna tveganja so opredeljena pri skoraj polovici prijavljenih projektov (49%), med katerimi so v prvi vrsti navedena politična tveganja, temu pa sledijo komercialna in pravna tveganja. Poleg splošnih tveganj se udeleženci soočajo še s posebnimi tveganji. Na splošno jih lahko razdelimo na tveganja razvoja in priprave projekta, tveganja, povezana z izgradnjo in (ne)dokončanjem projekta, in tveganja, povezana s poslovanjem projekta.




Tveganja razvoja in priprave projekta so običajno povezana s prvo projektno fazo, za katero je značilno angažiranje, številnih tehničnih, finančnih, pravnih in drugih svetovalcev. Tveganje v tej fazi je vezano predvsem na tehnično pripravo projekta ter na morebitno neuspešno konkuriranje projektnega podjetja na razpisu v procesu zbiranja ponudb za projekt oziroma na neuspeh pogajanj za sklenitev koncesijske pogodbe. Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je to tveganje evidentirano pri 38% prijavljenih projektov, kar nakazuje na to, da se institucije javnega sektorja pogosto srečujejo s težavami v prvi projektni fazi.

Tveganja, povezana z izgradnjo in ne(dokončanjem) projekta predstavljajo največjo tveganje v fazi izgradnje projekta, saj posojilodajalci običajno pričakujejo, da bodo posojena sredstva porabljena za izgradnjo projekta, ki bo pravočasno končan v načrtovanem finančnem okviru in ki bo po izgradnji ustvarjal zadosten denarni tok, s katerim bo zagotavljal poplačilo posojila. Na podlagi analize smo ugotovili, da je to tveganje identificirano pri 30% prijavljenih projektih. V tej skupini tveganj je večji del vezan predvsem na zagotavljanje zadostnih finančnih sredstev, ki bi omogočala normalno izvedbo projekta.

Tveganja s poslovanjem projekta so večinoma posledica neučinkovitega poslovanja, nezadostnih finančnih prilivov, neučinkovite dobave materiala in večjih stroškov poslovanja od pričakovanih. Ta tveganja so v tesni povezavi z dejstvom, da se pri načrtovanju večine projektov predvideva zgolj faza izgradnje projekta, pri tem pa se zanemari, da je potrebno pri načrtovanju upoštevati tudi fazo izrabe rezultatov projekta, kjer je potrebno infrastrukturo tudi vzdrževati in upravljati.

PripravaPriprava VzpostavitevVzpostavitev ZakljuZaključčekekIzvedbaIzvedba

1. 1. ŽŽivljenjski cikel projektaivljenjski cikel projekta

2. Proces investiranja2. Proces investiranja !!!!!!

Pripravljalna fazaPripravljalna faza Izvedbena fazaIzvedbena faza Produkcijska fazaProdukcijska faza

Slika 34: Življenjski cikel projekta in proces investiranja

Zato se veliko teh institucij srečuje s pomanjkanjem potrebnih finančnih sredstev in s tveganjem, povezanim s poslovanjem podjetja. Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je to tveganje identificirano pri 31% prijavljenih projektov. To pa lahko pomeni dvoje. Ali institucije pri



načrtovanju projektov upoštevajo tudi fazo izrabe rezultatov projekta in so na ta način uspešno načrtovale odpravljanje in obvladovanje teh tveganj ali pa institucije javnega sektorja pri načrtovanju projekta ne dajejo dovolj poudarka celotnemu procesu investiranja in s tem nekatera tveganja zanemarjajo.

Predvidena (ocenjena) vrednost projekta (v mio SIT)

Institucije javnega sektorja so v informativnem razpisu prijavile projekte različnih vrednosti. Vendar pa se pri opredelitvi vrednosti projekta ponavlja problematika s procesom investiranja, ki smo jo izpostavili v prejšnjem poglavju pri opredelitvi tveganj, povezanih s poslovanjem podjetja. Vrednost projekta pravilo obsega tako vrednost izgradnje projekta, kot tudi vrednost projekta v produkcijski fazi, kjer je potrebno zagotavljati sredstva za nemoteno delovanje projekta v fazi izrabe rezultatov.

V informativnem razpisu so institucije večinoma opredelile zgolj ocenjeno vrednost izgradnje projekta. Večina prijavljenih projektov (93%) ima podano ocenjeno vrednost, najmanjša vrednost projekta je znašala 100.000 SIT, največja pa 62 mrd SIT.

Razred Število projektov Relativni delež Kumulativa relativnih deležev

Brez vrednosti 23 7% 7%

manj ali enako 200 128 36% 43%

od 200 do vključno 400 45 13% 56%

od 400 do vključno 600 35 10% 66%

od 600 do vključno 800 23 7% 72%

od 800 do vključno 1000 18 5% 77%

od 1000 do vključno 1200 10 3% 80%

od 1200 do vključno 1400 7 2% 82%

od 1400 do vključno 1600 11 3% 85%

od 1600 do vključno 1800 3 1% 86%

od 1800 do vključno 2000 11 3% 89%

nad 2000 38 11% 100%

Skupaj 352

Tabela 15: Struktura vrednosti prijavljenih projektov



0%

5%

10%

15%

20%

25%

30%

35%

40%

brez vrednosti manj ali enako200

od 200 dovključno 400









nad 2000

Slika 35 Struktura vrednosti prijavljenih projektov

Na podlagi pridobljenih podatkov lahko ugotovimo, da znaša aritmetična sredina prijavljenih projektov 1.648 mrd SIT, vendar je ta vrednost relativno visoka predvsem zaradi ekstremnih vrednosti. V kolikor se omejimo na projekte brez 5% ekstremnih vrednosti, znaša aritmetična sredina vrednosti prijavljenih projektov 933 mio SIT. Največji delež prijavljenih projektov (36%) ima vrednost do vključno 200 mio SIT. Nato začne število prijavljenih projektov po posameznih razredih z večanjem vrednosti padati. Tako lahko ugotovimo, da je zgolj slaba četrtina (23%) prijavljenih projektov vredna več kot 1 mrd SIT.

Katere izmed možnih finančnih in drugih subjektov bi realno lahko vključili kot financerje pri projektu?

Projektno financiranje predvideva specifično strukturo projekta, kjer so ključni tisti, ki zagotavljajo vire financiranja in ostale finančne storitve, potrebne za uspešno postavitev in delovanje projekta. Tukaj sodelujejo sponzorji projekta, posojilodajalci in drugi investitorji, kot so pravne in fizične osebe, ki svoja sredstva investirajo v lastniške in dolžniške vrednostne papirje. Vloga države v projektnem financiranju je lahko aktivna, kjer nastopa udeleženec v financiranju kot javno podjetje ali kot podeljevalec koncesij23. V pasivni vlogi pa nastopa kot usmerjevalec oziroma regulator.




66%

60%

37%

36%

29%

17%

15%

10%

9%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%

Javne institucije (agencije, skladi, ...)

Uporabniki / koristniki izdelka projekta

Sponzorji s svojimi sredstvi

Banke, investicijske hiše, leasing družbe

Dobavitelji opreme in tehnologije, surovin, materiala,...

Drugi udeleženci z mednarodnega trga kapitala

Multilateralne finančne institucije (Svetovna banka, EBRD, ...)

Institucionalni investitorji, zlasti zavarovalnice, pokojninski in vzajemni skladi

Ostalo

Slika 36: Možni financerji pri projektih

Na podlagi izvedene analize lahko ugotovimo, da večina institucij javnega sektorja predvideva državo v aktivni vlogi, se pravi kot financerja. Večji del prijavljenih projektov (66%) kot financerje predvideva javne institucije (javni skladi, agencije itd). Kot zasebni posojilodajalci se najpogosteje pojavljajo banke, investicijske hiše in leasing družbe, vendar pa lahko na podlagi rezultatov ponovno ugotovimo slabo poznavanje koncepta projektnega financiranja, saj so le-ti med možnimi financerji predvideni le pri 36% prijavljenih projektov. Obenem lahko ugotovimo, da so pri relativno majhnem deležu prijavljenih projektov (15%) kot financerji predvidene tudi multilateralne finančne institucije. Sicer pa so prijavitelji projektov uporabnike oziroma koristnike izdelkov / storitev projekta v precejšnji meri (60%) pripravljeni vključiti tudi kot financerje.

Katero vrsto kapitala bi vključili pri postavitvi finančne konstrukcije projekta?

Projektno financiranje je strukturno financiranje, ki zahteva strukturiranje lastniškega kapitala in dolga na način, da denarni tok projekta zadošča za poplačilo vseh njegovih obveznosti24. Pri postavitvi finančne konstrukcije v projektnem financiranju gre običajno za kombiniranje:

• Lastniškega kapitala v obliki denarnih in stvarnih vložkov zainteresiranih investitorjev, ki so lahko sponzorji projekta ali pa institucionalni lastniki.

• Dolžniškega kapitala, pretežno v obliki dolgoročnih posojil finančnih institucij, pa tudi dolžniških vrednostnih papirjev, ki jih lahko kot portfeljsko naložbo prevzamejo institucionalni investitorji.




• Kvazi – lastniškega kapitala oziroma neke vmesne kategorije, ki jo včasih označujemo tudi kot subordiniran dolg, ki ga prispevajo bodisi sami sponzorji projekta, bodisi drugi udeleženci v projektu.

Podobno, kot pri vrsti prejšnjih odgovorov, lahko tudi tu ugotovimo, da veliko odgovorov temelji na nepoznavanju pojma in koncepta projektnega financiranja.

Ostalo; 10%

Brez odgovora; 41%

Lastniški kapital; 11%

Dolžniški kapital; 16%Kvazi - lastniški kapital; 22%

Lastniški + dolžniški + kvazi-lastniški kapital; 2%

Lastniški + kvazi-lastniški kapital; 1%

Dolžniški + kvazi-lastniški; 2%

Lastniški + dolžniški kapital; 5%

Slika 37: Vrste kapitala pri postavitvi finančne konstrukcije

Na podlagi analize lahko ugotovimo, da pri postavitvi finančne konstrukcije projekta kar 41% prijavljenih projektov ni imela navedene nobene izmed možnih vrst kapitala. Pri preostalih projektih je pri 11% predviden zgolj lastniški kapital, pri 16% prijavljenih projektov zgolj dolžniški kapital in pri 22% prijavljenih projektih zgolj kvazilastniški kapital. Kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala je predvidena zgolj pri 10% prijavljenih projektov. Rezultati potrjujejo domneve o pomanjkanju znanja pristojnih oseb na področju postavitve finančne konstrukcije projekta in tudi širšem pomanjkanju znanja o projektnem financiranju.

Na kakšen način naj bi se projekt poplačal?

Projekte, izvedene s pomočjo modela projektnega financiranja, lahko glede na poplačilo razdelimo v tri skupine:

• »Vroči« projekti, ki v celoti povrnejo svoje stroške na osnovi notranje zmožnosti za generiranje denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov. Takšni projekti omogočajo zasebnemu sektorju polno povračilo stroškov investicije v času koncesije. Klasičen primer takega projekta je izgradnja in upravljanje avtoceste, kjer cestnine omogočajo zasebnemu sektorju tako kritje stroškov gradnje in vzdrževanja avtoceste.

• »Topli« projekti, ki zahtevajo javni prispevek. Takšna oblika vključuje projekte, kjer prihodki s strani uporabnikov niso dovolj, da bi v popolnosti krili sredstva, ki so bila uporabljena za njihovo izvedbo. V teh primerih je potreben javni prispevek, da bi zagotovili njihovo izvedljivost. Glavni razlog za intervencijo javnega sektorja so pozitivne eksternalije, ki so



povezane s projektom. Kot primer takega projekta lahko navedemo izvajanje storitev javnega transporta, kjer javni sektor subvencionira uporabnike.

• »Hladni« projekti, kjer plačila povrne javni sektor. Takšna oblika projektov vključuje tiste projekte na področju javne infrastrukture, kjer zasebni vlagatelj, ki jih zgradi in vzdržuje, svoje storitve nudi neposredno javnemu sektorju in svoje poplačilo prejme preko plačil javnega sektorja na komercialni osnovi.

Področje projekta »Topli« projekt

»Vroči« projekt

»Hladni« projekt

Brez odgovora

Gospodarstvo 33% 43% 17% 7%

Izobraževanje 37% 0% 21% 42%

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 29% 29% 43% 0%

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 39% 23% 15% 23%

Lokalna samouprava 33% 0% 33% 33%

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 0% 0% 100% 0%

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 0% 83% 0% 17%

Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 30% 26% 4% 39%

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 36% 36% 5% 23%

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 0% 50% 50% 0%

Socialno varstvo 38% 15% 23% 23%

Varovanje okolja in naravne dediščine 43% 32% 11% 14%

Zdravstveno varstvo 27% 18% 45% 9%

Znanost in tehnološki razvoj 50% 17% 25% 8%

Skupaj 36% 28% 16% 20%

Tabela 16: Struktura poplačila projekta po področjih projektov



Del projekta naj bi se poplačal na podlagi prispevka javnega sektorja ter del na

osnovi plačil uporabnikov (npr. subvencioniranje

javnega transporta)36%

Brez odgovora20%

Projekt naj bi se poplačal na podlagi

plačila javnega sektorja na komercialni osnovi (npr. zasebni vlagatelj

zgradi in vzdržuje zgradbo ter nudi

storitve neposredno javnemu sektorju).

16%

Projekt naj bi se poplačal na podlagi

generiranja denarnih tokov na osnovi plačil

uporabnikov (npr. avtocesta – cestnine)

28%

Slika 38: Poplačilo projektov

33%

37%

29%

39%

33%

30%

36%

38%

43%

27%

50%

43%

29%

23%

83%

26%

36%

50%

15%

32%

18%

17%

17%

21%

43%

15%

33%

100%

4%

5%

50%

23%

11%

45%

25%

7%

42%

23%

33%

17%

39%

23%

23%

14%

9%

8%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, turizem in infrastruktura,Industrija, skladiša in trgovina, tehnološki parki,...)

Izobraževanje (varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje,pomoči šolajočim,...)

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva; storitve v kmetijstvu, gozdarstvu inprehrani,...)

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine,programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti,...)

Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarnavarnost,...)


Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura,telekomunikacije in pošta, storitve,...)

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, spodbude stanovanjske gradnje,posojila in premije, vodovod in kanalizacija,...)

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programovsocialnega varstva,...)

Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika, zmanjševanje onesnaženja, upravljanje zradioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivniprogrami zdravstvenega varstva,...)

Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)

Del projekta naj bi se poplačal na podlagi prispevka javnega sektorja ter del na osnovi plačil uporabnikov (npr. subvencioniranje javnega transporta)

Projekt naj bi se poplačal na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov (npr. avtocesta – cestnine)

Projekt naj bi se poplačal na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi (npr. zasebni vlagatelj zgradi in vzdržuje zgradbo ter nudi storitve neposredno javnemu sektorju).

Brez odgovora

Slika 39: Struktura poplačila projekta po področjih projektov



Na podlagi analiziranih odgovorov lahko ugotovimo, da so javne institucije prijavile največ »hladnih« projektov (36%), kjer naj bi se del poplačal na podlagi prispevka javnega sektorja ter na osnovi plačil uporabnikov. Med temi je največji delež (23%) projektov na področju kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti. Sledijo projekti na področju gospodarstva (20%) in projekti na področju varovanja okolja in naravne dediščine (15%). Delež »vročih« projektov je znašal 28%, med katerimi jih je bilo največ na področju gospodarstva (32%), sledijo projekti s področja kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (17%) ter projekti s področja prostorskega planiranja in stanovanjske gradnje (16%). Najmanjši delež (16%) predstavljajo »topli« projekti, kjer je največ projektov s področja gospodarstva (23%), kulture, športa in nevladnih dejavnosti (19%) ter s področja izobraževanja (14%).

V kakšnem časovnem razdobju naj bi se projekt poplačal?

Časovno obdobje, v katerem naj bi se projekt poplačal, predstavlja čas, ko projekt na podlagi generiranih prihodkov pokrije stroške izgradnje in vzdrževanja infrastrukture ter začne prinašati dobiček.

Do vključno 6 let

Nad 12 in do vključno 25 let

Nad 25 let

Nad 6 in do vključno 12 let

Brez odgovora

Gospodarstvo 20% 28% 8% 41% 3%

Izobraževanje 32% 11% 8% 18% 32%

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 29% 29% 0% 43% 0%Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti 19% 23% 14% 27% 18%

Lokalna samouprava 33% 0% 33% 0% 33%Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih 0% 100% 0% 0% 0%

Pridobivanje in distribucija energetskih surovin 17% 33% 17% 33% 0%

Promet, prometna infrastruktura in komunikacije 9% 30% 9% 22% 30%

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja 20% 27% 30% 11% 11%

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve 50% 0% 0% 50% 0%

Socialno varstvo 31% 23% 8% 15% 23%Varovanje okolja in naravne dediščine 20% 32% 14% 25% 9%

Zdravstveno varstvo 18% 18% 36% 27% 0%

Znanost in tehnološki razvoj 58% 8% 0% 33% 0%

Skupaj 22% 24% 13% 27% 13%

Tabela 17: Časovno razdobje poplačila projekta po področjih



Nad 6 in do vključno 12 let; 27%

Nad 25 let; 13%

Do vključno 6 let; 22%

Nad 12 in do vključno 25 let; 24%

Brez odgovora; 13%

Slika 40: Struktura časovnega poplačila projektov

20%

32%

29%

19%

33%

9%

20%

31%

20%

18%

58%

28%

29%

23%

33%

30%

27%

23%

32%

18%

8%

8%

8%

14%

33%

9%

30%

8%

14%

36%

41%

18%

27%

33%

22%

11%

15%

25%

27%

33%

3%

32%

18%

33%

30%

11%

23%

9%

50%

17%

100%

11%

17%

50%

43%

0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70% 80% 90% 100%

Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, turizem in infrastruktura, Industrija, skladiša intrgovina, tehnološki parki,...)

Izobraževanje (varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomočišolajočim,...)

Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva; storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani,...)

Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi,šport in prostočasne aktivnosti,...)

Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost,...)


Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije inpošta, storitve,...)

Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, spodbude stanovanjske gradnje, posojila inpremije, vodovod in kanalizacija,...)

Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva,...)

Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika, zmanjševanje onesnaženja, upravljanje z radioaktivnimi odpadki,pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programizdravstvenega varstva,...)

Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)

Do vključno 6 let Nad 12 in do vključno 25 let Nad 25 let Nad 6 in do vključno 12 let Brez odgovora

Slika 41: Časovno razdobje poplačila projekta po področjih



Na podlagi analize lahko ugotovimo, da je večina projektov (27%) poplačanih v obdobju od 6 do vključno 12 let. Med temi je največji delež projektov na področju gospodarstva (33%), sledijo projekti na področju kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (21%) ter varovanja okolja in naravne dediščine (12%). Podoben je delež projektov, katerih poplačilo je predvideno za obdobje od 12 do vključno 25 let in znaša 24%. Med temi je prav tako največ projektov s področja gospodarstva (24%), sledijo projekti s področja kulture športa in nevladnih dejavnosti (20%) ter projekti s področja varovanja okolja in naravne dediščine (16%). Projekti, katerih poplačilo je predvideno v najkrajšem možnem času, to je do 6 let, predstavljajo 22% prijavljenih projektov. Med temi je največji delež projektov na področju gospodarstva (19%), sledijo projekti na področju kulture, športa in ostalih nevladnih dejavnosti (18%) in izobraževanja (15%). Dolgoročni projekti, ki so z vidika poplačila daljši od 25 let, predstavljajo 13% prijavljenih projektov. Med temi jih je največ na področju prostorskega planiranja in stanovanjske izgradnje (28%), kulture športa in ostalih nevladnih dejavnosti (21%) ter projektov s področja gospodarstva (13%) in varovanja okolja in naravne dediščine.

Najhitreje (do 6 let) se poplačajo projekti na področju gospodarstva. Projekti s področja prostorskega planiranja in stanovanjske izgradnje pa so projekti, kjer je predviden najdaljši čas poplačila (nad 25 let).

Zakaj projekt v preteklosti še ni bil izveden?

Med ključnimi vzroki za neizvedbo projekta je najpogosteje pomanjkanje potrebnih finančnih sredstev. Kot smo že ugotovili, lahko to vrzel zapolnimo z alteranitvnimi viri financiranja oziroma z alternativnimi oblikami izvajanja projektov. Ena izmed teh oblik je prav projektno financiranje. Sodelujoče institucije so na informativni razpis prijavile vrsto različnih projektov tako po področjih, kot tudi vrednostno.

81%

38%

24%

18%14% 14% 14%

10%5%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

Pomanjkanjefinančnih sredstev

Pomanjkanje širšepolitične podpore

Neurejen zakonski inpravni vidik

Pomanjkanje kadrovza obvladovanje inizvajanje projekta

Ni bilo potrebe porezultatih projekta

Pomanjkanje znanjain izkušenj

Nezainteresiranostpotencialnih

koristnikov projekta

Drugo Nasprotovanjerazličnih javnosti

(lokalne skupnosti,civilne iniciative,...)

Slika 42: Ključni dejavniki, zakaj prijavljeni projekti v preteklosti še niso bili izvedeni



Na podlagi analize lahko ugotovimo in potrdimo domneve. Ključni dejavnik za neizvedbo projektov v preteklosti je pomanjkanje finančnih sredstev (81%). Temu dejavniku sledi pomanjkanje širše politične podpore (38%), kar je v določeni meri komplementarno s pomanjkanjem finančnih sredstev. Oba dejavnika dopolnjuje tudi neurejen zakonski in pravni vidik (24%) na področju izvajanja projektov in izvajanja javno-zasebnega partnerstva.



4 IDENTIFICIRANJE DVEH PILOTNIH PROJEKTOV, PRIMERNIH ZA IZVEDBO V OKVIRU PROJEKTNEGA FINANCIRANJA

4.1 Izdelava skrčenega nabora prijavljenih projektov

Pred končno izbiro dveh prijavljenih projektov, ki sta najprimernejša za izvedbo preliminarne študije izvedljivosti, smo najprej izdelali skrčen nabor prijavljenih projektov, ki so morda izvedljivi v okviru projektnega financiranja. Skrčen nabor projektov je bil pripravljen v dveh korakih, katerih rezultate smo na koncu združili:

• 1. korak: Izbira projektov na podlagi predhodno definiranih kriterijev.

• 2. korak: Izbira projektov na podlagi subjektivne ocene.

4.1.1 Izbor prijavljenih projektov na podlagi definiranih kriterijev

Na splošno velja, da lahko projekte izberemo glede na namene, cilje in rezultate / izdelke projekta, glede na predpostavke in omejitve projekta, glede na vrednost projekta (velikost projekta), stroške in koristi projekta, število udeleženih javnih institucij pri projektu, število vseh udeleženih institucij pri projektu, vpliv projekta na lokalno skupnost in na vpliv projekta na državni ravni, glede na koristnike projekta, predvidene vire financiranja (tudi v deležih), glede na obdobje izvedbe projekta (terminski plan) in glede na ostale ekonomske in neekonomske kriterije.

V želji po čim boljšem odzivu potencialnih prijaviteljev smo za obravnavano tematiko pripravili relativno kratek vprašalnik (glej priloge 8.2 Vprašalnik (I. in II. sklop)), saj prijaviteljev s predolgim in prekompleksnim vprašalnikom nismo želeli odvrniti od prijavljanja projektov. Zato smo se tudi zavedali, da na podlagi pridobljenih podatkov prve faze izvedbe informativnega razpisa še ne bomo uspeli identificirati dveh pilotnih projektov, ki bi bila najprimernejša za izvajanje projektnega financiranja. Za izbiro projektov smo v prvem koraku definirali naslednje izločilne kriterije, ki so se nanašali na vprašanja drugega sklopa vprašalnika – konkretni projekti institucije:

1. kriterij: Projekt nima navedenih namenov in ciljev projekta oziroma so ti preslabo opredeljeni (3. vprašanje).

2. kriterij: Projekt nima navedenega načina in obdobja poplačila (11. in 12. vprašanje).

3. kriterij: Financiranje projekta je predvideno samo preko proračuna RS (8. vprašanje).

4. kriterij: Financiranje projekta je predvideno samo preko EU sredstev (8. vprašanje).

5. kriterij: Pri projektu niso navedeni nikakršni zasebni partnerji (2.d vprašanje).

6. kriterij: Predvidena vrednost projekta ni navedena (7. vprašanje).

7. kriterij: Pri finančni konstrukciji projekta ni navedena vrsta kapitala (10. vprašanje).



8. kriterij: Pri postavitvi finančne konstrukcije je naveden samo dolžniški ali samo lastniški kapital (10. vprašanje).

9. kriterij: Trajanje poplačila projekta je nad 25 let (12. vprašanje).

10. kriterij: Predvideni datum začetka projekta, projekt se že izvaja (6. vprašanje).

11. kriterij: Vrednost projekta je manjša od 500 mio SIT (7. vprašanje)25.

Na podlagi zgoraj navedenih izločilnih kriterijev je ostalo od prvotnega nabora 352 projektov v izboru še 43 projektov, ki so morda primerni za izvedbo v okviru projektnega financiranja.

4.1.2 Izbor dodatnih projektov na podlagi subjektivne ocene

V vsakem krogu (po vsakem izvedenem izločilnem kriteriju) smo pregledali prijavljene projekte, ki se sicer ne bi uvrstili v nadaljnjo obravnavo, in tako subjektivno presodili, ali bi bil morda kateri izmed slabše prijavljenih projektov vseeno zanimiv za izvedbo v okviru projektnega financiranja. S tem pristopom smo poskušali zmanjšati tveganje izločitve potencialno zanimivega projekta zaradi nepopolne prijave, ki je lahko posledica napak pri vnosu projektnih podatkov oziroma je posledica slabšega poznavanja koncepta projektnega financiranja osebe, ki je projekt prijavljala.

S takšnim pristopom smo pregledali vse prijavljene projekte na oba opisana načina (na podlagi definiranih kriterijev in na podlagi subjektivne ocene).

V okviru subjektivnega pristopa smo dodatno evidentirali še 26 projektov, ki so potencialno zanimivi za izvedbo v okviru projektnega financiranja.

4.1.3 Skrčen nabor prijavljenih projektov

Kot naslednji vmesni korak pri izbiri projekta je bil izdelan skrčeni nabor prijavljenih projektov. Pri njegovi izdelavi smo najprej združili vse projekte, ki smo jih izbrali v prejšnjih dveh korakih (pri izboru prijavljenih projektov na podlagi definiranih kriterijev in pri izboru dodatnih projektov na podlagi subjektivne ocene). Nabor teh projektov (69 projektov) smo nato z dodatnimi ekonomskimi in neekonomski (subjektivnimi) kriteriji skrčili na 12 projektov – nastal je skrčen nabor prijavljenih projektov, ki bi bili morda izvedljivi na način projektnega financiranja.

25 Vrednost 500 mio SIT je bila izbrana na podlagi opredeljenih mejnih vrednosti za izdelavo posamezne vrste investicijske dokumentacije iz uredbe o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Uradni list RS 82/1998 z dne 4. 12. 1998).



Pri krčenju nabora 69 projektov smo si pomagali z naslednjimi kriteriji, ki so za samo izbiro in izvedbo projekta tudi zelo pomembni:

• Splošna kakovost prijave projekta.

• Promocijski pomen projekta za izvajanje javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja26.

• Subjektivna ocena izvedljivosti projekta.

• Skladnost projekta s smernicami razvoja Slovenije (SGRS 2001-2006, SGRS 2006-2013, načrt priprave državnega razvojnega programa – DRP, Enotni programski dokument – EPD).

• Skladnost projekta s področji doseganja trajnostnega razvoja (ekologija, gospodarstvo, sociala).

• Področje projekta je primerno za podeljevanje koncesij.

• Pozitiven vpliv projekta na lokalno skupnost, kar je med drugim skladno z dejavnostjo naročnika analize.

• Pozitiven vpliv projekta na državni ravni.

• Prijaviteljevo poznavanje konceptov javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja, kar je razvidno iz same prijave projekta in iz prvega sklopa vprašalnika informativnega razpisa.

Na podlagi zgoraj navedenih dodatnih kriterijev smo pripravili skrčen nabor 12 prijavljenih projektov.

Ime projekta Prijavitelj projekta

1. Dom starejših Lenart OBČINA LENART

2. EKO-2 ZNANSTVENORAZISKOVALNO SREDIŠČE - BISTRA PTUJ

3. Infrastruktura za ravnanje z odpadki (KoCeROd) RRA KOROŠKE

4. Izgradnja garažne hiše in privezov v Fornačah OBČINA PIRAN

5. Projekt "ROŽCA" (izgradnja športno - turističnega centra) OBČINA JESENICE

6. Razvoj turistične infrastrukture v Občini Dobrna (športni kompleks) vodni in športni park OBČINA DOBRNA

7. Skrajševanje lokalne zanke DIREKTORAT ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE

26 Na okrogli mizi »Izzivi projektnega financiranja infrastrukture v Sloveniji«, z dne 18.05.2005, je bila s strani uglednih slovenskih ekonomistov jasno izražena ta zahteva, ki je enaka siceršnjim zahtevam naročnika.



Ime projekta Prijavitelj projekta

8. Sončna elektrarna Sela FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

9. Tehnološki park "Koroška" RRA KOROŠKE

10. Varovanje vodnih virov na območju MOM; Izgradnja odlagališča nenevarnih odpadkov OBČINA MARIBOR

11. Vgradnja SPTE (sočasna proizvodnja toplotne in el. energije) v obstoječi sistem daljinskega ogrevanja KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D.

12. Zagotavljanje podatkovnih storitev MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO (prej Center Vlade RS za informatiko)

Tabela 18: Skrčen nabor prijavljenih projektov

Skrčen nabor prijavljenih projektov pokriva različna področja, med katerimi je največ prijavljenih projektov s področja gospodarstva.

Aritmetična sredina vrednosti prijavljenih projektov skrčenega nabora znaša 13.784 mio SIT, skupna vrednost projektov znaša 165.405 mio SIT 27.

Pri načinu financiranja predvidevajo projekti večinoma proračun RS, proračun institucije, sredstva strukturnih skladov in kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem. Kot financerji so predvidene predvsem javne institucije, banke, investicijske hiše in druge finančne institucije. Večina projektov skrčenega nabora predvidevajo poplačilo projekta v roku do 25 let, le trije projekti predvidevajo poplačilo v obdobju do 6 let. Pri večini projektov skrčenega nabora je predvideno strukturiranje lastniškega in dolžniškega kapitala. Pri večini je predvideno poplačilo na podlagi prispevka javnega sektorja in del na osnovi plačil uporabnikov, en projekt naj bi se poplačal neposredno na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov, dva projekta pa naj bi se poplačala na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi. Razloga za neizvedbo večine omenjenih projektov v preteklosti sta bila pomanjkanje finančnih sredstev in pomanjkanje širše politične podpore.

4.2 Predlog dveh pilotnih projektov za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti projektov uporabe projektnega financiranja

V tem poglavju smo na podlagi ciljev analize (1.2 Cilji analize) definirali dva projekta, za katera bosta v letu 2005, kot je naročnik predhodno predvidel, pripravljeni preliminarni študiji izvedljivosti za izvedbo projektov v okviru projektnega financiranja.

Vsem dvanajstim institucijam, katerih projekti so se uvrstili v skrčen nabor prijavljenih projektov, smo poslali dodatna vprašanja, na podlagi katerih smo nato izbrali dva najprimernejša projekta.

27 Pri nadaljnjem intervjuvanju so se vrednosti nekaterih obravnavanih projektov spremenile.



Dodatna vprašanja so se razlikovala glede na naslovnika, področje prijavljenega projekta, obstoječe podatke itn. V večini so zajemala prošnjo za dopolnitev nekaterih že vnesenih podatkov o projektih, nekatera vprašanja pa so bila povsem nova. Zanimalo nas je naslednje:

• Podrobnejše definiranje namenov, ciljev in rezultatov projekta.

• Dejanska navedba zasebnih partnerjev oziroma imen podjetij, ki bi lahko sodelovala pri izvedbi projekta.

• Vpliv izvedenega projekta na zaposlovanje v regiji (število novo zaposlenih).

• Ocenjena predvidena donosnost celotnega projekta, izražena z notranjo stopnjo donosa (IRR).

• Ocenjena vrednost celotne investicije, ki vključuje tudi ocenjeno vrednost sredstev, potrebnih za zagotavljanje delovanja oziroma izrabe rezultatov projekta.

• Natančnejše ovrednotenje vrednosti projekta po različnih fazah in postavkah.

• Pričakovan letni promet, ki izhaja iz delovanja rezultatov projekta.

• Natančen opis načina poplačila projekta v navedenem obdobju.

• Ali je bila na temo projekta že pripravljena kakšna analiza / ocena projekta oziroma študija izvedljivosti?

• Ocena dejanske možnosti izvedbe in uspešnosti projekta glede na različna tveganja in ovire.

• Možnost posredovanja dodatne relevantne dokumentacije o projektu, ki bi olajšala odločitev pri izbiri.

Na podlagi vseh prejetih podatkov o projektih predlagamo za izvedbo preliminarnih študij izvedljivosti projektov uporabe projektnega financiranja naslednja dva projekta:

• EKO-2 (»EKO2«) in

• Zagotavljanje podatkovnih storitev.



4.2.1 EKO-2 (»EKO2«)

4.2.1.1 Podatki o projektu

Prijavitelj projekta

Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj.


Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve...).

Predvideni partnerji pri projektu

Ministrstvo za okolje in prostor, Ministrstvo za gospodarstvo, Agencija za regionalni razvoj, Talum d.d., Perutnina Ptuj d.d., Revital d.o.o., Silkem d.o.o., Vitiva d.o.o., Komunalno podjetje Ptuj d.d., Čisto mesto d.o.o..

Uporabniki oziroma koristniki projekta

Vsi zgoraj navedeni zasebni partnerji. Obenem bi največ neposredne koristi imeli prebivalci (delovna mesta, skrb za ravnanje z odpadki itd.).

Namen projekta

Namen projekta je s celostnim pristopom omogočiti reševanje okoljskih problemov Dravsko- ptujskega polja (eden izmed največjih rezervatov pitne vode v Sloveniji, ki pa je onesnažen z nitrati, nitriti in pesticidi), na ekonomsko zanimiv način.

Cilji projekta

Projekt predvideva povezovanje obstoječih pravnih oseb, ki so na eni strani onesnaževalci in na drugi upravljavci z že obstoječo okoljsko infrastrukturo (gospodarske družbe, javni zavodi, javna komunalna podjetja). Cilji so naslednji:

• Celovita rešitev predelave odpadkov na način, kjer bodo odpadki služili kot vhodna surovina za proizvodnjo polizdelkov in izdelkov, ki se jih bo nato prodalo na prostem trgu.

• Vzpostavitev investicijsko upravljavskega managementa.

• Vzpostavitev razvojnega in projektantskega inženiringa, ki bo sposoben razvijati obstoječe stanje tehnike in ga nato na ključ prodajati na prostem trgu.


Osnovna ideja projekta temelji na povezovanju različnih poslovnih sistemov na področju Dravsko-ptujskega polja, z namenom razvoja novih postopkov za predelavo gnojevke in piščančjih iztrebkov



ter reševanje okoljevarstvenih problemov. Gre za poslovne sisteme, ki so že izkazali velik interes za sodelovanje pri projektu:

• Živilsko predelovalni sistem Perutnina Ptuj, ki je močan onesnaževalec okolja s svinjsko gnojevko, piščančjimi iztrebki in klavniškim odpadkom.

• Komunalno podjetje Ptuj, ki opravlja dejavnost čiščenja komunalnih odpadnih voda na centralni čistilni napravi.

• Čisto mesto, ki se ukvarja z zbiranjem, sortiranjem in predelavo komunalnih odpadkov.

• Podjetje Talum, ki je proizvajalec primarnega aluminija.

• Podjetje Silkem, ki se ukvarja s proizvodnjo alumosilikatov.

• Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj, ki je javni raziskovalni zavod in se ukvarja z razvojem novih tehnologij in storitev na področju okoljevarstva.

Rezultati projekta so biofermentacija, ki kot končni produkt ponuja aminokisline in prečiščeno vodo (Komunalno podjetje Ptuj in Perutnina Ptuj). Aminokisline se lahko prodajajo na trgu kot samostojen produkt, lahko pa se ga predela v eko gnojilo. Prečiščena voda se lahko uporablja kot tekoče gnojilo za hidrokulture – steklenjaki (paradižnik, paprika itd.) – ki jih Slovenija letno uvozi 700 tisoč ton. Za sintezo alumosilikatov, ki jih proizvaja Silkem, za proizvodnjo primarnega aluminija, ki ga proizvaja Talum, in za ogrevanje steklenjakov, ki bi jih naj zgradila Perutnina Ptuj, je potrebna velika količina električne in toplotne energije. Zato je predlagana izgradnja centralne sežigalne naprave (trigeneracija – elektrika-toplota-hlajenje). Za zbiranje, sortiranje in predelavo komunalnih odpadkov skrbi Čisto mesto, ki mora vzpostaviti tehnološki center za okoljske študije in razvoj, predelavo bioloških odpadkov s kompostiranjem, izgradnjo petih do šestih predelovalnih obratov za plastiko, alu-doze, elektronske odpadke itd. Preostanek odpadkov uporabi sežigalnica. Snovno neizrabljiv odpadek se odlaga na deponiji (pepel in ostale frakcije).

Pogoji, ki jih je potrebno zagotoviti za vzpostavitev in izvedbo projekta

Vzpostavitev investicijsko-upravljalskega managementa v okviru javno-zasebnega partnerstva oziroma projektnega financiranja. Hkrati pa je potrebno vzpostaviti pravno formalno podlago za postavitev sežigalnice ter pridobiti širšo podporo lokalnih skupnosti.



Tveganja

Ključno tveganje pri izvedbi projekta je javno mnenje in pridobitev širše podpore lokalnih skupnosti za vzpostavitev sežigalnice, ki pa je za "zapiranje" energetskega in ekonomskega kroga nujna.

Možne ovire pri projektu, ki bi lahko vplivale na izvajanje projektnega financiranja

Pomanjkljiva zakonodaja na področju javno-zasebnega partnerstva in na področju ravnanja z odpadki. Poleg tega je pomembnejša ovira nasprotovanje različnih interesnih skupin pri postavitvi sežigalnice.

Predvideno trajanje projekta v mesecih

48 mesecev.

Predvideni datum začetka projekta

Začetek 2007.

Predvidena (ocenjena) vrednost projekta

112.800.000.000 SIT (470.000.000 EUR)28.

Predvidena donosnost projekta

Minimalna donosnost je 10%, maksimalna pa med 35% in 40% - bolj točne vrednosti lahko poda le podrobna študija izvedljivosti projekta.

Predvideni načini financiranja pri projektu

Proračun institucije; Posojila; Kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem; Strukturni skladi (ESSR, ESS, EKUJS, FIUR); Kohezijski sklad.

Predvideni financerji pri projektu

Javne institucije (agencije, skladi...); Uporabniki / koristniki rezultata projekta; Dobavitelji opreme in tehnologije, surovin, materiala...

Vrsta kapitala, ki bi jo vključili pri postavitvi finančne konstrukcije projekta

Lastniški kapital (navadne delnice, prednostne delnice); Dolžniški kapital (posojila komercialnih bank, posojila multilateralnih finančnih investicij, izdaja dolžniških vrednostnih papirjev, druge

28 Projekt je možno izvesti v več sklopih, največji del investicije pa predstavlja sežigalnica (150.000.000 EUR).



oblike kreditiranja); Kvazilastniški kapital oziroma »subordiniran dolg« (kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala).

Način poplačila projekta

Del projekta naj bi se poplačal na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov (npr. avtocesta – cestnine), del projekta pa naj bi se poplačal na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi (npr. zasebni vlagatelj zgradi in vzdržuje zgradbo ter nudi storitve neposredno javnemu sektorju).

Časovnem razdobje poplačila projekta

Nad 12 in do vključno 25 let.

Razlog , da projekt v preteklosti še ni bil izveden

Pomanjkanje finančnih sredstev; Pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta; Pomanjkanje širše politične podpore; Nasprotovanje različnih javnosti (lokalne skupnosti, civilne iniciative...); Neurejen zakonski in pravni vidik.

4.2.1.2 Utemeljitev izbire projekta

Na podlagi določil novega Zakona o varstvu okolja29, kjer povzročitelj obremenitve krije vse stroške predpisanih ukrepov za zmanjševanje onesnaževanja ter tveganja za okolje, rabo okolja ter odpravo posledic obremenjevanja okolja, se že vzpostavlja t.i. progresivni sistem "onesnaževalec plača". Ta sistem ne predstavlja zgolj vrste fiskalnih obremenitev za onesnaževalca, temveč naj bi pomenil predvsem vzpodbudo pri povečanju učinkovitosti ravnanja fizičnih in pravnih oseb v okolju ter trajnostne rabe naravnih dobrin. Ti ekonomski instrumenti zagotavljajo vključitev okoljskih stroškov v poslovne stroške posameznih ekonomskih subjektov, hkrati pa prav zato predstavljajo ustrezno motivacijo za zmanjševanje onesnaženja oziroma integracijo ekonomske in okoljevarstvene politike.

In prav projekt EKO-2 predstavlja tovrstno integracijo pri reševanju okoljske problematike, saj združuje področji ekologije in ekonomije (EKO2: eko-logija; eko-nomija). Osnovna ideja namreč projekta temelji na povezovanju obstoječih pravnih oseb, ki so na eni strani onesnaževalci in na drugi upravljavci, z že obstoječo okoljsko infrastrukturo.

V prvi fazi izbire projekta (poglavje 4.1 Izdelava skrčenega nabora prijavljenih projektov) je projekt ustrezal vsem definiranim izločilnim kriterijem, poleg tega pa je bil projekt kakovostno prijavljen,

29 Zakon o varstvu okolja



skozi to pa se izkazuje prijaviteljevo poznavanje modela projektnega financiranja, kot tudi poznavanje projektnega načina dela.

Vrednost projekta je velika, vendar ni nerealna in neizvedljiva, saj so imela zasebna podjetja, ki so predvidena kot partnerji pri projektu, v letu 2004 preko 100 mrd SIT skupnih letnih prihodkov. V korist izbire projekta je tudi možen fazni pristop k izgradnji omenjene infrastrukture.

Skladno z načeli in strateškimi usmeritvami pravkar pripravljene resolucije o nacionalnem varstvu okolja30 (razvoj nove in dosledno izvajanje obstoječe zakonodaje, trajnostna raba naravnih virov, vključevanje zahtev varstva okolja pri načrtovanju prostorskega razvoja, integracija oziroma upoštevanje okoljskih vsebin v sektorskih politikah, okoljske tehnologije, spodbujanje trajnostne proizvodnje in potrošnje, ekonomska politika varstva okolja, dvig okoljske ozaveščenosti in dialog z vsemi zainteresiranimi ter sodelovanje javnosti, sanacija degradiranih območij) in s splošno rastočim zavedanjem o pomenu ekologije ima projekt EKO-2 pozitiven vpliv na trajnostni razvoj regije, saj bodo pozitivni učinki razvidni tako v gospodarstvu, kot tudi v čistem okolju.

Ocenjujemo, da je projekt izvedljiv predvsem zaradi že v preteklosti delnega realiziranja nekaterih vsebin, ki jih je v prihodnje potrebno predvsem integrirati. Razlog za optimizem pa je tudi močna lokalna podpora (MO Ptuj, gospodarstvo).

Uspešno izveden projekt EKO-2 bi (predvsem zaradi njegovega obsega in vsebin) omogočil razvoj dobrih praks in znanj (tako managerskih kot strokovnih) večjega števila slovenskih strokovnjakov, kar bi imelo pozitivne učinka tudi na celotni državni ravni.

30 Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (NPVO)



4.2.2 Zagotavljanje podatkovnih storitev

4.2.2.1 Podatki o projektu


Ministrstvo za javno upravo (Direktorat za e-upravo in upravne procese / Sektor za informacijsko komunikacijsko infrastrukturo javne uprave / Oddelek Podatkovni center).


Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri...).


Ministrstvo za javno upravo; Vlada Republike Slovenije; Konzorcij, v katerem bi sodelovali sistemski integrator, sistemski administrator ter investitor, ki zagotovi potrebna finančna sredstva.


Vlada RS in ostale institucije javnega sektorja.

Namen projekta

Namen projekta je javnemu sektorju ponuditi celovite, kakovostne in varne storitve s področja informacijske podatkovne infrastrukture.

Cilji projekta

Cilj projekta je povečati učinkovitost izrabe sistemske infrastrukture, razbremenitev državnega proračuna v smislu investicij v osnovna sredstva in investicijskega vzdrževanja, zagotoviti visoko zmogljivo infrastrukturo, ki omogoča doseganje mednarodnih standardov in certifikatov kakovosti ter kakovostnih podatkovnih storitev.


Rezultat projekta je visoko zmogljiva infrastruktura, ki bo zagotavljala kakovostno podlago za elektronsko poslovanje uprave.

Pogoji, ki jih je potrebno zagotoviti za vzpostavitev in izvedbo projekta

Politična podpora in zagotovilo, da bo večina institucij javnega sektorja uporabljala infrastrukturo in storitve osrednjega podatkovnega centra.



Tveganja

• Splošna tveganja: Zagotovitev zadostne politične podpore; nezainteresiranost potencialnih partnerjev s strani zasebnega sektorja; tveganje zagotavljanja pravnega okvira in varstva pri realizaciji projekta.

• Posebna tveganja: Pomanjkljivo pripravljen poslovni model izvedbe projekta; Pomanjkanje finančnih sredstev, izguba politične podpore in s tem zadostnega števila uporabnikov storitev; Tveganje zagotavljanja tržnega povpraševanja.

Možne ovire pri projektu, ki bi lahko vplivale na izvajanje projektnega financiranja

Pomanjkanje politične volje pri konsolidaciji in vključevanju institucij v krog uporabnikov podatkovnih storitev.


24 mesecev.


Začetek 2006.


26.500.000.000 SIT

Predvidena donosnost projekta

IRR=24%


Proračun institucije; Posojila; Koncesijske dajatve; Kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem.


Javne institucije (agencije, skladi...); Multilateralne finančne institucije (Svetovna banka, EBRD...); Banke, investicijske hiše, leasing družbe; Dobavitelji opreme in tehnologije, surovin, materiala...


Lastniški kapital (navadne delnice, prednostne delnice); Dolžniški kapital (posojila komercialnih bank, posojila multilateralnih finančnih investicij, izdaja dolžniških vrednostnih papirjev, druge oblike kreditiranja); Kvazilastniški kapital oziroma »subordiniran dolg« (kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala).




Projekt naj bi se poplačal na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi (npr. zasebni vlagatelj zgradi in vzdržuje zgradbo ter nudi storitve neposredno javnemu sektorju).


Do vključno 6 let.


Pomanjkanje širše politične podpore in ni bilo potrebe, ker je infrastrukturo in storitve zagotavljal Center Vlade RS za informatiko, kot ena izmed vladnih služb.

4.2.2.2 Utemeljitev izbire projekta

Zbiranje in uporaba podatkov za potrebe državne uprave in javnega sektorja je bilo do sedaj v Sloveniji pravnoformalno in tehnološko razmeroma dobro rešeno. Vendar pa rast števila uporabnikov, števila transakcij in obdelav podatkov narašča z bistveno višjo stopnjo rasti od načrtovane. Zato so potrebne številne investicije v povečevanje zmogljivosti in posodabljanje vzporedno s tehnološkim razvojem, ki pa zahtevajo vedno večji obseg potrebnih finančnih sredstev. Zato te zahteve terjajo sodelovanje zasebnega sektorja v okviru javno-zasebnega partnerstva oziroma projektnega financiranja. Na ta način bi lahko v prihodnje na temelju visoko zmogljive informacijsko komunikacijske infrastrukture državni upravi, javnemu sektorju v celoti in dodatno tudi zasebnemu sektorju, nudili kakovostne podatkovnih storitev, varovanje in zaščito podatkov (možnost gostovanja aplikativnih rešitev, podatkovnih baz, centralne obdelave podatkov itd.) ter s tem kakovostne in prijazne storitve končnemu uporabniku.

Izbira projekta Zagotavljanje podatkovnih storitev za izvedbo preliminarne študije izvedljivosti temelji na dejstvu, da je bil projekt kakovostno prijavljen, skozi to pa se izkazuje prijaviteljevo poznavanje modela projektnega financiranja, kot tudi poznavanje projektnega načina dela. Prijavljeni projekt je formalno ustrezal vsem definiranih izločilnim kriterijem (poglavje 4.1 Izdelava skrčenega nabora prijavljenih projektov).

Del subjektivne ocene izvedljivosti projekta temelji na smernicah Vlade RS za dosego cilja učinkovitega delovanja uprave s poudarkom na uporabi sodobnih tehnologij in elektronskega poslovanja31. Za sodobno poslovanje državne uprave je potrebna informacijsko komunikacijska infrastruktura, katere sestavni del je tudi zagotavljanje podatkovnih storitev. Prvi korak pri zagotavljanju kakovostnih in prijaznih storitev državne uprave je vlada RS naredila s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi, ki predvideva zakonsko ureditev hitrega komunikacijskega omrežja (HKOM). V naslednjem koraku bi na isti način lahko na področju

31 Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi, z dne 06.05.2005.



zagotavljanja podatkovnih storitev, ki ga predlagani projekt pokriva, nadaljevali z zasledovanjem cilja učinkovitega delovanja uprave.

Ker je informacijsko komunikacijska infrastruktura ključna za delovanje državne uprave in javnega sektorja kot celote, je potrebno zaradi povečevanja zahtev, potreb in tehnološkega razvoja nenehno zagotavljati nove investicije. S sodelovanjem zasebnega sektorja (v okviru projektnega financiranja) bi lahko sledili praksam evropskih in drugih držav po svetu32, kjer je (pri zagotavljanju storitev na področju informacijsko komunikacijske tehnologije) opazen trend izvajanja v obliki javno-zasebnih partnerstev in podeljevanja koncesij (slednje je skladno tudi z dodatnimi kriteriji izbire).

Pri izbranem projektu gre za velik projekt, vreden 26.500.000.000 SIT, vendar je ta velikost skladna s potrebnimi investicijami v tej panogi. Z zagotavljanjem obsega uporabnikov storitev projekta (in s tem ekonomije obsega) lahko država omogoči zmanjšanje tveganja pri projektu in poveča možnost za njegovo uspešno izvedbo, kar bi (skladno z evropskimi direktivami33 in mednarodnimi standardi) zagotovilo kakovostne in varne podatkovne storitve za državno upravo in celotni javni sektor.

Zagotavljanje podatkovnih storitev, ki bi jih izvajali v okviru izbranega projekta, ni omejeno zgolj na javni sektor, saj je te storitve mogoče nuditi tudi zainteresiranim institucijam zasebnega sektorja, predvsem večjim gospodarskim družbam, ki operirajo z velikim obsegom pomembnih in občutljivih podatkov. S pridobljenimi izkušnjami na področju izbranega projekta bi projektno podjetje lahko tudi zagotavljalo prenos znanj in izkušenj v tujino, kar bi lahko iz gospodarskega vidika pomembno vplivalo na doseganje trajnostnega razvoja Slovenije.

Ocenjujemo, da je projekt izvedljiv, ker v Sloveniji obstaja zavedanje, da je informacijsko- komunikacijska infrastruktura ključna za delovanje državne uprave in javnega sektorja kot celote ter že obstajajo potrebna vsebinska in tehnološka znanja na tem področju.

Ob navedenih argumentih bi z uspešno izvedbo projekta dosegli velik promocijski učinek pri vzpodbujanju in razvoju uporabe konceptov javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja kot alternativnega vira financiranja infrastrukturnih projektov.

32 Danska, Irska, nekatere zvezne države v ZDA, itd.

33 Direktiva o elektronskem poslovanju, Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah, itd.



4.3 Primer potencialno zanimivega »hladnega« projekta na področju kulturne dediščine

Na željo neposrednega (Javni sklad RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja) in posrednega (Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko) naročnika izpostavljamo še t.i. hladni projekt s področja kulturne dediščine, ki najverjetneje ni izvedljiv v okviru projektnega financirana, je pa izvedljiv v okviru javno-zasebnega partnerstva. V naslednjem podpoglavju se nahaja tudi kratka predstavitev projekta, kakor je bila prijavljena s strani prijavitelja.

4.3.1 Vzpostavitev omrežja za vzpodbujanje mobilnosti umetnikov in njihovih del: Vipolže-Medana-Šmartno


Ministrstvo za kulturo (Direktorat za kulturno dediščino, Direktorat za umetnost).


Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti...).


Ministrstvo za kulturo, Občina Brda, RRA Severna Primorska, Salonit Anhovo d.d., različni vinarji.


Izvajalci in ustvarjalci s področja kulture ter prebivalci širše goriške regije in italijanske Furlanije-Julijske krajine.

Nameni projekta

Krepitev razvojnih sposobnosti in prepoznavnosti regije v širšem evropskem prostoru ter revitalizacija naselij in ustvarjanje priložnosti za razvoj novih kulturnih vsebin v regiji.

Cilj projekta

Funkcionalna usposobitev objektov v Vipolžah, Šmartnem in Medani za izvajanje načrtovanih kulturnih dejavnosti.


V obnovljenih prostorih (Vipolže, Šmartno in Medana) bodo locirane produkcijske, postprodukcijske in prireditvene vsebine s področij vseh zvrsti umetnosti ter knjige in filma, kot tudi spremljajoče dejavnosti – delavnice, ateljeji in drugi vidiki ustvarjanja, poustvarjanja in izobraževanja.



Tveganja

Tveganj prijavitelj v fazi prijave še ni uspel identificirati.


36 mesecev


01.06.2006


1.500.000.000 SIT34


Proračun RS; Prispevki, donacije, sponzorska sredstva; Kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem; Strukturni skladi (ESSR, ESS, EKUJS, FIUR).


Javne institucije (agencije, skladi...); Uporabniki / koristniki izdelka projekta; Dobavitelji opreme in tehnologije, surovin, materiala...; Lokalna skupnost.


Ni podatka.


Projekt naj bi se poplačal na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov (npr. avtocesta – cestnine).


Nad 25 let.


Ni bilo potrebe po rezultatih projekta. V zadnjem času je bil zaznan povečan interes za vzpostavitev infrastrukturnih omrežij za vzpodbujanje mobilnosti umetnikov in njihovih del, pri tem

34 Gre za ocenjeno vrednost za funkcionalno usposobitev objektov (predvidena dela v Vili Vipolže in objektih v Šmartnem in Medani) ter za vzpostavitev delovanja predvidenih kulturnih vsebin.



sodeluje tudi lokalna skupnost, kjer se je povečal interes za določitev ustrezne namembnosti državnim in občinskim objektom.



5 OVIRE ZA IZVAJANJE PROJEKTNEGA FINANCIRANJA IN INSTITUCIONALNA PODPORA

Projektno financiranje predstavlja zgolj eno izmed alternativnih oblik financiranja projektov. Pri tej obliki se izvajalci zaradi kompleksnosti srečujejo tako s tradicionalnimi ovirami izvajanja projektov, kot tudi z določenimi novimi ovirami, ki se nanašajo predvsem na področje zakonodaje, politične podpore, šibkih finančnih vzpodbud, slabega poznavanja koncepta projektnega financiranja in različnih znanj (interdisciplinarna znanja, znanja s področja javno-zasebnega partnerstva itd). Zato je za uspešno izvajanje projektov v okviru projektnega financiranja potrebno identificirati ključne ovire, s katerimi se lahko soočajo izvajalci projektov, ter na tej osnovi pripraviti in zagotoviti predloge in instrumente, ki bi omogočali čim lažje premagovanje teh ovir. Tako so na podlagi izvedene analize, različne literature s primeri dobrih in slabih praks ter širšega poznavanja problematike izvajanja projektov v javnem sektorju v nadaljevanju predstavljene:

• Ključne skupine ovir in predlogi njihovega odpravljanja.

• Predlog institucionalne podpore kot eden izmed dejavnikov uspešnega izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva (projektnega financiranja).

5.1 Identifikacija konkretnih ovir za izvajanje projektnega financiranja in priprava predlogov za odpravljanje le-teh

Običajno se pri izvajanju katerihkoli projektov (v javnem ali zasebnem sektorju) pojavljajo naslednje glavne ovire oziroma težave:

• Pomanjkanje finančnih sredstev.

• Pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta.

• Pomanjkanje znanja in izkušenj obstoječih kadrov.

• Nezainteresiranost potencialnih koristnikov (rezultatov) projekta in podobno.

Pri izvajanju projektov v javnem sektorju je kot možne glavne ovire oziroma težave potrebno dodatno upoštevati še:

• Pomanjkanje širše politične podpore.

• Nasprotovanje različnih javnosti (lokalne skupnosti, civilne iniciative...).

• Zahtevnejši zakonski oziroma pravni vidik.

Z uporabo javno-zasebnega partnerstva je možno relativno enostavno pridobiti dodatna finančna sredstva in potrebno število kadrov s primernimi znanji in izkušnjami (več institucij ima več



finančnih sredstev in kadrov), če imata obe strani od tega sodelovanja koristi. Če se pravilno identificira interese in najde skupne koristi, je z uporabo javno-zasebnega partnerstva možno tudi povečati zainteresiranost za realizacijo vsaj tistih projektov, od realizacije katerih bodo institucije (javnega in zasebnega sektorja) imele koristi. V javno-zasebnem partnerstvu torej lahko zmanjšujemo glavne oziroma splošne ovire, ki se pojavljajo pri izvajanju (katerihkoli) projektov.

Samo z uporabo koncepta javno-zasebnega partnerstva pa ni možno premagati pomanjkanja širše politične podpore, nasprotovanja različnih javnosti in neurejenega zakonskega oziroma pravnega vidika. Na podlagi analize smo ugotovili, da pravzaprav velja obratno: povečati je potrebno zainteresiranost različnih javnosti za uporabo PPP in urediti pravni vidik PPP, da se premaga pomanjkanje širše politične podpore za uporabo koncepta PPP. Uporaba PPP torej zmanjšuje glavne oziroma splošne ovire pri izvajanju projektov, kot kaže pa na dodatne ovire oziroma težave pri izvajanju projektov v javnem sektorju (vsaj občasno in v določenih primerih) deluje negativno in jih še povečuje. Vsekakor uporaba javno-zasebnega partnerstva ne rešuje vseh težav oziroma ne odpravlja vseh ovir (PPP ni »panacea«)35; potrebno se je zavedati, da uporaba javno-zasebnega partnerstva v določenih primerih celo povzroča nove ali drugačne težave oziroma ovire.

Javno-zasebno partnerstvo torej predstavlja le eno izmed mnogih orodij za rešitev težav in ovir, ki se pojavljajo pri izvajanju projektov. Vendar pa se institucije (tako javne kot zasebne) tudi pri tem srečujejo z vrsto ovir, ki preprečujejo in zavirajo izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva. Na podlagi rezultatov analize popisa konkretnih projektov institucij javnega sektorja, ki bi jih lahko izvedli v okviru projektnega financiranja, ter druge literature, ki se dotikajo področja projektnega financiranja36 smo identificirali naslednje ključne skupine ovir, ki nastajajo pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva:

• Pravne ovire.

• Politične ovire.

• Finančne ovire.

• Pomanjkanje različnih interdisciplinarnih znanj.

• Ovire pri projektnem načinu dela.

• Slabo poznavanje konceptov PPP in PF.

35 Nekaj, kar rešuje vse probleme (Cambridge Advanced Learner's Dictionary). Zdravilo za vse bolezni (TOEFL).

36 Glej poglavje Literatura in viri.



5.1.1 Pravne ovire

V analizi smo ugotovili, da pravni okvir po mnenju predstavnikov javnih institucij ne predstavlja najbolj pomembne ovire pri projektnem financiranju. Kljub temu se mnogim zdi, da pomanjkljiv zakonodajni okvir otežuje vključevanje zasebnega sektorja v javno-zasebno partnerstvo.

Kljub temu, da se mnogim zdi, da pomanjkljiv zakonodajni okvir otežuje vključevanje zasebnega sektorja v javno-zasebno partnerstvo, analiza kaže drugače. Ključni oviri, s katerima se srečujejo javne institucije pri izvajanju in realizaciji projektov, sta pomanjkanje finančnih sredstev (91%) ter pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta (51%). Neurejen pravni in zakonski okvir predstavlja oviro pri zgolj 21% sodelujočih institucijah.

V demokratični družbi, ki si želi napredka, lahko pravni okvir predstavlja ovire zgolj kratkoročno oziroma največ srednjeročno. Dolgoročno bi morale (v primeru soglasja v slovenski družbi o pomembnosti in potrebnosti javno-zasebnega partnerstva) zakonodajne institucije poskrbeti za primeren pravni okvir, ki bi javno-zasebno partnerstvo (ter znotraj njega še posebej projektno financiranje) pospeševal in ne oviral.

Dejstvo, da v Sloveniji ni zakona o javno-zasebnem partnerstvu, samo po sebi še ne predstavlja nepremostljive ovire, vendar je realno pričakovati, da bo pomanjkljiv zakonodajni okvir predstavljal oviro za učinkovito pripravo in vodenje kateregakoli projekta javno-zasebnega partnerstva. Tesna povezava med posameznim projektom in njegovim pravnim okvirom, v katerega so vpete posamezne pogodbe med njegovimi udeleženci, kaže na velik pomen zakonodaje na projekt. Morebitne spremembe zakonodaje, zlasti po začetku izvajanja projekta, imajo lahko izredno velike posledice za projekt in v nekaterih primerih celo izničijo smiselnost oziroma upravičenost projekta. Pravna regulacija javno-zasebnega partnerstva je kritičen del, saj vpliva na interes zasebnega sektorja in opredeljuje najbolj primerne oblike javno-zasebnega partnerstva, obenem pa zagotavlja in spodbuja učinkovito delovanje in primerno odzivanje zasebnega sektorja37. Zasebni sektor v primeru prevelikega tveganja (in če zakonodaje ni, se tveganje zasebnikov povečuje) ne bo zainteresiran za vlaganje v tak projekt. Na drugi strani mnogi odločevalci v javnih institucijah pri sprejemanju odločitev o sodelovanju z zasebnim sektorjem, zaradi nedorečenosti zakonodaje o javno-zasebnem partnerstvu, ne upajo (niti) razmišljati o javno-zasebnem partnerstvu, temveč raje izberejo (zanje) bolj enostavno odločitev in uporabijo javno naročilo. Razumljivo je, da bi bil zanje sprejem odločitve o uporabi javno-zasebnega partnerstva za določen projekt (zaradi razpršenega in zato ne popolnoma jasnega zakonodajnega okvirja) tvegano dejanje, ki jim lahko oteži delo in poveča verjetnost, da projekt propade. Predstavniki javnih institucij težko spreminjajo tradicionalne metode in navade s področja javnih naročil ter pogosto obravnavajo koncesije (oziroma druga




javno-zasebna partnerstva) kot le drugo obliko javnega naročila. Težavno je uskladiti potrebo (in željo) predstavnikov javnih institucij po kontroli in obenem zagotavljati zasebnikom dovolj avtonomije in svobode pri sprejemanju poslovnih odločitev38. Ravno splošne načine tega usklajevanja pa bi zakonodaja o javno-zasebnem partnerstvu morala (robustno in prilagodljivo) opredeliti in s tem zmanjšati pravna tveganja.

V preteklosti je v Sloveniji pri poskusih ureditve pravnega področja koncesij in javno-zasebnega partnerstva prevladoval pravno-formalistični pristop pred ekonomskim.

Pravno urejanje javno-zasebnega partnerstva bi torej moralo urediti pogoje in postopke zasebnega vlaganja v javne projekte in javnega sofinanciranja zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Zakonodaja o javno-zasebnem partnerstvu naj ne bi (zgolj) urejala pravnih razmerij, temveč z jasnimi pravili tudi nakazovala na uporabo različnih obstoječih zakonov (zakon o javnih naročilih, zakon o koncesijah, zakon o javnih financah, zakon o javnih gospodarskih družbah in drugi zakoni)39. Lahko bi bila izvedena tako, da bi le spreminjala posamezne člene tistih zakonov, ki omejujejo javno-zasebno partnerstvo. Vsak projekt je namreč edinstven, zato je tudi pogodbena struktura vsakega projekta edinstvena. Med zahtevnim urejanjem kompleksnih pravnih razmerij oziroma medsebojnih odnosov v javno-zasebnih partnerstvih nastajajo številne pogodbe, ki urejajo odnose, pravice, obveznosti in tveganja vseh udeležencev. Za vsa ta razmerja mora zakonodaja o javno-zasebnem partnerstvu predvideti zgolj okvire oziroma določene prilagodljive rešitve in obenem ne sme biti preveč toga, da bi zagotavljala konkurenčnost in ne bi postala ovira javno-zasebnemu partnerstvu. Za dokončno sklenitev konkretnih pravnih razmerij znotraj predpisanih okvirjev, s katerimi se zaščiti javni interes in ohrani svobodo zasebnikov, mora biti uporabljeno interdisciplinarno delo izkušenih pravnih strokovnjakov, ekonomistov, organizatorjev in strokovnjakov z drugih področij, ki se vsebinsko navezujejo na konkretni projekt.

Obstaja tudi drugačno pravno mnenje, da bi namreč moral nastati poseben zakon o javno-zasebnem partnerstvu (»lex specialis«). Le-ta bi moral spremeniti dosedanje omejitve v številnih zakonih in upoštevati, da so določene infrastrukture že zgrajene in je z novim zakonom potrebno definirati tudi način njihovega prenosa v uporabo zasebnikom. Vsekakor je pri tem potrebno upoštevati tudi to, da so v javno-zasebnem partnerstvu javne institucije zgolj eden izmed pogodbenih partnerjev. Potrebno je iskati sinergije in ravnotežje med javnim in zasebnim interesom, pri čemer se nikakor ne sme zanemariti javnega interesa. Obenem je potrebno zaščititi javni sektor in hkrati spodbujati zasebni sektor k javno-zasebnemu partnerstvu.

38 The Maribor waste-water project

39 Ureditev javno-zasebnega partnerstva



Glede na to, da bo Evropska komisija na podlagi Zelene knjige o javno-zasebnem partnerstvu 40 šele pričela podrobneje urejati javno-zasebno partnerstvo, bi moral biti morebitni slovenski zakon o javno-zasebnem partnerstvu zgolj začasen in bi se verjetno v prihodnje moral prilagoditi. Zato ne kaže po nepotrebnem hiteti. Trenutna slovenska zakonodaja javno-zasebnega partnerstva izrecno ne prepoveduje, vendar bi verjetno bilo kljub temu potrebno čim prej dopolniti obstoječe (že omenjene) zakone, zaradi katerih je javno-zasebno partnerstvo v tem trenutku oteženo.

Dokler EU ne sprejme za Slovenijo obvezne zakonodaje s področja PPP, verjetno ni smiselno dokončati in sprejeti celovitega posebnega zakona o javno-zasebnem partnerstvu, saj bi ga bilo zelo verjetno v prihodnje potrebno naknadno usklajevati in prilagajati.

Nevarnost pri tem pristopu je, da bi v vmesnem času (zaradi nedorečenosti zakonodaje) lahko izgubili možnost izvedbe kakšnega zanimivega projekta javno-zasebnega partnerstva.

Kakršnakoli že bo slovenska zakonodaja o javno-zasebnem partnerstvu (ali poseben zakon ali urejanje različnih zakonov), bi v vsakem primeru morala določati obvezna ravnanja v postopkih nastajanja in izvajanja javno-zasebnega partnerstva ter obenem celovito urejevati tudi koncesije. Zanimiva je tudi rešitev41 britanskega negativnega PFI/PPP testa, po katerem mora (v primeru preseganja določene vrednosti investicije) javna institucija nujno preizkusiti, če je projekt in uporabo rezultata projekta možno izvesti kot javno-zasebno partnerstvo. Kot klasično javno naročilo bi ga lahko izvedli šele v primeru ugotovitve, da projekta v okviru javno-zasebnega partnerstva ni mogoče izvesti. Če javno-zasebno partnerstvo ni zgolj deklarativno podprto z načelno politično podporo, je o uvedbi te rešitve smiselno razmisliti tudi v Sloveniji. V tem primeru je smiselno, da se (v povezavi z institucionalno podporo) ustanovi posebno strokovno skupino, ki se bo ukvarjala z zakonodajo in usposabljanjem s področja javno-zasebnega partnerstva.

Predlagana je implementacija t.i. negativnega PPP testa, kjer se nad določeno vrednostjo investicije nujno preizkusi izvedljivost v okviru javno-zasebnega partnerstva.

5.1.2 Politične ovire

Pomembna vloga države pri koncipiranju in realizaciji projektov, ki bi jih lahko izvedli v okviru javno-zasebnega partnerstva (in projektnega financiranja), je tudi eksplicitna politika vlade, s katero ta izraža svojo nedvoumno privrženost uporabi javno-zasebnega partnerstva in čim

40 Green Paper on Public-Private Partnerships and community law on public contracts and concession

41 Ureditev javno-zasebnega partnerstva



manjšemu vključevanju javnega sektorja v gospodarstvo. Načelna podpora javno-zasebnemu partnerstvu v Sloveniji velja že dalj časa. Tako pretekle kot sedanja vlada so v svojih koalicijskih pogodbah in programih izpostavljale pomembnost javno-zasebnega partnerstva, vendar pa je do sedaj ostalo bolj ali manj zgolj pri besedah.

V analizi smo ugotovili, da 30% sodelujočih institucij javnega sektorja meni, da je ena izmed glavnih ovir pri izvajanju projektov pomanjkanje širše politične podpore, zaradi česar v preteklosti ni bilo izvedenih 38% prijavljenih projektov.

Razlogi za to so različni, vendar pa kaže, da je bil položaj javnih financ v preteklosti »predober«, da bi se izkazala potreba po (resnih) alternativnih virih financiranja projektov javnega sektorja. Ker do sedaj finančna situacija ni bila dovolj slaba, primerov projektnega financiranja v Sloveniji ni veliko. Trend poslabševanja proračunskega položaja, ki se nam obeta, bo državo verjetno prisilil v uporabo projektnega financiranja in drugih oblik javno-zasebnega partnerstva.

Izvorna težava javno-zasebnega partnerstva je v tem, da morajo zanj najprej izkazati zanimanje institucije javnega sektorja, šele nato lahko te z argumentiranjem o koristih za zasebni sektor v partnerstvo pritegnejo tudi institucije slednjega, obenem pa je interes (političnih) funkcionarjev iz institucij javnega sektorja za javno-zasebno partnerstvo vprašljiv. Projekti, ki so primerni za izvajanje v okviru javno-zasebnega partnerstva, so običajno dolgoročni, politični mandati pa – v primerjavi s trajanjem teh projektov – trajajo krajši čas. Naslednje volitve torej potekajo, še preden so (pozitivni) rezultati dolgoročnega projekta znani: glede na krivuljo življenjskega ciklusa BOT (build – operate – transfer) projekta znotraj političnega ciklusa običajno še ni ugodnih rezultatov projekta, sploh pri fazi vzpostavitve so celo zelo verjetno vidni zgolj njegovi negativni učinki (stroški), pričakovani rezultati (in vidne koristi) pa so še oddaljeni. Pojavlja se torej vprašanje, zakaj naj bi (politični) funkcionarji podpirali odločitve, ki bi jim morda lahko celo škodile pri možnosti izvolitve v naslednjem mandatu.

Pomanjkanje politične podpore za javno-zasebno partnerstvo je možno povezati z ugotovitvami, da strokovnost (in tudi število) odločitev znotraj obdobja enega mandata najprej narašča, proti koncu političnega mandata pa upada in se povečuje sprejemanje volivcem všečnih odločitev (Slika 43: Življenjski cikel projektov PPP – krivulja Strokovnost odločitev). Proti koncu mandata je precej manjša verjetnost, da bodo (politični) funkcionarji sprejeli nepopularne – a potrebne – odločitve. Znano je, da je čas za sprejem nepopularnih odločitev čim prej po volitvah. Krivulja strokovnosti odločitev ima torej tri faze (faza rasti, vrh / zrela faza, faza upadanja), ki jih dodatno pretresajo tudi posamezna proračunska obdobja oziroma leta.



p1 p2 p3 p4

Volitve Volitve

Čas(proračunska leta in politični cikli)

&Strokovnost

odločitev

Volitve Volitve Volitve

Napor

p5 p6 p7 p8

Volitve Volitve Volitve Volitve

1.Identifikacija projekta2.Izbor sponzorjev projekta3.Ustanovitev projektnega podjetja4.Oblikovanje pogodbene in finančne strukture projekta

5.Izgradnja infrastrukture

6.Poslovanje v obdobju koncesije

7.Prenos lastništva objekta na državo

Napor pri BOT projektu

t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4 t1 t2 t3 t4

Slika 43: Življenjski cikel projektov PPP

Projekti, ki se izvajajo v okviru projektnega financiranja (oziroma javno-zasebnega partnerstva), so praviloma dolgoročni (nad 20 let). Ta dolgotrajnost projektov lahko predstavlja oviro, saj je možno, da se v primeru morebitne zamenjave oblasti (v obdobju izvajanja projekta) zmanjša oziroma spremeni interes za njegovo izvedbo in uporabo njegovih rezultatov, kar lahko vpliva na predčasen zaključek oziroma prekinitev tega projekta. To oviro je možno rešiti le tako, da projektom, ki bi jih izvajali v okviru projektnega financiranja, zagotovimo širšo politično podporo še pred njegovo vzpostavitvijo. Takšna širša politična podpora bi omogočala nemoteno izvedbo projekta neodvisno od politične opcije, ki je na oblasti.

Izvajanje projektov v javnem sektorju je odvisno tudi od doseganja konsenza o prioriteti posameznih projektov. Načeloma se prioritete projektov znotraj ene javne institucije ali enega samega področja oziroma resorja razrešijo s tem, da se vplete v odločitev najvišje vodstvo (na primer predstojnika ali resornega ministra). Večje ovire nastopijo, kadar je za izvedbo posameznega projekta potrebno sodelovanje funkcionarjev in uslužbencev iz različnih javnih institucij (in še več, če so te institucije pod pristojnostjo različnih resornih ministrstev oziroma institucij). Izvedbo določenih projektov (običajno so to bolj strateški in pomembni) torej lahko ovira neusklajenost med različnimi resornimi ministrstvi o prioriteti izvedbe posameznih projektov.

To neusklajenost lahko v precejšnji meri rešimo z dvigom ravni odločanja nad resorna ministrstva (glej poglavje 5.2 Predlog institucionalne podpore za uveljavljanje PPP v Sloveniji) in z umestitvijo projektov, ki bi bili primerni za izvajanje v okviru projektnega financiranja (oziroma javno-zasebnega partnerstva), v program dela Vlade RS.

S tem bi se izognili »merjenju moči« posameznih ministrstev in bi v projektno financiranje vključili koordinacijo vlade, kjer sta ključna premier in finančni minister. Resorni (področni) ministri so pač



zainteresirani za rešitev svojih težav in niso zainteresirani za uporabo projektnega financiranja ali drugih oblik javno-zasebnega partnerstva, če bi imeli s tem zgolj dodatne težave in tveganja.

Izvajanje projektov v okviru projektnega financiranja je tako lahko na določenih področjih problematično zaradi politične moči (določen minister ne podpira vključevanja zasebnega sektorja v javne projekte), možno pa je, da na določenem področju ni mogoče izvajati projektov javno-zasebnega partnerstva zgolj zaradi zakonodaje. Obe oviri sta premagljivi. V primeru uporabe (prevelike) politične moči posameznikov je potrebno z zahtevami (zlasti davkoplačevalcev) po večji transparentnosti pokazati možno rešitev z javno-zasebnim partnerstvom (oziroma s projektnim financiranjem) in jasno pokazati na posameznika, ki onemogoča smotrno uporabo davkoplačevalskih sredstev. Če pa je ovira zgolj v zakonodaji, je potrebno premisliti, ali je ne bi bilo potrebno spremeniti, kar v demokratični družbi ne bi smelo predstavljati ovire, še posebej, če se ta sprememba splača.

Pomembnejša ovira je lahko tudi negativno mnenje o sodelovanju zasebnega sektorja z javnim sektorjem, saj se hitro pojavijo sumi o korupciji. Nekateri predstavniki institucij javnega sektorja niso naklonjeni vključevanju zasebnega sektorja v javne projekte. Vzroki za to so lahko v osebnih zamerah posameznih političnih funkcionarjev oziroma javnih uslužbencev, v slabih izkušnjah ali zgolj zaradi osebnega prepričanja, da ni primerno, da se zasebna institucija »pase na državnem denarju«.

Nenaklonjenost vključevanju zasebnega sektorja se lahko ovrže z resnimi ekonomskimi analizami oziroma kakovostnimi študijami izvedljivosti. Slabe izkušnje lahko ovržejo le primeri dobre prakse (dobro izvedeni pilotni projekti, na podlagi katerih bi bilo možno izpostaviti in dejansko prikazati prednosti in koristi projektnega financiranja), osebne zamere pa pri poslovanju sploh ne bi smele biti upoštevane, s transparentnostjo delovanja in s kakovostno izdelanimi študijami izvedljivosti ter prikazom ekonomske utemeljenosti projektnega financiranja pa bi morale biti še toliko manj uporabljene.

5.1.3 Finančne ovire

Pri postavitvi finančne konstrukcije projektov še vedno večina institucij uporablja klasične načine financiranja projektov javnega sektorja, t.j. kombinacijo zadolževanja institucij in financiranja s proračunskimi sredstvi. V zadnjih letih, predvsem v obdobju približevanja in vključevanja Slovenije v evroatlantske povezave, se pojavlja vedno večja težnja po pridobivanju nepovratnih sredstev v okviru EU, predvsem sredstev iz strukturnih skladov EU. Tu velja omeniti, da so te težnje v večji meri ostale zgolj želje. Vzrok za to gre iskati predvsem v pomanjkljivem poznavanju postopkov črpanja teh sredstev, rezultat tega pa je veliko neizkoriščenih sredstev. Slovenija se v prihodnjih letih vključuje v evropsko monetarno unijo, ki potencialnim članicam postavlja različne pogoje. Med temi sta omejevanja zadolževanje javnega sektorja ter omejen javno finančni primanjkljaj. To lahko pomeni, da bo v prihodnje na voljo vedno manj sredstev za izvajanje projektov na različnih področjih. Države EU so se s tem problemom v preteklosti že soočile. Ta primanjkljaj potrebnih



finančnih sredstev za izvajanje različnih projektov na različnih področjih lahko rešimo z aktivnejšim vključevanjem zasebnega sektorja. To predvsem pomeni tako vzpodbujanje zasebnih vlaganj v projekte javnega sektorja, kot tudi javno sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu in zagotavljajo določene javne storitve. Povezovanje, tako kapitalsko kot strateško, lahko v veliki meri reši tudi druge težave pri izvajanju in realizaciji projektov. Tukaj mislimo predvsem zagotavljanje visoko usposobljenih kadrov za obvladovanje in izvajanje projektov, na drugi strani pa to pomeni tudi prenos določenih znanj iz zasebnega v javni sektor. Sodelovanje zasebnega in javnega sektorja pa ne prinaša prednosti zgolj javnemu sektorju, temveč tudi institucijam zasebnega sektorja. Vendar pa so v tem trenutku te prednosti zgolj predvidevanja. Pripravljenost sodelovanja v projektih javnega sektorja s strani zasebnih institucij in prednosti, ki bi jih tako sodelovanje lahko prineslo, bi bilo v prihodnosti potrebno temeljiteje analizirati, kajti tako bi prišli do posnetka stanja in ocen o intenzivnosti sodelovanju javnega in zasebnega sektorja pri izvajanju projektov.

Analiza je pokazala, da je največja ovira (težava) pri izvajanju in realizaciji projektov pomanjkanje finančnih sredstev, saj je več kot 84% institucij označilo pomanjkanje finančnih sredstev kot eno izmed glavnih ovir pri izvajanju in realizaciji projektov, obenem pa prijavitelji za 91% prijavljenih projektov navajajo možnost finančnih ovir pri izvajanju projektnega financiranja.

Če bi upoštevali zgolj tiste prijavitelje, ki svoje delo opravljajo na projektni način, je v več kot 88% institucijah pomanjkanje finančnih sredstev ena glavnih ovir pri izvajanju in realizaciji projektov. Na podlagi teh rezultatov lahko ugotovimo, da se javne institucije zavedajo težav pri izvajanju javnih storitev in projektov. Dolgoročno verjamemo, da lahko te težave rešuje javno-zasebno partnerstvo (in projektno financiranje), če bo znanja dovolj. Vprašanje pa je, če je možno s projektnim financiranjem kratkoročno rešiti težave s pomanjkanjem finančnih sredstev.

Zaradi zahtev po temeljitih predhodnih študijah izvedljivosti in zahtevnega pravnega urejanja medsebojnih razmerij je potrebnih veliko začetnega napora in finančnih sredstev za zagon projekta s pomočjo projektnega financiranja. Ta začetni napor in zagonska finančna sredstva predstavljajo fiksne stroške za izvedbo projekta (in ko je projekt izgradnje infrastrukture končan, tudi za izvajanje javnih storitev s pomočjo uporabe zgrajene infrastrukture). Zato morajo biti celotna vlaganja v projekt precejšnja (projekt mora biti dovolj vreden) in rezultat projekta (zgrajena infrastruktura) mora ustvarjati dovolj prihodkov, da so ti fiksni stroški relativno majhni in da se čim prej doseže točko preloma.

Poleg tega več potrebnih zagonskih sredstev in začetnega napora predstavlja tudi večje tveganje za končni uspeh. Za bolj tvegane investicije se pri racionalnem investitorju, kar naj bi zasebne institucije bile, takoj pojavijo težnje po večji zahtevani donosnosti. Poleg veliko vrednih vlaganj in ustvarjenih prihodkov bi takšen projekt torej moral biti precej donosen oziroma bi moral ustvarjati vsaj zahtevano stopnjo donosnosti. Strokovnjaki s področja projektnega financiranja omenjajo, da bi zahtevana stopnja donosnosti morala znašati vsaj 15%, vendar bi lahko bila zahtevana stopnja



donosnosti po mnenju nekaterih zasebnih investitorjev tudi manjša, če bi se jim (na primer z zagotovljenim dolgoročnim stabilnim denarnim tokom) zmanjšalo tveganje.

Za projektno financiranje je nujno potrebno zagotoviti tudi določena finančna sredstva v obliki dolžniškega kapitala. Glede na tveganost in precejšnja potrebna finančna sredstva je za projekte v okviru projektnega financiranja težje najti različne institucije, ki bi bile pripravljene posoditi dovolj velike kredite po ugodnih obrestnih merah, saj se obrestne mere za kredite povečujejo s povečevanjem tveganosti in z večanjem vrednosti kredita.

Ovira pri projektnem financiranju je tudi različen pristop (zasebnikov in javnih institucij) k spremljanju uspešnosti projekta. Javne uslužbence in funkcionarje pri vrednotenju uspešnosti običajno ne zanimajo iste mere uspešnosti kot zasebnike, ki zasledujejo bolj merljive cilje, kot so na primer doseganje vsaj zahtevane donosnosti vloženega kapitala, ustvarjanje dobička, povečevanje prihodkov, povečevanje izkoriščenosti zmogljivosti, doseganje najmanjših stroškov ali nižanje stroškov, doseganje želenega tržnega deleža in podobno. Zasebniki od uspešnosti izvedenih projektov pač živijo, medtem ko je za javnega uslužbenca običajno načeloma dovolj, da dela toliko, da obdrži svojo službo in plačo ter da ne naredi nobene (formalne) napake, dodatno pa je za (političnega) funkcionarja pogosto potrebno s projekti pridobiti še dovolj naklonjenosti (bodočih) volivcev, da ga bodo ponovno izvolili.

Pri odpravljanju finančnih ovir je potrebno »samo« poiskati projekte, ki so po vseh predhodno naštetih kazalcih primerni za izvajanje v okviru javno-zasebnega partnerstva (oziroma projektnega financiranja), tako se finančne ovire samodejno odpravijo.

5.1.4 Pomanjkanje interdisciplinarnih znanj

V analizi smo ugotovili, da je ena ključnih ovir, s katerimi se srečujejo institucije javnega sektorja pri izvajanju in realizaciji projektov (poleg pomanjkanja finančnih sredstev) tudi pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta ter pomanjkanje znanja in izkušenj (51%). Javnim institucijam torej primanjkuje kadrov, obenem pa pogosto obstoječi kadri, ki jih je sicer dovolj, nimajo primernega oziroma zadostnega znanja. Prednosti in koristi, ki jih institucije javnega sektorja vidijo v sodelovanju z zasebnim sektorjem, potrjujejo te ugotovitve.

Večina, v informativnem razpisu sodelujočih institucij, meni, da bi s sodelovanjem z zasebnim sektorjem poleg dodatnega kapitala (86%) pridobili dodatna strokovna znanja (61%) ter dodatna managerska znanja (45%).

Očitno je prijaviteljem jasno, da je že pri izvajanju projektov potreben širši spekter različnih interdisciplinarnih znanj, ki v precejšnji meri pripomorejo k uspešni izvedbi projekta. Kompleksnost projektnega financiranja potrebo po teh interdisciplinarnih znanjih še povečuje.



Priprava in realizacija projektov, ki jih je mogoče izvesti v okviru projektnega financiranja, je pogosto zahtevna in dolgotrajna. Osnovni predpogoj za izvedbo kateregakoli projekta na osnovi projektnega financiranja temelji na zahtevi, da je projekt tehnično, tehnološko, ekonomsko, finančno, pravno, ekološko in drugače izvedljiv. To pripomore h kompleksnosti projektnega financiranja ter predstavlja ovire, s katerimi se institucije pri izvajanju projektnega financiranja pogosto soočajo, ker le-ta zahteva izkušene strokovnjake z znanji s številnih področij, ki vsaj razumejo drug drugega ter obenem medsebojno sodelujejo in komunicirajo.

Projektno financiranje predvideva ustanovitev projektnega podjetja, katerega namen je realizacija določenega projekta. Projektno podjetje je ključni element v celotni shemi projektnega financiranja in je ustanovljeno z namenom, da skrbi za izvedbo in upravljanje zasnovanega projekta. Projektno podjetje ima praviloma svojo upravo in neodvisno sprejema osnovne poslovne odločitve. Vendar pa tudi najbolje zastavljen, načrtovan in oblikovan projekt ne bo ustvaril želenih finančnih rezultatov ob pomanjkanju managerskih znanj, ki so potrebna za učinkovito upravljanje projektnega podjetja.

K uspešnosti projekta, ki ga je možno izvesti s projektnim financiranjem, v precejšnji meri pripomorejo zlasti vsebinska strokovna znanja in izkušnje, na podlagi katerih pravniki pripravijo pravno dokumentacijo, ekonomisti pa ekonomske in finančne izračune za sprejem odločitve o izvedbi projektnega financiranja. Prav zato je pomanjkanje vsebinskih strokovnih znanj za tehnično pripravo in izvedbo projekta ena večjih ovir, s katero se relativno pogosto srečujemo pri izvajanju projektnega financiranja.

Projektno financiranje je tesno povezano z obširno pravno dokumentacijo, s katero udeleženci projekta urejajo medsebojne pravice in obveznosti ter med seboj porazdelijo različna tveganja. Glede na obseg dokumentacije in množico tveganj, obstaja možnost, da bodo pravni svetovalci pri pripravi teh dokumentov ustvarili dodatna tveganja in ovire, ki bi lahko imela vpliv na davčno situacijo, status, trajanje, izvedljivost ter ostale elemente projektnega financiranja. Torej je pri projektnem financiranju nujno uporabiti izkušene strokovnjake s primernimi pravnimi znanji, ki znajo interdisciplinarno sodelovati z drugimi strokovnjaki.

Projektno financiranje potrebuje temeljite predhodne analize, zlasti ekonomsko-finančnega dela projekta, kjer izhodišča za odločanje predstavljajo izkazane potrebe projektnega podjetja po finančnih sredstvih in pričakovani donosi v prihodnosti. Kakovost teh analiz je mogoče doseči z interdisciplinarnim delom in dodatno vključitvijo strokovnjakov s primernimi znanji ekonomike, financ ter (projektnega) managementa.

V Sloveniji na splošno primanjkuje vseh omenjenih znanj, še manj pa je teh znanj med javnimi uslužbenci in političnimi funkcionarji (tudi zato, ker do sedaj ni bilo posebne potrebe po tem). Zagotovo je možna (vsaj delna) rešitev teh ovir:



• Z izobraževanjem na vseh ravneh izobraževanja (od osnovne šole naprej)42 na vseh področjih, kjer so ugotovljena pomanjkljiva znanja.

• Z dodatnim nenehnim usposabljanjem javnih uslužbencev na področjih, kjer je pomanjkljivo znanje še posebej problematično za izvajanje javnih storitev in za izvajanje projektov v javnem sektorju.

5.1.5 Ovire pri uporabi projektnega načina dela

Projektni način dela se v javnem sektorju precej uporablja, saj je kar 68% prijaviteljev odgovorilo, da opravlja svoje delo (oziroma izvaja javne storitve) na projektni način. Iz analize je jasno, da se zavedajo, da so nameni in cilji projektov ključni za definiranje projekta (le trije prijavitelji niso opisali namenov in ciljev projekta), vendar pa so pogosto ti opisi nejasni oziroma slabi. Poleg tega 5% prijavljenih projektov nima predvidenega trajanja in 7% prijavljenih projektov nima predvidene ocenjene vrednosti, kar sta tudi temeljna elementa projekta.

Nasploh je poznavanje in izvajanje projektnega načina dela v javnem sektorju problematično, čeprav je projektni način dela za projektno financiranje ključen, saj predstavlja osnovo zanj. Šele pred dobrimi desetimi leti se je o projektih v javnem sektorju sploh začelo govoriti, čeprav je v javnem sektorju mnogo aktivnosti, ki jih je možno opraviti na projektni način. Šele leta 1999 je Ministrstvo za notranje zadeve izdalo priročnik »Metodologija vodenja projektov v državni upravi«, ki ga je Vlada RS sprejela maja 1997 in obenem sprejela odločitev, da se začne njegovo postopno selektivno uvajanje v državni upravi. Na žalost se ta priročnik ne uporablja in ne posodablja, čeprav bi bilo to zelo potrebno in koristno43.

Priznati je treba, da je pogosto zelo težavno opredeliti, kaj sploh je projekt. Potrebno je pač opredeliti, kaj je merilo za začetek projekta (s čim se projekt začne) in kaj mora biti izpolnjeno, da je projekt zaključen (s čim se projekt zaključi). To je v praksi dejansko lahko zelo težavno.

Dodatno oviro predstavlja tudi teoretično relativno težko opredeljiva ločnica med pripravo (oziroma vzpostavitvijo) projekta in dejanskim začetkom izvajanja projekta. Smiselno je, da ločnico med vzpostavitvijo in začetkom projekta predstavlja podpis pogodbe, ko so znani vsi elementi projekta. Ločnico med pripravo in vzpostavitvijo projekta bi lahko predstavljala objava javnega naročila v uradnem glasilu. Med pripravo projekta je nujno potrebno narediti študijo izvedljivosti, kjer nastopajo ovire v zvezi z izdelovanjem ekonomskih odločitvenih modelov, kar je opisano v delu o pomanjkljivem interdisciplinarnem znanju.

42 Npr. na Škotskem morajo dijaki pripraviti do konca osnovne šole podjetniški načrt.

43V letošnjem načrtu Vlade RS je prenova priročnika MVPDU-IT (Metodologija vodenja projektov v državni upravi – informacijska tehnologija), ki bi služila kot nadomestilo za staro verzijo priročnika Metodologija vodenja projektov v državni upravi.



V fazi pred izvajanjem je potrebno izvesti veliko načrtovanja, ki je (glede na izkušnje) v javnem sektorju precej problematično, četudi je tehnika načrtovanja relativno dobro obdelana v številni literaturi in bi bilo potrebno upoštevati naslednji postopek pri načrtovanju:

• Najprej se glede na poslanstvo in strateške cilje javne institucije opredeli javno storitev.

• Iz opredeljene javne storitve je možno definirati namene potrebne investicije za izvajanje javne storitve.

• Iz teh namenov investicije se določi cilje investicije.

• Iz ciljev investicije se definira potreben projekt (na primer izgradnja infrastrukture) in nadaljnja uporaba rezultatov projekta (na primer zgrajena infrastruktura).

• Za tako definiran projekt je potrebno opredeliti njegove rezultate in za vsak opisan rezultat projekta potrebne aktivnosti, ki jih je možno opredeliti časovno in stroškovno, in povezave med posameznimi aktivnostmi.

Že iz tega kratkega opisa možnega pristopa je jasno, da zahteva kakovostno načrtovanje veliko interdisciplinarnega dela in sodelovanje številnih izkušenih strokovnjakov, ki se ob upoštevanju dejstva, da je določene cilje možno doseči z različnimi rezultati in njihovimi različnimi povezavami (pripravljanje različnih scenarijev), lahko še zelo povečata.

Javne institucije izvajajo javne storitve, ki niso nujno izvajane na projektni način, čeprav so z njim lahko zelo povezane. Za izvajanje teh javnih storitev se pogosto potrebuje določeno infrastrukturo, ki se lahko izdela tudi na projektni način. Uslužbenci v javnih institucijah zaradi nadziranja izvajanja projektov izgradnje infrastrukture včasih pozabijo na namen ustanovitve in na poslanstvo javne institucije (»zaradi dreves ne vidijo gozda«). Nekateri predstavniki javnih institucij se iz različnih vzrokov sploh ne zavedajo, kaj je poslanstvo in kaj so strateški cilji javne institucije; včasih je včasih težko opredeliti javno storitev; marsikdaj sploh ne znajo opredeliti, kaj naj bi bil namen investicije; iz namena investicije je včasih težko opredeliti potrebni projekt (ali celo več projektov) in predvidene rezultate projekta, na podlagi katerega bo potekalo izvajanje javne storitve; iz definiranega rezultata projekta je (zaradi možnosti številnih scenarijev) pogosto težavno opredeliti potrebne aktivnosti in za potrebne aktivnosti je včasih težko opredeliti, kako dolgo bodo trajale in koliko bodo stale. Pri projektnem financiranju je potrebno upoštevati njegovo kompleksnost, ki je že bila omenjena (zlasti v povezavi s pripravo pogodbenih razmerij, kjer morajo s pravniki sodelovati tako ekonomisti kot drugi strokovnjaki).

Organiziranost projektnega financiranja je zaradi številnih različnih vlog projektnega podjetja zelo kompleksna. K temu je takoj potrebno omeniti težave, ki nastopajo pri imenovanjih na projektne vloge v javnem sektorju. Za to, da bo zagotovljene dovolj politične podpore, je koristno, da je v najvišje vodstvo projekta (ali projektnega podjetja) imenovan (politični) funkcionar ali javni uslužbenec na dovolj visoki ravni hierarhične birokratske strukture. Težavi, ki lahko nastopita pri takšnem imenovanju, sta najmanj dve: vprašljiva strokovnost (v določenih primerih), skoraj gotovo pa (pre)obremenjenost tako pomembnega visokega uradnika z drugimi nalogami, ki jih mora



opravljati. Tudi če se na pomembne vloge projekta (ali projektnega podjetja) imenuje strokovnjake iz institucij javnega sektorja, ki niso tako visoki uradniki kot v predhodnem primeru, lahko nastopita dve težavi: premajhna (politična) podpora takšnemu projektu (ali projektnemu podjetju) in težave tega strokovnjaka z (glede na hierarhijo v birokraciji) nadrejenim uradnikom, če mora ta strokovnjak kot član vodstva projekta (ali projektnega podjetja) poskrbeti za to, da bo njegov nadrejeni uradnik opravil določeno nalogo. Opisana je tipična težava na nekaterih projektih v javnem sektorju znotraj posameznih javnih institucij, kjer se nadrejenost (oziroma podrejenost) spreminja glede na vlogo, ki jo imata dve osebi pri različnih organizacijskih rešitvah. Ta težava se pri osebah iz različnih institucijah javnega sektorja, kjer ni popolnoma definirana nadrejenost oziroma podrejenost, še povečuje.

V javnem sektorju je nasploh tipična težava nadzorovanje izvajanja storitev oziroma projektov, pri projektnem financiranju je to zaradi njegove kompleksnosti in potrebnih znanj še bolj problematično. Gre za tako imenovano skupinsko odgovornost, pri kateri se odgovornost posameznikov porazdeli, in za to, da javni uslužbenci nadzorujejo izvajanje storitev, za katere sami (neposredno) ne plačujejo, temveč se odločajo za ravnanje s sredstvi davkoplačevalci. S temi težavami pri nadzorovanju so povezane tudi težave pri zagotavljanju kakovosti, pri spremljanju razvoja rezultatov projekta in pri obvladovanje tveganj, če naštejemo le nekatere izmed tipičnih področij, ki jih je potrebno obvladovati pri projektnem načinu dela.

5.1.6 Pomanjkljivo poznavanje konceptov PPP in PF

Projektno financiranje predstavlja zgolj eno izmed alternativnih oblik financiranja projektov, hkrati pa zaradi svoje strukture ne predstavlja vedno najboljše izbire. Projektno financiranje je tako po pravni kot po finančni strukturi zelo kompleksno, saj predvideva predhodno postavitev celotne sheme udeležencev v projektu, od sponzorjev oziroma investitorjev v projekt do posojilodajalcev, dobaviteljev, kupcev, operaterjev, gradbenih podjetij, zavarovalnic, raznih državnih agencij in drugih subjektov, katerih medsebojni odnosi morajo biti predhodno pogodbeno do potankosti urejeni, njihov nastop pa časovno natančno opredeljen in usklajen. Prav zaradi te kompleksnosti je nujno potrebno (dovolj kakovostno) poznavanje koncepta projektnega financiranja44.

S pojmoma javno-zasebno partnerstvo in projektno financiranje je seznanjeno razmeroma majhno število institucij javnega sektorja. V analizi smo ugotovili, da je po mnenju prijaviteljev projektov s konceptom javno-zasebno partnerstvo v celoti seznanjena le tretjina (32%), medtem ko je seznanjenost s konceptom projektno financiranje nekoliko boljša (41% prijaviteljev je seznanjeno s tem pojmom). Glede na dejstvo, da smo podatke pridobivali s pomočjo informativnega razpisa v obliki spletnega vprašalnika, kjer je šlo za samoocenjevanje, lahko domnevamo, da ti podatki v celoti ne izražajo dejanskega stanja poznavanja koncepta projektnega financiranja. Na podlagi dodatnih pogovorov smo namreč ugotovili, da ju tudi nekateri izmed tistih prijaviteljev, ki so odgovorili, da so seznanjeni z obema pojmoma, dejansko ne poznajo. Predvsem gre pri




razumevanju pojma projektno financiranje v veliki meri za nejasnost in neločevanje med pojmoma projektno financiranje in financiranje projektov, pri pojmu javno-zasebno partnerstvo pa se številni sprašujejo o razmerju med javno-zasebnim partnerstvom in javnimi naročili.

Poznavanje koncepta projektnega financiranja je na osnovi analize ostalih vprašanj še slabše, kot so pokazala uvodna vprašanja. Projektno financiranje je strukturno financiranje, ki zahteva strukturiranje lastniškega in dolžniškega kapitala.

Na podlagi analize smo ugotovili, da je zgolj pri 10% prijavljenih projektih predvideno strukturiranje lastniškega in dolžniškega kapitala, kar potrjuje domnevo o zelo slabem poznavanju koncepta projektnega financiranja.

Analiza je poleg tega pokazala, da je ena ključnih ovir zagotovo pomanjkanje kadrov za izvajanje projektov v okviru projektnega financiranja. S tem problemom (oziroma s to oviro) se srečuje kar 51 sodelujočih institucij. Poleg tega zaznavajo pomanjkanje znanja in izkušenj v 29% sodelujočih institucij.

Zgornje ugotovitve so dovolj dobra podlaga za odločitev o potrebni izvedbi obsežnejših promocijskih in izobraževalnih aktivnosti v zvezi s konceptoma javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja. Te aktivnosti bi zagotovo v veliki meri pripomogle k njuni večji prepoznavnosti in poznavanju.

Veliko lahko pri promociji pripomore uspešno izveden pilotni projekt mariborske čistilne naprave, kjer je na tej osnovi mogoče izpostavljati in poudarjati prednosti in koristi, ki jih lahko institucije javnega sektorja dosežejo z uporabo koncepta projektnega financiranja pri izvajanju projektov.

Do sedaj so relativno dober vir znanja na tem področju predstavljale regionalne razvojne agencije, ki so pripomogle, da se je osnovno poznavanje javno-zasebnega partnerstva razširilo tudi na občine posameznih statističnih regij. Domnevamo, da so bile dejavnosti promocije in izobraževanja s področja javno-zasebnega partnerstva (in tudi projektnega financiranja) regionalnih razvojnih agencij različne, pač glede na različno znanje in drugačne interese posameznikov iz posameznih regionalnih razvojnih agencij. Če bi bile promocijske aktivnosti in izobraževanje o javno-zasebnem partnerstvu (in projektnem financiranju) poenotene po vseh slovenskih regijah, bi lahko bile dejavnosti javnih institucij na področju javno-zasebnega partnerstva v različnih regijah podobne. Šele nato bi se lahko realno pokazalo, kolikšen je dejanski interes zasebnikov za javno-zasebna partnerstva. Zaradi nepoznavanja možnosti (in načinov) uporabe se v Sloveniji javno-zasebno partnerstvo (in projektno financiranje) ne uporablja toliko, kot bi se lahko.



Če bo sprejeta odločitev o centralizirani institucionalni podpori, bi bilo smiselno tudi pomoči, promocijo in izobraževanje s področja javno-zasebnega partnerstva (in projektnega financiranja) v čim večji meri centralizirati v tej instituciji.

Težava, ki se nasploh pojavlja v javnem sektorju (in posledično tudi pri javno-zasebnem partnerstvu ter projektnem financiranju) je zahtevana transparentnost. To je ovira zlasti na strani javnih uslužbencev in funkcionarjev. Nihče namreč ne želi, da »se mu preveč podrobno gleda pod prste«. Vendar javne institucije delujejo s sredstvi davkoplačevalcev in predstavljajo institucije, ki izvajajo javne storitve (storitvene servise za davkoplačevalce), zato morajo absolutno delovati popolnoma transparentno. Na zmanjševanje transparentnosti delovanja javnih institucij se ne sme niti pomisliti. Nujno je potrebno spremeniti miselnost javnih uslužbencev in funkcionarjev ter predvsem civilne iniciative, ki se mora bolj aktivno vključevati v pregledovanje dela z njihovimi sredstvi in bolj uporabljati obstoječe možnosti nadzorovanja, ki jih omogoča zakon o dostopu do informacij javnega značaja45. Potrebno se je zavedati, da je demokracija v Sloveniji še mlada in da ljudje in družba potrebujemo nekaj časa, da jo spoznamo in uporabimo njene pridobitve.

45 Dne 30.05.2005 je Vlada določila besedilo predloga novele zakona o dostopu do informacij javnega značaja.



5.2 Predlog institucionalne podpore za uveljavljanje PPP v Sloveniji

5.2.1 Smernice za vzpostavitev institucionalne podpore PPP46

Učinkovit zakonodajni okvir, zagotavljanje regulatornih mehanizmov in pogodbenih pogojev so kritični dejavniki zagotavljanja uspeha javno-zasebnega partnerstva (katerega del je tudi projektno financiranje).

Temelj za njihov obstoj zagotavlja le učinkovit model institucionalne podpore, ki omogoča razvoj javno-zasebnih partnerstev, obenem pa jasno postavlja mejnike za zaščito interesov vseh vključenih strani.

Že pred časom je večina držav Evropske unije ugotovila, da zahteva razvoj javno-zasebnega partnerstva velike institucionalne spremembe, ne samo zaradi spreminjanja vloge javnega sektorja iz neposrednega izvajalca storitev v upravljavca in nadzornika storitev, temveč tudi zaradi njegove vloge pri zagotavljanju podpore in spodbujanju javno-zasebnega partnerstva. Prav zaradi navedenih dejstev so določene članice EU vzpostavile posebne delovne skupine in institucije za razvoj in podporo javno-zasebnih partnerstev (npr. PFI, Partnership UK47, Initiative D2148...).

Prva faza razvoja javno-zasebnega partnerstva

Znotraj EU sta se razvila dva modela pristopa institucij javnega sektorja k javno-zasebnemu partnerstvu. Na Irskem, v Veliki Britaniji in Kanadi so se odločili za centralizirano, v Franciji, Nemčiji, na Portugalskem in Finskem pa za decentralizirano podporo (glej sliko Slika 44: Dva modela institucionalne podpore).

46 Guidlines for successful public-private-partnerships

47 http://www.partnershipsuk.org.uk/

48 http://www.initiatived21.de/



Centralizirana podpora (Irska, Velika Britanija, Kanada,...)

Decentralizirana podpora (Francija, Nemčija,...)

Institucionalna podporaInstitucionalna podpora

Slika 44: Dva modela institucionalne podpore

Pri decentraliziranem pristopu, ki sta ga implementirali Francija in Nemčija, je odgovornost zagotavljanja institucionalne podpore pri javno-zasebnem partnerstvu na regionalni ravni oziroma na ravni zveznih dežel ter na ravni posameznih ministrstev. Druge države, predvsem Irska in Velika Britanija, so izbrale centraliziran pristop z osrednjo institucionalno podporo (t.i. »PPP unit«, »PPP Task Force« oziroma »PPP Office«). V obeh primerih so se države soočile z dejstvom, da je potrebno zagotoviti vrhunske strokovnjake, ki nato predstavljajo gonilno silo izvajanja javno-zasebnega partnerstva. V prvi fazi razvoja javno-zasebnega partnerstva so naloge institucionalne podpore usmerjene predvsem na naslednje:

• Spoznavanje javno-zasebnega partnerstva v drugih državah.

• Razvoj zmogljivosti same institucionalne podpore.

• Promocija javno-zasebnega partnerstva.

• Izvajanje izobraževanja s področja javno-zasebnega partnerstva.

• Zagotavljanje potrebnih pravnih okvirov in mehanizmov nadzora in kontrole.

• Analiziranje in spodbujanje interesa na trgu.

• Izvajanje pilotnih projektov, z namenom predstavitve pomena in koristi javno-zasebnega partnerstva.

Druga faza razvoja javno-zasebnega partnerstva

S kopičenjem izkušenj se v naslednji fazi (poleg poglabljanja in širitve nalog iz prve faze) osredotočenje institucionalne podpore preusmeri na:

• Podporo in pomoč pri izbiri priložnosti za javno-zasebno partnerstvo.

• Svetovanje javnim in zasebnim institucijam pri uporabi javno-zasebnega partnerstva.

• Zmanjševanje tveganj pri sodelovanju in doseganju zahtevane donosnosti na vložena sredstva.



• Iskanje, motiviranje in pridobivanje potencialnih investitorjev.

• Zagotavljanje in vzdrževanje potrebne politične podpore.

Temelji uspešne in učinkovite institucionalne podpore

Zaupanje v javne institucije je ključno pri izvajanju javnih storitev. Prav zato je pri vzpostavitvi institucionalne podpore javno-zasebnih partnerstev ključna komponenta vzpostaviti in zagotoviti zaupanje tako javnega kot tudi zasebnega sektorja, saj le to omogoča izvajanje uspešnih in učinkovitih partnerstev pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva. Vzpostavljeno zaupanje je temelj, zaradi katerega:

• So stroški javno-zasebnega partnerstva nižji.

• Je partnerstvo učinkovito in trajno.

• Je mogoča odprta in neposredna izmenjava informacij.

• Je omogočena možnost mirnega reševanja sporov in nepristranskega odločanja.

• Obstaja spoštovanje stališč vseh vpletenih v partnerstvo.

• Je zagotovljeno zmanjševanje tveganj z izvedbo partnerstev.

• Je omogočen in vzpodbujan razvoj uspešnih in močnih javno-zasebnih partnerstev.

Zaupanje, politična podpora in vključitev civilne iniciative so eni najpomembnejših dejavnikov uspešnosti in učinkovitosti institucionalne podpore.

Znotraj javnega sektorja je zaupanje večje, če vzpostavljena institucionalna podpora uživa zadostno politično podporo. Pri tem gre predvsem za posedovanje zadostne politične moči in avtoritete, na podlagi katere lahko ta izpostavi ključna vprašanja, dileme, ovire in druge dejavnike, ki zavirajo izvajanje projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva. Politično moč in avtoriteto dopolnjuje tudi zmožnost vključevanja različnih nivojev oblasti v fazo odločanja o projektih, predvsem tam, kjer gre za strokovna vprašanja in odločitve, saj razpolagajo različni nivoji javne uprave (ministrstva, direktorati, organi v sestavi, vladne službe, agencije...) s širokim naborom usposobljenih strokovnjakov na različnih področjih (zakonodajni okvir, uradni proceduralni postopki, javna naročila...).

Politično moč in podporo institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu lahko z vidika zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti nadgradimo z vključitvijo civilne iniciative49. Javnost kot

49 Guidlines fo successful public-private-partnerships



ključni uporabnik izdelkov in storitev je ključni pokazatelj primernosti vzpostavljenega javno-zasebnega partnerstva, kar pomeni, da na njegov uspeh vplivamo tako od zgoraj navzdol, kot tudi od spodaj navzgor. Moč in pomembnost civilne iniciative se najbolje izkaže predvsem pri izvajanju sistema nadzora in kontrole.

Ključne naloge institucionalne podpore

V prvi fazi je potrebno zagotoviti nemoteno izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva. Pri tem je temeljno, da se skozi prizmo ustreznega zakonskega okvira zagotovi pogoje za izvajanje zasebnih vlaganj v javne projekte in/oziroma za sofinanciranje zasebnih projektov, ki so v javnem interesu. Dolgoročno lahko ključna izhodišča pri pripravi zakona temeljijo na priporočilu, naj bo Zakon o javno-zasebnem partnerstvu pravzaprav krovni zakon oziroma »lex specialis«, ki (poleg urejanja pravnih razmerij samega partnerstva) z jasnimi pravili nakazuje na uporabo Zakona o javnih naročilih, Zakona o koncesijah in Zakona o javnih financah. Vendar kratkoročno krovni zakon za uspešno izvajanje posameznih projektov javno-zasebnega partnerstva ni nujno potreben, pri tem je potrebno še upoštevati, da se v EU področje javno-zasebnega partnerstva šele pričenja urejati in da bi morala Slovenija naknadno prilagajati morebitni posebni zakon (glej poglavje 5.1.1 Pravne ovire).

Institucionalna podpora mora usmeriti napore k promociji javno-zasebnega partnerstva. Ta se lahko izvaja skozi naslednje aktivnosti:

• Jasna opredelitev pojma javno-zasebnega partnerstva in različnih pristopov znotraj tega pojma (projektno financiranje itd.).

• Opredelitev ključnih prednosti in priložnosti, ki jih prinaša javno-zasebno partnerstvo tako za javni kot za zasebni sektor, predvsem z navajanjem primerov dobrih praks iz tujine in Slovenije (primer projekta »Mariborska čistilna naprava«).

• Opozoriti na ovire in omejitve, ki so najpogostejše pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva, predvsem skozi konkretne primere, s katerimi so se soočali izvajalci v tujini in tudi v Sloveniji (primer projekta »Savske elektrarne«).

• Usposabljanje in izobraževanje partnerjev javnega in zasebnega sektorja.

• Priprava različnih razvojnih programov, ki bodo v nadaljnjih fazah vzpodbujale izvajanje projektov v okviru javno-zasebnega partnerstva (vzpodbujanje zaposlovanja, vzpodbujanje malega gospodarstva, vzpodbujanje javnega sektorja v projektih zasebnikov...).

Institucionalna podpora – center znanja

Tudi kot t.i. center znanja, ki združuje vsa znanja in izkušnje na področju javno-zasebnega partnerstva, predstavlja institucionalna podpora osrednjo enoto. Le-ta omogoča razpoložljivost širokega nabora podatkov, hkrati pa proučuje možnosti združevanja javnega in zasebnega sektorja. To pomeni, da naj bi bila vrata osrednje enote institucionalne podpore vedno odprta tako



predstavnikom javnih in zasebnih institucij, projektnim managerjem, kot tudi vsem ostalim, ki potrebujejo kakršnekoli podatke, nasvete, pomoč in svetovanje s področja javno-zasebnega partnerstva.

Institucionalna podpora združuje pravila, postopke in predloge implementacije javno-zasebnega partnerstva pod eno streho.

Praktične izkušnje imajo neposreden vpliv na pravila in politiko formiranja javno-zasebnih partnerstev. Rezultati, koristi in priložnosti učinkovitih partnerstev se v osrednji enoti institucionalne podpore prenašajo neposredno na nove projekte, partnerstva in priložnosti. Tako ni potrebno vsakič znova namenjati dragocenega časa za aktivnosti, ki so bile že izvedene, hkrati pa je omogočeno izogibanje ključnim pastem, ki se pojavljajo pri formiranju partnerstev ter pri izvajanju projektov.

5.2.2 Organizacijski pristop institucionalne podpore PPP

V Sloveniji se lahko pri odločanju o vzpostavitvi institucionalne podpore zgledujemo po evropskih državah, kjer je tovrstno ogrodje že vzpostavljeno (Velika Britanija, Francija, Nemčija, Irska, Nizozemska, Češka...). Omenjene države so pri postavitvi institucionalne podpore projektom javno-zasebnega partnerstva, gledano z vidika centralizirane/decentralizirane organizacije, izbirale med različnimi organizacijskimi pristopi. Formiranje organizacijske oblike institucionalne podpore lahko opredelimo kot dvofazni proces, kar prikazuje tudi spodnja slika (Slika 45: Organizacija institucionalne podpore)

Javna institucija Javno-zasebno partnerstvo

Zasebna(e) institucija(e)

Institucionalna podpora

Centralizirano organizirana

podpora

Decentralizirano organizirana

podpora1. Faza1. Faza

2. Faza2. Faza

Slika 45: Organizacija institucionalne podpore



V prvi fazi je potrebna odločitev, kakšno organizacijsko obliko bi izbrali pri postavitvi. Gre za vprašanje centraliziranega oziroma decentraliziranega pristopa. Odločitev o izbiri temelji na opredeljenih značilnostih, prednostih in slabostih posamezne različice.

V drugi fazi pa je potrebno določiti, znotraj katerega sektorja bo vzpostavljena institucionalna podpora. Gre za vprašanje, ali vzpostaviti podporo v okviru institucije javnega sektorja, v okviru zasebne institucije oziroma gospodarskega subjekta ali pa kar v okviru modela javno-zasebnega partnerstva.

5.2.2.1 Centralizacija ali decentralizacija?

Teorija in praksa sta v preteklosti že večkrat pokazali, da niti centralizacija niti decentralizacija ne moreta obstajati v čisti obliki50. Popolna centralizacija ni mogoča, ker bi s tem zanikali delitev dela, prav tako pa tudi popolna decentralizacija ni možna, saj gre v tem primeru za sistem brez centra in nadzora.

V vsakem okolju, naj gre za državo ali podjetje, so določena pooblastila in naloge centralizirane, hkrati pa obstajajo naloge in pooblastila, ki jih je smiselno izvajati na nižjih hierarhičnih ravneh, kar pomeni, da v različnih okoliščinah prevladuje eno ali drugo načelo.

Z vrednotnega gledišča ima centralizacija večkrat negativen predznak, saj naj bi pomenila odsotnost možnosti za vplivanje nižjih hierarhičnih ravni. Centraliziran pristop pomeni združevanje določenih opravil ali pristojnosti na višji ravni, njegove ključne značilnosti se izkazujejo tudi v primeru institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu:

• Ohranjanje močne centralne oblasti, s katero se povečuje moč centralnih organov, s tem pa se povečuje tudi obseg finančnih sredstev, ki jih imajo na razpolago.

• Odpravlja podvajanje investicij v infrastrukturo in kadre.

• Preko centra je lahko izboljšana povezanost različnih organov, saj vsak izmed njih enostavneje dosega podatke drugih.

• Omogoča enostavno vključitev novega organa.

• Povečuje preglednost in homogenost institucije javnega sektorja.

• Centraliziran sistem povzroča lažje kontroliranje stroškov in omogoča večjo (tudi tržno) moč instituciji.

50 Ljudje in organizacija v javni upravi



• Veča se možnost standardizacije postopkov.

• Ključne odločitve se sprejema na centralni ravni.

• Na področju javno-zasebnega partnerstva že obstajajo dobre prakse v tujini.

Za temelj odločanja (centralizirano ali decentralizirano) lahko uporabimo tudi primere dobrih praks v tujini, predvsem v državah članicah EU. V Sloveniji se kot izhodišče pri postavljanju ciljev na področju raziskav in razvoja, investicijskih vlaganj in podobno pogosto pojavlja primer Irske, ki je tudi na področju vzpodbujanja in izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva med vodilnimi v EU. Načelno je decentraliziran pristop primernejši v primeru večjih držav, kjer lahko po velikosti predstavlja Slovenijo že posamezna regija (Francija, Nemčija), medtem ko je v primeru manjših držav bolj uporabljan centralni pristop institucionalne podpore (Irska, Velika Britanija).

Prednosti oziroma pomanjkljivosti centralizacije niso enake v vseh primerih. Centralizacija v organizacijah, ki ima le nekaj organizacijskih enot in sto uslužbencev, ima lahko povsem drugačne učinke kot pa centralizacija v velikem sistemu z nekaj tisoč zaposlenimi. Do neke velikosti lahko centralizacija poveča učinkovitost institucije. To velja tudi v primeru institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu, saj gre tu za vzpostavljanje relativno majhne in fleksibilne institucije.

Glede na nekatere značilnosti decentralizacije (prizadevanje in zagotavljanje večje prilagodljivosti organizacij in odmik od visoke stopnje standardizacije; povečana decentralizacija strateških in proračunskih odgovornosti) lahko ugotovimo, da decentralizacija v primeru institucionalne podpore v Sloveniji ni najbolj primerna.

5.2.2.2 Javno ali zasebno?

Ko je odločitev z vidika organiziranosti institucionalne podpore sprejeta, je potrebno v naslednji fazi odgovoriti na vprašanje, znotraj katerega sektorja (javnega ali zasebnega) bi bilo najprimerneje vzpostaviti institucionalno podporo javno-zasebnem partnerstvu. Možnosti te vzpostavitve so natančneje prikazane na sliki - Slika 46: Možnost institucionalne podpore v javnem sektorju).



Javna institucija

Javni sklad

Javno-zasebno partnerstvo

Zasebna(e) institucija(e)

Organ v sestavi ministrstva

Javna gospodarska služba

Direktorat

Javna agencija

Vladna služba

Druge različice znotraj javnega sektorja

Slika 46: Možnost institucionalne podpore v javnem sektorju

Institucija javnega sektorja

Prva možnost predvideva vzpostavitev institucionalne podpore znotraj javnega sektorja. Bistvena naloga institucije javnega sektorja je opravljanje storitev za državljane, gospodarske subjekte in druge institucije. Institucionalna podpora kot institucija javnega sektorja bi delovala v okolju birokratskega modela organiziranosti, ki je bistveno enostavnejše in manj zahtevno kot fleksibilen model organiziranosti, ki je značilen za subjekte zasebnega sektorja. Njene slabosti izvirajo predvsem iz dejstva, da so organizirane tako, da bi za opravljanje svojih funkcij porabila čim manj sredstev, zaradi česar so toge, centralizirane, formalne, hierarhične, neinventivne in organizacijsko nestabilne. Posledice pa se kažejo v manjši možnosti spreminjanja, naveličanosti in manjšem zadovoljstvu sposobnih zaposlenih, ohranjanju moči položaja (avtoritete) ter birokratizmu, to je opravljanje dela zaradi predpisov in ne zaradi porabnikov storitev.

Ključna prednost in priložnost institucionalne podpore kot institucije javnega sektorja je v moči, ki jo taka institucija lahko uživa.

Institucije javnega sektorja imajo veliko ekonomsko, politično in organizacijsko moč51. Ekonomska moč se kaže v obsegu razpoložljivih proračunskih sredstev, politična moč uprave izhaja iz pooblastil, ki jih ima taka institucija in iz njenega sodelovanja v političnem procesu. Organizacijska moč pa temelji na informacijah, ki jih pridobiva, ko izvaja svojo dejavnost.

Institucionalna podpora znotraj javnega sektorja bi delovala v okviru, ki je določen z zakonom. S tem je njena samostojnost omejena, kar pa ni nujno slabo, saj to pomeni, da je taka institucija za izvajanje svoje dejavnosti odgovorna tudi javnosti. Uporabniki storitev se tako lahko neposredno

51 Ljudje in organizacija v javni upravi



odzivajo na delo institucije, kar posledično pomeni, da vodilni ljudje institucije javnega sektorja niso odgovorni le svojim nadrejenim, ampak za svoje delo odgovarjajo tudi javnosti, kar pripomore k uspešnemu poslovanju ter doseganju ciljev in namenov institucionalne podpore javno-zasebnega partnerstva.

Pomanjkljivost izvajanja institucionalne podpore s strani institucije javnega sektorja je ta, da morajo strokovnjaki v javnem sektorju zaradi izrazito hierarhične organiziranosti delovati tako, da ugajajo nadrejenim, če želijo napredovati in na ta način zadovoljevati svoje interese. Najvišji nadrejeni v javnem sektorju so politiki.

Temeljni motiv delovanja politikov je njihova ponovna izvolitev. Temu je podrejeno njihovo delovanje in posledično delovanje večine javnega sektorja.

Problematika institucionalne podpore znotraj javnega sektorja je še razpoložljivost finančnih sredstev. Okolje javnega sektorja praviloma omogoča zgolj delovanje nedobičkonosnih institucij, ki se praviloma financirajo iz državnih proračunskih sredstev. To pomeni, da ima vsaka institucija javnega sektorja vnaprej opredeljeno količino finančnih sredstev. Slabost takega financiranja je predvsem v spodbujanju trošenja, ne glede na koristnost ali racionalnost.

Po drugi strani pa so institucije javnega sektorja neprestano izpostavljene prisilnim oblikam regulacije ter posledično deležne pogostejših vladnih intervencij v obliki modifikacije programov, zaradi česar težje uresničujejo dolgoročne projekte. Te ugotovitve pa lahko pomenijo veliko oviro in pomanjkljivost pri izvajanju nalog institucionalne podpore javno-zasebnega partnerstva.

Institucionalna podpora kot zasebna institucija

Nasproti javnega sektorja imamo možnost vzpostavitve institucionalne podpore kot popolnoma zasebne institucije, saj obstaja možnost, da izvajanje institucionalne podpore prevzame zasebna institucija.

Prednosti takega pristopa so predvsem v učinkovitosti, stabilnosti, racionalnosti, redu in disciplini, ki so značilni za zasebni sektor.

Z vidika javnega sektorja, ki želi z institucionalno podporo predvsem zmanjšati pritisk na proračunska sredstva, sta najpomembnejši slabosti:

• Težje kontroliranje in uveljavljanje interesov javnega sektorja in posledično nezmožnost opravljanja javnih storitev.

• Velika verjetnost prevladovanja težnje po dobičku pred drugimi cilji, skladnimi z javnim dobrim.



Zaradi zgoraj navedenih argumentov lahko ugotovimo, da je nadaljnja obravnava možnosti institucionalne podpore kot zasebne institucije neupravičena, saj glede na vse predpostavke v zvezi z delovanjem zasebnega sektorja ta rešitev ni smiselna.

Institucionalna podpora kot javno-zasebno partnerstvo52

Eden izmed možnih načinov izvajanja institucionalne podpore je tudi uporaba koncepta javno-zasebnega partnerstva. Če želi javni sektor slediti razvojnim trendom zasebnega sektorja, mora uporabiti tehnike in metode managementa, ki so se razvile v zasebnem sektorju. Prednost te različice temelji predvsem na:

• Združevanju prednosti in s tem zmanjševanju pomanjkljivosti tako javnih kot zasebnih institucij.

• Dejstvu, da lahko taka organiziranost podpore predstavlja dober pilotni projekt.

• Združevanju strokovnjakov zasebnega sektorja, strokovnjakov s področja financiranja, kot tudi strokovnjakov iz javnega sektorja.

Konfliktov med javnim in zasebnim sektorjem ni možno zgladiti z odpravo enega ali drugega, temveč le z izboljšanjem sodelovanja in koordinacije med njima. Vloga managerjev v institucijah javnega sektorja ni več administracija, ampak pogodbeno povezovanje institucij v omrežja povezanih avtonomnih javnih institucij in avtonomne civilne družbe v partnerskem razmerju. S tem je mogoče združiti načine delovanja zasebnega in javnega sektorja in obenem krepiti vloge managerjev javnega sektorja s poudarjanjem jasnega poslanstva javne institucije. Partnersko sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem odpira mnogo vprašanj, na katera še ni možno odgovoriti. Na hierarhiji in pravilih obstoječ sistem delovanja javnega sektorja naj bi se nadomestil s sistemom, ki temelji na pogodbenih razmerjih in tekmovalnosti, z doseganjem naslednjih usmeritev:

• Večja produktivnost javnega sektorja.

• Uvajanje tržne regulacije v javni sektor.

• Storitvena osredotočenost, decentralizacija odločanja.

• Ločevanje politike od izvajanja javnih storitev.

• Uvajanje odgovornosti za rezultate.

52 Priprava projekta informatizacije javnih naročil, Kakovost državne uprave



5.2.3 Predlog vzpostavitve institucionalne podpore PPP v Sloveniji Kot je bilo v prejšnjih poglavjih že večkrat zapisano, se je potrebno pri vzpostavitvi institucionalne podpore javno-zasebnega partnerstva zgledovati po primerih dobrih in slabih praks v tujini, predvsem EU. V teh državah so bili vzpostavljeni različni modeli institucionalne podpore, vsak od teh pa ima svoje prednosti in slabosti. V nadaljevanju je predstavljen predlog institucionalne podpore, ki bi lahko bila vzpostavljena v Sloveniji. V ta model so vključene tako pozitivne izkušnje, kot tudi upoštevane slabosti in pomanjkljivosti obravnavanih primerov držav EU.

Končna oblika podpore je kompleksna, vendar ta zagotavlja učinkovito podporo in kakovostne storitve, ki bodo vzpodbujale in omogočale razvoj in realizacijo projektov javno-zasebnega partnerstva.

Zaradi kompleksnosti je model opisan po posameznih gradnikih in priporočenih fazah vzpostavitve, saj bi lahko vzpostavitev predlagane strukture v napačnem vrstnem redu negativno vplivala na zagon in delovanje institucionalne podpore. V nadaljevanju je predstavljen večfazni pristop k vzpostavitvi gradnikov institucionalne podpore.

5.2.3.1 Prva faza vzpostavitve – vzpostavitev civilne pobude

V prvi fazi vzpostavitve institucionalne podpore je predvidena vključitev gradnika sodelovanja strokovnjakov med javnim in zasebnim sektorjem. Ta gradnik predstavlja »Civilna pobuda« institucionalne podpore, ki združuje visoko usposobljene strokovnjake iz različnih področij tako javnega kot tudi zasebnega sektorja. Civilna pobuda lahko odigra ključno vlogo pri dejanski vzpostavitvi institucionalne podpore in pri uspešnosti izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva. Znotraj civilne iniciative se že lahko začnejo pripravljati usmeritve za implementacijo pravnega področja, ter vizija, poslanstvo in strategija bodočega PPP podjetja.

»Civilna pobuda« predstavlja gradnik sodelovanja strokovnjakov med javnim in zasebnim sektorjem.

Javni sektorZasebni sektorCivilna pobuda

strokovnjaki javnega in zasebnega sektorja

Slika 47: Prvi faza vzpostavitve - vzpostavitev civilne pobude



5.2.3.2 Druga faza vzpostavitve – ustanovitev podjetja »PARTNERSTVO.SI«

Aktivnostim, izvedenim v prvi fazi, sledi vzpostavitev »osrednje enote« institucionalne podpore, ki bi bila organizirana kot podjetje javno-zasebnega partnerstva. Lastnike podjetja predstavlja država (preko Ministrstva za finance in Ministrstva za javno upravo) in zasebne institucije, ki želijo aktivno sodelovati pri razvoju javno-zasebnega partnerstva (Slika 48: Druga faza vzpostavitve – ustanovitev podjetja »PARTNERSTVO.SI«). »PARTNERSTVO.SI« bi tako delovalo kot ogrodje in vozlišče, preko katerega bi bili povezani vsi ostali gradniki institucionalne podpore.

Z uporabo različnih finančnih instrumentov in kazalcev bi osrednja enota institucionalne podpore zagotavljala predvsem svetovalne, ocenjevalne in analitične storitve na področju ocenjevanja projektov in partnerstev ter na področju zakonodajnega in pravnega okvira.

Javni sektorZasebni sektor

Banke

Ministrstvo za finance

“PARTNERSTVO.SI”osrednje PPP podjetje

Ministrstvo za javno upravo

Finančni svetovalci

Odvetniške pisarne

Dobavitelji storitev

Gradbena podjetja

Projektni managerji

Ostalo

Slika 48: Druga faza vzpostavitve – ustanovitev podjetja »PARTNERSTVO.SI«

Ker je pri vzpostavljanju partnerstva pomembno predvsem, da se javni sektor vanj vključi z »najmočnejšimi topovi«, sta kot glavna akterja na strani javnega sektorja predvidena Ministrstvo za finance in Ministrstvo za javno upravo. Ministrstvo za finance opravlja naloge na področjih zakladništva, javnega računovodstva, proračuna, javnih naročil, davčnega in carinskega sistema, javnofinančnih prihodkov in finančnega sistema, preprečevanja in odkrivanja pranja denarja,



prirejanja iger na srečo, državnih pomoči ter makroekonomskih analiz in napovedi. Iz tega sledi, da ima Ministrstvo za finance ključno vlogo pri alokaciji razpoložljivih državnih finančnih sredstev. Prav dodelitev finančnih sredstev je ključna za izvajanje koncepta javno-zasebnega partnerstva. Z vključitvijo Ministrstva za javno upravo, katerega naloge in področja delovanja (organizacija javne uprave, strateški razvoj, analitika in kakovosti v javni upravi, promocija novih rešitev...) sovpadajo tudi s konceptom javno-zasebnega partnerstva, pa se vloga in politična moč take institucionalne podpore le še poveča53. Naloge zasebnega sektorja kot solastnika bi bile prispevati in zagotavljati segment strokovnosti, poleg tega pa bi izkušnje, znanje, politično moč in druge dejavnike nadgradili in povezali z učinkovitimi managerskimi prijemi. Z izvajanjem institucionalne podpore kot javno-zasebnim partnerstvom bi lahko dosegli naslednje učinke:

• Izvedba pilotnega projekta, ki bi imel promocijski učinek.

• Pridobivanje novih strokovnih in managerskih znanj.

• Zapolnitev vrzeli oziroma slabosti javnega sektorja, ki izvira iz dejstva, da managerji v javnem sektorju niso odgovorni le enemu ukazodajalcu, temveč vsem in nikomur. Kjer pa je odgovornost nedorečena, sta posledici neučinkovitost in nesposobnost delovanja.

• Učinkovitejše izvajanje in zagotavljanje bolj kakovostnih storitev.

Širše naloge in aktivnosti, ki jih je potrebno izvajati v okviru institucionalne podpore, smo opredelili že v prejšnjih poglavjih, medtem ko je potrebno na tej ravni opredeliti konkretne naloge, ki jih mora vzpostavljena institucionalna podpora izvajati. Te naloge so:

• Ugotavljanje in definiranje področij in projektov, ki so primerni za sodelovanje javnega in zasebnega sektorja.

• Zbiranje znanj in izkušenj, ki so nastale na preteklih in obstoječih projektih, hkrati pa zagotavljati zbrane podatke širšemu spektru uporabnikov.

• Zagotavljanje svetovalnih storitev vodjem projektov javnega sektorja na področju vzpostavljanja in razvoja koncepta javno-zasebnega partnerstva.

• Zagotavljanje in zbiranje primerov strategij in implementacij na enem mestu, kar zagotavlja vključitev praktičnih izkušenj v pripravo predlogov razvoja partnerstev. S tem bi omogočili, da se je na podlagi teh zbranih podatkov mogoče izogniti znanim oviram in težavam pri vzpostavitvi javno-zasebnega partnerstva.

53 Na tem mestu je potrebno omeniti aktivnosti, ki se v zadnjem času izvajajo v zvezi z ustanovitvijo novega tako imenovanega »lizbonskega« (nad) ministrstva oziroma ministrstva brez listnice, ki naj bi bilo usmerjeno v gospodarski razvoj. To ministrstvo bi namreč lahko odigralo pomembno vlogo na strani javnega sektorja pri izvajanju in spodbujanju aktivnosti projektnega financiranja.



• Definiranje jasnih, nedvoumnih in učinkovitih pravil sklepanja javno-zasebnih partnerstev v smeri razvijanja uspešnih projektov javno-zasebnega partnerstva. Naloga temelji na »prevodu« praktičnih izkušenj v nabor transparentnih standardov izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva.

• Povezovanje in sodelovanje strokovnjakov zasebnega sektorja s predstavniki javnega sektorja.

• Svetovanje pri izbiri in ocenjevanju primernih projektov v okviru koncepta javno-zasebnega partnerstva. Tukaj gre predvsem na sposobnost ocenjevanja, ali posamezni projekti ustrezajo merilom javno-zasebnega partnerstva, ali projekt dosega določeno dodano vrednost, ali je predlog projekta primeren za izvedbo javnega naročila.

5.2.3.3 Tretja faza vzpostavitve – vključitev ostalih resornih organov in mehanizma kontrole

S tem, ko je vloga podjetja »PARTNERSTVO.SI« opredeljena, bi bilo potrebno kot naslednji gradnik v okvir institucionalne podpore vključiti vsa resorna ministrstva. Ta bi s svojo usmerjeno strokovnostjo pripomogla k izbiri projektov in primernosti področij za izvajanje projektov javno-zasebnega partnerstva.

Delo odgovornih oseb na resornih ministrstvih bi bilo osredotočeno predvsem na koordiniranje, vzpodbujanje in razvoj PPP projektov znotraj področja, ki ga pokriva določeno resorno ministrstvo.

Vzporedno s tem bi osrednja enota institucionalne podpore izvajala predvsem prenos znanja in izkušenj iz preteklih projektov na pristojne osebe ter hkrati od njih zbirala podatke o izvajanju in razvoju projektov, ki bi lahko v določeni meri pripomogli k uspešnosti tudi ostalih projektov na drugih področjih. Obenem je naloga osrednje enote institucionalne podpore zagotavljanje finančnih in pravnih svetovalnih storitev pri izvajanju projektov javno-zasebnega partnerstva.




Javni sektor

Civilna pobudastrokovnjaki javnega in

zasebnega sektorja

Nadzorni svetpredstavniki izvršilne

oblasti

Resorna ministrstva

Slika 49: Tretja faza vzpostavitve – vključitev ostalih resornih organov in mehanizma kontrole

V tej fazi bi bilo smotrno vzpostaviti še »Nadzorni svet«, ki bi na strani javnega sektorja nadzoroval delovanje celotne institucionalne podpore in ščitil javni interes. Javne institucije so namreč, za razliko od zasebnih institucij (ki se, ko je to potrebno, zelo hitro samoiniciativno povezujejo), precej bolj pasivne. Nadzorni svet bi sestavljali predstavniki ministrstev, ki bodo izvajali projekte v okviru koncepta javno-zasebnega partnerstva, ter drugi predstavniki javne oblasti. Njegov namen bi bil, preko sodelovanja pri pripravi programa delovanja, predvsem usmerjanje in nadzorovanje delovanja institucionalne podpore. S tem bi nadzorni svet igral vlogo, ki v skladu z zastavljenimi cilji in programom ter v skladu z definiranim finančnim okvirom predvsem nadzoruje delovanje novo ustanovljenega podjetja.

5.2.3.4 Četrta faza vzpostavitve

V zadnji fazi bi v obstoječo strukturo vključili še tri gradnike institucionalne podpore. Slika 50: Predlog institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu prikazuje celoten in končni predlog institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu.

Prvi gradnik bi predstavljalo t.i. »PPP združenje zasebnih podjetij«, ki bi pomenil neformalno združenje institucij zasebnega sektorja, zlasti tistih, ki izkazujejo interes za sodelovanje v okviru koncepta javno-zasebnega partnerstva. Iz tega združenja bi zasebni sektor tudi sestavljal »civilno pobudo«.

Pomembno vlogo pri izvajanju javno-zasebnih partnerstev odigrajo vedno tudi finančne institucije, ki nastopajo v vlogi financerjev (gradnik »Financerji«). Te institucije prihajajo tako iz javnega kot iz zasebnega sektorja, njihovo sodelovanje pa je zaradi kompleksnosti in finančne zahtevnosti



projektov nujno. V okviru financ je potrebno omeniti še tretji gradnik, t.i. »PPP sklad«. Njegova namena sta financiranje izobraževanj, usposabljanj in promocije javno-zasebnega partnerstva ter izjemoma (to mora biti izvedeno povsem transparentno) vzpodbujanje izvajanja projektov javno-zasebnega partnerstva s sofinanciranjem določenega dela investicijskih sredstev (npr. s sofinanciranjem obresti za najeta posojila institucij zasebnega sektorja in s podobnimi finančnimi spodbudami).


PPP Sklad

Javni sektorZasebni sektor

Civilna pobudastrokovnjaki javnega in

zasebnega sektorja

Financerjifinančne institucije

Nadzorni svetpredstavniki izvršilne

oblasti

PPP združenje zasebnih podjetij

Institucionalna podpora PPP

Neformalno sodelovanje

Formalno sodelovanje

Nadzor, uporaba

Resorna ministrstva

Slika 50: Predlog institucionalne podpore javno-zasebnemu partnerstvu

Opisani primer institucionalne podpore predstavlja eno izmed možnih optimalnih rešitev, saj so vanj vključene vse institucije, ki bi lahko bile zainteresirane za javno-zasebno partnerstvo. Opozoriti velja, da PPP združenje zasebnih podjetij in PPP Sklad nista nujno potrebna gradnika za uspešno izvajanje koncepta javno-zasebnega partnerstva, sta pa dobrodošla.



6 ZAKLJUČEK

Izvedena analiza sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji mogoče izpeljati v obliki projektnega financiranja, je dosegla vse predvidene cilje. Identificirani so bili sektorji in projekti na občinskem in državnem nivoju, ki jih je možno izpeljati v obliki projektnega financiranja v naslednjem srednjeročnem obdobju. Na podlagi širšega nabora prijavljenih projektov sta bila izbrana dva projekta, ki sta (na podlagi definiranih kriterijev) najbolj primerna za izvedbo preliminarne študije izvedljivosti. Identificirane so bile tudi konkretne ovire projektnega financiranja in podani predlogi za odpravo le-teh ter izdelan predlog institucionalne podpore v Sloveniji.

Z izvedenim »informativnim razpisom« je bil hkrati dosežen še posredni cilj analize, in sicer promocija modela javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja v javnem sektorju.

V analizi je sodelovalo 225 institucij javnega sektorja, med katerimi jih je več kot polovica izpolnila tudi drugi sklop vprašalnika informativnega razpisa in prijavila vsaj en projekt, ki je po njihovem mnenju izvedljiv v okviru projektnega financiranja (pri tem je potrebno poudariti, da niso vsi projekti iz zbranega seznama izvedljivi na način projektnega financiranja). Skupaj so sodelujoče institucije prijavile 352 projektov iz različnih področij in regij.

Med glavnimi ovirami pri izvajanju in realizaciji projektov je na prvem mestu pomanjkanje finančnih sredstev, za kar se je opredelila velika večina sodelujočih javnih institucij (91%) ter pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projektov (51%). Večina institucij je že sodelovala z zasebnimi in specializiranimi institucijami (predvsem v fazi načrtovanja projektov), vendar jih večina meni, da imajo za tesnejše povezovanje z zasebnim sektorjem (javno-zasebno partnerstvo, projektno financiranje) premalo podatkov, znanja in izkušenj. To potrjujejo tudi rezultati informativnega razpisa, ki kažejo, da je le tretjina sodelujočih institucij v analizi seznanjena s tematiko javno-zasebnega partnerstva, in še več s projektnim financiranjem, kar je izključujoče, saj predstavlja projektno financiranje podmnožico koncepta javno-zasebnega partnerstva. Glede na dejstvo, da smo podatke pridobivali s pomočjo informativnega razpisa v obliki spletnega vprašalnika, kjer je šlo za samoocenjevanje, lahko trdimo, da ti podatki ne izražajo dejanskega stanja poznavanja koncepta projektnega financiranja. Pozitivno pri tem je, da se večina v informativnem razpisu sodelujočih institucij tega zaveda, saj meni, da bi s sodelovanjem z zasebnim sektorjem poleg dodatnega kapitala pridobili dodatna strokovna znanja ter dodatna managerska znanja.

Največje število projektov je bilo prijavljenih na področju gospodarstva, kulture, športa ter ostalih nevladnih dejavnosti. Tudi vrednostno je prevzelo največji delež področje gospodarstva, ki mu sledi področje prometa, prometne infrastrukture in komunikacij. Med prijavitelji so občine prijavile največje število projektov (200 projektov), ti projekti pa predstavljajo več kot polovico (52%) vrednosti vseh prijavljenih in ovrednotenih projektov. Več o rezultatih analize se nahaja v poglavju 3.4 Analiza institucij in prijavljenih projektov za izvedbo v okviru projektnega financiranja.

Med prijavljenimi projekti sta »EKO-2« in »Zagotavljanje podatkovnih storitev« najbolj primerna za izdelavo predhodne študije izvedljivosti, saj sta ustrezala vsem izločilnim kriterijem in večini



dodatnih ekonomskih ter neekonomskih kriterijev (glej poglavje 4.1.1 Izbor prijavljenih projektov na podlagi definiranih kriterijev).

Namen projekta »EKO-2« je s celostnim pristopom omogočiti reševanje okoljskih problemov Dravsko-ptujskega polja na ekonomsko zanimiv način (glej poglavje 4.2.1 EKO-2 (»EKO2«)). Namen projekta »Zagotavljanje podatkovnih storitev« je javnemu sektorju ponuditi celovite, kakovostne in varne storitve s področja informacijske podatkovne infrastrukture (glej poglavje 4.2.2 Zagotavljanje podatkovnih storitev).

Mnogi menijo, da (poleg pomanjkanja finančnih sredstev, ki predstavlja največjo oviro) pomanjkljiv zakonodajni ovir otežuje vključevanje zasebnega sektorja v javno-zasebno partnerstvo, vendar analiza kaže, da neurejen pravni in zakonski okvir predstavlja oviro pri zgolj 21% sodelujočih institucijah. Tudi sicer smo mnenja, da pravni okvir ni nepremostljiva ovira in da krovni zakon ni nujno potreben, je pa vsekakor potrebno pravno področje urediti.

Pomembno oviro pri izvajanju prijavljenih projektov predstavlja tudi pomanjkanje širše politične podpore, saj zaradi te ovire v preteklosti ni bilo izvedenih kar 38% prijavljenih projektov. To neusklajenost lahko v precejšnji meri rešimo z dvigom ravni odločanja nad resorna ministrstva in z umestitvijo projektov, ki bi bili primerni za izvajanje v okviru projektnega financiranja (oziroma javno-zasebnega partnerstva), v program dela Vlade RS. Na tem mestu bi pomembno vlogo lahko odigrala tudi institucionalna podpora, katere predlog je opisan v poglavju 5.2 Predlog institucionalne podpore za uveljavljanje PPP v Sloveniji.

Končna oblika institucionalne podpore je kompleksna, vendar ta zagotavlja učinkovito podporo in kakovostne storitve, ki bodo vzpodbujale in omogočale razvoj in realizacijo projektov javno-zasebnega partnerstva. Opisani model institucionalne podpore predstavlja eno izmed možnih optimalnih rešitev, saj so vanj vključene vse institucije, ki bi lahko bile zainteresirane za javno-zasebno partnerstvo, predvideni pa so tudi nadzorni mehanizmi tako na strani javnega kot zasebnega sektorja. Zaupanje, politična podpora in vključitev civilne iniciative so eni najpomembnejših dejavnikov uspešnosti in učinkovitosti institucionalne podpore. Pri predlaganem modelu smo izbrali centraliziran pristop institucionalne podpore v obliki javno-zasebnega partnerstva.

Kako naprej?

Dejstvo je, da ni vsak projekt, ki realizira javne storitve, primeren za izvajanje v obliki javno-zasebnega partnerstva oziroma v obliki projektnega financiranja, velikokrat je celo bolje, hitreje in ceneje izvesti projekt na »klasičen« način. Vendar pa je potrebno tak pristop vsakokrat strokovno utemeljiti (glej t.i. negativni test v poglavju 5.1.1 Pravne ovire) in na ta način izkoristiti vsako možnost za razbremenitev proračuna. Nenaklonjenosti in strahu pri izvajanju javno-zasebnega partnerstva se lahko izognemo z resnimi ekonomskimi analizami, kakovostnimi študijami izvedljivosti in centraliziranim vodenjem oziroma usklajenimi aktivnosti na tem področju ter s povečevanjem transparentnosti delovanja javnih institucij in povečevanjem vpliva civilne družbe nad porabo sredstev davkoplačevalcev. Slabe izkušnje lahko ovržejo primeri dobre prakse (dobro



izvedeni pilotni projekti, na podlagi katerih bi bilo možno izpostaviti in dejansko prikazati prednosti in koristi projektnega financiranja).

Ugotovitve v analizi so dovolj dobra podlaga za odločitev o potrebni izvedbi obsežnejših promocijskih in izobraževalnih aktivnosti v zvezi s konceptoma javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja. Poleg predlaganih promocijskih dogodkov po različnih regijah in institucijah (»road-showi«) bi bilo vredno razmisliti o nadaljnjem zbiranju naložbenih potreb, kjer bi bilo potrebno v naslednji fazi vključiti še institucije zasebnega sektorja. Te aktivnosti bi zagotovo v veliki meri pripomogle k večji prepoznavnosti in poznavanju javno-zasebnega partnerstva in projektnega financiranja.



7 LITERATURA IN VIRI

• Brejc Miha: Ljudje in organizacija v javni upravi, 2005.

• Clement-Davies Christipher: Slovenia case study: the Maribor waste-water project, London 2002.

• DIREKTIVA 1999/93/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis. (http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2000/l_013/l_01320000119en00120020.pdf )

• DIREKTIVA 2000/31/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2000 o nekaterih pravnih vidikih storitev informacijske družbe, zlasti elektronskega poslovanja, na notranjem trgu (Direktiva o elektronskem poslovanju). (http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2000/l_178/l_17820000717en00010016.pdf)

• DIREKTIVA 2002/58/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah). (http://europa.eu.int/eur-lex/pri/en/oj/dat/2002/l_201/l_20120020731en00370047.pdf)

• Direktorat za javno upravo: Strategija nadaljnjega razvoja slovenskega javnega sektorja 2003 – 2005, julij 2003. (http://www.mnz.si/si/upl/uoru/strategija-slo.doc)

• European Commission: Green Paper on Public-Private Partnerships and community law on public contracts and concessions. (http://europa.eu.int/comm/internal_market/publicprocurement/ppp_en.htm)

• European Commission: Guidelines for successful Public-Private Partnerships, january 2003. (http:// europa.eu.int/comm/regional_policy/ sources/docgener/guides/ppp_en.pdf)

• Gospodarska zbornica Slovenije: Seminar: Javno-zasebna partnerstva – Izkušnje Velike Britanije in stanje v Sloveniji, april 2005.

• Harris Stephen: Public Private Partnerships: Delivering Better Infrastructure Services, 2004 (http://www.ppp.mg.gov.br/bid/bid_estudo07.pdf)

• Kolšek Vasja: Priprava projekta informatizacije javnih naročil – magistrsko delo, junij 2003. (http://www.cek.ef.uni-lj.si/magister/kolsek184.pdf)

• Ministrstvo za finance RS, Sektor za pripravo in upravljanje proračuna: Navodila za pripravo proračuna Republike Slovenije za leti 2004 in 2005; Proračunski priročnik 2004 – 2005 (klasifikacije in seznami) - ZVEZEK 3, 2004. (http://www.gov.si/mf/slov/proracun/priprava_04_05/prorac_prirocnik_zvezek3.pdf)



• Ministrstvo za javno upravo: Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni upravi, maj 2005. (http://www.uvi.si/slo/seje-vlade/gradiva-v-obravnavi/index.print.html?95a060466ce5cf01c1256ef4005ecbc2%323caf63f508784218c1257012002b3fa7%3FOpenDocument)

• Ministrstvo za okolje in prostor: Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja (NPVO), junij 2005. (http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/porocila/npvo/dokumenti/resolucija_npvo.pdf

• Mrak Mojmir, Gazvoda Maja, Mrak Maruša: Projektno financiranje – alternativna oblika financiranja infrastrukturnih objektov, maj 2005.

• Mrak Mojmir: Projektno financiranje infrastrukturnih objektov: seminar oktober 2004.

• Mrak Mojmir: How to reduce the funding gap fo infrastructure financing: the case of Slovenia, december 1997.

• Mužina Aleksij: Ureditev javno-zasebnega partnerstva. Pravna praksa, april 2005.

• National Audit Office (NAO): PFI-Construction Performance; February 2003. http://www.nao.org.uk/publications/nao_reports/02-03/0203371.pdf

• Služba Vlade RS za strukturno politiko in regionalni razvoj: Projektno financiranje – Izvleček (smernice, okvirni predlog): junij 2003.

• Šoba Griša, Kolšek Vasja: Smernice za izvajanje poslovnega modela partnerstva med javnim in zasebnim sektorjem pri izgradnji širokopasovnih povezav, maj 2004.

• Šoba Griša, Kolšek Vasja: Javno zasebno partnerstvo na področju zagotavljanja informacijske infrastrukture, april 2005. (http://www.ipmit.si/IPMITstrani/ipmitslo.nsf?OpenDatabase)

• Tinsley Richard C.: Public Private Project Finance – Euromoney training, Frankfurt, september 2004.

• UNIDO: Guidlines fo Infrastructure Development through Build-Operate-Transfer (BOT) Projects, Vienna 1996.

• Urad republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj: Slovenija v novem desetletju: trajnost, konkurenčnost, članstvo v EU - Strategija gospodarskega razvoja Slovenije 2001-2006, julij 2001. (http://www.sigov.si/zmar/projekti/sgrs/pdf-b/sgrs-besedilo.pdf)



• Urad vlade za informiranje RS: Poročilo o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2004 v obdobju januar - junij 2004, julij 2004. (http://www.gov.si/mf/slov/proracun/POL_POR_04.pdf)

• Uredba o enotni metodologiji za izdelavo programov za javna naročila investicijskega značaja (Ur.l. RS, št. 82/1998, 86/1998, 43/1999, 39/2000 (102/2000 - popr.)). (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=199882&stevilka=4180)

• Uredba o namenih in pogojih za dodeljevanje državnih pomoči ter določitvi pristojnih ministrstev za upravljanje posameznih shem državnih pomoči (Ur.l. RS, št. 38/2003, 37/2004) /Ne velja od: 01.05.2004/ (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200338&stevilka=1783)

• Vlada RS: Enotni programski dokument 2004 – 2006, december 2003. (http://www.gov.si/svrp/3str/pdf/epd/enotni_programski_dokument_rs_2004-2006.pdf)

• Vlada RS: Metodologija vodenja projektov v državni upravi – priročnik, maj 1999. (http://mju.gov.si/fileadmin/mju.gov.si/pageuploads/mju_dokumenti/pdf/MVPDU.pdf)

• Zakon o varstvu okolja /ZVO-1/ (Ur.l. RS, št. 41/2004). (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200441&stevilka=1694)

• Zakon o spremljanju državnih pomoči /ZSDrP/ (Ur.l. RS, št. 37/2004). (http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200437&stevilka=1605)

• Žurga Gordana: Kakovost državne uprave – pristopi in rešitve, Ljubljana 2001.

ANALIZA SEKTORJEV IN PROJEKTOV, KI JIH JE V SLOVENIJI MOGOČE IZPELJATI V OBLIKI PROJEKTNEGA FINANCIRANJA PRILOGE


8 PRILOGE



8.1 Spremni dopis ministra brez listnice zadolženega za lokalno samoupravo in regionalno politiko

REPUBLIKA SLOVENIJA Služba Vlade Republike Slovenije za lokalno

samoupravo in regionalno politiko

Kotnikova 28, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 3083 178 Fax: (01) 478 36 19

Številka: 016-10/2005/2 Datum: 04. februar 2005 Spoštovani,

Slovenija se sooča s potrebo po nujnosti dodatnih naložb v gospodarsko infrastrukturo. Te so potrebne kot podpora gospodarski rasti in povečanju splošnega blagostanja v državi. Rezultati empiričnih študij kažejo, da v Sloveniji obstaja razkorak v višini 3 % BDP med potrebami naše države za investiranje v gospodarsko infrastrukturo in razpoložljivimi tradicionalnimi (proračunskimi) viri za te namene. Pritegnitev zasebnega kapitala v financiranje projektov na področju prometne in komunalne infrastrukture, telekomunikacij, energetike, ekologije, turizma, zabaviščne industrije in drugih področjih v obliki projektnega financiranja je ena od možnosti, s katero lahko zmanjšamo razkorak med potrebami in razpoložljivimi finančnimi viri.

Služba Vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko skupaj z Javnim skladom RS za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja v okviru projekta »Tehnična pomoč za organ upravljanja« za leto 2004, ki ga delno financira Evropska unija v okviru Evropskega sklada za regionalni razvoj izvaja aktivnosti uvajanja projektnega financiranja v Sloveniji. V okviru teh aktivnosti je bil izdelan priročnik o projektnem financiranju, katerega namen je seznaniti javne in zasebne institucije s temeljnimi principi tovrstnega financiranja. Priročnik je izdelal dr. Mojmir Mrak s soavtorji in ga lahko prenesete iz naslednjega URL naslova:

http://www2.ipmit.si/ProjektnoFinanciranje/ProjektnoFinanciranje.nsf/Prirocnik_o_projektnem_financiranju.pdf

Logično nadaljevanje aktivnosti v tej smeri je izdelava analize, katere cilj je identificirati projekte v Sloveniji, ki so primerni za tovrstno financiranje. Analizo izdeluje zunanja strokovna institucija IPMIT. Rezultati analize bodo podlaga za nadaljnje korake v smeri izdelave študij izvedljivosti pilotnih projektov, hkrati pa bodo vhodni podatki pri pripravi Državnega razvojnega programa 2007 - 2013.

V želji, da bi bila analiza čimbolj kvalitetna, vas prosimo, da v nadaljevanju sledite navodilom izvajalca analize in izpolnite spletni informativni razpis.



8.2 Vprašalnik (I. In II. Sklop)

REPUBLIKA SLOVENIJAREPUBLIKA SLOVENIJASluSlužžba Vlade Republike Slovenije za ba Vlade Republike Slovenije za

lokalno samoupravo in regionalno politikolokalno samoupravo in regionalno politiko



Analiza sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji možno

izpeljati v obliki projektnega financiranja

I. SKLOP: VPRAŠALNIK O INSTITUCIJI

Prvi sklop se nanaša na zbiranje podatkov o instituciji v kateri ste zaposleni.

1. Ali ste bili do sedaj seznanjeni s pojmom »javno-zasebno partnerstvo« (»Public-Private Partership« oz. »PPP«)?

a. Da

b. Delno

c. Ne

Vaš komentar k vprašanju? *opcijsko

2. Ali ste bili do sedaj seznanjeni s konceptom »Projektno financiranje«?

a. Da

b. Delno

c. Ne


3. Ali v vaši instituciji opravljate svoje delo (izvajate javne storitve) na projektni način?



a. Da

b. Ne


4. Koliko projektov letno v povprečju načrtujete?

5. Približno kolikšen je bil proračun (v mio SIT) vaše institucije za leto 2004?

6. Kolikšen delež (v odstotkih) letnega proračuna ste v letu 2004 namenili izvajanju projektov? 7. Kolikšna je povprečna letna vrednost (v mio SIT) projektov po področjih (vrednost lahko izrazite tudi v deležih (v odstotkih) glede na sredstva namenjena izvajanju projektov)?

Ocenjena vrednost (v mio SIT)

ali Ocenjen delež projekta(v %)

• Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)

• Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost,...)

• Notranje zadeve in varnost (notranje zadeve, policijska in kriminalistična dejavnost, obveščevalno varnostna dejavnost,...)

• Pravosodje (koordinacija in delovanje pravosodnih organov, uprava in delovanje zaporov,...)

• Trg dela in delovni pogoji

• Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva, storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani,...)

• Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

• Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije in pošta, storitve,...)



• Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti,...)

• Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika in splošne administrativne zadeve, zmanjševanje onesnaženja, kontrola in nadzor, upravljanje z radioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

• Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, gradbena regulativa in nadzor, spodbude stanovanjske gradnje, posojila in premije,...)

• Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programi zdravstvenega varstva,...)

• Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti,...)

• Izobraževanje (urejanje izobraževalnega sistema, varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomoči šolajočim,...)

• Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva,...)

• Intervencijski programi in obveznosti (blagovne rezerve, programi pomoči v primerih nesreč,...)

• Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

• Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

• Ostala področja:




8. Ali imate v vaši organizaciji pripravljeno razvojno strategijo za prihodnje obdobje?

a. Da

b. Ne

Če je odgovor »Da«, kakšno?(možen je samo en odgovor)

• Kratkoročno (do 2 leti)

• Srednjeročno (od 2 do 6 let)

• Dolgoročno (nad 6 let)

Če je odgovor »Ne«, zakaj ne?

9. Ali so katera izmed področij, na katerih izvajate projekte, identificirana kot prioritetna v srednjeročnem obdobju?

a. Da

b. Ne

Če je odgovor »Da«, kakšno? (možnih je več odgovorov)

• Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)

• Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost,...)

• Notranje zadeve in varnost (notranje zadeve, policijska in kriminalistična dejavnost, obveščevalno varnostna dejavnost,...)

• Pravosodje (koordinacija in delovanje pravosodnih organov, uprava in delovanje zaporov,...)

• Trg dela in delovni pogoji

• Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva; storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani,...)

• Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

• Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije in pošta, storitve,...)

• Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, turizem in infrastruktura, Industrija, skladiša in trgovina, tehnološki parki,...)

• Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika, zmanjševanje onesnaženja, upravljanje z radioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

• Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, spodbude stanovanjske gradnje, posojila in premije, vodovod in kanalizacija,...)

• Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programi zdravstvenega varstva,...)



• Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti,...)

• Izobraževanje (varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomoči šolajočim,...)

• Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva,...)

• Intervencijski programi in obveznosti (blagovne rezerve, programi pomoči v primerih nesreč,...)

• Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

• Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

• Ostala področja:


10. Katere so glavne ovire / težave, s katerimi se srečujete pri izvajanju in realizaciji projektov? (možnih je več odgovorov)

a. Pomanjkanje finančnih sredstev

b. Pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta

c. Pomanjkanje znanja in izkušenj

d. Pomanjkanje širše politične podpore

e. Nasprotovanje različnih interesnih skupin (lokalne skupnosti, civilne iniciative,...)

f. Nezainteresiranost potencialnih koristnikov projekta

g. Neurejen zakonski in pravni vidik

h. Drugo:


11. Kateri so po vašem mnenju ključni vzroki za neuspešnost projektov?

a. Nismo imeli neuspešnih projektov

b. Neuspešne projekte smo imeli zaradi: (možnih je več odgovorov)

• Zamude pri izgradnji projekta

• Prekoračitev stroškov financiranja

• Tehnične napake

• Finančne težave izvajalcev

• Vmešavanje držav in njene intervencije

• Slabo vodenje in upravljanje projekta

• Preveč optimistične ocene vrednosti zastavljenega premoženja

• drugo:




12. Ali pri načrtovanju projektov sodelujete z za to specializiranimi institucijami, ki imajo potrebna znanja?

a. Da

b. Ne

Če je odgovor »Da«, s katerimi? (možnih je več odgovorov)

• Finančni / poslovni svetovalci:

• Pravni svetovalci:

• Vsebinski strokovnjaki:

• Dobavitelji opreme, tehnologije in surovin:

• Drugo:


13. Kolikšno je število projektov, ki so v idejni fazi oz. v fazi priprave že vsaj eno proračunsko obdobje?

a. Kolikšen delež (v odstotkih) izmed teh projektov nima zagotovljenih finančnih sredstev?

b. Kolikšen delež (v odstotkih) izmed teh projektov bi morda lahko izvedli z drugačnimi načini financiranja?

14. Ali ste pri reševanju težav z zagotavljanjem potrebnih finančnih sredstev pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem (zasebnimi družbami / institucijami)?

a. Da

b. Ne

Če je odgovor »Da«, s katerimi? (možen je samo en odgovor)


15. Na katerih področjih ste pripravljeni sodelovati z zasebnim sektorjem? (možnih je več odgovorov)

a. Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)



b. Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost,...)

c. Notranje zadeve in varnost (notranje zadeve, policijska in kriminalistična dejavnost, obveščevalno varnostna dejavnost,...)

d. Pravosodje (koordinacija in delovanje pravosodnih organov, uprava in delovanje zaporov,...)

e. Trg dela in delovni pogoji

f. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva; storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani,...)

g. Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

h. Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije in pošta, storitve,...)

i. Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, turizem in infrastruktura, Industrija, skladišča in trgovina, tehnološki parki,...)

j. Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika, zmanjševanje onesnaženja, upravljanje z radioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

k. Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, spodbude stanovanjske gradnje, posojila in premije, vodovod in kanalizacija,...)

l. Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programi zdravstvenega varstva,...)

m. Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti,...)

n. Izobraževanje (varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomoči šolajočim,...)

o. Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva,...)

p. Intervencijski programi in obveznosti (blagovne rezerve, programi pomoči v primerih nesreč,...)

q. Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

r. Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

s. Ostala področja:

16. Kje vidite ključne prednosti in koristi sodelovanja z zasebnim partnerjem? (možnih je več odgovorov)

a. Pridobivanje dodatnega kapitala



b. Pridobivanje dodatnih managerskih znanj

c. Pridobivanje dodatnih strokovnih znanj

d. Zaznavanje novih javnih storitev

e. Učinkovitejše izvajanje javnih storitev

f. Ustvarjanje bolj kakovostnih javnih storitev

g. Drugo (vpišite v polje)








Analiza sektorjev in projektov, ki jih je v Sloveniji možno

izpeljati v obliki projektnega financiranja

II. SKLOP: VPRAŠALNIK O KONKRETNIH PROJEKTIH INSTITUCIJE

Drugi sklop razpisa je namenjen prijavi projektov, ki bi jih po vašem mnenju v prihodnje lahko izvedli v okviru koncepta projektnega financiranja.

Projektni obrazec (drugi sklop) lahko izpolnite večkrat, skladno s številom projektov, ki jih želite prijavit.

Naziv projekta*:

Institucija:

Ime*:

Priimek*:

1. Sektor / področje projekta: (možen je samo en odgovor)

a. Znanost in tehnološki razvoj (raziskave, razvoj, uvajanje tehnoloških sprememb, storitve,...)

b. Obramba in ukrepi ob izrednih dogodkih (vojaška obramba in nacionalna varnost, civilna zaščita in protipožarna varnost,...)

c. Notranje zadeve in varnost (notranje zadeve, policijska in kriminalistična dejavnost, obveščevalno varnostna dejavnost,...)

d. Pravosodje (koordinacija in delovanje pravosodnih organov, uprava in delovanje zaporov,...)

e. Trg dela in delovni pogoji



f. Kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo (urejanje kmetijstva, gozdarstva in ribištva; storitve v kmetijstvu, gozdarstvu in prehrani,...)

g. Pridobivanje in distribucija energetskih surovin

h. Promet, prometna infrastruktura in komunikacije (cestni, letalski, pomorski in železniški promet in infrastruktura, telekomunikacije in pošta, storitve,...)

i. Gospodarstvo (urejanje in nadzor, pospeševanje in podpora gospodarski dejavnosti, turizem in infrastruktura, Industrija, skladišča in trgovina, tehnološki parki,...)

j. Varovanje okolja in naravne dediščine (okoljevarstvena politika, zmanjševanje onesnaženja, upravljanje z radioaktivnimi odpadki, pomoč in podpora ohranjanju narave,...)

k. Prostorsko planiranje in stanovanjska izgradnja (prostorsko in podeželsko planiranje, spodbude stanovanjske gradnje, posojila in premije, vodovod in kanalizacija,...)

l. Zdravstveno varstvo (urejanje in nadzor sistema zdravstva, primarno zdravstvo, bolnišnično zdravstvo, preventivni programi zdravstvenega varstva,...)

m. Kultura, šport in ostale nevladne dejavnosti (urejanje in nadzor kulturnih dejavnosti, ohranjanje kulturne dediščine, programi v kulturi, šport in prostočasne aktivnosti,...)

n. Izobraževanje (varstvo in vzgoja predšolskih otrok, primarno in sekundarno izobraževanje, terciarno izobraževanje, pomoči šolajočim,...)

o. Socialno varstvo (urejanje in nadzor sistema socialnega varstva, varstvo otrok in družine, izvajanje programov socialnega varstva,...)

p. Intervencijski programi in obveznosti (blagovne rezerve, programi pomoči v primerih nesreč,...)

q. Skupne administrativne službe in splošne javne storitve (informatizacija uprave, podatkovni centri,...)

r. Lokalna samouprava (izvedbeni programi, razvojne vzpodbude,...)

s. Ostala področja. Katera? (vpišite v polje)


1. Predvidene vloge pri projektu (lahko več institucij pri posamezni vlogi):

a. Naročnik(i) projekta:

b. Nosilec(i) / izvajalec(i) projekta:

c. Partner(ji) pri projektu iz javnega sektorja: (navedite potencialna ministrstva, občine in ostale institucije javnega sektorja, za katere mislite, da so primeren partner pri realizaciji projekta)

d. Partner(ji) pri projektu iz zasebnega sektorja: (navedite potencialne institucije zasebnega sektorja, za katere mislite, da so primeren partner pri realizaciji projekta)

e. Uporabnik(i) / koristnik(i) projekta: (navedite potencialne institucije in skupine posameznikov, ki bi uporabljale rezultate projekta oz. bi imele koristi od rezultata projekta)

3. Nameni in cilji projekta:



4. Opis / vsebina projekta:

a. Kratek opis rezultatov oz. izdelkov projekta:

b. Pogoji, ki jih je potrebno zagotoviti za vzpostavitev in izvedbo projekta: (predpostavke, omejitve, ...)

c. Tveganja projekta:

• Splošna tveganja: (politična tveganja, gospodarska tveganja, pravna tveganja)

• Posebna projektna tveganja:

• Tveganja razvoja in priprave projekta:

• Tveganja, povezana z izgradnjo in (ne)dokončanjem projekta:

• Tveganja povezana s poslovanjem projekta: (tehnično tveganje, tveganje upravljanja, tveganje tržnega povpraševanja, tveganje ponudbe oziroma dobave, druga ekonomska tveganja, ...)

• Druga tveganja: (infrastrukturna tveganja, tveganje oblikovanja konzorcija posojilodajalcev, pravna tveganja, tveganje sodelovanja, višja sila, ...)

d. Možne ovire pri projektu in ovire, ki bi lahko vplivale na izvajanje projektnega financiranja:

5. Predvideno trajanje projekta v mesecih:

6. Predvideni datum začetka projekta:

7. Predvidena (ocenjena) vrednost projekta (v mio SIT):


8. Kateri načini financiranja so pri tem projektu predvideni? (možnih je več odgovorov)

a. Proračun RS

b. Proračun institucije

c. Posojila

d. Prispevki, donacije, sponzorska sredstva

e. Koncesijske dajatve

f. Kapitalsko povezovanje z zasebnim sektorjem

g. Strukturni skladi (ESSR, ESS, EKUJS, FIUR)



h. Kohezijski sklad

i. Programi predpristopne pomoči (PHARE, ISPA, SAPARD)

j. Drugo (vpišite v polje)

9. Katere izmed finančnih in drugih subjektov bi realno lahko vključili kot financerje pri projektu? (možnih je več odgovorov)

a. Javne institucije (agencije, skladi, ...)

b. Institucionalni investitorji, zlasti zavarovalnice, pokojninski in vzajemni skladi

c. Multilateralne finančne institucije (Svetovna banka, EBRD, ...)

d. Banke, investicijske hiše, leasing družbe

e. Drugi udeleženci z mednarodnega trga kapitala

f. Uporabniki / koristniki izdelka projekta

g. Dobavitelji opreme in tehnologije, surovin, materiala,...

h. Sponzorji s svojimi sredstvi

i. Ostalo

10. Katero vrsto kapitala, bi vključili pri postavitvi finančne konstrukcije projekta? (možnih je več odgovorov)

a. Lastniški kapital (navadne delnice, prednostne delnice)

b. Dolžniški kapital (posojila komercialnih bank, posojila multilateralnih finančnih investicij, izdaja dolžniških vrednostnih papirjev, druge oblike kreditiranja)

c. Kvazi-lastniški kapital oziroma »subordiniran dolg« (kombinacija lastniškega in dolžniškega kapitala)

11. Na kakšen način naj bi se projekt poplačal? (možen je samo en odgovor)

a. Projekt naj bi se poplačal na podlagi generiranja denarnih tokov na osnovi plačil uporabnikov (npr. avtocesta – cestnine)

b. Del projekta naj bi se poplačal na podlagi prispevka javnega sektorja ter del na osnovi plačil uporabnikov (npr. subvencioniranje javnega transporta)

c. Projekt naj bi se poplačal na podlagi plačila javnega sektorja na komercialni osnovi (npr. zasebni vlagatelj zgradi in vzdržuje zgradbo ter nudi storitve neposredno javnemu sektorju).

12. V kakšnem časovnem razdobju naj bi se projekt poplačal? (možen je samo en odgovor)

a. Do vključno 6 let

b. Nad 6 in do vključno 12 let

c. Nad 12 in do vključno 25 let

d. Nad 25 let

13. Zakaj projekt v preteklosti še ni bil izveden? (možnih je več odgovorov)

a. Pomanjkanje finančnih sredstev



b. Pomanjkanje kadrov za obvladovanje in izvajanje projekta

c. Pomanjkanje znanja in izkušenj

d. Pomanjkanje širše politične podpore

e. Nasprotovanje različnih javnosti (lokalne skupnosti, civilne iniciative,...)

f. Nezainteresiranost potencialnih koristnikov projekta

g. Neurejen zakonski in pravni vidik

h. Ni bilo potrebe po rezultatih projekta

i. Drugo (vpišite v polje)

Prosimo, da komentirate oz. obrazložite odgovor na 13. vprašanje?



8.3 Spletne maska iz razpisa

Slika 51: Obrazec za vstop v informativni razpis



Slika 52: Obrazec z naborom prijavljenih projektov posamezne institucije



8.4 Seznam vseh projektov

*Opomba: V nadaljevanju je predstavljen dejanski izpis vseh prijavljenih projektov, seznam v nobenem primeru ni bil popravljen oz. lektoriran.

PRIJAVITELJ PROJEKTA NAZIV PROJEKTA NAMEN IN CILJI PROJEKTA KRATEK OPIS REZULTATOV OZIROMA IZDELKOV PROJEKTA

1. AD FUTURA, ZNANSTVENO - IZOBRAŽEVALNA FUNDACIJA REPUBLIKE SLOVE NIJE

KADRI ZA TEHNOLOŠKI RAZVOJ IN GOSPODARSKO RAST

NAMEN : IDENTIFICIRATI POTREBE PO KADRIH S SPECIFIČNIM ZNANJEM, KI GA POSAMEZNO PODJETJE POTREBUJEJO ZA USPEŠNEJŠI TEHNOLOŠKI RAZVOJCILJI: S SKUPNIM ŠTIPENDIRANJEM (AD FUTURA-PODJETJE)PRIDOBITI IN IZŠOLATI USTREZNE KADRE, KI BODO S SVOJIM DELOM IN ZNANJEM VPLIVALI NA RAZVOJ PODJETJA IN POSREDNO TUDI NA RAZVOJ REGIJE.

PROJEKT SE BO IZVAJAL V 3 FAZAH IN BO GEOGRAFSKO OMEJEN NA POSAMEZNE REGIJE1.UGOTOVITI KADROVSKE POTREBE V RAZVOJNIH SEKTORJIH PODJETJ ZA 5 LETNO OBDOBJE (POTREBNA SPECIFIČNA ZNANJA, USTREZNA IZOBRAŽEVALNA INSTITUCIJA V TUJINI)2. PROMOCIJA IN IZBOR KANDIDATOV 3. IZVAJANJE ŠTIPENDIRANJA

2. BOLNIŠNICA ZA ZDRAVLJENJE IN REHABILITACIJO PLJUČNIH BOLNIKOV

REHABILTIACIJSKO BAZENSKI KOMPLEKS

ZAGOTOVITI KVALITETJNEJŠO OBRAVNAVO BOLNIKOV TER OMOGOČITI ŠIRŠI POPULACIJI DOSTOP DO POKRITIH BAZENSKIH POVRŠIN TER TAKO POVEČATI TUDI TURISTIČNO PONUDBO KRAJA.

- IZDELAVA DVEH BAZENOV - 1 ZA POTREBE BOLNIŠNICE - ZA POTREBE MEDICINSKE REHABILTIACIJE, - 1 BAZEN ZA POTREBE ŠPORTNIKOV, ŠOLA PLAVANJE IN REAKRETIVNEGA PLAVANJA, - SPREMNI PROSTORI - SAVNE, KOZMETIČNI SALONI, - FIZIOTERAPIJA, - SPECIALNE AMBULANTE, - SPECIALISTIČNE AMBULANTE

3. BSC D.O.O. GORENJSKA ŠTIPENDIJSKA SHEMA

USTVARITI POGOJE ZA RAST IN KONKURENČNOST GORENJSKEGA GOSPODARSTVA NA PODROČJU RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV, DOLGOROČNO ZMANJŠATI NESKLADJE NA GORENJSKEM TRGU DELA, ZAGOTOVITI USTREZEN KADROVSKI POTENCIAL ZA GORENJSKA PODJETJA, USTVARITI TREND RASTI ŠTEVILA BREZPOSELNIH MLADIH NA GORENJSKEM.VZPOSTAVITI DOLGOROČEN REGIJSKI INSTRUMENT ZA URAVNAVANJE POTREB NA TRGU DELA, OMOGOČITI ENO IZMED REŠITEV PRI ZAPOSLOVANJU MLADIH IN ZMANJŠATI ŠTEVILO PRVIH ISKALCEV ZAPOSLITVE, SPODBUJATI DELODAJALCE K DOLGOROČNJEŠEMU NAČRTOVANJU KADROVSKIH POTREB S POMOČJU ŠTIPENDIRANJA, SPODBUDITI MALA IN SREDNJA PODJETJA ZA ZAPOSLOVANJE MLADIH Z VISOKO IN VIŠJO STOPNJO IZOBRAZBE, ZAGOTOVITI TRAJNO REGIONALNO PARTNERSTVO, SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA "MLADIH TALENTOV" V GORENJSKIH PODJETJIH IN ORGANIZACIJAH.

V ŠOLSKEM LETU 2005/06 PODELITI VSAJ 40 ŠTIPENDIJ ZA DEFICITARNE POKLICE, ZA KATERE SE BODO IZREKLA PODJETJA IN OBČINE, V NADALJEVANJU VSAKO LETO NA NOVO VKLJUČITI VSAJ 20 ŠTIPENDISTOV IN JIH ŠTIPENDIRATI DO KONCA ŠTUDIJA.




4. CANKARJEV DOM KULTURNI IN KONGRESNI CENTER, LJUBLJANA

POSODOBITEV PROSTOROV V II. PREDDVERJU CD

PARTNERSKO (PROJEKTNO) SFINANCIRATI PRENOVO II. PREDDVERJA CD.

PARTNERJI PROJEKTA BI LAHKO KORISTILI PROSTORE ZA SVOJO DEJAVNOST IN SVOJE STORITVE (VEZANE NA TE PROSTORE), KI BI JIH PONUJALI OSTALIM PARTNERJEM PRI PROJEKTU, KAKOR TUDI OSEBAM (FIZIČNIM IN PRAVNIM), KI NISO PARTNERJI PROJEKTA. ZA PARTNERJE BI BILI SKLENJENI ARANŽMAJI, KI BI BILI ZA VSE UGODNI.

5. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA GERONTOLOŠKI CENTER

NAMEN: ZADOSTITI POTREBAM PO USTREZNIH USTANOVAH IN DEJAVNOSTI ZA PREBIVALSTVO V TRETJEM ŽIVLJENJSKEM OBDOBJUCILJI PROJEKTA:POVEČATI DOSTOPNOST DO INSTITUCIONALNEGA VARSTVA STAREJŠIH OSEB IN KAKOVOST PREŽIVLJANJA TRETJEGA ŽIVLJENJSKEGA OBDOBJA

ŠTIRJE SKLOPI V OKVIRU PROJEKTA:- DNEVNO VARSTVO V CENTRU - CENTER ZA POMOČ NA DOMU - ZDRAVSTVENO IN SOCIALNO VARSTVO- VAROVANA STANOVANJA ZA STAREJŠE

6. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA INOVACIJSKI INKUBACIJSKI CENTER

NAMEN: KREPITI KONKURENČNE SPOSOBNOSTI LITIJSKEGA GOSPODARSTVACILJ: PRODUKTIVNOST LITIJSKEGA GOSPODARSTVA PRIBLIŽATI SLOVENSKI INDIKATOR: DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA

- ORGANIZIRANA PODPORA PODJETNIŠKEMU SEKTORJU- POVEZANOST GOSPODARSKIH SUBJEKTOV ZA PRODORNEJŠI NASTOP NA TRGU- INVESTICIJSKA VLAGANJA V RAZVOJNE PROJEKTE MALEGA GOSPODARSTVA- ODPIRANJE NOVIH KVALITETNEJŠIH DELOVNIH MEST

7. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA TURISTIČNO ŠPORTNO REKREATIVNI CENTER ZAVRSTNIK

ZAGOTOVITI KVALITETNO ŠPORTNO INFRASTRUKTURO, OMOGOČITI NOVE ŠPOERTNE DEJAVNOSTI NA OBMOČJU, VZPOSTAVITI DODATNO TURISTIČNO INFRASTRUKTURO

OB DOKONČANJU INVESTICIJE BO VZPOSTAVLJENA ŠPORTNO REKREACIJSKA INFRASTRUKTURA, KI BO LAHKO OBČASNO SLUŽILA TUDI V TURISTIČNE NAMENE. VZPOSTAVLJENA BO INFRASTRUKTURA ZA SMUČANJE, VZLETIŠČE, KOLESARSKE POTI, KONJENIŠKE POTI, POHODNE POTI, TRIM STEZE, VZPOSTAVLJEN GOSTINSKI OBRAT, NOVE ZAPOSLITVE...

8. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA ŠPORTNO PRIREDITVENI PROSTOR GEOSS

NAMEN PROJEKTA JE VZPOSTAVITI ŠPORTNO PRIREDITVENI PROSTOR V NARAVNEM AMFITEATRU V NEPOSREDNI BLIŽINI GEOMETRIČNEGA SREDIŠČA SLOVENIJE, KI ŽE DANES SLUŽI KOT PROTOKOLARNO SREDIŠČE. CILJI PROJEKTA SO POLEG SAME VZPOSTAVITVE INFRASTRUKTURE, OBLIKOVATI PONUDBO IN MOŽNOSTI KORIŠČENJA OBJEKTA KOT PROTOKOLARNEGA SREDIŠČA, GOSTITI ČIM VEČJE ŠTEVILO PRIREDITEV, POVEČATI TURISTIČNO PONUDBO OBMOČJA.

POSTAVLJEN ŠPORTNO PRIREDITVENI PROSTOR, POVEČANA PONUDBA OBMOČJA, ORGANIZACIJA VEČJEGA ŠTEVILA PRIREDITEV




9. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA WELCOME

1. IZBOLJŠANJE KVALITETE ŽIVLJENJA PREBIVALCEV NA PROJEKTNEM OBMOČJU PREKO OBLIKOVANJA NOVEGA TRGOVANJA, ZASLUŽKOV IN NOVIH DELOVNIH MEST2. ZAŠČITA IN VAROVANJE ZGODOVINSKE ARHITEKTURNE DEDIŠČINE3. POVEČANJE UPORABE NOVE TEHNOLOGIJE IN RAČUNALNIKOV ZA MANAGEMENT OBMOČIJ TER PRIPRAVA AKCIJSKIH PLANOV, KI IZHAJAJO IZ POZITIVNIH REZULTATOV PROJEKTA

IZDELANE SMERNICE ZA TRAJNOSTNO PREOBRAZBO RURALNIH VASIPRAVILA IN REGULACIJE ZA PRIDOBITEV KVALIFIKACIJE "WELCOME" VASIOBLIKOVANJE "MODELA VASI", KI SE LAHKO PRENESE V VSAKO EVROPSKO RURALNO REALNOSTŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI ZA PREOBRAZBO RURALNIH VASIOBLIKOVANJE MREŽE MODELNIH VASI/RURALNIH OBMOČIJHTML STRANI POVEZANE S TEMATSKIMI IN INSTITUCIONALNIMI SPLETNIMI STRANMIKOMPUTERIZACIJA SISTEMA ZA REZERVACIJO 25% POVEČANJE ŠT. TURISTOV NA PROJEKTNEM OBMOČJUNOVI PROJEKTI EVROPSKE KOOPERACIJE, KI JIH BO INSPIRIRAL WELCOME PROJEKT

10. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA TEKSTILNI MUZEJ VZPOSTAVITI TEKSTILNI MUZEJ, OBLIKOVATI DODATNO TURISTIČNO PONUDBO OBMOČJA, OHRANITI IN PRIKAZATI RAZVOJ TEKSTILNE INDUSTRIJE V SLOVENIJE.

VZPOSTAVLJENA INFRASTRUKTURA MUZEJA, POSTAVLJENA STALNA ZBIRKA RAZVOJA TEKSTILNE INDUSTRIJE V SLOVENIJI, OBLIKOVANI PROGRAMI IZOBRAŽEVANJ, NOVE ZAPOSLITVE

11. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA TRŽNICA LITIJA PONOVNA OŽIVITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA LITIJE OB KVALITETNI IZRABI OBSTOJEČEGA PROSTORA, ZA NAMEN IZVAJANJA TRŽNE DEJAVNOSTI HKRATI PA KOT PROSTOR ZA DRUŽENJE

IZDELANA IDEJNA ZASNOVA UREDITVE PROSTORAPOTRJENA IDEJNA ŠTUDIJAIZVEDBA-POSTAVITEV NOVE TRŽNICE OZ. UREDITEV PROSTORA PREDVIDENEGA ZA TRŽNICO

12. CENTER ZA RAZVOJ LITIJA TURISTIČNI INKUBATOR

VZPOSTAVITEV TURISTIČNEGA INKUBATORJA, KI BO OMOGOČIL LAŽJI ZAGON POTENCIALNIM ČLANOM IN JIM OMOGOČIL RAZVITI DOLGOROČNO TRAJNOSTNO RAST NA PODROČJU TURIZMA. HKRATI BO OMOGOČIL ANGAŽIRANJE LOKALNIH NARAVNIH VIROV IN MOČ SOCIALNEGA KAPITALA LOKALNE SKUPNOSTI- NA POTI K REVITALIZACIJI RURALNIH OBMOČIJ

1. IZDELANA ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI ZA TURISTIČNI INKUBATOR (DEFINIRANE CILJNE SKUPINE, ANALIZA POTENCIALNE VSEBINE TUR.INKUBATORJA, ANALIZA POTENCIALOV ZA RAZVOJ INKUBATORJA, ANALIZA VPLIVOV INKUBATORJA NA REGIONALNI RAZVOJ, ...)2. VZPOSTAVLJEN TURISTIČNI INKUBATOR

13. CSD AJDOVŠČINA PREVENTIVNO DELO Z MLADIMI - CENTER MLADINSKIH DEJAVNOSTI

ZMANJŠANJE ODKLONSKEGA IN RIZIČNEGA VEDENJA MLADIH, IZBOLJŠANJE UČNEGA USPEHA, UČENJE SOCIALNIH SPRETNOSTI IN VEŠČIN, KVALITETNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA

OPAŽANJE POZITIVNIH SPREMEMB PRI MLADIH, IZBOLJŠAN UČNI USPEH UPORABNIKOV PROJEKTA, ZMANJŠANJE PRESTOPNIŠKEGA VEDENJA UPORABNIKOV PROJEKTA

14. CSD AJDOVŠČINA CMD




15. CSD LJ. ŠIŠKA

UČNA INB PSIHOSOCIALNA POMOČ OTOKOM MLADOSTNIKOM IN MLADOSTNICAM

V PROGRAM SO VKLJUČENI OTROCI IN MLADOSTNIKI S PODROČJA ŠIŠKE, MEDVOD IN VODIC, KI OBISKUJEJO OSNOVNO, POKLICNO IN SREDNJO ŠOLO ALI PA SO VKLJUČENI V DRUG IZOBRAŽEVALNI PROCES, OBRAVNAVO NA NAŠEM CENTRU KOT TUDI OBRAVNAVO V DRUGIH INSTITUCIJAH IN NEVLADNIH ORGANIZACIJAH. VKLJUČENI SO TUDI TISTI MLADI V STAROSTI OD 8 – 18 LET, KI IMAJO UČNE IN VEDENJSKE TEŽAVE, DOŽIVLJAJO RAZLIČNE STISKE V ODRAŠČANJU ALI SE V VSAKDANJEM ŽIVLJENJU SREČUJEJO S TEŽJIMI ŽIVLJENJSKIMI SITUACIJAMI (NASILJE, ALKOHOLIZEM, ZANEMARJANJE, ZLORABE…) TER SO ZARADI TEGA BOLJ IZPOSTAVLJENI IN SOCIALNO BOLJ RANLJIVI.PRAV TAKO SO VKLJUČENI MLADOSTNIKI IN MLADOSTNICE, KI JIM JE SODIŠČE IZREKLO NAVODILO ALI UKREP NADZORSTVA ORGANA SOCIALNEGA VARSTVA.SKOZI SODELOVANJE Z ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE SO V PROGRAM VKLJUČENI TUDI MLADOSTNIKI IN MLADOSTNICE, KI SO PRIJAVLJENI NA ZAVODU ZA ZAPOSLOVANJE KOT BREZPOSELNE OSEBE IN JIM ZAVOD PLAČUJE ŠOLANJE V OKVIRU PROGRAMA 10.000MENIMO, DA NAM JE USPELO VKLJUČITI TISTE UPORABNIKE ZA KATERE SMO PROGRAM NAČRTOVALI IN PRIDOBITI TUDI UČNO USPEŠNE MLADOSTNIKE IN MLADOSTNICE TER S TEM VZPOSTAVITI MREŽO MEDSEBOJNE VRSTNIŠKE POMOČI.OSNOVNI CILJ JE OMOGOČITI MLADIM ČIM VEČ POZITIVNIH IZKUŠENJ, JIM POMAGATI PRI PREMAGOVANJU VSAKDANJIH STISK IN TEŽAV S KATERIMI SE SOOČAJO IN JIH USPOSOBITI ZA USPEŠNO VKLJUČEVANJE V RAZLIČNE PROCESE IZOBRAŽEVANJA, KI JIM ODPIRAJO MOŽNOSTI ZA POKLICNO PRIHODNOST KOT TUDI PRIZADEVANJE ZA RAZVIJANJE SOCIALNIH VEŠČIN IN VREDNOT ZA ZADOVOLJEVANJE NJIHOVIH POTREB NA USTREZEN NAČIN., NAJPOMEMBNEJŠI CILJI PROGRAMA SO:, KVALITETNO DRUŽENJE IZVAJALCEV Z OTROKI, MLADOSTNICAMI IN MLADOSTNIKI IN MED NJIMI SAMIMI, IZBOLJŠANJE SOCIALNE VKLJUČENOSTI MLADIH, RAZVIJANJE KVALITETNEGA PREŽIVLJANJA PROSTEGA ČASA, POMOČ PRI KONSTRUKTIVNEM REŠEVANJU OSEBNIH STISK IN NAPOTITEV NA USTREZNE OBLIKE POMOČI, PRILAGODITEV DEJAVNOSTI NA NAČIN, DA BODO MLADI DOŽIVLJALI USPEŠNOST, VZPODBUJANJE AKTIVNOSTI Z NAMENOM PREPREČEVANJA DRUŽBENO NESPREJEMLJIVIH OBLIK VEDENJA, VZPOSTAVLJANJE ZAUPANJA, SOLIDARNOSTI IN ODGOVORNOSTI, INFORMIRANJE MLADIH O RAZLIČNIH TEMAH KOT SO NASILJE, ZASVOJENOST, SPOLNOST.., KONKRETNA UČNA POMOČ, USPEŠNO ZAKLJUČEVANJE PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA V KATEREGA SO BILI MLADOSTNIKI VKLJUČENI, ...

REZULTATE NAŠEGA PROGRAMA SMO IZVAJALCI ENVALVIRALI NA REDNIH TEDENSKIH SESTANKIH (IZDELAVA DELOVNEGA NAČRTA, RAZDELITEV VLOG ZA DOSEGO INDIVIDUALNEGA NAČRTA IZDELANEGA ZA POSAMEZNEGA OTROKA, MLADOSTNIKA ALI MLADOSTNICO, PREVERJANJE UČINKOV ZASTAVLJENEGA DELA, NAČRTOVANJE VKLJUČEVANJA UPORABNIKOV IN UPORABNIC V SVETOVALNI PROCES..), MESEČNIH SESTANKIH S ŠOLAMI IN ZAVODOM ZA ZAPOSLOVANJE KOT TUDI Z OSTALIMI STROKOVNIMI DELAVCI CSD V OKVIRU TIMSKIH SESTANKOV.-OTROKE, MLADOSTNIKE IN MLADOSTNICE SMO SPRAŠEVALI (ANKETNI VPRAŠALNIK) PO AKTIVNOSTIH IN DEJAVNOSTIH, KI BI JIH ŠE LAHKO PONUDILI KOT TUDI NJIHOVIH OBČUTKIH, KAKO BI BILO MOČ IZBOLJŠATI VSAKDANJE INTERAKCIJE MED IZVAJALCI IN UPORABNIKI PROGRAMOV. NEKATERE POBUDE OTROK IN MLADOSTNIKOV SMO REALIZIRALI (VEČ RAZLIČNIH DELAVNIC, VEČ SKUPINSKIH POHODOV, TABOROV…) DRUGE ŠE ČAKAJO NA REALIZACIJO PREDVSEM ZARADI FINANČNIH OMEJITEV. -STARŠEM OTROK IN MLADOSTNIKOV SMO RAZDELILI ANKETNE VPRAŠALNIKE V OKVIRU ŠOLE ZA STARŠE PRI ČEMER SMO JIH ZLASTI SPRAŠEVALI PO TEMAH, O KATERIH BI SE ŽELELI POGOVARJATI V OKVIRU OMENJENE DEJAVNOSTI KOT TUDI PRIČAKOVANJIH IN ŽELJAH ZA NADALJNJE SODELOVANJE.-MED MLADOSTNIKI IN MLADOSTNICAMI JE BILA IZVEDENA EMPIRIČNA ŠTUDIJA (STRUKTURIRANI INTERVJUJI) O NAČINU VKLJUČEVANJA V PROGRAM 10000, STANOVANJSKIH IN DRUŽINSKIH RAZMERAH V KATERIH ŽIVIJO, OSEBNIH TEŽAVAH S KATERIMI SE SOOČAJO TER POMEMBNOSTI (NEPOMEMBNOSTI) SPREMLJANJA CSD NA NJIHOVI IZOBRAŽEVALNI POTI. POSEBEJ JE BILA IZVEDENA TUDI ANKETA O VREDNOTAH MLADIH IN NJIHOVEM POGLEDU NA PRIHODNOST.




16. DIJAŠKI DOM DRAVA MARIBOR

DAN ZEMLJE MLADIM PREDSTAVITI POTREBNOST VAROVANJA OKOLJA. V TEM SKLOPU BOMO UREJALI OKOLJE. OBISKALI ZAVETIŠČA ZA ZAPUŠČENE ŽIVALI IN ZBIRALI STAR PAPIR.

17. DIREKTORAT ZA ELEKTRONSKE KOMUNIKACIJE

SKRAJŠEVANJE LOKALNE ZANKE

POSPEŠEVANJE RAZVOJA ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH OMREŽIJ PO TEHNOLOGIJAH XDSL NA PODROČJIH, KJER JE OBSTOJEČA TELEFONSKA INFRASTRUKTURA NEPRIMERNA ZARADI PREDOLGIH VODOV. CILJ PROJEKTA JE POVEČATI POKRTOST PREBIVALSTVA Z MOŽNOSTJO DOSTOPA DO ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOV PREKO XDSL TEHNOLOGIJ.

DELEŽ POKRITOSTI PREBIVALSTVA S POTENCIALNIMI XDSL PRIKLJUČKI.


RAZVOJ BEZŽIČNIH ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH OMREŽIJ

OSPEŠITI IN OMOGOČITI RAZVOJ BREZŽIČNIH ŠIROKOPASOVNIH DOSTOPOVNIH OMREŽIJ NA OPODROČJIH, KJER NI DRUGIH MOŽNOSTI ZA RAZVOJ ŠIROKOPASOVNIH OMREŽIJ

POKRITOST PREBIVALSTVA Z BREZŽIČNIMI ŠIROKOPASOVNIMI DOSTOPI.


POVEZAVA RURALNIH PODROČIJ S HRBTENIČNIMI OMREŽJI

POVEZATI RURALNA PODROČJA S HRBTENIČNIM OMREŽJEM TAM, KJER NI KONERCIALNEGA INTERESA.

POKRITOST GEOGRAFSKEGA PODROČJA S HRBTENIČNIM TELČEKOMUNIKACIJSKIM OMREŽJEM

20. DOM UPOKOJENCEV POSTOJNA

IZGRADNJA PRIZIDKA - PRIDOBITEV NOVIH SOB ZA STANOVALCE, - PRIDOBITEV VEČNAMENSKEGA PROSTORA - DVORANE- PROSTOR ZA FIZIOTERAPIJO IN DELAVNO TERAPIJO

-VEČJA TRŽNA DEJAVNOST, -VEČJA KVALITETA DELA, -POVEČANE ZMOGLJIVOSTI DOMA PO SOCIALNI OSKRBI IN ZDRAVSTVENI NEGI-IZVEDBA DNEVNEGA VARSTVA ZA STAREJŠE

21. DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA

UVAJANJE VEČJEZIČNE GIMNAZIJE

IZDELAVA PROJEKTA ZA UVAJANJE VEČJEZIČNEEGA IN MULTIKULTURALNEGA GIMNAZIJSKEGA PROGRAMA NA DVOJEZIČNI SREDNJI ŠOLI V LENDAVI

IDEJNI PROJEKT JE V IZDELAVI

22. DVOJEZIČNA SREDNJA ŠOLA LENDAVA

UVAJANJE VIŠJE STROKOVNE ŠOLE

OMOGOČI VIŠJEŠOLSKO STROKOVNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU KEMIJE, EKOLOGIJE IN INFORMATIKE V DOMAČEM KRAJU ALI BLIZU DOMAČEGA KRAJA. S TEM OLAJŠA ŠTUDIJ IZ FINANČNEGA VIDIKA.KONČNI CILJ JE POVEČANJEJE ŠTEVILA OSEB Z VIŠJO IZOBRAZBO.

IDEJNI PROJEKT JE V IZDELAVI




23. EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA PREŠERNOVA 6

NAMEN PROJEKTA JE OBNOVITI STAVBO IN ZAGOTOVITI VATNE POGOJE DIJAKOM IN UČITELJEM TER OMOGOČITI ČIMBOLJŠE VZGOJNO IN IZOBRAŽEVALNO DELO, OBNOVITI STAVBO ZA NAMEN TURISTIČNIH OGLEDOV, SAJ JE KULTURNI SPOMENIK, ZAGOTOVITI BOLJŠE POGOJE Z NAMENOM BOLJŠE USPOSOBLJENOSTI ZA DELO IN ŠTUDIJ. POTREBNO BI BILO OJAČITI TEMELJE, OBNOVITI INFRASTRUKTURO, RAZMEJITI LASTNINO MED STANOVALCI IN ŠOLO, OBNOVITI SLIKARIJE IN KIPE, FASADO, STRELOVODNO PODROČJE, OKNA.

ŠOLA BI DOBILA PRVOTNO PODOBO IZPRED 70 LET IN TAKO ZAGOTAVLJALA VSESTRANSKI INTERES ŠIROKI JAVNOSTI, V NJEJ BI LAHKO PRIPRAVLJALI RAZSTAVE, MANJŠE PRIREDITVE IN OMOGOČILI DOSTOP DO KULTURNE DEDIŠČINE ZNOTRAJ STAVBE ŠIRŠIM MNOŽICAM.

24.

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

SONČNA ELEKTRARNA SELA

NAMEN:NAPOVEDANO IN ZANESLJIVO POMANJKANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE V NASLEDNJIH LETIH NAREKUJE SPREMEMBE V ODNOSU DO RABE VIROV IN IZKORIŠČENOSTI OBNOVLJIVIH VIROV ENERGIJE, MED KATERE VSEKAKOR SODI SONČNA ENERGIJA. NAMEN JE JASEN, DOPRINOS K POTREBAM PO ELEKTRIČNI ENERGIJI, CILJ: PROIZVAJANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE

POSTAVITEV SONČNE ELEKTRARNE MOČI 35 KW V ZASEBENEM SEKTORJU. , REZULTAT: PROIZVODNJA CCA. 35.000 KWH ELEKTRIČNE ENERGIJE LETNO

25.

FAKULTETA ZA ELEKTROTEHNIKO, RAČUNALNIŠTVO IN INFORMATIKO

RAZVOJ NAPREDNIH OPTIČNIH IN OPTOELEKTRONSKIH TEHNOLOGIJ IN IZDELKOV

PROJEKT BI OMOGOČIL INTEGRACIJO ZNANSTVENEGA, STROKOVNEGA IN MARKETINŠKEGA POTENCIALA NA PODROČJU NAJSODOBNEJŠIH OPTO-ELEKTRONSKIH TEHNOLOGIJ V SLOVENIJI. CILJ PROJEKTA BI BILI:- CILJNI RAZVOJ TEHNOLOGIJ IN PROTOTIPOV IZDELKOV S PODROČJA TEHNOLOŠKO NAPREDNIH OPTIČNIH IN OPTOELEKTRONSKIH TEHNOLOGIJ, KI JIH LAHKO PROIZVAJAJO IN TRŽIJO ČLANICE KONZORCIJA- PRENOS KRITIČNEGA ZNANJA MED FERI IN ČLANICAMI KONZORCIJA- POVEZOVANJE FERI IN ČLANIC KONZORCIJA V SMISLU SKUPNEGA RAZVOJA, PROIZVODNJE IN TRŽENJA NAPREDNIH OPTIČNIH TEHNOLOGIJ- DVIG SPLOŠNE RAVNI TEHNOLOŠKEGA ZNANJA, TEHNOLOŠKE ZAHTEVNOSTI IN DODANE VREDNOSTI IZDELKOV ČLANIC KONZORCIJA- IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU VISOKIH TEHNOLOGIJ- USMERJANJE CLANIC KONZORCIJA V RAZVOJ IN TRZENJE IZDELKOV VISOKE TEHNOLOGIJE

- RAZVOJ NABORA PRAKTIČNIH TEHNOLOGIJ OZIROMA PROTOTIPOV IZDELKOV PRIMERNIH ZA TRŽENJE (USTVARITEV USTREZNE INDUSTRIJSKE LASTNINE)- TEHNOLOŠKO POVEZOVANJE IN KOOPERACIJA MED PODJETJI - NEPOSREDNI PRENOS ZNANJA IZ AKADEMSKE SFERE V PODJETJA




26. GALERIJA BOŽIDAR JAKAC KOSTANJEVICA MESTO MUZEJ

-KOSTANJEVICA NA KRKI MESTO MUZEJ -OHRANITI, OBNOVITI IN TRŽITI KULTURNI SPOMENIK (MESTO KOSTANJEVICA NA KRKI)-ZAGOTOVITI VEŠČE ŠTEVILO OBISKOVALCEV IN PONUDITI RAZLIČNE VSEBINE POSAMERZNIM CILJNIM SKUPINAM-VZPODBUDITI AKTIVNOSTI KRAJANOV IN POTENCIALNIH VLAGATELJEV

- S PROJEKTOM ŽELIMO VZPODBUDITI RAZVOJ IN RAST MESTA KOSTANJEVICE NA KRKI, VANJ USMERITI TURISTIČNE TOKOVE, VZPODBUDITI PONUDBO IN ANGAŽMA POSAMEZNIKOV

27. GEODETSKI INŠTITUT SLOVENIJE

PROSTORSKA PODATKOVNA IN APLIKACIJSKA INFRASTRUKTURA

NAMEN:ZAGOTOVITI MOŽNOST VKLJUČEVANJA IN UPORABE PROSTORSKIH PODATKOV V RAZLIČNIH POSTOPKIH ODLOČANJA (IZVAJANJE POSLOVNIH PROCESOV, UPRAVNIH PSOTOPKOV, INFORMIRANJE), CILJ:VZPOSTAVLJENA IN POVEZANA PROSTORSKA PODATKOVNA INFRASTRUKTURA (VKLJUEČENE SO TUDI NEPREMIČNINE), KI BO OMOGOČALA UPORABA IN IZMENJAVO PROSTORSKIH PODATKOV MED RAZLIČNIMI SUBJEKTI ZNOTRAJ DRŽAVE, V OKVIRU EU IN NEKATERIH SVETOVNIH ORGANIZACIJ.

VZPOSTAVLJENA PODATKOVNA INFRASTRUKTURA, KI OMOGOČA UPORABO IN IZMENJAVO DIGITALNIH PODATKOV MED RAZLIČNIMI SUBJEKTIPRIPRAVA POLITIKE DOSTOPA IN UPORABE PODATKOVUPOŠTEVANJE PRIPOROČIL INSPIRE

28. GIMNAZIJA BEŽIGRAD LJUBLJANA

UVAJANJE ZNANSTVENO IN RAZVOJNORAZISKOVALNEGA DELA IN PROJEKTOV V GIMNAZIJO BEŽIGRAD

CILJ PROJEKTA JE V VEČJI MERI UVAJATI RAZISKOVALNO RAZVOJNO DELO V ŠOLO, KAR BO POMAGALO K KAKOVOSTI POUKA, K STROKOVNI RASTI UČITELJEV IN SPODBUDILO VEČJE ŠTEVILO MLADI, DA SE BODO USMERILI NA PODROČJE RR DELA OZ. SPREJELI TAKŠEN NAČIN DELA ZA SVOJEGA.

V OKVIRU PROJEKTA BODO POTEKALI RAZLIČNI PROJEKTI NA ŠOLI POVEZANI S POUKOM OZ. TEHNOLOGIJO, IZDELAN PA BO TUDI SISTEM SODELOVANJA Z OKOLJEM IN ZA UVAJANJE MLADIH V RR DELO.


MULTIMEDIJA PRI POUKU

NAMEN PROJEKTA JE, DA PRIPELJEMO V DELO UČITELJA V RAZREDU MODERNO MULTIMEDIJSKO TEHNOLOGIJO, S KATERO BO LAHKO LE TA DOSEGEL, DA BO POUK ZANIMIV, DIDAKTIČNO DOGRAJEN IN NA TA NAČIN DOSEGEL VEČJO UČINKOVITOST PRI OSVAJANJU NOVIH VEDENJ IN ZNANJ PRI DIJAKIH IN TUDI VEČJO UPORABNOST TEH ZNANJ.KONKRETNI CILJI PROJEKTA:- NABAVA USTREZNEGA (MULTIMEDIJSKO PODPRTEGA) PRENOSNEGA RAČUNALNIKA ZA VSAKEGA UČITELJA, - USTREZNA MULTIMEDIJSKA OPRMLJENOST VSAKE UČILNICE (PROJEKTOR, KABELSKA IN BREZŽIČNA POVEZAVA PROSTORA Z INFORMACIJSKIM SISTEMOM, PROJEKCISKO PLATNO, ZATEMNITEV PROSTORA), - IZVEDBA DODATNEGA USPOSABLJANJA UČITELJEV ZA UPORABO NOVE TEHNOLOGIJE.

REZULTATI UVEDBE PROJEKTA SO:- POSODOBITEV POUKA IN S TEM V ZVEZI UVEDBA ZANIMIJŠEGA PODJANJA UČNE SNOVI, - DOSTOP DO SODOBNIH PODATKOV PREKO INTERNETA IN NJIHOVA VKLJUČITEV V POUK, - VSPOSTAVITEV TAKIH POGOJEV DELA ZA UČITELJA, KI MU OMOGOČAJO, DA BO LAHKO V SVOJO RAZLAGO IN OSTALE METODE DELA VGRADIL SODOBNE METODIČNO-DIDAKTIČNE DOSEŽKE, - NDGRADNJA DELA UČITELJA NA PODROČJU IZPOLNJEVANJA ADMINISTRATIVNIH ZAHTEV NJEGOVEGA DELA (ŠOLSKA STATISTIKA, DNEVNIKI, REDOVALNICE, POROČILA, URADNE ZABELEŽKE IDR.).





DOGRADITEV IN PRENOVA GIMNAZIJE BEŽIGRAD ZA IZVAJANJE MEDNARODNIH PROGRAMOV

- PRIDOBITEV PRIMERNIH PROSTOROV- SODOBNA OPREMA ZA IZVEDBO POUKA

ČE ŽELIMO POUK V MEDNARODNIH PROGRAMIH POSODOBITI, POTREBUJEMO PRIMERNE PROSTORE IN TEHNOLOŠKO OPREMLJENOST, KI BO UČITELJEM OMOGOČILA SODOBNE PRISTOPE PRI POUKU. PRAV TAKO MORAMO ZAGOTOVITI STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE.

31. GIMNAZIJA LEDINA LJUBLJANA ODPRTA ŠOLA

ODPRETI ŠOLO (V POPOLDANSKEM ČASU) ZAINTERESIRANI JAVNOSTI. OMOGOČITI IZRABO ŠOLSKIH KAPACITET (PROSTORSKIH, OPREME IN ČLOVEŠKIH VIROV) ZA KVALITETNEJŠO IZRABO MLADOSTNIŠKEGA PROSTEGA ČASA IN ZADOVOLJITEV POTREB VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA PREBIVALCEV MOL, OZIROMA AKTIVNEGA DRUŽENJA STAREJŠIH OBČANOV.CILJI: - OBLIKOVATI PROGRAM ŠPORTNIH, KULTURNIH IN IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI ZA MLADOSTNIKE V NJIHOVEM PROSTEM ČASU TER ZAGOTOVITI MATERIALNE IN KADROVSKE POGOJE ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI, - OBLIKOVATI PROGRAM ŠPORTNIH, KULTURNIH IN IZOBRAŽEVALNIH (ZLASTI V SMISLU VSEŽIVLJENJSKEGA IZOBRAŽEVANJA) DEJAVNOSTI ZA ODRASLE IN ZAGOTOVITI MATERIALNE IN KADROVSKE POGOJE ZA IZVAJANJE DEJAVNOSTI.

- OBLIKOVANJE IN IZVEDBA PROGRAMA ŠPORTNIH, KULTURNIH IN IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI ZA MLADOSTNIKE V NJIHOVEM PROSTEM ČASU, - OBLIKOVANJE IN IZVEDBA PROGRAMA ŠPORTNIH, KULTURNIH IN IZOBRAŽEVALNIH DEJAVNOSTI ZA ODRASLE.

32. GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA SODELOVANJE Z DANCI SODELOVANJE Z GIMNAZIJO NA DANSKEM PRINAŠA NOVE ODGOVORE NA PROCES POSODABLJANJA UČNEGA PROCESA V GIMNAZIJI

IZMENJAVA MED UČITELJI OBEH ŠOL OMOGOČI PRIMERJALNO ANALIZO PEDAGOŠKEGA PROCESAIZMENJAVA MED DIJAKI OMOGOČI PRIMERJAVO MWED POLOŽAJEM MLADIH V OBEH SISTEMIH

33. GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE

ČUFARJEVI DNEVI

UMETNIŠKO USTVARJANJE IN POUSTVARJANJE, GOJENJE, OHRANJANJE SLOVENSKEGA JEZIKA DOMA IN PRI MANJŠINAH V TUJINI, TEKMOVALNI ZNAČAJ PRIREDITVE VZPODUBJA KAKOVOST GLEDALIŠKE PRODUKCIJE, ANALIZA SELEKTORJA IN ŽIRIJE VSEBUJEJO KORISTNA NAVODILA ZA DELO VNAPREJ DRUŽENJE, IZMENJAVANJE IZKUŠENJ MED POSAMEZNIMI IGRALSKIMI SKUPINAMI

GRE ZA FESTIVALSKO SREČANJE DO 8 GLEDALIŠKIH PREDSTAV, KI SE UVRSTIJO NA FESTIVAL N A PODALGI PRIJAVE NA RAZPIS IN NA PREDLOG SELEKTORJA. FESTIVAL VZPODBUJA OHRANJANJE SLOVENSKE GLEDALIŠKE BESEDE, NAGRADE (PODELJENJE ČUFARJEVE PLAKETE) PA SO NAGRADA IN HKRATI VZPOBUDA ZA KAKOVOST.

34. GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA JESENICE

DVORANA ŽELEZAR UREDITEV OBSTOJEČE DVORANE, VEČNAMENSKOST... DVORANA BI BILA PRENOVLJENEA, POSODOBLJENA IN S TEM BOLJ FUNKCIONALNA




35. IDRIJSKO-CERKLJANSKA RAZVOJNA AGENCIJA D.O.O.

EVROPSKI CENTER KLEKLJANE ČIPKE

VZPOSTAVITI EVROPSKI CENTER IDRIJSKE ČIPKE:Ž- ZAGOTOVITI PRIMEREN PROSTOR, GA ADAPTIRATI, ...- TA PROSTOR OPREMITI, - ZAGOTOVITI KADROVSKO ZASEDBO, - OPREDELITI PROGRAME DELOVANJA, - ZAČETI Z IZVAJANJEM AKTIVNOSTI

VZPOSTAVLJEN EVROPSKI CENTER IDRIJSKE ČIPKE PROGRAMI (UREJNA INFRASTRUKTURA, NABAVLJENA OPREMA, ZAGOTOVLJEN KADER, ...), OPREDELJENI PROGRAMI CENTRA Z NOSILCI IN IZVAJALCI, ..

36. JAVNI GOSPODARSKI ZAVOD ZA TURIZEM MARIBOR

TURISTIČNO OBMOČJE POHORJE-HABAKUK-BETNAVA

USTVARITI KONKURENČNO TURISTIČNO DESTINACIJO MARIBOR-POHORJE, KI BO S SVOJIMI NARAVNIMI ZNAMENITOSTMI, ATRAKCIJAMI, KULTURNO DEDIŠČINO (NAJSTAREJŠA TRTA NA SVETU, DVOREC BETNAVA, PRISTAVA MERANOVO IPD) IN SODOBNIMI TURISTIČNIMI PRODUKTI (WELLNESS, GOLF, WININD&DINING, KONGRESI) PREDSTAVLJALA SODOBNO ZAOKROŽNO TURISTIČNO OBMOČJE HITRO RAZVIJAJOČEGA TURISTIČNEGA PROMETA.MERLJIVI CILJI SO OPREDELJENI V PORASTU ŠTEVILA NOČITEV IN GOSTOV TER V POVEČANI SKUPNI POTROŠNJI IZ NASLOVA TURIZMA V OBMOČJU. POSLEDIČNO S TEM SE POVEČUJE ŠTEVILO ZAPOSLENIH IN DVIGA ŽIVLJENSKI STANDARD PREBIVALCEWV, KAR JE KONČNI CILJ PROJEKTA.

NA PRIMARNI TURISTIČNI CONI POHORJE-HABAKUK-BETNAVA PLANIRAMO IZGRADNJO DVEH GOLF IGRIŠČ S PO 18 LUKNJAMI (GOLF HABAKUK IN GOLF AKADEMIJA BETNAVA). OB DVORCU BETNAVA JE V IDEJNEM NAČRTU WELLNESS HOTEL S PRIBLIŽNO 240 LEŽIŠČI SREDNJEGA IN VIŠJEGA STANDARDA. TA HOTEL, KI BO UMEŠČEN V KOMPLEKS ZGODOVINSKEGA DVORCA BETNAVA BO SERVISIRAL GOSTE GOLF AKADEMIJE IN UDELEŽENCE WELLNESS POČITNIC TER RAZNIH MANJŠIH KONGRESOV ALI KONVENCIJ, KI SE BODO ODVIJALE SAMOSTOJNO ALI V SKLOPU KONGRES CENTRA HABAKUK. V SKLOPU KONGRESNEGA CENTRA HABAKUK SE NAČRTUJE DOGRADNJA VZHODNE DEPANDANSE HOTELA, KI BO V VELIKO POMOČ PRI KONICAH SEZONE OZ. OB KONGRESIH. OB GOLF IGRIŠČU HABAKUK, KI POTEKA V VZNOŽJU POHORJA (SEVERNO OD SNEŽNEGA STADIONA) OD HOTELA HABAKUK VZHODNO PROTI DVORCU BETNAVA JE NAČRTOVANA IZGRADNJA GOLF HOTELA IN NEKAJ APP HIŠ, S SKUPNO KAPACITETO CCA 500 POSTELJ. NA VRHU SMUČARSKEGA CENTRA (STADIONA) POHORJE SE PRIPRAVLJA INVESTICIJA V PRENOVO HOTELA BELLEVUE 150-200 POSTELJ IN DOKONČANJE PROGRAMA IZGRADNJE 10 APP. HIŠ (ŠTIRI ŽE DOKONČANE) S CCA DODATNIMI 360 LEŽIŠČI. SMUČASKI CENTER POHORJE, KI JE ŽE V GLAVNEM PRIPRAVLJEN ZA UMETNO ZASNEŽEVANJE SMUČARSKIH PROG, SE BO POSTOPOMA POSODABLJAL (NOVE VLEČNE NAPRAVE IN GONDOLA) IN RAZŠIRIL Z POSEBNIMI SMUČARSKIMI PROGAMI NA SEVERNO RUŠKO POBOČJE POHORJA. TO BI POMENILO TUDI TRETJI DOSTOP DO SMUČIŠČ (MARIBOR, HOČE, RUŠE) IN DODATNO KVALITETO ZAHTEVNEJŠIH DALJŠIH SMUČIŠČ, Z VEČJO GOTOVOSTJO SNEŽNIH RAZMER (SEVERNA SENČNA STRAN POHORJA).




37. JAVNI ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA VARSTVO KULTURNE DEDIŠČINE

TURISTIČNO-KULTURNI PROJEKT: TRANSROMANICA - TRANSNACIONALNA MREŽA IN POTI PO ROMANSKI DEDIŠČINI EVROPE

NAMEN PROJEKTA: OKREPITI REGIONALNI RAZVOJ IN POSPEŠITI NJEGOVO PROMOCIJO Z VKLJUČITVIJO V OSREDNJO KULTURNO-TURISTIČNO POT PO ROMANSKI DEDIŠČINI EVROPE TER VKLJUČITEV NA SKUPNI INTERNETNI PORTAL IN E-PLATFORMO.CILJ PROJEKTA: TRŽENJE TURISTIČNO-KULTURNIH PROGRAMOV, IZDELAVA TISKANEGA IN ELEKTRONSKEGA GRADIVA - SKUPNEGA INTERNETNEGA PORTALA O ROMANSKI DEDIŠČINI EVROPE, STROKOVNE EKSKURZIJE, AKTIVNA PROMOCIJA.

INTERNETNI PORTAL (WWW.TRANSROMANICA.COM) PO ROMANSKI DEDIŠČINI EVROPE, TRŽENJE TURISTIČNO-KULTURNIH PROGRAMOV, ŠTUDIJSKO TISKANO GRADIVO IN EKSKURZIJE, PRIROČNIKI, AKTIVNA PROMOCIJA.

38. JAVNO KOMUNALNO PODJETJE BREZOVICA D.O.O.

GRADNJA KANALIZACIJE IN ČISTILNE NAPRAVE

ZAGOTOVITEV PITNE VODE, ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD OBNOVLJENO VODOVODNO OMREŽJE, ZGRAJENO KANALIZACIJSKO OMREŽJE IN ČISTILNE NAPRAVE

39. KAJAKAŠKA ZVEZA SLOVENIJE ŠPORTNI OBJEKT TACEN ZGRADITEV VEČNAMENKEGA OBJEKTA IN POSODOBITEV KAJAKAŠKE PROGE V TACNU

40.

KMETIJSKO GOZDARSKA ZBORNICA SLOVENIJE KMETIJSKO GOZDARSKI ZAVOD MURSKA SOBOTA

BIOMASA ŽELIMO UGOTOVITI POTENCIAL ZA PROIZVODNJO "ZELENE " ENERGIJE NA OBRAVNAVANEM OBMOČJU

IZDELANA ŠTUDIJA Z RAZPOLOŽLJIVIMI POTENCIALI ZA PROIZVODNJO "ZELENE" ENERGIJE

41.


BLAGOVN ZNAMKE KMETIJSKIH PRIDELKOV

ZAŠČITA TRADICIONALNIH IZDELKOV

POMURJE KOT REGIJA IMA ZELO VELIKO TRADICIONALNIH IZDELKOV (ŠUNKA, TUNKA, PERECI, GIBANICA....)KI BI JIH BILO POTREBNO ZAŠČITITI IN PONUDITI POD ISTO BLAGOVNO ZNAMKO

42.


OBNOVA IN RAZŠIRITEV OSEMENJAVALNEGA CENTRA ZA GOVEDO IN PRAŠIČE

MODERNIZIRATI OSEMENJAVELNI CENTER ZA GOVEDI IN PRAŠIČE

INFRASTRUKTURA IN OPREMA V DOSEDANJEM CENTU JE ZASTARELAZATO ŽELIMO:-IZBOLJŠATI KAKOVOST SEMENA-IZBOLJŠATI PONUDBO DOMA IN PONUDITI SEME EVROPI-ZADOSTITEV VETERINARSKIM ZAHTEVAM EU

43. KNJIŽNICA OTONA ŽUPANČIČA ŠIROKOPASOVNA OMREŽJA IZGRADNJA LOKALNE OPTIČNE INFRASTRUKTURE MED ČIM VEČJIM ŠTEVILOM POTENCIALNIH KONČNIH PREJEMNIKOV IN IZBRANO LOKACIJO, KI JE PRIMERNA ZA PRIKLJUČITEV NA MEDKRAJEVNE POVEZAVE

VZPOSTAVITEV HITRE, ENOSTAVNE IN POCENI ŠIROKOPASOVNE POVEZAVE




44. KOMUNALNO PODJETJE PTUJ D.D.

ZAŠČITA KAKOVOSTI PODTALNICE DRAVSKEGA IN PTUJSKEGA POLJA

ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA OKOLJA PREDVSEM POVRŠINSKIH VODA TER ZAŠČITA KVALITETE PODTALNICE, KI SLUŽI KOT VIR PITNE VODE

IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA, ČISTILNIH NAPRAV ODPADNIH VOD, NOVOGRADNJE ODSEKOV VODOVODA, REKONSTRUKCIJE OBSTOJEČIH KANALIZACIJSKIH IN VODOVODNIH CEVOVODOV


VGRADNJA SPTE ( SOČASNA PROIZVODNJA TOPLOTNE IN EL. ENERGIJE ) V OBSTOJEČI SISTZEM DALJINSKEGA OGREVANJA

POVEČANJE ENERGETSKE UČINKOVITOSTI, ZNIŽANJE OBRATOVALNIH STROŠKOV, ZMANJŠEVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV

SOPROIZVODNJA ELEKTRIČNE IN TOPLOTNE ENERGIJE


IZGRADNJA ETAŽNEGA PARKIRIŠČA POTRČEVA

POVEČATI KAPACITETO PARKIRNIH MEST V CENTRU MESTA PTUJ, IZBOLJŠATI PROMETNI REŽIM.

POVEČANO ŠT. PARKIRNIH MEST, MANJŠA OBREMENITEV ZGODOVINSKO ZAŠČITENEGA CENTRA MESTA S PROMETOM


NADGRADNJA MESTNE TRŽNICE

POVEČATI IN RAZŠIRITI KAPACITETE PRODAJNEGA PROSTORA IN PONUDBO NA TRŽNICI

ENAKO KOT V PREJŠJI TOČKI

48. KOROŠKI POKRAJINSKI MUZEJ MUZEJ ŽELEZARSKE TEHNIŠKE DEDIŠČINA

OHRANITEV ŽELEZARSKE TEHNIŠKE DEDIŠČINE IN PREDSTAVITEV FUŽINARSKE IDENTITETE IN TRADICIJE V KRAJIH MEŽIŠKE DOLINE. Z ATRAKTIVNO POSTAVITVIJO PRIVABITI OBISKOVALCE, VZPOSTAVITI NACIONALNI CENTER ZA ŽELEZARSKO TEHNIŠKO DEDIŠČINO V OKVIRU MEDNARODNEGA PROJKETA POTI ŽELEZA.

STALNA MUZEJSKA POSTAVITEV V AMBIENTIH STARE KOVAČNICE (ŠTAUHARIJE) S SPREMLJEVALNIMI PROSTORI ZA PEDAGOŠKO-ANDRAGOŠKE PROGRAM TER OBČASNE PRIREDITVE.

49. KTRC, KULTURNO TURISTIČNI REKREACIJSKI CENTER RADEČE

IZGRADNJA PRISTAJALNEGA POMOLA IN ČOLNARNE NA SAVI

REKA SAVA JE ZARADI HE VRHOVO PRI RADEČAH AKUMULACIJSKO JEZERO. JE DRUGA NAJDALJŠA RAVNA VODNA POVRŠINA V SLO IN JE ZATO PRIMERNA ZA POSTAVITEV VESLAŠKE TRASE. REKA JE BOGATA Z RIBAMI IN DAJE VELIKE MOŽNOSTI ZA RIBOLOV(SVETOVNO PRVENSTVO RIBIČEV 2004), REKA JE ZELO POMEMBNA ZA RAZVOJ TURIZMA V KRAJU IN DAJE MOŽNOSTI ZA KORIŠČENJE PROSTORSKIH IN ČLOVEŠKIH POTENCIALOV.

PRISTAJALNI POMOL BI SLUŽIL KOT POSTAJA ZA SPREJEM GOSTOV, KI PRIHAJAJO NA SPLAVARJENJE, NUDIL BI JIM OSNOVNO GOSTINSKO PONUDBO IN SPREMLJEJOČE PROSTORE(WC).DEL ČOLNARNE BI UREDILI V SPLAVARSKE PROSTORE, POMOL BI SLUŽIL TUDI OSTALIM VODNIM PLOVILOM. S TEM BI ZAGOTOVILI IZHODIŠČE ZA NADALNJI RAZVOJ PROSTORA OB SAVI IN NOVIH DEJAVNOSTI.REKA SAVA LAHKO POSTANE REDNA TRASA ZA NAJVEČJE TEKMOVANJA SKIFISTOV IN DRUGIH VESLAŠKIH ŠPORTOV.




50. KTRC, KULTURNO TURISTIČNI REKREACIJSKI CENTER RADEČE

REKREACIJSKI CENTER MAGOLNIK

MAGOLNIK JE IZREDNO BIOTSKO RAZNOLIKO NARAVNO OKOLJE. CILJ JE IZGRADITIREKREACIJSKI CENTER, KI NE BO NAMENJEN MASOVNEMU TURIZMU AMPAK BO TEMELJIL NA VZGOJNEM, RAZISKOVALNEM IN IZOBRAŽEVALNEM PRINCIPU. NAME JE OHRANJANJE IN SPOZNAVANJE NARAVNIH, DENDROLOŠKIH SPOMENIKOV NA TEM OBMOČJU OB SOČASNEM TRAJNOSTNEM RAZVOJU TURIZMA V POVEZAVI Z OSTALIMI TURISTIČNIMI PRODUKTI.

OBSTOJEČE SMUČIŠČE JE POTREBNO OPREMITI Z ZASNEŽEVALNIMI NAPRAVAMI IN S TEM OMOGOČITI DALJŠO SMUČARSKO SEZONO. POLEG VLEČNICE IN BRUNARICE IMA SMUČIŠČE TUDI RAZSVETLJAVO ZA NOČNO SMUKO. OBNOVITI JE TREBA KMEČKO STAVBO NA VRHU SMUČIŠČA IN JO USPOSOBITI ZA BIVANJE IN GOSTINSKO PONUDBO. NAMENJENA JE BIVANJU ŠOLSKIH SKUPIN ZA UČENJE V NARAVI ALI MANJŠIM RAZISKOVALNIM SKUPINAM IN POSAMEZNIKOM. GLEDE NA RAZOLOŽLJIVE PROSTORSKE MOŽNOSTI SE UREDIJO ŠE DODATNE UČNE GOZDNE POTI IN RAZISKOVALNE TOČKE.

51. KULTURNI DOM NOVA GORICA GORIŠKE MUZE RAZVIJANJE KOMORNE IN SOLISTIČNE GLASBE V TURISTIČNO ZANIMIVEM OKOLJU GORIŠKIH BRD. OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE PREKO GLASBENE UMETNOSTI.

GORIŠKE MUZE POVEZUJEJO LJUBITELJE GLASBE V PROGRAMIH IZBRANIH VEČEROV KOMORNE IN SOLISTIČNE IGRE. NA KONCERTIH SE PREDSTAVLJAJO VRHUNSKI DOMAČI IN TUJI SOLISTI TER KOMORNI ANSAMBLI.

52. KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC JAVNI ZAVOD

SLOVENJEGRAŠKO POLETJE POPESTRITEV POLETNEGA KULTURNEGA DOGAJANJA PRIREDITVE NA PROSTEM - PASIONSKE IGRE




53. LTO BOHINJ - ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA

ARHEOLOŠKI PARK AJDOVSKI GRADEC

PROJEKT ZA OBČINO BOHINJ VELIKEGA POMENA. V PRVI VRSTI GRE ZA ZGRADITEV NOVE KULTURNO TURISTIČNE INFRASTRUKTURE, KI BO V BOHINJ PRIVABIL NOVE SEGMENTE OBISKOVALCEV. PROJEKT BO ZAGOTAVLJAL KOMBINACIJO PREDSTAVITEVE: POLJUDNE ZNANOSTI IN ZGODOVINE V KOMBINACIJI Z AVTENTIČNOSTJO PROSTORA, ZGRADB, LJUDI

PREDSTAVITEV BOGATE ZGODOVINE BOHINJA, NJEGOVEGA ŽELEZARSTVA V NEPOSREDNI BLIŽINI ARHEOLOŠKEGA NAJDIŠČA AJDOVSKI GRADEC KAMOR JE NAJVEČJI SLO PESNIK POSTAVIL SVOJO EPSKO PESNITEV KRST PRI SAVICI. S PROJEKTOM SE ŽELI VZPODBUDITI RAZVOJKULTURNEGA TURIZMA, SAJ BO S POSTAVITVIJO NASTALO KULTURNO SREDIŠČE, KI BO DELOVALO MED DRUGIM TUDI KOT IMPULZ ZA ČEZMEJNO SODELOVANJE IN IZMENJAVO NA ZNANSTVENEM, TURISTIČNEM IN KULTURNEM PODROČJU REGIJE ALPE JADRAN. PROJEKT NE BO SAMO MUZEJ NA PROSTEM AMPAK BO TUDI IN PREDVSEM PROSTOR ŽIVAHNEGA KULTURNEGA UTRIPOA, PRETOKA IDEJ IN PROSTOR KOMUNIKACIJE V EVROPSKEM PROSTORUNAČRTUJE SE:- IZGRADNJA ARHEOLOŠKEGA PARKA Z MUZEJEM, AMFITEATROM, VSTOPNIM AVILJONOM- UREDITEV IN OZNAČITEV ARHEOLOŠKIH POTI- IZGRADNJA HISTORIČNE NASELBINE Z DOŽIVLJAJSKO VSEBINO, PARK BO SESTAVLJEN S TREH DELOV:- OSREDNJI DEL PARKA - MUZEJ NA PROSTEM, PROSWTOR ZA SPOZNAVANJE PRETEKLOSTI IN AKTIVNEGA DOŽIVLJANJA PRETEKLOSTI, KULTURNIH DOGODKOV- PREKO OZNAČENIH POTI SE BO POVEZOVAL Z OSTALIMI ARHEO TOČKAMI V BOHINJU- RAZŠIRJEN DEL PARKA BO PREDSTAVLJAL OSTALE TOČKE FUŽINARJENJA IN RUDARJENJA PO DOLINAH

54. LTO BOHINJ - ZAVOD ZA POSPEŠEVANJE TURIZMA

PROMETNI REŽIM V BOHINJU

- UMIRITEV PROMETA OKROG BOHINJSKEGA JEZERA- UREDITEV SISTEMA PARKIRANJA OB JEZERU IN POD ŽIČNICO VOGEL- UREDITEV CENTRALNEGA PARKIRIŠČA IZVEN MEJA TNP- UREDITEV SISTEMA POBIRANJA PARKIRNINE- VEČPLASTNO- UREDITEV LOKALNIH PREVOZOV DOOBJEKTOV, ŽIČNICE VOGEL- UREDITEV SISTEMA OBVEŠČANJA OBISKOVALCEM ŽE V BOHINJSKI BISTRICI O ZASEDENOSTI PARKIRIŠČ

- UREJENIH ŠEST PARKIRIŠČ OB JEZERU (ASFALT, RAMPE?)- UREJENO CENTRALNO PARKIRIŠČE NA RIBČEVLAZU- UREJENI LOKALNI PREVOZI (DVE LADJE- ŽE OBSTAJATA, KOMBI, AVTOBUS)- UREJEN SISTEM POBUIRANJA PARKIRNINE- UREJEN SISTEM OBVEŠČANJA OBISKOVALCEV V BOH. BISTRICI

55. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR

IZGRADNJA NOVEGA LUTKOVNEGA GLEDALIŠČA

IZBOLJŠANJE DELOVNIH POGOJEV LGM IN BISTVENO BOLJŠI POGOJI ZA GLEDALCE, MOŽNOST RAZVOJA LUTKOVNE UMETNOSTI V SV SLOVENIJI, BOLJŠI POGOJI TUDI ZA DRUGE GOSTUJOČE UMETNIKE (GLEDALIŠČA, POSAMEZNIKE, GLASBENIKE, ...)

NOVO LUTKOVNO GLEDALIŠČE IN REŠITEV KULTURNE DEDIŠČINE (MINORITSKI SAMOSTAN V MARIBORU)




56. MESTNO GLEDALIŠČE PTUJ CELOVITA OBNOVA MGP

POPOLNA PRENOVA NEO RENESANČNE STAVBE MESTNEGA GLEDALIŠČA PTUJ, SANACIJA PROPADAJOČE ZGRADBE V SRCU MESTA, IZBOLŠANI POGOJI ZA DELO IN USTVARJANJE POKLICNIH USTVARJALCEN NA PODROČJU UPRIZORITVENIH UMETNOSTI, DOSTOJNI POGOJI ZA GLEDALCE IN OBISKOVALCE. JAVNA LOKACIJA ZA IZVEDBO RAZLIČNIH DOGODKOV, KI ZAHTEVAJO ODER, OMOGOČANJE CENTRALNEGA BIROA KART NA PTUJU, VZPOSTAVITEV TEHNIČNEGA SERVISA ZA REGIJO IN SCENSKIH DELAVNIC. VSPOSTAVITEV REGIJSKEGA CENTRA ZA UPRIZORITVENE IN USTVARJALNE DEJAVNOSTI.

PRENOVLJENO IN FUNKCIONALNO NADGRAJENO MODERNO GLEDALIŠČE IN PRIREDITVENI PROSTOR V SRCU MESTA Z OHRANITVIJO NOE RENESANČNEGA ZNAČAJA IN ROKONSTRUKCIJO NEO RENESANČNEGA PORTALA ARHITEKTA RUDOLFA KLOTZA. VRNITEV PRVOTNE PODOBE GLAVNEMU TRGU ZGORNJEGA MESTA (SLOVENSKI TRG).

57. MINISTRSTVO ZA JAVNO UPRAVO

ZAGOTAVLJANJE PODATKOVNIH STORITEV

NAMEN PROJEKTA JE ZAGOTOVITI KAKOVOSTNE, CELOVITE, KAKOVOSTNE IN VARNE STORITVE S PODROČJA SISTEMSKE INFRASTRUKTURE. CILJ PROJEKTA JE POVEČATI UČINKOVITOST IZRABE SISTEMSKE INFRASTRUKTURE, RAZBREMENITEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA V SMISLU INVESTICIJ V OSNOVNA SREDSTVA IN INVESTICIJSKEGA VZDRŽEVANJA, ZAGOTOVITI VISOKO ZMOGLJIVO INFRASTRUKTURO, KI OMOGOČA DOSEGANJE MEDNARODNIH STANDARDOV IN CERTIFIKATOV KAKOVOSTI TER KAKOVOSTNIH PODATKOVNIH STORITEV.

REZULTAT PROJEKTA JE VISOKO ZMOGLJIVA INFRASTRUKTURA, KI BO ZAGOTAVLJALA KAKOVOSTNO PODALGO ZA ELEKTRONSKO POSLOVANJE UPRAVE.

58. MINISTRSTVO ZA KULTURO

VZPOSTAVITEV OMREŽJA ZA VZPODBUJANJE MOBILNOSTI UMETNIKOV IN NJIHOVIH DEL: VIPOLŽE-MEDANA-ŠMARTNO

CILJ: FUNKCIONALNA USPOSOBITEV OBJEKTOV V VIPOLŽAH, ŠMARTNEM IN MEDANI ZA IZVAJANJE NAČRTOVANIH KULTURNIH DEJAVNOSTINAMEN: KREPITEV RAZVOJNIH SPOSOBNOSTI IN PREPOZNAVNOSTI REGIJE V ŠIRŠEM EVROPSKEM PROSTORU, REVITALIZACIJA NASELIJ IN USTVARJANJE PRILOŽNOSTI ZA RAZVOJ NOVIH KULTURNIH VSEBIN V REGIJI

V OBNOVLJENIH PROSTORIH (VIPOLŽE, ŠMARTNO, MEDANA) BODO LOCIRANE: PRODUKCIJSKE, POSTPRODUKCIJSKE IN PRIREDITVENE VSEBINE S PODROČIJ VSEH ZVRSTI UMETNOSTI TER KNJIGE IN FILMA, KOT TUDI SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI: DELAVNICE, ATELJEJI IN DRUGI VIDIKI USTVARJANJA, POUSTAVARJANJA IN IZOBRAŽEVANJA

59. MINISTRSTVO ZA KULTURO PROGRAMI POSEBNEGA POMENA

ZAGOTAVLJANJ STORITEV JAVNE SLUŽBE NA PODROČJU RADIJSKIH IN TELEVIZIJSKIH STORITEV S POUDARKOM NA LOKALNIH IN REGIONALNIH PROGRAMSKIH VSEBINAH, KI JIH NACIONALNA JAVNA RADIOTELEVIZIJSKA USTANOVA NE ZAGOTAVLJA

OMOGOČANJE SPREMLJANJA LOKALNIH PROGRAMSKIH VSEBIN

60. MINISTRSTVO ZA KULTURO FILMSKI STUDIO VIBA FILM-LJUBLJANA

VEČJA UČINKOVITOST, VEČJI PROGRAM DELA, VEČJE ŠTEVILO FILMSKIH KOPRODUKCIJ

POTENCIALNA RAZBREMENITEV DRŽAVNEGA PRORAČUNA




61. MINISTRSTVO ZA KULTURO STATUSNA PREOBRAZBA JAVNEGA ZAVODA ARBORETUM VOLČJI POTOK

IZBOLJŠANJE INSTITUCIONALNEGA OKOLJA ZA DELOVANJE IN POSLOVANJE BA PODROČJU DELA ARBORETUMA, KREPITEV RAZVOJNIH SPOSOBNOSTI, VEČJA PREPOZNAVNOST IN PRISOTNOST SPOMENIKA OBLIKOVANE NARAVE V ŠIRŠEM OKOLJU.

SMISELNA OBLIKA ORGANIZIRANOSTI, POVEČANJE KONKURENČNOSTI, BOLJŠA EKONOMSKA IZRABA OBSTOJEČIH POTENCIALOV.

62. MINISTRSTVO ZA PROMET UVEDBA KONCESIJSKE OBNOVE IN VZDRŽEVANJA AVTOCEST

1. ZAGOTOVITI VEČJO KVALITETO STORITEV-KVALITETNEJŠE STANJE DRŽAVNEGA CESTNEGA OMREŽJA2. IZBOLJŠATI OPERACIJSKO IN INVESTICIJSKO UČINKOVITOST3. IZBOLJŠATI ODZIVNOST NA ZAHTEVE UPORABNIKOV4. ZMANJŠATI VPLIV POLITIKE.

V PRVEM, SEDEMLETNEM OBDOBJU, OBNOVLJENI NAJSLABŠI ODSEKI DRŽAVNE CESTNE MREŽE IN OHRANJANJE ZAHTEVANEGA NIVOJA VZDRŽEVANOSTI CELOTNEGA DRŽAVNEGA CESTNEGA OMREŽJA SKOZI VSE KONCESIJSKO OBDOBJE.

63. MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE DRAGA DIAGNOSTIČNA IN TERAPEVTSKA OPREMA

CILJ JE POVEČATI ŠTEVILO DRAGIH DIAGNOSTIČNIH IN TERAPEVTSKIH APARATUR(IN TO ZA NASLEDNJE: MAGNETNORESONANČNI TOMOGRAF-4, RAČUNALNIŠKI TOMOGRAF-4, KARDIOLOŠKI DSA APARAT-1, LINEARNI POSPEŠEVALNIK-2) IN S TEM SKRAJŠATI ČAKALNE DOBE.

POVEČATI ŠTEVILO OPRAVLJENIH PREGLEDOV IN OBSEVANJ V POPREČJU NA PREBIVALCA RS.




64. NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

SMEPTOD - SLOVENSKA MREŽA EKSPERTOV S PODROČJA TRAJNEGA OHRANJANJA DIGITALNIH VIROV

NAMEN PROJEKTA SEMPTOD JE USTANOVITI MREŽO EKSPERTOV, KI V SVOJEM ZNANSTVENEM PODROČJU SKUŠAJO REŠITI PROBLEMATIKO TRAJNEGA OHRANJANJA ELEKTRONSKIH VIROV. CILJI PROJEKTA SO PRIPRAVA PRIPOROČIL ZA TRAJNO OHRANJANJE ELEKTRONSKIH VIROV, OZAVEŠČANJE JAVNOSTI IN SVETOVANJE JAVNIM IN ZASEBNIM PODJETJEM IN INSTITUCIJAM PRI NJIHOVIH INICIATIVAH ZA TRAJNO OHRANJANJE LASTNIH ELEKTRONSKIH ZBIRK ALI DOKUMENTOV.

ELEKTRONSKE PUBLIKACIJE SO POSTALI DEL NAŠEGA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA IN POSLEDIČNO TUDI DEL SLOVENSKE KULTURE, ZNANOSTI IN GOSPODARSTVA. ČE DANES NE BOMO VEČJO POZORNOST POSVETILI NJIHOVEM TRAJNEM OHRANJANJU NAM BO HITRI RAZVOJ INFORMACIJSKE TEHNOLOGIJE V PRIHODNOSTI ONEMOGOČIL DOSTOP DO NJIHOV VSEBIN. ZNANSTVENIKI IZ RAZLIČNIH PODROČJIH SKUŠAJO NAJTI ZELO PODOBNE REŠITVE. PROBLEM JE DA BOMO ZARADI OSAMLJENEGA DELOVANJA TEH ZNANSTVENIKOV V PRIHODNOSTI IMELI VEČ STANDARDNIH POSTOPKOV IN NEUSKLAJENIH REŠITEV ZA TRAJNO OHRANJANJE ELEKTRONSKIH VIROV. V NEMČJI JE NA POBUDO NACIONALNE KNJIŽNICE USTANOVLJENA NEMŠKA MREŽA ZA TRAJNO OHRANJANJE NESTOR. SO TUDI DRUGE MEDNARODNE SKUPINE, KI SKUŠAJO NAJTI USREZNE REŠITVE (RLG IN OCLC V ZDA SO USTANOVILE PREMIS KI ZDRUŽUJE STROKOVNJAKE IZ CELEGA SVETA).NAMEN PROJEKTA SMEPTOD JE USTANOVITI MREŽO EKSPERTOV Z ISKUŠNJAMI NA TRAJNEGA OHRANJANJA ELEKTRONSKIH VIROV. TI EKSPERTI BODO SODELOVALI PRI PRIPRAVI SLOVENSKIH PRIPOROČIL, STANDARDOV IN POSTOPKOV ZA TRAJNO OHRANJANJE VSEH PUBLIKACIJ IN ZAPISOV USTVARJENIH V SLOVENIJI V DIGITALNI OBLIKI. V MREŽO NAJ BI SE VKLJUČILI ZNANSTVENIKI KNJIŽNIČARJI, ARHIVISTI, MUZEISTI, RAČUNALNIČARJI INFORMATIKI IN RAZISKOVALCI IZ DRUGIH ZASEBNIH IN JAVNIH PODROČIJ.SLOVENSKA MREŽA SMEPTOD BI SVOJA PRIPOROČILA IN STANDARDE USKLAJEVALA Z DRUGIMI TUJIMI NACIONALNIMI MREŽAMI. PROJEKT BI POTEKAL V VEČ FAZ:, 1. LOKALIZACIJA EKSPERTOV IZ RAZLIČNIH ZNANSTVENIH PODROČIJ, KI SE UKVARJAJO S PROBLEMATIKO TRAJNEGA OHRANJANJA ELEKTRONSKIH VIROV IN OBLIKOVANJE DELOVNE SKUPINE.2. ANALIZA STANJA V SLOVENIJI - KATERE REŠITVE SO BILE SPREJETE V RAZLIČNIH PODROČIJ.3. DOLOČITEV KRITIČNIH VIDIKOV PRI TRAJNEM OHRANJANJU DIGITALNIH VIROV (OPTIMALNI METAPODATKI ZA OPIS VIRA, OPTIMALNI RAČUNALNIŠKI FORMATI DATOTEK ZA OHRANJANJE, TRAJNOST FIZIČNIH NOSILCEV, POSTOPKI PRI OHRANJANJU, REŠEVANJE AVTORSKIH PRAVIC....).4. PRIPRAVO PRIPOROČIL ZA VSAK KRITIČNI VIDIK IN UGOTAVLJANJE UPORABNIH STANDARDOV.





VEČJEZIČNOST PORTALA KAMRA

NAMENI:- VZPOSTAVITI VEČJEZIČNI DOSTOP DO VSEBIN SLOVENSKE KULTURNE DEDIŠČINE- OMOGOČITI DOSTOP DO INFORMACIJ O KULTURNIH DOGODKIH- PROMOVIRATI SLOVENSKO ZNANJE IN KULTURO V SVETU., CILJI:- VZPOSTAVITI Z ENEGA MESTA DOSTOP DO INFORMACIJ, DIGITALIZIRANIH ZBIRK, POLNIH BESEDIL, PROGRAMOV IN PROJEKTOV V ANGLEŠČINI IN JEZIKIH SOSEDNJIH DRŽAV.- VZPOSTAVITI VEČJEZIČNE VMESNIKE ZA VNOS VSEBIN- PRIPRAVITI KONTROLIRAN SLOVAR OZ. TEZAVER ZA OPTIMIZIRANJE ISKANJA.

PROJEKT KAMRA SO V LETU 2004 ZAČELI PARTNERJI ZVEZA SPLOŠNIH KNJIŽNIC, NUK IN 10 OSREDNJIH OBMOČNIH KNJIŽNIC. PORTAL BO V SLOVENSKEM JEZIKU AKTIVEN SREDI LETA 2005. SPLETNA STRAN ZA SPREMLJANJE PROJEKTA: HTTP://WWW.LJ-OZ.SIK.SI/KAMRAV NASLEDNJI FAZI JE PLANIRAN PREVOD IZBRANEGA DELA VSEBIN IN RAZVOJ VEČJEZIČNIH VMESNIKOV. OPTIMALNO ISKANJE PO VSEBINAH BAZ PORTALA BO MOŽNO, ČE BO OBENEM VGRAJEN VEČJEZIČNI KONTROLIRAN SLOVAR OZ. TEZAVER.


PORTAL KAMRA - DISTRIBUCIJA PODATKOV PREKO MOBILNIH IN PDA NAPRAV

NAMEN:- OMOGOČITI DOSTOP DO KULTURNIH VSEBIN OD KODERKOLI IN KADARKOLICILJI:- PRIPRAVA VMESNIKOV ZA MOBILNE IN PDA NAPRAVE- VZPOSTAVITI MEHANIZME ZA DISTRIBUCIJO PODATKOV UPORABNIKOM MOBILNIH NAPRAV IN ZA POVEZOVANJE SISTEMA Z OBSTOJEČIMI SISTEMI PARTNERJEV- NADGRADNJA S TEHNOLOGIJO LBS (LOCATION BASED SERVICES) IN GIS (GEOGRAFIC INFORMATION SYSTEM)- KONČNI IZDELEK: E-VODNIK PO KULTURNIH TOČKAH SLOVENIJE

PORTAL KAMRA JE PROJEKT ZVEZE SPLOŠNIH KNJIŽNIC, NUKA IN 10 OSREDNJIH OBMOČNIH KNJIŽNIC IN BO AKTIVIRAN V DRUGI POLOVICI LETA 2005. OMOGOČAL BO Z ENEGA MESTA DOSTOP DO INFORMACIJ, DIGITALIZIRANIH VSEBIN, POLNIH BESEDIL, PROGRAMOV IN PROJEKTOV, KI JIH OBLIKUJEJO KNJIŽNICE, ARHIVI, MUZEJI IN DRUGI PARTNERJI V LOKALNIH OKOLJIH. SPLETNA STRAN ZA SPREMLJANJE PROJEKTA: HTTP://WWW.LJ-OZ.SIK.SI/KAMRAV NASLEDNJI FAZI PROJEKTA ŽELIMO OMOGOČITI DOSTOP DO TEH VSEBIN TUDI PREKO MOBILNIH IN PDA NAPRAV IN SISTEM NADGRADITI S TEHNOLOGIJAMI LBS IN GIS.





MIT (MOTIVIRANJE, INFORMIRANJE, TRENING)

NAMEN:- OMOGOČITI PREDSTAVNIKOM POSEBNIH SKUPIN IZOBRAŽEVANJE ZA DELO Z VSEBINAMI PORTALA- VKLJUČITI PREDSTAVNIKE RANLJIVIH SKUPIN V STIMULATIVNO SOCIALNO OKOLJE- VZPODBUDITI MEDGENERACIJSKO SODELOVANJECILJ- PONUDITI USPOSABLJANJE ZA DELO V INTERNETNEM OKOLJU- TESTIRANJE PRIDOBLJENEGA ZNANJA V REALNEM OKOLJU- IZBOLJŠATI ZAPOSLITVENE MOŽNOSTI.

KNJIŽNICE V SODELOVANJU S PARTNERJI LAHKO PONUDIJO NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE NA PODROČJU, KI GA NE POKRIVA NOBENA VRSTA FORMALNEGA USPOSABLJANJA. PROJEKT JE PILOTSKI IN NJEGOV KONČNI CILJ JE DOSEČI VERIFIKACIJO PRIDOBLJENEGA ZNANJA.USPOSABLJANJA NA PODROČJU IKT, KI SO NA TRGU, PONUJAJO POSAMEZNA ZNANJA, KI JIH MORAJO UDELEŽENCI POVEZOVATI SAMI. PROJEKT MIT BO OMOGOČIL, DA VKLJUČENI PREDSTAVNIKI CILJNIH SKUPIN PRIDOBIJO KOMPLEKSNO ZNANJE IN GA TUDI UTRDIJO V PRAKSI. DELO Z VSEBINAMI PORTALA IN NJIHOVO NAMEŠČANJE JE DANES ENO NAJBOLJ ISKANIH IN PERSPEKTIVNIH ZNAJ NA PODROČJU IKT, VENDAR GA NI MOGOČE PRIDOBITI NA TRGU. TAKA ZNANJA SO FLEKSIBILNA IN JIH JE MOČ UPORABITI KJERKOLI, S TEM UDELEŽENCI V PROCESU USPOSABLJANJA PRIDOBIJO DODANO VREDNOST PRI ISKANJU ZAPOSLITVE NA TRGU. VZPOREDNO RASTE TUDI OSVEŠČENOST DELODAJALCEV, KATERIH POSLOVANJE SE POSPEŠENO PRENAŠA V INTERNETNO OKOLJE IN KI SE ZAVEDAJO, DA SO TOVRSTNA ZNANJA PREDNOST VSAKEGA ISKALCA ZAPOSLITVE.


PRETEKLOST ZA SODOBNO RABO

ZAVAROVANJE IZVIRNIKA, DOSTOPNOST GRADIVA, MOŽNOST TRŽENJA V RS IN V TUJINI

DIGITALIZACIJA, VKLJUČITEV V OMREŽJE, PODATKOVNE BAZE, GENERIRANJE ZNANOSTI IN STROKOVNE LITERATURE

69. NOTRANJSKI REGIJSKI PARK RENATURACIJA CERKNIŠKEGA JEZERA

70. OBČINA AJDOVŠČINA PRENOVA ZIMSKEGA BAZENA OBNOVA STAREGA OBJEKTA, ZAGOTOVITEV PRIMERNIH POGOJEV ZA IZVAJANJE ŠPORTNE VZGOJE V OSNIOVNOŠOLSKEM IZOBRAŽEBVANJU, IZBOLJŠANJE STANDARDA OBČANOV

PRENOVA BAZENSKE ŠKOLKE, ZAMENJAVA BAZENSKE TEHNIKE, PRENOVA OBJEKTA




71. OBČINA BOVEC PREDOR VRŠIČ POVEZOVANJE OBMOČJA S CENTRALNO SLOVENIJO, IZBOLJŠANJE MOŽNOSTI ZA REGIONALNI RAZVOJ NA VSEH PODROČJIH TER MOBILNOST PREBIVALCEV (OHRANJANJE POSELJENOSTI).

IZDELEK - PREDOR SKOZI VRŠIČ. REZULTAT BI BILA HITREJŠA CESTNA POVEZAVA ZGORNJE SOŠKE DOLINE S CENTRALNO SLOVENIJO TER ZAGOTOVLJENA PREVOZNOST CESTE V VSEH VREMENSKIH POGOJIH. PRI TEM BI BILO V ZIMSKEM ČASU MOŽNO GORSKO CESTO NAMENITI TURISTIČNI PONUDBI IZVAJANJA SANKANJA OZ. DRUGI TURISTIČNI PONUDBI OBMOČJA.

72. OBČINA BOVEC PREDOR PREDEL

POVEZATI ZGORNJE POSOČJE Z OSREDNJIMI EVROPSKIMI PROMETNICAMI, KAR OMOGOČA VEČJO VKLJUČENOST OBMOČJA V PROMETNE IN GOSPODARSKE TOKOVE TER IZBOLJŠUJE KONKURENČNO SPOSOBNOST MALEGA GOSPODARSTVA, TURIZMA IN DRUGIH PANOG GOSPODARSTVA.

IZDELEK: PREDOR SKOZI PREDEL (VSTOP: NAD LOGOM PO MANGRTOM, IZSTOP: BLIŽINA RAJBLJA (CAVE DEL PREDIL)). REZULTAT BI BILA LAŽJA PREHODNOST OBMOČJA, HITREJŠI DOSTOP DO KLJUČNIH EVROPSKIH PROMETNIH POVEZAV (NAVEZAVA NA AVTOCESTNI KRIŽ NA TRBIŽU/TARVISIO: I(PROSTI VIDMU)/A(PRITI BELJAKU)), KAR BI LAHKO BISTVENO PRIPOMOGLO K VEČJI VPETOSTI OBMOČJA V GOSPODARSKO IN POLITIČNO DOGAJANJE, K VEČJI KONKURENČNOSTI TER IZBOLJŠANJU MOŽNOSTI ZA TURISTIČNI RAZVOJ ŠIRŠEGA OBMOČJA.

73. OBČINA BOVEC TERMALNI PARK BOVEC

DOPOLNITI TURISTIČNO PONUDBO S PONUDBO TERMALNEGA PARKA Z WELLNESS PROGRAMOM, KI NA BOVŠKEM MANJKA ZA STALNOST ZASEDENOSTI OBSTOJEČIH NASTANITVENIH KAPACITET TER MOŽNOST RAZVOJA SPREMLJAJOČE TURISTIČNE PONUDBE OŽJEGA IN ŠIRŠEGA OBMOČJA.

Z IZVEDBO BI PRIDOBILI BOLJ STABILNO TURISTIČNO PODOBO OBMOČJA, SAJ ZGOLJ SEZONSKI TURIZEM (POLETNI IN ZIMSKI) NE MORE ZAGOTAVLJATI DOLGOROČNEGA NAČRTOVANJA TURISTIČNEGA RAZVOJA OBMOČJA. Z IZGRADNJO TERMALNEGA PARKA BI TOREJ IZBOLJŠALI NIVO TURISTIČNE PONUDBE, LE-TO NAREDILI PESTREJŠO, PRIVABILI VEČJE ŠTEVILO GOSTOV. TO BI POVZROČILO NJIHOVO DALJŠE BIVANJE PRI NAS, VEČJO ZASEDENOST ŽE OBSTOJEČIH NASTANITVENIH KAPACITET TER BOLJ ŽIV TURISTIČNI UTRIP ČEZ CELO LETO, S TEM PA TUDI VEČ MOŽNOSTI ZA RAZVOJ SPREMLJAJOČIH DEJAVNOSTI (STORITVE S PODROČIJ GOSPODARSTVA IN NEGOSPODARSTVA) IN KREIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST.




74. OBČINA BOVEC KANINSKE ŽIČNICE

NADGRADITI OBSTOJEČO PONUDBO KANINSKIH ŽIČNIC V SMISLU VEČJE PONUDBE (NOVE PROGE, ŠIRITEV SISTEMA), POVEZAVE Z ITALIJANSKO STRANJO (S SMUČIŠČEM SELLA NEVEA), UVEDBO KOMPAKTNEGA ZASNEŽEVANJA (SKUPAJ S POTREBNIM ZAJETJEM) TER DOPOLNITVIJO GOSTINSKE PONUDBE IN IZGRADNJO ČISTILNE NAPRAVE.

KONKURENČNA PONUDBA OSTALIM SMUČIŠČEM, KAR SE DOSEŽE S ŠIRITVIJO PROG IN IZBOLJŠANO UREJENOSTJO, KAR JE POGOJ ZA DALJŠE TRAJANJE ZIMSKE TURISTIČNE SEZONE IN STABILNEJŠO PONUDBO ZIMSKIH AKTIVNOSTI. NAŠE VISOKOGORSKO SMUČIŠČE S ČEZMEJNO POVEZAVO DOBI POSEBEN STATUS TER ŠIRŠI REGIONALNI, NACIONALNI IN ČEZMEJNI POMEN. IZVEDBA PROJEKTA POMENI REŠEVANJE TEŽAV SMUČIŠČ NA OBEH STRANEH (SMUČIŠČE KANIN IN SELLA NEVEA), OBEMA POVEČA KONKURENČNOST TER OMOGOČA PREŽIVETJE TURISTIČNIM SUBJEKTOM V OBEH DOLINAH. PONUDBA ŽIČNIC JE Z RAZVOJEM LAHKO VSE BOLJ AKTUALNA V VSEH LETNIH ČASIH (PREVOZI PLANINCEV, JAMARJEV (VHODI V KANINSKA BREZNA), GEOLOGOV (PROUČEVANJE KANINSKEGA KRASA - KANNINSKI PODI, BREZNA IPD.), POHODNIKOV PO TEMATSKIH POTEH (OSTANKI 1. SVETOVNE VOJNE PROTI ROMBONU, NADELAVA SKUPNIH TEMATSKIH POTI Z ITALIJANSKO STRANJO IPD.). Z IZVEDBO PROJEKTA SE HKRATI SKRBI ZA OHRANJANJE DELOVNIH MEST TER VEČJO ZASEDENOST NASTANITVENIH KAPACITET V DOLINAH.

75. OBČINA BOVEC ŠPORTNO LETALIŠČE BOVEC

PRIDOBITEV LASTNIŠTVA (ZDAJ KRAŠ ZAGREB), UREDITEV STATUSA LETALIŠČA, PRIDOBITEV VSEH DOVOLJENJ, KANDIDIRANJE IN KORIŠČENJE EVROPSKIH SREDSTEV ZA UREDITEV ŠPORTNEGA LETALIŠČA VISOKE KATEGORIJE Z VSO PRIPADAJOČO INFRASTRUKTURO, PO MOŽNOSTI TUDI IZGRADNJA INFRASTRUKTURE ZA CHARTERSKE POLETE.

GLEDE NA STRATEŠKO LOKACIJO MESTA BOVEC IN SORAZMERNO ZAPRTOST TERENA BI PRIMERNA UREDITEV LETALIŠČA ZAGOTAVLJALA VELIK RAZMAH ŠPORTNIH IN TURISTIČNIH DEJAVNOSTI (NPR. RAZVOJ KONGRESNEGA TURIZMA!) OŽJEGA IN ŠIRŠEGA OBMOČJA TER DRUGE PANOGE GOSPODARSKEGA RAZVOJA ŠIRŠEGA OBMOČJA, OMOGOČALA BI TUDI ZAGOTAVLJANJE IZVAJANJA ZAŠČITE IN REŠEVANJA ZA GORSKI SVET. GLEDE NA VEDNO VEČJE ZAHTEVE INŠPEKCIJSKIH SLUŽB JE UREDITEV OBSTOJEČEGA ŠPORTNEGA LETALIŠČA POGOJ ZA NADALJEVANJE DEJAVNOSTI.

76. OBČINA BREŽICE POSLOVNA CONA BREZINA 1. KOMUNALNO OPREMITI STAVBNA ZEMLJIŠČA2. ZVIŠATI NIVO ZDRAVSTVENE OSKRBE

1. DOKONČANA POSLOVNA CONA2. DOKONČANJE PREVENTIVNEGA CENTRA




77. OBČINA BREŽICE VISOKA STROKOVNA ŠOLA BREŽICE

CILJ PROJEKTA JE IZVEDBA INVESTICIJE ZA UREDITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA IZVAJANJE PROGRAMA VISOKE STROKOVNE ŠOLE ZA TRGOVINO IN TURIZEM BREŽICE S ČIMER BO PRIDOBLJENIH OKOLI 2000 M2 UPORABNIH POVRŠIN. OBČINA BREŽICE NAČRTUJE UREDITEV PROSTORV ZA POTREBE ŠOLE NA LOKACIJI BIVŠEGA DIJAŠKEGA DOMA BREŽICE, KATEREGA LASTNICA JE. NAMEN IZVAJANJA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA VISOKE STROKOVNE ŠOLE ZA TRGOVINO IN TURIZEM JE USPOSABLJANJE SAMOSTOJNIH IZVAJALCEV ZAHTEVNIH NALOG ZA PODROČJE TRGOVINSKEGA POSLOVANJA IN TURIZMA, KAKOR TUDI VODSTVENIH DELAVCEV NA TEH PODROČJIH. NAMEN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA BO ZAGOTAVLJATI PRIMERNO STROKOVNO USPOSOBLJENOST DIPLOMANTOV, KI SE BODO ZAPOSLILI (ALI PA ŽE DELAJO) V TRGOVINSKI IN TURISTIČNI DEJAVNOSTI, OZIROMA V PRODAJI IN NABAVI KATERGA KOLI PODJETJA. NAMEN IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA JE TUDI, DA BODO DIPLOMANTI ŠOLE USPOSOBLJENI ZA RAZREŠEVANJE STROKOVNIH IN RAZVOJNIH PROBLEMOV NA SVOJEM PODROČJU. Z ZAGONOM PROGRAMA BODO ODPRTA TUDI NOVA DELOVNA MESTA. VISOKA ŠOLA BO ZAPOSLOVALA PREDAVATELJE, ASISTENTE IN DRUGE DELAVCE. PREDVIDENO ŠTEVILO REDNO ZAPOSLENIH OB POLNEM ZAGONU ŠOLE JE OD 12 - 15. EDEN OD CILJEV PROJEKTA JE TUDI VPIS IN IZOBRAŽEVANJE ŠTUDENTOV IZ SOSEDNJE DRŽAVE - R HRVAŠKE.

KONČNI REZULTAT IZVEDBE PROJEKTA JE PRIDOBLJENIH 2000M2 UPORABNIH POVRŠIN ZA DELOVANJE ŠOLE, KI BO IZOBRAŽEVALA S PODROČJA TRGOVINE IN TURIZMA REDNE (LETNO DO 90) IN IZREDNE ŠTUDENTE (LETNO DO 90) TER OB POLNEM ZAGONU ZAPOSLOVALA OKOLI 15 LJUDI.

78. OBČINA BREŽICE ŠPORTNA DVORANA BREŽICE

CILJ PROJEKTA JE IZGRADNJA ŠPORTNE DVORANE, KI BO OMOGOČALA IZVAJANJE PROGRAMOV VADBE ZA RAZLIČNE ŠPORTNE PANOGE, PREDVSEM PA ROKOMET, KOŠARKO, MALI NOGOMET, ODBOJKO, BORILNE VEŠČINE, AEROBIKO, FITNES, ...PROGRAMOV REDNE VADBE ŠPORTNE VZGOJE ŠOL, IZVEDBO TEKEM NA DRŽAVNEM IN MEDNARODNEM NIVOJU, PA TUDI IZVEDBO DRUGIH VEČJIH PRIREDITEV (KONCERTI, SEJMI, ...)Z IZGRADNJO BI BILE PRIDOBLJENE POVRŠINE V VELIKOSTI OKOLI 4500 M2, ZA SAMO OBRATOVANJE OBJEKTA PA BI BILE POTREBNE TUDI NOVE ZAPOSLITVE, PREDVIDOMA 5-6 DELAVCEV.

PRIDOBLJENIH NOVIH 4500 M2 POVRŠIN ZA IZVAJANJE PROGRAMOV VADBE ŠPORTNIH DRUŠTEV, KLUBOV IN ŠOL, TER DRUGIH SKUPIN, PREDVSEM REKREATORJEV. Z IZVEDBO PROJEKTA BI BILI ZAGOTOVLJENI OSNOVNI POGOJI ZA IZVAJANJE POUKA ŠPORTNE VZGOJE V SREDNJI EKONOMSKI IN TRGOVSKI ŠOLI TER VIŠJI ŠOLI BREŽICE, TER NEKATERIH ŠPORTNIH KLUBOV V OBČINI (ŽENSKI ROKOMETNI KLUB, ROKOMETNI KLUB, JU-JITSU KLUB, ..., KAKOR TUDI POGOJI ZA IZPELJAVO TEKEM NA DRŽAVNEM IN MEDNARODNEM NIVOJU.




79. OBČINA ČRNOMELJ TRMALNO SREDIŠČE SKLADNEJŠI REGIONALNI RAZVOJ, ODPIRANJE NOVIH DELAVNIH MEST, RAZVOJ EKONOMSKO NERAZVITEGA OBMOČJA

IZVEDBA RAZISKOVALNIH VRTIN, IZVEDBA GLAVNE TERMALNE VRTINE, PROSTORSKE ŠTUDIJE, ŠTUDIJE RANLJIVOSTI OKOLJA, PROJEKTNA DOKUMENTACIJA ZA IZVEDBO, SPREMEMBA PROSTORSKIH DOKUMENTOV, IZGRADNJA TERMALNEGA SREDIŠČA

80. OBČINA DOBRNA GUTENEK

USTVARJANJE TURISTIČNEGA PRODUKTA IN TURISTIČNE DESTINACIJE V OBČINI Z NAMENOM SPODBUJANJA RAZVOJA TURIZMA, NAMEN IZOBRAŽEVANJA. S PROJEKTOM BOMO DOSEGLI VEČJO KONKURENČNOST, POVEČALI ŠTEVILO OBISKOVALCEV V KRAJU ZA 5000 OBISKOVALCEV LETNO. MOTIVACIJA IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ ZA NAMENE OGLEDOV, SKUPINSKIH DELAVNIC STARIH OBRTI. PROJEKT BO ODPRL MOŽNOSTI ZAPOSLITVE NAJMANJ DVEH LJUDI.

OŽIVITEV STARODAVNE PIVOVARNE BO HKRATI MULTIVIZIJSKI PRIKAZ OD HMELJA DO PIVA, DELAVNICE STARIH OBRTI-OHRANJANJE KULTURNE IDENTITETE SLOVENIJE.

81. OBČINA DOBRNA CESTNA INFRASTRUKTURA UREDITEV CESTNE INFRASTRUKTURE IN CESTNIH POVEZAV. UREDITEV CESTNE INFRASTRUKTURE IN CESTNIH POVEZAV.

82. OBČINA DOBRNA KANALIZACIJSKA INFRASTRUKTURA

UREDITEV OKOLJSKE PROBLEMATIKE UREDITEV OKOLJSKE PROBLEMATIKE

83. OBČINA DOBRNA UREDITEV ODPADNIH VODA UREDITEV OKOLJA UREDITEV ODPADNIH VODA

84. OBČINA DOBRNA ZAZIDALNI NAČRT CENTRA DOBRNE

REŠEVANJE STANOVANJSKE PROBLEMATIKE. URBANISTIČNA UREDITEV CENTRA DOBRNE, KI JE PREDPOGOJ ZA POZIDAVO STANOVANJ.

85. OBČINA DOBRNA IZDELAVA LOKACIJSKIH NAČRTOV ZORA, GUTENEK, ZAVRH

UREDITEV TURISTIČNE DESTINACIJE UREDITEV TURISTIČNE DESTINACIJE ZA NAMENE OBNOVE IN STANOVANJSKE IZGRADNJE.




86. OBČINA DOBRNA

TURISTIČNA INFRASTRUKTURA (ZDRAVILIŠKI KOMPLEKS, NOVI GRAD, ŠPORTNI KOMPLEKS

UREDITEV TURISTIČNE DESTINACIJE UREDITEV TURISTIČNE DESTINACIJE, POVEČANJE OBISKA ŠTEVILA ENODNEVNIH TER STACIONARNIH GOSTOV ZA 10% LETNO.

87. OBČINA DOBRNA VODOVODNA OSKRBA UREDITEV OSKRBE Z VODO UREDITEV OSKRBE Z VODO

88. OBČINA DOBRNA UREIDTEV ŠPORTNIH IN OSTALIH REKERACIJSKIH POVRŠIN, PRIZIDEK K ŠOLI

PROSTORSKA UREDITEV ŠOLE, IGRIŠČ IN OSTALIH REKREACIJSKIH POVRŠIN

IGRIŠČA IN PRIZIDEK ZA KULTURNE DEJAVNOSTI

89. OBČINA DOBRNA

RAZVOJ TURISTIČNE INFRASTRUKTURE GEOTERMALNE RAZISKOVALNE VRTINE

NAMEN PROJEKTA JE NAJTI GEOTERMALNO VRTINO IN JO UREDITI ZA NAMENE TURIZMA TER ZDRAVSTVENE NAMENE.

90. OBČINA DOBRNA

RAZVOJ TURISTIČNE INFRASTRUKTURE V OBČINI DOBRNA (ŠPORTNI KOMPLEKS) VODNI IN ŠPORTNI PARK

UREIDTEV DOBRNE KOT REKREACIJSKO, AKTIVNO DESTINACIJO REKREACIJSKI PARK

91. OBČINA DOBRNA

RAZVOJ TURISTIČNE INFRASTRUKTURE V OBČINI DOBRNA (KOMPLEKS NOVI GRAD)

UREDITEV KOMPLEKSA V NAMENE TURIZMA, PROSTOR ZA PRIREDITVE

92. OBČINA DOBRNA

RAZVOJ TURISTIČNE INFRASTRUKTURE V OBČINI DOBRNA (ZDRAVILIŠKI KOMPLEKS) ZORA

UREDITEV KOMPLEKSA ZA NAMENE ZDRAVSTVA.




93. OBČINA DOBRNA

REVITALIZACIJA ZDRAVILIŠKEGA PARKA TER DRUGIH PARKOVNIH POVRŠIN IN DREVOREDOV V OBČINI

UREDITEV PARKOVNIH POVRŠIN PARKOVNE POVRŠINE

94. OBČINA DOBRNA KRAJINSKI PARK PAŠKI KOZJAK

UREDITEV IN ZAŠČITA KRAJINSKEGA PARKA

95. OBČINA DOBRNA UREDITEV RIBNIKOV IN DRUGIH VODNIH POVRŠIN TER SPREHAJALNIH POTI

UREDITEV TREH RIBNIKOV UREDITEV TREH RIBNIKOV

96. OBČINA DOBRNA OŽIVITEV KOMPLEKSA VILE ZORE

TURISTIČNA PONUDBA KOMPLEKS ZORA NAMENJEN PONUDBI TURISTOM.

97. OBČINA DOBRNA OŽIVITEV KOMPLEKSA GRAŠČINE RUŽIČKA

OBNOVA OBJEKTA, UREDITEV PRIREDITVENEGA PROSTORA IN PROSTORA ZA DOBRODELNE PRIREDITVE, AVKCIJE.

98. OBČINA DOBRNA UREDITEV JAME LEDENICE IN KNEIPPOVIH IZVIROV POD DRENOVCEM

UREDITEV PROSTORA ZA PRIREDITVE, OGLEDE NARAVNE DEDIŠČINE IN SICER ZAŠČITENEGA PUPKA, KI BIVA V JAMI, OGLED LEHNJAKOVE TVORBE.

UREDITEV PROSTORA ZA PRIREDITVE, OGLEDE NARAVNE DEDIŠČINE IN SICER ZAŠČITENEGA PUPKA, KI BIVA V JAMI, OGLED LEHNJAKOVE TVORBE. POVEČANJE OBISKA NA DOBRNI ZA 10%.

99. OBČINA DOBRNA UREDITEV ZELIŠČNIH NASADOV

UREDITEV ZELIŠČNIH NASADOV ZA BOTANIČNO RAZSTAVO ZA OGLED, IZOBRAŽEVALNI NAMEN IN ZA SUŠENJE IN PRIPRAVO ZELIŠČ ZA PRODAJO.

BOTANIČNA RAZSTAVA ZA OGLED ZELIŠČ, IZOBRAŽEVALNI NAMEN IN SUŠENJE IN PRIPRAVA ZELIŠČ ZA PRODAJO.

100. OBČINA DOBRNA OBNOVA PRAMNARJEVEGA MLINA

OBNOVA MLINA ZA PRIKAZ MLINARSKIH OPRAVIL, MULTIVIZIJSKA PREDSTAVITEV IN VIRTUALNA RAČUNALNIŠKA PREDSTAVITEV MLINA, DELAVNICE V MLINU, PRIKAZ OD KLASA DO KRUHA.

PRODUKTI MLINA IN OSTALA TURISTIČNA PONUDBA




101. OBČINA DOBRNA UREDITEV OBMOČJA KAČJEGA GRADU

UREDITEV SPREHAJALNIH POTI V OKOLICI IN VAREN PREHOD DO GRADU. UREDITEV SPREHAJALNIH POTI V OKOLICI IN VAREN PREHOD DO GRADU.

102. OBČINA DOBRNA OŽIVITEV DOLINE MLINOV PRIKAZ STARE KMEČKE OBRTI PRIKAZ STARE KMEČKE OBRTI, MLINARSTVA.

103. OBČINA GORNJA RADGONA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V APAŠKI DOLINI

PREPREČITEV ONESNAŽEVANJA OKOLJA IN ZMANJŠANJE KONCENTRACIJE NITRATOV V PITNI VODI

ZGRAJEN KANALIZACIJSKI SISTEM V APAŠKI DOLININAVEZAVA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA NA ČISTILNO NAPRAVO APAČEPRIKLJUČITEV VSEH PORABNIKOV V APAŠKI DOLINI NA KANALIZACIJSKI SISTEM

104. OBČINA GORNJA RADGONA

IZGADNJA ČISTILNE NAPRAVE GORNJA RADGONA Z IZGRADNJO MANJKAJOČE KANALIZACIJSKE INFRASTRUKTURE

ZGRAJEN KANALIZACIJSKI SISTEM S ČISTILNO NAPRAVO ZA VSE UPORABNIKE MESTA GORNJA RADGONA Z OKOLICO

ZGRADITI ČISTILNO NAPRAVO ZA MESTO GORNJA RADGONA Z OKOLICOZGRADITI DEL MANJKAJOČE KANALIZACIJSKE INFRASTRUKTURE POVEZATI KANALIZACIJSKI SISTEM IZ INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE CONE S ČISTILNO NAPRRAVO




105. OBČINA GORNJI PETROVCI OBNOVA TURISTIČNEGA DOMA PINDŽA

OBNOVITI ŽE OBSTOJEČO TURISTIČNO TOČKO Z GOSTINSKO, PRENOČITVENO IN DRUGO PONUDBO. ZAPOSLITEV POTREBNEGA KADRA ZA NEMOTENO DELOVANJE OBRATA. VKLJUČITI IZDELKE IN SUROVINE IZ OKOLICE V PRODAJO V SKLOPU OBRATA.

OBNOVITEV TURISTIČNO – GOSTINSKEGA OBJEKTA PINDŽA BO PO KOMPLETNI OBNOVI OBJEKTA TER S CELOTNIM TRŽENJSKIM PRISTOPOM V PRIHODNOSTI TEMU PODROČJU PONUDILA NOV ZAGON IN RAZCVET, KI BO POLEG POVEČANJA DEJAVNOSTI TURIZMA PREDSTAVLJALA TUDI ODLIČNE MOŽNOSTI RAZVOJA OSTALIH DEJAVNOSTI (KMETIJSTVO, TRGOVINA, STORITVENE DEJAVNOSTI, …). OBJEKT PINDŽA JE IZBRAN KOT NAJPRIMERNEJŠI POTENCIALNI OBJEKT, PREDVIDEN ZA REKONSTRUKCIJO IN PO REKONSTRUKCIJI NAMENJEN ZA TRŽENJE CELOVITE TURISTIČNO – GOSTINSKE PONUDBE TEGA PODROČJA. V OKVIRU DANIH MOŽNOSTI SE LAHKO DOLOČI TUDI DRUG PRIMEREN OBJEKT, NAMENJEN REKONSTRUKCIJI ALI CELO NOVOGRADNJI. POMURJE, KATEREGA DEL JE TUDI GORIČKO, SPADA MED NAJMANJ RAZVITA PODROČJA SLOVENIJE. ZATO JE INVESTIRANJE V RAZVOJ NOVIH ALI ŠIRITEV ŽE OBSTOJEČIH DEJAVNOSTI GOSPODARSKEGA RAZVOJA ZA TO PODROČJE IZJEMNEGA POMENA. S TEGA VIDIKA JE POTREBNO GLEDATI TUDI NA POMEN OBNOVE TURISTIČNEGA DOMA PINDŽA V GORNJIH PETROVCIH. PRENOVA OBJEKTA TER DODATNE AKTIVNOSTI NA PODROČJU TRŽENJA TURISTIČNIH STORITEV V OBČINI GORNJI PETROVCI BODO DOLGOROČNO PRINESLI POZITIVNE REZULTATE, NE LE NA PODROČJU RAZVOJA TURIZMA IN GOSPODARSTVA, MARVEČ TUDI ŠIRŠE, NA PODROČJU DRUŽBENEGA ŽIVLJENJA (DVIG KAKOVOSTI ŽIVLJENJA, RAZVOJ REGIJE, …).

106. OBČINA GRAD VODOOSKRBA OBČINE GRAD OSKRBA S PITNO VODO OSKRBA Z ZDRAVO, PITNO VODO

107. OBČINA JESENICE ŠPORTNA DVORANA PODMEŽAKLA

- ADAPTACIJA IN DOGRADITEV OBSTOJEČEGA ŠPORTNEGA KOMPLEKSA- PRIDOBITEV UPORABNEGA DOVOLJENJACILJI:- UREDITI ŠPORTNI KOMPLEKS- VKLJUČITEV PONUDBE V TURISTIČNO PONUDBO OBMOČJA ZGORNJE GORENJSKE- ZADOSTITI POGOJEM ZA PRIDOBITEV VEČJIH (TUDI MEDNARODNIH) TEKMOVANJ- ZADOSTITI POGOJEM ZA IZVEDBO VEČJIH ZABAVNIH PRIREDITEV V VSEH LETNIH ČASIH

- ADAPTIRANA IN DOGRAJENA ŠPORTNA DVORANA S PARKIRNIMI PROSTORI




108. OBČINA JESENICE OBČINSKA KNJIŽNICA JESENICE

IZGRADNJA SODOBNE KNJIŽNICE KOT CENTRA CEČNAMENSKEGA UČENJACILJ:ZAGOTOVITI USTREZNE POGOJE ZA DELOVANJE IN IZVAJANJE AKTIVNOSTI

ZGRAJEN NOV, SODOBEN OBJEKT S 2000 M2 KORISTNE POVRŠINE

109. OBČINA JESENICE DALJINSKA KOLESARSKA POT V OBČINI JESENICE

- IZGRADNJA USTREZNE TURISTIČNE INFRASTRUKTURE- NAVEZAVA NA OBSTOJEČO, VEČJI DEL ŽE ZGRAJENO DRŽAVNO DALJINSKO POT OD RATEČ DO OBČINSKE MEJE- NAVEZAVA NA KOLESARSKE POTI IZ AVSTRIJE IN ITALIJE- IZGRADNJA KOLESARSKIH POTI Z NAMENOM POVEZAVE TURISTIČNIH CENTROV IN OBSTOJČEIH KOLESARSKIH POTI- DOGRADITEV DRŽAVNEGA SISTEMA KOLESARSKIH POTI V SKLADU Z DRŽAVNIM PROGRAMOM- UMIK KOLESARJEV IZ REGIONALNE CESTE V CENTRU JESENICE- POVEZAVA DVEH TURISTIČNIH OBMOČIJ- VKLJUČEVANJE V TURISTIČNO PONUDBO ZGORNJE GORENJSKE

ZGRAJENIH 12, 5 KM KOLESARKE POTI- NADALJEVANJE IZGRADNJE OBSTOJEČE KOLESARSKE POTI RATEČE - MOJSTRANA- ZAGOTOVLJENI POGOJI ZA VZPOSTAVITEV MEDOBČINSKEGA IN ČEZMEJNEGA SODELOVANJA V SMISLU OBLIKOVANJA SKUPNE TURISTIČNE PONUDBE TER TRŽENJA SKUPNIH TURISTIČNIH PRODUKTOV

110. OBČINA JESENICE IZKORIŠČANJE VODNIH VIROV V KOMERCIALNE NAMENE

- PREVERITI MOŽNOST OBSTOJEČIH IN EVENTUELNIH NOVIH VIROV ZA IZKORIŠČANJE VODE V KOMERCIALNE NAMENE- ZADOSTITI POGOJEM ZA PRIČETEK IZVAJANJA DEJAVNOSTI (ZAGON PROIZVODNJE)- ORGANIZACIJA PROIZVODNJE IN DISTRIBUCIJE

- OPREDELJEN VODNI VIR ZA KOMERCIALNO IZKORIŠČANJE- IZVEDENE ANALIZE USTREZNOSTI VODNEGA VIRA- PRIDOBLJENA USTREZNA SOGLASJA- ZAGOTOVLJENI POGOJI ZA ZAČETEK PROIZVODNJE IN TRŽENJA (VZPOSTAVLJENA PROIZVODNJA)

111. OBČINA JESENICE UREDITEV MEJNEGA PLATOJA KARAVANKE

- NA NOVO OPREDELITI NAMEN IN FUNKCIJO MEJNEGA PLATOJA IN DEJAVNOSTI NA NJEM- OPREDELITI MOŽNOST NOVIH DEJAVNOSTI (OB OPUŠČANJU OSNOVNIH - CARINSKE IN MEJNE SLUŽBE, ŠPEDICIJE, IPD)- PRENOS POSLOVNO NEPOTREBNEGA PREMOŽENJA DRŽAVE NA LOKALNO SKUPNOST- PREVERITI INTERES ZASEBNEGA GOSPODARSKEGA SEKTORJA ZA RAZVOJ NOVIH DEJAVNOSTI- PRIPRAVA USTREZNE PONUDHBE- PRILAGODITEV INFRASTUKURE NOVIM POTREBAM IN ŽELJAM

- NA NOVO OPREDELJEN NAMEN IN VSEBINA AKTIVNOSTI NA MEJNEM PLATOJU KARAVANKE

112. OBČINA JESENICE POSLOVNA CONA ČRNA VAS

- USTREZNA PRIPRAVA POSLOVNE LOKACIJE- IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE- ZAGOTOVITEV USTREZNO OPREMLJENIH POSLOVNIH LOKACIJ ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA- ZAGOTOVLJENE MOŽNOSTI ZA NOVE ZASEBNE INVESTICIJE- ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST

- ZGRAJENA CELOTNA KOMUNALNA OPREMA ZA OBMOČJE POSLOVNE CONE- ZAGOTOVLJENI VSI OSNOVNI POGOJI ZA RAZVOJ NOVIH DEJAVNOSTI- NOVE ZASEBNE INVESTICIJE V OBMOČJU POSLOVNE CONE




113. OBČINA JESENICE UREDITEV OBMOČJA PCJ "OB SAVI"

- OPREDELITEV RABE PROSTORA IN POTENCIALNIH UPORABNIKOV- PREVERITEV DEJANSKIH POTREB PO PROSTORU- PROSTORSKO UREJANJE GLEDE NA DEJANSKE POTREBE- IZGRADNJA ZBIRNO-SORTIRNEGA CENTRA

- VSAK IZMED SODELUJOČIH (SLOVENSKE ŽELEZNICE, GOSPODARSKE DRUŽBE) DEJANSKO OPREDELI POTREBE PO PROSTORU IN AKTIVNOSTI, KI SE BODO V PROSTORU IZVAJALE- REVIDIRANA UPORABA (PREDIMENZIONIRANA REZERVACIJA PROSTORA ZA POTREBE ŽELEZNIC)- IZGRADNJA ZBIRNO-SORTIRNEGA CENTRA

114. OBČINA JESENICE UREDITEV OBMOČJA PLAVŠKI TRAVNIK II (OBMOČJE ELIM)

- OPREDELITEV NAMENA RABE PROSTORA- IZGRADNJA MANJKAJOČE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE- PRIDOBITEV ZASEBNIH INVESTITORJEV, - NOVE INVESTICIJE IN S TEM ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST

- OPREDELJEN OSNOVNIH NAMEN RABE PROSTORA- ZGRAJENA KOMUNALNA INFRASTRUKTURA

115. OBČINA JESENICE PROJEKT "ROŽCA" (IZGRADNJA ŠPORTNO - TURISTIČNEGA CENTRA)

- IZGRADNJA ZIMSKO-ŠPORTNEGA CENTRA ROŽCA Z USTREZNO TURISTIČNO INFRASTRUKTURO (ŽIČNIŠKI SISTEM, SISTEM ZASNEŽEVANJA, TEKAŠKIH PROG, NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI, PARKIRIŠČA, KOMUNALNA INFRASTRUKTURA)- OBLIKOVANJE NOVE TURISTIČNE PONUDBE- IZKORIŠČANJE PROSTORSKIH IN NARAVNIH DANOSTI V RAZVOJNE NAMENE

- ZGRAJEN ŠPORTNI KOMPLEKS- ZGRAJENA USTREZNA SPREMLJAJOČA TURISTIČNA INFRASTRUKTURA (NAMESTITVENE ZMOGLJIVOSTI)- IZDELANA TURISTIČNA PONUDBA IN VKLJUČENA V TURISTIČNO PONUDBO REGIJE

116. OBČINA JESENICE TURISTIČNI CENTER ŠPANOV VRH

- DOPOLNITEV ŠPORTNO - TURISTIČNE PONUDBE- POSODOBITEV SMUČIŠČA- ZAMENJAVA ŽIČNIŠKE NAPRAVE- ZGRADITI SISTEM UMETNEGA ZASNEŽEVANJE PO CELOTNI DOLŽINI SMUČIŠČA- UREDITI SISTEM POLETNIH POHODNIŠKIH POTI- POSODOBITEV STROJNE IN ELEKTRO OPREME SEDEŽNICE- IZGRADNJA NOVIH ŽIČNIŠKIH NAPRAV

- POSODOBLJENE ŽIČNIŠKE NAPRAVE- POSODOBLJENA OPREMA- ZGRAJEN IN DELUJOČ SISTEM UMETNEGA ZASNEŽEVANJA- UREJEN SISTEM POHODNIŠKIH POTIPOVEČANE MOŽNOSTI RAZVOJA SMUČIŠČA

117. OBČINA JESENICE UREDITEV MUZEJSKEGA KOMPLEKSA STARA SAVA

- OHRANITEV KULTURNE IN TEHNIŠKE DEDIŠČINE (ŽELEZARSKA DEDIŠČINA - TEHNIŠKA DEDIŠČINA - OBMOČJE PRVIH FUŽIN IN FUŽINARSTVA NA JESENICAH)- OBNOVA KULTURNIH SPOMENIKOV IN KULTURNE DEDIŠČINE KRAJA- OHRANITEV BOGATE ŽELEZARSKE DEDIŠČINE- OPREDELITEV NOVIH NAMENOV UPORABE- DOPOLNITEV TURISTIČNE PONUDBE KRAJA- TURISTIČNA PONUDBA V SMISLU PONUDBE UREJENEGA MUZEJSKEGA KOMPLEKSA Z ZGODOVINSKO VREDNOSTJO IN RAZLIČNIMI NOVIMI VSEBINAMI (ŽIV IN DELUJOČ MUZEJSKI KOMPLEKS)- RAZVOJ NOVIH PRODUKTOV- REVITALIZACIJA STAREGA CENTRA

- ADAPTIRANI OBJEKTI MUZEJSKEGA KOMPLEKSA- UREJENI ZUNANJI TRGI Z USTREZNO INFRASTRUKTURO-OBLIKOVANI NOVI TURISTIČNI PRODUKTI- TURISTIČNA PONUDBA BO VKLJUČENA V ŠIRŠO TURISTIČNO PONUDBO




118. OBČINA JESENICE STRELIŠČE - RAČJI HRAM - ŠIRITEV ŠPORTNE PONUDBE V SMERI TRADICIONALNIH DEJAVNOSTI- PONUDBA ZA PROFESIONALNO VADBO IN PREVERJANJE(STRELIŠČE) USTREZNIH JAVNIH SLUŽB (POLICIJA)

- UREJENO STRELIŠČE (50M IN 100 M)- ZGRAJENA USTREZNA INFRASTRUKTURA

119. OBČINA JESENICE TEHNOLOŠKI CENTER

- VZPOSTAVITEV PODPORNE INFRASTUKTURE, KI BO SKRBELA TUDI ZA FUNKCIONALNI IN VSEŽIVLJENJSKO IZOBRAŽEVANJE IN PRENOS ZNANJA V PODJETJA IN MED PODJETJI TER INSTITUCIJAMI- ZAPOSLOVANJE MLADIH RAZISKOVALCEV Z GORENJSKE (ZADRŽANJE MLADIH RAZISKOVALCEV V DOMAČEM OKOLJU)- ZAGOTAVLJANJE PROSTORSKIH IN KADROVSKIH POGOJEV ZA NASTAJANJE NOVIH IN RAST INOVATIVNIH IN TEHNOLOŠKO USMERJENIH PODJETIJ- ZAGOTAVLJANJE POGOJEV IN PODPORNIH INSTRUMENTOV ZA RAZVOJ NOVIH PROIZVODOV, STORITEV IN TEHNOLOGIJ- VZPOSTAVITEV POGOJEV ZA GROZDENJE IN MREŽENJE PODJETIJ- REVITALIZIRANJE IN AKTIVIRANJE LOKACIJE NA JESENICAH V INFRASTRUKTURO, KI BO POSPEŠEVALA TEHNOLOŠKI RAZVOJ ZNOTRAJ REGIJE

- ZGRAJENA USTREZNA INFRASTRUKTURA- PRIDOBLJENI KONČNI UPORABNIKI- ZGRAJEN DEL SISTEMA PODPORNEGA OKOLJA ZA RAZVOJ

120. OBČINA KAMNIK REGIONALNA ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP

SPLOŠNI CILJI PROJEKTA SO:- OHRANJANJE IN TRAJNOSTNI RAZVOJ NARAVNIH VIROV IN TRADICIONALNE KRAJINE NA PROGRAMSKEM OBMOČJU- OHRANJANJE IN IZBOLJŠANJE FUNKCIONALNO POVEZANIH ČEZMEJNIH EKOSISTEMOV TER KRAJINSKIH OBMOČIJ- OHRANITI NARAVO IN KULTURO KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALPOBLIKOVATI SKUPEN PROSTORSKIH RAZVOJ PREKOMEJNEGA OBMOČJA- ZAGOTOVITI TRAJNOSTNI RAZVOJ LOKALNIH SKUPNOSTI NA OBEH STRANEH MEJE

- PROSTORSKA UMESTITEV IN VAROVANJE OBSTOJEČIH IN NAČRTOVANIH OBMOČIJ OHRANJANJA NARAVE IN NARAVNIH VIROV KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP- ZAGOTAVLJANJE PROSTORSKIH POGOJEV ZA RAZVOJ TRAJNOSTNEGA TURIZMA IN DRUGIH GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI- PROSTORSKA UMESTITEV PROMETNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE DRŽAVNEGA OZ. PREKOMEJNEGA POMENA- KOORDINACIJA PROSTORSKEGA RAZVOJA MED OBČINAMI IN PREKOMEJNIM OBMOČJEM V AVSTRIJI.

121. OBČINA KOMEN IZGRADNJA KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V ŠTANJELU

UREDITEV VODOVODA, KANALIZACIJE IN PLINIFIKACIJE, POSATVITEV ČISTILNE NAPRAVE IN PLINSKE POSTAJE

ZAKLJUČENA INVESTICIJA.

122. OBČINA KOMEN ODVAJANJE ODPADNIH VODA V NASELJU KOMEN

ČIŠČENJE ODPADNIH VODA POSTAVITEV ČISTILNE NAPRAVE IN UREDITEV KANALIZACIJE




123. OBČINA KOMEN OBNOVA ŠTANJELSKEGA GRADU

CELOVITA OBNOVA IN REVITALIZACIJA ŠTANJELSKEGA GRADU IN S TEM OŽIVITEV STAREGA ŠTANJELA

OBNOVA GRADU IN UREDIZEGF PROSTOROV ZA IZVAJANJE KULTURNE, KONFERENČNE IN IZOBRAŽEVALNE DEJAVNOSTI.

124. OBČINA KOMEN UREDITEV VODOVODA V NASELJU BRJE PRI KOMNU

OSKRBA PREBIVALCEV S PITNO VODO PRIKLJUČITEV NASELJA BRJE PRI KOMNU NA VODOVODNO OMREŽJE IN POSATVITEV RAZDELILNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA PO NSELJU

125. OBČINA KOPER POSLOVNO RAZVOJNA CONA UGODNO OKOLJE ZA RAZVOJ VISOKO TEHNOLOŠKIH PODJETIJ KOMUNALNO OPREMLJENA ZEMLJIŠA ZA VISOKO TEHNOLOŠKA PODJETJA

126. OBČINA KRŠKO

METODOLOGIJA IN PROGRAMSKA ORODJA ZA VODENJE IN UPRAVLJANJE PREMOŽENJA OSEB JAVNEGA PRAVA

NAMEN JE UREDITEV PODROČJA UPRAVLJANJA Z NEPREMIČNIM JAVNIM PREMOŽENJE.CILJI SO ZAGOTOVITEV IDENTIFIKACIJA VSEGA PREMOŽENJA, SPREMLJANJE VREDNOSTI PREMOŽENJA, IZBOLJŠANJE NAČRTOVANJA IN UPRAVLJANJA S PREMOŽENJEM.

IZDELANA METODOLOGIJA TER INFORMACIJSKO PROGRAMSKO ORODJE

127. OBČINA LENART INDUST.POSLOVNA CONA LENART

Z NAMENOM POVEČANJA RAZPOLOŽLJIVIH KONKURENČNIH LOKACIJ ZA NOVE INVESTICIJE SE OMOGOČA NADALJEVANJE RAZVOJA POSLOVNE CONE REGIONALNEGA POMENA Z IZKORIŠČANJEM IN ZAOKROŽEVANJEM OBSTOJEČIH LOKACIJ V TRADICIONALNIH INDUSTRIJSKIH OBMOČJIH.Z INVESTICIJO SE NAMERAVA ODKUPITI ZEMLJIŠČA IN JIH KOMUNALNO OPREMITI TER TAKO OMOGOČITI DOMAČIM IN TUJIM PODJETJEM RAZVOJ SVOJIH DEJAVNOSTI PRI LENARTU. S CILJNO NAČRTOVANO CENO (MAX. 25 �/M2 KOM. OPREMLJENEGA ZEMLJIŠČA) SE NAČRTUJE, DA BI V OBDOBJU DO LETA 2010 NOVA INDUSTRIJSKA CONA ZAGOTOVILA 500 KVALITETNIH NOVIH DELOVNIH MEST.

ODKUP CCA. 30 HA. ZEMLJIŠČ (PROSTORSKO OPREDELJENIH KOT POSLOVNO IND. CONA)KUMUNALNO USPOSOBITEV ZEMLJIŠČ.PRODAJA ZEMLJIŠČ GOSP. SUBJEKTOM, PRIDOBITEV NOVIH DELOVNIH MEST (500 DO L. 2010)

128. OBČINA LENART DOM STAREJŠIH LENART

ZAGOTOVITEV RAZVOJA VARSTVA STAREJŠIH Z IZGRADNJO DOMA STAREJŠIH IN VAROVANIH STANOVANJ. NA OBMOČJU OBČINE LENART ZAGOTOVITI ZADOSTNO ŠTEVILO MEST (CCA. 100) V OBJEKTIH VARSTVA STAREJŠIH.

IZGRADNJA DOMA ZA STAREJŠE (CCA. 100 MEST)IZGRADNJA VAROVANIH STANOVANJ (CCA. 36 MEST)




129. OBČINA LENART VODOVOD VOLIČINA

ZAGOTOVITEV ZDRAVE IN PITNE VODE PREBIVALCEM KS VOLIČINA V VSEH LETNIH ČASIH IN VREMENSKIH POGOJIH. CILJ: OMOGOČITI MOŽNOST PRIKLJUČITVE KRAJANOM KS VOLIČINA S SEDANJIH 12% GOSPODINJSTEV NA 100%.

IZGRADNJA PRIMARNIH IN SEKUNADRNIH VODOV, PREČRPALNIH POSTAJ IN VODOHRAMOV

130. OBČINA LITIJA VODOVOD RIBČE OSKRBA S PITNO VODO OSKRBA CCA 150 GOSPODINJSTEV

131. OBČINA LITIJA REKONSTRUKCIJA LJUBLJANSKE CESTE V LITIJI

UREDITEV PROMETNEGA REŽIMA OB NOVOZGRAJENIH TRGOVSKIH CENTRIH

UREDILA SE BODO ŽE OBSTOJEČA KRIŽIŠČA TER DODALA DVA NOVA SEMAFORIZIRANA KRIŽIŠČA IN ENO KROŽIŠČE

132. OBČINA LITIJA PLINIFIKACIJA LITIJA OSKRBA Z ZEMELJSKIM PLINOM MESTA LITIJE IN ŠMARTNO PRI LITIJI CENEJŠI ENERGENT IN ZMANJŠANJE NEGATIVNIH VPLIVOV NA OKOLJE

133. OBČINA LITIJA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA ZA OBMOČJE OBČINE LITIJA

VAROVANJE OKOLJA V POREČJU OSREDNJE SAVE ZMANJŠANJE ODVAJANJA NEPREČIŠČENIH ODPADNIH VODA V REKO SAVO

134. OBČINA LITIJA VODOVOD DOLE PRI LITIJI OSKRBA S PITNO VODO. 250 GOSPODINJSTEV.

135. OBČINA LITIJA GERONTOLOŠKI CENTER LITIJA

3.300 M2, 90 POSTELJ 30 NOVIH DELOVNIH MEST

136. OBČINA MARIBOR

VAROVANJE VODNIH VIROV NA OBMOČJU MOM; IZGRADNJA ODLAGALIŠČA NENEVARNIH ODPADKOV

CILJ PROJEKTA ŠT. 1: IZGRADNJA MANJKAJOČE KANALIZACIJE IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV Z NAMENOM DVIGA KOMUNALNEGA STANDARDA OBČANOV IN PRVENSTVENO ZAŠČITE VODNIH VIROV NA OBMOČJU MO MARIBOR IN OKOLIŠKIH OBČINCILJ PROJEKTA ŠT. 2: MINIMIZIRANJE KOLIČINE ODPADKOV, KI JIH JE POTREBNO ODLOŽITI NA DEPONIJO ( NA 30% VSE KOLIČINE ) IN Z IZGRADNJO DEPONIJE ZAGOTOVITEV SUVERENOSTI LOKALNE SKUPNOSTI NAD RAVNANJI Z KOMUNALNIMI ODPADKI

PR.ŠT 1: NAČRTOVANJE DINAMIKE IZGRADNJE KANALIZACIJSKEGA IN VODOVODNEGA SISTEMA SKLADNO Z SLO IN EU ZAKONODAJO, IZGRADNJA IN DAJANJE V UPORABO PREBIVALCEM LOKALNE SKUPNOSTIPR.ŠT.2: UVELJAVITEV SISTEMA LOČENEGA ZBIRANJA ODPADKOV IN IZGRADNJA REGIONALNE DEPONIJE ZA PREOSTANEK NENEVARNIH ODPADKOV




137. OBČINA MARKOVCI KANALIZACIJA VAROVANJE PODTALNICE, UREDITEV KANALIZACIJSKIH ODPLAK UREJENOST KANALIZACIJSKE INFRASTRUKTURE

138. OBČINA MARKOVCI KOMASACIJA EKONOMIZIRTATI KMETIJSKO PROIZVODNJO POVEČATI KMETIJSKE PARCELE ZARADI CENEJŠE PBDELAVE

139. OBČINA MARKOVCI NAMAKANJE VEČJA IN EKONOMIČNA PROIZVODNJA KMETIJSKIH PRIDELKOV VEČJA PROIZVODNJA

140. OBČINA MARKOVCI SANACIJA LAGUNE VAROVANJE OKOLA ČISTO OKOLJE

141. OBČINA MARKOVCI VEČNAMENSKA DVORANA MARKOVCI

REKREACIJA OBČANOV IN RAZVOJ KOLEKTIVNEGA ŠPORTA RAZVOJ ŠPORTA V OBČINI

142. OBČINA METLIKA POSLOVNO STORITVENA CONA PRI PILDU - METLIKA

S PROJEKTOM BOMO UREDILI OKROG 6 HA V POSLOVNO STORITVENI CONI. TAKO BODO OBRTNIKI, MALA IN SREDNJE VELIKA PODJETJA IMELI MOŽNOST PRIDOBITVE KOMUNALNO OPREMLJENIH ZEMLJIŠČ ZA ŠIRITEV SVOJIH DEJAVNOSTI. TO BO POSPEŠILO KONKURENČNOST OBSTOJEČIH PODJETIJ, USTVARILO UGODNO PODJETNIŠKO KLIMO IN INOVATIVNEGA OKOLJA, KAR BO PRISPEVALO K HITREJŠEMU ZAPOSLOVANJU, RASTI NOVIH PODJETIJ TER CELOSTNEMU RAZVOJU OBČINE IN REGIJE.

REZULTAT PROJEKTA BODO CESTNO IN KOMUNALNO UREJENA ZEMLJIŠČA (CCA. 6 HA ) NAMENJENA ZA POSLOVNE IN STORITVENE DEJAVNOSTI. V TEM OBSEGU BODO ZGRAJENE CESTE KOT TUDI PRIKLJUČKI NA GLAVNE CESTE. ZEMLJIŠČA BODO IMELA MOŽNOST PRIKLJUČITVE NA JAVNO VODOVODNO, JAVNO KANALIZACIJSKO, NN ELEKTRO IN TELEFONSKO OMREŽJE.

143. OBČINA MEŽICA KANALIZACIJA MEŽICA-DESNI BREG

IZDELAVA ZBIRNEGA KOLEKTORJA, KI BO LOKALNO KANALIZACIJO POVEZAL S ČISTILNO NAPRAVO

144. OBČINA MEŽICA OBRTNA CONA POLENA IZGRADNJA INFRASTRUKTURE

145. OBČINA MURSKA SOBOTA

UREDITEV TURISTIČNO BAZENSKEGA KOMPLEKSA "FAZANERIJA" V MURSKI SOBOTI

ZAPOSLITEV NOVIH 150 DELOVNIH MEST RAZVOJ TURISTIČNE INFRASTRUKTURE V OBČINI POVEČATI IN IZBOLJŠATI BAZENSKE KAPACITETE IN NASTANITVENE KAPACITETE VKLJUČNO S SPREMLJAJOČIMI DEJAVNOSTMI (GOSTINSKE IN HOTELSKE USLUGE, UREDITEV KOPALIŠČA)DODAJANJE NOVIH VSEBIN V OBSTOJEČI KOPALIŠKI KOMPLEKSUPORABA TERMALNE VODE, KI SEDAJ PROSTO TEČE V ODVODNIK LEDAVAZADOVOLJITEV ZAHTEVNEGA GOSTA

- POVEČATI ZMOGLJIVOST OZ. KAPACITETE KOPALIŠČA IN NASTANITVENIH ZMOGLJIVOSTI V OBČINI- PODALJŠANJE TURISTIČNE SEZONE (IZKORISTITI TERMALNO VODO, POKRITI KOMPLEKS)- ZMANJŠATI STOPNJO BREZPOSELNOSTI Z ZNANIMI ZAPOSLITVAMI V KOMPLEKSU




146. OBČINA NOVA GORICA PRIMORSKI TEHNOLOŠKI PARK (PTP)

ZAGOTOVITEV DELOVNIH IN PROIZVODNIH PROSTOROV TEHNOLOŠKIM PODJETJEM V NASTAJANJU, PTP IN RRA SEVERNE PRIMORSKE

ADAPTACIJA OBSTOJEČEGA OBJEKTA : 2.FAZA ADAPTACIJAKLETI IN PRVEGA NADSTROPJA ZA PODJETJA ČLANE PTP, 1. IN 3. FAZA ADAPTACIJA OSTALIH PROSTOROV ZA POTREBE PTP, RRA, POLITEHNIKO IN PRODAJA PODJETJEM

147. OBČINA NOVA GORICA POSLOVNO STANOVAJSKI OBJEKT NA LOKACIJI ZADRUŽNI DOM DORNBERK

GRADNJA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA ZA NASELJE DORNBERK IN OKOLICO RUŠITEV OBSTOJEČEGA OBJEKTA IN NOVOGRADNJA

148. OBČINA NOVA GORICA STANOVANJSKA SOSESKA OB STRELIŠKI CESTI

STANOVANJSKA GRADNJA ZA TRG PO SPREJEMLJIVI CENI IN SOCIALNA STANOVANJA.

IZGRADNJA STANOVANJSKE SOSESKE.

149. OBČINA NOVA GORICA CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA NOVA GORICA

ČIŠČENJE KOMUNALNO-PROIZVODNIH VOD. IZGRADNJA IN VZPOSTAVITEV CELOVITEGA SISTREMA ČIŠČENJA ODPADNIH VOD OBMOČJA.

150. OBČINA NOVA GORICA GOLF IGRIŠČE AJŠEVICA RAZŠIRITEV TURISTIČNE PONUDBE GORIŠKE TURISTIČNE DESTINACIJE.

1.FAZA-NAKUP ALI NAJEM ZEMLJIŠČA, UREDITEV GOLF IGRIŠČA Z 18 LUKENJ, UREDITEV PARKA2. FAZA- IZGRADNJA SPREMLJAJOČIH OBJEKTOV (NOČITVE, PREHRANA, DRUGA REKREACIJA)

151. OBČINA NOVA GORICA

VISOKOŠOLSKO RAZISKOVALNO SREDIŠČE (VIRS), PREUREDITEV IN DOGRADITEV OBJEKTA

USTVARITI PROSTORSKE POGOJE ZA RAZVOJ PROGRAMOV IZOBRAŽEVANJA IN RAZISKAV NA IZBRANIH PRIORITETNIH PODROČJIH REGIJE.

PREDAVALNICE, LABORATORIJI, PISARNE IN OSNOVNA OPREMA

152. OBČINA NOVA GORICA PRIZIDEK K TRIBUNI IN POKRITJE GLAVNE TRIBUNE V ŠPORTNEM PARKU

ZAOKROŽITEV INFRASTRUKTURE V OKVIRU ŠPORTNEGA PARKA TER S TEM FUNKCIONALNEJŠE DELOVANJE ZA POTREBE PRIREDITEV, TEKMOVANJ IN TRENINGOV.

PODALJŠEK GLAVNE TRIBUNE Z GARDEROBAMI, SERVISI, PROSTORI ZA VADBO, DELAVNICE TER NADSTREŠEK CELOTNE TRIBUNE

153. OBČINA NOVA GORICA MUZEJ OBRTI RAZŠIRITEV TURISTIČNE PONUDBE S PREDSTAVITVIJO NEKOČ ČEZ MEJE ZNANIH TUKAJŠNJIH DVEH VEJ OBRTI

NAKUP PROSTORA IN UREDITEV MUZEJA LESNE OBRTI V SOLKANUADAPTACIJA OBJEKTA IN UREDITEV KOVAŠKEGA MUZEJA V LOKOVCU




154. OBČINA NOVA GORICA GOSPODARSKA CONA RENČE UREJANJE 1. FAZE (3 HA) NOVE GOSPODARSKE CONE V VELIKOSTI DO 100 HA.

ODKUP 3 HA ZEMLJIŠČA, KOMUNALNA UREDITEV

155. OBČINA NOVO MESTO GRADNJA OBJEKTOV VISOKOŠOLSKEGA SREDIŠČA DRGANČEVJE

Z ZAGOTAVLJANJEM PROSTORSKIH MOŽNOSTI ZA RAZVOJ VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV BOMO PRISPEVALI K URESNIČEVANJU NAČRTOVANE STRATEGIJE RAZVOJA VISOKEGA ŠOLSTVA V REGIJI - USTANOVITVI UNIVERZITETNEGA SREDIŠČA V NOVEM MESTU. DECENTRALIZACIJA MREŽE VISOKEGA ŠOLSTVA BO OMOGOČILA BOLJŠI PRENOS ZNANJA MED IZOBRAŽEVALNIMI INSTITUCIJAMI IN PODJETJI. POVEČALE SE BODO NALOŽBE V APLIKATIVNE IN INDUSTRIJSKE RAZISKAVE, VLAGANJE V ZNANJE, RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV IN ZAPOSLOVANJE. KER SE BODO TEHNOLOŠKE ZMOGLJIVOSTI PODJETIJ OKREPILE, SE BO POVEČALA KONKURENČNOST PODJETNIŠKEGA SEKTORJA, ZMANJŠEVALE SE BODO RAZLIKE MED SLOVENSKIM IN POVPREČNIM EVROPSKIM BDP NA PREBIVALCA IN RASTJO ZAPOSLOVANJA., Z URESNIČITVIJO PROJEKTA BODO ZAGOTOVLJENI PROSTORSKI POGOJI ZA RAZVOJ VISOKEGA ŠOLSTVA IN RAZISKOVALNO-RAZVOJNE DEJAVNOSTI V REGIJI. S TEM BODO DANI POGOJI ZA: - VEČJE ŠTEVILO IZOBRAŽEVALNIH INSTITUCIJ TERCIALNEGA IZOBRAŽEVANJA, - DVIG V IZOBRAZBENI STRUKTURI PREBIVALSTVA, - VEČJA ZAPOSLJIVOST IN MOBILNOST DELOVNE SILE, - RAZVOJ RAZISKOVALNO-RAZVOJNIH INŠTITUCIJ, - IMPEMENTACIJA REZULTATOV RAZISKAV V GOSPODARSTVO REGIJE, - VIŠJA DODANA VREDNOST NA ZAPOSLENEGA IZ BRUTO DOMAČEGA PROIZVODA NA PREBIVALCA S HKRATNIM UPOŠTEVANJEM NAČEL TRAJNOSTNEGA RAZVOJA, - ZMANJŠANJE NESKLADIJ MED JV REGIJO IN OSTALIMI REGIJAMI V SLOVENIJI TER EU - IZBOLŠANJE DEMOGRAFSKE STRUKTURE.

IZGRADNJA OBJEKTOV VISOKOŠOLSKEGA SREDIŠČA(NARAVOSLOVNI, DRUŽBOSLOVNI IN PEDAGOŠKI VISOKOŠOLSKI PROGRAMI, INŠTITUT, KNJIŽNICA, PROSTORI ZA REKREACIJO) IN CAMPUSA

156. OBČINA NOVO MESTO ROMSKI NASELJI BREZJE IN JEDINŠČICA

PROSTORSKO IN SOCIALNO UREJANJE NEUREJENIH ROMSKIH NASELIJ, ZMANJŠEVANJE KONFLIKTOV MED VEČINSKIM IN MANJŠINSKIM (ROMSKIM) PREBIVALSTVOM, SOCIALIZACIJA IN ASIMILACIJA.

PROJEKT IZGRADNJE KOMUNALNE IN DRUŽBENE INFRASTRUKTURE (KOMUNALNA INFRASTRUKTURA, OBJEKTI DRUŽBENE INFRASTRUKTURE – IGRIŠČA, DRUGE JAVNE POVRŠINE, POSLOVNI DEL, SKUPNI DRUŽBENI OBJEKT), BIVALNI OBJEKTI




157. OBČINA NOVO MESTO ŠPORTNO REKREACIJSKI PARK PORTOVAL

V NOVEM MESTU IN ŠIRŠEM OBMOČJU REGIJE NE PREMOREMO ŠPORTNEGA OBJEKTA, KI BI USTREZAL VSE BOLJ ZAHTEVNIM NORMATIVOM, TUDI ZA NAJMANJŠA MEDNARODNA TEKMOVANJA. OBSTOJEČI OBJEKTI SO DOTRAJANI IN ZASTARELI. MESTNA OBČINA NOVO MESTO JE ŽE DESETLETJA NA ZEČLJU PRIMERLJIVIH SREDIŠČ V SLOVENIJI. ZATO JE ZADAN CILJ, DA SE URESNIČI ŽE IZDELAN UREDITVENI NAČRT ZA ŠPORTNO REKREACIJSKI PARK PORTOVAL, Z NAMENOM POSODOBITVE IN DOGRADITVE ŠPORTNIH OBJEKTOV ZA MASOVNO UPORABO. VSI PREDVIDENI ŠPORTNI OBJEKTI VSEKAKOR SODIJO K OSNOVNI INFRASTRUKTURI REGIJE IN MESTA SAMEGA.

OBMOČJE ŠPORTNEGA PARKA PORTOVAL OBSEGA CELOTEN PROSTOR V OKLJUKU KRKE, SKUPAJ Z REKO IN OBALNIM PASOM NA DRUGI STRANI REKE, VKLJUČUJE TUDI ZELENE POVRŠINE NA JUŽNI STRANI TOPLIŠKE CESTE, DEL CESTE IRČA VAS IN BROD. PREDVIDENI OBJEKTI: ŠPORTNA DVORANA Z ZAHODNO TRIBUNO, TENIŠKA IGRIŠČA(DVORANA), NOGOMETNO IGRIŠČE VZHODNA TRIBUNA, SERVISNI OBJEKTI, ČOLNARNA.

158. OBČINA NOVO MESTO GOSPODARSKA CONA ZALOG

VZPOSTAVITEV IN RAZVOJ GOSPODARSKE CONE S PRIPADAJOČO INFRASTRUKTURO, NA OBMOČJU, KJER GRE ZA IZKORIŠČANJE PREDNOSTI KONCENTRACIJE DEJAVNOSTI IN ZNANJA, TRANSPORTNO DISTRIBUCIJSKIH POVEZAV, IZKORIŠČANJE OZIROMA ZAOKROŽEVANJE OBSTOJEČIH LOKACIJ V TRADICIONALNEM INDUSTRIJSKEM OBMOČJU. OB DEJSTVU, DA JE OBMOČJE OPREMLJENO TUDI Z INFRASTRUKTURNIMI OMREŽJI, BI NAČRTOVANA UREDITEV GOSPODARSKE CONE ZALOG POMENILA SANACIJO DEGRADIRANEGA OBMOČJA, NA OPUŠČENIH PROIZVODNIH POVRŠINAH BI PRIDOBILI NOVA STAVBNA ZEMLJIŠČA ZA GOSPODARSKE DEJAVNOSTI.

NAČRTOVANA GOSPODARSKA CONA ZALOG SE NAHAJA NA ZEMLJIŠČIH SEVERNO OD NASELJA LOKE, ZAHODNO OD NOVEGA MESTA IN OBSEGA SKUPAJ OKOLI 41 HA. OBMOČJE PREDLAGANIH UREDITEV LEŽI NA OBMOČJU ARHEOLOŠKEGA OBMOČJA ZALOG PRI PREČNI, PREK KATEREGA POTEKA MAGISTRALNI PLINOVOD NOVO MESTO-STRAŽA, PO JUŽNI MEJI OBMOČJA IN V OBMOČJU OBČINSKI LOKACIJSKI NAČRT SO SPELJANI INDUSTRIJSKI ŽELEZNIŠKI TIR BRŠLJIN-STRAŽA IN LOKALNE CESTE RAZLIČNIH KATEGORIJ. NA OMENJENEM OBMOČJU JE PREDVIDENA IZGRADNJA OBJEKTOV IN UREDITEV POVRŠIN ZA SORTIRANJE IN PREDELAVO NENEVARNIH ODPADKOV, UMESTITEV OBJEKTOV IN UREDITEV ZA POTREBE GRADBENIŠTVA, INDUSTRIJE GRADBENEGA MATERIALA TER PREDELOVALNE INDUSTRIJE, PODPORNE DEJAVNOSTI ZA AVTOMOBILSKO INDUSTRIJO IN PODOBNE OKOLJSKO NENEVARNE DEJAVNOSTI TER UREDITEV POVRŠIN ZA TRGOVSKE IN DRUGE STORITVENE DEJAVNOSTI.




159. OBČINA NOVO MESTO UPRAVLJANJE S POREČJEM REKE KRKE

IZBOLJŠANJE STANJA OKOLJA (GLEDE ONESNAŽENOSTI POVRŠINKSIH IN PODZEMNIH VODA)IN KAKOVOSTI ŽIVLJENJA S POVEČANJEM ŠTEVILA NASELIJ Z UREJENO VODOOSKRBO IN Z USTREZNIMI SISTEMI ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA, IZPOPOLNJEN SISTEM ZA RAVNANJE Z ODPADKI, DOGRADITEV SISTEMA KANALIZACIJSKE IN OSTALE POTREBNE INFRASTRUKTURE.

POREČJE REKE KRKE SE RAZTEZA V 23 OBČINAH, Z DOLŽINO 94 KM IN 112 PRITOKI. PROJEKT UPRAVLJANJA S POREČJEM KRKE, V SKLADU Z DIREKTIVO EU O VODAH, BO PRIPOMOGEL K NJENI HITREJŠI IMPLEMETNACIJI V SLOVENIJI. PROJEKT VSEBUJE VEČ FAZ: PRIPAVA MANAGEMENT PLANA ZA POREČJE KRKE, IZDELAVA TEHNIČNE IN INVESTICIJSKE DOKUMENTACIJE ZA ČISTILNE NAPRAVE IN KANALIZACIJSKO INFRASTRUKTURO, REALIZACIJA - IZGRADNJA SISTEMOV ČIŠČENJA IN ODVAJANJA ODPADNIH VOD, IZGRADNJA VODOVODOV IN KANALIZACIJSKE INFRASTRUKTURE NA CELOTNEM OBMOČJU.

160. OBČINA PIRAN IZGRADNJA GARAŽNE HIŠE IN PRIVEZOV V FORNAČAH

CELOVITA UREDITEV OBMOČJA PIRANSKIH VRAT PRED PIRANOM IN NJEGOVO IZKORIŠČANJE V TURISTIČNE NAMENE

296 KOMUNALNIH PRIVEZOV, 1 PRIVEZ ZA VEČJA PLOVILA DO 300 M, 2.200 PARKIRNIH MEST V PARKIRNI HIŠI, UREDITEV CESTNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE, VZPOSTAVITEV PEŠ IN KOLESARSKE POTI

161. OBČINA PIRAN IZGRADNJA GARAŽNE HIŠE S STANOVANJU V PIRANU

UREDITEV DELA MESTA PIRAN PO UKINITVI IN PRESELITVI BENCINSKE ČRPALKE

GARAŽNA HIŠA S 100 PARKIRNIMI MESTI IN OBJEKT Z 18 STANOVANJI

162. OBČINA PIRAN PRENOVA IN DOGRADNJA HOTELA PALACE S PARKIRNO HIŠO V PORTOROŽU

CELOVITA PRENOVA IN DOGRADNJA SPOMENIŠKO ZAŠČITENEGA HOTELA PALACE V PORTOROŽU IN IZGRADNJA PARKIRNE HIŠE S 600 PARKIRNIMI MESTI

180 OBNOVLJENIH HOTELSKIH SOB, 600 PARKIRNIH MEST V PARKIRNI HIŠI, 180 PARKIRNIH MEST V HOTELU

163. OBČINA PIRAN IZGRADNJA GOLF IGRIŠČA S TURISTIČNIMI APARTMAJI V SEČOVLJAH

VZPOSTAVITEV NOVEGA GOLF IGRIŠČA V SEČOVLJAH, SKUPAJ Z VSO POTREBNO KOMUNALNO, CESTNO IN TURISTIČNO INFRASTRUKTURO

NOVO GOLF IGRIŠČE IN OBJEKTI S TURISTIČNIMI APARTMAJI - 3.500 M 2 POVRŠIN

164. OBČINA PIRAN UREDITEV JERNEJEVEGA KANALA S PRIVEZI V SEČOVELJSKIH SOLINAH

CELOVITA UREDITEV DELA OBMOČJA KRAJINSKEGA PARKA SEČOVELJSKE SOLINE OB JERNEJEVEM KANALU

IZGRADNJA 300 PRIVEZOV ZA MANJŠA PLOVILA, IZGRADNJA PRIMARNEGA KANALIZACIJSKEGA VODA SEČA - RIBIČ, IZGRADNJA PARKIRIŠČ, IZGRADNJA CESTE, PEŠ POTI, KOLESARSKE POTI PARENZANA V DOLŽINI 2, 188 KM




165. OBČINA PIRAN UREDITEV JAVNE PLAŽE SEČA CELOVITA UREDITEV OBMOČJA POD KLIFOM NA POLOTOKU SEČA ZARADI VZPOSTAVITVE NOVE JAVNE PLAŽE, UREDITVE PEŠ TER KOLESARSKE POTI

NOVA PLAŽA IN PEŠ TER KOLESARSKA POT V DOLŽINI 0, 547 KM

166. OBČINA PIRAN IZVAJANJE MESTNIH IN PRIMESTNIH POTNIŠKIH PREVOZOV V OBČINI PIRAN

VZPOSTAVITEV UČINKOVITEGA JAVNEGA AVTOBUSNEGA PREVOZA POTNIKOV NA MESTNIH IN PRIMESTNIH LINIJAH NA OBMOČJU OBČINE PIRAN

LETNO ŠTEVILO PREVOŽENIH POTNIKOV JE 370.000, V 12-LETNI KONCESIJSKI DOBI PA 4.440.000 POTNIKOV

167. OBČINA PIVKA KANALIZACIJSKI SISTEM OBČINE PIVKA

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE OPADNIH VOD IZPOLNITEV ZAKONITIH PREDPISOV VAROVANJA OKOLJA

168. OBČINA PIVKA OBNOVA IN OŽIVITEV GRADU RAVNE

OŽIVITEV GRAJSKEGA KOMPLEKSA OBNOVLJEN KOMPLEKS BAROČNEGA GRADU RAVNE NAJ BI BISTVENO POŽIVIL TURISTIČNO PONUDBO OBČINE PIVKA

169. OBČINA PIVKA OKLEPNO ARTILERIJSKI MUZEJ PIVKA

OSNOVANJE OSREDNJEGA SLOVENSKEGA OKLEPNO-ARTILERIJSKEGA MUZEJA V PIVKI

- OSNOVANJE POMEMBNE TURISTIČNE ATRAKCIJE- BISTVENA DOPOLNITEV TURISTIČNE PONUDBE- RAZPOZNAVNOST OBČINE

170. OBČINA PIVKA KRPANOV CENTER V PIVKI OSNOVANJE REGIJSKEGA PODJETNIŠKEGA CENTRA S PODJETNIŠKIM INKUBATORJEM, IZOBRAŽEVALNIM SREDIŠČEM IN PROSTORI ZA MULTIVIZIJO TER VEČJO IN MANJŠO KONGRESNO DVORANO.

REGIJSKI PODJETNIŠKI CENTER, KJER BI PRIDOBILA PROSTORE TUDI REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA, PODJETNIŠKI INKUBATOR, IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE, PROSTORI ZA MULTIVIZIJO TER MANJŠA IN VEČJA KONGRESNA DVORANA.

171. OBČINA PIVKA IZVEDBA SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA V OBČINI PIVKA

IZVEDBA SISTEMA DALJINSKEGA OGREVANJA NA LESNO BIOMASO V DELU NASELJA PIVKA

PRIČAKOVANO JE ZNIŽANJE STROŠKOV OGREVANJA OB ČISTEJŠEM VIRU ENERGIJE

172. OBČINA PODVELKA POSLOVNO-STANOVANJSKI OBJEKT V PODVELKI

OBČANOM ZAGOTOVITI PRIMARNO ZDRAVSTVENO OSKRBO, REŠITEV STANOVANJSKIH PROBLEMOV, OBČANOM PRIBLIŽATI DELOVANJE OBČINSKE UPRAVE IN OSTALIH DRŽAVNIH INSTITUCIJ, NUDITI STORITVE OBRTNIKOV

OBJEKT V KATEREM BODO ZDRAVSTVENA POSTAJA, LEKARNA, PROSTORI OBČINSKE UPRAVE S POROČNO DVORANO, KRAJEVNI URAD, GOSTINSKI LOKAL S HRANO, ČEVLJAR, FRIZER IN STANOVANJA.




173. OBČINA PODVELKA KOMPLEKS TENIŠKIH IGRIŠČ V BREZNU

OBČANOM OMOGOČITI REKREATIVNO DEJAVNOST IN ČIM VEČ MLADIH VKLJUČITI V ŠPORTNE AKTIVNOSTI. POVEČATI POVRŠINE ZA ŠPORTNE DEJAVNOSTI NA PREBIVALCA V OBČINI.

DVOJNO TENIŠKO IGRIŠČE.

174. OBČINA POSTOJNA KOLESARSKE POTI

UREDITI KOLESARSKE POTI TER JIH PREDSTAVITI V KOLESARSKEM VODNIKU.DOPOLNITI PONUDBO KOLESARSKIH POTI Z MOŽNOSTMI IZPOSOJE KOLES, SERVISIRANJA KOLES, OGLEDOM NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI TER GOSTINSKIMI USLUGAMI.PRIČETI AKCIJO "POSTOJNSKA KOLESARSKA TRANSVERZALA"

UREDITEV TER VZPOSTAVITEV TRASE.IZDELAVA TER POSTAVITEV USMERJEVALNIH TABEL.GOSTINSKA PONUDBA.IZBOR NARAVNIH IN KULTURNIH ZNAMENITOSTI TER IZDELAVA INFORMATIVNIH TABEL.PRIPRAVA KOLESRSKEGA VODNIKA.VZPOSTAVITEV TRANSVERZALE.POVEZOVANJE NA RAVNI SLOVENIJE - VKLJUČEVANJE V FORMALNE STRUKTUREPROMOCIJA.

175. OBČINA PREVALJE REKREATIVNA KOLESARKSA POT MED MEŽO IN DRAVO

NAMEN PROJEKTA JE OBLIKOVATI SKUPEN MEDOBMEJNI TURISTIČNI PRODUKT IN S TEM NEPOSREDNO NADGRADITEV SKUPNE TURISTIČNE STRATAGIJE RAZVOJA MEDOBMEJNEGA KOROŠKEGA PROSTORA TAKO V SLOVENIJI KOT V SOSEDNJI AVSTRIJI. PROSTROSKO BI PROJEKT ZAJEL ŠE KOLESARSKO NEPOVEZAN PROSTOR S CIJEM MREŽENJA KOLESARSKIH POTI NA KOROŠKEM. CILJ PROJEKTA JE UREDITEV KOLESARSKE POTI: (SLO)ŠENTANEL-STROJNA-MEJNI PREHOD LIBELIČE-(AUT) SUHA-PLIBERK-MEDNARODNI MEJNI PREHOD HOLMEC- (SLO)ŠENTANEL.

REZULTAT PROJEKTA JE POSTAVITEV INFORMACIJSKIH IN NAPOTITVENIH TABEL, SMEROKAZOV, UREDITEV KOLESARSKIH POČIVALIŠČ, UREDITEV AMBITEALNEGA JEDRA V TRADICIONALNI VASI ŠENTANEL, UREDITEV ČRNIH KUHINJ, KMEČKIH KAŠČ, OSNOVNA UREDITEV PROSORA ZA TRŽENJE PRODUKTOV S KMETIJ IN IZVEDBO KULTURNIH PRIREDITEV, OBLIKOVANJE IN TRŽENJE DVOJEZIČNEGA INFORMATIVNEGA GRADIVA (ZLOŽENKE, OBJAVA ZA SPLETNO STRAN PARTNERJEV).

176. OBČINA PREVALJE UREDITEV POSLVNO OBRTNE CONE LAHOVNIK

NAMEN PROJKETA JE PRIVABITI DOMAČE KOT TUJE INVESTITORJE OZ. PODJETJA V OBČINO PREVALJE Z VIZIJO USTVARITVE NOVIH DELOVNIH MEST, POVEČANJA GOSPODARSKE RASTI, CILJ PROJEKTA JE KOMUNALNA UREDITEV POSLOVNO OBRTNE CONE LAHOVNIK

REZULTATI PROJKETA JE IZGRADNJA JAVNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V OKVIRU POSLOVNE CONE LAHOVNIK (SISTEM KANALIZACIJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA, TELEKOMUNIKACIJSKA INFRASTRUKTURA, ELEKTRO INSTALACIJE, UREDITEV ZELENIH POVRŠIN, TOPLOVOD, OPTIČNI KABEL, DOSTOP NA REGIONALNO CESTO)

177. OBČINA PREVALJE

NOVOGRADNJA IN OBNOVA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU OBČIN V MEŽIŠKI DOLINI

NAMEN PROJEKTA JE ZMANJŠATI NEGATIVNI POSEG V OKOLJE, PREOBREMENJENOST VODOTOKOV, REKA MEŽA KOT TUDI PODTALNICA, Z UREJENIM KANALIZACIJSKIM SISTEMOM. CILJ PROJEKTA JE NOVOGRADNJA IN REKONSTRUKCIJA SEKUNDARNEGA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN MALIH ČISTILNIH NAPRAV.

REZULTATI PROJEKTA SO POZITIVNI TRAJNI UČINKI V ŽIVLJENSKEM PROSTORU. PROJEKT NE GENERIRA PRIHODKA.




178. OBČINA PREVALJE UREDITEV MOHORJEVE HIŠE

UREDITEV ZGODOVINSKE ZBIRKE V OBČINI PREVALJE KOT KULTURNEGA OBJEKTA. CILJ PROJEKT JE UREDITEV PROSTOROV NA FARI 42 OZ. MOHORJEVE HIŠE, KI IMA ZGODOVINSKO VREDNOST, V 19. STOLETJU SEDEŽ MOHORJEVE TISKARNE, KI ZAJEMA SPOMINSKO SOBO, DVORANO ZA PRIREDITVE, IZVEDBO KONCERTOV, ..

REZULTATI PROJEKTA SO UREDITEV PROSTOROV V MOHORJEVI HIŠI, KI OBSEGAJO PROSTOR ZA SOMINSKO ZBIRKO, PROSTOR ZA PRIREDITVE, PROSTOR ZA KONCERTE IN ZUNANJO UREDITEV MOHORJEVE HIŠE

179. OBČINA PREVALJE IZGRADNJA STANOVANJSKEGA BLOKA "ČEBRONOV BLOK"

ZARADI POMANKANJA USTREZNIH STANOVANJ V OBČINI POKRITI POTREBO PO LE-TEH. NUDITI KVALITETNE POGOJE BIVANJA V OBČINI. CILJ PROJEKTA JE IZGRADNJA ČEBRONOVEGA BLOKA

REZULTATI PROJKETA SO IZGRADNJA ČEBRONOVEGA BLOGA, KI BI OBSEGAL 9 STANOVANJ (ENOSOBNA, DVOSOBNA IN MANSARDNO STANOVANJE)

180. OBČINA PTUJ

IC PTUJ - IZGRADNJA JAVNE IN KOMUNALNE INFRASTRUKTURE V INDUSTRIJSKI CONI PTUJ - PUHOVA CESTA

• UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA - PRIKLJUČNE CESTE - ZA POTREBE INDUSTRIJSKE CONE, • RAZVOJ JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE V INDUSTRIJSKI CONI, • IZBOLJŠANJE DOSTOPA IN POVEZAVE DO PODJETIJ V INDUSTRIJSKI CONI, • LAŽJI DOSTOP DO INDUSTRIJSKE CONE, DOSTOP NA JAVNO CESTO, • KREPITEV REGIONALNEGA RAZVOJA, • ŠIRITEV POSLOVANJA IN S TEM POVEČANJE PRIHODKOV GOSPODARSKIH DRUŽB, • ZADRŽANJA OBSTOJEČIH IN ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST, • ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI, • USTANAVLJANJE NOVIH PODJETIJ.

IZGRADNJA CESTNE INFRASTRUKTUREPRIDOBITEV NOSIH GOSP.SUBJEKTOVPRIDOBITEV NOVIH DELOVNIH MEST

181. OBČINA PTUJ

IC PTUJ - REKONSTRUKCIJA IN GRADNJA POVEZOVALNE CESTE MED ROGOZNIŠKO CESTO IN PUHOVO CESTO

• UREDITEV STAVBNEGA ZEMLJIŠČA - PRIKLJUČNE CESTE - ZA POTREBE INDUSTRIJSKE CONE, • RAZVOJ JAVNE GOSPODARSKE INFRASTRUKTURE V INDUSTRIJSKI CONI, • IZBOLJŠANJE DOSTOPA IN POVEZAVE DO PODJETIJ V INDUSTRIJSKI CONI, • LAŽJI DOSTOP DO INDUSTRIJSKE CONE, DOSTOP NA JAVNO CESTO, • KREPITEV REGIONALNEGA RAZVOJA, • ŠIRITEV POSLOVANJA IN S TEM POVEČANJE PRIHODKOV GOSPODARSKIH DRUŽB, • ZADRŽANJA OBSTOJEČIH IN ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST, • ZMANJŠANJE BREZPOSELNOSTI, • USTANAVLJANJE NOVIH PODJETIJ.

• PRIPRAVA INVESTICIJSKEGA PROGRAMA, • UREDITEV POVEZOVALNE CESTE MED ROGOZNIŠKO TER PUHOVO CESTO, • ŠIRITEV IN REKONSTRUKCIJA CESTE TER NOVOGRADNJA DELA CESTE, • IZVEDBA HODNIKA ZA PEŠCE IN KOLESARSKE STEZE, • USTREZNA UREDITEV ODVODNJAVANJA CESTIŠČA, • UREDITEV PROMETNE SIGNALIZACIJE.

182. OBČINA PTUJ CERO GAJKE - CENTER ZA RAVNANJE Z NENEVARNIMI ODPADKI

UREJENO RAVNANJE Z NENEVARNIMI ODPADKI.

IZGRADNJA ODLAGALISCA, KOMPOSTARNE S TEHNOLOSKO OPREMO, SORTIRNICE S TEHNOLOSKO OPREMO, BALIRNICE S TEHNOLOSKO OPREMO (KI OMOGOCA MEHANSKO IZLOCANJE BIORAZGRADLJIVIH ODPADKOV IZ MASANIH) ZA OSTANEK NENEVARNIH ODPADKOV.




183. OBČINA PTUJ MESTNO GLEDALISCE PTUJ - CELOVITA PRENOVA

OHRANITEV GLEDALISCA, ARHITEKTURE IN TURISTICNE ATRAKTIVNOSTI V STAREM MESTNEM JEDRU PTUJA.POSTATI REGIJSKI CENTER ZA UPRIZORITVENE DEJAVNOSTI.ZAGOTOVITI VARNE DELOVNE POGOJE.

SODOBNA GLEDALISKA STAVBA.

184. OBČINA PTUJ NOVOGRADNJA NADOMESTNEGA VRTCA ZVONCEK

IZGRADNJA NADOMESTNEGA VRTCA ZARADI DOTRAJANOSTI OBSTOJECEGA.

SODOBEN VRTEC V SKLADU Z NOVIMI PROSTORSKIMI POGOJI TER STANDARDI IN NORMATIVI.

185. OBČINA PTUJ IZGRADNJA OTROSKIH IGRISC NA JAVNIH POVRSINAH MO PTUJ

OBNOVA IN POSODOBITEV VSEH JAVNIH OTROSKIH IGRISC V MO PTUJ. SODOBNA IN STANDARDOM/NORMATIVOM PRILAGOJENA OTROSKA IGRISCA.

186. OBČINA PTUJ INVESTICIJA V OS OLGE MEGLIC - III. FAZA

ZAGOTOVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA IZVEDBO 9-LETKE SODOBNA OSNOVNA SOLA USKLAJENA S STANDARDI IN NORMATIVI

187. OBČINA PTUJ INVESTICIJA V OS LJUDSKI VRT - II. FAZA

ZAGOTOVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA IZVEDBO 9-LETKE. SODOBNA OS USKLAJENA S STANDARDI IN NORMATIVI

188. OBČINA PTUJ INVESTICIJA V OS BREG ZAGOTOVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA IZVAJANJE 9-LETKE. SODOBNA OSNOVNA SOLA USKLAJENA S STANDARDI IN NORMATIVI.

189. OBČINA PTUJ INVESTICIJA V OS MLADIKA ZAGOTOVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA IZVEDBO 9-LETKE. SODOBNA OSNOVNA SOLA USKLAJENA S STANDARDI IN NORMATIVI.

190. OBČINA PTUJ MESTNI STADION PTUJ - INVESTICIJA V IZGRADNJO TRIBUN - II. IN III. FAZA

ZAGOTOVITEV UREJENE SPORTNE POVRSINE UREJENA SPORTNA POVRSINA Z ZAGOTOVITVIJO STANDARDOV IN NORMATIVOV ZVEZ SPORTNIKOV.




191. OBČINA PTUJ

ZAŠČITA KAKOVOSTI PODTALNICE DELA DRAVSKEGA IN PTUJSKEGA POLJA

ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI OKOLJA, ZAGOTOVITEV NEMOTENE OSKRBE Z NEOPOREČNO PITNO VODO.

IZVEDBA PRIMARNE KANALIZACIJE NA OBMOCJIH Z USTREZNO GOSTOTO POSELJENOSTI TER POSODOBITEV - NADGRADNJA CENTRALNE CISTILNE NAPRAVE PTUJ. V SKLOPU PROJEKTA JE PREDVIDENA TUDI IZGRADNJA GLOBINSKIH VODNJAKOV.

192. OBČINA PTUJ FEKALNA KANALIZACIJA SPUHLJA – 2A, 2B, 3. IN 4. ETAPA

PROJEKT OBSEGA IZGRADNJO PRIMARNE IN SEKUNDARNE FEKALNE KANALIZACIJE V SPUHLJI Z NAMENOM DA SE NANJO PRIKLJUČI 220 GOSPODINJSTEV IN PRECEJNA VODA IZ KOMUNALNE DEPONIJE GAJKE. OMREŽJE JE DOLGO 8233M. ISTOCASNO BO POTEKALA POSODOBITEV DRUGE JAVNE INFRASTRUKTURE, KI POTEKA PO TRASI KANALIZACIJE.

220 GOSPODINJSKIH PRIKLJUČKOV.ODPRAVA GREZNIC IN PONIKOVALNIC.

193. OBČINA PTUJ VZPOSTAVITEV SODOBNE PROMETNE INFRASTRUKTURE

IZBOLJSANJE CESTNE INFRASTRUKTURE, POVECAJHE VARNOSTI V CESTNEM PROMETU.

IZGRADNJA POSAMEZNIH LOKALNIH CEST, JAVNIH POTI, KOLESARSKIH POTI IN HODNIKOV ZA PESCE.

194. OBČINA PTUJ

IZGRADNJA OBJEKTOV KANALIZACIJE IN ČISTILNIH NAPRAV NA OBMOČJU MESTNE OBČINE PTUJ IN OBMOČIJ, KI GRAVITIRAJO K NJEJ

ZMANJSANJE ONESNAZENOSTI OKOLJA. IZGRADNJA PRIMARNE IN SEKUNDARNE KANALIZACIJE

195. OBČINA RAVNE PRIZIDEK BAZENA IN GRADNJA HOTELA - TERME RAVNE

BOGATO ŠPORTNO PONUDBO NA OBMOČJU ŠPORTNEGA CENTRA RAVNE ŽELIMO DOPOLNITI Z DOGRADITVIJO ZIMSKEGA BAZENA IN HOTELA Z 100 LEŽIŠČI. INVESTICIJA BO OSNOVA ZA TRŽENJE TURISTIČNEGA PRODUKTA ŠPORTNI TURIZEM.

DOGRADI SE OBSTOJEČI ZIMSKI BAZEN Z DODATNIMI BAZENSKIMI POVRŠINAMI IN HOTEL Z 100 LEŽIŠČI.

196. OBČINA RAVNE IZGRADNJA KOLEKTORJA IN ČISTILNE NAPRAVE

ODVAJANJE IN ČIŠČENJE KOMUNALNIH ODPLAK IZGRADNJA KOMUNALNIH OBJEKTOV IN NAPRAV-KANALIZACIJA

197. OBČINA RAVNE OSKRBA S PITNO VODO ZAGOTOVITI ZADOSTNO KOLIČINO ZDRAVE PITNE VODE NEMOTENA OSKRBA S PITNO VODO




198. OBČINA RAVNE MESTNO JEDRO-IZGRADNJA TRŽNICE IN UREDITEV MIROJOČEGA PROMETA

ZAGOTOVITI POGOJE PRODAJE IZDELKOV IN PROIZVODOV ZASEBNEGA SEKORJA IN ZAGOTOVITI POGOJE NEMOTENEGA DOSTOPA

IZGRADNJA OBJEKTOV ZA REALIZACIJO TRŽNICE IN MIROJOČEGA PROMETA

199. OBČINA RAVNE RAZŠIRITEV OBRTNE CONE DOBJA VAS II - ZN

KOMUNALNO OPREMITI ZEMLJIŠČE OBRTNE CONE DOBJA VAS II PO SPREJETEM ZAZIDALNEM NAČRTU IN TAKO PONUDITI MALEMU GOSPODARSTVU IN PODJETNIŠTVU DODATNE POVRŠINE ZA ŠIRITEV IN RAZVOJ PODJETNIŠTVA V OBČINI RAVNE NA KOROŠKEM

IZVESTI KOMPLETNO KOMUNALNO OPREMO NAVEDENEGA OBMOČJA, PRODATI OPREMLJENA ZEMLJIŠČA IN S TEM OMOGOČITI RAZVOJ PODJETNIŠTVA IN NOVIH DELOVNIH MEST V OBČINI.

200. OBČINA RAVNE BLOKOVNA STANOVANJSKA GRADNJA

ZAGOTOVITI MLADIM DRUŽINAM STANOVANJA IZGRADNJA STANOVANJ

201. OBČINA RAVNE INDIVIDUALNA STANOVANJSKA GRADNJA

ZAGOTOVITI POGOJE IZGRADNJE STANOVANJSKIH HIŠ ZADOVOLJITI POTREBE MLADIH DRUŽIN PO STANOVANJSKI GRADNJI

202. OBČINA RAZKRIŽJE IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SITEMA IN ČISTILNE NAPRAVE

VAROVANJE OKOLJAČISTEJŠI REKI ŠČAVNICA IN MURAZAGOTOVITEV REDA NA PODROČJU IZPUSTOV ODPADNIH VODA

ČISTEJŠE OBMOČJE OBČINE RAZKRIŽJE, ODPRAVA NEPRIJETNIH VONJAV OB GOSPODARSKIH POSLOPJIH, OBCESTNIH JARKIH, ŠČAVNICI IN MURI

203. OBČINA RAZKRIŽJE DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO

IZGRADNJA TOPLOVODNEGA OMREŽJA IN KOTLOVNICE.OGREVANJE GOSPODINJSTEV, LOKALOV, JAVNIH USTANOV IN OBRTNIH DELAVNIC Z DALJINSKIM OGREVANJEM NA LESNO BIOMASO.ZMANJŠEVANJE STRUPENIH EMISIJ V OZRAČJE IN VAROVANJE NARAVNEGA OKOLJA

ČISTEJŠE OZRAČJE.ČISTEJŠE NARAVNO OKOLJE V OBČINI RAZKRIŽJE - ČIŠČENJE OBMURSKIH GOZDOV

204. OBČINA RAZKRIŽJE MUZEJ NA PROSTEM - PRAZGODOVINSKA NASELBINA

ZAINTERESIRANIM PREDSTAVITI PRAZGODOVINSKO NASELJE IZPRED 5.500 LET IN ŽIVLJENJE V NJEM.OMOGOČITI IN PONUDITI BIVANJE V TAKEM PRAZGODOVINSKEM NASELJU.ZADRŽATI TURISTE DALJ ČASA V OBČINI IN OMOGOČITI ZASLUŽEK DOMAČIM KMETOM, VINOGRADNIKOM, SADJARJEM, OBRTNIKOM ...

RAZŠIRITEV ŽE OBSTOJEČE PRAZGODOVINSKE NASLEBINE, OMOGOČITI OGLED LE-TE, PONUDITI GOSTOM PRIKAZ ŽIVLJENJA (Z IGRO)V ČASU PRED 5.500 LETI.OMOGOČITI IN PONUDITI BIVANJE V PRAZGODOVINSKEM NASELJU, KAMOR SE LAHKO SODOBEN TURIST UMAKNE PRED VSAKODNEVNIMI NAPETOSTMI, ŽIVI Z NARAVO, SI SAM PRIPRAVLJA HRANO, ALI PA UPORABI USLUGE OKOLIŠKIH KMETIJ OZ. LOKALOV.




205. OBČINA ROGATEC UREDITEV GOSPODARSKEGA POSLOPJA GRAŠČINE STRMOL

PROJEKT UREDITVE GOSPODARSKEGA POSLOPJA GRAŠČINE STRMOL PREDSTAVLJA NADGRADNJO ŽE OBSTOJEČE OBNOVE DVORCA STRMOL. S TEM SE ZAOKROŽUJE TURISTIČNI KOMPLEKS OBMOČJA MED DVORCEM IN MUZEJEM NA PROSTEM. CELOTNO GOSPODARSKO POSLOPJE GRADU STRMOL JE POTREBNO STATIČNE SANACIJE. PREDVIDENA DELA IN NALOGE:§ PRIPRAVA KONSERVATORSKEGA PROGRAMA§ GRADBENA, OBRTNIŠKA DELA§ ELEKTRO IN STROJNE INSTALACIJE

PROSTORI PRISTAVE BODO NAMENJENI ZA UPRAVNE PROSTORE ZAVODA TURIZEM ROGATEC (USTANOVLJEN Z NAMENOM SKUPNE PROMOCIJE CELOTNE TURISTIČNE PONUDBE OBMOČJA) TER ZAVODA ROGAŠKA DEDIŠČINA (UPRAVLJALEC MUZEJA NA PROSTEM). KLETNI PROSTORI BODO UREJENI V VINSKE KLETI (DRUŠTVO VINOGRADNIKOV ROGATEC) IN V DEPOJE ZA RAZSTAVNE EKSPONATE. V PRISTAVI BO TUDI PROSTOR, NAMENJEN ZA DELAVNICO DOMAČE IN UMETNE OBRTI – OBČINA ROGATEC IMA TRADICIJO V DOMAČIH OBRTEH – PLETENJU IZ ŠIBJA, LIČJA, KAMNOSEŠTVU, TKANJU, …IN SI TUDI PRIZADEVAMO ZA OHRANJANJE, PREDVSEM S KONSTANTNIMI IZOBRAŽEVALNIMI TEČAJI (PROJEKTI SOFINANCIRANI S STRANI SREDSTEV PHARE). DEL PRISTAVE BO NAMENJEN ZA NOČITVENE KAPACITETE, SAJ SE JE S PONUDBO PROSTOROV V GRADU (SLAVNOSTNA DVORANA, PRIMERNA ZA SEMINARJE, POSLOVNA SREČANJA) POJAVILA POTREBA PO NOČITVAH. LOKALNI PODJETNIK JE POTENCIALNI INVESTITOR V UREDITEV ŠTIRIDESET POSTELJNIH KAPACITET.

206. OBČINA ROGATEC UREDITEV POSLOVNE CONE ROGATEC

UREDITEV POSLOVNE CONE ZAGOTAVLJA:§ USTVARJANJE NOVIH DELOVNIH MEST, § OBLIKOVANJE NAMENSKEGA PROSTORA ZA RAZVOJ GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI, § KONCENTRACIJA PODJETIJ IN PODJETNIKOV V CONI, § PRILIV KAPITALA NA OBMOČJE, § KREPITEV LOKALNEGA GOSPODARSTVA, § DVIG LOKALNE KUPNE MOČI, § UČINKOVITEJŠA KONTROLA NAD ONESNAŽEVANJEM OKOLJA, § VEČANJE IZVIRNIH PRIHODKOV OBČINE IZ NASLOVA DAVČNIH OBREMENITEV PODJETIJ IN PODJETNIKOV, § VEČANJE IZVIRNIH PRIHODKOV OBČINE IZ NASLOVA DAVČNIH OBREMENITEV OSEBNIH PRIHODKOV ZAPOSLENIH, § DVIG IZOBRAZBENE STRUKTURE LOKALNEGA PREBIVALSTVA, …

207. OBČINA RUŠE CELOVITA REŠITEV ZBIRANJA, ODVAJANJA IN ČIŠČENJA V OBČINI RUŠE

NAMEN PROJEKTA JE IZGRADNJA CCA. 20 KM KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA TER CČN ZA 9.000 PE V AGLOMERACIJAH RUŠE, BISTRICA, BEZENA, SMOLNIK TER LOG TER NAVEZAVA CCA. 85 % PREBIVALSTVA OBČINE NA KANALIZACIJSKI SISTEM. CILJ PROJEKTA JE IZPOLNJEVANJE ZAHTEV PODROČNE ZAKONODAJE.

IZGRADNJA ČNIZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA SISTEMAUPRAVLJANJE SISTEMA




208. OBČINA SLOVENJ GRADEC ZAMENJAVA SALONITNIH CEVI - OSKRBA S PITNO VODO

ZAMENJAVA SALONITNIH CEVI V OBSTOJEČIH VODOVODIH ZA KATERE VEMO DA SO KARCENOGENE POMENI TEMELJNO NALOGO OBČINE PRI OBVEZI GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO.

NEOPOREČEN VODOVOD, V SKLADU Z ZAHTEVANIMI STANDARDI

209. OBČINA SLOVENJ GRADEC

PRIPRAVA PITNE VODE Z UU ČIŠČENJEM SUHI DOL - UREDITEV VODOOSKRBE V ZASELKIH

ZARADI RAZPRŠENOSTI GRADNJE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC VODOOSKRBA NI REŠENA ŠE NA PRECEJŠNJEM OBMOČJU OBČINE

NEOPOREČEN VODOVOD, V SKLADU Z ZAHTEVANIMI STANDARDI

210. OBČINA SLOVENJ GRADEC ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA (SEKUNDARJI)

ZA CELOVITO OSKRBO GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE - ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA JE V II. FAZI PREDVIDENA IZGRADNJA SEKUNDARNIH KANALIZACIJSKIH VODOV - LE TAKO BO MOGOČE ZAGOTOVITI NORMALNO FUNKCIONIRANJE ČISTILNE NAPRAVE

IZGRADNJA MANJKAJOČE KANALIZACIJE

211. OBČINA SLOVENJ GRADEC RAZVOJ ZDRAVILIŠKEGA TURIZMA

OB PREDPOSTAVKI, DA SE Z IZVEDBO RAZISKOVALNO-KAPTAŽNE VRTINE UGOTOVI, DA OBČINA NAJDE TERMALNI VODONOSNIK, BO RAZVOJ NA TEM PODROČJU VODILNA SMER PRI RAZVOJU TURIZMA V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

TEMELJNA PREDPOSTAVKA ZA RAZVOJ TURIZMA

212. OBČINA SLOVENJ GRADEC DOMA STAROSTNIKOV SLOVENJ GRADEC

NAMEN - ZAGOTOVITEV VARSTVA STAREJŠIH OBČANOVCILJ - ZAGOTOVITEV VARSTVA STAREJŠIH OBČANOV MESTNE OBČINE SLOVENJ GRADEC V KRAJU BIVANJA IN OMOGOČENJE, DA LE-TI KORISTIJO ZDRAVSTVENE, KULTURNE IN DRUGE KAPACITETE V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

IZGRADNJA DOMA STAROSTNIKOV S KAPACITETO 120 POSTELJ

213. OBČINA SLOVENJ GRADEC PODJETNIŠKA CONA PAMEČE ZA UČINKOVIT RAZVOJ GOSPODARSTVA JE POTREBNA ŠIRITEV INDUSTRIJSKE CONE NA NAJMANJ 20 HA

NEPOSREDNA GOSPODARSKA VZPODBUDA ZA RAZVOJ GOSPODARSTVA

214. OBČINA SLOVENJ GRADEC ŠPORTNA DVORANA SLOVENJ GRADEC

NAMEN: ZAGOTOVITI MOŽNOSTI ZA ŠPORTNO DEJAVNOST OBČANOVCILJ: ZAGOTOVITI PRIMERNE POKRITE PROSTORE ZA DELOVANJE NA PODROČJU ŠPORTA V MESTNI OBČINI SLOVENJ GRADEC

IZGRADNJA VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE




215. OBČINA SLOVENJ GRADEC POKRITI BAZEN SLOVENJ GRADEC

NAMEN: ZAGOTOVITI OBČANOM MOŽNOSTI ZA REKREACIJO IN ŠPORT CILJ: ZAGOTOVITI POKRITE POVRŠINE ZA ŠPORT, ZAGOTOVITI OBČANOM MOŽNOSTI ZA CELOLETNO REKREACIJO.

POKRITI PLAVALNI BAZEN

216. OBČINA SLOVENJ GRADEC

OBNOVA INFRASTRUKTURNEGA OMREŽJA - LOKALNE CESTE + JAVNE POTI

PROBLEMATIKA REKONSTRUKCIJE CEST V DOLŽINI 90 KM JE NUJNA, ZAJETE SO TUDI KOLESARSKE STEZE, PEŠPOTI

ASFALTIRANE CESTE

217. OBČINA SLOVENJ GRADEC KULTURNI DOM SLOVENJ GRADEC

NAMEN: POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI KULTURNEGA DOMACILJ: OMOGOČITI IZVEDBO PRIREDITEV IN PREDSTAV, KI JIH TRENUTNA KAPACITETA KULTURNEGA DOMA NE OMOGOČA

PRIZIDEK KULTURNEGA DOMA SLOVENJ GRADEC

218. OBČINA SLOVENJ GRADEC GLASBENA ŠOLA SLOVENJ GRADEC

NAMEN: IZBOLJŠATI POGOJE ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE IN ZAGOTOVITEV PROSTOROV ZA BODOČI MUZEJ SKLADATELJA HUGA WOLFACILJ: ZAGOTOVITI PRIMERNE PROSTORE ZA GLASBENO IZOBRAŽEVANJE

NOV OBJEKT GLASBENE ŠOLE

219. OBČINA SLOVENSKE KONJICE CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA SLOVENSKE KONJICE

NAMEN CČN KAPACITETE 15.000 PE JE ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN DELNO OČIŠČENIH INDUSTRIJSKIH ODPADNIH VODA, OČIŠČENOST VODE, DA BO KVALITETA USTREZALA ZAHTEVAM ZA IZPUST, ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI POVRŠINSKIH VODA IN PODTALNICE TER IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI VODOTOKA DRAVINJE IN ZMANJŠATI ZNESEK TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODA.

KVALITETA VODA BO USTREZALA ZAHTEVAM ZA IZPUST, ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI POVRŠINSKIH VODA IN PODTALNICE TER IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI VODOTOKA DRAVINJE IN ZMANJŠATI ZNESEK TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODA.

220. OBČINA SLOVENSKE KONJICE DALJINSKO OGREVANJE NA LESNO BIOMASO LOČE

- ZMANŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV (KIOTSKI PROTOKOL)- ZMANŠANJE OSTALIH EMISIJ - UČINKOVITEJŠA IN SMOTRNEJŠA IZRABA BIOMASE

IZGRADNJA KOTLOVNICE NA LESENO BIOMASOTER IZGRADNJA TOPLOVODNEGA CEVNEGA OMREŽJA ZA DISTRIBUCIJO TOPLOTNE ENERGIJE NA OBMOČJU KRAJA LOČE




221. OBČINA SLOVENSKE KONJICE OBNOVA ŽIČKE KARTUZIJE

NAŠ TEMELJNI CILJ JE PREPREČITI OZIROMA USTAVITI PROPAD ŽIČKE KARTUZIJE, OBNOVITI GOSPODARSKA POSLOPJA IN JIM DATI VSEBINO. V PROSTORE ŽELIMO VKLJUČITI ŠTEVILNE DEJAVNOSTI, KI BI BILE TEHNIČNO PRIMERNE ZA IZVAJANJE LE-TEH IN AKTIVNO KULTURNO PONUDBO, KI BI SE IZVAJALA TAKO ZA POTREBE DOMAČIH KOT TUDI TUJIH OBISKOVALCEV. 1. CELOVITA OBNOVA GOSPODARSKEGA POSLOPJA, V KARTUZIJI STA ARHIVSKO IZPRIČANI DVE GOSPODARSKI POSLOPJI (ZAHODNO GOTSKO POSLOPJE S KAŠČO, VZHODNO GOTSKO POSLOPJE), KI STA POTREBNI CELOVITE OBNOVE (OBNOVA STREHE, STREŠIN, POSLOPJI NISTA GRADBENO OBNOVLJENI) ZA VKLJUČITEV KONKRETNIH VSEBIN IN DEJAVNOSTI V PROSTORE. TEMELJI POSLOPIJ SO VERJETNO ŠE OHRANJENI POD ZEMLJO. 2. OBNOVA CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA, DOLGA ENOLADIJSKA CERKEV SV. JANEZA KRSTNIKA JE OHRANJENA LE V OBODNIH ZIDOVIH Z NASTAVKI REBER IN GOTSKIMI OKNI S KROGOVIČJI. BREZ STREHE JE TUDI DVONADSTROPNA OTAKARJEVA KAPELA, PRISLONJENA OB JUŽNO STENO KORA. V ZASTAVLJENEM PROGRAMU NALOG SPOMENIŠKOVARSTVENE SLUŽBE IZ LETA 1979 JE POLEG OSTALIH DEL ŠE NEREALIZIRANA NALOGA PREKRITJE CERKVE SV. JANEZA KRSTNIKA. ODLOČITEV ZA TA POSEG NI SPORNA. VAROVANJE IN OHRANJANJE CERKVE BREZ STREHE JE NESMISELNO, SAJ JE CERKEV VALORIZIRANA KOT KLJUČNI OBJEKT V ARHITEKTURNI ZGODOVINI KARTUZIJANSKEGA REDA IN KOT KLJUČNI OBJEKT SAME ŽIČKE KARTUZIJE. DO SEDAJ SE JE IZKAZALO, DA SO OBJEKTI V NAŠIH KLIMATSKIH RAZMERAH IN CELOLETNIH EKS V TEM PRIMERU JE TO REKONSTRUKCIJA CERKVENE STREHESAJ SO DANI VSI ELEMENTI ZA IZVEDBO PROJEKTA REKONSTRUKCIJE. S TEM CERKVI POVRNEMO PRIČEVALNO PODOBO, Z NOVIM POKRITIM PROSTOROM DOPOLNIMO OBSTOJEČI FUNKCIONALNI PROGRAM.CERKEV BREZ STREHE JE MANJKAJOČI ELEMENT V DOJEMANJU CELOTNEGA KOMPLEKSA ZGORNJEGA SAMOSTANA. POKRITA CERKEV BO DODATNO PRIDOBILA NA SLIKOVITOSTI, SIMBOLNEM IN ESTETSKEMU VIDEZU, KI BO DOSEŽEN Z IZVEDBO TRADICIONALNE LESENE KONSTRUKCIJE PREKRITE S SKRILJEM. , 3. OBNOVA PRVOTNEGA VHODA IN OBRAMBNEGA ZIDU Z OBRAMBNIMI STOLPI, VELIKO BAROČNO POSLOPJE Z GLAVNIM VHODOM V KARTUZIJO OB POTOKU SOJEŠKA VODA JE DANES PODRTO. KOMPLEKS ZGORNJEGA SAMOSTANA OMEJUJE OBRAMBNI ZID Z OBRAMBNIMI STOLPI. OBRAMBNI ZID NA ZAHODNEM DELU JE DELOMA PODRT, OSTANKI PA V KRITIČNEM GRADBENEM STANJU. TEMELJI STAVB IN BREŽINE SO BILI ZAVAROVANI Z ZIDANIMI OPORNIMI ŠKARPAMI.TIK OB DANAŠNJEM MOSTIČU ČEZ SOJEŠKO VODO, KJER SE ZAČNO ŠKARPIRANI ZIDOVIJE BIL LOCIRAN SAMOSTANSKI MLIN, KI GA JE POGANJALO DVOJE VELIKIH MLINSKIH KOLES OZ. VODA, KI JE PREKO VIŠJE SPELJANIH REK PRITEKALA NANJE.PREKO SOJEŠKE VODE STA V SAMOSTAN VODILA DVA MOSTOVA 4. OBNOVA SAMOSTANSKIH CELIC IN KAPELICE , NAJPOMEMBNEJŠI DEL VSAKE KARTUZIJE JE MALI KRIŽNI HODNIK S STAVBAMI, KI SO SLUŽILE SKUPNEMU NAMENU. POLEG KUHINJE S SHRAMBAMI IN SKUPNE JEDILNICE JE BILA TU ŠE KAPITELJSKA DVORANA NAMENJENA ZA POSVETE. STAVBE T.I. CENOBIČNEGA DELA SAMOSTANA OB SEVERNI STRANI CERKVE SO BILE V ŠESTDESETIH IN SEDEMDESETIH LETIH TEGA STOLETJA IZKOPANE IN PREZENTIRANE V OBODNIH ZIDOVIH. SKOZI MALI KRIŽNI HODNIK SO KORNI MENIHI PRIHAJALI IZ VELIKEGA KRIŽNEGA HODNIKA S SAMOSTOJNIMI CELICAMI. V CELICAH KORNI MENIHI PREBILI VEČJI DEL DNEVA OB MOLITVI, PREMIŠLJEVANJU IN ROČNEM DELU.

MED NAJPOMEMBNEJŠIMI SO:- PREPREČITEV PROPADA IZJEMNEGA KULTURNEMGA SPOMENIKA, - OBNOVA, VAROVANJE, OHRANITEV, PREZENTIRANJE IN OŽIVLJANJE CELOTNEGA SPOMENIŠKEGA OBMOČJA ŽIČKE KARTUZIJE, KI JE VALORIZIRANO KOT KULTURNA, ZGODOVINSKA, FUNKCIONALNA IN ESTETSKA KATEGORIJA TER S TEM OŽIVLJATI DOLINO SV. JANEZA IN POSPEŠITI RAZVOJ TURIZMA, - VKLJUČITEV POSAMEZNIKOV, PODJETIJ OZ. VSEH ZAINTERESIRANIH V DOPOLNILNE DEJAVNOSTI ŽIČKE KARTUZIJE (PONUDBA HRANE, DRUGIH IZDELKOV, USLUG), - SPOZNAVANJE IN OŽIVITEV ŽE IZZUMRLIH OBRTI, NJIHOV PRIKAZ, - OŽIVITEV IZJEMNEGA KULTURNEGA PROSTORA S KULTURNIMI PROGRAMI, ...SKRATKA, ENKRATNA POJAVNOST IN KVALITETA SAMOSTANA BO V PRIHODNJE POSTALA GLAVNO GIBALO ŽIVLJENJA IN RAZVOJA KRAJA (KULTURNA, TURISTIČNA, REKREACIJSKA IN GOSTINSKA FUNKCIJA), PRI ČEMER BO RAZVOJ URAVNOTEŽEN Z OHRANJANJEM SPOMENIŠKIH LASTNOSTI.




222. OBČINA SLOVENSKE KONJICE ČISTILNA NAPRAVA DRAŽA VAS

NAMEN ČN KAPACITETE 427 PE JE ČIŠČENJE KOMUNALNIH IN PREDHODNO DELNO OČIŠČENIH IND. ODPADNIH VODA. CILJ JE OČIŠČENOST VODE, DA BO KVALITETA USTREZALA ZAHTEVAM ZA IZPUST, ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI POVRŠINSKIH VODA IN PODTALNICE TER IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI VODOTOKA DRAVINJE, ZMANJŠATI ZNESEK TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODA.

KVALITETA VODA BO USTREZALA ZAHTEVAM ZA IZPUST, ZMANJŠANJE ONESNAŽENOSTI POVRŠINSKIH VODA IN PODTALNICE TER IZBOLJŠANJE KAKOVOSTI VODOTOKA DRAVINJE, ZMANJŠATI ZNESEK TAKSE ZA OBREMENJEVANJE VODA.

223. OBČINA SLOVENSKE KONJICE ZAMENJAVA AZBESTNIH VODOVODNIH CEVI V DOLŽINI 21 KM

ZAMENJAVA STARIH AZBESTNIH CEVI (IZ ZDRAVJU ŠKODLJIVEGA MATERIALA) Z NENEVARNIMI. CILJ JE IZBOLJŠANJE KVALITETE PITNE VODE PREBIVALSTVA.

IZBOLJŠANJE KVALITETE PITNE VODE, ODSTRANITEV OKOLJU IN ZDRAVJU NEVARNEGA AZBESTA.

224. OBČINA SLOVENSKE KONJICE GRADNJA DVEH STANOVANJSKIH STOLPIČEV ZA TRG

ŠIRITEV PONUDBE ZA NAKUP NOVIH STANOVANJ TER S TEM VPLIV NA URAVNOTEŽENJE CEN NA PODROČJU NEPREMIČNIN

DVA STOLPIČA S PO 16 STANOVANJI

225. OBČINA SLOVENSKE KONJICE GRADNJA NEPROFITNIH NAJEMNIH STANOVANJ V LOČAH

PRIDOBITEV NEPROFITNIH STANOVANJ IN POSLOVNIH PROSTOROV V LOČAH

NAJEMNA STANOVANJA IN POSLOVNI PROSTORI ZA PRODAJO

226. OBČINA SLOVENSKE KONJICE SANACIJA TOPLOVODNEGA OMREŽJA MESTA SLOVENSKE KONJICE

Z ZMANJŠANJE TOPLOTNIH IZGUB NA CEVNEM OMREŽJU VPLIVATI NA ZMANŠANJE PORABE VHODNIH ENERGENTOV IN S TEM VPLIVATI NA RACIONALNEJŠO IZRABO TOPLOTNE ENERGIJE IN NA ZMANŠANJE EMISIJ V DIMNIH PLINIH.

ZAMENJAVA SEDANJIH TOPLOVODNIH CEVI S PREDIZOLIRANIMI TOPLOVODNIMI CEVMI

227. OBČINA SLOVENSKE KONJICE SANACIJA KOTLOVNICE ZAMENJAVA ENERGETSKIH NAPRAV V CENTARLNI KOTLOVNICI UČINKOVITEJŠA IZRABA VHODNIH ENERGENTOV, ZMANJŠANJE EMISIJ V DIMNIH PLINIH

228. OBČINA SLOVENSKE KONJICE RAZŠIRITEV ŠPORTNE DVORANE V SLOVENSKIH KONJICAH

RAZŠIRITI PONUDBO ŠPORTNE DVORANE Z VIDIKA DOPOLNILNE ŠPORTNE DEJAVNOSTI - SAVNAFITNESZAGOTOVITI REKREACIJSKE POVRŠINE ZARADI USTANOVITVE NOVE SREDNJE ŠOLE - GIMNAZIJA SLOV. KONJICESPROSTITVENE DEJAVNOSTI

DODATNI PROSTOR ZA REKREATIVNE IN SPROSTITVENE DEJAVNOSTI, SAVNA, FITNES




229. OBČINA SVETA ANA ZBIRANJE, ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VOD

VAROVANJE NARAVE

230. OBČINA TIŠINA ČISTILNA NAPRAVA - MURSKI ČRNCI

ZGRADITI ČISTILNO NAPRAVO VELIKOSTI 3.200 PE. ČISTILNA NAPRAVA MURSKI ČRNCI PREDSTAVLJA ZAKLJUČNO FAZO V PROJEKTU KANALIZACIJSKEGA SISTEMA OBČINE TIŠINA (POLEG ČN PETANJCI), BREZ KATERE KANALIZACIJSKI SISTEM NE MORE OBRATOVATI. KANALIZACIJSKO OMREŽJE JE ZGRAJENO, ZATO JE IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE NUJNA IN POTREBNA ČIM PREJ. POGLAVITEN CILJ PROJEKTA JE ZAGOTOVITI (POLEG ODVAJANJA) ČIŠČENJE ODPADNE VODE GOSPODINJSTVOM V OBČINI IN Z CELOVITIM KANALIZACIJSKIM SISTEMOM, KATEREGA DEL JE PREDMETNA ČISTILNA NAPRAVA TUDI REŠITI PROBLEM IZVAJANJA OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE V OBČINI.ZAGOTOVITI OBČANOM ZDRAVO PITNO VODO, KI NE BO ONESNAŽENA Z EMISIJAMI IZ ODPADNE VODE. DOKLER CELOTEN KANALIZACIJSKI SISTEM VKLJUČNO Z DVEMA ČISTILNIMA NAPRAVAMA NE BO DELOVAL, SE BO ODPADNA KOMUNALNA VODA ŠE VEDNO ODVAŽALA V PRETEŽNEM DELU NA NJIVSKE POVRŠINE, OD KODER PA PRONICA V TLA IN PODTALNICO. DODATNO VPLIVAJO NA NEZDRAVO PITNO VODO NEUSTREZNI OBSTOJEČI VAŠKI VODOVODI, SAJ SO VODOVODNA ZAJETJE GRAJENA V SREDIŠČIH NASELIJ, KJER JE ONESNAŽENOST TAL Z ODPADNO VODO IZ GOSPODINJSTEV NAJVEČJA.

IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE IN VZPOSTAVITEV ČIŠČENJA ODPADNE VODE.PO IZGRADNJI ČISTILNE NAPRAVE IN Z DELOVANJEM CELOTNEGA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA (OMREŽJE JE V 95% IZGRAJENO) BO PREBIVALCEM ZAGOTOVLJENO ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE IN S TEM PREPREČENO NADALJNJE ONESNAŽEVANJE PODTALNICE IN OKOLJA.




231. OBČINA TIŠINA DOKONČANJE IN USPOSOBITEV KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA

DOKONČATI IZGRADNJO KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, KAR PREDSTAVLJA PREDVSEM OPREMA 28 ČRPALIŠČ S ČRPALKAMI POTREBNO ELEKTROINSTALACIJO IN SOGLASJI ZA OBRATOVANJE. PRAV TAKO JE POTREBNO ZGRADITI MANJKAJOČE HIŠNE PRIKLOPE UPORABNIKOM, KI SO POZNEJE PRISTOPILI K SISTEMU. Z USPOSOBITVIJO KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA JE MIŠLJENO ČIŠČENJE ZAMAŠENIH KANALIZACIJSKIH VODOV POPRAVILO POSAMEZNIH JAŠKOV IN DRUGIH DELOV KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA. KANALIZACIJSKO OMREŽJE SE JE ZAČELO V OBČINI GRADITI ŽE V LETU 1996 (FAZNOST GRADNJE JE BILA POTREBNA PREDVSEM ZARADI POMANJKANJA FINANČNIH SREDSTEV), IN POSPEŠENO NADALJEVALO V LETIH 1998 – 2004. V TEM ČASU SO LAHKO V KANALIH NASTALE TUDI POSAMEZNE OKVARE OZ. ZAMAŠITVE, ZATO JE POTREBNO CELOTNO KANALIZACIJSKO OMREŽJE V SKUPNI DOLŽINI 43 KM USPOSOBITI, DA BO OB ZAGONU KANALIZACIJSKEGA SISTEMA BREZHIBNO DELOVALO. POGLAVITEN CILJ CELOVITEGA PROJEKTA IZGRADNJE KANALIZACIJSKEGA SISTEMA V OBČINI JE ZAGOTOVITI (POLEG ODVAJANJA) ČIŠČENJE ODPADNE VODE GOSPODINJSTVOM V OBČINI IN Z CELOVITIM KANALIZACIJSKIM SISTEMOM, KATEREGA DEL JE PREDMETNA ČISTILNA NAPRAVA TUDI REŠITI PROBLEM IZVAJANJA OBVEZNE JAVNE SLUŽBE ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNE VODE V OBČINI.ZAGOTOVITI OBČANOM ZDRAVO PITNO VODO, KI NE BO ONESNAŽENA Z EMISIJAMI IZ ODPADNE VODE. DOKLER CELOTEN KANALIZACIJSKI SISTEM VKLJUČNO Z DVEMA ČISTILNIMA NAPRAVAMA NE BO DELOVAL, SE BO ODPADNA KOMUNALNA VODA ŠE VEDNO ODVAŽALA V PRETEŽNEM DELU NA NJIVSKE POVRŠINE, OD KODER PA PRONICA V TLA IN PODTALNICO. DODATNO VPLIVAJO NA NEZDRAVO PITNO VODO NEUSTREZNI OBSTOJEČI VAŠKI VODOVODI, SAJ SO VODOVODNA ZAJETJE GRAJENA V SREDIŠČIH NASELIJ, KJER JE ONESNAŽENOST TAL Z ODPADNO VODO IZ GOSPODINJSTEV NAJVEČJA.

DOKONČANJE IN USPOSOBITEV KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, TAKO DA BO OB ZAGONU KANALIZACIJSKEGA SISTEMA NEMOTENO DELOVALO.Z DELOVANJEM CELOVITEGA KANALIZACIJSKEGA SISTEMA BO PREBIVALCEM ZAGOTOVLJENO ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNE VODE IN S TEM PREPREČENO NADALJNJE ONESNAŽEVANJE PODTALNICE IN OKOLJA.




232. OBČINA TIŠINA INDUSTRIJSKO-OBRTNE CONE

CILJI:V OKVIRU PROJEKTA JE POTREBNO DOLOČITI, UREDITI IN KOMUNALNO OPREMITI PRIMERNO OBMOČJE V OBČINI ZA PODJETNIŠKO IN OBRTNO IN INDUSTRIJSKO DEJAVNOST, DOLOČITI UGODNE POGOJE ZA NAKUP KOMUNALNO UREJENIH ZEMLJIŠČ V OBRTNO-PODJETNIŠKI CONI IN S TEM ZMANJŠATI ZAGONSKE INVESTICIJSKE STROŠKE PODJETJEM, DA JIM OSTANE VEČ SREDSTEV ZA VLAGANJA V TEHNOLOGIJO, RAZVOJ IN RAST IN S TEM POVEČANJE DELOVNIH MEST, UVRSTITEV V KATALOG PROIZVODNO-SERVISNIH CON POMURJA.V OKVIRU SAMEGA PROJEKTA JE POTREBNO ZAGOTOVITI PROSTORSKO-UREDITVENE POGOJE Z OPREDELITVIJO INDUSTRIJSKO -OBRTNIŠKE CONE V PUP-U, DOLOČITI PRIMERNA OBMOČJA OZ. VEČ OBMOČIJ, IZVESTI NAKUP ZEMLJIŠČ, UREDITI POTREBNE KOMUNALNE INFRASTRUKTURE (CESTA, VODOVOD, ELEKTRIKA, KANALIZACIJA I.P.D.), DOLOČITI UGODNIH POGOJEV NAKUPA KOMUNALNO UREJENIH ZEMLJIŠČ IN STROKOVNA PODPORA PRI USTANAVLJANJU PODJETIJ V IOC, UVRSTITI CONE V KATALOG SERVISNO-PROIZVODNIH CON POMURJA.NAMEN:POSPEŠITI NASTANEK MALIH IN SREDNJE VELIKIH PODJETIJ, Z UGODNIMI POGOJI POMAGATI NOVIM AMBICIOZNIM PODJETNIKOM PRI URESNIČITVI SVOJIH PODJETNIŠKIH IDEJ OZ. PRI IZDVOJITVI MANJŠIH OBRATOV IZ VEČJIH SISTEMOV, KI SO V URBANIH SREDIŠČIH (M. SOBOTA), PRIDOBITI NOVA DELOVNA MESTA, POVEČATI RAZVITOST OBČINE IN PRISPEVATI K GOSPODARSKEMU RAZVOJU CELOTNE REGIJE, UVRSTITEV CONE V MREŽO SERVISNO-PODJETNIŠKIH CON POMURJA.




233. OBČINA TIŠINA VODOVODNO OMREŽJE OBČINE TIŠINA

IZGRADITI VODOVODNI SISTEM (VEČINOMA SEKUNDARNI VODI), S POVEZAVO NA PRIMARNI VOD REGIJSKEGA PROJEKTA VODOOSKRBE POMURJA. IZGRADNJA VODOVODNEGA SISTEMA JE PREDVIDENA ZA CELOTNO OBMOČJE OBČINE TIŠINA (VSEH 12 NASELIJ). SEDANJI VAŠKI VODOVODI SO NAMREČ NEUSTREZNI, NAHAJAJO SE PRAVILOMA V SREDIŠČIH NASELIJ IN SO TAKO MOČNO IZPOSTAVLJENI ONESNAŽENJU. PRAV TAKO VAŠKI VODOVODI MED SABO NISO POVEZANI, IZ NJIH NI MOŽNO V SUŠNIH OBDOBJIH ZAGOTAVLJATI ZADOSTNE KOLIČINE VODE NEPOSREDNO IZ DRUGIH VODOVODOV. OBČINA IMA VEDNO VEČJE PROBLEME Z ZAGOTAVLJANJEM USTREZNE PITNE VODE, SAJ SMO V LETU 2004 OGROŽENIM SKUPINAM PREBIVALSTVA MORALI ZAGOTAVLJATI USTREZNO PITNO VODO IZ TRGOVIN (USTEKLENIČENO). SEDANJA VODOVODNA ZAJETJA IN OMREŽJE (VAŠKI VODOVODI) SO TUDI ŽE MOČNO DOTRAJANI, SAJ SO STARI ČEZ 30 LET.POGLAVITEN CILJ PROJEKTA JE ZAGOTOVITI PREBIVALCEM OBČINE TIŠINA (CCA. 4350 PREBIVALCEV) USTREZNO PITNO VODO S PRIMERNO VODOOSKRBO, KAR LAHKO ZAGOTOVIMO SAMO Z IZGRADNJO BOLJŠEGA VODOVODNEGA SISTEMA. VODOVODNI SISTEM OBČINE TIŠINA BO POVEZAN Z REGIJSKIM VODOVODNIM SISTEMOM, KAR BO DODATNO ZMANJŠEVALO TVEGANJA V PRIMERU POMANJKANJA PITNE VODE V POSAMEZNIH PREDELIH.

IZGRADNJA CELOVITEGA POVEZANEGA VODOVODNEGA SISTEMA OBČINE TIŠINA.S CELOVITIM IN POVEZANIM VODOVODNIM SISTEMOM, BO PREBIVALCEM OBČINE TIŠINA ZAGOTOVLJENA USTREZNA VODOOSKRBA IN KVALITETNA PITNA VODA.

234. OBČINA TOLMIN POSLOVNA CONA POLJUBINJ PRIDOBITI KOMUNALNO OPREMLJENA ZEMLJIŠČA ZA PRODAJO KOMUNALNO OPREMLJENE PARCELE ZA PRODAJO NAMENJENO PROIZVODNI DEJAVNOSTI

235. OBČINA TRŽIČ CESTE IN JAVNA PARKIRIŠČA V OBČINI TRŽIČ

1. MINIMIZIRATI SEDANJE VISOKE STROŠKE REDNEGA IN INTERVENCIJSKEGA VZDRŽEVANJA JAVNIH CEST, KI SO V SLABEM STANJU.2. ZAGOTOVITI ZADOSTNO ŠTEVILO PARKIRNIH MEST NA TISTIH KLJUČNIH TOČKAH MESTA, KJER DANES NJIHOVO POMANJKANJE ZAVIRA RAZVOJ MESTA.

UREDITEV IN PREUREDITEV PARKIRNIH POVRŠIN, GRADNJA MESTNE OBVOZNICE, REKONSTRUKCIJA LOKALNIH CEST IN JAVNIH POTI, ZLASTI V HRIBOVSKEM IN GORSKEM DELU OBČINE.

236. OBČINA TRŽIČ PROJEKT ZA ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA,

IZGRADNJA ČISTILNIH NAPRAV, KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA, UREDITEV VODNIH ZAJETIJ IN IZGRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA.

CELOVITO UREJENO ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA TER ZAGOTOVLJENA OSKRBA S PITNO VODO NA OBMOČJU OBČINE TRŽIČ.




237. OBČINA TRŽIČ VISOKOŠOLSKA IZOBRAŽEVALNA INŠTITUCIJA S

USTANOVITI NOVO RAZVOJNO JEDRO ZA GOSPODARSKO PRENOVO TRŽIČA IN OKREPITEV NJEGOVE VLOGE V MERILU REGIJE.

1. ZAGOTOVITEV PROSTOROV ZA IZVAJANJE VISOKOŠOLSKEGA IZOBRAŽEVALNEGA PROGRAMA2. ZAGOTOVITEV PROSTOROV (TEHNOLOŠKI CENTER, TEHNOLOŠKO POSLOVNA CONA), KI BO KI BO POVEZOVALA PROGRAM IZOBRAŽEVANJA Z RAZVOJNO RAZISKOVALNIM DELOM TER V PRAKSI Z DEJAVNOSTJO V MALIH IN SREDNJIH PODJETJIH V OKVIRU TEHNOLOŠKEGA PARKA IN CONE.

238. OBČINA VELIKA POLANA COPEKOV MLIN

OHRANITEV PREDINDUSTRIJSKEGA MLINA V EVROPI, MLETJE ŽITA IN KORUZE NA STAR NAČIN, PRODAJA MOKE, KOT OSREDNJA TURISTIČNO KULTURNA TOČKA V OBČINI PA TUDI FUNKCIJO INFORMACIJSKEGA CENTRA, MOŽNOST NARAVOSLOVNIH DNEVOV ZA OSNOVNE IN SREDNJE ŠOLE, IZOBRAŽEVANJE V OKVIRU FAKULTETNEGA IZOBRAŽEVANJA, VKLJUČITEV V TURISTIČNO PONUDBO OBČINE

IZOBRAŽEVANJE MLADINE IN ODRASLIH, PRODAJA VEČ VRST MOKE, OHRANITEV NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE

239. OBČINA VELIKA POLANA KANALIZACIJSKO OMREŽJE IZGRADNJA KANALIZACIJSKEGA OMREŽJA IN ČISTILNE NAPRAVE ZAŠČITA VODNIH VIROV IN OHRANJANJE NARAVE

240. OBČINA VELIKA POLANA OGREVALNI SISTEM IZGRADNJA CENTRALNEGA OGREVALNEGA SISTEMAPRIKLJUČITEV VEČIH UPORABNIKOV NA OKOLJU PRIJAZEN OGREVALNI SISTEM

OHRANJANJE NARAVE Z ZMANJŠANJEM EMISIJ DIMNIH PLINOVZNIŽANJE STROŠKOV OGREVANJA UPORABNIKOV

241. OBČINA VELIKA POLANA STANOVANJSKO POSLOVNI OBJEKT

IZGRADNJA STANOVANJSKO POSLOVNEGA OBJEKTA

ZAGOTOVITEV NEPROFITNIH IN PROFITNIH STANOVANJ TER POSLOVNIH PROSTOROV, VZPOBUJANJE PODJETNIŠTVA V OBČINI, ZNIŽEVANJE BREZPOSELNOSTI, NASELJEVANJE V OBČINO

242. OBČINA VRANSKO ŠPORTNA DVORANA VRANSKO NAMENI PROJEKTA SO OMOGOČITI IZVAJANJE PROGRAMA TELESNE VZGOJE OSNOVNE ŠOLE IN VRTCA, IZVEDBA KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV, TRENING RAZLIČNIH ŠPORTNIH DRUŠTEV

IZDELEK PROJEKTA JE VEČ NAMENSKA DVORANA, KI SLUŽI TAKO ZA IZVAJANJA ŠOLSKIH AKTIVNOSTI, TRENIRANJE ŠPORTNIH EKIP, IZVAJANJE KULTURNIH IN DRUGIH PRIREDITEV

243. OBČINA VRANSKO ČISTILNA NAPRAVA VRANSKO CILJ PROJEKTA JE IZGRADNJA ČISTILNE NAPRAVE ZA NASELJI VRANSKO IN BRODE TAKO ZA GOSPODINJSKE POTREBE KOT POTREBE GOSPODARSTVA

IZDELEK PROJEKTA JE ČISTILNA NAPRAVA S KAPACITETO 1400 ENOT.




244. OBČINA VRANSKO OBNOVA KULTURNEGA DOMA VRANSKO

OBSTOJEČI KULTURNI DOM PREUREDITI V SKLADU Z ZAHTEVANIMI TEHNIČNIMI STANDARDI IN OMOGOČITI NJEGOVO TRŽENJE

REKONSTRUKCIJA DOMA BO OMOGOČILA UPORABO DOMA V RAZLIČNE KULTURNE IN DRUGE NAMENE.

245. OBČINA VRANSKO MUZEJSKA PALAČA VRANSKO PRIDOBITI OBJEKT, KJER BODO NA ENEM MESTU VSE MUZEJSKE ZBIRKE, KI SE NAHAJAJO NA NAŠEM OBMOČJU TER HKRATI ZAGOTOVITI USTREZNA ARHIVSKA SKLADIŠČA

IZDELEK PROJEKTA JE SODOBNA KULTURNA PALAČA, KJER BODO RAZSTAVLJENE MUZEJSKE ZBIRKE Z NAŠEGA OBMOČJA.

246. OBČINA VRHNIKA INDUSTRIJSKO OBRTNA CONA ZAGOTOVITI POGOJE ZA GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE PONUDBA DELNO OPREMLJENIH STAVBNIH ZEMLJIŠČ NAMENJENIH POSLOVNI DEJAVNOSTI

247. OBČINA VRHNIKA ODLAGALIŠČE ODPADKOV ZAGOTOVITI POGOJE ZA IZVAJANJE JAVNE SLUŽBE ZAGOTOVITEV USTREZNEGA ODLAGALIŠČA - USTREZNO VAROVANJE OKOLJA, ZADOVOLJITI POTREBE PREBIVALCEV IN GOSPODARSTVA

248. OBČINA VRHNIKA PLINIFIKACIJA VRHNIKA - ZAGOTOVITI OSKRBO Z ENERGENTI- CENEJŠI ENERGENTI ZA PREBIVALCE- VAROVANJE OKOLJA- ČIM VEČJE ŠTEVILO PRIKLJUČENIH OBJEKTOV

IZGRADNJA PLINOVODNEGA OMREŽJA IN PRIKLJUČITEV OBJEKTOV

249. OBČINA VRHNIKA BAZEN ZADOVOLJITEV POTREB PO ŠPORTNI DEJAVNOSTI OBČANOV IN ŠOL V OBČINI

IZGRADNJA POKRITEGA BAZENA Z IZRABO TOPLE VODE

250. OBČINA VRHNIKA CENTRALNA ČISTILNA NAPRAVA VRHNIKA

IZPOLNITEV POGOJA IZ VAROVANJA OKOLJA ČISTEJŠA LJUBLJANICA IN PODTALNICA

251. OBČINA VRHNIKA ZAKLONIŠČE ZA POTREBE OSNOVNE ŠOLE

ZADOSTITEV ZAKONSKI ZAHTEVI PO ZAGOTOVITVI PROSTOROV ZA OSNOVNO ZAKLANJANJE

IZGRADNJA VEČNAMENSKEGA OBJEKTA IN SICER ZA POTREBE ZAKLONIŠČA IN IZVAJANJA DEJAVNOSTI ZAINTERESIRANEGA PODJETJA




252. OBČINA ŽELEZNIKI CESTA NA PLAVŽU V ŽELEZNIKIH

UREDITEV NOVE CESTE IZVEN NASELJA, UREDITEV POPLAVNE VARNOSTI, ZAGOTOVITEV BOLJŠIH POGOJEV PREBIVALCEM STAREGA MESTNEGA JEDRA., PREPREČITEV PROPADANJA STAREGA TRŠKEGA NASELJA NA PLAVŽU

Z INVESTICIJO SE ODPRAVLJA PROMET SKOZI OZEK DEL NASELJA NA PLAVŽU, KI TUDI ZELO MOTEČE VPLIVA NA PREBIVALSTVO., KI TAM ŽIVI. VOZNIKOM SE ZAGOTOVI VAREM PROMET PO NORMALNO ŠIROKEM VOZIŠČU IN SODOBNI CESTI. HKRATI Z IZGRADNJO CESTE SE ZAGOTOVI POPLAVNO VARNOST, SAJ 100 LETNE VODE ŽE SKORAJ VSAKO LETO GROZIJO PREBIVALCEM V TEM DELU NASELJA. Z OBNOVO CESTE BO OMOGOČENA BOLJŠA POVEZAVA DO SMUČARSKIH SREDIŠČ NA CERKNEM IN SORIŠKI PLANINI, HKRATI PA BO NAVEDENO STARO MESTNO JEDRO BOLJ TURISTIČNO ZANIMIVO.

253. OBČINA ŽELEZNIKI GRADNJA KANALIZACIJE SELCA – DOLENJA VAS

ODVAJANJE ODPADNIH VODA IZ NASELIJ SELCA IN DOLENJA VAS. GRADNJA KANALIZACIJE V NASELJIH SELCA IN DOLENJA VAS, V KATERIH JE 260 STANOVANJSKIH OBJEKTOV S 1200 PREBIVALCI.

254. OBČINA ŽELEZNIKI GRADNJA ČN DOLENJA VAS 1200 PE

ČIŠČENJE ODPADNIH VODA IZ NASELIJ SELCA IN DOLENJA VAS. PRIKLJUČITEV PREDHODNO ZGRAJENEGA KANALIZACIJSKEGA VODA NA ČN.

255. OBČINA ŽELEZNIKI DOGRADITEV KANALIZACIJE V ŽELEZNIKIH

ODVAJANJE ODPADNIH VODA IZ DELOV NASELJA ŽELEZNIKI. DOGRADITEV KANALIZACIJE NA PREDELIH RACOVNIKA, PLAVŽA, ČEŠNJICE IN STUDENA.

256. OBČINA ŽELEZNIKI REKONSTRUKCIJA ČN ŽELEZNIKI

POVEČANJE ZMOGLJIVOSTI IN UČINKOVITOSTI ČIŠČENJA ODPADNIH VODA.

MOŽNOST DODATNEGA PRIKLJUČEVANJA KANALIZACIJE IN SPREJEM ODPADNIH VODA IZ GREZNIC.

257. OBČINA ŽELEZNIKI SANACIJA JAVNEGA VODOVODNEGA OMREŽJA V ŽELEZNIKIH

SANACIJA DOTRAJANEGA VODOVODNEGA OMREŽJA IN RACIONALNEJŠA RABA VIROV PITNE VODE.

ZMANJŠANJE IZGUB NA VODOVODNEM OMREŽJU IN IZBOLJŠANA OSKRBA S PITNO VODO.

258. OBČINA ŽELEZNIKI PROJEKTI ZA IZVAJANJE AKTIVNE ZEMLJIŠKE POLITIKE

PRIPRAVA STROKOVNIH PODLAG ZA UČINKOVITEJŠE UPRAVLJANJE IN GOSPODARJENJE S PROSTOROM.

MOŽNOST IZVAJANJA AKTIVNE ZEMLJIKE POLITIKE, KOT POGOJ ZA RAZVOJ OBČINE.




259. OBČINA ŽELEZNIKI ADAPTACIJA BONCELJNOVE HIŠE

BONCELJNOVO HIŠO KOT OBJEKT Z BOGATO ZGODOVINSKO-ARHITEKTURNO-KULTURNO DEDIŠČINO KRAJA ŽELEZNIKI OBNOVITI IN V HIŠO UMESTITI PROGRAMSKE USMERITVE.

BONCELJNOVO HIŠO KI PROPADA BI CELOVITO ADAPTIRALI IN ZAGOTOVILI PROSTORSKE MOŽNOSTI ZA MUZEJSKO DEJAVNOST, TURISTIČNO INFORMACIJSKO DEJAVNOST, DEJAVNOST OBČINE, GOSTINSKO DEJAVNOST, GLASBENO DEJAVNOST., KNJIŽNIČNO DEJAVNOST IN GALERIJSKO DEJAVNOST.

260. OBČINA ŽELEZNIKI OBNOVA CENTRALNE ŠOLE ŽELEZNIKI

IZBOLJŠATI FUNKCIONALNO UPORABO OSNOVNE ŠOLE ŽELEZNIKI IN JO PRILAGODITI ZA IZVAJANJE DEVETLETKE.

ZAGOTOVITEV PROSTOROV V OSNOVNI ŠOLI, KI BODO PRIMERNI ZA IZVAJANJE DEVETLETKE IN OBNOVO CELOTNE ŠOLE.

261. OBČINA ŽELEZNIKI REKONSTRUKCIJA ŠOLE IN IZGRADNJA TELOVADNICE V DRAŽGOŠAH

OBNOVA STARE ŠOLE IN ZAGOTOVITI TELOVADNE PROSTORE PODRUŽNIČNA ŠOLA V DRAŽGOŠAH JE POTREBNA CELOVITE OBNOVE, ŠOLA PA NIMA TELOVADNIH PROSTOROV

262. OBČINA ŽELEZNIKI MLADINSKI CENTER NAKUP IN OPREMA PROSTOROM, KI BODO SLUŽILI DRUŽENJU MLADIH.

REZULTAT PROJEKTA JE ZAGOTOVITEV PROSTORA MLADIM V KATERI BI SE UKVARJALI Z ŠTEVILNIMI DEJAVNOSTMI. PROBLEM MAMIL ALKOHOLA..JE NA NAŠEM PODROČJU ŽE MOČNO PRISOTEN.

263. OBČINA ŽELEZNIKI POSODOBITEV LOKALNIH CEST V OBČINI ŽELEZNIKI

CILJ PROJEKTA JE UREDITEV IN ASFALTIRANJE LOKALNIH CEST V OBČINI ZLASTI NA PODROČJU PODEŽELJA.

OBČINA ŽELEZNIKI JE REGIONALNO ZELO RAZVEJANA OBČINA Z VELIKIM ŠTEVILOM REGIONALNIH CEST. PO NAVEDENIH CESTAH OBČINA DNEVNO V OSNOVNO ŠOLO PREVAŽA OTROKE, HKRATI PA Z UREDITVIJO CEST OBČINA ZAGOTAVLJA POSELJENOST PODEŽELJA.

264. OBČINA ŽELEZNIKI REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE ČEŠNICA-RUDNO-SOFINANCIRANJE

REKONSTRUKCIJA DOTRAJANE CESTE, ZAGOTOVITEVVARNEGA PROMETA Z IZGRADNJO PLOČNIKOV., ZAGOTOVITEV VARNEGA PROMETA Z IZGRADNJO PLAČNIKOV

Z INVESTICIJO BI SE NADALJEVALA POSODOBITEV CESTE, KI SE JE PRIČELA Z IZGRADNJO KRIŽIŠČA ČEŠNJICA. REGIONALNA CESTA VODI SKOZI NASELJE LOG. CESTA JE DOTRAJANA IN BREZ PLOČNIKOV., KAR JE OB ŠTEVILNEM PROMETU NEVARNO ZA UDELEŽENCE V PROMETU.




265. OBČINA ŽELEZNIKI PRENOVA PLAVČEVE HIŠE-MUZEJ V ŽELEZNIKIH

OBJEKT PLAVČEVE HIŠE BI DOBIL FUNKCIJO POMEMBENGA ARHITEKTONSKEGA IN URBANISTIČNEGA KULTURNEGA SPOMENIKA, FUNKCIJO OBJEKTA Z MUZEJSKO DEJAVNOSTJO, FUNKCIJO ENEGA NAJPOMEMBNEJŠIH OBJEKTOV V KRAJU.

BISTVENI CILJ INVESTICIJE V PLAVČEVO HIŠO JE OBNOVA IN PREZENTACIJA SPOMENIŠKO ZAŠČITNEGA OBJEKTA.

266. OBČINA ŽUŽEMBERK STANOVANJSKA CONA KLEK V ŽUŽEMBERKU

OMOGOČITI INDIVIDUALNO IZGRADNJO 40 STANOVAJSKIH HIŠ, IZGRADNJO DVEH VEČSTANOVAJSKIH ENOT IN TRGOVSKO POSLOVNEGA KOMPLEKSA S PARKIRIŠČI.

IZGRADNJA VSE POTREBNE KOMUNALNE IN DRUGE INFRASTRUKTURE

267. OBČINA ŽUŽEMBERK MREŽA OBRTNO-INDUSTRIJSKIH CON OBČINE ŽUŽEMBERK

OMOGOČITI IZGRADNJO POSLOVNIH IN GOSPODARSKIH OBJEKTOV V 4 GOSPODARSKIH CONAH (16 HA) V ŽUŽEMBERKU, NA JAMI PRI DVORU, V HINJAH IN NA AJDOVCU

ZGRADITI JE POTREBNO VSO INFRASTRUKTURO

268. OBČINA ŽUŽEMBERK IZGRADNJA SUHOKRANJSKEGA VODOVODA IN OČIŠČENJE POREČJA REKE KRKE

IZGRADNJA VODOVODNEGA OMREŽJA Z NOVIM NEOPOREČNIM VODNIM VIROM, SANACIJA OBSTOJEČEGA VODOVODNEGA OMREŽJA, IZGRADNJA KANALSKEGA SISTEMA IN ČISTILNIH NAPRAV V OKVIRU OČIŠČENJA POREČJA REKE KRKE IN S TEM ZAGOTOVITI PRIMERNO OSKRBO S PITNO VODO VEČ KOT 5000 PREBIVALCEM IN PRIMERNO OČISTITI ODPADNE VODE NA OBČITLJIVEM KRAŠKEM SVETU SUHE KRAJINE

IZGRADNJA ČRPALIŠČA, VODOVODNEGA OMREŽJA, VODOHRAMOV, RAZBREMENILNIKOV NA AJDOVŠKI PLANOTI, POVEZAVA NOVEGA VODNEGA VIRA Z OBSTOJEČIM VODOVODNIM OMREŽJEM IN SANACIJA STAREGA, IZGRADNJA KANALSKEGA OMREŽJA V VEČJIH VASEH Z BILOŠKIMI ČISTILNIMI NAPRAVAMI

269. OBČINA ŽUŽEMBERK DOM STAREJŠIH OBČANOV IZGRADNJA DOMA STAREJŠIH OBČANOV ZA PRIBLIŽNO 60 STAROSTNIKOV

270. OSNOVNA ŠOLA BORISA KIDRIČA KIDRIČEVO

NADARJENI ZAGOTOVITI VEČJO USPEŠNOST NADARJENIH OTROK NAČIN DELA, MOTIVACIJE IN ISKANJE TALENTOV

271. OSNOVNA ŠOLA BREŽICE INFORMATIZACIJA KNJIŽNICE DVIGNITI NIVO RAČUNALNIŠKE IN BRALNE PISMENOSTI UČENCEV, UČITELJEV, STARŠEV

MOŽNOST DOSTOPA DO BAZE PODATKOV V ŠOLSKI KNJIŽNICI, REZERVACIJA KNJIG, POSODOBITEV BRALNE ZNAČKE IN PRITEGNITEV VEČJEGA ŠTEVILA BRALCEV V KNJIŽNICO (RAČUNALNIK JE MOTIVACIJA ZA BRANJE KNJIG, UČENCI OBJAVLJAJO SVOJA MNENJA OPREBRANIH KNJIGAH NA SPLETNEM NASLOVU ŠOLSKE KNJIŽNICE...)




272. OSNOVNA ŠOLA FRANJA GOLOBA PREVALJE

MLADI POSVOJIJO SPOMENIK-PARK SVOBODE IN MIRU POLJANA

VZGOJA MLADIH PRI VAROVANJU KULTURNE DEDIŠČINE UREJENOST PARKA SVOBODE IN MIRU, IZDAJA RAZGLEDNICE OB OBLETNICI ZADNJIH BOJEV NA POLJANI

273. OSNOVNA ŠOLA GABROVKA - DOLE

IZVAJANJE DODATNIH DEJAVNOSTI (ŠOLA V NARAVI IPD)




274. OSNOVNA ŠOLA MAKSA PLETERŠNIKA PIŠECE

MODER STOL-NEKDO MISLI NATE

OPAŽAMO, OBČUTIMO - NASILJA JE VSE VEČ. KOT TUDI NESTRPNOSTI DO DRUGAČNIH. A NE LE TAM, KJER JE ŠE NEDAVNO BILA VOJNA. TUDI TU, PRI NAS. V DRUŽINAH, NA ŠOLAH, NA JAVNIH MESTIH NASPLOH. NASILJE SE PORAJA V NEMIRNIH GLAVAH. DVA OD DELORSOVIH STEBROV STA UČITI SE BITI IN UČITI SE ŽIVETI Z DRUGIMI. PRI NAS VELIKO POZORNOSTI POSVEČAMO MEDČLOVEŠKIM ODNOSOM. MENIMO, DA OTROCI, MLADI, LAHKO NAJVEČ NAREDIJO SAMI, ČE JIM ODRASLI POMAGAMO, ČE JIM OMOGOČIMO, DA MED SABO SODELUJEJO, DA SE USTVARJALNO IN IGRIVO IZRAŽAJO, DA PA SE OB TEM ZAVEDAJO, DA JE TO, KAR DELAJO, KORISTNO, UPORABNO IN DA BO DRUGIM V POMOČ. IZ TEGA SE PORODI ZADOVOLJSTVO, IZ ZADOVOLJSTVA ZRASTE MIR - POTEM SE ZNAMO, ZMOREMO USTAVITI IN SI VZETI ČAS ZASE IN ZA SOČLOVEKA. IN OTROCI LAHKO VPLIVAJO NA ODRASLE.NAŠ PROJEKT ZAJEMA PARTNERSKE ŠOLE IZ SLOVENIJE IN EU., CILJI IZHAJAJO IZ KURIKULUMA IN OMOGOČAJO NOVE POTI DO ZNANJA IN SRČNOSTI OB MEDPREDMETNIH POVEZAVAH (TEHNIČNA VZGOJA - LES, POPRAVLJANJE STARIH STOLOV, IZDELAVA NOVIH, LIKOVNA VZGOJA - UPORABNA UMETNOST, SLOVENŠČINA - USTVARJANJE RAZLIČNIH BESEDILNIH VRST, ETIKA IN DRUŽBA - SPOŠTOVANJE DRUGAČNOSTI, PROSTOVOLJNO DELO, ANGLEŠČINA - PREVAJANJE, ZEMLJEPIS - SPOZNAVANJE NOVIH KRAJEV, DRŽAV OB SODELOVANJU Z OTROKI IZ TEH DRŽAV, RAČUNALNIŠTVO - ELEKTRONSKO DOPISOVANJE), OB NAŠTETEM ŠE: MEDKULTURNA VZGOJA, VZGOJA ZA MIR OB SKUPNEM DELU (DOGOVARJANJE, USKLAJEVANJE RAZLIČNIH INTERESOV, NENASILNO REŠEVANJE KONFLIKTOV), POVEZOVANJE USTVARJALNE ENERGIJE MLADIH IZ RAZLIČNIH OKOLIJ, DRŽAV, VKLJUČEVANJE OTROK S POSEBNIMI POTREBAMI, RAZVIJANJE ROČNIH SPRETNOSTI, IZBOLJŠANJE SAMOPODOBE UČENCEV IN UČITELJEV, KREPITEV ZAVEZNIŠTVA OTROK, MLADIH, DRUŽENJE, OHRANJANJE IN RAZVIJANJE IGRIVOSTI, SPONTANO OZAVEŠČANJE ODNOSA DO SOČLOVEKA, OKOLJA, TUDI DO STVARI (RAZSTAVA STOLOV NA ULICAH TRAJA CELO POLETJE- NENASILJE), OBOGATITEV PONUDBE KRAJA, KJER SE PROJEKT IZVAJA, POMOČ SOCIALNO OGROŽENIM S PRODAJO STOLOV, SPOZNAVANJE DRUGIH KRAJEV, DRŽAV, KULTUR, JEZIKOV, ZLASTI NA ZAKLJUČNEM SREČANJU: 7-DNEVNEM 4. TABORU MLADIH PROSTOVOLJCEV SODELUJOČIH ŠOL (PO 2 UČENCA IN 1 MENTOR Z VSAKE PARTNERSKE ŠOLE) V PIŠECAH V JUNIJU/JULIJU 2003.

IZHODIŠČE: MODER STOL – NEKDO MISLI NATERAZLIČNI STOLI – TUDI MI SMO RAZLIČNI, A NAŠE BISTVO JE ISTO.KO SE USEDEMO, SE USTAVIMO, SI ODDAHNEMO, VZAMEMO SI ČAS ZASE, ZA SOČLOVEKA.STARI, LESENI STOLI –TUDI NAŠA CELINA JE STARA.LES ŠEPETA O PRETEKLOSTI.O TISTIH, KI SO NEKOČ ŽIVELI, DELALI, SANJALI, UPALI…MODRA BARVA – NEBO NAD NAMI, HREPENENJE PO TISTEM, KAR JE VISOKO.RUMENA BARVA – SONCE, KI NAS OGREJETUDI V DEŽJU., (MODRA IN RUMENA PA STA TUDI "EVROPSKI" BARVI.), PARTNERSKE ŠOLE POVABIJO K SODELOVANJU ŠE DRUGE ŠOLE V SVOJI OBČINI, REGIJI. UČENCI NA VSEH SODELUJOČIH ŠOLAH ZBIRAJO STARE STOLE, KLOPI, JIH POPRAVLJAJO ALI IZDELAJO NOVE. POBARVAJO JIH Z MODRO BARVO.OB POSEBNI PRILOŽNOSTI V MAJU ALI JUNIJU PARTNERSKE ŠOLE ORGANIZIRAJO SREČANJE UČENCEV (IN MODRIH STOLOV) VSEH SODELUJOČIH ŠOL V SVOJI OBČINI, REGIJI.VSAKA ŠOLA PRIPRAVI KRATEK KULTURNI PROGRAM, MEDTEM UČENCI IN MIMOIDOČI POSLIKAVAJO STOLE Z RUMENO BARVO. NANJE PRIVEŽEJO PLASTIFICIRAN NAPIS (PRIMER: BESEDILO ZGORAJ), KI SPOROČA BISTVO PROJEKTA: USTAVI SE. VZEMI SI ČAS ZASE, ZA SOČLOVEKA. PO PRIREDITVI STOLE RAZSTAVIJO PO ULICAH (POTREBNO PROSITI ZA USTREZNO DOVOLJENJE), LAHKO TUDI DRUGJE - PO LASTNI PRESOJI. RAZSTAVA TRAJA DO JESENI. UČENCI OPAZUJEJO, KAJ SE MEDTEM DOGAJA S STOLI: ALI JIH MLADI, ODRASLI UNIČUJEJO, KAJ MENIJO O RAZSTAVI, FOTOGRAFIRAJO (NATEČAJ ZA NAJBOLJŠO FOTOGRAFIJO MODER STOL - NEKDO MISLI NATE). V JUNIJU/JULIJU 2003 NA 4. TABORU MLADIH PROSTOVOLJCEV V PIŠECAH, PREDSTAVNIKI PARTNERSKIH ŠOL PREDSTAVIJO SVOJO ŠOLO, KRAJ, DRŽAVO, POROČAJO O PROJEKTU IN ODZIVIH NANJ. STOLE, KI JIH POSLIKAJO NA TABORU, PODARIJO HUMANITARNIM ORGANIZACIJAM V OBČINI ORGANIZATORJA TABORA.V RAZNIH DELAVNICAH SODELUJEJO PRI OHRANJANJU NARAVNE IN KULTURNE DEDIŠČINE, SEZNANIJO SE Z DELOM PREJ OMENJENIH ORGANIZACIJ, OBIŠČEJO DOM STAREJŠIH OBČANOV, PO DOGOVORU POMAGAJO OSTARELIM IN POMOČI POTREBNIM V PIŠECAH, Z MENTORJI ORGANIZIRAJO RAZNE DEJAVNOSTI, KI POPESTRIJO POČITNICE OTROKOM, KI OSTAJAJO V DOMAČEM KRAJU, SODELUJEJO V DELAVNICAH O PROSTOVOLJSTVU, ...




275. OSNOVNA ŠOLA MAKSA PLETERŠNIKA PIŠECE

OBARVANA SLOVENŠČINA

SLOVARSKI KOTIČEK VABI UČENCE NE LE K RAZISKOVANJU MATERINŠČINE, TEMVEČ TUDI K SPOZNAVANJU DOMOVINE IN ZAMEJSTVA. KAKO? ŠOLA, KI SE ODLOČI, DA BO S SVOJIM PRISPEVKOM OBOGATILA NAŠO SKUPNO ZAKLADNICO SLOVENSKEGA JEZIKA IN KULTURE, PREDSTAVI SVOJ KRAJ IN NJEGOVE ZNAČILNOSTI (ZEMLJEPISNE, ZGODOVINSKE, KULTURNE POSEBNOSTI, ETNOLOŠKE, JEZIKOVNE …). , UČENCI, KI BODO KOT IZBIRNI PREDMET IZBRALI ŠOLSKO NOVINARSTVO, PA BODO S POMOČJO SLOVARSKEGA KOTIČKA LAHKO URESNIČILI DEL CILJEV, KI SE NANAŠAJO NA SLOVSTVENO FOLKLORO IN SO ZAPISANI V UČNEM NAČRTU ZA IZBIRNI PREDMET ŠOLSKO NOVINARSTVO (RAZDELEK II, SLOVSTVENA FOLKLORA):, SEZNANIJO SE S SLOVENSKO SLOVSTVENO FOLKLORO IN MOŽNOSTMI NJENEGA PREUČEVANJA, UVAJAJO SE V ZBIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE IN SE TAKO ŽIVO VKLJUČUJEJO V OKOLJE (DELO NA TERENU), POZNAJO STROKOVNO IZRAZJE S PODROČJA SLOVSTVENE FOLKLORISTIKE, ZAVEDAJO SE POVEZANOSTI Z GOVORNO PODLAGO, NAREČJEM IN POGOVORNIM JEZIKOM, SEZNANJAJO SE S PRVOBITNO USTVARJALNOSTJO NA RAZLIČNIH RAVNEH V ŽIVO, VEDO, KAKO SE VEDEJO DO INFORMATORJA (KAKO GA NAGOVORIJO, PROSIJO ZA SNEMANJE …), ZAPISUJEJO PREGOVORE, UGANKE, PESMICE, PRIPOVEDI … PO MAGNETOFONSKEM ZAPISU, OPIŠEJO ŠEGO IN NAVADO V SVOJEM KRAJU, PREVEDEJO NAREČNO BESEDILO V KNJIŽNI JEZIK IN OBRATNO, SESTAVIJO SLOVARČEK BESED IN STALNIH BESEDNIH ZVEZ IZ SVOJEGA NAREČJA, PREDSTAVIJO ZBRANO GRADIVO. , NAJUSTREZNEJŠI OBLIKI ZA ŠOLSKO UKVARJANJE S SLOVSTVENO FOLKLORO STA SKUPINSKO IN PROJEKTNO DELO. TU JE KAR NAJVEČ MOŽNOSTI ZA CELOSTNO UČENJE PA TUDI ZA SODELOVALNO UČENJE.PODEŽELJE IMA PRI ZBIRANJU SLOVSTVENE FOLKLORE PREDNOST, TODA TUDI MESTNO OKOLJE PONUJA VELIKO PRILOŽNOSTI, SAJ SLOVSTVENA FOLKLORA ŠE ZDALEČ NI OMEJENA ZGOLJ VAŠKO KULTURO**.UČENCI RAZVIJAJO: UČENCI SE UČIJO: SOCIALNE SPRETNOSTI RAZISKOVALNE SPRETNOSTI KOMUNIKACIJSKE SPRETNOSTI MISELNE SPRETNOSTI USTVARJALNE SPRETNOSTI POZITIVNO SAMOVREDNOTENJE SODELOVATI Z DRUGIMI RAZISKOVATI POSLUŠATI, GOVORITI, BRATI, PISATI RAZLIČNA BESEDILA SPOZNAVATI IN DOŽIVLJATI SOCIALNE ZVRSTI SLOV. JEZIKA POVEZOVATI ZNANJA RAZLIČNIH PREDMETNIH PODROČIJ BITI USTVARJALNI UČITI SE Z NAVDUŠENJEM CENITI SVOJE (JEZIKOVNO IN KULTURNO) OKOLJE , POLEG TEGA, DA SO SPLETNE STRANI “OBARVANA SLOVENŠČINA” PRIMER IN POSKUS, KAKO NASTAJA ŠOLSKI NAREČNI SLOVARČEK, SO TUDI NEKAKŠNA LEPLJENKA BESEDIL RAZLIČNIH SOCIALNIH IN FUNKCIJSKIH ZVRSTI.

POMEN REZULTATOV ZA UČNO-VZGOJNI PROCESZ OBARVANO SLOVENŠČINO IN OKVIRJEM, V KATEREGA JE UMEŠČEN (PREDSTAVITEV KRAJEV), UČENCI DOSEGAJO NASLEDNJE CILJE:, RAZVIJAJO USTREZEN ODNOS DO MATERINŠČINE, SO USTVARJALNI, NAVAJAJO SE NA SAMOSTOJNO IN SKUPINSKO DELO, POGLABLJAJO CILJE POUKA (BESEDOSLOVJE, BESEDILOSLOVJE, ZVRSTNOST), RAZISKUJEJO PODROČJA INTERKULTURE IN SLOVAROSLOVJA (SLOVARJI GRADIJO MOSTOVE), IZMENJUJEJO IZKUŠNJE, SPOZNAVAJO KULTURO IN JEZIK V DRUGIH OKOLJIH (TUDI V ZAMEJSTVU IN IZSELJENSTVU), RAZVIJAJO SPORAZUMEVALNE SPOSOBNOSTI V RAZLIČNIH OKOLIŠČINAH, OZAVEŠČAJO ODNOS: NAREČJE - SLOVAR – JEZIK, USPOSABLJAJO SE ZA DELO Z RAČUNALNIKOM - INTERNETOM., NAMESTO ZAKLJUČKA – POVABILOŽE ZNANA ZAGNANOST NAŠIH UČENCEV, RAZUMEVANJE IN NESEBIČNA POMOČ VODSTVA ŠOLE IN KRAJANOV PIŠEC, ORGANIZACIJSKA PODPORA ZAVODA ZA ŠOLSTVO – PROGRAMA RO, STROKOVNA IN TOPLO ČLOVEŠKA PODPORA GOSPE MARIJE SIVEC TER RAČUNALNIŠKA VIRTUOZNOST NAŠEGA PRIMOŽA MLAKARJA SO OMOGOČILI, DA NAM JE IZ DOBREGA SEMENA USPELO VZGOJITI MLADO DREVO. RECENZENTKI DR. ZINKA ZORKO IN DR. MARIJA STANONIK STA MU DALI TRDNO STROKOVNO OPORO. ZA RAST PA JE POTREBNO SODELOVANJE DRUGIH ŠOL V SLOVENIJI, ZAMEJSTVU IN IZSELJENSTVU. LE TAKO BODO V SLOVARSKEM KOTIČKU POGANJALI VEDNO NOVI BRSTIČI IZ TRDNIH KORENIN NAŠE PRETEKLOSTI IN ŽIVE TRADICIJE. , UPAMO, DA SE BODO RAZRASLI V ORGANIZEM, KI BO PODLAGA ZA VSESTRANSKO IN ŽIVO KOMUNIKACIJO. ZANIMIVO, DA NAM NA PRAGU 21. STOLETJA PREDSTAVLJATA NOV IZZIV RAČUNALNIŠKA TEHNOLOGIJA IN MEDMREŽJE, KI PREMAGUJETA KRAJEVNE, ČASOVNE PROMETNE, GEOGRAFSKE MEJE, KI SO BILE NEKOČ MED VZROKI ZA NASTANEK NAREČIJ. LAHKO REČEMO, DA NAM POMAGATA OHRANJATI, KAR JE ZDRAVEGA V NAŠEM IZROČILU.




276. OSNOVNA ŠOLA POHORSKEGA BATALJONA OPLOTNICA

OBNOVA ŠOLE IZBOLJŠATI POGOJE ZA IZVEDBO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNEGA PROCESA IN OMOGOČITI ŠIRŠO PONUDBO VZGOJNO IZOBRAŽEVALNIH VSEBIN.

DVIG IZOBRAZBENE RAVNI OBČANOV.

277. OSNOVNA ŠOLA PRIMOŽA TRUBARJA VELIKE LAŠČE

RIMSKI ZID

-VRISATI POT PO KATERI JE BIL NEKOČ POSTAVLJEN RIMSKI ZAPORNI ZID-CLAUSTRA, -POSTAVITI MILJNIKE OB NEKDANJEM RIMSKEM ZIDU, - MARKIRATI PEŠPOT OB OSTANKIH RIMSKEGA ZIDU, KI BI POTEKALA PREKO OBČIN:VELIKE LAŠČE, BREZOVICA, IG, LOŠKI POTOK, CERKNICA, SODRAŽICA, -OHRANITI OSTANKE RIMSKEGA ZAPORNEGA ZIDU ZANAMCEM, -ŠOLSKO MLADINO SEZNANITI Z NAŠO KULTURNO ZGODOVINO.

OZNAČITI POT OB RIMSKEM ZAPORNEM ZIDU IN POSTAVITI "MILJNIKE", KI BODO TO POT OZNAČEVALI.RAZVIJATI TURISTIČNE ZANIMIVOSTI OB POTI.

278. OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE UREDITEV OTROŠKIH IGRIŠČ

UREDITEV OTROŠKIH IN ŠOLSKIH IGRIŠČ TAKO, DA BODO OTROCI VRTCA IN ŠOLE IMELI MOŽNOST IGRE, TELOVADBE, RAZVIJANJA GOBALNIH SPOSOBNOSTI, PRIMERNE IZRABE PROSTEGA ČASA, DRUŽENJA Z VRSTNIKIPRIDOBITEV ODRASLIH OSEB IN PROSTOVOLJCEV ZA ORGANIZACIJO PROSTEGA ČASA IN IGER NA OTROŠKIH IGRIŠČIH

PRIMERNA UREJENOST IGRIŠČ: OBLOGE, ASFALTNE, TRAVNATE POVRŠINE, OPREMA IGRIŠČ - IGRALA, ŠPORTNI PRAKTIKABLI.V DOPOLDANSKEM ČASU BI IGRIŠČA UPORABLJALI ZA NAMENE POUKA IN ŽIVLJENJA OTROK V VRTCU. SKUPINA ODRASLIH PROSTOVOLJCEV IZ KRAJA, KI BI V POPOLDANSKEM ČASU SKRBELI ZA PRIMERNO UPORABO IGRIŠČ.

279. OSNOVNA ŠOLA SOLKAN OHRANJANJE KULTURNE DEDIŠČINE NA TRNOVSKI PLANOTI

UREDITEV STALNE ETNOLOŠKE ZBIRKE TER IZDAJA ZBORNIKA IN VODNIKA PO GOZDNI UČNI POTI KUK.

PROJEKT TRAJA ŽE 4 LETA. IMELI SMO RAZSTAVE NA TEMO ZGODOVINE , POKLICEV V ZVEZI Z GOZDARSTVOM, OSTANKI KAMNITE ARHITEKTURE IN OPUŠČENIH KALI. UREJENA JE UČNA POT IN OČIŠČEN EN KAL.

280. OSNOVNA ŠOLA SVETA ANA DEŽELA BARV RAZVIJANJE STRPNOSTI DO SOČLOVEKA. DELAVNICE Z OTROKI IN STARŠI, UČITELJI IN DRUGIMI SUBJEKTI V ŠOLSKEM OKOLJU.

281. OSNOVNA ŠOLA SVETA ANA OKOLICA ŠOLE KOT UČILNICA UREDITI UČNO SPREHAJALNO POT UČNA POT S 15. POSTAJAMI (ZGODOVINSKO KULTURNA DEDIŠČINA KOT SO STARI MLIN, GOMILE IDR...)

282. OSNOVNA ŠOLA ŠENČUR UŽU - BEREMO IN PIŠEMO SKUPAJ

CILJ JE USPOSOBITI STARŠE, DA S SPODBUJANJEM RAZLIČNIH DEJAVNOSTI PRIPOMOREJO K ZVIŠEVANJU RAVNI PISMENOSTI IN RAZVIJANJU BRALNE KULTURE PRI VSEH DRUŽINSKIH ČLANIH.

IZVEDBA DELAVNIC ZA SKUPINE STRAŠEV




283. OSNOVNA ŠOLA ŠMARTNO PRI LITIJI

MEDNARODNO TEKMOVANJE 1. REZULTAT NA TEKMOVANJU (75 TOČK)

284. OSNOVNA ŠOLA ŽETALE EKO ŠOLA KOT NAČIN ŽIVLJENJA

OSVEŠČANJE OTROK OZ. UČENCEV O VPLIVIH NA OKOLJE IN VARSTVU OKOLJA. PREDVEM S POUDARKOM LASTNEGA VLOŽKA IN DOPRINOSA IN UREDITVE KRITIČNIH EKOLOŠKIH TOČK V OKOLJU. PRIDOBITEV EKO ZASTAVE.

IZOBRAŽEVANJE IN OSVEŠČANJE UČENCEV IN ŠIRŠEGA OKOLJA O OKOLJU IN OKOLJSKI VZGOJI IN VAROVANJU LE TEGA.PRAKTIČNI PRISTOPI K ZMANJŠANJU OBREMENITVE OKOLJA.

285. OSNOVNA ŠOLA ŽETALE KULTURNA DEDIŠČINA KRAJA OBELEŽITI IN OHRANITI KULTURNO DEDIŠČINO V KRAJU TUDI ZANAMCEM, IZDAJA ZBORNIKA Z ZBRANIMI GRADIVI, PREDSTAVITEV ŠIRŠI JAVNOSTI

IZDAJA IN PREDSTAVITEV ZBORNIKA, POSTAVITEV ZBIRKE GRADIV V KRAJU OZ. NA ŠOLI

286. PODJETNIŠKI CENTER NOVO MESTO D.O.O.

IZGRADNJA PODJETNIŠKEGA INKUBATORJA

ZAGOTAVLJANJE INFRASTRUKTURE ZA RAZVOJ PODJETNIŠTVA IZGRADNJA PROSTOROV ZA PODJETNIŠKI INKUBATOR IN RAZVITE STORITVE INKUBATORJA

287. POKRAJINSKI MUZEJ GRAJSKA ŽITNICA OBNOVA KULTURNEGA SPOMENIKA IN UREDITEV MUZEJA SLOVENSKIH MASK TER VINOGRADNIŠKE IN VINARSKE ZBIRKECILJI: SESTAVNI DEL PTUJSKEGA KARNEVALA IN POPULARIZACIJA ETNOLOŠKE DEDIŠČINE

REŠITEV KULTURNEGA SPOMENIKA Z NOVO NAMEMBNOSTJO, OBOGATITEV KULTURNO-TURISTIČNE PONUDBE REGIJE

288. POKRAJINSKI MUZEJ MURSKA SOBOTA P.O.

CENTER ZA VAROVANJE IN HRANJENJE ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE POMURJA

VAROVANJE IN PREZENTIRANJE KULTURNE DEDIŠČINE, PREZENTACIJA REZULTATOV RAZISKOVALNEGA DELA, IMPLEMENTACIJA V ŠOLSKE PROGRAME, OŽIVITEV TURISTIČNE PONUDBE, OBLIKOVANJE NOVIGH DELOVNIH MEST

DEPOJI ZA HRAMBO ARHEOLOŠKEGA GRADIVA, DELOVNI PROSTORI ZA RAZISKOVALCE, STALNA RAZSTAVA, PREDAVALNICA, GOSTINSKI LOKAL, MUZEJSKA TRGOVINA, KUKLTURNI IN IZOBRAŽEVALNI PROGRAMI, IZDELKI ZA PRODAJO.

289. POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ DOMINIKANSKI SAMOSTAN 1. DOMINIKANSKI SAMOSTAN: OBNOVA KULTURNEGA SPOMENIKA, UREDITEV ARHEOLOŠKEGA MUZEJA PODRAVJA, CILJ: POPULARIZACIJA ARHEOLOŠKE DEDIŠČINE

REŠITEV KULTURNEGA SPOMENIKA Z NOVO VSEBINO, POPULARIZACIJA IN OBOGATITEV KULTURNO-TURISTIČNE PONUDBE REGIJE




290. RAZVOJNA AGENCIJA SINERGIJA D.O.O.

RASTLINJAK, OGREVAN S TERMALNO VODO

Z ODVEČNO TERMALNO VODO, KI IZTEKA IZ KOPALIŠČA, ŽELIMO OGREVATI STEKLENJAK, V KATEREM GOJIJO ZELENJAVO. ISTOČASNO ŽELIMO VZPOSTAVI DODATNE POVRŠINE STEKLENJAKA, OB SEDAJ OBSTOJEČEM, KI POKRIVA 1 HA.

RAZŠIRITEV STEKLENJAKA NA DODATNEM 1 HA, VZPOSTAVITEV OGREVANJA RAZŠIRJENEGA STEKLENJAKA S TERMALNO VODO, KI PREDSTAVLJA "ODPAD" V TERMAH MORAVSKE TOPLICE. GLEDE NA REZULTATE SEDANJE PRIDELAVE ZELENJAVE V STEKLENJAKU IN TEŽAV, KI SE POJAVLJAJO, SE NAM ZDI SMISELNI, DA GLEDE NA POTREBE MORAMO RAZŠIRITI POVRŠINO IN REŠITI TEŽAVO OGREVANJA V ZIMSKEM OBDOBJU. TERMALNA VODA PREDSTAVLJA KOPALIŠČU ODPAD, PRI OGREVANJU STEKLENJAKA PA BI JO LAHKO KORISTNO UPORABILI.

291. RAZVOJNA AGENCIJA ZGORNJE GORENJSKE

KONJENIŠKE POTI ZGORNJE GORENJSKE

VZPOSTAVITEV KONJENIŠKIH POTI ZGORNJE GORENJSKE Z NAMENOM POPESTRISTVE TURISTIČNE PONUDB IN IZBOLJŠANJEM

- TRASIRANE POTI-IZDELANA ZLOŽENKA-IZDELANA KARTA-IZDELAN NAČRT TRŽENJA-MOTIVACIJSKE DELAVNICE ZA VKLJUČITEV LOKALNEGA PREBIVALSTVA V DODATNO PONUDBO NA POTI




292. RAZVOJNO INFORMACIJSKI CENTER SLOVENSKA BISTRICA

PODJETNIŠKA CONA BISTRICA - 2. FAZA

MALA IN SREDNJEVELIKA PODJETJA V OBČINI SLOVENSKA BISTRICA SO POMEMBEN DEJAVNIK ZAPOSLOVANJA TER USTVARJENEGA PRIHODKA IN SO BISTVENEGA POMENA ZA LOKALNI RAZVOJ. SPOPADAJO SE S ŠTEVILNIMI TEŽAVAMI MED KATERE NEDVOMNO SODI POMANJKANJEM POSLOVNIH ZEMLJIŠČ. POMANJKANJE ZEMLJIŠČ OZIROMA TEŽAVE PRI PRIDOBIVANJU ZEMLJIŠČ PREDSTAVLJAJO OZKO GRLO ZA NOVE NALOŽBE IN SO POMEMBNA OVIRA RAZVOJA LOKALNEGA GOSPODARSTVA., REŠITEV OMENJENIH TEŽAV S KATERIMI SE SREČUJEJO PODJETJA IZ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA VIDIMO V IZGRADNJI KOMUNALNO OPREMLJENE POSLOVNE CONE, KI BI NUDILA PROSTOR 45 PODJETJE. PREDVIDEVA SE IZGRADNJA 12 VEČJIH INDUSTRIJSKIH OBJEKTOV IN 33 POSLOVNIH PROSTOROV ZA. Z IZGRADNJO POSLOVNE CONE BISTRICA ŽELIMO POVEČATI PONUDBO KOMUNALNO UREJENIH POSLOVNIH ZEMLJIŠČ IN SOČASNO PRISPEVATI K ZMANJŠANJU ADMINISTRATIVNIH OVIR IN CEN, POVEZANIH Z PRIDOBIVANJEM ZEMLJIŠČI ZA POSLOVNE NAMENE. , OSNOVNI CILJ INVESTICIJE JE ZAGOTOVITEV PROSTIH KOMUNALNO UREJENIH POSLOVNIH POVRŠIN ZA NADALJNJI GOSPODARSKI RAZVOJ OBČINE SLOVENSKA BISTRICA IN S TEM POSREDNO RAZVOJ ŠIRŠE REGIJE. SKOZI PROJEKT BODO ZASLEDOVANI NASLEDNJI CILJI:- NAKUP PROSTIH ZEMLJIŠČ ZA POSLOVNO RABO- PRIČETI S POSTOPKI ZA PRIDOBIVANJE UPRAVNE DOKUMENTACIJE ZA KOMUNALNO UREDITEV CONE- ZAGOTOVITEV PROSTORSKIH POGOJEV ZA RAZVOJ MALEGA PODJETNIŠTVA - VZPOSTAVITEV PRIMERNE INFRASTRUKTURE, KI PO ZA PODJETJA ZANIMIVA TUDI S CENOVNE PLATI- PRITEGNITI INVESTITORJE V NAKUP KOMUNALNO OPREMLJENEGA ZEMLJIŠČA- OHRANITEV TER ODPIRANJE NOVIH DELOVNIH MEST- POVEČANJE VLAGANJA NA OBMOČJU OBČNE SLOVENSKA BISTRICA- SPODBUJANJE ZAPOSLOVANJA IN S TEM PREPREČEVANJE ODLIVA SPOSOBNEGA KADRA

2. FAZA KOMUNALNE UREDITVE PODJETNIŠKE CONE BISTRICA BO PRINESLA:- KOMUNALNO UREJENO ZEMLJIŠČE POVRŠINE 8 HA- NOVE ZAPOSLITVE VSAJ 150 DELAVCEV- NOVE INVESTICIJE PODJETIJ V VIŠINI VSAJ 3 MRD SIT- GOSPODARSKI RAZVOJ MESTA, OBČINE IN ŠIRŠE REGIJE

293. REGIONALNA RAZVOJNA AGENCIJA (RRA) LJUBLJANSKE URBANE REGIJE

MREŽA PEŠPOTI V REGIJI VZPOSTAVITEV UREJENIH PEŠPOTI V REGIJI KOT DODATNE PONUDBE ZA SPROSTITEV IN POČITEK

UREJENIH VSAJ 100 KM PEŠPOTI V REGIJI


MREŽA KOLESARSKIH POTI VZPOSTAVITEV VARNIH IN UREJENIH KOLESARSKIH POTI V REGIJI- ZA REKREACIJO IN DNEVNE MIGRACIJE

VZPOSTAVITEV VSAJ 100 KM POTI REGIJE





ZAVAROVANJE LJUBLJANSKEGA BARJA

SKOZI RABO PROSTORA ZAGOTOVITI UČINKOVITO VAROVANJE LJUBLJANSKEGA BARJA (OB TRŽENJU PRODUKTOV LJUBLJANSKEGA BARJA UČINKOVITO ZAVAROVANA NARAVNA IN KULTURNA DEDIŠČINA)

USTANOVITEV IN UPRAVLJANJE KRAJINSKEGA PARKA LJUBLJANSKO BARJE (PREDPIS O ZAVAROVANJU, NAČRT UPRAVLJANJA, IZBRAN UPRAVLJALEC IN UPRAVLJANJE.....)


ZAVAROVANJE KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP

SKOZI RABO OBMOČJA ZAGOTOVITI UČINKOVITO VAROVANJE KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP, OHRANJENO OKOLJE, TRADICIONALNO KULTURO IN DEJAVNOST PREBIVALSTVA JE MOGOČE TRŽITI V TURIZMU.

IZDELANA ZASNOVA ZAVAROVANJA KAMNIŠKO SAVINJSKIH ALP (PODPISANE POGODBE O SODELOVANJU Z DRUGIMI OBČINAMI, PREDPIS O ZAVAROVANJU, NAČRT UPRAVLJANJA...)


MREŽA TP, PC IN INKUBATORJEV V LUR

OSNOVNI CILJ PROJEKTA JE VZPOSTAVITEV MREŽE CON, PARKOV IN INKUBATORJEV, KI BO ZAGOTAVLJALA NASTAJANJE NOVIH IN RAST OBSTOJEČIH, DINAMIČNIH IN TEHNOLOŠKO USMERJENIH PODJETIJ. Z UPOŠTEVANJEM SPECIFIČNOSTI POSAMEZNEGA OKOLJA IN PO NAČELU PARTNERSTVA IN KONCENTRACIJE BO MREŽA OMOGOČALA OPTIMALNO IZKORIŠČANJE PRIMERNE GEOGRAFSKE IN INFRASTRUKTURNE LOKACIJE, ZALEDJA TRGA DELA IN PRISOTNOSTI IZOBRAŽEVALNIH, RAZISKOVALNIH, INDUSTRIJSKIH IN FINANČNIH POTENCIALOV. CILJ PROJEKTA JE POLEG VZPOSTAVITVE MREŽE IN GEOGRAFSKE KONCENTRACIJE ENDOGENIH POTENCIALOV ŠE IZENAČEVANJE POGOJEV IN OKOLJA DELA S SOSEDNJIMI REGIJAMI IZ EU, URAVNOTEŽEN REGIJSKI RAZVOJ, PREPREČEVANJE MIKRO IN MAKRO MIGRACIJ, IZSELJEVANJA PODJETNIKOV IN BEGA MOŽGANOV, RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV IN VZPOSTAVITEV RAZVOJNIH IN STORITVENIH ŽARIŠČ S CENTRI ODLIČNOSTI TER CENTRI UČENJA.

UČINKI PROJEKTA BODO ZARADI KONCENTRACIJE VIDNI V DOSEGANJU SINERGIJ IN POVEČANI KONKURENČNI SPOSOBNOSTI ZARADI PODPORNEGA OKOLJA IN BOLJ IZENAČENIH POGOJEV DELOVANJA Z EU. ODRAŽALI SE BODO V RASTI BDV/ZAPOSLENEGA, NASTAJANJU NOVIH PODJETIJ, OHRANJANJU IN NASTAJANJU NOVIH KVALITETNEJŠIH DELOVNIH MEST, RASTI TEHNOLOŠKEGA NIVOJA V GOSPODARSTVU, KONCENTRACIJI PODJETIJ NA PODROČJIH, KI SO STRATEŠKEGA POMENA ZA REGIJO, URAVNOTEŽENO MOBILNOSTJO DELOVNE SILE IN INTERNACIONALIZACIJO PODJETNIŠKEGA SEKTORJA (MIKRO, MALI, SREDNJI IN VELIKI). IZGRADILI ALI RAZŠIRILI NAJ BI 8 POSLOVNIH CON V REGIJI, TEHNOLOŠKI PARK IN 3 INKUBATORJE.


TRANJOSTNA MOBILNOST

CILJI PODPROGRAMA: • ZAGOTOVITI KAKOVOSTEN IN KONKURENČEN JAVNI PREVOZ (PRIMESTNA ŽELEZNICA IN TRAMVAJ, AVTOBUS) ZA VSE DRUŽBENE SKUPINE, • ZMANJŠANJE POTREBE PO INVESTICIJAH V CESTE IN PARKIRIŠČA, • ZMANJŠANJE ONESNAŽENJA ZRAKA, • ZMANJŠANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV, • KVALITETNA NOVA DELOVNA MESTA IN KONCENTRACIJA STORITEV V RAZVOJNIH CONAH OB VOZLIŠČIH JAVNEGA PREVOZA.

IZVEDBENI PROJEKTI: - VZPOSTAVITEV REGIJSKEGA PODJETJA ZA JAVNI PREVOZ - USTANOVITEV REGIJSKEGA KOORDINACIJSKEGA TELESA ZA JAVNI PREVOZ - PRIPRAVA PREDLOGOV SPREMEMB ZAKONOV IN PODZAKONSKIH AKTOV - PRIPRAVA ŠTUDIJE IZVEDLJIVOSTI - GRADNJA TRAMVAJSKE PROGE (I. FAZA KAMNIK – DOLGI MOST)


REGIONALNE ZASNOVE PROSTORSKEGA RAZVOJA

USKLAJENE USMERITVE TER OPREDELJENA OBMOČJA POSEGANJA V PROSTOR ZA OBRAVNAVANE VSEBINE

REGIONALNA ZASNOVA PROSTORSKEGA RAZVOJA (PO ZUREP-1)





ODVAJANJE IN ČIŠČENJE ODPADNIH VODA V POREČJU LJUBLJANICE

UREDITEV ODVAJANJA IN ČIŠČENJA ODPADNIH VODA V CELOTNEM POREČJU LJUBLJANICE.

PROJEKT JE ZASNOVAN VEČFAZNO: - IZDELANA PREDINVESTICIJSKA ŠTUDIJA - IZDELANA VSA POTREBNA PROJEKTNA DOKUMENTACIJA - ZGRAJENA KANALIZACIJA IN ČISTILNE NAPRAVA V POREČJU LJUBLJANICE


POVEZOVANJE VODOVODNEGA SISTEMA V REGIJI

DOLGOROČNO ZAGOTOVLJENA KAKOVOSTNA PITNA VODA V ZADOSTNIH KOLIČINAH

- ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI POVEZOVANJE VODOVODNEGA SISTEMA - PROJEKTI IN UKREPI ZA POVEZOVANJE VODOVODNEGA SISTEMA REGIJE - POVEZAVA VODOVODNEGA SISTEMA V REGIJI

302. REGIONALNI CENTER ZA RAZVOJ D.O.O.

PPF II - ŠTUDIJA IZVEDLJIVOSTI CENTRA ZA USPOSABLJANJE BREZPOSELNIH IZ SISTEMOV V PRESTRUKTURIRANJU

V VEČINI ZGORAJ NAŠTETIH INDUSTRIJAH SE MNOŽIČNO ODPUŠČA ZAPOSLENE, ZATO JE NAMEN PROJEKTA UGOTOVITI SMISELNO REŠITEV, KI BO ZAGOTOVILA NADALJNI OBSTOJ OMENJENIH INDUSTRIJ IN S TEM TUDI NEODPUŠČANJE ZAPOSLENIH

IZDELATI NEKAKŠNO ANALIZO, KI BO PRIPOMOGLA K OBSTOJU TEKSTILNE, USNJARSKE, KOVINARSKE IN ČEVLJARSKE INDUSTRIJE IN S TEM TUDI DODATNO ZAPOSLOVANJE, NE PA ODPUŠČANJE ZAPOSLENIH DELAVCEV V TEH INDUSTRIJAH.


VZPOSTAVITEV GARANCIJSKE SHEME V ČRNI GORI

PRENOS NAŠIH IZKUŠENJ IN DOBRE PRAKSE V ČRNO GORO NA PODROČJU RAZVOJA PODJETNIŠTVA, SPODBUJANJA INVESTICIJ, ODPIRANJA NOVIH DELOVNIH MEST TER USPOSOBITI STROKOVNJAKE ZA TO PODROČJE

PRIČETEK DELOVANJA GARANCIJSKE SHEME V ČRNI GORI


CESTA

USTVARITI CESTNO POVEZAVO AVSTRIJA - SLOVENIJA DO MESTA CELJE IN NAPREJ POVEZAVO SLOVENIJA - HRVAŠKA TER S TEM DOSEČI TUDI POVEČANJE REGIONALNIH INDUSTRIJSKIH CON, NASTANEK DODATNIH TRANSPORTNIH PODJETIJ, POVEČANJE TURIZMA V SLOVENIJI

PRVO ŠTUDIJA OZIROMA ANALIZA OMENJENE CESTNE POVEZAVE, V KONČNEM PA POSODOBLJENE ZA TO POTREBNE CESTE, KI SO VKLJUČENE V CESTNO POVEZAVO AVSTRIJA - SLOVENIJA - HRVAŠKA TER DOSEGA ZASTAVLJENIH CILJEV

305. REGIONALNI RAZVOJNI CENTER (RRC) KOPER

IN-PRIME USTANOVITI SKLAD ZA INOVITAVNA PODJETJA, POMAGATI NOVIM PODJETJEM PRI PRIJAVAH NA RAZPISE, POVEČATI ŠTEVILO INOVATIVNIH PODJETIJ

VIŠINA SKLADA, ŠTEVILO PRIJAV, ŠTEVILO INOVATIVNIH PODJETIJ

306. RRA KOROŠKE INFRASTRUKTURA ZA RAVNANJE Z ODPADKI (KOCEROD)

UREJENO PODROČJE RAVNANJA Z KOMUNALNIMI ODPADKI, ZMANJŠANJE KOLIČIN ODPADKOV NA ODLAGALIŠČU, ZARADI PREDHODNEGA SORTIRANJA IN LOČENEGA ZBIRANJA

ZA 40% ZMANJŠANA KOLIČINA ODPADKOV NA ODLAGALIŠČU, ENAKA OBRAVNAVA SLEHERNEGA POSAMEZNIKA V REGIJI NA PODROČJU RAVNANJA Z ODPADKI, RAVNANJE S KOMUNALNIMI ODPADKI V SKLADU S PREDPISI




307. RRA KOROŠKE SKUPNA OBNOVA LOKALNIH CEST REGIONALNEGA ZANAČAJA

NA MEN PROJEKTA JE CILJNO OBNOVITI 239 KM LOKALNIH CEST REGIONALNEGA ZNAČAJA V 12 LETIH, TO JE 50% OD LOKALNIH CEST REGIONALNEGA ZNAČAJA(478 KM LOKALNIH CEST OD 1.187 KM LOKANIH CEST IMA REGIONALNI POMEN- POVEZUJE VEČ OBČIN). ZAGOTOVITEV POGOJE, DA SELETNO OBNOVI V CELOTNI REGIJI NAJMANJ 20 KM LOKALNIH CEST REGIJSKEGA POMENA.

IZBOLJŠANJE STANJA REGIONALNEGA CESTNEGA OMREŽJA IN STEM VZPOSTAVITEV POGOJEV ZA RAZVOJ DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI NA PODEŽELJU IN OHRANJANJE POSELITVE PROSTORA, VEČJA MOŽNOST RAZVOJA TURISTIČNIH DEJAVNOSTI V REGIJI.VLADA RS JE PROJEKT OBNOVE LOKALNIH IN GOZDNIH CEST V KOROŠKI REGIJI OBRAVNAVALA V LETU 2004 IN GA OKVIRNO PODPRLA ( ZA LETO 2005 V VIŠINI 100 MIO. SIT NEPOVRATNIH SREDSTEV IN 200 MIO.SIT UGODNIH KREDITOV)

308. RRA KOROŠKE SKUPNA OBNOVA GOZDNIH CEST JAVNEGA ZNAČAJA

PROBLEMATIKA VZDRŽEVANJA GOZDNIH CEST SISTEMSKO NI REŠENA, TO ŠE POSEBEJ VELJA ZA GOZDNE CESTE, KI SO POSTALE JAVNEGA POMENA ( SAJ JI VSAKODNEVNO UPORBLJA VELIKO ŠTEVILO LJUDI) PRAVNO PA TEGA STATUSA NIMAJO IN ZA NJIH OBČINE NE DOBIJO SRESTEV ZA VZDRŽEVANJE.V KOROŠKI REGIJI JE OD 1766 KM GOZDNIH CEST JAVNEGA POMENA 1033 KM JAVNEGA ZNAČAJA OD TEGA 519 KM GOZDNIH CEST JAVNEGA ZNAČAJA TAKŠNIH , KI BI MORALE POSTATI LOKALNE CESTE.POTREBNO JE SISTEMSKO UREDITI VZDRŽEVANJE GOZDNIH CEST JAVNEGA ZNAČAJA, PO OBNOVI CESTE PRENESTI V UPRAVLJANJE OBČINAM V SKLOP LOKALNIH CEST, V DVANAJSTIH LETIH OBNOVITI NAJPOMEMBNEJŠE ODSEKE GOZDNIH CEST JAVNEGA ZNAČJA NA KATERE JE VEZANO NAJVEČJE ŠTEVILO PREBIVALCEV.

V DVANASTIH LETIH OBNOVITI VSAJ 210 KM GOZDNIH CEST JAVNEGA ZNAČAJA OD SKUPNO 1033 KM IN TE CESTE PREKATEGORIZIRATI V LOKALNE CESTE.

309. RRA KOROŠKE

ZAMENJAVA ŽIČNIŠKE INFRASTRUKTURE Z ZASNEŽEVANJEM NA ZAHODNEM DELU POHORJA (RIIBNICA- KOPE)

POSPEŠITEV TURISTIČNEGA RAZVOJA KOROŠKE REGIJE, ZAGOTAVLJANJE PARMANENTNE ZIMSKE TURISTIČNE PONUDBE IN RAZŠIRITEV POLETNE TURISTIČNE PONUDBE.

POVIŠANJE KAPACITETE PREVOZA ZA 50% TO JE 12.000 PREVOZOV/URO, ZAGOTOVITEV 120 DNI SMUČANJA, CELOVITEJŠA ZIMSKO-LETNA PONUDBA.

310. RRA KOROŠKE GARANCIJSKA SHEMA KOROŠKA

- OMOGOČITI PODJETJEM LAŽJI IN HITREJŠI DOSTOP DO VIROV FINANCIRANJA- ZNIŽATI STROŠKE KREDITOV- ZMANJŠATI RIZIČNOST NALOŽB- IZBOLJŠATI KREDITNE POGOJE.

- POVEČAN PRITOK ZUNANJEGA KAPITAL - VIŠINA SREDSTEV V GARANCIJSKI SHEMI - ŠTEVILO KORISTNIKOV FINANČNIH SPODBUD - ŠTEVILO NOVIH PODJETIJ IN RAST OBSTOJEČIH




311. RRA KOROŠKE ZAMENJAVA SALONITNIH VODOVODNIH CEVI V MISLINJSKI DOLINI

ZAGOTOVITI ZDRAVO NEOPOREČNO PITNO VODO

Z ZAMENJAVO SALONITNIH CEVI Z VSEBNOSTJO AZBESTA SE BODO ODPRAVILI RAZLOGI ZA MOŽNO KONTAMINACIJO PITNE VODE Z DELCI AZBESTA, KAR JE ŠE POSEBEJ VERJETNO OBLOMIH IN POŠKODBAH DOTRAJANIH CEVI.

312. RRA KOROŠKE PODZEMLJE PECE RAZVOJ TURISTIČNE ATRAKCIJE PODZEMLJE PECE

KREIRANJE NOVIH ELEMENTOV PONUDBE:PODZEMNA DVORANA - UREDITEV VEČNAMENSKEGA PODZEMNEGA PROSTORA, INTERPRETACIJSKI CENTER KRALJA MATJAŽA - SCENSKA PREDSTAVITEV LEGENDE O KRALJU MATJAŽU, GEOPARK, SEPARACIJA ŽERJAV, UREDITEV STARE KOVAČIJE RUDNIKA MEŽICA.

313. RRA KOROŠKE OBNOVA ŽIČNIŠKE INFRASTRUKTURE V MEŽIŠKI DOLINI

OBNOVA OSNOVNE INFRASTRUKTURE NA SMUČIŠČIH V MEŽIŠKI DOLINI

ČRNA NA KOROŠKEM: OBNOVA VLEČNICE, NADALJEVANJE INVESTICIJE V SISTEM ZASNEŽEVANJA, ŠIRITEV SMUČIŠČA, NAKUP OPREME, MEŽICA: NOVA DVOSEDEŽNICA, IZGRADNJA SISTEMA ZASNEŽEVANJA, IVARČKO - OŠVEN: OBNOVA ŽIČNIŠKIH NAPRAV, IZGRADNJA SISTEMA ZASNEŽEVANJA

314. RRA KOROŠKE KOROŠKA ŠTIPENDIJSKA FUNDACIJA

·BOLJ UČINKOVITO RAZREŠEVAL OMENJENO PROBLEMATIKO NA PODROČJU TRGA DELA, USPEŠNEJE ZADOVOLJEVAL POTREBE DELODAJALCEV IN ŠTUDENTOV, ·S SVOJIMI AKTIVNOSTMI SPODBUJAL PERSPEKTIVNE, NADARJENE MLADE KADRE, DA BODO OSTALI V REGIJI TER S TEM PRISPEVAL K POSPEŠENEM IN SKLADNEM RAZVOJU REGIJE. ·ZAGOTOVIL ORGANIZACIJAM V KOROŠKI REGIJI DOBRO USPOSOBLJEN, MOTIVIRAN KADER Z DODATNIMI ZNANJI, ·ZMANJŠAL BEG NADARJENIH/PERSPEKTIVNIH KADROV IZ REGIJE, ·SPODBUDIL PODJETJA ZA NAČRTOVANJE RAZVOJA KADROV IN JIH AKTIVNO VKLJUČIL V REŠEVANJE RAZVOJNIH PROBLEMOV REGIJE, ·POVEČAL ŠTEVILO ŠTIPENDIJ V REGIJI, ·'IZKORISTIT' POTENCIALE ZOISOVIH ŠTIPENDISTOV (PROJEKTI, TABORI, ITD)·OLAJŠAL MLADIM DOSTOP DO ŽELENEGA ŠTUDIJA.ZAGOTAVLJANJE FINANČNE IN SVETOVALNE PODPORE PRI IZOBRAŽEVANJU PERSPEKTIVNEGA KADRA IZ KOROŠKE REGIJE

·VZPOSTAVITEV TRAJNEGA – REGIONALNEGA SISTEMA ŠTIPENDIRANJA MLADIH ZA RAZVOJNO PERSPEKTIVNE POKLICE IN ZA DEFICITARNE POKLICE ·ZMANJŠANJE STRUKTURNEGA NESKLADJA NA TRGU DELA·ZMANJŠANJE ODLIVA MLADIH DIPLOMANTOV IZ REGIJE·KREPITEV KADROVSKE FUNKCIJE PODJETIJ·DVIG IZOBRAZBENE STRUKTURE V REGIJI




315. RRA KOROŠKE TEHNOLOŠKI PARK "KOROŠKA"

- POMOČ IN PODPORA PRI VZPOSTAVITVI IN ZAGONU NOVIH PODJETIJ ALI DEJAVNOSTI - KREPITEV REGIONALNEGA IN LOKALNEGA GOSPODARSTVA - POMOČ PRI PRIDOBIVANJU OBSTOJEČIH VIROV, KI SO NA RAZPOLAGO NOVIM PODJETNIKOM V REGIJI - SPODBUJANJE PODJETNIŠKE KULTURE - PODPORA PRI SAMOZAPOSLOVANJU - IZBOLJŠANJE KONKURENČNOSTI PODJETIJ V REGIJI - RAZVOJ ČLOVEŠKIH VIROV V REGIJI

- VZPOSTAVLJENO BO RAZVOJNO OKOLJE, DA SE BODO LAHKO POSAMEZNI PROGRAMI SPECIALIZIRALI- OMOGOČENO RENTABILNO POSLOVANJE TUDI PRI MANJŠIH SERIJAH- VEČJA RAZVOJNO IN TEHNOLOŠKO INTENZIVNOST NA PODROČJU IZDELAVE, PREDELAVE IN FINALIZACIJE KOVINSKIH MATERIALOV, LESA IN PLASTIKE.- POVEČANA INTENZITETA POSODABLJANJA PROIZVODNIH PROGRAMOV- POVEZANI VSI RESURJI V OKOLJU, KI OMOGOČAJO DVIG NA VIŠJI KAKOVOSTNI NIVO POSLOVANJE IN RAZVOJ.Ř POVEČALI BOMO MEDSEBOJNE SINERGIJSKE UČINKE NA PODROČJU IZDELAVE, PREDELAVE IN FINALIZACIJE KOVINSKIH MATERIALOV, LESA, PLASTIKE TER NA PODROČJU PODPORNIH ZNANJ.Ř POSPEŠEVALI BOMO AKTIVNOSTI NA PODROČJU IZOBRAŽEVANJA, DA SE NAM BO NA VSEH PODROČJIH DVIGNIL NIVO ZNANJ.

316. RRA KOROŠKE

DOZIDAVA TURISTIČNEGA NASELJA NA POHORJU- APARTMAJSKO NASELJE PUNGART

-POVEČANJE NASTANITVENIH KAPACITET , -IZBOLJŠATI TURISTIČNO PONUDBO NA OBMOČJU KOP IN KOROŠKI REGIJI.

IZGRADNJA DODATNIH BIVALNIH ENOT IN PRIPADAJOČE INFRASTRUKTURE ( PREDVIDENA IZGRADNJA DESET ENOT V PRVI FAZI ( CCA. 600 LEŽIŠČ), IN OBJEKTOV ZA SPREMLJAJOČE DEJAVNOSTI

317. RRA KOROŠKE

VZPOSTAVITEV TREH NOVIH VISOKOŠOLSKIH PROGRAMOV NA RAZVOJNO PERSPEKTIVNIH PODROČJIH V REGIJI

VZPOSTAVITEV OPTIMALNE MREŽE VISOKOŠOLSKIH ZAVODOV V REGIJIDVIG IZOBRAZBENE STRUKTURE V REGIJIPOVEČANJE ATRAKTIVNOSTI REGIJEPOVEČANJE KONKURENČNOSTI GOSPDARSTVA V REGIJI, ZMANJŠANJE BEGA MOŽGANOV ZMANJŠANJE NESKLADJA NA TRGU DELOVNE SILE, OBLIKOVANJE SKUPNE STRATEGIJE RAZVOJA TERCIARNEGA IZOBRAŽEVANJA S PODPORO DRŽAVE

ZNIŽANJE STROŠKOV TERCIARNEGA ŠTUDIJA ZA PREBIVALCE REGIJE, PRITOK MLADIH (ŠTUDENTOV) V REGIJO, KI BODO POSLEDIČNO PRISPEVALI K RAZVOJU STORITVENIH DEJAVNOSTI V REGIJI (GOSTINSTVO, TRGOVINA, KULTURA, ŠPORT)IN ZMANJŠANJE ODLIVA VISOKOIZOBRAŽENIH MLADIH IZ REGIJE. , ZAPOSLITVE VISOKOKVALIFICIRANEGA KADRA V REGIJI (PROFESORJI, RAZISKOVALCI...)IN NASTAJANJE POTENCIALNEGA RAZISKOVALNEGA JEDRA, KI POTENCIALNO LAHKO PRISPEVA K SPLOŠNEMU RAZVOJU REGIJE., NASTANEK NOVIH PODJETIJ V POVEZAVI Z VISOKIMI ŠOLAMI IN INŠTITUTI (SPIN-OFF PODJETJA)., POVEČAN PRETOK ZNANJA V PRAKSO - V PODJETJA (STROKOVNA PRAKSA ŠTUDENTOV, DIPLOMSKE NALOGE, SEMINARSKE NALOGE...) , ZMANJŠANJE STRUKTURNEGA NESKLADJA NA TRGU DELA NA KOROŠKEM (NOVI PROGRAMI BODO IZ DEFICITARNIH IN HKRATI PERSPEKTIVNIH PODROČIJ).




318. SAVATE ZVEZA SLOVENIJE SELEKCIJSKA DVORANA

NAMEN JE ZNIŽEVANJE STROŠKOV INŠTITUCIJ MOL IN MŠŠ IN ŠZ IN FŠO ZARADI SOFINANCIRANJE VADBE OBJEKTOV. S STALNIM PROSTOROM SE ZNIŽAJO STROŠKI ZARADI MOŽNOSTI IZVAJANJA SELEKCIJSKIH PRIPRAV NA ENEM MESTU V CENTRU SLOVENIJE - LJUBLJANI SKOZI VSE LETO. TUDI VSI LJUBLJANSKI KLUBI KI SE UKVARJAJO Z VADBO SAVATEJA BODO KORISTNIKI PROSTOROV. TAKO BO VADBA SKONCENTRIRANA NA ENEM MESTU IN POSKRBLJENO BO TUDI ZA VRHUNSKO VADBO.RAZBREMENITEV OSTALIH TELOVADNIH POVRŠIN V LJUBLJANI ZARADI UMIKA NAŠIH SKUPIN V SKUPNE PROSTORE.

V SODELOVANJU Z MOL POSKUŠAMO NAJTI USTREZEN OBJEKT, V LASTNIŠTVU MOL ALI V ZASEBNEM SEKTORJU, KI BI GA OBNOVILI, ADAPTIRALI. OBJEKT BI NAJ BIL KLETNI PROSTOR, KI NI PRIMEREN ZA SKLADIŠČE, TAKO DA JE CENA KVADRATNEGA METRA ČIM NIŽJA. DNEVNA SVETLOBA NI NUJNI POGOJ ZA KORIŠČENJE OBJEKTA. KOT ŽE OPISANO, BI SLEDILI OBNOVI PROSTORA IN DELNO SAMI DELNO S SREDSTVI KI JIH IMAMO ŽE SEDAJ NA RAZPOLAGO IZ MESTNEGA IN DRŽAVNEGA PRORAČUNA - OPREMILI ŽELJENI OBJEKT IN KRILI STROŠKE OBRATOVANJA.

319. SLOVENSKA TURISTIČNA ORGANIZACIJA

SLOVENSKI TURISTIČNI REZERVACIJSKI SISTEM

NAMEN PROJEKTA JE VZPOSTAVITEV REZERVACIJSKEGA SISTEMA (INFORMACIJSKEGA SISTEMA), KI MORA OMOGOČATI REZERVIRANJE TURISTIČNIH NAMESTITVENIH KAPACITET IN STORITEV ZA SLOVENIJO PREKO INTERNETA. V SISTEM MORA BITI MOŽNO VKLJUČITI RAZLIČNE PONUDNIKE KAPACITET IN STORITEV (HOTELI, APARTMAJI), KI PREKO SPLETNIH UPORABNIŠKIH VMESNIKOV SVOJO PONUDBO PODROBNO OPIŠEJO, PREDSTAVIJO TER JO NA TA NAČIN OMOGOČIJO ZA REZERVIRANJE ZAINTERESIRANIM TURISTOM.CILJ JE VZPOSTAVITEV CENTRALNEGA REZERVACIJSKEGA SISTEMA ZA REZERVIRANJE TURISTIČNIH KAPACITET NA PODROČJU CELOTNE SLOVENIJE.

VZPOSTAVLJEN IN DELUJOČ CENTRALNI SPLETNI REZERVACIJSKI SISTEM (CRS).

320. SPLOŠNA BOLNIŠNICA NOVO MESTO

PRESLITEV INTERNEGA ODDELKA

- ZAGOTOVITEV MINIMALNIH TEHNIČNIH IN PROSTORSKIH STANDARDOV ZA OPRAVLJANJE INTERNISTIČNIH DEJAVNOSTI- ZAGOTOVITEV POGOJEV ZA OPTIMALNO ORGANIZACIJO PROCESOV DELA ZDRAVSTVENIH STORITEV (RACIONALNA UPORABA KADROVSKIH IN FINANČNIH VIROV)ZNIŽANJE MATERIALNIH IN NEMATERIALNIH STROŠKOV

- KVALITETNI POGOJI ZA OPRAVLJANJE INTERNISTIČNE HOSPITALNE DEJAVNOSTI, - HITRA IN KAKOVOSTNA DOSTOPNOST DO URGENTNIH ZDRAVSTVENIH STORITEV NA REGIJSKEM NIVOJU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA, - UREJENA INTENZIVNA MEDICINA (ZA POTREBE KIRURŠKIH IN INTERNISTIČNIH BOLNIKOV)-




321. SREDNJA GOZDARSKA IN LESARSKA ŠOLA POSTOJNA

OBČUTENJE NARAVE Z VSEMI ČUTILI

ORGANIZIRATI KREATIVNO IN SPROŠČENO DOŽIVLJANJE NARAVE Z VSEMI ČUTILI Z MOŽNOSTJO SISTEMSKE, MISELNE NADGRADNJE (ALI PA OBRATNO) VSEM, KI JIH VESELI NARAVA IN ŽIVLJENJE V NJEJ, TAKO V ČASU POUKA KOT V PROSTEM ČASU.VES PROJEKT JE NARAVNAN TAKO, DA SE UDELEŽENCI S POMOČJO RAZLIČNIH VODENIH AKTIVNOSTI IZKUŠENJSKO SREČAJO Z NARAVO IN ŽIVLJENJEM V NJEJ NA IGRIV, ZABAVEN IN NENASILEN NAČIN.

V PARKU SREDNJE GOZDARSKE IN LESARSKE ŠOLE POSTOJNA V NASLEDNJIH LETIH NAČRTUJEMO OMOGOČITI OBISKOVALCEM (UČENCEM OSNOVNIH ŠOL, DIJAKOM, OBČANOM OBČINE POSTOJNA, TURISTOM, NAKLJUČNIM OBISKOVALCEM...), DA ZAČUTIJO NARAVO Z VSEMI ČUTILI, PRI VSAKI DEJAVNOSTI BO MOŽNOST TUDI RAZUMSKE NADGRADNJE, UMESTITEV V SISTEM ZNANJA. OBISKOVALCI BODO IMELI MOŽNOST ZAZNATI, OPAZOVATI, SODELOVATI V OKOLIŠČINAH, V KATERIH BODO LAHKO ISKALI, REŠEVALI, RAZISKOVALI... IMELI BODO MOŽNOSTI, DA SPOZNAJO RAZLIČNE POTI REŠEVANJA NALOG. SREDIŠČE DOGAJANJA BO V OBISKOVALČEVI AKTIVNOSTI, BODO OPAZOVALCI IN IZVAJALCI. VSE TO BO PODPRTO Z ZELO RAZNOLIKIMI IN ZANIMIVIMI IGRALI, DEJAVNOSTMI, DOGODKI, POTMI...

322. SREDNJA GRADBENA, GEODETSKA IN EKONOMSKA ŠOLA LJUBLJANA

GRADITEV HIŠE - PRAKTIČNI POUK ZA POKLICE V GRADBENIŠTVU

NAMEN PROJEKTA JE POVEZOVATI ZNANJE DIJAKOV NA POKLICNI IN TEHNIŠKI STOPNJI IZOBRAŽEVANJA V GRADBENIŠTVU TER S PRODAJO NEPREMIČNINE ZAGOTOVITI FINANČNA SREDSTVA ZA POSODALJANJE POUKA. CILJ JE ZGRADITEV HIŠE IN NJENA PRODAJA. RAZLIKA MED LASTNIM DELOM IN TRŽNO VREDNOSTJO OSTANE ŠOLI ZA NOVO OPREMO ...

IZDELEK BO OBJEKT, KI GA BO MOGOČE PRODATI NA TRGU.


UREDITEV IZOBRAŽEVALNEGA SREDIŠČA V BRKINIH

PROJEKT BI IZVEDLI ZATO, DA BI PRIDOBILI LOKACIJO, KJER BI IZVAJALI SKUPINSKA IZOBRAŽEVANJA ZA DIJAKE IN ODRASLE V OKOLJU, KI OMOGOČA ALTERNATIVNE NAČINE USTVARJANJA IN UČENJA. HKRATI BI OŽIVILI DEL KULTURNE KRAJINE, KI PREZ NOVE NAMEMBNOSTI PROPADA.NAŠIM DIJAKOM BI V ČASU PROJEKTA LAHKO PONUDILI ZNANJA O SANACIJ STARIH STAVB. CILJ JE PREUREDITEV STAVBE PODEŽELSKE ŠOLE V ZGRADBO ZA IZVAJANJE SKUPINSKEGA POUČEVANJA Z MOŽNOSTJO KRAJŠIH NASTANITEV ZA MLADE.

OBNOVITEV POSLOPJA ŠOLE IN PREUREDITEV V STAVBO ZA SKUPINSKI POUK TER ZA MOŽNOST NASTANITVE ZA SKUPINE DO DVAJSET MLADIH. ŠOLA SI BI ZAGOTOVILA MOŽNOST ORGANIZIRANJA TABOROV, DELAVNIC PROJEKTNEGA DELA TER ZMANJŠALA STROŠKE ZA DIJAKE - UDELEŽENCE, MOŽNOSTI PA SO TUDI ZA IZOBRAŽEVANJE ZA ZUNANJE UDELEŽENCE, PREDVSEM ZA ČLANE MREŽE GRADBENIH IN GEODETSKIH ŠOL EVROPE, KI JO OBLIKUJEMO ŽE DVE LETI. KRAJ BI PRIDOBIL NA POMENU IN SE IZOGMNIL PROPADANJU.





ENERGETSKO VARČNA ŠOLA NAMEN JE, DA SE ZMANJŠA PORABA ENERGIJE NA ŠOLI. S TEM BI ZMANJŠALI STROŠKE ZA OGREVANJE IN HLAJENJE, DENAR PA NAMENILI ZA RAZVOJ.CILJ JE ZMANJŠANJE PORABE ENERGIJE.

ENERGETSKO VARČNA ŠOLA BI LAHKO BILA VZORČNI PRIMER ZA URESNIČEVANJE STRATEGIJE ZMANJŠEVANJA PORABE ENERGIJE. KOT GRADBENA IN EKONOMSKA ŠOLA PA BI VELIKO NAREDILI ZA OSVEŠČANJE MLADIH, KI BODO DELOVALI NA TEH PODROČJIH.


RAZVOJ RAČUNALNIŠKIH PROGRAMOV S PODROČJA GRADBENIŠTVA

NAMEN JE RAZVITI PROGRAME ZA PODROČJE GRADBENIŠTVA, KI BI BILI UČINKOVITI IN BI DIJAKI, KOT BODOČI UPORABNIKI SODELOVALI PRI RAZVOJU. CILJ JE RAZVITI PROGRAME ZA UPORABO NA RAZLIČNIH GRADBENIH PODROČJIH. CILJ JE, DA SE DIJAKI SEDAJ SEZNANIJO S PROGRAMI, KI BODO V SPLOŠNI UPORABI ČEZ NEKAJ LET.

REZULTAT SO RAČUNALNIŠKI PROGRAMI, KI SO PREIZKUŠANI V ŠOLAH.

326. SREDNJA KMETIJSKA ŠOLA GRM NOVO MESTO

MEDPODJETNIŠKI IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA BIOTEHNIŠKA PODROČJA

IZOBRAŽEVANJE, VZGOJA, TRENINGI, RAZVOJ NOVIH TEHNOLOGIJ IN POVEZOVANJ, RAZVOJ KOMPETENC, POVEZANOST SOCIALNIH PARTNERJEV IN INSTITUCIJ, MODERNA UČNA INFRASTRUKTURA

MEDPODJETNIŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER ZA PODROČJE BIOTEHNIKE (PRIDELAVA, REJA, PREDELAVA, TRŽENJE, TURIZEM, UREJANJE OKOLJA, ŠPORT IN REKREACIJA), UREJEN PROSTOR ŠOLSKEGA POSESTVA TER PREDELOVALNIH, TURISTIČNIH, GOSTINSKIH OBRATOVUREJEN PROSTOR PARKOVNIH, ŠPORTNIH, REKREACIJSKIH INFRASTRUKTUR...


RAZVOJNO JEDRO ZA PODEŽELJE - GOSPODARSKI GROZD

POVEZOVANJE POSAMEZNIH SUBJEKTOV V VERIGE S CILJEM MEDEBOJNEGA SODELOVANJA, KONKURENČNOSTI NAVZVEN, BOLJŠE PROMOCIJE IN VEČJIH GOSPODARSKIH UČINKOV, GOSPODARSKA RAST PODEŽELJA

GOSPODARSKI GROZD NA PODEŽELJU "GRMČAN"


KURILNICA NA BIOMASO ZMANJŠANJE SREDSTEV ZA ENERGIJO V PROSTORSKEM IN GOSPODARSKEM DELU ŠOLE, SPODBUJANJE BODOČIH GOSPODARJEV KMETIJ ZA KORIŠČENJE BIOMASE IN DRUGIH NARAVNIH VIROV ENERGIJE

VZPOSTAVITEV KURILNICE NA BIOMASO IN PRIKLJUČITEV OGREVANJA NA TA VIR, IZGRADNJA SKLADIŠČNEGA PROSTORA ZA BIOMASO


SELITEV GOSTINSKE ŠOLE NA SEVNO - IZGRADNJA NOVE ŠOLE

IZGRADNJA NOVE ŠOLE IN INFRASTRUKTURE ZA POTREBE GOSTINSTVA IN TURIZMA TER BIOTEHNIŠKIH PODROČIJ

NOVA ŠOLA




330. SREDNJA ŠOLA DOMŽALE - POKLICNA IN STROKOVNA ŠOLA

ISKANI POKLICI CILJ JE USMERITI MLADINO IN NJIHOV INTERES DA ZAKLJUČIJO SREDNJO ŠOLO Z VSAJ ENIM ISKANIM (DEFICITARNIM) POKLICEM.

REZULTAT PROJEKTA JE POVEČATI ŠTEVILO MLADIH KI OPRAVIJO ZAKLJUČNI IZPIT IZ DEFICITARNIH POKLICOV.TO JE POKLICOV KI SO ISKANI IN ZAPOSLJIVI.

331. SREDNJA ŠOLA SLOVENSKA BISTRICA

VZPOSTAVITEV REGIONALNEGA IZOBRAŽEVALNEGA SREDIŠČA

IZOBRAŽEVATI USTREZNO USPOSOBLJENE KADRE V SKLADU S POTREBAMI OKOLJA, PREDVSEM NA PODROČJIH: - KOVINSKO-PREDELOVALNE INDUSTRIJE - INFORMACIJSKO-MAMAGERSKEM PODROČJU

POTREBNI IN USTREZNO USPOSOBLJENI KADRI

332.

ŠIC - ŠPORTNO-IZOBRAŽEVALNI CENTER, ZAVOD ZA IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE V ŠPORTU

USPOSABLJANJE STROKOVNO-ORGANIZACIJSKIH DELAVCEV V ŠPORTU

PRIČAKUJEMO, DA BO USPOSABLJANJE STROKOVNO-ORGANIZACISJSKIH DELAVECV V ŠPORTU ZAŽIVELO IN DA SE BODO TAKO ORGANIZACIJE KOT POSAMETZNIKI V ČIM KRAJŠEM ČASU ZAČELI ODLOČATI O PRISTOPU K TEM PROGRAMOM, SAJ VSEBUJEJO LE-TI OGROMNO TEORETIČNIH KOT TUDI PRAKTIČNIH INFORMACIOJ IN IZKUŠENJ, KI BREZ DVOMA LAHKO V VELIKI MERI POMAGAJO PRI NADALJNJEM RAZVOJU SLOVENSKEGA ŠPORTA.

USPOSOBLJENI STROKOVNO-ORGANIZACIJSKI DELAVCI V ŠPORTU (7 PROGRAMOV)-- TAJNIK IN POSLOVNI SEKRETAR ZA ŠPORT, TRŽENJE V ŠPORTU, ODNOSI Z JAVNOTMI V ŠPORTU, VODJA, ORGANIZATOR IN IZVAJALEC ŠPORTNIH PRIREDITEV, VODJA, UPRAVLJALEC IN VZDRŽEVALEC ŠPORTNIH OBJEKTOV, ŠPORTNI SODNIK, DELEGAT IN FUNKCIONAR NA ŠPORTNIH PRIREDITVAH, MERILEC NA ŠPORTNIH TEKMOVANJIH).

333. ŠOLA ZA STROJNIŠTVO ŠKOFJA LOKA

IZOBRAŽEVANJE ZA POKLIC AVTOMEHANIKA IN INSTALATERJA STROJNIH INSTALACIJ PRI NAS IN V NEMČIJI

POVEZAVA IN IZMENJAVA UČNIH PROGRAMOV TER KURIKULUMOV S ŠOLSKIM SISTEMOM NEMČIJE.

NAVEZAVA STIKOV IN IZMENJAVA DOBRE PRAKSE.

334. ŠPORTNA ZVEZA ŠOŠTANJ DNEVI REKREACIJE

GLAVNI NAMEN PRIREDITVE JE, DA SE PREBIVALKE IN PREBIVALCI OBČINE ŠOŠTANJ SEZNANIJO Z RAZLIČNIMI ŠPORTNIMI PANOGAMI, SAJ SO NA KAR POLOVICI AKTIVNOSTI PRISOTNI DEMONSTRATORJI, KI UDELEŽENCEM PREDSTAVIJO PRAVILA IN ŠPORTNO OPREMO. PO PREDSTAVITVI LAHKO VSAK UDELEŽENEC POD NADZORSTVOM DEMONSTRATORJEV IZVEDE NEKAJ VAJ IN SE NAUČI UPORABLJATI ŠPORTNE PRIPOMOČKE, KI JIH ZAGOTOVI POSAMEZNO ŠPORTNO DRUŠTVO. DRUGO POLOVICA PRIREDITEV SESTAVLJAJO REKREATIVNI TURNIRJI BREZ POSEBNIH NAGRAD ZA NAJBOLJŠE, POHODI V NARAVI IN OBČASNO TUDI KOLESARJENJE.

OKOLI 800 SODELUJOČIH POSAMEZNIKOV NA 18 RAZLIČNIH AKTIVNOSTIH




335. ŠPORTNI ZAVOD PTUJ IZGRADNJA VEČNAMENSKE ŠPORTNE DVORANE

CILJ INVESTICIJE JE PRIDOBITI NOVI DVE VADBENI POVRŠINI ZA POTREBE ŠOLSKE IN PREDŠOLSKE VZGOJE, SAJ BI NAČRTOVANA DVORANA BILA V NEPOSREDNI BLIŽINI OŠ MLADIKA. KONKRETNO PRIDOBIMO DVE LOČENI UPORABNI VADBENI POVRŠINI VSAKO VELIKO OKROG 600M2. OBSTOJEČA ŠPORTNA DVORANA MLADIKA, KI SE TRENUTNO UPORABLJA ZA ŠOLSKI PROCES V IZMERI CCA. 800 M2 MORA VELIKOKRAT ZADOŠČATI POTREBAM CELEGA RAZREDA, TAKO DA SE V NJEJ NA ENI POLOVICI ODVIJA UČNI PROCES ZA DEČKE, NA DRUGI PA ZA DEKLICE. NAČRTOVANA NOVA DVORANA BI POVEČALA MOŽNOST ŠPORTNE AKTIVNOSTI ZA POTREBE OSNOVNOŠOLSKEGA UČNEGA PROCESA IZ SEDANJIH 35 UR NA 90 UR TEDENSKO. , HKRATI BI SE IZBOLJŠALI POGOJI IN POVEČAL FOND TERMINOV ZA ŠPORTNO AKTIVNOST ŠPORTNIM KLUBOM ZA NADALJNJIH 60 UR TEDENSKO. IZ NAŠTETEGA JE RAZVIDNO, DA BO DVORANA V DOPOLDANSKEM ČASU NAMENJENA UČNEMU PROCESU V OSNOVNIH ŠOLAH IN VRTCIH. V POPOLDANSKEM ČASU PA ŠPORTNIM DRUŠTVOM IN KLUBOM. ZAJETA BO TUDI REKREATIVNA POPULACIJA ZA KATERO BODO NA RAZPOLAGO VEČERNI TERMINI. NAČRTOVANA DVORANA BO OMOGOČALA IZVAJANJE TRENAŽNEGA PROCESA NASLEDNJIM ŠPORTNIM ZVRSTEM: ROKOMET, NOGOMET, ODBOJKA, BADMINTON, KOŠARKA, TENIS, ATLETIKA, GIMNASTIKA., NAČRTOVANA INVESTICIJA V VEČNAMENSKO DVORANO SOVPADA Z RAZVOJNIMI PROGRAMI NA PODROČJU ŠPORTA V MO PTUJ IN BI PRIPOMOGLA K DVIGU DELEŽA ŠPORTNO AKTIVNIH PREBIVALCEV OBČINE.

336. TAEKWON-DO ZVEZA SLOVENIJE

ŠPORTNO IZOBRAŽEVALNO SREDIŠČE

USTVARITI SREDIŠČE ZA IZOBRAŽEVANJE IN IZVAJANJE ŠPORTNOREKREATIVNIH PRIPRAV ŠPORTNIKOV, PREDVSEM ZA DVORANSKE ŠPORTE.

PRIDOBIVANJE MNOŽICE ŠPORTNIKOV IN SPREMLJEVALCEV, KI SO TUDI POTENCIALNI OBISKOVALCI TURISTIČNIH ZNAMENITOSTI.

337. UNIVERZA V LJUBLJANI

VKLJUCEVANJE KMETIJ V PONUDBO SOCIALNIH STORITEV - TERAPEVTSKO KMETIJSTVO

NAMEN PROJEKTA: 1. UDEJANJANJE KONCEPTA VECNAMENSKEGA KMETIJSTVA V RAZMERAH V SLOVENIJI2. DIVERZIFIKACIJA CILJNIH TRGOV IN VIROV DOHODKOV KMETIJ TER BOLJSA IZRABA DELOVNIH MOCI NA KMETIJAH 3. STROSKOVNO UCINKOVIT MODEL NORMALIZACIJE ZIVLJENJA/DELA OSEB S POSEBNIMI POTREBAMICILJI:USPOSOBITEV 20 ZAINTERESIRANIH KMETIJ (ZE EVIDENTIRANIH)ZA IZVAJANJE SOCILANIH STORITEV (AKTIVNOSTI, ZAPOSLITVE, VARSTVO)ZA OSEBE Z MOTNJO V DUSEVNEM RAZVOJU (ZE EVIDENTIRAN INTERES) DO LETA 2008

OSNOVNI MODEL KMETIJE S PONUDBO SOCIALNIH STORITEV KOT SVOJO DOPOLNILNO DEJAVNOSTJO IN MOZNE IZVEDBENE RAZLICICESTANDARDI KAKOVOSTI PONUDBE SOCIALNIH STROITEV KOT DOPOLNILNE DEJAVNOSTI




338. UNIVERZA V LJUBLJANI

MOŽNOSTI UVAJANJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN SAMOZAPOSLOVANJE NA SLOVENSKIH KMETIJAH S POSEBNIM POUDARKOM NA VKLJUČEVANJU ŽENSK IN MLADINE

CILJ RAZISKAVE JE UGOTOVITI MOŽNOSTI RAZVOJA DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN UVAJANJA SAMOZAPOSLOVANJA NA SLOVENSKIH KMETIJAH Z VIDIKA EKONOMSKIH, SOCIALNIH IN KULTURNIH POTENCIALOV KMETIJ, TER RAZISKATI EKONOMSKE IN SOCIALNE UČINKE NJIHOVEGA UVAJANJA.

RAZISKAVA BO V SVOJIH REZULTATIH PODALA IZČRPEN PRIKAZ SOCIALNEGA IN EKONOMSKEGA POLOŽAJA NA SLOVENSKIH KMETIJAH IN V TEM OZIRU ŠE POSEBEJ POLOŽAJ ŽENSK IN MLADINE. UGOTOVLJENI BODO POTENCIALI, OVIRE IN PRIPRAVLJENOST ZA UVAJANJE DOPOLNILNIH DEJAVNOSTI IN SAMOZAPOSLOVANJE IN IZDELANA METODOLOGIJA OCENJEVANJA DOHODKA NA SLOVENSKIH KMETIJAH, IZDELANA KLASIFIKACIJA. KONČNI REZULTAT PROJEKTA BODO IZOBLIKOVANA PRIPOROČILA OBLIKOVALCEM POLITIK ZA SNOVANJE USTREZNIH UKREPOV S CILJEM IZBOLJŠATI SOCIALNE IN EKONOMSKE RAZMERE KMETOV IN NJIHOVIH DRUŽIN. POLEG TEGA BODO PRIDOBLJENI PODATKI PODLAGA ZA OBLIKOVANJE AKCIJSKEGA PROGRAMA ZA VKLJUČEVANJE ŽENSK IN MLADINE V RAZVOJ PODEŽELJA. ZA ZAKLJUČEK PROJEKTA PREDVIDEVAMO IZDAJO MONOGRAFIJE Z ORGANIZIRANJEM JAVNE PREDSTAVITVE REZULTATOV IN PRIPRAVO STROKOVNE DELAVNICE. REZULTATI BODO STROKOVNI JAVNOSTI POSREDOVANI PREKO VEČJEGA ŠTEVILA ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH ČLANKOV V DOMAČIH IN TUJIH REVIJAH TER Z UDELEŽBO NA ZNANSTVENIH SREČANJIH.

339. USTANOVA SLOVENSKA ZNANSTVENA FUNDACIJA USTANOVA LJUBLJANA

ZASEBNO JAVNO FINANCIRANJE RAZVOJA ČLOVEŠKIH VIROV ZA POTREBE RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI

VZPOSTAVITEV PLURALNOSTI V FINANCIRANJU ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI V R SLOVENIJI

- RAZVOJ MODELA- REZULTATI PILOTSKEGA PREIZKUSA- PREPOZNAVNEJŠA VLOGA PARTNERJEV IZ JAVNEGA IN ZASEBNEGA SEKTORJA- OMEJITVE ENEGA OZ. DRUGEGA SEKTORJA PRI SKUPNIH PRIZADEVANJIH- NABOR POSTOPKOV IN MEHANIZMOV, KI VODIJO K IZBOLJŠANJU IZVAJANJA JAVNO ZASEBNEGA FINANCIRANJA ZNANSTVENO-RAZISKOVALNE DEJAVNOSTI




340. VARSTVENO DELOVNI CENTER KRANJ

INVESTICIJSKA GRADNJA:BIVALNA SKUPNOST ZA ODRASLE OSEBE Z MOTNJO V DUŠEVNEM IN TELESNEM RAZVOJU (24 OSEB) IN ENOTA DNEVNEGA VARSTVA ZA TEŽKO IN TEŽJE DUŠEVNO IN TELESNO PRIZADETE ODRASLE OSEBE (10 OSEB)

MOŽNOST BIVANJA V NEODVISNOSTI OD STARŠEV SOCIALIZACIJA, OSAMOSVAJANJE

341. VARSTVENO DELOVNI CENTER KRŠKO - LESKOVEC

BIVALNA SKUPNOST IN DELAVNICE POD POSEBNIMI POGOJI (BS DPPP)

-PRIDOBITI IN UREDITI POSLOVNE STANOVANJSKE PROSTORE ZA PROGRAM CELODNEVNEGA INSTITUCIONALNEGA VARSTVA IN ZA PROGRA ZAPOSLITVE POD POSEBNIMI POGOJI.- DEJAVNOST IZVAJATI NA OBMOČJU OBČINE KRŠKO- IZBOLJŠATI BIVALNE IN DELOVNE POGOJE, OMOGOČITI USPOSABLJANJE ZA DELO, IZVESTI NOVE ZAPOSLITVE.

S PRIDOBITVIJO USTREZNIH STANOVANJSKIH POSLOVNIH PROSTOROV UREDITI IZVAJANJE SOCIALNE VARSTVENE STORITVE: CELODNEVANA OSKRBA IN ZAPOSLITEV POD POSEBNIMI POGOJI.

342. VARSTVENO DELOVNI CENTER POSTOJNA

BIVALNA SKUPNOST

NAMEN PROJEKTA JE USTANOVITI BIVALNO SKUPNOST, KJER BODO BIVALI VAROVANCI - UPORABNIKI VDC-JA. LAHKO PRIČNEJO SAMOSTOJNO ŽIVLJENJE ŽE V ČASU KO SO PRI STARŠIH, NUJNO PA UPORABLJAJO TO NAMESTITEV, KO STARŠEV NIMAJO VEČ.

NAMESTITEV UPORABNIKOV V SAMOSTOJNO BIVALNO SKUPNOST JE PRISPEVEK K IZBOLJŠANJU IN VEČJI KVALITETI ŽIVLJENJA. OB TEM DA IZVAJAMO VARSTVO LAHKO IZVAJAMO TUDI DRUGE PROGRAME (DRUŽENJE, UČENJE, SKRB ZA SAMEGA SEBE...)

343. VETERINARSKA FAKULTETA PROJEKT SONARAVNE RABE KMETIJSKIH POVRŠIN Z UPORABO ŽIVALI KOT ORODJA

OSNOVNI CILJ PROJEKTA JE SPODBUDITI REGIONALNI RAZVOJ KMETIJSTVA NA PODROČJIH, KI SO TEŽJE DOSTOPNA (HRIBOVITA IN KRAŠKA PODROČJA) IN ZATO TAM PRIHAJA DO VEČJEGA ZARAŠČANJA KMETIJSKIH POVRŠIN IN S TEM POSLEDIČNO TUDI DO IZGUBE LE-TEH. Z UPORABO ŽIVALI, KOT ORODJA ZA REKULTIVIRANJE IN REVITALIZACIJO, BI LAHKO PREPREČILI ZARAŠČANJE IN PRIDOBILI NOVE OBDELOVALNE POVRŠINE.NA CSR VREMŠČICA BI ORGANIZIRALI TEHNOLOŠKO IZOBRAŽEVALNI CENTER, KJER BI SE TOVRSTNE TEHNOLOGIJE RAZVIJALE IN REZULTATI POSREDOVALI TAKO LOKALNEMU PREBIVALSTVU KOT TUDI DRUGIM ZAINTERESIRANIM.

NOVE TEHNOLOGIJE BI BILE V PODPORO NACIONALNIM IN REGIONALNIM STRATEGIJAM RAZVOJA ZAPUŠČENIH PODROČIJ. S PRIDOBIVANJEM NOVIH KMETIJSKIH POVRŠIN BI OMOGOČILI SOCIO-EKONOMSKI RAZVOJ EKONOMSKO SLABŠE RAZVITIH PODROČIJ IN S TEM BOLJ SKLADEN REGIONALNI RAZVOJ NA PODROČJU CELE SLOVENIJE. KER BI PRI REKULTIVIRANJU IN REVITALIZACIJI ZAPUŠČENIH PODROČIJ UPORABILI ŽIVALI KOT ORODJE, BI UPORABNIKI TOVRSTNE TEHNOLOGIJE PRIDOBILI DOHODEK NA DVA NAČINA: IZ REJE ŽIVALI IN PRIHODKOV NOVO NASTALIH OZ. REVITALIZIRANIH KMETIJSKIH POVRŠIN. S TEM BI PRIDOBILI TUDI NOVA DELOVNA MESTA.NENAZADNJE BI Z UPORABO AVTOHTONIH SLOVENSKIH PASEM ŽIVALI TUDI DOPRINESLI K OHRANJANJU NARAVNE DEDIŠČINE




344. ZAVOD ZA FARMACIJO IN ZA PREIZKUŠANJE ZDRAVIL-LJUBLJANA

GRADNJA DODATNE POSLOVNE STAVBE

- REŠITEV PROSTORSKE STISKE IN PROBLEMA DISLOCIRANOSTI DVEH INŠTITUCIJ- RACIONALIZACIJA POSTOPKOV- INFORMACIJSKE POVEZAVE

POSLOVNA STAVBA (LABORATORIJI, PISARNIŠKI PROSTORI, VAROVAN ARHIV DOKUMENTACIJE

345. ZAVOD ZA KULTURO DELAVSKI DOM TRBOVLJE

ENERGETSKA SANACIJA OBJEKTA

RACIONALNA RABA ENERGIJE ZMANJŠEVANJE STROŠKOV ZA ENERGIJO

346. ZAVOD ZA ŠPORT SLOVENSKA BISTRICA

ATLETSKA ŠOLA MIRA VODOVNIKA

NAMEN IN CILJ PROJEKTA JE VZGOJITI VEČ SKUPIN MLADIH ATLETOV V VSEH DISCIPLINAH

PROJEKT IMA NAMEN VZGOJE MLADIH LJUDI V TEKMOVALNE ŠPORTNIKE, ČE REČEMO IZDELEK JE TO VSAJ DRŽAVNI PRVAK V POSAMEZNI DISCIPLINI

347. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM

ZDRAVJE NE POZNA MEJA MEDSEBOJNO SPOZNAVANJE, IZMENJAVA ZNANJ IN IZKUŠENJ Z OBEH STRANI MEJE, MOTIVACIJA LJUDI ZA SPREMEMBO NAČINA ŽIVLJENJA

SKUPNA BROŠURA O ANALIZI STANJA NA OBEH STRANEH MEJE, DELAVNICE, MEDIJSKI ODZIVI

348. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO RAVNE NA KOROŠKEM

PROGRAM PREVENTIVNIH AKTIVNOSTI ZA PODROČJE LEGALNIH IN ILEGALNIH DROG ZA KOROŠKO

POMOČ DRUŽBI, AKTIVEN PRISTOP K PREPREČEVANJU UPORABE DROG IN USTVARJANJE DRUŽBENE SITUACIJE, KI NA RAVNI POSAMEZNIKA NUDI MOŽNOSTI ZA RAZVIJANJE ZDRAVIH ŽIVLJENJSKIH SLOGOV.VKLJUČITEV PREBVENTIVNIH IN VZGOJNIH PROGRAMOV TER AKCIJ, KI LJUDEM OMOGOČAJO, DA SPOZNAJO DELOVANJE IN UČINKE UŽIVANJA DROG IN JIH SOOČIJO Z ODGOVORNOSTJO ZA SVOJE ZDRAVJE IN ZDRAVJE DRUGIH, ČE UŽIVAJO DROGE.

VSE INFORMACIJE O DOGAJANJIH NA KOROŠKEM NA ENEM MESTU, MOŽNOST POVEZOVANJA IN ORGANIZIRANJA SKUPNIH AKTIVNOSTI




349. ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE SLOVENIJE

E-POSLOVANJE: RAZVOJ IN VZPOSTAVITEV CENTRA ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP)

1. RAZVOJ IN VZPOSTAVITEV CENTRA ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP)2. RAZVOJ INFRASTRUKTURE ZA VARNO E-KOMUNICIRANJE V SLOVENSKEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU IN ZDRAVSTVENEM ZAVAROVANJU IN NADGRADITI OBSTOJEČ SISTEM KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA3. ZAGOTOVITI DRŽAVLJANOM IN IZVAJALCEM VEČJO VARNOST PREDPISANIH ZDRAVIL Z UVEDBO ELEKTRONSKEGA RECEPTA, RAZVITA PROGRAMSKA INFRASTRUKTURA CENTRA ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP)BO OMOGOČALA ELEKTRONSKO IZMENJAVO PODATKOV MED GLAVNIMI AKTERJI NA PODROČJU ZDRAVSTVA V SLOVENIJI.

1. ANALIZA STANJA, DEFINICIJA ZAHTEV IN POTREB INFRASTRUKTURE JAVNIH KLJUČEV2. RAZVOJ ELEMENTOV INFRASTRUKTURE JAVNIH KLJUČEV3. RAZVOJ INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE CENTA ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP)4. RAZVOJ PORTALA ZA STORITVE CIP5. RAZVOJ CENTRALNE BAZE ZDRAVIL6. RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA STORITEV E-RECEPT7. RAZVOJ PROGRAMSKE OPREME ZA STORITE E-ODPUSTNO PISMO IN E-NAPOTNICA, V OKVIRU PROJEKTA BODO RAZVITI NASLEDNJI SKLOPI:, 1. VARNOSTNA INFRASTRUKTURA NA OSNOVI INFRASTRUKTURE JAVNIH KLJUČEVPRODUKTI: UVEDENA BO NOVA PROFESIONALNA KARTICA, KI NE BO SLUŽILA LE KOT »KLJUČ DO KARTICE ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA«, AMPAK BO OMOGOČALA Z RAZŠIRJENO FUNKCIONALNOSTJO KOT NOSILKA OSEBNIH DIGITALNIH POTRDIL NADALJNJI RAZVOJ OBSTOJEČEGA SISTEMA KZZ (KARTICA ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA) Z NOVIMI VSEBINAMI IN MOŽNOSTMI E-UPORABE TER BO S TEM PREDSTAVLJA TEMELJ VARNOSTNE INFRASTRUKTURE CENTRA ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP)., 2. APLIKACIJE (APL)PRODUKTI: UVEDENE BODO OSNOVNE PODATKOVNE ZBIRKE, KI BODO VSEBOVALE POLEG ADMINISTRATIVNIH (ŠIFRA, IME, PROIZVAJALEC, VELJAVNOST REGISTRACIJE) TUDI STROKOVNE PODATKE O ZDRAVILIH (INDIKACIJE, KONTRAINDIKACIJE, INTERAKCIJE, PREVIDNOSTNE UKREPE). BAZA BO ENOTEN VIR PODATKOV ZA VSE UDELEŽENCE V SISTEMU ZDRAVSTVENEGA VARSTVA IN ZDRAVSTVENEGA ZAVAROVANJA (ZDRAVNIKI, FARMACEVTI, PLAČNIKI ZDRAVIL - ZZZS IN PROSTOVOLJNE ZAVAROVALNICE, DRŽAVNA STATISTIKA-IVZ (INŠTITUT ZA VAROVANJE ZDRAVJA). Z VZPOSTAVITVIJO BAZE BO POSTAVLJEN EDEN TEMELJNIH KAMNOV ZA IZVEDBO ELEKTRONSKEGA RECEPTA. ZAGOTOVLJENA BO TUDI VEČJA VARNOST BOLNIKOV PRI PREDPISOVANJU IN IZDAJI ZDRAVIL., 3. INFORMACIJSKA INFRASTRUKTURA (INF):PRODUKTI: CENTER ZA IZMENJAVO PODATKOV (CIP) IN V OKVIRU TEGA OSNOVNI GRADNIKI INFORMACIJSKE INFRASTRUKTURE OMOGOČAJO UVEDBO ELEKTRONSKE IZMENJAVE PODATKOV MED POSAMEZNIMI IZVAJALCI IN PREDSTAVLJA CELOVITO OKOLJE ZA POVEZOVANJE, PRENOVO IN NADGRADNJO POSLOVNIH PROCESOV V ZDRAVSTVU.




350. ZDRAVSTVENI DOM LJUBLJANA

PRENOVA IS POENOTENJE ZDRAVSTVENIH PODATKOV, STANDARDIZACIJA KLJUČNIH PODATKOV, SLEDLJIVOST PODATKOV O PACIENTIH, IZMENJAVA PODATKOV MED INSTITUCIJAMI, ZMANJŠANJE NAPAČNIH PODATKOV...

ENOTEN IS ZA OSNOVNO ZDRAVSTVO V SLOVENIJI

351. ZDRAVSTVENI DOM SLOVENSKA BISTRICA

ZDRAVSTVENO INFORMACIJSKI SISTEM

ZGRADITI ENOTEN ZDRAVSTVENO INFORMACIJSKI SISTEM ZA ZDRAVSTVO NA PRIMARNEM NIVOJU IN POVEZAVA S SEKUNDARNIM NIVOJEM

ZDRAVSTVENO INFORMACIJSKI SISTEM V WINDOWS OKOLJU, PRIJAZEN UPORABNIKOM, MOŽNOST ELEKTRONSKE KARTOTEKE, RECEPTA, PRENOSA PODATKOV PACIENTOV MED RAZLIČNIMI NIVOJI...

352. ZNANSTVENORAZISKOVALNO SREDIŠČE - BISTRA PTUJ

EKO-2

NAMEN PROJEKTA JE TRAJNA SANACIJA EKOLOŠKIH PROBLEMOV V LOKALNEM OKOLJU NA "EKONOMIČEN" NAČIN: OD TOD TUDI IME EKO-2 (EKO-LOGIJA - EKO-NOMIJA). GRE ZA PROJEKT KI PREDVIDEVA IZGRADNJO VEČNAMENSKE INDUSTRIJSKE CONE V KATERI BI PRIŠLO DO IZGTARDNJE IN POVEZAVE MED DOPOLNILNIMI DEJAVNOSTMI, KI BI TRAJNO REŠEVALE PROBLEME GNOJEVKE S PRAŠIČJIH IN PIŠČANŠJIH FARM NA KMETIJSKO AKTIVNEM PODROČJU SV SLOVENIJE: KOMPOSTIRANJE, SINTEZNA KEMIJA, PROIZVODNJA HIDRO KULTUR, PROIZVODNJA SUŠNIN, ODLAGALIŠČE ODPADDKOV, SEŽIGALNICA.

Z GORNJIM PRISTOPOM, BI V TEHNOLOŠKI KROG VKLJUČILI TISTE AKTIVNOSTI OZ. DEJAVNOSTI, KI BI "ZAČETNI STROŠEK" T.J. SANACIJO OZ. ODSTRANJANJE EKOLOŠKE BOMBE, SPREMENIL V PRIHODEK, PRI ČEMER BI V NAJVEČJI MERI UPORABILI PODJETJA, KI ŽE DELUJEJO, INVESTICIJSKA SREDSTVA BI TAKO OSTALA ŠE VEDNO ZMERNA. KRATEK OPIS:Z BIOPROCESIRANJEM (FERMENTACIJO) GNOJEVKE LE-TO SPREMENIMO V AMINOKISLINE (PROTEINE), KI NISO VEČ EKOLOŠKO SPORNI, RAVNO NASPROTNO - POSTANEJO TRŽNI PRODUKT.TEKOČA FRAKCIJA, KI OSTANE PO FERMENTACIJI SE PORABI ZA PROIZVODNJO HIDRO KULTUR, REZIDUAL PA ZA KVALITETEN KOMPOST.HIDROKULTURE IN DRUGO (NPR. SEZONSKO SADJE ITD.) SE DELNO PREDELA V SUŠNINE.ENERGIJA (PARA IN ELEKTRIKA), KI JE ZA TO POTREBNA SE PRIDOBIVA S KOGENERACIJO, KI JE DEL SEŽIGALNICE.SEŽIGALNICA Z USTREZNO TEHNOLOGIJO (PROBLEM DIOKSINOV ITD.)JE, KOT ZADNJA V VERIGI, POTREBNA ZA ODSTRANJEVANJE TISTIH ODPADKOV, KI JIH NI VEČ MOGOČE PREDELATI OZ. RECIKLIRATI.

Tabela 19: Seznam prijavljenih projektov



8.5 Potencialno zanimivi projekti, prijavljeni po izvedeni analizi

Po izvedbi same analize je naknadno še nekaj javnih institucij izkazalo zanimanje za prijavo projektov v okviru informativnega razpisa za projektno financiranje. Ker jih nismo več uspeli vključiti v analizo, jih na tem mestu le navajamo, kot potencialno zanimive projekte, ki bi jih bilo pri za izvedbo.

• RRA Celje: Tehnopolis.

• RRA Celje: Poslovne in industrijske cone Savinjske regije.

• RRA Mura: Železniška povezava Lendava – Redisc.

analiza sektorjev in projektov, ki jih je v sloveniji ... · različnih virih financiranja...

Documents