101 nacin za izboljsanje spomina

352 strani, ki bodo obarvale vaše sive celiceVsem nam od časa do časa odpove spomin. Kam smo dali ključe? Kje so očala?

Le kam smo spravili tisto pismo? To je lahko zelo mučno! Vendar se zaradi tega ne bo podrl svet. Te mučne in zoprne težave namreč lahko uspešno premagamo,

pa naj bomo stari ali mladi.

Preizkusite samega sebe in si dodobra strenirajte možganeSpomin je treba vaditi. V tej knjigi najdete:

158 strani zabave s tremi knjižicami iger,več kot 500 besednih ugank (premetank, besednih drobcev …),

logičnih iger (številskih zaporedij, problemov, ki jih je treba rešiti …),opazovalnih iger (odkrijte, kaj odstopa …),

preizkusov znanja, ki obsegajo zgodovino, geografijo in kulturo,in vprašalnike, ki vam pomagajo odkrivati duševne sposobnosti in pomanjkljivosti.

Rešujte jih s hitrostjo, ki vam ustreza, pa boste kmalu ugotovili, da se vam spomin izboljšuje.

Razvijte spominSpomin vedno dela in ustvarja slike in povezave, ki jih shranjuje in ureja.

V tej knjigi je 152 strani, ki vam na zabaven način pojasnijo vse, kar morate vedeti o delovanju spomina ter najboljših trikih

in strategijah, s katerimi povečate njegovo moč!V nekaj tednih boste pridobili nove sposobnosti, s katerimi boste bolje pomnili imena,

besede, gesla, šifre in telefonske številke …

S pomočjo te knjige se boste hitro naučili, kako je treba uporabljati izjemnezmogljivosti svojega spomina - zmogljivosti, ki so do sedaj morda spale pod površjem

vašega načina razmišljanja.

101 način za izboljšanje spomina

spomina101spominaza izboljšanjeza izboljšanje

naËinnaËin101

101 n

ačin

za iz

boljš

anje

spom

ina

101 n

ačin

za iz

boljš

anje

spom

ina

IGRETRIKISTRATEGIJE

IGRETRIKISTRATEGIJE

101-MEMORY_cover_slo_tisk1:101-MEMORY_cover_slo_tisk 5/11/11 9:51 AM

6

Uvod 5Kako je treba uporabljati to knjigo 8Preskus: kakπen je vaπ spomin ‡ slab ali dober? 10

Raziskovanje spomina 12

Moægani in spomin 14Pet Ëutov 20Pomnjenje informacij 34Mera spomina 38Pozornost 38Pozornost in koncentracija 48Domiπljija, vir spomina 54

Prva knjiæica iger 60

Reπitve 105

Vse oblike spomina 112

Oblike spomina 114Postopkovni spomin 118SemantiËni spomin 122Epizodni spomin 128Tri faze spomina 131Pozabljanje 137

Druga knjiæica iger 148

Reπitve 194

Vsebina

006-007_101 nacin_SLO.qxd 11/16/09 11:06 AM Page 6

7

Odgovori in seznami 330

Reπitve ugank 332

Seznami iger in vaj 344Seznam okvirov ‘Spomin in ...’ 348Stvarno kazalo 349Koristne spletne strani 352Zahvale 352

NaËini za izboljπanje spomina 202

Miselne slike 204Logika in struktura 212Organiziranje in kategoriziranje informacij 220Spominjanje s pomoËjo povezav 228Ponavljanje in uËenje na pamet 234Komunicirajte ‡ zato da bi bolje pomnili 240

Tretja knjiæica iger 244

Reπitve 288

Spomin in æivljenje 296

Spomin in æivljenjski slog 298Spomin in æivljenjska obdobja 304Spomin in dogodki v æivljenju 314Spomin, stres in tesnoba 320Skupinski spomin 327


8

Kako deluje spomin?Zanimivo besedilo vam pomaga

razumeti delovanje spomina.

Razlage pojasnjujejoposamezne stopnje

v procesu pomnjenja.

PraktiËne vajeobsegajo tudi

razlage rezultatov in nasvete za

izboljπanje spomina.

PiktogramoznaËuje

vajo.

Kako je treba uporabljati to knjigo


9

Moægane vadite zzabavnimi vajami.

Tri knjiæice (z naraπËajoËoteæavnostjo) vsebujejo igre, s katerimi vaditesposobnosti sklepanja

in opazovanja terkoncentracije.

PriroËno stvarnokazalo jasno

naπteje kategorije in teme vseh iger

v poglavjih inknjiæicah.

Preskusi ocenijo vaπesposobnosti in

pokaæejo vaπe dobre in slabe toËke.

Triki in nasveti v okvirjihsvetujejo, kako lahkospomin v vsakdanjemæivljenju uËinkoviteje

izkoristite.


10

©tevilne vsakdanje navade, dejanja in odnosi so lahko znak manjπih teæav s spominom. Ta vpraπalnik, na katerega morate odgovarjati Ëim bolj poπteno, je pripravljen tako, da vam

pomaga odkriti te teæave. OznaËite ustrezne kvadratke glede na svoje izkuπnje iz preteklega meseca.

NIKOLI V»ASIH POGOSTO

1. Nisem dolgo pozoren na to, kar berem. ■ ■ ■

2. Teæko se spomnim imen ljudi, katerim so me predstavili. ■ ■ ■

3. Teæko se spomnim imena Ëloveka, ki ga po videzu sicer dobro poznam. ■ ■ ■

4. Teæko se spomnim imen slavnih ljudi. ■ ■ ■

5. Zamujam na sestanke. ■ ■ ■

6. Uporabljati moram dnevnik, da bi si zapomnil sestanke. ■ ■ ■

7. Za nakupovanje potrebujem seznam. ■ ■ ■

8. Pozabim, kaj moram storiti, ko grem iz ene sobe v drugo. ■ ■ ■

9. Teæko si zapomnim telefonske πtevilke, ki jih redno uporabljam. ■ ■ ■

10. Pozabljam, kateri datum je danes. ■ ■ ■

11. Teæko se dolgo koncentriram na katero koli nalogo. ■ ■ ■

12. Teæko se spomnim, kam sem spravil kljuËe ali oËala. ■ ■ ■

13. Na vsako spremembo se le poËasi navadim. ■ ■ ■

14. Pozabljam na rojstne dneve in godove najbliæjih. ■ ■ ■

15. Tudi manjπe teæave mi zlahka odvrnejo pozornost. ■ ■ ■

16. Pri pogovarjanju teæko najdem prave besede. ■ ■ ■

17. Teæko se znajdem v soseπËini. ■ ■ ■

18. Nagnjen sem k prepriËanju, da me spomin pogosto vara. ■ ■ ■

19. Teæko razpravljam o filmu, ki sem si ga ogledal prejπnji dan. ■ ■ ■

20. Ponavljam stvari, ki sem jih æe naredil. ■ ■ ■

21. Pozabljam dogodke, o katerih ne govorim pogosto. ■ ■ ■

22. Pogosto si zapomnim nekoristne informacije. ■ ■ ■

23. Teæko si zapomnim πifro banËne kartice. ■ ■ ■

Preizkus Kakπen je

010-011_101 nacin_SLO.qxd 11/16/09 12:00 PM Page 10

11

Seπtevek 0 do 15 toËkImate dobro moË koncentracije ‡ razen Ëe niste podcenili svojih teæav. Ne uæivajtepa na lovorikah. Vzdræevanje telesne induπevne pripravljenosti je najboljπi naËin,kako lahko poskrbite, da vam bo spomindobro sluæil tudi naprej.

Seπtevek 16 do 35 toËkImate manjπe teæave s spominom, zaradi katerih se vam ni treba pretiranovznemirjati. Verjetno ste eden od ljudi, ki se teæko koncentrirajo. »e æeliteprepreËiti, da bi te manjπe teæave postaleprevelika ovira, stvari opravljajte poËasneje.Za vsako nalogo si vzemite dovolj Ëasa in se prisilite k pozornosti na nalogo, ki jo opravljate, namesto da razmiπljate, kaj vas πe Ëaka. Hkrati si poiπËite oblikosprostitve, ki vam ustreza, saj v stresu ne morete ohraniti koncentracije.

VeË kot 35 toËkMorda se nagibate k prestrogemuocenjevanju samega sebe ali pa kneupraviËenemu pesimizmu. »e vasspomin v resnici skrbi in menite, da gre za globljo teæavo, se posvetuje z zdravnikom. Obstajajo zdravniki inspecializirani psihologi, ki lahko preskusijospomin in preuËijo rezultate. Ti vam bodoznali svetovati, kako se lahko najbolje lotiteteæav, ki jih imate.

NIKOLI V»ASIH POGOSTO

24. Teæko si zapomnim kar koli, kar me takoj ne zanima. ■ ■ ■

25. Teæko se spomnim cene stvari, ki sem jih kupil. ■ ■ ■

26. Hitro pozabim naslove knjig, ki sem jih prebral. ■ ■ ■

27. Teæko si zapomnim kakrπna koli πtevila. ■ ■ ■

28. Mnogo teæje kot nekdaj se uËim na pamet. ■ ■ ■

29. Takoj pozabim, kaj sem ravnokar gledal na televiziji. ■ ■ ■

30. Teæko reπujem kriæanke. ■ ■ ■

Seπtejte πtevilo toËk v vsakem od stolpcev po naslednjih lestvici:NIKOLI: 0 toËk, V»ASIH: 1 toËka, POGOSTO: 2 toËki. ■ ■ ■

Vpiπite skupno πtevilo toËk. ■■■

Rezultati preskusa

vaπ spomin ‡ dober ali slab?


• Moægani in spomin 14

• Pet Ëutov 20

• Pomnjenje informacij 28

• Mera spomina 34

• Pozornost 38

• Pozornost in koncentracija 48

• Domiπljija, vir spomina 54

Raziskovanje spomina


Moægani, ki tehtajo okoli 1,5 kg in vsebujejo astronomsko πtevilo nevronov in na milijarde povezav, so najpomembnejπi del centralnega æivËnega sistema.

Nadzorujejo vse ‡ od premikanja mezinca in reπevanja matematiËnih enaËb do spominjanja na sreËne dni. Kakπna je povezava med moægani in spominom? Moægani se v resnici nahajajo tam, kjer se nahaja spomin, in veËina dejavnosti sproæinjegovo delovanje. Spomin je del naπe istovetnosti, razuma in Ëustev. Vendar pa,kje natanËno leæi?

Razi

skov

anje

spo

min

a

14

PRAVILNO NAROBE1. NAROBEMoægani so sestavljeni iz skoraj 100 milijardcelic, ki se imenujejo nevroni. Vsak nevronlahko hitro vzpostavi povezavo z 10 000drugimi nevroni.

2. PRAVILNOZaËetne zaloge nevronov ni mogoËenadomestiti. Do starosti 80 let pa obnormalnih pogojih izgubimo le 10 odstotkovte zaloge. Ostalih 90 odstotkov nevronov, ki so πe vedno na voljo, se ne izrodi in lahkovzpostavlja nove povezave z drugimi nevroni.

3. NAROBEVsaka moæganska polobla je razdeljena na πtiri obmoËja, moæganske reænje alilobuse, ki nadzorujejo doloËne dejavnosti.Obstajajo povezave, ki zagotavljajo stike med razliËnimi reænji.

4. NAROBEUporabljamo le 30 do 40 odstotkovnevronov, ker pogosto ponavljamo istedejavnosti. »e moæganov ne uporabljamodobro, jih uporabljamo premalo ali pa nam jih ne uspe spodbuditi, lahko izkusimo teæaves spominom ali pri iskanju pravih besed. Zato je priporoËljivo, da se ukvarjamo s πirokim izborom dejavnosti ‡ na primer z branjem, pisanjem, vrtnarjenjem aliπportom ‡, moægani namreË pri tehdejavnostih delajo na razliËne naËine.

5. PRAVILNOMoægani porabijo do 5 g glukoze (alisladkorja) na uro. Za zadostno preskrbo zgorivom mora biti v krvi neprestano zalogaglukoze. Zato iz prehrane ne smemo izkljuËitisladkorja, ki se sproπËa hitro, niti takπnega, ki se sproπËa poËasi.

6. NAROBEPol ljudi, starejπih od 50 let, se pritoæuje nad teæavami s spominom. »eprav je mordares, da na stara leta informacije sprejemamopoËasneje in imamo teæave pri njihovemËrpanju iz spomina, sposobnost shranjevanjanovih informacij ni okrnjena.

7. PRAVILNOSedaj vemo, da so med spanjem moæganizelo dejavni. Med stopnjo spanja, ki seimenuje REM (angl. Rapid Eye Movement ‡hitro gibanje z zrkli), moægani utrjujejo inobnavljajo informacije, ki smo jih zaznali Ëez dan.

8. PRAVILNOV Ëasu stresa ali utrujenosti se mnogo teæe koncentriramo in ostanemo pozorni.Zato se informacije, ki prihajajo v moægane,shranjujejo manj uËinkovito in jih laæepozabimo.

9. PRAVILNONajbolj pogosta motnja v delovanjumoæganov je Alzheimerjeva bolezen. Zanjo je znaËilna napredujoËa, neprestana in nepopravljiva izguba intelektualnihsposobnosti. Najprej jo opazimo pri teæavahs spominom. Medicinska zdravljenja, ki so na voljo danes, lahko to bolezen upoËasnijo,vendar je ne morejo pozdraviti.

10. NAROBESpomini se ne nahajajo v doloËenem delumoæganov, Ëeprav vemo, da en del,hipokampus, igra pomembno vlogo priËrpanju spominov. Pri delovanju spomina so udeleæena razliËna obmoËja moæganov.

1. Moægani so narejeni iz veË tisoË celic. ■ ■

2. Rodimo se z doloËenim πtevilom nevronov. ■ ■

3. Dve moæganski polobli sta razdeljeni na veliko reænjev. ■ ■

4. V vsakdanjem æivljenju uporabljamo vse svoje nevrone. ■ ■

5. Glavni vir energije je glukoza. ■ ■

6. Spomin deluje manj uËinkovito, ko se postaramo. ■ ■

7. Moæganska dejavnost se nadaljuje, ko spimo. ■ ■

8. Stres, tesnoba in utrujenost prizadenejo dejavnost moæganov. ■ ■

9. Nekatera patoloπka stanja tako prizadenejomoægane, da jih ni mogoËe povrniti v prvotno stanje. ■ ■

10. Spomini se nahajajo v doloËenih delih moæganov. ■ ■

Moægani, neznankaPreskusite svoje poznavanje sestave in delovanja moæganov.

Moægani in spomin


pri prenaπanju spomina iz kratkoroËnega spominav dolgoroËni spomin, ki poteka pri utrjevanjuspominov in zahteva razliËne dele moæganov.

Sedaj vemo, da poπkodba hipokampusa povzroËiskoraj popolno izgubo sposobnosti za pomnjenjenovih informacij, pa naj gre za besede, obraze ali slike.

15

Porazdeljeni spominV nasprotju z dolgo razπirjenim mnenjem spomin ni omejen na eno obmoËje moæganov. Namesto tega delujeprek omreæij nevronov, ki obdelujejo in ohranjajo razliËnevrste informacij in so zelo porazdeljeni po razliËnihobmoËjih moæganov. Takoj ko drobec informacije zaupamospominu, se hkrati sproæijo πtevilne povezave in velik del moæganov je dejaven pri obdelovanju spominov.

Zato je napaËno govoriti o spominskem srediπËu.Spominjanje in Ërpanje informacij je odvisno od razliËnihspominskih sistemov in razliËnih Ëutov (sluha, vida idr.).Zato lahko namesto govorjenja, da se spomin nahaja v doloËenem delu moæganov, reËemo, da je spomin‘porazdeljen’.

•Kje se nahajajo razliËne vrste spomina?Zaradi znanstvenih poskusov in izboljπanetehnologije moæganskega slikanjaznanstveniki zaËenjajo razumeti, katere obmoËja moæganov soudeleæena v procesu pomnjenja.Povzetek:‡ kratkoroËni ali takojπnjispomin (glejte str. 132)sproæi kortikalni nevronskisistem (neokorteks [4] in prefrontalni korteks [1])ter kortikohalmiËnepovezave;‡ semantiËni spomin(glejte str. 122) zahtevaposredovanje neokorteksa[4], ki obsega dvemoæganski polobli, ki sestavljata moæganskoskorjo ali korteks;‡ postopkovni spomin (glejte str.118) sproæi strukture, ki se nahajajopod skorjo, kot sta cerebelum [6] in nucleus dentatus [5];‡ epizodni spomin (glejte str. 128) deluje prek prefrontalnega korteksa [1],pa tudi prek hipokampusa [3] intalamusa [2], ki so vsi del limbiËnega sistema.

Po zatrjevanjunevrobiologov imahipokampus bistvenovlogo v procesupomnjenja. Nahaja se v notranjem predelumoæganov ‡ vlimbiËnem sistemu ‡na isti viπini kottemporalni reæenj in zagotavlja, da se med razliËnimobmoËji moæganovvzpostavljajo povezave.Hipokampus imaodloËilno vlogo

Razi

skov

anje

spo

min

a

14

6

5

32

3

2

a

b

d

c

Spomin in … inteligenca

Inteligenca ni dedna. Kaj pomeni, dasmo inteligentni? Preskusi inteligenË-

nega kvocienta IQ so lahko koristni priocenjevanju inteligence, vendar se nemoremo zanesti le na rezultate teh pres-kusov. Pomembno je najti pravo ravno-vesje med sposobnostmi in okoljem.Dober spomin, psiholoπka uravnoteæe-nost, bistrost in iznajdljivost so pomemb-ne lastnosti, ki jih ne pokaæe preskus in-teligenËnega kvocienta.

Moægani in spomin

•LimbiËni sistemsestavljajo hipokampus [3], amigdala [a],parahipokampni girus [b] in cingulatni girus [c]; kalozni korpus [d] pa je del moæganov.


16

Razi

skov

anje

spo

min

a101 naËin za izboljπanje spomina

Pomeπane teæke besede»rke naslednjih besed ureditetako, da razkrijete besede

iz moæganskega besediπËa.

RDNEDIT .........................................

EINAGM ......................…..................

OEKNOTRESK .…............................

ASPANIS .….....................................

ALDANAIG ..........….........................

MSUPAKOPIH ...............................

ENLTAIPICKO ................................

ORNVEN ..........................................

N»EMBIL ..…...................................

NJEÆER ...….....................................

ALBOLOP .....…...............................

LNETAERAPI .............................….

Rebus

Reπitve str. 332

optiËniæivec

3. Signal je veËtednov shranjen v hipokampusu.

4. Signal si moæganidolgoroËnozapomnijo v korteksu.

2. ProjekcijaæivËnega signalana primarni vidnikorteks.

Spomin in … starπi

Spomin ni del genske zasnove ali ge-netske dediπËine, ki jo starπi prene-

sejo na otroka.Tudi Alzheimerjeva bole-zen ni del te dediπËine! Veliko ljudi,starejπih od 50 let, skrbi, ali je kakπen odnjihovih sorodnikov bolehal za bolezni-jo, ki prizadeva spomin, in se zaradi tegaposvetujejo s strokovnjakom. Ta vrstamotnje se ne prenaπa iz roda v rod. »ekljub temu æelite biti mirni, se vseenoposvetujte s strokovnjakom ali pa vzpo-stavite stik z ustrezno organizacijo.

•Potek vidnega spominaVidna informacija najprej pride na oËesno mreænico, kjer sepretvori v æivËne impulze. Nato v nekaj milijoninkah sekundeodpotuje naprej v obmoËja za vidno projekcijo, ki leæijo v okcipitalnem ali zatilniËnemkorteksu. To informacijo moæganiobdelajo na veË razliËnih naËinov,ki so odvisni od lastnostiinformacije (oblike, barve in gibanja).

Informacija se zaËasno nahaja v hipokampusu, kjer jo moæganiprimerjajo s predhodnimi podatki iz razliËnih delovmoæganske skorje. Na koncu je od vrednosti informacijeodvisno, ali jo moægani pozabijo ali pa jo shranijo in utrdijo. Pozitivna in negativnaËustvena vrednost informacijedoloËa, kako jo zaznamo in shranimo.

1. Sprejem slike na mreænici.

16

Reπitev str. 332

Uganite, kar je narisano, in to zapiπite na spodnje Ërtice:

__ , __ __ __ __ __ __ , __ __ __ , __ __ __ __ , __.

Vse Ërke zdruæite v konËno reπitev:

__ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __ __.


•Hipermnezija je izredna sposobnost zapomnjenje dejstev na enem podroËju (na primer

pomnjenje strani telefonskega imenika alidolgih seznamov imen). Ta sposobnost nima

zveze z intelektualno ravnijo in je lahko stalnaali pa le zaËasna. V zadnjem primeru nastopa

med epileptiËnimi napadi in v trenutkih moËnegaËustvovanja, ki jih spremlja pojav podoæivljanja

dogodkov iz preteklosti.

•Paramnezija se nanaπa na iluzije, ki jih porajaspomin: obËutke æe videnega (franc. déjà vu; obËutek,kot da bi dogodek æe doæiveli) ali pa obËutek, da se nahajamo v nenavadnem okolju. KratkeparamneziËne epizode lahko nastopajo medepileptiËnimi krizami Ëasovnega reænja.

•Pri ekmneziji doæivljamo preseke preteklosti,kot da bi se dogajali v sedanjosti. Ekmnezija je ena od znaËilnosti Alzheimerjeve bolezni.

17

Moægani in spomin

Razi

skov

anje

spo

min

a

17

Najpogostejπa spominska teæava je amnezija, vendar obstajajo tudi manj pogoste motnje, kot so hipermnezija, paramnezija in ekmnezija.

•Amnezija je nesposobnost, da bi se nauËili kaj novega,in se izraæa tako, da se ne moremo spomniti vsakdanjihdogodkov. Inteligenca ostane neprizadeta, prav tako pa sposobnosti, da pridobivamo nove vidne, prostorske in spoznavne spretnosti ‡ drugaËe reËeno, prostorskozavedanje in uËne sposobnosti niso prizadete. ZnaËilenprimer je hipokampna amnezija, ki jo povzroËi poπkodbaali obolenje vezja Papez (ki povezuje hipokampus inamigdalo s hipotalamusom). Amnezija je lahko posledicapoπkodovanih ali obolelih æil, bolezni, kot jeAlzheimerjeva, poπkodbe glave, nevrokirurπke operacije alipa srËnega napada, in je po navadi ni mogoËe pozdraviti.

•Retrogradna amnezija se izraæa kot nesposobnost, da bi se spomnili dogodkov pred boleznijo. Pogosto jospremlja anterogradna amnezija, ki stanje πe poslabπa,tako da prepreËuje utrjevanje starih spominov. »asovnoobdobje, ki ga prizadene ta oblika amnezije, se lahkogiblje od nekaj dni do veË let. V veËini primerov spomininiso izgubljeni, ampak so le nedostopni. To oblikoamnezije povzroËajo elektriËni πoki ali poπkodbe in segaod psihoze Korsakoffa ali Alzheimerjeve bolezni do manjresnih stanj.

•Popolna amnezija kombinira nesposobnost uËenjanovega z nedostopnostjo znanja, usvojenega prednastopom bolezni. Nastopa ob obseænih poπkodbahmoæganske skorje in je povezana z raznimi oblikamidemence, kot je Alzheimerjeva bolezen.

•Napad amnezije ali izgube spomina je kratka izgubaspomina, ki nenadoma prizadene ljudi, starih 50 do 70 let. Pogosto jo povzroËi Ëustven πok in obsega izgubovseh novih informacij, pa tudi retroaktivno amnezijo veËur do veË dni. Epizoda traja πtiri do πest ur in se konËapo 24 urah.

Lakunarna amnezija, nesposobnost, da bi se spomnili trenutkov tik pred epizodo,pa tudi same epizode, lahko traja dlje.

Zdi se, da je najverjetnejπi vzroknapada amnezije krË æil, ki spremljamigreno. Domnevajo, da izgubaspomina nastane v hipokampusu(kar povzroËi teæave s kodiranjem in utrjevanjem). »e se ponavlja (kar se dogaja v 15‡25 odstotkihprimerov), je treba raziskatimoænost krvnih strdkov in blokiranih arterij ali celo epilepsije.

Teæave s spominom Mreæa s slavnimi zdravnikiPriimke znanih zdravnikov (med njimi je nekajslovenskih) vpiπite v mreæo, da se bodo med

seboj ujemali.Eden od priimkov po vpisu v lik ostane. Kateri?

Reπitev str. 332

AsklepijEijkmanFerlugaGalenGrum

HipokratKambiËLavriËListerLivingstone

NovakParacelsusPertlPreglReich

Salk©lajmerSchweitzerSimpsonYoung


Spomin in bolezen

• Alzheimerjeva bolezen, najbolj pogosto motnja, kiprizadene centralni æivËni sistem, se izraæa v napredujoËemin nepovratnem propadu umskih sposobnosti. To je tudibolezen spomina in njen prvi simptom je nesposobnost za pomnjenje novih informacij, s tem pa tudi za njihovoohranitev v spominu. Izraz hipokampni napad seuporablja, ker sta prizadeti obe strani hipokampusa (leva in desna). Ta nesposobnost se nato razπiri na drugeumske funkcije, zaradi katerih bolniki zapadejo v stanjepopolne odvisnosti od druæinskega kroga in prijateljev. V tem trenutku se za to stanje uporablja izraz ‘demenca’. V nekaterih delih moæganov izgine veliko nevronov. To izginjanje se zaËne v hipokampusu in ga spremljazmanjπanje izloËanja acetilholina, nevrotransmiterja, ki sodeluje v procesu pomnjenja. Zdravljenje tegazmanjπanja je mnogo uËinkovitejπe, Ëe se z njim zaËne,preden bolezen doseæe resno stopnjo.

• Ateroskleroza je pogosta moæganska bolezen, ki prizadene æile, ki napajajo srce, ledvice, ude in moægane.Pri tej bolezni se na stenah æil nabira holesterol v oblikimaπËobnih leh, zaradi Ëesar æile postanejo brazgotinaste in otrdijo, kar jih zoæi. Zamaπitev arterij lahko povzroËinapredujoËo ali nenadno prekinitev dotoka krvi v moæganein nevarnost ishemiËne kapi. V drugih primerih lahkostene arterij poËijo, kar povzroËi moægansko krvavitev ali hemoragijo (hemoragiËno kap ali anevrizem). Simptomiso razliËni in so odvisni od lege in obsega poπkodb.Izraæajo se lahko v zaËasni ali stalni izgubi nekaterihfunkcij, kot sta sposobnosti hoje in govora.

Æe najmanjπe poπkodbe moæganskih arterij imajo lahko nepopravljive uËinke. Bilateralna lezija posteriornekomunikacijske arterije ima za posledico anterogradnoamnezijo, ki jo spremljajo teæave s komunikacijo in

18

Razi

skov

anje

spo

min

a101 naËin za izboljπanje spomina

18

Rebus Odkrijte znanstveno dejstvo o delovanju moæganov.

AlzheimerjevabolezenTa bolezen je glavnivzrok odvisnosti vrazvitem delu sveta.Leta 2000 jo je imelona svetu 18 milijonovljudi. Ocenjujejo, da jobo leta 2025 imelo 34milijonov ljudi.

CVI Zaradicerebrovaskularnegainsulta (anevrizme alikapi) je leta 2004 po svetu umrlo 17 milijonov ljudi, kar je bila tretjina vseh smrti.

StrupiZdravila, alkohol in mamila povzroËajocerebralne lezije (tu je prikazanazloraba kokaina).

Reπitev str. 332

retrogradna amnezija. Za to bolezen so dejavniki tveganjatobak, sedeËi æivljenjski slog, visoka raven holesterola,visok krvni tlak ali hipertenzija in sladkorna bolezen.PrepreËevanje bolezni tako zahteva zdrav æivljenjski slog,opustitev kajenja in uæivanja alkohola, redno preverjanjeravni trigliceridov in holesterola, pa tudi dovolj gibanja.

normalno stanje bolezensko stanje


• PsihozaKorsakoffa priza-dene ljudi, ki pijejoprevelike koliËinevodke in kroniËnealkoholike. ZaËne se okoli 55. letastarosti in vkljuËujeanterogradnoamnezijo, motenoËasovno in prostorsko

orientacijo, privide in motnje v prepoznavanju. PredzaËetkom bolezni lahko nastopi retrogradna vrzel, ki jelahko dolga od nekaj mesecev do veË let. Vse to spremljazmedenost, teæave z ravnoteæjem in hojo ter okulomotornaparaliza.

ZaËetek tega sindroma je vËasih varljiv, saj je edinisimptom periferna nevropatija. Sposobnost sklepanja ni prizadeta. To redko amnezijsko bolezen povzroËapomanjkanje tiamina, povezano z alkoholizmom. Ta razvadaovira uæivanje, vsrkavanje in uporabo vitamina B1, zaradiËesar upadeta ravni vitamina PP (nikotinamida) in folnekisline. Lezije veËinoma nastopajo v frontalnem reænju.Bolezen zdravijo tako, da zagotovijo dovolj veliko koliËinovitamina B1, vendar rezultati niso vedno zadovoljivi.

• Parkinsonovo bolezen povzroËi izguba nevronov na obmoËju moæganov, ki mu pravijo Ërna substanca. To obmoËje nadzoruje motoriËne gibe in proizvajanevrotransmiter dopamin. Zmanjπanje izloËanja tega nevrotransmiterja povzroËa drgetanje, togost miπic in upoËasnitev intelektualne in motoriËne dejavnosti. V 30 do 40 odstotkih primerov lahko nastopiposlabπanje umskih sposobnosti, ko bolezen napreduje. Informacijein dogodki se sicer shranjujejo,vendar se jih zelo poËasi in z veliko teæavo vseenospominjamo, tako da tegastanja ni mogoËe imeti zaamnezijo. Trenutno to stanjezdravijo z dopaminskoterapijo, ki zmanjπa izgubo nevronov, tako da vzpostavi dopaminskoravnoteæje v tem delumoæganov.

Moægani in spomin

e

Spominin depresija

»eprav ljudje, ki jih muËi kroniËnadepresija, ne kaæejo enakih teæav

s spominom kot ljudje, ki trpijozaradi patoloπkega kognitivnega

propadanja, se prav tako teækospominjajo nedavnih dogodkov.

Pomanjkanje motivacije in energije, ki ga povzroËadepresija, ima za posledico, da se zmanjπa verjetnost za vlaganje napora, ki je potreben za pomnjenje novihinformacij. Ker ti ljudje informacij ne zaznavajo napravilen naËin, se jih pozneje ne morejo spomniti. Kerdepresija zmanjπa sposobnost zaznavanja in shranjevanjainformacij, zmanjπuje tudi sploπno raven sposobnosti. To povzroËa izbirno vrsto spomina, ki niha z negativnimrazpoloæenjem ali odnosom Ëloveka, ki trpi za depresijo.

Sedaj vemo, kako je trebarazlikovati med uËinki depre-sije na spomin in uËinki pato-loπkih motenj, kot je Alzhei-merjeva bolezen. Za depresijoje znaËilna nizka raven motivacije, ki povzroËa resne teæave s pomanjkanjempozornosti, medtem ko jeAlzheimerjeva bolezen pravabolezen spomina, ki povzroËapatoloπke spremembe vkodiranju, shranjevanju inËrpanju informacij. Ko siljudje opomorejo od depresijeali pa jih ozdravijo od nje,ponovno pridobijo svojeintelektualne sposobnosti.

Reπitev str. 332

Razi

skov

anje

spo

min

a

Spomin in … stimulansi

Veliko lekarn, trgovin z zdravili inspletnih ter poπtnih podjetij ponuja

dodatke, ki na bi spodbujali spomin.Tiizdelki se dobijo brez recepta in neka-teri naj bi imeli tudi zelo ekstravagant-ne uËinke.Æal pa tableta za spomin neobstaja. ‘Izredna zdravila’, ki jih ponu-jajo in reklamirajo, po navadi vsebuje-jo nekaj vitaminov, kot je vitamin C, kinaj bi poæivili telo in izboljπali krvni ob-tok, ter mineralov,ki jih po navadi vse-bujejo eksotiËne rastline, ki naj biimele magiËne moËi (kot so ginko, jo-joba, ginseng, soja in papo). Za πtevil-na od teh zdravil pa so dokazali, da ni-majo nobenih uËinkov.

DepresijaDepresija je bolezen, ki po podatkih Svetovnezdravstvene organizacijeprizadene vsakegadesetega Ëloveka.

19

V labirintu moæganovUgotovite edino pot skozi labirint, ki poveæe rdeËi puπËici.


Razi

skov

anje

moæ

gano

v

Vid, voh, okus, tip in sluh so kanali, po katerih v naπe moægane pritekajo informacije iz zunanjega sveta. Prek teh Ëutovzaznavamo in postopoma zbiramo vse informacije, ki postanejo bogati in plodni temelji naπega spomina. Æe sveti

Avguπtin je trdil, da so Ëuti ‘privilegirana vrata’ v razliËne sobe v ‘palaËi spomina’.

Naslednjih 30 vpraπanj vam bo pomagalo ugotoviti, na katere Ëute se zanaπate v vsakdanjem æivljenju. Na vpraπanja odgovarjajte Ëim boljsproπËeno in ustrezni stolpec oznaËite s kriæcem. VsakiË, ko odgovoritez da, obkroæite ustrezno Ërko v prvem stolpcu.

Preskus Katere Ëute najpogosteje uporabljate?

VeËinoma ste odgovorili z DA»utov ne zanemarjate, ampak jih v vseh situacijah uporabljate v polni meri. Zato se pri pomnjenju lahko zanesete nanje.

VeËinoma ste odgovorili z NENekaterim Ëutom dajete prednost pred drugimi, zato pomniteveËinoma s pomoËjo teh Ëutov. To ne pomeni, da slabπeobdelujete informacije, vendar pa so te manj trdno shranjene,ker ste obdelali le del njihovih vidikov.

Imate pribliæno enako πtevilo odgovorov A, B, C, D in EVaπi Ëuti se ne izkljuËujejo med seboj, ampak delujejo skupaj.»ute lahko vadimo pri vsaki starosti. »e spoznamo svoje dobre in slabe toËke, jih lahko izboljπamo. Bolj podrobno ko obdelamo informacijo, ki si jo æelimo zapolniti ‡ z vidom,sluhom in, kadar je to primerno, s tipom, okusom in vohom ‡,uËinkoviteje si jo zapomnimo.

Imate vsaj 5 odgovorov APri pomnjenju informacij v glavnem uporabljate vid.

Imate vsaj 5 odgovorov BPri vas prevladuje sluh, Ëeprav se tega morda niti ne zavedate.Vi ste eden od ljudi, na katere naredi vtis na primer filmskaglasba, ki ji posveËate veË pozornosti kot drugi.

Imate vsaj 4 odgovore CSpadate med sladokusce ‡ ljudi, ki neizmerno uæivajo v pokuπanju slastnih jedi. Spomin na obed ali posebno jed vas verjetno popelje nazaj v njegovo dogajanje in vamomogoËa, da podoæivite πtevilne z njim povezane spomine. To je proces, ki ga je naredil za nesmrtnega Marcel Proust:okus magdalenice, pomoËene v Ëaj, je obudil celo vrstogloboko pokopanih spominov.

Imate vsaj 4 odgovore DNajraje imate tip, ki vam lahko obudi πtevilne spomine: pogostoga povezujete tudi z intimnimi odnosi. To je eden od Ëutov, ki najdlje ohranijo obËutljivost. To dokazujejo dojenËki, ki mirnozaspijo, ko jih boæamo in ljubkujemo, pa tudi zelo stari ljudje, ki lahko vËasih le prek tega Ëuta komunicirajo s svetom okolisebe.

Imate vsaj 4 odgovore EOdliËno uporabljate voh, ki je pogosto povezan z okusom. V vaπem primeru lahko vonji obudijo πtevilne spomine na vsakdanje æivljenje.

DA NE

C Spominjam se okusa jedi iz otroπtva. ■ ■D Rad jem s prsti. ■ ■A Vem, kakπne barve lase in oËi imajo prijatelji. ■ ■B Poznam zvonjenje moje budilke. ■ ■E Parfum prilagajam dnevu. ■ ■B Ljudi prepoznam po zvoku glasu. ■ ■D Ko vidim kip, se ga rad dotaknem. ■ ■A Pri filmih opazim ozadje. ■ ■D Ko kuham, rad uporabljam roke. ■ ■B Zlahka prepoznam skladatelja skladbe. ■ ■B Prepoznam glasove pevcev in pevk. ■ ■E Vonji me lahko odbijejo. ■ ■A Zlahka najdem pot. ■ ■D Predmete prepoznam æe s tipanjem. ■ ■C Rad berem kuharice in vodnike po vinih. ■ ■A Zlahka si zapomnim pot, pa kateri sem πel samo enkrat.■ ■B Doma pogosto posluπam glasbo. ■ ■A Dnevno sobo lahko podrobno opiπem. ■ ■C V vsaki jedi lahko ugotovim glavne sestavine. ■ ■D OblaËila moram otipati, preden jih kupim. ■ ■C ObËutljiv sem na zelo zaËinjeno hrano. ■ ■B Prometni hrup me moti. ■ ■E Vonje povezujem s spomini. ■ ■D Rad se masiram. ■ ■E Pogosto kupujem lepo diπeËe cvetlice. ■ ■C Rad okuπam razliËne jedi. ■ ■C Pogosto hodim v restavracije. ■ ■E Zavedam se kuhinjskih vonjev ali pa sem obËutljiv nanje. ■ ■A Zlahka se spomnim obrazov glavnih igralcev v filmu, ■ ■

ki sem ga gledal.E Pri nekaterih jedeh imam raje vonj kot okus. ■ ■

20

Pet Ëutov


Razi

skov

anje

moæ

gano

v

21

Pet Ëutov

Biologija petih ËutovV srediπËu Ëloveπkega telesa je obseæen splet æivcev s podaljπki, ki so namenjeni prestrezanju sporoËil, ki neprestano kroæijo okoli telesa. Za to ‘prestrezanje’poskrbijo Ëuti.

Vsak od Ëutov je prilagojen doloËenemu intervaluvalovnih dolæin. Te valove prestrezajo razliËni organi ‡vida, sluha, okusa ali voha ‡, kar je odvisno od okoliπËin.Lahko jih zaznava tudi organ, ki pokriva vse telo in sproæiobËutek tipa ‡ koæa. Informacije, ki jih prenaπajo Ëuti,prepoznavajo in neprestano preuËujejo in obdelujejospecializirana obmoËja moæganov. Ko te informacijeprihajajo iz zunanjega okolja, jim pravimo eksteroceptivne.Lahko pa prestrezamo tudi informacije, ki prihajajo iz notranjosti telesa, kot so boleËine ali uæitki. To sointeroceptivne informacije.

TipTo je prvi Ëut, ki ga uporabimo: zarodek spoznava okoljeprek dotikanja sten maternice. Ta Ëut je torej prvo sredstvoza komunikacijo z zunanjim svetom.

Pri Ëutu tipa sodeluje veliko razliËnih receptorjev(Meissnerjevih, Pacinijevih in Merklovih telesc), ki so porazdeljeni po vsej koæi. Ti receptorji se odzivajo na stimulacijo in spremembo ali ponavljanje tlaka. V povpreËju jih je 50 na kvadratni milimeter koæe, vendarniso porazdeljeni povsem enakomerno. Zelo veliko jih jena primer na konicah prstov, zaradi Ëesar je s prsti mogoËazelo obËutljiva tipna zaznava.

ObmoËje tipaSprejema informacijetipa, od glave do peta.

Asociativno obmoËjeV tem obmoËju moæganipoveæejo vse Ëutneinformacije, da nastanenatanËna celotna zaznava.

ObmoËje okusaV tem obmoËjumoægani pojasnjujejookus.

ObmoËje okusa (vozadju): to je obmoËjev bliæini hipokampusa,v katerem moæganisintetizirajo vonje.

Sluπno obmoËjeTo obmoËjesprejema inpreuËuje zvoke.

Vidno obmoËjeV tem obmoËju,kamor prihajajosignali iz mreænice,se postopomaoblikujejo prveslike.

ZvokZvok je drugi Ëut, ki zaËne delovati v zarodku. Zarodeklahko sliπi hrup in prepoznava nekatere nizke zvoke vmaternici. Zvok prenaπajo nihanja zraka, katerih valovigredo skoz zunanje uho, nato pa zanihajo bobniË, podobnokot opno na bobnu. Ta nihanja sproæijo gibanje koπËic v srednjem uπesu. To gibanje pa sproæi delovanje cilijev(mikroskopskih dlaËic) v notranjem uπesu, ki nihanjapretvorijo v elektriËne impulze. Ti odpotujejo v moægane, ki jih obdelajo in pojasnijo.

VohTo je po Ëasu nastopa tretji Ëut, ki vstopi v naπe æivljenje. Pri porodu otrok æe prepozna materin vonj. Odrasel Ëloveklahko v povpreËju razlikuje med okoli 10 000 razliËnimivonji ‡ Ëeprav jih vËasih ne zna prepoznati. Ta Ëut je v celotiodvisen od dihanja, ker vohamo takrat, ko vdihavamo zrak.

Hlapljive molekule posameznih vonjev prodrejo skozinosne prehode za nosnim mostiËkom. Te molekule natovsrka okrog pet milijonov cilijev receptorskih celic v nosnihprehodih. Ciliji sporoËajo signale v olfaktorni bulbus v moæganih, ki jih razdeli na druæine vonjev ‡ cvetliËni,muπkatni, smolnati, smrdljivi, grenki, kisli itd.

OkusVse æivljenje so vsi pomembni dogodki po navadi povezanitudi z obedom. »ut okusa uporablja okoli 10 000 okuπalnihbrbonËic v ustih, ki zaznavajo okuse, ki jih posreduje voh.Te brbonËice se obnavljajo vsakih 10 dni vse do koncaæivljenja. Vsaka od brbonËic vsebuje okoli 50 celic, ki nevronom v moæganih posredujejo informacije o zelo natanËnih kategorijah: slani, kisli, sladki in grenki.

VidKar 80 odstotkov informacij, ki prihajajo v moægane,posreduje vid, Ëeprav je to pri dojenËku najmanj razvit Ëut. Vid po navadi najbolj uporabljamo, vËasih tudi na πkodo drugih Ëutov.

Odraslo oko vsak dan zazna na milijone drobcevinformacij v obliki svetlobe, ki se odbija od predmetov in prodira v oko prav do mreænice. Svetlobni val, ki potuje s hitrostjo 300 000 kilometrov na sekundo, gre najprejskozi roæenico, ki jo varuje oËesna veznica in ki prekrivaπarenico. Nato gre v odprtino v srediπËu oËesa, zenico,zatem pa skozi leËe, katerih ukrivljenost prilagaja ciliarnamiπica. Na koncu gre skozi steklovino (ki zavzema 80 odstotkov prostornine zrkla) in konËa potovanje na zadnji strani zrkla, kjer leæi mreænica. OptiËni æivec nato svetlobne valove prenese v moægane, kar traja le drobec sekunde.

Okoli 8 000 000 vlaken optiËnega æivca prenaπa takozgoπËen pretok informacij v moægane, da ga imajo zanajgostejπi komunikacijski kanal v vesolju.

Ostrina Ëutov ni vnaprej usojena. Takoj ko se dobro zavemozaznav in obËutkov, lahko Ëute vadimo in jih dobrouglasimo.


Razi

skov

anje

moæ

gano

v

22

Zvoki, ki nas obdajajoRazvrstite te zvoke po jakosti na lestvici od 1 do 8.

b. Pospeπevanjemotorja

c. MlinËek za kavo d. Vzlet letala

f. Loputanje z vratie. Pokanje stekla g. Zvonec na kolesu

◗ Sluh in obËutljivost na zvokese razlikujeta od Ëloveka

do Ëloveka. Ljubitelji glasbe imajo tako drugaËno predstavo o idealni jakosti, pri kateri jo radiposluπajo ‡ to pomeni, da bi zvokena tej lestvici razvrstili drugaËe.

1. ..................

2. ..................

3. ..................

4. ..................

5. ..................

6. ..................

7. ..................

8. ..................

Ugotovite 7 razlikTi dve sliki se razlikujeta v sedmih podrobnostih. Jih lahko najdete?

a. Zvonjenjemobilnega telefona

h. Petje ptice

Reπitev str. 332

Reπitev str. 332

101 naËin za izboljπanje spomina


23

Razi

skov

anje

moæ

gano

v

Poveæite vonjePoglobite se v svoje spomine in poiπËite zveze med temi vonji in dogodki ali Ëustvi, ki ste jih doæiveli.

Svet okusovPoiπËite kulinariËno poslastico, v kateri prevladujejonaslednje zaËimbe.

◗ Okus tudi spodbuja tek. Bolj ko je okusna jed, bolj uæivamo v njej. To naËelo uporabimo pri vseh jedeh, pa bomo videli,

da celo ljudje z majhnim tekom prosijo, ali jih lahko dobijo πe kaj.

◗ Vonji vzbujajo vse Ëute. Bolj ko imamo razvit Ëut voha, boljpozorni so naπi Ëuti. Poskuπajte posnemati æivali ‡ te v polni

meri uporabljajo odliËno razvit Ëut voha ‡, tako da skuπate ob vidnihin sluπnih zaznavah moæganom omogoËiti odzivanje na vse vidikeinformacij, ki jih prejemajo. Ko izberete na primer melono, se ne omejite le na gledanje, ampak jo tudi povohajte in otipajte.

Pet Ëutov

1. cimet

2. æafran

3. bazilika

4. Ëesen

5. muπkatni oreπek

6. kumina

7. Ëili

8. koriander

9. paprika

10. pehtran

11. dobra misel

A. kuskus

B. tajski zeleni kari

C. golaæ

D. paela

E. pikantni kolaË

F. pica

G. bearneπka omaka

H. beπamelna omaka

I. tabasko

J. pesto

K. aioli

1. .......

2. .......

3. .......

4. .......

5. .......

6. .......

7. .......

8. .......

9. .......

10. .......

11. .......

»utilna dejavnost je vir spomina, ki brez nje ne bi obstajal.Tisto, Ëemur pravimo okus ‡ oziroma tisto, kar imamoradi ‡, je proizvod dolge zgodovine Ëutilnih izkuπenj,na katere smo æe pozabili. To oblikuje tkivo primarnihobËutkov in z njimi povezanih Ëustev, ki sestavljajo naπebitje in πe danes vplivajo na naπe obËutke in Ëustva. Vsenaπe telo je æiva zbirka obËutkov iz naπe preteklosti, v katerih smo bodisi uæivali in si jih æeleli, ali pa jihsovraæili, se jih bali in izogibali.

Tip in obËutkiTip lahko sproæi razliËne obËutke, ki so odvisni od predmeta, ki se ga dotikamo. Zabavajte se

z razmiπljanjem, kaj bi lahko povzroËilo naslednje obËutke;predmeti so lahko æive ali neæive stvari (najmanj πtiri).Primer: mehko in lepko = testo

Reπitev str. 332

Reπitev str. 332

mehko.................................

...............................................

vzorËasto...........................

...............................................

grobo...................................

...............................................

sluzavo...............................

...............................................

gladko.................................

...............................................

OkusNe rodimo se s prirojenimi nagnjenji do okusov.Izbire, za katere so v naπem otroπtvu skrbeli ljudje okolinas, skupaj z lastnimi izkuπnjami vplivajo na naπ Ëut za okus. »e na primer ne maramo banan, je to mordapovezano s spominom na pretlaËene banane iz otroπtva, ki so hitro porjavele. Vsak dogodek, ki ga poËastimo z obedom, ki je vπeË naπemu Ëutu za okus, se nam trdnejezareæe v spomin. Skratka, okus doloËa kultura.

»utilni spomin: Ëustveni spomin


101 naËin za izboljπanje spomina

24

Razi

skov

anje

moæ

gano

v

Dotaknimo se tega vpraπanja!Vsa povrπina koæe je obËutljiva na dotik, Njegovopomembnost izraæajo tudi nekateri izrazi, kot so ‘zlesti

komu pod koæo’. Podobno reËemo, da se dotaknemo kakπnegavpraπanja. PoiπËite 10 izrazov, v katerih nastopata besedi ‘koæa’in/ali ‘tip’ ali njune razliËice.

TipS Ëutom tipa se vraËamo prav na zaËetek æivljenja in virspomina. NaËin izkuπanja tipa in telesnih odnosov zdrugimi ima korenine v naπih najzgodnejπih obËutkihæivljenja v maternici in telesnih odnosih z materjo, v velikimeri pa vpliva tudi na naπe odraslo obnaπanje, zlasti prispolnih odnosih.

Odsotnost tipa je odsotnost stika z drugimi, kar je najgloblja oblika samote. Pomanjkanje spodbude, ki jo omogoËa tip, ima lahko resne posledice, ki segajo od izgube veselja do æivljenja do depresije.

VohVoh, ki je zelo primitivna oblika komunikacije, je tesno povezan s Ëustvi. Vonji imajo pogosto Ëustveno dimenzijo: imamo jih radi ali pa jih ne maramo in tako kot okus nam tudi vonji obujajo spomine. Nekateri vonji neizogibno odprejo vrata do prijetnih in neprijetnih spominov ‡ vonj tople Ëokolade ali mesa, ki se peËe na æaru, ali pa, na drugi strani lestvice, vonj po zobozdravnikovi ordinaciji. Zaradi moËnih Ëustev, ki jih v nas vzbujajo vonji, nas nos lahko vodi in vpliva na nas nanepriËakovane naËin. To zelo dobro razumejo trgovci, ki uporabljajo umetne vonje, kot je vonj po sveæem kruhu, kavi ali cvetlicah, da ljudi pripravijo do nakupa njihovih izdelkov.

VidVid obogati naπ odnos s svetom okrog nas.Z vidom zaznamo na milijone informacij. Dejstvo, da se lahko spomnimo obrazov, barv in predmetov okoli nas, priËa o zmogljivosti naπega vidnega spomina. Vsi moramo tudi videti tisto, ker bi radi ohranili in sizapomnili. Nekateri ljudje so bolj odvisni od te metodepomnjenja kot drugi, vendar je tudi ta oblika spominaizbirna in odvisna od podroËij, ki nas zanimajo. Nekateriljudje si laæe zapomnijo obraze, drugi pa barve alipokrajine. Hkrati nas privlaËi opazovanje stvari, ki so viruæitka, radovednosti, novosti ali celo strahu. Sliko, nabito s Ëustvi, si laæe zapomnimo kot vsakdanjo ali nezanimivosliko.

Sluh»ut sluha uporabljamo pri komunikaciji. Ta Ëut namomogoËa, da posluπamo pogovore, glasbo ali petje ptic.Tudi sluπni spomin je nabit s Ëustvi. Pomaga nam pomnitifilmsko glasbo, ki spremlja dramatiËne prizore, ali pa glas starπev, poln neænosti, ki je povezan s pomembnimidogodki naπega otroπtva. Ko na primer sami pojemo v kadi ali pod prho, ponovno deluje naπ sluπni spomin.Pogosto tudi nevede zaznamo zbirko zvokov, ki se je natonenadoma spomnimo. Za glasbenike je seveda dober sluπnispomin odloËilen. Brez njega bi teæko po spominu igraliprave note ali pa si zapomnili, kako mora zveneti glasba.

1. ........................................

2. ........................................

3. ........................................

4. ........................................

5. ........................................

6. ........................................

7. ........................................

8. ........................................

9. ........................................

10. ........................................

Primer: Imeti debelo koæo

Reπitev str. 332

Spomini na poËitniceNaπtejte primere spominov na poËitnice, ki so povezani z vsakim od petih Ëutov.

Primeri: Butanje valov ob obalo, ki se ponoËi sliπi skozi okno, ali okus krajevnega sira v sirarni, pogled na trænico v Marakeπu z barvitimi stojnicami eksotiËnih izdelkov, vonji in æive barvetrænice z zaËimbami.

Prizori ...............................................................................

...............................................................................

Zvoki ...............................................................................

...............................................................................

Okusi ...............................................................................

...............................................................................

Vonji ...............................................................................

...............................................................................

Otipi ...............................................................................

...............................................................................


Pet Ëutov

25

Razi

skov

anje

moæ

gano

v

Ko se prekrivata vid in spominPreberite naslednje besedilo:

◗ »eprav je res, da je pri ljudeh dobro razvit Ëut vida, je pogostoteæko zaznati vse podrobnosti, ko ni dovolj Ëasa za opazovanje.

O tem se splaËa razmiπljati. Morali bi imeti zadræke o izvedljivostinekaterih prepoznavanj in opisov v kriminalnih primerih ...

Spomin in ...πtevilska πifra

»e si æelite zapomniti πtevilsko πifro,kot je πtevilka PIN banËne kartice,

morate pognati v tek veË Ëutov. Najprej jetu vzorec premikanja prstov prek tipkov-nice, ki vam lahko pomaga, da si zapom-nite πtevilko. Morda ima obliko Ërke T alipa poteka diagonalno prek tipkovnice.Nato morate najti povezavo med πtevilkoin neËem, kar dobro poznate, kot je po-memben osebni podatek, dogodek izzgodovine ali kombinacija hiπne in poπteπtevilke. Za utrditev πtevilke v spominu joodtipkajte, ker je pomembno, da si za-pomnite, kako se gibljejo prsti, hkrati pasi jo po tihem povejte, da spodbudite tudisluπni spomin.Tako si boste πifro v enemtednu dobro zapomnili.

❛❛

❛❛V slkda s πdtuijo, ki so jo ndirealina unreivzi v Cmgebridau vtrsnired Ërk v bsedei ni pmbeomen,pmbnomeo je le, da sta pvra inzdnaja Ëkra na prvaem msetu.Otasnek bdesee je lhkao vkπneakrm koli vrnrstem rdeu, pa lhako bdeseo πe vnedo berztæaev pererebte. To pnomei, da Ëeπklovi mgaoæni ne brejeovksao Ëkro bedsee pboseej,apmak pererebjo bdeseo kot cteloo.

Je staranje Ëutov neizogibno?Ker je Ëutilna dejavnost edini naËin za stike s svetom okoli nas, poslabπanje dobrega delovanja enega ali drugegaËuta prinaπa tveganje osiromaπenja odnosov, kar ima zaposledico manjπe uæivanje v æivljenju, pa tudi upad ravnispodbujanja nevronov. Nevroni se nato navadijo nazmanjπano zaznavanje in to neizogibno na koncuprizadene tudi spomin.

»e se sooËate s spominskimi teæavami, se morate zatonajprej vpraπati, ali vsi vaπi Ëuti delujejo zanesljivo in vzadostni meri. Kako si lahko na primer kar koli zapomnite,Ëe tega niste razloËno sliπali? Kako lahko oblikujte miselnosliko o Ëemer koli, Ëe tega niste jasno videli?

•Med petimi Ëuti se prav vid najhitreje poslabπa.Ko se staramo, se oËi poËasneje prilagajajo na nenadnespremembe v osvetljenosti. Pri osemdesetih letih oËipotrebujejo osemkrat veË svetlobe, da zaznajo enakostopnjo osvetljenosti. Tej spremembi se na primer lahkoprilagodimo tako, da uporabljamo halogenske luËi, ki jih lahko prilagajamo osvetlitvi, ki je potrebna za branje, pa tudi manj zahtevnemu osvetljevanju sobe.

Kratkovidnost ali miopijo, astigmatizem in daljnovidnostali presbiopijo ‡ ki se pojavijo v starosti med 40 in 50 let in se z leti poveËujejo ‡ je po navadi mogoËe zelo uspeπnopopraviti z oËali ali s kontaktnimi leËami. Kirurπko

Idealna oblaËilna omaraEno minuto si ogledujte oblaËila na tej sliki, nato pa sliko prekrijte in siposkuπajte zapomniti Ëim veË podrobnosti. Nasvet: razvrstite jih v kategorije ‡

na primer po barvah, vzorcih ali glede na kratke ali dolge rokave. Sami si morateorganizirati naËin, kako naj deluje vaπ spomin.

◗ PreseneËeni boste, ko bosteugotovili, da je vidni spomin celih

besed moËnejπi od tu napisanih besed.Slika o besedi, ki jo hranite v spominu,je dovolj, da takoj najdete pomenbesede.


101 naËin za izboljπanje spominaRa

zisk

ovan

je m

oæga

nov

popravljanje kratkovidnosti je æe zelo pogosta operacija, ki spremeni æivljenje πtevilnih kratkovidnih ljudi.Katarakte, ki se po navadi zaËnejo v starosti 70 do 80 let, povzroËa naraπËajoËa motnost zrkla, ki pripelje do obËutkov zmanjπane osvetljenosti ali celo meglenosti.Tudi za to stanje danes æe pogosto uporabljamo kirurπkiposeg.

•Sluh se pogosto postopoma slabπa, ko smo stari 50 let. To poslabπanje je bolj izrazito pri moπkih kotæenskah. Sprva teæe sliπimo visoke zvoke (z visokofrekvenco), nato pa niæje- oziroma nizkofrekvenËne zvoke.Ker visokih tonov ne sliπimo veË, se spremeni zaznavanjeglasov. Prizadeti ljudje se pogosto ne zavedajo poslabπanjasluha, ki pa vseeno vpliva na njihovo obnaπanje in naravonjihovih odnosov do drugih ljudi. Radi imajo glasnogovorjenje in pogosto prosijo sogovornike, da ponovijo,kar so rekli. ©tevilni se izogibajo druæabnim priloænostim,da ne bi priπli v zadrego, in se tako postopoma osamijo.To ima resne posledice za kakovost njihovega æivljenja, pa tudi za njihov spomin, ki mu primanjkuje dovoljspodbud.

Zato je pomembno, da se prilagodimo tem spremembamin nadomestimo pomanjkljivi sluh. »e pogosto prositeljudi, da ponovijo, kar so rekli, ali poveËujete glasnosttelevizije ali pa teæko sledite pogovoru na hrupnem mestu,se posvetujte z zdravnikom, ki vas bo verjetno brezodlaπanja napotil k otorinolaringologu (specialistu

26

Preskusite svoje spretnosti za opazovanjeEno minuto opazujte spodnje obraze,

nato jih prekrijte in odgovorite na vpraπanja.

za bolezni uπes, nosu in grla). Ta bo ugotovil teæavo inpredpisal najprimernejπe zdravljenje: zdravilo, sluπnipripomoËek ali celo fizioterapijo. Po zaslugi tehnoloπkeganapredka so danes sluπni pripomoËki zelo uËinkoviti,vendar imajo ljudje do njih πe vedno negativen odnos. Ne obotavljajte se poiskati strokovne nasvete strokovnjakov,ki vam bodo pomagali z nasveti in informacijami in vammorda celo dovolili, da sluπni pripomoËek pred dokonËnimnakupom veË tednov uporabljate in preizkuπate. Navaditese tudi, da spodbujate Ëut vida, tako da opazujete ustniceljudi, s katerim govorite ‡ tako boste lahko tudi videli, ne le sliπali, kaj vam govorijo.

•Tudi vohanje lahko postane manj ostro. Toposlabπanje po navadi spremlja tudi izguba okusa, zaradiËesar se zmanjπajo uæitki pri jedi. Ko se staramo, se namhrana dozdeva vse manj zanimiva in slastna. VËasih izgubavoha pomeni pomanjkanje zanimanja za æivljenje in rahlodepresijo. Ta izkljuËitev iz zunanjega sveta ima sevedaposledice tudi za spomin.

•SËasoma se poslabπa tudi Ëut tipa, Ëeprav mordareceptorji v koæi πe vedno dobro delujejo. To poslabπanje je lahko posledica okvarjenega prenosa tipnih zaznav v centralni æivËni sistem. VeË πtudij je pokazalo, da je prag boleËine na povrπini koæe pri starejπih ljudeh viπji.Tega ne bi smeli zanemarjati, Ëeprav se prag boleËinerazlikuje od Ëloveka do Ëloveka.

Pomembno je, da redno preverjate, ali vsi vaπi Ëutidelujejo tako, kot je treba, in da storite vse, da delujejo

tako, kot lahko priËakujete od njih. »e je treba,prilagodite svoje druæabne navade in pazite,

da se ne izogibate svetu okoli sebe zaradi teæav, ki v resnici niso zelo resne in jih je pogosto mogoËe reπiti.


Pet Ëutov

27

Razi

skov

anje

moæ

gano

v

Sonce na morje je sijaloin se z vso moËjo ........

Zelo se je trudilo,da na blazine bi ........,

kar bilo je Ëudno na vso moË,saj bila je trda .........

Mesec svetil je Ëemerno,ker soncu je zameril ........,

da na nebu vztrajain ljudi .........

Mescu zdi se to od sonca prav nevljudno,da ponoËi kar takole skuπa svetit’ .........

Morje vlaæno tudi pljuska vlaænoin peπËine se suπijo, kot da to zelo je .........Na nebu videti ni prav nobenega oblaka,ker oblakov paË zanima ne ta silna ........:

na nebu videti ni tudi ptic,saj jih ne privablja petja .........

Mizar in mroæ v bliæini sta hodilain zaradi peska koliËine grenke solze ........:

flBilo bi prelepo,ko ta pesek bi pometel ........!«

Mroæ preudarno je mizarju rekel:fl»e sedem metel bi imelo sedem ........in pometati bi pesek pol leta se trudile,

bi morda na koncu vsega se .........«Mizar pa æalostno mu reËe: flDvomim!«in potoËi solzo nad tem peskom .........

Pesem z luknjamiPreberite na glas ta del pesmi z naslovom Mroæ in mizar,ki jo je napisal Lewis Carroll, in ugotovite, ali si lahko

domislite besed, ki zapolnijo presledke.

◗ Na tisto, kar opazimo, zelo vplivajo naπa nagnjenja. »e nasprivlaËi kakπen obraz ali pa je drugaËen od drugih, se naπe

oËi osredinijo nanj in smo zato nanj bolj pozorni. Zavedajte se te navade, ki lahko povzroËi, da spregledamo morda enakopomembne podrobnosti.

1. Koliko moπkih in æensk je na sliki?

2. Koliko ljudi nosi oËala?

3. Koliko æensk nosi uhane?

4. Koliko ljudi ima klobuk?

5. Koliko ljudi je prikazanih s strani?

6. Koliko ljudi je obleËenih v zelena oblaËila?

Okusna mreæa

Reπitev str. 333

Mroæ in mizar

Reπitev str. 332

VODORAVNO:

2. juæni sadeæ precej kislega okusa5. poklicni pripravljalec hrane, ki mora imeti dober okus8. bombon

10. naπ nos zazna _ _ _ _ hrane11. grenak okus je med vsemi najbolj _ _ _ _ _

NAVPI»NO:

1. brez nje ni okusne hrane, sama pa je neuæitna3. najbolj razπirjena tekoËina na svetu, iz katere

pridobivajo pojem pod 1 navpiËno4. organ v ustih5. imamo jo v æelodcu, in Ëe je je preveË, nas peËe6. za jed pripravljena æivila7. pelin ima precej _ _ _ _ _ _ okus9. pijaËa, ki je lahko grenka, sladka ali celo kisla

(Ëe ji dodamo preveË limone), slana pa nikoli

2 3

5 6

8

10

11

1

4

7

9


352 strani, ki bodo obarvale vaše sive celiceVsem nam od časa do časa odpove spomin. Kam smo dali ključe? Kje so očala?

Le kam smo spravili tisto pismo? To je lahko zelo mučno! Vendar se zaradi tega ne bo podrl svet. Te mučne in zoprne težave namreč lahko uspešno premagamo,

pa naj bomo stari ali mladi.

Preizkusite samega sebe in si dodobra strenirajte možganeSpomin je treba vaditi. V tej knjigi najdete:

158 strani zabave s tremi knjižicami iger,več kot 500 besednih ugank (premetank, besednih drobcev …),

logičnih iger (številskih zaporedij, problemov, ki jih je treba rešiti …),opazovalnih iger (odkrijte, kaj odstopa …),

preizkusov znanja, ki obsegajo zgodovino, geografijo in kulturo,in vprašalnike, ki vam pomagajo odkrivati duševne sposobnosti in pomanjkljivosti.

Rešujte jih s hitrostjo, ki vam ustreza, pa boste kmalu ugotovili, da se vam spomin izboljšuje.

Razvijte spominSpomin vedno dela in ustvarja slike in povezave, ki jih shranjuje in ureja.

V tej knjigi je 152 strani, ki vam na zabaven način pojasnijo vse, kar morate vedeti o delovanju spomina ter najboljših trikih

in strategijah, s katerimi povečate njegovo moč!V nekaj tednih boste pridobili nove sposobnosti, s katerimi boste bolje pomnili imena,

besede, gesla, šifre in telefonske številke …

S pomočjo te knjige se boste hitro naučili, kako je treba uporabljati izjemnezmogljivosti svojega spomina - zmogljivosti, ki so do sedaj morda spale pod površjem

vašega načina razmišljanja.

101 način za izboljšanje spomina

spomina101spominaza izboljšanjeza izboljšanje

naËinnaËin101

101 n

ačin

za iz

boljš

anje

spom

ina

101 n

ačin

za iz

boljš

anje

spom

ina

IGRETRIKISTRATEGIJE

IGRETRIKISTRATEGIJE

101-MEMORY_cover_slo_tisk1:101-MEMORY_cover_slo_tisk 5/11/11 9:51 AM Page 1

101 nacin za izboljsanje spomina

Documents