30 let revije sladkorna bolezen - diabetes-zveza.si · en časopis za vso jugoslavijo konec maja...

Glasilo Zveze društev diabetikov Slovenije • ISSN 1408-1164 • Javno glasilo 95 b o l e z e n

Številka 109 • Maj 2015Cena 1,60

www.diabetes-zveza.si

30 let revijeSladkorna bolezen30 let revijeSladkorna bolezen

OSREDNJA TEMA:

SamokontrolaZnanilci upanja 2015

OSREDNJA TEMA:

SamokontrolaZnanilci upanja 2015

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Dunajska 167, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00069, 16.3.2015

Sladkorna bolezen 3MAJ 2015

ŽIVETI OBIČAJNO, KOT LE MOGOČE.

Eli Lilly farmacevtska družba, d.o.o.Dunajska 167, 1000 Ljubljanatelefon: (01) 5800 010, faks: (01) 5691 705

SIDBT00069, 16.3.2015

Revijo izdaja od aprila 1985:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana

telefon: 01 430 54 44,faks: 01 430 54 54,

e-pošta: [email protected],e-pošta uredništva:

[email protected],na spletu: www.diabetes-zveza.si

Izdajateljski svet:Peter Miklavčič (pred se dnik),

Marjan Šiftar, Dominik Soban (čla na)

Uredniški odbor:Živa Janež Višnar

(glav na in od go vor na ure dnica),Bra ne Bom bač (te hni čni ure dnik),

Milojka Mansoor (lek to ri ca), Maruša Pavčič, univ. dipl. inž. živil. teh.,

asist. dr. Aleš Skvarča, dr. med.,Maja Južnič Sotlar, Špel ca Ru dolf

(taj ni ca in trženje oglasnega prostora)

telefon: 01 430 54 44, e-pošta: [email protected]

Grafična priprava: BomArt, d.o.o., Rakek

Tisk: Tiskarna Pleško, d.o.o., Medvode

Natisnjenih 17.000 izvodov

Re vi ja Slad kor na bo le zen je vpi sa na v raz vid me di jev, ki ga vo di Mi nis tr stvo

za kul tu ro RS, pod za po red no šte vil ko 95.

Programe in delovanjesofinancira FIHO.

Stališča organizacije neizražajo stališč FIHO.

Novo Nordisk, d.o.o., je generalni sponzor Zveze društev diabetikov Slovenije

Za vsebino prispevkov in oglasov ne odgovarjamo.

Nepodpisani prispevki so plačani oglasi.

Izid naslednje številke je predviden v začetku julija.

Življenje brez vere ni življenje, ampak životarjenje.

(Pier Giorgio Frassati)

V vsakem človeku je neizmerna želja po življenju, ki v luči trpljenja do-biva globlji smisel in pomen. Po prvem šoku ob diagnozi in izkušnji la-stne umrljivosti se prebudijo nova energija, novo upanje in volja do življe-nja. Prebudi se zahteva, da se borim za življenje, ker obstaja nekaj, zakar je vredno živeti … Takšne in podobne zgodbe odmevajo ob akciji Zna-nilci upanja, v kateri že drugo leto zapored onkološki bolniki in njihovisvojci nominirajo srčne zdravstvene delavce, ki so jih spremljali na potiokrevanja.

Tudi pri osebah s sladkorno boleznijo je poleg motiviranega posamez-nika ravno zdravstveni tim tisti, ki posamezniku pomaga dosegati viso-ko stopnjo samokontrole. Pogoj za uspešno samovodenje je primerna po-učenost bolnika, da zna pravilno ravnati glede na razmere in izvide. Zatoje samovodenje življenjski projekt, ki vključuje razvijanje znanja, veščinin strategij. Ob postavitvi diagnoze sladkorne bolezni zdravnik od bolni-ka po navadi pričakuje spremembo prehranskih in gibalnih navad, poz-neje pa tudi doslednost pri terapiji, redni skrbi za noge in pri nekaterihtudi rednih meritvah krvnega sladkorja.

Življenje nas postavlja pred različne preizkušnje, ko pogosto pozabi-mo na navodila strokovnjakov in na vse, kar je dobro za nas. Ko ni pra-ve volje in zagona, se radi zapustimo in poskrbimo za manj svojih ob-veznosti kot takrat, ko se dobro počutimo in imamo občutek, da imamoživljenje pod nadzorom. Kadar pri bolnikih s sladkorno boleznijo nasta-nejo čustvene težave ali ko so pod pritiskom zaradi težkih okoliščin, seobvladovanje bolezni občutno zmanjša. Takrat je pomembno, da ima-mo na drugi strani strokovnjaka, ki nas vodi, razume in nam pri tem po-maga. Pogosto že prijazna beseda in potrditev, da so tudi jeza, žalost innemoč sestavni del življenja s sladkorno boleznijo, pomaga. Moč med-sebojnega prijaznega odnosa je neizmerna in jo je treba gojiti. Zato jetudi akcija društev onkoloških bolnikov tako dragocena. Vse nas nago-varjajo, da v zdravnikih, medicinskih sestrah in drugih zdravstvenih de-lavcih prepoznamo tiste, ki izstopajo po predanosti in srčnosti, in se jimzahvalimo.

BE

SE

DA

U

RE

DN

ICE

® Živa Janež Višnar, urednica

Fotografija na naslovnici:Brane Bombač

4 Sladkorna bolezen MAJ 2015

VSEBINA

OSREDNJA TEMA Samokontrola

8 Samokontrola glukoze v krvi z uporabomerilnih sistemov (glukometrov)

12 Nekoč šola preživetja, danes generatorsvobodnih in varnih odločitev

14 Dostopnost do medicinskih pripomočkov za izvajanje samokontrole

16 Noben testni listič ne sme biti porabljenzaman

19 Samokontrola – diabetikov vsakdan, osebna izkušnja

AKTUALNO

5 Trideset let revije Sladkorna bolezen

6 Poročilo letne skupščine Zveze društevdiabetikov Slovenije

20 Conversation map – edukacija malo drugače

26 Mediacija v zdravstvu

32 Vedenjski vzorci diabetika

34 Znanilci upanja 2015 – akcija onkološkihbolnikov

ZA NAŠE ZDRAVJE

21 Inzulinska črpalka

22 Potovalna lekarna za brezskrben dopust

25 Vnetje mehurja

28 Obstruktivna apneja v spanju

35 Luskavica in diabetik

36 Konferenca bolnikov z revmatskimi boleznimi

ZDRAVA HRANA NA KROŽNIKU

24 Malica

18 EDUKOTIČEK

86

12

36

16

35

20

22

2426

28


Njen glavni in odgovorni ured-nik, mag. Koselj, je na ustanovnemsestanku določil ime revije, Slad-korna bolezen, in to ime ima še da-nes. Začetki so bili skromni, prva šte-vilka je izšla na osmih straneh. Ured-niški odbor je izid načrtoval za april1985, vendar je revija do svojih bral-cev prišla dva meseca pozneje, saj somorali zaradi pomanjkanja finan-čnih sredstev z izidom počakati.

Kljub skromni grafični podobi – re-vija je bila črno-bela in brez slikovne-ga gradiva, na le nekaj straneh – paje takrat sramežljiva deklica rasla, se dobro raz-vijala in po tridesetih letih postala zrela ženska.Njeni ustvarjalci so postavili trdno vsebinsko zas-novo ter bralcem zagotovili zanimivo in kakovo-stno vsebino. Še vedno je tako in bralci nas po-znajo po pestrih vsebinah in kakovostnih pri-spevkih različnih avtorjev. Druga številka je izšla marca 1986na desetih straneh, vsebinska zasnova se ni spreminjala,objavljali so strokovne članke ter uvedli tudi društveni del,kjer sta bila objavljena dva prispevka.

En časopis za vso JugoslavijoKonec maja istega leta so na sestanku predsedstva

Zveze društev Jugoslavije za boj proti sladkorni bole-zni takratni organi ugotovili, da bi morali imeti časo-pis za sladkorne bolnike za vso državo, republiška dru-štva pa naj ne bi imela lastnih časopisov. Uredništvoskupnega časopisa je bilo predvideno v NovemSadu in vsaka republiška zveza naj bi za vsa-ko številko prispevala strokovni članek inčlanek o dejavnosti društva. Takratni ured-niški odbor revije Sladkorna bolezen jepredlog zavrnil z utemeljitvijo, da skup-ni časopis zaradi srbohrvaškega jezikav Sloveniji ne more postati glasilo zanaše bralce. Zamisel o skupnem jugo-slovanskem časopisu je zamrla, Slad-korna pa je nadaljevala svojo pot.

Revija povečuje obseg inizboljšuje kakovost

Vsebina revije se je vztrajnospreminjala in bogatila, bilo je

tudi več oglasov, več je bilo zanimanja za finančno po-moč. Tako so leta 1988 vsebino nadgradili s prevodi za-nimivih člankov iz tujih časopisov. Po izteku prvega

mandata izdajanja se je pokazala potrebapo spremembah, nekaj članov uredništvaje umrlo, nekateri niso mogli več sodelo-vati, zato je leta 1990 postal glavni in od-govorni urednik Bojan Zavašnik, ki se jetudi poklicno ukvarjal z novinarstvom,prevetrili so še člane uredniškega odbora.Leta 1992 se je reviji pridružil Lojze Cepuš,najprej kot urednik, pozneje pa kot glavniin odgovorni urednik vse do konca 1999.leta. Revija je v teh letih izhajala dvakratna leto. Njen obseg se je nenehno poveče-

val in posamezne številke sovsebovale že do 30 strani! Re-vija je imela čedalje kakovost-nejši papir, vsebino so pope-strile tudi barvne fotografije.

Povečanje naklade, več vsebine in številk

Društvene novice so po ob-segu presegle strokovne član-ke, kajti vsa društva so poroča-la o svojem delu. Člani so že ta-krat radi pisali o svojih izku-šnjah, zanimivih doživetjih. Na-klada se je povzpela na 10.000izvodov in več. Reviji se je v pri-

hajajočih letih na naslovnici pridružilrazpoznavni znak zveze (logotip), za-čele so se izdajati tri številke na leto,spremenila se je tudi podoba revije. Ju-nija 1999 jo je posodobil Blaž Mrevlje,njegovo delo je nadaljeval tehnični ured-nik Brane Bombač, ki revijo še danesoblikovno nadgrajuje.

Leta 2000 se je reviji kot glavni in od-govorni urednik pridružil Cveto Pavlin,

pozneje je urednikovanje prevzela Živa Janež Viš-nar. V teh letih je revija doživela veliko vsebinskih in

oblikovnih sprememb. Lahko se pohvalimo s 17.000izvodi in 52 stranmi kakovostne vsebine, v kateri so pri-

spevki društev in poljudni strokovni članki zanimivo inpoučno branje za naše člane.

Trideset let revije Sladkorna bolezen

»Bolniki s sladkorno boleznijo v Sloveniji že dalj časa želijo in zahtevajo svoje glasilo. Tudi zdravstveni delavci, ki se ukvarjajo s sladkorno boleznijo, čutijo potrebo po takem časopisu. Čeprav smo na sestankih predsedstvaZveze društev diabetikov Slovenije vsako leto govorili o časopisu, nam je šele letos uspelo natisniti prvo številkoSLADKORNE BOLEZNI,« je pred tridesetimi leti, aprila 1985, v uvodniku prve številke naše revije zapisal mag. dr. Miha Koselj, dr. med.

AKTUALNO Naslov rubrike

®® Živa Janež Višnar

Predsednik zveze Peter Miklavčič jerazglasil delovno predsedstvo, ki so gasestavljali: predsednik skupščine Domi-nik Soban in člana Silva Žontar in Mar-jan Šiftar. Po potrditvi dnevnega reda inizvolitvi delovnih teles je verifikacijskakomisija ugotovila, da je prisotnih 56delegatov, kar pomeni 79 odstotkov ude-leženih delegatov z glasovalno pravico.Za sprejemanje odločitev je bila glavni-na zagotovljena.

Delo in finance v preteklem letu»Delovanje zveze in njenih društev je

bilo v letu 2014 pozitivno,« je poročiloin finančni pregled zveze začel njenpredsednik Peter Miklavčič. SredstevFIHO je bilo relativno veliko, prejema jih41 društev za svoje programe in delova-nje. Predsednik je poudaril dobro sode-lovanje zveze z Ministrstvom za zdravje,Zavodom za zdravstveno zavarovanjeSlovenije, Diabetološkim združenjemSlovenije, Zbornico zdravstvene nege –Sekcijo medicinskih sester v endokrino-logiji, Kliničnima oddelkoma za endokri-nologijo, diabetes in presnovne bolezniInternih klinik UKC Ljubljana in Pedia-trične klinike UKC Ljubljana in Lekarni-ško zbornico. Predvsem pa so programnalog, ki so ga na lanski skupščini spre-jeli skupaj z društvi, v celoti izpolnili. »Iz-

vedenih je bilo celonekaj več programov,kot smo jih na začetkuleta predvideli,« je do-dal Miklavčič. »Za ne-

katere nove programe smo se na zveziodločili, da smo preizkusili njihovo učin-kovitost in potrebo članov po sodelova-nju. Pri tem so nam bila v veliko pomočsredstva FIHO, prispevki sponzorjev inoglaševalcev v glasilu Sladkorna bole-zen,« je ugotovil predsednik. Glasilo jeizšlo petkrat v 17.000 izvodih, poudarilje tudi pomembno izobraževalno vlogomed diabetiki. Po potrebi je zveza izda-jala tudi novice za informiranje društrvo tekočih stvareh. Vse prisotne je Miklav-čič ponovno spomnil na športno-rekrea-tivno srečanje, ki ga je v Topolšici orga-niziralo Društvo diabetikov Velenje in kije privabilo kar 1200 udeležencev. Tek-movanja v znanju o sladkorni bolezni seje udeležilo kar 385 šol, vzporedno stekmovanjem je zveza organizirala tudiposvetovanja za učitelje v Ljubljani. Pro-

slava ob svetovnem dnevu sladkornebolezni je bila lani v Kopru. Ob tem po-membnem dnevu je bilo z modro bar-vo osvetljenih tudi 26 objektov po Slo-veniji.

Preudarna poraba sredstev v letu 2014Gospodarno in preudarno porabo sred-stev je potrdila tudi Silva Žontar, pred-stavnica nadzornega odbora, zveza jeimela na koncu leta pozitiven izid prihod-kov, približno 672 evrov, kar je v današ-njih težkih časih pohvalno. Ob tej prilož-nosti je predsednik prepoznal tudi trud,predanost in prizadevanja dolgoletnihpredsednikov društev diabetikov, ki sosvoj mandat zaključili v letošnjem letuPredsednik se je še enkrat zahvalil s šop-kom: Jožic Vračko (Lenart), Henriku Emi-lu Petrovčiču (Idrija), Edvardu Brglezu(Trbovlje), Marici Batis (Postojna), AniMariji Hafner (Tržič) in Majdi Slavinec(Ljutomer).

Vse poteka po načrtih

Redna letna skupščina Zveze društev diabetikov Slovenije je bila tudi letos v marcu, prisotnih pa je bilo 34 društev.Zbrane sta nagovorila predstavnica podjetja Krka Mirjam Pangeršič in predstavnik generalnega sponzorjapodjetja Novo Nordisk Alen Najdenovski, ki je pozdravil navzoče in poudaril dragocenost medsebojnegasodelovanja. Predsednica Diabetološkega združenja Slovenije Jelka Zaletel je pomen povezovanja nadgradila in s ponosom spregovorila o projektu laičnih svetovalcev, od katerega veliko pričakujejo tako člani društev kot tudistroka: »Tako bo mesto bolnika ob zdravniku in medicinski sestri. Gre za novo obliko sodelovanja, ki je še nepoznamo.«

AKTUALNO: Redna skupščina zveze


® Živa Janež Višnar

Delovno predsedstvo

Predstavniki društev so pozorno prisluhnili poročevalcem.

Načrti zveze za leto 2015Peter Miklavčič je opozoril, da si bo tre-

ba prizadevati za zbiranje in pametno po-rabo denarja tudi v prihodnje. Izvršni od-bor je ugotovil, da je vključevanje čimvečjega števila novih sladkornih bolni-kov v programe, ki jih organizirajo dru-štva in zveza, nujno. Število oseb, obo-lelih za sladkorno boleznijo, v Sloveni-ji še vedno narašča hitreje kot številonaših članov. Zato bo v prihodnje trebanameniti dodatno pozornost pridobiva-nju novih članov. Uredništvo revije Slad-korna bolezen v letu 2015 nadaljuje s svo-jim ustaljenim ritmom dela. Tudi novi-ce zveze bo v prihodnje pripravljala Špel-ca Rudof in jih razpošiljala na e-naslo-ve društev diabetikov. Tudi spletna stranwww.diabetes-zveza.si in facebook pro-fil bosta še naprej zanimiv vir informa-cij predvsem za mlajšo populacijo. Le-tos bo tradicionalno, 20. Športno-rekrea-tivno srečanje organiziralo Društvo dia-betikov Kočevje v soboto, 30. maja. Ra-vno tako bo letos že 17. tekmovanje vznanju o sladkorni bolezni, število šol inučencev, ki se vključujejo v tekmova-nje, se iz leta v leto povečuje, kar je zelospodbudno. Tradicionalno bo 20. juni-ja že 14. Merčunov pohod pod taktirkoDruštva diabetikov Tržič. Zveza skupajz društvi ne bo manjkala niti na Festi-valu za tretje življenjsko obdobje v Lju-bljani. Tam se bodo predstavila dela dru-štev diabetikov. Pestro bo ob svetovnemdnevu sladkorne bolezni, 14. novem-bra. Na osrednjo prireditev se pripra-vljajo jeseniški diabetiki, ob tej prilož-

nosti bosta potekali nacionalna in tisko-vna konferenca v Ljubljani. Diabetikibodo znova brcnili nogometno žogo natekmovanju DiaEuro.

Prvenstvo bo v Romuniji, kamor bo ju-nija odšlo 12 nogometašev, trener, zdrav-nik in direktor reprezentance. Bivalnestroške za ekipo večinoma pokrije Ro-munska diabetična zveza, denar za vsedruge stroške (prevozi, oprema, prehra-na, priprave nogometašev) pa bodo mo-rali diabetiki zbrati s pomočjo sponzor-jev in donatorjev. V pripravo ekipe, pro-grama in pokritje stroškov se je aktivnovključilo društvo Nova Gorica.

Letos bo redna skupščina IDF Europein IDF skupaj s kongresom v Kanadi.Predstavniki zveze bodo sodelovali naobeh skupščinah in kongresu. Prav takobodo člani zveze sodelovali na 51. med-narodnem srečanju Evropskega združe-nja za proučevanje sladkorne bolezni(EASD), ki bo med 14. in 18. septembromv Stockholmu na Švedskem.

Delitev sredstev v letu 2015Alojz Rudolf, član izvršnega odbora

zveze, je pripravil tudi delitev sredstevFIHO. Izhodišča za delitev sredstev sobila postavljena v letu 2008 in so se gle-de na potrebo vsako leto dopolnjevala inpopravljala. Omenil je tudi, da želijo ne-katere organizacije in zavodi spremeni-ti zakon o humanitarnih organizacijah,kar bi še zmanjšalo količino prejetihsredstev, saj bi se na razpise prijavili za-vodi, ki opravljajo tudi plačljive stori-tve. Zato zveza spremembam zakonaodločno nasprotuje.

Soglasno, z javnim glasovanjem, stabila sprejeta tako program nalog kot tudifinančni načrt zveze za leto 2015.

Laični svetovalciPodpredsednik Marjan Šiftar je pozvalvse prisotne, da podprejo nadaljnje iz-vajanje projekta Laičnih svetovalcev.Program nastaja skupaj s predstavnikiNacionalnega programa za obvladova-nje sladkorne bolezni, trenutno na zveziše čakajo na njihove komentarje.

Minister za zdravje opozarja:

Letošnji nagrajenci zveze v družbi s predsednikom Petrom Miklavčičem

Kdo in kako pogosto potrebuje določanje glukoze?

Čedalje več je dokazov, da je koristnodoločanje glukoze v krvi tudi za bolni-ke, ki se ne zdravijo z inzulinom, še zla-sti tedaj, ko rezultate meritev uporabi-jo za ukrepanje. Izvajanje določitev glu-koze v krvi je smiselno, če je vodilo zaukrepanje, zato mora zdravnik po sve-tovani samokontroli bolnika napotiti vedukacijski program za samovodenje.Smernice priporočajo izvajanje samo-kontrole za bolnike, ki se ne zdravijo zinzulinom, le, če so predhodno pouče-ni o potrebnih spremembah v prehrani,telesni aktivnosti in zdravljenju na pod-lagi rezultatov samokontrole. Samokon-trola je zelo dober “učitelj” – omogočaspoznati, kakšen je učinek hranil, tele-sne aktivnosti in sprememb v zdravlje-nju na koncentracijo glukoze v krvi. Iz-kušnje omogočajo čedalje boljše ukre-panje in doslednejše upoštevanje shemezdravljenja ter tako uspešno obvlado-vanje bolezni, kar večini pomeni večjosamozavest in zadovoljstvo. Raziskavepotrjujejo, da je doseganje dobro ureje-ne glikemije zgodaj po odkritju sladkor-ne bolezni tisto, kar prepreči nastaneknjenih kroničnih zapletov, ki poslabša-jo kakovost življenja in preživetje bolni-kov s sladkorno boleznijo.

Strukturo, to je pogostnost in čas do-ločanja koncentracije glukoze, določizdravnik. Študije potrjujejo, da je učin-kovitejše strukturirano izvajanje določi-tev, ki je prilagojeno življenjskemu slo-gu posameznika in njegovi shemi zdra-vljenja. Samokontrola zagotavlja tudiučinkovitejšo obravnavo pri zdravniku,

saj lahko zdravnik natančneje oceni bol-nikovo sposobnost za samovodenje, na-črtuje dodatno edukacijo, bolj osebnimpotrebam prilagojeno in bolniku razum-ljivo prilagodi zdravljenje, kar povečaučinkovitost zdravljenja tudi zaradi bol-nikovega boljšega sodelovanja pri zdra-vljenju. Tako postane bolnik opolnomo-čen partner v zdravljenju.

Kdaj je samokontrolanesmiselna in potratnadejavnost

Partnerstvo med bolnikom in zdravni-kom je cilj dobre klinične prakse v dia-betologiji. Seveda tak pristop k zdravlje-nju zahteva tako od bolnika kot tudi odzdravnika aktivnejše sodelovanje. Razi-skave kažejo, da eden od šestih bolnikovizvaja samokontrolo, ne da bi spreme-nil prehrano, telesno aktivnost in zdra-vljenje v skladu s pridobljenim rezulta-tom. Tako izvajanje samokontrole, razendoločitev glukoze v krvi pri sumu naprisotno hipoglikemijo, ni smiselno in jeprimer neracionalne porabe dragih me-dicinskih pripomočkov.

Aktivna vloga v zdravljenju je največ-krat pretežka za tiste bolnike, ki zdravlje-nja bolezni ne postavijo na prvo mestov svojem življenju.

Seveda se zmanjša pomen izvajanja sa-mokontrole, če zdravnik na kontrolnihpregledih ne pregleda rezultatov samo-kontrole in jih ne uporablja za oblikova-nje terapevtskih ukrepov. Odločitev zasamokontrolo je dogovor in zaveza zabolnika in zdravnika, da bosta rezulta-te uporabila za dosego optimalno ureje-ne koncentracije glukoze v krvi.

Samokontrola pri bolnikih, ki se ne zdravijo z inzulinom

V strokovni javnosti se še vedno kre-šejo mnenja o tem, ali prinaša samo-kontrola klinično pomembno izboljšanjeurejenosti bolnikom, ki izvajajo samo-kontrolo in se ne zdravijo z inzulinom.Nekatere raziskave v zadnjem letu si-cer kažejo, da je večji delež bolnikov,zdravljenih s tabletami, ki so izvajali sa-mokontrolo glukoze v krvi, doseglo cilj-ne vrednosti glukoze, vendar je zniža-nje glikemije na meji klinične pomemb-nosti in za zdaj prevladuje mnenje, dasvetovanje samokontrole vsem, ki se nezdravijo z inzulinom, ni upravičeno. Iz-jema so mlajši bolniki, ki potrebujejospreminjanje zdravljenja zaradi izrazitej-še telesne aktivnosti in s tem večjegatveganja za hipoglikemijo, in tistim bol-nikom, ki zaradi zdravljenja pridruženihbolezni potrebujejo prilagajanje zdra-vljenja sladkorne bolezni z zdravili.

Ko koncentracija glukozepostane najpomembnejšainformacija v življenju

Želja vseh otrok, mladostnikov in mla-dih odraslih je živeti življenje, ki se nerazlikuje od življenja sovrstnikov, ki ni-majo sladkorne bolezni. Fleksibilen ži-vljenjski slog z veliko telesne aktivno-sti ali celo življenje poklicnega športni-ka s sladkorno boleznijo za svojo var-nost in dobro počutje potrebuje zago-tovilo, da je njegova koncentracija v var-nem območju vsako uro dneva in pogo-sto tudi ponoči. Zlasti za tiste, ki slaboali sploh ne zaznavajo znakov hipogli-kemije (sindrom nezavedanja hipoglike-

Samokontrola glukoze v krvi z uporabo merilnih sistemov (glukometrov)

Začela se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in se še vedno intenzivno razvija.Svetovanje in učenje samokontrole glukoze v krvi je danes del dobre klinične prakse.Samokontrola glukoze v krvi je nujni del zdravljenja bolnikov, ki potrebujejo zdravljenje z inzulinom, saj jim daje hitro informacijo o koncentraciji glukoze v krvi, da lahko preprečijonastanek hipoglikemije in znižajo morebitno izrazito hiperglikemijo. Zlasti intenziviranashema zdravljenja z inzulinom in bolnik s sladkorno boleznijo tipa 1, ki poskuša dosečioptimalno urejeno glikemijo, zahtevata pogoste in natančne določitve glukoze v krvi.Smernice priporočajo letno oceno natančnosti merilnega sistema, izvajanja pravilnega

postopka določitve koncentracije glukoze v krvi in preverjanja veščin prilagajanja zdravljenja, kar označujemo s pojmom samovodenje.

OSREDNJA TEMA: Samokontrola


® Dr. Marjeta Tomažič, dr. med., diabetologinjafo

to: O

SEBN

IA

RHIV

M. T

.


mije), je informacija o koncentraciji glu-koze zagotovilo varnosti v vsakdanjemživljenju.

Pogosto informacijo o koncentracijiglukoze potrebuje nosečnica, saj jevzdrževanje glikemije čim bliže normal-ni koncentraciji pogoj za rojstvo zdrave-ga otroka, ki bo tudi pozneje imel manj-še tveganje za razvoj srčno-žilnih bole-zni in sladkorne bolezni, kot tisti, ki sobili v maternici izpostavljeni visokimkoncentracijam glukoze v krvi. Tem po-sameznikom je razvoj neprekinjenegamerjenja glukoze s senzorskim siste-mom merjenja glukoze v medceličninipodkožja prinesel novo dimenzijo ži-vljenja. V povezavi z natančnejšim na-domeščanjem inzulina z inzulinskočrpalko je odličen tandem, kateregauspešnost v doseganju boljše urejenostije bil potrjen v številnih raziskavah.

Natančnost merilnih sistemovza merjenje glukoze v krvi

Natančnost merilnega sistema je nje-govo odstopanje od meritve, izvedene zreferenčnim analizatorjem, katerega to-čnost je nadzorovana in ustreza zahte-vam uporabe v laboratorijski medicini.Nenatančne meritve lahko vodijo vneustrezno razpoznavanje hipoglike-mije, nenatančen izračun odmerkov

inzulina in s tem sproženje hipoglike-mije povzročijo večjo variabilnost gli-kemije in posledica je celo večji deležglikiranega hemoglobina pri uporab-niku.

V Evropski uniji mora medicinski pri-pomoček pridobiti najprej oznako CE(Conformite Europeenn), ustrezati pamora tudi merilom, ki jih določa direkti-va Evropske komisije za medicinskoteh-nične pripomočke, kar zagotavlja tehni-čno varnost. Dokumenta pa ne določa-ta preverjanja njegove točnosti in na-tančnosti. Merila za oceno točnosti in na-tančnosti, ki jih mora izpolnjevati me-dicinski pripomoček, v Evropski uniji sstandardi določa Mednarodna organi-zacija za standardizacijo (ISO).Trenut-no še velja standard iz leta 2003, ki do-loča, da naj bo pri koncentracijah gluko-ze < 4,2 mmol/l 95 odstotkov vrednostitestiranega merilnega sistema v okviru± 0,83 mmol/l glede na vrednosti refe-renčnega analizatorja ter v okviru ± 20odstotkov pri koncentracijah ≥ 4,2mmol/l.

V letu 2013 so izdali prenovljeno ver-zijo standarda. V novem standardu sštevilko 15197:2013 so opisani standar-di, katerim mora ustrezati merilni si-stem, ki je namenjen samokontroli glu-koze v krvi. Novost novega standarda je

testiranje vpliva spremenjene sestavekrvi na točnost in natančnost določitvekoncentracije glukoze v krvi. Točnostin natančnost je treba preveriti z več se-rijami testnih trakov, najpomembnejšapa je zahteva po večji natančnosti me-rilnega sistema – to je manjšem odsto-panju meritev s testiranim merilnim si-stemom od meritev, opravljenih z refe-renčnim analizatorjem. ISO 15197:2013zahteva, da je 95 odstotkov vrednostitestiranega analizatorja v okviru ± 0,83mmol/l glede na vrednosti referenčne-ga pri koncentracijah glukoze < 5,5mmol/l ter v okviru ± 15 odstotkov prikoncentracijah glukoze ≥ 5,5 mmol/l.Dodatna zahteva je, da je 99 odstotkovrezultatov v območju odstopanja, ki za-gotavljajo majhen vpliv na klinični izid.Stari standard velja še do junija 2016, ve-čina uveljavljenih izdelovalcev pa je natrg že poslala nove merilne sisteme, zakatere navajajo, da že izpolnjujejo me-rila novega standarda.

V letu 2014 je tudi ameriška nacional-na agencija U.S. Food and Drug Admi-nistration, ki skrbi za varnost uporabezdravil in medicinskotehničnih pripo-močkov v ZDA, oblikovala lastne smer-nice za testiranje merilnih sistemov zadoločanje glukoze v krvi in merila, ki jihmora zadostiti za varno uporabo pri sa-mokontroli. Ta merila za natančnost soše strožja in opredeljujejo, da lahko me-rilni sistemi pri koncentraciji glukoze <3,9 mmol/l v 99 odstotkih odstopajo leza 0,4 mmol/l in pri koncentracijah ≥ 3,9mmol/l le ± 10 odstotkov.

Oba dokumenta nista zavezujoča, stale na ravni priporočil in izpolnjevanjenjunih določil ni nujno za trženje medi-cinskotehničnega pripomočka, zato naj-demo na trgu številne merilnike, ki neustrezajo tem merilom natančnosti. Dabi omejili uporabo teh merilnikov vSloveniji, je Zavod za zdravstveno za-varovanje Slovenije sprejel pobudo, dav novih merilih za medicinskotehničnepripomočke opredeli, da morajo me-rilniki, ki se bodo predpisovali v bre-me ZZZS, zadostiti merilom ISO15197:2013.

Vzpostavitev zavezujočega sistemaostrejšega preverjanja natančnosti predvstopom na trg bi vsekakor izboljšala

Samokontrola glukoze v krvi z uporabo merilnih sistemov (glukometrov)

foto

: B. B

.

kakovost merilnih sistemov za samo-kontrolo glukoze v krvi, ki se pogostouporabljajo tudi za “testiranje ob bolni-ku” (Point-of-care testing POCT) v ur-gentnih ambulantah, na bolniških oddel-kih in v ambulantah splošne medicine.

Kontinuirano merjenje glukozev podkožju kot metodasamokontrole

Sistem za kontinuirano merjenje glu-koze (KMG) sestavljata podkožno vsta-vljen senzor - elektroda in radiofrekven-čni oddajnik, ki izmerjene vrednosti po-sreduje v prikazovalnik (monitor), ki jetudi spominska enota za rezultate. Sen-zorsko elektrodo bolnik sam vstavi vpodkožje trebušnega dela. Senzor iz-merjeno koncentracijo glukoze v med-celičnini prevede v električni signal, kiga prek oddajnika prenese v monitor.Vsakih nekaj minut monitor izračunapovprečje meritev, ki jih izvede senzor,in ga prikaže na monitorju (“real-time”KMG) in shrani v spomin. Koncentraci-ja glukoze v medceličnini podkožja vdanem trenutku ni enaka koncentracijiglukoze v krvi, za njo “zaostaja” za pri-bližno sedem do deset minut. “Zaosta-janje” izmerjene koncentracije s senzor-

skim sistemom je pomembno upošte-vati zlasti pri oceni tveganja za nastanekhipoglikemije.

Na dan je zabeleženih skoraj 300 iz-merjenih koncentracij glukoze. Polegtrenutne vrednosti glukoze prikazujetudi krivuljo spreminjanja koncentraci-je glukoze v zadnjih treh urah. Prikažetudi hitrost spreminjanja koncentracijeglukoze v krvi. Sistem ima možnost na-stavitve opozoril na hitrost spreminjanjakoncentracije glukoze in na prenizkoali previsoko vrednost glukoze v krvi. Po-datki iz spomina monitorja se prenese-jo na osebni računalnik, kjer se prikaže-jo urejeni za analizo. Sistemi za konti-nuirano merjenje glukoze “real-time” soglede na dosedanje študije dober pripo-moček za izboljšanje urejenosti glikemi-je, doseči je mogoče bistveno manjšovariabilnost glukoze v krvi. Za varno inučinkovito uporabo sistema za konti-nuirano merjenje glukoze mora biti bol-nik vešč samovodenja glikemije, zatomora biti uvajanje te metode povezanos poglobljeno edukacijo. Pri dobro po-učenih bolnikih z nezavedanjem hipo-glikemije, ki imajo zelo veliko tveganjeza izgubo zavesti, je uporaba KMG v ra-ziskavah pomembno zmanjšala pojav-

nost hudih hipoglikemij. Raziskave ka-žejo, da uporaba KMG zmanjša deležglikiranega hemoglobina ob manjšemštevilu hipoglikemij. Za oceno uspešno-sti uporabe KMG kot dodatne metode sa-mokontrole pri bolnikih s sladkorno bo-leznijo tipa 2 še ni potrebnih podatkoviz raziskav.

Natančnost senzorskih sistemov seizboljšuje, ni pa še tako popolna, da bilahko nadomestila določanje glukozev krvi. Za senzorske sisteme za zdaj nistandardov, ki bi opredeljevali točnost,vsi opredeljujejo, da je treba pred na-črtovanim ukrepom koncentracijo glu-koze preveriti z določitvijo koncentra-cije glukoze v kapilarni krvi.

Kdo lahko v Sloveniji uporablja senzorski sistem v breme ZZZS?

Do senzorja za kontinuirano merje-nje glukoze v breme ZZZS so upraviče-ni otroci do sedmega leta starosti in odra-sli bolniki s sladkorno boleznijo tipa 1,ki imajo sindrom nezavedanja hipogli-kemije in ob tem hude hipoglikemije, kise zdravijo z inzulinsko črpalko ali funk-cionalno inzulinsko terapijo in so napodlagi meritev sposobni izboljšati ure-jenost glikemije. Prav tako imajo pravi-co do uporabe KMG nosečnice.

Določanje glukoze v krvi še vedno zlati standardsamokontrole

Samokontrola z določanjem glukozev kapilarni krvi je nepogrešljiv sestavnidel učinkovitega zdravljenja bolnikov ssladkorno boleznijo tipov 1 in 2, ki sezdravijo z inzulinom. Merjenje gluko-ze v kapilarni krvi ostaja zlati standardpri odločanju o ukrepih tudi pri bol-nikih, ki uporabljajo senzorske siste-me za kontinuirano merjenje glukoze,saj te meritve niso namenjene nepo-srednemu prilagajanju zdravljenja, sole opozorilo, kdaj je treba vrednost iz-meriti v krvi. Ti sistemi potrebujejo tudikalibracijo, ki je izvedena z vrednostjokoncentracije glukoze, izmerjeno z me-rilnikom glukoze v kapilarni krvi.

Pomembno je, da jo vrednotimo kot po-membno orodje za dosego dobro ureje-ne glikemije, ki pa nujno mora v partner-stvo z znanjem in pravilnim odločanjem,da se doseže cilj – to je dobro urejena gli-kemija in s tem boljše in daljše življenjebolnikov s sladkorno boleznijo.


www.diabetes-zveza.si

Za dodatne informacije o bolezni se obrnite na vašega zdravnika.

Podružnica v Sloveniji, Verovškova 57, Ljubljana

Viri: 1. Sladkorna, Marec 2013; Sodobna obravnava bolnika z diabetičnim makularnim edemom. Dostopno na http://www.diabetes-zveza.si/uploads/revija/pdf/SB98_1-48_screen.pdf; dne 6.Sept. 2014

Imate sladkorno bolezen?

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

DM

E-A

D-0

4-1/

15-S

I

oglasDME_A4a.indd 1 15/04/15 08:23

Vsako vrednotenje je lahko tudi napa-čno in danes sodobna medicina “evi-dence besed” na podlagi študij s pridrž-kom priznava vlogo samokontrole kotmetode za optimizacijo krvnega slad-korja – študije namreč pokažejo, da red-na meritev sladkorja ne izboljša ureje-nosti diabetesa, merjenega s HbA1c: po-kažejo pa, da uporaba teh meritev teme-ljito izboljša vodenje, tudi za 30 odsto-tkov. Kot vedno gre za človeški dejavnik,ki pove, da si bolniki izjemno radi me-rijo krvni sladkor, precej redko pa te me-ritve uporabijo in sproti spreminjajo svo-jo shemo zdravljenja. Šele v 21. stoletjuje ozaveščenost narasla, počasi tako medbolniki kot zdravniki raste zaupanje vstrukturirano merjenje in vzporedno vučenje tistega pravega vodenja diabete-sa. Žal je tokrat dostopnost do diabeto-loškega tima tista, ki omejuje globlje inbolj množično izobraževanje bolnikov –spet smo se usmerili na izbrane bolni-ke, preproste šole za množice pa ni.

Pregled skozi čas Kaj nas učijo modrosti naših očetov?

Zdi se, kot da bi diabetes vsakih tisoč letdoživel nov zagon. Leta 1550 pred na-šim štetjem so egipčanski zapisi dia-gnosticirali diabetes: izguba teže, huj-šanje in pogosto odvajanje vode. Na za-četku našega štetja, tisoč let pozneje,okoli leta 100, je Grk Aretaeus postal očeimena bolezni: diabetes namreč pome-ni “teči skozi” in tok hranilnih snoviskozi bolnika, saj zaužito hrano skoziurin izloči, zato tudi oslabi. Nato zgo-dovina tisoč let spet molči: v srednjemveku je bolezen pritajena, ali zaradi ne-znanja ali pa ga ni bilo (med vojnami inlakoto diabetes upade za 50 odstotkov).Šele po letu 1000 je arabski zdravnikAvicenna podrobno opisal sladkorno

bolezen, seveda le klinične znake, me-hanizmov okvar še niso poznali. Spet jeminilo skoraj tisoč let in le tu in tam jekdo opisoval vzorce urina – a vendar: če-prav niso poznali nikakršnega zdravlje-nja, razen diete, so po letu 1800 bolezenraziskovali. Londonskemu zdravnikuGeorgeu Reesu je leta 1838 uspelo pri-kazati povišan sladkor v serumu bolni-ka kot značilnost diabetesa, kar je bilopodlaga za smisel spremljanja ravnisladkorja, tedaj seveda le ravni sladkor-ja v urinu. A spet je trajalo 50 let in več,da se je oblikovala prva samokontrola.Tako imenovani Benedictov reagent(Stanley Benedict, 1908) je postal takodovršen, da je omogočal kvantitativnodoločanje sladkorja in prvo samokontro-lo: bolnikom so svetovali, naj z dieto infizično aktivnostjo dosežejo stanje, dabo njihov urin “sugar-free” ali prost slad-korjev, vsekakor stanje s tedaj dobrourejenostjo.

Prihod inzulinaLeta 1921 je nastal inzulin in za ved-

no spremenil potek sladkorne bolezni.A samokontrola je zaostajala, vojne souničevale človeštvo. Po drugi svetovnivojni pa se je začela tekma, tako v sve-tu kot v Evropi in pri nas v Sloveniji. Poletu 1950 je nastala “suha kemija” alidoločanje snovi po reagentih na test-nem traku, ki je laboratorij prenesla izbolnišnice v bolnikovo torbico. V ospre-dje pridejo gospodarske družbe, ki jih po-znamo še danes. Clinistiks, prvi meril-ni listič sploh, je izdelala gospodarskadružba Ames (današnji Bayer). Naredi-li so več izboljšav glede velikosti kaplji-ce krvi, časa merjenja, zanesljivosti, natoje po letu 1960 prišel še nemški Boe-hringer s svojim lističem. A je spet mi-nilo deset let, da je Ames predstavil prvi

glukometer, težak 1,2 kilograma – Boe-hringer pa nekoliko elegantnejšega, “pol”lažjega, pod imenom Reflomat. A ven-darle: za začetek samokontrole in gluko-metrov lahko navedemo letnico 1970.

Oskrba diabetika pri nasV Sloveniji nismo zaostajali. Leta 1956

smo postavili mrežo dispanzerjev zasladkorno bolezen, ki so nam jo tedaj za-vidali v večini evropskih držav in ki jepostavila Slovenijo na tretje mesto pooskrbi diabetikov v Evropi. Prof. dr. LevMatajc je prvi uvedel moderno zdravlje-nje (predvsem otrok, tip I, 1963) s pri-lagajanjem doze inzulina, upošteval jenemško znanje in štetje kruhovih enot,kot tudi tedaj napredno francosko pari-ško šolo prilagajanja terapije dietni pre-hrani in aktivnostim. Prihajala so novapodjetja, na primer sodelovanje Amesaz gospodarsko družbo Kyoto (zdaj Ar-kRay): kdo se spomni Dextrometra(1980) s prvim digitalnim zaslonom inprvega na baterije (Glucocheka, podje-tja Lifescan)? Razvoj se ni ustavil, ame-riška zveza diabetikov je leta 1989 obli-kovala prvo knjigo za zdravnike, prvosploh: Standardna oskrba bolnika.

Tisoč let je spet mimo in razvoj zna-nja o bolezni je v polnem zagonu: ne le,da vidimo številne poznane aparate, kotso glukometri Bayer Elite, LifescanovOne Touch, Boehringerjev Accutrend –tudi švedski HemoCue (Angelholm,1991), prvi aparat tudi za bolnišnice, kije uporabil le kapilarno kri in venskiodvzem iz žile na roki ni bil več potre-ben. Pomemben je tudi izum, da je mo-goča meritev glukoze prek elektrode(kot za kisik v krvi), kar je v povezavi zinzulinskimi črpalkami privedlo do 24-urnega senzorja za kontinuirano meri-tev, s tem pa do visoke varnosti bolnika.

Kaj je skupna točka med preživetjem s čim manj hospitalizacijami zaradi akutnih zapletov,med svobodnim odločanjem glede prehrane in med skoraj 100-odstotno varnostjo bolnika,ki jo omogoča 24-urni sistem nadzora? Samokontrola, postavljena na premico časa. Poglednanjo se je v zadnjih petdesetih letih nekje v ozadju močno spremenil, čeprav slovenskiZZZS še vedno tega ne priznava kot “osnovno življenjsko potrebščino”, vsaj ne navadnimsladkornim bolnikom na peroralni terapiji ali dieti.

OSREDNJA TEMA: Samokontrola skozi čas


® Damjan Justinek, dr. med., diabetolog

Nekoč šola preživetja, danes generator svobod nih in varnih odločitevfo

to: O

SEBN

IA

RHIV

D. J

.

Medtem ko smo prej govorili le o vode-nju bolezni, se je vodenje s senzorjemdrastično spremenilo. Bolnik v novem si-stemu uporabi napoved, trende sladkor-ja, ki jih pokaže aparat, in “zdravi” ne-kaj, preden se sploh zgodi – ustrezno po-veča ali zniža dozo inzulina po napoved-niku za prihodnost. Če pa govorimo o na-predku, da senzor dodatno varnost, sajaparat sam ustavi dovajanje inzulina obprenizkem krvnem sladkorju: bolnik sitako vsaj za trenutek oddahne, hipogli-kemije ne bo ali le zelo blaga.

Samokontrola v rokahposameznika

Na koncu povesti ali razprav vednoskušamo narediti epilog ali vsaj povze-tek. Glede samokontrole s tem ne botežav, dovolj uspeha lahko pokažemo.Zadnjih petdeset let, obdobje brez voj-ne, ni prineslo le ošabnih in vase zave-rovanih politikov in ni prineslo le nagle-ga širjenja diabetesa zaradi neprimerne-ga načina življenja in prehranjevanja.Bilo je petdeset let skokovitega tehno-loškega napredka, ko je stroj skoraj pre-hitel človeka, a vendar sam ni zmogelskoraj nič. Danes tudi to ne drži več: glu-kometri so sodobni, hitri, omogočajoše vrsto izračunavanj pravilnega vnosa

škrobnih živil in doziranja zdravil, s po-močjo njih si bolnik lahko izdela po-vsem svojo dieto. Dovolj je, da vsaj en-krat na teden primerja dve svoji živilimed seboj: na primer dve kosili ali dvevečerji ali dva zajtrka ali samo dve vrstisadja. Če bo naredil meritev po istemčasu (na primer kar po eni uri), bo vi-del, katera večerja ali kateri zajtrk je bilzanj ustreznejši, po katerem sladkorniha manj in je dolgo enakomernejši, vi-del bo vpliv različnih kombinacij živil(škroba, beljakovin, maščob, balastnihsnovi). Tega se brez glukometra ne danarediti: kako naj nekdo, ki ni pokli-cno v diabetesu, presodi v svoje dobro:ali je bolje, da za sladico poje kos neslad-kanega zavitka ali kos rožičeve potice ?Ali bo vedel, katera jabolka so kisla?Ali bo predvideval, da lahko ričet boljzviša sladkor kot rižota (ne glede naenake tablete ali inzulin za oba obroka),če ga preveč razkuha? Bolnik takih sva-ri ne more vedeti in tega niti ne potre-buje. Dovolj je, da vsaj enkrat na tedentestira dva para (isti obrok po istemčasu) in se uči: res “samouči”, saj pri-merja svojo, tudi najljubšo hrano. Če bodosegel manjša nihanja sladkorja, bovodenje toliko boljše in zapletov tolikomanj.

Prihodnost? Diabetes na počitnicah.Moderni sistemi 24-urnega nadzora sočedalje uspešnejši. Čedalje bolj so tudipovezljivi telekomunikacijsko, signalmeritve pošljejo v črpalko ali v splet. Navoljo so samostojni sistemi, ki enako-vredno kot ljudje ukrepajo, torej zviša-jo ali znižajo inzulinsko terapijo. Še ved-no smo nezaupljivi, postrani gledamo teavtomatske sisteme, čeprav imamo zdrugih področij življenja dobre izkušnje(na cesti: kateri avtomatski menjalnik ka-terega avtomobila pa še prestavlja slab-še kot voznik?). V dobi pametnih telefo-nov si bomo lahko privoščili, da kar tjapogledamo za sladkor – ne le naš, tudisladkor naših otrok.

Za zdravega človeka ta prihodnost nitako očitna, kajti zanj je svet lep in hra-na dobra, tudi če je nezdrava. Za diabe-tika je drugače: vedno nekaj načrtuje,vedno nekaj šteje, vedno računa, kdaj inkolikšna naj bi bila ta optimalna dozazdravil zanj. Ob vklopu moderne tehno-logije, ob vklopu avtomatskega pilota, alini natančno to ? Diabetes pošlje na “po-čitnice”, odklopi se in tudi on po dolgihletih enkrat zadiha in uživa. Samokon-trola je naredila korak naprej: bolnik nenadzoruje le sladkorja, končno lahkokaj naredi tudi za kakovost življenja.

Nekoč šola preživetja, danes generator svobod nih in varnih odločitev

Pametne rešitve za ljudi s sladkorno boleznijo, ki so plod slovenskega znanja.

VPD, Bled, d.o.o., Pot na Lisice 4, 4260 Bled · tel.: 04 574 50 70, fax: 04 574 50 71, email: [email protected]

Z VAMI ŽE 25 LET!

WWW.VPD.SI.SIVPD.WWW

Pravila obveznega zdravstvenega za-varovanja, ki jih sprejema skupščina Za-voda za zdravstveno zavarovanje Slove-nije, k njim pa daje soglasje minister zazdravje, opredeljujejo pravice do medicin-skih pripomočkov za izvajanje samokon-trole in zdravljenje sladkorne bolezni. Izobveznega zdravstvenega zavarovanja soza izvajanje samokontrole pravica dia-gnostični trakovi za optično odčitavanjeglukoze v krvi in urinu, diagnostični tra-kovi za aparat za določanje glukoze vkrvi, aparat za določanje glukoze v krvi,prožilna naprava in lancete ter sistem zakontinuirano merjenje glukoze v med-celičnini. Medicinski pripomočki za da-janje inzulina so igle za mehanski injek-tor in mehanski injektor ter inzulinskačrpalka in potrošni materiali.

Kdo je upravičen dodiagnostičnih trakov?

Do diagnostičnih trakov za aparat zadoločanje glukoze v krvi in aparata zadoločanje glukoze v krvi so v breme ob-veznega zdravstvenega zavarovanja po-leg oseb, ki se zdravijo s pomočjo inzu-lina, upravičene tudi zavarovane osebe,ki so na kombinirani peroralni terapiji inpri katerih je pričakovati prehod na in-zulinsko zdravljenje, ter nosečnice indoječe matere v času, ko se zdravijo za-radi gestacijskega diabetesa.

Aparat za določanje glukoze v krvipredpiše pooblaščeni zdravnik specialist.Za predpisovanje diagnostičnih trakov zaaparat za določanje glukoze v krvi jepooblaščen osebni zdravnik, ki številodiagnostičnih trakov za aparat za dolo-čanje glukoze v krvi določi glede nazdravstveno stanje zavarovane osebe,način zdravljenja sladkorne bolezni,strokovne smernice ter zmožnost prila-gajanja odmerkov rezultatom samokon-trole. Strokovne smernice in priporoče-no število merjenj krvnega sladkorja soobjavljeni tudi kot priloga Okrožnice MPšt. 7/2013, ki je objavljena na spletni

strani Zavoda za zdravstveno zavarova-nje Slovenije.

Na obnovljivo naročilnicoZavarovana oseba dobi predpisane

medicinske pripomočke na podlagi “Na-ročilnice za medicinski pripomoček” prienem od pogodbenih dobaviteljev ZZZS.Od oktobra 2014 je za zavarovane ose-be, ki dolgotrajno uporabljajo medicin-ske pripomočke potrošne narave, za ka-tere potrebno količino in obdobje dolo-či pooblaščeni zdravnik, omogočena iz-daja obnovljive naročilnice. Obnovljivonaročilnico lahko pooblaščeni zdravnikizda, če oceni, da gre za zavarovano ose-bo s stabilnim kroničnim zdravstvenimstanjem. Obnovljiva naročilnica veljaeno leto in v tem času zavarovani osebini treba zaradi izdaje naročilnice za me-dicinski pripomoček potrošne naravevsake tri mesece k pooblaščenemuzdravniku. Medicinske pripomočke naobnovljivo naročilnico prevzema enoleto pri istem dobavitelju.

ZZZS je lani začel vzpostavljati Se-znam medicinskih pripomočkov, kibo vseboval podrobne podatke o se-danjih vrstah medicinskih pripomoč-kov, kot jih opredeljuje šifrant, in po-datke o pripomočkih (izdelkih), kot jihje opisal izdelovalec.

Seznam medicinskihpripomočkov

Namen vzpostavitve:1. da se za posamezne vrste medicin-

skih pripomočkov določijo minimal-ne zahteve, ki jih morajo izpolnjeva-ti pripomočki (izdelki),

2. da se ugotovi, kateri pripomočki (iz-

delki) izpolnjujejo predhodno določe-ne minimalne zahteve za uvrstitev naseznam.To pomeni, da bo po vzpostavitvi Sezna-

ma medicinskih pripomočkov (za medi-cinske pripomočke pri zdravljenju slad-korne bolezni je predviden začetek upo-rabe v začetku leta 2016) zavarovana ose-ba lahko na spletni strani ZZZS preveri-la, pripomoček (izdelek) katerega izdelo-valca lahko dobi na podlagi predhodno iz-dane naročilnice v breme obveznegazdravstvenega zavarovanja. Takšen si-stem bo zagotovil, da bo pripomoček (iz-delek), ki je uvrščen na Seznam medicin-skih pripomočkov, zagotovljen brez do-plačila na vseh izdajnih mestih po vsej Slo-veniji pri tistih dobaviteljih (lekarnah inspecializiranih prodajalnah), ki se bodoodločili zagotavljati ta pripomoček (iz-delek). Zdaj namreč ni tako, saj je mogo-če, da zavarovana oseba pripomoček (iz-delek), ki ga je dobila npr. pri pogodbe-nem dobavitelju v Murski Soboti brez do-plačila, v drugem kraju pri drugem pogod-benem dobavitelju doplača. Poleg tegabo zavarovani osebi zagotovljen pripo-moček (izdelek), za katerega je bilo pred-hodno preverjeno, ali izpolnjuje vnaprejdoločene zahteve. Pogodbeni dobaviteljbo moral imeti na vseh svojih izdajnih me-stih najmanj 50 odstotkov vseh pripo-močkov (izdelkov), ki so na Seznamumedicinskih pripomočkov.

Novi cenovni standardiPrav tako bodo na podlagi posebnega

pravilnika na novo določeni cenovnistandardi za medicinske pripomočke prizdravljenju sladkorne bolezni. Novosttako pri medicinskih pripomočkih prizdravljenju sladkorne bolezni kot tudi pridrugih medicinskih pripomočkih potro-šne narave, pri katerih je zdaj cenovnistandard manj kot en evro, je uvedba naj-višje priznane cene. Uvedba najvišjecene pomeni, da bo zavarovani osebidostopen brez doplačila pripomoček (iz-

Dostopnost do medicinskih pripomočkov za izvajanje samokontrole

Iz obveznega zdravstvenega zavarovanja imajo zavarovane osebe, ki se zdravijo zaradi sladkorne bolezni, pravicodo medicinskih pripomočkov za določanje glukoze v krvi, urinu in medceličnini in pravico do medicinskihpripomočkov za dajanje inzulina.

OSREDNJA TEMA: Samokontrola – stališče ZZZS


® Alenka Franko Hren, univ. dipl. upr. org.

Za letos načrtujemo tudi širitev praviczavarovanih oseb pri medicinskih pripo-močkih za izvajanje samokontrole, in si-cer z diagnostičnim trakom za optičnodoločanje ketonov v urinu za prepreče-vanje ketoacidoze.

V priloženi tabeli prikazujemo podatke o šifrah in vrstah, izdanih količinah medicinskih pripomočkov za izvajanje samo-kontrole in samozdravljenje sladkorne bolezni ter njihove celotne vrednosti za leto 2014:


delek), ki se bo zagotavljal v okviru naj-višje cene. Najvišja priznana cena se bodoločila na podlagi najnižje cene, ki jobo ZZZS dosegel v postopkih pogajanjz zastopniki izdelovalcev ob upošteva-

nju izhodišč, ki so določena v Pravilni-ku o določitvi izhodišč za cenovne stan-darde medicinskih pripomočkov in zacene pripomočkov (izdelkov) iz obvez-nega zdravstvenega zavarovanja.

Glede na zgoraj navedeno je za letospredvideno povečanje obsega pravic domedicinskih pripomočkov pri samokon-troli sladkorne bolezni.

Medicinski kriteriji

Sladkorna bolezen zdravljena z inzulinom ali neurejena sladkorna bolezenna kombinirani peroralni terapiji ko zavarovanec(ka) začne z edukacijo zainzulinsko zdravljenje. V času nosečnosti in dojenja pri gestacijskemdiabetesu. Zavarovana oseba aktivno sodeluje pri zdravljenju.

Odobren aparat za določanje glukoze v krvi.

Sladkorna bolezen, bolnik obvlada samokontrolo.




Do senzorja za kontinuirano merjenje glukoze je upravičena zavarovanaoseba, ki se zdravi z inzulinsko črpalko ali funkcionalno inzulinsko terapijoin je na podlagi meritev sposobna izboljšati urejenost glikemije, če gre zaosebo, ki ima sladkorno bolezen tipa 1, je mlajša od 7 let in pri njej procesmielinizacije še ni zaključen, ali gre za osebo, ki ima sladkorno bolezen ssindromom ne-zavedanja hipoglikemije in ob tem hude hipoglikemije, aligre za nosečo osebo, ki ima slabo urejeno sladkorno bolezen.

Do oddajnika za kontinuirano merjenje glukoze je upravičena zavarovanaoseba, ki se zdravi z inzulinsko črpalko ali funkcionalno inzulinsko terapijoin je na podlagi meritev sposobna izboljšati urejenost glikemije, če gre zaosebo, ki ima sladkorno bolezen tipa 1, je mlajša od 7 let in pri njej procesmielinizacije še ni zaključen, ali gre za osebo, ki ima sladkorno bolezen ssindromom ne-zavedanja hipoglikemije in ob tem hude hipoglikemije, aligre za nosečo osebo, ki ima slabo urejeno sladkorno bolezen.

Sladkorna bolezen zdravljena z inzulinom.

Sladkorna bolezen zdravljena z inzulinom.

Sladkorna bolezen tipa 1, pri kateri je bilo tudi 6-mesečno izvajanjefunkcionalne inzulinske terapije neuspešno. Sladkorna bolezen tipa 1 ssindromom nezavedanja hipoglikemije kljub zdravljenju z večkratnimiaplikacijami inzulina dnevno. Sladkorna bolezen, ki se zdravi z inzulinom inpred načrtovano nosečnostjo oz. med nosečnostjo in v času dojenja nimadobro urejene sladkorne bolezni, kljub zdravljenju z večkratnimiaplikacijami inzulina dnevno. Za vse upravičence velja pogoj, da so bili pridotedanjem zdravljenju zavzeti za uspeh zdravljenja in so usposobljeni zasamokontrolo in ravnanje s črpalko. Otrok do 18. leta starosti s sladkornoboleznijo tipa 1 ter pogostimi in velikimi nihanji krvnega sladkorja kljubnatančnem zdravljenju z večkratnimi aplikacijami inzulina dnevno.

Odobrena inzulinska črpalka.

Odobrena inzulinska črpalka.

Sladkorna bolezen tipa 1, pri kateri je bilo tudi 6-mesečno izvajanjefunkcionalne inzulinske terapije neuspešno. Sladkorna bolezen tipa 1 ssindromom nezavedanja hipoglikemije kljub zdravljenju z večkratnimiaplikacijami inzulina dnevno. Sladkorna bolezen, ki se zdravi z inzulinom inpred načrtovano nosečnostjo oz. med nosečnostjo in v času dojenja nimadobro urejene sladkorne bolezni, kljub zdravljenju z večkratnimiaplikacijami inzulina dnevno. Za vse upravičence velja pogoj, da so bili pridotedanjem zdravljenju zavzeti za uspeh zdravljenja in so usposobljeni zasamokontrolo in ravnanje s črpalko.

Naziv

Aparat za določanjeglukoze v krvi

Diagnostični trakovi za aparat za določanjeglukoze v krvi

Prožilna naprava

Lanceta za prožilnonapravo

Diagnostični trakovi za optično čitanje

Lanceta navadna

Senzor za kontinuiranomerjenje glukoze

Oddajnik zakontinuirano merjenjeglukoze

Mehanski injektor

Igla za mehanski injektor

Inzulinska črpalka do 18. leta starosti

Set za inzulinsko črpalko

Komplet ampul oz.rezervoar za inzulinskočrpalko

Inzulinska črpalka nad 18. let starosti

Šifra

1231

1232

1235

1236

1240

1241

1247

1248

1233

1234

1242

1243

1244

1246

Količina

4.599

25.071.023

335

6.575.744

403.000

300

9.157

259

459

7.532.823

63

181.135

175.515

192SKUPAJ

Vrednost v €

46.403,91

11.783.380,81

1.765,45

591.816,96

56.420,00

9,00

305.667,93

132.587,28

12.553,65

1.129.923,45

122.185,98

324.231,65

5.232.102,15

353.637,1220.093.685,34

Kako je s samokontrolo bolnikov ssladkorno boleznijo na Hrvaškem? Šeposebej, kako je s samokontrolo spomočjo testnih lističev za nadzorsladkorja v krvi pri bolnikih z diabetesomtipov 1 in 2?

»Osebe z diagnozo diabetes tipa 2, kise zdravijo z oralnimi hipoglikemini,imajo na Hrvaškem pravico do 50 testnihlističev za samokontrolo sladkorja v krvina vsakih šest mesecev. Vsi bolniki, kiimajo tako imenovano bazal-oral (BOT,op. a.) terapijo in prejemajo en odmerekbazalnega inzulina na dan, imajo polegoralnih hipoglikemikov pravico še doenega testnega lističa za samonadzorsladkorja v krvi. Tisti, ki prejemajo dveenoti, dva odmerka, imajo pravico dodveh testnih lističev … Tisti, ki so na in-tenzivni inzulinski terapiji, pa imajo pra-vico do štirih testnih lističev. Zadnje ve-lja tudi za bolnike z diagnozo diabetestipa 1.«

Nemalokrat je mogoče slišati, daodobreno število testnih lističev za nadzorsladkorja v krvi ne zadostuje. Kako vigledate na te pomisleke?

»Res je, nemalokrat je to res mogočeslišati. Res pa je tudi, da nekaterim bol-nikom odobreno število testnih lističevres ne zadostuje in bi jih zaradi neneh-nega nihanja količine sladkorja potre-bovali več. Prepričan sem, da je mogo-če s pravilno razporeditvijo merjenj za-dovoljiti potrebe z odobrenim številomlističev. Naj povem, da nemalokrat, kopregledujemo pacientove dnevnike sa-mokontrole, opazimo, da ti merijo slad-kor v krvi ob istem času, zgolj na teščeoziroma pred večerjo. Tako ostanemobrez ustreznih podatkov, kaj se dogajaz njihovim sladkorjem v krvi med zaj-trkom in večerjo ali po večerji, predspanjem, ponoči … Prav te vrednostipa so za nas potrebne, da bi morebiti

laže spremenili terapijo in zmanjšalinevarnost hipoglikemije, torej preniz-ke stopnje sladkorja v krvi. Zato bolni-kom z diabetesom, ki imajo pravico doenega lističa na dan, priporočamo, damerijo raven sladkorja v krvi vsak dru-gi dan ob različnem času; en dan na teš-če, drugi dan dve uri po zajtrku, natopred kosilom, dve uri po kosilu, dve uripo večerji in pred spanjem. Priporoča-mo tudi, da bolnik občasno izmeri ra-ven sladkorja tudi sredi noči, saj vemo,da utegne biti nočna hipoglikemija iz-jemno neprijetna in nevarna. Prav red-na samokontrola sladkorja v krvi omo-

goča doseganje najustreznejše stopnjebolezni in zmanjšuje tveganje hipogli-kemije oziroma prenizke stopnje slad-korja v krvi.«

Torej, čim manj samokontrole zgolj zaradisamokontrole, merjenja zaradi merjenja,s čimer se nič ne spremeni pri njihovibolezni …?

»Tako je. Veliko je bolnikov z diagno-zo diabetesa, ki opravljajo samokontro-lo zgolj zaradi samokontrole. No, veli-ko več je takih, ki se tega lotevajo dru-gače, vendar vseeno. Zavedati se je tre-ba, da je prav s pravilnim merjenjem, spravilno samokontrolo mogoče marsikajspremeniti v njihovi terapiji. Nič koliko-krat zdravniki ponavljamo in bržkone botreba še velikokrat, da je prav samokon-trola eden pomembnejših segmentovpri zdravljenju bolnikov s sladkorno bo-leznijo. Dnevnik samokontrole pa zdrav-niku pomaga pri odločitvi o morebitnispremembi terapije. Hipoglikemije sebojijo tako bolniki kot zdravniki. Prvi za-

Noben testni listič ne sme biti porabljen zaman

Edino, kar šteje in varuje pred zapleti pri sladkorni bolezni, je normalen krvni sladkor. Vsak bolnik z diagnozodiabetes tipa 2 ima tri možnosti, kako ga doseči: s spremembo življenjskega sloga, s tabletami ali z inzulinom. Otem, kako je s samokontrolo pri bolnikih z diagnozo diabetesa na Hrvaškem, in še marsičem, povezanem s toboleznijo, pri naših južnih sosedih, smo se pogovarjali z doc. dr. sc. Dariem Rahelićem, dr. med., ravnateljemZavoda za endokrinologijo, diabetes in bolezni metabolizma klinične bolnišnice Dubrava v Zagrebu inpredsednikom Hrvaškega društva za diabetes in bolezni metabolizma pri Hrvaški zdravniški zbornici.

OSREDNJA TEMA: Samokontrola na Hrvaškem


® Marija Mica Kotnik

Leta 2013 je bilo na Hrvaškem registri-ranih 241.990 odraslih s sladkorno bo-leznijo. Po oceni Hrvaškega zavoda zajavno zdravstvo pa je skupna ocenabolnikov s to boleznijo 400.000. Skupnaprevalenca sladkorne bolezni pri ose-bah, starih od 20 do 80 let, je na Hrva-škem ocenjena na 9,2 odstotka.

Doc. dr. Dario Rahelić,dr. med., ravnatelj

Zavoda zaendokrinologijo,

diabetes in boleznimetabolizma kliničnebolnišnice Dubrava v

Zagrebu in predsednikHrvaškega društva za

diabetes in boleznimetabolizma pri

Hrvaški zdravniškizbornici.

foto

: MA

RIJA

MIc

AKO

TNIK

/PRO

MIK

O

radi neprijetnosti, ki jih pri tem doži-vljajo in preživljajo, zdravniki zato, kervedo, kakšne so posledice. Navsezad-nje je tudi pri raziskavah novih zdravil,potrebnih bolnikom s sladkorno bolez-nijo, velik poudarek prav na zmanjševa-nju tveganja prenizke stopnje sladkorjav krvi.«

Ko sva se pred časom pogovarjala ostanju bolnikov s sladkorno boleznijo naHrvaškem, ste mi omenili še nekaj napak,ki jih radi naredijo bolniki pri merjenjih …

»Nekateri bolniki sicer redno merijo ra-ven sladkorja v krvi, vendar ne vodijodnevnika samokontrole in ničesar nenaredijo glede na dobljene rezultate.Morda so se rezultati izboljšali? Mordacelo poslabšali? Nemalokrat v dnevnikihtudi opazimo visoke vrednosti sladkor-ja, ki so sicer redno vnesene in zapisa-ne, vendar se zdi, da bolniku to nič nepomeni in gre mimo njega, kot da se nične dogaja, kaj šele, da bi zaradi tega kar-koli storil. In smo še pri enem primeru,ko je testni listič pravzaprav porabljenzaman.«

Navsezadnje ti testni lističi niso poceni …

»Drži; niso poceni in so precejšen stro-šek za zdravstveni sistem. Še posebnotedaj, ko jih ne uporabljamo pravilno.Zato tudi trdim, da bi bilo prav, ko bi bol-nikom, ki lističe uporabljajo pravilno inje na njihovi podlagi mogoče vplivati napotek zdravljenja, odobrili več lističev.«

Opisali ste razmere hrvaških diabetikovdanes, kako pa vidite »jutri« na tempodročju?

»Glede na gospodarske in finančnerazmere na Hrvaškem, pa tudi v svetu,ni mogoče pričakovati, da bi kaj kmalupovečali število testnih lističev. Še zlastizaradi vsega, kar sem vam že omenil, patudi zato, ker kar precej testnih lističevnemalokrat neizkoriščenih konča v sme-teh. Naj opozorim še na nekaj: precej-šen delež naših bolnikov ima doma pre-cej glukometrov, merilnikov sladkorja,kar povečuje možnost napačnih meril-nih podatkov. Tako kot druge elektron-ske naprave imajo morda tudi ti meril-niki kakšno serijsko napako, zato je nuj-no, da bolniki spremljajo kakovost glu-

kometrov, pa tudi mi, zdravniki, mora-mo vedeti, kakšen merilnik imajo bolni-ki. Že zdaj je znano, da bodo od prihod-njega leta (2016, op. a.) morali vsi glu-kometri imeti ISO certifikat 2013, karbo bistveno izboljšalo kakovost samo-kontrole sladkorja v krvi: na drugi stra-ni pa bo s pomočjo programa UniGlukoomogočen prenos vseh podatkov iz glu-kometrov, kar bo krepko olajšalo delozdravnikov in izboljšalo kakovost prioskrbi bolnikov s sladkorno boleznijo.Sicer pa pilotni projekt že poteka.«

Lani ste mi dejali, da nameravateustanoviti referenčni center, ki bo skrbelza natančnost glukometrov in aparatovza določitev glikiranega hemoglobina(HbA1c). Kako daleč je ta namera?

»Ustanovitev referenčnega centra, ki boskrbel za natančnost glukometrov inaparatov za določitev glikiranega hemo-globina, ta sicer pokaže od dvo- do tri-mesečno povprečje krvnega sladkorja,je v teku. To je izjemno pomemben ko-rak, ki bo zagotovil še boljšo oskrbo bol-nikov s sladkorno boleznijo na Hrva-škem.«

Sicer, pa naše izkušnje kažejo, da je ve-čina merilnikov zelo natančnih. Zakaj sotorej rezultati meritev različni? Prepro-stega odgovora ni, naj pa naštejem ne-kaj najpogostejših vzrokov:• kapljice v naši krvi niso povsem ena-

ko obremenjene s krvnim sladkorjem,• roke niso bile dobro umite,• testni lističi niso bili ustrezno shra-

njeni (so morda preveč vlažni),• datum uporabe testnega lističa je pre-

tečen,• metode merjenja so različne.

Se je tudi vam morda zgodilo, da stes prvim merilnikom dobili rezultat 11,8mmol/l, z drugim pa le 10,9 mmol/l? Za-gotovo vas je to nekoliko zmotilo, za po-glede strokovnjaka ali opolnomočenegabolnika sta oba rezultata nekoliko pre-visoka (čeprav je bil krvni sladkor izmer-jen po jedi). Nekaj odstotkov drugačenrezultat ne vpliva na drugačen ukrep.Smisel samokontrole – merjenja krvne-ga sladkorja doma je v iskanju vzrokov,posledic in temu primernih ukrepov.

Merjenje vrednosti glukoze v krvi je zaštevilne bolnike s sladkorno boleznijo se-

stavni del življenja. Več raziskav je do-kazalo pozitiven vpliv merjenja gluko-ze v krvi oz. krvnega sladkorja, kot radirečemo pogovorno. Priporočila in po-membnost meritev so zapisani v smer-nicah za zdravljenje sladkorne bolezni,ki veljajo za vsako državo posebej. Leta2008 je mednarodna organizacija IDF –International diabetes federation izdalapriporočila za izvajanje meritev krvne-ga sladkorja doma in med njimi najde-mo tudi diagram, ki nazorno prikazuje,da meritve niso zgolj zbadanje z lance-to in nanašanje krvi na testni listič, tem-več proces s številnimi vplivi.

Merilniki so, gledano finančno, lju-dem laže dostopni kot pred leti. Mnogimerilnik prejmejo v dar ali si ga v nava-lu motivacije za spremljanje poteka bo-lezni kupijo sami, pa čez čas ugotovijo,da so vrednosti enkrat visoke, drugičnizke. Drugi navajajo, da merijo le zju-traj (češ, da so tako slišali po priporoči-lih), krvni sladkor pa skozi leto ni niko-li manj kot 10 mmol/l. Taki in še števil-ni drugi, ki krvni sladkor le merijo, obtem pa nič ne ukrepajo, merijo krvni

sladkor po nepotrebnem. Smisel meri-tev je v ozaveščanju – razumevanju,kako način življenja vpliva na ravenkrvnega sladkorja. Ob tem je treba ve-deti, da na raven krvnega sladkorja vpli-va veliko stvari, najbolj hrana, gibanje inzdravila za sladkorno bolezen. Zanimivnačin merjenja krvnega sladkorja sotako imenovane “parne meritve”, karpomeni, da krvni sladkor izmerimo preddogodkom in po njem. V spodnji tabelisi oglejmo nekaj primerov:

O vseh podobnih dilemah se je trebaposvetovati z zdravnikom ali medicinskosestro edukatorko. Vplivov na ravenkrvnega sladkorja je preveč, da bi jihlahko strnili v prispevek. Ključ do dobre-ga razumevanja in urejene sladkornebolezni tiči v pogovoru med vami inzdravstvenim strokovnjakom.

Vestno beležite svoje meritve krvnegasladkorja v dnevnik, vsak dogodek pre-verite vsaj dvakrat (npr.: enako kosilo te-stirajte vsaj dvakrat), zapisujte si raz-mišljanje in opombe, kar bo podlaga zapogovor z vašim zdravnikom ali eduka-torjem.


EDUKOTIČEK

Dva merilnika, pa vsak kaže drugače!Imate tudi vi podobno izkušnjo? Res, pogosto se nam zgodi, da nam naši bolniki ssladkorno boleznijo potarnajo, da imajo dva dokaj nova merilnika, pa vsak kaže drugače.Seveda je res, da je med merilniki razlika, zato se pred nakupom posvetujte z zdravnikom,edukatorjem ali farmacevtom. fo

to: B

. B.

® Jana Klavs, diplomirana medicinska sestra edukatorka

KS pred KS pov mmol/l Dogodek v mmol/l Komentar (KS = krvni sladkor)

6,6 KOSILO:2 dcl goveje juhe z žličniki Dvig krvnega sladkorja ni ustrezen, priporoča se,100 g piščančjega zrezka da je dvig KS po jedi do + 2/3 mmol/l, v tem primeru 300 g krompirja gre za preveliko količino zaužitega škroba150 g zelene solate s fižolom 12,7 (krompir in fižol, žličniki v goveji juhi).

5,9 VEČERJA:450 g mešane solate Pri večerji ni bilo ogljikovih hidratov, kar ob obstoječi80 g mladega sira terapiji (inzulinska terapija) lahko povzroči hipoglikemijo.60 g purana 3,2

18,8 GIBANJE: 18,8 mmol/l je raven krvnega sladkorja (nad 14 mmol/l),2–3 ure intenzivne hoje ob kateri se fizična aktivnost odsvetuje, znano je, da pri

22,5 visokih vrednostih KS ob fizični aktivnosti KS praviloma narašča.

9,6 GIBANJE:1 uro zmerne hoje (pribl. 5 km) 6,1 Gibanje zelo ugodno vpliva na raven krvnega sladkorja.

7,6 PRIGRIZEK: Jabolko samo ne bi povzročilo takega zvišanja KS, razlog zajabolko 15,6 +8 mmol/l se skriva v obilnem kosilu s skritimi maščobami,

ki je bilo zaužito dve uri pred jabolkom.

Ocenjeno je, da oseba z diabetesom nasvojo bolezen pomisli v povprečju vsa-kih dvajset minut. To pomeni v budnemdelu dneva več kot 50-krat, neredko patudi med spanjem in v sanjah … Hočešnočeš je življenje diabetika prežeto zmislimi in opravili, povezanimi z dia-betesom. In res, tudi to je samokontro-la, v najširšem pomenu. Nedvomno jebolezen za vsakega posameznika, pogo-sto pa tudi za ožje družinske člane po-membna naloga, ki jo je treba čim uspeš-neje in čim manj obremenjujoče in ome-jujoče vključiti v svoj vsakdan. Res je,včasih je vsega skupaj preveč, včasih setega ne bi šel več, ampak ne gre …

Diabetes ostaja ...Zato je prav samokontrola osrednje in

najboljše orodje oziroma orožje za to, daimamo bolezen pod nadzorom: da lah-ko živimo čim bolj “normalno” in da sedolgoročno preprečujejo oziroma ome-

jujejo njene negativne posledice. Zdrav-niki, sestre in drugi strokovnjaki nas po-učijo o osnovnih pravilih vodenja slad-korne bolezni v zvezi s prehrano, telesnoaktivnostjo, jemanjem zdravil, meritva-mi krvnega sladkorja ipd., na nas, pacien-tih, pa je, da jih udejanjamo in aktivnovključimo v svoje življenje, samostojnosprejemamo odločitve, razmišljamo omorebitnih napakah in se na njih učimo– 24 ur na dan, sedem dni v tednu ...

Samokontrola ni sama sebi namen

Za to, da imamo od nje največ koristi,je zelo pomembno sistematično beleže-nje opravljenih meritev, vodenje dnev-nika prehrane in telesne vadbe, beleže-nje počutja, predvsem pa premišljenasamoanaliza in interpretacija. Tako po-stane neprecenljiva in izjemno bogatazbirka opažanj in izkušenj, iz katerihse učimo. Zato naj bo samokontrola naš

izziv, ki nas izboljšuje, daje znanje inmoč za napredek, vodi k večji samostoj-nosti, samozavesti, svobodi in fleksibil-nosti. V teh okvirih omogoča tudi “pre-krške in pregrehe”, občasno “kratek od-dih”, na daljše “počitnice” pa še čakamo.

Kaj zame pomenisamokontrola?Redne meritve krvnega sladkorja predobroki in po njih, načrtovanje in odloča-nje o prehrani in računanje ogljikovih hi-dratov, preverjanje telesnega počutja inzaznavanje hipoglikemij, redna telesnaaktivnost in opazovanje telesnih in dru-gih občutij, odločanje o tem, kaj jezame dobro in kaj ne, presojanje poten-cialnih posledic določenega ravnanja,predvidevanje morebitnih hipo- in hiper-glikemij v izjemnih situacijah, preizkuša-nje novih situacij, odziva organizem naneznano hrano ...

Samokontrola – diabetikov vsakdan

Čisto navaden dan diabetika: jutranja meritev krvnega sladkorja, hiter razmislek o zajtrku, računanje ogljikovihhidratov in odmerjanje inzulina, načrtovanje nadaljnjih dnevnih aktivnosti in prehrane čez dan, po obrokuponovna meritev, morebitna korekcija … Skozi dan se sosledje teh dogodkov še večkrat ponovi, kaj hitro pa prideše kaj nepredvidenega, povezanega z visokimi ali nizkimi vrednostmi krvnega sladkorja … Dan se konča z meritvijokrvnega sladkorja in lahko ležemo k počitku. Veliko opravil, veliko misli, ob katerih pa opravimo še vse drugednevne naloge in obveznosti: gremo v šolo ali službo, kjer se posvečamo šolskim in delovnim izzivom, poskrbimoza otroke in gospodinjstvo, opravimo nakupe, gremo na sprehod ali športno aktivnost, se družimo in zabavamo s prijatelji, tako kot vsi drugi.

OSREDNJA TEMA: Samokontrola – osebna izkušnja

® Eva Bolčič

Letna naročnina znaša 8 evrov (izide 5 številk),posamezna številka stane 1,60 evra.

Naročilnico pošljite na naš naslov:Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana; lahko pa se naročite tudi po telefonu:01 430 54 44; ali po e-pošti: [email protected].

NAROČILNICA (za glasilo Sladkorna bolezen)

Ime in priimek .......................................................................................................................................

Naslov ....................................................................................................................................................

Poštna štev. in kraj ...............................................................................................................................

Želim postati član društva diabetikov [ DA ] [ NE ]

Kraj in datum ................................................................................... Podpis ......................................

Slovenija ima od leta 2010 Nacionalniprogram za obvladovanje sladkorne bo-lezni, eden prvih njegovih ciljev pa jeopolnomočenje bolnika. Program teži kvzpostavitvi partnerskega odnosa bolni-ka z zdravstvenim osebjem. Čeprav jeedukacija bolnikov s sladkorno bolezni-jo v Sloveniji dobro uveljavljena, še ob-stajajo bolniki, za katere je vodenje slad-korne bolezni zgolj obisk pri diabetolo-gu. Da je edukacija nujna in pomem-ben del zdravljenja sladkorne bolezni,opredeljujejo Smernice za zdravljenjesladkorne bolezni (2007 in 2011).

Priporočila navajajo, naj se bolnik edu-kacije udeleži ob odkritju bolezni, obvsaki spremembi zdravljenja, vsaj en-krat na leto in na lastno željo.

Certifikat za educiranjeConversation map je pripomoček, s

katerim se edukacija o sladkorni bole-zni izvaja nekoliko drugače. Pripomočekje bil razvit pred leti v Veliki Britaniji inKanadi, IDF (Mednarodna diabetološkazveza) je pripomoček strokovno podpr-la. Izdelavo je podprlo in jo še podpirapodjetje, ki izdeluje inzulin – Eli Lilly. Zaizvajanje edukacije s pomočjo Conversa-tion map je potreben certifikat, ki gaedukator lahko pridobi na posebnemizobraževanju. Trenutno v Sloveniji po-teka tovrstno izobraževanje, vodi gausposobljen strokovnjak za Conversa-tion map.

Dokazi o učinkovitostiedukacije

Edukacijo s Conversation map so ve-likokrat testirali na različne načine, vrazličnih državah. Zanimiva je španskaraziskava iz leta 2013, v katero so vklju-čili več kot 300 bolnikov. Ti so bili raz-deljeni v dve skupini, prva se je izobra-ževala s pomočjo Conversation map,druga na klasičen način. Ugotovili so, daimajo bolniki iz prve skupine po treh obi-skih občutno več znanja kot bolniki izdruge skupine.

Zakaj je Conversation mapbolnikom všeč?

Učenje o sladkorni bolezni je za mar-sikoga v mislih pot nazaj v šolo. Sloven-ski edukatorji smo se v zadnjih letih in-tenzivno izobraževali o ustreznih pri-stopih in učenju odraslih ljudi. Čepravso nam andragoški pristopi blizu, je v na-ših ambulantah pretežno frontalna obli-ka učenja in učenje s pomočjo diskusi-je. Metoda Conversation map je svoj-stvena zaradi močnega vizualnega vpli-va in vloge edukatorja, ki je tokrat v ne-koliko drugačni luči. Edukator ni preda-vatelj, pogovor o sladkorni bolezni zgoljusmerja s pomočjo pogovornih karticin pogovora udeležencev.

Pripomoček je sestavljen iz barvnenamizne podloge, ki je opremljena s slo-venskimi besedami in trditvami. Zasno-vana je v obliki zemljevida, pot nas vodi

po vsebini sladkorne bolezni (kaj se do-gaja v telesu, ko zbolimo za sladkorno bo-leznijo, kakšna je vloga trebušne slinav-ke, kaj vse vpliva, da se krvni sladkor zvi-ša, kako lahko nadzorujem svoj krvnisladkor …). Poleg slikovne podloge so tuše pogovorne kartice, na katerih so za-pisane trditve, ki jih najpogosteje slišimov pogovornem jeziku (npr.: grozdje jestrogo prepovedano, sladkorna bolezentipa 2 je blaga bolezen, človek s sladkor-no boleznijo lahko povsem normalnoživi itd.). Kartice so vodilo pogovora “omitih in dejstvih” ali “kaj drži in kaj ne”.Ta del pogovora je po navadi za mnogenajbolj zanimiv in sproščajoč.

Conversation map je sestavljen iz večtem, najpogostejše so:1. kako poteka sladkorna bolezen,2. zdravo življenje in zdrav življenjski

slog,3. zdrava prehrana,4. začetek zdravljenja z inzulinom.

Vsako srečanje traja eno do dve uri, po-teka v obliki pogovora, kar je za bolni-ka in edukatorja manj naporno kot kla-sično predavanje. Pomemben poudarekedukacije s pomočjo Conversation mapje spodbujanje k spremembam, del vsa-kega srečanja je načrtovanje, kaj lahkospremenim. Bolniki s pravkar odkritosladkorno boleznijo naj bi obiskali prvetri pogovore, med dvema edukacijamanaj mine vsaj 7–10 dni. Tako lahko bol-nik informacije s srečanj preizkusi v vsa-kdanjem življenju.

Nič se ne mudi domovEdukacija Conversation map se izva-

ja v majhnih skupinah, s 6–10 udele-ženci. Ti se posedejo okrog slikovnepodloge s slikami, oblački z besedilomin dejstvi. Edukator pogovor zgolj usmer-ja, z retoričnimi vprašanji išče mnenjain védenje o sladkorni bolezni. Pogovo-ri so prijetni, sproščajoči, največkrat ne-koliko smešni, saj se soočamo z zelo ra-zličnimi mnenji, katerim se bolniki radinasmejejo. Po dobrem desetletju lastnihizkušenj o edukaciji opažam, da se pokončani edukaciji s Conversation mapbolnikom nič ne mudi domov! V dobriuri pogovora se razvije tako prijeten po-govor, da je mnogim žal, da je že konec.

Conversation map™ – edukacija, ki se je ni mogoče naveličati

Ste v zadnjem letu že bili pri svojemu edukatorju? Je morda minilo več let,odkar ste bili pri edukaciji? Sploh še nikoli niste bili na edukaciji? Potem jeres čas, da preberete, kaj vas novega čaka v diabetološki ambulanti!

ZA NAŠE ZDRAVJE: Učenje o sladkorni bolezni


® Jana Klavs, dipl. med. sest., edukatorka

Slika iz leta 2012, ko vSloveniji še nismo imelicertifikata za edukacijos Conversation map,od leta 2014 imamo v Sloveniji enegastrokovnjaka, osebo, ki je posebejusposobljena zapoučevanje sConversation map in jepooblaščena, da izvajaizobraževanje za drugeedukatorje.

Mehanizem delovanjainzulinske črpalke

Inzulinska črpalka je elektronska na-prava v velikosti mobilnega telefona. Re-zervoar z inzulinom, ki je vstavljen včrpalko, je povezan s cevko infuzijske-ga seta, po kateri skozi majhno in tan-ko kanilo teče inzulin v podkožje tele-sa. Inzulinsko črpalko programiramotako, da dovaja natančno toliko inzuli-na, kot ga potrebuje posameznik. Napra-va inzulin iz rezervoarja skozi infuzijskocevko potiska v telo v enakomernih in-tervalih, tako da zadosti osnovnim po-trebam telesa po inzulinu. Ob obrokihhrane ali ob povečanih vrednostih slad-korja v krvi si uporabnik s pritiski nagumbe črpalke sam odmeri potrebendodaten odmerek inzulina, ki ga dove-de v podkožje telesa. Infuzijski set se naj-pogosteje namesti v podkožje trebuha alizadnjice ter se zamenja na dva do tridni. Ob vsaki menjavi se kanila cevkeseta vstavi nekaj centimetrov stran odprejšnjega mesta vstavitve.

Povezavo z inzulinsko črpalko je mo-goče občasno prekiniti, na primer priumivanju, kopanju, športu ali ob intim-nih trenutkih. Večina infuzijskih setovomogoča preprost odklop in ponovnipriklop cevke seta.

Sistem za neprekinjenomerjenje glukoze

Sistem za neprekinjeno merjenjeglukoze omogoča merjenje glukoze vmedceličnini in prikaz vrednosti na za-slonu skupaj s krivuljo in napovedjogibanja glikemije (prikaz smeri in hi-trosti gibanja glukoze). Merjenje omo-goča glukozni senzor, tanka elektro-da, ki se vstavi v podkožje telesa in sezamenja na 6 ali 7 dni. Obstajajo samo-stojni sistemi za neprekinjeno merjenjeglukoze in takšni, ki so lahko del inzu-linske črpalke. Pri teh se vrednost in kri-vulja gibanja glikemije izpisujeta na za-slonu inzulinske črpalke. Sistem za ne-

prekinjeno merjenje glukoze ponuja bi-stveno več informacij kot rezultati posa-meznih meritev, opravljenih z merilni-kom glukoze v krvi. Ob tem velja opo-zoriti, da se vrednosti glukoze, izmerje-ne v medceličnini, lahko razlikujejo odvrednosti, izmerjenih v krvi. Vrednostiglukoze v medceličnini sledijo vredno-stim glukoze v krvi z nekajminutnimzamikom.

Hipoglikemija in hiperglikemijaSistem za neprekinjeno merjenje lah-

ko uporabnika do določene mere varu-je pred hipo- ali hiperglikemijo, saj na-mreč z različnimi opomniki in opozori-li opozarja na naraščanje ali upadanjevrednosti glukoze oziroma na prekora-čitev prednastavljenih mejnih vrednosti.

Sistem, ki je povezan z inzulinskočrpalko, omogoča tudi ustavitev dovaja-nja inzulina, kadar se vrednosti gluko-ze, izmerjene z glukoznim senzorjem,bližajo spodnji meji (hipoglikemiji), tersamodejno nadaljuje dovajanje inzulina,

ko začnejo vrednosti glukoze znova na-raščati.

Prednosti zdravljenja z inzulinsko črpalko• Natančnejši nadzor nad glikemijo• Manj hipoglikemij in hiperglikemij• Znižanje vrednosti glikiranega hemo-

globina (HbA1c)• Manj vbodov• Zmanjšano tveganje za pozne zaple-

te sladkorne bolezni• Natančen nadzor glukoze tudi v nose-

čnosti• Dober nadzor nad glikemijo tudi med

športnimi aktivnostmi• Aktiven življenjski slog z manj ome-

jitvamiUpravičenost do predpisa inzulinske

črpalke in/ali sistema za neprekinjenomerjenje glukoze je odvisna od zdravni-kove presoje, vrste sladkorne bolezni(sladkorna bolezen tipa 1) in indikacij(sindrom nezavedanja hipoglikemije,nosečnost).

Inzulinska črpalka

Inzulinska črpalka je naprava, ki dovaja inzulin v podkožje telesa, lahko pa tudi neprekinjeno meri sladkor terustavi dovajanje inzulina ob hipoglikemiji. To je majhna elektronska naprava, ki posnema delovanje zdravetrebušne slinavke. V telo dovaja inzulin, hormon, ki poskrbi, da raven sladkorja v krvi pri ljudeh s sladkornoboleznijo ostaja v normalnih mejah. Inzulinske črpalke so tehnološko čedalje bolj dodelane in ljudem s sladkornoboleznijo omogočajo, da lahko uživajo aktivno in polno življenje.

ZA NAŠE ZDRAVJE

® Danica Ostanek, prof. zdr. vzg.

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K


Kaj naj vsebuje potovalna lekarna?

Izbira zdravil naj bo prilagojena staro-sti in zdravstvenemu stanju oseb, ki po-tujejo, načinu, trajanju in cilju potova-nja, razvitosti zdravstvene službe in do-stopnosti medicinske oskrbe na potova-nju. Pozabiti ne smemo zdravil, ki jihredno jemljemo doma, ter tistih, s kate-rimi bomo laže poskrbeli zase in za svo-je bližnje, če nas bodo doletele zdravstve-ne težave. Potovalna lekarna kronične-ga bolnika, nosečnice ali družine z otro-ki mora biti pripravljena še posebejskrbno.

V potovalni lekarni naj bodo poleg zdravil tudi:• sredstvo za razkuževanje (jodova raz-

topina ali razkuževalni robčki),• sredstvo za zaščito pred sončnimi žar-

ki s primernim zaščitnim faktorjem,• sredstvo za zaščito pred piki komar-

jev, klopov in drugih žuželk,• sterilne gaze in lepilni trak, povoji in

obliži različnih velikosti,• termometer, pinceta, škarje.

Ustavite bolečino, predenbolečina ustavi vas

Ker nas na vsakem koraku lahko pre-senetijo glavobol, migrena, zobobol,menstrualne bolečine, bolečine v hrbtuali druge bolečine, so obvezni del poto-valne lekarne tudi protibolečinski izdel-ki. Rešitev je Nalgesin S, hitro in učin-kovito lajša bolečine različnega izvora,blaži vnetne procese in znižuje zvišanotelesno temperaturo. Učinkuje daljši čas,do 12 ur. Običajen odmerek je 1 tableta

vsakih 8 do 12 ur, dokler trajajo simp-tomi, to pomeni največ 3 tablete na dan.

Tudi poleti lahko dobite vročinoZa znižanje zvišane telesne tempera-

ture je najprimernejši paracetamol (Da-leron C), ki je v lekarni na voljo brez re-cepta. Daleron C je varen analgetik zalajšanje blagih do zmernih bolečin inza zniževanje zvišane telesne tempera-ture. Daleron C je v obliki zrnc z vitami-nom C za pripravo toplega napitka.

Po poškodbi nanesite gel in se gibajte naprej

Hoja, tek in kolesarjenje so prijetninačini aktivnega preživljanja prostegačasa in del zdravega življenja. Zaradiprevelike zagnanosti, neprevidnosti alineogretih sklepov in mišic pa lahko pri-de do poškodb, najpogosteje do nate-gov, zvinov in udarnin. Obolela mestanarahlo namažemo z gelom Naklofen,saj ublaži bolečino, zmanjša oteklino, ki

je lahko posledica vnetja ali poškodbe,ter izboljša gibljivost mišic in sklepov.

Oh, ta zgaga!Dostikrat si na dopustu privoščimo

drugačno hrano, saj želimo pokusitikakšno novo ali tradicionalno jed. Mar-sikdaj spremenimo prehranjevalni ri-tem, jemo obilnejše obroke, bolj začinje-no hrano, spijemo več kave … Vse tolahko vpliva na čezmerno izločanje že-

Potovalna lekarna za brezskrben dopust

Dolgi in topli poletni dnevi nas vabijo k aktivnostim na prostem. Pred vratije dopust, brezskrbni in veseli dnevi. Nekateri ga bodo preživeli na morskiobali, drugim je bližji obisk gora, tretje privlači vrvež svetovnih prestolnic.Kamorkoli vas bo to poletje vodila pot, ne pozabite vzeti priročne potovalnelekarne z najnujnejšimi izdelki, s katerimi si boste lajšali zdravstvenetegobe, ki vas lahko doletijo tudi na dopustu.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Na dopustu

® Anja Lesar

lodčne kisline, kar povzroči zgago inspahovanje. Vzrokov za nastanek zgage(pekočega in bolečega občutka v žličkiali za prsnico) je več, kar 94 odstotkovbolnikov pa jo povezuje z določeno hra-no. Je razmeroma pogosta težava, sajse enkrat na mesec pojavlja pri skorajvsakem četrtem odraslem prebivalcurazvitega sveta.

Da nam zgaga ne bo pokvarila dopu-sta, naj bo v potovalni lekarni Nolpazacontrol, ki učinkovito nadzira izločanježelodčne kisline. Že 1 tableta na dan za-gotavlja celodnevni učinek. Zdravilo jem-ljemo vsaj 2 do 3 dni zapored oz. doklersimptomi popolnoma ne izginejo. Sa-mozdravljenje naj ne traja več kot 14 dni.

Grlo lahko boli tudi poletiV dolgih in vročih poletnih dnevih se

skušamo ohladiti s pomočjo klimatskihnaprav, s pitjem zelo hladnih pijač, ssladoledom. Vse to lahko pripomore, dav grlu začutimo neprijetno skelenje alibolečino. Za zdravljenje bolečega in vne-tega grla so primerne Septolete, zlastiSeptolete plus, saj z njimi odpravimotudi močnejšo bolečino v grlu. Poleg an-tiseptika, ki deluje protivirusno, proti-

bakterijsko in protiglivično, vsebujejolokalni anestetik, ki omili močnejšo bo-lečino in olajša požiranje. Septolete plusso na voljo v dveh oblikah, ki sta primer-ni za različne priložnosti – v pršilu in pa-

stilah. Pri pastilah lahko izbirate meddvema okusoma.

Septolete plus – plus efekt za grlo brezbolečine, doma in na poti!

Piki žuželk in močno soncePiki žuželk so zelo pogosti, če v nara-

vi preživimo več časa. Po nekaterih selahko pojavi neprijetna reakcija na koži,ki jo povzroči strup žuželke ali pa sno-vi v slini žuželke. Pri blažjih reakcijah(eritemu, bolečini, srbečici, manjši ote-klini) si lahko pomagamo z zdravili zasamozdravljenje.

Koža se lahko vname tudi zaradi mo-čnega sonca. Posledice čezmerne izpo-stavljenosti sončnim žarkom se običaj-no pokažejo hitro, že po eni uri, včasihpa šele po štiriindvajsetih urah. Razdra-ženo kožo pomiri Kamagel, ki vsebujekombinacijo izvlečka iz kamiličnega cve-ta ter aluminijeve soli ocetne in vinskekisline. Primeren je tudi pri pikih žu-želk in ožigu meduz ter za nego porde-le, suhe in občutljive kože po britju alipri čezmernem potenju v kožnih pregi-bih. Kamagel hitro olajša pekočo bole-čino, kožo prijetno hladi in je ne masti.

Želimo vam lep in brezskrben do-pust!

V članku omenjena zdravila so v lekar-nah na voljo brez recepta.

Pred uporabo natančno preberite navodilo! Otveganju in neželenih učinkih se posvetujte zzdravnikom ali s farmacevtom.

Nalgesin® Sustavi bolečino, preden bolečina ustavi vas.

bolečino.S – hitra rešitev za

eje absorbira, doseže mesto bolečine oki Nalgesin S, ki se zaradi posebne

o ustavi.em ritmu življenja vas bolečina lahko hitr

eje absorbira, doseže mesto bolečine oki Nalgesin S, ki se zaradi posebne

o ustavi.

bolečino.S – hitra rešitev za

bolečino.

okse

nat.

Nal

gesi

n S

vse

buje

nat

rijev

nap

rN

alge

sin

S v

sebu

je n

atrij

ev n

apro

ksen

at.

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.eberite navodilo! ed uporabo natančno pred uporabo natančno prPr

O tveganju in neželenih učinkih se posvetujte z zdravnikom ali s farmacevtom.eberite navodilo!

Vmesne malice ali prigrizke med glav-nimi obroki poznajo tako rekoč po vsemsvetu. V ZDA ga poimenujejo snack, vNemčiji mu pravijo drugi zajtrk ZweitesFrühstück. Študenti, ki jim navadno zju-traj vedno primanjkuje časa za zajtrk, paso malico poimenovali brunch – obrok, kizdružuje zajtrk in kosilo. Toliko kot jerazličnih imen za prigrizek, je tudi razli-čnih navad. Američani navadno kot“snack” pojedo sladek prigrizek, katere-ga najpogostejše sestavine so čokolada,arašidi, biskvit in karamela. Takšni prigriz-ki so najmanj primerni, saj organizemoskrbijo z goro energije v obliki enostav-nih ogljikovih hidratov, hranilno so pra-zni in krivci za hitro zvišanje krvnegasladkorja. Nemci svoj “drugi zajtrk” vidi-jo čisto drugače. Navadno je sestavljen izkave, klobase, kruha in gorčice. Po takš-nem prigrizku bo storilnost v naslednjihnekaj urah zagotovo manjša, saj bo orga-nizem zaradi večje vsebnosti maščob karnekaj časa prebavljal tak obrok.

S prigrizkom organizmu zagotovimo po-trebno energijo in hranila ter prežene-mo lakoto. Sestavljeni so po načelihzdrave prehrane. Predlagamo, da si zamalico privoščite sveže sadje, jogurt alipest oreščkov (mandlji, lešniki), polno-vredne kosmiče ali skledo sveže pripra-vljene mešane solate s koščkom pečene-ga piščanca. Kot prigrizek je idealnatudi skodelica riževe, čičerkine ali je-šprenjeve solate s tuno.

Zdrava izbira za malicoKo za malico izbiramo sveže sadje, je do-

bro dodati oreščke, semena, jogurt ali pos-neto skuto, saj beljakovine in maščobeupočasnijo presnovo hrane v našem tele-su in tako ostanemo dalj časa siti, pa tudikrvni sladkor narašča počasneje. Oreščkiso poleg tega eden boljših virov rastlinskihbeljakovin, bogati z antioksidanti, vita-minom E in selenom. Vsebujejo tudi ve-liko enkrat nenasičenih in večkrat nena-sičenih maščob, ki so pomemben del zdra-ve prehrane. Če je do kosila še daleč, si lah-ko privoščite nekoliko obilnejši prigrizek,ki pa naj bo še vedno lahko prebavljiv.

Predlagamo skodelico zelenjavne juhe,zelenjavni krožnik ali na žaru popečenzrezek s skodelico sveže solate. Tudi send-vič je lahko zdrav obrok, če je primernopripravljen. Sendvič lahko pripravimo natisoč in en način. Na tem mestu nimam vmislih klasičnih sendvičev z majonezo, sa-lamo, sirom in kislo kumarico. Predlogi zanadeve so: tunina, losos, sardine, pusta pe-čenka, piščančje ali puranje meso, kuhanpršut, jajca (omleta), manj mastni siri,skuta z zelišči, pirin, korenčkov, čičerkinnamaz, ovsen namaz z orehi ali namaz izjajčevcev. V sendvič je priporočljivo doda-ti še svežo zelenjavo: paradižnik češnje-vec, svežo papriko, zeleno solato, rukolo,kalčke ali narezane sveže kumare.

Jajčevci s paradižnikom in polnozrnati grisini(primerno tudi za celiakijo)

Število porcij: 4; količina: 1070 g; kJ/kcal2650/630; B 25 g M 45 g OH 30 g

Potrebujemo: 800 g jajčevcev, 200 gparadižnika, 40 g parmezana, 30 mloljčnega olja, česen po okusu, svežobaziliko, poper in sol.

Jajčevce operemo in narežemo na pri-bližno pol centimetra debele rezine, ki jihnasolimo, položimo v cedilo in pustimostati pol ure. V ponev vlijemo olje, ga se-grejemo in z obeh strani popražimo rezi-ne jajčevcev. Paradižnik obarimo, olupi-

mo in narežemo na koščke. V kozici se-grejemo olje, dodamo narezan paradižnikin nasekljan česen ter začinimo. Dobropremešamo in pokrito dušimo 15 minut.Potresemo z nasekljano baziliko in pre-mešamo. Pečico segrejemo na 200 sto-pinj C. V pekač naložimo popečene rezi-ne jajčevcev, jih prelijemo s paradižniko-vo omako ter potresemo z naribanim par-mezanom. Pečemo 15 minut. Postrežemos polnozrnatimi grisini.

Grški jogurt z dateljni in ribezom(primerno tudi za celiakijo)

Število porcij: 4; količina: 330 g; kJ/kcal4000/960; B 32 g M 60 g OH 60 g

Potrebujemo: 40 g mandljev v lističih,70 g izkoščičenih datljev, 30 g zmletihlešnikov, 20 g neoslajenega kakava vprahu, 20 g kokosovega masla, 10 mlvode, 80 ml grškega jogurta, 60 gribeza ali drugega sadja.

Na lističe narezane mandlje zmešamoz drobno nasekljanimi datlji, dodamo gro-bo zmlete lešnike, neoslajen kakav, raz-topljeno kokosovo maslo in vodo ter vsedobro premešamo. Maso razporedimo vštiri kozarce. Zmešamo grški jogurt invečji del očiščenega ribeza (manjši delpustimo za okrasitev). Po potrebi oslad-kamo s stevijo. Jogurtov nadev enako-merno porazdelimo na maso v kozarcih.Okrasimo s preostankom ribeza.

Manjši prigrizek med glavnimi obroki

Malica je navadno manjši premostitveni obrok med dvema glavnima obrokoma. Je sestavni del vsakega zdravegajedilnika, zato naj bo tudi sestavljena po načelih zdrave prehrane. Pri posamezniku s sladkorno je malica enakopomembna kot glavni obroki, zato je ne sme izpustiti, saj s tem tvega hipoglikemijo.

ZDRAVJE NA KROŽNIKU: Malica


® Andreja Širca Čampa, univ. dipl. inž., klinični dietetik

Pri teh skupinah ljudi je lahko nevarno, davnetje mehurja brez opozorilnih znakov na-preduje do zgornjih sečil, tj. vnetja ledvic (pie-lonefritisa) in celo bakteriemije (prenos bak-terije v kri) in sepse. Takrat so simptomi zelodramatični, poleg bolečin tudi visoka telesnatemperatura in splošna prizadetost. Vnetjemehurja je pogostejše pri ženskah kot primoških. Večje tveganje za vnetje mehurjaimajo ljudje z imunsko pomanjkljivostjo,ledvični bolniki, ljudje s kroničnimi bolez-nimi, med drugim tudi sladkorni bolniki.

Vzroki so različni Najpogostejši povzročitelji so bakterije, ki

so normalna flora sosednjega prebavnegatrakta ali kože. Pogostnost vnetja mehurja jepri ženskah zelo visoka, tako da bi bilo boljumestno vprašati se, ali sploh obstaja kakšnaženska, ki v svojem življenju še ni imela vne-tja mehurja. Pri cistitisu je problem v tem, dase pogosto ponavlja in vnetje postane kroni-čno. Pri kroničnem vnetju so bakterije stalnoprisotne v mehurju, postanejo lahko celo in-tracelularne (se naselijo v celicah epitelija) inpopolnoma zavarovane pred antibiotiki.

Pogostnost vnetij je velika težava

Pogoste ponovitve vnetij mehurja zahteva-jo tudi pogosto zdravljenje z antibiotiki, ki

lahko še poslabšajo naravno imunost, mar-sikdaj pa je poslabšana imunost lahko hkra-ti tudi začetni vzrok za nastanek cistitisa. Pozdravljenju z antibiotiki pogosto sledi oku-žba z glivicami, najpogosteje v nožnici. Bak-terije lahko postanejo odporne proti antibio-tikom. Vzpostavi se začaran krog, ki ga mo-ramo nemalokrat reševati tudi s krepitvijoimunskega sistema z alternativnimi meto-dami (kot je akupunktura), prehranskimidodatki in dietami (izogibanje sladkorjuipd.).

Pravilna higiena od malih nog naprej

Pri ženskah je problem kratka sečnica,zato je zelo pomembno, da se že v mladostinaučimo pravilne higiene in brisanja spolo-vila od spredaj navzad proti zadnjični odpr-tini in nikoli v nasprotni smeri. Pogosto sevnetja ponavljajo ob spolnih odnosih, neka-terim lahko vsak spolni odnos izzove znakevnetja mehurja (temu pojavu rečemo tudi “ci-stitis medenih tednov”). Takšna težava lah-ko ženski zelo poslabša kakovost življenja,izzove nevropatsko bolečino, ki je zaradistalnega bolečinskega draženja ne moremopozdraviti, četudi pozdravimo vnetje me-hurja, in vse to privede do tega, da se žen-ske začno izogibati spolnim odnosom, karvodi v psihične probleme, depresijo …

Posledice pogostih vnetijKronično vnetje mehurja lahko pozneje v

življenju pusti hude posledice, ki se kažejokot razdražljiv oz. čezmerno aktiven sečnimehur, ki privede do urgentne inkontinen-ce, za katero ni učinkovitega zdravila. Lah-ko zdravimo simptome z zdravili (npr. anti-muskariniki ipd.), a bolezni nikoli popolno-ma ne ozdravimo. Zdravila pa imajo zopettudi svoje večje ali manjše stranske učinke.Urgentna inkontinenca je glavni vzrok, kiprivede do tega, da ženskam v starosti urinuhaja brez jasnega razloga, in zato potrebu-jejo plenice do konca svojega življenja.

NasvetiZa zdrava sečila je torej zelo pomembno,

da začnemo skrbeti že v zgodnji mladosti znaslednjimi ukrepi:

• pravilna higiena, pravilno brisanje spolo-vila,

• uporaba nežnih intimnih mil za umivanjespolovila,

• zmernost pri intimni negi, saj je izjemnopomembna tudi naravna obramba, ki je pri-sotna v okolnih tkivih,

• pitje veliko tekočin (vsaj dva litra na dan),

• izogibanje gaziranim in sladkim pijačam,kavi in sladkorju,

• izogibanje kopanju v javnih kopališčih,

• uporaba spodnjega perila iz naravnih ma-terialov,

• izogibanje dnevnim vložkom,

• uporaba lastnih brisač, ki se perejo pri vi-soki temperaturi,

• uriniranje najpogosteje na štiri ure,

• izogibanje uriniranju ponoči,

• izogibanje uriniranju, ko mehur ni poln(“za vsak primer”).

Ko nas nenehno tišči in peče

Vnetje mehurja (cistitis) je najpogostejša okužba sečil, ki se kaže spogostim in pekočim uriniranjem, neredko lahko v urinu tudi opazimo kri.Pri določenih skupinah ljudi, kot so nosečnice in starejši, poteka z boljnejasnimi in neznačilnimi znaki.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Vnetje mehurja

® Mag. Urška Bizjak Ogrinc, dr. med., ambulanta Juna

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

C

M

Y

CM

MY

CY

CMY

K

Zaradi domnevnih zdravniških ali zo-bozdravniških napak in neetičnega od-nosa bolniki pogosto iščejo pravico nasodišču. Sodni postopki so po navadidolgotrajni in za vpletene praviloma ne-prijetni. Hitra, prijazna in učinkovita potreševanja sporov v zdravstvu je media-cija. To je postopek, v katerem mediatorsprtima stranema pomaga prepoznatilastna stališča, stališča nasprotne strani,iskati skupni interes ter razrešiti spor. Čega sprtima stranema uspe razrešiti in jemediacija uspešna, lahko skleneta dogo-vor. Mediacija je v zdravstvu zelo dobro-došla, saj omogoča hitro in zaupno re-šitev spora, hkrati pa tudi ponovno vzpo-stavitev medsebojnega zaupanja. Sporiv zdravstvu potekajo na različnih ravneh.Pogosti so med bolniki in izvajalci zdrav-stvenih storitev, med zaposlenimi in vod-stvi zavodov ter med osebjem: »Konf-likti nastajajo na vseh ravneh, težko biz gotovostjo rekla, kje so najpogostejši.Laže je ugotoviti, katera skupina boljprepoznava, da je mediacija institut, s po-močjo katerega lahko konflikte uspešnorazrešijo. Če ima neka zdravstvena or-ganizacija usposobljene mediatorje, za-nje vedo tako zaposleni kot vodstvo.Zato v teh organizacijah gotovo več konf-liktov med zaposlenimi rešujejo z media-cijo. Na drugi strani bolniki še vednopremalo poznajo mediacijo, čeprav jekonfliktov na tem področju dejanskoveč. Če namreč bolniki ali njihovi svoj-ci med zdravljenjem niso zadovoljni bo-disi z odnosom samega zdravstvenegaosebja bodisi z zdravstveno storitvijo,subjektivno doživljajo, da je gotovo pri-šlo do nepravilnosti oziroma nečesa, karbi želeli in potrebovali, da bi pristojni iz-

vedli drugače,« pojasnjuje mediatorka dr.Tanja Pia Metelko.

Zdravje – temeljna vrednotaMediacija v zdravstvu je specifična,

saj je zdravje ena temeljnih vrednot po-sameznika in družbe. V času gospodar-ske krize so pogosta psihosomatska obo-lenja, sredstev v zdravstvu pa primanj-kuje, kar bolniki čedalje bolj občutijona lastni koži. Hkrati pa lahko zdrav-stvene storitve premožnejši posamez-niki plačajo sami in je zdravstvena obrav-nava zanje dostopnejša. Vse te okolišči-ne že same po sebi ustvarjajo konflikt-ne situacije: »Vsakdo občasno potrebu-je zdravstvene storitve, dokler smo zdra-vi, je vse lepo in prav, ko pride bolezen,

V zdravstvu je zelo dobrodošla

Bolniki in njihovi svojci se čedalje bolj zavedajo svojih pravic pri odkrivanju in zdravljenju bolezni. Ker je zdravjeena pomembnejših vrednot, si želijo vrhunskih zdravstvenih storitev in korekten odnos zdravstvenih delavcev. Ker to tudi zaradi objektivnih okoliščin ni vedno mogoče, še manj pa samoumevno, so spori v zdravstvu neizogibni,pripoveduje mediatorka dr. Tanja Pia Metelko z Inštituta za mediacijo Concordia.

AKTUALNO: Mediacija


® Slavka Brajović Hajdenkumer

Mediacijski postopek je prostovoljen, zaupen, hitrejši in cenejši od sodnih postop-kov. Predvsem pa udeležencem omogoča boljše medsebojne odnose, kar je za na-daljnje sodelovanje izjemno pomembno, meni mediatorka dr. Tanja Pia Metelko zInštituta za mediacijo concordia.

Mediatorka dr. Tanja Pia Metelko

pa je zdravje kot temeljna vrednota po-stavljeno na kocko. Takrat si zase in zasvoje bližnje želimo najboljšo zdrav-stveno oskrbo, najboljšega zdravnika,medicinsko sestro. Hočemo vrhunskozdravstveno storitev in človeški odnos:da ne bom čakal, da bom takoj sprejet,da mi bodo prisluhnili, me razumeli inmi pomagali. Če gre za daljše bolnišni-čno zdravljenje, so pričakovanja še to-liko večja. V tem procesu pa zlahka pri-de do nezadovoljstva in vsak zaplet lah-ko bolnik razume kot zdravniško napa-ko. To občutje se v nadaljevanju prene-se tudi na svojce. Ker je bolnik prizadetže s tem, da je zbolel, je zelo ranljiv inpričakuje prijazen in človeški odnoszdravstvenega osebja. Če še odnos od-pove, pa je lahko to ena sama beseda alinačin pogovora kaplja čez rob, ki pov-zroči slabo voljo, neprimerne reakcije inlahko tudi velik konflikt,« razvoj sporaopisuje dr. Metelkova.

foto

: OSE

BNI

ARH

IVT.

P. M

.

Kako do mediacije?Mediacijo v zdravstvu urejata Zakon

o pacientovih pravicah in Pravilnik omediaciji v zdravstvu. Bolnik, ki meni,da so mu med preiskavami ali zdravlje-njem kršili pravice, lahko zahteva obrav-navo domnevne kršitve pri izvajalcuzdravstvenih storitev. Če spora na tejtočki ne razrešijo, mora pristojna osebazdravstvene organizacije bolnika pouči-ti o možnosti za vložitev zahteve predKomisijo Republike Slovenije za varstvopacientovih pravic. Na tej ravni media-cija po zakonu postane tudi eden od po-stopkov reševanja spora med bolnikomin izvajalcem zdravstvenih storitev. Mo-rebitna uspešna mediacija se pred ome-njeno komisijo konča s sklenitvijo spo-razuma med vpletenimi. Dosežen spo-razum postane izvršilni naslov, kar po-meni, da v primeru njegovega nespo-štovanja bolniku ni treba ponovno vla-gati tožbe na sodišču, temveč lahko v iz-vršilnem postopku doseže neposrednoizvršitev obveznosti izvajalca zdravstve-nih storitev, o katerih sta se dogovorilav mediacijskem sporazumu. Kljub opi-sanemu formalnemu postopku, ki ga jepredvidel zakonodajalec, pa je posto-pek mediacije dobro in zaželeno začetičim prej. Mediacijski postopek je na-mreč prostovoljen, zaupen, hitrejši incenejši od sodnih postopkov. Predvsempa sprtim udeležencem omogoča bolj-še medsebojne odnose, kar je za nadalj-

nje sodelovanje zelo pomembno. V šte-vilnih slovenskih bolnišnicah imajovzpostavljen institut mediacije in me-diatorja. V zavodih, kjer mediatorja ni-majo, pa si vodstvo zavoda ali bolnikimediatorja izberejo sami. »K mediacijiv zdravstvu nas navadno povabi zdrav-stvena organizacija, ki sama nima vzpo-stavljenega sistema mediacije. Pogostopa nas k mediaciji pozovejo tudi bolni-ki. Ker instituta mediacije ljudje še ne po-znajo dobro, je zelo razširjeno mnenje,da mediator odloča, predlaga, svetuje,kar seveda ne drži, in se kljub temu rajeodločajo za zunanje, po njihovem mne-nju bolj neodvisne mediatorje. Menijonamreč, da če je mediator zaposlen v bol-nišnici ali zdravstvenem domu, bo boljnaklonjen svoji delovni organizaciji, če-tudi ni neposredno povezan z vodstvomzdravstvene ustanove. Takšno razmi-šljanje je še posebej pogosto, ko gre zaspor med zaposlenimi in vodstvom bol-nišnice. Podobno je tudi v šolah,« iz-kušnje opisuje predstojnica Inštituta zamediacijo Concordia.

Uspešnost mediacijeTa je zelo odvisna od narave spora,

ocenjuje Metelkova: »Če je jedro sporaodnos, se nesoglasje pogosto lepo ra-zreši na enem samem srečanju, v uri inpol, dveh. Odnosne spore uspešno rešu-jemo. Če bolnik zahteva opravičilo intudi druga stran prepozna svojo udelež-

bo, češ: res, lahko bi ravnali drugače, dodogovora pridemo zelo hitro. V prime-rih, ko je sporen sam potek zdravljenja,je mediacij, ki se končajo z dogovorom,manj. Se pa udeleženci tudi v teh prime-rih velikokrat dogovorijo za nadaljnjepostopke, ki bodo natančno razjasnili,kaj se je med zdravljenjem dejansko do-gajalo. S tem spora sicer ne razrešijo, as pomočjo mediacije vendarle dosežejonapredek na poti k razrešitvi konflikta.Mediacijski postopki v zdravstvu so na-vadno zelo učinkoviti, saj v mediacijo pri-hajajo manj zahtevni ali srednje zahte-vni spori. Te največkrat razrešimo natreh ali štirih srečanjih. Sicer pa v stiskiniso le bolniki, ampak pogosto tudizdravniki, ki morajo nemalokrat sporo-čiti tudi slabo novico, kar ni preprosto.Ko se osebno pogovarjam z zdravniki,ti odkrito povedo, da so med študijempridobili zelo malo komunikacijskih ve-ščin, kako pacientu povedati in razloži-ti, kako bo potekal postopek. Močni sopri odkrivanju, kaj je z bolnikom naro-be, veliko šibkejši pa pri načinu, kako tobolniku in svojcem sporočati. Tukaj sozdravniki prepuščeni samim sebi, ne-kateri imajo čudovit čut za sočloveka inkomunikacijo, drugim pa, četudi so odli-čni strokovnjaki na svojem področju, toni dano. In če k temu prištejemo še pre-obremenjenost slovenskih zdravnikov,težave niso daleč,« sklene dr. Tanja PiaMetelko.

V Mediacijski pisarni Zdravstvenegadoma dr. Adolfa Drolca Maribor in Uni-verzitetnega kliničnega centra Mariborso v dosedanjem poldrugem letu delo-vanja pisarne obravnavali deset za me-diacijo primernih sporov. Kar šest so jihs pomočjo mediacije tudi razrešili insklenili dogovor, v enem primeru media-cijski postopek še poteka, pri treh padogovora sprte strani niso dosegle:»Upam si trditi, da je tudi v primerih ne-soglasij, kjer sprte strani s pomočjo me-diacije dogovora niso dosegle, le-ta ven-darle pripomogla k urejanju medseboj-nih razmerij. Na našo pisarno se sicernajpogosteje obračajo svojci pacientov,ki opozarjajo predvsem na neustreznokomunikacijo z bolniki, nezadostno ka-kovost zdravstvene oskrbe in tudi nadomnevne strokovne napake,« je delo-vanje Mediacijske pisarne ZD Mariborin UKc Maribor predstavila vodja pisar-ne in mediatorka Vesna Rečnik Šiško.


Prekinitve dihanja za več kot deset se-kund (apneja) v spanju najpogostejepovzroči zapora dihalne poti, pojasnju-je Jasmina Gabrijelčič, dr. med., specia-listka pulmologinja s Kliničnega oddel-ka za pljučne bolezni UKC Ljubljana.Razlaga, da je dihalna pot do pljuč prav-zaprav kot nekakšna cev, ki v ustno-žrelnem delu ni okrepljena s hrustan-cem. Ko se uležemo in zaspimo, se lah-ko zato prehod zraka do pljuč zapre. Čekarkoli dodatno pritiska na dihalno pot,največkrat je to maščoba, je možnost, danastane zapora, še toliko večja.

Apneja v spanju se pojavlja pri okolištirih odstotkih prebivalstva. »V določe-nih skupinah ljudi je pogostnost izjem-no povečana. Glavni dejavnik tveganjazanjo je debelost in najbolj ogroženi sostarejši debeli moški. Pri njih se pogost-nost apneje v spanju dvigne do 40 od-stotkov.« Zakaj ravno pri moških, še nipovsem raziskano, a je to najverjetnejepovezano z načinom debelosti, ki garazvijejo moški, pojasnjuje strokovnja-kinja. »Moška debelost se bolj pokaže kotnabiranje maščobe v predelu vratu, pravtam, kjer se dihalna pot začne zapirati.«

Civilizacijska bolezenDo 70. let prejšnjega stoletja smo za

apnejo v spanju komajda vedeli. »Zato,ker nismo toliko vedeli o spanju, in ver-jetno predvsem, ker je epidemiološkogledano debelost šele takrat začela zelonaraščati.« Prav čezmerna teža je, kotpravi sogovornica, glavna stična točka ap-neje v spanju in sladkorne bolezni. »Nasplošno ima 80 odstotkov ljudi z apne-jo čezmerno telesno težo. Poleg debelo-sti so seveda še drugi sprožilni dejavni-ki, ki pripomorejo, da se dihalna pot po-noči zapira, a ta je najpogostejši. Gledena to, da imajo sladkorni bolniki tipa 2v 80 odstotkih povečano telesno težo, pri-haja do razumljivega prepletanja.«

Tako je že pred petimi leti ameriškodiabetološko združenje opozorilo na iz-jemno pogostnost apneje med sladkor-nimi bolniki, kar pri njih dodatno pove-

ča že tako veliko tveganje za srčno-žil-ne dogodke. Ugotavljali so, da ima ap-nejo celo polovica sladkornih bolnikov.

Jasmina Gabrijelčič, dr. med., ugotavlja,da njena pogostnost pri sladkornih bol-nikih premo sorazmerno narašča s tele-sno težo.

Stres za vse teloZanimivo je, da ni le sladkorna bole-

zen tista, ki vpliva na razvoj apneje, am-pak lahko celo sama apneja vpliva na na-stanek sladkorne bolezni oziroma nanjeno urejenost in na oteženo pot dozmanjšanja telesne teže. Kot pojasnjujesogovornica, apneja vpliva na presnovokrvnega sladkorja, ker povzroči nihanjekisika v krvi oziroma tkivih.

»Ko ponoči prihaja do prekinitve diha-nja, pade kisik. Ker se to velikokrat po-novi (na primer 30-krat na uro spanja),je to za telo stres, še najbolj za žile. Za-čnejo se sproščati različni vnetni posred-niki (mediatorji), ki posredno vplivajo narazvoj inzulinske odpornosti, višanjekrvnih maščob in zmanjšano izločanjehormona sitosti. Ne moremo sicer reči,da prav vsaka prekinitev dihanja v spa-nju neposredno zviša krvni sladkor, aker gre za kronično dogajanje, prav go-tovo pripomore k razvoju sladkorne bo-lezni pri tistih, ki so k temu nagnjeni.«

Pri manjši epidemiološki raziskavi naGolniku so ugotovili, da se sladkornabolezen razvije pri okoli 20 odstotkihbolnikov z apnejo. Če je obstruktivna ap-neja v spanju hujša, z več apnejami nauro spanja, je možnost pridružene slad-korne bolezni večja.

Ni več počitka Sprva ni nujno, da bo bolnik motnje

dihanja v spanju sploh opazil. »Največ-krat jo prva opazi žena. Sicer je že od prejnavajena smrčanja (smrčijo tako rekočvsi ljudje, ki imajo obstruktivno apne-jo), a poleg smrčanja opazi še prekini-tve dihanja, ki so čedalje daljše in pogo-stejše. Končno hlastanje za zrakom jo za-čne skrbeti in motiti bolj kot samo smrča-nje. Diagnozo dejansko pogosto posta-vimo ravno s pomočjo priče,« pravizdravnica.

Ko smrčanje postane nevarno

Prekinitve dihanja v spanju (obstruktivno apnejo v spanju) ima verjetno skoraj polovica sladkornih bolnikov. Zelo pomembno je, da jih odkrijejo in zdravijo, saj kar nekajkrat povečajo tveganje za srčno-žilne dogodke, kot stasrčni infarkt in možganska kap, ki je pri njih že tako ali tako večje.

OSREDNJA TEMA: Obstruktivna apneja v spanju in diabetik

® Urša Blejc

Jasmina Gabrijelčič, dr. med., s Kliničnegaoddelka za pljučne bolezni Univerzitetnegakliničnega centra Ljubljana, poudarja, da je

po vseh mednarodnih smernicah cPAPnajprimernejša terapija za bolnike s

pogostimi prekinitvami dihanja v spanju, jimpogosto pade kisik in že čutijo posledice.

foto

: URŠ

ABL

EJc

So za vas značilni ...• smrčanje,• utrujenost,• opažena prekinitev dihanja,• visok krvi tlak,• ITM več kot 35,• starost več kot 50 let,• obseg vratu več kot 40 centimetrov,• moški spol?

Če ste pritrdili vsaj trem naštetim de-javnikom, obiščite zdravnika.

Bolnik ugotovi, da je nekaj narobe,ker je ves čas zaspan, četudi spanju na-menja dovolj časa.

»Učinkovitost spanja se zmanjša. Pad-ci kisika ne povzročajo le spremembev presnovi krvnega sladkorja, krčenjažil in razvoja povišanega krvnega tlaka,ampak je nenehen boj za zrak izjemnoneugoden za možgane.« Kot še razlagastrokovnjakinja, gredo možgani po na-vadi ponoči štirikrat ali petkrat skozispalni cikel, v katerem so prisotne ra-zlične faze spanja. Te so nujne, da setelo in možgani spočijejo in da se vgra-juje spomin. »Zaradi motenj dihanja socikli prekinjeni in možgani se prepro-sto ne morejo več spočiti, ker se mora-jo preveč ukvarjati z dihanjem. Fiziolo-ške faze spanja so grobo porušene.«Čeprav se zdi, da oseba spi, ima oči za-prte in v spanju preživi dovolj časa, sene more naspati. Ne pomaga niti, čečas spanja še podaljša. Zbudi se lahkoše bolj utrujena, kot je bila, preden jelegla in zaspala. Najteže ostane budnav monotonih situacijah. »Ob hoji ali te-lesni dejavnosti zaspanost nekoliko iz-zveni, takoj ko se usede in teločuti, da je pri miru, pa se začne spa-nec spet vrivati v budnost. »Čez-merna zaspanost pripelje od ne-dolžnih, nekoliko neprijetnih si-tuacij v družbi, do izjemno nevar-nih zapletov v prometu ali na do-ločenih delovnih mestih.« Drugiznaki apneje so še nočno potenje,predvsem po glavi in vratu, nasta-ne lahko potreba po pogostem od-vajanju vode ponoči brez znanih

težav s prostato ali srcem. Lahko priha-ja še do jutranjih glavobolov, ki jih odprej nismo bili vajeni.

V domačem laboratorijuMedtem ko so še pred nekaj leti bol-

niki s hudimi simptomi apneje morali kosebnemu zdravniku nositi tuje revije sčlanki o apneji, ker so sicer pogosto na-leteli na nerazumevanje, je zdaj pozna-vanje bolezni precej boljše. »Pred dese-timi leti zdravniki res pogosto niso ve-deli, o čem bolnik govori. Če je šlo za ne-koga s čezmerno telesno težo, ki je to-

žil nad utrujenostjo in zaspanostjo, somu zgolj rekli, naj shujša. Niso prepo-znali, da je bolnik v začaranem krogu inje presnovno čedalje bolj bolan. Mislim,da v zadnjih letih v Sloveniji o apneji vspanju vsi vedo precej več: splošni zdrav-niki, diabetologi in javnost.« Težava palahko nastane drugje, v dostopnostiustreznih preiskav zaradi omejenih zmo-gljivosti in zato podaljšanem čakanjuna samo pomoč.

Zato je še pomembnejše, da se o čez-merni zaspanosti in drugih težavah čimprej pogovorimo s svojim zdravnikom.Sladkorni bolniki naj to povedo svojemudiabetologu. Obstaja preprost vprašalniko ključnih simptomih apneje. »Če nanjem zberemo kritično število točk, je po-trebna ustrezna preiskava,« poudarja Ja-smina Gabrijelčič, dr. med.

Po navadi bolnika s sumom na obstru-ktivno apnejo v spanju napotijo v labo-ratorij za motnje dihanja v spanju. Kerje tehnologija meritev dihanja v spanjuprecej napredovala, je razveseljiv poda-tek, da nam za potrditev diagnoze naj-verjetneje ne bo treba za teden dni v bol-

nišnico. Ob značilni sliki lahkodanes apnejo potrdijo na domu. Aniti bolnišnični laboratorij za mot-nje dihanja v spanju v resnici nipravi laboratorij, ampak bolniškasoba. »Ker si želimo, da bi ljudjetu dejansko spali, mora biti oko-lje čim bolj domače, četudi je po-stelja tuja.« Zdravnica poudarja, daje potrjevanje bolezni danes pre-prostejše, čedalje bolj dostopnoin bliže bolnikovemu domu, ki je

Najučinkovitejša pomočNaprava cPAP je s cevjo povezana zmasko, ki pokriva bolnikov nos (ali nosin usta, če je to obrazna maska). V di-hala dovaja zrak pod pritiskom, ki zna-ša od 4 do 15 centimetrov vodnegastolpca. Zrak pod pritiskom “razpihuje”(razmakne) oviro, ki sicer nastane vzgornjih dihalih. Dihanje je zato lahkonormalno, prekinitve dihanja izginejo,bolnik ne smrči več in podnevi ni veččezmerno zaspan.

najbolj naravno okolje, kjer se apnejav resnici vsako noč dogaja. Med spa-njem beležijo dihanje, nasičenost kisi-ka, napor za dihanje, EKG, položaj te-lesa, lahko tudi spalne faze. Tako natan-čno opredelijo vrsto in stopnjo bole-zni.

Najbolj pomaga maskaS pomočjo tovrstnih meritev lahko

zdravniki pozneje preverijo še učinekzdravljenja. »Bolnik se s pomočjo meri-tev sam bolj zave razsežnosti tega pro-blema in je bolj pripravljen na zdravlje-nje samih motenj dihanja v spanju, kottudi bolj motiviran za hujšanje.« Medmožnostmi zdravljenja sogovornicaomenja naslednje:

1. Hujšanje je pomemben del zdravlje-nja apneje in sladkorne bolezni. A po-memben podatek je, da je hujšanje la-žje, če je dihanje urejeno. »Naše telo po-trebuje dostop do kisika 24 ur ne gledena to, ali smo budni ali spimo. Če teganima, se začnejo nezaželeni procesi, kiporabljajo našo energijo, tako da je huj-šanje veliko teže izvedljivo.«

V zadnjih letih je pri najhujših oblikahdebelosti mogoče še hujšanje s pomoč-jo baritrične kirurgije.

2. Naprava CPAP je osnova zdravlje-nja motenj dihanja v spanju. CPAP jeangleška kratica za stalni pozitivni tlakv dihalnih poteh (Continuous PositiveAirway Pressure). Skozi masko piha v di-hala navaden zrak in razpira zaporo vzgornji dihalni poti, tako da je ta ves časprehodna. Pritiski, ki so potrebni, se ra-zlikujejo od posameznika do posamez-nika. Bolniki lahko dobijo različne vrste

mask, ki si jih nadenejo na obraz in sos cevjo povezani z napravo. Merilnik inspominska kartica naprave zdravnikuob pregledu povesta, ali je bolnik na-pravo dejansko uporabljal. Če je ne, iz-gubi pravico do njene uporabe prekzdravstvenega zavarovanja. »Ob pregle-du s podatki iz naprave in ob pogovorulahko že zelo dobro opredelimo, ali jezdravljenje učinkovito ali je treba nasta-vitve kaj spremeniti. Nekateri ljudje sona terapiji že 20 let, kar pomeni, da jeučinkovita na dolgi rok.« Ker se napra-va in maska iztrošita, ju je treba po do-ločenem času zamenjati. Naprave sozdaj majhne in tihe, maske pa udobnej-še kot pred nekaj leti.

3. Obstajajo še ustni pripomočki začas spanja, ki spremenijo anatomijozgornje dihalne poti oziroma anatomi-jo zgornje in spodnje čeljusti. Pomaga-jo lahko, če gre za blažje oblike bolezniin če jih oseba lahko nosi. »Nekomu semorda zdi, da je to zanj dobra rešitev, ase lahko izkaže, da ima z ustno-čeljus-tnim sklepom težave.« Zato so pripo-močki uporabni le za manjši delež bol-nikov.

4. Operacija v ustno-žrelnem preho-du je primerna le za tiste bolnike, ki šenimajo pogostih apnej in tudi ne prevečpovečane telesne teže, ampak gre prinjih predvsem za izrazitejše smrčanje,poudarja strokovnjakinja. »Ni podatkovo tem, da bi lahko s pomočjo kirurgijev tem predelu pomembno in dolgoročnoodpravili apneje.« Za ljudi, ki imajo do-datna tveganja, kot je izrazito povečanjetelesne teže ali ateroskleroza, in so celože imeli srčni infarkt, pa je zelo pomem-bno, da imajo stalen dotok kisika in to-

rej takoj potrebujejo najučinkovitejšoterapijo.

Zdravljenje rešuje življenjePravočasno zdravljenje je pomembno,

saj so bolniki s hudo apnejo s pogosti-mi in velikimi padci kisika izjemno ogro-ženi, poudarja sogovornica. »Devetkratbolj so ogroženi za razvoj ateroskleroze,povišanih krvnih maščob, sladkorne bo-lezni. V podobnem merilu lahko govo-rimo še o tveganju za srčni infarkt inmožgansko kap. Če je kaj od tega ose-ba že doživela, je tveganje še večje. Za-njo je zelo pomembno, da normalnodiha, ko spi, in da ji nasičenost s kisikomne niha, da se telo odpočije in da so pro-cesi ateroskleroze čim manj sproženizaradi dihanja.« S tem se lahko izboljšatudi urejenost sladkorne bolezni, vendarjasnih dolgoročnih podatkov o tem (še)ni, pravi sogovornica.

Zdravljenje sladkorne bolezni, holeste-rola in visokega krvnega tlaka bo velikomanj učinkovito, če bo ponoči vse po-kvarilo nestabilno dihanje. »Včasih za ne-katere ljudi denimo niso vedeli, zakajimajo povišan krvni tlak, danes vemo,da ga lahko povzroči nestabilno dihanje.«Pri sladkornih bolnikih je apneja v spa-nju lahko pomemben kamen v mozai-ku povečane ogroženosti za vse žilnein nevrološke zaplete.

Jasmina Gabrijelčič, dr. med., zagota-vlja, da lahko zdravljenje vsaj do nekemere pomaga prav vsem, ki imajo mot-nje dihanja v spanju. »Sladkorni bolnikiso bolj izpostavljeni še drugim motnjamspanja, kot sta sindrom nemirnih nog innespečnost, vendar je nedvomno apne-ja v spanju zanje največja nevarnost.«


Skupaj s tujimi strokovnjaki je spregovorila o ra-zličnih pristopih do oseb s sladkorno boleznijo,tipih komunikacije in pomenu individualneobravnave. Tudi letos so izhajali iz konkretnihprimerov iz prakse, kjer so vlogo zdravstvenihdelavcev prevzeli strokovnjaki, vlogo bolnikov paso zaigrali poklicni igralci. Kako na pristop vplivajo naša osebnost, odnosdo sveta, nazori in moralne vrednote ter kako

zdravstveni delavci razumejo svojo vlogo v temprocesu, sta na interaktiven način prikazaliMartha M. Funnell, medicinska sestra, doktoricaznanosti, višja znanstvena sodelavka/raziskoval-ka na oddelku za Medicinsko edukacijo na Uni-verzi v Michiganu, in Deborah Jefford-christie,konzultantka za klinično psihologijo in častnaprofesorica za otroško in mladostniško psiholo-gijo na University college London Hospital.

DiaMind že četrtič

Pristop do posameznika in skupin s sladkorno boleznijoStrokovno srečanje je v aprilu organiziralo Društvo za znanost in izobraževanje pod okriljem organizatorke diabetologinje dr. Karin Kanc.

Dr. Karin Kanc, dr. med.,spec. internistkadiabetologinja

Vsaka vrstica šteje!

Diabetični makularni edem je resen zaplet sladkorne bolezni.1

Kontaktirajte svojega diabetologa ali osebnega zdravnika, da vas napoti na očesni pregled. Ukrepajte pravočasno!

V

akasVVs

icts vr vrs

ejeejtte šaic

!e

a vd

noK

tebaiD

a oi ntopas naa vgejove stjaritkatn

i enralukai mnčit

. delgeri pnseča oa agolotebaia dg

nees rejm edi e

ovar petjpaerUk. rda zgenbesi ola a

nerokdal stepla z

o!nsačo, akinvar

1.inzelo bne

, Manrokdal. Si: 1riV

nčitebaia z dkinloa bvanvarba onbodo; S310c 2era

oP

nfe intadoa dZ

ww//:ptta ho nnpotso. Dmomedm einralukam mi

7a 5vokšvore, Vijinevola v Scižnurdo

te na vinrbe oi snzeloe o bjicamronfnfo

4-1_89BS/ff/dp/ajiver/sdaolpu/is.azevz-setebaid.ww

a anjlbju, L

.akinvarda zgešate na v

410. 2tpeS.e 6n; dff; ddp.neercs_8

I-S51

2/-40-D

A-EM

D

Izzivi v izboljševanju vedenjskega slo-ga in zdravja – Desetletje raziskav CIN-DI v Sloveniji je publikacija NIJZ, kirazkriva povezavo med vedenjskim slo-gom in nekaterimi nenalezljivimi kro-ničnimi boleznimi med odraslimi pre-bivalci Slovenije v obdobju 2001–2012.NIJZ je v letu 2012 opravil tudi raziska-vo, s katero so poskušali ugotoviti raz-širjenost in življenjski slog v povezaviz nastankom in obravnavo sladkornebolezni med prebivalci, starimi od 25 do64 let. Prepoznati so želeli tudi deležbolnikov, ki sledijopriporočilom, in zna-čilnosti skupin, ki sopri spremembi vede-nja, ki vpliva na zdra-vje, manj uspešne.Podatke so pridobiva-li iz odgovorov navprašanja o telesniteži, višini, obsegupasu, prehrani, tele-sni dejavnosti, kaje-nju, samooceni zdrav-ja, obiskih pri zdravniku, opravljenihmeritvah ter svetovanju za sprememboživljenjskega sloga. V letu 2012 je 6,6 od-stotka anketiranih, starih od 25 do 74let, poročalo, da imajo sladkorno bole-zen, v starosti od 25 do 64 let pa je osladkorni bolezni poročalo 5,4 odstot-ka anketiranih. V vseh starostnih sku-pinah po 35. letu je diabetes 1,5- do 2-krat pogostejši pri moških, delež slad-korne bolezni pa je v vseh starostnihskupinah do 2-krat večji pri ljudeh, kiso se opredelili kot nižji ali delavski ra-zred (54 %), kot v drugih družbenihskupinah. Delež sladkorne bolezni seje značilno povečal v starosti od 60 do64 let, pri moških prej, v starosti od 55do 64 let, in ljudeh, ki opravljajo lažjefizično ali sedeče delo. Sicer pa je de-lež bolnikov s sladkorno boleznijo vvseh starostnih skupinah večji tudi pri

ljudeh z nižjo izobrazbo. Skoraj polo-vica bolnikov s sladkorno boleznijo jeiz vzhodne Slovenije, četrtina pa iz za-hodnega dela države.

Dejavnik tveganjaNa nastanek sladkorne bolezni vpli-

vajo debelost, čezmerna prehranjenost,telesna nedejavnost in nezdrava pre-hrana, ti dejavniki kažejo tudi na neu-godne trende in socialno neenakost.Razširjenost debelosti v starosti od 25do 64 let se povečuje. V tej starosti je

debelih dobrih 17 odstotkov moških in14 odstotkov žensk. Sodeč po indeksutelesne mase pa je debela kar četrtinaprebivalstva med 40. in 54. letom. Po-lovica odraslih ni dovolj telesno dejav-nih, prav toliko jih redno ne zajtrkuje,upada pa tudi število ljudi, ki vsak danjedo zelenjavo in sadje. Veliko in zeloveliko tveganje za diabetes tipa 2, kar

pomeni, da bo zbolel eden od treh ozi-roma dveh anketiranih, ima kar 14 od-stotkov moških in 12 odstotkov žensk,starih od 45 do 54 let. Za preprečeva-nje in odlaganje kroničnih zapletov prisladkorni bolezni je ključno, da imačlovek ustrezno telesno težo, urejene ra-vni glukoze in maščob v krvi, urejenkrvni tlak in da ne kadi. Na dejavniketveganja lahko bolnik izdatno vpliva zzdravim življenjskim slogom, ki obse-ga zdrave prehranske navade, telesnodejavnost, zmanjšanje telesne teže in stem, da ne kadi.

Resnični vedenjski vzorecV praksi je še vedno precej drugačen

od priporočil. Pri več kot dveh tretji-nah sladkornih bolnikov so raziskoval-ci leta 2012 namreč ugotovili zvišan ho-lesterol in povišan krvni tlak. Debelihje bilo skoraj 41 odstotkov bolnikov ssladkorno boleznijo, čezmerno prehra-njenih pa 40,1 odstotka. Petina slad-kornih bolnikov pa je tudi kadila. Medanketiranimi je blizu 32 odstotkov dia-betikov prepričanih, da za svoje zdra-vje premalo skrbijo, skoraj 59 odsto-tkov pa jih meni, da za svoje zdravje po-skrbijo kar dobro. Glede na smernice jetelesno dovolj aktivna polovica anketi-ranih sladkornih bolnikov v starosti40–54 let. Med anketiranimi je velika ve-čina, kar 80 odstotkov, odgovorila, dase zmorejo rekreirati, le dobrih sedemodstotkov anketiranih telesno ni dejav-nih zaradi bolezni in le dobra dva od-stotka zaradi invalidnosti. Količino re-kreativnega gibanja je v zadnjem letupovečalo 41,2 odstotka anketiranih dia-betikov.

Raziskava razkriva še, da kar četrti-na do tretjina bolnikov s sladkorno bo-leznijo redno priporočenih obrokov neuživa, ima neustrezno razporeditev alipa premalo dnevnih obrokov. Posebejzbujajo skrb podatki, da le polovica an-

Življenjski vzorci diabetika

Nezdrav življenjski slog, zlasti telesna nedejavnost, čezmerna teža in debelost v povezavi z diabetesom, se v zadnjem desetletju med Slovenci širijo. Sladkorna bolezen in veliko tveganje za njen nastanek sta boljrazširjena med ljudmi s slabšim socialno-ekonomskim položajem in moškimi. Zelo veliko tveganje, da bi vprihodnjem desetletju zboleli za sladkorno boleznijo, pa ima kar četrtina prebivalstva, starega od 45 do 50 let,ugotavlja Sonja Paulin z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).

AKTUALNO: Vedenjski slog in sladkorna bolezen



V vseh starostnih skupinah po 35. letuje diabetes 1,5- do 2-krat pogostejši primoških, delež sladkorne bolezni pa je vvseh starostnih skupinah do 2-krat večjipri ljudeh, ki so se opredelili kot nižji alidelavski razred (54 %), kot v drugihdružbenih skupinah. Delež sladkornebolezni se je značilno povečal v starosti60–64 let, pri moških prej, v starosti55–64 let, ter pri ljudeh, ki opravljajolažje fizično ali sedeče delo. Vir: NIJZ

ketiranih s sladkorno boleznijo vsakdan uživa svežo ali predelano zelenja-vo. Njihov delež se je pomembnozmanjšal, izraziteje pri moških. Svežesadje vsak dan uživa okoli dve tretjinianketiranih diabetikov. Pri kuhi diabe-tiki uporabljajo tudi nasičene in tran-smaščobe, tedensko tretjina. V primer-javi s preostalo populacijo je večji ledelež redne uporabe oljčnega olja indrugih olj ter “nikoli” masla in smeta-ne, pri čemer pa delež tistih, ki nikoli

ne uporabljajo masti, ni večji kot medosebami, ki nimajo diabetesa. Zanimivse zdi tudi podatek, da več kot polovi-ca anketiranih diabetikov pripravljenohrano dodatno soli, pogosteje moški. Si-cer pa anketirani diabetiki ocenjujejo,da jih ima kar 27 odstotkov težave zobvladovanjem stresa, ki ga doživljajovsak dan. Kadi 19 odstotkov anketira-

nih diabetikov. Spodbudno pa je, da jihželi kar 71 odstotkov kajenje opustiti.

Jutri bomNezdrave vedenjske izbire, ki pripo-

morejo k nastanku sladkorne bolezni,v Sloveniji v desetletnem obdobju na-raščajo. Po podatkih sodelujočih v ra-ziskavi je med prebivalstvom že v sta-rosti 55–64 let kar 28 odstotkov ljudi zvelikim ali zelo velikim tveganjem za na-stop diabetesa v prihodnjem desetle-tju. Kot ugotavlja Sonja Paulin z NIJZ,je to kar tretjina več kot v skandinavskihdržavah, kjer je tradicija preventivnihprogramov dolgoletna in zgledna. Že-lene cilje v izboljšanju življenjskega slo-ga v Sloveniji sicer dosega polovica do

dve tretjini anketiranih sladkornih bol-nikov, vendar pa trendi glede posamez-nih priporočil niso ugodni.

Gospodarska kriza in zdravjeAvtorji publikacije Izzivi v izboljševa-

nju vedenjskega sloga in zdravja – De-setletje raziskav CINDI so se posvetilitudi obdobju hujše gospodarske krizepo letu 2008 in domnevali, da so eko-nomska kriza in nenehni varčevalniukrepi že negativno vplivali na zdravjeSlovencev. Toda po kazalniku samoo-cene zdravja, ki velja za dober kazalnikzdravja prebivalstva, so rezultati pravnasprotni, saj se je ocena lastnega zdrav-ja v analiziranem obdobju, 2001–2012,pravzaprav izboljšala. Raziskovalci todejstvo pripisujejo dolgoletni tradiciji so-cialne države, a hkrati opozarjajo, da jeob nespremenjenih ali slabših življenj-skih razmerah na dolgi rok mogoče pri-čakovati poslabšanje zdravja celotnegaprebivalstva ali nekaterih skupin v Slo-veniji. Do podobnih ugotovitev so pri-šli tudi v nekaterih drugih evropskihdržavah, kjer ugotavljajo tudi, da so so-cialne in ekonomske politike tiste, ki lah-ko zmanjšajo potencialen negativenvpliv ekonomske krize na zdravje pre-bivalstva, in ne zdravstvene.

Telesna dejavnost diabetikov, vir: NIJZ:

Zmerna telesna dejavnost vsaj 5 dni/teden po 30 minut 40–54 let 39,3 % 55–64 let 42.5 %

Intenzivna telesna dejavnost vsaj 3 dni/teden po 30 mininut 40–54 let 42,8 % 55–64 let 47,7 %

Hoja vsaj 5dni/teden po 30 minut 40–54 let 47,6 % 55–64 let 57,4 %

Raziskava med drugim razkriva tudi, dakar četrtina do tretjina bolnikov s slad-korno boleznijo redno priporočenihobrokov ne uživa, ima neustrezno raz-poreditev ali pa premalo dnevnih obro-kov. Posebej zbujajo skrb podatki, da lepolovica anketiranih s sladkorno bolez-nijo vsak dan uživa svežo ali predelanozelenjavo. Kadi 19 odstotkov anketira-nih diabetikov, 27 odstotkov pa jih imatežave z obvladovanjem stresa, ki gadoživljajo vsak dan. Vir: NIJZ

Zasnovala so jo štiri civilna združenja,ki so tudi pobudniki projekta. Društvoonkoloških bolnikov Slovenije, Ustano-va Mali vitez, Slovensko združenje bol-nikov z limfomom in levkemijo in Euro-paColon. Častni pokrovitelj je predsed-nik Republike Slovenije Borut Pahor.

Glas bolnika štejePri zdravljenju je izjemno pomem-

bno, da poleg dobre zdravniške oskrbebolniki prejmejo tudi pomoč pri prema-govanju stisk. Pozitivne medsebojne od-nose in človeškost je treba ohranjati,spodbujati, pa tudi javno prepoznati.Svoj glas lahko do 31.maja 2015 oddate nawww.znanilci-upanjeali na tiskani prijavnici.Vsak ozdravljeni in do-bro rehabilitirani bol-nik je upanje za druge,za tiste, ki se prvičsoočajo z rakom.Prostovoljci, ki želijopomagati na novo obolelim,pa so posebni znanilci upanja.

Razglasitev znanilcev bo 18. junija

V vsaki kategoriji bodo glede na koli-čino nominacij izbrani trije finalisti, kise bodo širši javnosti 18. junija letospredstavili na sklepni prireditvi. Lani jebilo kar 800 nominacij, največ so jih

prejeli dr. Erik Brecelj, kirurg onkolog zOnkološkega inštituta Ljubljana, Tinka-ra Morec in Hedvika Verbajs s Klinične-

ga oddelka za hematologijo UKC Lju-bljana in Igor Šabič, radiolog s Pediatri-čne klinike UKC Ljubljana.

Oddajte svoj glas za Znanilce upanja

Že drugo leto zapored se začenja nacionalna akcija Znanilci upanja, s katero bolniki z rakom in njihovi svojciizbirajo najbolj srčnega onkološkega zdravnika, medicinsko sestro in drugega zdravstvenega delavca. Če ste setudi vi ali vaši svojci soočili z rakavo boleznijo, oddajte svoj glas za tistega, ki je vam ali vašim najbližjim stal obstrani in pomagal. Zamisel za akcijo Znanilci upanja se je rodila med bolniki in njihovimi svojci.

AKTUALNO: Nacionalna akcija onkoloških bolnikov

® Živa Janež Višnar

Marija Vegelj Pirc, predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije:

Ob praznovanju 30-letnice programa organizirane samopomočiPot k okrevanju smo se spominjali številnih zdravstvenih delavcev,ki s pristno človeško naklonjenostjo bolnikom zbujajo zaupanje inupanje. Tako smo se lani z akcijo Znanilci upanja prvič javno zahva-lili tistim zdravstvenim delavcem, ki pomagajo bolnikom z rakom. Te-meljno zaupanje v življenje, ki sem ga doživljala v domači družini, mije pomagalo pri poklicnem delu. Že v osnovni šoli sem se odločila, daželim postati zdravnica – pomagati ljudem živeti in ne le ozdraveti.Znanilka upanja. Ne da bi vedela, kaj to pravzaprav pomeni, jebila usmeritev prava. Na Onkološkem inštitutu Ljubljana sem zače-la kot sobna zdravnica, opravila specializacijo in uvajala novo dejavnost, psiho-onkologijo. V tistem času so številne raziskave potrjevale pomembno vlogo čustve-

nih in psihosocialnih vplivov na nastanek raka, njegov razvoj in potek. Zatose je v zdravljenje vključeval tudi psihoterapevtski pristop, kar pomeni psi-

hološko podporo bolniku v najširšem pomenu besede. Ob strokovnem izpo-polnjevanju so bili bolniki moji najboljši učitelji. Spremljala sem jih skozi različne

stiske in bila vedno znova očarana nad spoznanjem, da je v vsakem človeku neiz-merna želja po življenju, ki v luči trpljenja dobiva globlji smisel in pomen. Poprvem šoku ob diagnozi in izkušnji lastne umrljivosti se prebudijo nova energija,novo upanje in volja do življenja. Prebudi se zahteva, naj se borim za življenje,ker obstaja nekaj, za kar je vredno živeti.

Izpoved bolnikaBolezen mi je dala novo življenje. Danes sem čisto drug človek kot nekoč. Nikolinisem znal prisluhniti ne svojemu telesu ne svoji duši. Zdaj lahko rečem, da sem

srečen, odkril sem nove vrednote, na življenje gledam drugače. A sem potrebovalveliko časa, tri leta. Preobrat je nastal takrat, ko sem nehal kriviti druge in spoznal,da ni rešitev samo v zdravilih. Z ženo sva se potem odločila še za enega otroka.Kakšna družinska sreča in veselje. Tega pred boleznijo sploh nisem tako globoko do-jemal. Življenje je šlo kar mimo – delaš, hitiš in spet delaš.

S svojimi osebnimi podatki jamčim, da je predlog verodostojen in je del akcije Znanilci upanja 2015, ki poteka po Sloveniji. Strinjam se, da moje predloge objavite na spletni strani www.znanilci/upanja.si, kjer se prijave zbirajo, in v medijih, ki so del akcije Znanilci upanja 2015.

MOJ PREDLOG

Za častni naziv Znanilec upanja 2015 PREDLAGAM:ZNANILCIUPANJA2015Topel pogled, iskren nasmeh, prijazen stisk rok. Pogovor, razumevanje, spodbuda. Upanje, ki se rojeva in preraste v odločno voljo, ki vodi naprej. Vse to je v procesu boja z rakom ključnega pomena. In vse to nam lahko dajo posamezniki, zdravstveni delavci, ki v svoje delo vnašajo tisto več - srčnost, razumevanje, toplino. Znanilci upanja so med nami. Izkažite jim priznanje in še danes na www.znanilci-upanja.si nominirajte zdravnika, medicinsko sestro/tehnika ali drugega zdravstvenega delavca, ki je za vas ali vaše bližnje na poti okrevanja postal znanilec upanja.

ČASTNI POKROVITELJ PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE BORUT PAHOR

MOJI PODATKIIme in priimek

Naslov, kraj in pošta

Medijski pokrovitelj:

Partner:

Vsaka kronična bolezen je huda in zabolnika bolj ali manj neprijetna, a luska-vica je v marsičem dodatno obremenju-joča in specifična. Je namreč bolezen, kijo človek ne le občuti, temveč tudi poka-že na ogled okolici. Prav ta vidik boleznipa je za marsikaterega človeka z luska-vico izjemno težak, neprijeten in čustve-no boleč. Zaradi nepoznavanja in pred-sodkov so bolniki pogosto žrtev neprijaz-nih pripomb ali odzivov okolice, imajotežave na delovnem mestu, v prostemčasu, zlasti poleti, ko je čas kratkih ro-kavov in kopalk, pri frizerju ... Tudi part-nerstvo je lahko trd oreh, zlasti za neko-ga, ki je zbolel v času, ko še nima part-nerja za vse življenje. In še vedno mar-sikdo (napačno) misli, da je luskavica na-lezljiva. Zato je kakovost življenja bolni-kov z luskavico pogosto lahko zelo okr-njena. Prav zaradi vsega navedenega jezdravljenje zelo pomembno.

Veliko možnosti za zdravljenje Diagnozo zdravniki postavijo na pod-

lagi klinične slike. Veliko bolnikov pri-zadeti predeli kože srbijo in pečejo. Kotsmo že napisali, je eden od dejavnikov,s katerimi zdravnik opredeli stopnjo lu-skavice, tudi površinaprizadete kože, ki semeri v odstotkih. Te od-stotke najlaže izračuna-mo s pomočjo polaganjadlani (od zapestja dočlenkov). Taka površinameri približno odstotekcelotne površine kože.Odstotek prizadete kožese sliši malo, a če je taodstotek, denimo, naobrazu? To pa je povsemdruga zgodba.

Zdravljenje je lahko lo-kalno (protivnetna mazi-

la, kreme, losjoni, obsevanje s fototera-pijo in fotokemoterapijo – PUVA) in si-stemsko (klasična oziroma temeljnazdravila: metotreksat, ciklosporin, acitre-tin in biološka zdravila).

Od leta 2005 so bolnikom z luskavi-co na voljo biološka zdravila, ki jihzdravniki predpisujejo bolnikom, kiimajo srednje hude in hude oblike lu-skavice in pri katerih standardna si-stemska terapija ni pomagala oziromase nanjo niso odzvali. Biološka zdravi-la predpišejo tudi vsem bolnikom, kistandardne sistemske terapije niso pre-našali, ker je imela prehude neželeneučinke ali pa jim je zdravniki niso mo-gli predpisati zaradi drugih bolezni, ki

so izključevale uporabo standardnihzdravil.

Kako do zdravljenja z biološkimi zdravili

Zdravljenje luskavice z biološkimi zdra-vili vedno predpiše in vodi dermatolog.Če presodi, da bolnik potrebuje biološkozdravljenje, zaprosi za odobritev zdravlje-nja komisijo za biološka zdravila. Zdra-vljenje je v rokah dermatologa, ki je bol-nika predlagal komisiji za biološka zdra-vila. Sprva je predpisano za tri mesecein če se po tem času pokaže vsaj 75-od-stotno izboljšanje glede na začetno sta-nje, lahko bolniku v nadaljevanju odo -brijo zdravljenje še za eno leto in nato še

za vsako nadaljnje leto. Pri pred-pisovanju mora zdravnik vednoupoštevati tudi morebitna dru-ga bolezenska stanja, predvsempa strokovne smernice za zdra-vljenje luskavice.

Biološka zdravila imajo zelovisoko učinkovitost, saj lahkostanje izboljšajo celo v 85 od-stotkih primerov.

Nekako 20 odstotkov bolnikovprizadene tudi psoriatični artritis,revmatično obolenje sklepov, kiga je nujno zdraviti, saj sicer vodiv trajno prizadetost sklepov in in-validnost. Pogost je pri bolnikih zzelo prizadetimi nohti ali lasiš-čem. Pogosto so luskavici pridru-žene tudi druge avtoimune bole-zni, denimo kronična vnetna čre-vesna bolezen, pa tudi srčno-žil-ne bolezni, povišan krvni tlak,sladkorna bolezen, ki vsi pomem-bno zvišujejo tveganje za srčni in-farkt. Dejstvo je tudi, da bolniki shudo obliko luskavice v povprečjuživijo od tri do štiri leta manj.


Veliko več kot le estetska težava

Luskavica ali psoriaza je kronična vnetna nenalezljiva bolezen, ki se najpogosteje razvije med 20. in 40. letomstarosti. Na nastanek močno vplivata dednost in okolje, zlasti stres, pa tudi okužbe in poškodbe kože. Diagnozabolezni je zelo preprosta. Luskavica se izraža v obliki rdečih plošč, ki se luščijo. Praviloma so prizadeti komolci,kolena, lasišče, lahko pa tudi katerikoli del kože in nohti. Dermatologi jo opredeljujejo stopenjsko kot blago,zmerno ali hudo in stopnjam je prilagojeno tudi zdravljenje. Parametri, s katerimi določajo stopnjo, so trije: deležprizadete kože, ocena stopnje prizadetosti kože (debelina, rdečina in pokritost žarišč z luskami) in ocena kakovostiživljenja bolnika z luskavico.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Pridružene bolezni in sladkorni bolnik – luskavica in diabetes

® Maja Južnič Sotlar

foto

: OSE

BNI

ARH

IVT.

L.

V Sloveniji za revmatizmom v širšempomenu trpi okoli 11 odstotkov prebi-valstva, po zadnjih ocenah stroke jemed njimi okoli 50.000 ljudi z vnetnorevmatično boleznijo. Predvsem bolni-kom z revmatoidnim artritisom in spon-diloartritisom so lahko z zdravljenjemše pred desetletjem zgolj lajšali boleči-ne in pot v skoraj neizogibno invalid-nost, s sodobnimi načini zdravljenja palahko v zadnjih letih dosežejo mirova-nje bolezni. Biološka terapija tako ve-likemu delu bolnikov prinaša nepopi-sno olajšanje, manj bolnišničnega zdra-vljenja, manj bolniške in čedalje manjinvalidskih upokojitev. In kar je najpo-membnejše – dostop do bioloških zdra-vil imajo vsi bolniki, ki jih potrebujejoin nimajo kontraindikacij, ne glede nastarost. Po oceni prof. dr. Mitje Tomši-ča, predstojnika Kliničnega oddelka zarevmatologijo UKC Ljubljana, imamo

v Sloveniji zato dobro oblikovan, sodo-ben in pri zdravstveni blagajni ustreznopodprt sistem financiranja zdravljenjabolnikov z vnetno revmatično bolezni-jo. Problem pa za zdaj še vedno ostaja-jo nedopustno dolge čakalne dobe zaspecialistične revmatološke preglede.Pri stopnji nujnosti “hitro”, kar pome-ni, da morajo bolnika pregledati v trehmesecih, je namreč povprečna čakalnadoba v revmatoloških ambulantah kar427 dni! Razlog za odločno predolgečakalne dobe je pomanjkanje speciali-stov revmatologov, saj jih pri nas pre-moremo komaj dvajset. Dodatne specia-lizacije na področju revmatologije najbi čas čakanja na revmatološki pregledv prihodnjih letih vendarle skrajšale.

Balkan se zgleduje po slovenskem modelu

Osrednji temi Balkanske konferencebolnikov z revmatičnimi boleznimi stabili dostopnost do bioloških zdravil inizmenjava izkušenj združenj bolnikov.Konference se je udeležilo več kot stopredstavnikov bolnikov in stroke iz Slo-venije, Hrvaške, Srbije, Bosne in Her-cegovine, Makedonije in Črne gore.Predsednik Društva revmatikov Slove-nije Andrej Gregorčič je z dostopnost-jo biološke terapije zadovoljen: »Biolo-ška zdravila dobijo vsi bolniki, ki jih postrokovnih smernicah potrebujejo, fi-nanciranje pa zagotavlja Zavod zazdravstveno zavarovanje Slovenije. Tak-šen sistem smo dosegli z dobrim sode-lovanjem med bolniki, stroko in zdrav-stveno zavarovalnico. Z biološkimizdravili v Sloveniji trenutno zdravijonekaj manj kot 2000 bolnikov z vnetni-

Povrnjeno življenje

Čeprav nam pripomb o delovanju slovenskega zdravstva nikoli ne zmanjka, širši pogled kaj kmalu prikaže precejdrugačno realnost. Predstavniki Društva revmatikov Slovenije so se udeležili Balkanske konference bolnikov zrevmatskimi boleznimi, ki je med 21. in 22. aprilom potekala v Beogradu. Primerjava dostopnosti najsodobnejšihoblik zdravljenja vnetnih revmatskih bolezni je pokazala, da imajo slovenski bolniki na omenjenem področju dalečnajboljši dostop do zdravljenja z biološkimi zdravili, saj so ta dostopna vsem bolnikom, ki jih potrebujejo.

ZA NAŠE ZDRAVJE: Konferenca bolnikov z revmatskimi boleznimi



Razprava o možnostih zdravljenja je bila burna.

V Sloveniji se zaradi revmatičnih obo-lenj zdravi od 8000 do 10.000 bolnikov,vsako leto pa na novo zboli okoli 200moških in od 300 do 400 žensk.

foto

: MET

A Č

ERN

OG

A


mi revmatičnimi boleznimi. Čeprav jeto zdravljenje drago, saj lahko na letostane od 8000 do 13.000 evrov na bol-nika, so stroški zdravljenja z biološki-mi zdravili na daljši rok manjši, saj bol-nikom omogoča delovno aktivnost,manj hospitalizacij in posledično manjinvalidskih upokojitev. Bolniki, ki jihzdravijo z biološkimi zdravili, so zave-deni v posebnem nacionalnem regi-stru za področje revmatologije. Med-mrežna aplikacija Evidenca bolnikovvsebuje vse potrebne podatke o posa-meznem bolniku, zdravljenem z biolo-škimi zdravili, in tako zagotavlja poeno-teno predpisovanje in ukinjanje biolo-ških zdravil v vseh revmatoloških am-bulantah po državi.

S kampanjo do boljšegazdravljenja

Na Hrvaškem je dostopnost do biolo-ških zdravil predvsem po zaslugi civil-ne družbe vsako leto boljša, a še ved-no daleč od slovenske. Predsednik hrva-škega združenja revmatičnih bolnikovRemisija Nenad Horvat je predstavillansko kampanjo Povrnjeno življenje, skatero so si prizadevali za boljšo dostop-nost do biološke terapije in širšo javnostozaveščali o pravicah bolnikov z revma-toidnim artritisom. »S posebno petici-jo, ki jo je podpisalo kar 2000 bolnikov,smo hrvaške revmatologe pozvali, najizpopolnijo register bolnikov, ki se zdra-vijo z biološko terapijo. V enem letusmo s kampanjo dosegli, da se je števi-lo bolnikov, ki jih zdravijo z biološkimizdravili, s 1000 povečalo na 1700. Ševedno pa to zdravljenje takoj potrebu-je več kot 6000 bolnikov z revmatoid-nim artritisom.« Osrednja ovira dostop-nosti biološke terapije je po njegovemmnenju financiranje dragih biološkihzdravil iz posebnega bolnišničnega skla-da, kjer sredstev za vse bolnike prepro-sto ni dovolj.

Kdaj bomo na vrsti?Tako se sprašuje zdravnica Mirjana

Lapčević, predsednica ORS, združenjarevmatičnih bolnikov Srbije: »Čepravrevmatoidnega artritisa ne moremoozdraviti, lahko z biološko terapijo vpol leta zaustavimo napredovanje bo-lezni. Čim prej se začne zdravljenje zbiološkimi zdravili, tem uspešnejše je.Ker vemo, da v Srbiji za postavitev dia-gnoze revmatoidni artritis potrebuje-mo v povprečju 1,3 leta, in ker se zdra-vljenje z biološkimi zdravili začne vpovprečju po skoraj šestih letih, ne mo-remo biti zadovoljni, saj bolezen že vdveh letih nepopravljivoprizadene sklepe.« V Srbi-ji podobno kot v drugihbalkanskih državah sred-stev za biološko terapijoni dovolj za vse bolnike.Od 35.000 bolnikov z rev-matoidnim artritisom sosodobna zdravila na voljole trem odstotkom bolni-kov.

Diskriminacijarevmatičnih bolnikov

Še veliko slabše pa je v BiH, Črni goriin Makedoniji. Petintridesetletna Mire-la Haraćić iz Tuzle je ena izmed le pe-tih bolnikov, ki jih zdravijo z biološkoterapijo v vsej Bosni in Hercegovini, pačeprav je samo v Tuzli kar 21.000 bol-nikov z vnetnimi revmatičnimi obole-nji, od tega 5400 bolnikov z revmatoid-nim artritisom. In še teh pet bolnikovlahko biološko terapijo prejema le šestmesecev v letu in ne nepretrgoma, kotzahteva doktrina zdravljenja. »Prvičsem biološko terapijo prejela pred tre-mi leti, ko se je zdravljenje čez šest me-secev končalo, sem teden dni prežive-la v bolnišnici, saj je moj revmatoidniartritis preprosto ponorel. Menim, dasmo revmatični bolniki v primerjavi zonkološkimi in gastrobolniki diskrimi-nirani, saj je biološka terapija pri njihfinancirana iz federalnega solidarnost-nega sklada, biološka zdravila za revma-tične bolnike pa se financirajo iz bolniš-ničnega sklada za posebno draga zdra-vila,« dodaja Mirela Haraćić.

Kolikor denarja, toliko muzikePodobno kot Mirela Haraćić razmišlja

tudi 53-letni Danilo Boljević iz Podgo-rice. Bolnik s psoriaznim artritisom

opozarja, da je zdravljenje z biološki-mi zdravili v Črni gori povsem neure-jeno, saj sredstva ves čas zmanjšujejo.»Medtem ko so z biološkimi zdraviliprej zdravili okoli 300 bolnikov, nas jezdaj na tej terapiji le še 70. Z biološkoterapijo sem začel avgusta lani, zdravlje-nje je tri mesece potekalo neprekinje-no, potem pa sem zdravila 14 dni pre-jemal, naslednja dva tedna pa ne, intako naprej. Takšno »cikcak« zdravlje-nje me zelo skrbi. Zdaj pa napoveduje-jo, da bodo biološka zdravila povsem

Osebna izpoved bolnikaEnainštiridesetletni Ala-dar Belec, dipl. ing. kme-tijstva iz Grosuplja, jezaradi revmatoidnegaartritisa zgodnje otro-štvo bolj ali manj preži-vel po bolnišnicah. Hudizagoni bolezni so mutrajno poškodovali skle-pe, potreboval je kolčneproteze, bolečine so gaprikovale na posteljo inmu za več let onemogo-

čile samostojno hojo, odpovedati se jemoral policijski karieri, ki si jo je kotnajstnik močno želel … Od leta 2004 sezdravi z biološkimi zdravili. Ker prvo nibilo uspešno, so ga zamenjali z drugim,ki je začelo učinkovati že po štirih dneh.Otekli sklepi, jutranja okorelost, vročinain neznosne bolečine, s katerimi je mo-ral z vmesnimi presledki sobivati 34 let,so izzveneli. Redko biološko zdravilo, kisi ga samostojno aplicira vsak dan, muomogoča normalno poklicno in družin-sko življenje ter vsakodnevne treningefitnesa. Meni namreč, da je telesna de-javnost na dolgi rok najmočnejše orožjeproti tej bolezni.

Otekli in boleči sklepi, oteženo giba-nje, nočne bolečine in jutranja okore-lost sklepov so lahko znaki revmatičnebolezni. To je kronična sistemska vnet-na bolezen avtoimunske narave, ki pri-zadene predvsem sklepe. Če boleznine zdravijo hitro in ustrezno, povzročanepopravljive okvare sklepov in inva-lidnost, posledično pa je tudi umrlji-vost bolnikov z revmatičnimi boleznimivečja.

ukinili.« Triintridesetletni Dragan Ći-ćić, bolnik z revmatoidnim artritisom,je bil leta 2006 prvi bolnik, ki so ga vMakedoniji zdravili z biološkimi zdra-vili. Po štirih letih je dosegel popolnoremisijo bolezni in zdravljenje je biloprekinjeno. Do zdravstvenega sistemav domovini je sicer izjemno kritičen: »VMakedoniji imamo najslabši zdravstve-ni sistem v vsej celinski Evropi. Biolo-ška zdravila so dostopna le okoli 105bolnikom, potrebovalo pa bi jih še vsaj3000 bolnikov z revmatoidnim artriti-som.«

foto

: MET

A Č

ERN

OG

A

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Trbovlje

Pohod na zasavski Triglav

Z novim letom smo v našem programu posebej poudarili po-men športno-rekreativnih dejavnosti. Člane želimo motivira-ti za aktivnejše in bolj zdravo življenje. Naši prvi koraki so ževidni. Marca smo šli na pohod na obrobje Trbovelj, ki smo gazaključili z druženjem v Delavsko-kulturnem društvu Svobo-da Dobrna na Ribniku. Aprila smo člane povabili na izlet naKum, ki je visok kar 1220 metrov. Zbralo se nas je 37, a bilobi nas še več, če bi nas lahko peljal večji avtobus.

Do Lontovža smo se peljali, nato nas je večina nadaljevala potpeš, drugi pa so se peljali skoraj do cilja. Pričakal nas je Kums cerkvijo svete Neže, RTV-oddajnikom in – najpomembnej-še – s planinsko kočo, kjer smo se okrepčali s čajem. Soncenas je zvabilo ven, na travnik pod cerkvijo, posedali smo, kle-petali in neskončno uživali. Niti gugalnice, namenjene naj -mlajšim, niso samevale. V daljavi so nas pozdravljali s snegompokriti vrhovi Julijskih in Kamniško-Savinjskih Alp.

Kosilo nas je zvabilo v kočoBilo je zelo okusno. Prejšnji živžav in klepet je pri jedi čistopojenjal, tako smo se predali okusom. Pri enolončnici je bilnekaj posebnega in zelo dobrega kruh s čemažem, pa še po-sladkali smo se s posebej za nas pripravljeno sladico – mo-ram pohvaliti oskrbnika koče, slaščičarja Romana Ledineka!

Po kosilu smo se preizkusiliv planinskem znanju, vriska-nju in petju, za nagrado pasmo prejeli medalje – čajnekekse, ki smo si jih nadeliokrog vratu. Kar nič nas nivleklo domov, a morali smo seodpraviti. Tisti, ki smo se pro-ti Lontovžu podali peš, smo vgozdu nabrali čemaž, sajvemo, kako okusen in zdra-vilen je. Nato smo se pridru-žili preostalim članom v avto-busu in se počasi odpeljaliproti domu. Dan smo preživeli med čudo-vitimi ljudmi, naužili smo sesonca in lepot narave in žetežko čakamo nove pohode.

Besedilo in foto: Cvetka Kozmus


Vrnili smo se polni lepih vtisov, predvsem pa zadovoljni.

n Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije

Povezovanje s sosedi Društvo diabetikov tipa 1 Slovenije je letos začelo aktivnejenavezovati stike z diabetiki iz sosednje Hrvaške. Po obiskuprijateljev iz zagrebškega društva diabetikov in predstavni-ka hrvaške zveze društev diabetikov na občnem zobru v La-škem se je predsednica Društva diabetikov tipa 1 SlovenijeEva Bolčič v nedeljo, 26. aprila, odzvala povabilu v Zagreb nadogodek ob zaključku kolesarske dirke po Hrvaški.

Med 22. in 26. aprilom 2015 je potekala mednarodna kole-sarska dirka Tour of Croatia, na kateri je sodelovala tudi eki-pa poklicnih kolesarjev diabetikov Team Novo Nordisk. Ob za-ključku dirke so hrvaška zveza društev diabetikov (Hrvatskisavez dijabetičkih udruga), zagrebško društvo diabetikov,Novo Nordisk in veleposlaništvo Kraljevine Danske v Repu-bliki Hrvaški pripravili aktivnosti zdravstvene preventive inozaveščanja o sladkorni bolezni in drugih kroničnih nenale-

zljivih boleznih ter promocijezdravega načina življenja inredne telesne vadbe. Članidruštva so se s kolesi odpra-vili na sklepno prireditev innavdušeno pozdravili kole-sarje ob prihodu na cilj. Naosrednjem prizorišču v sre-dišču Zagreba so preostaliorganizatorji na skupnem raz-stavnem prostoru promovira-li zdrav način življenja, oza-veščali o sladkorni bolezni inbrezplačno merili krvni sladkor. Dosedanji pozitivni vtisi in vzpo-stavljena nova prijateljstva in poznanstva potrjujejo pravil-nost odločitve, da se začnemo povezovati tudi v širšem re-gionalnem prostoru. Tovrstne povezave namreč omogočajovzajemno in medsebojno izmenjavo informacij s področjazdravljenja sladkorne bolezni, vpogled, spoznavanje in pre-našanje dobrih izkušenj pri delovanju društev, ne nazadnjepa tudi priložnosti za organizacijo skupnih dogodkov.

Odzvali smo se povabilu v Zagrebna dogodek ob zaključku kolesar-ske dirke po Hrvaški.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Polžki

Spomladanskeaktivnosti

Člani se že tradicionalno vsako leto udeležujemo dvodnev-nega ekskluzivnega kopalnega izleta z vlakom v ThermanoLaško. Tokrat smo se odpravili 17. in 18. marca z rekordno ude-ležbo, več kot 30 članov. V zgodnjih jutranjih urah smo se poželezni cesti z vlakom, ki ima v primerjavi z avtobusom veli-ko prednosti, a eno samo pomanjkljivost – počasnost, odpe-ljali iz Dravograda. Glede na to, da smo Polžki, nas časovnodaljša vožnja ni motila.

Večer smo preživeli ob poučnem predavanju Ervina Pečnika,dr. med., obilici šal, smeha, dobre volje in petja. Na sredinemkopanju smo se po kosilu v restavraciji kopališča spomnili šeJožičinega rojstnega dne, presenetili smo jo z diabetično tor-to, pa tudi nazdravili smo ob petju zdravice. Da ura teče in nič

ne reče, vlak pa menda tudi ne čaka, je bil vzrok, da smo po-časi začeli zapuščati kopališče. Sledila sta udobno vračanjeproti domu in kolektivna zaobljuba, da se tej tradicionalni aktiv-nosti tudi prihodnje leto ne bomo odrekli.

Aprilski pohodLanski prvoaprilski pohod dravograjskih in slovenjegraškihPolžkov je bil zaradi praznika šaljivcev in picopeka dr. Pečni-ka ter številne udeležbe tako poseben, da smo ga letos 2. apri-la želeli ponoviti. Zaradi zgodnjih velikonočnih praznikov smoga prestavili za en teden, vendar nam žal naš priljubljeni zdrav-nik zaradi službenih obveznosti svoje specialitete – posebnezvite pice – ni mogel pripraviti. Dravograjski člani smo v Slovenj Gradec prispeli z avtobusomže malo pred dogovorjeno uro in po skupinski fotografiji je sko-

raj 40-članska pohodniškaskupina krenila ob reki Suho-dolnici proti Žančanom. Dobrouro v eno smer, nato pa na-zaj po isti poti, čez Glavni trgter po Meškovi ulici proti av-tobusni postaji v picerijo Apa-či, kjer nas je že čakala tokratklasična, pa kljub temu oku-sna pica. Ob njej pogovor,obilo humorja ter smeha, ki gana naših druženjih nikoli nemanjka. Podpredsednik Er-vin Pečnik, dr. med., ki kotosebni zdravnik obravnavanekaj tisoč pacientov na Ko-

roškem, nikoli ne pozabi na druženje in veselo razpoloženje,pa mi je obljubil, da nam bo pico, ki se jo je naučil pripravlja-ti na študentskem delu na Švedskem, pripravil ob prvi prihod-nji priložnosti.

Ivan Pavlič


Aprilski pohod je bil uspešen.

Pomladne aktivnosti v duhu sodelovanjaSkupna značilnost vseh naših pomladnih aktivnosti in dogod-kov sta bila povezovanje in sodelovanje. Solidarnost in tova-rištvo med člani utrjujemo že skozi vsa leta našega delovanja.Zakaj pa teh vrednot ne bi udejanjali tudi navzven, še zlasti čeprinašajo vzajemne koristi in sinergije … Zato smo na letošnjiobčni zbor v Laško povabili hrvaške kolege iz zagrebškega dru-

štva diabetikov, pridružil pa se nam je tudi predstavnik hrva-ške zveze društev diabetikov. Tako smo naredili prvi korak vsmeri nadaljnjega čezmejnega sodelovanja.

Skupinska rekreacijaZadnjo marčevsko soboto smo se odpravili raziskovat slikovitkanjon Glinščice. Pohodu so se poleg naših članov pridružiliše pohodniki iz Centra dnevnih aktivnosti za starejše občaneKoper in Društva Zdrav podjetnik iz Kopra. Skupaj smo uživa-li v sončnem dnevu, si izmenjavali informacije in izkušnje terspletali nova poznanstva. Med pohodom smo med pridruže-ne udeležence razdelili revije Sladkorna, naše promocijskeletake, sami pa smo bili najboljši vir informacij o diabetesu, pred-vsem pa spodbuda vsem, da z gibanjem in zdravo prehranonajveč naredimo zase in za svoje zdravje.Množica raznovrstnih vprašanj, zanimanje in ne nazadnje po-zitivni vtisi udeležencev nam prinašajo nove izkušnje, predvsempa opažamo vsestranske koristi takšnega delovanja. Zato bomotudi v prihodnje izkoristili tovrstne možnosti sodelovanja in po-vezovanja: ob prihodnjih pohodih, družabnih dogodkih, ob po-častitvi svetovnega dne sladkorne bolezni … Eva Bolčič

Raziskovanje slikovitega kanjona Glinščice

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Velenje

Rekreativni odmor –Strunjan 2015

Tega, da greš spomladi na morje in moraš najprej ostrgati ledz avtomobila – pa tudi še ne. Sonce je sicer sijalo, ampak le-deni veter je bil v premoči. Sprejem in razdelitev ključev stabila prijetno srečanje starih znancev, ki so prišli »domov«. Po-poldne smo imeli priložnost poklepetati z Jernejem Brecom,se založiti z njegovim odličnim oljčnim oljem in se posladka-ti z domačimi, vloženimi oljkami. Najbolj navdušeni so se zve-čer zavrteli, drugi pa smo se posvetili jogiju in odeji.

V nedeljo so se nam pridružili še diabetiki iz Mežiške doline, zBarbaro smo opravili prve dihalne vaje na obali in si ogledali čip-karske izdelke Marije Strel. Seveda je bilo vmes treba nekajkratskočiti do bazena in pretegniti zimsko toge ude in sklepe.

Teden se je začel s standardnim programom: meritvami krvne-ga sladkorja in tlaka ter tehtanjem, telovadbo v bazenu, dihalni-mi vajami in nordijsko hojo. Popoldne se je kar številna skupinaodpravila v Izolo, večer je popestril Božo Stepančič z domačimiistrskimi izdelki. Večer nam je polepšala Emilija Pavlič, ki s toli-ko ljubezni govori o domači hrani, da se je človek nikoli ne na-veliča poslušati. In tudi stare kuharice vedno izvemo še kaj no-vega. – V torek smo “oddelali” ustaljen program, potem pa pri-sluhnili terapevtu Robertu Slaparju, ki je spregovoril o masažiTUI-NA. Nekateri smo to ma-sažo spoznali že lani in zato hi-tro unovčili bon za popust in do-dali še kak termin. Popoldne jebilo na programu izdelovanjepapirnatih rož, zvečer pa tež-ko pričakovani večer franco-skih šansonov z Barbaro in Ev-genom – vrhunec vsakoletnekulturne ponudbe v hotelu.

Izlet v PomjanSreda je bila oblikovana malodrugače, saj smo vsi šli na ko-silo in se potem z nabito pol-

nim avtobusom odpeljali proti Pomjanu. Ti Barbarini izleti v za-ledje Istre so vedno doživetje svoje vrste. Najprej smo obiska-li domačo lekarno Galena, se oskrbeli s kapljicami in krema-mi ter prisluhnili zanimivi razlagi lastnice. V Pomjanu smo sinajprej ogledali Marijino cerkev z glagolskimi zapisi in freska-mi iz 15. stoletja. Mimogrede smo spoznali tudi navado, da seob rojstvu otroka slavnostno okrasi dvorišče srečne hiše – to-krat je bilo vse rožnato. Ogled smo nadaljevali v cerkvi sv. Ju-rija in nadaljevali do pomjanske razgledne ploščati. Ups, odtod v dolino je pa zelo daleč in strmo. Pot smo nadaljevali vNovo vas, si ogledali staro istrsko hišo in zaključili v oštariji Pr'Vance, kjer so nas pričakali z istrsko manjado – pojedino, prikateri ni manjkalo niti zelenih špargljev. Večer so nam pope-strili skeči v izvedbi gledališčnikov amaterjev iz Dekanov.

Nakupi in tombolaČetrtek je tradicionalni dan za nakupe v Miljah, ki pa zadnjaleta ostajajo bolj ogledi in manj nakupi. Zvečer nam je Barba-ra pripravila tombolo, ki smo jo vzeli tako resno, da še zasmeh ni bilo časa. Zelo smo bili veseli, da je zmagala naša čla-nica skupaj z dvometrašem iz Nove Gorice – tako da smo ime-li dva zmagovalca.

Slovo pridihaPetek ima vedno že pridih slovesa, zato smo se posvetili resnizadevi – svojim nogam. Naša predsednica Romana nam je na-zorno pokazala pravilno nego stopala doma, na voljo pa je bilatudi strokovnjakinja podjetja Alkileinen, pri kateri smo lahko ku-pili priznane izdelke modre linije za diabetike Alkilida in povpra-šali, kar nas je še zanimalo. Zvečer je Meri Kozelj na istrski tržni-ci predstavila kakijeve marmelade in druge domače izdelke. Za-ključile pa so večer pevke ženskega pevskega zbora Pristan, kiso s seboj pripeljale odlično, rosno mlado harmonikarico. Svet-la točka večera je bil zbor vseh članov našega društva v sejnidvorani, kjer naj bi nas čakalo presenečenje. To je bila bomba,ne samo presenečenje: velika, pravokotna, visoka, sočna, ne-dolžno bela in z napisom 10 LET! Pozornost Hotela Talaso Stru-njan ob našem desetem obisku pri njih. Poleg pregrešno dobretorte smo še nazdravili, Barbara pa nam je razdelila lepo diše-če strunjanske dragulje. Takšne male in velike pozornosti so skriv-nost hotela, da privablja stalne goste! HVALA!!Sobota – zoprn dan, ker je treba iti domov. Pa še Mežičani sose nam smejali, ker so oni lahko ostali do nedelje. Se bomooddolžili prihodnje leto – pa bomo potem videli!

Ingeborg Čas, foto: Franc Čas


Dihalne vaje na plaži

Zbor obeh društev pred odhodom

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo zgornjesavinjskih diabetikovMozirje

Preteklo leto je bilo uspešno

V začetku marca smo se člani zgornjesavinjskega društva dia-betikov zbrali na rednem letnem občnem zboru, na kateremsmo se seznanili z delom društva v preteklem letu ter potr-dili vodstvo in upravni odbor za prihodnja štiri leta. Zbora sose udeležili tudi župan občine Mozirje, predstavnica občin-skega sveta z Ljubnega in predstavniki nekaterih društev.

Program je bil načrtovan v skladu s smernicami zveze in smoga v celoti uresničili. Pri tem so nam bila v veliko pomoč sred-stva, ki smo jih dobili od zveze, občin Zgornje Savinjske doli-ne in sponzorjev, ki podpirajo našo dejavnost. Žal pa ugota-vljamo, da je sponzorskih sredstev iz leta v leto manj. Kljub temusmo bili dejavni na področju preventive, socialnega programa,športa in druženja članov.

Predavanja in meritveV preteklem letu smo organizirali dve predavanji, ki sta bili zelodobro obiskani: nevropatska bolečina pri sladkornem bolniku,predaval je diabetolog Damjan Justinek, in vpliv sladkorne bo-lezni na srce in ožilje, predaval je prim. dr. Apolonij Marovt. Vobčinah Mozirje, Ljubno, Luče, Gornji Grad in Nazarje smo or-ganizirali učne delavnice o diabetičnem stopalu, ki jih je vodi-la višja medicinska sestra Darja Vučina iz Diabetološke am-bulante Topolšica. Meritve sladkorja v krvi, holesterola in krvne-ga tlaka je medicinska sestra opravljala vsak prvi in tretji če-trtek v mesecu. Vsakoletnega okrevanja na Debelem rtiču pase je udeležilo 49 članov.

Rekreacija in druženjeNaše društvo članom finančno pomaga pri nakupu vstopnic zakopanje v Termah Topolšica. Skupaj z Društvom upokojencevMozirje organiziramo vsako prvo in tretjo sredo v mesecu dru-štveni pohod po okolici Mozirja. Udeležili smo se tudi športne-ga srečanja v Topolšici. V društvu lepo skrbimo za druženje,zato smo že drugo leto zapored organizirali srečanje članovpo posameznih občinah. Letos so ob kavi klepetali v Lučah.V avgustu smo organizirali enodnevni izlet na Pohorje, decem-bra pa smo se zbrali na novoletnem srečanju. Sodelovali smotudi z osnovnimi šolami Mozirje, Nazarje in Rečica. Njihovi učen-ci so se udeležili tekmovanja v znanju o sladkorni bolezni. Svetovni dan sladkornih bolnikov smo počastili na Ljubnemob Savinji s kulturnim programom. Zaslužnim članom društvasmo podelili priznanja, Diabetološki ambulanti Topolšica pazahvalno listino. Po kulturnem programu smo si ogledali Flo-sarski muzej in Fašunovo hišo, manjkalo pa ni niti prijetno dru-ženje. Marija Venek, foto: Marija Šukalo


Podelitev priznanj

n Društvo diabetikov Ljubljana

Občni zborObčni zbor našega društva smo organizirali 25. marca in nanjem prisluhnili izjemno zanimivemu predavanju kardiologadr. Marka Gričarja z naslovom Naše žile in kako lahko poskr-bimo zanje. Pred začetkom so udeleženci zbora imeli na vo-ljo še brezplačno meritev trigliceridov in krvnega pritiska. Vsaporočila za leto 2014 in načrti za leto 2015 so bili sprejeti.

V petek, 27. marca, so predstavniki našega društva sodelova-li na redni skupščini zveze, kjer je prisotne pozdravil predsed-nik zveze Peter Miklavčič. In da se ne bi zadrževali le v zapr-tih prostorih, smo se v soboto, 11. aprila, odpravili na planin-ski pohod na Čemšeniško planino, planino, polno spomladan-skega cvetja in čemaža. Vreme nam je bilo naklonjeno in podvodstvom vodnikov Marka in Rudija smo se brez težav povz-peli več kot 1100 metrov visoko. Pot smo nadaljevali še na Črnivrh in se nato mimo Zajčeve koče spustili proti dolini. Izlet smokončali z dobrim kosilom in že določili datum naslednjega pla-

ninskega izleta, to bo 16. maja, ko bomo šli na Slavnik. Ko danes pišem prispevek za Sladkorno, na Društvu poteka-jo še zadnje priprave pred odhodom na spomladansko okre-vanje v Medulin. O tem pa v prihodnji številki Sladkorne.

Neli Marjeta Kapus, foto: Marko Goršič

Na Čemšeniški planini

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Murska Sobota

Pomlad po našeKako hitro je leto naokrog, smo ugotovili 14. marca v resta-vraciji Zvezda, kjer smo se zbrali na rednem letnem zboru čla-nov našega društva. Vse je potekalo po načrtih. Tudi letos smozaznamovali svetovni dan ledvičnih bolnikov in skupaj z dru-štvom ledvičnih bolnikov Pomurja postavili informacijskotočko v trgovskem središču BTC v Murski Soboti. Ob svetov-nem dnevu zdravja Nacionalni institut za javno zdravje, ob-močna enota Murska Sobota, organizira vsako leto shod naOtoku ljubezni v Ižakovcih. Druženje je bilo 12. aprila 2015 vprijetnem, toplem sončnem nedeljskem popoldnevu in tuditam nismo manjkali!

Občni zborZbora se je udeležilo kar lepo število članov in gostov. Pose-bej smo bili veseli podpredsednika zveze, predstavnice Me-stne občine Murska Sobota, osebja interne in diabetične am-bulante Splošne bolnišnice Murska Sobota, predstavnikovvseh pomurskih društev diabetikov, predstavnikov društva pomožganski kapi Štrk, predstavnikov medobčinskega društvaslepih in slabovidnih, vodje zdravstvene vzgoje, diplomiranemedicinske sestre referenčne ambulante ter predstavnikovsponzorjev in donatorjev.Začeli smo s strokovnim predavanjem diabetologinje NatašePitz, dr. med., o holesterolu in trigliceridih. Omogočilo ga je pod-jetje Zaloker&Zaloker. Po izvolitvi delovnega predsedstva in or-ganov občnega zbora so sledila poročila predsednice, blagaj-ničarke, nadzornega sveta in komisij društev.Predsednica Danijela Santl je navzoče najprej seznanila z de-lom društva, ki deluje v pozitivni smeri, saj smo pester načrt vceloti izpolnili, članstvo pa se povečuje iz meseca v mesec,kar je dokaz dobrega delovanja društva. Nato je predstavila šeraznolik letošnji progam. Vsi prisotni, še zlasti pa naši gostje,so bili navdušeni in zelo zadovoljni z delom našega društvater nam zaželeli vsaj tako uspešno delovanje tudi v letošnjemletu. Kratko predavanje in predstavitev nam je pripravila pred-stavnica Kana Žalec. Najlepša točka pa so bile vaje članov, ki se udeležujemo tele-sne aktivnosti pod vodstvomfizioterapevtke Metke Vlaj. V našem društvu se vsesko-zi kaj dogaja, dolgočasja nepoznamo, zato ste vabljenivsi, ki ste nam enaki, da sevčlanite v naše društvo in po-magate pri bogato zastavlje-nem programu.

Svetovni danledvičnih bolnikovProstovoljci društva in zdrav-stveni delavci ter dijaki Sred-nje zdravstvene šole MurskaSobota so ob tem dnevu mi-

moidoče seznanjali s pomenom zdravih ledvic in urejene slad-korne bolezni. Prav ta bolezen je namreč najpogostejši vzrokza okvaro ledvic.Obiskovalcem soboškega BTC smo brezplačno merili krvni slad-kor in krvni tlak ter jih ozaveščali o pomenu in posledicah bo-lezni. Kar nekaj obiskovalcem smo namerili visok krvni tlak insladkor , smo pa opazili, da se je pri meritvah število ljudi z vi-sokim sladkorjem in krvnim tlakom v primerjavi z lanskim le-tom zmanjšalo. Upam, da smo za obiskovalce naredili nekajkoristnega z željo, da bi takšnih informacijskih točk bilo čim več,da se ljudje ozaveščajo o najrazličnejših boleznih.

Svetovni dan zdravjaImeli smo zanimiv kulturni pro-gram, različne predstavitve,pogostitev, ki so jo pripravilepridne ižakovske žene, in pri-jetno druženje. Tudi nekaj čla-nov našega društva se je ude-ležilo tega prijetnega shoda,kjer smo skupaj z zdravstve-nimi delavci merili krvni slad-kor, delili brošurice ter obveš-čali o pomenu in posledicahsladkorne bolezni. Ob koncushoda smo se še razgibali,tudi tokrat pod taktirko fiziote-rapevtke Metke Vlaj. Domovsmo se vračali polni lepih vti-sov in dobre volje z željo, da bi bilo takih prireditev čim več.

Marija Barber

Na PrimorskemDvanajstega aprila smo v lepem sončnem jutru odpotovali vStrunjan. Dvanajstim članom društva so v hotelu pripravili do-brodošlico. Predstavili so nam program, primeren za diabeti-ke: meritve krvnega sladkorja, krvnega tlaka in telesne teže.En dan v tednu smo merili celodnevni profil ravni krvnegasladkorja. Z rezultati smo zadovoljni. Pod vodstvom organiza-torja rekreacije Janeza Kolariča in animatorke Barbare Šmonsmo se udeleževali nordijske hoje in od ponedeljka do petkatelovadili v bazenu. Animatorkin program Iskrice tedna smo po-skušali čim bolje izpeljati, vodilo pri tem nam je bilo:

– Bolj ko si aktiven, večenergije imaš.

– Bolj ko ljubiš, več energijedobiš.

– Energije ne morešprivarčevati.

– Energija je tok, ki teče, se uporablja ali spreminja.

(OSho)

Vsak po svoje in skupaj smouživali v naravi ob lepem vre-menu, ob morju, ki nam jedalo novih navdihov za na-prej. Sodelovali smo tudi zEmilijo Pavlič, znano primor-sko kuharico (sodeluje tudi v


Merjenje krvnega sladkorja v Iža-kovcih na Otoku ljubezni

Prostovoljci na informacijski točki v BTC Murska Sobota

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Ljutomer

Novo vodstvo Po veliki negotovosti, križih in težavah, ko je kritično stanjev vodstvu društva v začetku letošnjega leta nakazovalo naj-slabšo rešitev, da bo društvo z iztekom mandata dosedanje-ga vodstva v letu 2015 prenehalo delovati, so se na zboru čla-nov 10. marca 2015 vendarle pokazale realne možnosti, da dru-štvo ostane in aktivno deluje naprej.

Dosedanja predsednica Majda Slavinec, ki je društvo vodilašestnajst let, je sodelavce v vodstvenih odborih že več let opo-zarjala, da zaradi svojega zdravstvenega stanja tega obsež-nega dela ne zmore več. Opravljati tako rekoč vse funkcije veni osebi je pravzaprav nemogoče, še posebno tedaj, ko ti zdra-vje in telesna okvara tega ne dopuščata. Zato po letošnjem vo-lilnem zboru članov ni bila več pripravljena sprejeti nobene funk-cije in nikakršne nadaljnje odgovornosti. Izčrpali pa so se tudidrugi člani odborov, saj jih je pretežna večina že krepko zako-račila v osemdeseta, nekateri celo že v devetdeseta leta življe-nja. Njihovo splošno počutje, številne bolezni in izčrpanost jimne dopuščajo več aktivnega udejstvovanja v upravnih odbo-rih društva.

Kljub temu je trem požrtvovalnim članom pod vodstvom dose-danje predsednice in ob neprecenljivi pomoči Tomislava Nem-ca, direktorja Zdravstvenega doma Ljutomer, in zdravstvenihdelavk, predvsem medicinske sestre Marine Vučko iz posve-tovalnice za diabetike v ljutomerskem zdravstvenem domu, danpred volilnim zborom članov uspelo sestaviti seznam kandida-tov za volitve novih organov društva.

Društvo diabetikovLjutomer ostajaIn kar je najpomembnejše –vodstvo društva se je pomladi-lo. Verjamemo, da bosta zdajv njem zavela nov veter in mla-dostna svežina. Verjeli ali ne,po šestnajstih letih je čas zaspremembe, saj nikoli nismotako dobri, da ne bi mogli bitiše boljši. Novo vodstvo in pred-vsem novi upravni odbor spredsednikom Rajkom Šimon-ko, ki je bil za to funkcijo sogla-sno izvoljen na prvi seji odbo-ra, bo to zagotovo uresničil. Vsivi, spoštovane članice in člani društva (kar 110 vas je!), pa tudivsi drugi sladkorni bolniki v Prlekiji (velika množica vas je, to vemovsi) pa ga v njegovih prizadevanjih podpirajte in mu dajte naj-večje priznanje za njegovo delo s tem, da se včlanite v društvo,če tega doslej še niste storili, in se udeležujete programov, ki vambodo ponujeni, vsaj tistih brezplačnih (predavanja, učne delav-nice, pohodi, pa še kakšna novost po vaših željah vam bo mor-da ponujena …), če že drugo ni mogoče. Prinesite v društvo noveideje, zamisli, predloge, svežino, upanje in veselje; preprosto ve-selje, ker smo še tukaj, poklicani v življenje, kjer skupaj delamo,živimo, si pomagamo, ustvarjamo drobce srečnega “danes”, semedsebojno podpiramo in se skupaj spopadamo z izzivi seda-njosti – tudi s sladkorno boleznijo.Opogumite se torej in se včlanite v ljutomersko društvo, kajtinaše geslo je: SKUPAJ ZMOREMO VEČ. Majda Slavinec


oddaji Dobro jutro na nacionalni televiziji), s katero smo kuha-li. Prekmurci smo pripravljali primorske jedi in pri tem neznan-sko uživali. Helena Copot

Merjenje krvnega sladkorja v Strunjanu

Spoštovani strokovni sodelavci Društva diabetikov Ljutomer,predstavniki farmacevtskih družb, vsi svetovalci in pomočniki v Zvezidruštev diabetikov Slovenije, predsedniki sosednjih društevdiabetikov in vsi drugi sodelavci,ob prenehanju funkcije predsednice društva se vam vsem in vsa-kemu posebej iskreno zahvaljujem za vso pomoč in podporo, kiste mi jo dajali v minulih šestnajstih letih. Verjemite, brez vas mimarsičesa ne bi uspelo izvesti, saj se je v najtežjih trenutkih obpravem času med vami vedno našel kdo, ki me je opogumil, mipomagal in mi znova okrepil voljo do tega odgovornega dela.Še posebej hvala zdravnici Milani Pozderec in medicinski sestriNadi Smolkovič, ki sta z menoj orali ledino, pa diabetologoma Ru-dolfu Mikoliču in Nataši Pitz, višji fizioterapevtki Metki Vlaj, višjimedicinski sestri Zdenki Tratnjek in vsem drugim neštetim pre-davateljem, ki ste mojim članom društva z občudovanja vrednoodgovornostjo in s skrbjo za dobro slehernega od nas posredo-vali znanje, nasvete in izkušnje, kadarkoli sem vas za to prosila.Posebno zahvalo izrekam tudi Špelci Rudolf, Alojzu Rudolfu,Zdenki Štrekelj in vsem predsednikom zveze.

Majda SlavinecZbor članov naših diabetikov

Novi upravni odbor Društva diabe-tikov Ljutomer – od leve proti desnizadaj: Rajko Šimonka, novi pred-sednik društva, Leonida Skuhala,tajnica društva. V prvi vrsti od leveproti desni: Martin Kovačič, Slavi-ca Žibrat in Anica Halabarec.

n Društvo diabetikov Jesenice

Uspešni začetki letaNa spomladanski izlet smo se jeseniški diabetiki odpravili vTehnični muzej v Bistri in v Park vojaške zgodovine v Pivki.V Bistri smo si ogledali prevozna sredstva skozi čas, od le-senega kolesa, vseh Rogovih modelov, prek prvih motorjevin dirkalnikov do fičkov, spačkov in stoenk. Domov smo pri-šli utrujeni, a zadovoljni, saj smo izvedeli in doživeli velikonovega in lepega. Tudi na občnem zboru smo ugotovili, dasmo dobro in prijetno zaokrožili ne le dan, temveč vse leto.Predsednik Društva diabetikov Jesenice Oto Kelih je delo vlanskem letu ocenil kot uspešno.

Zanimivi so bili tudi gasilski avtomobili in maketa prvih avtobu-sov, ki so bili še leseni, in prototipa Bloudkovega avtobusa, ki jebil osnova za nadaljnji razvoj teh prevoznih sredstev. Seveda smobili najbolj navdušeni nad veličastno zbirko Titovih avtomobilovin neverjetno dobro ohranjenim ljubljanskim tramvajem.Poleg orodja za sekanje in žaganje lesa smo si ogledali tudizanimive makete različnih vodnih žag, prastare čolne dreva-ke in sodoben blejski osmerec, pa makete Rusjanovih letal inuporabnost lesa od zibelke do krste. Na kmetijskem oddelkusmo si ogledali lokomobile – prve parne stroje, ki so jih upo-rabljali za mlatenje žita –, pa tudi traktorje in različne kmetij-ske stroje. Skozi lovski oddelek smo šli bolj na hitro, saj so gaobnavljali, vendar nismo mogli naprej na pot, ne da bi videliveličastnega medveda izpod Snežnika in zveri iz naših goz-dov: divja mačka, ris, volk in lisica.V muzeju vojaške zgodovine smo si ogledali letala in helikop-terje, tanke in topove, vse do podmornice. To manjšo diverzant-

sko jugoslovansko podmornico so si nekateri ogledali tudi odznotraj. Moški so bili pretreseni zaradi neudobnosti in utesnje-nosti, ženske pa zaradi drugih lastnosti bivanja v podmornici– deset dni brez luči, tople hrane in stranišča ter (kar je naj-hujše) v popolni tišini. Ogledali smo si še razstavo, posveče-no stoletnici prve svetovne vojne, ter se odpravili na kosilo nabližnjo ekološko kmetijo. Lilijana Kos, foto: Rudi Babič

Občni zborČeprav ima društvo skupaj470 članov iz jeseniške, kranj-skogorske, žirovniške, rado-vljiške, blejske in bohinjskeobčine ter občine Gorje, je biločlanarine zbrane manj kotprejšnje leto, vendar je gledena gospodarski položaj regi-je stanje zadovoljivo. Vpraša-nje pa je, kako bodo izpeljaliprogram ob letošnjem praz-novanju 30-letnice društva,saj je denarja čedalje manj.

Največ dela je društvo name-nilo preventivi, zato je organi-ziralo več predavanj in zdrav-stvenih delavnic, edukacijskioddih in športne aktivnosti.Veliko prostovoljnih ur so na-menili nepoznanemu in neo-vrednotenemu delu pri opra-vljanju organizacijskih in teh-ničnih nalog, pri predstavljanjudruštva v kraju, sodelovanju

IZ NAŠIH DRUŠTEV


Tudi vreme nam je bilo naklonjeno, saj je bila sobota sončna in topla, daje bil naš izlet še bolj prijeten.

Zbrani na občnem zboru Društva diabetikov Jesenice

IZ NAŠIH DRUŠTEV


n Društvo diabetikov Maribor

Živahna pomladSedemindvajsetega februarja smo imeli redni občni zbor.Tako smo v leto 2015 zajadrali z velikim elanom, da doseže-mo vse zastavljene cilje. In res smo že v drugi polovici mar-ca organizirali edukativno okrevanje v Rogaški Slatini, kjersmo imeli bogat program in izvrstno okrevanje.

Občni zbor Potrdili smo program aktivnosti za leto 2015, ki je pester. Takoimajo člani na voljo vključevanje v programe, kjer bi radi so-delovali. Uvodno predavanje je pripravil Andrej Vogrinec, dr.med. spec., kardiolog, ki je nazorno prikazal dejavnike tvega-nja koronarne bolezni.Soglasno smo potrdili poročilo o delu društva, poročilo nad-zornega odbora in inventurne komisije ter finančni načrt za leto2015. Na področju športa in rekreacije smo izvedli spremem-

bo. Dosedanji predsednici za šport in rekreacijo Anici Repsmo podelili posebno priznanje za kakovostno opravljeno deloin ji izrekli veliko zahvalo za trud. Zdaj pa je funkcijo predsed-nika za šport in rekreacijo prevzel Zdenko Babič. Občni zborsmo zaključili z okusnim menijem in plesom ob glasbi v živo.

Lidija Salamon

Mariborčani v Rogaški Slatini na okrevanjuStrokovna predavanja so ime-li dr. Nataša Nikolič, AlenkaKaufman in Irena Kaučič Gač-nik. Tekmovali smo v kvizuznanja o sladkorni bolezni inopravili jutranje meritve krvne-ga sladkorja. Redno smo seudeleževali jutranje gimnasti-ke na prostem in v vodi. Vsakdan smo pili zdravilno mineral-no vodo, se udeleževali raz-nih pohodov in večere preži-vljali ob prijetnem druženju,ki sta ga popestrila glasba inkulturni program.

Majda Navršnik

na tekmovanjih in z zdravstvenimi ustanovami in podjetji. Uspe-šno so sodelovali tudi s krajevnimi skupnostmi in drugimi dru-štvi diabetikov ter z društvom upokojencev.Zdravstveni in vzgojno-izobraževalni program je bil uspešnoizveden in dobro obiskan, predavanja in delavnice pa so pri-pravili skupaj z diabetološko ambulanto jeseniške bolnišnice;sofinancirali so program medicinske pedikure, v tedenske me-ritve krvnega sladkorja, holesterola in trigliceridov pa so vklju-čili praktikante iz zdravstvene šole. Pri edukativnem okreva-nju na morju in v toplicah je poudarek na izobraževanju in te-lesni aktivnosti, udeležilo pa se ga je manj članov kot prejšnjeleto. Tudi na izletih je bila zaradi denarne stiske udeležbamanjša kot po navadi. Na športnem področju so izvedli osemnačrtovanih pohodov, udeležba pa je bila zelo dobra. Društvoje poslovalo pozitivno, vodenje je bilo dobro in vredno pohva-le, vestno in prizadevno, skladno s programom. Predsednik zveze je poudaril, da je množična prisotnost na zbo-ru društva najboljši dokaz za njegovo uspešno in pravilno de-lovanje. V naših rokah je, kako obvladujemo diabetes –zdrav-

stvo nam zagotavlja zdravljenje, vendar je pomembno tudidruženje in izmenjevanje informacij, ko prisluhnemo sebi in so-trpinom. Svojo bolezen diabetiki sami najbolje poznajo, zatolahko desetletja živijo z njo, če jo obravnavajo resno in odgo-vorno. Tudi zato na zvezi letos uvajajo sistem laičnih svetoval-cev, ko diabetik svetuje diabetiku, in s tem širijo ozaveščenosto sladkorni bolezni in odgovorni preventivi. Pohvalil je sesta-vo članstva, saj je v društvu tudi veliko članov, ki niso diabeti-ki – diabetes je namreč kronična bolezen, ki zahteva korenitospremembo življenjskih navad in vpliva tudi na življenje in od-nose v družini ter med prijatelji in sodelavci. Delo jeseniškihdiabetikov so pohvalili tudi jeseniški župan, predstavniki dru-gih gorenjskih društev diabetikov in društvo upokojencev, ki siželi več sodelovanja in skupnih akcij.Letos bo društvo nadaljevalo z ustaljenimi preventivnimi, izobra-ževalnimi in športnimi aktivnostmi, posebno skrb pa bodo na-menili praznovanju 30-letnice Društva diabetikov Jesenice, kibo v novembru.

Lilijana Kos, foto: Anuša Ferjan

Okrevanje nam je polepšalo tudi lepo vreme.

Naš občni zbor je bil dobro obiskan.

IZ NAŠIH DRUŠTEV

n Društvo diabetikov Lenart

Občni zbor društva Zadnjo soboto v marcu je društvo opravilo svoj redni letni ob-čni zbor, ki je potekal v restavraciji Kmetič v Voličini. Zbor nibil navaden, bil je volilni, na njem so bili izvoljeni novi članiv organe društva. Za predsednico društva je bila izvoljena In-grid Belšak iz Lenarta.

Po pozdravnem govoru je mag. Eva Mohr Salkič prisotne se-znanila z novostmi v prehrani. Prijetno je bilo poslušati nasve-te strokovne sodelavke, ki je lepo prikazala, kako naj bi se pre-hranjevali, predvsem z domačo hrano.

Volitve novih članovV nadaljevanju so bila sprejeta poročila o delu društva, pravtako pa sta bila sprejeta program dela in finančni načrt za leto2015, kar je bilo tudi soglasno potrjeno. Poseben del občne-ga zbora so bile volitve novih članov v organe društva. Novapredsednica je postala Ingrid Belšak iz Lenarta. Delovni pred-sednik Stanko Cartl, dosedanji tajnik Slavko Jančič in IngridBelšak so se dosedanji predsednici Jožici Vračko v imenu

Društva diabetikov Lenart zahvalili za dolgoletno aktivno delos podelitvijo naziva častne članice.Zahvalo za aktivno delo je dobila tudi na zadnji skupščini zve-ze, kjer je prejela zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje in ures-ničevanje poslanstva zveze in društev diabetikov. Priznanje paje prav tako prejela na občnem zboru, podelil ji ga je podpred-sednik zveze Marjan Šiftar. Dosedanji predsednici se še enkratiskreno zahvaljujemo za ves vloženi trud pri delu društva sprošnjo, da bi nam tudi v prihodnje pomagala. Marija Jančič


n Društvo diabetikov Koper

Čas občnih zborovZbor Društva diabetikov Koper smo imeli 5. marca letos, kotpo navadi v restavraciji Emonec v Šalari. Udeležilo se ga jekar 144 članov. Pozdravne besede naše predsednice MarijePodvršič so veljale vsem prisotnim, predvsem pa predsed-niku Zveze društev diabetikov Slovenije Petru Miklavčiču,predstavnikom tržaškega društva diabetikov in predstavnicidružbe Roche Nini Masličič Kočan in dipl. zdr. Marku Grdiniiz Zdravstvenega doma Lucija. Zbor je vodil član odbora Ro-bert Gratton.

Po izvolitvi delovnega predsedstva in ugotovitvi sklepčnosti sosledila poročila: o delu društva v letu 2014 je spregovorilapredsednica Marija Podvršič, pregled finančnega poslovanja2014 je podala Ines Ugrin, poročilo nadzornega odbora pa jepredstavil Adrijano Kain.

Pregled dela v preteklem letu Ugotovljeno je bilo, da so bile v letu 2014 opravljene vse na-črtovane naloge, vsa poročila so bila sprejeta, ravno tako pred-log programa za leto 2015 in predlog finančnega načrta za leto2015. Predsednica se je vsem članom odbora zahvalila za nji-hovo požrtvovalno delo. Zbranim je povedala, da je Majda Po-ženel, ki je bila blagajničarka društva, žal preminila. Ohranili

jo bomo v lepem spominu, kot požrtvovalno in delavno člani-co odbora našega društva. Blagajniške posle bo odslej vodi-la nova članica odbora Ines Ugrin, ki jo prisrčno pozdravljamov naših vrstah tudi kot prostovoljko.

Pohvaljena dobra udeležba Ko je bil občni zbor končan, je o sladkorni bolezni in njenih pa-steh spregovoril višji medicinski tehnik Marko Grdina. V sproš-čenem pogovoru smo si osvežili spomin, kje delamo napakepri prehrani, kako uporabljamo merilnike in kako ravnamo, dase izognemo težavam, ki jih prinaša sladkorna bolezen. Zborje s svojo prisotnostjo počastil predsednik zveze Peter Miklav-čič. Ob pozdravu je rekel, da ni verjel, da se na občnem zbo-ru res zbere toliko članov. Povedal je, da se je zaradi številnihsestankov že hotel opravičiti, vendar je naletel na odločnomnenje naše predsednice, da pač mora priti na naš zbor, inprišel je! Zelo je pohvalil organizacijo proslave svetovnegadne sladkorne bolezni, ki je bila lani v Kopru. To je bila ena naj-lepših teh dosedanjih proslav, je poudaril. Potrebne je bilo ve-liko prizadevnosti, volje in organizacijskih sposobnosti za takouspešno in slovesno počastitev svetovnega dne diabetikov. Po-sebna zasluga za to gre predsednici Mariji Podvršič in njenimsodelavcem. Naši člani s tem, ko se redno odzivajo vabilom v tako velikemštevilu, potrjujejo željo po medsebojnem druženju. Torej bomotako delali tudi v prihodnje. Sledila sta večerja in klepet ob živiglasbi. Veliko naših članov je veselo zaplesalo. Treba je biloporabiti kalorije po dobri hrani. Marta Pokoren

Podelitev priznanja nekdanji predsednici Jožici Vračko

Prihodja izide v začetku julija.


AK TIVNOSTI DRUŠTEV

Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.Društvo diabetikov Ajdovščine in Vipaveprvi in zadnji torek v mesecu Meritve krvnega sladkorja, holesterola, krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, v prostorih DU Vipava Francka Krašnja, 040 131 145 in

Janja Merljak, 041 752 124sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju čas odhoda bo sporočen pozneje Sonja Grozniksobota, 20. junija Srečanje s člani Društva diabetikov Tolmin Vrhpolje Sonja GroznikDruštvo diabetikov Cerknicavsak 1. četrtek v mesecu Pohod po okolici Cerknice ob 14.00, pri gostišču Šega Doroteja Nared, 031 652 087od 10. do 17. maja Zdravstveno okrevanje v Šmarjeških Toplicah prijavljeni prejmejo obvestilo Doroteja Nared, 031 652 087Društvo diabetikov Domžalevsako sredo Uradne ure od 9.00 do 12.00 pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 23. maja Pohod: Mngan–Jamarski dom ob 9.00, pri gostilni Mngan Tone Košmerlj, 041 679 787sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 7.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 6. junija Izlet v neznano ob 7.00, AP Domžale pisarna društva, 01 721 42 79sobota, 20. junija Merčunov pohod, organizira DD Tržič ob 7.00 težja, 9.00 lažja varianta Tone Košmerlj, 041 679 787Društvo diabetikov Dravograd polžkivsak torek Skupinski pohod v okolico Dravograda ob 16.00, ZD Dravograd Julka Sveček, 040 497 375vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, pritiska, holesterola od 10.00 do 12.00, Trg 29. julija, Dravograd pisarna društva, 040 562 472vsak četrtek Skupinski pohodi v okolici Slovenj Gradca ob 16.30, KD Slovenj Gradec Ana Rutnik, 031 667 035vsak petek Kolesarjenje ob 17.00, Športna hala SG Danica S. Kotnik, 040 279 806sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 6.00, AP Dravograd Ivan Pavlič, 040 562 472Društvo diabetikov Gornja Radgonavsako sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, v pisarni društva Viljem B. Barovič, 070 771 701vsak četrtek Rekreativni pohodi in meritve krvnega sladkorja od 16.30 do 18.30, v pisarni društva Elizabeta Wolf, 041 374 612Društvo diabetikov Hrastnikvsak ponedeljek Uradne ure društva in informacije od 9.00 do 11.00, sedež društva društvo, 081 611 340, Leopold Majes,

041 317 545, Vojka Železnik, 040 841 828vsak 1. torek v mesecu Merjenje sladkorja, holesterola in pritiska od 8.00 do 10.00, sedež društva Alenka Ostrožnik, 040 841 828,

Leopold Majes, 041 317 545sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 8.00, društveni prostori Leopold Majes, 041 317 545,

Vojka Železnik, 040 841 828maj Delavnica: meritve ob 18.00, KS Dol pri Hrastniku Alenka Ostrožnik, 040 841 828,

Leopold Majes, 041 317 545sobota, 6. junija Šporno srečanje društev diabetikov Zasavja ob 10.00, Gore nad Hrastnikom Leopold Majes, 041 317 545,

Vojka Železnik, 040 841 828junij Meritve na tržnici v okviru dneva Knjižnice A. Sovreta vse popoldne, Tržnica Hrastnik Leopold Majes, 041 317 545,

Vojka Železnik, 040 841 828Pišete nam lahko na e-naslov: [email protected], [email protected]

Društvo diabetikov Idrijavsako sredo Telovadba ob 16.00, Športni center Idrija D. Kavčič, 041 448 424vsak petek Nordijska hoja ob 16.00, UTA D. Kavčič, 041 448 424sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 6.00 Cerkno, ob 6.30 Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089sobota. 13. junija Izlet v neznano ob 7.30, Idrija Zdenka Bogataj, 031 307 089junij Strokovno predavanje sporočijo pozneje Zdenka Bogataj, 031 307 089Društvo diabetikov Ilirska Bistrica1.in 16. v mesecu Dežurstvo z merjenjem KS in holesterola ob 10.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak ponedeljek Organizirana telovadba od 19.00 do 20.00, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Vaje za sprostitev od 19.00 do 20.30, društveni prostori Venčka Bergoč, 031 475 404vsako sredo Dežurstvo na sedežu društva ob 11.00 do 12.00, sedež društva po razporedu na oglasni deskivsak petek Balinanje, ženske in moški ob 17.00, dvorana Zabiče, ob 18.00, balinišče Koseze Karel Celin, 051 338 288sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po dogovoru z zainteresiranimi Andreja Rebec, 040 715 880maj Pohod na Sv. Trojico po dogovoru z zainteresiranimi Andreja Rebec, 040 715 880sobota, 6. junija Trdicionalno srečanje pri Novakovem mlinu ob 15.00, pri Novakovem mlinu Edvard Čotar, 031 234 444junij Športno srečanje sosednjih društev po dogovoru z zainteresiranimi Edvard Čotar, 031 234 444petek, 3. julija Pohod na Snežnik ob 6.30, pred društvom Jožef Kalčič, 040 312201julij Pohod na Vremščico po dogovoru z zainteresiranimi Andreja Rebec, 040 715 880Društvo diabetikov Jesenicevsak ponedeljek Telovadba od 17.30 do 18.30, TVD Partizan društvo, 040 565 828vsako sredo Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, tlaka, holesterola ... od 17.00 do 19.00, KS Sava društvo, 040 565 828vsak četrtek Telovadba od 16.30 do 17.30, TVD Partizan društvo, 040 565 828sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ura odhoda bo sporočena prijavljenim društvo, Babič, 041 909 961sobota, 20. junija Merčunov pohod, organizira DD Tržič ob 7.00 težja, 9.00 lažja varianta društvo, Babič, 041 909 961sobota, 27. junija Meddruštveni pohod Javorč–Goli vrh, organizira DD Škofja Loka ob 8.00, Gorenja vas društvo, Babič, 041 909 961od 14. do 21. junija Okrevanje v Strunjanu odhod avtobusa bo sporočen prijavljenim društvo, Vehar, 031 801 068sobota, 4. julija Meddruštveni pohod in ogled Kamnika organizira DD Kamnik ob 9.00 društvo, Babič, 041 909 961sobota, 11. julija Pohod do slapa Grmečica–Nomenj železniška postaja Jesenice društvo, Babič, 041 909 961Društvo diabetikov Kamniksobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864torek, 9. junij Izmenjava izkušenj - tema sladkorna bolezen ob 10.00, v društvu Marjeta Bukovšek, 041 484 233sreda, 10. junij Učna delavnica Prehrana in sladkorna bolezen ob 10.00, v društvu dipl. med. sestra Kati Časarsobota, 20. junij Merčunov pohod organizira DD Tržič ob 7.00 težja, ob 9.00 lažja varianta Slavi Gorjup, 041 498 864sobota, 27. junij Meddruštveni pohod Javorč–Goli vrh, organizira DD Škofja Loka po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864sobota, 4. julij Meddruštveni pohod Mengeška koča po dogovoru, prijavite se Slavi Gorjup, 041 498 864Društvo diabetikov Kočevjevsak ponedeljek Telovadba s fizioterapevtko od 17.00 do 18.00, OŠ Ljubo Šercer Franc Miklič, 051 340 571, Erika Miklič, 051 340 572vsak 3. torek v mesecu Kopanje v Dolenjskih toplicah ob 9.00, AP Kočevje Franc Miklič, 051 340 571, Erika Miklič, 051 340 572vsako sredo Uradne ure od 8.00-10.00 in 16.00-18.00, v pisarni društva Branka Kaluža in člani IO, 031 617 676vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja in tlaka od 9.00 do 10.00, v pisarni društva Bojan Figar, 051 853 633vsako 2. sredo v mesecu Informacije in svetovanje od 12.00 do 13.00, v pisarni društva Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek Joga in refleksoterapija po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak petek Klepetalnica, druženje, igre in ročna dela ob 16.00, po prijavah, v pisarni društva Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555izbrani dan v mesecu Pohodi: Stezice do zdravja po prijavah Zofija Cvetkovič, 031 681 326sobota, 30. maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju prijave na lokalnih društvih diabetikov Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555torek, 9. junij Predavanje: Joga smeh, vpliv smeha na bolezen ob 17.00, dvorana picerije Briški Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555



Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.sobota, 20. junij Pohod in piknik po prijavah Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555sobota, 20. junij Merčunov dan ob 10.00, pred pisarno Ksenija Šperanda Vidoševič, 031 299 555vsak četrtek v juliju in avgustu Kopalni dan v Njivicah na Krku ob 7.00, AP Kočevje Erika Miklič, 051 340 572Društvo diabetikov Kopervsako 1. sredo v mesecu Uradne ure od 18.00 do 19.00, AMTK Koper Marija Podvršič, 031 708 132vsak petek Kegljanje od 19.00 do 20.00, Bonifika Koper Stanko Miklič, 031 714 821sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 7.00, AP Soča Koper Marija Podvršič, 031 708 132četrtek, 11. junija Pohod: Sečoveljske soline ob 10.00, parkirišče Vina Koper Stanko Miklič, 031 714 821od 7. do 14. junija Edukativno okrevanje v Dolenjskih Toplicah ob 08.00, AP Lucija Marija Podvršič, 031 708 132od 21. do 28. junija Edukativno zdravljenje v Rogaški Slatini ob 8.00, AP Lucija Marija Podvršič, 031 708 132Društvo diabetikov Kranjvsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470tretji ponedeljek v maju Brezplačne meritve ravni lipidov od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470drugi ponedeljek v juniju Brezplačne meritve gleženjskega indeksa od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470tretji ponedeljek v juniju Brezplačne meritve HbA1c od 16.00 do 18.00, društvena pisarna v Diab. centru društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsako sredo Meritve KS, HOL, trigliceridov, krvnega tlaka od 8.30 do 9.30, Trgovina VPD Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470vsak četrtek Redna tedenska telovadba od 19.10 do 20.10, Diabetični center Kranj društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470od 10. do 17. maja 7-dnevni program zdravstvene vzgoje za diabetikev v Termah Ptuj ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju ob 14.00, AP Kranj, postajališče št. 1 društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 6. junija Družabno srečanje članov s predavanjem:

Zapleti sladkorne bolezni – diabetična retinopatija (dr. Šolar) od 10.00 do 14.00, GD Prebačevo društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470četrtek, 18. junija kolesarjenje ob 16.30, Brunarica Štern, Kokrica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 20. junija Merčunov pohod, organizira DD Tržič ob 7.00, težja Dom pod Storžičem, ob 8.30, lažja varjanta Lom društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470sobota, 27. junija Meddruštveni pohod: Javorč–Goli vrh, organizira DD Škofja Loka ob 8.00, Gorenja vas društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470

sobota, 4. julija Meddruštveni pohod: Mengeška koča, organizira DD Kamnik ob 9.00, Kamnik društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470četrtek, 16. julija Kolesarjenje ob 17.00, brunarica Štern, Kokrica društvena pisarna, 04 202 83 10 ali 031 485 470Društvo diabetikov Lenartvsak 1. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ob 10.00, trgovina Klasek Stanko Cartl, 041 438 573vsak 3. ponedeljek v mesecu Pohod po Slovenskih goricah ali kopanje v Biotermah Mala Nedelja ob 10.00, Trgovina Klasek, po dogovoru Stanko Cartl, 041 438 573vsako 1. sredo v mesecu Merjenje krvnega sladkorja od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, v društveni pisarni Ingrid Belšak, 051 321 976sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju prijavljeni ob 6.00, AP Lenart Ingrid Belšak, 051 321 976od 5. do 12. julija Okrevanje v Termah 3000 Moravske Toplice prijavljeni prejmejo obvestilo o odhodu Ingrid Belšak, 051 321 976Društvo diabetikov Lendavavsak ponedeljek Uradne ure od 9.00 do 11.00, UE Lendava Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsak 2. torek v mesecu Predavanja na temo diabetesa in komplikacij ob 15.00, ZKD Zsuzsi Kepe, 051 488 100vsako sredo Telovadba ob 17.30, Dom za starejše v Lendavi Zsuzsi Kepe, 051 488 100Društvo diabetikov Litija in Šmartnovsak ponedeljek in sredo Uradne ure od 8.00 do 11.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak ponedeljek in sredo Telovadba ob 19.30, športna dvorana društvena pisarna, 01 898 15 84vsako sredo Plavanje v bazenu v Šmartnem od 16.00 do 17.00, bazen v Šmartnem društvena pisarna, 01 898 15 84vsako 1. sredo v mesecu Merjenje sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 8.00 do 10.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Pohodi v bližnji in daljni okolici ob 8.00, po dogovoru društvena pisarna, 01 898 15 84vsak četrtek Ustvarjalne delavnice ob 17.00, društvena pisarna društvena pisarna, 01 898 15 84Društvo diabetikov Ljubljanavsak ponedeljek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka od 14.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak ponedeljek Kegljanje od 10.00 do 11.00, Staničeva 41 Marija Pust, 040 388 966vsak 1. ponedeljek v lihem mes. Merjenje glikiranega hemoglobina (Hba1c) od 15.00 do 18.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsak torek in četrtek Uradne ure, merjenje krvnega sladkorja, krvnega tlaka, holesterola od 9.00 do 11.00, Ulica stare pravde 2 pisarna društva, 01 28 22 133vsako sredo Voden sprehod na grad z merjenjem KS pred in po sprehodu od 10.00 do 12.00, Ulica stare pravde 2 Judita Erjavec, 041 708 500 vsako 1. in 3. sredo Vodna aerobna vadba v bazenu od 19.00 do 20.00, Inštitut za rehabilitacijo RS Neli Kapus, 041 601 421vsak četrtek Aerobna telovadba od.17.00 do 18.00, Športno društvo Tabor Neli Kapus, 041 601 421vsako 1. soboto Planinski izleti po dogovoru Neli Kapus, 041 601 421vse leto Vse informacije o aktivnostih in dodatne informacije Judita Erjavec, 041 708 500 Društvo diabetikov Ljutomervsako 3. sredo v mesecu Pohod po dogovoru, v pisarni društva Anica Halabarec, 02 582 19 59Društvo diabetikov Mariborod ponedeljka do petka Plavanje in savna v Fontani 4 ure /s člansko izkaznico ceneje Terme Fontanavsak ponedeljek Brezplačne meritve sladkorja v krvi od 9.00 do 12.00, trgovina Medika (novi Mercator) Trgovina Medikavsak ponedeljek Namizni tenis od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919vsak pon., tor., čet. Uradne ure od 9.00 do 12.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak ponedeljek in sredo Kegljanje od 10.00 do 11.00, Dvorana Tabor Zdenko Babič, 040 351 919vsak torek Rusko kegljanje od 16.00 do 18.00, dvorišče Trubarjeva 15 Zdenko Babič, 040 351 919vsako sredo Uradne ure od 12.00 do 16.00, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10vsak petek Pikado in namizni tenis vsak 1. petek ob 10.00, preostali ob 15.00, ŠD Branik Zdenko Babič, 040 351 919sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 2. junija Delavnica: Kako živim s sladkorno boleznijo ob 10. uri, Trubarjeva 15, prijave Lidija Salamon, 02 228 23 10torek, 2. junija Brezplačne meritve sladkorja v krvi ob 10. uri, Trubarjeva 15 Lidija Salamon, 02 228 23 10petek, 12. junija Pohod po Svečinski poti ob 8.00, pred bolnišnico Lidija Salamon, 02 228 23 10sobota, 20. junija Merčunov pohod, organizira DD Tržič obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10od 8. do 15. junija Izobraževalno okrevanje na morju: Šibenik, Solaris obvezna prijava Lidija Salamon, 02 228 23 10julij in avgust Počitnice (društvo zaprto). Obvestila o raznih športnih aktivnostih so na oglasni deski društva in spletni strani: www.diabetiki-mb.siDruštvo diabetikov Mežiške dolinevsak ponedeljek in torek Uradne ure društva od 15.00 do 18.00, pisarna društva dežurni, 02 822 02 33vsak ponedeljek in četrtek Pohod po okolici Leš ob 14.00, pri Lukanu Jaroš Kodrun, 041 420 131vsak torek Pohod po okolici Mežice ob 16.00, AP Fanika Vrhnjak, 031 454 622vsako sredo Pohod po okolici Črne na Koroškem ob 16.00, pri cerkvi Branko Lepičnik, 041 283 029vsak četrtek Pohod po okolici Kotelj ob 15.00, na Rimskem vrelcu Mira Bertalanič, 031 539 470vsak četrtek Pohod po okolici Raven na Koroškem ob 15.00, pred ZD Dragica Cizerl, 040 397 784vsako nedeljo Pohod po okolici Prevalj ob 14.00, pri občini Roman Potočnik, 041 754 256Društvo diabetikov Murska Sobotavsak ponedeljek Balinanje od 8.30 do 10.00, pri Domu upokojencev MS Helena Copot, 041 343 630


Datum Vse bi na Čas in zbir no mes to Kon takt na ose ba + tel. št.vsak ponedeljek do julija Nordijska hoja ob 18.00, pred grajsko ploščadjo Marija Barber, 031 511 816vsak drugi in zadnji torek Uradne ure v prostorih društva od 10.00 do 12.00, Tomšičeva 15, MS (dijaški dom) Danijela Santl, 031 526 710vsako sredo Šahiranje od 8.30 do 10.00, v prostorih DD MS, Tomšičeva 15 Marija Barber, 031 511 816vsako 1. sredo v mesecu Sestanek društva ob 17.00, v klubu PAC, Lendavska ul. 5, MS Jožica Gibčar, 041 953 874sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju obvestimo pravočasno Helena Copot, 041 343 630sobota, 4. julija Pomursko srečanje diabetikov ob 10.00 v Kupšincih Danijela Santl, 031 526 710

Vse informacije o prihajajočih dogodkih lahko spremljate tudi na naši spletni strani http://www.dd-ms.lrf-pomurje.si/napovednik/Društvo diabetikov Novo mestovsak dan Plavanje v Termah Šmarješke toplice in Dolenjske Toplice od 12.00 do 14.00, od 19.00 do 21.00, celodnevne tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300vsako sredo Uradne ure od 9.00 do 11.00, Rozmanova ulica 10, Novo mesto tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju člani prejmejo vabila po pošti tajništvo, 0590 39 855, 064 160 300sreda, 3. junija Pohod: Radovlja–Klevevž–Radovlja ob 13.30, OŠ Grm Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300sreda, 17. junija Predviden športno-rekreativni piknik člani prejmejo vabila po pošti Danijela Vidmar, Frančiška Vovk, 064 160 300

Koledar dogodkov društva, aktualne objave in članki na spletni strani: http://ddnm.siDruštvo diabetikov Piranvsak dan Rekreacija in telovadba ob 7.30, na plaži pod hotelom Metropol Maruša Pečnik, 031 628 491vsako 1. sredo v mesecu Joga smeha (vstopnina 5 evrov) od 17.30 do 18.30, ŠC Lucija Maruša Pečnik, 031 628 491vsak 1. četrtek v mesecu Meritve krvnega sladkorja in holesterola (prispevek za lističe) med 8.00 in 9.00, v prostorih Farosa Maruša Pečnik, 031 628 491vsako nedeljo Pohod s člani društva Faros ob 9.30, pri OŠ Lucija z osebnimi avtomobili Maruša Pečnik, 031 628 491 (prijave v soboto)Društvo diabetikov Posavje Brežicevsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu, Trg izgnancev 12a, Brežice Marija Baškovč, 040 734 950maj Predstavitev društva ob dnevu RK: merjenje krvnega sladkorja Brežice, Sevnica Darja Mandžuka, 040 895 685sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju Kočevje Darja Mandžuka, 040 895 684sobota, 6. junija Izlet na Koroško AP Brežice, Krško, Sevnica Darja Mandžuka, 040 895 686Društvo diabetikov Postojnavsako sredo športne dejavnosti od 16.00, v ŠC Postojna Ivica Bergoč, 031 708 322vsak četrtek uradne ure, meritve krvnega sladkorja in pritiska od 9.00 do 11.00, ZD Postojna predsednik društva, 051 233 510maj 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju po dogovoru predsednik društva, 051 233 510v maju in juniju Nega nog po dogovoru Stanka Horvat, 031 624 482Društvo diabetikov Ptujvsako sredo Dežurstvo v društveni pisarni: prijave, informacije, posvetovanja ... od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Ida Fric, 041 469 510; Marija Velikonja, 02 755 15 81vsako 2. sredo v mesecu Merjenje sladkorja v krvi in krvnega tlaka od 8.00 do 10.00, društvena pisarna Marija Velikonja, 02 755 15 81sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju železniška postaja Sonja Korošak, 041 528 615sobota, 20. junija Izlet v Idrijo železniška postaja Sonja Korošak 041528615od 5. do 12. julija Šola diabetikov Terme 3000, Moravci železniška postaja Sonja Korošak 041528615Društvo diabetikov Slovenj Gradecvsako sredo Pohod po seznamu ob 14.30, Nova oprema Olga Repotočnik, 041 945 664vsak petek Kegljanje od 16.00 do 17.00 Stane Oblak, 040 603 853Društvo diabetikov Škofja Lokavsak 1. in 3. ponedeljek Uradne ure od 16.00 do 18.00, ZD Škofja Loka Tanja Oblak, 031 675 494vsak torek in sredo Uradne ure in meritve od 8.00 do 10.00, v ZD Škofja Loka Irena Terkaj, 051 486 462vsak četrtek Rekreativni pohod Crngorb ob 9.00, Mercator Podlubnik Tanja Oblak, 031 675 494po dogovoru Meritve gleženjskega indeksa za člane društva po dogovoru Irena Terkaj, 051 486 462Društvo diabetikov Tolminsreda, 27. maja Predavanje o srčno-žilnih obolenjih (dr. Marko Gričar) ob 18.00, učilnica RK Tolminsobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju prijavljeni bodo obveščeni Darij Strgar, 031 740 461sobota, 13. junija Srečanje s člani DSB Ajdovščin in Vipave prijavljeni bodo obveščeni Darij Strgar, 031 740 461sobota, 20. junija Merčunov pohod, organizira DD Tržič prijavljeni bodo obveščeni Darij Strgar, 031 740 461Društvo diabetikov Trbovljevsak torek in sredo Uradne ure od 10.00 do 12.00, na društvu društvo, 051 335 614sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju obvezna prijava društvo, 051 335 614sobota, 6. junija Šporno srečanje društev diabetikov Zasavja (organizira DD Hrastnik) obvezna prijava, Gore nad Hrastnikom društvo, 051 335 614četrtek, 11. junija Plavanje v Rimskih Termah obvezna prijava društvo, 051 335 614torek, 30. junija Ekskurzija v Strunjan obvezna prijava društvo, 051 335 614četrtek, 9. julija Pohod po okolici Trbovelj obvezna prijava društvo, 051 335 614Društvo diabetikov Velenjevsak ponedeljek Uradne ure ob 9.00 do 11.00 in od 15.00 do 16.00, sejna soba DU Milica Vertačnik, 070 875 519 in

Milan Ugovšek, 031 769 141vsako sredo Tedenski pohod: Velenje ob 16.00, Ribiška koča Velenje Matija Boškič, 031 404 564vsak četrtek Tedenski pohod: Šoštanj ob 16.00, Ribiška koča Šoštanj Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595sobota, 30. maja 20. športno družabno srečanje diabetikov v Kočevju Ob 5.30, AP Velenje Romana Praprotnik, 041 745 588sobota, 13. junija Pohod na Celjsko kočo ob 7.00, AP Velenje Fanika Jurjovec, 03 891 10 85, 031 437 595od 21. do 28. junija izobraževalno-rekreativno okrevanje v Termah Ptuj čas odhoda bo sporočen prijavljenim Romana Praprotnik, 041 745 588Društvo diabetikov Zagorje ob Savivsak ponedeljek Kegljanje ob 16.00, kegljišče v Zagorju Emilio Kos, 040 651 697vsak torek Uradne ure od 9.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsak 2. torek v mesecu Meritve krvnega slodkorja, tlaka in holesterola od 10.00 do 11.00, na društvu Ivan Polanec, 041 520 583vsako sredo Kopanje v bazenu s fizioterapevtko s samoprispevkom od 13.00 do 15.00, DSO Izlake Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Telovadba od 10.00 do 11.00, telovadnica Proletarec Ivan Polanec, 041 520 583vsak četrtek Nordijska hoja ob 16.00, Evropark Ivan Polanec, 041 520 583 in Milana BedračDruštvo zgornjesavinjskih diabetikov Mozirje vsak četrtek Uradne ure od 9.00 do 12.00, na društvu društvo, 03 583 10 49

ZNANILCI UPANJA 2015Nominirajte svojega znanilca na: www.znanilci-upanja.si


ODNEHANJEPRI

POGODBIMANJŠADOLINA

KRAJŠIPLOH

DALMAT.MOŠKOIME

AMERIŠKIFILMSKI

PRODUCENT(iz:�MORTA)

PRODA-JALECKISA

ZABA-VIŠČNA

DEJAVNOST

OTVORITEVRAZSTAVE

ŠPANSKAPOLITIČARKAIBARRURI

10 2

VITKOST,SUHOST

FOTOGRAFPINTER

4

-�-�-INONI

VZKLIK;NORVEŠKA

POPSKUPINA

9

KONIČASTVRH,�ŠPIK(v�francošči-

ni)

ITALIJANSKALUKAOB

JADRANU

ANNODOMINI

ZAPORNIK

IVANCANKAR

SLIKARKAREMEC

DUR�IN��-�-�-

12

TRPKA�SNOVZA�STROJENJE,ČRESLOVINA

MOŠTVO,TIM

RIBJAKOŠČICA

UMETNOVLAKNO

(iz:�LITERAT)

NAŠARHITEKT(ime�inpriimek)

AFRIŠKAREKA

PRIPADNIKITALOV

DOLINA�VJULIJCIHMALI�NIKO

SPLETKAR(po�junakuiz�Moliera)

STALJENASNOV

ŠPAGETI,MAKARONI

ITD.BRAT

ELEKTRE

POOBLA-STILO

1LISASTAKRAVA

ZAŠČITAZALES

11IZVOR IGRALKA

RINA KARAMBOL PARCELA,DELEŽ

IVANPRIJATELJ

IRIDIJOKRAS�V

ARHITEKTURI

DUHOVNIKOVPOMOČNIKSTVARENČLOVEK

GORAV�NEPALUOLIMPIJSKE

IGRE

TRGOVECZ�NAFTO

SNOV�VLIMONAH

(iz:TORNICIN)

7 3

STARO�IMEZA�ŠOLOALI

UČILNICO(“STOJI-�-�-�-�-�-ZIDANA”)

MUSLI-MANSKITEOLOG

ZABAVA,REJVJELENAKSIS

8Sestavil

JožePetelin

KRAJPOD

KRIMOM

6

IGRALKATAYLOR

IVAN�LEVARDANSKIREŽISER(iz:�REY)

&

ROBERT�KOCHINSTITUTE(kratica)

TOMO�BREJC

POLITIKRAKOSI;MATIJA�POMADŽARSKO

5

FIZIKEINSTEIN


Ime in priimek: ...........................................................................................................................

Ulica: ...........................................................................................................................................

Kraj in poštna številka: ............................................................................................................

Davčna številka in izpostava: ..................................................................................................

#NAGRADNA KRIŽANKA Naslov rubrike

Nagrade za tokratno križanko podarja podjetje VI vis Inventiv Healthed, Ljubljana. Izpolnjen kupon za nagradno križanko z vpisanimgeslom pošljite do 25. junija 2015 na naslov: Zveza društev diabetikov Slovenije, Kamniška ulica 25, 1000 Ljubljana, s pripisom »Na-gradna križanka«. Geslo iz prejšnje križanke se je glasilo: WELLION GLUKOMETRI. Nagrajenci bodo obveščeni po pošti in objavljeni naspletni strani www.diabetes-zveza.si.

Črke iz oštevilčenih poljprenesite v sosednja polja indobili boste tokratno geslo.

Kupon za nagradno križanko št.109 (maj 2015)

1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

1 11 9 12 2 4 11 7

Samo Twist*

1

it sistem:

Igle NovoTwist® so namenjene za uporabo z napolnjenimi injekcijskimi peresniki družbe Novo Nordisk in injekcijskima peresnikoma NovoPen® 4 in NovoPen Echo®.

Igle NovoTwist® zaradi skritega dela, ki drži iglo, izgledajo krajše.

®

ksua z*

wTTwovoovoT NelgI

i ižri d, kalea dgetirki sdara z®tsiw

.ešjaro kjadelgz, iolgi i

oo Nvoe Nbžurd

®tsiwTTwovoovoT NelgI

k Asidroo Nvo: NcelajavziorP

ohcn EePovon N i®tiswTTwvooN

okinserea pmiksjickejnn ik isidropao z nbaropa ue znejnemao n s®

sna, Ddreavsga0 B882K, Déllo Avo, NS/k A

ri dtsai v lkmani znvogali bneticšaa zt s®o

ohcn EePovon N 4 i®nePovoa Nmkinserei pmiksjickejni iminejnlop

aks

.aksna, DS/k Asidroo Nvoe Nbžur

.®oi

05: A). 1lppuS8 (; 5900s 2etebaiD

mo. Ct Ldlefts, On LeztyLLy 1.:iriV

320/031/09VV/09D/IS

vno@ofn i, 008 71 01 8 0TT 0iro pjloa ve nj jicamrofnc ieV

k Asidroo Nvo: NcelajavziorP

.)OP-589t 1cartsba9 (0

snl ievo, a n™tsiwTTwovof Nt onemssesse avitarapm

is.ksidonorva 1tsea cksnitram, Šo.o..k dsidroo Nvo: N

sna, Ddreavsga0 B882-K, Déllo Avo, NS/k A

.metsye sldeen nen pilu

anajlbuj0 L00, 104a 1

aks

30 let revije sladkorna bolezen - diabetes-zveza.si · en časopis za vso jugoslavijo konec maja...

Documents