5. e-regijske novice

e-regijske novice Savinjske regije

ŠTEVILKA 5 1 JUNIJ 2011



Uvodnik 3 Povabljen k razmišljanju 4 Aktualno 5 Razvoj nas druţi 6

Osrednje Celjsko 6 Obsotelje in Kozjansko 8 Dravinjsko 11 Spodnje Savinjsko 12 Savinjsko - Šaleško 16 Občine praznujejo 17

Osrednje Celjsko 17 Obsotelje in Kozjansko 19 Dravinjsko 21 Spodnje Savinjsko 22 Savinjsko - Šaleško 23 Izpostavljamo 25

Osrednje Celjsko 25 Obsotelje in Kozjansko 29 Dravinjsko 30 Spodnje Savinjsko 32 Savinjsko - Šaleško 33

Izdajatelj: RASR, Razvojna agencija Savinjske regije, d.o.o.

Janez Jazbec, direktor - [email protected]

Uredniški odbor E-regijskih novic: Petra Gregorc, RASR d.o.o., urednica - [email protected]

Bojana Kroflič, ORP Osrednje Celjsko - [email protected] Anita Čebular, ORP Obsotelje in Kozjansko – [email protected]

Klavdija Šemenc, ORP Savinjsko Šaleško - [email protected] Urška Udovičič, ORP Dravinjsko - [email protected]

Stojan Praprotnik, ORP Spodnje Savinjske doline - [email protected]

mailto:[email protected]



UVODNIK

Spoštovani bralci E-regijskih novic Savinjske regije!

V luči podpisane Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije, se v tej, ţe 5. številki E-regijskih novic,

tematsko posvečamo projektom oziroma usmeritvam naše regije, ki (ţe) upoštevajo načela trajnostnega

razvoja v praksi.

Poleg tega v novicah tudi tokrat sledimo teţnji po večji medsebojni informiranosti, tako med občinami naše

regije, kakor tudi zunaj njenih meja.

Po ustaljeni praksi ohranjamo rubrike, ki s svojo vsebino informirajo o pomembnejšem ter aktualnem regijskem

dogajanju, in sicer rubriko Občine praznujejo, kjer predstavljamo pomembnejša dogajanja v občinah ob

njihovih občinskih praznikih, ter rubriko Izpostavljamo, v kateri lahko preberete več o subregijskih in občinskih

projektnih novostih.

Ţelimo Vam prijetno prebiranje 5. številke E-regijskih novic.

Petra Gregorc, Razvojna agencija Savinjske regije, RASR d.o.o.



K RAZMIŠLJANJU SMO POVABILI

Savinjska regija v luči trajnostnega razvoja Rdeča nit projekta Savinjska regija Ekoregija je trajnostni razvoj. Ob upoštevanju negativnih vplivov, ki jih ima

sedanji razvoj na okolje in naravo, postaja vse bolj jasno, da brez upoštevanja načel trajnostnega razvoja v

bodoče ni več mogoče načrtovati razvoja. Trajnostni razvoj postaja nujnost, ki zahteva institucionalno,

organizacijsko in finančno usklajenost. Trajnostni razvoj je zamisel o razvoju človeške druţbe, pri katerem bi

se izognili nevarnosti, ki jih povzroča osredotočenje na količinski materialni razvoj z izčrpavanjem naravnih

virov in onesnaţevanjem okolja. Ekoregijo je zato potrebno razumeti kot površino zemlje, katere meje določajo

naravne in ne druţbene značilnosti, površino, ki se od drugih območij razlikuje glede na floro, favno, vodo,

podnebje, zemljo, različne pojavne oblike v naravi in človeško poseljevanje ter glede na kulturo in človekovo

ravnanje v takšnem območju. Ekoregija terja reorganiziranje človeške druţbe na temelju menjave, sodelovanja

in vzajemnosti. V ospredje prihaja razvoj lokalnega podjetništva in lokalne samooskrbe, spodbujanje

uspešnega, inovativnega, z znanjem bogatega, konkurenčnega in okoljsko učinkovitega gospodarstva, ki

omogoča visoko ţivljenjsko raven ter polno in visokokakovostno zaposlitev. Ključni cilj projekta za občane je

udejanjanja vizije trajnostnega razvoja v praksi, ki se odraţa v varovanju okolja, spoštovanju omejitev naravnih

virov našega planeta in zagotavljanju visoke stopnje zaščite in izboljšanja kakovosti okolja, preprečevanju in

zmanjšanju onesnaţevanja okolja in spodbujanju trajnostne proizvodnje in porabe, da bi se odpravila

povezava med gospodarsko rastjo in uničevanjem okolja.

Spodbujanje in motivacija prebivalcev za kakovostno ţivljenje je ključna, saj temelji na konkretnih moţnostih,

ki jih je lahko prebivalci uresničijo v vsakdanjem ţivljenju. Okolje in turizem sta soodvisna in medsebojno

vplivna. Odnos med turizmom in naravnim okoljem je zato mogoče usklajevati iz dveh vidikov: vpliv turizma na

naravno okolje in pomen kakovosti naravnega okolja za turizem. Uspešen razvoj turizma in razvoj na splošno,

sta povezana s trţenjem narave oz. biotske raznovrstnosti, z njenim ohranjanjem ali vsaj trajnostnim

upravljanjem. Izkoriščanje naravnih virov in vrednot mora biti vzdrţno, razumno in uravnoteţeno, zato je

trajnostno načrtovanje turizma in gospodarstva ključno. Savinjska regija lahko postane vzorčni primer za širši

prostor, pri čemer bo mogoče razvoj slediti tudi preko ogljičnega odtisa. S projektom ţelimo vzpostaviti pogoje

za razvoj ekoregije, zato potekajo različne aktivnosti, ki bodo pripomogle, da bodo ţupani Občin Savinjske

regije znali izbirati takšne poti razvoja, ki bodo trajnostne. Z ogljičnim odtisom bo mogoče v različnih časovnih

obdobjih meriti svojo uspešnost, zato bo projekt povezoval ključne nosilce razvoja gospodarstva in občane.

Trajnostni razvoj se bo udejanjal na vseh področjih, odvisno od projektnih aktivnosti občin. Občine Savinjske

regije so preko nabora projektov, ki se izvajajo oz. so načrtovani ţe prepoznale nekaj moţnosti trajnostnega

načrtovanja, sedaj so v fazi priprave izračuna ogljičnega odtisa in ukrepov za dosego cilja, postati ekoregija.

dr. Marinka Vovk Okoljsko raziskovalni zavod



AKTUALNO

Slavnostni podpis Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije V torek, 31. maja 2011, je v Veliki dvorani Narodnega doma v Celju potekal Slavnostni podpis Deklaracije

trajnostnega razvoja Savinjske regije. Deklaracijo so podpisali ţupanja in ţupani vseh 31 občin Savinjske

regije ter direktorji vodilnih razvojnih institucij tega območja, skupaj 47 podpisnikov. V kratkem programu so o

pomenu deklaracije spregovorili slavnostni govorniki, in sicer Janez Jazbec, direktor Razvojne agencije

Savinjske regije, Bojan Šrot, ţupan Mestne Občine Celje, v imenu direktorja Sluţbe Vlade RS za podnebne

spremembe, dr. Jerneja Stritiha, mag. Jure Leben. Sprejem Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije

pomeni, da je dozorelo spoznanje o tem, da lahko skupaj naredimo več in bolje za okolje in ljudi, ki ţivimo v 31

občinah te regije. Podpisniki Deklaracije trajnostnega razvoja Savinjske regije se zavezujemo, da bomo

druţbeno odgovorno skrbeli za splošno blaginjo v regiji. Pred slavnostnim podpisom deklaracije, je v Zgornji

Stranski dvorani Narodnega doma potekalo regijsko strokovno srečanje, na katerem so sodelovali predstavniki

občin, sodelavci projekta Savinjska regija - Ekoregija. Na strokovnem srečanju so strokovnjaki s področja

trajnostnega razvoja predstavili spremembe, ki jih prinašata podnebni zakon in podnebna strategija,

prednostni uporabe ogljičnega odtisa za podjetja in občine, ter nekatere primere dobre prakse. K uspehu

pomembnega regijskega dogodka ste tudi vi prispevali svoj deleţ, zato se Vam iskreno zahvaljujemo.

Razvojna agencija Savinjske regije

Foto: Andraţ Purg



RAZVOJ NAS DRUŢI

Regionalni center za ravnanje z odpadki

Celje – RCERO Celje

V Savinjski regiji na podroĉju ravnanja z odpadki sledimo temeljnim evropskim usmeritvam, ki kot prednostni vrstni red zakonodaje in politike prepreĉevanja nastajanja odpadkov in ravnanja z njimi uporablja petstopenjsko hierarhijo ravnanja z odpadki. S tem namenom je bil zgrajen tudi Regionalni center za ravnanje z odpadki Celje, pri izgradnji katerega je sodelovalo 24 obĉin Savinjske regije. Po navedeni hierarhiji je najbolj zaţelen način ravnanja z odpadki preprečevanje nastajanja odpadkov na ravni proizvodnje, sledi mu zmanjševanje odpadkov na izvoru nastanka oz. priprava odpadkov za ponovno uporabo, nato reciklaţa, ki jo lahko doseţemo z izločevanjem uporabnih surovin, kot najmanj zaţeleni pa sta seţiganje neobdelanih odpadkov in odlaganje. Odpadki obĉin, vkljuĉenih v RCERO Od 24 občin, ki so pristopile k izgradnji centra, jih 17 vozi odpadke na predelavo in obdelavo v center, 6 občin (Rogaška Slatina, Rogatec, Kozje, Bistrica ob Sotli, Podčetrtek, Šmarje) pa delno (samo ločeno zbrane frakcije – rumeno vrečo). Le občina Laško še ne vozi nobenih odpadkov v RCERO Celje.

Spremembe in novosti pri ravnanju z odpadki Druţba za ravnanje z odpadki Simbio, d.o.o. je v

zadnjem letu pripravila več novosti na področju

ločenega zbiranja komunalnih odpadkov. Namen

vseh sprememb je povečati količino ločeno zbranih

frakcij odpadkov na izvoru samem, torej v

gospodinjstvih (pri občanih doma), omogočiti

ponovno uporabo in reciklaţo ter čim bolj zmanjšati

količino odpadkov, ki so namenjeni končnemu

odlaganju odlagališču preostanka odpadkov. S

spodaj navedenimi spremembami smo znatno

povečali deleţ ločeno zbranih frakcij, trend

naraščanja pričakujemo tudi v prihodnosti.

Tabela 1: Trenutna vključenost občin v RCERO Celje

Število Obĉina

Obdelava mešanih kom. odpadkov

Kompostiranje Sortiranje

1. Celje

2. Vojnik

3. Štore

4. Dobrna

5. Laško

6. Ţalec

7. Polzela

8. Prebold

9. Braslovče

10. Tabor

11. Vransko

12. Dobje

13. Šmarje pri Jelšah

14. Rogaška Slatina

15. Rogatec

16. Podčetrtek

17. Kozje

18. Mozirje

19. Šmartno ob Paki

20. Rečica ob Savinji

21. Šentjur

22. Velenje

23. Bistrica ob Sotli

24. Šoštanj

Na področju kosovnega odvoza je bil tako marca letos izveden prehod na odvoz na podlagi naročila občanov. Vsi registrirani odjemalci storitev ravnanja s komunalnimi odpadki so prejeli dopisnice, ki jim omogočajo, da enkrat letno naročijo odvoz do 1 kubičnega metra kosovnih odpadkov na dom. Gre za odpadke, ki so preveliki, da bi jih odjemalci storitev odloţili v zelen zabojnik za mešane komunalne odpadke: pohištvo, kopalniška oprema, vzmetnice, bela tehnika… . Takšen način omogoča večji nadzor nad kosovnimi odpadki in s tem njihovo laţje razvrščanje ter ponovno predelavo. Občani lahko te odpadke tudi sami pripeljejo v svoj najbliţji zbirni center. Zbiranje nevarnih odpadkov na terenu bo odslej potekalo dvakrat letno. Spomladanska akcija je ţe bila izvedena, jeseni sledi nova. O razporedu, kje in kdaj bo stal premični zabojnik za nevarne odpadke, kot so kartuše, televizorji, akumulatorji, baterije, zdravila, škropiva, barve ipd., so občani obveščeni preko letakov, ki jih prejmejo skupaj s poloţnicami. Tudi nevarne odpadke lahko občani pripeljejo in brezplačno predajo v zbirnem centru.



Ena izmed največjih in najpomembnejših sprememb je zbiranje odpadne embalaţe v namenskih rumenih zabojnikih (rumen pokrov) kar doma. Odvoz teh rumenih zabojnikov poteka po urniku, ki so jih gospodinjstva prejela domov. Zabojniki se praznijo izmenično z zelenimi zabojniki, in sicer en teden se praznijo rumeni, naslednji teden zeleni. Kljub dostavi novega (rumenega) zabojnika se cena ravnanja z odpadki ni spremenila!

Na ogledih se javnost spozna z ravnanjem z odpadki v RCERO Celje.

Foto: Arhiv Simbio, d.o.o.

Po 1. juliju 2011 je mešanje bioloških odpadkov z ostalimi komunalnimi odpadki izrecno prepovedno. Povzročitelji teh odpadkov morajo skladno z Uredbo o ravnanju z biološko razgradljivimi kuhinjskimi odpadki in zelenim vrtnim odpadom (Ur. l. RS 39/2010 z dne 17. 5. 2010) prednostno poskrbeti za hišno kompostiranje teh odpadkov, v kolikor nimajo te moţnosti, pa morajo te odpadke ločeno prepuščati izvajalcu javne sluţbe v rjavih zabojnikih. Da bi izvedeli, katera gospodinjstva bodo kompostirala biološke odpadke na lastnem vrtu in katera v rjavem zabojniku, je Simbio poslal vsem gospodinjstvom na območjih, kjer še ni organiziranega zbiranja in odvoza bioloških odpadkov v rjavem zabojniku, ankete (izjave), v katerih so se občani opredelili do ločevanja bioloških odpadkov. Biološki odpadki se kompostirajo v kompostarni RCERO Celje.

Čistost ločeno zbranih frakcij je pri ročnem delu za sortirno linijo nujna.


Osveščanje in izobraţevanje javnosti Infrastruktura za dosego okoljskih ciljev je vzpostavljena in v obratovanju. Glavna naloga, ki je pred nami, je vzpodbuditi občane k doslednemu ločevanju odpadkov. V ta namen v Simbiu uporabljamo različne kanale za posredovanje informacij o odgovornem ravnanju z odpadki in za dvosmerno aktivno komunikacijo z javnostmi. Če jih naštejemo samo nekaj:

- Projekt Otroci v Simbiozi z okoljem, ki se izvaja v vrtcih in šolah (sodelovalo ţe 2000 otrok)

- Obvestila o nepravilno odloţenih odpadkih, letaki in plakati z napotki o ločevanju, spletni kvizi, sodelovanje na prireditvah (sejmi, delavnice…), zloţenke, igrače, kot je Ekospomin, dnevi odprtih vrat (letos je bil organiziran 20. aprila) …

- Objave v tiskanih, radijskih in TV medijih Inovativnost komunikacijskih pristopov je opazila tudi Evropska komisija, ki je fotografijo RCERO nominirala za nagrado RegioStars - evropsko regionalno nagrado, ki jo vsako leto podeli najbolj inovativnim projektom, podprtim s sredstvi evropske regionalne politike. RCERO Celje se je potegoval za nagrado najboljše promocijske fotografije. S sistematičnim osveščanjem in izobraţevanjem javnosti ter uvajanjem novosti pri ravnanju z odpadki sledimo evropskim usmeritvam ter nenehno izboljšujemo snovno in energetsko izrabo odpadkov. Odpadek namreč ni za odpad, je le material na nepravem mestu.

Helena Kojnik in Bojana Kroflič, Simbio, d.o.o.



OBSOTELJE IN KOZJANSKO

Trajnostno je (tudi) ekološko in nadgrajeno V Obsotelju in na Kozjanskem so pogoji, za razvoj trajnostnega, ekološkega in s poudarkom na okolju, več kot popolni. Imamo vse – naravo, pristnost in znanje. Še več, pri nas so se razvijala ena prvih znaj, ki so na področju ekološkega pomenila dodatek, drugačnost in noviteto.

Aci Urbajs – Posoda preparata iz gnoja iz roga zadostuje za pet hektarjev vinograda.

Foto: Anita Čebular

Če začnemo pri biodinamiki. Aci Urbajs iz Rifnika pri Šentjurju je »najstarejši« biodinamični vinar v Sloveniji, saj je prvi, ki se je odločil za predelavo grozdja na osnovi načel biodinamike. Aci Urbajs ne izhaja iz kmečke druţine, a v naravi je od nekdaj uţival. Posebno blizu mu je bila vinska trta. Ţelja se mu je izpolnila in leta 1988 je zasadil sedanji, pol hektarja velik vinograd pod hišo. Pribliţno enako velik je tudi njegov drugi vinograd v nekaj kilometrov oddaljenih Dramljah. Ţe v začetkih se je odločil, da bo trto obdeloval ekološko, kar je čez nekaj let dopolnil z biodinamično metodo. Zdaj jo škropi z zdravilnimi čaji iz zelišč, grozdje pusti na trsih do pozne jeseni, pri vrenju uporablja le avtohtone kvasovke, končni alkoholni izdelek pa zori v polnih lesenih sodih. Pri biodinamični metodi se za nego in zaščito trte kajpak uporabljajo posebna sredstva. Proti boleznim v vinogradu se Aci spopada z gnojem in kremenom iz kravjega roga, pripravkom iz alg, čaji iz različnih

zelišč, kot so rman, kamilica, kopriva, baldrijan itd. Vnos bakra in ţvepla je kar najbolj omejil.

Vino s praokusom Seveda je posebnost biodinamičnega pridelovanja v tem, da pridelovalec upošteva vesoljne ritme, zapisane v setvenem koledarju po Marii Thun, in uporablja posebne preparate, vendar Aci dodaja, da je ob vsem tem treba tudi nekaj čaranja, saj je biodinamika na področju vinarstva še v povojih. Iz biodinamičnega vinograda obran pridelek, se preoblikuje v dva sloga vina: prva so predikati, druga pa organska vina, ki zorijo na svojih droţih. »Zorenje na finih droţeh je tehnološki postopek, ki je povratek nazaj k tradiciji,« pravi enolog Nemanič. Kot posebno oceni tudi Urbajsovo vino. »Če ga človek njegovo vino razume in se v njega poglobi, je ta drugačnost vsekakor vredna pozornosti. Slovenci smo pogosto preveč zavarovani v neke ustaljene recepte, a to je nekaj drugačnega.« Miroljubno kmetijstvo

Miroljubno kmetijstvo je še korak naprej od ekološkega, je prepričan Stanko Valpatič, z Ostroţnega pri Ponikvi, ki s svojo kmetijo v Sloveniji velja za pionirja med kmetijami, ki so se odločile za takšno obliko kmetovanja.

Stanko Valpatič - Kobili bosta na kmetiji ţiveli do naravne smrti.

Foto: Anita Čebular Kaj sploh je miroljubno kmetijstvo? Je to katera od oblik ekološkega ali biodinamičnega kmetovanja? Stanko pravi, da je – nadgradnja obeh. »Če kaj,



potem je miroljubno kmetijstvo tisto, ki varuje in ohranja naravo. Ne uporabljamo kemičnih preparatov niti gnoja ţivalskega izvora. Domače ţivali na naših posestvih umrejo naravne smrti, saj poskušamo ţiveti v popolnem soţitju z vsem ţivim v našem okolju. Vsi člani zdruţenja smo zato vsaj vegetarijanci, če ţe ne vegani,« razloţi Stanko Valpatič. Med slovenske miroljubne kmetovalce pa kajpak ne more stopiti vsakdo; prvi pogoj je, da mora biti kmetija (ali vsaj nosilec dejavnosti) vegetarijanska, hkrati pa morajo zemljo (in pridelke) ţe vsaj desetletje ali dve obdelovati in pridelovati po načelih ekološkega kmetovanja. Skratka, biti morajo v ekološki kontroli.

Ekološkega cel kup

Presenetljivo je tudi število registriranih ekoloških kmetij, ponudnikov, ki jih najdemo v občina Obsotelja in Kozjanskega, vseh skupaj je namreč več kot sto. Ponudba na kmetijah z ekološko pridelavo in predelavo pa je nadvse raznolika: od sokov in kompotov, do mesa in medu. Del ekološke ponudbe boste lahko našli tudi na sobotni celjski trţnici, kjer se predstavlja kar nekaj ponudnikov, mnogi pa med tednom zaidejo še v Ljubljano, kjer je povpraševanje po ekološkem seveda še vedno najbolj prisotno. Vsekakor je ekološko s svojimi nadgradnjami in skupaj z vizijo trajnosti, zagotovilo razvoja Obsotelja in Kozjanskega, da gremo v pravo smer pri varovanju okolja in skrbi za ţivljenja ţivih bitij.

Zbrala in pripravila: Anita Čebular

ORP Obsotelje in Kozjansko

Popis ptic v Kozjanskem parku Avifavna Kozjanskega regijskega parka je bila do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja relativno slabo raziskana. Izvedeni so bili popisi v okviru izdelave Ornitološkega atlasa Slovenije (GEISTER

1995) in sicer v mreţi kvadratov 10 x 10 km. Ostali podatki izvirajo še iz dveh virov: Raziskovalnega tabora študentov biologije Kozje '95 (Bibič 1996) in Naravoslovne raziskovalne delavnice Pilštanj 1998 (T. JANČAR neobjavljeno) ter iz nekaterih objavljenih posamičnih podatkov. Ključni prispevek k poznavanju avifavne se je zgodil v letu 1999, ko je Uprava Kozjanskega regijskega parka dala pobudo in financirala prvi sistematični popis avifavne parka. Ta popis je izvedlo Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (DOPPS) in je bil tudi temeljito obdelan ter objavljen v članku (JANČAR &

TREBUŠAK 2000) skupaj z naravovarstvenim vrednotenjem (Jančar 2000) in člankoma o značilnostih gnezdišč mestne lastovke (DENAC 2000) ter o prvih teritorialnih travniških vrabcih v Sloveniji (Vrezec & Štumberger 2000). Popis je bil eden od prvih širše zastavljenih kvantitativnih popisov v Sloveniji, narejen pa je bil z dvopasovno transektno metodo z mejo zunanjega pasu pri 50 m, stratificiran pa je bil na pet tipov krajine. Poleg tega je bilo precej časa posvečenega iskanju redkih vrst. V isti številki znanstvene revije Acrocephalus je bilo objavljenih tudi 10 krajših prispevkov o pticah Kozjanskega regijskega parka, npr. o dveh gnezditveno sumljivih podatkih o malem orlu (FIGELJ 2000, MIHELIČ 2000). Popis v letu 1999 je bil narejen v 54 transektih s skupno dolţino 58,3 km, ki so bili popisani dvakrat. V parku je bilo ugotovljenih skupno 120 vrst ptic na podlagi popisov in podatkov iz literature, od tega 105 gnezdilk. V letu 2010 smo ponovili popis iz leta 1999, z enako metodo in z nekaj minimalnimi odstopanji tudi na enakih transektih. Namen tega popisa je bil narediti primerjavo s popisom iz leta 1999, povzetek ključnih varstvenih smernic za vijeglavko in predlog monitoringa ptic v zavarovanem območju v prihodnje.

Mojca Kunst JZ Kozjanski park



Čebelar v Kozjanskem parku Tudi letos so k nam prileteli čebelarji – ptice, ki s svojo barvitostjo očarajo vsakega, ki jih opazi. Ste vedeli, da ta ptica vsako leto prileti v Kozjanski park, tu gnezdi in ustvari nov zarod ter kasneje odleti spet na jug, kjer prezimuje v Afriki, Indiji in na Sri Lanki. Čebelarja poznamo tudi pod drugim imenom legat, kot ga je v enem od svojih zapisov omenjal ţe Fran Erjavec – naš znani prirodopisec. Upodobitev te barvite ptice srečamo tudi na eni od fresk v Viteški dvorani v Breţicah.

Čebelar v letu

Foto: Hrvoje Teo Oršanič

Čebelarji (Merops apiaster) so ptice, velike od 27 do 29 cm, razpon kril pa znaša od 44 do 49 cm. So izredno lepo obarvani (telo čebelarjev prekrivajo peresa v rumeni, rjavi in turkizno modri barvi), značilen pa je tudi njihov dolg, rahlo ukrivljen kljun, s katerim lovijo večje ţuţelke – kačje pastirje, čmrlje, ose , muhe, seveda tudi čebele (manjši deleţ). V Sloveniji so zelo redka poletna vrsta in so zaščiteni z Uredbo o zavarovanju ogroţenih ţivalskih vrst. Ogroţeni so predvsem zaradi izginjanja njihovih ţivljenjskih prostorov. Srečamo jih na Goričkem, ob reki Muri in Reki, v gramoznicah ob Savi, v bliţini Breţic in Krškega, na vzhodnem obrobju Krakovskega gozda, eno največjih gnezditvenih kolonij pa je vsako leto moč opazovati v stenah peskokopa kremenčevega peska Ţupjeka na Bizeljskem. Čebelarji se tu pojavljajo ţe vse od leta 1984 naprej – ponavadi jih v stenah peskokopa opazijo okrog 10. maja, letos so prileteli 9. maja. V okviru monitoringa smo ocenili, da letošnja kolonija na območju peskokopa Ţupjek šteje okoli 15 parov. V strmih stenah peskokopa si čebelarji v mesecu maju kopljejo nove rove ali pa za gnezdenje uporabijo stare – zanimivo je, da je rov precej globok - od 1 do 2 m. Na koncu rova je kamrica, kamor samica izleţe od 4 do 7 jajc. V začetku junija se prične valjenje. V

okviru monitoringa smo steno opazovali tudi 10. in 16. junija – opaziti je bilo manj ptic (10-15), od katerih se jih je nekaj spreletavalo nad ali v bliţini gnezdilne stene, večina pa jih je oprezala s suhih vej dreves na obrobju peskokopa. V bliţini stene, kjer gnezdijo čebelarji, je na primerni razdalji postavljena opazovalnica - namenjena vsem, ki ţelijo videti in vedeti več o tej lepi in zanimivi ptici ali jo ujeti v objektiv fotoaparata. Ob poti do opazovalnice stoji tabla, s katere lahko razberemo osnovne podatke o ptici ter napotke o dovoljenih, pa tudi nezaţelenih dejavnostih na območju, kjer se pojavlja. Ţivimo v času, ko si je moţno skoraj vse ogledati in podoţiveti na spletu, a zagotavljam vam, da prav pristen stik z naravo vedno preseneča in navdušuje ter je nezamenljiv – vzemite si čas in se zapeljite v Ţupjek opazovat čebelarje (iz opazovalnice!), preden odletijo kam daleč na jug.

Nada Vreţe JZ Kozjanski park



DRAVINJSKO

Ločeno zbiranje odpadkov na izvoru v občinski upravi Občine Slovenske Konjice Reševanje problematike odpadkov ţe dolgo ni samo ekološka nuja, ampak tudi ogledalo druţbe, v kateri ţivimo. Osnutek Uredbe o odpadkih, ki prinaša nove usmeritve pri ravnanju z odpadki, je v javni razgrnitvi. V zvezi z ločenim zbiranjem odpadkov uredba določa, da je na nivoju lokalnih skupnosti potrebno vzpostaviti ločeno zbiranje vsaj za papir, kovine, plastiko in steklo. V občinski upravi Občine Slovenske Konjice smo z mesecem junijem uvedli sistem ločenega zbiranja odpadkov na izvoru. Z učinkovitim sistemom ločevanja odpadkov ţelimo dati dober zgled občanom, obenem pa dvigniti ugled občinske uprave v očeh strank. Koši za ločeno zbiranje odpadkov so najbolj viden znak ekološke ozaveščenosti, zato smo nabavili tridelne ločevalne koške, ki so postavljeni na mestih, kjer je obiskovalcev in strank največ (v veţi stavbe, na hodniku pred malo sejno sobo, ob avtomatu za vodo). Na izvoru ločujemo papir, embalaţo in steklo od preostalih mešanih komunalnih odpadkov. Odpadne surovine se odlagajo v zabojnikih za ločeno zbiranje, za odvoz surovin skrbi JKP d.o.o Slovenske Konjice, ki je izvajalec javne sluţbe ravnanja s komunalnimi odpadki na območju občine Slovenske Konjice.

Ločevalni koš na hodniku ob avtomatu za vodo.

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice

Ocenjujemo, da bo med odpadnimi surovinami zbranega največ papirja in odpadne embalaţe. O prihrankih še nismo razmišljali, po ocenah naj bi druţba s 30 zaposlenimi z ločevanjem odpadnih surovin prihranila med 600 in 900 evrov na leto. Prihranek ni zanemarljiv ob podatku, da povprečno en prebivalec na leto proizvede 300 kg odpadkov. V

upravi je poskrbljeno tudi za zbiranje odpadnih baterij. Z zbiranjem praznih izrabljenih kartuš in tonerjev pomagamo tudi Rdečim noskom.

Ločevalni koš v veţi stavbe.

Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice

S tem ukrepom ţeli Občina Slovenske Konjice dodatno vzpodbuditi svoje občane k zagotavljanju čim boljšega ločevanja odpadkov na izvoru, ne samo v gospodinjstvih, ampak tudi v delovnem okolju, na delovnem mestu. Nenazadnje, vestnega ločevanja komunalnih odpadkov se učijo ţe naši otroci v vrtcih in šolah.

Simona Gobec, Občina Slovenske Konjice



SPODNJE SAVINJSKO

Krajinski park ribnik Vrbje – krajina ptic in umetnosti

Ribnik Vrbje je nastal v začetku 80 let 20.stol. za namen ribogojstva, pred tem pa je bilo na tem mestu odlagališče odpadkov. Danes je ribnik Vrbje z zaledjem zavarovan kot krajinski park (Odlok o zavarovanju ribnika Vrbje z zaledjem za krajinski park, Ur.list RS št. 56/08).

Ţe od leta 1996 je pri aktivnostih za zavarovanje aktivno sodelovalo društvo varuhov okolja RADOŢIV iz Ţalca in ornitolog Milan Vogrin, ki je tudi avtor številnih raziskav in učne poti ob ribniku. Ključnega pomena za zavarovanje, pa je bilo sodelovanje v letih 2005/06 v mednarodnem projektu PHARE »Eko-turistična obogatitev ribnika Vrbje«, v katerem smo pripravili načrte razvoja in sanacij, ob ribniku pa uredili Informacijsko središče in opazovalnico. Celotna površina zavarovanega območja znaša 65,3 ha in ima veliko krajinsko, ekološko in biotsko vrednost. Na območju je pomembna predvsem mozaičnost krajine in raznolikost ţivljenjskih prostorov, ki so bistveni za ohranjanje habitatov ptic, dvoţivk, kačjih pastirjev in rib vezanih na ribnik in reko Savinjo. Ribnik, ki meri samo 13,5 ha, je zelo

pomemben predvsem za ptice, saj je bilo na ribniku in njegovi bliţnji okolici videnih ţe preko 140 vrst ptic. Več vrst ptic na ribniku gnezdi, še več pa se jih na njem ustavi v času selitve, jeseni in spomladi. Med najbolj značilnimi vrstami ptic, ki tukaj gnezdijo so čopasti ponirek (ki predstavlja tudi logotip območja), mali ponirek, črna liska, race, čaplje in rečni galebi. Med najbolj opaznimi in priljubljenimi pticami v zimskem času pa so labodi, ki se zbere kar lepo število. V skrb za labode in zimsko hranjenje se aktivno vključujejo tudi okoliški prebivalci in ljubitelji narave.

Območje Savinje z obreţno vegetacijo pa je tudi območje Natura 2000 (habitati vrbovja, ribi pohra in sulec). Pravila ravnanja (varstveni reţim in razvojne usmeritve) so usklajena z dosedanjimi izkušnjami pri upravljanju območja. Zavarovano območje je v upravljanju krajevne skupnosti Vrbje, ki aktivno sodeluje pri vzdrţevanju območja in organizaciji prireditev. Za Ţalčane in okoliške prebivalce je to priljubljena točka za sprehode, tek v naravi, kolesarjenje. Ob Savinji je območje dosegljivo tudi iz Celja in Šempetra. Z vedno novimi ureditvami učnih in kulturnih vsebin, potmi ter galerijo na prostem, pridobiva na veljavi v naravovarstvenem in kulturnem pomenu. Za večje organizirane skupine in šole so na razpolago izšolani vodiči po učni poti. Organizirane so tudi otroške naravoslovne delavnice, praznovanja ter aktivno preţivljanje počitnic.



Obisk je vsako leto večji. Predvsem čez vikende in ob lepem vremenu. Veliko šol organizira tukaj naravoslovne dneve. Z DOPPS pa vsako leto organiziramo opazovanje ptic ob svetovnem dnevu opazovanja ptic (1. vikend v oktobru). Dodatno obiskovalce privlači upokojeni rudar Vinko Kovačec, ki ob ribniku ţe četrto leto zapovrstjo ustvarja lesene skulpture, s katerimi nastaja prava galerija na prostem.

Zelo smo zadovoljni, da je območje ribnika z okolico od prvih pobud za zavarovanje, ki jih je podalo društvo Radoţiv Ţalec, prerasel v vsesplošno podporo naravovarstvene stroke, predstavnikov lokalne skupnosti in lastnikov zemljišč, pri aktivnostih za zavarovanje in ureditev širšega območja ribnika. Leta 2009 nas je s svojim obiskom počastil tudi predsednik RS dr. Danilo Türk. Seveda pa smo pazljivi, da ne pozabimo na osnovni namen zavarovanja, ki je predvsem ohranitev pomembnih in redkih habitatov in osveščanje prebivalstva o pomenu ohranjanja narave in pravilnega ravnanja v naravnem okolju.

V ta namen načrtujemo tudi razvoj območja v prihodnosti, saj ţelimo na oţjem območju ribnika urediti breţine, dotočne in iztočne objekte, rastlinsko čistilno napravo, otok, zgraditi pomole, brv, na samem vstopne območju pa urediti eko kamp, ki bo temeljil na načelih trajnostnega turizma in doprinesel k dvigu kakovosti ţivljenja lokalnih prebivalcev ter njegovih uporabnikov.

Pripravili: Alenka Doler, Razvojna agencija Savinja

in Marjana Kopitar, Občina Ţalec Foto: Arhiv občine Ţalec in RA Savinja

Za naravo s projektom SURF nature

Naravna raznolikost Evrope je neprecenljiv zaklad, ki ga je potrebno ohraniti in zaščititi. Pa vendar se soočamo z veliko groţnjo, saj je več kot 50% naših zavarovanih vrst in več kot 60% naših habitatov v slabem stanju.

Mednarodna delavnica v Španiji (Murcia), marec 2011

Foto: Arhiv RA Savinja

Razvojna agencija Savinja sodeluje v mednarodnem projektu, ki ga sofinancira program Interreg IVC »Kako izboljšati porabo Evropskega sklada za



regionalno politiko (ESRR)« oz. na kratko kar »SURF Nature«. Projekt poteka od 31.1.2010 in se bo zaključil 31.12.2012 in ţeli dokazati, da je strošek upravljanja in varovanja narave niţji od izgub, s katerimi se bomo soočali ob uničenju narave. Prav tako le-to ne predstavlja omejitev in uvedb dodatnih stroškov, ampak varovalne ukrepe in socialno-ekonomske koristi, ki so osnova za trajnosten razvoj in dvig kakovosti ţivljenja. Projekt povezuje 14 partnerjev iz desetih EU drţav (Avstrija, Češka, Francija, Grčija, Italija, Poljska, Romunija, Slovenija, Španija in Velika Britanija). Vodilni partner je Agencija za okolje iz Avstrije, koordinacijo pa izvaja WWF iz Nemčije. Gre torej za 14 drţavnih in javnih organizacij, ki smo se povezale, da bi v okrepile regionalno politiko in izboljšale prakso ohranjanja narave in spodbujanja biotske pestrosti. Imamo pa izkušnje pri implementaciji sredstev ESRR, pri prijavah ali pri uporabi le-teh. S številnimi aktivnostmi ţelimo izboljšati moţnosti bodočega finančnega obdobja 2014-2020, s poudarkom na financiranju projektov s področja ohranjanja narave in biotske raznovrstnosti, v okviru ESRR. Tako smo v ta namen pripravili skupno spletno stran, predstavitveno zloţenko o projektu, analizirali operativne programe posameznih drţav, skupno kar 46, ki ţe danes nudijo moţnosti financiranja projektov z omenjeno tematiko. V vseh operativnih programih ESRR je bilo, za namene ohranjanja narave, dodeljenih 3,8 milijarde EUR. Prav tako smo pripravili bazo primerov dobrih praks in izkušenj, ki jo ustrezno dopolnjujemo, preučili pa smo tudi kvalitetne programe upravljanja. Izkazalo se je, da je razdelitev omenjenih sredstev za to področje med posameznimi projekti, kot tudi drţavami, precej različna.

Mednarodna delavnica v Veliki Britaniji, Wales september 2010


Predstavitev projekta predstavnikom Ekoregije, maj 2011, Krajinski park ribnik Vrbje


Vsi partnerji tesno sodelujemo v sklopu skupnega komunikacijskega orodja Basecamp, pa na rednih srečanjih, delavnicah, terenskih ogledih. Dvakrat letno pripravljamo tudi mednarodne delavnice, slednja bo meseca maja 2012 organizirana tudi v Sloveniji. Prav tako smo dolţni pripraviti vrsto publikacij, med katerimi je pravkar izšla prva od petih tematskih knjiţic, z naslovom »Zelena infrastruktura«. Projekt pa predstavljamo tudi v lokalnem in regionalnem okolju. Pridruţite se nam na naši spletni strani www.surf-nature.eu, kjer lahko dobite številne informacije, omenjena gradiva in publikacije ter se enostavno naročite na naše novice.

Pripravila: Alenka Doler, Razvojna agencija Savinja

http://www.surf-nature.eu/

http://www.surf-nature.eu/



Ravnanje z azbestnimi odpadki na območju občine Ţalec V letu 2001 je občina Ţalec uvedla 100% financiranje odvoza in odlaganja azbestnih odpadkov - salonitne strešne kritine za vsa gospodinjstva v občini. Lastnik hiše, pomoţnega objekta oz. kmetijskega objekta obvesti občino o nameri menjave azbestne strešne kritine in dvigne evidenčni list za odvoz odpadkov. Javna sluţba zbiranja in odvoza odpadkov v občini Ţalec ki jo izvaja SIMBIO Celje (prej Javne naprave Celje) izstavijo Občini Ţalec račun za plačilo odvoza in odlaganja azbestnih odpadkov. S tem dejanjem je obĉina Ţalec vzor ostalim obĉanom, kako se okoljevarstveno ravna in odstranjuje okoljsko nevaren odpadek, v tem primeru azbest. Pri izvedbi projekta nas je vodilo: Sprejetje Pravilnika o ravnanju z odpadki, ki vsebujejo azbest (Ur.list RS, št. 34/08), najbolj pa zavedanje o zdravstvenih in okoljskih tveganjih zaradi emisije slabo vezanih azbestnih vlaken v zrak, ter ugotovljeni primeri nepravilnega ravnanja pri izvajanju odstranjevanja in odlaganja azbestnih odpadkov. Z organiziranim odvozom (100% financiranjem) se onemogoči uporaba azbestnih odpadkov kot inertnih gradbenih odpadkov za nasipe poljskih poti in funkcionalnih površin ob objektih, kot se je dogajalo v bliţnji preteklosti. Kaj narekuje pravilnik ?

Ponovna uporaba azbestnocementnih izdelkov in priprava azbestnih odpadkov za njihovo ponovno uporabo sta prepovedani. Recikliranje azbestnih odpadkov je prepovedano. Dovoljena postopka predelave azbestnih odpadkov sta utrjevanje in uničevanje azbestnih vlaken. Na odlagališčih lahko sprejemajo trdno vezane azbestne odpadke, kot so izdelki iz azbestcementa (valovitke, ravne plošče, fasadne in strešne plošče, posode za rastline, korita za roţe, cevi), zavorne obloge, konstrukcijski elementi, talne obloge, izolacijski materiali, gradbeni kemični izdelki z azbestom … Trdno vezani azbestni odpadki morajo biti pred odlaganjem pakirani v zaprtih vrečah ali oviti s folijo, tako da se prepreči sproščanje azbestnih vlaken v okolje med prevozom ter pri nakladanju in razkladanju. Nakladanje in razkladanje azbestnih odpadkov na nakladalno površino vozila za prevoz tovora ali z nje mora biti izvedeno skrbno na način, da se azbestni odpadki ne mečejo ali stresajo. Zabojniki in vreče, v katerih se hranijo azbestni odpadki, morajo biti na dobro vidnih mestih označeni z napisom »Azbestni odpadek«. Skozi obdobje desetih let, od leta 2001 pa do leta 2010, smo v okoljskem projektu občine Ţalec

(ravnanje z azbestnimi odpadki) zbrali 1.694 ton azbestnih odpadkov, kar predstavlja 606 objektov v občini Ţalec, ki jim je občina organizirala oz. krila stroške prevoza. Za ta namen smo iz proračuna OŢ namenili skupaj ca 177.918 EUR. Tabela 1: Analiza zbranih količin azbestnih odpadkov

(salonitne strešne kritine) in poraba proračunskih sredstev

za obdobje od 2001 do 2010

zap.

št.

leto količine (tone) št. objektov stroški (€)

1 2001 62,00 12 1.028,22

2 2002 23,56 7 1.352,68

3 2003 76,06 30 6.174,52

4 2004 108,31 45 11.886,61

5 2005 143,12 75 17.316,32

6 2006 306,05 106 37.930,04

7 2007 242,15 86 25.361,69

8 2008 232,74 80 24.580,85

9 2009 279,67 88 29.359,50

10 2010 220,37 77 22.927,06

Skupaj 1.694,03 606 177.917,49

Graf prikazuje količine odpeljanega in odloţenega azbesta

(salonitne strešne kritine) v obdobju desetih let (od 2001

do 2010) po posameznih letih. V količine niso vključeni

salonitni odpadki, ki so se zbirali na reciklaţnem dvorišču

pri Surovini v Vrbju.

Marjane Kopitar, univ.dipl.inţ.kraj.arh

Višja svetovalka za varstvo okolja

220,37

279,67

232,74

242,15

306,05

143,12

108,31

76,06

23,56

62,00

2010

2009

2008

2007

2006

2005

2004

2003

2002

2001

Odvoz azbesta po letih (2001-2010)

Količine (t)



SAVINJSKO – ŠALEŠKO

Lesna biomasa – »Skriti« potencial Savinjsko – Šaleške subregije Ţivimo v druţbi, ki je energetsko potratna in ĉrpamo navidezno energetsko izobilje. Fosilnih virov ni v neomejenih koliĉinah, zato jih bo slej ko prej zmanjkalo, jedrska energija pa ne bo zmogla zagotavljati nebrzdane potrošnje. Trenutno stanje na področju ogrevanja stanovanj še vedno označujejo zastareli visokotemperaturni kombinirani ali specialni kotli na kurilno olje s povprečno zelo slabim letnim izkoristkom. Poleg nizkih izkoristkov pa so njihova energetska slabost tudi večje količine emisij škodljivih plinov v ozračje. Biomasa je zelo razširjen energetski vir, saj poleg lesne biomase v gozdu zajema tudi ostanke lesa v predelovalni industriji, energetske rastline, kmetijsko ţivilske odpadke, odpadne vode, iztrebke in tudi organske frakcije komunalnih trdnih odpadkov, odplake blata in ne nazadnje tudi ločeno zbrane gospodinjske odpadke. Energija iz biomase je vsestransko uporabna, saj jo lahko koristimo za proizvodnjo električne energije, toplotne energije in nenazadnje kot gorivo v transportu. V Savinjsko-šaleški regiji ima med vrstami biomase največji potencial lesna biomasa. Potencial lesne biomase v Savinjsko-Šaleški regiji predstavlja le deloma izkoriščen vir energije, zato obstaja v regiji velika priloţnost za izrabo tiste lesne mase, ki je še ostala v gozdu. V okviru projekta Rubires se je s strani Kssene – Energetske agencije za Savinjsko, Šaleško in Koroško, izdelala analiza potenciala lesne biomase na območju Savinjsko- šeleške subregije. Če upoštevamo ekonomske omejitve, spravila lesa na oddaljenih in teţje dostopnih območjih ter vpliv malih gozdnih posestnikov, lahko trenutni realno dostopen potencial ocenimo z zmanjšanjem za 55 %. Tako je trenuten ekonomsko interesanten prosti potencial lesne biomase znaša 16.038 m3 oz. 38.252 MWh toplotne energije na leto (primarne toplotne energije). S to energijo bi lahko ogrevali 1.881 povprečnih stanovanj. Pri tem lahko še izpostavimo dejstvo, da se zaloga v gozdovih krepi in da planiran posek po zadnjih podatkih narašča. Zadnji delni popisi gozdov v letu 2009 in 2010 to tudi potrjujejo. Po obnovljenem gospodarskem načrtu lahko ocenjujemo, da se bo planiran posek na območju SaŠa regije v naslednjem desetletnem obdobju načrtovanja v povprečju povečal za min. 10%, v posameznih občinah tudi preko 30%. Pri tem je potrebno poudariti, da je v energetske namene smiselno uporabiti nekakovosten les oz. lesne ostanke, ki so nekoč veljali za komunalne

odpadke. S tem potencialom se kaţe tudi veliko moţnosti in priloţnosti za odprtje novih delovnih mest na področju pridobivanja lesa kot energenta. Lesna biomasa se uporablja predvsem za pridobivanje toplotne energije, v zadnjem času pa se uveljavlja tudi pridobivanje električne energije s pomočjo kogeneracijskih naprav. Kogeneracijske naprave so naprave za sočasno proizvodnjo električne energije in toplote. Glavna značilnost kogeneracijske tehnologije so visoka učinkovitost in znatni prihranki goriva glede na posamično proizvodnjo električne energije in toplote. Toploto, ki jo naprava proizvede, se lahko uporabi tako za ogrevanje objekta kot za pripravo sanitarne oz. tehnološke vode. Kot največji potencial za uporabo lesne biomase so individualni uporabniki, ki trenutno uporabljajo fosilna goriva. Glede na lesni potencial, ki ga imamo v Savinjsko-šaleški regiji, bi se z dobro spodbudo s strani drţave (ugodni krediti, nepovratna sredstva,…) povečali število tistih, ki bi zamenjali stare kotle na polena za učinkovitejše, novejše kotle na polena, sekance, pelete ali brikete. Kjer obstaja moţnost, oz. so primerne geografske in druţbene danosti, je oblika mikrosistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso v vseh pogledih najprimernejša in ekonomična. Za uspešno delovanje sistema je pogoj dobra organiziranost lokalne skupnosti ţe od same idejne zasnove in pridobivanja čim večjega števila uporabnikov, vse do izgradnje sistema ter njegovega upravljanja.

.

Nasad hitro rastočih dreves Foto: Arhiv PV Invest, d.o.o.

Pripravila: Jasmina Poličnik, SAŠA ORA, d.o.o.



OBČINE PRAZNUJEJO OSREDNJE CELJSKO Celje praznovalo v znamenju 560-letnice 11. aprila je minilo 560 let, odkar je pisar na pergament zapisal: »Mi, Friderik, po milosti boţji grof Celjski, Ortenburški in Zagorski …« In Celje je postalo mesto. 560-letnica podelitve mestnih pravic Celju, 15. obletnica unikatne galerije na prostem, s katero mladi vsako leto izraţajo odnos do svojega mesta ter odlični prejemniki grbov – letošnji praznik Mestne občine Celje je bil resnično nekaj posebnega. Mesto je praznovalo v Narodnem domu skupaj z letošnjimi nagrajenci. Ţe marca je Mestni svet Mestne občine Celje soglasno sprejel sklep o prejemnikih celjskih grbov. Zlati celjski grb je dobil akademski kipar Vasilije Ćetković - Vasko za ţivljenjski kiparski opus in korpus monumentalne spomeniške plastike, ki sta z izjemno ustvarjalno močjo zaznamovala slovenski in mednarodni likovni prostor. Srebrni celjski grb je ţupan podelil podjetju Elektrosignal, d. o. o., za šestdesetletno vpetost v rast in razvoj Celja ter sodelovanje pri izgradnji velikih in pomembnejših okoljsko - komunalnih projektov doma in v tujini ter zborovodkinji dr. Dragici Ţvar za ustvarjalno pedagoško in znanstvenoraziskovalno delo na področju glasbe in zborovskega petja ter širjenje glasbene in pevske kulture med številnimi generacijami.

Foto: Mestna občina Celje Bronaste celjske grbe so prejeli podjetnik Ludvik Lonĉar za vztrajnost in odločnost ter uspešnost pri premagovanju ovir na uspešni poti podjetnika, plesalka in balerina Mojca Majcen za izjemno delo v preteklih letih, za odlično glavno vlogo v predstavi Dama s kamelijami ter kot spodbudo za nadaljnje

ustvarjanje, dramska igralka Luĉka Poĉkaj za vrhunske igralske kreacije na odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje, kjer kot dramska igralka z občudovanja vrednim angaţmajem prispeva k njegovemu vzponu, in Društvo za ustvarjalnost Filter za ohranjanje in oţivljanje urbane kulture v Celju, uspešno upravljanje Mestnega kina Metropol ter za inovativne projekte, s katerimi prispeva h kulturni podobi Celja in s tem njegovi prepoznavnosti doma in v tujini. Da so prav prejemniki celjski grbov tisti, zaradi katerih mesto ob prazniku sije še bolj ponosno, je v nagovoru povedal ţupan Mestne občine Celje Bojan Šrot: "Nagrajenci zagotovo spadate med tiste, ki imajo radi Celje. Danes praznujemo zaradi vas in z vami."

Alja Tihle, Mestna občina Celje

Praznik Občine Dobrna V sredo, 15. junija, je bila v dvorani Zdraviliškega doma slavnostna seja Občinskega sveta Občine Dobrna. Med kulturnim programom so bila podeljena priznanja Občine Dobrna za leto 2011 ter priznanja zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna. Slavnostno sejo je povezoval g. Tone Vrabl, udeleţili pa so se je, poleg prejemnikov priznanj, svetnikov Občinskega sveta Občine Dobrna in ţupana, še povabljeni gostje iz sosednjih občin, predstavniki društev, organizacij, odborov in komisij ter številni občani. Letos je praznični utrip popestrila Godba Dobrna, ki je igrala v pozdrav prihajajočim gostom pred Zdraviliškim domom. Slavnostno sejo je s slovensko himno otvoril Moški pevski zbor Društva upokojencev Dobrna, pod vodstvom g. Davida Kostanjevca. Nadalje je ţupan Občine Dobrna, g. Martin Brecl, predstavil doseţke v zadnjih letih delovanja Občine Dobrna. Čestital je vsem dobitnikom priznanj, zlatim osnovnošolcem in občanom Občine Dobrna ob prazniku. Kulturni program se je nadaljeval s plesnim nastopom skupine gojencev Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dobrna, pod vodstvom mentorice ge. Milene Oprčkal, ki so nas ponovno prijetno presenetili s svojo plesno točko »Pride, pride dan«. V kulturnem programu je sodelovala tudi OŠ Dobrna, s prisrčnim nastopom Folklorne skupine, pod vodstvom mentorice ge. Albine Gril in Kvartet Klarinetov, pod vodstvom g. Mitje Maroška. Sledila je podelitev priznanj zlatim osnovnošolcem OŠ Dobrna, to je učencem, ki so vsa osnovnošolska leta zaključili z odličnim uspehom, in sicer: Patriciji Kumer, Petru Lampretu, Izi Smrečnik in Tjaši Ţerjav. Vsem smo zaţeleli, da bi na nadaljnji srednješolski poti dosegali še takšne rezultate in uspehe.



Temu pa je sledil najbolj svečan dogodek te prireditve, podelitev priznanj Občine Dobrna za leto 2011. Zlati grb Občine Dobrna za leto 2011 je prejelo Društvo upokojencev Dobrna ob 60. obletnici neprekinjenega delovanja društva na področju reševanja problematike starejših občanov in občank in za vpetost v druţbeno ţivljenje Občine Dobrna. Srebrni grb Občine Dobrna za leto 2011 je prejel JVIZ OŠ Dobrna ob jubileju pomembnih mejnikov v razvoju šolstva na Dobrni, ki so dali temeljno popotnico znanja številnim generacijam, za predanost pedagoškemu delu in doseţke na področju raziskovalnih dejavnostih, projektnega dela in nadstandardnih programov, v katerih se mladi navajajo na vseţivljenjsko učenje.

Foto: Arhiv Občine Dobrna

Bronasti grb Občine Dobrna za leto 2011 so prejeli: g. Joţe Polenek za izjemno bogato zbirko starin, ki pričajo o ţivljenju podeţelja v preteklosti in za osebni prispevek k pestrosti turistične ponudbe in ohranjanju kulturne dediščine v Občini Dobrna, ga. Albina Rebernik za 20 let zavzetega izpolnjevanja nalog gasilke, za mentorstvo članicam - pionirkam in za odgovorno opravljanje funkcij v organih PGD Dobrna; g. Miroslav Rošer za osebni prispevek k razvoju gasilske dejavnosti v občini na tekmovalnem in operativnem področju ter pri delu v organih PGD Dobrna. Ţupanska priznanja za leto 2011 so bila podeljena: Planinskemu društvu Dobrna za desetletno delo v Občini Dobrna, za ohranjanje soţitja med človekom in naravo ter za vnašanje planinskega duha med mlade; Miroslavu Jakopu za več kot 20-letno pot samostojnega podjetnika ter za uspešno uveljavljanje na domačem in na zahtevnem evropskem trgu.

Prireditev je slovesno zaključila Godba Dobrna, pod vodstvom kapelnika g. Mitje Maroška.

Pripravila: Zdenka Kumer

Občina Štore je praznovala V torek, 31. maja 2011, smo bili občani v Štorah priča navdušujočemu dogodku. Praznovali smo svoj občinski praznik, ki sta ga zaznamovala kar dva podeljena zlata grba ter Perpetuum Jazzile. Po vrhunski izvedbi himne, nas je nagovoril ţupan Miran Jurkošek, ki je poudaril, da je v teh časih teţko zadovoljiti potrebam vseh občanov: »Če je mladi mamici pomembno, da imajo njeni otroci dobre pogoje v vrtcu in šoli, da do tja pridejo varno, da imajo v prostem času na razpolago igrala itd., je upokojencu pomembneje, da mu občina doplača domsko varstvo, da ima na razpolago zdravstveno oskrbo in lekarno, da ima njegovo društvo pogoje za delovanje itd.«. Zaključil je z optimizmom: »Pred nami je še veliko nalog in vsake se lotimo z vso odgovornostjo in ciljem narediti občino boljšo in prijaznejšo ljudem«. Nato je ţupan podelil občinske grbe in priznanje za leto 2011. Joţef Kragelj je prejel zlati grb za sodelovanje pri razvoju občine ter delovanje na področju druţbenih dejavnosti. Prav tako je zlati grb prejela Marija Lamut za dolgoletno delovanje na področju humanitarnih dejavnosti. Srebrni grb je prejel Matej Mastnak za uspešno vodenje Pihalnega orkestra štorskih ţelezarjev. Podjetje ITRO, d.o.o. je prejelo bronasti grb za uspešno poslovno delovanje in sodelovanje na področju konjeniškega športa in rekreacije. Mlado Mirelo Mustiuć je ţupan nagradil s priznanjem ţupana za vsestransko udejstvovanje in uspehe ter v spodbudo za nadaljnje delo.

Letošnji občinski nagrajenci v Štorah

Foto: Arhiv Občine Štore

Bojana Kroflič



OBSOTELJE IN KOZJANSKO Občina Šmarje pri Jelšah praznuje V okviru letošnjega praznovanja obĉinskega praznika obĉine Šmarje pri Jelšah moramo omeniti mnoge doseţke preteklega leta, ki kaţejo na uspešno leto, ki je za nami. Še vedno pa obĉina Šmarje pri Jelšah stremi k izboljšavam in dokonĉanjem še neizvedenih projektov. Glede na opravljena dela v minulem letu, bi izpostavili vidnejše investicije, kot so izgradnja poslovne cone Mestinje-Bohor, posodobitev ceste in izgradnja pločnika, zaključek del kanalizacije Šmarje–Dvor in obnova lokalne ceste, ureditev pločnika v Šentvidu, otvoritev ceste Šentvid–Mlače, otvoritev obnovljene ulice in obnovljenega odbojkarskega igrišča v Grobelnem. Med najbolj odmevne pa zagotovo spada otvoritev športnega parka v Šmarju pri Jelšah z garderobami in pokritimi tribunami, ki je vrhunec doţivela z nogometno tekmo med zagrebškim nogometnim klubom Dinamo in Šmarjem. Med pomembne investicije spada izgradnja muzeja baroka, neposredno pod Kalvarijo, kjer bodo razstavljeni originalni kipi, s katerim bo Šmarje dobilo dodatno turistično ponudbo. Gradnja se bo začela v poletnih mesecih.

Pohod od Gorce do Gorce

Zelo pomemben projekt je Razvoj turizma v zidanicah v Obsotelju in na Kozjanskem, ki smo ga prijavili ţe 2009 ter ga uspešno izpeljali. Ker pa je povpraševanje za tovrstno obliko turizma izjemno veliko, smo se odločili, da s projektom nadaljujemo, zato smo se prijavili na razpis LAS Obsotelja in Kozjanskega, v okviru katerega bo projekt financirala EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja v višini 85 %. Ob prazniku občine pa velja poudariti številne prireditve, ki so se odvijale v sklopu praznovanja

občinskega praznika. V Lembergu smo bili priča pomembnemu zgodovinskemu dogodku, saj je bila prvič na ogled originalna listina cesarice Marije Terezije iz leta 1747, ko je cesarica trškemu sodniku in trţanom Lemberga prvič podelila svobodo in sejemske ter trţne pravice. Čebelarska druţina Šmarje pri Jelšah je slavnostno obeleţila 130. obletnico svojega delovanja. Priča smo bili tudi raznim športnim prireditvam, večdnevni slikarski koloniji Zibika–Tinsko s slikarjem Jankom Oračem in pa seveda tradicionalnem pohodu Od gorce do gorce.

Novi šmarski stadion

Foto: Arhiv Občine Šmarje pri Jelšah

Na slavnostni seji občinskega sveta so naziv častnega člana podelili gospodu Joţetu Jakošu, dolgoletnemu učitelju in ravnatelju šmarske osnovne šole. Drugo najvišje priznanje, plaketo Občine Šmarje pri Jelšah, je prejel Erih Strašek za dolgoletno delo v različnih društvih. Podelili so tudi priznanja Občine Šmarje pri Jelšah. Letošnji dobitniki so Joţe Ţaberl, Darko Krajnc, Vladislav Amiĉ in Anton Pilko. Denarne nagrade so podelili Ĉebelarski druţini Šmarje pri Jelšah, Konjeniškemu društvu Šmarje pri Jelšah in PGD Kristan Vrh. Podeljeno je bilo tudi posebno priznanje, ki ga je dobila direktorica Doma upokojencev Šmarje pri Jelšah Majda Koren.

Občina Kozje je s svečano sejo obeleţila svoj praznik Občina Kozje ţe vrsto let praznuje svoj občinski praznik 15. aprila. Datum je vezan na prvo omembo kraja, ki je datirana z letnico 1016. Zgodovina je v tem času v prostor zasejala različne dogodke in mnogim posameznikom se je treba zahvaliti, da so nekatera pričevanja zgodovinskega dogajanja ostala ohranjena vse do današnjih dni. Tako je ohranjen tudi



grad Podsreda, katerega lastnica je Občina Kozje. In prav na gradu Podsreda je v renesančni dvorani potekala svečana seja občinskega sveta.

Nagrajenci z ţupanom

Foto: Jasna Sok

Čas med lanskim in letošnjim praznikom Občine Kozje je hitro minil ter prinesel kar nekaj pomembnih novosti, ki so dvignile kvaliteto ţivljenja v Občini Kozje, to pa je bil dober razlog, da je bilo praznovanje še bolj praznično. Še posebej je bil ponosen in zadovoljen ţupan Občine Kozje, Dušan Andrej Kocman, ki je svoj slavnostni govor začel s pomembno obletnico, ki se bliţa občanom. Kmalu bo namreč minilo 1000 let, odkar se je Kozje kot kraj prvič omenilo. V tem času se je veliko dogajalo in ţupan je poudaril, da se moramo zavedati, da je slehernemu posamezniku dan na razpolago le določen čas, v katerem mora delati korektno in odgovorno. Tudi v Občini Kozje so se v preteklem letu trudili, da bi naredili čim več, ţal pa so finančna sredstva tista, ki onemogočajo, da bi se vse ţelje uresničile. Sicer pa je Občina Kozje imela lani pri pridobivanju evropskih sredstev srečo. Tako so bila pridobljena sredstva za izgradnjo poslovno-obrtne cone, ki je prvi resni preizkus moţnosti za razvoj obrtništva. Pridobila pa so tudi obmejna sredstva. V preteklem letu se je prenovil občinski svet in ob volitvah je bila prvič dana moţnost voliti tiste, ki jim občani dejansko zaupajo. Govoru je sledil kulturni program, po njem pa je voditeljica programa napovedala najbolj svečani del slavnostne seje in pozvala ţupana Dušana Andreja Kocmana, da podeli priznanja in nagrade Občine Kozje za leto 2011. Denarni nagradi sta prejela Moški pevski zbor Kozje in Gobarsko društvo Kozjansko. Bronasti grb Občine Kozje je prejel Franc Fon, vodja policijskega okoliša,

srebrni grb Občine Kozje je prejel Anton Zakošek, za turistično in kulturno dejavnost, zlati grb Občine Kozje pa je za svoj prispevek k razvoju Občine Kozje prejel ţupnik Alojz Weingerl, ki se je v imenu nagrajencev tudi zahvalil za opaţeno delo. Občina Kozje dobro sodeluje s sosednjimi občinami, kar so s prisotnostjo na slavnostni seji pokazali ţupani sosednjih občin. Slavnostni del prireditve se je končal z nagovorom ţupana Občine Podčetrtek Petra Misje, ki je v imenu gostov ţupanov poudaril, da se v Občini Kozje veliko dogaja, tudi zaradi uspeha pri pridobivanju evropskih in drţavnih sredstev. Svoje čestitke je zaključil s spremenjenim sloganom Turistične zveze Slovenije »Občine smo ljudje« in s poklonom nagrajencem.

Ţupanov govor

Foto: Jasna Sok



DRAVINJSKO Konjiški dnevi 2011 Letošnji Konjiški dnevi so potekali v času 17. do 30 junija 2011. Tudi letos so se Konjiški dnevi pričeli s tiskovno konferenco, na kateri je ţupan predstavil in izpostavil nekaj dogodkov v letošnjem programu. Čebelarsko društvo Slovenske Konjice je organiziralo dogodek Medeni dan na katerem so predstavile dejavnosti društva. Iz Mestnega trga smo se prestavili v Tepanje, kjer so Ljudski pevci iz Tepanja praznovali 10 let delovanja. 18. junija je Vinogradniško vinarsko društvo Slovenske Konjice imelo slavnostno akademijo ob njihovi 20. obletnici društva in večer se je zaključil s prireditvijo »Glasbeni večeri v Ţički kartuziji« s koncertom Gala Gjurina. V ponedeljek 20 junija, smo se udeleţili prireditve »Spoznamo drugačnost«. Naslednji dan smo se posvetili najuspešnejšim šolarjem na prireditvi »Naj mladi«. Ob dnevu podjetništva smo obiskovali podjetje Ko-Lovec na Zbelovem in večer zaokroţili na svečani proslavi ob Dnevu drţavnosti in 20. obletnici vojne za Slovenijo. 23. junij je bil namenjen Konjiškim gozdarjem in v njihovi druţbi in ob predstavitvi njihovega delovanja smo se sprehodili po zanimivi Konjiški gori. Ob dnevu drţavnosti, torej 25. junija smo se podali na tradicionalni pohod na Stolpnik. Pohod je organiziralo Planinsko društvo Slovenske Konjice. V popoldanskem času smo obiskovali prireditev »Petrovo v Ţičah«.

Dan podjetništva

Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice

V letošnjem programu smo imeli dve otvoritvi lokalnih cest, ena je bila na Tepanjskem vrhu in drugo cesto smo odprli na Zbelovski gori.

Dan drţavnosti

Foto: Arhiv Občine Slovenske Konjice

Predzadnji dan v letošnjem programu je bil namenjen odlagališču CERO v Slovenskih Konjicah, kajti odloţili smo zadnje odpadke in s tem prenehali odlaganje odpadkov v Slovenskih Konjicah. Na občinski praznik, torej 30. junija, smo zaključili letošnje Konjiške dni 2011. Imeli slavnostno sejo občinskega sveta, na kateri smo podelili letošnja priznanja. Omenjenih je le nekaj dogodkov v okviru Konjiških dni, seveda jih je bilo dosti več.

Pripravila: Suzana Macuh Občina Slovenske Konjice

Svečana seja in četrti častni občan v Zrečah Na zadnji četrtek v mesecu maju je v Zrečah v večnamenski dvorani potekala svečana seja, kjer je bil slavnostni govornik zreški ţupan mag. Boris Podvršnik, ki je med drugim orisal pot samostojne občine Zreče vse od njenega začetka – leta 1995. Spregovoril je o vseh doseţkih preteklega leta ter se zahvalil vsem svojim sodelavcem in ostalim, ki na kakršni koli način sodelujejo z občino. V programu so nastopili še domači kulturni ustvarjalci. Kakor vsako leto pa so tudi letos podelili še dve občinski priznanji: zlati občinski grb je prejela Lovska druţina Zreče, srebrnega pa Zdruţenje šoferjev in avtomehanikov Zreče. Obe društvi sta v občini zelo aktivni in pomembni za kvaliteto ţivljenja v lokalni skupnosti. Po Marjanu Osoletu, Štefanu Nemešu in Janezu Špesu so letos naziv častnega občana podelili Bojanu Leskovarju, ki je bil prvi direktor danes uspešnega zreškega podjetja GKN Driveline Slovenija. Bojan Leskovar je s svojim delom uspešno prispeval tako na gospodarskem, kulturnem in



humanitarnem področju ter pomembno vplival zlasti na razvoj gospodarstva v Občini Zreče. Bil je odgovoren za razvoj novih programov tako imenovane proizvodnje homokinetičnih zglobov. Prav tako je deset let vodil Obrat za proizvodnjo transmisijskih sistemov Unior Atras. Bil je pobudnik tesnejše povezanosti z renomiranim svetovnim avtomobilskim proizvajalcem GKN. Po uradnem delu je sledila še večerja in prijetno druţenje vseh povabljenih. (Urška Firer, Vodja TIC Zreče)

Prejemniki vseh priznanj na svečani seji Občine Zreče 2011

Foto: Arhiv Občine Zreče

SPODNJE SAVINJSKO

Praznovanje Občine Prebold

V juniju Obĉina Prebold praznuje svoj obĉinski praznik, ki ga bogatijo številne prireditve. Letos je bilo teh še posebno veliko, saj so s praznovanjem priĉeli ţe 3. junija, konĉali pa s slavnostno sejo obĉinskega sveta in proslavo dneva drţavnosti oziroma z aktivnostmi, ki so se odvijale minulo soboto in nedeljo, ko je potekal Dan gasilca, kolesarski vzpon na Golavo in kolesarjenje po Savinjski dolini. Prva prireditev se je odvijala v KS Šešče, kjer so praznovali krajevni praznik. V tem terminu je potekalo tudi tradicionalno srečanje krajanov Latkove vasi, izpeljano pa je bilo tudi tekmovanje s tanarbol' starimi brizgalnami v Kaplji vasi ter memorialni Tončev pohod v Marijo Reko. Svoje praznovanje so imeli teden dni kasneje tudi čebelarji, gasilci pa so izpeljali tekmovanje GZ Prebold in tekmovanje gasilske mladine Savinjsko-Šaleške regije.

Ţe po tradiciji so se v praznovanje vključili tudi upokojenci, ki so najštevilčnejšo društvo s preko 1000 člani. V Gaju kjer imajo svoje prostore in športne površine so izpeljali medobčinsko tekmovanje upokojencev. Nadvse pester je bil tretji junijski vikend, ko so se odvijale prireditve Pod Reško planino veselo ţivimo, ta vikend pa je bilo izpeljano tudi ribiško tekmovanje za pokal Občine Prebold, ki je potekalo na ribniku Preserje. V četrtek 23. junija je potekala osrednja prireditev praznika s podelitvijo občinskih priznanj in proslavo ob 20 letnici osamosvojitve Slovenije. V kulturnem programu so sodelovali Pihalni orkester Prebold in KUD Svoboda Prebold. Slavnostni nagovor pa je imel ţupan občine Prebold Vinko Debelak, ki je ob pomoči predstavnikov preboldske noše Svobode Prebold in predsednika komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja Marjana Golavška, tudi podelil letošnja občinska priznanja.

Nagrajenci Občine Prebold

Foto: Darko Naraglav

Zlati grb Občine Prebold je prejel Ivan Stepišnik iz Latkove vasi, katerega je predlagalo Društvo upokojencev. Srebrni grb je prejel podjetnik Zdravko Zagoţen, ki ga je predlagala mandatna komisija. Bronasti grb pa so na predlog KO RK Prebold podelili aktivistki RK Frančiški Felicijan. Podeljeno pa je bilo tudi sedem priznanj Občine Prebold. Te so prejeli: Marija Pirc, Andrej Uplaznik, Janez Zagoţen, KUD Svoboda Prebold ob 100 –letnici, Medobčinsko društvo invalidov Ţalec, Osnovna šola Prebold ter Kamp Dolina, ki uspešno deluje ţe 50 let.

Darko Naraglav



SAVINJSKO-ŠALEŠKO Jurjevo - praznik občine Mozirje Občani Občine Mozirje praznujemo občinski praznik na dan zavetnika naše farne cerkve sv. Jurija tradicionalno vsako leto 24. aprila. Na ta dan je običajno slavnostna seja, na kateri so podeljena občinska priznanja in nagrade. Letos je bilo praznovanje teden dni prej, saj je bila na jurjevo tudi velika noč. Praznovanje se je pričelo z zaključkom 6. bralne značke s podelitvijo priznanj. Na Dan odprtih vrat je bilo organizirano vodenje po zbirkah Mozirje in Mozirjani ter osebnem arhivu Aleksandra Videčnika. V okviru občinskega praznovanja oziroma prireditev, ki so organizirane v ta namen, so se Mozirjani letos podali na pohod na Golte. Potekal je maraton z zračno puško za prehodni pokal strelca Občine Mozirje. Drugič letos je potekal festival Šajspah in v njegovem okviru tudi salamijada. Narodopisna prireditev Druţinsko petje je bila organizirana ţe petnajstič zapored. V okviru prireditev ob občinskem prazniku sta potekali tudi proslava ob dnevu upora in domoznanski večer. Osrednja slovesnost je bila slavnostna seja, na kateri so bila podeljena občinska priznanja. Med dobitnike so se letos vpisali Strelsko društvo Mozirje, Anton in Frančiška Bastl, Stane Podsedenšek in Nogometno društvo Mozirje. Po seji je sledila še otvoritev likovne razstave domačih likovnikov.

Otvoritev prenovljene ceste Mozirje jug

Foto: Benjamin Kanjir

V Mozirskem gaju je potekala tradicionalna rez vinske trte in druţenje krajanov. Najpogumnejši so se pomerili v plezanju na mlaj.

Ob koncu praznovanja sta potekali še poloţitev temeljnega kamna za izgradnjo socialnega naselja Mozirske trate ter otvoritev prenovljene ceste Mozirje jug.

Pripravil: Benjamin Kanjir, Občina Mozirje

Šoštanj praznuje 100. obletnico dodelitve mestnih pravic Cesar Franc Joţef I. je trg Šoštanju povzdignil v mesto. Svečana razglasitev mestnih pravic je bila 28. junija 1911 – pred natančno stotimi leti, torej. V počastitev tega pomembnega jubileja pripravljata skupaj Občina Šoštanj in Krajevna skupnost Šoštanj v sodelovanju s številnimi društvi in drugimi organizatorji veliko prireditev, ki so se zvrstile v juniju in se še bodo do konca oktobra. Prireditve so zasnovane, tako da najde vsakdo kaj zase, saj imajo kulturni, zgodovinski, poučni, zabavni in tudi športni značaj; njihov glavni namen pa je druţenje vseh generacij Šoštanjčanov. Ob praznovanju je Občina Šoštanj dala izdelati poseben znak 100 let mesta Šoštanj, katerega avtor je Marinšek & Marinšek, znak pa v veliki meri pripomore k prepoznavnosti dogodkov, ki se navezujejo na praznovanje.

Nastop vrtca

Foto: Arhiv občine Šoštanj

Samo v juniju smo pripravili več kot dvajset prireditev, v katere smo vloţili res ogromno truda in energije, največja nagrada pa je, da so prireditve dobro obiskane, odmevne in pri ljudeh dobro sprejete.



Za uvod v praznični junij je bila v Mestni galeriji Šoštanj, kjer Zavod za kulturo skrbi za redne mesečne razstave in številne druge dogodke, razstava del domačih likovnikov – Likovni poklon mestu Šoštanj. Tudi Osnovna šola Šoštanj je dala svoj prispevek k praznovanju, ko so učenci in učitelji predstavili, kakšno je bilo šolstvo pred stotimi leti in danes. V okvir prireditev z bogato zgodovinsko in izobraţevalno vsebino zagotovo sodita predavanji Demografija z migracijami prebivalstva skozi stoletje Mirana Aplinca in Večer z dr. Jonatanom Vinklerjem, ki je spregovoril o Josipu in Mihaelu Vošnjaku v času pomladi Slovenskega naroda. Pomemben dolgotrajni prispevek k poznavanju šoštanjske zgodovine pa je razstava dr. Toneta Ravnikarja z naslovom Šoštanj – 100 let mestnih pravic. Ob razstavi je namreč izšel tudi razstavni katalog, v katerem je veliko podatkov in informacij o bogati zgodovini Šoštanja. Za izjemno, sproščeno, zabavno in predvsem kvalitetno darilo Šoštanju ob 100. obletnici so z dvema izvrstnima koncertoma poskrbeli člani Mešanega pevskega zbora Svoboda, odličen in prisrčen nastop pa so pripravili tudi otroci Vrtca Šoštanj skupaj z vzgojiteljicami. V sklop praznovanj je letos vključena tudi počastitev dneva drţavnosti, postavitev spominskega obeleţja veteranom vojne za Slovenijo, prireditev Šoštanj rola, športno druţenje generacij, promenadni koncert Pihalnega orkestra Zarja, tudi maša bo na Trgu bratov Mravljakov, posvečena 100. obletnici mesta Šoštanj. v zadnjem junijskem vikendu bodo na sporedu tudi številni nastopi: Čarovnik Grega, Alja,State of fiction, Fešta band, Uroš Planinc group, Slon in Sadeţ, Ansambel Petra Finka, Spomini, Tapravi faloti, Kvintet Hey, skupina Hooruk in KINGSTON.

Pripravila: Tjaša Rehar, univ. dipl. nov.

višji svetovalec za odnose z javnostmi



IZPOSTAVLJAMO

Deţela Celjska v Trstu Ţeleni trg, ki so ga člani skupine opredelili, je italijanski trg. RDO Deţela Celjska je zato hitro organizirala dogovore med STO Italija in organizacijo CONFERESCENTI za učinkovito promocijo destinacije DEŢELA CELJSKA v Trstu. V dnevih od 1. do 5. junija smo v centru mesta TRST predstavljali turistično ponudbo DEŢELE CELJSKE na 8-ih pultih, vsak dan so bila prisotna zdravilišča: Terme Olimia, Unitur Zreče, Terme Dobr-na, Hotel Sava Rogaška d.o.o. in Lotus Terme, Rimske terme, Thermana Laško in destinacijski pult – ostala „nezdraviliška“ ponudba destinacije.. Po dnevih pa so se menjavali še ostali ponudniki: Hotel Smogavc, TK Urška, Vitapark, STIK Laško, Kozjanski Raj, Hotel Celjska koča, Zelišča iz Ţičke kartuzije, Izdelki iz borovnic GULP, Hotel Ţalec, TK Pirc. Predstavitev je bila uspešna, čez vikend je zmanjšanemu obisku botrovalo slabo vreme. Med italijanskimi obiskovalci je bilo tudi precej tujcev (Avstrijci, Američani, Poljaki.. ) ki so se ustavljali in z zanimanjem spraševali o Sloveniji. Udeleţenci so izrazili ţeljo, da bi se tovrstne prireditve zopet udeleţili.

Foto: Arhiv RDO Deţela Celjska

Zavod Celeia Celje

OSREDNJE CELJSKO Sprehod po novi gozdni učni poti V juniju smo na Dobrni otvorili novo, sodobno zasnovano Gozdno učno pot. Gozdna učna pot Dobrna bo na sproščen in zabaven način vsem obiskovalcem podajala znanje o gozdu in osveščala odnos do narave. Pot je zasnovana kot samovodena gozdna učna pot s predstavitvenimi točkami, na katerih table z napisi razširjajo potrebno znanje ter vsebujejo didaktčne elemente, s katerimi se obiskovalca vzpodbudi k radovednosti in doţivljanju vsebine določene predstavitvene točke. Tako obiskovalec ne bo potreboval posebnega strokovnega vodstva ali tiskanega vodnika, kljub temu pa bo izvedel veliko novega o delovanju in zgradbi gozdnega ekosistema in trajnostnemu razvoju območja. 11 predstavitvenih tabel skupaj z informativno tablo na začetku obiskovalca vodi vse od jame Ledenice, skozi Drenovo sotesko do planote Brdc mimo kmetije Marošek. Na planoti si je mogoče v kočarski hiši domačije Šumej iz 19. stoletja ogledati črno kuhinjo in spoznati tradicionalne načine sobivanja človeka in narave.

Gozdna učna pot

Foto: Arhiv Občine Dobrna

Gozdna učna pot je pomembna tako za učence, ki bodo z njeno pomočjo, ne samo v teoriji, pač pa tudi praksi, spoznali bujen rastlinski in ţivalski svet ter kulturno dediščino domačega okolja, pa pot z vidika oddiha in rekreacije posameznikov iz urbanih okolij omogoča tudi razvoj turizma. Slednje bo pripomoglo k še širši prepoznavnosti občine Dobrna, ki je ob sodelovanju s Termami Dobrna d.d. in Mladinskim klubom Dobrna, vodilni partner in prijavitelj samega projekta. Ta je bil izveden v sklopu Mednarodnega leta gozdov, v deleţu 50 % upravičenih stroškov pa financiran s strani Evropskega kmetijskega sklada, os Leader, pod okriljem Lokalne akcijske skupine »Od Pohorja do Bohorja«. Več informacij o samem projektu si lahko ogledate na spletni strani: http://gozdnaucnapot.dobrna.si/.

Pripravila: Urška Petelinšek

Gozdna učna pot v Občini Vojnik – Gump Morda po petih letih del obĉanov še vedno ne ve, da imamo v obĉini Vojnik pionirsko prireditev »Teden prijaznosti in dobrih dejanj«. Nekaj se jih pa še spomni, da je bila ob tednu, ki je bil tematsko posveĉen prijaznosti do narave, obljuba organizatorjev, društva Izvir iz Nove Cerkve, da bodo postavili prvo gozdno uĉno pot. Po treh letih so „besede postale meso“, saj se lahko od 14. maja sprehodite po novi poti. Gozdna učna pot, ki smo jo krajše poimenovali Gump (Gozdna učna pot Modrijanov, saj je priljubljen narodno-zabavni ansambel pomagal pri zbiranju sredstev), se začne pri cerkvi sv. Florijana v trgu Vojnika, zaključi pa se pri planinskem domu na Tomaţu. Na poti je 22 oznak, na katerih so zapisane posebnosti videnega

http://gozdnaucnapot.dobrna.si/



drevesa, nekaj klopi za počitek, na novo pa je nasajenih 20 avtohtonih, a ţe skoraj izumrlih drevesnih vrst. Prvi del poti poteka preteţno po gozdu in doseţe prvo razgledno točko tik pred vrhom Plat. Odpre se razgled proti jugu vse do Celja – Vojnik imamo na dlani. Tukaj nas bo obsijalo sonce (opisna tabla) in nam pokazalo, kaj vse lahko ob ugodnem vremenu vidimo.

Pri „sončku“ se lahko otroci vrnejo, „zmogljivejši“ pohodniki pa pot nadaljujejo po rebru Vojniškega hriba. K razkrivanju skrivnosti gozdne učne poti vas lahko popeljejo tudi posebej izšolani vodniki (kontakt je Turistično društvo, 031 301 745). Novo pot so na dan otvoritve mnogi ţe prehodili. Precej pa se jih je zbralo tudi na sami otvoritvi. Za kulturni program so poskrbeli vojniški osnovnošolci in Moški pevski zbor France Prešeren Vojnik, pomen poti pa so z besedami opisali: predsednica društva Izvir Mila Kočevar, drţavna sekretarka z ministrstva za šolstvo Alenka Pavlovec ter ţupan Beno Podergajs. Pot, ki se začne in skoraj konča pri cerkvi, sta blagoslovila ţupnik Anton Perger ter dekan Alojz Vicman. „Brez pomoči občine, ki nam je dala premostitveno posojilo, nam ne bi uspelo,“ je poudarila Mila Kočevar. Društvo je namreč sredstva za ureditev poti dobilo na razpisu, vendar pa morajo na drugi del izplačila počakati do jeseni. Kočevarjeva se je prav posebej zahvalila tudi Geodetskemu zavodu Slovenije, Planinskemu društvu Vojnik, Modrijanom in Urbanu Podergajsu.

Pripravila: Rozmari Petek

Mladi v simbiozi z okoljem

»Svet je vsak dan bolj ogroţen zaradi odpadkov, ki jih ljudje vsakodnevno proizvajamo na tone. Z njimi ne ravnamo pravilno, zato se le kopiĉijo in napadajo ubogo Naravo. Bodi ti tisti, ki jo bo rešil! Nauĉi se, kako pravilno loĉevati odpadke glede na to, kakšne vrste so! Spoznaj pisane koše za smeti, ki ĉakajo, da vanje odvrţemo pravilen odpadek!«

V Kompolah nas je na delavnici

pozdravil tudi ţupan Miran Jurkošek


Projekt »Mladi v simbiozi z okoljem« je namenjen mladim, ki jih ţelimo s spletnimi igrami spodbujati k pravilnemu ločenemu zbiranju odpadkov. V prvi fazi smo zanje izdelali tri spletne igre, ki so brezplačno dostopne na spletni strani: www.mladizaokolje.si, ter promocijski material. Spletna stran je zelo dobro obiskana, saj smo zabeleţili ţe več kot 5.000 obiskov, v povprečju pa se igralci iger na njej zadrţijo 13 minut, kar je nad povprečjem. V drugi fazi smo izvedli delavnice na 19 osnovnih in podruţničnih šolah. Sodelovali so učenci prvega do petega razreda, ki ţivijo na podeţelju Mestne občine Celje ter občin Laško, Štore in Vojnik. Kar 479 učencev smo poučili o pomenu ter načinu pravilnega ravnanja z odpadki. Le-ti so svoje znanje utrdili z igranjem spletnih iger, ki so se izkazale za odličen učni pripomoček, saj so otroci

izjemno hitro obvladali ločevanje odpadkov. V okviru projekta poteka tudi nagradna igra. Mlade igralce, ki pravilno ločujejo odpadke, bomo nagradili z izletom, piknikom ter praktičnimi nagradami. Projekt delno financira EU in je nastal s finančno pomočjo Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja.

Pripravila: Bojana Kroflič svetovalka direktorja

Najboljši pri ţupanu V sredo, 15. junija 2011 je ţupan občine Štore, Miran Jurkošek, gostil devetošolce, ki so v šolskem letu 2010/2011 dosegli najboljše učne rezultate in si tako priborili odličen uspeh. Seveda pa jim je tudi v prihodnje zaţelel čim več takšnih uspehov. Tako so Andraţ Ţula, Špela Mastnak Jurkošek, Maruša Vrhovšek, Rene Trupej, Anja Jazbinšek, Sara Zalokar, Maruša Zalokar in Nina Selič uspešno zaključili osnovno šolo Štore in sedaj ţe hitijo novim izzivom nasproti.

Devetošolci z ravnateljem in razrednikoma OŠ Štore ter ţupanom občine Štore Miranom Jurkoškom

Foto: Arhiv Občine Štore

http://www.mladizaokolje.si/



Občina Vojnik pridobila sredstva Heliosovega sklada za obnovo vodnjaka v trgu Vojnika Domţale, 3. junij 2011 – Skupina Helios in Ministrstvo za okolje in prostor, v partnerskem projektu Heliosovega sklada za ohranjanje čistih slovenskih voda, letos ţe 14 leto zapored podpirata obnovo slovenskih krajevnih v Heliosov sklad za ohranjanje čistih slovenskih voda 1998-2011, vodnjakov. V preteklih 13. letih so s finančno pomočjo Heliosovega sklada obnovili ţe 70 vodnjakov v 60-ih slovenskih občinah ter nagradili 28 idejnih zasnov vodnih učnih poti. Letos so izmed 25 prijavljenih projektov izbrali pet občin, med katerimi je bilo za obnovo vodnih virov razdeljenih 17.000 evrov. Pogodbe je na Heliosu podpisala tudi občina Vojnik. Glede na razpisne pogoje, so bili izbrani vodni viri, ki bodo z obnovo in njegovo oţivitvijo predstavljali za lokalno okolje novo prostorsko vrednost in ohranjali bogastvo obstoječe kulturne in naravne dediščine. Prednost pri izbiri so imeli projekti, ki so vključevali idejno zasnovo lokalne vodne učne poti. Z obnovo oz. zamenjavo dela vodnjaka in ureditvijo dotoka vode iz vodovodnega omreţja za namen uporabe vodnjaka kot vira pitne vode si ţelimo obuditi trg Vojnika, ki je kot kulturni spomenik eden lepših delov naše dediščine v občini Vojnik. Sam vodnjak se nahaja na začetku Gozdne učne modrijanove poti, ki je bila predana v uporabo v mesecu maju. Ţelja Občine Vojnik je, da skupaj z osnovnošolci OŠ Vojnik z začetkom pri mostu čez reko Hudinjo v bliţnji prihodnosti zasnujemo vodno učno pot, ki bo kot pešpot od Višnje vasi do Arclina obiskovalce ozaveščala k večjemu poznavanju vode, s tem

pa bi hkrati prispevali k razvoju naše krajine.

Podpis pogodbe Vojnik-Helios

Vodna učna pot bi bila primeren način kako pribliţati reko Hudinjo kot naravno okolje, dom flore in favne okoliškim prebivalcem kot tudi obiskovalcem, saj je reka Hudinja s svojo nepredvidljivostjo ţe večkrat pokazala svojo moč. K sodelovanju smo povabili Javno podjetje Vodovod in kanalizacija Celje, ki bo s svojim finančnim prispevkom pomagala pri obnovi vodnjaka, kot tudi s sodelovanje prispevala k spodbujanju projekta oţivljanja starih vodnjakov na slovenskem.

Pripravila: Petra Pehar Ţgajner vodja projekta

Veter v laseh 2011 – S športom proti drogi Športna unija Slovenije se ţe vrsto let trudi mladim pribliţati šport in jim na ta način prikazati zdrav način ţivljenja, zato vsako leto organizirajo vseslovensko akcijo Veter v laseh – s športom proti drogi. Tej akciji se je ţe drugo leto po vrsti pridruţila Občina Štore, ki je pripravila športno prireditev za vse osnovnošolce in otroke, za vse mlade in mlade po srcu, s čimer smo dosegli pravo medgeneracijsko druţenje. Tako se je v soboto, 7. maja v športnem parku Lipa v Štorah zbralo 400 otrok in odraslih, ki so se športno udejstvovali, plesali Zumbo, preizkusili v različnih ročnih

delavnicah, zabavali ob nastopu maţoretk maţoretne skupine Majde Marguč in Pihalnega orkestra Štore. Da znajo biti otroci tudi solidarni, so pokazali s tem, ko so Rdečemu kriţu darovali igrače za otroke iz socialno šibkejših druţin. Športno druţbeno akcijo so sponzorsko podprli in prireditev naredili še zanimivejšo Wellness center Aspara, podjetje Simbio, pekarna Geršak, banka Sparkasse, Zdruţenje policistov Slovenije, Rdeči kriţ Slovenije, podjetje Mak design in pekarna Benjamin Jager s.p.. Organizatorji prireditve: Občina Štore, OŠ Štore in vrtec Lipa Štore, ŠD Kovinar, ŠKD Rudar Pečovje in TD Štore.

Veter v laseh

Fotografija: M.Č.G.

Pripravila: Tjaša Mihevc

Rimske Terme Ţe pred več kot 180 leti odkrite arheološke najdbe na območju Rimskih Toplic pričajo o tem, da so Rimljani koristili vrelce v Rimskih Toplicah in cenili zdravilnost termalne vode. Skozi bogato zgodovino se pojavljajo različna znana imena – angleška in pruska princesa Viktorija, princesa Murat, cesar Ferdinand in mnogi drugi, ki so Rimske Toplice obiskali. S prepletanjem bogate zgodovine in s pridihom sodobne arhitekture je nastala zgodba – Rimskih term Business Wellness Spa Resorta. Mondeno in sodobno termalno letovišče in zdravilišče



obsega tri hotele – Sofijin dvor****, Rimski dvor**** ter Zdraviliški dvor***. Ekskluzivno, za doţivetje popolnega dneva, smo ustvarili osem nadstandardnih Suit, opremljenih s savnami, whirlpooli in okroglimi posteljami. Suite v sebi skrivajo posebno zgodbo, ki izhaja iz latinskega poimenovanja zdravilnih rastlin in sadja iz okolice Rimskih Toplic. Business Wellness Spa Resort nudi paleto kongresnih dvoran, ki se nahajajo v hotelu Rimski dvor**** in v hotelu Sofijin dvor****. Prostori so opremljeni z najsodobnejšo multimedijsko op-remo in so primerni tako za poslovne dogodke, kot tudi za druţabne dogodke, razstave, svečane pogostitve, poroke ipd. Prav tako je oţivel tempelj, v katerem so v preteklosti in še danes kraljujejo vodne nimfe. V Historičnem delu si lahko privoščite razvajanje v dvoje s kozarčkom penine, čokoladnim fondijem ali pa romantično večerjo. Številne moţnosti sprostitve in hedonističnega doţivetja v intimnem vzdušju Wellness centra Amalija vam ponujajo svet, odmaknjen od realnosti in tega, kar vas pesti v vsakdanjem ţivljenju.

Rimske Terme

Foto: Arhiv Rimske Terme

Za prestiţne uţitke in dotike udobja vas bodo razvajali z različnimi vrstami in tehnikami masaţ, sproščanjem v Deţeli savn Varinia, in kopanjem v edinstvenem rimskem bazenu, ki bo v vas prebudili čutnost misli,

lepoto telesa in doţivetje popolnosti. Dolino Rimskih Toplic obdajajo gozdnata pobočja, v neposredni bliţini Rimskih term se nahaja zdraviliški park s tremi sekvojami ter znamenito Rusko stezo, ki je znana kot priljubljena sprehajalna energijska pot. Obiščite Rimske terme in se prepričajte, glede bogastva preteklosti in izziva sedanjosti.

Rimske Terme

Nadaljujemo s tradicijo druţinsko-rekreativnega kolesarjenja na celjskem Kako lepo in zabavno je bilo iti »na kolo«, je v nedeljo, 29. maja, občutilo skoraj 800 ljubiteljev kolesarjenja na celjskem. Najmlajši udeleţenec, star 4 leta, najstarejša, 84-letna kolesarka, in vsi »vmes«, so preteklo sončno nedeljo vrteli pedala po stranskih poteh kar šestih občin: Celja, Slovenskih Konjic, Šentjurja, Štor, Vojnika in Ţalca.

Organizatorji, ki jih je pri pripravi projekta podprlo vseh šest sodelujočih občin, so pripravili šest različno dolgih in razgibanih poti proti skupnemu cilju pred Citycentrom Celje. Tam so za udeleţence pripravili malico, pijačo in spominsko darilo ter zabavni

program popestrili z nagradnim ţrebanjem kar 100-ih nagrad pokroviteljev dogodka.

Na prireditvi so aktivno sodelovali tudi ţupani in predstavniki občin ter Boštjan Brantuša, center manager nakupovalnega središča Citycenter Celje, sicer generalni pokrovitelj kolesarskega druţenja. Namen kolesarskega druţenja je aktivno in zdravo preţivljanje prostega časa ter spoznavanje okolice. »Kolesarjenje je nedvomno ena izmed priloţnosti za rekreacijo, saj skrbi za ohranjanje kondicije, zdravja in dobrega počutja ter predstavlja prijetno druţenje z najbliţjimi,« je povedala Sneţana Delakorda, vodja organizacijskega odbora iz agencije Prima komunikacije.

Vabljeni spet »NA KOLO 2012«!

Sneţana Delakorda



OBSOTELJE IN KOZJANSKO Poletna muzejska noč Turistično-informacijski center se je 18. junija pridruţil tradicionalni akciji slovenskih muzejev in galerij z naslovom Poletna muzejska noč Letošnjo prireditev se je pričela s predavanjem patra dr. Metoda Benedika na temo Romanje in turizem. Tematika je aktualna, saj skozi območje Občine Šentjur poteka novo trasiranje Marijine romarske poti, ki bo potekala iz Hrvaške, Marije Bistrice, Kozjanskega parka, preko Kalobja in Botričnice … ter se konča v znanem romarskem središču Mariazell v Avstriji. Za otroke smo pripravili prazgodovinsko delavnico, kjer bodo otroci skupaj s prazgodovinsko deklico Firi spoznavali zaklade Rifnika, se učili prazgodovinskega načina tkanja blaga in priprave moke, izdelovali bodo loke in barvali pobarvanke iz ţivljenja v ţelezni dobi.

Promocija kresa

Foto: Arhiv TIC Šentjur

Zadnji del je bil namenjen prebivalcem Rifnika in njegove širše okolice, kjer sta se najprej z nomadskim večmedijskim dogodkom predstavila Estela in Gilles, ki sta zakonski in umetniški par iz Rifnika, aktivna predvsem na področju radikalnega performansa. Estela je koreografinja in plesalka, na

Rifniku pa gojita velik zelenjavni vrt in teţita k ekonomski samozadostnosti. Po performans je potekalo druţenje med turistični ponudniki, vodniki ter ostalimi zunanjimi obiskovalci ob spoznavanju in okušanju izdelkov skupine Kres, ki so jih poznali ţe rifniški staroselci. To so zeliščni čaji kmetije Kalanovih s Kalobja, eko mesnine s kmetij Jurija Oseta in Ţige Jenšterleta iz Črnolice, organsko vino Acija Urbajsa, pripravljeno na način rifniških staroselcev, ki so vino zorili v epohah brez dodatka ţvepla, jurkini ter jabolčni sadni sokovi, marmelade in oreščki s kmetije Rosande Ploštajner v Vezovju, pirina moka s kmetije Perme- Pšeničnik z Rifnika in iz prav te moke je gospa Vida Ocvirk iz Vodruţa naredila kruh v domači krušni peči in na koncu še voda z vodnjaka pri Esteli in Gillesu v svoji avtentični naravni obliki brez filtrov in dodatkov.

Promocija kresa

Foto: Arhiv TIC Šentjur

Kres je skupina ekoloških in biodinamičnih kmetov iz šentjurskega trikotnika, ki ga sestavljajo hribi Rifnik, Kalobje in Resevna, ki predstavljajo pomembno in posredno kvaliteto v smislu naravne, kulturne in duhovne dediščine teh krajev. Skupina si prizadeva za dvig

ekološke ozaveščenosti. Glineno uteţ, ki predstavlja simbol Kresa, so rifniški predniki uporabljali pri tkanju blaga od časa bronaste dobe dalje. Je stoţčaste oblike in spominja na hrib Rifnik. Rifnik ali Gora, kot ga ponosno imenujejo domačini, predstavlja s svojo bogato, 6000 let staro zgodovino kulturno in arheološko zibelko prebivalcev Šentjurja. Uteţ spominja na kres in trikotno povezavo hribov Kalobje–Rifnik–Resevna, ki ga člani skupine kres ţelijo zakuriti v srcih ljudi kot iskro zavesti o naši naravni in etnološki kulturni dediščini.

Alenka Testaniere, TIC Šentjur

Pestro prireditveno dogajanje v občini Podčetrtek Veliki koncert ob 10. obletnici delovanja ansambla Navihanke je napolnil večnamensko športno dvorano Podčetrtek do zadnjega kotička. 17. marca je v Podčetrtku potekal tradicionalni Jedrčev sejem z raznovrstno ponudbo regionalnih izdelkov in pridelkov, izdelki umetnostne obrti in suhe robe. Kljub slabemu vremenu je bil sejem zelo dobro obiskan.

Izbor ţupanovega vina

Foto: Arhiv Turizem Podčetrtek



V maju je potekal tradicionalni izbor za Ţupanovo vino – protokolarno darilo Občine Podčetrtek. Izbran je bil sauvignon Domačije Ilek iz Verač. So pa bili v Podčetrtku priča velikemu dogodku, ki se je zgodil v mesecu maju. Svoja vrata je odprl nov, sodoben vrtec. Opremljen je z vsemi nadstandardi, in sicer klimatizacijo, talnim gretjem, relaksacijsko sobo, knjiţnico, računalniško sobo, pisarnami ter prostornimi igralnicami z zunanjo teraso in igrali.

Jedrčev sejem

Foto: Arhiv Turizem Podčetrtek

Od 26. do 28. maja so Občina Podčetrtek, Terme Olimia in Turizem Podčetrtek gostile 14. Slovensko turistično borzo – SIW 2011, ki je največji poslovni dogodek slovenskega turističnega gospodarstva. Junija smo odprli najdaljši drevored tradicionalnih sort hrušk med Podčetrtkom in Olimjem. V njem najdemo: vinsko in kramarjevo moštnico, črno in belo tepko, medvenko in vinogradovko.

Darinka Kajba, Turizem Podčetrtek

DRAVINJSKO Obisk iz prijateljskega mesta Hlohovec, Slovaška 16. aprila, v času Jurjevanja, smo prejeli obisk iz prijateljskega mesta Hlohovec, Slovaška. Občina Slovenske Konjice in slovaška občina Hlohovec so leta 2007 podpisali listino o pobratenju. Od takrat je ţe minilo lepo število obiskov med prijateljski mesti in tudi ta se bo obeleţil k ţe minulimi obiskom. Sprejem slovaškega primatorja Petra Dvorana z delegacijo je bil pri penzionu Kračun, Loče, kjer je potekal prijeten klepet ob okusni večerji.

Naslednji dan je ravnatelj OŠ Loče, g. Franjo Šegel skupaj s podravnateljico Matejo Celcer, odpeljal štiri člansko slovaško delegacijo na občino Slovenske Konjice, kjer so se sestali z ţupanom, Miranom Gorinškom. Ogledali so si osnovno šolo Loče, pot so nadaljevali na Boč, kjer so lahko uţivali ob prekrasnem razgledu na Dravinjsko dolino. Pred kosilom so se udeleţili proslave pri Ţičkem grobelniku in dan zaključili pri ribniku Jernejček, kjer so imeli skupaj z ribiči, piknik.

Obisk iz prijateljskega mesta Hlohovec, Slovaška Foto: arhiv Občine Slovenske Konjice

Naslednji dan se je pridruţil gospod Kuhar s soprogo. Ogledali smo si zgodovinsko zanimivo, očarljivo Ţičko kartuzijo. Po

vodenem ogledu smo kosili okusno, kartuzijansko pojedino v najstarejši gostilni na Slovenskem - Gastuţu. Nato smo se podali na trg v Slovenske Konjice, kjer je ţe ves dan potekalo Jurjevanje po Slovensko. Ogledali smo si pester kulturni program. Primator iz Slovaške, skupaj z gospodom Kuharjem, ter tremi člani v sestavljeni komisiji, so poskusili enolončne dobrote, katere so se kuhale na trgu. Nedelja, zadnji dan obiska, smo se s teţkim srcem, vendar z upanjem, da se v bliţji prihodnosti ponovno vidimo, poslovili od naših prijateljev iz Slovaške. Primator Peter Dvoran je bil prvič v Slovenskih Konjicah vendar je obljubil, da se bo kmalu spet vrnil!

Pripravila: Suzana Macuh Občina Slovenske Konjice

V Zrečah imamo svoje vino Leta 2008 se v Zrečah spominjajo kot Vodovnikovega leta, saj so takrat obeleţevali 150-letnico njegove smrti. Letos poteka 220-letnica rojstva Jurija Vodovnika in tudi nekaj aktivnosti, ki so povezane s tem. Ena izmed njih je gotovo Predstavitev Vodovnikovega vina. Uradna predstavitev je potekala drugo sredo v juniju v sejni sobi Hotela Dobrava v popoldanskih urah. Najprej so za uvodno točko poskrbeli Ljudski pevci iz Zreč, za njimi pa so zbrani prisluhnili ţupanu Občine Zreče, mag. Borisu Podvršniku, ki je vzpodbudil zbrane turistične ponudnike k temu, da bi vino ponujali svojim gostom, ki jih obiščejo. Spregovoril je o pomembnosti tega vina saj med drugim sluţi kot protokolarno darilo občine in tudi kot spominek. O zgodovini vinogradništva, vinskih svetnikih, kleteh in predvsem o odnosu do vina ter aktualni problematiki zidaniškega turizma pa je spregovoril izredni



profesor etnologije na Filozofski fakulteti v Ljubljani, dr. Vito Hazler. Martin Mrzdovnik je na kratko predstavil Jurija Vodovnika in kako je tudi v njegovih pesmih velikokrat omenjeno vino in da se zato to vino ne imenuje po naključju Vodovnikovo. Podrobno pa je Vodovnikovo vino in ukvarjanje z vinogradništvom predstavil vinogradnik Vojko Korošec. Vino bo mogoče kupiti pri lastniku in prav tako v Turistični pisarni v Zrečah preko komisijske prodaje je povedala v.d. direktorice LTO Rogla – Zreče, GIZ Tadeja Waldhuber. Po uradnem delu so vsi prisotni vino tudi poskusili. Za vse tiste, ki ste zamudili zanimivo predstavitev pa še kratek nasvet someleja druge stopnje Matjaţa Kovaĉiĉa.

Vodovnikovo vino

Foto: Arhiv Občine Zreče Belo Vodovnikovo vino Chardonnay polsuho se zaradi svoje sortne značilnosti odlično poda k orehovi potici, sladkim orehovim štrukljem, kvašenim domačim izdelkom s suhim sadjem, domačemu siru, mesu perutnine v slajših omakah, kot sta na primer sadna in ţeliščna omaka. Rdeče suho Vodovnikovo vino Modri pinot, pa postreţemo k domačim suhim mesninam, jedem iz gob, svinjski pečenki in tudi jagenjček se ga ne bi branil. Skratka odlična izbira za nedeljsko kosilo.

Pripravila: Urška Firer, vodja TIC Zreče

Ropotalo in deţevalo Letos je zares ropotalo v Starih Zrečah tako v šotoru kakor tudi med oblaki. Čeprav je šotor prenesel dva huda naliva, ni bilo sile. K uresničitvi tri dnevne prireditve je pripomoglo veliko sponzorjev in donatorjev iz Zreč in okolice. Dogodki tri dnevne prireditve so bili dobro obiskani, nekateri so se na sobotne in nedeljske dogodke pripeljali kar z turističnim vlakcem, ki je vozil po Zrečah. Organizacijske vajeti pa so letos bile v rokah Društva godbenikov Zreče, Občine Zreče in LTO Rogla – Zreče, GIZ. Okoli dvajsete ure na prvi petek v juniju se je pričel Rock čevapčič, ki je ţe drugo leto potekal v sklopu Ropotanja v velikem šotoru pri Zadrugi v Zrečah. Na njem so nastopile glasbene skupine: Rimska cesta, Take off, Hišni rock band Skaza in Catharsis. Po vseh nastopih se je pričela še najbolj nora zabava z Radiem Rogla, ki je dodobra ogrela in nagradila tudi nekatere obiskovalce. Po njej pa je nastopila še skupina 500 metrov.

V soboto so ropotale harmonike

Dopoldan so na svoj račun najprej prišli otroci, ki so s pomočjo vzgojiteljic zreškega vrtca izdelovali različne instrumente iz papirja in kartona. Popoldan pa se je začel drugi letošnji pred izbor za Pohorsko coklo 2011. Idejno strokovni vodja tekmovanja Domen Jevšenak je sam pred izbor budno spremljal, prav tako pa mu je pri tem delu pomagal še selektor Tine Lesjak. Nekateri izmed tekmovalcev so celo prvič nastopili na tako velikem odru, deset pa se jih je uvrstilo v polfinale. Po končanem pred izboru se je pričela revija narodno zabavnih ansamblov. Prvi je na

oder stopil ansambel Domen z Viţarji, za njim pa Domači zvoki iz Trsta ter Hišni ansambel Skaza, ki se zbere skupaj samo za nastope na ropotanju. Nadaljevali so Poskočni muzikanti in še dve mladi zasedbi Euro kvintet ter ansambel Za vas. Na koncu pa so zaigrali še Original Pohorci ter legendarni Štirje kovači. Podelili so tudi »osveţilni« nagradi za dva najmlajša vztrajna plesalca Evito in Nika, ki sta pokazala veliko dobre volje in plesnih korakov. Zreški lovci pa so poskrbeli za brezplačen golaţ v sobotnem popoldnevu.

Ropotalo in deţevalo

Foto: arhiv Občine Zreče

Godbeniki pričarali veselo ploskanje V nedeljo popoldan se je pričel koncert pihalnih orkestrov. Najprej so zaigrali: Mladinski pihalni orkester Glasbene Šole Slov. Konjice, Limena glasba Vetropack – Straţa iz Hrvaške in Godba iz Ehrenhausena (Avstrija). Potem pa sta na oder prišli še domača zreška godba in godbeniki iz Proseka – slovenske manjšine v Italiji. Vsaka je zaigrala nekaj skladb. Zreško so spremljali tudi pevci Matjaţ Mrak, kateremu sta se pridruţili še Katarina Hren in Barbara Hartman, kasneje pa so skupaj z vsemi nastopili še ansambel Štajerskih 7 s katerimi je



sledila zabava do večernih ur, ko se je tri dnevno ropotanje tudi zaključilo. Ves čas prireditve je bilo poskrbljeno za jedačo in pijačo na različnih šankih okoli šotora. Dobro delo je bilo opravljeno tudi s strani zreškega ZŠAM-a in gasilcev ter varnostnikov in vseh ostalih prostovoljcev, ki so skrbeli za to, da je prireditev potekala nemoteno.

Pripravila: Urška Firer vodja TIC Zreče

SPODNJE SAVINJSKO Solarna svetilka SLE 35/90 Skupno razvojno sodelovanje treh podjetij – Energetika Vransko d.o.o., Enertec d.o.o. in EKO Ideja d.o.o. je botrovalo razvojnemu cilju nove solarne svetilke. Solarna svetilka je plod popolnoma domačega znanja in je hkrati izdelek za katerega imamo tudi patentno prijavo, ki se vodi na Uradu za intelektualno lastnino pod št. P-201000371. Namen projekta izvedbe solarne svetilke SLE 35/90, je da bo ta nudila zadostno razsvetljavo izključno z rabo sončne energije in nadomestila ekološko neprijazno konvencionalno razsvetljavo priklopljeno na električno omreţje za lokalno dostopne ceste in parkirišča (oz. javna razsvetljava), ter ostale lokacije, kjer je potreben zakonsko določen nivo osvetlitve do 0,5 cd/m2. Omogoča razsvetljavo tudi na odročnih krajih kjer izvedba konvencionalne razsvetljave ni mogoča. Solarna svetilka je sestav posameznih tehnološko dovršenih komponent, ki zagotavljajo avtonomijo 5 do 7 dni in elementov, ki skrbijo za varno in zanesljivo delovanje kompletnega sestava. Glavna nosilna konstrukcija za kompletno svetilko je izvedena s tremi konstrukcijskimi elementi. Nosilni steber hkrati predstavlja ohišje električnemu sklopu, poleg svojih osnovnih funkcij je tudi estetsko dovršen, saj je namreč odločne, nekoliko ostre organske oblike, ki je dobro zdruţljiva z elementi tako mestnega kakor tudi predmestnega okolja. Konzola na kateri je pritrjen fotonapetostni modul je izvedena iz pločevine in delno cevne konstrukcije, ki omogoča prilagajanje pozicije modula glede na osišče glavnega stebra. Ta konzolna konstrukcija omogoča

togo vpetje modula in hkrati zagotavljala zadostno zračnost, saj je le na ta način izkoristek fotonapetostnega modula optimalen.

Svetilka ohranja vse primarne funkcije konvencionalne razsvetljave, saj zagotavlja enako ali boljšo svetilnost in preprečuje svetlobno onesnaţevanje, v skladu z veljavno slovensko zakonodajo. Stikalna manipulacija se izvršuje preko elektronskega zatemnilnika. Ob rekonstrukciji stare razsvetljave, ki jo bo nadomestila razsvetljava izvedena s solarnimi svetilkami ali ob montaţi le te na novih lokacijah, ne bo potrebno pridobivati gradbenega dovoljenja. Za postavitev svetilke bo zadostoval ţe 1m2 površine zemljišča. Solarna svetilka tipa SLE (ta oznaka opisuje produkt) predstavlja rešitev, ki nudi estetsko ekološko javno razsvetljavo, neodvisno od porasta cen električne energije, je konkurenčna konvencionalni razsvetljavi ter hkrati modernega človeka opominja na pomembnost razvoja okolju prijazno naravnanih izdelkov.

Foto: Arhiv Energetika Vransko

Energetika Vransko



Spodnja Savinjska dolina je partnerjem v Savinjski regiji prva predstavila svojo turistično ponudbo Razvojni partnerji v Savinjski regiji so ţe dlje časa ugotavljali, da lahko k uspešnemu delu, ki ga vsakodnevno opravljajo za razvoj občin in regije, veliko pripomore tudi medsebojno poznavanje in uvid v to, kar jim je doslej uspelo dobrega narediti, zato so se odločili, da bodo organizirali turistične strokovne ekskurzije po posameznih subregijah. RASR, Razvojna agencija Savinjske regije je tako v sodelovanju z Razvojno agencijo Savinja in Zavodom za kulturo, šport in turizem Ţalec ter vsemi šestimi občinami na območju Spodnje Savinjske doline, 19. maja 2011 organizirala prvo tovrstno ekskurzijo po Spodnji Savinjski dolini. Povebljeni udeleţenci, ţupani in drugi predstavni občin iz Savinjske regije, predstavniki gospodarskih zbornic in drugi regijskih inštitucij ter predstavniki turističnih organizacij, so imeli moţnost na nekajurni poti od Ekomuzeja hmeljarstva in pivovarstva Slovenije v Ţalcu, preko ogleda muzejske zbirke "Prebold skozi čas" v Preboldu, ogleda obnovljenega gradu Komenda na Polzeli, prireditvenega prostora, kjer se vsako leto odvijajo prireditve ob Dnevu hmeljarjev ter ogleda središča Grajske vasi v občini Braslovče, obiska Lesjakovega ribnika v Taboru ter muzeja motociklov na Vranskem, bolje spoznati Spodnjo Savinjsko dolino, njeno zgodbo o hmelju ter gostoljubje njenih ljudi. V vsaki občini so udeleţence pozdravili tudi ţupani s svojimi sodelavci in jim podrobneje predstavili svoje občine Ţalec, Prebold, Polzela, Braslovče, Tabor in Vransko.

Ob zaključku izleta v gostišču Grof na Vranskem so udeleţenci druţno ugotavljali, da so dolino, ki so jo doslej poznali predvsem po edinstvenem pogledu na hmeljeva polja, doţiveli tudi kot dolino, kjer so hmeljarstvo, kulturna in naravna dediščina ter gostoljubje ljudi del vsakdanjega ţivljenja s tem tudi in del zanimive, specifične turistične ponudbe Spodnje Savinjske doline in Savinjske regije."

Obisk gradu Komenda

Foto: Tone Tavčar

Danica Jezovšek-Korent direktorica

Razvojne agencije Savinja Ţalec

SAVINJSKO-ŠALEŠKO Srečanje veleposlanikov v SA-ŠA subregiji Na povabilo organizatorjev SAŠA ORA, d.o.o., Inštituta za promocijo sinergije, subsidiarnosti in solidarnosti ter ţupanov SAŠA regije, so se v Zgornji Savinjski in Šaleški dolini 31. Marca mudili veleposlaniki, ki so akreditirani v Sloveniji ali Slovenijo pokrivajo iz tujine. Povabilu se je odzvalo 29 veleposlanikov. Namen srečanja je bila predstavitev Savinjsko – šaleške regije ter spodbujanje in podpiranje sodelovanja v integralnem razvoju regije. Goste je najprej v Vili Bianca sprejel ţupan Mestne občine Velenje Bojan Kontič. Jasna Klepec, direktorica SAŠA ORA d.o.o., pa je predstavila regijo in izpostavila predvsem njene potenciale.

Srečanje veleposlanikov v SAŠA subregiji

Foto: Arhiv SAŠA ORA, d.o.o.

Po ţupanovem nagovoru, krajšem kulturnem programu in predstavitvi SAŠA regije so se gostje odpravili na ogled podjetja Gorenje, d. d, Term Topolšica in podjetja BSH Hišni aparati, d. o. o. Zaključek obiska je bil v Logarski dolini , kjer so jim predstavili polstenje ovčje volne in kulinariko.

Pripravila: SAŠA ORA, d.o.o.



Razvojni center Energija Med 17 izbranimi projekti Ministrstva za gospodarstvo je na podlagi javnega razpisa za pridobitev sredstev Evropskega sklada za regionalni razvoj, imenovanega Razvojni centri slovenskega gospodarstva bil izbran tudi projekt hčerinskega podjetja Premogovnika Velenje PV Invest, ki je bil izbran kot razvojni center za energetiko. Za Razvojni center energija so pridobiti 11 milijonov evrov nepovratnih sredstev. Člani konzorcija v katerega so vključeni ključni regionalni gospodarski subjekti Savinjsko-šaleške regije s področja energetike in predelovalne industrije, bodo z ustanovitvijo Razvojnega centra energija celovito obravnavali in konkurenčno krepili področje energetike v drţavi ter na evropskem in ostalem mednarodnem prostoru. Za potrebo izvedbe celotne operacije bodo člani konzorcija investirali v izgradnjo in opremo ustreznih laboratorijskih prostorov ter prostorov za potrebe izdelave prototipov predvidenih produktov v treh objektih - del Stare elektrarne v Velenju, objekt Esotech in nov objekt na območju pridobivalnega območja Premogovnika Velenje. Center bo usmerjen v krepitev sposobnosti razvoja in uporabe novih tehnologij za razvoj novih konkurenčnih proizvodov, storitev in procesov na področju energetike in njenih podpornih dejavnosti. Pričakovani rezultati so poleg novih produktov in storitev, več kot 30 novih kvalitetnih delovnih mest za strokovnjake iz ustreznih področij z večjo dodano vrednostjo in vsaj 10 novo nastalih podjetij, ki bodo bistveno vplivala na razvoj in dodano vrednost v regiji in širše. Prav tako pa so načrtovane tudi prijave pravic intelektualne lastnine s patentno zaščito.

Energetska dejavnost ne more uspešno in konkurenčno delovati brez dotoka visoko izobraţene delovne sile in novih podjetij, ki tem kadrom dajejo priloţnost za razvoj novih izdelkov, storitev in znanja. RAZVOJNI CENTER ENERGIJA bo s povezovanjem gospodarskih druţb in raziskovalno - razvojnih inštitucij, ki delujejo v Savinjsko - šaleški subregiji, Sloveniji in izven nje, angaţiral energetski strokovni potencial za razvoj ter izvedbo konkretnih projektov na energetskem področju ter si prizadeval za zdruţevanje partnerjev s ciljem medsebojnega prenosa znanja. Na ta način bomo v Sloveniji dosegli večjo dodano vrednost tudi na področju izkoriščanja konvencionalnih energetskih virov, alternativnih ter obnovljivih virov energije, s tem pa posledično tudi povečali lastno konkurenčnost na Evropskem trgu.

Pripravila: Jerneja Kemperle SAŠA Inkubator

LAS – Društvo za razvoj podeţelja Zgornje Savinjske doline LAS je bilo ustanovljeno v letu 2008 z namenom črpanja sredstev LEADER. To so sredstva 4. osi Programa razvoja podeţelja, sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeţelja (EKSRP). LAS je pod vodstvom Upravljavca LAS, Savinje, zavoda za razvoj podeţelja in turizma za potrebe črpanja sredstev LEADER in za prepoznavanje LAS kot delujoče s strani Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, pripravilo na podlagi predhodnih izhodišč in smernic Lokalno razvojno strategijo za Zgornjo Savinjsko dolino. Preko programa LEADER se tako lahko izvajajo projekti, ki sledijo naslednjim ciljem:

Večja dodana vrednost podeţelja

Izboljšanje duhovne in materialne kakovosti ţivljenja na podeţelju

Razvoj spremljajoče turistične ponudbe

Povezovanje razvojnih struktur za celovit razvoj podeţelja

V Zgornje Savinjski dolini bilo do sedaj preko pristopa LEADER sofinancirano osem projektov iz EKSRP, dva sta v izvajanju. Lahko rečemo, da smo z uspehom zadovoljni, saj smo do sedaj izvedli vse načrtovano. Zgornja Savinjska dolina je bogatejša za skupno spletno stran turistične ponudbe www.savinja.si, za skupen katalog turistične ponudbe, info mapo, pingo plakate za vsako občino posebej, za prenekatera izobraţevanja in usposabljanja za različne ciljne skupine udeleţencev; tako za otroke, nosilce turistične dejavnosti na kmetiji, kot tudi za kmetovalce in gospodinje. S sofinanciranjem LEADER sredstev smo lahko omogočili 96 ur strokovnih druţinskih terapij za socialno ogroţene druţine, sodelovali z Zdruţenjem izdelovalcev zgornjesavinjskega ţelodca pri ocenjevanju zgornjesavinjskega ţelodca in soustvarjanju izbe v Mozirskem gaju, v katedrali v Gornjem Gradu ste se lahko udeleţili dveh zelo imenitnih koncertov festivala SEVIQC Breţice. Prisluhnili ste lahko zvenenju Gallusove glasbe v izvedbi Komornega zbora RTV in baročnemu orkestru Les Favorites iz Nemčije ter gregorijanskemu koralu v izvedbi belgijske skupine Psallentes+. V cerkvi Marije Sneţne v Solčavi ste lahko prisluhnili Haydnove godalne kvartete za duo kitar.

http://www.savinja.si/



Študijska pot na Finskem v okviru projekta Tradicionalno, naravno, ustvarjalno

Foto: Arhiv Zavod Savinja

Naj ne pozabim omeniti, da je območje zaradi sofinanciranja projektov LEADER bogatejše za izdelano študijo o prednostih in slabostih gorskega lesa, da imamo prve laboratorijske analize solčavskega sirneka, smo izvedli prvo ocenjevanje tokca in še bi lahko naštevali. LEADER pristop je v Zgornjo Savinjsko dolino prinesel izvedbo novih, sveţih inovativnih projektov, kakršnih v okolju še ni bilo ali pa je starim idejam dodal pridih nove, dodane vrednosti.

Pripravila: Ivica Orešnik Zavod Savinja

Turistična destinacija SAŠA na borzi Turistične Prizme v Sremskih Karlovcih Konec meseca marca je v Novem Sadu – potekala 14 Borza turistične prizme na kateri se je predstavila tudi turistična destinacija SAŠA. Na dvodnevnem srečanju turističnih delavcev so SAŠA regijo predstavljali predstavniki turističnih podjetij Golte d.o.o., Terme Topolšica d.d., Logarska dolina d.o.o., Center Rinka, Hotel Plesnik in Penziona Na Razpotju, ter turističnih kmetij Zgornji Zavratnik in Stoglej.

Prvi večer je potekala okrogla miza na temo povezovanja turistične ponudbe v regiji Balkan. Na okrogli mizi je direktor podjetja Logarska dolina d.o.o. Marko Lenarčič predstavil model sodelovanja in povezovanja Logarske doline s širšim območjem Solčavskega. Naslednji dan pa so predstavniki Turistične destinacije SAŠA novinarjem predstavili Savinjsko – šaleško destinacijo in primer širšega sodelovanja. Obisk turistične borze v Srbiji je idealna priloţnost za vzpostavitev poslovnih stikov z srbskimi turističnimi agencijami.

Pripravila: SAŠA ORA, d.o.o.

Projekt RUBIRES: 6. mednarodna delavnica v Velenju 6. mednarodna delavnica projekta RUBIRES je potekala 17. in 18. maja v Velenju. Delavnico je organizirala Savinjsko - šaleška območna razvojna agencija. Projekt RUBIRES (Rural Biological Resources – Obnovljivi viri energije na podeţelju) se izvaja v okviru programa Srednja Evropa in je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj (ESRR). V projektu sodeluje 11 partnerjev iz Nemčije, Avstrije, Italije, Madţarske in Slovenije. Osrednja ideja projekta izhaja iz različnih moţnosti uporabe biomase, ki ustvarjajo velik potencial dodane vrednosti v regiji. Za izrabo teh moţnosti je potrebno prepoznati in vključevati moţne potenciale na raznolikih področjih - od proizvodnje, predelave, transporta in končne porabe, s poudarkom tako na tehničnih kot organizacijskih rešitvah. Z zdruţevanjem upravljanja mate-rialnega toka in organiziranega

načrtovanja rabe zemljišč se ustvarijo trajnostni pogoji za pridobivanje surovin obnovljivih virov energije. Oboje pa zahteva povezovanje in vključevanje lokalnih in regionalnih deleţnikov na vseh omenjenih področjih, ustvarjena partnerstva pa regiji povečujejo dodano vrednost.

6. mednarodna delavnica – projekt RUBIRES – Hotel Paka

Foto: Arhiv SAŠA ORA, d.o.o.

Sama delavnica je obsegala dva dela - torkov dopoldanski del je bil namenjen strokovni in širši javnosti s poudarkom na aktualnem dogajanju na energetskem področju v SAŠA regiji, v sredo pa se je delavnica nadaljevala s srečanjem partnerjev. Delavnica se je udeleţilo 35 strokovnjakov iz različnih drţav in podjetij.

Pripravila: Jasmina Poličnik SAŠA ORA, d.o.o.

Otvoritev Centra Rinke V Solčavi so v sredo, 13. aprila 2011 slovesno predali svojemu namenu objekt Rinko – ki bo sluţil druţenju različnih generacij domačinov in obiskovalcev, izobraţevanju, spodbujanju k razvoju podjetništva ter trţenju naravnih virov in dediščine Solčavskega. Vrednost naloţbe je dober milijon evrov. Z nepovratnimi sredstvi je del projekt podprla Norveška v okviru Norveškega finančnega mehanizma.



Razstavni prostor v centru Rinka

Foto: Tomo Jeseničnik

Center Rinka se razsteza na 810 kvadratnih metrih in ponuja vse-bino v 4 nadstropjih. V kletnih pro-storih je urejena turistično informa-cijska točka za obiskovalce Solčavskega. Osrednjo celico predstavlja večnamenska dvorana za multimedijske predstavitve, predavanja, izobraţevanja, semi-narje, delavnice, gostujoče razstave ali manjše kulturne prire-ditve. Okrog dvorane je speljana kroţna stalna razstava o ţivljenju in naravi Solčavskega z naslovom Solčavsko – sprehod v naročje Alp, ki nas popelje na sprehod iz pra-bivališča v hišo, na dvorišče k lesu in ovcam, v gozd, k potoku, na gorsko trato, do skal in v gore. V pritličju je razstavno prodajni prostor za izdelke s Solčavskega in iz širšega okolja. V enovitem prostoru se vsebinsko dopolnju-jejo: razstavno prodajni kotiček, degustacijski, barski, bralni, internetni in otroški kotiček. V prvem nadstropju so urejene pisarne za podeţelski razvojni inkubator z moţnostjo koriščenja skupnih prostorov in opreme za administracijo (telecenter). Prostori so namenjeni dejavnostim podjetij, društev in drugih organizacij s Solčavskega.

Pripravila: Občina Solčava

Izgradnja dopolnilnega kanalizacijskega omreţja Varpolje – Spodnja Rečica

V letu 2011 je Občina Rečica ob Savinji pristopila k izgradnji dopolnilnega kanalizacijskega omreţja na območju Varpolja, Nizke, Spodnje Rečice in del Šentjanţa. Na tem območju je bil v letu 2009/2010 zgrajen povezovalni kolektor Varpolje – Rečica, ki se priključi na mozirski kanalizacijski sistem in zaključi v čistilni napravi v Mozirju. Projekt se sofinancira iz sredstev Evropske unije - Regionalnega razvojnega sklada. Obravnavano območje leţi na levem bregu Savinje. V novejšem obdobju se je poselitev močno širila. Na obvodnem prostoru reke Savinje so površine namenjene tudi različnim rekreativnim dejavnostim (kamp, kinološko društvo, športna igrišča,…). Pri zelo visokih vodah Savinja preplavi ta teren. Na tem področju do sedaj ni bilo kanalizacijskih sistemov. Fekalne odplake so se odvajale v pretočne greznice z izpustom neposredno v okolje, meteorne vode pa so se razlivale na okoliški teren. Po izgradnji primarnega kanalizacijskega sistema v letu 2010 so vzpostavljene osnove za priključitev dopolnilnega sistema. Dopolnilni sistem naselij Spodnja Rečica, Nizka, Varpolje in Šentjanţ je zasnovan v modificiran ločen kanalizacijski sistem. Za fekalno vodo se gradi novo omreţje, ki se priključuje na povezovalni kolektor Varpolje – Rečica. Fekalno omreţje tvorijo kanali v dolţini 6700m. Kanali večinoma potekajo po lokalnih cestah, krajši deli pa tudi po travnikih, vrtovih in ob regionalni cesti RI-225/1248 Radmirje –

Mozirje. Za odvod meteorne odpadne vode se v strnjenem delu Varpolj gradi meteorno omreţje v dolţini 1750m. Gradbena dela na območju Varpolj so v zaključni fazi, izgrajena je vsa kanalizacija vključno z rekonstrukcijo voznih površin, rekonstrukcijo ceste ter izvedbo pločnika za pešce proti kampu Menina. Na območju Spodnje Rečice pa do zaključka del ne manjka veliko, saj je potrebno izvesti še cca. 600 m fekalne kanalizacije. Občina Rečica ob Savinji in izvajalec del, CM Celje d.d. se zavedata, da z gradnjo kanalizacijskega sistema ovirata bivanjski ritem stanovalcev na omenjenem območju, zato skušata projekt zaključiti pred začrtanim rokom (februar 2012).

Rok Jamnikar



Novi stanovanjsko poslovni objekti v centru Nazarij V Nazarjah v teh dneh investitor Gradiatim d. o. o. iz Šmartnega ob Paki pričenja z gradnjo prvega od dveh blokov, v katerem bodo stanovanja in poslovni prostori. Tako bo v Nazarjah ţe letos zainteresiranim kupcem na voljo 15 stanovanj različnih velikosti, drugi objekt bo končan v letu 2012, kjer bo na razpolago 31 stanovanj. Potreba po tovrstnih stanovanjih se je v občini Nazarje kazala ţe nekaj časa, zato so v letu 2008 na občinskem svetu sprejeli Podrobni

prostorski načrt Center Nazarje, ki je osnova za ureditev infrastrukture in gradnjo stanovanjskih blokov. V letu 2009 so na Občini začeli z aktivnostmi pridobivanja gradbenega dovoljenja za gradnjo infrastrukture. Podjetje, ki je bilo zainteresirano za omenjeno investicijo, je takrat začelo z odkupom zasebnih zemljišč na prostoru, predvidenem za gradnjo novih blokov. V juliju 2010 je Občina objavila razpis za komunalno opremljanje zemljišča, ki je bilo v njeni lasti. Prvi objekt bo imel 15 stanovanj v velikosti od enosobnih do trisobnih. Prizidan bo tudi poslovni

del, ki bo namenjen gostinsko storitveni dejavnosti. Stavba bo imela pritličje, prvo nadstropje in mansardo. Predvideva se, da bodo stanovanja kupcem predali v letošnjem decembru. Drugi del te stanovanjsko poslovne soseske, ki bo zgrajena sodobno in energetsko varčno, je blok s pritličjem, prvim in drugim nadstropjem ter mansardo. V njem bo 31 stanovanj od enosobnih do trisobnih. Objekt so začeli graditi letos maja, predaja kupcem pa naj bi bila v aprilu 2012.

Pripravila: Občina Nazarje

5. e-regijske novice

Documents