DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK

KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA

PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON

TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK

KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA

TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO

OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA

TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON

TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK

VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK

VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA

PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON

TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA

KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA

DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO

OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE

ATLETIKA OB KRKI 1887–2013

2

CIP - Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

796.42(497.4Novo mesto)«1887/2013«(082)

ATLETIKA ob Krki : 1887-2013 / [avtorji Igor Vidmar ... et al.]. - Novo mesto : Atletski klub Krka, 2014

ISBN 978-961-281-488-5 1. Vidmar, Igor, 27.8.1963- 274842624

3

1. izdaja, 1. natis

ATLETIKA OB KRKI / 1887–2013

AvtorjiIgor Vidmar, Mario Mohorović, Rafko Križman, Boris Dular, Janez Penca,

Andrej Bartelj, Matjaž Fabjan, Primož Kobe, Mateja DrobničLektorica

Nina ŠtampoharKreativno vodenje in oblikovanje zbornika

Enigma Novo mesto, d. o. o. , Sebastjan GlihaZaložil

Atletski klub Krka Novo mestoTopliška cesta 4, 8000 Novo mesto, Slovenija, www.atletskiklub-nm.si

TiskSŽ – Železniška tiskarna Ljubljana d. d.

Naklada1000 izvodov

Novo mesto, avgust 2014

4

UVOD

ZGODOVINA KLUBA

ATLETSKI MITINGI

ATLETSKE ZGODBE

str. 6

str. 16

str. 94

str. 106

Nagovora ................................ 8

Atletika: grozd na trti življenja ........ 12

Esej o teku ............................... 14

Atletiko delajo zgodbe ........ 108

Jože Glonar ..................... 110

Franc Mikec .................... 112

Jelka Hude ...................... 114

Franc Červan .................. 118

Marijan Špilar .................. 120

Janez Penca .................... 124

Milan Šimunič ................. 128

Metod Žužek ................... 130

Rafko Križman ................. 134

Boris Okleščen ................. 136

Mario Mohorović .............. 138

Darko Cujnik ................... 142

Slavko Malnar ................. 144

Igor Primc ...................... 146

Boris Dular ..................... 150

Borja Eržen ..................... 152

Matjaž Fabjan .................. 154

Matjaž Zupančič ................ 158

Andrej Jeriček ................. 160

Lavra Kastelic (Fabjan) ...... 162

Mateja Udovč (Grobler) ..... 166

Tomaž Božič .................... 168

Katka Jankovič (Božič) ....... 172

Nataša Podkrižnik (Eržen) ... 174

Jože Vrtačič .................... 176

Andrej Poljanec ................ 178

Gregor Kokalović .............. 180

Maja Mohorović ................ 182

Primož Kobe .................... 184

5

USPEHI V ŠTEVILKAH

TABLICE REZULTATOV

ZAKLJUČEK

Kazalo

str. 186 str. 226

str. 264

Uspehi ............................................ 188

Rekordi AK Krka ................................ 210

Rekordi stadiona Portoval Novo mesto ..... 224

6

Janez Penca (v sredini) na državnem prvenstvu v Reki 1969 1

7

1 UVOD

8

MARI

O MOH

OROV

IĆ

Zborniku Atletika ob Krki 1887–2013 na pot

Leta 2011 smo proslavili 30. obletnico največjega klubskega uspeha v zgodo-vini (4. mesto članske moške ekipe v 22 milijonski Jugoslaviji) in leta 2012 organi-zirali spominsko srečanje ob smrti ene-ga od stebrov novomeške atletike prof. Marijana Špilarja. Na obeh dogodkih smo nekdanji in zdajšnji atleti ugotavlja-li, da so številni rodovi atletov iz Novega mesta za seboj pustili veliko pomemb-nih športnih sledi, ki žal počasi tonejo v pozabo. Strinjali smo se, da je treba te sledi ohranitiv trajen spomin mlajšim in prihodnjim atletskim rodovom tercelo-tnemu novomeškemu okolju. Tako smo se odločili izdati zbornik Atletika ob Krki 1887–2013,v katerem sopredstavljeni skoraj 130-letna zgodovina obstoja atle-tike v Novem mestu ter številni atleti, trenerji in klubski funkcionarji, ki so to zgodovino ustvarjali.

Prvi zapisi o atletiki v Novem mestu se-gajo v leto 1887, ko so v Bršljinu sokoli prvič tekmovali v skoku v višino in dalji-no. To je hkrati tudi prvi zapis o atletiki v Sloveniji. Pomembni atletski dogodki so se potem skozi zgodovino vrstili naprej in tako se je vse bolj ustvarjal zdajšnji zgodovinskoatletski novomeški mozaik. Članski in mladinski del mozaika smo

NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA

uspeli skoraj v celoti rekonstruirati in ga zajeti v tablice doseženih najboljših tekmovalnih rezultatov. Pionirskega dela nam žal ni uspelo vključiti v zbornik, čeprav je osnova vsakega atletskega delovanja. Podatki so teže dostopni in pomanjkljivi, zato so le delno omenjeni v poglavju zbornika, ki govori o zgodovini atletskih dogodkov. Na tem mestu velja iz-postaviti, da so največji pionirski uspeh pod vodstvom Marijana Špilarja, Martina Zaletela in Drage Mislej dosegli pionirji Osnov-ne šole Katje Rupena. Ti so leta 1969 postali ekipni pionirski prvaki Jugoslavije.

V zborniku so objavljeni najboljši rezultati atletov in atletinj, ki so v določenem obdobju nastopali za novomeški klub, ne glede na to, ali so bili v svoji karieri določen čas tudi člani drugih klubov, saj smo vsi skupaj bili in ostali ena velika novomeška atletska družina. Osnovni viri zbranih rezultatov za obdobje do leta 1992 sobile vsakoletne izdaje tabel 20 ali 30 najboljših slovenskih atletov in atletinj. Tem smo dodajali podatke iz drugih virov (Do-lenjski list, Polet, Dolenjske novice, razne knjige in letopisi, klub-ski arhivi, osebni arhivi članov kluba itn.) Od leta 1992 je bil izbor podatkov še večji, ker smo uporabljali tudi rezultate, shranjene v elektronski obliki na Atletski zvezi Slovenije.

Članski del mozaika je sestavljen iz 6 nastopov na olimpijskih igrah, 35 nastopov na svetovnih prvenstvih in univerzijadah (2 medalji), 33 nastopov na evropskih prvenstvih, 10 nastopov na sredozemskih igrah (4 medalje), 45 nastopov na balkanskih atletskih igrah (18 medalj), 28 osvojenih zlatih medalj na jugo-slovanskih in 264 medalj na slovenskih prvenstvih.

9

Odprtje stadiona Bratstva in enotnosti in atletski miting leta 1960

Janez Mohorčič, Marjan Kolarič, Majda Križe, Rafko Križman, An-drej Lapanje, Mario Mohorović, Igor Penko, Franko Matevž, Borut Retelj, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik in Matjaž Zupančič.

Uspešno zgodbo so soustvarjali tudi klubski tajniki ali sekretar-ji Jože Glonar, Franc Mikec, Robert Romih, Jože Konda, Majda Rodič, Slavko Dokl, Ivan Kapš, Martin Zaletel, Rafko Križman, Slavko Malnar, Matjaž Zupančič, Gregor Rus, Karel Gačnik in Matjaž Fabjan. Njim so pomagali še številni organizatorji atletskih tekmovanj in atletski sodniki, ki so jih vodili Ilija Sljepčević, Janez Mohorčič, Martin Zaletel, Jože Pečnik, Boris Dular, Ladislav Ko-tnik, Jože Šlajkovec, Andrej Kotnik, Tadej Sever, Maja Mohorović in Gregor Rus.

Za obstojnost mozaika so do leta 1963 skrbeli vodilni predstav-niki športnih društev,v katerih so atleti delovali kot sekcija. Od leta 1963 pa so atletsko življenje usmerjali in negovali klubski predsedniki Slavko Dokl, Miroslav Vute, Martin Drgan, Stanislav Romih, Miloš Šuštar, Simo Gogić, Boris Dular, Martin Bajuk, An-ton Repovž in Mario Mohorović, vsi ostali člani upravnih odborov in drugi podporniki kluba na čelu z Mestno občino Novo mesto. K trdnosti celotnega mozaika so pomembno pripomogle tudi šte-vilne generacije staršev naših atletinj in atletov, ki sov vseh teh desetletjih nesebično podpirale gibalno dejavnost svojih otrok, na kar smo še posebej ponosni.

Mladinski del mozaika sestavlja 12 na-stopov na olimpijskih dnevih mladih (4 medalje), 13 nastopov na svetovnih prvenstvih, 18 nastopov na evropskih prvenstvih (1 medalja), 23 nastopov na balkanskih atletskih igrah (7 medalj), 38 osvojenih zlatih medalj na jugoslovan-skih in 235 medalj na slovenskih prven-stvih. Skupno so člani in mladinci zbrali 94 nastopov za reprezentanco Jugosla-vije in 340 nastopov za reprezentanco Slovenije ter izboljšali 16 rekordov Jugo-slavije in 79 rekordov Slovenije.

Pomemben del 130-letnega novome-škega atletskega mozaika so številne generacije klubskih trenerjev na čelu z Marijanom Špilarjem (od leta 2012 našim prvim častnim članom), Jožetom Glonar-jem, Marjanom Dobovškom, Janezom Penco, Slavkom Malnarjem in Andrejem Jeričkom. Poleg njih so bili klubski trenerji še: Slavko Antončič, Milan Bratič, Darko Cujnik, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Karel Gačnik, Aleš Lindič, Davor Rangus,

10

Atletski klub iz Novega mesta je v svoji zgodovini večkrat zamenjal svoje ime. Od leta 1887 do leta 1932 je atletika domovala pri sokolih. Od leta 1932 se je razvijala v Sportskem društvu Elan (dijaki novomeške gimnazije) in od leta 1936 tudi v Športnem klubu Novo mesto (dijaki obrtni vajenci). Leta 1945 je na-stalo Športno društvo Krka, v katerem je delovala tudi atletska sekcija. To društvo se je leta 1951 združilo s Telovadnim društvom v TVD Partizan in od takrat so atleti in atletinje delovali kot sekci-ja v TVD Partizan. Atletski navdušenci so svoj prvi klub ustanovili leta 1963 in tako nastane Atletski klub Novo mesto. Ta se je leta 1985 preimenoval v AK Is-kra Tenel, leta 1989 v AK Novo mesto, leta 1993 v AK Tilia, leta 1995 v AK Krka Telekom in maja 1996 v AK Krka Novo mesto. Ponosni smo, da je naša zdajšnja pokroviteljica Tovarna zdravil Krka pre-poznala našo vizijo, naše pozitivno de-lovanje in organiziranost ter kakovostno delo z mladimi ter nas pri tej usmeritvi podpira že 18 let.

Razvoj atletskih rezultatov, načinov tre-ninga in organizacije tekmovanj je ne-nehno zahteval izboljševanje razmer za treniranje in prirejanje tekmovanj tudi v Novem mestu. Tako smo od začetnih br-šljinskih travnikov prek kandijskega tek-movališča s stezo dolžine 222,6 metra (1946) in stadiona na Loki z 283 m dolgo stezo (1954) prišli do olimpijskega stadi-ona Bratstva in enotnosti s 400-metrsko stezo (1960). Ta je bil posodobljen v letih 1990 in 2013, ko je bila na njem polo-žena nova podlaga iz umetne mase. Na stadionu Bratstva in enotnosti, ki danes

nosi ime Portoval, so se skozi zgodovino zvrstila številna tekmo-vanja lokalnega, državnega in mednarodnega pomena. Na njih so nastopili najboljši domači in tudi mnogi svetovno znani tek-movalci. Najbolj odmevni nastopi so se zvrstili na mednarodnih atletskih mitingih, ki od leta 1996 nosijo ime Krka open. Ponosni smo, da je novomeški atletski klub edini, ki mu je v zgodovini naše države uspelo neprekinjeno organizirati to tekmovanje, in smo tako letos prišli do jubilejne številke 25.

Atletika v Novem mestu ni bila s finančnega vidika nikoli »bogat« šport, vendar smo vseeno vsa leta znali iz »malega« ustvariti »veliko«. Nikoli nam ni bilo težko »prijeti za lopato«, če ni šlo drugače. Nadvse si želimo, da bi bili vsaj tako zagnani in uspešni tudi prihodnji rodovi atletov in atletinj ter da bi še nadgradili to našo uspešno atletsko pot. Obenem verjamemo, da bodo tudi prihodnji rodovi še naprej negovali vse pozitivne vrednote, ki jih ponujata atletsko gibanje in atletski način življenja. Prepričani smo namreč, da je atletika že od nekdaj in da bo tudi pri nasle-dnjih generacijah temelj razvoja vseh športnikov.

Na koncu bi se zahvalil Matjažu Fabjanu, Janezu Penci, Andreju Bartlju, Bojani Kmet, Dejanu Gradišarju, Borisu Dularju, Mateji Grobler, Mateji Drobnič, Zdravku Peternelju, Rihardu Resniku in ekipi Enigme, Marku Račiču, Darku Zorjanu, Zoranu Ercegovče-viću in ekipi Foto Asje, Slavku Malnarju, Nini Štampohar ter odgo-vornemu uredniku Igorju Vidmarju za vložen pogum, trud, voljo in zagnanost pri nastajanju tega zbornika. Brez njih zbornik Atletika ob Krki 1887–2013 ne bi zagledal luči sveta. Posebna zahvala gre tudi Rafku Križmanu, ki nam je odstopil ves arhivski material, ki ga je zbral za izdelavo svoje diplomske naloge z naslovom Novome-ška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Iskrena hvala tudi vsem nekdanjim in zdajšnjim atletom ter atletinjam, ki so pomaga-li pri zbiranju arhivskega gradiva in pri izdelavi zbornika.

Mario Mohorović, predsednik Atletskega kluba Krka in uredniškega odbora izdaje zbornika

NAGOVOR PREDSEDNIKA KLUBA // Mario Mohorović

11

JOŽE

COLA

RIČ

Spoštovani ljubitelji atletike,

razveseljivo je, da dolenjski atletski zanesenjaki že skoraj 130 let uresničujete svoje poslanstvo. Danes se je atletika trdno zasidrala med dolenjske športnike. Skoraj vsi športi imajo namreč v svojih osnovah osnovne prvine atletike. Nobenega vrhunskega rezultata, niti rekreativnega ne, ni brez kakovostnih atletskih osnov. V atletiki se tekmuje s časom in z razdaljo, vsak športnik tekmuje sam s seboj in v sebi premika mejnike; tekmuje seveda tudi s tekmeci, ki so v prvi vrsti spodbuda za trdo delo. Atletika je torej temelj gibanja in morda tudi zato poimenovana kraljica športa.

Na Dolenjskem so se desetletja in se še danes z atletiko ukvarjajo številni športni entuziasti, ljubitelji teka, metov, skokov ... V Krki se seveda najbolje spoznamo na farmacijo in zdravila, a od nekdaj si prizadevamo tudi za razvoj športa. Zavedamo se, da je tako za ljudi kot družbo nasploh izjemno pomemben, zato je v poslovnem razmišljanju Krke trajni element. Tako s profesionalnimi kot tudi ljubiteljskimi športniki nas povezuje skrb za zdravo telo in duha. Ni naključje, da se naš slogan glasi Živeti zdravo življenje, in tudi ne, da že toliko

let podpiramo tudi delovanje dolenjskih atletov. Z veseljem se ozrem na Krkino dolgoletno sodelovanje z Atletskim klubom Krka Novo mesto, ki mu lahko rečemo kar partnerstvo s tradicijo.

Dolenjske atletinje in dolenjski atleti pa tudi organizatorji tekmovanj in trenerji ste že od nekdaj ambasadorji, ki z dobrimi rezultati in organizacijo tekmovanj razširjate ime Krke, Dolenjske in Slovenije ne le doma, ampak tudi na tujem. V Atletskem klubu Krka je dozorelo več rodov uspešnih atletov, katerih danosti ste uspeli prepoznati in jih okrepiti. Lepo je spremljati tudi njihove mlade naslednike, ki se z zagnanostjo in s trdim delom borijo za dobre rezultate. Pri športu je kot pri poslovanju: da odkriješ svoj resnični potencial, moraš najprej poznati svoje sposobnosti in meje, nato pa imeti pogum, da greš mimo njih.

Prepričan sem, da se bo atletika na Dolenjskem v prihodnje še krepila in da bodo naši atleti dosegali rezultate, na katere bomo ponosni.

Vsem športnikom, organizatorjem in vsem, ki na kakršen koli način prispevajo k razvoju atletike na Dolenjskem, v imenu Krke in svojem imenu želim še veliko uspehov.

Jože Colarič, predsednik uprave in generalni direktor Krke, tovarne zdravil,

generalne pokroviteljice atletskega kluba Krka

NAGOVOR PREDSEDNIKA UPRAVE IN GENERALNEGA DIREKTORJA KRKE, TOVARNE ZDRAVIL D. D., NOVO MESTO

12

ATLETIKA: grozd na trti življenja

Varno v dolini, vznemirljivo na vrhovihNa svetu je dvoje vrst ljudi: eni živijo v dolinah, drugi se vzpenjajo na vrhove. Prvi iščejo mir, zavetje in varnost. Včasih spregovorijo o spremembi, a se obotavljajo pri sodelovanju, zlasti če sprememba obeta prekinitev ustaljenega reda, ki jim zagotavlja spokojnost. Njim zadostuje, da niso poraženi. Zadovoljni so z neodločenim izidom. Oni svojo čilost uporabljajo za to, da preživijo.

Drugi menijo, da življenje v dolini ni zanje, in svoje ambicije preizkušajo na najbolj strmih vzponih. Zavedajo se, da je v doseganju vrha in naporu, da pridejo tja, skrito neizmerno zadovoljstvo. Oni živijo za okušanje spremembe in uživajo v prožnosti, ki je potrebna, da se pobereš po udarcih in buškah ob vzpenjanju na vrhove. Njim ni do tega, da bi se o spremembi samo pogovarjali, oni jo želijo povzročati. Oni tvegajo zato, da bi zmagali. Poraz pride sam po sebi, naravno, tu ni nobenega tveganja. Ljudje vrhov vedo, da se dosežek vedno ne odraža v zlati medalji. Merijo ga z vznemirjenjem ob odkrivanju, kako daleč jih lahko popelje prizadevanje, ko tvegajo, da bi zmagali.

Ob spoštovanju razlik med ljudmi je naravno, da v življenju osvajamo različne vrhove. Niso vsi Everesti, vendar so naši. Posejani so po naših družinskih, družbenih, poklicnih in osebnih pokrajinah. Vsi se jih zavedamo, in da jih preplezamo, potrebujemo željo, prepričanje vase in vztrajnost.

Toda sposobnosti in predanost še niso vse. V atletiki, ki je sicer izrazito individualni šport, vendarle tudi velja, da je rezultat veliko boljši, če se pri delu povežemo v moštvo in spoznamo, da je celota

JANEZ PENCA

več kot le vsota posameznih delov. Atleti, trenerji, funkcionarji, sponzorji in tudi vsi drugi v navezi želimo zmagati v eni sami igri – igri sprememb: stvari želimo spreminjati ali pa spremembam želimo biti kos. Moramo jim biti predani, kajti ni se jim mogoče izogniti. Sprememba je najbolj stalna stvar na svetu. Pred skoraj 250 leti je škotski pesnik Robert Burns napisal verz: »Narave mogočni zakon je sprememba.« Upirati se spremembi je tako, kot bi poskušali zaustaviti vrtenje Zemlje. Bolje jo je sprejeti, pozdraviti – in nanjo vplivati.

Tekmeci, ne nasprotnikiZa to pa potrebujemo dvoje: znanje in značaj. Brez značaja je znanje v najboljšem primeru nekoristno, v najslabšem pa celo pogubno. Moč znanja je namreč lahko tako zastrašujoča, da nujno potrebuje varnostni ovoj: značaj, ki kroti njen – vse prepogosto lahkomiselni – optimizem, da se ne izrodi v prevzetnost. Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedênje. Atletika lahko postane šola značajev, ki zahteva vrsto vrlin, opek čvrste značajske stavbe. Nobelov nagrajenec za književnost Albert Camus je dejal, da se je vsega, kar ve o etičnem ravnanju, naučil v športu. Atletika kot pravir športa je dobro vadišče za oblikovanje etične drže, vendar je posejana tudi s pastmi, ki jih je v nekoč zgledni amaterski šport prinesel moderni čas s poveličevanjem denarja.

V tako nastrojenem športu se tekmec zlahka sprevrže v nasprotnika. Tedaj ni dovolj, da ga premaga, mora ga kar pokončati. A s tem je pravzaprav pokončan cilj športnega merjenja. Športnik svoje telo požene prek razumnih meja – ne glede na posledice za nasprotnika in zase. Telo postane stroj, doping pa visokooktansko gorivo, ki ga poganja. Tako nasilno cepimo telo od celega človeka, ki je vedno oboje, snov in duh.

13

Atletika je po vzoru večine človeških stvari lahko domovanje angelov ali demonov. Naša naloga je, da jo z naravnim čutom za dobro ter s primerno vzgojo utrjujemo in ohranjamo humano. Vemo, da nismo popolni, a se tudi dobro zavedamo, kaj je prav in dobro in kaj ni – ne le zase, ampak predvsem za dobro drugega. Za drugega zato, ker sta v športu zmagovalec in poraženec povezana tesneje, kot sprva mislimo. Vzpostavljata se vzajemno. Brez poraženca ne bi bilo zmagovalca, zato bi moral biti drugi na poseben način hvaležen prvemu. S pravo vzgojo ju spremenimo v tekmeca, ki se ne srečata zato, da bi se spopadla, temveč zato, da bi drug iz drugega priklicala najboljše, kar zmoreta.

Pravi tekmeci zmage prenašajo trezno, poraze pa prisebno. To ni vaja iz stoiške filozofije, temveč veščina, ki upošteva pravilo, da večino življenja preživimo vmes, v prostoru med skrajnostma težkih preizkušenj in prekipevajoče radosti.

Smisel življenja je, da vanj prinašamo več smislaKaj naj bi iz atletike prinašali v življenje? Če se je lotimo prav, bi morali iz nje v življenje prinašati več smisla. Morala bi nam okrepiti občutljivost za premislek. Pregovor, ki pravi, da je otrok oče odraslega človeka, nam sporoča, kako pomembno je otroštvo za odraslost. Zato so najmlajši vredni samo najboljših varuhov svojega navdušenja za šport. Otrok in mladostnik hrepenita po varnosti in svobodi hkrati.

Oboje jima lahko nudi dolgotrajen odnos z zanju pomembnim drugim odraslim, ki ni njun najožji sorodnik. V športu je to praviloma vaditelj ali trener. Od njega pričakujeta, da jima bo dal korenine

in krila hkrati: korenine, ki ju sidrajo v tradicijo vrednot, in krila, ki ju bodo ponesla k novim obzorjem. Na prvi pogled je videti, da to dvoje ni združljivo, a ko malo pobrskamo po sebi, spoznamo, da je. Ljudje smo namreč v sebi usodno razcepljeni. To ni pomanjkljivost, ampak naše človeško bistvo, ki ga moramo sprejeti in upoštevati.

Ljubezen do nje sameAtletika ima svoj izvor v prvinskih načinih gibanja – teku, skakanju in metanju –, ki so bili sprva namenjeni preživetju. Tek kot zalezovanje plena ali beg pred plenilcem, skok kot premagovanje naravnih ovir ali napad na divjad in met kot sestavina lova so se pred več kot dvema tisočletjema na antičnih športnih igriščih izvili iz prijema preživetvenega koristoljubja in postali sami sebi namen. Izjemna hitrost, vzdržljivost in moč so postali predmet vsesplošnega občudovanja in – vadbe. Naši predniki so se na tej stopnji začeli z atletiko ukvarjati zaradi nje same. Če se z neko rečjo ukvarjamo zaradi nje, je to zanesljivo znamenje, da jo imamo radi in da ni samo sredstvo za doseganje nekega drugega cilja. Težnja po popolnosti in učinkovitosti gibanja je postala sama svoj cilj. Morda je ljubezen do atletike zaradi nje same znamenje, da vseh niti našega življenja vendarle ne drži v rokah nevidna roka koristoljubja; je tudi znamenje pri-sebnosti, zmožnosti, da stopimo k sebi. Vabljiva globalnost današnjega obstoja nam vzbuja občutek, da smo skoraj hkrati lahko povsod, skriva pa tudi past: da nismo nikjer. Zato sta pri-sebnost in oziranje vase nenehno prihajanje k sebi, tja, kjer smo najbolj doma.

Odgovor je biti, ne imetiAtletika kot zvrst fizičnega občutenja prostora in časa je lahko pričevanje, da je v zdajšnji ureditvi sveta, ki ljudi spodbuja k »imeti«, vendarle možno tudi »biti«. Biti pa je možno na dva temeljna načina in tudi na vse druge vmes. Smo lahko ljudje, ki cenijo varnost in stanovitnost življenja v dolinah, lahko pa smo tudi osvajalci vrhov. A največ je tistih, ki živimo vmes. Ali bi smeli reči, da je kdo od prebivalcev teh metaforičnih pokrajin vreden manj kot drugi? Ne, zato ker usodo človeštva ustvarjamo vsi. Moči ne bi bilo brez šibkosti, vročine ne brez ledu, hitrosti ne brez počasnosti in dolin ne bi bilo brez gora. Tako bi morali pojmovati naš šport, atletiko: kot grozd na trti življenja, v odnosih z vsem drugim in »zataknjeno« ob vsakega od nas. Le tako se nikoli ne bomo počutili niti več- niti manjvredne, ampak polnovredne, to pa bi znala biti definicija dobrega življenja. In za to gre: ne za bogato, razkošno, neizprosno tekmovalno in uspešno življenje, temveč preprosto za dobro življenje.

14

Esej o teku»O čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati.«Zgornji stavek filozofa Ludwiga Wittgensteina namiguje, da se jezik morda sploh ne more spoprijeti z resničnimi vprašanji življenja – tako Wittgenstein priznava domovinsko pravico tudi mističnemu. Ali je o teku kot govorici telesa sploh mogoče govoriti z besedami? In če je, ali je smiselno govorico telesa prevajati v govorico besed?

Friedricha Nietzscheja je jezilo, da so stvari vedno bolj take, kot se o njih govori, in ne take, kot v resnici so. Ali je mogoče, da je tudi tek vedno bolj tak, kot o njem govorimo in pišemo, in vedno manj tisto, kar v resnici je?

Tečem, odkar pomnim, pozimi vedno raje tudi na smučeh.

Razlogov, zakaj ljudje tečemo, je nešteto: eni tečejo zato, da bi se česa otresli, drugi zato, da bi kaj našli. Mnogi s tekom malo globlje pobrskajo po sebi, drugi se z njim iz globin (kjer so navadno resnične težave) prebijajo na površje, kjer zadihajo svobodneje in varneje. Za ene je tek zdravilo, pri drugih meji že na bolezen. Postavljanje ene noge pred drugo (ne glede na to, kako hitro to počnete) je mantra, s katero so se nekateri sposobni

zazibati v mistično razpoloženje, v stanje, v katerem ubesedovanje postaja vedno bolj nerazločno jecljanje. Morda je o teku najbolj pametno molčati.

Tek mi od nekdaj pomeni enega od dveh dopolnjujočih se polov: telesno protiutež umskemu. Kot osnovnošolec in dijak sem vsak dan sproti skrbno napisal domače naloge in nato z lahkim srcem odšel na trening. Večerno učenje ali branje knjig je razgreto in utrujeno telo umirilo in pripravilo za najboljšo od vseh regeneracij, spanec – vse je bilo tako, kot je moralo biti.

Tudi pozneje sem, študent in odrasel zaposlen amaterski atlet, študijsko, poklicno in športno pot jemal kot samoumevni vzporednici, ki se nista nikoli prekrižali, kaj šele da bi ena drugo izključevali. Kljub temu da me je stopanje po eni in drugi včasih utrudilo, me ni izčrpalo do te mere, da bi se ene ali druge naveličal.

Zadnje čase opažam, da so najvrednejše stvari v življenju skoraj vedno stranski proizvod nečesa drugega in da jih ni mogoče hoteti, jim slediti ali jih celo zalezovati neposredno. Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje. Naslovi prvaka, rekordi in uvrstitve v državno reprezentanco so bili stranski proizvod moje želje po napredovanju. Takih stranskih proizvodov je bilo še več, eden je, da me ne oplaši delo, ki zahteva večmesečno vsakodnevno zbranost in vztrajanje, recimo prevajanje več sto strani debele knjige.

Tudi zame je veljalo pravilo, da za odlikovanje v čemer koli človek potrebuje okrog 10 000 ur trdega dela; to pomeni 10 let po 2 do 3 ure vadbe, učenja ali treninga na dan. Vsak dan, deset let zapored. Ker sem treniral atletsko disciplino 400 m z ovirami, ki

Kot tekmovalec sem več kot desetletje treniral zato, da bi vsako leto napredoval; niso mi bili mar niti rekordi niti naslovi državnega prvaka, želel sem samo vsako leto teči malo hitreje.

JANEZ PENCA

15

traja okrog 50 sekund in sem v njej na leto nastopil največ 15-krat, to pomeni, da sem v desetih letih nastopil samo približno 150-krat po okrog 52 sekund. V vsej svoji tekmovalni športni karieri sem torej tekmoval samo 2 uri in 10 minut, treniral pa več kot 10 000 ur!

Ob takem računu je več kot očitno, da me ni poganjala storilnost, torej športni rezultat ali rekord, ampak vsakodnevno prvinsko veselje do teka. Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval kratek, a intenziven predtekmovalni trening. Ne vem, ali vonj obudi spomin ali pa je obratno, toda ko mi pred očmi zraste borov gozd okrog hotela v Vrsarju, kamor smo dolga leta hodili na enotedenske zimske priprave, zavoham zdrobljene borove storže na tleh in vidim roko, ki je mimogrede pobožala rožmarin, in pred očmi se mi odvrti kalejdoskop podob iz tistega časa: jutranji teki skozi mediteransko rastje v Limski kanal, popoldanski treningi na travnatih širjavah kampa Koversada in dekadentni vonj po školjkah na večernih pohajkovanjih ob plaži zimsko otrplega mesteca. Včasih smo zvečer zašli v krčmo v sosednji vasi in ob ognjišču ter istrski supi govorili in govorili pozno v noč ...

Krona vseh vračajočih se občutij pa je ljubezen do veličastne brezkoristnosti teka tiste zlate dobe amaterizma, ki se je – ne da bi se tega tedaj zavedali – iztekala pred našimi očmi, pod našimi stopali, tako rekoč. Kakšen spomin danes, ko je skoraj vse, kar je, izročeno (ne)vidni roki koristoljubja!

Tek je močno socialno lepilo. Nastopil sem le na nekaj rekreativnih množičnih tekaških prireditvah, a ničkolikokrat

treniral s prijatelji. Težko je povedati, kaj nas povezuje. Najbrž gre za čarovno moč enakomernih monotonih gibov, za nekakšno kinestetično molitev, ki v nas zbuja občutek, da smo povezani z nečim večjim od nas in da smo del te ENOSTI. Morda je v tem skrita transcendenca, ki jo doživljajo nekateri tekači. O podobni povezanosti v eno so govorili vojaki, ki so v jarkih dveh svetovnih vojn odkrivali, da so se sposobni žrtvovati za tovariše, prepričani, da bodo naprej živeli v njih.

Neštetokrat me je po koncu daljšega teka v naravi prevzelo spokojno zadovoljstvo, nekakšen blagi ponos brez evforije. To je skoraj gotovo zunanja manifestacija fiziološkega stanja, ko so mišice po teku nasičene s krvjo in kisikom, brez katerega ni življenja.

Ko včasih preletim dnevnik treninga in se ustavim ob kakem datumu izpred štirih

desetletij, zlahka podoživim nenavadno toplino poznofebruarskega sonca tistega dne, ko sem

po mehki stezi iz ugaskov tekel 600-metrske razdalje, ali vonj trohnečega listja v gozdu za

stadionom, kjer sem tekel navkreber, ali suho pekoče grlo, ko sem v poletni vročini končeval

kratek, a intenziven predtekmovalni trening.

Opažam, da storilnost, ki nam jo je vsililo moderno življenje, z leti postopno izgublja privlačnost, ne le zato, ker nam pešajo moči, ampak tudi zato, ker se spreminja naš pogled na svet. Korak mladega tekača je prožen in dolg, s staranjem pa postaja tog in krajši. Nekoč se bo povsem umiril v hojo, ki jo bomo morali hvaležno sprejeti kljub nostalgičnemu spominu na mladost, to zlato dobo vsakega življenja.

Kot otrok hrepeniš po priložnostih in obetih, ki jih ponuja neodvisno odraslo življenje, a nimaš moči, da bi jih udejanjil. Ko prideta odraslost in moč, pa presahnejo mnogi obeti in priložnosti. Toda šele ko začnejo pešati moči, nastopi skladje, ki je pogoj modrosti. Hoja, ki nadomesti tek, je hitrost gibanja, ki ustreza modrosti; stremljenje in storilnost se umakneta odprtosti, sprejetju, sprijaznjenju; nastopi čas, ko na poseben način postanemo pasivno dejavni.

16

2Miloš Šuštar

17

2ZGODOVINAKLUBA

18

Polet

Že kmalu pa nastanku Dolenjskega Sokola, tretje sokolske telesnokulturno organizacije v Sloveniji, ki je bila v Novem mestu ustanovljena leta 1887, lahko govorimo tudi o prvih organiziranih oblikah atletike kot tekmovalnega športa, o čemer pričajo tudi nekateri dokumenti.

Na svojem drugem telovadnem nastopu, ki je bil 4. septembra 1887 v Bršljinu v Novem mestu, je Dolenjski Sokol nastopil s skupinsko vajo, nato pa se je 12 sokolov pomerilo med sabo v skoku v višino in daljino.

Tudi 6. maja 1888 so sokoli na istem mestu priredili svoj nastop s prostimi vajami ter tekmovanjem v skoku v višino in daljino. Žal tokrat ni nikakršnega podatka, ki bi nam povedal število tekmujočih in rezultate, ki so jih ti na tekmovanju dosegli.

V eni od številk Dolenjskih novic iz leta 1889 lahko preberemo: »Dolenjskega Sokola izlet v nedeljo 25. avgusta v Bršljin se je povoljno obnesel. Iz mesta je odšlo obilo občinstva. Zabava je bila kljub čemernemu vremenu dobra. Sokoli so jako spretno telovadili, bodisi na bradlah, v skokih in prostih vajah s palicami, na drogu pa so se jako pobudno odlikovali. Godba je tudi pripomogla, da je kmalu nas večer zadovoljne na povratek v mesto silil.« To je o tem dogodku zapisal urednik Novic in ustanovitelj Dolenjskega Sokola Janez Krajec, dodati pa je treba, da beseda skoki vnovič govori o tekmovanju sokolov v skoku v višino in daljino.

Po teh začetkih so se sokoli popolnoma preusmerili na orodno telovadbo in skupinske vaje. Kljub velikemu številu zabeleženih nastopov ni več sledu o atletskih tekmovanjih, ki se spet pojavijo po prvi svetovni vojni.

ZGODOVINSKI RAZVOJ ATLETIKE V NOVEM MESTU

ZGODOVINA KLUBA

1887–1914

19

Kom

elj,

B. (

1977

). N

ovom

eški

Sok

ol 1

887

- 19

45

Tudi v obdobju po prvi svetovni vojni je bil Sokol še vedno vodilna telesnokulturna organizacija v Novem mestu. V knjižici Boga Komelja Dolenjski Sokol beremo: »Po letu 1920 se je začela vedno bolj uveljavljati lahka atletika, kar je moral isto letos ugotoviti Ljudevit Papež (tedanji načelnik) in terjati za uspešen razvoj lahke atletike letno telovadišče z domom na gornji Loki. Ta Papežev poziv ni bil nikdar uresničen. Sokolski nastopi se niso več odvijali v klasični obliki: proste vaje, orodna telovadba in nekaj disciplin lahke atletike, ampak je vedno bolj prevladovala lahka atletika. V njej so mladi sokoli dosegli lepe uspehe. Discipline lahke atletike so se vedno bolj širile, pridružile pa so se ji tudi igre z žogo, zlasti odbojka.«

Sokoli so na gimnastičnih tekmovanjih dosegli zelo lepe uspehe. Najboljši med njimi je bil Leon Štukelj, ki je osvojil medalje na olimpijskih igrah leta 1924 v Parizu, 1928 v Amsterdamu in leta 1936 v Berlinu. Nastopal pa je tudi na gimnastičnih svetovnih prvenstvih, na katerih so bile poleg gimnastičnih v mnogoboju upoštevane tudi druge discipline atletike in plavanja (skok v višino, suvanje krogle, tek na 100 m, plavanje 50 m in plezanje po vrvi 8 m visoko). Štukelj je bil zaradi svojih mer (visok 161 cm in težak okoli

1914–1945

20Lorem ipsum 1966 Vahtar, Z. Slovenska atletika 1920 - 1941Marko Račič, osebni izpisi 2014

1914

–194

5ZGODOVINA KLUBA

50 kg) na svetovnih prvenstvih vedno slabše uvrščen kot na olimpijskih igrah. Ravno zato je disciplinam atletike posvečal velik del svojega treninga. Ker je bil vzor mladim sokolom, so se mu ti pri vadbi atletike velikokrat pridružili. Leta 1927 je Štukelj odšel službovat najprej v Ljubljano, nato v Sv. Lenart v Slovenskih goricah, 1. novembra 1927 pa je dobil službo na Okrožnem sodišču v Mariboru in se tam tudi naselil. Z njegovim odhodom so novomeški sokoli izgubili veliko priljubljenosti in kakovosti. Zato se je tudi atletika vse redkeje pojavljala na nastopih sokolov.

V prej navedeni knjižnici najdemo še naslednje podatke o udejstvovanju sokolov v lahki atletiki: - 13. in 14. avgusta 1927, Novo mesto - 40- letnica novomeškega Sokola. Nastopilo je 451 telovadcev, med njimi 60 vojakov z vajo s puškami. Od 18 društev, včlanjenih v no-vomeško župo, se jih je udeležilo 15. Vseh praporov je bilo 8. Novomeški Sokol je natopil s 172 telovadci. V atletiki je bil tudi peteroboj. - 4. oktober 1931, Novo mesto - Tekmovanje v teku, metu krogle in diska, skoku v višino in daljino, v odbojki.

Ker so se sokoli vse manj ukvarjali z lahko atletiko, je leta 1932 nastal Sportski klub Elan Novo mesto, katerega najboljša panoga je bila atletika. S tem športom so se ukvarjali predvsem dijaki novomeške gimnazije, svoje improvizirano tekališče in tekmovališče pa so imeli na Loki.

Ker so bili v vrstah Elana v glavnem gimnazijci, so obrtni vajenci leta 1936 ustanovili Športni klub Novo mesto. Kmalu pride do atletskega dvoboja med kluboma, ki so ga dobili elanovci z izidom 61:52, tekmovali pa so vsak s po dvema tekmovalcema v naslednjih disciplinah: tek na 100 m, 400 m, 1500 m ter balkanska štafeta, skok v višino, daljino in troskok ter met diska, krogle in kopja.

Ker se Športni klub Novo mesto ni mogel registrirati, so boljši tekmovalci kmalu začeli trenirati in tekmovati za Športno društvo Elan. V društvu so sicer gojili vse atletske disci-pline, vendar so polagoma postajali najboljši tekmovalci srednjeprogaši, ki so pri svoji vadbi še najmanj pogrešali atletsko stezo, ki je v Novem mestu ni bilo.

21

Arhiv Branka Vovka

1914–1945

Najboljši atlet predvojnega obdobja je bil Branko Vovk Francl, ki se je s svojim rezulta-tom 4:18,2 v teku na 1500 m leta 1937 na tablicah uvrstil na 5. mesto v Sloveniji in na 8. mesto v Jugoslaviji. Takoj za njim pa je bil v obeh tabelah uvrščen še drugi Novomeščan, Vinko Kos, ki je isto razdaljo pretekel v času 4:19,0. Poleg internih tekmovanj, ki so jih organizirali elanovci zase, pa je bilo leta 1937 še tekmovanje, v katerem so tekmovali novomeški gimnazijci s svojimi vrstniki 1. državne redne gimnazije iz Ljubljane. Dvoboj so izgubili s 27:36, a kljub temu so dosegli nekaj lepih rezultatov.

Sezona 1937 je bila za novomeške atlete najplodnejša pred 2. svetovno vojno. Na lestvici petdesetih jugoslovanskih klubov je Elan zasedel 21. mesto z 214,5 točke. Točkovane so bile petdeseterice tekmovalcev v vsaki disciplini s točkami: 1 za 50. mesto do 50 točk za 1. mesto.Za perspektivne novomeške srednjeprogaše se je začel zanimati tudi zvezni trener Otto Klein, ki je Branku Vovku napisal pismo z načrtom treninga, ki naj bi ga dvignil med najboljše jugoslovanske atlete.

Elan je bil tudi sicer kar dobro organiziran, saj so za svoje tekmovalce skrbeli po tekmovalni plati pa tudi drugače. Elan je organiziral prihod zveznega trenerja Otta Kleina v Novo mesto, kjer se je ta pozanimal za delo v klubu, z načrti treninga je poskrbel za najboljše atlete in imel kratke tečaje za vaditelje o novostih v atletskem treningu, razen tega pa so za nekatere člane kluba organizirali ogled velikih tekmovanj v Jugoslaviji, leta 1938 na primer balkanskih iger v Beogradu.

22

Arhi

v Br

anka

Vov

ka

1914

–194

5ZGODOVINA KLUBA

Žal Novomeščani pred 2. svetovno vojno niso več ponovili uspešnega leta 1937. Toda o njihovem delu in zagrizenosti govori podatek o dveh atletih, Zlatanu Gromu in Branku Vovku, ki sta na kros v Litijo odpotovala s kolesi prek Temenice in Bogenšperka ter se po tekmovanju po isti poti vrnila domov.

V letu 1940 je Novomeščan Jože Glonar kot član Ilirije iz Ljubljane nastopil v reprezentanci Jugoslavije v krosu.

Elan je bil dejaven vse do začetka vojne Tako lahko iz nekega slovenskega časopisa z datumom 5. oktober 1941 razberemo, da je Elan organiziral propagandni atletski dvoboj med Dolenjsko in Notranjsko, ki so ga dobili Dolenjci z izidom 57:47. Tekmovali so v teku na 100 m, 400 m, 1500 m in v štafeti 4 x 153 m, v skokih v višino, daljino, troskoku, v metanju krogle, kopja in diska. V vsaki disciplini sta nastopila po dva tekmovalca za vsako ekipo. S tem tekmovanjem se konča aktivno delovanje Elana.

Takoj po vojni so se novomeški atleti in atletski delavci zbrali v Športnem društvu Krka, ki je imelo pod svojim okriljem razen atletske sekcije še nekaj drugih (veslanje, plavanje, odbojka …). Atleti so si zadali tri glavne cilje: popularizacijo atletike v Novem mestu in okolici, priprave atletov za tekmovanje in nastope na klubskih tekmovanjih v Sloveniji. Avgusta leta 1945 so atleti prvič nastopili v Ljubljani na velikem fizkulturnem zletu, ki je bil hkrati tudi prvo povojno atletsko prvenstvo Slovenije. Novomeščani so zabeležili lep uspeh, saj je Dana Marinček zmagala v metu kopja in suvanju krogle, njen uspeh pa je z 2. mestom v metu diska dopolnil še Luka Dolenc. V tej sezoni so na prvem državnem prvenstvu nove Jugoslavije v atletiki nastopile reprezentance republik. V slovenski je nastopila tudi Marinčkova in osvojila še naslov prve prvakinje v suvanju krogle z rezultatom 10,37 m.

1945

23

Dana Marinček Polet

Posnemanje telesnokulturnih gibanj vzhodnoevropskih držav se je poznalo tudi pri nas. V športu niti ni bil tako pomemben vrhunski rezultat, pač pa množičnost v vseh oblikah športa za vsako ceno. Dejstvo je, da ta gibanja niso obšla Dolenjske. Ves začetek leta 1946 je bil podrejen množičnim krosom, ki so jih atleti in atletski delavci izvajali v Novem mestu in okoliških krajih (Šmarješke Toplice, Trebnje …).

Druga pomembna akcija atletov je bila ureditev stadiona v Kandiji z 222,6 m dolgo stezo in urejenimi skakališči. Na tem terenu so se športniki pripravljali za atletski dvoboj s Svobodo. Mitinge so izvedli junija, udeležili pa so se ga tekmovalci iz Ljubljane in Celja.

Od nastopajočih so bili najuspešnejši Ljubljančani, domačini pa niso dosegli niti rezultatov, ki so jih dosegli na svojih internih tekmovanjih. Dana Marinček je to leto prestopila v ljubljansko Enotnost. Postala je prvakinja Jugoslavije in Balkana v suvanju krogle ter rekorderka Slovenije v suvanju krogle z izidom 10,92 cm.

Ob koncu tekmovalnega leta so se Novomeščani brez večjih uspehov udeležili tudi republiškega prvenstva v krosu, ki je bilo v Ljubljani. Lorem ipsum 1966

1946

24 Polet

ZGODOVINA KLUBA

Sezona leta 1947 je bila za delavce in tekmovalce novomeškega kluba zares sušna. Udeležili so se okrajnega krosa v Brežicah, o internih tekmovanjih pa ni podatkov. V deseterico najboljših atletov Slovenije ni bil na koncu sezone uvrščen noben tekmovalec iz Novega mesta.

Dana Marinček (članica Enotnosti) je bila vnovič zelo uspešna in je postala prvakinja Jugoslavije v suvanju krogle in metu kopja ter viceprvakinja Balkana v suvanju krogle. Izboljšala je tudi svoj slovenski rekord v suvanju krogle z 10,92 m na 11,51 m.

Novomeščani tudi tega leta niso nastopili na tekmovanjih po Sloveniji. Udeležili so se le republiškega prvenstva v krosu marca v Ljubljani ter organizirali nekaj krosov v Novem mestu in okolici.Dana Marinček (članica Enotnosti) je izboljšala slovenski rekord v suvanju krogle na 11,99 m.

Tudi v sezoni 1949 so se Novomeščani udeležili le množičnih tekaških prireditev kot sta republiško prvenstvo v krosu in Tek republike, organizirali pa so tudi množične krose, ki se jih je v novomeški občini udeležilo 4995 tekmovalcev, in nekaj tekmovanj na domačem stadionu. Na drugih tekmovanjih niso nastopali. Najboljši novomeški atlet sezone je bil Luka Dolenc (disk, višina), ki se je z dvema klubskima rekordoma uvrstil v deseterico najboljših atletov sezone.

1947

1948

1949

25

Polet

V začetku tega leta je začel izhajati Dolenjski list, mlajši brat Dolenjskih Novic, ki je obveščal bralce predvsem o dogodkih na Dolenjskem. Že v svoji drugi številki športni delavci opozarjajo, da razvoj tekmovalnega športa ne bo mogel iti v korak s Slovenijo in še manj z Jugoslavijo, če ne bodo športnikom, konkretno atletom, dani osnovni pogoji: tekaška steza z urejenimi skakališči in metališči.

V svojem poročilu o delu v tem letu so atleti zapisali: »Atleti ŠD Krka iz Novega mesta so letos dosegli največji uspeh, odkar se goji ta športna panoga v dolenjski prestolnici. Dokazali so, da se s smotrnim delom in z rednim obiskom treninga da marsikaj doseči. Kljub temu da društvo nima primernega tekmovališča in ostalih naprav, je uspeh velik. Nihče od enajstih društev, ki so letos z našimi atleti tekmovali v republiški ligi, nima samo 200 m dolgega tekališča, in to ilovnatega ter začrtanega na nogometnem igrišču. Vsak najmanjši dež nam je igrišče takoj zmehčal, da nam je bila vadba za daljši čas onemogočena. Toda naši atleti niso obupali. Kadar ni bilo mogoče vaditi na igrišču, si jih lahko opazil na treningu na Grmu ali ob Krki. Vsi atleti in tudi ostala mladina so pripravljeni pomagati pri izgradnji primernega igrišča, toda komisija strokovnjakov, ki je prišla že dvakrat iz Ljubljane, še do danes ni našla primernega prostora. Res je čudno, da vsa Dolenjska še danes nima primernega atletskega igrišča, zanimanje za atletiko pa je vsak dan večje. Koliko bi imeli novih pristašev atletike, ako bi jim lahko nudili primerno igrišče in ostale atletske naprave. Šele takrat bi lahko rekli, da je atletika res množična, kar si v resnici tudi zasluži.

S pripravami na letošnjo sezono so naši atleti začeli že zgodaj. V mesecu marcu in aprila se je vršila vadba krosa, za kar imamo v okolici Novega mesta obilo lepih terenov. V me-secu aprilu je bilo izvršeno okrajno prvenstvo v krosu, ki se je vršilo v Št. Petru. Udeležba je bila številna, nastopili pa so atleti iz raznih krajev našega okraja. Na tem prvenstvu smo dobili nekatere dobre atlete, ki so tokrat prvič nastopili.

1950

26

Štart krosa na Loki

1950

Po tem tekmovanju so atleti začeli z redno vadbo na stadionu. V mesecu maju smo izvedli večje tekmovanje v atletiki v zvezi s prvenstvom Gimnazije. Na tem tekmovanju, na katerem so poleg moških nastopile tudi ženske, je pri moških dosegel največji uspeh Luka Dolenc, ki je trenutno še pri vojakih, koder uspešno nastopa ravno v atletiki na raznih armijskih tekmovanjih. Če bi imeli Dolenca pri tekmovanju v republiški ligi, bi se gotovo borili za prvenstvo. Sredi poletja, ko je bila večina naše mladine odsotna, se niso vršili redni treningi. Z rednimi treningi smo začeli zopet v sredini meseca avgusta. Pred nami je bilo takrat tekmovanje v drugem delu atletske republiške lige. V naši skupini so bili poleg nas določeni še Brežice, Kovinar iz Maribora in Fužinar iz Guštanja. To tekmovanje je moralo izvršiti vsako društvo na svojem igrišču. Najboljše moštvo, ki je po finskih tablicah doseglo največ točk, se je plasiralo v finale. Naši atleti so na tekmovanju dosegli vstop v finalno tekmovanje, ki se je vršilo 15. oktobra v Ljubljani …«

Atleti Krke so v slovenski ligi osvojili 8. mesto, vrstni red ekip pa je bil naslednji:1. Enotnost Ljubljana II 10 995 točk, 2. Miličnik Ljubljana 10 483, 3. Železničar Ljubljana II 10 205, 4. Domžale 10 089, 5. Gregorič Jesenice 9853, 6. Litija 9219, 7. Železničar Maribor 9054,8. Krka Novo mesto 9049 itd. Edino zmago za Novomeščane je dosegel Lenart v teku na 3000 m z izidom 9:22,1. Sezono so atleti končali 29. novembra na Teku republike v Ljubljani.

ZGODOVINA KLUBA

27

Štart krosa na Loki, štarter je Slavko Dokl.

Atletska sezona 1951 se je za krkaše začela zelo uspešno. Na republiškem prvenstvu v krosu, ki je bil aprila v Litiji, se je najbolj izkazala Anica Jenič, ki je osvojila 3. mesto v kategoriji mladink. V absolutni konkurenci je zmagal Odred iz Ljubljane, krkaši pa so osvojili zelo dobro 6. mesto pred nekaterimi že uveljavljenimi slovenskimi klubi.

V nadaljevanju tekmovalnega leta so se atleti vneto pripravljali za dvoboj z ekipo Svobo-dnega tržaškega ozemlja (STO), ki je bil meseca junija v Novem mestu.

Prvi dvoboj so gladko dobili reprezentanti STO s 121,5:85,5. Krkaši so sicer dosegli nekaj svojih najboljših rezultatov, a gostom niso bili kos.Ravno zato so se atleti mrzlično in z mnogo volje pripravljali za povratni dvoboj, pripravili več internih tekmovanj … in odpotovali v Piran. Tam so dekleta dobila dvoboj s 30,5:29,5, moški pa so imeli celo troboj, ker so se tam ravno mudili tudi atleti Litije. Vrstni red mo-ških ekip je bil: 1. STO 78 točk, 2. Litija 74, 3. Krka 63.

Nekaj dni pozneje pa so varovanci trenerja Glonarja dokazali, da se kontinuirana in načrtna vadba mora poznati pri izidih. Gimnazijci, sicer vsi člani Krke, so se na srednješolskem prvenstvu Slovenije kar petkrat uvrstili med tri najboljše, Svetličičeva pa je bila po enkrat prva, druga in tretja.

Lorem ipsum 1966

1951

28

Odprtje stadiona na Loki leta 1954

To atletsko leto se je v Novem mestu začelo s prvim uradnim tekmovanjem v dvorani, na katerem so tekmovalci in tekmovalke merili moči v teku prek ovir, v skoku v višino in daljino ter v suvanju težke medicinke.

Aprila so bili Novomeščani organizatorji republiškega prvenstva v krosu, na katerem so uspešno nastopili tudi domačini, saj je v kategoriji mladinci C Ljubo Žagar zmagal, Anica Jenič pa je osvojila drugo mesto med članicami.

Prav gotovo pa je razveselil vse pristaše atletike Ljubo Žagar, ko se je vrnil iz Zagreba z zanj zelo uspešnega prvenstva Jugoslavije v mnogobojih. V kategoriji mladinci C je zasedel drugo mesto in z 2466 točkami postavil tudi nov rekord Slovenije. Poleg tega je postavil še en republiški rekord v svoji starostni kategoriji – kopje je vrgel 50,91 m daleč.

Delo atletov pa se ni kazalo samo s športnimi, tj. z atletskimi izidi, ampak tudi s kon-kretnimi, delovnimi rezultati. Pri gradnji novega stadiona so bili namreč atleti vedno bolj številni in najbolj zagnani. Mladi atleti so tudi uspešno nastopili na mladinskem republi-škem prvenstvu, po uspehu pa sta pri Novomeščanih prednjačila Žagar in Svetličičeva.

Do konca sezone so mladi atleti tekmovali na več tekmovanjih (četveroboj mest Jesenice, Litije, Domžal in Novega mesta, dvoboj Črnomlja in Novega mesta, troboj Karlovca, Črnomlja in Novega mesta), na katerih so nastopali s spremenljivo srečo in se tako dobro pripravili na republiško prvenstvo srednjih šol, kjer je bila od Novomeščanov uspešna le Svetličičeva.

Atletsko leto se je končalo s Tekom republike, na katerem se je s tretjim mestom izkazala Anica Jenič.

1952

ZGODOVINA KLUBA

29

Atletski miting ob odprtju stadiona na Loki

Za člane atletske sekcije Partizana se je leto 1953 začelo s prvenstvom Ljudske republike Slovenije v krosu, na katerem so si v absolutni konkurenci delili 8. mesto, vendar med posamezniki ni izstopal nihče. Ker pa sta v tem času kakovostno zelo napredovali ostali dolenjski središči, Črnomelj in Kočevje, jim je postalo najbolj pomembno tekmovanje sezone Prvenstvo Dolenjske. Na dvodnevnem tekmovanju v Kočevju so premočno zmagali domačini. Vrstni red ekip je bil: 1. Kočevje 242,5, 2. Črnomelj 145,5, 3. Novo mesto 144.

Za najboljša tekmovalca sta bila imenovana Novomeščana Ljubo Žagar pri moških (zbral je 41,5 točke) in Milena Svetličič pri ženskah (zbrala je 34 točk).

Sezona se je kot po navadi končala s Tekom republike 29. novembra. v Ljubljani, na katerem je Škedljeva zasedla zelo dobro drugo mesto.

Kljub temu da so atleti nastopili na številnih tekmovanjih, bi lahko rekli, da so za novomeško atletiko v tem letu pomembni samo trije dogodki. Prvi je uspešen nastop atletov na mladinskem prvenstvu Ljudske republike Slovenije, na katerem so se izkazali Svetličičeva, Robarjeva in Potrč.Drugi in tretji dogodek pa sta med seboj tesno povezana. 25. in 26. septembra sta bila v Novem mestu Dolenjsko prvenstvo in odprtje novega igrišča na Loki, okoli katerega je bila nekaj manj kot 300 m dolga atletska steza. S tem so bili atletom in atletskim delavcem dani precej boljši pogoji za delo. Prvenstvo in objekt je odprl društveni načelnik Škrt. Na prvenstvu je Kočevje premagalo Novo mesto z 251:228, Črnomelj pa je nastopil izven konkurence, ker jim organizator ni dovolil nastopiti z atleti, ki so sicer tekmovali za druge klube.

1953

1954

30

Dole

njsk

i lis

t

Kljub temu da so atleti dobili dobre pogoje za vadbo, pa lahko rečemo, da je bilo to leto najbolj sušno tja od leta 1945. Športniki so sicer tekmovali po vsej Sloveniji na mitingih in prvenstvenih tekmovanjih, a uspehov ni bilo. Tudi na prvenstvu Dolenjske bi bili zadnji, če ne bi Črnomaljci nastopili samo v moški konkurenci, tako pa je bil vrstni red: 1. Kočevje 270,5, 2. Novo mesto 175, 3. Črnomelj 79,5.

Igor Penko (član Odreda iz Ljubljane) je vrgel rekord Slovenije v suvanju krogle 15,49 m in osvojil bronasto medaljo na prvenstvu Balkana.

Kot bi se v eni zimi vse spremenilo, so novomeški atleti to leto tekmovali precej bolje. Na več atletskih mitingih so nabirali izkušnje in se pripravljali na pomembnejša tekmovanja.Prvo od teh je bilo republiško prvenstvo srednjih šol, na katerem so gimnazijci iz Novega mesta osvojili 2. mesto, z uvrstitvijo med trojico najboljših pa sta se odlikovala Kožarjeva in Potrč. Še bolj uspešni pa so bili atleti na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za mlajše mladince in mladinke, na katerem so se Potrč, Kožarjeva in Svetličičeva kar petkrat uvrstili na prva tri mesta.

Da je Kožarjeva res vsestranska atletinja, je dokazala na republiškem prvenstvu v mnogobojih, kjer je prepričljivo zmagala in z 2001 točko za las zgrešila republiški rekord v troboju za mlajše mladinke.

V jeseni pa so se dolenjski atleti pomerili na svojem prvenstvu. V Kočevje, kjer je tekmovanje potekalo, Belokranjci niso odpotovali, kar je pomenilo, da atletika v Črnomlju prihaja v krizo. V dvoboju Kočevja in Novega mesta so spet prepričljivo zmagali domačini s 140:106, čeprav so bile v ženski konkurenci gostje iz Novega mesta boljše.

1955

1956

ZGODOVINA KLUBA

31

Marko Račič in Marjan DobovšekJoža Goršin vodi na krosu. 1956Zaradi uspešnih nastopov v sezoni sta bila v mladinsko reprezentanco Ljudske republike Slovenije uvrščena Kožarjeva in Potrč, ki sta s svojimi nastopi pomembno prispevala k zmagi svoje ekipe nad reprezentancami Srbije, Hrvaške ter Bosne in Hercegovine.

Marjan Potrč je oktobra na mitingu v Novem mestu postavil nov državni rekord v troboju za mlajše mladince in z zbranimi 2241 točkami kar za 216 točk popravil stari rekord.

Prvič v zgodovini novomeške atletike je to leto novomeški tekmovalec oziroma tekmoval-ka dosegel najboljši izid sezone v Sloveniji. To uspelo Slavki Kožar s preskočenimi 146 cm v skoku v višino.

Dober start v sezono 1957 je bil naslov članka v Poletu, ki je poročal o prvenstvu Ljudske republike Slovenije v dvorani. Isto bi lahko rekli tudi za Novomeščane. Z nastopom so zadovoljili, čeprav so se s prvenstva vrnili brez naslova prvaka, a so se kar petkrat uvrstili na drugo in trikrat na tretje mesto. Za mnoge je bilo to presenetljivo in nepričakovano, vsem pa jasno, da so zimo trener Glonar in njegovi varovanci dobro izkoristili.

Ker atleti niso imeli denarja, da bi se udeleževali tekmovanj v drugih krajih, so težavo rešili tako, da so tekmovanja prirejali doma in včasih nanje vabili še druge klube. Prven-stvenih tekmovanj niso mogli prirejati, ker steza ni ustrezala normativom. Na enem od tekmovanj je obetavni mladinec Marjan Potrč izenačil slovenski rekord v skoku v višino za starejše mladince (181 cm).

Po uspehih na republiškem prvenstvu srednjih šol, republiškem prvenstvu za mladince, prvenstvu republike za člane in na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih, z uvrstitvami Goršinove, Kotnikove, Zurca in Potrča v mladinske republiško reprezentan-co in Goršinove celo v mladinsko reprezentanco Jugoslavije na dvoboju z Romunijo in po treh republiških mladinskih rekordih Potrča v skoku v višino so v svojem poročilu za to leto napisali, da je bila to najplodnejša sezona po vojni. Devetkrat so tekmovali doma in 17-krat po Sloveniji, na republiških prvenstvih pa so se kar 18-krat uvrščali med prve tri.

Poleg njih je Igor Penko (član Odreda) osvoji 1. mesto v Jugoslaviji v suvanju krogle in izboljšal rekord Slovenije na 15,53 m.

1957

32 Jože Glonar

Dolenjski list

Uspehi so pritegnili k delu še več mladih. Prvi uspeh sezone je prišel že zelo zgodaj. Marca sta v Zagrebu Goršinova in Hudetova za Partizan iz Novega mesta izborili dvojno zmago v teku na 600 m na dvoranskem prvenstvu Jugoslavije. Že nekaj dni pozneje je bilo prav tako v Zagrebu izbirno tekmovanje v krosu za nastop v reprezentanci Jugoslavije na teku L'Humanite v Parizu. Na to tekmovanje sta odšli Goršinova in Hudetova. Vsi so pričakovali, da bo nastop za Goršinovo samo formalnost, zgodilo pa se je čisto drugače. Goršinova se je namreč uvrstila na 11. mesto, Hudetova pa je bila četrta in s tem zanesljiva potnica za Pariz. Tudi na tekmovanju, ki bi ga danes imenovali neuradno svetovno prvenstvo v krosu, komaj šestnajstletna Jelka Hude ni razočarala. Uvrstila se je na 19. mesto in bila celo druga najboljša Jugoslovanka.

Tudi nadaljevanje sezone je bilo uspešno, z uspešnimi nastopi pa sta prednjačila Potrč in Hudetova, ki sta prinašala medalje in dobre rezultate z vseh prvenstvenih tekmovanj in nastopov v reprezentancah Ljudske republike Slovenije. Seveda pa so v klubu opazno napredovali tudi Goršinova, Kotnikova, Zurc, Špilar in ostali.

Veliko nam pove podatek, da so Novomeščani v tem letu osvojili sedem naslovov prvakov Slovenije, hkrati pa bili še trinajstkrat uvrščeni na drugo in tretje mesto. Zaradi tega so člani Partizana že kar nestrpno čakali na jesen in prvenstvo Dolenjske, ki je bilo v Črnomlju. Kljub temu da so bili v moški konkurenci Kočevci boljši, pa so v skupnem seštevku moških in žensk prvič slavili Novomeščani. Vrstni red ekip je bil: 1. Novo mesto 226, 2. Kočevje 205, 3. Črnomelj 59.

1958

ZGODOVINA KLUBA

33

Člani društva pred domom TVD Partizan 1958

Poudariti pa je treba še nekaj dogodkov. Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije v mnogobojih in štafetah je štafeta mladink v disciplini 3 x 600 m v postavi Hude, Goršin in Kukman postavila nov rekord Jugoslavije s časom 5:22,5.

Najboljša tekmovalka tega leta je bila v Novem mestu Jelka Hude, ki je napredovala iz tekmovanja v tekmovanje in na zadnjem nastopu 29. novembra na Teku republike premagala celo takratno državno prvakinjo v tekih na srednje in dolge proge Celjanko Slamnikovo.

Zato je bila v anketi Dolenjskega lista izbrana za najboljšo športnico Dolenjske. Z uvrsti-tvijo Potrča na drugo in Kotnikove na tretje mesto pa je jasno, katera športna panoga je bila tega leta na Dolenjskem in v Novem mestu najbolj uspešna.

Že takoj na začetku leta je bila najboljša atletinja Partizana določena v žensko reprezentanco, ki bo zastopala Jugoslavijo na balkanskem prvenstvu v krosu. Tekmovanje je bilo v Beogradu. Jelka Hude se je uvrstila kot tretja Jugoslovanka na 5. mesto, ekipa pa je zmagala pred favoriziranimi Bolgarkami. Kmalu za tem je Atletska zveza Jugoslavije izdala razširjeno listo olimpijskih kandidatov, na kateri je bila tudi Hudetova.

Maja so atletinje nastopile z ekipo na partizanskem maršu na prireditvi Ob žici okupirane Ljubljane in v konkurenci mestnih reprezentanc zasedle odlično drugo mesto.

Atleti in atletinje so nato z veliko uspeha nastopili na prvenstvu B lige v atletiki. V tej vrsti ekipnega tekmovanja so lahko nastopale ekipe klubov, ki se po kvalifikacijah niso uvrstile v A program. B liga je imela v svojem programu 14 disciplin. Ocenjevali so rezultate

1959

34

Jelka Hude (prva z leve v spodnji vrsti) v reprezentanci Jugoslavije na krosu

L’Humanite leta 1958.

Dolenjski list

1959

tekmovalcev po njihovi vrednosti po tabelah IAAF. Že v 1. krogu tega tekmovanja so Novomeščanke povedle v Ljudske republike Slovenije in Federativne republike Jugoslavije, moški pa so se uvrstili na četrto mesto. Na koncu tega tekmovanja so bile članice prve v Jugoslaviji, člani pa so zasedli tretje mesto. To sta bila do tedaj prav gotovo največja ekipna uspeha atletov iz Novega mesta.

Razen tega so nastopili tudi na prvenstvu Partizana Slovenije, na katerem so dokazali, da ima Partizan iz Novega mesta najboljši atletski kolektiv v tako imenovanih društvih, saj so osvojili kar 14 prvih mest.

Posamično prvenstvo Ljudske republike Slovenije ni prineslo dobrih izidov, ker steza v Kočevju tega ni omogočala, kljub temu pa so se Novomeščani štirikrat uvrstili na drugo in dvakrat na tretje mesto.

Na mladinskem prvenstvu Novomeščani sicer niso imeli toliko uspeha kot po navadi, a so se vseeno z naslovi mladinskih prvakov Slovenije s tekmovanj vrnili Miro Bavdek v skoku v višino, Martin Zaletel v teku na 100 m in Meta Kotnik v suvanju krogle.

Uspehe mladincev sta dopolnila še Jelka Hude, ki je bila druga v teku na 600 m, in Mar-tin Zaletel, ki je bil tretji v skoku v daljino na državnem prvenstvu za mladince.

Kot nekaj zadnjih let je bilo tudi tokrat v jeseni prvenstvo Dolenjske. Tekmovanje je organiziral novomeški Partizan. Atletski delavci pa so se odločili, da tekmovanje ne bi bilo več ekipno, ampak samo posamično, ker je kakovost atletike v Črnomlju padala iz leta v leto pa tudi Kočevje so zapustili najboljši atleti, ki so odšli v močnejše klube. Tekmovalci so kljub temu dosegli nekaj lepih rezultatov, prednjačili pa so domačini.

Atletska sezona se je končala z uličnim tekom v počastitev občinskega praznika v Novem mestu, na katerem sta zmagala Hudetova in Stamejčič iz ljubljanskega Odreda.

ZGODOVINA KLUBA

35

Jelka Hude je postala leta 1958 športnica Dolenjske (Dolenjski list).

Ekipa novomeških atletov 1958: Marijan Špilar, Martin Zaletel, Jože Glonar, Marjan Potrč, Marjan Maznik, nepre-poznan, M. Bele, Miro Bavdek, Jelka Hude, Emil Milan Zurc, Majda Gantar

Meta Gantar, Jelka Hude, Meta Kotnik in Joža Goršin

1960Začetek novega tekmovalnega leta je bil spet v znamenju krosov in Jelke Hude. Februarja je bilo v Zagrebu izbirno tekmovanje za nastop na balkanskem prvenstvu v krosu. Jelka je na cilj teka pritekla tretja in si s tem pridobila nov nastop v dresu z državnim grbom. Prvenstvo je bilo v glavnem mestu Romunije, v Bukarešti.

Pomemben dogodek te sezone pa je prestop Igorja Penka, slovenskega rekorderja v su-vanju krogle, v novomeški atletski kolektiv. Za Novomeščane je bila to velika tekmovalna in moralna okrepitev.

Vloženo delo v zimskem obdobju je rojevalo rezultate že na začetku sezone, ko se je pokazalo, da bodo Hudetova, Penko, Špilar, Potrč, Zaletel in Bavdek mešali štrene favo-ritom na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji.

Največja pridobitev za atlete iz Novega mesta po vojni je bilo odprtje novega stadiona. Odprli so ga sredi junija na Zletu bratstva in enotnosti, telesnokulturni prireditvi, ki že od vojnih časov bratsko povezuje mesta Bosne in Hercegovine (Bihać, Prijedor in Banjaluko), Hrvaške (Sisak, Gospić, Karlovec) in Slovenije (Novo mesto). Po tej prireditvi je ime dobil tudi stadion. Zlet in ostale prireditve v njegovem okviru je v nedeljo, 19. junija 1960, odprl podpredsednik Jugoslavije Aleksander Ranković.

Na prvenstvu Ljudske republike Slovenije za člane je bil najboljši Penko, ki je po enem letu spet presegel mejo 15 m. Razen njega pa sta se izkazala Potrč z drugim mestom v skoku v višino in Jovan s tretjim mestom v troskoku.

36

Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti Franc Hafner in Simo Važič na mitingu ob otvoritvi stadiona BIE leta 1960

1960

Atleti so novi objekt dobro izkoristili. Naprej so v dvoboju mestnih reprezentanc premagali Karlovec v moški in ženski konkurenci, nato pa so bili najuspešnejši še na prvenstvu Dolenjske. Tekmovanje je bilo kot prejšnje leto zaradi neizenačenosti ekip le posamično.

Vrhunec tega leta je bila prav gotovo zmaga novomeških atletov v skupnem seštevku štirih krogov B programa zvezne atletske lige v konkurenci članov in članic. V obeh konkurencah je zasedel drugo mesto Triglav iz Kranja.

Ob koncu leta so kar štirje atleti nastopili v reprezentanci Slovenije, ki je potovala v Beograd na troboj atletskih reprezentanc Hrvaške, Srbije in Slovenije. Penko, Potrč, Zaletel in Špilar so barve republike uspešno zastopali in se tudi zato našli na širšem spisku Atletske zveze Jugoslavije kot kandidati za nastop na prvenstvu Evrope.

Sezona 1961 je bila leto pred največjim atletskim tekmovanjem, evropskim prvenstvom v atletiki v Beogradu. Zato je Atletska zveza Jugoslavije določila zelo širok krog kandidatov za nastop, iz katerega so se potem z rezultati počasi izluščili najboljši. Novomeški kandidati so bili Martin Zaletel, Igor Penko, Marijan Špilar, Marjan Potrč in Jelka Hude.

Tekmovalno leto pa ni potekalo po pričakovanjih. Marijan Špilar je v vsej sezoni iz tekmovanja v tekmovanje dokazoval, da se razvija v tekmovalca mednarodnega razreda in je končal sezono z najboljšim rezultatom 68,52 metra v metu kopja. Svojo kakovost je potrdil tudi Marjan Potrč, ki je s skokom prek 189 cm postal republiški rekorder v skoku v višino. Igor Penko je bil v dobri formi skozi vse leto, svojega republiškega rekorda v metu krogle pa ni presegel, čeprav se mu je z najboljšim rezultatom sezone v Sloveniji (15,41 m) približal na vsega dva centimetra.

1961

ZGODOVINA KLUBA

37

Joža Goršin vodi na mitingu ob odprtju stadiona Bratstva in enotnosti leta 1960.

Gradnja stadiona Bratstva in enotnosti

Dolenjski list 1961

Ta sezona je tudi pokazala, da za dokaj visoko kakovostno ravnijo nekaterih posameznikov ni več dobrih mladincev in mladink. To je pokazalo republiško prvenstvo v Novem mestu, na katerem se nihče od domačih tekmovalcev ni uvrstil med tri najboljše.

Ravno nasprotna ugotovitev pa velja za pionirsko atletiko. Izkazalo se je namreč, da je delo z njimi kakovostno, saj so se delu z najmlajšimi posvečali kar štirje mentorji.

Ne gre pozabiti ekipnih uspehov novomeških članov in članic v zveznem B programu. Moška ekipa Partizana je drugič zapovrstjo osvojila republiški naslov, ženske pa so pri-stale stopnico niže kot leto prej, bile so druge.

Kot bi se razpočil milni mehurček. Tak bi bil lahko uvod v dosežke novomeških atletov za leto 1962. Vsi so pričakovali, da se bo vzpon atletov po zelo uspešnih sezonah 1960 in 1961 nadaljeval, zgodilo pa se je popolnoma drugače. Novomeški atletski delavci so morali začeti vse od začetka. Zakaj? Najboljši atleti Partizana so se odločili, da zapustijo novomeške vrste in se preselijo v ljubljansko Olimpijo iz Ljubljane. Odšli so Špilar, Penko in Potrč, na služenje vojaškega roka pa je skoraj istočasno odšel tudi Zaletel. Ker se je od aktivnega treniranja in tekmovanj začela poslavljati tudi Hudetova, je bilo stanje v klubu zelo težko. Od atletov, ki so vsaj nekaj pomenili v republiškem merilu, je ostal samo Miro Bavdek, ki pa je na članskem prvenstvu Slovenije osvojil drugo mesto v skoku v višino, in zato nastopil tudi v republiški reprezentanci.

1962

38

Franc Červan v vodstvu na evropskem prvenstvu leta 1962

Franc Červan na drugem mestu v Tokiu na olimpijskih igrah leta 1962

1962

Športni delavci v Novem mestu so se spraševali, zakaj je nastal tak razdor v atletskih vrstah. Odgovorov ni bilo treba posebej iskati. V Partizanu je bilo 11 različnih sekcij in zato so bili pri razdeljevanju dotacij prikrajšani v glavnem atleti. Za vso svojo dejavnost v letu 1961 so dobili samo nekaj manj kot 10 000 din, s katerimi pa niso mogli pokriti niti stroškov nastopov na tekmovanjih. Če so tekmovalci hoteli napredovati in se udeleževati zveznih tekmovanj, so morali zapustiti atletske vrste Novomeščanov. Ker je bil Partizan za vse očitno pretesen, se je začelo šušljati o samostojnem atletskem društvu.

Novomeščan Franc Červan (član Kladivarja) je to leto mesto na Evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu v teku na 10 000 m osvojil sedmo mesto, kar je bil največji uspeh novomeškega atleta do tedaj, in na balkanskih atletskih igrah pa je bil drugi. Na Balkan-skem krosu je bil tretji. Postavil je tudi jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:07,6).

Kar se je leta 1962 samo šušljalo, se je marca leto pozneje tudi zgodilo. Atleti so kot sekcija izstopili iz društva Partizan in ustanovili svoj klub – Atletski klub Novo mesto. Ob ustanovitvi kluba so podali svoj načrt dela v prihodnje, ki ni temeljil na iluzijah, temveč na delu, predvsem z najmlajšimi.

Ta del atletskega kluba je deloval nemoteno, kot da nerešena vprašanja novomeškega športa nanj niso vplivala. Pionirji, ki so po več tekmovanjih doma nastopili na republi-škem prvenstvu v Novi Gorici, so se domov vrnili z dobro bero uspehov. Osvojili so dve prvi mesti, dvakrat so bili drugi in trikrat tretji ter dokazali, da se novomeški atletiki spet obetajo lepši časi.

1963

ZGODOVINA KLUBA

39

Dolenjski list

Franc Mikec, Ladislav Kotnik, Jože Glonar, Ilija Sljepčević, Majda Sljepčević

1963

Tekmovalno leto so novomeški atleti zaključili z uličnim tekom 29. oktobra v Novem me-stu, na katerem je med članicami zmagala Jelka Hude.

Franc Červan je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske.

Franc Červan (član Kladivarja) je na Sredozemskih igrah v teku na 10 000 m osvojil mesto. V izboru Dolenjskega lista je bil preprečljivo izbran za najboljšega športnika Dolenjske.

Atletski klub z osamosvojitvijo v finančnem pogledu ni prav nič pridobil. Člani uprave in atleti so morali včasih poseči v svoj žep, da so se lahko udeležili tekmovanj v drugih krajih Slovenije. Tako se je tega leta zgodila tudi ta absurdna situacija, da je klubu pred republiškim prvenstvom pionirjev zmanjkalo denarja in na prvenstvo v Trbovlje sploh niso odpotovali. Tega tekmovanja sicer marljivi atletski zagnanci niso mogli nadomestiti, priredili pa so jih tega leta. Lep napredek pri delu so pokazali Miro Berger, Janez Penca in Vinko Istenič. Omeniti je treba tudi to, da se je v matični klub vrnil Marjan Potrč, ki se sicer z atletiko ni več intenzivno ukvarjal, a je kljub temu v tej sezoni dosegel nekaj lepih rezultatov.

Na uličnem teku v počastitev novomeškega občinskega praznika, 29. oktobra, sta zmagala domačina Jože Rogelj in Vinko Istenič.

Lorem ipsum 1966

1964

40

Atleti AK Novo mesto leta 1965: Zdravko Slak, Milan

Velkavrh, Slavko Pavlič, Jerman - skrbnik stadiona, Janez Usenik, Stane Jarc, Jože Konda, Jože Guštin

Atletski klub Novo mesto (stojijo): neprepoznan, neprepoznan, Slavko Pavlič, Kovačič, Zdravko Slak, neprepoznan, Jenko, Jeraj, Branko Suhy; čepijo z leve: Milan Velkavrh, neprepoznan, Franci Vrček, Bojan Malič, Marijan Špilar, neprepoznan

Igor Penko

1964

Kakšno je bilo stanje v klubu po sezoni 1964, nam nazorno pokaže intervju novinarja Dolenjskega lista z gonilno silo atletike v Novem mestu, trenerjem Jožetom Glonarjem:

»Kakšno je stanje po odhodu najboljših atletov?«

»Imamo le mladino in spet gradimo od začetka, da bi na ta način dvignili atletiko na isto višino kot pred leti. To se bo uresničilo le, če bomo izpopolnili trenerski kader in če bosta Potrču in Špilarju ter meni v delu priskočila na pomoč še Penko in Bavdek, ki sta nam v zadnjih letih že veliko pomagala.«

»Kakšni so pogoji za delo in kakšni načrti?«

»Tarejo nas materialne težave. Najlepši dokaz za to je, da lani nismo mogli kupiti niti enih šprinteric in smo se le z redkimi posamezniki udeleževali najnujnejših tekmovanj. Pionirji, ki so bili najmarljivejši, niso mogli niti na slovensko prvenstvo v Trbovlje, pa čeprav bi tam nekateri imeli veliko priložnost za dosego najboljših, celo prvih mest. Poudariti velja, da dobivamo donacijo le od občinske zveze za telesno kulturo, ki pa je naravnost malenkostna. Pred dvema letoma smo dobivali 300 do 400.000 din, zdaj pa dobivamo polovico manj, pa že takrat ni bilo mogoče normalno delati. Ta denar nam ne zadostuje niti za najnujnejše potrebe. Ne moremo na tekmovanje, ne moremo si nabaviti opreme …«

»Kaj bi bilo po vašem mnenju treba storiti, da bi novomeška atletika dosegla take uspe-he kot nekoč?«

»V načrtu imamo predvsem povečanje naših vrst. Prav tako pa tudi letos naše delo pretežno orientiramo na mladino. Predvidoma bo 30 atletov nastopilo na zletu bratstva in enotnosti v Karlovcu, kjer bomo imeli odgovorno nalogo, braniti pred dvema letoma osvojeno prvo mesto. Za kakovosten napredek novomeške atletike ne bi bilo treba veliko storiti. Le sredstva bi morali imeti, vse drugo je v naših rokah. Če bi bili vsi funkcionarji agilni in delavni, če bi se zavedali dolžnosti, če bi vsi, ki se razumejo na atletiko – in teh v Novem mestu ni malo –, kraljici športa posvetili več pozornosti in časa, potem bi novomeška atletika spet prišla na tisto mesto, kot ga je včasih imela. Spet bi rasli novi červani, špilarji, potrči, penkoti, zaleteli, hudetove. V tem primeru bi tudi atletika v Novem mestu opravičila ime – kraljica športa. Potem bi se spet napolnil štadion Bratstva in enotnosti ob mitingih in tekmovanjih, kot se je pred nekaj leti. Potem bi atletika postala šport števila 1.«

ZGODOVINA KLUBA

41

Marijan Špilar (v sredini) je na mitingu v Rimu leta 1964 postavil slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Levo je svetovni rekorder Januš Sidl, desno pa Italijan Radman.

Slavko Pavlič leta 1965

Igor Penko

1964Franc Červan (član Kladivarja) je na olimpijskih igrah v Tokiu v teku na 10 000 m osvojil 10. mest in svoj jugoslovanski rekord popravil na 29:04,6, v teku na 5000 m pa je nastopil v polfinalu.

Tudi nekdanja člana novomeškega kluba Marijan Špilar in Martin Zaletel (tedaj člana Kladivarja) sta bila zelo uspešna. Špilar je vrgel slovenski rekord v metu kopja (73,01 m). Zaletel je postal slovenski prvak v teku na 100 m in 200 m in v skoku v daljino.

Ko je v začetku leta klub zapustil tudi Vinko Istenič, ki se je včlanil v Olimpijo iz Ljubljane, atletskim delavcem res ni ostalo drugega, kot to, kar je napovedal Glonar – delo z mladi-no. Mladi atleti, ki so se pridno vrgli na delo, pa so svojim trenerjem z dobrimi rezultati in uvrstitvami poplačali njihov športni entuziazem. Najbolj so napredovali Penca, Močniko-va in Pavlič, ki so nizali klubske rekorde v svojih starostnih kategorijah.

Že na slovenskem prvenstvu za pionirje in pionirke so mladi Novomeščani osvojili tri prva, tri druga in dve tretji mesti. Na prvenstvu Slovenije za mlajše mladinke je zmagala Novakova v skoku v daljino, na tekmovanju iste ravni v starejši mladinski kategoriji pa sta osvojila tretji mesti Pavlič v metu kopja in Katja Močnik v teku na 400 metrov. S tem sta se oba uvrstila v mladinsko republiško reprezentanco za nastop na pokalu republik.

Za uspešen konec sezone je poskrbel Janez Penca z drugim mestom v skoku v višino in novim klubskim rekordom za mladince, 185 cm. To je bila prva novomeška uvrstitev med prve tri na tekmovanjih zveznega ranga po letu 1959.

1965

42

Dolenjski list

Trener Jože Glonar in atleti Marjan Jenko, Primož Jazbec, Janez Penca,

Vinko Istenič, Peter Simčič (stojijo), Jože Šlajkovec, Đani Kovačič, Zdravko Slak

(čepijo)

1965

Ta sezona je pokazala, da je delo v klubu pravilno zastavljeno in da obeta uspehe že v bližnji prihodnosti. Kar se tiče drugega dela, finančnega poslovanja kluba, so člani uprave le upali, da bo nekoč le dovolj dokazovanja odgovornim v občinski telesni kulturi in bodo odprli mošnjo toliko, da bo iz nje pokrita vsaj tekmovalna dejavnost kluba.

Franc Červan (Kladivar) je v teku na 10 000 m osvojil drugo mesto na balkanskih atlet-skih igrah.

V začetku novega tekmovalnega leta sta se sestri Močnik z republiškega prvenstva v dvorani vrnili z dvema naslovoma prvakinj Slovenije v teku na 600 m. Vso sezono sta bili med najboljšimi Slovenkami v tekih na 400 in 800 m. Razveseljiva je bila ugotovitev, da v Novem mestu raste nov nadarjen rod atletov. Srednješolci in osnovnošolci so se že kar abonirali na najvišja mesta na republiških šolskih tekmovanjih. Poleg tega so pionirji osnovne šole Katje Rupene dosegli velik uspeh z uvrstitvijo na 2. mesto na tekmovanju Malihnovin, osnovnošolskem ekipnem prvenstvu Jugoslavije.

Veliko priznanje za novomeško atletiko je bila tudi Bloudkova plaketa, ki jo je za za organizacijo in strokovno delo v šolski telesni vzgoji dobil Jože Glonar.

Franc Červan, Marijan Špilar in Martin Zaletel (člani Kladivarja) so v tem letu vnovič dosegali odlične rezultate. Červan je v teku na 10 000 m osvojil 11. mesto na evropskem prvenstvu in 1. mesto na balkanskih igrah ter je še enkrat izboljšal jugoslovanski rekord v teku na 10 000 m (29:00,8). Špilar je osvojil 3. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije. Zaletel je postal prvak Slovenije v teku na 200 m. Bralci Dolenjskega lista so za najboljšega športnika Dolenjske izbrali Marijana Špilarja.

1966

ZGODOVINA KLUBA

43

Dolenjski list

Katja Močnik, Franc Červan in Danica Močnik na prvenstvu Slovenije v krosu leta 1967 v Mariboru

Vinko Istenič

V začetku leta 1967 je zaradi neurejenih razmer v klubu v Olimpijo iz Ljubljane prestopil tudi takrat najbolj perspektiven atlet Novega mesta - Janez Penca. V prošnji za izpisnico je navedel, da ga klub sploh ne pošilja na tekmovanja njegove ravni. Brez težav ja dobil izpisnico, pa tudi navedeni razlog ni bil izmišljen. Pri izstopu sta se mu pridružila še dva perspektivna tekmovalca – Jože Šlajkovec in Janez Usenik.

Kljub finančnim stiskam pa je klub še naprej uspešno nastopal. Mladi atleti so dobro tekmovali po vsej Sloveniji in se vračali s tekmovanj v svojih starostnih kategorijah z dobrimi rezultati in uvrstitvami. Še vedno je bila najboljša atletinja v klubu Katja Močnik, ki je ob koncu sezone oblekla tudi dres z državnim grbom na dvoboju reprezentanc Jugoslavije in Švice v Celju ter v teku na 400 m osvojila zelo dobro tretje mesto. Napredovali pa so tudi drugi, še posebej Zdravko Slak in Branko Suhy, ki sta na prvenstvu Socialistične federativna republike Jugoslavije(SFRJ) za mlajše mladince osvojila srebrni medalji v skoku v višino oziroma metu kopja. In če na koncu dodamo še podatek, da so v tem letu mladi Novomeščani kar osemkrat nastopili v reprezentancah Slovenije, lahko trdimo, da je bila bera tega leta zelo uspešna.

Marijan Špilar je bil v anketi Dolenjskega lista izbran za najboljšega športnika Dolenjske.

Kot vsa zadnja leta se je tudi v začetku novega tekmovalnega obdobja porajalo vprašanje, kdo bo tokrat zapustil svoj matični klub. Odgovor je prišel kmalu. Prošnjo za izpisnico je dal in jo tudi dobil najperspektivnejši mladinec Zdravko Slak. Uprava kluba je na vse načine poskušala nadarjenim atletom nuditi vsaj minimalne pogoje za delo, a občinska telesnokulturna sfera za to ni imela razumevanja.

1967

1968

44

Primož Jazbec, Marjan Hribernik in Zdravko Slak Dolenjski list

1968

Tako je atletskim delavcem kot že tolikokrat doslej ostalo upanje na boljše čase in delo z najmlajšimi. Ko je prišla vest, da bo Novo mesto gostitelj finala tekmovanja Malih novin v atletiki, pa je bil to še dodaten motiv.

Na tem tekmovanju, na katerem so pionirji Katje Rupene osvojili že dve drugi in eno šesto mesto, so ti hoteli pokazati kar največ. Načrti se sicer niso izpolnili v celoti, kljub temu pa sta bili ekipni uvrstitvi fantov na četrto in deklet na tretje mesto le lep uspeh. Mnogi posamezniki so v svojih željah zgoreli na tekmovališču. Danica Ferfolja pa je pre-magala sebe in vse tekmice v skoku v daljino ter postala pionirska prvakinja Jugoslavije.

Da ima atletika na Dolenjskem svoje pristaše, je potrdila anketa Dolenjskega lista, ki je vsako leto pripravil izbor najboljšega športnika Dolenjske, ki so ga, mimogrede, največ-krat osvojili atleti. Kar štirje atleti so se znašli v deseterici najboljših športnikov področja – Penko, Jakšetova, Virant in Suhy.

Novomeščan Marijan Špilar (član Kladivarja) v tem letu osvoji 5. mesto v metu kopja na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije.

Atleti iz Novega mesta so tudi leta 1969 zelo uspešno nastopali na tekmovanjih po Ju-goslaviji. Poudariti je treba izreden uspeh pionirjev osnovne šole Katje Rupene. Ti so se na republiškem prvenstvu izkazali z dobrim posamezniki, ki so ekipo svoje šole pripeljali na tretje mesto. Ker pa so zbrali dovolj točk, so se kot peti uvrstili na finalno tekmovanje Malih novin, ki je bilo tega leta v Nišu. Seveda ni treba posebej poudarjati, kakšne teža-ve so imeli mentorji šolskega športnega društva, da so zbrali in naprosili dovolj denarja za pot ekipe v južno Srbijo. Tam pa so po Cezarjevo »prišli, videli in zmagali«. To je bila krona uspehov novomeške osnovnošolske atletike in najlepša nagrada za neutrudno delo mentorjev Špilarja, Zaletela in Mislejeve. Dodati je treba tudi to, da sta na tem tek-movanju med posamezniki zmagala Tatjana Gazvoda v teku na 60 m in Ivan Blažič v skoku v daljino.

1969

ZGODOVINA KLUBA

45

Dolenjski listZdravko Slak

Seveda to ni bila vsa dejavnost atletov v tej sezoni. Med mladinci sta na vseh tekmova-njih izstopala Meta Zagorc in Kostja Virant. Tega leta sta večkrat nastopila v reprezen-tanci Slovenije.

Člani uprave so se s predstavniki kluba iz zahodnonemškega mesta Straubing dogovorili za dvoboj atletskih ekip. Novomeščani, okrepljeni s svojimi nekdanjimi atleti, so zaho-dnonemške vrstnike premagali v Straubingu in Novem mestu.

Najbolj pomembna novica tega leta je prav gotovo vrnitev republiškega rekorderja v metu kopja Marijana Špilarja v tekmovalne vrste matičnega kluba, čeprav so bili skoraj vsi uspehi atletov v dolenjski metropoli v zadnjih letih vezani na njegovo delo. Med mladimi so najbolj napredovali Lužarjeva, Sajetova, Jakšetova, Gazvodova ter mladinca Šimunič in Dragaš, ki je bil najuspešnejši Novomeščan na atletskih tekmovanjih tega leta. Bil je med najboljšimi metalci kopja v republiki, še bolj uspešen pa je bil v peteroboju, v katerem je zmagal na prvenstvih mlajših mladincev Slovenije in Jugoslavije.

Tekmovalno leto se je končalo s tekom v počastitev novomeškega občinskega praznika, na katerem sta zmagala med moškimi Metod Žužek iz ljubljanske Olimpije in domačinka Tatjana Gazvoda med ženskami.

O uspešni sezoni spet priča anketa Dolenjskega lista o izbiri najboljšega športnika Dolenjske, saj so tako med moškimi kot med ženskami med najboljšimi trije atleti.

Janez Penca (od leta 1967 član Olimpije) osvoji 8. mesto v teku na 400 m z ovirami na balkanskem prvenstvu in prvo mesto na prvenstvu Slovenije.

1970

46

Anton Kraševec, Milan Štupar in Pavel Skok

Udeleženci priprav pri Miklavžu na Gorjancih (spredaj): Anton Kraševec, Rafko Križman, Ivan Semec, Milan Štupar, Robert Bartol (zadaj): Davorin Rangus, Darko Cujnik, Rafko Kapš, Edi Kranjčič, Jože Može, Boris Okleščen

Že v uvodu v novo sezone je mladinec Milan Šimunič napovedal, da bo kmalu postal eden najboljših slovenskih skakalcev v daljino in troskoku, saj je v tem letu kar na treh prvenstvenih tekmovanjih mladincev dokazal, da je najboljši. V staro formo se je vračal tudi Marijan Špilar, ki je po nekaj letih vnovič presegel mejo sedemdesetih metrov v metu kopja

Na finalu republiškega prvenstva v atletiki so učenci OŠ Katje Rupene spet igrali vidno vlogo. Pionirke so bile ekipno tretje, fantje pa so zasedli šesto mesto. Med posamezniki sta največ pokazala Kalčičeva z osvojitvijo zlate medalje v teku na 60 m in Bajer, ki je bil srebrn v troboju. Oba sta bila za uspeh nagrajena z nastopom v republiški pionirski reprezentanci na igrah Alpe Adria.

Zadnje tekmovanje so spet priredili v Novem mestu – tokrat odprto prvenstvo Dolenjske, na katerem so se ob maloštevilnih tekmovalcih drugih klubov najbolj izkazali domačini.

Leta 1972 sta bili v Novem mestu zgrajeni dve novi šoli in zato so se razšli tudi mentorji atletskih selekcij. Na novo šolo je odšel tudi animator novomeške atletike zadnjih let Marijan Špilar, ki je začel okoli sebe zbirati nove talente. Kmalu se je pokazalo, da je njegovo delo tudi v novem okolju zelo uspešno, saj so se pionirji in pionirke osnovne šole Grm že v prvem letu uvrstili med najboljše v republiki – dekleta so bila druga, fantje pa peti.

To pa ni bil edini uspeh atletskega veterana. Po poškodbah in vrnitvi v matični klub je spet nastopil v reprezentanci Jugoslavije v dvoboju z reprezentanco Španije, na katerem je osvojil tretje mesto.

1971

1972

ZGODOVINA KLUBA

47

Vane Keržan predaja štafetno palico Darku Cujniku.

Udeleženci metalskega mitinga v Novem mestu leta 1977 1972

Tudi Milan Šimunič je po vrnitvi iz JLA presenetil vse. Na odprtem prvenstvu Dolenjske je v troskoku skočil skoraj 15 metrov in napovedal še daljše skoke.

V senci teh uspehov pa so lepe rezultate in uvrstitve beležili tudi kopjaš Cvetkovič, oviraš Nagode in drugi.

Janez Penca (član Olimpije) postavi slovenski rekord v teku na 400 m z ovirami (52,4 s).

Uspehi atletov pa so le dobili tudi otipljive rezultate v glavah pristojnih na občini, ki so sprevideli, da po stari poti ne sme iti naprej, če ne želijo, da se nedavni neljubi dogodki ne ponovijo. Tudi atleti, ki so v času krize novomeške atletike zapustili domači klub, so se za Špilarjem vračali v svoj matični klub. Tega leta so to storili Igor Penko, Zdravko Slak, Jože Šlajkovec in Anton Kovačič, ki se je v ljubljanski Olimpiji razvil v enega najboljšega srednjeprogašev Slovenije in Jugoslavije. V tej postavi so si Novomeščani obetali večje uspehe. Najuspešnejši tekmovalci med člani v tej sezoni so bili Kovačič, Dragan, Špilar in Gazvoda.

Mlajši mladinci so v tem letu zabeležili najuspešnejši nastop na prvenstvu SFRJ. S tek-movanja v Velenju so se vrnili z naslovom prvakov Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m, na 4 x 300 m pa so Nagode, Bajer, Križman in Keržan osvojili srebrno medaljo. Med posame-zniki je bil srebrn Vane Keržan v teku na 100 m, Marjan Nagode in Rafko Križman pa sta osvojila bronasti medalji v teku na 300 m z ovirami oziroma troskoku.

Vnovič je treba omeniti pionirje OŠ Grm, ki so na prvenstvu osnovnih šol zmagali med pionirji, pionirke pa so bile druge.

1973

48

Prvaki Jugoslavije v štafeti 4 x 100 m leta 1973: Rafko Križman, Marjan Nagode, Vane

Keržan in Jani Bajer

Mario Mohorović (levo) zmaguje na Belem kroso v Beogradu

1973 Že samo z naštevanjem največjih uspehov tega leta se lepo vidi, da se je hitro širila baza

in dvigala raven kakovosti atletike v Novem mestu. S treniranjem atletov se je poleg Špi-larja vse bolj ukvarjal tudi Janez Penca, ki je uspešno tekmoval za Olimpijo iz Ljubljane in osvojil v teku na 400 m z ovirami 7. mesto na balkanskih igrah in prvo mesto na prven-stvu Jugoslavije in Slovenije ter izboljšal svoj slovenski rekord na 52,3 s.

V aprilu so Dolenjci (lahko jih tako imenujemo, ker so v tem času na Dolenjskem edini delujoči atletski kolektiv) nastopili v Reki na ekipnem prvenstvu v skokih. Na tem tekmovanju je za ekipo nastopilo po pet tekmovalcev, katerih nastope so sešteli in izračunali povprečen skok ekipe. V skoku v daljino je bil rezultat Novomeščanov 6,40 m, s katerim so osvojili tretje mesto, v troskoku pa so bili četrti s povprečnim izidom 13,59 m. Za klub, kakršen je bil novomeški, je bil to prav gotovo velik uspeh, ki pa v tej sezoni ni bil edini.

Mlajši mladinci v tej sezoni niso več presenetili, bili pa so prav tako uspešni kot leto prej, saj so se Keržan, Križman, Štupar in Kraševec vrnili z državnega prvenstva v Zagrebu s petimi medaljami, Vane Keržan pa je postal prvak Jugoslavije v teku na 300 m.

Pionirji so na republiškem prvenstvu to leto dosegli popoln triumf. Brez konkurence so bili tako fantje kot dekleta osnovne šole Grm, za nameček pa jih je nato kar šest zastopalo Slovenijo na pionirskem tekmovanju Alpe Adria. Težko je med njimi izločiti najboljše, a treba je izvzeti Vesno Zaletelj, ki je 300 m pretekla v času novega pionirskega republiškega rekorda (40,0 sekunde).

1974

ZGODOVINA KLUBA

49

Lorem ipsum 1966

Atletski pokal v Gorici leta 1976 (Polde Bučar predaja štafeto Vojku Dragašu).

Udeleženci priprav na Miklavžu. Čepijo z leve: Brigita Papež, Lučka Brulc, Maja Tovšak. Na sredini z leve: Boris Okleščen, Jože Može, Anton Kraševec, Robert Bartol, Edi

Kranjčič, Davorin Rangus, Milan Štupar, Janez Penca. Stojijo z leve: Ivan Semec, Darko Cujnik

Zadnje tekmovanje sezone je bil kros Dela, na katerem so se trije pionirji in pionirke uvrstili v sam vrh.

Mario Mohorović (tedaj član 3. januarja iz Pule) postane prvak Jugoslavije v teku na 1000 m med mlajšimi mladinci.

Načrti v novem tekmovalnem letu so bili veliki, a tudi največji optimisti si ne bi upali napovedati tega, kar se je pozneje zgodilo. Pionirji, ki so že po tradiciji osvajali najvišja mesta v republiki, so to znova potrdili in sestavili skupaj skoraj pol republiške reprezentance. Poskrbeli so tudi za popestritev tekmovalnega programa in organizirali dvoboj s pionirsko reprezentanco Ljubljane. V dveh krogih tekmovanja v Ljubljani in Novem mestu so bili Novomeščani prepričljivo boljši.

Mladinci so istočasno nastopali na dveh državnih prvenstvih. Mlajši v Kranju, starejši v Beogradu. V Beogradu je zmagala štafeta 4 x 400 m, v Kranju pa višinaš Miloš Šuštar.

Lahko pa trdimo tudi, da je bila to sezona Vaneta Keržana. Vse leto je dokazoval, da je kljub mladosti eden najhitrejših Slovencev in Jugoslovanov. Zato ga je selektor državne reprezentance določil za nastop na mladinskih balkanskih igrah, ki so bile tega leta v Karlovcu. Nastopil je v štafeti 4 x 400 m, ki je osvojila zlato medaljo. Za uspeh so bili nagrajeni z nastopom na mladinskem prvenstvu Evrope, na katerem so v času novega mladinskega državnega rekorda osvojili 8. mesto. Žal je Vane zaradi selitve zaprosil za izpisnico. V naslednji sezoni naj bi nastopal v ljubljanski Olimpiji.

Janez Penca (član Olimpije) je v teku na 400 m z ovirami na balkanskih igrah osvojil četrto mesto. Zmagal je na prvenstvu Jugoslavije in Slovenije in izboljšal svoj slovenski rekord na 51,7 s. Mario Mohorović (3. januar Pula) je na balkanskih igrah osvojil 7. mesto v teku na 1500 m in 11. mesto v teku na 800 m. Metod Žužek (Olimpija) je osvojil 9. mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami.

Marijan Špilar je dobil Bloudkovo plaketo za uspešno pedagoško delo, predvsem v atletiki.

1975

50

Lorem ipsum 1966

Ekipa atletskega kluba Novo mesto na ekipnih kvalifikacijah

leta 1977: Marjan Lapajne, Miloš Šuštar, Edvard Kranjčič,

Milan Štupar, Darko Cujnik, Ivan Semec, Jurekovič, Bojan Košmerl,

Damjan Žulič, Jože Može, Anton Kraševec, Marijan Špilar; Čepijo:

Davorin Rangus, Robert Bartol, Janez Pipan, Slavko Malnar, Dušan

Okleščen, Jože Rifelj, nepre-poznan, Rafko Kapš

Na občnem zboru ob koncu tekmovalnega leta 1976 so člani atletske sekcije športnega društva Novo mesto izdali svoj prvi bilten, v katerem so zapisali: Atletska sekcija je v tem letu spet dosegla zavidanja vredne uspehe. Množičnost in kvaliteta se v Novem mestu razvijata vzporedno. To nam jamči, da bo tudi nadaljnja pot uspešna. Za uspehe so predvsem zaslužni neutrudljivi atletski trenerji, ki jim ni žal naporov in časa, ki jih pora-bijo za delo z mladino v atletski sekciji. Če damo rezultate pod drobnogled, lahko znova ugotovimo premoč novomeških pionirjev v republiki (kar devet jih je enajstkrat nastopilo na igrah Alpe Adria v slovenskem dresu), mladinci so se vračali z vseh tekmovanj (re-publiških in zveznih) z medaljami. Najboljši mladinec Miloš Šuštar je na mladinskih BAI v Grčiji zastopal domovino v skoku v višino, malo pa je mladincem manjkalo, da bi se prvič v klubski zgodovini tudi oni uvrstili v zvezni ekipni finale (bili so 7.). Vse to je dobra osnova za novo tekmovalno sezono.

Janez Penca (Olimpija) osvoji v teku na 400 m z ovirami prvo mesto na prvenstvu Ju-goslavije in Slovenije. Metod Žužek (Olimpija) osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami.

Atleti so za pogoje, v katerih so delali, dosegli zares veliko, zato so želeli in tudi z vsemi močmi delali na tem, da bi se tudi na Dolenjskem zgradil moderen atletski objekt s stezo, prevlečeno s tartanom. V biltenu Novomeška atletika za leto 1977 lahko preberemo: Doseženi rezultati nas spodbujajo in silijo k še večji aktivnosti. Ni razlogov, da bi počivali na doseženih rezultatih. V zadnjih letih so nekdaj atletsko nepomembna središča začela hitro napredovati (Nova Gorica, Velenje). Nekatera od njih imajo danes znatno boljše materialne pogoje za delo in se nam vidno približujejo in nas v nekaterih pogledih tudi že prekašajo. Da bi tudi v bodoče držali korak z drugimi, so nam potrebni še novi atletski delavci, širša osnova in boljši materialni pogoji. Predvsem je potrebna čimprejšnja modernizacija atletskega stadiona v Novem mestu. Glede tega lahko sporočim veselo novico. TKS naše občine bo že letos zbrala skoraj polovico potrebnih sredstev. Drugo bo zagotovila prihodnje leto. Izdelani so načrti za rekonstrukcijo, imenovan je gradbeni odbor. Odbor je imenoval štiri komisije, ki že pripravljajo potrebne programe za izvedbo akcije. Vse kaže, da bomo prihodnje leto odprto prvenstvo Dolenjske izvedli že na

1976

1977

ZGODOVINA KLUBA

51

Rafko Kapš leta 1977

Mladinsko državno prvenstvo v Osijeku 1976; na sliki sta Anton Kraševec in Milan Štupar.

1977sodobnih atletskih napravah. Kaj bo pomenilo to za nadaljnji razvoj novomeške atletike, ni treba posebej govoriti.

Žal se to ni zgodilo. Modernizacija stadiona pa se je premaknila v naslednje srednjeroč-no obdobje.

Tekmovalci so bili tudi v tej sezoni zelo uspešni. Pionirji so nadaljevali s svojo zmagoval-no potjo, vse bolj pa so napredovali mladinci, ki so na čelu z velikim upom novomeške in slovenske atletike Darkom Cujnikom dosegli največji mladinski uspeh z osvojitvijo 4. mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije.

Seveda so pod vplivom vseh teh uspehov, podkrepljeni z vrnitvijo Janeza Pence med domače tekmovalce, tudi člani poskušali prvič z uvrstitvijo v zvezni ekipni finale. To jim sicer ni uspelo, bili pa so temu zelo blizu.

Od rezultatov te sezone moramo poudariti državni rekord vsestranskega Cujnika v pe-teroboju za starejše mladince ter nastopa Rafka Kapša v krosu in Jožeta Riflja v metu kladiva na mladinskih balkanskih atletskih igrah (BAI).

Metod Žužek (Olimpija) je osvoji četrto mesto na balkanskih igrah v teku na 3000 m z zaprekami. Mario Mohorović (Olimpija) je nastopil na balkanskih igrah v krosu med mlajšimi člani.

Sezono 1978 so atleti v svojem biltenu podrobno opisali. Ker lahko opravičeno trdijo, da sta nenehnemu kakovostnemu vzponu atletike v Novem mestu in uspehom tega leta največ pripomogla prav Cujnik in Penca, preberimo, kaj so zapisali o njenem tekmovalnem letu: Brez dvoma moramo na prvem mestu omeniti dva deseterobojca – Janeza Penco in Darka Cujnika, ki sta na državnem prvenstvu v mnogobojih presenetila vse, ko sta prepričljivo osvojila prvi dve mesti. Nepričakovan je uspeh Pence (doslej smo ga poznali le kot tekača čez nizke ovire), saj je v najtežji atletski disciplini – deseteroboju – zbral 7204 točke in postal državni prvakter dober mesec pozneje tudi peti najboljši mnogobojec Balkana.

1978

52

Celje 1978: Janez Penca, Ivan Kapš, Jože Može in Polde Bučar

Darko Cujnik na finalu pokala Jugoslavije v Sarajevu

1978 Drugi najboljši rezultat novomeških oziroma dolenjskih atletov lanske sezone je prav

gotovo mladinski državni rekord Darka Cujnika v deseteroboju (na prvenstvu SFRJ je za Penco zasedel drugo mesto s 7072 točkami), ki je nakazal njegove velike možnosti v tej disciplini, saj je tudi na mladinskem prvenstvu Balkana v atletiki osvojil dve bronasti medalji (v deseteroboju in v metu kopja) in je bil tudi mladinski državni rekorder v metu kopja s 74,54 m. Vse to mu odpira pot med kandidate za Olimpijske igre v Moskvi.

Čeprav sta zgoraj navedena predstavljala vrh novomeške atletike, pa v svoji dejavnosti nista bila sama. Poleg njiju sta dres z državnim grbom oblekla tudi Slavko Malnar in Rafko Kapš.

Tudi veliki načrti za leto 1978 – nastop v finalu ekipnega prvenstvu SFRJ v atletiki – ni bil odrinjen na stran. Atleti so zbrali kar tisoč točk več kot leto prej, a kljub temu ostali na 8. mestu, brez finala.

Metod Žužek, Mario Mohorović in Vane Keržan (člani Olimpije) zabeležijo pomembne uspehe. Žužek osvoji 6. mesto na balkanskih igrah in 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Mohorović nastopi na balkanskih igrah v krosu (mlajši člani) in Keržan osvoji 1. mesto na prvenstvu Jugoslavije v teku na 200 m (mlajši člani).

Načrti in delo brez odstopanj so bili zastavljeni, ko pa se je klub okrepil še z vrnitvijo Keržana in na novo priseljenim Metodom Žužkom, je bilo atletom, atletskim delavcem in vsem, ki se na atletiko razumejo, jasno, da je klub sposoben velikih rezultatov.

Ti so se pokazali že na dvoranskem prvenstvu Slovenije in se stopnjevali do republiškega prvenstva v mnogobojih, ki bi ga lahko šteli že za enega od vrhov sezone. Darko Cujnik je v deseteroboju zbral 7551 točk (drugi rezultat vseh časov v SFRJ) in v deveti disciplini tekmovalnega programa izenačil rekord Jugoslavije v metu kopja 79,26 m.

1979

ZGODOVINA KLUBA

53

Klepet pred treningom (leta 1978) Edvard Kranjčič

1979

Na finalu članskega atletskega pokala Slovenije (APS) je mladinec Edi Kranjčič postavil republiški rekord v troskoku. Stari rekord jeizboljšal za skoraj pol metra.

Tudi absolutno prvenstvo Jugoslavije je bilo pomemben mejnik te sezone. Medalje so osvojili Žužek, Penca, Cujnik in štafeta 4 x 100 m.

Šest naslovov slovenskih prvakov pri članih je bila najboljša klubska bera na tem prven-stvu, katerega vrhunec je bil nov državni rekord Darka Cujnikav metu kopja – 79,74 m.

Tudi največji posamičen uspeh članov Atletskega kluba Novo mesto je bil dosežen v tem letu. Darko Cujnik je na sredozemskih igrah v Splitu osvojil srebrno medaljo v desete-roboju.

Razen njega so v tem letu v reprezentancah Jugoslavije nastopili še Janez Penca, Edi Kranjčič in Igor Šega.

Kot že nekaj zadnjih let se je sezona končala s kvalifikacijami in finalom ekipnega prven-stva Jugoslavije. Tokrat finale Novomeščanom ni ušel. Za širšo jugoslovansko javnost je bilo to prvovrstno presenečenje. V Sportskih novostih je izšel članek z velikim naslovom Novo mesto u finalu, v katerem piše: Atleti Novega mesta so največje in najugodnejše presenečenje. Zbrali so 31 077 točk. Izborili so si vizo za finale, med šest najboljših klu-bov v državi. Po številu zbranih točk v kvalifikacijah so precej prehiteli najboljšo hrvaško

54

Trener Milan Bratić in Igor Šega

Dolenjsko prvenstvo leta 1978: Polde Bučar, Milovan Savić

Darko Cujnik na Balkaniadi leta 1979

1979 ekipo, splitski ASK, da ne govorimo o zagrebškem Dinamu, ki sploh ni zbral dovolj točk

za vstop v finale.

V finalu, ki je bil v Beogradu, so se Dolenjci pokazali v lepi luči. Srčno so se borili za peto mesto, ki jim je na koncu ušlo le za nekaj točk.

Sezona je bila več kot uspešna, načrti pa izpolnjeni več kot stoodstotno, vse to pa je imelo grenak priokus, saj so bili uspehi bolj cenjeni izven meja domovine kot v domačem Novem mestu. Atleti zato v svoji redni letni publikaciji ne govorijo samo o svojih uspehih, ampak na vso telesnokulturno dejavnost v Novem mestu gledajo zelo kritično, saj se kar ni mogoče otresti vtisa, da so pri svojih dejavnostih prezrti in vedno znova potisnjeni na rob. Zapisali so: Uspešnost vsakega dela je odvisna od organizacije, delovnih razmer, sposobnosti in strokovnosti delavcev …Njiva novomeške atletike je (v besednem in figurativnem pomenu) – stadion Bratstva in enotnosti in bližnji gozd Portoval. V imenu obnovitve stadion zadnja leta hitro propada, saj se ga ne vzdržuje, in zato nekaterih disciplin ni mogoče trenirati – nimamo skakališča za skok s palico, tudi vadba teka na 3000 m z ovirami je nemogoča, zelo slabo je poskrbljeno za trening kladiva, višine in daljine. Zdaj, ko nam je jasno, da zaradi stabilizacijskih ukrepov gradnja stadiona odpade, bi morali te težave odpravljati s konkretnimi popravili, ne pa zidati gradov v oblakih. Trening na stadionu je v mesecih od decembra do aprila zelo težak. Steza zmrzuje ali pa je poplavljena in pokrita s snegom; nihče je niti ne poskuša splužiti (kot je v navadi pri drugih klubih) in atleti se pač selijo na ceste, kjer je trening v zraku, ki je nasičen z izpušnimi plini, neprijeten, najbrž pa celo škodljiv.Trening z utežmi, ki je

ZGODOVINA KLUBA

55

Zvone Gimpelj, Polde Bučar in Mirko Kočevar

Dolenjski list

1979

sestavni del vseh atletskih disciplin, je v kleti stavbe na stadionu, v prostoru, ki je tako nizek, da ni moč niti pošteno poskočiti ali dvigniti uteži nad glavo. Atletski klub, ki je šesti v državi, premore le ene olimpijske uteži (ročko s ploščami do 200 kg), zato se vsi atleti s svojimi različnimi programi vadbe ne bi mogli zvrstiti, niti če bi bile uteži na voljo ves dan … Ostali kraji, kjer treniramo, so nam na voljo dan in noč. To so okoliški gozdovi, poti na Gorjance in po Gorjancih ter ceste. Pričakujemo, da se bo kmalu kdo pohvalil, kako dobro je s tem poskrbljeno za novomeško atletiko … Na koncu lahko zapišemo, da je za prioritetni šport pri nas slabše poskrbljeno kot drugje v Sloveniji. Morda ljudje pri nas slabo razumejo besedo prioriteta, vsekakor slabše kot na primer v atletsko šibkem Kočevju, ki ima lepo stezo iz umetne snovi. Navadno gradimo tovarne tam, kjer je dovolj delavcev, zato smo pričakovali, da bomo dobili stadion tam, kjer je veliko atletov, ki so s svojimi uspehi potrdili razvitost športa v domačen kraju … prioriteta je šla tja, kjer ni množičnosti, ne kvalitete in kje je kak šolski učni program, ki upošteva konjski šport in tenis pa tudi tradicija je le bled spomin.

Na koncu koncev pa se vsiljuje vprašanje, če morda le spet ne gre za tisto, pri čemer se vsi tako ostro (verbalno) borimo: za projekcijo osebnih interesov v splošno družbene ali za pluralizem dvomljive kvalitete!?

56

Tekači atletskega kluba Novo mesto na pripravah v Vrsarju: Mario Mohorović, Janez Penca, Netod Žužek, Polde Bučar, Zvone Gimpelj, Mirko Kočevar

Dol

enjs

ki li

st

Že ob misli o delovnih razmerah novomeških atletov je bilo jasno, da se taki rezultati ne morejo več ponoviti. Če bi se, bi lahko verjeli v čudeže. A vseeno je bilo tudi leto 1980 zelo uspešno, najpomembnejši dogodki tega leta so bili 3. mesto Cujnika na atletskem prvenstvu Balkana v Sofiji, kjer je poškodovan nastopil v deseteroboju. Na državnem prvenstvu v Splitu je presenetil Boris Okleščen, ki je osvojil 1. mesto v metu diska. Kmalu za tem je debitiral v atletski reprezentanci Jugoslavije, v kateri sta nastopila tudi Penca in Žužek. Tudi tekmovalci v mlajših kategorijah so bili uspešni. MladinecIgor Šega in pionir Igor Primc sta se dokazovala na mnogih tekmovanjih in je bilo zanju samo še vprašanje, kaj bosta pokazala.

Tudi v tem letu so Dolenjci nastopu na ekipnem prvenstvu Jugoslavije namenjali veliko pozornosti. Tokrat uvrstitev v finale ni bila več senzacija. Na finalnem tekmovanju v Celju so dosegli za mesto boljšo uvrstitev kot pred letom dni v Beogradu – bili so peti. Vrstni red je bil: Crvena zvezda in Partizan iz Beograda, Kladivar iz Celja, bosanski predstavnik Sarajevo, Novo mesto in zagrebški Dinamo. Prav gotovo ni majhen uspeh uvrstiti se med tako znane jugoslovanske atletske klube.

Sezono 1981 dobro opiše uvod biltena Novomeška atletika, ki so ga atleti izdajali vsako leto ob občnem zboru: Novomeška atletika napreduje iz leta v leto in tudi v letu 1981 je stopila velik korak naprej. Svojo uspešnost je potrdila kot posamični šport, za kar atletika velja že od nekdaj, pa tudi ekipni, kar postaja v svetu zadnjih deset let. Spomnimo se ekipnih tekmovanj, kot so balkanske atletske igre, evropski pokal in svetovni pokal, in priznajmo, da je ekipni atletski uspeh še kako pomembno merilo kakovosti mednarodne atletike.

1980

1981

ZGODOVINA KLUBA

57

Darko Cujnik in Alberto Juoantorena v Havani leta 1982 Republiško ekipno člansko prvenstvo v Celju leta 1980

1981

V našem klubu je bilo v zveznem merilu obema vidikoma (posamičnemu in ekipnemu) v letu 1981 zadoščeno.O kvaliteti posameznikov govori kategorizacija, ki jo vsako leto izdela ZTKO Slovenije.

Na prvem mestu je seveda športnik mednarodnega razreda, državni rekorder in prvak v metu kopija Darko Cujnik, ki je s petim mestom v finalu A atletskega pokala Evrope in tretjim mestom na BAI ter seveda z rezultatom 83,56 m v metu kopja najuspešnejši novomeški športnik. Boris Okleščen je v metu diska dosegel zvezni razred, republiškega pa so dosegli: Kranjčič v troskoku, Mohorović v teku na 1500 in 5000 m, Žužek v teku na 3000 m z zaprekami, Malnar v metu kladiva in Penca v teku na 400 m z ovirami.

Status perspektivnih atletov so si pridobili Greta Hren, Cilka Križe, Andrej Lapanje, Igor Primc, Robert Šikonja in Aleš Florjanc.Moška članska ekipa (katere povprečna starost je zaradi velikega števila mladincev, ki v njej nastopajo, okrog 20 let) je dosegla največji ekipni uspeh novomeškega športa doslej s četrtim mestom v finalu ekipnega prvenstva SFRJ.

Na Kriteriju slovenskih mest je bila ta ekipa druga, zanesljivo pa bi zmagala, če štafeta 4 x 100 m ne bi izgubila palice in če skakalec s palico ne bi podrl začetne višine.

Pomembni ekipni uspeh je bil zmaga atletov novomeške Gimnazije v srednješolskem pokalu SRS.

Atletski klub Novo mesto seveda ne bi dosegel trajnejših uspehov, če se ne bi vrste aktivnih atletov stalno pomlajevale. Za to skrbijo mentorji atletskih krožkov v osnovnih šolah. O razvitosti osnovnošolske atletike natančneje poroča bilten ŠŠD v naši občini. Poudarimo pa lahko, da je atletika razvita na večini novomeških šol, v Dolenjskih Toplicah, Brusnicah, Šentjerneju in drugod.

Največji ekipni uspeh športa v Novem mestu so dosegli atleti v finalu ekipnega prvenstva SFRJ v Splitu, borbeni in homogeni klub iz Novega mest je zbral rekordno število točk, tako da je bil končni vrstni red tekmovanja naslednji: 1. Crvena zvezda Beograd 35 675, 2. Partizan Beograd 33 585, 3. Sarajevo Sarajevo 33 297, 4. Novo mesto 31 845, 5. Kladivar Celje 31 596, 6. ASK Split 30 008.

58

Udeleženci priprav na Gorjancih avgusta 1982: Rafko Kapš, Zvone Gimpelj, Ivan Škedelj, Igor Remec, Andrej Lapanje, Mario Mohorović, Mirko Kočevar, Janez Penca, Robert Šikonja, Borja Eržen, Rok Jožef, Miljana Molan in Polde Bučar

Robert Šikonja, mladinski prvak Jugoslavije leta 1983 v Sarajevu

1981 Iz končnega razporeda ekip se vidi, da so bili tokrat Dolenjci prvič najboljši slovenski ko-

lektiv na tem tekmovanju, da so edini iz kraja, ki ima manj kot 50 000 prebivalcev (Novo mesto jih ima 20 000), da je to edini klub v finalu tekmovanja, ki nima steze iz umetne snovi …

Po tako plodnih in uspešnih sezonah, kakršne so bile zadnje tri, bi bilo utopično priča-kovati, da bodo novomeški atleti ostali v jugoslovanskem vrhu. Materialno stanje kluba že ves čas ni bilo zavidanja vredno, objekt, na katerem so vadili, pa je iz leta v leto kazal bolj žalostno podobo.

Razen tega se je po dolgi in uspešni atletski karieri odpovedal tekmovalni atletiki Janez Penca. Drugi uspešni atletski veteran Milan Šimunič pa je zaradi nesporazumov s klub-sko upravo odšel končat svojo tekmovalno pot v celjski Kladivar.

Vseeno so tekmovalci tudi v tem letu dosegli lepe uspehe. Na državnih prvenstvih so osvojili dve zlati, šest srebrnih in tri bronaste medalje. Nosilca kakovostne atletike sta postala državna reprezentanta Darko Cujnik in Boris Okleščen. Viden napredek pa so kazali tudi mladinci. S svojimi rezultati in uspehi so izstopali skakalec v višino Andrej Lapanje, na vseh mladinskih tekmovanjih v Jugoslaviji nepremagani metalec diska Igor Primc, tekač na nizkih ovirah Gorazd Gabrijel, pionirski rekorder na ovirah Matjaž Zu-pančič in Greta Hren, ki je postavila rekord Slovenije za mlajše mladinke v teku na 80 m z ovirami in v sedmeroboju.

1982

ZGODOVINA KLUBA

59

Bilten AK Novo mesto leta 1982

Gorazd Gabrijel

Prva trojna zmaga za Dolenjsko v metu diska na prvenstvu Slovenije 1982 v Celju. Z leve: Darko Cujnik, Boris Okleščen, Kostja Virant

V poročilo za leto 1983 so novomeški atleti v uvodu svojega biltena zapisali: Atletski klub Novo mesto je preživel leto 1983 tako, kot si v današnjih časih želimo: gospodarno, a z dosežki, ki segajo od nastopa na evropskem prvenstvu prek medalje in dobrih uvrstitev na balkanskih igrah do štirih naslovov državnih prvakov in vrste medalj in naslovov na republiških prvenstvih. Povedati je treba, da se je to zgodilo v letu, v katerem zaradi poškodb skoraj nista nastopila Cujnik in Žužek, da je uspešno tekmovalno pot Mohorovića, Okleščna in Krajnčiča prekinilo služenje vojnega roka …

Uspehov vseeno ni manjkalo. Največji je bil prav gotovo nastop Igorja Primca na mla-dinskem prvenstvu Evrope. Igor se je kot najmlajši finalist tega tekmovanja uvrstil na odlično deveto mesto v metu diska in znova dokazal, da je pred njim še uspešna športna pot. Naslednji uspeh so zelo dobri teki Roberta Šikonje v tekih na 400 in 800 metrov. Na prvenstvu Jugoslavije je bil po dveh prepričljivih zmagah imenovan za najboljšega tekmovalca prvenstva, svojo kakovost pa je potrdil tudi na mladinskih balkanskih igrah, na katerih je po nesrečno izgubljeni medalji v teku na 800 m prispeval levji delež pri srebru Jugoslavije v štafeti 4 x 400 m.Poleg že navedenih atletov pa so se v državno reprezentanco v tem letu uvrstili še Andrej Lapanje, Gorazd Gabrijel in Edi Krajnčič … Poleg posamičnih uspehov je omembe vreden tudi nastop mladincev na ekipnem prven-stvu SFRJ, ki je bilo po nekaj letih vnovič uvedeno v koledar Atletske zveze Jugoslavije. Brez težav so se uvrstili v finale, ki je bil v Mariboru. Tam so zasedli odlično četrto mesto in s tem ponovili največji uspeh mladinske atletike najboljšega dolenjskega kluba. Vrstni red ekip je bil: 1. Mladost Zagreb 19 410, 2. Maribor 18 353, 3. Sarajevo 17 785, 4. Novo mesto 17 333, 5. Olimpija Ljubljana 17 287 …

Milan Šimunič (Kladivar) je v troskoku osvojil 9. mesto na BAI in prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter postavil slovenski rekord (15,96 m).

1983

60

Meta Kotnik, Jelka Hude in Joža Goršin leta 1984

Matjaž Fabjan na srednješolskem finalu

v teku na 1000 m

Neprekinjen uspešen stik novomeške atletike z jugoslovansko in mednarodno atletiko je bil potrjen tudi v letu 1984. Uspehi, med katere sodijo najvišje srebrna medalja z balkan-skih atletskih iger za mladince, naslov članskega prvaka Jugoslavije, dva naslova mla-dinskih državnih prvakov, ostale medalje s članskih in mladinskih državnih prvenstev, so rodili za novomeški šport zelo pomemben sad: trije tekmovalci so po oceni Strokovnega sveta AZS potencialni kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988.

Navedene največje uspehe so dosegli Gorazd Gabrijel, Robert Šikonja, Igor Primc in Darko Cujnik. Člani in mladinci so se v tem letu udeležili vseh največjih tekmovanj v domovini in dosegli nekaj lepih uspehov. Za največji uspeh v letu 1984 pa cenimo četrto mesto mladincev v Atletskem pokalu Jugoslavije, ki je bil po vnovični ukinitvi mladinskih ekipnih prvenstev edino tako tekmovanje na zvezni ravni.

Klub je v tem letu zabeležil največ nastopov svojih tekmovalcev v izbranih vrstah Ju-goslavije, saj so Cujnik, Primc, Gabrijel in Šikonja kar trinajstkrat tekmovali v dresu z državnim grbom.

Uspehov tudi v tem letu ni manjkalo. Darko Cujnik je kot član JLA nastopal na najpomembnejših zveznih tekmovanjih in postal pokalni in absolutni prvak Jugoslavije. Razen tega je bil tudi najboljši jugoslovanski predstavnik v metu kopja na balkanskih igrah v bolgarski Stari Zagori, kjer je osvojil četrto mesto, bronasta medalja pa mu je ušla le za nekaj centimetrov.

1984

1985

ZGODOVINA KLUBA

61

Gorazd Gabrijel

Ekipno mladinsko finale v Beogradu 1985 (stojijo z leve): Polde Bučar, Igor Primc, Krešo Jurekovič, Toni Žulič, Rok Jožef, Robert Judež, Matjaž Fabjan, Polde Saje, Slavko Malnar, (čepijo z leve) Bojan Vidmar, Jože Mikec, Andrej Jeriček, Zoran Ercegovčević, Matjaž Zupančič, Sandi Tekstor

1985Tako kot DarkoCujnik so tudi mladinci nadaljevali svojo uspešno pot. Igor Primc, ki je že bil nekaj zadnjih let najboljši metalec diska v svojih starostnih kategorijah, je tudi to leto dokazoval svojo suverenost na vseh tekmovanjih v Jugoslaviji in ostal nepremagan med mladinci. V sezoni je dvakrat popravil mladinski rekord Jugoslavije v svoji disciplini. Uspešno je nastopil tudi na mladinskih balkanskih igrah na Kreti, kjer je osvojil bronasto medaljo, dva meta, s katerima bi postal prvak Balkana, pa sta končala izven označenega sektorja. Po tem uspehu je nastopil tudi na mladinskem prvenstvu Evrope, ki je bilo v vzhodnonemškem Cottbusu, in v finalu osvojil 12. mesto.

Razen Darka in Igorja sta bila tekmovalno zelo uspešna tudi Matjaž Fabjan in Matjaž Zupančič. Fabjan je zmagal na državnem prvenstvu v teku na 3000 m, nato pa s sedmim mestom na mladinskih BAI še dopolnil ta uspeh. Zupančič je na mladinskem državnem prvenstvu v Postojni osvojil srebrno medaljo v teku na 110 m z ovirami, na BAI pa je osvojil 8. mesto.

Po uspehih na posamičnih tekmovanjih se je dalo ugotoviti, da bodo lahko Novomeščani spet krojili vrh na ekipnem mladinskem prvenstvu Jugoslavije. Na finalnem tekmovanju, ki je bilo v Beogradu, so zasedli tretje mesto (najboljša ekipna uvrstitev v zgodovini kluba) za Partizanom iz Beograda in mladinci Mariborom.

Nikakor ne gre pozabiti na za atlete najpomembnejši dogodek tega leta. Decembra je pokroviteljstvo nad klubom, ki se je preimenoval v AK Iskra Tenel Novo mesto, prevzela enako imenovana delovna organizacija.

Milan Šimunič (Kladivar) je to leto v troskoku osvojil prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter postavil nov slovenski rekord (16,02 m).

62 Igor Primc leta 1984

Atletski klub Iskra Tenel 1985, stadion

Bratstva in enotnosti Novo mesto (stojijo):

Gorazd Gabrijel, Darko Malnar, Slavko Malnar,

Igor Primc, Matjaž Zupančič, neprepoznana,

Milica Gorenc, Robert Šikonja, neprepoznan, Boris Okleščen, Darko

Cujnik, (čepijo): Renata Zupančič, Ivan Škedelj,

Ida Peršolja, Andrej Jeriček, Tanja Hrovatič,

Vanja Hribar, Borja Eržen, Tajana Matjašič, Lidija

Lobe, Bojan Vidmar

V zadnjem desetletju je bil nosilec vseh najvišjih uspehov v klubu Darko Cujnik. Tradicijo pa je nadaljeval tudi v letu 1986. Že drugič zapored je postal pokalni in absolutni prvak države v metu kopja. Ker je mednarodna atletska organizacija uvedla novo kopje z na-prej prestavljenim težiščem, je v tej sezoni kar petkrat postavil tudi nov slovenski rekord.

Matjaž Fabjan je že v začetku sezone z drugim mestom na državnem prvenstvu v krosu dokazal, da spada med najboljše mlade dolgoprogaše v Jugoslaviji. Na istem tekmovanju je bil tretji njegov klubski tovariš Bojan Vidmar, ekipa pa je osvojila prvo mesto. Matjaž je nekaj dni pozneje zastopal domovino na balkanskem prvenstvu v krosu.

Tudi na posamičnem prvenstvu Jugoslavije za starejše mladince, ki je bilo v Titovih Užicah, so Novomeščani častno zastopali črno-črno barve svojega kluba. Matjaž Zupančič je postal državni prvak v teku na 110 m z ovirami, Bojan Vidmar je osvojil srebrno medaljo v teku na 5000 m, tretji pa je bil v teku na 3000 m po prestani bolezni Matjaž Fabjan.Enako uvrstitev je dosegla tudi štafeta mladincev na 4 x 100 m.

Po uspešnih nastopih v prvem delu sezone je postal Matjaž Zupančič stalni član mladinske reprezentance Jugoslavije. V reprezentančnem dresu je zmagal v dvoboju najboljših mladinskih selekcij Francije in Jugoslavije ter z odličnim rezultatom 14,70 s le za 6 stotink sekunde zgrešil mladinski rekord Jugoslavije v tej disciplini. Mesec dni pozneje je zastopal domovino tudi na mladinskih balkanskih igrah in v svoji disciplini osvojil bronasto medaljo.

Po tretjem mestu na mladinskem atletskem pokalu Jugoslavije (APJ) prejšnje leto in dobrih posamičnih rezultatih so novomeški mladinci spet ciljali na sam vrh. Na finalu APJ so dosegli največji ekipni uspeh atletov iz Novega mesta. Osvojili so drugo mesto, ostal pa je grenak priokus. Tekmovanje je bilo namreč ob koncu sezone, ko so mladinci po končani srednji šoli že morali na služenje vojaškega roka. V ekipi Novomeščanov je zaradi tega manjkal ves dolgoprogaški del ekipe, ki je bil najboljši v Jugoslaviji. Na prvi pogled se zdi, da so imele verjetno tako smolo vse ekipe. Nekatere že, ne pa beograjski Partizan, ki je zmagal in je uredil stvari tako, da so njegovi tekmovalci odšli v JLA šele po tem tekmovanju. Kljub temu pa so mladi atleti Iskre Tenel dokazali, da se za atletiko v metropoli Dolenjske nekaj časa še ni bati. Milan Šimunič (Kladivar) je v troskoku osvojil prvo mesto na prvenstvu Slovenije ter po-stavil nov slovenski rekord (16,23 m).

1986

ZGODOVINA KLUBA

63

Darko Cujnik Borja Eržen in Milica Gorenc leta 1984

Mladinski prvaki Jugoslavije v krosu leta 1986 (stojijo z leve): Polde Saje, Mario Mohorović (trener), Matjaž Fabjan, (čepijo z leve) Jože Mikec, Bojan Vidmar

Igor Primc leta 1984

Finančne težave, ki so se pojavile zaradi nizkih dotacij Telesno kulturne skupnosti (TKS), je rešil pokrovitelj Iskra Tenel. Brez tega bi klub ostal brez nujnih sredstev za svoje delovanje že junija. Drugi veliki problem, ki se je pojavil, ni bil hitro rešljiv in se je vlekel še naprej tudi v naslednjih letih. Po organizaciji zleta in delni obnovi stadiona so atletom za treniranje ostala le asfaltna vadišča, saj je je zmanjkalo denarja za tartansko prevleko. Zaradi tega je nastalo rezultatsko nekajletno sušno obdobje. Da bi lahko vsaj približno normalno trenirali, so morali atleti zapustiti stadion in se preseliti na peščene stadione v vojašnico Milana Majcna in na Loko oziroma na najbližji stadion s stezo iz umetne mase v Kočevje.

Naslov slovenskega članskega prvaka je to leto osvojil le Igor Primc v metu diska. Med mladinci sta bila najboljša v Sloveniji Sandi Tekstor in Saša Derganc.

V tablice najboljših atletov v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstili: Tomaž Božič, Toni Žulič, Matjaž Fabjan, Damir Karpljuk, Boris Bukovec, Matjaž Zupančič, Sandi Tekstor, Andrej Lapanje, Goran Vučković, Damir Delić, Edi Kranjčič, Hrvoje Petkovič, Darko Cujnik, Igor Primc, Boris Okleščen, Slavko Malnar, Darko Malnar, Robert Macedoni, Tomaž Lenart ter štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m. Med njimi so se najbolje odrezali Igor Primc v metu diska z rezultatom 56,54 cm, Andrej Lapanje v skoku v višino z rezultatom 215 cm in Darko Cujnik v metu kopja z rezultatom 70,96 m.

1987

64

Mirnopeški tek leta 1987 (na zmagovalnem odru je Damir Karpljuk, za njim levo je Ivan Škedelj)

1987 V tablice najboljših atletinj v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstile le Lavra Kastelic, Mar-

tina Hribar in Saša Derganc.

Lavra Kastelic je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta. Gre za prireditev Agencije za šport iz Novega mesta (od leta 1986), na kateri bralci Dolenjskega lista in poznavalci športa izberejo najboljše športnike in športnice ter športni kolektiv leta.

Robert Šikonja (član Velenja) je zasedel prvo mesto na slovenskih tablicah v teku na 800 m z izidom 1:49,6.

Nevzdržno slabi pogoji treniranja so se v tem letu nekoliko izboljšali, ker so bili na ska-kališča in na prvo stezo 400 m kroga provizorično položeni tepihi iz umetne mase, ki so jo med obnovo postrgali s stare steze na stadionu Crvene Zvezde.

Zanimivo je tudi, da v arhivu AZS ne obstajajo tekmovalni podatki za leto 1988 (zgubili so se pri raznih selitvah). Prav tako jih ni v arhivu kluba. Obstajajo le podatki, pridobljeni iz Beograda, iz katerih so razvidni najboljši rezultati novomeških tekmovalcev, in to le v olimpijskih disciplinah. Ti so upoštevani tudi pri izdelavi in objavi rezultatskih tablic v tem zborniku. Na seznamu so Tomaž Božič, Vesmin Kajtazović, Robert Dragan, Matjaž Fabjan, Matjaž Zupančič, Goran Vučković, Darko Zupin, Hrvoje Petkovič, Igor Primc, Dušan Okleščen, Primož Žižek, Darko Cujnik, Lavra Kastelic, Mateja Udovč, Nataša Podkrižnik, Saša Derganc in Tina Čuček.

Ohranjeni pa so podatki o najboljših na prvenstvu Slovenije in Jugoslavije. Goran Vučković je postal najboljši mladinec v skoku v višino v Jugoslaviji in Sloveniji, Boris Okleščen pa najboljši član v Sloveniji v metu diska. Lavra Kastelic je bila na prireditvi Športnik leta dru-gič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

1988

ZGODOVINA KLUBA

65

Mateja Udovč Ivan Škedelj na mednarodnem Yassa maratonu v Varaždinu leta 1988

Nataša Podkrižnik in Tanja Klemenčič leta 1988

Mladinsko državno prvenstvo v Beogradu leta 1989 (stojijo): Ivan Škedelj - vodja, Vesmin Kajtazović, Bojan Vidmar, Tomaž Božič, Robert Štrukelj, Goran Vučković, (sedijo) Lavra Kastelic, Robert Dragan, Mateja Udovč

V letu 1989 se nadaljujejo težave z neustreznim stadionom. Od pomembnejših dogodkov je treba omeniti nastop Igorja Primca na balkanskih igrah in Primoža Žižka za osvojeni naslov najboljšega mlajšega mladinca v Jugoslaviji v metu kladiva. Prvaki Slovenije so še Igor Primc pri članih, Robert Dragan pri mladincih na 5000 m in Mateja Udovč pri mladinkah na 3000 m. Ekipno so mladinci drugiin mladinke tretje v Sloveniji.

V tablice najboljših atletov v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstili: Božič, Kajtazović, Fa-bjan, Dragan, Počič, Štrukelj, štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m, Zatežič, Primc, S. Malnar, Žižek, D. Malnar, Rus in Lenart.

V tablice najboljših atletinj v Sloveniji so se do 15. mesta uvrstile Lavra Kastelic, Polona Šinkovec, Nataša Turk, Nataša Podkrižnik, Martina Hribar, Mateja Udovč ter štafeti 4 x 100 in 4 x 400 m.

Na prireditvi Športnik leta je bila Mateja Udovč izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa za najboljšega športnika Novega mesta.

1989

66

Gregor Rus na mitingu v Novem mestu

Ivan Škedelj in Aljoša Počič v Radencih leta 1992

Številne generacije novomeških atletov in atletinj so končno dočakale prepotrebno obnovo novomeškega stadiona. Ta je dobil novo podlago iz umetne snovi in Novo mesto je končno dobilo zeleno luč za organizacijo večjih tekmovanj. To se je kmalu tudi zgodilo. Na veselje vseh atletskih navdušencev je bil organiziran prvi mednarodni atletski miting. Na njem je nastopilo veliko svetovno znanih tekmovalcev in tekmovalk. Med njimi je finalistka z le nekaj dni pred tem končanega evropskega prvenstvav Splitu Brigita Bukovec, ki je suvereno zmagala na 100 m ovire, bronasti z evropskega prvenstva Borut Bilač je moral priznati premoč Siniši Ergotiću, tudi finalistu v skoku v daljino, na 400 m je tekla celotna jugoslovanska moška štafeta (ena najboljših na svetu), na 800 m je zmagal Slobodan Popović, v višino Sašo Apostolovski … Za najboljši rezultat tekmovanja je bil izbran met Petre Felke, ki se je celo s pismom zahvalila za gostoljubje in izredno ozračje na tekmovanju.

Tudi domači atleti so v tej sezoni nastopali zelo uspešno. Najboljši je bil Igor Primc, ki je nastopil na balkanskih igrah ter zmagal na prvenstvu Slovenije v metu diska. Med mladinci sta izstopala Aljoša Počič in Primož Žižek. Aljoša je postal prvak Jugoslavije in Slovenije v teku na 10 000 m, Primož pa slovenski prvak v metu kladiva.

Janez Penca je dobil Bloudkovo plaketo za strokovno, trenersko in publicistično delo, predvsem v atletiki.

1990

ZGODOVINA KLUBA

67

Marijan Špilar in Petra Felke na mitingu v Novem mestu leta 1990

Janez Penca in Patrick Sjoeberg

Sezona se je končala z državnim prvenstvom za mladince, na katerem sta novomeška atleta Gregor Rus in Aljoša Počič osvojila zlati medalji v metu kladiva in v teku na 10 000 m. Na absolutnem državnem prvenstvu je naslov prvaka osvojil Igor Primc v metu diska. V mladinski reprezentanci Jugoslavije sta nastopila Robert Dragan in Vesmin Kajtazović.

Na 2. mednarodnem atletskem mitingu so nastopili predvsem atleti in atletinje iz Slove-nije, Hrvaške in Italije. Na mitingu je bilo kljub nekoliko slabši udeležbi doseženih nekaj lepih rezultatov, še najboljšega pa je prispevala Silva Vivod iz Maribora v teku na 3000 m.

Nataša Podkrižnik je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

Prvo državno prvenstvo samostojne Slovenije za člane in starejše mladince v dvorani je bilo za novomeško atletiko zelo spodbudno. Na zmagovalnem odru sta stali Nataša Podkrižnik in Katka Jankovič. Na prvem državnem prvenstvu v krosu je nastopila Mateja Udovč in med članicami osvojila četrto mesto.

Na članskem državnem prvenstvu so novomeški člani dosegli štiri zmage (Igor Primc dve, Darko Malnar in Martina Hribar), mladinci pa pet (Gregor Rus tri, Tadej Sever in Katja Zupan). Darja Tratar je pokazala veliko nadarjenost, saj je izboljšala dva slovenska rekorda za mlajše mladinke (80 m ovire in šesteroboj). Za člansko reprezentanco Slove-nije je nastopil Tomaž Božič, za mladinsko pa Gregor Rus in Nataša Podkrižnik. Ekipno so člani osvojili tretje mesto v državi.

Četrti mednarodni miting je bil zelo uspešen, prikazana atletika in rezultati vsekakor niso razočarali prisotnih in poznavalcev atletike.

Darja Tratar je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

1991

1992

68

Športnika leta leta 1989 Mateja Udovč in Igor Primc (Dolenjski list)

Vesmin Kajtazović

Na državnem prvenstvu v dvorani so atleti Tilie, kot se je klub poimenoval po novem glavnem pokrovitelju, v vseh kategorijah osvojili sedem medalj: eno zlato, dve srebrni in štiri bronaste. Z zimskega državnega prvenstva metalcev, ki je bil teden prej v Kopru, pa tri:eno zlato, eno srebrno in eno bronasto. Mlajša mladinka Darja Tratar je zmagala v teku na 60 m z ovirami z dolenjskim rekordom 8,97 s in je to leto nastopila tudi na olimpijskih igrah mladih. Nataša Podkrižnik je postala prva Dolenjka, ki je v skoku v daljino preskočila 6 m.

Konec aprila je bilo državno prvenstvo v teku na 10 km, na katerem je Matjaž Fabjan s časom 30:17,13 izboljšal deset let star rekord Metoda Žužka. Mateja Udovč je na isti razdalji svoj rekord popravila na 37:31,74. Sredi maja sta dolenjske rekorde izboljšala tudi Tomaž Božič, ki je kot prvi Dolenjec na 100 m tekel pod 11 s in na 200 m pod 22 s, in Darja Tratar, ki je z 12,48 s dosegla absolutni dolenjski rekord na 100 m. Finale atletskega pokala Slovenije je bilo uspešno za zmagovalca Igorja Primca in Matjaža Zupančiča.

Trije novomeški atleti so junija uspešno nastopili na evropskem pokalu skupine A. Igor Primc in Matjaž Zupančič sta osvojila četrti mesti, Tomaž Božič je bil sedmi.

V Novem mestu je konec junija potekalo državno prvenstvo za mlajše mladince. Tu je bilo izboljšanih pet državnih rekordov in trije pionirski rekordi Dolenjske. Miha Durič je popravil rekorda na 110 m z ovirami in 300 m z ovirami, Matjaž Ravbar pa dolenjski pionirski rekord v teku 3000 m. Julija je bilo člansko prvenstvo, na katerem so Novomeščani osvojili tri naslove državnega prvaka (Božič v teku na 200 m, Primc v metu diska in Udovčeva v teku na 3000 m).

1993

ZGODOVINA KLUBA

69

Primož Žižek

Reprezentanca Slovenije v Vazpremu leta 1993 (zgornja vrsta): drugi - Tomaž Božič, tretji - Matjaž Zupančič, peti - Igor Primc

Mateja Udovč v reprezentanci Slovenije v Vazpremu leta 1993 (desno spodaj)

1993V reprezentanci Slovenije so na peteroboju atletskih reprezentanc Slovenije, Slovaške, Madžarske, Hrvaške in Walesa nastopili Igor Primc, ki je zmagal, Tomaž Božič (četrti), Mateja Udovč (tretja) in Matjaž Zupančič (peti).

Povzetek bližnje preteklosti in trenutnega stanja v dolenjski atletiki je v Dolenjskem listu (26. avgusta 1993) opisal Janez Penca: Člansko državno prvenstvo v atletiki je bilo samo potrditev, da je novomeška atletika spet trdno v sedlu slovenske kraljice športov. Atleti so si poleg treh zlatih, šestih srebrnih in treh bronastih medalj prislužili tudi pet mest v državni reprezentanci: Božič v teku na 200 m in 4 x 100 m, Primc v metu diska, Zupančič v teku na 110 m z ovirami in Darja Tratar v teku na 100 m z ovirami pri mladinkah.

Pravzaprav je neke vrste čudež, da je dolenjska atletika tako dobro preživela skrajno neprijetna obdobja v drugi polovici prejšnjega desetletja. Na začetku osemdesetih let je doživela vrhunec, ki so se mu čudili vsi tekmeci tedaj še veliko večje države, v kateri je bilo teže osvajati naslove prvakov ali nastopati v prvi zvezni ligi kot zdaj. Čudili so se, ker je taka atletika rasla v razmerah, v katerih bi morala praviloma propasti ...

Potem je prišlo leto 1990 in na asfalt so položili umetno snov. Na doslej največjem atlet-skem tekmovanju v Novem mestu, s katerim so tisto jesen počastili odprtje nove atletske steze, je nastopila kopica vrhunskih atletov in celo svetovna rekorderka v metu kopja. Stadion je dobil vrsto spoštovanja vrednih rekordov. Toda domači atletiki se je poznalo, da so jo utrudila leta čakanja nanj, kajti uspehov, s katerimi se je ponašala deset in še več let prej, ni bilo ...

70

Matjaž Fabjan (v sredini) na evropskem prvenstvu v krosu leta 1995

Aleš Berger

1993

Z novo stezo je izginila največja težava novomeške atletike. Nanjo so spet začeli prihajati najmlajši in iz dveh skupin dečkov in deklic so v dveh letih in pol zrasli mladi tekmovalci, ki na državnih prvenstvih v svoji kategoriji že osvajajo medalje ...Glavna zvezda mednarodnega mitinga je bil to leto zambijski atlet Samuele Matete, naj-boljši tekač na 400 m z ovirami v tem obdobju (leta 1992 je bil izbran za drugega atleta sveta).

Atletski klub Novo mesto je pridobil novega generalnega sponzorja in se preimenoval v AK Tilia.

Mateja Udovč je bila na prireditvi Športnik leta drugič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

Sezono je od dolenjskih atletov odprl Tomaž Božič, ki je na mitingu v Veroni izboljšal dolenjski rekord na 60 m na 7,05 s, začela pa se je tudi sezona krosov. Robert Dragan je bil med mlajšimi člani najboljši v državi. Nataša Podkrižnik je dolenjski rekord v skoku v daljino izboljšala na 615 cm. Na tekmovanju za pokal Savariaso novomeški atleti osvo-jili pet zlatih medalj: Tomaž Božič, ki je spet izboljšal dolenjski rekord na 100 m, Katka Jankovič na 100 m z ovirami, Tomič na 1500 m, Maša Fink, Tanja Klemenčič in Miha Durič pa so tekli v zmagovitih štafetah.

Atletski klub Tilia je v začetku junija organiziral finale atletskega pokala Slovenije, na katerem so nastopili vsi takrat najboljši slovenski atleti. Ob slabem vremenu rezultati niso bili nič posebnega, so pa novomeški atleti osvojili pet zlatih medalj. Enako uspešni so bili tudi na državnem prvenstvu, kjer so Primc, Božič in Udovčeva skupaj osvojili pet naslovov. Najbolj razveseljivo pa je bilo prav dejstvo, da se dviguje forma Igorja Primca, saj je njegov disk letel že blizu 60 m. Na mednarodnih mitingih je uspešno nastopal tudi srednjeprogaš Aleš Tomič.

1994

ZGODOVINA KLUBA

71

Mateja Udovč (četrta z leve) na krosu Dela v Velenju leta 1993

Aleš Berger

Za dolenjsko atletiko zelo pomemben dogodek je vsakoletni mednarodni miting Odprto prvenstvo Dolenjske, ki se ga po navadi udeležijo vsi boljši slovenski atleti, vsako leto pa privabijo tudi tuje atlete. Za poznavalce atletike je bil to leto najbolj zanimiv tek žensk na 2000 m, v katerem sta domačinka Mateja Udovč in Velenjčanka Jolanda Steblovnik (kasneje poročena Čeplak) tekli hitreje od državnega rekorda. Hitrejša je bila mladinka Steblovnikova. Na mitingu je bilo doseženih kar deset rekordov stadiona.Zelo dobro so novomeški atleti tekmovali na državnem prvenstvu za starejše mladin-ce, na katerem je svoj dan imela Katka Jankovič, ki je osvojila kar štiri medalje, teden pozneje pa postavila še absolutni dolenjski rekord na 100 m z ovirami. Poleg nje so na zmagovalnih stopničkah stali še Gregor Rus, Mitja Kren, Tanja Klemenčič in Aleš Tomič.

Sezona se je končala z ekipnim prvenstvom za člane, na katerem so atleti Tilie osvojili tretje mesto.

Tekaška sezona se je začela že na novoletnem teku v Mariboru, kjer je v ženski kon-kurenci na 4000 m zmagala Mateja Udovč. Državno prvenstvo za mlajše mladince je novomeškim atletom prineslo dve medalji; Gregor Rovan je bil v skoku v daljino tretji (656 cm), Miha Durič pa v teku na 60 m s časom 7,26 drugi.Na mednarodnem maratonu je bila na 21 km najboljša Novomeščanka Mateja Udovč, na otvoritvenem mitingu v Celovcu pa so novomeški dolgoprogaši Tomič, Ravbar in Gradišar postavili rekord v štafeti 3 x 1000 m. Med člani je na dolgih progah kraljeval Matjaž Fabjan, Igor Primc je prihajal v vrhunsko formo in disk zalučal blizu 60 m.

Na mednarodnem mitingu Odprto prvenstvo Dolenjske so se ob močni mednarodni zasedbi izkazali nekateri dolenjski atleti, kot sta Tomaž Božič, ki je svoj najboljši rezultat te sezone še izboljšal, in Matjaž Fabjan, ki je pozneje v teku na 10 km osvojil naslov državnega prvaka.

1995

72

Igor

Prim

c le

ta 1

984

Dol

enjs

ki li

st

1995 Avgusta se je metalec diska Igor Primc udeležil svetovnega prvenstva v atletiki in zase-

del 36. mesto. Tomaž Božič se je udeležil univerzijade, na kateri se je v obeh šprinterskih disciplinah uvrstil v drugi krog.Konec septembra je bilo pionirsko državno prvenstvo, katerega junak je bil mladi Novomeščan Andrej Murn. Zmagal je v disciplinah 100 m z ovirami, kjer je za 5 stotink zgrešil državni rekord,in v skoku ob palici, drugi je bil v skoku v višino, tretji pa s klubsko štafeto 4 x 400 m.

Atletski klub Tilia se preimenuje v AK Krka Telekom.

Na prireditvi Športnik leta je bila Mateja Udovč tretjič izbrana za najboljšo športnico in Igor Primc pa drugič za najboljšega športnika Novega mesta.

Olimpijska sezona se je začela s hitrimi teki Tomaža Božiča in Katke Jankovič v dvorani. Katka je v teku na 60 m z ovirami dosegla nov dolenjski rekord, Božič je postavil državni rekord na 200 m. Aleš Tomič je kot mladinec dosegel absolutni državni rekord v dvorani na 1500 m, za cilj sezone pa si je zadal nastop na mladinskem svetovnem prvenstvuBožič in Tomič sta nastopila v reprezentanci na atletskem šesteroboju na Dunaju, dosegla sta dve peti in šesto mesto. Medtem je Katka Jankovič kot druga najhitrejša Slovenka v teku z ovirami nastopila na mednarodnem prvenstvu Bavarske, kjer je bila tretja.

1996

ZGODOVINA KLUBA

73

Igor Primc, Zdravko Pečar (nekdanji rekorder Jugoslavije v disku) in Karel Gačnik na letališču v Frankfurtu leta 1996

Delo

1996

Sredi aprila je zdaj že tridesetletni Igor Primc z 62,72 m podrl državni rekord v metu diska in dosegel normo za olimpijske igre v Atlanti. Poletna sezona se je začela z mitingi. Aleš Tomič je izpolnil normo za mladinsko svetovno prvenstvo in popravil mladinski državni rekord v teku na 1500 m (3:45,85).

Atletski klub Krka je organiziral zanimiv 7. mednarodni miting, ki se je preimenoval v Krka Open 96 in je minil v znamenju vrhunskih rezultatov. Nov državni rekord in najboljši rezul-tat sezone na svetu (12,73 s) je postavila Brigita Bukovec, ki je tako napovedala, da bo resno izzvala tekmice tudi na olimpijskih igrah, kjer je kasneje osvojila srebrno kolajno. Svoj in državni rekord je spet izboljšal Aleš Tomič, Igor Primc pa je še vedno bil bitko z atletsko zvezo, ki mu norme za olimpijske igre ni priznala.

Sredi junija sta odlično formo dokazala Tomaž Božič, ki je na 200 m (20,98 s) in 100 m (10,47 s) izboljšal slovenski rekord, ter Igor Primc, za katerega se je atletska zveza končno odločila in ga predlagala Olimpijskemu komiteju za kandidata za nastop v Atlanti.

Na olimpijskih igrah je Primc v metu diska dosegel daljavo 59,12 m in s tem osvojil 24. mesto.

Na državnem prvenstvu so novomeški atleti osvojili tri naslove državnih prvakov. Najbolj-ši v svoji disciplini so bili Tomaž Božič v tekih na 100 in 200 m ter Igor Primc v metu diska. Aleš Tomič je na mladinskem svetovnem prvenstvu osvojil zanj zadovoljivo 16. mesto.

Na evropskem prvenstvu v krosu je Robert Dragan zasedel 92. mesto. Mladinski državni prvaki so postali Aleš Tomič (800 in 1500 m) in Andreja Blatnik v troskoku ter Gregor Rovan v daljini (dvorana) med mlajšimi mladinci.

Atletski klub Krka Telekom se je preimenoval v AK Krka Novo mesto.

Igor Primc je bil na prireditvi Športnik leta tretjič izbran za najboljšega športnika Novega mesta.

74

Andrej Jeriček, Stephane Diagana in Andrej Murn na pripravah v

Monte Carlu leta 1998

Proslava ob 80. rojstnem dnevu Jožeta Glonarja

Sezono sta na otvoritvenih mitingih začela šprinterja Tomaž Božič in Katka Jankovič. Novomeščani so bili suvereni na prvenstvu za mnogobojce -med mlajšimi mladinci je prvak postal Andrej Murn. Med članicami se je izkazala Andreja Blatnik. Igor Primc pa je že na začetku zimske sezone močno izboljšal svoje lanske dosežke in slovenski rekord v metu diska, na splitskem mitingu je dosegel rezultat 63,74 m.

Vsakoletni mednarodni miting Krka Open je kljub hudemu nalivu, ki je preprečil začetek tekmovanja, ki je bilo prestavljeno za dve uri, to leto spet postregel z dobrimi rezultati ter dobrimi uvrstitvami, še posebej domačih atletov. Državni rekord v teku 110 m z ovirami je postavil mladinec Andrej Murn, v metu diska je zelo dobro daljavo dosegel Primc. Ta se je konec junija tega leta udeležil Sredozemskih iger v Bariju in kot drugi dolenjski športnik za telovadko Jasno Dokl osvojil zlato medaljo. Tomaž Božič je bil na 100 m 13. in na 200 m 12.

Na olimpijskih dnevih mladih so zelo uspešno nastopili trije dolenjski atleti. Jože Vrtačič je v skoku v daljino s 745 cm osvojil bronasto medaljo, Jernej Kastelic je bil v teku na 400 m z ovirami s časom 55,90 deveti, Andrej Murn je nastopil v finalu teka 110 m z ovirami in po smoli na predzadnji oviri kljub izgubi ritma in hitrosti osvojil šesto mesto. Veliko presenečenje pa je bila srebrna medalja slovenske štafete 4 x 100 m, v kateri sta tekla tudi Vrtačič in Murn.

Svetovno prvenstvo v atletiki avgusta 1997 za Igorja Primca in Tomaža Božiča ni bilo posebej uspešno. Božič je na prvenstvo prišel z izpolnjeno normo B in je na takem tek-movanju sodeloval prvič; osvojil je 72. mesto. Igor Primc je vrgel disk pod 60 m in zasedel 21. mesto. Na univerzijadi so nastopili Aleš Tomič, Tomaž Božič in Katka Jankovič.

Sezona se je končala z ekipnim prvenstvom za člane, na katerem so atleti zasedli drugo, atletinje pa tretje mesto.

Igor Primc je bil na prireditvi Športnik leta četrtič izbran za najboljšega športnika Nove-ga mesta. Prvič pa si je naslov najboljšega športnega kolektiva v Novem mestu izboril atletski klub Krka.

1997

ZGODOVINA KLUBA

75

Andrej Murn in Merlene Ottey na pripravah v Monte Carlu leta1998

Nagovor predsednika atletskega kluba Krka Borisa Dularja na pogostitvi ob uspešnih nastopih Andreja Murna in Jerneja Kastelica na olimpijskih igrah mladih v Lizboni 1997

Andrej Murn in Jernej Kastelic na olimpijskih igrah mladih leta 1997 v Lizboni

Januarja je svojo 80-letnico praznoval Jože Glonar, starosta, idejni vodja in dolgoletni trener dolenjskih atletov.

Na mednarodnem mitingu Krka 98 se je na veselje gledalcev v dobro formo vrnil Igor Primc, ki je z meti prek 61 m izpolnil tudi normo za evropsko prvenstvo, na katerem je zasedel 16. mesto. Nastopil je tudi s slovensko reprezentanco na evropskem pokalu, kjer je osvojil tretje mesto in pripomogel k obstanku Slovenije v prvi skupini tega tekmovanja.

Državni prvaki med mlajšimi mladinci so postali Marko Pust (60 m ovire), Robert Meglič (disk), Primož Jeralič (palica), Sašo Lukeš (troskok, dvorana) ter Andrej Murn (60 m ovire). Mladinski državni dvoranski rekord na 60 m z ovirami v dvorani je na novo postavil Andrej Murn (8,06 s).

Katka Jankovič je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

Atletski miting Krka Open 99 je bil zanimiv predvsem zaradi moškega teka na 200 m, ki ga je z novim državnim rekordom dobil Ljubljančan Boštjan Horvat, z mladinskim rekor-dom 20,95 s pa se je proslavil Jože Vrtačič. Miting je po novem štel za veliko nagrado.

Na atletskem pokalu Slovenije je Igor Primc postavil nov državni rekord v metu diska in s tem izpolnil normo za svetovno prvenstvo. Na mladinskem troboju v Münchnu sta se z drugim mestom najbolje izkazala Dejan Ambrožič v teku 2000 m z zaprekami in metalec diska Robert Meglič.

Mladinskega svetovnega prvenstva se je udeležil Sašo Rebernik v skoku v višino; obstal je v kvalifikacijah in na koncu zasedel 17. mesto. Igor Primc je po službeni dolžnosti nastopil na svetovnih vojaških igrah in bil z enim boljših osebnih izidov te sezone drugi, teden pozneje pa je na svetovnem prvenstvu z metom, dolgim 62,35 m, osvojil

1998

1999

76

Monika Turk

Slavko Malnar in Igor Primc na svetovnem prvenstvu v Edmontonu leta 2001

Jože Vrtačič

1999

15. mesto, kar je bila njegova najboljša uvrstitev na največjih atletskih tekmovanjih do tedaj. V sezoni je štirikrat izboljšal svoj državni rekord v metu diska in je niz zaključil z rezultatom 64,79 m.

Na univerzijadi je nastopila Katka Jankovič, slovenske štafetne prvakinje (4 x 200 m) pa postanejo Bajec, Bukovec, Kranjčič in Salopek.

Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič drugič izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa petič za najboljšega športnika Novega mesta.

Aleš Tomič (član Portovalda) sodeluje v krosu na svetovnem in evropskem prvenstvu. V teku na 1500 m pa osvoji 11. mesto na evropskem prvenstvu za mlajše člane.

Jože Vrtačič (član Šentjerneja) osvoji 5. mesto v teku na 200 m na evropskem prvenstvu za mladince. V štafeti 4 x 400 m pa na istem prvenstvu osvoji 8. mesto.

Atleti so v olimpijski sezoni prvič stopili na tekmovališča v Celju in Ljubljani, kjer se je po letu dni premora zaradi poškodbe vrnil Tomaž Božič.

Državni prvaki med mladinci so postali Sašo Rebernik (skok v višino), Primož Jeralič (mnogoboj), Robert Meglič (met diska), Dejan Ambrožič (1500 m zapreke in kros) in Tanja Žibert (peteroboj, dvorana), med člani pa Igor Primc, Katka Jankovič ter moški in ženski štafeti (4 x 200 m).

ZGODOVINA KLUBA

2000

77

Priznanje Mednarodnega olimpijskega komiteja Marijanu Špilarju leta 2001 Katka Jankovič, najboljša športnica v Novem mestu leta 2000

Za olimpijsko sezono je značilna pogosta udeležba kandidatov za norme na številnih tekmovanjih in takšna je bila tudi sezona v letu 2000. Med novomeškimi atleti ni bilo veliko kandidatov za nastop na olimpijskih igrah, za normo se je boril Igor Primc, Jože Vrtačič pa je bil že potrjen kandidat za nastop v štafeti 4 x 400 m. Na 11. mednarodnem atletskem mitingu tokrat ni bilo presenetljivih izidov, razveseljiv je bil met Primca čez 60 m v metu diska. V finalu atletskega pokala Slovenije so atleti in atletinje Krke osvojili tretje mesto. Ekipno prvenstvo Slovenije za mladince so po dvoboju z ŽAK-om dobili atleti Krke in se s tem uvrstili v evropski klubski pokal.

Jože Vrtačič je edini od dolenjskih atletov nastopil na olimpijskih igrah v Sydneyju. Slovenska štafeta 4 x 400 m je s svojim nastopom razočarala, dosegli so 31. mesto od 32 nastopajočih.

Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič tretjič izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

V krosu je državni prvak v mlajše mladinski kategoriji postal Matjaž Berus.

Članski naslov državnih prvakov so osvojili Katka Božič, Milan Šimunič, Jože Vrtačič, Dejan Ambrožič, Igor Primc, Robert Meglič in ženska štafeta 4 x 200 m.

Na svetovnem prvenstvu mlajših mladincev je nastopil Matjaž Berus v teku na 1500 m in osvojil 28. mesto. V skromni slovenski zasedbi na svetovnem prvenstvu v Edmontonu je nastopil Igor Primc in bil v finalu enajsti, kar je bila druga najboljša uvrstitev slovenske atletike na svetovnih prvenstvih do tedaj. Katka Božič je tekmovala na univerzijadi v

2001

78

Saša Lavrič (Drganc) Maja Sečnjak

Matej Glivar

Kaja Vukšinič

2001 Pekingu in nastopila v okviru svojih najboljših rezultatov; čas 13,77 s je zadostoval za 20.

mesto. Igor Primc je bil peti na Sredozemskih igrah.

Sezono so končali mladinci na ekipnem državnem prvenstvu, na katerem je Krka osvojila prvo mesto. Pred tem so izvrstno nastopili na mladinskem evropskem klubskem pokalu skupine A in zasedli šesto mesto. Vsekakor je treba omeniti še klubske štafete 4 x 200 m v moški in ženski kategoriji, ki so osvojile sedmo mesto v Evropi.

Edini državni rekord je na novem šolskem stadionu v Šentjerneju s časom 33,28 s v teku na 300 m postavil Jože Vrtačič.

Na prireditvi Športnik leta je bila Katka Jankovič četrtič izbrana za najboljšo športnico, Igor Primc pa šestič za najboljšega športnika Novega mesta.

Andrej Poljanec (član Olimpije) je sodeloval na Olimpijskih dnevih mladih in v skoku s palico zasedel 6. do 7. mesto. Na Svetovnem mladinskem prvenstvu je zasedel 11. mesto.

Konec januarja je bila zimska sezona že v polnem razmahu. V tednu dni so na dveh mitingih nastopili številni dolenjski atleti. Med pionirji na državnem atletskem prvenstvu sta bila uspešna Sečnjakova ter Kraševec. Državno prvenstvo za mlajše mladince je postreglo z dobrimi uvrstitvami atletov Krke, še posebej so se izkazali Matija Kraševec, Mija Rangus in Gordana Dragišič. Dvoransko zimsko prvenstvo za starejše mladince je bilo uspešno za Gordano Dragišič v skoku v daljino in Primoža Jeraliča v teku z ovirami. Meseca marca je na evropskem pozivnem atletskem prvenstvu v metih nastopil tiste

2002

ZGODOVINA KLUBA

79

Matija Kraševec vodi v teku na 100 m.

Igor Primc na mitingu v Cape Townu leta 2002: Aleksander Tamert - Estonija (bronasti na OI), Virgilius Alekna - Litva (zmagovalec OI 2000, 2004), Lars Riedel - Nemčija (olimpijsko zlato 1996 in srebro 2000), Igor Primc, Andreas Selig - Nemčija (svet.vojaški prvak), Franz Kruger - JAR (bronasti OI 2000)

2002čase eden najbolj uspešnih slovenskih atletov Igor Primc in v metu diska s 60,75 m dolgim metom osvojil sedmo mesto.

Poletno sezono sta uspešno odprla Janez Jeralič z 208 cm v skoku v višino in Matija Kraševec z 11,08 s v teku na 100 m.

Za normo pa so se v tistem trenutku še vedno potegovali Igor Primc in Jože Vrtačič. Primc je postal tudi prvak na svetovnih vojaških igrah, Vrtačič pa je bil osmi na evrop-skem prvenstvu v dvorani.

Prvenstvo Slovenije za mlajše mladince je pokazalo razveseljive rezultate. V šprintu in teku na 300 m je blestel Matija Kraševec, ki je na 100 m tekel že zelo blizu meje 11 s, Matej Glivar pa je zmagal v metu kladiva, na svetovnem mladinskem prvenstvu pa je zasedel 14. mesto.

Moške štafete 4 x 400 in 4 x 200 m, Robert Meglič, Igor Primc in Jože Vrtačič so postali članski prvaki Slovenije.

V začetku septembra so potekala državna prvenstva za pionirje in mladince, na katerih se je znova pokazalo, da ima dolenjska atletika velik potencial v mladih atletih, kot sta Matija Kraševec in Monika Turk.

To sezono so bili mladinci na ekipnem državnem prvenstvu drugi, na mladinskem evrop-skem klubskem pokalu skupine A pa so zasedli osmo mesto.

Aleš Tomič (član Portovalda) je s časom 3:39,29 postavil še vedno veljavni slovenski rekord v teku na 1500 m.

80

Tjaša Dragan

Atleti, atletinje in trenerji leta 2005

Zimska sezona se je začela z mitingom v Ljubljani, kjer je bil v ospredju Gregor Kokalo-vić, mlajši mladinec novomeške Krke, ki še danes kroji vrh slovenskega šprinta.

Prvič pa so v tem letu organizirali državno dvoransko prvenstvo v tekih na Dunaju, saj to v Sloveniji, ki nima pokrite atletske dvorane, ni možno. V teku na 400 m je naslov državnega prvaka osvojili Jože Vrtačič, mesta med najboljšimi tremi pa so si pritekli tudi Gregor Kokalović na 200 m in Gregor Košir na 3000 m.

Na ekipnem državnem prvenstvu je AK Krka v moški konkurenci osvojil šesto mesto. Med Novomeščani sta se najbolj izkazala reprezentanta Igor Primc in Jože Vrtačič. Tudi na APS ni bilo nič drugače – čast dolenjske atletike je vnovič reševal tekač na 200 in 400 m Jože Vrtačič. Na mladinskem državnem prvenstvu so mladinci Krke osvojili sedem medalj; dve Matija Kraševec, po eno pa Davorin Kovačič, Mija Rangus, Mojca Lindič, Gregor Košir in Matjaž Pekolj.

Ekipno mladinsko državno prvenstvo je atletom Krke prineslo dve bronasti medalji, tako za dekleta kot za fante, k uspehu so največ prispevali Kaja Vukšinič, Gordana Dragišič, Matija Kraševec, Monika Turk, Matej Glivar in Gašper Stegnar, ki so v svojih disciplinah zmagali in ekipi prinesli največ točk.

Igor Primc je bil na svetovnih vojaških igrah šesti, mladinci pa četrti na evropskem klub-skem pokalu skupine C.

2003

ZGODOVINA KLUBA

81

Mija Rangus

Andrej Jeriček (trener), Martin Gradišek, Tadej Hribar, Gregor Kokalović in Igor Primc (vodja) na 2. evropskem ekipnem prvenstvu prve lige v Budimpešti leta 2010

Olimpijsko leto na mitingih na Dunaju in v Ljubljanije v odlični formi začel Jože Vrtačič, ki je izboljšal osebna rekorda na 60 in 200 m. Dobro je tekmovalno leto na državnem prvenstvu v krožnih tekih na Dunaju začel tudi že prejšnjo sezono uveljavljeni mladi atlet Matija Kraševec.

Na državnem prvenstvu v krosu je bila Mojca Lindič druga, pri mlajših članicah zmagala Monika Turk, Mitja Krevs pa je bil drugi med pionirji.

V začetku julija je bilo mladinsko državno prvenstvo. Državni prvaki so postali Matija Kraševec (100 in 200 m), Matej Glivar (met kladiva), Mija Rangus (skok v daljino) in Mojca Lindič (3000 m z zaprekami). Medalje so osvojili še Kristina Rožman in Vesna Ličen, Tadej Hribar, Gregor Kokalović, Gašper Stegnar in Matjaž Pekolj. Podobno uspešni so bili na prvenstvu tudi mlajši člani. Naslove državnih prvakov so osvojili Matej Glivar, Monika Turk in Mija Rangus.

Igor Primc je nastopil na olimpijskih igrah v Atenah in zasedel 31. mesto.

Atletski pokal Slovenije sta osvojila Primc in v odsotnosti Primoža Kozmusa metalec kladiva Matej Glivar. Na ekipnem evropskem pokalu so nastopili Glivar, Vrtačič in Primc.

Srebrno kolajno na sredozemskih igrah si je pri svojih 39 letih prislužil Igor Primc, z do-sežkom 59,27 m v metu diska, kar je bila zanj že druga kolajna na tem tekmovanju (prva je bila zlata). Evropsko mladinsko prvenstvo za tri novomeške atlete, Mateja Glivarja, Gašperja Stegnarja in Tadeja Hribarja,ni bilo posebej uspešno. Vsi so v svojih disciplinah zaostali za svojimi dosežki.O absolutnem državnem prvenstvu Dolenjski list (julij, 2005) piše: Novomeški metalec diska še naprej zbira naslove državnega prvaka. Omeniti velja tudi izvrstni predstavi

2005

2004

82

Lorem ipsum 1966

Ekipno mladinsko tekmovanje v Ljubljani leta 2007: Petra Barborič, Maja Dragan, neprepoznana, Mar-ko Vukobrat, Nina Potočar, Matej Kastelic, Katarina Jaklič, Simon Blatnik, Sara Ravbar, Matej Drčar, Tjaša Dragan, Jože Cesar, Filip Strniša, Vesna Glavač, Kristijan Vodopivec, Boštjan Hočevar, Vid Turk, Simon Ilar, Martin Gašper, Mitja Krevs, Matija Majcen, Miha Strasberger, Blaž Brulc, Klemen Bučar

Robert Dragan na novomeškem teku leta 2005

2005

šentjernejskega šprinterja Jožeta Vrtačiča, ki je tako na 100 kot na 200 m zaostal le za Maticem Osovnikarjem, ter drugo mesto Krkine štafete 4 x 100 m (Vrtačič, Kokalović, Zelič, Kraševec). Državno prvenstvo za starejše mladince pa se je izteklo tako (Dolenjski list, avgust, 2005): Atleti AK Krka iz Novega mesta so osvojili skupaj 13 medalj, zlato pa le Matej Glivar z 62,72 m v metu kladiva. Kljub srebru pa se je veselil tudi novomeški metalec diska Tadej Hribar, ki je s 53,32 m izpolnil normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu.Atleti Krke so sezono uspešno zaključilina državnem prvenstvu do 23. leta, kjer so osvojili pet naslovov državnega prvaka - Matija Kraševec tri, Matej Glivar in Maja Mohorović pa enega.

Mitja Krevs je s časom 8:53,46 postavil državni rekord za mlajše mladince v teku na 3000 m.

Andrej Poljanec (član Olimpije) sodeluje v skoku s palico na evropskem članskem prvenstvu in osvoji 11. mesto, na Sredozemskih igrah pa peto.

Zimska sezona se je, tako kot je to že navada iz prejšnjih let, začela z državnim prvenstvom v krožnih tekih na Dunaju, kjer so se izkazali tekači na dolge proge, saj so v disciplini 3000 m osvojili mesta od drugega do petega, medtem ko je bila pri dekletih najhitrejša Maja Mohorović, ki je zmagala pred klubsko tovarišico Kristino Rožman.

Zimski del atletske sezone se je končal s članskim državnim prvenstvom. V novomeški Krki je bila po odhodu Vrtačiča v ZDA in poškodbi Kraševca edini adut Mija Rangus, ki je v skoku v daljino osvojila tretje mesto.

V zatišju med zimsko in poletno sezono je čas krosov. Naslov državnega prvaka sta si pritekla Maja Mohorović pri mlajših članicah in Mitja Krevs pri mlajših mladincih. Med mlajšimi članicami je bila druga Monika Turk. Krka je zmagala tudi ekipno.Sredi julija so potekala državna prvenstva, najprej za mlajše mladince, na katerem je

2006

ZGODOVINA KLUBA

83

Goran Vučković na novomeškem teku leta 2005

Gašper Stegnar Mojca Lindič

Vesna Šuštaršič Vesna Glavač 2006naslov državnega prvaka osvojili Mitja Krevs. V Novem mestu je 27. julija potekalo odprto državno prvenstvo za člane, ki je bilo za že uveljavljene dolenjske atlete uspešno. Skupaj so osvojili štiri naslove državnih prvakov. Z dobrim rezultatom je zmagal Igor Primc, ki se je na nekaj centimetrov približal 60 m. Dobro je tekel tudi Jože Vrtačič na 400 m, pri čemer se sicer še vedno ni spustil pod želenih 47 s, a je vseeno zmagal, ter na 200 m, kjer je bil drugi za Osovnikarjem.

Sredi avgusta je na svetovnem mladinskem prvenstvu nastopil Gašper Stegnar, ki je kopje vrgel v okviru svojih zmožnosti in se uvrstil na 23. mesto.

Atletska sezona se je končala z državnim prvenstvom za mlajše člane, na katerem so atleti Krke osvojili 13 medalj, največ Mija Rangus in Gregor Kokalović.

Mitja Krevs je nastopil na evropskem prvenstvu v krosu, ekipa mladincev pa na evropskem klubskem pokalu skupine B, kjer je zasedla tretje mesto.

Zanimivo je tudi to, da je klub prvič izdal klubski koledar. Na njem so bili predstavljeni vsi najboljši atleti in pokrovitelji.

Zimski del atletske sezone so s svojimi nastopi odprli Jože Vrtačič z osebnim rekordom na 400 m v dvorani. Na državnem dvoranskem prvenstvu je Jože Vrtačič (60 m, 400 m) osvojil naslova državnih prvakov, dobitniki kolajn pa so bili še Gregor Kokalović (60 m, 60 m ovire) in Matej Drčar (višina). Gregor Kokalovići je izpolnil normo za evropsko prvenstvo mlajših članov. Mednarodni miting Krka je dokaj nazorno pokazal stanje v slovenski in dolenjski atletiki. Glavni junak mitinga je bil Primož Kozmus, takrat že v svetovnem vrhu meta kladiva. Dolenjci pa so imeli za doseganje vidnejših rezultatov v mednarodnem merilu v ognju Gregorja Kokalovića v šprinterskih disciplinah, Jožeta Vrtačiča na 400 m in Andreja Poljanca, na novega člana Krke, v skoku ob palici.

2007

84

Klemen Bučar

Prireditev Športnik leta 2007 (Andrej Poljanec - najboljši športnik, Atletski klub Krka - najboljši športni klub v Novem mestu)

2007 Igor Primc je vrgel disk do osmega mesta na Svetovnih vojaških igrah, Andrej Poljanec

pa je osvojil 21. mesto na svetovnem prvenstvu insedmo mesto na univerzijadi. Gregor Kokalović je na na evropskem prvenstvu mlajših članov na 200 m osvojil 23. mesto.

Na prireditvi Športnik leta je bil Andrej Poljanec izbran za najboljšega športnika Novega mesta, atletski klub Krka pa drugič za najboljši športni kolektiv v Novem mestu.

Na prvih tekmovanjih olimpijske sezone sta s spodbudnimi rezultati nastopila Jože Vrtačič v teku na 400 m in Andrej Poljanec v skoku s palico. Za dolenjsko atletiko zanimiv in pomemben je bil finale APS, na katerem je Tadej Hribar popravil 47 let star klubski rekord v suvanju krogle, katerega lastnik je bil do tedaj nekdanji profesor športne vzgoje Igor Penko.

O posamičnem državnem prvenstvu za osnovne šole pa Dolenjski list (junij, 2008) piše tako: Vse kaže, da najboljši novomeški metalec vseh časov Igor Primc dobiva naslednika. Na posamičnem državnem prvenstvu za osnovne šole v atletiki se je namreč od dolenjskih osnovnošolcev najbolje izkazal metalec krogle Jaka Žulič z Osnovne šole Grm, ki je zmagal v metu krogle z novim rekordom prvenstev 17,24 m. Za državnim pionirskim rekordom je zaostal za dobra pol metra in kot kaže bo Novo mesto po dolgih letih spet dobilo odličnega metalca. Jaka tudi že dosega solidne daljave v metu diska, tako da pri njem v prihodnosti lahko računamo na odlične izide tako v suvanju krogle kot v metu diska.

2008

ZGODOVINA KLUBA

85

Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Urh Štupar, Tjaša Dragan

Mateja Drobnič

Mitja Krevs vodi v teku na 1500 m na državnem prvenstvu v Maribor leta 2009

2008V juniju so potekala državna prvenstva, najprej v mladinskih selekcijah, kjer so predvsem atleti Krke osvojili skupaj prek 15 medalj, nato za mlajše člane, od koder so se vrnili s petnajstimi odličji, devetimi naslovi prvakov, od tega samo Kokalović s tremi. Na državnem prvenstvu, ki je med drugim odločalo o nastopu na olimpijskih igrah, sta se s potrjeno normo B za odhod v Peking potegovala skakalca ob palici Andrej Poljanec in Brežičan Jure Rovan. Dvoboj je dobil Rovan. Prvaka sta od članskih dolenjskih atletov postala Primc in Kokalović, od mlajših članov pa kar osem tekmovalcev: Gregor Kokalović, Tadej Hribar, Matej Glivar, Gašper Stegnar, Vesna Šušteršič, Maja Mohorović, in Mateja Drobnič).

Na evropskem pokalu v metih pri mlajših članih se je s sedmim mestom izkazal Tadej Hribar. Na evropskem pokalu v mnogobojih je pri mlajših članih Simon Blatnik zasedel 34. mesto.

Na mladinskem državnem prvenstvu v dvorani je bil na 60 m najhitrejši Blaž Brulc. Med člani je državni dvoranski naslov osvojil Andrej Poljanec v skoku ob palici, medalje pa so osvojili tudi Jože Vrtačič (60 m) in Martin Gradišek (troskok) ter Gregor Kokalović (60 m z ovirami).

Ekipno državno prvenstvo na prostem so atleti Krke končali z drugim mestom, z nekaj manj smole, kot sta odsotnost enega ključnih tekmovalcev ter poškodba drugega, pa bi bili kot klub lahko celo najboljši. Novomeški atletski voz so tedaj vlekli JožeVrtačič, Gre-

2009

86

Martin Gradišek

Tinkara Zalokar

Andrej Jeriček (trener), Martin Gradišek, Tadej Hribar, Gregor Kokalović, Igor Primc (vodja) na 2.evropskem ekipnem prvenstvu prve lige v Budimpešti leta 2010

2009

gor Kokalović, Tadej Hribar in Martin Gradišek. Kokalović je na finalu APS prvič prehitel tisti čas še zelo hitrega Matica Osovnikarja.

V začetku julija je potekala univerzijada, tekmovanje, ki ga organizira mednarodna univerzitetna športna zveza in je največje študentsko tekmovanje na svetu, ki se za razliko od olimpijskih iger dogaja vsaki dve leti. Tega leta je univerzijada potekala v Beogradu, udeležili pa so se je štirje novomeški atleti. Najbolj je bil z nastopom lahko zadovoljen Gregor Kokalović, ki je v teku na 100 m izboljšal svoj osebni rekord in z rezultatom 10,53 s osvojil 13. mesto. V teku na 200 m se je uvrstil v polfinale in na končno 15. mesto. Boljšo uvrstitev je dosegel Andrej Poljanec v skoku s palico, ki je bil s 540 cm peti. Nastopila sta tudi Mateja Drobnič v skoku s palico in Tadej Hribar v metu diska.

Jaka Žulič je na evropskega olimpijskem festivalu mladih v metu kladiva je zasedel 12. mesto. Na evropskem prvenstvu v krosu je bil Mitja Krevs 66.

Na mednarodnem mitingu Krka 2009 je blestel Gregor Kokalović, ki je v obeh šprinterskih disciplinah izboljšal svoja osebna rekorda in premagal ta čas zelo hitre atlete Žumra, Jagarinca in Fridriha. Postal je tudi državni prvak v teku na 200 m, naslov pa je z državnega prvenstva prinesel tudi zimzeleni Igor Primc.

Ker so zimski pogoji za trening zaradi kratkega dneva novomeškim atletom vedno delali težave, so klubski navdušenci s pomočjo Enigme in Riharda Resnika postavili razsvetljavo, ki je zadoščala za normalno nočno treniranje. Poleg tega pa klub to leto prvič v svoji zgodovini kupi kombi za prevoze na tekmovanja.

Jeseni 2009 se je začel klubski projekt Atletska abeceda, v katerem vadijo atletske prvine otroci, starejši od petega leta.

ZGODOVINA KLUBA

87

Anita Repše, Karla Ljubi, Tjaša Potočar, Nina Luzar in Saša Kmet

Jaka Žulič in Davorin Cimermančič na mladinskem svetovnem prvenstvu v Barceloni leta 2010

Zimska sezona se je začela z mednarodnim mitingom v Ljubljani. Nastopila sta mladi Ahac Moretti in Blaž Brulc, medtem ko so se najboljši atleti Krke (Kokalović, Drobničeva, Draganova in Gradišek) na novo sezono zaradi neustreznih pogojev za zimski trening doma pripravljali v Linzu. Tam in v Ljubljani je AZS organiziral tudi državno prvenstvo, na katerem je zmagala Klara Ljubi.

Na ekipnem državnem prvenstvu za mladince so atletinje Krke osvojile skupno tretje mesto, fantje pa so bili ekipno četrti. V članski konkurenci so Krkini atleti osvojili ekipno srebro, medtem ko so bila dekleta tretja.

Na absolutnem državnem prvenstvu so prvaki postali Mitja Krevs (1500 m), Tadej Hribar (met diska), Martin Gradišek (troskok), Maja Mohorović (1500 m, 3000 m) in Klara Ljubi (3000 m z zaprekami).

V začetku julija sta na mednarodnih tekmovanjih svoja osebna rekorda popravila dva mlada novomeška metalca: Tadej Hribar v metu diska in Jaka Žulič v metu kladiva.

O Jaki Žuliču Dolenjski list (julij, 2010) piše: Novomeški metalci dobili naslednika – Po Špilarju, Cujniku, Okleščnu, Primcu, Hribarju, Stegnarju in Glivarju prihaja nadarjeni Jaka Žulič. Maja letos je na evropskih kvalifikacijah v Moskvi kot prvi Slovenec z rezultatom 54,74 m (1,5 kg disk) dosegel normo za olimpijske igre mladih, ki bodo avgusta v Singapurju. Jaka je na igrah z metom 57,97 m osvojil peto mesto.Na mitingu, poimenovanem Dan D – Krka 2010, je svojo športno pot končal Igor Primc. Velik čustveni naboj tega tekmovanja in domači teren je izkoristil Gregor Kokalović, ki je izpolnil normo za evropsko prvenstvo še v teku na 100 m, tako da se mu je na tem tekmovanju obetal nastop na 100 m, 200 m in v štafeti 4 x 100 m.

2010

88

Lorem ipsum 1966

Klara Ljubi (prva z leve) in Špela Drčar (prva z desne) na atletskem mitingu v Novem mestu

Dvoransko prvenstvo Slovenije v Ljubljani leta 2010: Janja Kramarič, Sašo Čuček, Anita Repše, Blaž Brulc, Nejc Može, Jože Vrtačič, Urh Štupar, Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Simon Blatnik, Simon Ilar

2010 Dan D se je zapisal v zgodovino tudi z doseženim svetovnim rekordom za veteranke

(W 50) na 100 m, ki ga je z izidom 11,67 s dosegla legendarna svetovna zvezda Marlene Ottey. Tako je tudi za stadion Portoval in Novo mesto 13. julij 2010 pravi dan D. Tekmovanje se je zaključilo s koncertom članov novomeške rock skupine Dan D in drugih novomeških glasbenikov.

Na evropskem prvenstvu je GrgeorKokalović zasedel 27. mesto na 200 m in 30. mesto na 100 m. Poleg njega je na evropskem prvenstvu nastopil še Primož Kobe v maratonu in zasedel 35. mesto. Mitja Krevs je na evropskem prvenstvu v krosu med mlajšimi člani zasedel 58. mesto, kar je bil njegov drugi najboljši dosežek do tedaj.

Na članskih in »mlajšečlanskih« prvenstvih so novomeški atleti osvojili 17 medalj. Dvojne zmage so si izborili Tadej Hribar, Maja Mohorović in Klara Ljubi. Primož Kobe je bil prvi v maratonu, polmaratonu in na cestnem teku na 10 km.

Sezono je odlično zaključil pionir Ahac Moretti, ki je s preskočenimi 198 cm v skoku v višino postavil nov klubski pionirski rekord in s tem rezultatom zmagal na Igrah treh dežel.

Jaka Žulič in Davorin Cimermančič na sta na olimpijskih igrah mlajših mladincev osvojila sedmo mesto.

Jaka Žulič je državni rekord v metu diska (1,75 kg) med mlajšimi mladinci izboljšal kar šestkrat (49,35 m, 50,61 m, 50,62 m, 51,52 m, 57,49 m, 58,25 m). Res neverjeten dosežek.Leto 2010 je bilo res zgodovinsko za novomeško atletiko. Poleg vsega naštetega je klub z lastnimi močmi in delno pomočjo sponzorjev obnovil garderobe, klubske prostore in fitnes. Atleti so tako končno dobili normalne pogoje za svoj nadaljnji razvoj. Vrednost projekta je bila 45 000 evrov.

V tem letu je klub tvorno sodeloval tudi pri izdelavi projektne dokumentacije in ostale dokumentacije, potrebne za izdajo gradbenega dovoljenja za obnovo velodroma v

ZGODOVINA KLUBA

89

Lorem ipsum 1966

Urh Štupar Jaka Žulič Maja Mohorović, Primož Kobe, Petra Šink, Roman Kejžar v Izmirju leta 2011 2010

Češči vasi. Pri predvideni obnovi velodroma bi Novo mesto dobilo polivalentno športno dvorano, atleti pa krožno atletsko stezo. Žal v tem novomeška občina ni videla velike športne pridobitve in je projekt ostal le mrtva črka na papirju.

Projekt Atletske abecede se je lepo razvil in v njem to leto vadi že več kot 70 otrok.

Maja Mohorović je bila na prireditvi Športnik leta izbrana za najboljšo športnico Novega mesta.

Igor Primc je dobil Bloudkovo plaketo za pomemben prispevek k razvoju in popularizaciji športa v Sloveniji.

Na zimskih državnih prvenstvih so bili najboljši Gregor Kokalović, Tadej Hribar, Klemen Bučar, Andrej Poljanec, David Kastrevc, Ahac Moretti in Jaka Žulič. Najbolje se je odrezal Žulič, ki je zmagal v metu diska pri starejših mladincih in dvakrat postavil državni rekord za starejše mladince (55,46 m) in izpolnil normo za evropsko mladinsko prvenstvo.

V nadaljevanju sezone je Primož Kobe odtekel svoj najboljši čas na maratonu v Milanu (2:16,18) in s tem dosegel normo za svetovno prvenstvo. V Domžalah je mesec dni pozneje postal še državni prvak v teku na 10 km z novim osebnim rekordom 30:11,0. Na ekipnem članskem prvenstvu so atleti Krke zasedli 3. mesto (2. mesto jim je ušlo za samo 83 točk), dekleta pa so bila četrta. Prvi dan je bilo vreme atletom naklonjeno, drugi dan pa niti najmanj, tako da so morali tekmovanja v skokih izpeljati v dvorani.V poletnem delu sezone se je izkazal David Kastrevc z doseženim desetim mestom na olimpijskih igrah mlajših mladincev in osvojenim 36. mestom na svetovnem mladinskem prvenstvu. Kobe je bil na evropskem pokalu trideseti na 10 000 m, na svetovnem prven-stvu pa žal ni nastopil zaradi poškodbe, čeprav je še par dni pred tekmo kazalo, da bo vse v redu. Jaka Žulič je na evropskem mladinskem prvenstvu zasedel 15. mesto. Na univerzijadi so nastopili Poljanec, Hribar in Kokalović, na evropskem prvenstvu v krosu

2011

90Podelitev prvega častnega člana AK Krka Marijanu Špilarju leta 2012

2011 Cimermančič in Ljubijeva, na veteranskih balkanskih igrah pa Mišo Matijevič, ki je tam

osvojil dve medalji. Državni prvaki na odprtem so postali člani Poljanec, Žulič, Ljubijeva in Mohorovićeva. Med mladinci sta bila najboljša Kastrevc in Žulič. Na ekipnem prven-stvu so člani zasedli tretje mesto.

22. mednarodni miting v Novem mestu je postregel s pravo šprintersko poslastico, saj so se v teku na 100 m in 200 m med sabo pomerili trije takrat najhitrejši Slovenci – Matic Osovnikar, Jan Žumer in Gregor Kokalović. Kokalović je v teku na 100 m z odličnim rezultatom 10,48 s premagal oba konkurenta. Na 200-metrski preizkušnji je bil najhitrejši Žumer, Gregor pa je zaostal za njim le dve stotinki (21,12 s). V troskoku se je zmage veselil Martin Gradišek s 15,25 m. Tudi v skoku s palico je domači atlet Andrej Poljanec stopil na najvišjo stopničko. Pri dekletih je Mateja Drobnič osvojila tretje mesto.

Zelo zanimiva je bila statistična tabela, objavljena v Slovenskem atletskem letopisu za 2011, iz katere razberemo, da so po osvojenih medaljah na državnih prvenstvih v zadnjih dvajsetih letih (1991–2011) v članskih moških kategorijah atleti Krke zbrali 853 medalj in tako zasedli odlično tretje mesto. Pred njimi so le MASS iz Ljubljane (1423 medalj) in Kladivar iz Celja (980 medalj), za njimi pa Brežice (574), Olimpija (511), Velenje (502), Kronos (497) …

Mitja Krevs (član Štajerske) se je udeležil evropskega prvenstvu v krosu in evropskega prvenstva za mlajše člane, kjer je v teku na 1500 m osvoji 11. mesto.

Decembra 2011 je klub organiziral srečanje nekdanjih atletov ob praznovanju 30. obletnice največjega klubskega članskega uspeha, četrtega mesta na ekipnem prvenstvu Jugoslavije v Splitu. Na srečanju so se zbrali skoraj vsi člani takratne ekipe.V projektu Atletske abecede je to leto vadilo več kot 80 otrok.

Na prireditvi Športnik leta je bil Primož Kobe izbran za najboljšega športnika Novega mesta.

ZGODOVINA KLUBA

91

Tadej Hribar Boštjan Hočevar, Gregor Puš, Primož Kobe, Polde Saje na Novomeškem teku

Ahac Moretti, Tjaša Dragan, Igor Nikolič, David Kastrevc

Na občnem zboru, ki je bil konec marca, je Marijan Špilar zaradi izjemnih zaslug in vloženega truda v dolgoletni razvoj atletike v Novem mestu prejel plaketo prvega častnega člana AK Krka.V poletnem delu sezone sta se izkazala Jaka Žulič in Davorin Cimermančič. Žulič je na svetovnem prvenstvu za mladince zasedel 23. mesto v metu diska, Cimermančič pa 27. mesto v teku na 3000 m z zaprekami. Davorin je nastopili tudi na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu. Na veteranskih balkanskih igrah je Matijević osvojil kar štiri medalje (daljina, kopje, 110 m ovire in višina). Slovenski prvaki so v članski kategoriji postali Hribar, Kobe, Poljanec, Gradišek in Ljubijeva, med mlajšimi člani Ljubijeva in štafeta 4 x 100 m, v mladinski pa Cimermančič, Žulič, Moretti in Ljubijeva. Na ekipnem prvenstvu so člani zasedli drugo mesto, mladinci pa tretje.

Vrhunec sezone je bil zagotovo nastop Primoža Kobeta na olimpijskih igrah v Londonu, ki ga je opravil z odliko. Končal ga je kot šestinštirideseti s časom 2:19:28. V prvi polovici maratona se je ob spodbujanju gledalcev in izjemnem ozračju ob stezi gibal med 70. in 75. mestom, potem pa je pridobival iz kilometra v kilometer. Po enaindvajsetem kilometru so se začele težave z »bodcem«, ki so bile eden izmed razlogov za nekaj minut slabši izid. Tudi sicer proga ni bila najhitrejša, saj je vsebovala vzpone ter ogromno zavojev in obratov za 180 stopinj, bila pa je speljana po najlepših delih Londona.

23. mednarodni miting je bil že tradicionalno izpeljan zelo uspešno. Priča smo bili številnim vrhunskim rezultatom, za katere je najboljših osem v tehničnih in najboljših osem v tekaških disciplinah prejelo posebne nagrade. Številne medalje pa so ostale kar v rokah domačinov, ki so osvojili tri prva, tri druga in tri tretja mesta. Andrej Poljanec je v skoku s palico pometel

2012

92

Aleš Tomič (prvi z leve) na novomeškem teku Blaž Murn na svetovnem mladinskem prvenstvu v Donjecku leta 2013

2012 tako z domačo kot tujo konkurenco. Preskočil je 535 cm in je bil še vedno v igri za nastop

na olimpijskih igrah. V troskoku je bil najboljši Martin Gradišek s skokom, dolgim 15,44 m. Ahac Moretti je zmagal v skoku v višino. Davorin Cimermančič se je na oder za zmagovalce povzpel v teku na 1500 m. Z rezultatom 4:05,76 je osvojil drugo mesto. V močni konkurenci pri metu diska smo bili priča vrhunskim dosežkom, saj je zmagovalec Robert Fazekasv vseh poskusih presegel normo A za nastop na igrah v Londonu.

Novembra so atletski klub Krka, Kostja Virant, nekdanji novomeški atlet in slikar krajinar, njegova soproga Neva Vranešič Virant, likovna pedagoginja in gostilna Jakše ob zaključku razstave Slovenska krajina in tihožitja organizirali srečanje v spomin na preminulega atleta, trenerja, športnega pedagoga in enega najbolj zaslužnih članov novomeškega atletskega kluba Marijana Špilarja. Ob kratkem kulturnem programu so se navzoči atleti spomnili njegovega dolgoletnega prispevka novomeški in dolenjski atletiki.

V projektu Atletske abecede to leto vadi več kot 100 najmlajših.Na prireditvi Športnik leta je bila Klara Ljubi izbrana za najboljšo športnico, Primož Kobe pa drugič za najboljšega športnika Novega mesta.

V zimskem delu sezone razen Andreja Poljanca (22. mesto v skoku s palico na evropskem prvenstvu v dvorani) in Matjaža Pregrata (nastop na mladinskem evropskem prvenstvu v krosu) niso bili doseženi posebni uspehi. Očitno je, da novomeški atleti zaradi slabih zimskih pogojev treninga počasi zaostajajo za klubi, ki imajo možnost trenirati v atletskih dvoranah. Najbližja takšna vadišča so v Ljubljani, Zagrebu, Celju in Brežicah, kamor se nekajkrat na teden v zimskem času vozijo na trening novomeški atleti.

V poletnem delu sezone so se izkazali Blaž Murn, Tadej Hribar in Blaž Brulc. Murn je nastopil na svetovnem prvenstvu za mlajše mladince, Hribar in Brulc pa na univerzijadi, kjer je bil Hribar 22. in Brulc 36. Na veteranskih balkanskih igrah je Matijević osvojil tretje

2013

ZGODOVINA KLUBA

93

Tjaša Potočar in Saša Kmet14. Novomeški tek

2013

mesto v skoku v daljino. Slovenski prvaki so v članski kategoriji postali Hribar, Kokalović, Žulič, Poljanec, Gradišek in štafeta 4 x 100 m. Na ekipnem prvenstvu so člani zasedli tretje mesto, mladinci drugo in mladinke tretje mesto.

V letu 2013 je tekmovalna komisija AZS zaradi dotrajanosti tekmovališč prepovedala vsa tekmovanja na stadionu Portoval, zato na stadionu ni bilo mogoče organizirati mednarodnega mitinga. Da se tradicija mednarodnih mitingov zaradi tega ne bi prekinila, je klub inovativno organiziral miting pod naslovom 24. mednarodni atletski miting Preskok 2013 na Novem trgu, kjer so se atleti pomerili v skoku s palico in suvanju krogle. Miting z mednarodno udeležbo je bil odlično organiziran in uspešno izveden ter deležen precejšnje pozornosti javnosti, saj so skakalci s palico skakali čez pet metrov, krogla pa je kar nekajkrat pristala povsem blizumeje 20 m.

Mitja Krevs (član Kladivarja) je sodeloval na evropskem prvenstvu v krosu in na evrop-skem prvenstvu v dvorani v teku na 1500 m, kjer je osvojil 18. mesto.

V projektu Atletske abecede to leto vadi več kot 100 najmlajših. Več jih ni možno vpisati zaradi prostorske stiske v telovadnicah v Novem mestu.

Velika pridobitev v klubu je bil nakup še enega kombija, ki je še dodatno rešil težave, povezane s prevozi atletov in atletinj na tekmovanja. Ugodne pogoje nakupa je omogočil Revoz.

Daleč največja pridobitev v letu 2013 in zadnjega desetletja je obnovljeni stadion Por-toval. Na njem so bila prenovljena vsa atletska tekmovališča. Stadion je tako dobil novo podlago iz umetne mase. Prenovo je v imenu Mestne občine Novo mesto vodila Agencija za šport. Z obnovo stadiona je veliko pridobilo tudi novomeško okolje, ker je bila obno-vljena tudi infrastruktura za potrebe nogometa. V Novem mestu oziroma na novome-škem stadionu se tako lahko spet organizirajo tudi največja atletska tekmovanja, ki ne potrebujejo dodatne atletske steze za trening in ogrevanje.

Rafko Križman, Primož Kobe, Mario Mohorović

94

Igor Primc 3

95

3ATLETSKI MITINGI

96

Aleš Tomič (24) na mitingu leta 2002

Primož Kozmus in Polde Rovan leta 2004

Diego Fortuna in Igor Primc na mitingu leta 2004

Vsako leto nas je zalilo za novo rastV Novem mestu zaradi atletskih objektov, ki že v osnovi niso bili najboljši, z leti pa so zaradi premajhnih vlaganj postali čedalje bolj zastareli, ni bilo večjih tekmovanj. Najbolj odmevne atletske prireditve so bila prvenstva Dolenjske, ki so pozneje prerasla v odprta in so na njih nastopala tudi nekatera znana jugoslovanska atletska imena na čelu z jugoslovanskima rekorderjema v metu kladiva Srečkom Štiglicem in kopja Žarkom Primorcem, Janezom Penco, Dušanom Prezljem in Stanko Prezelj, Bredo Babovšek in drugimi, ki smo jih uspeli po prijateljski liniji pripeljati na tekmovanje v Novo mesto.

Organizirali smo tudi nekaj mednarodnih srečanj s klubi v tujini (z nemškim Straubingom), enkrat Kriterij slovenskih mest (zanimivo tekmovanje, nekakšna slovenska atletska liga), zelo odmeven z več kot 2000 tekmovalci obiskan kros Dela ter nekaj pionirskih in mladinskih prvenstev Slovenije. Če bi strnili, pa je bilo še največje atletsko tekmovanje jugoslovansko prvenstvo

MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU

97

Aleš Tomič (24) na mitingu leta 2002

Branko Zorko (prvi z leve)

Diego Fortuna in Igor Primc na mitingu leta 2004

osnovnih šol pod pokroviteljstvom Dečjih novin iz Beograda, na katerem je vsa leta igrala pomembno vlogo tudi ekipa mladih atletinj in atletov osnovne šole Katje Rupene pod vodstvom neutrudnega Marijana Špilarja.

Ko je tedanji štadion Bratstva in enotnosti dobil stezo iz umetne snovi, smo na njem končno lahko priredili večja tekmovanja, tudi mednarodna.

Že v času gradbenih del smo si zadali nalogo, da to veliko športno pridobitev proslavimo z večjim atletskim dogodkom. Med tistimi, ki smo delali v klubu, je tlelo nešteto idej, na vprašanje, kako se tega lotiti, pa pravega odgovora ni znal dati nihče.

Naše želje sem takrat tiho omenil tudi lastniku podjetja Polytan in njegovemu zastopniku za Jugoslavijo Kvaterniku. Takoj sta mi odgovorila, da bosta poskrbela, da bo na odprtju brezplačno nastopila Petra Felke, najboljša metalka kopja na svetu, olimpijska zmagovalka in svetovna rekorderka, vendar pod pogojem, da bo to tekmovanje takoj po prvenstvu Evrope, ki je bilo tistega leta v Splitu. Ob tej novici mi je zmanjkalo sape in sem ju vljudno vprašal, če mislita resno. Odgovorila sta, da se želita s tem zahvaliti za izredno dobro in toplo poslovno sodelovanje, na kakršnega še nista naletela.

Ko sem kolegom v klubu povedal novico, so bili tega zelo veseli, seveda najbolj Marijan Špilar, vedeli pa smo, da to pomeni velik organizacijski zalogaj, saj je bilo treba celotno tekmovanje dvigniti na temu primerno raven. Z velikim zanesenjaštvom smo poprijeli za delo in zbrati nam je uspelo dovolj visok nagradni sklad.

98

Igor Primc (v sredini) in Boris Okleščen (desno)

Tek na 1500 m leta 2006

Določen sem bil za animacijo tekmovalcev za naše Odprto prvenstvo Dolenjske, kakor smo tekmovanje poimenovali. Povezal sem se z edinim takratnim navezovalcem stikov z atleti (namerno nisem uporabil besede menedžer) v Sloveniji, ki mi je svetoval, naj pridem na evropsko prvenstvo v Splitu, kjer bo mogoče govoriti z vsemi, ki jih želimo pripeljati v Novo mesto. Tistega leta se je s tako imenovano balvansko revolucijo začel razpad Jugoslavije, in zato je bila kakršna koli pot v Split, razen z letalom, zelo nevarna, saj je bilo mesto skoraj odrezano od sveta. Odletel sem tja in Edi mi je uredil stike z jugoslovanskim atleti, ki so bili zelo zainteresirani za nastop na mitingu, ki je bil le dva dni za celjskim in bi bilo to eno zadnjih tekmovanj po naporni sezoni. Seveda sem imel navodila, naj najprej zagotovim nastope najboljših slovenskih, nato pa še jugoslovanskih atletov in atletinj.

Delo kljub vsemu ni bilo lahko, saj je bil nagradni sklad omejen, zato so bila pogajanja dolga in trda, tako da do začetka prvega velikega atletskega mednarodnega mitinga v Novem mestu nisem vedel, kako se bo zares izšlo.

Vreme je bilo prelepo. Na tribunah se je gnetlo okoli 3000 gledalcev, poznavalcev in ljubiteljev atletike pa tudi šolarjev iz novomeških osnovnih in srednjih šol. Na tekmovanju je bilo zelo pestro in rekordi stadiona so padali eden za drugim. Seveda je bilo največje zanimanje za nastope Slovencev. Finalistka evropskega prvenstva Brigita

MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU

99Jolanda Čeplak (Batagelj) na mitingu leta 2010

Gregor Kokalović in Matic Osovnikar na mitingu leta 2010

Sašo Apostolovski, Dragutin Topić, Patrick Sjoeberg in Petar Malešev na mitingu leta 1992

Bukovec je suvereno zmagala, bronasti iz Splita Borut Bilač je moral priznati premoč Siniši Ergotiću, tudi finalistu evropskega prvenstva v skoku v daljino, a 400 m je tekla kompletna jugoslovanska moška štafeta, tedaj ena najboljših na svetu, najboljši pa je bil Slobodan Brankovič. Na 800 m je zmagal Slobodan Popovič, v višino Sašo Apostolovski … Za najboljši rezultat tekmovanja je bil proglašen met Petre Felke, ki je bil takrat tudi najboljši izid sezone na svetu. Petra se nam je potem s pismom zahvalila za gostoljubje in izredno ozračje na tekmovanju.

Po analizi smo ugotovili, da je bil dogodek v tem letu največje atletsko tekmovanje v Sloveniji s številnimi našimi in tujimi vrhunskimi atleti. Ker smo vse zahteve po startninah poravnali po načrtu in prireditev ni imela negativnega finančnega rezultata, smo dogodku dali pozitivno oceno in naredili načrte za prihajajoče leto.

Naslednje leto smo s pripravami začeli že v prvih pomladnih mesecih, tako da nam na koncu ne bi zmanjkovalo časa. Potem pa so se začeli osamosvojitveni dogodki z vojno za Slovenijo in mnogi od nas smo poprijeli za orožje. Ravno iz tega obdobja se spomnim dogodka, ko smo v času med bitko na Medvedjeku in bitko v Krakovskem gozdu v nekem gozdnem križišču pri Šentjoštu ugledal predsednika kluba Sima Gogiča, Staneta Škufco in Martina Bajuka, ki so zaskrbljeno čepeli, oblečeni v uniforme z vso pripadajočo oborožitvijo, ko so poslušali tekoče novice o bojnih dogodkih po Sloveniji. Sima sem vprašal, če je kaj novega. Dvignil je skoraj otrpli obraz, poln skrbi, me pogledal v oči in rekel: »Mitinga ne bo!«

No, stanje se je hitro umirilo, Slovenija je postajala samostojna država, atletski miting pa tudi leta 1991 ni prekinil tradicije. Nastopili so predvsem atleti in atletinje iz Slovenije, Hrvaške in Italije in kljub vsemu je bilo nekaj dobrih izidov, najboljšega pa je dosegla Silva Vivod iz Maribora v teku na 3000 m.

Tudi leta 1992 smo se zaradi ažurnosti in dejavnosti, ki je obljubljala solidno velik nagradni sklad, odločili, da bomo ob televizijskem posnetku na RTV Slovenija ponudili vrhunsko prireditev s kakšno od največjih atletskih zvezd. Povabili smo najboljšega skakalca v višino tistega obdobja Šveda Patrika Sjöberga, ki je potrdil nastop. Zasedba vabljenih je bila zelo pestra, zato smo se povezali z organizatorji mitinga v Bologni, da so atleti takoj po tekmovanju prišli v Novo mesto, Italijani pa so pokrili del stroškov bivanja. No, zapletlo se je na slovensko-italijanski meji, ker naši cariniki niso mogli razumeti, da se v tako pisani družbi beli, črnih in arabskih mož vozita tudi Ukrajinka in Romunka. Kar nekaj ur je trajalo, da smo prišli do generalnega

100

Tine

Lor

enci

, Jur

e Ro

van,

And

rej P

olja

nec,

Pol

de R

ovan

(z

leve

)

Marlene Ottey na mitingu leta 2006

sekretarja slovenske policije, ki je skupini omogočil vstop v Slovenijo. Miting je bi zelo uspešen, kljub temu da Patrik Sjöberg zaradi poškodbe ni nastopil.

Enako so potekale tudi priprave na miting leta 1993. Pri animaciji in drugih delih se je pridružil Boris Dular, ki je naslednje leto prevzel vodenje organizacijskega odbora mednarodnega mitinga in tudi vodenje kluba, in delo smo laže opravili.

IV. mednarodni miting leta 1993 je bil glede na odlične atletske rezultate prejšnjih mitingov deležen tudi finančne podpore IAAF v višini 5000 dolarjev. Mitinga se je udeležila vrsta izjemnih atletov. Med drugimi nam je uspelo pripeljati zambijskega atleta Samuela Mateteja, najboljšega tekača na 400 m z ovirami v tem obdobju, leta 1992 pa je bil imenovan za drugega atleta sveta. Izredno prijazna in skromna oseba se je tistih nekaj dni v Novem mestu počutila dobro, le na uro popoldanskega mitinga se je tik pred njegovim tekom ulila ploha, tako da je tekel skoraj do gležnjev v vodi. Kljub temu je dosegel vrhunski rezultat, ki je še danes rekord stadiona, sam pa je bil žalosten. Kot je rekel, nam je hotel dati več. Zato pa ni bil razočaran drugi v tem teku Miro Kocuvan, ki je zaradi izziva tekel dobro, in povedal, da bi bil še kdaj rad na kakšni tekmi zaostal manj kot sekundo in pol za Samuelom.

V naslednjih letih smo mitinge vedno zastavili tako, da so bili nosilci tekmovanja najboljši slovenski atleti, ki smo jim pripeljali spodobno svetovno konkurenco. Ker so se startnine tekmovalcev iz leta v leto višale, naš nagradni sklad pa se ni večal, smo morali stvari racionalizirati, tako da smo angažirali malo manj znane tujce. Na trgu so bili pač cenejši vzhodnoevropski in afriški tekmovalci.

Rafko Križman

Od leta 1996, ko je pokroviteljstvo nad mitingom prevzela tovarna zdravil Krka, je mednarodni miting dobil ime Krka Open. Olimpijsko leto je bila priložnost za dobre dosežke in doseganje norme. VII. mednarodni miting Krka Open 1996 se je zapisal v svetovno atletsko zgodovino z Brigito Bukovec, ki je v teku na 100 m z ovirami s časom 12,73 s dosegla najboljši rezultat sezone na svetu in napovedala, da bo resno izzvala tekmice na

MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU

101

Mateja Drobnič na mitingu leta 2009

Kamani Bayano na mitingu leta 2006

Marlene Ottey na mitingu leta 2006

olimpijskih igrah. Nekaj mesecev pozneje smo se skupaj z njo veselili njene srebrne medalje na OI v Barceloni in naslednje leto se je ob velikem zanimanju gledalcev spet udeležila našega mitinga.

Vedno smo nekako uspeli najti dobro kombinacijo, saj so tudi nekateri drugi, ki so tekmovali in zmagovali pri nas, nato osvajali medalje na največjih svetovnih tekmovanjih.

Kakovost mednarodnih mitingov je bila močna spodbuda tudi za slovensko atletiko. Za razliko od drugih atletskih središč smo s startninami enako kot za tuje tekmovalce spodbujali k udeležbi tudi najboljše slovenske atlete, zato so vedno z veseljem prihajali v Novo mesto in tu tudi dosegali odlične rezultate ter norme za evropska in svetovna prvenstva ter olimpijske igre. Med stalnimi udeleženci lahko omenimo Alenko Bikar, Gregorja Cankarja, Mira Kocuvana pa seveda poznejšega olimpijskega šampiona Primoža Kozmusa ter Jureta Rovana in druge. Tudi svetovna zvezda, legendarna Marlene Ottey je prihajala in 13. julija leta 2010 na našem mitingu s časom 11,67 s celo postavila svetovni veteranski rekord v teku na 100 m.

Na mitingih je sodelovalo od 150 do 200 tekmovalcev iz povprečno desetih držav. Na vsakem mitingu so bili doseženi novi rekordi stadiona, leta 1994 kar deset. Trenutno imajo rekorde stadiona Portoval tekmovalci iz kar 17 držav od Alžirije, Zambije, Nigerije in Moldavije do Češke, Madžarske, Nemčije, ZDA, Italije, Latvije, Romunije, Ukrajine, BiH, Srbije, Hrvaške, ZR Jugoslavije in Slovenije.

102

Primož Kozmus

Nina Štampohar - miting 2009

Vladimir Kevo

Mednarodni atletski miting v Novem mestu je edini tovrstni miting v Sloveniji, ki je organiziran neprekinjeno vsako leto od leta 1990 pa vse do danes. Da bi spodbudili čim več kakovostnih mednarodnih tekmovanj v Sloveniji, smo dali Atletski zvezi Slovenije pobudo, da se organizira tekmovanje za veliko nagrado AZS, v katero se vključijo vsi klubi, ki organizirajo mednarodne mitinge v Sloveniji. Prvi poskus v letu 2005, v katerem smo aktivno sodelovali in prevzeli svoj del obveznosti, je bil le delno uspešen, saj klubi, razen našega, niso uspeli izpeljati vsega dogovorjenega. Nedvomno pa je ta poskus spodbudil predstavitev kakovostnejših mednarodnih atletskih tekmovanj v več atletskih centrih v Sloveniji in prispeval k popularizaciji atletike. Dejavno smo sodelovali tudi v podobni povezavi mednarodnih mitingov AZS za veliko nagrado Vzajemne, ki je bila nova spodbuda za predstavitev mednarodnih atletskih tekmovanj. Žal je bilo lani zaradi finančnih in organizacijskih težav to sodelovanje in povezovanje vnovič prekinjeno.

Mednarodni mitingi v Novem mestu pa so se ne glede na vse nadaljevali, čeprav so bili tehnični pogoji za izvedbo tekmovanj na stadionu Portoval vse slabši. Samo obnova vrhnje plasti tartana ni več zadoščala in Atletska zveza Slovenije ni več certificirala stadiona za izvedbo atletskih mednarodnih in državnih tekmovanj

MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU

103

Primož Kozmus

Nina Štampohar - miting 2009

Desanka Čalasan, Brigita Bukovec, Katka Jankovič (z leve) na mitingu leta 1997

Anton Repovž, Boris Mikec in Boris Dular (z leve) na mitingu leta 2006

Vladimir Kevo

Andr

ej J

eriče

k, J

ože

Vrta

čič in

Joe

Dou

glas

(Vrta

čičev

tren

er v

San

ta M

oniic

i) le

ta 2

006

brez jasne zaveze za temeljito prenovo stadiona. Po več pogovorih vodstva kluba in AZS z županom Mestne občine Novo mesto je bilo dogovorjeno, da občina začne z obnovo stadiona v letu 2013. To je pomenilo zamenjavo vseh tartanskih atletskih tekmovališč in postavitev nove tartanske mase na celotnem kompleksu stadiona, kar je bilo za nadaljnje delovanje kluba in organizacijo mednarodnega mitinga izjemnega pomena.

Da se tradicija mednarodnih mitingov zaradi prenove stadiona ne bi prekinila, je bil zelo inovativno organiziran miting pod naslovom 24. Mednarodni atletski miting Preskok 2013 na Novem trgu na drugi strani Krke, in sicer v skoku s palico in metu krogle. Miting z mednarodno udeležbo je bil odlično organiziran in uspešno izveden ter deležen precejšnje pozornosti javnosti. Pomembno je bilo, da je mesta občina držala obljubo in prenovila stadion, tako da smo lahko jubilejni, 25. mednarodni miting vnovič organizirali na stadionu Portoval z zelo lepo mednarodno udeležbo in seveda tudi z novimi rekordi stadiona. Tako so zdaj dani vsi pogoji, da se tradicija delovanja atletike in mednarodnih atletskih mitingov nadaljuje tudi v prihodnje.

Nič se ne zgodi brez predanih posameznikov, zanesenjakov in seveda tudi ne brez finančnih sredstev oziroma drugih pomoči. V 25-ih letih se je oblikoval tim sodelavcev, ki so bili in so mnogi še vedno duša atletike in tega mitinga, saj je za pripravo in izvedbo potrebno izjemno veliko dejavnosti, ki so razen poznavalcem nevidna in skrita očem javnosti, in sicer od vodenja priprav za miting, priprava tekmovališč, sodniške ekipe, trženja in marketinga, animacije tekmovalcev, protokol, varovanje, priprave in obdelave podatkov ter celotne organizacijske in tehnične podpore izvedbe. Pri tem še posebej izstopajo tisti posamezniki, ki so svoje izkušnje oplemenitili z dolgoletnim delom pri tem, in sicer Mario Mohorović za področje trženja in marketinga ter animacije tekmovalcev in vodenje organizacijskega odbora, Matjaž Fabjan za področje vodenja sekretariata mitinga, Rafko Križman za področje animacije

104

Gregor Cankar (v sredini)

Brigita Bukovec leta 1994

Jane

z Je

ralič

(le

vo)

in R

ihar

d Re

snik

(de

sno)

tekmovalcev, Andrej Jeriček za vodenje tekmovanja, Marjan Špilar za vodenje protokola ter Simo Gogič, Boris Dular in Anton Repovž za vodenje organizacijskega odbora mitinga. Poleg njih so na različnih področjih pomembno prispevali k uspešnosti izvedbe mitingov še Janez Penca, Igor Primc, Robert Dragan, Miran Jerman, Gregor Rus, Jože Šlajkovec, Tadej Sever, Andrej Kotnik, Dušan Blatnik, Slavko Malnar, Igor Nikolič, Franci Grm, Jože Kunčič, Matija Kraševec, Kim Zelič, Polde Rovan, Franc Mikec, Boris Mikuž, Marko Gorenc, Igor Vidmar, Branka Moškon, Darko Habjanič, Rafko Kapš, Tomislav Goranič, Radoje Milič, Karmen Šuštarič, Nina Štampohar ter drugi. Merjenje na vseh mitingih je uspešno opravljal Timing Ljubljana. Za uspešno izvedbo mitingov je bilo treba zbrati precej denarja, kar nikoli ni bilo lahko, še posebej v časih dolgotrajne gospodarske krize. S kakovostnim delom in z dobrimi rezultati se je krepil ugled mitinga in s tem tudi pripravljenosti sponzorjev za podporo. Tovarna zdravil Krka in Mesta občina Novo mesto sta vsa leta dejavno, s finančnimi sredstvi in na druge načine, podpirala organizacijo in izvedbo mitinga ter omogočila, da smo lahko vsako leto uspešno zastavili in izpeljali projekt. Seveda pa je bilo treba v marketinški ekipi precej napora, da so bila zbrana vsa potrebna sredstva. Pri tem smo bili deležni podpore številnih podjetij in obrtnikov ter podjetnikov, ki so cenili delo in rezultate atletskega

MEDNARODNI ATLETSKI MITINGI V NOVEM MESTU

105

Tomaž Bogovič, Matej Glivar, Tadej Hribar (z leve)

Saša Prokofjev, Alenka Bikar, Maja Nose (z leve)

Gregor Kokalović (prvi z leve) in Jan Žumer na mitingu leta 2006

kluba in mednarodnega atletskega mitinga. Tako so bili finančni in materialni podporniki mitinga še: Revoz, NLB, Triglav, Adria Mobil, TPV, Tilia, Ursa, Zarja, Gozdno gospodarstvo, Dolenjski list, Vaš kanal, Studio D, Terme Krka, Tisk Šepic, Telekom, Mobitel, SKB, Brain, Zavarovalnica Maribor, Autocommerce, Foto Asja, Foto Life, Labod, Pionir, Dolenjka, Dolenjska banka, Dolenjske pekarne, Agencija M servis, Komunala Novo mesto, Enigma, DCC, BTC Novo mesto, Avto Slak, Biring, Comteh, Konvikt, Remos, Roletarstvo Medle, Avto center Velkavrh, SKT, Gradbeništvo Mitja Resnik in drugi.

Za konec: dež je bil reden spremljevalec skoraj vseh mitingov, še posebej v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja. Tudi če sta bili suša in močna sončna pripeka do tistega dne stalnici, so bile plohe in nevihte na dan mitinga reden pojav, tako da je bilo v šali ob suši večkrat rečeno, da moramo organizirati miting, pa bo deževalo. Hud naliv je leta 1997 celo preprečil začetek mitinga, ki smo ga morali prestavili za dve uri, da je voda toliko odtekala, da so se lahko tekmovanja začela. Lahko bi rekli, da nas je vsako leto zalilo, da so bili ustvarjeni pogoji za novo sezono za novo rast in pridelek, za novo tekmovanje za novo promocijo atletiko. Prepričani smo in želimo , da bo tako tudi naprej v dobro atletov in ljubiteljev atletike.

Boris Dular

106

4Darko Cujnik

107

4ATLETSKE ZGODBE

108

AK Krka 2012

Atletiko delajo zgodbe

bodo pridružile nove o novih prvakih in rekorderjih ter tudi o kom iz preteklosti, ki si zasluži, da njegovo zgodbo spoznajo ljubitelji atletike. Ker atletiko delajo zgodbe.

Ko smo se prvič pogovarjali o zborniku Atletika 1887–2013, smo se dogovorili, da najdemo petnajst ljudi, ki so v tem času najbolj zaznamovali atletsko dogajanje v mestu ob Krki. Pa se jih ni

Zgodovino delajo ljudje, zgodovina so dejanja, so dogodki, so datumi, so številke. Nihče ne ve in najbrž nikoli ne bomo izvedeli, kdo je zmagal v skoku v daljino v Bršljinu, kjer so novomeški sokoli 4. septembra leta 1887 pripravili prvo atletsko tekmovanje na Slovenskem, o katerem imamo pisane vire.

Vemo pa, kdo vse je ustvarjal sodobno novomeško atletsko zgodovino, kdo so bili atleti, ki so ime Novega mesta ponesli v svet. Kdor atletike ni skusil, bo rekel, da so atletika rezultati, da so v atletiki pomembni samo sekunde in metri. In seveda zmage. Pa ni res. Vsak atletski izid ima svojo zgodbo, zgodbo človeka, ki ga je dosegel, vsaka zmaga je zgodba vseh, ki so sodelovali v tekmi.

Zdi se, da je življenje sestavljeno iz niza naključij, a ko preberemo zgodbo novomeške atletike skozi zgodbe atletov, trenerjev in vseh, ki so jim tako ali drugače pomagali na njihovi poti, ko se potopimo v lestvice izidov, v rekorde in zmage, v vse dosežke skozi vsa ta leta, se vse skupaj sestavi v zgodbo, ki ne more biti naključna.

V tako rekoč vseh zgodbah se kot neko pravilo pojavljajo nadarjenost, navdušenje, povabilo na stadion, predanost in trdo delo, uspeh, izpolnjeni in neizpolnjeni cilji, poškodbe … Redko kdo se je čemur koli od tega ognil.

Ni je knjige, ki bi prenesla vse bogastvo atletskih zgodb. Zagotovo je kdo ostal prezrt, a si tega ni zaslužil. Zahvaljujoč sodobni tehnologiji in zagnanosti novomeških atletov zgodba o novomeški atletiki ni dokončna, iz knjige se bo preselila na splet in se tam nadaljevala, tu objavljenim zgodbam se

ATLETSKE ZGODBE

109

AK Krka 2012

dalo najti samo petnajst, na spisku jih je bilo kmalu dvajset, trideset in še več, v nadaljevanju zbornika pa lahko zdaj preberete zgodbe 29 atletov, trenerjev in atletskih funkcionarjev. Če bi bilo več časa, bi jih bilo še več in ni dvoma, da bi bile tudi nove zanimive, kot so te. In prek teh zgodb se je sestavila slika novomeške atletike, stare že skoraj 130 let. Novomeška atletika, ki v sebi nosi nešteto zgodb, zgodb o vzponih in padcih, nepreštetih urah treningov, ki se zrcalijo v vseh dobrih in manj dobrih rezultatih atletov in atletinj, zgodb, kot jih lahko najdemo samo v kraljici športov, ki še kako živi tudi v mestu na okljuku reke Krke.

Igor Vidmar

110

JOŽE GLONAR

Jože Glonar je bil najbrž prvi pravi atletski trener v Novem me-stu. Atletiko je strastno ljubil in se ji je vse svoje življenje posve-čal na sto načinov, kot je vedel in znal. Športu se je predal že kot otrok, kar je verjetno nasledil po materi, nekdaj izvrstni pla-valki, veslačici in jadralki. Rad je tekel in tekmoval, in to mu je šlo tako dobro, da se je uvrstil tudi v jugoslovansko reprezentanco v krosu, s katero je na balkanskem prvenstvu leta 1940 v Turčiji osvojil ekipno zlato, kar je bil njegov največji tekmovalni uspeh.

Resneje se je začel ukvarjati s športom, ko se je na stadionu v Bežigradu, kjer so Glonarjevi tedaj stanovali, pridružil nogome-tašem. Vendar se je kmalu naveličal udarcev po nogah in stopil je k atletskemu trenerju Ottu Kleinu, ki se je ob njegovi želji, da bi rad tekel, nasmejal in rekel: »Kako boš tekel, ko pa še hoditi ne znaš.« A ga je vseeno vzel resno, ga fotografiral med tekom, analiziral njegovo tehniko in skupaj sta odpravila napake, potem je šlo čedalje bolje. Še posebej močan je bil v teku navkreber, kar je bila verjetno tudi posledica vadbe smučarskega teka.

Svoje navdušenje nad atletiko je po vojni kot učitelj telovadbe prenašal tudi na svoje dijake. Ko je prišel učit v Novo mesto, je, ker ni bilo drugega primernega tekališča, dijake pogosto peljal na tek v Ragov log. Da bi imeli kje telovaditi, je z njihovo po-močjo zgradil najprej stadion v Kandiji okoli nogometnega igri-šča ob današnji Trdinovi ulici, kjer so pripravili celo mednarodno atletsko tekmo. Leta 1953 je sam narisal načrte za nov stadion na Loki, tam, kjer je bilo prej sejmišče. Večino gradbenih del je

Vendar se je kmalu naveličal udarcev po nogah in stopil je k atletskemu trenerju Ottu Kleinu, ki se je ob njegovi želji, da bi rad tekel, nasmejal in rekel: »Kako boš tekel, ko pa še hoditi ne znaš.«

postoril sam z dijaki, le za zahtevnejša dela so najeli delavce. Stadion, ki je bil tedaj velika pridobitev za novomeški šport, stoji tam še danes in še vedno na njem telovadijo dijaki nekaterih novome-ških srednjih šol, le stometrske tekaške steze, ki so jo skrajšali in zožili zaradi gradnje ceste do nekdanjega doma TVD Partizan (danes Dom športov), ni več, kar je graditeljem Jože zelo zameril.

ATLETSKE ZGODBE

111

Jože Glonar na startu krosa leta 1962

Svojo poklicno pot je začel kot učitelj telovadbe na novomeški gimnaziji, nadaljeval kot inšpektor za gimnazije in učiteljišča, za-dnjih enajst let pred upokojitvijo pa je bil predstojnik novomeške enote zavoda za šolstvo. Ko je obiskoval šole po Dolenjskem, Beli krajini in Posavju, je bil vedno pozoren tudi na to, kje otroci telovadijo in kje bi se dalo urediti površine za telovadbo ali na primer izkopati jamo za skok v daljino.

Ves ta čas pa je delal tudi kot atletski trener. S lastnim fičkom je svoje atlete vozil na številna tekmovanja, tudi v tujino. Vseh trideset let je v športu delal zastonj. Bil je med prvimi, ki je pou-darjal pomen tega, da se otroci začnejo s športom ukvarjati čim prej. Leta 1958 je na Bledu vodil prvi atletski seminar v Sloveniji, dolga leta je deloval tudi kot mednarodni atletski sodnik.

Ko se je leta 1974 na kongresu v Portorožu sistemsko uredilo financiranje na področju telesne kulture oziroma v športu, so mu prvič v življenju za njegovo delo ponudili honorar, pa ga je skoraj užaljen zavrnil.

Športu je ostal zvest tudi po upokojitvi. Do pozne starosti, umrl je leta 2007 pri devetdesetih letih, je s sprehodi skrbel za prožnost svojega telesa. Dokler mu je zdravje dopuščalo, ni spustil nobene tekme, atlete je pogosto opazoval tudi med treningi.

Za svoje zasluge v športu je Jože Glonar leta 1974 dobil Bloudkovo nagrado, naj-višje slovensko priznanje za dosežke in delo v športu, leta 1997 pa priznanje za življenjsko delo Atletske zveze Slovenije.

Igor Vidmar

112

nekateri so »prakticirali« tudi atletiko. Po vojni so na stadionu začeli brcati žogo tudi kandijski in grmski otroci, ki so si za nogomet doma naredili krpenjačo – v nogavico so stlačili stare cunje in papir, pa je bilo namesto žoge.

Po vojni se je vpisal v prvo gimnazijo, v kateri se je srečal z učiteljem Jožetom

FRANCI MIKEC

Čeprav ga je življenjska pot kmalu po diplomi odpeljala v Ljublja-no, je Franc Mikec ostal po duši Novomeščan. V dolenjski pre-stolnici je pustil neizbrisen pečat. Bil je zraven, ko so svoj prostor v mestu ob Krki dobivali številni športi, o športnih dogodkih je poročal za Dolenjski list, Delo in ljubljanski radio, večino svojega poklicnega življenja pa je posvetil atletiki.

Mikčevi so v Novem mestu živeli tam, kjer je danes Osnovna šola Grm. Le dobrih sto metrov od njihove hiše je bil stari kan-dijski stadion, na katerem se je dalo igrati nogomet in teči, zato ni naključje, da se je Franc Mikec, dolgoletni sekretar atletske zveze Slovenije, že zgodaj navdušil za šport in se mu pozneje zapisal za vse življenje.

Pravi, da na otroštvo nima lepih spominov. Bil je to pač čas vojne. Osem jih je bilo v družini, on je bil najstarejši, imel pa je še šest sester. Oče je bil železničar, in ko so v mesto prišli Nemci, se je pravočasno umaknil. »Nismo vedeli, kaj je z njim, tri dni smo čakali, kdaj se bo prikazal,« se stiske, ki jo je Mikčeva družina doživljala v prvih dneh nemške okupacije Novega mesta, spo-minja Franc Mikec. Če bi mama ostala sama s šestimi otroki, bi tenko piskali.

Prvi stik s športom je Franci Mikec doživel na domačem dvo-rišču, na katerem sta se igrala skupaj z Božom Kosom, danes svetovno znanim skladateljem, večkrat pa sta na kandijskem stadionu opazovala nemške ujetnike, kako so igrali nogomet,

Prvi stik s športom je Franci Mikec doživel na domačem dvorišču, na katerem sta se igrala skupaj z Božom Kosom, danes svetovno znanim skladateljem, večkrat pa sta na kandijskem stadionu opazovala nemške ujetnike, kako so igrali nogomet, nekateri so »prakticirali« tudi atletiko.

ATLETSKE ZGODBE

113

Glonarjem, ki je dijake navduševal za atletiko, predvsem za tek: »Telovadbo smo imeli v gimnazijski telovadnici in na igriščih, hodili pa smo tudi na Loko, kjer smo tekli od sejmišča pa do Novo-teksa. Imel sem kar dobro kondicijo, tako da me je Glonar dal v ekipo za kros, in sem začel trenirati,« se prvega srečanja z organizirano športno vadbo in atletiko spominja Franc Mikec.

Bil je to čas, ko se je Glonar odločil na-rediti nov stadion na Loki. Inženir Tone Žerjal je naredil načrte, stadion pa je predvsem s pomočjo dijakov in nekate-rih meščanov zgradil Glonar. Dobili so tudi metališče za kroglo pa doskočišče za skok v višino in skakališče za dalji-no. Tedaj se je v Novem mestu začela prava atletika. Čeprav Mikcu atletika ni šla slabo, mu je Glonar svetoval, naj se posveti statistiki in sodniškemu delu. S tem se je začela tudi njegova novinarska kariera. Zbrane izide je redno objavljal v Dolenjskem listu, poročal je za radio Lju-bljana, pri čemer je sodeloval s Stane-tom Urekom in Francijem Pavšerjem, na Delu pa z Jožetom Deklevo in Evgenom Bergantom. »Moji novinarski mentorji so bili Tone Gošnik pa Miloš Jakopec in Pe-ter Romanič.«

Pa ni Franci Mikec ostal le pri atletiki in brcanju krpenjače. Adamov Korl mu je dal prve napotke za igranje tenisa, vklju-čil se je tudi v šah in namizni tenis ter povsod končal kot organizator, trener in poročevalec.

Ko je končal gimnazijo, so mu svetova-li, naj vpiše pravo, ker bo tam najlaže študiral. Za študentsko sobico ni bilo denarja, ker je bil oče železničar, pa je imel brezplačno vozovnico, tako da se je na predavanja v Ljubljano vsak dan vozil iz Novega mesta. »V prvem letniku sem hodil redno na vsa predavanja in vaje, potem pa sem začel popoldanske

obveznosti spuščati, saj sem imel kopico obveznosti v različnih društvih,« pripoveduje; treniral je igralce namiznega tenisa, or-ganiziral je šahovske turnirje in medpokrajinska srečanja atletov ter obenem tudi sam tekmoval poleti v tenisu in pozimi v nami-znem tenisu.

Na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1970 v Ljubljani je skrbel za statistiko, vsi podatki s

tega prvenstva so njegovo delo.

Še v času študija so ga zaradi tega v telovadnem društvu Parti-zan, v katerem so bili tedaj združeni skoraj vsi športi, zaposlili za štiri ure. Vso plačo je dal mami, da je velika družina laže prežive-la, on pa se je preživljal z novinarskimi honorarji.

Po diplomi in odsluženi vojaščini, med katero je urejal časopis 7. armade Borac in oficirje treniral tenis, se je na povabilo te-danjega predsednika zaposlil kot organizacijski sekretar Atlet-ske zveze Slovenije, na kateri je moral za začetek pripraviti nov sistem tekmovanj, s katerimi bi čim več mladih spodbudili, da se ukvarjajo z atletiko. Tedaj so uvedli Atletski pokal Slovenije (APS) za člane in mladince ter sistem atletskih tekmovanj za osnovne in srednje šole, ki je bil temelj za oblikovanje selekcij in prek katerega so odkrili številne talente. To je bila tudi osnova, da so s tako imenovanimi portoroškimi sklepi atletiko določili za prednostno športno panogo v Sloveniji, in veliko trenerjev, ki so do tedaj delali zgolj ljubiteljsko, je takrat dobilo zaposlitev. Vodil je tudi sistem tekmovanj v krosu, ki so se začela na šolski in ob-činski ravni ter končala s krosom Dela. Na svetovnem prvenstvu v košarki leta 1970 v Ljubljani je skrbel za statistiko, vsi podatki s tega prvenstva so njegovo delo.

Po petih letih dela pri Viba filmu se je leta 1976 vrnil na sekretar-sko mesto na atletski zvezi, na kateri je ostal do leta 1995, ko je dal odpoved in se potem kmalu tudi upokojil. V teh letih je doživel marsikaj, tudi prvo evropsko medaljo slovenskega atleta pa prve dopinške afere in njihovo reševanje – tako lepe kot manj lepe stvari vrhunskega športa.

Danes v Ljubljani živi življenje tipičnega upokojenca. Še vedno ima v najemu del njive, še vedno se ukvarja s športno statistiko in skrbno spremlja izide slovenskih in svetovnih športnikov, ne le atletov.

Igor Vidmar

114

JELKA HUDE (PAVLIČ)

Čeprav je od takrat, ko je čez noč zablestela in se po le nekaj mesecih treninga uvrstila v jugoslovansko državno reprezentanco ter postala najmlajša kandidatka za nastop na olimpijskih igrah leta 1960 v Rimu, minilo že več kot pol stoletja, njena zgodba med novomeškimi športniki ostaja kot legenda.

Jelka Hude se je rodila poleti leta 1941 v Malenski vasi pri Mirni Peči. Njeno otroštvo sta zaznamovali vojna in strašna revščina. S športom se je srečala ob koncu osnovne šole, ko so obetavne otroke peljali na skupno vadbo v Novo mesto, kjer je prvič videla telovadnico in telovadno orodje.

Ko se je po končani osnovni šoli odločila, da bo šla na učiteljišče, saj je želela postati učiteljica, sta se z materjo, ki je hotela, da gre takoj v službo, prvič skregali. Bila je revščina, čeprav so imeli dvanajst hektarov zemlje, saj so jim po vojni vse pobrali, tudi krompir in živino. Tudi za vlak ni bilo. Da se je Jelka lahko peljala z vlakom v šolo v Novo mesto, je po travnikih nabirala kumino (kimelj) in jo prodajala pa je bilo za vozovnico za dva meseca, kako je bilo pa potem, ko je denar od tega pošel, pa se ne spomni več.

Bilo ji je sedemnajst let, ko je v razred prišel učitelj telovadbe Jože Glonar in jo izbral, da bo nastopila na teku po novomeških ulicah, na katerem se je izkazala in se uvrstila tudi na dvoransko državno prvenstvo v Zagrebu, kjer je prav tako opozorila nase z drugim mestom.

Dvokilometrska proga je bila razmočena, komaj šestnajstletna Hudetova pa se je s tekmicami v članski konkurenci pomerila v navadnih platnenih copatih, saj šprinteric, ki so jih uporabljale ostale tekačice, do tedaj še videla ni.

Najbrž odločilen za njeno športno pot pa je bil kros v Zagrebu, ki je bil obenem tudi izbirna tekma za tek L'Humanite v Parizu. Dvokilometrska proga je bila razmočena, komaj šestnajstletna Hudetova pa se je s tekmicami v članski konkurenci pomerila v navadnih platnenih copatih, saj šprinteric, ki so jih

ATLETSKE ZGODBE

115

Jelka Hude (prva z desne) na prvenstvu Jugoslavije leta 1958

JELKA HUDE (PAVLIČ)

L'Humanite je bilo njeno prvo veliko mednarodno tekmovanje. Z Rusinjami, ki so že tedaj trenirale po dvakrat na dan, se ni mogla meriti, je pa bilo devetnajsto mesto v hudi konkurenci tekačic z vsega sveta lep uspeh in velika spodbuda.

Sledili so nastopi za državno reprezentanco v Budimpešti, Gradcu in Romuniji, postala je republiška in v Novem Sadu tudi državna prvakinja v teku na 600 m. Zlato medaljo iz Novega Sada so ji pozneje ukradli iz domače hiše. Tekmovala je v številnih disciplinah od tekov na različne razdalje do suvanja krogle in skoka v daljino in kot za stavo podirala dolenjske rekorde. Njen rekord na 800 m je zdržal več kot trideset let. Na Balkanskem prvenstvu v krosu v Bukarešti je osvojila tretje mesto. Novomeški Partizan jo je posodil ljubljanskemu Odredu, s katerim je osvojila naslov ekipnih državnih prvakinj.

uporabljale ostale tekačice, do tedaj še videla ni. Čeprav ji je drselo in je, kot se spominja, naredila en korak naprej pa pol nazaj, je uspela, premagala številne znane atletinje in se s četrtim mestom po vsega štirih mesecih treninga uvrstila v jugoslovansko reprezentanco. Neznana tekmovalka iz Novega mesta je prišla v naslov prispevka o tem tekmovanju tudi v beograjskem Sportu. Njen tek je bil tedaj tako rekoč senzacija.

V Parizu je prvič trčila v svetovno konkurenco. Za pot v Francijo so jo oblekla in opremila novomeška podjetja Novoteks, Tovarna perila in druga. Tek

116

Jelka Hude (levo) na balkanskem krosu leta 1959

JELKA HUDE (PAVLIČ)Zmagala je tudi med članicami na Teku republike v Ljubljani, kjer so jo začeli oblegati novinarji. Ko je bilo treba dati izjavo za Radio Ljubljana, je pred mikrofonom legendarnega novinarja Tomaža Terčka obnemela. Predlagal ji je, naj si izjavo napiše na listek in jo prebere, a se ji je tudi potem tresel glas.

Dolenjski list jo je razglasil za najboljšo športnico novomeškega okraja za leto 1958. Med glasovalci je bilo mnenje o prvem mestu precej enotno – Jelka je prejela 140 točk, atlet, odbojkar in košarkar Marijan Potrč jih je na drugem mestu zbral 41.

Strokovnjaki so si bili enotni, da gre za izjemno nadarjeno športnico, tako da se je kot najmlajša po vsega dveh letih treninga znašla na spisku kandidatov za nastop na olimpijskih igrah v Rimu, obetalo se ji je tudi sodelovanje na evropskem prvenstvu v atletiki v Beogradu.

Zelo lepi spomini jo vežejo na priprave državne reprezentance v Kranjski Gori, Ulcinju in Mariboru, kjer so se ji posvetili najboljši jugoslovanski atletski trenerji. »Šele tam sem videla, kako je treba trenirati. Kam bi prišla, če bi imela ves čas take trenerje? Potem sem tudi doma trenirala po njihovih metodah,« se tistega časa spominja Jelka.

Obet nastopa na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ji je dal krila.

Trenirala je zagrizeno kot le kaj, tudi pozimi, ko je bilo veliko snega in je lahko tekla le po železniški progi v Bršljinu, s katere je vlak odrinil sneg. »Kar letela bi, tako sem bila natrenirana,« se tiste zime spomni Jelka, potem pa se je zgodila katastrofa. Z reprezentanco bi morala nastopiti na balkanskem krosu v Turčiji, kjer so tedaj razsajale črne koze. Zaradi tega so se morali vsi reprezentanti cepiti, a Jelka cepiva ni prenesla in je zaradi cepljenja tudi ona zbolela za črnimi kozami.

Gantarjevi, pri katerih je tedaj stanovala, so, ko je vročina narasla že na kritičnih 41,8 stopinje, poklicali zdravnika, ki je ugotovil, da najboljša dolenjska športnica in olimpijska kandidatka sploh ni zdravstveno zavarovana. Vzel je zdravstveno knjižico domače hčere in jo spravil v bolnišnico. Skoraj je umrla, in ko je ozdravela,

ATLETSKE ZGODBE

117

ni imela več moči, sanj o olimpijskih igrah je bilo konec, njena športna pot pa veliko prezgodaj končana.

Po končanem učiteljišču se je zaposlila kot učiteljica telovadbe na osnovni šoli v Šmihelu in še čez cesto kot vzgojiteljica v internatu. Želja po študiju jo je odpeljala v Ljubljano na Visoko šolo za telesno kulturo, na kateri je končala prvo stopnjo, potem pa se je, ker ni imela štipendije za nadaljevanje študija, zaposlila na novomeški gimnaziji, kjer sta z Igorjem Penkom sedem let skupaj

učila telovadbo, ona pa je študij nadaljevala ob delu. Tedaj jo je zasvojila odbojka, ki jo je tudi usmerjala. V diplomski nalogi je obdelala vpliv odbojke na ravnotežje.

Ko si je ustvarila družino, je v gimnaziji zaprosila za službeno stanovanje, kar je bilo tedaj običajno, a ji ga ravnatelj ni namenil, ampak ji je zaželel, da bi dobila službo v Ljubljani. Tako se je preselila v Ljubljano, kjer je bila najprej likvidatorka na banki, potem pa jo je ravnatelj Velkavrh kljub zelo slabemu priporočilu njenega nekdanjega trenerja Glonarja vzel v službo na osnovno šolo v Brezovici, kjer je, ko je šola dobila telovadnico, takoj sestavila odbojkarsko ekipo in začela trenirati mlade odbojkarje ter že prvo sezono z dekleti osvojila tretje mesto med osnovnošolskimi ekipami v Sloveniji. Skupaj s tedanjim sodelavcem Rudijem Ziernickim velja za začetnico odbojke v Brezovici, ki se danes ponaša s številnimi naslovi prvakov in državnimi reprezentanti v različnih kategorijah, tudi članski.

Jelka Hude oziroma Pavlič, kot se piše danes, kot upokojenka živi v Ljubljani, še vedno ima rada šport in vnukinje trenira odbojko.

Igor Vidmar

Obet nastopa na olimpijskih igrah in evropskem prvenstvu ji je dal krila.

Trenirala je zagrizeno kot le kaj, tudi pozimi, ko je bilo veliko snega in je lahko

tekla le po železniški progi v Bršljinu, s katere je vlak odrinil sneg.

118

Franc Červan vodi na mednarodni tekmi

FRANC ČERVAN

Slovenija že dolgo nima tekača na dolge proge, če ne štejemo maratoncev, ki bi se uvrstil na olimpijske igre, kaj šele, da bi se tam enakovredno kosal z najboljšimi. Franci Červan, kmečki fant iz Podgore, vasice blizu Novega mesta med Prečno in Stražo, je leta 1964 na olimpijskih igrah v Tokiu osvojil deseto mesto, s svo-jimi tedanjimi izidi pa bi danes dobesedno pometel s slovensko konkurenco – na deset kilometrov bi lani najhitrejšega slovenske-ga tekača prehitel za 1000 (tisoč!) metrov.

Na olimpijskih igrah v Tokiu je najprej nastopil na 5000 m, kjer je v polfinalu v svoji skupini osvojil sedmo mesto, na 10 000 m pa je segel še precej više, vse do finala, kjer se je zelo dobro kosal z najboljšimi na svetu in s časom 29:21,0 prav na svoj 28. rojstni dan osvojil deseto mesto. Zmagal je ameriški Indijanec Billy Mills pred Tunizijcem Mohamedom Gammoudijem in Avstralcem Ronom Clarkom. Franc Červan je bil na tej tekmi drugi najboljši Evropejec, boljši od njega je bil le Rus Leonid Ivanov.

Prvi večji uspeh na velikih tekmovanjih je dosegel že dve leti prej, ko je bil na evropskem prvenstvu v Beogradu na 10 km s časom 29:07,6, kar je bil tedaj jugoslovanski rekord, sedmi, štiri leta po-zneje pa je bil enajsti s svojim najboljšim izidom v karieri 29:00,8.

Trikrat je osvojil naslov balkanskega prvaka, med številni rekordi je imel tudi najboljši dosežek v teku na eno uro – 19 km in 394 m, 20 km je pretekel v času 1:01:50, pet kilometrov pa v 13:59,8. Vse

Kako dober je bil Červan, pa pove primerjava z zdajšnjim rodom slovenskih tekačev na dolge proge, saj bi lani najboljšega tekača na 10 km Franci Červan prehitel za dva kroga in pol.

to na tekališču, prekritem z lešem. Marsi-komu te številke ne povedo veliko, kako dober je bil Červan, pa pove primerjava z zdajšnjim rodom slovenskih tekačev na dolge proge, saj bi, kot smo že napisali, lani najboljšega tekača na 10 km Franci Červan prehitel za dva kroga in pol.

O Franciju Červanu krožijo številne anek-dote, ki o kmečkem fantu iz Podgore in njegovi poti v svetovni vrh povedo največ. Bil je prava kmečka grča, vzdržljiv in ne-popustljiv, noben napor mu ni bil prehud.

Ko je imel nekoč tekmo v Karlovcu, je zjutraj vlačil les iz hoste, a so mu voli na-gajali in je zaradi tega zamudil vlak. Ker se je iz Podgore v Novo mesto pripeljal s kolesom, je, ko je zamudil vlak, na kole-su pot nadaljeval vse do Karlovca, kamor

ATLETSKE ZGODBE

119

Franc Červan vodi na mednarodni tekmi

FRANC ČERVAN

Od vseh njegovih uspehov mu je ostal le »pleh«, nekateri športniki pa so tudi tedaj že dobili kakšen dinar, kar Franciju Červanu ni bilo všeč. Počutil se je zapostavljenega. Precej ga je moral razjeziti ne-kega dne nekdo, da je vse svoje medalje in pokale, ki so mu prišli pod roko, zbasal v vrečo in vse skupaj vrgel v Savinjo. Kdo ve, zakaj je med redkimi medaljami in plaketami preživel tudi pokal, na katerem je pisalo – Najboljši športnik Dolenjske za leto 1963. Kljub temu da so od tedaj, ko je Franci Červan zaključil svojo bo-gato športno pot, minila že štiri desetletja, vsi njegovi dosežki niso le del zgodovine.

Ko je pozimi v snegu tekel skozi Prečno, so se začeli vanj zaganjati vaški psi. Bolj kot jih je

odganjal, več jih je bilo, zato se jih je rešil le tako, da je tekel hitreje od njih.

Čisto aktualen je njegov podvig iz leta 1966, ko je v Trbovljah zbral tovariše iz celjskega atletskega kluba Kladivar in z njimi postavil državni rekord v štafeti 4 X 1500 m. Njihov izid 15:29,7 je še danes državni rekord. V povprečju so pretekli 1500 m v treh minutah in 52 sekundah, kar si je danes nemogoče zamisliti.

Franciju Červanu v življenju ni bilo postlano z rožicami. Zgodaj je ostal brez očeta, podedoval je kmetijo z vinogradom in gozdovi, za kar sta potem skrbela skupaj z mamo, ki se ni mogla kar tako sprijazniti, da bo mladi gospodar pustil kmetijo in se preselil v Ce-lje, kjer mu je tamkajšnji atletski klub Kladivar, da je vanj prestopil iz mariborskega Železničarja, ponudil stanovanje.

Kmetijo in vinograd je prodal, mamo pa vzel k sebi v Celje, a se je pozneje vrnila na Dolenjsko. V Celju je Franci dobil tudi službo v Cinkarni, ob delu pa je še izredno študiral ekonomijo. Preden bi se lahko z leti delovne dobe, ki jih je lahko dokupil na račun špor-tnih uspehov, upokojil, je izgubil tekmo s težko boleznijo. Rak na slinavki je bil močnejši od enega najboljših slovenskih atletov vseh časov. Od tedaj bo kmalu minilo že trideset let.

Tudi brez sodobnih metod treninga, dodatkov k prehrani, vrhun-ske opreme, fitnesa in honorarjev pa še marsičesa, kar se dana-šnjim športnikom zdi samoumevno, se da hitro teči, še hitreje, kot so tega sposobni današnji očitno preveč razvajeni tekači. Franci Červan teh stvari ni imel, imel pa je, kar je najbolj pomembno, veliko srce in trdno voljo.

Igor Vidmar

je prišel še pravočasno. Kot da bi ne bila tisti dan za njim že težko delo v gozdu in dolgo kolesarjenje, je na tekmi na 10 km opravil z vsemi tekmeci in se domov – spet na kolesu – vrnil z zmago v žepu.

Ko je po končani nižji gimnaziji v Novem mestu šolanje nadaljeval na kmetijski šoli v Mariboru, se je domov sicer vozil z av-tobusom, a je imel dogovor s šoferjem – na postaji je kupil karto in prvi del poti do Novega mesta tekel, ko ni več mogel, se je ustavil in nato ga je pobral avtobus.Nekoliko nenavadne so bile tudi njegove metode vadbe šprintov in menjave ritma, kot bi temu rekli danes. Ko je pozimi v snegu tekel skozi Prečno, so se začeli vanj zaganjati vaški psi. Bolj kot jih je od-ganjal, več jih je bilo, zato se jih je rešil le tako, da je tekel hitreje od njih.

120

MARIJAN ŠPILAR

Star sem bil dvanajst let, ko je Marijan Špilar postal moj razrednik. Takrat je bil ravno še enkrat starejši od svojih učencev, meni pa se je zdel tudi skoraj še enkrat večji. Tedaj je že bil vrhunski metalec kopja. Suhljatemu dečku, kakršen sem bil takrat, se je vse okrog mene zdelo veliko večje, kot je bilo v resnici. Toda takrat so se nam osnovnošolcem zares dogajale velike reči. Likovni pouk nas je na primer poučeval slikarski poet dolenjske pokrajine Vlado Lamut; še zdaj imam pred očmi znojne kaplje na njegovem čelu, ko je kar na tleh sošolki z nekaj potezami pokazal, kako nastane oljna slika.

Tisto so bili časi, ko smo vsem učiteljem in učiteljicam rekli tovariš in tovarišica. Tovariš Špilar je bil to tudi na štadionu, kamor sem začel redno zahajati v začetku leta 1960. Moje navdušenje za atletiko je sicer zraslo na domačem vrtu, kjer sem imel skakališče za skok v višino po načelu »naredi si sam«. Ko sem prišel na prekrasno umeščeni, le nekaj let stari Štadion bratstva in enotnosti, je središčna oseba postal Marijan Špilar. Brez posebnih ceremonij nas je otroke-atlete sprejel za svoje varovance. Na štadionu je bil v petek in svetek, in čeprav je bila atletika za nas predvsem neorganizirana igra, je rahločutno posegal vanjo in jo postopno spreminjal v športno treniranje.

Morda gledam na tiste čase skozi rožnata očala: zlata doba je namreč vedno čas, ko smo bili mladi. A vendar, imeli smo

Kaj vse je za nas tiste čase počel Marijan Špilar! Bil je naš trener, vozil nas je na tekme, z nami pekel koruzo (naj nam bo odpuščen ta greh nad njivo, s katere smo med ogrevanjem odnesli nekaj strokov mlečne koruze!), nas spodbujal, ko smo napredovali, in obljubljal boljše čase, če nam ni šlo.

ATLETSKE ZGODBE

121

Mar

ijan

Špila

r na

tek

mov

anju

leta

196

4

MARIJAN ŠPILAR

posebno srečo, da smo jo preživeli s človekom, ki je bil varuh plamena našega navdušenja za kraljico športov. Mnogi smo bili tedaj še otroci, nekateri mladeniči in mladenke: vsi smo mu brez zadrege rekli tovariš – samoumevno smo izrekali besedo, ki jo danes ljudje uporabljajo vedno redkeje, morda ravno zato, ker tako neposredno sega v srce.

Šport je govorica telesa. Marijan Špilar nam je pomagal razumeti in izreči marsikaj, česar ni mogoče ubesediti. Učil nas je atletske abecede, pomagal nam je, da smo črke povezovali v zloge, besede in stavke. V tej govorici smo se izražali na mnogih štadionih doma in po svetu, nekateri tudi zelo razločno in odmevno.

Kaj vse je za nas tiste čase počel Marijan Špilar! Bil je naš trener, vozil nas je na tekme, z nami pekel koruzo (naj nam bo odpuščen ta greh nad njivo, s katere smo med ogrevanjem odnesli nekaj strokov mlečne koruze!), nas spodbujal, ko smo napredovali, in obljubljal boljše čase, če nam ni šlo. Kot po čudežu so takrat »boljši časi« tudi vedno prišli.

Včasih smo skupaj z njim vztrajali pri določeni tehnični prvini, ki smo jo videli pri katerem od tedanjih svetovnih rekorderjev, misleč, da je edina zveličavna; potem smo prav tako skupaj sklenili, da je vsak atlet svet zase in da v Rim vodi – če ne vse – pač več poti. Marijan Špilar je bil kot mlad učitelj in trener – naj to zveni še tako paradoksalno – neomajno toleranten. Ne sicer za neumnosti, ki so se včasih hotele naseliti v kako mlado glavo, ampak za mnenja o treningu, tehniki in treniranju nasploh. Z njim se je dalo pogovoriti vse in na koncu ni ostalo nič neizrečenega ali grenkega. Vsak dan treninga z njim se je končal v vedrih

122

MARIJAN ŠPILARtonih. Pa saj ni moglo biti drugače! To so bili časi, ko je oskrbnik štadiona poleti nogometno igrišče kosil še s koso in sušil seno ter ga grabil v opojno dišeče kopice. Mi smo skakali čeznje, Marijan pa je štel, čez koliko kopic je letelo njegovo kopje. V začetku 1960 so Elanova lesena kopja z železno konico začela nadomeščati poceni aluminijasta ruska kopja, vrhunski tekmovalci, kot je bil Marijan Špilar, pa so od Atletske zveze Jugoslavije dobili »held«. (Kopje, ki smo mu rekli held, se je imenovalo po konstruktorjih, nekdanjem svetovnem rekorderju v metu kopja Budu Heldu in njegovem bratu Dicku.) Kadar na štadionu ni mogel metati zaradi treninga nogometašev, se je Marijan preselil na pomožni teren nad tribunami. Včasih je kopje izstrelil tako silovito, da je zaplavalo na električne vode, ki so bili speljani tam prek, in takrat je v zraku prasketalo in se bliskalo, »Rus« pa je na zemljo padel za nekaj staljenih kapljic aluminija lažji. »Heldu« se to ni zgodilo, kajti Marijan ga je redko metal kje drugje kot na štadionu.

Marijan je živel tako polno življenje, da četudi bi ga človek samo na hitro preletel, bi bilo snovi za celo knjigo. V njegovi športni zapuščini je vrsta nagrad, ki jih je dobil kot vrhunski športnik, športni pedagog in dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Grm, med njimi npr. Bloudkova plaketa. Najkrajši povzetek njegove športne poti vrhunskega tekmovalca je naslednji: deset let je bil rekorder

Slovenije v metu kopja, deset let član jugoslovanske atletske reprezentance in osvojil je deset naslovov prvaka Slovenije. Poleg tega je bil tudi prvak Jugoslavije in na Balkanskih atletskih igrah je osvojil bronasto medaljo. Leta 1964 je na predolimpijskem mitingu v Rimu (OI so bile tistega leta v Tokiu) s tretjim mestom in rezultatom 73,01 m dosegel slovenski rekord. Pri tem je premagal tudi Italijana Carla Lievora, ki je bil s 86,74 m do junija tistega leta svetovni rekorder. Zmagal je tudi na troboju reprezentanc Švice, Bolgarije in Jugoslavije v Celju. Bil je kandidat za OI v Tokiu.

Nič plitvejših sledi kot v vrhunskem športu pa Marijan ni zapustil na področju vzgoje mladih atletov. S svojimi učenci je npr. v daljnem Nišu osvojil prvo mesto na ekipnem osnovnošolskem prvenstvu Jugoslavije, ki se je imenovalo Pokal Malih novin.

Toda Marijan Špilar ni bil le osnovnošolski mentor atletsko nadarjenih otrok, bil je tudi trener vrhunskih atletov. Njegov varovanec je bi tudi Darko Cujnik, ki je osvojil srebrno medaljo v deseteroboju na Mediteranskih igrah, bronasti medalji na mladinskih BAI v metu kopja in deseteroboju ter bronasto v deseteroboju na seniorskih BAI. V letih 1981, 1985 in 1986 je bil jugoslovanski prvak v metu kopja, v tej disciplini pa je postavil tudi jugoslovanski rekord. Marijan Špilar je imel tako ali drugače »svoje prste vmes« tudi pri drugih novomeških vrhunskih atletih, če ne drugače, pa tako, da jih je odkril v šoli in jih vodil pri prvih korakih v atletiko.

Spominjam se atletskih ponedeljkov, sred in petkov na Osnovni šoli Grm. Šola je vrata odprla leta 1971 in atleti smo se za večji del jesenskega in zimskega treninga preselili v njeno telovadnico. Pravzaprav nas je tja »preselil« Marijan, ki je na šoli poučeval telesno vzgojo. Ker je bilo takrat moje delo absolventa anglistike in komparativistike v glavnem omejeno na domači študij in pisanje diplome, sem bil večino časa doma v Novem mestu in sem lahko sodeloval pri njegovi šolski atletiki kot trener mladih tekačev in tekačic. On je skrbel za skoke in mete in seveda za organizacijsko plat dejavnosti. Grmski učenci so vadili ob ponedeljkih in sredah, ob petkih pa se je telovadnica spremenila

ATLETSKE ZGODBE

123

Marijan Špilar na treningu na Loki

v prizorišče navdušujočih tekmovanj. Vse skupaj je bilo tako naravno, tako tekoče in sproščeno, da je bil vtis, kot da tako je in mora biti že od nekdaj.

Ampak tako je lahko bilo samo zaradi Marijana. Včasih sem se spraševal, od kod ta človek črpa toliko navdušenja, da zmore biti vselej in povsod s svojo atletsko mladino; da pozimi trikrat na teden po poznopopoldanskem atletskem krožku ostaja še z nami, odraslimi atleti, globoko v večer in nato ugasne luči v telovadnici, zaklene šolo in za nami odide domov. Spomladi, poleti in jeseni pa je bil z nami tako rekoč vsak dan. Tako brezpogojne ljubezni do atletike skoraj ni mogoče privzgojiti, to mora

človek prinesti s seboj. Hrepenenje po popolnem gibanju je bilo gotovo v njegovih genih. In to je izrazil s humorno zgodbo o tem, kako je postal atlet, na zadnjem občnem zboru AK Krke Novo mesto, ki ga je obiskal. Povedal nam je, da je na atletsko struno v njem zabrenkala – domača krava! Ušla mu je čez potok, in ker si ni hotel zmočiti hlač, se je pošteno zaletel in potok – preskočil. Nič čudnega, da je najprej nastopal v skoku v daljino. Če imam pred očmi njegovo mladostno podobo, plavolasega vitkega in mišičastega mladeniča, skoraj otroka, kako skače čez potok, je kot bi zašel v kako antično mitološko pokrajino, poseljeno z grškimi polbogovi. Ali bi si kdo lahko želel lepšega začetka svoje športne poti?

Najdragocenejše darilo, ki smo ga dobili od Marijana Špilarja, pa vendarle niso bili športni dosežki, temveč preplet medčloveških odnosov, radost ukvarjanja z dejavnostjo, ki je bila le na videz veličastno brezkoristna. V takem ozračju so njegovi atleti poleg mišic oblikovali tudi vrline, ki so opeke dobrega značaja. To je bila šola, v kateri se mladi atleti nismo zavedali, da smo njegovi učenci, in on ne, da je naš učitelj – in v takem okolju nastajajo najboljše stvari. Vrednejše od športnih uspehov je bilo tisto, česar ne moreta izmeriti nobena ura in noben meter: odnos, popotovanje k zrelosti, radovedni, po sebi brskajoči um, prijateljstvo skupine mladih ljudi, ki so s samoumevno lahkotnostjo drug drugega vzgajali v vedre, a resne, odgovorne in solidarne odrasle.

Janez Penca

Leta 1964 je na predolimpijskem mitingu v Rimu (OI so bile tistega leta v Tokiu) s tretjim

mestom in rezultatom 73,01 m dosegel slovenski rekord. Pri tem je premagal tudi

Italijana Carla Lievora, ki je bil s 86,74 m do junija tistega leta svetovni rekorder.

124

JANEZ PENCA

Značaj je temelj ravnanja, ki ga imenujemo športno vedenje, je zapisal Janez Penca v prispevku Atletika: grozd na trti življenja, ki je skupaj z njegovim drugim prispevkom v tem zborniku, Esejem o teku, kredo njegovega ne samo športnega, marveč življenjskega etičnega naziranja, prepričanja in ravnanja.

Če bi se hoteli malo pošaliti, bi lahko rekli, da je Janez Penca eden najmlajših, če ne kar najmlajši tekmovalec, ki je tekmoval na olimpijskih igrah. In prav to »tekmovanje« ga je pripeljalo k atletiki, kjer je postal vrhunski športnik. Leta 1960, ko je imel Janez 11 let, so pri Pencovih na novomeškem Grmu na črno-belem televizorju otroci iz soseske od jutra do noči gledali prenose tekmovanj na OI v Rimu. »Še danes vidim Armina Haryja, ki je zmagal v teku na 100m, pa Herba Elliotta, tekača na 1500 m, ki mu je trener z brisačo mahal, češ da ima tempo za svetovni rekord, pa Mira Cerarja na konju, jugoslovanske košarkarje …« Fantje so si kar takoj priredili svoje »olimpijske igre«, tekmovali v teku na 300-metrskem »štirioglatem krogu« po bližnjih ulicah in na sosednjem travniku metali »kladivo« - kos železne cevi, pripete na žico. Posledica tega navdušenja je bila, da mu je oče na vrtu pomagal narediti skakališče za skok v višino, na katerega so od bližnjega mizarja nanosili oblanje. V višino je skočil 1,4 m, s palico (fižolovko) pa 1,80 m. Potem je šlo pa naprej – od otroške igre na Grmu do šestkratnega prvaka Jugoslavije: trikrat je zmagal v svoji specialni disciplini, 400 m z ovirami, in to v letih 1973, 1975 in 1976, leta 1978 je postal

Evgen Bergant mu je pozneje povedal, da je njegov sin Igor, danes voditelj Odmevov na TV Slovenija, takrat star dobrih 7 let, ves navdušen očetu rekel, da se je Penca, ki je še na ravnini precej zaostajal, boril kot lev.

državni prvak v deseteroboju, v katerem je zbral 7.204 točk. In to pri 68 kg telesne teže v disciplini, ki obsega tudi met krogle in diska, v katerih je zelo pomembno razmerje med telesno težo in težo orodja. A manko tam je

ATLETSKE ZGODBE

125

Janez Penca na državnem prvenstvu v deseteroboju v Mariboru 1978

JANEZ PENCA

»V skoku v višino že deset let nisem tekmoval, in nisem vedel, ali naj skačem stredl ali naj poskusim flop, ki ga do takrat sploh nisem skakal. Na ogrevanju mi je flop lepo uspeval in na tekmi sem za centimeter izboljšal osebni rekord – na 196 cm. V tekih je bilo vse dobro, krogla in disk slaba, kopje presenetljivo – dobrih 53 m. V zadnji disciplini, 1500 m, pa sem slišal glasno navijanje Daneta Korice, selektorja državne reprezentance, in tudi dosegel osebni rekord – 4:07 – ter zmagal..«

Z Olimpijo je bil dvakrat jugoslovanski državni prvak v štafeti 4 × 100 m. Pred leti je Marko Rožman izračunal, da je osvojil 17 naslovov slovenskega članskega prvaka, pa pri tem ni štel dvoranskih naslovov. Tu je še veliko naslovov mladinskega slovenskega prvaka, kjer je nastopal v skoku v višino, daljino, v teku na 110 m z ovirami in še kateri disciplini. Med letoma 1970-1980 je bil državni reprezentant in vsako leto najmanj drugi na državnem prvenstvu. Na Balkanskih igrah v Bukarešti leta 1975 je osvojil 4. mesto v teku na 400m z ovirami in bronasto medaljo zgrešil za borih 20 cm. Evgen Bergant mu je kasneje povedal, da je njegov sin Igor, sedanji voditelj Odmevov na TV Slovenija, takrat star dobrih 7 let, ves navdušen očetu rekel, da se je Penca, ki je še na ciljni ravnini precej zaostajal, boril kot lev. »Tega priznanja takratnega dečka sem danes vesel bolj kot če bi takrat osvojil bronasto medaljo …« pravi Janez, ki nikoli ne pozabi omeniti svojega trenerja dr. Jožeta Šturma, ki mu je neznansko hvaležen za vse, kar je ta izvrstni strokovnjak in dobri človek naredil zanj. Povedati je treba še najmanj to, da je Penca dvakrat zmagal na Hanžekovičevem memorialu, velikem

nadomestil v drugih disciplinah, tekih, skokih. »To je bilo leta 1978,« se spominja. »Na državnem prvenstvu sem bil v svoji disciplini, teku na 400 m z ovirami, tretji, na balkaniado, ki je bila za nas vsakoletno največje atletsko tekmovanje in za evropskim prvenstvom največje v Evropi, pa sta šla samo prva dva. In tako sem se odločil, da bom dober teden po državnem prvenstvu nastopil še na državnem prvenstvu v deseteroboju v Mariboru, kjer je bil izrazit favorit Rimac iz beograjske Crvene zvezde.« Do tedaj je Janez na slovenskem prvenstvu zbral 6700 točk.

126

JANEZ PENCAmednarodnem atletskem tekmovanju v Zagrebu, in sicer leta 1972 in 1975, in enkrat pri tem premagal tudi afriškega prvaka v teku na 400 m z ovirami.

Ob vsem tem je Janez Penca v rednem roku in z odliko dokončal študij angleščine in primerjalne književnosti ter svoj delovni vek vestno, odgovorno, zgledno in uspešno opravljal delo srednješolskega profesorja angleščine. Dolga leta, še 15 let po koncu svojega aktivnega ukvarjanja z atletiko leta 1980, je bil trener številnim mladim atletom. Njegov atlet Robert Šikonja je bil mladinski jugoslovanski prvak na 400 in 800 m in proglašen za najboljšega tekmovalca prvenstva. Gorazd Gabrijel je na mladinskih balkanskih igrah v teku na 400 m z ovirami osvojil bronasto medaljo. In še bi lahko naštevali.

Janez je tudi ploden strokovni pisec, publicist, prevajalec in založnik. Od leta 1996 izdaja revijo Vrhunski dosežek, sprva je bila to slovenska izdaja angleške revije Peak Performance, sčasoma pa jo je razširil na več virov. Bere jo tudi veliko vrhunskih športnikov in trenerjev in cela vrsta rekreativcev, saj v slovenskem jeziku posreduje veliko tujega športnega znanja. Do nedavne smrti jo je prejemal tudi akademik prof. dr. Matija Horvat, navdušen alpinist, od 1999 jo dobiva Ivica Kostelić, ki je prosil še za številke iz prejšnjih let. Kakšen človek je ta svetovni smučarski as, pove tudi to, da je Janezu s hvaležnostjo

pisal iz zdravilišča v Nemčiji, kjer je bil na rehabilitaciji poeni od številnih operacij kolena. Pozornost človeka, za katerega pozornost se drugi tepejo …

Janez Penca je napisal, prevedel in izdal številne knjige, med njimi tudi svetovne strokovne oz. poljudnoznanstvene uspešnice. Z avtorjem dveh od njih, Hipoteze o sreči in Pravičniškega uma, psihologom Jonathanom Haidtom, ki je bil lani na lestvici 100 najuglednejših intelektualcev na svetu na 25. mestu, je navezal tudi osebni stik.

ATLETSKE ZGODBE

127

Janez Penca (drugi z leve) na tekmovanju v Sarajevu v začetku 70. let minulega stoletja

Če bi hoteli kaj povedati še o njegovem odnosu do narave in ekologije, pa bi potrebovali še veliko več prostora. A o tem kdaj drugič in na kakšnem drugem mestu. Vsekakor pa je Janez navdušen in skrben »poljedelec« in si v Cerovem Logu pod Gorjanci prideluje zdravo in ekološko neoporečno hrano.

Andrej Bartelj

Janez je tudi ploden strokovni pisec, publicist, prevajalec in založnik. Od leta

1996 izdaja revijo Vrhunski dosežek.

128

MILAN ŠIMUNIČ

Milan Šimunič je v svoji športni karieri 42-krat zmagal na prvenstvih Slovenije na prostem in v dvorani ter na tekmah za atletski pokal Slovenije, leta 1985 pa je na dvoranskem prvenstvu Slovenije v Celju v enem dnevu osvojil naslov prvaka v teku na 60 m, v skoku v daljino in troskoku. Še precej več naslovov prvaka kot on pa so osvojili njegovi učenci.

Imel je težko otroštvo. Mama mu je umrla, ko je bil star tri mesece, očeta skoraj ni poznal. Najprej je živel pri teti na Poljanah, pozneje še marsikje drugje. »Po domače rečeno – povsod sem bil za hlapca,« se otroštva spominja Milan in morda je tudi zaradi tega bil tako borben in vztrajen kot tekmovalec in tudi drugače v

»Trenerja nismo imeli, trenirali smo, kakor smo vedeli in znali, predvsem pa smo pomagali z na-sveti drug drugemu,« si prvih resnejših trenin-gov v Novem mestu spominja Milan Šimunič.

ATLETSKE ZGODBE

življenju. Po osnovni šoli je v Novem mestu končal avtomehanično šolo, šport, s katerim se je prvič srečal že v osnovni šoli, kjer je njegovo nadarjenost odkril učitelj telovadbe in ravnatelj na topliški šoli Vinko Cirnski, pa ga je pozneje odpeljal na pedagoško akademijo v Maribor, na kateri je izredno študiral in doštudiral za učitelja telovadbe.

Cirnski ga je v šolski ekipi, s katero so osvojili drugo mesto v Sloveniji, določil za skok v daljino, in čeprav je skakal bos, mu je v boju z vrstniki šlo kar dobro. Prvič je obul šprinterice šele v srednji šoli, ko je v Novem mestu treniral skupaj z Vojkom Dragašem, Janezom Penco, Zdravkom Slakom in Brankom Suhyjem. »Trenerja nismo imeli, trenirali smo, kakor smo vedeli in znali, predvsem pa smo pomagali z nasveti drug drugemu,« se prvih resnejših treningov v Novem mestu spominja Milan Šimunič.

Prve tekme so bile v okviru znamenitih zletov bratstva in enotnosti, na katerih je nastopal med mlajšimi mladinci, a se ne spomni, da bi tedaj kaj posebej izstopal. Prvič je resneje opozoril nase na republiškem prvenstvu med starejšimi mladinci, ko je v troskoku zmagal s 13,82 m dolgim skokom, v daljini je bil pa tretji. Potem je potreboval kar nekaj časa, da se je uveljavil tudi med člani,

129Milan Šimunič pri troskoku, dolgem 15,01 m

MILAN ŠIMUNIČ

ko je leta 1975 pri 23 letih v Novi Gorici osvojil svoj prvi članski naslov prvaka. Želel si je napredovati in doseči več, a za to doma ni imel pravih pogojev. Leta 1981 je predvsem zaradi dobrih pogojev za zimsko vadbo prestopil v celjski Kladivar in dve leti pozneje republiški rekord Matije Koširja (15,60 m) izboljšal kar za 36 cm.

V naslednjih letih je osvojil še devet naslovov slovenskega prvaka v troskoku in še petkrat izboljšal državni rekord, ki ga je pomaknil do 16,23 m. Rekord je bil v njegovi lasti kar trinajst let, dokler mu ga ni odvzel Alen Topolovčan. Da je bil ob najboljši slovenski znamki v troskoku spet izpisan priimek Šimunič, je kmalu poskrbel Milanov sin Boštjan, ki je rekordno znamko leta 2002 premaknil na 16,82 m, kar je še danes slovenski rekord. Boštjan je le nekaj tednov po uspešnem zagovoru doktorske disertacije nastopil tudi na olimpijskih igrah v Atenah in kar štirikrat tudi na evropskih prvenstvih, med pionirkami in mladinkami ter tudi med članicami pa je kopico naslovov državne prvakinje v troskoku osvojila še njegova sestra Nina, ki je nastopila tudi na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Pomemben prispevek k razvoju dolenjske atletike pa je Milan Šimunič dal tudi kot trener. V osnovni šoli Dolenjske Toplice so se osredotočili predvsem na vadbo tekov na kratke proge in predvsem na skok v daljino in troskok, za kar so imeli kolikor toliko dobre pogoje in ustrezno strokovno znanje. Leta 1997 je Milan Šimunič skupaj s somišljeniki ustanovil Športno društvo Dolenjske Toplice, katerega atletska sekcija je postala članica Atletske zveze Slovenije. In od tedaj topliški atleti tekmujejo za svoj klub.

Igor Vidmar

130

METOD ŽUŽEK

Ko je bil Metod Žužek osnovnošolec in je iz Dvorske vasi hodil v šolo v Velike Lašče, še ni vedel, da s tem v svoj športni življenje-pis prinaša nekaj kenijskega. Metod je iz vasi, ki leži okrog 650 m nad morjem, vsako jutro tekel v 3 km oddaljeno šolo v Velike Lašče. Teči je pač moral, kajti zjutraj mu po zajtrku za 3 km dolgo pot nikoli ni ostalo več kot kakih 15 minut časa. Vračal se je tako, da je del poti pretekel, del pa prehodil; ob šoli je bilo košarkar-sko igrišče in otroci se po pouku niso mogli upreti igri. Zato se je domov vedno odpravil že malce utrujen. Teh vsakodnevnih 6 km teka in hoje je postala njegova vzdržljivostna naložba. Na šolskem krosu ljubljanskih občin – Velike Lašče so sodile v ob-čino Vič-Rudnik – je tekmece premagal s prednostjo 50 metrov. Ljubljančani so ga morali debelo gledati!

Metod je kmečki sin. Njegov oče je bil sodar, imeli pa so tudi štiri krave in nekaj manjše živine. Zemlje je bilo 6 hektarov. Hiša, v kateri so s starši živeli Metod, njegov dvojček Ciril in starej-ši brat, je bila prostorna, z obokanimi kletmi in prstenimi tlemi, kjer krompir in korenje ostaneta čvrsta in sočna še do maja. Po

Enkrat se je še ozrl in videl, kako medvedka ga-lopira za njim, vendar je njen manever trajal le kakih 30 m; toda Metod je tekel in tekel …

ATLETSKE ZGODBE

osnovni šoli v Velikih Laščah je v Kočevju končal še gimnazijo. Gimnazijska leta so bila odločilna za njegovo atletsko pot. Tekel je ves čas, vendar brez posebnega mentorstva. Osnovnošolska tekaška preteklost in ljubezen do teka sta ga v gimnaziji hitro zgnetli v pravega tekača. Na sre-dnješolskem prvenstvu v atletiki je v prvem nastopu na 1000 m dosegel čas 2:42. Opazili so ga ljubljanski trenerji, tudi njegov poznejši trener pri AK Olimpiji Lojze Pungerčič. Enkrat na teden se je vozil na trening v Ljubljano, sicer pa je treniral po gozdnih stezah in poteh okrog domače vasi. Po nekaj mesecih rednega treninga je rezultat v teku na 1000 m popravil za 10 sekund na 2:32 in postal republiški mladinski prvak.

131Metod Žužek na tekmovanju v Beogradu

METOD ŽUŽEK Doma je oče nad njegovim ukvarjanjem s tekom zmajeval z glavo. Kot srednješo-lec je še vedno moral pomagati na kme-tiji; ker so krave pasli v bližini polj s koru-zo in drugimi za naše rogate prijateljice slastnimi poljščinami, jih je bilo treba va-rovati, da niso zašle na sosedovo. Metod se je znašel tako, da si je iz očetovega lesa zbil mizo in stol ter ju odnesel na travnik, kjer je med pisanjem domačih nalog s kotičkom očesa opazoval živali. Spominja se, da je nekoč moral steči za eno od njih, ker je zašla v koruzo. Ko jo je prignal nazaj, je na strani z matema-tično nalogo opazil veliko kapljo redkega kravjega iztrebka. Očitno je sočna hrana kravam krepko zmehčala stolico in tako se je zgodilo, da je nekaj te substance ob iztrebljanju poškropilo tudi njegovo stran s kosinusi in sinusi. Madež je z vodo skrbno odstranil, vendar je nasle-dnje jutro profesor matematike pri pre-gledovanju zvezkov po klopeh pripomnil: »Žužek, drugič pa med pisanjem mate-matične naloge ne jej belega kofeta.«

Po srednji šoli se je Metod vpisal na pravno fakulteto v Ljubljani. Trenirati je začel pri Akademskem atletskem klubu Olimpija. Ko se je preizkusil v teku na 3000 m z zaprekami, so trenerji ostrme-li: 9:11 je bil čas, do katerega so mnogi mladi atleti potovali vse do zrele dobe in marsikdo do tam sploh ni pripotoval. Bilo je tako, kot da je ta izjemno težka disciplina izbrala njega, ne on nje. Ob študiju je treniral vedno bolj zagnano, tako resno, da sta mu oče in starejši brat

132

METOD ŽUŽEKprerokovala, da ne bo nikoli doštudiral. Najbolj ga je motilo to, da je imel prav v času spomladanskih izpitnih rokov prve pomembne tekme, ki so odločale o tem, kako se bo obrnila sezona. Njegovi štu-dentski kolegi so se trudili, da bi čim več izpitov opravili v spomladanskem roku, on pa je imel v tistem času najzahtev-nejše treninge in prve nastope. Oziral se je po državni reprezentanci, kar v dvajsetmilijonski državi ni bila majhna reč. Doma kljub odmevnim nastopom in člankom v časopisih niso nič kaj nav-dušeno sprejemali sina, ko se je vračal s tekmovanj. Pogled na šport, še zlasti tek, je bil v slogu »lahko bi počel kaj ko-ristnejšega«.

Metod se je uvrstil v državno reprezen-tanco, v kateri je nastopil osemkrat in dosegel dva velika uspeha: v Götebor-gu leta 1977 je v finalu B evropskega atletskega pokala z osebnim rekordom 8:37,81 osvojil četrto mesto. Na Balkan-skih atletskih igrah v Ankari je bil prav tako četrti in je za reprezentanco Jugo-slavije prispeval dragocene točke. V letih 1976 in 1978 je bil državni prvak v teku na 3000 m z zaprekami.

Če kdo trdi, da vzdržljivostni tek ni adre-nalinski šport, mu Metod takoj pove zgodbo o treningu v okolici Velikih Lašč, ko je skoraj stopil v medvedje leglo: ka-kih pet metrov pred seboj je zagledal medvedko z mladičema. Kosmata mati se je vzpela na zadnje noge in napol prestrašeno napol izzivalno gledala člo-

večka pred seboj; njuna pogleda sta se srečala, potem pa se je počasi obrnil in v nasprotju z navodili o srečanju z medvedom, ki zahtevajo, naj počasi odkorakamo s prizorišča, švignil v naspro-tno smer, kar so mu dale noge in pljuča. Enkrat se je še ozrl in videl, kako medvedka galopira za njim, vendar je njen manever trajal le kakih 30 m; toda Metod je tekel in tekel in pozneje izraču-nal, da je bilo tega teka za življenje kake pol kilometra. Drugačen adrenalinski šport kot tisti, ko plačaš, da te privezanega na gu-mijasti trak pahnejo s kakega visokega mostu v globino! Njegov adrenalin ni bil vržen v veter, pomagal mu je reševati kožo, pa še brez stroškov se je končalo.

Življenje tekačem na srednje in dolge proge ni postlano z roži-cami. Zlasti v pripravljalnem obdobju, to je jeseni in pozimi ter zgodaj spomladi, ko se količinski trening nekoliko skrči, naraste pa intenzivnost, so dnevi precej enolični: utrujen odhajaš spat in utrujen se zbujaš. Na zimskih pripravah v Istri, največkrat v Vrsarju, sva bila sostanovalca v sobi. Ko sva se pogovarjala o tistih časih, je pripomnil, da so drugi v sobah kopičili stripe, on pa je imel na nočni omarici vedno kako pravniško knjigo. A se je vse dobro končalo; tisto očetovo in bratovo, da ne bo nikoli doštudiral, je zanikal; študij prava je končal v šestih letih, a glede na vse, kar je v času študija dosegel v vrhunski atletiki, gotovo sodi med najboljše združevalce študija in športa svojega rodu. Po diplomi na pravni fakulteti se je zaposlil na novomeškem so-dišču in iz AK Olimpije prestopil v AK Novo mesto. Z današnjim predsednikom AK Krke Novo mesto Mariom Mohorovićem, mla-dinskim državnim reprezentantom Rafkom Kapšem in Poldetom Bučarjem je klub oblikoval eno najmočnejših tekaških skupin v Sloveniji. S tekaškimi kolegi je eno sezono okusil tudi trening po vzorcu novozelandskih tekačev na srednje in dolge proge, kot ga je zasnoval znameniti Arthur Lydiard. To je izjemno zahteven tre-ning, prve mesece pripravljalne dobe s po 160 km teka na teden, spomladi pa s tedni treninga tekov navkreber, vsak dan razen enega dneva v tednu, ko je bil na sporedu 2 uri trajajoči nepreki-njeni tek. Tisto sezono (1980) je v teku na 5000 m dosegel oseb-ni rekord 14:00,9; kazalo je na še en skok na višjo raven, žal pa se je kmalu poškodoval in poškodbe ni nikoli povsem pozdravil.

ATLETSKE ZGODBE

133

Metod Žužek (levo) na tekmovanju leta 1983

O odnosu staršev do njegove športne poti veliko pove naslednji dogodek. Ne-koč je očeta in mamo, uspešnega sodar-ja in šiviljo, ki pa je doma predvsem go-spodinjila in šivala le za družino, obiskal novinar Kmečkega glasa. Ko je mama govorila o svojih sinovih, se je novinar ob Metodovem imenu zdrznil, kajti tiste dni so na športnih straneh slovenskih časopisov in tudi na televiziji ter radiu pi-sali in govorili o njegovem sijajnem teku v finalu B evropskega atletskega pokala. Mami se je to zdela nekako postranska stvar, novinar pa je, ko je odkril za koga gre, o Metodu, vrhunskem atletu in di-plomiranem pravniku, začel govoriti v ta-kih presežnikih, da je takrat strmela ona.

Posebno poglavje Metodovega poklic-no-športnega življenjepisa so svetovne zimske igre pravnikov. Kot se za nad-povprečno vzdržljivega moža spodobi, se je pozimi zavezal smučarskemu teku. Ker mu ni tuje niti alpsko smučanje, je oboje združil v zmagovalno kombinaci-jo: večkrat je osvojil naslov svetovnega prvaka v kombinaciji alpskega smučanja in smučarskega teka na igrah pravnikov,

med drugim tudi v daljnem kanadskem Whistlerju. V poklicnem življenju je napredoval do višjega sodnika-svetnika, strokovnjaka za delovno pravo.

Metod se pripravlja na upokojitev. Kolesarjenje in plavanje poleti, pozimi pa smučarski tek so njegovi športi. Teče manj – zaradi starih poškodb. Vsake toliko časa ga popotniška žilica odnese kam res daleč: v Peru, na Kitajsko, na Islandijo, v Kenijo ... Pov-zpel se je na najvišji kenijski vrh Mount Kenya in na najvišji vrh afriške celine, tanzanijski Kilimandžaro. Bil je torej v rojstnih kra-jih svetovnega tekaškega čudeža, ki ga je s svojimi začetki, ko je kot deček tekel v šolo in po pouku domov, nevede celo malce posnemal.

Letos pozno poleti bo pešačil po atlaških gorah v Maroku. Nje-gov korak bo prožen kot korak večnega mladeniča.

Janez Penca

Ker mu ni tuje niti alpsko smučanje, je oboje združil v zmagovalno kombinacijo:

večkrat je osvojil naslov svetovnega prvaka v kombinaciji alpskega smučanja in

smučarskega teka na igrah pravnikov.

134

RAFKO KRIŽMANSto otrok je prišlo naenkrat na atletski krožek. »Nisi vedel, kam bi jih dal,« se svojih trenerskih začetkov spominja Rafko Križman. Na osnovni šoli Grm sta se izkušenima športnima pedagogoma in trenerjema Marijanu Špilarju in Tinetu Zaletelu kot dijaka pridružila z Davorinom Rangusom. Treninge so morali imeti posebej peti in šesti ter posebej sedmi in osmi razredi. »Najprej so se vsi skupaj ogreli, potem smo jih razdelili na skupine. Koordinacija dela je bila zelo zahtevna, a otroci so bili nad atletiko zelo navdušeni,« tiste čase opisuje Rafko, ki je nekaj podobnega kot učenec doživel nekaj let pred tem na osnovni šoli KatjeRupene.

»Katja Rupena je bila res športna šola, saj so bili učitelji telovad-be Draga Mislej, Marijan Špilar in Tine Zaletel športu predani z dušo in s srcem, in to je otroke potegnilo. Imeli smo dvoizmenski pouk, in ko smo imeli šolo popoldne, smo prišli vsaj eno uro prej, da smo lahko na igrišču za šolo igrali nogomet. Igrišče ni bilo asfaltno, ampak je bilo pokrito z lešem, v razred pa smo prišli vsi preznojeni in rdeči od prahu,« opisuje navdušenje nad športom, ki ga je tedaj doživljal z vrstniki.

Potem pa se je nekega dne čas ustavil. Šolska atletska ekipa se je vrnila iz Niša, kjer je zmagala na tekmovanju za pokal Dječjih novin, državnem ekipnem prvenstvu osnovnih šol v atletiki. Marijan Špilar je otrokom potem pri telovadbi kar naprej pripovedoval, kaj vse moraš storiti, da prideš v reprezentanco šole. Rafko je, kot pravi, pri telovadbi pokazal nekaj nadarjenosti in Špilar ga je povabil k atletiki. Obetajočih atletov je bilo na šoli toliko, da so morali biti učitelji precej iznajdljivi. Ogrevali so se s tekom po šoli, šprinte so delali na šolskem hodniku, namesto štartnih blokov so si podložili polena …Vaditi v premajhni šolski telovadnici je bil tako rekoč poseben privilegij.

Ko so v neposredni bližini Križmanove hiše na Grmu sezidali novo šolo, so se malim atletskim navdušencem odprla nebesa - za tisti čas sodobna in velika telovadnica s šolskim atletskim sta-

dionom je bilo to, kar so do tedaj imeli le njihovi tekmeci. Rafko je bil v telovadnici od zgodnjega popoldneva do poznega večera, igral je rokomet in košarko ter seveda zagreto treniral atletiko. Osnov-na šola Grm je zmagovala, kjerkoli je tekmovala. Rafko se spominja, kako so v šolski rokometni ligi premagali Vavto vas z 32:2.

Očitno so bile najtesnejše atletske vezi, saj je Rafkova dokončna odločitev za atletiko padla tudi in morda celo pred-vsem zaradi družbe, zaradi prijateljev, zaradi Vaneta Keržana, Janija Bajerja in Marjana Nagodeta. Štiriperesna detelji-caso jim rekli in niso bili skupaj le vsak dan od ponedeljka do sobote, ko so tre-nirali, ampak tudi v prostem času, eden

ATLETSKE ZGODBE

135

Rafko Križman na tekmi v Celju

RAFKO KRIŽMAN

je kot vaditelj sodeloval pri atletskih krožkih na šoli, pozneje je opravil še svoj trening, konec tedna so bile pa tekme.

»To je bilo vse naše življenje, bili smo čudovita klapa. Treniral nas je Janez Penca. Pri njem ni šlo samo za šport, Janez je bil za nas guru, na nas je prenašal vsa najsodobnejša dognanja o športu, debatirali smo o ekologiji in filozofiji. Vse to je novomeške atlete povezalo v močno ekipo, ki je med mladinci spadala med šest najboljših v Jugoslaviji, člani pa so se prebili vse do četrtega mesta na ekipnem prvenstvu nekdanje države, in to v konkurenci klubov iz mest, ki so bila od deset- do petdesetkrat večja od Novega mesta,« o zlatih časih novomeške atletike pripoveduje Rafko.

V času študija si je dvakrat grdo zvil nogo, in to je bil vzrok, da se je bolj posvetil trenerskemu delu, nekaj časa pa je bil sočasno tudi tajnik kluba. Tedaj je pokroviteljstvo nad klubom prevzela Iskra Tenel, predsednik je bil Martin Drgan in vse je teklo odlično. Ko je Rafko dobil hčer Zalo, je atletika postala družinska zadeva, tudi na tekmovanja je hodila kar vsa družina.

Po tretjem mestu Matjaža Zupančiča na balkanskih igrah v Izmirju, kar Rafko šteje za svoj največji trenerski uspeh, je odšel na služenje vojaškega roka.Po prihodu iz vojskese je kot trener ukvarjal samo že s par atleti, tudi tajnik ni bil več, je pa z veseljem pomagal, kjer je bilo treba. Šest let je učil športno vzgojo na gostinski šoli, potem je šel za strokovnega sodelavca za šolski in vrhunski šport pri novomeški športni zvezi, ko pa so v Novem mestu leta 1993 ustanovili agencijo za šport, je postal njen direktor, kar je s krajšo prekinitvijo ostal skoraj dve desetletji.

Veliko truda je ob koncu osemdesetih let vložil v prenovo stadiona, ki je po petletnem zastoju obnove potem končno dobil ne predrago, a zelo hitro tartansko prevleko, na kateri so v naslednjih letih na mednarodnih mitingih nastopili številni svetovni zvezdniki, svetovni rekorderji in prvaki ter nosilci olimpijskih medalj. Rafko je bil zadolžen za dogovore za njihove nastope. »Tedaj so bili še dovolj poceni, da smo si jih lahko privoščili, potem pa so nagrade za njihove nastope tako narasle, da si danes take konkurence na tekmah v Sloveniji ne moremo niti zamisliti,« tiste in zdajšnje čase primerja Rafko Križman.

Čeprav je poklicno zašel v druge vode, mu šport in atletika osta-jata še vedno blizu, tudi zaradi visokih funkcij, ki jih opravlja v športu: dva mandata je bil član strokovnega sveta za šport na ministrstvu za šport, dva mandata pa član izvršnega odbora pri olimpijskem komiteju Slovenije, v katerem je zdaj podpred-sednik. Že nekaj let si vsako leto z družino ogleda eno veliko atletsko tekmovanje. Letos bo to miting v Zürichu.

Igor Vidmar

brez drugega niso mogli in vsi njihovi po-govori so se vrteli okoli atletike.

Rafku ni bilo lahko najti prave discipline. Tekmoval je v vsem od šprinta do dolgih prog in tudi ovire. Bil je vzdržljiv, a je bil za dolgoprogaša previsok in preveč robusten, za šprinterja je bil nekoliko prepočasen, še najboljši je bil v troskoku. Na jugoslovanskem prvenstvu za mlajše mladince v Postojni so medalje kar padale: Vane jo je osvojil v teku na 100 m, Marjan na 300 m z ovirami, Rafko je bil tretji v troskoku, v štafeti 4 X 100 so zmagali, na 4 X 300 so bili tretji.»Od tedaj v našem življenju ni bilo nič več razen atletike, odločitev za študij na tedanji Visoki šoli za telesno kulturo (danes Fakulteta za šport) pa je bila dokončna,in to že v prvem letniku gimnazije,« so spominja Rafko Križman, ki se je usmeril na tek na 400 m z ovirami, v čemer je postal slovenski prvak med starejšimi mladinci, bil pa je tudi član slovenske reprezentance. Njegov dnevni urnik je z izjemo dopoldanskega pouka v gimnaziji izpolnjevala atletika, popoldne

136

BORIS OKLEŠČEN

Boris Okleščen je Novomeščan od nog do glave, z dušo in s telesom pripaden rodnemu mestu. Je eden iz plejade novomeških atletov, ki so se za vedno zapisali v anale slovenske in jugoslovanske atletike. Pa je k atletiki prišel pravzaprav po čudnem naključju. V 3. letniku lesarske srednje šole, bilo je leta 1975, ga je na hodniku ustavil mladi atlet Davorin Rangus, ki je sestavljal ekipo za prvenstvo srednjih šol novomeške občine v atletiki. Ker je tisti fant, ki naj bi metal kroglo, zbolel, je prosil Borisa, da bi vskočil. »Kdaj pa je tekmovanje in kje?« je vprašal Boris, ki do takrat še ni imel krogle v rokah. »Danes popoldne v Šentjerneju!« Boris pa kot Cezar: prišel, vrgel, zmagal. In bil pečen …

Začel je hoditi na stadion, v roke ga je vzel legenda novomeške atletike Marijan Špilar. Leto zatem je na državnem prvenstvu v Sarajevu postal jugoslovanski mladinski prvak v metu krogle. Potem mu je Špilar v roke potisnil še disk, rekvizit, ki je bil starim Grkom simbol atletike, kraljice športov. Leta 1977 je zrušil več kot 13 let star dolenjski rekord v metu diska, ko je orodje vrgel 44,64 m daleč, kar je bilo 20 cm dlje, kot ga je pred njim vrgel dolgoletni novomeški profesor telovadbe in atlet Igor Penko.

Zaradi atletike in uspehov, ki jih je že dosegel, se je odločil za študij na takratni Visoki šoli za telesno kulturo, poznejšiFakulteti za šport. »Ves čas sem treniral, vendar ne prav trdo in zavzeto,« se spominja Boro, kot ga kličemo prijatelji, »pa sem bil kljub temu leta 1979 v disku 13. v Jugoslaviji,v Sloveniji pa v disku 5., v krogli pa 2. Potem sem jeseni tega leta nastopil na tekmovanju

na Kladivarjevem stadionu v Celju. Pride Pečar pa sem rekel: sem že drugi; pride Mijač – sem že tretji, zagledam Prezlja – četrti; na koncu sem bil 5. Pa sem si rekel, to ni nič, ali bom zares treniral ali bom pa nehal …« In je zagrizel, zima je bilo eno samo garanje v za silo urejeni in mrzli kleti na novomeškem stadionu. Dan za dnem dolgotrajne in naporne

»Kdaj pa je tekmovanje in kje?« je vprašal Boris, ki do takrat še ni imel krogle v rokah. »Danes popoldne v Šentjerneju!« Boris pa kot Cezar: prišel, vrgel, zmagal. In bil pečen …

ATLETSKE ZGODBE

137

Boris Okleščen na treningu v Novem mestu leta 1980

vaje z utežmi – počepi s 150 in več kg na ramah, »bench« je »dvignil« na 170 kg. A se je splačalo – spomladi 1980 je disk vrgel 54 m, 7 m dlje kot prejšnjo jesen in 7 m dlje kot drugi najboljši slovenski metalec diska. Zmagal je na državnem prvenstvu Jugoslavije. In najboljši državni in slovenski diskobolos je tega leta končal tudi fakulteto, in to v rednem roku!

Do leta 1983 je Boris sedemkrat nastopil za jugoslovansko reprezentanco, jeseni tega leta pa je moral v vojsko in tako se je njegova vzpenjajoča se kariera končala že pri 25 letih in pol, v za metalca diska viškumoči, znanja in izkušen. A še danes, po več kot 30 letih, odkar je končal svojo atletsko pot, je z rezultatom 55,64 m, ki ga je dosegel leta 1981 v Skopju, na lestvici najboljših

petih metalec diska vseh časov v Sloveniji. »Pa mi je na treningih disk večkrat letel na mejo 60 metrov, tik po olimpijsko normo …« se nostalgično spominja. »In vse to sem dosegel brez enega samega nedovoljenega sredstva, na burek in z garanjem!«

Potem je učil telovadbo na srednji šoli, bil pri policiji inštruktor za borilne veščine, spet učitelj telovadbe, dokler nista z ženo Ingrid leta 1995 ustanovila podjetjeMedis, poznejeVivasan, ki je podjetje za prodajo medicinskih in ortopedskih pripomočkov. Od leta 2010 je Boro direktor te firme.

In kaj je atletika dala Borisu Okleščnu? »Zelo veliko! Usmerila je mojo življenjsko pot, mladost sem preživel med prijatelji, spoznal sem ogromno čudovitih ljudi, naučila me je, da ni uspeha brez dela, discipline, garanja, odpovedovanja, predanosti ...« In kaj Boro ob delu počne danes? »Moje veselje soplaninarjenje, morje, plavanje, košarka …« Doma ima dobro opremljen fitnes, v katerem redno vadi. Letos spomladi je (to je posneto na videu) v »benchu« 13-krat zapored dvignil 100 kg!

Andrej Bartelj

138

MARIO MOHOROVIĆ

Atletika je kriva za vse, kar se Mariu Mohoroviću dogaja od te-daj, ko je leta 1972 kot osmošolec osvojil drugo mesto na teku okoli parka pred kaštelom, graščino iz 14. stoletja, v Savičenti, kot istrski vasi Svetvinčenat, ki je le kilometer oddaljena od Mari-ovih rodnih Bričancev, po domače v čakavščini pravijo domačini. Štiristo metrov dolgo progo po asfaltu je tedaj najhitreje pretekel Milovan Savić, mladenič iz Pule, pozneje eden izmed najboljših tekačev na osemsto metrov na svetu.

»Nisem znal teči, na začetku sem potegnil ko nor in potem po-polnoma popustil,« se svoje prve atletske tekme spomni Mario Mohorović, ki je dve leti pozneje, ko so ga kot srednješolca pova-bili v puljski atletski klub, videl, zakaj je tedaj v Savičentu osvojil drugo mesto.

Mariova atletska pot se je začela zares, ko ga je učitelj telovadbe v drugem letniku poslal na občinsko tekmovanje v krosu. Ker so njegovi vrstniki tekli na tisoč metrov, se je tudi on preizkusil na tej razdalji in spet osvojil drugo mesto ter na cilju zvedel, da ga je učitelj zaradi ekipnih točk prijavil na dva tisoč metrov med tretje- in četrtošolce, tako da je moral, še vedno zadihan od prejšnje preizkušnje, še enkrat na štart, na daljši razdalji med starejšimi tekmeci pa je osvojil sedmo mesto. Vse to je s strani opazoval Branko Marković, mladi atletski trener, ki je fantiča iz Savičenta povabil v puljski atletski klub.

Nekoliko nenavadno je bilo tedaj na vasi sredi Istre, da je nekdo tekel. Nekega dne je sosed v mlinu očeta vprašal, če je z njegovim sinom vse v redu. Oče ga je vprašujoče pogledal, sosed pa mu je zaupljivo povedal, da ga je videl, da teče.

V tistih časih so morali za mladoletne osebe starši podpisati, da se strinjajo, da njihov otrok trenira, in ko je Mariov oče podpisoval, mu je dal pogoj, da lah-ko trenira, dokler mu bo šlo dobro tudi v šoli, ker od športa pač ne bo živel. A stvari se v življenju obrnejo in Mario vse življenje živi od športa.Nekoliko nenavadno je bilo tedaj na vasi sredi Istre, da je nekdo tekel. Nekega dne je sosed v mlinu očeta vprašal, če je

ATLETSKE ZGODBE

139

Mario Mohorović na tekmi na Reki leta 1975

MARIO MOHOROVIĆ

Na Reki so mu ob študiju na tamkajšnji pedagoški akademiji kot obetavnemu športniku obljubili štipendijo in stanovanje, a je po enem mesecu spoznal, da od tega ne bo nič. Ko je v Pulju slu-čajno srečal svojega nekdanjega profesorja športne vzgoje, mu je ta povedal, da ima v Ljubljani botra, Tonija Boljkovića, ki je bil profesor na tedanji Visoki šoli za telesno kulturo, današnji Fa-kulteti za šport, in da bi mu lahko morda on kaj pomagal. Imel je srečo – ker se je tistega leta pri Postojni iztiril vlak prav na dan, ko so bili na fakulteti sprejemni izpiti. Potem so za študente, ki tedaj niso mogli priti v Ljubljano, sprejemne izpite ponovili jeseni in Mario se jim je pridružil ter tako prišel v Slovenijo, kjer je tudi sicer študiralo precej istrskih študentov, saj je bila zanje Ljublja-na precej bliže kot Zagreb.

V Ljubljani se je pridružil atletom Olimpije in ob študiju pridno treniral ter nekdanjo državo zastopal v reprezentanci mlajših čla-

z njegovim sinom vse v redu. Oče ga je vprašujoče pogledal, sosed pa mu je za-upljivo povedal, da ga je videl, da teče.Po samo dveh mesecih treninga je Ma-rio Mohorović med mlajšimi mladinci osvojil naslov jugoslovanskega prvaka v teku na tisoč metrov. Trener Marković se je zelo zavzel zanj, da bi Mario lahko treniral, ga je celo vzel k sebi v druži-no z dvema majhnima otrokoma. Mario se je zelo navezal nanj. Marković mu je svetoval, da bi šel po srednji šoli študirat športno vzgojo. Potem pa je mladi trener pri vsega 29 letih nenadoma umrl in Ma-rio, ki ga je to zelo prizadelo, je na svoji atletski poti ostal sam.

140 Mar

io M

ohor

ović

(v

sred

ini)

na ju

gosl

ovan

skem

eki

pnem

čla

nske

m fi

nalu

v S

plitu

198

1

MARIO MOHOROVIĆnov. Konkurenca med srednjeprogaši je bila v Jugoslaviji tedaj strahovita – Su-šanj, Zdravković in Savić so sodili v sam svetovni vrh. Njihovi izidi so se domačim tekmecem zdeli nedosegljivi. Mario je tedaj na 1500 m dosegel izid 3:50,00, s čimer je na neki način izpolnil svoj cilj, ob koncu študija pa si je zaželel tudi še nekaj študentskega življenja, zato je šprinterice obesil na klin.

A kaj, ko so tedaj v Novem mestu zbirali ekipo, s katero bi bili radi konkurenčni najboljšim jugoslovanskim atletskim klubom. Čeprav že pol leta ni treniral, se je novomeškemu prijatelju Rafku Križmanu pustil prepričati, da bi za Novomeščane nastopil na 1500 m.

A kaj, ko so tedaj v Novem mestu zbira-li ekipo, s katero bi bili radi konkurenčni najboljšim jugoslovanskim atletskim klu-bom. Čeprav že pol leta ni treniral, se je

novomeškemu prijatelju Rafku Križmanu pustil prepričati, da bi za Novomeščane nastopil na 1500 m, in Mario je pod vodstvom novomeškega trenerja Janeza Pence začel spet po malem tre-nirati. Nastop novomeške vrste na ekipnem državnem prvenstvu v Splitu leta 1981 je bil veliko presenečenje – Novomeščani so se enakovredno kosali s Partizanom, Crveno zvezdo, Saraje-vom ... in osvojili izjemno četrto mesto, Mario pa je kljub precej lahkotnemu treningu za skoraj pet sekund izboljšal svoj osebni rekord, kar mu je dalo izjemno voljo. Dobil je službo na novome-ški OŠ Katja Rupena (danes Center) in pretekel tudi po 700 km na mesec.

Od naslednje sezone je pričakoval ogromno, a je bil ob izidu na prvi tekmi (3:47) razočaran, zato se je odločil, da bo raje odslu-žil svojo vojaško obveznost. Ko je po prihodu iz vojske zbolel še za hepatitisom B, je bilo njegove tekmovalne poti dokončno

ATLETSKE ZGODBE

141

konec, se je pa zato lahko toliko bolj po-svetil trenerskemu delu. V roke je dobil skupino nadarjenih srednje- in dolgopro-gašev, med njimi poznejšega članskega državnega prvaka na 10 000 m Matjaža Fabjana, Bojana Vidmarja, Poldeta Sa-jeta, Jožeta Mikca ..., in z njimi osvojil naslov ekipnih državnih (jugoslovan-skih) prvakov v krosu med mladinci.

Da pri Mariu ni šlo le za trenerstvo in tre-ning, dokazuje dejstvo, ta vsi ti fantje še danes z velikim užitkom tečejo in tekmu-jejo – Fabjan je v zadnjih letih pretekel vse največje maratone na svetu, od Aten in New Yorka do Berlina, lanski »bomb-ni« Boston in letošnji Tokio, Vidmar je v zadnjih letih daleč najboljši tekač na te-kih za pokal Dolenjskega lista, ki se jih redno in uspešno udeležuje tudi Saje.

Ko sta se mu rodili hčeri, je trenersko vlogo predal svojim nekdanjim varovan-cem, a Atletskega kluba Krka ni zapustil, ampak mu je vsa leta pomagal pri orga-

nizaciji tekmovanj, predvsem mednarodnih mitingov, pri katerih je ves čas vodil trženje.

Med trenerje se je vrnil, ko je dvanajst let pozneje začela teči hči Maja, ki je bila več let v slovenskem vrhu tako v teku na sre-dnje kot dolge proge, bila je tudi novomeška športnica leta. Ker je druga hči želela igrati košarko, je s somišljeniki pred dobrimi desetimi leti v Novem mestu pomagal ustanoviti tudi ženski ko-šarkarski klub.

Mario Mohorović je predsednik atletskega kluba Krka od leta 2010 in prav nič ne kaže, da bi si kdo želel, da ne bi bil še na-prej. Do proslave 130-letnice atletike v Novem mestu, ki jo bodo novomeški atleti praznovali leta 2017, v spomin na izlet sokolov v Bršljinu, na katerem se je dvanajst tekmovalcev pomerilo v skoku v višino in daljino, kar velja za prvo atletsko tekmovanje v zgodovini v Sloveniji, bo še precej dela.

Igor Vidmar

142

DARKO CUJNIK

Darko Cujnik je bil prvi Jugoslovan, ki je kopje vrgel dlje od 80 m. Na tekmi evropskega pokala v Zagrebu ga je zalučal kar 83,56 m, kljub obupnim razmeram za vadbo tako širokega nabora di-sciplin, kot jih vsebuje deseteroboj, pa je bil tudi najboljši dese-terobojec v nekdanji državi in je na sredozemskih igrah v Splitu v tej disciplini osvojil srebro.

Verjetno se je Darko Cujnik s svojim razkošnim talentom v No-vem mestu pojavil prezgodaj, v času, ko so bile tekaška steza in vsa zaletišča na novomeškem stadionu še prekrita z lešem, ko ni bilo blazin za skok s palico, celo palice ni imel klub, in je atletom pozimi ostala le vadba na parketu v telovadnici in v kleti objekta na stadionu, kjer je bilo na voljo nekaj osnovnih uteži. Prvi šprinterski trening je bil možen šele maja. Poleg tega ni bilo niti trenerjev, ki bi se res dobro spoznali na posamezne discipli-ne. Le ko je bil v vojski v Zagrebu, je lahko vadil pod nadzorom pravega strokovnjaka, in v Sarajevu, pred evropskim pokalom v

Hitro je obvladal vse, kar je prijel v roke, tako da je bila odločitev za mnogoboj tako rekoč logična, še posebej pa mu je ležalo kopje, ki ga je že na prvi tekmi vrgel prek 60 m, po dobrem letu treninga pa je kot mladinec z metom 70,14 m postal slovenski članski prvak.

ATLETSKE ZGODBE

Zagrebu, ko ga je za kratek čas vzel v roke ruski trener za deseteroboj in ga pripravil na rekor-dni met. Danes si takih pogojev za trening skokov, šprinta in metov, kot so bili tedaj v Novem mestu, ne da niti zamisliti.

Darko Cujnik se je s športom, tako kot večina njegovih vrstnikov, srečal na vaškem nogome-tnem igrišču. Nogomet je igral za ekipo Regrče vasi in rokomet za šolsko ekipo v Šmihelu. Njegovo rokometno znanje, hitrost, odriv in močan met so izkoristili tudi v Krškem, kjer je

143

Darko Cujnik

obiskoval srednjo elektro šolo, in ga je Rudi Iskra hitro vtaknil kar v člansko rokometno vrsto ter ga peljal na nje-govo prvo atletsko tekmo, na kateri je na športnih igrah dijaških domov nastopil v troboju – suvanju krogle, skoku v višino, kjer je s škarjicami preskočil 160 cm, in teku na 100 m, ki jih je pretekel v času 11,7 s.

Tedaj ga je opazil tudi novomeški trener Marijan Špilar in ga povabil v novomeški atletski klub. Hitro je obvladal vse, kar je prijel v roke, tako da je bila odločitev za mno-goboj tako rekoč logična, še posebej pa mu je ležalo ko-pje, ki ga je že na prvi tekmi vrgel prek 60 m, po dobrem letu treninga pa je kot mladinec z metom 70,14 m postal slovenski članski prvak. Prav tako so ga hitro uvrstili v državno reprezentanco tako v metu kopja kot v desete-roboju. Pri dvajsetih letih je jugoslovanski članski rekord v metu kopja povsem približal meji 80 m, ki jo je dve leti pozneje potisnil na 83,56 m.

A tako kot so bili tedaj v Novem mestu slabi pogoji za vadbo, je bila temu primerljiva tudi športna medicina. Ko je staknil za deseterobojce, ki so običajno precej pretežki za skok v višino, tipično poškodbo ligamenta na pogačici, je moral zdravstveno pomoč poiskati v Nemčiji, kamor se je odpravil kar s svojim fičkom. Potem je eno leto dobival vsakih deset dni injekcijo v koleno. Ko si je poškodoval še ramo, mu je znani ortoped, ki je bil med drugim tudi zdravnik smučarske reprezentance, svetoval, naj, če ga boli, neha metati.

Poškodbe in novo kopje z drugačnim težiščem, ki se mu ni najbolje uleglo v roko, ter odločitev selektorja državne reprezentance, ki ga, čeprav je bil tisto leto državni prvak in zmagovalec pokalne tekme, ni uvrstil v izbrano vrsto, ampak je dal prednost tekmecema, ki sta svoje izide, do-mnevno tudi pod vplivom nedovoljenih pomagal, dosegla na nepomembnih tekmah, pa še išias povrhu vsega so botrovali Darkovi odločitvi, da leta 1986, pri sedemindvaj-setih letih, zaključi svojo tekmovalno pot.

A od atletike se ni nikoli zares poslovil, čeprav se ni od-ločil, da bi postal trener. Kot profesor športne vzgoje je med najbolj zaslužnimi, da je atletska vrsta osnovne šole Grm že desetletja ves čas v slovenskem vrhu in da no-vomeški atletski klub v svoje vrste znova in znova dobiva nadarjene športnike.

Igor Vidmar

144

SLAVKO MALNAR

Slavku Malnarju je bila atletika všeč že kot otroku. Prvič se je z njo srečal v osnovni šoli, v kateri so imeli atletski krožek, ki pa ga je obiskal samo enkrat. Pravi, da tisto ni bilo, kar je pričakoval, zato je raje treniral košarko. Ko je hodil v elektro srednjo šolo v Krškem, si je želel tekmovati za tamkajšnji dijaški dom. Že v osnovni šoli mu je šla dobro krogla. Našel je primerno orodje in začel trenirati, na treningu pa se mu je pridružil tudi Darko Cujnik, ki je hodil na isto šolo. V ekipo dijaškega doma mu je uspelo priti v tretjem letniku, ko je ob koncu leta nekaj mesecev za Cujnikom prišel tudi v no-vomeški atletski klub.

Javil se je trenerju Marijanu Špilarju, ki je zanj hitro našel pravo disciplino. Čez dva meseca je bilo prav v Novem mestu republiško prvenstvo za mlajše mladince in potrebovali so nekoga, ki bi na-stopil v hitri hoji. Slavka je bilo sram trenirati hitro hojo na stadionu, zato je šel teč v Portoval, ko ni bilo nikogar, ki bi ga videl, je pa hi-tro hojo vadil. Da mu na koncu na prvenstvu ni bilo treba nastopiti v hitri hoji, je odločilo naključje.

Dva tedna pred tekmovanjem je, potem ko je končal svoj trening, opazoval Špilarja, ki je treniral obetavnega metalca diska, pa je Slavko prosil, če lahko disk vrže nazaj. Špilar mu je dovolil in Slav-ko je s trave z mesta vrgel disk nazaj dlje, kot ga je metal obetavni diskaš z metališča z dvema obratoma. »Ti boš na prvenstvu disk metal,« mu je tedaj dejal Špilar. Potem sta poskusila še kroglo in kladivo, ki mu ga je po pol ure učenja tehnike uspelo vreči s tremi obrati, in njegov nabor disciplin je bil določen. Poleg tega pa je na prvenstvu tekel še v drugi klubski štafeti, ki je v svoji skupini zmagala.

Špilar mu je dovolil in Slavko je s trave z mesta vrgel disk nazaj dlje, kot ga je metal obetavni diskaš z metališča iz obrata. »Ti boš na prvenstvu disk metal,« mu je tedaj dejal Špilar.

Če si je želel, ko je prvič prišel na stadion, trenirati tek na 1000 m pa skok v daljino in višino, ga je po tistem prvenstvu povsem zasvojil met kladiva. Ko je bil zadnje leto mladinec, je imel v tej disciplini najboljši izid v Sloveniji, zmagal je med mladinci na atletskem pokalu Slovenije, prišel je v reprezentanco, osvojil drugo mesto na pokalu republik in pokrajin v Zenici. Ko je bil prvo leto član, je imel četrti izid v Jugo-

ATLETSKE ZGODBE

145

Slavko Malnar na tekmi v Celju leta 1979

SLAVKO MALNAR

kluba Slavko Malnar zaznamoval kot trener. Prve trenerske izku-šnje je dobil, ko je pri enaindvajsetih letih vodil atletski krožek na OŠ Bršljin, kjer je med drugim treniral tudi zdajšnjega direktorja novomeškega kolesarskega kluba Bogdana Finka, prvega sloven-skega kolesarja z medaljo na največjih tekmovanjih. Bogdan ga je vprašal, če lahko tekmuje na kolesarski dirki okoli Grma. »Zakaj pa ne,« mu je tedaj dejal Slavko in izgubil obetavnega atleta. Bog-dan je namreč na Grmu osvojil drugo mesto, a bil je edini, ki je tekmoval s ponijem, vsi drugi so imeli specialke.

Slavka je bilo sram trenirati hitro hojo na stadionu, zato je šel teč v Portoval, ko ni bilo nikogar, ki bi ga videl, je pa hitro hojo vadil.

Med Slavkovimi tedanjimi varovanci je bil tudi Vesmin Kajtazović, atlet, ki je kot mladinec ogromno obetal, najprej v skoku v daljino in troskoku, pozneje tudi v teku na 800, kjer je na državnem pr-venstvu s prehitrim začetkom »zakrivil« najhitrejši tek v zgodovini Jugoslavije, sam pa, čeprav je na koncu povsem popustil, dose-gel izid 1:50,35, kar je še danes klubski mladinski rekord. Med njegovimi varovanci je bila kopica atletov, ki so, predvsem v mlajših kategorijah na državnih prvenstvih, osvajali medalje in celo naslove prvakov ter nosili drese državne reprezentance v Ju-goslaviji (poleg že omenjenega Kajtazovića med drugimi tudi ska-kalci v višino Andrej Lapanje, Goran Vučković, Rok Jožef, metalci kladiva Primož Žižek, Gregor Rus, Zoran Ercegovčević in skakal-ka v daljino Nataša Podkrižnik) in pozneje v Sloveniji (metalec kladiva Matej Glivar, metalec diska Tadej Hribar, metalec kopja Gašper Stegnar in metalec krogle Jaka Žulič), danes pa sodijo v slovenski vrh obetavna šprinterja Blaž Brulc in Ahac Moretti ter metalec kopja David Kastrevc.

Več let, najprej v njegovih mladinskih in študentskih časih s kraj-šimi prekinitvami od leta 1979 do 1990 in v letih po Karlu Gačniku od leta 2001, je Slavko Malnar kot trener sodeloval z najboljšim slovenskim metalcem diska Igorjem Primcem, ki je pod njegovim trenerstvom nastopil tudi v finalu svetovnega prvenstva v Edmon-tonu leta 2011, kjer je osvojil enajsto mesto.

Zelo pomemben prispevek k razvoju novomeške atletike pa je Slavko Malnar dal tudi na področju projektnega dela z mladimi, v katerega je vsako leto v novomeški občini vključeno okoli 150 otrok od četrtega razreda osnovne šole.

Igor Vidmar

slaviji in je osvojil naslov jugoslovanske-ga prvaka med mlajšimi člani v Karlovcu. A pozneje ni napredoval, kot bi si želel, nekajkrat je še zmagal na atletskem po-kalu Slovenije, večinoma pa je bil drugi. Osebni rekord je vrgel na tisti znameni-ti ekipni tekmi v Splitu, ko je novomeški klub osvojil četrto mesto v državi. Ker pred tem na več tekmah ni presegel niti 50 m, je pred tekmo v Splitu dva tedna na treningih igral samo nogomet in se dobro spočil. V Splitu je že v prvem metu pre-segel 55 m, a je na žalost prestopil, po-dobno pa je bilo tudi v naslednjih serijah, zato je zadnji met vrgel »na ziher«, da ne bi ostal brez izida. Kljub temu da je bil to tisti dan Slavkov najslabši met, je tistih 51,50 m, kar je po njegovo meter in pol več kot nič, ostal njegov osebni rekord. A bolj kot s svojimi tekmovalnimi dosež-ki je zgodovino novomeškega atletskega

146

IGOR PRIMC

Igor Primc je nedvomno najboljši atlet novomeškega atletskega kluba in ob Francu Červanu tudi najboljši dolenjski atlet vseh časov. Nastop v finalu svetovnega prvenstva v Edmontonu, štirje nastopi na svetovnih prvenstvih in nastopa na olimpijskih igrah v Atlanti in Atenah, naslov sredozemskega prvaka in svetovnega vojaškega prvaka v metu diska pa državni rekord 64,79 m, ki ga zlepa ne bo nihče prekosil, saj njegovi nasledniki danes komaj presežejo mejo 50 m, govorijo sami zase. V svoji dolgi in bogati karieri je v metu diska samo med člani osvojil 33 naslovov dr-žavnega prvaka, od tega 23 na poletnih prvenstvih, deset pa na zimskih.

Da je fant nekaj posebnega, da je nenavadno močan, je bilo vi-deti že v otroštvu, ko so ga na grmski osnovni šoli v atletski kro-žek vključili že tam nekje v tretjem ali četrtem razredu. Najprej je metal medicinko in kroglo pa še rokomet je treniral. Med pionirji je postavil državne rekorde tako s štiri- kot tudi s petkilogramsko kroglo, na neki tekmi v Ljubljani pa je v enem dnevu postavil tri državne rekorde, in sicer v krogli, kladivu in disku, ki ga je (1 kg) vrgel kar 63,30 m daleč, kar je bila tedaj prava senzacija. Obenem pa je bil tudi najhitrejši pionir v teku na 60 m na Dolenj-skem in drugi v akciji Iščemo najhitrejšega pionirja v Sloveniji, kar mu je uspelo doseči s za metalca primernimi 103 kilogrami. Med člani je prvič nastopil že pri petnajstih letih, ko je na tekmi v Splitu vrgel članski disk 45,20 m daleč. Pravi, da mu gredo še zdaj dlake pokonci, ko se spomni tiste tekme.

A z diskom se je srečal precej naključ-no na dvoboju med grmsko in eno od zagrebških osnovnih šol v Zagrebu, na katerem so se lahko otroci preizkusili v vseh olimpijskih atletskih disciplinah, tudi tistih, ki jih ni bilo na sporedu pio-

Obenem pa je bil tudi najhitrejši pionir v teku na 60 m na Dolenjskem in drugi v akciji Iščemo najhitrejšega pionirja v Sloveniji, kar mu je uspelo doseči s za metalca primernimi 103 kilogrami.

ATLETSKE ZGODBE

147

Igor Primc na treningu v Novem mestu leta 2007

A potem je napredoval počasneje, kot je pričakoval in kot so od njega pričakovali drugi. Prvi in edini članski naslov prvaka Jugoslavije je osvojil šele leta 1989. Ko se je po letu 1990 vse skupaj ustavilo, ko je imel težave s poškodbami, ko se je posvetil študiju in je diplomiral ter je prišla še družina, ni več vedel, kaj naj stori, skoraj je že nehal. Treniral je le še toliko, da je osvojil naslov slovenskega prvaka, za kar pa glede na konkurenco ni bilo treba veliko.

nirskih tekem. Hotel je metati kopje, a je bila ta tekma istočasno kot suvanje krogle, zato je vzel v roke disk in ga z mesta brez obrata vrgel kar 32 m daleč. Naslednji dan so ga prišli iz kluba iskat v šolo in ga odpeljali na stadion ter mu rekli, naj še enkrat vrže, pa je ponovil. Potem ga je v roke vzel Slavko Malnar in z njim cele počitnice dvakrat na dan vadil met diska. Izplačalo se je – jeseni je komaj 13-letni Igor Primc na prvenstvu Slovenije za mlajše mladince že osvojil medaljo, pri šestnajstih letih je bil že jugoslovanski prvak med starejšimi mladinci, leto pozneje bil še kot mlajši mladinec že deveti na evropskem prvenstvu za starej-še mladince, leta 1985 pa bronast na balkanskem prvenstvu, kar mu je obetalo izjemno kariero.

148

IGOR PRIMCTedaj se je kar od nekod pojavil Karel Gačnik, nekdaj v mladinskih kategori-jah odličen metalec kladiva. Nagovoril ga je, naj se poskusi eno leto povsem predati treningu, potem pa bosta videla, če se da kaj narediti. Rekel mu je, da potrebujeta tri stvari: kamero, človeka, ki bi jima povedal, kako se vrže daleč, in avto s polnim rezervoarjem bencina. Kamero je kupil Gačnik sam, Igor se je spomnil na trenerja, pri katerem je pred leti treniral v Szombathelyju na Madžar-skem Paula Nemetha, in preskrbel avto. Pri Madžarih sta videla, kakšna orodja uporabljajo in kako trenirajo. Od njih sta pobrala najboljše stvari in jih prenesla v svoj sistem. Gačnik je hitro ugotovil, da Igor ne more metati tako, kot to počno precej višji tekmeci, ampak mora začeti metati iz skoka.

Ko so prišli prvi uspehi, je bilo tudi več denarja in leta 1996 sta šla na priprave na Bahame v vadbeno središče, kate-rega direktor je bil nekdanji finalist sve-tovnega prvenstva in mladinski svetovni prvak Bradley Cooper. Tisto leto je Igor-jev disk prvič poletel prek 60 m, najdlje 62,72 m, na olimpijskih igrah v Atlanti pa le 59,12 m, kar je bilo dovolj za 24. mesto. Podobno je bilo naslednje leto na svetovnem prvenstvu v Atenah, kjer mu prav tako ni uspelo premagati meje 60 m, je pa slab vtis popravil z zmago na sredozemskih igrah v Bariju, kjer je vrgel 61,66 m, čeprav sta z Gačnikom tam pri-čakovala daljše mete, saj je na treningu redno metal prek 64 m.

Konec tega leta sta s trenerjem za pet tednov odšla v Sacramen-to na priprave v goste k nekdanjemu izvrstnemu metalcu kladiva Orlandu Bianchiniju, četrtemu z olimpijskih iger v Los Angele-su, in pred svetovnim prvenstvom leta 1998 je Igorjev disk dobil krila in že spomladi je iz polnega treninga metal prek 63 m. A optimizma in sanj o finalu in končnem preboju v svetovni vrh je bilo konec po poškodbi stegenske mišice (adductor longus). Na evropskem prvenstvu pa je disk spet pristal pred šestdesetme-trsko črto.

Nov veliki izziv so bile olimpijske igre v Sydneyju leta 2000. Ker je že prejšnje leto z državnim rekordom 64,79 m izpolnil normo A, se je lahko v miru pripravljal na tekmo, ki je bila zanj življenj-ska priložnost, saj je imel že 34 let. Tokrat je šlo na polno, v priprave sta vložila veliko denarja in že junija je potrdil normo B, kar je bil pogoj za nastop. Vendar so začeli športni birokrati stvari zapletati. V lovu za normo A pa se je Igor še poškodoval in z veseljem so ga zbrisali s spiska udeležencev iger ter tako za-gotovili izlet še enemu funkcionarju. Igorja so zapustili tudi skoraj vsi pokrovitelji, razšel se je tudi s trenerjem Gačnikom.

A njegove kariere še ni bilo konec. S trenerjem Malnarjem sta se tedaj kljub skromnejšim pogojem uspela dobro pripraviti na svetovno prvenstvo v Edmontonu. Tedaj je bil Igor drugič v ži-vljenjski formi. Normo je izpolnil tik pred rokom na zadnji tekmi v Mariboru, kjer je pred zadnjo serijo čudežno nehalo deževati, zapihal je pravi veter in disk je poletel 62,74 m. V Kanado je poleg tega odpotoval z bogatimi izkušnjami, ki so mu pomagale, da se je z devetim izidom kvalifikacij (62,60 m) suvereno uvrstil v finale, kjer je s 24 cm krajšim metom osvojil enajsto mesto.

Ko je leta 2002 v Lignanu pri 36 letih s 64,59 m dosegel svoj drugi najboljši izid v karieri, se je trdno odločil, da bo nastopil še na olimpijskih igrah v Atenah. Najprej mu je leta 2003 ponagajala poškodba prsta, a želja nastopiti na igrah v domovini meta diska je bila velika. Iz svojega telesa je kljub čedalje večjim težavam s križem skušal iztisniti vse, samo da bi prišel v Atene. V Splitu je

ATLETSKE ZGODBE

149

učil postavljati cilje in jih doseči, kar mi je pomagalo tudi pozneje v življenju. S športom postaneš zanesljiv, kar obljubiš, tudi izpolniš. Spoznal sem mnogo ljudi. Kamor koli grem po svetu, tam poznam nekoga, ki mi lahko pomaga, pa tudi jaz lahko pomagam drugim,« o obdobju ži-vljenja, ki ga je povsem posvetil športu, razmišlja Igor Primc. Po končani tekmo-valni poti je pričakoval, da bo kariero na-daljeval v atletiki, kjer bo lahko izkoristil izjemne izkušnje in bogato znanje, a so se mu vrata začela zapirati, njegovo do-sežki niso več veljali nič. Tako kot trinajst let pred tem mu je tudi tedaj roko ponu-dila Slovenska vojska, v kateri je tudi po končani športni poti dobil službo. Hvale-žen ji je in ji vrača po vseh svojih močeh.

Igor Vidmar

z 62,80 m dolgim metom izpolnil normo, a že ne več tako mlad organizem je začel popuščati in pritiska olimpijske tekme ni zdr-žal, kot bi si Igor želel. Le 31. mesto v Atenah je bilo razočaranje in obenem znak, da se počasi bliža konec kariere.

Rekel mu je, da potrebujeta tri stvari: kamero, človeka, ki bi jima povedal, kako se vrže daleč, in

avto s polnim rezervoarjem bencina.

Ko danes gleda na svojo športno pot, je zadovoljen, čeprav se zaveda, da bi, če bi v pravem času dobil, kar je potreboval, lahko dosegel še precej več. »Treniral sem vedno z veseljem in bil sem zadovoljen s svojim poklicem. V mladosti sem se v atletiki na-

150

BORIS DULAR

Ob Borisu Dularju v analih novomeškega atletskega kluba ni za-pisanih tekmovalnih rezultatov niti atletske discipline, s katero naj bi se ukvarjal, čeprav se je z atletiko začel ukvarjati že zelo zgodaj in tudi na tekmovanjih je sodeloval že od vsega začetka, čeprav ni tekmoval. Že v osnovni šoli se je na številnih tekmova-njih izkazal kot vesten in natančen sodnik in dober organizator, tako da so ga izbrali tudi za predsednika šolskega športnega društva.

V prvi gimnaziji je opravil izpit za atletskega sodnika in v tej vlogi nastopil na številnih tekmovanjih ter hitro prišel do naziva med-narodni sodnik. Na prošnjo Jožeta Glonarja je leta 1984 prevzel vodenje sodniške organizacije, ki je imela takrat kar nekaj težav. Boris je tedaj izkoristil vse svoje organizacijske sposobnosti in za sodniško delo mu je uspelo pridobiti in usposobiti kopico mla-dih. Novomeški sodniški zbor je lahko spet dobro deloval, saj ga je na leto čakalo sojenje na 20 do 30 atletskih tekmovanjih, za vsako tekmo pa so potrebovali vsaj 20 sodnikov.

Leta 1990 ga je Rafko Križman najprej povabil k sodelovanju v organizacijskem odboru za pripravo mednarodnega atletskega mitinga in pozneje nagovoril, da je leta 1993 prevzel tudi vodenje atletskega kluba, ki je bil v finančnih in organizacijskih težavah. V Dularjevi ekipi so bili tedaj še Marjan Špilar, Andrej Jeriček, Matjaž Zupančič, Matjaž Fabjan, Rafko Križman, Janez Penca in Mario Mohorović, pomagali pa so tudi drugi. Borisova vizija je bila organizacijsko in finančno utrditi delovanje kluba in zagotovi-ti njen nadaljnji razvoj. Uspeli so vsaj za dve leti pridobiti novega generalnega pokrovitelja, Zavarovalnico Tilia, kar je omogočilo,

Že v osnovni šoli se je na številnih tekmovanjih izkazal kot vesten in natančen sodnik in dober organizator, tako da so ga izbrali tudi za predsednika šolskega športnega društva.

da so lahko začeli tudi z vsebinskimi spremembami, vse pa je temeljilo na vključitvi čim večjega števila mladih atle-tov v klub ter organizaciji dela z mladimi atleti na osnovnih šolah.

»Morali smo razširiti bazo kakovostnih tekmovalcev, da bi lahko uspešno na-stopali v ekipnih tekmovanjih v vseh

ATLETSKE ZGODBE

151

Boris Dular in Brigita Bukovec na mitingu V Novem mestu 1996

BORIS DULAR

Leta 1996 je pokroviteljstvo nad klubom prevzela tovarna zdra-vil Krka in skupaj z mestno občino Novo mesto tudi zagotovila osnovne finančne in delovne pogoje za stabilno delovanje kluba v naslednjih letih.

»V dvajsetih letih nam je uspelo oblikovati odličen tim predanih atletskih delavcev, ki je srčno delal in še dela za atletiko, mlade in za ustvarjanje pogojev ter popularizacijo tega športa. Pri tem je bilo skoraj vse narejeno prostovoljno. Rezultati so nas razve-seljevali in hrabrili. Vsekakor je bil pomemben uspeh, ki smo ga dosegli prvič v zgodovini kluba, da smo bili imenovani za najbolj-ši športni kolektiv leta v Mestni občini Novo mesto. Navduševali so nas tudi nastopi naših tekmovalcev na olimpijskih igrah, sve-tovnih in evropskih prvenstvih, univerzijadah ter seveda zlate in srebrne medalje s sredozemskih iger pa tudi odlični rezultati na državnih ekipnih tekmovanjih v vseh kategorijah ter na stotine medalj naših tekmovalcev na državnih prvenstvih,« dodaja nek-danji predsednik kluba.

»V dvajsetih letih nam je uspelo oblikovati odličen tim predanih atletskih delavcev, ki je srčno delal

in še dela za atletiko, mlade in za ustvarjanje pogojev ter popularizacijo tega športa. Pri tem je

bilo skoraj vse narejeno prostovoljno.«

Ko mu spomin seže v preteklost, se najbolj spominja predvsem stvari, povezanih z mednarodnim atletskim mitingom in vreme-nom, saj je bilo na dan tekmovanja pogostokrat slabo vreme in zaradi hudega neurja so morali leta 1997 celo prestaviti začetek mitinga za dve uri. Ob tem je najbolj zanimivo, da je zelo veli-ko gledalcev dve uri vztrajalo pod dežniki in čakalo na začetek tekme. Tudi taki dogodki so potrjevali, da Boris in njegova ekipa stopata po pravi poti.

»Mislim, da mora vsak človek delati stvari z veseljem in v veselje drugih. Dejavno sem deloval na številnih področjih od osnovne šole, in je to tudi način mojega življenja. Brez tega bi mi nekaj manjkalo. To sem vedno delal z veseljem in s prepričanjem, da je dobro predvsem za mlade. Veselil sem se njihovih uspehov in dosežkov na športnem in kulturnem področju ali pri kakršni koli drugi dejavnosti. Vsak bi se moral zavedati, da mora skupnosti na takšen ali drugačen način tudi kaj dati za to, kar je od nje do-bil, in ne samo pričakovati, da mora nekaj dobiti od drugih. Tako delo človeka bogati in mu daje novih moči,« pravi Boris Dular ob razmisleku, zakaj v življenju dela, kar dela.

Igor Vidmar

kategorijah. Treba je bilo spodbujati in omogočiti razvoj vrhunskih domačih tek-movalcev ter z mednarodnim atletskim mitingom popularizirati atletiko v doma-čem okolju. Strateška usmeritev je bila, da denar za mednarodni miting zbiramo posebej in se morebitni presežek name-ni za delovanje kluba. To smo v praksi tudi uresničili. Ključno je bilo, da smo vse dejavnosti organizirali v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi, tako da se niso ustvarjali dolgovi oziroma ni-smo imeli neporavnanih obveznosti,« o enem ključnih obdobij kluba pripoveduje Boris Dular.

152

BORJA ERŽEN

Borja Eržen kot mlado dekle ni nikoli iskala kalupa, v katerega bi se udobno namestila in čakala, kaj bo prineslo življenje. Z obe-ma nogama je vedno čvrsto stala na tleh. Še več: samo čvrsto stati na tleh ni bilo dovolj, hotela se je gibati, hoditi – teči.

Taka je tudi danes, trideset let pozneje. Atletiko je objela kot mnogi drugi njenega in nekoliko starejšega rodu. V njej smo na-šli izrazno sredstvo, s katerim smo neškodljivo kazali svojo mla-dostno radoživost. V tej govorici telesa je bilo več svobode, več eksperimentiranja kot v institucionaliziranem kalupu šole. Saj ne da bi v šoli trpeli, v njej smo preživljali lepe trenutke in mnogi, tudi Borja, v njej pristali poklicno. Toda svoja mlada krila smo do kraja razpeli šele v našem izbranem športu.

Borja je pri izbiri študija sledila prepričanju, da ljudje v življenju poleg lahkih potrebujemo tudi težje naloge. Postala je specialna pedagoginja, pomočnica otrok, ki zahtevajo rahločutnejšo nego kot običajna populacija učečih se. Ona ve, da na tem polju pra-vila niso tako trdna kot pri otrocih, ki nimajo posebnih potreb, zato tudi uspeh in neuspeh nista tako predvidljiva. O svojih uspe-hih in neuspehih, ki so naravni del učiteljskega poklica, govo-ri umirjeno in njeno izražanje mi neomajno sporoča: »Vem, kaj počnem, vem, da delam dobro, odgovorno in strokovno.« Zame, »navadnega« učitelja, sta zabavni in obenem globoko pomenljivi zgodbi, ki mi ju je povedala na najinem sprehodu po Gorjancih. Letos pomaga učencem na treh ljubljanskih osnovnih šolah. Med drugim dela s fantom, disleksikom, ki z njo sploh ne spregovori, a vendarle naredi vse, kar zanj načrtuje. »Tako se je odločil,« pripoveduje Borja, »vendar se ne dam motiti, ampak vse, kar morava narediti, pač narediva molče.« To je spoštovanje avtono-

Borja meni, da je v atletiki našla dejavnost, na ka-tero je bila lahko ponosna – to je trdno gradivo, iz katerega raste zdravo samospoštovanje.

mije: da človeka sprejmeš, kljub temu da ga sicer težko ali pa sploh ne razumeš. Najkrajši opis Borje Eržen bi se zato lah-ko glasil: ženska, ki brez predsodkov in dosledno strpno sprejema soljudi.

Pripoveduje o fantu, ki ji je na začetku priprav na popravni izpit dejal, da je ne bo mogel obiskovati, češ da bo moral k bolni babici v Bosno. Vendar je prišel naslednjič in spet oznanil, da ga po ti-stem ne bo več. Pa je prišel še enkrat in ji tedaj predlagal dve namesto ene same učne ure. O babici po tistem nista govorila ne Borja ne on. Izpit je opravil. To sta zgodbi, vredni znanega Mao Ce-tungovega gesla: »Iz poraza v poraz do končne zmage.« Taka je naša učiteljska usoda.

Borja Eržen se je z atletiko srečala na osnovni šoli Grm, v atletski valilnici Mar-jana Špilarja. Njegovemu očesu ni mogla uiti deklica, ki je v skoku v daljino krepko

ATLETSKE ZGODBE

153

Borj

a Er

žen

(prv

a z

leve

) na

tre

ning

u le

ta 1

981

BORJA ERŽENMerilni trak in štoparica sta neizprosna kazalca dela in ju ni mo-goče premagati z ničimer razen s trdim delom. Je Borja trdo tre-nirala zato, ker je vedela, da ni druge poti k dobrim dosežkom? Kolikor jo poznam, je bil vsaj delno izvir njene delovne vneme tudi blagi ponos, ki pravega športnika vedno prevzame, ko dobro opravi trening ali tekmo, in upravičeni občutek, da zato nekaj velja. Borja je obudila spomine na poletne priprave pri Miklavžu na Gorjancih, kjer je bilo v začetku 1980 bolj mirno, kot je danes. Ko je zgodaj poleti v dolini začela pritiskati vročina, je mlada atletska druščina skoraj vsako leto teden dni trenirala na sveže pokošenih košenicah pri Miklavžu. Priprave so bile čas, ko smo se bolje spoznali, saj smo vse dneve preživljali skupaj in se učili živeti v nekoliko drugačni skupnosti kot doma. Kot je vedno v življenju, se ne učijo samo učenci od učiteljev, ampak tudi uči-telji od učencev. To velja tudi za trenerje in njihove varovance. Tako nas je Borja neko zimo na Gorjancih naučila prvih korakov drsalne smučarske tekaške tehnike. Danes nas ni malo – njenih tedanjih vrstnikov in starejših prijateljev –, ki nam smučarski tek pomeni veliko zimsko veselje.

V uvodu sem zapisal, da Borji ne zadošča samo trdno stati na tleh, temveč po njih tudi hoditi, meriti razdalje in se vzpenjati na gore, kjer so poti ozke, a so z njih pogledi širši kot v dolini. Vsak konec tedna je vsaj en dan v gorah. Ona ne preletava oceanov in celin ter redko išče gorske užitke onkraj naših gora. Dvakrat pa je le bila na Korziki, in kot se zanjo spodobi, se ni prav dosti zadrževala ob obali, ampak je pešačila po notranjosti otoka, kjer so visoke gore z divjimi potoki in rekami in pozimi celo s smuči-šči. Že z novomeško atletsko druščino je redno hodila v Julijce in nekoč na težki plezalni Hanzovi poti na Mojstrovko doživela močno nevihto s pravim potokom, ki je zalival jeklenico, ob kateri se je med treskanjem še z dvema tovarišema spuščala proti iz-hodišču. Končalo se je srečno.

Danes Borja živi in dela v Ljubljani, njena hči Neža pa študira medicino in je zaljubljena v francoščino. Tako kot mama hodi v gore in tudi pleza. Dragoceno starševsko izročilo se vedno do-takne tudi otrok.

Janez Penca

segla iz povprečja. Pozneje je trenirala tek na 100 m z ovirami, nekajkrat pa je uspešno in brez pravega specialnega treninga nastopila tudi v teku na 400 m z ovirami.

Borja meni, da je v atletiki našla dejav-nost, na katero je bila lahko ponosna – to je trdno gradivo, iz katerega raste zdravo samospoštovanje. Omenja, kako pomembno je bilo srečanje s tem špor-tom v letih, ko so nekatere sošolke is-kale smisel svojih mladih življenj in ga zmotno odkrile v posedanju po lokalih, kajenju in podobnih votlih vrednotah. Posvetilo se mi je, da je bila pravzaprav cvetlica, ki je zacvetela malce pozneje – v osnovni šoli ji je manjkalo zaupanja vase, a ko je v atletiki dosegla prve uspe-he, je začutila svojo človeško vrednost in težo. Srednja šola je bila zato povsem nekaj drugega: pomlad in poletje njene-ga športnega in učnega razcveta. V letu 1982 je osvojila tri naslove republiške (danes bi rekli državne) prvakinje, v ra-zredu mladink na 100 m z ovirami in v skoku v daljino, v seniorskem pa v teku na 100 m z ovirami. Tisto leto in dve leti pozneje je bila tudi članica slovenske atletske reprezentance.

Trenirati ji ni bilo težko nikoli. Pač, prišlo je obdobje, ko se celo ogreti ni mogla, ne da bi se močno zadihala. Ker je bila šprinterka, nisva niti pomislila, da bi bil vzrok lahko slabokrvnost, sicer pogosta težava tekačev in še posebej tekačic na srednje in dolge proge. A je bilo prav to.

154

MATJAŽ FABJAN

Matjaž Fabjan je atletiko treniral trikrat. Najprej je bil najboljši mladi dolgoprogaš v Jugoslaviji. V drugo je osvojil naslov član-skega državnega prvaka na deset kilometrov, v tretje pa se je na »stara leta« prelevil v maratonca in pretekel tudi šest največjih maratonov na svetu.

V šport je Matjaža Fabjana v osnovnošolskih letih zvabila od-bojka. Treniral je pri Adiju Štoru in vrhunec odbojkarske kariere doživel na balkanskem prvenstvu leta 1981 v Novem mestu, na katerem so mu zaupali pobiranje žog, kar je bila tedaj za takega fantiča velika čast. Tudi tekel ni slabo, zato je šolo zastopal na občinskih in celo državnih tekmovanjih, pri čemer pa je tekme končal bolj v drugi polovici uvrščenih.

Da bi se priključil atletskemu klubu, ga je proti koncu osmega razreda nagovoril Mario Mohorović, ki je na osnovni šoli Katja Rupena učil telovadbo. Rekel mu je, naj med počitnicami malo teče, in je to tudi počel vsak dan od Ločenskega mosta do Pavli-nove gostilne v Mačkovcu in nazaj, po počitnicah pa je prišel na stadion, kjer tedaj med njegovimi vrstniki ni bilo dolgoprogašev, zato je pogosto treniral s starejšimi, tudi z Metodom Žužkom. Kar je bilo zanje lahkotno tekanje, je bilo za Matjaža tek na robu zmogljivosti. Vendar je Mario Mohorović kmalu zbral skupino mladih tekačev, v kateri so bili poleg Matjaža med drugimi tudi

Matjaž je zadnji kilometer pretekel v času 2:40 in zmagal ter si med raztekom v Portovalu pri zname-nitem kozolcu, ko je v mehkih tekaških copatih sto-pil na kamen, poškodoval stopalni lok in že drugič končal svojo športno pot.

ATLETSKE ZGODBE

155

Matjaž Fabjan na maratonu v Berlinu leta 2012

MATJAŽ FABJANBojan Vidmar, Jože Mikec in Polde Saje. Matjaž je bil ves čas vsaj za odtenek boljši od ostalih.

Prvi večji uspeh je doživel v Beogradu leta 1984 na prvem, tedaj še neuradnem prvenstvu Jugoslavije za mlajše mladin-ce, kamor je njega pa Bojana Vidmarja, oviraša Matjaža Zupančiča in višinaša Roka Jožefa s svojim starim hroščem peljal Mario. Domov so se vrnili s kopi-co medalj; Matjaž z zlato s teka na 3000 m, ki si jo je, tako kot naslednje leto na-slov prvaka med starejšimi mladinci na prvenstvu v Postojni, priboril z odličnim finišem. Tisto leto je nastopil tudi na bal-kanskih atletskih igrah na Kreti, kjer je z osebnim rekordom osvojil sedmo mesto v konkurenci leto starejših tekmovalcev in se domov vrnil s trdno odločitvijo, da bo naslednje leto, ko bodo balkanske atletske igre v Turčiji, osvojil medaljo.

Pripravljal se je trdo in dobro, prva pre-izkušnja pa je bilo balkansko prvenstvo v krosu v Bolgariji, a se je uštel v štetju krogov in začel finiširati en krog prezgo-daj, na cilju pa osupel ugotovil, da se drugi ne nameravajo ustaviti. Ves izčr-pan je tekel še en krog in razočarano spremljal, kako ga ostali prehitevajo.

Zelo pomembna sezona za vsakega atleta, ko se z uspehi v zadnjem letu na-stopanja med mladinci motivira za leta treninga, ki jih bo potreboval, da se bo lahko enakovredno kosal z najboljšimi člani, se je za Matjaža Fabjana začela slabo in še slabše nadaljevala. Zaradi zdravstvenih težav in operativnega po-sega je izgubil več kot dva meseca tre-ninga in se na izbirni tekmi za sestavo reprezentance uvrstil šele na tretje me-sto ter ostal doma. Kako velika krivica se

156

Matjaž Fabjan (177) na prvenstvu Slovenije v teku na 10 000 m leta 1995

MATJAŽ FABJANmu je zgodila, je pokazal dvakrat, naj-prej, ko je isti dan, kot je bila v Izmirjuna vrsti njegova disciplina na mladinskem balkanskem prvenstvu, na članskem fi-nalu pokala Jugoslavije tekel hitreje kot zmagovalec v Turčiji, drugič pa, ko je po-zneje na državnem prvenstvu tekmeca, ki je namesto njega odpotoval na bal-kansko prvenstvo, v isti disciplini prehitel za 200 m.

Razočaranje sicer ni bilo tako veliko, da bi šprinterice obesil na klin, a pravega motiva za trdo vadbo med služenjem vojaškega roka in potem med študijem računalništva v Ljubljani ni imel. Še vedno je bil v slovenskem vrhu, a ker ni bilo posebnega napred-ka, je počasi nehal resno trenirati in je tekel le še zase. Vse do leta 1995, ko je že zdavnaj končal študij in se zaposlil.

Tistega leta je Novo mesto namreč dobilo organizacijo držav-nega prvenstva na 10 000 m, Matjaž pa si je zadal cilj, da bo to razdaljo pretekel pod 30 minutami. Dobil je nov zagon, treniral

ATLETSKE ZGODBE

157

je dobro in pred tekmo se je z Romeom Živkom, nekdaj najboljšim slovenskim dolgoprogašem, ki je že počasi konče-val kariero, dogovoril, da mu bo poma-gal držati pravi tempo. Slovenija je imela takrat celo vrsto dobrih tekačev na dolge proge, Matjaževi tekmeci pa so bili poleg Živka še Roman Kejžar, Bekim Bahtiri, Igor Šalamon, Izudin Hrapić ..., kar pet jih je v tem teku teklo pod tridesetimi minutami. Na sedmem kilometru so tek-meci močno potegnili, Matjaž in Romeo pa sta ostala pri svojem tempu. Po enem kilometru so bili ubežniki že kakšnih petdeset metrov pred njima, potem pa sta ju pri devetem kilometru dohitela. Romeo je potem odstopil, Matjaž pa je zadnji kilometer pretekel v času 2:40 in zmagal ter si med raztekom v Portovalu pri znamenitem kozolcu, ko je v mehkih tekaških copatih stopil na kamen, po-škodoval stopalni lok in že drugič kon-čal svojo športno pot. Jeseni je kljub poškodbi še šel na evropsko prvenstvo v krosu, a je bil preslabo pripravljen, da bi dosegel boljšo uvrstitev. Vsakič ko je poskusil opraviti zahtevnejši trening, se je oglasila poškodba in izgubil je voljo, da bi sploh še tekel.

Pa atletike, kljub temu da ni več tekel, ni zapustil, ampak je ves čas do danes ostal dejaven na organizacijskem podro-čju, večino časa kot tajnik. To »službo« zdaj opravlja že pod četrtim predsedni-kom, skrbi za računovodstvo, kratek čas pa se je preizkušal tudi kot trener. »Moja najbolj uspešna varovanka je bila Mate-ja Udovč, a si za njene tedanje uspehe ne lastim zaslug, vse so naredili že drugi

Pripravljal se je trdo in dobro, prva preizkušnja pa je bilo balkansko prvenstvo v krosu v

Bolgariji, kjer se je uštel v štetju krogov in začel finiširati en krog prezgodaj, na cilju pa osupel

ugotovil, da se drugi ne nameravajo ustaviti.

pred mano, jaz samo ničesar nisem zašuštral,« se smeje spo-minja svoje trenerske izkušnje Matjaž Fabjan in dodaja, da se je zavedal, da mora biti trener ustrezno strokovno usposobljen, kar pa on ni bil, in je zato ta posel kmalu opustil.Potem pa si je nekega lepega pomladnega dne leta 2009 spet zaželel teči. Obul je tekaške copate, poskusil in ugotovil, da ga stopalo nič več ne boli. Nekoč, ko je še tekmoval, si je želel preteči maraton in pozi-mi je v njem dozorela odločitev, da bo to storil v Atenah, ob 2500. obletnici podviga vojaka Fidipida, ki je Atencem prinesel vest o zmagi na Maratonskem polju. Uspelo mu je pripraviti se in zah-tevno atensko preizkušnjo kot rekreativec opraviti tako rekoč z odliko. S časom 2:50:08 je izpolnil tudi normo za maraton v New Yorku. Ker je že imel normo, je šel še v New York in se tam od-ločil, da bo pretekel vseh velikih pet maratonov (WorldMaratho-nMajors). Tako so atenskemu in newyorškemu sledili maratoni v Berlinu, Bostonu, kjer je bil priča bombnemu napadu, in Chicagu ter nato, ker so velikim petim medtem dodali še velikega šeste-ga, še v Tokiu in Londonu. Zdaj pravi, da ima maratonov dovolj in da bo tekel le še za lastno zadovoljstvo, tekmovalni šport pa z ženo Lavro, ki je bila prav tako izvrstna atletinja, predajata svojim trem otrokom, če se bo kateri od njih za to seveda odločil.

Igor Vidmar

158

MATJAŽ ZUPANČIČ

V njegovem času bi težko našli tekača na visokih ovirah, ki bi 106,7 cm visoke naprave na 110-metrski razdalji pretekel tako elegantno. Nad oviro se je stegnil močno naprej in se s prsti nasprotne roke vsakič skoraj dotaknil vezalk na šprintericah zamašne noge, ki jo je nato stegnjeno silovito potisnil navzdol. Lepo ga je bilo gledati, kako je premagoval oviro za oviro, ne da bi kaj posegal v ritem teka. Danes atleti ovire tečejo drugače, lahko bi rekli, da bolj »šlampasto«.

Tudi Matjaž bi danes tekel tako, a tedaj je pač s svojim trenerjem Rafkom Križmanom skrbno preučeval tehniko najboljših tekačev čez ovire na svetu in posnemal njihovo tehniko, ki je bila pač drugačna kot danes.

Kot se za učenca osnovne šole Grm spodobi, se je v atletiki preizkusil že v prvem razredu in v teku na 60 m v konkurenci z drugarčki osvojil tretje mesto. Zmagal je Istok Zorko, ki je bil tega tako vesel, da je šel v kiosk pri šoli in fante častil – s kilogramom jabolk. Atletski krožek na šoli je obiskoval od šestega leta. Sprva ni kazal kakšne posebne nadarjenosti, čeprav se je na šolskih tekmovanjih redno uvrščal med najboljše tri, dokler jim trener Rafko Križman ni nastavil okvirov od švedske skrinje in jim pokazal tek čez ovire. To mu je šlo pa bistveno bolje kot drugim. Križman se spominja, da je ovire, ko jih je prvič videl, pretekel, kot da to počne vsak dan. To je bila ljubezen na prvi pogled, in čeprav se je navduševal nad številnimi športi, poskusil praktično vse

Matjaža je bilo strah ko sto hudičev. Najbrž mu je prav ta adrenalin pomagal, da je prišel do cilja, premagal večino štiri leta starejših tekmecev in podrl vse klubske rekorde, razen članskega.

atletske discipline, nastopil v mnogoboju, tekmoval v skoku s palico, celo kladivo je poskusil metati, malo treniral tudi smučanje, rad igral košarko in odbojko, so ovire vedno ostale na prvem mestu.

Najprej so v šolski telovadnici tekmovali na 20 m z ovirami, na prvi tekmi v športni

ATLETSKE ZGODBE

159

Matjaž Zupančič na tekmi leta 1985

MATJAŽ ZUPANČIČ

Tisto leto je Matjaž suvereno osvojil tudi naslov pionirskega državnega prvaka na 80 m z ovirami in prvič oblekel dres slovenske reprezentance na Igrah treh dežel, na katerih je osvojil drugo mesto. Med mlajšimi mladinci je zmagal na tedaj še neuradnem državnem prvenstvu v Beogradu, leto pozneje je bil drugi in naslednje leto prvi v Jugoslaviji tudi med starejšimi mladinci. To leto je na balkanskih atletskih igrah v Izmirju osvojil bron ter v francoskem mestu Thonon-les-Bains z rezultatom 14,70 sekunde za vsega šest stotink sekunde zgrešil nastop na mladinskem svetovnem prvenstvu.

Takrat je bil najbliže velikemu tekmovanju, saj so njegov do tedaj silovit napredek ustavile poškodbe. Leto ali dve se je še trudil, a ni šlo. Svoje atletsko življenje je videl v trenerskih vodah. Opravil je izobraževanje in začel delati z otroki v atletskem krožku na grmski šoli. Najbolj nadarjene je kmalu odpeljal na stadion in tam začel trenirati skupaj z njimi, tudi šprinterice je obul, da jim je lahko bolje pokazal tehniki šprinta in teka z ovirami. Za čuda ga ni nič več bolelo in lahko se je vrnil na atletske steze, leta 1993 oblekel dres slovenske reprezentance, v kateri so tedaj nastopali kar štirje novomeški atleti, in svoj osebni rekord spustil na 14,62 s.

Najbolj nadarjene je kmalu odpeljal na stadion in tam začel trenirati skupaj z njimi, tudi šprinterice

je obul, da jim je lahko bolje pokazal tehniki šprinta in teka z ovirami.

A prehitro so ga spet ustavile poškodbe in takrat se je dokončno odpovedal vrhunski atletiki ter se še za nekaj let posvetil trenerskemu delu, kar nekaj časa pa je bil tudi tajnik kluba. Kot največji trenerski uspeh si šteje, da sta njegova varovanca Maša Fink in Miha Durič na istem prvenstvu osvojila naslov pionirskega državnega prvaka v teku na 60 m, Darja Tratar pa je pod njegovim vodstvom postavila državni rekord v peteroboju.

Potem pa je našel nove izzive tako v zasebnem življenju kot tudi v športu, pri čemer se je navdušil nad kajakom na divjih vodah in deskanjem, atletiko pa danes spremlja le še s tribun.

Igor Vidmar

dvorani Marof pa na 40 m s štirimi ovirami, kjer je prav tako zmagal. Bil je še pionir, ko je bilo ekipno republiško prvenstvo za starejše mladince. Ker med mladinci v klubu ni bilo nikogar, ki bi znal teči z ovirami, se je Rafko Križman spomnil na Matjaža. Prvenstvo je bilo na starem stadionu za Bežigradom na lešu, višina ovir je bila članska (106,7 m) in razdalja med ovirami tudi. Rafko mu je rekel, naj poskusi, če bo šlo, bo, če ne, pa nič hudega. Matjaža je bilo strah ko sto hudičev. Najbrž mu je prav ta adrenalin pomagal, da je prišel do cilja, premagal večino štiri leta starejših tekmecev in podrl vse klubske rekorde, razen članskega. Njegovega uspeha je bil najbolj vesel Janez Penca, tedaj najboljši novomeški tekač na ovirah, saj je v Matjažu videl svojega naslednika.

160

ANDREJ JERIČEK

Andreja Jerička je v atletiko pritegnila predvsem družba. V nižjih razredih osnovne šole se je najbolj navduševal nad smučanjem, a se je snega in mraza naveličal terprišel k atletom, kar je bilo tedaj na osnovni šoli Grm precej običajno za vsakega otroka, ki je imel vsaj malo smisla za šport. Takrat so mu vrstniki najprej priimek skrajšali iz Jeričekv Jeri in iz Jerija v Džerija po priljubljenem mišku iz risanke o Tomu in Jerryju. In ta nadimek mu je ostal za vse življenje.

Njegov prvi trener je bil Tine Zaletel, pozneje pa tudi Marjan Špilar, tedanji ravnatelj osnovne šole Grm. Na treninge ga je tedaj, kot rečeno, najbolj vlekla družba. Od vrstnikov se predvsem spominja Andreja Zamana in Matjaža Zupančiča, iz srednješolskih let še Gorazda Gabrijela.

V srednješolskih letih ga je v klubu treniral Rafko Križman, ko je bil tav vojski, pa Janez Penca. Treniral je šprint; na 100m je imel najboljši rezultat malo nadenajst sekund, na 400 m pa malo nad 51 sekund. Bil je izjemno borben tekač, kar se je še posebej poznalo v štafeti, v katerise je znal, če je bil tekač, ki bi mu moral predati štafetno palico, prehiter, tudi vreči kot panter, se pošteno povaljati po prašnem lešu in si krepko popraskati kolena.

Še posebej lepe spomine ima na priprave: »Spominjam se priprav v Poreču. Bil je januar in z Matjažem sva hotela odpreti kopalno sezono. Po treningu sva šla na plažo, najprej sva se hotela posončiti, a ker je bilo premrzlo, sva na hitro skočila v morje, po nekaj metrih plavanja v mrzlem morju pa sva splezala na obalo po nekakšnih skalah, kjer pa se je Matjaž kar precej

porezal po stopalu, a tega sploh vedel ni, dokler se ni obrisal v brisačo. Priprav je bilo zanj zaradi tega konec,« se ene od neumnosti, ki so jih znali tedaj na pripravah narediti obetavninovomeški atleti, spominja Džeri.

»Takratsmo se atleti čisto drugače družili. Marsikdaj smo po treningu ostali na stadionu še večur, se pogovarjati in imeli piknike na nekdanjem prostoru

Nikoli ne bo pozabil treninga z Janezom Penco, ko so bili na sporedu klanci z nepre-kinjenim tekom v gozdu, in mu je Andrej potarnal: »Janez, jaz ne morem več, jaz sem umrl,« in Janez je odgovoril, da dokler govori, je še vedno živ in je moral teči naprej.

ATLETSKE ZGODBE

161

Andrej Jeriček (drugi z leve) na tekmi v Beogradu leta 1985

za kampiranje, kjer je bila strehica, danes pa je tam otroško igrišče. Ostali smo prijatelji tudi pozneje, ko nismo več trenirali,« današnje in tedanje čase primerja Andrej.

Vsak od trenerjev, pri katerem je treniral, je na njem pustil svoj pečat. Nikoli ne bo pozabil treninga z Janezom Penco, ko so bili na sporedu t. i. klanci z neprekinjenim tekom v gozdu, in mu je Andrej potarnal: »Janez, jaz ne morem več, jaz sem umrl,« in Janez je odgovoril, da dokler govori, je še vedno živ in je moral teči naprej. Tega dogodka se je spomnil marsikdaj v življenju, ko se mu je zdelo, da ne more več.

Kot trener mu bo v lepem spominu ostal tudi Rafko Križman, ki ga je najprej učil športno vzgojo v šoli, potem je bil njegov trener in pozneje direktorv službi na novomeški Agenciji za šport. Z Rafkom sta velikokrat stavila, predvsem so bile to stave o rezultatih, koliko bo Andrej tekel. Enkrat sta stavila, kakšen bo njegov rezultat na 800 m. Rafko je zadel in Andrej mu je moral plačati večerjo.

Ko se je odločil za študij strojništva, je prišel trening bolj na stranski tir, aker je bil vajen vsako stvar delati stoodstotno, se je kmalu odločil, da svojo tekmovalno pot zaključi, saj v neredni vadbi ni videl pravega smisla.

Po končanem študiju ga je poklical Rafko Križman, ki mu je predlagal, da se usposobi za trenerja atletike na Fakulteti za šport. Z Matjažem Zupančičem sta opravila vse potrebne izpite in pridobila naziv trener atletike. Potem je začel z delom atletskega trenerja najprej na osnovni šoli Grm v sklopu

popoldanskega krožka z mladimi. Veliko se je naučil iz lastnih izkušenj, ko je še treniral in tekmoval, zelo rad pa je poslušal tudi uveljavljene domače in tuje trenerje. Njegov »učitelj« je bil Jure Kastelic, ki je bil med drugim tudi trener Brigite Bukovec in Alenke Bikar, in od njega se je ogromno naučil.

Ko je kot trener začel delati tudi v klubu, je dobil v roke nekaj obetavnih atletov, s katerimi je hodil po večjih mednarodnih mladinskih tekmovanjih. Na ogrevalnih stadionih je opazoval, kaj drugi atleti in trenerji tam počnejo, kako se ogrevajo, kako trenirajo …, in se iz tega veliko naučil. Veliko je prebiral tudi rusko literaturo. Da je bila to prava pot, so vsa leta s svojimi uspehi tudi na največjih tekmovanjih dokazovali in še dokazujejo njegovi varovanci Andrej Murn, Gregor Rovan, Jernej Kastelic, Matija Kraševec, Jože Vrtačič, Gregor Kokalović, Martin Gradišek, Mateja Drobnič, Blaž Murn in drugi.

Leta 1999 je postal predsednik Združenja atletskih trenerjev Slovenije, in to funkcijo opravlja še danes, deluje pa tudi v strokovnem svetu atletske zveze in v odboru za vrhunski šport pri Olimpijskem komiteju Slovenije.

Mateja Drobnič

162

LAVRA KASTELIC (FABJAN)

Tri leta ji je bilo, ko jo je starejša sestra Alenka vzela s sabo na trening na stadion in je pretekla svoj prvi krog na štadionu Brat-stva in enotnosti. Kdor jo je videl, se ni mogel načuditi, kako hitre nogice ima deklica, ki se ves čas smeje.

Ko je prvič prestopila šolski prag, sta z mamo na vhodu srečali Marijana Špilarja, ki je, ko ju je zagledal, dejal: »O, imamo novo atletinjo na šoli.« Prav on jo je v šestem razredu tudi »uradno« povabil v atletske vrste in stadion je bil od tedaj poln smeha. Če bi vprašali starejše atlete, po čem se spomnijo Lavre, bi vsi v eno rekli, da po smehu, šele potem pa po njenih dobrih izidih.

Najprej je trenirala v skupini svojih vrstnikov pod vodstvom Slav-ka Malnarja, kmalu so jo vključili v skupino mladih dolgoproga-šev, ki so vadili pri trenerju Mariu Mohoroviću, za katerega pravi, da je bil izredno dober psiholog in je zaradi njega skupina zelo dobro delovala.

Lavra rada primerja tiste, še ne tako davne čase z zdajšnjimi ter tedanjo in zdajšnjo mladino. Danes je mladina razvajena, pravi, hoče se peljati od vrat do vrat. Ona pa je vsak dan pešačila iz Žabje vasi na drug konec mesta na trening na štadion, saj takrat to ni bilo nič nenavadnega. Pravi, da je imela srečo, da je sestra, ki je že pred njo trenirala, še imela doma šprinterice. Tedaj je večina tekla v copatih Borovo s čisto tankim podplatom, tekaške copate so imeli le starejši atleti. Lavra si je tako želela imeti prave copate Adidas, da je, ko je doma našla sestrine šprinterice, z njih odvila žeblje, da bi bili videti kot pravi tekaški copati Adidas. Še zdaj sliši, kako je ropotalo, ko je hodila po pločniku od Žabje

Če bi vprašali starejše atlete, po čem se spomnijo Lavre, bi vsi v eno rekli, da po smehu, šele potem po njenih dobrih izidih.

vasi do stadiona, med tekom v gozdu ji je drselo, ampak ona je imela prave adi-daske.

Čeprav je rada tekla in je uživala v trenin-gih, je od prvega do zadnjega dne zaha-jala na štadion predvsem zaradi družbe. Ne le družbo, tudi moža si je našla med atleti, Matjaža Fabjana, nekdanjega pr-vaka na deset kilometrov in takrat najbolj-šega novomeškega dolgoprogaša.

ATLETSKE ZGODBE

163

LAVRA KASTELIC (FABJAN)

nima dobrih spominov, saj ji je bilo rado slabo in je potem težko trenirala. Spomni se tudi, kako so ji nekateri ob odhodu v srednjo šolo napovedovali, da bo svo-jo atletsko pot tako ali tako zaključila s prvim dnevom šole. Ker pa je po naravi zelo trmasta, je tudi zaradi tega še bolj zagrizeno trenirala. Pravi, da provokacija nanjo vedno deluje pozitivno.

V Ljubljani je največkrat trenirala na Go-lovcu, do tam pa je bil kakšen kilometer po ravnem in potem še dober klanec za ogrevanje; najbrž ji je prav ta klanec pomagal, da je bila pozneje na stezi še močnejša.

Na Grmu je bila vajena, da šola podpira šport ter da na šoli cenijo športnike in njihove uspehe, zato je v srednji šoli doživela pravi šok. Vpisala se je na Srednjo šolo za oblikovanje in foto-grafijo v Ljubljani, umetnost in šport pa nekako ne gresta skupaj. Poleg tega je izbrala modno oblikovanje, kjer dekleta niso ma-rala nič povezanega s športom. Med njimi se je Lavra počutila kot nekakšna črna ovca, zdelo se ji je, da jo tudi učitelji zaradi tega gledajo postrani. Stanovala je v dijaškem domu in tam so imeli stroga pravila, da se morajo popoldne po pouku v učilnici dve uri učiti. Lavra pa je vedno v tem času naredila trening, kar je vzbujalo skrb in začudenje pri vzgojiteljih. Ker pa je bila pridna tudi v šoli, so se starši z vzgojitelji dogovorili, da dokler bo imela Lavra lepe ocene, lahko izkoristi tisti čas za treninge. V tem času se je v Novem mestu obnova stadiona oziroma tekaške steze zavlekla na več let in ves ta čas so tekače na treninge vozili v Kočevje, kjer je bila najbližja tartanska steza. Na te vožnje Lavra

Lavra Kastelic na terningu v Kočevju s Tomažem Božičem in Tonijem Žuličem leta 1986

164

LAVRA KASTELIC (FABJAN)

Na začetku je tekmovala na 400 m, a sta s trenerjem kmalu ugotovila, da je to za-njo prekratka in prehitra disciplina, zato je kot mladinka nastopala na 600 in 1000 m, nazadnje pa je pristala na osemsto-metrski razdalji. Nekajkrat je nastopila na 1500 m, a pravi, da to ni bilo zanjo.

Na njeni srednji šoli niso ravno podpirali športa, a se je vseeno uspela dogovoriti z učiteljem športne vzgoje, da je lahko treninge opravila tudi med uro športne vzgoje. Tudi za učitelja je bil to šok, saj na tej šoli ni prej nikoli nihče kazal inte-resa po športni dejavnosti, kaj šele po dodatni. Potem je izrazila željo, da bi tek-movala na šolskih tekmovanjih, a je niso znali niti prijaviti na tekmovanje. In po-tem je Lavra že na prvi tekmi, na kateri je zastopala šolo, zmagala. Po zmagi jo je poklical ravnatelj, ji čestital in priznal, da si ni nikoli mislil, da bo to šolo kdo zastopal tudi na športnih tekmovanjih in celo osvojil medaljo.

Le malo je manjkalo, da bi jugoslovan-skem državnem prvenstvu v Maribo-ru postavila državni rekord na 1000 m. Bila je izvrstno pripravljena in na tekmi je tekla hitreje od starega državnega re-korda, a žal ni zmagala, tako da se je z državnim rekordom ponašala tekmica, ki jo je prehitela, Lavri pa je v uteho ostala bronasta medalja.

Kar nekaj težav je imela, da je na 800 m pre-bila mejo 2:20, ko jo je, je pa na šestih tek-mah v dveh mesecih dosegala izid 2:18,1. Trener ji je zatrjeval, da je to psihološkega izvora in da bo enkrat šlo samo od sebe na bolje. Res so se rezultati kmalu začeli izbolj-ševati in Lavra je izboljšala tudi kar tri dese-tletja star dolenjski rekord Jelke Hude. Leta 1987 in 1988 so jo v Novem mestu razgla-sili za športnico leta. Sama sicer skromno doda, da za ta naslov med dekleti takrat ni bilo kdo ve kakšne konkurence, a njen te-danji izid v teku na 800 m 2:14 potrjuje, da je naslov osvojila upravičeno, saj je bil to za tisti čas za mladinko zelo lep rezultat.

Nekje proti koncu tretjega letnika srednje šole pa se je odločila, da sklene svojo tek-movalno pot. Teči ni nehala, le tekmovala ni več. Ni ji žal, da je tako hitro končala svojo športno pot, pravi, da je čas za šport in je čas za druge stvari v življenju. Stvari, ki ji danes zapolnjujejo dneve, so služba v Do-lenjskem muzeju, v katerem skrbi za peda-goško dejavnost, trije otroci in mož Matjaž, ki ga je zadnja leta večkrat spremljala na velikih svetovnih maratonih.

Mateja Drobnič

ATLETSKE ZGODBE

165

Lavra Fabjan (Kastelic) in Matjaž Fabjan na maratonu v New Yorku leta 2011

Lavra si tako želela imeti prave copate Adidas, da je, ko je doma našla sestrine šprinterice, z njih odvila žeblje, da bi bili videti kot pravi tekaški copati

Adidas. Še zdaj sliši, kako je ropotalo, ko je hodila po pločniku od Žabje vasi do stadiona, med tekom v gozdu ji je drselo, ampak ona je imela prave adidaske.

166

MATEJA UDOVČ (GROBLER)

Mateja Grobler rada teče, že odkar ve zase, tudi danes, ko si kljub številčni družini in zahtevni službi življenja brez teka ne more zamišljati. Pa ne le da rada teče, za tek je rojena. Že v osnovni šoli je bila najhitrejša, zmagovala je na krosih. Njeno veselje do teka in nadarjenost je opazila tudi profesorica športne vzgoje na šoli v Stopičah in pred državnim krosom sta večkrat tekli skupaj. Takrat ljudje v vaseh pod Gorjanci niso bili vajeni, da bi kdo tekel, če ni ravno zamudil avtobusa, zato so jo čudno gle-dali, tudi kakšna pripomba je padla. »Bila sem kot zombi, potem pa je začel teči tudi ravnatelj stopiške šole Ladislav Brulc in tudi pri nas so ljudje tekače sprejeli kot nekaj običajnega,« se svojih prvih treningov po podgorskih makadamskih cestah spominja Mateja.

Trening teka na srednje proge je eno samo veliko garanje, a Mateji nikoli ni bilo težko trenirati. Delati je bila navajena že od doma, saj je v veliki družini s šestimi otroki moral vsak poprijeti za delo, noben otrok ni mogel biti razvajen. Da se včlani v novo-meški atletski klub, jo je šele v drugem letniku uspelo prepričati profesorici Cvetki Falkner, v klubu jo je pod svoje okrilje sprejel trener Mario Mohorović, na treningih pa se je priključila Lavri Kastelic (Fabjan), s katero ji nikoli ni bilo dolgčas. Resen trening je hitro prinesel rezultate, zmagam v krosu, tudi na krosu Dela, je dodala zmage na državnih prvenstvih med mladinkami in kot mladinka se je povzpela na oder za zmagovalke tudi med čla-nicami.

Ko se je vpisala v prvi letnik ekonomske fakultete, je vzela študij tako zares, da se je odločila končati svojo športno pot, a se je

Takrat ljudje v vaseh pod Gorjanci niso bili vajeni, da bi kdo tekel, če ni ravno zamudil avtobusa, zato so jo čudno gledali, tudi kakšna pripomba je padla.

po enem letu premislila in se na atlet-ske steze vrnila še močnejša, zmage in naslovi prvakinje so se kar vrstili, bila je nepogrešljiva članica državne reprezen-tance.

Pred petim mednarodnim mitingom za odprto prvenstvo Dolenjske je obljubila, da bo tekla hitreje od državnega rekor-

ATLETSKE ZGODBE

167

Mateja Grobler (v sivi majici) na Novomeškem teku leta 2004

MATEJA UDOVČ (GROBLER)

da v teku na 2000 m. Obljubo je izpolnila, a novega državnega rekorda se ni mogla veseliti. Tek je bil prava poslastica mitin-ga, Matejo pa je v dvoboju za tretje mesto – prvi dve mesti sta osvojili Madžarka in Romunka – za poldrugo sekundo prehitela Velenjčanka Jolanda Steblovnik, ki je s tistim rekordom začela svoj pohod na svetovni vrh vse do svetovnega rekorda na 800 m.Tudi ko je diplomirala in se zaposlila, se ni ustavila, tekmovala in zmagovala je vse do rojstva prvega otroka, ko je nehala resno tekmovati, teči pa ni nehala nikoli.

Da je tekla predvsem zaradi tega, ker je imela tek rada in je v njem uživala, na svoj način pojasni tudi, ko jo človek povpra-ša po največjih uspehih in rekordih. Da je bila trikrat imenovana za najboljšo športnico Novega mesta, se še spomni, rezultate in števila zmag pa ne ve na pamet. »Imam vse zapisano, bom

pogledala, pa ti povem,« je bil njen od-govor.

»Brez teka pa, mislim, da ne bi mogla dihati, vsaj dvakrat na teden moram iti. Če bi lahko še enkrat izbirala, bi se spet odločila za atletiko. Atletika je res kraljica športa, da ti vztrajnost, te naredi moč-nejšega. Življenje je polno bitk in dirk, padaš in se pobiraš, a če vidiš naprej, če imaš cilj, se z voljo vedno izvlečeš. Tudi ko si treniral, ko je bil mraz, sneg in ko je deževalo, si šel čez vse, ker si imel cilj,« pravi danes Mateja Grobler.

Igor Vidmar

168

TOMAŽ BOŽIČ

Tomaž Božič je prvi Slovenec, ki je sto metrov pretekel hitreje od desetih sekund in pol ter prav tako prvi, ki je dvestometrsko razdaljo zmogel preteči hitreje kot v 21 sekundah. To pove o njem skoraj vse. Biti v nekem trenutku najhitrejši Slovenec vseh časov ni majhna stvar.

Če otrok obiskuje osnovno šolo Grm, se težko izogne atletiki. Tudi Tomažu se ni uspelo, čeprav je nekaj časa hodil k tabornikom in se je nekoč pozneje poizkusil tudi med kolesarji, ga je atletika dovolj zgodaj, že v tretjem razredu, zasvojila in zastrupila, da ji je ostal zvest krepko v moška leta. Ko je v tretjem razredu prvič nastopil na šolskem atletskem prvenstvu, na katerem se je v hitrem teku meril s četrtarčki, je dobil medaljo, ki mu je bila tako všeč, da jih je hotel imeti še več, in ni bilo druge, kot da je začel pridno vaditi, in sicer do osmega razreda pri šolskem atletskem krožku, pozneje pa v atletskem klubu.

Čeprav je rojen šprinter, je vsako leto šolo in Novo mesto zastopal tudi na krosu Dela, kot se je tedaj imenovalo najbolj množično tekmovanje v tej tekaški disciplini, obenem pa je v pionirskih letih na republiških prvenstvih opozoril nase z medaljami v teku na 60 m, enkrat pa mu je uspelo osvojiti tudi medaljo na 60 m z ovirami.

Kot mlajši mladinec je leta 1987 na jugoslovanskem prvenstvu v Postojni osvojil drugo mesto z ročno merjenim izidom 10,7 sekunde, to leto pa mu je uspelo premagati mejo 11 sekund tudi v boju z elektronskimi merilnimi napravami. S trenerjem

S trenerjem Janezom Penco sta v Postojni dobila za izpolniti anketo, v katero je Janez zapisal, da srednjeročno načrtujeta izid 10,50 s, kar se je Tomažu tedaj zdelo nemogoče.

Janezom Penco sta v Postojni dobila v roke anketo, v katero je Janez zapisal, da srednjeročno načrtujeta izid 10,50 s, kar se je Tomažu zdelo nemogoče, saj je tedaj slovenski rekord Simona Rudeža znašal 10,51 s. A nekoč pozneje je Tomaž tekel krepko hitreje od tega rekorda.

Iz obdobja, ko je tekmoval med starejšimi mladinci, se je Tomažu najbolj vtisnilo v spomin državno prvenstvo v Beogradu,

ATLETSKE ZGODBE

169

Tomaž Božič na svetovnem prvenstvu leta 1997 v Atenah

TOMAŽ BOŽIČ

način. Ljubljanski trener Jure Kastelic je po neki tekmi, na kateri mu je šlo kar dobro, prišel do njega in ga vprašal, če bi rad tekel v štafeti državne reprezentance. Kdo ne bi sprejel take ponudbe? Tomaž je potem zelo hitro prevzel prvo mesto v slovenskem šprintu in samo še vprašanje časa je bilo, kdaj bo prebil mejo 10,50 s.

To se je zgodilo leta 1996 na mitingu v Volšperku v Avstriji. Prejšnji dan je pomagal bratu betonirati ploščo na hiši. Vozil je samokolnico v dolino in naslednji dan imel zaradi tega precej tonusa v mišicah, zgleda, da ravno prav za državni rekord 10,47 s. A zgolj teči tako hitro za ljubljanske atletske birokrate ni bilo dovolj. Niso verjeli, da je bilo vse v redu, da je bila steza speljana v dolino ali pa prekratka, so rekli, a na koncu se je le izkazalo,

na katerem je skupaj z bratom Sandijem pa Robertom Štrukljem in Vesminom Kajtazovićem v štafeti 4 X 400 m osvojili srebro, kar je bil za novomeški klub velik podvig. Pozneje, ko je bil Tomaž že v slovenskem vrhu med člani in je študiral v Ljubljani, ga je Vesmin, ko je že imel svoje podjetje, nekaj časa celo štipendiral, bil pa je tudi eden redkih, ki se je sploh odzval na njegovo prošnjo za pokroviteljstvo.

V državno reprezentanco je prišel leta 1993 na morda nekoliko nenavaden

170

TOMAŽ BOŽIČda je bilo vse, kot mora biti, in Tomaž se je vpisal v zgodovino slovenske atletike.

Tomaž je imel raje kot stotko tek na 200 m. »Pravzaprav bi moral trenirati 200 in 400 m, a sem po naravi malce len, zato sem izbral krajšo razdaljo,« danes smeje pripoveduje Tomaž Božič. Tudi ko je istega leta naskakoval rekord na 200 m, so se v Ljubljani pojavljali dvomi. V Zagrebu na Hanžekovićevem memorialu se je na vsega 2 stotinki sekunde približal staremu državnemu rekordu (21,15 s), ki ga je v istem teku za vsega eno stotinko sekunde popravil Matija Šestak. Spet so govorili, da je moralo biti nekaj narobe, ker sta oba tako hitro tekla.

Da v Zagrebu ni bilo nič narobe, je Tomaž Božič dokazal čez deset dni v Feldkirchu v Avstriji. Ker so sprva mislili, da imajo tekmo v Feldkirchnu na Koroškem, ki je blizu slovenske meje, so šli na pot prepozno. Feldkirch je namreč precej blizu švicarske meje, kar pomeni kakšne štiri ure daljšo pot. Na stadion, na katerem je bila tekma, so prišli precej pozno, tako da so ga ob prepozni prijavi vtaknili lahko le v slabšo skupino. Vendar mu je komaj za silo ogretemu uspelo na 100 m doseči izid 10,52 s, kar je bil dokaz, da je ta dan precej hiter. Za nastop na 200 m pa je imel dovolj časa za pripravo in meja 21 sekund je bila prebita. Z izidom 20,98 s je postavil nov državni rekord in v močni konkurenci zelo hitrih nigerijskih šprinterjev osvojil drugo mesto.

Naslednje leto je rekord na 100 m še popravil. V lovu za normo za nastop na svetovnem prvenstvu v Atenah je na mitingu v Trstu tekel 10,42 s in v Grčiji nastopil tako v posamični konkurenci kot tudi v štafeti. Na 100 m mu je v jutranjih kvalifikacijah uspelo doseči tudi zanj zelo povprečen izid 10,62 s, v štafeti pa je šlo hitreje – z državnim rekordom 39,62 s je slovenski vrsti s Tomažem na čelu le malo manjkalo, da se ni uvrstila v polfinale, kar bi bil v tako močni konkurenci izjemen uspeh. Nastopil je tudi na dveh univerzijadah in na sredozemskih igrah v Bariju.

Njegova športna pot se je končala tako, kot se konča kariera marsikaterega vrhunskega športnika – s poškodbo. Že dlje časa je imel težave s kroničnim vnetjem ahilovih tetiv. Njegov tedanji trener Srdjan Djordjević mu je svetoval operacijo, ki jo je dobro prestal, a je začel prezgodaj trenirati. Ker tetiva na levi nogi še ni bila zdrava, je nogo pri teku postavljal nekoliko postrani in si

ATLETSKE ZGODBE

Tomaž Božič na mitingu v Velenju leta 1994

171

zaradi tega strgal kolensko vez. Namesto nastopa na olimpijskih igrah v Sydneyju je doživel športno upokojitev.

»Iz vseh teh izkušenj lahko mladim športnikom svetujem, naj poslušajo svoje telo in si, ko jim to pove, da je nečesa preveč, vzamejo čas za počitek. Če bi imel tedaj trenerja, ki bi mi svetoval tako, bi dosegel več, kot sem,« danes Tomaž Božič svetuje svojim naslednikom.Z atletiko pa je posredno povezana tudi njegova službena pot. Študiral je na fakulteti za elektrotehniko in postal inženir telekomunikacij, potem pa je študij nadaljeval na informatiki v Kranju.

Ko je končal študij, se je nanj spomnil nekdanji atlet Tomislav Rugelj in ga zvabil v svoje podjetje Metra inženiring, ki se ukvarja s proizvodnjo mikroračunalniških merilnih sistemov, med katere sodijo tudi naprave za nadzor vstopa na stadione in bazene. V prostem času danes Tomaž Božič rad igra badminton in košarko, z družino, poročen je z nekdanjo klubsko kolegico, odlično ovirašico Katko Jankovič, tudi radi kolesarijo, s Katko že kakšnih deset let tudi plešeta v plesnem klubu Bolero.

Igor Vidmar

Prejšnji dan je pomagal bratu betonirati ploščo na hiši. Vozil je samokolnico v dolino

in naslednji dan imel zaradi tega precej tonusa v mišicah, zgleda, da ravno prav za

državni rekord 10,47 s.

Tomaž Božič na mitingu v Velenju leta 1994

172

KATKA JANKOVIČ (BOŽIČ)

Pogosto se zgodi, da nekdanje telovadke zamenjajo šport in začnejo skakati v višino ali pa se znajdejo v teku z ovirami. Katka Božič je bila najprej telovadka pri legendarni novomeški gimnastični trenerki Ruži Kovačič. Trenirati je začela pri sedmih letih in že na prvi tekmi je na občinskem prvenstvu dobila medaljo. Sploh ni vedela, zakaj jo Ruža kliče tja gor na oder za zmagovalke. Pri gimnastiki se je naučila reda, discipline ter se privadila na trdo delo in skromnost. V petih letih med telovadkami je bila ves čas med najboljšimi v Sloveniji, tudi medalje je osvajala na republiških tekmah.

Z atletiko se je srečala na pionirski olimpijadi, množičnem atletskem tekmovanju novomeških osnovnošolcev na tedanjem štadionu Bratstva in enotnosti.

Katka si je želela skakati v daljino, a so jo najprej kot vse gimnastičarke, ker pač dobro obvladajo svoje telo tudi v zraku, dali na višino, pozneje pa na ovire, pri čemer znajo telovadke izkoristiti svojo gibljivost in občutek za ritem. Ker tedaj med njenimi vrstnicami v klubu ni bilo nobene, ki bi tekla z ovirami, je bila njena atletska usoda zapečatena. A gimnastike Katka ni kar tako zapustila – ko je že resno trenirala atletiko, se je v telovadnico vračala, da je kot trenerka delala z mladimi telovadkami.

Katka prihaja iz športne družine, njena babica je bila sokolica in tudi atletska sodnica, Katkin oče je tekel na 1500 m, mamin

Ko se danes ozira na svojo športno pot, staršem in otrokom svetuje, naj se najprej vključijo v gimnastiko, ki da otroku spretnost, gibč-nost, gibljivost in tudi moč, da pozneje laže in uspešneje obvladajo kateri koli drugi šport.

brat Franci Kristan pa je skakal v višino. Če so pri njej najprej prevladali babičini sokolski geni, je šla pozneje po očetovi in stričevi poti.

Ni pa bila prva Ružina gimnastičarka, ki je pozneje uspela v teku z ovirami. Ko je Katka kot osnovnošolka šele spoznavala skrivnosti tehnike prehoda čez tekaške

ATLETSKE ZGODBE

173

Katka Jankovič (prva z leve) na reprezentančnem nastopu v Ljubljani leta 2000

KATKA JANKOVIČ (BOŽIČ)

Kar šest let je bila nepogrešljiva članica državne reprezentance, od večjih tekmovanj pa ji je uspelo nastopiti trikrat na univerzijadi ter enkrat kot študentka francoščine na frankofonskih igrah v Kanadi.

Ko se danes ozira na svojo športno pot, staršem in otrokom svetuje, naj se najprej vključijo v gimnastiko, ki da otroku spretnost, gibčnost, gibljivost in tudi moč, da pozneje laže in uspešneje obvladajo kateri koli drugi šport.

Ni pa bila prva Ružina gimnastičarka, ki bi pozneje

uspela v teku z ovirami. Ko je Katka kot osnovnošolka šele

spoznavala skrivnosti tehnike prehoda čez tekaške ovire,

je v Zagrebu nekdanja Ružina varovanka Margita Papić

postavljala jugoslovanske rekorde v teku na 100 m z

ovirami.

Športno pot je Katka končala zaradi poškodbe hrbta, po diplomi iz francoščine in angleščine pa se je zaposlila na osnovni šoli narodnega heroja Maksa Pečarja v Črnučah. Z nekdaj najboljšim slovenskim šprinterjem Tomažem Božičem in s tremi otroki pa živi v Grosupljem. Od športa jo danes najbolj privlačita aerobika in športni ples, ki ga skupaj s Tomažem vadita v plesni šoli Bolero.

Igor Vidmar

ovire, je v Zagrebu nekdanja Ružina varovanka Margita Papić postavljala jugoslovanske rekorde v teku na 100 m z ovirami, ki jih je pozneje prekosila šele Brigita Bukovec.

Prav Brigita Bukovec, srebrna z olimpijskih iger v Atlanti, pa je bila vzrok, da se Katka Jankovič ne more ponašati s kopico naslovov državne prvakinje – zaradi nje je bila hitra Novomeščanka obsojena na drugo mesto. Prva v državi je bila na 100 m ovire med članicami le enkrat, najboljša v državi pa ji je uspelo biti tudi v dvorani na 60 m ovire. Drugače je bilo med pionirkami, med katerimi je celo postavila državni rekord, ki pa ga je zadržala le dva tedna. Pionirska prvakinja je bila dvakrat, med mlajšimi mladinkami zaradi poškodb ni dosegala vidnejših rezultatov, med starejšimi mladinkami pa je bila prvakinja tako na 60 m kot 100 m z ovirami pa poleg tega še druga v državi na 100 m brez ovir.

174

NATAŠA PODKRIŽNIK (ERŽEN)

Nataša se je zelo zgodaj srečala s športom, a ne z atletiko, am-pak najprej s plesom, saj sta bila starša uspešna športna plesal-ca. Z atletiko se je srečala na Osnovni šoli Grm, kjer je najprej tekmovala v skoku v višino, spretno plesalko pa je opazil Slavko Malnar in jo povabil v klub. Rekla je, da lahko poskusi. Začela je z višino, kmalu pa se je pokazalo, da bi bil tek čez ovire zanjo morda primernejša disciplina.

Spominja se, kako sta na tekmovanjih v štartnem bloku na so-sednji progi ob njej tekmovali Brigita Bukovec in Alenka Bikar. Z veseljem je tekmovala na ovirah, šla je na tri tekme, potem pa je nastopila na tekmovanju v Postojni, na katerem pa se je zaradi padca Alenke Bikar na sosednji progi ustavila tudi ona in končala s tekmovanjem. Takrat se je odločila, da ne bo več tekla ovir.

Ker skok v višino ni bil več aktualen, tek čez ovire tudi ne, so na treningih ugotovili, da bo daljina tista, v kateri bi se Nataša lah-ko izkazala. Spominja se tekmovanja za zimsko ligo v zadnjem razredu osnovne šole v športni dvorani Marof, v kateri so imeli tartanski tepih, po katerem je bil speljan zalet za skok v daljino. Nataša je že na prvi tekmi skočila 526 cm, kar je bil sploh njen prvi skok prek petih metrov.

Po končani osnovni šoli je začela trenirati šestkrat na teden. Ne-delj, ko je bil na vrsti raztek v Portovalu, ni marala, saj ji tek ni dišal. Pogosto se je zgodilo, da si je skupaj z ostalimi Malnarje-vimi varovankami krog po hosti prilagodila po svoje, se pravi, da ga je precej skrajšala …

Nedelj, ko je bil na vrsti raztek v Portovalu, ni marala, saj ji tek ni dišal. Pogo-sto se je zgodilo, da si je skupaj z ostalimi Malnarjevimi varovankami krog po hosti prilagodila po svoje, se pravi, da ga je precej skrajšala …

Zelo rada se spominja priprav v Medu-linu, ki je bil tedaj tradicionalni pripra-vljalni tabor za novomeške in tudi mno-ge druge atlete. Tudi tam bi se najraje izognila jutranjemu prebujevalnemu teku pred zajtrkom. Precej bolj prijetno pa je bilo v Medulinu v prostem času med treningi, bili so dobra družba, najbolj navihan med klubskimi naraščajniki pa je bil Sašo Đukić, ki jih je znal že tedaj nasmejati do solz.

ATLETSKE ZGODBE

175

Nataša Podkrižnik na mitingu v Novem mestu leta 1991

NATAŠA PODKRIŽNIK (ERŽEN)

visoke ambicije, bi morala zanemariti študij, zato se je v tretjem letniku odločila, da bo dala prednost študiju.

Prvo službo je dobila za polovični čas na srednji gradbeni in le-sarski šoli, pripravništvo pa je po diplomi opravljala pod men-torstvom Maria Mohorovića. Ko je opravila še strokovni izpit, so jo vzeli za polni delovni čas in tako na tej šoli poučuje športno vzgojo še danes. Vzporedno s športom se je prav tako pod men-torstvom Slavka Malnarja ukvarjala tudi z manekenstvom.

Na tekmovanja so velikokrat hodili s Slavčevim znanim jugom, ki je bil poleg atletov tudi poln prtljage in se je med vožnjo močno posedel. Slabe spomine ima predvsem na vožnje na tekme v Maribor po bližnjici skozi Bizeljsko. Ker ji je bilo vedno slabo, so morali po navadi že na Bizeljskem ustaviti.

Kljub vsemu pravi, da ima na atletske čase zelo lepe spomine in da si svojega najstniškega obdobja ne bi znala predstavljati brez atletike. Zdaj je mama treh otrok, in ker je s plesom v otroštvu prekinila, zdaj spet pleše in celo tekmuje s plesno skupino hip-hop mame.

Mateja Drobnič

Po štirih letih treninga so se začeli kaza-ti tudi rezultati, s katerimi si je priborila mesto v mladinski reprezentanci. Kon-kurenca v skoku v daljino je bila tedaj zelo močna – poleg naše najboljše mno-gobojke tistega časa Vladke Lopatič sta slovenski vrh skoka v daljino tedaj tvorili še Ksenija Predikaka in Marcela Umnik.

Proti koncu srednje šole je Nataša že preskočila drugo mejo, mejo šestih me-trov. Bilo je to na mitingu v Avstriji, v Li-ebnitzu, kjer je skočila 616 cm, kar je bil za tisti čas zelo dober rezultat.

Po končani srednji zdravstveni šoli se je vpisala na fakulteto za šport. Zaradi napornih vaj pri različnih športih ji je za obsežne treninge ostajalo čedalje manj energije. Če bi želela v športu izpolniti

176

JOŽE VRTAČIČ

Jože Vrtačič iz Gornje Gomile pri Šentjerneju je bil od malega določen za atleta. Ko bi se hotel izogniti temu športu, se ne bi mogel, nadarjenost, volja in strast so bili premočni in preveč izraženi. Že njegova starša, oče Jože in mama Milka, sta bila odlična atleta, oče, tekač na 400 m, naj bi bil celo kandidat za nastop na olimpijskih igrah v Muenchnu leta 1972, mama pa je bila skakalka v višino. In tako je Jože ml., ki je od malega kazal neverjeten talent za tek, kot šentjernejski osnovnošolec začel s krosom, potem pa se je pod vodstvom telovadnega učitelja in njegovega prvega trenerja Slavka Antončiča vse bolj usmerjal na skok v daljino.

Že pri sedemnajstih letih je postal eden najboljših mladincev v skoku v daljino na svetu. Na Olimpijskih dnevih mladih v Lizboni leta 1997 je s skokom 7,45 m osvojil bronasto medaljo, ta rezultat pa je bil takrat četrti najboljši na svetu! Skratka, Vrtačič je v skoku v daljino ogromno obetal in bi se gotovo razvil med člani v tej disciplini v vrhunskega atleta evropskega slovesa. A mu je to preprečila huda poškodba, ki si jo je pridelal po neumnosti. Pred treningom se je šel ogrevat z igranjem košarke, na polno, kot je delal vse – pa so šle križne kolenske vezi in njegove resne kariere skakalca v daljino je bilo tako rekoč konec, ko se še niti dobro začela ni. Po enoletnem premoru zaradi okrevanja po tej hudi poškodbi se je resneje začel ukvarjati s tekom. Leta 1999 je bil državni mladinski rekorder na 100, 200, 300 in 400 m. Na evropskem mladinskem prvenstvu je bil 5. v teku na 200 m. Mesec dni zatem pa je še kot mladinec na članskem

Že pri sedemnajstih letih je postal eden najboljših mladincev v skoku v daljino na svetu. Na Olimpijskih dnevih mladih v Lizboni leta 1997 je s skokom 7,45 m osvojil bronasto medaljo, ta rezultat pa je bil takrat četrti najboljši na svetu!

svetovnem prvenstvu v atletiki nastopil v štafeti 4 x 400 m, ki je dosegla še danes nepresežen slovenski rekord 3:02,71. Leto dni pozneje je v štafeti nastopil tudi na olimpijskih igrah v Sydneyju. Vse to je Jože dosegel še kot član AK Šentjernej.

Leta 2002 je prestopil v AK Novo mesto in nastopil na dvoranskem članskem

ATLETSKE ZGODBE

177

Jože Vrtačič Jože na mitingu v Novem mestu leta 2002

JOŽE VRTAČIČ

in se je moral vrniti v domovino, kjer je videl, da se že tako in tako za atletiko nespodbudne razmere niso izboljšale. Če jih je primerjal z ameriško izkušnjo, ga je to še dodatno potrlo. »Vztrajal sem še dve, tri leta, potem pa odnehal. Saj ne rečem, kot vrhunski atlet sem imel za naše razmere srečo, da sem imel dobre sponzorje, kot sta bila NLB in Mobitel, tako da sem se, dokler sem se intenzivno posvečal atletiki, lahko sam preživljal. A splošna klima atletiki, kraljici športov, pri nas ni bila in še zmeraj ni naklonjena,« je razočaran Vrtačič.

Tako je leta 2006 na svoje stroške odšel v Združene

države trenirat v sloviti Santa Monica track club, v

katerem je bilo največ atletov z olimpijskimi medaljami, na

čelu s Carlom Lewisom.

Pa vendar mu za to, da se je tako ves predal atletiki, ni žal. Ob njej je tudi sicer kot mladenič napredoval. Najprej se je izučil za avtomehanika, potem končal srednjo šolo za elektrotehnika – elektronika, nato pa že ob delu končal še višjo šolo in je zdaj inženir komunale, dela pa v svakovi firmi Gallus v Šentjerneju, ki se ukvarja s proizvodnjo gasilske opreme. Pa tudi z atletiko se še ukvarja. Z ženo Nežo, rojeno Hafner, ki je bila državna prvakinja v teku na 400 m, imata z nekdanjim atletom in tudi Jožetovim trenerjem Matijo Šestakom Športno društvo Neža&Šestak, v katerem delajo z mladino od vrtca do srednje šole.

Andrej Bartelj

prvenstvu na Dunaju v teku na 200 m. »Treniral sem teke od 100 do 400 m, vendar so me precej ovirale poškodbe. Ves čas pa sem si želel skakati v daljino, saj sem prepričan, da bi bila to moja najboljša disciplina. Še kot mladinec sem na treningih skakal že blizu osmih metrov. A si zaradi poškodbe kolenskih vezi in strahu, da se mi ne bi poškodba ponovila, pozneje nisem upal resno ukvarjati s to disciplino …« pove danes Jože Vrtačič, ki je svojo resno atletsko pot sklenil pred petimi, šestimi leti.

Mladi in zagreti Jože je imel vseskozi veliko željo, da bi dosegel še nekaj več. »Mislim, da bi pri nas težko našli mladega atleta, ki bi imel tako željo napredovati, kot sem jo imel jaz, in je za to vlagal vse, ves prosti čas in vsa sredstva, ki jih je imel na voljo …« Tako je leta 2006 na svoje stroške odšel v Združene države trenirat v sloviti Santa Monica track club, v katerem je bilo največ atletov z olimpijskimi medaljami, na čelu s Carlom Lewisom, in v katerem sta bila trenerja tudi svetovno znana in uspešna Tom Telles in Joe Douglas. Zadnjega je Jože spoznal na nekem tekmovanju v Belgiji in v Santa Monici pri njem tudi treniral. Tam je ostal sedem mesecev, potem pa so njegovi prihranki pošli

178

ANDREJ POLJANEC

Andrej je bil precej živahen otrok in želja njegovega očeta je bila, da se z nečim ukvarja, da nekaj počne. Odločila sta se za atletiko. Proti koncu leta 1998 je prvič prišel na stadion, kjer se je sprva predvsem igral, tako kot to danes počno v atletskih šolah. Všeč mu je bila tudi gimnastika. Ni je nikoli resno treniral, a nad vsem, kar so počeli, je bil navdušen. Kmalu je spoznal, da mu je še najbolj všeč mešanica atletike in gimnastike, kot nekateri označujejo skok s palico.

Trenirati je začel v atletskem klubu Olimpija, v katerem je delal tudi dr. Janez Tome, tedaj največji strokovnjak za skok s palico pri nas. Andrej je želel poskusiti vse discipline, tudi skok s palico, in ko mu je dr. Tome razložil, kako se to dela, ja na trening drugih disciplin kmalu pozabil. Svoje prve tekme je končal na višinah med 260 in 280 cm, ob koncu leta pa je preskočil že 410 cm in s tem postavil državni pionirski dvoranski rekord. A kmalu se je poškodoval in tako spoznal, kako pomembno je za športnika ogrevanje.

Tretje leto treninga leta 2001 se je pokazal napredek, izpolnil je normo za svetovno prvenstvo za mlajše mladince v Debrecenu (460 cm) in napredoval do 480 cm. V tem času je začel sodelovati s trenerjem Juretom Kastelicem, ki je bil tudi trener Brigite Bukovec, in v tekaškem delu je ogromno napredoval. Pri dr. Tometu, ki je bil velik motivator in dober pedagog, je pilil tehniko, telesno pripravljenost pa je nadgrajeval pri Kastelicu.

Pogovarjal se je z več klubi, a mu večina ni želela prisluhniti, dokler se ni obrnil na Novomeščane. Pristojni iz kluba so se z njim resno pogovorili in razumeli njegove težave ter z njim podpisali pogodbo.

Ko je želel svojo tehniko še nadgraditi, sta se s klubskim tovarišem Jakom Roglom odločila, da se odpravita na priprave v Ukrajino, kjer sta imela prvič stik z »resno« tehniko, kakor ji pravi Andrej, ruske šole. Tam je spoznal legendo skoka s palico, Sergeja Bubko, in njegovega trenerja Evgenija Volubova. Po vrnitvi v domovino se je odločil za sodelovanje z nekdanjim skakalcem s palico Tinetom Lorencijem, ki mu je bila domača predvsem ruska šola, in to je Andreju zelo odgovarjalo. Že prvo leto sodelovanja z Lorencijem je leta 2004 na državnem prvenstvu v Velenju preskočil

ATLETSKE ZGODBE

179

Andrej Poljanec na mednarodnem atletskem mitingu v Novem mestu leta 2012

ANDREJ POLJANEC

prvem poizkusu. Pravi, da ne ve, od kod je prišel ta rezultat, a se zelo dobro spominja te tekme, saj se je, kljub temu da je prvič oblekel dres Krke, tedaj v Novem mestu počutil kot doma.

Istega leta je nastopil tudi na svetovnem prvenstvu v Osaki, kjer pa se je vse skupaj začelo zelo slabo. Pri prevozu so mu zlomili palice, ki bi jih potreboval tudi še na univerzijadi. Obrnil se je za pomoč na Atletsko zvezo Slovenije, a je ni dobil, in nastalo škodo, za katero ni bil nič kriv, je moral kriti sam. Bil je razočaran in težko se je zbral za nastop, a je kljub vsemu v Osaki že v prvem poizkusu preskočil začetno višino 540 cm. Tega se je zelo veselil, tako zelo, da je televizijski komentator Andrej Stare v prenosu dejal, da se preskočene višine veseli kot nogometaš gola na nogometni tekmi.

Pozneje je Andrej nastopil na univerzijadah v Beogradu (2009) in Shenznu (2011), Evropskem dvoranskem prvenstvu v Göteborgu (2013) in Balkanskem dvoranskem prvenstvu v Istanbulu (2014), kjer je osvojil bron.

Od vsega, kar je doživel v Novem mestu in Atletskem klubu Krka, se mu je najbolj vtisnila v srce prireditev Športnik leta 2007, na kateri so ga razglasili za najboljšega športnika Novega mesta. Pravi, da ga je to presenetilo, predvsem pa ga je presenetilo to, kako so ga v Krki in atletskem klub lepo sprejeli in ga vzeli za svojega.

Mateja Drobnič

525 cm, ob koncu sezone pa je dobil povabilo na študij v Združene države Amerike, na univerzo v Iowi, kamor je odšel študirat teoretično matematiko. Na univerzi je treniral pod okriljem trenerja Douga Casea. Andrej je z njim zelo rad sodeloval, saj je trener verjel vanj, in prav zato je bilo sodelovanje med njima zelo uspešno.

Leta 2005 je preskočil 545 cm in si s tem pridobil pravico nastopa na sredozemskih igrah, na katerih je bil peti, in na evropskem prvenstvu za mlajše člane, kjer je tudi prišel v finale. Naslednje leto je, potem ko je doma tri mesece delal s trenerjem Lorencijem, presegel mejo 550 cm.

Od vsega, kar je doživel v Novem mestu in Atletskem

klubu Krka, se mu je najbolj vtisnila v srce prireditev

Športnik leta 2007, na kateri so ga razglasili za najboljšega

športnika Novega mesta.

Potem pa se je v Olimpiji začel soočati s težavami, prišlo je do napetosti in začel je razmišljati o menjavi kluba. Pogovarjal se je z več klubi, a mu večina ni želela prisluhniti, dokler se ni obrnil na Novomeščane. Pristojni iz kluba so se z njim resno pogovorili in razumeli njegove težave ter z njim podpisali pogodbo.

Danes pravi, da mu ni žal, da se je leta 2007 odločil prestopiti v Krko. Za vedno si je zapomnil, kako je bilo, ko je prišel iz Združenih držav, in je čez tri tedne nastopil na mitingu v Novem mestu, prvič v dresu atletskega klub Krka. Popravil je osebni rekord – 560 cm je preskočil v

180

GREGOR KOKALOVIĆ

Če je atletika kraljica športov, je tek na 100 m kralj atletike. Gre-gor Kokalović je v novomeškem atletskem klubu pravi naslednik Tomaža Božiča, nekdanjega državnega rekorderja, ki je prvi med Slovenci prebil mejo 10,50 s in se s tedanjim rekordom 10,42 s vsaj kolikor toliko približal mednarodni konkurenci, ki je v tej disciplini nedvomno najhujša, ter prvi pri nas prebil mejo 21 sekund v teku na 200 m. Gregor je njegov klubski rekord v teku na 100 m izboljšal še za desetinko na 10,32 s, na 200 m pa za 17 stotink sekunde.

Z atletiko se je Gregor Kokalović začel ukvarjati sorazmerno po-zno, ko ga je ob koncu osnovne šole na stadion pripeljal starejši brat Goran, v skupino več kot tridesetih atletov pa ga je vklju-čil trener Slavko Malnar, ki je vedno zagovarjal tezo, da dokler mlad atlet napreduje, ne potrebuje ne vadbe z utežmi, kaj šele prehranske dodatke. Da to velja, je dokazal tudi Gregor, ko se je še kot pionir po prvem letu resnejše vadbe uvrstil v pionirsko reprezentanco na 100 m ovire.

Nase je resneje opozoril, ko je kot starejši mladinec na držav-nem prvenstvu za mlajše člane osvojil kar pet medalj. Naslednja tri leta je na istem prvenstvu osvojil zlato tako v teku na 110 m z ovirami kot tudi v teku na 100 in 200 m.

Leta 2009 mu je uspel veliki preboj – takrat je prvič premagal slovenskega rekorderja in nekoč tudi uradno najhitrejšega bel-ca na svetu Matica Osovnikarja, enega redkih belih tekačev, ki se mu je na svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 100 m uspe-lo prebiti v finale.

ATLETSKE ZGODBE

181Gregor Kokalović na tekmi v Ljubljani leta 2010

Leta 2009 mu je uspel veliki preboj – takrat je prvič premagal slovenskega rekorderja in nekoč tudi uradno najhitrej-šega belca na svetu Matica Osovnikarja, enega redkih belih tekačev, ki se mu je na svetovnem prvenstvu v atletiki v teku na 100 m uspelo prebiti v finale. Ta zma-ga je bila za obetavnega novomeškega šprinterja velika spodbuda in še isto leto mu je prav na mednarodnem mitingu na domačem stadionu v Novem mestu uspelo prvič spustiti se pod za sloven-ske šprinterje magično mejo desetih se-kund in pol ter na 200 m pod mejo 21 se-kund. Isto leto je na državnem prvenstvu v Mariboru 200 m pretekel v času 20,81 s in se s tem na vsega četrt tekaškega koraka oziroma šest stotink sekunde približal normi za nastop na svetovnem prvenstvu v Berlinu.

Njegov prvi nastop na veliki tekmi, na evropskem prvenstvu mlajših članov v Debrecenu leta 2007, se je končal slabo, s poškodbo in z bolečinami, s katerimi je tekmo na 200 m končal z zanj slabim izidom 21,57 s in le s 23. mestom. Na sredozemskih igrah leta 2009 v Pescari je osvojil 7. mesto na 200 m in 9. mesto na 100 m, leta 2010 je nastopil v Barce-loni na članskem evropskem prvenstvu. Leta 2011 je osebni rekord v teku na 100 spustil na za slovensko konkurenco iz-jemnih 10,32 s. Njegovo športno pot so krojile poškodbe, in ko je moral zaradi njih počivati, se je posvetil študiju, diplo-miral in dobil zaposlitev v podjetju, ki je že leta glavni pokrovitelj novomeškega atletskega kluba, v Krki.

Igor Vidmar

182

MAJA MOHOROVIĆ

Maja Mohorović ima tek v genih, nasledila ga je po očetu, nekdaj izvrstnem tekaču na 1500 m, čeprav so bile njej bolj ljube še daljše razdalje in predvsem tako rekoč intimna tekaška druženja z naravo.

Z atletiko se je resneje spoprijateljila proti koncu osnovne šole, najprej se je z njo družila pri šolskem krožku, pozneje pa pri Slavku Malnarju, ki je vodil dodatne krožke. Tedaj je začela teči tudi sama doma, v gozdu.

Ko je že ničkolikokrat pretekla vse možne kroge po gozdu, ji je postalo dolgčas in šele takrat se je obrnila na očeta, ki jo je najprej bolj rekreativno usmerjal, kmalu pa je postalo tekaško sodelovanje med hčerjo in očetom precej resnejše. In Mario se je moral po več letih premora vrniti v trenersko posadko novome-škega atletskega kluba.

Ko je že ničkolikokrat pretekla vse možne kroge po gozdu, ji je postalo dolg-čas in šele takrat se je obrnila na očeta, ki jo je najprej bolj rekreativno usmerjal, kmalu pa je postalo tekaško sodelovanje med hčerjo in očetom precej resnejše.

ATLETSKE ZGODBE

Čisto na začetku je Maja tekmovala tako na 60 m kot na 80 in 300 m z ovirami, na šolskih športnih dnevih pa je tudi skakala v daljino in višino. A je hitro ugotovila, da ji bolj kot kratke proge in tehnične discipline ležita tek na 1000 m in kros, v tehnični gimnaziji pa so ji postali posebej ljubi predvsem teki na 1500 in 3000 m pa na 3000 m z zaprekami.

Maja obožuje naravo in živali, zato je najraje trenirala na gozdnih makadamih, in če je na primer med zgodnjim jutranjim tekom srečala srno, je bila še cel dan nasmejana do ušes.

Po končani srednji šoli se je odločila za študij geodezije, ki ga je zelo uspešno tudi zaključila. Je zelo organizirana oseba in si zna zelo dobro organizirati čas, tako da je ob študiju in vsakodnevni vožnji v Ljubljano brez težav

183

našla čas tudi za treninge. Študij in vožnja nista terjala le veliko časa, temveč je za njih porabila tudi ogromno energije. Meni, da ji je prav zaradi tega zmanjkalo moči, in to takrat ko jo je najbolj potrebovala, zato ji na tekmo-vanjih ni uspelo pokazati vsega, kar je bila sposobna.

Na vprašanje, ali je bila to prednost ali slabost, da jo trenira oče, je odgovorila, da ne ve, kako bi bilo trenirati drugje, ker ji je bil vedno trener samo oče, ni pa nikoli razmišljala, da bi menjala trenerja. Pogosto se zgodi, da

Maj

a M

ohor

ović

na

drža

vnem

prv

enst

vu v

Kop

ru le

ta 2

011

MAJA MOHOROVIĆ

želijo starši prek svojih otrok uresničiti svoje sanje, a pri Maji je bilo drugače. Njo je moral oče držati nazaj. Danes Maja prizna, da se je pogosto sama še bolj gnala, kot je bilo načr-tovano.

Prav zaradi tega je šlo, potem ko je bila na začetku študija zelo uspešna tudi na atletskih stezah, zaradi pretreniranosti samo še nav-zdol. Potrebovala je kar eno sezono, da se je pobrala. Spominja se tudi terenskih vaj, ki jih je morala opraviti na fakulteti in na katerih je šla namesto na kosilo s sošolci na trening. Morda bi bilo celo bolj koristno, če bi kakšen trening izpustila in si malce oddahnila.

Kljub vsemu je v času študija doživela vrhunec svoje športne poti. Med mlajšimi članicami je osvojila naslov državne prvakinje na 3000 m z zaprekami, bila je članska prvakinja na 1500 m in 3000 m, nastopila je tudi za državno repre-zentanco med članicami in mlajšimi članicami, leta 2010 je bila izbrana za športnico leta v Mestni občini Novo mesto.

Maja obožuje naravo in živali, zato je najraje trenirala na gozdnih

makadamih, in če je na primer med zgodnjim jutranjim tekom srečala srno, je bila še cel dan nasmejana

do ušes.

Po končanem študiju se je znašla na razpotju. Predvsem zaradi zaposlitve in težav s poškod-bami pa tudi zato, ker je začutila, da je čas, da se preizkusi še v čem drugem, je svojo tekmo-valno atletsko pot končala. Zdaj je zaposlena s podiplomskim študijem in službo. Ko pa ji nosnice napolni vonj razgretega tartana v par-ku, jo preplavijo spomini na leta intenzivnega druženja z atletiko in se preda nostalgiji.

Mateja Drobnič

184

PRIMOŽ KOBE

Primož Kobe je bil najprej nogometaš, tako kot brat. Trenirati je začel sorazmerno pozno, šele v osmem razredu, a je lepo napredoval, igral tako za kadete kot za mladince in se po maturi na pripravah pred novo sezono pridružil članom, obenem pa se je vpisal na fakulteto za šport. Hitro mu je bilo jasno, da študij in resno igranje nogometa ne bosta šla skupaj. Odločitev je bila težka, a logična – odločil se je za študij, da bo nekoč nastopil na olimpijskih igrah pa se mu tedaj ni niti sanjalo, tako kot si ni mislil, da se bo nekoč tako resno posvetil atletiki.

Pravzaprav je Primož Kobe, četrti novomeški atlet, ki mu je uspelo občutiti ozračje olimpijskega nastopa, v atletiko prišel bolj po naključju. Med študijem se je poizkusil v marsikaterem športu, navdušeno je jadral na deski, hitro je prišel tudi do najvišje stopnje učitelja smučanja. Ko je kar štiri zime učil smučati v tujini, v Kronplatzu v Italiji, je tam začel teči.

Verjetno je bilo odločilno povabilo kolegic s fakultete za šport, naj se jim pridruži na Šmarješkem teku leta 2005. Ker je bilo bolj malo prijavljenih, je njihovo povabilo sprejel. Začeli so bolj zadaj, Primož pa jim je po enem kilometru rekel, da bi šel on raje malo hitreje. In je šel in do konca preizkušnje prehitel kakšnih dvesto tekačev ter osvojil šesto mesto. Videl je, da mu gre, in ves navdušen se je udeležil še teka v Mokronogu teden dni pozneje, kjer je že stopil na zmagovalni oder in se veselil tretjega mesta.

Odločitev ni bila lahka. Primož je namreč do tedaj vadil še vedno le od tri- do štirikrat na teden, pri Kejžarju pa se je treniralo dvakrat na dan. 8. decembra se je pojavil na njegovem prvem treningu. Začelo se je zares.

Tek ga je tedaj tako pritegnil, da je začel bolj redno vaditi in se udeleževati tekov za pokal Dolenjskega lista, jeseni pa je nastopil na Ljubljanskem maratonu, na katerem je v svojem prvem nastopu na tako dolgi razdalji s časom 2:53 osvojil 19. mesto, kar je za začetnika in še rekreativca povrhu, ki teče od dva- do trikrat na teden, neverjeten dosežek. Tek mu je postal res všeč, a da bi začel resno trenirati, se še nekaj časa ni odločil, tudi ko je naslednje leto osebni rekord v maratonu izboljšal za enajst minut in leta 2007 osvojil drugo mesto na državnem prvenstvu ter na maratonu v Berlinu dosegel čas 2:35.

Prelomno je bilo leto 2008, ko je zmagal v skupnem vrstnem redu pokala Dolenjskega lista in se je v Berlinu kot prvi Dolenjec spustil pod mejo dveh ur in pol, s časom 2:29:27 pa je bil celo za deset sekund hitrejši kot Roman Kejžar isto leto na olimpijskih igrah v Pekingu. Tedaj mu je v glavo šinila nora misel, da

ATLETSKE ZGODBE

185

Primož Kobe (206)

na ljubljanskem maratonu dobil preizkušnjo na 21 km z rekordnim časom 1:04:55, tri tedne pozneje je v Torinu po vsega enajstih mesecih resnega maratonskega treninga dosegel zanj fantastičen izid 2:17:56, s čimer se je povsem približal normi za svetovno prvenstvo v Daeguju leta 2011.

Priprave na svetovno prvenstvo so dobro potekale, na maratonu v Milanu je Primož s časom 2:16:18 potrdil normo za svetovno prvenstvo in obenem izpolnil normo B za olimpijske igre v Londonu. Pričakovanja pred svetovnim prvenstvom so bila velika, a se je zgodilo, česar se športniki najbolj bojijo. Vsega sedemnajst dni pred nastopom se je poškodoval . Kljub poškodbi je odpotoval v Daegu, a mu poškodbe ni uspelo toliko pozdraviti, da bi tam tudi nastopil.

Na vrsti je bilo olimpijsko leto. Zavedal se je, da zgolj norma B morda ne bo zadoščala za nastop v Londonu , saj so jo izpolnili kar trije slovenski tekači, zato ničesar ni prepustil naključju. Januarja se je za pet tednov odpravil na priprave v Kenijo, domovino najboljših dolgoprogašev na svetu. Konkurenca na treningih je bila močnejša kot na svetovnem prvenstvu, saj je imel najslabši izmed tekačev, s katerimi je treniral v maratonu, izid 2:12. Trenirali so na nadmorski višini 2400 m, pogoji za vadbo so bili najboljši možni.

Trening v Keniji se je očitno izplačal, saj je na maratonu v Linzu s časom 2:14:50 izpolnil normo A. Če ne bi bilo vetra, bi šlo še hitreje, morda bi se lahko povsem približal državnemu rekordu Romana Kejžarja, do katerega so ga ločile natanko tri minute. Pred olimpijskim nastopom v Londonu se je zavedal, kam sodi, k dodatni previdnosti pa ga je silila tudi nova poškodba. Začel je s skupino tekačev, ki so imeli od dve do tri minute boljši osebni rekord od njegovega, jih, ko so pospešili, spustil naprej, potem pa z okoli osemdesetega mesta po desetih kilometrih prehiteval tekmeca za tekmecem in na cilj pritekel kot 46. s časom 2:19:28. S tem je presenetil tudi nekatere strokovnjake, ki od začetnika niso pričakovali tako zrelega nastopa, prav vsi pa so ga označili za dobrega. Primož je po prihodu domov povedal, da je s tem šele na začetku poti, ki se bo, če bo šlo vse po sreči, nadaljevala na naslednjih olimpijskih igrah v Riu leta 2016.

Igor Vidmar

bi čez štiri leta lahko tudi on nastopil na olimpijskih igrah. Olimpijska norma 2:18 se mu je zdela povsem dosegljiva.

Naslednje leto, ko je spet zmagal v skupnem vrstnem redu pokala Dolenjskega lista, se je na maratonu v New Yorku želel spustiti pod mejo 2:25, a je zbolel za prašičjo gripo in tekel precej slabše. Bil je razočaran. Ko je doma ležal z visoko vročino, ga je poklical Kejžar, ki je takrat zaključil svojo tekmovalno pot, in mu povedal, da sestavlja skupino maratoncev, ki bi skupaj vadili, in vanjo vabi tudi njega.

Odločitev ni bila lahka. Primož je namreč do tedaj vadil še vedno le od tri- do štirikrat na teden, pri Kejžarju pa se je treniralo dvakrat na dan. 8. decembra se je pojavil na njegovem prvem treningu. Začelo se je zares. Ko je v Radencih osvojil naslov državnega prvaka, so se spraševali, kdo je pa zdaj to, po osmih mesecih je že nosil dres državne reprezentance na evropskem prvenstvu v Barceloni, kjer je osvojil 35. mesto, jeseni je

186

5Primož Kobe

187

5USPEHI V ŠTEVILKAH

188

USPEHI V ŠTEVILKAH

UspehiO l i m p i j s k e i g r e

O l i m p i j s k i d n e v i m l a d i h

LETO ČLANI

1964 Červan, Franc * 5000 m kvalifikacije

1964 Červan, Franc * 10 000 m 10. mesto

1996 Primc, Igor disk 24. mesto

2000 Vrtačič, Jože * 4 x 400 m 31. mesto

2004 Primc, Igor disk 31. mesto

2012 Kobe, Primož maraton 46. mesto

LETO MLAJŠI MLADINCI

1993 Tratar, Darja 100 m ov. 13. mesto

1997 Murn, Andrej 4 x 100 m 2. mesto

1997 Vrtačič, Jože * 4 x 100 m 2. mesto

1997 Vrtačič, Jože * daljina 3. mesto

1997 Murn, Andrej 110 m ov. 6. mesto

1997 Kastelic, Jernej 400 m ov. 9. mesto

1997 Kastelic, Jernej 4 x 100 m 3. mesto (2.skupina)

2001 Poljanec, Andrej * palica 6.-7. mesto

2009 Žulič, Jaka krogla, disk 12. mesto

2010 Žulič, Jaka disk 7. mesto

2010 Cimermančič, Davorin 2000 m zap. 7. mesto

2011 Kastrevc, David kopje 10. mesto

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

189

S v e t o v n o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)

S v e t o v n o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1958 Hude, Jelka * / L'Humanite (neuradno svetovno prvenstvo) kros 19. mesto

1995 Primc, Igor disk 36. mesto

1997 Primc, Igor disk 21. mesto

1997 Božič, Tomaž 4 x 100 m 21. mesto

1997 Božič, Tomaž 100 m 72. mesto

1999 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 2. mesto

1999 Retelj, Borut * (Svetovne vojaške igre) maraton 36. mesto

1999 Primc, Igor disk 15. mesto

1999 Tomič, Aleš * kros 111. mesto

2001 Primc, Igor disk 11. mesto

2002 Primc, Igor (Svetovno vojaško prvenstvo) disk 1. mesto

2003 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 6. mesto

2007 Primc, Igor (Svetovne vojaške igre) disk 8. mesto

2007 Poljanec, Andrej * palica 21.-24. mesto

2009 Primc, Igor (Svetovno vojaško prvenstvo) disk 9. mesto

2011 Kobe, Primož maraton poškodba

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1996 Tomič, Aleš * 1500 m 15. mesto

1999 Rebernik, Sašo /MML/ višina 17. mesto

2001 Poljanec, Andrej * palica 11. mesto

2001 Berus, Matjaž * /MML/ 1500 m 28. mesto

2003 Glivar, Matej /MML/ kladivo 14. mesto

2004 Kraševec, Matija 100 m 44. mesto

2004 Lindič, Mojca 3000 m zap. 34. mesto

2006 Stegnar, Gašper kopje 23. mesto

2009 Žulič, Jaka disk 38. mesto

2011 Kastrevc, David kopje 36. mesto

2012 Žulič, Jaka disk 23. mesto

2012 Cimermančič, Davorin 3000 m zap. 27. mesto

2013 Murn, Blaž /MML/ 200 m 83. mesto

190

USPEHI V ŠTEVILKAH

E v r o p s k o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1962 Červan, Franc * 10 000 m 7. mesto

1966 Červan, Franc * 10 000 m 11. mesto

1966 Červan, Franc * 5000 m kvalifikacije

1975 Keržan, Vane * /MČL/ 4 x 400 m 8. mesto

1995 Fabjan, Matjaž kros 81. mesto

1995 Udovč, Mateja kros 61. mesto

1996 Dragan, Robert kros 92. mesto

1998 Primc, Igor disk 16. mesto

1998 Tomič, Aleš * kros 73. mesto

1999 Tomič, Aleš * /MČL/ 1500 m 11. mesto

1999 Tomič, Aleš * kros 56. mesto

2001 EP v štafetnih tekih - (Goranič, Zelič, Krašovec, Knafeljc) 4 x 200 m 7. mesto

2001 EP v štafetnih tekih - (Salopek, Trifkovič, Peterlin, Vukšinič) 4 x 200 m 7. mesto

2002 Vrtačič, Jože * (dvorana) 200 m 8. mesto

2002 Primc, Igor disk 15. mesto

2005 Poljanec, Andrej * /MČL/ palica 11. mesto

2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m 23. mesto

2008 Evropski pokal v metih /MČL/ - Hribar, Tadej disk 7. mesto

2008 Evropski pokal v mnogobojih /MČL/ - Blatnik, Simon deseteroboj 34. mesto

2009 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 66. mesto

2010 Kokalović, Gregor 200 m 27. mesto

2010 Kokalović, Gregor 100 m 30. mesto

2010 Kobe, Primož maraton 35. mesto

2010 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 58. mesto

2010 Kobe, Primož kros odstop

2010 Kokalović, Gregor 4 x 100 m odstop

2011 Kobe, Primož 10 000 m 30. mesto

2011 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 58. mesto

2011 Cimermančič, Davorin kros 84. mesto

2011 Ljubi, Klara kros 92. mesto

2013 Poljanec, Andrej * (dvorana) palica 22. mesto

2013 Krevs, Mitja * (dvorana) /MČL/ 1500 m 18. mesto

2013 Krevs, Mitja * /MČL/ kros 69. mesto

191

E v r o p s k o p r v e n s t v o (na prostem / dvorana / kros)

LETO MLADINCI

1975 Keržan, Vane * 4 x 400 m 7. mesto

1983 Primc, Igor disk 9. mesto

1985 Primc, Igor disk 12. mesto

1999 Vrtačič, Jože * 200 m 5. mesto

1999 Vrtačič, Jože * 4 x 400 m 8. mesto

2001 Evropski klubski pokal (A skupina) 6. mesto

2002 Evropski klubski pokal (A skupina) 8. mesto

2003 Evropski klubski pokal (C skupina) 4. mesto

2005 Glivar, Matej kladivo 22. mesto

2005 Stegnar, Gašper kopje 25. mesto

2005 Hribar, Tadej disk brez uvrstitve

2006 Evropsko kl. prvenstvo mladinci (B skupina) 3. mesto

2006 Krevs, Mitja * kros 54. mesto

2007 Evropsko kl. prvenstvo mladinci (A skupina) 8. mesto

2007 Hočevar, Boštjan kros 84. mesto

2011 Žulič, Jaka disk 15. mesto

2012 Cimermančič, Davorin kros 76. mesto

2013 Pregrat, Matjaž kros 112. mesto

192

USPEHI V ŠTEVILKAH

U n i v e r z i j a d a

S r e d o z e m s k e i g r e

LETO ČLANI

1995 Božič, Tomaž 100 m četrtfinale

1995 Božič, Tomaž* 200 m četrtfinale

1997 Tomič, Aleš * 800 m 25. mesto

1997 Tomič, Aleš * 1500 m 31. mesto

1997 Božič, Tomaž 100 m 38. mesto

1997 Jankovič, Katka 100 m 17. mesto

1999 Jankovič, Katka* 100 m 19. mesto

2001 Božič, Katka* 100 m 32. mesto

2007 Poljanec, Andrej * palica 7. mesto

2009 Poljanec, Andrej * palica 5. mesto

2009 Hribar, Tadej disk 24. mesto

2009 Kokalović, Gregor 100 m polfinale

2009 Kokalović, Gregor 200 m polfinale

2009 Drobnič, Mateja palica 14. mesto

2011 Poljanec, Andrej * palica 9. mesto

2011 Hribar, Tadej disk 20. mesto

2011 Kokalović, Gregor 100 m 32. mesto

2013 Hribar, Tadej disk 22. mesto

2013 Brulc, Blaž 100 m 36. mesto

LETO ČLANI

1963 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto

1979 Cujnik, Darko deseteroboj 2. mesto

1979 Penca, Janez * 400 m ov. 7. mesto

1997 Primc, Igor disk 1. mesto

1997 Božič, Tomaž 200 m 12. mesto

1997 Božič, Tomaž 100 m 13. mesto

2001 Primc, Igor disk 5. mesto

2005 Primc, Igor disk 2. mesto

2005 Poljanec, Andrej * palica 5. mesto

2009 Kokalović, Gregor 200 m 7. mesto

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

193

B a l k a n s k e a t l e t s k e i g r eLETO ČLANI

1946 Marinček, Dana * krogla 1. mesto

1947 Marinček, Dana * krogla 2. mesto

1955 Penko, Igor * krogla 3. mesto

1959 Hude, Jelka kros 5. mesto

1960 Hude, Jelka kros 12. mesto

1961 Hude, Jelka kros 12. mesto

1962 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto

1962 Červan, Franc * kros 3. mesto

1964 Červan, Franc * 10 000 m 1. mesto

1964 Červan, Franc * 5000 m 3. mesto

1964 Zaletel, Martin * 100 m polfinale

1965 Červan, Franc * 10 000 m 2. mesto

1966 Červan, Franc * 10 000 m 1. mesto

1966 Špilar, Marijan * kopje 3. mesto

1968 Špilar, Marijan * kopje 5. mesto

1970 Penca, Janez * 400 m ov. 8. mesto

1973 Penca, Janez * 400 m ov. 7. mesto

1975 Penca, Janez * 400 m ov. 4. mesto

1975 Žužek, Metod * 3000 m zap. 9. mesto

1977 Žužek, Metod * 3000 m zap. 4. mesto

1977 Mohorović, Mario * kros

1978 Penca, Janez * deseteroboj 5. mesto

1978 Žužek, Metod * 3000 m zap. 6. mesto

1978 Cujnik, Darko deseteroboj odstop

1978 Mohorović, Mario * kros

1979 Penca, Janez * 400 m ov. 8. mesto

1979 Cujnik, Darko deseteroboj 8. mesto

1980 Cujnik, Darko deseteroboj 3. mesto

1980 Okleščen, Bpris disk 7. mesto

1982 Cujnik, Darko kopje 4. mesto

1982 Okleščen, Boris disk 7. mesto

1983 Šimunič, Milan * troskok 8. mesto

1984 Šikonja, Robert * 800 m 10. mesto

1985 Cujnik, Darko kopje 4. mesto

1989 Primc, Igor disk

194

B a l k a n s k e i g r eLETO MLADINCI

1975 Keržan, Vane * 4 x 400 m 1. mesto

1975 Mohorović, Mario * 1500 m 7. mesto

1975 Mohorović, Mario * 800 m 11. mesto

1976 Šuštar, Miloš višina 5. mesto

1977 Cujnik, Darko kopje 4. mesto

1977 Rifelj, Jože kladivo 7. mesto

1977 Kapš, Rafko kros 21. mesto

1978 Cujnik, Darko kopje 3. mesto

1978 Cujnik, Darko deseteroboj 3. mesto

1978 Kapš, Rafko kros 15. mesto

1982 Primc, Igor disk 4. mesto

1982 Lapanje, Andrej višina 5. mesto

1983 Šikonja, Robert * 4 x 400 m 2. mesto

1983 Lapanje, Andrej višina 4. mesto

1983 Primc, Igor disk 5. mesto

1983 Gabrijel, Gorazd 400 m ov. 6. mesto

1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov. 2. mesto

1984 Primc, Igor disk 7. mesto

1985 Primc, Igor disk 3. mesto

1985 Fabjan, Matjaž 3000 m 7. mesto

1985 Zupančič, Matjaž 110 m ov. 8. mesto

1986 Zupančič, Matjaž 110 m ov. 3. mesto

1986 Fabjan, Matjaž kros

LETO ČLANI

1990 Primc, Igor disk

2011 Veterani M35: Menič, Franci polmaraton 2. mesto

2011 Veterani M40: Matijevič, Mišo palica 2. mesto

2011 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 3. mesto

2011 Veterani M40: Fabjan, Matjaž polmaraton 1. mesto

2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 1. mesto

2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo kopje 2. mesto

2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo 110 m ov. 2. mesto

2012 Veterani M40: Matijevič, Mišo višina 3. mesto

2013 Veterani M40: Matijevič, Mišo daljina 3. mesto

B a l k a n s k e i g r e

USPEHI V ŠTEVILKAH

195

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

P r v e n s t v o J u g o s l a v i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o )

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1945 Marinček, Dana * krogla

1946 Marinček, Dana * krogla

1957 Penko, Igor * krogla

1962 Červan, Franc * 10 000 m

1963 Červan, Franc * kros

1964 Červan, Franc * kros

1965 Červan, Franc * 10 000 m

1966 Červan, Franc * kros

1966 Červan, Franc * 5000 m

1966 Červan, Franc * 10 000 m

1968 Špilar, Marijan * kopje

1973 Penca, Janez * 400 m ov.

1975 Penca, Janez * 400 m ov.

1976 Penca, Janez * 400 m ov.

1976 Žužek, Metod * 3000 m zap.

1977 Keržan, Vane * /MČL/ 200 m

1978 Keržan, Vane * /MČL/ 200 m

1978 Žužek, Metod * 3000 m zap.

1978 Penca, Janez * deseteroboj

1979 Malnar, Slavko */MČL/ kladivo

1979 Ekipno člani: 6. mesto

1980 Okleščen, Boris disk

1980 Ekipno člani: 5. mesto

1981 Cujnik, Darko kopje

1981 Ekipno člani: 4. mesto

1984 Šikonja, Robert * 800 m

1985 Cujnik, Darko kopje

1986 Cujnik, Darko kopje

196

P r v e n s t v o J u g o s l a v i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o )

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1954 Penko, Igor * krogla

1958 Hude, Jelka 600 m

1958 Goršin, Joža (dvorana) 600 m

1958 Kotnik, Marjeta troboj

1967 Ekipno mladinke kros: 3. mesto

1970 Dragaš, Vojko peteroboj

1973 (Križman, Bajer, Nagode, Keržan) 4 x 100 m

1974 Keržan, Vane * /MML/ 300 m

1974 Mohorović, Mario * /MML/ 1000 m

1974 Ekipno skok v daljino mladinci: 3. mesto

1975 Šuštar, Miloš /MML/ višina

1975 (Pipan, Bajer, Križman, Keržan) 4 x 400 m

1976 Šuštar, Miloš višina

1976 Okleščen, Boris krogla

1977 Cujnik, Darko deseteroboj

1977 Ekipno mladinci: 4. mesto

1978 Cujnik, Darko kopje

1981 Primc, Igor /MML/ disk

1982 Lapanje, Andrej višina

1982 Primc, Igor /MML/ disk

1983 Primc, Igor /MML/ disk

1983 Šikonja, Robert * 400 m

1983 Šikonja, Robert * 800 m

1983 Lapanje, Andrej višina

1983 Ekipno JUG mladinci: 4. mesto

1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.

1984 Primc, Igor disk

1984 Fabjan, Matjaž /MML/ 3000 m

1985 Fabjan, Matjaž 3000 m

1985 Primc, Igor disk

1985 Ekipno JUG mladinci: 3. mesto

1986 Zupančič, Matjaž 110 m ov.

1986 Ekipno kros JUG mladinci: 1. mesto (Fabjan, Vidmar, Saje, Mikec)

1986 At. pokal JUG-mladinci: 2. mesto

1986 Ekipno mladinsko JUG: 2. mesto

1988 Vučković, Goran višina

1989 Žižek, Primož /MML/ kladivo

1990 Počič, Aljoša 10 000 m

USPEHI V ŠTEVILKAH

197

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1947 Marinček, Dana * krogla, kopje

1955 Penko, Igor * krogla

1956 Penko, Igor * krogla

1957 Penko, Igor * krogla

1959 Penko, Igor * disk

1960 Červan, Franc * 5000 m

1960 Penko, Igor * krogla

1961 Penko, Igor * krogla

1962 Červan, Franc * 10 000 m

1964 Zaletel, Martin * 100 m

1964 Zaletel, Martin * 200 m

1964 Zaletel, Martin * daljina

1965 Červan, Franc * 5000 m

1966 Zaletel, Martin * 200 m

1966 Červan, Franc * 5000 m

1966 Špilar, Marijan * kopje

1967 Špilar, Marijan * kopje

1968 Špilar, Marijan * kopje

1969 Špilar, Marijan * kopje

1970 Penca, Janez * 400 m ov.

1971 Žužek, Metod * 3000 m zap.

1971 Špilar, Marijan * kopje

1972 Penca, Janez * 400 m ov.

1972 Špilar, Marijan * kopje

1973 Penca, Janez * 110 m ov.

1973 Penca, Janez * 400 m ov.

1974 Penca, Janez * 400 m ov.

1975 Penca, Janez * 100 m ov.

1975 Penca, Janez * 400 m ov.

1975 Žužek, Metod * 3000 m zap.

1975 Šimunič, Milan * troskok

1975 Špilar, Marijan * kopje

1976 Keržan, Vane * 100 m

1976 Penca, Janez * 400 m ov.

1977 Keržan, Vane * 100 m

1977 Keržan, Vane * 200 m

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1977 Penca, Janez * 110 m ov.

1977 Penca, Janez * 400 m ov.

1977 Penca, Janez * deseteroboj

1977 Cujnik, Darko kopje

1978 Žužek, Metod * 10 000 m

1978 Penca, Janez * 110 m ov.

1978 Penca, Janez * 400 m ov.

1978 Kranjčič, Edvard troskok

1979 Penca, Janez * 110 m ov.

1979 Penca, Janez * 400 m ov.

1979 Žužek, Metod * 3000 m zap.

1979 Kranjčič, Edvard troskok

1979 Cujnik, Darko kopje

1979 Cujnik, Darko deseteroboj

1979 (Šega, Penca, Keržan, Cujnik) /ČL/ 4 x 400 m

1980 Kranjčič, Edvard troskok

1980 Okleščen, Boris disk

1981 Keržan, Vane * 100 m

1981 Eržen, Borja 100 m ov.

1982 Šimunič, Milan * troskok

1982 Okleščen, Boris disk

1982 Cujnik, Darko kopje

1982 Hren, Greta * daljina

1982 Eržen, Borja 100 m ov.

1983 Šimunič, Milan * troskok

1983 Okleščen, Boris disk

1984 Šikonja, Robert * 800 m

1984 Šimunič, Milan * troskok

1984 Primc, Igor disk

1984 Cujnik, Darko kopje

1985 Šimunič, Milan * troskok

1985 Primc, Igor disk

1985 Cujnik, Darko kopje

1985 Hren, Greta * daljina

1986 Šikonja, Robert * 200 m

1986 Šimunič, Milan * troskok

198

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1986 Primc, Igor disk

1986 Cujnik, Darko kopje

1987 Šimunič, Milan * troskok

1987 Primc, Igor disk

1988 Šimunič, Milan * troskok

1988 Okleščen, Boris disk

1989 Šimunič, Milan * troskok

1989 Primc, Igor disk

1990 Primc, Igor disk

1991 Primc, Igor disk

1992 Primc, Igor disk

1992 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1992 Malnar, Darko kladivo

1992 Ekipno člani: 3. mesto

1992 Hribar, Martina (zimsko prvenstvo) disk

1993 Božič, Tomaž 200 m

1993 Primc, Igor disk

1993 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1993 Udovč, Mateja 3000 m

1994 Božič, Tomaž 100 m

1994 Božič, Tomaž 200 m

1994 Božič, Tomaž (dvorana) 60 m

1994 Primc, Igor disk

1994 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1994 Dragan, Robert /MČL/ kros

1994 Ekipno člani: 3. mesto

1994 Udovč, Mateja 5000 m

1994 Udovč, Mateja 3000 m

1995 Božič, Tomaž 100 m

1995 Božič, Tomaž 200 m

1995 Fabjan, Matjaž 10 000 m

1995 Primc, Igor disk

1995 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1995 Udovč, Mateja 3000 m

1996 Božič, Tomaž 100 m

1996 Božič, Tomaž 200 m

1996 Božič, Tomaž (dvorana) 60 m

1996 Šimunič, Milan * troskok

1996 Primc, Igor disk

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

1996 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1996 Ekipno člani: 2. mesto

1996 Ekipno članice: 3. mesto

1996 Jankovič, Katka (dvorana) 60 m ov.

1997 Primc, Igor disk

1997 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1997 Ekipno člani: 2. mesto

1997 Ekipno članice: 3. mesto

1998 Primc, Igor disk

1998 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1999 Primc, Igor disk

1999 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

1999 (Bajec, Bukovec, Kranjčič, Salopek) /članice/ 4 x 200 m

2000 (Lužar, Strajnar, Zelič, Goranič) /člani/ 4 x 200 m

2000 Vrtačič, Joško * /MČL/ 400 m

2000 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

2000 Ekipno člani: 3. mesto

2000 Jankovič, Katka 100 m ov.

2000 (Kapš, Peterlin, Salopek, Slak) /članice/ 4 x 200 m

2000 Ekipno članice: 3. mesto

2001 Šimunič, Milan * troskok

2001 (Goranič, Kokalović, Kraševec, Zelič) /člani/ 4 x 200 m

2001 Vrtačič, Jože * 400 m

2001 Ambrožič, Dejan /MČL/ 3000 m zap.

2001 Primc, Igor disk

2001 Meglič, Robert (zimsko prvenstvo) disk

2001 (Dragišič, Peterlin, Rangus, Trifkovič) /članice/ 4 x 200 m

2001 Jankovič, Katka (dvorana) 60 m ov.

2002 Tomič, Aleš * 1500 m

2002 (Kraševec M., Kapš, Knafeljc, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m

2002 Šimunič, Milan * troskok

2002 (Kraševec M., Kokalović Gregor, Kokalović Goran, Vrtačič) /člani/ 4 x 200 m

2002 (Kapš, Knafeljc, Kraševec, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m

2002 Primc, Igor disk

2002 Primc, Igor (zimsko prvenstvo) disk

2002 Vrtačič, Jože */MČL/ 400 m

2002 Meglič, Robert /MČL/ disk

2003 Šimunič, Milan * troskok

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

USPEHI V ŠTEVILKAH

199

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

2003 (Kokalović, Kraševec M., Vrtačič, Zelič) /člani/ 4 x 200 m

2003 Vrtačič, Jože * (dvorana) 400 m

2003 Primc, Igor disk

2003 Sever, Borut /MČL/ kladivo

2003 Slak, Valentina peteroboj

2004 Tomič, Aleš * 1500 m

2004 Šimunič, Milan * troskok

2004 Glivar, Matej /MČL/ kladivo

2004 Turk, Monika /MČL/ kros

2004 Rangus, Mija /MČL/ daljina

2005 Poljanec, Andrej * palica

2005 Vrtačič, Jože *(dvorana) 400 m

2005 Primc, Igor disk

2005 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo

2005 Kraševec, Matija /MČL/ 100 m

2005 Kraševec, Matija /MČL/ 200 m

2005 Kraševec, Matija /MČL/ 400 m

2005 Glivar, Matej /MČL/ kladivo

2005 (Lindič, Rangus, Šuštaršič, Vukšinič) /članice/ 4 x 200 m

2005 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m zap.

2005 Rangus, Mija sedmeroboj

2006 Vrtačič, Jože * 400 m

2006 Primc, Igor disk

2006 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2006 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo

2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m

2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m ov.

2006 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m

2006 Hribar, Tadej /MČL/ disk

2006 Glivar, Matej /MČL/ kladivo

2006 Mohorović, Maja (dvorana) 3000 m

2006 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m zap.

2006 Rangus, Mija /MČL/ 100 m ov.

2006 Mohorović, Maja /MČL/ kros

2006 Rangus, Mija /MČL/ daljina

2007 Krevs, Mitja * 3000 m

2007 (Majcen, Požes, Strasberger, Vrtačič) /člani/ 4 x 400 m

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

2007 Vrtačič, Jože * 400 m

2007 Vrtačič, Jože * (dvorana) 60 m

2007 Hribar, Tadej disk

2007 Poljanec, Andrej * palica

2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m

2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 110 m ov.

2007 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m

2007 Kastelic, Matej /MČL/ 3000 m

2007 Hribar, Tadej /MČL/ disk

2007 Stegnar, Gašper /MČL/ kopje

2007 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m

2007 Mohorović, Maja /MČL/ (cesta) 10 000 m

2008 Kokalović, Gregor 110 m ov.

2008 Primc, Igor disk

2008 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2008 Poljanec, Andrej * (dvorana) palica

2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 100 m

2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 110 m ov.

2008 Kokalović, Gregor /MČL/ 200 m

2008 Hribar, Tadej /MČL/ disk

2008 Glivar, Matej /MČL/ kladivo

2008 Stegnar, Gašper /MČL/ kopje

2008 Šuštaršič, Vesna /MČL/ 400 m ov.

2008 Mohorović, Maja /MČL/ 3000 m

2008 Mohorović, Maja /MČL/ 1500 m

2008 Drobnič, Mateja (dvorana) /MČL/ palica

2009 Kokalović, Gregor 200 m

2009 Primc, Igor disk

2009 Hribar, Tadej /MČL/ disk

2009 Poljanec, Andrej (dvorana) palica

2009 Krevs, Mitja* /MČL/ 1500 m

2009 Glivar, Matej*kladivo-zimski kladivo

2009 Ekipno člani: 2. mesto

2010 Kobe, Primož (cesta) 10 000 m

2010 Krevs, Mitja * 1500 m

2010 Hribar, Tadej disk

2010 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2010 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo

200

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

2010 Kobe, Primož maraton

2010 Kobe, Primož polmaraton

2010 Gradišek, Martin troskok

2010 Krevs, Mitja /MČL/ 1500 m

2010 (Brulc, Čučnik, Ilar, Štupar) /MČL/ 4 x 100 m

2010 Bučar, Klemen /MČL/ kopje

2010 Ekipno člani: 2. mesto

2010 Mohorović, Maja 3000 m

2010 Mohorović, Maja 1500 m

2010 Ljubi, Klara 3000 m zap.

2010 Ljubi, Klara (dvorana) 800 m

2010 (Barborič, Glavač, Stepan, Žefran) /članice/ 4 x 100 m

2010 Ekipno članice: 3. mesto

2011 Kokalović, Gregor (dvorana) 60 m

2011 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2011 Bučar, Klemen (zimsko prvenstvo) kopje

2011 Poljanec, Andrej * palica

2011 Žulič, Jaka disk

2011 Kobe, Primož 10 000 m

2011 Ekipno člani: 3. mesto

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1945 Marinček, Dana * krogla, kopje

1951 Svetličič, Milena višina, 100 m

1952 Svetličič, Milena višina, 100 m

1952 Žagar, Ljubo kros

1954 Svetličič, Milena višina

1956 Kožar Slava, /MML/ višina, mnogoboj

1956 Potrč, Marjan /MML/ višina

1958 Potrč, Marjan višina

1958 Špilar, Marijan * daljina

1958 Zurc, Emil /MML/ daljina

LETO ČLANI IN MLAJŠI ČLANI

2011 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m zap.

2011 Mohorović, Maja 3000 m

2011 Ljubi, Klara 3000 m zap.

2012 Hribar, Tadej disk

2012 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2012 Kobe, Primož 10 000 m

2012 Poljanec, Andrej * palica

2012 Gradišek, Martin troskok

2012 (Brulc, Bučar, Novak, Štupar) /MČL/ 4 x 100 m

2012 Ekipno člani: 2. mesto

2012 Ljubi, Klara 3000 m zap.

2012 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m zap.

2013 Kokalović, Gregor 100 m

2013 Hribar, Tadej disk

2013 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk

2013 Poljanec, Andrej * palica

2013 Gradišek, Martin troskok

2013 (Brulc, Gradišek, Kokalović, Murn) /člani/ 4 x 100 m

2013 Ljubi, Klara /MČL/ 3000 m

2013 Ekipno člani: 3. mesto

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1958 Hude, Jelka 600 m

1958 Gantar, Majda višina

1958 Kotnik, Marjeta /MML/ mnogoboj

1959 Bavdek, Miro višina

1959 Špilar, Marijan kopje

1959 Zaletelj, Martin* /MML/ 100 m

1959 Kotnik, Marjeta /MML/ krogla, mnogoboj

1965 Novak,………./MML/ krogla

1966 Penca, Janez višina

1966 Močnik, Katja 600 m, kros

USPEHI V ŠTEVILKAH

201

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1966 Močnik, Danica 600 m, kros

1967 Slak, Zdravko /MML/ višina

1969 4x60m /MML/ 4 x 60 m

1969 Jakša, Ivica /MML/ 60 m

1969 Saje, Vesna /MML/ kopje

1969 Ekipno mladinke: 3. mesto

1970 Dragaš, Vojko /MML/ peteroboj, kopje

1970 Gazvoda, Tatjana 60, 100 m

1971 Šimunič, Milan * daljina, troskok

1971 Gazvoda, Tatjana 100 m

1972 Nagode, Marjan /MML/ 300 m ov.

1973 4x100m /MML/ 4 x 100 m

1973 4x400m /MML/ 4 x 100 m

1973 Keržan, Vane * /MML/ 200m

1974 Keržan, Vane * /MML/ 100, 200, 400m

1974 (Štupar, Križman, Kraševec A., Keržan) /MML/ 4 x 100 m

1974 (Štupar, Križman, Kraševec A., Keržan) /MML/ 4 x 400 m

1974 Ekipno mladinci: 3. mesto /MML/

1975 Keržan, Vane * 100, 200 m

1976 Cujnik, Darko /MML/ peteroboj

1976 Križman, Rafko 400 m ov.

1976 (Cujnik, Kraševec A., Kranjčič, Štupar M.) /MML/ 4 x 100 m

1977 Šuštar, Miloš višina

1977 Cujnik, Darko kopje

1977 Ekipno mladinci: 1. mesto

1977 Mikolič, Nevenka /MML/ kopje

1977 Ekipno mladinke: 1. mesto

1978 Kralj, Janja /MML/ daljina

1978 Kralj, Janja mnogoboj

1978 (Kranjčič, Kraševec A., Štupar, Cujnik) 4 x 400 m

1979 Šega, Igor 100, 400 m

1980 Šega, Igor /MML/ 100 m

1980 Primc, Igor /MML/ disk

1980 Bunc, Violeta /MML/ kopje

1981 Primc, Igor disk

1981 Lapanje, Andrej kopje, višina

1981 Gačnik, Karel kladivo

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1981 Hren, Greta * 80 m ov.

1982 Lapanje, Andrej višina

1982 Primc, Igor disk

1982 Lapanje, Andrej višina

1982 Remec, Igor 400 m ov.

1982 Primc, Igor disk

1982 Eržen, Borja 100 m ov., daljina

1982 Hren, Greta * 80 m ov., daljina

1983 Primc, Igor /MML/ disk

1983 Šikonja, Robert * 400, 800 m

1983 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.

1983 Lapanje, Andrej višina

1984 Primc, Igor disk

1984 Gabrijel, Gorazd 400 m ov.

1984 Šikonja, Robert * 400 m

1984 Bregač, Franci /MML/ 300 m

1984 Hrastar, Suzana (dvorana) višina

1986 Zupančič, Matjaž (dvorana) /MML/ 60 m

1986 Fabjan, Matjaž kros

1986 Zupančič, Matjaž /MML/ 110 m ov.

1986 Zupančič, Matjaž /MML/ troskok

1986 Vučković, Goran /MML/ višina

1986 Vidmar, Bojan 5000 m

1987 Tekstor, Sandi (dvorana) daljina

1987 Derganc, Saša krogla

1988 Vučković, Goran višina

1989 Dragan, Robert 5000 m

1989 Ekipno mladinci: 2. mesto

1989 Udovč, Mateja 3000 m

1989 Ekipno mladinke: 3. mesto

1990 Počič, Aljoša 10 000 m

1990 Žižek, Primož kladivo

1991 Rus, Gregor /MML/ disk

1991 Počič, Aljoša 10 000 m

1992 Rus, Gregor /MML/ disk

1992 Rus, Gregor /MML/ kladivo

1992 Sever, Tadej /MML/ kopje

1992 Zupan, Katja (zimsko prvenstvo) /MML/ kopje

202

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

1993 Rus, Gregor disk

1993 Tratar, Darja /MML/ sedmeroboj

1993 Tratar, Darja (dvorana) /MML/ 60 m ov.

1994 Tomič, Aleš * /MML/ 1000 m

1994 Kren, Mitja 5000 m

1994 Rus, Gregor kladivo

1994 Jankovič, Katka 100 m ov.

1995 Grabič, David /MML/ kladivo

1995 Tomič, Aleš * /MML/ 1500 m

1995 Tomič, Aleš * /MML/ 800 m

1995 Zupan, Katja (zimsko prvenstvo) krogla

1996 Rovan, Gregor (dvorana) /MML/ daljina

1996 Tomič, Aleš * /MML/ 1500 m

1996 Tomič, Aleš * /MML/ 800 m

1996 Blatnik, Andreja troskok

1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov.

1997 Murn, Andrej (dvorana) /MML/ 60 m ov.

1997 Murn, Andrej /MML/ sedmeroboj

1997 Murn, Andrej /MML/ troskok

1998 Pust, Marko /MML/ 60 m ov.

1998 Meglič, Robert /MML/ disk

1998 Jeralič, Primož /MML/ palica

1998 Lukeš, Sašo (dvorana) /MML/ troskok

1998 Murn, Andrej (dvorana) 60 m ov.

1999 Ambrožič, Dejan /MML/ 1500 m zap.

1999 Ambrožič, Dejan 2000 m zap.

1999 Sever, Borut /MML/ kladivo

1999 Rebernik, Sašo (dvorana) /MML/ višina

1999 Murn, Andrej 110 m ov.

1999 Murn, Andrej (dvorana) 60 m ov.

2000 Ambrožič, Dejan /MML/ 1500 m zap.

2000 Ambrožič, Dejan /MML/ kros

2000 Jeralič, Primož /MML/ osmeroboj

2000 Jeralič, Primož (dvorana) /MML/ sedmeroboj

2000 Meglič, Robert disk

2000 Meglič, Robert (zimsko prvenstvo) disk

2000 Rebernik, Sašo (dvorana) višina

2000 Žibert, Tanja (dvorana) palica

2000 Ekipno mladinci: 1. mesto

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

2001 Berus, Matjaž * /MML/ 2000 m zap.

2001 Kovačič, Davorin /MML/ kladivo

2001 Hren, Marko (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo

2001 Berus, Matjaž * /MML/ kros

2001 Jeralič, Janez (dvorana) sedmeroboj

2001 Ekipno mladinci: 1. mesto

2001 Turk, Monika 5000 m

2001 Lindič, Mojca /MML/ 1000 m zap.

2001 Rangus, Mija (dvorana) /MML/ daljina

2002 Kraševec, Matija /MML/ 100 m

2002 Kraševec, Matija /MML/ 300 m

2002 Kraševec, Matija 100 m

2002 Kraševec, Matija 200 m

2002 (Knafeljc, Kokalović, Kraševec, Lakič) /MML/ 4 x 300 m

2002 Kraševec, Matija /MML/ 60 m

2002 Glivar, Matej /MML/ kladivo

2002 Kovačič, Davorin (zimsko prven-stvo) /MML/ kladivo

2002 (Kokalović, Kokalović, Kraševec, Žitnik) 4 x 100 m

2002 Kokalović, Goran deseteroboj

2002 Kovačič, Davorin kladivo

2002 Ekipno mladinci: 2. mesto

2003 Kokalović, Gregor (dvorana) /MML/ 60 m

2003 Glivar, Matej /MML/ kladivo

2003 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo

2003 Kovačič, Davorin kladivo

2003 Kovačič, Davorin (zimsko prven-stvo) kladivo

2003 Ekipno mladinci: 3. mesto

2003 Ekipno mladinke: 3. mesto

2004 Hribar, Tadej /MML/ disk

2004 Stegnar, Gašper /MML/ krogla

2004 Kraševec, Matija 100 m

2004 Kraševec, Matija 200 m

2004 Kraševec, Matija (dvorana) 200 m

2004 Kraševec, Matija (dvorana) 400 m

2004 Glivar, Matej kladivo

2004 Lindič, Mojca 3000 m zap.

2004 Rangus, Mija daljina

2005 Drčar, Matej /MML/ osmeroboj

USPEHI V ŠTEVILKAH

203

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

P r v e n s t v o S l o v e n i j e ( p o s a m i č n o 1 . m e s t o + e k i p n o 1 . - 3 . m e s t o )

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

2005 Struna, Robert (dvorana) /MML/ troskok

2005 Drčar, Matej /MML/ višina

2005 Glivar, Matej kladivo

2005 Glivar, Matej (zimsko prvenstvo) kladivo

2005 Krevs, Mitja * /MML/ 2000 m

2005 Krevs, Mitja * /MML/ 800 m

2005 Krevs, Mitja * /MML/ kros

2005 Sečnjak, Maja peteroboj

2006 Krevs, Mitja * /MML/ 800 m

2006 Krevs, Mitja */MML/ kros

2006 Turk, Vid /MML/ troskok

2006 Krevs, Mitja * (dvorana) 3000 m

2006 Drčar, Matej deseteroboj

2006 Hribar, Tadej disk

2006 Hribar, Tadej (zimsko prvenstvo) disk

2006 Hribar, Tadej krogla

2006 Drčar, Matej višina

2007 Gašper, Martin /MML/ disk

2007 Strasberger, Miha 100 m

2007 Krevs, Mitja * (dvorana) 3000 m

2007 Krevs, Mitja * 800 m

2007 Krevs, Mitja * kros

2007 Drčar, Matej višina

2007 Šmajdek, Aleksandra /MML/ kros

2007 Juršič, Katarina (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo

2007 Grmaš, Sanja kladivo

2008 Brulc, Blaž /MML/ 100 m

2008 Brulc, Blaž /MML/ 200 m

2008 Brulc, Blaž (dvorana) /MML/ 60 m

2008 Žulič, Jaka /MML/ disk

2008 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) /MML/ disk

2008 Žulič, Jaka /MML/ krogla

2008 Blatnik, Simon /MML/ deseteroboj

2009 Brulc, Blaž (dvorana) /MML/ 60 m

2009 Žulič, Jaka /MML/ disk

2009 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) /MML/ disk

2009 Žulič, Jaka /MML/ krogla

LETO STAREJŠI IN MLAJŠI MLADINCI

2009 Gašper, Martin (disk 1,75 kg) disk

2009 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg-zimsko prvenstvo) disk

2010 Žulič, Jaka (disk 1,5 kg) disk

2010 Žulič, Jaka (disk 1,5 kg-zimsko prvenstvo) disk

2010 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg) disk

2010 Žulič, Jaka (disk 1,75 kg-zimsko prvenstvo) disk

2011 Kastrevc, David Dušan /MML/ disk

2011 Kastrevc, David Dušan (zimsko prvenstvo) /MML/ kladivo

2011 Kastrevc, David Dušan /MML/ kopje

2011 Kastrevc, David Dušan (zimsko prvenstvo) /MML/ kopje

2011 Moretti, Ahac (dvorana) /MML/ višina

2011 Žulič, Jaka disk

2011 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk

2012 Moretti, Ahac (dvorana) /MML/ višina

2012 Moretti, Ahac /MML/ višina

2012 Cimermančič, Davorin 3000 m zap.

2012 Žulič, Jaka disk

2012 Žulič, Jaka (zimsko prvenstvo) disk

2012 Ekipno mladinci: 3. mesto

2012 Ljubi, Klara 3000 m zap.

2013 Kastrevc, David Dušan kladivo

2013 (Kastrevc, Moretti, Murn, Živkovič) 4 x 100 m

2013 Ekipno mladinci: 3. mesto

2013 Ekipno mladinke: 2. mesto

204

R e p r e z e n t a n c a J u g o s l a v i j eLETO MLADINCI IN ČLANI

1940 Glonar, Jože *

1945 Marinček, Dana *

1946 Marinček, Dana *

1947 Marinček, Dana *

1955 Penko, Igor *

1957 Penko, Igor *

1957 Goršin, Joža /ML/

1958 Potrč, Marjan

1958 Hude, Jelka /ML/

1959 Hude, Jelka

1960 Hude, Jelka

1960 Hude, Jelka

1962 Červan, Franc *

1963 Zaletel, Martin *

1963 Špilar, Marijan *

1963 Červan, Franc *

1964 Zaletel, Martin *

1964 Špilar, Marijan *

1964 Červan, Franc *

1965 Špilar, Marijan *

1965 Červan, Franc *

1966 Špilar, Marijan *

1966 Červan, Franc *

1967 Špilar, Marijan *

1967 Močnik, Katja

1968. Špilar, Marijan *

1970 Penca, Janez * /ML/

1973 Penca, Janez *

1973 Špilar, Marijan *

1974 Koleta, Jože *

1975 Penca, Janez *

1975 Žužek, Metod *

1975 Koleta, Jože *

1975 Keržan, Vane * /ML/

1975 Mohorović, Mario * /ML/

1976 Penca, Janez *

LETO MLADINCI IN ČLANI

1976 Žužek, Metod *

1976 Šuštar, Miloš /ML/

1976 Keržan, Vane * /ML/

1977 Žužek, Metod *

1977 Špilar, Marijan *

1977 Keržan, Vane * /ML/

1977 Mohorović, Mario * /MČL/

1977 Cujnik, Darko /ML/

1977 Rifelj, Jože /ML/

1977 Kapš, Rafko /ML/

1978 Penca, Janez *

1978 Žužek, Metod *

1978 Cujnik, Darko /MČL/

1978 Mohorović, Mario * /MČL/

1978 Kapš, Rafko /ML/

1978 Malnar, Slavko /ML/

1979 Cujnik, Darko

1979 Penca, Janez *

1979 Šega, Igor /ML/

1979 Kranjčič, Edvard /ML/

1980 Cujnik, Darko

1980 Okleščen, Boris

1980 Penca, Janez *

1980 Žužek, Metod *

1981 Cujnik, Darko

1982 Cujnik, Darko

1982 Okleščen, Boris

1982 Lapanje, Andrej

1982 Primc, Igor /ML/

1982 Hren, Greta * /ML/

1983 Kranjčič, Edvard

1983 Šimunič, Milan *

1983 Šikonja, Robert * /ML/

1983 Lapanje, Andrej /ML/

1983 Primc, Igor /ML/

1983 Gabrijel, Gorazd /ML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

1983 Hren, Greta * /MČL/

1984 Cujnik, Darko

1984 Šimunič, Milan *

1984 Šikonja, Robert * /MČL/

1984 Gabrijel, Gorazd /MČL/

1984 Primc, Igor /ML/

1985 Cujnik, Darko

1985 Primc, Igor /ML/

1985 Fabjan, Matjaž /ML/

1985 Zupančič, Matjaž /ML/

1985 Šimunič, Milan *

1985 Križe, Cilka *

1986 Cujnik, Darko

1986 Šimunič, Milan *

1986 Zupančič, Matjaž /ML/

1986 Žulič, Toni /ML/

1986 Hren, Greta *

1988 Šimunič, Milan *

1989 Primc, Igor

1990 Primc, Igor

1991 Dragan, Robert /ML/

1991 Kajtazović, Vesmin /ML/

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

USPEHI V ŠTEVILKAH

205

R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j eLETO MLADINCI IN ČLANI

1945 Marinček, Dana *

1956 Potrč, Marjan /ML/

1956 Kožar, Slavka /ML/

1957 Zurc, Emil /ML/

1957 Potrč, Marjan /ML/

1957 Goršin, Joža /ML/

1957 Kotnik, Marjeta /ML/

1958 Potrč, Marjan /ML/

1958 Zurc, Emil /ML/

1958 Hude, Jelka /ML/

1958 Goršin, Joža /ML/

1958 Kotnik, Marjeta /ML/

1958 Gantar, Majda /ML/

1959 Penko, Igor*

1959 Zaletel, Martin*

1959 Potrč, Marjan

1959 Špilar, Marijan*

1960 Penko, Igor*

1960 Zaletel, Martin*

1960 Potrč, Marjan

1960 Špilar, Marijan*

1961 Penko, Igor*

1961 Zaletel, Martin*

1961 Potrč, Marjan

1961 Špilar, Marijan*

1962 Bavdek, Miro

1965 Močnik, Katja /ML/

1966 Močnik, Katja /ML/

1966 Močnik, Danica /ML/

1967 Slak, Zdravko /ML/

1967 Virant, Kostja* /ML/

1967 Močnik, Katja /ML/

1967 Močnik, Danica /ML/

1967 Zagorc, Meta /ML/

1969 Suhy, Branko /ML/

1969 Virant, Kostja* /ML/

1969 Zagorc, Meta /ML/

1969 Jakše, Ivica /ML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

1970 Gazvoda, Tatjana /ML/

1970 Saje, Vesna /ML/

1971 Dragaš, Vojko /ML/

1971 Saje, Vesna /ML/

1973 Keržan, Vane* /ML/

1975 Šimunič, Milan*

1975 Keržan, Vane* /ML/

1975 Zaletelj, Vesna /ML/

1975 Šuštar, Miloš /ML/

1975 Križman, Rafko /ML/

1976 Špilar, Marijan *

1976 Šuštar, Miloš /ML/

1976 Križman, Rafko /ML/

1976 Kranjčič, Edvard /ML/

1976 Okleščen, Boris /ML/

1977 Špilar, Marijan *

1977 Cujnik, Darko /ML/

1977 Rifelj, Jože /ML/

1977 Lapajne, Marjan /ML/

1977 Šuštar, Miloš /ML/

1977 Kranjčič, Edvard /ML/

1977 Kapš, Rafko /ML/

1977 Bartol, Robert /ML/

1978 Penca, Janez *

1978 Cujnik, Darko /MČL/

1978 Kapš, Rafko /ML/

1978 Malnar, Slavko /ML/

1978 Kranjčič, Edvard /ML/

1978 Hribar, Vanja /ML/

1979 Kranjčič, Edvard /ML/

1979 Košmerl, Bojan /ML/

1979 Okleščen, Dušan /ML/

1979 Gačnik, Karel /ML/

1979 Šega, Igor /MML/

1979 Šuštaršič, Marjetka

1979 Blažič, Mira /ML/

1979 Kralj, Janja /ML/

1980 Primc, Igor /MML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

1981 Primc, Igor /MML/

1982 Primc, Igor /ML/

1982 Remec, Igor /ML/

1982 Šikonja, Robert * /ML/

1982 Hren, Greta /ML/

1982 Eržen, Borja /ML/

1982 Križe, Cilka /ML/

1983 Kranjčič, Edvard

1983 Malnar, Slavko

1983 Gabrijel, Gorazd /ML/

1983 Šikonja, Robert * /ML/

1983 Lapanje, Andrej /ML/

1983 Primc, Igor /ML/

1983 Ercegovčevič, Zoran /ML/

1983 Žbogar, Damir /MML/

1984 Gabrijel, Gorazd /ML/

1984 Primc, Igor /ML/

1984 Ercegovčevič, Zoran /ML/

1984 Zupančič, Matjaž /ML/

1984 Eržen, Borja

1985 Primc, Igor /ML/

1985 Zupančič, Matjaž /MML/

1985 Žulič, Toni /MML/

1992 Božič, Tomaž

1992 Rus, Gregor /ML/

1992 Podkrižnik, Nataša /ML/

1993 Božič, Tomaž

1993 Primc, Igor

1993 Zupančič, Matjaž

1993 Rus, Gregor - /ML/

1993 Tratar, Darja /ML+MML/

1993 Udovč, Mateja

1994 Božič, Tomaž

1994 Primc, Igor

1994 Durič, Miha /ML/

1994 Rus, Gregor /ML/

1994 Kren, Mitja /ML/

1994 Ravbrar, Matjaž /ML/

206* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j e

LETO MLADINCI IN ČLANI

1994 Tomič, Aleš * /ML/

1994 Udovč, Mateja

1994 Jankovič, Katka /ML/

1994 Klemenčič, Tanja * /ML/

1994 Fink, Maša /ML/

1995 Božič, Tomaž

1995 Fabjan, Matjaž

1995 Primc, Igor

1995 Durič, Miha /ML/

1995 Udovč, Mateja

1996 Božič, Tomaž

1996 Dragan, Robi

1996 Primc, Igor

1996 Tomič, Aleš *

1996 Kastelic, Jernej /ML/

1996 Udovč, Mateja

1997 Božič, Tomaž

1997 Primc, Igor

1997 Tomič, Aleš *

1997 Kastelic, Jernej /MML/

1997 Murn, Andrej /MML/

1997 Božič, Katka

1997 Hohnjec, Melita /ML/

1998 Božič, Tomaž

1998 Primc, Igor

1998 Tomič, Aleš *

1998 Meglič, Robert /MML/

1998 Murn, Andrej /ML/

1998 Božič, Katka

1998 Božič, Katka /MČL/

1998 Klemenčič, Tanja * /MČL/

1999 Primc, Igor

1999 Tomič, Aleš *

1999 Vrtačič, Jože *

1999 Tomič, Aleš * /MČL/

1999 Rebernik, Sašo /MML/

1999 Kužnik, Peter /MML/

1999 Meglič, Robert /ML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

1999 Sever, Borut /MML/

1999 Ambrožič, Dejan /MML/

1999 Vrtačič, Jože * /MML/

1999 Kranjčič, Maja /ML/

1999 Imamovič, Sabina /MML/

1999 Božič, Katka

1999 Klemenčič, Tanja *

2000 Kozan, Boštjan *

2000 Primc, Igor

2000 Tomič, Aleš *

2000 Vrtačič, Jože *

2000 Sever, Borut /MČL/

2000 Meglič, Robert /ML/

2000 Rebernik, Sašo /ML/

2000 Sever, Borut /ML/

2000 Jeralič, Primož /MML/

2000 Ambrožič, Dejan /MML/

2000 Jeralič, Janez /ML/

2000 Zelič, Kim /ML/

2000 Lužar, Luka /ML/

2000 Kužnik, Peter * /MML/

2000 Božič, Katka

2001 Primc, Igor

2001 Tomič, Aleš *

2001 Vrtačič, Jože *

2001 Berus, Matjaž * /MML/

2001 Hren, Marko /MML/

2001 Sever, Borut /ML/

2001 Poljanec, Andrej * /MML/

2001 Božič, Katka

2001 Klemenčič, Tanja *

2002 Primc, Igor

2002 Sever, Borut

2002 Tomič, Aleš *

2002 Vrtačič, Jože *

2002 Kraševec, Matija /MML/

2002 Kovačič, Davorin /MML/

2002 Kokalović, Gregor /MML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

2002 Vukšinič, Kaja /MML/

2003 Primc, Igor

2003 Sever, Borut

2003 Vrtačič, Jože *

2003 Tomič, Aleš *

2003 Košir, Gregor /ML/

2003 Kovačič, Davorin /ML/

2003 Hren, Marko /ML/

2003 Kraševec, Matija /ML/

2003 Glivar, Matej /MML/

2003 Žitnik, Mitja /ML/

2003 Turk, Monika /ML/

2004 Primc, Igor

2004 Tomič, Aleš *

2004 Vrtačič, Jože *

2004 Tomič, Aleš *

2004 Kraševec, Matija /ML/

2004 Kokalović, Gregor /ML/

2004 Stegnar, Gašper /ML/

2004 Glivar, Matej /ML/

2004 Košir, Gregor /ML/

2004 Hribar, Tadej /ML/

2004 Kovačič, Davorin /ML/

2004 Slak, Peter /ML/

2004 Rangus, Mija /ML/

2004 Lindič, Mojca /ML/

2005 Glivar, Matej

2005 Poljanec, Andrej *

2005 Primc, Igor

2005 Drčar, Matej /MML/

2005 Krevs, Mitja * /MML/

2005 Blatnik, Simon /MML/

2005 Kokalović, Gregor /MML/

2005 Hribar, Tadej /ML/

2005 Sever, Matej /ML/

2005 Stegnar, Gašper /ML/

2005 Glivar, Matej /ML/

2005 Kokalović, Gregor /ML/

USPEHI V ŠTEVILKAH

207

LETO MLADINCI IN ČLANI

2006 Poljanec, Andrej *

2006 Primc, Igor

2006 Vrtačič, Jože

2006 Cesar, Jože /ML/

2006 Drčar, Matej /ML/

2006 Hribar, Tadej /ML/

2006 Sever, Matej /ML/

2006 Stegnar, Gašper /ML/

2006 Krevs, Mitja * /MML+ML/

2006 Rangus, Mija

2007 Primc, Igor

2007 Drčar, Matej

2007 Poljanec, Andrej *

2007 Hribar, Tadej

2007 Kokalović, Gregor /MČL/

2007 Stegnar, Gašper /MČL/

2007 Blatnik, Simon /ML/

2007 Bučar, Klemen /MML/

2007 Gašper, Martin /MML/

2007 Hočevar, Boštjan /ML/

2007 Kastelic, Matej /ML/

2007 Kastrevc, David /ML/

2007 Krevs, Mitja * /ML/

2007 Strasberger, Miha /ML/

2007 Mohorović, Maja /MČL/

2007 Rangus, Mija

2008 Primc, Igor

2008 Vrtačič, Jože

2008 Blatnik, Simon

2008 Brulc, Blaž /MML/

2008 Žulič, Jaka /MML/

2008 Vodopivec, Kristjan /MML/

2008 Drčar, Matej /MČL/

2008 Drčar, Matej /MČL/

2008 Gradišek, Martin /MČL/

2008 Stegnar, Gašper /MČL/

2008 Hočevar, Boštjan /MČL/

2008 Hribar, Tadej /MČL/

LETO MLADINCI IN ČLANI

2008 Kastelic, Matej /MČL/

2008 Kokalović, Gregor /MČL/

2008 Mohorović, Maja /MČL/

2008 Šuštaršič, Vesna /MČL/

2009 Primc, Igor

2009 Kokalović, Gregor

2009 Blatnik, Simon

2009 Poljanec, Andrej *

2009 Hribar, Tadej

2009 Vrtačič, Jože

2009 Krevs, Mitja * /MČL/

2009 Blatnik, Simon /MČL/

2009 Hočevar, Boštjan /MČL/

2009 Brulc, Blaž /MML/

2009 Bučar, Klemen /ML/

2009 Gašper, Martin /ML/

2009 Vodopivec, Kristjan /MML*ML/

2009 Žulič, Jaka /MML/

2009 Drobnič, Mateja

2010 Gradišek, Martin

2010 Hočevar, Boštjan

2010 Hribar, Tadej

2010 Kobe, Primož

2010 Kokalović, Gregor

2010 Krevs, Mitja * /MČL/

2010 Blatnik, Simon /MČL/

2010 Bučar, Klemen /MČL/

2010 Cimermančič, Davorin /MČL/

2010 Brulc, Blaž /ML/

2010 Bučar, Klemen /ML/

2010 Cimermančič, Davorin /MML+ML/

2010 Kastrevc, David /MML/

2010 Režek, Matic /ML/

2010 Žulič, Jaka /MML+ML/

2010 Juršič, Katarina /MML+ML/

2010 Krnc, Kristina /ML/

2010 Ljubi, Karla /MML/

2010 Luzar, Nina /MML/

LETO MLADINCI IN ČLANI

2010 Krnc, Kristina

2010 Stepan, Nevenka /MČL/

2011 Kokalović, Gregor

2011 Krevs, Mitja /MČL/

2011 Krevs, Mitja

2011 Gradišek, Martin

2011 Poljanec, Andrej *

2011 Hribar, Tadej

2011 Kobe, Primož

2011 Brulc, Blaž /ML/

2011 Cimermančič, Davorin /ML/

2011 Kastrevc, David /MML/

2011 Moretti, Ahac /ML/

2011 Žulič, Jaka /ML/

2011 Mohorović, Maja

2012 Kobe, Primož

2012 Brulc, Blaž /MČL/

2012 Cimermančič, Davorin /MČL/

2012 Cimermančič, Davorin /ML/

2012 Moretti, Ahac /MML+ML/

2012 Žulič, Jaka /ML/

2012 Ljubi, Klara /MČL/

2012 Ljubi, Klara /MČL/

2012 Jankulovska, Ana /ML/

2012 Potočar, Tjaša /MML/

2013 Brulc, Blaž

2013 Hribar, Tadej

2013 Kokalović, Gregor

2013 Poljanec, Andrej *

2013 Murn, Blaž /MML/

2013 Pugelj, Rok /ML/

2013 Moretti, Ahac /ML/

2013 Živkovič, Dušan /ML/

2013 Kastrevc, David /ML/

2013 Pregrat, Matjaž /ML/

2013 Potočar, Tjaša /ML/

R e p r e z e n t a n c a S l o v e n i j e

208

R e k o r d i J u g o s l a v i j eLETO MLADINCI IN ČLANI

1956 Potrč, Marjan* /MML/ troboj 2241 točk

1958 (Hude, Goršin, Kukman) 3 x 600 m 05:22,5

1962 Červan, Franc* 10 000 m 29:07,6

1964 Červan, Franc* 10 000 m 29:04,6

1966 Červan, Franc* 10 000 m 29:00,8

1977 Cujnik, Darko /ML/ peteroboj 3356 točk

1978 Cujnik, Darko /ML/ deseteroboj 7072 točk

1978 Cujnik, Darko /ML/ kopje 74,18

1978 Cujnik, Darko /ML/ kopje 74,54

1979 Cujnik, Darko kopje 79,26

1979 Cujnik, Darko kopje 79,74

1981 Cujnik, Darko kopje 83,56

1983 Primc, Igor /MML/ disk 57,12

1985 Primc, Igor /ML/ disk 53,46

1985 Primc, Igor /ML/ disk 54,82

1985 Primc, Igor /ML/ disk 55,54

R e k o r d i S l o v e n i j eLETO MLADINCI IN ČLANI

1986 Šimunič, Milan * troskok 16,23

1986 Cujnik, Darko kopje 74,58

1992 Tratar, Darja /MML/ 80 m ov. 11,81

1992 Tratar, Darja /MML/ šesteroboj 5679 točk

1994 Ravbar, Majtaž /ML/ 1 milja 4:31,50

1994 Tomič, Aleaš* /ML/ 1 milja 4:16,8

1994 Ravrar, Majtaž /MML/ 1 milja 4:31,50

1996 Božič, Tomaž 100 m 10,47

1996 Božič, Tomaž 200 m 20,98

USPEHI V ŠTEVILKAH

209

R e k o r d i S l o v e n i j e

* nastopali so za več klubov (v tabeli so zajeti vsi njihovi najboljši rezultati)

LETO MLADINCI IN ČLANI

1996 Primc, Igor disk 62,72

1996 Tomič, Aleš * /ML/ 1 milja 4:12,2

1996 Tomič, Aleš * /ML/ 1500 m 3:45,85

1996 Tomič, Aleš * /ML/ 800 m 1:54,50

1997 Božič, Tomaž 100 m 10,42

1997 SLO (Božič Tomaž…….) 4 x 100 m 39,62

1997 Primc, Igor disk 62,98

1997 Primc, Igor disk 63,74

1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov. 14,06

1997 Murn, Andrej /MML/ 110 m ov. 14,22

1997 Murn, Andrej /MML/ 60 m ov. 8,05

1998 Murn, Andrej /ML/ 60 m ov. 8,06

1999 Primc, Igor disk 63,78

1999 Primc, Igor disk 63,90

1999 Primc, Igor disk 64,35

1999 Primc, Igor disk 64,79

2001 Vrtačič, Jože * 300 m 33,28

2002 Tomič, Aleš * 1500 m 3:39,29

2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 46,07

2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 46,73

2004 Hribar, Tadej /MML/ disk 47,72

2005 Krevs, Mitja * /MML/ 3000 m 9:11,44

2005 Krevs, Mitja * /MML/ 3000 m 8:53,46

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 49,35

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 50,61

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 50,62

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,75 kg 51,52

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,5 kg 57,49

2010 Žulič, Jaka /MML/ disk 1,5 kg 58,25

210

USPEHI V ŠTEVILKAH

Rekordi AK Krka

Č l a n iDISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Kokalović, Gregor 86 6,76 Dunaj (A) 2011 12. 2. 2011 Jeriček, Andrej

100 m Kokalović, Gregor 86 10,32 Koper 2011 6. 8. 2011 Jeriček, Andrej

200 m Kokalović, Gregor 86 20,81 Maribor 2009 2. 8. 2009 Jeriček, Andrej

300 m Vrtačič, Jože 80 33,28 Šentjernej 2001 Antončič, Slavko

400 m Vrtačič, Jože 80 46,83 Ljubljana 2000 Antončič, Slavko

800 m Šikonja, Robert 64 1:49,23 Pescara (I) 1984 Penca, Janez

1000 m Tomič, Aleš 77 2:23,4 Novo mesto 1997 Retelj, Borut

1500 m Mohorović, Mario 57 3:45,8 Split (SFRJ) 1981 Penca, Janez

1 milja (1609 m) Tomič, Aleš 77 4:12,2 Novo mesto 1996 Retelj, Borut

3000 m Dragan, Robert 71 8:17,63 N. Gorica 1994 Dragan, Robert

5000 m Žužek, Metod 51 14:00,9 N. Gorica 1980 Penca, Janez

10 000 m Fabjan, Matjaž 67 29:42,27 Novo mesto 1995 Mohorović, Mario

m. maraton Kobe, Primož 81 1:04:55 Ljubljana 2010 24. 10. 2010 Kejžar, Roman

maraton Kobe, Primož 81 2:14:50 Linz (A) 2012 22. 4. 2012 Kejžar, Roman

4 x 100 m Gradišek, Martin 86 41,31 Celje 2013 27. 7. 2013 Jeriček, Andrej

Kokalović, Gregor 86 Jeriček, Andrej

Brulc, Blaž 92 Malnar, Slavko

Murn, Blaž 96 Jeriček, Andrej

4 x 200 m Kraševec, Matija 85 1:30,84 Maribor 2003 Jeriček, Andrej

Kokalović, Gregor 86 Malnar, Slavko

Vrtačič, Jože 80 Jeriček, Andrej

Zelič, Kim 82 Jeriček, Andrej

4 x 400 m Keržan, Vane 57 3:17,2 Beograd (SFRJ) 1979 Penca, Janez

211

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

Cujnik, Darko 59 Špilar, Marijan

Penca, Janez 49 Penca, Janez

Šega, Igor 63 Bratič, Milan

4 x 800 m Kozan, Boštjan 79 8:16,29 Brežice 2000 Dragan, Robert

Derganc, Jure 82 Dragan, Robert

Kapš, Miha 82 Dragan, Robert

Berus, Matjaž 84 Dragan, Robert

4 x 1500 m Berus, Matjaž 84 17:43,90 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert

Šega, Matija 85 Dragan, Robert

Derganc, Jure 82 Dragan, Robert

Ambrožič, Dejan 83 Dragan, Robert

60 m ov. Zupančič, Matjaž 67 8,28 Ljubljana 1993 Križman, Rafko

110 m ov. Zupančič, Matjaž 67 14,70 Thonon les Bains (F) 1986 Križman, Rafko

200 m ov. Zupančič, Matjaž 67 26,15 Ljubljana 1986 Križman, Rafko

400 m ov. Penca, Janez 49 52,10 Celje 1975 Penca, Janez

3000 m zap. Žužek, Metod 51 8:43,7 Split (SFRJ) 1980 Penca, Janez

daljina Rovan, Gregor 79 734 Maribor 1997 Jeriček, Andrej

troskok Gradišek, Martin 86 15,65 Koper 2013 30. 6. 2013 Jeriček, Andrej

višina Lapanje, Andrej 64 216 Ljubljana 1988 Malnar, Slavko

palica Poljanec, Andrej 84 560 Novo mesto 2007 Lorenci, Tine

krogla Hribar, Tadej 87 15,47 Ljubljana 2008 7. 6. 2008 Malnar, Slavko

kopje Cujnik, Darko 59 74,08 Beograd (SFRJ) 1986 Špilar, Marijan

disk Primc, Igor 66 64,79 Novo mesto 1999 Gačnik, Karel

kladivo Glivar, Matej 86 60,16 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko

deseteroboj Cujnik, Darko 59 7456 Maribor 1979 Špilar, Marijan

Č l a n i

212

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

M l a j š i č l a n i ( u - 2 3 ) *DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Brulc, Blaž 92 6,92 Ljubljana 2013 16. 2. 2013 Malnar, Slavko

100 m Kokalović, Gregor 86 10,59 Maribor 2008 Jeriček, Andrej

200 m Vrtačič, Jože 80 21,24 Velenje 2000 Antončič, Slavko

Kokalović, Gregor 86 21,24 Ptuj 2007 Jeriček, Andrej

300 m Vrtačič, Jože 80 33,28 Šentjernej 2001 Antončič, Slavko

400 m Vrtačič, Jože 80 46,83 Ljubljana 2000 Antončič, Slavko

600 m Štupar, Urh 91 1:25,17 Domžale 2012 27. 5. 2012 Jeriček, Andrej

800 m Tomič, Aleš 77 1:50,17 Lignano (I) 1997 Retelj, Borut

1000 m Tomič, Aleš 77 2:23,4 Novo mesto 1997 Retelj, Borut

1500 m Tomič, Aleš 77 3:49,18 Odense 1997 Retelj, Borut

2000 m Krevs, Mitja 89 5:23,46 Maribor 2009 Dragan, Robert

3000 m Krevs, Mitja 89 8:37,50 Celje 2009 Dragan, Robert

5000 m Kozan, Boštjan 79 15:32,76 Celje 2000 Dragan, Robert

10 000 m Kozan, Boštjan 79 32:36,08 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert

m. maraton Kozan, Boštjan 79 1:16:20 Nygerryhaza (HUN) 2000 Dragan, Robert

110 m ov. Kokalovič, Gregor 86 14,97 Ptuj 2007 Jeriček, Andrej

400 m ov. Slak, Peter 89 1:00,59 Celje 2009 Malnar, Slavko

2000 m zap. Košir, Gregor 85 6:25,14 Novo mesto 2005 Dragan, Robert

3000 m zap. Košir, Gregor 85 10:02,89 Novo mesto 2005 Dragan, Robert

daljina Gradišek, Martin 86 687 Dolenjske Toplice 2008 Jeriček, Andrej

troskok Gradišek, Martin 86 14,44 Ried im Innkreis (A) 2008 Jeriček, Andrej

višina Jeralič, Janez 82 208 Leibnitz (A) 2002 Malnar, Slavko

palica Jeralič, Primož 83 430 Celje 2003 Malnar, Slavko

krogla Hribar, Tadej 87 15,47 Ljubljana 2008 Malnar, Slavko

kopje Stegnar, Gašper 87 67,61 Ptuj 2007 Umek, Lovro

disk Hribar, Tadej 87 53,47 Novo mesto 2009 Malnar, Slavko

kladivo Glivar, Matej 86 60,16 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko

deseteroboj Blatnik, Simon 82 5789 Maribor 2009 Malnar, Slavko

* rekordi se vodijo od vključno leta 1997; upošteva se le kategorija U-23 (starost 20, 21 in 22 let)

213

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Kraševec, Matija 85 7,01 Celje 2004 Jeriček, Andrej

100 m Kraševec, Matija 85 10,59 Maribor 2004 Jeriček, Andrej

200 m Kraševec, Matija 85 21,92 Velenje 2004 Jeriček, Andrej

300 m Kraševec, Matija 85 34,96 Koper 2002 Jeriček, Andrej

400 m Šikonja, Robert 64 49,16 Celje 1983 Penca, Janez

800 m Kajtazović, Vesmin 70 1:50,35 Split (SFRJ) 1989 Malnar, Slavko

1000 m Tomič, Aleš 77 2:25,29 Sydney (AVS) 1996 Retelj, Borut

1500 m Tomič, Aleš 77 3:45,85 Ljubljana 1996 Retelj, Borut

1 milja (1609 m) Tomič, Aleš 77 4:12,2 Novo mesto 1996 Retelj, Borut

3000 m Fabjan, Matjaž 67 8:24,5 N. Gorica 1985 Mohorović, Mario

5000 m Fabjan, Matjaž 67 14:45,56 Beograd (SFRJ) 1986 Mohorović, Mario

10 000 m Počič, Aljoša 72 31:46,85 Novo mesto 1991 15. 5. 1991 Škedelj Močivnik, Ivan

m. maraton Dragan, Robert 71 1:09:32 Leskovac (SFRJ) 1989 Škedelj Močivnik, Ivan

4 x 100 m Kokalović, Gregor 86 43,28 N. Gorica 2001 Malnar, Slavko

Koklović, Goran 84 Malnar, Slavko

Kraševec, Matija 85 Jeriček, Andrej

Zelič, Kim 82 Jeriček, Andrej

4 x 400 m Štrukelj, Robi 70 3:24,53 Beograd (SFRJ) 1989 Penca, Janez

Kajtazović, Vesmin 70 Malnar, Slavko

Božič, Sandi 72 Malnar, Slavko

Božič, Tomaž 70 Penca, Janez

60 m ov. (100) Murn, Andrej 80 8,06 Ljubljana 1998 Jeriček, Andrej

60 m ov. (106) Murn, Andrej 80 8,53 Šemp.pri N.Gorici 1998 Jeriček, Andrej

110 m ov. (100) Drčar, Matej 88 15,59 Maribor 2007 Malnar, Slavko

110 m ov. (106) Zupančič, Matjaž 67 14,70 Thonon les Bains (F) 1986 Križman, Rafko

200 m ov. Zupančič, Matjaž 67 26,3 Ljubljana 1986 Križman, Rafko

400 m ov. Gabrijel, Gorazd 65 53,68 Pescara (I) 1984 Penca, Janez

2000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 5:54,31 Nova Gorica 2012 3. 6. 2012 Lindič, Aleš

3000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 9:09,33 Slovenj Gradec 2012 9. 6. 2012 Lindič, Aleš

daljina Rovan, Gregor 79 734 Maribor 1997 Jeriček, Andrej

troskok Kranjčič, Edvard 60 15,24 Celje 1979 Penca, Janez

višina Lapanje, Andrej 64 213 Ljubljana 1982 Špilar Marijan

palica Drčar, Matej 88 440 Novo mesto 2006 Malnar, Slavko

krogla (6) Pekolj, Matjaž 85 15,75 Slovenska Bistrica 2004 Malnar, Slavko

krogla (7,26) Primc, Igor 66 14,30 Postojna 1984 Špilar Marijan

kopje Stegnar, Gašper 87 68,08 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko

disk (1,75) Žulič, Jaka 93 57,75 Leibnitz (A) 2012 6. 5. 2012 Malnar, Slavko

disk (2) Primc, Igor 66 55,54 Postojna 1985 Toplak, Ivan / Malnar, Slavko

kladivo (6) Glivar, Matej 86 67,08 Slovenska Bistrica 2005 Malnar, Slavko

kladivo (7,26) Glivar, Matej 86 56,42 Ljubljana 2005 Malnar, Slavko

deseteroboj Drčar, Matej 88 6540 Maribor 2007 Malnar, Slavko

S t a r e j š i m l a d i n c i ( u - 2 0 )

214

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

M l a j š i m l a d i n c i ( u - 1 8 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Brulc, Blaž 92 7,03 Ljubljana 2009 14. 2. 2009 Malnar, Slavko

100 m Kraševec, Matija 85 10,80 Ravne na Koroškem 2002 Jeriček, Andrej

200 m Kraševec, Matija 85 22,17 Maribor 2002 Jeriček, Andrej

300 m Kraševec, Matija 85 34,96 Koper 2002 Jeriček, Andrej

400 m Šega, Igor 63 49,52 N. Gorica 1979 Bratič, Milan

800 m Tomič, Aleš 77 1:55,2 Pariz (F) 1994 Retelj, Borut

1000 m Tomič, Aleš 77 2:32,94 Beljak (A) 1994 Retelj, Borut

1500 m Berus, Matjaž 84 3:59,91 Koper 2001 Dragan, Robert

1 milja (1609 m) Ravbar, Matjaž 78 4:31,50 Trbiž (I) 1995 Retelj, Borut

2000 m Berus, Matjaž 84 5:40,74 Koper 2001 Dragan, Robert

3000 m Fabjan, Matjaž 67 8:45,70 Postojna 1984 Mohorović, Mario

5000 m Dragan, Robert 71 15:28,10 Maribor 1988 Škedelj Močivnik, Ivan

10 000 m Golob, Peter 84 34:56,28 Ravne na Koroškem 2001 Dragan, Robert

m. maraton Počič, Aljoša 72 1:15:06 Leskovac (SFRJ) 1989 7. 10. 1989 Škedelj Močivnik, Ivan

4 × 100 m Murn, Andrej 80 44,10 Ljubljana 1996 Jeriček, Andrej

Pust, Marko 82 Jeriček, Andrej

Kastelic, Jernej 80 Jeriček, Andrej

Rovan, Gregor 79 Jeriček, Andrej

4 x 300 m Kokalović, Gregor 86 2:27,38 Koper 2002 Malnar, Slavko

Knafeljc, Mišel 85 Dragan, Robert

Lakić, Miloš 86 Jeriček, Andrej

Kraševec, Matija 85 Jeriček, Andrej

4 x 400 m (1) Kranjčič, Edvard 60 3:35,20 Osijek (SFRJ) 1976 Penca, Janez

Kraševec, Tone 59 Penca, Janez

Kapš, Rafko 59 Penca, Janez

Štupar, Milan 59 Penca, Janez

4 x 400 m (2) Košmerlj, Bojan 61 3:35,20 Kranj 1978 Penca, Janez

Blatnik, Dušan 61 Penca, Janez

Škrubej, Samo 63 Bratič Milan

Šega, Igor 63 Bratič Milan

100-200-300-400 Drčar, Matej 88 2:15,19 Koper 2004 Malnar, Slavko

Lakić, Simon 88 Jeriček, Andrej

Lakić, Simon 87 Jeriček, Andrej

Boršnar, Tilen 88 Malnar, Slavko

215

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m ov. (91) Murn, Andrej 80 8,05 Ljubljana 1997 Jeriček, Andrej

60 m ov. (100) Zupančič, Matjaž 67 8,58 Celje 1984 Križman, Rafko

110 m ov. (91) Murn, Andrej 80 14,93 Brixen (I) 1997 Jeriček, Andrej

110 m ov. (100) Murn, Andrej 80 15,22 Kranj 1996 Jeriček, Andrej

300 m ov. Kastelic, Jernej 80 38,32 Koper 1996 Jeriček, Andrej

400 m ov. Kastelic, Jernej 80 55,50 Lizbona (POR) 1997 Jeriček, Andrej

1500 m zap. Dragan, Robert 71 4:29,54 Maribor 1987 Škedelj Močivnik, Ivan

2000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 6:09,19 Novo mesto 2010 24. 4. 2010 Malnar, Slavko

3000 m zap. Cimermančič, Davorin 93 9:35,65 Veszprem (MADŽ) 2010 7. 7. 2010 Malnar, Slavko

daljina Rovan, Gregor 79 704 Celje 1996 Jeriček Andrej

višina Lapanje, Andrej 64 210 Novo mesto 1981 Špilar, Marijan

troskok Murn, Andrej 80 14,08 Celje 1997 Jeriček, Andrej

palica Jeralič, Primož 83 430 Ljubljana 2000 Malnar Slavko

krogla - 5 Meglič, Robert 81 16,75 Novo mesto 1998 Cujnik, Darko

krogla - 6 Primc, Igor 66 15,01 Nova Gorica 1982 Špilar, Marijan

kopje - 700 Kastrevc, David 94 65,60 Trabzon (TUR) 2011 29. 7. 2011 Malnar, Slavko

kopje - 800 Stegnar, Gašper 87 59,60 Maribor 2004 Malnar, Slavko

disk - 1,5 Žulič, Jaka 93 58,25 Singapur (SIN) 2010 17. 8. 2010 Malnar, Slavko

disk - 1,75 Žulič, Jaka 93 51,52 Veszprem (MADŽ) 2010 7. 7. 2010 Malnar, Slavko

kladivo - 5 Glivar, Matej 86 66,03 Slovenska Bistrica 2003 Malnar, Slavko

kladivo - 6 Glivar, Matej 86 54,97 Ljubljana 2003 Malnar, Slavko

8-boj Majcen, Matija 90 5375 Maribor 2007 Malnar, Slavko

M l a j š i m l a d i n c i ( u - 1 8 )

P i o n i r j i ( u - 1 6 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Kraševec, Matija 85 7,17 Brežice 2000 Malnar, Slavko

100 m Šega, Igor 63 11,1 Novo mesto 1987 Bratič, Milan

Brulc, Blaž 92 11,39 Maribor 2007 Malnar, Slavko

200 m Kraševec, Matija 85 23,24 Kranj 2000 Malnar, Slavko

300 m Pust, Marko 82 36,47 Velenje 1997 Jeriček, Andrej

400 m Šega, Igor 63 51,55 Celje 1978 Bratič, Milan

600 m Berus, Matjaž 84 01:28,6 Novo mesto 1999 Dragan, Robert

800 m Krevs, Mitja 89 02:02,00 Ljubljana 2004 Dragan, Robert

1000 m Krevs, Mitja 89 02:40,00 Ljubljana 2004 Dragan, Robert

1500 m Ravbar, Matjaž 78 4:17,46 Maribor 1993 Fabjan, Matjaž

2000 m Ravbar, Matjaž 78 5:55,90 Ljubljana 1993 Fabjan, Matjaž

3000 m Krevs, Mitja 89 9:11,87 Maribor 2004 Dragan, Robert

5000 m Štukelj, Žan 97 17:22,69 Postojna 2012 6. 5. 2012 Lindič, Aleš

216

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

4 x 100 m Žitnik, Mitja 84 45,94 Koper 1999 Cujnik, Darko

Kraševec, Matija 85 Malnar, Slavko

Kokalović, Goran 84 Malnar, Slavko

Knafeljc, Mišel 85 Malnar, Slavko

4 x 300 m Nose, Rok 85 2:33,68 Celje 2000 Malnar, Slavko

Kraševec, Matija 85 Malnar, Slavko

Anžiček, Aleš 85 Malnar, Slavko

Knafeljc, Mišel 85 Malnar, Slavko

60 m ov. (84) Murn, Andrej 80 8,44 Celje 1995 Jeriček, Andrej

60 m ov. (91) Durič, Miha 78 9,41 Ljubljana 1993 Zupančič, Matjaž

100 m ov. (84) Murn, Andrej 80 13,55 Novo mesto 1995 Jeriček, Andrej

100 m ov. (91) Durič, Miha 78 16,11 Novo mesto 1993 Zupančič, Matjaž

300 m ov. Bukovec, Matjaž 82 39,86 Ljubljana 1997 Šimunič, Milan

daljina Podkrižnik, Matej 81 655 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan

višina Moretti, Ahac 95 198 Postojna 2010 17. 9. 2010 Malnar, Slavko

palica Jeralič, Primož 83 360 Koper 1998 Malnar, Slavko

krogla - 5 Žulič, Jaka 93 15,47 Szombathely (MADŽ) 2008 25. 6. 2008 Malnar, Slavko / Cujnik,

Darko

krogla - 4 Žulič, Jaka 93 17,50 Novo mesto 2008 3. 10. 2008 Malnar, Slavko / Cujnik, Darko

kopje - 700 Kastrevc, David 94 50,97 Domžale 2009 5. 9. 2009 Malnar, Slavko

kopje - 600 Kastrevc, David 94 55,62 Brežice 2009 27. 9. 2009 Malnar, Slavko

disk - 1,5 Primc, Igor 66 51,18 Maribor 1981 Špilar, Marijan

disk - 1 Primc, Igor 66 63,30 Ljubljana 1981 Špilar, Marijan

kladivo - 5 Rus, Gregor 75 50,88 Brežice 1990 Malnar, Slavko

kladivo - 4 Kastrevc, David 94 51,97 Koper 2009 13. 9. 2009 Malnar, Slavko

8-boj Brulc, Blaž 92 4706 Brežice 2007 Malnar, Slavko

P i o n i r j i ( u - 1 6 )

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

217

Č l a n i c e DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Jankovič, Katka 75 7,75 Celje 1999

100 m Jankovič, Katka 75 12,18 Trieste (I) 1998

200 m Klemenčič, Tanja 75 25,28 Celje 1996 Retelj, Borut

300 m Klemenčič, Tanja 75 40,68 Koper 1995 Malnar, Slavko

Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan

400 m Klemenčič, Tanja 75 56,65 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut

600 m Klemenčič, Tanja 75 1:35,5 Celje 1997 Retelj, Borut

800 m Udovč, Mateja 71 2:12,55 Wolfsberg (A) 1996 Fabjan, Matjaž

1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario

1500 m Udovč, Mateja 71 4:32,74 Celje 1995 Fabjan, Matjaž

1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:19,33 Celje 2006 Mohorović, Mario

2000 m Udovč, Mateja 71 6:17,89 Novo mesto 1994 Fabjan, Matjaž

3000 m Udovč, Mateja 71 9:39,27 Celje 1995 Fabjan, Matjaž

5000 m Udovč, Mateja 75 18:03,41 Velenje 1994 Fabjan, Matjaž

10 000 m Udovč, Mateja 71 37:31,74 Ljubljana 1993 Fabjan, Matjaž

m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna peč 1994 Retelj, Borut

4 x 100 m Podkrižnik, Nataša 73 49,34 Novo mesto 1994 Malnar, Slavko

Klemenčič, Tanja 75 Malnar, Slavko

Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure

Fink, Maša 78 Zupančič, Matjaž

4 x 200 m Peterlin, Damjana 84 1:46,17 Aarhus (DAN) 2001 Malnar, Slavko

Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko

Vukšinič, Kaja 86 Malnar, Slavko

Salopek, Jasmina 81 Jeriček, Andrej

4 x 400 m Klemenčič, Tanja 75 4:10,30 Nova Gorica 1994 Malnar, Slavko

Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure

Rahne, Ingrid 76 Malnar, Slavko

Tratar, Darja 77 Zupančič, Matjaž

4 x 800 m Lindič, Mojca 85 10:26,71 Ravne na Koroškem 2003 Mohorović, Mario

Šercelj, Nina 86 Dragan, Robert

Ličen, Vesna 86 Dragan, Robert

Mohorović, Maja 86 Mohorović, Mario

60 m ov. Jankovič, Katka 75 8,39 München (NEM) 1999

100 m ov. Jankovič, Katka 75 13,67 Avezzano (I) 2000

400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:02,12 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut

1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko

1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario

2000 m zap. Mohorović, Maja 86 7:13,32 Maribor 2005 Mohorović, Mario

3000 m zap. Lindič, Mojca 85 11:13,05 Grosseto (ITA) 2004 Mohorović, Mario

daljina Podkrižnik, Nataša 73 615 Leibnitz (A) 1994 Malnar, Slavko

višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan

troskok Blatnik, Andreja 77 12,53 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan

palica Drobnič, Mateja 85 380 Dunaj (A) 2011 12. 2. 2011 Jeriček, Andrej

krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko

218

Č l a n i c e

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

kopje - 600 Derganc, Saša 69 39,08 Beograd (ZRJ) 1987 Malnar, Slavko

disk - 1 Hribar, Martina 73 36,98 Novo mesto 1991 Malnar, Slavko

kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko

sedmeroboj Rangus, Mija 85 4774 Maribor 2006 Jeriček, Andrej

M l a j š e č l a n i c e ( u - 2 3 ) *DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

100 m Jankovič, Katka 75 12,62 Nova Gorica 1997

200 m Rangus, Mija 85 25,6 Maribor 2006 Jeriček, Andrej

400 m Klemenčič, Tanja 75 56,65 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut

600 m Klemenčič, Tanja 75 1:35,5 Celje 1997 Retelj, Borut

800 m Škedelj, Breda 93 2:18,70 Gorica (I) 2013 20. 7. 2013 Škedelj Močivnik, Ivan

1000 m Škedelj, Breda 93 3:10,13 Šentjur 2013 11. 5. 2013 Škedelj Močivnik, Ivan

1500 m Mohorović, Maja 86 4:39,96 Ptuj 2008 Mohorović, Mario

1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:19,33 Celje 2006 Mohorović, Mario

2000 m Mohorović, Maja 86 6:41,00 Maribor 2007 Mohorović, Mario

3000 m Mohorović, Maja 86 10:09,06 Ptuj 2008 Mohorović, Mario

5000 m Mohorović, Maja 86 19:28,02 Nova Gorica 2007 Mohorović, Mario

10 000 m Turk, Monika 84 42:20,04 Žalec 2004 Mohorović, Mario

m. maraton Turk, Monika 84 1:37:01 Ljubljana 2004 Mohorović, Mario

100 m ov. Jankovič, Katka 75 13,67 Avezzano (I) 2000

400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:02,12 Nova Gorica 1997 Retelj, Borut

3000 m zap. Mohorović, Maja 86 11:27,90 Novo mesto 2006 Mohorović, Mario

daljina Rangus, Mija 85 567 Treviso (I) 2006 Malnar, Slavko

višina Rangus, Mija 85 158 Brežice 2006 Malnar, Slavko

troskok Dragan, Tjaša 89 11 Novo mesto 2009 Jeriček, Andrej

palica Glavač, Vesna 89 250 Novo mesto 2009 Malnar, Slavko

krogla - 4 Rangus, Mija 85 9,49 Brežice 2006 Malnar, Slavko

kopje - 600 Stepan, Nevenka 91 37,00 Novo mesto 2011 20. 6. 2011 Malnar, Slavko

disk - 1 Krnc, Kristina 91 31,01 Celje 2011 11. 6. 2011 Malnar, Slavko

sedmeroboj Rangus, Mija 85 4774 Maribor 2006 Jeriček, Andrej

* rekordi se vodijo od vključno leta 1997; upošteva se le kategorija U-23 (starost 20, 21 in 22 let)

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

219

S t a r e j š e m l a d i n k e ( u - 2 0 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Tratar, Darja 77 7,93 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko

100 m Tratar, Darja 77 12,48 Hartberg (A) 1993 Malnar, Slavko

200 m Tratar, Darja 77 25,57 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko

300 m Klemenčič, Tanja 75 41,00 Leibnitz (A) 1994 Malnar, Slavko

Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan

400 m Klemenčič, Tanja 75 58,05 Postojna 1994 Malnar, Slavko

600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko

800 m Kastelic, Lavra 71 2:14,9 Maribor 1988 Mohorović, Mario

1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario

1500 m Kastelic, Lavra 71 4:43,44 Ljubljana 1987 Mohorović, Mario

1 milja (1609 m) Turk, Monika 84 5:24,06 Šentjernej 2003 Mohorović, Mario

3000 m Udovč, Mateja 71 10:19,68 Split (HR) 1990 Malnar, Slavko

5000 m Šmajdek, Aleksandra 91 19:17,9 Domžale 2008 5. 4. 2008 Dragan, Robert

m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna Peč 1994 Retelj, Borut

4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 49,84 Novo mesto 2002 Jeriček, Andrej

Peterlin, Damjana 84 Antončič, Slavko

Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko

Rangus, Mija 85 Malnar, Slavko

4 x 400 m Klemenčič, Tanja 75 4:10,30 Nova Gorica 1994 Malnar, Slavko

Jankovič, Katka 75 Kastelic, Jure

Rahne, Ingrid 76 Malnar, Slavko

Tratar, Darja 77 Zupančič, Matjaž

60 m ov. Jankovič, Katka 75 9,22 Ljubljana 1994 Kastelic, Jure

100 m ov. Jankovič, Katka 75 14,71 Velenje 1994 Kastelic, Jure

400 m ov. Klemenčič, Tanja 75 1:05,12 Novo mesto 1994 Malnar, Slavko

1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko

1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario

2000 m zap. Mohorović, Maja 86 7:13,32 Maribor 2005 Mohorović, Mario

3000 m zap. Lindič, Mojca 85 11:13,05 Grosseto (I) 2004 Mohorović, Mario

daljina Rangus, Mija 85 598 Maribor 2004 Jeriček, Andrej

višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan

troskok Blatnik, Andreja 77 12,53 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan

palica Škrubej, Jasmina 87 300 Maribor 2005 Malnar, Slavko

krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko

kopje - 600 Derganc, Saša 69 39,08 Beograd (ZRJ) 1987 Malnar, Slavko

disk - 1 Hribar, Martina 73 36,98 Novo mesto 1991 Malnar, Slavko

kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko

sedmeroboj Jankovič, Katka 75 4040 Novo mesto 1994 Kastelic, Jure

220

M l a j š e m l a d i n k e ( u - 1 8 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Tratar, Darja 77 7,93 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko

100 m Tratar, Darja 77 12,48 Hartberg (A) 1993 Malnar, Slavko

200 m Tratar, Darja 77 25,57 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko

300 m Zaletelj, Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan

Derčar, Špela 95 42,43 Maribor 2011 6. 7. 2011 Malnar, Slavko

400 m Derčar, Špela 95 59,55 Ravne na Koroškem 2011 18. 6. 2011 Malnar, Slavko

600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko

800 m Kastelic, Lavra 71 2:14,9 Maribor 1988 Mohorović, Mario

1000 m Kastelic, Lavra 71 2:53,18 Maribor 1988 Mohorović, Mario

1500 m Kastelic, Lavra 71 4:43,44 Ljubljana 1987 Mohorović, Mario

1 milja (1609 m) Mohorović, Maja 86 5:27,37 Maribor 2003 Mohorović, Mario

3000 m Šmajdek, Aleksandra 91 10:44,8 Sremska Mitrovica (SRB) 2008 20. 9. 2008 Dragan, Robert

5000 m Šmajdek, Aleksandra 91 19:17,9 Domžale 2008 5. 4. 2008 Dragan, Robert

m. maraton Auersperger, Irena 77 1:52:20 Mirna Peč 1994 Retelj, Borut

4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 49,86 Ljubljana 2001 Malnar, Slavko

Dragišić, Gordana 85 Malnar, Slavko

Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko

Peterlin, Damjana 84 Malnar, Slavko

4 x 300 m Kolenc,Jana 86 2:56,23 Koper 2001 Malnar, Slavko

Peterlin, Damjana 84 Malnar, Slavko

Rolih, Petra 86 Malnar, Slavko

Vukšinič, Kaja 86 Malnar, Slavko

100-200-300-400 Grmaš, Sanja 88 2:47,70 Koper 2004 Malnar, Slavko

Škrubej, Jasmina 87 Malnar, Slavko

Šušteršič, Tanja 88 Malnar, Slavko

Ličen, Vesna 87 Dragan Robert

60 m ov. Tratar, Darja 77 8,89 Ljubljana 1993 Malnar, Slavko

80 m ov. Tratar, Darja 77 11,81 Maribor 1993 Malnar, Slavko

100 m ov. Tratar, Darja 77 14,73 Zagreb (HR) 1993 Malnar, Slavko

300 m ov. Praznik, Manja 82 45,51 Budimpešta (MADŽ) 1997 Križe, Majda

400 m ov. Ljubi, Karla 96 1:05,58 Nova Gorica 2013 2. 6. 2013 Nikolič, Igor

1000 m zap. Lindič, Mojca 85 3:24,52 Koper 2002 Malnar, Slavko

1500 m zap. Lindič, Mojca 85 5:28,12 Ravne na Koroškem 2002 Mohorović, Mario

2000 m zap. Ljubi, Karla 96 8:22,53 Domžale 2012 22. 9. 2012 Malnar, Slavko / Nikolič, Igor

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

221

P i o n i r k e ( u - 1 6 )DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

60 m Tratar, Darja 77 7,99 Novo mesto 1992 Malnar, Slavko

100 m Tratar, Darja 77 12,67 Maribor 1992 Malnar, Slavko

200 m Jakše, Ivica 56 26,2 Bihač (BiH) 1969 Špilar, Marijan

300 m Zaletelj Vesna 60 40,4 Kranj 1974 Špilar, Marijan

Peterlin Damjana 84 43,54 Kranj 1999 Malnar, Slavko

400 m Derčar, Špela 95 1:00,39 Ljubljana 2010 5. 6. 2010 Malnar, Slavko

600 m Derčar, Špela 95 1:38,69 Ptuj 2010 28. 5. 2010 Malnar, Slavko

800 m Derčar, Špela 95 2:23,05 Nova Gorica 2010 4. 7. 2010 Malnar, Slavko

1000 m Derčar, Špela 80 3:04,45 Ljubljana 2010 3. 6. 2010 Malnar, Slavko

1500 m Šmajdek, Aleksandra 91 5:09,47 Šentjernej 2006 Dragan, Robert

2000 m Pleško, Tara 98 7:13,67 Celje 2012 9. 6. 2012 Lindič, Aleš

3000 m Pleško, Tara 98 11:09,12 Ljubljana 2013 12. 5. 2013 Lindič, Aleš

4 x 100 m Vukšinič, Kaja 86 51,08 Celje 2000 Malnar, Slavko

Dragišić, Gordana 85 Malnar, Slavko

Trifković, Radojka 85 Malnar, Slavko

Rangus, Mija 85 Malnar, Slavko

4 x 200 m Repše, Anita 95 2:02,52 Domžale 2008 31. 8. 2008 Malnar, Slavko

Luzar, Nina 95 Malnar, Slavko

Ljubi, Karla 96 Malnar, Slavko

Medic, Ana 97 Malnar, Slavko

4 × 300 m Repše, Anita 95 2:59,03 Ptuj 2010 12. 9. 2010 Malnar, Slavko

Luzar, Nina 95 Malnar, Slavko

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

3000 m zap. Ljubi, Klara 93 13:23,84 Velenje 2010 18. 7. 2010 Malnar, Slavko

daljina Hren, Greta 66 571 Split (HR) 1982 Šimunič, Milan

višina Križe, Cilka 66 173 Maribor 1983 Šimunič, Milan

troskok Hohnjec, Melita 80 12,20 Novo mesto 1996 Šimunič, Milan

palica Glavač, Vesna 89 280 Celje 2006 Malnar, Slavko

krogla - 4 Hribar, Martina 73 11,88 Ljubljana 1990 Malnar, Slavko

krogla - 3 Hribar, Martina 73 13,30 Bressanone (I) 1989 Malnar, Slavko

kopje - 600 Derganc, Saša 69 38,90 Novo mesto 1984 Malnar, Slavko

kopje - 500 Čigoja, Ines 82 43,36 Ljubljana 1998 Cujnik, Darko

disk - 1 Krnc, Kristina 91 33,81 Koper 2008 Malnar, Slavko

kladivo - 4 Kren, Eva 89 41,06 Ljubljana 2006 Malnar, Slavko

kladivo - 3 Kren, Eva 89 44,76 Novo mesto 2005 Malnar, Slavko

sedmeroboj Potočar, Tjaša 97 3850 Velenje 2013 25.-26. 5. 2013 Nikolič, Igor

M l a j š e m l a d i n k e ( u - 1 8 )

222

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

Ljubi, Karla 96 Malnar, Slavko

Derčar, Špela 95 Malnar, Slavko

60 m ov. Tratar, Darja 77 9,28 Ljubljana 1992 Malnar, Slavko

80 m ov. Tratar, Darja 77 11,81 Maribor 1992 Malnar, Slavko

300 m ov. Praznik, Manja 82 45,51 Budimpešta (MADŽ) 1997 Križe, Majda

daljina Hren, Greta 66 545 Split 1982 Šimunič, Milan

Podkrižnik, Nataša 73 545 Celje 1988 Malnar, Slavko

višina Pečavar, Vesna 61 168 Ljubljana 1971 Špilar, Marijan

P i o n i r k e ( u - 1 6 )

USPEHI V ŠTEVILKAH // Rekordi AK Krka

223

DISCIPLINA PRIIMEK, IME L. R. REZULTAT KRAJ LETO DATUM TRENER/-KA

palica Ljubi, Karla 96 260 Novo mesto 2011 3. 6. 2011 Drobnič, Mateja

krogla - 3 Hribar, Martina 73 12,61 Trebnje 1988 Malnar, Slavko

kopje - 400 Zupan, Katja 83 41,84 Novo mesto 1992 Cujnik, Darko

kopje - 500 Černič, Tina 95 34,21 Ptuj 2010 4. 9. 2010 Malnar, Slavko

disk - 1 Čuček, Tina 73 31,80 Ljubljana 1988 Malnar, Slavko

kladivo - 3 Juršič, Katarina 95 40,76 Ravne na Koroškem 2010 19. 6. 2010 Malnar, Slavko

sedmeroboj Potočar, Tjaša 97 4040 Nova Gorica 2012 6.-7. 10. 2012 Nikolič, Igor

224

m o š k i

USPEHI V ŠTEVILKAH

Rekordi stadiona Portoval Novo mesto

M O Š K IDISCIPLINA PRIIMEK, IME REZULTAT LETO

100 m Žumer, Jan SLO-Mass Ljubljana 10,21 2006

200 m Horvat, Boštjan SLO-Olimpija Ljubljana 20,64 1999

400 m Brankovič, Slobodan JUG 46,38 1990

800 m Rudolf, Žan SLO-Mass Ljubljana 1:47,39 2012

1500 m Saidisief, Adi ALŽ 3:41,38 1997

3000 m Mc Guirk, Matt ZDA 7:56,45 1992

5000 m Bahtiri, Bekim SLO-Velenje 14:03,66 1994

10 000 m Rozman, Stane SLO-Kladivar Celje 29:39,22 1991

4 x 100 m člani SLO-Slovenija 39,79 2002

4 x 400 m člani SLO-Mass Ljubljana 3:17,06 2006

110 m ovire/110 m H Zlatnar, Damjan SLO-Mass Ljubljana 13,56 2007

400 m ovire/400 m H Matete, Samuel ZAM 49,13 1993

3000 m zapreke/SC Ionescu, Florin ROM 8:43,74 1994

višina/HJ Prezelj, Rožle SLO-Kranj 230 2006

daljina/LJ Ergotič, Siniša HR 785 1990

troskok/TJ Batagelj, Andrej SLO-Gorica Nova Gorica 16,60 2006

palica/PV Keul, Adam ZDA 561 2006

krogla/SP Vodovnik, Miroslav SLO-Almont Slovenska Bistirca 20,18 2009

disk/DT Fazekas, Robert MADŽ 65,40 2010

kopje/JT Bokor, Marian SVK 78,33 2006

kladivo/HT Kozmus, Primož SLO-Brežice 80,02 2007

225

ž e n s k eStadion Portoval Novo mesto 2013

Ž E N S K EDISCIPLINA PRIIMEK, IME REZULTAT LETO

100 m Bikar, Alenka SLO-Olimpija Ljubljana 11,37 2004

200 m Tajnikar, Pia SLO-Mass Ljubljana 23,51 2009

400 m Afolabi, Olabisi NIG 51,42 1998

800 m Roman, Sonja SLO-Maribor 98 Maribor 2:06,00 2006

1500 m Tavceri, Valentina ITA 4:17,59 1992

2000 m Barta, Viktorija MADŽ 5:57,73 1994

3000 m Vivod, Silva SLO-TAM Maribor 9:22,36 1991

5000 m Kosovelj, Mateja SLO-Nanos 17:16,17 2006

10 000 m Šimic, Mateja SLO-Domžale 36:58,92 2009

4 x 100 m Hrvaška - članice HR 45,34 2010

4 x 400 m članice SLO-Kronos Ljubljana 3:51,34 2006

100 m ovire/100 m H Bukovec, Brigita SLO-Olimpija Ljubljana 12,73 1996

400 m ovire/400 m H Orešnik, Sara SLO-Olimpija Ljubljana 57,91 2006

3000 m zapreke/SC Grandovec, Daneja SLO-Maribor 98 10:12,5 2005

višina/HJ Turčak, Olga UKR 191 1992

palica/PV Šutej, Tina SLO-Mass Ljubljana 445 2010

daljina/LJ Šestak, Marija SLO-Mass Ljubljana 650 2006

troskok/TJ Bratkič, Maja SLO-Gorica 13,71 2010

krogla/SP Erjavec, Nataša SLO-Olimpija Ljubljana 17,85 1996

disk/DT Begić, Vera HR 57,75 2010

kopje/JT Felke, Petra NEM 68,44 1990

kladivo/HT Rodrigues, Rosa VEN 70,98 2012

226

6Gregor Kokalović

227

6TABLICE REZULTATOV

228

D A L J I N A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

745 Šimunič, Milan 1952 1986

734 Rovan, Gregor 1979 1997

722 Vučković, Goran 1969 1993

721 Zaletel, Martin 1941 1963

721 Gradišek, Martin 1986 2013

711 Kranjčič, Edvard 1960 1983

705 Šlajkovec, Jože 1969

696 Cujnik, Darko 1959 1979

693 Penca, Janez 1949 1979

690 Tekstor, Sandi 1968 1986

688 Petković, Vlado 1988

683 Kastelic, Jernej 1980 1996

678 Rus, Bojan 1981

676 Nose, Rok 1985 2002

676 Dragaš, Vojko 1974

674 Slak, Zdravko 1973

672 Petković, Hrvoje 1966 1984

669 Bradač, Matej 1981 1999

666 Zurc, Emil 1959

661 Božič, Tomaž 1970 1994

660 Somrak, Marjan 1970

655 Suhy, Branko 1969

655 Špilar, Marijan 1938 1957

654 Murn, Andrej 1980 1997

651 Podkrižnik, Matej 1981 1996

650 Kajtazović, Vesmin 1970 1986

647 Drčar, Matej 1988 2006

646 Eržen, Boštjan 1983

646 Dernikovič, Robert 1971 1989

644 Majcen, Matija 1990 2007

641 Hribernik, Marjan 1971

638 Bavdek, Miro 1960

636 Jurečič, Matej 1993 2010

635 Lukeš, Sašo 1981 1998

633 Grmovšek, Rudi 1958

632 Kastelic, Marko 1991 2007

631 Štrumbel, Brane 1970

630 Kovač, Marko 1982 2001

629 Križman, Rafko 1975

626 Moretti, Ahac 1995 2013

621 Resnik, Rihard 1968 1992

618 Nikolič, Igor 1980 2002

618 Jarm, Nace 1971 1996

615 Konda, Aleš 1982 1997

615 Bučar, Klemen 1991 2011

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

614 Jeralič, Primož 1983 2000

613 Žitnik, Mitja 1984 2000

609 Durič, Mihael 1978 1993

609 Šutar, Aleš 1977 1993

608 Kastrevc, David 1994 2012

608 Kraševec, Matija 1985 2000

606 Kolenc, Mitja 1998 2013

606 Šmalc, Dejan 1979 1997

605 Marinček, Ivan 1941

602 Ilar, Simon 1989 2006

601 Šmalc, Toni 1955

601 Rodič, Vinko 1951

600 Pavlin, Martin 1963

600 Žagar, Ljubo 1953

596 Blatnik, Simon 1989 2010

594 Anžiček, Aleš 1985 2002

594 Kapš, Miha 1982 1999

593 Drenovec, Blaž 1986 2005

592 Kokalović, Goran 1984 2002

591 Malič, Jože 1941

590 Kokalović, Gregor 1986 2005

590 Gunde, Milan 1947

590 Berger, Aleš 1974 1994

588 Brulc, Blaž 1992 2011

588 Pust, Marko 1982 1996

585 Đurič, Marko 1986 2001

584 Bukovec, Matjaž 1982 1997

584 Hren, Marko 1984 2000

584 Mirtič 1955

584 Turk, Vid 1989 2008

581 Sever, Borut 1982 1999

580 Pekolj, Gregor 1976 1995

578 Košir 1941

574 Strniša, Filip 1991 2007

570 Hočevar, Silvo 1941

568 Jeralič, Janez 1982 2000

568 Zoran, Aljaž 1993 2009

567 Čučnik, Sašo 1991 2010

565 Strajnar, Luka 1983 1998

565 Matijevič, Mišo 1971 2011

564 Jarc, Stane 1964

563 Fluher, Marko 1983 1998

560 Drčar, Simon 1994 2012

556 Grabič, David 1978 1993

556 Urh 1951

TABLICE REZULTATOV // Moški

229

m o š k iT R O S K O K

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

16,23 Šimunič, Milan 1952 1986

15,65 Gradišek, Martin 1986 2013

15,51 Kranjčič, Edvard 1960 1983

15,03 Vučković, Goran 1969 1995

14,25 Zupančič, Matjaž 1967 1985

14,09 Petković, Hrvoje 1966 1987

14,08 Murn, Andrej 1980 1997

13,73 Križman, Rafko 1975

13,65 Slak, Zdravko 1967

13,51 Šlajkovec, Jože 1974

13,46 Zupančič, Roman 1964 1985

13,46 Kostrevc, Milan 1976

13,42 Jovan, Leopold 1960

13,39 Bradač, Matej 1981 1999

13,32 Dragaš, Vojko 1973

13,32 Šmalc, Dejan 1979 1997

13,26 Lapajne, Marijan 1959 1978

13,25 Drčar, Matej 1988 2006

13,24 Rus, Bojan 1979

13,22 Potočar, Bojan 1965 1982

13,18 Jurečič, Matej 1993 2009

13,16 Lukeš, Sašo 1981 1998

13,13 Kovač, Marko 1982 2002

13,09 Križman, Rafko 1957 1975

13,03 Kajtazović, Vesmin 1970 1992

13,03 Hudoklin, Bojan 1980

12,78 Krašovec, Tone 1959 1977

12,77 Gabrijelčič 1957

12,75 Turk, Vid 1989 2008

12,73 Škulj, Gašper 1986 2004

12,66 Ilar, Simon 1989 2007

12,65 Nikolič, Igor 1980 2003

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

12,43 Špilar, Marijan 1938 1959

12,42 Jarm, Nace 1971 1996

12,41 Šlajkovec, Simon 1974 1993

12,32 Moretti, Ahac 1995 2013

12,31 Strniša, Filip 1991 2007

12,27 Žagar, Ljubo 1951

12,20 Struna, Robert 1988 2006

12,17 Rovan, Gregor 1979 1994

12,01 Konda, Aleš 1982 1997

11,99 Dernikovič, Robert 1971 1989

11,89 Sbil, Henrik 1941

11,72 Berger, Aleš 1974 1994

11,71 Grmovšek, Rudi 1957

11,66 Boršnar, Tilen 1988 2004

11,60 Žitnik, Mitja 1984 2003

11,51 Bele, Vinko 1941 1960

11,50 Fluher, Marko 1983 1999

11,43 Luzar, Toni 1973 1989

11,41 Tomažin, Igor 1978 1996

11,40 Sintić 1957

11,35 Jakše 1957

11,34 Kokalović, Goran 1984 2001

11,29 Jotanovič, Željko 1982 1997

11,26 Osterc, Adi 1941

11,04 Kastelic, Urban 1982 1998

10,91 Potrč, Marjan 1955

10,75 Hočevar, Silvo 1941

10,71 Bavdek, Miro 1955

10,41 Zavodnik, Jan 1982 1999

10,37 Uršič, Miha 1991 2006

10,12 Žulič, Jaka 1993 2011

09,64 Štravs, Jan 1990 2005

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

554 Lakič, Miloš 1986 2003

553 Zavodnik, Jan 1982 1998

552 Savšek, Tomaž 1964 1979

551 Kobe 1937

551 Jurko 1941

549 Lužar, Luka 1982 1997

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

546 Pate, Ivan 1951

544 Jotanovič, Željko 1982 1997

544 Ambrožič, Dejan 1983 1998

542 Brezovar, Gregor 1984 2000

539 Kraševec, Toni 1983 1998

D A L J I N A

230

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

216 Lapanje, Andrej 1964 1988

210 Vučković, Goran 1969 1988

208 Jožef, Rok 1967 1986

208 Jeralič, Janez 1982 5.5.2002

206 Rebernik, Sašo 1982 15.1.2000

205 Plevnik, Samo 1975 1992

205 Drčar, Matej 1988 23.07.2006

204 Florjanc, Aleš 1983

202 Šuštar, Miloš 1958 1977

200 Moretti, Ahac 1995 27.05.2012

200 Delić, Damir 1969 1986

196 Penca, Janez 1949 1978

195 Repinc, Tilen 1996 12.01.2013

195 Zatežič, Dušan 1989

195 Tekstor, Sandi 1968 1987

195 Bartol, Robert 1959 1977

195 Zoran, Andrej 1962 1980

195 Zupin, Darko 1970 1988

194 Jeralič, Primož 1983 14.09.2003

193 Klobučar, Robert 1977 14.9.1994

191 Kapš, Miha 1982 8.10.1999

190 Kostrevc, Milan 1976

190 Lapajne, Marijan 1959 1978

190 Gorišek, Jože 1976 4.10.1993

190 Saje, Bojan 1960 1978

190 Rangus, Davorin 1958 1976

190 Potrč, Marjan 1967

190 Zupančič, Roman 1964 1985

189 Cujnik, Darko 1959 1979

188 Kovač, Marko 1982 5.2.2000

187 Blatnik, Simon 1989 7.10.2007

187 Murn, Andrej 1980 12.3.1995

186 Dragaš, Vojko 1974

185 Bavdek, Miro 1959

185 Kristan, Franci 1971

185 Slak, Zdravko 1968

183 Kokalović, Gregor 1986 04.09.2004

181 Šmalc, Dejan 1979 20.9.1995

180 Križman, Rafko 1976

180 Turk, Vid 1989 22.05.2008

180 Rovan, Gregor 1979 13.7.1996

180 Matoh, Janez 1966

180 Resnik, Rihard 1968 29.8.1993

180 Gril, Tomaž 1978 26.5.1993

180 Gazvoda, Miha 1992 20.05.2010

V I Š I N A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

179 Kocjan, Rok 1976 21.5.1993

179 Prešeren, Jernej 1982 21.5.1997

178 Berger, Miro 1946 1963

178 Nose, Rok 1985 19.2.2000

178 Gril, Sašo 1983 4.6.1998

177 Ambrožič, Dejan 1983 7.6.1998

177 Majcen, Matija 1990 05.03.2006

176 Povše, Franc 1995 22.09.2012

176 Struna, Robert 1988 17.09.2005

175 Škulj, Aljaž 1998 05.06.2013

175 Švent, Luka 1987 19.05.2005

175 Anžiček, Aleš 1985 19.2.2000

175 Božič, Tomaž 1970 30.9.1994

175 Gradišek, Martin 1986 7.10.2007

175 Jovan, Leopold 1960

173 Žitnik, Mitja 1984 27.5.2000

172 Berger, Aleš 1974 12.3.1995

171 Škulj, Gašper 1986 04.09.2004

171 Podkrižnik, Matej 1981 4.10.1996

170 Režek, Matic 1994 26.05.2009

170 Savšek, Tomaž 1964 1979

170 Šutar, Aleš 1977 2.10.1993

170 Šuštar, Miha 1967

170 Dolenc, Luka 1945

170 Lakič, Miloš 1986 30.08.2003

170 Lukšič, Bojan 1979

170 Žnidaršič, Franc 1959

170 Žulič, Jaka 1993 20.08.2008

169 Grabič, David 1978 3.10.1993

169 Bradač, Matej 1981 29.5.1999

169 Boršnar, Tilen 1988 2004

168 Kastelic, Jernej 1980 1995

168 Jeralič, Slavko 1983 1998

168 Šmalc, Toni 1954

167 Sever, Borut 1982 1999

167 Kastrevc, David 1994 2012

166 Ilar, Simon 1989 2008

165 Hren, Marko 1984 2001

165 Bučar, Klemen 1991 2010

165 Blagojević, Miloš 1994 2009

165 Bele, Vinko 1941 1958

165 Gabrijelčič 1957

165 Šenica, David 1981 1996

165 Primožič, Jure 1983 1996

165 Pekolj, Gregor 1976 1994

TABLICE REZULTATOV // Moški

231

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

165 Žefran, Andrej 1979 1997

164 Kokalović, Goran 1984 2001

163 Klemenčič, Mitja 1991 2006

163 Bukovec, Matjaž 1982 1997

163 Plevnik, Robert 1989 2003

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

163 Nikolič, Igor 1980 2002

163 Pureber, Uroš 1984 2000

162 Kraševec, Toni 1983 1998

162 Matijevič, Mišo 1971 2011

160 Malič, Jože 1941

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

560 Poljanec, Andrej 1984 2007

485 Koleta, Jože 1951 1974

440 Resnik, Rihard 1968 1991

440 Drčar, Matej 1988 2006

440 Zupančič, Matjaž 1967 1995

430 Jeralič, Primož 1983 2000

420 Penca, Janez 1949 1979

400 Murn, Andrej 1980 1996

400 Berger, Aleš 1974 1998

380 Cujnik, Darko 1959 1980

380 Jeralič, Janez 1982 2003

340 Kapš, Miha 1982 2000

340 Matijevič, Mišo 1971 2011

340 Blatnik, Simon 1989 2008

340 Tekstor, Sandi 1968 1987

320 Štravs, Jan 1990 2009

320 Božič, Tomaž 1970 1993

320 Bučar, Jože 1955 1977

320 Butala, Žan 1998 2013

320 Jenko, Marjan 1970

310 Bavdek, Miro 1958

310 Majcen, Matija 1990 2008

300 Božič, Sandi 1972 1990

300 Muhič, Andraž 1992 2011

300 Rezelj, Matija 1993 2009

290 Glivar, Matej 1986 2003

280 Gujtman, Danilo 1976 1992

280 Brezovar, Gregor 1984 1999

280 Bučar, Klemen 1991 2010

280 Nikolič, Igor 1980 2003

280 Pekolj, Gregor 1976 1992

P A L I C A REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

280 Kastelic, Urban 1982 1998

280 Kokalović, Gregor 1986 2005

280 Turk, Vid 1989 2007

270 Virant, Kostja 1950 1970

270 Kastrevc, David 1994 2012

270 Kastelic, Jernej 1980 1996

270 Jakše 1957

260 Robar 1959

260 Škulj, Gašper 1986 2004

250 Hren, Marko 1984 2001

240 Kokalović, Goran 1984 2002

230 Koprivnik 1957

230 Rovan, Gregor 1979 1996

230 Ilar, Simon 1989 2008

210 Bradač, Matej 1981 1998

200 Sever, Borut 1982 1998

170 Saje, Bojan 1960 1975

150 Strajnar, Luka 1983 2000

V I Š I N A

232

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET.ROJ. LET. REZ.

64,79 Primc, Igor 1966 1999

55,64 Okleščen, Boris 1957 1982

55,62 Hribar, Tadej 1987 2011

51,71 Žulič, Jaka 1993 2011

47,36 Penko, Igor 1935 1957

46,20 Cujnik, Darko 1959 1980

45,40 Virant, Kostja 1950 1971

43,86 Okleščen, Dušan 1960 1988

43,35 Meglič, Robert 1981 2000

42,73 Pekolj, Matjaž 1985 2004

42,11 Blatnik, Simon 1989 2008

41,10 Gašper, Martin 1990 2009

40,99 Glivar, Matej 1986 2004

40,30 Kovačič, Davorin 1985 2003

40,28 Rus, Gregor 1975 1994

40,22 Dolenc, Luka 1956

38,78 Žižek, Primož 1972 1991

38,53 Potrč, Marjan 1958

37,54 Dobovšek, Marjan 1941

36,92 Malnar, Slavko 1959 1989

36,84 Kussel 1937

35,68 Košmrlj, Jože 1961

35,36 Vukšinič 1937

35,20 Šprajcar 1941

35,10 Macedoni, Robert 1968 1987

34,60 Hudoklin 1955

34,36 Dragaš, Vojko 1974

34,34 Zupančič, Roman 1964 1984

34,32 Malič, Jože 1941

34,13 Špilar, Marijan 1938 1961

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET.ROJ. LET. REZ.

33,79 Lapajne, Marijan 1959 1978

33,74 Zgonc, Edi 1961

33,57 Kobe 1937

33,52 Čuček, Slavo 1941

33,34 Gunde, Milan 1941

32,50 Poznič 1959

31,76 Vukobrat, Marko 1989 2007

31,50 Novak 1946

31,26 Malnar, Darko 1961 1989

31,20 Jeralič, Primož 1983 2003

31,15 Košir 1937

30,90 Malič, Boško 1960

30,64 Ilar, Simon 1989 2008

30,40 Sever, Borut 1982 2003

30,30 Žagar, Ljubo 1952

30,13 Drčar, Matej 1988 2007

29,76 Bučar, Klemen 1991 2011

28,74 Matijevič, Mišo 1971 2013

28,62 Peric, Ludve 1951

27,86 Božič, Tomaž 1970 1994

27,16 Lenart, Tomaž 1965 1995

26,29 Jeralič, Janez 1982 2003

24,10 Berger, Aleš 1974 1994

23,38 Romih, Robert 1950

21,98 Jarm, Nace 1971 1996

19,99 Nikolič, Igor 1980 2002

19,65 Škulj, Gašper 1986 2004

19,30 Turk, Vid 1989 2009

10,79 Saje, Leopold 1967 2010

D I S K

TABLICE REZULTATOV // Moški

233

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

15,54 Hribar, Tadej 1987 2009

15,53 Penko, Igor 1935 1957

14,89 Okleščen, Boris 1957 1982

14,55 Žulič, Jaka 1993 2012

14,42 Cujnik, Darko 1959 1980

14,38 Primc, Igor 1966 1997

14,11 Pekolj, Matjaž 1985 2004

13,90 Malič, Boško 1960

13,36 Okleščen, Dušan 1960 1981

13,36 Virant, Kostja 1950 1971

13,35 Meglič, Robert 1981 1999

13,32 Potrč, Marjan 1957

13,15 Blatnik, Simon 1989 2008

12,81 Stegnar, Gašper 1987 2005

12,69 Malič, Jože 1941

12,64 Rus, Gregor 1975 1994

12,46 Košir 1941

12,44 Smodej, Jože 1967

12,36 Žagar, Ljubo 1952

12,20 Dolenc, Luka 1955

12,13 Špilar, Marijan 1938 1961

12,09 Simič 1952

12,07 Čuček, Slavo 1941

11,99 Žižek, Primož 1972 1990

11,95 Malnar, Slavko 1959 1996

11,91 Košmrlj, Jože 1961

11,11 Pučko, Vlado 1960

11,06 Konda, Jože 1964

10,96 Suhorepec, Tone 1960

10,89 Sbil, Henrik 1941

10,88 Kussel 1941

K R O G L A - 7, 2 6 k gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

10,81 Guštin, Jože 1964

10,75 Gunde, Milan 1946

10,71 Hrastar, Lojze 1960

10,69 Bučar, Klemen 1991 2011

10,53 Glivar, Matej 1986 2005

10,50 Agnič 1952

10,50 Može, Jože 1963 2001

10,40 Ilar, Simon 1989 2008

10,18 Zupančič, Matjaž 1967 1995

10,00 Černe, Milan 1951

10,00 Vukobrat, Marko 1989 2007

09,98 Rodič, Vinko 1952

09,98 Sever, Borut 1982 2002

09,77 Matijevič, Mišo 1971 2011

09,75 Jeralič, Primož 1983 2003

09,72 Božič, Tomaž 1970 1994

09,71 Jeralič, Janez 1982 2003

09,70 Drčar, Matej 1988 2009

09,40 Peric, Ludve 1946

09,12 Kovačič, Davorin 1985 2001

09,09 Šmalc, Toni 1952

09,05 Malnar, Darko 1961 1998

08,96 Turk, Vid 1989 2009

08,58 Jarm, Nace 1971 1996

08,41 Dobovšek, Marjan 1950

08,38 Berger, Aleš 1974 1994

08,28 Škulj, Gašper 1986 2004

08,21 Nikolič, Igor 1980 2002

08,20 Romih, Robert 1950

06,79 Saje, Leopold 1967 2010

06,65 Gradišek, Martin 1986 2007

234

K O P J E - 8 0 0 g REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

74,58 Cujnik, Darko 1959 1986

68,08 Stegnar, Gašper 1987 2006

67,28 Bučar, Klemen 1991 2013

66,33 Kastrevc, David 1994 2013

61,04 Lenart, Tomaž 1965 1990

60,30 Resnik, Mitja 1965 1992

54,72 Štukelj, Tomaž 1972 1990

52,24 Žitnik, Mitja 1984 2003

51,56 Sever, Tadej 1975 1993

51,20 Štrukelj, Robert 1970 1989

50,70 Drčar, Matej 1988 2007

49,08 Može, Mihael 1983 2001

48,26 Režek, Matic 1994 2010

47,20 Žulič, Jaka 1993 2010

43,98 Tekstor, Sandi 1968 1986

43,72 Jeralič, Primož 1983 2003

43,30 Sever, Borut 1982 2003

43,02 Majcen, Matija 1990 2006

42,51 Može, Jože 1963 2001

42,16 Matijevič, Mišo 1971 2011

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

41,84 Nikolič, Igor 1980 2002

41,53 Blatnik, Simon 1989 2007

41,41 Jeralič, Janez 1982 2003

41,04 Ilar, Simon 1989 2008

40,78 Markovič, Vedran 1985 2004

39,94 Božič, Tomaž 1970 1993

39,52 Glivar, Matej 1986 2003

37,02 Kokalović, Goran 1984 2002

35,48 Berger, Aleš 1974 1995

35,39 Gašper, Martin 1990 2007

33,55 Strajnar, Luka 1983 2000

33,02 Tomažin, Igor 1978 1996

32,94 Hren, Marko 1984 2002

32,72 Turk, Vid 1989 2009

31,90 Jarm, Nace 1971 1996

31,73 Škulj, Gašper 1986 2004

28,22 Kostevc, Andrej 1990 2006

27,93 Saje, Leopold 1967 2010

27,60 Kokalović, Gregor 1986 2004

K O P J E - 8 0 0 g - S T A R O REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

83,56 Cujnik, Darko 1959 1981

73,01 Špilar, Marijan 1938 1964

63,94 Može, Jože 1980

60,26 Sečnjak, Janez 1973

60,20 Pavlič, Slavko 1965

58,82 Lapanje, Andrej 1983

57,80 Dragaš, Vojko 1971

56,81 Suhy, Branko 1968

54,68 Jurekovič, Krešo 1982

54,30 Smodej, Jože 1969

54,10 Lapajne, Marijan 1959 1981

53,32 Penca, Janez 1949 1978

52,82 Malič, Boško 1960

52,50 Šešnjak, Janez 1972

51,49 Pavlič, Bojan 1966

50,91 Žagar, Ljubo 1951

50,78 Doljak, Edvard 1974

50,60 Simčič, Peter 1970

48,90 Penko, Igor 1935 1961

48,16 Okleščen, Dušan 1960 1978

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

46,95 Černe, Milan 1951

46,20 Šonc 1955

45,80 Potrč, Marjan 1961

45,60 Košmrlj, Jože 1961

45,15 Bele, Vinko 1941 1960

44,77 Mauser 1937

44,55 Lenart, Franc 1951

43,53 Urbančič, Tone 1941

43,45 Arnšek 1959

43,32 Čuček, Slavo 1941

42,70 Bole 1957

42,35 Vukšinič 1941

41,48 Pate, Ivan 1951

41,08 Hočevar, Silvo 1941

40,84 Rodič, Vinko 1950

40,80 Breščak 1957

40,09 Šprajcar 1941

39,20 Košir 1941

39,00 Romih, Robert 1951

34,89 Petre, Slavko 1950

TABLICE REZULTATOV // Moški

235

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

60,16 Glivar, Matej 1986 23.07.2006

53,98 Žižek, Primož 1972 1991

52,36 Rus, Gregor 1975 27. 08. 1994

51,50 Malnar, Slavko 1959 1981

50,48 Sever, Borut 1982 2001

49,52 Malnar, Darko 1961 1991

49,04 Hribar, Tadej 1987 2007

48,86 Kovačič, Davorin 1985 2003

47,32 Cujnik, Darko 1959 1983

46,28 Rifelj, Jože 1977

45,45 Kastrevc, David 1994 2013

44,10 Gačnik, Karel 1983

40,78 Primc, Igor 1966 1984

40,04 Usenik, Janez 1970

39,57 Hren, Marko 1984 2002

37,96 Macedoni, Robert 1968 1986

36,60 Sever, Matej 1988 2006

35,88 Cesar, Jože 1989 2006

K L A D I V O - 7, 2 6 k g REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

32,86 Novak 1947

31,80 Može, Jože 1978

31,44 Kostevc, Andrej 1990 2006

31,02 Okleščen, Boris 1957 1982

28,61 Canič, Gorazd 1978

27,79 Pekolj, Matjaž 1985 2004

27,41 Meglič, Robert 1981 1998

27,38 Blatnik, Simon 1989 2007

26,84 Pižem, Niko 1978

25,78 Okleščen, Dušan 1960 1979

24,59 Gašper, Martin 1990 2009

22,36 Vukobrat, Marko 1989 2007

19,08 Stegnar, Gašper 1987 2006

18,36 Judež, Robi 1967 1985

16,37 Nikolič, Igor 1980 2002

05,82 Saje, Leopold 1967 2010

D E S E T E R O B O J Č L A N I REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

7551 Cujnik, Darko 1959 1979

7204 Penca, Janez 1949 1978

5824 Božič, Tomaž 1970 1993

5782 Blatnik, Simon 1989 2009

5772 Drčar, Matej 1988 2007

5741 Dragaš, Vojko 1973

5733 Zupančič, Matjaž 1967 1987

5671 Šimunič, Milan 1952 1978

5173 Zupančič, Roman 1964 1985

5140 Virant, Kostja 1950 1970

5130 Bučar, Klemen 1991 2011

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

5004 Lapajne, Marijan 1959 1977

4976 Okleščen, Boris 1957 1977

4720 Jeralič, Janez 1982 2003

4583 Berger, Aleš 1974 1994

4252 Jarm, Nace 1971 1996

4037 Nikolič, Igor 1980 1999

4030 Bučar, Klemen 1991 2010

3953 Križman, Rafko 1957 1973

3801 Škulj, Gašper 1986 2004

3239 Turk, Vid 1989 2009

3009 Sever, Borut 1982 2003

236

1 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

10,32 Kokalović, Gregor 1986 2011

10,42 Božič, Tomaž 1970 1997

10,5 Zaletel, Martin 1941 1964

10,52 Vrtačič, Jože 1980 2005

10,59 Kraševec, Matija 1985 2004

10,7 Keržan, Vane 1957 1978

10,73 Brulc, Blaž 1992 2013

10,8 Cujnik, Darko 1959 1980

10,8 Šimunič, Milan 1952 1983

10,9 Zelič, Kim 1982 2001

11,0 Šega, Igor 1963 1980

11,1 Samec, Rudi 1962

11,1 Šlajkovec, Jože 1968

11,1 Penca, Janez 1949 1969

11,14 Gradišek, Martin 1986 2013

11,16 Moretti, Ahac 1995 2013

11,16 Strazberger, Miha 1989 2007

11,17 Novak, Gregor 1966 1993

11,19 Murn, Blaž 1996 2013

11,2 Pavliha, Miro 1962

11,2 Grahek, Tone 1968 1987

11,2 Dragaš, Vojko 1974

11,2 Bratič, Milan 1975

11,2 Bajer, Jani 1956 1974

11,2 Kramar, Andrej 1974

11,2 Štupar, Milan 1959 1980

11,23 Rovan, Gregor 1979 1996

11,24 Durič, Mihael 1978 1994

11,3 Šlajkovec, Simon 1974 1993

11,3 Padovan, Alojz 1962

11,30 Žulič, Toni 1968 1985

11,34 Majcen, Matija 1990 2007

11,35 Jovanovič, Milan 1961 1993

11,35 Petković, Hrvoje 1966 1987

11,36 Kastelic, Jernej 1980 1997

11,37 Murn, Andrej 1980 1998

11,39 Žvan, Rene 1987 2006

11,4 Zupančič, Matjaž 1967 1993

11,42 Vodopivec, Kristjan 1992 2008

11,47 Pust, Marko 1982 1998

11,49 Štupar, Urh 1991 2010

11,5 Škufca, Stanko 1954

11,5 Dragan, Gregor 1976 1993

11,5 Maznik, Marijan 1959

11,54 Tomažin, Igor 1978 1997

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

11,55 Živkovič, Dušan 1994 2013

11,57 Novak, Davor 1993 2013

11,6 Žagar, Ljubo 1953

11,6 Zurc, Emil 1959

11,60 Božič, Sandi 1972 1990

11,61 Tašič, Robert 1976 1996

11,62 Kokalović, Goran 1984 2002

11,65 Blatnik, Simon 1989 2009

11,67 Bradač, Matej 1981 1999

11,7 Berger, Aleš 1974 1994

11,7 Jarc, Stane 1964

11,7 Vidmar 1957

11,7 Pavlin, Slavko 1960

11,7 Bučar, Polde 1955 1976

11,78 Požes, Aljaž 1987 2009

11,80 Bukovec, Matjaž 1982 1997

11,8 Grmovšek, Rudi 1957

11,81 Ilar, Simon 1989 2010

11,82 Jarm, Nace 1971 1996

11,82 Kastrevc, David 1994 2012

11,82 Drčar, Matej 1988 2007

11,82 Drčar, Simon 1994 2013

11,82 Žitnik, Mitja 1984 2000

11,83 Bučar, Klemen 1991 2012

11,83 Petraš, Deni 1990 2004

11,84 Čučnik, Sašo 1991 2010

11,85 Jeralič, Primož 1983 2001

11,85 Lakič, Miloš 1986 2004

11,85 Pekolj, Gregor 1976 1993

11,88 Goranič, Marko 1982 2001

11,9 Potrč, Marjan 1957

11,91 Gradišar, Dejan 1976 1995

11,92 Fortuna, Matic 1978 1995

11,95 Nikolič, Igor 1980 2001

11,96 Zorko, Bojan 1980 1998

11,96 Kapš, Miha 1982 1999

12,0 Černe, Milan 1937

12,04 Slak, Peter 1987 2005

12,06 Šega, Matija 1985 2004

12,07 Mešič, Emil 1977 1994

12,09 Može, Nejc 1992 2009

12,1 Šikonja, Robert 1964 1979

12,1 Mirtič 1955

12,1 Hočevar, Silvo 1941

12,1 Vukšinič 1937

TABLICE REZULTATOV // Moški

237

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

12,10 Oven, Mitja 1993 2008

12,1 Resman 1957

12,13 Lužar, Luka 1982 1999

12,17 Ovniček, Tilen 1998 2013

12,21 Lukeš, Sašo 1981 1997

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

12,22 Boršnar, Tilen 1988 2004

12,24 Strajnar, Luka 1983 1999

12,28 Nose, Rok 1985 1999

12,28 Pavlin, Vito 1975 1994

12,28 Plut, Sašo 1989 2004

2 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

20,81 Kokalović, Gregor 1986 2009

20,98 Božič, Tomaž 1970 1996

21,03 Vrtačič, Jože 1980 2004

21,2 Keržan, Vane 1957 1977

21,69 Kraševec, Matija 1985 2005

22,0 Zaletel, Martin 1941 1964

22,09 Brulc, Blaž 1992 2012

22,1 Cujnik, Darko 1959 1979

22,1 Penca, Janez 1949 1973

22,23 Novak, Gregor 1966 1995

22,44 Strazberger, Miha 1989 2007

22,51 Zelič, Kim 1982 2004

22,55 Murn, Blaž 1996 2013

22,6 Šega, Igor 1963 1979

22,67 Durič, Mihael 1978 1995

22,83 Moretti, Ahac 1995 2013

22,84 Živkovič, Dušan 1994 2013

22,93 Kastelic, Jernej 1980 1998

23,00 Šikonja, Robert 1964 1984

23,00 Žulič, Toni 1968 1985

23,01 Štupar, Urh 1991 2013

23,1 Štupar, Milan 1959 1979

23,10 Žbogar, Damir 1967 1984

23,2 Šlajkovec, Jože 1968

23,20 Pust, Marko 1982 1998

23,21 Požes, Aljaž 1987 2009

23,28 Rovan, Gregor 1979 1996

23,3 Bajer, Jani 1956 1974

23,40 Gabrijel, Gorazd 1965 1986

23,5 Hribernik, Marjan 1969

23,5 Maznik, Marijan 1959

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

23,5 Šimunič, Milan 1952 1974

23,52 Ilar, Simon 1989 2010

23,54 Tašič, Robert 1976 1995

23,54 Majcen, Matija 1990 2007

23,54 Murn, Andrej 1980 1998

23,56 Vodopivec, Kristjan 1992 2008

23,57 Čučnik, Sašo 1991 2010

23,58 Božič, Sandi 1972 1990

23,67 Gradišar, Dejan 1976 1995

23,7 Remec, Igor 1963 1980

23,7 Padovan, Alojz 1962

23,7 Pekolj, Iztok 1969

23,74 Tomažin, Igor 1978 1997

23,77 Slak, Peter 1987 2005

23,77 Novak, Davor 1993 2012

23,8 Dragaš, Vojko 1971

23,87 Zupančič, Matjaž 1967 1993

23,88 Goranič, Marko 1982 2001

23,9 Dragan, Gregor 1976 1994

23,98 Lakič, Miloš 1986 2003

24,03 Šlajkovec, Simon 1974 1993

24,1 Jarm, Nace 1971 1994

24,1 Pavliha, Miro 1962

24,1 Otrin, Janko 1962

24,3 Potrč, Marjan 1958

24,30 Kokalović, Goran 1984 2001

24,39 Oven, Mitja 1993 2010

24,4 Berger, Aleš 1974 1994

24,49 Zorko, Bojan 1980 1998

24,52 Strajnar, Luka 1983 1999

24,59 Knafeljc, Mišel 1985 2000

1 0 0 m

238

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

24,7 Žagar, Ljubo 1953

24,74 Rezelj, Matija 1993 2009

24,75 Lužar, Luka 1982 1998

24,86 Jeralič, Primož 1983 2001

24,88 Može, Nejc 1992 2009

24,94 Nikolič, Igor 1980 1999

25,05 Drčar, Matej 1988 2004

25,12 Bučar, Klemen 1991 2008

25,31 Prosen, Žiga 1993 2009

25,4 Lužar, Franc 1960

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

25,51 Starina, Domen 1993 2009

25,74 Klobučar, Lovro 1996 2013

25,81 Žefran, Jernej 1995 2013

25,88 Lakič, Simon 1988 2004

25,98 Potočar, Primož 1998 2013

26,17 Železnik, David 1991 2007

26,27 Mervar, Jure 1987 2004

27,59 Štravs, Jan 1990 2005

27,87 Ovniček, Tilen 1998 2012

30,21 Keserič, Luka 1998 2011

2 0 0 m

4 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

46,83 Vrtačič, Jože 1980 2000

48,35 Kraševec, Matija 1985 2005

48,4 Keržan, Vane 1957 1977

48,50 Šikonja, Robert 1964 1984

48,6 Penca, Janez 1949 1975

48,91 Cujnik, Darko 1959 1980

49,22 Kokalović, Gregor 1986 2007

49,4 Žulič, Toni 1968 1987

49,5 Šega, Igor 1963 1979

49,57 Živkovič, Dušan 1994 2013

49,72 Božič, Tomaž 1970 1994

49,80 Gabrijel, Gorazd 1965 1983

50,05 Kajtazović, Vesmin 1970 1989

50,36 Požes, Aljaž 1987 2009

50,43 Štupar, Urh 1991 2013

50,52 Tomič, Aleš 1977 1997

50,63 Gradišar, Dejan 1976 1995

50,8 Bajer, Jani 1956 1977

50,8 Štupar, Milan 1959 1978

50,85 Kastelic, Jernej 1980 1996

50,9 Dragaš, Vojko 1974

50,90 Žbogar, Damir 1967 1986

51,10 Kapš, Miha 1982 2002

51,3 Remec, Igor 1963 1982

51,37 Tašič, Robert 1976 1995

51,4 Škedelj, Ivan 1956

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

51,59 Bukovec, Matjaž 1982 1997

51,60 Jeriček, Andrej 1966 1985

51,8 Istenič, Vinko 1964

51,81 Kočevar, Jan 1995 2013

51,86 Drčar, Matej 1988 2007

51,88 Zurc, Robert 1967 1989

51,93 Štrukelj, Robert 1970 1989

51,96 Pust, Marko 1982 1999

52,05 Knafeljc, Mišel 1985 2002

52,3 Pekolj, Gregor 1976 1993

52,4 Krašovec, Tone 1959 1977

52,49 Strazberger, Miha 1989 2007

52,5 Bučar, Polde 1955 1978

52,63 Tomažin, Igor 1978 1996

52,78 Majcen, Matija 1990 2007

52,8 Hribernik, Marjan 1970

52,95 Zelič, Kim 1982 2001

53,1 Kramar, Andrej 1974

53,4 Križman, Rafko 1974

53,45 Šega, Matija 1985 2004

53,5 Grmovšek, Rudi 1960

53,53 Kovač, Igor 1975 1994

53,67 Končar, Grega 1996 2012

53,69 Kotnik, Jakob 1979 1996

53,7 Kapš, Rafko 1959 1976

53,75 Blatnik, Simon 1989 2008

TABLICE REZULTATOV // Moški

239

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

53,85 Slak, Peter 1987 2005

53,86 Boršnar, Tilen 1988 2004

53,88 Oven, Mitja 1993 2008

53,91 Novak, Davor 1993 2012

54,0 Arko, Jože 1961

54,08 Drčar, Simon 1994 2013

54,26 Durič, Mihael 1978 1993

54,31 Živkovič, Marko 1998 2013

54,34 Moretti, Ahac 1995 2012

54,37 Jarm, Nace 1971 1996

54,4 Istenič, Jože 1960

54,60 Lužar, Luka 1982 1999

54,60 Pavlin, Vito 1975 1994

54,85 Strajnar, Luka 1983 1999

54,87 Lakič, Miloš 1986 2003

54,9 Dragan, Robert 1971 1990

54,97 Berger, Aleš 1974 1994

55,1 Maznik, Marijan 1960

55,12 Vidiček, Matija 1981 1997

55,14 Rezelj, Matija 1993 2009

55,2 Žagar, Ljubo 1958

55,28 Gradišek, Martin 1986 2007

55,45 Kastrevc, David 1994 2012

55,45 Ponikvar, Grega 1979 1997

55,47 Kren, Gašper 1986 2001

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

55,52 Čučnik, Sašo 1991 2010

55,63 Kure, Aljaž 1991 2007

55,7 Derganc, Branko 1959

55,75 Premrl, Tadej 1983 2000

56,16 Kovačič, Bojan 1984 2000

56,18 Bradač, Matej 1981 1999

56,24 Kokalović, Goran 1984 2002

56,31 Bevc, Marko 1983 1999

56,37 Ilar, Simon 1989 2006

56,48 Žefran, Andrej 1979 1997

56,49 Berginc, Bojan 1971

56,6 Šutar, Aleš 1977 1993

56,74 Hrvatin, Gregor 1971

56,77 Ambrožič, Dejan 1983 1998

56,78 Pregrat, Matjaž 1995 2011

56,82 Klobučar, Lovro 1996 2013

56,90 Rifelj, Miha 1991 2006

57,06 Golob, Damjan 1982 1999

57,1 Dokl, Slavko 1955

57,13 Nikolič, Igor 1980 1998

57,19 Tomažin, Andrej 1983 1999

57,2 Černe, Milan 1941

57,36 Drenik, Klemen 1986 2001

57,37 Ambrožič, Tadej 1992 2009

8 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

1:48,10 Krevs, Mitja 1989 2013

1:49,22 Tomič, Aleš 1977 2003

1:49,23 Šikonja, Robert 1964 1984

1:50,35 Kajtazović, Vesmin 1970 1989

1:52,47 Mohorović, Mario 1957 1981

1:53,4 Kovačič, Tone 1973

1:54,18 Kapš, Miha 1982 2002

1:54,4 Penca, Janez 1949 1975

1:54,5 Bučar, Polde 1955 1980

1:55,0 Košmrlj, Bojan 1961 1979

1:55,80 Fabjan, Matjaž 1967 1989

1:55,86 Gradišar, Dejan 1976 1995

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

1:56,28 Berus, Matjaž 1984 2003

1:56,73 Knafeljc, Mišel 1985 2002

1:57,05 Škedelj, Ivan 1956 1982

1:57,18 Retelj, Borut 1971 1993

1:57,95 Kovač, Igor 1975 1994

1:58,06 Košir, Gregor 1985 2005

1:58,08 Požes, Aljaž 1987 2009

1:58,09 Pregrat, Matjaž 1995 2013

1:58,33 Dragan, Robert 1971 1990

1:58,5 Gimpelj, Zvone 1959 1982

1:59,52 Zurc, Robert 1967 1989

1:59,7 Gabrijel, Gorazd 1965 1986

4 0 0 m

240

8 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:00,23 Tašič, Robert 1976 1999

2:00,30 Šega, Matija 1985 2002

2:00,53 Hočevar, Boštjan 1989 2007

2:00,2 Kapš, Rafko 1959 1977

2:00,81 Vrtačič, Jože 1980 2007

2:00,81 Ravbar, Matjaž 1978 1994

2:00,81 Počič, Aljoša 1972 1990

2:00,98 Derganc, Jure 1982 2001

2:01,2 Križman, Rafko 1977

2:01,57 Menič, Franci 1973 1998

2:02,19 Kozan, Boštjan 1979 1998

2:02,23 Jerman, Peter 1979 1998

2:02,36 Kren, Mitja 1976 1996

2:02,88 Ambrožič, Dejan 1983 1999

2:04,84 Kužnik, Peter 1983 1999

2:05,0 Bučar, Anton 1952 1976

2:06,43 Maver, Žiga 1997 2013

2:06,69 Oven, Mitja 1993 2010

2:07,20 Pavlin, Vito 1975 1994

2:07,76 Bevc, Marko 1983 1999

2:08,21 Bukovec, Matjaž 1982 1996

2:08,86 Živkovič, Marko 1998 2013

2:09,1 Dokl, Slavko 1955

2:09,29 Kastelic, Matej 1989 2005

2:09,51 Kovačič, Bojan 1984 2000

2:09,75 Cimermančič, Davorin 1993 2009

2:10,1 Macedoni, Jože 1959

2:10,54 Tomažin, Andrej 1983 1999

2:10,78 Premrl, Tadej 1983 2000

2:11,2 Petre, Slavko 1951

2:11,22 Golob, Damjan 1982 2001

2:11,88 Pugelj, Rok 1997 2013

2:12,6 Lukšič, Stane 1960

2:12,82 Durič, Mihael 1978 1993

2:13,18 Murn, Andrej 1980 1994

2:13,87 Žitnik, Mitja 1984 1999

2:15,29 Vene, Franci 1980 1995

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:15,73 Kren, Gašper 1986 2001

2:15,75 Lindič, Aleš 1986 2002

2:16,0 Hrvatin, Gregor 1971

2:16,21 Hrastar, Tomaž 1993 2008

2:16,4 Kotnik, Ladislav 1934 1951

2:17,52 Zelič, David 1993 2008

2:17,69 Kastelic, Jernej 1980 1995

2:17,72 Golob, Peter 1984 2000

2:17,95 Luzar, Maj 1986 2001

2:18,5 Kastelec, Matej 1988 2004

2:19,53 Kraševec, Matija 1985 2000

2:20,17 Pust, Marko 1982 1996

2:20,5 Mihelčič, Miran 1950

2:20,83 Ilar, Simon 1989 2006

2:21,93 Nose, Rok 1985 2000

2:22,52 Kočevar, Jan 1995 2011

2:22,55 Anžiček, Aleš 1985 1999

2:23,0 Lukšič, Jure 1974

2:23,15 Lakič, Miloš 1986 2001

2:23,29 Podkrižnik, Matej 1981 1996

2:24,4 Jevšek, Dejan 1985 1998

2:24,56 Strajnar, Luka 1983 1998

2:24,64 Kokalović, Gregor 1986 2001

2:24,74 Drenik, Klemen 1986 2000

2:26,98 Lužar, Luka 1982 1997

2:27,31 Goranič, Marko 1982 1997

2:28,3 Tratnik, Ignac 1951

2:29,32 Vodopivec, Kristjan 1992 2005

2:30,57 Sever, Borut 1982 1997

2:31,08 Jeralič, Janez 1982 1997

2:33,33 Jarc, Blaž 1988 2002

2:37,14 Kraševec, Toni 1983 1998

2:37,17 Jeralič, Primož 1983 1998

2:37,35 Jeralič, Slavko 1983 1998

2:37,72 Grabič, David 1978 1993

2:39,70 Pureber, Uroš 1984 1998

2:49,84 Kastrevec, Rok 1993 2010

TABLICE REZULTATOV // Moški

241

m o š k i1 5 0 0 m

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

3:39,29 Tomič, Aleš 1977 2002

3:42,00 Krevs, Mitja 1989 2013

3:45,8 Mohorović, Mario 1957 1981

3:49,4 Žužek, Metod 1951 1980

3:50,69 Fabjan, Matjaž 1967 1989

3:51,20 Kobe, Primož 1981 2011

3:52,1 Kovačič, Tone 1973

3:53,9 Bučar, Polde 1955 1979

3:56,99 Dragan, Robert 1971 1994

3:58,18 Kozan, Boštjan 1979 2003

3:58,7 Šikonja, Robert 1964 1983

3:58,87 Berus, Matjaž 1984 2003

4:00,4 Kapš, Rafko 1959 1977

4:01,82 Kapš, Miha 1982 2002

4:02,68 Hočevar, Boštjan 1989 2008

4:03,12 Počič, Aljoša 1972 1991

4:03,7 Derganc, Branko 1960

4:03,93 Retelj, Borut 1971 1993

4:05,76 Cimermančič, Davorin 1993 2012

4:06,65 Košir, Gregor 1985 2004

4:07,5 Penca, Janez 1949 1978

4:08,00 Ravbar, Matjaž 1978 1995

4:08,19 Kužnik, Peter 1983 2000

4:08,4 Vovk, Brane 1937

4:10,45 Menič, Franci 1973 1998

4:10,49 Kastelic, Matej 1989 2008

4:10,72 Kovač, Igor 1975 1993

4:10,73 Kren, Mitja 1976 1996

4:11,9 Bučar, Anton 1952 1976

4:15,24 Ambrožič, Dejan 1983 2001

4:17,05 Jerman, Peter 1979 1998

4:17,38 Škedelj, Ivan 1956

4:19,0 Kos 1937

4:21,4 Macedoni, Jože 1960

4:22,00 Božič, Tadej 1972

4:22,73 Medle, Matjaž 1973

4:23,73 Šega, Matija 1985 2001

4:23,79 Berginc, Bojan 1971

4:24,22 Tašič, Robert 1976 2004

4:24,34 Lindič, Aleš 1986 2003

4:24,5 Brinc, Franc 1959

4:25,40 Puš, Sebastjan 1980 2013

4:25,75 Mervar, Fredi 1973

4:26,59 Tomažin, Marko 1989 2010

4:28,83 Ercek, Martin 1976 1996

4:29,2 Povše, Florijan 1941

4:29,59 Vene, Franci 1980 1996

4:30,1 Brajer 1959

4:30,6 Lah 1959

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

4:30,8 Lenart, Franc 1951

4:30,85 Požes, Aljaž 1987 2006

4:32,75 Oven, Mitja 1993 2009

4:33,53 Maver, Žiga 1997 2013

4:34,73 Štukelj, Žan 1997 2013

4:35,45 Derganc, Jure 1982 1999

4:35,8 Osterc, Adi 1937

4:36,2 Dokl, Slavko 1955

4:37,49 Golob, Peter 1984 2001

4:38,78 Pugelj, Rok 1997 2013

4:39,24 Kruljac, Jan 1994 2011

4:39,67 Drčar, Matej 1988 2006

4:41,52 Žepič, Žan 1998 2013

4:41,63 Tomažin, Andrej 1983 1999

4:42,21 Božič, Tomaž 1970 1993

4:42,65 Recelj, Matija 1994 2011

4:42,95 Stopar, Martin 1983 2001

4:44,82 Golob, Damjan 1982 2000

4:45,24 Pezdirc, Martin 1979 1998

4:45,35 Majcen, Matija 1990 2005

4:46,5 Pezdirc, Janez 1964

4:47,97 Vidmar, Mitja 1991 2009

4:50,03 Zelič, David 1993 2008

4:50,10 Slak, Peter 1987 2003

4:51,24 Jarm, Nace 1971 1996

4:51,85 Hrastar, Tomaž 1993 2008

4:53,01 Kastrevc, David 1994 2012

4:55,2 Kočevar, Jan 1995 2011

4:56,9 Živkovič, Marko 1998 2011

5:00,2 Saje, Leopold 1967 2011

5:06,77 Berger, Aleš 1974 1993

5:07,34 Keserič, Luka 1998 2012

5:08,74 Blatnik, Simon 1989 2010

5:19,19 Ilar, Simon 1989 2005

5:19,48 Nikolič, Igor 1980 1999

5:20,09 Kokalović, Goran 1984 2002

5:22,29 Kokalović, Gregor 1986 2004

5:28,65 Struna, Robert 1988 2005

5:31,64 Tomažin, Igor 1978 1996

5:32,98 Bučar, Klemen 1991 2011

5:35,20 Turk, Vid 1989 2007

5:37,96 Glivar, Matej 1986 2003

5:39,44 Jeralič, Janez 1982 2001

5:49,89 Škulj, Gašper 1986 2004

5:58,58 Stipanovič, Petja 1993 2009

6:04,89 Sever, Borut 1982 1998

6:34,73 Hren, Marko 1984 2002

7:31,86 Strajnar, Luka 1983 2000

242

3 0 0 0 m

5 0 0 0 m

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

08:10,0 Červan, Franc 1936 1962

08:14,45 Tomič, Aleš 1977 2000

08:15,1 Mohorović, Mario 1957 1979

08:17,63 Dragan, Robert 1971 1994

08:21,26 Fabjan, Matjaž 1967 1993

08:22,69 Krevs, Mitja 1989 2011

08:23,19 Kobe, Primož 1981 2011

08:33,80 Kozan, Boštjan 1979 2006

08:38,4 Žužek, Metod 1951 1984

08:39,2 Vidmar, Bojan 1967 1986

08:44,17 Retelj, Borut 1971 1996

08:46,04 Cimermančič, Davorin 1993 2011

08:50,3 Kapš, Rafko 1959 1978

08:53,2 Derganc, Branko 1960

08:53,73 Počič, Aljoša 1972 1990

08:55,0 Mikec, Jože 1967 1986

08:55,07 Kren, Mitja 1976 1996

08:55,87 Hočevar, Boštjan 1989 2008

08:58,84 Berus, Matjaž 1984 2001

09:03,39 Kastelic, Matej 1989 2008

09:05,4 Saje, Leopold 1967 1986

09:05,63 Ravbar, Matjaž 1978 1995

09:05,76 Menič, Franci 1973 1998

09:07,37 Kapš, Miha 1982 2000

09:09,75 Kužnik, Peter 1983 2000

09:15,90 Košir, Gregor 1985 2004

09:20,5 Bučar, Anton 1952 1977

09:21,34 Puš, Sebastjan 1980 2013

09:22,0 Škedelj, Ivan 1956

09:22,1 Lenart, Franc 1950

09:32,35 Pregrat, Matjaž 1995 2012

09:33,5 Mervar, Fredi 1973

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

09:37,92 Lindič, Aleš 1986 2004

09:39,05 Kastelec, Matej 1988 2006

09:39,07 Tomažin, Marko 1989 2010

09:39,33 Ambrožič, Dejan 1983 1999

09:42,53 Tašič, Robert 1976 2005

09:43,56 Štukelj, Žan 1997 2013

09:46,21 Golob, Peter 1984 2001

09:46,5 Berginc, Bojan 1971

09:49,15 Vene, Franci 1980 1996

09:51,14 Ercek, Martin 1976 1996

09:52,4 Brajer 1959

09:55,75 Šega, Matija 1985 2001

10:01,1 Glonar, Jože 1950

10:04,2 Lah 1957

10:07,7 Dokl, Slavko 1955

10:15,06 Keserič, Luka 1998 2013

10:16,0 Mlakar 1955

10:22,84 Zupet, Borut 1993 2009

10:25,6 Tratar 1959

10:28,57 Požes, Aljaž 1987 2007

10:29,6 Ostanek, Božo 1963

10:30,14 Kruljac, Jan 1994 2011

10:33,41 Bašelj, Slavko 1962 2012

10:38,46 Žepič, Žan 1998 2013

10:39,21 Vidmar, Mitja 1991 2010

10:51,54 Golob, Damjan 1982 2000

10:52,0 Šuštar 1951

10:55,72 Štupar, Urh 1991 2007

10:55,78 Maver, Žiga 1997 2011

11:03,21 Hrastar, Tomaž 1993 2008

11:26,91 Pugelj, Rok 1997 2011

12:36,07 Bizjak, Nejc 1995 2011

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

13:59,8 Červan, Franc 1936 1962

14:00,9 Žužek, Metod 1951 1980

14:21,44 Fabjan, Matjaž 1967 1993

14:25,0 Mohorović, Mario 1957 1981

14:30,45 Kobe, Primož 1981 2011

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

14:32,24 Dragan, Robert 1971 1993

14:49,0 Bučar, Polde 1955 1981

15:00,04 Kozan, Boštjan 1979 2004

15:03,4 Kapš, Rafko 1959 1979

15:04,90 Vidmar, Bojan 1967 1986

TABLICE REZULTATOV // Moški

243

m o š k iREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

15:17,49 Počič, Aljoša 1972 1992

15:34,80 Kren, Mitja 1976 1994

15:38,27 Kužnik, Peter 1983 2001

15:43,27 Karpljuk, Damir 1962 1987

15:48,6 Bučar, Anton 1952 1978

15:49,00 Saje, Leopold 1967 1986

15:52,45 Retelj, Borut 1971 1996

15:53,08 Menič, Franci 1973 1998

15:54,6 Derganc, Branko 1960

16:00,24 Hočevar, Boštjan 1989 2009

16:14,2 Puš, Sebastjan 1980 2012

16:24,8 Mervar, Fredi 1973

16:27,5 Vovk, Brane 1937

16:29,50 Avsec, Janez 1967 1990

5 0 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

16:51,00 Mikec, Jože 1967 1989

17:02,10 Golob, Peter 1984 2002

17:04,5 Macedoni, Jože 1960

17:08,93 Tašič, Robert 1976 2004

17:09,81 Škedelj, Vojko 1967 1987

17:09,82 Škedelj, Ivan 1956

17:19,44 Tomažin, Marko 1989 2010

17:22,69 Štukelj, Žan 1997 2012

17:23,25 Košir, Gregor 1985 2002

17:48,63 Lindič, Aleš 1986 2004

17:57,78 Pezdirc, Martin 1979 1999

18:39,15 Kos 1937

19:33,61 Žepič, Žan 1998 2013

1 0 0 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

29:00,8 Červan, Franc 1936 1966

29:42,27 Fabjan, Matjaž 1967 1995

30:11,16 Kobe, Primož 1981 2011

30:11,5 Žužek, Metod 1951 1978

31:05,70 Dragan, Robert 1971 1994

31:46,85 Počič, Aljoša 1972 1991

31:47,36 Bučar, Polde 1955 1982

31:56,50 Kozan, Boštjan 1979 2004

32:06,38 Kren, Mitja 1976 1995

32:36,70 Karpljuk, Damir 1962 1987

32:45,73 Krevs, Mitja 1989 2009

32:49,17 Menič, Franci 1973 2000

32:50,3 Kadiš, Rafko 1981

32:57,8 Bučar, Anton 1952 1977

32:58,70 Retelj, Borut 1971 1996

33:14,4 Čampa, Bojan 1957 1977

33:47,2 Kapš, Rafko 1959 1978

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

33:48,15 Puš, Sebastjan 1980 2013

34:03,20 Kastelic, Matej 1989 2008

34:05,56 Golob, Peter 1984 2002

34:15,40 Bukovec, Boris 1961 1986

34:23,1 Bučar, Ivan 1982

34:24,9 Škedelj, Ivan 1956 1982

34:53,69 Škedelj, Vojko 1967 1987

34:59,57 Košir, Gregor 1985 2002

35:03,9 Semec, Ivan 1960 1978

35:15,61 Kren, Julijan 1987

35:37,14 Mervar, Fredi 1973 1990

35:53,58 Tašič, Robert 1976 2003

35:56,75 Pezdirc, Martin 1979 2002

37:25,34 Kastelec, Matej 1988 2009

38:20,6 Saje, Leopold 1967 2009

38:35,4 Štine, Jože 1941 1978

39:24,72 Zupet, Borut 1993 2009

244

m o š k iP O L M A R A T O N

M A R A T O N

4 X 1 0 0 m

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

1:04:55 Kobe, Primož 1981 2010

1:06:58 Krevs, Mitja 1989 2013

1:07:46 Mohorović, Mario 1957 1982

1:08:47 Dragan, Robert 1971 1998

1:10:21 Počič, Aljoša 1972 1994

1:10:23 Kozan, Boštjan 1979 2008

1:11:13 Škedelj, Ivan 1956 1988

1:11:54 Saje, Leopold 1967 1986

1:12:55 Avsec, Janez 1967 1990

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

1:12:58 Menič, Franci 1973 2001

1:15:06 Fabjan, Matjaž 1967 2011

1:15:50 Retelj, Borut 1971 1995

1:17:55 Tašič, Robert 1976 2004

1:18:09 Karpljuk, Damir 1962 1993

1:18:30 Škedelj, Vojko 1967 1987

1:20:54 Kastenic, Uroš 1989

1:26 Bučar, Anton 1952 1979

1:29:44 Vukobrat, Marko 1989 2013

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:14:50 Kobe, Primož 1981 2012

2:36:21 Menič, Franci 1973 2001

2:36:24 Bukovec, Boris 1961 1987

2:39:45 Škedelj, Ivan 1956 1988

2:40:07 Retelj, Borut 1971 1995

2:42:25 Karpljuk, Damir 1962 1986

2:49:35 Fabjan, Matjaž 1967 2013

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:51:48 Bučar, Anton 1952 1980

2:58:02 Gradišar, Dejan 1976 2012

3:04:58 Saje, Leopold 1967 1991

3:08 Čampa, Bojan 1957 1977

3:28:13 Crnić, Drago 1958 2011

3:38:45 Štine, Jože 1941 1979

REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.

41,31 Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Brulc Blaž ‘92, Murn Blaž ‘96 2013

41,58 Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2009

41,78 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2008

41,79 Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2004

42,0 Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Vrtačič Jože ‘80 2005

42,0 AK Novo mesto 1978

42,03 Šimunić Milan, Cujnik Darko, Penca Janez, Keržan Vane 1979

42,03 Tašič Robert, Božič Tomaž, Durič Mihael, Novak Gregor 1995

42,11 Strazberger Miha ‘89, Majcen Matija ‘90, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2007

42,13 Šimunić Milan, Cujnik Darko, Šega Igor, Keržan Vane 1980

42,19 Gradišek Martin ‘86, Murn Blaž ‘96, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86 2012

42,21 Brulc Blaž ‘92, Vodopivec Kristjan ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2009

42,50 Murn Andrej Kastelic Jernej, Rovan Gregor, Božič Tomaž 1997

TABLICE REZULTATOV // Moški

245

m o š k i REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.

42,59 Gradišek Martin ‘86, Brulc Blaž ‘92, Moretti Ahac ‘95, Murn Blaž ‘96 2013

42,66 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2009

42,82 Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91, Brulc Blaž ‘92, Kokalović Gregor ‘86 2010

42,84 Novak Davor ‘93, Brulc Blaž ‘92, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2011

42,91 Majcen Matija ‘90, Strazberger Miha ‘89, Kokalović Gregor ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2006

43,06 Jarm Nace, Tašič Robert, Novak Gregor, Božič Tomaž 1995

43,28 Kokalović Goran, Kokalović Gregor, Kraševec Matija, Zelič Kim 2001

43,3 Kramar Andrej, Dragaš Vojko, Šimunič Milan, Keržan Vane 1974

43,36 Jovanovič Milan, Tašič Robert, Božič Tomaž, Novak Gregor 1994

43,36 Goranič Marko, Jeralič Primož, Zelič Kim, Vrtačič Jože 2001

43,4 Šimunič Milan, Bajer Jani, Bratič Milan, Penca Janez 1977

43,41 Kastrevc David ‘94, Živkovič Dušan ‘94, Moretti Ahac ‘95, Murn Blaž ‘96 2013

43,43 Lakič Miloš ‘86, Kraševec Matija ‘85, Zelič Kim ‘82, Vrtačič Jože ‘80 2003

43,47 Zupančič Matjaž, Božič Tomaž, Petković Hrvoje, Cujnik Darko 1987

43,49 Božič Tomaž, Berger Aleš, Durič Mihael, Novak Gregor 1995

43,5 Šega Igor, Kranjčič Edvard, Kraševec Anton, Štupar Milan 1978

43,54 Jarm Nace, Tašič Robert, Tomažin Igor, Božič Tomaž 1995

43,57 Bučar Klemen ‘91, Novak Davor ‘93, Štupar Urh ‘91, Brulc Blaž ‘92 2012

43,58 Čučnik Sašo ‘91, Štupar Urh ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2010

43,58 Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92, Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91 2009

43,59 Pust Marko, Murn Andrej, Rovan Gregor, Kastelic Jernej 1998

43,60 Bučar Klemen ‘91, Blatnik Simon ‘89, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2008

43,6 Šimunič Milan, Cujnik Darko, Bratič Milan, Štupar Milan 1978

43,6 Štupar Milan, Cujnik Darko, Šega Igor, Keržan Vane 1981

43,64 Murn Blaž ‘96, Novak Davor ‘93, Gradišek Martin ‘86, Brulc Blaž ‘92 2012

43,65 Strazberger Miha ‘89, Zelič Kim ‘82, Drčar Matej ‘88, Kokalović Gregor ‘86 2006

43,66 Bučar Klemen ‘91, Štupar Urh ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2009

43,70 Petraš Deni ‘90, Lakič Miloš ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85 2004

43,72 Glavan Dejan ‘89, Lakič Miloš ‘86, Kokalović Gregor ‘86, Kraševec Matija ‘85 2004

43,76 Zelič Kim, Kraševec Matija, Kokalović Goran, Kokalović Gregor 2001

43,77 Živkovič Dušan ‘94, Kastrevc David ‘94, Moretti Ahac ‘95, Brulc Blaž ‘92 2013

43,79 AK Iskra Tenel 1988

43,8 Kramar Andrej, Dragaš Vojko, Šimunič Milan, Keržan Vane 1974

43,8 Šega Igor, Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1978

43,84 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Slak Peter ‘87, Kraševec Matija ‘85 2005

43,85 Strazberger Miha ‘89, Majcen Matija ‘90, Bučar Klemen ‘91, Vrtačič Jože ‘80 2007

43,88 Kokalović Gregor, Goranič Marko, Kraševec Matija, Zelič Kim 2002

43,88 Murn Andrej, Tomažin Igor, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996

43,90 Bučar Klemen ‘91, Blatnik Simon ‘89, Štupar Urh ‘91, Požes Aljaž ‘87 2009

43,91 Jarm Nace, Tašič Robert, Berger Aleš, Božič Tomaž 1996

43,95 Čučnik Sašo ‘91, Bučar Klemen ‘91, Vodopivec Kristjan ‘92, Brulc Blaž ‘92 2010

43,99 Dragan Gregor, Zupančič Matjaž, Šlajkovec Simon, Božič Tomaž 1993

44,00 Murn Andrej, Pust Marko, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996

44,0 Šimunič Milan, Dragaš Vojko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1976

44,05 Kokalović Goran, Zelič Kim, Goranič Marko, Vrtačič Jože 2001

44,05 Kokalović Goran, Kraševec Matija, Kokalović Gregor, Nikolič Igor 2009

44,09 Jovanovič Milan, Tašič Robert, Durič Mihael, Božič Tomaž 1993

44,10 Murn Andrej, Zelič Kim, Kastelic Jernej, Pust Marko 1998

44,10 Pust Marko, Murn Andrej, Kastelic Jernej, Rovan Gregor 1996

44,1 Šiminič Milan, Dragaš Vojko, Kraševec Anton, Štupar Milan 1976

44,13 Tomažin Igor, Rovan Gregor, Murn Andrej, Durič Mihael 1995

44,15 Kokalović Gregor ‘86, Zelič Kim ‘82, Strazberger Miha ‘89, Kraševec Matija ‘85 2005

44,2 AK Novo mesto 1973

44,21 Žitnik Marko, Kokalović Goran, Kokalović Gregor, Kraševec Matija 2002

44,27 Vrtačič Jože ‘80, Požes Aljaž ‘87, Kokalović Gregor ‘86, Strazberger Miha ‘89 2007

44,32 Brulc Blaž ‘92, Majcen Matija ‘90, Drčar Matej ‘88, Strazberger Miha ‘89 2007

44,37 Brulc Blaž ‘92, Štupar Urh ‘91, Gradišek Martin ‘86, Kokalović Gregor ‘86 2011

4 X 1 0 0 m

246

4 X 4 0 0 m REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT.REZ.

3:17,2 Keržan Vane, Šega Igor, Penca Janez, Cujnik Darko 1979

3:19,76 Kraševec Matija, Kapš Miha, Knafeljc Mišel, Vrtačič Jože 2002

3:19,9 Bučar Polde, Štupar Milan, Cujnik Darko, Penca Janez 1978

3:20,58 Kraševec Matija, Vrtačič Jože, Kapš Miha, Knafeljc Mišel 2002

3:21,36 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Gradišek Martin ‘86, Vrtačič Jože ‘80 2008

3:21,5 Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan, Penca Janez 1978

3:21,51 Vrtačič Jože ‘80, Požes Aljaž ‘87, Štupar Urh ‘91, Krevs Mitja ‘89 2009

3:21,7 Štupar Milan, Kraševec Anton, Cujnik Darko, Penca Janez 1978

3:21,80 Kraševec Matija ‘85, Vrtačič Jože ‘80, Zelič Kim ‘82, Kapš Miha ‘82 2003

3:22,4 Cujnik Darko, Kraševec Anton, Štupar Milan, Penca Janez 1978

3:23,48 Strazberger Miha ‘89, Požes Aljaž ‘87, Majcen Matija ‘90, Vrtačič Jože ‘80 2007

3:23,60 Gabrijel Gorazd, Žbogar Damir, Škedelj Ivan, Šikonja Robert 1984

3:23,88 Požes Aljaž ‘87, Krevs Mitja ‘89, Hočevar Boštjan ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2007

3:23,96 Kastelic Jernej, Murn Andrej, Božič Tomaž, Tomič Aleš 1997

3:24,12 AK Iskra Tenel 1989

3:24,53 Štrukelj Robert, Kajtazović Vesmin, Božič Tomaž, Božič Sandi 1989

3:24,8 Cujnik Darko, Bučar Polde, Štupar Milan, Penca Janez 1977

3:25,18 Požes Aljaž ‘87, Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89, Vrtačič Jože ‘80 2007

3:25,43 Tašič Robert, Retelj Borut, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1994

3:25,52 Tomažin Igor, Tomič Aleš, Tašič Robert, Gradišar Dejan 1995

3:25,52 Božič Tomaž, Tomič Aleš, Kastelic Jernej, Tašič Robert 1996

3:25,53 Kastelic Jernej, Pust Marko, Tašič Robert, Tomič Aleš 1997

3:25,69 Tašič Robert, Tomič Aleš, Gradišar Dejan, Božič Tomaž 1995

3:25,7 Kranjčič Edvard, Kraševec Anton, Štupar Milan, Cujnik Darko 1978

3:25,83 Štupar Urh ‘91, Požes Aljaž ‘87, Krevs Mitja ‘89, Gradišek Martin ‘86 2009

3:26,07 Šega Matija, Vrtačič Jože, Kapš Miha, Knafeljc Mišel 2002

3:26,32 Gradišek Martin ‘86, Požes Aljaž ‘87, Ilar Simon ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2008

3:26,60 Kokalović Gregor ‘86, Krevs Mitja ‘89, Novak Davor ‘93, Gradišek Martin ‘86 2010

3:26,6 Štupar Milan, Bajer Jani, Križman Rafko, Keržan Vane 1975

3:26,7 Cujnik Darko, Kapš Rafko, Štupar Milan, Kraševec Anton 1977

3:26,76 Tašič Robert, Gradišar Dejan, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1995

3:27,0 Božič Tomaž, Kajtazović Vesmin, Tekstor Sandi, Žulič Toni 1987

3:27,0 Cujnik Darko, Kapš Rafko, Štupar Milan, Kraševec Anton 1978

3:27,38 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Slak Peter ‘87, Kraševec Matija ‘85 2005

3:27,84 Tašič Robert, Retelj Borut, Kovač Igor, Božič Tomaž 1993

3:28,24 Štupar Urh ‘91, Živkovič Dušan ‘94, Pregrat Matjaž ‘95, Novak Davor ‘93 2013

3:28,4 Štupar Milan, Bučar Polde, Kraševec Anton, Bajer Jani 1977

3:28,43 Pekolj Gregor, Naumov Boško, Kovač Igor, Božič Tomaž 1992

3:28,48 Kastelic Jernej, Murn Andrej, Tomažin Igor, Tomič Aleš 1996

3:28,77 Kokalović Gregor ‘86, Požes Aljaž ‘87, Drčar Matej ‘88, Blatnik Simon ‘89 2006

3:29,62 Tašič Robert, Kovač Igor, Tomič Aleš, Božič Tomaž 1994

3:29,88 Derganc Jure, Zelič Kim, Lužar Luka, Vrtačič Jože 2001

3:30,29 Gradišar Dejan, Kovač Igor, Tomič Aleš, Tašič Robert 1994

3:31,80 Pavlin Vito, Kovač Igor, Gradišar Dejan, Tomič Aleš 1994

3:32,69 Drčar Matej ‘88, Požes Aljaž ‘87, Majcen Matija ‘90, Hočevar Boštjan ‘89 2006

3:32,93 Vrtačič Jože, Šega Matija, Zelič Kim, Lužar Luka 2001

TABLICE REZULTATOV // Moški

247

m o š k i

1 0 0 m O V I R E REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

14,7 Zupančič, Matjaž 1967 1993

14,70 Penca, Janez 1949 1978

14,92 Murn, Andrej 1980 1999

14,97 Kokalović, Gregor 1986 2007

15,10 Tekstor, Sandi 1968 1987

15,26 Cujnik, Darko 1959 1980

15,64 Blatnik, Simon 1989 2009

15,83 Jeralič, Primož 1983 2003

16,79 Božič, Tomaž 1970 1993

16,8 Rangus, Davorin 1958 1979

16,90 Kraševec, Matjaž 1987 2005

17,2 Križman, Rafko 1957 1976

17,38 Jeralič, Janez 1982 2000

17,4 Nagode, Marjan 1974

17,7 Šega, Igor 1979

17,90 Zupančič, Roman 1964 1984

17,98 Slak, Peter 1987 2005

18,0 Žagar, Ljubo 1950

18,0 Savšek, Tomaž 1964 1980

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

18,10 Gabrijel, Gorazd 1965 1982

18,1 Dragaš, Vojko 1974

18,15 Bučar, Klemen 1991 2011

18,36 Drčar, Matej 1988 2007

18,82 Kapš, Miha 1982 1999

19,2 Lapajne, Marijan 1959 1978

19,2 Špilar, Marijan 1938 1961

19,20 Zatežič, Dušan 1989

19,21 Lužar, Luka 1982 2000

19,50 Berger, Aleš 1974 1994

19,5 Virant, Kostja 1950 1970

19,53 Nikolič, Igor 1980 2001

20,09 Zupančič, Urban 1996 2012

21,22 Škulj, Gašper 1986 2004

21,28 Jarm, Nace 1971 1996

22,1 Košmrlj, Jože 1961

22,12 Klobučar, Lovro 1996 2013

22,49 Turk, Vid 1989 2009

4 X 4 0 0 m

REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT.REZ.

3:33,28 Majcen Matija ‘90, Hočevar Boštjan ‘89, Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89 2007

3:33,72 Zelič Kim, Derganc Jure, Knafeljc Mišel, Kapš Miha 2001

3:34,31 Drčar Matej ‘88, Slak Peter ‘87, Strazberger Miha ‘89, Kokalović Gregor ‘86 2006

3:34,34 Gradišar Dejan, Bukovec Matjaž, Tomažin Igor, Pust Marko 1996

3:34,34 Strazberger Miha ‘89, Hočevar Boštjan ‘89, Majcen Matija ‘90, Drčar Matej ‘88 2007

3:34,4 AK Novo mesto 1973

3:34,79 Lakič Miloš, Šega Matija, Slak Peter, Knafeljc Mišel 2002

3:34,85 Zelič Kim, Knafeljc Mišel, Kapš Miha, Kovač Marko 2001

3:35,09 Štupar Urh ‘91, Pregrat Matjaž ‘95, Maver Žiga ‘97, Novak Davor ‘93 2013

3:35,17 Kokalović Gregor, Knafeljc Mišel, Lakič Miloš, Šega Matija 2002

3:35,2 Križman Rafko, Bajer Jani, Nagode Marjan, Keržan Vane 1974

3:35,73 Ilar Simon ‘89, Krevs Mitja ‘89, Čučnik Sašo ‘91, Štupar Urh ‘91 2010

3:36,07 Slak Peter ‘87, Požes Aljaž ‘87, Košir Gregor ‘85, Šega Matija ‘85 2005

3:36,56 Derganc Jure, Knafeljc Mišel, Lužar Luka, ? ? 2000

3:36,64 Kokalović Gregor ‘86, Šega Matija ‘85, Lakič Miloš ‘86, Slak Peter ‘87 2004

3:37,00 Zelič Kim, Tašič Robert, Lužar Luka, Kapš Miha 1999

3:37,42 Boršnar Tilen ‘88, Zelič Kim ‘82, Lakič Miloš ‘86, Šega Matija ‘85 2004

3:37,47 Drčar Matej ‘88, Slak Peter ‘87, Ilar Simon ‘89, Majcen Matija ‘90 2006

3:37,6 Tvd Partizan 1958

3:37,7 Tvd Partizan 1959

3:38,00 Pust Marko, Murn Andrej, Jerman Peter, Zelič Kim 1998

3:38,00 Lužar Luka, Zelič Kim, Kapš Miha, Derganc Jure 1999

3:38,55 Živkovič Dušan ‘94, Kočevar Jan ‘95, Drčar Simon ‘94, Klobučar Lovro ‘96 2012

3:38,85 Derganc Jure, Berus Marko, Šega Matija, Ambrožič Dejan 2001

248

4 0 0 m O V I R E REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

51,7 Penca, Janez 1949 1975

53,68 Gabrijel, Gorazd 1965 1984

54,6 Cujnik, Darko 1959 1980

55,48 Božič, Tomaž 1970 1993

55,70 Kastelic, Jernej 1980 1997

56,2 Remec, Igor 1963 1982

57,06 Kokalović, Gregor 1986 2004

57,30 Tekstor, Sandi 1968 1986

57,61 Križman, Rafko 1957 1979

57,66 Naumov, Boško 1973 1992

57,93 Zupančič, Matjaž 1967 1994

58,09 Tašič, Robert 1976 1995

58,23 Lužar, Luka 1982 2000

58,30 Drčar, Simon 1994 2013

58,36 Slak, Peter 1987 2005

58,65 Štrukelj, Robert 1970 1989

59,25 Kapš, Miha 1982 1999

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

59,54 Pust, Marko 1982 1998

60,0 Nagode, Marjan 1974

61,68 Štupar, Urh 1991 2009

62,00 Hrastar, Iztok 1967 1984

62,6 Krašovec, Tone 1959 1977

63,83 Premrl, Tadej 1983 2000

64,04 Šega, Matija 1985 2004

64,52 Ilar, Simon 1989 2010

65,30 Boršnar, Tilen 1988 2004

65,77 Goranič, Marko 1982 2000

67,95 Kraševec, Matjaž 1987 2003

68,76 Klobučar, Lovro 1996 2012

74,36 Starina, Domen 1993 2009

75,28 Kastrevec, Rok 1993 2010

75,43 Kraševec, Matic 1997 2013

75,71 Žefran, Jernej 1995 2011

76,30 Vukobrat, Marko 1989 2007

TABLICE REZULTATOV // Moški

249

m o š k i3 0 0 0 m Z A P R E K E

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

08:37,78 Žužek, Metod 1951 1977

09:09,33 Cimermančič, Davorin 1993 2012

09:09,84 Dragan, Robert 1971 1993

09:11,2 Mohorović, Mario 1957 1979

09:28,49 Počič, Aljoša 1974 1992

09:43,8 Stepan, Marko 1958 1977

09:45,20 Vidmar, Bojan 1967 1985

09:49,99 Kastelic, Matej 1989 2008

09:52,40 Košir, Gregor 1985 2004

09:55,13 Ambrožič, Dejan 1983 2001

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

10:05,6 Bučar, Anton 1952 1979

10:07,87 Ravbar, Matjaž 1978 1994

10:09,2 Semec, Ivan 1960 1978

10:14,42 Svržnjak, Jože 1969 1997

10:22,0 Čampa, Bojan 1957 1977

10:25,0 Božič, Franci 1958 1981

10:49,5 Kočevar, Mirko 1965 1981

10:53,6 Berginc, Bojan 1971 1987

11:08,0 Retelj, Borut 1971 1987

11:11,38 Pugelj, Rok 1997 2013

250

D A L J I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

615 Podkrižnik, Nataša 1973 1994

598 Rangus, Mija 1985 2004

583 Djurić, Gordana 1975 1992

573 Hren, Greta 1966 1983

568 Matekovič, Irena 1974 1992

558 Blatnik, Andreja 1977 1997

548 Kranjčič, Maja 1981 1998

546 Dragišič, Gordana 1985 2002

544 Tratar, Darja 1977 1993

539 Prudič, Tanja 1982 1997

537 Ašič, Mateja 1978 1995

536 Eržen, Borja 1964 1983

534 Hohnjec, Melita 1980 1995

533 Šimunič, Nina 1984 1998

532 Gazvoda, Tatjana 1954 1972

531 Kralj, Janja 1962 1978

526 Kenda, Karmen 1962 1980

526 Praznik, Manja 1982 1997

524 Molan, Miljana 1966 1983

519 Hrastar, Maša 1996 2011

519 Gorenc, Milica 1966 1983

515 Bukovec, Polona 1982 1998

513 Križe, Cilka 1966 1981

512 Jankovič, Katka 1975 1995

511 Škrubej, Jasmina 1987 2005

510 Saje, Vesna 1969

508 Bobnar, Sara 1992 2008

507 Fink, Maša 1978 1996

507 Kramaršič, Martina 1982 1996

506 Ašič, Nataša 1973 1987

506 Ravbar, Sara 1991 2007

505 Medle, Jana 1998 2013

505 Murn, Klavdija 1978 1996

501 Avsec, Biserka 1974

499 Jakše, Ivica 1970

498 Luthar, Martina 1979

497 Petrič, Kaja 1994 2010

496 Zadel, Blanka 1983 1997

496 Zore, Petra 1979 1994

494 Žalec, Andreja 1982 1997

494 Plantan, Anja 1985 2000

494 Dragan, Tjaša 1989 2006

493 Potočar, Tjaša 1997 2011

493 Miladinovič, Snježana 1981 1997

492 Novšak, Maja 1975

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

492 Rajkovača, Janja 1984 1997

489 Sečnjak, Maja 1987 2004

489 Hude, Jelka 1959

482 Krvavica, Klara 1988 2002

480 Mihina, Klara 1996 2010

479 Zajc, Antonija 1982 1996

475 Kosec, Renata 1982 1997

473 Lešnik, Margareta 1978 1993

473 Jaklič, Katarina 1992 2007

473 Bajc, Marija 1968

470 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

470 Potočar, Nina 1993 2011

467 Ferkolja, Danica 1968

467 Grabič, Sandra 1978 1993

466 Potočar, Dijana 1982 1996

463 Salopek, Jasmina 1981 1998

462 Muhič 1959

462 Šinkovc, Mateja 1983 1997

461 Kmet, Saša 1998 2010

459 Ljubi, Karla 1996 2010

456 Polanšek 1958

455 Svetličič, Anka 1960

454 Simčič, Manca 1985 2000

454 Jereb, Milojka 1966

450 Bauer, Ajda 1994 2008

450 Regina, Angela 1961

448 Križe, Anita 1980 1995

445 Vavpič, Bernarda 1985 2002

444 Trifkovič, Radojka 1985 2000

444 Mokotar, Katja 1987 2000

444 Može, Alenka 1985 2000

442 Kukman, Slavka 1960

441 Martinovič, Teja 1985 1999

440 Kren, Eva 1989 2004

440 Žibert, Tanja 1984 2000

438 Matko, Sara 1986 1999

438 Glavač, Vesna 1989 2005

436 Vavžik, Roberta 1981 1996

435 Tušek, Tanja 1983 1997

435 Svetličič, Milena 1951

435 Palčič, Magda 1941

432 Repše, Anita 1995 2008

432 Colja, Vera 1941

430 Drčar, Tilka 1960

429 Može, Martina 1994 2009

TABLICE REZULTATOV // Ženske

251

ž e n s k eREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

429 Škedelj, Maja 1989 2003

429 Vovko, Katja 1984 1998

426 Kocjan, Marija 1984 2000

425 Ahačič 1957

425 Pintar, Manca 1993 2008

D A L J I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

424 Cvetan, Simona 1990 2006

424 Kočevar, Nina 1979 1997

422 Ljubi, Klara 1993 2008

422 Peterlin, Damjana 1984 1998

421 Škulj, Anja 1991 2005

T R O S K O KREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

12,53 Blatnik, Andreja 1977 1996

12,20 Hohnjec, Melita 1980 1996

11,55 Praznik, Manja 1982 1997

11,51 Dragan, Tjaša 1989 2007

11,31 Bukovec, Polona 1982 1999

11,03 Miladinovič, Snježana 1981 1997

10,92 Matekovič, Irena 1974 1992

10,88 Prudič, Tanja 1982 1997

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

10,85 Dragišič, Gordana 1985 2003

10,50 Potočar, Tjaša 1997 2013

10,24 Zadel, Blanka 1983 1997

10,21 Žalec, Andreja 1982 1997

09,87 Potočar, Nina 1993 2010

09,82 Škrubej, Jasmina 1987 2004

09,74 Šinkovc, Mateja 1983 1996

09,53 Može, Martina 1994 2010

V I Š I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

184 Križe, Cilka 1966 1985

171 Miladinovič, Snježana 1981 1997

168 Vučković, Maja 1978 1994

166 Sečnjak, Maja 1987 2004

166 Dragišič, Gordana 1985 2004

166 Hrastar, Suzana 1968 1983

165 Kranjčič, Maja 1981 1999

165 Tratar, Darja 1977 1993

165 Matjašič, Tatjana 1967 1985

161 Rangus, Mija 1985 2005

161 Vinder, Maja 1979 1995

161 Zore, Petra 1979 1992

160 Hribar, Vanja 1962 1982

160 Andrejčič, Barbara 1980 1998

158 Šušteršič, Marjeta 1977

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

158 Šinkovec, Polona 1976 1990

158 Škedelj, Maja 1989 2005

158 Vide, Martina 1970 1986

158 Vinder, Irena 1975 1990

157 Jaklič, Katarina 1992 2007

156 Turk, Nataša 1974 1989

155 Jankulovska, Ana 1995 2012

155 Bartol, Daša 1991

155 Gorjup, Kaja 1997 2012

155 Škulj, Anja 1991 2005

155 Praznik, Manja 1982 1997

155 Simončič, Neva 1987

155 Slak, Vida 1964 1978

155 Lukšič, Marinka 1981

155 Novina, Nataša 1991

252

V I Š I N AREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

155 Pečaver, Vesna 1975

154 Pintar, Manca 1993 2008

154 Kralj, Janja 1962 1978

153 Medle, Sonja 1976 1991

153 Pirnar, Jasna 1980 1995

152 Murko, Nina 1985 1998

152 Lukšič, D 1979

152 Potočar, Tjaša 1997 2012

152 Ravbar, Sara 1991 2007

152 Grmaš, Sanja 1988 2002

151 Drnovšek, Biserka 1964 1979

151 Filipovič, Marija 1979

151 Bauer, Ajda 1994 2011

151 Turk, Špela 1998 2012

150 Tičar, Klavdija 1973 1987

150 Bele, Špela 1969 1983

150 Dragišič, Ines 1988 2003

150 Boštjančič, Mateja 1970 1987

150 Hohnjec, Melita 1980 1994

150 Glavač, Vesna 1989 2005

150 Pučko, Marjeta 1970

150 Potočar, Nina 1993 2011

150 Slak, Valentina 1984 2002

150 Ljubi, Karla 1996 2011

150 Ljubi, Klara 1993 2009

150 Oklešen, Tina 1977 1994

150 Papič, Margita 1975

150 Papič, Sonja 1975

150 Pavlič, Barbara 1990 2006

149 Jeralič, Kristina 1998 2013

148 Kastelic, Alja 1965 1979

148 Vernig, Jana 1991

147 Vide, Melita 1978 1992

147 Lešnik, Margareta 1978 1991

146 Riosa, Jana 1976 1989

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

146 Kapš, Maja 1985 1999

146 Kožar, Slava 1956

146 Gantar 1958

145 Bobnar, Sara 1992 2008

145 Fink, Maša 1978 1997

145 Drenik, Katja 1987 2001

145 Kotnik, Marjeta 1942 1959

145 Radak, Petra 1988 2005

145 Stepan, Nevenka 1991 2009

145 Šimunič, Nina 1984 1997

145 Plantan, Anja 1985 2001

145 Murn, Kaja 1998 2012

145 Murn, Tina 1984 2000

144 Škrubej, Jasmina 1987 2002

144 Jankovič, Katka 1975 1993

143 Jereb, Milojka 1967

143 Jurečič, Ana 1996 2010

143 Svetličič, Milena 1954

143 Žalec, Andreja 1982 1997

142 Simčič, Manca 1985 2000

142 Blatnik, Andreja 1977 1997

141 Hude, Jelka 1967

140 Hudoklin, Vesna 1978 1993

140 Drmaž, Sanja 1988 2002

140 Drčar, Tilka 1961

140 Bukovec, Polona 1982 1997

140 Dragan, Maja 1992 2006

140 Kren, Lea 1995 2010

140 Srebrnjak, Mia 1986 2001

140 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

140 Mervar, Helena 1969

140 Metelko, Ida 1994 2007

140 Kum, Erika 1999 2013

140 Žibert, Tanja 1984 2000

139 Zaman, Maja 2001 2013

TABLICE REZULTATOV // Ženske

253

ž e n s k eP A L I C A

D I S K

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

380 Drobnič, Mateja 1985 2011

300 Škrubej, Jasmina 1987 2005

280 Glavač, Vesna 1989 2006

260 Ljubi, Karla 1996 2011

250 Može, Alenka 1985 2000

250 Rangus, Mija 1985 2002

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

240 Resnik, Norma 1996 2013

220 Potočar, Tjaša 1997 2010

220 Bajec, Katja 1982 1999

200 Tratnik, Laura 1996 2010

200 Škedelj, Maja 1989 2004

180 Ljubi, Klara 1993 2009

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

36,98 Hribar, Martina 1991

33,81 Krnc, Kristina 1991 2008

32,84 Derganc, Saša 1969 1987

31,89 Kotnik, Marjeta 1942 1959

30,89 Glavič, Bojana 1964 1980

30,66 Zupan, Katja 1978 1995

30,49 Čigoja, Ines 1982 1998

30,02 Humer, Marinka 1967

29,72 Bunc, Violeta 1980

29,07 Knaflič, Lenka 1951

28,12 Marinček, Dana 1941

28,00 Colja, Vera 1941

27,75 Vidmar, Marija 1961

27,41 Knez, Marija 1965

27,38 Čuček, Tina 1973 1993

27,20 Barbič, Anita 1982

26,46 Medic, Janja 1980 1997

25,66 Kastelic, Urška 1966 1983

25,51 Bartelj, Ana 1960

25,12 Drenik, Katja 1987 2002

25,12 Slapničar, Marinka 1978

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

24,93 Hrovat, Petra 1984 2003

24,32 Zagorc, Meta 1968

24,10 Kraflič, Lenča 1951

24,02 Valentinčič, Jolanda 1974

23,75 Černič, Tina 1995 2011

23,25 Imamovič, Sabina 1983 2000

21,75 Svetličič, Milena 1953

21,33 Grmaš, Sanja 1988 2004

21,24 Rus 1955

21,15 Jerič, Mateja 1989 2005

21,14 Gorišek, Mirjam 1966 1983

20,33 Resnik, Trina 1997 2013

20,17 Škedelj, Maja 1989 2005

19,51 Mislej, Draga 1951

19,35 Palčič, Magda 1941

18,88 Kroneger, Sonja 1941

18,75 Kren, Eva 1989 2006

18,28 Korene, Mateja 1991 2007

17,74 Čutura, Danijela 1984 2000

16,78 Slak, Valentina 1984 2002

15,85 Kos, Suzana 1984 2000

254

K R O G L A 4 k gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

11,88 Hribar, Martina 1973 1990

11,71 Kotnik, Marjeta 1942 1957

10,87 Slapničar, Marinka 1978

10,76 Vidmar, Marija 1959

10,45 Pavlin, Lučka 1976

10,42 Šavorn, Anica 1966

10,39 Zagorc, Meta 1969

10,37 Marinček, Dana 1945

10,10 Čuček, Tina 1973 1994

10,10 Glavič, Bojana 1964 1979

09,96 Dragan, Tjaša 1989 2011

09,90 Hude, Jelka 1966

09,88 Vidmar, Rozi 1974

09,84 Padovan, Majda 1974

09,80 Bartelj, Ana 1960

09,78 Facia, Martina 1967

09,77 Kožar, Slava 1957

09,70 Grgič, Vesna 1978

09,69 Judež, Vera 1977

09,66 Primon, Pavla 1968

09,64 Kolenc, Petra 1996 2012

09,54 Judež, Marija 1978

09,51 Bartelj, Marija 1960

09,49 Rangus, Mija 1985 2006

09,42 Gantar 1959

09,12 Romšek, Mojca 1978

09,03 Garc, Darinka 1962

09,03 Kroneger, Sonja 1941

08,95 Jankovič, Katka 1975 1995

08,95 Kos, Suzana 1984 2000

08,89 Drobnič, Mateja 1985 2013

08,88 Kmet, Saša 1998 2013

08,85 Juršič, Katarina 1995 2010

08,85 Krnc, Kristina 1991 2009

08,85 Medic, Janja 1980 1996

08,82 Tratar, Darja 1977 1995

08,72 Derganc, Saša 1969 1985

08,60 Kačič 1957

08,48 Barle, Danijela 1957

08,39 Fink, Maša 1978 1997

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

08,33 Svetličič, Milena 1953

08,28 Blatnik, Andreja 1977 1997

08,25 Lavrič, Zala 1998 2012

08,21 Kren, Eva 1989 2005

08,20 Penca 1955

08,15 Čigoja, Ines 1982 1997

08,05 Erjavec, Boža 1951

08,02 Dragišič, Gordana 1985 2001

07,97 Colja, Vera 1941

07,94 Slak, Valentina 1984 2003

07,85 Podpečan, Marija 1955

07,73 Bukovec, Polona 1982 1999

07,63 Knaflič, Lenka 1952

07,57 Černič, Tina 1995 2013

07,51 Sečnjak, Maja 1987 2006

07,35 Potočar, Nina 1993 2011

07,26 Malešič, Anja 1993 2009

07,12 Bajec, Katja 1982 1999

07,12 Gartner, Darinka 1941

07,10 Kočevar, Nina 1979 1997

07,04 Škulj, Anja 1991 2005

06,98 Škedelj, Maja 1989 2005

06,90 Drenik, Katja 1987 2002

06,82 Može, Martina 1994 2011

06,81 Škrubej, Jasmina 1987 2004

06,80 Glavač, Vesna 1989 2006

06,80 Mislej, Draga 1951

06,70 Kapš, Urša 1984 2000

06,69 Žibert, Tanja 1984 2000

06,57 Pavlič, Barbara 1990 2007

06,32 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

06,29 Bauer, Ajda 1994 2011

06,23 Dragovan, Petra 1992 2008

06,13 Grmaš, Sanja 1988 2006

06,07 Stepan, Nevenka 1991 2007

05,99 Novak, Nastja 1991 2009

05,73 Šušteršič, Tanja 1988 2004

05,69 Žefran, Julia 1992 2011

05,49 Kranjčič, Maja 1981 1999

TABLICE REZULTATOV // Ženske

255

ž e n s k e

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

41,48 Križe, Cilka 1966 1984

39,08 Derganc, Saša 1969 1988

38,84 Hribar, Vanja 1962 1981

38,37 Zagorc, Meta 1969

37,98 Zupan, Katja 1978 1994

37,86 Čigoja, Ines 1982 1999

37,64 Čuček, Tina 1973 1988

37,18 Medic, Janja 1980 1999

36,98 Saje, Vesna 1972

36,09 Vidmar, Marija 1959

34,34 Bunc, Violeta 1980

33,74 Slapničar, Marinka 1978

32,52 Mikolič, Nevenka 1977

32,47 Šavorn, Anica 1967

30,96 Hribar, Martina 1973 1987

30,86 Smrke, Bojana 1967 1983

30,28 Poredoš, Lidija 1975

30,12 Barle, Danijela 1956

29,62 Peršolja, Ida 1984

29,36 Lužar, Olga 1970

28,38 Hren, Greta 1966 1982

28,36 Tratar, Darja 1977 1993

28,27 Bukovec, Polona 1982 1999

28,05 Marinček, Dana 1941

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

40,26 Čigoja, Ines 1982 2000

34,56 Černič, Tina 1995 2012

33,57 Žibert, Tanja 1984 2000

33,53 Medic, Janja 1980 2000

31,60 Resnik, Norma 1996 2013

31,42 Potočar, Nina 1993 2010

29,14 Jerič, Mateja 1989 2005

28,81 Kocjan, Marija 1984 2000

28,67 Dragišič, Gordana 1985 2002

28,52 Kmet, Saša 1998 2013

28,32 Čigoja, Ines 1982 1999

27,10 Petrič, Kaja 1994 2010

26,67 Glavač, Vesna 1989 2005

26,64 Rangus, Mija 1985 2006

23,98 Sečnjak, Maja 1987 2005

K O P J E - 6 0 0 gREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

23,08 Grmaš, Sanja 1988 2006

22,50 Dragan, Tjaša 1989 2007

22,17 Škrubej, Jasmina 1987 2004

21,09 Škedelj, Maja 1989 2005

20,26 Kapš, Urša 1984 2000

19,63 Korene, Mateja 1991 2007

19,02 Slak, Valentina 1984 2002

18,55 Kren, Eva 1989 2005

17,80 Može, Martina 1994 2010

16,56 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

15,16 Bajec, Katja 1982 1999

14,27 Bauer, Ajda 1994 2011

14,17 Kranjčič, Maja 1981 1999

11,93 Šušteršič, Tanja 1988 2004

K O P J E - 6 0 0 g - S T A R OREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

27,58 Grabrijan, Tatjana 1955 1969

27,50 Adamič 1955

26,80 Maže 1958

26,58 Šmalc, Sanda 1969

26,55 Regina, Angela 1961

26,20 Oklešen, Tina 1977 1992

25,58 Valentinčič, Jolanda 1974

24,70 Auersperger, Irena 1977 1992

24,28 Podkrižnik, Nataša 1973 1991

24,16 Jankovič, Katka 1975 1994

24,12 Bartelj, Ana 1961

23,98 Fink, Maša 1978 1996

23,82 Kralj, Janja 1962 1980

23,20 Murn, Klavdija 1978 1994

23,09 Šlajkovec, Ljudmila 1968

22,96 Blatnik, Andreja 1977 1997

22,78 Blažič, Mira 1961 1979

22,36 Jereb, Milojka 1966

21,55 Gartner, Darinka 1941

21,38 Svetličič, Milena 1953

20,86 Glavič, Bojana 1964 1978

20,58 Jerman, Milena 1962

15,60 Kočevar, Nina 1979 1997

256

K L A D I V O

S E D M E R O B O J - Č L A N I C E

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

41,80 Kren, Eva 1989 2006

39,54 Grmaš, Sanja 1988 2006

32,86 Juršič, Katarina 1995 2010

31,52 Imamovič, Sabina 1983 2000

27,04 Čigoja, Ines 1982 1998

25,62 Černič, Tina 1995 2012

25,34 Čutura, Danijela 1984 2000

24,71 Resnik, Trina 1997 2013

REZULTAT Priimek In Ime LET. ROJ. LET. REZ.

4774 Rangus, Mija 1985 2006

4028 Jankovič, Katka 1975 1995

3349 Sečnjak, Maja 1987 2004

3209 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

2913 Škedelj, Maja 1989 2005

2868 Škrubej, Jasmina 1987 2004

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

22,29 Bauer, Ajda 1994 2010

19,79 Jaklič, Katarina 1992 2010

19,44 Malešič, Anja 1993 2009

18,81 Sečnjak, Maja 1987 2005

18,17 Barborič, Petra 1990 2007

18,05 Krnc, Kristina 1991 2009

07,78 Šušteršič, Tanja 1988 2007

REZULTAT Priimek In Ime LET. ROJ. LET. REZ.

2868 Potočar, Nina 1993 2009

2699 Dragan, Tjaša 1989 2007

2459 Glavač, Vesna 1989 2007

1960 Slak, Valentina 1984 2003

1900 Šušteršič, Tanja 1988 2005

6 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

8,0 Svetličič, Milena 1952

8,2 Novak, Joža 1961

8,4 Kotnik, Marjeta 1942 1958

8,5 Meh 1959

8,5 Hude, Jelka 1959

8,5 Pecelj, Vida 1960

8,5 Rabič, Nina 1961

8,6 Lapanja 1957

8,6 Tomc, Mira 1960

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

8,6 Udovič, Draga 1963

8,8 Vogrinec, Marija 1951

8,8 Kožar, Slava 1955

8,8 Omerzel 1957

8,8 Polanšek 1957

8,8 Ahačič 1957

8,9 Kunstovič 1952

9,0 Ferlič, Simona 1951

9,1 Čavlovič, Mira 1951

TABLICE REZULTATOV // Ženske

257

ž e n s k e1 0 0 m

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

12,18 Jankovič, Katka 1975 1998

12,20 Hren, Greta 1966 1982

12,4 Gazvoda, Tatjana 1954 1970

12,48 Tratar, Darja 1977 1993

12,5 Fink, Maša 1978 1993

12,50 Vukšinič, Kaja 1986 2003

12,6 Luzar, Nina 1995 2010

12,6 Jakše, Ivica 1969

12,69 Podkrižnik, Nataša 1973 1992

12,70 Šaponja, Irena 1983

12,70 Bregar, Martina 1968 1983

12,74 Trifkovič, Radojka 1985 2002

12,76 Salopek, Jasmina 1981 1997

12,77 Rangus, Mija 1985 2006

12,8 Klemenčič, Tanja 1975 1993

12,8 Zaletelj, Vesna 1975

12,9 Tekstor, Lili 1963 1980

12,9 Kenda, Karmen 1962 1978

12,90 Eržen, Borja 1964 1983

12,93 Peterlin, Damjana 1984 2001

13,0 Štampohar, Nina 1974 1993

13,00 Zalokar, Tinkara 1998 2013

13,00 Zupančič, Renata 1968 1986

13,05 Potočar, Tjaša 1997 2013

13,1 Merlin, Sabina 1966 1979

13,15 Kočevar, Nina 1979 1996

13,19 Barborič, Petra 1990 2009

13,2 Kalinović, Ingrid 1970

13,2 Močnik, Katja 1967

13,2 Tisu, Tatjana 1967

13,24 Praznik, Manja 1982 2997

13,26 Dragišič, Gordana 1985 2002

13,27 Matekovič, Irena 1974 1991

13,3 Kotnik, Marjeta 1942 1960

13,3 Hude, Jelka 1959

13,32 Kramarič, Janja 1994 2010

13,33 Kosec, Renata 1982 1997

13,33 Dragan, Tjaša 1989 2007

13,38 Šuštaršič, Vesna 1989 2008

13,4 Svetličič, Milena 1954

13,4 Jurečič, Anica 1967

13,42 Hrastar, Maša 1996 2013

13,45 Ljubi, Karla 1996 2012

13,46 Leskovšek, Maja 1990 2005

13,46 Drobnič, Mateja 1985 2009

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

13,47 Rolih, Petra 1986 2001

13,51 Derčar, Špela 1995 2012

13,55 Kranjčič, Maja 1981 1997

13,55 Muhič, Nastja 1987 2004

13,56 Jankulovska, Ana 1995 2012

13,57 Šušterič, Nataša 1978 1994

13,58 Škedelj, Breda 1993 2010

13,59 Gorenčič, Tanja 1985 1999

13,60 Ravbar, Sara 1991 2006

13,67 Kolenc, Jana 1986 2001

13,70 Bobnar, Sara 1992 2007

13,7 Meh 1959

13,70 Zajc, Antonija 1982 1996

13,72 Kapš, Urša 1984 2000

13,73 Jaklič, Katarina 1992 2006

13,73 Repše, Anita 1995 2012

13,74 Prudič, Tanja 1982 1997

13,77 Košir, Nina 1989 2003

13,78 Škrubej, Jasmina 1987 2002

13,8 Pecelj, Vida 1960

13,82 Peterle, Zdenka 1986 2003

13,83 Blatnik, Andreja 1977 1994

13,86 Mijajlovič, Tanja 1983 2000

13,9 Gašperšič 1959

13,90 Hohnjec, Melita 1980 1995

13,90 Jerele, Erika 1996 2013

13,92 Miladinovič, Snježana 1981 1997

13,92 Seničar, Lea 1997 2013

13,92 Vavžik, Roberta 1981 1996

13,94 Mihina, Klara 1996 2010

14,0 Ferlič, Simona 1951

14,0 Goršin, Joža 1957

14,02 Cvetan, Simona 1990 2005

14,05 Kočevar, Tina 1981 1997

14,06 Pirnar, Jasna 1980 1996

14,07 Šalehar, Lea 1986 1999

14,1 Čavlovič, Mira 1951

14,10 Murn, Klavdija 1978 1995

14,1 Omerzel 1957

14,1 Tvrdi 1959

14,10 Žibert, Tanja 1984 1999

14,11 Kren, Eva 1989 2003

14,11 Ličen, Vesna 1987 2004

14,15 Resnik, Norma 1996 2013

14,19 Potočar, Nina 1993 2008

258

1 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

14,20 Lindič, Mojca 1985 2001

14,21 Hočevar, Nina 1979 1994

14,26 Kramaršič, Martina 1982 1996

14,32 Malešič, Anja 1993 2007

14,32 Škulj, Anja 1991 2005

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

14,32 Tušek, Tanja 1983 1997

14,36 Jeriček, Lea 1999 2013

14,37 Bauer, Ajda 1994 2009

14,39 Ašič, Mateja 1978 1995

14,40 Šega, Maruša 1987 1999

2 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

25,28 Klemenčič, Tanja 1975 1996

25,57 Tratar, Darja 1977 1993

25,60 Rangus, Mija 1985 2006

25,9 Zaletelj, Vesna 1975

26,1 Gazvoda, Tatjana 1954 1970

26,2 Jakše, Ivica 1969

26,21 Vukšinič, Kaja 1986 2004

26,41 Jankovič, Katka 1975 1995

26,50 Hren, Greta 1966 1981

26,50 Šaponja, Irena 1983

26,63 Šuštaršič, Vesna 1989 2008

26,69 Trifkovič, Radojka 1985 2001

26,80 Zupančič, Renata 1968 1985

26,8 Blažič, Mira 1961 1979

26,82 Salopek, Jasmina 1981 1999

26,82 Peterlin, Damjana 1984 2001

27,06 Potočar, Tjaša 1997 2013

27,09 Luzar, Nina 1995 2012

27,09 Merlin, Sabina 1966 1983

27,16 Repše, Anita 1995 2010

27,2 Tekstor, Lili 1963 1978

27,21 Zalokar, Tinkara 1998 2013

27,21 Jankulovska, Ana 1995 2012

27,3 Fink, Maša 1978 1994

27,38 Derčar, Špela 1995 2012

27,44 Brezovar, Anita 1983

27,50 Eržen, Borja 1964 1986

27,6 Kenda, Karmen 1962 1980

27,63 Škedelj, Breda 1993 2010

27,68 Dragišič, Gordana 1985 2001

27,69 Barborič, Petra 1990 2007

27,78 Kramarič, Janja 1994 2010

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

27,84 Štampohar, Nina 1974 1991

27,88 Kolenc, Jana 1986 2002

27,89 Blatnik, Andreja 1977 1997

28,05 Praznik, Manja 1982 1996

28,17 Jerele, Erika 1996 2013

28,2 Hude, Jelka 1958

28,27 Košir, Nina 1989 2003

28,3 Močnik, Katja 1967

28,43 Kočevar, Nina 1979 1998

28,48 Seničar, Lea 1997 2013

28,6 Goršin, Joža 1960

28,70 Lindič, Mojca 1985 2001

28,74 Rolih, Petra 1986 2001

28,87 Ljubi, Karla 1996 2013

28,9 Močnik, Danica 1967

28,93 Žibert, Tanja 1984 2000

29,1 Ferlič, Simona 1953

29,12 Kapš, Urša 1984 2000

29,13 Kranjčič, Maja 1981 1999

29,18 Ravbar, Sara 1991 2007

29,19 Šušterič, Nataša 1978 1994

29,20 Sečnjak, Maja 1987 2004

29,24 Dragan, Tjaša 1989 2006

29,25 Auersperger, Irena 1977 1993

29,26 Cvetan, Simona 1990 2005

29,41 Potočar, Nina 1993 2009

29,58 Jeriček, Lea 1999 2013

29,70 Ljubi, Klara 1993 2009

29,91 Kren, Eva 1989 2005

29,91 Kočevar, Tina 1981 1997

29,93 Bauer, Ajda 1994 2007

29,99 Škedelj, Maja 1989 2005

TABLICE REZULTATOV // Ženske

259

ž e n s k e

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

56,65 Klemenčič, Tanja 1975 1997

59,30 Vidmar, Mojca 1969 1986

59,40 Eržen, Borja 1964 1984

59,55 Derčar, Špela 1995 2001

59,77 Kastelic, Lavra 1971 1987

60,09 Peterlin, Damjana 1984 2000

60,21 Škedelj, Breda 1993 2011

60,8 Zaletelj, Vesna 1975

60,83 Šuštaršič, Vesna 1989 2008

61,2 Močnik, Katja 1967

61,39 Brezovar, Anita 1983

61,60 Zupančič, Renata 1968 1985

61,97 Ljubi, Karla 1996 2013

61,97 Rahne, Ingrid 1976 1994

62,00 Vukšinič, Kaja 1986 2002

62,1 Hrovatič, Tanja 1967 1983

62,11 Praznik, Manja 1982 1997

62,2 Močnik, Danica 1967

62,2 Bratkovič, Marija 1967

62,3 Gazvoda, Tatjana 1954 1970

62,6 Kačič, Darja 1961 1979

63,3 Hude, Jelka 1959

63,71 Jenič, Polona 1972 1989

63,83 Lindič, Mojca 1985 2002

64,12 Jerele, Erika 1996 2013

64,13 Kočevar, Nina 1979 1997

64,21 Jankulovska, Ana 1995 2013

64,6 Goršin, Joža 1960

65,07 Ličen, Vesna 1987 2004

65,40 Gramc, Urška 1996 2012

65,5 Bohte, Slavka 1961

65,56 Kukman, Nina 1997 2013

65,56 Štukelj, Ema 1998 2012

2 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

30,05 Škrubej, Jasmina 1987 2004

30,2 Kukman, Slavka 1959

30,28 Dragan, Maja 1992 2007

30,56 Bukovec, Polona 1982 1999

30,62 Može, Martina 1994 2009

30,70 Slak, Valentina 1984 2000

30,96 Šušteršič, Tanja 1988 2005

31,02 Glavač, Vesna 1989 2005

31,04 Stepan, Nevenka 1991 2007

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

31,4 Podpečan, Marija 1955

31,40 Žefran, Julia 1992 2010

31,64 Medle, Jana 1998 2010

31,98 Grmaš, Sanja 1988 2003

32,06 Može, Jana 1996 2010

32,17 Bajec, Katja 1982 1999

33,48 Pintar, Manca 1993 2011

35,46 Pelko, Andreja 1998 2010

4 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

65,7 Kragelj, Tatjana 1970

65,95 Kočevar, Tina 1981 1996

66,09 Štampohar, Nina 1974 1993

66,4 Kukman, Slavka 1959

66,69 Kramarič, Janja 1994 2010

67,60 Bačar, Jana 1986 2003

67,62 Mohorović, Maja 1986 2007

68,09 Matoh, Nina 1992 2009

68,76 Žefran, Julia 1992 2010

68,91 Čečelič, Alenka 1979 1994

69,0 Štrucelj, Milena 1963

69,4 Auersperger, Irena 1977 1993

69,54 Rolih, Urška 1988 2004

69,81 Vidovič, Ana-Marija 1983 1998

70,09 Štrasberger, Suzana 1975 1994

70,29 Bajec, Katja 1982 2000

70,55 Šušteršič, Tanja 1988 2005

70,79 Potočar, Nina 1993 2010

70,8 Bogataj, Fani 1963

70,82 Rožman, Kristina 1988 2006

71,12 Gorenc, Milica 1966 1985

71,15 Zajc, Antonija 1982 1997

71,3 Bačnik 1957

71,53 Tajčman, Natalija 1980 1996

72,65 Može, Martina 1994 2009

72,65 Jordan, Ines 1990 2005

73,44 Janc, Tjaša 1994 2008

73,61 Ambrožič, Tjaša 1996 2012

74,39 Imamovič, Sabina 1983 1998

74,44 Lapanović, Diana 1991 2006

77,62 Papež, Maruša 1993 2010

80,53 Jordan, Vanja 1989 2005

260

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:12,54 Udovč, Mateja 1971 1996

2:14,9 Kastelic, Lavra 1971 1988

2:18,70 Škedelj, Breda 1993 2013

2:19,81 Mohorović, Maja 1986 2010

2:20,7 Hude, Jelka 1958

2:22,09 Lindič, Mojca 1985 2002

2:22,50 Hrovatič, Tanja 1967 1984

2:22,58 Rangus, Mija 1985 2006

2:23,05 Derčar, Špela 1995 2010

2:23,4 Močnik, Danica 1967

2:23,8 Goršin, Joža 1959

2:23,80 Vidmar, Mojca 1969 1985

2:24,3 Blatnik, Danica 1963 1978

2:24,8 Vide, Marjeta

2:25,4 Bratkovič, Marija 1967

2:25,4 Lobe, Lidija 1980

2:25,51 Ljubi, Klara 1993 2010

2:26,63 Turk, Monika 1984 2002

2:27,1 Janežič, Janja 1980

2:27,3 Kukman, Slavka 1959

2:27,45 Tomič, Mateja 1980 1994

2:27,46 Štukelj, Ema 1998 2012

2:28,0 Papež, Brigita 1975

2:28,3 Rakoša, Marjana 1972

2:28,52 Ljubi, Karla 1996 2013

2:29,23 Kranjc, Simona 1990

2:29,30 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008

2:29,9 Močnik, Katja 1967

2:30,06 Kukman, Nina 1997 2013

2:30,27 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

2:31,91 Peterlin, Damjana 1984 1999

2:32,26 Tratar, Darja 1977 1994

2:33,0 Perše, Vera 1969

2:33,62 Auersperger, Irena 1977 1996

2:34,19 Kočevar, Nina 1979 1997

2:34,4 Černič, Anka 1961

2:34,49 Fabjan, Zarja 1999 2013

2:34,73 Prus, Mirjam 1978 1994

2:35,55 Šercelj, Nina 1987 2004

2:36,2 Praznik, Manja 1982 1997

2:36,5 Barbič, Marija 1960

2:37,17 Žefran, Julia 1992 2010

2:37,55 Rožman, Kristina 1988 2006

2:37,94 Pleško, Tara 1998 2012

2:38,2 Kragelj, Tatjana 1970

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:38,74 Jankovič, Katka 1975 1994

2:38,78 Golob, Mija 1985 1999

2:39,22 Fink, Maša 1978 1996

2:39,6 Plut, Milena 1965

2:40,86 Ličen, Vesna 1987 2004

2:41,20 Trifkovič, Radojka 1985 2000

2:41,2 Žalec, Marija 1960

2:41,53 Žibert, Tanja 1984 1999

2:41,99 Ambrožič, Tjaša 1996 2010

2:42,0 Jenič, Anica 1951

2:42,2 Knaflič, Lenka 1951

2:42,55 Kapš, Urša 1984 1999

2:43,4 Podpečan, Marija 1956

2:43,6 Vene, Vera 1969

2:44,1 Koradej 1959

2:44,44 Hrovat, Manca 1979 1997

2:45,27 Ravbar, Sara 1991 2006

2:45,50 Čelesnik, Mia 1992 2007

2:45,6 Miladinovič, Snježana 1981 1997

2:46,59 Bajec, Katja 1982 1999

2:46,70 Majerle, Livija 1979 1996

2:46,92 Škedelj, Maja 1989 2004

2:47,06 Potočar, Tjaša 1997 2013

2:47,14 Sečnjak, Maja 1987 2005

2:47,37 Šušteršič, Tanja 1988 2005

2:47,46 Tucakov, Slavica 1984 1997

2:48,11 Dragan, Tjaša 1989 2005

2:49,88 Škulj, Anja 1991 2005

2:49,95 Šobar, Nina 1995 2011

2:50,0 Krevs, Štefka 1951

2:50,31 Kukman, Sara 1992 2005

2:50,4 Vidovič, Ana-Marija 1983 1998

2:52,72 Potočar, Nina 1993 2008

2:53,6 Prudič, Tanja 1982 1997

2:54,44 Blatnik, Andreja 1977 1997

2:54,63 Škrubej, Jasmina 1987 2004

2:55,0 Repovž, 1955

2:55,0 Može, Alenka 1985 1998

2:55,38 Parapot, Jasna 1982 1997

2:55,72 Jaklič, Katarina 1992 2006

2:56,64 Dragišič, Gordana 1985 1999

2:57,02 Plantan, Anja 1985 2001

2:57,56 Simčič, Manca 1985 2000

2:57,78 Bauer, Ajda 1994 2011

2:57,90 Može, Martina 1994 2010

8 0 0 m

TABLICE REZULTATOV // Ženske

261

ž e n s k e

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

4:32,74 Udovč, Mateja 1971 1995

4:39,27 Mohorović, Maja 1986 2011

4:43,44 Kastelic, Lavra 1971 1987

4:53,55 Škedelj, Breda 1993 2013

4:54,42 Lindič, Mojca 1985 2003

4:56,05 Turk, Monika 1984 2004

4:56,19 Ljubi, Klara 1993 2013

4:59,49 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008

5:08,57 Auersperger, Irena 1977 1997

5:10,65 Tomič, Mateja 1980 1996

5:12,02 Peršolja, Ida 1983

5:15,2 Janežič, Janja 1980

5:17,22 Štukelj, Ema 1998 2012

5:17,60 Marjanović, Darja 1973 1989

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

09:39,27 Udovč, Mateja 1971 1995

10:09,06 Mohorović, Maja 1986 2008

10:26,54 Ljubi, Klara 1993 2013

10:31,06 Auersperger, Irena 1977 1995

10:32,15 Turk, Monika 1984 2003

10:44,80 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008

11:09,12 Pleško, Tara 1998 2013

11:23,26 Škedelj, Breda 1993 2013

8 0 0 m

1 5 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

5:17,63 Pleško, Tara 1998 2013

5:21,36 Šercelj, Nina 1987 2004

5:22,61 Rožman, Kristina 1988 2004

5:24,59 Ambrožič, Tjaša 1996 2010

5:29,2 Kuntarič, Alojzija 1963 1980

5:29,59 Korasa, Urša 1975 1993

5:35,10 Fabjan, Zarja 1999 2013

5:39,29 Prus, Mirjam 1978 1994

5:48,71 Šobar, Nina 1995 2011

6:01,77 Žefran, Julia 1992 2010

6:19,64 Kočevar, Špela 1987 2004

6:43,24 Novak, Nastja 1991 2009

6:44,98 Zakrajšek, Klavdija 1993 2009

3 0 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

11:23,60 Rožman, Kristina 1988 2006

11:28,98 Šercelj, Nina 1987 2004

11:41,01 Tomič, Mateja 1980 1996

11:48,06 Peršolja, Ida 1983

13:41,45 Žefran, Julia 1992 2010

13:59,9 Pirc, Milena 1973 1992

14:14,72 Košmerl, Vesna 1977 1994

15:59,45 Novak, Nastja 1991 2009

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

2:58,09 Kranjčič, Maja 1981 1999

2:58,73 Dragan, Maja 1992 2006

2:59,12 Barborič, Petra 1990 2004

3:00,67 Stepan, Nevenka 1991 2007

3:01,0 Zamida, Marta 1951

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

3:04,94 Kren, Eva 1989 2004

3:05,2 Nadarevič, Nermina 1985 1998

3:05,81 Bukovec, Polona 1982 1999

3:05,87 Grmaš, Sanja 1988 2003

3:08,28 Bevc, Melisa 1997 2013

262

5 0 0 0 m

1 0 0 0 0 m

P O L M A R A T O N

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

18:03,41 Udovč, Mateja 1971 1994

19:17,91 Šmajdek, Aleksandra 1991 2008

19:21,08 Mohorović, Maja 1986 2011

19:34,03 Turk, Monika 1984 2002

20:48,07 Šercelj, Nina 1987 2005

22:27,23 Korasa, Urša 1975 1993

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

37:31,74 Udovč, Mateja 1971 1993

42:20,04 Turk, Monika 1984 2004

44:01,48 Šmajdek, Aleksandra 1991 2009

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

1:27:20 Udovč, Mateja 1971 1995

1:37:01 Turk, Monika 1984 2004

1:52:20 Auersperger, Irena 1977 1994

4 X 1 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.

52,52 Zalokar Tinkara '98, Medle Jana '98, Kmet Saša '98, Potočar Tjaša '97 2012

52,56 Repše Anita '95, Seničar Lea '97, Ljubi Karla '96, Hrastar Maša '96 2013

52,57 Gorenčič Tanja, Škrubej Jasmina, Trifkovič Radojka, Rangus Mija 2000

52,72 Šušteršič Tanja '88, Kren Eva '89, Rolih Petra '86, Rangus Mija '85 2004

52,77 Škedelj Breda '93, Repše Anita '95, Derčar Špela '95, Kramarič Janja '94 2011

52,79 Kosec Renata, Prudič Tanja, Zadel Blanka, Praznik Manja 1997

52,8 Lužar, Kalinović Ingrid, Saje, Gazvoda Tatjana 1970

52,86 Vukšinič Kaja '86, Rolih Petra '86, Muhič Nastja '87, Lindič Mojca '85 2004

TABLICE REZULTATOV // Ženske

263

ž e n s k e

4 X 4 0 0 mREZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.

4:12,30 Vukšinič Kaja, Rangus Mija, Trifkovič Radojka, Peterlin Damjana 1985

4:14,19 Derčar Špela '95, Škedelj Breda '93, Ljubi Karla '96, Gramc Urška '96 2012

4:15,97 Klemenčič Tanja, Jankovič Katka, Udovč Mateja, Fink Maša 1995

4:17,70 AK Iskra Tenel Novo mesto 1989

4:20,03 Jerele Erika '96, Škedelj Breda '93, Kukman Nina '97, Ljubi Karla '96 2013

4:20,82 Klemenčič Tanja, Kočevar Nina, Fink Maša, Jankovič Katka 1996

4:21,25 Eržen Borja, Merlin Sabina, Brezovar Anita, Šaponja Irena 2012

4:21,80 Fink Maša, Kočevar Tina, Jankovič Katka, Kočevar Nina 1997

4:22,02 Rahne Ingrid, Tratar Darja, Prus Mirjam, Tomič Mateja 1994

4:22,80 Jankovič Katka, Štampohar Nina, Klemenčič Tanja, Auersperger Irena 1992

4:24,66 Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Žefran Julia '92, Ambrožič Tjaša '96 2010

4:25,91 Salopek Jasmina, Peterlin Damjana, Bajec Katja, Kranjčič Maja 2000

4:26,04 Seničar Lea '97, Jerele Erika '96, Kukman Nina '97, Ljubi Karla '96 2013

4:28,43 Šuštaršič Vesna '89, Rangus Mija '85, Šušteršič Tanja '88, Rožman Kristina '88 2006

4:28,52 Ličen Vesna '87, Mohorović Maja '86, Lindič Mojca '85, Rožman Kristina '88 2004

4:29,07 Ljubi Klara '93, Škedelj Breda '93, Dragan Tjaša '89, Potočar Nina '93 2010

4:29,36 Derčar Špela '95, Škedelj Breda '93, Kukman Nina '97, Žefran Julia '92 2011

4:29,45 Luzar Nina '95, Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Žefran Julia '92 2011

4:29,85 Klemenčič Tanja, Štampohar Nina, Auersperger Irena, Štrasberger Sabina 1993

4:31,45 Škedelj Breda '93, Ljubi Klara '93, Barborič Petra '90, Dragan Tjaša '89 2011

4:31,60 Tajčman Natalija, Kočevar Tina, Kočevar Nina, Hrovat Manca 1996

4:34,02 Derčar Špela '95, Ljubi Klara '93, Kramarič Janja '94, Može Martina '94 2011

4:35,28 Ljubi Klara '93, Barborič Petra '90, Stepan Nevenka '91, Dragan Tjaša '89 2009

4:36,54 Derčar Špela '95, Može Martina '94, Škedelj Breda '93, Može Jana '96 2010

4:38,36 Može Martina '94, Potočar Nina '93, Ljubi Klara '93, Bauer Ajda '94 2009

4:39,70 Može Martina '94, Žefran Julia '92, Kramarič Janja '94, Dragan Tjaša '89 2010

4:44,58 Škrubej Jasmina, Rolih Petra, Slak Valentina, Peterlin Damjana 2002

4:48,73 Kukman Sara '92, Šušteršič Tanja '88, Šuštaršič Vesna '89, Ličen Vesna '87 2005

4:55,90 Dragan Tjaša '89, Šušteršič Tanja '88, Pavlič Barbara '90, Dragan Maja '92 2007

4:56,14 Barborič Petra '90, Stepan Nevenka '91, Glavač Vesna '89, Žefran Julia '92 2010

REZULTAT PRIIMEK IN IME DAT. REZ.

52,87 Muhič Nastja '87, Rangus Mija Mija '85, Šušteršič Tanja '88, Vukšinič Kaja '86 2004

52,90 Zalokar Tinkara '98, Luzar Nina '95, Mihina Klara '96, Ljubi Karla '96 2012

52,91 Bobnar Sara '92, Jaklič Katarina '92, Ravbar Sara '91, Barborič Petra '90 2007

52,94 Resnik Norma '96, Hrastar Maša '96, Mihina Klara '96, Ljubi Karla '96 2012

52,95 Šuštaršič Vesna '89, Dragan Tjaša '89, Stepan Nevenka '91, Barborič Petra '90 2008

52,97 Klemenčič Tanja, Severinski, Auersperger Irena, Tratar Darja 1992

53,08 Seničar Lea '97, Gorjup Kaja '97, Potočar Tjaša '97, Jankulovska Ana '95 2012

53,09 Repše Anita '95, Bauer Ajda '94, Luzar Nina '95, Derčar Špela '95 2009

53,1 Pečuran, Kalinović Ingrid, Saje, Gazvoda Tatjana 1971

53,16 Ljubi Klara '93, Kramarič Janja '94, Petrič Kaja '94, Barborič Petra '90 2010

53,23 Seničar Lea '97, Kmet Saša '98, Potočar Tjaša '97, Zalokar Tinkara '98 2012

4 X 1 0 0 m

264

1 0 0 m O V I R EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

13,67 Jankovič, Katka 1975 2000

14,49 Rangus, Mija 1985 2006

14,73 Tratar, Darja 1977 1993

14,80 Hren, Greta 1966 1984

14,90 Eržen, Borja 1964 1984

15,3 Blažič, Mira 1961 1979

15,52 Potočar, Tjaša 1997 2012

15,74 Ljubi, Karla 1996 2012

16,00 Križe, Cilka 1966 1983

16,07 Fink, Maša 1978 1996

16,4 Kralj, Janja 1962 1979

16,8 Gazvoda, Tatjana 1954 1972

17,06 Kranjčič, Maja 1981 2000

17,26 Repše, Anita 1995 2010

17,63 Radak, Petra 1988 2004

17,67 Blatnik, Andreja 1977 1997

17,7 Tekstor, Lili 1963 1979

17,72 Dragan, Tjaša 1989 2008

17,81 Potočar, Nina 1993 2011

17,81 Žibert, Tanja 1984 2000

18,41 Sečnjak, Maja 1987 2004

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

18,47 Dragišič, Gordana 1985 2001

18,6 Filipovič, Marija 1979

19,09 Glavač, Vesna 1989 2007

19,12 Škedelj, Maja 1989 2005

19,2 Lužar, Olga 1971

19,3 Fabjančič, Edita 1980

19,35 Ljubi, Klara 1993 2010

19,36 Šuštaršič, Vesna 1989 2007

19,49 Kapš, Urša 1984 2000

19,5 Vavžik, Diana 1974

19,61 Škrubej, Jasmina 1987 2004

19,8 Bele, Božena 1974

20,00 Kočevar, Nina 1979 1997

20,05 Može, Martina 1994 2011

21,4 Kalinović, Ingrid 1970

21,41 Bauer, Ajda 1994 2011

21,51 Trifkovič, Radojka 1985 2002

21,71 Slak, Valentina 1984 2002

21,83 Bajec, Katja 1982 1999

22,78 Šušteršič, Tanja 1988 2005

28,30 Gorenc, Milica 1966 1983

4 0 0 m O V I R EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

62,12 Klemenčič, Tanja 1975 1997

62,68 Eržen, Borja 1964 1983

64,39 Hren, Greta 1966 1984

65,58 Ljubi, Karla 1996 2013

65,83 Šuštaršič, Vesna 1989 2008

66,71 Peterlin, Damjana 1984 2000

66,91 Šušteršič, Tanja 1988 2004

67,30 Jankovič, Katka 1975 1992

71,40 Gorenc, Milica 1966 1984

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

71,52 Ljubi, Klara 1993 2010

71,85 Fink, Maša 1978 1996

72,32 Luzar, Nina 1995 2011

73,44 Lindič, Mojca 1985 2003

74,77 Potočar, Nina 1993 2009

74,92 Gramc, Urška 1996 2012

75,12 Auersperger, Irena 1977 1993

81,28 Mohorović, Maja 1986 2004

3 0 0 0 m Z A P R E K EREZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

11:13,05 Lindič, Mojca 1985 2004

11:19,21 Ljubi, Klara 1993 2012

11:21,15 Mohorović, Maja 1986 2005

13:04,38 Šercelj, Nina 1987 2005

REZULTAT PRIIMEK IN IME LET. ROJ. LET. REZ.

13:20,71 Rožman, Kristina 1988 2004

14:23,38 Ličen, Vesna 1987 2004

15:22,07 Dragan, Tjaša 1989 2011

TABLICE REZULTATOV // Ženske

265

ž e n s k e

266

267

7ZAKLJUČEK

268

Novomeški atleti so kot duhovi. Nikjer niso zapisani, a živijo in delajo resno, da resneje ne morejo. Nimajo niti telefona, kaj šele klubske pisarne, da ne govorimo o pomembnejših stvareh, kot so slačilnice in topla voda, polna klubska blagajna ali celo atletska steza. Tako je v svojem prispevku v SN reviji zapisal tedanji urednik Sportskih novosti Vladimir Sučić v prispevku o novomeški atletiki, ki je v njem ob šestem mestu na ekipnem državnem prvenstvu leta 1979 vzbudila neverjetno občudovanje.

Prispevek, ki je bolj kot novinarski članek slavospev novomeškim atletom, Sučić zaključuje z besedami, ki jih je danes treba prevesti, čeprav v tej knjigi objavljamo tudi faksimile njegovega članka: Atleti iz novega jugoslovanskega središča ne mahajo z obljubami in ne zaradi obljub drugih, ne tolčejo se po prsih, čeprav bi se imeli s čim pohvaliti, ne samo z reprezentanti in s šestim mestom ekipe, ampak tudi z množičnostjo in s sistematičnim delom v šolah in armade mladih. Luciano Sušanj (evropski prvak na 400 in 800 m v 70-ih letih prejšnjega stoletja, op. p.) je bil navdušen, ko je slišal,da je mladi novomeški tekač Bojan Košmerl tekel na 600 m šest sekund hitrejekot on v njegovih letih. Novomeški atleti ne potrebujejo telefona, pisarne, uprave in profesionalcev. Ljubezen, tista resnična, nepokvarjena, nadomešča vse pomanjkljivosti dolenjskega športnega čudeža.

Težko je temu še kaj dodati. Brez ljubezni, kakršno omenja nekdanje prvo pero jugoslovanskega športnega žurnalizma, ne bi bilo te knjige, posvečene Novomeščanom, ki so imeli atletiko radi, ki so bili vanjo zaljubljeni in so jo ljubili. Ne dvomim, da niso imeli prav vsi, ki so v tej knjigi zapisani, atletike radi, in naj bo knjiga Atletika ob Krki 1887–2013 spodbuda vsem, ki bodo v prihodnosti prišli na stadion, stopili na atletsko stezo, se vanjo zaljubili in dodali svoj kamenček v mozaik zgodovine novomeške in dolenjske atletike.

Igor Vidmar

ZAKLJUČEK

269

• Arhiv AK Krka (1976–2013). • http://atletskiklub-nm.si/• Delič, M. (1955). Godišnjak Saveza sportova Jugoslavije. Beograd: Savez sportova Jugoslavije.• Dular, B., Novak, J., Peternelj, Z., in Račič, M. (2006). 85 let slovenske atletike. Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. • Dolenjski list, od 1991 do 2000 v tiskani obliki, od 2001 do 2013 v elektronski obliki: http://www.dolenjskilist.si. • Ferenc, A. (2011). Atletika na Dolenjskem od osamosvojitve do leta 2010. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za šport.• Gajić, Lj. (2007). Seniorska prvenstva Jugoslavije. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.• Gajić, Lj. (2009). Tablice sto najboljih. Jagodina: Atletski klub »Vožd«.• Komelj, B. (1977). Novomeški Sokol 1887–1945. Novo mesto: Telesna interesna skupnost.• Križman, R. (1988). Novomeška atletika od začetka pa do konca leta 1986. Diplomsko delo. Ljubljana: Univerza v Ljubljani.

Fakulteta za šport.• Naša atletika 1964–1986, Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Peternelj, Z. (2014). Statistika rezultatov novomeških atletov in atletinj 1992–2013 (arhiv AZS).• Polet (1945–1953). • Račič, M. (2013). Zapisi iz osebnega arhiva Marka Račiča. • Vahtar, Z. Slovenska atletika 1920–1941. Ljubljana: Arhiv Atletske zveze Slovenije. • Vovk, B. Gradivo iz arhiva B. Vovka.• Zorjan, D. (2013). AK Krka - nosilci medalj na prvenstvih Slovenije 1992–2013. Ljubljana.• Novomeška atletika 1982. (1983). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1983. (1984). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1986. (1987). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1977. (1978). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1978. (1979). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1979. (1980). Novo mesto: Atletski klub Novo mesto.• Novomeška atletika 1988. (1989). Novo mesto: Atletski klub Iskra Tenel. • Slovenski atletski almanah 1992. (1993). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenska atletika 1981–1991. (1992). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenska atletika 1970–1980. (1981). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1994. (1995). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1995. (1996). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1996. (1997). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1997. (1998). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 1998. (1999). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije. • Slovenski atletski letopis 1999. (2000). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2000. (2001). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2001. (2002). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2002. (2003). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2003. (2004). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2004. (2005). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2005–2007. (2006). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2008–2010. (2011). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Slovenski atletski letopis 2011. (2012). Ljubljana: Atletska zveza Slovenije.• Telesna kultura v letu 1965. (1966) Ljubljana: Šolski center za telesno vzgojo.

Literatura in viri

Fotografije sta brezplačno odstopila:Atletski klub Krka in TVD Partizan Novo mesto.

Fotografije so brezplačno odstopili iz zasebnih zbirk:Mateja Ašič, Andrej Bartelj, Aleš Berger, Tomaž Božič, Katka Božič, Blaž Brulc, Klemen Bučar, Polde Bučar, Anton Bučar, Davorin Cimermančič, Darko Cujnik, Tjaša Dragan, Matej Drčar, Mateja Drobnič, Boris Dular, Borja Eržen, Matjaž Fabjan, Zvone Gimpelj, Matej Glivar, Martin Gradišek, Mateja Grobler, Boštjan Hočevar,

Tadej Hribar, Jelka Hude, Andrej Jeriček, Lavra Kastelic, David Kastrevc, Jože Konda, Nataša Eržen, Saša Kmet, Primož Kobe, Mirko Kočevar, Gregor Kokalović, Bojan Košmerl, Matija Kraševec, Anton Kraševec,

Mitja Krevs, Rafko Križman, Mojca Lindič, Klara Ljubi, Franc Mikec, Slavko Malnar, Katja Močnik, Maja Mohorović, Mario Mohorović, Andrej Murn, Blaž Murn, Davor Novak, Boris Okleščen, Janez Penca, Andrej Poljanec, Tjaša Potočar, Igor Primc, Zdravko Slak, Gašper Stegnar, Milan Šimunič, Ivan Škedelj Močivnik, Dušan Špilar, Milan Štupar, Urh Štupar, Igor Vidmar, Kostja Virant, Jože Vrtačič, Jaka Žulič, Metod Žužek.

Fotografije: Andrej Bartelj, Mateja Drobnič, Aleš Hostnik, Marko Klinc, Boštjan Pucelj, Igor Vidmar in Marko Vukobrat.

Nekatere fotografije so povzete iz publikacije 85 LET SLOVENSKE ATLETIKE 1920–2005.

Zahvale

Vsem, ki so nam omogočili brezplačno objavo fotografij, se iskreno zahvaljujemo.

DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK

KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA

PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON

TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK

KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE

MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA

DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK

VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK

KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE

MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK

KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO

OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA

TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK

KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE

MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA DISK VIŠINA KOPJE MARATON TROSKOK KROGLA PALICA TEK KLADIVO OVIRE DALJINA

ATLETIKA OB KRKI / 1887 - 2013