1

Študijski dnevniki udeležencev

mobilnosti v evropskem projektu

ACADEMIA 2014

5. generacija

Ljubljana, julij 2014

2

Kazalo

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce ......................................................................... 3

Poti do izobraževanja in vloga svetovalnega dela pri prehodih (mobilnost Lappeeranta,

Finska)

Katja Čuk, OŠ Maksa Durjave Maribor ............................................................................................. 4

Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga, Latvija)

Katja Knapič, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje ..................................................................................... 10

Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga, Latvija)

Maruša Majhen, OŠ Vič ..................................................................................................................... 16

Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope (mobilnost Oulu, Finska)

Petra Marinko, Zavod RS za zaposlovanje .................................................................................... 24

Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope (mobilnost Oulu, Finska)

Tadeja Podgorelec, OŠ Sostro ......................................................................................................... 44

Svetovalno delo in vetovanje v izobraževanju in zaposlovanju

(mobilnost Gothenburg, Švedska)

Uroš Kopavnik, Zavod RS za zaposlovanje ................................................................................... 61

Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)

Maja Granda, Srednja tehniška in strokovna šola Šolskega centra za pošto, ekonomijo in

telekomunikacije Ljubljana ................................................................................................................ 67

Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)

Veronika Gruden, samostojni visokošolski zavod Fakulteta za design ...................................... 83

3

Evropski projekt mobilnosti za karierne svetovalce

Projekt Academia so mobilnosti evropskih kariernih svetovalcev ter šolskih svetovalnih delavcev. Projekt financira evropski program Vseživljenjsko učenje, Leonardo da Vinci Mobilnost. Zavod RS za zaposlovanje v okviru NCIPS / Euroguidance Slovenia sodeluje v Academiji od leta 2005 kot gostitelj evropskih svetovalcev, v letu 2010 pa smo prvič tudi slovenskim svetovalcem omogočili usposabljanje v tujini. Cilji Academia mobilnosti so: • priprava evropskih programov usposabljanja za karierne svetovalce, • promocija izmenjav dobrih praks med evropskimi kariernimi svetovalci ter • vzpostavitev formalnih in neformalnih mrež med evropskimi svetovalci. Okoli 250 novih udeležencev se vsako leto udeleži mobilnosti v povprečno 40 organizacijah gostiteljicah. Mobilnosti so objavljene v katalogu na spletni strani http://www.academia-europe.eu Vsa usposabljanja trajajo 1 teden med februarjem in majem. Udeleženci si morajo sami urediti odsotnost od dela v izbranem tednu študijskega obiska v dogovoru s svojim delodajalcem kot službeno odsotnost. V večini primerov je delovni jezik na usposabljanju angleščina, pri nekaterih mobilnostih pa je delovni jeziku tudi francoščina, nemščina ali španščina. Udeleženci prejmejo dotacijo, s katero lahko pokrijejo stroške nastanitve, poti, dnevnic in zdravstvenega zavarovanja med mobilnostjo. Vsak izmed udeležencev je v državi gostiteljici predstavil slovenski sistem

izobraževanja in karierne orientacije, po koncu usposabljanja pa napisal poročilo.

4

Poti do izobraževanja in vloga svetovalnega dela pri prehodih (mobilnost

Lappeeranta, Finska)

Katja Čuk, OŠ Maksa Durjave Maribor

7. april 2014

Jutranje srečanje v avli hotela ter skupen sprehod do bližnje osnovne šole Kipinen.

Šola združuje tri ločene stavbe s skupnim dvoriščem in povezuje dve stopnji

osnovnega izobraževanja. Sprejeli so nas, poleg finske koordinatorice Kati, ki nas je

spremljala cel teden, tudi predstavnica občine in 4 svetovalne delavke iz Kipinen in

drugih šol.

Uvodna ura v delovni teden nas je ob spoznavanju soočila z našimi pričakovanji,

vprašanji, željami za ta teden. Predstavljen nam je bil program dela in obiskov ter

pričakalo nas je darilo dobrodošlice v Lappeeranti.

Da smo pridobili uvid v šolski sistem Finske je ravnateljica šole pripravila predstavitev

šole v povezavi z izobraževalno strukturo države. Nekaj podatkov: Šestletniki

obiskujejo »malo šolo«, ki sicer ni obvezna, vendar je vključenih več kot 90% otrok.

Osnovno izobraževanje traja od 7 do 16 let in se deli v dva obdobja. Srednje šole so

splošne in poklicne. Vsi imajo tako kot v »mali šoli« tako v osnovni in srednji šoli

brezplačen, topel obrok. V nekaterih mestih ponujajo možnost srednje splošne in

poklicne šole hkrati.

Ocene so od 1-10 oz. 5-10. V osnovnih šolah imajo pravilno poseben glasbeni

razred, športni ali hokej razred. Kurikulum, ki je oblikovan na nacionalni ravni, si

vsaka šola natančneje izoblikuje sama.

Učitelji imajo veliko avtonomije in malo nadzora, saj verjamejo, da so učitelji veliki

strokovnjaki na svojem področju in izobraženi pedagogi.

Po ogledu šolskih prostorov, ur in pogovorih s tako učitelji kot specialnimi pedagogi je

sledila pogostitev v učilnici za gospodinjstvo.

Delavni del dneva smo zaključili z dnevno evalvacijo (buzz group). Izpostavili smo

»rocks and peals of the day« in s tem reflektirali prvi dan.

5

8. april 2014

Jutranje srečanje v avli hotela in sprehod do srednje poklicne šole Sampo. Ponovno

smo dan začeli s teorijo in predstavitvami srednjih šol v navezavi s šolskim sistemom

na Finskem ter umeščenostjo svetovalnih delavcev v srednješolsko izobraževanje.

Posebej je bila izpostavljena povezanost prakse in teorije v srednjih poklicnih šolah

ter povezanost srednjih šol s trgom dela.

Dobili smo občutek, da imajo šole dober in kompleksen sistem svetovalnih služb, ki

skrbijo vsak za svoje področje: socialni delavci, svetovalni delavci/psihologi, specialni

pedagogi in pedagogi, šolski zdravnik in medicinska sestra, ki vsi delujejo tako

individualno kot v timih.

Posebej zanimivi so bili pogovori z različnimi delavci šole in dijaki. Ogledali smo si

garažo in delavnico smeri avtomehanik, med delom smo zmotili bodoče peke ter se

ob koncu dneva prepustili bodočim frizerkam.

Prostori šole so bili fantastično urejeni in opremljeni. Praksa je velik in pomemben del

šolanja. Tako kot imajo frizerji svoj šolski salon, imajo pek svojo prodajalno in lesarji

prodajajo svoje izdelke.

Navdušili so nas s svojo odprtostjo in pogovornostjo. Ob vrnitvi v hotel smo izvedli

»walk and talk meeting« ter ob prihodu le še napisali dobre in pomanjkljive stvari in

informacije dneva.

6

Popoldan so nas povabili v letno hišico ob jezero Simma. Piknik, savna in skok v

ledeno jezero so zaznamovali popoldan in pustili lep spomin.

9. april 2014

Rednemu urniku oz. planu dela smo dodali še obisk zavoda za zaposlovanje in

Mladinske informacijske točke, kamor se zatekajo mladi, ki iščejo delo ali nadaljnje

izobraževanje kot tudi tisti, ki ne vedo, kaj bi počeli v življenju.

Nadaljevali smo z obiskom splošne srednje šole, ki bi jo lahko primerjali z našo

gimnazijo. Srednje šola Lapeerranta ima tudi oddelka mednarodne mature, ki

izobražujeta po IB programu. Imeli smo priložnost govoriti s študenti mednarodne

mature, ki so nam lahko iz prve roke odgovarjali na vprašanja ter hkrati utrjevali

pogovorno angleščino.

Svetovalna delavka, ki skrbi za poklicno svetovanje in orientacijo, nam je predstavila

njene naloge in plan dela. Poklicno svetovanje je njena edina in glavna naloga. Tako

je popolnoma posvečena temu področju in dnevno seznanjena z aktualnim

dogajanjem. Učence srečuje tako individualno kot v malih skupinah in razredih.

Posebej zanimivo in všečno je bilo dejstvo, da si učenci v splošni srednji šoli tretjino

ur izberejo sami. Razredi so relativno majhni (18-20 dijakov). Zelo podpirajo

mednarodno sodelovanje in izmenjave.

7

V popoldanskem delu je sledil obisk Svetovalnega mladinskega centra, ki pod eno

streho združuje tim strokovnjakov: psihologov, socialnih delavcev, zdravnikov,

mladinskih delavcev in pedagogov. Tako želijo zagotoviti celostno obravnavo

mladostnikov, ki se zatečejo k njim sami, jih k njim usmerijo svetovalne službe iz šol

ali jih napoti center za socialno delo.

10. april 2014

Četrtkov dan smo začeli z vožnjo s primestnim avtobusom do Univerze Lappeeranta.

Kratka vožnja nam je vseeno odstrla nekaj več od okolice tega mesta. Univerza leži

od neposredni bližini jezera Simma. Opremljena je z zeleno tehnologijo in težijo k

temu, da bi porabo zelene energije v naslednjih letih še povečali (vetrnice, solarni

paneli, zbiralniki vode). Univerza je ponosna na svojo uspešnost, brezplačnost

študija, odprtost za tuje študente, opremljenost stavbe in kvaliteto kadra. Posebej so

izpostavili in predstavili dober sistem tutorstva. Vsak študent je ob začetku študija

povezan s svojim tutorjem na katerega se lahko obrača s kakršnimkoli vprašanjem,

problemom, predvsem v zvezi s študijem in nadaljnjo potjo. Prav tako so starejši

študentje tutorji prvemu letniku in posebej deluje še tutorstvo za študente tujce.

Na univerzi so zaposleni tako poklicna svetovalka kot psihologinja in socialna

delavka, ki posebej ali v timu pomagajo in usmerjajo študente.

Popoldne je sledila še dnevna evalvacija in nekaj priprave na zadnji delovni dan

našega študijskega obiska.

Imeli smo tudi dovolj časa za ogled starega dela mesta, majhne galerije in skupno

večerjo ter druženje.

8

11. april 2014

Zadnji dan so zaznamovale naše predstavitve šolskih sistemov v državah, iz katerih

smo prihajali udeleženci: Irska, Slovenija, Španija, Francija in Luksemburg. Poudarek

je bil na svetovanju v šolstvu in še posebej na poklicnem svetovanju.

Ob predstavitvah smo lahko spraševali, komentirali in primerjali. Našli smo tako

precej podobnosti kot precej razlik. Poslušali so nas povabljeni svetovalni delavci iz

okoliških šol ter nekaj drugih povabljenih.

V drugem delu dneva je sledila evalvacija tedna, ki je potekala v sproščenem in

ustvarjalnem vzdušju. Vodja naše skupine Kati, ki nas je spremljala cel teden, je bila

res fantastična ženska, ki je delavnice popestrila z raznolikimi metodami in vedno

9

poiskala vse informacije, da ni ostalo odprtih vprašanj. Tudi skupina kot takšna se je

precej povezala in zelo dobro razumela. Tako ne vidim doprinos tega študijskega

obiska samo iz poklicnega vidika, temveč tudi iz osebnega.

10

Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga,

Latvija)

Katja Knapič, OŠ Ivana Cankarja Trbovlje

6. april 2014

V zgodnjih jutranjih urah sem se odpravila na letališče Jožeta Pučnika na Brniku, kjer

sem prvič srečala svojo sopotnico na izmenjavi, Marušo. Skupen let nama je

omogočil iskanje stičnih točk in začetno spoznavanje. V Rigo sva prispeli v času

kosila, zato sva takoj po prihodu v hotel odšli v stari del mesta na lov za restavracijo.

Sprehod sva izkoristili tudi za prve vtise o mestu, ki se nama je zdelo precej

nenaseljeno. Popoldan sva združili, dokončali in vadili predstavitev za naslednji dan.

7. april 2014

Prva noč v Rigi je minila mirno, zjutraj nas je v hotelu pričakala organizatorica Ilze, ki

nas je odpeljala v institucijo gostiteljico State education development agency (VIAA).

Tam smo pričeli s spoznavanjem in teambuildingom ter predstavitvijo urnika

programa. Poleg tega je bil prvi dan namenjen predvsem frontalnemu spoznavanju

izobraževalnih sistemov ter sistemov karierne orientacije v državi gostiteljici in

udeleženkah. V sklopu tega sem prvič pred skupino strokovnjakov izvedla

predstavitev v angleščini. Zame je bila to pomembna izkušnja, z njo sem bila

zadovoljna. Tak teoretični uvod in sistematičen pregled sistemov po različnih državah

je bil izjemno pomemben, saj je postavil okvirje za razumevanje nadaljnjih izkušenj,

izmenjavo mnenj, primerjave, meta pogled. Poleg tega sem ugotovila, da so

izobraževalni sistemi precej primerljivi, še posebej estonski in latvijski sta skoraj

enaka našemu. Presenečena sem bila, ko sem izvedela, da na Irskem nimajo

delovnega mesta šolskega svetovalca, imajo pa na šolah kariernega svetovalca. V

Franciji in v Estoniji pa je delo šolskega svetovalca pogosto dislocirano s šole,

obstajajo zunanji centri in mobilne službe. Tukaj sem videla močne prednosti našega

sistema. Pri karierni orientaciji se je videlo podobne spremembe v paradigmi,

implementacije evropskih strategij. Praktično v vseh državah udeleženkah imajo

karierno orientacijo precej podprto z elektronskimi mediji (npr. pri nas e-svetovanje

na strani Zavoda za zaposlovanje ali www.mojaizbira.si) in vsi izvajamo tekmovanje v

poklicnih spretnostih za dijake. Baltske države so pričele z izvedbo nacionalnega

11

tedna poklicev (idejo so prevzele od Poljske), ki se je izkazal za sicer organizacijsko

zahtevno, vendar plodno potezo. Ta teden poklicev prežema celotno lokalno

skupnost, osnovne, srednje šole in fakultete, jih povezuje v raznih delavnicah,

okroglih mizah, itd. Zanimivo je bilo tudi, da v Španiji vsakršno poklicno

izobraževanje vsebuje tudi izpite iz delovnega prava, socialnega varstva pri delu in

podjetništva. Slednje se mi zdi uporabno za posameznika, ko se znajde na trgu dela.

Ob koncu prvega dne smo imeli skupno večerjo, ki je pripomogla k povezovanju vseh

udeležencev in skupni večerni obroki so nato postali stalnica naše izmenjave, pri

čemer smo vsakič poiskali novo restavracijo in si ob skupnem druženju izmenjali

precej neformalnega znanja.

8. april 2014

Zjutraj smo imeli podrobnejše predavanje še o latvijskem izobraževalnem sistemu,

kjer sem spoznala, da je izredno podoben slovenskemu. V Latviji še vedno pričenjajo

šolanje v osnovni šoli s sedmimi leti, traja pa prav tako devet let. Imajo pilotne

programe zgodnejšega šolanja, vendar mu trenutno niso naklonjeni. Tako kot pri nas

je značilnost sistema fleksibilnost - precej možnosti prehoda med ravnmi in programi.

Nato nas je pot vodila v eno izmed večjih šol v Rigi, ki pod eno streho združuje

osnovno šolo in gimnazijo, skupno okoli 1000 otrok. Po predstavitvi šole, ki je

organizirana v več nadstropjih, kjer je vsako posvečeno predmetnemu področju, smo

spoznavali njihovo inovativnost pri karierni orientaciji. Na šoli pri tem sodelujejo

karierna svetovalka, ki je tudi učiteljica matematike in se svetovalnemu delu posveča

približno šest ur tedensko, ter učitelji. Ubirajo za Slovenijo precej inovativne pristope,

tako da so mi dali nekaj zanimivih idej. Ena izmed njih je na primer t.i. student/job

shadowing, kar pomeni, da učenci in dijaki en dan v letu pri delu na dejanskem

delovnem mestu opazujejo določen poklicni profil (individualno) oziroma na fakulteti

opazujejo študenta in izkusijo njegov »delovnik«.

Popoldan smo si ogledali center za kreativno preživljanje prostega časa, ki je

financiran na enak način kot šole (delno državno, delno s strani lokalne oblasti), v

njem pa se odvijajo razni projekti, oziroma dejavnosti za otroke in mlade od 6. do 25.

leta. Izbirajo lahko med bolj tehniškimi aktivnostmi (elektronika, modeliranje letal ali

avtomobilčkov), medijskimi (fotografija, animacije, film), umetniškimi (delo z glino in

porcelanom, slikanje, makete, …) in podobno. V okviru tega centra deluje tudi

majhen, a kvaliteten in izjemno zanimiv muzej, podoben Hiši eksperimentov. V centru

so zaposleni tudi priznani strokovnjaki, otroke spodbujajo k preizkušanju različnih

dejavnosti (npr. tudi menjavi med šolskim letom), nanje niso vezani kot na tečaje,

12

zato so precej motivirani. Odvijajo se zastonj ali za nizko participacijo v višini do 4€

mesečno, ki se nameni nakupu materialov. S svojimi izdelki oziroma izdelki otrok

sodelujejo na razstavah ali tekmujejo na natečajih, kjer so precej uspešni. Vsekakor

je dober način organizacije, kjer je na enem mestu zbranih več kvalitetnih in

brezplačnih dejavnosti za otroke. Poleg samopodobe, druženja, vpliva tudi na

pridobivanje spretnosti, kompetenc, znanj o določenih poklicih.

Zvečer smo šli na ogled starega dela mesta Rige, izvedeli o mnogih okupacijah

Latvije ter občudovali staro arhitekturo. Za ta del so poskrbeli organizatorji – všeč mi

je bilo, da smo to lahko doživeli kot skupina.

9. april 2014

Dan smo pričeli v obalnem mestu Jurmala. Dopoldan smo bili na Državni agenciji za

socialno integracijo ljudi s posebnimi potrebami. Predstavili so svojo vlogo pri

izobraževanju, karierni orientaciji, poklicni prekvalifikaciji, psihosocialni pomoči

ljudem s posebnimi potrebami. Center deluje od leta 1991, nastal je po vzoru

nemškega. Na enem mestu sodelujejo psihologi, zdravniki, socialni delavci, delovni

terapevti, psihoterapevti in karierni svetovalci. Ti osebo najprej ocenijo, motivirajo, ter

skupaj z njo pridejo do ustreznega poklicnega profila. Od tega je odvisno, ali bo

oseba morala pridobiti še nadaljnje poklicne kvalifikacije ter se udeležila treningov ter

izobraževalnih programov. Če ne potrebuje izobraževanja, jo pripravijo na razgovore

za službo ter napotijo k potencialnim delodajalcem, s katerimi uspešno sodelujejo. Če

je oseba gibalno ovirana, ji pomagajo tudi do vozniškega izpita in predelave

avtomobila. Če skupaj ugotovijo, da so potrebne dokvalifikacije, pa lahko v okviru

agencije opravijo različne stopnje poklicnega izobraževanja, ekvivalentne našemu

nižjemu poklicnemu izobraževanju, srednjemu poklicnemu izobraževanju ter višji

poklicni šoli. Pohvalili so precej široko izbiro višješolskih programov (od

računalništva, knjigovodstva, kadrovika, menedžerja, upravljalca hotelskih storitev

ipd.). Med časom izobraževanja živijo v domu, ki spada pod agencijo. Najpogosteje

se pri njih šolajo gibalno ovirane osebe, osebe s kognitivnimi primanjkljaji, slabovidne

in naglušne osebe. Njihovi učenci so tako stari med 16 in 62 let. Zanimivo je, da pod

eno streho deluje tako administrativni del, diagnostični del, praktični del ter bivanjska

enota. Menim, da to lajša preglednost in učinkovito oskrbi osebe s posebnimi

potrebami. Je pa to edini tak center v Latviji.

Popoldan smo preživeli na medicinski fakulteti v istem mestu. Tam so nam predstavili

njihove višješolske izobraževalne programe in načine karierne orientacije. Slednja

deluje na več nivojih. Za bodoče študente organizirajo dneve odprtih vrat, karierne

13

dneve ter predavanja študentov po srednjih šolah. Za njihove študente pa

organizirajo veliko prakse tako znotraj šole (imajo zelo sodobno opremljene učne

sobe; 80% njihovih profesorjev je zaposlenih v bolnišnicah in drugih zdravstvenih

ustanovah), kot tudi v zdravstvenih ustanovah izven šole (že v prvem semestru se

srečajo s prakso v njih). Z izjemo programa kozmetologija je študij brezplačen. Poleg

tega na šoli deluje karierna svetovalka. Večina njihovih diplomantov se zaposli in ne

nadaljuje študija, izpostavili pa so problem bega možganov (predvsem na Norveško).

10. april 2014

Ta dan smo zaključili na najvišji izobraževalni ustanovi v sistemu – univerzi. Latvijska

univerza v Rigi je bila ustanovljena istega leta kot ljubljanska, 1919. Trenutno imajo

13.300 študentov, od tega 600 tujih. Skozi predstavitev sem dobila vtis, da imajo res

dobro poskrbljeno za programe izmenjave, ki jih obiskujejo tuji študenti. Kar 30

študijskih programov namreč poteka v angleščini (obiskujejo jih tako domačini kot

tujci), imajo tudi dobro organizacijsko oporo za tujce. Študij ni brezplačen, zato

pravijo, da ekonomska kriza vpliva na število študentov. Lahko pa si pridobijo

državne štipendije ali državno socialno pomoč. Tako kot v Sloveniji so tudi tu v

zadnjih osmih letih zaživeli karierni centri na fakultetah. Študente spodbujajo k delu

že v času študija, sodelujejo tudi z zaposlovalci, strokovnjaki iz prakse izvajajo

gostujoča predavanja, imajo razne karierne sejme, seminarje, delavnice. Skrbijo tudi

za spletno bazo prostih delovnih mest in študentskih CV. Univerza z gospodarstvom

oz. trgom dela sodeluje tudi pri snovanju novih študijskih programov, tako da

preverjajo potrebe trga dela. Z njimi sodelujejo tudi kot nekatere naše fakultete – da

so diplomske naloge študentov aplikativno naravnane za potrebe določenega

podjetja. Poleg tega študentom omogočajo skupinska in individualna svetovanja v

zvezi s kariero.

Po kosilu sta nas organizatorki Ilze in Brigitte popeljali po mestni četrti, kjer je

ogromno stavb v slogu art nuveau. Riga je namreč eno od mest, kjer je ta umetniški

slog med bolj zastopanimi.

Popoldan smo nadaljevali na Državni agenciji za zaposlovanje, kjer so nam najprej

predstavili strategijo in ukrepe za zaposlovanje mladih v okviru Jamstva za mlade.

Vem, da se slednja pričenja izvajati tudi v Sloveniji, Latvijci pa so se pohvalili, da jih

je Evropska unija izpostavila kot izjemno dober primer izvajanja strategije v praksi.

Pri tem sodelujejo različne institucije, enakovredne našim centrom za socialno delo,

zavodu za zaposlovanje, zavodu za šolstvo, občinam, nevladnim organizacijam – vse

pod okriljem ministrstev, pristojnih za delo, socialne zadeve in izobraževanje. Projekt,

14

s katerim nameravajo do leta 2018 doseči 40.000 ljudi, temelji na tem, da skušajo

brezposelne mlade najprej poiskati in jih motivirati (ta del je predvsem v okviru CSD),

nato pa zaposliti (zagotovljeno najmanj eno leto) oziroma če je potrebno, pred tem še

izobraziti (poklicni programi in neformalni treningi). Kolega sta povedala, da je za

razliko od Latvije na Irskem npr. udeležba v teh programih obvezna, saj pogojuje

socialne prejemke. Nato nam je druga karierna svetovalka predstavila svoje delo za

Državni agenciji za zaposlovanje. Predstavila nam je širok spekter dela, ki ga

pokriva. Pristojnosti, področja in način dela (od razvojne do svetovalne dejavnosti) so

me močno spominjale na delo našega Zavoda RS za zaposlovanje. Kar me je v

Latviji presenetilo, je bilo, da imajo na tej državni agenciji za zaposlovanje poleg

psihologov zaposlenega še psihoterapevta. To se mi zdi izjemno pomembno, saj

brezposelnost pogosto spremljajo duševne stiske.

11. april 2014

Zadnji skupni dan organizirane mobilnosti smo preživeli tam, kjer smo jo pričeli – na

Državni agenciji za razvoj izobraževanja (podobno kot naš Zavod za šolstvo).

Posvečen je bil predvsem zaokroževanju in evalvaciji doživetega. Izvedeli smo še

podrobnosti o nacionalnem tednu karier ter dobili napotke za nekaj uporabnih

spletnih strani in orodij, ki nam lahko služijo pri strokovnem delu (naviguide.net;

ELGPN; career compass). V okviru evalvacije smo izpolnili tudi tabelo kompetenc,

pridobljenih v okviru te mobilnosti. Vsi udeleženci smo se strinjali, da nam je

mobilnost prinesla ogromno znanja in izkušenj, tako na strokovnem kot na

medkulturnem nivoju, ter nas napolnila z novimi idejami in delovnim zagonom. Kar

težko smo se poslovili, saj so bila skupna doživetja res polna in lepa.

12. april 2014

Sobota je bil dan, ko so nekateri udeleženci že odhajali domov, nekaj pa nas je dan

še izkoristilo za oglede mesta. Sama sem si ogledala staro katedralo Sv. Petra, kjer

sem prisluhnila koncertu orgel. To so ene najstarejših in največjih delujočih orgel.

Izkušnja je bila zelo lepa. Po tem sva z udeleženko iz Irske odšli v mestno četrt, ki

slovi po art nuveau arhitekturnemu stilu. Tam sva obiskali v muzej, posvečen temu

slogu – izvedeli in ogledali sva si izdelke, notranji dizajn in predstavnike tistega

obdobja. Po tej paši za oči sva po priporočilu kustosinje našli kavarno v tem stilu, kjer

je bilo pohištvo, porcelan in ostala oprema vsa v stilu art nuveau. Bila je izjemno

15

zanimiva, svojstvena izkušnja. Po tem sem se sprehajala po mestu in si ogledovala

utrip – tokrat je okrog mene vrvelo precej ljudi, dobila sem popolnoma drugačen vtis

kot prvi dan. Dan sem zaključila s prijetno večerjo s kolegoma iz Irske, nato pa je bilo

potrebno pripraviti kovčke, saj sem zelo zgodaj zjutraj že zapustila Rigo in preko

Frankfurta odletela v Slovenijo.

16

Svetovalno delo v izobraževanju in zaposlovanju (mobilnost Riga,

Latvija)

Maruša Majhen, OŠ Vič

6. april 2014

Ob nedeljski jutranji zarji sem se peljala proti Letališču Jožeta Pučnika, v

pričakovanju novih doživetij, novih spoznanj in novih prijateljev. Zaposlena sem na

Osnovni šoli Vič kot šolska psihologinja. Osnovna šola Vič je največja šola v

Ljubljani, kar pomeni obilico dela: veliko učencev, veliko staršev, ogromno birokracije

ter zaradi tako velikega pretoka ljudi, tudi veliko nepričakovanih zapletov in situacij, ki

potrebujejo takojšnje ukrepanje, veliko mero fleksibilnosti in ustvarjalnosti. Šolski

psiholog je velikokrat razpet med navzkrižja več interesov: interesi šole, interesi

učencev in staršev, interesi učiteljev in lastnim vrednostnim sistemom. Velikokrat je

treba med temi različnimi interesi najti skupni imenovalec, ki bo predvsem v korist

učencev. Čeprav je delo šolskega psihologa dinamično, zanimivo in v njem zelo

uživam, je velikokrat tudi zelo stresno. Tako je bila izmenjava v Latviji zame

pomembna, ne samo zaradi strokovnega vidika, ampak tudi priložnost, da si

naberem nove energije in moči za uspešen zaključek šolskega leta.

Pri svojem delu se velikokrat srečujem z učenci s posebnimi potrebami, tudi na

področju poklicnega svetovanja. Predvsem učenci z Aspergerjevim sindromom zame

predstavljajo pedagoški izziv, hkrati pa imam malo znanj o tem, kam in kako takšne

učence uspešno usmerjati za nadaljnjo poklicno pot, da bodo izkoristili vse

potenciale, ki jih skrivajo v sebi. V Latvijo sem odhajala tudi s pričakovanjem

izpopolnjevanja znanj na tem področju.

Na letališču sem srečala Katjo, šolsko psihologinjo iz Osnovne šole Trbovlje, svojo

sopotnico v Latvijo. V trenutku sem vedela, da bo najino potovanje odlična izkušnja,

najin odnos pa bo prerasel iz strokovne tudi v zasebno sfero.

Ob prihodu v Latvijo je bila Riga zavita v deževno nedeljsko popoldne; tiha, lena in

osamljena, saj je bilo na mestnih ulicah le za peščico ljudi. Imela sem občutek kot da

hodim po obleganem srednjeveškem mestu; stare zgradbe sloga Art nouvea,

granitne kocke na tleh, temačno vreme in nikogar na ulicah. S Katjo sva šli na

sprehod po mestu ter naredili tipično turistično napako, ko sva ne vedoč, da se v

centru mesta skriva polno dobrih restavracij in čudovitih skritih kotičkov, izbrali precej

drago restavracijo, ki nama je bolj pospešila apetit kot naju nahranila.

Popoldne sva izkoristili za priprave na predstavitev Slovenije, slovenskega

izobraževalnega sistema in karierne orientacije, ki naju je čakala v ponedeljek.

17

7. april 2014

Ilze Jansone, latvijska koordinatorka Akademije, nas je prišla zjutraj iskati v hotel, kjer

smo vsi udeleženci Akademije prebivali. Peljala nas je do Državne agencije za razvoj

izobraževanja (State Education Agency – VIAA), kjer je sama zaposlena. Sprejem je

bil topel in iskren.

Po spoznavnih aktivnostih smo predstavili lastne izobraževalne sisteme in karierne

orientacije. Našo skupino so sestavljali: Ilze, po dva udeleženca iz Irske, Slovenije,

Estonije, Francije ter udeleženec iz Španije.

Estonci in Latvijci imajo izobraževalni sistem in karierno orientacijo zelo podoben

slovenskemu ter temu primerno tudi podobne težave na področju poklicnega

svetovanja učencem. Tako v Sloveniji kot v Latviji se poklicno svetovanje v osnovnih

šolah izvaja, ni pa zakonsko nikjer opredeljeno kot nujno in je to prepuščeno

odločitvam vodstva šol. Poklicno svetovanje naj bi izvajali učitelji oz. svetovalni

delavci. Torej je program poklicne orientacije odvisen od usmeritev vodstva šol ter

lastne iniciative učiteljev in svetovalnih delavcev. Slovenske Programske smernice za

svetovalno delo v Osnovni šoli sicer določajo: Poklicno vzgojo v okviru rednega

pouka (v okviru drugih predmetov) izvajajo učitelji v skladu s cilji, ki so opredeljeni v

učnem načrtu za te predmete. »Poklicno vzgojo v okviru oddelčne skupnosti izvajajo

razredniki in svetovalni delavci. Dejavnosti poklicne vzgoje izven pouka (na šoli in

izven šole) koordinirajo šolski svetovalni delavci. Svetovalna služba izvede letno vsaj

dve uri predavanj na oddelek (v zaključnih dveh razredih) z vsebinami poklicne

vzgoje.« (Programske smernice svetovalne službe v Osnovni šoli, Kurikularna

komisija za svetovalno delo in oddelčno skupnost, 1999)

Menim, da so za ustrezno poklicno orientacijo, predpisane štiri ure predavanj na

temo poklicne orientacije, kolikor je učenec prejme tekom svojega šolanja, veliko

premalo. Svetovalni delavci imamo veliko birokratsko-administrativnih obveznosti,

tako da velikokrat svetovalni delavci opravljajo v zvezi s poklicno orientacijo le tisto

najnujnejše, s čimer so po programskih smernicah zavezani. To pa je bistveno

premalo. Učenci kot tudi njihovi starši imajo pogosto zmotna prepričanja o

sposobnosti svojih otrok ter zmotna pričakovanja glede nadaljnjega izobraževanja.

Učenci in starši se še vedno pogosteje odločajo, da bodo otroci obiskovali gimnazije

(tudi v primerih, kjer so ocene nizke), saj je prepričanje, »če boš študiral, boš dobil

delo«, še vedno globoko zasidrano v mentaliteti ljudi, kljub vsakodnevnim

informacijam s strani medijev o naraščajoči brezposelnosti univerzitetnih

diplomantov. Otrokova in starševska pričakovanja pogosto niso skladna z otrokovimi

sposobnostmi in interesi. Poklicna orientacija v osnovni šoli, bi morala biti kontinuiran

proces, kjer bi učenci dodobra spoznali sebe (svoje sposobnosti, svoje kompetence,

svoje interese in želje), da bi lahko pravilno ugotovili, kaj si v življenju želijo delati.

Seveda jim je za dosego tega cilja potrebno ponuditi čim več aktivnosti poklicne

orientacije. Velikokrat pri učencih zaznavam nekakšno apatijo in brezbrižnost do

18

prihodnosti ter do lastne kariere, šolanja. Pogosto mi učenci povedo, da bi v službi

radi imel veliko prostega časa in veliko denarja, hkrati pa ne vedo oz. jim je vseeno

kateri poklic bi opravljali. Namen poklicne orientacije bi morali biti tudi motiviranje

učencev, da spoznajo samega sebe, da postanejo dojemljivi za svet okoli sebe, za

različne poklicne možnosti ter za prihodnost, ki jih čaka.

Na Irskem in v Franciji imajo poseben poklic – poklicni svetovalec ter predpisan

ustrezni univerzitetni študijski program. Zaradi zahtevnih razmer na trgu delovne sile,

velikega števila brezposelnih mladih v Sloveniji ter glede ne zahtevnost dela z

današnjimi učenci in njihovimi starši, menim da bi tudi v slovenskih šolah, potrebovali

posebne karierne svetovalce, ki bi se lahko posvečali izključno poklicni orientaciji.

Poklicna orientacija na osnovnih šolah je ključna za nadaljnji razvoj učenca in za

njegov vstop na trg delovne sile. Zato mora biti poklicna orientacija vodena

kontinuirano, vertikalno in horizontalno, začeti pa bi se morala že v prvem razredu.

Učitelji bi morali izvajati poklicne vsebine tudi v sklopu svojih predmetov in pri

medpremetnem povezovanju. Vendar pa je potrebno učitelje za ta namen tudi

usposobiti. Učitelji obremenjeni z lastnimi učnimi načrti, bi morali imeti tudi podporo

poklicnega svetovalca, pri vključevanju vsebin poklicne vzgoje v njihove ure.

Zvečer smo udeleženci in Ilze odšli na skupno večerjo, kjer smo se bolje spoznali in

začeli odkrivati čudovite, skrite kotičke, ki jih ponuja Riga.

8. april 2014

Na Državni agenciji za razvoj izobraževanja so nam podrobno predstavili latvijski

izobraževalni sistem, ki je na las podoben našemu ter glavne značilnosti

vseživljenjske poklicne orientacije v Latviji. Poklicno usmerjanje v Latviji izvaja

Agencija za zaposlovanje (State Employment Agency), prav tako pa poklicno

svetovanje izvajajo tudi zasebne agencije.

Ciljna populacija in prioriteta latvijskega sistema poklicnega usmerjanja so prav

gotovo mladi, saj podobno kot v Sloveniji, se tudi Latvija sooča z velikim odstotkom

visoko izobraženih mladih ljudi brez dela. To je za družbo izredno slabo, saj imajo

mladi navadno inovativne ideje, motivacijo ter zagnanost za spremembo stvari na

bolje. Če so izobraženi mladi izključeni iz trga delovne sile ter posledično potisnjeni

na obrobje družbe, za družbo to pomeni stagnacija in odsotnost sprememb ter

napredka. Eden izmed glavnih ciljev tako na lokalni kot državni ravni v Latviji in

ostalih evropskih državah, je vključevanje mladih na trg delovne sile.

Zaradi teh razlogov so Latvijci vključeni v program Mreže Evropske vseživljenjske

karierne orientacije (The European Lifelong Guidance Policy Network), ki ponuja

podporo nacionalnim agencijam evropskih držav, pri programih vključevanja mladih

na trg delovne sile. Zajema celo vrsto aktivnosti, ki omogočajo posamezniku, da

identificira svoje sposobnosti, kompetence in interese, ter se na podlagi realne slike o

19

sebi za primeren poklic tudi odloči. Glavni cilj programa je, da si pridobijo prebivalci

Latvije tiste kompetence, ki jim bodo pomagale pri vključevanju na trg delovne sile.

Mlade pripravljajo na zaposlitvene priložnosti, nudijo podporo pri izobraževanju in pri

pridobivanju delovnih izkušenj, delajo na preprečevanju osipa iz izobraževalnega

sistema in na reintegraciji osipnikov v izobraževalni sistem in na trg delovne sile.

Skušajo delovati tudi preventivno pri preprečevanju tistih rizičnih faktorjev, ki

nezaposlenost med mladimi povišujejo.

Latvija organizira za učence osnovnih in srednjih šol določene akcije, ki naj bi jim

pomagale pri izbiri poklica. Organizirajo dogodek Mesto dela, kjer se učenci spoznajo

z različnimi poklici. Imajo tudi Nacionalni poklicni teden, ki je precej podoben

slovenski Informativi, vseslovenskemu sejmu izobraževanja, štipendiranja in

zaposlovanja. Na njem se predstavijo srednje šole, delodajalci, hkrati pa organizirajo

tudi pogovore z znanimi latvijskimi osebnostmi o njihovih poklicni poti.

Popoldne smo obiskali eno izmed šol v Latviji – Teikas, kjer šolajo učence v starosti

od 6. do 18. let; osnovna šola in gimnazija hkrati. Šola je na pogled delovala

ogromna, vendar topla in prijazna ter sodobno opremljena. Na šoli so aktivni na več

področjih: kulturno umetniškem, športnem, udeležujejo se mednarodnih izmenjav,

imajo šolsko televizijo in radio. Poklicna svetovalka na šoli, je učiteljica matematike,

ki poleg svojega rednega dela, skrbi tudi za vse aktivnosti povezane s poklicnim

usmerjanjem. Učenci šole so aktivno vključeni v zgoraj omenjena dogodka kot sta

Mesto dela in Nacionalni poklicni teden.

Obiskali smo tudi Center za kreativno učenje, ki ponuja prostočasne aktivnosti za

otroke na veliko področjih: modelarstvo, fotografija, kiparstvo, robotika, gledališka

umetnost, računalniška animacija, itd. Otroci na centru razvijajo interese po

posameznih področjih, spoznavajo sebe, hkrati pa preko ustvarjanja izdelkov

pridobivajo delovne navade in občutek odgovornosti za nastanek lastnega izdelka.

Učijo se tudi timskega dela. Preko aktivnostih otroci razvijajo ključne kompetence za

konkurenčni vstop na trg delovne sile. Pionirski dom v Ljubljani, ponuja podobne

storitve.

Obiskali smo tudi Muzej Eksperimentov, kjer smo preko različnih enostavnih izumov

prebudili otroka v sebi, pa tudi že pozabljeno otroško radovednost. Najbolj se mi je v

spomin vtisnil enostaven predmet – izum, s katerim si je Gaudi pomagal pri kreiranju

njegovih večnih arhitekturnih biserov moderne Barcelone. Prevzelo me je predvsem

dejstvo, da so bile njegove mistične, razgibane in prelepe stavbe zgrajene na tako

enostavnem principu.

Vsi torkovi obiski so bili izven centra mesta, kjer si lahko začutil pristni utrip življenja v

Rigi. Latvija je dežela čokolade. Muzej Eksperimentov stoji blizu tovarne čokolade,

vonj v soseski je bil čaroben in sladek.

Zvečer smo imeli organiziran voden ogled centra Rige. V Rigi je 60% prebivalstva

Rusov, tudi njihov župan je Rus. Velikokrat se še vedno dogaja, da tudi na uradnih

institucijah govorijo rusko. Latvijcem to predstavlja velike težave in skrbi, posebno v

20

senci nedavne priključitve Krima Rusiji. Avtohtoni Latvijci tvorijo približno 2/3

prebivalstva. Latvijci slavijo in štejejo dneve miru, saj so imeli v svoji zgodovini veliko

vojne in pretočene krvi. V letu od 1918 do 1920 so se Latvijci skupaj z Estonci ter

Britanci borili proti Sovjetski zvezi. Med drugo svetovno vojno so Latvijo leta 1941

zasedli Nemci ter v koncentracijskih taboriščih iztrebili 90% latvijske judovske

populacije. V letih od 1943 do 1944 pa je Latvijo okupirala še Sovjetska rdeča

armada.

V sodobnem času, je Latvija članica Evropske unije in Nata, zato je težko verjetno,

da bi se Rusija odločila za priključitev Latvije k svojemu ozemlju. Zaradi velikega

števila vojn v zgodovini Latvije in v luči dogodkov v Ukrajini, so Latvijci upravičeno

prestrašeni za integriteto ozemlja lastne države.

Riga je prečudovito, magično mesto, ki diši po čokoladi. Zgradbe so zgrajene v slogu

Art Nouveau, ki izvira iz konca 19. stoletja in prve polovice 20. stoletja. Več kot 40

odstotkov vseh zgradb v Rigi je zgrajenih v tem slogu – veliko več kot v kateremkoli

mestu na svetu. Arhitektura je barvita, dinamična, asimetrična in živa. Pripadniki tega

sloga, so motive iskali v naravi, saj je osnovna ideja ta, da je narava vzor vsakemu

umetniku. Pri svojem delu so upodabljali določene komponente rastlin in živali. Dajali

so prednost t.i. 'ukrivljeni potezi', kot lastnosti, ki opisuje mogočnost in absolutnost

narave same, ki ustvarja brez premih črt.

9. april 2014

Srede sem se osebno najbolj veselila, saj je bilo v načrtu obisk Agencije za Socialno

integracijo (Social Integration State Agency) v Jurmali, ki se ukvarja predvsem z

zaposlovanjem oseb s posebnimi potrebami.

Glavna naloga Agencije je izvajanje izobraževalnih programov in storitev s področja

poklicne rehabilitacije in socialnega vključevanja. Agencija vodi evidenco ljudi s

posebnimi potrebami, ki potrebujejo umestitev na trg delovne sile. Ponuja programe

usposabljanja, možnosti praktičnih izkušenj pri delodajalcu ter programe

izobraževanja (poklicne programe kot so kuhar, knjigovodja, računalniški tehnik,

pomočnik šivilje, tiskar ter tudi višješolske programe kot je računovodja, informatik,

itd..), psihosocialno podporo in asistenco pri iskanju službe ter omogoča pridobitev

vozniškega izpita. Agencija je povezana tudi z delodajalci, ki potrebujejo zgoraj

omenjene profile. Uporabniki storitev so predvsem osebe z intelektualnimi ali/in

telesnimi deficiti.

Jurmala je priljubljeno obmorsko turistično mesto, ki zaživi le poleti. Mi smo jo

obiskali na deževen dan, ko je imela podobo mesta duhov. Po kosilu smo za hip

obiskali tudi plažo, kjer nam je baltski veter kuštral lase.

V Jurmali smo obiskali Višjo šolo za zdravstvo, kjer izobražujejo študente za delo na

področju zdravstva (medicinske sestre, laboratorijske asistente, bolničarje, radiologe

ter kozmetičarke) ter sociale (socialne delavke in socialne pedagoge).

21

Preko medijev in z prisotnostjo na glavnih dogodkih povezanih s poklicno orientacijo

pridobivajo študente. Na Nacionalni poklicni teden pridejo z rešilcem, kjer simulirajo

različne situacije in seveda z sireno nase glasno opozorijo.

Predstavniki višje šole, nam povedo, da je v Latviji velika težava nezaposlenost

mladih, zaradi katere mladi vse pogosteje hodijo v tujino, s trebuhom za kruhom.

Direktorica visoke šole je opozorila, da v Latviji mlade šolajo in jih izobrazijo

(izobraževalni sistem, razen univerzitetnih programov, je brezplačen za Latvijce in

plačljiv za tujce). Tako Latvija vloži v izobraževalne sisteme denar in skrbi za

kakovostno posredovanje znanja, potem pa ti mladi svoja znanja in svoje

kompetence uporabljajo v tujih državah kot so Nemčija, Anglija ter Amerika. Šola je

sodobno in bogato opremljena, moderna ter predana svoji viziji ustvarjanja

kvalitetnega medicinskega osebja. Latvijo in Slovenijo pestijo zelo podobni problemi

brezposelnosti mladih in bega možganov v tujino.

Odgovorov kako usmerjati tiste učence s posebnimi potrebami, ki so v Sloveniji že

vključeni v redne šolske programe (avtiste, disleksike, učence s hiperaktivno motnjo,

itd..) nisem dobila.

10. april 2014

V četrtek smo obiskali Latvijsko Univerzo v centru Rige. Stavba je mogočna in skoraj

strah vzbujajoča. Ima velik glavni vhod in dva stranska vhoda. Vraževerje velja, da če

hodiš čez glavni vhod, ne boš diplomiral. Tako večina študentov vstopa v Univerzo

preko stranskih vhodov. Univerza je bila ustanovljena leta 1991, obiskuje jo 13.330

študentov. V sklopu Univerze deluje 13 fakultet. Zelo dejavni so tudi na področju

mednarodnih izmenjav. Univerza ponuja tudi trideset mednarodnih programov – torej

programov v angleščini. Univerzitetni študij je za razliko od našega plačljiv. Od 30%-

40% študentov prejema državne štipendije, ostalih 60% študentov, si študij plačujejo

sami.

Univerza ima tudi svoj Poklicni center, ki študentom nudi storitve kot so: psihološka

podpora, informiranje in svetovanje ter omogočanje pridobivanja tistih kompetenc, ki

so za uspešno poklicno življenje pomembne. Poklicni center je namenjen predvsem

že diplomiranim mladim, glavna naloga pa je preprečevanje nezaposlenosti mladih

diplomirancev. Povezani so z delodajalci, pomagajo mladim pri pridobivanju

pripravništev, hkrati pa ponujajo študentom teme za diplomske naloge z vsebinami, ki

so zanimive za bodoče delodajalce. Vsebine poklicne orientacije umeščajo tudi v vse

univerzitetne programe in kurikulume.

V popoldanskem času je sledil obisk Nacionalne pisarne za zaposlovanje (State

Education Development Agency). Tudi Latvija izvaja evropski program - Jamstvo za

mlade. Program vključuje podporne storitve mladim iskalcem službe; informiranje,

psihološko svetovanje, pravno svetovanje, svetovanje glede davčnih obveznosti.

Preko Jamstva želijo mladim zagotoviti prvo delovno izkušnjo, navadno v nevladnih

22

agencijah. Ponujaj neformalna usposabljanja ter poklicne programe izobraževanja. V

program je vključenih 119 občin, na vsaki občini pa je zaposlen t.i. specialist za

poklicno svetovanje mladim. Glavni cilji programa so: zmanjšati brezposelnost

mladih, pridobiti tiste mlade, ki so izpadli iz trga delovne sile ter iz sistema

izobraževanja, ter jim ponuditi možnost ponovno integracije v družbo, preko prve

zaposlitve oz. jih vključiti v poklicne izobraževalne programe.

11. april 2014

Zjutraj so nam na Državni agenciji za razvoj izobraževanja predstavili program

Vseživljenjske poklicne orientacije v Latviji. Rdeča nit programa je vseživljenjsko

usposabljanje vsakega posameznika, da lahko prepozna svoje kompetence, veščine

in sposobnosti v vsakem obdobju v svojem življenju. Ideja je, da se z razvojem

metakognitivnih sposobnosti lahko človek v vsakem obdobju svojega življenja

kompetentno in razumno odloči glede izbire svojega poklica ter glede nadaljevanja

izobraževalne poti.

Cilji programa so:

- implementacija vsebin poklicne vzgoje na vseh ravneh izobraževanja (to

vključuje tudi podporo šolam preko izobraževanj in usposabljanj za pedagoške

delavce);

- spodbujanje vseživljenjskega učenja;

- ustanovitev izobraževalnih programov in programov usposabljanja, ki bodo

omogočale vsem, ki se s poklicno orientacijo ukvarjajo, strokovnost pri svojem

delu.

To je program, ki ga vodita Ministrstvo za izobraževanje in Ministrstvo za socialne

zadeve, ki v svoji mreži vključuje tudi vse agencije na področju poklicnega

informiranja.

Nato je sledila izdelava tabele Compass s katero smo ocenili na novo pridobljene

kompetence ter evalvacija programa. Vsi udeleženci smo bili nad izvedbo Akademije

in Latvijsko gostoljubnostjo navdušeni. Hkrati smo v skupini tekom izmenjave stkali

dobra prijateljstva, saj je bila skupina pozitivna, motivirana, duhovita, zabavna in

vedno pripravljena za smeh.

12. april 2014

V soboto zjutraj sem se odpravila proti Ljubljani. Izmenjava v Latviji je izpolnila vse

moje osebne cilje: tkanje novih mednarodnih vezi in poznanstev, nove izkušnje, nova

znanja, napolnila me je z novo energijo in motivacijo za izboljšanje lastnega dela v

povezavi s poklicno orientacijo. Bolje razumem pomen poklicnih svetovalcev, ki

23

delajo z mladimi. Le-ti imajo velik pomen tudi za razvoj zdrave družbe, saj lahko s

kompetentnostjo in strokovnostjo usmerjajo mlade pri izbiri poklicnih poti tako, da bo

brezposelnost čim nižja. Zaposleni mladi pomenijo napredek družbe. Le zaposlen

mladi bo lahko razmišljal o družini in otrocih, kar je ključnega pomena za Slovenijo,

saj nataliteta upada, hkrati pa se prebivalstvo stara. Tako v Sloveniji kot v večini

evropskih državah se mladi še vedno pogosteje odločajo za univerzitetni študij kot za

poklicno izobraževanje, kljub znanemu dejstvu, da je na trgu delovne sile velika

potreba po kadrih iz poklicnih šol. Zanimivo pa je, da je Francija svetla izjema, saj

imajo na poklicnih šolah omejitve, kjer je konkurenca za vstop v poklicno šolo

močnejša kot za vstop na univerzitetne študijske programe. Ravno obratno kot v

Sloveniji, kjer bo treba sistematično in na vseh ravneh populizirati poklicno

izobraževanje.

Tudi na strokovnem področju sem dobila veliko odgovorov, še več pa idej o

inovativnih pristopih pri svojem delu in vizijo, da bom poskušala na Osnovni šoli Vič

zastaviti program poklicne orientacije drugače in motivirati učitelje za vključevanje

poklicnih vsebin pri svojih predmetih.

Med čakanjem na frankfurtskem letališču sem razmišljala o čudoviti in mistični Rigi, o

vonju po čokoladi ter o celi kopici odprtih, komunikativnih in duhovitih novih

prijateljev.

24

Mladi odrasli in prihodnost - možnosti in izzivi na severu Evrope

(mobilnost Oulu, Finska)

Petra Marinko, Zavod RS za zaposlovanje

Države severne Evrope so od nekdaj veljale za nek ideal, pa naj gre za področje

državne organizacije in vodenja, ali pa šolstva in zdravstvenega sistema. Ko sem

zasledila, da je ena od možnosti Academia programa izmenjave študijski obisk

Finske in se predvideni program dotika teme zaposlovanja mladih, torej področja, s

katerim se službeno srečujem vsakodnevno, sem se odločila, da se prijavim. Uspelo

mi je, sprejeli so mojo vlogo in v začetku maja 2014 sem skupaj s kolegico

psihologinjo Tadejo Podgorelec, šolsko svetovalno delavko na OŠ Sostro,

odpotovala v mesto Oulu na Finsko.

Slika: Levo zgoraj naša finska koordinatorka Kati Virolainen, sledijo: Fathi in Mathilde iz Francije, Tadeja in Petra (jaz) iz Slovenije, Elodie iz Belgije, Carmen iz Španije, Miriam iz Estonije in Gerard z Irske.

4. maj 2014

Skoraj 12-urno potovanje iz brniškega letališča Jožeta Pučnika do okrog 3.000 km

oddaljenega finskega mesta Oulu, z dvakratnim prestopom (v Zürichu in Helsinkih),

pravzaprav ni bilo dolgočasno, kot bi človek pričakoval, saj sva s Tadejo ta čas

izkoristili za spoznavanje druga druge in najinega dela.

25

Že prvi večer smo se udeleženci dobili na neformalni večerji (topla lososova juha!) z

našo finsko organizatorko Kati Virolainen. Večer smo izkoristili za spoznavanje drug

drugega s pomočjo igre: vsak je o sebi povedal tri trditve, od tega sta morali biti le

dve resnični. S tem smo vsi prebili led in se znebili začetniške treme. Udeleženci

izmenjave na Finskem smo bili:

Udeleženci Država

Fathi Ihalouine – šolski svetovalni delavec na srednji poklicni šoli

Francija

Mathilde Girard – karierna svetovalka za srednješolsko mladino

Francija

Elodie Mouyard - karierna svetovalka za srednješolsko mladino

Belgija

Carmen Cabrales – učiteljica predmeta poklicne orientacije na poklicni šoli

Španija

Mirjam Lindpere – kadrovnica v enem večjih estonskih podjetij Estonija

Gerard McNamara – svetovalec zaposlitve na zavodu za zaposlovanje

Irska

Tadeja Podgorelec – šolska svetovalna delavka na OŠ Slovenija

Petra Marinko- svetovalka zaposlitve na ZRSZ Slovenija

Čeprav sem pričakovala spremembo v dolžini dneva, me je že prvi večer močno

presenetil pozen sončni zahod. Ob 21.30 so se šele začeli kazati prvi znaki zahoda,

popolnoma pa se pravzaprav skorajda ni znočilo. Sama noč (s temo) je morda trajala

kake tri ure, saj se je od 3.-4. ure zjutraj že začenjalo daniti. Obenem je za kulturni

šok poskrbela komaj prebujajoča se pomlad z golimi vejami, za kontrast majsko

razpoložene in bujno obrasle narave v Sloveniji.

Slika: Ob sončnem zahodu ob 21:30.

26

Slika: Številne breze so v začetku maja na Finskem še povsem gole.

5. maj 2014

Po obilnem zajtrku (riževi kolački, tople žemljice, jajčna zmes, prekajen losos, jajčni

namaz, črni čaj z mlekom- nasploh smo v tem tednu obiskovalci ugotovili, da so Finci

vajeni krepke hrane) smo se odpravili z lokalnim avtobusom k organizatorjem

celotedenske izmenjave: v ELY center- center za ekonomski razvoj, prevoz in okolje

za območje severne Ostrobotnije, regije, katere prestolnica je mesto Oulu.

Tu nam je koordinatorka Kati predstavila celotedenski program v

okviru Akademije, zapisali smo svoja pričakovanja, strahove ter

tisto, kar mislimo, da bomo doprinesli k tednu, ki je pred nami. Kati

nas je seznanila s finskim šolskim sistemom, vodja oddelka

»Kompetence in delo« Ely centra, gospa Anna- Liisa Hietala ter

eden njenih sodelavcev, Jarkko Pietillä, pa sta nam predstavila

organizacijo, njihovo poslanstvo ter zaposlitvene posebnosti regije

Severna Ostrobotnija in mesta Oulu.

Kar 34% populacije v regiji je stare pod 25 let (za primerjavo: v

celotni državi je 29% prebivalstva mlajšega od 25 let) in prek 70%

prebivalstva ima »diplomo« (doseženo vsaj srednjo poklicno

izobrazbo). Najmočnejše veje, kjer se ljudje zaposlujejo, so

področje IKT, kovinska in lesno- predelovalna industrija ter turizem.

Stopnja registrirane brezposelnosti je za območje mesta Oulu 15,9% (regija Severna

Ostrobotnija 14,2%; celotna država 12,5%; Slovenija 14,2%). Gre za najvišjo

brezposelnost mladih na Finskem (za primerjavo: v celi regiji S. Ostrobotnija je dobrih

4.000 brezposlenih, mlajših od 25 let, od tega kar 2.500 iz območja mesta Oulu).

Slika: Območje Severne Ostrobotnije.

27

Glavni razlog za to je predvsem dejstvo, da okrog 30.000 mladih iz cele Finske

(predvsem pa s severa) prihaja študirat v Oulu na dve fakulteti. Ko zaključijo s

študijem, se navadno odločijo, da se ne bodo vračali v osamljene vasi na severu in

se ustalijo v mestu Oulu. Razlog za visoko brezposelnost je med drugim tudi

propadanje podjetja NOKIA, saj se je proizvodnja premaknila v severno Afriko in

Azijo, poleg tega Nokia ni bila konkurenčna drugim ponudnikom podobnih storitev.

Podatki kažejo, da je le malo mladih brezposelnih dlje kot 1 leto, večina se jih zaposli

v prvih treh mesecih po prijavi na zavod za zaposlovanje oz. po zaključku šolanja.

Razlog: jamstvena shema za mlade. Priložnosti mladi vidijo predvsem v zaposlovanju

na severu države, kjer se zaradi novo odkritih naravnih virov gradijo nova mesta,

ceste, tovarne.

Finski izobraževalni sistem in vseživljenjska karierna orientacija

Finski izobraževalni sistem bi

lahko opisali kot brezplačen (OŠ

in SŠ) in prilagodljiv, učitelji pa so

zelo kvaliteten kader.

Osnovnošolsko izobraževanje

poteka od 7.-16. leta in obsega 9

let. Starši se lahko prvi dve leti

otrokovega šolanja odločijo za

opravljanje 80% delovnih

obveznosti (dnevi so kratki, otroci

kmalu zaključijo s poukom,

možnost za starše, da preživijo

več časa z otroki). Po končani

devetletki se učenci lahko

odločijo za prehodno 10. leto. V

tem času izboljšajo svoje znanje

v katerem od predmetov (v

katerih so bili tekom 9-letke manj

uspešni), si pridobijo čas za odločanje o poklicni poti (ponujeni so posebni predmeti

za poklicno orientacijo, obisk delodajalcev, …). Izobraževanje po osnovni šoli

posameznik sicer lahko zaključi, a možnosti za zaposlitev so s to stopnjo izobrazbe

skoraj ničelne. Za skoraj vsako delo na Finskem posameznik namreč potrebuje

določeno izobrazbo, tudi za npr. delo čistilke.

Zelo se spodbuja e-učenje. Danes ima že vsak finski učenec mobitel, nekatere šole

omogočijo vsem učencem/dijakom brezplačne iPade. Domačih nalog skoraj ni,

večino obveznosti otroci opravijo v času, ko so v šoli (dnevi so kratki!).

Slika 5: Shema finskega izobraževalnega sistema.

28

Slika: Otroci v šolo prihajajo večinoma s kolesi, tudi pri nekaj stopinjah minusa.

Srednješolsko izobraževanje traja 3 leta in je lahko splošno ali poklicno. Mogoče je

celo opravljati obe vrsti izobraževanja hkrati, traja le kako leto več, torej 4 leta.

Zaznati je trend, da postaja poklicna izobrazba vedno bolj priljubljena pri izbiri mladih,

saj so možnosti za zaposlitev tako večje.

Pred vpisom na fakulteto je obvezno opraviti sprejemne izpite, ki so zelo zahtevni.

Kandidati v istem letu namreč opravijo srednješolsko maturo in zahtevno se je nato

pripravljati za sprejemne izpite.

Obvezno služenje vojaškega roka za moške pri 18. letih (prostovoljno za ženske),

traja 6 mesecev. Mesto na fakulteti študente ta čas počaka.

Poklicni svetovalci so na Finskem izključno le učitelji, ki morajo pridobiti diplomo v

svoji smeri. Delo učitelja je na Finskem zelo visoko cenjeno. Izredno težko je opraviti

sprejemne izpite za vpis na pedagoško fakulteto in le najboljšim torej uspe priti do

učiteljske izobrazbe.

V nižjih razredih OŠ je karierno svetovanje odgovornost vseh učiteljev, pa tudi šolskih

svetovalnih delavcev, v višjih razredih pa dobijo posebno vlogo poklicni svetovalci, ki

skozi celo leto vodijo poseben predmet, namenjen poklicni orientaciji.

Finci so na svoj sistem izobraževanja izredno ponosni, obenem pa po nekaterih

raziskavah opažajo, da njihove metode dela ne spodbujajo ustvarjalnosti ter čuta za

»biti aktiven v družbi«, povedati svoje mnenje, biti »active citizen«, premalo naj bi bilo

praktičnega učenja.

V popoldanskem času smo se ustavili na Šoli za poklicno usposabljanje učiteljev na

Univerzi za uporabne vede, kjer so nam predstavili nov program za izobraževanje

kariernih svetovalcev. Namenjen je učiteljem (pogoj za opravljanje delo kariernega

svetovalca je učiteljski poklic), ki se želijo izpopolniti za tovrstno delo. Izobraževanje

ne poteka v obliki ex cathedra, ampak po skupinah, v obliki izmenjave izkušenj,

posvetovanja. Kar nekoliko nenavadno je bilo videti posnetke študentov, ki so

29

klepetali za mizami, kot v kaki prijetni kavarnici, ena od študentk je imela ob sebi celo

spečega novorojenčka.

V popoldanskem času je prišel čas za predstavitve šolskega sistema naše države in

našega dela, povezanega s sistemom izobraževanja. Tako smo drug za drugim

predstavniki Irske, Španije, Belgije, Estonije, Francije in Slovenije ostalim članom

študijskega obiska ter lepemu številu finskih svetovalcev, ki jih je zadeva zanimala,

predstavili naše delo. Večina med nami je bila glede te naloge precej zaskrbljena,

posebej, ker angleščina ni naš prvi jezik (razen seveda predstavnika Irske), a smo vsi

do zadnjega ugotovili, da vendarle znamo tudi v tujem jeziku na strokoven način

predstaviti področje našega dela.

Slika: Slovenski predstavnici študijske izmenjave med predstavitvijo slovenskega izobraževalnega sistema.

Zadovoljni, da je zadeva za nami že po prvem dnevu, smo si v mestu pozno zvečer

ob dnevni svetlobi privoščili pravo finsko pivo (drago kot žafran)

6. maj 2014

Drugi dan naše izmenjave smo v dopoldanskem času obiskali lokalno službo zavoda

za zaposlovanje. Gre za 4. največjo enoto (od petnajstih) zavoda za zaposlovanje na

Finskem, obsega 200 zaposlenih in pokriva 7 regij (398 000 prebivalcev; 22 000

»zaposlovalcev«- podjetij), deluje pod okriljem Ely centra, naše organizacije

gostiteljice, s katero smo se seznanili prejšnji dan.

30

Zavod za zaposlovanje močno podarja spletno delo s svojimi strankami (večina prijav

se zgodi prek spleta), »online« storitve vseskozi razvijajo, velik del storitev pa poteka

tudi po telefonu (med drugim tudi izdelava prvega zaposlitvenega načrta) ter prek

video konferenc. Gostitelji priznavajo, da se Finci na ta način dela še privajajo.

Predvsem mladi čutijo potrebo po osebnem stiku (vsaj prvo srečanje). Prav tako gre

za »stresno« spremembo tudi za svetovalce.

Slika: Na Zavodu za zaposlovanje dolgih vrst za prijavo ni, saj se večina prijav opravi elektronsko.

Finski zavod za zaposlovanje ponuja tri temeljne storitve:

1) Delo z brezposelnimi, iskalci zaposlitve (neposredno zaposljivimi) in

delodajalci

2) Delo na razvoju kompetenc, ki je namenjeno vsem, ki potrebujejo več podpore

pri svojem iskanju. Ciljne skupine so mladi brez poklicne izobrazbe, imigranti,

starejši, ki so pridobili izobrazbo že pred več leti, vsi, ki bi potrebovali

prekvalifikacijo. Ljudem omogočijo zamenjavo poklica, nadaljnje izobraževanje

(dokonča šolanje), skupno načrtovanje kariere, delovni preizkus.

3) Podporno zaposlovanje (globlja podpora): sodelovanje s centri za socialno

delo, rehabilitacijskimi svetovalci, s podjetji.

S posamezno stranko, ki se prijavi na zavod za zaposlovanje, sodelujejo na naslednji

način: prijava se najpogosteje zgodi prek spleta (možna pa tudi osebno). Sledi krajši

telefonski intervju s stranko, nato pa »skill mapping«- beleženje

znanj/spretnosti/kompetenc. Najpogosteje slednje opravljajo zunanje inštitucije,

morda podjetje, kjer je bil posameznik prej zaposlen, morda psihologi zunanjih

organizacij, ki pripravijo poročilo o posameznikovih zmožnostih, tudi psihologi

31

njihovega zavoda. Sledi priprava zaposlitvenega načrta v roku dveh tednov po prijavi,

spet, pogosto kar prek e-kanala, s čimer se izognejo vrstam, obravnava je hitrejša.

Pri izdelavi prvega zaposlitvenega načrta se že identificira tiste, ki so rizični za

prehod v dolgotrajno brezposelnost. Svetovalec spremlja aktivnosti, ki sta jih dorekla

s stranko. Napotovanje (80km oddaljena zaposlitev je še razumna). Po potrebi

stranko vključijo v karierno svetovanje ali na delovne preizkuse.

Na Zavodu za zaposlovanje se je predstavila tudi organizacija Spring House, eno

največjih Finskih zasebnih podjetij, ki se ukvarja z usposabljanje za iskanje zaposlitve

in ima z zavodom za zaposlovanje sklenjeno koncesijo. Delo podjetja Spring House

nam je predstavila mlada trenerka, ki je pokazala, da je delu zelo predana in nas je s

svojimi sposobnosti motiviranja ter aktiviranja močno navdušila ter sprožila val

vprašanj z naše strani. Podjetje Spring House se ukvarja z dvema dejavnostma,

Coachingom za iskalce zaposlitve in coachingom za osebje v podjetjih. Organizirajo

mesečne delavnice za vse, ki jim upade motivacija za iskanje zaposlitve in jih pri

iskanju zaposlitve ovirajo osebne težave; posebej se posvečajo brezposelnim, ki bi

želeli v enem tednu pridobiti znanja s področja iskanja zaposlitve s pomočjo spleta in

jih učijo dostopati na skriti trg dela. Tretja skupina ljudi, s katerimi delajo, so visoko

izobraženi strokovnjaki, ki še niso dobili priložnosti izkazati se na trgu dela (mladi

diplomanti npr.), omogočijo jim sodelovanje na konkretnih projektih s podjetji. Vsem,

ki se ne zavedajo svojih kompetenc in znanj, ki bi jih lahko ponudili delodajalcu, to

pomagajo uvideti s pomočjo testov znanja, intervjuji. Posvečajo se tudi integraciji

tujcem in jim skozi celoletne delavnice omogočajo spoznavanje kulture, učenje jezika

ter treninge na delovnem mestu.

Poklicna orientacija in karierno svetovanje na Zavodu za zaposlovanje

S pomočjo video-konference smo imeli priložnost govoriti s psihologinjo, ki že 15 let

dela na področju razvoja kompetenc na zavodu za zaposlovanje. Video-konferenca,

ki je pri nas morda včasih še »eksotika«, me je navdušila, saj je bilo razvidno, da je

zanje po drugi strani ta način komuniciranja nekaj vsakdanjega in običajnega.

Na omenjenem zavodu za zaposlovanje je zaposlenih 12,5 psihologov, v letu 2012

so obdelali 1500 strank, 3247 seans (po telefonu, videu, osebno, testiranje na

daljavo). Teme, ki jih karierni svetovalec obdeluje skupaj s stranko, so: oblikovanje

zaposlitvenega načrta, spretnosti in sposobnosti, interes in vrednote, izobrazba in

izkušnje, življenjska situacija, informacije, zdravje, trg dela, osebnost. Tako kot

psihologi v Sloveniji morajo tudi tu neprestano poudarjati strankam, da ni čarobnega

testa, čarobne palice, je le pomoč. Karierni svetovalec lahko pošlje stranko na

delovni preizkus (Npr. medicinska sestra, ki tega dela še ni opravljala, lahko tako

spozna, ali bo zmogla, ker gre za čustveno zahtevno delo. Ali pa ima nekdo težave s

hrbtom, pa preizkusi, ali bi zmogel.).

32

Slika: Finski zavod za zaposlovanje pri svojem delu uporablja sodobno tehniko.

V popoldanskem času sta se nam posvetili energični predstavnici ustanove LUOVI

College - poklicne šole za posameznike s posebnimi potrebami. Gre za privatno šolo,

ki pa je brezplačna, prav tako sta brezplačna malica in bivanje (če kandidati dobijo

prostor, žal pa ni prostora za vse sprejete učence).

Na LUOVI-ju nudijo tri vrste izobraževanj (po zahtevnosti, glede na stopnjo

prizadetosti), vse pa omogočijo posameznikom, da pridobijo veščine učenja in

operiranja z življenjem in so po končanem programu ali usposobljeni za vpis v

poklicno šolo in se lahko zaposlijo, ali pa jih usposobijo za neodvisno življenje in se

po končanem programu se lažje vključijo v dnevni center ali podporno zaposlitev.

Predstavnici sta poudarili, da gre za mladostnike z nizko samopodobo in je

pomembno pokazati jim, da je OK vprašati za pomoč.

33

Ogledali smo si prostore te srednje poklicne šole za mlade s posebnimi potrebami:

prijazne učilnice, ki spominjajo na osnovnošolske prostore, opremljeni s sličicami,

napisi v angleščini, frazami, ki se jih uporablja v vsakdanjem življenju (hvala,

prosim,…). Dijaki s pomočjo mentorjev vodijo med odmori tudi lasten mini bar

(prodaja prigrizkov in pijače po simbolni ceni), kjer se učijo delati z denarjem, naročati

blago, nakupovati. Šola ima prav tako svojo kuhinjo in vsak dan v tednu druga

skupina dobi nalogo pripraviti obrok za skupino- od nakupa sestavin do branja

receptov in nato samostojne priprave preprostih jedi. V primeru, da mora hišnik na

šoli zamenjati žarnice, zbere skupino dijakov, ki mu pri tem pomagajo. Cilj

izobraževanja torej je, da se mlade usposobi za samostojno oz. čim bolj samostojno

življenje, ali pa vsaj življenje v dnevnih centrih, saj se vsi zavedajo dejstva, da starši

celo življenje ne bodo mogli skrbeti zanje.

7. maj 2014

Študijski dan smo začeli na OŠ v mestu Liminka. Liminki pravijo »mama mesta

Oulu«, saj je bilo mestece, ki sedaj sicer predstavlja podeželje oz. predmestje mesta

Oulu, ustanovljeno pred njim. V Liminki je rast prebivalstva 3% letno in je kar 35%

prebivalstva mlajšega od 15 let. Značilne so velike družine (s tudi po 19 otrok). Gre

za najmlajšo (glede na starost prebivalstva) občino v Evropi.

Slika 10: Ena od vaj za opolnomočenje mladostnikov s posebnimi potrebami, je

vsakodnevna priprava načrta dela v sličicah.

Slika 11: V učni kuhinji se učijo priprave predvsem preprostih jedi: peka jajc, pogrevanje mleka.

34

Kirsi Marja Stewart, zadolžena za izvajanje Jamstva za mlade na območju Severne

Ostrobotnije, nam je prestavila Jamstvo za mlade na Finskem. Tako kot v Sloveniji,

so podporo mladim pri zaposlovanju seveda nudili že pred uradno uvedbo sheme

Jamstva za mlade.

Shema pravi, da bo vsaka mlada oseba, stara do 25 let oz. mladi diplomanti, stari do

30 let, v roku treh mesecev po prijavi na zavodu za zaposlovanje dobila ponudbo

dela, izobraževanja oz. možnost dokončanja izobraževanja, poskusnega dela,

delavnice ali rehabilitacijskega svetovanja. Mnogi kolegi z izmenjave niso bili

seznanjeni s shemo Jamstvo za mlade. Ker smo v Sloveniji shemo prevzeli nekaj

mesecev pred mojo študijsko izmenjavo, sem zadevo poznala, vseeno pa sem se

seznanila z dvema posebnostma, ki ju pri nas ne poznamo: »Outreach youth work«,

ki bi ga težko prevedla, morda vsebinsko kot »iskanje in kontaktiranje mladih« in

»workshops«, s slovenskim prevodom »delavnice«. Naj oboje opišem nekoliko

podrobneje.

Outreach yoth work: S tem so na Finskem začeli že pred uvedbo jamstva za mlade,

leta 2007. Namenjeno je aktiviranju mladih, starim do 25, ki niso vključeni nikamor:

ne v proces šolanja, niso zaposleni, niso registrirani na zavodu za zaposlovanje. Kje

so? Gostitelji so nam te mlade karikirano prikazali kot mlade, ki posedajo doma,

igrajo računalniške igrice in svoj dom zapustijo le, ko s kapuco prek glave stečejo po

zamrznjeno pizzo v bližnjo trgovino. »Out-reach« delavci jih morajo najti, kontaktirati

(naj bo to osebno, prek FB profila, po telefonu…) ter povabiti k vključitvi v socialno

življenje. Takih mladostnikov naj bi bilo na Finskem okrog 10.000.

Delavnice-workshops: Takšno mladino, opisano zgoraj, najpogosteje skušajo vključiti

v delavnice. Dve obliki delavnic smo spoznali v nadaljevanju izmenjave in ju bom tudi

natančneje predstavila. V delavnice se mladi lahko vključijo tudi na pobudo centra za

socialno delo, zavoda za zaposlovanje, inštitucij, ki se ukvarjajo z duševnimi

boleznimi. Po delavnicah (navadno trajajo 3- 6 mesecev) pa lahko sledi šolanje

zaposlitev, brezposelnost.

V popoldanskem času so nas organizatorji odpeljali v zaliv Liminka na opazovanje

ptic. Gre za rezervat, kjer vsako leto gnezdi prek 280 različnih vrst ptic. Vsak s svojim

daljnogledom smo se odpravili do kilometer oddaljenega razglednega stolpa, kjer

smo lahko občudovali jate, ki so preletavale vetrovno ravnino.

35

Mladinske delavnice v Liminki

Prve delavnice, ki smo jih spoznali, so bile mladinske delavnice v Liminki. Gre za

delavnice, namenjene mladim odraslim, ki potrebujejo opolnomočenje, pripravo na

delovno življenje, vključitev v sistem (se ne šolajo, niso zaposleni, niso registrirani kot

brezposelni). Delavnice jim omogočijo pridobiti potrebne kompetence za življenje,

delovne navade, dvignejo samopodobo, potegnejo iz zasvojenosti … Ogledali smo si

prostore s statvami za pletenje preprog, mizarsko delavnico, kjer izdelujejo ptičje

hišice, delavnico za prenovo oblazinjenega pohištva.

36

Mladinski center v Tuposu

Gre za mladinski center, pri izgradnji katerega so

od vsega začetka sodelovali otroci in mladostniki.

Upoštevane so bile njihove želje glede tega,

kakšne prostore bi želeli imeti na voljo v samem

centru: prostor za igranje video igric z igralnimi

konzolami, kino prostor z velikim platnom,

akustično izolirano sobo za vaje glasbenih skupin

skupaj z opremo: električnimi kitarami, bobni.

Tudi zunanji izgled (poslikava) je rezultat otroških

rok: skupina otrok, ki je zmagala na natečaju z idejo, je dobila poletno delo: slikanje,

pleskanje in barvanje mladinskega centra- realizacija njihove ideje.

Slika:Vsakdo, ki na območju Liminke kupi hišo z zemljiščem, prejme s strani mladinskega centra Liminka svojo ptičjo hišico.

Slika: Miriam iz Estonije s tolkali, ki so jih v mizarski delavnici izdelali mladi.

37

Zaposleni v centru so nas v popoldanskem času našega tretjega dne izmenjave

sprejeli z odličnim robidovim pecivom ob kavi ali čaju. Ob vstopu v center za vse

veljajo enaka pravila in tudi mi smo se morali sezuti, tako kot vsi mladi, ki

vsakodnevno po pouku ali ob večerih prihajajo v center. Kot zanimivost: severnjaki

ne poznajo copat in hoja v nogavicah ni nič nenavadnega ali nevljudnega.

Končno so dobili priložnost spoznati delo »outreach« delavca, torej tistega, ki išče

mlade, ki so »Izpadli iz sistema« (se ne šolajo, niso zaposleni, niso registrirani kot

brezposelni, so preprosto doma in ne počnejo

ničesar oz. se spopadajo s kako odvisnostjo,

preživljajo čas na računalniku…). V Tuposu imajo

dva taka delavca. Gre za dva velika, močna, na

prvi pogled robata možaka in prav to je morda

njuna prednost: mladina se lažje zbliža z nekom,

ki je preprost in ne daje vtisa »pisarniškega

molja«. Eden od njih nam je skupaj z mladim

prostovoljcem odigral primer, kako se tak delavec

približa mlademu. V tem konkretnem primeru je

mladega zasvojenca z računalniškimi igrami povabil na »lan-party«, torej večer

igranja računalniških igric v mladinsko središče. Obenem ga je prikrito, ne da bi

mladenič zaznal, vključil tudi v proces organizacije dogodka z besedami, da bi

potreboval pomoč nekoga, ki se na te zadeve spozna. Igra vlog se nas je dotaknila in

nam prikazala film, ki se odvija v realnem življenju.

Ta dan nas je čakala posebna večerja v vikinški restavraciji, kamor so nas odpeljali

organizatorji iz Ely Centra.

Slika: Pili smo pivo z medom in si vsaj za del večera nadeli vikinške čelade.

Slika: Divjačina s kozjim sirom, pečenim krompirjem ,korenjem in brusnicami. Težko podnebje zahteva močno hrano.

38

8. maj 2014

Prvi obisk četrtega dne naše študijske izmenjave je bil Byström center z mladinskim

centrom Nappi (v prevodu gumbek) v samem centru mesta Oulu. Gre za

multiprofesionalni center za svetovanje in usmerjanje mladih, financiran s strani

ministrstva. Byström je enoten center, kamor mladi prihajajo po raznolike nasvete.

Različni oddelki pokrivajo različna področja: zdravstveno stanje/počutje; šport,

izobraževanje, zaposlitev, poletno delo, finančno področje. Mladi pridejo po enkraten

nasvet ali pa se s svetovalcem dogovorijo za več srečanj. Svetovalci so v stiku s

strankami osebno, prek e-pošte, spletnega klepeta, po telefonu, vseskozi pa

sodelujejo z drugimi, zunanjimi strokovnjaki, npr. policisti in šolskimi delavci, ki z

določenim mladostnikom delajo ali so prišli v stik.

Byström center poleg svetovalnega dela vsebuje

tudi dnevni center za mlade, kjer se lahko dobivajo

ob igranju biljarda, na glasbenih vajah lastne

glasbene skupine ali v računalniškem prostoru.

Prostori so razporejeni v eni najstarejših hiš v mestu

Oulu, ki je še lesena in prostori so impresivni: star

slog se srečuje s sodobno dobo: v ovalnem velikem

prostoru z izrezljanimi stropi in težkimi dvometrskimi

vrati, ki je v preteklosti bogati mestni družini služila

za jedilnico, najdemo npr. računalniški center z

velikim zaslonom in s sodobno računalniško avdio-

video opremo, kjer mladi pripravljajo skupne projekte.

Sledil je sprehod do Mladinskih delavnic mesta Oulu- še enega centra z delavnicami

za mlade. Gre za večji center z delavnicami, kot smo ga spoznali dan pred tem.

Namen delavnic je, da se mlade, ki so navadno brez izobrazbe in povečini še ne

vejo, kakšno delo bi jih veselilo, ki so izključeni iz družbe, so brezposelni in niso

vključeni v šolanje, so morda celo žrtev zasvojenosti, aktivira, pripravi na življenje,

motivira za nadaljnje šolanje in se jim omogoči, da spoznajo, kaj si želijo početi.

Delavnice so namenjene mladim od 17.-24. Leta starosti (okvirno) in v teh prostorih

lahko opravijo 6-mesečno dobo »treninga« v eni od naslednjih delavnic: ustvarjalna

(ročna in šiviljska dela); čiščenje prostorov; kuhanje (mimogrede- privoščili smo si

kosilo, ki so ga skuhali mladi, vključeni v delavnico s področja kuhe in losov golaž je

bil slasten), avtomobilska delavnica, medijska, obdelovanje lesa; obdelovanje kovin.

Gre za prostore-delavnice- ki so povsem identični resničnim delavnicam:

profesionalna kuhinja z vsemi elementi, avtomobilska delavnica z dvigali in vsemi

orodji, … Gre torej za »simulacijo« prave zaposlitve na varnem terenu, kjer

mladostnik lahko spozna, ali je to res tisto, kar bi želel početi v življenju. Po končanih

Slika 1: Računalniška učilnica v mladinskem centru.

39

delavnicah se jih dobrih 60% zaposli (predvsem tisti s »čistilnega« oddelka, saj

podjetja pogosto navežejo stik s centrom in želijo zaposliti mlade, ki so opravili to

usposabljanje, njihovo delo je namreč zelo kvalitetno). Ostali se prijavijo kot

brezposelni na zavod za zaposlovanje, okrog 10 odstotkov pa jih odide služit

obvezen vojaški rok ali pa (dekleta) odide na porodniški dopust.

Hkrati delo v vseh omenjenih delavnicah opravlja lahko 18-19 mladostnikov. Čakalna

vrsta za vključitev je dolga, prednost pa imajo tisti, ki bi delavnice bolj potrebovali.

Posebno vlogo v centru ima »delovni trener«, ki jim je na voljo ob kakršnihkoli

težavah. Mnogi prihajajo iz neurejenih razmer, imajo visoke dolgove (primer 20-

letnika s 27.000€ visokim dolgom), delovni coach pomaga informirati o socialnih

prispevkih, zavarovanju, … Skrbi tudi za to, da delavnice redno obiskujejo, da

osvojijo red, kar se tiče prihajanja, glede tega so zelo strogi.

Slika: Ena od delavnic je šiviljsko/slikarska, v obdobju 6 mesecev se mladi naučijo izdelovanja uporabnih izdelkov iz blaga ter oblikovanja, po končani delavnici pa se lahko odločijo za šolanje na srednji poklicni šiviljski šoli.

Slika: "Jaz sem tvoja mama"- eden od izdelkov mladostnika, ki obiskuje delavnice. Gre za mladino, ki prihaja iz težjih družinskih in socialnih razmer.

40

9. maj 2014; petek

Univerza Oulu zajema 9 fakultet. Spoznali smo se s kariernim svetovanjem na

univerzi, ki poteka na treh nivojih: v največji meri preko predavanj in tiskanega

informativnega gradiva, poteka tudi kot skupinsko svetovanje (študenti se tovrstnih

skupin udeležujejo predvsem zaradi strahov glede zaposlitve po dokončanju

diplome), pa tudi v obliki individualnega svetovanja (tako študentom kot zaposlenim),

ki pa niso terapije. Predstavili so nam sistem tutorstva na fakulteti. Določeni učitelji

dobijo naziv tutor učitelj, njihova naloga pa je spremljati skupino študentov tekom

študija in jim nuditi podporo v obliki informacij, nasvetov. Tutorji postanejo tudi

študenti višjih letnikov in imajo enako vlogo kot tutorji-učitelji. Na fakulteti pripravljajo

delavnice, namenjene pridobivanju kompetenc iskanja zaposlitve (pisanje CV-jev,

vedenje na razgovoru, …). So v fazi, ko se fakultete začenjajo povezovati z

delodajalci- vključitev delo z delodajalcem v sam študijski proces.

Zadnji uraden obisk naše izmenjave je bil obisk Srednje poklicne

šole za izobraževanje odraslih OSAO, kjer so nam prestavili

program vajeništva, ki je del jamstvene sheme za mlade in je

namenjen mladim, starim od 20-29 let, ki omogoča mladim, da dokončajo poklicno

izobraževanje ali vsaj del le-tega.

Aktivnosti in posebnosti celotedenske izmenjave

»Buzz« skupine: že prvi dan srečanja nas je koordinatorka

Kati razdelila po skupinah po dva ali tri udeležence in ob

koncu vsakega dneva smo morali pripraviti seznam »Biserov

Slika: V moji "buzz" skupini z Ircem Gerardom in Belgijko Elodie nikoli nismo pozabili pohvaliti odličnega kosila.

Slika: Po fakulteti se študentje in profesorji vozijo s skiroji.

Slika: Na hodnikih fakultete najdemo udobna sedala pred velikimi TV zasloni, kjer se študentje lahko sproščajo.

41

dneva« (kaj nam je bilo torej všeč, kaj bi pohvalili, nad čim smo se navdušili,

morebitne nove ideje, ki so se nam porodile,…) ter »skal dneva« (nam ni bilo všeč, je

manjkalo, kar nas je razočaralo, …). Kati je zbrala vse bisere in vse skale vseh štirih

dni in nam jih predstavila zadnji dan. Ideje so nas iskreno nasmejale, saj je bil med

biseri dneva npr. simpatični ranger, ki nam je razkazal rezervat ptic, skoraj vsaka

skupina je vsak dan pohvalila okusno kosilo. Seveda smo pohvalili tudi strokovni del

programa in zapisali mnoge nove ideje. Skale dneva pa so nam in Kati pomagale pri

organiziranju vsakega naslednjega dneva. Ko smo si npr. zaželeli več primerov iz

prakse, je Kati poskrbela, da so nam ob obisku inštitucije zaposleni odigrali primer

razgovora med svetovalcem in mladostnikom in ko smo potarnali nad tem, da veliko

časa presedimo v prostorih, nas je Kati odpeljala na dolg sprehod med eno in drugo

lokacijo na programu, namesto na avtobus.

Nekaj lokalnih posebnosti mesta Oulu ter Finske

Policist na tržnici v mestu Oulu. Kip so postavili v čast

resničnemu človeku: policistu, ki je imel 30 let delovno mesto

policista- čuvaja na tržnici. Možaka so za časa njegovega

življenja poznali prav vsi meščani, seveda pa je on poznal

prav vsakega meščana posebej, saj jih je dolga leta srečeval

vsakodnevno. Ko se je gospod upokojil (pokojen je že nekaj

več kot 20 let), so se meščani odločili, da brez njega tržnica ni

to, kar mora biti, zato so na obrobje postavili njegov

spomenik. Njegova podoba je močno zaznamovala življenje

prebivalcev mesta Oulu in še danes v času božično-novoletnih praznikov pečejo

piškote v obliki policista s tržnice.

Čeprav je Oulu mesto ob morju, pa je prva plaža, primerna za kopanje, oddaljena 6 kilometrov izven samega mesta. Težko si je ob majskem hladu predstavljati, da je v poletnih mesecih polna kopalcev, a domačini pravijo, da je na teh plažah enako kot na katerikoli plaži južne Evrope.

Slika: Policist s tržnice

42

V petek smo se poslovili z obljubo, da ostanemo v stiku. Ljudi, ki sem jih spoznala v

tem tednu bi opisala kot strokovnjake, s katerimi bi z veseljem v prihodnosti

sodelovala na skupnem projektu.

10. maj 2014

S kolegico Tadejo sva proti Sloveniji leteli šele v nedeljo zgodaj zjutraj in na prost dan

sva se odločili, da obiščeva muzej naravnih znamenitosti Finske, kjer sva spoznali,

kako zveni severni sij ter dejstvo, da je los visok 2 metra ter se potaplja tudi do 5

metrov globoko.

Nikakor pa nisva smeli izpustiti obiska najbolj znanega finskega prebivalca: Božička.

Odpotovali sva več kot dve uri vožnje z vlakom severneje, proti mestu Rovaniemi in

nato še 20-minut vožnje z avtobusom. Božičkova vas obratuje celo leto z vsemi

Slika: Finci se zelo radi postavljajo v vrsto. Na sliki aparat, ki dodeli številko za vrsto na zavodu za zaposlovanje.

Slika: Prebivalec muzeja arktičnih znanosti Arktikum v mestu Rovaniemi.

43

prodajalnami in božično glasbo in tudi Božiček sprejema goste skozi celo leto. Pot do

njegove sobane pelje skozi votlino, nato se skrivnostno vzpne po širokih zavitih

stopnicah, kjer niha velikansko urino nihalo (ki ga, kot je jasno prikazano, Božiček na

božično noč ustavi, da lahko obdaruje vse otroke sveta), mimo izložb z otroškimi

pismi Božičku ter fotografijami slavnih zemljanov z Božičkom, do z žametom

obloženih stolov, kjer te nestrpnega pustijo čakati. Nato se vrata odpro in sprejme te

škrat, ki te odpelje do Božička. Prijeten star gospod je razgledan poliglot in prilagodi

pogovor starosti obiskovalca. Seveda se ves pogovor snema, fotografira in ob

odhodu lahko kupiš edinstven spominek po zasoljeni ceni. Nepozabno doživetje za

otroka.

Zaradi prihajajoče pomladi sama vas seveda ni v »razcvetu«, sneg se je stopil,

huskiji, ki vlečejo sani, so zaprti v kletkah, obiskovalcev skorajda ni. Sva pa uspeli

postati članici elitnega kroga Zemljanov, ki so prestopili arktični krog.

11. maj 2014

V zgodnjih jutranjih urah sva zapustili Oulu ter prek letališča v Helsinkih ter Münchnu

v popoldanskem času prileteli na brniško letališče, kjer sva domačim morali

razlagati, zakaj v sredini maja v rokah prenašava bunde.

Slika: Arktični krog 66 nekaj stopinj Slika: Božična glasba, polne stojnice, a prazni hodniki. Maj vendarle ni mesec za Božično vzdušje.

44

Mladi odrasli in prihodnost- možnosti in izzivi na severu Evrope

(mobilnost Oulu, Finska)

Tadeja Podgorelec, OŠ Sostro

V okviru projekta Academia (mobilnost v okviru razpisa Lenardo da Vinci) sem se v

maju udeležila študijskega obiska v mestu Oulu na severu Finske (600 km severno

od Helsinkov), in sicer na temo: Prihodnost mladih odraslih – možnosti in izzivi na

severu Finske. Sama sem zaposlena kot svetovalna delavka v osnovni šoli. Na pot

sem se podala skupaj s Petro Marinko, karierno svetovalko na Zavodu RS za

zaposlovanje.

4. maj 2014

Potovanje iz Ljubljane do Ouluja je bilo že samo po sebi izziv, saj sva spoznali kar

nekaj letališč, pa tudi druga drugo, kajti dolge lete sva

izkoristili za dolge klepete. Ko sva iz tople Ljubljane (okrog

20 stopinj C) prispeli na letališče Oulu, je tam pri komaj

nekaj stopinj nad ničlo rahlo naletaval sneg. Vmes pa smo

imeli na 10 000 m višine pri 800km/h kar -58 stopinj

Celzija. Ker sva za las zgrešili avtobus, sva morali vzeti

taksi. V hotelu naju je pričakala simpatična - sicer majhna,

a udobna sobica. Udeležili sva se spoznavne večerje v

italijanski restavraciji, kjer sem hitro ugotovila, da sva

članici simpatične skupine. Ob 22h sva se v četrtem

nadstropju hotela slikali ob sončnem zahodu. Ob polnoči

sem v polmraku fotografirala mesto (na sliki levo).

Ker teme praktično ni bilo, sem imela težave s spanjem kljub utrujenosti. No, na koncu sem ugotovila, da del težav z nespečnostjo lahko pripišem uživanju črnega čaja, česar

doma nisem vajena. Verjetno je problem hujši pozimi, ko se sonce pokaže le za nekaj minut dnevno. Nič presenetljivega torej, da njihova uradna medicina zaradi pomanjkanja sončne svetlobe ob zdravljenju sezonskih motenj razpoloženja uporablja posebne UV svetlobne zamaške za v ušesa!

45

5. maj 2014

Koordinatorica Kati Virolainen nas je popeljala na obisk ELY centra (Centre for

Economic Development, Transport and the Environment for North Ostrobothnia -

Department of Economic Development, employment and Competence, direktorica

Leila Helaakoski), kjer so nam predstavili nekaj dejstev in podatkov o Finski,

demografiji, izobraževalnem sistemu, brezposelnosti itd.:

- Populacija: 403 000 prebivalcev. - 34 % prebivalcev je mlajših od 25 let. - Zanimiva mi je bila informacija, da imajo "mnogo km2, kjer je več jelenov kot

ljudi ".

- Narodnost: Finci, Švedi, Sami (nomadsko ljudstvo na severu, ki govori svoj jezik - imajo 3 dialekte).

- Uradna jezika sta finščina in švedščina, obeh se tudi učijo v šoli. - V gospodarstvu prednjačijo turizem in storitvene dejavnosti (70 - 80%), sledi

proizvodnja (20 - 30%) ter kmetijstvo in gozdarstvo (2-18%). - V mestu Oulu študira 30 000 študentov, ki se po končanem študiju večinoma

ne želijo vrniti v domačo vas. - Stopnja brezposelnosti je 15%, nekatera območja tudi 18%.

Koordinatorica Kati Virolainen nam je pripravila zanimiv "icebreaker" - brez besed

smo morali sestaviti koščke barvnih nahrbtnikov ter nanje napisati svoja

pričakovanja, svoje bojazni ter kaj lahko prispevamo skupini.

Nato je predstavila delovanje Euroguidance centra (CIMO - Center for International

Mobility, ki deluje pod Ministrstvom za izobraževanje in kulturo in pod okriljem

Nacionalne agencije za Erasmus+) ter finske izobraževalne sheme.

46

Mala šola je neobvezna, obiskuje jo 98% otrok. Šolanje je obvezno do 16. leta,

razmišljajo pa o uvedbi obveznega šolanja do 18. leta.

110 000 prebivalcev ima končano le osnovnošolsko izobrazbo. Brez končane

osnovne šole se na Finskem ni mogoče zaposliti niti kot čistilka.

Kombinirajo lahko splošno srednjo šolo in poklicno (v tem primeru izobraževanje traja

4 leta - kot naše srednje strokovno izobraževanje).

4 000 učencev letno ne dobi mesta za vpis v srednjo šolo.

V primeru slabega učnega uspeha lahko učenec po končani 9-letki bodisi

prostovoljno obiskuje 10. razred (da pridobi boljše ocene in dodatne točke za vpis) ali

pa se odloči za t.i. poklicni začetek, kjer 1 leto preizkuša, v katerem poklicu bi lahko

bil uspešen (pridobi dodatne točke za vpis). Če ima otrok v osnovni šoli učne težave

pri določenem predmetu, dobi za tisti predmet tutorja (učitelj je dodatno plačan). V

primeru integracije dobi učitelj podporo v razredu.

Vse stopnje izobraževanja so brezplačne. Vsi otroci dobijo v šoli 1 zdrav brezplačen

obrok (organskega izvora; 1 dan v tednu je obrok vegetarijanski). Prevoz v šolo in iz

šole je brezplačen za učence, katerih bivališča so zelo oddaljena.

Poklicno orientacijo imajo od 7. do 9. razreda, obstaja nacionalni kurikulum zanjo, od

avtonomije šol in izvajalcev pa je odvisno, kako to izvedejo. V poklicni orientaciji

vedno pogosteje uporabljajo sodobno tehnologijo, npr. družabno omrežje Facebook

(razne naloge), intranet - za komunikacijo s starši in učenci. V šolah tudi sicer zelo

spodbujajo uporabo e-učenja. Nekaterim učencem šole podarijo računalnike v trajno

last, in sicer v občinah, kjer je veliko odseljevanja, na ta način motivirajo učence, da

ostanejo doma.

47

Oulu – trgovine s spominki ob obali.

Vedno bolj cenjeno postaja poklicno izobraževanje, saj učenci želijo pridobivati

praktična znanja. Vstop na univerzo je zahteven - pogoj so točke z mature ali

poklicne mature ter sprejemnega izpita. Na maturi preizkusijo znanje finščine,

švedščine in matematike.

Pogoj za vpis na univerzo so pred-sprejemni izpiti, ki so plačljivi (ne more si jih

privoščiti vsak bodoči študent). V primeru, da kandidat ni sprejet na izbrani študij,

lahko 1 leto obiskuje drug študij, medtem pa se pripravlja na ponovno kandidaturo.

Pedagoška izobrazba je na Finskem visoko cenjena, kar nakazujejo tudi zahtevni

kriteriji vpisa.

Ob dopolnjenem 18. letu starosti moške vpokličejo v služenje 6-mesečnega

vojaškega roka. Mesto na univerzi jih medtem čaka.

Porodniški dopust traja 9 mesecev, nato koristijo še starševski dopust - dolžina le-

tega je odvisna od delodajalca (npr. 3 mesece s 100% nadomestilom / 6 mesecev s

70% nadomestilom). Eden od staršev lahko ostane doma do otrokovega 3. leta

starosti, medtem ga delovno mesto čaka in prejema minimalno nadomestilo. Dnevno

varstvo se prične z otrokovo starostjo 2,5 ali 3 leta, organizira ga občina. Cena je

okrog 265 evrov, podobno kot pri nas pa je odvisna od prihodka in nižja za vsakega

naslednjega otroka. Otroški dodatek starši prejemajo do otrokovega 17. leta. Prvi dve

leti šolanja ima roditelj pravico delati v obsegu 80% v dogovoru z delodajalcem, ker

se pouk zaključi okrog 13h.

48

Na voljo so tudi zasebne šole, npr. po programu Montessori ali Steiner. Ena izmed

članic skupine je povedala, da so v Franciji domače naloge z zakonom prepovedane,

vendar jih skoraj vsi učitelji kljub temu dajejo, ker starši prosijo zanje.

Jarkko Pietilä nam je predstavil nekaj statistik:

- Demografski prirastek na Finskem je 3 000 ljudi na leto zaradi priseljencev in naravnega prirastka (števila rojstev).

- Več kot 70 % prebivalcev Finske ima "diplomo" (torej končano sredno poklicno ali strokovno šolo) in to število še narašča.

- Na vzhodu in severu Finske beležijo upad prebivalstva, medtem ko na jugu in na zahodu (ob morju) število narašča.

- Močna gospodarska področja: IKT (tehnika, inovacije), kovinska industrija in proizvodnja, lesna industrija in predelava, turizem.

Podrobneje nam je predstavili regijo North Ostrobothnia:

- 25 000 brezposelnih, - 160 000 zaposlenih (od 186 000 delovne sile) - Število brezposelnih narašča od leta 2011 zaradi gospodarske krize - manj

izvoza, propad Nokie (ker ni zmogla slediti Applu, Samsungu in ostalim gigantom).

- V mestu Oulu je 2462 brezposelnih mladih do 25. leta od 4161 v regiji, medtem ko jih je okrog 2000 v raznih (poklicnih) tečajih. Skupno v regiji North Ostrobothnia išče službo 6000 mladih do 25. leta. Polovica jih je brez službe do 3 mesece, druga polovica do 1 leta (kar uravnavajo s shemo za mlade).

- IKT poklici so na Finskem suficitarni, medtem ko so v Sloveniji deficitarni. Primanjkuje pa jim učiteljev za posebne potrebe.

Nato smo obiskali The School of Vocational Teacher Education (šolo za učitelje na

poklicnih šolah) in si ogledali video predstavitev 2 učiteljic. Študij je brezplačen.

Zanimivo se mi je zdelo, da si študentje sami pripravijo izobraževalne cilje. Kurikulum

pripravijo v dialogu, ni predpisan - torej študentje povejo, kaj pričakujejo in želijo.

Delajo v malih skupinah, pomembno je sodelovalno učenje; učitelj je mentor. Imajo

kontaktne dneve, ko delijo ideje in 1x mesečno skupine, da gradijo socialno mrežo.

Dobra praksa je timsko poučevanje. Povprečna starost študentov je 40 let. Imajo 700

slušateljev, od tega 680 učiteljev poklicnih šol in 20 kariernih svetovalcev (s

programom kariernega svetovanja so pričeli lani). Nimajo izpitov, ampak sami

izberejo in preberejo literaturo ter primerjajo zapiske po skupinah - torej ni

pomembno preverjanje znanja faktografije, ampak je pomembna refleksija, kar

zahteva od študentov veliko odgovornosti in visoko motivacijo. Selekcija za študij je

49

intervju in ocena iz delovnih izkušenj. Teoretsko ozadje predstavlja socialno-

konstruktivistični pristop avtorja Peavey-a iz Kanade.

Sicer so na Finskem 3 univerze, ki ponujajo študij "Guidance and counselling", druga

možnost pa je The School of Vocational Teacher Education.

Po končani predstavitvi smo na vrsto prišli udeleženci študijskega obiska: vsak (par)

je predstavil izobraževalno shemo in program kariernega svetovanja v svoji državi.

Presenetila nas je številčnejša udeležba od pričakovane na naših predstavitvah, saj

so bili vabljeni tudi lokalni karierni svetovalci in mediji.

Prijetna kavarna v Ouluju ob tržnici.

Zanimivosti:

- v Belgiji se vsak vpiše, kamor se želi, omejitev nimajo - oddelke prilagodijo povpraševanju.

- Španija: učitelji izvajajo poklicno svetovanje. trenutno izboljšujejo dualni poklicni terning.

- Irska: 24% brezposelnost na območju Limericka (predvsem zaradi selitve proizvodnje Dell computers).

- Estonija: njihova predstavnica je povedala, da Skype prihaja iz njene države.

Dnevno smo izvajali evalvacijo v t.i. "buzz-groups". Ugotovitve v moji skupini po 1.

dnevu: dobra skupina, topel sprejem, izvrstna koordinacija.

Moji prvi vtisi o Fincih: so natančni, disciplinirani in organizirani, z visoko stopnjo

higiene (javni wc-ji!), pri obrokih zaužijejo veliko zelenjave in lososa. Prevzele so me

lesene stavbe. Na vsaki sem opazila tudi požarno lestev.

50

Po končanem programu smo se z ostalimi udeleženci dogovorili za večerjo v mehiški

restavraciji. Ob večernem sprehodu do obale so me prijetno (in popolnoma!)

presenetili z zapetim voščilom Happy birthday - kar je bil uvod v kasnejši obisk

karaok ter s tem spoznavanja enega izmed načinov preživljanja prostega časa na

Finskem.

6. maj 2014

Obiskali smo Employment Service - North Ostrobothnia TE Office - lokalni Zavod za

zaposlovanje, 4. po velikosti na Finskem. 200 svetovalcev pokriva 7 regij za 400 000

prebivalcev. Pod Ministrstvom deluje 15 ELY centrov, pod njimi pa 15 zavodov za

zaposlovanje. Ponujajo on-line in telefonske storitve, ekspertno osebno svetovanje in

video-konference (tudi individualne).

Po 3 mesecih morajo iskalci zaposlitve vzeti katero koli ponujeno delo znotraj 80 km,

sicer se jim ukine denarno nadomestilo.

Ugotavljali smo, zakaj pri njih ni čakalnih vrst (kot na naših Zavodih za zaposlovanje):

ker so vedno pogosteje uporabljane on-line in telefonske storitve, vse manj fizičnega

osebnega stika.

Sledila je odlična predstavitev Spring house, ki za Zavod za zaposlovanje pogodbeno

izvaja delavnice oz. pomoč brezposelnim pri iskanju zaposlitve. Ponujajo coaching za

iskalce zaposlitve in coaching za delovne organizacije. Imajo 120 zaposlenih po celi

državi in letno dosežejo 20 000 strank. Izvajajo:

- treninge za trg dela (integracijske in poklicne treninge), - karierni coaching pri iskanju zaposlitve v manjših skupinah (10-15 članov), kar

traja 20 do 40 dni. Ob tem udeleženci spoznavajo delovne organizacije, trg dela in sami sebe (svoje veščine in pomanjkljivosti). Organizirajo obiske delovnih

51

organizacij (ogled proizvodne linije, pogovor s kadrovnikom o tem, kakšne profile iščejo - običajno se med tem pogovorom zainteresirani kandidati spontano predstavijo).

- Trening iskanja zaposlitve traja 1 - 20 dni, obsega pa pisanje življenjepisa in prošnje, informacije o skritih službah in dodatno motivacijo pri iskanju službe.

- Ocena veščin in poklica: traja 5 - 10 dni, v skupini, udeleženci iščejo svoja močna področja (npr. 80 stvari, v katerih si dober), ugotavljajo, katera področja morajo izboljšati (npr. 30 stvari, ki se jih hočeš naučiti) in pridobivajo veščine ("know-how", npr. 7 področij). Uporabljajo vprašalnik, ki vsebuje 100 najpogostejših poklicev na Finskem, ki kot rezultat predlaga posamezniku možna področja zaposlitve.

- Job-coaching traja 15 - 50 ur, izvaja se individualno (kadar je npr. iskalec zaposlitve hendikepiran, npr. gluh, ali preveč sramežljiv, da bi sodeloval v skupini). Poslužujejo se učenja po modelu, npr. najprej svetovalka pokliče v podjetje, nato iskalec zaposlitve pokliče sam (najprej v podjetje, v katerem ne bi želel delati, šele nato - po skupni evalvaciji - v svoje ciljno podjetje).

- Trening integracije: imigranti, ki so registrirani iskalci zaposlitve - traja 5 mesecev do 1,5 leta. Učijo jih Finskega jezika in kulture ter drugih osnovnih informacij.

- Poklicni trening: npr. izobrazba o storitvah za stranke; vodstvene spretnosti za akademike itd.

- Svetovanje za on-line storitve: v avli Zavoda za zaposlovanje pomagajo tistim, ki iščejo delo preko spleta (brez vnaprejšnjega dogovora).

Na Finskem je 6 ali 7 podjetij, kot je Spring House, z Zavodom za zaposlovanje

sodeluje tisto, ki je izbrano na razpisu.

Psihologinja Zavoda za zaposlovanje nam je preko videokonference predstavila

poklicno usmerjanje in načrtovanje kariere: uporabljajo teste osebnosti,

usposobljenosti, sposobnosti. Uporablja tudi vprašalnike delovnega stila. Dejavniki

poklicnega odločanja oz. plana zaposlovanja so: spretnosti in sposobnosti,

zanimanja in vrednote, izobrazba in delovne izkušnje, življenjska situacija, zdravje,

informacije, osebnost ter trg dela. S stranko se pogovarja o pričakovanjih in ciljih ter

ovirah.

S kombijem smo se odpeljali na Luovi Vocational College (poklicna šola za dijake s

posebnimi potrebami), kjer so nam predstavili svoje delo in nas popeljali na ogled

učilnic po šoli. Na Finskem je v poklicno izobraževanje vključenih okrog 20 000

dijakov s posebnimi potrebami, večina se jih izobražuje v večinskih šolah, za ostale

pa je na voljo 7 poklicnih šol. Luovi je največja med njimi. Všeč mi je bila izrečena

misel: "Finska potrebuje vsak par rok." Izmed 500 prispelih prošenj preberejo vse,

izberejo pa 200 kandidatov za vpis. Izberejo pa ne najboljše, ampak tiste, ki najbolj

potrebujejo njihove storitve. (!)

52

Vključujejo dijake z vsemi vrstami posebnih potreb, od kombiniranih motenj

(pozornost in koncentracija), govorno-jezikovnih, gibalno oviranih, slabovidnih,

naglušnih, z avtizmom ali Aspergerjevim sindromom, vedenjskimi težavami, motnjami

v duševnem razvoju do tistih s psihiatričnimi boleznimi (za katere se posebej

potrudijo, če nimajo moči, da bi prišli k pouku) - skratka vse, ki bi sicer težko prišli do

poklica. Na tak način lahko vsi postanejo pomemben del družbe. Vsak dijak ima

individualiziran izobraževalni program. V razredu sta učitelj in pomožni učitelj (glede

na vrsto posebne potrebe). Dijakom omogočajo izmenjave (Comenius), "on-the-job-

learning" mobilnost (Erasmus+) in študijske obiske ter Abylimpics (olimpijske igre).

Šola se nahaja v stavbah nekdanjih ruskih vojakov.

Ugotovitve v moji "buzz group" za ta dan: navdušenje nad Luovi poklicno šolo za

dijake s posebnimi potrebami; elektronika izpodriva mesto osebnemu svetovanju; v

Franciji so imeli tudi sistem, kot je Spring House, vendar se ni obnesel (ker niso imeli

lastnih prostorov, le na terenu pa je zahtevno delati).

Sreda, 7. maj 2014

Obiskali smo Liminko, ki ji pravijo "mati mesta Oulu". V tej podeželski regiji je 10 000

prebivalcev. Je najmlajša regija po povprečni starosti prebivalcev - veliko otrok v

družinah je predvsem iz verskih razlogov - Lestardianski Luterani (tudi po 10 ali več,

celo 19 otrok v družini). 35% prebivalcev je mlajših od 14 let. (!)

Ponašajo se z lepim cvetličnim in živalskim parkom Escurial, Liminka Bay naravnim

rezervatom, Rantakyla rekreacijskim območjem in umetnim jezerom.

53

Liminka Bay - rezervat ptic.

Dinamična svetovalka Kirsi-Marja Stewart nam je predstavila Jamstvo za mlade in

področja dela z mladimi:

1. Jamstvo na področju izobraževanja

2. Jamstvo na področju zaposlovanja

3. "Outreach" - terensko mladinsko delo in mladinske delavnice

4. Izobraževalni programi za mlade odrasle

Na Finskem je 10 000 mladih, ki niso nikjer registrirani - niti vpisani v šolo niti

registrirani na Zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve niti niso zaposleni. 49

mladinskih terenskih delavcev na severu Finske išče te mlade in dela z njimi, če se

odzovejo. V Liminki sta zaposlena 2 terenska mladinska delavca, ki skušata kontakt s

ciljno skupino mladih vzpostaviti na najrazličnejše načine: preko mobilnih telefonov,

družabnih omrežij, z obiskom na domu. Obiskujeta tudi srednje šole in povabita v

programe tiste dijake, ki neopravičeno izostajajo - ti so namreč tik pred tem, da

padejo v rizično skupino. Razlogi mladih za izogibanje so najrazličnejši (depresija,

šolski neuspeh ipd.), potrebujejo različne usmeritve (med iskalce zaposlitve -

denarno nadomestilo!, k socialnemu delavcu, na zdravljenje …).

Govorilne ure v šoli so s 15 minut na učenca podaljšali na 30 minut do 2 uri na učenca, tako da je učitelj seznanjen, če je družina v stiski. Otrok je lojalen, ne razlaga podrobnosti o domači situaciji (lahko pa ima eden od staršev npr. težko bolezen ali operacijo, depresijo, izgubi službo ...). Učitelj lahko na ta način bolje razume dinamiko družine po človeški plati - vsi smo ljudje, vsi imamo težave. Starši

54

prostovoljno povedo o problemih. Pri otroku začne učitelj načrtno izpostavljati pozitivne plati ter gradi na tem. Senčnim otrokom bi morali posvečati še večjo skrb!

Mladi v delavnicah večinoma potrebujejo 2 leti, da se "postavijo na noge". Retorično vprašanje je bilo, koliko to stane družbo.

Oblike dela z mladimi: terensko mladinsko delo in terenske delavnice.

V Liminki se za vsakega najde mesto, da nadaljuje izobraževanje. Kontaktirali so 2346 mladih. Dosegli so jih 1659 (ostali: ni kontaktov ali ni težav - končali šolanje, vpisali se bodo naprej ali pa že imajo dogovorjeno delo).

Obiskali smo ustanovo Liminka Workshops, kjer pod eno streho sobivajo osipniki in osebe s potrebnimi potrebami (gibalna oviranost, motnje v duševnem razvoju). Ogledali smo si njihove praktično opremljene delavnice.

Peljali so nas tudi na ogled naravnega rezervata ptic Liminka

Bay, kjer smo uživali v razgledovanju s teleskopom ob strokovnem vodenju s strani ornitologa.

Zatem so nas sprejeli še v mladinskem centru Tupos - Huiska, lociran poleg šole s 1000 otroki - gre za mladinski delovni servis na lokalni ravni, zraven šole s 1000 otroki. To je prostor, kjer se zadržujejo otroci po šoli, se igrajo notri ali zunaj na igrišču - tu delata tudi mladinska delavca, ki iščeta osipnike. Poleg dejavnosti, ki se

55

dogajajo tudi pri nas, so mojo pozornost pritegnili primeri privlačnih aktivnosti: maraton online računalniških igric, ribarjenje očetje in sinovi, tematski tedni, stena za risanje in izražanje, disko večeri.

Terensko mladinsko delo nam je predstavil Ari Pekka Tapio. Ukvarjajo se s

preprečevanjem kupovanja alkoholnih pijač s strani starejših mladostnikov za mlajše

in preprečevanjem kraje v trgovinah. Pomemben je stik s šolo, mladinska delavca

gresta tja, udeležujeta se večerov za starše, da ju spoznajo in jima zaupajo.

Pomagata mladostnikom iskati šolo, prakso …

Life management: nudita pomoč pri vzpostavljanju rednega dnevnega ritma, higiene, prehrane, telovadbe. Mladostnike vodita, da usvojijo pravila dela, odgovornost, samopomoč in veščine, kako npr. napisati prošnjo za službo. Izpostavila sta problem "troublemakerja" v šolskem sistemu: stališče šole je prepogosto "Pojdi, le da se te znebimo, tu imaš dvojke". Težava je v tem, da na ta način mladostnik dobi napačno sporočilo (uspeh dosežen brez truda; slabo sporočilo za samopodobo), ima pa tudi preslabo znanje za nadaljevanje šolanja - osipniki!

V pogovoru smo izvedeli tudi za idejo, kako premagati oviro zaradi nošenja kapuc ob vzpostavljanju stika: ponudi mladostniku s kapuco čaj ali kavo, in ko bo pil, se nagne nazaj, kapuca pade z glave. Udeleženki iz Belgije in Francije sta povedali, da je nošenje kapuce na glavi v šoli pri njih prepovedano.

Planiran obisk tipičnega finskega doma je žal odpadel, vendar se člani skupine nismo pustili spraviti v slabo voljo. Tako smo se povezali, da smo večere preživljali skupaj v pogovoru, sprehajanju, druženju in izmenjavi izkušenj.

Izvedela sem nekaj zanimivosti o finskem savnanju: že majhni otroci se savnajo, naprej skupaj s starši, to spada k njihovi kulturi. V zamrzovalne skrinje shranijo brezove veje, ki jih poleti naberejo in povežejo v šope, da ostanejo listi zeleni - z nimi se "bičajo" po telesu med savnanjem zaradi cirkulacije.

56

Zanimivo mi je bilo tudi, da pojav severnega sija spremlja tudi zvok, in sicer nekakšno prasketanje (kar si je mogoče ogledati in poslušati na posnetkih - YouTube).

8. maj 2014

Obiskali smo Byström multiprofessional information, guidance and counselling services for youth ter Koordinati - Development Centre of Youth Information and Counselling Work, in sicer v 130 let stari stavbi (seveda leseni, kot so tudi vse druge na Finskem).

V Ouluju je 43 000 mladih, starih med 13 in 29 let, 18% od vseh brezposelnih v Ouluju je starih do 25 let. Center je namenjen mladim od 16. do 29. leta in staršem. Finski mladinski akt iz leta 2006 opredeljuje, da imajo vsi mladi pravico soodločati o stvareh, ki se jih tičejo. Volilno pravico dobijo z 18. letom starosti.

Ogledali smo si zanimiv video o problemih mladih ljudi (spolnost, depresija, pomanjkanje informacij o zaposlitvi). Debatirali smo, ali sistem dela mlade preveč odvisne, pasivne, ne pa samostojne pri iskanju zaposlitve. Na sliki je prijetno urejena klubska soba za mlade.

Youth Workshop Centre for Unemployed Young People

Ciljna skupina so težko zaposljivi, premalo kvalificirani mladi; tisti s preslabimi ocenami za študij itd. Zavod za zaposlovanje jim nudi nadomestilo 700 eur mesečno 3 mesece. Tu delajo, če pa dobijo nadaljnje delo, pa znaša vajeniški mesečni osebni dohodek 1400 eur. Sprejmejo lahko 50% kandidatov - tiste, ki so najdlje brezposelni. Gre za neke vrste jamstvo za mlade, saj so ugotovili, da je kritična točka, če mladostnik preživi doma več kot 3 mesece. Tu imajo več socialnih kontaktov, pozorni so na morebitne posebne potrebe. Osebni svetovalec npr. preveri, če so res bolni, kadar izostanejo - "we have to rhythm them", pravijo. Pregledajo prošnje, CV-je, bazo podjetij, ki nudijo zaposlitev, pokličejo podjetja, če imajo prosta mesta…

Občasno sodelujejo s kariernim svetovalcem, če je potrebno. Pomembno je vzpostavljati občutek varnosti - pri delu v delavnicah v primerjavi s pravo zaposlitvijo mladi nimajo težav, če naredijo napako pri delu. Udeleženci dobijo dobro izkušnjo in potrditev. Po 1. letu dela v delavnicah jih je 63% dobilo službo ali vpisalo študij, ostali

57

pa so bili bodisi na porodniškem dopustu (dekleta) ali še vedno "na cesti". 1 leto po odhodu jih še spremljajo (preko sms sporočil ali e-pošte).

Delavnice financira mesto Oulu. Ogledali smo si delavnice in ponudba je zares pestra: avtomehanična delavnica, kuhinja, slikarstvo, šiviljstvo, mizarstvo, grafično oblikovanje … vse izvrstno opremljeno in privlačno. Skratka, mladi imajo celo paleto priložnosti, da izkažejo in izboljšajo svoje praktične sposobnosti.

Avtomehanična delavnica.

Popoldan sva se s Petro sprehodili po pokriti tržnici, ki ima precej drugačno ponudbo od naše tržnice - svežega sadja in zelenjave tam ne najdeš, je pa zato na voljo ogromno rib in mesa (jelenjega, losovega, celo medvedjega).

9. maj 2014

Za zaključek smo obiskali University of Oulu. njihovi programi pokrivajo 3 poročja (Environment, Human, Technology) oz. 9 fakultet. Financiranje je večinoma odvisno od števila diplom. Med študijem je obvezna praksa. Posebno pozorni so na študente s posebnimi potrebami. Velik poudarek dajo na občutek pripadnosti univerzi.

Zanimiva se mi je zdela njihova analiza neuspešnosti študentov:

- težava, kako začeti z učenjem - organizacija časa, samoorganizacija - bojijo se začeti delovno razmerje ipd.

Ugotovili so, da je zelo pomembno tutorstvo (20 študentov na učitelja - individualno ali v manjših skupinah) in pa pogovor študentov med sabo. Učitelji morajo spremljati

58

napredovanje študenta skozi leto. Če vidijo, da le počasi nabira toče, se pogovorijo s študentom o razlogih za počasno napredovanje. učitelji morajo 2x letno poročati o napredku študentov.

Dobro se obnese sistem študentskega tutorstva: vsi novi dodiplomski študentje in tisti na izmenjavi imajo tutorja, ki je starejši študent iste smeri in je usposobljen za tutorstvo. Če je problem globji, se študenta s težavo usmeri k psihologu ali poklicnemu svetovalcu. Psihološko svetovanje ni terapija, ampak podpora pri težavah z napredovanjem (npr. po dolgi prekinitvi), s samozavestjo, motivacijo, spopadanjem s stresom, testno anksioznostjo itd. Pomoč je omejena na 5 svetovalnih ur na posameznika - če potrebuje več, ga je potrebno usmeriti v zunanje specializirane ustanove.

Študentom pomagajo pri oblikovanju prošenj in CV-jev ter pri razmišljanju, kaj si želijo po diplomi. 90% študentov je v 1. letniku zelo zaskrbljenih, ali študirajo pravo področje in ali bodo lahko dobili zaposlitev.

Karierno svetovanje izvajajo tudi v skupinah, in sicer izvedejo 6-8 srečanj. Posebno dobre izkušnje so s skupino "samotnih volkov" (socialno izoliranih študentov), s katerimi delajo na socialnih veščinah, družabnih aktivnostih - da se bolje vključijo. 2 študenta s te

univerze sta odšla na izmenjavo v Slovenijo!

Oulu Vocational College Osao

11 300 dijakov, od tega 6000 v PTI, 5300 odraslih, 1300 v vajeništvu (od 16. do 65. leta).

3 načini, kako dokončaš srednjo šolo na Finskem: - obiskuješ pouk v šoli - vajeništvo

- mladinske delavnice - ker se štejejo v dobo šolanja. Skills Programme for Young Adults (kot del garancije za mlade - kot pri nas Nacionalna poklicna kvalifikacija). Mladi 20 - 29 let, ki jim manjka kvalifikacij, več področij, trajanje odvisno od področja (1-3 leta).

59

Na sliki: izdelek dijakinje v šiviljski delavnici.

Opravili smo evalvacijo tedna na izredno domiseln način, in sicer nam je koordinatorica Kati pripravila povzetek tedna po dnevih s fotografijami ter našimi + in - iz buzz skupinic. Nato smo ocenili vsebino programa, organizacijo na splošno, skupino ter svoj prispevek. Sledila je debata v skupinah o tem, kje so se naša pričakovanja uresničila in kaj od predvidenega smo upoštevali.

Na post-it lističe smo zapisali: - nove ideje, ki so se mi porodile - kaj nesem s seboj domov - kaj lahko zavržem

- odprta vprašanja, ki ostajajo. Nekaj misli, s katerimi odhajam domov:

- Vstopi v mladostnikov svet tako, da se mu pridružiš pri njemu pomembni aktivnosti!

- Opremi tiste, ki jih sumiš, da bodo osipniki, z informacijami, da ni vse izgubljeno - kam vse se lahko obrnejo, če bodo v stiski.

- Spodbujati je potrebno učitelje, da debatirajo o težavah tudi po človeški plati. - Vsak par rok je za družbo pomemben.

Poslovilno večerjo smo imeli na otoku Pikkis, v hiši, kjer so nekdaj izdelovali čolne - celotno hišo so preselili. Sedaj je otok z mestom povezan z mostovi.

Sobota, 10. maj 2014

S Petro sva deževno soboto izkoristili za popotovanje na sever - v "Božičkovo vas" Rovaniemi, kjer sva prestopili polarni krog, poiskali ostanke snega ter obiskali muzej Arcticum.

Božičkova pošta, lepo zložena po abecednem redu držav, iz katerih prihaja.

Nedelja, 11. maj 2014

Po turbulentnem letu in skorajšnji izgubi prtljage sem si pošteno oddahnila, čeprav bi si z veseljem ogledala sever Finske pozimi (v tistih nekaj urah sončne svetlobe) ali

60

poleti jug - številna jezera. Morda se še kdaj vrnem v Oulu na tekmovanje svetovnih razsežnosti - v igranju zračne kitare.

61

Svetovalno delo in svetovanje v izobraževanju in zaposlovanju

(mobilnost Gothenburg, Švedska)

Uroš Kopavnik, Zavod RS za zaposlovanje

11. maj 2014

Prvo srečanje vseh sedmih udeležencev in organizatorjev ACADEMIE, SWEDEN, se je zgodilo v neformalni obliki, v domu ene od organizatork. Tam smo prejeli osnovno dokumentacijo v zvezi z mestom in potekom delovnega tedna.

12. maj 2014 Center of Educational and Vocational Guidance for elementary school pupils and secondary upper school students and Secondary Upper School Burgårdens gymnasium.

62

Gre za nekakšen center za poklicno usmerjanje, namenjen učencem osnovnih in srednjih šol. Obisk in pogovor je vodil vodja centra, gospod Bjorn. Vsebinsko smo izpostavili pomembnost avtonomnega odločanja posameznih uporabnikov in pomoč pri interpretaciji rezultatov in informacij. Skupaj ugotavljamo, da uporabniki do informacije že znajo priti, ne znajo pa je interpretirati tako, da bi bila za njih uporabna in zanimiva. Uvodoma smo izvedeli, da poklic »Career guidance« na Švedskem velja za

samostojni študijski in dodiplomski in podiplomski program. Včasih, desetletje nazaj,

so temu poklicu rekli »Ocupational orientation«. Center je neodvisen od srednjih šol

in univerz, čeprav se pogosto s strani teh ustanov pričakuje, da bo center deloval v

smislu »drafta«, torej izvajalca reklam in promocije za njih. Velja namreč, da je na

Švedskem vsak mladostnik, star med 15 in 17 let, za izvajalce srednješolskih

programov »hodeči ček« za okrog 30.000€, zato se šole poslužujejo različnih trikov,

kako pridobiti učence. Pogosto se torej zgodi, da se učenec potem želi vpisati na

neko šolo samo zato, ker je v reklami videl, da imajo tam vsi učenci i-pade. Pri tem

ga pa ne zanima, ali ta šola izvaja program, ki bi bil zanj zanimiv ali ne.

Namen in vloga strokovnih delavcev centra je, da povsem neodvisno, tako od

izobraževalnega sistema, kot tudi od trga dela, skušajo posamezniku pomagati do

prepoznavanju samega sebe, potem pa še do kvalitetne odločitve.

Sicer pa politika oziroma vlaga namenja vedno manj denarja PO. Poudarja se

pravilo, da najbolj pomembna od vsega svoboda izbire. To, po mnenju g. Bjorna,

prerašča v mantro oziroma religijo. Bolj pomembna je svoboda izbire, kot pa

posledice odločitve?

A marsikdo od mladih in manj mladih potem ne ve, kaj bi s to svobodo počel oziroma

kako biti ob tem odgovoren. Predvsem pa, nihče se noče ukvarjati s posledicami, ko

se nekdo svobodno – in narobe - odloči. Zato je gotovo bolj pametno biti nekoliko

zadržan in previden.

Sledila je diskusija, kaj je sploh slaba šola? Ugotavljam, da imajo na Švedskem

precej drugačno demografsko, kulturno in ekonomsko situacijo, od naše. Vse to vodi

tudi do drugačne situacije na trgu dela oziroma poklicne orientacije. Slednja ima

namreč zelo velik poudarek, v ta namen se investira tudi zelo veliko sredstev, ljudi,

energije in materiala (pogoji za delo). Trg dela in funkcioniranje družbe sta močno

odvisna od priliva novih delavcev, te v velikem odstotku tvorijo emigranti in begunci.

Ti so takoj deležni zelo močne vsebinske in finančne podpore. Kot primer lahko

navedem materialno pomoč države tujcem pri plačevanju mesečnih stanovanjskih

stroškov.

Harmond School, Swedis for imigrants

63

Na Švedskem so ena od pomembnejših tem emigranti. Ti imajo zelo različna

»ozadja«, ne le ekonomska. Pogosto gre za preganjanja, vojne, nasilje. Prevladujejo

emigranti iz Sirije, Somalije, Irana in Iraka. Zato smo popoldne obiskali Harmond

school, katere namen je pomagati tujcem oziroma emigrantov, da čim prej pridejo do

zadovoljivega znanja švedskega jezika. Pri tem sodelujejo s številnimi poklicnimi

šolami in z delodajalci, saj je namen vsega tega, da se uporabniki čim prej in kar

najbolj učinkovito vključijo v okolje, družbo in kulturo.

Gre za jezikovno šolo državne ravni. Naloga šole je usposobiti emigrante različnih

starosti za razumevanje jezika in učinkovito delovanje in komuniciranje na področju

službe. Šolanje je brezplačno, gre za najstarejšo institucijo za izobraževanje odraslih

na Švedskem, ustanovljeno leta 1898. Na šoli delajo strokovnjaki, ki obvladajo 40

jezikov. Največ študentov imajo iz jezikovnih področij Afrike in Bližnjega vzhoda.

Predstavila se nam je tudi študentka iz Irana, mati dveh otrok. Iz svoje države je

morala zbežati in ker je spremenila veroizpoved – iz Islama v Krščanstvo. Na tej šoli

uporabnikom pomagajo tudi pri nostrifikacijskih postopkih. V zvezi s tem se zelo

pogosto zgodi, da trditve o doseženi izobrazbi ne držijo. Največ slednih je iz Irana in

Iraka, saj pogosto ti »diplomanti« ne znajo napisati niti osnovnega eseja.

13. maj 2014

Employment Office career guidance, okrožne Angered.

Gre za kombinacijo našega Urada za delo in KS. Predstavitev je vodila gospa, ki je

nekaj let nazaj emigrirala iz Španije. V centru je najbeč uporabnikov mladih, starih

med 16 in 25 let. Za starejše, ki se jim kljub dolgotrajni strokovni podpori svetovalcev

še vedno ne uspe zaposliti, velja, da jih je potrebno vključiti v zahtevnejšo

zaposlitveno rehabilitacijo. Svetovalna obravnava pogosto poteka tudi v timu, kar

pomeni, da sta poleg svetovalca stranki na voljo tudi 2 socialna delavca in en

psiholog. Svetovalec ima okrog 120 svoijh stranki, razgovori so povečini enkrat

tedensko. Sicer pa je v Gothenburgu in okolici na voljo 10 uradov za delo, na

Švedskem skupaj pa okoli 320. Brezposelnost je okrog 8%, vendar zadnje čase,

predvsem med mladimi, strmo pada. Ena od metod, ki jo imajo za delo z mladimi, je

t.i. »ulično delo«. To pomeni, da grejo mladi na ulico iskat mlade, kjer jih povabijo

najprej na kakšno splošno aktivnosti (šport, kino…), kasneje pa v KS. Temu pravijo

»Young people IN«. Pisarna za delodajalce je zelo aktivno in kadrovsko odlično

podprta. Veliko truda vlagajo v pridobivanje novih in novih delodajalcev. Njihovi

zaposlitveni mini sejmi potekajo pogosto v obliki »speed datinga«. Poklici, ki so zelo

iskani so CNC operaterji, negovalci vseh vrst, bolničarji, vozniki.

64

Pojavljajo se težave zaradi »multikulti« situacije. Gre za pripadnice Islama, ki želijo

opravljati delo, kjer jih hidžab lahko ovira (npr: strežba…). V takem primeru se mora

uporabnik odločiti za prioritete in razmisliti o kompromisu. Veliko je tudi primerov, ko

ženska ne more in ne sme delati v moškem okolju..

Med predstavitvijo smo doživeli požarno vajo. Po končani vaji je ena od vodij centra

poklicala enega od nas in ga vprašala, kako je doživel vajo (kot udeleženec.). Šlo je

torej za neposredno evalvacijo.

Career guidance for imigrants

Na Švedskem je tema imigrantov lahko problem, lahko pa priložnost. Problem zato,

ker se je treba s tem ukvarjati, priložnost pa zato, ker lahko to pomeni ekonomski in

demografski potencial države. Samo tedensko npr. v državo pride okrog 600

Somalcev + še 300 ali 400 ostalih. Praksa kaže, da se migranti najprej ustavijo v

manjših mestih,potem pa postopoma pridejo do večjih. V interesu vlade je, da se ti

tujci takoj začnejo usposabljati in pripravljati na bivanje in delo v njihovi družbi in

okolju. Večina tujcev ima glede trga dela in tehnološke (ne)razvitosti tako izkušnjo in

tak trenutni pogled, kot je veljalo za Švedsko v 50ih in 60ih letih prejšnjega stoletja.

To pomeni, da je potrebno te uporabnike temeljito usposobiti.

Zato so zasnovani posebni programi, kjer je vsak zelo vodeno in natančno usmerjen

v ta cilj.

Begunci se imajo možnost vključiti v program, ki je po urah tedensko sestavljen po

vsebini:

40h/tedensko usposabljanja za določen poklic, praksa pri delodajalcu. 3h/ tedensko

je tečaj socialnega informiranja. Takoj jim je ponujeno usposabljanje za 9 različnih

poklicev. Ti se prilagajajo stanju na trgu dela. Mladi starši imajo omogočeno

brezplačno varstvo za majhne otroke. Povprečna finančna podpora za vsakega, ki se

vključi v ta program je cca 308 KR./dnevno, na pet dni v tednu. Dodatna sredstva

dobijo za najem stanovanja. Ponujena so jim tudi ugodna posojila, z minimalno

obrestno mero. Tega pripadniki muslimanske vere ne morejo sprejeti, kar pomeni

dodaten problem oziroma ovira za njih. A vlada vztraja pri teh obrestih, saj to pomeni

tudi vključitev in razumevanje delovanja tukajšnje družbe, ekonomije.

Raziskave kažejo, da je Švedska 7. Mestu po številu emigrantov, Slovenija pa na 40.

14. maj 2014 Nordhemsgatan, Employment Office Tretji delovni dan smo se dobili na enem od večjih uradov za delo v mestu (Nordhemsgatan, Employment Office), kjer je vsak od nas udeležencev najprej predstavil kako poteka sistem izobraževanja in poklicnega usposabljanja v matični

65

državi. Naše predstavitve so poslušali tudi zunanji svetovalci, ki se ukvarjajo s poklicno orientacijo in svetovanjem. V zvezi z mojo predstavitvijo sta se jim je zdela najbolj zanimiva naš Trening zaposlitvenega razgovora ter obisk višjih razredov osnovnih šol v naših kariernih središčih. V nadaljevanju smo se razdelili v tri skupine, kjer smo v obliki delavnice razpravljali o naših izkušnjah in mnenjih v zvezi z vključevanjem različnih kultur in sprejemanju kulturne raznolikosti.

15. maj 2014

Gothenburgu University & alumni

Četrti dan je bil namenjen spoznavnju univerze in univerzitetnega življenja. Zjutraj smo obiskali School of Design & Crafts (HDK), del Univerze v Gothenburgu. Gre za zelo znano šolo oblikovanja, na kateri študirajo študentje iz celega sveta. Povezani so tudi z našo Akademijo za likovno umetnost. Sledil je obisk sedeža mreže Alumni University of Gothenburg. Gre za združenje in aktivnosti bivših diplomantov univerze, ki s svojimi izkušnjami, delom in znanjem pomagajo obstoječim študentom. Poleg tega s tem vodstvo univerze dobi povratno informacijo, kakšna in katera znanja gospodarstvo in družba potrebuje, čemur lahko sproti prilagajajo svoje študijske programe. Kasneje smo obiskali še bližnji muzej sodobnega oblikovanja in umetnosti.

16. maj 2014

Center of Educational and Vocational guidance - Kunsbaka

Obiskali smo Center of Educational and Vocational guidance v mestu Kunsbaka. Gre

za skoraj identično dejavnost, kot smo jih imeli v preteklosti v naših »CIPSih«, vendar

s poudarkom na poklicnem usmerjanju. Pomagajo tudi pri izbiri ali spremembi

srednješolskih programov ali drugih znanj in kompetenc, pridobljenih preko različnih

tečajev (podobno kot naši NPK). Center je financiran s strani občine, v njem pa dela

večje število svetovalcev in administratorjev. To pomeni, da sodelujejo tudi s štirimi

poklicnimi in srednjimi šolami. Te imajo najete svoje prostore v isti stavbi kot Center,

tako da uporabnikom za potrebne informacije in morebitni vpis ni potrebno daleč.

Center je sodobno opremljen, v njem dela približno 30 zaposlenih. Dve tretjini tega je

strokovnih delavcev, svetovalcev zaposlitve, »trenerjev« in svetovalcev za

izobraževanje. Nekaj pisarn je skupnih, veliko pa prostorov za delavnice, kjer lahko

sodeluje bodisi od 10 do 40 uporabnikov. Tudi v tem centru, kot tudi sicer na

Švedskem, dajejo velik pomen družabnosti »FIKA«. To dopoldne pomeni obvezno

kavo s prigrizkom, popoldne pa samo kavo. Gre za skoraj dobesedno obvezno

druženje v manj formalnem okolju, v »čajnih« kuhinjah, ki so nekajkrat večje od naših

66

in imajo lastnosti pravih kuhinj. Vodje namreč menijo, da je oblika neformalnega

druženja lahko zelo pomembna in koristna, saj se tako še bolj generirajo nove ideje

in rešitve. V kolikor kdo velikokrat manjka na FIKA, ga vodja na to lahko prijazno

opomni.

Popoldne so naše koordinatorke Lena, Lena in Vera, pripravile čudovit piknik z

raznovrstno hrano. Po pikniku smo si ogledali zunanjost in notranjost gradu

Tjolloholms Castle.

67

Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)

Maja Granda, Srednja tehniška in strokovna šola Šolskega centra za

pošto, ekonomijo in telekomunikacije Ljubljana

18. maj 2014

Potovanje se je pričelo v nedeljo, nekaj čez peto uro zjutraj, ko sem se od doma

odpravila proti Brniku. Po opravljenem prvih formalnostih, sem v vrsti čakajočih

opazila Veroniko, vodjo kariernega centra Fakultete za dizajn, ki je prav tako kot jaz

potovala v Aarhus. Spoznali sva se teden dni pred odhodom, da sva se dogovorili,

kako bo potekala najina predstavitev, saj so organizatorji izrazili željo, da imata oba

predstavnika ene države skupno predstavitev. Prvi let je minil mirno, v Frankfurtu pa

so se najine poti ločile, saj sem morala sama hitro uloviti let do Kopenhagna,

Veronika pa je imeal let šele kakšno uro pozneje. Na letališču v Kopenhagnu sem

najprej poskrbela, da sem prtljago poslala naprej do Aarhusa, potem pa sem se

čudila velikemu nakupovalnemu centru, ki so mu Danci rekli letališče. Na letu do

Aarhusa sva se z Veroniko spet srečali in poleteli smo na Jutland, dansko celinsko

68

ozemlje. Ker smo leteli z malim propelerskim letalom, smo imeli lep razgled na

mnoge kmetijske površine pretežno ravninskega polotoka. Po pol ure leta smo pristali

na letališču Aarhus od katerega sva se v samo mesto z avtobusom vozili še približno

50 minut. Ker je bil naš hotel v centru mesta, sva se s prtljago kar peš odpravili do

njega in ob tem že dobili prvi vtis o danskem drugem največjem mestu. Po krajšem

počitku v hotelu sva se odpravili na večerjo in raziskovanje mesta, potem pa sva

zaradi zgodnjega vstajanja zgodaj odšli tudi spat, da sva se pripravili na uradni

začetek Academie naslednji dan.

19. maj 2014

V ponedeljek smo se ob deveti uri v recepciji hotela Cabinn prvič uradno zbrali vsi

udeleženci Academie. Pričakala nas je tudi Birtha Theut, predstavnica danskega

Ministrstva za znanost in mednarodne odnose, skrbnica Euroguidance mreže. Po

hitrem prvem pozdravu udeležencev se nam je pridružila še danska koordinatorica

Miriam Dimsits, ki nam je pomagala kupiti avtobusne karte in nas pospremila do VIA

University College, ki je bil naša glavna ustanova gostiteljica.

Avla VIA University College

69

Na VIA University College nas je pričakal drugi koordinator, Bo Klindt Poulsen, uradni

predstavnik Academie, ki je prav tako kot Miriam, asistent na VIA Universitiy College,

kjer poučujeta poklicno svetovanje za svetovalce, ki želijo svetovati v svetovalnih

centrih za mlade in regionalnih svetovalnih centrih za odrasle, brezposelne.

Na VIA smo se najprej uradno vsi predstavili: Morgiane in Veronica iz Francije,

Roland iz Švice, Sirje in Maris iz Estonije, Mercedes in Nativitat (Nadal) iz Španije,

Aude in Astanda iz Belgije ter Myra iz Irske in Veronika in jaz kot predstavnici

Slovenije, vsi zaposleni kot karierni svetovalci v svetovalnih centrih, na zavodih za

zaposlovanje, v kariernih centrih ali kot svetovalni delavci ali učitelji v šolah.

Po uvodni predstavitvi nam je Birtha predstavila danski izobraževalni in svetovalni

sistem ter cilje, ki si jih je v zvezi z izobraževanjem in preprečevanjem osipa zadala

danska vlada – načrt predvideva, da bodo v naslednjih letih dosegli cilj, da bo 95%

prebivalstva imelo končano vsaj srednješolsko izobrazbo. Izobraževanje pa temelji

na načelih, da mora biti izobrazba dostopna vsem in poti do določene izobrazbe so

prilagodljive. Pri tem se zahteva aktivno sodelovanje udeležencev na vseh stopnjah

izobraževanja, kar država tudi finančno podpira. Kljub temu imajo problem z nizkim

odstotkom vpisa v poklicne šole, saj je težko dobiti pogodbe o zaposlitvi za dijake.

Razložila je tudi, da se dansko karierno svetovanje vedno bolj seli na svetovni splet z

e-svetovanjem, od leta 2004 pa je zakonsko ločeno od izobraževalnih ustanov in je

samostojna institucija.

Po kosilu sta nam Bo in Miriam še podrobneje predstavila danski svetovalni sistem:

izobraževanje za svetovalce, zahteve za delo na tem delovnem mestu in potek

obravnave v mladinskih svetovalnih centrih od zaključka osnovne šole naprej. Po

diskusiji o slišanem in o temi tega tedna pa smo se odpravili z vsemi tremi gostitelji

na ogled mestne hiše Aarhusa. V mestni hiši nas je pričakal predstavnik za šolstvo, ki

nam je razložil, kako lokalne oblasti vidijo problem osipa in kako se na nivoju

občinske uprave trudijo zmanjšati osip in povečati število prebivalcev s primerno

izobrazbo.

70

Zvečer smo se po napornem dnevu v manjši skupini udeleženke odpravile na večerjo

in raziskovanje mesta, potem pa je večina predstavnikov že pilila svoje predstavitve

izobraževalnih sistemov.

20. maj 2014

Produkcijska šola

Ta dan smo začeli zgodaj. Po hitrem zajtrku, nekateri pa kar brez njega, smo se ob

pol osmih zjutraj dobili z Miriam, Bojem in Birtho in se odpravili na obisk produkcijske

šole. Tam nas je sprejela svetovalka Stine Snede Villumsen in nas povabila na hiter

zajtrk z učenci in zaposlenimi, saj smo nekoliko zamujali, v produkcijski šoli pa je zelo

pomembno, da se vsi udeleženci strogo držijo urnika. Razložila nam je, kako bo

izgledal naš dan. Razdeljeni smo bili v pare in vsak par se je odpravil na ogled

delavnice. Z Maris sva bili razporejeni v gledališko delavnico. Tu so učenci vadili

gledališko predstavo, ki jo bodo čez nekaj dni premierno predstavili varovancem

enega od vrtcev v Aarhusu. Spoznali sva učenko, ki je prišla v produkcijsko šolo po

zaključeni srednji šoli in letu dni v folkehojskole – ljudski univerzi internatskega tipa,

produkcijsko šolo pa naj bi obiskovala do začetka študijskega leta, ko se bo šolal

naprej na ekonomski fakulteti. Povedala nama je, da v produkcijsko šolo prihajajo

večinoma mladostniki, ki imajo veliko težav z odločanjem o svoji prihodnosti, nekateri

imajo tudi že svoje družine. Mentorica gledališke skupine nama je razložila, da ima

večina mladostnikov v šolo, predvsem pa v gledališki skupini, veliko čustvenih motenj

in psihičnih bolezni, kar jih ovira pri rednem šolanju.

71

Priprave v gledališki delavnici

Ob desetih smo se vsi udeleženci sestali z gostiteljico v predavalnici – glasbeni

delavnici, kjer nam je s pomočjo pomočnice direktorja šole razložila danski sistem

produkcijskih šol in kako deluje njihova šola v Arhusu. Ciljna skupina produkcijskih

šol so mladostniki od 16. do 25. leta, ki iz kakršnega koli razloga opustijo šolanje.

Lahko pa jih v produkcijsko šolo napotijo tudi svetovalci v mladinskih centrih, če

ocenijo, da po osnovni šoli še niso pripravljeni na nadaljevanje izobraževanja v

srednji šoli. V Aarhusu je v produkcijsko šolo vključenih 220 mladih, 150 jih obiskuje

delavnice v sami šoli, ostali delajo v eni od podjetniških šol (na gradbišču, v

supermarketu, pri snemalnem podjetju, za občino). Ne glede na to kje delajo v sklopu

produkcijske šole imajo učenci nekaj ur na teden pouka danščine (poseben poudarek

pri tujcih), matematike in strokovnih predmetov, ki so pomembni za delavnice v

katerih delajo. Učni načrti so prilagojeni vsakemu učencu posebej. Vsak lahko

produkcijsko šolo obiskuje eno leto, po tem času pa se mora vrniti v redno

izobraževanje. To leto lahko izkoristi v več delih, se vmes šola v redni šoli, se vrne.

Šola se deloma financira tako, da vse kar učenci ustvarijo v delavnicah, tudi zares

prodajo naročnikom. Imajo naročnike lesnih izdelkov, gledaliških predstav, v kuhinji

kuhajo za šolo in vse enote na drugih lokacijah. Ko učenec enkrat zapusti šolo, pa

morajo o tem takoj obvestiti svetovalca v mladinskem svetovalnem centru.

Po ogledu produkcijske šole smo se odpravili proti naši naslednji destinaciji –

Univerzi v Aarhusu. Tam so nas sprejeli Anne Teglborg, vodja kariernega svetovanja

na univerzi in predstavniki kariernega centra univerze, karierni svetovalci za različna

področja. Razložili so nam, da na Danskem poteka reforma poteka študija, ki bo

predpisala krajši čas zaključka študija na vseh ravneh. Predvidena je denarna kazen

za vse fakultete v sklopu univerze, tudi če samo ena od njih ne bo uspešno dosegla

kriterija za nadaljevanje in zaključek študija. Zato poskušajo čim bolj razviti karierne

centre in svetovanje študentom pri izbiri študijskih smeri ter izbirnih predmetov. Pri

tem si pomagajo z obveznimi delavnicami za izbiro izbirnih predmetov, z delavnicami

za zmanjševanje stresa, spletnimi navodili za sproščanje, poteka pa tudi projekt

72

mentorjev: vsak mentor, študent višjega letnika prve stopnje, študenti na magistrski in

doktorski ravni, ima določena 2 do 3 študente, delo pa opravljajo kot prostovoljci. V

drugi polovici študijskega leta se mentorji 3-5 krat dobijo na pogovorih s študenti, ki

določijo temo pogovora. Posebno podporo pa nudijo tudi študentom s posebnimi

potrebami.

»Delovno kosilo« na univerzi in Myrina predstavitev Irske

Po predstavitvi kariernega svetovanja je napočil čas za prvo prezentacijo

udeležencev. Prva je izobraževalni in svetovalni sistem na Irskem predstavila Myra.

Povedala nam je, kako se irske šole soočajo z osipom in nam zaupala zanimivo

anekdoto, ko ji je dijak, ki ni želel nadaljevati šolanja povedal, da se je ob vpisu v šolo

počutil kot princ, a ob odhodu se počuti tako, kot da so ga v šoli spremenili v žabo.

Udeleženke in Bo Klindt Poulsen, koordinator, v kampusu Univerze v Aarhusu

73

Po zaključku na univerzi sva z Veroniko izkoristili nekaj časa za ogled muzeja na

prostem, Den Gamble By, staro mesto, kjer so razstavljeni različni tipi starih danskih

hiš. Potem pa smo se zvečer vsi udeleženci s koordinatorji udeležili večerje v

restavraciji, ki tudi v Aarhusu streže znamenito »novo nordijsko kuhinjo«.

21. maj 2014

V sredo zjutraj smo se ob 7.50 udeleženci z Bojem dobili na železniški postaji v

Aarhusu, od koder smo se z vlakom odpravili do mesteca Odder, kjer je bil naš cilj

ljudska univerza Odder Hojskole. Ljudske univerze tega tipa so danska posebnost, ki

jo je prvi predstavil Grundtvig, kot način izobraževanja podeželskih otrok. Danes so

ljudske univerze zasebne šole internatskega tipa, kjer se lahko mladi, ki so zaključili

srednjo šolo, pred vstopom na terciarno raven izobraževanja leto dni izobražujejo na

različnih področjih. V mestu Odder nas je sprejel Kim Andersen, svetovalni delavec in

učitelj filozofije in športa na Odder Hojskole, ki nas je popeljal do šole in nam razločil

sistem delovanja ljudskih univerz. V šoli se nam je pridružila tudi Miriam. Po

uvodnem pogovoru smo si pogledali različne delavnice in učilnice. Šolo obiskujejo

učenci različnih starosti in zelo različnih narodnosti, prihajajo iz sedmih različnih

držav, vedno več interesa je iz tujine. Sprejmejo od 80 do 100 študentov, zaposlenih

pa je 20 učiteljev in drugih delavcev. Njihov moto je, da je potrebno uživati v učenju in

se naučiti uživati. Ob obrokih imajo sestanke, kjer lahko študenti izpostavijo različne

problematike.

74

Odder Hojskole

Kljub temu, da je šola zasebna ustanova, sprejmejo tudi določeno število osipnikov,

ki jih priporočijo mladinski svetovalni centri, s tem priporočilom pa imajo tudi nižjo

šolnino. Nimajo pa določenih mentorjev, kot nekateri drugi učenci za katere se

presodi, da potrebujejo posebno spremljanje.

Pred kosilom smo imeli priložnost za pogovor z nekaj študenti, ki se šolajo v šoli. Z

Rolandom, Morgiane in Veroniko smo se pogovarjali s študentko Vivi, ki se je na

hojskole pripravljala na sprejemne izpite na šoli za dizajn VIA University College. V

prvem poskusu po srednji šoli ni opravila izpitov za dizajn, potem je na univerzi

študirala danščino, kar ji ni bilo všeč in se je vpisala na ljudsko univerzo, kjer se

pripravlja na sprejemne izpite.

Utinki z Odder Hojskole

Po kosilu so svoje izobraževalne sisteme in primere dobre prakse pri preprečevanju

osipa predstavile predstavnice Španije, Estonije in Belgije. Španki sta izpostavili

nizek odstotek prebivalstva s srednješolsko izobrazbo in zgodnji osip, s katerim se

borijo tako, da imajo v osnovnih šolah psihološke podporne time, vlada pa razpisuje v

srednjih šolah predvsem zaposljive poklicne programe. Karierno svetovanje vodijo

svetovalci in učitelji obveznega predmeta, kjer se učijo načrtovati kariero.

V Estoniji je šola obvezna do 16. oz. 17. leta. V šolah so situirani učitelji, ki

prostovoljno delajo tudi kot karierni koordinatorji. Izven šol pa imajo svetovanje na

treh nivojih. Prvi nivo je prepoznava otrok z učnimi težavami, na drugem nivoju so

regionalni svetovalni centri, na tretjem nivoju pa je delo z odraslimi.

Belgijski predstavnici sta prihajali iz dveh različnih organizacij. Aude je zaposlena v

PMS centru, ki skrbi za mladostnike, opravlja nalogo psihološkega centra in karierne

svetovalnice, Astanda pa v Mission Locale, zaposlitvenem centru, ki dela z mladimi

brezposelnimi osebami. Njihov primer dobre prakse je projekt Au top pour un job

75

(»Bodimo top za job«), kjer mladi preko dela preizkušajo različne poklice, se

pripravljajo na razgovore, se izobražujejo.

Predstavitve Španije, Estonije in Belgije

Po vrnitvi v Aarhus smo z Veroniko in Veronico obiskale še muzej sodobne umetnosti

Aros, kjer so nas navdušile zanimive skulpture in instalacije. Tudi v večernem času

smo nadaljevali s pogovori o podobnostih in razlikah sistemov, delovnih mest,

različnih izkušenj.

Muzej Aros

Četrtek, 22. 5. 2014

V četrtek smo se s koordinatorjema Miriam in Bojem zopet sešli v recepciji hotela

Cabinn, kjer smo bili nastanjeni vsi udeleženci, in se peš odpravili do bližnjega

gradbišča največjega gradbenega projekta v Aarhusu – DOKK1, Urban Mediaspace

Aarhus – knjižnični, multimedijski center z upravno enoto, v pristanišču. V okviru

projekta mesto prenavlja večji del območja ob pristanišču. V okviru tega gradbišča pa

deluje tudi delovni center produkcijske šole – podjetniški center za poklicno

izobraževanje, kjer je trenutno vključenih 20 učencev. Projekt nam je predstavila

njihova svetovalna delavka, ki redno dela na gradbišču in je svetovalka mladinskega

76

centra. Povedala nam je, da se na gradbišču lahko zaposlijo mladi fantje, stari od 17

do 25 let, ki so opustili šolanje v tehniški šoli, ker je bilo učenje tam za njih preveč

teoretično.

Podjetniški center za poklicno izobraževanje – projekt DOKK1

V podjetniškem izobraževalnem centru pa imajo 4 ure pouka na teden, predvsem

predmete, ki jih potrebujejo tudi pri delu, poleg danščine še matematiko in družbene

vede. Program je zasnovan za tiste mlade, ki jim pomembno pomaga povezava med

teorijo in prakso. Za izobraževanje v delovnem centru skrbi učitelj iz produkcijske

šole. Z delom začnejo vsak dan ob 6.45 in delajo do 13.30, ko uradno zaključijo dan,

če želijo pa lahko po tem času še ostanejo in pomagajo na gradbišču.

Predstavili so se nam trije učenci, vključeni v program. Najmlajši Oscar je na

gradbišču najdlje, 9 mesecev, ker je bil pri delu zelo priden in se je tudi hitro učil, pa

mu je glavni delodajalec na gradbišču ponudil pripravniško mesto, ko bo jeseni

nadaljeval šolanje na tehniški šoli. Pripravništvo se obeta tudi Ajdinu, ki se je

usposabljal za krovca, 20-letni Andreas pa je na gradbišču šele dva meseca, vendar

77

dela dobro in bo verjetno tudi sam uspešno nadaljeval šolanje za poklic v

gradbeništvu.

Če se bodo uspešno učili gradbenih del jih čaka pripravniško mesto…

Od učencev zahtevajo, da redno prihajajo na delo, da so motivirani in predani, so v

dobri fizični kondiciji (težko delo) in ne uživajo drog. Od začetka programa v avgustu

leta 2012 do danes je program od 140 »obiskovalcev« uspešno zaključilo 73 mladih,

polovici je bilo ob zaključku ponujeno pripravništvo. Vsi, ki so nadaljevali šolanje so

ga tudi uspešno zaključili.

Gradbišče DOKK1

Po ogledu gradbišča s strehe šolskih prostorov smo se poslovili od Boja, ki je imel

druge neodložljive obveznosti in se sprehodili do glavne železniške postaje, kjer se

nahaja nakupovalni center s supermarketom Kvickly. V Kvicklyju deluje drugi delovni

center produkcijske šole, kjer se mladi izobražujejo za poklic trgovca. Delati začnejo

ob 8.30 zjutraj in delajo do 15.00. v povprečju učenci ostanejo 5-6 mesecev. Po

centru sta nas ob pomoči učiteljice in svetovalne delavke vodila dva od učencev.

78

Učenec govori o delu v Kvicklyju

Tudi tu zanje skrbita učiteljica produkcijske šole in svetovalna delavka. Učijo se 3-krat

na teden, po dve uri, predvsem ekonomske predmete in danščino. Prostora imajo za

13 učencev, vendar jih imajo trenutno zaposlenih 12. Pokazali so nam prostore, kjer

poteka delo in izobraževanje, sobo za sprostitev, pa tudi tablo na kateri redno

beležijo napredek učencev. Na tak način beležijo napredek tudi v drugih delih

produkcijske šole, ocenjujejo pa napredek na delovnem področju, na področju

vrednot, pristopa k strankam,… Ocenjujejo jih vodje oddelkov in učiteljica.

Ocenjevalna tabla

Prednosti teh delavcev za podjetje so, da dobijo zastonj delovno silo, saj jih plača

občina, pa tudi dodatnega dela podjetje nima, saj za učence skrbita svetovalna

delavka in učitelja. Pravila dela v Kvicklyju so, da učenci pri delu ne smejo imeti

79

prenosnih telefonov, ne smejo imeti pirsingov in morajo redno prihajati na delo, kjer

so njihovi sodelavci in narejeni vsi zelo mladi, zato so bolj motivirani za delo.

Po ogledu dela v Kvicklyju smo se odpravili na VIA University College, kjer nas je

čakalo kosilo, po kosilu pa smo nadaljevali s predstavitvami izobraževanja in

primerov dobrih praks. Ta dan smo se predstavili Švica, Francija in Slovenija. Z

Miriam smo na hitro naredili tudi pregled videnega do sedaj.

Roland je predstavil švicarski izobraževalni sistem in delo v ustanovi podobni zavodu

za zaposlovanje. V Švici je šolanje obvezno že od vrtca naprej, obvezna pa je tudi

srednja šola. V nižji srednji šoli je uveljavljen pouk v treh nivojih, ob koncu pa

svetovanje poteka za učence, starše in učitelje. Obvezni pogovori pred vpisom v višjo

srednjo šolo. Kot primer dobre prakse je predstavil program mentorjem. Mentorji so

prostovoljci, upokojenci, predvsem upokojeni učitelji, ki kličejo potencialne osipnike,

jim pomagajo,…

Predstavitev Švice

Francoznji Morgiane in Veronica sta predstavili njihov izobraževalni sistem, za

katerega smo ugotovili, da je od vseh najbolj zapleten. S problemom osipa se ukvarja

več služb, svetovalci mladinskih svetovalnih centrov, ki delujejo znotraj šol, skupine,

ki v šolah obravnavajo ogrožene mladostnike, imajo pa tudi podatkovno bazo vseh

mladostnikov, ki prenehajo z izobraževanjem. Morgiane je predstavila težave z

osipom v predmestju Pariza, Veronica pa je več povedala o težavah v pretežno

ruralnem območju Bordeauxa, kjer se soočajo predvsem z nizko motivacijo za

izobraževanje, ker mladi pretežno delajo na kmetijah staršev ali pa se zaradi

pomanjkanja dela selijo v večja mesta v bližini.

80

Predstavitev Francije

Z Veroniko sva predstavili slovenski izobraževalni sistem in vsaka svoj primer dobre

prakse za preprečevanje osipa in delo z osipniki. Predstavili sva delo PUMov in

poskus dela z dijaki športniki na strokovni šoli, saj je to velik del življenja na moji

matični šoli, Šolskem centru za pošto, ekonomijo in telekomunikacije v Ljubljani. Ker

smo ugotovili, da je tudi naš sistem z vsemi možnimi prehodi precej zapleten in ker je

bilo veliko vprašanj ostalih udeležencev nama je zmanjkovalo časa, tako da smo se

dogovorili, da še kaj poveva zadnji dan.

Kraljičina letna rezidenca - Marselisborg

Ta dan smo popoldan z Veroniko, Veronico, Morgiane in Astando obiskale park ob

kraljičinem gradu Marselisborg in se sprehodile skozi gozd, ki nam ga je kot

najlepšega v tem letnem času priporočila Miriam.

81

23. maj 2014

V petek, na zadnji uradni dan Academie smo se zopet dobili s koordinatorjema v

Cabinnu in se odpravili na VIA University College od koder smo po jutranji kavi odšli

na Aarhus Social and Healthcare College, srednjo šolo za socialo in zdravstvo.

Vsako leto šola sprejme okoli 1000 dijakov, poučujejo pa poklicna programa za

pomočnike vzgojiteljev in bolničarje. Poklicno izobraževanje je zelo usmerjeno v

praktično delo, imajo pa tudi dualni sistem, ko dijaki pol leta preživijo pri delodajalcu,

kjer jih redno spremljajo tudi kontaktni učitelji. Tisti dijaki, ki pridejo v šolo po osnovni

šoli, morajo najprej opraviti osnovni tečaj, kjer se izobražujejo samo v šoli in imajo

tudi pouk splošnoizobraževalnih predmetov, po tem tečaju pa lahko začnejo z

osnovnim izobraževanjem za pomočnike vzgojiteljev in bolničarje in po zaključku

lahko nadaljujejo še na višji ravni.

Učilnice za praktični pouk

Povedali so nam, da na državni ravni na Danskem šolanje prekine 50% vseh dijakov

v poklicnih šolah. Oni pa so dosegli, da zdravstveno šolo konča 70% vpisanih,

predšolsko vzgojo pa 90% vseh vpisanih. To so dosegli tako, da so uvedli sistem

kontaktnih učiteljev, dijaško kavarno, mentorski program in delo s starši migrantov.

Kontaktni učitelji so vsi učitelji šole, vsak pa je odgovoren za približno 12 dijakov.

Vsak semester opravi z njimi dva razgovora, obišče jih pri delodajalcu, dijaki pa imajo

tudi telefonsko številko kontaktnega učitelja in ga lahko vedno pokličejo, če ga

potrebujejo.

Dijaška kavarna imenujejo prostor, ki je namenjen samostojnemu učenju dijakov, kjer

pa je vedno prisoten nekdo od učiteljev, ki jim pomaga pri učenju, domačih nalogah.

Posebej ogrožene dijake pa vključijo tudi v mentorski program, kjer jim s pogovori

pomagajo bivši dijaki, upokojenci, študenti. Na šoli pa imajo redno zaposlene tudi tri

82

mentorje oz. svetovalne delavce, ki dijake po potrebi zjutraj tudi pokličejo, jih

povprašajo zakaj niso v šoli, jim dajo vedeti, da so za šolo pomembni. Z dijaki se o

odsotnosti od pouka tudi pogovarjajo, naredijo akcijski načrt, ki ga pozneje tudi

evalvirajo.

Za dijake priseljence imajo tudi poseben program pomoči, ki jo družinam dijakov

nudijo starši tistih dijakov, ki se šolajo na višjih stopnjah in že nekaj let živijo na

Danskem, da se lažje prilagodijo danskemu sistemu, ki se v veliki meri ne prilagaja

njim.

Po kosilu smo se vrnili v glavno stavbo VIA University College kjer smo se pogovorili

o tednu, ki smo ga preživeli v Aarhusu. V manjših skupinah smo naredili refleksijo

tedna, lastnega dela in tega, kar bomo prenesli doma svojim kolegom, sodelavcem.

Zaključili smo, da se na individualni ravni posamezne ustanove lahko veliko naredi s

tutorskim/mentorskim sistemom, kontaktnimi osebami (strokovnjaki za osip),

izobraževanjem staršev in tem, da damo dijakom, študentom vedeti, da so

pomembni, opaženi. Na strukturni ravni pa bi večini koristilo preprečevanje osipa na

organizacijski ravni, začetek mreženja/povezovanja, razmišljali pa smo tudi o

možnostih nadaljnjega razvoja produkcijskih šol v sodelujočih državah na nivo

danskih produkcijskih šol. Potrebno bi bilo tudi izobraziti sodelavce, okrepiti tutorski

sitem in evaluirati strateške načrte.

Po diskusiji smo izpolnili formalnosti, bo kot glavni organizator je podpisal vse

Europass obrazce, vse Vetpro anekse in vse certifikate in po kratkem pogovoru smo

se uradno poslovili. Nekateri so potem že hiteli na vlak proti Kopenhagnu, drugi pa

smo še malo raziskovali center mesta.

24. maj 2014

Nekaj udeleženk je odšlo že v petek popoldan, večina pa jih je imela lete iz letališča

Aarhus okoli pol desete ure zjutraj. Sama sem imela let že ob 6.20 zjutraj, prva v

soboto, tako da sem ob pol petih zjutraj zapustila hotel in se peš odpravila proti

železniški postaji od koder je peljal avtobus na letališče. Ker vozi prvi avtobus šele ob

petih, sem morala formalnosti na, v primerjavi s prvim dnem zelo živahnem, letališču

opraviti v zelo kratkem času, potem pa sem v nekoliko manj lepem vremenu spet

poletela proti Kopenhagnu. Tam sem imela tokrat več časa. Poskrbela sem, da sem

prtljago in samo sebe prijavila za let v Ljubljano in počakala na let ob 10.45. Let proti

domu je minil mirno in brez zamude, tako da smo nekaj pred 13. uro pristali na

brniškem letališču in s tem se je Academia uradno zaključila.

83

Preprečevanje osipa (mobilnost Aarhus, Danska)

Veronika Gruden, samostojni visokošolski zavod Fakulteta za design

18. maj 2014

Odhod na Brnik v zgodnjih jutranjih urah, letalo odleti proti Frankfurtu ob 7.00. Na

letališču (Brnik) naletim na Majo Granda, ki je moja sopotnica in soudeleženka na

študijskem obisku v Aarhusu, na Danskem. Na Adrii žal nisva deležni niti kozarca

vode, kaj šele kave. Prebijeva se skozi frankfurtsko letališče, kjer se ločiva, tudi ona

leti preko Copenhagna, vendar ob drugem terminu. Srečava se zopet na letališču v

Copenhagnu, v zadnjem trenutku najdem terminal za Aarhus, saj je imelo moje letalo

veliko zamudo, skoraj 30 min! Okoli 13.30 prispeva v Aarhus. Letališče je majhno –

podobno Brniku. Avtobus, ki nas bo popeljal v mesto nas že čaka. Vožnja je mirna in

traja približno 45 min. Ko prispeva v mesto se peš, kot so nam priporočili tudi

organizatorji študijskega obiska, odpraviva do hotela. Brez večjih težav ga najdeva in

se po ustaljenem protokolu namestiva v sobi. Dan se preveša v večer. Odločiva se

za hiter ogled strogega centra (kjer se nahaja tudi naš hotel) in latinske četrti, ki je že

pregovorno bolj bohemska, ter si privoščiva večerjo v bližnjem lokalčku. Kmalu naju

premaga utrujenost. Odpraviva se v posteljo – v pričakovanju naslednjega dne.

19. maj 2014

Zjutraj smo ob 9. uri dogovorjeni v hotelski avli. Pridemo vsi, jaz, Maja, Roland iz

Švice, Sirje in Maris iz Estonije, Marcedes in Nativitat iz Španije, Morgiane in

Veronica iz Francije, Myra iz Irske ter Astanda in Aude iz Belgije. Pričakata nas naša

gostitelja, Miriam in Bo – koordinatorja programa Academia, ki prihajata iz VIA

University College. Pojasnita nam potek študijskega obiska, VIA bo naša gostiteljica

v naslednjih petih dneh. Medtem se tudi mi spoznamo in se družno odpravimo na VIA

kolidž. Tam se še podrobneje predstavimo in izvemo, kako bo potekal naš študijski

obisk, katere institucije bomo obiskali in kakšne dodatne aktivnosti (oglede) lahko

opravimo v popoldanskem času, po zaključku programa. Predstavijo nam tudi namen

in cilje študijskega programa. Navedeno me navduši. Ob prijetni danski kavi (ki nas

spremlja skorajda povsod, kamor pridemo) nam gospa Birtha iz Euroguidance

Denmark predstavi danski izobraževalni sistem. Gospa Birtha nas bo spremljala tudi

v torek, prihaja iz danskega ministrstva za izobraževanje v Copenhagnu in je prijetna

84

sogovornica. Danska ima ambiciozne cilje na področju vključevanja mladih v

izobraževanje, kar je tudi razlog, da ima vzpostavljenih veliko mehanizmov kako ta

cilj doseči. To tematiko nam po kosilu predstavita tudi naša gostitelja, Miriam in Bo,

ki sta predavatelja na Via kolidžu, na programu vseživljenjskega učenja – karierno

svetovanje. Tudi sama sta svojo karierno pot začela kot karierna svetovalca. Po

predstavitvi se odpravimo nazaj v mesto, natančneje v mestno hišo, kjer nas sprejme

g. Christian, županov svetovalec na področju izobraževanja. Razkaže nam zanimivo

notranjost mestne hiše, popelje pa nas tudi na stolp, od koder se nam prikaže

čudovit razgled na mesto. G. Christian nam predstavi Aarhus kot mesto

izobraževanja »City of education«, ter prednosti in izzive s katerimi se soočajo v

Aarhusu na področju izobraževanja, predvsem v visokem šolstvu. Predavanje je

zanimivo, čeprav je gospod v vidni časovni stiski, odgovori na nekaj vprašanj, nato pa

se zahvalimo za obisk. Na poti do hotela se ustavim še v muzeju Vikingov. Po

krajšem počitku v hotelu se z ostalimi udeleženkami odpravimo na večerjo, ki mine v

prijetnem in sproščenem ozračju.

20. maj 2014

Dopoldanski program pričnemo že razmeroma zgodaj. Dogovorjeni smo, da

zajtrkujemo skupaj z uporabniki Produkcijske šole, zato na šolo prispemo že okoli 8.

ure. Sprejme nas energična koordinatorka programa, Stine. Po krajšem uvodnem

nagovoru (in zajtrku seveda) nas razvrstijo v skupine. Vsaka skupina se udeleži

tematske delavnice. Sama sem razporejena na delavnico, kjer se popravljajo različne

stvari (kolesa, stari avtomobili in druga elektronika). V delavnici so večinoma fantje,

stari med 15 in 17 let, ki se usposabljajo za drobna popravila. Žal slabo govorijo

angleško, zato se težko sporazumevamo. Delavnica traja okoli ure in pol, po

zaključku se dobimo v skupni jedilnici in si na hitro ogledamo še druge delavnice

(gledališče, kuhinja, ples..), na katerih mladi, vključeni v program produkcijske šole in

brez prave perspektive, pridobivajo kompetence, ki jim bodo v pomoč pri odločanju o

nadaljnjem izobraževanju. Program deluje odlično, vloženega je veliko truda in

prostovoljnega dela koordinatorjev. Program zelo nazorno prikazuje sistem korenčka

in palice, ki ga na Danskem s pridom uporabljajo. Glede na zagnanost in strast s

katero opravljajo svoje delo, očitno tudi deluje. Program nadaljujemo na univerzi v

Aarhusu, ki razkriva drugo plat – problematiko osipništva v visokem šolstvu. To

področje me tudi poklicno najbolj zanima. Sprejem na univerzi je izredno lepo

pripravljen – sprejme na gospa Anne Teglborg, ki je vodja kariernih svetovalcev na

univerzi - o različnih možnostih spopada z visokošolskim osipništvom se

pogovarjamo predvsem s študenti – tutorji. Preseneti me, da sistem, ki ga uporabljajo

na tej univerzi ni skorajda nič drugačen od našega, vsaj kar se tiče tutorstva, pomoči

85

študentom na področju kariernega svetovanja, anket ipd. zanimivo bi bilo videti, kako

te zadeve delujejo v praksi. Po predstavitvi svetovalnih dejavnosti na univerzi, se

nam predstavi naša irska kolegica. Predstavi irski izobraževalni sistem in kako

svetovalna dejavnost deluje na irskih srednjih šolah. Myra je namreč svetovalna

delavka na enem izmed irskih kolidžev. Kakorkoli, z zanimivim gradivom se

odpravimo še na hiter ogled univerze in njene okolice. Po tem se naš program

zaključi. Z Majo se odpraviva na ogled starega dela Aarhusa, » The old town«. Kljub

temu, da je notranjost starih danskih hiš že zaprta, si vseeno uspeva ogledati vsaj

zunanjost, kar naju ponese v preteklost. Zadovoljne z ogledom se vrneva v hotel, kjer

se pridruživa skupini na večerji. Dan je bil zares poln novih informacij.

21. maj 2014

Za jutranje srečanje smo dogovorjeni na glavni postaji v Aarhusu, ki je dokaj blizu

našega hotela. Odpravimo se v majhen kraj, v bližini Aarhusa, Odder. V Odderju se

nahaja ljudska univerza ali »folk high school«, ki je resnično posebnost danskega

izobraževalnega sistema in nima nič skupnega z ljudsko univerzo, ki jo poznamo v

Sloveniji. Gre za nekakšno zatočišče za mlade ljudi, ki se odločajo o primernem

izobraževanju, so osipniki – kar pomeni, da so se večinoma že preizkusili v

programih srednjih šol ali univerz. Šola je privatna in je v bistvu antipod produkcijski

šoli, čeprav deluje nekako po istih principih – ponuditi uporabnikom čim več delavnic,

kjer lahko pridobijo kompetence, ki jim bodo olajšale ponoven vstop v izobraževalni

sistem. Na Danskem mladih ne želijo vključevati na trg dela, predvsem je njihov cilj,

da zaključijo neko formalno izobraževanje. Šola deluje po principu internata, vsak

uporabnik ima svojo sobo, ter možnost vključitve v plesne delavnice, glasbene in

video delavnice, športne aktivnosti, jogo in fitnes, gledališče, šivanje, kiparjenje ipd. V

šoli vlada izreden red, koordinatorji pa so prav tako strastno predani svojemu delu.

Pogovarjam se z mladim dekletom, starim okoli 20 let, ki je zapustila študij na

univerzi v Aarhusu in se vključila v ljudsko univerzo. Sedaj se pod okriljem tukajšnjih

mentorjev pripravlja na sprejemni izpit na umetniški akademiji. Ljudska univerza ji je

pomagala, da je našla področje, ki jo veseli. Življenje v tej šoli ji ustreza in nima

nikakršnih pripomb. Sama pa razmišljam o življenju v tem »balončku«. Po ogledu

šole se okrepčamo s kosilom, potem pa nadaljujemo z našimi prezentacijami in sicer

se danes predstavljajo Estonija, Belgija in Španija. Predstavitvam sledi živahna

debata. Po vrnitvi v Aarhus se z Majo odpraviva v Aros – muzej danske umetnosti, ki

preseneča s svojo zanimivo arhitekturo. Navdušena sem nad instalacijami v muzeju,

vendar se nama že mudi na skupno večerjo. Večerjo tokrat organizirata Miriam in Bo

v eni izmed priljubljenih restavracij z novo nordijsko kuhinjo. Naročimo skromno,

86

vendar odlično hrano! Cene seveda niso nič kaj skromne, vendar je bilo vredno

poizkusiti. Večerja v prijetni družbi se kar zavleče. V hotel prispemo pozno.

22. maj 2014

Zjutraj se dobimo v veži hotela. Odpravimo se proti pristanišču, kjer se nam odpira

pogled na velikansko gradbišče. Mesto Aarhus bo na temeljih starega pristaniškega

dela zgradilo ogromen multimedijski center. Na gradbišču deluje podjetje, ki

zaposluje mlade osebe, ki niso dokončali šolanja ali so se iz katerega koli razloga

odločili zapustiti šolo. Ti mladi, večinoma fantje, so vključeni v realno delovno okolje.

Delajo pod mentorstvom odraslih oseb – mentorjev. Namen tega projekta je vključiti

osipnike v realno delo in jih seznaniti z zakonitostmi trga dela, hkrati pa jim približati

tudi šolo in nadaljnje izobraževanje. Tako imajo, poleg dela na gradbišču, tudi šolo -

na gradbišču. Na ta način si krepijo kompetence, s katerimi bodo konkurenčni na trgu

dela in se hkrati izobražujejo. V kolikor se pri delu izkažejo, lahko pri omenjenem

gradbenem podjetju pridobijo tudi delovno prakso in nadalje morda tudi delo – po

zaključenem izobraževanju. Navdušeni nad projektom, se iz gradbišča oz. iz projekta

DOKK1, odpravimo v trgovski center Kvickly, kjer deluje trgovina po enakem principu.

Mladi osipniki delajo skupaj s šolanimi trgovci, pridobivajo izkušnje pri delu v trgovini,

hkrati pa se učijo in si s tem izboljšujejo možnosti za vstop v izobraževalni sistem.

Bistvo obeh projektov je, da mlade, ki niso vključeni v izobraževanje, vključijo v delo,

na ta način pridobijo določene kompetence, hkrati pa so se pripravljeni tudi

izobraževati. Oba projekta se mi zdita odlična. Po kosilu smo na VIA kolidžu, kjer

poskušamo mapirati danski sistem kariernega svetovanja, seveda v povezavi z

izobraževalnim sistemom. Sledijo predstavitve izobraževalnih sistemov Švice,

Francije in Slovenije. Maja predstavi del našega izobraževalnega sistema do višjih

šol, jaz se osredotočim na visokošolsko področje. Ob tem razložim še nekaj praks, ki

se jih poslužujemo v visokem šolstvu tj. poleg osnovnih nalog kariernih centrov, še

tutorstvo in dejavnosti alumni kluba. Vendar nas preganja čas, zato moramo zaključiti

naše predstavitve prej, kot bi si želeli. V popoldanskem času z manjšo skupino

udeležencev odidem na ogled palače Marselisborg, ki je kraljičina poletna residenca.

Ta predel mesta je zelo lep, zelen in veliko ljudi si v tem času privošči manjše piknike

z družino ali v družbi prijateljev. Zvečer si privoščimo večerjo v eni izmed manjših

gostilnic.

23. maj 2014

87

Zadnji delovni dan odrinemo (nekateri že s svojo prtljago) na VIO, kjer nas čakata

kava, čaj in slastni prigrizki. Po nekaj uvodnih besedah se odpravimo preš proti

kolidžu (visoki šoli) za bolničarje oz. delavce v zdravstvu. Gospa Birgitt nas popelje

na ogled šole in nam razloži, kako se na tej šoli, ki je narodnostno zelo raznolika,

spopadajo z ospiništvom. Imajo zelo močno svetovalno službo, ki praktično pozna in

dela z vsakim učencem – študentom. Opazila sem, da vsi zaposleni na področju

kariernega svetovalna s srcem opravljajo svoje delo. Seveda o temnih plateh dela z

ospiniki ni nihče govoril, pa vseeno…V popoldanskem času počasi zaključujemo

naše druženje in sicer z odprto diskusijo »kaj bom odnesel –a domov, katere

izkušnje, dobre prakse lahko uporabim pri svojem delu, s kakšne perspektive lahko

ocenjujem svoje delo?« Debata je zelo živahna, vsakdo pove svoje mnenje o danski

izkušnji. Sama izpostavim, da v Sloveniji počnemo veliko stvari, ki jih na tem področju

prakticirajo na Danskem, le premalo sodelujemo med seboj, saj vsaka institucija dela

po svoje in neodvisno od druge..moje razmišljanje pač. Poudarim tudi, da sem

navdušena nad entuziazmom, ki ga izžarevajo zaposleni na teh področjih, kljub

težkim delovnim razmeram in zaključim, da imamo pravzaprav vsi zelo radi svoje

delo, kar je razvidno iz tega, kako strastno govorimo o njem in primerjamo sisteme

(države) med seboj. Sledi urejanje papirologije in poslavljanje. Končno se le

poslovimo od svojih gostiteljev – seveda s težkim srcem, saj smo preživeli zelo lep in

razburljiv teden. Popoldan izkoristim za manjše nakupe in pohajkovanje. Večerjamo s

skupino, ki je še ostala. Večinoma vsi se vračajo v soboto. Dokaj kmalu se odpravimo

na počitek, saj si pravzaprav želimo čimprej tudi domov.

24. maj 2014

Dan za odhod proti domu! Kljub resnično prijetnemu obisku Danske in čudovitima

gostiteljema ter odlični družbi, komaj čakam, da prispem v Slovenijo – v objem svoje

družine, ki me že zelo pogreša, kakor tudi jaz njih. Pot nazaj poteka mirno, preko

Copenhagna in Frankfurta, do Brnika. Večjega čakanja na lete ni. Zamotim se z

branjem. Končno, okoli 18. ure prispem na ljubljansko letališče, kjer me nestrpno

čakajo moji…