5 izvori svetlobe in instrumenti za osvetljevanjertk.ijs.si/2022/svetloba.pdfje svetloba trda,...

Svetlobni viri in osvetljevanje I

56

5 IZVORI SVETLOBE IN INSTRUMENTI ZA OSVETLJEVANJE 2JOHMWH� VL� QDVOHGQMH� IRWRJUDILMH� LQ� SRVNXãDMWH� XJRWRYLWL�� Y� þHP� VH� UD]OLNXMHMR� ]� YLGLND�kakovosti svetlobe. Je svetloba trda, mehka, hladna, topla, razpršena, usmerjena …? In kaj še?

Slike 62-65: Poskusite ugotoviti, kakšna vrsta svetila osvetljuje osebo Vir: lasten


57

Kadar postavljamo svetila, moramo upoštevati dve stvari: prva je vrsta svetlobnega vira, ki osvetljuje motiv v resnici, druga pa vrsta svetlobnega vira, ki ga uporabimo, da razkrijemo ta motiv na fotografiji. Kaj menite, zakaj pride do tega razlikovanja? Zakaj ne moremo uporabiti NDU� VYHWOREH�� NL� GHMDQVNR� RVYHWOMXMH� SUL]RULãþH"� =DNDM� QH� PRUHPR� WLKRåLWMD� SRVQHWL� NDU� RE�VYHWOREL�VYHþH"�9�NDNãQih primerih pa to lahko storimo R]LURPD�NDM�PHQLWH��RG�þHVD�PRUD�ELWL�RGYLVQD�QDãD�RGORþLWHY" Primer 'D� ERPR� SRQD]RULOL� UD]OLNR� PHG� þORYHãNLP� RþHVRP� LQ� NDPHUR�� ERPR� SRVHJOL� SR� ãH� HQHP�SULPHUX��SUHGVWDYOMDMWH�VL��GD�VH�QDKDMDWH�SRQRþL�QHNMH�Y�NRþL�VUHGL�JR]GD��.PDOX�VL�]aželite VYHåHJD�]UDND��VDPL�DOL�Y�GYRMH�VH�RGSUDYLWH�Y�WHPQR�QRþ��3UYH�WUHQXWNH�VH�ãH�ORYLWH��SULMDWHOMD�DOL�SULMDWHOMLFR�þYUVWR�SULPHWH�]D�URNR��GD�ne EL�RPDKQLO�D��SRWHP�SD�]D�NDM� WDNãQHJD�QL�YHþ�nobene potrebe. Seveda se lahko še vedno držite za roke, WRGD�YDã�YLG�VH�MH�þXGHåQR�L]EROMãDO��Oko se je prilagodilo, aktivirali so se receptorji za svetlobo – SDOLþLFH�� YORJR� ªRMDþHYDOFD©�VYHWOREH� SD� VR� SUHY]HOL� WXGL�PRåJDQL�� =GDM� ODKNR� UD]ORþLWH� SRNUDMLQR� RNROL� VHEH� LQ� QREHQH�UHVQH� QHYDUQRVWL� QL� YHþ�� GD� EL� VH� spotaknili. Kamera tega ne zmore. Lahko jo nastavimo GUXJDþH�� ODKNR�SRYHþDPR�REþXWOMLYRVW� VYHWOREQHJD� WLSDOD�� RGSUHPR�]DVORQNR�DOL� SRGDOMãDPR�RVYHWOLWYHQL� þDV�� WRGD� YVH� WR� PRUDPR� QDVWDYLWL�� =GDM� SD� VL� ]DPLVOLWH�� GD� EL� WD� SUL]RU� UDGL�posneli! Predvsem pa bi UDGL� ]DEHOHåLOL� Y]GXãMH� WLVWH� QRþL� – pa naj bo to soba osvetljena s ãWHYLOþQLFR, DOL�WHPQD��OH�]�OXQR�REVLMDQD�QRþ�Y�JR]GX��1D�NDWHUH�WHåDYH�WUþLWH�SUL�WHP" Da bi takšen prizor lahko zabeležili na svetlobno tipalo, moramo imeti YHOLNR�YHþ�svetlobe, toliNR��GD� ODKNR� WXGL� V� SURVWLP�RþHVRP�RGOLþQR�YLGLPR��3RPLVOLWH�� NDWHUH� HOHPHQWH�PRUDPR�SD]OMLYR�]DVQRYDWL��GD�ERPR�RE�RSD]RYDQMX�IRWRJUDILMH�DOL�SRVQHWND�GRELOL�SRGREHQ�REþXWHN��NRW�þH�EL�ELOL�QD�SUL]RULãþX�QRþL"�1DM�YDP�QHNROLNR�SRPDJDPR��HQD�L]PHG�WHPHOMQLh stvari je zagotovo svetlost, potem je tukaj kontrast in … Da, uganili ste: barvna temperatura. Ne smemo pozabiti na kakovost svetlobe … Je lunina svetloba trda ali mehka? Vse to so vprašanja, ki si jih moramo zastaviti.

Slika 66: Naravna svetloba pogosto ni dovolj, da bi lahko posneli kakovostno fotografijo Vir: lasten


58

Da bi lahko zares razumeli pomen teh besed, v nadaljevanju podajamo nekaj fotografij; oglejte si jih in poskušajte analizirati svetlobne vire. Od kod prihaja, kakšne so njene karakteristike? Je trda, mehka, razpršena?

Slika 67 in 68: Trda svetloba bliskavice (levo) in trda svetloba halogenskega svetila (desno) Avtor in vir (levo): Rajko Bizjak, avtor in vir: lasten (desno)

6OLND��)RWRJUDILMD�SRVQHWD�RE�VYHWOREL�VYHþ Vir: lasten

S tHP�SRJODYMHP�SD�SULKDMDPR�GR�]HOR�SRPHPEQHJD�SRGURþMD��SR]QDYDQMD�VYHWOREQLK�YLURY�LQ�njihovih karakteristik. Ko razgradite svetlobo na njene sestavne elemente, jo morate znati ponovno sestaviti. Za to pa morate po]QDWL�UD]OLþQH�L]YRUH�VYHWOREH�LQ�njihove zakonitosti. To YDP�ER�RPRJRþDOR��GD�ERVWH�XVSHOL�QDUHGLWL�]DUHV�L]MHPQH�SRVQHWNH�DOL�IRWRJUDILMH��3RJODYMH�R�L]YRULK�VYHWOREH�YDP�WRUHM�SUHGVWDYL�YUVWH�LQãWUXPHQWRY�]D�RVYHWOMHYDQMH��QMLKRYH�]QDþLOQRVWL��predvsem pa, NDNãHQ� XþLQHN� ODKNR� dosežete z njimi. =D� ]DþHWHN� ODKNR� SRYHPR�� GD� L]YRUH�svetlobe razdelimo v dve veliki skupini. V naravne in umetne izvore svetlobe.


59

5.1 NARAVNI IZVORI SVETLOBE Naravni izvori svetlobe so tisti izvori, kot že ime samo pove, ki jih je za nas ustvarila narava. Vendar jih ima mnogo od njih prenizko intenzivnost, da bi jih lahko uporabili pri RVYHWOMHYDQMX� ]D� VQHPDQMH�� ,]MHPD� VWD� VHYHGD� VRQFH� LQ� QHER�� 1HNROLNR� GUXJDþH� MH� SUL�IRWRJUDILML��NMHU�]DUDGL�GROJLK�RVYHWOLWYHQLK�þDVRY�ODKNR�XSRUDELPR�WXGL�UHODWLYQR�ãLENH�L]YRUH�svetlobe. Kljub temu so naravni izvori za snemanje izjemnega pomena, saj jih pogosto poskušamo oponašati. Na njih smo navajeni; ker VR�QDP�GRPDþL, MH�RVQRYQR�L]KRGLãþH��QHXPHWQLãNHJD��osvetljevanja prav simulacija naravnih virov svetlobe. Ker so tako pomembni, je prav, da si ogledamo tri najpogostejše izvore svetlobH�LQ�QMLKRYH�]QDþLOQRVWL��7R�VR Sonce, Luna in nebo. V razmislek! Pomislite, kako bi lahko pri fotografiranju uporabili odbito svetlobo v naravi! Namig? Oglejte si fotografijo na sliki 70. Kaj menite, da je bil vir svetlobe v tem primeru?

Slika 70: Odbita svetloba, neposredna svetloba ali bliskavica? Morebiti kar …? Vir: lasten


60

5.1.1 Sonce Sonce je naš glavni vir svetlobe, zato se pri motiviranem osvetljevanju po njem pogosto ravnamo. Pomislite, kateUH� VR� ODVWQRVWL� VRQþQH� VYHWOREH� So stanovitne ali se spreminjajo s þDVRP"� .DWHUH� VR� VWDQRYLWQH� LQ� NDWHUH� VH� VSUHPLQMDMR� V� þDVRP"� 3RPLVOLWH�� NDM� VH� GRJDMD� V�VYHWORER� RE� UD]OLþQLK� dnevnih þDVLK�� VSRPQLWH� VH� QD� WLVWH� ãWLUL� RVQRYQH� RSWLþQH� ODVWQRVWL�� R�kDWHULK� VPR� JRYRULOL�� LQ� SRVNXVLWH� QD� WHP�PHVWX� XJRWRYLWL�� NDNR� EL� ]� QMLPL� RSLVDOL� VRQþQR�svetlobo?

Slika 71: Osrednji izvor svetlobe je bilo v tem primeru sonce Avtor: Matija Ovsenek, Vir: lasten

Slika 72: Otroka smo dosvetlili z bliskavico in tako zmanjšali kontrast na sliki Vir: lasten

V vednost! .DGDU� IRWRJUDILUDWH� RE�PRþQHP� VRQFX� LQ� VWH� SRVWDYOMHQL� WDNR�� GD� YDP� VRQFH� VYHWL� Y� RþL� �LQ�fotoaparat), lahko uporabite bliskavico za dopolnilno osvetlitev. S tem boste lepo izpostavili osebo pred svetlim ozadjHP��2JOHMWH�VL�VOLNR��NL�MH�ELOD�QDUHMHQD�V�SRPRþMR�EOLVNDYLFH�


61

Takšne situacije bodo od vas zahtevale poznavanje osnov nadzorovanja osvetlitve na fotoaparatu ali videokameri, prav tako bodo zahtevale tudi nekoliko kakovostnejše modele opreme, poznati ERVWH� PRUDOL� SRPHQ� ]DVORQNH�� RVYHWOLWYHQHJD� þDVD� LQ� REþXWOMLYRVWL�VYHWOREQHJD�WLSDOD��SUHGYVHP�SD�ERVWH�PRUDOL�UD]XPHWL�QDþLQ�GRORþDQMD�LQ�XVNODGLWYH�JORERNLK�NRQWUDVWRY��NL�MLK�SRY]URþD�PRþQR�VRQFH� Ponovimo! 1HSRVUHGQD� VRQþQD� VYHWORED� MH� WUGD�� LPD� VUHGQjo barvno temperaturo, njena intenzivnost in EDUYD� SD� VH� VSUHPLQMDWD� V� þDVRP�� SUHGYVHP� SD� MH� L]UHGQR� PRþQD� v primerjavi z drugimi naravnimi viri svetlobe.

Slika 73: Nebo (zunaj) ima v primerjavi s svetlobo navadne žarnice mnogo višjo (modrikasto) temperaturo svetlobe. Belina je bila v tem primeru nastavljena na 3200 K

Avtorica: Mateja Milek. Vir: lasten

Slika 74: Sence imajo višjo (modrikasto) barvno temperaturo kot sonce $YWRU��'HMDQ�/RQþDU� Vir: lasten


62

Naloge in vaje 1DVOHGQMLþ, ko boste imeli priložQRVW� RSD]RYDWL� VRQþQL� ]DKRG, vzemite s seboj prijatelja ali SULMDWHOMLFR�WHU�VYRM�IRWRDSDUDW��3RVWDYLWH�VH�SURWL�VRQFX�WDNR��GD�YDP�VYHWL�Y�RþL��IRWRDSDUDW��Potem poskušajte nastaviti intenzivnost bliskavice tako, da uskladite osvetljenost vašega modela z osvetljenostjo ozadja. Morebiti ni najlažja naloga, toda ob poskušanju se boste YHOLNR�QDXþLOL�

6OLND��6RQþQD�VYHWORED�VSUHPLQMD�VYRMR�WHPSHUDWXUR��EDUYR�; RE�VRQþQHP�]DKRdu je bolj UXPHQNDVWR�UGHþNDVWD

Vir: lasten V razmislek! Zgornja naloga res ni enostavna. Spreminjati bosWH� PRUDOL� WDNR� RVYHWOLWYHQL� þDV kot tudi ]DVORQNR�LQ�REþXWOMLYRVW�VYHWOREQHJD�WLSDOD��,62��SUHGYVHP�SD�URþQR�QDVWDYOMDWL�LQWHQ]LYQRVW�bliskavice. Je pa izvedljiva in fotografije, ki jih boste naredili, bodo naravnost izjemne. =EXMDOH� ERGR� REþXGRYDQMH in ]� QMLPL� VH� ERVWH� ODKNR� GRNRQþQR� SRY]SHOL� PHG� ªWLVWLK� GHVHW�odstotkov« fotografov, ki se s svojim delom lahko brez težav preživljajo. Zato: ne odnehajte, þH�YDP�SUYLþ�QH�XVSH��3RVNXãDMWH�]QRYD�LQ�]QRYD��,Q�]QRYD��)RWRJUDILUDQMH�je proces, ni cilj. Je SURFHV��NL�JUDGL�]QDþDM��9VDN�YUK�UD]NULMH�QRYR�SDQRUDPR�SUHG�YDPL��FLOM�MH�WRUHM�SRWRYDQMH��QH�RVYRMLWHY�YUKD��6DPR�QD� WD�QDþLQ�ERVWH� ODKNR�SRVWDli þHGDOMH�boljši, obenem pa boste lahko tudi veliko zvedeli o sebi, o svetu okoli vas, SUHGYVHP�SD�VH�ERVWH�QDXþLOL�JOHGDWL�QD�WD�VYHW�V�SRYVHP�GUXJDþQLP��EROM�RGSUWLP�SRJOHGRP�


63

5.1.2 Luna Naloge in vaje 1DURþQLN� YDP� REOMXEL� ª]DMHWHQ� NXSþHN� GHQDUMD©�� þH� IRWRJUDILUDWH� QMHJRY� SURL]YRG� RE� SROQL�OXQL��1D� IRWRJUDILML� åHOL� LPHWL� ªWLVWR� þDUREQRVW©�� NRW� VH� L]UD]L��.DM� VWRULWH"�ýDNDWH� QD� SROQR�OXQR"�8SDWH�QD�OHSR�YUHPH"�+MD��/DKNR�GD��7RGD�NDM�þH�YDP�QDURþQLN�QH�]DXSD�SRYVHP�LQ�MH�SRSURVLO�YHþ�IRWRJUDIRY��GD�L]SROQLMR�QDORJR��JODYQD�QDJUDGD�SD�MH�VDPR�HQD"�%RVWH�dovolili, da vas prehitijo? Imamo rešitev, do nje pa se boste morali dokopati sami. Naloga se torej glasi: Kako in kdaj bi lahko v naravi fotografirali nek proizvod (lahko je to avtR�� NR]PHWLþQL�izdelek) ali osebo in ustvarili podobno »vzdušje« kot ob polni luni?

Slika 76 in 77: Vzdušje ob lunini svetlobi (levo, avtorica: Asinya��LQ�1Rþ��L]UH]��GHVQR� avtor: Matthew Trevithick)

Vir: www.Asinya.eDnevnik.si (levo) in vir: http://en.wikipedia.org (desno) =DþQLPR� QD� ]DþHWNX�� V� SUYLP� YSUDãDQMHP� .DWHUH� VR� RVQRYQH� RSWLþQH� ]QDþLOQRVWL� OXQLQH�svetlobe? Kaj je lunina svetloba? Od kod v resnici izvora? Kako se spremeni, ko doseže Zemljo? .DNR� EL� WH� RSWLþQH� ODVWQRVWL� SRVQHPDOL"� .DWHUH� VR� WLVWH�� NL� QDMEROM� GRORþajo »lunarnost« svetlobe? Katere so najpomembnejše z vidika izgleda fotografije? Kar nekaj znanja je potrebnega, toda rezultat lahko dosežete neodvisno od vremena, dnevnega þDVD��razmere lahko bolj ali manj nadzorujete sami. In seveda – kot po navadi v fotografiji – do rezultata YRGL�YHþ�UD]OLþQQLK�SRWL��'RPLVOLWH�VH�MLK�þLP�YHþ�

http://www.asinya.ednevnik.si/

http://en.wikipedia.org/


64

/XQLQD� VYHWORED� XVWYDUMD� JORERNH� NRQWUDVWH��ýHSUDY� JUH� Y� UHVQLFL� ]D� VRQþQR� VYHWORER�� NL� VH�odbije od Lune, je vendarle prešibka, da bi lahko dovolj osvetlila nebo (sonce je okoli ��NUDW�VYHWOHMãH�RG�OXQH��QHER�MH�þUQR�LQ�QH�QXGL�GRGDWQH�RVYHWOLWYH��$OL�WDNãQR�VH�QDP�vsaj zdi. reVQLFD�MH�VHYHGD�SRYVHP�GUXJDþQD� Oglejte si na Sliki 77, kakšna je lunina svetloba zares.

Slika 78: Fotografija, posneta ob polni luni Avtor: Alonso Diaz. Vir: http://www.alonsodr.com/gallery/main.php

1H�YHUMDPHWH"�3D�YHQGDU�QL�]DWR�QLþ�PDQM�UHV��2E�GROJLK�RVYHWOLWYHQLK�þDVLK�ODKNR�IRWRDSDUDW�]DEHOHåL�WLVWR��NDU�MH�QHYLGQR�þORYHNRYHPX�RþHVX� da sta si VRQþQD�in lunina svetloba skorajda LQGHQWLþQL��6HYHGD��6DM�SULKDMDWD�REH�RG� LVWHJD�YLUD��1D�QDVOHGQML�VWUDQL�VL� ODKNR�RJOHGDWH�ãH�nekaj fotografij umetnika, ki svoje podobe ustvarja samo ob lunini svetlobi, na tem mestu pa se posvetimo raje vprašanju, ]DNDM�LQ�NDNR�YLGLPR��LQ�GRåLYOMDPR��QRþ�OMXGMH� Povzetek =D�OXQLQR�VYHWORER�PRUDWH�YHGHWL��GD�MH�WR�Y�RVQRYL�RG�VLYLK�NDPHQLQ�RGELWD�VRQþQD�VYHWORED��=DUDGL�YHOLNH�RGGDOMHQRVWL�/XQH�RG�=HPOMH�MR�ODKNR�SUDY�WDNR�REUDYQDYDPR�NRW�WRþNDVW�L]YRU��Podobno kot Sonce tudi Luna ustvarja izredno trde sence in globoke kontraste – še globlje NDNRU� VRQFH�� NDWHUHJD� VYHWORER�XEODåL� VYHWORED�QHED��3RQRþL� MH�QDPUHþ� HGLQL� L]YRU� VYHWOREH�/XQD�VDPD��]DWR�VH�SRGURþMD��NL�MLK�Luna ne osvetljuje, ]GLMR�þUQD�

http://www.alonsodr.com/gallery/main.php


65

Slika 79: Fotografija, posneta ob polni luni Avtor: Alonso Diaz. Vir: http://www.alonsodr.com/gallery/main.php

Slika 80: Takole nekako pa z Luno RVYHWOMHQR�SRNUDMLQR�GRåLYOMDPR�V�SURVWLP�RþHVRP Vir: www.forestwander.com

http://www.alonsodr.com/gallery/main.php

http://www.forestwander.com/


66

Naloge in vaje

1. Vzmetite fotoaparat in poskusite fotografirati Luno. Na katere težave naletite pri tem? 2. Poskusite fotografirati svojega prijatelja ali prijateljico ob polni Luni. Nato ga (ali jo)

SRVNXVLWH�IRWRJUDILUDWL�WXGL�RE�VRQþQL�VYHWOREL�– ko bo sonce podobno visoko na nebu, kot je bila Luna��6SUHPLQMDMWH�QDVWDYLWYH�QD� IRWRDSDUDWX� �]DVORQND��RVYHWOLWYHQL� þDV��EDUYQR� WHPSHUDWXUR� WROLNR� þDVD�� GRNOHU� QH� ERVWD� IRWRJUDILML� QDGYVH� SRGREQL�� =a primerjavo si lahko na spominsko kartico shranite fotografijo, ki ste jo posneli ob lunini svetlobi!

3. Na spletu najdete nekaj izjemnih fotografij Lune in fotografij, narejenih ob polni luni. Oglejte si jih in poskusite ugotoviti, kaj je tisto, kar jih naredi tako izjemne. Potem vzemite fotoaparat ali kamero v roke in poskusite tudi sami narediti kakšno podobno fotografijo. A bodite ustvarjalni, v vsako fotografijo dodajte »nekaj svojega«, nekaj, NDU�YDP�MH�YãHþ��QHNDM��SR�þHPHU�ER�YDãD�IRWRJUDILMD�SUHSR]QDvna, posebna.

Ali ste vedeli?

1. 'D� VR�PHQGD� QHNDWHUL� SRVHEHM� L]XUMHQL� MDSRQVNL� SLORWL� Y� þDVX� GUXJH� VYHWRYQH� YRMQH��lahko videli zvezde tudi podnevi? Ko so leteli nad morjem, so jim prav zvezde pomagale, da so našli pot domov.

2. 2�QRþQL�VYHWOREL�REVWDMD�YHliko mitov, veliko konvencij, o njej je bilo spregovorjenih

veliko besed. Hollywood je že zelo zgodaj po uporabi barvnega filma sprejel konvencijo, dogovor med snemalci, GD�VH�PHVHþLQR� LQ�QRþ�XSRGDEOMD�NRW�PRGUR��7D�dogovor ima svojo podlagi v posebnem psiKRORãNHP� XþLQNX, QDþLQX� QD� NDWHUHJD�þORYHãNR�RNR�]D]QDYD�VYHW�RNROL�VHEH�RE�SRPDQMNDQMX�VYHWOREH�

3. ,]� þDVD, ko ste poslušali predavanja iz biologije, se boste morda spomnili, da je

þORYHãND�PUHåQLFD�– WRUHM�WLVWL�GHO�RþHVD��QD�NDWHUHP�QDVWDQH�SRGRED, – sestavljena iz PLOLMRQRY� QD� VYHWORER� REþXWOMLYLK� WHOHV�� þHSNRY� LQ� SDOLþLF�� ýHSNRY� MH� RNROL� VHGHP�milijonov in se nahajajo v centralnem delu mrežnice, v tako imenovani rumeni pegi. 1MLKRYD�QDORJD�MH��GD�]D]QDYDMR�EDUYH��3RHQRVWDYOMHQR�ODKNR�UHþHPR��GD�REVWDMDMo tri YUVWH�þHSNRY��RG�NDWHULK�MH�YVDND�REþXWOMLYD�]D�GRORþHQR�RVQRYQR�EDUYR��3DOLþLFH�SD�VR�SUHGYVHP�REþXWOMLYH�]D�VYHWORVW��ýH�EL�JOHGDOL�VDPR�V�SDOLþLFDPL, bi objekte, ki so živo SLVDQL� YLGHOL� VDPR� NRW� VYHWOH� WRþNH�� ,Q� SUDY� WR� VH� ]JRGL� SRQRþL�� ýHSNL� QDPUHþ�potrebujejo veliko svetlobe, da v možgane odpošljejo signal o barvi, in se ob SRPDQMNDQMX�VYHWOREH�QH�DNWLYLUDMR��7HPX�SRMDYX�SUDYLPR�VNRSLþQL�YLG��

4. Vendar pa nam ta teorija še ne pojasni, ]DNDM�QDM�EL�ELOD�PHVHþLQD�PRGUD��7D�SRMDY�MH�

prvi opisal in rD]ORåLO�þHãNL�]QDQVWYHQLN�-DQ�(YDQJHOLVWD�3XUN\QČ��NL�MH�SUL�WHP��NR�VH�MH�VSUHKDMDO�RE�PHVHþLQL, RSD]LO��GD�VR�PRGUL�FYHWRYL�URå�EROM�VYHWOL�NRW�UGHþL��3RGQHYL�SD� MH� UDYQR� REUDWQR�� 5GHþH� FYHWRYH� ]D]QDYDPR� NRW� VYHWOHMãH�� 1D� SRGODJL� WHJD� MH�VNOHSDO��GD�þORYHãNR�RNR�QL�HQDNR�REþXWOMLYR�]D�YVH�EDUYH��2E�SRPDQMNDQMX�VYHWOREH�SRVWDQHMR�QHNDWHUH�EDUYH�QDYLGH]QR�VYHWOHMãH��VDM�EROM�Y]GUDåLMR�SDOLþLFH�QD�PUHåQLFL��To se zgodi predvsem v modrem delu spektra, pojav se imenuje Purkinjev efekt. Na podlagi te zakonitostL� ]D]QDYH� þORYHãNHJD� RþHVD� YHOMD� GRJRYRU, da upodabljamo PHVHþLQR�PRGULNDVWR��9HQGDU� VH� UD]OLþQL� GLUHNWRUML� IRWRJUDILMH�� VQHPDOFL� LQ� IRWRJUDIL�RGORþDMR�]D�UD]OLþQR�VWRSQMR�PRGULQH��1HNDWHUL�REDUYDMR�VYHWORER�OH�UDKOR�PRGULNDVWR��medtem ko drugi posegajo po PRþQL�� LQWHQ]LYQL� PRGUL� EDUYL�� 2GORþLWHY� MH� VWYDU�GRJRYRUD�LQ�XþLQND��NL�JD�åHOLPR�XVWYDULWL�


67

5.1.3 Nebo

Nebo je drugi najpomembnejši vir naravne svetlobe, saj poleg sonca najpogosteje osvetljuje SUL]RULãþH��9HGHWL�PRUDWH��GD�MH�RVYHWOMHQRVW��NL�MR�SRY]URþD�QHER, izredno mehka in ustvarja PHKNH� SUHKRGH� L]� VHQþQLK� Y� VYHWOH� GHOH�� =DWR� MH� L]UHGQR� SULPHUQD� ]D� IRWRJUDILUDQMH� DOL�snemanje portretov. Vendar pa ima drugo veliko pomanjkljivost: svojo izredno visoko barvno temperaturo in ker ne ustvarja kontrastov, lahko fotografija deluje nezanimivo.

Slika 81: Svetloba, ki jo seva nebo, je izredno mehka, a tudi ploska Avtorica: Kaja Dornik. Vir: lasten

V razmislek! Pomislite kako bi lahko premagali težavo z modrikavostjo svetlobe neba? Katero barvo bi morali dodati, da bi ustvarili bolj naraven pridih? Kako boste to storili? V vednost! Svetloba se pri potovanju skozi plin malo razprši. Zanimiva lastnost sipanja svetlobe na molekulah v plinu je, da se v njih svetloba s krajšo valovno dolžino razprši bolj od tiste z GDOMãR��7DNR�VLSDQMH�LPHQXMHPR�5D\OHLJKHYR�LQ�MH�]QDþLOQR�]D�SULPHU��NR�MH�YDORYQD�GROåLQD�VLSDQH�VYHWOREH�PQRJR�YHþMD�RG�GLPHQ]LMH�VLSDOFD��Y�QDãHP�SULPHUX�PROHNXOH�Y�]UDNX��3UL�5D\OHLJKHYHP�VLSDQMX� VH� WDNR�PRGUD� VYHWORED� UD]SUãL�EROM�NRW� UGHþD��ýH�posvetimo z belim žarkom (v beli svetlobi so vse barve zastopane enako) skozi plin, se iz njega najbolj razprši PRGUD�VYHWORED��]DWR�åDUHN�SRVWDMD�YHGQR�EROM�UGHþNDVW��SOLQ�SD�MH�RG�GDOHþ�YLGHWL�PRGULNDVW��=�našim nebom se dogaja natanko isto. Na poti skozi atmosfero se modra sveloba siplje bolj kot UGHþD��0RGUD� EDUYD� QHED� QL� WRUHM� QLþ� GUXJHJD� NRW� QD�PROHNXODK� Y� ]UDNX� UD]SUãHQD� VRQþQD�svetloba.10

10 Derganc, J., Zupan, J., poveztek po besedilu na spletni strani Kvarkadabre - þDVRSLVa ]D�WROPDþHQMH�]QDQRVWL�

Naloge in vaje Fotografirajte prijateljico ali prijatelja tako, da je edini izvor svetlobe nebo! Fotografiranje naj SRWHND�� NR� QD� QHEX� QH� ER� QREHQHJD� REODþND�� NR� ER� SRYVHP� MDVHQ� LQ� VRQþHQ� GDQ�� 6H� ]GL�]DSOHWHQR"�0RUHELWL��D�þH�ERVWH�OH�PDOR�SRPLVOLOL��ERVWH�QDãOL�YHOLNR�mest, kjer vas sonce ne bo »motilo«. Veselo na delo!


68

5.2 UMETNI IZVORI SVETLOBE, SVETLOBNI INSTRUMETNI ALI SVETILA V tem poglavju bomo pogledali, kakšne vrste svetil uporabljata fotograf ali direktor IRWRJUDILMH�SUL�VYRMHP�GHOX��1DMSUHM�MLK�ODKNR�UD]GHOLPR�JOHGH�QD�QDþLQ�QD�NDWHUHJD�RGGDMDMR�svetlobo. Poznamo trenutna svetila (bliskavice) in kontinuirana (žarometi). Trenutna se uporabljajo predvsem v fotografiji, kontinuirana pa pri snemanjih. Slednja lahko razdelimo še JOHGH�QD�WLS�VYHWOREH��NL�MR�RGGDMDMR��ODKNR�VR�KDORJHQVNL�åDURPHWL��REORþQLFH�DOL�IOXRUHVFHQWQD�(plinska) svetila. Med njimi najdemo tudi LED in plazemska svetila. Vsako od izvorov svetlobe ima svoje prednosti in pomanjkljivosti, le-te je potrebno poznati, saj lahko na podlagi WHK� ]QDþLOQRVWL� L]ELUDPR� XVWUH]QR� RVYHWOLWHY�� 9� WHP� VNORSX� VL� ERPR� RJOHGDOL� WXGL� SRVHEHQ�izvor svetlobe namenjen fotografom: bliskavico. Spoznali bomo njene posebnosti in tiste zakonitosti njenega delovanja, ki jo naredijo tako pripravno za uporabo in tako razširjeno v fotografiji.

6OLND��%OLVNDYLFD�QDP�RPRJRþD��GD�]�QMR�XVWYDULPR�SRVHEQH�RSWLþQH�XþLQNH Avtor: Žiga Intihar. Vir: lasten

Slika 83: Tudi halogenska svetila lahko s pridom uporabimo v fotografiji Avtor: Miha Vozelj. Vir: lasten


69

5.2.1 Halogenski žarometi Halogenski žarometi ali reflektorji so v svetu filma najpogosteje uporabljani izvori svetlobe. 'HOXMHMR�QD�SRGREQHP�QDþHOX�NDNRU�RELþDMQH�åDUQLFH��.RYLQVND�QLWND� L]�YROIUDPD�VH�QDKDMD�QHSURGXãQR�]DSUWD�Y�DWPRVIHUL�KDORJHQVNHJD�SOLQD��.R�VNR]L�åDULOQR�QLWNR�VWHþH�HOHNWULþQL�WRN�se kovina segreje, zažari, vendar zaradi odsotnosti kisika ne zgori, WHPYHþ�VYHWL��5D]OLND�PHG�navadno žarnico in halogenskim svetilom je v tem, da je pri slednji žarilna nitka pod SULWLVNRP��VWHNOHQD�EXþND, v kateri se nahaja pa je napolnjnena z žlahtnim plinom. Halogenske žarnice so L]UHGQR�REþXWOMLYH�LQ�MLK�ob nepravilni uporabi zlahka raznese.

Slika 84: Halogenska žarnica Vir: lasten

Slika 85: Halogenski žaromet Vir: lasten

Slika 86: Halogensko svetilo »na delu« Vir: lasten


70

Pri ravnanju s halogenskimi svetili je potrebno dosledno upoštevati varnostna navodila proizYDMDOFD�� SUHGYVHP� SD� �� QLNROL� SULMHPDWL� åDUQLFH� V� SUVWL�� 0DãþRED� QD� SUVWLK� QDPUHþ�SRY]URþL�QHHQDNRPHUQR� VHJUHYDQMH� åDUQLFH�� NDU� Y� WUHQXWNX�NRQþD�QMHQR� åLYOMHQMVNR�GRER� LQ�SRY]URþL�HNVSOR]LMR��6YHWLOD�QH�VPHPR�QLNROL�SUHPLNDWL�PHG�WHP��NR�MH�åDUQLFD�Srižgana. To velja tudi za GYLJDQMH� LQ� VSXãþDQMH� QD� VWRMDOX�� 9� REHK� SULPHULK� ER� åDUQLFR� YHUMHWQR�UD]QHVOR�� NDU� ODKNR� SRY]URþL� UHVQH� SRãNRGEH� �VOHSRWR�� KXGH� UD]WUJDQLQH� �� RVHE�� NL� VH�nahajajo v bližini. Halogenske žaromete imenujemo tudi tungstenove (volfram) ali volframove žarnice. Delimo jih v dve veliki skupini: odprte in zaprte. Zaprta halogenska svetila so tista, kjer žarnice ne YLGLPR�� VDM� MR�REþDMQR�]DNULYD�SRVHEQD� W�� L�� IUHVQHORYD� OHþD�� NDWHUH�QDORJD� MH�� GD� UD]SUãL� DOL�zbira svetlobni snop. Odprte halogenske žaromete pa imenujemo tiste, pri katerih lahko žarnico vidimo. Halogenske žarnice najdemo skorajda povsod: doma, v avtomobilskih žarometih …

6OLND��$55,MHYR�KDORJHQVNR�VYHWLOR�V�IUHVQHORYR�OHþR Vir: http://www.arri.de

V vednost! 2VQRYQH�]QDþLOQRVWL�KDORJHQVNLK�åDURPHWRY�– prednosti:

1. Pogosto delujejo pod nizko napetostjo; lahko jih napajamo tudi z baterijskimi vložki. 2. Imajo relativno stabilno temperaturo svetlobe (3200 K). 3. So zelo enostavni za uporabo. 4. Mnogi med njimi so lahki in zavzamejo malo prostora. 5. So poceni v primerjavi z drugimi svetili. 6. Halogenski žarometi so takoj pripravljeni na delovanje. Dovolj je, da jih vklopimo.

2VQRYQH�]QDþLOQRVWL�KDORJHQVNLK�åDURPHWRY�– pomanjkljivosti:

1. Porabijo veliko elHNWULþQH�HQHUJLMH�SUL�PDMKQL�VYHWOREQL�PRþL��LPDMR�PDMKHQ�L]NRULVWHN� 7D�VYHWLOD�VH�JUHMHMR��YHOLN�RGVWRWHN�XSRUDEOMHQH�HOHNWULþQH�HQHUJLMH�gre v toploto.

2. ýH�]PDQMãXMHPR�HOHNWULþQR�QDSHWRVW��VH�VSUHPHQL�QMLKRY�VSHNWHU: svetloba postaja vse bolj rumenkasta LQ�VH�SULEOLåXMH�RUDQåQL�WHU�QD�NRQFX�UGHþL�EDUYL�

3. Zelo REþXWOMLYL�so na udarce.

http://www.arri.de/


71

Ponovimo! Halogenski žarometi so najpogostejši umetni izvori svetlobe – tudi v vsakdanjem življenju – LQ�GHOXMHMR�SR�QDþHOX�ªQDYDGQH©�åDUQLFH��5D]OLNXMHMR�VH�SR�WHP��GD�åDULOno nitko obdaja plin pod visokim pritiskom. Njihova prednost je že omenjena enostavnost uporabe, temeljna VODERVW�SD�PDMKHQ�VYHWOREQL�L]NRULVWHN�LQ�YHOLND�NROLþLQD�WRSORWH��NL�MR�VSURãþDMR� V vednost! 9�NDWHUL�RG�WUJRYLQ�V�WHKQLþQLP�EODJRP��0HUNXU��2EL�«) lahko kupite zelo poceni halogenske reflektorje s stojalom? 7L� VR� ]DUDGL� QL]NH� FHQH� ]HOR� SULPHUQL� ]D� ]DþHWQLNH�� ]� QMLPL� VL� ODKNR�pomagate, da v fotografiji ustvarite razpoloženje po svoji izbiri!

Slika 88: Svetloba halogenskega svetila ima nizko barvno temperaturo Vir: lasten

V razmislek! 9�NDNãQLK�SULPHULK�EL�ODKNR�XSRUDELOL�KDORJHQVNH�UHIOHNWRUMH�NRW�QDGRPHVWHN�]D�REVWRMHþR��D�prešibko) razsvetljavo? Kako bi jih morali predelati, da bi spremenili kakovost njihove svetlobe? Namig? Spomnite se na »peki« ali »paus« papir … Naloge in vaje

1. 5D]PLVOLWH�� ]DNDM� VH� KDORJHQVNLP� åDURPHWRP� VSUHPLQMD� EDUYQD� WHPSHUDWXUD�� þH�]PDQMãXMHPR� HOHNWULþQR� QDSHWRVW�� 3UHGYVHP� SD�� kako bi lahko ta pojav kreativno uporabili.

2. S halogenskimi reflektorji osvetlite prijatelja ali prijateljico. Analizirajte fotografijo z YLGLND� RSWLþQLK� ODVWQRVWL� VYHWOREH�� .DNãQD� MH� QMHQD� LQWHQ]LYQRVW�� WHPSHUDWXUD� LQ�kakovost?


72

��2EORþQLFH ,]UD]�REORþQLFD�SRPHQL�� GD�Y� åDUQLFL� VYHWORED�QDVWDMD�NRW�SRVOHGLFD� HOHNWULþQHJD� ORND�� NL� VH�razpne med dYHPD� HOHNWURGDPD�� *UH� ]D� L]UHGQR� PRþQH� L]YRUH� VYHWOREH�� 6WDUHMãH� LQ� GDQHV�SUDNWLþQR�L]ULQMHQH�L]�XSRUDEH�VR�RJOMLNRYH�REORþQLFH��QRYHMãH�VR�W��L��+0,��Y�]DGQMHP�þDVX�SD�VH�YVH�YHþ�XSRUDEOMDMR�– SUHGYVHP�]DUDGL�L]MHPQH�VYHWOREQH�PRþL�– W��L��NVHQRQVNH�REORþnice �VSRPQLWH� VH� QD� DYWRPRELOVNH� åDURPHWH� DYWRPRELORY� SUHVWLåQHJD� UD]UHGD�� 2EORþQLFH� QD�splošno uporabljamo pri snemanju zunaj, saj imajo zelo visoko barvno temperaturo – okoli 6000 K. Vendar se zaradi nekaterih prednosti danes vse bolj uveljavljajo tudi pri snemanju v notranjosti.

6OLND��.VHQRQVNH�REORþQLFH�VH�XSRUDEOMDMR�NRW�VYHWLOD�WXGL�Y�DYWRPRELOVNL�LQGXVWULML Vir: http://www.jaguar-xj8.com/

Slika 90: HMI-MHYD�REORþQLFD Vir: lasten

http://www.jaguar-xj8.com/


73

2EORþQLFH�VR�QHREþXWljive na tresenje in udarce, zato jih lahko premikamo tudi med tem, ko so prižgane. Njihova velika pomanjkljivost je, (1) da za svoje delovanje potrebujejo visoko HOHNWULþQR� QDSHWRVW� LQ� WRN�� NL� JD� ODKNR� ]DJRWRYL� VDPR� SRVHEHQ� LQ� L]UHGQR� WHåDN� QDSDMDOQL�transformator. Poleg tega pa starejši modeli – podobno kakor fluorescentna svetila – (2) utripajo. 2EOLþQLFH�VR�WXGL��UHODWLYQR�GUDJH�Y�SULPHUMDYL�V�KDORJHQVNLPL�VYHWLOL�

6OLND��2EORþQLFH�]D�VYRMH�GHORYDQMH�SRWUHEXMHMR�WHåDN�WUDQIRUPDWRU Vir: lasten

SOLND��2EORþQLFH�ODKNR�SUHPLNDPR tudi medtem, ko so vklopljene Vir: lasten

6OLND��2EORþQLFH�SRJRVWR�XSRrabljamo pri snemanju zunaj Vir: lasten


74

HMI (živosrebrno-MRGLGQH�REORþQLFH�VUHGQMHJD�ORND��VR�ãH�GDQHV�QDMEROM�UD]ãLUMHQD�VYHWLOD�]D�potrebe filmskega snemanja. Njihova glavna prednost pred halogenskimi svetili je ta, da pri HQDNL� SRUDEL� HOHNWULþQHJD� WRND� SURL]YHGHMR� NDU� WUL� GR� ãWLULNUDW� YHþ� VYHWOREH� NRW� KDORJHQVND�VYHWLOD�� 3RYHGDQR� GUXJDþH�� SUL� HQDNL� VYHWOREQL� PRþL� SRUDELMR� RNROL� �� PDQM� HOHNWULþQH�HQHUJLMH��7D�RGVWRWHN�VH�ãH�SRYHþD��NDGDU�QD�KDORJHQVNR�VYHWLOR�QDPHVWLPR�&7�VYHWOREQR�sito, GD�L]HQDþLPR�QMLKRYR�WHPSHUDWXUR�VYHWOREH�]�GQHYQR��s 3200 K na 5600 K).

Slika 94: HMI-jevH�REORþQLFH�VR�WHåNH�LQ�RNRUQH Vir: lasten

Slika 95: Rokovanje z žDUQLFR�SUL�REORþQLFDK�]DKWHYD�SRVHEQR�SD]OMLYRVW Vir: lasten

6OLND��2EORþQLFH�LPDMR�GR�VHGHPNUDW�YHþML�VYHWOREQL�Lzkoristek Vir: lasten


75

.VHQRQVNH� REORþQLFH� VR� ]HOR� SRGREQH� +0,�� YHQGDU� LPDMR� Y� SULPHUMDYL� ]� QMLPL� NDU� QHNDM�prednosti. Najpomembnejša je ta��GD�QH�XWULSDMR� LQ� MLK� WRUHM� ODKNR�XSRUDEOMDPR�SUL� UD]OLþQLK�hitrostih snemanja in tudi pri fotografiranju. Druga je ta, da je temperatura svetlobe, ki jo proizvajajo, VWDQRYLWQD� VNR]L� FHOR� åLYOMHQMVNR� GRER� åDUQLFH��9HQGDU� SD� LPDMR� WXGL� GRORþHQH�pomanjkljivosti, od katerih je najpomembnejša ta, da za svoje delovanje potrebujejo ventilator (ali celo vodo), ki žarnico hladi.

6OLND��0DQMãH�NVHQRQVNH�REORþQLFH�QDMGHPR�WXGL�Y�DYWRPRELOVNLK�åDURPHWLK Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Xenon_arc_lamp

6OLND��7XGL�NVHQRQVNH�REORþQLFH�]D�VYRMH�GHORYDQMH�SRWUHEXMHMR�QDSDMDOQLN Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Xenon_arc_lamp

Slika 99: Zaradi velikega WODND��DWPRVIHU��VR�REORþQLFH�lahko smrtno nevarne. =D�SUHQDãDQMH�SRWUHEXMHPR�SRVHEQR�]DãþLWQR�NDSVXOR�LQ�REODþLOD

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Xenon_arc_lamp

http://en.wikipedia.org/wiki/Xenon_arc_lamp




76

5.2.3 Fluorescentna svetila )OXRUHVFHQWQD�VYHWLOD�GHOXMHMR�QD�WHPHOMX�HOHNWULþQHJD�Y]EXMDQMD�HOHNWURQRY�LQ�DEVRUEFLML�89�svetlobe, v posebni fluorescentni plasti, ki nato oddajaja vidno svetlobo. Sliši se nekoliko ]DSOHWHQR� LQ� WDNR� WXGL� Y� UHVQLFL� MH�� =DWR� YDV� ]� QDþHOL� GHORYDQMD� QD� WHP�PHVWX� QH� ERPR�YHþ�obremenjevali, bomo pa našteli nekaj zakonitosti, ki imajo velik vpliv na osvetljevanje. 9HGHWL�PRUDWH�GHQLPR��GD�VR�IOXRUHVFHQWQD�VYHWLOD�L]UHGQR�YDUþQD, saj imajo visoko svetlobno XþLQNRYLWRVW� �SRUDELMR� ]HOR�PDOR� HOHNWULþQH� HQHUJLMH�� LQ� GD� LPDMR�PHKNR� VYHWORER�� NL� MH� ãH�posebej primerna za portretiranje. Vendar pa prinašajo tudi nekaj pomanjkljivosti. Najprej je to nelinearna barvna temperatura. ýHSUDY se nam na oko zdi njihova svetloba bela, je v resnici zelenkasta ali modrikasta. Njihova druga velika pomanjkljivost je utripanje (vklopijo in L]NORSLMR�VH�YHþNUDW�QD�VHNXQGR��NDU�MH�ãH�SRVHEHM�PRWHþH�SUL�VQHPDQMX�V�ILOPVNR�NDPHUR��=D�potrebe takšnih snemanj uporabljamo posebne vrste fluorescentnih žarnic, ki pa so mnogo drDåMH�RG�RELþDMQLK�

6OLND��2JOHMWH�VL�IRWRJUDILMR�LQ�RSLãLWH�]QDþLOQRVWL�VYHWOREH��NL�RVYHWOMXMH�RVHER Avtor in vir: Rajko Bizjak

Slika 101: KinoFlo Vir: www.kinoflo.com

http://www.kinoflo.com/


77

Slika 102: Fluorescentna svetila za profesionalno uporabo so mnogo dražja, vendar imajo VYHWOREQR�WHPSHUDWXUR�GRORþHQH�EDUYH in ne utripajo

Vir: www.kinoflo.com

Slika 103: Fluorescentna svetila so zelo primerna za portretiranje Vir: www.kinoflo.com

Slika 104: Fluorescentna svetila so lahka, kompaktna in porabijo le malo elektrike Vir: www.kinoflo.com





78

Ali ste vedeli?

1. 'D�ODKNR�VDPR�]�XSRUDER�YDUþQLK��IOXRUHVFHQWQLK��åDUQLF�SULYDUþujete na leto tudi do 300 EUR? Preverite v svojem domu, DOL�XSRUDEOMDWH�YDUþQH�åDUQLFH��3UHGODJDPR��GD�MLK�– kljub višji ceni – ]DPHQMDWH�� VDM�ERVWH� WDNR�SULYDUþHYDOL�PQRJR�GHQDUMD� LQ�REHQHP�]PDQMãDOL�SRUDER�HOHNWULþQH�HQHUJLMH��

2. Da je EU sprejela sklep, dD�VH�Y�QDVOHGQMLK�OHWLK�QD�SRGUþMX�(YURVSNH�XQLMH�]DPHQMDMR�YVH� åDUQLFH� ]� YDUþQLPL�� 3R� JUREL� RFHQL� QDM� EL� ELOR� Y� REWRNX� RNROL� �� PLOLMDUGH�NODVLþQLK�åDUQLF��NL�LPDMR�]HOR�VODE�VYHWOREQL�L]NRULVWHN��VDM�YHþLQR�VYHWOREH�SUHWYRULMR�v topoloto.

3. Da se strošek PHQMDYH� SHWLK� QDYDGQLK� åDUQLF� ]� YDUþQLPL�� ODKNR� SRYUQH� åH� Y� RVPLK�mesecih?

4. Da z menjavo samo petih navadnih žarnic prihranimo okoli pol tone premoga? 5. Da z menjavo petih navadnih žarnic na leto zmanjšamo izpuste toplogrednih plinov za

skoraj 300kg? 9Hþ� R� YDUþHYDQMX� LQ� ]PDQMãHYDQMX� RQHVQDåHYDQMD� ODKNR� i]YHVWH�� þH� RELãþHWH� VSOHWQH� VWUDQL�www.energetika.net. V razmislek! 9HOLNR�HQHUJLMH�ODKNR�SULYDUþXMHWH�WXGL�V�WHP��GD�XJDãDWH�VYHWLOD��NDGDU�MLK�QH�SRWUHEXMHWH� Ponovimo! 6YHWOREQH�YLUH�L]ELUDPR�QD�SRGODJL�QMLKRYLK�NDUDNWHULVWLN��3UL�WHP�XSRãWHYDPR�QDUDYR�GHOD��þH�bomo snemali zunaj, ERPR� SR� YVHM� YHUMHWQRVWL� SRVHJOL� SD� +0,� REORþQLFDK�� VDM� VH� QMLKRYD�svetloba s svojo visoko barvno temperaturo zlahka usNODGL�V�VRQþHYR��ýH�ERPR�GHQLPR�åHOHOL�ustvariti fotografski portret, bomo najverjetneje posegli po bliskavicah, saj ustvarjajo zelo PRþQR�VYHWORER�LQ�VH�SUL�GHORYDQMX�VNRUDMGD�QLþ�QH�VHJUHYDMR��9�YHOLNL�YHþLQL�SULPHURY�ERPR�za snemanja v notranjosti uporabili halogenske žaromete; temperatura njihove svetlobe je zelo SRGREQD� WLVWL�� NDNUãQR� SURL]YDMDMR� GRPDþD� VYHWLOD�� SROHJ� WHJD� SD� VR� ]HOR� HQRVWDYQD� ]D�prenašanje, saj so lahka. Halogenski žarometi so tudi relativno poceni in enostavni za upravljanje: dovolj je, da vklopimo stikalo. Situacij, v katerih boste delovali, je mnogo in prav toliko je možnih odgovorov na vprašanje, kako pravilno izbrati svetlobne vire. Vsaka situacija zahteva svoj pristop, osnovna zamisel pa je tista, po kateri uporabimo najprimernejše svetlobne vire. Njihovo poznavanje je prvi korak.

http://www.energetika.net/


79

5.3 BLISKAVICE Naloge in vaje: možganska nevihta Se spomnite možganske nevihte? Vaje, ki smo jo predlagali v enem izmed prejšnjih poglavij? ýDV�MH��GD�VH�SRQRYQR�]DWHþHPR�N�WHPX�SRVWRSNX�]ELUDQMD�LGHj. In kaj nas zanima tokrat? No, REVWDMD�FHOD�YUVWD�SULPHURY��NR�QDP�WRSORWD��NL�MR�RGGDMDMR�NODVLþQD�VYHWLOD�RQHPRJRþD��GD�EL�MLK�XSRUDELOL�SUL�IRWRJUDILUDQMX��ýH�åHOLPR�XSRGRELWL�KUDQR, smo že v zagati, še posebej kadar gre za sladoled. In naloga se glasi: QDMGLWH� þLPYHþ� QDþLQRY�� NDNR� EL� ODKNR� IRWRJUDILUDOL�sladoled, ne da bi se stopil zaradi toplote svetil? ,]EHULWH�QHNRJD��NL�ER�YRGLO�SRVNXV� LQ�QHNRJD��NL�ER�PHULO� þDV��9DãD�QDORJD� MH��GD�QD�GDQR�YSUDãDQMH� QDMGLWH� þLP� YHþ� UD]OLþQLK�� QRULK�� RGãWHNDQLK� �in tudi tistih pravih) odgovorov. Vsakdo ima pravico do besede, vodja si poskuša zapomniti vrstni red predlogov, njegov DVLVWHQW� SUHGORJH� EHOHåL� QD� WDEOR�� 3RVWRSHN� WUDMD� QDMYHþ� ãHVW� PLQXW�� QREHQHJD� SUHGORJD� QH�VPHPR� L]SXVWLWL�� 3R� SUHWHþHQHP� þDVX� DQDOL]LUDPo zbrane predloge, morebiti med njimi najdemo tiste posebej izvorne! Zapišite najbolj inovativne predloge, ki ste jih zbrali.

Slika 105 in 106��1HNDWHULK�PRWLYRY�SDþ�QL�PRJRþH�IRWRJUDILUDWL�Y�EOLåLQL�L]YRUD�WRSORWH (levo); sladoled že po nekaj minutah postane za fotografiranje neuporaben (desno)

Vir (levo): www.icecreampark.com in (desno) www.fauxfooddiner.com Ena izmed preprostih rešitev se pri fotografiranju imenuje: bliskavica. Bliskavice imenujemo posebna svetila, ki jih uporabljamo v fotografiji. Skorajda ga ni med nami, ki se ne bi z njimi WDNR� DOL� GUXJDþH� åH� VUHþDO� DOL� MLK� XSRUDELO�� 1MLKRYD� SRVHEQRVW� MH� Y� WHP�� GD� QDPHVWR�neprekinjenega svetlobnega toka oddajo le kratek, D� L]UHGQR�PRþDQ, blisk svetlobe. Zaradi WHJD� VR� ]HOR� YDUþQH� – porabijo le malo energije – LQ� XþLQNRYLWH�� 1MLKRY� VYHWOREQL� WRN� MH�QHNDMNUDW�PRþQHMãL� RG�QDYDGQLK� VYHWLO��1MLKRYD� WUHWMD�YHOLND�SUHGQRVW� MH�� GD� ]DUDGL�NUDWNHJD�bliska svetlobe ne segrevajo okolice, kot je to denimo pri halogenskih svetilih. Seveda imajo bliskavice zaradi svoje narave le omejeno uporabnost. Ne moremo jih denimo tako preprosto uporabljati pri filmskem snemanju (le zakaj?), vendar pa so izredno XþLQNRYLWH� SUL�fotografiranju.Bliskavice delimo v dve veliki skupini: prenosne, ki jih namestimo na fotoaparat (preprostejši modeli jih imajo že vgrajene) in studijske bliskavice, s katerimi lahko RVYHWOLPR�]DUHV�YHOLND�SRGURþMD�

http://www.icecreampark.com/

http://www.fauxfooddiner.com/


80

Slika 107: V studiju si dela brez bliskavic skorajda ne moremo zamisliti Vir: www.cameratown.com

=D� EOLVNDYLFH� MH� ]QDþLOQR�� GD� RGGDMR� L]UHGQR� PRþDQ� EOLVN� VYHWOREH�� Pri postavljanju teh svetlobnih virov se ]QDMGHPR�SUHG�GRORþHQR�WHåDYR��SRVWDYOMDPR�MLK�ªQD�VOHSR©� 1R��MD��ýLVWR�tako pravzaprav ni, saj so proizvajalci predvideli to težavo in v bliskavico vgradili tudi šibko �SR� QDYDGL� RNROL� �� :�� åDUQLFR�� NL� QHSUHWUJDQR� RVYHWOMXMH� PRWLY�� 6� SRPRþMR� WH� åDUQLFH�naravnamo smer (postavitev) svetlobnega vira, intenzivnosW� SD� GRORþLPR �� 1D� WUL� QDþLQH��SUDY]DSUDY�� =DþHWQLNL� VH� ERGR� ]DJRWRYR� ]DQHVOL� QD� QDMEROM� SUHYHUMHQ� QDþLQ�� WR� MH� PHWRGD�ªSRVNXVRY� LQ� QDSDN©�� 7D� QDþLQ� ]DJRWRYR� QXGL� RSWLPDOQR� SRVWDYLWHY�� YHQGDU� SD� MH� L]UHGQR�zaumuden in za resno delo povsem neprimeren. Druga možnost je uporaba znanja, ki ga bomo podali v nadaljevanju: uporaba svetlomera, vodilnega števila in nekoliko matematike. Seveda REVWDMD� ãH� WUHWML� QDþLQ�� NL� VH� LPHQXMH�� L]NXãQMH�� 'ROJROHWQL� IRWRJUDI�� ER� åH� YQDSUHM� ODKNR�vizualiziral, NDNãHQ�XþLQHN�åHOL GRVHþL, in na podlagi tega intuitivno izbral pravilno osvetlitev. Seveda pogosto tudi v tem primeru brez svetlomera in poznavanja zakonitosti delovanja VYHWLOD� QH� ER� ãOR��9� þHP� VH� WRUHM� ORþLMR� EOLVNDYLFH� RG� QDYDGQLK� VYHWLO�� NL� GDMHMR� QHSUHWUJDQ�svetlobni tok?

http://www.cameratown.com/


81

Bliskavico sestavlja žarnica in elektronika, ki jo krmili. Zraven seveda sodijo še komunikacijski elementi, s katerimi se bliskavica »pogovarja« s fotoaparatom in drugimi EOLVNDYLFDPL��7R�MH�SRWUHEQR��þH�åHOLWH�KNUDWL�XSRUDEOMDWL�YHþ�L]YRURY�VYHWOREH – vsi se morajo VSURåLWL�LVWRþDVQR��'HORYDQMH�EOLVNDYLFH�LQ�VLQKURQL]DFLMVNHJD�þDVD�RGOLþQR�SUHGVWDYL�,JRU�âDMQ�na spletnih straneh http://www2.arnes.si/~ljuad7/bliskavica.html. V glavi bliskavice je steklena cev, v kateri je plin ksenon��.RW�YHþLQD�SOLQRY� MH�ksenon HOHNWULþQL� L]RODWRU��.R�SD�njegove atome spravimo pod visoko napetost, nastopi ionizacija, plin postane prevoden in atomi zasvetijo v svetlobi, SRGREQL� VRQþQL�� 1HNDWHUH� EOLVNDYLFH� VR� še posebej povezane s kamero – povezava med kamero in bliskavico je obojestranska. Ne samo, da bliskavica pove kameri, kdaj QDM�RGSUH�]DNORS�� WHPYHþ� WXGL�NDPHUD� VSRURþD�EOLVNDYLFL��NDNR�PRþHQ� LQ�NDNR�ozek blisk naj da.

Slika 108: Profesionalna studijska bliskavica

Vir: www.chinesemol.com Vodilno število (ang. Guide Number) je mera za jakost svetlobe, ki lahko pride iz neke bliskavice in ga navede proizvajalec. Pove nam, koliko svetlobe mora priti iz bliskavice, da bo fotografirani predmet še pravilno osvetljen. Odvisno je od (1) razdalje do predmeta in (2) od odprtosti zaslonke. Vodilno število = razdalja x zaslonka 1DMYHþMH�YRGLOQR�ãWHYLOR�MH�RELþDMQR�SRGDQR�]D�REþXWOMLYRVW�VYHWOREQHJD�WLSDOD�,62��LQ�]D�objeNWLY�SUL�JRULãþQL�UD]GDOML��PP��%ROM�NRW�LPDPR�REþXWOMLY�ILOP�LQ�GDOMãD�NRW�MH�JRULãþQD�UD]GDOMD��YHþMH�MH�YRGLOQR�ãWHYLOR� Primer 9]HPLPR� VYHWOREQR� WLSDOR� DOL� IRWRJUDIVNL� ILOP�]�REþXWOMLYRVWMR� ,62�� ]DVORQNR�YUHGQRVWL�f/8 in vodilno število (pri 50 PP�� ,]UDþXQDMPR� QDMYHþMR� UD]GDOMR�� NDPRU� ãH� ODKNR�postavimo objekt, da bo pravilno osvetljen s svetlobo iz bliskavice! Razdalja = vodilno število/zaslonsko število => 40/8 = 5 m

http://www2.arnes.si/~ljuad7/bliskavica.html

http://www.chinesemol.com/


82

Naloge in vaje

1. Kolikšno mora biti vodilno število bliskavice, da boste lahko fotografirali 10 m oddaljeni predmet (ISO naj bo 100, zaslonka pa naj ima vrednost f/8)?

2. .DNR� GDOHþ� �DOL� EOL]X�� PRUDWH� SRVWDYLWL� SUHGPHW SUL� YRGLOQHP� ãWHYLOX� �� þH�REþXWOMLYRVW�QD�IRWRDSDUDWX�QDVWDYLWH�QD�,62��LQ�MH�YUHGQRVW�]DVORVQNHJD�ãWHYLOD f/4?

Zaklop pri fotoaparatu se seveda ne odpre v trenutku. Da se ogledalce dvigne in zaklop premakne, WUDMD� QHNDM� þDVD�� Y� NDWHUHP� VYHWOREQR� WLSDOR� DOL� ILOP� QLVWD� SRYVHP� L]SRVWDYOMHQD�RVYHWOLWYL��%OLVN�PRUD�ELWL�]DUDGL�WHJD�NUDMãL��NRW�MH�þDV�RGSLUDQMD�LQ zapiranja zaklopa. Obenem MH� SRWUHEQR� EOLVNDYLFL� ªVSRURþLWL©, kdaj naj sproži blisk. Od trenutka, ko pritisnemo na sprožilec, do trenutka, ko se zaklop povsem odpre, mine vsaj nekaj desetink sekunde. Temu zamiku mora biti zato prirejeno delovanje bliskavice, þDV� SD� LPHQXMHPR� PDNVLPDOQL�VLQKURQL]DFLMVNL�þDV�EOLVNDYLFH�

Slika 109: Odprt zaklop Vir: lasten

Slika 110: Delno odprt zaklop Vir: lasten

%OLVNDYLFR�ODKNR�L]NRULVWLPR�WXGL�]D�QHNDWHUH�SRVHEQH�XþLQNH��1D�IRWRDSUDWX�QDVWDYLPR�GROJ�RVYHWOLWYHQL� þDV� LQ� IRWRJUDILUDPR�SUHGPHW� Y� JLEDQMX��1D� WD� QDþLQ� GRELPR� ]DEULVDQR� SRGRER�JLEDQMD�LQ�NHU�MH�RVYHWOLWYHQL�þDV�EOLVND�WDNR�NUDWHN, tudi zamrznjeno podobo gibanja. Oglejte si motiv plesalke na naslednji strani na sliki 110 in razmislite, katere motive bi še lahko XSRGRELOL�QD�WD�QDþLQ�


83

Slika 111: Odprt zaklop Avtor: Tone Stojko, Vir: www.e-fotografija.com

Bliskavice poznamo še v eni obliki: kot prenosne bliskavice in kot bliskavice, vgrajene v ohišje fotoaprata. Tovrstne bliskavice nam pridejo prav predvsem, kadar delamo na terenu in åHOLPR�]DEHOHåLWL�GRORþHQ�PRWLY��SD�QD�YROMR�QLPDPR�GRYROM�VYHWOREH��âH�SRVHEHM�NRULVWQD�MH�WDNãQD�EOLVNDYLFD�SUL�UHSRUWDåDK�LQ�GUXJLK�GRJRGNLK��NL�SRWHNDMR�QHRGYLVQR�RG�QDãH�PRþL��GD�bi postavili ustrezna svetila in dogajanje prilagodili optimalnim pogojem za fotografiranje.

Slika 112: Prenosna bliskavica za profesionalno uporabo Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_(photography)

http://www.e-fotografija.com/

http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_(photography)


84

V vednost! 3UHQRVQD� EOLVNDYLFD� MH� L]MHPQR� XþLQNRYLWD� QDSUDYD, s katero lahko ustvarimo zanimive IRWRJUDILMH�� REHQHP� SD� MH� QDSUDYD�� NL� QDP� Y� GRORþHQLK� SRJRMLK� ODKNR� VOXåL� NRW� HGLQL� DOL�dodatni vir svetlobe. Seveda moramo poznati tudi njene pomanjkljivosti. Vgrajene bliskavice imajo relativno nizko intenzivnost, oziroma vodilno število, kot njihovo PRþ� LPHQXMHPR� Y�fotografiji. Le-to je po navadi komajda zadostno, da osvetlimo predmete, oddaljene okoli tri metre. V temnih pogojih zato nastanejo fotografije, ki nam kaj malo koristijo.

Slika 113 in 114: Fotografija tal, posneta s svetlobo bliskavice (levo) in dolgim osvetlitvenim þDVRP��NMHU�MH�ELOD�EOLVNDYLFD�VDPR�YLU�GRGDWQH�RVYHWOLWYH��GHVQR�

Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_(photography) Nekateri fotoaparati pred glavnim bliskom sprožijo še nekaj kratkih bliskov, ki jih fotoaparat SRWUHEXMH��GD�QDVWDYL�RVWULQR�LQ�RVYHWOLWYHQL�þDV��9�QHNDWHULK�SULPHULK�ODKNR�SULGH�GR�WHJD, da OMXGMH� ]DSUHMR� RþL, preden jih osvetli glavni blisk. Posledica je neuporabna fotografija. 1DMYHþMD� WHåDYD� SUL� YJUDMHQLK� EOLVNDYLFDK� SD� MH� W� L�� SRMDY� UGHþLK� RþL�� 'R� WHJD� SULGH� ]DUDGL�ODVWQRVWL� þORYHãNH� UHWLQH�� GD� RGELMH� UGHþR� VYHWORER� V� NUYQLK� åLOLF� Qa mrežnici. Kadar je bliskavica postavljena zelo blizu objektiva, svetlobno tipalo ali film zabeležita tudi to svetlobo. Ta pojav je še posebej pogost na zabavah, saj alkohol širi žile v temi ko je zenica mnogo bolj odprta. Ena izmed rešitev je v tem primeUX�W�L��SUHGEOLVN��NL�SRY]URþL��GD�VH�]HQLFD�]RåL� LQ� V� WHP� ]PDQMãD� NROLþLQR� RGELWH� VYHWOREH�� 'UXJD� PRåQRVW� SD� MH� VHYHGD� XSRUDED�bliskavice, ki ni vgrajena v telo fotoaparata. V razmislek! 9HOLNR�R�EOLVNDYLFDK�ODKNR�]YHVWH��þH�RELãþHWH�QDVOHGQMH�VSOHWne strani: http://www.galitz.co.il/en/articles/flash.shtml, http://en.wikipedia.org/wiki/Flash_(photography), http://www2.arnes.si/~ljuad7/bliskavica.html, http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_204.shtml.


http://www.galitz.co.il/en/articles/flash.shtml


http://www2.arnes.si/~ljuad7/bliskavica.html

http://www.e-fotografija.com/artman/publish/article_204.shtml


85

Slika 115: Vgrajena bliskavica lahko presvetli bližnji del slike Avtor: Sebastijan Capuder. Vir: lasten

Povzetek Bliskavice so seveda nadvse uporabne za fotografiranje tako v studijskih pogojih kot tudi na WHUHQX��3RYHGDOL�VPR��GD�GHOXMHMR�QD�QDþHOX�UD]HOHNWULWYH�åODKNWQHJD plina ksenona, ki zaradi WHJD� XVWYDUL� L]MHPQR�PRþDQ�� D� NUDWHN� EOLVN� VYHWOREH� �SR� QDYDGL� WUDMD�PDQM� NRW� �� V��Med poglavitne prednosti bliskavic sodijo velik izkoristek in seveda to, da ne grejejo prostora ali telesa, ki ga fotografiramo. Njihova velika prednost je tudi, da zaradi kratkega RVYHWOLWYHQHJD�þDVD� L]ULãHMR� L]UHGQR�RVWHU motiv��9HQGDU� MH�REHQHP�SRWUHEQR�UDþXQDWL� WXGL�]�nekaterimi pomanjkljivostmi. Ena izmed njih je zagotovo ta, da je delo z njimi težavnejše, saj ne vidimo svetlobe, ki osvetljuje motiv. Tako svetilo le stežka postavimo v ustrezen položaj. Nekateri proizvajalci rešujejo težavo tako, da vgradijo šibko halogensko žarnico, ki služi za PRGHOLUDQMH��0QRJR�YHþ�SRPDQNOMLYRVWL�SD�LPDMR�SUHQRVQH�EOLVNDYLFH�LQ�WLVWH��NL�VR�YJUDMHQH�Y�oKLãMH� IRWRDSDUDWD�� 9VH� RG� SRMDYD� UGHþLK� RþL�� QL]NH� LQWHQ]LYQRVWL� SD� YVH� GR� PRWHþHJD�RVYHWOMHYDQMD��NL� OMXGL�RGYUDþD�RG�IRWRJUDILUDQMD��6LFHU�PRUDWH�YHGHWL�SUHGYVHP�WR��GD�GHOR�]�EOLVNDYLFDPL�QL�Y�RVQRYL�SUDY�QLþ�GUXJDþQR�NRW�GHOR�]�GUXJLPL�VYHWLOL��/H�QMLKRYH�]QDþLOQRVWL�VR�GUXJDþQH� Naloge in vaje .R�ERVWH�QDVOHGQMLþ�IRWRJUDILUDOL�SRQRþL, L]EHULWH�SULPHUHQ�JLEDMRþ�REMHNW��DYWR��WHNDþ��LQ�JD�IRWRJUDILUDMWH� ]�GROJLP�RVYHWOLWYHQLP�þDVRP. Potem ga fotografirajte še enkrat z bliskavico. Primerjajte fotografiji med seboj. Razmislite, kako bi lahko takšno fotografijo naredili tudi podnevi? Kaj morate pri tem upoštevati? Kako morate prilagoditi zaslonko?


86

Pomnite! Svetila so najmanj stabilna kadar je stojalo iztegnjeno in je svetilo postavljeno na njem v najvišjem položaju. V tem primeru se še vse prerado zgodi, da se neprevidni fotograf ali snemalec spokatne, svetilo pa z velike višine pade na tla. Posledice so lahko tudi usodne: ne VDPR�]DUDGL�SRãNRGRYDQHJD�DOL�XQLþHQHJD�VYHWLOD, le-to QDPUHþ lahko poškoduje tudi koga od udeležencev. 'D� WDNãQH� QHVUHþH� SUHSUHþLPR� QL� GRYROM�� GD� RSR]RULPR� YVH� XGHOHåHQFH� QD�nevarnost, predvsem moramo tudi poskrbeti, da:

1. so vsi vijaki, ki držijo iztegnjeno VWRMDOR�YHGQR�GREUR�SULþYUãþHQL� 2. GD�SULSQHPR�HOHNWULþQL�QDSDMDOQL�NDEHO�QD�VWRMDOR�QD�þLP�QLåML�WRþNL� 3. ]� OHSLOQLP� WUDNRP� SULþYUVWLPR� QDSDMOQL� NDEHO� QD� WOD� Y� YVHM� GROåLQL� – RG� YWLþQLFH� GR�

svetila, 4. þH�VH�OH�GD�REWHåLPR�VYHWLOR�]�YUHþR�SHVND�DOL�NDNãQLP�GUXJLP�WHåNLP�SUHGPHWRP� 5. svetila ne povežemo z virom elektrike le z enim kabloP�� WHPYHþ� MLK�SRUDzdelimo na

UD]OLþQH�YWLþQLFH�LQ 6. po uporabi stojalo s svetilom vedno zložimo v najnižjo lego.

Kadar uporabljamo podaljšek, moramo le tega vedno odviti do konca. Naviti kabel deluje kot WXOMDYD�LQ�VH�]DUDGL�WHJD�PRþQR�VHJUHYD��NDU�ODKNR�SUipelje do resnih (celo smrtnih) poškodb. .HU�VR�VYHWLOD�]HOR�YURþD�QDQMH�QH�VPHPR�SULSHQMDWL�DOL�REHãDWL�WNDQLQ��.DGDU�åHOLPR�]PHKþDWL�svetlobo, PRUDPR� XSRUDEOMDWL� VDPR� ]D� WR� SULPHUHQ� PHKþDOHF�� NL� MH� RGSRUHQ� QD� YLVRNH�temperature (»peki« papir, prosojni »paus« papir), najbolje je, da za te nemane uporabljamo posebej temu namenjena svetlobna sita. Elektrika in voda (tudi kondenzirana vlaga ali rosa ipd.) se ne razumeta najbolje! Izogibajte se kakršnikoli možnosti, da bi voda ali vlaga prišla v stik s svetilom. Svetil nikoli ne popravljajte sami. Svetila, še posebej halogenski žarometi, VR� L]UHGQR� YURþD�� 9HGQR� QRVLWH� ]DãþLWQH� �WRSROWQR�odporne) rokavice, NDGDU� VYHWLOD� PHG� GHORYDQMHP� SULMHPDWH� �WXGL� þH� åHOLWH� VDPR� VQHWL�svetlobno sito ali pripreti »klapo«). Naloge in vaje: Preverjanje usvojenega ]QDQMD�RE�]DNOMXþNX�SRJODYMD

1. Denimo, da bi želeli fotografirati poroko, nevesta pa bi želela imeti fotografijo, kjer bi bila videti mlajša, kot je v resnici. Veste, da vtis mladosti lahko ustvarite s tem, da zakrijHWH�JXEH��GHOQR�ODKNR�WR�VWRULWH�]�OLþLORP��GHOQR�SD�V�VYHWORER��.DNãQR�åH"�.DWHUR�VYHWLOR� VH� YDP� ]GL� SULPHUQR� ]D� WR"� .HU� VHYHGD� QLPDWH� YHOLNDQVNHJD� SURUDþXQD�� VH�morate znajti. Kje lahko najdete nadomestek za profesionalna svetila? Kako pa bi ustvarili meKNR� VYHWORER�� þH� EL� LPHOL� QD� YROMR� VDPR� WUGR� VYHWORER� KDORJHQVNLK�žarometov?

2. =DNDM�EL�ELOD�]D�VQHPDQMH�RE�VYHWOREL�VYHþ�]D�RVYHWOLWHY�QDMSULPHUQHMãD�IOXRUHVFHQWQD�svetila?

3. ýH�EL�PRUDOL� VQHPDWL� SROHWL� QD� SODåL�� EL� ]D� GRGDWQR� RVYHWOLWHY� SRWUHERYDOL� YHOLNR� DOi malo svetlobe? Zakaj bi sploh dodatno osvetljevali?

4. Znanec, ki opremlja stanovanje, želi imeti toplo in mehko svetlobo v dnevni sobi. Z vami se posvetuje glede izbire svetlobnih virov. Kaj mu svetujete?


87

Kratek povzetek o osvetljevanju Osvetljevanje zagotovo predstavlja enega najpomembnejših vidikov fotografiranja ali snemanja. Ne gre samo za to, da znate izbrati najustreznejše svetilo, pomembno je tudi, ker ravno s premišljeno izbiro svetil lahko ustvarimo razpoloženje. Pri tem ni toliko pomembno, koliko VYHWOREH� LPDPR� QD� UD]SRODJR�� WHPYHþ� SUHGYVHP�� NDNR� L]NRULVWLPR� REVWRMHþH� YLUH�VYHWOREH��0DUVLNGDM�GRGDWQR�RVYHWOMHYDQMH�VSORK�QL�SRWUHEQR��=�GDOMãLP�RVYHWOLWYHQLP�þDVRP�– kadar denimo fotografiramo notranjost prostorov – lahko dosežemo prekrasne svetlobne vzorce. Oglejte si naslednje fotografije in razmislite, kje in kakšne svetlobne vire je razpostavil fotograf. Nemalokrat boste ugotovili, da je s premišljeno postavitvijo dodatnih svetil le poudaril svetlobo, ki je že bila tam. Zato naj bo eno izmed prvih pravil za delo na terenu, da si mesto najprej oglejte. Vzemite si deset minut, sedite – SD� þHSUDY� QD� WOD� – in opazujte. Kje se nahajajo svetlobni viri, kakšni so, kakšna je kakovost svetlobe, njena temperatura. Jo boste spreminjali? Popravljali? Dopolnjevali? Ali postavili povsem na novo. Izbir je mnogo, prav toliko je tudi »pravilnih« rešitev. Ni ene same možnosti, bistvo je v tem, GD��SR�XVWYDULWH�WLVWR��NDU�QDUHNXMH�SURVWRU��VLWXDFLMD�DOL�RNROLãþLQH�

5 izvori svetlobe in instrumenti za osvetljevanjertk.ijs.si/2022/svetloba.pdfje svetloba trda,...

Documents