zakljuČno poroČilo o rezultatih opravljenega ... · pripravljen priročnik učinkovito...

Obrazec ARRS-MO-RI-CRP MIR-ZP-2005 Stran 1 od 76

ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZISKOVALNEGA DELA

NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »ZNANJE ZA VARNOST IN MIR 2004 – 2010«

I. Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta

1. Šifra projekta: M3-0036

2. Naslov projekta:

Razvoj načrta pripravljenosti in ukrepov proti bioterorizmu

3. Naziv nosilne raziskovalne organizacije:

Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo, Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani

4. Trajanje projekta:

24 mesecev

5. Sofinancer/sofinancerji:

Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije

6. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 10331 Tatjana Avšič-Županc

Datum: 08. 09. 2006

Podpis vodje projekta: Podpis in žig izvajalca:

Prof. dr. Tatjana Avšič-Županc Profr. dr. Andreja Kocijančič Rektorica

Po pooblastilu: Prof. dr. Dušan Šuput

Dekan MF


II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP

1. Cilji projekta:

1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi?

a) v celoti b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev.

1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili?

a) da b) ne

Če so se, je potrebna utemeljitev:


2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela1: Namen raziskovalnega projekta je bil usmerjen v zgodnje odkrivanje obolelih in ogroženih

zaradi uporabe biološkega orožja oz. bioterorizma ter v čimprejšnjo detekcijo in opredelitev lastnosti agensa, kar je ključno za uspešno zagotovitev takojšnjega ukrepanja. Osnovni namen je bila integracija znanja domačih strokovnjakov in znanstvenikov s ciljem izboljšanja obrambe proti pojavom bioterorizma ali biološke vojne oz. ogrožanja varnosti prebivalstva z različnimi biološkimi agensi. Cilji so vključevali razvoj in nadgradnjo zanesljivih metod za hitro odkrivanje in identifikacijo obolelih in bioloških agensov v primeru bioterorizma, biološke vojne ali ob izbruhih kužnih bolezni v izrednih razmerah. Končni cilj združenega projekta je izdelava računalniške podatkovne baze za biološko orožje, ki bo vsebovala posamezne biološke agense opisane glede na možnosti in oblike napada, epidemiološke in klinične značilnosti povzročitelja, mikrobiološki dokaz agensa, zdravljenje obolelih, morebitno kemoprofilakso in druge preventivne ukrepe ter dekontaminacijo. Add 1.) PRIČAKOVANI REZULTATI oz. CILJI projekta � Priprava epidemioloških ukrepov, ki bodo zagotovili preprečevanje izbruha bolezni oz. preprečevanje širjenja bolezni v primeru uporabe bioterorističnih agensov skupine A. � Opis potrebnih zaščitnih in samozaščitnih ukrepov za osebe prvega kontakta, kot so gasilci, policisti in osebje v urgentnih ambulantah. � Izdelava algoritma ukrepov ob stiku z agensi skupine A. � Izdelava priročnika za komuniciranje z mediji v primeru bioterorizma. METODE DELA in REZULTATI Izdelali smo potrebne epidemiološke ukrepe ter zaščitne ukrepe za osebe prvega kontakta v primeru pojava bioterorističnih agensov skupine A in sicer črnih koz, antraksa, kuge, bruceloze, tularemije, Q mrzlice, Ebole, Marburg hemoragične vročice, Lassa vročice, botulizma in melioidoze. Podrobni epidemiološki ukrepi so predstavljeni v Prilogi 1. Osebe 1. kontakta so posamezniki, ki imajo ob aktiviranju posameznih enot in služb specifične naloge na samem območju napada. Zaradi nevarnosti okužbe mora biti število aktiviranih oseb najmanjše možno, a še zadostno, da se naloge uspešno izvedejo. Osebe, ki jih v takšnih primerih aktiviramo morajo obvladati vsaj osnove mikrobiologije in epidemiologije, svoje znanje pa morajo periodično obnavljati. Preden pa se lotijo nalog na prizadetem območju, jih je potrebno opremiti z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (obleka, obutev, maske …). Posebna zaščitna sredstva za osebe prvega kontakta, potrebna v primeru bioterorističnega napada, so prikazana v Tabeli 2, Priloga 1. Katera zaščitna sredstva so potrebna za zaščito oseb 1. kontakta - glede na vrsto uporabljenega agensa – je razvidno iz Pregledne tabele „Lastnosti agensov in potrebnih zaščitnih ukrepov“ v Prilogi 1.

1 Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta.


Zaščitna sredstva smo določali po naslednjih principih: - Zaščitna kirurška maska, ki je navedena pri »bolnikih« ne predstavlja zaščite za bolnika samega, ampak za druge prisotne (reševalci, zdravstveno osebje, čistilke …), saj zmanjšuje intenzivnost aerogenega prenosa. Maske, ki se tesneje prilegajo obrazu in zadržijo tudi manjše agense (npr. N95) so primerne le za zdrave osebe, medtem ko jih pri bolnikih zaradi oteževanja dihanja ne uporabljamo. - Intenzivnost zaščite zdravstvenega osebja in oseb 1. kontakta se pogosto razlikuje; pri nekaterih boleznih smo namreč upoštevali dejstvo, da se ne prenašajo s človeka na človeka, zato je prenos bolezni v bolnišnici manj verjeten, potreba po zaščiti pa manjša. Pri osebah 1. kontakta pa smo predvidevali, možnost direktne izpostavljenosti agensu npr. ob diseminaciji agensa v obliki aerosola, zato je tudi predvidena zaščita popolnejša. - Pri agensih, ki vstopajo v telo skozi dihala, smo predvideli zaščito z ustreznimi maskami, pri močno virulentnih agensih pa celo uporabo skafandrov z lastnim virom zraka. - Pri agensih, ki povzročajo kožne infekcije je potrebna zaščita kože na odkritih delih telesa (halja z dolgimi rokavi oz. kombinezon s kapuco, rokavice, zaščita obraza) - Pri agensih, ki povzročajo infekcije očesne veznice je potrebna zaščita oči (očala oz. vizir) V primeru bioterorističnega napada, ko vrsta biološkega agensa ni znana, je potrebna maksimalna zaščita. Vsi epidemiološki in zaščitni ukrepi so podrobno predstavljeni v Prilogi 1. Na osnovi pridobljenih podatkov smo z računalniškim programom Visio – to je programom za izdelavo diagramov in organigramov pripravili Algoritem ukrepov za osebe prvega kontakta v primeru kontakta z agensi skupine A (Shema 1 v Prilogi 1). Pripravljen je priročnik Učinkovito komuniciranje z mediji (Radio, TV in tiskani mediji) v primeru izrednih razmer oz. bioterorističnega napada. Medijski priročnik zajema naslednje vsebinske sklope: UVOD: opredelitev zakaj je pomemben in zakaj smo se ga odločili izdelati, ORGANIZIRANOST ODNOSOV Z MEDIJI V ORGANIZACIJI: jasno predstavimo, kako deluje informacijski tok znotraj organizacije, kadar kdorkoli pride v stik z novinarjem; oddelki in ljudje v njih, ki skrbijo za urejenost tega področja, morajo biti znani vsem, prav tako odgovornost posameznikov v oddelku za odnose z mediji, OBJAVLJIVE IN NEOBJAVLJIVE TEME: v priročniku so jasno zapisane teme o katerih se je mogoče pogovarjati z novinarji in katere so strateške oz. poslovne narave ter kot takšne niso primerne za objavo (npr. poslovna skrivnost), GOVOREC/GOVORCI ORGANIZACIJE: navedemo jih poimensko in za vsakega pripišemo, za katera področja je novinarjem pristojen dajati informacije, ORODJA ODNOSOV Z MEDIJI: naštejemo orodja, ki se uporabljajo pri odnosih z mediji ter njihovo namembnost, JAVNO NASTOPANJE: koristni napotki za govorce (obleka, obnašanje, odziv), kadar so v stiku z novinarji, ODNOSI Z MEDIJI V KRIZNIH RAZMERAH: opredeljene so morebitne krizne razmere in nasveti, kako v njih ravnamo, PRILOGE: najrazličnejše uporabne informacije, npr. mediji oz. avtorji s katerimi največ sodelujemo.


ZAKLJUČEK V projektu smo se osredotočili na agense, ki po razvrstitvi Centra za nadzor bolezni v Atlanti, sodijo v A skupino. Za povzročitelje skupine A je značilno, da predstavljajo največjo grožnjo človekovemu zdravju zaradi možnosti hitrega širjenja, zaradi velike patogenosti in težav pri njihovi razpoznavi. Za agense skupine A smo izdelali epidemiološke ukrepe, ki v primeru uporabe bioterorističnega agensa zagotavljajo preprečevanje izbruha bolezni oz. širjenja bolezni. Pri izdelavi ustreznih epidemiološki ukrepov se je izkazalo, da naša zakonodaja črnih koz ne obravnava kot karantenske bolezni. Menimo, da bi bilo nujno spremeniti Zakon o nalezljivih boleznih in črne koze opredeliti kot karantensko bolezen. Nasprotna pa je situacija pri kugi, kjer bi morda veljalo omejiti karanteno le na tiste kontakte bolnikov s pljučno kugo, ki odklanjajo antibiotično profilakso. Pri obolelih z Ebolo, vročico Lassa, ter Marburg hemoragično vročico, se svetuje namestitev v sobi s podlakom. V Sloveniji v nobeni bolnišnici ni na voljo sobe s podtlakom, zato menimo, da bi morali nemudoma pristopiti k reševanju omenjene problematike. Opisani so potrebni zaščitni in samozaščitni ukrepi za osebe prvega kontakta. Izrednega pomena je, da se v državi zagotovi ustrezne količine potrebnih zaščitnih sredstev, zlasti še to velja za skafandre z lastnim virom zraka. Pripravljen priročnik Učinkovito komuniciranje z mediji v primeru izrednih razmer oz. bioterorističnega napada je potrebno ustrezno predstaviti oz. pripraviti promocijsko gradivo (zloženka, spletna stran…). Zavedati se moramo, da je vsak bioteroristični napad drugačen od prejšnjih. Zato potrebnih ukrepov ne moremo vnaprej predvideti do zadnje potankosti. Izrednega pomena je dobra koordinacija ukrepov ob samem dogodku, prav tako pa tudi dobro strokovno svetovanje. V primeru suma na bioteroristični napad je potrebno ustrezno, kakovostno in hitro ukrepanje, ki pa je možno samo s skupnim nastopom vseh vpletenih služb. Add 2.) PRIČAKOVANI REZULTATI oz. CILJI: 1. Pripraviti in usposobiti smo želeli mikrobiološki laboratorij za detekcijo vseh najpogostejših agensov bioterorizma vključno s črnimi kozami, tularemijo in antraksom. 2. Prav tako smo imeli namen pripraviti inovativne diagnostične reagente za vsaj enega od možnih bioterorističnih agensov, ki bodo temeljili na uporabi rekombinantnih proteinov. Z njihovo uporabo nameravamo odpraviti nevarnost za laboratorijske delavce in okolje. METODE DELA IN REZULTATI: V minulem dvoletnem obdobju smo začeli s temeljitimi pripravami mikrobiološkega laboratorija za detekcijo najpogostejših agensov bioterorizma. V ta namen smo vpeljali molekularno biološko metodo za detekcijo črnih koz, antraksa, tularemije, molekularno diagnostično metodo za dokaz virusov Marburg, Ebola, Lassa, hantavirusov in virusa krimske-kongo hemoragične mrzlice (CCHF), ki so povzročitelji virusnih hemoragičnih mrzlic. V zadnjem obdobju pa smo se predvsem omejili na uvajanje hitre, natančne in občutljive molekularne metode za diagnostiko virusa klopnega meningoencefalitisa. Ker potrebujemo za delo z omenjenimi agensi posebne pogoje dela in zaščitnih varnostnih ukrepov, smo začeli tudi z načrtovanjem posebnih prostorov za delo z visoko nevarnimi agensi. Zato smo zgradili in posebaj opremili laboratorij 3. stopnje biološke varnosti z vso


potrebno infrastukturo na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo, medicinske fakultete v Ljubljani. Prav tako smo usmerili delo na pripravo inovativnih diagnostičnih reagentov za detekcijo virusa CCHF. Tako smo po uspešni osamitvi virusa iz bolnikove krvi pripravili osnovni klon virusnega segmenta S, ki kodira jederno beljakovino. Opravili smo sekvenčno analizo omenjenega klona, katerega podatki smo v nadaljevanju potrebovali za pripravo rekombinatne molekule DNA. PCR fragment, ki je bil pomnožen s Platinum Taq DNA polimerazo, smo klonirali v pGEM-T Easy vektor. Dobili smo več navidez pozitivnih klonov. Vendar je bil le eden izmed klonov sekvenčno pravilen. Odločili smo se, da bomo izrazili ta protein (CCHF-NP) v bakteriji E.coli in v kvasovki Pichia Pastoris. Glede na restrikcijska mesta, ki so v genu in glede na postopek izolacije pričakovanega proteina iz posameznega organizma, smo se odločili, da bomo za ekspresijo uporabili naslednja vektorja: pET 14b za E.coli in pPIC 9 za Pichio pastoris. V ta namen smo načrtali dva oligonukleotida, HFnp-N1 in HFnp-C1, ki vsebujeta restrikcijska mesta, ki omogočajo kloniranje v prej omenjena vektorja (za pET 14b sta to NdeI in Bam HI; za pPIC 9 pa SnaBI in NotI). Naredili smo PCR reakcijo, kjer smo uporabili kot matrico pGEM vektor s CCHF klonom št. 5, oligonukleotida HFnp-N1 in HFnp-C1 ter Taq DNA polimerazo. Dobili smo fragment velikosti 1500 baznih parov, ki ustreza velikosti cDNA glikoproteina ovojnice CCHF virusa. Z restriktazama NdeI in BamHI smo temu fragmentu porezali konce in ga nato klonirali v ustrezno lineliziran vektor pET 14b. Po primarnem preizkusu ekspresije v E.coli (celice BL21DE3 pLysS in BL21DE3) te nismo uspeli potrditi. Do ekspresije pa smo prišli z uporabo RIL celic, ki prepoznavajo tudi redkejše kodone. Ker smo uporabili vektor pET-14b, smo izrazili naš protein kot fuzijski protein s His repkom na N-terminalnem delu v netopni obliki. Po uspešnem zvijanju z metodo redčenja smo topnemu proteinu His repek odcepili s trombinom in nato potrdili, da N-terminalna aminokislinska sekvenca rekombinantnega protreina ustreza N-terminalni aminokislinski sekvenci glikoproteina ovojnice CCHF virusa. Nadaljevali smo z optimizacijo izolacije proteina in s pridobivanjem večjih količin, ki jih bomo nato uporabili kot antigen za izdelavo protiteles. Prav tako smo pripravili prve antigenske pripravke rekombinantnega proteina s katerimi bomo preiskusili uporabnost tega inovativnega diagnostičnega testa. ZAKLJUČEK: Poleg tega, da smo uvedli popolno mikrobiološko diagnostiko za detekcijo bioterorističnih agensov skupine A, smo uvedli tudi hitre in zanesljive diagnostične metode za detekcijo ostalih najpomebnejših mikroorganizmov, ki se lahko uporabijo v bioteroristične namene. Pri tem smo dosledno upoštevali navodila in priporočila Centra za nadzor bolezni (CDC), kakor tudi Ameriškega združenja za mikrobiologijo (ASM). Ker zahteva delo z bioterorističnimi agensi posebne pogoje, je bilo potrebno najpreje zagotoviti osnovne, varne pogoje. Zato smo izgradili in opremili visoko varni laboratorij 3. stopnje biološke varnosti (BSL3), ki je edini tovrstni v Republiki Sloveniji. S pripravo popolnoma inovativnih diagnostičnih reagentov za diagnostiko okužb z virusom CCHF, pa smo posegli v področje, ki ima veliko prihodnost. Namreč, z nadgradnjo že dobljenega znanja in rezultatov, bo v prihodnosti mogoče izdelati hitre, visoko občutljive, predvse pa varne tetste, ki se bodo lahko uporabljali v mobilnih vojaških laboratorijih na terenu.


Add 3.) NAČRTOVANI REZULTATI oz. CILJI: 1. Zgoraj našteti podatki in rezultati so predstavljali osnovo na kateri je bilo mogoče začeti z implementacijo računalniške baze biološkega orožja in potrebnih ukrepov ob različnih manifestacijah njegove uporabe. METODE DELA IN REZULTATI:

V prvi fazi projekta smo v dogovoru z glavnim izvajalcem naloge izdelali osnovni načrt podatkovne baze, ki je zajemal vse potrebne elemente za vnos podatkov o bioloških agensih. Podatkovna zbirka vsebuje več osnovnih elementov oz. objektov ti. tabel. Določili smo vrsto in tip podatkov v posamezni tabeli. Določili oz. nastavili smo polja z osnovnimi ključi v posameznih tabelah, določili tekstovna polja in njihovo dolžino, numerična polja in njihovo vrsto in dolžino, memo polja za posebno dolg tekst in števila, polja, ki vsebujejo samo dve vrednosti - Yes/No, polja, ki vsebujejo tako imenovane OLE objekte - polja v tabeli, ki so rezervirana za razne grafične objekte. Nato smo pričeli s samim programskim delom. Ker je to spletna aplikacija, prav tako pa deluje tudi na PC-ju (brez povezave na splet) je bilo potrebno najprej poiskati primerne metode za izvedbo aplikacije. Aplikacijo je bilo mogoče narediti le tako, da spletene strani posreduje strežnik, saj zgolj prikazovanje HTML spletnih strani ne omogoča iskanje po bazi podatkov. Spletni strežnik s pomočjo izdelane aplikacije poišče podatke v bazi podatkov in jih nato posreduje v obliki spletne strani. Najpogosteje se uporabljajo ASP strani (angl. Active Server Pages). ASP strani vsebujejo poleg teksta tudi krajše programe, ki omogočajo komunikacijo s spletnim strežnikom. Praktično bi bilo mogoče ves program izdelati le v obliki ASP strani, vendar bi bilo na ta način preveč dela prepuščeno spletnemu strežniku, kar pomeni, da bi bilo vzdrževanje programa odvisno od spremembe spletnega strežnika. Zato smo se odločili za varianto COM (angl. Component Object Model), kjer strežnik skrbi le za povezavo med ASP in aplikacijo, ki je izdelana v obliki dinamične knjižnice DLL. Za delo potrebujemo spletni strežnik, ki podpira ASP in COM (Microsoft IIS 4, IIS 5, vWebServer …). Aplikacija je sestavljena iz dveh delov. Prvi so HTML in ASP strani, ki pa vsebujejo le krajše kode, ki kličejo objekte v DLL modulu. Aplikacijski modul dll vsebuje celotno kodo, ki skrbi za povezavo z bazami podatkov in oblikovanjem spletnih strani. Vsi podatki o bioloških agensih so zapisani v datoteki mdb. Sledila je podrobnejša dodelava iskanja v po sami podatkovni bazi. Ciljna aplikacija oz. samo iskanje omogoča najhitrejše in najučinkovitejše iskanje po poljubnem pojmu-geslu v bazi. Običajno iskanje s poljubnim pojmom-geslom bi zahtevalo dolge odzivne čase, zato smo podatkovno bazo najprej indeksirali. V ta namen je bila izdelana aplikacija z delovnim imenom MKINDEKS, ki jo je potrebno pognati, ko je baza napolnjena s podatki in vedno oz. vsakič, ko je baza spremenjena. Aplikacija »doda« v bazo novo tabelo, ki vsebuje ključne besede (npr. gram, pozitivna, dekontaminacija, razkužilo, vročina, kašelj, ...), ki se pojavljajo v bazi. Poleg ključnih besed se v to tabelo zapiše še lokacija podatka v osnovni tabeli in besedilo v soseščini pojma-gesla, ki omogoča boljši pregled pri iskanju informacij. Zaradi velike količine podatkov se v aplikaciji izvede tudi filtriranje, ki izloči preveč splošna gesla, kot so različni vezaji, medmeti, predpone itd. Šele ko je baza obdelana s to aplikacijo je pripravljena za delo in instalacijo na strežnik.


Slika 1: Tabela narejena z MKINDEKS Glavna aplikacija z imenom BIOAGENSI je spletna aplikacija, ki omogoča iskanje in pregledovanje baze podatkov. Ker je aplikacija spletna mora biti nameščena na spletni strežnik, oz. interno uporablja za svoje delovanje brez povezave na splet storitev Internet Infomation Services, ki podpira ASP.NET ogrodje. Uporabnik požene aplikacijo tako, da izbere spletni naslov strežnika in mape za aplikacijo v spletnem brskalniku (oz. brez povezave ob predhodno nameščenem IIS vpiše v Internet Explorer Browser samo npr. http://localhost/bio ali pa si naredi enostavno bljižnico za dostop na namizju.

Slika 2: Prva stan – stran za iskanje


Na levi strani prve strani, ki je prikazana na sliki 2, je meni z izbori: Iskanje, Imena in Pomoč. Prikazana stran po zagonu aplikacije je enaka, kot če je izbran ukaz Iskanje. Zato je desno od menija vnosno polje za iskan pojem-geslo. Uporabnik vpiše pojem-geslo v polje in pritisne tipko Enter ali klikne na gumb ob vnosnem polju. Nato se prikaže stran z rezultati iskanja, ki je prikazana na sliki 3.

Slika 3: Rezultati iskanja

Tudi na tej strani je na levi enak meni. Desno od menija je znova polje za vnos novega gesla. Pod tem poljem in gumbom za aktivacijo je iskan pojem-geslo, ki ga je uporabnik vnesel ob zadnjem iskanju. Pod tem je izpisana tabela vseh najdenih pojmov-gesel, ki ustrezajo iskanemu oz. vnesenemu nizu. Tabela vsebuje naziv, področje v katerem je najden pojem-geslo in besedna zveza v kateri se nahaja iskani pojem-geslo. Vsa polja tabele je mogoče izbrati in z klikom na posamezno polje dobimo opis agensa prikazan na sliki 4. Tudi tukaj je na levi meni, ki omogoča vrnitev na novo iskanje ali prikaz imen ali pomoči. Desno od menija je ime izbranega agensa, ki mu sledi podroben opis, ki vključuje povzetek, splošni opis, zgodovinsko ozadje, opis simptomov, inkubacijske dobe, diagnostične teste, prenos in ukrepe, zdravljenje, vstopna mesta, dekontaminacijo in podobnost znakov.


Slika 4: Vsebina celotnega zapisa

Z izborom ukaza Imena se prikažejo imena agensov v različnih jezikih tako, kot je prikazano na sliki 5. Ukaz Pomoč prikaže navodila za uporabo aplikacije.

Slika 5: Imena Za prijaznejši in hitrejši dostop uporabnika do namestitvenega programa smo izdelali samodejni zagon zgoščenke. Samodejni zagon se zažene po vstavitvi CD-ja v pogon, če se to ne zgodi se s pomočjo Windows Explorerja preselimo na pogon in dvokliknemo autorun.exe. Samodejni zagon je prikazan na sliki 6.


Slika 6: Samodejni zagon Za namestitev na katerikoli računalnik je bil narejen namestitveni program. Program ob namestitvi Bio podatkovne zbirke namesti v sistemsko mapo tudi vse potrebne knjižnice za njeno nemoteno delovanje. Zaradi tega mora biti uporabnik ki namešča Bio podatkovno zbirko prijavljen ob zagonu računalnika kot administrator. Pojavijo se naslednje zaslonske slike. V vseh primerih enostavno potrdimo tipko naprej in počakamo, da se izvede namestitev do konca.

Slika 7: Vstopna slika namestitvenega programa Uporabnik mora imeti pred namestitvijo Bio podatkovne zbirke, ki je spletna aplikacija nameščen Internet Information Services (IIS). To je komponenta programa Windows. V spodnjem informacijskem oknu je opisan postopek kontrole, če je omenjen program nameščen oz. kako ga je potrebno namestiti.


Slika 7: Pomembna informacija za uporabnike

Slika 8: Namestitvena mapa Slika 9: Potrditev podatkov

Slika 10: Potek namestitve Slika 11: Končana namestitev


Po končani namestitvi je potrebno za pravilno delovanje Bio podatkovne zbirke ponovno zagnati računalnik, kar prikazuje slika 12.

Slika 12: Ponovni zagon računalnika

Bio podatkovno zbirko je možno deinstalirati. Kliknemo gumb Start, Programi, poiščemo Bio podatkovna zbirka in izberemo Deinstaliranje, kar prikazuje slika 13.

Slika 13: Deinstaliranje

Izdelano je bilo tudi navodilo za instalacijo Internet Information Services. S klikom na bližnjico se omenjeno navodilo prikaže, kar je opisano v nadaljevanju.

Slika 14: Bližnjica do navodila za namestitev IIS

Instalacijsko navodilo Bio podatkovna zbirka je spletna aplikacija. Deluje lahko preko svetovnega spleta ali lokalno brez internetne povezave na osebnem računalniku. Zaradi tega potrebujete nameščen t.i. strežnik, ki je sestavni del okolja Windows. Uporabniki WIN NT, 2000, XP, 2003 - poglejte na trdi disk, če je vidna mapa C:\Inetpub\wwwroot (kar pomeni da je IIS nameščen) ali pa v Nadzorna plošča; Skrbniška orodja; poiščite Internet Information Services (IIS). Če IIS NI nameščen GA MORATE NAMESTITI (postopek naj opravi Skrbnik računalnika, oz. prijavljeni morate biti kot


ADMINISTRATOR)! To naredite tako, da, zaprete to namestitev v Nadzorni plošči odprete Dodaj ali odstrani programe, nato izberete Dodaj/odstrani komponente programa Windows. Ko se vam pojavijo komponente Windowsa odkljukajte Internet Information Services (IIS) in kliknite Naprej >, ter sledite preostalim navodilom. Po končani namestitvi se vam bo na disku C:\ pojavila mapa C:\Inetpub\wwwroot. Preverite če spletni strežnik »teče«. To naredite na sledeč način: Nadzorna plošča; Skrbniška orodja; Internet Information Services; local computer; Web Sites; izberite Default Web Sites katerega stanje (State) mora biti Running, če ni, kliknite tipko za zagon. Vrnite se v namestitev BIO podatkovne zbirke! Bio podatkovno zbirko oz. aplikacijo Bioagensi je mogoče namestiti na oddaljeni strežnik in do nje dostopati s pomočjo Internet Explorer Browserja brez namestitve na lokalni računalnik. Poznati je potrebno seveda spletno mesto oz. naslov kjer je nameščena aplikacija npr. http://www.bioagensi.com/bio.


3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov:

3.1. Kakšen je potencialni pomen2 rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: a) odkritje novih znanstvenih spoznanj;

X b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti;

X e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav.

3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta:

a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi

namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti;

b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi;

c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije;

d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo

in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na

skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju;

e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, ki je usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini:

X f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja;

g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme;

h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem;

X i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami.

2 Označite lahko več odgovorov.


3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta za naročnike in glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?

Rezultati dvoletnega projekta neposredno izpolnjujejo cilje, ki so bili razpisani pod točko 3. Obramba proti terorizmu, zaščita ljudi in okolja. Še posebej smo poskušali izpostaviti strateško pomembni cilji kot so: hitra detekcija bioloških agensov uporabljenih v namene bioterorizma ali biološke voljne, priprava zaščitnih in terapevtskih ukrepov in spremljanje bioloških agensov v okolju.

Rezultati epidemioloških in kliničnih analiz so dali potrebno znanstveno in strokovno podlago na kateri so osnovani vsi ukrepi, ki zadevajo zdravje civilnega prebivalstva in osebja, ki bi bilo z bioterorizmom soočeno po službeni dolžnosti (polcija, vojska, zdravstveni delavci) in so podrobno predstavljeni v PRILOGI 1. Zagotovo smo z vrhunsko strokovno, znanstveno in tehnično usposobljenostjo ter ekspertizo sodelujočih raziskovalcev uvedli kvalitetne in hitre metode za dokazovanje pomembnih bioloških agensov, ki se lahko uporabijo za množično uničevanje. Z inovativnimi pristopi v diagnostiki smo prispevali k zmanjšanju ogroženost osebja, ki bo izvajalo detekcijo bioloških agensov.

Do zdaj pridobljeni podatki so zapisani strukturirano in so služili kot osnova za izdelavo ustrezne baze biološkega orožja, ki zajema biološke agense in potrebne ukrepe v primeru njihovega pojava v okolju ali v obliki epidemije.

3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta za naročnike in glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?

Izdelana in pripravljena navodila in priporočila za zaščito ljudi in okolja, ki podajajo tudi načine za preprečevanje širjenja nevarnih okužb so izjemno pomembna tudi za oceno stopnje ogroženosti vojakov NATA iz drugih držav v času urjenja ali manevrov na ozemlju Republike Slovenije. Izdelana računalniška podatkovna baza biološkega orožja bo delovala na osebnih računalnikih, kakor tudi na svetovnem spletu oz. preko http protokola. Omogočala bo kjerkoli in kadarkoli čim enostavnejšo in hitro informacijo potrebno za detekcijo ter pravilno ukrepanje ob biološki nevarnosti, kar bo pomenilo pravočasno in optimalno zaščito ljudi in okolja. Podatke oz. izhajajoča znanja bo možno uporabiti pri vseh vrstah usposabljanj enot za RKB-zaščito kakor tudi v vseh programih izobraževanja gasilcev. Ob koncu predlagamo nadaljevanje projekta v naslednje obdobje, kjer bi se s prenosom uspešno zaključenega projekta v tekočem obdobju, usmerili v pripravo mobilnega civilnega in/ali vojaškega laboratorija. V sodelovanju z industrijo in lastnimi izkušnjami ter izdelanimi načrti za ukrepanje bi lahko tak laboratorij uporabili v mirnodobnem stanju kot tudi v vojaške namene ali za potrebe ob naravnih nesrečah.

3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva?

a) v domačih znanstvenih krogih; X b) v mednarodnih znanstvenih krogih; X c) pri domačih uporabnikih;

d) pri mednarodnih uporabnikih.


3.6. Kdo (poleg sofinancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Ministrstvo za zdravje RS, URSZS

3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?

5

4. Sodelovanje z tujimi partnerji:

4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami.

4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja?

5. Bibliografski rezultati3 :

Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta.

3 Bibliografijo raziskovalcev si lahko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/


6. Druge reference4 vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta:

Predstavitev - potek dela na projektu Razvoj načrta pripravljenosti in ukrepov proti bioterorizmu M2-0036, je potekala v obliki večih delovnih sestankov prostorih Medicinske fakultete oz. Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo, ter v prostorih ICZR, Zabrv 12, 1292 IG.

4 Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta.


Priloga: Bibliografski rezultati TATJANA AVŠIČ-ŽUPANC [10331]

Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Scand J Infect Dis, 2004, letn. 36, str. 817-822. [COBISS.SI-ID 19130073] 2. DUH, Darja, TOZON, Nataša, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia : molecular evidence of Babesia canis and Babesia canis vogeli. Vet. res. (Paris), 2004, no. 3, vol. 35, str. 363-368. [COBISS.SI-ID 1988730] 3. MIŠIĆ-MAJERUS, Ljiljana, BUJIĆ, Nevenka, MANĐARIĆ, Vesna, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Hepatitis uzrokovan virusom krpeljnog meningoencefalitisa - rijetka klinička manifestacija izvan središnjeg živčanog sustava = Hepatitis caused by tick-borne encephalitis virus (TBEV) - a rare clinical manifestation outside the central nervous system involvement. Acta med. Croat., 2005, letn. 59, str. 347-352. [COBISS.SI-ID 21470937] 4. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Concomitant tickborne encephalitis and human granulocytic ehrlichiosis. Emerg. infect. dis. (Print), March 2005, letn. 11, št. 3, str. 485-488. [COBISS.SI-ID 19128793] 5. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Cervids as Babesiae Hosts, Slovenia. Emerg. infect. dis. (Print), 2005, vol. 11, no. 7, str. 1121-1123. [COBISS.SI-ID 2325626] 6. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 33, str. 331-335. [COBISS.SI-ID 19884761] 7. CVETKO, Lidija, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Puumala virus in Croatia in the 2002 HFRS outbreak. J Med Virol, 2005, letn. 77, str. 290-294. [COBISS.SI-ID 20419033] 8. PAL, Emil, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Hemorrhagic fever with renal syndrome in the Pomurje region of Slovenia - an 18-year survey. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 11/12, str. 398-405. [COBISS.SI-ID 19878617] 9. MAES, Piet, KEYAERTS, Els, BONNET, Veronique, CLEMENT, Jan, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, ROBERT, Alain, VAN RANST, Marc. Truncated recombinant Dobrava hantavirus nucleocapsid proteins induce strong, long-lasting immune responses in mice. Intervirology, 2006, letn. 49, str. 253-260. [COBISS.SI-ID 21485785] 10. DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, PETROVEC, Miroslav, DEDUSHAJ, Iusuf, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Novel one-step real-time RT-PCR assay for rapid and specific diagnosis of Crimean-Congo hemorrhagic fever encountered in the Balkans. J. virol. methods. [Print ed.], 2006, letn. 133, str. 175-179. [COBISS.SI-ID 20966105] 1.03 Kratki znanstveni prispevek 11. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular characterization of human pathogen Babesia EU1 in Ioxides ricinus ticks from Slovenia. J. parasitol., 2005, letn. 91, št. 2, str. 463-465. [COBISS.SI-ID 19502809] 12. CVETKO, Lidija, TURK, Nenad, MARKOTIĆ, Alemka, MILAS, Zoran, MARGALETIĆ, Josip, MILETIĆ-MEDVED, Marica, PLYUSNIN, Alexander, BARANTON, Guy, POSTIC, Daniele, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Short report: dual infections with Puumala virus and Leptospira interrogans serovar lora in a bank vole (Clethrionomys glareolus). Am. j. trop. med. hyg., 2006, letn. 74, št. 4, str. 612-614. [COBISS.SI-ID 21054937] 13. DUH, Darja, SLOVÁK, Mirko, SAKSIDA, Ana, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection of Babesia canis in Dermacentor reticulatus ticks collected in Slovakia. Biologia, 2006, letn. 61, št. 2, str. 231-233. [COBISS.SI-ID 21170905] 1.04 Strokovni članek 14. DŽELALIJA, Boris, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, MEDIĆ, Alan, MILIĆ, Neven. Neuobičajeni oblik bolesti mačjeg ogreba = Unusual form of cat scratch disease. Infektol. glas., 2004, letn. 24, št. 2, str. 87-89. [COBISS.SI-ID 18611417] 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 15. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Babezioza pri psih - okuženost psov v Sloveniji z Babesio canis canis in Babesio canis vogeli. V: III. strokovno srečanje sekcije zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice, Podčetrtek, Terme Olimia, 5. in 6. marec 2004. [s. l.]: [Veterinarska zbornica], 2004, 2 str. [COBISS.SI-ID 1933946]

http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=DISPLAY&base=COBIB&RID=19130073
















1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 16. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 81-85. [COBISS.SI-ID 20176089] 17. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia: clinical findings in dogs infected with Babesia canis canis and Babesia canis vogeli. V: Congress proceedings. Glasgow: ECVIM, 2005, str. 215. [COBISS.SI-ID 2370938] 18. DUH, Darja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular diagnostics of emerging infectious disease = Molekularna diagnostika porajajočih se in nevarnih mikroorganizmov. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 439-447. [COBISS.SI-ID 20478425] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 19. JELOVŠEK, Mateja, DUH, Darja, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Mikrobiološka diagnostika Krimsko-Kongoške hemoragične mrzlice = Microbiological diagnostics of Crimean-Congo hemorrhagic fever. Farm. vestn., 2004, letn. 55, poseb št. , str. 420-421. [COBISS.SI-ID 18934745] 20. AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, PETROVEC, Miroslav. Mikrobiološka diagnostika SARS-a. V: LUŽNIK-BUFON, Tatjana (ur.). Okužbe dihal in preprečevanje prenosa : Svetovna zdravstvena organizacija opozarja - gripa grozi! : zbornik strokovnega srečanja. Ljubljana: Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Klinični center, 2005, str. 43-46. [COBISS.SI-ID 20279001] 21. AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Etiologija in diagnostika virusnih okužb. V: FRANKIČ, Darja (ur.). Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij : [zbornik prispevkov]. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2005, str. 9-14. [COBISS.SI-ID 19438809] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 22. SAKSIDA, Ana, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of RT-PCR detection of TBEV RNA for early differential diagnosis of TBE. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 235. [COBISS.SI-ID 18361817] 23. ARNEŽ, Maja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, RADEŠČEK-RAKAR, Rasta, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, STRLE, Franc. Epidemiological, clinical and laboratory features of tick-borne encephalitis in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 67. [COBISS.SI-ID 20637145] 24. ARNEŽ, Maja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PETROVEC, Miroslav, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Causes of febrile illnesses after a tick bite in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634841] 25. ARNEŽ, Maja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, RADEŠČEK-RAKAR, Rasta, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, STRLE, Franc. Children with coexisting tick-borne encephalitis and lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634585] 26. STRAŠEK, Katja, GOLUBIĆ, Dragutin, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, PETROVEC, Miroslav. Molecular detection of Anaplasma phagocytophilum in Ixodes ricinus and dermacentor reticulatus ticks in Croatia = Molekularno dokazovanje bakterije Anaplasma phagocytophillum v klopih Ixodes ricinus in dermacentor reticulatus na Hrvaškem. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 460. [COBISS.SI-ID 20480217] 27. KNAP, Nataša, DUH, Darja, BIRTLES, Richard J., TRILAR, Tomi, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection and characterization of Bartonella species infecting small mammals in Slovenia = Molekularno dokazovanje in opredelitev bakterij rodu Bartonella v malih sesalcih v Sloveniji. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 463. [COBISS.SI-ID 20480985] 28. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Enzootic cycle of Babesia EU1 - an emerging human pathogen in Europe = Enzootski krog parazita Babesia EU1 - porajajočega se humanega patogena v Evropi. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 464-465. [COBISS.SI-ID 20481241]















29. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. A novel one-step real-time RT-PCR assay for CCHF virus detection in clinical specimens and ticks = Nova metoda verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje virusa KKHM v kliničnih vzorcih in klopih. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 470-471. [COBISS.SI-ID 20482009] 30. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, SLEMENIK-PUŠNIK, Cirila, KOŽELJ, Mirta, KLOKOČOVNIK, Tomislav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, DOLENC-STRAŽAR, Zvezdana, BENKO, Davorin, ROJKO, Tereza, DUH, Darja. Native valve endocarditis due to bartonella henselae in an immunocompetent man - a case report. Slov. kardiol., 2005, letn. 2, suppl. 1, str. 57. [COBISS.SI-ID 19960025] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 31. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 19095257] 32. RAČNIK, Joško, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, TRILAR, Tomi, DOVČ, Alenka, ZORMAN-ROJS, Olga, DOBEIC, Martin. Rezultati seroloških preiskav na bolezen zahodnega Nila (west Nile fever) pri pticah selivkah na mestnih golobih v Sloveniji = Results of serological investigation on West Nile fever in migratory birds and pigeons in Slovenia. V: DOVČ, Alenka (ur.). 2. slovensko-hrvaški kongres o ljubiteljskih-eksotičnih in prostoživečih vrstah živali. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za ljubiteljske vrste živali, 2005, str. 52-53. [COBISS.SI-ID 2403962] 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 33. ZORE, Anamarija, TRILAR, Tomi, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Okuženost klopov in gostiteljev z bakterijami Borrelia burgdorferi sensu lato v Sloveniji. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 23-30. [COBISS.SI-ID 21291225]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Mentor pri doktorskih disertacijah 34. DUH, Darja. Molekularne in epidemiološke značilnosti babezij v Sloveniji = Molecular and epidemiological characteristics of Babesia in Slovenia : doktorsko delo. Ljubljana: [D. Duh], 2004. 99 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 217597952] Mentor pri diplomskih delih 35. GOBEC, Matevž. Dokazovanje virosa klopnega meningoencefalitisa v klopih Ixodes ricinus : diplomsko delo. Ljubljana: [M. Gobec], 2004. VIII, 54 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26399749] 36. URŠIČ, Tina. Pogostost okužbe z bakterijo Anaplasma phagocytophilum pri gozdarskih delavcih v Sloveniji : diplomsko delo, univerzitetni študij = The prevalence of infection with bacteria Anaplasma phagocytophilum in forestry workers in Slovenia : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 174). Ljubljana: [T. Uršič]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. IX, 71 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 2943352] 37. BOTIĆ, Tanja. Protivirusni učinki probiotičnih bakterij v celičnem modelu prašičjih intestinalnih celic : diplomsko delo, univerzitetni študij = Antiviral properties of probiotic bacteria in cell culture model of porcine intestinal epithelial cells : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 188). Ljubljana: [T. Botić]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. IX, 60 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2183212] 38. KOVAČ, Katarina. Molekularno določanje človeških kalicivirusov v iztrebkih bolnikov, obolelih za virusnim gastroenteritisom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of human caliciviruses in faeces of patients with gastroenteritis : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 214). Ljubljana: [K. Kovač]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 65 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3061368] 39. BREMEC, Matejka. Razvoj metode verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje hantavirusov : diplomsko delo, univerzitetni študij = Development of novel real-time polymerase chain reaction for hantaviruses detection : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 226). Ljubljana: [M. Bremec]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 71 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3090296] 40. OCVIRK, Renata. Spore Aspergillus spp. v zraku Kliničnega oddelka za hematologijo Kliničnega centra v Ljubljani : diplomsko delo, univerzitetni študij = Spores of Aspergillus spp. in the air of the Department of Haematology in Ljubljana Clinical Center : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota













medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 202). Ljubljana: [R. Ocvirk]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. VIII, 38 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3034744] 41. LESKOVEC, Jerneja. Vpeljevanje metode verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje erlihij : diplomsko delo. Ljubljana: [J. Leskovec], 2005. X, 48 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26540037] 42. JAMNIKAR, Uroš. Molekularno določanje rotavirusov v iztrebkih prašičev in telet : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of rotaviruses in faeces of pigs and calves : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 261). Ljubljana: [U. Jamnikar]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2006. X, 52 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3213432] Komentor pri magistrskih delih 43. PAL, Emil. Epidemiološke in klinične značilnosti hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Pomurju : magistrsko delo. Ljubljana: [E. Pal], 2005. 56 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2897428] Pisec recenzij 44. FRATNIK, Adela. Molekularno določanje človeških astrovirusov v iztrebkih bolnikov, obolelih za virusnim gastroenteritisom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of human astroviruses in faeces of patients with gastroenteritis : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 199). Ljubljana: [A. Fratnik]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. X, 53 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3027576] 45. JELEN, Mateja. Preskus metode prenosa Western za ugotavljanje kongenitalne toksoplazmoze : diplomsko delo, univerzitetni študij = Evaluation of toxoplasma Western blot IgG/IgM assay for diagnosis of congenital toxoplasmosis : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 201). Ljubljana: [M. Jelen]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. VIII, 47 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3034488] 46. BLAS, Marjanca. Genska raznolikost virusa pahljačavosti listov vinske trte in opis bolezenskih znamenj na okuženih rastlinah : diplomsko delo, univerzitetni študij = Genetic diversity of grapevine fanleaf virus and symptoms description of infected plants : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 257). Ljubljana: [M. Blas]: [BF, Enota meddoddelčnega študija mikrobiologije], 2006. XIV, 104 f., graf. prikazi, tabele. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_blas_marjanca.pdf. [COBISS.SI-ID 3192184]

NERAZPOREJENO 47. KOREN, Srečko, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, DRINOVEC, Borut, MARIN, Jožica, POLJAK, Mario. Splošna medicinska virologija. 2. ponatis. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2005 [i. e.] 2006. 201 str., ilustr., tabele. ISBN 961-6260-02-2. [COBISS.SI-ID 225094144] 48. AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Virus influence je naš najnevarnejši naravni bioterorist : o nevarnostih ptičje gripe smo se pogovarjali s prof. dr. Tatjano Avšič-Županc. Delo (Ljubl.), 1. sep. 2005, leto 47, št. 202, str. 13, ilustr. [COBISS.SI-ID 222664704]

MIROSLAV PETROVEC [15902] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Scand J Infect Dis, 2004, letn. 36, str. 817-822. [COBISS.SI-ID 19130073] 2. DUH, Darja, TOZON, Nataša, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia : molecular evidence of Babesia canis and Babesia canis vogeli. Vet. res. (Paris), 2004, no. 3, vol. 35, str. 363-368. [COBISS.SI-ID 1988730] 3. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Concomitant tickborne encephalitis and human granulocytic ehrlichiosis. Emerg. infect. dis. (Print), March 2005, letn. 11, št. 3, str. 485-488. [COBISS.SI-ID 19128793] 4. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Cervids as Babesiae Hosts, Slovenia. Emerg. infect. dis. (Print), 2005, vol. 11, no. 7, str. 1121-1123. [COBISS.SI-ID 2325626] 5. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 33, str. 331-335. [COBISS.SI-ID 19884761]







http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_blas_marjanca.pdf

http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_blas_marjanca.pdf










6. ŠOBA, Barbara, PETROVEC, Miroslav, MIOČ, Vanda, LOGAR, Jernej. Molecular characterisation of Cryptosporidium isolates from humans in Slovenia. Clinical microbiology and infection, 2006, letn. 12, str. 918-921. [COBISS.SI-ID 21477081] 7. DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, PETROVEC, Miroslav, DEDUSHAJ, Iusuf, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Novel one-step real-time RT-PCR assay for rapid and specific diagnosis of Crimean-Congo hemorrhagic fever encountered in the Balkans. J. virol. methods. [Print ed.], 2006, letn. 133, str. 175-179. [COBISS.SI-ID 20966105] 1.03 Kratki znanstveni prispevek 8. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular characterization of human pathogen Babesia EU1 in Ioxides ricinus ticks from Slovenia. J. parasitol., 2005, letn. 91, št. 2, str. 463-465. [COBISS.SI-ID 19502809] 9. DUH, Darja, SLOVÁK, Mirko, SAKSIDA, Ana, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection of Babesia canis in Dermacentor reticulatus ticks collected in Slovakia. Biologia, 2006, letn. 61, št. 2, str. 231-233. [COBISS.SI-ID 21170905] 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 10. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Babezioza pri psih - okuženost psov v Sloveniji z Babesio canis canis in Babesio canis vogeli. V: III. strokovno srečanje sekcije zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice, Podčetrtek, Terme Olimia, 5. in 6. marec 2004. [s. l.]: [Veterinarska zbornica], 2004, 2 str. [COBISS.SI-ID 1933946] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 11. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 81-85. [COBISS.SI-ID 20176089] 12. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia: clinical findings in dogs infected with Babesia canis canis and Babesia canis vogeli. V: Congress proceedings. Glasgow: ECVIM, 2005, str. 215. [COBISS.SI-ID 2370938] 13. PETROVEC, Miroslav. Non-commercial methods in diagnostic molecular microbiology = Uporaba nekomercialnih metod v klinični mikrobiologiji. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 349-355. [COBISS.SI-ID 20475865] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 14. JELOVŠEK, Mateja, DUH, Darja, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Mikrobiološka diagnostika Krimsko-Kongoške hemoragične mrzlice = Microbiological diagnostics of Crimean-Congo hemorrhagic fever. Farm. vestn., 2004, letn. 55, poseb št. , str. 420-421. [COBISS.SI-ID 18934745] 15. AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, PETROVEC, Miroslav. Mikrobiološka diagnostika SARS-a. V: LUŽNIK-BUFON, Tatjana (ur.). Okužbe dihal in preprečevanje prenosa : Svetovna zdravstvena organizacija opozarja - gripa grozi! : zbornik strokovnega srečanja. Ljubljana: Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Klinični center, 2005, str. 43-46. [COBISS.SI-ID 20279001] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 16. SAKSIDA, Ana, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of RT-PCR detection of TBEV RNA for early differential diagnosis of TBE. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 235. [COBISS.SI-ID 18361817] 17. ZORE, Anamarija, PETROVEC, Miroslav, KEŠE, Darja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, POTOČNIK, Marko, GUBINA, Marija. Ciprofloxacin resistant strains of Neisseria gonorrhoeae in Slovenia from 2001 to 2004. V: Final program. [S.l.: s.n.], 2004, str. 27. [COBISS.SI-ID 18853081] 18. KEŠE, Darja, KEK, B, PETROVEC, Miroslav, ZORE, Anamarija. Molecular typing of the Chlamydia trachomatis by RFLP analysis and sequencing of the PCR-amplified major outer membrane protein gene. V: DEÁK, Judith (ur.). Meeting of the European Society for Chlamydia Research, Budapest September 1-4, 2004. Proceedings. Budapest: University of Szeged, 2004, str. 224. [COBISS.SI-ID 18093529] 19. ARNEŽ, Maja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PETROVEC, Miroslav, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Causes of febrile illnesses after a tick bite in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634841] 20. ZORE, Anamarija, PETROVEC, Miroslav, KEŠE, Darja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, POTOČNIK, Marko, GUBINA, Marija. Point mutations in gyrA and parC genes in ciprofloxacin resistant strains of Neisseria gonorrhoeae = Točkovne mutacije genov gyrA in parC v sevih bakterije Neisseria gonorrhoeae, odporne proti
















ciprofloksacinu. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 458-459. [COBISS.SI-ID 20105433] 21. STRAŠEK, Katja, GOLUBIĆ, Dragutin, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, PETROVEC, Miroslav. Molecular detection of Anaplasma phagocytophilum in Ixodes ricinus and dermacentor reticulatus ticks in Croatia = Molekularno dokazovanje bakterije Anaplasma phagocytophillum v klopih Ixodes ricinus in dermacentor reticulatus na Hrvaškem. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 460. [COBISS.SI-ID 20480217] 22. KNAP, Nataša, DUH, Darja, BIRTLES, Richard J., TRILAR, Tomi, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection and characterization of Bartonella species infecting small mammals in Slovenia = Molekularno dokazovanje in opredelitev bakterij rodu Bartonella v malih sesalcih v Sloveniji. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 463. [COBISS.SI-ID 20480985] 23. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Enzootic cycle of Babesia EU1 - an emerging human pathogen in Europe = Enzootski krog parazita Babesia EU1 - porajajočega se humanega patogena v Evropi. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 464-465. [COBISS.SI-ID 20481241] 24. URŠIČ, Tina, PETROVEC, Miroslav. Molecular epidemiology of parvovirus B19 in Slovenia = Molekularna epidemiologija okužb s parvovirusom B19 v Sloveniji. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 477-478. [COBISS.SI-ID 20483033] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 25. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 19095257] 26. PETROVEC, Miroslav. Humana granulocitna anaplazmoza = Human granulocytic anaplasmosis. V: AVGUŠTIN, Sonia Adriana (ur.), BOBNAR-NAJŽER, Elizabeta (ur.). IV. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, Novo mesto, 19. do 21. maj 2005. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres: = Slovenian World Congress, 2005, str. 98-99. [COBISS.SI-ID 19656665]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Komentor pri diplomskih delih 27. URŠIČ, Tina. Pogostost okužbe z bakterijo Anaplasma phagocytophilum pri gozdarskih delavcih v Sloveniji : diplomsko delo, univerzitetni študij = The prevalence of infection with bacteria Anaplasma phagocytophilum in forestry workers in Slovenia : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 174). Ljubljana: [T. Uršič]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. IX, 71 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 2943352]

MARIO POLJAK [11622] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. BRINOVEC, Vladimir, LEŠNIČAR, Gorazd, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, MATIČIČ, Mojca, BAKLAN, Zvonko, POLJAK, Mario, SEME, Katja, FERLAN-MAROLT, Vera, LUZAR, Boštjan. Treatment of chronic hepatitis C : our experience. Hepato-gastroenterol., 2004, vol. 51, str. 506-511. [COBISS.SI-ID 1440063]











2. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, MARIN, Jožica, EBERLINC, Andreja, KLOPČIČ, Ulrika, GALE, Nina. Human telomerase catalytic subunit gene re-expression is an early event in oral carcinogenesis. Histopathology, 2004, letn. 45, str. 13-19. [COBISS.SI-ID 18354905] 3. ŠKOF, Anita, POLJAK, Mario, KRBAVČIČ, Aleš. Real-time polymerase chain reaction for detection of Staphylococcus aureus and Pseudomonas aeruginosa in pharmaceutical products for topical use. J. rapid methods autom. microbiol., 2004, letn. 12, str. 169-183. [COBISS.SI-ID 20496089] 4. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, GALE, Nina. Telomerase catalytic subunit in laryngeal carcinogenesis - an immunohistochemical study. Mod Pathol, 2004, letn. 18, str. 406-411. http://www.modernpathology.org. [COBISS.SI-ID 18354649] 5. BAKLAN, Zvonko, REBERŠEK GORIŠEK, Jelka, POLJAK, Mario, PIŠEC, Andrej. Prevalence of HIV, hepatitis B, C and G virus infections among injecting drug users on methadone maintenance treatment in Maribor. Wien. klin. Wochenschr., Suppl., 2004, jg. 116, suppl. 2, str. 5-7. [COBISS.SI-ID 1614399] 6. TOMAŽIČ, Janez, SILIČ, Anja, KARNER, Primož, VIDMAR, Ludvik, MATIČIČ, Mojca, POLJAK, Mario, IHAN, Alojz, JANEŽ, Andrej. Lipodystrophy and metabolic abnormalities in Slovenian HIV-infected patients. Wien. Klin. Wochenschr., 2004, letn. 116, št. 21-22, str. 755-759. [COBISS.SI-ID 19244505] 7. KLAVS, Irena, GRGIČ-VITEK, Marta, KASTELIC, Zdenka, VIDMAR, Ludvik, TOMAŽIČ, Janez, POLJAK, Mario, LEVIČNIK-STEZINAR, Snežna. Prijavljeni primeri okužbe z virusom HIV in AIDSA v Sloveniji od leta 1985 do konca leta 2002 = Notified cases of hiv infection and aids in Slovenia from 1985 to the end of 2002. Zdrav. vars., 2004, letn. 43, št. 1, str. 38-42. [COBISS.SI-ID 1172965] 8. POLJAK, Mario, FUJS, Kristina, SEME, Katja, KOCJAN, Boštjan, VRTAČNIK-BOKAL, Eda. Retrospective and prospective evaluation of the Amplicor HPV test for detectionof 13 high-risk human papillomavirus genotypes on 862 clinical samples. Acta dermatovenerolog. Alp. Panon. Adriat., 2005, letn. 14, št. 4, str. 147-152. [COBISS.SI-ID 20483545] 9. KNEŽEVIĆ, Vladimir, POLJAK, Mario, BRADAMANTE, Želimir, ŠERMAN, Draško, LEVAK-ŠVAJGER, Božica, ŠVAJGER, Anton. Yolk sac carcinoma derived from the rat epiblast as a renal isograft. Coll. antropol., 2005, letn. 29, št. 1, str. 189-197. [COBISS.SI-ID 20498905] 10. VRTAČNIK-BOKAL, Eda, RAKAR, Stelio, MOŽINA, Andrej, POLJAK, Mario. Human papillomavirus infection in relation to mild dyskaryosis in conventionalcervical cytology. Eur. j. gynaecol. oncol., 2005, letn. 26, št. 1, str. 39-42. [COBISS.SI-ID 19044057] 11. VRTAČNIK-BOKAL, Eda, RAKAR, Stelio, JANČAR, Nina, MOŽINA, Andrej, POLJAK, Mario. Role of human papillomavirus testing in reducing the number of surgical treatments for precancerous cervical lesions. Eur. j. gynaecol. oncol., 2005, letn. 26, št. 4, str. 427-430. [COBISS.SI-ID 20260057] 12. KOCJAN, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja, POTOČNIK, Marko, FUJS, Kristina, BABIČ, Dunja. Distribution of human papillomavirus genotypes in plucked eyebrow hairs from Slovenian males with genital warts. Infection, genetics and evolution, 2005, letn. 5, str. 225-229. [COBISS.SI-ID 20494041] 13. OCEPEK, Matjaž, PATE, Mateja, ŽOLNIR-DOVČ, Marija, POLJAK, Mario. Transmission of Mycobacterium tuberculosis from human to cattle. J. Clin. Microbiol., 2005, vol. 43, no. 7, str. 3555-3557. [COBISS.SI-ID 2324858] 14. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, CÖR, Andrej, KLOPČIČ, Ulrika, FERLAN-MAROLT, Vera. Expression of human telomerase catalytic protein in gallbladder carcinogenesis. J. Clin. Pathol., 2005, letn. 58, str. 820-825. [COBISS.SI-ID 19283673] 15. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, FISCHINGER, Janez, KLOPČIČ, Ulrika, GALE, Nina. Telomerase catalytic subunit gene expression does not influence survival of patients with squamous cell carcinoma of the larynx and hypopharynx: a case-control study. J Laryngol Otol, 2005, letn. 119, str. 917-921. [COBISS.SI-ID 20254937] 16. PIRŠ, Mateja, TOMAŽIČ, Janez, POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja. Akutni retrovirusni sindrom pri slovenskih bolnikih, okuženih z virusom HIV = Acute retroviral syndrome in Slovenian patients infected with HIV. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], Junij 2005, letn. 74, št. 6, str. 365-370. [COBISS.SI-ID 19576025] 17. LUZAR, Boštjan, FERLAN-MAROLT, Vera, POLJAK, Mario, SOJAR, Valentin, STANISAVLJEVIĆ, Dragoje, BUKOVAC-ROŽMARIN, Tatjana, MARKOVIČ, Saša. Acute fatty liver of pregnancy - an underlying condition for herpes simplex type 2 fulminant hepatitis necessitating liver transplantation = Akute Fettleber in der Schwangerschaft - prädisponierende Erkrankung für eine fulminate Herpes simplex Typ 2 Hepatitis. Z. Gastroenterol., 2005, letn. 43, str. 451-454. [COBISS.SI-ID 19246041] 18. MEZEI, Maria, BABIČ, Dunja, SEME, Katja, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, POLJAK, Mario. Genetic variability of gag and env regions of HIV type 1 strains circulating in Slovenia. AIDS res. hum. retrovir., 2006, letn. 22, št. 1, str. 109-113. [COBISS.SI-ID 20613337] 19. JANČAR, Nina, RAKAR, Stelio, POLJAK, Mario, FUJS, Kristina, KOCJAN, Boštjan, VRTAČNIK-BOKAL, Eda. Efficiency of three surgical procedures in eliminating high-risk human papillomavirus infection in women with precancerous cervical lesions. Eur. j. gynaecol. oncol., 2006, letn. 27, št. 3, str. 239-242. [COBISS.SI-ID 21443289]



http://www.modernpathology.org/


















20. BABIČ, Dunja, POLJAK, Mario, SEME, Katja, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik. Molecular epidemiology of HIV-1 subtypes based on analysis of pol sequences in Slovenia, 1996-2005. J Med Virol, 2006, letn. 78, str. 997-1002. [COBISS.SI-ID 21477593] 21. SALIMOVIĆ, Irma, POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan. HPV genotipovi kod grupe žena sa ponavljajućim PAP II rezultatom u Sloveniji = HPV genotype in repeated PAP II smears of group of women in Slovenia. Med. arh., 2006, letn. 60, št. 1, str. 7-12. [COBISS.SI-ID 20494553] 22. BABIČ, Dunja, ZELNIKAR, Mojca, SEME, Katja, VANDAMME, Anne-Mieke, SNOECK, Joke, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, KARNER, Primož, POLJAK, Mario. Prevalence of antiretroviral drug resistance mutations and HIV-1 non-B subtypes in newly diagnosed drug-naive patients in Slovenia, 2000-2004. Virus res.. [Print ed.], 2006, letn. 118, str. 156-163. [COBISS.SI-ID 21477337] 1.02 Pregledni znanstveni članek 23. LUFT, Sandi, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Laboratory diagnosis of human immunodeficiency virus infection. Acta dermatovenerolog. Alp. Panon. Adriat., 2004, vol. 13, no. 2, str. 43-49. [COBISS.SI-ID 1606975] 24. KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Genetska osnova odpornosti Staphylococcus aureus proti meticilinu = Genetic background of the Staphylococcus aureus methicillin resistance. Med. razgl. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2004, letn. 43, št. 4, str. 411-418. [COBISS.SI-ID 19162073] 25. SEME, Katja, POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, MOČILNIK, Tina, VINCE, Adriana. The role of core antigen detection in management of hepatitis C : a critical review. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 32, str. 92-101. [COBISS.SI-ID 20498649] 26. SALIMOVIĆ, Irma, VRTAČNIK-BOKAL, Eda, POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan. Prevalencija infekcije humanim papilomavirusima kod slovenačkih žena sa ponavljajućim PAP II rezultatom = Prevalence of human Papillomavirus infection in Slovenian women with repeated PAP II smears. Med. arh., 2005, letn. 59, št. 1, str. 47-51. [COBISS.SI-ID 19261913] 27. ŠTUNF, Špela, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Virus hepatitisa D = Hepatitis D virus. Med. razgl. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 44, št. 4, str. 463-471. [COBISS.SI-ID 20484057] 1.04 Strokovni članek 28. POLJAK, Mario, KOCJAN, B.J., SEME, Katja, FUJS, Kristina, POTOČNIK, Marko, LUZAR, Boštjan, GALE, Nina. Humani virusi papiloma (HPV). Onkologija (Ljubl.), 2005, letn. 9, št. 2, str. 60-72. [COBISS.SI-ID 20483801] 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 29. GALE, Nina, LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario. Significance of telomerase re-activation in laryngeal carcinogenesis and its prognostic value: molecular and immunohistochemical studies. V: II intercontinental congress of pathology, 09 - 13 June 2004, Iguassu falls, Brazil. Iguassu falls, Brazil: Sociedade Brasileira de patologia, 2004. [COBISS.SI-ID 20787161] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 30. DEISINGER, Dušan, URŠIČ-VRŠČAJ, Marjetka, GUZEJ, Zdenka, RAVNIKAR, Janislav, LOVŠIN, Boštjan, ZVER-SKOMINA, Janja, ROŽIČ, Nives, POLJAK, Mario. Okužbe z virusi papiloma pri intraepitelijskem raku materničnega vratu = HPV infection and intraepithelial cervical cancer. V: LOVŠIN, Boštjan (ur.). 50 let Ginekološko-porodniškega oddelka Splošne bolnišnice Izola : zgodovina oddelka, diagnostika in zdravljenje cervikalnih intraepitelijskih sprememb : zbornik prispevkov, Portorož - Bernardin, 2. april 2004. Izola: Ginekološko-porodniški oddelek Splošne bolnišnice, 2004, str. 27-35. [COBISS.SI-ID 17800409] 31. HOMAN, Matjaž, PANTER, Gabriela, KOCJAN, Boštjan, POLJAK, Mario. Prevalenca in pomen genov H. pylori pri otrocih. Gastroenterolog (Ljubl.), 2004, letn. 8, suppl. 2, str. 73-77. [COBISS.SI-ID 18686169] 32. KANSKY, Andrej, POLJAK, Mario. Pomen okužbe s humanimi virusi papiloma v etiopatogenezi epitelijskih novotvorb ustne votline = Significance of human papilloma virus infection in the etiopathogenesis of oral epithelial malignancies. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), 2004, letn. 43, suppl. 3, str. 289-292. [COBISS.SI-ID 17903577] 33. MEŠKO, Karmen M., POLJAK, Mario, SEME, Katja. Hepatitis viruses - microbiological properties. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 55-64. [COBISS.SI-ID 18615513] 34. POLJAK, Mario, SEME, Katja, MEŠKO, Karmen M., FUJS, Kristina, MOČILNIK, Tina, BABIČ, Dunja. Microbiological diagnosis of viral hepatitis. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 72-86. [COBISS.SI-ID 18616025] 35. GLAVAČ, Damjan, BERGINC, Gašper, LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, FERLAN-MAROLT, Vera. Microsatellite instability in hepatitis C virus infected patients. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR,

















Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 93-97. [COBISS.SI-ID 18616537] 36. POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, VRHOVAC, Maja, SEME, Katja, MEŠKO, Karmen M. Epidemiology of hepatitis C in Slovenia 1993-2003 : data from the Institute of microbiology and immunology. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 112-118. [COBISS.SI-ID 18617305] 37. BAKLAN, Zvonko, POLJAK, Mario, SEME, Katja, ČELAN-LUCU, Branka, FRAS-STEFAN, Tamara, PIŠEC, Andrej, KREK, Jelka. Prevalence of hepatitis B and C virus infections among Slovenian intravenous drug users on methadone maintenance treatment. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 127-130. [COBISS.SI-ID 1767231] 38. MATIČIČ, Mojca, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, BRINOVEC, Vladimir, LEŠNIČAR, Gorazd, BAKLAN, Zvonko, RAJTER, Mojca, POLJAK, Mario, FERLAN-MAROLT, Vera, LUZAR, Boštjan. Treatment of viral hepatitis C. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 131-140. [COBISS.SI-ID 1767487] 39. LEŠNIČAR, Gorazd, POLJAK, Mario, LUZAR, Boštjan, FERLAN-MAROLT, Vera, BRINOVEC, Vladimir, MATIČIČ, Mojca, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, BAKLAN, Zvonko, VIDMAR, Ludvik, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Zdravljenje bolnikov s kroničnim hepatitisom B - naše izkušnje. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 141-157. [COBISS.SI-ID 1767999] 40. SEME, Katja, POLJAK, Mario, MEŠKO, Karmen M., FUJS, Kristina, BABIČ, Dunja, MOČILNIK, Tina. Microbiological monitoring of chronic viral hepatitis. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 158-173. [COBISS.SI-ID 18617817] 41. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja, MATIČIČ, Mojca, LEŠNIČAR, Gorazd, BRINOVEC, Vladimir, FERLAN-MAROLT, Vera. Histopathological features of chronic hepatitis C in haemodialysis patients. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 201-207. [COBISS.SI-ID 18622681] 42. KRALJ, Eduard, BALAŽIC, Jože, LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, ZUPANC, Tomaž, ZOREC-KARLOVŠEK, Majda. Virusni hepatitis in izkušnje Inštituta za sodno medicino v Ljubljani. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 260-267. [COBISS.SI-ID 18624217] 43. POLJAK, Mario. Humani virusi papiloma (HPV) in karcinogeneza = Human papilloma viruses (HPV) and carcinogenesis. V: TAKAČ, Iztok (ur.). 50 let Laboratorija za ginekološko citologijo v Mariboru : mednarodni znanstveni simpozij : international scientific symposium, Maribor, 17. 6. 2005. Maribor: Splošna bolnišnica: = Teaching Hospital, 2005, str. 131-137. [COBISS.SI-ID 19557081] 44. POLJAK, Mario. Molecular diagnostic microbiology - first twenty years = Molekularna diagnostična mikrobiologija - prvih 20 let. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 331-341. [COBISS.SI-ID 20475609] 45. POLJAK, Mario, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Molecular diagnostics of parenterally transmissible viruses = Molekularna diagnostika parenteralno prenosljivih virusov. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 363-377. [COBISS.SI-ID 20476377] 46. SEME, Katja, POLJAK, Mario. Molecular diagnostics of bacterial pathogens = Molekularna diagnostika medicinsko pomembnih bakterij. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 393-400. [COBISS.SI-ID 20477145] 47. MEŠKO, Karmen M., POLJAK, Mario, SEME, Katja. Diagnostika virusnih okužb pri prejemnikih presadkov = Diagnosis of viral infections in transplant recipients. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005, str. 159-174. [COBISS.SI-ID 19826649] 48. ŽOHAR ČRETNIK, Tjaša, POLJAK, Mario, JUTERŠEK, Borut, ŠTORMAN, Alenka. Pomen uporabe PFGE v endemskih pogojih pojavljanja MRSA = Prudent use of PFGE in endemic situations caused by MRSA. V: GUBINA, Marija (ur.). Mikrobi in antibiotiki 2006 : [zbornik predavanj], Ljubljana, junij 2006, (Medicinski















razgledi, Supplement, Letn. 45, 2). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2006, 2006, letn. 45, suppl. 2, str. 69-74. [COBISS.SI-ID 21289433] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 49. POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, SEME, Katja. Mikrobiološka diagnostika okužbe s HIV. V: FISTER, Miša (ur.), EBERT, Maja (ur.). 7. šolanje Stop hiv & aids, Medicinska fakuleta, Ljubljana/Rovte : delavnice varne in zdrave spolnosti, [2004 okt 18-21, Ljubljana]. Ljubljana: Društvo študentov medicine Slovenije, 2004, str. 19-20. [COBISS.SI-ID 19521241] 50. POLJAK, Mario, MEŠKO, Karmen M., SEME, Katja. Virusne okužbe pri imunsko oslabljenih bolnikih = Viral infections in the immunocompromised patients. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), 2004, letn. 43, suppl. 5, str. 75-80. [COBISS.SI-ID 18596057] 51. POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Real-time PCR for detection of parenterally transmissible viruses. V: BERENCSI, György (ur.), KHAN, Akbar S. (ur.), HALOUŽKA, Jiri (ur.). Emerging biological threat, (NATO Science Series, Series I, Life and behavioural sciences,, v. 370). Amsterdam: IOS Press, cop. 2005, str. 77-83. [COBISS.SI-ID 20499161] 52. POTOČNIK, Marko, POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja. Genitalne okužbe s humanimi virusi papiloma = Genital infections with human papillomaviruses. V: MILJKOVIĆ, Jovan (ur.). Strokovno srečanje z mednarodno udeležbo. Maribor: Splošna bolnišnica, 2005, str. 27-38. [COBISS.SI-ID 20454617] 53. MATIČIČ, Mojca, LEŠNIČAR, Gorazd, POLJAK, Mario, BAKLAN, Zvonko, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, RAJTER, Mojca, BRINOVEC, Vladimir, REMEC-ZAFRED, Tatjana. Stopenjska obravnava bolnikov s sumom na hepatitis = Management of patients with suspected hepatitis. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 181-196. [COBISS.SI-ID 20945369] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 54. GORIŠEK, Nina, TOMAŽIČ, Janez, POLJAK, Mario, VIDMAR, Ludvik, KARNER, Primož. The role of tumor necrosis factor [alpha] and cortisol in pathogensis of metabolic syndrome. V: Abstracts. Tytherington: Thomson ACUMED, cop. 2004, str. 62. [COBISS.SI-ID 1886783] 55. FUJS, Kristina, KOCJAN, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja. Introduction of grey-zone in the routine detection of human papillomaviruses using hybrid capture 2 test is advisable. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 216. [COBISS.SI-ID 18361561] 56. HOMAN, Matjaž, POLJAK, Mario, KOCJAN, B.J., PANTER, Gabriela, SEME, Katja, GUBINA, Marija. Helicobacter pylori cagA and iceA genotypes in Slovenian pediatric population. J Pediatr Gastroenterol Nutr, 2004, letn. 39, suppl. 1, str. S384. [COBISS.SI-ID 20591577] 57. ŽOHAR ČRETNIK, Tjaša, POLJAK, Mario, JUTERŠEK, Borut, ŠTORMAN, Alenka. The use of molecular typing method PFGE in endemic occurrence of methicillin-resistant Staphylococcus aureaus - MRSA = Uporaba molekularne tipizacijske metode PFGE v pogojih endemskega pojavljanja Staphylococccus aureus, odpornega proti meticilinu - MRSA. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 449-450. [COBISS.SI-ID 20478681] 58. KRALJ, Metka, KOCJAN, Boštjan, FURLAN, Marja, POLJAK, Mario, SEME, Katja. Evaluation of a real time polymerase chain reaction protocol for detection of Bordetella pertussis in clinical samples = Ovrednotenje protokola verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokaz bakterije Bordetella pertussis v kliničnih vzorcih. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 457. [COBISS.SI-ID 20479961] 59. KOCJAN, Boštjan, MOČILNIK, Tina, SEME, Katja, POLJAK, Mario. E6 and E7 genomic diversity and intratype phylogeny of Slovenian HPV-53 isolates = Genetska raznolikost in filogenetska opredelitev podtipskih različic genotipa humanih virusov papiloma HPV-53. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 466-467. [COBISS.SI-ID 20481497] 60. KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, FUJS, Kristina, POLJAK, Mario. E2 genetic diversity of Slovenian human papillomavirus genotypes HPV-6 and HPV-11 = Genetska raznolikost slovenskih genotipov E2 ORF humanih virusov papiloma HPV-6 in HPV-11. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 468-469. [COBISS.SI-ID 20481753] 61. BABIČ, Dunja, POLJAK, Mario, SEME, Katja, ZELNIKAR, Mojca, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, KARNER, Primož. Prevalence of antiretroviral drug resistance mutations HIV-1 and non-B subtypes in newly diagnosed drug-naive patients in Slovenia, 2000 to 2004 = Prevalenca mutacij, povezanih z odpornostjo virusa HIV-1 proti protiretrovirusnim zdravilom in ne-B podtipov pri nonoodkritih bolnikih v Sloveniji, 2000-2004. V:















LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 475. [COBISS.SI-ID 20483289] 62. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, HOMAN, Matjaž, KOCJAN, Boštjan, PANTER, Gabriela, SHRESTHA, Maja, KVEDER, Maja, MOČILNIK, Tina. Helicobacter pylori infection in children : correlation between cagA, iceA and vacA genotypes and histopathological changes in gastric mucosa. Virchows Arch., 2005, letn. 447, št. 2, str. 327. [COBISS.SI-ID 20514777]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 63. POLJAK, Mario (ur.). Okužbe vsadkov : zbornik predavanj, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 8. in 9. oktober 2004. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije, Slovensko zdravniško društvo, 2004. 175 str., ilustr., tabele. ISBN 961-91190-2-9. [COBISS.SI-ID 215596032] 64. LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj = Molecular diagnostics in medicine : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005. XIV, 480 str., ilustr., tabele. ISBN 961-6264-71-0. [COBISS.SI-ID 223360768] Mentor pri doktorskih disertacijah 65. ŽOLNIR-DOVČ, Marija. Molekularno epidemiološka raziskava izolatov bakterije Mycobacterium tuberculosis v Sloveniji : [Doktorska naloga]. Ljubljana: [M. Žolnir-Dovč], 2004. 95 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2725140] 66. BABIČ, Dunja. Molekularna opredelitev slovenskih izolatov humanega virusa imunske pomanjkljivosti : doktorsko delo. Ljubljana: [D. Babič], 2006. XI, 108, [21] f., ilustr. [COBISS.SI-ID 227615488] Mentor pri magistrskih delih 67. HOMAN, Matjaž. Prevalencija i značaj određivanja bakterijskih gena cagA i iceA u dječjoj populaciji iz Slovenije zaraženoj s Helicobacter pylori : magistarski rad. Zagreb: [M. Homan], 2004. 52 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2806804] 68. ŽOHAR ČRETNIK, Tjaša. Opredelitev endemskih tipov proti meticilinu odpornega Staphylococcus Aureus v Splošni bolnišnici Celje s pomočjo pulzne elektroforeze : magistrsko delo. Ljubljana: [T. Žohar Čretnik], 2005. 96 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 2830100] 69. BAKLAN, Zvonko. Prevalencija krvlju prenosivih virusnih bolesti u ovisnika uključenih u potporni metadonski program liječenja u različitim regijama Slovenije : magistarski rad. Zagreb: [Z. Baklan], 2005. 72 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 1935423] Mentor pri diplomskih delih 70. TROŠT, Urška. Konstrukcija in ovrednotenje rekombinantnih adenovirusnih vektorjev z zapisom za mutanto timidinske kinaze virusa herpesa simpleksa : diplomsko delo, univerzitetni študij = Construction and evaluation of recombinant adenoviral vectors carryng mutant herpes simplex virus thymidine kinase : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 171). Ljubljana: [U. Trošt]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. IX, 80 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 2935928] 71. ZELNIKAR, Mojca. Primerjava dveh metod sekvenčne analize za določanje mutacij, povezanih z odpornostjo HIV-1 proti protiretrovirusnim zdravilom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Evaluation of two sequencing-based assays for the detection of HIV-1 drug resistance mutations : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 186). Ljubljana: [M. Zelnikar]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. XIV, 84 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 2985080] 72. KRŽIŠNIK, Jerneja. Identifikacija težje določljivih vrst netuberkuloznih mikobakterij izoliranih iz humanih kužnin : diplomsko delo, univerzitetni študij = Identification of rarely isolated non-tuberculous mycobacterial species from clinical specimens : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 206). Ljubljana: [J. Kržišnik]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 76 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3052152] 73. CIMERMAN, Mojca. Primerjava dveh metod za določanje genotipa virusa hepatitisa C : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of two methods for genotyping of hepatitis C virus : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 217). Ljubljana: [M. Cimerman]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. IX, 45 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3076984] 74. DOPLIHAR, Ana. Primerjava dveh različic verižne reakcije s polimerazo za dokazovanje enterovirusov : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of two versions of polymerase chain reaction for diagnosis of enteroviruses : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 207). Ljubljana: [A. Doplihar]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 62 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3054200]
















Mentor - drugo 75. HOMAN, Matjaž. Pomen in prevalenca bakterijskih genov cagA in iceA pri otrocih iz Slovenije okuženih z Helicobacter pyori = Prevalence and role of Helicobacter pyori cagA and iceA genes in Slovenian pediatric population. V: VITEZIĆ, Natalija (ur.). 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija, 28. in 29. oktober 2004. 34. Krkine nagrade : 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija 28.-29. oktober 2004. Novo mesto: Krka, [2004], str. 64. [COBISS.SI-ID 19098073] Komentor pri magistrskih delih 76. TOMIČ, Viktorija. Primerjava metod za dokazovanje bakterij Staphylococcus aureus odpornih proti meticilinu (MRSA) : [magistrsko delo]. Ljubljana: [V. Tomič], 2005. 84 f., tabele. [COBISS.SI-ID 2868500] Komentor - drugo 77. JANČAR, Nina, MUŽEVIČ, Igor. Učinkovitost posameznih metod zdravljenja predrakavih sprememb materničnega vratu. V: ŠTALC, Jurij (ur.), TOMINC, Uroš (ur.), POREDOŠ, Peter (ur.). Zbornik povzetkov. Ljubljana: Društvo študentov medicine Slovenije, 2004, str. 53-55. [COBISS.SI-ID 19078105] Pisec recenzij 78. KRALJ, Marjetka. Ovrednotenje protokola verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokaz bakterije Bordetella pertussis v kliničnih vzorcih : diplomsko delo, univerzitetni študij = Evaluation of a real time polymerase chain reaction protocol for detection of Bordetella pertussis in clinical samples : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 218). Ljubljana: [M. Kralj]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XI, 64 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3077240] 79. ZAGODE, Maja. Primerjava petih metod za ugotavljanje odpornosti enterokokov proti glikopeptidom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of five methods for detection of glycopeptide resistance in enterococci : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 205). Ljubljana: [M. Zagode]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XIII, 72 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3049848] 80. BREMEC, Matejka. Razvoj metode verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje hantavirusov : diplomsko delo, univerzitetni študij = Development of novel real-time polymerase chain reaction for hantaviruses detection : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 226). Ljubljana: [M. Bremec]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 71 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3090296] 81. SODJA, Eva. Primerjava klasične bakteriološke diagnostike in molekularne metode za dokazovanje parodontopatogenih bakterij v vzorcih iz parodontalnih žepov : diplomsko delo, univerzitetni študij = A comparison of classical bacteriological diagnosis and molecular method for detection of periodontopathogenic bacteria in samples from periodontal pockets : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 254). Ljubljana: [E. Sodja]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2006. XIII, 93 f., graf. prikazi, tabele. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_sodja_eva.pdf. [COBISS.SI-ID 3185016]

NERAZPOREJENO 82. KOREN, Srečko, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, DRINOVEC, Borut, MARIN, Jožica, POLJAK, Mario. Splošna medicinska virologija. 2. ponatis. Ljubljana: Medicinski razgledi, 2005 [i. e.] 2006. 201 str., ilustr., tabele. ISBN 961-6260-02-2. [COBISS.SI-ID 225094144]

KATJA SEME [14504] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. BRINOVEC, Vladimir, LEŠNIČAR, Gorazd, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, MATIČIČ, Mojca, BAKLAN, Zvonko, POLJAK, Mario, SEME, Katja, FERLAN-MAROLT, Vera, LUZAR, Boštjan. Treatment of chronic hepatitis C : our experience. Hepato-gastroenterol., 2004, vol. 51, str. 506-511. [COBISS.SI-ID 1440063] 2. POLJAK, Mario, FUJS, Kristina, SEME, Katja, KOCJAN, Boštjan, VRTAČNIK-BOKAL, Eda. Retrospective and prospective evaluation of the Amplicor HPV test for detectionof 13 high-risk human papillomavirus genotypes on 862 clinical samples. Acta dermatovenerolog. Alp. Panon. Adriat., 2005, letn. 14, št. 4, str. 147-152. [COBISS.SI-ID 20483545]







http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_sodja_eva.pdf







3. MÜLLER-PREMRU, Manica, STROMMENGER, B., ALIKADIČ, Nadja, WITTE, W., FRIEDRICH, A. W., SEME, Katja, ŠVENT-KUČINA, Nataša, SMRKE, Dragica, ŠPIK, Vesna, GUBINA, Marija. New strains of community-acquired methicillin-resistant Staphylociccus aureus with Panton-Valentine leukocidin causing an outbreak of severe soft tissue infection in a football team. Eur J Clin Microbiol Infect Dis, 2005. [COBISS.SI-ID 20639449] 4. KOCJAN, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja, POTOČNIK, Marko, FUJS, Kristina, BABIČ, Dunja. Distribution of human papillomavirus genotypes in plucked eyebrow hairs from Slovenian males with genital warts. Infection, genetics and evolution, 2005, letn. 5, str. 225-229. [COBISS.SI-ID 20494041] 5. MEZEI, Maria, BABIČ, Dunja, SEME, Katja, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, POLJAK, Mario. Genetic variability of gag and env regions of HIV type 1 strains circulating in Slovenia. AIDS res. hum. retrovir., 2006, letn. 22, št. 1, str. 109-113. [COBISS.SI-ID 20613337] 6. BABIČ, Dunja, POLJAK, Mario, SEME, Katja, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik. Molecular epidemiology of HIV-1 subtypes based on analysis of pol sequences in Slovenia, 1996-2005. J Med Virol, 2006, letn. 78, str. 997-1002. [COBISS.SI-ID 21477593] 7. BABIČ, Dunja, ZELNIKAR, Mojca, SEME, Katja, VANDAMME, Anne-Mieke, SNOECK, Joke, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, KARNER, Primož, POLJAK, Mario. Prevalence of antiretroviral drug resistance mutations and HIV-1 non-B subtypes in newly diagnosed drug-naive patients in Slovenia, 2000-2004. Virus res.. [Print ed.], 2006, letn. 118, str. 156-163. [COBISS.SI-ID 21477337] 1.02 Pregledni znanstveni članek 8. LUFT, Sandi, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Laboratory diagnosis of human immunodeficiency virus infection. Acta dermatovenerolog. Alp. Panon. Adriat., 2004, vol. 13, no. 2, str. 43-49. [COBISS.SI-ID 1606975] 9. KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Genetska osnova odpornosti Staphylococcus aureus proti meticilinu = Genetic background of the Staphylococcus aureus methicillin resistance. Med. razgl. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2004, letn. 43, št. 4, str. 411-418. [COBISS.SI-ID 19162073] 10. SEME, Katja, POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, MOČILNIK, Tina, VINCE, Adriana. The role of core antigen detection in management of hepatitis C : a critical review. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 32, str. 92-101. [COBISS.SI-ID 20498649] 11. ŠTUNF, Špela, SEME, Katja, POLJAK, Mario. Virus hepatitisa D = Hepatitis D virus. Med. razgl. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 44, št. 4, str. 463-471. [COBISS.SI-ID 20484057] 1.04 Strokovni članek 12. ČIŽMAN, Milan, SEME, Katja. Povzročitelji okužb zgornjih dihal in diagnostika = Etiology and diagnostics of upper respiratory tract infections. Krka med. farm. (Slov. izd.). [Slovenska izd.], 2004, letn. 25, št. 37, str. 14-24. [COBISS.SI-ID 17817049] 13. ZDOVC, Irena, SEME, Katja. Staphylococcus intermedius je lahko nevaren tudi za ljudi = Staphylococcus intermedius can also be dangerous for humans. Vet. nov. (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2004, letn. 30, št. 11/12, str. 367-372. [COBISS.SI-ID 2210682] 14. POLJAK, Mario, KOCJAN, B.J., SEME, Katja, FUJS, Kristina, POTOČNIK, Marko, LUZAR, Boštjan, GALE, Nina. Humani virusi papiloma (HPV). Onkologija (Ljubl.), 2005, letn. 9, št. 2, str. 60-72. [COBISS.SI-ID 20483801] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 15. MÜLLER-PREMRU, Manica, SEME, Katja, KRIŽAN-HERGOUTH, Veronika, ANDLOVIC, Alenka, GUBINA, Marija. Trendi občutljivosti bakterij v Kliničnem centru. Ali je vzrok za visoko odpornost nekaterih bakterij širjenje odpornih klonov? = Trends of bacterial susceptibility in the University medical centre in Ljubljana. Is spreading of resistant clones in some bacterial species the reason for high rates of resistance?. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), marec 2004, letn. 43, suppl. 2, str. 41-52. [COBISS.SI-ID 17760729] 16. MEŠKO, Karmen M., POLJAK, Mario, SEME, Katja. Hepatitis viruses - microbiological properties. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 55-64. [COBISS.SI-ID 18615513] 17. POLJAK, Mario, SEME, Katja, MEŠKO, Karmen M., FUJS, Kristina, MOČILNIK, Tina, BABIČ, Dunja. Microbiological diagnosis of viral hepatitis. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 72-86. [COBISS.SI-ID 18616025] 18. POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, VRHOVAC, Maja, SEME, Katja, MEŠKO, Karmen M. Epidemiology of hepatitis C in Slovenia 1993-2003 : data from the Institute of microbiology and immunology. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 112-118. [COBISS.SI-ID 18617305]


















19. BAKLAN, Zvonko, POLJAK, Mario, SEME, Katja, ČELAN-LUCU, Branka, FRAS-STEFAN, Tamara, PIŠEC, Andrej, KREK, Jelka. Prevalence of hepatitis B and C virus infections among Slovenian intravenous drug users on methadone maintenance treatment. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 127-130. [COBISS.SI-ID 1767231] 20. LEŠNIČAR, Gorazd, POLJAK, Mario, LUZAR, Boštjan, FERLAN-MAROLT, Vera, BRINOVEC, Vladimir, MATIČIČ, Mojca, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, BAKLAN, Zvonko, VIDMAR, Ludvik, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Zdravljenje bolnikov s kroničnim hepatitisom B - naše izkušnje. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 141-157. [COBISS.SI-ID 1767999] 21. SEME, Katja, POLJAK, Mario, MEŠKO, Karmen M., FUJS, Kristina, BABIČ, Dunja, MOČILNIK, Tina. Microbiological monitoring of chronic viral hepatitis. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 158-173. [COBISS.SI-ID 18617817] 22. LUZAR, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja, MATIČIČ, Mojca, LEŠNIČAR, Gorazd, BRINOVEC, Vladimir, FERLAN-MAROLT, Vera. Histopathological features of chronic hepatitis C in haemodialysis patients. V: FERLAN-MAROLT, Vera (ur.), LUZAR, Boštjan (ur.), DENK, Helmut (ur.), SCHEUER, Peter Joseph (ur.). Viral hepatitis : proceedings. Ljubljana: Institute of Pathology, Faculty of Medicine, 2004, str. 201-207. [COBISS.SI-ID 18622681] 23. POLJAK, Mario, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Molecular diagnostics of parenterally transmissible viruses = Molekularna diagnostika parenteralno prenosljivih virusov. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 363-377. [COBISS.SI-ID 20476377] 24. SEME, Katja, POLJAK, Mario. Molecular diagnostics of bacterial pathogens = Molekularna diagnostika medicinsko pomembnih bakterij. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 393-400. [COBISS.SI-ID 20477145] 25. MEŠKO, Karmen M., POLJAK, Mario, SEME, Katja. Diagnostika virusnih okužb pri prejemnikih presadkov = Diagnosis of viral infections in transplant recipients. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005, str. 159-174. [COBISS.SI-ID 19826649] 26. ŠTRUMBELJ, Iztok, RIBIČ, Helena, FRANKO-KANCLER, Tatjana, BOŽANIĆ, Vinko, DERMOTA, Urška, SARJANOVIĆ, Ljudmila, KAVČIČ, Martina, HARLANDER, Tatjana, NAVERŽNIK-TROHA, Breda, SEME, Katja. Proučevanje odpornosti proti eritromicinu pri izolatih bakterije Streptococcuspyogenes iz dihal bolnikov v Sloveniji = Study od erythromycin resistance in Streptococcus pyogenes isolates from respiratory tract specimens of patients in Slovenia. V: GUBINA, Marija (ur.). Mikrobi in antibiotiki 2006 : [zbornik predavanj], Ljubljana, junij 2006, (Medicinski razgledi, Supplement, Letn. 45, 2). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2006, 2006, letn. 45, suppl. 2, str. 23-28. [COBISS.SI-ID 21288153] 27. GRMEK-KOŠNIK, Irena, SEME, Katja, IHAN, Alojz. Bakterijska interakcija = Bacterial interaction. V: GUBINA, Marija (ur.). Mikrobi in antibiotiki 2006 : [zbornik predavanj], Ljubljana, junij 2006, (Medicinski razgledi, Supplement, Letn. 45, 2). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2006, 2006, letn. 45, suppl. 2, str. 103-108. [COBISS.SI-ID 21290457] 28. SEME, Katja, ŠTRUMBELJ, Iztok, RIBIČ, Helena, TOMIČ, Viktorija, FRANKO-KANCLER, Tatjana, ZDOLŠEK, Barbara, BOŽANIĆ, Vinko, NAVERŽNIK-TROHA, Breda, DERMOTA, Urška, SARJANOVIĆ, Ljudmila, FIŠER, Jerneja, KAVČIČ, Martina, HARLANDER, Tatjana, VRABIČ, Verica, SODJA, Eva. Občutljivost povzročiteljev okužb dihal na antibiotike v Sloveniji = Antimicrbial susceptibility of common respiratory tract pathogens in Slovenia. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 55-65. [COBISS.SI-ID 20943065] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 29. POLJAK, Mario, BABIČ, Dunja, SEME, Katja. Mikrobiološka diagnostika okužbe s HIV. V: FISTER, Miša (ur.), EBERT, Maja (ur.). 7. šolanje Stop hiv & aids, Medicinska fakuleta, Ljubljana/Rovte : delavnice varne in zdrave spolnosti, [2004 okt 18-21, Ljubljana]. Ljubljana: Društvo študentov medicine Slovenije, 2004, str. 19-20. [COBISS.SI-ID 19521241] 30. POLJAK, Mario, MEŠKO, Karmen M., SEME, Katja. Virusne okužbe pri imunsko oslabljenih bolnikih = Viral infections in the immunocompromised patients. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), 2004, letn. 43, suppl. 5, str. 75-80. [COBISS.SI-ID 18596057]














31. POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, BABIČ, Dunja. Real-time PCR for detection of parenterally transmissible viruses. V: BERENCSI, György (ur.), KHAN, Akbar S. (ur.), HALOUŽKA, Jiri (ur.). Emerging biological threat, (NATO Science Series, Series I, Life and behavioural sciences,, v. 370). Amsterdam: IOS Press, cop. 2005, str. 77-83. [COBISS.SI-ID 20499161] 32. POTOČNIK, Marko, POLJAK, Mario, KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja. Genitalne okužbe s humanimi virusi papiloma = Genital infections with human papillomaviruses. V: MILJKOVIĆ, Jovan (ur.). Strokovno srečanje z mednarodno udeležbo. Maribor: Splošna bolnišnica, 2005, str. 27-38. [COBISS.SI-ID 20454617] 33. JURCA, Tomaž, SEME, Katja, KEŠE, Darja. Dokazovanje bakterijskih povzročiteljev pljučnic = Aetiological diagnosis of bacterial pneumonia. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 97-108. [COBISS.SI-ID 20944089] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 34. FUJS, Kristina, KOCJAN, Boštjan, POLJAK, Mario, SEME, Katja. Introduction of grey-zone in the routine detection of human papillomaviruses using hybrid capture 2 test is advisable. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 216. [COBISS.SI-ID 18361561] 35. JURIČ, R., SIMONČIČ, Boris, SEME, Katja, KANSKY, Andrej, SOTOŠEK, Borut. Longterm effect of sonic toothbrush on periimplant tissues and microbiota. J. dent. res., 2004, letn. 83, št. Spec Issue A, [str. 836]. [COBISS.SI-ID 17485529] 36. HOMAN, Matjaž, POLJAK, Mario, KOCJAN, B.J., PANTER, Gabriela, SEME, Katja, GUBINA, Marija. Helicobacter pylori cagA and iceA genotypes in Slovenian pediatric population. J Pediatr Gastroenterol Nutr, 2004, letn. 39, suppl. 1, str. S384. [COBISS.SI-ID 20591577] 37. ŠTRUMBELJ, Iztok, KOSOWSKA-SHICK, Klaudia, SEME, Katja, APPELBAUM, Peter C. Molecular insight into epidemiology and resistance mechanisms of group G beta-hemolytic streptococci, isolated in the Pomurje region = Molekularna epidemiologija in analiza mehanizmov odpornosti beta hemolitičnih streptokokov skupine G, osamljenih v Pomurju. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 455-456. [COBISS.SI-ID 20479705] 38. KRALJ, Metka, KOCJAN, Boštjan, FURLAN, Marja, POLJAK, Mario, SEME, Katja. Evaluation of a real time polymerase chain reaction protocol for detection of Bordetella pertussis in clinical samples = Ovrednotenje protokola verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokaz bakterije Bordetella pertussis v kliničnih vzorcih. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 457. [COBISS.SI-ID 20479961] 39. KOCJAN, Boštjan, MOČILNIK, Tina, SEME, Katja, POLJAK, Mario. E6 and E7 genomic diversity and intratype phylogeny of Slovenian HPV-53 isolates = Genetska raznolikost in filogenetska opredelitev podtipskih različic genotipa humanih virusov papiloma HPV-53. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 466-467. [COBISS.SI-ID 20481497] 40. KOCJAN, Boštjan, SEME, Katja, FUJS, Kristina, POLJAK, Mario. E2 genetic diversity of Slovenian human papillomavirus genotypes HPV-6 and HPV-11 = Genetska raznolikost slovenskih genotipov E2 ORF humanih virusov papiloma HPV-6 in HPV-11. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 468-469. [COBISS.SI-ID 20481753] 41. BABIČ, Dunja, POLJAK, Mario, SEME, Katja, ZELNIKAR, Mojca, TOMAŽIČ, Janez, VIDMAR, Ludvik, KARNER, Primož. Prevalence of antiretroviral drug resistance mutations HIV-1 and non-B subtypes in newly diagnosed drug-naive patients in Slovenia, 2000 to 2004 = Prevalenca mutacij, povezanih z odpornostjo virusa HIV-1 proti protiretrovirusnim zdravilom in ne-B podtipov pri nonoodkritih bolnikih v Sloveniji, 2000-2004. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 475. [COBISS.SI-ID 20483289] 42. SIMONČIČ, Boris, SEME, Katja, SODJA, Eva. Ultrasonic vs. curette scaling in transcanine region : a comparison of clinical and microbiological outcome. J. clin. periodontol., 2006, letn. 33, suppl. 7, str. 113. [COBISS.SI-ID 21242585] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 43. ŠVENT-KUČINA, Nataša, KOLMAN, Jana, SEME, Katja, GUBINA, Marija, MÜLLER-PREMRU, Manica. Estimation of MRSA eradication in patients treated with decolonisation procedures from surveillance specimens. V: TRIPKOVIĆ, Vesna (ur.), HORVATIĆ, Jasminka (ur.). Fifth Congress of the International














Federation of Infection Control. [Abstract book]. [S.l.: International Federation of Infection Control, 2004], str. 79. [COBISS.SI-ID 18365913] 44. JURIČ, R., SIMONČIČ, Boris, SEME, Katja, KANSKY, Andrej, SOTOŠEK, Borut. Elektrovibracijska zobna ščetka - 4 leta kliničnih izkušenj. V: JOVANOVIČ, Katarina (ur.), VELKOV, Aleksander (ur.). Iz prakse za prakso. Ljubljana: Slovensko zdravniško društvo, Stomatološka sekcija, 2004, str. 25. [COBISS.SI-ID 18950873] 45. MRVIČ, Tatjana, RADEŠČEK-RAKAR, Rasta, SEME, Katja. Oslovski kašelj : epidemiološke značilnosti, klinična slika, diagnostika in zdravljenje bolnikov na Kliniki za infekcijske bolezni v Ljubljani. V: GREGORIČ, Alojz (ur.). XIV. srečanje pediatrov v Mariboru z mednarodno udeležbo in I. srečanje medicinskih sester, Maribor, 16. in 17. aprila 2004. Zbornik. Maribor: Splošna bolnišnica, 2004, str. 146. [COBISS.SI-ID 18401497] 46. SEME, Katja. Etiologija in diagnostika bakterijskih okužb. V: FRANKIČ, Darja (ur.). Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij : [zbornik prispevkov]. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2005, str. 7. [COBISS.SI-ID 19438553]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Mentor pri magistrskih delih 47. TOMIČ, Viktorija. Primerjava metod za dokazovanje bakterij Staphylococcus aureus odpornih proti meticilinu (MRSA) : [magistrsko delo]. Ljubljana: [V. Tomič], 2005. 84 f., tabele. [COBISS.SI-ID 2868500] Mentor pri diplomskih delih 48. KRALJ, Marjetka. Ovrednotenje protokola verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokaz bakterije Bordetella pertussis v kliničnih vzorcih : diplomsko delo, univerzitetni študij = Evaluation of a real time polymerase chain reaction protocol for detection of Bordetella pertussis in clinical samples : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 218). Ljubljana: [M. Kralj]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XI, 64 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3077240] 49. ZAGODE, Maja. Primerjava petih metod za ugotavljanje odpornosti enterokokov proti glikopeptidom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of five methods for detection of glycopeptide resistance in enterococci : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 205). Ljubljana: [M. Zagode]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XIII, 72 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3049848] 50. SODJA, Eva. Primerjava klasične bakteriološke diagnostike in molekularne metode za dokazovanje parodontopatogenih bakterij v vzorcih iz parodontalnih žepov : diplomsko delo, univerzitetni študij = A comparison of classical bacteriological diagnosis and molecular method for detection of periodontopathogenic bacteria in samples from periodontal pockets : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 254). Ljubljana: [E. Sodja]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2006. XIII, 93 f., graf. prikazi, tabele. http://www.digitalna-knjiznica.bf.uni-lj.si/dn_sodja_eva.pdf. [COBISS.SI-ID 3185016] Komentor - drugo 51. JERAJ, B., KIC, N. Ali si je smiselno umivati zobe? = Does washing our teeth make sense?. V: VITEZIĆ, Natalija (ur.). 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija, 28. in 29. oktober 2004. 34. Krkine nagrade : 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija 28.-29. oktober 2004. Novo mesto: Krka, [2004], str. 153. [COBISS.SI-ID 19099865] Pisec recenzij 52. ZELNIKAR, Mojca. Primerjava dveh metod sekvenčne analize za določanje mutacij, povezanih z odpornostjo HIV-1 proti protiretrovirusnim zdravilom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Evaluation of two sequencing-based assays for the detection of HIV-1 drug resistance mutations : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 186). Ljubljana: [M. Zelnikar]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2004. XIV, 84 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 2985080] 53. KRŽIŠNIK, Jerneja. Identifikacija težje določljivih vrst netuberkuloznih mikobakterij izoliranih iz humanih kužnin : diplomsko delo, univerzitetni študij = Identification of rarely isolated non-tuberculous mycobacterial species from clinical specimens : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 206). Ljubljana: [J. Kržišnik]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 76 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3052152] 54. CIMERMAN, Mojca. Primerjava dveh metod za določanje genotipa virusa hepatitisa C : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of two methods for genotyping of hepatitis C virus : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske















naloge, 217). Ljubljana: [M. Cimerman]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. IX, 45 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3076984] 55. DOPLIHAR, Ana. Primerjava dveh različic verižne reakcije s polimerazo za dokazovanje enterovirusov : diplomsko delo, univerzitetni študij = Comparison of two versions of polymerase chain reaction for diagnosis of enteroviruses : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 207). Ljubljana: [A. Doplihar]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 62 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3054200] 56. KOGOJ, Rok. Točkovne mutacije gena gyrA in posredovanje rezistence proti ciprofloksacinu pri bakteriji Helicobacter pylori : diplomsko delo, univerzitetni študij = Point mutations of the gyrA gene that confer ciprofloxacin resistance in Helicobacter pylori : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 230). Ljubljana: [R. Kogoj]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XI, 78 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3095160] 57. GUBINA, Marija (ur.). Mikrobi in antibiotiki 2006 : [zbornik predavanj], Ljubljana, junij 2006, (Medicinski razgledi, Supplement, Letn. 45, 2). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2006. 109 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 2322495]

MATEJA POLJŠAK-PRIJATELJ [08755] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. LOPMAN, Ben, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, ZIMŠEK, Janet. Increase in viral gastroenteritis outbreaks in Europe and epidemic spread of new norovirus variant. Lancet (Br. ed.). [Print ed.], 2004, letn. 363, str. 682-688. [COBISS.SI-ID 18610137] 2. STOPAR, David, ČERNE, Andreja, ŽIGMAN, Mihaela, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, TURK, Valentina. Viral abundance and a high proportion of lysogens suggest that viruses are important members of the microbial community in the Gulf of Trieste. Microb. ecol., 2004, vol. 47, str. 1-8. [COBISS.SI-ID 2910328] 3. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, BARLIČ-MAGANJA, Darja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, MARIN, Jožica. The emergence of rotavirus genotype G9 in hospitalised children in Slovenia. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, vol. 33, no. 1, str. 7-11. [COBISS.SI-ID 2263930] 4. GNEZDA MEIJER, Kaja, MAHNE, Ivan, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STOPAR, David. Host physiological status determines phage-like particle distribution in the lysate. FEMS microbiol. ecol., 2006, vol. 55, no. 1, str. 136-145. [COBISS.SI-ID 3108216] 5. FIJAN, Sabina, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STEYER, Andrej, KOREN, Srečko, CENCIČ, Avrelija, ŠOSTAR-TURK, Sonja. Rotaviral RNA found in wastewaters from hospital laundry. Int. j. hyg. environ. health (Print), 10 January 2006, vol. 209, iss. 1, str. 97-102. http://dx.doi.org/10. 1016/j.ijheh.2005.08.003. [COBISS.SI-ID 9886230] 6. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, SEDMAK, Marjeta, VIDMAR, Ludvik, ZIMŠEK, Janet, MARIN, Jožica. First detection of group C rotavirus in patients with gastroenteritis in Slovenia. J Med Virol, 2006, letn. 78, str. 1250-1255. [COBISS.SI-ID 21476569] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 7. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STEYER, Andrej, ZIMŠEK, Janet. Molecular diagnostics of gastroenteritis viruses = Molekularna diagnostika virusnih gastroenteritisov. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 387-391. [COBISS.SI-ID 20476889] 8. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, ZIMŠEK, Janet, ŠEST, I., MARIN, Jožica, KLEMENC, Polona. Electron microscopy as a guideline in viral diagnostics of acute respiratory illness of unknown ethiology. V: ČEH, Miran (ur.), DRAŽIĆ, Goran (ur.), FIDLER, Sanja (ur.). 7th Multinational Congress on Microscopy, June 26-30, 2005, Portorož, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: Slovene Society for Microscopy: Department for Nanostructured Materials, "Jožef Stefan" Institute, 2005, str. 449-450. [COBISS.SI-ID 19601369] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 9. LUŽNIK-BUFON, Tatjana, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STEYER, Andrej, ZIMŠEK MIJOVSKI, J., MARIN, Jožica, BALOG, Tina, BRAJDIH, Jana, PREVEC, Metka. Virusni gastroenteritis = Viral gastroenteritis. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), marec 2004, letn. 43, suppl. 2, str. 121-129. [COBISS.SI-ID 17762265] 10. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STEYER, Andrej, ZIMŠEK, Janet, ŠEST, I., MARIN, Jožica. Electron microscopy in the diagnosis of viral disease: we still need it. V: ČEH, Miran (ur.), DRAŽIĆ, Goran (ur.),









http://dx.doi.org/10.1016/j.ijheh.2005.08.003







FIDLER, Sanja (ur.). 7th Multinational Congress on Microscopy, June 26-30, 2005, Portorož, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: Slovene Society for Microscopy: Department for Nanostructured Materials, "Jožef Stefan" Institute, 2005, str. 447-448. [COBISS.SI-ID 19601113] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 11. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, STEYER, Andrej, ZIMŠEK MIJOVSKI, J., RAJAPAKSE JERINA, D., BARLIČ-MAGANJA, Darja, GROM, Jože. Noroviruses found in the pig farm in Slovenia. V: Abstractbook. Dijon: [s.n.], 2004, str. 66. [COBISS.SI-ID 2176378] 12. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, ZIMŠEK MIJOVSKI, J., BARLIČ-MAGANJA, Darja, HOČEVAR-GROM, Ada. Human calicivirus outbreaks in Slovenia in 2000-2003. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 103. [COBISS.SI-ID 18361049] 13. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, BARLIČ-MAGANJA, Darja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, MARIN, Jožica. Molecular characterisation of emerging human G9 rotavirus in Slovenia. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 295. [COBISS.SI-ID 18362073] 14. STEYER, Andrej, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, MARIN, Jožica. High incidence of hospitalization for rotaviral gastroenteritis in children up to 5 years of age in Slovenia. V: World congress of the World society for pediatric infectious disease, Warsaw, September 1-4, 2005. Book of abstracts. [Geneva: World Society for Pediatric Infectious Diseases, 2005], str. 115. [COBISS.SI-ID 20866777] 15. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, FRATNIK, Adela, STEYER, Andrej, ZIMŠEK, Janet. Detection of astrovirus gastroenteritis in children - comparison of three different methods. V: Microbes in a changing world : abstracts. Washington: American Society for Microbiology, 2005, str. 15. [COBISS.SI-ID 20864729] 16. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, ZIMŠEK, Janet, HOČEVAR-GROM, Ada, MARIN, Jožica. Detection of rotaviruses in the municipal drinking water in Slovenia. V: Microbes in a changing world : abstracts. Washington: American Society for Microbiology, 2005, str. 154. [COBISS.SI-ID 20865241] 17. ZIMŠEK MIJOVSKI, J., POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, BARLIČ-MAGANJA, Darja, HOČEVAR-GROM, Ada. Human calcivirus outbreaks in Slovenia in 2000-2002 = Epidemije povzročene s človeškimi kalcivirusi v Sloveniji v letih 2000-2002. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 473. [COBISS.SI-ID 20482521] 18. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, MARIN, Jožica. Rotavirus genotypes in Slovenia between 1988-2003 = Rotavirusni genotipi v Sloveniji med leti 1988-2003. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 474. [COBISS.SI-ID 20482777] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 19. STEYER, Andrej, POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, MARIN, Jožica. Rotavirus genotypes in Slovenia between 1988-2003. V: 8th international symposium on double-stranded RNA viruses. Final program and abstracts. Roma: Istituto Superiore di Sanita, 2003, str. 141. [COBISS.SI-ID 18358745] 20. POLJŠAK-PRIJATELJ, Mateja, ZIMŠEK, J., STEYER, Andrej, MARIN, Jožica. Microbes in food : can we measure contribution of viruses. V: RASPOR, Peter (ur.), SMOLE MOŽINA, Sonja (ur.), CENCIČ, Avrelija (ur.). The 19th International ICFMH Symposium Food micro 2004, 12-16th September 2004, Portorož, Slovenia. New tools for improving microbial food safety and quality - biotechnology and molecular biology approaches : book of abstracts : dedicated to professor David A. A. Mossel. Ljubljana: Slovenian Microbiological Society, 2004, str. 72. [COBISS.SI-ID 18328281]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Komentor pri diplomskih delih 21. FRATNIK, Adela. Molekularno določanje človeških astrovirusov v iztrebkih bolnikov, obolelih za virusnim gastroenteritisom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of human astroviruses in faeces of patients with gastroenteritis : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 199). Ljubljana: [A. Fratnik]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. X, 53 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3027576] 22. KOVAČ, Katarina. Molekularno določanje človeških kalicivirusov v iztrebkih bolnikov, obolelih za virusnim gastroenteritisom : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of human caliciviruses in faeces of patients with gastroenteritis : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 214). Ljubljana: [K. Kovač]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 65 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3061368] 23. ČEH, Vanja. Poskus izolacije virusnih nukleinskih kislin v hrani in vodi : diplomsko delo, univerzitetni študij = Isolation of viral nucleic acids from food and water : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 204). Ljubljana: [V. Čeh]:















[BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. X, 54 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3042424] 24. JAMNIKAR, Uroš. Molekularno določanje rotavirusov v iztrebkih prašičev in telet : diplomsko delo, univerzitetni študij = Molecular detection of rotaviruses in faeces of pigs and calves : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 261). Ljubljana: [U. Jamnikar]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2006. X, 52 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3213432]

DARJA DUH [21334] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. DUH, Darja, TOZON, Nataša, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia : molecular evidence of Babesia canis and Babesia canis vogeli. Vet. res. (Paris), 2004, no. 3, vol. 35, str. 363-368. [COBISS.SI-ID 1988730] 2. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Cervids as Babesiae Hosts, Slovenia. Emerg. infect. dis. (Print), 2005, vol. 11, no. 7, str. 1121-1123. [COBISS.SI-ID 2325626] 3. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 33, str. 331-335. [COBISS.SI-ID 19884761] 4. DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, PETROVEC, Miroslav, DEDUSHAJ, Iusuf, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Novel one-step real-time RT-PCR assay for rapid and specific diagnosis of Crimean-Congo hemorrhagic fever encountered in the Balkans. J. virol. methods. [Print ed.], 2006, letn. 133, str. 175-179. [COBISS.SI-ID 20966105] 1.03 Kratki znanstveni prispevek 5. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular characterization of human pathogen Babesia EU1 in Ioxides ricinus ticks from Slovenia. J. parasitol., 2005, letn. 91, št. 2, str. 463-465. [COBISS.SI-ID 19502809] 6. DUH, Darja, SLOVÁK, Mirko, SAKSIDA, Ana, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection of Babesia canis in Dermacentor reticulatus ticks collected in Slovakia. Biologia, 2006, letn. 61, št. 2, str. 231-233. [COBISS.SI-ID 21170905] 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 7. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Babezioza pri psih - okuženost psov v Sloveniji z Babesio canis canis in Babesio canis vogeli. V: III. strokovno srečanje sekcije zasebnih veterinarjev praktikov Veterinarske zbornice, Podčetrtek, Terme Olimia, 5. in 6. marec 2004. [s. l.]: [Veterinarska zbornica], 2004, 2 str. [COBISS.SI-ID 1933946] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 81-85. [COBISS.SI-ID 20176089] 9. TOZON, Nataša, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRAŠEK, Katja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Canine babesiosis in Slovenia: clinical findings in dogs infected with Babesia canis canis and Babesia canis vogeli. V: Congress proceedings. Glasgow: ECVIM, 2005, str. 215. [COBISS.SI-ID 2370938] 10. DUH, Darja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular diagnostics of emerging infectious disease = Molekularna diagnostika porajajočih se in nevarnih mikroorganizmov. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 439-447. [COBISS.SI-ID 20478425] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 11. JELOVŠEK, Mateja, DUH, Darja, STRAŠEK, Katja, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Mikrobiološka diagnostika Krimsko-Kongoške hemoragične mrzlice = Microbiological diagnostics of Crimean-Congo hemorrhagic fever. Farm. vestn., 2004, letn. 55, poseb št. , str. 420-421. [COBISS.SI-ID 18934745] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 12. SAKSIDA, Ana, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of RT-PCR detection of TBEV RNA for early differential diagnosis of















TBE. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 235. [COBISS.SI-ID 18361817] 13. KNAP, Nataša, DUH, Darja, BIRTLES, Richard J., TRILAR, Tomi, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Molecular detection and characterization of Bartonella species infecting small mammals in Slovenia = Molekularno dokazovanje in opredelitev bakterij rodu Bartonella v malih sesalcih v Sloveniji. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 463. [COBISS.SI-ID 20480985] 14. DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, BIDOVEC, Andrej, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Enzootic cycle of Babesia EU1 - an emerging human pathogen in Europe = Enzootski krog parazita Babesia EU1 - porajajočega se humanega patogena v Evropi. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 464-465. [COBISS.SI-ID 20481241] 15. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. A novel one-step real-time RT-PCR assay for CCHF virus detection in clinical specimens and ticks = Nova metoda verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje virusa KKHM v kliničnih vzorcih in klopih. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 470-471. [COBISS.SI-ID 20482009] 16. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, SLEMENIK-PUŠNIK, Cirila, KOŽELJ, Mirta, KLOKOČOVNIK, Tomislav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, DOLENC-STRAŽAR, Zvezdana, BENKO, Davorin, ROJKO, Tereza, DUH, Darja. Native valve endocarditis due to bartonella henselae in an immunocompetent man - a case report. Slov. kardiol., 2005, letn. 2, suppl. 1, str. 57. [COBISS.SI-ID 19960025] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 17. PETROVEC, Miroslav, DUH, Darja, SAKSIDA, Ana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Pomen dokazovanja virusa CCHF v Sloveniji = The importance of CCHF virus diagnosis in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 18-19. [COBISS.SI-ID 19095257]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.08 Doktorska disertacija 18. DUH, Darja. Molekularne in epidemiološke značilnosti babezij v Sloveniji = Molecular and epidemiological characteristics of Babesia in Slovenia : doktorsko delo. Ljubljana: [D. Duh], 2004. 99 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 217597952]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Komentor pri diplomskih delih 19. BREMEC, Matejka. Razvoj metode verižne reakcije s polimerazo v realnem času za dokazovanje hantavirusov : diplomsko delo, univerzitetni študij = Development of novel real-time polymerase chain reaction for hantaviruses detection : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 226). Ljubljana: [M. Bremec]; [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XII, 71 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3090296]










BORIS TURK [07561] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. ROSSI, Andrea, DEVERAUX, Quinn, TURK, Boris, SALI, Andrej. Comprehensive search for cysteine for cathepsins in the human genome. Biol Chem, 2004, vol. 385, str. 363-372. [COBISS.SI-ID 18223655] 2. FONOVIĆ, Marko, BRÖMME, Dieter, TURK, Vito, TURK, Boris. Human cathepsin F : expression in baculovirus system, characterization and inhibition by protein inhibitors. Biol Chem, 2004, vol. 385, str. 505-509. [COBISS.SI-ID 18274599] 3. CIRMAN, Tina, OREŠIĆ, Kristina, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, TURK, Vito, REED, John C., MYERS, Richard M., SALVESEN, Guy S., TURK, Boris. Selective disruption of lysosomes in HeLa cells triggers apoptosis mediated by cleavage of bid by multiple papain-like lysosomal cathepsins. J Biol Chem, 2004, vol. 279, str. 3578-3587. [COBISS.SI-ID 18033959] 4. BRÖMME, Dieter, NALLASETH, Ferez S., TURK, Boris. Production and activation of recombinant papain-like cysteine proteases. Methods (S. Diego Calif.), 2004, vol. 32, str. 199-206. [COBISS.SI-ID 18121511] 5. NASCIMENTO, Fábio, RIZZI, Claudia C.A., NANTES, Iseli L., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Boris, CARMONA, Adriana K., NADER, Helena B., JULIANO, Luiz, TERSARIOL, Ivarne L.S. Cathepsin X bind to cell surface heparan sulfate proteoglycans. Arch. biochem. biophys.. [COBISS.SI-ID 18926887] 6. BRATKOVIČ, Tomaž, LUNDER, Mojca, POPOVIČ, Tatjana, KREFT, Samo, TURK, Boris, ŠTRUKELJ, Borut, URLEB, Uroš. Affinity selection to papain yields potent peptide inhibitors of cathepsins L,B, H, and K. Biochem. biophys. res. commun., 2005, vol. 332, no. 3, str. 897-903. [COBISS.SI-ID 1749873] 7. GREGORC, Uroš, IVANOVA, Saška, THOMAS, Miranda, TURK, Vito, BANKS, Lawrence, TURK, Boris. hDLG/SAP97, a member of the MAGUK protein family, is a novel caspase target during cell-cell detachment in apoptosis. Biol Chem, 2005, vol. 386, str. 705-710. [COBISS.SI-ID 19179815] 8. HORN, Martin, DOLEČKOVÁ-MAREŠOVÁ, Lucie, RULÍŠEK, Lubomir, MÁŠA, Martin, VASILJEVA, Olga, TURK, Boris, GAN-ERDENE, Tudeviin, BAUDYŠ, Miroslav, MAREŠ, Michael. Activation processing of cathepsin H impairs recognition by its propeptide. Biol Chem, 2005, vol. 386, str. 941-947. [COBISS.SI-ID 19319079] 9. PUZER, Luciano, COTRIN, Simone S., CEZARI, Maria H. S., HITARA, Izaura Y., JULIANO, Maria A., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Dušan, TURK, Boris, JULIANO, Luiz, CARMONA, Adriana K. Recombinant human cathepsin X is carboxymonopeptidase only : a comparison with cathepsins B and L. Biol Chem, 2005, vol. 386, str. 1191-1195. [COBISS.SI-ID 19495463] 10. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Inhibitory properties of cystatin F and its localiation in U937 promonocyte cells. Eur. j. biochem., 2005, vol. 272, str. 1535-1545. [COBISS.SI-ID 18915111] 11. KOS, Janko, SEKIRNIK, Andreja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, WERLE, Bernd, GOLOUH, Rastko, REPNIK, Urška, JERAS, Matjaž, TURK, Vito. Carboxypeptidases cathepsins X and B display distinct protein profile in human cells and tissues. Exp. cell res., 2005, vol. 306, iss. 1, str. 103-113. [COBISS.SI-ID 19009063] 12. VASILJEVA, Olga, DOLINAR, Marko, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, TURK, Vito, TURK, Boris. Recombinant human procathepsin S is capable of autocatalytic processing at neutral pH in the presence of glycosaminoglycans. FEBS lett.. [Print ed.], 2005, vol. 579, str. 1285-1290. [COBISS.SI-ID 18842407] 13. KOPITAR-JERALA, Nataša, SCHWEIGER, Ana, MYERS, Richard M., TURK, Vito, TURK, Boris. Sensitization of stefin B-deficiet thymocytes towards staurosporin-induced apoptosis is independent of cysteine cathepins. FEBS lett.. [Print ed.], 2005, vol. 579, str. 2149-2155. [COBISS.SI-ID 18952999] 14. GREGORC, Uroš, DOBERŠEK, Andreja, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris, KOPITAR-JERALA, Nataša. A novel caspase-7 specific monoclonal antibody. Immunol. lett.. [Print ed.], 2005, vol. 98, str. 167-169. [COBISS.SI-ID 18910759] 15. STOKA, Veronika, TURK, Boris, TURK, Vito. Lysosomal cysteine protease : structural features and their role in apoptosis. IUBMB life, 2005, vol. 57, str. 347-353. [COBISS.SI-ID 19103527] 16. TURK, Boris, TURK, Dušan, SALVESEN, Guy S. Regulation cysteine protease activity : essential role of protease inhibitors as guardians and regulators. Medicinal chemistry reviews. [Online ed.], 2005, vol. 2, str. 283-197. [COBISS.SI-ID 19191079] 17. OBERMAJER, Nataša, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, KOS, Janko. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. cell res., 2006, vol. 312, str. 2515-2527. [COBISS.SI-ID 1920113] 18. KOSEC, Gregor, ALVAREZ, Vanina, AGÜERO, Fernán, SÁNCHEZ, Daniel, DOLINAR, Marko, TURK, Boris, TURK, Vito, CAZZULO, Juan José. Metacaspases of Trypanosoma cruzi : possible candidates for



















programmed cell death mediators. Mol. biochem. parasitol.. [Print ed.], 2006, vol. 145, str. 18-28. [COBISS.SI-ID 19526439] 19. TURK, Boris. Targeting proteases : successes, failures and future prospects. Nature reviews, Drug discovery, 2006, vol. 5, str. 785-799. [COBISS.SI-ID 20086311] 1.02 Pregledni znanstveni članek 20. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris. Cysteine cathepsins in the immune response. Tissue antigens, 2006, vol. 67, str. 349-354. [COBISS.SI-ID 19827239] 1.03 Kratki znanstveni prispevek 21. TURK, Vito, KOS, Janko, TURK, Boris. Cysteine cathepsins (proteases) - on the main stage of cancer?. Cancer cell, 2004, vol. 5, str. 409-410. [COBISS.SI-ID 18246695] 1.04 Strokovni članek 22. PREMZL, Aleš, TURK, Boris. Proteaze in njihova vloga pri rakavih obolenjih. Kem. šoli, 2006, letn. 18, št. 1, str. 24-29. [COBISS.SI-ID 19815207] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 23. CAGLIČ, Dejan, KUMELJ, Tjaša, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, PEJLER, Gunnar, TURK, Boris. Glycosaminoglycans can accelerate processing of human recombinant procathepsin B in vitro. V: 21st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers, 25th-29th February, 2004. [S.l.: s.n.], 2004, str. 18. [COBISS.SI-ID 18128167] 24. GREGORC, Uroš, IVANOVA, Saška, BANKS, Lawrence, TURK, Vito, TURK, Boris. Cleavage of MAGUKs family proteins during apoptosis. V: 21st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers, 25th-29th February, 2004. [S.l.: s.n.], 2004, str. 32. [COBISS.SI-ID 18128423] 25. TURK, Boris. Lysosomal pathways to apoptosis : role of papain-like cysteine proteases. V: 21st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers, 25th-29th February, 2004. [S.l.: s.n.], 2004, str. 70. [COBISS.SI-ID 18128679] 26. IVANOVA, Saška, GREGORC, Uroš, BANKS, Lawrence, BREDT, David S., TURK, Vito, TURK, Boris. Members of the MAGUK family are substrates for the executioner caspases. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 38. [COBISS.SI-ID 18883623] 27. GREGORC, Uroš, IVANOVA, Saška, BANKS, Lawrence, TURK, Vito, TURK, Boris. Tumour suppresors of MAGUK family in apoptosis. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 72. [COBISS.SI-ID 17575641] 28. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Proapoptotic Bcl-2 homologue Bid is an important mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in SH-SY5Y cells. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004. [COBISS.SI-ID 18481959] 29. FONOVIĆ, Marko, BRÖMME, Dieter, TURK, Vito, TURK, Boris. Human cathepsin F : expression in baculovirus system, characterization and inhibition by protein inhibitors. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, 2004, vol. 385, str. 76. [COBISS.SI-ID 18477607] 30. ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, CAGLIČ, Dejan, DOLINAR, Marko, TURK, Dušan, TURK, Vito, TURK, Boris. The autocatalytic processing of procathepsin B is initiated by proenzyme activity and is accelerated by glycosaminoglycans. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 21. [COBISS.SI-ID 18468391] 31. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins : pathways to apoptosis. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 31. [COBISS.SI-ID 18468647] 32. CAGLIČ, Dejan, KUMELJ, Tjaša, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, PEJLER, Gunnar, TURK, Boris. Involvement of glycosaminoglycans in processing of procathepsin B in vitro. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 71. [COBISS.SI-ID 18474791] 33. RIZZI, Claudia C.A., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Boris. The lysosomal peptidase cathepsin X bins heparan sulfate proteoglycans at cell surface. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International

















Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 80. [COBISS.SI-ID 18478119] 34. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Stefin B co-immunoprecipitates with histones in T98G astrocytoma cell line. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 88. [COBISS.SI-ID 18479143] 35. KOSEC, Gregor, ALVAREZ, Vanina, AGÜERO, Fernán, SÁNCHEZ, Daniel, DOLINAR, Marko, TURK, Boris, TURK, Vito, CAZZULO, Juan José. Metacaspases of trypanosoma cruzi : possible candidates for programmed cell death mediators of protozon parasite. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 106. [COBISS.SI-ID 18481703] 36. IVANOVA, Saška, GREGORC, Uroš, BANKS, Lawrence, BREDT, David S., TURK, Vito, TURK, Boris. Role of MAGUKs in apoptosis. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 109. [COBISS.SI-ID 18482215] 37. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Proapoptotic Bcl-2 homologue Bid is an important mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in SH-SY5Y cells. V: 12th ECDO Euroconference on Apoptosis, September 17-20, Chania, Greece. Program and book of abstracts. [S.l.]: ECDO, 2004, str. P-13. [COBISS.SI-ID 18760999] 38. IVANOVA, Saška, GREGORC, Uroš, BANKS, Lawrence, BREDT, David S., TURK, Vito, TURK, Boris. Role of MAGUKs in apoptosis. V: 12th ECDO Euroconference on Apoptosis, September 17-20, Chania, Greece. Program and book of abstracts. [S.l.]: ECDO, 2004, str. P-75. [COBISS.SI-ID 18498087] 39. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Bid : an important mediator of cathepsin-induced apoptosis. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 18. [COBISS.SI-ID 18882855] 40. CAGLIČ, Dejan, KUMELJ, Tjaša, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, PEJLER, Gunnar, TURK, Boris. Mystery of glycosaminoglycans in the story of procathepsin B autoactivation. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 21. [COBISS.SI-ID 18883367] 41. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Interactions of stefin B with cysteine proteases in LPS stimulated and unstimilated THP-1 monocytes. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 26. [COBISS.SI-ID 19745575] 42. TURK, Boris, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito. Cysteine cathepsins pathways to apoptosis. V: Apoptosis and immunity 2005 : Novotel Palm Cove Resort, Australia 31st May - 3 June 2005 : abstracts and delegate information. [S.l.: s. n.], 2005, str. 20. [COBISS.SI-ID 20031015] 43. TURK, Vito, STOKA, Veronika, TURK, Boris. Human cysteine cathepsins : structure and function : invited talk presented at PABMB, 10th Congress of Panamerican Association for Biochemistry and Molecular Biology, 3-6 December, Buenos Aires, Argentina. Biocell (Mendoza), 2005, vol. 29, suppl. , str. 52. [COBISS.SI-ID 19547431] 44. STOKA, Veronika, CHEN, Sylvia, TURK, Boris, BREDESEN, Dale E. Mechanisms of activation and regulation of the intrinsic pathway of apoptosis during brain development and aging. V: KREFT, Marko (ur.), CHOWDHURY HAQUE, Helena (ur.), ZOREC, Robert (ur.). International Cell Physiology & Engineering Meeting [and] 12th Young Neuroscientists Meeting [and] Advanced Microscopy Workshop = Mednarodni simpozij za celično fiziologijo in bioinženirstvo [in] 12. srečanje mladih nevroznanstvenikov [in] Delavnica za napredno mikroskopijo, Lipica, Slovenija, EU, 26.-29. 5. 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Celica, 2005, str. 34. [COBISS.SI-ID 19067943] 45. BOJIČ, Lea, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, PETELIN, Ana, STOKA, Veronika, OREŠIĆ, Kristina, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Protease signaling : the cysteine cathepsins pathways to apoptosis story. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 50. [COBISS.SI-ID 19129639] 46. OREŠIĆ, Kristina, TURK, Boris, TORTORELLA, Domenico. TRAM1 is involved in the ER-to-cytosol dislocation of a membrane protein. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 67. [COBISS.SI-ID 19152167]
















47. CAGLIČ, Dejan, KUMELJ, Tjaša, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, PEJLER, Gunnar, TURK, Boris. The role of glycosaminoglycans in the story of procathepsin B autoactivation. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 74. [COBISS.SI-ID 19154215] 48. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Interactins of cysteine proteinases with endogenous inhibitor stefin B in LPS stimulated and unstimilated THP-1 monocytes. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 75. [COBISS.SI-ID 19154471] 49. IVANOVA, Saška, GREGORC, Uroš, BANKS, Lawrence, BREDT, David S., JAVIER, Ron, VANDENABEELE, Peter, TURK, Vito, TURK, Boris. Members of the MAGUK family are substrates for the executioner caspases and cathespins, but not for serine protease Omi/HtrA2. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 84. [COBISS.SI-ID 19155239] 50. DROGA-MAZOVEC, Gabriela, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The antiapoptotic Bcl-2 protein as a mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in HeLa and MCF-7 cells. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 85. [COBISS.SI-ID 19155495] 51. DROGA-MAZOVEC, Gabriela, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The antipoptotic Bcl-2 protein as a mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in Hela and MCF-7 cells. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 85. [COBISS.SI-ID 19129895] 52. PUIZDAR, Vida, DOLINAR, Marko, DOLENC, Iztok, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, FONOVIĆ, Marko, KLEMENČIČ, Ivica, LEONARDI, Adrijana, TURK, Boris, TURK, Vito. Recombinant human cathepsin E splice variant. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 104. [COBISS.SI-ID 19156007] 53. KOSEC, Gregor, ALVAREZ, Vanina, TURK, Boris, TURK, Vito, CAZZULO, Juan José. Autophagings of trypanosoma cruzi : cloning, expression and partial purification. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 116. [COBISS.SI-ID 19156263] 54. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins as apoptosis mediators : presented at 30th FEBS Congress and 9th IUBMB Conference, 2-7 July 2005, Budapest, Hungary. European journal of biochemistry, Supplement, 2005, vol. 272, suppl. 1, str. 25. [COBISS.SI-ID 20029735] 55. CAGLIČ, Dejan, POŽGAN, Urška, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, TURK, Boris. Role of lysosomal cathepsins in osteoarthritis and rheumatoid arthritis. V: Febs course on Advanced Light Microscopy and 5th International Meeting of ELMI : Semmering, Austria, May 31-June 3, 2005 : meeting programe, abstract book, list of participants. [S.l.]: European Light Microscopy Initiative, 2005, str. 71. [COBISS.SI-ID 19074087] 56. CAGLIČ, Dejan, KUMELJ, Tjaša, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, PEJLER, Gunnar, TURK, Boris. The role of glycosaminoglycans in the story of procathepsin B autoactivation. V: 4th General Meeting of the International Proteolysis Society, IPS, associated with the International Conference on Protease Inhibitor : Quebec City, Canada, October 15th-19th, 2005. [S.l.]: IPS, 2005, str. 81. [COBISS.SI-ID 19386663] 57. IVANOVA, Saška, GREGORC, Uroš, BANKS, Lawrence, BREDT, David S., JAVIER, Ron, VANDENABEELE, Peter, TURK, Vito, TURK, Boris. Membranes of the MAGUK family are substrates for the executioner caspases and cathepsins, but not for serine protease Omi. V: [2nd Training Course on Concepts and Methods of Programmed Cell Death ] & 13th 13th ECDO Euroconference on Apoptosis, Budapest, Hungary, October 1-4,2005. Programme and book of abstracts. Ghent: ECDO, 2005, p-92. [COBISS.SI-ID 19335207] 58. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The Bcl-2 family membranes : mediators of cathepsin's-induced apoptosis. V: [2nd Training Course on Concepts and Methods of Programmed Cell Death ] & 13th 13th ECDO Euroconference on Apoptosis, Budapest, Hungary, October 1-4,2005. Programme and book of abstracts. Ghent: ECDO, 2005, str. P-23. [COBISS.SI-ID 19335463] 59. CAGLIČ, Dejan, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, POŽGAN, Urška, JEDESZKO, Christopher, SLOANE, Bonnie F., TURK, Boris. Potential involvement of lysosomal cathepsins ina arthritis. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5,2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 21. [COBISS.SI-ID 19801639]















60. KONJAR, Špela, TRAPANI, Joseph, TURK, Boris, KOPITAR-JERALA, Nataša. Towards identification of the role of cathepsins in the life cycle of perforin. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5,2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 41. [COBISS.SI-ID 19801895] 61. KOSEC, Gregor, ALVAREZ, Vanina, CAZZULO, Juan José, TURK, Vito, TURK, Boris. Autophagings and ATG8 homologs of Trypanosoma cruzzi : a glimpse into autophagy of an early diverging eukaryote. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5,2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 43. [COBISS.SI-ID 19802151] 62. LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, KOS, Janko. The role of two extra cysteines in cystatin F. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5, 2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 46. [COBISS.SI-ID 19802663] 63. OREŠIĆ, Kristina, TURK, Boris, TORTORELLA, Domenico. Proteasome-dependent degradation of TRAM2, a potential regulating factor in the disposal of ER proteins. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5,2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 54. [COBISS.SI-ID 19802919] 64. CAGLIČ, Dejan, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, POŽGAN, Urška, JEDESZKO, Christopher, GOLDRING, Mary B., SLOANE, Bonnie F., TURK, Boris. Potential involvement of lysosomal cysteine cathepsins in arthritis. V: [3nd] Pacific coast protease workshop : April 21 - April 24, 2006, Miracle Springs Resort & Spa, Desert Hot Springs, California. [S. l.: s. n.], 2006. [COBISS.SI-ID 20072999] 65. TURK, Boris. Cysteine cathepsins pathways to apoptosis : can one use them in cancer treatment?. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 24. [COBISS.SI-ID 19769895] 66. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Involvement of cysteine cathepsins in apoptosis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 74. [COBISS.SI-ID 19773479] 67. LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, KOS, Janko. Characterization of cystatin F and its possible role in immune system regulation. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 92. [COBISS.SI-ID 19773735] 68. PETELIN, Ana, BOJIČ, Lea, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The Bcl-2 family members : mediators of cathepsin-induced apoptosis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 103. [COBISS.SI-ID 19773991] 69. WOLTERS, Brit, BÜTH, Heiko, WEBER, Ekkehard, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Boris, BOUKAMP, Petra, BRIX, Klaudia. Keratinocyte cathepsins B, L and V differ in localization and function. V: International Symposium on "Medical and biological perspectives in proteases and their inhibitors" : satellite meeting of the 20th IUBMB Internatinal Congress and 11th FAOBMB Congress, June 25-26,2006, Hyogo, Japan, str. 12. [COBISS.SI-ID 20035367] 70. TURK, Boris. Protease signalling : cysteine cathepsins pathways to cell death. V: International Symposium on "Medical and biological perspectives in proteases and their inhibitors" : satellite meeting of the 20th IUBMB Internatinal Congress and 11th FAOBMB Congress, June 25-26,2006, Hyogo, Japan, str. 25. [COBISS.SI-ID 20035623] 71. CAGLIČ, Dejan, ROZMAN PUNGERČAR, Jerica, POŽGAN, Urška, JEDESZKO, Christopher, GOLDRING, Mary B., SLOANE, Bonnie F., TURK, Boris. Proinflammatory cytokines regulate expression of cysteine cathepsin(s) in human chondrocytes. V: Thirty-third annual pharmacology research colloquium : Friday, June 16,2006. East Lansing: Michigan State University, 2006, str. S4. [COBISS.SI-ID 20072487] 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 72. TURK, Boris, TURK, Dušan, DOLENC, Iztok, TURK, Vito. Dipeptidyl-peptidase I. V: BARRETT, Alan J. (ur.), RAWLINGS, Neil D. (ur.), WOESSNER, J. F. (ur.). Handbook of proteolytic enzymes. 2nd ed. Amsterdam [etc.]: Elsevier Academic Press, cop. 2004, str. 1192-1196. [COBISS.SI-ID 18604583] 1.20 Predgovor, spremna beseda 73. FRITZ, Hans, SOMMERHOFF, Christian, TURK, Boris. 3rd General IPS Meeting/International Conference on Protease Inhibitors. Biol Chem, 2004, vol. 385, str. 447. [COBISS.SI-ID 18661415]

IZVEDENA DELA (DOGODKI)
















3.14 Predavanje na tuji univerzi 74. TURK, Boris. Apoptotic pathways - involvement of lysosomal proteases : invited talk. Strasbourg: Université Louis Pasteur, Laboratoire d'enzymologie, 11 Feb. 2004. [COBISS.SI-ID 18128935] 75. TURK, Boris. Cysteine cathepsins in life and death : invited talk. Barcelona, Spain: Universitat Autonoma de Barcelona, Institut de Biotecnologia i de Biomedicina "Vicent Villar i Palasí", 19 Nov. 2004. [COBISS.SI-ID 18661159] 76. TURK, Boris. Cysteine cathepsins in life and death : invited talk. Tokushima, Japan: Tokushima Bunri University, Institute for Health Sciences, 22 Sep.2004. [COBISS.SI-ID 18542119] 77. TURK, Boris. Cysteine cathepsins in life and death : invited talk. Tokyo, Japan: University of Tokyo, Department of Life Sciences, Graduate School of Arts and Sciences, 28 Sep.2004. [COBISS.SI-ID 18541607] 78. TURK, Boris. Cysteine cathepsins in life and disease : invited talk. Tokyo, Japan: The Tokyo Metropolitan Institute of Medical Sciences, Encymatic Regulation for Cell Functions, 28 Sep.2004. [COBISS.SI-ID 18541095] 79. TURK, Boris. Cysteine proteinases and their inhibitors - structure, function and antigen presentation : invited talk. Saitama, Japan: Saitama Medical School, 27 Sep.2004. [COBISS.SI-ID 18542631] 80. TURK, Boris. Life and death with cysteine cathepsins : invited talk. Tokushima, Japan: University of Tokushima, Institute for Enzyme Resarch, 22 Sep.2004. [COBISS.SI-ID 18541351] 81. TURK, Boris. Lysosomal proteases and apoptosis : invited talk. Gent, Belgium: University of Gent, Department for Molecular Biomedical Research, 25 June 2004. [COBISS.SI-ID 18297895] 82. TURK, Boris. Papain-like cathepsins in life and death : invited talk. Uppsala, Sweden: Uppsala University, Division of Chemistry, Department of Biochemistry, 15 April 2004. [COBISS.SI-ID 18202663] 83. TURK, Boris. Cysteine cathepins and their signaling pathways to apoptosis : invited talk. Galway, Ireland: National University of Ireland, Department of Biochemistry, 25 Nov. 2005. [COBISS.SI-ID 19495719] 84. TURK, Boris. Protease signaling : cysteine cathepsins pathways to apoptosis : invited talk. Melbourne, Australia: Institute of Medical Research, 26 May 2005. [COBISS.SI-ID 19122727] 85. TURK, Boris. Protease signaling : the cysteine cathepsins pathways-to-apoptosis story : invited talk. Brisbane, Australia: University of Queensland, School of Molecular & Microbial Sciences, 30 May 2005. [COBISS.SI-ID 19122983] 86. TURK, Boris. Proteases signaling : cysteine cathepsins pathways to apoptosis : invited talk. Barcelona: Institut de Biotecnoogia i de Biomedicina, 19 Dec. 2005. [COBISS.SI-ID 19522087] 87. TURK, Boris. Cysteine cathepsins and their signaling to apoptosis : invited talk. Freiburg, Germany: Institüt für Molekulare Medizin und Zellforschung der Albert-Ludwigs-Universität, 13 Feb.2006. [COBISS.SI-ID 19768871] 88. TURK, Boris. Lysosomal cysteine proteases : structural features and their role in apoptosis : invited talk. Tokyo Metropolitan Institute of medical Science, Department of Enzymatic Regulation for Cell Functions: Tokyo, 30 June 2006. [COBISS.SI-ID 20029991] 3.16 Vabljeno predavanje na konferenci brez natisa 89. TURK, Boris. Lysosomal cathepsins : invited talk presented at Muscular Dystrophy Group Workshop, 25 September 2004, Tokyo. 2004. [COBISS.SI-ID 18542375] 90. TURK, Boris. Protease signaling : the first cut is the deepest : presented at Pacific Coast protease workshop, 21-24 April, 2006, Hot Spring, California. 2006. [COBISS.SI-ID 20031527] 3.25 Druga izvedena dela 91. BODE, Wolfram, MORODER, Luis, TURK, Boris. Co-Organizers. 21st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers, 25th-29th February, 2004. 2004. [COBISS.SI-ID 18127911] 92. TURK, Boris. Member of the Organizers. 22nd Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers/Italy, March 2nd-6th, 2005. 2005. [COBISS.SI-ID 18938407] 93. KOS, Janko, DOVČ, Peter, DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka, HARRIS, John B., JÄRV, Jaak, JERALA, Roman, KOMEL, Radovan, KRIŽAJ, Igor, LAH TURNŠEK, Tamara, LUKAČ-BAJALO, Jana, MAČEK, Peter, MAJDIČ, Gregor, MEYER, Urs A., PARKER, Keith L., PLEMENITAŠ, Ana, POKLAR ULRIH, Nataša, RENKO, Metka, ROZMAN, Damjana, ŠTRUKELJ, Borut, TOMITA, Masaru, TURK, Boris, TURK, Dušan, TURK, Vito, URLEB, Uroš, ZORKO, Matjaž. Member of scientific committee. 6th Meeting of The Slovenian Biochemical Society with international participation. Lipica [Slovenia], September 21025, 2005. [COBISS.SI-ID 3357722]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 94. Biological chemistry. Turk, Boris (član uredniškega odbora 2003-). Berlin; New York: Walter de Gruyter. ISSN 1431-6730. [COBISS.SI-ID 1541908]























95. DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004. 129 str. ISBN 961-6303-58-9. [COBISS.SI-ID 215376384] 96. TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005. 135 str. ISBN 961-6303-70-8. [COBISS.SI-ID 220826112] 97. DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2006. ISBN 961-6303-80-5. [COBISS.SI-ID 228286464] Mentor pri doktorskih disertacijah 98. CIRMAN, Tina. Cepitev molekule Bid kot možni mehanizem sprožitve apoptoze z lizosomskimi cisteinskimi proteazami : doktorska disertacija. Ljubljana: [T. Cirman], 2004. XXVII, 136 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 213123584] 99. FONOVIĆ, Marko. Izražanje, izolacija in delna karakterizacija rekombinantnih človeških katepsinov O in F : doktorsko delo. Ljubljana: [M. Fonović], 2004. VIII, 110 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 2758164] 100. GREGORC, Uroš. Pomen cepitve izbranih predstavnikov na membranske proteine vezanih gvanilatnih kinaz s kaspazami med apoptozo : doktorska disertacija. Ljubljana: [U. Gregorc], 2005. 101 f, ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 2849044] 101. OREŠIĆ, Kristina. HCMV mediated retrograde transport of proteins from the endoplasmic reticulum to the cytosol : doctoral thesis = Preučevanje retrogradne translokacije proteinov iz endoplazemskega retikuluma v citosol s pomočjo proteinov humanega citomegalovirusa : doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Orešić], 2006. 140 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 227823872] Mentor pri magistrskih delih 102. KOSEC, Gregor. Metakaspaza iz parazita Trypanosoma cruzi : magistrsko delo. Ljubljana: [G. Kosec], 2004. 66 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26012677] Mentor pri diplomskih delih 103. POŽGAN, Urška. Aktivacija provnetnih kaspaz z rekombinantnim človeškim katepsinom B : diplomsko delo. Ljubljana: [U. Požgan], 2004. XIII, 43 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26157317] 104. LOKAR, Maruša. Karakterizacija apoptoze, inducirane s čezmernim izražanjem proapoptotskih Bcl-2 homologov Bax in Bak, pri celični liniji Hek293 : diplomsko delo. Ljubljana: [M. Lokar], 2004. 105 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26164485] 105. STANONIK, Tatjana. Priprava in izražanje mutante človeškega prokatepsina O : diplomsko delo. Ljubljana: [T. Stanonik], 2005. XI, 55 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26540805] Mentor - drugo 106. CIRMAN, Tina. Cepitev molekule Bid kot možni mehanizem sprožitve apoptoze z lizosomskimi cisteinskimi proteazami = Cleavage of Bid as a possible mechanism of triggering apoptosis by lysosomal cysteine proteases. V: VITEZIĆ, Natalija (ur.). 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija, 28. in 29. oktober 2004. 34. Krkine nagrade : 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija 28.-29. oktober 2004. Novo mesto: Krka, [2004], str. 59. [COBISS.SI-ID 18846425] Komentor pri diplomskih delih 107. KONJAR, Špela. Karakterizacija apoptoze sprožene v celicah SH-SY5Y z lizosomotropno snovjo LeuLeuOMe : diplomsko delo. Ljubljana: [Š. Konjar], 2004. XI, 58 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 26160645] 108. ZAJC, Tajana. Izražanje človeškega rekombinantnega fuzijskega proteina (LDP+GFP) v sesalskih celicah HEK 293 : diplomsko delo, univerzitetni študij = Expression of human recombinant fusion protein (LDP+GFP) in mammalian cells HEK 293 : graduation thesis, university studies, (Biotehniška fakulteta, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije, Ljubljana, Diplomske naloge, 232). Ljubljana: [T. Zajc]: [BF, Enota medoddelčnega študija mikrobiologije], 2005. XI, 60 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 3098744] Član komisije za zagovor 109. GURP, Marija Francisca van. Identification of protein-protein interactions in cell death signalling using the yeast two-hybrid systems : disertation. Gent: [M.F.van Gurp], 2004. XVII, 238 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 18542887] 110. GYRD-HANSEN, Mads. Lysosomal control of tumor cell death and survival : Ph.D. Dissertation. Kobenhavn: [M. Gyrd-Hansen], 2005. 132 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 18938663]

NATAŠA KOPITAR JERALA [10502] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006


















ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. ANDERLUH, Gregor, GUTIERREZ-AGUIRRE, Ion, RABZELJ, Sabina, ČERU, Slavko, KOPITAR-JERALA, Nataša, MAČEK, Peter, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Interaction of human stefin B in the prefibrillar oligomeric form with membranes : correlation with cellular toxicity. Eur. j. biochem., 2005, vol. 272, str. 3042-3051. [COBISS.SI-ID 19071783] 2. KOPITAR-JERALA, Nataša, SCHWEIGER, Ana, MYERS, Richard M., TURK, Vito, TURK, Boris. Sensitization of stefin B-deficiet thymocytes towards staurosporin-induced apoptosis is independent of cysteine cathepins. FEBS lett.. [Print ed.], 2005, vol. 579, str. 2149-2155. [COBISS.SI-ID 18952999] 3. GREGORC, Uroš, DOBERŠEK, Andreja, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris, KOPITAR-JERALA, Nataša. A novel caspase-7 specific monoclonal antibody. Immunol. lett.. [Print ed.], 2005, vol. 98, str. 167-169. [COBISS.SI-ID 18910759] 4. ČERU, Slavko, RABZELJ, Sabina, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Protein aggregation as a possible cause for pathology in a subset of familial Unverricht-Lundborg disease. Med. hypotheses, 2005, vol. 64, str. 955-959. [COBISS.SI-ID 18913575] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 5. ČERU, Slavko, RABZELJ, Sabina, KOPITAR-JERALA, Nataša, ŽEROVNIK, Eva. Protein level of familial Unverricht-Lundborg disease. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of the 7th International Multiconference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 85-88. [COBISS.SI-ID 18567719] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 6. KOPITAR-JERALA, Nataša, SCHWEIGER, Ana, MYERS, R., TURK, Vito, TURK, Boris. Induction of apoptosis in the thymocytes of stefin B deficient mice. V: 12th International Congress of Immunology and 4th Annual Conference of FOCIS : July 18-23,2004, Motréal, Québec, Canda : program. [S.l.]: FOCIS, 2004. [COBISS.SI-ID 18817319] 7. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins : pathways to apoptosis. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 31. [COBISS.SI-ID 18468647] 8. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Stefin B co-immunoprecipitates with histones in T98G astrocytoma cell line. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 88. [COBISS.SI-ID 18479143] 9. WOLTERS, Brit, BOCHMANN, Lars, KOPITAR-JERALA, Nataša, WERNER, Sabine, BOUKAMP, Petra, BRIX, Klaudia. Cathepin L during keratinocyte migration. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6, 2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 19. [COBISS.SI-ID 18883111] 10. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Interactions of stefin B with cysteine proteases in LPS stimulated and unstimilated THP-1 monocytes. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 26. [COBISS.SI-ID 19745575] 11. ČERU, Slavko, ŽEROVNIK, Eva, TURK, Vito, KOPITAR-JERALA, Nataša. Constructing stefin B and two variants of procathepsin L proteins fused with GFP for visualizing protein-protein interaction in living cell with fluorescence resonance energy transfer (FRET) method. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 95. [COBISS.SI-ID 19745831] 12. ČERU, Slavko, RABZELJ, Sabina, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Higher oligomers and prefibrillar aggregates of stefn B, which is not involved in any amyloid pathology, are toxic to cells. V: OSREDKAR, Damjan (ur.), KORITNIK, Blaž (ur.), BON, Jure (ur.). Sinapsa Neuroscience Symposium, 18th-20th November 2005, Ljubljana, Slovenia_. Abstract book : [Neuroscience `05 : neurobiology, neurology, psychiatry, cognitive neuroscience]. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2005, str. 84. [COBISS.SI-ID 19437607] 13. TURK, Boris, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito. Cysteine cathepsins pathways to apoptosis. V:














Apoptosis and immunity 2005 : Novotel Palm Cove Resort, Australia 31st May - 3 June 2005 : abstracts and delegate information. [S.l.: s. n.], 2005, str. 20. [COBISS.SI-ID 20031015] 14. BOJIČ, Lea, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, PETELIN, Ana, STOKA, Veronika, OREŠIĆ, Kristina, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Protease signaling : the cysteine cathepsins pathways to apoptosis story. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 50. [COBISS.SI-ID 19129639] 15. KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, TURK, Boris. Interactins of cysteine proteinases with endogenous inhibitor stefin B in LPS stimulated and unstimilated THP-1 monocytes. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 75. [COBISS.SI-ID 19154471] 16. ČERU, Slavko, RABZELJ, Sabina, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Stefin B protein which is not involved in any amyloid pathology is toxic to cells only in higher profibrillar oligomeric forms. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 76. [COBISS.SI-ID 19130407] 17. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins as apoptosis mediators : presented at 30th FEBS Congress and 9th IUBMB Conference, 2-7 July 2005, Budapest, Hungary. European journal of biochemistry, Supplement, 2005, vol. 272, suppl. 1, str. 25. [COBISS.SI-ID 20029735] 18. ŽEROVNIK, Eva, GUTIERREZ-AGUIRRE, Ion, RABZELJ, Sabina, ČERU, Slavko, KOPITAR-JERALA, Nataša, ANDERLUH, Gregor. Binding to phospholipid membranes of human stefin B (cystatin B) in prefibrilar form correlates with its weak toxicity. V: Second Meeting on Molecular Mechanisms of Neurodegeneration : Aula Magna dell'Universita' degli Studi di Milano, Milan, Italy, 7-10 May 2005. [S.l.: s.n.], 2005. [COBISS.SI-ID 19050279] 19. ČERU, Slavko, RABZELJ, Sabina, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Toxicity of oligomers but not the monomers of amyloidogenic proteins : case study of human stefins. V: Second Meeting on Molecular Mechanisms of Neurodegeneration : Aula Magna dell'Universita' degli Studi di Milano, Milan, Italy, 7-10 May 2005. [S.l.: s.n.], 2005. [COBISS.SI-ID 19050535] 20. KONJAR, Špela, TRAPANI, Joseph, TURK, Boris, KOPITAR-JERALA, Nataša. Towards identification of the role of cathepsins in the life cycle of perforin. V: 23rd Winter School [on] Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers at the Rosengarten, March 1-5,2006. [S.l.: s.n.], 2006, str. 41. [COBISS.SI-ID 19801895] 21. WOLTERS, Brit, BÜTH, Heiko, WEBER, Ekkehard, KOPITAR-JERALA, Nataša, TURK, Boris, BOUKAMP, Petra, BRIX, Klaudia. Keratinocyte cathepsins B, L and V differ in localization and function. V: International Symposium on "Medical and biological perspectives in proteases and their inhibitors" : satellite meeting of the 20th IUBMB Internatinal Congress and 11th FAOBMB Congress, June 25-26,2006, Hyogo, Japan, str. 12. [COBISS.SI-ID 20035367] 1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 22. KOPITAR-JERALA, Nataša. Cystatins in cells of the immune systems : a current view. V: ŽEROVNIK, Eva (ur.), KOPITAR-JERALA, Nataša (ur.). Human stefins and cystatins. New York: Nova Science, 2006, 12 str. [COBISS.SI-ID 19867431]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.23 Patentna prijava 23. KOS, Janko, PREMZL, Aleš, KOPITAR-JERALA, Nataša, FAN, Xiao-hui, TURK, Vito, BESTAGNO, Marco, BURRONE, Oscar. Monoclonal antibody neutralising cathepsin b activity and uses thereof : United States Patent Application: 20050260207. Washington: [s.n.], November 24, 2005. 12 str. [COBISS.SI-ID 1848433]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 24. ŽEROVNIK, Eva (ur.), KOPITAR-JERALA, Nataša (ur.). Human stefins and cystatins. New York: Nova Science, 2006. 80 str. ISBN 1-60021-233-6. [COBISS.SI-ID 19866151] ISBN 91-554-5905-6. [COBISS.SI-ID 18246951]

TINA ZAVAŠNIK BERGANT [18286] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006















ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Poly(lactide-co-glycolide) nanoparticles as a carrier system for delivering cysteine protease inhibitor cystatin into tumor cells. Exp. cell res., 2004, vol. 301, no. 1, str. 223-231. [COBISS.SI-ID 1608305] 2. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, SCHWEIGER, Ana, BEVEC, Tadeja, GOLOUH, Rastko, TURK, Vito, KOS, Janko. Inhibitory p41 isoform of invariant chain and its potential target enzymes cathepsins L and H in distinct population of macrophages in human lymph nodes. Immunology (Oxf.), 2004, vol. 112, str. 378-385. [COBISS.SI-ID 18326823] 3. GRUJIĆ, Mirjana, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, PEJLER, Gunnar, RENKO, Metka. Actinonin induces apoptosis in U937 leukemia cells. Cancer lett.. [Print ed.], 2005, vol. 223, str. 211-218. [COBISS.SI-ID 19104039] 4. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Inhibitory properties of cystatin F and its localiation in U937 promonocyte cells. Eur. j. biochem., 2005, vol. 272, str. 1535-1545. [COBISS.SI-ID 18915111] 5. KOS, Janko, SEKIRNIK, Andreja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, WERLE, Bernd, GOLOUH, Rastko, REPNIK, Urška, JERAS, Matjaž, TURK, Vito. Carboxypeptidases cathepsins X and B display distinct protein profile in human cells and tissues. Exp. cell res., 2005, vol. 306, iss. 1, str. 103-113. [COBISS.SI-ID 19009063] 6. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, REPNIK, Urška, SCHWEIGER, Ana, ROMIH, Rok, JERAS, Matjaž, TURK, Vito, KOS, Janko. Differentiation- and maturation-dependent content, localization, and secretion of cystatin C in human dendritic cells. J. leukoc. biol., 2005, vol. 78, str. 122-134. [COBISS.SI-ID 19080999] 7. OBERMAJER, Nataša, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, KOS, Janko. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. cell res., 2006, vol. 312, str. 2515-2527. [COBISS.SI-ID 1920113] 1.02 Pregledni znanstveni članek 8. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris. Cysteine cathepsins in the immune response. Tissue antigens, 2006, vol. 67, str. 349-354. [COBISS.SI-ID 19827239] 1.05 Poljudni članek 9. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Raziskovalni raj - tudi za Slovence : EMBL - Evropski laboratorij za molekularno biologijo. Delo (Ljubl.), 27.07.2006, letn. 48, št. 172, str. 19. [COBISS.SI-ID 20045607] 10. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Dear EMBL. EMBL &cetera, 2006, no. 31, str. 7. [COBISS.SI-ID 19704871] 11. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Monoklonska protitelesa. Moje zdravje, 2006, let. 1, št. 13, str. 8-10. [COBISS.SI-ID 19869223] 12. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Mikroskopske tehnike - od gojenja celic za produkcijo protiteles do določanja fine strukture celičnih organelov. Novice - IJS (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], februar 2006, št. 123, str. 11-14. [COBISS.SI-ID 19692071] 13. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Uvajamo metodo rezanja zamrznjenih celic v dušiku. Novice - IJS (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], maj 2006, št. 125, str. 20-21. [COBISS.SI-ID 19869479] 1.06 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 14. MULAOMEROVIĆ, Adaleta, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko, BEGIĆ, Lejla. Cistatin C u serumu pacijenata sa B non-Hodgkin limfomima = Cystatin C in sera of patients with B non-Hodgkin lymphomas. V: Prvi kongres farmaceuta Bosne i Hercegovine sa međunarodnim učešćem : knjiga sažetaka : book of abstracts : Sarajevo, 2006. Sarajevo: s.n., 2006, str. 98. [COBISS.SI-ID 1927537] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 15. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Investigation of PLGA nanoparticles as a carier system for delivery of cysteine protease inhibitor into tumour cells. V: International Meeting on Pharmaceutics, Biopharmaceutics and Pharmaceutical Technology 2004, Nuremberg, 15th-18th March 2004 : [proceedings]. [s.l.: s.n.], 2004, str. 479-480. [COBISS.SI-ID 1470577] 16. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko. Possible regulation of proteolytic enzymes in human tingible body macrophages. V: ČEH, Miran (ur.), DRAŽIĆ, Goran (ur.), FIDLER, Sanja (ur.). 7th Multinational Congress on Microscopy, June 26-30, 2005, Portorož, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: Slovene Society for Microscopy: Department for Nanostructured Materials, "Jožef Stefan" Institute, 2005, str. 423-424. [COBISS.SI-ID 19600089] 17. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, REPNIK, Urška, ROMIH, Rok. Inhibitor cystatin C in the TNF-[alpha] and LPS stimulated dendritic cells. V: ČEH, Miran (ur.), DRAŽIĆ, Goran (ur.), FIDLER, Sanja (ur.). 7th Multinational Congress on Microscopy, June 26-30, 2005, Portorož, Slovenia. Proceedings. Ljubljana: Slovene


















Society for Microscopy: Department for Nanostructured Materials, "Jožef Stefan" Institute, 2005, str. 425-426. [COBISS.SI-ID 19600345] 18. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, BERGANT, Martina, JERAS, Matjaž, GRIFFITHS, Gareth. Preparation of cryo sections and quantitative immunogold electron microscopy : a case study on protease inhibitor in immune cells. V: GAJOVIĆ, Srećko (ur.). [2. hrvatski mikroskopijski kongres s međunarodnim sudjelovanjem] = 2nd Croatian Congress on Microscopy with International participation, May 18-21,2006, Topusko, Croatia. Proceedings. Zagreb: Croatian Society for Electron Microscopy, 2006, str. 102-103. [COBISS.SI-ID 19869991] 19. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. Application of immunogold electron microscopy in hybridoma technology and recombinant protein expression. V: GAJOVIĆ, Srećko (ur.). [2. hrvatski mikroskopijski kongres s međunarodnim sudjelovanjem] = 2nd Croatian Congress on Microscopy with International participation, May 18-21,2006, Topusko, Croatia. Proceedings. Zagreb: Croatian Society for Electron Microscopy, 2006, str. 186-187. [COBISS.SI-ID 19870247] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 20. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Unusual localization and inhibitory properties of cystatin F in U937 cells. V: 21st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers, 25th-29th February, 2004. [S.l.: s.n.], 2004, str. 45. [COBISS.SI-ID 18376743] 21. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, MULAOMEROVIĆ, Adaleta, REPNIK, Urška, SEKIRNIK, Andreja, LANGERHOLC, Tomaž, BEGIĆ, Lejla, JERAS, Matjaž, GOLOUH, Rastko, TURK, Vito, KOS, Janko. Cystatin C in non-Hodgkin lymphoma patients : possible relation to anti-tumour immune response. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 35. [COBISS.SI-ID 18175271] 22. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Passive targeting of cysteine protease inhibitor cystatin into tumour cells by using poly(lactide-coglycolide) nanoparticles. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 77. [COBISS.SI-ID 1469553] 23. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Unusual localization and inhibitory properties of cystatin F in U937 cells. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 79. [COBISS.SI-ID 18181159] 24. MULAOMEROVIĆ, Adaleta, BERBIĆ FAZLAGIĆ, Jasmina, SEKIRNIK, Andreja, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko, BEGIĆ, Lejla. Cathepsins X, S and cystatin C in sera of patients with B-cell lymphoma. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 86. [COBISS.SI-ID 18189607] 25. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Inhibitory properties of cystatin F and its localisation in U937 cells. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 90. [COBISS.SI-ID 18479399] 26. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko. Inhibitor cystatic C - potential modulator of proteolytic capacity of human dendritic cells. V: 5th International EMBL PHD Students Symposium, [Heidelberg, Germany, December 2-4, 2004]. Design of life : learning from nature : sumposium handbook. [S.l.]: EMBL, str. 91. [COBISS.SI-ID 18837287] 27. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, REPNIK, Urška, ROMIH, Rok, JERAS, Matjaž, TURK, Vito, KOS, Janko. Differentiation and maturation dependent content, localization and secretion of cystatin C in human dendritic cells. V: 8th International Symposium on Dendritic Cells. Programme & abstracts : 17-21 October, 2004, Brugge, Beligium. [S.l.: s.n.], 2004, str. 139. [COBISS.SI-ID 18837031] 28. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Passive targeting of cysteine protease inhibitor cystatin into tumour cells byusing poly (lactide-co-glycoide) nanoparticles. V: Symposium of Pharmaceutical Biotechnology, 25. - 28. April 2004 under the auspices of the European organisations, Trieste - Italy : contributions to the symposium. [S.l.: s.n.], 2004, 1 [f.]. [COBISS.SI-ID 1492081] 29. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, REPNIK, Urška, ROMIH, Rok, JERAS, Matjaž, TURK, Vito, KOS, Janko. Cystatin C in human dendritic cells. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 77. [COBISS.SI-ID 18884903]















30. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko. Transport pathway of an inhibitor cystatin C in dendritic cells. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 25. [COBISS.SI-ID 1810545] 31. LANGERHOLC, Tomaž, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Vito, ABRAHAMSON, Magnus, KOS, Janko. Unusual localization and inhibitory properties of cystatin F in U937 cells. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 107. [COBISS.SI-ID 1812081] 32. OBERMAJER, Nataša, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, KREFT, Marko, KOS, Janko. The role of cysteine cathepsin X in adhesion of U937 cells. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 114. [COBISS.SI-ID 1797233] 33. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko. Cystatic C protease inhibitor in dendritic cells. V: 1st International EMBL Monterotondo and Universita di Roma di Tor Vergata PhD Students Symposium [and] 6th EMBL International Predoc Symposium. Animal models : tips and tricks from nature : symposium handbook, Rome, Italy, May 12-14,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 63. [COBISS.SI-ID 19044903] 34. PUIZDAR, Vida, DOLINAR, Marko, DOLENC, Iztok, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, FONOVIĆ, Marko, KLEMENČIČ, Ivica, LEONARDI, Adrijana, TURK, Boris, TURK, Vito. Recombinant human cathepsin E splice variant. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 104. [COBISS.SI-ID 19156007] 35. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, BERGANT, Martina, REPNIK, Urška, GRIFFITHS, Gareth, ROMIH, Rok, JERAS, Matjaž, KOS, Janko, TURK, Vito. Microscopic techniques approach in studying protease inhibitor cystatin in immune cells : invited talk. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 36. [COBISS.SI-ID 19770919] 36. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, BERGANT, Martina, GRIFFITHS, Gareth. Protease inhibitor cystatin C is differentiation dependent in human dendritic cells. European journal of biochemistry, Supplement, 2006, vol. 273, suppl. 1, str. 272. [COBISS.SI-ID 19977767] 37. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, BERGANT, Martina, GRIFFITHS, Gareth. Protease inhibitor cystatin C is differentiation dependent in human dendritic cells. V: FEBS forum for young scientists : [abstract and programme book] : 22-24 June, 2006, Doga Club/Sile, Istanbul, Turkey. [S. l.: s. n.], 2006, str. 49. [COBISS.SI-ID 19978279]

IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.14 Predavanje na tuji univerzi 38. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. The role of dendritic cells in antigen-specific immune response : invited talk. Tuzla, Bosnia and Herzegovina: University of Tuzla, Faculty of Pharmacy, 8 July 2005. [COBISS.SI-ID 19466535] 39. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina. A view into the nano world of cell organells : [invited lecture]. Tuzla: University of Tuzla, Faculty of Pharmacy, 12 July 2006. [COBISS.SI-ID 19978535]

ALEŠ PREMZL [19366] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Poly(lactide-co-glycolide) nanoparticles as a carrier system for delivering cysteine protease inhibitor cystatin into tumor cells. Exp. cell res., 2004, vol. 301, no. 1, str. 223-231. [COBISS.SI-ID 1608305] 2. KOS, Janko, SEKIRNIK, Andreja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, WERLE, Bernd, GOLOUH, Rastko, REPNIK, Urška, JERAS, Matjaž, TURK, Vito. Carboxypeptidases cathepsins X and B display distinct protein profile in human cells and tissues. Exp. cell res., 2005, vol. 306, iss. 1, str. 103-113. [COBISS.SI-ID 19009063]














3. OBERMAJER, Nataša, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, TURK, Boris, KOS, Janko. Carboxypeptidase cathepsin X mediates ß2 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. cell res., 2006, vol. 312, str. 2515-2527. [COBISS.SI-ID 1920113] 4. PREMZL, Aleš, TURK, Vito, KOS, Janko. Intracellular proteolytic activity of cathepsin B is associated with capillary-like tube formation by endothelial cells in vitro. J Cell Biochem, 2006, vol. 97, str. 1230-1240. [COBISS.SI-ID 19783463] 1.04 Strokovni članek 5. PREMZL, Aleš, TURK, Boris. Proteaze in njihova vloga pri rakavih obolenjih. Kem. šoli, 2006, letn. 18, št. 1, str. 24-29. [COBISS.SI-ID 19815207] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 6. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Investigation of PLGA nanoparticles as a carier system for delivery of cysteine protease inhibitor into tumour cells. V: International Meeting on Pharmaceutics, Biopharmaceutics and Pharmaceutical Technology 2004, Nuremberg, 15th-18th March 2004 : [proceedings]. [s.l.: s.n.], 2004, str. 479-480. [COBISS.SI-ID 1470577] 7. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Assessment of cathepsin B activity in tumour invasion and angiogenesis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 19. [COBISS.SI-ID 1908337] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 8. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Cathepsin B in tumour progression and possible applicability of cathepsin B neutralising 2A2 monoclonal antibody in cancer tretment : invited talk. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 59. [COBISS.SI-ID 18295335] 9. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Passive targeting of cysteine protease inhibitor cystatin into tumour cells by using poly(lactide-coglycolide) nanoparticles. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 77. [COBISS.SI-ID 1469553] 10. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Neutralising monoclonal antibodeis as anti-cancer agents. V: 5th International EMBL PhD Students Symposium, 2-4 December 2004, Heidelberg, Germany. Design of life : learning from nature : symposium handbook, str. 81. [COBISS.SI-ID 18662695] 11. CEGNAR, Mateja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KRISTL, Julijana, KOS, Janko. Passive targeting of cysteine protease inhibitor cystatin into tumour cells byusing poly (lactide-co-glycoide) nanoparticles. V: Symposium of Pharmaceutical Biotechnology, 25. - 28. April 2004 under the auspices of the European organisations, Trieste - Italy : contributions to the symposium. [S.l.: s.n.], 2004, 1 [f.]. [COBISS.SI-ID 1492081] 12. PREMZL, Aleš, TURK, Vito, KOS, Janko. Contribution of extracellular and intracellular cathepsin B activity to the process of tumour progression. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 74. [COBISS.SI-ID 1795953] 13. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Cathepsin B in tumor progression and regulation of its activity by neutralising monoclonal antibody. V: 1st International EMBL Monterotondo and Universita di Roma di Tor Vergata PhD Students Symposium [and] 6th EMBL International Predoc Symposium. Animal models : tips and tricks from nature : symposium handbook, Rome, Italy, May 12-14,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 48. [COBISS.SI-ID 19045159] 14. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Assessment of cathepsin B activity in tumour ivnasion and angiogenesis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 19. [COBISS.SI-ID 19769639] 15. PREMZL, Aleš, TURK, Vito, KOS, Janko. Extracellular and intracellular cathepsin B activity in tumor progression. V: 20th IUBMB International Congress of Biochemistry and Molecular Biology and 11th FAOBMB Congress in conjunction with 79th Annual Meeting of the Japanese Biochemical Society and 29th Annual Meeting of the Molecular Biology Society of Japan, June 18-23, 2006, Kyoto, Japan. Life: Molecular integration & biological diversity : abstracts. [S. l.]: IUBMB, 2006, str. 695. [COBISS.SI-ID 20001575] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 16. PREMZL, Aleš. Vloga zunajceličnega in znotrajceličnega katepsina B pri invaziji in ožiljanju tumorjev = Th role of extracellular and intracellular cathepsin B in tumor invasion and angiogenesis. V: VITEZIĆ, Natalija (ur.). 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija, 28. in 29. oktober















2004. 34. Krkine nagrade : 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija 28.-29. oktober 2004. Novo mesto: Krka, [2004], str. 52. [COBISS.SI-ID 18662183] 17. PREMZL, Aleš. Vloga zunajceličnega in znotrajceličnega katepsina B pri invaziji in oživljanju tumorjev = The role of extracellular and intrecellular cathepsin B in tumour invasion and angiogenesis. V: VITEZIĆ, Natalija (ur.). 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija, 28. in 29. oktober 2004. 34. Krkine nagrade : 14. mednarodni simpozij = 14th International Symposium, Novo mesto, Slovenija 28.-29. oktober 2004. Novo mesto: Krka, [2004], str. 52. [COBISS.SI-ID 18845913] 18. PREMZL, Aleš, KOS, Janko. Cathepsin B in tumour progression and possible applicability of cathepsin B neutralising 2A2 monoclonal antibody in cancer treatment. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 59. [COBISS.SI-ID 17574873]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.23 Patentna prijava 19. KOS, Janko, PREMZL, Aleš, KOPITAR-JERALA, Nataša, FAN, Xiao-hui, TURK, Vito, BESTAGNO, Marco, BURRONE, Oscar. Monoclonal antibody neutralising cathepsin b activity and uses thereof : United States Patent Application: 20050260207. Washington: [s.n.], November 24, 2005. 12 str. [COBISS.SI-ID 1848433]

IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.14 Predavanje na tuji univerzi 20. PREMZL, Aleš. The rolre of cathepsin B in tumor progression and possible applicability of cathepsin B neutralizing 2A2 monoclonal antibody in cancer tretment : invited talk. Zürich: Biochemischen Institute der Universität Zürich, 10 Juni 2004. [COBISS.SI-ID 18295591] 21. PREMZL, Aleš. Antibodies as research, diagnostic and therapeutic tools : from antibody-based immunoassays to biological drugs : [invited lecture]. Tuzla: University of Tuzla, Faculty of Pharmacy, 12 July 2006. [COBISS.SI-ID 19983655]

VERONICA STOKA [14829] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. RABOSSI, A., STOKA, Veronika, PUIZDAR, Vida, TURK, Vito, QUESADA-ALLUE, L. A. Novel aspartyl proteinase associated to fat body histolysis during ceratitis capitata early metamorphosis. Arch. insect biochem. physiol., 2004, vol. 57, str. 51-67. [COBISS.SI-ID 18685735] 2. JENKO, Saša, STOKA, Veronika, KENIG, Manca, GUNČAR, Gregor, TURK, Dušan, ŽEROVNIK, Eva. A central role for protein aggregation in neurodegenerative disease : mechanistic and structural studies of human stefins. Acta chim. slov.. [Tiskana izd.], 2005, vol. 52, str. 27-33. [COBISS.SI-ID 18849063] 3. HWANG, Shin-Rong, STOKA, Veronika, TURK, Vito, HOOK, Vivian Yuan-Wen Ho. The novel bovine serpin endopin 2C demonstrates selective inhibition of the cysteine protease cathepsin L compared to the serine protease elastase, in cross-class inhibition. Biochemistry (Easton). [Print ed.], 2005, vol. 44, str. 7757-7767. [COBISS.SI-ID 19055143] 4. STOKA, Veronika, CHEN, S. F., TURK, Vito, BREDESEN, Dale E. Developmental shift in the apostat : comparison of neurones and astrocytes. FEBS lett.. [Print ed.], 2006, vol. 579, str. 6147-6150. [COBISS.SI-ID 19703079] 5. STOKA, Veronika, TURK, Boris, TURK, Vito. Lysosomal cysteine protease : structural features and their role in apoptosis. IUBMB life, 2005, vol. 57, str. 347-353. [COBISS.SI-ID 19103527] 6. HWANG, Shin-Rong, STOKA, Veronika, TURK, Vito, HOOK, Vivian Yuan-Wen Ho. Resistance of cathepsin L compared to elastase to proteolysis when complexed with the serpin endopin 2C and recovery of cathepsin L activity. Biochem. biophys. res. commun., 2006, vol. 340, str. 1238-1243. [COBISS.SI-ID 19535911] 7. STOKA, Veronika, TURK, Vito, BREDESEN, Dale E. Differential regulation of the intrinsic pathway of apoptosis in brain and liver during ageing. FEBS lett.. [Print ed.], 2006, vol. 580, str. 3739-3745. [COBISS.SI-ID 19922983]















1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 8. STOKA, Veronika, ŽEROVNIK, Eva. Molecular and cellular processes in neurodegeneration; a central role for protein aggregation. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of the 7th International Multiconference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 75-77. [COBISS.SI-ID 18566951] 9. STOKA, Veronika, STOKA, Claudia, HEPNER, Manuel, ŽEROVNIK, Eva. Molecular and cellular processes in neurodegeneration : clinical aspects. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of the 7th International Multiconference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 81-84. [COBISS.SI-ID 18567463] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 10. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Proapoptotic Bcl-2 homologue Bid is an important mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in SH-SY5Y cells. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004. [COBISS.SI-ID 18481959] 11. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins : pathways to apoptosis. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 31. [COBISS.SI-ID 18468647] 12. ŽEROVNIK, Eva, ŠKARABOT, Miha, KENIG, Manca, STOKA, Veronika, POMPE NOVAK, Maruša, TUŠEK-ŽNIDARIČ, Magda, STANIFORTH, Rosemary A. Towards the mechanism of amyloid-fibril formation by human stefin B : a model system for other cystatins. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 43. [COBISS.SI-ID 18474023] 13. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Proapoptotic Bcl-2 homologue Bid is an important mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in SH-SY5Y cells. V: 12th ECDO Euroconference on Apoptosis, September 17-20, Chania, Greece. Program and book of abstracts. [S.l.]: ECDO, 2004, str. P-13. [COBISS.SI-ID 18760999] 14. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Bid : an important mediator of cathepsin-induced apoptosis. V: 22st Winter School on Proteinases and their Inhibitors, Recent Developments : in Tiers (und St. Zyprian) at the Rosengarten, March 2-6,2005. [S.l.: s.n.], 2005, str. 18. [COBISS.SI-ID 18882855] 15. ŽEROVNIK, Eva, RABZELJ, Sabina, ŠKERGET, Katja, GIANNINI, Silva, STOKA, Veronika, JENKO, Saša, TURK, Dušan, STANIFORTH, Rosemary A. New pieces in solving the puzzle of amyloid-fibril formation; with stefin B as a model protein. V: KOS, Janko (ur.), CIMERMAN, Nina (ur.), DROBNIČ-KOŠOROK, Marinka (ur.). 6th Meeting of the Slovenian Biochemical Society with International Participation, Lipica, September 21-25, 2005. Ljubljana: Slovenian Biochemical Society, 2005, str. 35. [COBISS.SI-ID 19340583] 16. ŽEROVNIK, Eva, JENKO, Saša, GUNČAR, Gregor, RABZELJ, Sabina, ŠKERGET, Katja, STOKA, Veronika, TURK, Dušan. Human stefin B (cystatin B) as a good model system to study amyloid-fibril formation, Kinetics, morphology and structure. V: OSREDKAR, Damjan (ur.), KORITNIK, Blaž (ur.), BON, Jure (ur.). Sinapsa Neuroscience Symposium, 18th-20th November 2005, Ljubljana, Slovenia_. Abstract book : [Neuroscience `05 : neurobiology, neurology, psychiatry, cognitive neuroscience]. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2005, str. 54. [COBISS.SI-ID 19436839] 17. STOKA, Veronika, CHEN, Sylvia, TURK, Vito, BREDESEN, Dale E. Regulation of the mitochondrial pathway of apoptosis during brain development and aging. V: OSREDKAR, Damjan (ur.), KORITNIK, Blaž (ur.), BON, Jure (ur.). Sinapsa Neuroscience Symposium, 18th-20th November 2005, Ljubljana, Slovenia_. Abstract book : [Neuroscience `05 : neurobiology, neurology, psychiatry, cognitive neuroscience]. Ljubljana: Sinapsa, Slovenian Neuroscience Association, 2005, str. 58. [COBISS.SI-ID 19438375] 18. STOKA, Veronika, JENKO, Saša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Mechanism of amyloid fibril formation by human stefin-B as monitored using flow cytometry. V: 1st Interamerican Congress on Neurosciences, 18-19 August, Buenos Aires, Argentina. Abstracts. [COBISS.SI-ID 19512359] 19. TURK, Boris, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito. Cysteine cathepsins pathways to apoptosis. V: Apoptosis and immunity 2005 : Novotel Palm Cove Resort, Australia 31st May - 3 June 2005 : abstracts and delegate information. [S.l.: s. n.], 2005, str. 20. [COBISS.SI-ID 20031015]














20. TURK, Vito, STOKA, Veronika, TURK, Boris. Human cysteine cathepsins : structure and function : invited talk presented at PABMB, 10th Congress of Panamerican Association for Biochemistry and Molecular Biology, 3-6 December, Buenos Aires, Argentina. Biocell (Mendoza), 2005, vol. 29, suppl. , str. 52. [COBISS.SI-ID 19547431] 21. STOKA, Veronika, CHEN, Sylvia, TURK, Boris, BREDESEN, Dale E. Mechanisms of activation and regulation of the intrinsic pathway of apoptosis during brain development and aging. V: KREFT, Marko (ur.), CHOWDHURY HAQUE, Helena (ur.), ZOREC, Robert (ur.). International Cell Physiology & Engineering Meeting [and] 12th Young Neuroscientists Meeting [and] Advanced Microscopy Workshop = Mednarodni simpozij za celično fiziologijo in bioinženirstvo [in] 12. srečanje mladih nevroznanstvenikov [in] Delavnica za napredno mikroskopijo, Lipica, Slovenija, EU, 26.-29. 5. 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Celica, 2005, str. 34. [COBISS.SI-ID 19067943] 22. BOJIČ, Lea, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, PETELIN, Ana, STOKA, Veronika, OREŠIĆ, Kristina, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Protease signaling : the cysteine cathepsins pathways to apoptosis story. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 50. [COBISS.SI-ID 19129639] 23. DROGA-MAZOVEC, Gabriela, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The antiapoptotic Bcl-2 protein as a mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in HeLa and MCF-7 cells. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 85. [COBISS.SI-ID 19155495] 24. DROGA-MAZOVEC, Gabriela, BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The antipoptotic Bcl-2 protein as a mediator of lysosomal protease-induced apoptosis in Hela and MCF-7 cells. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 85. [COBISS.SI-ID 19129895] 25. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, STOKA, Veronika, KOPITAR-JERALA, Nataša, SALVESEN, Guy S., TURK, Vito, TURK, Boris. Cysteine cathepsins as apoptosis mediators : presented at 30th FEBS Congress and 9th IUBMB Conference, 2-7 July 2005, Budapest, Hungary. European journal of biochemistry, Supplement, 2005, vol. 272, suppl. 1, str. 25. [COBISS.SI-ID 20029735] 26. HWANG, Shin-Rong, STOKA, Veronika, TURK, Vito, HOOK, Vivian Yuan-Wen Ho. The novel serpin endopin 2C demonstrates selective inhibition of the cysteine protease cathepsin L compared to the serine protease elastase in cross-class inhibition. V: 4th General Meeting of the International Proteolysis Society, IPS, associated with the International Conference on Protease Inhibitor : Quebec City, Canada, October 15th-19th, 2005. [S.l.]: IPS, 2005, str. 204. [COBISS.SI-ID 19593511] 27. STOKA, Veronika, JENKO, Saša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Mechanismo de formación de fibrilos amiloides de la estefina B humana : [presented at] 7° Congreso Argentino de Neuropsiquiatría, 3° Congreso Latinoamericano de Neuropsiquiatría, VIII Jornadas de la Enfermedad de Alzheimer. Neuropsiquiatría (B. Aires), 2005, no. 4, str. 59. [COBISS.SI-ID 19508007] 28. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The Bcl-2 family membranes : mediators of cathepsin's-induced apoptosis. V: [2nd Training Course on Concepts and Methods of Programmed Cell Death ] & 13th 13th ECDO Euroconference on Apoptosis, Budapest, Hungary, October 1-4,2005. Programme and book of abstracts. Ghent: ECDO, 2005, str. P-23. [COBISS.SI-ID 19335463] 29. STOKA, Veronika, JENKO, Saša, TURK, Vito, ŽEROVNIK, Eva. Insigth into the mechanism of amyloid fibril formation by human stefin B using flow cytometry. V: Second Meeting on Molecular Mechanisms of Neurodegeneration : Aula Magna dell'Universita' degli Studi di Milano, Milan, Italy, 7-10 May 2005. [S.l.: s.n.], 2005. [COBISS.SI-ID 19050791] 30. BOJIČ, Lea, PETELIN, Ana, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. Involvement of cysteine cathepsins in apoptosis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 74. [COBISS.SI-ID 19773479] 31. PETELIN, Ana, BOJIČ, Lea, DROGA-MAZOVEC, Gabriela, ROMIH, Rok, STOKA, Veronika, TURK, Vito, TURK, Boris. The Bcl-2 family members : mediators of cathepsin-induced apoptosis. V: SERŠA, Gregor (ur.), LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), KOS, Janko (ur.). 4th Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 22-26, 2006. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2006, str. 103. [COBISS.SI-ID 19773991]














1.16 Samostojni znanstveni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 32. ŽEROVNIK, Eva, GIANNINI, Silva, STOKA, Veronika, TUŠEK-ŽNIDARIČ, Magda, POMPE NOVAK, Maruša, STANIFORTH, Rosemary A. The mechanism of amyloid-fibrillation : srefin B as a good model protein. V: ŽEROVNIK, Eva (ur.), KOPITAR-JERALA, Nataša (ur.). Human stefins and cystatins. New York: Nova Science, 2006, 10 str. [COBISS.SI-ID 19870759] 1.20 Predgovor, spremna beseda 33. STOKA, Veronika, ŽEROVNIK, Eva. Neurobiology/nevrobiologija : introduction/uvod. V: ULE, Andrej (ur.), GAMS, Matjaž (ur.), REPOVŠ, Grega (ur.). Kognitivna znanost : zbornik A 7. mednarodne multikonference Informacijska družba IS 2004, 9. do 15. oktober 2004 : proceedings A of the 7th International Multiconference Information Society IS 2004, 9-15th October 2004, Ljubljana, Slovenia, (Informacijska družba). Ljubljana: Institut "Jožef Stefan", 2004, str. 72-74. [COBISS.SI-ID 18685991]

IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.25 Druga izvedena dela 34. STOKA, Veronika. Member of the Organizing committee. Sinapsa Neuroscience Symposium `05, 18th-20th November 2005, Ljubljana, Slovenia. 2005. [COBISS.SI-ID 19511847]

MARKO FONOVIĆ [18801] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. FONOVIĆ, Marko, BRÖMME, Dieter, TURK, Vito, TURK, Boris. Human cathepsin F : expression in baculovirus system, characterization and inhibition by protein inhibitors. Biol Chem, 2004, vol. 385, str. 505-509. [COBISS.SI-ID 18274599] 2. BLUM, Galia, MULLINS, Stefanie R., KEREN, Kinneret, FONOVIĆ, Marko, JEDESZKO, Christopher, RICE, Mark J., SLOANE, Bonnie F., BOGYO, Matthew. Dynamic imaging of protease activity with fluorescently quenched activity-based probes. Nature chemical biology, 2005, vol. 1, str. 203-209. [COBISS.SI-ID 19711527] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. FONOVIĆ, Marko, BRÖMME, Dieter, TURK, Vito, TURK, Boris. Human cathepsin F : expression in baculovirus system, characterization and inhibition by protein inhibitors. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, 2004, vol. 385, str. 76. [COBISS.SI-ID 18477607] 4. PUIZDAR, Vida, DOLINAR, Marko, DOLENC, Iztok, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, FONOVIĆ, Marko, KLEMENČIČ, Ivica, LEONARDI, Adrijana, TURK, Boris, TURK, Vito. Recombinant human cathepsin E splice variant. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 104. [COBISS.SI-ID 19156007]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.08 Doktorska disertacija 5. FONOVIĆ, Marko. Izražanje, izolacija in delna karakterizacija rekombinantnih človeških katepsinov O in F : doktorsko delo. Ljubljana: [M. Fonović], 2004. VIII, 110 f., ilustr., tabele. [COBISS.SI-ID 2758164]

IVICA ŠTEFE [15969] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. NASCIMENTO, Fábio, RIZZI, Claudia C.A., NANTES, Iseli L., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Boris, CARMONA, Adriana K., NADER, Helena B., JULIANO, Luiz, TERSARIOL, Ivarne L.S. Cathepsin X bind to cell surface heparan sulfate proteoglycans. Arch. biochem. biophys.. [COBISS.SI-ID 18926887] 2. PUZER, Luciano, COTRIN, Simone S., CEZARI, Maria H. S., HITARA, Izaura Y., JULIANO, Maria A., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Dušan, TURK, Boris, JULIANO, Luiz, CARMONA, Adriana K. Recombinant











human cathepsin X is carboxymonopeptidase only : a comparison with cathepsins B and L. Biol Chem, 2005, vol. 386, str. 1191-1195. [COBISS.SI-ID 19495463] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 3. RIZZI, Claudia C.A., KLEMENČIČ, Ivica, TURK, Boris. The lysosomal peptidase cathepsin X bins heparan sulfate proteoglycans at cell surface. V: DOLINAR, Marko (ur.), TURK, Boris (ur.). 4th International Conference on Cysteine Proteinases and Their Inhibitors, Portorož, Slovenia, September, 11-15, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: "Jožef Stefan" Institute, 2004, str. 80. [COBISS.SI-ID 18478119] 4. PUIZDAR, Vida, DOLINAR, Marko, DOLENC, Iztok, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, FONOVIĆ, Marko, KLEMENČIČ, Ivica, LEONARDI, Adrijana, TURK, Boris, TURK, Vito. Recombinant human cathepsin E splice variant. V: TURK, Boris (ur.), DOLINAR, Marko (ur.). IXth International Symposium on Proteinase Inhibitors and Biological Control, Brdo, Slovenia, June 25-29, 2005. Book of abstracts. Ljubljana: Jožef Stefan Institute, 2005, str. 104. [COBISS.SI-ID 19156007]

ANDREJA SEKIRNIK [17096] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. KOS, Janko, SEKIRNIK, Andreja, PREMZL, Aleš, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, LANGERHOLC, Tomaž, TURK, Boris, WERLE, Bernd, GOLOUH, Rastko, REPNIK, Urška, JERAS, Matjaž, TURK, Vito. Carboxypeptidases cathepsins X and B display distinct protein profile in human cells and tissues. Exp. cell res., 2005, vol. 306, iss. 1, str. 103-113. [COBISS.SI-ID 19009063] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 2. ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, MULAOMEROVIĆ, Adaleta, REPNIK, Urška, SEKIRNIK, Andreja, LANGERHOLC, Tomaž, BEGIĆ, Lejla, JERAS, Matjaž, GOLOUH, Rastko, TURK, Vito, KOS, Janko. Cystatin C in non-Hodgkin lymphoma patients : possible relation to anti-tumour immune response. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 35. [COBISS.SI-ID 18175271] 3. MULAOMEROVIĆ, Adaleta, BERBIĆ FAZLAGIĆ, Jasmina, SEKIRNIK, Andreja, ZAVAŠNIK-BERGANT, Tina, KOS, Janko, BEGIĆ, Lejla. Cathepsins X, S and cystatin C in sera of patients with B-cell lymphoma. V: LAH TURNŠEK, Tamara (ur.), SERŠA, Gregor (ur.), KOS, Janko (ur.). 3rd Conference on Experimental and Translational Oncology, Kranjska gora, Slovenia, March, 18-21, 2004. Book of abstracts. Ljubljana: Association of Radiology and Oncology, 2004, str. 86. [COBISS.SI-ID 18189607]








FRANC STRLE [13301]


ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. TERČELJ-ZORMAN, Marjeta, SELJAK, Marija, STARE, Janez, MENCINGER, Jože, RAKOVEC, Jože, RYLANDER, Ragnar, STRLE, Franc. A hospital outbreak of Legionella from a contamined water supply. Arch. environ. health, 2004, letn. 59, št. 3, str. 156-159. [COBISS.SI-ID 19282905] 2. LOGAR, Mateja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of erythema migrans caused by Borrelia afzelii and Borrelia garinii. Infection, 2004, letn. 32, št. 1, str. 15-19. [COBISS.SI-ID 17565401] 3. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Comparison in growth of Borrelia afzelii, B. garinii, and B. burgdorferi sensustricto in MKP and BSK-II medium. Int J Med Microbiol, 2004, letn. 294, str. 407-412. [COBISS.SI-ID 18929113] 4. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Scand J Infect Dis, 2004, letn. 36, str. 817-822. [COBISS.SI-ID 19130073] 5. HUNFELD, Klaus-Peter, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, NORRIS, Douglas E., KRAICZY, Peter, STRLE, Franc. In vitro susceptibility testing of Borrelia burgdorferi sensu lato isolates cultured from patients with erythema migrans before and after antimicrobial chemotherapy. Antimicrob Agents Chemother, 2005, letn. 49, št. 4, str. 1294-1301. [COBISS.SI-ID 19192537] 6. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Concomitant tickborne encephalitis and human granulocytic ehrlichiosis. Emerg. infect. dis. (Print), March 2005, letn. 11, št. 3, str. 485-488. [COBISS.SI-ID 19128793] 7. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PODREKA, T., MARASPIN-ČARMAN, Vera, STRLE, Franc. Susceptibility of Borrelia afzelii strains to antimicrobial agents. Int. j. antimicrob. agents. [Print ed.], 2005, letn. 25, str. 474-478. [COBISS.SI-ID 19257817] 8. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, ARNEŽ, Maja, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Comparison of Borrelia burgdorferi sensu lato strains isolated from specimens obtained simultaneously from two different sites of infection in individual patients. J. Clin. Microbiol., 2005, letn. 43, št. 5, str. 2194-2200. [COBISS.SI-ID 19250905] 9. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 33, str. 331-335. [COBISS.SI-ID 19884761] 10. BORG, Rebecca, DOTEVALL, Leif, HAGBERG, Lars, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Intravenous ceftriaxone compared with oral doxycycline for the treatment of Lyme neuroborreliosis. Scand J Infect Dis, 2005, letn. 37, št. 6/7, str. 449-454. [COBISS.SI-ID 21247961] 11. ROJKO, Tereza, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Prevalence and incidence of Lyme borreliosis among Slovene forestry workers during the period of tick activity. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 5/6, str. 219-225. [COBISS.SI-ID 21238745] 12. PAL, Emil, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. Hemorrhagic fever with renal syndrome in the Pomurje region of Slovenia - an 18-year survey. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 11/12, str. 398-405. [COBISS.SI-ID 19878617] 13. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, LOGAR, Mateja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Erythema migrans in solid-organ transplant recipients. Clin. Infect. Dis., 2006, letn. 42, str. 1751-1754. [COBISS.SI-ID 21486553] 14. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in MKP and BSK-II medium. Int J Med Microbiol, 2006, letn. 296, suppl. 1, str. 267-273. [COBISS.SI-ID 21485529] 1.02 Pregledni znanstveni članek 15. HUNFELD, Klaus-Peter, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, NORRIS, Douglas E., KRAICZY, Peter, STRLE, Franc. Risk of culture-confirmed borrelial persistence in patients treated for erythema migrans and possible mechanisms of resistance. Int J Med Microbiol, 2006, letn. 296, suppl. 1, str. 233-241. [COBISS.SI-ID 21490137]

















1.03 Kratki znanstveni prispevek 16. WORMSER, Gary P., STANEK, Gerold, STRLE, Franc, GRAY, Jeremy S. Advances in the treatment and prevention of Lyme borreliosis. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 11/12, str. 381-384. [COBISS.SI-ID 19878873] 17. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Comparison of immunofluorescence assay (IFA) and enzyme immuno assay (EIA) forborrelial antibody detection in patients with signs and symptoms suggestingneuroborreliosis. Int J Med Microbiol, 2006, letn. 296, suppl. 1, str. 283-284. [COBISS.SI-ID 21328857] 1.04 Strokovni članek 18. STRLE, Franc. Human granulocytic ehrlichiosis in Europe. International journal of medical microbiology, Supplement, 2004, letn. 293, suppl. 37, str. 27-35. [COBISS.SI-ID 17758681] 19. KUNZE, Ursula, KRAIGHER, Alenka, STRLE, Franc. Klopni meningoencefalitis v otroštvu - consensus 2004 = Tick-Borne encephalitis in childhood - consensus 2004. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2004, letn. 73, št. 7-8, str. 611-614. [COBISS.SI-ID 18350553] 20. MUŠIČ, Ema, TOMIČ, Viktorija, KECELJ, Peter, KOŠNIK, Mitja, ERŽEN, Renato, BEOVIĆ, Bojana, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, STRLE, Franc, VODOPIVEC JAMŠEK, Vlasta, ŠVAB, Igor. Usmeritve za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) odraslih = Guidances of management of adult community-acquired pneumonia. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 74, št. 12, str. 745-752. [COBISS.SI-ID 20584409] 1.05 Poljudni članek 21. STRLE, Franc. Znaki na koži pri lymski boreliozi. Vita (Ljubl.), 2005, letn. 11, št. 48, str. 5-6. [COBISS.SI-ID 20387801] 22. STRLE, Franc. Zdravljenje z antibiotiki. Vita (Ljubl.), 2005, letn. 11, št. 48, str. 12-14. [COBISS.SI-ID 20388825] 23. STRLE, Franc. Se moramo bati ptičje gripe?. Za srce (Ljubl.), 2005, letn. 14, št. 7, str. 8. [COBISS.SI-ID 20846297] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 24. STRLE, Franc. Klinične značilnosti lymske borelioze. V: 11. strokovni sestanek Hematološkega društva laboratorijskih tehnikov, Terme Čatež 22. in 23. oktober, 2004. Zbornik predavanj. Ljubljana: Hematološko društvo laboratorijskih tehnikov, 2004, [1-6]. [COBISS.SI-ID 19857625] 25. STRLE, Franc. Influenca. V: LUŽNIK-BUFON, Tatjana (ur.). Okužbe dihal in preprečevanje prenosa : Svetovna zdravstvena organizacija opozarja - gripa grozi! : zbornik strokovnega srečanja. Ljubljana: Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Klinični center, 2005, str. 13-15. [COBISS.SI-ID 20278233] 26. STRLE, Franc. Nove bolezni: SARS, pritičja gripa. V: FRANKIČ, Darja (ur.). Zdravila za sistemsko zdravljenje infekcij : [zbornik prispevkov]. Ljubljana: Lekarniška zbornica Slovenije, 2005, str. 23-28. [COBISS.SI-ID 19439065] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 27. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of azithromycin and amoxicillin for tratment of adult patients withsolitary erythema migrans. Clinical microbiology and infection, 2004, letn. 10, suppl. 3, str. 119. [COBISS.SI-ID 17966041] 28. SAKSIDA, Ana, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of RT-PCR detection of TBEV RNA for early differential diagnosis of TBE. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 235. [COBISS.SI-ID 18361817] 29. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PODREKA, T., MARASPIN-ČARMAN, Vera, STRLE, Franc. Susceptibility of Borrelia afzelii strains to antimicrobial agents. Int. j. antimicrob. agents. [Print ed.], 2004, letn. 24, suppl. 2, str. S151. [COBISS.SI-ID 19130585] 30. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, ARNEŽ, Maja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Characterization of Borrelia species isolated from human material in Slovenia. V: Volume degli abstract 4 congresso nazionale del gruppo Italiano per lo studio della malattia di lyme, Grado 12-13 novembre 2004. Volume degli abstract. Trieste: Universita degli studi di Trieste, 2004. [COBISS.SI-ID 19813849] 31. MARASPIN-ČARMAN, Vera, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Clinical features of European lyme borreliosis established by the isolation of borreliae from cerebrospinal fluid. V: Volume degli abstract 4 congresso nazionale del gruppo Italiano per lo studio della malattia di lyme, Grado 12-13 novembre 2004. Volume degli abstract. Trieste: Universita degli studi di Trieste, 2004. [COBISS.SI-ID 19814361] 32. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, ARNEŽ, Maja, JURCA, Tomaž, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, STRLE, Franc. Cultivation


















and characterisation of Borrelia burgdorferi sensu lato strains isolated from humans. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 4. [COBISS.SI-ID 20633561] 33. ARNEŽ, Maja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, STRLE, Franc. Bloodstream invasion of Borrelia burgdorferi sensu lato in Slovenian children : comparison of findings in patients with solitary and multiple erythema migrans. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 14. [COBISS.SI-ID 20637657] 34. OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CERAR, Daša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Doxycyline versus ceftriaxone for tje treatment of patients with chronic Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 17. [COBISS.SI-ID 20637401] 35. ARNEŽ, Maja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, RADEŠČEK-RAKAR, Rasta, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, STRLE, Franc. Epidemiological, clinical and laboratory features of tick-borne encephalitis in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 67. [COBISS.SI-ID 20637145] 36. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Evaluation of LIAISON for specific antibody detection in patients with Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 84. [COBISS.SI-ID 20636889] 37. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Multiple erythema migrans : pre-treatment characteristics of patients with normal and abnormal cerebrospinal fluid findings. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 100. [COBISS.SI-ID 20637913] 38. MRAVLJAK, Marija, VELNAR, Tomaž, BRICELJ, Vladimir, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc, ARNEŽ, Maja. Electrocardiographic findings in children with erythema migrans. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 102. [COBISS.SI-ID 20635609] 39. PIKELJ PEČNIK, Andreja, STRLE, Franc. Electrocardiographic findings in patients with early Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 102. [COBISS.SI-ID 20636121] 40. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Bannwarth's syndrome : findings in patients with Borrelia burgdorferi sensu lato isolated from cerebrospinal fluid. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 103. [COBISS.SI-ID 20635353] 41. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, ROJKO, Tereza, STRLE, Franc. Clinical and laboratory characteristics of patients with peripheral facial palsy and isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato from cerebrospinal fluid. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 103. [COBISS.SI-ID 20635097] 42. ARNEŽ, Maja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PETROVEC, Miroslav, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Causes of febrile illnesses after a tick bite in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634841] 43. ARNEŽ, Maja, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, RADEŠČEK-RAKAR, Rasta, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, STRLE, Franc. Children with coexisting tick-borne encephalitis and lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634585] 44. ARNEŽ, Maja, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Comparison of azithromycin and amoxicillin for the treatment of children with solitary erythema migrans. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 113. [COBISS.SI-ID 20634329] 45. LOGAR, Mateja, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, STRLE, Franc. Lyme borreliosis - outcome after treatment with cefriaxone. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 114. [COBISS.SI-ID 20634073] 46. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Treatment of multiple erythema migrans (MEM) : doxycyline versus cefriaxone. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 114. [COBISS.SI-ID 20633817]

















47. STRLE, Franc. Lyme borreliosis. V: World congress of the World society for pediatric infectious disease, Warsaw, September 1-4, 2005. Book of abstracts. [Geneva: World Society for Pediatric Infectious Diseases, 2005], str. 60. [COBISS.SI-ID 20866265] 48. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. The use of PFGE for identification of Borrelia burgdorferi sensu lato = Uporaba PFGE pri identifikaciji Borrelia burgdorferi sinsu lato. V: LUZAR, Boštjan (ur.), POLJAK, Mario (ur.), GLAVAČ, Damjan (ur.), BALAŽIC, Jože (ur.). Molekularna diagnostika v medicini : zbornik predavanj : proceedings. V Ljubljani: Medicinska fakulteta, 2005, str. 461. [COBISS.SI-ID 20480473] 49. HUNFELD, Klaus-Peter, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, NORRIS, Douglas E., KRAICZY, Peter, STRLE, Franc. Risk of confirmed treatment resistance in patients treated for erythema migrans and in vitro susceptibility of Borrelia burgdorferi s.l. isolates cultured before and after antimicrobial chemotherapy. V: International Potsdam Symposium on Tick-borne Diseases, Jena, 10-12 March 2005. Programme and compendium of abstracts. Jena: Friedrich-Loefler-Institut: Friedrich-Schiller-Universität, 2005. [COBISS.SI-ID 19417049] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 50. STRLE, Franc. Lymska borelioza. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 20. [COBISS.SI-ID 19095513] 51. STRLE, Franc. Lymska borelioza. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 86. [COBISS.SI-ID 20176345] 52. STRLE, Franc. Neuroborreliosis. V: Volume degli abstract 4 congresso nazionale del gruppo Italiano per lo studio della malattia di lyme, Grado 12-13 novembre 2004. Volume degli abstract. Trieste: Universita degli studi di Trieste, 2004. [COBISS.SI-ID 19814105] 53. STRLE, Franc. Lymska borelioza. V: AVGUŠTIN, Sonia Adriana (ur.), BOBNAR-NAJŽER, Elizabeta (ur.). IV. konferenca slovenskih zdravnikov iz sveta in Slovenije, Novo mesto, 19. do 21. maj 2005. Ljubljana: Svetovni slovenski kongres: = Slovenian World Congress, 2005, str. 83-85. [COBISS.SI-ID 19655385] 54. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Comparison of IFA and EIA for specific antibody detection in patients with neuroborreliosis. V: International Potsdam Symposium on Tick-borne Diseases, Jena, 10-12 March 2005. Programme and compendium of abstracts. Jena: Friedrich-Loefler-Institut: Friedrich-Schiller-Universität, 2005, [29]. [COBISS.SI-ID 19417305] 55. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in MKP and BSK-II medium. V: International Potsdam Symposium on Tick-borne Diseases, Jena, 10-12 March 2005. Programme and compendium of abstracts. Jena: Friedrich-Loefler-Institut: Friedrich-Schiller-Universität, 2005, [37]. [COBISS.SI-ID 19417561] 56. STRLE, Franc. Epidemiologia della borelliosi di Lyme e della maningoencefalite da morso da zecca in Slovenia = Epidemiologija lymske borelioze in klopnega meningoencefalitisa v Sloveniji. V: Mappa del rischio per borreliosi di Lyme ed altre malattie trasmesse da zecchenel Friuli Venezia giulia e nella zona transfrontaliera con la Slovenia : un anno di ricerche, 12 Maggio 2006, Grado : rezultati enega leta raziskav, 12. maj 2006, Gradež. [Grado: PIC Interreg IIIA Italia-Slovenia, 2006], str. 9-10. [COBISS.SI-ID 21245145] 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 57. TOMŠIČ, Matija, KVEDER, Tanja, BOŽIČ, Borut, LESTAN, Boris, LOGAR, Dušan, RAINER, Saša, JEVTIČ, Vladimir, PRAPROTNIK, Sonja, HOČEVAR, Alojzija, PLEŠIVČNIK-NOVLJAN, Martina, GOLJA, Mojca, STRLE, Franc, AMBROŽIČ, Aleš, ROZMAN, Blaž, ŠIPEK-DOLNIČAR, Alenka, GAŠPERŠIČ, Nataša. Revmatične bolezni. V: KOCIJANČIČ, Andreja (ur.), MREVLJE, Franc (ur.), ŠTAJER, Dušan (ur.). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005, str. 1315-1442. [COBISS.SI-ID 19219417] 58. STRLE, Franc. Patogeneza lymske borelioze. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 39-44. [COBISS.SI-ID 21291481] 59. STRLE, Franc. Klinična slika lymske borelioze : uvod. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 47-49. [COBISS.SI-ID 21291737] 60. STRLE, Franc. Klinična diagnoza. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 147-151. [COBISS.SI-ID 21298649]
















61. STRLE, Franc. Pristopi k zdravljenju lymske borelioze z antibiotiki. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 163-173. [COBISS.SI-ID 21299673] 62. CERAR, Daša, STRLE, Franc. Odgovori na vprašanja sodišča. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 191-192. [COBISS.SI-ID 21300953] 1.20 Predgovor, spremna beseda 63. STRLE, Franc, DRINOVEC, Jože. Nekaj misli o okužbah zgornjih dihal : predgovor. Krka med. farm. (Slov. izd.). [Slovenska izd.], 2004, letn. 25, št. 37, str. 3-6. [COBISS.SI-ID 17818585] 1.21 Polemika, diskusijski prispevek 64. ANDOLŠEK-JERAS, Lidija, FETTICH, Janez, KORDAŠ, Marjan, SKALERIČ, Uroš, SKETELJ, Janez, STRLE, Franc, SVETINA, Saša, TRONTELJ, Jože, ŽUPANČIČ, Andrej O. Razred za medicinske vede SAZU o reformi zdravstva v Sloveniji. Isis (Ljubl.), marec 2004, letn. 13, št. 3, str. 35-36. [COBISS.SI-ID 17448665] 65. MARASPIN-ČARMAN, Vera, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Lyme borreliosis and Borrelia spielmanii. Emerg. infect. dis. (Print), 2006, letn. 12, št. 7, str. 1177. [COBISS.SI-ID 21488857] 1.22 Intervju 66. STRLE, Franc, TRILAR, Tomi, MIHELIČ, Tomaž, KRAIGHER, Alenka, GRUNTAR-ČINČ, Mojca. Ptičja gripa je dobila krila : [V Evropi nimamo dokazanega primera okužbe ptic, vendar se stvari lahko v hipu spremenijo] : mina. Več, 2.9.2005, let. 3, št. 35, str. 14-16, ilustr. [COBISS.SI-ID 446197] 1.25 Drugi članki ali sestavki 67. FERLUGA, Dušan, KORDAŠ, Marjan, STRLE, Franc. Blaž Rozman. Letop. Slov. akad. znan. umet., 2006, knj. 56: 2005, str. 142-145, portret. [COBISS.SI-ID 25449005]

IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 68. STRLE, Franc, SOČAN, Maja. Uvod (definicija, epidemiologija) : strokovno srečanje Usmeritve za obravnavo bolnikov s pljučnico domačega okolja, Bled, 27. januar 2006. 2006. [COBISS.SI-ID 1557221] 69. STRLE, Franc, SOČAN, Maja. Uvod (definicija, epidemiologija) : strokovno srečanje Usmeritve za obravnavo bolnikov s pljučnico domačega okolja, Bled, 3. februar 2006. 2006. [COBISS.SI-ID 1557477] 3.25 Druga izvedena dela 70. REBERŠEK GORIŠEK, Jelka, STRLE, Franc, ČIŽMAN, Milan, MUZLOVIČ, Igor, BAKLAN, Zvonko, KOTNIK-KEVORKIJAN, Božena. 5. Bedjaničev simpozij z mednarodno udeležbo o temi Nalezljive bolezni v otroški dobi : [strokovni odbor srečanja, Maribor, 27. in 28. maja 2005]. Maribor, 2005. [COBISS.SI-ID 1966655]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 71. STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2004 : [zbornik predavanj], Ljubljana marec 2004, (Medicinski razgledi, Supplement, Letn. 43, 2). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2004. 134 str., ilustr., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 193187] 72. BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005. 317 str., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 218955776] 73. STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006. 192 str., ilustr. ISBN 961-6442-15-5. [COBISS.SI-ID 226685696] 74. BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006. 257 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 225381376] Mentor pri doktorskih disertacijah 75. JEREB, Matjaž. Vpliv mesta okužbe in vrste bakterije na koncentracijo prokalcitonina v serumu : [Doktorsko delo]. Ljubljana: [M. Jereb], 2004. 117 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2724884] 76. OGRINC, Katarina. Zdravljenje bolnikov s kronično lymsko boreliozo : doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Ogrinc], 2005. 138 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 223304960] Mentor pri magistrskih delih 77. PAL, Emil. Epidemiološke in klinične značilnosti hemoragične mrzlice z renalnim sindromom v Pomurju : magistrsko delo. Ljubljana: [E. Pal], 2005. 56 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 2897428]



















Pisec recenzij 78. STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006. 192 str., ilustr. ISBN 961-6442-15-5. [COBISS.SI-ID 226685696] 79. BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006. 257 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 225381376]

TATJANA LEJKO-ZUPANC [11330] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, BRECELJ, Aleš. Endokarditis ob elektrodi srčnega spodbujevalnika = Pace-maker related infective endocarditis. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 74, suppl. 1, str. I-67 - I-70. [COBISS.SI-ID 19267801] 1.02 Pregledni znanstveni članek 2. LAINŠČAK, Mitja, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, ŠTRUMBELJ, Iztok, GASPARAC, Ivan, MÜLLER-PREMRU, Manica, PIRŠ, Mateja. Infective endocarditis due to Abiotrophia defectiva : a report of two cases. J. heart valve dis., 2005, letn. 14, str. 33-36. [COBISS.SI-ID 19046873] 1.04 Strokovni članek 3. PIRŠ, Mateja, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, RAKAR, Stelio. Prikaz primera pelvične aktinomikoze v povezavi z materničnim vložkom = A case of pelvic actinomycosis associated with an intrauterine device. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], februar 2004, letn. 73, št. 2, str. 63-67. [COBISS.SI-ID 17560793] 4. LAINŠČAK, Mitja, LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Diagnosis and treatment of infective endocarditis: a challenging problem. Cardiology, 2005, str. CA46-8. [COBISS.SI-ID 20542937] 5. MUŠIČ, Ema, TOMIČ, Viktorija, KECELJ, Peter, KOŠNIK, Mitja, ERŽEN, Renato, BEOVIĆ, Bojana, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, STRLE, Franc, VODOPIVEC JAMŠEK, Vlasta, ŠVAB, Igor. Usmeritve za obravnavo zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) odraslih = Guidances of management of adult community-acquired pneumonia. Zdrav Vestn (Tisk. izd.). [Tiskana izd.], 2005, letn. 74, št. 12, str. 745-752. [COBISS.SI-ID 20584409] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 6. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Okužbe kolčnih endoprotez - prikaz bolnikov = Prosthetic hip infections - analysis of patients. V: POLJAK, Mario (ur.). Okužbe vsadkov : zbornik predavanj, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 8. in 9. oktober 2004. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije, Slovensko zdravniško društvo, 2004, str. 71-78. [COBISS.SI-ID 18459353] 7. LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Okužbe umetnih srčnih zaklopk = Prosthetic valve endocarditis. V: POLJAK, Mario (ur.). Okužbe vsadkov : zbornik predavanj, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 8. in 9. oktober 2004. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije, Slovensko zdravniško društvo, 2004, str. 125-133. [COBISS.SI-ID 18460633] 8. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, GRMEK-KOŠNIK, Irena, DERMOTA, Urška, JUTERŠEK, Borut. Ali se grožnja odpornih bakterij širi preko zidov slovenskih bolnišnic? = Is the threat of resistant bacteria spreading beyond the walls of Slovenian hospitals?. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005, str. 23-31. [COBISS.SI-ID 19823833] 9. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, GABRIJELČIČ, Tone, ZORMAN, Darko, VRTOVEC, Bojan. Posebnosti okužb po presaditvi srca = Risks and epidemiology of infections after heart transplantation. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005, str. 271-280. [COBISS.SI-ID 19828697] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 10. BEOVIĆ, Bojana, LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Novosti v zdravljenju glivičnih okužb = New treatment options for fungal infections. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), marec 2004, letn. 43, suppl. 2, str. 83-96. [COBISS.SI-ID 17761241]














11. LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Okužbe z bakterijo Streptococcus agalactiae pri odraslih = Group B Streptococcal disease in adults. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), marec 2004, letn. 43, suppl. 2, str. 115-120. [COBISS.SI-ID 17762009] 12. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, BEOVIĆ, Bojana, MUŠIČ, Ema. Zdravljenje zunajbolnišnične pljučnice (ZBP) odraslih = Treatment of community-acquired pneumonia (CAP) in adults. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 129-142. [COBISS.SI-ID 20944601] 13. BOGOVIČ, Petra, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, REBERŠEK GORIŠEK, Jelka, LEŠNIČAR, Gorazd, ŠIBANC, Branko. Stopenjska obravnava odraslega bolnika z infekcijsko drisko = Stepwise management of adult patient with infectious diarrhoea. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 155-168. [COBISS.SI-ID 2277951] 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 14. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, JEREB, Matjaž, TOMAŽIČ, Janez, LOGAR, Mateja. Vorikonazol - klinične izkušnje. V: 2. kongres hematologov in transfuziologov Slovenije z mednarodno udeležbo Portorož, 23. in 24. april 2004 : knjiga povzetkov. Ljubljana, 2004: Interna klinika, Klinični oddelek za hematologijo, str. 80-81. [COBISS.SI-ID 18709721] 15. TRAVNIK, Ludvik, KOŠAK, Robert, GORENŠEK, Matevž, VENGUST, Rok, LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Infections of spine : review of 64 cases (20 cases were operatively treated). Acta chir. orthop. traumatol. Čech., 2004, letn. 71, suppl 1, str. 27-28. [COBISS.SI-ID 18059481] 16. LEJKO-ZUPANC, Tatjana, SLEMENIK-PUŠNIK, Cirila, KOŽELJ, Mirta, KLOKOČOVNIK, Tomislav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, DOLENC-STRAŽAR, Zvezdana, BENKO, Davorin, ROJKO, Tereza, DUH, Darja. Native valve endocarditis due to bartonella henselae in an immunocompetent man - a case report. Slov. kardiol., 2005, letn. 2, suppl. 1, str. 57. [COBISS.SI-ID 19960025] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 17. LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Posebnosti okužb in antibiotičnega zdravljenja pri starostniku. V: KENDA, Miran F. (ur.), FRAS, Zlatko (ur.). Program in zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, Slovenska hiša srca: = Slovenian Society of Cardiology, Slovenian Heart House, [2005], str. 40-41. [COBISS.SI-ID 19445465] 18. KOŽELJ, Mirta, KNEŽEVIČ, Ivan, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, HOLLAN, Jiri, PIRNAT, Edvard. Urgent heart valve replacement in a patient with infective endocarditis and thyrotoxic crisis. Slov. kardiol., 2005, letn. 2, suppl. 1, str. 64. [COBISS.SI-ID 19961049] 19. KNEŽEVIČ, Ivan, KOŽELJ, Mirta, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, HOLLAN, Jiri, PIRNAT, Edvard, MREVLJE, Blaž, KOLAR, Tadeja. Urgent heart valves replacement in a patient with infective endocarditis and thyrotoxic crisis (case report). V: KENDA, Miran F. (ur.), FRAS, Zlatko (ur.). 24. Radenski dnevi, Radenci, Slovenija, 26. in 27. maj 2006. Program in zbornik prispevkov. Ljubljana: Združenje kardiologov Slovenije, Slovenska hiša srca: = Slovenian Society of Cardiology, Slovenian Heart House, [2006], str. 70. [COBISS.SI-ID 21337305] 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 20. ŠTAJER, Dušan, KOŽELJ, Mirta, PLOJ, Tom, PAVČNIK, Dušan, MILČINSKI, Metka, GUŽIČ-SALOBIR, Barbara, BERDEN, Pavel, GRIČAR, Marko, VOGA, Gorazd, ŠABOVIČ, Mišo, ZUPAN, Igor, ŠINKOVEC, Matjaž, LEJKO-ZUPANC, Tatjana, POREDOŠ, Pavel, KRANJEC, Igor, NOČ, Marko, PERNAT, Andrej, ACCETTO, Rok, GORJUP, Vojka, KRŽIŠNIK-ZORMAN, Simona, BLINC, Aleš, VENE, Nina, MOŽINA, Hugon, VRTOVEC, Bojan. Bolezni srca in žilja. V: KOCIJANČIČ, Andreja (ur.), MREVLJE, Franc (ur.), ŠTAJER, Dušan (ur.). Interna medicina. Ljubljana: Littera picta, 2005, str. 53-290. [COBISS.SI-ID 19216601]

STANKA LOTRIČ FURLAN [13299] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.01 Izvirni znanstveni članek 1. LOGAR, Mateja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of erythema migrans caused by Borrelia afzelii and Borrelia garinii. Infection, 2004, letn. 32, št. 1, str. 15-19. [COBISS.SI-ID 17565401]













2. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Comparison of patients fulfilling criteria for confirmed and probable human granulocytic ehrlichiosis. Scand J Infect Dis, 2004, letn. 36, str. 817-822. [COBISS.SI-ID 19130073] 3. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, STRLE, Franc. Concomitant tickborne encephalitis and human granulocytic ehrlichiosis. Emerg. infect. dis. (Print), March 2005, letn. 11, št. 3, str. 485-488. [COBISS.SI-ID 19128793] 4. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, ARNEŽ, Maja, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Comparison of Borrelia burgdorferi sensu lato strains isolated from specimens obtained simultaneously from two different sites of infection in individual patients. J. Clin. Microbiol., 2005, letn. 43, št. 5, str. 2194-2200. [COBISS.SI-ID 19250905] 5. SAKSIDA, Ana, DUH, Darja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc, PETROVEC, Miroslav, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of tick-borne encephalitis virus RNA detection for early differential diagnosis of tick-borne encephalitis. J. clin. virol.. [Print ed.], 2005, letn. 33, str. 331-335. [COBISS.SI-ID 19884761] 6. BORG, Rebecca, DOTEVALL, Leif, HAGBERG, Lars, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, STRLE, Franc. Intravenous ceftriaxone compared with oral doxycycline for the treatment of Lyme neuroborreliosis. Scand J Infect Dis, 2005, letn. 37, št. 6/7, str. 449-454. [COBISS.SI-ID 21247961] 7. ROJKO, Tereza, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Prevalence and incidence of Lyme borreliosis among Slovene forestry workers during the period of tick activity. Wien. Klin. Wochenschr., 2005, letn. 117, št. 5/6, str. 219-225. [COBISS.SI-ID 21238745] 8. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, LOGAR, Mateja, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Erythema migrans in solid-organ transplant recipients. Clin. Infect. Dis., 2006, letn. 42, str. 1751-1754. [COBISS.SI-ID 21486553] 9. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in MKP and BSK-II medium. Int J Med Microbiol, 2006, letn. 296, suppl. 1, str. 267-273. [COBISS.SI-ID 21485529] 1.04 Strokovni članek 10. SPUDIČ, Š., LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Akutno in kronično vnetje obnosnih votlin = Acute and chronic rhinosinusitis. Krka med. farm. (Slov. izd.). [Slovenska izd.], 2004, letn. 25, št. 37, str. 48-59. [COBISS.SI-ID 17818073] 1.05 Poljudni članek 11. LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Prizadetost sklepov in mišic pri lymski boreliozi. Vita (Ljubl.), 2005, letn. 11, št. 48, str. 8-9. [COBISS.SI-ID 20388313] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 12. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MEGLIČ-VOLKAR, Jelka, LEJKO-ZUPANC, Tatjana. Okužbe kolčnih endoprotez - prikaz bolnikov = Prosthetic hip infections - analysis of patients. V: POLJAK, Mario (ur.). Okužbe vsadkov : zbornik predavanj, Ortopedska bolnišnica Valdoltra, 8. in 9. oktober 2004. Ljubljana: Sekcija za klinično mikrobiologijo in hospitalne infekcije, Slovensko zdravniško društvo, 2004, str. 71-78. [COBISS.SI-ID 18459353] 13. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, TUREL, Matjaž. Pristop k bolniku s pljučno prizadetostjo po transplantaciji = Diagnostic approach in patient with pulmonary complications following organ transplantation. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij, marec 2005, Ljubljana. Okužbe pri transplantirancih. Novosti v infektologiji. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Medicinska fakulteta, 2005, str. 127-138. [COBISS.SI-ID 19825881] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 14. DOVŠAK, Tadej, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Obrazna bolečina pri lymski boreliozi. V: IHAN HREN, Nataša (ur.). Ustna in obrazna bolečina : zbornik predavanj : 7. strokovni seminar, Ljubljana, 26. novembra 2005. Ljubljana: Združenje za maksilofacialno in oralno kirurgijo Slovenije, 2005, str. 40-42. [COBISS.SI-ID 20286937] 15. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, KOTAR, Tadeja. Stopenjska obravnava okužb kože in mehkih tkiv = Diagnostic aproach to skin and soft-tissue infections. V: BEOVIĆ, Bojana (ur.), STRLE, Franc (ur.), ČIŽMAN, Milan (ur.). Infektološki simpozij 2006, Ljubljana, Marec 2006. Zbornik predavanj : [Stopenjska obravnava najpogostejših okužb]. Ljubljana: Sekcija za kemoterapijo SZD: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Katedra za infekcijske bolezni in epidemiologijo, Medicinska fakulteta, 2006, str. 197-212. [COBISS.SI-ID 20945625]
















1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 16. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Comparison of azithromycin and amoxicillin for tratment of adult patients withsolitary erythema migrans. Clinical microbiology and infection, 2004, letn. 10, suppl. 3, str. 119. [COBISS.SI-ID 17966041] 17. SAKSIDA, Ana, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, DUH, Darja, PETROVEC, Miroslav, STRLE, Franc, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana. The importance of RT-PCR detection of TBEV RNA for early differential diagnosis of TBE. V: EuroVirology 2004 : final programme and abstracts. [Madrid: s.n., 2004], str. 235. [COBISS.SI-ID 18361817] 18. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, ARNEŽ, Maja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Characterization of Borrelia species isolated from human material in Slovenia. V: Volume degli abstract 4 congresso nazionale del gruppo Italiano per lo studio della malattia di lyme, Grado 12-13 novembre 2004. Volume degli abstract. Trieste: Universita degli studi di Trieste, 2004. [COBISS.SI-ID 19813849] 19. MARASPIN-ČARMAN, Vera, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Clinical features of European lyme borreliosis established by the isolation of borreliae from cerebrospinal fluid. V: Volume degli abstract 4 congresso nazionale del gruppo Italiano per lo studio della malattia di lyme, Grado 12-13 novembre 2004. Volume degli abstract. Trieste: Universita degli studi di Trieste, 2004. [COBISS.SI-ID 19814361] 20. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, MARASPIN-ČARMAN, Vera, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, ARNEŽ, Maja, JURCA, Tomaž, PLETERSKI-RIGLER, Dušica, STRLE, Franc. Cultivation and characterisation of Borrelia burgdorferi sensu lato strains isolated from humans. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 4. [COBISS.SI-ID 20633561] 21. OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CERAR, Daša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Doxycyline versus ceftriaxone for tje treatment of patients with chronic Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 17. [COBISS.SI-ID 20637401] 22. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Evaluation of LIAISON for specific antibody detection in patients with Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 84. [COBISS.SI-ID 20636889] 23. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Multiple erythema migrans : pre-treatment characteristics of patients with normal and abnormal cerebrospinal fluid findings. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 100. [COBISS.SI-ID 20637913] 24. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Bannwarth's syndrome : findings in patients with Borrelia burgdorferi sensu lato isolated from cerebrospinal fluid. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 103. [COBISS.SI-ID 20635353] 25. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, ROJKO, Tereza, STRLE, Franc. Clinical and laboratory characteristics of patients with peripheral facial palsy and isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato from cerebrospinal fluid. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 103. [COBISS.SI-ID 20635097] 26. ARNEŽ, Maja, LUŽNIK-BUFON, Tatjana, AVŠIČ-ŽUPANC, Tatjana, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, PETROVEC, Miroslav, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Causes of febrile illnesses after a tick bite in Slovenian children. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 109. [COBISS.SI-ID 20634841] 27. LOGAR, Mateja, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, STRLE, Franc. Lyme borreliosis - outcome after treatment with cefriaxone. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 114. [COBISS.SI-ID 20634073] 28. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, JURCA, Tomaž, STRLE, Franc. Treatment of multiple erythema migrans (MEM) : doxycyline versus cefriaxone. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 114. [COBISS.SI-ID 20633817]















1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 29. RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Comparison of isolation rate of Borrelia burgdorferi sensu lato in MKP and BSK-II medium. V: International Potsdam Symposium on Tick-borne Diseases, Jena, 10-12 March 2005. Programme and compendium of abstracts. Jena: Friedrich-Loefler-Institut: Friedrich-Schiller-Universität, 2005, [37]. [COBISS.SI-ID 19417561] 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 30. ROJKO, Tereza, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Meningitis. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 85-86. [COBISS.SI-ID 21294809] 31. LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Prizadetost sklepov in mišic pri lymski boreliozi. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 87-94. [COBISS.SI-ID 21295065] 32. ROJKO, Tereza, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Poliartralgije. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 97-98. [COBISS.SI-ID 21295577] 33. BOGOVIČ, Petra, LOTRIČ-FURLAN, Stanka. Obravnava bolnika z erythema migrans. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 179-180. [COBISS.SI-ID 21300185]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Pisec recenzij 34. STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006. 192 str., ilustr. ISBN 961-6442-15-5. [COBISS.SI-ID 226685696]

FRANJO PIKELJ [13297] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.04 Strokovni članek 1. PIKELJ, Franjo. SARS - nova virusna bolezen dihal. Za srce (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 1, str. 8-9. [COBISS.SI-ID 20095449] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. BOKAL, Urška, SKARLOVNIK, Ajda, KOTAR, Tadeja, PIKELJ, Franjo. Raziskava in statistična obdelava dosedanjih odprav v trope v okviru izbirnegapredmeta tropska medicina = Research and statistical processing of data on tropical medicine electives completed to date. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), 2004, letn. 43, suppl. 3, str. 1-4. [COBISS.SI-ID 18668761] 3. PIKELJ, Franjo. Obravnava bolnika po vrnitvi iz tropov: vročina, hepatopatije = Approach to a traveller returing from the tropics: fever, hepatopathy. Med. razgl., Suppl., (Medicinski razgledi), 2004, letn. 43, suppl. 3, str. 123-129. [COBISS.SI-ID 18672601] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 4. PIKELJ, Franjo, PIKELJ PEČNIK, Andreja. Bioterorizem - realnost ali grožnja. V: LUŽNIK-BUFON, Tatjana (ur.). Okužbe dihal in preprečevanje prenosa : Svetovna zdravstvena organizacija opozarja - gripa grozi! : zbornik strokovnega srečanja. Ljubljana: Služba za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb, Klinični center, 2005, str. 75-81. [COBISS.SI-ID 20282841] 5. KOTAR, Tadeja, PIKELJ, Franjo. Potovalna medicina - medicina v divjini = Travel medicine - wilderness medicine. V: FOKTER, Samo K. (ur.). Zbornik predavanj 11. in 12. Ažmanovih dnevov zdravnikov Gorske reševalne službe Slovenije, 14. in 15. marca 2003, Kranjska Gora ter 19. in 20. marca 2004, Bled. Celje [i. e.] Ljubljana: Gorska reševalna služba Slovenije, Podkomisija za medicino, 2004 [i. e.] 2005, str. 26-42. [COBISS.SI-ID 19931097] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 6. SKALERIČ, Uroš, GAŠPIRC, Boris, FIDLER, Aleš, PIKELJ, Franjo. Ocena velikosti parodontalne rane in raven IL-2 in IL-2R v serumu. V: 13. slovenski parodontološki dnevi, Bled, 2.- 3. april 2004. Zbornik predavanj. [Ljubljana]: Združenje za ustne bolezni, parodontologijo in stomatološko implantologijo SZD, 2004, str. 17. [COBISS.SI-ID 17578969]














1.25 Drugi članki ali sestavki 7. PETELIN, Milan, PIKELJ, Franjo. Prof. dr. Uroš Skalerič in prof. dr. Franc Strle, nova člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Isis (Ljubl.), 2004, letn. 13, št. 2, str. 19-20. [COBISS.SI-ID 17384153] 8. PIKELJ, Franjo. "Jesam, nesvjestan!". V: Zdravniški utrinki : sto in več pogovorov ali pripovedi. Celje: Mohorjeva družba, 2004, str. 191-193. [COBISS.SI-ID 18109657]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 9. KOTAR, Tadeja (ur.), PIKELJ, Franjo (ur.). Potovalna medicina 3 : zbornik predavanj, (Medicinski razgledi, Supplement, letn. 43, 3). Ljubljana: Medicinski razgledi, 2004. 152 str., fotogr. [COBISS.SI-ID 2756116] Mentor pri magistrskih delih 10. PAVLIŠIČ, Matjaž. Klaritromicin v zdravljenju bolnikov z okužbami spodnjih dihal in napovedna vrednost mikrobioloških preiskav pri bolnikih s kroničnim bronhitisom : [magistrska naloga]. [Ljubljana]: [M. Pavlišič], 2006. 80 f., tabele. [COBISS.SI-ID 2918164] Mentor - drugo 11. BOKAL, Urška, SKARLOVNIK, Ajda. Analiza obolevanja študentov Medicinske fakultete v Ljubljani za malarijo na strokovno - humanitarnih odpravah v dežele tretjega sveta : [prešernova naloga], (Prešernove naloge). Ljubljana: [U. Bokal]: [A. Skarlovnik], 2005. 35 f., ilustr., tabele, graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 2902292] 12. BOKAL, Urška, SKARLOVNIK, Ajda. Analiza obolevanja študentov Medicinske fakultete v Ljubljani za malarijo na strokovno-humanitarnih odpravah v dežele tretjega sveta. V: TURK, Martina (ur.), GLAVNIK, Nina (ur.). Zbornik 18. kongresa študentov raziskovalcev Medicinske fakultete v Ljubljani, Ljubljana, 12. april 2006. Ljubljana: Društvo študentov medicine Slovenije, 2006, str. 18-20. [COBISS.SI-ID 21248985] Pisec recenzij 13. REBERŠEK GORIŠEK, Jelka (ur.), BAKLAN, Zvonko (ur.), KOTNIK-KEVORKIJAN, Božena (ur.). Zbornik predavanj in praktikum. Maribor: Splošna bolnišnica, 2005. 280 str., ilustr. ISBN 961-91490-5-X. [COBISS.SI-ID 54893313]

KATARINA OGRINC [20254] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.12 Objavljeni povzetek znanstvenega prispevka na konferenci 1. OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, CERAR, Daša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, STRLE, Franc. Doxycyline versus ceftriaxone for tje treatment of patients with chronic Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 17. [COBISS.SI-ID 20637401] 2. CERAR, Tjaša, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, STRLE, Franc. Evaluation of LIAISON for specific antibody detection in patients with Lyme borreliosis. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 84. [COBISS.SI-ID 20636889] 3. MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, OGRINC, Katarina, LOGAR, Mateja, STRLE, Franc. Multiple erythema migrans : pre-treatment characteristics of patients with normal and abnormal cerebrospinal fluid findings. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 100. [COBISS.SI-ID 20637913] 4. LOTRIČ-FURLAN, Stanka, RUŽIĆ-SABLJIĆ, Eva, LOGAR, Mateja, MARASPIN-ČARMAN, Vera, CIMPERMAN, Jože, OGRINC, Katarina, ROJKO, Tereza, STRLE, Franc. Clinical and laboratory characteristics of patients with peripheral facial palsy and isolation of Borrelia burgdorferi sensu lato from cerebrospinal fluid. V: International Conference on Lyme Borreliosis and other Tick-borne. Book of abstracts. Vienna: Medical University, 2005, str. 103. [COBISS.SI-ID 20635097] 1.17 Samostojni strokovni sestavek ali poglavje v monografski publikaciji 5. OGRINC, Katarina. Acrodermatitis chronica atrophicans. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 71-72. [COBISS.SI-ID 21293529] 6. OGRINC, Katarina. Kronična lymska borelioza. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 157-158. [COBISS.SI-ID 21299161]















7. OGRINC, Katarina. Sum na kronično lymsko boreliozo. V: STRLE, Franc (ur.). Lymska borelioza 2006. Ljubljana: Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Klinični center: Društvo za boj proti lymski boreliozi: Združenje za infektologijo SZD, 2006, str. 159-160. [COBISS.SI-ID 21299417]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.08 Doktorska disertacija 8. OGRINC, Katarina. Zdravljenje bolnikov s kronično lymsko boreliozo : doktorska disertacija. Ljubljana: [K. Ogrinc], 2005. 138 f., graf. prikazi, tabele. [COBISS.SI-ID 223304960]




ANTON KROPEC [12478] Osebna bibliografija za obdobje 2003-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.04 Strokovni članek 1. KROPEC, Anton, PIŠEK, Damijan, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, FOŠNER, Darko, PEČOVNIK, Rudolf. Avtomatizirano justiranje impedance dušilk. Ventil (Ljubl.), 2003, let. 9, št. 4, str. 217-219. [COBISS.SI-ID 6916123] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 2. KROPEC, Anton, PIŠEK, Damijan, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, FOŠNER, Darko, PEČOVNIK, Rudolf. Avtomatsko justiranje dušilk. V: TOVORNIK, Boris (ur.), MUŠKINJA, Nenad (ur.). Avtomatizacija v industriji in gospodarstvu : zbornik tretje konference AIG'03, 10. in 11. april 2003, Maribor, Slovenija. [Maribor]: Društvo avtomatikov Slovenije, 2003, str. 149-152. [COBISS.SI-ID 51619073]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. POTOČNIK, Mitja, KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko. Razvoj proizvodne tehnologije in predstikalnih naprav na nizkem rezu za visokotlačne sijalke : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR faze. Maribor: [Em.tronic], 2003/2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329345] 4. KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko, RIBIČ, Peter. Razvoj zobatega venca z uvedbo nove tehnologije normalizacije in avtomatizacije proizvodnje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329089] 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 5. KROPEC, Anton, NIKITENKO, Andrej. Linija za povrtanje lukenj in rezanje navojev. Maribor: [s.n.], 2003. 1 zv. (83 f.), ilustr. [COBISS.SI-ID 51649281] 6. NIKITENKO, Andrej, KROPEC, Anton. Univerzalna naprava za varjenje bankomatov. Maribor: [s.n.], 2003. 1 zv. (54 f.), ilustr. [COBISS.SI-ID 51649537] 7. NIKITENKO, Andrej, SKERBIŠ, Milan, KROPEC, Anton, PIŠEK, Damijan, MAUČEC, Dinko. Linija za končno proizvodnjo in kontrolo relejev - RAPS III : projektna dokumentacija strojne opreme. Maribor: [Em.tronic], [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54329857] 8. KROPEC, Anton, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan. Zunanje mini vadišče za tanke : projektna dokumentacija elektroinstalacij. Maribor: Em.tronic, [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54328833] Izpis bibliografskih enot: vse bibliografske enote Izbrani format bibliografske enote: ISO 690 Vir bibliografskih zapisov: Vzajemna baza podatkov COBISS.SI/COBIB.SI

RUDOLF PEČOVNIK [08655] Osebna bibliografija za obdobje 2003-2006













MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. PEČOVNIK, Rudolf. Razvoj in uvajanje nove tehnologije ekološko varčnega prezračevanja bivalnih prostorov : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 28 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329601] 4. POTOČNIK, Mitja, KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko. Razvoj proizvodne tehnologije in predstikalnih naprav na nizkem rezu za visokotlačne sijalke : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR faze. Maribor: [Em.tronic], 2003/2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329345] 5. KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko, RIBIČ, Peter. Razvoj zobatega venca z uvedbo nove tehnologije normalizacije in avtomatizacije proizvodnje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329089] Izpis bibliografskih enot: vse bibliografske enote Izbrani format bibliografske enote: ISO 690

DAMIJAN PIŠEK [20536] Osebna bibliografija za obdobje 2003-2006


MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. POTOČNIK, Mitja, KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko. Razvoj proizvodne tehnologije in predstikalnih naprav na nizkem rezu za visokotlačne sijalke : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR faze. Maribor: [Em.tronic], 2003/2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329345] 4. KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko, RIBIČ, Peter. Razvoj zobatega venca z uvedbo nove tehnologije normalizacije in avtomatizacije proizvodnje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329089] 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 5. NIKITENKO, Andrej, SKERBIŠ, Milan, KROPEC, Anton, PIŠEK, Damijan, MAUČEC, Dinko. Linija za končno proizvodnjo in kontrolo relejev - RAPS III : projektna dokumentacija strojne opreme. Maribor: [Em.tronic], [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54329857] 6. KROPEC, Anton, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan. Zunanje mini vadišče za tanke : projektna dokumentacija elektroinstalacij. Maribor: Em.tronic, [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54328833]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 7. PIŠEK, Damijan (ur.), GRAŠIČ, Leon (ur.). Kontejner za RKB dekontaminacijo Cristanini MI/NBCR : časovni normativi popravil. Izd. 00. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, 2005. IV, 11 str., tabele. [COBISS.SI-ID 1815758] 8. PIŠEK, Damijan (ur.), GRAŠIČ, Leon (ur.). Kontejner za RKB dekontaminacijo Cristanini MI/NBCR : katalog sestavnih in nadomestnih delov. Izd. 00. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, 2005. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 1792974]













9. PIŠEK, Damijan (ur.), GRAŠIČ, Leon (ur.). Kontejner za RKB dekontaminacijo Cristanini MI/NBCR : katalog specialnega orodja. Izd. 00. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, 2005. IV, 25 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1795790] 10. PIŠEK, Damijan (ur.), GRAŠIČ, Leon (ur.). Kontejner za RKB dekontaminacijo Cristanini MI/NBCR : kriteriji generalne obnove. Izd. 00. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, 2005. IV, 8 str., ilustr. [COBISS.SI-ID 1796046] 11. PIŠEK, Damijan (ur.), GRAŠIČ, Leon (ur.). Kontejner za RKB dekontaminacijo Cristanini MI/NBCR : tehnološki postopek 1. stopnje vzdrževanja. Izd. 00. Ljubljana: Republika Slovenija, Ministrstvo za obrambo, Slovenska vojska, 2005. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 1803982]

ANDREJ NIKITENKO [15548]



MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. POTOČNIK, Mitja, KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko. Razvoj proizvodne tehnologije in predstikalnih naprav na nizkem rezu za visokotlačne sijalke : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR faze. Maribor: [Em.tronic], 2003/2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329345] 4. KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko, RIBIČ, Peter. Razvoj zobatega venca z uvedbo nove tehnologije normalizacije in avtomatizacije proizvodnje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329089] 2.14 Projektna dokumentacija (idejni projekt, izvedbeni projekt) 5. KROPEC, Anton, NIKITENKO, Andrej. Linija za povrtanje lukenj in rezanje navojev. Maribor: [s.n.], 2003. 1 zv. (83 f.), ilustr. [COBISS.SI-ID 51649281] 6. NIKITENKO, Andrej, KROPEC, Anton. Univerzalna naprava za varjenje bankomatov. Maribor: [s.n.], 2003. 1 zv. (54 f.), ilustr. [COBISS.SI-ID 51649537] 7. NIKITENKO, Andrej, SKERBIŠ, Milan, KROPEC, Anton, PIŠEK, Damijan, MAUČEC, Dinko. Linija za končno proizvodnjo in kontrolo relejev - RAPS III : projektna dokumentacija strojne opreme. Maribor: [Em.tronic], [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54329857] 8. KROPEC, Anton, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan. Zunanje mini vadišče za tanke : projektna dokumentacija elektroinstalacij. Maribor: Em.tronic, [2004]. 1 zv. (loč. pag.), ilustr. [COBISS.SI-ID 54328833]

DARKO FOŠNER [18841] Osebna bibliografija za obdobje 2003-2006
















MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 3. POTOČNIK, Mitja, KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko. Razvoj proizvodne tehnologije in predstikalnih naprav na nizkem rezu za visokotlačne sijalke : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega dela RR faze. Maribor: [Em.tronic], 2003/2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329345] 4. KROPEC, Anton, PEČOVNIK, Rudolf, JERENEC, Vili, NIKITENKO, Andrej, PIŠEK, Damijan, FOŠNER, Darko, RIBIČ, Peter. Razvoj zobatega venca z uvedbo nove tehnologije normalizacije in avtomatizacije proizvodnje : zaključno poročilo o rezultatih opravljenega RR aktivnosti projekta. Maribor: [Em.tronic], 2004. 14 f., ilustr. [COBISS.SI-ID 54329089]




IRENA VENINŠEK PERPAR [20531] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.04 Strokovni članek 1. GRMEK-KOŠNIK, Irena, KRAIGHER, Alenka, HOČEVAR-GROM, Ada, VENINŠEK-PERPAR, Irena, MÜLLER-PREMRU, Manica. Monitoring CA-MRSA infections in Slovenia. Euro surveill, 2005, letn. 10, št. 9. http://www.eurosurveillance.org. [COBISS.SI-ID 20973017] 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci 2. HOČEVAR-GROM, Ada, VENINŠEK-PERPAR, Irena. Spremenjena epidemiologija MRSA v Sloveniji = The changing epidemiology of MRSA in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 62-66. [COBISS.SI-ID 20175833] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 3. JERMAN, Tjaša, KOFOL-BRIC, Tatjana, LETNAR ŽBOGAR, Nives, VENINŠEK-PERPAR, Irena, MARINKO, Jana, ĐUKIĆ, Branka, JAGODIC, Ria. Program "Zdravje v vrtcu". V: ZALETEL-KRAGELJ, Lijana (ur.). Cvahtetovi dnevi javnega zdravja 2006, Ljubljana, 9. junij 2006. Zbornik prispevkov. Ljubljana: Medicinska fakulteta, Katedra za javno zdravje, 2006, str. 56-62. [COBISS.SI-ID 21343705] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 4. HOČEVAR-GROM, Ada, VENINŠEK-PERPAR, Irena. Spremenjena epidemiologija MRSA v Sloveniji = The changing epidemiology of MRSA in Slovenia. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 13. [COBISS.SI-ID 1279205]

MARKO VUDRAG [11639] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.02 Pregledni znanstveni članek 1. FILIPIČ, Metka, FATUR, Tanja, VUDRAG, Marko. Molecular mechanisms of cadmium-induced mutagenicity. Hum Exp Toxicol, 2006, vol. 25, no. 2, str. 67-77. [COBISS.SI-ID 1570789] 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) 2. DOBEIC, Martin, BERGER, Tatjana, VUDRAG, Marko. Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : uvodno predavanje. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 9-10. [COBISS.SI-ID 2240634] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 3. DOBEIC, Martin, BERGER, Tatjana, VUDRAG, Marko. Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : uvodno predavanje. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, 2 f. loč. pagin. [COBISS.SI-ID 2149242] 4. VUDRAG, Marko. Regionalni vidiki javnega zdravja. V: Strokovno srečanje Javno zdravje v Sloveniji od YU do EU; 2004 sep 15; Ljubljana : 81 let Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije. Ljubljana: Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije, 2004, str. [1]. [COBISS.SI-ID 19929561] 1.20 Predgovor, spremna beseda 5. DOBEIC, Martin, BERGER, Tatjana, VUDRAG, Marko. Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju. V: BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004, str. 9-10. [COBISS.SI-ID 20059353]

http://www.eurosurveillance.org/











1.22 Intervju 6. ROTAR-PAVLIČ, Danica, VUDRAG, Marko. Koktajli aditivov vsak dan na krožnikih. Dnevnik, 22.12.2005, letn. 55, str. 13, ilustr. [COBISS.SI-ID 20839641]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.05 Drugo učno gradivo 7. DOBEIC, Martin, PINTARIČ, Štefan, KRALJ, Zmagomir, GOBEC, Ivan, VUDRAG, Marko. Tečaj za delavce za izvajanje DDD dejavnosti v veterinarstvu : Tečaj št. 2 : Ljubljana, 2.,3.,4. junij 2005 [in 13. in 14. junij 2005], ([Programi permanentnega izobraževanja], Tečaj št. 2). Ljubljana: Veterinarska fakulteta, Center za podiplomski študij in permanentno izobraževanje, Pododbor za izobraževanje delavcev in drugih neveterinarskih delavcev, 2005. 1 zv. (loč. pagin.), ilustr. [COBISS.SI-ID 2314106]

IZVEDENA DELA (DOGODKI) 3.11 Radijski ali TV dogodek 8. VUDRAG, Marko. Cepljenje na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana : [Info TV, oddaja Novice, 18.07.2005]. 2005. [COBISS.SI-ID 20570073] 9. JERMAN, Barbara, VUDRAG, Marko. O zanemarjeni vili v Rožni dolini v Ljubljani : [TV Slovenija 1, oddaja Tednik, 13.10 2005]. 2005. [10 min.]. [COBISS.SI-ID 20569561] 10. KRANJEC, Sabina, VUDRAG, Marko. O zaščiti pred ugrizi mrčesa in drugih insektov : [pogovor na Radiu Slovenija, Val 202, 25.07.2005]. 2005. [25 min.]. [COBISS.SI-ID 20569817] 3.15 Prispevek na konferenci brez natisa 11. VUDRAG, Marko. Pozdravni nagovor : [2. slovenska konferenca o odvisnostu - 2004, 17.-18. 6. 2004, Ljubljana]. 2004. [COBISS.SI-ID 19403481]

SEKUNDARNO AVTORSTVO Urednik 12. BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik povzetkov referatov. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004. 40 str. ISBN 961-90058-4-8. [COBISS.SI-ID 216183296] 13. BERGER, Tatjana (ur.), DOBEIC, Martin (ur.), VUDRAG, Marko (ur.). Preventiva pred širjenjem zoonoz in drugih nalezljivih bolezni v okolju : zbornik referatov 2. interdisciplinarnega simpozija DDD, zdravje in okolje z mednarodno udeležbo. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za DDD in higieno okolja: Zavod za zdravstveno varstvo: Slovensko društvo za bolnišnično higieno, 2004. 1 el. optični disk (CD-ROM). ISBN 961-90058-5-6. [COBISS.SI-ID 216515584]

ANJA POTOČNIK [24760] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.05 Poljudni članek 1. POTOČNIK, Anja, JORDAN-MARKOČIČ, Ondina. Obisk zdravnika pred potovanjem je dobra naložba. Finance. [Tiskana izd.], 2005, št. 53, str. 27. [COBISS.SI-ID 19890137] 2. POTOČNIK, Anja. S klikom do specialistov : virtualne ambulante. Tajnica, 2005, št. 4, str. 16-17. [COBISS.SI-ID 19795161]















KATI RUPNIK [24761] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.04 Strokovni članek 1. RUPNIK, Kati, DOMANJKO, Majda. Dejavnost higiene in zdravstvene ekologije. Zdrav. stat. letop., 2005, str. 285-294. [COBISS.SI-ID 19537625] 1.09 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci 2. BERGER, Tatjana, JORDAN-MARKOČIČ, Ondina, KOSTNAPFEL RIHTAR, Tatja, RUPNIK, Kati. E-informiranje: zdravstvena tveganja na poti. V: Kongres Slovenskega društva za medicinsko informatiko, Zreče, 9.-11. april 2006. Zdravje na informacijski poti : zbornik kongresa Slovenskega društva za medicinsko informatiko, Zreče, 9.-11. april 2006. Ljubljana: Slovensko društvo za medicinsko informatiko, 2006, str. 190-195. [COBISS.SI-ID 21008345] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 3. JORDAN-MARKOČIČ, Ondina, VOUK GRBAC, Lilijana, RUPNIK, Kati. Project of networking "Setting up coordinated network of experts on local/region level in the field of food and nutrition", "Empovering connection with the national network", "Connecting with and including in the EU networks". V: RASPOR, Peter (ur.), TUŠAR, Livija (ur.). Match-making happening for building knowledge and offering cooperation. Ljubljana: Ministry of Education, Science and Sport, [2004], str. 56-57. [COBISS.SI-ID 18907609]

MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.11 Diplomsko delo 4. RUPNIK, Kati. Sistem zbiranja in ocenjevanja pobud za projekte v neprofitnih organizacijah : diplomsko delo visokošolskega strokovnega študija. Kranj: [K. Rupnik], 2004. 62 f., graf. prikazi. [COBISS.SI-ID 4248851] 2.12 Končno poročilo o rezultatih raziskav 5. JORDAN-MARKOČIČ, Ondina, KOSTNAPFEL RIHTAR, Tatja, ĐUKIĆ, Branka, RUPNIK, Kati, BUZETI, Tatjana, RADEŠČEK, Darja, HOVNIK-KERŠMANC, Marjetka, JERIČ, Irena. Omrežimo (v)se - mreže za promocijo zdravja : zaključno poročilo o rezultatih raziskovalnega projekta Izvajanje programa varovanja in krepitve zdravja za leti 2004/05. Ljubljana: Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana, januar 2006. 5 f., priloga, tabele. [COBISS.SI-ID 20859609]


IRENA JENKO [20534] Osebna bibliografija za obdobje 2004-2006

ČLANKI IN DRUGI SESTAVNI DELI 1.04 Strokovni članek 1. STANTIČ-PAVLINIČ, Mirjana, JENKO, Irena. Trends in rabies post-exposure prophylaxis given in Slovenia. Eurosurveillance wkly., 2005, letn. 10, št. 19, str. 1-2. [COBISS.SI-ID 19281881] 1.13 Objavljeni povzetek strokovnega prispevka na konferenci 2. STANTIČ-PAVLINIČ, Mirjana, JENKO, Irena. Cepljenja proti steklini pri potnikih = Vaccination against rabies in travellers. V: DOVČ, Alenka (ur.). 2. slovensko-hrvaški kongres o ljubiteljskih-eksotičnih in prostoživečih vrstah živali. Ljubljana: Slovenska veterinarska zveza, Sekcija za ljubiteljske vrste živali, 2005, str. 108. [COBISS.SI-ID 20041689]











MONOGRAFIJE IN DRUGA ZAKLJUČENA DELA 2.11 Diplomsko delo 3. JENKO, Irena. Antirabična obravnava poškodovanih oseb in postekspozicijsko cepljenje proti steklini = Anti-rabies treatment for injuried persons and post-expositional vaccination against rabies. Ljubljana: [I. Jenko], 2004. 47 f. [COBISS.SI-ID 1985131]


Priloga 1 Ciljno raziskovalni program »Znanje za varnost in mir« Projekt M3-0036 Razvoj načrta pripravljenosti in ukrepov proti bioterorizmu Izvajalec

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO LJUBLJANA

INSTITUTE OF PUBLICHEALTH OF LJUBLJANA Vsebinsko poročilo za nalogi: Priprava epidemioloških ukrepov za primer uporabe posameznih bioloških agensov in

Opis osnovnih zaščitnih ukrepov za osebe prvega kontakta Vodja projekta na Zavodu za zdravstveno varstvo Ljubljana: Irena Veninšek Perpar, dr. med. (20531) Raziskovalci Irena Veninšek Perpar (20531) Tatjana Berger (02058) Kati Rupnik (24761) Anja Potočnik (24760) Tatja Kostnapfel Rihtar (22819) Samo Belavič Pučnik (24866)

Zunanji sodelavec Martin Dobeic (4576)

Ljubljana, avgust 2006

VSEBINA PRIČAKOVANI REZULTATI oz. CILJI projekta METODE DELA in REZULTATI

I. del: EPIDEMIOLOŠKI UKREPI ZA PRIMER UPORABE POSAMEZNIH BIOLOŠKIH AGENSOV

ČRNE KOZE 5

ANTRAKS 13

KUGA 19

HEMORAGIČNI MRZLICI MARBURG IN EBOLA 26

MRZLICA LASSA 30

BRUCELOZA 33

TULAREMIJA 37

Q MRZLICA 42MELIOIDOZA 426 BOTULIZEM 49

II. del: OSNOVNI ZAŠČITNI UKREPI ZA OSEBE PRVEGA KONTAKTA

UVOD 53

UKREPANJE 57

UKREPI ZA OMEJITEV OKUŽBE 61

IZVEDBA ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA 64

RAVNANJE Z ODPADKI 66

ZAKLJUČEK 67

III. del: ALGORITEM UKREPOV

IV. del: KOMUNICIRANJE Z MEDIJI - PRIROČNIK UČINKOVITO KOMUNICIRANJE Z MEDIJI V PRIMERU BIOTERORIZMA 72

CELOSTNO NAČRTOVANJE SODELOVANJA Z MEDIJI 73

OSNOVNI ELEMENTI ZA SODELOVANJE Z MEDIJI 73 ZAKLJUČEK 83

2

PRIČAKOVANI REZULTATI oz. CILJI projekta

Priprava epidemioloških ukrepov, ki bodo zagotovili preprečevanje izbruha bolezni oz. preprečevanje širjenja bolezni v primeru uporabe bioterorističnih agensov skupine A.

Opis potrebnih zaščitnih in samozaščitnih ukrepov za osebe prvega

kontakta, kot so gasilci, policisti in osebje v urgentnih ambulantah.

Izdelava algoritma ukrepov ob stiku z agensi skupine A.

Izdelava priročnika za komuniciranje z mediji v primeru bioterorizma. METODE DELA in REZULTATI Izdelali smo potrebne epidemiološke ukrepe ter zaščitne ukrepe za osebe prvega kontakta v primeru pojava bioterorističnih agensov skupine A in sicer črnih koz, antraksa, kuge, bruceloze, tularemije, Q mrzlice, Ebole, Marburg hemoragične vročice, Lassa vročice, botulizma in melioidoze.

3

I. del: EPIDEMIOLOŠKI UKREPI ZA PRIMER UPORABE POSAMEZNIH BIOLOŠKIH AGENSOV

4

ČRNE KOZE Uvod Črne koze povzroča variola virus, ki se je pojavil v človeški populaciji pred tisoči let. Izbruhi črnih koz so se občasno pojavljali tisočletja. Od leta 1980 je bolezen zaradi uspešnega programa cepljenja po vsem svetu eradicirana. Zadnji primer črnih koz v ZDA je bil 1949. Zadnji primer naravno pridobljenih črnih koz v svetu je bil oktobra 1977 v Somaliji (1).Leta 1978 so opisali primer laboratorijsko pridobljenih črnih koz. Incident se je zgodil v Angliji, oboleli je umrl. Od takrat do danes ni bilo novih obolelih s črnimi kozami. 1980 je WHO razglasila, da je bolezen eradicirana. Takrat so tudi ukinili rutinsko cepljenje proti črnim kozam, saj ni bilo več potrebno kot preventivni ukrep. Danes hranijo virus črnih koz v dveh laboratorijih, v ZDA in v Rusiji. Vse znane zaloge so pod zaščito. Obstaja pa resna grožnja, da so virus izdelali kot biološko orožje kar v nekaj državah in da bi virus črnih koz uporabili v bioteroristične namene. To tveganje je večje zlasti po dogodkih, ki so se zgodili 11.septembra 2001. Virus črnih koz sodi v A kategorijo bioloških agensov, ki predstavljajo resno grožnjo javnemu zdravju. Ta grožnja zahteva izdelavo preventivnih ukrepov v primeru izbruha črnih koz (2). Zakonodaja Zakon o nalezljivih boleznih iz leta 1995 (3) določa nalezljive bolezni, zaradi katerih se izvajajo splošni in posebni ukrepi za njihovo preprečevanje in obvladovanje. V tem seznamu ni črnih koz, ker je bila bolezen eradicirana. Tudi Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (4), črnih koz ne opredeljuje. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse, ki je vsako leto objavljen v Uradnem listu RS, obravnava cepljenje in kemoprofilakso prebivalstva v izrednih razmerah, omenja tudi terorizem z biološkimi agensi, med drugimi tudi črne koze (13). Z vstopom Slovenije v EU in posledično prenosom evropskega pravnega reda, je za nas postalo obvezujoče upoštevanje odločbe 2003/534/EC, ki predpisuje ustrezne ukrepe ob pojavu črnih koz. Povzročitelj Variola virus sodi med ortopoksviruse. Ločimo dve obliki virusa črnih koz, ki povzročata dve obliki bolezni in sicer variolo minor (alastrim) ter variolo major. Znane so DNA sekvence za obe obliki virusa črnih koz (5). Prenos virusa črnih koz Običajno se širi z direktnimi in daljšimi tesnimi kontakti z okuženo osebo. Širjenje virusa je možno tudi preko kontaminiranih predmetov kot je posteljnina ali oblačila. Možno je, da se okužimo s kužnimi kapljicami v prostoru, vendar je ta način redkejši.

5

Ljudje so edini naravni gostitelj virusa. Ni znano, da bi se virus črnih koz širil preko insektov in živali (1). Če bi virus črnih koz uporabili v bioteroristične namene, bi se virus najverjetneje širil iz »aerosolnega oblaka« (5). Inkubacija Izpostavitvi virusu črnih koz sledi inkubacijska doba, znotraj katere ni nobenih simptomov oz. znakov bolezni. Povprečna inkubacijska doba je 12-14 dni, lahko varira od 7-17 dni. V dobi inkubacije oseba ni kužna (1). Klinična slika Črne koze so sistemska virusna bolezen, ki se običajno manifestira z značilnim kožnim izpuščajem. Nastop bolezni je nenaden z vročino, občutkom oslabelosti, glavobolom, onemoglostjo, bolečinami v hrbtu ter tu in tam trebušnimi bolečinami in bljuvanjem. Klinična slika je v tej fazi podobna gripi. To fazo imenujemo prodromalna faza. Po 2-4 dneh začne vročina padati in pojavi se izpuščaj, katerega eflorescence vsebujejo virus. Eflorescence napredujejo od makule, papule, vezikule, pustule do kruste, ki odpade po 3 do 4 tednih in pušča brazgotino. Eflorescence se najprej javijo na obrazu in ekstremitetah, kasneje na trupu (t.imen. centrifugalna razporeditev izpuščaja). Javljata se dve obliki bolezni: variola minor (alastrim), ki ima smrtnost manj kot 1% ter varijola major (običajna oblika), pri kateri je pri necepljenih osebah smrtnost 20-40% ali celo večja. Smrt se običajno pojavi med petim in sedmim dnevom, pri nekaterih drugi teden bolezni. Pri manj kot 3% obolelih z variolo major se razvije fulminantna oblika bolezni s težkimi prodromalnimi znaki, popolno onemoglostjo, krvavitvami v koži in sluznicah. Če pride do pojava krvavitev, je smrtnost visoka. Ponavadi se tukaj izpuščaj ne pojavi in bolezen lahko zamenjamo z nekaterimi resnimi boleznimi (težko levkemijo, meningokokcemijo, idiopatično trombocitopenično purpuro). Pri osebah, ki so bile predhodno cepljene proti črnim kozam, je izpuščaj modificiran, javi se lahko le nekaj netipičnih eflorescenc. Prodromi so prisotni, kruste se pojavijo že deseti dan. Bolezen se lahko hitro zamenja z noricami. Upoštevati je treba, da so pri noricah eflorescence povrhnje ter da pri črnih kozah eflorescenc nikoli ne vidimo na vrhu pazduhe. Pri varioli minor (alastrim) je izpuščaj podoben kot pri varioli major, vendar se javlja manj težka sistemska reakcija, oblik s krvavitvami ni. Zadnji primer v Somaliji leta 1977 so po klinični sliki uvrstili kot varijola minor, vendar so genetske študije pokazale, da je bil virus bolj soroden varioli major kot alastrim virusu, kar kaže, da je šlo za oslabljeno obliko variole major (5). Obdobje kužnosti: Oseba s črnimi kozami je včasih kužna že, ko se pojavi vročina (prodromalna faza). Kužnost je največja v preeruptivnem obdobju (kužne kapljice iz orofaringealnih lezij).

6

Sicer pa je oseba kužna, dokler ji ne odpade zadnja krusta. To običajno traja tri tedne (5). Dovzetnost za bolezen Pri osebah, ki niso cepljene proti črnim kozam, je dovzetnost za bolezen univerzalna. Med izbruhi je običajno zbolelo 50% ljudi (5). Terapija Specifična terapija ne obstaja. Znanstveniki sicer proučujejo nove terapevtske možnosti. Bolnika zdravimo simptomatsko z intravenskimi infuzijami, analgetiki, antipiretiki ter antibiotiki v primeru pojava sekundarnih bakterijskih okužb (2). Preventivni ukrepi Najboljša preventiva pred črnimi kozami je cepljenje (2). V ZDA licencirano cepivo proti črnim kozam, Dryvax, priporočajo za cepljenje tistih laboratorijskih delavcev pri katerih obstaja veliko tveganje za okužbo ter tistih, ki direktno delajo s kulturami ali živalmi, okuženimi z vakcinija virusom. Pri zdravstvenih delavcih, pri katerih je tveganje manjše, naj bi cepivo uporabili po skrbnem pretehtanju tveganja za okužbo (5). Cepivo proti črnim kozam je pripravljeno iz virusa, imenovanega vakcinija, ki je soroden virusu črnih koz. Cepivo ne vsebuje virusa črnih koz in ne povzroči, da bi zboleli s črnimi kozami (6). Komponente cepiva so tudi polimiksin B, streptomicin, klortetraciklin ter neomicin (7). Cepivo daje visok nivo zaščite za 3-5 let, nakar zaščita nekoliko upade (7). Revakcinacijo priporočajo na 3-5 let. Dosedanje izkušnje kažejo, da je cepivo učinkovito pri 95% oseb, ki so bili cepljeni (6). Če smo bili izpostavljeni okužbi z virusom črnih koz, cepljenje znotraj 3 dni po izpostavitvi, prepreči pojav bolezni ali vsaj omili klinično sliko. Cepljenje 4-7 dni po izpostavitvi verjetno daje določeno zaščito proti bolezni ali zmanjša težo bolezni. Cepljenje ne ščiti pred pojavom bolezni tistih, pri katerih se je po izpostavitvi bolezni že pojavil izpuščaj (2). Cepivo proti črnim kozam za razliko od ostalih cepiv ne apliciramo podkožno ali v mišico, temveč za aplikacijo uporabimo dvorogo iglo, ki smo jo potopili v raztopino cepiva. Na tako pripravljeni igli je le kapljica cepiva. Kožo zbodemo večkrat v nekaj sekundah. Ne zbadamo globoko, vendar kožo ranimo in pojavi se ena ali dve kapljici krvi. Cepivo običajno apliciramo v zgornjo ekstremiteto (7). Zaradi možnosti, da se cepilni virus prenese na druge dele telesa ali na drugo osebo, je pomembno, da skrbno izberemo mesto aplikacije cepiva ter da cepljeni osebi damo natančna navodila glede nege mesta cepljenja. Ta navodila vključujejo sledeče: prekritje mesta cepljenja, nošnja srajc z dolgimi rokavi ter natančno umivanje rok, ob dotiku mesta cepljenja ali česarkoli, ki bi lahko bilo kontaminirano z virusom z mesta cepljenja (7).

7

V 3-4 dneh po cepljenju se na mestu cepljenja pojavi papula, ki hitro napreduje v vezikulo z rdečino v okolici (5.-6. dan). Sredina vezikule postane vdolbena in napreduje v dobro formirano pustulo (8.-9. dan). 12.dan ali kasneje se pustula pretvori v rjavo krusto, ki napreduje od centra proti periferiji. Po 2,5 do 3 tednih krusta odpade in ostane dobro formirana brazgotina. Redko se zgodi, da pri osebah, ki so bile cepljene prvič ali pri revakciniranih ne nastane papula. Cepljenje ponovimo na drugo mesto. Če je tudi ponovno cepljenje neuspešno, pomislimo na vzroke tega (neustrezna tehnika cepljenja, neustrezno cepivo, nenazadnje je cepljeni lahko že imun od predhodnega cepljenja) (8). Lokalno se lahko pojavi bolečina na mestu cepljenja ter intenziven obročast eritem na mestu cepljenja. Sistemski znaki po cepljenju proti črnim kozam so pričakovani in se običajno javijo med 8. in 10. dnem po cepljenju. Ti sistemski znaki so: neugodje, slabost, lokalna limfadenopatija, bolečine v mišicah, glavobol, mrzlica, vročina, utrujenost. Pojavljanje teh znakov seveda znatno varira. Pri osebah, ki so cepljene prvič, se navedeni simptomi javljajo v večjem % kot pri osebah, ki so revakcinirane. Študija, ki so jo opravili pri osebah, ki so bile prvič cepljene proti črnim kozam, je pokazala sledeče:

o limfadenopatija 54%, o bolečine v mišicah in mrzlica 20%, o glavobol 40%, o slabost 20%, o utrujenost 20%, o vročina nad 37,7 st. C 10 %. (8).

Natančno spremljanje oseb, ki so jih cepili proti črnim kozam, je pokazalo, da cepivo lahko povzroči miokarditis, perikarditis in/ali mioperikarditis. Ta zaplet se javlja pri 1/20 000 tistih, ki so bili prvič cepljeni proti črnim kozam. Javi se 6 do 12 dni po cepljenju (9). Po cepljenju proti črnim kozam so opisali tudi nekaj primerov angine pektoris ter srčnih napadov, ki so se javili 4-17 dni po cepljenju. Prizadeti so v anamnezi navedli dejavnike tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj. Pojavlja se vprašanje ali so bile te težave povezane s cepljenjem, lahko so nastopile sočasno, saj so srčno-žilna obolenja pogosta (9). V preteklosti je pri 14-52 ljudi od 1.000.000 cepljenih prišlo do reakcije, ki je potencialno ogrožala življenje:

o eczema vaccinatum, o progresivna vakcinija ( vaccinia necrosum), o ali postvakcinalni encefalitis.

Ocenili so, da je bila smrtnost po cepljenju 1-2 / 1.000.000 cepljenih, ki smo jih cepili prvič ter 1/ 4.000. 000 tistih, ki so bili revakcinirani (6). Kot življenjsko nevaren zaplet po cepljenju proti črnim kozam se lahko javi tudi Steven-Johnsonov sindrom. Pri tem sindromu se javljajo generalizirane bule, stomatitis in konjuktivitis (10).

8

Težke stranske učinke po cepljenju lahko zdravimo s humanim vakcinija imunoglobulinom (licenciran v ZDA) (7, 11). Ljudje, pri katerih lahko pričakujemo težje reakcije po cepljenju proti črnim kozam:

o ljudje z določenimi kožnimi obolenji, zlasti z ekcemom ali atopičnim dermatitisom,

o osebe z oslabljenim imunskim sistemom (osebe po transplantaciji organov, HIV pozitivni, prejemniki kemoterapije, zdravljeni s kortikosteroidi).

Vse, ki sodijo v zgoraj našteti skupini ali živijo z nekom, ki sodi v našteti skupini, ne cepimo proti črnim kozam, razen če so bili izpostavljeni okužbi. Nosečnice naj ne bi cepili zaradi možnega negativnega vpliva na plod. Prav tako naj ne bi cepili doječih mater ter otrok, mlajših od 12 mesecev. Alergični na cepivo ali katerokoli sestavino cepiva naj ne bodo cepljeni. Proti črnim kozam naj ne bodo cepljene tudi sledeče skupine oseb, razen če so bili izpostavljeni okužbi:

o starejši od 65 let, o osebe z določenimi srčnimi obolenji (predhodni srčni infarkt, angina pektoris,

kongestivna srčna obolenja, kardiomiopatija), o osebe po preboleli možganski kapi ali tranzitorni ishemični ataki, o osebe, ki imajo tri ali več dejavnikov tveganja za nastanek srčno-žilnih obolenj

(7). Pri osebah, ki so na terapiji s kortikosteroidnimi kapljicami za oči, s cepljenjem počakamo oz. ga preložimo. Osebe, ki nosijo očesne leče, morajo biti po cepljenju proti črnim kozam še posebno previdne. Važno je pogosto in temeljito umivanje rok, da tako zmanjšamo možnost prenosa cepilnega virusa na oči (7). Za nujno oskrbo s cepivom skrbi Svetovna zdravstvena organizacija in sicer poseben center v okviru Svetovne zdravstvene organizacije ter Nacionalni inštitut za javno zdravje in okoljsko zaščito v Bilthovnu na Nizozemskem (5). Ukrepi v primeru pojava črnih koz V primeru pojava bolezni morajo pristojni nemudoma povzeti korake za preprečevanje širjenja bolezni: Zdravnik naj po predhodnem telefoničnem sporočilu oz. posvetu napoti sumljivega bolnika k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani). Če je bolnik v zdravstvenem domu, naj do prevoza čaka v izolacijskem prostoru zdravstvenega doma, prosimo ga, da si nadene zaščitno masko. Osebje, ki bo bolnika obravnavalo (tudi osebje reševalnega vozila) opozorimo, da uporabi osebna zaščitna sredstva (maska N95, pri stiku z bolnikom tudi rokavice, haljo, pokrivalo za čevlje).

9

Infektolog, ki obravnava bolnika s sumom na črne koze, mora takoj obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ta pa nemudoma obvesti Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ RS). Epidemiolog območnega Zavoda za zdravstveno varstvo takoj prične z epidemiološkim anketiranjem, iskanjem kontaktov ter dajanjem navodil domnevno obolelim ter njihovim kontaktom. IVZ RS poskrbi za obveščanje strokovne, laične javnosti ter medijev. Dolžan je obvestiti tudi evropski sistem zgodnjega obveščanja ter Svetovno zdravstveno organizacijo. IVZ RS je zadolžen tudi za načrte preskrbe s cepivom proti črnim kozam in sodeluje oz. izvede nabavo cepiva. Pri bolniku s sumom na črne koze je poleg standardne izolacije potrebno upoštevati še ukrepe kontaktne in kapljične izolacije, zato mora zdravstveno osebje v skladu s tem uporabljati osebna varovalna sredstva. V bolnišnici je potrebna osamitev bolnika v enoposteljni sobi s sanitarijami, bolnik naj bi bil nameščen v sobi s podtlakom. V kolikor so v bolnišnici še pacienti z drugimi diagnozami, je potrebna striktna ločitev teh oddelkov, tudi striktna ločitev osebja. Izdelati je potrebno seznam vseh oseb, ki lahko vstopajo v bolnišnico oz. oddelek. Ta seznam, ki vključuje najmanjše število ljudi, ki je potrebno, se mora nahajati pri vratarju in striktno upoštevati. Čimprej je potrebno izvesti cepljenje proti črnim kozam in sicer:

o vseh oseb, ki bodo vstopale v dotično bolnišnico oz. oddelek (medicinsko osebje, dodatno osebje),

o oseb, ki bodo transportirale osebe s črnimi kozami, o osebje, ki bo imelo opravka s perilom in odpadki te bolnišnice oz. oddelka, o vseh sprejetih bolnikov v to bolnišnico oz. na ta oddelek (potrebno je cepljenje

vseh sumljivih, verjetnih ter potrjenih primerov črnih koz). Cepljenje vseh nazadnje navedenih je praktične narave zaradi zaščite tistih, pri katerih so morda postavili napačno diagnozo.

Pri vseh, pri katerih je potrebno izvesti cepljenje, je potrebno tudi preveriti, če je bilo cepljenje učinkovito (prisotnost papule kot dokaz učinkovitosti cepljenja). Po vsaki obravnavi bolnika si mora osebje po odstranitvi rokavic roke razkužiti, zaščitno opremo za enkratno uporabo pa zavreči kot kužen odpadek. Prostore v bolnišnici, kjer je bolnik nameščen čistimo in razkužujemo po navodilih za čiščenje izolacijskih sob. Oseba, ki čisti prostore in opremo mora biti ustrezno podučena in zaščitena. Uporabljamo po možnosti pripomočke za enkratno uporabo, sicer pa jih razkužujemo po navodilih za razkuževanje opreme in pripomočkov, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Kadar bolnik zapusti sobo in med prevozom v reševalnem vozilu si mora nadeti filtrirno masko. Zadostuje običajna kirurška maska, ki zmanjšuje kapljični prenos.

10

Po prevozu bolnika se opravi čiščenje reševalnega vozila. Oseba, ki čisti reševalno vozilo mora biti ustrezno podučena in zaščitena (uporabljati mora zaščitno masko, zaščitno obleko, rokavice in zaščito za čevlje). Del reševalnega vozila, kjer je bil bolnik, se razkuži. Ob razkuževanju se upoštevajo navodila proizvajalca ter priporočila Delovne skupine pri ministrstvu za zdravje: Čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme in minimalni tehnični pogoji za bolnišnice. Vse osebe, s seznama oseb, ki jim je dovoljen vstop v bolnišnico oz. oddelek bolnišnice, je potrebno spremljati glede morebitnega pojava znakov črnih koz. Dokler ni potrjeno, da je bilo cepljenje uspešno, si mora osebje meriti temperaturo vsakih 12 ur. Vsako spremembo oz. kakršnekoli bolezenske znake je potrebno javiti odgovorni osebi. V dneh ko ni v službi, mora vsako jutro javljati temperaturo odgovorni osebi. Vse neostre odpadke je potrebno odstranjevati v posebne označene vreče, ki gredo nato v avtoklaviranje ali incineracijo. Vse perilo in posteljnino shranjujemo v posebne označene vreče. Peremo v posebnih prostorih, kjer delajo ljudje, ki so cepljeni proti črnim kozam. Če osebje v pralnici ni cepljeno, mora iti perilo najprej v avtoklaviranje. Priprava hrane naj poteka v posebnih prostorih, ali prinešena v zgradbo v posebnih kontejnerjih, če je možno. Vsa posoda mora biti oprana v standardnih pomivalnih strojih. Pri ravnanju z umrlimi je potrebno upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (12). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Menimo, da mora biti pri umrlih zaradi črnih koz prioritetno kremiranje, Poleg opisanih ukrepov, se izvajajo še sledeči ukrepi: V času izbruha je zdravstvena služba najbolj obremenjena in predstavlja prvo prioriteto za cepljenje proti črnim kozam. V naši državi je približno 39.800 zdravstvenih delavcev in sodelavcev. Poleg zdravstvenih delavcev se prioritetno cepi tudi osebe prvega kontakta (gasilce, policiste inp). Vsakega, ki je prišel v stik z bolnikom s črnimi kozami je potrebno nemudoma cepiti. Cepimo tudi kontakte kontaktov. Po cepljenju bi morali biti cepljeni pozorni na morebitni pojav kliničnih znakov črnih koz. Redno naj bi si merili telesno temperaturo (2x dnevno) in o tem obveščali epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo. Ob pojavu sumljivih znakov naj bi ostal doma, telefonično obvestil osebnega zdravnika, ki bi ga napotil k infektologu. Redno spremljanje telesne temperature je potrebno 18 dni od zadnjega kontakta oz. 14 dni od potrditve, da je cepljenje uspešno. Kontakti, ki nimajo kliničnih znakov črnih koz, lahko opravljajo vsakodnevne aktivnosti, morajo pa ostati 35 km od mesta bivališča. Vsi, ki so zdravi in so bili v kontaktu z bolnikom s črnimi kozami in so se odločili, da se ne bodo cepili proti črnim kozam, morajo biti v karanteni vsaj 21 dni. V tem času morajo biti pozorni na morebitni pojav kliničnih znakov črnih koz. Osebam, ki so v

11

karanteni, mora biti zagotovljena hrana in druge nujne stvari. 2x dnevno si morajo meriti telesno temperaturo in dnevno obveščati območnega epidemiologa. Če se karantena izvaja v t.imen. karantenskem objektu , je potrebno poskrbeti za ustrezne postopke čiščenja in dezinfekcije. Vse osebje, ki vstopa v karantenski objekt, mora biti cepljeno proti črnim kozam. Kontakti si morajo 2x dnevno meriti telesno temperaturo. Če se javi temperatura preko 38 st.C, je potrebno osebo ustrezno prepeljati k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani) zaradi nadaljne evaluacije. Ker se črne koze ne širijo tako hitro, opisani ukrepi cepljenja in izolacije bolnih oz. karantene omogočajo zaustavitev širjenja izbruha. Če se izkaže potrebno, IVZ RS predlaga ministru za zdravje, da odredi karanteno za vse kontakte in odredi masovno cepljenje populacije proti črnim kozam. Zakon o nalezljivih boleznih iz leta 1995, prav tako pa tudi uradno prečiščeno besedilo Zakona o nalezljivih boleznih iz leta 2006 črnih koz ne opredeljuje kot karantenske bolezni. Potrebna bi bila dopolnitev zakona in opredelitev črnih koz kot karantenske bolezni. Reference:

1. Smallpox Disease Overview http://www.bt.cdc.gov7agent/smallpox/overvieww/disease-facts.asp (11.2.2005)

2. What You Should Know About a Smallpox Outbreak http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/basics/outbreak.asp (11.2.2005)

3. Ur.l.RS, št.69/95. Zakon o nalezljivih boleznih 4. Ur.l.RS, št. 16/99. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo

preprečevanje in obvladovanje. 5. Chin J. Control of Communicable Diseases Manual. 17 th ed. An official report of the

American Public Health Association. Washington 2000: 455-457. 6. Vaccine Overview

http: //www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/vaccination/facts.asp (11.2.2005) 7. Frequently Asked Questions About Smallpox Vaccine

http: //www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/vaccination/faq.asp (11.2.2005) 8. Normal Primary Vaccination Reaction

http: //www. bt.cdc.gov/training/smallpoxvaccine/reactions/normal.html (11.2.2005) 9. Smallpox Vaccine and Heart Problems: Information for People Who Have Recently

Received the Smallpox Vaccine http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/vaccination/cardiacrecentvaccines.asp (11.2.2005)

10. Chopra A., Drage LA., Hanson EM., Touchet NL. Steven- Johnson syndrome after immunisation with smallpox, anthrax, and tetanus vaccines. Mayo Clin Proc. 2004 Sep; 79(9): 1193-6.

11. FDA Approves New Plasma-derived Product to Treat Complication of Smallpox Vaccination http: //www.fda.gov/bbs/topics/ANSWERS/2005/ANSO1341.html (11.3.2005)

12. Ur.l. RS, št.70/97. Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov.

13. Program imunoprofilakse in kemoprofilakse za leto 2005. Ur.l.RS, št.20/05.

12

http://www.bt.cdc.gov7agent/smallpox/overvieww/disease-facts.asp

http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/basics/outbreak.asp

http://www.bt.cdc.gov/agent/smallpox/vaccination/cardiacrecentvaccines.asp

ANTRAKS Uvod Antraks ali vranični prisad je bolezen, ki se pojavlja predvsem pri divjih in domačih sesalcih (govedo, ovce, koze, kamele, antilope in drugi rastlinojedci). Antraks se pri človeku pojavi, če je izpostavljen okuženi živali ali tkivu okužene živali ali če je direktno izpostavljen bacilu antraksa (1). Ocena resnične incidence humanih primerov antraksa v svetu je težavna, ker je prijavljanje primerov nezanesljivo. Antraks se javlja skoraj povsod, najpogosteje v kmetijskih področjih z neustreznimi programi nadzora antraksa pri živalih. V teh področjih se antraks javlja pri okuženih živalih, ki lahko direktno ali indirektno okužijo ljudi. Antraks se javlja v južni in centralni Ameriki, južni in vzhodni Evropi, Aziji, Afriki, Karibih in Bližnjem vzhodu. V ZDA je letna incidenca antraksa pri ljudeh padla od približno 130 primerov letno leta 1900, do 0 primerov med leti 1993 in 2000. Največja nedavna epidemija antraksa pri ljudeh je bila v Zimbabweju v letih1978-1980. Opisali so 9445 primerov, od tega 141 smrtnih (1). V Sloveniji smo zaenkrat beležili le posamične primere antraksa pri ljudeh. Zbolevale so predvsem osebe, ki so bile okužbi izpostavljene pri svojem delu, predvsem v živinoreji in usnjarski industriji. Zadnji primer antraksa v Sloveniji je bil leta 1983, ko sta zbolela za kožnim antraksom lastnik bolne živali in mesar, ki je žival zaklal (2). Obstaja možnost uporabe antraksa kot biološkega orožja (možnost prenosa spor antraksa v obliki aerosola). Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da bi 50 kg B. antraksa, ki bi ga spustili v nek center s 500.000 ljudmi povzročilo smrt 95.000 ljudi, pri 125.000 pa bi bilo potrebno zdravljenje v bolnišnici (1). Med bioterorističnim napadom v ZDA v letu 2001 je bilo zabeleženih 22 okužb z bacilom antraksa (7 potrjenih primerov, 4 sumljivi) (3). Povzročitelj Bacillus anthracis je gram pozitivna bakterija, ki tvori spore, ki preživijo v naravi neomejeno dolgo (2). Oblike antraksa in pot prenosa povzročitelja

Kožna oblika nastane: o po stiku s tkivom okužene živali o s kontaktom z okuženo volno in drugimi živalskimi izdelki o lahko s piki muh, ki se hranijo z okuženimi živalmi

Črevesna oblika nastane: o po zaužitju termično slabo obdelanega mesa okužene živali

13

Pljučni antraks nastane: o po inhalaciji spor med procesom v proizvodnji volne, kož. Ta oblika bolezni je

možna tudi v primeru uporabe antraksa v obliki aerosola kot biološkega orožja (2).

Inkubacija Nekaj ur do 7 dni, večina primerov se javi znotraj 48 ur po izpostavitvi (4). Inkubacija je lahko tudi do 60 dni (2). Klinična slika Kožna oblika bolezni Predstavlja 95% vseh okužb in se začne s pojavom rdeče pege na koži, ki se kmalu razvije v mehurček, s krvavo vsebino. Ko se mehurček posuši, na njegovem mestu nastane temnordeča, skoraj črna krasta. Tipično mesto je na koži dlani in rok pri mesarjih in kmetovalcih. Črevesna oblika Začne se s hudimi splošnimi znaki, vročino, bolečinami v trebuhu, bruhanjem krvave vsebine. Kmalu se pojavijo driske, krvavo blato ter pojavljanje tekočine v trebušni votlini. Trebuh je napihnjen in zelo boleč. Pjučni antraks Izhajajoč iz podatkov raziskav pri primatih, je infektivna doza pri pljučni obliki pri ljudeh 8.000- 50.000 spor (1). Bolezen poteka dvofazno.

o Za prvo obdobje, ki traja nekaj dni je značilna utrujenost, visoka vročina in kašelj.

o Drugo obdobje poteka s pospešenim, težkim dihanjem, ki je lahko piskajoče. Bolezen se lahko konča v 24 urah. Vsa sluznica dihal je otekla in vneta, vidno je zasenčenje pljuč na rentgenski sliki (2).

Trajanje kužnosti: Prenos s človeka na človeka je zelo redek. Predmeti in prst (zemlja) ostanejo kontaminirani s sporami več desetletij (4). Dovzetnost za bolezen Dovzetnost ljudi za okužbo je splošna (2). Obvladovanje okužb z antraksom Obvladovanje okužb z antraksom je usmerjeno predvsem v preprečevanje okužb pri živalih in seveda zaznavanje in spremljanje morebitnih pojavov okužb pri ljudeh. Zelo pomembno je tesno sodelovanje z veterinarsko službo, saj so rastlinojede živali mnogo bolj dovzetne za okužbo kot ljudje, bolezen pri živalih ima krajši čas

14

inkubacije in zato potrjeni in sumljivi primeri antraksa pri živalih lahko pomembno prispevajo k preprečevanju in zgodnjemu odkrivanju morebitnih okužb pri ljudeh. Pomembni so preventivni ukrepi v industriji kož, volne kot tudi v živinoreji (2). Namerna kontaminacija z antraksom kot biološkim orožjem se lahko zgodi po predhodnem obvestilu oz. grožnjo in /ali potrditvijo antraksa iz vzorcev okolja. Lahko pa se uporabi prikrito in se zazna šele potem, ko se javijo prva obolenja (2). Ob napadu na širše območje, ki zajame tudi kmetijske površine in gospodarstva, lahko bolezen zajame tudi veliko število družnih in živali ekonomskih kategorij, ki so dejavnik tveganja posredne kontaminacije, obenem pa kljub potrebam povzročitelja po zelo specializiranem okolju (vsebnost N, Ca, huminske kisline v zemlji), da pride do razvoja spor v naravi, antraks pomeni tveganje nastanka distriktov (okrožij, kjer se pojavlja antraks). Najpomembnejši veterinarski ukrepi zapisani v navodilu o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje vraničnega prisada na podlagi Zakona o veterinarstvu (5, 6, 7) so naslednji: Pooblaščena veterinarska organizacija in veterinarska inšpekcija morata takoj po prijavi suma bolezni pri živalih:

o poslati trupla ali krvne vzorce poginulih živali ali krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo;

o opraviti epizootiološko poizvedovanje; o s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni in o zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali. S strokovnim navodilom

iz prejšnjega odstavka mora pooblaščena veterinarska organizacija na sumljivem gospodarstvu določiti:

o prepoved gibanja in odtujitve živali; o prepoved klanja živali; o prepoved prometa z mlekom in mlečnimi izdelki; o zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih. o določiti območje - distrikt vraničnega prisada; o odrediti vakcinacijo prežvekovalcev in kopitarjev na območju vraničnega

prisada; o odrediti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali; o odrediti neškodljivo uničenje gnoja, gnojevke, gnojnice, stelje in pribora iz

okuženega hleva; o odrediti serumizacijo in preventivno zdravljenje neposredno ogroženih živali; o odrediti vakcinacijo prežvekovalcev in kopitarjev, ki se hranijo s hrano z

območja vraničnega prisada; o odrediti poostreno dezinfekcijo mesta, kjer je žival, obolela za vraničnim

prisadom ali sumljiva nanj, poginila; če je žival poginila na zemljišču, je potrebno površinsko plast zemlje do globine 30 cm odstraniti in neškodljivo uničiti;

o izvesti dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (DDD); o druge ukrepe za sanacijo okužene reje.

Ukrepi na okuženem gospodarstvu morajo ostati v veIjavi vsaj 14 dni po tem, ko so bili izvedeni predpisani ukrepi in je bila opravljena končna DDD.

15

Na uporabo antraksa kot biološkega orožja je treba pomisliti tudi v sledečih primerih: o en potrjen primer pljučnega antraksa o en potrjen primer kožnega antraksa pri osebi, ki nima vsakodnevnega stika z

živalmi ali živalskimi kožami o dva ali več suma na antraks, ki so časovno in prostorsko med seboj povezani

ali obstaja podatek o drugem možnem načinu širitve bacila oz. njegovih spor. V skladu z Zakonom o nalezljivih boleznih ter Pravilnikom o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje spada antraks v 1. skupino nalezljivih bolezni. To pomeni, da mora zdravnik, ki posumi na antraks, bolezen prijaviti v roku 3-6 ur. Bolezen prijavi območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo. Epidemiolog območnega zavoda je dolžan o tem takoj obvestiti Inštitut za varovanje zdravja RS. Diagnoza se mora potrditi z mikrobiološko diagnostiko. To diagnostiko opravljajo redki laboratoriji. V Sloveniji je to Inštitut za mikrobiologijo Medicinske fakultete. V spremnem materialu je treba laboratorij posebej opozoriti, da gre za antraks. Redno laboratorijsko diagnostiko antraksa pri sumu na kontaminacijo predmetov in okolja opravlja Mikrobiološki laboratorij Nacionalnega inštituta za veterinarstvo, Veterinarske fakultete v Ljubljani. Glede na rezultate preiskav se odredi ustrezne ukrepe in ustrezno terapijo (2). Bolnika izoliramo. Potrebni so standardni previdnostni ukrepi v času bolezni, tako pri kožni kot tudi pri pljučni obliki. Upoštevamo, da kožna lezija ni več kužna po 24 urah zdravljenja z ustreznimi antibiotiki (4). Karantene ni. Kot dezinfekcijsko sredstvo se za nekorozivne predmete uporablja klorova raztopina. Alternativa so peroksid, periocetna kislina ali glutaraldehid formaldehid. Za spore je najučinkovitejša sterilizacija, avtoklaviranje ali sežig (2). Ob sumu na pismo ali paket, okužen s sporami antraksa, je potrebno sledeče ukrepanje (2) A . Neodprta sumljiva pisma in paketi

1. Ne pretresamo ali praznimo vsebine katerekoli sumljive ovojnice ali paketa. 2. Ovojnico ali paket položimo v neprepustno plastično vrečko ali drug vsebnik,

da se prepreči izpraznitev vsebine. 3. Zapustimo prostor in zapremo vrata. Drugim osebam preprečimo vstop v

prostor. 4. Roke si operemo z milom, da preprečimo prenos prahu na obraz ali na druge

dele. 5. Obvestiti predpostavljeno osebo. Ta je dolžna obvestiti epidemiologa

območnega Zavoda za zdravstveno varstvo ter območnega vetrerinarskega inšpektorja. Oba navedena poskrbita za nadaljne ukrepe.

B. Poškodovana oz. odprta ovojnica s prahom na površini

1. Skušamo zadržati dih! Nikakor ne smemo poskušati očistiti prahu. Nemudoma pokrijemo ovojnico ali paket s nepropustno plastiko ali čemerkoli (npr. obleko, papirjem, košem za smeti itd) in ne odkrivamo več.

2. Zapustimo prostor in zapremo vrata. Preprečimo drugim osebam vstop v

16

prostor. 3. Roke si operemo z vodo in milom, da preprečimo prenos prahu na obraz in

druge dele. 4. Čimprej odložimo s prahom onesnaženo obleko in jo damo v nepropustno

plastično vrečko ali drug vsebnik, ki se ga lahko zapečati. Vrečko z vsebino predamo pooblaščeni osebi.

5. Čimprej se oprhamo z vodo in milom. Na koži ne uporabljamo klorove raztopine ali drugih dezinficiensov.

6. Obvestiti predpostavljeno osebo. Ta je dolžna obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo ter območnega veterinarskega inšpektorja. Oba navedena poskrbita za nadaljne ukrepe.

Če je po stiku s kužnim materialom sum na antraks laboratorijsko potrjen, mora izpostavljeni čimprej pričeti z antibiotično zaščito. Svetuje se jemanje ciprofloksacina, doksiciklina ali amoksiciklina. Pri vseh navedenih antibiotikih je potrebno jemanje 60 dni (2). Če je šlo za inhalacijsko izpostavitev, naj bi bil edini učinkoviti antibiotik ciprofloksacin (1). Podatkov o uspešnosti postekspozicijskega cepljenja, torej cepljenja potem, ko smo že bili izpostavljeni okužbi, ni (1). Študije postekspozicijskega cepljenja v kombinaciji s kemoprofilakso (zaščito z zdravili), ki so jih izvedli na nehumanih primatih kažejo, da dve ali tri doze cepiva zadoščajo za preprečitev pojava bolezni (1). AVA (antrax vaccine adsorbent- adsorbirano cepivo proti antraksu) je edino humano cepivo proti antraksu. Gre za brezcelično cepivo. Cepivo je licencirano v ZDA. Primarno cepljenje vključuje 3 doze cepiva, ki se dajo podkožno in sicer po shemi 0, 2, 4 tedne. Poživilni odmerki se dajo po shemi 6, 12, 18 mesecev. Za vzdrževanje imunosti priporočajo eno dozo cepiva vsako leto. Po cepljenju so opisovali zlasti sledeče stranske učinke: rdečina in oteklina na mestu cepljenja, bolečina na mestu cepljenja, glavobol, bolečine v sklepih. Možen redek zaplet je tudi anafilaksija (težka alergična reakcija). Študije o cepljenju nosečnic ne obstajajo. Glede cepljenja med dojenjem podatki ne kažejo povečanega tveganja za doječo mater ali dojenega otroka. Cepljenje je kontraindicirano pri osebah, pri katerih je prišlo do anafilaktične reakcije po predhodnih cepljenjih proti antraksu, ali če je prišlo do anafilaksije na sestavine cepiva. Prav tako je cepljenje kontraindicirano pri osebah, ki so prebolele antraks. Pri hujši akutni bolezni naj bi cepljenje preložili (1). Rutinsko cepljenje proti antraksu se v ZDA priporoča za laboratorijske delavce, ki rutinsko delajo s povzročiteljem ter za delavce v proizvodnji in predelavi kontaminiranega materiala (4). Za redno preskrbo cepiva proti antraksu je v Sloveniji zadolžen Inštitut za varovanje zdravja RS. Nekaj časa je veljal embargo na uvoz cepiva.

17

Kako s cepljenjem proti antraksu v primeru bioterorizma ? Čeprav bi smatrali, da se preekspozicijsko cepi osebe prvega kontakta, se cepljenje teh skupin ne priporoča. Za vojaške osebe, ki posredujejo na območjih kjer je prišlo do pojava antraksa, in nekatere selektivne skupine, pri katerih tveganje lahko ocenimo, pa je cepljenje lahko indicirano (1). Sicer pa se preventivno in za zdravljenje uporablja antibiotik.

Reference:

1. Use of Antrax Vaccine in the United States http: //www.cdc.gov/mmwr/prewiew/mmwrhtml/rr4915a1.htm (11.2.2005)

2. Navodilo Ministrstva za zdravje 2001 3. National Guideline Clearinghouse. Anthrax as a Biological Weapon, 2002: updated

recommendations for management. http://www.guideline.gov/summary/summary.aspx?doc_id=3220 (26.4.2005)

4. Chin J. Control of Communicable Diseases Manual. 17 th ed. An official report of the American Public Health Association. Washington 2000: 20-25.

5. Zakon o veterinarstvu (Ur.l.33/01) 6. O.I.E. Disinfectants: actions and applications. Revue scientifique et technique Off. Int.

Epiz. 1995. 14: 1, 1-236 7. O.I.E. Disinfectants: actions and applications. Revue scientifique et technique Off. Int.

Epiz. 1995. 14: 2, 252-477

18

http://www.guideline.gov/summary/summary.aspx?doc_id=3220

KUGA Uvod Kuga je ena najnevarnejših zoonoz. V prejšnjih stoletjih je razsajala v strašnih pandemijah, dandanes pa se še pojavlja v nekaterih endemskih področjih, predvsem v Aziji in Afriki, Ameriki ter v JV Evropi vzdolž Kaspijskega jezera (1). Med letoma 1990 in 1995 je bilo Svetovni zdravstveni organizaciji prijavljenih 12.988 primerov kuge, 1009 oseb je umrlo (8%). Največ primerov se je pojavilo v Tanzaniji, na Madagaskarju, v Demokratični republiki Kongo, Vietnamu, Peruju, Indiji, Zimbabveju, Mozambiku, Ugandi in Kitajskem. V ZDA se kuga javlja v Novi Mehiki, Arizoni, Koloradu, Utahu in Kaliforniji (2). V letih od 1970 –1995 je bilo v ZDA prijavljenih 341 primerov kuge pri ljudeh (1). Epidemiološki rezervoar za povzročitelja so razni divji glodalci, med katerimi se kuga v endemičnih krajih vzdržuje v nepretrgani obliki. Nekatere vrste glodalcev prenašajo okužbo brez večje škode za svoje zdravje. Med glodalci sta najpomembnejša rezervoarja okužbe urbana in domača podgana. Med glodalci prenašajo kugo razni kožni zajedalci, večinoma iz vrst bolh, predvsem orientalska bolha Xenopsylla cheopis. Od divjih glodalcev se človek okuži le izjemoma. Vmesni člen pri prenosu kuge z divjega glodalca na človeka so podgane in okužene podganje bolhe. Okužijo se različne živali: kojoti, volkovi, prerijski psi (silvatična kuga) ter psi in mačke (z uživanjem okuženih glodalcev in ugrizom okuženih bolh; urbana kuga). Z endemskih področij se kuga lahko širi s podganami in bolhami s prevoznimi sredstvi npr. ladjami (2). Človek se okuži na več načinov:

o z ugrizom okuženega glodalca , mačke, psa ali pikom podganje bolhe, o pri odiranju in razkosavanju okuženih živali, o z uživanjem premalo kuhanega mesa okužene živali, o z vdihavanjem okuženih izkašljanih delcev bolnika s pljučnico, o redko sta vstopno mesto sluznica očesne veznice in žrela, o možna je laboratorijska okužba.

Bacil kuge uporabljajo tudi za izdelovanje zelo nevarnega biološkega orožja (2). V okviru scenarija biološkega napada je lahko bacil kuge diseminiran z bolhami in povzroča bubonski tip kuge, pogosteje pa je diseminiran z aerosolom in povzroča respiratorno obliko bolezni (3), pri kateri gre za prenos s kužnimi kapljicami. Možna je tudi diseminacija povzročitelja preko okuženih glodalcev (9). Zakonodaja Kuga je karantenska bolezen. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (4) uvršča kugo v 1. skupino nalezljivih bolezni, ki zahteva od zdravnika, da v 3-6 urah prijavi obolenje območnemu Zavodu za zdravstveno varstvo. Ta mora takoj obvestiti Inštitut za

19

varovanje zdravja RS. Slednji o pojavu obolenja obvesti Svetovno zdravstveno organizacijo. Povzročitelj Povzročitelj kuge je Yersinia pestis. Je iz družine enterobakterij. Sončna svetloba ubije bacil v 3-4 urah, navadna razkužila ga hitro onesposobijo. Sicer pa je zunaj organizma razmeroma odporen, saj vzdrži v posušenih izločkih pri sobni temperaturi do 3 mesece. Mraz mu ne škoduje (2). Oblike bolezni Pri človeku poteka okužba kot bubonska kuga, septična kuga, pljučna kuga, ali kot vnetje žrela. Pljučna kuga je lahko sekundarna, ki se razvije z zasevanjem povzročitelja iz zagnojenih bezgavk, ali pa primarna pri okužbi z vdihavanjem povzročitelja (2). Inkubacija Inkubacijska doba je od 1-7 dni, pri prekuženih posameznikih je lahko nekaj dni daljša. Pri primarni pljučni kugi je inkubacija kratka, 1-4 dni (5). Klinična slika Bubonska kuga Je najpogostejša oblika bolezni in se javlja pri 85 do 90% obolelih. Za bolezen sta značilni vročina in prizadetost bezgavk. Bolezen se začne z visoko vročino, mrzlico, glavobolom, utrujenostjo, slabostjo, bruhanjem in driskami. Pozneje se pojavijo še otekle bezgavke- buboni, ki se lahko tudi zagnojijo. V blažjih primerih se zdravstveno stanje izboljša že po tednu dni, lahko pa se bolezen zaključi tudi smrtno (2). Pri nezdravljenih osebah je smrtnost 50-60% (1). Septična kuga Pojavi se, če pride do vdora povzročitelja v krvni obtok. Javlja se pri 10% okuženih. Smrtnost je približno 50% (1). Pljučna kuga Poteka kot najhujša pljučnica z vročino, kašljem, bolečinami pod prsnico, hitrim, težkim dihanjem. Brez hitrega in učinkovitega zdravljenja se bolezen konča smrtno. Večinoma ima primarna pljučna kuga smrtni izid (2). Kužnost bolnika Bubonska kuga se običajno ne prenaša direktno z obolelega na zdravega, razen če pridemo v kontakt z gnojem iz zagnojenih bubonov (5). Pljučna kuga je zelo kužna bolezen, širi se neposredno s človeka na človeka s kužnimi kapljicami (2). Bivanje v prenatrpanih prostorih olajšuje prenos povzročitelja (5).

20

Dovzetnost za bolezen Dovzetnost za bolezen je splošna (5). Obvladovanje okužb Kot je omenjeno v uvodu, bi v primeru bioterorističnega napada povzročitelja kuge najverjetneje razpršili v obliki aerosola. Izpostavljeni bi v tem primeru zbolevali s primarno pljučno kugo, ki poteka dramatično in je kot rečeno zelo kužna. V primeru izbruha bolezni morajo pristojni nemudoma povzeti korake za preprečevanje širjenja bolezni: Zdravnik naj po predhodnem telefoničnem sporočilu oz. posvetu napoti sumljivega bolnika k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani). Če je bolnik v zdravstvenem domu, naj do prevoza čaka v izolacijskem prostoru zdravstvenega doma, prosimo ga, da si nadene zaščitno masko (zaščitno kirurško masko). Osebje, ki bo bolnika obravnavalo (tudi osebje reševalnega vozila) opozorimo, da uporabi zaščitna sredstva, ki se uporabljajo standardno pri zaščiti pred kapljičnimi okužbami (maska N95, halja, rokavice, zaščitna očala) (6). Infektolog, ki obravnava bolnika s sumom na pljučno kugo, mora takoj obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ta pa nemudoma obvesti Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju IVZ RS). Epidemiolog območnega Zavoda za zdravstveno varstvo takoj prične z epidemiološkim anketiranjem, iskanjem kontaktov ter dajanjem navodil domnevno obolelim ter njihovim kontaktom. IVZ RS poskrbi za obveščanje strokovne, laične javnosti ter medijev. Dolžan je obvestiti tudi evropski sistem zgodnjega obveščanja ter Svetovno zdravstveno organizacijo. Bolnika s sumom na pljučno kugo je potrebno striktno osamiti do 48 ur po začetku antibiotičnega zdravljenja ali dokler niso kulture izmečka pljuč negativne (2). Potrebna je striktna ločitev oddelka na katerem leži bolnik od ostalih oddelkov, tudi striktna ločitev osebja. Izdelati je potrebno seznam vseh oseb, ki lahko vstopajo v ta oddelek. Ta seznam, ki vključuje najmanjše število ljudi, se mora nahajati pri vratarju in striktno upoštevati. Za to osebje seveda nato veljajo pravila karantene. Vse osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom s pljučno kugo (tesni stik pomeni, da je bila oseba z kontaktu z bolnikom na razdalji manjši od 2 metrov) morajo čimprej prejeti antibiotično zaščito, ki jo prejemajo 7 dni. V antibiotični zaščiti priporočajo tetraciklin, doksiciklin, sulfonamide ali kloramfenikol. (6). Pozorne morajo biti na pojav vročine in ali kašlja. Če oseba kljub prejemanju antibiotične zaščite dobi povišano telesno temperaturo, mora o tem nemudoma obvestiti zdravnika zaradi nadaljnih ukrepov.

21

Naša zakonodaja še vedno zahteva karanteno za vse kontakte bolnikov s kugo. Novejša strokovna priporočila (6, 7) svetujejo 7 dnevno karanteno le za kontakte bolnikov s pljučno kugo, ki odklanjajo antibiotično profilakso. Za vse tiste kontakte, ki pa jemljejo antibiotično zaščito, svetujejo le 7 dnevni zdravstveni nadzor. Po vsaki obravnavi bolnika si mora osebje po odstranitvi rokavic roke razkužiti, zaščitno opremo pa zavreči kot kužen odpadek. Prostore v bolnišnici, kjer je nameščen bolnik čistimo in razkužujemo po navodilih za čiščenje izolacijskih sob, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Oseba, ki čisti prostore in opremo mora biti ustrezno podučena in zaščitena. Uporabljamo po možnosti pripomočke za enkratno uporabo, sicer pa jih razkužujemo po navodilih za razkuževanje opreme in pripomočkov, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Kadar bolnik zapusti sobo in med prevozom v reševalnem vozilu si mora nadeti filtrirno masko. Zadostuje običajna kirurška maska, ki zmanjšuje kapljični prenos. Po prevozu bolnika se opravi čiščenje reševalnega vozila. Oseba, ki čisti reševalno vozilo mora biti ustrezno podučena in zaščitena (uporabljati mora zaščitno masko, zaščitno obleko, rokavice). Del reševalnega vozila, kjer je bil bolnik, se razkuži. Ob razkuževanju se upoštevajo navodila proizvajalca ter priporočila Delovne skupine pri ministrstvu za zdravje: Čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme in minimalni tehnični pogoji za bolnišnice. Vse osebje, s seznama oseb, ki jim je dovoljen vstop v oddelek bolnišnice oz. so v karanteni, je potrebno spremljati glede morebitnega pojava kašlja ali vročine. Vsako spremembo oz. kakršnekoli bolezenske znake je potrebno javiti odgovorni osebi. Vsi predmeti, ki so kontaminirani s pljučnim izmečkom ali izločki se morajo po čiščenju dezinficirati. Perilo in posteljnino, ki je kontaminirana z bolnikovimi telesnimi izločki, je potrebno dezinficirati. S trupli umrlih zaradi kuge je treba ravnati pod striktno aseptičnimi pogoji in upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (10). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Menimo, da mora biti pri umrlih zaradi kuge prioritetno kremiranje, Pojavlja se vprašanje zaščite izpostavljenih oz. kontaktov s cepivom. Ker zaščito s cepivom dosežemo šele po dajanju več doz, ki jih damo v toku nekaj mesecev, cepivo ni primerno za doseganje hitre zaščite med izbruhom (8). Sicer pa se je cepivo (mrtvo) izkazalo učinkovito proti bubonski kugi, ne pa proti pljučni kugi. Cepivo je dajalo zaščito nekaj mesecev. Potrebne so bile 2 ali 3 doze v razmaku 1 do 3 mesecev in nato poživitvene doze vsakih 6 mesecev (7). Cepivo ni več na tržišču. Nadaljne raziskave cepiva potekajo.

22

Dekontaminacija okolja, kamor je bil diseminiran aerosol, običajno ne pride v poštev, saj so bacili kuge v aerosolu aktivni do 1 ure (6). Verjetno bi se na bioterorističen napad posumilo šele ob pojavu prvih obolelih. V primeru, da bi prišlo do bioterorističnega napada, pri katerem bi bil povzročitelj kuge diseminiran z bolhami, je poleg ostalih ukrepov zelo pomembno uničiti žarišča in izvor bolezni, kar med drugim pomeni vzdrževanje higiene okolja, dezinsekcijo ter deratizacijo z bolhami invadiranih glodalcev, njihovega bivalnega okolja. Pomembno je izvesti tudi dezisekcijo in dezinfekcijo človekovega bivanjskega in delovnega okolja. Prav tako je pomembno uvesti redni odvoz in utilizacijo odpadkov ter higiensko manipulacijo z animalnimi odpadki. Za dokončno uničevanje odpadkov je potrebno uvesti sežigalnice. Potrebno je serološko diagnosticirati poginule živali (3). V primeru, da bi bil povzročitelj diseminiran z bolhami, bi bolniki večinoma zbolevali z bubonsko kugo, v manjšem odstotku s septično kugo, če je prišlo do vdora povzročitelja v krvni obtok. Bubonska kuga se običajno ne prenaša direktno z obolelega na zdravega, razen če pridemo v kontakt z gnojem iz zagnojenjih bubonov. Seveda pa je pri bolniku z bubonsko kugo treba izključiti prizadetost pljuč, saj je v primeru prizadetosti pljuč kužnost bolnika bistveno večja, povzročitelj se širi v tem primeru tudi s kužnimi kapljicami. Zdravnik naj po predhodnem telefoničnem sporočilu oz. posvetu napoti sumljivega bolnika k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani). Če je bolnik v zdravstvenem domu, naj do prevoza čaka v izolacijskem prostoru zdravstvenega doma, prosimo ga, da si nadene zaščitno masko (zaščitno kirurško masko), dokler ne bo izključena morebitna prizadetost pljuč. Osebje, ki bo bolnika obravnavalo (tudi osebje reševalnega vozila) opozorimo, da uporabi zaščitna sredstva, ki se uporabljajo standardno pri kontaktni zaščiti ter zaščiti pred kapljičnimi okužbami (kirurška maska, halja, rokavice, zaščitna očala) (6). Infektolog, ki obravnava bolnika s sumom na bubonsko ali septično kugo, mora takoj obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ta pa nemudoma obvesti Inštitut za varovanje zdravja RS (IVZ RS). Epidemiolog območnega Zavoda za zdravstveno varstvo takoj prične z epidemiološkim anketiranjem, iskanjem kontaktov ter dajanjem navodil domnevno obolelim ter njihovim kontaktom. IVZ RS poskrbi za obveščanje zdravstvenih delavcev in javnosti, tudi mednarodne, zlasti pa je dolžan obvestiti Svetovno zdravstveno organizacijo. Če bolniki z bubonsko kugo ne kašljajo in je rentgenski izvid pljuč normalen, se v zaščiti upošteva samo zaščita pred izločki in sicer 48 ur od začetka dajanja antibiotične terapije. Antibiotična zaščita za kontakte v teh primerih ni potrebna.

23

Potrebna je striktna ločitev oddelka na katerem leži bolnik od ostalih oddelkov, tudi striktna ločitev osebja. Izdelati je potrebno seznam vseh oseb, ki lahko vstopajo v ta oddelek. Ta seznam, ki vključuje najmanjše število ljudi, se mora nahajati pri vratarju in striktno upoštevati. Za to osebje seveda nato veljajo pravila karantene. Za vse osebe, ki so bile v tesnem stiku z bolnikom z bubonsko ali septično kugo, velja karantena. V tem času jim je treba preskrbeti hrano in druge nujne pripomočke. Biti morajo pod zdravstvenim nadzorom. Po vsaki obravnavi bolnika si mora osebje po odstranitvi rokavic roke razkužiti, zaščitno opremo pa zavreči kot kužen odpadek. Prostore v bolnišnici, kjer je nameščen bolnik čistimo in razkužujemo po navodilih za čiščenje izolacijskih sob. Oseba, ki čisti prostore in opremo mora biti ustrezno podučena in zaščitena. Uporabljamo po možnosti pripomočke za enkratno uporabo, sicer pa jih razkužujemo po navodilih za razkuževanje opreme in pripomočkov, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Po prevozu bolnika se opravi čiščenje reševalnega vozila. Oseba, ki čisti reševalno vozilo mora biti ustrezno podučena in zaščitena (zaščitna obleka, rokavice). Del reševalnega vozila, kjer je bil bolnik, se razkuži. Ob razkuževanju se upoštevajo navodila proizvajalca ter priporočila Delovne skupine pri ministrstvu za zdravje: Čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme in minimalni tehnični pogoji za bolnišnice. Vse osebje, s seznama oseb, ki jim je dovoljen vstop v oddelek bolnišnice oz. so v karanteni, je potrebno spremljati glede morebitnega pojava znakov bolezni. Vsako spremembo oz. kakršnekoli bolezenske znake je potrebno javiti odgovorni osebi. Vsi predmeti, ki so kontaminirani s telesnimi izločki, zlasti še gnojnimi izločki, se morajo po čiščenju dezinficirati. Perilo in posteljnino, ki je kontaminirana z bolnikovimi telesnimi izločki, je potrebno dezinficirati. S trupli umrlih zaradi kuge je treba ravnati pod striktno aseptičnimi pogoji in upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (10). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Menimo, da mora biti pri umrlih zaradi kuge prioritetno kremiranje, Zaščita kontaktov oz. izpostavljenih s cepivom, kot je opisano zgoraj v tekstu, ne pride v poštev. V primeru diseminacije povzročitelja preko okuženih glodalcev je potek dogajanja in ukrepi identični kot pri diseminaciji preko okuženih bolh.

24

Reference

1. Prevention of Plague: Recomendation of Advisory Committee on Immunization Practises (ACIB) http: //www.cdc.gov/mmwr/preview/mmwrhtlml/00044836.htm (11.2.2005)

2. Marolt-Gomišček M., Radšel Medvešček A. Infekcijske bolezni, Ljubljana, Tangram 2002: 204-208.

3. Dobeic M. Priprava strokovnih podlag o načinih in poteku širjenja bioterorističnih agensov z živalmi (insekti, glodalci) in živalskimi odpadki v R Sloveniji. Ljubljana 2005.

4. Ur.l.RS, št. 16/99. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje.


6. Inglesby T., Dennis D., Henderson D. Plague as a Biological Weapon. Jama 2000; 283:2281-22

7. Benenson AS. Control of Communicable Diseases Manual. 16 th ed. An official report of the American Public Healt Association. Washington 1995: 197-199.

8. International Notes Human Plague- India, 1994 http://www.cdc.gov/mmwr/previev/mmwrhtml/00033015.htm (21.2.2005)

9. Weapons of Mass destruction http: //www.who.int/hac/techguidance/tools/4Weapon of Mass destruction-Coping with an attack.pdf (17.8.2005)


25

http://www.cdc.gov/mmwr/previev/mmwrhtml/00033015.htm

HEMORAGIČNI MRZLICI MARBURG IN EBOLA Uvod Marburg in Ebola sta hemoragični mrzlici s hudim, mnogokrat smrtnim potekom. Povzročata bolezen pri ljudeh in opicah. Virusa Marburg in Ebola sta edina virusa iz družine Filoviridae. Virusa sta vijačne oblike, dostikrat tudi nitaste oblike. Ne poznamo rezervoarja teh dveh virusov, niti načina prenosa v naravi. Pojavljajo pa se sekundarni primeri, to so osebe, ki so imele stik z bolnikom. Hemoragična vročica Marburg je bila leta 1967 pri laboratorijskih delavcih v Nemčiji in nekdanji Jugoslaviji povezana z delom z opičjimi organi in tkivom. Opice so bile importirane iz Ugande. Smrtnost je bila pri 31 bolnikih 23%. Od tedaj poročajo le o posamičnih primerih iz Južne Afrike in Kenije. Leta 1976 so bili ugotovljeni prvi primeri hemoragične mrzlice Ebola v južnem Sudanu in na severu Zaira. Smrtnost je bila 60-90%. Od tedaj opazujejo epidemije predvsem na Slonokoščeni obali, v Gabonu in Zairu. Posamezni primeri Ebole se javljajo tudi zunaj Afrike, povezani so s transportom opic. Med opicami se Ebola verjetno prenaša aerogeno, pri ljudeh pa z okuženimi telesnimi tekočinami (1). Bolezen se prenaša s človeka na človeka s kontaktom z okuženo krvjo, telesnimi izločki, organi ali spermo. Pogoste so bolnišnične okužbe (4). Virusa Marburg in Ebola predstavljata potencialno biološko orožje zaradi možnega prenosa z aerosolom, visoke obolevnosti in umrljivosti, povezane z okužbo, ter sposobnosti razmnoževanja v laboratorijskih okoliščinah v visoki koncentraciji (2). V primeru bioterorističnega napada bi povzročitelja diseminirali v obliki aerosola ter z vektorji (prenašalci) (3). Inkubacija Inkubacija znaša 3-9 dni pri Marburg hemoragični mrzlici ter 2-21 dni pri Ebola hemoragični mrzlici (4). Klinična slika Hemoraški mrzlici Ebola in Marburg imata podoben klinični potek bolezni. Bolezen se začne nenadoma, z visoko temperaturo, močnim glavobolom v čelnem predelu, slabostjo in bolečinami v mišicah. Nato se pojavijo bolečina v žrelu, bruhanje hemoragičnih mas (mas s primesjo krvi) in krvava stolica. Med 7. in 10. dnem bolezni se javi izpuščaj po koži. Če je potek smrten, nastopi smrt 6. do 9.dan zaradi izkrvavitve in šoka. Okrevanje je zelo počasno, bolnik ima amnezijo (izgubo spomina) za akutno obdobje bolezni.

26

V laboratorijskih izvidih izstopa močno znižano število krvnih ploščic ter patološki jetrni testi. Specifičnega zdravila nimamo. Zdravljenje je usmerjeno v zdrževanje vitalnih funkcij, ustrezno preskrbo s kisikom ter nadomeščanje tekočine in krvi (1). Trajanje kužnosti Oseba je kužna, dokler se v izločkih nahaja virus. Prenos povzročitelja preko sperme so opisali 7 tednov po klinični ozdravitvi, zato obolelim moškim odsvetujejo nezaščitene spolne odnose 3 mesece oz. dokler se ne dokaže, da v spermi ni več prisotnega virusa (4). Obvladovanje okužb Če bi prišlo do bioterorističnega napada in izbruha bolezni morajo pristojni nemudoma povzeti korake za preprečevanje širjenja bolezni: Zdravnik naj po predhodnem telefoničnem sporočilu oz. posvetu napoti sumljivega bolnika k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani). Če je bolnik v zdravstvenem domu, naj do prevoza čaka v izolacijskem prostoru zdravstvenega doma, prosimo ga, da si nadene zaščitno masko (zaščitno kirurško masko). Osebje, ki bo bolnika obravnavalo opozorimo, da uporabi zaščitna sredstva (zaščitno masko N95, haljo, rokavice, zaščitna očala ter zaščito za obraz). Infektolog, ki obravnava bolnika s sumom na Marburg ali Ebola hemoragično mrzlico, mora takoj obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ta pa nemudoma obvesti Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju IVZ RS). Epidemiolog območnega Zavoda za zdravstveno varstvo takoj prične z epidemiološkim anketiranjem, iskanjem kontaktov ter dajanjem navodil domnevno obolelim ter njihovim kontaktom. IVZ RS poskrbi za obveščanje strokovne, laične javnosti ter medijev. Dolžan je obvestiti tudi evropski sistem zgodnjega obveščanja ter Svetovno zdravstveno organizacijo. Bolnika s sumom na Marburg ali Ebola hemoragično mrzlico je potrebno striktno osamiti. Zaželena je namestitev v sobi s podtlakom (5). Potrebna je striktna ločitev oddelka na katerem leži bolnik od ostalih oddelkov, tudi striktna ločitev osebja. Izdelati je potrebno seznam vseh oseb, ki lahko vstopajo v ta oddelek. Ta seznam, ki vključuje najmanjše število ljudi, se mora nahajati pri vratarju in striktno upoštevati. Za to osebje seveda nato veljajo pravila karantene. Naša zakonodaja zahteva karanteno za kontakte bolnikov z Marburg ali Ebola hemoragično mrzlico (8).

27

Vse osebje, s seznama oseb, ki jim je dovoljen vstop v oddelek bolnišnice oz. so v karanteni, je potrebno spremljati glede morebitnega pojava vročine. Osebe si morajo meriti temperaturo 2x dnevno in sicer 3 tedne od zadnjega kontakta. Pri pojavu temperature nad 38°C je potrebno takšno osebo takoj hospitalizirati in izolirati. Enak režim velja tudi za druge kontakte obolelega. Tudi za te velja karantena. Po vsaki obravnavi bolnika si mora osebje po odstranitvi rokavic roke razkužiti, zaščitno opremo pa zavreči kot kužen odpadek. Prostore v bolnišnici, kjer je nameščen bolnik čistimo in razkužujemo po navodilih za čiščenje izolacijskih sob, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Oseba, ki čisti prostore in opremo mora biti ustrezno podučena in zaščitena. Uporabljamo po možnosti pripomočke za enkratno uporabo, sicer pa jih razkužujemo po navodilih za razkuževanje opreme in pripomočkov, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Izločki obolelega, pljučni izmeček, kri ter vsi predmeti, s katerimi je bil oboleli v kontaktu se morajo dezinficirati z 0,5% natrijevim hipokloridom ali 0,5% fenolom v detergentu in čim prej toplotno sterilizirati (avtoklaviranje, incineracija) (5) Kadar bolnik zapusti sobo in med prevozom v reševalnem vozilu si mora nadeti filtrirno masko. Zadostuje običajna kirurška maska, ki zmanjšuje kapljični prenos. Po prevozu bolnika se opravi čiščenje reševalnega vozila. Oseba, ki čisti reševalno vozilo mora biti ustrezno podučena in zaščitena (uporabljati mora zaščitno masko, zaščitno obleko, rokavice, zaščitna očala). Del reševalnega vozila, kjer je bil bolnik, se razkuži. Ob razkuževanju se upoštevajo navodila proizvajalca ter priporočila Delovne skupine pri ministrstvu za zdravje: Čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme in minimalni tehnični pogoji za bolnišnice. S trupli umrlih je treba ravnati pod striktno aseptičnimi pogoji in upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (7). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Menimo, da mora biti pri umrlih zaradi Ebola in Marburg hemoragične vročice prioritetno kremiranje. Cepiva, ki bi ga uporabili za zaščito izpostavljenih oz. kontaktov ni na voljo. Če bi v primeru bioterorističnega napada prišlo do obolevanja opic, so nujni takojšnji veterinarski ukrepi. Pomembno je zgodnje odkrivanje obolelih živali. Poseben poudarek velja higienizaciji ter neškodljivemu odstranjevanju komunalnih in živalskih odpadkov.

28

Reference


2. Salvaggio MR, Baddley JW. Dermatol Clin. 2004; 22(3): 291-302. Other viral bioweapons: Ebola and Marburg haemorrhagic fever.

3. Biological warfare agens (Appendix 2.2) http://www.tg.com.au/etg_demo/tgc/abg/11366.htm (8.9.2005)

4. Benenson AS. Control of Communicable Diseases Manual. 16 th ed. An official report of the American Public Health Association. Washington 1995:185-86

5. Chin J. Control of Communicable Diseases Manual. 17 th ed. An official report of the the American Public Health Association. Washington 2000:174-75

6. Arizona Department of health Services. Viral Hemorrhagic Fevers. Bioterrorism Agent Profiles for health Care Workers. 2004. http://www.azdhs.gov/phs/edc/edrp/es/pdf/vhfset.pdf (26.4.2005)


8. Ur.l.RS, št. 69/95. Zakon o nalezljivih boleznih.

29

http://www.tg.com.au/etg_demo/tgc/abg/11366.htm

http://www.azdhs.gov/phs/edc/edrp/es/pdf/vhfset.pdf

MRZLICA LASSA Uvod Bolezen povzroča virus Lassa, ki sodi v družino Arenaviridae, rod Arenavirus. Virus je okroglaste ali pleomorfne oblike. Vročica Lassa predstavlja zdravstveni problem v zahodni Afriki, predvsem v Sierri Leone, Gvineji, Liberiji in Nigeriji. Pojavlja se vse leto, več pa v suhem obdobju. Ocenjujejo, da letno zboli 400.000 ljudi. Rezervoar virusa so glodalci, predvsem podgane, pri katerih se virus prenaša vertikalno. Okužba poteka asimptomatsko (brez bolezenskih znakov), glodalci ostanejo nosilci virusa dosmrtno. Virus izločajo s sečem in okužujejo predmete ter hrano, s katero se okužijo ljudje. Okužba je možna tudi z aerosoli, v katerih so posušeni iztrebki živali z virusom. Z bolnika na zdravo osebo se virus prenaša tudi s stikom, z bolnikovimi izločki in verjetno tudi aerogeno (1). Obstaja možnost uporabe virusa Lassa v bioteroristične namene. V primeru bioterorističnega napada bi povzročitelja diseminirali v obliki aerosola ter z vektorji (prenašalci) (2). Inkubacija Običajno znaša inkubacija 6-21 dni (3). Klinična slika Bolezen poteka pri večini okuženih blago, pri 5-10% pa ima hud potek. Ko mine doba inkubacije, se začne dvigovati telesna temperatura, bolnik se počuti slabo, nastopijo bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, vnetje žrela in očesnih veznic, kašelj ter oteklina obraza. Drugi teden bolezni se pojavijo značilnejši znaki in simptomi bolezni: bolečine za prsnico, znižan krvni tlak, krvavitve iz sluznic, znaki nabiranja tekočine v tkivu pljuč, nabiranje tekočine v trebušni votlini, razvije se šok. Po dveh do treh tednih bolezni je temperatura spet normalna, lahko se javijo motnje srčnega ritma, vnetje srčne mišice ter vnetje osrčnika. Kot pozni zaplet bolezni opisujejo gluhost, ki je lahko eno- ali obojestranska in ni povezana z resnostjo poteka bolezni ter vnetje očesne žilnice in vnetje moda. Nezdravljena vročica Lassa je v 10-15% smrtna (1). Zelo uspešno je zdravljenje z ribavirinom. Zdravljenje z ribavirinom zmanjša smrtnost na 5%. Posebno je uspešno, če začnemo zdraviti v prvih 7 dneh bolezni (1). Trajanje kužnosti Do prenosa okužbe z obolelega na zdravega pride v akutni vročinski fazi obolenja, ko je virus prisoten v žrelu. Možno je, da oseba izloča virus v urinu 3-9 tednov od začetka bolezni (4).

30

Obvladovanje okužb Če bi prišlo do bioterorističnega napada in izbruha bolezni morajo pristojni nemudoma povzeti korake za preprečevanje širjenja bolezni: Zdravnik naj po predhodnem telefoničnem sporočilu oz. posvetu napoti sumljivega bolnika k infektologu (na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v Ljubljani). Če je bolnik v zdravstvenem domu, naj do prevoza čaka v izolacijskem prostoru zdravstvenega doma, prosimo ga, da si nadene zaščitno masko (zaščitno kirurško masko). Osebje, ki bo bolnika obravnavalo opozorimo, da uporabi zaščitna sredstva (zaščitno masko N95, haljo, rokavice, zaščitna očala ter zaščito za obraz) (5). Infektolog, ki obravnava bolnika s sumom na mrzlico Lassa, mora takoj obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo, ta pa nemudoma obvesti Inštitut za varovanje zdravja RS (v nadaljevanju IVZ RS). Epidemiolog območnega Zavoda za zdravstveno varstvo takoj prične z epidemiološkim anketiranjem, iskanjem kontaktov ter dajanjem navodil domnevno obolelim ter njihovim kontaktom. IVZ RS poskrbi za obveščanje strokovne, laične javnosti ter medijev. Dolžan je obvestiti tudi evropski sistem zgodnjega obveščanja ter Svetovno zdravstveno organizacijo. Bolnika s sumom na Lassa mrzlico je potrebno striktno osamiti. Osamitev je potrebna toliko časa, dokler je bolnik kužen. Zaželena je namestitev v sobi s podtlakom (4). Potrebna je striktna ločitev oddelka na katerem leži bolnik od ostalih oddelkov, tudi striktna ločitev osebja. Izdelati je potrebno seznam vseh oseb, ki lahko vstopajo v ta oddelek. Ta seznam, ki vključuje najmanjše število ljudi, se mora nahajati pri vratarju in striktno upoštevati. Za to osebje seveda nato veljajo pravila karantene. Naša zakonodaja zahteva karanteno za kontakte bolnikov z mrzlico Lassa (7). Vse osebje, s seznama oseb, ki jim je dovoljen vstop v oddelek bolnišnice oz. so v karanteni, je potrebno spremljati glede morebitnega pojava vročine. Osebe si morajo meriti temperaturo 2x dnevno in sicer 3 tedne od zadnjega kontakta. Pri pojavu temperature nad 38°C je potrebno takšno osebo takoj hospitalizirati in izolirati. Enak režim velja tudi za druge kontakte obolelega. Tudi za te velja karantena. Po vsaki obravnavi bolnika si mora osebje po odstranitvi rokavic roke razkužiti, zaščitno opremo pa zavreči kot kužen odpadek. Prostore v bolnišnici, kjer je nameščen bolnik čistimo in razkužujemo po navodilih za čiščenje izolacijskih sob, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Oseba, ki čisti prostore in opremo mora biti ustrezno podučena in zaščitena.

31

Uporabljamo po možnosti pripomočke za enkratno uporabo, sicer pa jih razkužujemo po navodilih za razkuževanje opreme in pripomočkov, ki so enotno izdelana za bolnišnice. Izločki obolelega, pljučni izmeček, kri ter vsi predmeti, s katerimi je bil oboleli v kontaktu se morajo dezinficirati z 0,5% natrijevim hipokloridom ali 0,5% fenolom v detergentu in čim prej toplotno sterilizirati (avtoklaviranje, incineracija) (5) Kadar bolnik zapusti sobo in med prevozom v reševalnem vozilu si mora nadeti filtrirno masko. Zadostuje običajna kirurška maska, ki zmanjšuje kapljični prenos. Po prevozu bolnika se opravi čiščenje reševalnega vozila. Oseba, ki čisti reševalno vozilo mora biti ustrezno podučena in zaščitena (uporabljati mora zaščitno masko, zaščitno obleko, rokavice, zaščitna očala). Del reševalnega vozila, kjer je bil bolnik, se razkuži. Ob razkuževanju se upoštevajo navodila proizvajalca ter priporočila Delovne skupine pri ministrstvu za zdravje: Čiščenje in razkuževanje prostorov in opreme in minimalni tehnični pogoji za bolnišnice. S trupli umrlih je treba ravnati pod striktno aseptičnimi pogoji in upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (6). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Menimo, da mora biti pri umrlih zaradi Lassa mrzlice prioritetno kremiranje. Osebam, ki so bile v tesnejšem stiku z bolnikom z mrzlico Lassa (spolni stik, poljub) ali so uporabljale iste higienske pripomočke in hrano, priporočajo ribavirin v preventivne namene, v obliki tablet. Priporočajo 10 dnevno preventivno jemanje. Če je prišlo do neposrednega stika bolnikove krvi z odrgnjeno kožo ali sluznicami oz. do vboda z onesnaženo iglo, priporočajo dajanje ribavirina v žilo. Cepiva, ki bi ga uporabili za zaščito izpostavljenih oz. kontaktov ni na voljo, je pa v pripravi (1). Če bi v primeru bioterorističnega napada prišlo do obolevanja glodalcev, so nujni takojšnji ukrepi v smislu deratizacije. Poudarek velja tudi higienizaciji ter neškodljivemu odstranjevanju komunalnih in živalskih odpadkov. Reference





5. Arizona Department of health Services. Viral Hemorrhagic Fevers. Bioterrorism Agent Profiles for health Care Workers. 2004. http://www.azdhs.gov/phs/edc/edrp/es/pdf/vhfset.pdf (26.4.2005)

6. Ur. l. RS, št.70/97. Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov.

7. Ur.l.RS, št. 69/95. Zakon o nalezljivih boleznih.

32


http://www.azdhs.gov/phs/edc/edrp/es/pdf/vhfset.pdf

BRUCELOZA Uvod Bruceloza je bolezen, ki je razširjena po vsem svetu, zlasti v Sredozemlju, na Arabskem polotoku, v Indiji, Mehiki ter Srednji in Južni Ameriki. Brucele, povzročitelj bolezni, lahko okužijo številne domače in divje živali. Človek se običajno okuži posredno ali neposredno od okužene živali (1). Pojavnost naravnih okužb z bakterijo brucelo je pri človeku nizka. V ZDA poročajo o le 0,5 primerov na 100.000 prebivalcev, med katerimi so predsem veterinarji, klavničarji ter ljudje, ki uživajo nepasterizirano mleko (3). Brucele so prilagojene na določenega gostitelja, vsaka vrsta pa ima še številne sekundarne gostitelje. Za Brucello abortus je specifičen gostitelj govedo, za Brucello suis svinja, za Brucello melitensis ovca in koza, za Brucello neotomae podgana. Okužene živali izločajo veliko število bacilov v genitalnem izločku, mleku ter urinu. Pri živalih je okužba kronična in traja vse življenje, večinoma je blaga in brez simptomov. Lahko pa je vzrok splava in sterilnosti domačih živali. Vstopna mesta okužbe so naslednja: sluznica ustne votline, nosno-žrelnega prostora, očesna veznica in poškodovana koža. Možen je tudi spolni prenos – naraven in pri umetni oploditvi. Pri človeku povzročajo okužbe le nekatere vrste brucel. Človek se lahko okuži na več načinov:

o skozi poškodovano kožo ob neposrednem stiku z okuženo živaljo ali njenimi izločki,

o z vdihavanjem, aerogeno ter preko očesne veznice, o z uživanjem nepasteriziranega mleka ali mlečnih izdelkov (1)

Ni dokazov, da bi se bolezen prenašala z obolelega na zdravega človeka z direktnim kontaktom (4); možen je spolni prenos; opisali so tudi primer prenosa z noseče matere na plod (1). V primeru bioterorističnega napada bi povzročitelja diseminirali v obliki aerosola. (2). Povzročitelj bruceloze je bil prvi izmed bioloških agensov, ki so ga razvijali v okviru programa biološkega orožja v ZDA v letu 1954. Potrebna količina inhaliranega mikroorganizma je za okužbo človeka izredno majhna. Okužbo povzroči že 10 -100 bakterij. Ob tem so bakterije brucele izredno obstojne v okolju, posebno v vlažnih tleh in hrani ter krmi (3). Inkubacija Inkubacija je variabilna, običajno traja 5-60 dni, najpogosteje 1-2 meseca, včasih tudi nekaj mesecev (5).

33

Klinična slika Potek okužbe je lahko zelo različen. Lahko poteka kot okužba brez bolezenskih znakov, kot akutna bruceloza ali kot kronična bruceloza (1). Okužba brez simptomov Nekateri trdijo, da je pogostnost okužb brez simptomov in kliničnih okužb enaka, drugi pa so ugotavljali na 12 okužb brez simptomov le eno klinično okužbo. Večina teh bolnikov, pri kateri so naknadno ugotovili okužbo, je verjetno prebolela lahko, influenci podobno bolezen (1). Akutna bruceloza (1) Bolezen se začne zelo akutno ali pa postopno z vročino, splošno utrujenostjo, znojenjem, slabostjo, izgubo apetita, nespečnostjo, glavobolom, bruhanjem, zaprtostjo ali driskami. Bolniki imajo bolečine v mišicah udov, sklepih in križu. Pogosto hujšajo, imajo zmanjšano sposobnost koncentracije in so depresivni. Glavni znak bruceloze je dolgotrajna vročina. Vročina lahko traja več tednov, prav tako obdobje brez nje. Pri bolnikih ugotavljamo prizadetost vranice, povečane bezgavke (v 10-20%), prizadetost prebavil (pri 70%), prizadetost jeter (pri 20-30%). Prizadetost osrednjega živčevja se kaže s psihičnimi motnjami, predvsem z depresijo. Zelo redko se pojavijo znaki akutnega ali kroničnega vnetja možganskih ovojnic ter možgan. Pogosti so zapleti na skeletnem sistemu. Pri 2 do 20% bolnikov se javijo vnetja v področju sečil ter genitalij. Okužba nosečnice lahko povzroči splav. Pri obolelih se lahko javijo različne očesne spremembe, tudi prizadetost vidnega živca. Kožne spremembe se redko javijo. Obtočila navadno niso prizadeta. Lahko se pojavi vnetje srčne mišice, osrčnika ali srčnih zaklopk. Dihala so sicer redko prizadeta. Če je vstopno mesto povzročitelja v zgornjih dihalih, kar v primeru diseminacije povzročitelja z aerosolom nedvomno je, pride do prizadetosti pljuč. Bolezen lahko traja nekaj tednov do več mesecev. Možne so ponovitve bolezni, zlasti če se zdravljenje prehitro prekine. Kronična bruceloza (1) Bolezen traja leto dni in več. Večina bolnikov (85%) ima blage težave, kot so utrujenost, zaskrbljenost, strah, nespečnost in čustvena neuravnoteženost. 20-25% bolnikov ima občasno vročino, pri 50% najdemo povečano vranico, pri 25% prizadetost jeter, pri 10 do 15% bolnikov pa so prizadeti sklepi.Pri nekaterih bolnikih najdemo gnojna žarišča v kosteh, sklepih, jetrih, vranici in ledvicah. Napoved izida bolezni je pri brucelozi dobra. Smrtnost je danes 1-2 odstotna. Umirajo predvsem bolniki z vnetjem notranje srčne ovojnice (1).

34

Obvladovanje okužb V primeru, da bi bile aerosolnemu oblaku izpostavljene živali je pomembna vloga veterinarske službe zgodnje odkrivanje obolelih živali ciljne populacije in eradikacija živih živali in njihovih odpadkov. Izvedena mora biti dezinfekcija potencialno okuženega okolja, kot tudi dezinsekcija in deratizacija, pri čemer so glodalci možen potencialni izvor bolezni. Poseben pozornost je potrebno posvetiti abortusom pašnih ovac in primernemu odstranjevanju zarodkov in posteljic okuženih živali ter razkužbi pašnikov. Potreben je stalni nadzor nad pojavljanjem primerov okuženih ali serološko pozitivnih živali. Najpomembnejši veterinarski ukrepi zapisani v navodilu o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje bruceloze (Brucellosis abortus, suis, melitensis) na podlagi Zakona o veterinarstvu (6) so naslednji:

o poslati trupla poginulih živali in krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo; o opraviti epizootiološko poizvedovanje na območju, kjer je prijavljen sumljiv

primer, in s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni;

o zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali. o odrediti zaporo žarišča okužbe; o izvesti popis vseh živali na gospodarstvu; živali, dovzetnih za bolezen; bolnih

ali sumljivih na okužbo ter poginulih živali. Popis živali mora redno ažurirati in vanj vključevati novorojene živali ter živali, ki poginejo v obdobju suma bolezni;

o odrediti osamitev živali, dovzetnih za bolezen, oziroma prepoved gibanja za bolezen dovzetnih živali znotraj gospodarstva, pri čemer je treba upoštevati tudi vlogo morebitnih vektorjev bolezni;

o odrediti prepoved prometa in gibanja živali iz in na sumljivo gospodarstvo, o odrediti prepoved prometa in gibanja: o oseb in živali, ki niso dovzetne za bolezen, in prevoznih sredstev na ali iz

gospodarstva; o mesa ali živalskih trupel, krme, opreme, odpadkov, iztrebkov, gnoja, gnojevke,

gnojnice in vseh ostalih stvari, s katerimi se lahko bolezen prenese; o odrediti postavitev dezinfekcijskih barier na vhodu na gospodarstvo in v

posamezne objekte na sumljivem gospodarstvu; o izvesti epizootiološko poizvedovanje v skladu s prilogo II tega navodila; o izvesti oziroma odrediti ostale ukrepe za preprečitev širjenja bolezni. o prepoved prometa z živalmi, živili, surovinami, odpadki, krmo ter z drugimi

predmeti s katerimi se lahko bolezen prenese; o takojšnje neškodljivo uničenje črede drobnice; o zakol okuženih govedi; o kastracijo prašičev; o neškodljivo uničenje poginulih ali usmrčenih živali in izvrženih plodov, posteljic

in plodnih mehurjev; o neškodljivo uničenje odpadkov – krme, gnoja, gnojnice, gnojevke, stelje, s

katerimi se lahko prenese kužna bolezen; o pregled vseh za bolezen dovzetnih živali na gospodarstvu; o prepoved uporabe mleka iz okuženega gospodarstva; o prepoved uporabe živali, dovzetnih za bolezen, iz okuženega gospodarstva,

za pleme;

35

o dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo (v nadaljnjem besedilu DDD) vseh objektov, okolice, prevoznih sredstev in vse opreme, ki je bila v stiku z okuženimi ali sumljivimi živalmi (3).

Če bi prišlo do prenosa povzročitelja z obolele živali na človeka, je potrebno čimprejšnje zdravljenje obolelih. Ker ni dokazov, da bi se okužba prenašala z obolelega na zdravega z direktnim kontaktom, oboleli ne predstavlja posebnega tveganja za zdravstveno in drugo osebje, ki bi ga obravnavalo. Osebje naj pri odprtih lezijah uporablja rokavice oz. upošteva postopke, ki se rutinsko izvajajo pri ranah in izločkih. Predmete okužene z bolnikovimi gnojnimi izločki dezinficiramo. Važna je prijava obolenja območnemu epidemiologu, ki poskrbi za iskanje in obveščanje izpostavljenih, jim daje ustrezna navodila in po potrebi vzpostavi stik z vetrinarsko službo. Cepiva za preprečevanje človeških obolenj še ni, čeprav bi bilo cepivo potrebno za preprečevanje okužb pri ogroženih skupinah (npr. zaposleni v laboratorijih) in zaradi možnosti uporabe brucel kot biološkega orožja. V primeru izpostavitve ljudi aerosolnemu oblaku, kontaminiranemu s povzročiteljem bruceloze, bi na bioteroristični napad najverjetneje posumili šele ob pojavu obolelih, ki bi zanikali kakršnokoli možnost prenosa okužbe z živali. Tudi v tem primeru je važno hitra diagnostika in zdravljenje obolelih. Ostala navodila veljajo takšna, kot so navedena v prejšnjem odstavku. Reference




4. Chin J. Control of Communicable Diseases Manual. 17 th ed. An official report of the American Public Health Association. Washington 2000: 75-78


6. Zakon o veterinarstvu (Ur.l.33/01)

36


TULAREMIJA Uvod Tularemija je razširjena po vsej severni hemisferi med 30 in 71 stopinjami severne širine. Bolezen ima v različnih predelih različna imena: v ZDA jo imenujejo zajčja vročina ali vročina umazanih muh, na Japonskem bolezen Ohara, v Rusiji bolezen vodne podgane (1). Ugotovili so, da je približno 100 vrst divjih živali, 9 vrst domačih živali, 25 vrst ptičev ter več vrst amfibijev, klopov ter komarjev okuženih z bacilom Francisella tularensis, ki je povzročitelj tularemije. Bacil so izolirali tudi iz vod in odplak. Nekatere živali, npr. mačke, psi in konji so dovzetne za okužbo. Druge živali po okužbi zbolijo, ozdravijo ali poginejo in niso epidemiološki rezervoar za okužbo. Epidemiološki rezervoar so zajci in nekateri klopi, ki so vse življenje okuženi. So hkrati rezervoar in prenašalec okužbe. Bacil prenašajo tudi muhe in komarji (1). Bacil ima lastnosti, ki so primerne za izdelavo zelo nevarnega biološkega orožja za vojaške in teroristične akcije. Izračunali so, da bi pri izpostavljanju 100.000 ljudi »tularemičnemu oblaku« zbolelo 82.500 oseb (82,5%), umrlo bi jih 6188 (6,2%) (1). Kot biološko orožje so povzročitelja tularemije uporabili Japonci v Mandžuriji med leti 1932 in 1945, obolenje desettisočev sovjetskih in nemških vojakov med drugo svetovno vojno prav tako pripisujejo bioteroristični okužbi s F. tularensis (2). Med letoma 1950 in 1960 so v ZDA in verjetno še v nekaterih državah uporabili F.tularensis za pripravo biološkega orožja (1). Oblike bolezni in pot prenosa povzročitelja Tularemija je akutna vročinska bolezen, ki najpogosteje poteka z razjedo na koži in vnetjem območnih bezgavk, lahko z vnetjem bezgavk, z vnetjem očesne veznice in območnih bezgavk, kot sepsa (zastrupitev krvi) ali pljučnica. Človek se okuži na več načinov

o z dotikom okužene živali, o z vbodom okuženega artropoda, o z vgrizom okužene živali, o z uživanjem kontaminirane vode ali premalo kuhanega oz. pečenega mesa

okužene živali, o v laboratoriju (1)

V primeru bioterorističnega napada se povzročitelj diseminira z aerosolom. Značilno je, da ima povzročitelj tularemije kadar se prenaša z aerosolom zelo visoko infektivnost (3). Prenos s človeka na človeka ni dokazan (4).

37

Trajanje kužnosti V nezdravljenih primerih lahko najdemo povzročitelja v krvi znotraj prvih dveh tednov bolezni ter v razjedah en mesec, včasih več. Klopi so okuženi doživljensko (okrog 2 leti), zajčje meso, ki je zamrznjeno na – 150 stopinj C je kužno dlje kot 3 leta (5). Dovzetnost za bolezen Zbolevajo osebe vseh starosti, prebolela bolezen pušča dolgotrajno imunost. Ponovna obolenja opisujejo pri laboratorijskih delavcih (5). Inkubacija Inkubacija traja 3-4 dni; najkrajša možna inkubacija je 1 dan, najdaljša pa 21 dni (1). Klinična slika Mesto, kjer povzročitelj vstopa v organizem, je pomembno za potek bolezni. Glede na mesto vstopa, so možne naslednje oblike bolezni (1): Ulcerogladularna tularemija (tularemija, pri kateri gre za razjede na koži in prizadetost bezgavk) Na vstopnem mestu na koži se razvije razjeda, ena ali več, ki ima dvignjene robove in ne boli. Bolnik ima vročino in glavobol, je utrujen, včasih bruha. Že drugi dan bolezni začno otekati regionalne bezgavke. Koža nad njimi je vnetno spremenjena. Bezgavke se lahko zagnojijo. Najpogosteje so prizadete dimeljske in pazdušne bezgavke. Pri nezdravljenih primerih traja kožna razjeda več kot mesec dni, povečane bezgavke tudi več kot 1 mesec. Glandularna tularemija (tularemija, pri kateri gre za prizadetost bezgavk) Potek bolezni je enak kot pri ulceroglandularni obliki, le da vstopno mesto povzročitelja ni znano. Za bolezen so značilne vročina in otekle bezgavke, ki se lahko tudi zagnojijo. Okuloglandularna tularemija (tularemija, pri kateri gre za prizadetost očesne veznice in območnih bezgavk) Vstopno mesto je očesna veznica. Okužba nastane s stikom s kontaminiranimi prsti, kontaminirano vodo ali aerogeno. Začetni znaki so solzenje in fotofobija . Veke in predel okrog vek so otekli, na očesni veznici so znaki gnojnega vnetja. Območne bezgavke so povečane in boleče. Tifusna tularemija Pri tej obliki ni kožnih sprememb in ni prizadetosti bezgavk. Bolezen poteka z vročino; bolniki so prizadeti, imajo glavobol in bolečine v žrelu, bruhajo, lahko imajo drisko, kašljajo in imajo bolečine za prsnico. Večkrat so prizadeta pljuča. Tifusna tularemija je zelo huda oblika tularemije. Nastane pri vstopu povzročitelja skozi kožo, ob inhalaciji povzročitelja ali peroralni okužbi (zaužitje povzročitelja). Nezdravljena ima visoko smrtnost, do 30-odstotno.

38

Pljučna tularemija Je najhujša oblika tularemije. Nastane pri aerogeni okužbi ali če pride do razsoja po krvi iz nekega žarišča tularemije v telesu. Za bolezen so značilni vročina, suh kašelj in bolečine za prsnico. Smrtnost pri pljučni tularemiji je velika. Orofaringealna tularemija (tularemija, pri kateri gre za prizadetost ustne votline in žrelnega prostora) Vstopno mesto je sluznica ustne votline in žrelnega prostora. Najpogostejši izvor okužbe je uživanje kontaminiranega mesa in/ali pitje kontaminirane vode. Bolezen poteka kot vnetje mandeljnov in vnetje bezgavk na vratu. Prizadete bezgavke se lahko tudi zagnojijo. Črevesna tularemija Opisanih je več epidemij črevesne tularemije, pri katerih je šlo za prenos povzročitelja preko okužene vode. Bolezen poteka z vročino, bolečinami v trebuhu, drisko in bruhanjem. Iztrebki so tekoči, včasih tudi s primesjo krvi. Iztrebljanja so številna, trebuh je napet, na pritisk močno boleč. Prizadetost drugih organov V poteku bolezni so lahko prizadeti različni organi: ledvice, osrčnik, potrebušnica, možganske ovojnice, možgani in tudi kosti. Kot je že omenjeno, se v primeru bioterorističnega napada povzročitelj diseminira z aerosolom. Ljudje izpostavljeni takšnemu aerosolu, bi zbolevali s tifusno ali pljučno obliko tularemije (3). Manj verjetno je, da bi v primeru bioterorističnega napada prišlo do okužbe živali in bi se okužba širila na ljudi na zgoraj navedene načine. Potek obolenja pri ljudeh bi bil odvisen od mesta vstopa povzročitelja. Obvladovanje okužb Če bi v primeru bioterorističnega napada prišlo do okužbe živali, so potrebni takojšnji veterinarski ukrepi. Ob pojavu bolezni mora veterinarska služba ukrepati v smislu navodila o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje tularemije. Pooblaščena veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni (3):

o poslati trupla poginulih živali ali krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo; o opraviti epizootiološko poizvedovanje; o s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni; o zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali. Pooblaščena

veterinarska organizacija mora takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu s strokovnim navodilom določiti:

o prepoved gibanja in odtujitve živali, dovzetnih za bolezen; o omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za

katero se sumi, da je okužena in o zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih.

39

Navodilo posebej obravnava ukrepe pri divjih vrstah živali in sicer: o določitev meje okuženega območja, ki je območje v polmeru 5 km od najdišča

trupla poginule živali; o neškodljivo uničevanje najdenih trupel divjih glodalcev in zajcev ter vrst, ki se z

njimi hranijo; prepovedano je odlaganje teh trupel na mrhovišča ali njihovo zakopavanje;

o preprečiti stik za bolezen dovzetnih domačih živali z divjimi živalmi. Ukrepe pri kuncih:

o usmrtitev in neškodljivo uničenje trupel vseh živali v okuženi reji; o DDD in o druge ukrepe za sanacijo okužene reje.

Ukrepe pri psih:

o osamitev okužene živali; o odpravljanje klopov z akaricidnimi sredstvi; o zdravljenje živali; po končanem zdravljenju je potrebno žival serološko

pregledati; o DDD in o druge ukrepe za sanacijo okužene reje.

Ukrepe pri ovcah:

o osamitev okužene črede; o odpravljanje klopov z akaricidnimi sredstvi; o zdravljenje živali; o v času osamitve okužene črede neškodljivo uničevanje mleka; o neškodljivo uničevanje abortiranih plodov in plodovih ovojnic; o DDD in o druge ukrepe za sanacijo okužene reje.

Če bi prišlo do prenosa povzročitelja z obolele živali na človeka, je potrebno čimprejšnje zdravljenje obolelih. Ker ni opisan prenos obolenja s človeka na človeka, oboleli ne predstavlja posebnega tveganja za zdravstveno in drugo osebje, ki bi ga obravnavalo. Osebje naj pri odprtih lezijah uporablja rokavice oz. upošteva postopke, ki se rutinsko izvajajo pri ranah in izločkih. Predmete okužene z izločki razjed, bezgavk ali očesnih veznic dezinficiramo. Le po morebitnem neposrednem stiku z bolnikovo krvjo, telesnimi tekočinami, izločki se priporoča uporaba pooekspozicijske zaščite z antibiotiki (dajemo jih oralno, 14 dni). Odraslim se daje doksiciklin ali ciprofloksacin, otrokom pa amoksicilin ali ciprofloksacin. Važna je prijava obolenja območnemu epidemiologu, ki poskrbi za iskanje in obveščanje izpostavljenih ter jim daje ustrezna navodila. Cepiva ni. V primeru izpostavitve ljudi aerosolnemu oblaku, kontaminiranemu s povzročiteljem tularemije, bi na bioteroristični napad najverjetneje posumili šele ob pojavu obolelih s tifusno ali pljučno obliko tularemije. Tudi v tem primeru je važno hitra diagnostika in zdravljenje obolelih. Ostala navodila veljajo takšna, kot so navedena v prejšnjem odstavku.

40

Reference


2. Inglesby T., Dennis D., Henderson D. Tularemia as a Biological Weapon. Jama 2001; 285:2763-2773.


4. Chin J. Control of Communicable Diseases Manual. 17 th ed. An official report of the American Public Health Association. Washington 2000: 532- 535.


41

Q MRZLICA Uvod Q mrzlica je bila opisana leta 1935 v Brisbanu v Avstraliji, kjer je v kratkem času zbolelo več oseb, ki so bile zaposlene v klavnici. Leta 1937 so ugotovili, da bolezen povzroča Coxiella burnetii. Q mrzlica je po vsem svetu razširjena zoonoza. Obolevajo divje in domače živali, posebno drobnica, pa tudi mačke in psi. Okužba poteka pri živalih navadno brez simptomov ali subklinično. Živali še dolgo po okužbi izločajo bakterijo Coxiella burnetii v okolico. Posebno v času kotenja je v posteljici in mleku veliko bakterij. Tudi drugi živalski izločki (urin, blato) so kužni še dolgo po preboleli akutni okužbi. Prašni delci so okuženi s tkivom posteljice in z vsebino amnijske tekočine. Človek se običajno okuži z neposrednim stikom z bolno živaljo ali z živaljo, ki izloča koksiele. Posredno pa se okuži z vdihavanjem aerosolov, ki vsebujejo koksiele. Coxiella burnetii preživi v slami, prahu in na živalskih kožah več mesecev. Do 10 mesecev preživi pri sobni temperaturi na volni, mesec dni v mesu v hladilniku ter nekaj let v prahu. Človek se lahko okuži tudi s pitjem kontaminiranega mleka in okuženih izdelkov živalskega izvora, vendar je v tem primeru potek bolezni blag. Bakterijo Coxiella burnetii so osamili iz posteljice žensk po porodu in iz materinega mleka, obstaja možnost prenosa okužbe z matere na plod. Opisan je prenos okužbe s transfuzijo krvi in le en dokazan primer okužbe z bolnika na zdravo osebo. Običajno s Q mrzlico zbolevajo predvsem osebe, ki imajo opravka z drobnico in živino: kmetje, veterinarji, delavci v klavnicah, zaposleni v pralnicah, ki so prali kontaminirano obleko, lahko laboratorijski delavci in osebe, ki se ukvarjajo s predelavo kož. Navadno so to posamezni primeri. Manjše epidemije so opisane, npr. pri prebivalcih vasi, skozi katero je šla čreda ovac, ki se je pasla na gorskih pašnikih, ali pri igralcih golfa, ki so igrali na dvorišču, ki je bilo prej pašnik za ovce (1). Obstaja možnost uporabe povzročitelja v bioteroristične namene. Coxiella burnetii je kot bioteroristični agens zelo primeren povzročitelj, saj je infektivna že v zelo nizkih odmerkih. Že ena sama bakterija lahko povzroči okužbo (1). V bioteroristične namene bi se povzročitelj diseminiral najpogosteje v obliki aerosola (2). Inkubacija Inkubacijska doba je odvisna od velikosti infektivne doze, običajno 2-3 tedne (4). Klinična slika Okužba pri ljudeh le redko poteka brez znakov bolezni. Lahko poteka v različnih oblikah:

42

Kratkotrajno vročinsko stanje Ta oblika bolezni je verjetno pogostejša, kot so menili doslej. V nekaterih regijah ugotavljajo do 12% prekuženost prebivalstva. Mnoge osebe, pri katerih so dokazali prebolelo okužbo, niso nikoli prebolele pljučnice. Posebno pri otrocih poteka okužba blago. Bolezen se začne nenadoma, z močnim glavobolom, ki je lokaliziran predvsem za očmi, visoko temperaturo, mrzlico ter bolečinami v sklepih in mišicah. Bolnik ima lahko slabost, drisko in bruha. Pri petini bolnikov se javi izpuščaj po trupu, ki je slabo viden. Pri približno polovici bolnikov se javijo povečana jetra in vranica. Bolezen izzveni spontano lahko šele po 3 tednih. Coxiella burnetii pa ostaja v organizmu in čez leta lahko povzroči kronično bolezen, ki je šele takrat opazna (1). Atipična pljučnica (neznačilna pljučnica) Javlja se pri približno tretjini bolnikov. Poleg zgoraj opisanih znakov se pridružijo še suh kašelj in bolečine pri dihanju. Na rentgenu pljuč vidimo zasenčenja, ki se izčistijo šele po enem mesecu, včasih celo pozneje. Približno 20% bolnikov nima težav, ki bi govorile za pljučnico, imajo samo vročino, na rentgenu pa vidimo atipično pljučnico (1). Klasična pljučnica Pri nekaterih bolnikih se razvije klasična pljučnica. Težave obolelih, izvid nad pljuči in rentgenska slika pljuč so značilni za bakterijsko pljučnico (1). Vnetje srčnih zaklopk Je odraz kronične okužbe s Coxiella burnetii. Znaki vnetja zaklopk se pojavijo šele nekaj mesecev, celo 20 let po primarni okužbi. Pri več kot polovici bolnikov so prizadeta in povečana jetra ter vranica. Telesna temperatura je lahko normalna ali povišana. Bolniki so utrujeni in težko dihajo. Najpogosteje je prizadeta aortna zaklopka. Prisotno je tudi zmanjšano število krvnih ploščic, z drobnimi krvavitvami v koži ali brez njih. V Angliji ocenjujejo, da 3% vseh vnetij zaklop povzroča Coxiella burnetii (1). Okvara jeter Lahko nastane med potekom katerekoli oblike bolezni, ki jo povzroča Coxiella burnetii. V Franciji so ugotovili, da so pri okuženih s Coxiella burnetii jetra prizadeta v več kot 60%. Lahko poteka podobno virusnemu hepatitisu (vnetju jeter) in je okvara jeter v ospredju klinične slike (1). Dolgotrajno povišana telesna temperatura z značilnimi granulomi (zrnastimi novotvorbami) v jetrih.

43

Pri dojenčkih Q vročica povzroča povišano telesno temperaturo neznanega izvora. Pri pregledu najdemo še znake vnetja pljuč in draženja možganskih ovojnic, pojavijo se tudi krči. Vročica Q je pogostejša pri osebah z motnjami imunskega odgovora kot pri sicer zdravih osebah. Tako so pri bolnikih okuženih s HIV našli za 13% večjo prekuženost kot pri osebah z normalno imunsko obrambo (1). Vnetje možgan ali možganskih ovojnic Pri 0,2% do 1,3% bolnikov poteka okužba s Coxiella burnetii z znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Pojavi se vnetje možgan ali negnojno vnetje možganskih ovojnic. Eden od vodilnih znakov pri tej obliki bolezni je močan glavobol. Opisane so naslednje posledice: motnje vedenja, delna ohromitev obraznega živca, znaki prizadetosti malih možganov (1). Poleg teh oblik so redke oblike bolezni še vnetje kostnega mozga, vnetje očesnega živca, slabokrvnost (1). Napoved izida bolezni: Nezdravljena akutna bolezen traja 2-14 dni, okrevanje je dolgotrajno, smrtnost je približno 1%. Vzrok za smrt sta navadno srčna odpoved ali jetrna ciroza. Nezdravljena kronična bolezen pa je navadno smrtna. Obvladovanje okužb Kot je že omenjeno, bi se v primeru bioterorističnega napada povzročitelj najpogosteje diseminiral z aerosolom. Če bi bile aerosolu s povzročiteljem izpostavljene živali, je pomembna vloga veterinarske službe zgodnje odkrivanje obolelih živali. Veterinarska služba je v primeru bioterorističnega napada dolžna zagotoviti zdravljenje obolelih živali, dezinfekcijo okuženih dvorišč, živalskih odpadkov in bivalnih prostorov. Potrebno je zagotoviti cepljenje zdravih živalih v žarišču in širši okolici. Izvede se dezinsekcija in deratizacija. Potrebna sta nadzor nad obolelimi živalmi in serološka diagnostika (3). Glede na navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje mrzlice Q (Q-febris) oziroma na Zakon o veterinarstvu (6) veterinarska služba zagotovi:

o omejitev gibanja in prometa z živalmi; o ločitev bolnih od zdravih živali; o prepoved oddaje mleka in mlečnih izdelkov; mleko se lahko uporabi za

domačo porabo le po predhodnem kuhanju; o neškodljivo uničenje abortiranih plodov, plodovih ovojnic in posteljic; o uporabo zaščitnih sredstev pri ljudeh, ki prihajajo v stik z okuženimi živalmi; o zdravljenje živali; o DDD in o zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer.

44

Če bi prišlo do prenosa povzročitelja z obolele živali na človeka, je potrebno čimprejšnje zdravljenje obolelih. Ker ni dokazov, da bi se okužba prenašala z obolelega na zdravega z direktnim kontaktom oz. je opisan le en primer okužbe z bolnika na zdravo osebo, oboleli ne predstavlja posebnega tveganja za zdravstveno in drugo osebje, ki bi ga obravnavalo. Predmete okužene z bolnikovo krvjo ali izpljuvki dezinficiramo z 0,05 % hipokloritom ali 5% peroksidom (5). Važna je prijava obolenja območnemu epidemiologu, ki poskrbi za iskanje in obveščanje izpostavljenih, jim daje ustrezna navodila in vzpostavi stik z veterinarsko službo. Potrebno je pazljivo ravnanje z umrlimi. Pri ravnanju z umrlimi je potrebno upoštevati določila Pravilnika o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih ostankov (7). Pravilnik med drugim določa, da se posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni kremira, ali se pokop opravi v transportni krsti. V primeru, da se pokop opravi v transportni krsti, mora biti umrli zavit v mrtvaški prt, prepojen z antiseptično raztopino. Cepiva za preprečevanje človeških obolenj ni na voljo, čeprav bi bilo cepivo potrebno za preprečevanje okužb pri ogroženih skupinah (npr. zaposleni v laboratorijih) in zaradi možnosti uporabe povzročitelja kot biološkega orožja. V primeru izpostavitve ljudi aerosolnemu oblaku, kontaminiranemu s povzročiteljem Q mrzlice, bi na bioteroristični napad najverjetneje posumili šele ob pojavu obolelih, ki bi zanikali kakršnokoli možnost prenosa okužbe z živali. Tudi v tem primeru je važna hitra diagnostika in zdravljenje obolelih. Ostala navodila veljajo takšna, kot so navedena v prejšnjem odstavku. Reference


2. 2. Biological warfare agens (Appendix 2.2) http://www.tg.com.au/etg_demo/tgc/abg/11366.htm (8.9.2005)




6. Zakon o veterinarstvu (Ur.l.33/01) 7. Ur.l. RS, št.70/97. Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prevozu posmrtnih

ostankov.

45


MELIOIDOZA Uvod Melioidoza je bolezen, ki jo povzroča bacil Pseudomonas pseudomalei, t.imen. Whitmoreov bacil. Povzročitelj se v določenih področjih javlja v zemlji in vodi. Z njim se lahko okužijo različne vrste živali kot so ovce, koze, konji, svinje, opice in glodalci. Klinično izraženo obolenje je pri ljudeh redko, običajno se javi pri ljudeh s praskami, razjedami in opeklinami na koži, ki so prišli v kontakt z okuženo zemljo ali vodo. Možna je tudi okužba preko aspiracije ali zaužitja okužene vode ali inhalacije prahu z okužene zemlje. Obolenja se javljajo v jugovzhodni Aziji (Burma, Tajska, Malezija, Indonezija in Vietnam), na Filipinih, v Iranu, Turčiji, severovzhodni Avstraliji, Papua Novi Gvineji, v Burkini Faso, Slonokoščeni obali, Šri Lanki, Madagaskarju, Braziliji, Ekvadorju, Panami, Mehiki, Haitiju, El. Salvadorju, Portoriku. V nekaterih od teh predelov 25% kmetijskih delavcev vsebuje protitelesa, ne spomnijo pa se, da bi preboleli okužbo. Na Tajskem je to bolezen pridelovalcev riža. Ni dokazano, da se bolezen prenaša s človeka na človeka. V literaturi sta opisana dva primera okužbe s spolnim odnosom (1). Povzročitelj je primeren za uporabo v bioteroristične namene. V primeru bioterorističnega napada bi povzročitelja diseminirali v obliki aerosola ter na perkutani način (preko kože) (2). Inkubacija Najkrajša inkubacija je 2dni. Od izpostavitve do pojava znakov bolezni lahko mine tudi nekaj let (3). Klinična slika (4) Obolenje se lahko kaže kot akutna lokalizirana infekcija, kot okužba pljuč, kot septikemija (zastrupitev krvi) ali kot kronična okužba. Akutna, lokalizirana okužba Ta oblika se običajno javlja kot vozlič na koži, ki je bila poškodovana in je bila mesto vstopa povzročitelja. Okužbo lahko spremlja povišana telesna temperatura, bolečine v mišicah. Možno je hitro napredovanje obolenja v septikemijo (zastrupitev krvi). Okužba pljuč Lahko poteka kot blag bronhitis, vse do težke pljučnice. V klinični sliki je lahko prisotna visoka vročina, glavobol, anoreksija (neješčnost) ter bolečine v mišicah. Pogoste so bolečine v prsnem košu, ki jih spremlja produktiven ali neproduktiven kašelj.

46

Septikemija (zastrupitev krvi) Javlja se zlasti pri določenih kroničnih bolnikih (sladkornih bolnikih, osebah s kroničnim ledvičnim obolenjem, HIV okuženih). Obolenje se lahko zaključi smrtno. Kronična okužba Prizadene telesne organe. Prizadeti so zlasti sklepi, bezgavke, možgani, jetra, pljuča, kosti in vranica. Obvladovanje okužb V primeru bioterorističnega napada in pojava obolenja pri živalih je pomembna vloga veterinarske službe. Ob sumu na pojav bolezni je potrebno izvesti najpomembnejše veterinarske ukrepe zapisane v navodilu (Navodilo o ukrepih za ugotavljanje, preprečevanje in zatiranje smrkavosti (Malleus)):

o poslati nosne brise živali ali krvne vzorce sumljivih živali v preiskavo; o opraviti epizootiološko poizvedovanje; o s strokovnim navodilom določiti ukrepe za preprečitev širjenja bolezni; o zagotoviti neškodljivo uničenje trupel poginulih živali.

S strokovnim navodilom iz prejšnjega odstavka mora pooblaščena veterinarska organizacija takoj po prijavi suma bolezni na sumljivem gospodarstvu določiti:

o sumljive živali ločiti od zdravih; o omejitev gibanja oseb, ki prihajajo v stik z okuženo živaljo ali z živaljo, za

katero se sumi, da je okužena; o prepoved, gibanja in odtujitve kopitarjev iz ali na okuženo gospodarstvo; o prepoved izdaje zdravstvenih spričeval za kopitarje; o prepoved odnašanja odpadkov, izločkov, krme in drugih predmetov iz

okuženega gospodarstva; o zagotavljanje in vzdrževanje primernih higienskih razmer v objektih. o usmrtitev obolelih kopitarjev; o neškodljivo odstranjevanje usmrčenih živali, odpadkov, izločkov, krme in

drugih predmetov iz okuženega gospodarstva; o omejitev gibanja oseb, ki so bile v stiku z okuženimi živalmi; o pregled živali, sumljivih na bolezen. Živali je treba pregledati mesečno, pet

mesecev zaporedoma, prva preiskava se opravi takoj po stiku, zadnja pa po šestih mesecih po stiku z okuženo, če so bile prejšnje preiskave negativne;

o odrediti DDD; o druge ukrepe za sanacijo okužene reje.

V primeru izpostavitve ljudi aerosolnemu oblaku, kontaminiranemu s povzročiteljem smrkavosti, bi na bioteroristični napad najverjetneje posumili šele ob pojavu obolelih. V tem primeru je potrebno čimprejšnje zdravljenje obolelih. Ker ni dokazov, da bi se okužba prenašala z obolelega na zdravega z direktnim kontaktom, oboleli ne predstavlja posebnega tveganja za zdravstveno in drugo osebje, ki bi ga obravnavalo. Osebje naj pri kožnih lezijah uporablja rokavice oz. upošteva postopke, ki se rutinsko izvajajo pri ranah in izločkih ter telesnih tekočinah. (4) Predmete okužene z bolnikovimi izločki dezinficiramo (1).

47

Važna je prijava obolenja območnemu epidemiologu, ki poskrbi za iskanje in obveščanje izpostavljenih, jim daje ustrezna navodila in po potrebi vzpostavi stik z veterinarsko službo. Cepiva za preprečevanje obolenj ni. Reference




4. http://www.cdc.gov/ncidob/dbmb/diseaseinho/melioidosis-g.htm (22.12.2005)

48


http://www.cdc.gov/ncidob/dbmb/diseaseinho/melioidosis-g.htm

BOTULIZEM Uvod Botulizem je bolezen, ki jo povzroča toksin (strup) bacila Clostridium botulinum. Poteka z ohlapnimi ohromitvami. Povzročitelj je Clostridium botulinum, ki tvori več toksinov, ki jih označujemo s črkami A-G. Znane so tri oblike:

o botulizem, ki nastane zaradi uživanja hrane, ki vsebuje toksine; o botulizem, ki nastane zaradi okužbe rane s Clostridium botulinum in tvorbe

toksina v rani; o ter botulizem, ki nastane zaradi kolonizacije črevesa s C.botulinum in tvorbe

toksina; Ta oblika se javi večinoma pri dojenčkih, vendar se lahko javi tudi v drugih starostnih skupinah.

Botulizem se pojavlja po vsem svetu. Bacil je prisoten povsod, spore najdemo v zemlji, vodi, na dnu jezer in morij. Pojavljanje bolezni je odvisno od prehrambenih navad prebivalstva in od nadzora nad industrijsko pripravljeno hrano. Večina bolezni je posledica zastrupitve z doma pripravljeno ali konzervirano hrano- zelenjavo, mesom, sadjem, suhomesnatimi izdelki in ribami. Če živila niso pravilno pripravljena in shranjena, anaerobni pogoji (pogoji brez kisika) dovoljujejo klitje spor, razmnoževanje bacila in tvorbo toksina. Človek zboli, če zaužije živila, ki so neprimerno toplotno obdelana. Okužena hrana ima pogosto spremenjeno barvo, žarkast okus in vonj. Konzerve so lahko napihnjene. Lahko pa sta videz in okus okužene hrane povsem normalna. Botulizem se pri dojenčku pojavlja v prvih mesecih življenja, največ v drugem mesecu starosti. Večina otrok se okuži z medom, v katerem so spore bacila. Botulizem, ki nastane zaradi okužbe rane z bacilom, se pojavlja pri bolnikih, ki imajo globoke rane in odprte zlome. Pojavlja se pri uživalcih drog, ki si drogo dajejo v žilo in kot zaplet vnetja obnosnih votlin pri uživalcih kokaina. Več obolenj je poleti in jeseni. V ZDA je najpogostejši povzročitelj zastrupitev toksin tip A, najpogostejša pojavna oblika je botulizem dojenčka. V Franciji in Angliji je najpogostejši povzročitelj zastrupitev toksin tip B. V Sloveniji je med letom 1987-1997 zbolelo 33 oseb. Izvor okužbe so bili doma pripravljena gnjat, salama, prekajeno meso ali pašteta v črevu. Epidemije so obsegale eno, dve ali največ pet oseb, povzročitelj je bil C.botulinum, ki je proizvajal toksin tip B. V letih med 1995-2000 je bilo v Sloveniji prijavljenih 15 primerov botulizma (1). Povzročitelj je primeren tudi kot biološko orožje. V bioteroristične namene bi povzročitelja diseminirali v obliki aerosola ter s hrano (2)

49

Inkubacija Pri zastrupitvi s hrano traja 12 – 16 ur, včasih tudi nekaj dni. Čim krajša je inkubacija, težji je potek obolenja in večja je smrtnost. Pri botulizmu dojenčka inkubacija ni znana (3). Pri okužbi rane traja inkubacija 4 – 14 dni (1). Klinična slika Pri tretjini bolnikov se najprej pojavijo prebavne motnje: slabost, bruhanje, bolečine za prsnico, napetost in bolečine v trebuhu ter driska, ki je kratkotrajna; pri dveh tretjinah se pojavijo vrtoglavice, glavobol in oslabelost mišičja. Sledijo simetrične ohromitve, ki se širijo navzdol. Najprej se javijo delne ohromitve očesnomotoričnih živcev, ki se kažejo z motnjami vida, širokimi zenicami, povešenostjo vek, dvojnim vidom. Zenici ne reagirata na svetlobo. Bolniki so pri zavesti, nimajo vročine, so prestrašeni in zaskrbljeni. Ohromitve živcev se nadaljujejo, pojavijo se delne ohromitve mehkega neba, žrela, požiralnika, mišic v želodcu, črevesju in mehurju. Sluznice ust, žrela in jezika so suhe. Bolniki težko požirajo, lahko imajo težave pri govorjenju in so brez glasu. Pri hujših primerih bolezni se pojavijo ohromitve dihalnih mišic, mišic udov in telesa. Pogost je zastoj seča. Okrevanje je počasno in dolgotrajno; traja več tednov, lahko tudi več mesecev. Možen je tudi smrtni izid. Smrt nastopi zaradi ohromitve dihalnih mišic ali je posledica motenj srčnega ritma ali pljučnice. Bolniki, ki preživijo, praviloma ozdravijio brez posledic. Simptomi in znaki pri botulizmu rane so enaki, le da ni prebavnih motenj. Pri botulizmu dojenčka je prvi znak zaprtje, nato se postopoma pojavijo nevrološki znaki; otroci odklanjajo hrano, težko požirajo, postanejo nemirni, pojavi se ptoza (povešenost) vek, motnje očesne motorike, delne ohromitve mišic, splošna oslabelost in zmanjšan tonus mišic. Lahko se javijo tudi ohromitve dihalnih mišic. Bolezen včasih poteka le z zaspanostjo, z oslabelostjo mišic in motnjami požiranja. Otroci nimajo vročine. Menijo, da ta oblika botulizma povzroči znatno število nenadnih nepojasnjenih smrti dojenčkov (1). Trajanje kužnosti V literaturi niso opisani in dokumentirani primeri prenosa povzročitelja od dojenčka, obolelega z botulizmom na zdravega, kljub obilnemu izločanju povzročitelja z blatom, ki traja še tedne in mesece od začetka obolenja. Oboleli zaradi zastrupitve s hrano, ki je vsebovala botulinusni toksin, izločajo toksin in bacil zelo kratek čas (3). Obvladovanje okužb V primeru uporabe povzročitelja v bioteroristične namene, bi na bioterorističen napad najverjetneje posumili šele ob pojavu prvih obolelih. Zdravnik, ki postavi sum na

50

botulizem, mora o pojavu obolenja čimprej obvestiti epidemiologa območnega Zavoda za zdravstveno varstvo (v nadaljevanju ZZV). Epidemiolog območnega ZZV o pojavu obolenja obvesti Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije (v nadaljevanju IVZ RS). IVZ RS poskrbi za obveščanje strokovne, laične javnosti ter medijev. Dolžan je obvestiti tudi evropski sistem zgodnjega obveščanja. Epidemiolog območnega ZZV nemudoma prične z epidemiološkim poizvedovanjem, iskanjem izpostavljenih ter obolelih in jim daje ustrezna navodila. Vzpostavi tudi stik z zdravstveno in veterinarsko inšpekcijo. V kolikor obstaja sum, da so povzročitelja diseminirali preko živila, je potrebno sumljivo živilo čim prej laboratorijsko preiskati v referenčnem laboratoriju in umakniti iz prodaje, za kar poskrbi zdravstvena oz. pri živilih živalskega izvora veterinarska inšpekcija. Izolacija bolnika ni potrebna, po rokovanju z bolnikom si naj osebje razkuži roke, po rokovanju z umazanimi plenicami pa roke temeljito umije in razkuži. Feces obolelih se lahko odstranjuje na običajen način. Kontaminirano hrano moramo preden jo zavržemo detoksicirati s kuhanjem, konzerve moramo globoko zakopati, da preprečimo da bi jih ev. zaužile živali. Kontaminirani pribor moramo sterilizirati s prekuhavanjem ali dezinficirati s klorovim preparatom, s čimer se inaktivira ostanek toksina (4). Pri osebah, ki so zaužile inkriminirano hrano, se svetuje izpiranje želodca ter zdravila, ki sprožijo bruhanje (4).Te osebe je potrebno nadzorovati in ob pojavu znakov obolenja ustrezno ukrepati. Cepiva ni na voljo, antitoksični serum se v Sloveniji ne uporablja več. Reference





51


II. del: OSNOVNI ZAŠČITNI UKREPI ZA OSEBE PRVEGA KONTAKTA

52

UVOD Pri uporabi biološkega orožja gre za načrtno razširjanje obolenj med ljudmi, živalmi in rastlinami. Kužnina se na različne načine razširi med ciljno populacijo, kjer se povzročitelji namnožijo oziroma proizvedejo toksine, ki sprožijo bolezenske simptome. Biološko orožje so močno razvijali med 2. svetovno vojno in po njej. Leta 1972 je 140 držav (med njimi tudi ZDA, Irak in nekdanja Sovjetska zveza) sprejelo konvencijo o biološkem in toksiološkem orožju. Z njo so se zavezale, da bodo prenehale razvijati in izdelovati biološko orožje ter, da bodo uničile vse obstoječe mikroorganizme pripravljene z namenom uporabe v vojaške namene. Kljub temu pa večina držav vseeno ni povsem prenehala z raziskavami biološkega orožja. Zato v obdobju po letu 1970 govorimo o obdobju nekontroliranih in skrbno prikritih raziskav. Biološko orožje je možno uporabljati tudi v teroristične namene. Da lahko nek mikroorganizem uporabimo kot biološko orožje, mora imeti specifične lastnosti. Bacil antraksa na primer je primeren za uporabo kot biološko orožje zato, ker je zelo skromen v svojih zahtevah glede gojenja, pridobiti se ga da zelo hitro, enostavno in poceni, vendar se ne prenaša s človeka na človeka. Virus črnih koz je tako kot bacil antraksa enostavno pripraviti v velikih količinah, raznaša se po zraku in prenaša se s človeka na človeka. Bakterija klostridum botulinum tvori spore in je v naravi zelo razširjena; najpogosteje jo najdemo v prsti, pa tudi v jezerskih in rečnih sedimentih. Toksin Botulinum, ki ga proizvaja je eden najmočnejših toksinov, saj deluje v zelo nizkih koncentracijah, tako je letalna doza pri zaužitju 70 mikrogramov, pri inhalaciji pa le 700 nanogramov. Za agense, ki jih Center za nadzor bolezni v Atlanti (CDC) razvršča v t.i. skupino A je značilno, da zaradi možnosti hitrega širjenja, velike patogenosti in težav pri njihovi razpoznavi, predstavljajo največjo grožnjo človekovemu zdravju. Evropska direktiva 93/88/EEC in Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti biološkim dejavnikom pri delu klasificirata organizme, glede na tveganje za okužbo, v 4 skupine bioloških dejavnikov. Biološki dejavniki so pri tem definirani kot mikroorganizmi, vključno z gensko spremenjenimi organizmi (GSO), celične kulture in človeški endoparaziti, ki lahko povzročijo okužbo, alergijo ali zastrupitev ljudi.

o Biološki dejavnik iz 1. skupine je dejavnik za katerega je verjetnost, da povzroči bolezen pri ljudeh minimalna; tveganje, da se razširi v okolico je zanemarljivo.

o Biološki dejavnik iz 2. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči bolezen pri

ljudeh in je lahko nevaren za delavce; tveganje, da se razširi v okolico je majhno, v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje.

o Biološki dejavnik iz 3. skupine je dejavnik, ki lahko povzroči težje bolezni pri

ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se razširi v

53

okolico je zmerno, v večini primerov je na voljo učinkovita preventiva ali zdravljenje.

o Biološki dejavnik iz 4. skupine je dejavnik, ki povzroči težje bolezni pri

ljudeh in predstavlja veliko nevarnost za delavce; tveganje, da se razširi v okolico je veliko, običajno ni na voljo učinkovite preventive ali zdravljenja.

Po tej klasifikaciji spadajo v projektu obravnavani agensi (iz skupine A po CDC) v skupine, kot jih prikazujemo v Tabeli 1. Tabela 1: Razvrstitev agensov v skupine glede na tveganje za okužbo

(agensi iz skupine A po CDC)

BIOLOŠKI DEJAVNIKI RAZVRSTITEV Bacillus anthracis 3 Brucella melitensis 3 Clostridium botulinum 2 Coxiella burnetii 3 Francisella tularensis (type A) 3 Francisella tularensis (type B) 2 Yersinia pestis 3

Bak

terij

e

Burkholderia mallei in psevdomallei

3

Lassa fever virus 4 Ebola virus 4 Marburg virus 4 Junin virus 4 Vi

rusi

Variola major 4 Od stopnje nevarnosti agensa za ljudi je odvisen obseg potrebnih zaščitnih ukrepov. Ti ustrezno omejijo stik ljudi z agensi in s tem zagotavljajo ustrezno zaščito zdravja ljudi. Določitev zaščitnih ukrepov je odvisna od:

- ugotovitve, v kakšnem okolju je do bioterorističnega napada prišlo (zaprti prostori, okolje, vodotoki, živilska industrija, sistemi za oskrbo s pitno vodo …)

- lastnosti oz. uvrstitve uporabljenega biološkega agensa v ustrezno skupino bioloških dejavnikov

- obsega (količine) kontaminacije (števila agensov) - sposobnosti agensa za preživetje in naselitev v okolju - ocene potencialnih posledic za zdravje ljudi - ocene števila izpostavljenih ljudi

54

Razširjanje bioloških agensov Možni načini širjenja bioloških agensov v primeru bioterorističnega napada so:

o prek zraka (aerosol) o z okužbo pitne vode o z okužbo hrane o prek okuženih živali (zoonoze) o kontaktno (okužen samomorilski napadalec)

Največjo nevarnost za zdravje bi pomenila uporaba bioloških agensov v obliki aerosola. V takšnem primeru bi bolezen potekala z zelo hudo klinično sliko (npr. antraks, kuga, tularemija), ki je običajno združena z izjemno visoko smrtnostjo obolelih. Zaradi načina diseminacije bi nastali ugodni pogoji za veliko število hkratnih primerov in posledično samostojno širjenje bolezni (prijava PR 9, 14, 23). Širjenje bioloških agensov v obliki aerosola je možno z zaprtih prostorih (npr. preko klimatskih naprav) pa tudi na prostem. V kolikor bi bil napad izveden »tajno«, ukrepi za omejevanje širjenja okužbe ne bi bili mogoči, saj bi na bioteroristični napad lahko pomislili šele ob množičnem pojavljanju obolelih, torej po preteku inkubacijske dobe. V kolikor pa bi iz kakršnegakoli razloga pomislili, da gre za takšno dejanje (javljen napad, zaznavanje nenavadnega vonja ali drugih lastnosti nosilca agensov …), bi bili omejevalni ukrepi možni. Mnogo laže bi jih bilo izvesti v zaprtih prostorih oz. stavbah kot na prostem. V stavbah je namreč možno z organizacijskimi ukrepi izprazniti kontaminirane prostore, prepovedati dostop in odrediti dezifekcijo. Na prostem je izvedba dezinfekcije otežena, njeni rezultati pa vprašljivi. Mnogo teže je namreč omejiti dostop, na pospešeno širjenje agensov pa lahko vplivajo tudi neugodni vremenski pogoji (veter, padavine …). V kolikor so na prizadetem območju vodotoki, je možen vdor agensov v sisteme za oskrbo s pitno vodo. Na območju je možna tudi okužba domačih ali divjih živali. Definicija aerosolov in razpršil ( http://www.vestnik.szd.si/st3-7-8/st3-7-8-447-451.htm )

Kot aerosol označujemo v zraku ali plinih razpršeno trdno ali tekočo snov, katere drobni delci oz. kapljična jedra nimajo več kot 1-10 μm premera. Aerosole ustvarjamo s kihanjem, lahko pa tudi umetno z napravami z velikim številom obratov (turbine), ki so povezane z vodnimi in zračnimi cevmi (zobozdravniški aparati, klimatske naprave), ki mehansko ali z ultrazvokom razpršijo oz. aerosolizirajo strnjene pline. Pod različnimi vplivi (težnost, Brownovo molekularno gibanje, adsorpcija) se premer delcev, tekočine ali micelijev (spor) oblikuje tako, da dosežejo velikost okoli enega mikrona. Takšni delci pri dihanju lahko dosežejo pljučne mešičke in se v njih adsorbirajo. Potencialno okuženi pršeči delci in kapljice, ki nastajajo pri glasnem govorjenju, dihanju in kašljanju, so običajno večji od 100 μm in se razpršijo do 4 metre daleč. Le-ti lahko pridejo v stik s poškodovano kožo in mukoznimi sluznicami, vendar do velikosti 10 μm še zastanejo v nosni sluznici. Arosoli manjši od 5 μm lahko dolgo lebdijo v zraku ali pa lahko pride do ponovnega kroženja še naslednji dan, npr. po vključitvi ventilatorjev. Bioaerosoli ostanejo dlje časa v zraku in se širijo z zračnimi tokovi v okolje, usedajo se na delovne in druge površine in jih kontaminirajo. Z vdihavanjem prehajajo v pljuča oseb in so potencialni vir infekcij.

55

http://www.vestnik.szd.si/st3-7-8/st3-7-8-447-451.htm

Na industrijskem nivoju zračne emisije bioloških dejavnikov preprečujemo s sistemi za dekontaminacijo atmosferskih izpustov:

o kondenzorji so običajno prva faza obdelave izhodnih atmosferskih tokov iz primarnih zaprtih sistemov. Konstruirani so tako, da izločajo vlago iz zračnega toka. Kondenzorji so hlajeni, tako da se aerosoli kondenzirajo in vračajov posodo, z njimi pa tudi biološki agensi.

o toplotna inaktivacija segrevanje povzroči redukcijo relativne vlage zračnega izpusta in posledično inaktivacijo bioloških dejavnikov. Toplotna inaktivacija je lahko tudi incineracija izhodnih zračnih tokov, pri čemer biološke agense uničimo s sežiganjem.

o sterilna filtracija za filtracijo zračnih izpustov iz primarnih zaprtih sistemov pogosto uporabljajo visoko zmogljive HEPA filtre (pore v velikosti 0,22 μm). Zelo učinkoviti so v redukciji števila bioloških dejavnikov v zračnih izpustih; prepustijo le 1 od 108

mikroorganizmov.

o kemična inaktivacija zračne izpuste lahko vodimo tudi skozi dezinfekcijske komore.

Ciljne organizme je mogoče okuževati tudi s pomočjo vektorjev, kot so insekti, podgane ali druge živali. Vektorje je treba na ustrezen način namnožiti, jih okužiti in jih nato razširiti na območju, kjer naj bi napadli žrtve. Z biološkim agensom se lahko ciljno skupino okuži tudi z diverzantskim delovanjem preko hrane in vode. To nalogo običajno opravijo diverzanti, ki odložijo biološke agense v javne vodovode ali pa prodrejo v sisteme proizvodnje in transporta hrane. Pri uporabi biološkega orožja se posledice uporabe kažejo v daljšem časovnem obdobju, prizadeto prebivalstvo je na geografsko širšem območju in ugotavljajo se različne klinične slike bolezni.

56

UKREPANJE Ukrepanje v primeru bio-terorističnega napada na območju republike Slovenije z organizacijskega vidika obravnava Državni načrt zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi - verzija 4.0 (v nadaljevanju: državni načrt). Izdelan je na podlagi Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami (Ur. l. RS, št. 64/94, 33/00 in 87/01) in Uredbe o vsebini in izdelavi načrtov zaščite in reševanja (Ur. l. RS, št. 3/02 in 17/02). Načrt temelji tudi na Zakonu o nalezljivih boleznih (Ur. l. RS, št. 69/95 in 47/04), Zakonu o veterinarstvu (Ur. l. RS, št. 33/01, 110/02 in 45/04), Zakonu o zdravstvenem varstvu rastlin (Ur. l. RS, št. 45/01, 52/02 in 45/04) ter Zakonu o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti (Uradni list RS, št. 102/04 – UPB 2), kar kaže na potrebo po usklajenem multidisciplinarnem delovanju. Osebe prvega kontakta Število in nabor oseb prvega kontakta v primeru bioterorističnega napada je odvisno najmanj od vrste uporabljenega agensa ter od načina in obsega terorističnega napada. Ukrepanje ob bioterorističnem napadu bi potekalo skladno z »Državnim načrtom zaščite in reševanja ob uporabi orožij ali sredstev za množično uničevanje v teroristične namene oziroma terorističnem napadu s klasičnimi sredstvi Državni načrt predvideva vključevanje mnogih enot in služb, ki jih razvršča po času v katerem se aktivirajo.

Med tiste, ki se odzovejo takoj oz. najkasneje v 30 minutah sodijo: Policija (MNZ), 41 gasilskih enot pooblaščenih za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi, Služba nujne medicinske pomoči, ELME IJS, Zavod za varstvo pri delu Ljubljana, MEEL (Inštitut za varstvo okolja), ZZV Maribor, Inštitut za mikrobiologijo in imunologijo ( Medicinska fakulteta), Veterinarski inštitut (Veterinarska fakulteta), inšpektorat VURS, Nacionalni inštitut za biologijo Ljubljana – inšpektorat - Fitosanitarna uprava RS, URSJV, Klinika za nuklearno medicino, Helikopterska enota SV Enote in službe, ki se aktivirajo najkasneje v 6 urah: Ostale gasilske enote, Regijske enote za RKB izvidovanje, Zavod za zdravstveno varstvo – območne enote, ki imajo laboratorije, Enota za zaščito in reševanje s klorom in drugimi jedkimi snovmi pri TKI Hrastnik, Enote reševalcev z reševalnimi psi Državna enota za hitre intervencije, Center za zastrupitve (Klinični center Ljubljana), Urad RS za kemikalije, Uprava RS za varstvo pred sevanji, MZ , Inštitut za varovanje zdravja, Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo,Mobilna enota za meteorologijo in hidrologijo, Agencija za radioaktivne odpadke, Informacijski center pri URSZR – še v formiranju, UKC in druge regijske bolnišnice, Enota za identifikacijo mrtvih pri Medicinski fakulteti, RKS Enote in službe, ki se lahko aktivirajo v 24 urah in več: Tehnično reševalne enote CZ, Občinske enote CZ za dekontaminacijo, Državne, regijske in občinske enote CZ za podporo, Enote za postavitev začasnih prebivališč, 18. bataljon RKB SV, 14. Inženirski bataljon SV in ostale enote SV, MNZ – Policija.

57

V državnem načrtu so opisane njihove naloge. Iz opisa lahko sklepamo, da bi bile v primeru bioterorističnega napada aktivirane - in s tem izpostavljene uporabljenim biološkim agensom na samem viru uporabe - le nekatere med njimi in sicer:

Policija (MNZ) v smislu: o preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj in

prekrškov, o zavarovanja kraja dogodka (napada) ter o sodelovanja pri identifikaciji žrtev.

Služba nujne medicinske pomoči v smislu:

o nudenja nujne medicinske pomoči in o izvajanja prevozov v bolnišnično oskrbo

Regijske enote za RKB izvidovanje v smislu:

o odkrivanja nevarnih snovi, bojnih strupov, o ugotavljanja in označevanja meja kontaminiranih območij, o jemanja vzorcev za analize in preiskave

Zavodi za zdravstveno varstvo – območne enote, ki imajo laboratorije:

o predvsem v smislu jemanja vzorcev Državna enota za hitre intervencije v smislu:

o opravljanja posebno zahtevnih nalog zaščite in reševanja, o izvajanja nalog tehničnega reševanja, o RKB izvidovanja in dekontaminacije

Občinske enote CZ za dekontaminacijo v smislu:

o izvajanja dekontaminacije in ugotavljanja njene uspešnosti 18. bataljon RKB SV, 14. Inženirski bataljon SV in ostale enote SV v smislu:

o radiološke, biološke in kemijske detekcije in dekontaminacije Odvisno od konkretnih potreb je možno tudi aktiviranje:

gasilskih enot pooblaščenih za ukrepanje ob nesrečah z nevarnimi snovmi v smislu:

o izvajanja nalog reševanja ob nesrečah z nevarnimi snovmi, o naloge tehničnega reševanja in gašenja požarov

V primeru bioterorističnega napada pri katerem bi bili uporabljeni agensi iz skupine zoonoz, pa tudi: Veterinarski inštitut pri Veterinarski fakulteti, inšpektorat, VURS. Osebe 1. kontakta so torej posamezniki, ki imajo ob aktiviranju posameznih enot in služb specifične naloge na samem območju napada. Zaradi nevarnosti okužbe mora biti število aktiviranih oseb najmanjše možno, a še zadostno, da se naloge uspešno izvedejo. Osebe, ki jih v takšnih primerih aktiviramo morajo obvladati vsaj osnove mikrobiologije in epidemiologije, svoje znanje pa morajo periodično obnavljati. Preden pa se lotijo nalog na prizadetem območju jih je potrebno opremiti z ustreznimi zaščitnimi sredstvi (obleka, obutev, maske …).

58

Katera zaščitna sredstva so potrebna za zaščito oseb 1. kontakta - glede na vrsto uporabljenega agensa – je razvidno iz Tabele 2. Zaščitna sredstva smo določali po naslednjih principih:

o Zaščitna kirurška maska, ki je navedena pri »bolnikih« ne predstavlja zaščite za bolnika samega, ampak za druge prisotne (reševalci, zdravstveno osebje, čistilke …), saj zmanjšuje intenzivnost aerogenega prenosa. Maske, ki se tesneje prilegajo obrazu in zadržijo tudi manjše agense (npr. N95) so primerne le za zdrave osebe, medtem ko jih pri bolnikih zaradi oteževanja dihanja ne uporabljamo.

o Intenzivnost zaščite zdravstvenega osebja in oseb 1. kontakta se pogosto razlikuje; pri nekaterih boleznih smo namreč upoštevali dejstvo, da se ne prenašajo s človeka na človeka, zato je prenos bolezni v bolnišnici manj verjeten, potreba po zaščiti pa manjša. Pri osebah 1. kontakta pa smo predvidevali, možnost direktne izpostavljenosti agensu npr. ob diseminaciji agensa v obliki aerosola, zato je tudi predvidena zaščita popolnejša.

o Pri agensih, ki vstopajo v telo skozi dihala, smo predvideli zaščito z ustreznimi maskami, pri močno virulentnih agensih pa celo uporabo skafandrov z lastnim virom zraka.

o Pri agensih, ki povzročajo kožne infekcije je potrebna zaščita kože na odkritih delih telesa (halja z dolgimi rokavi oz. kombinezon s kapuco, rokavice, zaščita obraza)

o Pri agensih, ki povzročajo infekcije očesne veznice je potrebna zaščita oči (očala oz. vizir)

V primeru bioterorističnega napada, ko vrsta biološkega agensa ni znana, je potrebna maksimalna zaščita.

59

Tabela 2: Potrebna posebna zaščitna sredstva v primeru bioterorističnega napada

Potrebna posebna zaščitna sredstva v primeru

bioterorističnega napada Obolenje Zdravstveno osebje: Osebe 1. kontakta

ČRNE KOZE

maska N 95 oz. FFP3 zaščita za oči

rokavice halja

pokrivalo za čevlje

skafander (lasten vir zraka!)

ANTRAKS /Vranični prisad

rokavice halja

pri pljučni obliki: maska N 95 oz. FFP3


KUGA rokavice

halja maska N 95 oz. FFP3


EBOLA HEMORAGIČNA VROČICA

maska N 95 oz. FFP3, halja,

rokavice zaščitna očala,

zaščita za obraz


MARBURG HEMORAGIČNA VROČICA

maska N 95 oz. FFP3 halja,


zaščita za obraz


VROČICA LASA

maska N 95 oz. FFP3, halja,


zaščita za obraz


BRUCELOZA pri lezijah in delu z izločki

- rokavice

zaščitni kombinezon s kapuco maska N95 oz. FFP3

zaščita obraza rokavice

gumijasti škornji

TULAREMIJA pri lezijah in delu z izločki

- rokavice



gumijasti škornji

Q MRZLICA pri lezijah in delu z izločki

- rokavice



gumijasti škornji

MELIOIDOZA / Smrkavost

pri lezijah in delu z izločki

- rokavice



gumijasti škornji

BOTULIZEM -

v primeru aerosola: kombinezon

rokavice gumijasti škornji

60

UKREPI ZA OMEJITEV OKUŽBE Da bi kar najbolj omejili število izpostavljenih in preprečili nadaljnje širjenje okužb, so potrebni učinkoviti ukrepi. Med prvimi potrebnimi ukrepi so običajno organizacijski:

o takoj zapustiti kontaminirane prostore/področje pri tem je potrebno: - sleči kontaminirano obleko in jo pustiti na kontaminiranem območju - spiranje nezaščitenih delov telesa s tekočo vodo in dezinfekcija s

kemijskimi sredstvi; - po potrebi takojšnja medicinska pomoč - opazovanje zdravstvenega stanja

o ko vsi zapustijo kontaminirano področje je potrebno vrata zapreti in preprečiti ponoven vstop; pri bioterorističnih dejanjih na prostem, je potrebna tudi zapora in označitev območja (opozorila o biološki nevarnosti).

o zagotavljanje prostorov za dekontaminacijo in osebno higieno o evakuacija o nadzor nad izpostavljenimi organizmi (ljudje, živali, rastline) o vzorčenje za laboratorijske preiskave (humani ali živalski vzorci, voda,

živila, zemlja …) o karantena (po potrebi) o organizacija pravilnega odstranjevanja odpadnih snovi (odpadki in

odpadne vode) o dekontaminacija okuženega območja - pred ponovnim vstopom je

potrebno odstraniti bioaerosole iz prostora. Pri nevarnejših mikroorganizmih je potrebno prostor pred ponovnim vstopom zapliniti, šele potem je možen vstop v primernih zaščitnih oblekah in odpravljanje posledic.

o dekontaminacija okuženih predmetov (uporabljena zaščitna obleka, filtri, trdni in tekoči odpadki …)

o dezinfekcijske bariere za preprečevanje prenosa okužbe z vozili (ob odvozu odpadkov ali umazanega perila, prevozu bolnikov …)

o preprečevanje oz. nadzor nad možnostjo prenosa okužbe v vodotoke, sisteme za oskrbo s pitno vodo ali druga življenjsko pomembna okolja

o obveščanje prebivalcev Organizacijske ukrepe po potrebi dopolnimo s kemijskimi zadrževalni ukrepi. To so tisti, ki s kemičnimi procesi inaktivirajo oz. uničijo mikroorganizme. Mednje sodijo postopki fizikalne in kemične dezifekcije vključno s fumigacijo. Poudariti moramo, da je izvedba učinkovite dezinfekcije večjih razsežnosti zahteven postopek, pri katerem je zelo pomembno:

o izbrati pravo t.j. učinkovito dezinfekcijsko sredstva, ki bo v čim manjši meri vplivalo na materiale, ki jih razkužujemo

o izbrati najprimernejšo metodo, kar vključuje tudi določitev prave koncentracije in potrebnega časa delovanja dezifekcijskega sredstva

Zelo pomembno pa se je zavedati dejstva, da nekateri postopki (npr. fumigacija) za izvajalce, pa tudi za druge prisotne osebe lahko predstavljajo zdravstveno oz. celo

61

življenjsko tveganje. Zato naj postopke dezinfekcije v primeru bioterorističnega napada izvajajo le pooblaščeni strokovnjaki. Kemijska dezinfekcija

je uničenje večine mikroorganizmov s kemičnimi sredstvi, vendar ni primerna za uničenje spor. Uporabljamo jo za uničenje specifičnih tarčnih organizmov. Poznamo dezinfekcijska sredstva, ki delujejo na osnovi alkohola, fenolov, aldehidov, klora oz. klorovih raztopin itd. Komercialno pripravljena dezinfekcijska sredstva pogosto vključujejo tudi detergente, ki še povečajo učinkovitost dezinfekcije. Pri komercialnih pripravkih je potrebno dosledno upoštevati proizvajalčeva navodila za pripravo in delo. Učinkovito dezinfekcijsko sredstvo zmanjša število ciljnih mikroorganizmov na sprejemljivo raven (log 5 redukcija viabilnosti). Postopek uporabljamo za obravnavo tekočih kontaminiranih odpadkov in za dekontaminacijo materialov, ki so občutljivi za visoke temperature. Je manj učinkovita metoda dekontaminacije kot parna sterilizacija, njeno učinkovitost je tudi teže spremljati. Metoda ni priporočljiva za inaktivacijo mikroorganizmov iz 3. skupine bioloških dejavnikov, ki tvorijo spore in mikroorganizmov iz 4. skupine bioloških dejavnikov. Dezinfekcijska sredstva so običajno škodljiva za okolje in zdravje ljudi (toksična, alergena). Mnoga so korozivna, zato so lahko škodljiva tudi za opremo. Postopke dezinfekcije pogosto uporabljamo v kombinaciji z avtoklaviranjem. Pri izbiri ustreznega dezinfekcijskega sredstva je potrebno upoštevati:

o lastnosti agensa o prisotnost substanc, ki lahko zmanjšajo učinkovitost dezinfekcijskih

sredstev ali so kemijsko nekompatibilne (proteini, pufri itd.) o temperaturo in pH materialov za dezinfekcijo

Razkužila vsebujejo različne aktivne snovi:

o natrijev hipoklorit o kalcijev hipoklorit o natrijev hidroksid ali kavstična soda (NaOH) o natrijev karbonat (NaHCO3 ali Na2CO3 x 10H2O) o klorirani izocianati o kloramin o klorovodikova ali solna kislina (HCl) o citronska kislina o glutaraldehid o formalin

Mnoga razkužila pa imajo določene specifične lastnosti oziroma omejitve. Tako sta npr. natrijev in kalcijev hipoklorit manj uporabna v prisotnosti organskega materiala in manj stabilna na temperaturah nad 15°C. Za natrijev hidroksid velja, da se ne sme uporabljati na površinah in izdelkih iz aluminija ali njegovih zlitin. Vodni in brezvodni natrijev karbonat sta priporočljiva za uporabo v prisotnosti visokih koncentracij organskega materiala. klorovodikova kislina deluje korozivno na kovine in beton in jo uporabljamo le, če druga razkužila niso dostopna. Citronska

62

kislina je varno razkužilo za razkuževanje obleke in osebno razkuževanje. Formalinske pare so strupene in delujejo korozivno na nekatere kovine, zato jih uporabljamo samo, če ne moremo uporabiti drugih razkužil. Količina razkužila, ki jo potrebujemo je odvisna od poroznosti materiala, ki se razkužuje. Za razkuževanje gladkih, neporoznih površin zadostuje 100 ml delovne raztopine razkužila na kvadratni meter. Za porozne površine, kot sta beton ali les, je potreben dvakrat ali trikrat večji volumen razkužila. Sterilizacija je popolno uničenje vseh oblik bioloških dejavnikov. Izvedemo jo lahko s fizičnimi ali kemijskimi postopki kot so: parna in suha sterilizacija, radiacija, zaplinjanje, kemijska sterilizacija. Najpogosteje se uporablja parna sterilizacija oz. avtoklaviranje, ki je relativno hitra in zelo učinkovita metoda. Pri avtoklaviranju poteka sterilizacija s paro pri visokem pritisku. Metoda je zelo uničujoča za mikroorganizme vseh oblik. Na učinkovitost avtoklaviranja vpliva več dejavnikov – najpomembnejši so temperatura, pritisk in čas.

Fumigacija je oblika dekontaminacije prostorov s plini. Uporablja se ob posebnih okoliščinah kot je dekontaminacija prostorov pred vzdrževalnimi deli ali po nesrečah pri katerih je prišlo do sproščanja mikroorganizmov. Najpogosteje se za fumigacijo uporabljajo pare formaldehida (40% raztopina formaldehida v vodi, ki pri segrevanju sprošča velike količine pare). Pred fumigacijo s formaldehidom je potrebno iz prostora umakniti vsa sredstva, ki vsebujejo klor, saj skupaj tvorita karcinogeni klor-metil-eter. Postopek lahko izvajamo le v prostorih, ki popolnoma tesnijo – dodatno z zunanje strani zatesnimo le vrata. Prostore pustimo zaplinjene vsaj šest ur, priporočljivo je preko noči. Plin lahko iz prostorov odstranimo preko ventilacijskega sistema (ta ne sme biti povezan z drugimi prostori) ali pa z ventilacijo preko biološko varnostnih komor, ki imajo odvod zraka speljan iz stavb. Da ne vstopamo v zaplinjen prostor, moramo sistem ventilacije – ne glede na izbiro - upravljati z zunanje strani. Preden vstopimo v prostor je potrebno preveriti koncentracijo plina v prostoru. Maksimalna dovoljena meja izpostavljenosti za formaldehid je 2,5 mg/m3 oz. 2ppm. V nujnih primerih lahko vstopi osebje v prostor preden pade koncentracija plina pod dovoljeno mejo, a le, če pri tem uporablja popolno zaščitno dihalno napravo z lastnim virom zraka (respiratorji niso primerni). Na uspešnost fumigacije vplivajo različni dejavniki, kot so: velikost prostora, koncentracija formaldehida v vodi in količina relativne zračne vlage, ki se tvori pri sproščanju par, temperatura prostora (pri temperaturah nižjih od 18°C je fumigacija manj učinkovita), stopnje penetracije plina (fumigacija predhodno očiščenega prostora je učinkovitejša. Učinkovitost fumigacije lahko preverimo z indikatorskim organizmom Bacillus subtilis var. globigi. S sporami prepojen filtrski papir postavimo na različne točke v prostoru in po izvršeni fumigaciji preverimo viabilnost.

63

IZVEDBA ČIŠČENJA IN RAZKUŽEVANJA Razkuževanje prostorov oz. površin Okuženo območje mora biti razkuženo kolikor je mogoče temeljito in hitro - čim prej po izvedbi bioterorističnega napada. Razkuževanje je sestavljeno iz uvodnega (preliminarnega) razkuževanja, ki mu sledi mehanično čiščenje in končno razkuževanje. Za uspešno, učinkovito in smotrno razkuževanje je potrebno upoštevati lastnosti agensa in čas njegovega preživetja v različnih okoljih.

o Preliminarno razkuževanje

Razkužilo, ki ga uporabljamo, mora ostati na površinah najmanj 24 ur.

o Mehanično čiščenje in končno razkuževanje - najprej je treba odstraniti z vseh površin maščobo in nesnago – uporablja

se sredstva za razmaščevanje (detergente) in pranje z vodo pod visokim pritiskom;

- nato se opravi razkuževanje – razkužilo se razpršuje pod pritiskom; - po sedmih dneh je treba površine ponovno obdelati z detergenti, izplakniti

z vodo, razkužiti in ponovno izprati z vodo; Upoštevati je treba, da je razkuževanje učinkovito le, če je pred tem opravljeno temeljito mehanično čiščenje. Nesnaga organskega izvora močno zmanjša učinkovitost razkuževanja. Vrhnji sloj neposredno izpostavljenega zemljišča je treba postrgati, površino pa namočiti z raztopino natrijevega hidroksida. Material, postrgan s tal, je treba sežgati ali zakopati. Lesene dele, ki niso dovolj trdni za zadovoljivo razkužitev, je treba sežgati in zakopati. V praksi se je izkazalo za najbolj uporabno kombinirano razkuževanje z raztopino natrijevega hidroksida (2% NaOH) in kloramina. Razkužila se aplicira z razprševanjem pod visokim pritiskom. Razkuževanje je bolj učinkovito, če je delovna raztopina segreta. Poskrbeti je treba, da se med razkuževanjem izognemo nepotrebnemu uničevanju delov poslopij in opreme. Pri tem velja upoštevati, da je natrijev hidroksid zelo koroziven. Včasih je treba uničiti nekatere montažne in lesene dele, ki jih ni mogoče zadovoljivo razkužiti. Transport in postavitev dezinfekcijskih barier Transport oseb, odpadkov, oblačil ipd. s kontaminiranega zemljišča lahko predstavlja nevarnost za prenos okužbe na druga območja. Zato je potrebno takoj po omejitvi območja bioterorističnega napada na njegovih mejah odrediti postavitev dezinfekcijskih barier. Pomembno pa je tudi ravnanje z embalažo kontaminiranih odpadkov ali perila pred in med prevozom, dosledno razkuževanje vozil in izobraževanje voznikov in drugih vključenih oseb o pravilnih postopkih ukrepanja ter nevarnostih, ki izhajajo iz njihovega neupoštevanja. Osebno razkuževanje in razkuževanje obleke Vse osebje mora pred odhodom iz okuženega ali ogroženega območja skozi postopek osebnega razkuževanja. Na posebnem razkuževalnem mestu se mora

64

osebje umiti in razkužiti. Rokavice za enkratno uporabo je treba razkužiti preden jih snamemo. V ločene plastične vreče se odloži oprema namenjena v sežig in obleka, ki gre v nadaljnje razkuževanje in čiščenje. Zaščitno opremo iz plastike ali gume je treba oprati in položiti v razkužilo. Če bo oseba opremo uporabljala tudi naslednje dni, lahko oprema ostane na razkuževalnem mestu. V nasprotnem primeru moramo opremo zapakirati v plastično vrečo, zunanjost vreče pa razkužiti. Pralno obleko namočimo v razkužilo in zapakiramo v plastično vrečo, zunanjost vreče pa razkužimo. Obleko avtoklaviramo ali jo prekuhamo (lahko 95° C v pralnem stroju). Če se obleke ne da razkužiti in je bila v stiku s kužnim materialom, jo je potrebno sežgati. Varnostni ukrepi Na vseh mestih, kjer se uporablja nevarne kemikalije, mora biti nameščena škatla s prvo pomočjo. Pred začetkom dela je potrebno osebje, ki sodeluje pri razkuževanju obvestiti o varnosti pri delu in o škodljivih učinkih uporabljenih kemikalij na ljudi, živali in okolje. Vsi delavci morajo pri razkuževanju za zaščito nositi gumijaste škornje, kombinezone, zaščitna očala in pokrivalo za glavo. Odgovorna oseba mora zagotoviti, da osebje, ki sodeluje pri razkuževanju, nosi popolno zaščitno obleko. Če se razprševanje opravlja v zaprtem prostoru, morajo nositi tudi zaščitna očala in respiratorje. Osebje mora nositi zaščitna očala tudi pri delu, mešanju in razprševanju kislih ali močnih bazičnih raztopin. Pri mešanju koncentriranih kislin/lugov se vedno dodaja kislino/lug v vodo – nikoli vode v kislino/lug. V primeru, da se koncentrirana raztopina kisline/luga polije po koži, jo je treba nemudoma sprati z eno od raztopin za nevtralizacijo ali z velikimi količinami čiste vode. Kadar se razkužuje prostore z zapletenimi električnimi napeljavami, je treba vedno poskrbeti, da napeljave prej pregleda in oceni usposobljen strokovnjak. Pri delu s koncentriranimi lugi in kislinami je treba upoštevati nevarnosti za osebje in stroje; poleg običajne zaščitne obleke je treba nositi tudi ščitnike za oči in gumijaste rokavice.

65

RAVNANJE Z ODPADKI V primeru bioterorističnega napada bi lahko nastajali infektivni odpadki v tekoči in trdni obliki. Med kontaminirane odpadke uvrščamo vse materiale, ki so (tudi potencialno) prišli v stik z biološkimi agensi.

Tekoči odpadki Metode, ki se uporabljajo za dekontaminacijo oz. inaktiviranje tekočih odpadkov so toplotna ali kemijska obdelava. Trdni odpadki Trdne kontaminirane odpadke je potrebno zbirati v za to namenjenih neprepustnih vrečah ali posodah s pokrovi. Vreče morajo biti vložene v sekundarne posode, ki v primeru puščanja vreče preprečujejo kontaminacijo okolja. Posode z nevarnimi biološkimi odpadki morajo biti označene z oznakami za biološko nevarnost. Dekontaminacija oz. inaktiviranje lahko poteka s kemično ali toplotno obdelavo. Izbira metode je odvisna od lastnosti kontaminiranih odpadkov in vrste agensov.

Inaktiviranje kontaminiranih odpadkov pomeni popolno ali delno uničenje agensov. Stopnjo uničenja je potrebno prilagoditi tveganju, ki ga agens predstavlja za okolje in zdravje ljudi. Pri nevarnejših agensih je potrebno doseči 100% uničenje. To običajno dosežemo s toplotno inaktivacijo. Za agense z manjšim tveganjem za človeka in okolje je ustrezna tudi kemijska dezinfekcija, ki običajno zagotavlja 99,999% uničenje organizmov. Biološko kontaminiranih odpadkov pred dekontaminacijo ne smemo mešati z drugimi odpadki. Ravnanje s kontaminiranimi odpadki vključuje:

- zbiranje in inaktiviranje kontaminiranih odpadkov (če gre za agense iz 4. skupine tudi odpadne vode iz umivalnikov in tušev)

- ves odpadni material je potrebno pred odvozom iz kontaminiranega območja inaktivirati z validiranimi metodami, ki morajo biti izbrane v skladu z oceno tveganja

- vzpostavljen mora biti sistem nadzora nad pravilnostjo delovanja inaktivacijskih postopkov

- dezinfekcija se lahko uporablja le v kombinaciji z drugimi postopki inaktivacije, najpogosteje avtoklaviranjem

- izobraževanje osebja za delo s kontaminiranimi odpadki

66

ZAKLJUČEK Zavedati se moramo, da je vsak bioteroristični napad drugačen od prejšnjih. Zato potrebnih ukrepov ne moremo vnaprej predvideti do zadnje potankosti. Izrednega pomena je dobra koordinacija ukrepov ob samem dogodku, prav tako pa tudi dobro strokovno svetovanje. Zavedati se moramo tudi, da obstajajo dejavniki, ki lahko neko dano situacijo znatno poslabšajo. Ti so:

o podcenjevanje nevarnosti o amaterski pristop o ravnanje v paniki o vpliv vremena (veter, poplave …) o kombinacija z drugimi vrstami nezgod (požari ipd.)

Viri: http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/projekti/gsm_zaprtisistemi.pdf http://www.sos112.si/slo/tdocs/terorizem.pdf http://www.brezgolobov.com/dokumenti/AVIARNA%20INFLUENCA%20_pticja%20gripa_%20NACRT%20UKREPOV%20V%20SLOVENIJI.pdf http://www.vestnik.szd.si/st3-7-8/st3-7-8-447-451.htm

67

http://www.sigov.si/mop/podrocja/uradzaokolje_sektorokolje/projekti/gsm_zaprtisistemi.pdf

http://www.sos112.si/slo/tdocs/terorizem.pdf

http://www.brezgolobov.com/dokumenti/AVIARNA%20INFLUENCA%20_pticja%20gripa_%20NACRT%20UKREPOV%20V%20SLOVENIJI.pdf

http://www.brezgolobov.com/dokumenti/AVIARNA%20INFLUENCA%20_pticja%20gripa_%20NACRT%20UKREPOV%20V%20SLOVENIJI.pdf

http://www.vestnik.szd.si/st3-7-8/st3-7-8-447-451.htm

Tabela 3. Lastnosti agensov in potrebni zaščitni ukrepi (Excel)

68

69

III. del: ALGORITEM UKREPOV

70

Ekipa nujnemedicinske pomoči

Osebe s sumom naizpostavljenost

biološkemu agensuskupine A

SHEMA 1ALGORITEM UKREPOV OB STIKU Z

AGENSI SKUPINE A

Klinika za infekcijskebolezni in vročinska

stanja Ljubljana

Regionalni Zavod zazdravstveno varstvo

Regijski center zaobveščanje

112

Strokovna inlaična javnosti

Mediji

WHO

Evropski sistemzgodnjegaobveščanja

Epidemiološko anketiranje,iskanje kontaktov, dajanje

navodil

Državni načrt zaščite in reševanja obuporabi orožij ali sredstev za

množično uničevanje v terorističnenamenen oziroma terorističnem

napadu s klasičnimi sredstvi(vključevanje enot, ki so definirane v

načrtu)

Inštitut za varovanjezdravja RS

Napotitev bolnika k infektologu

Obvestiti epidemiologa

Obvestiti

Obveščanje

Obvestiti

Obvestiti

Ovestiti s telefonskim sporočilom

Obvestiti

Medsebojno obveščanje

Opomba

Posebnosti zaščitnih sredstev pri izpostavljenosti biološkemu agensu skupine A (Tabela 2)

IV. del: KOMUNICIRANJE Z MEDIJI - PRIROČNIK

71

UČINKOVITO KOMUNICIRANJE Z MEDIJI V PRIMERU BIOTERORIZMA Novinarji/uredniki in zdravstveni strokovnjaki – spoznajte se, pozanimajte se o specifičnosti dela drug drugega in v kriznih situacijah boste nepremagljiv in za javnost neprecenljiv tim! Če pride do bioterorističnega napada oz. druge krizne situacije so mediji pomembni partnerji, ki zagotavljajo, da javnost dobi prava sporočila in navodila za ravnanje. V normalnih okoliščinah so mediji pogosto agresivni pri iskanju informacij in tekmovalni med seboj, v kriznih časih pa, še posebno na začetku, sodelujejo med seboj. Najbolj pomembna naloga medijev v krizni situaciji, je da javnosti posredujejo verodostojne informacije kar najhitreje. Medije obvezujejo točno določeni časovni roki, zato niso in ne morejo biti potrpežljivi pri iskanju vira informacij. Na splošno delujejo tako, da če ne dobijo informacije pri enem viru pravočasno, bodo piskali druge vire informacij. Lahko se torej zgodi, da bomo v času krize, prisiljeni govoriti z mediji, preden bomo poznali vsa dejstva. Drugače bodo mediji iskali informacije pri drugih, manj zanesljivih in usposobljenih virih. Ti viri oz. »izvedenci« pogosto s svojimi nestrokovnimi informacijami povzročijo zmedo. Ko se krizna situacija začne umirjati, mediji začnejo delovati bolj kritično. Pomembno je, da v takih situacijah predstavniki zdravstvenih ustanov ne reagirajo užaljeno in s tem pokažejo, da razumejo način delovanja medijev. Pomembno je, da se zavedajo, da mediji v kritičnih trenutkih znajo odigrati svojo podporno vlogo, obenem pa ima novinarstvo drugačne cilje in zakonitosti delovanja kot zdravstvene ustanove. Radio, televizija in tiskani mediji v času izrednih razmer - V času krize oz. izrednih razmer najbolj hitre in neposredne novice posredujejo televizija in radio. Radio je širše dostopen in lahko ga poslušajo tudi vozniki. Raziskave kažejo, da prve informacije o krizi, katastrofi oz. izrednih razmerah ljudem posredujejo radio in televizija. Dobro je, da ne zanemarjamo novinarjev tiskanih medijev, medtem ko se usmerimo predvsem na radio in televizijo. Pri tem moramo poznati zakonitosti obeh medijev; televizijski novinarji potrebujejo za dober prispevek veliko slikovnega gradiva, medtem ko radijski novinarji najraje vidijo, da se med oddajo lahko neposredno v program vključijo strokovnjake. Pomembno je poznati značilnosti posameznih medijev. Veliko radijskih postaj nima specializiranih novinarjev za novice. Časopisi zaposlujejo posebej usposobljene novinarje, ki pišejo zalo podrobne članke. Televizija ponavadi odmeri prispevkom le 2-3 minute in se veliko pozornost posveča spremljevalnemu slikovnemu gradivu. Negovanje odnosov z mediji pred dogodkom: Predhodno vzpostavljeni in negovani odnosi z mediji so, še posebej z lokalnimi mediji, so prvo pravilo. Če tega še niste storili včeraj, storite jutri – vzpostavite trdne odnose z (lokalnimi) mediji. Natančno se pozanimajte, kateri novinarji ponavadi poročajo o zdravstvenih temah. Nato se pozanimajte, kdo so njihovi uredniki in producenti . Uredniki so »vratarji« informacij in vzpostavljanje dobrih odnosov z njimi je prav tako pomembno, kot negovanje odnosov z novinarji. Pogosto se družite s temi ljudmi, da boste vzpostavili zaupanje in sproščene odnose. Uresničljiva pričakovanja: Poskušajte doumeti, kaj lahko v resnici pričakujete od medijev. Pomembno je da razumete njihove omejitve. Natančno se pozanimajte, kdaj

72

ima posamezen medij skrajni rok za oddajo prispevkov. Zelo pomembno je, da se vse medije obravnava enako in da se jim posreduje informacije istočasno – to pomeni, da ni dobro imeti »najljubših« medijev. Krizne situacije so večinoma lokalne: Čeprav je pojavljanje v nacionalnih medijih načeloma bolj pomembno in prestižno, pa ne smemo zanemarjati regionalnih in lokalnih medijev. Ne pozabite – vse krize so najprej lokalne! Tako kot so lokalni mediji odvisni od vaših informacij, tako ste vi odvisnih od njih, da prenesete svoje sporočilo (lokalni) javnosti. Naj vas veliki nacionalni mediji in njihovi slavni novinarji ne prevzamejo tako, da zanemarite lokalne medije. Lokalni mediji bodo dobili podatke tudi brez vas, vendar je pomembno da dajemo lokalnim medijem informacije, ki jih potrebujejo. Da bo obvladali paniko, ki nastopi ob pojavu bioterorizma, potrebno poznati zakonitosti celostnega načrtovanja z mediji in jih dodelati s specifičnostmi, ki jih prinaša krizna situacija bioterorizma. CELOSTNO NAČRTOVANJE SODELOVANJA Z MEDIJI Resna organizacija svojih odnosov z mediji nikoli ne prepušča stihiji in naključjem. Odnosi z javnostmi so ključna naveza organizacije z okoljem. Od kvalitete odnosov z mediji so odvisni tudi drugi odnosi s ključnimi javnostmi; z aktivisti, lokalno skupnostjo, pacienti … prav zato mora (zdravstvena) institucija, še posebej za primer bioterorizma – tam namreč ni popravnih izpitov – skrbno in do potankosti predhodno postaviti vse potrebno ogrodje za učinkovito komuniciranje z mediji. Vzpostaviti je potrebno torej sisteme za izvajanje odzivnih, strateških in kriznih odnosov z javnostmi. OSNOVNI ELEMENTI ZA SODELOVANJE Z MEDIJI Osnovni elementi za sodelovanje z mediji so:

1. adrema 2. govorci 3. arhiv 4. osebna izkaznica 5. sporočilo za javnost 6. razlagalno gradivo 7. novinarska konferenca 8. vabila novinarjev na zdravstvene izobraževalne dogodke za lažje

sodelovanje v primeru bioterorizma 9. priročnik najpogostejših vprašanj in odgovorov 10. novinarska mapa 11. spletno novinarsko središče 12. spremljanje in analiza medijskih objav

73

1. Adrema Adrema oz. seznam naslovnikov je osnovni in nepogrešljiv pripomoček, ki ga je potrebno po oblikovanju nenehno in sproti osveževati. Dobra adrema nam omogoča hitro in ciljno posredovanje želenih informacij. Adrema je najbolj uporabna pri pošiljanju sporočil za javnost in pri pošiljanju vabil na novinarske konference in druga srečanja z novinarji. V primeru bioterorizma mora vključevati vse obstoječe medije na področju Slovenije in vse vodilne svetovne tiskovne agencije. Izdelava take adreme je zahtevno, predvsem pa zamudno delo in pomagamo si lahko s storitvijo klipinga, ki na svojih spletnih straneh vsebuje skoraj celoten seznam medijev. Adrema je sestavljena iz naslednjih podatkov in priporočljivo je, da jo hranimo tudi v elektronski obliki:

o ime medija o naslov medija o ime in priimek novinarja ali urednika o telefonske številke o številka telefaksa o naslov elektronske pošte o naslov spletnega mesta o koristne opombe o željah/načinu dela/zahtevah urednikov oz. novinarjev

2. Govorci Govorci so vnaprej določeni posamezniki, ki organizacijo prek medijev predstavljajo javnosti oz. so posebej – v primeru bioterorizma – zadolženi, da medijem posredujejo vse potrebne informacije in navodila za ravnanje. Ključnega pomena je, da so vnaprej določeni in da imajo svoje namestnike. Prav zato mora biti sistem govorcev zapisan tudi v medijskem priročniku. »Niso vsi strokovnjaki tudi dobri govorci!« Nekateri strokovnjaki so javnega nastopanja vešči, drugi pa ne – javnega nastopanja se izogibajo oz. se ga bojijo. Zanje je dobro organizirati usposabljanje s področja javnega nastopanja, na katerem bodo premagali zadrego pred kamero in mikrofonom ter se poučili o posebnih veščinah pridobivanja pozornosti in naklonjenosti novinarja oz. javnosti. Obenem pa se bodo opremili tudi z veščinami za posredovanje samozavestnih in odločnih pojasnil, kadar določene informacije, ob pojavu bioterorizma, še ne bodo »dovolj zrele« za laično javnost in jih kljub vztrajnosti novinarjev še ne bodo mogli posredovati. »Dober govorec se ne rodi, dober govorec se naredi!« Včasih je – med ali po krizni situaciji - potrebno, da odgovorna oseba na področju javnega zdravja poda bolj obsežno izjavo v obliki govora. Ponavadi so taki govori na javnem kraju skupnosti npr. pred mestno hišo in ljudje lahko govorcu zastavijo vprašanja. V kriznih situacijah govori pogosto presežejo enosmerno komunikacijo in se razvijejo v interakcijo med govorcem in zainteresirano javnostjo. Kot pri sporočili

74

za javnost in izjavi za javnost, je tudi pri oblikovanju govora pomembno, da se upošteva značilnosti in potrebe poslušalcev. Pomembno je tudi, da je govor skrbno pripravljen, kajti občinstvo lahko bolje sledi in razume sporočilo, v katerem so glave točke in dokazni razlogi sistematično urejeni. Govori imajo ponavadi tri glavne elemente: uvod, jedro in zaključek. Z uvodom želimo pritegniti pozornost občinstva, pojasniti namen govora in orisati argumente. V jedru govora predstavimo glavno sporočilo, argumente in informacije. Zaključek govora povzame ideje in argumente. Dobri govori so kratki in preprosti. Osredotočite se na ideje in argumente, ki jih dobro obvladate. Vedno vadite, da bo vaš dejanski govor sproščen in brez zapletov. Govorjenje in govorništvo sta pri odnosih z javnostmi in še posebno v krizni situaciji prav tako – v določenih trenutkih še bolj – pomembna kot pisanje. Da bi sestavljali dobre govore moramo poznati osnovna pravila retorike: Retorika je veščina oblikovanja govora. Za prepričljivost je potrebna odlično poznavanje teme, skrbna priprava in spretna predstavitev teme. Govorec mora s tehtnimi argumenti prepričati občinstvo in pri nizanju argumentov uporablja:

o Etos (govornik znotraj govora predstavi samega sebe kot verodostojno osebnost in tako ustvari možnost, da mu občinstvo verjame),

o Patos (govornik da svojemu govoru čustven naboj in tako vzbudi ustrezna čustva občinstva. To so tista, ki pripeljejo do tega, da občinstvo soglaša z govornikom),

o Logos (razum, um, sposobnost razumnega sklepanja; nanaša se na notranjo logiko teme).

Govorjenje in pisanje: razlike in podobnosti Prav nam bo prišlo, če bomo razumeli, v čem se govorjenje razlikuje od drugih komunikacijskih spretnosti in v čem jim je podobno. Dve pomembni razliki sta. Medtem ko je napisano sporočilo, na primer bilten, prospekt ali oglas nekoliko brezosebno, pa govoreči besedi govorec daje prepričljivost. Navdušenost, skrb, strpnost, razumevanje in sočutje se najlepše prikazujejo prav v besednem in nebesednem osebnem stiku s poslušalci. Govorčev položaj je fleksibilen in ga je mogoče spreminjati ustrezno odzivom občinstva. Če svoje sporočilo natisnete ali avdiovizualno posnamete, ste s tem izstreli svoj strel in lahko le še upate, da bo zadel v tarčo. Kadar, pa govorite, lahko strel popravite še med letom.

Govorec in uporaba vizualnih pomagal: Vizualna pomagala niso sredstva, s kateri bi govorec premagoval tremo in niso kompenzacija slabemu govorništvu. Uporabljajte jih predvsem takrat, ko je podajanje ob njih bolj jasno, vsebina pa zanimivejše in bolj razgibana. O uporabi pomagal se pogosto odločamo še med snovanj govora, kar strokovnjaki retorike odsvetujejo. Govorec naj si najprej pripravi govor oz. osnutek govora in nato

75

analizirati, ali bi bilo mogoče določene podatke prikazati grafično in ali bi računalniška predstavitev, diasi ali filmi lahko poudarili kakšno pomembno stvar. 3. Arhiv Novinarji za pripravo prispevkov pogosto potrebujejo dodatno gradivo: zgodovinske podatke, različne tiskovine in fotografije. Vse, kar bi utegnilo novinarjem koristiti pri njihovem poročanju v primeru bioterorizma, je zato smiselno urediti v poseben (elektronski) arhiv, kjer lahko v trenutku najdemo koristne informacije za posredovanje medijem. Določiti moramo skrbnika arhiva, ki bo poskrbel za ažuriranje vsebin in fotografskega gradiva. 4. Osebna izkaznica Osebna izkaznica daje novinarjem osnovne podatke o ustanovi. Osebna izkaznica izkazuje našo urejenost, natančnost, predvsem pa pripravljenost za dobro sodelovanje z novinarji. Dobra osebna izkaznica preprečuje napačno poročanje o naši ustanovi, ključnih ljudeh in drugih področjih, ki jih dokument zajema. Ker je besedilo osebne izkaznice informativno in faktografsko mora biti zasnovano tako, da je:

o pregledno - novinarji uporabljajo osebno izkaznico kot osnoven in enostaven vir informacij, zato naj bodo glavni podatki posebej poudarjeni, da bodo takoj vidni

o berljivo - uporaba izrazito strokovnih terminov je nesmiselna. Uporabljajmo preprost jezik, če pa se že ne moremo izogniti žargonu, moramo strokovni izraz razložiti, da preprečimo napačne razlage.

o uporabno - besedilo naj bo zasnovano tako, da je lahko tudi povsem samostojna enota in ne le del celotnega gradiva

o ažurno osebna izkaznica mora omogočati sprotno vnašanje sprememb in svežih podatkov, vendar tako, da se njene osnovne strukture bistveno ne spreminjamo.

Vsebinski del osebne izkaznice zajema:

o uvodni odstavek, v katerem predstavimo organizacijo, o osnovne podatke:

- kratko zgodovino, - predstavitev vodstva, - število in sestavo zaposlenih, - temeljno dejavnost, - izdelke in/ali storitve, - podatke o prometu, dobičku in tržnem deležu (opisno in grafično) - vizijo, načrte,

o kontaktne podatke:

76

- naslov, telefon, telefaks, naslov spletne strani, elektronski naslov, kontaktne osebe

5. Sporočilo za javnost Sporočila za javnost so pomembno orodje za komuniciranje z mediji. Čeprav ste izkušeni pisci sporočil za javnost, je vseeno priporočljivo, da v krizni situaciji pred oddajo sporočila, preverite kontrolni seznam. Kontrolni seznam sporočila za javnost:

o Ali je naslov točen in jasno napove bistvo sporočil? o Ali vsebuje tri najpomembnejša sporočila; kdo, kdaj in kje? o Ste poudarili lokalni vidik? o Ali ste se vživeli v situacijo? o Ali sporočilo odseva strokovnost in zanesljivost? o Je sporočilo resnično? o Ali ste upoštevali strah in negotovost ljudi? o Ali ste dobro pojasnili, kaj boste storili za razrešitev problema? o Ali ste ljudem dali smernice, kaj naj naredijo? o Ali sporočilo usklajeno med strokovnjaki iz vaše ustanove in z drugimi

sporočili, ki ste jih poslali do zdaj? o Ali so vaša sporočila kratka in zgoščena? o Sporočila za javnost so lahko oblikovana tako, da je vsak stavek ločen z

odstavkom. o Pišite stavke z največ 20 besedami. o V krizni situaciji navedite telefonsko številko, na katero lahko kličejo novinarji

24 ur na dan. o Ali so izjave napisane tako, da je razvidno da gre za dobesedno navajanje. o Preverite, da je besedilo brez pravopisnih napak in da so lastna imena

pravilno zapisana. o Ali ste dvakrat preverili vse navedbe dejstev? o Ali je sporočilo dobro oblikovano; ste upoštevali dvojne razmike med

vrsticami? o Ali je datum sporočila na vidnem mestu? o Ste navedli čas sporočila? o Ste vključili vse kontaktne osebe in njihove telefonske številke? o Ali ste sporočilo pravilno označili »Ni za objavo.« oziroma »Za takojšnjo

objavo«. o Ali je naslov dolg res samo največ eno vrstico? o Ste sporočilo zavedli v preglednico sporočil in ali ste mu dali pravilno

zaporedno številko? o Ali je vaše sporočilo napisano v uveljavljenem novičarskem slogu? o Sporočila za javnost nimajo odstavkov z pomembnimi zaključki. o Ali ste preverili sporočilo z vašo PR agencijo in s strokovnjaki?

Izjave za javnost niso sporočila za javnost Izjave za javnost niso sporočila za javnost. So preprosto podane, niso novice, izražajo samo pogled organizacije na določen problem. Izjave za javnost so veliko krajše kot sporočila za javnost – ponavadi jih tvori samo nekaj odstavkov. Ponavadi

77

jih posreduje uradni predstavnik organizacije, torej direktor. Izjave za javnost omogočajo organizaciji, da je izjava njihovega uradnega predstavnika dobesedno navedena in s tem omogočajo, da se razčisti situacija ali da se podajo dodatne informacije o obravnavanem problemu. V kriznih situacija so izjave za javnost pravi način, da se poudari določeno sporočilo oziroma, da se izrazi sočutje z žrtvami in z njihovimi družinami. Izjave za javnost so zelo učinkovito komunikacijsko orodje, vendar se jih ne uporablja tako pogosto kot izjave za javnost.

6. Razlagalno gradivo

V razlagalnem gradivu pojasnimo ozadje , vsebino in morebitne posledice priložnosti, zaradi katere smo sklicali srečanje z novinarji. Struktura tipičnega razlagalnega gradiva:

a) opis namembnosti: »razlagalno gradivo« b) naslov: izpisan v krepkem tisku pove bistvo razlagalnega gradiva c) uvod: kratek uvodni stavek, ki pojasni bistvo razlagalnega gradiva in z

odgovori na vprašanja kdo, kaj, kje, kdaj in zakaj deluje kot samostojna zgodba, ki jo novinarji lahko povzamejo

7. Novinarska konferenca V kriznih situacijah, kot pojav bioterorizma nedvomno je, novinarske konference verjetno ne bomo mogli vedno skrbno načrtovati po pravilih. Res, da nam pozornosti novinarjev v primeru bioterorizma ne bo potrebno posebej zagotavljati. Naučiti pa se bomo mogli hitro reagirati in tudi improvizirati. To pa nam bo šlo lažje in bolj učinkoviti bomo, če bomo poznali osnovna pravila in mehanizme novinarske konference: Izbira dneva Pri izbiri dneva moramo biti pozorni na druge vnaprej znane dogodke, ki bi utegnili pritegniti pozornost »naših novinarjev«. Pri izbiri ure bodimo pozorni, da ta ne bo prezgodaj (pred 10. uro) ali prepozno (po 13. uri, ko večina dnevnikov končuje redakcije). Izbira in oprema prostora Vsaj teden dni pred rezervirajmo prostor, če ne poteka v naših prostorih. Po velikosti mora ustrezati približnemu številu udeležencev, blizu izbrane lokacije se potrudimo zagotoviti dovolj parkirnih mest. Prostor naj bo opremljen z govorniško mizo, sodobno avdiovizualno opremo, mikrofoni (namizni, kravatni, ročni). Pred govorce postavimo pijačo in tablice z njihovimi imeni, da ne bi prišlo do napačnega navajanja. V mislih imejmo tudi pogostitev ob koncu novinarske konference. Adrema novinarjev Na novinarsko konference povabimo vse novinarje, ki jih zanima izbrana tema; bolje preveč kot premalo Novinarska mapa

78

pripravimo novinarsko mapo, ki je podlaga povedanemu. V njej imamo že vnaprej pripravljeno temeljno gradivo o organizaciji (osebno izkaznico, letno poročilo ipd.), ki mu priložimo aktualno gradivo za novinarsko konferenco (sporočilo za javnost, razlagalno gradivo, fotografije idr.). Scenarij novinarske konference Pred novinarsko konferenco vnaprej določimo govorce in povezovalca. Navadno je to predstavnik za odnose z javnostmi, od katerega se pričakuje, da dobro pozna govorce in vsebino, saj bo la tako vedel, na koga usmerjati vprašanja novinarjev ob koncu novinarske konference. Nato določimo potek novinarske konference, ki je razčlenjen vsebinsko in časovno. Novinarska konferenca naj bo kratka – traja naj največ pol ure – in jedrnata. Osredotočimo se na zaporedje tem; opredelimo, kaj bo kdo povedal in koliko časa bo porabil. Če povezujemo novinarsko konferenco, pripravimo pozdravni govor in novinarje prosimo, naj z vprašanji počakajo do konca, ko (povzamemo vsebino in) povabimo novinarje k vprašanjem. Vabila Pošljemo jih najmanj pet dni pred novinarsko konferenco. Če gre za krizno situacijo, pa lahko novinarje povabimo tudi po telefonu. Dobro je, da imamo obliko vabil pripravljeno vnaprej, njihovo vsebino pa prilagajamo vsakokratni novinarski konferenci. Vabilo mora vsebovati naslednje podatke:

o čas in kraj novinarske konference o kratko vsebino o govorce o kontaktno osebo (ime, priimek, funkcijo in telefonsko številko)

Preverjanje udeležbe Novinarji so preobremenjeni in navadno kontaktni osebi ne najavijo svoje navzočnosti. Osebni klic in spodbuda k udeležbi lahko sta zelo pomembna. Dva ali tri dni pred konferenco jih raje pokličimo sami in se prepričajmo, kdo se je bo udeležil. Tako bomo lažje načrtovali pripravo prostora in tudi pripravo govorcev na fotografiranje oz. morebitno snemanje. Lista navzočih Pred novinarsko konferenco pripravimo listo navzočih, kamor se vpisujejo novinarji. Olajša nam pošiljanje sporočil za javnost tistim novinarjem, ki se novinarske konference niso mogli udeležiti, omogoča pa tudi spremljanje sodelovanje z določenim novinarjem. »Mokra vaja« (generalka) Najmanj 24 ur pred konferenco moramo sogovornike novinarjev pripraviti na nastop. Skupaj odigramo namišljeno novinarsko konferenco. Poleg vsebine je zelo pomemben tudi način povedanega, zato se moramo na nastop dobro pripraviti. Snemanje Novinarsko konferenco lahko posnamemo in kritično ocenimo, kaj smo storili dobro in kaj moramo popraviti.

79

8. Vabila novinarjev na zdravstvene izobraževalne dogodke (za lažje sodelovanje v primeru bioterorizma)

Povabite lokalne medije na dogodke, ki jih organizirate, tako da se bodo spoznali s ključnimi ljudmi v vaši organizaciji. Povejte jim , kaj od njih pričakujete in kaj vas skrbi, če bi prišlo do krizne situacije. Pojasnite cilje in naloge, ki se si jih zadali v takih primerih. Medijem posredujete gradiva z osnovnimi informacijami s področja javnega zdravja ob morebitnih kriznih situacija. Poleg tega jih seznanite s ključnimi izzivi v javnem zdravju in jim povejte, da ste jim v kriznih situacijah zaupate in računate na njihovo sodelovanje. Številne zdravstvene ustanove in ustanove, ki se poleg njih prve odzovejo na ob pojavu bioterorizma in drugih izrednih situacij, pogosto povabijo novinarje na svoje delavnice in treninge za usposabljanje zdravstvenega osebja. Na tak način se bistveno poveča učinkovitost poročanja med samim dogodkom, poleg tega pa novinarji lahko javnosti tudi posredujejo informacije, kako se odgovorne ustanove pripravljajo na morebitne izredne razmere. Javnost se bo ob samem dogodku bolj kooperativno odzivala, če bo obveščena o vaši pripravljenosti in bo točno vedela, kaj lahko od vas pričakuje. 9. Priročnik najpogostejših vprašanj in odgovorov Priročnik najpogostejših vprašanj in odgovorov pripravimo za različne medijsko zanimive priložnosti (novinarsko konferenco, krizno situacijo idr.). Uporaben je ker:

o prvič, zajema nabor vprašanj , ki jih lahko pričakujemo od novinarjev o drugič, poenoti informacije, ki jih različni govorci posredujejo javnosti o tretjič, ima poleg interne tudi širšo uprabno vrednost, saj ga lahko

uporabljamo kot razlagalno gradivo za novinarje. Priročnik je sestavljen iz dveh delov:

o splošni; vsebinsko v marsičem spominja na osebno izkaznico – gre za nabor vprašanj, ki zadevajo poslovanje organizacije. Ta del priročnika ponavadi ostane nespremenjen daljše časovno obdobje.

o specifični; namenjen je aktualnim temam, zato so potrebne sprotne spremembe

10. Novinarska mapa Osnovni sestavni deli novinarske mape so:

o osebna izkaznica organizacije, o fotografije (govorcev), o pripomočki za novinarje (pisalo, blok, »druge pozornosti«), o aktualno razlagalno gradivo, o aktualno sporočilo za javnost, o promocijske in predstavitvene tiskovine (letaki, zloženke, predstavitvena

brošura, letno poročilo idr.).

80

11. Spletno novinarsko središče Ker je spletno novinarsko središče zasnovano za specifično javnost, je tudi povsem prilagojeno zahtevam in pričakovanjem novinarjev. Prav to orodje je izredno pomembno v kriznih situacijah, ko je bistvena hita in pravilna odzivnost. Ločimo odprto (novinarji imajo takojšen dostop do informacij) in zaprto (novinar mora zaprositi za registracijsko geslo) spletno novinarsko središče. Osnovno spletno novinarsko središče:

o podatki o podjetju (vodstvo, kontaktne osebe), o sporočila za javnost

- zadnja sporočila - arhiv po mesecih - iskalnik po ključnih besedah

o fotografije o najpogostejša vprašanje in odgovori nanje.

12. Spremljanje in analiza medijskih objav Uspešno izvajanje odnosov z mediji je odvisno tudi od tega, kako dobro smo seznanjeni z obsegom in vsebino medijskega poročanje o nas. Celovita medijska obveščenost se začne z rednim in načrtovanim spremljanjem medijev, ki mu pravimo tudi kliping. Pomembno je, da znamo na podlagi analize klipinga pravočasno zaznati opozorilna znamenja in se nanje tudi odzvati. 13. Medijski priročnik Medijski priročnik naj bi zajemal vsaj naslednje vsebinske sklope:

o uvod: opredelitev zakaj je pomemben in zakaj smo se ga odločili izdelati, o organiziranost odnosov z mediji v organizaciji: jasno predstavimo, kako

deluje informacijski tok znotraj naše organizacije, kadar kdorkoli pride v stik z novinarjem; oddelki in ljudje v njih, ki skrbijo za urejenost tega področja, morajo biti znani vsem, prav tako odgovornost posameznikov v oddelku za odnose z mediji,

o objavljive in neobjavljive teme: v priročniku moramo jasno zapisati, o katerih temah se je mogoče pogovarjati z novinarji in katere so strateške oz. poslovne narave ter kot takšne niso primerne za objavo (npr. poslovna skrivnost),

o govorec/govorci organizacije: navedemo jih poimensko in za vsakega pripišemo, za katera področja je novinarjem pristojen dajati informacije,

o orodja odnosov z mediji: naštejemo orodja, ki jih uporabljamo pri odnosih z mediji ter njihovo namembnost,

o javno nastopanje: koristni napotki za govorce (obleka, obnašanje, odziv), kadar so v stiku z novinarji,

o odnosi z mediji v kriznih razmerah: opredelimo morebitne krizne razmere in določimo, kako bomo v njih ravnali,

o priloge: najrazličnejše uporabne informacije, npr. mediji iz. avtorji s katerimi največ sodelujemo.

81

Glavni vir: Verčič D., Zavrl F., Rijavec P.; (2002) Odnosi z mediji, stran 72-125, GV Založba, Ljubljana Viri:

- Reynolds B.; (2003???) Crisis and Emergency Risk Communication, CDC (www.phf.org/bookstore) - http://www.omafra.gov.on.ca/english/research/risk/crcpm.htm (Ontario, Crisis

Response and Communication Planning Manual) - http://www.hillandknowlton.ca/crisis/crisis_internet2000.htm (Hill & Knowlton, Crisis Management & the Internet)

82

http://www.phf.org/bookstore

http://www.omafra.gov.on.ca/english/research/risk/crcpm.htm

http://www.hillandknowlton.ca/crisis/crisis_internet2000.htm

ZAKLJUČEK V projektu smo se osredotočili na agense, ki po razvrstitvi Centra za nadzor bolezni v Atlanti, sodijo v A skupino. Za povzročitelje skupine A je značilno, da predstavljajo največjo grožnjo človekovemu zdravju zaradi možnosti hitrega širjenja, zaradi velike patogenosti in težav pri njihovi razpoznavi. Za agense skupine A smo izdelali epidemiološke ukrepe, ki v primeru uporabe bioterorističnega agensa zagotavljajo preprečevanje izbruha bolezni oz. širjenja bolezni. Pri izdelavi ustreznih epidemiološki ukrepov se je izkazalo, da naša zakonodaja črnih koz ne obravnava kot karantenske bolezni. Menimo, da bi bilo nujno spremeniti Zakon o nalezljivih bolezni in črne koze opredeliti kot karantensko bolezen. Nasprotna pa je situacija pri kugi, kjer bi morda veljalo omejiti karanteno le na tiste kontakte bolnikov s pljučno kugo, ki odklanjajo antibiotično profilakso. Pri obolelih z Ebolo, vročico Lassa, ter Marburg hemoragično vročico, se svetuje namestitev v sobi s podlakom. V Sloveniji v nobeni bolnišnici ni na voljo sobe s podtlakom, zato menimo, da bi morali nemudoma pristopiti k reševanju omenjene problematike. Opisani so potrebni zaščitni in samozaščitni ukrepi za osebe prvega kontakta. Izrednega pomena je, da se v državi zagotovi ustrezne količine potrebnih zaščitnih sredstev, zlasti še to velja za skafandre z lastnim virom zraka. Pripravljen priročnik Učinkovito komuniciranje z mediji v primeru izrednih razmer oz. bioterorističnega napada je potrebno ustrezno predstaviti oz. pripraviti promocijsko gradivo (zloženka, spletna stran…). V primeru suma na bioteroristični napad je potrebno ustrezno, kakovostno in hitro ukrepanje, ki pa je možno samo s skupnim nastopom vseh vpletenih služb. Zavedati se moramo, da je vsak bioteroristični napad drugačen od prejšnjih. Zato potrebnih ukrepov ne moremo vnaprej predvideti do zadnje potankosti. Izrednega pomena je dobra koordinacija ukrepov ob samem dogodku, prav tako pa tudi dobro strokovno svetovanje.

83

Tabela 3: PREGLEDNA TABELA lastnosti agensov in potrebnih zaščitnih ukrepov

ČRNE KOZE virus variola majorvariola minor 4 ljudje - kontaktna

- s kužnimi kapljicami v prostoru- aerosolni oblak,

- samomorilni bolniki NE DA12-14 dni (7-17 dni) – v dobi inkubacije oseba ni kužna

DA

ANTRAKS /Vranični prisad bakterija Bacillus

anthracis 3govedo,

koze, ovce

Kožna oblika:- kontakt z okuženo živaljo, volno ali drugimi živalskimi izdelki,- piki muh, ki se hranijo z okuženo živaljo

Črevesna oblika: - z zaužitjem termično slabo obdelanega mesa okužene živali

Pljučna oblika: - pri vdihavanju infekt.spor/aerosola

prah s sporamiaerosol DA redek spore v zemlji

- već desetletij 1-7 dni (1-60 dni) DA

KUGA bakterija Yersinia pestis 3 glodalci in

njihove bolhe

- z dotikom, ugrizom ... okužene živali,- z uživanjem kontaminirane hrane (mesa)- aerogeno

aerosol,okužene bolhe,okuženi glodalci

Bubonska oblika - običajno NE,razen če pridemo v kontakt

z gnojem iz zagnojenih bubonovPljučna oblika - DA

primarna pljučna kuga:1-4 dni

bubonska ali septikemična: 1-7 dni

ni več na tržišču

EBOLA HEMORAGIČNAVROČICA

virus Ebola virus 4 ni znanni znano - verjetno preko okužene krvi, telesnih izločkov, organov, sperme

aerosol,vektorji DA DA 2-21 dni NE


virus Marburg virus 4 ni znan aerosol,

vektorji DA DA 3-9 dni NE

VROČICA LASA virus Lassa fever

virus 4glodalci

predvsem podgane,aerosol z iztrebki okuženih živali

aerosolvektorji DA 6 - 21 dni NE

BRUCELOZA bakterija

Brucella melitensis,B. abortus,B. suis,B. neotomae

3

- skozi poškodovano kožo ob neposrednem stiku z okuženo živalja ali izločki- z vdihavanjem, aerogeno- z uživanjem nepasteriziranega mleka ali ml. izdelkov- preko očesne veznice- s prenosom z matere na plod

aerosol DAprenos z direktnim kontaktom ni

dokazan - možen je spolni prenos

visoka 1-2 meseca (5-60 dni) NE

TULAREMIJA bakterija Francisella tularensis 2 zajci, klopi

Preko:kože, sluznic, prebavil ali pljuč(inhalacija, hrana ali voda,kontakt, klopi)

aerosol DA NE 3-4 dni (1-21 dni) NE

Q MRZLICA bakterija Coxiella bumettii 3

divje in domače živali (zlasti drobnica, mačke in psi)

- z neposrednim stikom z bolno živaljo,- z vdihavanjem aerosolov,- s pitjem kontaminiranega mleka,- s prenosom z matere na plod- s transfuzijo krvi

aerosol DA NE(opisan je le en primer) visoka 2-3 tedne NE

MELIOIDOZA/ Smrkavost bakterija

Burkholderia mallei in psevdomallei,(Psevdomonas pseudomallei)-Whitmoreov bacil

3 z okuženo zemljo, vodo ali različnimi vrstami živali

z aspiracijo ali zaužitjem okužene vode ali inhalacijo prahu okužene zemlje

aerosol,preko kože DA

ni dokazana - opisana sta dva primera okužbe s

spolnim odnosom2 dni do nekaj let NE

BOTULIZEM bakterija - toksin Clostridium botulinum 2 prisoten povsod

- z uživanjem okužene hrane- z okužbo rane,- s kolonizacijo črevesa (dojenčki)

aerosol,okužena hrana NE

Pri zastrupitvi s hrano: 12 do 16 urpri okužbi hrane: 4 do 14 dni

NE

Obolenje Možnost prenosaz bolnika na zdravo oseboPovzročitelj Razvrstitev

po 93/88/EEC Rezervoar Možnost okužbe Verjetna pot prenosa ob bioterorist. napadu Zoonoza Obstojnost

v okolju Inkubacijska doba Vakcinacija

Tabela 3: PREGLEDNA TABELA lastnosti agensov in potrebnih zaščitnih ukrepov

ČRNE KOZE

ANTRAKS /Vranični prisad

KUGA

EBOLA HEMORAGIČNAVROČICA


VROČICA LASA

BRUCELOZA

TULAREMIJA

Q MRZLICA

MELIOIDOZA/ Smrkavost

BOTULIZEM

ObolenjeBolnik: Zdravstveno osebje: Osebe 1. kontakta

-

DA- poleg standardne

še kapljična,- zaželena namestitev

v sobi s podtlakom

DAzaradi izkoreninjenosti se po Zakonu o nalezljivih boleznih

ne smatra kot karantenska bolezen; potrebna je sprememba zakonodaje

zaščitna kirurška maska

maska N 95 oz. FFP3zaščita za oči

rokavicehalja

pokrivalo za čevlje

skafander(lasten vir zraka!)

10 minutna izpostavljenost:40% etilnemu alkoholu,

30% izopropilnemu alkoholu

avtoklaviranje ali

incineracija

antibiotik 60 dni:ciprofloksacin, doksiciklin ali amoksiciklin- pri inhalacijski izpostavitvi le ciprofloksacin

pljučna oblika: DA NE -

rokavicehalja

pri pljučni obliki: maska FFP3


za vegetat. obliko:- 1200 ppm klor (2 uri)- 70% etanol (18 ur)

- 2%glutaraldehid (30 minut)za spore:

- sterilizacija- avtoklaviranje

- sežig- 3% perocetna kislina

- 2400 ppm klor (30 min)- 4%formaldehid (45 min)- 2% glutaraldehid (2 uri),

4% (30 min)

doksiciklin (alternativa ciprofloksacin)tetraciklin,sulfonamidi,kloramfenikol

DA DA zaščitna kirurška maskarokavice

haljamaska FFP3


- klorov dioksid (15 sec)- 100 ppm klor (5min, 20C) sežiganje

DAzaželena namestitev v sobi s podtlakom

DA zaščitna kirurška maska

maska N95 oz. FFP3,halja,

rokavicezaščitna očala,zaščita za obraz


0,5% Na hipoklorit ali0,5% fenol v detergentu

+toplotna sterilizacija

(avtoklav, incinerator)



maska N95 oz. FFP3halja,



0,5% Na hipoklorit ali0,5% fenol v detergentu



Za osebe v tesnejšem stiku z bolnikom ribavirin



maska N95 oz. FFP3,halja,



0,5 Na hipoklorit0,5 fenol v detergentu



-pri lezijah in delu z izločki

- rokavice

zaščitni kombinezon s kapucomaska N95 oz. FFP3

zaščita obrazarokavice

gumijasti škornji

Le po morebitnem neposrednem stiku z bolnikovo krvjo, teles. tekočinami, izločki sledi poekspozicijska zaščita z antibiotiki (oralno - 14 dni):- odrasli doksiciklin ali ciprofloksacin- otroci amoksicilin ali ciprofloksacin


- rokavice



gumijasti škornji


- rokavice



gumijasti škornji

0,05 hipoklorit,5% peroksid


- rokavice



gumijasti škornji

NE NE - -

v primeru aerosola:kombinezon

rokavicegumijasti škornji

klorovi preparati

kontaminirano hrano moramo

detoksicirati s kuhanje preden jo zavržemo

Potrebna posebna zaščitna sredstva v primeru bioterorističnega napada Odstranjevanje kužnih odpadkov

Primerna dezinfekcijska sredstvaKemoprofilaktična zaščita Izolacija

bolnika Karantena

zakljuČno poroČilo o rezultatih opravljenega ... · pripravljen priročnik učinkovito...

Documents