zaščita in reševanje

Zaščita in reševanje

NADALJEVALNI TEČAJ ZA GASILCA

Predavatelj: Anej Puklavec

Vsebina

• Ogroženost zaradi naravnih in drugih nesreč:

• naravne nesreče,

• druge nesreče,

• industrijske nesreče.

• Naravne in druge nesreče v požarnem okolišu

PGD.

• Informacijski sistemi o naravnih in drugih

nesrečah.

Nesreče

Naravne in druge nesreče v Sloveniji:

• Nesreče, ki se pojavljajo zelo pogosto, posledice so

lokalno omejene, prizadenejo predvsem

posameznika.

• Nesreče, ki se pojavljajo poredko, posledice so

obsežne in onemogočijo delovanje bistvenih delov

družbe (rušilni potres, poplava, vihar in podobno).

• Nesreče, ki se dogajajo poredkoma in neposredno

vplivajo na socialno strukturo in imajo zelo hude

posledice (jedrske nesreče).

Potres

Potresi

• Potresi so posledica nenadnih premikov nekje v

notranjosti Zemlje (hipocenter) in se širijo na površje

(epicenter).

• Potrese delimo v tri skupine:

• šibak potres, ki doseže do IV. stopnje EMS,

• močnejši potres, ki doseže V. in VI. stopnjo EMS,

• rušilni potres doseže VIII. ali višjo stopnjo po EMS.

Potres

Potres

• Ukrepi za preprečevanje posledic potresa:

• Potresno odporna gradnja.

• Sistematično spremljanje in proučevanje potresov.

• Izdelava programov potresne sanacije.

• Izdelava programov varstva kulturne dediščine.

• Krepitev pripravljenosti za zaščito, reševanje in

pomoč (dopolnjevanje načrtov, usposabljanje in

opremljanje).

Poplava Poplava je naravni pojav, ki nastane zaradi izredno močnih padavin ali

naglega taljenja snega ali medsebojnega skupnega delovanja. Do

poplavljanja lahko pride tudi zaradi zajezenega odtoka na kraških

poljih, zaradi zajezitev, povzročenih s snežnim ali zemeljskim

plazom, zaradi delovanja hudournikov, zaradi naravnega posedanja

tal ali posedanja, povzročenega z gospodarsko dejavnostjo, zaradi

padavin in istočasnega taljenja snega na zamrznjeni podlagi, dviga

gladine podtalnice ali zaradi visoke morske plime. Posebna vrsta

poplav, ki so značilna za kraški svet Slovenije, so kraške poplave.

Nastopajo na kraških poljih, kadar je dotok na kraško polje večji kot

podzemni odtok prek požiralnikov. K pojavu poplav vse bolj

prispevajo tudi človekovi posegi v naravo.

Poplava

Pospešena urbanizacija, posegi na vodna zemljišča,

zasedba poplavnega prostora in prostora za razlivanje

visokih voda ter zmanjševanje visokovodnih konic na eni

strani, poleg tega pa tudi globalne vremenske

spremembe močno povečujejo poplavno ogroženost

območjih ob naših vodotokih. Pri tem je povsem prezrto

dejstvo, da se s še tako obsežnimi tehničnimi ukrepi ni

možno zagotoviti absolutne varnosti pred poplavo.

Poplava

Nadaljevalni tečaj za gasilca Zaščita in reševanje

Varnost pred poplavami je zbir različnih aktivnosti, ki poleg

tehničnih ukrepov

obsega tudi druge ukrepe, kot so:

usmerjanje gradnje poselitve in drugih objektov, na katerih

je lahko velika škoda,izven poplavnih območij,

alarmiranje in opozarjanje na nevarnost poplav,

evakuacija prebivalstva in premoženja,

zavarovanje pred škodo, ki jo povzročajo poplave,

če naštejemo le najbolj pogoste in znane.

Poplava


Poplave so ene izmed prevladujočih naravnogeografskih

preoblikovalcev pokrajine v ravninsko-nižinskih predelih in

neposredno vplivajo na namembnost prostora in rabo tal.

V Sloveniji poplave ogrožajo več kot 300.000 ha površin

ali 15 % vsega ozemlja države. Okrog 30 obsežnih

poplavnih območij je v razširjenih delih dolin, zelo so

ogrožena tudi območja vzdolž hudourniških rek in potokov.

Manj obsežne so poplave, ki nastanejo zaradi plimovanja

morja ter kraške poplave.

Poplava


Poplave so najpogosteje pojavljajo v jesenskem in

spomladanskem času in jih najpogosteje povzročajo obilica

padavin, siloviti nalivi, pred pojavom ekstremnih padavin pa

so tla že zelo namočena, zamrznjena ali pa so po svoji

geološki sestavi slabo propustna. Za Slovenijo je značilna

prevlada močno razčlenjenega hribovitega sveta in

vododržne hribine, ki pospešujejo hiter odtok vode v doline

in kotline.

Poplava


Ločiti moramo običajne in redne poplave, ki se pojavljajo

skoraj vsako leto, poplave s povratno dobo 10 do 20 let in

katastrofalne poplave s povratno dobo 100 in več let, tako

imenovane katastrofalne poplave. Poplavna ogroženost

je odvisna od višine poplavnega vala, hitrosti toka vode,

onesnaženja, erozije dna in brežin struge, naplavljanja

plavin in trajanja poplave.

Poplava


Poplave lahko ogrožajo človeška življenja in materialne

dobrine neposredno ali posredno, zaradi poškodb

objektov in naprav, poškodb ali porušitve mostov in druge

prometne infrastrukture, poškodb na električnih, plinskih in

drugih napeljavah in podobno. Poleg poškodb povzročajo

poplave tudi psihično prizadetost in izgubo človeškega

življenja, najpogosteje zaradi utopitev.

Poplava


Ogroženost poplavnega sveta se kaže v njegovi izrabi.

Tam, kjer so poplave reden pojav tudi danes naletimo na

travnike, pašnike in logove, ki so najgospodarnejša izraba

tal v takšnih razmerah. Tudi v Sloveniji smo na poplavnih

območjih spreminjali travnike in pašnike v obdelovalne

površine, ponekod pa so poplavna področja tudi pozidali.

Poplava


Za Slovenijo so značilni naslednji tipi poplav:

nižinske poplave

hudourniške poplave

poplave na kraških poljih

poplave morja

Poplava


Naša glavna in najobsežnejša poplavna območja so v

nižinsko-ravninskih predelih severovzhodne in

subpanonske Slovenije, v predalpskih dolinah in kotlinah,

ki odmakajo Šavrinsko gričevje in hribovje. Najnižje

obrečne ravnice ob Ledavi, Muri in Ščavnici prekrivajo

obsežna poplavna območja. Drava pod Mariborom je

obdana s prostranim poplavnim svetom, tudi vsi njeni

pritoki na široko preplavljajo kmetijsko zemljo (Pesnica,

Polskava, Dravinja). Z regulacijo Savinje in njenih

pritokov se je korenito spremenila namembnost

poplavnega sveta. Poplavne in povodenjske vode

zajemajo znatne površine kmetijske zemlje v spodnjem

Posavju.

Poplava


Vzhodna in osrednja Dolenjska z Belo krajino ima več

manjših poplavnih predelov ob Kolpi, Krki, Temenici,

Mirni in ob njihovih pritokih. Ljubljansko barje, ki je na

meji med alpskim in dinarskim gorskim sistemom, je

naše najobsežnejše poplavno območje.

Toča

• Toča je padavina v trdnem stanju, ki nastaja v

oblakih v obliki ledenih kroglic.

• Velikost zrna toče so lahko premera do 1 cm,

redkeje 2 do 3 cm, zelo redko pa tudi več.

• Drobna toča povzroča škodo na poljščinah,

debelejša pa tudi na strehah objektov in

avtomobilov ter na okenskih steklih.

Žled

• Žled je zaledenela oblika padavin na tleh. To je

enolična prevleka ledu, ki se lepi na predmete in

na zemeljsko površino.

• Žled nastane takrat, ko se v nižinah zadržuje

hladen zrak v višinah pa topel zrak.

• Iz oblakov pada dež, ki na zemlji hipoma

zmrzne.

• Na predmetih nastane enolična prevleka ledu.

• Zaradi teže ledu se lomijo veje ali trgajo

električne žice.

Spomladanske pozebe

• Spomladanske pozebe povzročajo

spomladanske ohladitve, ki jih prinašajo

kratkotrajni in nenadni vdori hladnega zraka.

• Prizadenejo manjša izpostavljena območja kot

so doline ali tla pobočij.

Veter

• Veter je naravno gibanje zraka.

• Veter povzročijo neenakomerno razporejene

zračne plasti z različnimi temperaturami in

različnim tlakom.

• Burja piha s sunki, ki presegajo hitrost 200 km/h.

• Veter povzroča škodo v kmetijstvu in na

zgradbah.

Visok sneg

• Sneg je padavina v trdnem stanju, ki nastaja iz

ledenih kristalov v oblakih.

• Za nesrečo štejemo večje količine snežnih

padavin, ki povzročajo škodo s tem da

onemogočajo redni promet, otežujejo preskrbo,

poškodujejo in porušijo strehe in šibkejše

stavbe, trga električne in druge vode, lomi drevje

v sadovnjakih in gozdovih.

Visok sneg

• Ukrepi za zmanjšanje posledic visokega snega:

• Sprotno odstranjevanje snega iz streh objektov, cest,

električnih vodov in drevja.

• Čiščenje kanalizacijskih odprtin, da ob topljenju snega

voda lahko odteka vanje.

Suša

• Suša je izredno stanje v naravi, ki nastane

zaradi dolgotrajnega pomanjkanja vode v neki

pokrajini.

Erozija tal

• Erozija je premikanje prsti zaradi vetra, vode,

ledu, gravitacije ali delovanja živih organizmov,

ki spreminjajo obliko zemeljskega površja.

• Erozija poteka v treh stopnjah:

• Delci prsti se ločijo od podlage.

• Voda, veter in drugi pojavi jih prenesejo na drugo

lego.

• Na novi lokaciji ostanejo kot odloženi material.

Erozija tal

• Erozija je pogostejša na obdelanih površinah z

večjim naklonom površja in tam kjer zasajene

kulture prsti ne pokrivajo sklenjeno.

• Na pojav erozije vpliva zlasti vrsta prsti, naklon

površja in padavine.

• Pomembna dejavnika sta tudi vrsta zasajene

kulture in način obdelovanja zemljišča.

Zemeljski plaz

• Zemeljski plazovi nastajajo največkrat na strmih

pobočjih, če je povezava med zgornjimi in

spodnjimi plastmi zemlje šibka.

• Dež ali snežnica namočijo zgornjo plast zemlje,

da postane težka, voda oslabi tudi vezi in tako

omogoči, da začne vrhnja plast drseti v dolino.

• Zemeljski plaz je nevaren za vse objekte, ki

stojijo na plazovitem terenu.

Zemeljski plaz

• Znaki, ki opozarjajo na nevarnost zemeljskega

plazu:

• Razpoke v zemlji.

• Gubanje vrhnjega sloja zemlje.

• Razpoke na objektih.

• Nagnjeno drevje.

• Glasno pokanje korenin in drevja, ki se nagiba.

Zemeljski plaz

• Plazenje tal največkrat povzroči človek s posegi

v naravo. Posegi, ki lahko povzročijo plaz so:

• Sprememba tipa vegetacije.

• Sprememba višine podzemne vode.

• Občasno nihanje vode v podzemnih jezerih.

• Sprememba oblike brežine z izgradnjo zgradb.

• Sprememba obremenitve tal.

Zemeljski plaz

• Hitrost pomikanja zemeljskega plazu je odvisna

od:

• Naklona brežine. Čim večji je naklon večja je

verjetnost, da se bodo kamenine, zemljine ali hribine

začele premikati.

• Sestave hribine.

• Vsebnosti vode v hribini.

• Površinske obremenitve.

Zemeljski plaz

• Sanacija plazu:

• Preusmeritev dotokov površinskih vod.

• Odvajanje vod (drenažni jaški).

• Zaščita objektov z opaži.

• Zaščita površine od delovanja sonca, vetra in dežja.

Snežni plaz

• Snežni plaz nastane, če so v snežni odeji plasti

le rahlo povezane in se zgornja plast odtrga in

zdrkne po pobočju navzdol.

• Snežni plaz lomi drevje, poruši hiše, zasuje

ceste in ogroža človeška življenja.

• Poznamo tri značilna območja plazu:

• Območje kjer se snežni plaz utrga.

• Območje gibanja plazu.

• Območje odlaganja (kjer se plaz ustavi).

Snežni plaz

• Varnostni ukrepi:

• Izogibanje strmih gladkih pobočij.

• Da ne hodimo preko gladkih pobočij.

Nalezljive bolezni

• Nalezljive bolezni so vse tiste, ki se hitro

prenašajo pri človeku, živalih ali rastlinah.

• Prenos je možen s hrano, vodo, na dotik, z

izločki ali piki.

• Epidemija – nalezljiva bolezen pri ljudeh.

• Epizootija – nalezljiva bolezen pri živalih.

• Epifitija – nalezljiva bolezen rastlin.

• Pandemija – bolezen zavzame več držav ali

kontinentov.

Požari

• Požari na objektih:

• stanovanjski objekti,

• javni objekti,

• obrtne delavnice in trgovine,

• industrijski objekti.

• Požari v naravnem okolju:

• na travnikih in pašnikih,

• v gozdu,

• na smetiščih in neurejenih deponijah.

Tehnične nesreče

• Tehnične nesreče:

• nesreče v rudnikih,

• porušitve jezu ali vodnih pregrad,

• nesreče z nevarnimi snovmi,

• nesreče s prometnimi sredstvi na cestah, železniške

nesreče, nesreče na rečnem ali pomorskem prometu,

letalske nesreče,

• nesreče na žičnicah,

• nesreče v prostem času.

Druge nesreče

• Druge nesreče so:

• nepredvidena migracija prebivalstva,

• množično nasilje (nogometni stadioni),

• neposredna vojna nevarnost,

• vojaški napad.

Požarni okoliš PGD


PGD delimo na:

• Naravne in druge nesreče, ki se lahko zgodijo v

vsakem požarnem okolišu (potres, veter, požar …).

• Naravne in druge nesreče, ki so specifične za

določen požarni okoliš ( plazovi, rudniške nesreče,

nesreče na žičnicah, letalske nesreče …).


• Seznam naravnih in drugih nesreč v požarnem

okolišu PGD izdelamo na podlagi

• Lastnih statističnih podatkov.

• Upoštevati moramo najmanj deset letne statistične

podatke.

• Upoštevamo tudi vse tiste nesreče, ki se lahko

zgodijo in v statistiki niso zajete.

• Upoštevati moramo tudi vse tiste nesreče, ki se

zgodijo izven našega okoliša in imajo posledice v

našem požarnem okolišu.



PGD lahko določimo tudi na podlagi:

• Statističnih podatkov Uprave RS za zaščito in

reševanje.

• Podatkov državnih agencij in zavodov (ARSO…).

• Ocene ogroženosti požarnega okoliša.

Informacijski sistem

• Informacijski sistemi o naravnih in drugih

nesrečah:

• informacijski sistem za obveščanje,

• informacijski sistem za vodenje evidenc,

• informacijski sistem za poročanje – SPIN,

• informacijski sistem o nevarnih snoveh.


• S pomočjo informacijskega sistema podatke:

• zbiramo, obdelujemo, arhiviramo in posredujemo.

• Uporabniki informacijskega sistema

• Enote zaščite, reševanja in pomoči.

• Zunanje inštitucije na področju zaščite in reševanja.

• Strokovnjaki za načrtovanje, razvoj in vzdrževanje

informacijskega sistema.


• Informacijski sistem za obveščanje.

• Temeljne naloge sistema so:

• Zbiranje, obdelava in posredovanje podatkov.

• Obveščanje in alarmiranje prebivalcev.

• Obveščanje in aktiviranje izvajalcev nalog zaščite,

reševanja in pomoči.

• Obveščanje in aktiviranje pristojnih organov vodenja.


• Opazovanje, obveščanje in alarmiranje se izvaja

na podlagi:

• Obvestil prebivalcev, organizacij, gasilcev, jamarjev,

gorskih reševalcev, potapljačev, gozdarjev, lovcev,

letalskih klubov in podobno.

• Obvestil opazovalnih in nadzornih služb za

spremljanje meteoroloških, hidroloških, ekoloških,

seizmoloških in drugih razmer.

• Opazovanj služb za nadzor zračnega prometa.

• Mednarodne izmenjave podatkov in informacij.

Centri za obveščanje

• Center za obveščanje Republike Slovenije.

• Regijski centri za obveščanje.

• Območni centri za obveščanje:

• območni centri se aktivirajo in delujejo le ob večjih

naravnih in drugih nesrečah ter v vojni.

• Klicna številka centra za obveščanje je 112.

Alarmiranje

• Alarmiranje se organizira kot enoten sistem

javnega alarmiranja.

• Alarmiranje se izvaja na podlagi preverjenih

obvestil ali na zahtevo poveljnikov CZ ter drugih

organov vodenja.

• Prebivalce se z alarmiranjem opozarja samo

takrat, če prebivalcev ni mogoče opozoriti na

drug način.

Alarmiranje

Znaki za alarmiranje:

• Opozorilo na nevarnost – enoličen zvok sirene, ki

traja dve minuti – se uporablja za napoved bližajoče

se nevarnosti visoke vode, požara, ekološke nesreče

in drugih nesreč.

• Neposredna nevarnost – zavijajoč zvok sirene, ki traja

1 minuto – se uporabi ob nevarnosti poplave, večjem

požaru, radiološki in kemični nevarnosti, nevarnosti

vojaškega napada ter ob drugih nevarnostih.

Alarmiranje

• Znaki za alarmiranje

• Konec nevarnosti – enoličen zvok sirene, ki traja 30

sekund – se obvezno uporabi po prenehanju

nevarnosti, zaradi katere je bil dan znak za

neposredno nevarnost.

• Preizkus siren – enoličen zvok sirene, ki traja 30

sekund – se opravlja vsako prvo soboto v mesecu ob

12 uri.

Alarmiranje

• Posebna znaka za alarmiranje

• Nevarnost nesreče s klorom – zvok sirene, ki traja

100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-

sekundni enoličen zvok sirene in 30-sekundni

zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v

okolje.

• Neposredna nevarnost poplavnega vala – zavijajoč

zvok sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali

zvoka sirene z vmesnimi 4-sekundnimi premori, se

uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu

vodne elektrarne.


Na območjih občin Brežice, Krško in Sevnica ter Hrastnik in Trbovlje velja

poseben znak za alarmiranje ob neposredni nevarnosti nesreče s klorom.

2a. NEPOSREDNA NEVARNOST NESREČE S KLOROM - zvok sirene, ki traja

100 sekund: 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, 40-sekundni enoličen zvok sirene

in 30-sekundni zavijajoč zvok sirene, se uporabi ob uhajanju klora v okolje.

Uporabite osebna zaščitna sredstva. Takoj se umaknite v višje kraje v smeri proti

vetru.

Posebni znak se uporablja na območjih občin Brežice, Krško, Sevnica, Hrastnik

ter Trbovlje.


2b. NEPOSREDNA NEVARNOST POPLAVNEGA VALA - zavijajoč zvok

sirene, ki traja 100 sekund: 4-sekundni intervali zvoka sirene z vmesnimi 4-

sekundnimi premori, se uporabi ob prelivanju ali porušitvi pregrade na jezu

vodne elektrarne.

Takoj zapustite ogroženo območje in se umaknite nad označeno raven, ki jo

lahko doseže poplavni val.

Posebni znak se uporablja na območjih občin Muta, Vuzenica, Podvleka-

Ribnica ter Radlje ob Dravi.


Informacijski sistem za vodenje evidenc:

• Program vulkan:

• zbiranje podatkov o gasilskih organizacijah,

• zbiranje podatkov o članstvu v gasilskih organizacijah,

• zbiranje podatkov o opremljenosti gasilskih enot,

• zbiranje podatkov o opravljenih nalogah.


• Informacijski sistem za poročanje “SPIN”.

• Prvo poročilo o dogodku izdela center za

obveščanje kjer določi:

• lokacijo intervencije in aktivirane enote.

• Poročilo vodje intervencije, kjer vpiše:

• sodelujoče gasilce,

• uporabljeno opremo,

• količino gasilnih sredstev,

• potek intervencije.

Razlaga kratic

• V predstavitvi imajo kratice naslednji pomen:

• URSZR – Uprava republike Slovenije za zaščito in

reševanje,

• ZIR – zaščita in reševanje,

• ZRP – zaščita, reševanje in pomoč,

• VNDN – varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,

• CZ – civilna zaščita,

• GZ – gasilska zveza,

• PGD – prostovoljno gasilsko društvo.


VPRAŠANJA?

zaščita in reševanje

Documents