1,35 eur Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22 ......podjetja: marand, perftech,...
TRANSCRIPT
PETEK, 6. novembra 2009
vseb
ina
88
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
V Lescah blokov še ne boBlokov, kakršne si je investitor zamis-lil za stavbo nekdanjega Merkurja vLescah, zaenkrat še ne bo, možnostgradnje večstanovanjskih stavb pa vprostorskem planu občine ostaja.
4
GORENJSKA
Danes bo oblačno, občasno borahlo deževalo. V soboto bopovečini suho vreme, vendar boostalo precej oblačno. V nedeljobo oblačno in deževno.
VREME
jutri: oblačno ....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
Skrbijo jih omejitve v parkuUstanovitvi regijskega parka Kam-niško-Savinjske Alpe, ki naj bi obsegalblizu 25 tisoč hektarjev, nasprotujejopredvsem lastniki zemljišč. Kot je po-kazala javna razprava, v parku ne vidi-jo koristi, ampak le nove omejitve.
10
GG+
Ločijo se tudi osemdesetletnikiV Sloveniji se razveže vsaka četrtasklenjena zakonska zveza. "Razlog zaločitev je lahko prav vsaka stvar, ki jonekdo od zakoncev navede kot nev-zdržno, največkrat pa gre za nasilje,"ugotavlja Mitja Sever, odvetnik iz Ra-dovljice.
11
Prva stoletnica v vasiV sredo je stoti rojstni dan praznova-la Frančiška Rozman, po domačeGuščeva mama iz Srednje vasi priGoričah. Praznovanje bo trajalo vsedo nedelje, ko se bodo ob njej zbralitudi vsi domači.
24
ZADNJA
62 let Prvi predhodnik tednik Gorenjec leta 1900Gorenjski časnik od leta 1947
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
....
.
GG+
1/5 °C
97
70
35
26
66
02
5
Leto LXII, št. 88, cena 1,35 EUR, 19 HRK Odgovorna urednica: Marija Volčjak Časopis izhaja ob torkih in 0b petkih naklada: 22.000 izvodov www.gorenjskiglas.si
Štefan Žargi
Kranj - "Za nas je to zgodo-vinski dogodek. Prvič v zgo-dovini Iskratela smo dobilivečjo razvojno pomoč, ki po-membno vpliva na naš raz-vojni ciklus. Naš cilj je ohra-niti lastno blagovno znamkoin lastne proizvode, ki jihkoncipiramo, razvijamo, iz-delamo, tržimo in tudi pro-dajamo sami. Nastopamo natrgu, kjer je konkurencamed svetovnimi velikani te-lekomunikacijskih izdelkovin storitev surova, neizpro-sna, neusmiljena. Ključna sozato vlaganja v razvoj, za ka-
terega nameni Iskratel pov-prečno letno dvajset milijo-nov evrov. Imamo svojo last-no znamko, ime, lastne pro-izvode in lastno tržno mrežona vzhodu, prizadevamo siustvariti tržno mrežo tudi nazahodu. Od nadaljnjega raz-voja lastnih proizvodov inohranitve razvojnih delovnihmest je odvisen naš nadalj-nji obstoj." Tako bi lahko str-nili misli glavnega direktorjaIskratela Andreja Polenca opomenu razvojne podporerazvojnemu projektu KKISSna torkovi predstavitvi.
Razložiti preprosto, zakakšen projekt pri tem gre,
je zelo težka naloga. KraticaKKISS pomeni konvergenč-na komunikacijska infra-struktura za sodobne storit-ve, kar pomeni razvoj izdel-kov, s katerimi naj bi klasič-no telefonsko (analogno te-lekomunikacijsko) omrežjenadgradili v omrežje nasled-nje generacije, ki temelji naIP (internetnem protokolu)in omogoča sodobne multi-medijske komunikacijskestoritve. V projektu, ki naj bitrajal dobri dve leti, polegIskratela sodelujejo še štiripodjetja: Marand, Perftech,Rap-ing in Src.si.
Prava pomoč je razvojna pomočV visokotehnološkem podjetju Iskratel v Kranju so dobili večjo državno pomoč za razvojni projekt. Že prihodnje leto si obetajo iztržiti dvajset milijonov evrov.
Prikaz Iskratelove nadgradnje telefonske centrale, ki njeno zmogljivost podeseteri.� 17. stran
Maja Bertoncelj
Medvode - Jutri, 7. novem-bra, bo ob 16. uri v Športnidvorani Medvode slavnostnoodprtje evropskega prven-stva v badmintonu za igralcedo 17 let. To bo prvo prven-stvo za to starostno skupinos popolnim tekmovalnimprogramom, kar pomeni, dase bodo za naslove evrop-skih prvakov borile tako eki-pe kot posamezniki. Gre zanajvečji badmintonski dogo-dek v Sloveniji doslej, po-memben tudi za Medvode,
kjer deluje zelo uspešenBadminton klub Medvode,ki je prevzel izvedbo tekmo-vanja. Na prvenstvu bodonastopile ekipe iz 39 držav zveč kot petsto udeleženci.Prvenstvo se bo končalo 15.novembra s finali med posa-mezniki. Katera bo naj-uspešnejša ekipa prvenstva,pa bo znano 11. novembra.Naslov prvakov branijo Dan-ci. Slovenija bo v predtek-movanju v 8. skupini igralaz Avstrijo (ta tekma bo takojpo slavnostnem odprtju pr-venstva), Finsko in Anglijo.
Evropsko prvenstvo v badmintonuSimon Šubic
Šenčur - Občina Šenčur jepredsedniku vlade, vsem pri-stojnim ministrom in služ-bam, poslanskim skupinamin gorenjskim poslancemposlala protestno pismo za-radi drastičnega zmanjšanjapredvidenih sredstev za po-membna projekta na držav-nih cestah na njenem ob-močju v predlogu rebalansadržavnega proračuna za leto2010. Od predvidenega mili-jona evrov za krožišče za po-slovno cono v Šenčurju nacesti Kranj-Moste je namrečv popravljeni proračun uvr-ščeno samo še 29 tisoč ev-rov, prav tako so znatno
zmanjšali predvideni znesekza regionalno cesto Britof-Hotemaže. V Šenčurju zatozahtevajo popravek prora-
čunskih postavk za omenje-na projekta. "Ugotavljamo,da bo v primeru neupošteva-nja naših zahtev prišlo do
ekstremnih oblik protestovin državljanske nepokoršči-ne, kot so protestna zbiranja,zapore cest, organizirane de-monstracije in druge podo-bne oblike izražanja upravi-čenega nezadovoljstva priza-detih občanov naše občine,"med drugim piše v protest-nem pismu.
"Odziv na pismo je že bil,saj nas je poklical direktor di-rekcije za ceste in pojasnil,da spremembe v proračunuše ne pomenijo, da se pri-hodnje leto ne bo gradilo inda bodo sredstva za oba pro-jekta v proračunu našli na-knadno," je povedal županMiro Kozelj.
Bo črtanje denarja izzvalo proteste?Občina Šenčur svari vlado pred protesti in državljansko nepokorščino, če ne bo poiskala denarja zagradnjo ceste Britof-Hotemaže in krožišča za poslovno cono.
Od milijona evrov je v rebalansu državnega proračuna zakrožišče pri poslovni coni ostalo samo še 29 tisoč evrov. � 5. stran
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
2GORENJSKI GLAS
petek, 6. novembra 2009POLITIKA [email protected]
Danica Zavrl Žlebir
Maribor, Kokra - Letalo jepristalo na mariborskem le-tališču, kjer so vojake priča-kali njihovi svojci. Ti so šenajtežje pričakovali vrnitevsvojih dragih, medtem ko zavojake po besedah namestni-ka poveljnika slovenskegakontingenta v Afganistanu,stotnika Miha Kuharja za-muda ni bila nič posebnega,tak je pač vojaški poklic. Mi-sija, ki jo je ta skupina začelafebruarja letos in bi se mora-la končati po šestih mesecih,se je zavlekla najprej zaradivolitev v Afganistanu, nazad-nje pa zaradi zapletov pritransportu v domovino. Todata zgodba se je srečno razple-tla, šestdeset vojakov (mednjimi sta bili tudi dve vojaki-nji) se je živih in zdravih vr-nilo domov.
Ob vrnitvi vojakov niso sla-vile le njihove družine, v vasiKokra so predstavniki tam-kajšnjega turističnega druš-tva, krajani in najožji sorod-niki svojemu krajanu, čast-niku slovenske vojske MihuKuharju priredili prisrčen
sprejem. Cerkveni ženskipevski zbor pod vodstvomSonje Puzin mu je uvodomazapel slovensko himno, v na-daljevanju pa še nekaj na-rodnih domoljubnih pesmi.S krajšim nagovorom stamu zaželela dobrodošlicopredsednik krajevnega odbo-ra Stane Bergant in predsed-nik TD Kokra Rok Valjavec.Bergant je poudaril, da soKokrjani ponosni na svojegarojaka, ki daleč od sloven-skih meja, v mednarodnih
silah posredno zagotavljavarnost in mir v naši domo-vini. Valjavec pa mu je kotenemu od ustanovnih čla-nov TD zaželel najprej zaslu-ženega počitka, nato pa po-novno aktivno vključitev vdruštveno življenje. Domačevzdušje je pričarala še citrar-ka Francka Šavs s svojimpevskim triom. Miha se jevsem zahvalil za nepričako-van in topel sprejem in svojesovaščane opomnil, da semogoče premalo zavedajo, v
kako lepi dolini živijo inkako dragocen je mir, ki gauživajo. Obljubil je, da bo vzimskih mesecih pripravilpredavanje, s katerim bo po-skušal prikazati vso zaplete-nost tamkajšnje družbe. Vprijetnem vzdušju, ob doma-či glasbi Tomaža in OžbetaDemšarja ter dobrotah kokr-ških gospodinj, je veselo ra-janje trajalo še pozno v noč,je sporočil Stane Bergant inkot dokaz priložil tudi toleskupinsko fotografijo.
Vojaki živi in zdravi spet domaV torek se je z ameriškim transportnim letalom iz Afganistana prek vojaškega oporišča v Kirgiziji vSlovenijo vrnilo šestdeset pripadnikov 11. kontingenta Slovenske vojske. Njihova misija se je zaradilogističnih težav zavlekla za dobra dva tedna.
KOTIČEK ZA NAROČNIKE
Vstopnice za koncertV petek, 13. novembra, se bo ob 19.30 v gledališču TonetaČufarja na Jesenicah prvič predstavila argentinska skupinaJavier Rodriguez & Chensamble Argentino. Kot gost bo na-stopil tudi znani basbaritonist Juan Vasle. Če se želite pote-govati za pet parov vstopnic, ki jih Gorenjski glas podarjanaročnikom, odgovorite na vprašanje: Na kateri celini ležiArgentina? Če želite, lahko napišete še glavno mesto in ka-tere države mejijo nanjo. Odgovore s svojimi podatki naj-kasneje do torka, 10. novembra, pošljite na: Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali na: [email protected]. Če boodgovorov več, bomo nagrajence izžrebali. Več o koncertusi lahko preberete na strani 27.
Likovni natečaj za dedka Mraza
Cenjeni naročniki, pozivamo vas, da tudi letos prepričatesvoje otroke ali vnučke, naj kaj lepega narišejo za likovni na-tečaj, ki bo potekal vse do konca novembra. Tema, na kate-ro naj otroci, stari do 14 let, izživijo svojo domišljijo v kate-rikoli likovni tehniki ali velikosti risalnega lista, je klasična:Zima, zima bela. Ta tema zajema prav vse, kar si otrocipredstavljajo pod tem naslovom. Dvajset avtorjev najlepših,najizvirnejših ali najprikupnejših risb bomo za nagrado po-vabili, naj se nam pridružijo, ko bo dedek Mraz obiskal Go-renjski glas. To bo v torek, 8. decembra. Ne pozabite, damorajo biti prav na vseh risbicah podatki o umetniku: ime inpriimek, naslov in starost. Risbe nam pošljite na: Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4, Kranj. Zdaj pa le veselo na delo!
Ne spreglejte novega razpisa za izlet na strani 20! D. K.
Darilo
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
izžrebanemu naročniku časopisa
Avtokarto prejme MIHA ZEVNIK iz Cerkelj.
PREJELI SMO
Vabilo je prišloprepozno
V Gorenjskem glasu je bildne 30. oktobra 2009 na strani2 objavljen prispevek avtoriceDanice Zavrl Žlebir StaneKavčič dobil spomenik. Avtori-ca je v prispevku med drugimzapisala: "Ni pa bilo JanezaJanše in Igorja Bavčarja, ki staleta 1988 izdala knjigo Kavči-čevih dnevniških zapisov inspominov." Naj pojasnimo, daje vabilo k predsedniku SDS
Janezu Janši prispelo šele nadan odkritja, to je 27. oktobra2009, ob 11.30. Ker je imel zata dan že predhodno dogovor-jene obveznosti v okviru obiskav Krškem, kjer je bil zvečer vKulturnem domu Krško tudislavnostni govornik na kultur-ni prireditvi ob dnevu reforma-cije, svojega urnika ni mogelveč spremeniti.
Katarina CulibergSlužba za odnose z javnostmi SDS
Danica Zavrl Žlebir
Ljubljana - V sredo sta pred-sednika vlad Slovenije inHrvaške Borut Pahor in Ja-dranka Kosor v Stockholmupodpisala arbitražni spora-zum, s katerim sta po bese-dah slovenskega naredilapomemben korak k rešitvidoslej napetih odnosov medsosedama, saj bomo na tanačin sposobni reševati tudivsa druga, bistveno lažja od-prta vprašanja in poglobitimedsebojno sodelovanje.Švedski premier Fredrik
Reinfeldt je obema premier-jema čestital in dejal, da jepodpis sporazuma znak po-litičnega poguma, ki bo pri-pomogel k izboljšanju odno-sov med Slovenijo in Hrva-ško, pa tudi k nadaljnji širit-vi EU.
V Sloveniji, kjer je podpisarbitražnega sporazuma do-živel podporo koalicije, pa vsiniso enako navdušeni. Opo-zicijske stranke menijo, dagre za vsebinsko sporen do-kument, ker izključuje upo-rabo načela pravičnosti pridoločanju meje med država-
ma. Sporazum je terminskozgrešen, ker predvideva zače-tek arbitražnih postopkovšele po podpisu pristopnepogodbe Hrvaške z EU.
V največji opozicijskistranki SDS tudi menijo, daje Pahorjeva vlada v spora-zum v zadnjem hipu vneslatakšno časovnico, da se z njobreme uveljavitve odločitvearbitražnega sodišča prena-ša na naslednji mandat innaslednjo vlado. Očitajotudi, da je Pahorjeva vlada izpriprave sporazuma docelaizključila opozicijo. V poga-
janjih s sosedi je popolnomapopustila, čeprav je premierPahor s koalicijskimi part-nerji zagotavljal, da Sloveni-ja ne bo dvignila blokade shrvaških pristopnih poga-janj, dokler ne bo rešenomejno vprašanje med drža-vama. Opozicijske strankeso že začele aktivnosti za re-ferendum o arbitražnemsporazumu, predsednikavlade pa opominjajo na nje-govo izjavo, češ da bo odsto-pil v primeru, če bodo rezul-tati referenduma kazali protiarbitražnemu sporazumu.
Premiera podpisala arbitražni sporazum
Danica Zavrl Žlebir
Brdo - Na Brdu se je sestalOdbor direktorjev Medna-rodnega sveta za vojaškišport (CISM), med povablje-nimi uglednimi gosti so bilitudi slovenski vrhunskišportniki, pripadniki in pri-padnice Slovenske vojske.CISM je bil ustanovljen leta1948 in je eno največjihmednarodnih združenj, zaMednarodnim olimpijskimkomitejem največja svetovna
večšportna organizacija.Združuje nacionalne delega-cije iz 131 držav, med kateri-mi je od leta 1992 polnoprav-na članica tudi Slovenskavojska. Odbor direktorjev jeizvršilno telo CISM. Na sve-tovnih vojaških prvenstvih,ki jih organizira CISM, Slo-venska vojska sodeluje z 12reprezentancami, pripadnicein pripadniki Slovenske voj-ske pa so do zdaj skupnoosvojili že 121 kolajn, od tega56 zlatih, 38 srebrnih in 27bronastih. Na sliki slovenskavojaka - športnika, atlet Pri-mož Kozmus in strelec Raj-mond Debevec.
Slovenska vojska z odličnimi športniki
V Kokri so proslavili vrnitev krajana, častnika Miha Kuharja po devet mesecev trajajoči mirovni misiji v Afganistanu.
Foto
: Tin
a D
okl
Ljubljana
Dvajset let SKD
Prve dni novembra mineva dvajset let od ustanovitve Slo-venskih krščanskih demokratov - SKD. V Muzeju novejšezgodovine Slovenije so ob tej priložnosti pripravili razstavoin k pogovoru povabili Lojzeta Peterleta, Naceta Polajnarjain Janeza Dularja. Ob obletnici ustanovitve SKD pa je spo-ročilo javnosti poslala tudi naslednica te stranke, SLS, ki jenastala z združitvijo SLS in SKD in si prizadeva za krepitevkrščanskih vrednot v slovenski družbi in zastopanje teh, kogre za vprašanje družine, socialne pravičnosti in solidarno-sti. Eden glavnih pobudnikov združitve je bil tudi IvanOman, ki je skupaj z nekaterimi drugimi verjel, da se mora-jo krščanske vrednote in kmečke korenine povezati, da boSlovenija ohranila svojo identiteto in tradicionalne vredno-te, sporočajo iz stranke SLS. D. Ž.
KRATKA NOVICA
ODGOVORNA UREDNICA Marija Volčjak
NAMESTNIKA ODGOVORNE UREDNICECveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir
UREDNIŠTVONOVINARJI - UREDNIKI:
Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Igor Kavčič, Suzana P. Kovačič,Urša Peternel, Mateja Rant, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Simon Šubic,
Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Štefan Žargi;stalni sodelavci:
Marjana Ahačič, Maja Bertoncelj, Matjaž Gregorič, Ana Hartman, Jože Košnjek,Milena Miklavčič, Miha Naglič, Jasna Paladin, Marjeta Smolnikar, Ana Volčjak
OBLIKOVNA ZASNOVAJernej Stritar, IlovarStritar d.o.o.
TEHNIČNI UREDNIKGrega Flajnik
FOTOGRAFIJA Tina Dokl, Gorazd Kavčič
LEKTORICA Marjeta Vozlič
VODJA OGLASNEGA TRŽENJAMateja Žvižaj
GORENJSKI GLAS (ISSN 0352-6666) je registrirana blagovna in storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas,d.o.o., Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranj / Tel.:04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: [email protected]; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/20142 47 / Delovni čas: ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18. ure, petek od 8. do 14. ure, sobote, nedelje in prazniki zaprto. / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: Moja Gorenjska, Leto-pis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: Druck Carinthia GmbH & CoKG,St. Veit/Glan (Št. Vid na Glini), Avstrija / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: 1,35 EUR, letna naročnina: 140,40 EUR; Redni plačniki imajo 10 % popusta, polletni 20% popusta, letni 25 % popusta; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno trženje: tel.: 04/ 201 42 48.
3GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 2009 AKTUALNO [email protected]
Maja Bertoncelj
Medvode - Člani občinskegasveta so se v torek na seji sez-nanili s potekom načrtovaneštiripasovne ceste mimoMedvod, ki je del navezoval-ne ceste Jeprca-Stanežiče-Brod in razpravljali o tem.Traso, predvsem pa postopekpriprave Državnega prostor-skega načrta (v nadaljevanjuDPN), sta predstavili BarbaraRadovan in Barbara Bukovacz Ministrstva za okolje inprostor, Direktorata za pros-tor, Marjeta Vozelj z Ministr-stva za promet pa je svetnikeseznanila z nadaljnjim načr-tovanjem same gradnje.
Priprava DPN za to nave-zovalno cesto iz Gorenjskeproti Ljubljani se je začela spobudo ministra za prometleta 2004. Vlada je traso potr-dila marca 2007. "Konecprejšnjega meseca so bila za-ključena stališča do pripombin predlogov. S pripravo DPNsmo prišli že skoraj do konca.Manjkata samo še dva kora-ka: pridobitev mnenj nosilcevurejanja prostora in sprejemuredbe o DPN na vladi. Naš
cilj je, da bi bila uredba spre-jeta v prvi polovici naslednje-ga leta," je pojasnila BarbaraRadovan. Pričakovano svetni-ki niso izvedeli, kdaj se bo za-čela sama gradnja, saj za tocesto še niso določeni nitiroki gradnje niti niso zago-tovljeni viri financiranja. "Todejstvo je dodatna spodbuda,da bi bila uredba čim prejsprejeta, saj bodo odseki spripravljeno dokumentacijoob novelaciji resolucije o na-cionalnem programu grad-
nje avtocest, ki bo prihodnjeleto, dobili prednost. Rokigradnje bodo vsekakor dolo-čeni. Zavedamo se, da jegradnja te ceste potrebna, če-prav je bil po uvedbi vinjet inodprtju predora Šentvid za-beležen padec prometa," paje povedala Marjeta Vozelj.
Poleg vprašanj o začetkuin poteku gradnje je bilo naj-več pomislekov o izbrani tra-si mini obvoznice mimoMedvod z dvema mostovo-ma čez Savo, ki ji nasprotuje-
jo tudi v civilni iniciativi Pir-niče. Slišati je bilo, da bo taobjekt uničil podobo sotočjadveh rek, ki je simbol Med-vod, pa tudi, da bi bilo trebarazmišljati o navezovalni ce-sti Jeprca-Vodice, ki bi pro-met speljala iz Medvod. Od-govor je bil, da je bilo v fazištudije variant preverjenih invrednotenih šest variantnihrešitev te navezovalne cestein da so izbrali optimalno va-rianto. Gradnja ceste Jeprca-Vodice pa ni predvidena.
Pomisleki o medvoški obvozniciPriprava Državnega prostorskega načrta za navezovalno cesto Jeprca-Stanežiče-Brod je skoraj končana.
Ko bo zgrajena cesta Jeprca-Stanežiče-Brod, bo skozi center Medvod bistveno manj prometa.
Suzana P. Kovačič
Kranj - V cepilnem centruna Zavodu za zdravstvenovarstvo (ZZV) Kranj naj bibilo cepiva proti novi gripidovolj do konca prihodnjegatedna, ko pa naj bi predvido-ma prispela nova pošiljka."Zaradi povečanega zani-manja za cepljenje, pri kate-rem imajo prednost kronič-ni bolniki, smo odprli do-datno številko za naročanje.Številki sta 201 71 00 in 20171 62," je povedala zdravni-
ca Andreja Krt-Lah z ZZVKranj. Na Gorenjski glas jevčeraj poklical Zoran Alič izZg. Bitenj, ujezilo ga je, dase ni mogel naročiti na cep-ljenje, ker naj ne bi sodil vrizično skupino. Povedal je:"Pri svojih 52 letih sem rav-no tako lahko rizična skupi-na, vsak dan imam velikostika z ljudmi. Urejenoimam nadstandardno zava-rovanje, pa ne samo eno, insprašujem, kaj ne bo zazdravstveno zavarovalnicoveliko večji strošek, če me
bodo zaradi nove gripe mo-rali hospitalizirati? Če bi bilnepošten, pa nisem, bi selahko ob prijavi za cepljenjetudi izmislil, da sem kronič-ni bolnik. Na Inštitutu zavarovanje zdravja so mi po-vedali, da bom na vrsti šelekonec novembra ali v prvipolovici decembra."
Na ZZV Kranj so poveda-li, da dosledno upoštevajonavodila, ki so jih dobili."Pravično pa je, da cepivonajprej dobijo tisti, ki sodokazano najbolj ogrože-
ni," je povedala Krt Lahova.V cepilnih centrih morateizpolniti poseben obrazec,s svojim podpisom pa jam-čite za točnost podatkov."Ne moremo obremenjeva-ti še vseh zdravnikov inpreverjati podatkov o paci-entih. Računamo na poš-tenost ljudi in na njihovmoralni čut," je še dodalazdravnica.
Včeraj tik pred zaključ-kom redakcije so na portalu24ur.com poročali, da so vmariborsko bolnišnico spre-jeli moškega z novo gripo,ter mlajšega otroka, ki je napreiskavah in se zdravi tudizaradi drugih težav.
Cepljenje samo po vrstnem redu
Boštjan Bogataj
Kranj - Konec oktobra je bilona Gorenjskem 6815 brezpo-selnih ali 69,7 odstotka večkot v istem mesecu lani, vSloveniji pa skoraj 95 tisočali 51 odstotkov več kot lani.Prejšnji mesec se je iz evi-dence brezposelnih ZavodaRS za zaposlovanje Območ-ne službe Kranj odjavilo 778brezposelnih.
Največje število brezposel-nih iz Gorenjske je z Uradaza delo Kranj (3010), sledijo
Škofja Loka (1152), Jesenice(1032), Radovljica (983) in Tr-žič (638). Največji skok se jezgodil v Škofji Loki, kjer se ještevilo brezposelnih več kotpodvojilo. Prejšnji mesec se jev evidenco brezposelnih naGorenjskem na novo prijavilo1118 oseb, med njimi 418iskalcev prve zaposlitve. Zani-malo nas je, koliko študentov,ki niso dokončali šolanja, se jeprejšnji mesec prijavilo naZavod in kako jim pomagajo.
"S podatki o številu prijav-ljenih nekdanjih študentov
ne razpolagamo. Če na zapo-slitvenem pogovoru z brez-poselno osebo ugotovimo, daji do zaključka pridobitve iz-obrazbe manjka le diploma,osebi svetujemo in ji posku-šamo pomagati oziroma jospodbuditi, da šolanje uspeš-no konča," so nam odgovori-li na Zavodu. Prejšnji mesecso delodajalci najbolj povpra-ševali po delavcih brez pokli-ca oziroma pomožnih delav-cih, voznikih, delavcih s po-dročja trgovine (prodajalcih),gostinstva in turizma (kuhar-
jih, natakarjih), ekonomi-stih, vzgojiteljih predšolskihotrok ter strojnikih, gradbe-nikih, elektrotehnikih, kovi-narjih in informatikih navseh izobrazbenih stopnjah.Ves čas je prisotno tudi pov-praševanje po delavcih vzdravstvu.
Zaradi neusklajenosti iz-obrazbene strukture prijav-ljenih prostih delovnih mestin brezposelnih oseb za za-polnitev določenih delovnihmest med brezposelniminajpogosteje primanjkujeustreznih kandidatov s po-klicno in strokovno izobra-zbo s področja strojništva,gradbeništva, kovinarstva,elektrotehnike, računalniš-tva, gostinstva in turizma terzdravstva.
Največ brezposelnih v KranjuBrezposelnost je v zadnjem letu najbolj zrasla na območju Škofje Loke.
KOMENTARSuzana P. Kovačič
K o sem pred tednom dnidelala anketo med na-ključnimi sogovorniki,
so večinoma povedali, da se nebodo cepili proti novi gripi, dase še za sezonsko gripo ne cepi-jo. V ponedeljek je bil prvi dancepljenja in v čakalnicah cepil-nih centrov je bilo resnično boljmalo ljudi. A ko je v torek zaposledicami nove gripe v ljub-ljanski Kliniki za infekcijskebolezni in vročinska stanjaumrla kronična bolnica, staraod petdeset do šestdeset let, jezavršalo. Že naslednji dan jebila samo ena telefonska linijaza naročanje na cepljenje naZavodu za zdravstveno var-stvo Kranj premalo. Naenkratbi se kar vsi cepili.
Smrt je bila šele tista, ki jepredramila in prestrašila ljudi.Ko sta se pred približno ted-nom dni pred televizijskimi ka-merami cepila prof. dr. FrancStrle in minister za zdravje Bo-rut Miklavčič, sta pokazala, dacepivu zaupata. Njunemuzgledu pa zdravniki in drugozdravstveno osebje niso mno-žično sledili, kar je zbegalo dr-žavljane. Če se v velikem števi-lu ne cepi zdravstveno osebjekot najvišja avtoriteta na po-dročju zdravja, kako naj cepi-vu zaupamo navadni ljudje?
Potem se je pojavila še Švi-ca, zdravstveno urejena drža-va. Tamkajšnje zdravstveneslužbe so sporočile, da so za no-sečnice, otroke in osebe, starejše
od šestdeset let, omejile cepljenjeproti novi gripi s cepivom Pan-dremix proizvajalca GlaxoS-mithKline; prav takšno cepivoje tudi v Sloveniji. Omejili soga zato, ker na omenjenih sku-pinah ljudi ni opravljenihustreznih raziskav o stranskihučinkih cepiva. Vendar pa dru-ge evropske države niso sledilezgledu Švice. Evropska agenci-ja za zdravila meni, da raz-merje med koristmi in tveganjiza nosečnice in otroke pri pan-demskih cepivih, za katera jeEvropska komisija izdala dovo-ljenje za promet, ostaja pozitiv-no, zato ne spreminja sprejetihpriporočil. Enako stališče je vsvojem najnovejšem poročiluzavzela tudi skupina strokov-njakov za cepljenje pri Svetovnizdravstveni organizaciji.
Če povem po pravici, še da-nes nisem povsem prepričana,ali se bom cepila. Doslej se ni-sem cepila niti proti sezonskigripi, pa mi je rekel neki zdrav-nik, da bi se morala, ker jesmrtnost pri obeh enaka oziro-ma da je sezonska gripa lahkoše hujša. Sem torej na tehtnici,tako kot še kdo, v katero smerbo šel jeziček, pa je odvisno odtega, kaj se bo dogajalo v pri-hodnjih dneh in ali se bozdravstveno osebje vendarle ce-pilo v večjem številu. Če me se-veda nova gripa ne bo prej po-ložila v posteljo in če bo še vpravem času res dovolj cepivaza vse, kot obljubljajo ...
Cepivo za dvomljivce
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
4GORENJSKI GLAS
petek, 6. novembra [email protected]
Qlandia praznuje
Qlan
dia
mar
ketin
g d.
o.o.
, Dun
ajsk
a 117
, 100
0 Lju
blja
na.
Sl
ike
so si
mbo
lične
.
Pokrovitelja nagradne igre:
4x polet z balonom
za 2 osebi4x pole
za 2 o4x za 2
darilni boni
4x
enoletna uporaba
BMW serija 1
tna uporBMW serija 1
4xin sanjsko nagrajuje!
Kranj14. november
10:00 Zabavni program za otroke14:30 Manca Špik15:00 Pihalna godba in mažoretke15:30 ŽREBANJE NAGRAD in slavnostno rezanje torte velikanke16:00 Manca Špik16:30 Alenka Godec
Vabljeni na praznovanjev soboto, 14. novembra!
in še veliko zabavnih presenecenj!
Svet zavoda OSNOVNE ŠOLE STANETA ŽAGARJA KRANJCesta 1. maja 10 a, 4000 Kranj
Razpisuje delovno mesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICE
Kandidat/ka mora za imenovanje funkcije ravnatelja/ravna-teljice izpolnjevati splošne zakonske pogoje in posebne pogoje,skladno z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja - ZOFVI (Ur. l. RS, št. 16/07 - uradno prečiščenobesedilo in 36/08, 58/09, 64/09 in 65/09).Kandidati morajo imeti pedagoške, vodstvene, organizacijske in druge sposobnosti za uspešno vodenje zavoda.Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.Predvideni začetek dela je 1. marec 2010.
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev:
● potrdila o izobrazbi, ● potrdila o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznivega dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojnokazen zapora v trajanju več kot šest mesecev,
● potrdila o nekaznovanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost,
● program vodenja zavoda, ● opis dosedanjih delovnih izkušenj s kratkim življenjepisompošljite v 8 dneh po objavi razpisa na naslov: Svet zavoda Osnovne šole Staneta Žagarja Kranj, Cesta 1. maja 10 a, 4000 Kranj, z oznako: ”Prijava za razpis za ravnatelja”.
Mateja Rant
Bohinjska Bistrica - Bohinj-ski občinski svetniki so nazadnji seji sprejeli pripom-be in predloge, ki jih je pri-pravila komisija za uskladi-tev pripomb na predlog za-kona o Triglavskem narod-nem parku. Pripombe bodoposredovali vladi ter minis-trstvu za okolje in prostor.
"Sedanji predlog zakonaje napisan po meri človekav parku. Veliko naših pri-pomb so upoštevali že vosnutku zakona, vse željepa seveda tudi zdaj niso za-jete, ker to niti ni mogoče.Lahko pa rečem, da je seda-nji predlog zakona najboljšidoslej, sprejemljiv tudi zalokalno prebivalstvo," je obtem poudaril bohinjski žu-pan Franc Kramar. Po-membno se mu zdi, da jetretje varstveno območje ponovem bolj fleksibilno, sajomogoča tudi razvoj turiz-ma in kmetijstva. "Po seda-njem predlogu zakona pabo Bohinj prvič dobil tudisedež javnega zavoda Tri-glavski narodni park." Tudi
po prepričanju predsednikakomisije za uskladitev pri-pomb na predlog zakona oTriglavskem narodnemparku Dušana Vučka ome-njeni predlog zakona pred-stavlja največji možni kom-promis med varovanjemnarave in pričakovanji ozi-roma potrebami lokalnegaprebivalstva. Kljub temu, jedodal, niso povsem zado-voljni, kar odražajo pri-pombe, ki so jih podali kpredlogu zakona. Tudi to-krat jim namreč ni uspelospremeniti območja Fuži-narskih planin, ki je predla-gano za osrednje območjevarovanja narave, čeprav setam pojavljajo tudi zasebniinteresi. "Poleg tega ne so-glašamo s tem, da se bolahko meja med prvim indrugim območjem spremi-njala z uredbo vlade, saj bito moralo biti v pristojnostidržavnega zbora." Glede nato, je še dejal Vučko, da ježe prejšnja vlada pripravilaskoraj identičen predlog za-kona, upa, da bo sedanjipredlog čim prej dobil pod-poro v državnem zboru.
Zakon po meri ljudi v parkuBohinjski občinski svetniki so sprejeli pripombein predloge glede novega zakona o Triglavskemnarodnem parku.
Žirovnica
Nove vadbene aktivnosti v domu
Dom TVD Partizan Žirovnica, glavni center številnih ljubite-ljev športa iz občine Žirovnica, člani društva že več let teme-ljito obnavljajo. Najprej so se lotili dvorane in garderob, fasa-de in okolice, letos so obnovili še kletne prostore. Tam so vpetek, 30. oktobra, odprli fitnes center. To je velika pridobitevza vadbene aktivnosti vseh tekmovalcev, predvsem odbojkar-jev, v domu pa sedaj pričakujejo še več drugih ljubiteljev špor-ta in rekreacije. Po besedah vodje obnove Antona Koselja sovsa dela stala skoraj petsto tisoč evrov. J. R.
Marjana Ahačič
Lesce - Tako je v sredo odlo-čil radovljiški občinski svet,ki je na eni seji obravnavaldva prostorska dokumenta,ki urejata prostor za nekda-njo trgovino Merkur v središ-ču Lesc. Potrjevali so namrečspremembe in dopolnitveprostorskih sestavin družbe-nega plana občine, ki je širšidokument in med drugimobravnava omenjeno območ-je ter na njem dovoljuje go-stejšo poselitev kot doslej, če-mur ostro nasprotuje krajev-na skupnost Lesce.
Na seji, ki se je začela žeprejšnjo sredo, je zato skupi-na svetnikov k dokumentuvložila amandma, s katerimnaj bi se območje "za Mer-kujem" iz odloka umaknilo.Ker naj bi po mnenju občin-ske uprave takšna spremem-ba lahko ogrozila zakonitost
samega akta, so takrat obra-vnavo preložili do pridobitvemnenja Ministrstva za oko-lje in prostor. To je v svojemmnenju sicer zapisalo, da zapresojo ni pristojno, a obe-nem menilo, da sprejem do-kumenta, kakršen bi bil obupoštevanju predlaganegaamandmaja, torej z izvzetimspornim območjem, ne bibil nezakonit.
Drugače je zaplet interpre-tirala občinska uprava, ki sesklicuje na prakso Ustavne-ga sodišča. To je namreč vpodobnem primeru ugotovi-lo nezakonitost občinskegaprostorskega akta, iz katere-ga je bilo v fazi obravnavepredloga določeno območjeizvzeto. Občinski svet je naglasovanju amandma zavrnilin odlok o prostorskih sesta-vinah plana v celoti potrdil.So pa nato v nadaljevanju za-vrnili temu dokumentu po-
drejen izvedbeni akt, to jeosnutek občinskega podro-bnega prostorskega načrta zastanovanjsko gradnjo "zaMerkurjem", in tako zavrnilizamisel investitorja, da natem območju zgradi več več-stanovanjskih objektov spodzemnimi garažami. To
pa pomeni, da bo moralvsakdo, ki bo na območju zaMerkurjem želel graditi kar-koli, tako bloke kot enodru-žinske hiše, postopek spreje-ma izvedbenega akta ponovi-ti, za kar bi po ocenah radov-ljiške občinske uprave potre-boval vsaj devet mesecev.
V Lescah blokov še ne boBlokov, kakršne si je zamislil investitor, za stavbo nekdanjega Merkurja v Lescah za zdaj ne bo,možnost gradnje večstanovanjskih zgradb pa ostaja.
Na območju za nekdanjim Merkurjem v centru Lesc vsaj šeeno leto ne bo gradil nihče. / Foto: Gorazd Kavčič
Mateja Rant
Bled - Na Bledu je bila konecoktobra letna skupščinazdruženja Alpine Pearls, kipovezuje alpske turističnekraje iz Avstrije, Švice, Fran-cije, Nemčije in Italije, janu-arja lani pa se jim je pridružiltudi Bled. Njihov skupniimenovalec je naravi prijazentransport, zato so vsi kraji, ki
so partnerji v projektu, do-stopni z vlakom, je razložiladirektorica Turizma Bled EvaŠtravs Podlogar. Precej po-zornosti namenjajo tudi iska-nju novih možnosti razvojaturizma ob upoštevanju na-ravi prijaznih prevoznihsredstev. Poročila o tem sopripravili tudi na skupščinina Bledu, pri čemer je po be-sedah Eve Štravs Podlogar
izstopala švicarska Arosa. "Vpreteklem letu so zabeležilidvesto tisoč prihodov gostovin kar 950 tisoč nočitev. Večkot petdeset odstotkov gostovje v Aroso prišlo z vlakom. Ti-ste, ki so se pripeljali z oseb-nim avtom, pa na prav pose-ben način spodbujajo k odgo-vornemu in sonaravnemuobnašanju," je pojasnila EvaŠtravs Podlogar in dodala, da
si lahko le želijo, da bodo tudina Bledu čim prej dobili raz-bremenilne ceste, da bodolahko začeli izvajati podobneprojekte, ki bodo utrjevalitrajnostni razvoj turizma. Naskupščini pa so izvolili tudipodpredsednika združenja,ki ga vodi župan občine Wer-fenweng, in sicer je ta funkci-ja pripadla blejskemu župa-nu Janezu Fajfarju.
Bled gostil člane združenja Alpine Pearls
5GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 2009
Danica Zavrl Žlebir
Škofja Loka - Priznanja, kijih vsako leto podeljujejo vdevetih kategorijah, je letosprejelo 26 družin in posa-meznikov, ki skrbijo za lepourejene domove, poslovnestavbe, sakralne ali kulturneobjekte. S cvetjem najlepšeokrašena stavba v staremmestnem jedru je hiša dru-žine Debeljak v Blaževi ulici7. Od lokalov je v staremdelu Škofje Loke najlepša ka-varna Homan, od nastanit-venih lokalov, gostinskih aliturističnih objektov gostilnaStarman v Stari Loki, od sta-novanjskih hiš pa dom dru-žine Rupar, Cesta talcev 37.Najlepše je balkon v večsta-novanjski stavbi uredil PavleBoštjan iz Frankovega nase-lja 159. Najlepše urejena jeokolica podjetja Odeja na Ki-dričevi cesti 80, med sakral-
nimi in kulturnimi spome-niki pa najbolj izstopa hišadružine Setnikar iz Puštala80. Lepo urejene so tudikmetije, najlepše Avguštino-va z Godešiča 34. Posebni
priznanji je župan IgorDraksler izročil družini Ple-stenjak s Trate 24 za najlep-še nageljne, in tistim, ki skr-bijo za najlepše urejeno oko-lico bloka v Frankovem na-
selju 159. Udeleženci prire-ditve so z navdušenjem pri-sluhnili še ne desetletni AniJesenovec, državni in evrop-ski prvakinji v igranju naharmoniko.
Priznanja za najlepšeokrašene stavbeSkupina za lepšo Loko je podelila priznanja tistim, ki so po izboru ocenjevalne komisije najlepše uredili svoje domove in druge stavbe v mestu in okolici.
Družina Plestenjak je dobila posebno priznanje za najlepše nageljne. / Foto: Gorazd Kavčič
Jesenice
Podarili zbrane igrače
V vrtcu Angelce Ocepek naPlavžu na Jesenicah so v to-rek tudi uradno predali na-menu obnovljene prostore.Prenova je potekala zadnjidve leti, v tem času pa soprenovili igralnice, sanitarijein umivalnice, obnovili stre-ho nad celotnim vrtcem innadstrešek nad vhodom. Pobesedah ravnateljice Vzgoj-no varstvene organizacije Je-senice Zdenke Kovač so vsadela stala okrog devetdesettisoč evrov, denar pa je za-gotovila Občina Jesenice.Ob tej priložnosti so centro-ma za socialno delo Jesenicein Radovljica simboličnopredali tudi igrače in knjige,ki so jih zbirali malčki iz vrt-ca za otroke iz socialnoogroženih družin. U. P.
”Ni torej še vse tako črno,saj aktivnosti še vedno teče-jo, kot da se prihodnje letone bo zgodilo nič slabega.Ponudbe za odkup zemljiščv katastrskem območju Bri-tof so že poslane lastnikom,nekaj odgovorov so tudi žeprejeli," je še dejal župan.Kje bi država lahko našla do-daten denar, se ne ve, neka-teri pa že računajo, da v pri-
hodnjem letu ne bodo mogliporabiti vsega denarja, ki je vdržavnem proračunu predvi-den za posodobitev železni-škega omrežja.
"Lastniki zemljišč, ki jihbo treba odkupiti za cestoBritof-Hotemaže, sicer pod-pirajo gradnjo ceste, vendarpa tarnajo, da so slabo obveš-čeni o trenutnih aktivnostih.Odmere so narejene, a zem-lja še ni kupljena. Občina bimorala bolj pritiskati na dr-
žavne organe, da pospešijopostopek odkupa. Ta se še nizačel, ker niti ni bila priprav-ljena osnovna trasa. Ni čud-no torej, da so nam odtegni-li državna sredstva," je obtem opozoril občinski svet-nik Janez Sušnik.
Župan je odgovoril, da ob-čina državi ves čas pomaga -od iskanja nekaterih lastni-kov zemljišč do pogovorov znjimi. "Svojo vlogo smo torejodigrali, res pa je, da se na dr-
žavni ravni vse zelo počasiobrača. Na relaciji od Britofado sredine Visokega potekavse tekoče, od tam do Hote-maž pa so težave. En lastnikoporeka izvedbi komasacije,nekaj problemov je zaradinezaključenih dedovanj. Izpostopka o izdaji odločbe oodmeri so izločena tudi ne-katera zemljišča, kjer ni znanlastnik ali pa teče pritožbenipostopek zaradi vpisa lastniš-tva v zemljiško knjigo."
Bo črtanje denarja izzvalo proteste?�1. stran
V spomin
Rudi Babnik1929 - 2009
Nedavno nas je po dolgotrajni bolezni zapustil naš nekdanji vodilni sodelavec, prijatelj in znanec, Rudi Babnik.Sodelavci smo si ob tej novici priklicali v spomin njegovo dolgoletno delo, delo finančnega direktorja v našem kolekti-vu, pa številne dogodke, pogovore in srečanja z njim.
Rudi Babnik je v štirinajstih letih zaposlitve (1961 - 1975)v Savi kot vodja financ oz. direktor finančno računovodske-ga sektorja zapustil pomemben pečat.
Prav v njegovem času je Sava naredila eno pomembnihprelomnic v svojem razvoju, saj je postala največja tovarnaza proizvodnjo gumijastih izdelkov v gumarski panogi takratne Jugoslavije in tudi na zahtevnih zahodnoevropskihtrgih že znan prodajalec, zlasti avtomobilskih plaščev. V tem obdobju je bil Rudi kljub mladosti s svojim izrednim posluhom in nadarjenostjo - zlasti na področju financ, računovodstva in analiz - nepogrešljiv član takratnega vodstva pri sprejemanju in uresničevanju odločitev, ki soomogočile, da je bila Sava, kot je tudi ostala še danes, edennajuspešnejših poslovnih sistemov v Sloveniji. Sodeloval je pripomembnem podpisu pogodbe o kooperaciji (1968) za proizvodnjo avtomobilskih gum z avstrijskim Semperitom,kar je pozneje, v letu 1972, preraslo v prvo joint venture pogodbo Sava - Semperit v naši državi.
Ves čas službovanja v Savi si je Rudi prizadeval, da je podjetje na področju financ, računovodstva in analiz pospe-šeno vpeljevalo najsodobnejše prijeme. Bil je priznan finanč-ni strokovnjak, avtor in nosilec številnih idej o organiziranjutako imenovanega notranjega računovodstva in analiz (obračun po ekonomskih enotah, direktnih stroških, mejnihstroških, vpeljava povsem novih delovnih mest kot stroškovniinženir ipd.). Za takratne čase so bile to zelo napredne poteze.
Da se Sava lahko danes na področju poslovodnega računo-vodstva in po razvitosti informacijskih sistemov povsem primerja z družbami iz najrazvitejših gospodarstev, so zametki tudi v Rudijevem vizionarstvu v tistem času.
Zaradi tega, Rudi, je v današnjem mozaiku uspešnegarazvoja Poslovnega sistema Sava veliko kamenčkov tudi tvojih.Za tvoje delo in tvoje izkušnje, ki so nam po tvojem odhoduostale in rodijo obilne sadove, smo ti nekdanji sodelavci in celoten kolektiv Poslovne skupine Sava iz srca hvaležni.
V imenu uprave Save, d. d.,Vinko Perčič
Radovljica
Udeleženci Jasne v Radovljici
Udeleženci 4. likovnega srečanja Jasna 2009, ki je potekaloletos na Ptuju, razstavljajo v prostorih Gorenjske banke vRadovljici. S svojimi deli se predstavljajo: Franc Bešter, Bo-leslav Čeru, Igor Dolenc, Marta Gašperlin, Edo Gregorič,Boštjan Gunčar, Anton Kavčič, Mia Mihelič, Nejc Slapar,Vida Soklič, Negos Stepanjan, Alojz Štirn, Slavica Štirn, IvanŽibert. Razstava bo odprta do 28. decembra. I. K.
6GORENJSKI GLAS
petek, 6. novembra [email protected]
Boštjan Bogataj
Gorenja vas - Kristina Kni-fic iz gorenjevaško-pol-janske občinske uprave jeobčinskim svetnikom na zad-nji seji predstavila projektUrejanja porečja Sore. Zgoljše na odobritev čaka približ-no trideset milijonov evrovvreden projekt ureditve ka-nalizacije in čistilnih na-prav, vrednost projekta v ob-čini Gorenja vas-Poljane paznaša 2,6 milijona evrov. Stem denarjem bodo zgradiliskoraj sedem kilometrov ka-nalizacijskih vodov na relaci-ji Trebija-Podgora-Hotavlje-Gorenja vas in povečali či-stilno napravo v Gorenji vasi(iz tisoč na 3100 populacij-skih enot).
Graditi naj bi začeli pri-hodnje leto, in sicer kanali-zacijski sistem Hotavlje-Gorenja vas (vrednost 334 ti-soč evrov) in čistilno napra-vo Gorenja vas (280 tisoč)."Skupno moramo na čistil-no napravo priključiti 856občanov, kar pomeni, dabomo morali zgraditi še se-kundarne vode in hišne pri-ključke oziroma v občin-skem proračunu najti še 1,2
milijona evrov do leta 2013,"je pojasnila Knifičeva. Danessta v občini zgrajena že dvakanalizacijska sistema(skupno 21 kilometrov) vPoljanah in Gorenji vasi,kjer sta tudi približno 80-odstotno zasedeni mali či-stilni napravi. V Poljanah jeizdelanih 180 priključkov, vGorenji vasi 320. Občina seje zavezala, da bodo javni ka-nalizacijski vod zgradili tudiv Dolenčicah, Javorjah, Mu-ravah, Podvrhu in vasi Čete-na Ravan.
Druga vloga projekta Ure-janja porečja Sore pa je ure-ditev preskrbe s pitno vodo,ki v primerjavi z ureditvijokanalizacije nekoliko za-ostaja. Prva vloga je bilaaprila lani zavrnjena zaradiprevisoke vrednosti. "Neka-tere investicije smo črtali,novo vlogo pa sedaj pregle-dujejo na ministrstvu zaokolje in prostor. Kdaj boprojekt potrjen, je nemogo-če napovedati," je pojasnilaKristina Knific. S tem pro-jektom bo občina gradila vr-tino na Trebiji, kjer je sedajle površinski zajem vode, kije občasno moten in slabšekvalitete. Zgrajen bo vodo-
vod Trebija-Gorenja vas(manjkajoči odseki) in Vola-ka-Hotavlje.
Na Volaki bo zgrajen vo-dohran z rezervnim vodnimvirom za celoten javni vodo-vod, vodohran pa bo zgrajentudi na Hlavčih Njivah. Od-cep vodovoda gre v Gorenjivasi čez reko Soro, tudi v To-dražu bo zgrajen vodohran.Na območju Poljan bo zgra-jen vodovod od zajetja nad
Hotovljo, tam bo tudi vodo-hran. Vodovodno omrežjebodo izboljšali tudi v Luči-nah (ureditev novega zajet-ja), kjer imajo predvsem vsušnih obdobjih težave z do-bavo pitne vode. Za oba zgo-raj opisana projekta bo mo-rala občina na leto zagotovitipribližno 2,7 milijona evrov,kar pomeni, da gre za skorajedine investicije občine vprihodnjih štirih letih.
Povečali bodo zmogljivost čistilne naprave v Gorenji vasi.
Le za kanalizacijo in vodovodV Občini Gorenja vas-Poljane bodo v prihodnjih letih za ureditev kanalizacije, vodovoda in čistilnihnaprav namenili po 2,7 milijona evrov.
Ana Hartman
Železniki - Tako kot v drugihobčinah so tudi v Železnikihpo zakonu o občinskem re-darstvu pripravili občinskiprogram varnosti, s katerimna podlagi ocene varnostnihrazmer v občini podrobnejedoločijo vrsto in obseg nalogredarstva. Na zadnji seji soga obravnavali tudi občinskisvetniki, ki pa ga niso potrdi-li, saj po njihovem vsebujepremalo konkretnih opera-tivnih predlogov in rešitevna področju varnosti v cest-nem prometu in na javnihpovršinah. Dogovorili so se,da bodo sestavili posebnoskupino, v kateri bodo polegzunanjega pripravljavca Sta-neta Mlakarja tudi svetnikiter predsednika Lokalne ak-cijske skupine in Sveta zapreventivo in varnost v cest-nem prometu. Njena nalogabo pripraviti program z boljkonkretnimi rešitvami odpredlaganih, potrjen pamora biti do konca leta.
"Nobena tragedija ni, čeprogram ni bil sprejet. Vdveh mesecih ga lahko iz-
boljšamo, saj so bili predlogisvetnikov na mestu. Dvo-mim pa, da bodo svetniki do-bili na mize bistveno druga-čen program, saj je v zakonuo redarstvu jasno napisano,kakšen mora ta programbiti, in bo skupina pri pripra-vi vezana na predpisano me-todologijo. Program boosnova za delo redarstva,predstavlja predvsem okvir,samo vsebino pa mu bodomorali dodati redar, policija,SPV ... Sicer pa program ni'zacementiran', v skladu zzakonodajo ga je treba vsakoleto ovrednotiti in po potrebiprilagoditi," je dejal MihaelPrevc. Kot je dodal, so svetni-ki program morda zavrnilitudi zato, ker pripravljavcaStaneta Mlakarja zaradi zlo-ma noge ni bilo na seji ob-činskega sveta, kjer bi svetni-kom lahko odgovoril na po-misleke in pripombe. "Mis-lim, da so podoben programsprejeli tudi v občini Gorenjavas-Poljane, saj imajo istegapripravljavca, pa tudi v dru-gih občinah po Sloveniji sosprejemali podobne progra-me," je še dejal župan.
Svetniki zavrnili program varnosti
Ljubno
V nedeljo blagoslov obnovljene cerkve
Na zahvalno nedeljo, 8. novembra, ob 8. uri bo škof AntonJamnik blagoslovil obnovljeno župnijsko in romarsko cer-kev Marije Udarjene v Ljubnem. V približno desetletju, koli-kor je trajala obnova, so popolnoma obnovili zvonik, ostreš-je in fasado ter okoli celotne stavbe zgradili odzračevalni ka-nal. Celotna obnova, ki je potekala pod nadzorom Zavodaza varstvo kulturne dediščine, je vredna 230 tisoč evrov,večino denarja zanjo pa so prispevali župljani oziroma kra-jani v KS Ljubno; desetino je prispevala Občina Radovljicain prav toliko tudi ljubljanska nadškofija. M. A.
Smo kakovosten in uspešen proizvajalec tlačnih orodij inulitkov iz magnezijevih in aluminijevih zlitin za avtomobil-sko industrijo.
K sodelovanju vabimo
VZDRŽEVALCA MEHATRONIKA (m/ž)
Od kandidatov pričakujemo:■ ustrezno izobrazbo: strojni tehnik ali inženir strojništva■ vestnost in zanesljivost pri delu■ zaželene delovne izkušnje
Nudimo vam:■ dinamično delo v prijetnem kolektivu■ možnost dodatnih izobraževanj in dolgoročnega sodelovanja
Delo bo potekalo v izmenah.
Ponudbe s kratkim življenjepisom in ustreznimi dokazili o izobrazbipošljite na naslov: LTH Ulitki, d. o. o., Kadrovska služba, Litostrojska 46,1000 Ljubljana, za več informacij pa nas lahko pokličete po telefonu:01/5001 962 ali 01/5001 896.
POTROŠNIŠKI KREDIT.
100% PRILOŽNOST!ZMAGOVALNI
OSVOJITE KARTE Z NAGRADNO IGRO:www.unicreditbank.si
UniCredit - Vaš partner in ponosni sponzor UEFA Champions League.
Potrošniški kredit je produkt UniCredit Banka Slovenija d.d., ki je edina odgovorna za le-tega, njegovo trženje in uspešnost. UEFA in njene povezane družbe, članska združenja in sponzorji (razen UniCredit in UniCredit Banka Slovenija d.d.) niso vključene v obravnavo in odobravanje produkta, ne dajejo priporočil in ne promovirajo produkta ter ne prevzemajo nobene odgovornosti, povezane z njim.
xxxxNe zgrešite 100% priložnosti! Začnite sezono z zmagovalnim potrošniškim kreditom z ugodno obrestno mero, ki je do finala UEFA Champions League v maju 2010 še dodatno znižana. Izboljšajte svojo finančno formo z najemom kredita tudi do 20.000 EUR in možnostjo odplačila do 10 let. Ste pripravljeni za igro? Pridružite se nogometnemu vznemirjenju na www.unicreditbank.si
KRATKA NOVICA
Foto
: Den
is B
ozov
ičar
Žiri
Prvim Visoko, drugimKašča
Občina Gorenja vas-Poljaneje sosednji Občini Žiri pred-lagala menjavo solastniške-ga deleža na dvorcu Visoko(11,3 odstotka) za deleže naobjektu škofjeloške Kašče(15,59 odstotka). "Naše so-lastništvo v Kašči je nesmi-selno, zato prodajmo deležna Visokem in vložimo vkak drug objekt v Žireh," jemenila svetnica VesnaKranjc, predlog pa so potr-dili tudi nekateri njeni kole-gi in dodali, da bodo kljubpobiranju najemnine s sta-rim objektom le stroški."Naša želja je skoncentrira-ti lastništvo na Visokem,denarja za odkupe pa nima-mo," je povedal Milan Ča-dež, župan občine Gorenjavas-Poljane, in tudi, da soveliko stroškov z dvorcemna Visokem že imeli, ven-dar z njimi niso obremenje-vali drugih občin solastnic.Na poziv Petra Dolenca, daod dvorca Visoko tako alitako ni nobene koristi, vKašči pa je perspektiva, inElizabete Rakovec, direkto-rice gorenjevaško-poljanskeobčinske uprave, da naj jihne kaznujejo pri njihovihprizadevanjih, so občinskisvetniki le potrdili menjavopomembnih lastniških dele-žev. B. B.
[email protected] GLASpetek, 6. novembra 2009 7
Vilma Stanovnik
Bled - Na blejski ledeni plos-kvi je bilo te dni še bolj živah-no kot običajno, saj so nanjej že od ponedeljka trenira-li naši članski reprezentanti,ki jih od danes do nedelječaka nastop na panonskemhokejskem pokalu v Szekes-fehervarju. To bo prvi pri-pravljali turnir v novi sezoni,na njem pa bo naša repre-zentanca nastopila zelo po-mlajena, saj se je moral se-lektor John Harrington od-povedati kopici igralcev, ki seubadajo s poškodbami, bo-leznijo ali pa so ob napor-nem ritmu v ligi EBEL pre-več utrujeni. Tako so se se-lektorju opravičili vratarjaRobert Kristan in Aleš Sila,brata Marcel in David Rod-man, Mitja Robar, Aleš Re-mar, Tomaž Razingar, MitjaŠivic, Anže Ropret ... na Ble-du pa sta nato zbolela še Sa-bahudin Kovačevič in RokTičar. Tako bodo barve Slo-venije na Madžarskem bra-nili vratarji Gaber Glavič,Matija Pintarič in AndrejHočevar, napadalci AndrejHebar, Žiga Jeglič, MarjanManfreda, Robert Sabolič,Miha Brus, Aleš Mušič,Egon Murič, Žiga Pance,Boštjan Goličič, Matej Hoče-var, Jure Kralj in Edo Terglav
ter branilci Klemen Pretnar,Greg Kužnik, Boštjan Groz-nik, Andrej Tavželj, IgorCvetek, Nejc Berlisk, JakobMilovanovič in Žiga Pavlin.
"Ekipa je od lanskega na-stopa na svetovnem prven-stvu res zelo pomlajena,tako da je bil te dni na Bledupoudarek na uigravanju intaktiki. Trenirali smo dva-krat na dan in zagotovo sebomo na Madžarskem po-skušali predstaviti kot dobraekipa. Vem pa, da bodo Itali-jani prišli na turnir v naj-močnejši postavi, tudi Mad-
žari bodo zagotovo nastopiliz vsemi svojimi najboljšimi,le za Hrvaško ne vem, skakšnim moštvom bo nasto-pila. Tako bo težko zmago-vati, obljubim lahko le, da sebomo potrudili po najboljšihmočeh," je pred odhodompovedal Kranjčan Žiga Pav-lin, ki v letošnji sezoni igraza italijansko ekipo RittenSport. Na turnirju na Mad-žarskem, ki bo za našo član-sko reprezentanco prvi pri-pravljalni turnir pred april-skim svetovnim prvenstvomdivizije I v Ljubljani, se bodo
naši danes pomerili s Hrvati,jutri z Italijani, v nedeljo pa zMadžari.
Nastop na svetovnem pr-venstvu v Franciji pa že med14. in 20. decembrom čakanaše mlade rise, ki so se v to-rek zbrali na Bledu, kjer sotrenirali pod vodstvom Da-nya Gelinasa in Gorazda Dri-novca ter te dni nastopajo naturnirju štirih dežel. Tako sose včeraj pomerili z Madžari,danes ob 18. uri je na spore-du tekma s Francozi, jutri ob16. uri pa še z mlado repre-zentanco Italije.
Mladi risi zbrani na BleduTa teden se je na Bledu najprej zbrala naša članska hokejska reprezentanca, ki je včeraj že odpotovala na turnir na Madžarsko, na Bledu pa na turnirju štirih dežel nastopa mlada reprezentanca do dvajset let, ki jo decembra čaka svetovno prvenstvo v Franciji.
R O K O M E T P R V E N S T V E N A T E K M A
RD MERKUR : RK JERUZALEM ORMOŽ
RD MERKUR, PODLUBNIK 1/C, ŠKOFJA LOKA
Športna dvorana PodenSOBOTA, 7. 11. 2009, ob 20. uri
PRIJAVI SE NA
www.2010mastersgames.comSI SPORT d.o.o.Poslovna cona A 37, SI-4208 Šenœur, Slovenijatel: +386 4 279 19 00, faks: +386 4 279 19 [email protected]
astersgames com
Na blejskem ledu je te dni živahno, saj mlada reprezentanca nastopa na turnirju štirih dežel, člani pa so po pripravah že odpotovali na Madžarsko. / Foto: Tina Dokl
Vilma Stanovnik
Kranj - Gorenjska z občinoBled kot uradnim gostite-ljem ter občinami KranjskaGora, Jesenice, Radovljica,Kranj, Šenčur, Cerklje, Bo-hinj in Tržič bo konec janu-arja gostila tako imenovaneSvetovne zimske mastersigre. Tekmovanja bodo pote-kala v šestih športnih pano-gah, in sicer v alpskem smu-čanju, biatlonu, hokeju naledu, smučarskih skokih,teku na smučeh in kot pred-stavitvenem športu tudi vdvoranskem nogometu. Ho-kejski obračuni bodo na Ble-du, Jesenicah in v Kranju,tekme v slalomu, veleslalo-mu in superveleslalomu vKranjski Gori, biatlonski intekaški obračuni na Poklju-ki, tekme v smučarskih sko-kih v Tržiču in Kranju, dvo-ranski nogometni turnirji pav Kranju, Radovljici, Kranj-ski Gori, Šenčurju, Cerkljah,Naklem in Bohinju.
Na igrah lahko nastopivsakdo, ki je starejši od 25 letoziroma v nekaterih športihstarejši od 30 let. To je lahkonekdanji olimpijski zmagova-lec ali svetovni prvak, športnikna državni ali lokalni ravni,lahko pa tudi nekdo, ki gabodo prav svetovne zimskeigre na domačih tleh navduši-le za udeležbo. Na igrah se na-mreč nastopa brez kvalifika-
cijskih kriterijev, upoštevajose le starostne kategorije med-narodnih športnih zvez.
Svetovne zimske mastersigre potekajo pod okriljemMednarodne organizacijeza masters igre, ki delujepod pokroviteljstvom Med-narodnega olimpijskega ko-miteja.
"Zanimanje za igre prinas je veliko, nekaj več smo
pričakovali le prijav sloven-skih športnikov. Je pa zani-mivo, da je med prijavljeni-mi športniki kar nekaj takih,ki se bodo pomerili v drugihšportih, kot so nastopali vsvoji tekmovalni karieri.Tako bo na primer Jože Šli-bar, svetovni prvak v smu-čarskih skokih, ki je leta1961 v Planici poletel 141metrov, nastopil v smučar-skem teku. Prav tako je medprijavljenimi tekači naš ševedno odlični kolesar TadejValjavec, olimpionik Miros-lav Cerar pa bo nastopal vmalonogometni ekipi," praviPetra Farčnik iz SI SPORT-a,kjer so prevzeli organizacijotega največjega zimskegašportnega dogodka po števi-lu udeležencev v Sloveniji.Organizatorji tudi poudarja-jo, da so uradni razpis podalj-šali do 25. decembra, saj siželijo, da se do takrat prijaviše čim več domačih športnihnavdušencev, ki si želijo do-živeti olimpijsko izkušnjo.
Olimpijska izkušnja za veteraneNa Gorenjskem bodo od 25. do 30. januarja potekale prve svetovne zimske igre veteranov, rok za prijavo pa so organizatorji podaljšali do 25. decembra.
Kolesar Tadej Valjavec bo na zimskih igrah veteranov nastopil v smučarskem teku. / Foto: Gorazd Kavčič
Bled
Na veslaškem gradbišču je živahno
V sredo in včeraj je organizacijski odbor za pripravo sveto-vnega pokala 2010 in svetovnega prvenstva v veslanju 2011na Bledu gostil delegacijo Mednarodne veslaške zveze FISA.Vodje posameznih področij so odgovornim za prireditve naFISI predstavili novosti od zadnjega junijskega obiska. Pritem je bil poudarek pri tehnični izvedbi tekmovanj, logistiki(namestitve, promet, prehrana), izvedbi časomerilstva in te-levizijskih prenosov. Največji napredek pri prenovi veslaškeinfrastrukture so člani delegacije lahko videli v Mali Zaki, sajse končujejo dela v čolnarni in telovadnici, že te dni pa sebodo začela dela za zunanjo ureditev veslaškega centra. Kotso povedali odgovorni pri VZS, se je njihov izvršni odbor nasvoji zadnji seji odločil, da zveza z Bledom kandidira tudi zaorganizacijo svetovnega veteranskega prvenstva leta 2013. Stem bi nadaljevali zgodbo vračanja Bleda na zemljevid naj-elitnejših veslaških prizorišč, prav tako pa bi tudi izkoristililetos in prihodnje leto prenovljeno infrastrukturo. V prihod-njih letih predvidevajo tudi kandidiranje za redno organiza-cijo tekem svetovnega pokala. FISA pa je ravno te dni potr-dila koledar mednarodnih regat in prvenstev v letu 2010.Bled bo poleg prve tekme svetovnega pokala (28.-30. maja)tudi prizorišče tradicionalne, že 55. po vrsti mednarodne re-gate (11.-13. junija), ki ima poudarek na udeležbi mladincevin mlajših članov. V. S.
Železniki
Specialni olimpijci na plavalnem turnirju
Jutri, v soboto, se bodo v Železnikih zbrali športniki z motnja-mi v duševnem razvoju. Nastopili bodo na že 10. tradicional-nem plavalnem turnirju Specialne olimpijade Slovenije. Tako vŽeleznikih pričakujejo 175 tekmovalcev in tekmovalk iz vse Slo-venije, saj bo turnir tudi priložnost za kvalifikacije za poletnesvetovne igre, ki bodo leta 2011 v Atenah. Tekmovalni del tur-nirja se bo začel ob 10. uri, še prej pa bo pred bazenom sloves-no odprtje, ki ga bodo popestrile mažoretke iz Železnikov. Od-ličja najboljšim bodo podelili športni asi Luka Špik, RomanKejžar, Drago Frelih, Blaža Klemenčič in Ivo Čarman. V. S.
GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 20098 [email protected]
Simon Šubic
Kranj - Na kranjskemokrožnem sodišču so ta te-den nadaljevali sojenje do-mnevnim preprodajalcemdroge: 44-letnemu GoranuPuzinu, 32-letnemu Mar-janču Stojčevu, 37-letnemuMatjažu Omanu, 45-letne-mu Hariju Novaku (vsi izKranja), 40-letnemu Bran-ku Bujanoviču iz Bistricepri Tržiču, 36-letnemuAleksandru Hanžiču iz Ta-bora in 49-letnemu Kranj-čanu Vladimirju Maliju izKranja, ki naj bi zalagalipredvsem odvisnike v Kra-nju, Tržiču in Škofji Loki.
Kriminalisti so jih po več-mesečni preiskavi, v kateriso si pomagali s tajnimopazovanjem in prisluško-vanjem telefonskim pogo-vorom, prijeli aprila letos injih ovadili storitve prek šti-risto kaznivih dejanj s po-dročja prepovedanih drog.V času preiskave naj bi pre-prodali skupno okoli pet ki-logramov heroina in s temzaslužili okoli 130 tisoč ev-rov. Glavna akterja naj bi
po mnenju tožilstva bilaStojčev, ki je soobtoženedomnevno zalagal s heroi-nom, in Puzin kot najboljaktiven prodajalec droge.Deloval je predvsem v bliži-ni gostilne Cilka v Kranju,po kateri so kranjski krimi-nalisti tudi poimenovalisvojo akcijo.
Sodni senat pod vod-stvom okrožne sodniceMarjete Dvornik se je sez-nanil z vsebino nekaterihtelefonskih pogovorov ob-toženih, si ogledal video-posnetke tajnega opazova-nja in zaslišal še nekaj prič.Za Puzina zelo obremenil-na priča je bil Samir Č. izTržiča, ki je senatu razložil,da je od njega redno kupo-val drogo. Ponavadi sta sepo telefonu dogovorila, kjese bosta sestala in kolikodenarja ima na voljo: "He-roin sem večinoma kupovalza deset do dvajset evrov,kar je zadoščalo za dan alidva. Med novembrom laniin aprilom letos sem drogokupil tudi po petkrat na te-den. Takrat sem bil odvi-sen, sedaj ne več."
Tržičan redno kupoval heroinNa kranjskem sodišču so ta teden nadaljevali sojenje sedmerici, ki naj bi tvorila mrežo preprodajalcev.
Obtoženi Goran Puzin naj bi odvisniku iz Tržiča redno prodajal heroin. / Foto: Gorazd Kavčič
Simon Šubic
Kranj - Zaradi torkovega sne-ga so se pred vulkanizerski-mi delavnicami že pojavilečakalne vrste, čeprav je zim-ska oprema na motornih vo-zilih obvezna šele s 15. no-vembrom. Vsem, ki vas toopravilo še čaka, svetujemo,da se predhodno pozanimateo cenah pri vašem vulkani-zerju, saj se te kar precej raz-likujejo. Za menjavo štirihpnevmatik na jeklenih platiš-čih je treba na Gorenjskemvečinoma odšteti med 24 in30 evri, nekateri vam bodozaračunali celo več, le redkipa manj. Za menjavo gumna aluminijastih platiščih bo-
ste plačali še nekoliko več.Odložitev starih, obrabljenihgum je ponekod brezplačna,spet drugje vam jo bodo zara-čunali. Enako velja za hranje-nje pnevmatik pri vulkani-zerju. Zimska oprema je ob-vezna tudi pred 15. novem-brom, če se sneg oprijemljevozišča ali pa je to poledene-lo. Za zimsko opremo oseb-nih vozil se štejejo štiri zim-ske pnevmatike ( M+S) z mi-nimalno globino profila trimilimetre ali štiri letne pnev-matike z minimalno globinoprofila tri milimetre in snež-ne verige v priboru. Sicer paso v ponedeljek vzpostavilitudi 24-urno zimsko službona državnih cestah.
Vulkanizerji zavihali rokave
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
Simon Šubic
Škofja Loka - V ponedeljekzvečer so v Soteski v SelškiSori našli mrtvega 25-letnikaiz Selc, ki je z osebnim vozi-lom zletel z regionalne cesteŠkofja Loka-Železniki. Poli-cija točni čas prometne ne-sreče še ugotavlja. Po sedajznanih podatkih se je nesre-ča zgodila od nedelje zjutrajdo ponedeljka zvečer, so spo-ročili z Operativno komuni-kacijskega centra v Kranju.
Po ugotovitvah policije seje 25-letni voznik z osebnimavtomobilom peljal po regio-nalni cesti proti Železnikom.V Soteski je v izteku desneganepreglednega ovinka zape-ljal desno z vozišča, nato pa
sunkovito zavil nazaj preknasprotnega voznega pasuna travnato površino, od ko-der je vozilo nato zdrsnilo vstrugo reke Sore. Voznik je vnesreči umrl, v vodi nedalečod vozila so ga našli gasilciPGD Škofja Loka in poklicnigasilci iz Kranja.
Vzrok smrti bodo ugotovi-li z obdukcijo, zaradi ugoto-vitve okoliščin prometne ne-sreče pa bodo opravili tudianalizo za ugotovitev more-bitne prisotnosti alkohola,mamil ali drugih psihoaktiv-nih snovi pri vozniku. Opra-vili bodo tudi izvedeniškipregled vozila. Policisti bodoo nesreči s poročilom obve-stili Okrožno državno tožil-stvo.
Z avtomobilom zapeljal v Soro
Simon Šubic
Kranj - Člani Policijskega sin-dikata Slovenije in podporni-ki so včeraj med 13. in 15. uroopozorilno stavkali, saj odvlade zahtevajo popolno od-pravo plačnih nesorazmerij vjavnem sektorju za obdobjedecember 2009-november2011 po že dogovorjeni dina-miki. Med stavko so bili na te-renu samo policisti, ki so bilina nujnih, interventnih nalo-gah, ostali pa so se ti dve uriudeležili sindikalnega sestan-ka o aktualnih problemih po-licistov, je pojasnil MiroslavVolmajer iz območnega poli-cijskega sindikata Gorenjske.Od približno 9.500 zaposle-nih v slovenski policiji jih jeokoli šest tisoč včlanjenih vpolicijski sindikat.
Policijski sindikat polegtega od ministrice za notra-
nje zadeve Katarine Kresalzahteva, da se takoj podpišepogodba o zagotavljanjupogojev za sindikalno delov ministrstvu za notranjezadeve, kakor predvidevapogodba o ureditvi medse-bojnih razmerjih med Poli-cijo in Policijskim sindika-tom Slovenije. Zahtevajotudi vzpostavitev socialnegadialoga in da se z reorgani-zacijo in racionalizacijo po-licije ne posega v pridoblje-ne pravice njihovih članov.
Podporo stavkovnim za-htevam je izrekla Konfedera-cija sindikatov javnega sek-torja Slovenije, ministricaKresalova pa je dejala, daimajo policisti pravico dostavke, njihove kritike paoznačila kot upravičene. Ponjenih besedah je policija priplačnih pogajanjih vedno po-tegnila kratko.
Policisti včeraj stavkali Policisti so izvedli dveurno opozorilno stavko.
Simon Šubic
Škofja Loka - Zamaskiranmoški je v ponedeljek okoli18. ure vstopil v prodajalnona Kapucinskem trgu vŠkofji Loki, prodajalki za-grozil z nožem in od nje za-hteval denar, ki mu ga jetudi izročila. Po tem je stori-lec prodajalno zapustil inzbežal z nekaj sto evri goto-vine. Policisti in kriminalistiše zbirajo obvestila v zvezi zopisanim dejanjem in bodozoper storilca podali kazen-sko ovadbo na Okrožno dr-
žavno tožilstvo v Kranju. Ro-par je bil po pripovedovanjunapadene prodajalke visokod 180 do 185 centimetrov,izredno suhe postave, svetlepolti in temnejših oči. Oble-čen je bil v temnejša oblači-la - jakno in hlače, na glavipa je imel kapo z izrezomaza oči. Policisti naprošajovse, ki bi karkoli vedeli o de-janju, da pokličejo na Poli-cijsko postajo Škofja Loka(tel. št. 04/502 37 00), inter-vencijsko številko 113 ali pana anonimni telefon 080-1200.
Z nožem nad prodajalkoV ponedeljek je neznani moški oropal prodajalnona Kapucinskem trgu v Škofji Loki.
Zagorela tudi kuhinja
V torek je 41-letni Leščan za-kuril v peči v kuhinji. S kuril-nim oljem je polil iverneplošče v peči, pri vžigu se jeogenj razširil na kuhinjo. Ova-dili ga bodo zaradi povzročit-ve splošne nevarnosti. S. Š.
www.gorenjskiglas.si
AKTUALNO
ZANIMIVOSTI
ZGODBE
KNJIGE IN LJUDJE
RAZGLED
Aktualno ZanimivostZgodbe
Tema:
Razveze zakonskih zvez
V Sloveniji je bilo lani 2.246 razvez zakonskih zvez. Razvezanih je bilo tudi 1.259 zvez, v katerih je živelo 1.899 vzdrževanih otrok. Prav otroci najtežje doživljajo razveze. I Foto: Tina Dokl
Ob ustanovitvi regijskega parkaKamniško-Savinjske Alpe jihskrbijo omejitve. Stran 10
Andrej Debeljak - nekdanjiduhovnik, ki zdaj živi družinskoživljenje. Stran 13
V Ugandi so šole natrpane,mnogi pišejo kar na kolenih,ker ni denarja za mize. Stran 12
10
Aktualno
Danica Zavrl Žlebir
Vlada je junija letos potrdi-la osnutek uredbe o regij-skem parku, ki naj bi zajelblizu 25 tisoč hektarjev zem-ljišč, septembra in oktobra jev občinah potekala javna raz-prava, na javnih predstavit-vah so prebivalci morebitne-ga parka in lastniki zemljiščs teh območij prisluhnili in-formacijam o tem, kaj jimpark prinaša in povedali svo-ja mnenja in pripombe. Zla-sti lastniki zemljišč mu ostronasprotujejo, saj v njem nevidijo nobene koristi, naspro-tno, prepričani so, da pred-stavlja nove omejitve. V obči-ni Preddvor, kjer naj bi bile vobmočje parka zajete kar tričetrtine površine občine, soprejšnji teden na občinskemsvetu sklenili, da odstopajood nadaljnjih postopkov, insicer zaradi izrazito odklonil-nega stališča občanov in last-nikov zemljišč.
Stanislav Bergant iz Kokreje eden od zagovornikovustanovitve regijskega parkain edini od občinskih svetni-kov, ki je v Preddvoru glaso-val proti takemu sklepu."Morda smo se s tem prena-glili, lahko bi posredovali vsenaše pomisleke in kritike inče jim država ne bi prisluhni-la, bi še vedno lahko odkloni-li," meni Bergant o sklepuobčinskega sveta, ki je sicer kodločitvi o ustavitvi postop-kov še dodal, da si s tem nezapirajo možnosti drugačneodločitve v prihodnje, kar pamora temeljiti na pobudi in sstrinjanjem prizadetih obča-nov in lastnikov zemljišč.
Kje Bergant vidi prednostiregijskega parka? "Kot mladalpinist sem veliko hodil v za-hodne Alpe in tam videl,kako živijo ljudje na zaščite-nih območjih. Narava je bilaobvarovana, kljub temu da sota območja živela od turizma,okolica lepa, naselja urejena,standard ljudi je bil dober.Prebivalci so imeli interesostati v teh krajih. V Kokri sezadnja desetletja srečujemo spropadanjem kmetij in odse-ljevanjem ljudi v dolino. Tež-nje v vseh srednjeevropskihalpskih državah so usmerje-ne k ohranitvi poseljenosti inkulturne krajine. Treba jenajti način, kako ljudi motivi-rati, da ostajajo v teh krajih.Sam v uredbi o krajinskemparku Kamniško-SavinjskeAlpe vidim možnost za raz-voj. Krajevni odbor Kokra, kiuredbo podpira, je občini inministrstvu vendarle naslovilveč pripomb, ki bi jih morala
uredba upoštevati. Tako me-nimo, da je treba vanjo prelitiposlanstvo ustave, ki državinalaga skrb za gospodarski,socialni in kulturni napredekprebivalstva v gorskih in hri-bovitih območjih. Dana bimorala biti možnost fleksibil-nega vstopanja in izstopanjaiz območja parka. Izrazitejšipoudarek bi moral biti na lo-kalnem prebivalstvu, sajsamo to ohranja kulturnokrajino. Ob primernih nara-vovarstvenih definicijah bimorali prebivalcem dopušča-ti gradnjo objektov tudi zatržne namene (denimo maleelektrarne) primernih di-menzij in zmogljivosti. Spod-bujanje podjetništva v parkunaj bi bilo v takšnem obsegu,da bi omogočilo življenjske-mu standardu primeren eksi-stenčni razvoj prebivalcev. Inče so ti zaradi kakih posebnihzahtev varstvenega režimaprikrajšani (denimo uporabadoločenih materialov prigradnji, ki povečuje stroške),bi morala država poskrbeti zadoločeno nadomestilo ali od-škodnino. Terjamo pa tuditakšno upravljanje parka, kivečjo pozornost daje prebival-cev, lastnikom, kmetom,podjetnikom ..."
Bergant tudi razume, danekateri lastniki nasprotujejoregijskemu parku, saj to te-melji na preteklih izkušnjahz državo, ki je bila pogosto bi-rokratska, nedostopna in ne-razumevajoča za potrebe lju-di, njeni postopki pa neživ-ljenjski. Predsednik Agrarneskupnosti Bašelj Slavko Ro-blek, potrjuje, da je lastnikezemljišč na tem območjuprav dosedanje ravnanje dr-žavnih institucij naredilo ne-
zaupljive. "Država pa s kra-jinskim parkom uvaja še enoinstitucijo, ki bo ovirala našegospodarjenje. Lastnikovkmetijskih zemljišč nihče nivprašal, vem pa, da v tujinitakšne parke ustanavljajo ssoglasjem lastnikov in z od-škodninami, če so ti zaradidoločb prizadeti. Udeležilsem se vseh zborov, ki so bilipo občinah sklicani za obra-vnavo uredbe o parku Kam-niško-Savinjske Alpe, in pov-sod so mu kmetje izražali na-sprotovanje," je dejal Roblek."Razen omejitev nam lastni-kom zemljišč park prav ni-česar ne prinaša. Za varova-nje narave je dovolj poskrb-ljeno že z Naturo 2000, prikateri se srečujemo z veliki-mi omejitvami. Tako smo de-nimo v agrarni skupnosti že-leli do planine, kjer imamopašnike, zgraditi gozdno vla-ko, primerno za dostop straktorjem. Za tristo metrovvlake smo potrebovali cel šopdokumentacije z različnimisoglasji in imeli težave z in-špekcijo, zavod za gozdove paje ocenil, da v širšem interesutakšna gozdna vlaka ni po-trebna. Ko hodimo po drugihkrajih, denimo po območjuTriglavskega narodnega par-ka, pa nam ljudje tudi govori-jo o težavah, ki jih imajo zara-di omejitev v parku. Mendatam kmet, ki se ukvarja skmečkim turizmom, nemore zgraditi večjega številaparkirišč za svoje goste. Last-niki zemljišč ob predlaga-nem regijskem parku ugotav-ljamo, da nam ne bo prav ničkoristil. Že sedaj, ko državauporablja našo zemljo (deni-mo za lov), ne dobimo nobe-ne odškodnine ali rente. Tudi
temu bi težko verjel, da bomos parkom lažje prišli do ev-ropskega denarja: za vsakprojekt namreč potrebuješsvoj 50-odstotni lastni vložek.Osebno in kot predstavnikagrarne skupnosti parku na-sprotujem: zaenkrat v parkne gremo. Če pa se v prihod-nosti izkaže, da je to koristno,pa gremo še vedno lahko zra-ven."
Kako bo postopek za ome-njeni regijski park tekel na-prej? Na Ministrstvu za oko-lje in prostor so nam odgovo-rili, da se je postopek za usta-novitev parka šele dobro za-čel, čeprav so nekateri dobiliobčutek, da je že pri koncu.Po dvomesečni javni razpra-vi, ko so imeli vsi zainteresi-rani možnost dati svoje pri-pombe na vsebino uredbe,meje parka in notranjih var-stvenih con, si bodo na mi-nistrstvu vzeli čas za analizopripomb in pripravo stališčdo njih, kar bodo storili sku-paj z občinami in strokovni-mi službami. Kjer bodo pri-šli do skupnega stališča, da jeto potrebno, bodo tudi po-pravili meje. Šele ko bo vseskupaj usklajeno z občina-mi, bodo šli v nadaljnji po-stopek. "Občine se v temčasu še niso odločale za aliproti regijskemu parku, pačpa so dale konstruktivne pri-pombe z namenom izboljša-nja uredbe. Za končne odlo-čitve bo še dovolj časa in ka-kršno koli vnaprejšnje zavra-čanje procesa ustanavljanjabrez analize pripomb oz. po-pravkov uredbe bi bilo ne-spametno," so nam odgovo-rili na ministrstvu na vpraša-nje, kako so se v drugih obli-nah odločili glede parka.
Na uredbo o regijskem parku Kamniško-Savinjske Alpe je v časujavne razprave prispelo več pripomb.Med podporniki regijskega parka stakrajevna skupnost Kokra in mladedružine iz zaselka Kokra - Polana,nasprotujejo pa ji skupina lastnikovzemljišč v dolini Kokre, krajevni odborBašelj in tamkajšnja agrarna skupnost,ljubljanska nadškofija in AS Meščanska korporacija Kamnik.
petek, 6. novembra 2009
Skrbijo jih omejitve v parkuObčine Jezersko, Kamnik, Luče, Preddvor in Solčava ter Ministrstvo za okolje in prostor so leta 2005podpisale sporazum o ustanovitvi regijskega parka Kamniško-Savinjske Alpe. Po dvomesečni javnirazpravi se je pokazalo, da ustanovitvi parka nasprotujejo zlasti lastniki zemljišč.
Dolina Kokre bi bila v velikem obsegu zajeta v regijski park Kamniško-Savinjske Alpe.
Stane Bergant, krajevni odbor Kokra: "V Kokrividimo v krajinskem parku možnost razvoja inhkrati zavarovanja naravnih danosti. Takšnetežnje obstajajo v srednjeevropskih alpskihdržavah, kjer se ljudje s podeželja izseljujejo. Dabi obdržali ljudi in ohranili kulturno krajino, paje treba najti način, kako jih motivirati."
Miran Zadnikar, župan občine Preddvor: "Občina bi si na svojem območju želela imetikrajinski park, saj prinaša več prednosti, odmožnosti razvoja do državnega nadzora. Občinski svet pa je sklenil, da se zaenkrat s krajinskim parkom ne strinjamo, vzpostaviti biga bilo mogoče samo v soglasju z lastniki."
Slavko Roblek, predsednik Agrarne skupnostiBašelj: "Izkušnje, ki jih imamo lastniki kmetijskih zemljišč z državnimi institucijami,so nas naredile nezaupljive. Krajinski park bibila le še ena institucija več, ki bi nas omejevala.Že pri Naturi 2000 smo imeli veliko težav, kosmo želeli do planine narediti gozdno vlako."
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
Foto
: Go
razd
Kav
čič
11petek, 6. novembra 2009
Razveze
Simon Šubic
Verjeli ali ne, toda danesse v Sloveniji razveže pri-bližno enako število zakon-skih zvez kot pred trideseti-mi leti. Po podatkih sloven-skega statističnega urada seje na primer leta 1978 ločilo2.406 zakonskih parov, lanipa 2.246. A po drugi stranije bilo pred tremi desetletjisklenjenih skoraj 14.700 za-konskih zvez, lani pa samoše 6.703. Prav v slednjempodatku se skriva razlog, za-kaj je število razvez zakon-skih zvez ostalo na enakiravni kot pred tridesetimileti. Vse več je namreč zu-najzakonskih skupnosti, prikaterih razveze - ko se part-nerja razideta - niso potreb-ne. Še vedno pa je treba do-reči delitev skupnega pre-moženja, dodelitev otrok,preživnino ...
Razveza je boleč in stre-sen trenutek, saj gre ven-darle za konec skupne potidveh zakoncev. Razideta selahko sporazumno, sicer pav tožbenem postopku. "Šenekaj let nazaj so sodnikiposkušali sprta zakoncaprepričati, naj še enkrat pre-mislita in se potrudita, da-nes pa teh poskusov ni več.Kdor se odloči ločiti, se tudibo. Razlog za ločitev je lah-ko prav vsaka stvar, ki jo ne-kdo od zakoncev navede kotnevzdržno, največkrat pagre za nasilje, skoraj vednomoškega nad žensko. Tedajpogosto predlog za razvezopride v paketu, skupaj s pre-povedjo približevanja inpredlogom o nepravdnempostopku na pripustitevskupnega stanovanja v iz-ključno rabo šibkejši stran-ki," pojasnjuje Mitja Sever,odvetnik iz Radovljice.
Razlogi za razvezo so, kotsmo že omenili, največkratkonkretna šikaniranja ene-ga partnerja nad drugim,zato najbrž ni čudno, da našsogovornik v nekajletni ka-rieri še ni doživel, da bi so-dišče kakšen zahtevek zarazvezo zavrnilo kot neute-meljen. "Nepremostljiverazlike v svetovnih nazorihzakoncev ali kakšne drugefilozofske zadržke, ki bi bilirazlog za razveze, še nisemzasledil. V teh primerih za-
konci za dobro otrok rajepotrpijo v zakonu. Tudi va-ranje samo po sebi ni po-gost razlog za ločitev. Opa-žam, da so ženske zaradiotrok pripravljene kar veli-ko potrpeti, zato so priprav-ljene oprostiti tudi kakšenskok čez plot. Zakon razpa-de, ko se takšno ravnanjenadaljuje ... Med razlogi zarazvezo se zato hitreje naj-dejo obrazložitve, kot je'ustvaril si je novodružino'," pravi. Med razlo-gi za razvezo, ki jih pogostonavajajo ženske, je tudi al-kohol, ki je razdrl že marsi-katero zakonsko zvezo. Mo-ški po drugi strani v zakonuradi obupajo zaradi psihič-nih težav svojih žena. "Pov-sem banalnih razlogov zarazvezo še nisem imel vsvoji praksi, čeprav te neka-tere stvari vseeno preseneti-jo. Na primer, da se nekdoodloči za ločitev pri osem-desetih, kot razlog za razve-zo pa navede, da ga je ženaizgnala iz skupne posteljein iz kuhinje."
Eno leto za sporazumnorazvezo
Ko zakonca ugotovita, daskupno življenje ni večmožno, se lahko odločita zasporazumno razvezo. Vtem primeru je treba skleni-ti notarski sporazum, v ka-terem se dogovorita o nači-nu delitve skupnega premo-ženja, razrešiti je trebavprašanje, kdo postane aliostane najemnik skupnegastanovanja, in tudi, ali ima-ta zakonca med seboj kakš-ne preživninske zahtevke.Sledi vložitev predloga zasporazumno razvezo na so-dišče. Če se zakonca ne mo-reta dogovoriti, komu bodov varstvo in vzgojo zaupaniotroci, bo ustrezno mnenjepripravil center za socialnodelo. Ko sodišče to mnenjepridobi, se opravi narok, do-loči se preživnina, nato seizda sodna odločba in plačasodna taksa. "Postopek raz-veze, kjer ne prihaja do za-pletov, je končan v približ-no letu dni," je razložil od-vetnik.
Precej dlje lahko trajajorazveze, za katere je bilavložena tožba. V takem pri-
meru postopek poteka vdveh fazah. Prva in ponava-di hitrejša je postopek za-konske razveze, v kateri sedogovorijo tudi za dodelitevotrok enemu od zakoncev,določitev preživnine in ure-ditev stikov z otroki za dru-gega zakonca. Druga faza jepostopek delitve skupnegapremoženja, ki se zna zavle-či tudi pet, deset let. "Ti po-stopki se radi zavlečejo, kerje težnja sodne prakse, dase deli celotno skupno pre-moženje in ne vsako pre-moženje posebej - na pri-mer avto, hiša. Če eden odnekdanjih partnerjev potemves čas spreminja oziromadodaja nove premoženjskezahteve, lahko postopek tra-ja v nedogled."
Predporočna pogodba ni možna
Na vprašanje, pri kate-rem vprašanju se spor medzakoncema večkrat zaostri,pri dodelitvi otrok ali razde-litvi premoženja, Mitja Se-ver pojasni, da se okolivprašanja dodelitve otrok vvarstvo in vzgojo zakoncaredko dolgo prepirata. "Pritem vprašanju se zakoncivendarle podredijo mne-njem avtoritete, bodisi cen-tra za socialno delo bodisikasneje sodnemu izveden-cu, če se mnenje centra zasocialno delo izpodbija. Si-cer pa so v skoraj vseh pri-merih otroci do štirih letdodeljeni mami, razen čene gre za alkoholičarko, du-ševno bolnico ali nezreloosebo. Očetje se morajoprecej bolj potruditi, da jimsodišče, ponavadi gre zasodnice, dodeli otroke." Poizkušnjah sogovornika soženske precej principielne,zato se nekatere želijo ne-kdanjemu možu maščevatis preprečevanjem njegovihstikov z otroki. "Sčasoma,ko se čustva umirijo in part-nerja zaživita vsak svoje živ-ljenje, pa tudi ženske veli-kokrat ugotovijo, da bi bilofino imeti vsaj en prost danna teden, da bi kam odpoto-vala s svojim novim part-nerjem in podobno. Tedajrade zahtevajo od nekda-njih možev, naj pogostejeskrbijo za otroke. A večkrat
se jim maščuje, ker se v po-stopku razveze niso bilepripravljene pogovarjati. Si-cer pa preko sodišča ni mo-goče izsiliti, koliko stikov zotroki morajo imeti starši,ki jim otroci niso bili za-upani v varstvo in vzgojo."
Pri delitvi premoženjamed nekdanjima zakonce-ma je pomembno, da gre zapremoženje, ki sta ga za-konca ustvarila v času traja-nja zakonske zveze z de-lom. Predporočne pogodbe,kot jih poznajo drugje, prinas nimajo pravne vredno-sti, saj vnaprejšnjega dogo-vora o delitvi še neustvarje-nega premoženja zakon nedovoljuje. "Se pa podpisuje-jo sporazumi, v katerihpartnerji ugotovijo, kakšnopremoženje že obstaja prednastopom zakonske zveze.Prav tako je možen kasnejšisporazum, s katerim zakon-ca drug drugemu priznata
določen delež že ustvarjene-ga skupnega premoženja,"razlaga odvetnik.
Prerekanje med nekda-njima zakoncema, kajkomu pripada, lahko precejogreje tudi ozračje v sodnidvorani. "Seveda včasih zav-re tudi kri. V takih kriznihsituacijah se pokaže kako-vost odnosa, kakršen je bilmed partnerjema že v za-konski zvezi. Pogosto se po-rušijo vse meje dostojan-stvenega obnašanja, zakon-ca se med seboj obkladata skrepkimi izrazi. Seveda jeprecej odvisno tudi od avto-ritete sodišča, koliko besed-nega dvoboja dopušča." Se-ver pretepu med nekdanji-ma zakoncema še ni bil pri-ča: "Do njega hitreje pride vkakšnih sosedskih sporih.Takrat čustva še hitreje po-divjajo."
Pogost pojav je izmikanjeplačevanju preživnine.
"Sodna praksa je tu zelo ne-usmiljena in sodniki le red-ko znižajo višine preživni-ne, pa čeprav je nekdanji za-konec, ki jo je dolžan plače-vati, izgubil zaposlitev. Zni-žanje preživnine ponavadiuspejo doseči le v primerunesreče s hudimi posledica-mi, hude bolezni ali dveh,treh otrok v novi zvezi. Čese preživnina ne plačuje, sesproži izvršilni postopek.Če ta tri mesece ni uspešen,se lahko stranka obrne napreživninski sklad, kjerdobi minimalno preživni-no." Izmikanje plačevanjupreživnine je sicer kaznivodejanje, za katerega je za-grožena kazen do enegaleta zapora. "Včasih je bilopotrebno sodišču dokazatiizmikanje, sedaj je dovoljdokazati, da nekdo ne pla-čuje preživnine, čeprav bi tozmogel. A običajno sodiščeizreče pogojne obsodbe."
Ločijo se tudiosemdesetletnikiV Sloveniji se razveže vsaka četrta sklenjena zakonska zveza, kljub temu panaša država po pogostosti razvez še vedno sodi na rep Evropske unije. Popodatkih Eurostata je bilo namreč lani le v Italiji (0,9) manj razvez na tisočprebivalcev kot v Sloveniji (1,1), najraje pa se zakonski pari ločujejo na Češkem in v Litvi.
Po podatkih vpisnika za družinsko pravdne zadeve na Okrožnem sodišču v Kranju, na katerem potekajo vsi postopkirazvez na Gorenjskem, je bilo letos do konca oktobra vloženih87 tožb za razvezo zakonske zveze in 83 predlogov za sporazumno razvezo. V letu 2008 je bilo vloženih 83 tožb zarazvezo in 99 predlogov za sporazumno razvezo zakonske zveze. Podatki kažejo, da se je letos zmanjšal delež sporazumnih razvez. Šest sodnikov, ki na kranjskem sodišču rešuje družinske zadeve, je lani rešilo 337 statusnih zadev (razveze, očetovstvo, preživnine, dodelitve otrok), do konca oktobra 2009 pa že 330 statusnih zadev. Letos so rešili tudi 254 nepravdnih družinskih zadev.
Foto
: Gor
azd
Kav
čič
12 petek, 6. novembra 2009
Zgodbe
Marta Satler
Pred nami je nov dan in ne-strpno ga pričakujemo. V me-stu Kabale, na jugu Ugande,kjer izvajamo projekt Sposob-nost branja - okno do znanja,smo danes v Edirisini stavbi zimenom The Home spet gosti-teljice. Na delavnico smo pova-bile vzgojiteljice, predstavniceiz 40 vrtcev v mestu. Naš pro-jekt, ki ga sofinancira Ministr-stvo za zunanje zadeve RS, jenamenjen v prvi vrsti spodbu-janju bralne kulture na pode-želskih osnovnih šolah, vendarse tukaj ponavadi stvari hitrorazvejo in mestni urad za šol-stvo nas je zaprosil, če lahko iz-vedemo vsaj po eno delavnicotudi za njihove učitelje in vzgo-jitelje.
Vse je pripravljeno, prostorje natrpan s stoli, vendar misli-mo, da bo vseeno šlo. Včerajsmo prostovoljke iz DruštvaEdirisa Slovenije gostile učite-ljice in na začetku smo mislile,da iz tega ne bo nič. Ob predvi-denem času smo stale predstavbo in vsako lepo oblečenožensko, ki se je ustavila nekajmetrov pred vhodom v nasled-nji uri, smo dobesedno zvleklenoter. Prav sramežljivo se ob-našajo, gledajo v tla in komajodgovorijo na tvoj pozdrav.
Led je bil prebit, ko jih je Mo-ses, naš vodič po muzeju, od-peljal na brezplačen ogled raz-
stave o ljudstvu Bakiga. Hišo zvelikim napisom Edirisa, v ka-tero že nekaj let vidijo vstopatipredvsem belce - muzungu, sodo zdaj gledale le od daleč inpojma niso imele, kaj se tamdogaja. Za muzej, ki govori oskoraj pozabljeni zgodovini nji-hovega ljudstva, nikoli niti sli-šale niso. Z velikim zanima-njem so spremljale razlage, sajMoses ve o vsakem predmetupovedati zanimivo zgodbo, naj-bolj jih je pa nasmejal, ko je ig-ral vrača, ki poskuša od obisko-valca s svojo magijo dobiti tudikaj za bogove in seveda kot po-srednika tudi zase - kozo alivsaj kokoš.
V predavalnico so se skozinašo Galerijo izdelkov domačeobrti vrnile vedrih obrazov invedele smo, da zdaj lahko za-čnemo - uro in pol kasneje, kotsmo nameravale. Po predsta-vitvi projekta in pomembnostilokalnega jezika za kulturo ne-kega naroda smo predavale okoristih, ki jih za vsakdanje živ-ljenje prinaša sposobnost bratiin razumeti, kaj prebereš. VUgandi je bralna kultura zelona nizkem nivoju, saj v lokal-nem jeziku Rukiga, čeprav gagovori milijon šeststo tisoč pre-bivalcev, razume pa mendacelo deset milijonov, knjig sko-rajda ni. Knjige v angleščini, kije uradni jezik v Ugandi in zatotudi v šolah, pa berejo le redkiposamezniki, ki so se že med
šolanjem naučili uporabljatiknjige. V državi, kjer prebival-stvo tako hitro narašča, so šoleprenatrpane in mnogi pišejona kolenih, ker ni denarja zamize. Preden se naučijo tolikoangleščine, da lahko berejo inse izražajo - ponavadi je to vsrednji šoli, so že zamudili tističas, ko pri otroku lahko vzbudi-mo veselje do branja.
Predstavile smo jim našoknjigo Hišica z dvema okno-ma, ki smo jo izdale prav za taprojekt in ob pogledu skozimagični okni primerja življe-nje otrok v Ugandi z življenjemotrok iz Slovenije. Knjiga je na-pisana v treh jezikih: sloven-skem, angleškem in rukigi,zato jo otroci lahko začnejo bra-ti v osnovni šoli že takrat, ko ra-zumejo le materni jezik, in na-daljujejo v angleščini, ko je nji-hov besedni zaklad dovolj bo-gat, pa še takrat lahko oba jezi-ka primerjajo, kadar pomenakakšne besede še ne poznajo.
Učiteljice so nas pozorno po-slušale in tudi zavzeto sodelo-vale na praktični delavnici,kako je možno knjigo uporabi-ti v učnem procesu in kaj vse selahko ob branju naučimo. Se-veda pa so bile najbolj vesele,ko smo vsaki poklonile knjigoin priročnik o izvedbi praktič-nih delavnic za spodbujanjebranja na različnih nivojih zna-nja. Govorile smo tudi o izkuš-njah z delavnic, ki smo jih
prejšnji teden pridobile na eniod izbranih vaških šol. Pokaza-le smo jim nekaj posnetkov otem, kako smo delali, in tudirisbe, ki so jih narisali o vsebiniknjige otroci prvih dveh razre-dov, ter lepe knjižice, ki so jihizdelali otroci tretjega in četrte-ga razreda. Njihova naloga jebila, da si izmislijo in napišejosvojo zgodbo, jo tudi ilustrirajoter na platnico napišejo naslovin svoje ime. Končni izdelki sopresenetili tako učitelje, kotnas, ki smo delavnice vodile,otroci pa so bili neizmerno ve-seli, ko smo jih slikale s knjiga-mi v rokah. Tukaj namreč last-nega razmišljanja ne spodbuja-jo, saj je v razredu včasih sto inveč otrok, ki predvsem besedoza besedo ponavljajo za učite-ljem.
Prepričane smo, da bodotudi učiteljice iz mestnih šolknjigo pri svojem delu z vese-ljem uporabljale, saj imajomožnosti za popestritev poukazelo malo. Seveda so si vse že-lele, da bi obiskale tudi njihovošolo, vendar je žal časa prema-lo in jih ne moremo vključiti vnaš program. Odhajale so pravtako zadovoljne, kot so bili za-dovoljni učitelji osnovne šoleRyabirengye, s katerimi smopet dni na delavnicah spremlja-le, česa vsega so zmožni njiho-vi učenci od prvega do četrtegarazreda, če jih spodbujaš in ver-jameš vanje.
Iz srca AfrikeProstovoljke iz Društva Edirisa Slovenija v mestu Kabale na Jugu Ugande izvajajo projekt opismenjevanja ugandskega ljudstva z naslovom Sposobnost branja - okno do znanja.
Suzana P. Kovačič
Bled - Na nedavnem dvanaj-stem jesenskem srečanju sočlani Društva ekonomistov vzdravstvu razpravljali natemo Zagotavljanje izvajanjazdravstvenih storitev v časugospodarske krize. Osnovnozdravstvo Gorenjske (OZG)je tretji največji javni zavodna primarni ravni v Sloveni-ji, zaposluje 720 ljudi. Prvičv zadnjih petnajstih letih jeuspešnost poslovanja zavodaOZG negotova. "Ocenjujem,da bomo do konca letošnjegaleta poslovali okoli pozitivneničle ob pogoju, da bomo re-alizirali sprejete varčevalneukrepe v obsegu petsto tisočevrov. Nabor ukrepov je zeloomejen, lahko privarčujemosamo pri materialnih stro-ških in investicijah ter neiz-
plačilu stimulacij in delovneuspešnosti iz prihodkov natrgu. Med enotami zavodabodo zagotovo negativno za-ključili leto v Zdravstvenemdomu (ZD) Škofja Loka inna Zobni polikliniki Kranj,lahko da tudi v ZD Kranj,druge enote naj bi poslovalepozitivno. Vzrokov za to jeveč, med drugim znižanjapriznanih sredstev zaradivarčevalnih ukrepov VladeRS, nekoliko ''boljša organi-zacija dežurne službe v ZDŠkofja Loka'', ki pa finančnoni pokrita, preveč zobnihtehnikov v Zobni poliklinikiKranj in veliko pomanjkanjezdravnikov v ZD Kranj, karzahteva več nadur," je pove-dal Jože Veternik, direktorzavoda OZG, in dodal, dakriza še traja in da jo uporab-niki zdravstvenih storitev ta
trenutek še ne čutijo, da paso reforme nujne.
Predsednica Društva eko-nomistov v zdravstvu Neven-ka Banović je dejala, da jezelo malo manevrskega pros-tora za racionalizacijo stro-škov znotraj zdravstvenih za-vodov. "Zelo dobro občutimo,kako težko je iskati ravnotežjemed denarjem, ki ga dobimood zdravstvene zavarovalnicev teh oteženih razmerah, in ti-stim, kar pacienti upravičenopričakujejo od zdravstvenegasistema. Strukturne spre-membe so potrebne, vendarna dolgi rok." Ministrstvo zazdravje je bolnišnicam že spo-mladi priporočilo ukrepe zafinančno vzdržnost, med dru-gim: "naj bi racionaliziralimrežo dežurnih mest, porabozdravil, zmanjšali obseg na-durnega dela, pregledali vse
podjemne in druge pogod-be," je povedala direktoricaDirektorata za zdravstvenoekonomiko Elda Gregorič Ro-gelj in dodala: "Splošna bol-nišnica Jesenice, Bolnišnicaza ginekologijo in porodni-štvo Kranj in Bolnišnica Gol-nik so napovedale pozitivnoposlovanje za leto 2009 intudi za prvo polletje niso izka-zale izgub. Psihiatrična bol-nišnica Begunje je poslovalapozitivno v prvem polletju, dokonca leta napoveduje manj-šo izgubo, ki pa ni opravičlji-va."
Spremembe v zdravstvu seobetajo tudi z zdravstveno re-formo. Pripravljavci zagotav-ljajo vsaj to, da se vsesplošnadostopnost do potrebnih instrokovno opravičljivih zdra-vstvenih storitev ne bo slab-šala ...
Varčevanje v zdravstvuV Zdravstvenem domu Škofja Loka in na Zobni polikliniki Kranj bodo leto zaključili v rdečih številkah.Tudi Psihiatrična bolnišnica Begunje napoveduje manjšo izgubo.
Foto
: Tin
a D
okl
Delavnica za vzgojiteljice
Učiteljice so se preizkusile tudi v praktičnem delu.
Za najmlajše nismo bile dovolj zanimive - ta nam je kar ušla.
Ministrstvo za zdravje je bolnišnicam že spomladi priporočiloukrepe za finančno vzdržnost, med drugim naj bi racionaliziralimrežo dežurnih mest, porabo zdravil, zmanjšali obseg nadurnega dela, pregledali vse podjemne in druge pogodbe ...
13petek, 6. novembra 2009
Zanimivost
V življenju sta le dve dejstvi popolnoma gotovi - prvo je rojstvo indrugo smrt, vmes so prelomnice. Andreju se je prva prelomnica zgodila,ko je imel pri šestnajstih tako hudoprometno nesrečo, da je bil kliničnomrtev; druga, ko se je odločil za duhovniški poklic, in tretja, ko je iznjega izstopil.
Bad
min
ton
klub
Med
vode
, c. k
oman
dant
a St
anet
a 12
, Med
vode
Marjana Ahačič
Radovljica - "V življenju semi dogajajo samo stvari, kijih potrebujem, da se iz njihnekaj naučim," vedro poko-mentira svojo prav nič obi-čajno življenjsko pot petintri-desetletni Andrej Debeljak,psihoterapevt, ki šele slaboleto živi običajno družinskoživljenje v okolici Radovljice.Januarja bo namreč miniloleto dni, odkar je takrat šežupnik Andrej, magister psi-hologije, vernikom v svojižupniji na Koroški Beli pove-dal, da zapušča cerkev.
Najpomembneje je slediti veri in prepričanju
"V življenju sta le dve dej-stvi popolnoma gotovi - prvoje rojstvo in drugo smrt.Vmes so prelomnice - prilož-nosti, ko sprejemaš odločitveza pot, po kateri hodiš," pra-vi. Njemu se je prva prelom-nica zgodila, ko je imel prišestnajstih tako hudo pro-metno nesrečo, da je bil kli-nično mrtev. Druga, ko se jeodločil za duhovniški poklic,
tretja, ko je iz njega izstopil."Pri slednji odločitvi sem sivzel več časa kot pri drugi,"pravi. Bil je starejši, imel jeveč izkušenj, zato se je dobrozavedal posledic, ki jih bonjegova odločitev prineslatako njemu kot njegovimbližnjim. A pravi, da se zdaj,ko živi družinsko življenje,počuti mirnega in zadovolj-nega, kar pomeni, da se jeprav odločil. "Ob smrtnih po-steljah, kjer sem bil tako po-gosto kot duhovnik, sem senaučil, da je v življenju naj-pomembneje slediti svoji no-tranji veri in srcu. To je vse,kar ostane na koncu, in pravnič od tistega, za kar se ljud-je pogosto trudimo v življe-nju: slavo, ugled, denar. Veli-kokrat sem bil pretresen obtistem, kaj so mi ljudje pove-dali tik pred smrtjo; nekateremed njimi sem poznal velikolet in ko sem se z njimi pogo-varjal na smrtni postelji, jebilo, kot bi govoril s popolno-ma drugim človekom. Pre-den človek umre, se mu spo-znanje razširi. Dojame stva-ri, ki jih je imel pred nosom,pa jih nikoli ni videl."
Pot svetlobe
Tudi v življenju zunaj Cer-kve počne tisto, kar najboljzna in kar najraje dela: svetujein pomaga ljudem. Ustanovilje podjetje, ki ga je poimeno-val Pot svetlobe. "Zato, ker ježivljenje pot in če človek ubirapravo pot, hodi v svetlobi - jebolj srečen, bolj zadovoljen, iz-polnjen, živi v miru in v har-moniji. Ljudem pomagam, daprek pogovora pridejo dosebe, dobijo drugačen pogledna življenje, da razumejo, daniso žrtve. Nihče namreč nižrtev, v življenju se nam doga-jajo samo stvari, ki jih potre-bujemo, da se iz njih nekaj na-učimo. Res pa je, da mnogiraje trpijo, kot da bi se vpraša-li, kaj se morajo naučiti. Življe-nje je pač šola; če se v njej nič-esar ne naučimo, postane le šetežje, še bolj grozno. In takratzbolimo."
Pravi, da k njemu po pomočponavadi pridejo ljudje, ki sopripravljeni nekaj storiti zase."Takšni, ki so že malo razmiš-ljali in ugotovili, da nimajo od-govorov za stanje, v kateremso. Marsikaj so že poskusili in
so pripravljeni pogledati vasein se spreminjati."
Najtežje je spremenitisebe
Pa je kdaj razmišljal, vpra-šam, da je bil izstop iz Cerkvev tem smislu v bistvu umik,da bi moral svojo zgodbo tamspeljati do konca? "Saj sem jo.Leta premišljevanja o tem, kajstoriti, so bila seveda težkazato, ker je sebe najtežje spre-minjati. Pri vseh drugih jelažje. Gre za pomembne od-ločitve, ki zaznamujejo ne letebe, pač pa tudi druge, inzato je še kako dobro vedeti,zakaj nekaj narediš, kako seodločiš. Zelo dobro sem raz-mislil, kakšni so bili razlogi,da sem se odločil za duhovni-ški poklic, kaj sem potrebovalin zato nimam nobene zame-re do cerkve. Zelo jo spoštu-jem, ravno tako, kot zelo spo-štujem vse iskreno verujočeljudi. Nisem jezen, ne čutimmanka. Bila je moja šola, veli-kokrat lepa, velikokrat težka,prinesla mi je veliko izkušenj,a zdaj je čas, da obrnem novlist v knjigi. "
Nismo žrtve, samo učimo seTudi svoje življenje nekdanji duhovnik Andrej Debeljak, ki zdaj živi družinsko življenje v okolici Radovljice, vidi kot pot, na kateri se uči.
Andrej Debeljak: "Bil je čas, da obrnem nov list v knjigi."
Foto
: Go
razd
Kav
čič
14
Na robu
SODNA KRONIKA TEDNA
ČRNA KRONIKA TEDNA
Minuli teden trije mrtviNa slovenskih cestah so se v minulem tednuzgodile tri prometne nesreče s smrtnim izidom,v katerih so trije udeleženci izgubili življenje, sosporočili z Generalne policijske uprave. Najpogostejša dejavnika prometnih nesreč stabila neprilagojena hitrost in nepravilna stranoziroma smer vožnje. Na Gorenjskem sopolicisti prejšnji teden obravnavali 24 prometnih nesreč, v katerih je bilo lažje ranjenih devet, huje pa dve osebi. Zaradi preve-like vinjenosti so pridržali pet voznikov. VSloveniji je letos v prometnih nesrečah umrlo156 oseb (185 v enakem obdobju lani), od tegana Gorenjskem 22 oseb (lani 13).
Damjana Šmid
moj pogled
Zakaj so domače naloge koristne? (5)Poglejmo danes še glavne ig-ralce, ki nastopajo v filmu odomačih nalogah. To so otrociin mladostniki. O tem, da jepisanje domačih nalog njiho-va dolžnost, pač ne bomo raz-pravljali. Tako kot ne raz-pravljamo o tem, ali se umi-vajo ali ne. Vsak starš ve, za-kaj in kako bo spodbujal dolo-čeno dejavnost pri otroku.Otroci, ki nočejo pisati doma-čih nalog in so pri tem dokajnesamostojni, naj bi imeli zato določeno čim bolj stalnouro. Kajti koristnost domačihnalog se kaže tudi v tem, daotroku nalagajo neko obvezoin stalnost. To dvoje pa je po-membno tudi v življenju.Prav določena ura otroka na-vaja na stalnost in bolj kot se
je držimo, bolj bo otroku pri-šla v navado. Večja kot je na-vada, bolj smo razbremenjenistarši. Poleg tega se otrok takouči načrtovati svoj čas in čeveč kot pol ure ali eno urojamra, se pogaja za domačonalogo, slej kot prej spozna,da tako zapravlja svoj čas.Prav je, da otroka na to tudiopozorimo in ga spodbujamok bolj intenzivnemu pisanjunaloge. Mogoče bomo pri ne-katerih otrocih za to potrebo-vali daljši čas, drugi pa bodohitreje samostojni. Otroci pre-hitro obupajo in rečejo, da neznajo. Takrat ne berimo nalo-ge namesto njih, ampak najotrok prebere navodila na glasin naj pove, česa ne zna ali nerazume. Šele potem mu po-
magajmo in mu pokažimo,kako naj se loti problema. Znašimi rešitvami otroci nebodo pridobivali ne na samo-stojnosti ne pri znanju. Mlaj-ši kot so otroci, več potrebujejonaše pomoči pri organizacijičasa in pri iskanju načinov re-ševanja, pisanja naloge. Sta-rejši kot so, bolj jim lahko pre-puščamo to kot njihovo dolž-nost, seveda, če smo jim toprivzgojili. Za pridobivanjeučnih navad so najpomemb-nejša prva štiri leta šolanja,zato je koristno, da smo ta-krat bolj dosledni, da večspremljamo otrokov načindela, da vztrajamo pri kvali-tetno opravljenih nalogah. Ve-liko otrok je površnih, hitrihin iščejo bližnjice do rešitev.
"Tistega dne sem tudi pre-nehal s pisanjem novoletnihvoščil in ko je imela mamarojstni dan, sem se jokal zra-ven telefona, ker sem želelslišati njen glas, a bil semdovolj trmast, da je nisempoklical. Veste, to so težkestvari, ki pustijo sledi v dušiin nezaceljene rane, ki jihne pozdravi niti čas. Zaklelsem se, da do svojih otrokne bom nikoli tak, da jihbom ljubil, pa ni važno,kakšni bodo. Tega sem se
tudi držal. Žal pa je že tako,da človek obrača, Bog obrne,in če koga preveč razvajamo,tudi ne zna ceniti tistega,kar dobi v dar," je v svojepripovedovanje vpletel šeeno življenjsko misel Bojan.Trudil se je, da ni nikogarprizadel, da je vsakemu po-magal in če so ga prosili zadenar, ga je posodil, če so gaprišli iskat, naj priskoči napomoč pri zidavi vikenda, jeto storil. Bolelo ga je, ko somu tudi tisti, ki jim je šel naroko, rekli Bojanček, kot dabi ga s tem želeli ponižati inpodcenjevati. "Vse sem slišal in vse opazil,tudi podcenjujoče pogledežensk, s katerimi sem želelnavezati stike. Ko mi je ne-koč ena v obraz zabrusila, dabi se ji krave smejale, če bišla z Bojančkom v kino, semspoznal, da je napočil čas,da grem in zamenjam oko-lje. To je bilo sicer težko, sajsem še zmeraj čutil odgo-vornost do svoje učiteljice,pa tudi plače nisem imel sla-be. Naneslo je tako, da semdobil službo bliže domu,srce mi je trepetalo, ko sempomislil, da se bom vozil vslužbo skoraj mimo hiše, vkateri sem se rodil, ampakusoda je tako hotela in jazsem ji sledil. Tega, kolikopomeni človekova hvalež-nost, sem se zavedal še čezpol leta, kajti nihče od tistih,ki sem jim delal zastonj, jimvelikokrat tudi odstopil sta-novanje, če se s svojimi lju-bicami niso imeli kje shaja-ti, me ni niti poklical, nitikako drugače niso hoteli na-vezati stika z menoj. To meje zelo bolelo in sklenil sem,da bom drugačen. Ni mibilo do tega, da bi se tudi vnovem okolju iz mene nor-čevali, kajti misel, da bi mo-
ral spet bežati drugam, mi jebila zoprna," razlaga razlogeza svojo spremembo Bojan.Bil je tih in delaven, zaradiobčutka odgovornosti je vslužbi kmalu napredoval.Ko so nekoč postavljalimontažno hišo, se je zbližalz domačo hčerko. Po znača-ju sta si bila zelo podobna,oba sta iskala samoto in kosta se nekoč, pri malici, za-pletla v pogovor, sta ugotovi-la, da sta rojena drug za dru-gega."To so bili moji najsrečnejšidnevi. Čudilo me je le, da selahko prepirljivcema, kot stabila njena starša, rodi takotrok. Pa njega bi še bilo pre-našati, mama pa je bila ne-znosno sitna, saj se je vtikalacelo v naše delo, o katerempa kot računovodkinja niimela pojma. Meta mi je vesčas govorila, naj je ne poraj-tam, da taka pač je in da bi jiustregel, sem se raje ugriznilv jezik, kot pa ženski odgo-voril kaj pikrega. Meta je po-stala moj sončni žarek in kosva se začela pogovarjati oporoki, me je nekoč pobara-la, zakaj je ne odpeljem po-kazat svojim domačim. Bilsem šokiran ob tej ideji,sploh ji nisem hotel poveda-ti, da se domačim izogibamže več kot petnajst let. Vse-eno pa sem po najinem po-govoru, nekoč po službi, po-trkal pri mami in očetu.Malo me je stisnilo pri srcu,kajti vidno sta se postarala,živela sta sama, kajti vsi otro-ci so se že odselili od doma.Mama me je, kot da bi bilkakšen naključni tujec, pova-bila v kuhinjo na kavo, mespraševala o tem, koliko za-služim, kje živim, delam ...Imelo me je, da bi jo objel inse ji zjokal na rami, toda nitiz enim gibom ni pokazala,
da bi ji bilo to po volji. Pravtako nisva govorila o tem, dame je pogrešala, kajti v pet-najstih letih me je videla ko-maj kdaj. Na kakšnem po-grebu ali pa na poroki. Nadolgo in široko je govorila omojih bratih in sestrah, kakoso v življenju uspeli, kako sosi dobili pomembne partner-je, še najbolj ponosna pa jebila na brata, ki je delal vBruslju. Ko sem le prišel dobesede, sem ji omenil, da bijo moja bodoča žena radaspoznala. Skomignila je z ra-meni, češ pa kaj potem, najpride. Nato se je obrnila odštedilnika in mi odločno po-vedala, da mi ne bodo moglidati nič dote, ker sta z oče-tom vse, kar sta imela, raz-prodala zato, da so lahkootroci študirali. Počasi semvstal, niti kave nisem popildo konca, in se poslovil. Pako bi mi vsaj rekla, pa pridiše kdaj, vljudnostno ali kartako, mi ne bi bilo takohudo, kot mi je bilo, tako pa... Sedel sem v avto in policu so mi pritekle solze. Netakrat in ne danes, nikolipravzaprav, mi ni bilo jas-no, kaj sem staršem naredilhudega, da sta se do meneobnašala, kot bi bil izme-ček. O tem srečanju Metinisem nikoli pripovedoval,sva pa prišla na vljudnostniobisk in ko je mama videla,da je Meta zelo prijazna intudi lepo urejena, se je toli-ko omehčala, da se je za polure odtrgala od brkljanjaokoli štedilnika in se usedlaza mizo ter se pogovarjala znjo ... Na poroko pa sta pri-šla le dva brata in sestra,drugim se ni zdelo vredno,da bi me vsaj poklicali in miob tej odločitvi zaželeli veli-ko sreče ..."
(se nadaljuje)
Milena Miklavčič
usode
Piše: Simon Šubic
Z motiko nad očimovotetoNa ljubljanskem sodišču so začeli soditi 31-letnemu Damjanu Gubancu iz okolice Vodic,ker naj bi v stanju bistveno zmanjšaneprištevnosti poskušal umoriti 81-letno očimovoteto iz Srednjih Jarš pri Domžalah. Z motiko joje večkrat udaril po glavi, da je padla po stopnicahv klet. Misleč, da je mrtva, jo je potem zavil vpolivinil in rjuho, nazadnje pa zapustil njenohišo. Žrtev, ki sta jo šele naslednji dan obobisku našla znanca, se zaradi izredno hudihran še vedno zdravi v bolnišnici in jo vzdržujejov umetni komi. Po mnenju sodnega izvedencapsihiatra ima obdolženi trajno osebnostno motnjo, zaradi katere je bil tudi med napadom zmotiko v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti.Gubanec - policisti so ga prijeli šele teden dnipo dogodku - je v zagovoru dejal, da ga je očimovateta tega dne zmerjala z drogerašem, kar pa dani, saj občasno pokadi le kakšen džojnt, in tedajga je začelo stiskati v prsih. "Dobil semmravljince v glavo, in ko se to zgodi, ne vem, kajpočnem," je povedal.
Zavašnika iščejo tudi v tujiniLjubljansko sodišče je razpisalo mednarodnotiralico za Robertom Tomasom Zavašnikom,lastnikom diskoteke Lipa v Spodnjih Pirničah,pred katero so pred štirimi leti v veliki gnečiumrla tri mladoletna dekleta. Zavašnik bi moralnamreč že junija sesti za zapahe, vendar se ševedno spretno izogiba roki pravice. Okrožnosodišče v Ljubljani ga je že lani obsodilo na petlet zapora zaradi povzročitve splošne nevarnosti,ker je preslabo poskrbel za varnost prireditve,sodbo pa je maja letos potrdilo tudi višjesodišče. Odhodu v zapor se je Zavašnik najprejskušal izogniti s prošnjo za odlog prestajanjakazni, ki pa jo je sodišče zavrnilo, odtlej pa ga niveč nihče videl.
petek, 6. novembra 2009
Bojanova zgodba o tem, kako pasti in znova vstati
Avtobus je pravkar speljal s postaje
Miha Naglič
O Valvasorjevi grafičnizbirki, imenovani Iconot-heca Valvasoriana, smo vnašem časopisu že pisali.Povod za ta zapis je izid ka-taloga zbirke, ta pa je bil na-tisnjen zato, da ta prestižniknjižno-likovni projekt po-spremi na 61. mednarodniknjižni sejem v Frankfurtu,kjer je bila Iconotheca zvez-da slovenskega paviljona inzbudila veliko pozornost.Ob tem še naslednja zani-mivost: v zagrebški Biblio-teki Metropolitani, ki hraniizvirnik, je katalog frank-furtskega knjižnega sejmaiz leta 1688, v katerem Val-vasor najavlja izid Slave voj-vodine Kranjske. Valvasorse je torej 321 let poznejevrnil v Frankfurt na zelo re-prezentativen način. Dr. Lojze Gostiša, vodjatega zahtevnega projekta inglavni urednik zbirke, jo jeknjigoljubom z vsega svetav katalogu predstavil z iz-branimi besedami v slo-venščini in angleščini."Iconotheca Valvasorianaje grafična zbirka JanezaVajkarda Valvasorja (1641-1693), polihistorja deželeKranjske in člana Kraljevedružbe v Londonu. Obsegasedemnajst zvezkov velike-ga formata in vsebuje 7752faksimilno natisnjenih, da-nes tudi znanstvenokritič-no obdelanih grafik in risbevropskih mojstrov 15., 16.
in 17. stoletja. Valvasorjevoživljenje je v vseh pogledihpripadalo drugi polovici 17.stoletja, razpeto med osta-linami srednjeveške misel-nosti in vizijo nove, sred-njeevropske znanosti inumetnosti. Vsestranskarazgledanost je učenegamoža spodbujala k iskanjuin zbiranju raznovrstnihmaterialnih dokazov in za-pisov, ki jih je potem hra-nil in urejal na svojem gra-du Bogenšperku. Imel jeizjemno knjižnico z 2534naslovi, raznovrstne mate-matične, astronomske inkartografske naprave, zbir-ko rudnin in mineralov tervsemogočih raritet in sta-rin. V takšen muzej je sodi-la tudi grafična zbirka."Zanimivo je tudi dejstvo,da je bila ta zbirka spočetana Gorenjskem. "Valvasor-jevo vnemo za grafiko smozasledili že nekje sredi 17.stoletja, ko je v zapuščinislikarja Jurija Bobiča v Mo-stah opri Komendi našelprve grafične liste. Zbirkoje pozneje dopolnjevalmed dolgoletnimi potova-nji po Avstriji, Nemčiji,Italiji, Švici in po Franciji.Zbirka je dobila še poseb-no veljavo, ko je leta 1678na Bogenšperku ustanovillastno grafično delavnico -pobudnico grafične umet-nosti na Slovenskem."Grafika je bila v tistemčasu nekaj podobnega kotpozneje fotografija, danes
je v njeni vlogi internet."Na splošno je grafika v 17.stoletju postala najboljuveljavljeno komunikacij-sko sredstvo. Kazala je vse:od svetopisemskih prizo-rov, vojnih strahot in fol-klornih značilnosti dozemljevidov, srednjeve-ških mest, živalskega inrastlinskega sveta, skratka:vse, kar se je tedaj imeno-valo življenje in narava."In kako je zbirka prišla vZagreb. "Po izidu Slave jeValvasor obubožal. Prodalje svoje imetje: gradoveČrni potok, Bogenšperk,Lichtenberg, rojstno hišo vLjubljani in kot zadnje šeknjižnico z 2534 naslovi ingrafično zbirko. Ponudil joje kranjskim deželnim sta-novom v odkup, a se kupecni našel. Knjižnico je sku-paj z grafično zbirko konč-no odkupil zagrebški škofIgnacij Aleksander Miku-lić. In tako je zbirka prista-la v Biblioteki Metropolita-ni, kjer je še danes." Gosti-ševa zasluga je, da se jezbirka vrnila v Slovenijo into v sto izvodih. Z njo se
upravičeno ponašajo vsi, kijo že imajo, pa tudi naša dr-žava kot celota.Zbirka je bila velik podvigtako v času, ko je nastajala,kot v Gostiševi izdaji. "Po-natis zbirke je bil ne gledena današnje moderne časein tehnične možnosti tudivelik tiskarski podvig. Ti-skana je na švedskem pa-pirju, izdelanem iz gojene-ga drevja, brez klora, brezoptičnih belil in brez kis-lin, skratka naravi prijaz-no. Zbirka je natisnjena veni, dveh ali petih barvahtehnike ofset. Posebne te-žave so bile v knjigovezni-ci: iz 17 Valvasorjevih zvez-kov je bilo v teku časa iztr-ganih 282 listov. To je po-menilo, da so morali 282listov posebej natisniti inročno obrezati, za knjigo-veza pa 282 oziroma28.200 prilog pri nakladisto izvodov. Moral jih jezlepiti skupaj s prilogo naprilogo, da je tako pripravilpole za šivanje." Zadnjistavki so najbrž razumljivile poznavalcem, vsem papričajo o zahtevnosti tegadela, ki zna biti največjiknjižni podvig na Sloven-skem po Dalmatinovi Bi-bliji in Valvasorjevi Slavi.Zdaj živimo v času elek-tronskih komunikacij, vkaterem ta klasični knjižniprojekt učinkuje nekolikoarhaično, a nadvse monu-mentalno. O slednjem pri-ča tudi njegova cena.
15petek, 6. novembra 2009
Knjige in ljudje
Jože Košnjek
med sosediNa dvojezičnem južnem deluKoroške prirejajo slovenskakulturna društva v sodelova-nju z nemškimi konec okto-bra prireditve Dober večer so-sed/Guten Abend Nachbar, skaterimi skušajo utrditi sožit-je različno govorečih prebi-valcev Koroške. Te prireditveso tudi počastitev avstrijskegadržavnega praznika 26. okto-bra. Na ta dan leta 1955 so za-vezniške sile na osnovi majapodpisane Avstrijske državnepogodbe zapustile Avstrijo.Do leta 1965 se je ta praznikimenoval Dan zastave, danespa je 26. oktober spomin nazačetek avstrijske državnostiin nevtralnosti. Avstrija je 26.oktobra leta 1955 sprejela tudiDeklaracijo o nevtralnosti, kivelja še danes. Ena od prireditev v počasti-tev praznika je bila pretekli
petek tudi v Rožeku/Ro-segg v bližini Št. Jakoba vRožni dolini. V polni telo-vadnici tamkajšnje ljudskešole so nastopili mešanipevski zbor iz Sel pod vod-stvom skladatelja RomanaVerdela, ki je eden najbolj-ših in najštevilnejših slo-venskih pevskih zborov naKoroškem, in Hanzi Ogrisiz Podna/Bodental s svoji-mi muzikanti. Hanzi jetudi navdušen zbirateljglasbil. V svojem domačemmuzeju jih ima okrog 150.Slovenijo pa je zastopalapevska in glasbena skupinaVedrina iz Naklega, ki jovodi Zdravka Klančnik izZgornjih Dupelj. Organiza-tor prireditve je bilo rože-ško kulturno društvo, ki seimenuje po znanem koro-škem slikarju Petru Marko-
viču. Program pa je izvrst-no povezoval Aleks Schu-ster, ki je s pevskim zboromJepa iz Loč/Latschach priBaškem jezeru/Faaker Seeže večkrat gostoval v Slove-niji. Prav danes bo s svojimipevci nastopil v Radovljici.Petkovega koncerta so seudeležili najvišji predstav-niki občine, med katerimista bila tudi župan FranzRichau, ki govori tudi slo-vensko in so mu pevci Ve-drine na njegovo željo zape-li Zelenico, in podžupanGünther Trodt. V občin-skem svetu ima odbornikatudi slovenska lista. Zasto-pa jo Mirko Oraže, profesorna slovenski gimnaziji vCelovcu. V nedeljo, 8. novembra, bopomemben dogodek v Lo-čah. Po deseti maši bodo na
zunanjem zidu cerkve od-krili spominski plošči dve-ma pomembnima in žalmalo poznanima koroški-ma Slovencema: dr. JankuMikuli, ki je napisal besedi-
lo pesmi Rož, Podjuna,Zila, in Francu Treiberju, kije napisal in uglasbil pesemNmav čez izaro. Obe stahimni Slovencev na Koro-škem.
Knjige in knjigoljubi (19)
Iconotheca Valvasoriana
Slovenci v zamejstvu (167)
Sosedsko srečanje v Rožeku
Iconotheca Valvasoriana,17 zvezkov, uredil LojzeGostiša, izdala FundacijaJ. V. Valvasorja priSAZU, Ljubljana 2008,en komplet velja 30.000 evrov. Dr. Lojze Gostiša, glavni urednik največjega knjižnega
podviga na Slovenskem / Foto: Polona Mlakar Baldasin
Pevci Vedrine z rožeškima občinskima odbornikoma MirkomOražejem in Aloisem Smounigom (prvi in šesti z leve), županom Franzem Richauom (četrti z leve), podžupanomGüntherjem Trodtom (drugi z desne), voditeljem prireditveAleksom Schusterjem in Zdravko Klančnik, vodjo Vedrine(čepita) / Foto: Jože Košnjek
Iconotheca Valvasoriana, 17 zvezkov (četrti se je izgubil) formata folio (višine 40 cm)
Valvasor na bakrorezu M. Greischerja
Valvasorjev spomenik v Ljubljani
16
razgled
Dan reformacije 2009 je si-cer že za nami, rad pa bi iz-postavil nekaj poudarkov izgovora, ki ga je imel na dr-žavni proslavi ob tem prazni-ku dr. Pavel Gantar, predsed-nik Državnega zbora RS innedavni gost Glasove preje.Predsednik je po stroki soci-olog in tako je znal povezatiduha Lutrovega in Trubarje-vega časa z današnjim na po-seben način, preko kapital-nega dela, ki ga je napisalsloviti nemški sociolog MaxWeber in ima pomenljivi na-slov: Protestantska etika induh kapitalizma (1905). Taknjiga je predvsem sijajnarazlaga, zakaj je protestant-ski del sveta v kapitalizmuprehitel katoliškega. Zakaj?Zato, ker je stroga prote-stantska etika (za razliko odtedanjega vatikanskega raz-
sipništva in razuzdanosti)zahtevala, da se je treba ome-jevati, varčevati, privarčeva-nega denarja pa ne pošiljati vVatikan, temveč vložiti vnova in gospodarna dela("projekte"), danes bi rekliinvestirati, kapitalizirati. Weber je v predgovoru k svo-jemu delu poudaril, da kapi-talizem v svojem izvornempomenu ni golo hlastanje zadobičkom in premoženjem,kakršno je, denimo, značilnoza slovenske in druge tajku-ne. "Kapitalizem sam po sebini ustvaril niti 'pridobit-niškega gona' niti 'težnje podobičku' - po kar se da najviš-jem možnem denarnem do-bičku. Take težnje najdemopri natakarjih, zdravnikih,kočijažih, lahkoživkah, pod-kupljivih uradnikih, vojakih,roparjih, križarjih, obiskoval-cih igralnic, beračih; lahkorečemo pri vseh vrstah ljudi,v vseh obdobjih in v vseh de-želah sveta, povsod, kjer ob-staja ali pa je obstajala objek-tivna možnost zanje. Že votroškem vrtcu kulturne zgo-dovine bi morali enkrat zavselej prenehati s takim naiv-nim pojmovanjem kapitaliz-ma. Brezobzirno pridobitni-ško hlastanje sploh ni značil-no za kapitalizem, še manjpa je to njegov duh. Kapitali-zem naj bi pomenil omejeva-nje ali pa vsaj racionalnoumirjanje tega iracionalnegagona. Vsekakor pa je identi-čen s težnjo po zmeraj no-vem dobičku v kontinuira-nem racionalnem kapitali-stičnem podjetju: s težnjo poracionalnosti." Ko je v svojem govoru nave-del citirani odlomek, je dr.Gantar nadaljeval, kakor sle-di: "Če so razmeroma zaple-tena razmišljanja Maxa We-
bra o povezavi med prote-stantsko etiko in duhom ka-pitalizma vsaj približnoustrezna, se mi za zaključekponuja naslednja misel: pro-testantizem je, tako kot sem nakazal na začetku,jezikovno-kulturno prerodilSlovence; pripravil pogoje zapoznejše narodno uveljavi-tev; z začetkom kodifikacijeslovenskega jezika v modernijezik je slovenščino vzposta-vil ne samo kot jezik podeže-lja, temveč tudi kot jezik meš-čanstva in kot univerzalnosredstvo sporazumevanja vnašem prostoru; vzpostavil jejezikovno prostorsko identi-teto, ki je ni bilo več mogočeizbrisati. Te zasluge so ne-sporne in neminljive. Ampakv luči današnjega duhovnegatrenutka bi si nemara želeliše več: da bi se nas protestan-tizem dotaknil še bolj, tudi vnjegovem gospodarsko-kul-turnem in racionalnem te-melju. Da ne bi ostal samospomin, da bi tudi danes'racionalna etika' obvladovalanaše ravnanje. Da bi znali ra-zumeti besedo 'omejevanje'!"Na eni strani imamo torejslej ko prej "brezobzirno pri-dobitniško hlastanje", nadrugi "omejevanje ali pa vsajracionalno umirjanje tegairacionalnega gona". Vpraša-nje je zdaj, kdo bo danes po-skrbel za takšno omejevanje?Računati na "racionalnost"posameznikov bi bilo v mno-gih primerih naivno. Zatomora vmes poseči država. Jebil govor prvega moža zako-nodajne oblasti v državi lepobožna želja, da se to zgodi,ali tudi že napoved, da bo dr-žava dejansko še okrepilasvoje delovanje v smeri ome-jevanja "tega iracionalnegagona"?
OmejevanjeMiha Naglič
Mihovanja
Marjeta Smolnikar
sedmica
Oglasim se na žvrgolenje pre-nosnega telefona. Na drugistrani se oglasi hči Tina in mez zapeljivim "maaamiii, tri-krat lahko ugibaš, kam greva zJulijo" (se pravi z njeno devet-letno hčerko in mojo vnukinjo),zmoti pri delu, s katerim sembila že tako ali tako čez vso to-lerantno zamudo v zaostanku. Ker ravno tisti hip pač nisemimela časa za guncanje afen,sem jo poskušala bolj ali manjna hitro odpraviti, češ naj povesama in sicer takoj ali naj mepokliče pozneje; čez dve ali, šebolje, čez tri ure. Na potezi je spet Tina, tokrat spriokusom rahle užaljenosti:"Naj ti bo. Zase in za Julijosem kupila vstopnici za pred-stavo Broadway, ki bo prihod-nji teden v Cankarjevem domu.
Super, ne? Saj bi šla z veseljemzraven tudi Bojan in Luka (sepravi mož in sin, op. M. S.), aje, žal, za vse štiri predrago.Kaj rečeš, koliko stane vstopni-ca? Petinštirideset evrov. Ejga,ena. Ampak se splača." Uf, sem se na številko spontanoodzvala in si v nadaljevanjubrezskrbno in brez potrebnenaglice vzela čas za poglobljeniklepet na to temo. Med drugim:"Ja. Časi se res korenito spremi-njajo. Pred tridesetimi leti jelahko človek samo sanjal, da veni od komunističnih provincali vsaj v Ljubljani gleda, deni-mo, glasbeni spektakel Hair, pokranjsko Lasje. V izvirni izved-bi, da se razumemo."Čez dobrih dvajset ur me naisto temo Tina vnovič "zvrc-ne", le da tokrat ni bilo več ti-
stega priliznjenega načina"maaamiii" in tako naprej, kotnavajam nekaj vrstic prej. Na-sprotno. Bila je besna kot ris inje takoj prešla na bistvo. "Ti.Mami. Veš, kdo se skriva zapričakovanim gostovanjem vr-hunskih ameriških glasbenihumetnikov z Broadwayja?Kratko malo je to Mojca Hor-vat. Me veseli, da se zabavaš.Kar se mene tiče, se počutimkot največja ljubljanska kokoš.Ne rečem, da tudi ta predstavane bo vrhunsko izpeljana.Morda celo bolje. Zakaj potemprevara?"Natanko tako. Za nič drugegane gre, kot za lucidno, celo per-fidno prevaro zainteresiranejavnosti, temelječi na eni stranina psihologiji množične komu-nikacije, na drugi pa na rekla-
mi. In prav slednje je v aktual-nem primeru sporno.Namreč. Množično reklamnosporočilo, ki Ljubljančane inširšo publiko tako rekoč na vsa-kem koraku v bližini Cankarje-vega doma in tudi širše vabi naogled predstave, naslovnika neinformira o režiserju oziroma oizvajalcih muzikala. Sledi sa-moumevni in tako rekoč pod-zavestni sklep, da so izvajalcibrez dvoma atraktivnega doži-vetja izvirni newyorški umetni-ki; glasbene, plesne, koreograf-ske, kostumografske in kdo vekatere druge umetniške branže,ki sooblikuje predstavo, še.V čem je srž vsaj po mojemmnenju namerno prezrte ozi-roma izpuščene informacije oizvajalcih reklamiranega gle-dališkega spektakla na deskah
slovenskega kulturnega hra-ma? V tem, da Mojca Horvats svojo ekipo in organizatorjivstopnice za Broadway nika-kor ne bi mogla prodati za pet-inštirideset evrov za sedež. Šemanj bi bile vstopnice razpro-dane in to v rekordno kratkemčasu. Tako, je. V tem je srčikapsihološke zanke.Pa še to. Darko Brlek, direktorpodjetja Festival Ljubljana, si jemenda od presenečenja polilkavo po hlačah, ko je za voga-lom (kot temu rečemo) zvedel,da prihajajo v slovensko prestol-nico zvezde iz New Yorka.Predvidevam, da je gospod edenredkih, ki mu je resnica odlegla.Hja. Takole se imamo v pre-stolnici. Pa tudi drugod po ve-soljni in menda kulturno raz-viti Sloveniji.
Vaš razgled
Nostalgija po starih časih: sušenje perila na prostem in to v času, ko zunajzmrzuje in je zjutraj perilo bolj podobno ledenim kockam. Pogled, ki ga jele še redko videti, in pogled, ki so ga nadomestili sušilni stroji. S. K., foto: Tina Dokl
petek, 6. novembra 2009
Broadway pred Brodwajem
Letos so nas, no, vsaj nekatere izmed nas, snežinke razveselile že v prvih novembrskih dneh. Posnetek je nastal na Pokljuki, ki kar vabi k teku nasmučeh. Pa saj bi se bilo tudi kepanju in valjanju po snegu težko upreti, kajne? S. K., foto: Tomaž Šušteršič
17GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 2009 EKONOMIJA [email protected]
Skupna vrednost projektaje ocenjena na 11,3 milijonaevrov in pri tem je državaprek tehnološke agencijeSlovenije TIA projekt podpr-la z 4,7 milijona evri. DeležIskratela v projektu je 5,8 mi-lijona evrov in pri tem je de-ležen za 2,1 milijona evrovrazvojne podpore.
Uspeh tudi za TIA
Uspešen razvoj projektaKKISS pa je uspeh tudi zaJavno agencijo za tehnolo-ški razvoj Republike Slove-nije (TIA), ki je bila ustanov-ljena leta 2004, je poudarilnjen direktor dr. Franc Gi-der. TIA kot osrednja insti-tucija za spodbujanje tehno-loškega razvoja v Slovenijiopravlja strokovne, razvojnein izvršilne naloge na po-dročju pospeševanja tehno-loškega razvoja in inovativ-nosti, v skladu s sprejetimnacionalnim raziskovalnimin razvojnim programom indrugimi nacionalnimi pro-grami na področju tehnolo-škega razvoja in inovativno-sti. Obseg sredstev in številoprojektov, ki jih TIA sofi-nancira in pomaga pri nji-hovi izvedbi, iz leta v letonarašča. V letu 2009 tečeveč kot štiristo raziskovalno-razvojnih in inovativnihprojektov, v katere je vklju-
čenih prek petsto podjetij.Letos je 350 razvojnim pro-jektom namenjenih 160 mi-lijonov evrov.
Sklenjeni že konkretni posli
Pravo potrditev uspešnegarazvojnega projekta pa seve-da dajejo konkretno sklenje-ni posli na trgu. Tako jeIskratel z rusko družbo Cen-tral Telekom že sklenil po-godbo, vredno pet milijonovevrov, za nadgradnjo telefon-skih central in omrežja v me-stu Voronjež z več kot milijo-nom prebivalcev v omrežjenaslednje generacije, ki te-
melji na internetnem proto-kolu. Z novimi klicnimi cen-tri in gradniki IMS arhitektu-re omrežja bodo občutno po-večali zmogljivosti omrežjain omogočili sodobne multi-medijske komunikacijskestoritve. Iskratelu je na nate-čaju uspelo pridobiti posle vkonkurenci globalnih podje-tij, kot so Huawei, Alcatel,NSN in Cisco. Tako nadgrad-njo želijo izvesti tudi v Slove-niji, saj potrebujejo tudi do-mače reference. S Teleko-mom Slovenije se o tem žedogovarjajo.
Pomemben uspeh v žeomenjenih prizadevanjih zanastop na zahodnih trgih pa
predstavlja tudi v teh dnehpodpisana milijon evrovvredna pogodba z ameri-škim multinacionalnim kon-cernom Avaya o pilotnemprojektu multimedijskegasredišča, namenjenega bol-nišnicam. Uspeh bo pome-nil večmilijonske posle v pri-hodnjih letih.
Kriza letos posle skoraj prepolovila
Ob vseh teh razveseljivihnovostih in napovedih se se-veda ni bilo mogoče izognititrenutnim kriznim razme-ram. Ker so investicije prvažrtev krize, so se Iskratelovikupci najprej morali odrečiprav investicijski opremi, kijo proizvaja Iskratel. Kljubkar korenitim ukrepom - od1170 zaposlenih v skupiniIskratel so število zmanjšaliza 220 delavcev, od 860 za-poslenih v Sloveniji pa za 130delavcev, ocenjujejo, da bodoposlovno leto 2009 zaključi-li s približno desetimi milijo-ni izgube, saj se bodo pri-hodki z lanskih 144 milijo-nov evrov zmanjšali na 76milijonov evrov. Tudi po za-slugi opisanega uspešnegarazvoja za prihodnje leto pla-nirajo dvig prihodkov na 102milijona evrov in dvig doda-ne vrednosti na zaposlenegana prek šestdeset tisoč evrov,kar so v Iskratelu v preteklihletih že dosegli.
Prava pomoč je razvojna pomoč�1. stran
Štefan Žargi
Ljubljana - Potem ko so pre-tekli teden na Gospodarskizbornici Slovenije (GZS) naosnovi odprtega pisma go-spodarstvenikov opozorilina "nekorekten, neupravi-čen, neenakopraven, ne-ustaven in zato nesprejem-ljiv položaj, v katerem so seznašli v zvezi s prisilnim ob-veznim članstvom v Obrtnopodjetniški zbornici Slove-nije ob hkratnem prostovolj-
nem članstvu v Gospodarskizbornici Slovenije", je bilopričakovati odziv Obrtno-podjetniške zbornice Slove-nije (OZS). Tako je predsed-nik upravnega odbora OZSna tiskovni konferenci izja-vil, "da so bili v OZS pretekliteden zelo presenečeni, koje GZS javnosti predstavilasvoje poglede na ureditev inorganiziranost OZS. Še po-sebej, ker so javnosti posre-dovali podatke in izjave, kijih lahko označimo za ne-
resnične in zavajajoče. OZSkot oseba javnega prava, kotstanovska organizacija, ki jenastala po volji članov, da bijih zastopala pred državo indrugimi (tudi v odnosu z ve-likim gospodarstvom), ki jeorganizirana po obrtnem za-konu in ne po zakonu o go-spodarskih zbornicah, jedolžna javnosti povedati res-nico". Dodal je, da je gonjaGZS proti OZS neutemelje-na, zahteva po presoji ustav-nosti pa nepotrebna, saj je
Ustavno sodišče o tem žepresodilo: Obrtno-podjet-niška zbornica Slovenije nigospodarska zbornica poZakonu o gospodarskihzbornicah! V OZS so prepri-čani, da so razlogi za napadGZS na OZS v uspehih, kijih je OZS dosegla v zadnjihletih pri zastopanju obrti inmalega gospodarstva, še po-sebej pa njihova prizadeva-nja za ureditev finančne ne-discipline, ki da jih je GZSblokirala.
Obrtna zbornica ni gospodarska zbornica Očitek Gospodarske zbornice Slovenije o neenakopravnem položaju podjetij zaradi obveznega članstva v Obrtno-podjetniški zbornici zavračajo.
Razvojni projekt KKISS so predstavili direktor Iskratela Andrej Polenec (v sredini), direktor tehnološke agencije TIAdr. Franc Gider (desno) in tehnični direktor Iskratela BojanLikar.
Skupaj poiščimo najbolj prijaznega poštnega uslužbenca/ko!Verjetno ste kar presenečeni, kadar se v vašem poštnem nabiralnikune znajde nič, niti en sam oglasni letak. Šele takrat pomislimo, kakozelo smo odvisni od pošte oziroma njenih poštnih delavcev. Mordaniste vedeli, da pismonoše za dostavo poštnih pošiljk na Gorenj-skem opravijo 8.996 kilometrov poti na dan. Od tega 569 kilo-metrov peš, 985 kilometrov s kolesi, 1599 kilometrov z motorji in5.843 kilometrov z avtomobili. Pošte na Gorenjskem pa obišče od5.000 do 15.000 uporabnikov na dan. Osupljivi podatki, mar ne? Ker Gorenjski glas enakomerno pokriva območje Gorenjske, pri-našajo pa ga pismonoše, ki jih marsikateri naročnik vsaj vsak torekin petek težko pričakuje, vas vabimo k sodelovanju. Izpolniteglasovnico in nam jo do 24. novembra pošljite na: Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, Kranj, ali nam pišite na: [email protected] bomo z vašo pomočjo izbrali najprijaznejšega poštnegauslužbenca/ko, ki bo nagrajen z zasluženim letovanjem. Desetizmed vas pa bo prejelo praktične nagrade, ki jih podeljuje PoštaSlovenije (osebne znamke, letna mapa znamk).
Glasujem za: _____________________________________________________________________________
Pošta*: ______________________________________________________________________________________
Moji podatki: ______________________________________________________________________________
* če ne poznate imena in priimka poštnega delavca, lahko vpišete samo pošto, na kateri dela oz. območje (naslov) kjer dostavlja pošiljke.
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
OŠ dr. Janeza MencingerjaBohinjska BistricaSavska c. 104264 Bohinjska BistricaSvet šole
Svet šole OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica naosnovi 58. čl. ZOFVI (Ur. L. RS, št. 16/2007) razpisuje delovnomesto
RAVNATELJA/RAVNATELJICEZa ravnatelja šole je lahko imenovan, kdor ima najmanj visoko-šolsko izobrazbo ter izpolnjuje druge pogoje za učitelja ali sveto-valnega delavca na šoli, na kateri bo opravljal funkcijo ravnatelja,ima najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju,ima naziv svetnik ali svetovalec oz. najmanj pet let naziv mentorin opravljen ravnateljski izpit.
Ne glede na določbo 1. odst. razpisa je za ravnatelja lahko ime-novan tudi kandidat, ki nima ravnateljskega izpita, mora pa si gapridobiti najkasneje v enem letu po začetku mandata.
Če ravnatelj ravnateljskega izpita ne bo opravil v roku iz prejšnje-ga odstavka, mu preneha mandat po zakonu.
Izbrani kandidat bo imenovan za dobo 5 let.
Rok za prijavo kandidatov je 8 dni od objave razpisa. Kandidatmora k prijavi predložiti program vodenja zavoda. Predložiti pamora tudi potrdilo o nekaznovanosti zaradi naklepnega kaznive-ga dejanja, ki se preganja po uradni dolžnosti, na nepogojno ka-zen zapora v trajanju več kot 6 mesecev in potrdilo o nekazno-vanosti zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost(107. a čl. ZOFVI).
Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev (potr-dilo o izobrazbi, potrdilo o nekaznovanosti ter program vodenjazavoda) s kratkim življenjepisom in navedbo dosedanjih delovnihizkušenj pošljite na naslov: OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinj-ska Bistrica, Savska c. 10, 4264 Bohinjska Bistrica - s pripom-bo "Prijava na razpis za ravnatelja".
Kandidati bodo pisno obvestilo o imenovanju prejeli v zakonitemroku.
2009
RO
DE
X, D
.O.O
., P
RO
IZVO
DN
O T
RG
OVS
KO
PO
DJE
TJE
- S
ISTE
MS
KI D
OB
AVIT
ELJ
, LJ
UB
LJAN
SK
A C
. 2
4A,
KR
ANJ
Begunje
Elan prodal dve hčerinski družbi
V ponedeljek se je nadzorni svet Elana seznanil s tekočimposlovanjem te družbe, ki je, kot je dejal njegov predsednikStojan Nikolić, po pričakovanjih. V zimski diviziji pričakuje-jo pozitivno poslovanje, v Elan Marinu pa dobrih sedem mi-lijonov izgube. Nadzorniki so se seznanili s prodajo dvehčarterskih hčerinskih družb Burinu YC za 1,4 milijona evrov(v zvezi s tem je na Okrožnem državnem tožilstvu v Kranjupodana anonimna ovadba proti Nikoliću in direktorju Fer-ku). Predsednik NS je še dodal, da uprava pripravlja reorga-nizacijo podjetja. Š. Ž.
Tržič
V Peku bodo združili dve hčerinski družbi
V sredo je nadzorni svet Peka potrdil predlog uprave o zdru-žitvi dveh hčerinskih družb, in sicer PGP Tržič in invalidske-ga podjetja PGP Inde, ki skupno zaposlujeta 520 delavcev inže nekaj časa ne poslujeta pozitivno. PGP Tržič je največjislovenski izdelovalec podplatov in eno pomembnejših pod-jetij na tem področju v Evropi, medtem ko v PGP Inde šiva-jo zgornje dele obutve. Delavcev ne nameravajo odpuščati,pričakujejo pa, da se bo njihovo število zmanjševalo zaradiupokojitev. Združitev naj bi vplivala na prihodke in omogo-čila racionalizacijo stroškov. Š. Ž.
www.gorenjskiglas.si
18GORENJSKI GLAS
petek, 6. novembra 2009KMETIJSTVO [email protected]
Cveto Zaplotnik
Ljubljana - Predstavniki ne-katerih gozdarskih podjetijin kmetov so prejšnji tedenpred parlamentom protesti-rali, češ da država prodaja lesiz državnih gozdov po netrž-nih cenah in da s takšno ne-lojalno konkurenco povzročaškodo podjetjem. Od državeso zahtevali, da to stanje, kitraja že od leta 1996, uredi inda za les iz državnih gozdovvzpostavi tržne razmere. Naministrstvu za kmetijstvo,gozdarstvo in prehrano sopojasnili, da koncesijske po-godbe o upravljanju z držav-nimi gozdovi veljajo za obdo-bje dvajset let, to je do leta2016. Kot je ob tem dejal An-
drej Drašler, generalni direk-tor direktorata za gozdarstvo,lovstvo in ribištvo, so na mi-nistrstvu naredili izračune,kaj bi pomenila enostranska
prekinitev pogodb, vendar soocenili, da bi bila to predragapoteza, saj bi država moralakoncesionarjem izplačati odpetdeset do šestdeset milijo-nov evrov odškodnine. Da biizboljšali gospodarjenje z dr-žavnimi gozdovi, ministrstvopredlaga spremembe zakonao skladu kmetijskih zemljišč
in gozdov, pripravlja pa tudispremembo uredbe o konce-siji za izkoriščanje gozdov vdržavni lasti. Na očitek, ki gaje bilo slišati na protestu, češ
da je sklad dovoljeval prodajogozdnih sortimentov nepo-sredno kupcem brez javnedražbe, na ministrstvu odgo-varjajo, da koncesionar lahkoprodaja les tudi tako, brezdražbe, vendar mora za topridobiti pisno soglasje skla-da in skladu omogočiti vpo-gled v prodajne pogodbe.
Predraga prekinitev pogodbeEnostranska prekinitev koncesijskih pogodb za upravljanje državnih gozdov bi bila za državo predraga poteza, stala bi jo od petdeset do šestdeset milijonov evrov.
Kranj
Izbrali bodo inovativnega mladega kmeta
Zveza slovenske podeželske mladine in kmetijsko gozdarskazbornica bosta jutri v Lenartu izbrali inovativnega mladegakmeta, kandidatka Društva kranjske in tržiške podeželskemladine za ta naziv je Andreja Jagodic s Police pri Kranju. Pri-reditve se bodo zato udeležili tudi člani društva. Za njih jecena šest evrov, za druge pa 25 evrov. Prijave sprejema še da-nes, v petek, Rok Roblek (tel. št. 040/35 22 81). C. Z.
Kranj
Začelo se je usposabljanje o varstvu rastlin
V Kmetijsko gozdarskem zavodu Kranj so ta mesec začeliobnovitvena usposabljanja iz varstva rastlin. Kot so ob temsporočili iz zavoda, bodo kmete in druge izvajalce ukrepovvarstva rastlin povabili na usposabljanje z osebnimi vabili.Vsem, ki so pridobili potrdila o usposabljanju v letih 2003,2004 in 2005, priporočajo, da se obnovitvenega usposablja-nja zaradi uskladitve evidenc na fitosanitarni upravi udeleži-jo pri isti ustanovi, ki jim je izdala prva potrdila. C. Z.
Kranj
Društvo kmečkih žena vabi na tečaj telovadbe
Društvo kmečkih žena Kranj vabi na tečaj telovadbe, ki bo podvodstvom fizioterapevtke potekal vsako sredo do začetkamarca v Vita centru v Naklem. Tečaj se bo začel v sredo, zaprvo skupino od 20. do 21. ure, za drugo in tretjo pa od 21. do22. ure. Cena tečaja je 50 evrov, prijave niso potrebne. C. Z.
Stara Fužina
Predavanje o osteoporozi
Društvo kmečkih žena in deklet na vasi občine Bohinj bo vtorek ob štirih popoldne pripravilo v dvorani v Stari Fužinipredavanje o osteoporozi. Predavala bo Vasiljka Kokalj izZdravstvenega doma na Jesenicah. C. Z.
080 17 50 www.nkbm.si
ZA TO, KAR HOČEM.Varčevati začnite že zdaj, če imate v mislih jasen cilj ali ne. Vedno je dobro imeti privarčevani denar!Izberite ZA-TO! varčevanje, namensko kratkoročno varčevanje s fiksno, naraščajočo obrestno mero, ki traja od 6 mesecev do največ enega leta. Varčevanje sklenete v poslovalnici Nove KBM ali prek spletne banke Bank@Net.
Nov
a K
BM
d.d
., no
vem
ber
2009
VAR»EVANJA
Študija o dobičkonosnosti poslovanja gozdarskih družb,ki imajo koncesijo za izkoriščanje državnih gozdov, jepokazala, da koncesijska dejavnost vnaprej ne zagotavljavisoke dobičkonosnosti.
Brezje
Prireja mleka v prihodnje
Govedorejsko društvo Zgor-nje Gorenjske vabi v torekob 10. uri v dom krajanov naBrezjah na predavanje o pri-reji mleka v prihodnje. Pre-daval bo Franci Pavlin, spe-cialist za živinorejo v Kme-tijsko gozdarskem zavoduKranj. C. Z.
Strahinj
O sodelovanju v kmetijski prehranski verigi
V okviru mednarodnega projekta Uvedba veljavnih in novihpredpisov glede kakovostne hrane za administracijo in prak-so bodo danes, v petek, od 9. do 16. ure v Biotehniškemcentru Naklo v Strahinju strokovna predavanja o sodelovan-ju v kmetijski prehranski verigi, za konec pa bo na to temoše pogovor, na katerem bodo sodelovali predavatelji ter di-rektorji nekaterih zadrug in živilskih podjetij. Na predavan-jih bodo predstavili nizozemske, avstrijske in slovenskeizkušnje, med njimi kot primer dobre prakse tudi kranjskoklobaso, ki je zaščitena z geografsko označbo. C. Z.
Cveto Zaplotnik
Bled - Upravni odbor Kme-tijsko gozdarske zadrugeGozd Bled je na seji 12. ok-tobra med petimi kandidati,ki so se prijavili na razpis,za novo direktorico zadrugeimenoval Barbaro Žbontariz Lesc, ki je v zadrugi zapo-slena kot vodja programahortikulture. Na direktor-skem mestu bo s 1. januar-jem prihodnje leto zamenja-la Jožeta Skumavca, ki se boupokojil. V začetku decem-bra bo tudi izredni volilniobčni zbor, na katerembodo zadružniki izvolili no-vega predsednika zadrugeter nov upravni in nadzorniodbor.
Kot je povedal Jože Sku-mavec, zadruga tudi letosdobro posluje in ne občutiposledic gospodarske krize.Poslovno leto bo zaključilapozitivno in brez evra posoji-la. Že zdaj zadružnikom deldobička ("ristorno") vrača vobliki boljših prodajnih po-
gojev, plačala pa jim je tudidvodnevno ekskurzijo v Prek-murje, kjer so si ogledalikmetijsko živilski sejem vGornji Radgoni, svetovno pr-venstvo oračev, gojenje orhi-dej, šunkarno in vinsko kletter se v Radgoni poklonili ro-jaku Janezu Svetinu, ki je bil
prva civilna žrtev osamosvo-jitvene vojne za Slovenijo.
Odkup živine je letos sicernekoliko upadel, vendarpredvsem zaradi zmanjšanjapitanja na območju zadruge.Mleko odkupujejo še od šest-indvajsetih rejcev, številokmetij, ki oddajajo mleko, pa
se je letos še za dva zmanjša-lo. Odkup lesa bo letos neko-liko manjši kot lani, a bo eko-nomski učinek zaradi proda-je lesa le zanesljivim plačni-kom in nabave nove kompo-
zicije za nakladanje in pre-voz lesa boljši. "Cena lesa jebila v začetku leta slaba, tre-nutno pa je dokaj dobra, sajse za svež, kakovosten lespribližuje tisti iz leta 2007,"pravi Skumavec in dodaja,da je obseg knjigovodsko fi-nančnih storitev letos celorahlo porasel, občutno pa seje povečalo zanimanje za na-kup balkonskega cvetja intrajnic. Kot novost so letosuvedli servisiranje kmetij-skih in gozdarskih strojev naterenu.
Z novim letom novo vodstvoVodenje Kmetijsko gozdarske zadruge Gozd bo z novim letom prevzela Barbara Žbontar, dolgoletnidirektor Jože Skumavec pa se bo upokojil.
Direktor Jože Skumavec
Zadruga je letos prodalaprostore na Prešernovicesti na Bledu, kupila paje kompozicijo za nakla-danje in prevoz lesa.
19GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 2009 REPORTAŽA [email protected]
Janez Štrukelj
Jedi za jesenske dni K U H A R S K I R E C E P T I100
Jelena Justin
Mojstranški kolenogriz, kotrada rečem strmi poti, kivodi do Vrtaške planine(1426 m), me je po več kotletu dni spet zvabil, da gaprehodim in končno osvo-jim Sleme, piramidasto pri-ostren razglednik. Slemen jev naših gorah kar nekaj, zatoga bom poimenovala kar Vr-taško Sleme. Dviga se nadMojstrano, sicer rahlo skritzaradi mogočnih vršacev, kidominirajo v njegovi okolici.
Zapeljemo se do koncaMojstrane, proti dolini Vrat.Pri zadnjih hišah na levi stra-ni je na koncu manjše parki-rišče, kjer parkiramo in seodpravimo približno 50 me-trov nazaj po cesti in zavije-mo levo v breg na markiranopot, ki pa v tem spodnjemdelu nima nobene markaci-je. Sledimo markiranemukolovozu in po slabih 10 mi-nutah se znajdemo na križiš-ču, kjer je na drevo pritrjenatablica, ki označuje pohodni-ško pot številka 14. Na temkrižišču zavijemo levo. Pot sebo začela strmo dvigovati.Sledil bo odsek, ki je običajnoblaten. Pot se bo obrnila levoin se začela vse bolj strmodvigovati. Kakšna je strmina,bo očitno po povišanem pul-zu, ali pa ob vrnitvi, ko nasbodo že začela boleti kolena.Ko bo strmina za malenkostpopustila, bomo hodili pokamniti poti, ki je speljanaokoli skal. Pri prvih se nambo odprl prelep razgled naMojstrano in Dovje, za kate-rim se bo videla Dovška
baba, pred nami pa bo nizkavzpetina Grančiše (843 m).Strmina nam še vedno ne bodala dihati. Kamenje in šodrbosta od nas zahtevala previ-den in trden korak. Razgledje že s tega dela poti čudovit,saj se pod nami kaže dolinaVrata, s Cmirom, Vrbanovi-mi špicami in Rjavino. Popribližno dveh urah hoje do-sežemo leso, ki označuje za-četek Vrtaške planine. In tu-kaj se pot, končno, malo po-loži. Do pastirskega doma naVrtaški planini je še nekajminut zložne hoje.
Pot nadaljujemo mimodoma kar naravnost prekotravnika, kot nas tudi usmeri-jo markacije, na katere mora-mo biti pozorni malo višje,kjer pot zavije ostro levo vgozd. Vzpon se nadaljuje pogozdu, ko nas pot pripelje navečjo jaso, ki jo v zgornji po-lovici prečimo in nadaljuje-mo vzpon po gozdu. Iz gozdastopimo na razgledni pomol,ki nudi balzam za oči; triglav-sko pogorje z mogočno Stenose pokaže v vsej svoji mogoč-nosti. Pri pomolu se pot rah-lo spusti v desno in nekajčasa poteka skoraj vodoravnopo macesnovih iglicah. Jesen-ska idila! Z zmernim vzpo-nom se vzpnemo do travnate-ga pobočja pod Vrtaškim vr-hom, na katerega nas tudiusmeri oznaka na skali. A minadaljujemo kar naravnost,mimo vodnega zajetja za živi-no, skozi dobro vidno pot sko-zi ruševje. Prečimo ruševje,pot zavije desno in takrat predseboj spet zagledamo naš vrh,ki nam je z vsakim korakom
bližje. Sledi rahel spust invzpon čez travnate Njivice.Lahko gremo kjerkoli, kajtisledenje zelo redkim markaci-jam je brez pomena. Dosečimoramo vrh grebena; torej,gremo po nekako najmanjnaporni poti, ki nas pripeljedo roba grebena, s katerega senam odpre čudovit pogledproti martuljški skupini vrša-cev, z mogočnim Špikom, inv dolino Belega potoka.
Na grebenu se obrnemolevo in sledimo stezi, ki naspripelje na vrh VrtaškegaSlemena, kjer nas pričakavpisna knjiga in dih jemajo-či razgled. Sleme namrečleži v samem naročju Kuko-ve špice, ki je pred nami kotna dlani. Vmes je sicer glo-boka škrbina in Vrh nadMužici. To je svet, ki je pov-sem neoznačen; upajmo, dabo še dolgo. Z vrha se namodpre ogled na vse strani:Kukova špica, Stenar, Stenas Triglavom, Cmir, Vrbano-ve špice, Rjavina, Luknja
Peč, Dimniki, Macesnovec.Najvišji vrh Mežakle, Jerebi-kovec, je videti nizko podnami. Karavanke se pokaže-jo v vseh svoji čudoviti veri-gi; mogočna Kepa z okoliški-mi vrhovi kar vabi, da jo po-novno obiščemo. V ozadju, vAvstriji, pa Dobrač in dalečzadaj slovenski Veliki Klekoz. Grossglockner.
Ko se začnemo spuščati sSlemena, lahko spotomaobiščemo še Votlo Sleme(2029 m) in Vrtaški vrh(1898 m). Do prvega vodigrebenska pot, le da name-sto proti Njivicam nadaljuje-mo po grebenu kar narav-nost, Vrtaški vrh pa je kopa,ki smo jo ob vzponu obšli.Vrnemo se po poti vzponain pazimo na kolena, kajtistrmina ne popusti in čeimamo težave s koleni,bomo to še kako občutili. Nadmorska višina: 2077 mVišinska razlika: 1427 mTrajanje: 6 urZahtevnost: ★★★★★
Planinski izlet: Sleme (2077 m)
V naročju špicePašna sezona je že nekaj časa končana, zato sem se vrnila na mojstranški kolenogriz. Saj se spominjate, da me je lani slabo vreme in podivjani bik odvrnil od nadaljevanja poti? Stala sem v objemu ene špice in gledala proti drugima dvema.
Solata z olivami
Sestavine: 4 žlice majoneze,20 dag mladega sira, 20 črniholiv, 2 naribana korenčka, 2srednje velika paradižnika, na-rezana na krhlje, 2 mladi čebu-li, 1 srednje velika blanširanazelena - narezana na tanke re-zance, 4 listi zelene solate, poldl balzamičnega kisa, pol dloljčnega olja, 4 tanki krispiji,sol, poper, malo omake tabaskoali čilija, mali šopek drobnjakain peteršilj za dekoracijo.
Priprava: Majonezo, sesek-ljano mlado čebulo, nareza-no zeleno, sol, poper, olje,pekočo omako, kis in tankonarezan drobnjak zmešamov skledi. Dodamo na kocke
narezan sir in del naribanegakorenja ter narahlo premeša-mo. Serviramo na krožniku,na katerega smo prej položililist oprane in osušene zelenesolate in preostanek korenja,po solati pa zložimo črne oli-ve in na krhlje narezan para-dižnik. Okrasimo s krispije-vimi rezinami in vejicamipeteršilja ter listi zelene.
Kremna juha iz ohrovta
Sestavine: 30 dag svežegaohrovta, 20 dag krompirja, 1žlica margarine, 1 srednje veli-ka čebula, 2 stroka česna, sol,poper, mala vejica rožmarina,belo vino po okusu, 1,50 l vode,
4 rezine polnozrnatega kruhabrez skorje.
Priprava: Na maščobi pre-pražimo sesekljano čebuloin česen, očiščen, opran inpoljubno narezan ohrovt terolupljen in narezan krompir.Nekaj ohrovtovih listov otre-bimo in liste narežemo natake rezance ter jih skuhamoposebej. Prepražene sestavi-ne zalijemo z vodo in vinom,solimo, popramo, dodamorožmarin in kuhamo domehkega. Zelenjavo pretlači-mo s paličnim mešalnikom,popravimo okus, dodamoodcejene kuhane liste ohrov-ta in ponudimo s popečeni-mi kruhovimi kockami.
Zavitek z jabolki, grozdjem in skuto
Sestavine: 40 dag namenskemoke za testo, okisana slanavoda po potrebi.
Nadev: 8 dag masla ali mar-garine, 20 dag sladkorja, 20dag grozdja, 60 dag dušenihjabolk, 12 dag pretlačene skute,rum, drobtine, kisla smetana,vanilin sladkor.
Priprava: Iz moke in mlač-ne okisane vode naredimočvrsto vlečeno testo, ga do-bro obdelamo in premaže-mo z oljem, da se na vrhu nenaredi skorjica. Pustimo gapočivati približno pol ure.Grozdne jagode prerežemo
na pol in odstranimo košči-ce, jih nekoliko prepražimona sladkorju in v rumu. Ja-bolka olupimo, naribamo innekoliko prepražimo nasladkorju, skuto pa pretlači-mo. Posebej pa na maščobiprepražimo presejane drob-tine. Na pomokanem prtutesto razvlečemo, premaže-mo s praženimi drobtinami,pretlačeno skuto in prepra-ženimi jabolki ter prepraže-nimi grozdnimi jagodami.Testo zvijemo v štrukelj inga damo na pomaščen pe-kač. Pečemo v pečici pri 180stopinjah Celzija 40 minut.Pečenega narežemo in po-tresemo s sladkorjem v pra-hu.
Pogled s pomola proti današnjemu cilju. Sleme je vrh v sredini.
Vrtaška planina s planšarskim stanom
KU
LTU
RN
OD
RU
ŠTV
O D
AVO
RIN
A JE
NK
A, S
LOVE
NS
KA
CE
STA
2,
CE
RK
LJE
NA
GO
RE
NJS
KE
M
Radio Triglav Jesenice, d.o.o., Trg Toneta Čufarja 4, Jesenice
20 petek, 6. novembra 2009HALO-HALO, KAŽIPOT [email protected] GLAS
HALO - HALO GORENJSKI GLAS telefon: 04 201 42 00
Naročilo za objavo sprejemamo po telefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Bleiweisovi cesti 4, v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna.
Obvestila o dogodkih objavljamo v rubriki glasov Kažipot brezplačno samo enkrat.
Kako se pri vas rečeLancovo - Srečanje, ki bo potekalo v okviru projekta Kako sepri vas reče in kjer boste pregledali hišna imena, ki ste jihnabrali za krajevno skupnost Lancovo, bo v Kulturnemdomu na Lancovem (Lancovo 30) v ponedeljek ob 18. uri.
V knjižnicah za otrokeŠkofja Loka - Jesenska pravljica bo na sporedu v torek ob 17.30.
Sovodenj - V knjižnici bo pravljica Neke zimske noči danesob 18. uri.
PRIREDITVE
JANEZ ROZMAN S.P. - ROZMAN BUS, LANCOVO 91, 4240 RADOVLJICA, TEL.: 04/53 15 249. Izleti: MADŽARSKE TOPLICE: 19. - 22. 11., 28.11 - 1. 12., 17. 12. - 20. 12.; TRST: 18. 11.; BERNARDIN: 15. 11- 18. 11. ; RIM 19. 11. -22. 11.; TOPOLŠČICA: 30. 11.; MARTINOVANJE: 14. 11.; LJUTOMER-BOŽIČNIPROGRAM: 23. 12. - 26. 12.; PALMANOVA - TOVARNA ČOKOLADE: 1. 12.; ŽIVEJASLICE V RAZKRIŽJU: 26. 12; 2. 1. 2010
Gorniški večer Hoja je slikaDomžale - Planinsko društvo Domžale in Knjižnica Domžalevabita na gorniški večer Hoja je slika z Danilom Cedilnikom- Denom, ki bo danes ob 18. uri v Knjižnici Domžale.
V neznanoPreddvor - Planinska sekcija Preddvor vabi svoje člane vsoboto, 14. novembra, na izlet v neznano. Prijave in informaci-je: Mateja Udovč, tel.: 041/322 490 do četrtka, 12. novembra.
Pohod h Krivi jelkiNaklo - Pohodniška sekcija Društva upokojencev Naklo vabijutri, 7. novembra, na pohod od Trnovca v Zgornjih Dupljahdo Krive jelke v Udinborštu. Zbirališče pohodnikov bo ob 9.uri pri Trnovcu. Skupno bo za okrog 3 ure hoje.
Po Gregorčičevi potiŠenčur - Turistično društvo Šenčur vabi v nedeljo, 8. no-vembra, na pohod po Gregorčičevi poti (Branik). Informaci-je in prijave zbira do petka, 6. novembra, Franci Erzin, tel.041/875-812.
Na martinovanjeKokrica - Društvo upokojencev Kokrica vabi na martinovan-je v Vodalah pri Mokronogu, kjer pridelujejo izvrsten cviček.Prijave z vplačili sprejemajo v pisarni društva v torek, 10. no-vembra, med 9. in 10. uro. Informacije po tel.: 041/256 811.
IZLETI
Po Levstikovi poti od Litije do ČatežaJesenice - Planinsko društvo Jesenice organizira v soboto,14. novembra, planinski izlet po Levstikovi poti od Litije doČateža. Prijave z vplačili sprejemajo na upravi društva dopetka, 13. novembra, do 12. ure.
Kranj - Iz Društva upokojencev Kranj obveščajo, da je priprejšnjem razpisu za pohod od Litije in Čateža pri datumuprišlo do napake in da bo izlet v soboto, 14. novembra.
Od Litije do Čateža ali do Krnskih jezerRadovljica - S Planinskim društvom Radovljica se lahkoudeležite dveh pohodov: 14. novembra od Litije do Čateža inprav tako 14. novembra spominskega pohoda do Krnskihjezer, ki je posvečen žrtvam Soške fronte. Prijavite se lahkopo tel.: 031/345 209 ali 04/531 55 44.
Govorica gledališčaRadovljica - Jutri bo od 11. do 13. ure v prostorih Blejskegamladinskega centra, Trubarjeva 7, stavba starega Vrtca Bled,potekala brezplačna delavnica za otroke od 7. do 11. letaGovorica gledališča. Otroci bodo preko pravljic in igre spoz-navali svet, se sprostili in znebili odvečnega strahu. Skupajs pravljičnimi junaki bodo preko igre vstopili v svet gleda-lišča.
Meritve krvnega tlaka, holesterola in sladkorjaŽirovnica - Društvo upokojencev in Rdeči križ Žirovnica ob-veščata, da bodo preventivne meritve krvnega tlaka, holes-terola in sladkorja v krvi v mesecu novembru v torek, 10. in24. novembra, od 8. do 10. ure v Čopovi rojstni hiši. Pomožnosti ne zajtrkujte.
Psihiatrični bolnik in postavljanje mejaRadovljica - Predavanje Psihiatrični bolnik in postavljanjemeja, ki ga bosta vodili psihiatrinja Pika Bensa iz Psihia-trične bolnišnice Begunje in medicinska sestra Ljubica Volk,bo v ponedeljek ob 17. uri v prostorih Šentgora Radovljica,Kranjska ulica 3.
Otroci imajo dve stari mami in dva stara očetaBrezje - V Romarskem uradu na Brezjah se bo danes ob 19.uri nadaljeval cikel pogovorov z dr. Jožetom Ramovšem sskupnim naslovom Sožitje med rodovi. Tretje predavanjeima naslov Otroci imajo dve stari mami in dva stara očeta.
RuardaŠenčur - Gledališče Šenčur vabi na potopisno predavanje oRuardi, ki bo danes ob 20. uri v župnišču Šenčur (predaval-nica).
Delovanje hospica - duševne stiske in izgubeŽirovnica - Iz Društva upokojencev Žirovnica vabijo svoječlane in simpatizerje na predavanje pod naslovom Delovan-je hospica - duševne stiske in izgube, ki bo v torek ob 18. uriv Gostišču Osvald. Predavala bo Ana Marija Pupis.
Korošci med GorenjciRadovljica - Kvintet Tivoli Lesce in Moški pevski zbor JepaBaško jezero vabita na koncert koroških narodnih in umet-nih pesmi z naslovom Korošci med Gorenjci, ki bo danes ob20. uri v Baročni dvorani Graščine v Radovljici.
Kitarski koncert Maria KurtjakaŽiri - Kitarski koncert Maria Kurtjaka se bo začel danes ob19.30 v galeriji DPD Svoboda.
Kam pa kam, kozličekRadovljica - Danes bo ob 17. uri v Linhartovi dvorani vRadovljici otroška lutkovna predstava Kam pa kam, kozličekv izvedbi Lutkovnega gledališča Zajec.
Vražja vdovaBukovica - Jutri bo ob 19. uri v dvorani na Bukovici gostovaladramska sekcija DU Sovodenj s komedijo Vražja vdova.
Zmago Batina mesar za vse večneŠkofja Loka - Društvo upokojencev Škofja Loka vabi v Špasteater na ogled komedije Zmago Batina mesar za vse večne.Odhod je 24. novembra ob 18.30 izpred avtobusne postaje.Prijave sprejemajo na društvu.
PREDSTAVE
KONCERTI
PREDAVANJA
OBVESTILA
IZLET TOREK, 17. NOVEMBRA
Izlet v PrekmurjeDragi Glasovci, obljubili smo vam, da bomotakoj po martinovem za vas pripravilipester celodnevni izlet, ki se bo začel ob 6.uri na avtobusni postaji v Radovljici. Ob6.20 se bo avtobus ustavil pred Creino vKranju, ob 6.30 pa na Primskovem, na av-tobusni postaji pred Mercator centrom. Našprvi jutranji postanek bo na Trojanah, kjerbomo pomalicali, potem pa se nam bo žemudilo naprej. Ko bomo prispeli v Lendavo,se bomo v spremstvu lokalnega vodičasprehodili skozi mestno jedro, si ogledalinovo gledališko in koncertno dvorano insinagogo, eno od treh v Sloveniji, ki je na-
jpomembnejši kulturni spomenik len-davske židovske skupnosti. Nato se bomoodpeljali do Lendavskih goric, kjer stojikapelica sv. Trojice z mumijo. Posebnostkapelice je, da so med kopanjem temeljevza to kapelico odkrili truplo viteza MihaelaHadika, ki se je ohranilo vse do danes.Naužili se boste lahko tudi razgleda naprostrano panonsko nižino.S kosilom nas bodo pričakali v Termah Len-dava. Po kosilu bomo še zaplavali v njihovihbazenih in se okoli 18. ure odpravili protidomu. Prihod v Kranj načrtujemo okoli 21.ure, v Radovljico dvajset minut kasneje.
HIŠA KULTURE
Cena izleta: 36 €
Cena vključuje:
prevoz, malico, oglede, kosilo in kopanje.
Ne pozabiti vzeti s sabo:
brisače, kopalk in ... dobre volje!
Za rezervacijo čim prej pokličite:
04/201 42 41.
Organizator izleta je Turistična agencija Odisej.
Klemen Jelinčič Boeta je bil rojen leta 1973.
Ko je bil star 18 let, se je preselil v Izrael,
kjer je na univerzi v Tel Avivu diplomiral iz
antropologije in sociologije. Po vrnitvi v
Ljubljano je leta 2009 na Filozofski fakulteti
še doktoriral iz zgodovinskih znanosti na
temo Judje na Slovenskem v srednjem veku.
Ukvarja se s prevajanjem leposlovja in pisan-
jem knjig. Po knjigi Kratka zgodovina Judov,
ki je razprodana, bo v kratkem na prodajne
police prišla še knjiga Judje na Slovenskem,
ki na kratek in jedrnat način opisuje dva tisoč
let judovske zgodovine do sodobnega
življenja Judov pri nas.
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
ww
w.g
ore
njs
kig
las.
si
Če se želite z avtorjem srečati, ste prijazno vabljeni na predstavitev knjige Judje na Slovenskem, ki bo v sredo, 18. novembra, ob 18. uri v avli Gorenjskega glasa. Prepričani smo, da boste na dogodku izvedeli veliko zanimivega! Vstop prost.
21petek, 6. novembra 2009GORENJSKI GLAS
[email protected] OGLASI, ZAHVALE
Odbojka - Tekma osmega kroga 1. državneodbojkarske ligeJutri, v soboto, 7. novembra 2009, bo v ŠD Planinav Kranju ob 18. uri tekma osmega kroga odbo-jkarskega državnega prvenstva moških. OdbojkarjiAstec Triglava se bodo pomerili z ekipo SvitUnimetal. Na tekmo vabimo čim več navijačev inljubiteljev odbojke. Odbojkarski klub Triglav Kranj,
Staretova ulica 56, 4000 Kranj
NEPREMIČNINESTANOVANJAPRODAM
KRANJ - okolica; 51.67 m2, mansardavečstan. objekta, lasten vhod, obn. l.08, solastništvo na parceli, 79.000eur, SVET RE d. o. o., Nazorjeva ul. 3,Kranj, ☎ 051/237-031
9006614
ENOSOBNO stanovanje, 42 m2 +klet, 1. nad., vsi priključki, popolnomaadaptirano 09, Kranj - center (polegPizzerije Romano), takoj vseljivo,69.000 eur, ☎ 040/853-374
9006550
ENOSOBNO stanovanje, 49 m2 +klet, 2. nad., vsi priključki, popolnomaadaptirano 09, Kranj - center (polegPizzerije Romano), takoj vseljivo,79.000 eur, ☎ 040/853-374
9006553
KRANJ - okolica; 1S, 45.42 m2 v I.nad. večstanovanjske hiše obn. l. 09,mirna okolica, čudovit razgled, 69.000eur, SVET RE d. o. o., Nazorjeva ul. 3,Kranj, ☎ 051/237-031
9006616
ŠKOFJA LOKA - Podlubnik; 3 S,76.85 m2, delno obn. l. 08, 10/12,razgled na okoliško naravo, ZK urejeno112.000 eur, SVET RE d. o. o., Nazor-jeva ul. 13, Kranj, ☎ 051/237-031
9006615
TRISOBNO stanovanje, Kranj, PlaninaI, 87,44 m2, adap. 04, ZK, T2, cenapo dog., ☎ 041/466-683
9006642
KUPIM
UREJENA družina kupi ali najame 3Sstanovanje na območju Vodovodnegastolpa ali Zlatega polja. Vseljivo najkas-neje v decembru, ☎ 041/421-820
9006647
ODDAM
GARSONJERA Planina - Kranj, 25 m2opremljena, ☎ 030/927-560
9006608
ENOSOBNO in dvosobno stanovanje,v Ljubnem, samski osebi, najem s stro-ški 300 eur, 3 mesece predplačila, ☎040/389-518
9006676
ENOSOBNO stanovanje, 46 m2, bal-kon, 3. nad., Škofja Loka, ☎ 041/234-992
9006728
DVOSOBNO stanovanje + klet + drvar-nica, cca. 60m2 v bloku, Jesenice,Tavčarjeva ulica (pri parku), ☎ 041/649-914
9006718
DVOSOBNO STANOVANJE KoroškaBela, v celoti obnovljeno in opremlje-no, ☎ 040/935-183
9006593
V STANOVANJSKI HIŠI v Kranju od-damo stanovanje, 115 m2, z balko-nom, resni najemniki pokličite po 14.uri, ☎ 040/521-912
9006351
HIŠEPRODAM
DVOSTANOVANJSKO hišo z vrtom, vKranju in dvojno garažo, možen nakuptudi polovice hiše, ☎ 041/947-677
9006576
KRANJ ; hiša 168.68 m2 s štirimi 1Sstan., obn. l. 09, garažni prostor, mo-žen nakup posameznih enot, 239.000eur, SVET RE d.o.o., Nazorjeva ul. 3,Kranj, ☎ 051/237-031
9006617
PODNART, novogradnja, 3. PGF,P+M, 112 m2, parcela 661 m2, cena159.000 eur, ☎ 041/744-709
9006620
STAREJŠO hišo na Visokem, 120m2 in 110 m2 dvorišča, ☎ 040/322-309
9005913
POSESTINAJAMEM
TRAVNIK ali njivo, ☎ 041/263-7289006689
POSLOVNI PROSTORIODDAM
PISARNO, 25 m2, na Planini 3,Kranj, 200 eur + stroški, ☎041/633-195
9006639
GOSTINSKI LOKAL v obratovanju naBledu, odkup inventarja, ☎ 040/277-276
9006659
SKLADIŠČE, Hrastje, 70 m2, v 1. eta-ži, dober dostop, 150 eur/mes, ☎031/374-706
9006638
OSTALOODDAM
DVOJNI GROB, na kranjskem poko-pališču, ☎ 031/331-263
9006717
MOTORNAVOZILAAVTOMOBILIPRODAM
ODKUP, PRODAJA, PREPIS rabljenihvozil, gotovinsko plačilo, Avto Kranj, d.o. o., Kranj, Savska 34, Kranj, ☎04/20-11-413, 041/707-145,031/231-358
9006641
AUDI dizel A4 Avant 1.9 TDi karavan,servis. knjižica, lepo ohranjen, ☎040/886-208
9006709
MERCEDES-BENZ C 220 CDi, l.2007, 23.000 km, 1. lastnik, avto kotnov, vreden ogleda, ☎ 041/786-244
9006722
SUZUKI Swift 4 WD, letnik 1994, ☎041/234-689
9006629
RAV 4 2.2 D-C AT 4 WD, 177 KM,črna, l. 11/07, 53.000 km, nav., vsaoprema, garažiran, 1. lastnik, ☎041/409-764
9006671
KUPIM
FIAT 126 P - Bolha, za rezervne dele,☎ 031/876-252
9006712
AVTODELI IN OPREMAPRODAM
JEKLENA platišča s pnevmatikami175/70/R13, 4 kom, original za Kalosali Aveo, ☎ 040/584-027
9006631
JEKLENA platišča, 4 kom, za Audi -VW -Touran, original, 5 lukenj, 112med luknjami, 50 eur za 4 kom, ☎051/435-699
9006706
JEKLENA platišča s pneumatikami, 4kom, 185/60/R15, za Renault Clio,☎ 031/443-220
9006720
NOVE snežne verige za 12,13, 14, 15colska kolesa, vlečno kljuko za Golf IIin novo letno gumo Kleber165/70/14, ☎ 041/858-149
9006707
PLATIŠČA za avto Polo na 4 vijake alizamenjam za Cliova, 14 col, ☎031/811-931
9006630
Male oglase sprejemamo: za objavo v petek - v sredo do 17.30 in za objavo v torek do petka do13.30! Delovni čas: ponedeljek,torek, četrtek neprekinjeno od 8. do 17. ure, sreda od 8. do 18., v petek od 8. do 14. ure, sobote,nedelje in prazniki zaprto.
Mali oglasitel.: 201 42 47fax: 201 42 13 e-mail: [email protected]
naročnine04/201 42 41
e-pošta: [email protected]
FESST, d. o. o., nepremičninskadružba,Koroška c 2, Kranj,Telefon: 236 73 73Fax: 236 73 70E-pošta: [email protected]: www.fesst.si
Izvedba celovitih geodetskih storitevpo ugodnih cenah:■ geodetski načrti■ ureditev meje (dela meje)■ izravnava meje■ parcelacije (delitev, združitev)■ označitev meje v naravi■ evidentiranje zemljišča pod stavbo■ sprememba bonitete zemljišča■ vpis stavbe in dela stavbe vkataster stavb
■ zakoličbe objektov, komunalnihvodov, cest
■ komasacije stavbnih zemljiščPokličite nas na telefon 031/695-484ali se oglasite nasedežu podjetja!
STANOVANJE PRODAMO Kranj, Šorlijevo naselje, dvosobno vIII. nadstr. izmere 64,82 m2, l. izgr.1968, kopalnica v celoti obnovljena,ostalo potrebno obnove, cena106.000,00 EUR.Kranj, Vodovodni stolp, dvosobno vIV. nadstr. izmere 54,74 m2, l. izgr.1965, prenovljeno l. 2003 - okna,kopalnica, cena 95.000,00 EUR.Kranj, Zlato polje, trisobno v I. nad-str. v izmeri 79 m2, l. izgr. 1953. pren-ovljeno l. 2004 - okna, kopalnica, tla-ki, CK na plin, dve kleti, vselitev podogovoru, cena 107.000,00 EUR.Preddvor, enosobno v mansardiizmere 48,00 m2, v hiši so samo štiristanovanja, l. izgr. 1960, stanovanjeizdelano l. 1991, CK, cena 79.500,00EUR.STANOVANJE ODDAMO V NAJEMKranj, Drulovka, manjša visokopritlična hiša tlorisa 30 m2 na parcelivelikosti 500 m2, l. izgr. 1951, v celotiprenovljena in opremljena l. 2009, vpritličju - kuhinja, jedilnica z dnevnosobo, WC, v nadstr. - spalnica,pomožni prostor in kopalnica, CK,največ za dve osebi vseljivo takoj,cena 630,00 EUR/mesečno + stroški+ 2x varščina.HIŠE - PRODAMOKranj, staro mestno jedro, enonad-stropna s 120 m2 stanovanjskepovršine na parceli velikosti 262 m2,l. izgr. 1935, prenovljena l. 2002 -okna, vse instalacije, kopalnica, CKna olje, dvorišče, kjer je možnoparkiranje za dva avtomobila, terasas 115 m2 vrta, cena 208.000,00 EUR.Trstenik, na izredno lepi sončnilokaciji, medetažna s 300 m2uporabne stanov. površine naparceli velikosti 1144 m2, l. izgr.1999, cena 439.000,00 EUR, v katerije vključena tudi vsa oprema izde-lana po meri.Gorenjska, Cegelnica pri Naklem, vi-sokopritlična, tlorisa 8,5 x 8 m2 naparceli velikosti 539 m2, l. izgr. 1939,delno obnovljena l. 1994 - okna, stre-ha, kopalnica, WC, garaža, vsipriključki, CK na olje, ZK urejena,cena 148.000,00 EUR.POSLOVNI PROSTOR - PRODAMOTržič, v centru mesta na glavni ulici,pritličje v izmeri 30 m2, l. izgr. 1900, žedelno prenovljen, primeren za neživil-sko trgovino, cena 47.000,00 EUR.VIKEND - PRODAMOTrstenik - Orle, zidan, visokopritlični,tlorisa 46 m2 na parceli velikosti 478m2, lepa sončna lokacija, garaža,dostop tlakovan, ob vikendu tudimanjša brunarica, l. izgr. 1997, cena240.000,00 EUR.PARCELA - PRODAMOKranj, proti Naklemu, v industrijskiconi v izmeri 5957 m2 za proizvod-njo, skladišča, parkirišče, cena 144EUR/m2 in še pribl. 18 EUR/m2 zakomunalni prispevek.
JESENICE, PODMEŽAKLA, hišadvostanovanjska visokopritlična,200 m2, letnik 1940, kompletnoadaptirana (fasada, streha, okna, tla-ki, kopalnice), ravna parcela 660 m2,prodamo. Cena 210.000 EUR.ŽELEZNIKI, 4ss stanovanje, 87 m2,letnik 1950, kompletno adaptirano2006 (nova streha, fasada, lesenaokna, sanitarije), k stanovanju spa-data dve kleti in shramba na pod-strešju, prodamo. Cena 110.000EUR.KOKRA, prodamo opuščeno kmetijona zelo veliki parceli, 51.897 m2, hišain gospodarsko poslopje potrebnoobnove. Posestvo se prodaja kotcelota. ZK in dokumenti urejeni.Cena 125.000 EUR.
Stritarjeva ulica 7, 4000 Kranjwww.nepremicnine.gnd.si
e-naslov: [email protected]: +386 4 281 39 04, fax: +386 4 281 39 07gsm: +386 31 536 578
Muzikal Broadway
Najbolj poznana ulicaBroadway se nahaja v NewYorku. To je bil tudi pravi-len odgovor, ki bo Valenti-no Bizjak iz Kranja in Bran-ka Šturma iz Kamne Gori-ce popeljal na ogled pred-stave, ki bo to soboto. Na-grajencema čestitamo!
Vasovanje s Podokničarjem
To prireditev, ki bo v pet-ek, 6. novembra, si bodov paru ogledale: MarinkaPečar iz Škofje Loke, Da-rinka Mezeg iz Gorenjevasi, Tončka Ojsteršek izKranja, Ivanka Maček izŽabnice in Angelca Buko-vec iz Kranja. Sicer stenam vsi sodelujoči v na-gradni igri poslali razno-vrstne izvirne odgovore,kakšen praznik je marti-novo, za kar se vam za-hvaljujemo, nagrajenkampa čestitamo.
LOTORezultati 86. kroga - 28. oktobra 2009
11, 12, 20, 21, 24, 27, 28 in 26
Lotko: 8 8 1 4 1 9Loto PLUS:
12, 13, 17, 23, 28, 29, 35 in 6
Predvideni sklad 87. kroga zaSedmico: 400.000 EUR
Predvideni sklad za Lotka:750.000 EUR
Predvideni sklad PLUS:100.000 EUR
SPOROČILO O SMRTI
Svojo življenjsko pot je sklenil naš upokojeni sodelavec
Anton Bezlajroj. 21. 12. 1921
Ohranili ga bomo v trajnem spominu.
Sodelavci Odeje Škofja Loka
www.gorenjskiglas.si
dnevno sveže novice kažipoti pisma bralcev priloge razvedrilo
www.gorenjskiglas.si
Preš
erno
vo g
leda
lišče
Kra
nj, G
lavn
i trg
6, K
ranj
22 petek, 6. novembra 2009MALI OGLASI, ZAHVALE [email protected] GLAS
PLATIŠČA, GUME za različne avte,več dimenzij, malo rabljeni akumulator-ji, ☎ 041/722-625 9006482
KUPIM
AVTOSEDEŽ za Megan Coupe (zavoznika), ☎ 04/25-21-806
9006726
GRADBENIMATERIALGRADBENI MATERIALPRODAM
SMREKOVE deske, plohe, češnjeveplohe, strešne letve in bankine, ☎04/25-03-088, 031/343-161
9006665
STREŠNA kritina, pločevinasta - 5EUR / m2 in Bramac 0,56 EUR nakos, ☎ 040/484-118
9006453
KURIVOPRODAM
DRVA - metrska ali razžagana, možnadostava, ☎ 041/718-019
9006584
DRVA - mešana: bukev, gaber, javor,jesen, hrast, možnost razreza in dosta-ve, cena 40 EUR, ☎ 070/323-033
9006585
BUKOVE butare 100 kosov, ☎041/620-996 9006729
DRVA bukova, suha, 200 m3, moženrazrez in dostava, cena 44 eur/m3, ☎031/616-879, 051/616-879
9006225
DRVA bukova, delno suha, cena 45eur, možen razrez in dostava, ☎040/338-719 9006586
SUHA drva, ☎ 041/593-9639006666
SUHA bukova drva, ☎ 031/555-588,Luka
9006697
SUHA hrastova drva, cena 48 eur, ☎031/245-415 9006711
STANOVANJSKAOPREMAPOHIŠTVOPRODAM
KUHINJSKO pohištvo, odlično ohra-njeno, v obliki črke L, rjavkaste barve,☎ 040/161-491
9006698
OMARO za dnevno, nizka z vitrinama,moderen dizajn, bela, vsi predali natiho zapiranje, ☎ 041/543-876
9006672
GOSPODINJSKI APARATIPRODAM
POMIVALNI stroj Baukneht, malo rab-ljen, ugodno, ☎ 04/25-31-759
9006654
ZAMRZOVALNO omaro Gorenje, sta-ro sedem let, brezhibna, ☎ 051/441-722
9006619
OGREVANJE, HLAJENJEPRODAM
GORILEC Thyssen, rabljen, ☎ 031/639-258 9006649
ŠPORT,REKREACIJAPRODAM
SMUČARSKE čevlje št. 36 in smuči,dolžina 118 cm, ☎ 031/605-162
9006727
BILJARD, nov, ☎ 031/206-7249006403
TURIZEMPRODAM
LESENO hišo v Termah Čatež, 47 m2,2 etaži, adaptirana 08, opremljena,ogrevanje, parking, ☎ 031/623-409
9006662
STARINEKUPIM
STAR mizarski ponk, omaro, skrinjo,mizo in ostale stare predmete, ☎031/878-351
9006640
ŽIVALIIN RASTLINEPODARIM
MLADE mucke, lahko tudi pripeljemo,☎ 040/295-932
9006632
MLADE mucke, ☎ 041/672-0969006652
KMETIJSTVOKMETIJSKI STROJIPRODAM
SAMONAKLADALNO prikolico SIP25 in zgrabljalnik SIP 280 in kupim Re-form kosilnico, ☎ 031/343-177
9006627
SEKULAR za žaganje drva s koritom inmizo, ☎ 04/20-46-578, 031/812-210 9006674
TRAKTOR Štore 402, l. 79, 2300 urin rotacijsko kosilnico SIP britev 135,vse brezhibno, ☎ 051/441-722
9006699
TRAKTOR T. V., 18 KM, starejši, odlič-no ohranjen, ☎ 031/460-289
9006713
KUPIM
IZRUVAČ krompirja na tresala in mo-torno žago Husqvarna ali Stihl, ☎04/51-82-643 9006626
TRAKTOR Univerzale, Zetor, Štore aliIMT, lahko tudi v slabšem stanju, plači-lo takoj, ☎ 041/849-876
9006524
TROSILEC za hlevski gnoj in BSC ko-silnico, ☎ 041/865-675
9006622
VRTAVKASTO brano Cimos, lahko vslabšem stanju, ☎ 031/604-918
9006670
PRIDELKIPRODAM
200 BAL sena in otave, ☎ 031/299-742 9006637
BELI jedilni krompir in za krmo, ☎04/23-12-309 9006661
BELI jedilni krompir, ☎ 031/635-4379006663
BRINOVE jagode, zelo kvalitetne,očiščene, pakirane po 30 kg, cena zdostavo 1.60 eur/kg, ☎ 041/410-350 9006715
JABOLKA hruške, krompir, jabolčnisok in zelje (tudi naribamo), KmetijaMatijovc, Jeglič, Podbrezje 192, ☎04/53-31-144 9006628
JEDILNI krompir, beli fiana in rdeči de-sire in fabiola ter krmni krompir, okolicaKranja, ☎ 041/971-508 9006655
JEDILNI in krmni krompir beli in rdeči,☎ 031/229-857 9006668
JEDILNI in krmni krompir, ☎ 031/745-612 9006700
KOLERABO in rumeno korenje, ☎041/205-929 9006646
KRMNI krompir, ☎ 040/607-4519006634
KRMNI krompir po 5 centov, ☎04/23-10-562 9006669
KRMNO korenje, ☎ 04/25-21-5389006702
KROMPIR jedilni in krmni, ☎ 031/585-345 9006487
KROMPIR za krmo, ☎ 041/347-2439006625
KROMPIR jedilni in neprebran zakrmo, ☎ 041/584-048 9006693
KROMPIR beli in rdeči, jedilni fijana indesire, ☎ 031/225-062
9006694
RDEČO peso in rdeče korenje, Žiga-nja vas 17, ☎ 04/59-58-048
9006690
SENO, balirano v kockah, za govedo,z dostavo, cena 0,10 EUR, ☎031/276-930 9006636
VINO - cviček, integrirana predelava, vrefuzi ali ustekleničen, z vso dokumen-tacijo, dostava na dom, večja količina,☎ 031/206-874
9006648
VINO BENČINA, če želite kozarecmladega vina, belega ali rdečega, po-kličite, ☎ 041/650-662
9006494
VZREJNE ŽIVALIPRODAM
BELE piščance, stare 4 tedne, za na-daljnjo rejo, ☎ 041/203-564
9006621
BIKCA križanca, starega 14 dni, ☎041/263-728 9006688
BIKCA simentalca, starega 4 mesece,☎ 04/25-03-361, 040/127-409
9006704
BIKCA simentalca in ČB, stara 10 dniter suha bukova mešana drva, ☎041/378-771
9006710
BIKCA križanca, starega 1 teden, ☎041/781-305 9006714
BIKCE ČB, stari 7-14 dni, ☎ 040/750-993 9006624
BREJE ovce ali z jagnjeti, ☎ 04/25-51-171, 051/410-138
9006701
ČB BIKCA, starega 1 teden, ☎031/387-440 9006695
ČB BIKCE in simentalca, Hafner, Žab-nica 9, ☎ 04/23-10-276
9006685
DVA BIKCA simentalca in enega ČB,☎ 041/687-523 9006644
DVA BIKCA, križanca in ČB, stara 3tedne, ☎ 040/887-335
9006687
DVE TELICI, stari 7 mesecev, ☎04/51-91-179 9006684
KOBILO z žrebetom ali menjam za go-vedo, ☎ 041/506-584
9006643
KOBILO Norik, staro 8 let in 2 žrebici,stari 7 mesecev, vse v A rodovniku, ☎041/784-363
9006664
KOBILO Haflinger, staro tri leta, prvičbrejo in telico ciko, staro dve leti, ☎04/25-41-146 9006680
KRAVO simentalko, drugič brejo, 6mesecev, težka cca. 600 kg ali me-njam za bikca, ☎ 041/951-224
9006683
KRAVO simentalko s teletom, ☎031/316-609 9006686
PRAŠIČE, težke od 170 do 200 kg,krmljene z domačo krmo, ☎040/610-958 9006658
ŠTIRI bikce, ČB, stare en mesec, ☎031/361-219 9006678
TELICO v 9. mesecu brejosti, ☎04/51-32-617
9006633
TELIČKO simentalko, staro 10 dni indrobni krompir, ☎ 041/918-316
9006657
TELIČKO simentalko, staro tri tedne,☎ 04/51-33-281 9006660
TELIČKO simentalko, staro 19 mese-cev, ☎ 04/25-03-204
9006673
TELIČKO simentalko, staro 10 dni, ☎04/25-05-520, 031/307-209
9006682
TELIČKO križanko, mesni tip, ☎041/275-447 9006696
TELIČKO, mesne pasme, staro 12dni, ☎ 041/962-860
9006716
TELIČKO simentalko, staro 3 mese-ce, ☎ 04/53-31-280 9006723
VEČ ČB bikcev, ☎ 031/768-6299006703
VEČ TEŽKIH prašičev, domača krma,☎ 051/320-608 9006705
KUPIM
BIKCA simentalca, starega do 14 dni,☎ 041/266-284 9006635
BIKCE od 200 do 300 kg, plačilo ta-koj, ☎ 031/622-529
9006645
SIMENTALCA za rejo, do 3 tedne sta-rega, ☎ 031/563-070
9006691
VISOKO brejo telico - simentalko, ☎031/585-345 9006692
OSTALOPRODAM
TRAKTORSKE verige, 28 col, ☎041/784-126 9006681
POSLOVNI STIKI
ZAPOSLITVE (m/ž)NUDIM
DELO dobi dekle ali fant v strežbi in pi-copek, Klub Kovač, Glavna c. 1, Na-klo, ☎ 031/339-003
9005936
DELO PICOPEKU, Kristjan Fistričs.p., Planina 3, 4000 Kranj, ☎041/335-979
9006610
SIMPATIČNO dekle, lahko srednjihlet, odgovorno za delo v strežbi zapo-slimo, sobote in nedelje prosto, Kavnikotiček Čuk, Kidričeva 47, Kranj, ☎04/20-26-779
9006597
REDNO ali honorarno zaposlimo ome-jeno število ljudi za prodajo dobregaprodajnega artikla na terenu Slovenije,plačilo zelo dobro, Warmont Rado Ov-čar, s. p., Kajuhova ul. 4, Slo. Konjice,☎ 041/667-958 9006651
STE IZGUBILI SLUŽBO? Pridružitese prijetni skupini zastopnikov na tere-nu. Pomagali vam bomo! Inf. od pone-deljka do petka od 15. do 16. ure natel. 070/521-553, Jancomm, d. o. o.,Retnje 54, Križe
9006468
ZAPOSLIMO disponenta za organiza-cijo prevozov z znanjem angleškega innemškega jezika, Agro mobil d.o.o.,Letališka ul. 37, Šenčur, ☎ 041/698-385 9006650
AVTOSTEKLA Jelovčan, d. o. o., Žab-nica 24, zaposlim sodelavca za zame-njavo vetrobranskih stekel. Pogoji: ure-jenost, natančnost, izkušnje in vozniškiizpit, zaželjeno, ☎ 041/756-188
9006719
IŠČEM
IŠČEM DELO, čiščenje, gospodinjskadela, pomoč starejšim osebam, Kranj zokolico, ☎ 051/605-303
9006667
DUO ROLO išče delo na obletnicah,porokah z zabavno in narodno glasbo,☎ 041/224-907 9006708
STORITVENUDIM
ADAPTACIJE, novogradnje od temeljado strehe. Notranje omete, fasade,kamnite škarpe, urejanje in tlakovanjedvorišč, z našim ali vašim materialom,SGP Bytyqi SKALA, d. n. o., Struževo3 a, Kranj, ☎ 041/222-741
9006618
ADAPTACIJE kopalnic, vodovodnestoritve, zidarska dela, polaganje kera-mičnih ploščic, montaža kopalniškeopreme, Pugelj Marjan, s. p., Hotavlja34, Poljane nad Škofjo Loko, ☎041/541-266
9006677
ADAPTACIJE, vsa gradbena dela, no-tranje omete, fasade, adaptacije, tla-kovanje dvorišča, ograje, kamniteškarpe in dimnike, kvalitetno, hitro inpoceni. SGP Beni, d. o. o., Struževo7, Kranj, ☎ 041/561-838
9006596
ASFALTIRANJE in tlakovanje, strojniizkop terena, prevzem komplet grad-benih del novo gradnje in adaptacije,izdelava fasad, izdelava škarp, AES,d.o.o., Sadnikarjeva ul. 4, Kamnik, ☎051/823-095, 031/803-144
9006587
ASTERIKS SENČILA Rozman Peter,s. p., Senično 7, Križe, tel.: 59-55-170, 041/733-709; žaluzije, roloji, ro-lete, lamelne zavese, plise zavese, ko-marniki, markize, www.asteriks.net
9006582
BELJENJE in glajenje sten, odstranje-vanje tapet, antiglivični premazi, barva-nje oken, vrat, dekorativni ometi inopleski, kvalitetno in ugodno, PavecIvo, s. p., Podbrezje 179, Naklo, ☎031/392-909
9006653
DELAM vsa gradbena dela, novograd-nje, adaptacije, fasade, notranje ome-te, betonske škarpe, z vašim ali našimmaterialom, Babič Miloš, s. p., Be-gunjska c. 9, Lesce, ☎ 041/622-946
9006093
DELAM VSA GRADBENA DELA,adaptacija kopalnic, predelne steneKnauf, fasaderska dela, slikopleskar-ska, čiščenje poslovnih prostorov, po-pust na vsa dela 10%, Tro - Cabrios.p., Kidričeva 4B, 4000 Kranj, ☎031/427-127
9006611
IZDELAVA podstrešnih stanovanj posistemu Knauf, montaža strešnih okenVelux in polaganje laminatov, izd. bru-naric in nadstreškov, Damjan Mesec,s. p., Jazbine, Poljane, ☎ 041/765-842 9005397
IZDELAVA PODSTREŠIJ, Knauf iz-vedba, Velux strešna okna, leseni nad-streški, Klemenc Dragomir s.p., Voklo18, Šenčur, ☎ 041/771-637 9006380
KOMPLETNA adaptacija stanovanj inkopalnic, vodovod, centralna, elektri-ka, keramika, knauf, pleskarska dela.Kopalnica samo v 7 dneh! Jani in Met-ka Rep, d. n. o., Godešič 43 a, Šk.Loka, ☎ 041/757-109 9006595
SVETOVANJE iz angelskih kart po te-lefonu, Patricija Kolarič, s. p., Za žago2, Bled, ☎ 051/385-903 9006656
ZASEBNI STIKI45 - LETNI, iščem damo, 30-45 let zaskupna športna družabna potepanja. Lah-ko še kaj več, ☎070/898-831 9006725
SKROMEN, prijazen, uspešen podjetnik zotrokom, išče zvesto punco za skupno deloin življenje, ☎031/807-376 9006606
ŽENITNA POSREDOVALNICA za vsegeneracije, zastonj za mlade ženske,☎ 031/505-495 9006605
RAZNOPRODAM
BUHER kosilnico in zimske gume SavaEskimo, 185-65 15 col, ☎ 051/213-206 9006675
ČEVLJI Scarpa, št. 43, 100 eur, kolesar-ska torba za potovanje, 25 eur, tenis lo-par, 20 eur, ☎ 041/-424-164 9006724
KOVINSKO cisterno za kurilno olje, zvso opremo, 1.600 l, rabljeno, ☎031/668-463 9006623
PODARIM
ŠIVALNI stroj Bagat, v okvari, ☎04/20-22-603 9006679
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
ww
w.g
oren
jski
glas
.si
OSMRTNICA
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga
Roza Rakoveciz Rakovice 24
Od nje se bomo poslovili danes, v petek, 6. novembra 2009, ob 13. uri na Mestnem pokopališču v Kranju. Žara bo na dan pogreba od 11. ure dalje v poslovilni vežici
na tamkajšnjem pokopališču.
Žalujoči vsi njeniRakovica, 31. oktobra 2009
GOTOVINSKI KREDITI DO 10 LET ZA VSE ZAPOSLENE,TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TERUPOKOJENCE, do 50 % obr.,obveznosti niso ovira. Tudi kre-diti na osnovi vozila in leasingi.Možnost odplačila na položni-ce, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, Kukovec Roberts.p., Mlinska 22, 2000 Maribor,02/252-48-26, 041/750-560
~ tvo.magnavel@
gmail.co
m
Mag
nave
l d.o
.o.,
Vis
oko
119,
Vis
oko
TRANSPORTER TINČEK d.o.o.Vam ponujam PREVOZE ZA 8OSEB po Sloveniji in v tujino.VOZILA dajem tudi V NAJEM.
Za vse informacije se obrnite na:[email protected]
041 710 927
Tran
spor
ter
Tinč
ek d
.o.o
., Ž
irov
ski v
rh, S
v. U
rban
a 29
, Gor
enja
vas
naročnine04/201 42 41
e-pošta: [email protected]
23petek, 6. novembra 2009GORENJSKI GLAS
ZAHVALA
V večernih urah zadnjega dne meseca oktobra se je izteklo vsebinsko izredno bogato tuzemsko življenje naše mame
Marije-Ane TurkPredvsem zadnja nekajtedenska bolezen in posebej pogrebnoslovo nam je njenim najbližjim pretresljivo pokazala njeno veli-čino, zlasti ob doživetju ter spoznanju, kako številni ste jo spo-štovali, cenili, jo razumeli: predvsem sovaščani Pšačani, tudi ti-sti, ki ste že leta odsotni iz Pšate; kako skrbno je bilo do njezdravstveno osebje, posebej njen dolgoletni osebni zdravnik dr.Belehar, tako skrbno razumevajoča dr. Ravnihar, zdravniške sestre, kot tudi ob krajši hospitalizaciji zdravstveno osebje Bol-nišnice Jesenice - oddelek za interno nego. Posebno hvaležnostpa Njeni dolgujemo župniku župnije Cerklje na Gorenjskem g.Stanetu Gradišku za duhovno oskrbo in spremstvo, od še Ma-minih krepkih let preko hude preizkušnje v hudi bolezni pa vsedo groba. Prav prisrčno hvala za vso skrb in pomoč ob izvedbiizjemno dostojanstvenega krščanskega pogreba. Na tem mestuse prav posebej še enkrat zahvaljujemo sosedom in sovaščanomza vso nesebično pomoč. Res dejavno zaslužni ste še mnogi.Najbolj nas je ganila tolikšna udeležba vseh, ki ste se prišli spoštlji-vo poslovit od naše Mame ter jo pospremit na njeno zadnjo pot.Prelepo petje Cerkvenega MePZ Andreja Vavkna ter kvartetaKrt in v srce in um segajoč nagovor g. Antona Slabeta, ki je obsomaševanju pogreb tudi vodil, sta nas prevzela; in hkrati tudipozvala, da še naprej ohranjamo njenega neskončno povezoval-nega duha, ki nas je vedno združeval. Hvala tudi pogrebni služ-bi Pogrebnik Dvorje. Niti slutili nismo, koliko tolažilnega invrednostno dragocenega nam bo ob Mamini smrti dano dožive-ti in občutiti.
Vsi njeniPšata, 2. novembra 2009
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je za vedno zapustil naš dragi mož, oče,brat in stari ata
Franc KorbarIskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, sovaščanom, znan-cem, sodelavcem iz Veyance Kranj, Sava Tires, CSS ŠkofjaLoka, Iskratel Electronics, RTC Krvavec, županu, svetnikom,občinski upravi občine Cerklje in prijateljem iz Mopedtoura Za-log za izrečena ustna in pisna sožalja, podarjeno cvetje, sveče,darove za svete maše in spremstvo na njegovi zadnji poti. Pose-bej se bi radi zahvalili duhovnikoma g. Gradišku in g. Novakuza lepo opravljen pogrebni obred. Zahvala gre tudi Ivanu Pavli-nu za poslovilne besede.
Žalujoči: žena Angela, sinovi Janez, Franci, Peter in Jože terhčerka Marinka z družinami, brat Jože in ostalo sorodstvoGlinje, 2. novembra 2009
Ob izgubi našega dragega moža in očeta
Antona PibraZg. Bela 3, Preddvor
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijatel-jem, sodelavcem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvet-je in sreče. Zahvala tudi g. župniku Mihu Lavrincu za lepoopravljen obred, pevcem, trobentaču in pogrebni službi Navček.
Žalujoči: žena Ani in hčerka RenataZg. Bela, 30. oktobra 2009
Cilj je izpolnjen, pot je dokončana ...
V zadnje slovo naši upokojeni sodelavki
Cvetki Koširprofesorici ekonomskih predmetov
S svojim delom je vtisnila neizbrisen pečat številnim generacijam mladih. Njena delavnost in ustvarjalnost sta se prenašali v šolsko okolje in
potrjevali v vidnih rezultatih.Vestno sodelavko bomo ohranili v lepem spominu.
Kolektiv Ekonomsko-storitvenega izobraževalnega centra Kranj
V SPOMIN
Danes minevata dve leti
Dr. Bojan KoširNisi pozabil name, videla sva se na Brezjah 10. maja dopoldne, oblečen v temno
modro obleko. Objel si me in rekel, mami rad te imam, mami rad te imam. Moja žena boš do konca, moja žena boš do konca.
Povedala sem mu vse obtožbe, ki so letele nanj. On me je poslušal. Nazadnje je sedel v kuhinji, žalosten in sva se pogovorila.
Z mano živiš naprej in me spremljaš, nikoli ne boš pozabljen.
Žena Anica
OSMRTNICA
V večnost je odšla naša draga
Darja Mlinarrojena Švara
V naših srcih ostaja za vedno. Žara bo na kranjskem pokopališču v ponedeljek, 9. novembra 2009, od 10. ure dalje, pogreb bo ob 15. uri tega dne.
Žalujoči vsi njeni
ZAHVALA
V sredo, 28. oktobra, smo se poslovili od drage sestre
Antonije Maliroj. Markun iz Kranja
Hvala vsem, ki ste jo obiskovali v času njene bolezni. Zahvala osebju Doma upokojencev Kranj za skrb in nego. Vsem sorodnikom,
prijateljem in znancem iskrena hvala za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče.Hvala pogrebniku, praporščaku in trobentaču.
Sestra DragicaGolnik, oktober 2009
Ni ga več na vrtu, ne v hiši,nič več glas se njegov ne sliši.In če lučke na grobu upihnil bo vihar,v naših srcih je ne bo nikdar.
ZAHVALA
ZAHVALA
Ob nenadomestljivi in boleči izgubi naše drage mami, mamein tašče
Ivice Erženroj. Povšin z Bleda
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sose-dom, znancem, sodelavkam in sodelavcem Zavoda RS za zaposlovanje, območna služba Ljubljana, in Osnovne šole A. T.Linharta Radovljica za vso podporo, izrečena sožalja, darovanocvetje, sveče in svete maše. Za zdravstveno oskrbo se zahvaljuje-mo medicinskemu osebju bolnišnice Jesenice in bolnišnice Golnik, posebej dr. Alešu Rozmanu. Lepa hvala gospodu župni-ku dr. Janezu Ambrožiču in gospodu Antonu Novaku za slovesen pogrebni obred. Hvala gospe Mileni Čelik za poslovilnebesede. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala, da ste se vtako velikem številu poklonili njej v spomin in jo pospremili k mirnemu počitku. Spominjali se je bomo z ljubeznijo in velikim spoštovanjem.Vedno bo z nami!
Jaka, Blaž, Janita, Lidija in BožoBled, oktober 2009
Kogar imaš rad, nikoli ne umre... Le daleč, daleč je...
SOBOTA
1/5°C
24 GORENJSKI GLASpetek, 6. novembra 2009
Anketa
vremenska napovedNapoved za Gorenjsko
Danes bo oblačno, občasno bo rahlo deževalo, nad okoli800 m bo rahlo snežilo. V soboto bo povečini suho vreme,vendar precej oblačno. V nedeljo bo oblačno in deževno,nad okoli 800 m bo snežilo.
PETEK
2/4°C
....
....
....
....
....
....
...
Pavle Šubic:
"Navadil sem se, da vsakoleto kupim voščilnice zdru-ženja umetnikov, ki jih rišejo z usti ali nogami. Ne-kaj časa sem redno denarnamenjal tudi za otroke vAfriki."
Vilma Stanovnik
Srednja vas pri Goričah -Guščeva mama, kot Franči-ško Rozman poznajo v Sred-nji vasi pri Goričah, se je ro-dila 4. novembra 1909 priMežnarju v bližnjem Zalo-gu. Že pri dveh letih je osta-la brez očeta, ki je umrl prigašenju požara, pri sedem-najstih pa je izgubila šemamo. Tako so otroci ostalisami, in ko se je Frančiškaleta 1930 omožila z Jurijemiz Srednje vasi, je zanjo mo-ral podpisati najstarejši bratJanez Konc. Nato je vsa letakot gospodinja živela v Sred-nji vasi, kjer jo sosedje še se-daj poznajo kot izvrstno ku-harico, ki je znala speči ime-niten kruh in potico.
Z možem Jurijem staimela štiri otroke: Mirka,Francko, Marinko in Stane-ta. Frančiška je vdova že 22let, vendar pa ji še malo nidolgčas, saj ima tudi osemvnukov in štirinajst pravnu-kov. "Mama je kar zdrava,ima le težave s kolki, tako daje sedaj že peto leto na vozič-ku," pravi sin Stane, ki sku-
paj s hčerko Tejo doma skr-bi za mamo. Mama Franči-ška je navadno dobre volje,tudi minulo sredo, ko jepraznovala stoti rojstni dan,ni bilo drugače. "Čeprav je v
naši vasi kar nekaj takih, kiso dočakali častitljivo sta-rost, pa ne pomnimo, da bikdaj proslavljali katerega odstoletnikov," je bilo slišati obdobrih željah, ki jih je Guš-
čeva mama včeraj dobivalatudi od sosedov. Danes jobodo obiskali šolarji iz pod-ružnične šole v Goričah, vsidomači pa se bodo ob njejzbrali v nedeljo.
....
....
....
....
....
....
...
NEDELJA
2/3°C
Agencija RS za okolje, Urad za meteorologijo
Simon Vrabelj:
"Vedno rade volje priskočimna pomoč vsakemu, ki meprosi. Sicer pa sem prav danes v knjižnico odneselknjige, ki jih sam ne potre-bujem več."
Hasija Ganič:
"Pomoč ljudem v stiski je ne-kaj normalnega. Odzovemse na položnice Rdečega kri-ža, denarno pomagam žrt-vam naravnih nesreč in reve-žem na ulici, oblačila odne-sem v Humanine zabojnike."
Dragana Stankovič:
"Ljudem v stiski pomagamna različne načine. Večkratsem že nakazala denar zaotroke v Afriki. Oblačila, kijih ne potrebujem več, damv Humanine zabojnike."
Albina Hafner:
"Kot upokojenka z nizko po-kojnino denarno ne morempomagati ljudem v stiski.Na Rdeči križ tako odnesemmaterialne dobrine, na pri-mer čevlje."
Solidarnost jenekaj normalnegaAna Hartman
Ob tednu solidarnosti, ki gaRdeči križ Slovenije vsakoleto organizira med 1. in 7.novembrom, smo mimo-idoče v Kranju povprašali,ali so tudi sami solidarni dodrugih in na kakšen način.Foto: Tina Dokl
Guščevo mamo Frančiško Rozman so prav na stoti rojstni dan obiskali in ji za jubilej v imenukranjske občine čestitali kranjski podžupan Stane Štravs in Nada Bogataj, predsednik Krajevne skupnosti Goriče Mladen Dubravica, predsednica RK Goriče Alenka Štern in članica RK Goriče Alenka Likozar.
Prva stoletnica v vasiMinulo sredo je stoti rojstni dan praznovala Frančiška Rozman iz Srednje vasi pri Goričah.
Jesenice
Pri šoli namestili nadzorne kamere
V največji jeseniški osnovni šoli Osnovni šoli Toneta Čufar-ja Jesenice, ki jo letos obiskuje 623 učencev, so bili zaradivandalizma prisiljeni namestiti več nadzornih kamer. Kot jepovedala ravnateljica šole Branka Ščap, so bile stene šolenenehno popisane z grafiti, ob vikendih pa so se v okolicišole dogajali pravi "pikniki". Odkar imajo kamere, se je stan-je močno izboljšalo in vandalizma je bistveno manj, ugo-tavlja Ščapova. Nakup kamer je plačala Občina Jesenice, kije financirala tudi ureditev nadstreška nad klančino za in-valide ter obnovo sanitarij in garderob pri notranjemšolskem bazenu. Šola je namreč ena redkih, ki ima šolskibazen, v katerem plavalno znanje nabirajo tako učenci kotštevilni zunanji uporabniki. Vse naložbe so stale okrog osemdeset tisoč evrov. U. P.
Žiri
Žirovci bodo izstopili iz LTO Blegoš
Leta 2000 so Lokalno turistično organizacijo Blegoš po te-danjem zakonu o pospeševanju turizma soustanovile obči-ne na Škofjeloškem. V Žireh so z vodenjem in rezultati LTOBlegoš v zadnjih letih nezadovoljni, vsako leto so jim za delovanje namenili manj denarja. Župani so se junija sicerdogovorili, da ostane zavod v enaki obliki kot sedaj, s tempa tudi 11,46-odstotno sofinanciranje Občine Žiri (16.500evrov). Ob obravnavi tega predloga na zadnji seji občinske-ga sveta pa so svetniki občinsko upravo pozvali, da ObčinaŽiri izstopi iz LTO Blegoš in odproda ustanoviteljski delež,saj menijo, da za 16 tisoč evrov v Žireh za turizem naredijoveč. Predlog so podprli vsi svetniki razen Germane Pivk, sicer tudi podpredsednice Turističnega društva Žiri. B. B.
Slovenski Javornik
Pošta v novih prostorih
Pošta na Slovenskem Javorniku se je preselila v nove, sodo-bno opremljene prostore v stavbi Turista. Poštna posloval-nica je skoraj še enkrat večja kot doslej, ob stavbi je dovoljparkirnih mest, na pošto pa bodo brez težav lahko prihajalitudi invalidi. "Strankam je na voljo sodobno opremljenopoštno okence s širokim spektrom poštnih in drugih stori-tev," je poudaril Miran Čehovin, direktor kranjske poslovneenote Pošte Slovenije. Krajani Slovenskega Javornika in Ko-roške Bele bodo na pošti lahko sprejemali tudi priporočenepošiljke, pošta pa bo odprta dlje kot doslej, in sicer med tednom do 17. ure. U. P.
Dobrodelna tombola za Zavod Zarja
Župnija Železniki vabi na 17. dobrodelno tombolo, ki bo vnedeljo ob 15. uri v športni dvorani v Železnikih. Izkupičektombole bodo izročili Zavodu Zarja, ki je namenjen osebampo nezgodni poškodbi možganov, njihovim svojcem in pre-ventivnemu delovanju v širšem družbenem okolju. A. H.
V nedeljo bo zahvalna nedelja
Katoliška Cerkev praznuje prvo nedeljo po prazniku vseh sve-tih zahvalno nedeljo, letošnja bo 8. novembra. Zahvalna ne-delja je zahvala za dobro letino, za zdravje, dobroto in vredno-te. Slovenski škofje so ob letošnji zahvalni nedelji na vernikenaslovili posebna pisma zahvale za podporo Cerkvi. J. K.
PRILOGA GORENJSKEGA GLASA
08 PETE
K_06
. 11.
2009GLASBA, KINO
SPODRSNILO JI JE V MRZLI VODI
Pevka Regina je za skladbo Poljubime, ki jo je predstavila na letošnjiSlovenski popevki, posnela video-spot. Snemanje je bilo zanimivo -kljub mrzli vodi.
02
LJUDJE
SREBRNA KRONA INZLATO ZA KLOBASO
Decembra bomo navijali za TinoPetelin, svojo miss so dobili tudina Jesenicah, znova pa je uspel 've-liki met' kranjski klobasi.
KULTURA
OKUS PO SLOVENSKIPOKRAJINI
Včeraj zvečer so v osrednjih galerijahGorenjskega muzeja v Kranju odprli18. bienalno razstavo fotografij Pokraji-na 2009. Puharjeva nagrada Fotograf-ske zveze Slovenije za leto 2009 dr.Cenetu Avguštinu.
03
Mis
s Sl
oven
ije 2
009
Tina
Pet
elin
je n
a sv
etov
ni iz
bor
odle
tela
dan
es. /
Fot
o: T
ina
Dok
l,
02 PETEK_06. 11. 2009
GLASBA, KINO
nemanje je potekalov dveh delih: prvidan v Arboretumu,drugi dan pa so po-svetili snemanju
podvodnih kadrov, kjer je bilapotrebna posebna tehnika.
"Videospot je pustil pečat,saj smo imeli naravnost ču-
dovito vzdušje. Počutila semse, kot da bi snemali celove-černi film. Najbolj pravljičnoje bilo snemanje kadrov, kjerstopam v jezero. Dogajalo seje ponoči, v arboretumu inscena je bila čarobna: v vodilesketajoča se luna, meglicanad njo ... V vodo sem zako-rakala z dobršno mero stra-hu, saj je bilo mrzlo in tegaprizora sem se bala že mesec
prej. Tolažilo me je dejstvo,da bom zakorakala v vodo leenkrat, ker bo potem oblekamokra in rezervne nismoimeli," razlaga Regina, nika-kor pa ni bilo tako preprosto,kot si je predstavljala. Kaderso ponavljali, ker je v ledenovodo zakorakala pregloboko,pa še spodrsnilo ji je, ko se jevračala nazaj proti obrežju.Zgodba Reginine pesmi go-
vori o večni ljubezni, v njej pakot zaljubljenca nastopita Re-gina in igralec Dejan Pevče-vič. Spoznala sta se pri šovuZvezde plešejo. Dejan je odli-čen igralec in pravšnji za izra-žanje čustev, ki so prikazanav videospotu. Ko ga je ekipapovabila k sodelovanju, je bilnad scenarijem za Poljubime navdušen, potem pa tudinad samim snemanjem.
SPODRSNILO JI JEPevka Regina je za skladbo Poljubi me, ki jo je predstavila na letošnji Slovenski popevki, posnela videospot. Snemanje je bilo zanimivo - kljub mrzli vodi.
Alenka Brun
S
Prizor, katerega se je Regina bala že mesec prej. Z Dejanom je pevka snemala tudi v avtu. / Foto: arhiv videospota
PLANET TUŠ, KRANJ
Petek, 6. 11.18.50 FAME: SANJE O SLAVI16.40, 21.20, 23.40 LEDENA SMRT17.00, 19.20, 21.40, 23.59 MICHAEL JACKSON: THIS IS IT16.20, 18.40, 20.50, 23.00MOJA GRŠKA AVANTURA19.30 NADOMESTKI15.50, 18.30, 21.00, 23.30POČITNICE ZA ODRASLE21.30, 23.50UGRABITEV METROJA PELHAM 12315.10, 17.20V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)
Sobota, 7. 11.10.00 FESTIVAL FOFI: DEŽEVNIK BARRY IN DISKO ČRVI18.50 FAME: SANJE O SLAVI16.40, 21.20, 23.40LEDENA SMRT14.00 FESTIVAL FOFI: MIA IN MIGO11.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.40,23.59 MICHAEL JACKSON: THIS IS IT11.40, 14.10, 16.20, 18.40, 20.50,23.00 MOJA GRŠKA AVANTURA19.30 NADOMESTKI12.30, 15.50, 18.30, 21.00, 23.30POČITNICE ZA ODRASLE21.30, 23.50 UGRABITEV METROJA PELHAM 123
11.00 V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)12.00 FESTIVAL FOFI: WINX
Nedelja, 8. 11.14.00 FESTIVAL FOFI: DEŽEVNIK BARRYIN DISKO ČRVI18.50 FAME: SANJE O SLAVI16.40, 21.20 LEDENA SMRT12.00 FESTIVAL FOFI: MIA IN MIGO11.20, 14.40, 17.00, 19.20, 21.40MICHAEL JACKSON: THIS IS IT11.40, 14.10, 16.20, 18.40, 20.50MOJA GRŠKA AVANTURA19.30 NADOMESTKI12.30, 15.50, 18.30, 21.00 POČIT-NICE ZA ODRASLE10.00 FESTIVAL FOFO: PRINCESA LISSI21.30 UGRABITEV METROJA PELHAM 123
11.00, 13.05, 15.10, 17.20 V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)12.00 FESTIVAL FOFI: WINX
Ponedeljek, 9. 11.18.50 FAME: SANJE O SLAVI16.40, 21.20 LEDENA SMRT17.00, 19.20, 21.40 MICHAEL JACKSON: THIS IS IT16.20, 18.40, 20.50 MOJA GRŠKA AVANTURA19.30 NADOMESTKI15.50, 18.30, 21.00 POČITNICE ZA ODRASLE21.30 UGRABITEV METROJA PELHAM 12315.10, 17.20 V VIŠAVE 3D (sinhronizirano)
KINO SPORED
Organizatorji filmskih predstav si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Demolišni v kranjskem bazenu
Demolition group se bodo danes zvečer predstavili kranj-skemu občinstvu v kulturnem bazenu ob 22. uri, uro prejbodo oder ogrevali God scard. A. B.
Muzikal Broadway
V plesni zasedbi in koreografiji Mojce Horvat ter organi-zaciji zavoda Nostalgija v večernih in popoldanskih urah,od 6. do 8. novembra, v Gallusovo dvorano Cankarjevegadoma prihaja Muzikal Broadway. A. B.
Legendarna Ceca in ambasador prijateljstva Halid
Razvpita Svetlana Ceca Ražnatović bo na ljubljanskemGospodarskem razstavišču nastopila 28. novembra, afterparty pa bo v kranjskem Million Clubu. Halid Bešlić pa bov sklopu svoje velike koncertne turneje ravno tako na Go-spodarskem razstavišču nastopil že 13. novembra. A. B.
Foto
: arh
iv v
ideo
spot
a
Igrajo: John Cusack, Woody Harrelson, Thandie Newton, Amanda Peet, Danny Glover, Chiwetel Ejiofor, George Segal
Mojster apokaliptičnih filmov Dan neodvisnosti in Dan po jutrišnjem je novo uničenje človeštvanašel v starodavnem majevskem koledarju, po katerem nas konec sveta čaka leta 2012.
Za dve brezplačni vstopnici pošljite e-sporočilo na [email protected] najkasneje do torka, 10. novembra, zjutraj. Pet pošiljateljev bo prejelo dve vstopnici za ogled premiere.
Radio Belvi, distribucija Continental film in Gorenjski glaspredstavljamo znanstveno fantastični akcijski triler2012.
Belvijevo premiero si bomo ogledali v sredo, 11. novembra, ob 20. uri v Koloseju de Luxe v Kranju.
alerija Prešerno-ve hiše in Gale-rija Mestne hišes stebriščnodvorano od vče-
raj pa do 22. novembra go-stita skoraj 170 fotografij večkot 94 avtorjev iz vse Slove-nije. Fotografi so na 18. bie-nalno razstavo fotografij Po-krajina 2009 skupaj poslaliveč kot šeststo črno-belih inbarvnih fotografij, izmed ka-terih je žirija v sestavi dr. Da-mir Globočnik, Herman Ča-ter in Franc Ferjan za razsta-vo odbrala 63 črno-belih in104 barvne fotografije. Poodprtju razstav v galerijah seje slovesna podelitev medaljza najboljša dela po mnenjužirije nadaljevala v Prešerno-vem gledališču.
Nagrade za črno-bele foto-grafije so tako prejeli: zlatomedaljo Janez Puhar MiranOrožim iz Celja, srebrnomedaljo domačin Niko Sla-dič in bronasto Elica Tavčarz Jesenic. Podelili so tudipet pohval in sicer so jih do-bili Darko Brenko in DragoMetljak iz Ljubljane, AlešKomovec iz Kranja, Janez
Resman iz Radovljice in Sil-vo Slapar iz Ljubljane. Dar-ko Brenko je s svojim delomtudi prvonagrajeni medbarvnimi fotografijami. Ssrebrom sledi Jure Kravanjaiz Celja, bron pa je prejel do-mačin Aleš Komovec. Po-hvale je žirija namenila Ala-nu Bizjaku iz Ljubljane, Ja-nezu Kramarju in Eli Tavčarz Jesenic, Urošu Prelovškuiz Kranja in Štefi Praprotnikiz Gornje Radgone. Poseb-no nagrado najboljša Sloven-ska pokrajina 2009 je prejelPavel Rakovec iz Kranja,prav tako domačin iz KranjaMarjan Jerele pa je prejelsrebrno medaljo na temoOpozorilo generacijam, ki sojo letos predstavili prvič."Letos smo s posebno me-daljo nagradili fotografijo, kinas opozarja na naš odnosdo krajine in narave. Gre zamotiviko, ki nas opozarja,kako grdo ravnamo z nara-vo," je povedal predsednikorganizatorja FD Janez Pu-har Vasja Doberlet: "To jeprvi korak, v prihodnje pa bibilo vredno razmisliti o po-sebni temi v okviru razstave"Pokrajina"."
Na včerajšnji prireditvi sopodelili tudi najvišjo nagra-
do Fotografske zveze Slove-nije, tako imenovano Pu-harjevo nagrado. Prejel joje dr. Cene Avguštin. Kot jezapisano v obrazložitvi, jebila skrb za fotografsko de-diščino posebno poglavje vstrokovnem delovanju dr.Ceneta Avguština. Leta1970 je prisluhnil želji slo-venskih fotografov, ki so vKranju ustanovili Kabinetslovenske fotografije. Delo-vanje Kabineta je smiselnopovezal z delovanjem mu-zeja. Razstave in druge de-javnosti Kabineta so bilevključene v galerijsko in
muzejsko dejavnost, foto-grafska zbirka je postalanepogrešljiv del umetnost-nozgodovinskega oddelka."Mislim, da bi prav Puhar-jevo mesto Kranj moralobiti vsakoletno prizoriščepodelitve te najvišje nagra-de FZS," je mnenja Dober-let. Sicer ima fotografskarazstava "Pokrajina" v Kra-nju že več kot 35-letno tra-dicijo. V zadnjih letih pa sebienalno izmenjuje z raz-stavo Miniature. Razstavaje v obeh galerijah na ogledvsak dan razen ob pone-deljkih od 9. do 18. ure.
PETEK_06. 11. 2009 03
KULTURA
Javier Rodriguez in Chensamble Argentino
Javier Rodriguez je zelo znan argentinski pevec tenorist, ki-tarist in skladatelj, zadnji, ki ga je Ariel Ramierez izbral kotsolista za izvedbo njegove Kreolske maše (Misa Criolla). Znjim je sodeloval celo desetletje in posnel zadnjo verzijoznamenite pesmi Alfonsina y el mar (Alfonsina in morje).Izdal je več zgoščenk, zadnjo s tangom, naslovljeno Tangoche chango. Predstavil se je v Nemčiji, Angliji, Franciji, naFinskem, Nizozemskem in Japonskem. Spremljajo ga iz-vrstni glasbeniki, redni profesorji na Narodni univerziCuyo v Mendozi: Daniel Morcos (klavir, tolkala), OscarReta (kitara, čarango, tolkala) in Fernando Martinez (bas-kitara, klavir, kena, tolkala). Kot gost se jim bo pridružilJuan Vasle. Enajsta evropska turneja skupine Javier Rodri-guez & Chensamble Argentino bo najdaljša doslej, od tegajih bo v Sloveniji sedem. Na Gorenjskem jih lahko pričaku-jemo 13. novembra ob 19.30 v Gledališču Toneta Čufarja naJesenicah, v Domžalah pa bodo v Kulturnem domu FrancaBernika nastopili 18. novembra ob 20. uri. A. B.
Škofja Loka
Povzdigni svoj pogled h goram
V nedeljo, 8. novembra, ob 19. uri bo v cerkvi sv. Jurija vStari Loki celovečerni koncert v okviru "Mednarodnegacikla koncertov 2009". Motete in arije Felixa Mendel-ssohna Bartholdyja, čigar 200-letnico rojstva beležimoletos, bodo izvajali Cerkveni ženski pevski zbor AndrejaVavkna Cerklje na Gorenjskem, Komorni ženski pevskizbor Mens sonora, Dekliški pevski zbor Radost Godovičin Grudnove Šmikle iz Železnikov. Orglavec Klemen Karlin bo v drugem delu zaigral še dve orgelski skladbiistega avtorja. I. K.
V Sokolskem dela Jurija Kalana
Danes, v petek, 6. novembra, ob 19. uri bo v vhodni dvorani Sokolskega doma odprtje razstave slik Jurija Kalana, avtorja, ki s tradicionalnim oljnim slikarstvom infino plastičnostjo oblikuje groteskne, poudarjeno stvar-ne, neolepšane like ljudi, ki ga obdajajo v življenju, oddružine do sosedov in prijateljev. Razstava bo na ogleddo 27. novembra. I. K.
Kranj
Razstava del Tadeja Torča
Danes, v petek, 6. novembra, ob 19. uri bo v Mali galeri-ji Likovnega društva Kranj odprtje razstave risb in skulp-tur slikarja mlajše generacije Tadeja Torča iz Gorič. Delabo predstavil umetnostni zgodovinar dr. Damir Globoč-nik, v glasbenem programu pa bosta nastopili flavtistkaKatarina Praprotnik in pianistka Mateja Praprotnik Blumauer. I. K.
OKUS PO SLOVENSKI POKRAJINIVčeraj zvečer so v osrednjih galerijah Gorenjskega muzeja v Kranju odprli 18. bienalno razstavo fotografijPokrajina 2009. Puharjeva nagrada Fotografske zveze Slovenije za leto 2009 dr. Cenetu Avguštinu.
Igor Kavčič
G
Posebno nagrado "najboljša Slovenska pokrajina 2009" jeza fotografijo Osoje prejel Pavel Rakovec.
Skupina Javier Rodriguez & Chensamble Argentino sepredstavlja v Sloveniji prvič. / Arhiv organizatorja
ranjska hiša tokratgosti platna aka-demskega slikarjaJaneza Zalaznikaiz Ljubljane. Avtor
se predstavlja s platni, ki jihzaznamujejo razgibane in vvečini primerov nabito pol-ne kompozicije, iz katerihje razvidno, da slikarja nistrah barv in da se ne ome-juje na "varno" paletoosnovnih odtenkov, temvečmeša, preizkuša, kombini-ra in uspešno združuje raz-lične barvne karakterje vhomogeno celoto, je k raz-stavi med drugim zapisalalikovna kritičarka Maja Ma-rinkovska. Podobe Zalazni-kovih slik nagovarjajo gle-
dalca s svojimi kompleksni-mi oblikami, nastalimi izposameznih geometrijskihstruktur. Zalaznikova delaso estetsko privlačna, karpa ne zmanjšuje njihovevsebinske ostrine. Avtor vsvojih delih opazuje, ko-mentira na njemu lastennačin, hudomušno in igri-vo. Janez Zalaznik je leta1987 diplomiral pri prof.Janezu Berniku, poleg sli-karstva pa se ukvarja še zračunalniško grafiko, gra-fičnim oblikovanjem, likov-no publicistiko in pedago-škim delom. Je član večmednarodnih likovnihzdruženj, sodeloval je naštevilnih skupinskih razsta-vah doma in v tujini, doslejpa je izdal tudi tri likovnepriročnike.
SKUŠNJA(VE) MALIH SLIKV galeriji Kranjske hiše je na ogled razstava delakademskega slikarja Janeza Zalaznika.
Igor Kavčič
K
Foto
: Lad
o K
ralji
č
Koncert Andreja Šifrerja z gosti iz Anglije
Festivalna dvorana Bled, nedelja, 29. novembra 2009, ob 19. uri
Gostje: ● Dave in Jem Cooke, oče in hči iz Londona,● sloviti komponist, aranžer in violinist
Graham Preskett
Predstavitev nove zgoščenke - LIPICANCI
Prodaja vstopnic za blejski koncert poteka preko sistema www.eventim.si
(Kompas Bled ter ostale Kompasove poslovalnice po Sloveniji, Petrol,
Big Bang,...) in na TIC Bled. V predprodaji si lahko vstopnice zagotovite
po 18,00 EUR, na dan koncerta pa po 20,00 EUR.
TUR
IZE
M B
LED
, ZA
VOD
ZA
PO
SP
EŠ
EVA
NJE
TU
RIZ
MA,
CE
STA
SVO
BO
DE
11
, B
LED
04 PETEK_06. 11. 2009
ISCEM-MOZA.COM
PETEK, 6. 11.
11.05 Medij 11.50 Napaka? 12.15 Mejna poli-cija 13.05 Črne vdove 13.55 Vohunjenje 14.20Reševalci 15.10 Žena, mati in lovka na glave15.35 Družinsko drevo 16.25 Na sledi morske-mu psu 17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55Reševalci 19.45 Žena, mati in lovka na glave20.15 Nevarna reševanja 21.05 Medicinski de-tektivi 21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45Policijske enote 23.35 Ljubezen za rešetkami00.00 Nevarna reševanja
09.40 Usoda, 3. del 10.30 Pepelka, 109. del11.25 Ker ljubim Glorio, 97. del 12.20Družinske vezi, 25. del 13.10 Vojna žensk, 116.del 14.05 Osamljena srca, 109. del 15.00 Nikolini prepozno, 40. del 15.55 Pepelka, 109.-110.del 17.40 Zaljubljena, 66. del 18.35 Nikoli niprepozno, 41. del 19.30 Usoda, 3. del 20.20Pepelka, 110. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 41.del 22.05 Družinske vezi, 25. del 23.00Ljubezenske zgodbe navadnih ljudi 23.55 Voj-na žensk, 116. del
SOBOTA, 7. 11.
09.45 Policija na delu 10.35 Mejna policija11.25 Na sledi morskemu psu 12.15 Rojstvo13.05 Anatomija katastrofe 13.55 Oddelek zapogrešane 14.45 Policija na delu 15.35 Mejnapolicija 16.25 Na sledi morskemu psu 17.15Vznesena srca 18.05 Preživeli 19.00Zamolčane zdravniške zgodbe 19.45 Nevarnareševanja 20.10 Čudežno živi 21.05 Resničnizločini 21.55 Ženske za rešetkami 22.45Zamolčane zdravniške zgodbe 23.30 Srhljivo00.20 Čudežno živi
06.55 Vojna žensk, 112.-116. del 11.20Kuhamo s slavnimi, 1. del 12.20 Nikoli ni pre-pozno, 37.-41. del 16.50 Dora, 111. del 17.40Maria Rosa išče ženo, 54. del 18.35 Igralci v te-lenovelah 19.30 Najboljša žena 21.20 Bratadetektiva, 4. del 22.05 Tako je življenje, 76. del23.00 Donja Flor, 1. del 23.55 Sanjski moški,24. del
NEDELJA, 8. 11.
08.05 Anatomija katastrofe 08.55 Oddelek zapogrešane 09.45 Policija na delu 10.35 Mejnapolicija 11.25 Na sledi morskemu psu 12.15Rojstvo 13.05 Anatomija katastrofe 13.55Oddelek za pogrešane 14.45 Policija na delu15.35 Mejna policija 16.25 Na sledi morskemupsu 17.15 Živalski heroji 18.05 Reševanje otrok19.00 Resnični zločini 19.50 Hiša strahov20.35 Pod nožem 21.05 Zločini v Avstraliji21.55 Morilci 22.20 Jasnovidni detektivi 00.00Resnični zločini
06.00 Igralci v telenovelah 06.55 Pepelka,106.-110. del 11.20 Svetovni popotnik 12.20Zaljubljena, 62.-66. del 16.50 Dora, 112. del17.40 Maria Rosa išče ženo, 55. del 18.35 Igral-ci v telenovelah, 29. del 19.30 Najboljša žena21.20 Brata detektiva, 5. del 22.05 Tako je živl-jenje, 76. del 23.00 Donja Flor, 2. del 23.55Sanjski moški, 25. del
PONEDELJEK, 9. 11.
09.20 Katastrofe stoletja 10.10 Kaj storiti?10.55 Medij 11.45 Napaka? 12.15 Mejna poli-cija 13.05 Živalski čudeži 13.55 Vohunjenje14.20 Reševalci 15.10 Žena, mati in lovka naglave 15.35 Družinsko drevo 16.25 Katastrofestoletja 17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55Reševalci 19.50 Žena, mati in lovka na glave20.15 Hitro ukrepanje 21.05 Medicinski detek-tivi 21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45 Poli-cijske enote 23.35 Morilci 00.00 Hitroukrepanje
09.40 Usoda, 4. del 10.30 Pepelka, 110. del11.25 Ker ljubim Glorio, 98. del 12.20 Družinskevezi, 26. del 13.10 Vojna žensk, 117. del 14.05Osamljena srca, 110. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 41. del 15.55 Pepelka, 110.-111. del17.40 Zaljubljena, 67. del 18.35 Nikoli ni pre-pozno, 42. del 19.30 Usoda, 4. del 20.20 Pepelka,111. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 42. del 22.05Družinske vezi, 26. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 117. del
TOREK, 10. 11.
10.10 Kaj storiti? 10.55 Medij 11.45 Zakon vLos Angelesu 12.15 Mejna policija 13.05 Žival-ski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20 Reševalci15.10 Žena, mati in lovka na glave 15.35Družinsko drevo 16.25 Katastrofe stoletja17.15 Kaj storiti? 18.00 Medij 18.55 Reševalci19.50 Žena, mati in lovka na glave 20.15 Vognjenih zubljih 21.05 Medicinski detektivi21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45 Policijskeenote 23.35 Morilci 00.00 V ognjenih zubljih
09.40 Usoda, 5. del 10.30 Pepelka, 111. del11.25 Ker ljubim Glorio, 99. del 12.20 Družinskevezi, 27. del 13.10 Vojna žensk, 118. del 14.05Osamljena srca, 111. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 42. del 15.55 Pepelka, 111.-112. del17.40 Zaljubljena, 68. del 18.35 Nikoli ni pre-pozno, 43. del 19.30 Usoda, 5. del 20.20 Pepelka,112. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 43. del 22.05Družinske vezi, 27. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 118. del
SREDA, 11. 11.
08.30 Živalski vrt 09.20 Katastrofe stoletja10.10 Kaj storiti? 10.55 Medij 11.45 Zakon vLos Angelesu 12.15 Mejna policija 13.05 Žival-ski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20 Reševalci15.10 Živalski vrt 15.35 Družinsko drevo 16.25Katastrofe stoletja 17.15 Kaj storiti? 18.00Medij 18.55 Reševalci 19.50 Živalski vrt 20.15V ognjenih zubljih 21.05 Medicinski detektivi21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45 Policijskeenote 23.35 Morilci 00.00 V ognjenih zubljih
09.40 Usoda, 6. del 10.30 Pepelka, 112. del11.25 Ker ljubim Glorio, 100. del 12.20 Družinskevezi, 28. del 13.10 Vojna žensk, 119. del 14.05Osamljena srca, 112. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 43. del 15.55 Pepelka, 112.-113. del17.40 Zaljubljena, 69. del 18.35 Nikoli ni pre-pozno, 44. del 19.30 Usoda, 6. del 20.20 Pepelka,113. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 44. del 22.05Družinske vezi, 28. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 119. del
ČETRTEK, 12. 11.
10.10 Kaj storiti? 10.55 Medij 11.45 Zakon vLos Angelesu 12.15 V iskanju očeta 13.05Živalski čudeži 13.55 Živalski vrt 14.20 Reše-valci 15.10 Živalski vrt 15.35 Družinsko drevo16.25 Katastrofe stoletja 17.15 Kaj storiti?18.00 Medij 18.55 Reševalci 19.50 Živalski vrt20.15 V ognjenih zubljih 21.05 Medicinski de-tektivi 21.55 Nepojasnjene skrivnosti 22.45 Lena kaj si takrat mislil? 23.35 Morilci 00.00 Vognjenih zubljih
09.40 Usoda, 7. del 10.30 Pepelka, 113. del11.25 Ker ljubim Glorio, 101. del 12.20 Družinskevezi, 29. del 13.10 Vojna žensk, 120. del 14.05Osamljena srca, 113. del 15.00 Nikoli ni pre-pozno, 44. del 15.55 Pepelka, 113.-114. del17.40 Zaljubljena, 70. del 18.35 Nikoli ni pre-pozno, 45. del 19.30 Usoda, 7. del 20.20 Pepelka114. del 21.10 Nikoli ni prepozno, 45. del 22.05Družinske vezi, 29. del 23.00 Ljubezenske zgodbenavadnih ljudi 23.55 Vojna žensk, 120. del
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
● Romantica
● Reality TV
"Zanima me le, kaj pomeni,če sanjaš, da letiš." Mateja
Draga Mateja, sanjam o letenju so že odnekdaj pripisovali velik po-men. To sicer ni presenetlji-vo, ker so ljudje že od nekdajpovezovali letenje s svobo-do in osvobojenostjo od tež-nosti in resničnosti. V antikise razen božanskih bitij terDedala in Ikarja nihče ni mo-gel dvigniti v višave. Zato sobili prepričani, da so sanje oletenju kar najtesneje pove-zane z napovedjo naše uso-de. Letenje s ptičjimi krili najbi bilo za vse, brez izjeme,zelo ugodno znamenje.Usodno pa je bilo, se dvigni-ti v nebo brez kakršnihkoli"pripomočkov". Tako naj biJulij Cezar sanjal v noči predsvojim umorom o lebdenjunad oblaki. Tudi sužnje najbi čakala smrt, če so v sa-njah lebdeli in letali po go-spodarjevi hiši. Let s pticaminaj bi osebi, ki sanja, napo-vedal dolgo in naporno po-tovanje po tujih deželah, zlo-čince pa naj bi čakala usmr-titev s križanjem. V današ-njem času je letenje postalonekaj vsakdanjega. Zaraditega se je spremenila tudi iz-raznost tega simbola. Nasplošno je z letenjem izraže-na želja po svobodi in iska-
nje novih načinov zapolnitvesvojega življenja. Če letimonavzgor, se trudimo dosečinova duhovna spoznanja,let navzdol pa izraža željopo globljem razumevanjuoseb in dogodkov v našemživljenju. Let prek morij inoceanov lahko simboliziraželjo po neomejeni svobodiin včasih skriva v sebi željopo razvezi partnerstva. Stati-stike kažejo, da sanjajo ljud-je pod velikim stresom po-gosteje o letenju. To dejstvopovezujemo z močno željopo rešitvi iz vsakodnevnihtežav in pritiskov. Tudi sta-rejši ljudje pogosteje sanjajoo letenju, ker (zavestno alipodzavestno) mislijo navedno večje omejitve pri te-lesnem gibanju. Freud je po-
vezoval letenje s sprošča-njem spolne energije inorgazmom. Ta povezava si-cer ni izključena, vendar ji negre pripisovati pretiranegapomena. Vendar je trebaomeniti, da se letenje v sa-njah pogosto pojavlja tudipri ljudeh, ki živijo v celiba-tu. V takšnem primeru lahkoizraža ta simbol transforma-cijo spolne energije v duhov-no. Stare sanjske bukve raz-krivajo, da so tudi naši pred-niki povezovali letenje z lju-beznijo in telesnostjo, kajtilahkoten in brezskrben letobljublja prijetne in strastnedogodke. Padec pri letu panapoveduje neprijetnosti vzakonu, in kdor leti protinebu, naj se pripravi na sla-be vesti in izgube.
ODGOVARJA ANITA DI GRAZIA
POVEJ, KAJ SANJAŠ ...
arko je imelsedemindvaj-set let. Go-spod doktor.Tisti z belo
haljo. Prijatelj ga je mendarotil, naj mi piše na znanielektronski naslov, ker naj bibila zanj idealna. Fant je bilprijeten, ambiciozno razpo-ložen od jutra do večera, zzelo dodelanimi načrti zaprihodnost. Ko se je javil,sem ga previdno vprašala, aliso mu razložili, da sem pre-cej starejša od njega, a jebrezbrižno odgovoril, da se stem ne ukvarja, saj je njego-va zgornja meja ravno 9+.
"Z mlajšimi od sebe senajvečkrat ne ujamem, saj bidekleta žurala od ponedeljka
do petka, večina pa se že vštartu vidi kot 'gospa doktor-jeva'," je še dodal.
Čez kakšen teden sem gavprašala za telefonsko števil-ko. Nisem je dobila. Odloči-tev mi je obrazložil z meni si-cer smešnim, a njemu pravnič, stavkom, češ da je nedaje več, ker ga potem ljudjekličejo, samo ko ga potrebu-jejo.
Tako sva ostala pri dopiso-vanju. Sčasoma je tudi to po-stalo redkejše. Njegova de-žurstva so bila pogostejša,pozno zvečer bi še našel časza krajši pisni klepet, med-tem ko mene ob njegovihurah največkrat sploh ni biloveč za računalnikom ali pame je že premamila bližinatelevizije in tople postelje.Sčasoma je ugotovil, da svasicer res lahko prijatelja, kaj
več pa naj jaz od njega kotmlajšega fanta ne pričaku-jem. Žal me tudi vloga po-steljne prijateljice ni zanima-la. Komunikacija se je ohlaja-la in nekega dne poniknila.
Spominjam se, da sva sekljub njegovi mladosti lahkopogovarjala o vsem mogo-čem. Nekatere teme so bilenjemu ljubše, spet pri dru-gih je obveljalo moje mne-nje. Kljub svoji zdravniškinaravnanosti od mene ni za-hteval perfekcionizma, kar jebil zanimiv fenomen, saj karpoznam njegovega letnikaambicioznežev, so že do sebestrogi najmanj stodesetod-stotno, do prijateljev (splohpa partnerjev) pa velikokratše strožji.
Najini pogovori so včasihnanesli tudi na spolnost, pavendar ne v klasičnem smis-
lu. Bili so bolj sterilni, pri-merni njegovemu medicin-skemu znanju in pogledu nasvet.
Zanimiva je bila njegovaizjava - že kar hipoteza otem, kaj je dober seks. Kratkain jedrnata:
"Seks je povsod enak, kerje vagina - morfološko gleda-no - povsod enaka."
'No, pol se pa pejd z do-htarjem zapletat,' bi komen-tiral kolega, ki že vse življe-nje uživa življenje v hoteluMama, večere prefešta po lo-kalih, babnice menja hitrejekot srajce, v službi se (baje)dolgočasi že od prvega dne,že za najbolj nedolžen izraz,kot recimo 'spolovilo', pa biverjetno bleknil, če je to kajpovezano s polivinilom inkaj ima to veze s seksom ...in čim že? Aja, vagino ...
MORFOLOŠKO GLEDANOSO VSE ENAKE (83)
Lea Peterlin
MTV SPORED
Razlaga sanj in Anita svetuje
Z letošnjim januarjem se je v prilogi Razvedrilo začelarazlaga Vaših sanj, pripravili pa smo še svetovalno rubriko.Lahko nam pišete preko elektronske pošte, lahko pa uborabite klasično. Elektronski naslov: [email protected],pripišite Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila in AnitaDi Grazia bo izbrala med prispelimi vprašanji oziromapismi ter razlago ali nasvet objavila v eni petkovih številkGorenjskega glasa. Podpišite se z namišljenim imenom.Če nimate elektronske pošte, pa nam lahko pisma pošlje-te tudi na Gorenjski glas, Bleiweisova cesta 4, 4000 Kranjin ravno tako pripišete Za razlago sanj/uredništvo Razvedrila ali Nasvet. Uredništvo razvedrila
To mi delej, še mi delej
Smo v času, ko se Lipi-canci Andreja Šifrerjaprijemljejo podlage, ven-dar Andrejeve pesmi nepripadajo trendom instilom, merijo se le znjegovim merilom, kipreprosto pomeni: "Kose bo čas dopolnil, takratbo pravi čas." Daleč odtega, da je Andrej izgubilsvojo radoživost in hu-domušnost, nasprotno,prav na živce mu gre, kose enači poglobljenost spretirano resnostjo, invtis, da bolj ko je tvojamaska podolgovata, boljsi poduhovljen. V veselo zgodbo zagoto-vo štejemo njegovo Tomi delej, še mi delej, kijo je posnel z irskim ki-tarskim virtuozom Des-mondom Moorom. Red-ko slišimo na posnetkihnaših izvajalcev take ki-tarske bravure. Andrej sez besedami posmehujevraževerju, samemu sebiin drobnim človeškimstrastem, hkrati pa sespogleduje z zanj neobi-čajno, molovsko glasbe-no strukturo pesmi. Lah-ko se vam zgodi, da bo-ste po prvem poslušanjuTo mi delej brundali dotočke, ko se je ne bostemogli več znebiti, zgoš-čenko Lipicanci pa je An-drej izdal ravno v tehdneh. A. B.
PETEK_06. 11. 2009 05
HUMOR, POTOPISRADIJSKI SPOREDI
Radio Kranj, 97,3 Mhz(www.radio-kranj.si/progrm.php)
V petkovi dopoldanski temi ob 9.15 bomo govorili o športu vobčini Cerklje. Seveda ne bomo mogli mimo včerajšnjepoložitve temeljnega kamna za nadaljevanje gradnje no-gometnega centra Velesovo s spremljajočimi objekti. V studiuse nam bo pridružil cerkljanski župan Fran Čebulj. Popoldanbo v znamenju radijske lestvice in pometanja po domači glas-beni sceni, zvečer ob 20. uri pa vas vabimo, da se nampridružite v živo na našem tradicionalnem Vasovanju sPodokničarjem Francem Pestotnikom v Biotehniškem centru vStrahinju. Kaj se bo ta konec tedna dogajalo v Kranju, bosteizvedeli v sobotnem pogovoru s Srečkom Štagarjem ob 9.15.Radijska ekipa Dobro jutro Slovenija se nam bo oglašala ob11.30 in 12.45, Radijski nahrbtnik pa si bomo oprtali ob 16.15 inse ob pomoči avtorice planinske oddaje Petre Lombar podalina kakšno zanimivo planinsko pot. Ansambel Donačka senam bo predstavil v nedeljskem dopoldnevu ob 9.15, nekateraslovenska zdravilišča pa bomo obiskali v nedeljski radijski raz-glednici ob 13.30. Naš ponedeljkov gost v rubriki Se res poz-namo ob 9.15 bo Charles Benedejčič, ponedeljkovo popoldnepa bo v znamenju športa.
Radio Potepuh, 91,0 Mhz (TELE-TV in SAT-TV)(www.potepuh.com)
Radio Triglav, 96,00 Mhz (www.radiotriglav.si/spored/)
Danes ob 13.10 bo na vrsti oddaja Doktor Petek, kjer bomo gov-orili o pljučni arterijski hipertenziji. Ob 16. uri bo na vrsti Raz-gled s Triglava na občino Bled. Sobotno jutro bo namenjenootroškemu programu, v okviru katerega bomo po 9. uri obiskalitudi vrtec v Čirčah. V nedeljo bo ob 13.10 naša gostja Anica Sveti-na, s katero bomo govorili o 70-letnici Območnega združenjaRdečega križa Radovljica. V ponedeljek bo ob 14.45 naš gostminister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golo-bič. V torek bosta po 13. uri naša gosta poslanca v Državnemzboru Tomaž Tom Mencinger in Anton Urh, govorili pa bomo održavnem proračunu za prihodnje leto, spregovorili o pokojnin-ski reformi. Ob 15.10 bomo prebrali ponudbo prostih delovnihmest. Ob 16. uri boste lahko slišali pregled dogodkov v občiniBohinj. V sredo bomo ob 16. uri pregledali dogajanje v občini Je-senice, v četrtek pa v popoldanskih urah ponovno namenjalibesedo kulturi. V družbo Draga Arijanija in zimzelenih melodijvas bomo povabili ob 19.30.
Radio Ognjišče, 102,3, 104,5 in 105,9 Mhz(www.ognjisce.si/napovednik/napovednik.htm)
V petek ob 13.25 bomo s strokovnjakinjo za prehrano Ma-rijo Merljak govorili o hrani za boljše spanje. V soboto ob11. uri bomo z gosti v studiu razmišljali o identitetiduhovnika, duhovnikovi poklicanosti k svetosti, njegovemposlanstvu in pričakovanjih, ki jih imajo ljudje doduhovnikov. Radijska molitev ob 20.30 bo v živo iz radijskekapele in bo za nove duhovne poklice in njihovo stanovit-nost. V nedeljo ob 19. uri bomo predstavili pravnika in telo-vadca Leona Štuklja, ki je umrl pred desetimi leti. Vponedeljkovi oddaji ABC zabavne glasbe ob 18.15 se bomopoklonili večnim filmskim melodijam. V sredo ob 10.15bomo 201. kuhali s sestro Nikolino. Če ne boste poslušaliv živo, pa poiščite posnetek na spletni strani radio.ogn-jisce.si. Ob 18.15 pa pripravljamo oddajo ob obletnici rojst-va ruskega pisatelja Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega.
Radio Sora, 91,1 Mhz(www.radio-sora.si)
Danes ob devetih vas bomo povabili na nedeljsko do-brodelno tombolo v Železnikih, kasneje še na badminton vMedvode in na plavalni turnir Specialne olimpijade vŽeleznike. Sobota bo športna, v nedeljski kmetijski oddajibomo govorili o novembrskih opravilih v sadovnjak, vponedeljek pa ob devetih gostili glasbeno šolo Škofja Loka,ki bo proslavila 60-letnico delovanja. Torkovo oddajo aktu-alno bomo posvetili svetovnemu dnevu diabetikov,popoldne pa kulturi. V sredo bomo ob enajstih gostili škof-jeloškega župana Igorja Drakslerja, v četrtek ob devetih paŽverco, ki pripravlja dobrodelni koncert. Tudi dve skupninoči bosta v rokah in besedi Radia Sora: v noči na sobotonas bo Jože Oblak povabil na potep po Indiji, noč kasnejepa bo Viktor Mikek gostil fotografa Tomaža Lundra.
ibiu na nas delujeblagodejno. Obsprehajanju po uli-cah starega mestahkrati tudi počiva-
mo. Privoščimo si enega oddomačih piv. V vsaki državi,ki jo obiščemo, vedno vztra-jamo pri domačih blagovnihznamkah. In okusih seveda.Tokrat smo pokusili Ursus,torej neke vrste medvedjepivo. Poiščemo tudi info tu-ristično točko, kjer je na vo-ljo tudi internet. Potrebnobo namreč vzpostaviti kon-takt z našo "ukrajinsko nave-zo," Anžetovim sodelavcem
Michaelom, ki naj bi nam vKijevu, kamor bomo prispeličez dober teden dni, priskr-bel kakšno stanovanje pougodni ceni. Michael nassprašuje, kdaj bomo prišli inkoliko nas je. Odpišemo mu,da smo štirje odrasli in enotrok, da bi v Kijevu prespalitrikrat in da bi bili zelo vese-li, če poišče kaj do 50 evrov.Kdo ve, ali bo našel kaj takougodnega, saj so cene men-da precej višje.
Povzpnemo se na cerkve-ni stolp, ki je v mestih, kjernimajo kakšnih znamenito-sti tipa Eifflov stolp (Pariz),stavba muzeja Guinnes(Dublin) ..., ponavadi tudiodlična razgledna točka pomestu. Popoldne smo siogledali slikovito vas, muzejna prostem (tako imenovaniskansen), kjer je v narav-nem okolju predstavljenaarhitektura iz različnih pre-delov Romunije. Nič poseb-nega, zanimiva pa se mi jezdela pristojbina za fotoapa-rat 2 leja in kamero 10 lejev.Kaj, a se hišice obrabijo, čejih slikaš? Zapeljemo se dorestavracije s tipično ro-
munsko hrano. Naročimorazlično, Ingrid nekakšnoklobasico in fižol, Darja enomešanico različne hrane,Aljaž nekaj na temo rebrca,jaz pa svinjska jetrca na
žaru. Naročimo tudi "kilo"njihovega vina, neke doma-če šmarnice, od katerega bilahko bolela glava, če bi na-daljevali. (prihodnjič: vgore?)
Igor Kavčič
S
Kontrast - spačkov prtljažnik kot sušilec avtomobilskih tepihov, v ozadju pa konjska vprega, pogosto prevoznosredstvo v Romuniji
S spačkom do Kijeva in nazaj (9)
ROMUNSKA ŠMARNICA, RAJE NE Hrana fina, domače vino pa daleč od tega
NE, NI BILO TAKO LAHKO V sredo nekaj po dvanajsti so Borut Pahor, Jadranka Kosor in Fredrik Reinfeldt v Stockholmu podpisali arbitražni sporazum o reševanju meje med Slovenijo in Hrvaško. "Kakšen fantastičen dan,"je izjavil naš Borut, potem ko mu je po nekaj nerodnostih vendarle uspelo podpisati. Ekskluzivni posnetki Malega Brata so zgovorni.
Svinjska jetrca na žaru -njami
06 PETEK_06. 11. 2009
ZA KRATEK ČAS
HOROSKOPTANJA in MARICA
"GA77"
Vsak teden prebiram odgovo-re. Že dolgo me je mučila že-lja, da bi vas tudi jaz vpraša-la, kaj mi pripravlja življenje,pa sem šele danes zbrala do-volj poguma. Bom za časasvojega življenja srečala so-rodno dušo? Pa moj vnuk,mu bo uspelo v jeseni diplo-mirati? In hčerka, bo ostalabrez službe? Se bo vnukinjasrečno vrnila iz Amerike?
Me veseli, da ste moja rednabralka, in upam, da boste za-dovoljni z mojim odgovo-rom. Res je, kot pravite, zapogled v prihodnost je potre-ben tudi pogum, a tega vamv življenju nikoli ni manjkalo.Ne razumem, kako to, da stev ljubezni hitro obupali, sajvas vidim kot močno osebo,a morda ravno zato, saj steverjeli, da boste vedno samizmogli vsa bremena, ki nam
jih življenje prinaša. Za dolo-čene stvari se še preveč tru-dite, na primer, da se niko-mur ne zamerite, ste tiho in vsebi držite veliko besed, če-prav bi bilo bolje, da se boljpostavite zase in svoje inte-rese. Sorodna duša vas čakain kmalu jo spoznate, že vprihodnjem letu, ko bostenajmanj pričakovali, vam pri-de naproti. Ne poznata se, aže v prvih trenutkih bo obču-tek, kot da se poznata že več-no. In ne bo samo ljubezen,ki je že sama po sebi nekajčudovitega in najlepšega,ampak tista prava pripad-nost, ko ni potrebnih besed,ko srce govori samo. Ker je vdvoje veliko lažje tudi pri fi-nancah, vam breme revščineodide. V roku štirih let vamvidim lep uspeh pri vašem li-terarnem ustvarjanju, zato šenaprej bodite vztrajni. Vnukbo diplomiral, morda mu ta-
koj sedaj ne uspe, a mu bokmalu. Hči je res v skrbeh za-radi službe, a kot vidim, imav prihodnosti še lepe prilož-nosti, zato kar brez skrbi.Vnukinja se srečno vrne,kmalu dobite od nje dobrenovice. Lepo vas pozdrav-ljam in vam želim vse lepo.
"Sodelavca"
Draga Tanja, znova lepo po-zdravljena. Že veliko let živimv zunajzakonski skupnosti.Preveč je bolečih spominov,večkrat pa se tudi prepirava.Imam prijatelja. Občutekimam, da sem mu zelo všeč.Od tu dalje pa se zadeva nika-mor ne premakne. Kaj sledi?
Spomini so tisti, ki nam po-magajo ustvarjati prihod-nost, v vašem primeru so tispomini boleči in vam pred-stavljajo prepreke, oziromazavest, da ponovitve določe-
nih zadev nočete več. Ne gle-de, da se partner trudi pridružinskih opravilih, vam tone predstavlja sreče, kar ječisto razumljivo. Zaupanja žedolgo ni več, in v kartah ne vi-dim, da bi se to spremenilo.Ne sprejema vašega mnenja,svojega pa hoče na vsak na-čin vsiliti. To ne gre. Kot semvam že enkrat napovedala,vajina zveza nima prihodno-sti. Koliko časa, pa je odvisnood vas, vaše potrpežljivosti,oziroma poguma za koraknaprej. Prej kot v dveh letih,težko. Prijatelju ste zelo všeč,a med vama bo le avantura,sicer dolga, a ne za vedno.Prave ljubezni še ne poznate.Čustva, ki jih imate sedaj,vam pomagajo bolj, kot sezavedate. Lep pozdrav.
TANJA ODGOVARJA
KAJ NAM PRINAŠA TA TEDENDan nam prinaša lepe spremembe in končno bomo čus-tveno sproščeni, ker se bo lažje zadihalo, se bo to poznaloprav povsod, tudi v domačem okolju.
7. novembra 2009Sobota Zdenka, Bert, Vili
Ne bomo pripravljeni za obiske, kot za sprejemanje ali paodhode. Sami sebi bomo čisto dovolj, morda bo le komuuspelo, da se nam približa.
9. novembra 2009PonedeljekNevenka, Dore, Božo
Vem, da danes bo srečen dan, to sem začutil že zjutraj ...Ta pesem nas bo spremljala čez cel dan. Z dobro voljobomo uspešno preskakovali vse ovire.
10. novembra 2009TorekAndrej, Leon, Mitja
Spomnili se bomo starih prijateljev, ker pa je zamera šeprisotna, bo ostalo le pri tem, sama dejanja tudi pridejo, aveliko kasneje. Nobena juha se ne poje vroča.
11. novembra 2009SredaMartin, Davorin, Tina
Iskali bomo rešitve in jih v sredi dneva tudi našli. Poti jevedno več, samo od nas je odvisno, katero si izberemo. Ti-sto z ovinki ali pa pot, ki pelje samo naravnost.
12. novembra 2009ČetrtekEmil, Joco, Tinče
Kar bomo iskali, tudi najdemo. Nekaterim vse na svetu po-meni ljubezen, drugim zdravje in tretjim denar. Čaka nasdober in lep dan.
13. novembra 2009PetekStane, Bric, Staša
8. novembra 2009NedeljaBogo, Vilma, Mira
Elektronski naslov, kamor lahkopošiljate vprašanja:[email protected]
Poiskale nas bodo zamujene obveznosti, pred katerim smose do sedaj uspešni skrivali. Čeprav smo dobro vedeli, dapride dan, ko jih bo treba rešiti.
Oven (21. marca - 21. aprila) Občutek, da ljubljena oseba pripada samo vam in da ninobene druge možnosti, je varljiv. Begalo vas bo večstvari in v svojem strahu zavrnitve ne boste takoj imelimoči, da bi začeli reševati, kar se še da. Vseeno pa se po-trudite.
Bik (22. aprila - 20. maja)Ljudi v svojem bližnjem okolju boste imeli preveč podnadzorom, zato se vam zna zgoditi, da se vam nekdoupre in dokončno postavi po robu. Presenečeni? Niti ne,kajne, saj drugega tudi ni mogoče pričakovati. Četrtek bovaš dober dan.
Dvojčka (21. maja - 21. junija)Uživali boste z zavestjo, da je življenje prekratko, da bi seobremenjevali z nepomembnimi zadevami. V celem ted-nu boste skušali čim več storiti za sebe, tako na duhovniravni kot tudi drugače. Zakasnelo darilo vas bo presene-tilo bolj, kot si mislite.
Rak (22. junija - 22. julija)Tako se boste predali novi ambiciji, da za vas nekajčasa nihče ne bo obstajal. Privlačilo vas bo delo samo,pa tudi določeni sodelavci, ki bodo kar hiteli z raznimipohvalami. Le pri domačih opravilih se boste malcepolenili.
Lev (23. julija - 23. avgusta)Predvsem sredi tedna boste doživeli vzpon na poslov-nem področju. Novice, ki jih boste prejeli, vam bodo zanekaj časa vzele sapo. Odločitev, ki bo sledila, bo drzna,a na koncu boste spoznali, da ste se prav usmerili.
Devica (24. avgusta - 23. septembra)Vaša najboljša dneva boste ponedeljek in petek. Sevedaje s tem mišljena ljubezen in z njo povezani dogodki, kise bodo vrstili brez določenega reda, drug za drugim.Niti pod razno se ne boste imeli časa spraševati raznihneumnosti.
Tehtnica (24. septembra - 23. oktobra)Finančno krizo, ki jo že lahko občutite, boste rešili brezvečjih težav. Šlo bo bolj za slab občutek in nelagodnost,saj tega niste navajeni. V domačem krogu boste prijetnopresenečeni, tako da boste čez cel teden dobre volje.
Škorpijon (24. oktobra - 22. novembra)Če boste pokazali malo več energije in nekaj več proste-ga časa posvetili rekreaciji, bo vaše počutje znova posta-lo odlično. Tudi dober domač čaj bi vam dobro del. Vsedrugo vam bo teklo po ustaljenem redu, a čustveno bo-ste presenečeni.
Strelec (23. novembra - 21. decembra)Sreča je, le vedno je niste sposobni videti in ne občutiti.Izkušnja, ki je pred vami, vas bo naučila uživati v vsako-dnevnih drobnih stvareh. Kar pa se tiče uradnih zadev,vas bo najprej presenetilo pismo, nato pa še denar, kisledi.
Kozorog (22. decembra - 20. januarja)Opravki, ki jih boste imeli z uradno osebo, vas bodo naj-prej spravili v slabo voljo. Pogovor pa vam bo odprl očiin dobili boste popolnoma nov pogled na situacijo. Vseje rešljivo, le malo bo treba počakati.
Vodnar (21. januarja - 19. februarja)Že sama misel na ljubljeno osebo vam bo sprožila ne-mir in nervozo. Vedno ni dobro razmišljati z glavo,včasih, sploh pa še v vašem primeru, je treba posluša-ti samo srce. Če boste čisto tiho, boste slišali, kaj vamgovori.
Ribi (20. februarja - 20. marca)Kmalu se boste veselili večjega zaslužka. Glejte le, davam denar prekmalu ne spolzi iz rok. Velike misli si bo-ste delali okoli vam ljube osebe. Vse, kar boste storili, boprav, zato se takoj prenehajte obremenjevati.
TISOČ UGANKZA ODRASLEFranc Ankerst vam zastav-lja novo uganko. Odgovornam pošljite do torka pri-hodnji teden na SMS podšifro uganka, pripišiterešitev + ime in priimek naštevilko 031/69-11-11, ali popošti na Gorenjski glas,Bleiweisova cesta 4, 4000Kranj, s pripisom "Tisočugank za odrasle".
Godcu se na prsi stiska,brunda, glasno poje,koga nateguje, stiskagodec vsak po svoje?
Izžrebali in nagradili bomodva pravilna odgovora(enega, ki ga bomo prejelipreko SMS, in drugega, kiga bomo prejeli po pošti).Nagrado boste prejeli popošti. Pravilna rešitev zad-nje objavljene uganke seglasi lestev. Med prispeli-mi odgovori smo prejeli leenega pravilnega. Nagra-do dobi Marija Višek.
PETEK_06. 11. 2009 07
NAGRADNA KRIŽANKA
Nagrade:1. nagrada: 3 zgoščenke, 2. nagrada: 2 zgoščenki in 3. nagrada: 1 zgoščenka. Tri nagrade podarja tudi Gorenjski glas.
Rešitve križanke (nagradno geslo, vpisano v kupon iz križanke)pošljite na dopisnicah do srede, 18. novembra 2009, na Gorenjskiglas, Bleiweisova cesta 4, 4001 Kranj. Dopisnice lahko oddate tudiv nabiralnik Gorenjskega glasa pred poslovno stavbo.
Najboljše od CeceSvetlano Ražnatović - Ceco, rojeno 14. junija 1973, v majhni vasi Žitoradja, v nekdanji Jugoslaviji, danespozna skoraj vsak. Pri svojih 36 letih je ena izmed najpopularnejših pevk v Srbiji, izdanih ima 14 albumov, je lastnica nogometnega kluba Obilić, mama dveh otrok, o njej so napisali štiri knjige ... Svojo pevsko kariero je začela graditi že pri rosnih 14 letih, ko je posnela svoj prvi album "Cvetak zanove-tak" (1988). Večji uspeh je požela s tretjim albumom "Pustite me da ga vidim" (1990), prodanih je bilo350 tisoč izvodov, s tem pa se je približala prodajnim uspehom takratnih div - Lepi Breni in DraganiMirković. Še naprej je sodelovala z Marino Tucaković in kasneje z Aleksandrom Milićem - Milijem pri albumih "Šta je to u tvojim venama" (1993), "Ja još spavam u tvojoj majici" (1994) in Fatalna ljubav (1995), ki so še bolj utrdili njeno popularnost. S svežim zvokom, glasbenimi videospoti ter prepoznavnim stilom je dosegla širše občinstvo s pesmijo "Nevaljala", ki je bila na srbskih lestvicah naprvem mestu kar 17 tednov. Leta 2002 je nastopila v nabito polnem stadionu Marakana, štiri leta kasneje pa kar pred 150.000-glavo množico v Ušću, kjer je proslavila 18 let uspešne glasbene kariere.Po več kot desetih milijonih prodanih albumov, štirih evropskih turnejah, neštetih razprodanih koncertih pa se diva s svojimi največjimi hiti po dveh letih in pol spet vrača v Slovenijo s turnejo "The Best of Ceca - Najboljše od Cece". Ne zamudite koncerta, ki bo 28. novembra 2009 na Gospodarskem razstavišču, ob 21. uri!
CN
M L
TD.,
D.O
.O.,
MAI
STR
OV
TRG
6,
KR
ANJ
08 PETEK_06. 11. 2009
jeseniškem Gla-mourju so napredvečer čarov-nic izbirali missGlamourja. Za
lento najlepše so se 'pomer-ile' Sara Pavlovič iz Radovlji-ce, Petra Fakin s Škofljice,Tina Kadoič iz Kranja, NinaAdrovič z Jesenic, Neža Vrtač-nik iz Zagorja ob Savi ter Haj-di Dragan iz okolice Radovlji-ce, izbor pa je vodila (v velikimeri je sodelovala tudi priorganizaciji večera) temnola-sa Medvodčanka, missica Ta-nja Trobec. Gostje Glamourjapa so za najlepšo okronaliNino Adrovič, prva spremlje-valka je postala Sara Pavlovičin druga Petra Fakin.
In ko smo že pri misicah,omenimo še srečanje z letoš-njo miss Slovenije Tino Pe-telin, ki je ravno danes odpo-tovala na izbor Miss World2009, ki bo v Johannesbur-gu. Tina se bo nekaj časa šezadržala v Londonu, potempa nadaljevala pot na izbor,ki ga boste lahko neposrednospremljali na prvem progra-mu Televizije Slovenija v za-četku decembra.
Tokrat so nas povabili, dabi spremljali uradno predajokrone, predstavili pa so še Ti-nino obleko in čevlje, ki jihbo nosila na izboru MissWorld, čeprav bo s seboj ime-la še tri večerne in tri koktejlobleke, vse pa je oblikovalaPtujčanka Rika Zadravec. Vpredstavljeni obleki je Tinoodela v kožni šifon, za obleko
porabila 24 metrov blaga, vsevezenje na obleki je ročno -tudi vzorec, posuta pa je sswarovskimi kristali, čevlji vzlati barvi pa so delo RudolfaLopatca. Se je pa malce zaple-tlo pri predaji krone, saj najbi krono Tini predala missSlovenije 2007 Tadeja Ter-nar, ki pa je žal ni bilo, kernaj bi opravljala izpit za mo-tor. Tino smo vseeno okrona-li z okoli dvesto gramov težkosrebrno krono. Svež design,ki predstavlja krošnjo drevesain ga sestavlja še okoli dvajsetbelih in svetlo modrih cirko-nov, izdelek pa cenijo na oko-li šest tisoč evrov, je delo obli-kovalke Zlatarne Celje Hele-ne Umberger.
V Ljubljani pa so ob odprt-ju Design Expa na ustvarjal-no kulinaričnem dogodku
najboljšemu gostinsko obli-kovalskemu paru podelilinagrado Eat & drink Award2009. Že drugič se je najvi-še znašla gorenjska gostilnaKrištof, tokrat v sodelovanjuz oblikovalcem TonijemKanciljo. Pripravili so Arva-jevo zlato kranjsko klobasoin krvavico s potočnimi rakina (zanimivem, papirnatoin ekološko oblikovanem)krožniku s špilo, ki pred-stavlja zlitje dveh krožnic,oblik in okusov. Tovrstnikrožniki kar naenkrat dobijodrugačen pomen, kranjskiklobasi pa se morda obetacelo drugačna prihodnost.Se bo z gostilniškega krož-nika preselila v okolje hitreprehrane in morda izpodri-nila kebabe, jufke in ham-burgerje?
DRUŽABNA KRONIKA
Spregovorila o napadu
Pred izidom novega albuma Rated R jeRihanna, po izboru revije Glamour žen-ska leta 2009, spregovorila o noči, ko joje tedanji fant Chris Brown pretepel."Spat sem šla kot Rihanna in se zbudilakot Britney Spears, tak medijski kaos seje zgodil naslednji dan," opisuje dogaja-
nje. Čeprav se je počutila ponižano, sploh ko je v javnostprišla fotografija, pa je dobra plat zgodbe, da se lahkodrugi iz njene izkušnje kaj naučijo. "Družinsko nasilje jevelika skrivnost," pravi pevka, ki bi bila rada glas mladihžensk, žrtev nasilja.
Osmič očka
Ruska glasbenica Oksana Grigorie-va, sveža ljubezen režiserja in ig-ralca Mela Gibsona, je minuli pe-tek v Los Angelesu rodila deklico.Lucia, kot sta jo poimenovala, jena svet prijokala nekaj tednov pre-zgodaj, a se tako novorojenka kot
mamica počutita dobro in sta zdravi. Za Mela je to osmiotrok, z bivšo ženo Robyn, s katero je bil poročen 28 let,ima šest sinov in hčerko, Oksana pa ima z igralcem Ti-mothyjem Daltonom 12-letnega sina Alexandra.
Petindvajset tisoč funtov odškodnine
Kate Winslet je sprejela 25 tisoč angle-ških funtov odškodnine za obtožbe, daje lagala glede telesne vadbe. Daily Mailje tožila zaradi članka z naslovom Ali siKate Winslet zasluži oskarja za najboljzoprno igralko, v katerem so spodbijalinjeno trditev, da ni hodila na fitnes, am-
pak je vsak dan dvajset minut telovadila doma, češ da jebila njena vadba bolj intenzivna. Zvezdnica filma Bralecvseskozi vztraja, da se morajo ženske sprejemati takš-ne, kot so, zato jo dvolične izjave razjezijo.
V bolnišnici zaradi E.coli in gripe
Elton John je zaradi resne infekcije zbakterijo E.coli in gripe na zdravljenju vbolnišnici, a se po besedah predstavnikapočuti "povsem dobro". Upa, da se bokmalu lahko vrnil na oder, saj je moralodpovedati koncerte v Londonu, Liver-poolu, Sheffieldu in Newcastlu, čez
lužo, kjer nastopa z Billyjem Joelom, pa za zdaj v Seat-tlu, Washingtonu in Portlandu.
SREBRNA KRONA IN ZLATO ZA KLOBASODecembra bomo navijali za Tino Petelin, svojo miss so dobili tudi na Jesenicah, spet pa je uspel 'veliki met' kranjski klobasi.
Za naziv miss Glamourja na Jesenicah se je potegovalo šesttekmovalk. / Foto: Anka Bulovec
Modna oblikovalka Rika Zadravec, letošnja miss SlovenijeTina Petelin in oblikovalka nove krone Helena Umberger
Alenka Brun
V
Tomaž Krištof v družbi oblikovalca Tonija Kancilja in MarkaArvaja prejema Eat & drink Award 2009. / Foto: arhiv gostinca
VRTIMO GLOBUS
Joe Rain, lastnik modne agencije Bronz, in novi lastnik licence za izbor miss Slovenije Damir Osredečki / Foto: Tina Dokl
Kranjska klobasa in krvavica s potočnimi raki na krožniku sšpilo sta privabljali z vonjem, okusom in videzom.
Foto
: Tin
a D
okl
Nasmejana šefa lokala Glamour: Adi in Denis / Foto: Anka Bulovec
Foto
: arh
iv g
ostin
ca
Miss jeseniškega Glamourja so letos izbirali prvič. Tekmovalo je šest lepotic, med njimi pa je naziv najlepše pripadel svetlolasi Nini Adrovič. / Foto: Anka Bulovec