OBLIGACIJE POSEBNI DEL - vrednostni papirji

OBLIGACIJSKO PRAVO POSEBNI DEL Vrednostni papirji G.R.

PRAVNI VIRI ZA PRAVO VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Na pravni sistem loi tri kategorije pravnih virov, in sicer:

a) Sploni predpisi:

ZOR splone dolobe, bistvene elemente, v posebnem delu pa skladinico.

b) Posebni predpisi naelo specialnosti za podroja, ki so posebej urejena, splona pravila ZOR ne pridejo v potev:

Zakon o gospodarskih drubah delnica;

Zakon o vrednostnih papirjih obveznica, certifikat;

Zakon o menici menica;

Zakon o eku ek;

Zakon o pomorski plovbi pomorska nakladnica (konosament);

Zakon o letalskem prometu prenosni tovorni list.

c) Spremljajoi predpisi:

o nepravdnem postopku;

Zakon o trgu vrednostnih papirjev.

POJEM VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Vrednostni papir je listina, ki vsebuje z zakonom doloene sestavine in na kateri je zapisana civilnopravna pravica. Le-to lahko uveljavlja le zakoniti imetnik vrednostnega papirja, in sicer:

skupaj z listino;

s potrdilom, ki dokazuje, da je katerikoli tretji osebi onemogoeno uveljavljanje pravice.

Vrednostni papir je pisna listina brez zapisa ni vrednostnega papirja, listina pa je zgolj materialni nosilec, medij, na katerega je mogoe zapisati vse bistvene sestavine, ki se zahtevajo za njeno veljavnost. Medij je lahko karkoli papir, les plastika, tudi magnetni trak

Zaveza izdajatelja vsebina zapisa je zaveza izdajatelja, da bo izpolnil zapisano obveznost. Ker gre za enostranski pravni posel, nastane obligacija, ki je zapisana na vrednostnem papirju, z enostransko izjavo volje (pri dvostranskih pravnih poslih pa je potrebno soglasje volj).

Listina mora vsebovati z zakonom predpisane sestavine (naelo specialnosti), razen e kaken drug zakon doloa kaj drugega.

Pravica iz vrednostnega papirja je lahko samo civilnopravna in premoenjska. V potev pridejo tiste pravice, ki se lahko prenaajo v primeru neprenosljivih pravic vrednostni papir nima nobenega pomena.

NAELO INKORPORACIJE

Gre za posebno zvezo med papirjem in na njem zapisano pravico, ki se kae pri njenem uveljavljanju. Upravienec lahko uveljavlja pravico iz papirja naeloma le skupaj z listino.

Popolni (pravi) vrednostni papirji naelo inkorporacije pride najbolj do izraza, vez med zapisano pravico in listino je tako mona, da upraviena oseba brez predloitve listine ne more zahtevati izpolnitve obveznosti.

Nepopolni (nepravi) vrednostni papirji odstop od naela inkorporacije. Npr. pri delnici za uveljavljanje pravice sodelovanja na skupini in glasovanja delnice ni treba vedno predloiti, zadostuje potrdilo o tem, da je delnica v hrambi

Pravica do papirja nekdo je upravien do listine kot nosilca materializacije (medija).

Pravica iz papirja nekdo je upravien do pravice, ki je zapisana na papirju.

Domneva upravienec do papirja je upravien do pravice, ki je zapisana. To domnevo je mogoe spodbijati, dokazno breme je na zavezancu. Posledica izdajatelj ni dolan preverjati, ali je imetnik papirja tudi upravienec pravice iz papirja (upravien je le pri utemeljenem dvomu).

FUNKCIJE VREDNOSTNIH PAPIRJEV

a) Dokazna funkcija pomembna je pri pridobitvi pravice in pri morebitnem uveljavljanju pravice v sodnem postopku.

b) Prometna funkcija gre predvsem za funkcijo izplailnega prometa, funkcijo zavarovanja in kreditiranja in funkcijo razpolaganja/prometa s stvarmi.

c) Legitimacijska funkcija kae na upravieno osebo, na osebo torej, ki ji je treba izpolniti obveznost iz vrednostnega papirja. Ker se upravienca domneva, mnogokrat to funkcijo oznaujemo tudi kot osvoboditveno, predvsem pri prinosnikih vrednostnih papirjih pri ordrskih in rekta papirjih mora zavezanec preveriti, ali upravienost izhaja iz nepretrgane verige prenosov.

BISTVENE SESTAVINE VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Oznaba vrste vrednostnega papirja.

Firma in sede (ime in stalno prebivalie) izdajatelja.

Doloitev upraviene osebe.

Natanna doloitev obveznosti izdajatelja.

Kraj in datum izdaje.

Serijska tevilka, e je papir izdan v seriji.

Podpis izdajatelja.

OZNABA VRSTE VREDNOSTNEGA PAPIRJA

Pri vsakem posameznem VP je treba navesti, za kaken VP gre (npr. menica, delnica, ek). To stalie se nanaa samo na nominatne VP in samo zanje velja pravilo falsa demonstratio nocet primer: e uporabimo oznabo menica, VP pa se nanaa na obveznico, ne gre za nobeno od njiju, ker papir ne izpolnjuje pogojev za nobeno.

Pri vseh ostalih (torej inominatnih) VP pa je dovolj, e na medij zapiemo, da gre za VP. Primer: e na meninem kuponu prertamo naslov in nanj napiemo dolg v blagu, bi taken VP praviloma veljal. lo bi seveda za nek nov tip VP, kar kae na to, da ne obstaja numerus clausus vrednostnih papirjev.

FIRMA IN SEDE (IME IN STALNO PREBIVALIE) IZDAJATELJA

Ratio dolobe vrednostni papir mora omogoiti identifikacijo izdajatelja, ker je le on tisti, ki mora izpolniti pravico iz papirja. Ni nujno, da izdajatelj obveznosti tudi dejansko izpolni obveznost izpolnitev lahko prenese na tretjo osebo.

e je na papirju navedena le firma ali ime, na pa tudi sede oz. stalno prebivalie, je taka listina veljavna pod pogojem, da gre za menico ali ek, drugae pa ne.

DOLOITEV UPRAVIENE OSEBE

Ker so vrednostni papirji lahko prinosniki (imetniki), imenski (rekta) ali ordrski (po nalogu), je tudi doloitev upraviene osebe v skladu s tem razlikovanjem:

Prinosniki VP doloitev po prinosniku, imetniku upravien je tisti, ki ima VP v posesti.

Imenski VP doloitev upraviene osebe po imenu.

Ordrski VP doloitev upraviene osebe in oznaba po nalogu.

Pri imenskih in ordrskih vrednostnih papirjih zadoa za veljavnost samo navedba firme oz. imena.

NATANNA DOLOITEV OBVEZNOSTI IZDAJATALJA

Obveznost mora biti natanno doloena, da lahko upravienec iz VP razbere, do esa je upravien.

KRAJ IN DATUM IZDAJE

Krajevni element omogoa razlikovanje med domaimi/tujimi vrednostnimi papirji.

asovni element omogoa doloitev zapadlosti.

Opustitev kraja in datuma izdaje povzroi neveljavnost papirja.

SERIJSKA TEVILKA

Je obvezna sestavina pri serijskih VP, za katere je znailno, da isti izdajatelj izda veliko tevilo vrednostnih papirjev. Namen serijske tevilke slui za vzpostavljanje zveze med:

plaem glavni VP, na njem so navedene ostale bistvene sestavine;

kuponom stranski VP, imetnika upraviuje do uveljavljanja periodino zapadlih pravic iz papirja;

talonom stranski VP, imetnika upraviuje do zahtevanja nove serije kuponov.

Opustitev navedbe serijske tevilke ima za posledico neveljavnost vrednostnega papirja.

PODPIS IZDAJATELJA VP

VP mora ob izdaji podpisati izdajatelj, pri serijskih vrednostnih papirjih je dovolj faksimile podpisa in ig izdajatelja.

ZNAILNOSTI POSAMEZNIH SKUPIN VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Prinosniki (imetniki) VP glasijo se na prinosnika, so najlae prenosljivi, pri prenosu je pravica do papirja povezana s pravico iz papirja, kar pomeni, da jo uveljavlja tisti, ki ima papir v posesti.

Imenski (rekta) VP glasijo se na ime doloene osebe, pri prenosu pravica do papirja sledi pravici iz papirja. Prenos glasijo se na ime doloene osebe, pri prenosu pravica do papirja sledi pravici iz papirja. Prenos s cesijo praviloma ne pomeni, da je omejena dovoljenost prenosa, vendar e je zapisana vinkulacijska klavzula, to pomeni, da se v celoti oz. bistveno omejuje prenos. Pri prenosu rekta papirja je treba predvsem upotevati dejstvo, da zaradi cesije dolnik ohranja nevtralnost svojega pravnega poloaja. Dolnik proti novim upnikom ohranja iste ugovore, ki jih je imel zoper starega.

V rekta papir lahko preide menica, e je na njej zapisana rekta klavzula smisel je omejevanje prenosljivosti.

Ordrski VP (VP po nalogu) glasijo se po nalogu doloene osebe. Prenaajo se z indosamentom, kar pa mono omejuje krog ugovorov, ki jih ima dolnik proti novim pridobiteljem papirja.

NASTANEK OBVEZNOSTI IZ VP V NAEM PRAVU

Izhodie za nastanek obveznosti iz vrednostnih papirjev je emisijska teorija obveznost nastane v trenutku, ko izdajatelj izroi vrednostni papir upraviencu.

Teorija potenja uvedena je zaradi slabosti emisijske teorije v primeru vrednostnega papirja na prinosnika ko izdajatelju VP izgine, preden ga je izroil osebi, kateri ga je namenil. Med pravnimi viri pa se pojavlja e kreacijska teorija in teorija lastnine, vendar v manjem obsegu.

RAZPOLAGANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJI

Zavezovalni pravni posel (iustus titulus) Je praviloma pravni posel obligacijskega prava, lahko tudi zakon. Z njim se stranka zavee prenesti lastninsko pravico. S tem poslom se praviloma e ni ne zgodi, zato mora slediti e:

Razpolagalni pravni posel (modus acquirendi) ta posel ima mo, da premakne lastninsko pravico od enega subjekta k drugemu.

Sploni razpolagalni pravni posel za prenos premoenjskih pravic je cesija. Za cesijo po splonih pravilih ni nobenih ovir, razen e to prepoveduje poseben zakon (za kar ni nobenega pravega razloga. Vendar pa se cesija po splonih pravilih pri prinosnikih in ordrskih papirjih pojavlja kot netipski razpolagalni posel, zato se praviloma ne uporablja.

Vez med zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom je abstraktna.

PRENOS VREDNOSTNIH PAPIRJEV

S prenosom VP gre za personalno spremembo upravienca do pravice iz papirja. Loimo dve funkciji prenosa:

prometna funkcija je primarna, pravica iz papirja s prenosom preide iz premoenja dotedanjega upravienca v premoenja pridobitelja vrednostnega papirja;

legitimacijska funkcija je sekundarna funkcija, imetnik papirja se s posestjo izkae zavezancu in vsem tretjim osebam, da je upnik pravice iz papirja in lastnik listine.

PRENOS PRINOSNIKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Zanje je znailno, da se pravica iz papirja prenaa neposredno z listino, na kateri je zapisana. Za prenos pridejo v potev pravila za prenos lastninske pravice na premininah tradicija (izroitev). Za tradicijo veljajo pravila stvarnega prava, kar pomeni, da sta zanjo potrebna voljni element (sporazum strank o prenosu lastninske pravice) in spolnitveni element (samo dejanje izroitve).

PRENOS IMENSKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Za prenos se uporabljajo splona pravila o prenosu premoenjskih pravic, kar pomeni, da je razpolagalni pravni posel rekta papirja cesija.

Naelo specialnosti ZOR doloa, da se s posebnim zakonom lahko doloi, da se rekta papirji prenaajo z indosamentom to monost je izkoristil ZGD za imensko delnico.

Cesija je pogodba med starim upnikom (cedent) in novim upnikom (cesionar), da premoenjska pravica preide iz premoenja prvega v premoenje drugega. Dolnikov (cessus) poloaj se pri tem ne sme poslabati, kar pomeni, da ohranja veino ugovorov, ki jih ima proti cedentu, tudi v razmerju do cesionarja.

S posebnim zakonom oz. z izjavo samega izdajatelja se lahko prepove vsakren prenos papirja, vendar ima takna prepoved enako naravo kot pactum de non petendo.

Praviloma je cesija neoblien posel, vendar pa ZOR doloa posamezne oblikovne pogoje. Pravica se prenaa:

z zapisom firme/imena novega imetnika na samem papirju;

z vpisom prinosnika v register, ki ga vodi izdajatelj z vpisom v register je prenos pravice uinkovit tudi zoper zavezanca, enako pa lahko doseemo, e:

zavezanca o prenosu obvestimo,

zavezancu predloimo listino, na kateri je zapisana klavzula o prenosu.

PRENOS ORDRSKIH VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Za prenos ordrskih vrednostnih papirjev oz. vrednostnih papirjev po nalogu se uporablja indosament upraviena oseba, po nalogu katere se glasi vrednostni papir (indosant), doloi drugega upravienca (indosatar), po nalogu katerega naj zavezanec izpolni obveznost iz papirja.

Pridobitelj lahko uinkovito uveljavlja pravico iz ordrskega VP samo, e se izkae kot upraviena oseba (zadnji indosatar), e zavezancu predloi listino in se izkae z nepretrgano verigo indosamentov. Torej je prenos ordrskega papirja sestavljen iz dveh pravnoposlovnih dejanj:

indosament in dokazilo o nepretrganosti verige indosamentov;

izroitev listine.

ZASTAVNA PRAVICA NA VREDNOSTNIH PAPIRJIH

V bistvu gre za zastavno pravico na terjatvi iz vrednostnega papirja. Zastavna pravica se prednostno ravna po pravilih o zastavni pravici na pravicah in ele sekundarno po pravilih o zastavni pravici na stvareh, razen pri prinosnikih papirjih glede trajanja zastavne pravice.

Pravni naslov za pridobitev zastavne pravice na VP je pogodba ali zakon.

Sama zastavna pogodba e ne pripelje do nastanka zastavne pravice, potreben je e ustrezen pridobitni nain za tradicijske vrednostne papirje izroitev, za ordrske papirje indosament in izroitev.

Ker je v naravi zastavne pravice, da se razteza na vse akcesorije stvari, pride to pravilo v potev tudi pri VP predvsem pri VP, ki so sestavljeni iz plaa, kupona in talona. e pa se le-ti loijo, so tudi samostojno zastavljivi.

UVELJAVLJANJE PRAVIC IZ VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Pri VP je pravica vezana na sam papir, vendar brez predloitve listine pravice iz papirja naeloma ni mogoe uveljavljati.

Pravico iz papirja lahko uveljavlja le zakoniti imetnik (prinosniki VP prinosnik, imenski VP oseba, na katere ime se papir glasi, ordrski VP oseba, na katero je papir pravilno prenesen) ali oseba, ki jo ta pooblasti.

Dokazovanje pravilnosti prenosov e zavezanec iz imetnikega papirja ve, da prinosnik ni zakoniti imetnik oz. ne nastopa kot pooblaenec le-tega, mora tako izpolnitev zavrniti, drugae odgovarja za kodo. Pri ordrskih ali imenskih VP se mora imetnik izkazati z nepretrgano verigo indosamentov oz. cesij. e je veriga pretrgana, lahko morebitni imetnik papirja svojo pravico uveljavlja le kot navadne terjatve.

ZAVEZANEVI UGOVORI zaradi prometnosti vrednostnih papirjev so omejeni na najbolj temeljne. Zavezanec lahko ugovarja:

da upravienec ni zakoniti imetnik;

da obveznost sploh ni nastala;

da je listina ponarejena;

da obveznost ni zapadla, je zastarana;

da veriga indosamentov/cesij ni popolna.

PRENEHANJE OBVEZNOSTI normalen nain prenehanja je izpolnitev zavezanec izpolni obveznost proti predloitvi papirja in listino zadri ter jo unii ali pa vrednostni papir spusti nazaj v promet, takrat obveznost spet oivi. Drug nain, ki je moen, pa je zdruitev upnika in dolnika v isti osebi (confusio). Pozor na dolobe ZGD glede pridobivanja lastnih delnic!!!

NADOMESTITEV VREDNOSTNIH PAPIRJEV (amortizacija)

e je vrednostni papir pokodovan, vendar je iz njega e mogoe razbrati pristnost in vsebino, lahko imetnik papirja od izdajatelja zahteva, naj mu izda novo listino. e je listina huje pokodovana ali izgubljena, pa lahko zahteva amortizacijski postopek ZOR: amortizirajo se lahko samo imenski in ordrski vrednostni papirji, prinosniki pa samo, e je to doloeno s posebnim zakonom.

MENICAJe vrednostni papir, ki se glasi na doloen denarni znesek, njene sestavne dele, prenos in nain uveljavljanja pravic pa ureja s predpisi meninega prava.

ZNAILNOSTI MENICE

Menica je popoln vrednostni papir potreben je medij, ustne menice ni.

Obligacijski vrednostni papir vsebina obveznosti je doloena vsota denarja.

Ordrski vrednostni papir prenosljiva je z indosamentom, to tudi takrat, e ne vsebuje izrecne ordrske klavzule (je popoln vrednostni papir). S posebno klavzulo jo je mono prekvalificirati, kar povzroi, da se menina terjatev prenaa le s cesijo.

Prezentacijski vrednostni papir zavezancu obveznost nastane s prezentacijo.

Abstrakten vrednostni papir iz menice ni mo razbrati, zakaj je izdana (ne poznamo cause osnovnega posla).

Formalen vrednostni papir za veljavnost mora imeti zakonsko predpisane predpostavke.

MENINA NAELA

Predpisi meninega prava se naslanjajo na naslednja naela:

naelo menine strogosti imetnik menice mora upotevati vse predpise meninega prava, naelo se nanaa predvsem na imetnikovo dolnost, da predloi menico v plailo na tono doloen dan, e tega ne stori , izgubi pravico do protesta in posledino do regresa;

naelo menine skrbnosti nanaa se na nain ravnanja imetnika menice, da zaradi menine strogosti ne izgubi pravic, ki mu gredo;

naelo inkorporacije pravice iz menice so povezane s posestjo le-te;

naelo fiksne menine obveznosti menini dolnik mora plaati vsoto, ki je zapisana na menici;

naelo solidarnosti vsi menini dolniki solidarno jamijo za plailo menice;

naelo samostojnosti vsak podpisnik menice je samostojno odgovoren, neodvisno od drugih neveljavnost enega podpisa ne povzroi neveljavnosti drugih;

naelo neposrednosti menini upnik lahko neposredno terja menino vsoto od vseh meninih dolnikov, najprej pa mora terjati glavnega meninega dolnika.

VRSTE MENIC

Loimo ve vrst menic, najpomembneje med njimi pa so: trasirana menica, lastna menica, bianko menica, ostale vrste.

TRASIRANA MENICA s trasirano menico izdajatelj (trasant) ukae nekomu tretjemu (trasat), naj plaa obveznost iz menice upraviencu (remitent). Bistvene sestavine trasirane menice:

oznaba, da gre za menico;

nepogojno nakazilo, da se plaa doloena vsota denarja;

navedba trasata (tistega, ki naj plaa);

as plaila oz. navedba dospetja;

kraj plaila;

navedba remitenta (tistega, ki mu je treba plaati);

navedba kraja in asa izdaje;

podpis trasanta (izdajatelja).

LASTNA MENICA z lastno menico izdajatelj obljubi njenemu pridobitelju doloeno denarno vsoto. Bistvene sestavine lastne menice so iste kot pri trasirani menici, razen navedbe trasata.

Namen lastne menice lastna menica se bolj uporablja za posojilne posle za prevzem jamstva, manj pa je namenjena prometu (eprav jo je mono indosirati).

Lastna in trasirana menica praviloma se vse razlike nanaajo na dejstvo, da na lastni menici ni trasata. Lastnosti so naslednje:

sestavine lastne menice ustrezajo sestavinam trasirane, s tem ni pa navedbe trasata;

izdajatelj pri lastni menici odgovarja enako kot trasat (akceptant) pri trasirani;

pri lastni menici ni predloitve v akcept in ni protesta regresa zaradi neakceptiranja;

kopije lastne menice so dopustne, ne pa duplikati;

brez navedbe dospelosti velja lastna menica kot vpoglednica ali povpoglednica;

menini zahtevki proti izdajatelju zastarajo v treh letih od dospelosti.

BIANKO MENICA je menica, ki ji ob izdaji manjka ena ali ve bistvenih sestavin, vendar obstaja namen, da se manjkajoe sestavine kasneje vnesejo, to stori remitent ali oseba, ki jo remitent pooblasti.

Namen bianko menice slui za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v asu izdaje e nista doloena. Uporablja se tudi ob pridobitvi kredita, ker ob sklenitvi same pogodbe ni gotovo, kdaj in e sploh bo kreditojemalec padel v zamudo.

OSTALE VRSTE MENIC:

Trasirana lastna menica- je menica, ki ima vse bistvene sestavine po zakonu o menici, trasira se jo na samega trasanta (trasant je hkrati tudi trasat). Namen slui za zavarovanje plail in terjatev.

Blagovna menica izda se zaradi kreditiranja/diskontiranja v povezavi z blagom.

Finanna ali kreditna menica izda se, kadar se pridobi kredit brez podlage v blagu z bannim akceptom (akceptant je finanna ustanova) ali akceptom iz ustreljivosti (akceptant ni finanna ustanova, gre za to, da menini dolnik akceptantu na dan plaila meninega dolga priskrbi sredstva, s katerimi bo ustreljivi akceptant plaal.

Kavcijska menica namen je zavarovanje kasnejih morebitnih terjatev.

Rimesa slui za plailo dolga.

Depozitna menica slui za kritje kreditnega razmerja.

Zakladna oz. dravna menica slui za pokritje finannih potreb.

NAKAZILO CIVILNEGA PRAVA (asignacija) IN TRASIRANA MENICAPri trasirani menici se sreamo s podobnim tristranskim razmerjem kot pri nakazilu, vendar o popolnem ujemanju ne moremo govoriti razlike se kaejo v naslednjih razlikovalnih znakih:

Prenos nakazilo je rekta papir, torej se prenaa s cesijo; menica je ordrski papir, prenaa se z indosamentom.

Prednostni poloaj nakazanec s prenosom ne pridobi boljega poloaja; indosatar s prenosom pridobi vse pravice, ki izhajajo iz menice same in jih je imel indosant.

OBSEG UGOVOROV pri nakazilu pridobitelja ne zadevajo ugovori nakazanca, ki jih je le-ta imel zoper prejemnika nakazila; indosatarja ne zadevajo ugovori, ki jih je menini dolnik imel zoper prejnje indosante (trasanta oz. prejnje imetnike menice), kar kae na samo prenosno funkcijo indosamenta.

JAMEVANJE e nakazanec zavrne sprejem, lahko prejemnik nakazila uveljavlja zahtevke le iz temeljnega posla, ne pa tudi iz samega nakazila; e trasat ne sprejme ali ne plaa, lahko imetnik menice uveljavlja regres pri trasantu, poleg njega pa jami tudi vsak indosant, ki je menico prenesel z indosamentom.

VNOVEVANJE pri nakazilu v primeru neplaila uporaba pravil splonega dela civilnega prava; stroga uporaba pravil meninega prava.

MENINE PREVARE

Tukaj gre predvsem za dve vrsti prevare.

KLETNA MENICA menica, ki se trasira na fingirano osebo ali osebo brez premoenja, prenesejo in nato diskontirajo. Posel se ponavadi ustavi pri diskontiranju, ker imajo finanne ustanove obiajno dobre informacije.

JEZDENJE NA MENICI je goljufivo prodajanje menice, pri katerem udeleeni subjekti izdajajo menice, ki niso krite s temeljnim poslom in jih nato diskontirajo finanne ustanove. Pred dospelostjo se izda nova menica, ki se glasi na viji znesek, se spet diskontira z izkupikom iz diskonta pa se plaa stara. Teoretino lahko to traja v nedogled.

IZDAJA MENICE

MENINA SPOSOBNOST presoja se po splonih pravilih civilnega prava in se deli:

aktivna meninopravna sposobnost je sposobnost biti nosilec (subjekt) meninih pravic;

pasivna meninopravna sposobnost je sposobnost prevzeti menine obveznosti.

MENINE IZJAVE POOBLAENCA le-te lahko, po pravilih civilnega prava, podaja tudi zastopnik, vendar mora na menico nujno pristaviti ime zastopanca (drugae je sam zavezan ali upravien iz menice). Falsus procurator kdor se podpie na menico, eprav za to ni pooblaen, odgovarja kot dozdevni zastopanec.

OBLIKA MENICE

Menica je formalen papir in mora imeti za veljavnost izpolnjene naslednje bistvene sestavine:

stvarna temeljna pogoja:

menina klavzula listina mora biti v besedilu oznaena kot menica v jeziku, v katerem je sestavljena; smisel nedvomno se da razbrati, da gre za menico, tisti, ki se z njo zavee, ve, da odgovarja posebej strogo;

klavzula o plailu zagotavlja abstraktnost menice, plailo mora biti nepogojno in se mora nanaati na doloen znesek denarja, obrestna klavzula je dovoljena le pri menici vpoglednici in povpoglednici, pri ostalih vrta pa se teje za nezapisano, zato morata stranki obresti vraunati e v menino vsoto.osebni trikotnik:

navedba trasata bistvena sestavina, zadoa e, e je trasat razpoznaven iz imena fizine ali pravne osebe ali iz firme (to ne velja za druge VP);

navedba remitenta mora biti doloena oseba, glede na to, da je menica klasien ordrski papir, ki se prenaa z indosamentom, dodatna ordrska klavzula ni potrebna, e pa izdajatelj doda klavzulo 'ne po odredbi', se taka menica spremeni v rekta papir prenaa se v obliki in z uinkom cesije; mono je tudi, da trasant navede samega sebe kot remitenta smisel tega je v tem, da izdajatelj menice s tem zagotovi poprejnji akcept;

podpis trasanta podpis trasanta, ki mora biti razloen, je vaen, ker pokriva celotno besedilo menice.

4 modalitete izdaje in plaila:

navedba dneva izdaje menice naveden je lahko kjerkoli na menici, mora biti doloen, ne pa nujno pravi, kajti veljavne so tudi postdatirane in antidatirane menice;

navedba kraja izdaje kraj mora biti prav tako doloen, vendar ne nujno pravi kraj e ni naveden, za tako menico velja, da je izdana v kraju, ki je naveden poleg trasantovega podpisa;

dospelost menice dospelost je trenutek, ko je treba menico plaati, trasant lahko izbira med tirimi monostmi, in sicer:

vpoglednica dospe ob pogledu oz. ob predloitvi v plailo, ki ga je potrebno opraviti v enem letu; ta rok se lahko skraja ali pa podalja, e dospelost na menici ni doloena, se teje, da je menica vpoglednica,

povpoglednica dospe doloen dan po predloitvi v plailo, npr. tri mesece po vpogledu, tako kot pri vpoglednici je tudi tukaj potrebno vpogled opraviti znotraj zakonitega roka, povpogledni rok pa se rauna od akcepta ali protesta, oddnevnica zapade doloen dan po izdaji, dnevnica zapade natanno doloen dan; kraj plaila je bistvena sestavina in e ta ni znan, je nedoloen ali je navedenih ve krajev, je menica neveljavna, kraj plaila, ki je pravilno doloen, je tisti kraj, kjer je treba menico predloiti v plailo, kajti menini dolg je iskovina.

MENINE KLAVZULE

Gre za nebistvene sestavine menice (tudi brez njih je menica veljavna):

KLAVZULE, KI SE NANAAJO NA KAVZALNO RAZMERJE:

pokritvena klavzula oznauje razmerje med trasatom in trasantom in obvea trasata, kako naj zagotovi kritje za poplailo menice;

valutna klavzula nanaa se na razmerje med trasantom in remitentom, ki navaja, v kakni obliki je prvi prejel svojo dajatev od drugega;

aviso klavzula:

klavzula po obvestilu trasat mora poakati glede akcepta ali plaila menice na trasantovo obvestilo,

klavzula brez obvestila omogoa trasatu akcept oz. plailo brez trasantovega obvestila.

OSTALE KLAVZULE:

obrestna klavzula dovoljena je samo pri vpoglednicah in povpoglednicah, iz razloga, ker vraunanje obresti pri teh dveh vrstah menic ni vedno mono;

klavzula brez obveznosti (klavzula zaradi strahu Angstklausel) gre za oprostitev trasantove odgovornosti za akcept, s to klavzulo sme trasant izkljuiti svojo odgovornost za akcept;

rekta (imenska) klavzula (negativna ordrska klavzula) klavzula o neprenosnosti menice, zapieta jo lahko:

trasant ima tak uinek, da menice ni mogoe prenesti drugae kot z odstopom ali cesijo,

indosant povzroi zgolj omejitev njegove odgovornosti do naslednjih indosatarjev, menico pa se e lahko prenaa z indosamentom;

mona je obratna klavzula (prepoved rekta klavzule, kar povzroi, da menica ne more postati imenska;

domicilna klavzula zavezuje imetnika menice, da jo ob dospelosti predloi v plailo v doloenem kraju pri domiciliatu (in ne pri akceptantu);

klavzula brez protesta klavzula povzroi, da tako menini upnik kot ostali podpisniki ostanejo e naprej v zavezi, eprav imetnik menice le-te e ni protestiral zaradi trasatove odklonitve akcepta ali plaila, zapiejo jo lahko trasant, indosant in avalist.

PRENOS MENICE

Menica je po samem zakonu ordrski vrednostni papir in se prenaa z indosiranjem. Gre za pravni posel, ki je sestavljen iz dveh elementov:

Indosament (meninopravni nain prenosa) je pisna izjava imetnika menice, s katero se prenese menine pravice na neko drugo osebo; gre za izjavo, naj se menica ne plaa indosantu, temve indosatarju. e indosatar menico indosira naprej, nastane veriga indosamentov. Vendar pa ne pride do prenosa menice e s samim indosamentom, potrebna je e neoblina pogodba o izroitvi

Neoblina pogodba o izroitvi njen edini smisel je v tem, da se stranki izroilnega posla strinjata o prenosu pravic iz menice.

Kadar menica vsebuje rekta klavzulo oziroma negativno ordrsko klavzulo, se lahko pravice iz menice prenaajo le s cesijo je klasini civilnopravni nain prenosa, ki je povezan z izroitvijo.

Med indosamentom in cesijo obstajajo tri razlike:

indosament omogoa dobroverno pridobitev terjatve, cesija ne;

indosament je utemeljen na menini strogosti, cesija ne;

z indosamentom indosant prevzame jamstvo, da bo plaana menina vsota, pri neodplani cesiji odstopnik prevzemniku prav tako ne odgovarja, pri odplani cesiji pa odgovarja do viine tistega, kar je prejel v plailo.

UINKI INDOSAMENTA

Sploni uinek indosamenta je, da se z indosiranjem indosant spremeni iz upnika v meninega dolnika. Drugae pa se uinki indosamenta kaejo skozi tri posebne meninopravne funkcije:

prenosna funkcija z indosamentom se prenaajo vse pravice iz menice od indosanta na indosatarja, mono pa jo je izkljuiti z rekta klavzulo, prokurnim indosamentom, indosamentom v zastavo;

garancijska funkcija z indosamentom indosant jami svojemu nasledniku (indosatarju) za akcept za plailo; odgovornost za akcept e ne pomeni tudi odgovornosti za plailo, sme pa trasate izkljuiti s klavzulo brez obveznosti; garancijsko funkcijo je mogoe izkljuiti s prokurnim indosamentom in indosamentom v zastavo;

legitimacijska funkcija imetnik menice se teje za njenega zakonitega imetnika, e se izkae z nepretrgano verigo indosamentov, pri kateri pa je potrebno dokazati le formalno sklenjenost verige, ne pa tudi pristnost podpisov; legitimacijska funkcija se kae v treh vidikih:

le legitimiran imetnik menice lahko uveljavlja zahtevke,

kdor plaa legitimiranemu imetniku, je prost zaveze,

legitimirani imetnik ni dolan izroiti menice le, e jo je pridobil nepoteno ali iz malomarnosti.

VRSTE INDOSAMENTOV

polni indosament vsebuje indosatarjevo ime, podpis indosanta, kraj in datum, ki pa nista bistveni sestavini, klavzulo o prenosu;

indosament na prinosnika je enak polnemu, s to razliko, da je namesto imena indosatarja zapisana klavzula na prinosnika; indosament na prinosnika velja za bianko indosament, kar pomeni, da je vsak vestni imetnik menini upnik;

bianko indosament (po ZOR blanko oz. slepi indosament) vsebuje zgolj indosantov podpis, indosatar ni naveden; smisel je v tem, da e indosatar kasneje prenese vrednostni papir, mu ga ni treba podpisati in ne odgovarja;

inkaso indosament (per procura) indosant indosatarja samo pooblasti, da v njegovem imenu in za njegov raun izvruje pravice iz papirja;

zastavni indosament z njim se menica indosira zaradi njene zastave in ne zaradi dokonnega prenosa na indosatarja (ki je v tem primeru oznaen kot menini upnik);

povratni indosament menica se indosira na osebo, ki je e udeleena v meninem razmerju (npr. indosira se na trasanta, trasata, akceptanta).

AKCEPT

Akcept ali sprejem menice je pisna izjava trasata na menici, s katero se zavee, da bo ob njeni dospelosti plaal menino vsoto. Trasat postane meninopravno zavezan ele z akceptom, iz trasata se spremeni v akceptanta in odgovarja kot glavni menini zavezanec (ostali so regresni menini zavezanci njihove obveznosti so subsidiarne, odgovarjajo samo, e akceptant ne plaa e plaajo namesto njega, imajo regresno pravico).

NAIN AKCEPTIRANJA MENICE

Akcept se izvede tako, da se trasat podpie preko lica menice. e se podpie na hrbtu, mora biti izrecno zapisana izjava sprejemam. Akcept mora biti nepogojen edino, kar je dopustno, je omejitev na del menine vsote. Ostale omejitve, npr. glede roka, se tejejo kot odklonitev akcepta.

PREDLOITEV MENICE

Upravienec do predloitve v akcept je vsak imetnik trasirane menice. Menica se mora v akcept predloiti do njene dospelosti. Na dan dospelosti menini akcept ni moen, kajti takrat se lahko zahteva e plailo menine vsote. Dan akcepta menice je nebistvena sestavina izjema je menica povpoglednica, zaradi doloitve dneva dospelosti.

Ob predloitvi menice v akcept ima trasat naslednje monosti:

akcept;

zavrnitev akcepta temelj za zaetek regresnega postopka;

deliberacijski rok as za razmislek, namenjen varstvu akceptanta pred preuranjenim dejanjem.

PREPOVED PREDLOITVE V AKCEPT

Trasant lahko doloi, da se menice ne sme predloiti v akcept oz. da se menice ne sme predloiti v akcept pred doloenim asom.

Ravno obratna pa je situacija, kjer trasant doloi, da je treba menico predloiti v akcept do doloenega roka. To, t.i. prezentacijsko klavzulo, bo trasant zapisal, e bo hotel dosei, da bo njegovo razmerje s trasatom imprej razieno in da bo vedel, ali namerava trasat menico sprejeti in jo pozneje tudi plaati.

REKTA AKCEPT klavzula sprejeto, a ne po ukazu. Izkljui odgovornost akceptanta proti indosatarju, vendar ne povzroi neveljavnosti indosamentov.

ODKLONITEV AKCEPTA trasat lahko odkloni akcept, e na menici pred vrnitvijo imetniku prerta podpis.

MENINO POROTVO (AVAL)Je posebne vrste jamstvo na menici, s katerim oseba s svojim podpisom na njej jami, da ob menini dolnik, za katerega jami, plaal menico.

AVAL IN ODGOVORNOST za aval se teje vsak podpis na licu menice ali na aloni, ki ni hkrati podpis trasanta ali akceptanta. Avalist odgovarja enako kot oseba, za katero je dal porotvo, in sicer solidarno (lahko se zavee tudi za nijo vsoto). Porok lahko doloi, za koga je dal porotvo. e tega ne stori, se teje, da ga je dal za trasanta.

PLAILO MENICE PO AVALISTU e avalist plaa menico, za katero je dal aval:

pridobi regresno pravico zoper osebo, za katero je dal aval;

lahko izterja menico od vseh honoratovih dolnikov;

lahko izterja stroke v zvezi z izplaano menico.

KRITI AVAL ALI IRO gre za primer, ko oseba, ki eli jamiti za meninega podpisnika (irant), podpie menico kot indosant na hrbtni strani menice.

INTERVENCIJA

Je posredovanje v korist kateregakoli meninega dolnika na tak nain, da nekdo prostovoljno ali po pozivu sprejme ali plaa menico. Namenjena je izognitvi regresu in se opravi, e je menica v sili in je bila protestirana.

SPONTANA INTERVENCIJA (INTERVENCIJA ZA AST) ob gronji regresa se pojavi oseba (honorat), ki brez poziva zavezanca plaa ali akceptira menico.

INTERVENCIJA NA POZIV trasant, indosant ali avalist lahko v menici oznaijo osebo, ki naj po potrebi akceptira ali izplaa menino vsoto.

DOSPELOST MENICE

Dospelost ali as plaila menice je bistvena sestavina in pomeni dan, ko mora biti menica plaana. Doloi se lahko na ve nainov, zato loimo med:

vpoglednico zapade s samo predloitvijo, zakonski rok je eno leto;

povpoglednico zapade npr. deset dni po vpogledu;

oddnevnico zapade npr. trideseti dan po izdaji;

dnevnico zapade na tono doloen dan.

e bi bila dospelost menice doloena drugae, bi bila menica nina. Iz enakega razloga so neveljavne naslednje vrste menic:

obrone dospelost je doloena v ve obrokih; uzo dospelost je doloena s sklicevanjem na obiaje; sejemske zapadejo na sejemski dan; s kumulativno/alternativno dospelostjo npr. prvega aprila ali prvega julija; z nemonim dnem dospelosti npr. 30. februarja.Vendar je kljub strogi formalnosti dopustno morebitno podaljanje menice na drug plailni dan, kot je bilo prvotno doloeno. Monosti so:

prolongaciska menica izda se nova menica z novim plailnim dnevom, po kateri so zavezani le tisti, ki so jo podpisali;

prolongirana menica rok plaila se podalja ali odloi na stari menici, na katero se napie nov plailni dan; po tej menici odgovarjajo zavezanci, ki so se sporazumeli o podaljanju po novi vsebini, drugi pa po stari;

zakonska prolongacija nastane po sili zakona v korist dolnika zaradi spremembe roka dospelosti, podaljanja roka za prezentacijo in protest.

PLAILO MENICE

Plailo menice predpostavlja njeno prezentacijo. Za razliko od drugih dolgov je menini dolg iskalen, zato mora menini upnik priti po svojo terjatev k dolniku. Pri samem plailu menine vsote loimo med meninimi dolniki oz. zavezanci za plailo.

Trasirano menico, ki je akceptirana, mora najprej plaati akceptant kot glavni menini dolnik. V primeru, ko ta ne akceptira menice, jo mora plaati trasant.

Menini dolnik se mora pred plailom prepriati o identiteti osebe, ki ji izplaa menico, o nepretrgani verigi indosamentov v primeru indosiranja. Menico je treba plaati zadnjemu indosatarju oz. remitentu, e menica e ni bila indosirana.

NAIN PLAILA plailo menine vsote se lahko opravi prostovoljno ali prisilno. Do prisilnega plaila pride v primeru, e ob dospelosti ne plaa niti glavni niti regresni dolnik.

Po opravljenem plailu se plailo in prejem menine vsote ponavadi potrdi pod zadnjim indosamentom. Tako potrjena menica je kvitirana, prejme jo planik s potrdilom o plailu.

UINKI PLAILA e menico plaa trasat (akceptant), trasant (pri neakceptirani menici) ali domiciliant, menina obveznost v celoti ugasne. V primeru, e pa menino vsoto plaa regresni zavezanec, stopi na mesto imetnika menice, menina obveznost ne ugasne, vse dokler je ne plaa trasat.

REGRES IN PROTEST

Bistvo menice je, da jo plaa trasat oz. akceptant. Z njegovim plailom so vsi menini zavezanci prosti svojih meninih obveznosti kadar pa trasat zavrne plailo menice ali akcept, pride do regresa.

REGRES je zahtevek, s katerim imetnik menice od regresnega meninega dolnika zahteva, da odkupi menico oz. da plaa menino vsoto v primeru, e trasat zavrne akcept ali plailo menice.

Za izvedbo regresa morajo biti izpolnjeni:

materialni pogoji:

regres zaradi neplaila trasat ne plaa ob dospelosti,

regres zaradi neakceptiranja trasat popolnoma ali delno odkloni akcept,

regres zaradi nevarnosti;

formalni pogoj protestirane menice; regres zaradi neakceptiranja ali neplaila pogojuje dvig protesta.

MENINI PROTEST je javna listina, ki potrjuje, da menini zavezanec ni izpolnil ene ali ve meninih obveznosti. Protest se opravi pri notarju in omogoa regres le, e je pravoasen. S potekom roka za protestiranje imetnik izgubi regresne zahtevke in v tem primeru govorimo o prejudiciranju menice.

AMORTIZACIJA

Za razliko od ostalih vrednostnih papirjev veljajo primarni predpisi meninega prava kar se tie amortizacije menic. Pomen amortizacije je v tem, da se pravice iz menice po amortizaciji lahko uveljavljajo samo na podlagi amortizacijske listine.

MENINI ZAHTEVKI

pravi menini zahtevki glavna in regresna menina terjatev;

zahtevki v zvezi z menico terjatev neupraviene obogatitve, terjatev zaradi zamudnih obresti iz temeljnega razmerja.

EK

Trasant je izdajatelj oz. klient banke, trasat je banka, remitent je prejemnik plaila.

ek je nakazilo izdajatelja oz. klienta banke trasatu (banki), naj iz njegovega dobroimetja na bannem raunu plaa prejemniku plaila (remitentu) doloeno denarno vsoto.

Ker ek ni davno obremenjen, je njegova najpomembneja gospodarska funkcija plailna funkcija (kreditna ni pomembna, v nasprotju z menico).

ZNAILNOSTI EKA

prepoved akcepta: eka ni mogoe akceptirati, trasat je banka;

hitra predloitev eka v plailo (kratki prezentacijski roki);

moen je preklic eka.

RAZLIKE MED EKOM IN MENICO

funkcija:

menica plailno, kreditno, investicijsko, zavarovanja plaila,

ek poudarjeno plailno, zanemarljiva funkcija zavarovanja plail;

kritje:

trasant ob izdaji menice ne potrebuje obveznega kritja pri trasatu,

trasant ob izdaji eka potrebuje obvezno kritje pri trasatu;

vrste:

ordrske in rekta menice;

prinosniki, ordrski in rekta ek;

trasiran in lasten vrednostni papir:

obstajata tako lastna kot trasirana menica,

obstaja le trasirani ek;

sestavine vrednostnega papirja:

osem sestavin trasirane menice,

est sestavin eka poljubni sestavini sta navedba remitenta in roka dospelosti;

akceptiranje:

trasirano menico je mogoe akceptirati,

prepoved akcepta pri eku;

dospelost:

dnevne, dato, povpogledne in vpogledne menice,

le vpogledni eki;

glavni in stranski dolniki:

pri menici je akceptant glavni dolnik, ostali so stranski,

pri eku obstajajo le regresni dolniki zaradi prepovedi akcepta, prepoved akcepta je uvedena zato, da bi se prepreila uporaba eka kot kreditnega instrumenta;

doloenost trasata:

pri menici je trasat lahko kdorkoli,

pri eku je trasat lahko le banka, ker je ek primarno plailno sredstvo;

prevzem meninega porotva trasata:

trasat lahko prevzame menino porotvo,

trasat ne more prevzeti ekovnega porotva;

uinek indosamenta na trasata:

indosament na trasata pri menici ne povzroi zdruitve,

povzroi zdruitev pri kvitiranju;

dopustnost zastavnih indosamentov:

pri menici dopustni,

pri eku nedopustni;

prezentacijski roki:

pri menici dispozitivni,

pri eku kogentni in kratki;

regres:

za regres je pri menici potreben protest,

za regres zadostuje pisno datirano pojasnilo trasata.

VRSTE EKOV

Loimo dve osnovni razdelitvi:

glede na remitenta:

ordski ek glasi se na prejemnika plaila, prenaa se z indosamentom,

rekta ek glasi se na doloenega prejemnika plaila z rekta klavzulo, prenos se opravi s cesijo in izroitvijo,

ek na prinosnika glasi se na prinosnika ali drugega prejemnika plaila;

ostale vrste ekov:

potovalni ek je listina, ki se glasi na vsoto denarja, izplaljivo pri banki ali turistini agenciji, ki listino izda; pravno formalno ne gre za ek, ampak zgolj za nakazilo obligacijskega prava,

izplailni ek z njim trasant izda nalog trasatu, naj iz njegovega dobroimetja izplaa doloeno vsoto denarja v gotovini gre za ek, na katerem je zapisana doloena vsota denarja in ki je podpisan od trasanta,

plailni ek z njim trasat izplaa doloeno denarno vsoto dobavitelju, kar pomeni, da ni gotovine, smo obremeni se raun,

certificirani ek pri njem banka redno preverja ali ima kupec kritje in ga lahko blokira do doloenega zneska,

barirani ek namenjen je zavarovanju, a pri njem gotovinsko plailo ni prepovedano, unovi ga lahko le banka, od drugih se razlikuje po tem, da ima po diagonali potegnjeno rto; e ima potegnjeno eno rto, je izplaljiv samo pri banki, navedeni na eku; e ima potegnjeni dve rti, gre lahko za splono prertanje (med rtama ni vpisanega besedila) ali posebno prertanje (med rtama je vpisano ime banke smisel je nadzor nad transakcijo, ek je mono unoviti pri tistem trasatu, ki je vpisan med rti); dovoljena je sprememba iz splonega prertanja v posebno, ne pa tudi obratno.

BISTVENE SESTAVINE EKA

ekovna klavzula oznaba, da je listina ek, mora biti napisana v jeziku, v katerem je ek izdan.

Plailna klavzula nepogojno nakazilo, naj se plaa doloena vsota denarja.

Navedba trasata trasat je tisti, ki je pasivno ekovno sposoben, Zakon o eku doloa, da sme biti trasat samo banka, pri kateri ima trasat kritje.

Navedba kraja plaila eka in dospelosti e ni drugae doloeno, velja za kraj plaila tisti kraj ki je naveden poleg trasatovega imena, pri dospelosti presumpcija ne pride v potev, saj se ek vedno plaa ob vpogledu.

Navedba dneva in kraja izdaje eka e ni drugae doloeno, velja za kraj izdaje tisti kraj, ki je naveden poleg trasantovega imena.

Podpis trasanta trasant mora ek podpisati z imenom (le podpis) oz. s firmo (firma in lastnoroen podpis).

REGRES IN PROTEST zaradi neobstoja ekovnega akcepta pri eku ni protesta zaradi neakceptiranja, obstaja le ekovni regres zaradi neplaila

EFEKTI

Efekti so vrednostni papirji trga kapitala in so:

obveznica,

blagajniki zapis,

komercialni zapis,

delnica,

hibridni vrednostni papirji.

OBVEZNICA

Je vrednostni papir, s katerim se izdajatelj zavezuje, da bo upraviencu doloenega dne izplaal v obveznici ali njenem kuponu naveden znesek (denarni znesek, pravica je obligacijske narave terjatev).

GOSPODARSKI POMEN kreditiranje, izdajatelj obveznice ie likvidna sredstva in skua pritegniti kapital majhnih investitorjev.

IZDAJA OBVEZNIC izdajatelj obveznic je lahko le pravna oseba, ki mora za izdajo dobiti dovoljenje Agencije za trg vrednostnih papirjev (ATVP). Tega dovoljenja ne potrebujeta Republika Slovenija in Banka Slovenije. Pred izdajo je potrebno oblikovati prospekt, e pa celotno emisijo prevzame 30 oseb, prospekt ni potreben.

VRSTE OBVEZNIC

(Ne)garantirane za plailo vseh oz. nekaterih obveznosti (ne) jami druga oseba

Dravne izdaja jih drava, imajo privilegiran poloaj, visoka stopnja varnosti pri nalobi.

Zasebne izdajajo jih zasebne pravne osebe (hipotekarne obveznice ipd.).

Navadne obrestovane zraven so kuponi za doloeno dobo, navadno eno leto, ki prinaajo imetniku obresti v odstotku od glavnice, le-ta pa se vrne na koncu (ob zapadlosti obveznice).

Anuitetne obveznice glavnica se vraa e v asu posojila, kuponi torej imetniku prinaajo obresti in del glavnice.

Euroobveznice gre za obveznice evropskega izvora v evropski valuti.

HIPOTEKARNE OBVEZNICE so krite z dolgoronim, v zemljiko knjigo vpisanim posojilom (hipotekarnim posojilom). Izdajajo jih hipotekarne banke.

Pravice in obveznosti izdajatelja denar, ki je zbran z izdajo hipotekarnih obveznic, lahko hipotekarne banke posojajo naprej razlinim gospodarskim in fizinim subjektom in tako financirajo gradnjo nepreminin. Hipotekarni banki je poleg hipotekarnih poslov dovoljeno opravljati le restriktivno zakonsko doloene manj tvegane posle. Banka ne more predasno razvezati posojilne pogodbe.

Pravice in obveznosti imetnika imetnik hipotekarne obveznice lahko le-to kadarkoli proda, v primeru ko ne najde kupca na trgu, obveznico lahko proda tudi izdajatelju. Imetnik obveznice ne more zahtevati predasne izpolnitve pravic iz obveznice.

BLAGAJNIKI ZAPIS

Je vrednostni papir, ki se glasi na doloen denarni znesek z doloenim rokom dospelosti (ponavadi do enega leta).

Gospodarski pomen pridobivanje kratkoronih finannih sredstev.

Vsebina pravice obveznost plaila doloene vsote denarja.

Izdaja blagajnikih zapisov izdajajo jih lahko samo doloene pooblaene osebe (npr. pooblaene banke, drava). e se izdaja kot serijski vrednostni papir, mora izdajatelj postopati po pravilih Zakona o trgu vrednostnih papirjev za izdajo mora pridobiti dovoljenje ATVP.

KOMERCIALNI ZAPIS

Po vsebini pravice je enak blagajnikemu zapisu, le da ga izda subjekt, ki ni pooblaen za izdajo blagajnikih zapisov.

O komercialnem zapisu lahko govorimo le, e je izdan v seriji (ZTVP, ATVP).

DELNICA

Za razliko od obveznic gre pri delnicah za lastnike vrednostne papirje.

VRSTE DELNIC

Prinosnike delnice smiselno se uporabljajo pravila, ki veljajo za obveznice.

Imenske delnice prenaajo se z indosamentom, lahko tudi s cesijo.

Vinkulirane delnice podrejene so pravilom za ordrske papirje, prenaajo se lahko samo, e se s tem strinja druba.

Navadne delnice imetniku dajejo pravico do udelebe pri upravljanju, delitvi dobika in sorazmernega del pri likvidaciji premoenja, prednost pri nakupu novih izdaj delnic.

Prednostne delnice imetniku zagotavljajo e dodatne pravice (npr. prednost pri izplailu dividend), ponavadi imajo omejeno glasovalno pravico.

Eurodelnica popolnoma enake lastnosti kot obiajne delnice, od njih se razlikujejo po tem, da so nominalni zneski navedeni v evropski valuti.

Ostale listine, ki so v neposredni povezavi z delnicami:

Potrdilo o izdanih delnicah izkazuje, da ima delniar doloeno tevilo delnic, je izjema od naela inkorporacije (pravice iz delnic lahko uveljavlja e na podlagi potrdila glasovalna pravica). Velja kot izkazni znak za uveljavitev do udelebe in glasovanja na skupini.

Zaasnice gre za zaasna potrdila o udelebi, torej o tem, da je neka oseba delniar. Nadomea delnico, dokler ta ni izdana oz. izroena. Glasijo se le na ime, kar je utemeljeno z dejstvom, da se njihova zamenjava za delnico opravi ele po celotnem plailu delnic.

HIBRIDNI VREDNOSTNI PAPIRJI

Do taknega poimenovanja je prilo zato, ker se v teh oblikah vrednostnih papirjev prepletajo korporacijska in premoenjska upravienja.

ZAMENLJIVA OBVEZNICA gre za vrednostni papir, ki imetnika poleg zahtevka do doloenih obresti in poplaila glavnice upraviuje tudi do tega, da zahteva zamenjavo tega papirja za delnico delnike drube.

ZAMENLJIVA DELNICA mogoe jo je zamenjati za druge delnice (npr. prednostno delnico v navadno).

OBVEZNICE Z OPCIJO upniku poleg pravic do doloene cene v doloenem roku priznavajo pravico, ne pa obveznosti, do pridobitve doloenih vrednostnih papirjev, predvsem delnic.

DIVIDENDNE OBVEZNICE imetniku dajejo zahtevek do vrnitve glavnice, do doloenih obresti in do doloenega dela dobika.

DOHODKOVNE OBVEZNICE imetnika upraviujejo do obresti le, e e izdajatelj imel dobiek.

SKLADINICASkladinica je tradicijski vrednostni papir, na katerem je zapisana obveznost skladinika upraviencu iz skladinice izroiti blago, ki mu je bilo dano v skladienje. Bistvena znailnost skladinice je, da pomeni razpolaganje s papirjem hkrati tudi razpolaganje z blagom.

V naem pravu ima skladinica bistveno razirjeno funkcijo kae se v tem, da se izda kot dvodelni vrednostni papir, sestavljen iz zastavnice in pobotnice, ki pa se lahko samostojno prenaata. Za veljavnost skladinice je potrebno, da se zastavnica in pobotnica sklicujeta druga na drugo.

ZASTAVNICA imetnik skladinice lahko le-to razdeli in prenese zastavnico na dajalca kredita banko, ki mu na podlagi zavarovanja z zastavno pravico na uskladienem blagu odobri kredit. Pri samostojnem prenaanju zastavnice zakon doloa, da se za razmerja, ki nastanejo s prenosom, uporabljajo pravila meninega prava, kar pomeni, da je vsak naslednji imetnik zastavnice v boljem poloaju, saj mu vsi njegovi predhodniki regresno odgovarjajo za morebiten primanjkljaj, ki bi nastal s prodajo blaga. V primeru, ko terjatev ni pravoasno plaana, lahko zadnji imetnik zastavnice zahteva prodajo uskladienega blaga (predpogoj za prodajo blaga je protest po pravilih meninega prava) in se poplaa iz prejete vrednosti.

POBOTNICA ne glede na ustanovljeno zastavno pravico je tudi pobotnica samostojno prenosljiva v pravnem prometu. S tem, ko jo je njen imetnik prenesel na pridobitelja, pridobi le-ta pravico zahtevati od izdajatelja izroitev uskladienega blaga (le pod pogojem, da je zavarovana terjatev plaana ali da je interes zastavnega upnika zavarovan na kaken drug primeren nain).

IZDAJA SKLADINICE skladinico lahko izda le skladinik, ki je za izdajo upravien po zakonu. Izdaja skladinice predpostavlja, da je med skladiem in deponentom sklenjena skladina pogodba. Skladinik je skladinico dolan izdati le, e deponent to zahteva.

ODGOVORNOST IZDAJATELJA SKLADINICE skladinik odgovarja za kodo na blagu, razen e dokae, da:

je koda nastala zaradi okoliin, ki se jim ni bilo mo izogniti oz. jih odvrniti;

je koda nastala po deponentovi krivdi;

je koda nastala zaradi pomanjkljivosti oz. naravnih lastnosti blaga;

je koda nastala zaradi slabe embalae.

Ker se vsi podatki o blagu vpisujejo v skladinico, se skladinik rei svoje odgovornosti za poslabanje blaga samo, e dokae enega od ekskulpacijskih razlogov (to ne pride v potev, e se skladinica izda kot ordrski ali prinosniki vrednostni papir.

NAKLADNICA (KONOSAMENT)

Nakladnica je vrednostni papir, s katerim ladjar oz. z njim izenaena oseba potrjuje, da je prejel v prevoz doloeno vsoto in koliino blaga doloene kakovosti, in se obvezuje, da bo to blago po koncu potovanja izroil upraviencu. Podlaga za izdajo nakladnice je pogodba o prevozu stvari.

Izdaja nakladnice vkrcevalcu oz. drugemu upraviencu do blaga omogoa, da razpolaga z blagom v asu prevoza.

IZDAJA NAKLADNICE izda jo ladjar ali oseba, ki je v zvezi z ladjarjem (mora se lastnorono podpisati, ker gre za posamien vrednostni papir, faksimile podpisa ne pride v potev). Ladjar jo je dolan izdati na zahtevo vkrcevalca.

IST PAPIR - ladjar ni na papir dopisal nobenih pripomb glede tovora (npr. glede kvalitete, pokvarljivosti).

VRSTE NAKLADNIC

Navadna nakladnica izda se ob vkrcanju blaga na ladjo.

Nakladnica pred vkrcanjem izda se, ko ladjar prejme blago za vkrcanje in s tem potrdi prejem.

Pristanika nakladnica izda se, e je ladja, ki naj opravi prevoz, e v pristaniu.

Skupinska nakladnica izda se praviloma pediterju za vkrcano blago ve lastnikov. Ladjar izda eno samo nakladnico, pediter pa svojim komitentom izda le pediterska potrdila.

PREVOZNI TOVORNI LIST

Je vrednostni papir, s katerim se prevoznik zavezuje, da bo upraviencu iz vrednostnega papirja izroil blago, ki ga je prevzel v prevoz. Prenosnega tovornega lista ni mogoe izdati kot imenskega, njegova posebnost pa je v tem, da ga podpieta tako prevoznik kot poiljatelj.

TRGOVANJE Z VREDNOSTNIMI PAPIRJIZakon o trgu vrednostnih papirjev doloa, da lahko z vrednostnimi papirji na organiziranem trgu trgujejo le pooblaene osebe, ki so:

banke,

borzno posrednike hie,

Republika Slovenija in Banka Slovenije.

Neposredne posle z vrednostnimi papirji lahko opravljajo sam borzni posredniki z ustreznim izpitom. Ti posli so:

izvrevanje nalogov komitentov,

kupovanje in prodajanje vrednostnih papirjev za svoj raun,

trgovanje z obveznostjo prodati oz. kupiti za svoj raun,

gospodarjenje z vrednostnimi papirji za raun komitentov,

svetovanje strankam,

posli v zvezi s hrambo vrednostnih papirjev.

NEDOVOLJENA DEJANJA NA TRGU VREDNOSTNIH PAPIRJEV

Klasini nedovoljeni dejanji poznamo e iz 16. in 17. stoletja, to sta kletna menica in jezdenje na menici.

Ostala, ki so se razvila kasneje, so:

borzni posredniki ne smejo opravljati navideznih poslov s papirji,

borzni posredniki ne smejo objavljati oz. razirjati napanih informacij z namenom, da bi se spremenila cena vrednostnega papirja (papirjev),

borzni posredniki ne smejo posredno ali neposredno opravljati poslov z namenov, da bi uravnavali ali utrjevali ceno papirja, ki kotira na borzi,

borzni posredniki ne smejo posojati vrednostnih papirjev svojih komitentov.

PAGE 27