zaščita knjižničnega gradiva
DESCRIPTION
Zaščita knjižničnega gradiva. Jana Kolar Jasna Malešič. Tekst tečaja. www.infosrvr.nuk.uni-lj.si/jana/tecaj/tecaj.html. Vsebina tečaja. Razvoj pisne podlage, črnil in knjižne oblike papirus pergament papir Vzroki razgradnje in priporočeni pogoji hranjenja Papir sestava vzroki poškodb - PowerPoint PPT PresentationTRANSCRIPT
Zaščita knjižničnega
gradivaJana Kolar
Jasna Malešič
Tekst tečaja
www.infosrvr.nuk.uni-lj.si/jana/tecaj/tecaj.html
Vsebina tečaja
Razvoj pisne podlage, črnil in knjižne oblike• papirus• pergament• papir
Vzroki razgradnje in priporočeni pogoji hranjenja1. Papir• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje papirja• osnovna pravila za delo s knjigami
Vsebina tečajaVzroki razgradnje in priporočeni pogoji hranjenja
2. Magnetni nosilci zapisov• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje magnetnih nosilcev
3. Gramofonske plošče• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje gramofonskih plošč
4. Fotografsko gradivo• sestava• vzroki poškodb• priporočila za hranjenje fotografskega gradiva• materiali, v katerih hranimo fotografsko gradivo
Risbe iz jame Lascaux (ca. 30 000-18 000 pr.n.š.)
Zemljevid Babilona iz ca. 600 pr.n.š.
Papirus (detajl) iz okoli leta 300 pr. n. š.
Knjiga mrtvih. Egypt, ca. 332-30 BCE
Zvitki papirusa
Slika iz Pompejev
Izdelovalec pergamenta
V skriptoriju
Bogato iluminiran pergamentni kodeks, 1563
Skriptorij
Pergamentni zvitek (8 stol.)
Hranjenje gradiva na pergamentu
• Pergament je izjemno občutljiv na vlago
• Hranimo ga na RH višji od 50% (ter nižji od 60%), da mu ohranimo gibkost
Vezava (14. stol.)
Vezava (konec 15. stol)
Izdelava papirja na kitajskem
PapirStruktura papirja
Vodni znak
Tuš, črnila
• Tuš (t.i. mandarinsko črnilo) so pričeli izdelovati Kitajci v 3. tisočletje pr.n.št
• ogljik, lepilo, voda
• Uporabljali so ga tudi Egipčani, Grki, Rimljani
• Od 12.-začetka 20. stoletja železo-taninsko črnilo
• Anilinska barvila
Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta
Sestavina železo-galne tinte
hrastove šiške vitriol gumi arabikum
Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta
Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta (povečava)
Poškodbe, ki jih povzroči železo-galna tinta (povečava)
Guttenbergova
biblija
1454-1455
Vezava (1550)
Vezava (1620)
Poškodovana brošurna vezava
Papir
• zgodovinski pregled izdelave
• sestava
• vzroki razgradnje
• priporočila za hranjenje gradiva na papirju
Mejniki v proizvodnji papirja
• 1268 prvi ročni papirji v srednji Evropi• klejenje z želatino, vodni žigi (13. stol.)• mletje vlaknin s Holandci (16. stol.)• beljenje vlaknin (18. stol.)• izum stroja za izdelavo papirja (1798)• klejenje v kislem z galunom in kolofonijo (1807)• prvi brusilnik lesa (l. 1841)• Si/Sa razklopa lesa (1853 in 1874)• TMP in CTMP lesovina (‘70.)
Molekula celuloze
OHOH2C
OHO O
OHO
HOH2C
HOHO
OH
OHOH2C
HO O
OH
n
OHOH2C
HOOH
OH
Shematična predstavitev mikrofibrila celuloze
Krhek papir
Predvidena doba uporabnosti
g lin a ste ta b lice
p a p iru s k o d e k s izg o d n ji tisk i
M o b y D ic k
ča so p is i m a g n etn i d isk i
1 0 0 0 0
5 0 0 01 0 0 0
1 0 05 0
1 5
pre
dvi
den
a do
ba
upor
abn
osti
(le
ta)
1
Delež kislega gradiva v treh knjižnicah
B . Y. U .Ya leS y r a c u se
1 8 4 0 -5 9 1 8 8 0 - 9 9 1 9 2 0 - 3 9 1 9 6 0 - 7 9 1 9 8 0 + le to iz d a je
1 0 0
8 0
6 0
4 0
2 0
0
del
ež k
isle
ga g
rad
iva
(pH
pod
5,4
)
Delež krhkega gradiva v treh knjižnicah
B . Y. U .Ya leS y r a c u s e
1 8 4 0 -5 9 1 8 8 0 - 9 9 1 9 2 0 - 3 9 1 9 6 0 - 7 9 1 9 8 0 + le to iz d a je
del
ež k
rhk
ega
grad
iva
1 0 0
8 0
6 0
4 0
2 0
0
Vzroki poškodb papirja
• mehanski
• biološki
• kemijski
Poškodbe zaradi neustrezne manipulacije s knjigami
Biološki povzročitelji poškodb papirja
• bakterije
• plesni
• insekti
• glodalci
• človek
Srebrna ribica
12 mm, srebrnahrani se s škrobom, celulozo, želatino
Knjižna uš
1 mm, svetlo rjava, pol prozorna telesahranijo se s papirjem, škrobom, želatino blagom, usnjem...
Molj
4-16 mm, rjavikrzno, kože, svila, bombaž, lan, volna, škrob, želatina...
Lesni hrošči
rdeče rjavi, (ličinka ca. 6 mm)ličinka se hrani z papirjem in lesom (do 5 let)
Ščurek
hranijo se z različnim organskim materialom
Plesni
Plesni
Pojav plesni
• Ugodni pogoji za razvoj: vlažni, topli, neosvetljeni, slabo prezračeni prostori
• Ustrezni klimatski pogoji preprečijo razvoj plesni iz spor
• Gradivo posušimo (na RH nižji od 45%), suho plesen odstranimo
Lisičje pege
Kemijski vzroki razgradnje papirja
• reagenti
• reakcijski medij
• energija
1. Reagenti
• kisline in oksidanti– iz vlaknin (kislinske skupine, preostanki belil...)– dodani med izdelavo (klejenje v kislem,
korozivna črnila…)– med staranjem (prah, plini iz ozračja,
staranje...)
Migracija kislin
Poškodbe, ki jih povzroči železo-taninsko črnilo
2. Reakcijski medij
• voda omogoči ali pospeši številne kemijske reakcije razgradnje papirja
3. Energija
• svetloba
• toplota
1. Svetloba
vijo
ličn
a
mod
ra
zele
na
rum
ena
oran
žna
rdeč
a
4 0 0 n m 8 0 0 n m 1 m m1 0 0 n mv a lo v n a d o lž in a
U VX -ž a rk i v id n a s v e tlo b a IR m ik ro
3 0 0 n m s p e k te r s o n č n e s v e tlo b e n a p o v r š in i z e m lje
3 4 0 n m c e p i te v v e z i v m o le k u l i c e lu lo z e
2. Toplota
• hitrosti kemijskih reakcij se podvojijo, ko se temperatura dvigne za 10 stopinj C.
Hranjenje papirja
• relativna vlaga 40- 50% in konstantna
• temperatura čim nižja in konstantna (pod 20 ºC)
• brez direktne sončne svetlobe
Masovno razkislinjenje
•120 ton knjig letno za 5,000000 DEM letno
Cepljenje papirja
Poškodbe zaradi neustrezne manipulacije s knjigami
Neustrezno fotokopiranje
Samolepilni trakovi
Pravilno označevanje knjižničnega gradiva
• Pisni zaznamki s svinčnikom
• Identifikacijski žigi; trajna črnila, ki ne bledijo in se hitro sušijo
• Nalepke iz trajno obstojnega papirja s kemijsko stabilnim in vodotopnim lepilom
Hranjenje gradiva
• Čisti skladiščni prostori
• Kovinske police
• Zlaganje gradiva po velikosti; uporaba vogalnikov
• Manjše knjige hranimo pokončno
• Velike, težke in strukturno šibke knjige hranimo vodoravno
Zaščita dragocenega gradiva
• po meri izdelane/kupljene zaščitne škatle
• zaščitni ovoji iz kvalitetnega papirja
Trezor NUK
Hranjenje nevezanega gradiva
•Zaščitne srajčke iz trajno obstojnih materialov
•Gradivo večjega formata hranimo vodoravno v predalnikih ali zvite v rolo
Razstave
• Razstavljamo le dobro ohranjene dokumente
• Uporabljamo knjižna naslonila
• Nadzorujemo klimatske pogoje
Sodobni nosilci zapisov
-trajnost nosilca-trajnost reprodukcijske opreme
Fotografsko gradivo
• nosilec– film (19. stol. nitrat celuloza. Od ‘20. acetat-
celuloza, danes polietilen-tereftalat)– papir – plastificiran papir (papir in polietilen)
• vezivo (želatina)• tvorec slike
– srebro– barvila (od 1935)
nosilec
zapis inform acijevezivo
Dagerotipija (1839)
Blejski otok Janeza Puharja(med 1846 in 1853)
Solnate papirne slike (1840-55)
Cianotipije (1842-1880)
http://www.knaw.nl/ecpa/photo/proces04.htm
Albuminske slike (1835-1895)
Kolodijske in želatinske slike (od 1880.)
Sodobno barvno gradivo (od 1935)
Število dni, v katerih izgubimo 20% najmanj stabilnega pigmenta v barvnem diapozitivu
(62ºC, 45% RH)
• Kodachrome 580• Ektachrome 225• Fujichrome (ne Velvia) 185• Fujichrome Velvia 135• Agfachrome 1000 75• Scotchchrome 1000 45
Hranjenje fotografskega gradiva
• 35-40% RH za mešano gradivo
• 20-30% RH za nitratne in acetatne filme
• ČB fotografije, negativi: pod 18 C, 30-40% RH
• Barvne fotografije: pod 2 C, 30-40% RH
• čim nižja in konstantna temperatura
• hranimo v temi
Zaščitni ovoji
• Ločena hramba različnih vrst fotografskega gradiva
• Kvaliteten papir ali lepenka (brez kislin, lignina, visoka vsebnost celuloze);
• Mape iz kvalitetnega poliestra
Gramofonske plošče
• od 1890 šelakove plošče
• od ‘30. acetatne
• vinilne plošče
Hranjenje gramofonskih plošč
• mehanske poškodbe med predvajanjem
• prah
• pritiski povzročijo deformacije
• hranimo pri 20 stopinj C in 40% RH
• izogibamo se sončni svetlobi in grelnim elementom
Magnetni nosilci zapisov
• trakovi– audio– video– računalniški
• diski
Sestava magnetnih nosilcev zapisov
• nosilec – acetatna celuloza 1953-1960– polietilen tereftalat (od ‘60.)
• magnetni delci– železov (III) oksid ali kromov (IV) oksid
• vezivo– poliester-uretanskega tipa
nosilec
zapis inform acijevezivo
Vzroki poškodb
• mehanske poškodbe
• prah (privlači vodo, mehanske poškodbe…)
Hranjenje magnetnih trakov
• zaščita pred prahom
• hranimo pri 20 stopinj C in 40% RH
• voda lahko uniči zapise
• močno magnetno polje jih razmagneti
• trakove na ca. 5 let previjemo.
Sestava zgoščenk (CD-ROM, DVD-ROM)
• nosilec – polikarbonat
• zapis informacije (utori v polikarbonatni plasti)– reflektivna kovinska plast
• zaščitni premaz
nosilec
zapis in form acijezaš itna p lastč
CD
– CD-R, DVD-R ter DVD+R vsebujejo barvno plast; na njih je mogoče pisati
– CD-RW, DVD-RW ter DVD+RW temeljijo na spremembi faze; lahko zapisujemo, brišemo ter ponovno zapišemo informacije; najmanj obstojni
Hranjenje CD, DVD
• hranjenje v hladnem (pod 20 ºC)
• 30-40% RH
• zaščitimo pred svetlobo
• vertikalno hranjenje v originalnih zaščitnih ovojih
Reprodukcija knjižničnega gradiva
• fotokopiranje
• mikrofilmanje
• digitalizacija
V knjižnici imate
• inkunabule
• rokopise slovenske moderne
• računalniško bazo podatkov
• glasbeno zbirko iz:– gramofonskih plošč– CD plošč– unikatne zvočne zapise na magnetnih trakovih
Prejeli ste faks
• z jezu nad mestom vam sporočamo, da zaradi nenadnega naraščanja vode......
Poškodbe knjig zaradi vode
• umazanija
• zlepljanje premazanih listov
• razbarvanje zaradi vodotopnih barv (žigi, tinte, platno vezav)
• plesnenje
• razpadanje vezav
Sušenje mokrega gradiva
• pri 20o C se v ca. 3 dneh pojavijo plesni
• razvoj teh odvisen od T in vlage