writer dimitar bitrakov

D. Bitrakov OpenOffice Org.Writer ---------------------------------------------- - ------------------------------------------------------------------------

----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 1 -

Vovedni informacii za programata OpenOffice org. Writer

Ureduvawe na tekst se vr{i so programata OpenOffice org.Writer. Mo`nostite na programata se odnesuvaat glavno na : - Koristewe na mnogu azbuki so razli~en oblik na bukvite. Za azbuka so sootveten oblik na bukvite se koristi terminot font. Na sekoj font mu e dodeleno ime i spo-red imeto se izbira za pi{uvawe na tekst. Za kirilicata moè da se koristat dese-tina fonta. Za latinicata na raspolagawe se zna~itelno pogolem broj na fontovi. - Pi{uvawe na tekstot so razni golemini na bukvite i drugite znaci od koi bilo font. Od pi{uvawe so mnogu sitni bukvi, so optimalna golemina na bukvite, do zna~i-telno golemi. - bukvite od standardna forma za koj i da e font moè da se vnesuvaat vo tekstot zadebeleno (potencirano), vo kursiv (iskoseno) i potcrtano. - pri vnesuvaweto e mo`no tekstot da se poramnuva od levata strana, od desnata strana, centrirano i da se poramnuva od dvete strani. - Kreirawe na grafi~ki prikazi ( crtawe na objekti, odreduvawe stil, {irina i boja na liniite na objektite, popolnuvawe objekti so boja ). Programata se otvora (aktivira) so redosledno koristewe na komandite od desktopot: Start > Programs > OpenOffice Org 3.3 > OpenOffice.org.

Se izbira opcija Text Document Na slikata e prikaàn del od desktopot.

Programata se otvora i so redosledno izbirawe na komandite:

Start > All Programs > OpenOffice.org3.3 > OpenOffice.orgWriter Vo vovedniov del }e informirame za osnovniot prozorec na programata i na~inot na koristeweto . -------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 2 -

Organizacija na osnovniot prozorec Osnovnite prozorci vo site aplikativni programi pretstavuvaat sredstvo za komunikacija me|u korisnicite so kompjuterite vo izvr{uvawe na odredeni dejstva. Poradi ova po~etnite informacii za programata OpenOffice org. Writer }e se odnesu-vaat na organizacija na osnovniot prozorec i komunikacija so nego vo pi{uvaweto tekstovi i nivnoto ureduvawe . Po otvorawe na programata se doveduva na ekranot osnovniot prozorec.

Osnovniot prozorec ostanuva na ekranot vo tekot na raboteweto so programata. Korisnikot na programata preku prozorecot komunicira vo izvr{uvaweto na site dej-stva {to se odnesuvaat na pi{uvaweto na tekstovi, nivno ureduvawe i drugo . Komandite na programata na koi se povikuva korisnikot vo vrska so izvr{uvawe na edna rabota gi izbira (aktivira) preku ovoj prozorec. Komunikacijata me|u programata i korisnikot se ostvaruva so pomo{ta na gluv~eto i tastaturata .. Programata OpenOffice org. Writer sodrì mnogu komandi. Sekoja komanda izvr-{uva odredeno dejstvo i spored dejstvoto ima i sootvetno ime. Komandite se raspo-redeni vo grupi za da moàt najracionalno da se koristat. Sekoja grupa se narekuva glavno meni i ima odredeno ime. Poedine~ni komandi i komandite vo glavnite menija se rasporeduvaat vo lenti. Vsu{nost, osnovniot prozorec predstavuva eden izbor od mnogute lenti, koj predodredeno se zema za standardna konfiguracija i se doveduva na ekranot po akti-virawe na programata. Ovaa predodredena konfiguracija moè da se menuva so dove-duvawe i na drugi lenti ili otstranuvawe na nekoi od ovoj sostav. Vo preddefiniranata konfiguracija na osnovniot prozorec

-----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 3 -

se sodràt lentite: - Naslovnata lenta (Title Bar), - Lentata so glavnite menija ( Menu Bar), - Standardnata lenta ( Standard Bar) - Funkcionalnata lenta ( Function Bar) - Lentata za prikaz na linijar ( Ruler ). Vo prviot red e naslovnata lentata. Vo ovaa lenta e zapi{ano imeto na dokumentot Untitled1 - Open Office Org Writer.. Vo vtoriot red e lentata so glavnite menija, po~nuvajki od menito File, Edit i t.n. do menito Help koe ima informativna uloga. Do komandite pri koristeweto na ovaa lenta se doa|a posredno preku menijata. Vo tretiot red e standardnata lenta. Vsu{nost ovde se vneseni oddel-ni komandi. Sekoja komanda e prikaàna vo forma na pravoagolnik ili kvadrat so slikovit pri-kaz na dejstvoto poradi {to se narekuvaat ikoni. Vaka podredeni komandi vo stan-dardnata lenta ovozmoùva direkten pristap do oddelni komandi koi po~esto i mno-gukratno se koristat vo rabota so programata. Vo funkcionalnata lenta se sodràt poedine~ni komandi i kratki menija vo vrska so oblikuvaweto na tekstovite. Se odnesuvaat na izbor na font na bukvite, go-lemina na bukvite, ramnaweto i na~inot na ispi{uvaweto (zatemneti znaci, iskoseno vneseni znaci i potcrtani ) Vo posledniot red e linearot (Ruler) ja pokaùva dolìnata na redovite vo pros-torot za pi{uvawe. Dolìnata na redovite e ednakva na dolìnata na osvetleniot del od linearot. Neposredno pod lentite e prostorot na vnesuvaweto na tekstovite

Tekstot se vnesuva vo prostorot me|u marginite. Na slikata se prikaàni levata margina, gornata i desnata margina.. Vo prostorot na ekranot e samo del od stranicata i se doveduva sledniot del vo tekot na vnesuvaweto na tekst. Od desno i od dolu se lentite za pomestuvawe na stranicite. Vo dolniot del od prozorecot e statusnata linija (Status Bar).

Ovaa lenta e so informativna uloga. Vo lentata se zabeleùva stranicata vrz koja se raboti i drugi informacii. ------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 4 -

Na~in na koristewe na programata Komuniciraweto so programata se vr{i so gluv~eto i so tastaturata. Na gluv-~eto mu se odredeni golem broj dejstva. Dejstvata se vr{at so pokaùva~ot ~ie dvi-èwe po ekranot se vr{i so gluv~eto. Nasokata na dvièweto na pokaùva~ot se sov-pa|a so nasokata na dvièweto na gluv~eto .Pokaùva~ot se pokaùva na ekranot koga

}e se dovede osnovniot prozorec. Toj e vo forma na strelka ( ) navednata nalevo ili nadesno spored nejzinata polo`ba na ekranot. Od mnogute dejstva {to se izvr-{uvaat so gluv~eto , vo ovoj naslov }e go razgledame samo negovoto dejstvo vo izborot i aktivirawe na komandite . Site dejstva so programskiot paket OpenOffice org. Writer se ostvaruvaat so akti-virawe (se koristi i terminot izbor) na oddelni komandi {to se prezemaat pre-ku osnovniot prozorec. Vo vovedniov del }e objasnime samo kako se vr{i izbor na komanda od lentite i izbirawe komanda vo sostav na glavnite menija. Izbor na komanda od lentite Izbor na komanda se izvr{uva so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na komandata i pritisnuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Obi~no se koristi i termi-not so kliknuvawe na levoto kop~e od gluv~eto. Vo momentot na doveduvaweto na po-kaùva~ot vo poleto na komandata se ispi{uva imeto na komandata a po kliknuvawe se aktivira (izbira).

Prikaàn e izbor na komandata Open. Poleto na komandata po izborot se osvet-luva. Izbor na komanda vo sostav na menijata Da se izbere komanda vo sostav na glavno meni se aktivira menito so doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto na glavno meni i kliknuvawe so kop~eto od gluv~eto. ] e naglasime deka izborot ( aktivirawe) na glavno meni ne treba da se tretira kako iz-bor na komanda. Do komandite {to se vo sostav na glavnite menija se pristapuva po-sredno preko menito So izbor na glavnoto meni se prikaùva na ekranot listata so komandite vo sostav na menito File.

---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 5 -

Po prikaz na listata na menito se izbira edna od komandite. Po niv se dviìme so pokaùva~ot pri {to pri preminuvawe nad koja i da bilo od komadite najziniot prikaz se zatemnuva. Se izbira komandata nad koja }e se pritisne so kop~eto od gluv~eto. Po izborot na komandata listata se otstranuva od ekranot. Dokolku e dejstvoto ednozna~no izvodlivo komandata }e se izvr{i. Ako se potrebni dopolnitelni informacii vo vrska so izvr{uvawe i izbor na razni opcii (mo`nosti) na izbranata komanda se pridruùva dijalogen prozorec. Za primer e prikaàn dijalogen prozorec po izbor na komndata Print za pe~atewe na tekstovi.

Dijalognite prozorci sodràt opcii {to se izbiraat za da se soop{ti na koman-data {to da izvr{i. Sekoj prozorec e organiziran razli~no i razli~en e pristapot vo nivnoto koristewe. Se razlikuvaat po brojot na opciite i vidot na opciite, vo smisla {to so edna opcija se odreduva i na koj na~in.

Dijalognite prozorci imaat zadolìtelno pole (Ok ili naziv na komanda) od-nosno Cancel. Otkoga }e se izvr{i izborot na opciite, so aktivirawe na ova pole se potvrduva izborot na opciite, }e se izvr{at najavenite dejstva i prozorecot se otst-ranuva od ekranot. So kliknuvawe na poleto Cancel se otstapuva od izv{uvawe na ko-mandata i vo ovoj slu~aj prozorecot se otstranuva od ekranot. Dokolku dijalogen pro-zorec e doveden na ekranot nesoodvetno izbran, se otstranuva od ekranot i so kliknu-vawe vo gorniot desen agol vo poleto so znakot ( ) ili pritiskawe na tasterot Esc (goren lev agol od tastaturata). Za komandite {to moàt da se izbiraat i so tastaturata pokraj imeto na koman-data vo listite e vnesena i kombinacijata na tasterite {to se koristat za nejzino aktivirawe.

Potrebno e ednovremeno pritiskawe na tasterite za aktivirawe na komanda. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 6 -

Preddefinirana konfiguracija na osnovniot prozorec moè da se menuva. Mo`no e od prozorecot da se otstrani funkcionalna ili standardnata lenta i da se dovede druga. Osven toa e mo`no lentite da se prenesuvaat vo izbrana polo`ba Se doveduva

pokaùva~ot na po~etok od lentata vrz znakot ( ) i po pritisnuvawe na kop~eto, se prikaùva znakot ( ). So pritisnato kop~e se vle~e lentata vo druga polo`ba. Na slikata se prikaàni povle~eni standardnata

i funkcionalnata lenta.

Osnovniot prozorec na programata OpenOffice org.Writer so aktiviraweto se prikaùva nad celiot ekran. Moè da se prikaè i na del od ekranot vo namaleni dimenzii . Izbor na prikazot na prozorecot nad celiot dokument odnosno na del od ekranot se vr{i so komanda od naslovnata lenta .

Pomesteni se tri komandi vo redosled : 1. Minimize ; 2. Maximize / Restore; 3. Close Osnovniot prozorec so startuvaweto na programata e so maksimalni dimenzii. So kliknuvaweto nad komandata Maximize / Restore osnovniot prozorec }e se pri-kaè vo namaleni dimenzii. So izmeni~no kliknuvawe na komandata Maximize / Resto-re prozorecot se prikaùva vo edna ili druga forma. So prikaùvawe na prozorecot vo namaleni dimenzii nezna~itelno se izmenuva rasporedot na komandite vo lentite. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 7 -

I. Osnovni dejstva i nivniot redosled

vo formiraweto dokument Vo ovoj ovoj naslov davame prikaz na del od dejstvata i redosledot po koi treba da se vr{at vo pi{uvaweto i ureduvaweto na tekstovite. Prviot ~ekor vo otpo~nuvawe so rabota e angaìrawe na memoriski prostor za tekstot. Za prostorot {to }e se koristi e usvoen terminot dokument. Za postapkata {to pri ova se sproveduva terminite ( otvorawe na dokument ili kreirawe na doku-ment). Sekoi korisnik za sebe si otvora dokument. Dokumentot se identifikuva po imeto {to }e go dobie po negovoto otvorawe. Po pravilo dokumentot se formira (kreira) samo edna{, dodeka toj }e se povikuva (otvora) mnogu pati se dodeka ne se podgotvi tekstot vo forma za pe~atewe, {to predstavuva i kraj na obrabotkata na dokumentot. . Otvorawe na nov dokument Otvorawe na dokument (se koristi terminot nov dokument) se vr{i so akti-virawe (izbor) na programata. . Na ekranot se prikaùva del od prvata stranica na dokumentot na koj mu se dodeluva privremeno imeto untitled 1- OpenOffice.org.Writer.

Privremeno ime se vnesuva vo naslovnata lenta na osnovniot prozorec i vo lentata na nivo na komandata Start.

Po otvoraweto treba da se izvr{at slednive dejstva za dokumentot: - izbor na merna edinica - izbor na Formatot na stranicite na koi ke se pe~ati dokumentot. - izbor na marginite na stranicite, - izbor na proredot {to }e se koristi me|u redovite( ne e potrebno sekoga{ ), - izbor font na bukvite {to }e se koristat vo pi{uvawe na tekstot, - izbor na golemina na bukvite i drugite znaci . Izborite se vr{at so sootvetni menija, listi na menija i preku dijalognite prozorci. Dokolku ne se izvr{i izbor, programata raboti so preddefiniran izbor. Izborot na mernata edinica se vr{i so menito {to }e se prikaè na ekranot so kliknuvawe so desnoto kop~e na gluv~eto po doveduvawe na pokaùva~ot vo proiz-volna pozicija na linearot.

----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 8 -

Se otvora opcionata ramka so mo`nite izbori. Se doveduva za nas pokaùva~ot nad zapisot Centimeter ,se kliknuva so gluv~eto. Pred zapisot se vnesuva znakot ( ) kako informacija na izbranata merna edinica. Izborite na formatot na stranicite {to }e se koristat za pe~atewe na dokumentot i odreduvawe na marginite }e gi izvr{ime so komandata Page od menito Format. Na slikata e del od listata so komandite od menito Format i izbrana koman-data Page.

Komandata Page doveduva na ekranot dijalogen prozorec Page Style: Default. Na slikata e naslovnata lenta i linijata so opciite

Preddefinirano e izbrana opcijata Page. Na ekranot se doveduva sootvetniot prozorec od koi }e gi razgledame menijata za odreduvawe na formatot i marginite. Na slikata e menito za izbor na format.

Spored zapisot vo prozorecot na menito, preddefiniran e format Letter so {irina i visina na stranicata zabeleèni vo prozorcite desno od zapisite Width i Height. Po aktivirawe na menito se otvora listata so mo`nite izbori na format ( od desnata strana od slikata). Izbran e voobi~aeno koristeniot kaj nas formatot A4. [ to se odnesuva do marginite odvoeno se prikaàni od dijalogniot prozorec na komandata Page dva prikazi. Na prikazot (od levo) e menito za izbor na marginite, (oddesno) e prikaàn odnosot na marginite i prostorot vo koj se vnesuva tekstot.

---------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 9 -

Marginite se koristat za odreduvawe na dolìnata na redovite vo koj }e se rasporeduva tekst so ednovremeno usoglasuvawe spored formatot na listot na pros-torot popolnet so tekst i okvirniot del od listot. Se izbiraat razni dolìni na re-dovite spored izbraniot format. Naj~esto se koristi dolìna na redovite od 11 sm i 12.5 sm. So ogled na informacijata {to se dobiva za {irinata na listot za izbran format, mnogu e ednostavno da se presmetaat i vnesat soodvetno podatoci vo poliwa-ta za odreduvawe na polo`bata na levata i desnata margina (poliwata po Left i Right). Od desnata strana na poliwata, se vnesuvaat podatoci so strelkite usmereni nagore i nadolu. So doveduvawe na pokaùva~ot vo poleto so strelkata nagore i klik-nuvawe, vrednosta na podatokot se zgolemuva za 0.1sm . Se kliknuva pove}e pati za da se vnese sootvetna vrednost vo poleto. Za polo`ba na pokaùva~ot vo poleto so strel ka nadolu se namaluva vrednosta isto za 0.1 sm . Vo tekot na vnesuvaweto na podato-ci so strelkite vo poleto, na ekranot na slikata od desno se menuvaat sootvetno pozi-cijata na marginite i e mo`no da se sledi i izbere soodnos me|u delot popolnet so tekst i belinite na listot. Ne treba da se zaboravi da se potvrdat izbraniot format i marginite. Delot od ekranot vo koj }e se vnesuva tekst po izbranata dolìna se nazna~uva so osvetluvawe na linearot. Za vnesuvawe na vrednosti vo poliwata moè da se koristi i tastaturata. Se vnesuva pokaùva~ot vo poleto za podatokot i se kliknuva na kop~eto od gluv~eto za da se vnese kursorot,so {to se ovozmoùva koristeweto na tastaturata. Preddefiniranite parametri za marginite od gore i od dolu se menuvaat isto kako i marginite za odlevo i oddesno.So nivnoto menuvawe se odreduva brojot na red-vite {to }e vnesat na edna stranica. Dokolku ne se promenat vrednostite na mar-ginite od gore i oddolu, na stranica se vnesuvaat prose~no od 45 do 49 redovi. Postavuvawe na marginite moè da se sprovede i preku pokaùva~ite (Indents). Pokaùva~ite se nao|aat na linearot. Pokaùva~ot na levata margina ( ) e na pozi-cija 0.0 a pokaùva~ot na desnata margina ( ) na krajot na linearot.

Postapkata e sledna: Se prenesuva lentata za horizontalno pomestuva vo krajnata desna strana za da se dovede vo vidnoto pole desniot pokaùva~. Se kliknuva vrz pokaùva~ot ( ) i so pritisnato kop~e na gluv~eto se vle~e po linearot na odredena pozicija (11.0, 12.5 ili 15.0 ). Izbor na font na bukvite Izborot na font na bukvite so koi }e se pi{uva dokumentot se izvr{uva so menito Font Name od funkcionalnata lenta .

-------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 10 -

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na fontot (1) i kop~eto za aktivi-rawe na menito (2). Koga pokaùva~ot }e se dovede nad menito na ekranot se prika-ùva vramen tekstot “ Font Name“ {to ukaùva na funkcijata na ova meni. Pri akti-virawe na programata vo poleto stoi zapisot Times New Roman {to e imeto na fon-tot preddefiniran za pi{uvawe vo dokumentot. Toa e standardno zadaden font. Do-kolku ne se izbere drug font, pi{uvaweto }e se vr{i so latini~en font Times New Roman. Izbiraweto na font se vr{i so aktivirawe na menito ( doveduvawe na poka-ùva~ot vo poleto na kop~eto i kliknuvawe na levoto kop~e). Po ova na ekranot se prikaùva ramka (na prethodniot prikaz oddesno) Vo ramkata e del od spisokot na fontovite {to moàt da se koristat za pi{u-vawe na dokumentot i go izbirame so doveduvawe na pokaùva~ot vrz imeto na fontot so kliknuvawe. Poleto nad nego potemnuva {to predstavuva informacija deka e izb-ran font za pi{uvawe vo dokumentot. Izbraniot font po ova se prikaùva vo prozo-recot na menito a ramkata se otstranuva od ekranot. Ne se site fontovi vo vidnoto pole na menito. Doveduvawe na drugi fontovi vo ramkata se vr{i so pomo{ na lentata za vertikalno pomestuvawe desno od ramkata. Fontovite vo ramkata ne se sekoga{ vo ist redosled. Se izmenuva redosledot po sekoe izbirawe na font so toa {to izbraniot font se doveduva na po~etok na listata Pobrzo prenesuvawe na pove}e fontovi ednovremeno se vr{i so lizga~ot na vertikalnata lenta. Lizga~ot e vo forma na pravoagolnik i na slikata se prikaùva potemno od bojata na lentata. Izborot na fontot go bira korisnikot a ima gi mnogu. Se koristat naj~esto fontot Mac.C.Times, Mac.C.Swiss, Makedonski Tajms. Od lati-ni~-nite fontovi vo upotreba e preddefiniraniot font Times new Roman. Izbor na golemina na bukvite Izborot na goleminata na bukvite za pi{uvawe na tekstot se izvr{uva so menito Font Size isto od funkcionalnata lenta.

Menito go formiraat prozorecot za prikaz na goleminata na bukvite od odre-den font (izrazena so broen podatok) i kop~eto za aktivirawe na menito. Koga poka-ùva~ot }e se dovede nad ova meni na ekranot se prikaùva vramen tekstot “ Font Size “ {to ukaùva na funkcijata na ova meni. Pri otvorawe na programata vo prozo-recot za goleminata na bukvite e vnesen brojot 12 {to pretstavuva preddefinirana golemina na bukvite. So ova meni moè da se izberat pomali odnosno pogolemi di-menzii za bukvite. Dokolku ne se izbira druga golemina ispi{uvaweto }e bide so preddefiniranata golemina.. Izbiraweto na druga golemina za bukvite se vr{i so aktivirawe na menito. Po aktiviraweto na menito na ekranot se prikaùva spisok na golemini na bukvi so koi moè da se pi{uva tekstot. Vo ramkata e samo eden del od spisokot na goleminite i vo slu~ajov samo 8 se vo vidnoto pole na ramkata . Najmala golemina na bukvite e 6 a najgolema 96. Izbor na go-lemina e analogno so izborot font na bukvite. Kako najsootvetni golemini za bukvi-te se koristat golemini 10 ili 11 , a za naslovi i podnaslovi golemini 12 do 14 . Edna{ izbrana golemina za bukvite za eden dokument, ostanuva vo va`nost za doku-mentot se dodeka goleminata ne se izmeni. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 11 -

Po izborite e mo`no da se zapo~ne so vnesuvawe na tekst imajki vo predvid deka se koristi dokument pod imeto Untitel1. Dokumentot }e se koristi na po~etok so priv-remenoto ime a pokasno toa ime }e se zameni so drugo po izbor na korisnikot, ime-nuvano kako postojano ime na dokumentot. Na~inot na vnesuvaweto na tekstot i pridru`nite dejstva povrzani so vnesuvaweto na tekstot se objasneti vo naslovot ” Upatstvo za ispi{uvawe i ureduvawe na tekstot ”. Korisno e na po~etok da se razgleda tekstot pod ovoj naslov. Informaciite {to ovde se iznesuvaat se odnesuvaat za vnesuvawe na tekst poramnuvan samo od levata strana i koristewe na samo eden font na bukvi. Opi{ani se osnovite informacii za kursorot so pomo{ta na koj se vr{at dejstvata vo vrska so vnesuvaweto na tekst i site dejstva za koregirawe ili izmenuvawe vo tekot na vnesuvaweto ili vo prethodno vnesen tekst. Izneseni se informacii i za tasterite koi se koristat za vnesuvawe na bukvite {to se koristat vo na{ata azbuka.

Memorirawe na dokument Memoriraweto na dokumentot se izvr{uva so komandata Save A$ od menito File. So aktiviraweto na komandata Save A$ na ekranot se prika`uva prozorecot.

---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 12 -

Vo poleto File Name e zapisano privremenoto ime (zapisot Untitled1). Se otstranuva (bri{e) zapisot i se vnesuva imeto na dokumentot ( }e mu go dodelime imeto PRV TEKST .) Se kliknuva vo poleto Save za da se potvrdi memoriraweto. Po ova prozorecot se povlekuva od ekranot. Dokumentot e registriran, vnesenoto ime se zapi{uva vo naslovnata lenta od osnovniot prozorecot i vo poleto na prozorecot me|u drugite zapisi. So memoriraweto na vneseniot tekst vo dokumentot se memoriraat i fontot i goleminata na bukvite, pa vo sledno povikuvawe (otvorawe) na toj dokument na treba povtorno da se izbiraat font i goleminata na bukvite. Izbranoto ime za dokumentot se vnesuva i vo lentata na nivo na komandata Start.

Isklu~uvawe na programata Prekin na rabotata so programata se sproveduva po memorirawe na dokumentot. Pred se treba da se deaktivira (prekine) vrskata so programata {to se vr{i so klik-nuvawe na komandata Exit od menito File. Dokolku ne e izvr{eno memorirawe na doku-mentot na ekranot se prikaùva ramkata

Se nudat tri opcii i toa opcijata Save,se memorira dokumentot. Opcijata Discard, ne se memorira, i opcijata Cancel se otstapuva od izvr{uvawe na dejstvoto. Po kliknuvawe se prekinuva vrskata so programata . Otvorawe na kreiran dokument Za prodolùvawe vrz oformuvaweto na dokumentot pod imeto PRV TEKST za vnesuvawe na sleden tekst, koregirawe,izmenuvawa vo porano vneseniot tekst, treba po vklu~uvawe na kompjuterot da se otvori dokumentot PRV TEKST. Otvorawe na dokumentot se vr{i so izbor na komandata Open od menito File. Po izbor na ova komanda na ekranot se prikaùva dijalogniot prozorec Open so vneseni prethodni dokumenti.

------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 13 -

Vo listata na prozorecot se registrirani imiwata na kreiranite dokumenti. Se doveduva pokaùva~ot vrz imeto na dokumentot {to se izbira, poleto na zapisot potemnuva. Go potvrduvame izborot so kliknuvawe vo poleto Open po {to dijalogniot prozorec se otstranuva. Na ekranot se prikaùva del od prvata stranica na doku-mentot PRVTEKST. . Vo otvoreniot dokument moè da se prodolì so vnesuvawe na tekstovi ili korekcii vo vneseniot tekst. Ako izmenite treba da se registriraat treba da se izvr-{i memorirawe. Za memorirawe na izvr{enite izmeni sega se koristi komandata Save od menito File. Na ova komanda ne i sledi prozorec. Za prekinuvawe na vrskata so programa se koristi komandata Exit . Vo tekot na obrabotkata vrz vneseniot dokument e mo`no da se otvorat i drugi dokumenti preku komandata Open .Imiwata na site vneseni dokumenti se zapi{uvaat neposredno po imeto na prvootvoreniot dokument vo linijata na komandata Start.

Prostorot vo lentata e ograni~en. Vo slu~aj na vnesuvaweto na pove}e dokumenti vo lentata se vnesuvaat samo prvite bukvi od imiwata na otvorenite dokumenti. Pole-to na dokumentot {to momentalno e na ekranot e zatemneto. Vo tekot na raboteweto ednovremeno so pove}e dokumenti, otvorenite dokumenti se doveduvaat ekranot preku lentata so kliknuvawe vrz imeto na dokumentot. Dovedu-vawe na dokument go otstranuva dokumentot {to e na ekranot. Se koristat ednovre-me no pove}e dokumenti ako e potrebno prenesuvawe na tekst ili grafi~ki prikazi od eden dokument vo drug. Za premin na drugo dejstvo mo`ni se tri izbori : - Izborot File > New doveduva ramka so mo`ni izbori .

Mo`nost za otvorawe na druga programa ( izbirawe na Spreadsheet, Drawing i drugi ). - Izborot File > Open , za otvorawe na drug dokument. Se otvora dijalogniot prozorec i se izbira drug dokument. - Izborot File > Exit , za isklu~uvawe na kompjuterot ------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 14 -


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 15 -

U P A T S T V O za vnesuvawe i ureduvawe na tekst

Tekstot vo dokument se rasporeduva po stranici. So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica.

Kursorot se nao|a na leviot goren del od prostorot na stranicata. Vo statusnata lenta e vnesen brojot na stranicata (Page 1), a so osvetleniot del na linearot se po-kaùva dolìnata na redovite. Tekstot se vnesuva so koristewe na kursorot. Poradi ova, kako prvo e potrebno da se postavi kursorot vo pozicija (redot i kolonata) od kade {to }e po~ne vnesuvaweto na tekstot. Za po~etok za dvièwe na kursorot }e gi koristime tasterite Enter i Backspase ( ). So kliknuvawe na tasterot Enter kursorot se pomestuva od redot vo koj se nao|a vo sledniot red. Nasroti ova , tasterot Backspase go pomestuva kursorot za eden red pogore od redot vo koj toj se nao|a . Pomestuvawe na kursorot nalevo ili nadesno vo redicite se vr{i vo tekot na vnesuvaweto na tekstot Sekoja bukva {to }e se vnese so tastaturata, }e se zabeleì pred pozicijata kade e postaven kursorot. Slednite bukvi {to }e se vnesuvaat se na-dovrzuvaat na prethodno vnesenite bukvi a kursorot po sekoja vnesena bukva se po-mestuva za edna pozicija nadesno. Zborovite se odvojuvaat eden od drug so pritisnu-vawe na tasterot so vnesuvawe na znakot blanko. Vsu{nost, znak ne se vnesuva, no po-zicija se angaìra. Rasporeduvaweto na tekstot po redovi se ostvaruva avtomatski. Imeno, koga }e se vnese so tastaturata zbor za koj nema dovolno prostor vo redot, toj se prenesuva kako prv vo sledniot red. Ova se slu~uva se dodeka ne se zavr{i pasu-sot. (koristewe na tasterot Enter ). Bukvite na tasterite se ozna~eni so latinicata. Za 23 bukvi od na{ata azbuka postoi soodveten taster. Me|utoa,za drugite 8 bukvi se koristat tasterite na koi uka-ùvame vo tabelata.

Za pi{uvawe na golemi bukvi ednovremeno so pritiskaweto na sootveten taster se drì pritisnat tasterot Shift. Otstapuvawe ima samo kaj bukvite { , } i | , za koi ako se drì pritisnat tasterot se ispi{uva mala bukva. ---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 16 -

Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot zadolìtelno e sekoga{ po vnesena to~ka, zapirka ili koj i da bilo interpunkciski znak da se ostavi bar eden znak blanko. Vo sprotivno }e se smetaat dva zbora kako eden {to sozdava te{kotii vo rasporeduva-weto na tekstot po redovite. Dokolku se vnese pogre{na bukva, se pritiska na tasterot Backspase pri {to kursorot se vra}a nanazad za edna pozicija i se bri{e poslednata vnesena bukva. So pove}ekratno pritiskawe na ovoj taster se bri{at pove}e bukvi. Vo tekot na vnesuvaweto na tekstot ~esto se slu~uva nekoja pogre{no vnesena bukva ili zbor da se zabeleàt pokasno. Vo takov slu~aj za bri{ewe na pogre{no vne-sena bukva ili pove}e bukvi se koristi tasterot Delete. So pritiskawe na tasterot Delete se bri{e bukvata na pozicija desno od kur-sorot. Po bri{eweto na bukvata , tekstot desno od kursorot }e se pomesti nalevo za edna pozicija. Dokolku se pritisnuva so ovoj taster koga e kursorot na blanko pozicija nastanuva samo pomestuvawe na tekstot nalevo. So pove}e vnesuvawa na znacite blan-ko , tekstot se pomestuva za pove}e pozicii nadesno. . Po ispolnuvaweto na edna stranica,avtomatski se prodolùva na slednata stranica. Doveduvaweto na slednata stranica se registrira vo statusnata linija. Razdvoju-vaweto na stranicite se prikaùva na slikata

Brojot na redovite {to ne se popolnuvaat e predefiniran, no moè da se pro-meni. Pri preminuvawe od edna stranica na slednata vo ovoj izbor kursorot vr{i skok od posledniot red na prethodnata stranica na prviot red od slednata stranica.. Dvièwe na kursorot Za dvièweto na kursorot se koristat tasterite so strelkite nalevo, nadesno, nagore ili nadolu. So ednokraten pritisok na eden od tasterite so strelkite, kur-sorot se pomestuva za edna pozicija nalevo ili nadesno, odnosno vo red pogore ili podolu. So sleden pritisok se prenesuva za u{te edna pozicija. Mo`no e tasterot da se zadrì pritisnat podolgo za prenesuvawe na kursorot za pove}e pozicii odedna{. Dvièweto na kursorot prekinuva koga }e se oslobodi tasterot. Dvièweto na tasterite e ograni~eno . Mo`no e :

• Horizontalno dvièwe nalevo ili nadesno me|u prvata pozicija vo redot do poslednata pozicija vo koj e vnesen tekst. • Vertikalno dvièwe me|u redicite vo koi e vnesen tekst.

So tasterotot Home, kursorot se prenesuva na po~etok na redot vo koj se nao|a. So tasterot End se pomestuva vo krajna pozicija vo redot. Pomestuvawa ni ovozmoùvaat doveduvawe na kursorot na pozicija vo tekstot kade e potrebno da se izvr{i promena vo tekstot, ostranuvawe na del od vneseniot tekst, dopolnuvawe ili drugo dejstvo.

Dvièwe na stranicite Za pregled vo vneseniot tekst vo pove}eto stranici, mo`no e da se prelistu-vaat stranicite, vo smisla na ekranot da se doveduva vo redosled tekstot od prvata stranica, potoa od vtorata stranica i.t.n.

------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 17 -

So otvorawe na dokumentot na ekranot e del od prvata stranica. Za prikaz na slednite stranici, se pritiska tasterot so strelkata nadolu pri {to se pomestuva kursorot nadolu. Od momentot koga kursorot }e se postavi na dolniot del od ekranot, so sekoj sleden pritisok na tasterot se prikaùva sleden red od tekstot so istovre-meno otstranuvawe na eden red od gornite redovi. Dokolku se drì tasterot podolgo vreme nastanuva neprekinat proces na pomesuvawe na tekstot nagore. Se preminuva na vtorata, tretata i na slednite stranici. Sprotivno, ako se pritisnuva na tasterot se strelka nagore, kursorot se pomestuva isto nagore a tekstot se vra}a nadolu..

Pomestuvawe na vneseniot tekst se ostvaruva i so koristewe na komandi od tastaturata so koi e mo`no da se prenesuvaat site redovi {to se vo vidnoto pole na ekranot. Se koristat tasterite Page Up i Page Down. Vakviot na~in na prelistuvawe ovozmoùva ~itawe na vneseniot tekst, i dovedu-vawe vo vidnoto pole na stranicata vo koja treba da se izvr{i korekcija vo tekstot . Direkno doveduvawe na prvata stranica na ekranot, nezavisno koja stranica bila vo vidnoto pole se vr{i so pritiskawe na tasterite Control + Home. So pritiskawe na tasterite Control + End, se doveduva na ekranot poslednata stranica od tekstot.

Pomestuvawe na tekstot moè da se vr{i i so vertikalnata lenta od desnata strana. Mo`no e so poliwata so strelki ( i ). So dvièweto so strelkite se ostvaruva pomestuvawe na tekstot red po red nagore ili nadolu so sekoe kliknuvawe vo edno od poliwata. Kontinuirano dvièwe se ostvaruva so lizga~ot od vetri-kalnata lenta ( ).

Sreduvawe i koregirawe na vnesen tekst Po vnesuvaweto na tekstot vo dokumentot, treba da se pregleda i dokolku e potrebno da se izvr{at korekcii, vo smisla na ispravuvawe gre{ki vo oddelnite zborovi,otstranuvawe tekst od vneseniot, menuvawe na tekst, vnesuvawe na drugi sodrìni i drugi jazi~ni korekcii.

Vo prodolùvawe ukaùvame na nekoi osnovni dejstva za koregirawe na tekstot.

<< Bri{ewe na bukva. Za bri{ewe na bukva kursorot se postavuva pred bukvata i se pritiska na tasterot Delete. Bukvata se otstranuva i pri ova se pomestuvaat bukvite vo redot za edna po-zicija nalevo.So pomestuvaweto razmakot {to nastanuva po bri{eweto na bukvata se otstranuva. Bri{ewe na bukva se vr{i i so tasterot Backspase so taa razlika {to se bri{e bukva pred pozicija na kursorot. Ovoj taster se koristi vo tekot na vnesu-vaweto na tekstot da se izbri{e pogre{no vnesena bukva. Ako se drì pritisnat tasterot podolgo vreme se bri{at i drugi bukvi pred kursorot. Bri{eweto prekinuva po osloboduvawe na tasterot. . << Namaluvawe na rastojanieto me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija pred zborot i se pritisnuva na testerot Delete. Se {to e zapi{ano po toj zbor isto taka se pomestuva nalevo . Zborot }e se pomesti za onolku pozicii kolku {to pati }e se pritisne ovoj taster. Ova e mo`no samo ako e rastojanieto pogolemo a kursorot treba da se postavi {to podaleku od zborot. Ednovrmeno so tova se pomestuva celiot tekst {to e nadesno od nego. << Nagolemuvawe rastojanie me|u dva zbora Se doveduva kursorot na blanko pozicija i se vnesuva znakot blanko edna{ ili pove}e pati. Ako se slu~i da se dva zbora vneseni eden do drug, tie }e se razdvojat so doveduvawe na kursorot pred prvata bukva od vtoriot zbor po vnesuvawe na znakot blanko. << Promena na bukva vo zbor Se doveduva kursorot pred bukvata {to treba da se promeni i se vnesuva druga bukva. Po ova se bri{e prethodnata bukva so tasterot Delete. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 18 -

<< Ufrluvawe na bukva vo zbor. Se doveduva kursorot pred pozicijata kade treba da se vnese bukvata i se vnesuva so tastatura bukvata. Vnesuvawe na zbor ili pove}e zborovi vo tekstot se vr{i po ista postapka. Se doveduva kursorot na pozicija od koja }e se vnesuvaat zborot ili pove}eto zborovi. Se vnesuva noviot tekst so tastaturata. Prethodno vneseniot tekst se pomestuva nadesno .Od momentot koga vo redot }e nema dovolno prostor del od tekstot }e se prenese vo sledniot red. Prefrluvawe na teksovi }e se izvr{i i vo slednite redo-vi do krajot na pasusot. << Otstranuvawe ( bri{ewe) na zbor vo red. Se doveduva kursorot pred prvata bukva na zborot {to treba da se izbri{e. Se bri{e so kliknuvawa na tasterot Delete. Mo`at da se izbri{at i pove}e zbora. Pri ova site znaci vo redot se pomestuvaat nalevo, i se popolnuva prostorot na izbri{anite zborovi. Vo prostorot se prenesuva tekst i od podolniot red. Prene-suvawe }e se izvr{i i od site redovi {to se vo sostav na pasusot. << Pomestuvawe na red nadolu Se doveduva kursorot na po~etok od redot i se pritisnuva na tasterot Enter. Redovite {to sledat po redot isto se pomestuvaat nadolu Istoto se slu~uva i ako e kursorot vo momentot na pritisnuvawe na pozicija vo prazen red. Ovie pomestuvawae imaat za posledica pomestuvawe na celiot tekst do krajot na dokumentot. Vo redovi-te nad ovaa pozicija }e nema promena. Dokolku se postavi kursorot vo koja i da bilo polo`ba vo redot, po pritiska-weto na tasterot Enter se prenesuva samo tekstot desno od polo`bata na kursorot vo sledniot red i }e se poramni spored prvata pozicijata na sledniot red. Pomestuvaweto na redovite se vr{i ako ima potreba da se oslobodi prazen prostor za vnesuvawe na dopolnitelen tekst ili vo vrska so ureduvaweto na tekstot vo posusot. << Prenesuvawe na red nagore. Tekst se prenesuva vo pogoren red ( ili pove}e prazni redovi), so cel da se po-polnat praznite redovi. Prenesuvawe na tekst nagore se vr{i so tasterot Backspase. Kursorot se doveduva na po~etna pozicija na prviot red od tekstot {to se prenesuva i pritisnuva na tasterot Backspase. So pove}ekratno pritiskawe na tasterot se prene-suva tekstot vo pove}e redovi nagore. Prenesuvawe nagore }e se izvr{i i ako kurso-rot se nao|a na prazen red. Kursorot treba ds se postavi na po~etna pozicija vo eden prazen red pogore. ------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 19 -

II .Formatirawe na vnesen tekst

Vneseniot tekst vo dokumentot ne zna~i i kraj na ureduvawe na dokumentot. Tekstot treba po vnesuvaweto da se oblikuva spored namenata. Oblikuvawe se odne-suva na potencirawe na naslovite, podnaslovite, zapi{uvajki gi zadebeleno, isko-seno ili potcrtano, i poramnuvawe na tekstot.

Na sekoja promena na tekst ( bukva, zbor, re~enica) prethodi ukaùvawe nad koj

tekst }e se vr{i promena za da se obeleì ( ozna~i) toj tekst. Obeleùvaweto se vr{i so tastaturata ili so gluv~eto. Ako se vr{i so tastaturata se koristat tasterite so strelkite, tasterot Shift i tastarite Home i End

Pri obeleùvaweto zavisno od toa {to se obeleùva se doveduva kursorot vo odredena polo`ba. Za da se obeleì zbor se doveduva kursorot pred zborot. Se pritisnuva i drì pritisnat tasterot shift i se pritisnuva na tasterot so strelkata nadesno onolku pati kolku bukvi se sodràt vo zborot.

Po izvr{eno dejstvo vrz tekst, obeleùvaweto se otstranuva so kliknuvawe so gluv~eto vo koja bilo polo`ba na ekranot. Ako treba da se obeleàt pove}e zbora se doveduvaa kursorot pred prviot zbor, se drì pritisnat tasterot Shift i se pritisnuva na tasterot se strelna nadesno pri {to se obeleùvaat postapno bukva po bukva. Mo`no e pri pritisnat tasterot Shift, da se zadrì tasterot podolgo i nastapuva posledovatelno obeleùvawe na pove}e zbora. Koga }e se obeleì posledniot zbor se otpu{ta tasterot. Ako vo ovoj proces se obeleàt pove}e zborovi, so tasterot so strelka nalevo se otstranva del od obele-ùvaweto.

Za obeleùvawe na red se postavuva kursorot pred prvata bukva vo redot. Se pritisnuva na tasterot Shift i tasterot so strelkata nadesno se drì pritisnat dode-ka ne se obeleì redot.

Pri obeleùvawe na pove}e redovi se postavuva kursorot na po~etok na red i obeleùva redot (moè da se obeleàt i samo nekolku bukvi ) .Se pritisnuva so tas-terot so strelkata nadolu i se drì pritisnat se do obeleùvawe na posledniot red . Vo tekot na obeleùvaweto treba da bide pritisnat tasterot Shift. Ako za obeleùvawe se koristi gluv~eto,se doveduva pokaùva~ot pred bukvata od koja treba da zapo~ne obeleùvaweto. Pokaùva~ot dobiva forma na bukvata ( I ), se pritisnuva na kop~eto i so pritisnato kop~e vodi pokaùva~ot nadesno, ili nalevo vo zavisnost {to treba da se obeleì.

Promena na ispisot na bukvite .

Kratkoto meni za razli~ni ispisi na bukvite na standardnata lenta

ovozmoùva bukvite od fontot vo koj se raboti da se vnesuvaat vo dokumentot osven vo standarden oblik na fontot na u{te tri na~ini: -------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 20 -

• Bold ( zadebelen ) na~in ; • Italic ( iskosen ) na~in ili kurziv ; • Underlined ( potcrtano ). So doveduvawe na pokaùva~ot na edno od trite poliwa na ekranot se prika-ùvaat soodvetno zapisite Bold, Italic i Underlined {to ukaùvaat na nivnite dejstva, a toa se : • Poleto so oznaka B se koristi za prikaz na bukvite vo zadebelen na~in; • Poleto so oznaka I se koristi za prikaz na bukvite pod kosina ( kurziv); • Poleto so oznaka U se koristi za prikaz na bukvite so potcrtuvawe; Mo`nite na~ini za prikaz na bukvite se koristat za da se potencira ime, termin , naslov, podnaslov ili drugo.

Koga }e se naloì potreba vo tekot na vnesuvaweto na tekstot da se prodolì so vnesuvaweto na tekst na eden od trite na~ini, se aktivira edno od ovie poliwa so doveduvawe na pokaùva~ot nad soodvetnoto pole i se kliknuva. Se {to vo prodol-ènie }e se vnesuva }e bide vo izbraniot na~in. Vra}awe na standardniot ispis }e se ostvari so ponovno kliknuvawe nad izbranoto pole. Eden izbor vo ova meni ne dove-duva do otstranuvaweto na drug izbor. Vo prodolènie e prikaz na zborot “informatika “ vo trite slu~aevi:

Ne e mo`no sekoga{ da se predvidi se vo vrska so sreduvaweto na eden dokument. Dosta ~esto pri kone~noto sreduvawe na dokumentot se odreduva kako }e se poten-ciraat va`nite termini. Poradi ova se naloùva potrebata tekst od standarden oblik da se prikaè zadebelen, iskoseno ili potcrtano. vo prethodno vnesen tekst. Ovie promeni vrz oddelni tekstovi se ostvaruvaat so slednive dejstva: 1. se obeleùva tekstot ; 2. se kliknuva nad edno od poliwata. 3. Pri ova : • so kliknuvawe vo poleto B , se zapi{uva tekstot zadebeleno. • So kliknuvawe vo poleto I, se zapi{uva tekstot iskoseno. • So kliknuvawe vo poleto U, se zapi{uva tekstot potcrtan. Po smenuvawe na ispisot, obeleùvaweto se otstranuva .

Promena na font na bukvite Dokumentot se pi{uva so prethodno izbran font, osobeno za na{ite korisnici se izbira eden od kirili~nite fontovi vo koi moàt da se ispi{uvaat site bukvi na azbukata. Me|utoa, ~esto se naloùva potreba pri pi{uvaweto na dokumentot odre-den termin da se zapi{e so latinica {to ~esto se slu~uva pri pi{uvawe na tekstovi od oblasta na matemati~kite, tehni~kite nauki, biolo{kite i drugi. Obi~no promena na font na termin se vr{i vo vneseniot tekst, koga se vr{i koregirawe na tekstot. Promenata se vr{i so menito Font od formatnata lenta.

-------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 21 -

Postapkata e sledna : 1. Se obeleùva zborot ( ili pove}e zborovi ) na koj treba da se promeni fontot. 2. se aktivira menito za izbor na font na funkcionalnata lenta i se izbira fontot {to treba da go zameni fontot na obeleèniot termin Po ova fontot se promenuva a obeleùvaweto ostanuva so mo`nost za izvr{uvawe drugo dejstvo vrz zborot. Ako ne se planira i druga promena, obeleùvaweto se otst-ranuva . Vo prilog se sostojbite vo ~etirite fazi vo vrska so promenata na fontot na zbor .

Korekciite vo dokument vo koj se koristat pove}e fontovi se vr{i kako da se raboti za dokument raboten vo eden font. Imeno,so doveduvaweto na kursorot vo po-zicija na zbor vo koj e promenet fontot a treba da se koregira, avtomatski se vr{i aktivirawe na sootvenioit font i mo`no e da se pristapi kon negovoto koregirawe. Aktivniot font kako vo drugite slu~aevi se prikaùva vo poleto za zapis na fontot od ova meni. Promena na golemina na bukvite Promena na goleminata na bukvite od odreden termin, na red ili pasus moè da se vr{i vo tekot na oblikuvaweto na tekstot. Promenata se vr{i so menito Font Size od formatnata lenta. Postapkata e analogna kako i pri promena na font.:

Vo prilog se dava pregled na postapkata .

Vo tekot na koregiraweto na tekstot vo koj e izvr{ena promena na golemina ,so doveduvaweto na kursorot vo toj del , kursorot se zgolemuva ili namaluva i vnesennata korekcija }e se usoglasi so goleminata na bukvite. Kratko meni za poramnuvawe na tekstot Programata OpenOfficeOrg.Writer ovozmoùva poramnuvawe na tekst spored desna-ta strana, simeti~no na stranata i poramnuvawe od dve strani. Poramnuvawata se izvr{uvaat so menito od formatnata lenta prikaàno na slikata .

Vo poleto se sodràt ~etiri opcii. So niv se vr{at slednive poramnuvawa :

- levo poramnuvawe (so opcijata (Align Left ) pod broj 1. - simetri~no poramnuvawe so opcijata Center ) pod broj 2. - desno poramnuvawe ( Align Right) so opcijata pod broj 3 - dvostrano poramnuvawe (Justify ) so opcijata pod broj 4. Pri vklu~uvaweto na programata aktivna e prvata od levo opcija {to se prepoz-nava po osvetlenosta na poleto .Toa e preddefinirana opcija i dokolku ne se izbira druga, vneseniot tekst se poramnuva samo od levata strana. -------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 22 -

Za drugite poramnuvawa treba da se izbira edna od drugite opcii. Izborot e kako i vo drugite slu~aevi so pokaùva~ot na gluv~eto. Izbor na edna opcija ima za pos-ledica isklu~uvawe na opcijata {to vo momentot bila vklu~ena. Izmenuvawata na oddelni tekstovi vo vrska so poramnuvaweto se vr{at so obeleùvawe na tekstot i aktivirawe na edna od opciite na menito. Posebno e korisna mo`nosta za poramnuvawe od dvete strani . Pri vnesuvawe na tekst so poramnuvawe od dvete strani i nedeleweto na slogovi doveduva do blan-ko rastojanija pogolemi od normalnite edno do dve blanko znaci. Za dobro ureden tekst od dvete strani dopolnitelno se vr{i otstranuvawe na pogolemite rastojanija me|u zborovite so delewe na slogovi. Se vr{i so prenesuvawa na slogovi od podolnite redovi vo gornite. Vo zavisnost od rastojanieto se odvo-juvaat eden (ili poveke sloga) so vnesuvawe crti~ka ( - ). Po vnesuvawe na crti~kata avtomatski se prefrluvaat slogovi vo gorniot red. So ova vo gorniot red se otst-ranuvaat pogolemite rastojanija. Postapkata se sproveduva vo celiot tekst. Kratko meni za izbor na boja na bukvite Tekstovite moàt da se ispi{uvaat vo boi. Izbor na boja se vr{i so kratkoto meni Font Colour {to se sodrì vo formatnata lenta. Brojot na boite {to moàt da se izberat e 103, Boja na bukvite se vnesuva voobi~aeno po vnesen tekst. Po aktiviraweto na ova meni se otvora opcionata ramka .

Izborot na boja se vr{i so kliknuvawe so gluv~eto nad edna od boite vo ramkata. Po ova pokaùva~ot dobiva forma na znakot ( ) . Pokaùva~ot se postavu-va pred bukvata po koja se vnesuva boja na bukvite i vle~e nadesno vo redot za obe-leùvawe. Prikazite se na slikata. Od levo e sostojbata {to se sledi vo tekot na vnesuvawe na bojata, oddesno sostojbata po vnesuvawe na boja na bukvite.

Edna{ aktivirano menito moè da se koristi za izbor i vnesuvawe pove}e boi na pove}e mesta.

Znakot ( ) na pokaùva~ot se otstranuva po kliknuvawe na gluv~eto ili preminu-vawe na drug izbor. Se vra}a prethodniot znak na pokaùva~ot. Kratkoto meni za izbor na boja na osnovata Izbor na boja na osnovata se izbira po vnesen tekst. Boja na osnovata se vnesuva so menito Highlight za istaknuvawe na odreden tekst. Na slikata e daden prikaz na koandata i na opcionata ramka po aktivirawe. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 23 -

. Se povtoruva istata postapka kakoi pri dodeluvawe boja na bukvite. Prikazot e na slikata. Od levo vo tekot na postapkata a oddesno po vnesenata boja na osnovata.

So menijata Font Color i Hightlight e mo`no prikaùvawe inverzno vnesen tekst. Vo prodolènie se prikazite.

Boja na osnovata se dodeluva i so komandata Background Color. Na slikata se prikaàni komandata Background Color i ramkata.

So aktivirawe na ovaa komandata se popolnuva redot vo koj se nao|a kursorot.Za razlika od dvete prethodni komandi boja se vnesuva vo celiot red. Na slikata se prikaàni dva primeri.

------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 24 -


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 25 -

III. Koristewe na glavnite menija Dosega razgledanite sodrìni so mali isklu~oci se obraboteni so koris-teweto na komandi i menija {to se sodràt vo standardnata i funkcionalnata lenta od osnovniot prozorec. Vo glavnite menija se sodràt u{te mnogu grugi komandi. Eden mal del od tie komandi se razgledani samo zatoa za da po~neme so vovednite infor-macii vo obrabotka na dokumentite. Vo ovoj naslov se zadrùvame na nerazgledani-te komandi na glavnite menija. Komandi na menito File Eden del od komandite na menito File se razgledani vo vovedniot del.. Vo ovoj naslov }e gi razledame komandite Print Preview i Print . Komandata Page Preview Komandata Page Preview ni ovozmoùva da se pogleda kako e oblikuvan (forma-tiran) tekstot podgotven za pe~atewe. Vo smisla na toa, vo koj del od stranicata e rasporeden tekstot, kolkavi se belinite odlevo i oddesno, odgore i oddolu, dali se usoglaseni belinite spored tekstot i drugi elementi vo zavisnost od namenata.. Po aktivirawe na ovaa komanda, se dobiva predefinirano sledniov prikaz

Preddefinirano na ekranot se prikaùvaat dve stranici. Komandata ja doveduva lentata Page Preview

za mo`ni dejstva i prikazi. Se odnesuvaat na prikaz na pove}e stranici, rasporeduva- we na stranicite vo redovi i koloni, zgolemuvawe ili namaluvawe na zapisite vo stranicite, izmenuvawe na zapisot za odreden procent . Po razgleduvawe na prikazot, preku komandata Close Preview e zadolìtelno da se otstrani prikazot i potoa moè da se dade nalog za pe~atewe . ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 26 -

Listata so komandite vo lentata Page Preview e prikaàna i vo ramkata na makedonskata verzija.

Dve od komandite doveduvaat opcioni ramki. Izborot na Book Preview za preg-led na kniga .

i izbor na Preview Zoom za zgolemuvawe prikazot za odreden broj procenti.

Komandata Print Komandata Print se koristi za pe~atewe na podgotvenite dokumenti. So izbor na komandata Print se prikaùva dijalogniot prozorec na ovaa komanda. Vo prozorecot se sodràt pove}e opcii so koi se mo`ni pove}e dejstva vo vrska so pe~ateweto na tekstot. Mo`no e pe~atewe na pove}e strani so nazna~uvawe na broevite na stranici {to treba da se pe~atat ili da se pe~ati celiot dokument. Osven ova mo`no e pe~atewe na dokumentot vo pove}e primeroci rasporedeni na eden ili drug na~in. Mo`ni se i drugi izbori {to oe odreduvaat pred za se pristapi kon pe~ateweto .


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 27 -

Za uka`uvawe koi stranici od dokumentot }e treba da se pe~atat se koristi menito Range and copies od dijalogniot prozorec .

Vo menito se najaveni dve opcii. Opcijata za pe~atewe na celiot dokument. To~kata vo krug~eto pred All Pages ja ozna~uva izbrana opcijata. So otvorawe na pro-zorecot sekoga{ e ovaa opcija preddefinirano aktivna. Kliknuvaweto vo krug~eto pred Pages ja aktivira vtorata opcija, (krug~eto se prenesuva vo ovaa to~ka.). Pot-rebno e potoa da se vnesat so tastaturata broevite na stranicite koi treba da se pe-~atat odvoeni so zapirki. Po brojot na poslednata stranica ne se vnesuva zapirka. Dokolku }e treba da se pe~atat del od stranici koj sledat vo redosled, zapisot se skratuva so toa {to po brojot na prvata stranica se vnesuva crti~ka i potoa brojot na poslednata stranica.

Odreduvaweto na brojot na primerocite vo koi }e se pe~ati dokumentot se vr{i so opcijata Copies .

----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 28 -

Vo poleto desno po zapisot Number of copies e vnesen brojot 1, preddefi-nirano pe~atewe na dokumentot vo eden primerok. Brojot na primerocite se odre-duva so vnesuvawe podatok za kopijata. Od levata strana simboli~ko so numera-cijata vo kvadratite se ozna~uva deka pe~ateweto }e bide vo sleden redosled : Se pe~ati prvata stranica od celiot dokument, potoa vtorata stranica od dokumentot it.n.. No moè pe~ateweto da bide i vo drug redosled. Edniot ili drugiot izbor se odreduvaat so opcijata Colate. Ako vo prozor~eto pred Colate e vnesen znakot ( ) se vr{i pe~atewe na eden na~in a ako ovoj znak ne se sodrì vo kvadrat~eto na drugiot na~in. Vnesuvawe odnosno otstranuvawe na znakot se vr{i so kliknuvawe vo prozor~eto. Na edno kliknuvawe toj se vnesuva vo prozor-~eto a na sledno kliknuvawe se otstranuva. Opcijata e aktivna samo ako podato-kot za brojot na primerocite e pogolem od eden (vo prikazot e vnesen broj 5 ).

Komandi na menito Edit So aktiviraweto na menito Edit na ekranot se prikaùva listata so komandite na menito

Na slikata e samo del od listata so komandite. ] e gi razgledame slednive komandi • Undo - za anulirawe (poni{tuvawe) na poslednata izvr{ena komanda. • Repeat - za povtoruvawe na poslednata izvr{ena komanda , • Cut - za otsekuvawe (otstranuvawe ) na obeleàn tekst. • Copy - za kopirawe na tekst, • Paste - za prenesuvawe na tekst od edno mesto na drugo, • Select All - za obeleùvawe na cel dokument. Komandata Undo go poni{tuva (bri{e) poslednoto izvr{eno dejstvo so koja i da bilo od komandite. Se koristi i koga so izvr{eno dejstvo glavno po nevnimanie ili nedovolno poznavawe na dejstvoto na odredena komanda na ekranot se sozdade neo~ekuvana sostojba. Nemajki ideja kako da se otstrani treba bez prezemawe na nikakvo drugo dejstvo, da se izbere menito Edit i od listata da se aktivira ovaa ko-manda .( Edit > Undo vneseno dejstvo) Po ova se vra}a sostojbata {to bila na ekranot pred izvr{enoto dejstvo. Komandata Repeat ja povtoruva poslednata izvr{ena komanda. Komandata Cut se koristi za otstranuvawe (bri{ewe) tekst, so toa {to ednovre-meno se prenesuva vo memoriska lokacija (Clipboard) so mo`nost tekstot da se pre-nese na drugo mesto vo dokumentot ili vo drug dokument. Komandata Copy obeleàniot tekst go prenesuva vo Clipboard, no toj i natamu osta-nuva na svoeto mesto. O~igledno so ovaa komanda se kopira tekst od edno mesto na drugo. Komandata Paste vr{i prenos na tekst od Clipboard vo odredena pozicija vo istiot ili vo drug dokument. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 29 -

So ovie tri komandi se ostvaruvaat dve dejstva : - prenesuvawe na tekstovi od edno mesto na drugo i - kopirawe na tekstovi. Prenesuvaweto tekst od edna pozicija vo druga se vr{i vo dve etapi. Prvata etapa opfa}a obeleùvaweto na tekstot {to treba da se prefrli na druga pozicija i negovoto otsekuvawe (otstranuvawe) i privremen prenos vo memoriskata lokacija Clipboard so aktivirawe na komandata Cut. Po ova obeleàniot tekst se otstranuva od dokumentot. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija kade treba da zapo~ne prene-suvaweto na otstranetiot tekst. So aktivirawe na komandata Paste }e se izvr{i pre-nesuvaweto na tekstot od pozicijata vo koja e postaven kursorot. Kopiraweto tekst se vr{i isto vo dve etapi. Prvata etapa go opfa}a obeleù-vaweto na tekstot {to treba da se kopira i privremen prenos vo lokacijata Clipboard so aktivirawe na komandata Copy. Vo vtorata faza se doveduva kursorot na pozicija od kade treba da zapo~ne prene-suvaweto na tekstot. So aktiviraweto na komandata Paste }e se izvr{i kopirawe na tekstot po~nuvajki od pozicijata vo koja e postaven kursorot. Trite komandi (Cut, Copy i Paste) pri doveduvaweto na listata so komandite se prikaùvaat vo slab otpe~atok. Toa e najava deka se tie vo pasivna polo`ba i ne e mo`no da se izberat za izvr{uvawe opredeleno dejstvo. Komandite Cut i Copy go menuvaat zapisot otkoga }e se obeleì tekst , pa e mo`no da se koristat za izvr{u-vawe na odredeno dejstvo. Komandata Paste stanuva aktivna otkoga }e se prenese obeleàniot tekst vo Clipboard -ot. Komandata Select All se koristi za obeleùvawe na tekstot vo celiot dokument. Se koristi koga nekoe dejstvo treba da se primeni vrz celiot tekst, kako na primer da se promeni fontot na bukvite , goleminata na bukvite , drugo dejstvo ili bri{ewe na tekst so golemo vnimanie . Komandi na menito View Na slikata e prikaz na listata so komandite na menito. ] e ja razgledame komandata Toolbars.

Po izbor na komandata Toolbars neposredno desno od listata so komandite se nadovrzuva paletata

--------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 30 -

vo koja se sodràt lenti za mnogu dopolnitelni dejstva so programata Komandata Toolbars se koristi za vnesuvawe lenti od paletata vo osnov-niot prozorec, odnosno prenos na lenti od osnovniot prozorec vo paletata. . Izbirawe na lenta {to treba da se vnese vo osnovniot prozorec se vr{i so kliknuvawe nad imeto na lentata pri {to pred nea se vnesuva znakot ( ) {to uka-ùva na izvr{eniot izbor. Neposredno po kliknuvaweto , taa se vnesuva vo osnovni-ot prozorec a listata so komandite i paletata se otstranuvaat od ekranot. Otstranuvawe na lenta od osnovniot prozorec se vr{i so istata postapka. Se kliknuva vrz lentata vo paletata pred koja stoi znakot( ), lentata se otstranuva od osnovniot prozorec, znakot se bri{e i paletata se otstranuvaat od ekranot. Vo prikazot pred dve lenti ima zabeleàn znak {to zna~i deka tie se vneseni vo prozorecot preddefinirano. Stanuva zbor za formatnata lenta i lentata Drawing koi glavno se sodràt vo prozorecot. Lentite Ruller i Status Bar {to se sodràt vo listata so komandite na menito View se otstranuvaat so kliknuvawe so gluv~eto. Ako pred lentata bil vnesen zna-kot( ), so kliknuvaweto lentata se otstranuva od osnovniot prozorec, se bri{e znakot i se otstranuva listata so komandite od ekranot. Pri sledno aktivirawe na ova meni i kliknuvawe nad lentata, taa }e se vrati vo prozorecot i pred neja }e se vnese istiot znak. . Komanda Text Boundaries So komandata Text Boundaries se otstranuvaat marginite . Predefinirano po otva-raweto na dokumentot tie se vneseni vo prostorot za vnesuvawe na tekst.

Sleden izbor na komandata ima sprotivno dejstvo.

Komandi na menito Insert . ] e je objasnime samo komandata Special Characters. Po aktiviraweto na komandata na ekranot se prikaùva tabelata.

----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 31 -

Tabelata se koristi za vnesuvawe na znak vo tekstot {to ne se sodrì vo tastaturata. So doveduvaweto na ekran preddefinirano se doveduva tabela so znaci {to sootvetstvuvaat na fontot Times New Roman. Me|utoa, tabeli se podgotveni za site mo`ni fontovi i pred da se koristi tabelata korisnikot izbira font vo koj go pi{uva tekstot. Tova go vr{i so izbor na opcijata Symbol. Izborot e analogen na iz-borot na font na znaci koristen vo prethodnite naslovi. Sootvetno so ova moè da se vr{at i izbori {to se baziraat na latinskoto, kiri-li~noto, arapskoto i drugi pisma, znaci za matemati~ki operacii, znaci na indeksi i stepeni pokaàteli, razni grafi~ki znaci i geometriski figuri so menito od desnata strana na istata slika po zapisot SubSet . Znak so tabelata vo dokumentot se vnesuva na pozicijata kade se nao|a kursorot. Vo tekot na pi{uvaweto na tekstot koga e potrebno od vnesuvawe na koj bilo znak se doveduva tabelata na ekranot so aktivirawe na komandata Special Character. Se izbi-ra tabelata so sootventniot font, eventualno i edna od opciite na menito SubSet. Se odbira znakot {to treba da se vnese vo dokumentot i kliknuva nad znakot ( (poleto vo koe se nao|a znakot potemnuva). Po ova tabelata se otstranuva od ekranot. Komandi na menito Format Na slikata se prikaùva listata so komandite na menito Format.

Na slikata e del od dijalogniot prozorec na komandata Character

Dijalogniot prozorec se prikaùva so aktivna opcijata Font. So ovoj prozorec se izbira font, na~inot na ispi{uvawe na bukvite ( Typeface ) i goleminata na buk-vite ( Size ). Trite menija se aktivni so doveduvaweto na prozoresot. Izbraniot font, na~inot na ispi{uvawe i goleminata se prikaùvaat vo poleto od dijalogniot prozorec :

---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 32 -

Se prikaùva imeto na preddefiniraniot font. Konkretno, vo poleto se vne-suva zapisot na fontot Times New Roman. Izborot na fontot, na~inot na ispisot i goleminata na bukvite se vr{i na po~e-tok pred otpo~nuvawe so rabota, a i vo tekovnata rabota ako se naloì potreba da se izvr{i promena na font, golemina i ispis na prethodno vnesen tekst. ] e gi razgledame i opciite Font Effects i Position. - Opcijata Font Effect Na slikata se prikaùva del od prozorec na opcijata Font Effects.

So menijata od levo

se vr{i: • izbor na boja na bukvite , Izbor na boja za prikaùvawe na bukvite i drugite znaci se vr{i so menito Font Color . Po aktivirawe na menito

se prikaùva ramkata so mo`nite boi za izbor. Moèn e izbor na pove}e boi. Treba da se doveduvaat i drugite boi vo vidnoto pole so vertikalnata lenta i izbere boja. Izbrana boja se prikaùva vo poleto na dijalogniot prozorec.

Po izborot na bojata, ramkata so boite se otstranuva od ekranot a ispi{u-vaweto po ova }e bide so bukvi vo izbranata boja. So menito e mo`no da se promeni bojata na bukvite na prethodno vnesen tekst. Za otstranuvawe na boja se kliknuva vo poleto Automatic. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 33 -

• Zapisi na tekstovi

• I slednive zapisi

Vo prozorecot od desnata strana

e grupata na menijata: -za natcrtuvawe (Overlining) , izbor na boja ( Overline Color ) ; -za potcrtuvawe (Strikethtrough) . za potcrtuvawe (Underlining) , izbor na boja ( Underline Color); i za izbor na stil na liniite So aktivirawe na menito Overlining se otvora ramkata

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 34 -

Od menito Overlining se izbira stil na linijata . Se otvora menito Overline Color za izbor na boja na linijata. Za natcrtuvawe vnesen tekst potrebno e da se obeleì tekstot a potoa da se dovede dijalogniot prozorec . Se izbiraat : - stil na linijata od menito Overlining , se aktivira menito Overline Color; - boja na linijata od menito Overline Color. - potvrduvawe. Kako izgleda eden izbor na linijata za natcrtuvawe se prikaùva vo poleto od prozorecot.

Me|utoa posebno e va`no da se potencira deka po natcrtuvaweto e potrebno da se oslobodi opcijata {to bila izbrana za natcrtuvawe (da se deaktivira). Treba povtor-no da se dovede menito, da se izbere opcijata (without, bez) i da se potvrdi. Mo`no e i lrethodno da se izbere stil na linijata za natcrtuvawe i bojata za ednovremeno so vnesuvaweto na tekstot da se vnesuva i linijata za natcrtuvawe. Vo ovoj slu~aj prozorecot se doveduva na ekranot pred da se zapo~ne so vnesuvawe na tekstot vo dokumentot. Linija za prectuvawe na tekstot se vnesuva so menito Strithrough. Mo`ni se samo pet izbori.

Na slikata e prikaz ostvaren so ova meni. Na ova meni ne se pridruùva meni za izbor na boja.

Vnesuvawe na linija za potcrtuvawe se vr{i so menito Underlining. Na slika-ta e vnesena linija od dolnata strana na tekstot. Kako izgleda izbranata linija se prikaùva vo poleto od prozorecot.

Na primerot e prikaz na zborot “ Informatika “ potcrtan so ~etiri razni izbrani linii od mo`nite 16 so nazivite Single, Double, Dot Dot Dash (bold) i Wave (Bold).

. . . .


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 35 -

- opcija Position Na slikata e prikaàn del od prozorecot za opcijata Position

] e gi razgledame menijata : • Menito Position za ispi{uvawe na bukvi povisoko odnosno ponisko od nivoto vo koe se pe~ati redot .

Menito e so tri opcii:

- Superscript ( za pi{uvawe povisoto od nivoto na redot). - Normal ( za pi{uvawe vo linijata na redot), - Subscript ( za pi{uvawe ponisno od nivoto na redot). Dijalogniot prozorec se doveduva za izborot na opcijata Position so predde-

finirana opcijata Normal. Izbor na drugite dve opcii se vr{i so kliknuvawe vo edno od krug~iwata. Opcijata Superscript se koristi za pi{uvawe na stepeni pokazateli i vo drugi priliki kade {to treba bukvite da se ispi{uvaat povisoko od nivoto na redot. Se koristi za pi{uvawe na stepeni. Po vnesuvawe na osnovata se doveduva dijalogniot prozorec i se aktivira ovaa opcija. Na mestoto kade e kursorot }e se ispi{e ste-peniot pokazatel (eden ili pove}e znaci), a prozorecot otstranuva od ekranot.

Po vnesuvawe na stepeniot pokazatel treba da se deaktivira ovaa opcija. Se doveduva povtorno prozorecot, se izbira opcijata Normal i potvrduva promenata. Po ova se prodolùva so ispi{uvawe na tekstot na nivo na redot. Za korekcija na vne-seniot pokazatel so eventualno vnesuvawe i na pove}e znaci na povisoko nivo ne e potrebno da se doveduva dijalogniot prozorec. Kursorot avtomatski se pozicionira koga }e se dovede neposredno do stepeniot pokazatel. Opcijata Subscript se koristi za vnesuvawe na indeksi i drugi priliki kade se naloùva vakvo ispi{uvawe. Na~inot na koristeweto na ovaa opcija e analogna na prethodno izloènata za opcijata Superscript . Dokolku treba da se izvr{i promena vo stepeniot pokazatel, ne treba da se aktivira ovaa komanda. So doveduvawe na kursorot na pozicija na stepeniot pokaza-tel, avtomatski se aktivira komandata. Korisno e stepenite pokazateli da se ispi{u-vaat so pomala golemina, {to }e se izbere pred nivnoto vnesuvawe so menito za izbor na golemina na znacite. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 36 -

• Menito Rotation / Scaling za pi{uvawe na tekstovi vertikalno.,

Se koristi analogno na drugite. So izbor na agol od 900 tekstot se pi{uva vertikalno (od po~etna to~ka nagore) a za agol od 270 0 isto vertikalno od po~etna to~ka nadolu. Prikazot e na slikata.

Opcijata Scale width e so preddefinirana vrednost 100%. Se koristi za izmenuvawe (nagolemuvawe ili namaluvawe ) na {irinata na bukvite. Vo prilog nekolku primeri

• Menito Spacing

se koristi za odreduvawe na rastojanieto me|u bukvite. Bukvite vo tekstot moè se vnesuvaat so namaleno rastojanie (zgusnato) odnosno so zgole-meno rastojanie me|u bukvite (razvle~eno) . Mo`ni se izborite na opcijata Expanded odnosno Condensed . Opcijata Default e preddefinirana. Kolkavo }e bide razvlekuvaweto odnosno zgusnuvaweto se odreduva so vnesuvaweto na podatok vo poleto desno od menito Spacing. Za razvlekuvawe treba da se nagolemi ( vo primerot e vnesen broj 4) a za zgusnuvawe treba da se namali (vo primerot e vneseno 1.0). Dvete dejstva se prikaàni na terminot < Informatika >

Na slikata se prikaùvaat i sledive zapisi ;

Po izr{uvawe na dejstvoto, treba da se deaktivira komandata ( se izbira povtorno opcijata Default ). --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 37 -

Komanda Paragraph Komandata Paragraph e so pove}enamenski dejstva .Od mnogute dejstva }e se zadr`ime na opcijata za odreduvawe na proredot vo koi }e se pi{uva tekstot i na opcijata Borders za grafi~ko oblikuvawe na tekstovite.

Na slikata e doveden prozorecot so aktivirana opcijata Borders, so ogled na tova deka na{eto vnimanie go naso~uvame na komandite so koi se realizira grafi~ko oblikuvawe na tekstovite. Oblikuvaweto se vr{i so cel da se potencira odreden tekst i da se skrene vnimanieto na ~itatelot na negovata va`nost. Razni se formite vo oblikuvaweto na tekstot. Ovde se razgleduvaat formite so vnesuvawe grani~ni linii (grani~nici ) okolu tekstot i celosno ograduvawe na tekstot. Se sodr`at tri menija: - Line Arrangement za izbor i dodeluvawe na grani~nici (grani~ni linii), brojot na grani~nicite i rasporedot .

So menito Line Arrangement se izbira stranata (ili stranite) od koja }e se postavi grani~nik. Se koristat razni soodnosi vo oblikuvaweto, imeno vnesuvawe na grani~nik samo od edna strana, od dve strani (odlevo i oddesno / odgore i oddolu) i vnesuvawe na grani~nici od ~etirite strani ( vramuvawe). Eden izbor od navedenite soodnosi se vr{i so menito Line Arrangement. .

------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 38 -

Pod zapisot Line Arrangement / Default se pette kvadrati, pette mo`ni opcii so koi se odreduva kolku grani~nici i kako }e se postavat vo odnos na obeleàn tekst. Sekoe izvr{eno dejstvo se prikaùva vo ramkata .Izborite se sledni : .- bez grani~nici (1); - grani~nici od ~etirite strani (2) ; - grani~nici samo od levata i desnata strana (3); - grani~nici samo od gornata i dolnata strana (4) ; - grani~nik samo od levata strana (5) . Vo sekoj kvadrat (opcija) e vnesena slika od koja se gleda kolku grani~nici se koristat so oddelna opcija i kako se tie postavuvaat vo odnos na odreden tekst. Izbor na grani~nik se vr{i so kliknuvawe nad opcija. Izbranata opcija se prepoz-nava po kratkoto prikaùvawe na ramkata {to se formira okolu neja. Neposredno do menijata e informativnoto pole pod zapisot User - Defined . Na slikata od levata strana se prikaùva ramkata , a oddesno prikazot vo infor-mativnata ramka. Izborot se odnesuva na tretata opcija (grani~nici samo od levata i desnata strana ).

Vnesuvawe na grani~nici se vr{i so obeleùvawe na tekst, doveduvawe na prozorecot, izbor na grani~nik i potvrduvawe. Izmenuvawe na prethodno izvr{en izbor na grani~nici se vr{i so opcijata bez grani~nici (na prvata pozicija) so koja se bri{e prethodnata sostojba i po izbor na drug grani~nik se vnesuva promenata. Neposredno desno se menijata pod zapisot Line.

- Line za izbor na stilot, {irinata i bojata na grani~nicite.

Menito Style za izbor na stil e aktivno so doveduvaweto na prozorecot. Vo vidnoto pole se samo nekolku mo`ni izbori. Ima gi pove}e i korisno e i drugite da se razgledat pred odluka koj stil }e se izbere. Po izbor na stil na liniite na grani~-nikot, vo informativnata ramka se vnesuva izbraniot stil . Menito Color za izbor na boja e isto aktivno so doveduvaweto na prozorecot. Izborot na boi e golem i pred da se izbere boja e korisno da se pregledaat i boite von vidnoto pole. Stilot i bojata po izborot se prikaùvaat vo informativnoto pole. Izvr{enite izbori se potvduvaat, po {to okolu obeleàniot tekst se vnesuva soot-vetnata kombinacija na grani~nicite po broj, raspored , stil i boja. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 39 -

Na slikata se nekolku prikazi vo informativnata ramka.

Na slikata se prika`ani dva vrameni tekstovi.

Grani~nicite se postavuvaat preddefinirano neposredno do tekstot. mo`no e so menito vo dijalogniot prozorec pod zapisot Spacing to contents grani~nicite posta-vat na rastojanie od tekstot.

- Mo`no e izborot na rastojanijata da se odredi od site strani (odlevo, oddesno, odgore i oddolu) so vnesuvawe na parametri vo ~etirite poliwa. Po~etni vrednosti vo site poliwa se 0.05. Mo`at vrednostite vo poliwata da bidat maksimalno 5.0. Na vrameniot tekst rastojanieto od levata strana e 2.0 cm a od desnata 3.0 cm..

Postoi mo`nost da se izberat ednakvi rastojanija od site strani. Ako se oslobodi opcijata Synchrone, dovolno e samo vo edno pole da se vnese podatok. . Kon iscrtuvaweto na grani~nici kako dodaten detal se vnesuvaat i senki vo razni soodnosi {to u{te pove}e go skrenuvaat vnimanieto na ~itatelot na oddelni tekstovi. Senkite se vnesuvaat od dve strani vo ~etiri razli~ni odnosi. - Shadow Style za dodeluvawe na senki na grani~nicite.

Vo dolniot del od dijalogniot prozorec pod naslovot Shadow style e menito za postavuvawe na senki.

--------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 40 -

Vo izborot na senkite se obfateni tri dejstva. - izbor na postavenost na senkata ( Position), - rastojanie na senkata ( Distance ) - boja na senkata ( Color). Pette mo`ni opcii za postavenost na senkite se vo menito po zapisot Shadow style/ Position. . Dejstvoto na opciite se prika`uvaat so sliki vo kvadratite.

Mo`ni se slednive izbori: • bez senka (1) ; • senkata postavena dolu /desno (2); • senkata postavena gore / desno (3); • senkata postavena dolu / levo (4); • senkata postavena gore /levo (5). - izbor na rastojanie - izbor na boja -

Dva primeri za vneseni senki. So preddefiniranoto rastojanie i so izbor 0.38 cm.

Promena na eden izbor so drug se vr{i so prethodno aktivirawe na opcijata na prvata pozicija (bez senka), pri {to prethodno vnesenata senka se otstranuva.

Opcija Background Na slikata e prozorecot na komandata Paragraph so aktivirana opcijata Background .

Se koristi za ispolnuvawe so boja na vramen tekst . --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 41 -

Na slikata se dva izbori na ramki ispolnet so sina boja.

Izborot Format /Page / Border doveduva dijalogniot prozorec Page Style - Default..

So prozorecot se vnesuvaat grani~nici, forma na grani~nicite, boja, senki i vnesuva boja na stranite od dokumentot.

Prika`ani se tri primeri grani~nici na stranici od dokumentot.

- --------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 42 -

Komanda Columns

So komandata Columns od menito Format se mo`ni razni izbori na pi{uva-weto na tekstot na stranicite po koloni. Mo`no e tekstot da se pi{uva vo dve koloni, vo tri koloni ili vo pove}e. Komandata go doveduva prozorecot Columns. .

Vo vrska so pi{uvawe tekstovi vo koloni potrebno e da se izvr{at izborite : - podesuvawe ( izbor na brojot na kolonite)

- {irina i razmak ( vo poliwata se vneseni preddefiniranite vrednosti).

-----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 43 -

- linija na odvojuvawe ( rastojanie me|u kolonite ) Preddefinirano odvojuvawe od 0.00 cm. Promenite se prika`ani na vtoriot i tretiot prikaz.

-Linija na razdvojuvawe ( stil na linijata ,po celata visina ili delomi~no izrazeno vo procenti i mestopolo`ba) .

Izbori na linijata za razdvojuvawe : stil ,visina i polo`ba .

Konkretni primeri. Se dobivaat sledni prikazi :

Top Centered Bottom Vo prilog nekolku izbori vo pe~ateweto na tekst vo koloni.

---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 44 -

Menito Insert Od menito Insert e razgledana samo komandata Special Character. Se navra-}ame povtorno na menito Insert za da ostvarime op{iren prikaz na vnesuvawe na tekstualni ramki vo tekstot.

Na slikata e del od prozorecot Frame za izbrana opcijata Type.

Odreduvawe dimenziite na ramkata.se sproveduvaat so delot od prozorecot Size. Po vnesuvawe na {irina i visina, po potvrduvaweto na ekranot se prika`uva tekstu-alna ramka. .

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 45 -

Ramkata se vnesuva preddefinirano gore / centar na stranicata. So doveduvaweto na ekran ramkata e obeleàna ( obeleùvaweto e ozna~eno so osumte kvadrati ispolneti so zelenata boja). Analogno so obeleùvaweto na teks-tovite, dejstvata }e se odnesuvaat na neja samo ako e ramkata ozna~ena. Za pozicionirawe na ramkata na listot treba da se obeleì. Obeleùvawe na ramkata se sproveduva so doveduvaweto na pokaùva~ot vo neposredna blizina na edna od stranite na ramkata i kliknuvawe so gluv~eto. Se poziconira na odredena polo`ba so vle~ewe. Se obeleùva (1), so pritisnato kop~eto se vle~e vo odredena pozicija (2) i se otpu{ta kop~eto (3).Po prenesuvaweto se otstranuva obeleùvaweto so kliknuvawe vo proizvolna to~ka na ekranot.

Prenesuvaweto od edna polo`ba vo druga se vr{i i so tasterite ozna~eni so strelki. So sekoe pritiskawe na eden od tasterite se pomestuva ramkata za pred-definirano rastojanie vo nasokata na strelkata.. Pregolemi se mo`nosti vo vrska so odreduvaweto pozicijata na ramkata na stranata so menijata vo opcijata Type (mo`-nostite za pozicionirawe ne gi razglduvame). Se otstranuva obeleùvaweto . Po vnesuvawe na pokaùva~ot vo leviot /goren del od ramkata i kliknuvawe se prikaùva kursorot .

Sozdadena e mo`nost da se vnesuva vo ramkata tekst i vr{at mnogu dosta ureduva-wa vo vneseniot tekst. Se vnesuva sootveten tekst vo ramkata po izbor na Font, go-lemina, na~in na ispi{uvawe, boja na bukvite,boja na pozadinata.

Vnesuvawe na pove}e zapisi ja {iri ramkata kako e prikazano na slikite.

- opcija Wrap Ramkata e so pogolem prioritet i taa prvo se pozicionira. Tekstot se rasporeduva spored pozicijata na ramkata so opcijata Wrap . Mo`nite odnosi se vo prodolènie .

--------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 46 -

( prezemeno od makedonskata verzija)

Se pozicionira ramkata na listot i se vr{i izbor na eden od soodnosite me|u ramkata i tekstot. Prika`ani se dva izbrani soodnosi.

Od desno se vneseni mo`nite izbori na rastojanijata me|u tekstot i stranicite na ramkata.

- opcija Borders

Razgledan e prozorecot. Dejstata na prozorecot se odnesuvaat na ramkite - opcija Background.

Razgledan e prozorecot. Dejstata na prozorecot se odnesuvaat na ramkite Opcija Columns Izborot Frame / Columns ovozmo`uva ispi{uvawe vo ramkata tekstovi vo koloni i site pridru`ni dejstva povrzani so koristeweto na kolonite.


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 47 -

Prika`ani primeri.

Za izbrana komandata Frame, se pridru`uva lentata

Vo lentata e vnesen izbor na del od komandite . Dejstva na komandite se :

Dominantni se izborite za doveduvawe na ramkata na karakteristi~nite pozicii ( poramni od levo, Centraraj horizontalno, Poramni oddesno, gore, centar, dolu) Potcrtanite tri opcii ( Border Style, Border Color i Background ) se koristat za oblikuvawe na stil na ramkata i ispolnuvawe na podlogata so boja ( Stil na rabot, Bija na linijata i boja na podlogata.) Vo prilog tri vidovi ramki.

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 48 -


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 49 -

IV. Kreirawe na grafi~ki objekti Programata Open.OfficeOrg.Writer sodrì komandi za kreirawe na grafi~ki objekti. Ovaa mo`nost moè da se koristi za vnesuvawe na prikazi vo dokumentite, {to zna~itelno ja olesnuva rabotata vrz formiraweto na dokumentite. [ to se odnesuva do sloèni prikazi tie se podgotvuvaat na nekoja od drugite programi (Corel, Draw, Paint i dr.) i se vnesuvaat vo dokument. Grafi~kite prikazi se vr{at so komandi od lentata Drawing.

Lentata Drawing moè da se pomestuva po ekranot. Naj~eto,e prisatna vo osnov-niot prozorec smestena vo dolniot del od ekranot pred statusnata linija.

Pred da pristapime kon kreirawe grafi~ki prikazi }e dademe kratok pregled na komandite vo sostav na lentata Drawing i nivnite dejstva. Dejstvoto na komandite se pre-poznavaat po slikite vo poleto na komandata {to simboli~ki ukaùva na nejzinoto dejstvo. Slikata vo poleto na komandata ne e sekoga{ dovolna lesno da se otkrijat dejstvata na site komandi. Toa se otkriva i so ispi{uvawe na imeto na komandata koga pokaùva~ot }e se dovede nad poleto od komandata. Davame prikaz na samo del od komandite vo sostav na lentata {to }e gi koristime. Se prikaùva imeto na komandite i nivnite znaci.

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 50 -

Prikaùvawe na osnovni objekti Prvite ~ekori vo ostvaruvawe na grafi~kite prikazi }e gi zapo~neme so prikazite na osnovnite objekti (geometriski figuri): pravoagolnici, kvadrati, kru`-nici, elipsi i otse~ki, za ~ie prikaùvawe vo lentata se sodràt soodvetni komandi. Za po~etok prikazite }e gi vnesuvame vo proizvolno izbrana polo`ba i so proizvolni dimenzii po slobodna ocenka. Prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati Za prikaùvawe na pravoagolnici i kvadrati se koristi komandata Rectangle. Se prepoznava po toa {to vo poleto na ovaa komanda e prikazot. ( ). Za aktivirawe na ovaa komanda treba da se dovede pokaùva~ot vo poleto na komandata i da se pritisne na levoto kop~e od gluv~eto. Po aktiviraweto na komandata za prikaùvawe na pravoagolnici poleto na komandata se osvetluva a pokaùva~ot dobiva forma na krst kon kogo se pridruùva sitno prikaàn pravoagolnik. Na slikata e prikaàna izbrana komandata Rectangle.

Za prikaz (crtawe) na pravoagolnik go doveduvame pokaùva~ot na mestoto kade {to treba da se prikaè (nacrta) pravoagolnik, }e go pritisneme i go drìme pritisnato levoto kop~e. Sekoe pomestuvawe na gluv~eto doveduva do prikaz na pra-voagolnik pri {to ednoto teme na koj bilo od prikaànite pravoagolnici se sovpa|a so to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e pritisnato kop~eto. Dimenziiite na pravoagolnikot se menuvaat so promena na polo`bata na gluv~eto pri {to lesno moè da se zabeleì zavisnosta me|u dvièweto na gluv~eto so izmenite na dimenziite na pravoagolnikot. Vo momentot na osloboduvawe (otpu{tawe) na kop~eto, na ekranot }e se zabeleì (}e se registrira) pravoagolnikot koj vo toj moment e prikaàn na ekra-not. Pravoagolnikot se prikaùva so tenki linii ispolnet so sina boja..

Po registriraweto na objektot okolu nego se prikaùvaat osum kvadrati ispolneti so zelena boja vo mnogu mali dimenzii {to pokaùva deka objektot so registriraweto e obeleèn ( ozna~en). Obeleènosta na objektot dozvoluva po negovoto prikaùvawe da se vr{at nad nego dopolnitelni dejstva. Vo postapkata za prikaz na pravoagolnik moàt da se izdvojat ~etiri glavni dejstva, i toa: ·- izbor (odreduvawe ) na polo`bata na pravoagolnikot (doveduvawe na pokaùva~ot vo odredena po~etna pozicija); - registrirawe na polo`bata na pokaùva~ot (pritiskawe na kop~eto od gluv~eto); - izbor na dimenziite na pravoagolnikot i negovata polo`ba vo odnos na po~etnata to~ka (dvièwe na gluv~eto so pritisnato kop~e); - registrirawe (zabeleùvawe) na izbraniot pravoagolnik (otpu{tawe na kop~eto ) Fiksna to~ka na pravoagolnikot e edno od negovite temiwa, temeto vo koe se nao|a{e pokaùva~ot vo momentot koga e pritisnato kop~eto na gluv~eto Za prikaz na kvadrat se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat tasterot Shift. Dokolku prikaàniot pravoagolnik e postaven vo posakuvanata polo`ba i dimen-zii, se otstranuva obeleùvaweto so kliknuvawe vo proizvolna polo`ba na ekranot ( nadvor od pravoagolnikot).. -----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 51 -

So ova procesot na vnesuvaweto (registriraweto) na ovoj objekt e zavr{en. Na slikata e prikaàn pravoagolnikot po otstranuvawe na obeleùvaweto.

Po registriraweto na pravoagolnikot, aktivnata komanda se deaktiviraa (bojata na poleto se vra}a na prethodnata), pa za sekoe sledno dejstvo treba da se izbere sledna, eventualno pak istata komanda ako treba da se dobie prikaz i na drug pra-vogolnik ili kvadrat. Prikazot {to go dobivame e vo polo`ba i so dimenzii odredeni po slobodna procenka,. Za podobra procenka na polo`bata i dimenziite,vo izvesna merka moè da ni posluì linijarot vo horizontalnata i linijarot od levo vo ver-tikalna polo`ba. Neposredno po ova ili druga prilika koga vrz nego treba da se vr{at odredeni dopolnitelni dejstva ( promena na stil, {irina ili boja na liniite ili drugo) e pot-rebno obeleùvawe. Pred sekoe dejstvo se vr{i obeleùvawe na objekt. Obeleùvaweto ( izbiraweto) se vr{i po aktiviraweto na komandata Select .

Za obeleùvawe se izbira komandata Select . Po doveduvawe na pokaùva~iot vo pravoagolnikot ili na rabnata linija i kliknuvawe so gluv~eto se obeleùva objek-tot. Po ova nad objektot moàt da se izvr{uvaat odredeni dejstva. Bri{eweto na obe-leèniot objekt se vr{i so tasterot Delete. Za pomestuvawe na objekt po obeleùvaweto se vnesuva pokaùva~ot vo vnat-re{nosta na objektot. Se prikaùva znakot . Se drì pritisnato kop~eto i se vle-~e znakot vo sakana nasoka. So sloboduvawe na kop~eto se registrira objektot na novata pozicija..

Prikaùvawe na elipsi i kru`nici Za prikaùvawe na kru`nici i elipsi se koristi komandata Ellipse. Vo poleto na komandata e naslikana elipsa( ). Prikaùvawe na elipsa e analogno so prikaù-vawe na pravoagolnik. Kon znakot na pokaùva~ot sega se pridruùva kru`nica. Elipsata se prikaùva isto so tenki linii. Po ova komandata se deaktivira. Za pri-kaùvawe na druga elipsa e potrebno aktivirawe na komandata . Za prikaz na kru`-nica se sproveduva prikaànata postapka pri {to za seto vreme se drì pritisnat i tasterot Shift. Na slikata se prikaùvaat elipsata i kru`nicata kako {to se prikaùvaat na ekranot po registriraweto

-----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 52 -

Prikaùvawe na otse~ki Prikaùvawe na otse~ki se vr{i so komandata Line

Vo poleto na ovaa komanda e vnesena kratka kosa crti~ka ( ) . Se aktivira komandata . Na ekranot se javuva pokaùva~ot i ovde vo forma na krst so pridruèna koso postavena otse~ka. Se doveduva pokaùva~ot vo polo`ba na po~etnata to~ka na otse~kata i so pritiskawe na levoto kop~e (i zadrùvawe) se zabele-ùva taa to~ka na ekranot.Se pomestuva pokaùva~ot vo polo`ba na slednata to~ka. Za seto vreme po~enata to~ka se povrzuva so polo`bata na pokaùva~ot. So registrirawe na polo`-bata na pokaùva~ot se formira otse~ka pome|u prvata registrirana to~ka i slednata to~ka - to~kata vo koja se nao|a{e pokaùva~ot koga e oslobodeno kop~eto. Vo prodolènie se prikaùvaat ~etiri otse~ki .

Otse~kata koja sekoga{ go povrzuva pokaùva~ot i prethodno fiksiranata (regist-riranata) to~ka pomaga vo golema mera pri prikaùvawata na vertikalni i horizon-talni otse~ki, so izborot na pozicijata na slednata to~ka na otse~kata, a go olesnuva prikaùvaweto i na koso postavenite otse~ki. Obeleùvaweto e so samo dva minija-turni kvadrati ispolneti so zelena boja na kraevite od otse~kata. Ako pri crtaweto na otse~kata se drì pritisnat tasterot Shift, se crtaat horizontalno i vertikalno postaveni otse~ki.Se crta i otse~ka pod agol od 450 vo zavisnost od toa vo koja nasoka se vle~e pokaùva~ot. Prikaùvawe na osnovni oblici Komandata Basic Shapes od lentata Drawing

doveduva vramena lista vo koja se navedeni prikazi na objekti {to moàt da se prikaàt so komandata .

So izbor na komandata osnovni oblici pokaùva~ot dobiva forma na krst kon koj se pridruùva vertikalno postavena otse~ka. So izborot se doveduva ramkata _(1).. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 53 -

Se povlekuva lentata ( ozna~ena so ). Toa se izvr{uva so doveduvaweto pokaùva~ot na gluv~eto vo lentata ,kliknuvawe so kop~eto na gluv~eto,i so pritis-nato kop~eto, se povlekuva pokaùva~ot na kratko rastojanie nadolu i otpu{ta. . Ramkata pod (2) se koristi vo ponatamo{nata rabota. Moè ramkata da se povlekuva po ekranot, moè i da se rasporeduvaat objektite vo ramkata. Vo prilog se dva od mo`nite rasporeduvawa

So kliknuvawe na znakot ( ) , se nadovrzuva lista so komandi.

Za nas e od interes komandata Visible Buttons (Vidlivi kop~ina). Izbor na komandata Visible Buttons , doveduva lista na objektite i nazivite .

So doveduvawe na pokaùva~ot nad koj bilo od ovie objekti se ispi{uva imeto na objektot. Za da se prikaè objektot se kliknuva. So ova e izbran objektot i }e se pri-kaè spored postapkata za prikazite na drugite objekti. Vo prodolènie se nekolku primeri na prikazi so ovaa komanda.

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 54 -

Komandite od lentata Drawing

se odnesuvaat na grupa Symbol Shapes, Block Arrows i Stars.

Dodeluvawe {irina, stil, boja na liniite Vo ovoj naslov }e poka`eme kako na objektite po vnesuvaweto (registrirawe) im se dodeluva stil, {irina i boja na liniite na objektite i ispolnuvaat objekti so boja. Za izbor na navedenite svojstva na liniite na objektite se koristat komandite od lentata Drawing Object Properties ( Svojstva na nacrtaniot objekt) . ---------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 55 -

Ne se iznenaduvajte {to ne }e se prikaè na ekranot. ] e se priklu~i na ekran koga na ekranot ima obeleàn objekt. Na sledno obeleùvawe na objekt e pak na ekran. Od mnogute dejstva na ovaa lenta {to moàt da se vnesuvaat i otstranuvaat, vo lentata se izbrani samo komandite {to }e gi razgledame. Tie se prikaàni vo ramkite.

Dodeluvawe Stil na linija Po izbor na komandata Style se doveduva ramkata

Mo`no e so komandata da se vnesuvaat neprekinati linii, linii formirani od niza to~ki, niza otse~ki i nivni kombinacii.

Dodeluvawe {irina na linija [ irinata na linijata se dodeluva so komandata Line Width

Se obeleùva objekt. Se vnesuva so tastaturata podatok za {irinata ili so kliknuvawe na strelkite. Vo tekot na vnesuvaweto se sledi promenata na {irinata na li-niite na objektot. Ako se pretera, se namaluva vrednosta na podatokot so dolnoto strelka. ----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 56 -

Vo prilog se dadeni ~etiri objekti vo ~etiri {irini na liniite.

Dodeluvawe boja na linijata Boja na liniite na objektite se dodeluva so komandata Line Color

Na raspolagawe se 40 osnovni boi vklu~uvaj}i ja crnata i belata boja, kako i sivata boja vo ~etiri nijansi. Komandata za izbor na boja se aktivira so kliknuvawe na gluv~eto vrz maliot triagolnik desno od komandata ( ) na lentata Svojstva na nacrtaniot objekt. Se prika`uva ramkata so boi. Istovremeno so izborot na bojata se vr{i i pot-vrduvawe. Liniite na obele`aniot objekt ja dobivaat izbranata boja i ramkata se otstranuva od ekranot, a komandata se isklu~uva. Vo poleto na komandata Line Colora se registrira poslednata izbrana boja. Vo prilog sledat nekolku primeri

Vnesuvawe boja vo objekt. Za izbor boja za popolnuvawe na objektite se koristi komanda od lentata Drawing Object Properties (Svojstva na nacrtaniot objekt) . Lentata se doveduva na ekranot so preddefinitan izbor Color i ne treba da se meniva.

Aktivarawe na desnoto meni otvora lista so mo`nite boi za ispolnuvawe na objektite..

Vo prilog sledat nekolku primeri

-------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 57 -

Nekolku korisni dejstva . - razvlekuvawe na objektite Dimenziite na vnesenite objekti moàt da se promenat (koregiraat) poradi usoglasuvawe so drugite objekti {to u~estvuvaat vo eden grafi~ki prikaz. Edna od metodite e razvlekuvawe na objektot, metoda vo koja se raboti za promeni od oko vo slobodna kreacija na grafi~ki prikaz, vo smisla na izmenuvawe (namaluvawe ili nagolemuvawe) na negovite dimenzii vo horizontalen, vertikalen ili ednovremeno vo dvata pravci. Metodata e edna od ~esto koristenite kaj mnogute objekti i vo mnogu drugi priliki. Metodata na razvlekuvawe }e ja objasnime na primer na pravoagolnicite. Se obeleùva pravoagolnikot. Se doveduva pokaùva~ot nad znakot ( ) od odbeleùvweto koj se nao|a na sredina od stranata na pravoagolnikot.

Po kratko vreme na mestoto na znakot od obeleùvaweto se prikaùva kratka, horizontalno postavena otse~ka so strelki od dvete strani ( ). Drèjki go pri-tisnato kop~eto ja vle~eme strelkata nadesno ili nalevo , pri {to promenite na pra-voagolnikot se prikaùvaat so posvetla sina boja. Osloboduvaweto na kop~eto ja re-gistrira sostojbata vo toj moment. Vo prodolènie na slikata se prikaùva odlevo po~etnata polo`ba, vo sredinata izmenata vo tekot na razvlekuvaweto a oddesno razvle~eniot objekt.

Na slednava slika e daden prikazot na razvlekuvawe vo vertikalen pravec vo trite fazi .

Ednovremeno razvlekuvawe vo dvata pravci se prikaùva na sled-nata slika.. Vo ovoj slu~aj pokaùva~ot se postavuva na znak od obele-ùvawe na edno od temiwata na pravoagolnikot. Kratkata otse~ka so strelkite sega e nakloneta pod agol od 450 .

Prenesuvawe objekti Prenesuvawe na objektite ovozmoùva postavuvawe na objekt vo odredena polo`ba za usoglasuvawe na polo`bata na objektot soodvetno spored drugite objekti vo pri-kazot.

-----------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 58 -

] e gi razgledame dve mo`nosti:

-prenesuvawe objekt Za da se prenese objekt od edna polo`ba vo druga pred se treba da se obeleì. Se doveduva pokaùva~ot vo vnatre{nosta na objektot i po prikaùvawe na znakot ( ) so pritisnato kop~e se pomestuva pokaùva~ot vo nasoka kade {to treba da se prenese objektot. Na ekranot se sledi polo`bata vo sekoj moment pri prenesuvawe na objektot so prikaz vo svetla nijansa. Novata polo`ba na objektot se pozicionira koga }e se oslo-bodi kop~eto.

Ovoj na~in na prenesuvawe na objektite e dosta brz i se odviva glavno po slobod-na procenka. Me|utoa, vo tekot na prenesuvaweto na objektot e mo`no da se sledat informaciite za polo`bata na objektot na linearite za poprecizno postavuvawe na objektot. - dvièwe na objektot po ekranot Dvièwe na objekt se vr{i so ~etirite tasteri so strelkite, po negovoto obele-ùvawe. So pritiskawe na eden od ovie tasteri, obeleàniot objekt se pomestuva za odredeno rastojanie i toa horizontalno (nalevo ili nadesno), odnosno vertikalno (nagore ili nadolu). Kolku }e se pomesti objektot so edno pritiskawe na taster e preddefinirano. So pove}ekratno pritiskawe na eden od tasterite se dviì objektot po ekranot vo eden od mo`nite pravci ~ekor po ~ekor. Zaedno so ova se sledi vo sekoj moment polo`bata na objektot na linearite i e mo`no da se postavi objektot na sakanoto mesto. Na slikata e prikaàno dvièwe vo horizontalna nasoka (odlevo) i dvièwe vo dvete nasoki ( oddesno).

Vo dvata prikaàni na~ini na prenesuvawe na objektite,toa e po slobodna procenka podpomognata so linearite. - poklopuvawe na objekti Dva objekti ili pove}e ako se vnesat nad isti prostor na ekranot se preklopu-vaat. Sekoi sleden objekt go preklopuva porano vneseniot objekt .

Od levata strana se vneseni vo redosled pravoagolnikot a potoa elipsata. Od desnata strana redosledot na vnesuvawe e isto numeriran. Se koristi terminot -------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 59 -

prioritet. Velime deka elipsata ima povisok prioritet od pravoagolnikot..Na sled-na slika pravoagolnikot so zakriveni temiwa e so najmal prioritet. Objektot so najmal prioritet go prekrivaat site objekti ako se na ist prostor .Za promena na prioritet na ve}e vneseni objekti se koristi komanda za promena na prioritetot. Primerite gi otkrivaat odnosite za razni prioriteti.

-Bri{ewe del od objekt.Koristejki gi pravilata na preklopuvawe moè da se koristi za otstranuvawe na delovi od objekt. Gi ilistrirame na primeri :

Prostorot go prekrivame so objekt ispolnet so bela boja i dodelena bela boja na liniite na objektot. Na objektot na treta pozicija bojata na liniite e crna.. Prikaùvawe na ukrasni tekstovi Po izborot na komandata FONTWORK GALLERY

od lentata Crtawe se prikaùva prozorecot FONTWORK GALLERY Moèn e izbor na 40 stilovi. Vo vidnoto pole se prikaùvaat samo 16 stilovi. Karakteristi~no za sekoi stil e oblikot na bukvite, na~inot na zapi{uvawe na tekstot vo odnos na nasokata na pi{uvaweto, razli~ni visini na bukvite vo sredina odnosno na krajot i bojata

. --------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 60 -

Izbor na eden od stilovite se vr{i so kliknuvawe vo prikaz na stilot po {to toj se vramuva (1) . Izbraniot stil treba da se potvrdi.

@oltoto krug~e vo izbor na varijanta ( 2) moè a i nemora da go dovede prikazot so ednakva visina na bukvite vo zapisot (3).Korisno e dimenzite na prikazot da se namalat so razvlekuvawe. Se doveduva kursorot vo zapisot (3) .Prvata vnesena bukva vo poleto na prikazot otvora pole (4)( dvoen klik)( FONTWORK.). Se bri{e zapisot i vo poleto se vnesuva drug zapis.( konkretno ovde, Moj dizajn)

Kone~no po otstranuvawe e dobien prikazot

Tova e vo vsu{nost prvata verzija na tekstot vrz koj moàt da se vr{at dosta dopolnitelni izmeni. Me|utoa, za pogolem broj korisnici bi moèlo da se prifati i kako kone~no sreden ukrasen tekst.. Pozicioniraweto se vr{i so tastaturata . Za pomestuvawe na ukrasniot tekst nalevo ili nadesno se doveduva kursorot od levata strana vo redot od dolnata strana i se vnesuvaat sootveten broj na znacite blanko za pomestuvawe nadesno, odnosno se pritisnuva soodveten broj pati na tasterot Delete. Za pomesuvawe nagore ili nadolu se doveduva kursorot na po~etok vo redot od gornata strana na ukrasniot tekst. Pomestuvawata se vr{at so tasterot Enter nadolu, odnosno so tasterot Backspase ( ) nagore. Polo`bata na kursorot vo dvata slu~ai se prikaùva na slikata. Mo`ni se mnogu promeni vrz ukrasniot tekst.

---------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 61 -

. Menito Tools Odreduvawe na merniot sistem se vr{i so komandata Options od menito Tools. Po izbor na komandata Options se doveduva prozorecot Options - OpenOffice. org – User Data.

Se kliknuva vo prozor~eto pred OpenOffice.org Writer, Znakot (+) se zamenuva so znakot ( - ). Se doveduva prozorecot Options – Open-Office.Org Writer - General

Se doveduvaat grupa opcii ( General,View,Formating Aids - - - -) . Se kliknuva na opcijata General. Od desno e menito za izbor na edini~na merka. ------------


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 62 -

12 septemvri 2012 godina .


----------------------------------------------------------------------------------------------------------------------- 63 -

writer dimitar bitrakov

Documents