Število objav: 9Televizija: 2Tisk: 7Spremljane teme:Dušan Mes: 0SŽ - Slovenske železnice: 0IJPP: 0železniška infrastruktura: 3Muzejski vlak: 0Železniški Muzej: 0Milan Jelenc: 0Drugi Tir: 6železniška postaja: 1zapora železniške proge: 0z vlakom: 0Tomaž Kraškovic: 0Robert Rožič: 0

Zbirka medijskih objavSlovenske železnice,za obdobje 24. 10. 2018

2

Televizija Naslov Izgubila integriteto

Zaporedna št.1

Medij; Doseg POP TV; 707.266, Slovenija 19:11 Trajanje: 3 min

Rubrika, Datum 24 ur; 23. 10. 2018

Stran v zbirki:4

Avtor Nika Kunaver

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...morebitne nepravilnosti. KUNAVER: AKOS je eden najpomembnejših regulatornih organov pri nas, bdi nad trgom telekomunikacij, pošto, televizijo, radijem in tudi . Vse to pa je osredotočeno v eno samo osebo železniško infrastrukturoTanjo Muha, ki jo je vladi predlagal prav Koprivnikar. Pozivi da ta ni kos svojim nalogam vse močnejše. Tako...

Televizija Naslov Obnova železniške proge

Zaporedna št.2

Medij; Doseg TV Slovenija 1; 418.920, Slovenija 13:16 Trajanje: 2 min

Rubrika, Datum Prvi Dnevnik; 23. 10. 2018

Stran v zbirki:5

Avtor Jan Konečnik

Teme železniška infrastruktura

Povzetek...TV SLOVENIJA 1, 23.10.2018, PRVI DNEVNIK, 13.16 Pri nas pa bodo progo od Pesnice do mejnega železniškoprehoda Šentilj konec tedna za slaba dva meseca zaprli in temeljito obnovili. Potnikom bodo na voljo nadomestni avtobusi, tovor...

Tisk Naslov V vsakem od nas se skriva biser

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Zarja; 90.000, Slovenija Stran: 33Površina: 1.305 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 23. 10. 2018

Stran v zbirki:8

Avtor Alenka Sivka

Teme železniška postaja

Povzetek...kot iz topa, »večja dostopnost za vse invalide, taktilno vodilni sistem po tleh, ki so ga pri prenovi mestnega jedra Celjapreprosto pozabili. Celjska pa je odlično opremljena. Tudi Ljubljana je odlično opremljena za slepe. železniška postajaZa slepe so velika ovira tudi lokali, ki segajo na pločnike.« Razumevanje slepih....

Tisk Naslov Ministrice ne skrbijo Kitajci v Trstu in na Reki

Zaporedna št.4

Medij; Doseg Primorski dnevnik; 11.000, Slovenija Stran: 5 Površina: 129 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 23. 10. 2018

Stran v zbirki:9

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...Kitajci v Trstu in na Reki LJUBLJANA - Slovenska ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek se je ob prevzemu mandata najprej spoprijela s projektom . »Ne, ker bi tako izbrala, ampak sem bila v to primorana,« je dejala za drugi tirSTA. Želi si, da bi pri gradnji sodelovala slovenska podjetja, med pogoji, ki jih...

Tisk Naslov Temelj ni le armiran beton, ampak tudi dobro javno naročilo

Zaporedna št.5

Medij; Doseg Delo; 141.000, Slovenija Stran: 11 Površina: 900 cm2

Rubrika, Datum Gospodarstvo; 24. 10. 2018

Stran v zbirki:12

Avtor Nejc Gole

Teme železniška infrastruktura , Drugi Tir

Povzetek...milijone evrov, dosežejo najboljše razmerje med ceno in kakovostjo ter podpirajo domača podjetja. Nejc Cole Javni naročniki so s polno paro zagnali cestne in projekte, pred lokalnimi volitvami so z gradbenimi železniške infrastrukturneakcijami aktivni župani, več velikih infrastrukturnih projektov je še pred vrati, denimo predor Karavanke,...

3

Tisk Naslov Predstavniška demokracija je preživeta

Zaporedna št.6

Medij; Doseg Dnevnik; 98.000, Slovenija Stran: 15 Površina: 239 cm2

Rubrika, Datum Mnenja; 24. 10. 2018

Stran v zbirki:13

Avtor Janez Krnc

Teme Drugi Tir

Povzetek...(posvet) tako, da so vabljeni vedno novi udeleženci (menjava). S kakšno lahkoto bi po takšni poti brez referendumov in sodišč lahko izpeljali projekt ; ni treba razlagati. Vprašanje, ali je predstavniška demokracija preživeta, je drugi tirodveč. Njena uporabnost je danes enaka uporabnosti toplozračnih balonov,...

Tisk Naslov Vojaški apetiti pri drugem tiru

Zaporedna št.7

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 1 Površina: 45 cm2

Rubrika, Datum Naslovna stran; 24. 10. 2018

Stran v zbirki:14

Avtor Unknown

Teme Drugi Tir

Povzetek...V žarišču Vojaški apetiti pri Američane zanima Luka Koper in so nejevoljni, ker Divača-Koper ni drugem tiru drugi tirprojektiran za premike vojaške opreme STRAN 3...

Tisk Naslov Vojaške ambicije in drugi tir

Zaporedna št.8

Medij; Doseg Večer; 96.000, Slovenija Stran: 3 Površina: 523 cm2

Rubrika, Datum V žarišču; 24. 10. 2018

Stran v zbirki:16

Avtor K. A. , Uroš Esih

Teme Drugi Tir

Povzetek...MOBILNOST NATA V EU Vojaške ambicije in Američane zanima Luka Koper, nejevoljni so, ker drugi tir drugi tirDivača-Koper ni projektiran za premike vojaške opreme Uroš Esih Vojaška vaja zveze Nato Trojni stik, ki se v teh dneh začenja...

Tisk Naslov Kdaj bo naš svet padel s tečajev?

Zaporedna št.9

Medij; Doseg Primorske novice; 53.000, Slovenija Stran: 4 Površina: 290 cm2

Rubrika, Datum Aktualno; 24. 10. 2018

Stran v zbirki:17

Avtor Jana Krebelj

Teme Drugi Tir

Povzetek...reforma, niti sistemsko urejena dolgotrajna oskrba, niti demografski sklad, niti popravki pokojninske reforme, ki bi vsaj zaustavili padanje pokojnin, niti , niti konec drvenja v prekarizacijo ... - nismo glasno terjali odgovorov, šli iz drugi tirupora množično na volitve in zahtevali spremembe. To ni kritika nove vlade,...

POP TV, 24 ur - 19:11 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266

Trajanje: 03:00

( )poglej 1 / 1

Izgubila integriteto 23. 10. 2018, 19:11POP TV, 24UR,

(voditeljica): 3 tedne po izbruhu afere Koprivnikar in frekvenc je svet PETRA KERČMAR 5GAKOS-a, torej Agencije za komunikacijska omrežja in storitve danes na vlado poslal obvestilo da bodo predlagali razrešitev direktorice Tanje Muha.

(voditelj): Neuradno naj bi v predlogu pisalo da direktorica zaradi spornih testnih JANI MUHIČfrekvenc, ki so jih podelili BTC-ju tik preden se je tam zaposlil nekdanji minister za javno upravo ni strokovna. Da torej ne more sedeti na vrhu tega pomembnega regulatorja.

Nekdanji predsednik sveta pa prvič pred kamero opozarja da sta tako direktorica kotKERČMAR:svet popolnoma izgubila potrebno integriteto. Nika Kunaver.

(novinarka): Agencija svojega dela ni opravila strokovno pač pa je preprosto NIKA KUNAVERdelala po domače. Tako dogodke zadnjih tednov na AKOS-u opiše Dušan Caf, nekdanji precedujoči tamkajšnjemu svetu. Pa ne le s podeljevanjem testnih frekvenc kjer sploh ni BTCizpolnjeval pogojev pač pa tudi pri odzivu na razkritje sumov nepravilnosti.

Odziv ne je pa vsekakor problematičen ki kaže na to da pač so skušali na DUŠAN CAF:neprimeren način zaščititi to svojo nestrokovnost in tudi potem reakcijo sveta mislim da je bila preuranjena, mislim da bi morali opraviti neko strokovno analizo prej pa se potem odzvati na te morebitne nepravilnosti.

je eden najpomembnejših regulatornih organov pri nas, bdi nad trgom KUNAVER: AKOStelekomunikacij, pošto, televizijo, radijem in tudi železniško infrastrukturo. Vse to pa je osredotočeno v eno samo osebo Tanjo Muha, ki jo je vladi predlagal prav Koprivnikar. Pozivi da ta ni kos svojim nalogam vse močnejše. Tako kot so pozivi ob po ponovni spremembi zakonodaje, vlada in parlament sta bila zaenkrat gluha. Tudi če so spremembe predlagali v samem svetu agencije.

Tukaj se vidi da enostavno želi politika imeti vpliv nad regulatorjem želi da je šibek CAF:regulator, želi je enoosebni regulator, da ni skupinsko voden regulator zato da lahko potem lažje vpliva politično kupčuje, trguje ne kar se je zdaj v tem primeru pokazalo da obstaja veliko tveganje da se to dejansko dogaja.

Vlada bo zdaj morala odločiti kaj bo z aktualno direktorico. Predvidoma v petek bo KUNAVER:predlog za razrešitev v roke dobil Koprivnikarjev naslednik. Dejstvo je da je Muha zakonsko zelo zaščitena, da jo bo Šarec če tudi bo želel težko razrešil.

(predsednik vlade): Jaz tega ne morem komentirati ker ne bi bilo primerno.MARJAN ŠAREC Tudi če jo bodo na koncu razrešili, problem kako najti eno kompetentno osebo za KUNAVER:

vrh AKOS-a ostaja. Caf še opozori da oseb, ki bi imele izkušnje z vodenjem velikih kolektivov z več milijonskimi prihodki in še izkušnjami na področju regulacije pri nas pač ni.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

POP TV, 24 ur - 19:11 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 707.266 Kazalo

Trajanje: 03:00

( )poglej

4

TV Slovenija 1, Prvi Dnevnik - 13:16 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920

Trajanje: 02:00

1 / 1

Obnova železniške proge 1, 23.10.2018, 13.16TV SLOVENIJA PRVI DNEVNIK,

Pri nas pa bodo železniško progo od Pesnice do mejnega prehoda Šentilj konec tedna za slaba dva meseca zaprli in temeljito obnovili. Potnikom bodo na voljo nadomestni avtobusi, tovor bodo začasno vozili čez Karavanke. Nad prenovo pa niso nič kaj navdušeni občani Šentilja. Skrbi jih namreč hrup, saj bodo dela potekala tudi ponoči.

Od petka na progi do Šentilja vlakov ne bo več, začenja se zamenjava tirov, pragov in gramozne gredi.JAN KONEČNIK: (občan Šentilja): 50 dni bodo delali 24 ur na dan in vprašanje, kakšen hrup bodo povzročali ponoči, aliIVAN VELIKOGNE

bomo mi lahko sploh spali zaradi teh del, ali ne. (vodja sektorja za železnice pri Direkciji za infrastrukturo): V nočnem času imamo predvsem DEJAN JURKOVIČ

predvideno dostavo materialov, je pa res, da v kolikor bodo kakršnekoli težave skozi dan, bodisi zaradi vremena bodisi zaradi kakršnekoli tehnične težave, bomo to skušali nadoknaditi v nočnem času.

Nadgradnja proge bo namreč omogoča tudi večjo prepustnost, namesto 67 vlakov dnevno, jih bo v prihodnjeKONEČNIK:lahko peljalo kar 84. Novi tiri bodo tišji, trdijo na Direkciji za infrastrukturo.

Bo več prometa, torej bomo mi protihrupno bolj obremenjeni.VELIKOGNE: Smo določili protihrupne ukrepe, kateri bodo izvedeni tako z aktivno protihrupno zaščito protihrupnimi JURKOVIČ:

ograjami in pa pasivnimi z zamenjavo oken in po končani gradnji je monitoring, s katerim bomo ugotovili, da so ti protihrupni ukrepi zadostni.

Postajališče Cirknica bodo izgradili na novo, s parkirišči, postaji v Pesnici in Šentilju dobita nadstreške ter KONEČNIK:dostope za gibalno ovirane osebe. Andrejevih križev ne bo več.

(družba za razvoj infrastrukture): Bodo vsi ti prehodi bodisi zavarovani z napravami za avtomatsko MARKO MOVRINzavarovanje, kar pomeni z zapornicami oziroma bo izgrajena izvennivojska križanja, dva nadvoza.

Med sedanjo fazo del težko 44 milijonov evrov, bodo v Šentilju prenovili tudi Maistrovo ulico s parkirišči s KONEČNIK:pločnikom in kolesarsko stezo.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

TV Slovenija 1, Prvi Dnevnik - 13:16 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 418.920 Kazalo

Trajanje: 02:00

5

od ski�iv�.|

»Brez moje rejnice ne bi bilo ne mene ne mojih uspehov.« ���|fl|HB|||H

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2 1 / 3

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000 Kazalo

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2

6

S Sebastjanom sva se videla, no, srečala pred kakšnimi petnajstimi leti, ko

je bil na taboru slepih v Beli krajini, jaz pa sem delala televizijski prispevek.Ko sem ga poklicala po telefonu, se je spomnil mojega glasu. Sicer nemara ugank, ki mu jih postavljajo ljudje, češ, no, pa povej, kdo sem jaz.Svojo slepoto prenaša dobro. Je predsednik Društva za pravice invalidov

Slovenije in podpredsednik Združenja prijateljev slepih Slovenije. A pravi,da mu titule ne pomenijo nič, bolj je ponosen na to, da si je v Celju, kjerživi, razvil odlično socialno mrežo. Sebastjan o sebi govori odkrito, znasmehom, zelo dejaven je, rad bi si našel zaposlitev, nekaj let je bil radijskivoditelj. Piše pesmi, besedila za narodno-zabavne skupine, vodi prireditve,je pravi veseljak. Čeprav se je njegovo življenje začelo res kruto.

Tekst: ALENKA SIVKA, foto: MATEJA J. POTOČNIK

Mama ga je zanemar-jala. Sebastjan ne venatančno, ali je slep od

rojstva ali ne, kasneje so ugoto-

vili, da je slep, ne ve pa, koliko je

na slepoto vplivalo zanemarjanje

njegove mame. »Dejstvo je, da

sem bil v otroštvu zelo zanemar-jam Rejnica me je dobila pri sed-mih mesecih v nemogočem sta-

nju, komaj so me spravili pokonciin k sebi do drugega leta. Po geni-

talijah sem bil brez kože, ker me

ni previjala, puščala me jc na trav-

niku in hodila okrog, zvečer me jedajala pod luč in rekla, da tako

lažje zaspim, kopala me je v mrzli

vodi, češ da se bom kot dojenček

utrdil. To so vse preverjena dej-

stva. Rada je imela moške. Očeta

je precej varala. Imela me je zgo-daj, pri osemnajstih. Moj prvi bratje umrl, star enajst dni. Oče je nazačetku sicer precej pil, a ko semšel v zavod, sva imela ljubeče sti-ke. Sodelavci mi pravijo, da je vesčas govoril o meni. Kadar delam

uspešne projekte, ga pogrešam,

bil bi vesel zame, lažje bi šel sko-zi življenje, če bi še živel. Z mamoin polsestrami pa nočem imeti

nobenih stikov, one so svoj svet.

Zame je mama ta, ki me je spravi-la pokonci. Mama je tista, ki skr-

bi zate, ki ti omogoči tisto, kar si.Njo imenujem mama, brez nje nebi bilo ne mene ne mojih uspehov.To je bila mamina sestrična, imel

sem veliko srečo. Še danes se sli-

šiva vsak dan, se obiskujeva, to jemoja matična družina.«

Življenje v zavodu. Seba-

stjan je mladost preživel v Zavo-

du za slepo in slabovidno mladi-

no v Ljubljani, a pravi, da se tam

ni imel lepo. »Zavod je bil zame

travma. Imeli smo vzgojiteljice,

ki niso bile primerne za ta poklic.Če nisem pojedel kosila, so mi vr-

gle mamine krofe v smeti. Če mi

je mama prinesla bombone, pa

sem se popacal s pudingom, jih

nisem dobil. Ker nisem

maral polente, so mijo na silo tlačile v usta,

da mi je mleko udariloven skozi nos. Zdaj tega

ne bi priznale, a tako je

bilo. Seveda pa je bilo

nekaj zelo dobrih ljudiravnatelj je bil dober člo

vek. Zato danes zagovar-

jam inkluzijo, da slepi ho-

dijo v čisto navadne šole

in da jih medse sprejmejo

videči sošolci. To jc dobroza oboje.«

Poroka. Sebastjan je bil

tri leta poročen, z malo sla

rejšo žensko, ki pa je imela

multiplo sklerozo, »Ona je

bila videča, zdravnica ji je v izvi-

de napisala, da bi bila vesela, če biimele vse njene bolnice tako po-

zorne partnerje. A odločila se je,

da noče biti več z mano, najina lo-čitev je potekala pet minut. Zakon

ji je bil v breme. Rekel sem ji. naj

se odloči. Z njeno hčerko imava

še danes dobre odnose. Zelo rad

imam otroke, pa če so moji ali ne.Edino, kar si želim v življenju, je

topla družina. Moji bivši ženi pa

želim vso srečo. Potem sem imelše eno partnerko, posvetil sem ji

pesniško zbirko, pa se tudi ni ob-

neslo, odšla je z drugim. Tildi z

njeno hčerko, z lažjimi motnjami

v duševnem razvoju, sem se dosti

ukvarjal. Jaz delam s srcem, srceme vodi. Rad pomagam, kjer seda, rad delam dobro.«

Prijatelji so pomembni. »Po-

nosen sem na to, da sem si razvil

dobro socialno mrežo, kar je za

slepe težko. Živim v bivalni eno-ti medobčinskega društva slepihin slabovidnih v Celju, še s tremislabovidnimi. Živimo skupaj kot

študenti. Čakam na samostojno

stanovanje. Imam res dobre pri-jatelje med polnočutnimi, pravimjim 'štiriperesna deteljica', ki mi

pomagajo: Damjana in Boštjan

sta partnerja, imata tri otroke, ami veliko pomagata, me spreje-

mata. Bojan je mojih let, ogromno

se druživa. Z natakarico Tino, ki

streže v lokalu, kamor rad zaha-

jam na kavico, sva razvila prija-

teljski odnos. Pa družina Dreven,

ki me je sprejela za svojega že odsrednje šole naprej, dala mi je ve-liko lepih trenutkov. Ne počutimse samega ali osamljenega, veli-

ko ljudi me ima rado. Si pa seveda

želim partnerko, ki me bo sprejelatakšnega, kot sem.«

Nesprejemanje slepih. Kako

pa on sprejema svojo slepoto?»Bolj me je potrlo to, da sem šenekaj časa nazaj videl obrise, lah-ko sem kaj malega prebral, gibal

sem se brez palice. Moti me, da mibo svetloba čisto usahnila. Moti

pa me tudi sprejemanje mene kotslepega. To, da mi ljudje določajo,

kaj zmorem in česa ne. Osem let

sem delal na radiu Bakla. Vodilsem program, delal intervju-je, radio je bil moja velika

ljubezen. A gospod Oblakje radio kupil in ga zaprl,moja radijska zgodba se je

končala. Prijavil sem se naavdicijo na Radio Celje,

toda meni in še enemu sle-

pemu niso poslali vabila

na avdicijo, vsem drugim

pa. Tako da sva jo zamu-dila. To je zame nizeknačin. Kadar sem bil v

prejšnjih časih gost prinjih, pa so poudarjali,

kako dobro je, da smoslepi delavni, vključeni,

ustvarjalni. Moti me,

da se včasih ljudje po-govarjajo o meni, kot

Tanja, Marta, Neisha.Sebastjan obožuje naše

popevkarice, za nekaj

narodno-zabavnih pesmi je

napisal tudi besedila: »TanjaŽagarje moja prijateljica,

povezoval sem njene

koncerte, to je bilo najlepše

obdobje mojega življenja,

Marta Zore ima zame najlepši,

Neisha pa najbolj seksi glas.«

da me ni zraven. Celo medicinske

sestre, ki bi morale biti izobra-žene, se z mojim spremljevalcem

pogovarjajo, kaj mi je, namesto zmano. To sem doživel že večkrat.Ozaveščenost o delu s slepimi prinas je zelo nizka.«

Za samostojnost gre. Seba-

stjan bo čez dva meseca star 40

let. Njegov oče je pri teh letih že

umrl. Zato še bolj ceni življenje,

rad bi še kaj ustvaril. V Društvu

za pravice invalidov Slovenije, ka-

terega predsednik je, se zavzema-jo za samostojne volitve, saj so ne-

koč na volitvah že imeli glasoval-

ne naprave, a so bile drage. Zdaj

morajo slepi imeti spremljevalca,

ki vodi njihovo roko, da obkroži-

jo kandidata. »Glasovalne šablo-

ne pridejo prav samo v primeru,če sta odgovora dva. Ko so parla-mentarne ali županske volitve, pa

je to neuporabno,« pojasni Seba-

���p�jim�jimjuimk iijSMM'fei :.■ .■ �..BK»isj*?sM<F«Ill[{«rilfclK*frl>■. 7'jflfi|

ffi?3*wS

* -

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2 2 / 3

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000 Kazalo

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2

7

stjan. »Predsednik Zveze slepihmi je rekel, da mu pomaga žena,pa sem ga vprašal, kaj pa če ženamisli drugače kot on. Gre za sa-mostojnost. Gre za pravice Kon-vencije Združenih narodov, h ka-

terim se je naša država zavezala, ajih ne spoštuje. Naredili smo raz-iskavo, na vse občine smo poslaliprošnjo, da nam odgovore pošlje-jo v braillovi pisavi ali v zvočniobliki. Odzvala se je samo polovi-ca občin, od tega pa spet samo po-lovica v obliki, za katero smo za-prosili. Na teh občinah sem tudi

izvedel, da ob dodelitvi neprofi-

tnih stanovanj slepih ne upošteva-jo, kot da so invalidi, ampak samotiste na vozičkih. To ne bo šlo sko-

zi, s tem se bom zdaj ukvarjal.«

Semaforji, dostopnost,označena tla za slepe. Seba-stjan je oseba s stoodstotno tele-

sno okvaro. Zdaj kandidira za me-

stnega svetnika v Celju. »Mislim,da je na področju invalidnosti na-rejenega še premalo, sploh na po-dročju kakovosti življenja. Rad bidelal za ljudi, ne zase.« Vprašamga, katere stvari bi rad izboljšal.

»Zvočna opremljenost semafor-

jev za slepe,« odgovori kot iz topa,»večja dostopnost za vse invalide,taktilno vodilni sistem po tleh, kiso ga pri prenovi mestnega jedra

Celja preprosto pozabili. Celjska

železniška postaja pa je odlič-

no opremljena. Tudi Ljubljana je

odlično opremljena za slepe. Za

slepe so velika ovira tudi lokali,ki segajo na pločnike.«

Razumevanje slepih. Ka-

kšnih izboljšav si želi pri razume-vanju slepih? »Veliko ljudi še ve-dno parkira na parkirnih mestih

za invalide. Saj je samo za pet mi-nut, pravijo. In če jih opozo-

riš na to, ti grozijo iz avta.

Dokler bo takšna kultura,bo težko.« Sebastjan je sicerzelo dejaven. Je humorist,rad zabava ljudi, vabijo ga na

rojstnodnevne zabave, vodilje otvoritev razstave na željo

Vlaste Nussdorfer. Trenutnoje brez zaposlitve, javna dela

so mu potekla. »Invalidska

podjetja ne vedo, kaj bi zmano, čeprav imajo ugodno-

sti ravno zato, da zaposlujejo

invalide. Resnično rad sem

delal na radiu,

Prihaja kuža Šark. Sedaj pišeknjigo Preden dokončno ugasne

sonce, svojo življenjsko zgodbo.

»Posvetil jo bom prijateljem, svo-ji rejniški družini.« Kmalu bo po-

stal lastnik psa vodiča Sarka. Ta

se že šola. Je labradorec. »Komaj

čakam, da ga dobim,« se veseli Se-bastjan. »Pred dvema letoma meje zbila voznica na prehodu za pe-šce. Nisem vas videla, mi je rekla,jaz pa njej: Jaz vas tudi ne\(smeh)

Odklop. Njegov medijski preboj je bilo sodelovanje v oddajiOdklop. Želel si je videti, kako snemajo oddajo, oče avtorice UrškeKrišelj Grubar (zdaj Zarjine novinarke) je bil njegov profesor, pa jeorganiziral sestanek z Urško in Tomažem Grubarjem. In tako stanaredila eno oddajo o njem. »Še danes, po dvajsetih letih, me ljudjeprepoznavajo zaradi nje.«

Če že ne vidijo moje bele palicein mojega trebuha, bodo mordavideli vsaj mojega psa. (smeh) Pa

za družbo ga bom imel, najrajši na

svetu imam otroke in živali, kervračajo največ iskrene ljubezni.

Otrok ne zanima, ali vidiš ali ne,

zanima jih, koliko jih imaš rad.«

Modrost. Sebastjan nam pola-ga na srce: »Poskusite živeti svo-je sanje, sledite svojim ciljem, ne

ocenjujte slepih s svojega stališča.Poskusite spoznati te ljudi, jemlji-

te jih kot enakovredne. Dajte jim

priložnost. Slepim, invalidom,vsem. V vsakem od nas se skrivabiser - če ga znamo najti. In vide-

ti. Gledati s srcem naj ne bo samofraza.« ■

10 zmot in 10 resnic o slepoti inslabovidnosti. Združenje prijateljev slepihSlovenije je izdalo 8000 brošur za boljšo

ozaveščenost - stereotipov in zmot o slepih in

slabovjdnih je ogromno. Aksinja Kermauner inIngrid Žolgar sta napisali najpogostejše zmotein resnice. Nekaj resnic: Zato, ker nekdo nevidi, ga ni treba pomilovati. Oseba, ki je slepa,nima šestega čuta oziroma nadnaravne moči zazaznavanje ovir. Nekaj zmot: Oseba s slepoto zlahkoto prepozna osebo samo po glasu. Žal ne.Vse osebe s slepoto uporabljajo brajico. Tudi tone drži. Če vidimo osebo s slepoto na cesti, ji

moramo nujno pomagati. To še zdaleč ni res.

10 ZMOT IN

10 RESNIC O

SLEPOTI

Ingrid Žolgar

Aksinja Kermauner

ilustriral Gaipar Rus

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2 3 / 3

Zarja 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 90.000 Kazalo

Stran: 33

Površina: 1.305 cm2

8

SLOVENIJA - Alenka Bratušek

Ministrice ne skrbijoKitajci v Trstu in na Reki

LJUBLJANA - Slovenska mi-

nistrica za infrastrukturo AlenkaBratušek se je ob prevzemu mandatanajprej spoprijela s projektom drugitir. »Ne, ker bi tako izbrala, ampaksem bila v to primorana,« je dejalaza STA. Želi si, da bi pri gradnji so-

delovala slovenska podjetja, med

pogoji, ki jih bodo morali spoštovatiizvajalci, pa je izpostavila spoštova-nje delavskih pravic. Pospešeno delona drugem tiru je po njenem mnenju

nujno, saj je ocenila, da je bilo na

projektu nekaj zaostankov. Na mi-

nistrstvu zdaj pripravljajo investi-

cijski program, med drugim so imelivečurni sestanek z zunanjim izva-

jalcem, družbo Deloitte. V pogovoru

o virih financiranja so pregledalitudi, kako bi na ceno projekta vpli-valo sodelovanje zaledne države pri

projektu - ta hip Madžarske. »Ni-

mam še vseh podatkov, ampak mi-slim, da bodo določene informacijekar zanimive,« je dejala. »Nismo še

naredili pike pri sodelovanju z Mad-žarsko, bomo pa mi tisti, ki bomopostavljali pogoje, Madžarom ali

komurkoli drugemu,« je bila jasna

Bratuškova.Preveriti želi še interes drugih

držav za sodelovanje pri projektu,saj jih je kar nekaj podpisalo pismo

podpore. Drugi tir za razvoj potrebujetudi Luka Koper, ki mora po mnenju

ministrice ostati v lasti države. »Jepa res, da bo samo naša konkurenčna

prednost tista, ki bo pripomogla k

njenemu hitremu razvoju. Zavedamose, da je to lahko problem, vendar bomorala tudi Luka Koper sprejetiukrepe, da ostane konkurenčna. Jazverjamem, da jih bo,« je dodala.

Informacije, da se za koprskemukonkurenčni pristanišči na Reki in vTrstu zanimajo Kitajci, ministrice

ne skrbijo. »Če bodo Kitajci vstopiliv pristanišči, to zame ne predstavljasprememb, saj nikoli ne bom pristala,da bi ljudje v naši luki delali na

kitajski način, kar pomeni poceni in

25 ur na dan,« je poudarila še mini-

strica,. Ob tem pa izrazila upanje,

da sta, kar se tiče človekovih in de-lavskih pravic, enako evropskousmerjeni tudi Italija in Hrvaška.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorski dnevnik 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000

Stran: 5

Površina: 129 cm2 1 / 1

Primorski dnevnik 23.10.2018 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 11.000 Kazalo

Stran: 5

Površina: 129 cm2

9

Temelj ni le armiranbeton, ampak tudidobro javno naročilo

Gradbeništvo Kakovostno pripravljeni razpisi lahko dosežejonajboljše razmerje med ceno in kakovostjoLjubljana - Medtem ko so na av-

strijski strani Karavank že zagnalistroje, se pri nas z izborom izva-

jalca za gradnjo druge cevi ka-

ravanškega predora ukvarja dr-

žavna revizijska komisija. Družbaza avtoceste (Dars) je namrečzavrnila pritožbe treh neizbra-nih gradbenih podjetij zoper iz-

bor turške družbe Cengiz in$aatza izvajalca tega projekta. Do-bro pripravljena javna naročila

v gradbeništvu lahko prihranijo

čas in na desetine milijone evrov,dosežejo najboljše razmerje med

ceno in kakovostjo ter podpirajo

domača podjetja.

Nejc Cole

Javni naročniki so s polno paro

zagnali cestne in železniške infra-

strukturne projekte, pred lokalni-mi volitvami so z gradbenimi ak-cijami aktivni župani, več velikih

infrastrukturnih projektov je šepred vrati, denimo predor Kara-

vanke, tretja razvojna os, drugi tirmed Koprom in Divačo. Pri tem

ključno vlogo odigrajo naročnikiin njihova priprava javnih naročil,ki odločajo o kakovosti opravljenih

del, ceni in tudi izboru izvajalca.

Kakšno mora biti dobrojavno naročilo

Dobro pripravljeno javno naroči-lo lahko zniža ceno, zagotovo pa

zmanjša tveganja tako za naročni-ka kot izvajalca, pravi Jože Renar,direktor zbornice gradbeništva naGZS. Naročnik dobi kakovostno

izveden projekt, ki ga ne preplača.Izvajalec pa bo tako natančno ve-del, katera dela in kako jih mora

izvesti in da lahko pripravi realnoponudbo, da ne bo delal z izgubo,saj ima to posledice na celotno nje-

govo dobaviteljsko verigo.Da bo naročnik dosegel najbolj-

še razmerje med ceno in kakovo-stjo, mora najprej določiti jasne,

nedvoumne in natančne tehničnespecifikacije. Takšne specifikacije

natančno predvidijo obseg in ka-kovost opravljenih gradbenih delin uporabljeni material. Natanč-nost tudi močno zmanjša možnost

nepredvidenih dodatnih del ahstoritev, pravijo na ministrstvu zajavno upravo, kamor sodi direk-

torat za javno naročanje. »Visokastopnja določljivosti hkrati pome-

ni tudi manj tveganj za ponudnika,

kar se kaže v kakovostnejših po-

nudbah. Poleg tega je pomembno,da naročnik zahteve javnega naro-čila (izključitveni pogoji) opredelitako, da povečuje konkurenčnost,«

dodajajo.

Kje so težave

Vendar je v Sloveniji težava po-manjkljiva tehnična dokumenta-

cija, saj država doslej ni pokazala

volje, da bi pomagala pri pripravistandardiziranih popisov del vgradbeništvu, je kritičen Renar:

»Posamezni izdelovalci dokumen-

tacije se različno lotevajo njenepriprave, kar od izvajalcev zahteva

dodaten napor za pripravo kakovo-stne ponudbe, zato so lahko razlikemed vsebinami ponudb različnihponudnikov, s tem pa tudi razlike

pri njihovih cenah, precejšnje.«Tudi med naročniki so po bese-

dah naših sogovornikov precejšnje

razlike; izkušeni naročniki, kot soDars, direkcija za infrastrukturo in

ministrstva, imajo strokovnjake in

je specifikacija večinoma ustrezno

pripravljena. Po drugi strani neka-tere občine in podjetja v državnilasti nimajo ustrezno usposoblje-

nega kadra, tako da razpisne doku-mentacije pripravijo pomanjkljivoin v nasprotju z zakonom.

Poleg pomanjkanja standardovRenar opozarja na neuravnoteženegradbene pogodbe, ko gradbenapodjetja kot šibkejši partner pre-

pogosto popustijo neupravičenimzahtevam investitorjev glede pre-vzemanja tveganj, ki jih sama ne

morejo obvladovati. Eno takšnihso nespremenljive cene na enoto

v celotnem trajanju izvedbe tudi

večletnih projektov. »Te lahko in-vestitor po mili volji podaljšuje,medtem ko vhodne cene materia-

lov, energentov in dela naraščajo,«pojasnjuje Renar. Poleg tega grad-

bena podjetja neredko prevzemajo

tudi tveganja zaradi pomanjkljive

in netočne dokumentacije, še po-

sebej pri tako imenovanih pogod-

bah na ključ, ki so že v osnovi ne-

transparentne.Iztok Polanič, predsednik upra-

ve Pomgrada, pravi, da se grad-

binci kljub boljši javnonaročniškizakonodaji še vedno srečujejo s

težavami. »Čeprav zakon o javnemnaročanju določa, da se lahko primerilih za izbor izvajalca upošte-va ne zgolj cena, temveč tudi drugi

kriteriji, kot so pretekle reference,

garancije, hitrost izvedbe, izbranatehnologija, pripravljavci javnih

naročil tega nikakor ne želijo spre-

jeti in uveljavljati z razpisi,« pou-

darja Polanič.Dodatna težava pri prijavljanju

na javna naročila je po njegovihbesedah zahtevana dokumentaci-ja, ki se velikokrat podvaja in pov-

zroča odvečne težave pri prijavi na

razpis. Naši sogovorniki pa ome-

njajo tudi projektante, ki priredijorazpise v korist svojih izbranih ar-

tiklov. Ponudba je lahko izločena,ker je ponujeni hladilnik pet centi-metrov višji ali nižji od hladilnika,

ki ga je predvidel projektant. Tole-

rance niso jasno določene oziromaprojektant in naročnik vztrajatapri svojem, poudarja poznavalec

javnih razpisov iz gradbeništva.

Aneksi na javnih projektih

Obseg projekta deloma določi tudiprojektant, ki izriše projektno teh-nično dokumentacijo, pripravi po-

pis del in oceno stroška, pravijo na

direkciji za infrastrukturo. Na tejopozarjajo, da pri vsakem projek-tu poleg izvajalca gradnje sodeluje

več izvajalcev, denimo izvajalcevgeomehanskih preiskav terena,arheologov, presojevalcev vplivov

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 11

Površina: 900 cm2 1 / 3

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000 Kazalo

Stran: 11

Površina: 900 cm2

10

na okolje, izdelovalcev prometnih

študij ... Tudi od njihovega dela

je odvisno, koliko bo pri izvedbiprojekta morebitnih odstopanj, na

primer zaradi drugačne strukture

tal v globini in tako dalje.»Včasih se zgodi, da je šele ob

začetku izvedbe mogoče videti

dejansko stanje. Predhodne son-

daže bi bile dražje ali pa bi natanč-ne preiskave trajale dlje kot ves

predvideni čas gradnje,« pravijo

na direkciji. V takšnih primerih se

nato naročnik z izvajalci dogovar-ja z aneksi. Ta se k pogodbi skle-ne za vsako spremembo projekta,

od nominacije podizvajalca dospremembe roka in projekta. Slo-venska zakonodaja določa, da je

dodatnih del, ki jih projektant ni

predvidel, do 30 odstotkov osnov-

ne pogodbene vrednosti, evropskadirektiva pa takšnih del dovoljuje

do 50 odstotkov.Od leta 2015 do junija letos

je direkcija za železniško infra-strukturo namenila 1,26 milijarde

evrov. Za te projekte je sklenila1544 pogodb, k tem je bilo skle-njenih 46 aneksov, od tega jih je

sedem spreminjalo pogodbeniznesek. Z aneksi je bilo investira-nih manj kot tri odstotke glede na

sredstva za železnice, za odstotek

pa je bilo prihranka pri projektih,kjer so bila dela izvedena za nižjiznesek od pogodbenega, pravijona direkciji. O upravičenosti zah-tevka izvajalcev za aneks najprej

odloča zunanji nadzornik in nato

naročnik.

Več naročil za drugi tir?

Ob morebitnih nepravilnostihpri izvedbi javnih naročil se lah-ko neizbrani ponudniki obrnejo

na državno revizijsko komisijo(DKOM). Lani se je število zahtev-kov za revizijo naročil gradenj pridržavni revizijski komisiji glede

na leto prej skoraj podvojilo. Od296 rešenih zahtevkov za revizijojih je bilo 124 za gradnje. Vlaga-

telji zahtevkov za revizijo so bililani uspešni v 49 odstotkih, kaželetno poročilo DKOM. Na njeni

mizi so od začetka tega meseca

tudi pritožbe Kolektorja CPG, Eu-

ro-asfalta in Gorenjske gradbenedružbe zoper odločitev Darsa, da

gradnjo slovenskega dela predoraKaravanke podeli družbi Cengiz

in§aat turškega mogotca Mehmeta

Cengiza, tesnega prijatelja turške-ga predsednika Recepa TayyipaErdogana.

Cengiz tn§aat se je na razpisDarsa prijavil brez slovenskegapartnerja, kar je pri poznavalcihgradbene panoge sprožilo začu-denje. Nasprotno so si slovenska

podjetja za sodelovanje pri tem

projektu morala poiskala tuje par-tnerje, saj sama nimajo referenc in

tehnologije za vrtanje predorov.Ker zato domači gradbinci breztuje pomoči ne bi mogli dobitiniti projekta drugi tir, se pojavlja-

jo ideje, da bi država za celotenprojekt objavila več naročil. Slo-venska podjetja naj bi tako lažje

pridobila reference in jih unovčilana prihodnjih razpisih doma in vtujini. Infrastrukturna ministricaAlenka Bratušek je v pogovoru zaSlovensko tiskovno agencijo dejala,da je treba preveriti pravne okvire,a si želi, da bi pri projektu sodelo-

vali tudi slovenski izvajalci.

Dars zavrnil pritožbe na

izbor Turkov.

Kakovostno javno naro-čilo ima jasno oprede-ljen obseg in kakovostdel.

Povečanje pritožb na

revizijsko komisijo.

MINISTRICA OBLJUBLJA NADALJEVANJE GRADENJ

Direkcija za infrastrukturo ima zacestno infrastrukturo v proračunuletos na voljo 224,6 milijona evrov,prihodnje leto pa 207,8 milijona

evrov, za železnice pa letos 328,1milijona evrov in prihodnje leto 313

milijonov evrov. Šarčeva vlada bo

proračun za prihodnje leto spreme-

nila. Vendar je Alenka Bratušek

kot kandidatka za infrastrukturno

ministrico na zaslišanju obljubila

nadaljevanje pospešene obnove

in gradnje dotrajanih državnihcest ter da proračun direkcije vprihodnjih štirih letih ostane vsaj

v letošnji višini. Pričakovati je

sicer, da se bodo gradbena dela

zaradi naraščajočih cen materiala,

energentov in dela ter povišanjaobrestnih mer podražila.Direkcija za infrastrukturo je od

leta 2014 v ceste vložila 841,8 mili-

jona evrov, v železniško infrastruk-

turo pa 1,76 milijarde evrov. Med

večjimi projekti so bile posodobitveprog Pragersko-Hodoš v vrednosti

475,5 milijona evrov (od tega 207

milijonov evrov sofinancirane iz

sredstev EU) in Divača-Koper vvrednosti 199,1 milijona evrov (81,6

milijona evrov evropskih sredstev)

ter uvedba sistema GSM-R na ce-lotnem omrežju. Trenutno pa med

drugim tečejo nadgradnje prog

Zidani Most-Celje, Poljčane-Slo-venska Bistrica in Maribor-Šentilj.

r~d šli� J Iztok Polanič j F*? Miklavčič

predsednik - TMk glavni

- uprave i direktor GH

Pomgrada j holdinga

Slovenija je dobila zakonodajo, ki za- j Med naročniki so razlike v kakovosti

gotavlja preglednejše javno naroča- j priprave javnih naročil. Naročniki znje, poleg tega pa je uveljavila zlato j veliko razpisi te profesionalno pri-investicijsko pravilo, ki zagotavlja j pravljajo. Tisti, ki jih imajo bolj malo,večjo predvidljivost gradbenih del, j pa se lovijo.

kar je za gradbena podjetja ključno, j

Kljub pozitivnim spremembam, ki jih j

prinaša prenovljena zakonodaja na j

področju javnega naročanja, pa se v j

praksi še vedno srečujemo z določe- j

nimi težavami. I

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 11

Površina: 900 cm2 2 / 3

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000 Kazalo

Stran: 11

Površina: 900 cm2

11

Direkcija za infrastrukturo je od leta 2014 v ceste vložila 841,8 milijona evrov, v železniško infrastrukturo pa 1,76 milijarde evrov. Foto Boris Šuligo

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000

Stran: 11

Površina: 900 cm2 3 / 3

Delo 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 141.000 Kazalo

Stran: 11

Površina: 900 cm2

12

Predstavniškademokracijaje preživeta

O političnem sistemu v Dnevniku piševeč avtorjev. Tomaž Mastnak v kolumni(3. oktobra) opisuje pojav kaosa, ki ganamesto svobodne trgovine in svobod-

nega trga načrtno vzpostavljajo ZDA,

najmočnejša država sveta. Zadnja tak-

šna poteza je odpoved sporazuma o je-drskih raketah srednjega dosega. Z

uporabo vojaške sile so ZDA največji»izvoznik« demokracije. Posledice kao-

tične ameriške politike (tudi zlorabeNata) razčlenjuje Andrej Cetinski (8.

oktobra) ter poudarja pomen pravočas-

nega in primernega odziva Slovenije in

Evropske unije na odločitve (ponorele)

ameriške administracije. Srečko Kna-

felc (15. oktobra) in Ida Čuden Rebula(18. oktobra) razmišljata o nujnih spre-membah naše volilne zakonodaje kot

izhodu iz mračnega stanja v družbi.

V Sloveniji (kot v svetu) zbujata skrb

zlasti dve stvari. Prva je politika, ki na-

mesto dolgoročne blaginje ljudi daje

prednost kapitalu in pohlepu po .bo-gastvu. Nazoren slovenski primer je

plenilski pohod ob preoblikovanjudružbene lastnine. Druga pa je pojavrevščine, ki se nezadržno bohoti. Oboje

je posledice kaosa, ki ga svetu prinašaneoliberalni kapitalizem. Brezpogojnoga podpira politika vseh razvitih zaho-

dnih držav. Posledica je vedno manjdejanske demokracije.

Zastaviti si moramo vprašanje, ali

lahko razviti demokraciji pripišemorazmah revščine in prevlado kapitalanad dolgoročno blaginjo ljudi. Ne, tega

ni mogoče storiti v nobenem primeru,

saj dejanska demokracija deluje prav v

nasprotni smeri. Zmanjšuje socialnerazlike, krepi varovanje okolja, omogo-ča obvladljivost gospodarske krize in

onemogoča avtokratsko vodenje.

Sklep je nedvoumen. Prava rešitev(skoraj) vseh zagat v družbi je krepitev

dejanske demokracije in njej lastne vi-

soke legitimnosti odločanja. In kako

naj to nalogo izpeljemo v družbeni

praksi? Odgovor najdemo kar v slikovi-tem opisu delovanja formalne demo-

kracije, po katerem »parlament samo

ratificira, odloča pa se dejansko drug-

je«. Prav v ta družbeni prostor; opisankot »drugje«, morajo vstopiti ljudje, ne-

posredni nosilci oblasti. Trdno verja-

mem, da rešitve ni mogoče doseči z no-

benimi spremembami predstavniškihvolitev. Zakaj? Volitve v sistemu pred-stavniške demokracije so vendar upo-

rabljene prav z namenom, da se obide

neposredna demokracija in tako pre-

preči, da bi ljudstvo dobilo več moči.

Pričakovanja, da bi s »pravimi« volit-

vami vendarle lahko uresničili neposre-dno demokracijo, so popolna utopija.Prava rešitev je posvetovalna demokra-

cija, ki ljudem odpira vrata in vstop v

proces dejanskega odločanja. Ne le vo-

litve, ampak tudi referendum spada na

odlagališče odsluženih stvari. Referen-dum je bolj refleks ljudstva, ki glasuje o

temi, o kateri ne ve veliko. Posvetova-

nje, v katerem sodeluje reprezentativnivzorec ljudi, pa nasprotno obravnava

temo, o kateri udeleženci dobijo vse

možne informacije. Ni bistveno, kdo

formalno sprejema odločitev, temvečkdo odločilno vpliva na izbor med

možnimi odločitvami. Posvetovanje z

reprezentativnim vzorcem, z žrebom

izbranih državljanov, je bistvena sesta-

vina dejanske demokracije.Posvetovalna demokracija ni nekaj

novega, saj je poznana že iz antike. Te-

žava ni v tem, da se ljudje nočejo pogo-varjati o političnih odločitvah, temveč v

tem, da večina politikov tega noče spre-

jeti. V zadnjem desetletju posvetovalneprocese preizkušajo v Kanadi, na Nizo-zemskem, Islandiji in Irskem. Volilni

sistem je treba kombinirati s posveto-

valno demokracijo, ki ljudem odpiravrata v zakonodajni proces. Ob pomem-bnih odločitvah izvoljeni organ povabi z

žrebom izbrane državljane (žreb), da se

vključijo v pogovor s politiki in strokov-

njald (posvet) tako, da so vabljeni vednonovi udeleženci (menjava). S kakšnolahkoto bi po takšni poti brez referen-dumov in sodišč lahko izpeljali projektdrugi tir; ni treba razlagati.

Vprašanje, ali je predstavniška de-

mokracija preživeta, je odveč. Njenauporabnost je danes enaka uporabnos-ti toplozračnih balonov, ki so prvič po-leteli prav v obdobju rojevanja pred-stavniške demokracije. Takrat so jo,

verjetno ne naključno, imenovali tudi

aristokratska demokracija. Slovenske

in evropske politike pa bi vendarle ka-zalo povprašati, o kateri demokracijinam vedno govorijo.

Janez Krnc, Litija

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Dnevnik 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 98.000

Stran: 15

Površina: 239 cm2 1 / 1

Dnevnik 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 98.000 Kazalo

Stran: 15

Površina: 239 cm2

13

V žarišču

Vojaškiapetiti pri

drugem tiru

Američane zanima LukaKoper in so nejevoljni, kerdrugi tir Divača-Koper ni

projektiran za premikevojaške opreme

STRAN 3

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 1

Površina: 45 cm2 1 / 1

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000 Kazalo

Stran: 1

Površina: 45 cm2

14

MOBILNOST NATA V EU

Vojaške ambicijein drugi tir

Američane zanima Luka Koper, nejevoljni so,ker drugi tir Divača-Koper ni projektiran za premike

vojaške opreme

Uroš Esih

Vojaška vaja zveze Nato

Trojni stik, ki se v teh dneh

začenja na Norveškem, jerazkrila eno od najbolj šibkih točk

zavezništva - mobilnost vojakovmed državami znotraj zavezništva.Zveza Nato se je po koncu hladne

vojne usmerjala v ekspedicijske vo-

jaške operacije daleč onkraj meja za-

vezništva, na primer v Afganistanu.

V zadnjih letih, ko se je zavezništvoznova fokusiralo na Rusijo in na va-

rovanje svojih vzhodnih meja, pa so

se razkrile vse pomanjkljivosti na

področju mobilnosti vojakov in nji-hove opreme po državah članicah.

Vojaška dimenzijaLuke Koper in drugega tira

A finančno breme za izboljšanje vo-

jaške mobilnosti v zvezi Nato bo

skoraj v celoti padlo na pleča EU. Iz-

boljšanje vojaške mobilnosti v EU, k

čemur že več let pozivajo v ZDA, jenamreč prednostni projekt v okvirunovega stalnega obrambnega sode-

lovanja PESCO, ki združuje 25 članicEU, tudi Slovenijo. Namen projek-ta, za katerega je v naslednji finanč-ni perspektivi EU namenjenih okoli

šest milijard evrov, je zagotovitiučinkovito premikanje vojaških silpo EU z izboljšanjem infrastruk-ture in odpravo birokratskih ovir.Olajševanje premikanja vojaškihčet in sredstev je bistveno za varnost

evropskih državljanov ter učinko-

vitejšo, odzivnejšo in bolj povezano

EU, povečanje stroškov za vojaškomobilnost opravičujejo v Evropskikomisiji. "Naš cilj je, da bolje izko-ristimo naše prometno omrežje inzagotovimo, da se vojaške potrebeupoštevajo pri načrtovanju infra-strukturnih projektov. To pomeni

učinkovitejšo porabo javnega de-narja in bolje opremljeno prome-

tno omrežje, s čimer bo poskrbljenoza hitro in nemoteno mobilnost po

celini. Gre za kolektivno varnost,"

je povedala evropska komisarka za

promet Violeta Bulc, ko je predsta-vljala načrt ukrepanja za izboljšanjevojaške mobilnosti. Eden od načinov

za dosego tega cilja je zagotoviti, dabodo mostovi dovolj trdni in predoridovolj široki za prevoz težke vojaškeopreme, ter poenostaviti in uskladititrenutno zapletena in razdrobljenanacionalna pravila, ki urejajo pre-

mike vojaških sil po državah člani-cah EU.

"Naš glavni cilj je v celoti izko-

ristiti naše prometno omrežje in

zagotoviti, da se pri načrtovanju in-frastrukturnih projektov upošte-vajo vojaške potrebe," je še dejalaBulčeva. Ob tem je treba dodati,da so se predvsem ZDA pritoževa-le zaradi velikih zamud in ovir pripremiku vojske po stari celini. Ne-

uradno nam je tudi uspelo izvedeti,da največji slovenski strateški infra-strukturni projekt, gradnja druge-ga železniškega tira Divača-Koper,ni projektiran za potrebe vojaškega

transporta v zvezi Nato. Iz več virovnam je uspelo izvedeti, da Ameri-čani v Sloveniji v zadnjem obdobjupospešeno pri odločevalcih lobira-

jo, da bi bil tudi drugi tir primerenza transport vojaške opreme. Če bivlada ugodila ameriškim željam, bise projekt, ovrednoten na slabo mi-

lijardo evrov brez DDV, ki še zdalečnima zaprte finančne konstrukcije,precej podražil.

Poleg drugega tira pa se ZDA in

nekatere druge zaveznice zanimajo

za Luko Koper tudi zaradi njenega

strateškega položaja in dobro razvite

pristaniško -logistične inf rastruktu-re. V zadnjem času je slovensko jav-

nost zaposlovalo vprašanje, kakšenje in bo status Luke Koper v Natu.

Pojavljale so se celo dezinformacije,

da bi lahko postala Natova vojaškabaza. "Gre za to, da mora Slovenija

izkoristiti svojo geostrateško lego.Nato ni le vojaška, temveč tudi po-

litična organizacija, kar pomeni, da

ustvarja tudi sodelovanje. Našo legomoramo izkoristiti, a le če bomo to

želeli. Vidim veliko priložnosti. Ne

gre za to, da bo to nekakšna vojaškabaza,” je v zvezi s prihodnostjo obobisku generalnega sekretarja Nata

Jensa Stoltenberga povedal predse-dnik vlade Marjan Šarec.

Civilna družba proti povečaniameriški vojaški prisotnosti

Bolj določen je bil obrambni mini-ster Karl Erjavec, ki je povedal, danikakor ne gre za to, da bi koprsko

pristanišče postalo logistična točka

zveze Nato ali ZDA, kajti med Luko

Koper in ameriškimi predstavni-ki potekajo pogovori o klasičnemkomercialnem poslu. Konkretne-

je naj bi šlo za dva premika ameri-ških vojakov iz Poljske. Prvi naj bi se

zgodil jeseni, drugi naslednje leto.Slovenski veleposlanik pri Natu

Jelko Kacin je pojasnil, da ko gre

za pomorski transport, so naročnik

najpogosteje tiste zaveznice, ki so

prisiljene opremo in orožje prevaža-ti po morju, torej predvsem Kanada,

ZDA in Velika Britanija.

Vzporedno ob političnih pri-

pravah na sklenitev komercialnegaposla zaveznikov z Luko Koper pa

se krepi tudi civilnodružbeno na-

sprotovanje netransparentnemu do-

govarjanju pod mizo, stran od očijavnosti. Skupino Proti bazi zveze

Nato v Luki Koper skrbi, da obsta-

ja resna nevarnost, da bo prišlo do

tihega dogovora, po katerem bo Luka

Koper postala logističen podaljšekameriške vojske v zameno za to, dadržavi ne bo treba dvigniti finanč-nih izdatkov za zvezo Nato. Poveča-na ameriška vojaška prisotnost v lukibi po njihovo korenito spremenilasplošni značaj Kopra in Obale, velikoškodo bi posledično utrpel razvoj tu-

rizma, zaradi že tako obremenjenihprometnih povezav bi škodo utrpelidrugi posli kot tudi kvaliteta življe-

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 3

Površina: 523 cm2 1 / 2

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000 Kazalo

Stran: 3

Površina: 523 cm2

15

nja vseh ljudi, ki se vsak dan vozijopo primorski avtocesti.

EU je za trdnemostove in širokepredore za prevozevojaške opreme

Doslej leteli in pluli na vojna območja

Britanska obrambna in varnostna strokovnjakinja Linda Dann o nujnosti

izboljšave civilne infrastrukture za vojaške potrebe: "Nato mora v priho-dnje v povezavi z EU izboljšati vojaško mobilnost. Gre za koncept, da ko

moramo premakniti vojaško opremo z enega konca Evrope na drugega,bomo imeli precej težav, ker infrastruktura ne omogoča premikov opreme

skozi države. Doslej smo bili v glavnem vajeni ekspedicijskega delovanja v

državah, kamor smo prileteli ali pripluli, denimo Irak ali Afganistan. Če

pa bi morali braniti Evropo pred grožnjami, moramo biti sposobni premi-

kati opremo zelo hitro, infrastruktura pa tega ne omogoča." (ka)

Bo Luka Koper v prihodnosti gostila

več ameriških vojaških ladij? Foto: FPA

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000

Stran: 3

Površina: 523 cm2 2 / 2

Večer 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 96.000 Kazalo

Stran: 3

Površina: 523 cm2

16

Z ZRNOM SOLI

Kdaj bo naš svet padel s tečajev?

Premier Marjan Šarec je prejšnji te-

den novinarjem, ki so ga prosili zaodziv na trditve stranke Levica, da

je vlada dala že več razlogov za zamr-znitev podpisa sporazuma o sodelovanju,

odgovoril zelo slikovito: “V enem mesecu

težko spraviš svet s tečajev ali narediš kaj

bistvenega. Zame je predvsem pomembno,kako bomo delali naprej.”

V tej začetni fazi vladanja malodane ni

bilo prireditve, na kateri novi premierzbranim ni povedal, da se "vsega ne da

spremeniti čez noč” in obljubil, da spre-

membe bodo. Teh obetov in napovedi je

bilo več kot preveč, odgovorov, kako, kdaj

in koliko denarja bodo stale te spremembe,

pa še kar ni. Vse, kar nam ostane, je, da

verjamemo na besedo in se zadovoljimo zzavezami, da bodo “delali naprej” in da bo

leta 2022, ko se bo, če bo vse posreči,

iztekel mandat 13. slovenske vlade, vse

drugače.

Roko na srce, Slovenci nismo prav zah-

tevno ljudstvo. Tako je bilo tudi doslej. Ko

se iz velikih besed ni izcimilo nič - niti

zdravstvena reforma, niti sistemsko ure-

jena dolgotrajna oskrba, niti demografski

sklad, niti popravki pokojninske reforme, ki

bi vsaj zaustavili padanje pokojnin, niti

drugi tir, niti konec drvenja v prekarizacijo

...- nismo glasno terjali odgovorov, šli iz

upora množično na volitve in zahtevali

spremembe.

To ni kritika nove vlade, ampak bolj kri-

tika javnosti, ki se sistemu upira tako, da

ga ignorira in se umika v politično pa-

sivnost, puhle besede spušča skozi eno uho

noter, skozi drugo ven, to, da je cesar gol,

pa je prav nič ne moti. Slovenski politikilahko na domačem trgu prodajo vse, saj

smo njihovi odjemalci, podporniki, žrtve in

talci - vse v eni osebi - apatično vdani vusodo. Da nas je, tako medije kot javnost,

zaradi tega lahko pošteno sram, smo se

vnovič zavedli minuli petek, ko je Evropska

komisija Slovenijo pozvala, naj ji pošlje

posodobljen proračunski načrt.

To, kar je vlada poslala v Bruselj sredi

oktobra, je navadno zavajanje. Osnutekproračuna, ki ga je glede na svoje prio-

ritete pripravila prejšnja vlada, je le star

papir, če vanj niso vključeni prihodki in

izdatki, ki jih za uresničevanje zavez iz

koalicijske pogodbe načrtuje nova vlada v

mandatu 2018-2022. Slovenske javnosti to

zavajanje sploh ni zmotilo, ker je takšnega

odnosa vajena in ne pričakuje pojasnil,

Evropske komisije pa ni mogoče kar tako

pretentati.

Glede na to, da ima Evropska komisija vdržavah članicah svoje izpostave, je zelo

malo verjetno, da ji niso prišla na ušesa

svarila slovenskega fiskalnega sveta. Ta je

izračunal, da se bo, če se bo vladna koa-

licija dosledno držala koalicijske pogodbe,

stanje javnih financ do leta 2022 pos-

labšalo za do tri milijarde evrov. Načrto-

vani izdatki, potrebni za izvedbo vseh

ukrepov v pogodbi, močno presegajo

prihodke, zaradi česar bi se morala Slo-

venija močno zadolžiti.

Tudi če je Evropska komisija spregledala

to oceno fiskalnega sveta in o Sloveniji ne

ve nič drugega kot to, da se je pri naszamenjala vlada, ki ima po logiki stvari

nove načrte, je že samo dejstvo, da smo ji

podtaknili neosveženi proračunski doku-

ment, podcenjujoče in žaljivo.

Lahko se strinjamo, da se po Bruslju

sprehaja cela parada golih cesarjev - s

slovenske perspektive v zadnjemčasu naj-bolj bodejo v oči sprenevedanja, povezana

z implementacijo arbitražne odločitve o

meji s Hrvaško - vendar ko pridemo do

vzdržnih proračunov držav članic, je

Evropska komisija izjemno stroga. Spomin

na skorajšnji kolaps evro območja v času

gospodarske in finančne krize je še preveč

svež, da bi Evropa državam gledala skozi

prste.Čas bi bil, da si nehamo skozi prste

gledati tudi sami. Ko bomo to storili, bo

naš svet resnično padel s tečajev. •

Roko na srce, Slovencinismo prav zahtevnoljudstvo.

Jana1 Krebelj

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Primorske novice 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 53.000

Stran: 4

Površina: 290 cm2 1 / 1

Primorske novice 24.10.2018 SredaDržava: Slovenija

Doseg: 53.000 Kazalo

Stran: 4

Površina: 290 cm2

17