Rado Simoniti - ... besede: 0Svetovni dan ... petja: 0Kulturni vodiči: 0

Pa ta viža ni preč: 0Borderliner: 0Tekmovanje ... Savi: 0Zborovsko ... Evrope: 0Slovensko ... pesem: 0Srečanje ... brega: 0Vizije, ... skupin: 0Tekmovanje ... stopnji: 0Ringaraja: 0Klovnbuf: 0Kiparska delavnica Les: 0Mladinska ... Piran: 0Mednarodni ... Beltinci: 0Državno srečanje ... pelji: 0Likovna delavnica ... Paki: 0Mentorjev feferon 2013: 0Prevajalnica JSKD: 0Mednarodna ... pedagogike: 0Tekst v podobi: 0Balada o strugarju: 0Sklepno ... avtoric: 0Dan kulturnih ... kulture: 0Slovenski zborovski arhiv: 0Zmes za ples, ... plesu: 0Ljubiteljska ... kriza: 0Maraton v Španskih borcih: 0Musica creativa: 0Mentor, ... mentorje: 0Parafraze: 0Kult3000: 1Bojan ... tirnice: 0KULT3000 Monošter: 0Teden ljubiteljske kulture: 0Delavnica, polna nereda: 0

Število objav: 3Radio: 1Tisk: 2Spremljane teme:Srečanje big bandov: 0Javni sklad ... dejavnosti: 2Kulturna šola: 0Linhartovo srečanje: 0Festival MareziJazz: 0Tabor ... Stični: 0Opus 1: 0Pika miga: 0Mednarodno ... Maribor: 0Adamičeva pomlad: 0Priznanja JSKD: 1Pevci nam ... godejo: 0Živa, festival ... mladih: 0Potujoča muzika: 0Festival neodvisnega filma: 0Filmski ... laboratorij: 0Festival mlade ... Urška: 0Rastoča knjiga: 0Srečanje ... ustvarjalcev: 0LOAC: 0Žive besede - festival: 0

Zbirka medijskih objavJAVNI SKLAD RS ZA KULTURNE DEJAVNOSTI,za obdobje 18. 8. 2015

2

Seznam objav v zbirki:

Tisk Naslov Pogovori in literarni večeri

Zaporedna št.1

Medij; Doseg Delo; 157.000 Stran: 18 Površina: 122 cm2

Rubrika, Datum Ostalo; 18. 8. 2015

Stran v zbirki:3

Avtor T. JU.

Teme Kult3000

Povzetek...Veronika Dintinjana, Hester Knibbe, Ana Pepelnik, Marjan Strojan, Vanhauwaert in Geert van Istendael. V Ljubljani bopesniško branje ob 19.30 v galeriji na muzejski ploščadi Metelkova, kjer bosta nastopili ameriški avtorici: Kult3000pesnica in prevajalka Mary Jo Bang ter pesnica C. D. Wright, častna gostja letošnjih...

Tisk Naslov Pomembno je, da se z ljudmi jočeš in smeješ

Zaporedna št.2

Medij; Doseg Večer; 108.000 Stran: 21 Površina: 652 cm2

Rubrika, Datum Koroška; 18. 8. 2015

Stran v zbirki:5

Avtor Tušek Petra Lesjak

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti , Priznanja JSKD

Povzetek...Prešernova, študentovska, potem Tišler-]eva, nato Levstikova, in pa Deklica s piščalko. Bilo je tudi ogromno priznanj, tudi zlata Prežihova značka in priznanje , tudi avstrijskega kanclerja. A tako, kot sem ob nagradi reagirala v Črni, JSKDnisem še nikjer. Res sem imela vtis, da je nisem zaslužila. Poleg nagrade sem...

Radio Naslov Vabljeni na razstavo

Zaporedna št.3

Medij; Doseg Radio Aktual; 20.000 09:22 Trajanje: 1 min

Rubrika, Datum Ostalo; 17. 8. 2015

Stran v zbirki:6

Avtor Unknown

Teme Javni sklad RS za kulturne dejavnosti

Povzetek...spremljevalnih razstav 3. mednarodnega trienala keramike Unicum Koroška galerija likovnih umetnosti v sodelovanju z občino Dravograd, Javnim zavodom Dravit in , območno izpostavo Dravograd v cerkvi sv. Vida v Dravogradu JSKDpredstavlja dela iz svoje zbirke. ...

SRE ANDRE J e - Skuwc i Tade J Golob, Sebastijan Pregelj■mm V okviru Mednarodnega prevajalskega seminarja slovenske 'REDI književnosti bodo v Novem mestu trije literarni večeri, jutri sebo pred knjigarno Goga z Andrejem E. Skubicem o njegovem romanuSamo pridi domov pogovarjal Boštjan Gorenc Pižama. Sledila bostaliterarna večera v atriju LokalPatr iota, kjer bo v četrtek pogovor s Tade-

jem Golobom moderirala Katja Stergar, v petek pa pogovor s Sebasti-janom Pregeljem vodila Jelka Cigienečki. Vsi dogodki bodo ob 20. uri.

£cy NežaMaurermmm Srečanje s pesnico in predstavitev njene nove knjige VidaBrnEM - voda, povesti v verzih ki jo bo predstavila v pogovoru zMoniko Tavčar in Markom Črtaličem. Vrt SokotSkega doma', ŠkofjaLoka, ob 18. uri.

PET 0b knjigi ob so *'mmh Tokratni pogovorni večer bo v okviru programa prireditevBS-H Lukateke ponudil pogovor o knjigi Bineta Kordeža Kam jeizginilo deset milijard?. Avtor bo vsebini knjige ter spoznanja, zazna-- •■.

movana in plačana z osebno izkušnjo, razgrinjal v pogovoru z Rudi-jem Zamanom, direktorjem založbe Didakta. Domačija pri Lukatelu, -Volče pri Tolminu, ob 20. uri.

T0R VEČERI PRED DNEVI«mM Festival Dnevi poezije in vina bodo tudi letos uvedli predfe-■£3-1 stivalski dogodki. Po štiridnevni nizozemsko-slovenski pre-vajalski delavnici se bodo prihodnji torek Večeri pred Dnevi, pesniškabranja slovenskih avtorjev in literarnih gostov iz tujine, zvrstili v Vol-čah pri Tolminu, Radovljici, Krškem, avstrijski Potrni, Sekah, Ljubljaniin Mariboru. Na mariborski Piramidi se bo ob 20. uri začelo pesniškobranje udeležencev nizozemsko-slovenske prevajalske delavnice: ■ . -program bo vodil Aleš Šteger, brali bodo Jan Baeke, Milan Dekleva, Ve-ronika Dintinjana, Hester Knibbe, Ana Pepelnik, Marjan Strojan, M^udVanhauwaert in Geert van Istendael. V Ljubljani bo pesniško branje ob19.30 v galeriji Kult3000 na muzejski ploščadi Metelkova, kjer bostanastopili ameriški avtorici: pesnica in prevajalka Mary Jo Bang terpesnica C. D. Wright, častna gostja letošnjih Dnevov poezije in vina.Celoten program dogodkov je dostopen na stihoteka.com. T. Ju. •

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Delo 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000

Stran: 18

Površina: 122 cm2 1 / 1

Delo 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 157.000 Kazalo

Stran: 18

Površina: 122 cm2

3

Pomembno je, da se z ljudmi jočeš in smeješEtnologinja dr. Marija Makarovic, nagrajenka občineČrne, neutrudna raziskovalka in popisovalka zgodb,prihaja iz Ljubljane, a vselej išče ljudi iz obrobja, tudikoroškega, in iz pričevanj sestavlja mozaikeiz zgodovine, neprecenljive za prihodnostPETRA LESJAK TUSEKVedno znova se vračate v Črno. Zdise, da vse poti, tudi vaše, vodijo na takonec sveta ali pa na začetek, kakorse vzame."Res je. Razmišljala sem že, da bi stra-šno rada za celo Koroško iznašla nekisistem, kako bi opredelila ljudi, Črnja-ne pa sploh, ker se tako razlikujejo odvseh drugih. Seveda imam stike z Be-lokranjci, Prekmurci, Notranjci in šte-vilnimi drugimi. Ampak tu je posebnamentaliteta, posebna stimunga'. Neznam tega ubesediti, čeprav bi rada."Kako bi torej sploh opredelili te spe-cifike, razlike, značilnosti po vsehletih preučevanja Koroške, zlastiČrne. Vem, da je kompleksno vpra-šanje, a vendarle - kako ujeti, opre-deliti Črnjane in označiti kraj? Mordatudi s tem, da ima neko dušo?"Hvala lepa, da ste to rekli: so kraji naSlovenskem, ki imajo dušo, in so kraji,kije nimajo. Ne bom jih imenovala, dane bi koga prizadela. Zdi se mi, da stav Črni trčila dva sistema: kmečki indelavski. Kmetje, zlasti večji pavri, sose nekaj časa izogibali, da bi šli delat vjamo, saj so rekli, paver je paver', rudarpa pod zemljo rije. Ko pa so se sinovi,ki bi morali iti za hlapce, odločili, dagredo delat v jamo, so prinesli s sebojveliko kmečke kulture. To je mojemnenje. Ne da bi bila delavska kulturaslaba, sploh ne, ampak sem so prihaja-li delavci z raznih območij, večinomaiz bližnjih krajev, pa tudi iz Savinjskedoline in z druge strani Pece, Koro-ški Slovenci. Kmečko prebivalstvo jenekako oplemenitilo delavsko kultu-ro. Hkrati tu še vedno velja, da besedanekaj pomeni, da šteje topel odnos dočloveka. To se kaže tudi v odnosu dodrugačnosti, sprejemanju ljudi, širše-ga okolja, kot na primer tudi zaposle-nih v CUDV Črna do gojencev. Tega sozmožni samo Črnjani, tako sem več-krat razmišljala. Črna ima veliko srce,odprtost za vse naokrog. Upam, da botako ostalo."Črni ste posvetili precejšen del stro-kovnega raziskovanja, preučeva-nja. Pred tremi desetletji ste skupajz rudarjem Ivanom Modrejem spi-sali knjigo Črna in Črnjani, ki ste jopredlani z vrsto sodelavci in občino

vsebinsko dopolnili in ponatisnili,in lani, ko sta z domačinko MartoRepanšek obdelovali posamezne ži-vljenjske zgodbe ljudi. Na eni straniste se celovito lotili kraja, značilno-sti, življenja, na drugi pa izbrali posa-meznike in njihove življenjske usode.Vsakič ste bili tesno osebno vpeti,udeleženi, torej za ključno uporabi-li kvalitativno znanstveno metodoopazovanja z udeležbo."Vedno sem bila etnologinja, usmer-jena v obmejne vasi in naselja, kiniso znana, znamenita. Preden tegani opredelila ena od mojih kolegic, seniti nisem zavedala. Mogoče je tudiČrna nekaj takega, pa tudi Strojna, kisem jo pred leti obdelovala. Za vsemtem pa se mi zdi, da stoji tudi Preži-hov Voranc. Sem namreč velika obo-ževalka del Prežihovega Voranca.Moram kar priznati, da bo nagradaobčine Črna šla kar v novo raziskova-nje Prežihove vasi, kot jo imenujem.Želim nadaljevati delo med ljudmi napodlagi Požganice. Rada preučujemmajhne vasi, da se počutim kot v dru-žini, enako, kot sem delala v Strojni,sem si zamislila, da bi nadaljevala vJazbini. Tudi za Strojno je bil na nekinačin kriv' Prežih, ker je tako lepoopisal lepo nedeljo. Pomemben mi jestik z ljudmi, tako da se z njimi jočešin smeješ. Kot raziskovalki mi je ključ-no, da ne delam le v arhivu in knjižni-cah, kar je danes v etnologiji precej vnavadi, čeprav imam tudi kolege, kipridno delajo na terenu. Živeti morašz ljudmi. Ko pišeš, se nato lažje pogla-bljaš v snov. Vse moje delo je vednoteklo vzporedno - po arhivih, knjigah,s čimer spoznaš celotno dogajanje, anato vedno delaš s posamezniki. Splohne znam delati drugače. Stvari nasta-jajo sproti, ko si med ljudmi. Nikoli siničesar točno ne začrtam, temveč sevsebina prilagaja ljudem."Znanstveniku torej ni treba biti nev-tralen ali objektiven - o tem se včasihrazpravlja -, temveč je enako rele-vantno delo ob tesni vpetosti, vple-tenosti raziskovalca v zgodbe ljudi,okolje. Nenazadnje ste z ljudmi meddelovanjem na terenu vzpostaviliprijateljske vezi. Potemtakem verje-

tno niti ni smisel, da bi igrali vlogonepristanske opazovalke?"Točno tako bi opredelila tudi sama.Nekateri mislijo, da če delaš samo naterenu in publiciraš terenska pričeva-nja, da to ni znanost. Človek, ki piše,vedno daje nekaj osebnega, ne morebiti drugače. Nenazadnje tudi kolegi,ki delajo po arhivih, interpretirajoarhive. Sama interpretacija je vednonekaj osebnega. Po drugi strani pa seniti ne obremenjujem s tem, ali meimajo za znanstvenico, saj je po mojemznanstvenikom tako malo, da si nitimalo ne domišljam, da bi bila znan-stvenica v visokem smislu. Da semdober strokovnjak, pa si mirne dušedomišljam."Zagotovo. V obrazložitvi nagradeobčine Črna je dobro zapisano, daste z zapisovanjem preteklosti, zdvema etnološkima publikacijamao Črni, zapisali v prihodnost. Kakovidite pomen popisovanja, ohranja-nja dediščine? Številne zgodbe ljudibi ostale prezrte, pozabljene."Ker veliko publiciram, se ob tem spo-mnim pregovora Publish or perish- torej objavljati ali nekako izgini-ti. Knjige vedno ostanejo. Včasih simislim, da sem že preveč napisala. Anamenoma ne pišem sintez, čeprav znjimi doživiš večjo slavo, publiciteto.To me ne zanima. Pišem male, drobnestvari, ki so osnova za sinteze. Kadarse bo ponovno pisala etnologija Slo-vencev, ko bo zaobjeta dediščina, bodomoji drobni prispevki, monografijepomembni. Namen sintez je posploše-vanje, ki pa me ne zanima več. Vidim,da iz posploševanja ljudje izginejo,nimajo besede, kar pa je zame ključ-no. Statistični podatki so pomembniin govorijo na splošno o neki grozi, naprimer o vojni, ne pa tudi o tem, kakoso vojno doživljali ljudje. V statistiki sečlovek, ki je zgodovino delal, izgubi.Ostanejo sicer podatki o generalih,bitkah, o ljudeh, ki so krvaveli, trpeli,pa ne. To zgodovino bi bilo treba ne-koliko učlovečiti, čeprav te seveda vpisanju sintez, ki jih nedvomno po-trebujejo, podatki preplavijo. Rada paberem zelo natančno tudi sinteze, kiso seveda pomembne."V svoji izjemni ustvarjalni karieri steprejeli vrsto nagrad, priznanj strokein občin, hkrati pa nikoli niste delaliza nagrade ali s temi pričakovanji.Zdi se, da so nekakšna logična po-sledica vašega neutrudnega razisko-vanja, ki ga še nadaljujete. Kaj vampomeni vsa ta bera?

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 21

Površina: 652 cm2 1 / 2

Večer 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000 Kazalo

Stran: 21

Površina: 652 cm2

4

"Za nagrado v Črni sem bila res ga-njena in prepričana, da si je nisemzaslužila. Zdi se mi, da sem marsikjeveč naredila in napisala. Če veliko inrad delaš, ne pričakuješ priznanja inti je delo samo priznanje. Pišem vsakdan in vedno znova uživam, tako dakomaj čakam, da se zbudim, da bomspet začela pisati. Mar ni to božjižegen tudi zame v teh letih? Z vpra-šanjem o pomenu priznanj ste me panašli. Če bi rekla, da so mi v strašnoveselje, bi morala dati na tehtnico šedelo samo, ki mi je najpomembnejše.Prvo priznanje ali nagrada je bila Pre-šernova, študentovska, potem Tišler-

]eva, nato Levstikova, in pa Deklicas piščalko. Bilo je tudi ogromno pri-znanj, tudi zlata Prežihova značka inpriznanje JSKD, tudi avstrijskega kan-clerja. A tako, kot sem ob nagradi re-agirala v Črni, nisem še nikjer. Ressem imela vtis, da je nisem zaslužila.Poleg nagrade sem vesela, ko srečamČrnjane, ki me, kadar pridem, vednoprijazno pozdravijo. Tu tu in tam rečekdo: "Ne poznate me, ampak jaz pavas poznam." To je tisti občutek, to jetemeljno, kar je povezano z nagrado,ne evforija podelitve same, ko morašk frizerju in se urediti ... Ko mi je podNajevsko lipo županja povedala za na-

grado, kar nisem mogla verjeti. Vem,da je resnično priznanje mojemu deluin da je tudi zelo osebno. Črnjani so mires ogromno dali."V statistiki sečlovek izgubi, zatoje treba zgodovinoučlovečiti, datibesedo ljudem

Marija Makarovic - njeno plodovito, ze vec kot petdesetletno raziskovalno kariero, ki jo nadaljuje tudi pri svojih 85. letih, je zazna-movalo tudi preučevanje Koroške, Strojne, Črne, nadaljevati želi v Jazbini. (Petra Lesjak Tušek)

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Večer 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000

Stran: 21

Površina: 652 cm2 2 / 2

Večer 18.08.2015 TorekDržava: Slovenija

Doseg: 108.000 Kazalo

Stran: 21

Površina: 652 cm2

5

Radio Aktual, Ostalo - 09:22 17.08.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 20.000

Trajanje: 01:00

1 / 1

Vabljeni na razstavo 17.8.2015, 9:22RA AKTUAL, NAMIG ZA PREMIK,

V okviru spremljevalnih razstav 3. mednarodnega trienala keramike Unicum Koroška galerija likovnih umetnosti v sodelovanju z občino Dravograd, Javnim zavodom Dravit in območno izpostavo Dravograd v cerkvi sv. Vida v JSKD,Dravogradu predstavlja dela iz svoje zbirke.

Obj

ave

so n

amen

jene

inte

rni u

pora

bi v

skl

adu

z od

ločb

ami Z

ASP

in s

e br

ez s

ogla

sja

imet

nika

pra

vic

ne s

mej

o pr

osto

razm

nože

vati

in d

istri

buira

ti!

Radio Aktual, Ostalo - 09:22 17.08.2015 PonedeljekDržava: Slovenija

Doseg: 20.000 Kazalo

Trajanje: 01:00

6