vpliv protitoČne mreŽe na populacijsko dinamiko … · donik purgaj b. vpliv mreže na …...

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

Biserka DONIK PURGAJ

VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA POPULACIJSKO

DINAMIKO RDEČE SADNE PRŠICE (Panonychus ulmi

Koch) IN PLENILSKIH PRŠIC (Phytoseiidae) V NASADU

JABLAN

MAGISTRSKO DELO

Maribor, 2017

UNIVERZA V MARIBORU

FAKULTETA ZA KMETIJSTVO IN BIOSISTEMSKE VEDE

KMETIJSTVO

Biserka DONIK PURGAJ

VPLIV PROTITOČNE MREŽE NA POPULACIJSKO

DINAMIKO RDEČE SADNE PRŠICE (Panonychus ulmi

Koch) IN PLENILSKIH PRŠIC (Phytoseiidae) V NASADU

JABLAN

MAGISTRSKO DELO

INFLUENCIS OF HAIL-NET ON THE POPULATION

DYNAMICS OF RED MITE (Panonychus ulmi Koch) AND

PHYTOSEIID MITES IN APPLE ORCHARD

M. Sc. THESIS

Maribor, 2017

POPRAVKI:

Donik Purgaj B. Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi Koch) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.

Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 III

Magistrsko delo je bilo opravljeno v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik.

Komisija za zagovor in oceno magistrskega dela:

Predsednik: red. prof. dr. Branko KRAMBERGER

Mentor: izr. prof. dr. Mario LEŠNIK

Član: izr. prof. dr. Tatjana UNUK

Datum zagovora: 21.12.2017

Lektorica: Barbara Gajšek, prof. slov. jezika

Magistrsko delo je rezultat lastnega raziskovalnega dela.

Biserka Donik Purgaj


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 IV

Vpliv protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi

Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan

UDK: 634.11:632.7:595.42:632.93:632.116.3(043)=163.6

V letih 2008–2012 smo v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik proučevali vpliv protitočne mreže na pojavnost

(populacijsko dinamiko) rdeče sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) (RSP) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) (PP)

v nasadu jablan, sort ˈGalaˈ, ˈFujiˈ in ˈBraeburnˈ. Slednje so bile izbrane po principu boljših ali slabših gostiteljev

za rdečo sadno pršico. Enak sklop zaporedja sort se je ponovil v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, in v

nasadu, ki s črno protitočno mrežo ni bil pokrit. Z raziskavo smo potrdili, da je vpliv sorte na pojav spremljanih

škodljivcev večji, kot je vpliv mreže, saj sorta značilno vpliva na populacijsko dinamiko RSP in PP. Značilen vpliv

protitočne mreže na pojav RSP in PP je bil potrjen le pri sortiˈBraeburnˈ, kjer je mreža imela značilen zaviralni učinek na RSP.

Ključne besede: jablana / protitočna mreža / plenilske pršice / rdeča sadna pršica

OP: VII, 70 str., 7 pregl., 16 graf., 5. slik, 82 vir.

Influences of hail-net on the population dynamics of red mite (Panonychus ulmi Koch) and

phytoseiid mites in apple orchard

Between the years 2008 - 2012 the Fruit Growing Center Maribor-Gačnik studied the influence of the anti-hail net

on the appearance (population dynamics) of European red mites (Panonychus ulmi Koch) (ERM) and predatory

mites (Phytoseiidae) (PM) in the apple orchard. The research was carried out on three different varieties of apple

trees ˈGalaˈ, ˈFujiˈ and ˈBraeburnˈ. The varieties were selected on the principle of better and worse hosts for red

spider mite. The identical sequence of the same varieties was repeated in an orchard covered with a black anti-hail

net and in an orchard, that was uncovered by a black anti-hail net. The study confirmed that the influence of the

variety was greater than the impact of the coverage of the apple orchards with the net. The variety had a significant

influence on the population dynamics of ERM and PM. The influence of net - covered apple trees on the ERM and

PM was confirmed only in the varietyˈBraeburnˈ where the use of the net had a significantly reduced the population

of ERM.

Key words: apple / anti hail-net / predatory mites / European red mite

NO: VII, 70 P., 7 Tab., 16 Graph, 5 Pic., 82 Ref.


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 V

Kazalo vsebine

1 UVOD ............................................................................................................................. 1

1.1 Cilji in raziskovalne hipoteze ........................................................................................... 2

2 PREGLED OBJAV .......................................................................................................... 3

2.1 Vpliv protitočne mreže na kakovost jabolk ....................................................................... 3

2.1.1 Vpliv protitočnih mrež na mikroklimo nasada ....................................................... 5

2.2 Vpliv protitočnih mrež na razvoj škodljivcev ................................................................... 6

2.3 Morfološke in anatomske značilnosti rdeče sadne pršice .................................................. 9

2.4 Morfološke in anatomske značilnosti plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae ................ 11

3 MATERIAL IN METODE ............................................................................................. 14

3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada ............................................................ 14

3.2 Zasnova poskusa ............................................................................................................ 14

3.2.1 Poskusni nasad.................................................................................................... 14

3.2.2 Način analize velikosti populacije ....................................................................... 15

3.3 Statistična obdelava podatkov ........................................................................................ 15

3.4 Vremenske razmere .................................................................................................. 17

3.4.1 Vremenske razmere v letu 2008 ............................................................................. 17





3.5 Rastlinski material ........................................................................................................... 22


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VI

3.5.1 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈGalaˈ ......................................... 22

3.5.2 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈFujiˈ........................................... 22

3.5.3 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈBraeburnˈ .................................. 23

3.5.4 Podlaga M9 ........................................................................................................... 23

3.5.5 Škropilni program za leta 2008–2012 .................................................................... 24

4 REZULATI Z RAZPRAVO ........................................................................................... 30

4.1 Vpliv mreže in sorte na populacije zimskih jajčec rdeče sadne pršice ............................. 30

4.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice

in plenilskih pršic na listju med rastno dobo ................................................................... 33

4.2.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice

na listju med rastno dobo 2008 ............................................................................ 35









4.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic med rastno dobo ............. 42

4.3.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic





Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VII







5. ZAKLJUČKI ................................................................................................................. 51

6. LITERATURA .............................................................................................................. 52

7. ZAHVALA .................................................................................................................... 65

8. PRILOGE ...................................................................................................................... 66


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 VIII

Kazalo slik

Slika 1: Rdeča sadna pršica – jajčeca .................................................................................. 9

Slika 2: Rdeča sadna pršica na listu …. ................................................................................. 10

Slika 3: Razvojni krog rdeče sadne pršice (Vir: Harmuth, 1995, s. 24). ........................................ 11

Slika 4: Samica plenilske pršice iz družine Phytoseiidae

(Vir: https://twitter.com/arbicoorganics) ............................................................................ 11

Slika 5: Shema poskusa (rumeno obarvana polja prikazujejo jablane

pod protitočno mrežo, zeleno obarvana polja prikazujejo jablane izven mreže). ....... 16


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 IX

Kazalo grafov

Graf 1: Modificiran Walterjev in Gaussenov klimadiagram za leto 2008 z razmerjem

temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988)

(http://www.arso.gov.si) ............................................................................................ 17













Graf 6: Število jajčec rdeče sadne pršice na dolžinski meter vejic (BBCH 01)

v posameznih letih v nasadu različnih sort pod ali brez mreže.................................. 30

Graf 7: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2008 .................................. 35

Graf 8: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2009 .................................. 36

Graf 9: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2010. ................................. 37

Graf 10: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2011 ................................ 38

Graf 11: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2012 ................................ 40

Graf 12: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni)

na list v treh obdobjih rastne dobe 2008 ................................................................... 42




Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 X


na list v treh obdobjih rastne dobe 2010. .................................................................. 44




na list v treh obdobjih rastne dobe 2012. .................................................................. 48


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 XI

Kazalo preglednic

Preglednica 1: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu

2008 spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi

in plenilske pršice T. pyri in A. andersoni na listih jablane

(pripravki in aktivne snovi) (FITO - INFO). ................................................... 25




(pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO). ................................................... 26





Preglednica 4: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu, kjer smo v letu








Preglednica 6: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih

dejavnikov (mreža in sorta) na velikost populacije plenilskih pršic ................. 33

Preglednica 7: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih

dejavnikov (mreža in sorta) na velikost populacije rdeče sadne pršice ............ 34


Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 XII

OKRAJŠAVE IN SIMBOLI

RSP – rdeča sadna pršica

PP – plenilske pršice

FFS – fitofarmacevtska sredstva

T – temperatura

N – dušik

Donik Purgaj Biserka, Vpliv mreže na … (Panonychus ulmi (Koch)) in …. (Phytoseiidae) v nasadu jablan.

Mag. delo. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, 2017 1

1 UVOD

Kmetijstvo je panoga, ki je vse bolj odvisna od vremenskih in podnebnih danosti. Pridelovanje

jabolk je v Sloveniji pomembna sadjarska panoga. V intenzivnem pridelovanju jabolk se mora

pridelovalec vse bolj prilagajati novim tehnologijam, novim sortam kot tudi vse večjemu pojavu

novih škodljivcev in bolezni. Ena izmed uspešnih novih pridobitev v sadjarski panogi je

možnost pokrivanja nasadov s protitočnimi mrežami. Raziskave pri uvajanju mrež so se

osredotočile predvsem na fizikalne lastnosti različnih protitočnih mrež (senčenje, različni tipi

pletenja, različne barve mreže, trajnost …), na odzivnost sadnih rastlin, na različne stopnje

senčenja (kakovost plodov), tehnične rešitve in le v manjši meri na fiziološke odzive rastlin; na

spremembo vremenskih razmer pod mrežo in izven nje, najmanj pa najdemo raziskav

tematskega sklopa, ki opredeljujejo spremembe v razvoju populacij škodljivih in koristnih

organizmov.

Protitočna zaščita nasadov z mrežo služi kot zaščita pred vedno večjimi ekstremnimi

vremenskimi vplivi. Takšni negativni vplivi lahko povzročajo zmanjšanje pridelka in slabšo

kakovost sadja na tržišču. Od vremenskih ujem poškodovano drevje postane bolj občutljivo na

pojav bolezni in škodljivcev.

Raziskovanje vpliva protitočnih mrež na pojav škodljivcev je še zmeraj v povojih. Reigne 1997,

(cit. po Iglesias in Alegre 2006) ugotavlja, da mreže nimajo vpliva na škodljivce, kot so zavijači

in listne uši. Racskó in sod. (2005) so izvajali študijo o vplivu mreže. Ugotovili so, da ima zelo

pomembno vlogo pri razvoju škodljivcev temperatura. Zaradi zmanjšanja hitrosti vetra pod

mrežo so razmere ugodnejše za migracijo, manjše pa so možnosti za naseljevanje drugih

škodljivcev iz zunanjega okolja. Pri študiji jabolčnega zavijača so rezultati pokazali, da se

posamezni stadiji pod mrežo pojavijo nekaj dni kasneje v primerjavi z okoljem izven mreže,

zaradi nižje temperature pod mrežo (Kührt in sod. 2006).



Kot izrazito prednost protitočnega sistema Klein (2000) navaja, da so pod protitočnimi mrežami

manjše temperaturne spremembe med dnevom in nočjo, rast je enotna in močnejša, mreže

predstavljajo tudi delno zaščito pred poznimi pozebami in zmanjšajo negativne učinke udarjanja

dežnih kapelj (Brglez Sever 2016).

1.1 Cilji in raziskovalne hipoteze

Cilj raziskave je preučiti vpliv protitočne mreže na pojavnost (populacijsko dinamiko) rdeče

sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan, in sicer

na treh različnih sortah. Želeli smo ugotoviti, ali je vpliv uporabe protitočne mreže na

populacijsko dinamiko rdeče sadne pršice in plenilskih pršic enak pri različnih sortah ali pa

vpliv mreže ni odvisen od sorte. Preučevane sorte so bile izbrane po principu boljših ali slabših

gostiteljev za rdečo sadno pršico. Preveriti smo želeli naslednje hipoteze:

Prekritost nasada jablan s protitočno mrežo značilno vpliva na populacijsko dinamiko redeče

sadne pršice (Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic (Phytoseiidae).

Vpliv prekrivanja nasada jablan s protitočno mrežno na pojav rdeče sadne pršice

(Panonychus ulmi Koch) in plenilskih pršic iz družine (Phytoseiidae) je pri različnih sortah

različen.



2 PREGLED OBJAV

2.1 Vpliv protitočne mreže na kakovost jabolk

Uporaba protitočnih mrež se je v zadnjih 10 letih močno povečala, saj je škoda, ki jo lahko

povzroči toča, zelo velika in trajna. Izgubo dohodka utrpimo zaradi poškodb pridelka, še huje

pa je, kadar je zmanjšanje pridelka nastalo zaradi poškodb lesa. Poleg črne protitočne mreže se

uporabljajo še bela, siva (črno-bela), zelena in rdeča, ki pa so še vedno predmet razprav. Različni

tipi protitočnih mrež različno močno ovirajo prehod svetlobe skozi mrežo in imajo različno

dolgo življenjsko dobo. Čim tanjša je mreža in čim večje so zanke, tem večja so nihanja v

propustnosti svetlobe (Blanke 2007).

Med dejavniki okolja, ki vplivajo na rast in razvoj rastlin, ima svetloba najpomembnejši vpliv.

Za rastline zelo pomembna svetloba je elektromagnetno valovanje z valovnimi dolžinami med

7,5 x 10-7 m (rdeča) in 4 x 10-7 m (vijoličasta). Ta del spektra elektromagnetnega sevanja

imenujemo tudi vidni del spektra in vidna svetloba (Westwood 1993). Energijo za fotosintetski

proces zagotavlja sončno sevanje, ki določa rastni potencial in produktivnost rastlin (Goudrijaan

1982, cit. po Žuljan 2009). Rastline absorbirajo rdeč (cvetenje in razvoj ploda) in moder

(vegetativna rast) del svetlobnega spektra. Vidni spekter svetlobe zajema tudi del, ki ga

imenujemo fotosintetsko aktivno sevanje (PAR – angl. photosynthetcally active radiation) in

predstavlja 46 % globalnega obsevanja (Weiss in Norman 1985).

Mreža ima lahko vpliv na vegetativni in generativni razvoj drevesa, s tem pa posledično tudi na

kakovost pridelka. Količina pridelka, pridelanega pod protitočno mrežo, se ne zmanjša

(Vercammen 1998, Widmer 2001, Steinbauer 2008), lahko pa ima vpliv na zunanjo kakovost

pridelka, saj lahko pri dvobarvnih sortah zaznamo učinek slabše obarvanosti plodov (Blanke

2007, Steinbauer 2008). Manjšo obarvanost plodov so opazili pri sorti ˈJonagoldˈ in pri sorti

ˈEvelinaˈ. Primerljivi podatki o dozorelosti jabolk nakazujejo, da jabolka, pridelana pod črno



protitočno mrežo, dozorijo kasneje, vendar brez vpliva na notranje parametre, kot sta kislina in

sladkor (Handschack 2013).

V Braziliji so ugotovili, da pokrivanje jabolk s protitočno mrežo spremeni količino in kakovost

svetlobe. Bela protitočna mreža zmanjša fotosintetsko sevanje, s tem pa drevo oblikuje več

listnega klorofila in ima večjo specifično listno površino. To je bilo ugotovljeno pri sorti ˈGalaˈ.

Zasenčenost, ki je posledica pokritosti nasada, ni imela vpliva na pridelek. Glavna pozitivna

učinka bele protitočne mreže sta bila zmanjšana pojavnost sončnih opeklin na sorti ˈGalaˈ in

zmanjšana pojavnost grenke pegavosti pri sortah ˈGalaˈ in ˈFujiˈ (Amarante in sod. 2011).

V letih 1998–2000 se je na lokaciji Sadjarskega centra Maribor – Gačnik na sorti ˈJonagoldˈ

izvajal poskus, v okviru katerega se je spremljala vsebnost škroba, trdota mesa ploda, topna

suha snov in vsebnost kislin. Plodovi so bili analizirani tudi na obarvanost. V prvem letu

spremljanja ni bilo opaženih vizualnih razlik; razlike so bile v vsebnosti glukoze, ki so jo plodovi

pod protitočno mrežo vsebovali malo več, medtem ko je bilo več izmerjene saharoze pod belo

protitočno mrežo (Štampar in sod. 2002).

Borin in Saoncella (2000) ugotavljata, da zaradi pokritosti nasada s protitočno mrežo ne pride

do značilnih razlik v kakovosti in količini pridelka jabolk. Chen in sod. (1977) so poročali in

potrjujejo, da senčenje zmanjšuje topne trdne snovi sadja in upočasni njihovo dozorevanje.

Boljša ekspozicija listov svetlobi se odrazi v večji vsebnosti sladkorja v sadju (Jackson 1977;

Dussi 2005). Plodovi sorte ̍ Galaˈ in ̍ Fujiˈ v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, sta v raziskavi

na lokaciji sadjarskega centra dosegla večjo povprečno maso, manjšo vsebnost topne suhe snovi

(0,6 do 1 °Brix), manjši škrobni indeks, medtem ko vpliv mreže na trdoto mesa plodov ni

konsistenten (p < 0,05) (Germšek 2010).



2.1.1 Vpliv protitočnih mrež na mikroklimo nasada

Svetloba igra ključno vlogo pri razvoju plodov, s tem pa posledično vpliva na kvaliteto plodov

in diferenciacijo cvetnih brstov. Primerna osvetlitev celotne asimilacijske površine drevesa ima

učinek na količino in kakovost pridelka pri jablani (Štampar in sod. 1999). Optimalne svetlobne

razmere v krošnji izboljšujejo zdravstveno stanje drevesa (Awad in sod. 2001). Meritve

fotosintetske aktivnosti so pokazale, da protitočne mreže zmanjšajo PAR (fotosintetsko aktivno

sevanje) svetlobo v odvisnosti od barve mrež: kristalne mreže za 7 %, sive za 13 % in črne za

18 % (Blanke 2007). Podobno ugotavlja v svojih raziskavah tudi Widmer (2001). V letih 2000–

2003 so v Španiji izvajali poskus za analizo propustnosti svetlobe pod črno in belo protitočno

mrežo ter izvajali primerjavo z nepokritim poskusnim nasadom. Meritve so izvajali z

Ceptometrom mod. Sun Scan SS1 – UM – 1, 05. Dokazali so, da je propustnost svetlobe v

sončnem vremenu pri obeh mrežah manjša v primerjavi z nepokritim delom nasada. Pri črni

mreži se je delež prepustne svetlobe zmanjšal za 25 %, pri beli mreži pa za 12 %. V oblačnem

vremenu so razlike med mrežami manjše (Iglesias in Alegre 2006). Praktične meritve

fotosintetsko aktivnega sevanja so pokazale zmanjšanje pri črnih mrežah v povprečju okoli 20

%, pri sivih za 15 % in belih mrežah za okrog 10 % (Widmer 1997).

Protitočne mreže zmanjšajo količino UV-svetlobe v odvisnosti od barve mreže. Kristalne

zmanjšajo količino UV-svetlobe za 20 %, črne pa za 29 % (Blanke 2001). Različni tipi

protitočnih mrež različno močno ovirajo prehod svetlobe skozi mrežo, zmanjšajo moč vetra;

manjše so temperaturne spremembe med dnevom in nočjo, bolj enotna in močnejša je rast

poganjkov (Klein 2000). Pri spremljanju mikroklime v nasadu pod črno protitočno mrežo so

mikroklimatske razmere spremenjene. Najvišje izmerjene temperature so do 1,5 ºC višje kot v

nasadu brez mreže (Torggler 2002). Srednja dnevna temperatura je pod črno mrežo nižja za 0,3–

0,4 ºC, relativna zračna vlažnost pa višja za 0–8,9 % (Zadravec in Donik 2009).

Iglesias in Alegre (2006) sta ugotovila, da je relativna zračna vlažnost v nasadu z mrežami

malenkost povišana. Pod mrežo so zabeležili 2–6% povišanje relativne zračne vlage, hkrati pa



so ugotovili, da je pod mrežo zmanjšana evapotranspiracija za 11 %, kar je povezano z

zmanjšanjem hitrosti vetra pod zaščitenim nasadom. V sadjarskem centru so bile merjene

vrednosti relativne zračne vlage, vendar so bile te razlike minimalne – pod mrežo celo nekoliko

nižje kot izven nje (Zadravec 1998). Pri nadaljnjem spremljanju navajajo, da je bila relativna

zračna vlažnost pod mrežo malce višja kot izven (Zadravec 2009).

Uporaba mrež je v poskusu v Španiji pokazala razlike v temperaturi zraka pod in izven mreže.

Maksimalne temperature so bile pod mrežo za 3 °C nižje, vendar le v sončnih dneh. V oblačnih

dneh so bile razlike zanemarljive (Iglesias in Alegre 2006). Torgger (2002) v svojih raziskavah

ugotavlja, da so mikroklimatske razmere pod črno protitočno mrežo spremenjene; najvišje

izmerjene temperature so do 1,5 ºC nižje kot v nasadu brez mreže; srednja dnevna temperatura

je pod črno mrežo od 0,3–0,4 ºC nižja in relativna zračna vlažnost od 0 do 8,9 % višja kot v

nasadu brez mreže (Rüegg 1997). Zato lahko obstajajo za pojav rdeče sadne pršice boljši in

ugodnejši pogoji (Faust 1984). Mikroklima bi v nasadu, pokritem s protitočno mrežo, lahko

imela vpliv na mikromorfološke značilnosti lista in povrhnjice. V ta namen je Hunsche s sod.

(2010) ugotovil, da barva mreže ni imela vpliva na mikromorfološke lastnosti lista (debelino

lista), prav tako ne na propustnost lista za kalcij. Na splošno omenjeni rezultati raziskave kažejo,

da znižanje propustnosti svetlobe, ki jo ocenjujejo na 6–10 %, nima dovolj vpliva na površinske

lastnosti lista in povrhnjice, torej zaradi mreže strategija zatiranja škodljivcev ni drugačna od

pristopa v nasadu brez protitočne mreže.

2.2 Vpliv protitočnih mrež na razvoj škodljivcev

Poškodbe na listih, ki jih povzročajo bolezni in škodljivci, so lahko zelo velike in zmanjšujejo

sposobnost fotosinteze. Zelo velik povzročitelj škode je lahko rdeča sadna pršica (Panonychus

ulmi). Populacija, kjer beležimo 15 in več pajkov na list, v devetih dnevih reducira sprejem

svetlobe za 26 % (Faust 1989).



Vpliv protitočne mreže na razvoj jabolčnega škrlupa (Venturia inequalis) je bil na sortah ˈGalaˈ

in ˈFujiˈ raziskan v intenzivnih nasadih Južne Brazilije. Rezultati študije so pokazali, da črna

protitočna mreža lahko povzroči večje povečanje pojava škrlupa kot bela protitočna mreža

(Bogo 2012).

Sadno drevje ima zelo pomembnega sekundarnega škodljivca, ki lahko v sušnih letih povzroča

ogromno škode. Rdeča sadna pršica (Panonychus ulmi) se rada pojavlja v zavetnih legah, na

ugoden razvoj navadne rdeče pršice vplivata temperatura, ki vpliva na intenzivnost fotosinteze,

in relativna zračna vlaga. Pršica ima na leto 5 do 7 rodov. Samičke odlagajo rdečkasta jajčeca

na liste in poganjke. Pršice se hranijo s sesanjem listnega tkiva in povzročajo škodo na listju,

posledično se s poškodovano listno površino zmanjša dotok asimilatov v plodove, zmanjša se

fotosintetska aktivnost. Močno napadeni listi porumenijo in počasi odmirajo, zaradi česar se

zmanjša dotok asimilatov v plodove, posledično tudi slabša aroma in okus plodov. Rdeča sadna

pršica ne napada vseh sort jablan enako intenzivno. Občutljivi sta sorti jablan ˈFujiˈ in

ˈBraeburnˈ (Štampar in sod. 2009). Pri opazovanju omenjenih sort za določanje potrebe po

zatiranju pršice moramo biti še posebej pozorni in natančni. Rdeča sadna pršica prezimi na vejah

in vejicah drevesa. Jajčeca, ki se nahajajo v skupinah, samice odlagajo od julija do konca rastne

dobe. Odložijo jih na dvoletnem in starejšem lesu. V prvi polovici naslednjega leta se iz jajčec

izležejo ličinke, ki potrebujejo približno mesec dni, da spolno dozorijo. Velikost populacije je

zato pomembno spremljati že v zimskem obdobju, ko ugotovimo izhodiščno populacijo jajčec,

kot tudi takoj po razvoju samic v pomladanskem in poletnem obdobju. Pršice so pozno spomladi

in zgodaj poleti najprej na spodnji strani listov, na spodnji tretjini poganjkov. Kasneje se

preselijo na srednjo tretjino poganjka in proti koncu vegetacije jih najdemo na listih na vrhnji

tretjini poganjkov. Ob pojavu rdeče sadne pršice pod ekonomskim pragom aplikacija akaricidov

ni potrebna, saj so rdeče sadne pršice pogosto glavni vir hrane za plenilce – plenilske pršice –

in tako je mogoče spremljati ciklični razvoj pršic in plenilcev.

Tojnko in sod. (1998) navajajo, da se v nasadih jablan (Malus domestica Borkh.), ki jih

obdelujejo po pravilih integrirane pridelave sadja v severovzhodni Sloveniji, najpogosteje



pojavljajo 4 vrste plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae: Amblyseius andersoni Chant,

Typhlodromus pyri Scheuten, Euseius finlandicus Oudemans in Paraseiulus talbii Athias –

Henriot. Navaja, da so plenilsko vrsto Typhlodromus pyri Scheuten našli v večini pregledanih

lokacij po Sloveniji, razen na območju Petrovč in Artič, kjer je prevladovala vrsta Amblyseius

andersoni Chant (Miklavec in Milevoj 2007).

Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae so v Sloveniji slabo raziskane. Še vedno je velik

primanjkljaj informacij glede tega, katere vrste plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae se

pojavljajo v naših intenzivnih nasadih jablane in, kako preživijo določene vremenske vplive.

Typhlodromus pyri spada med pomembnejše naravne sovražnike, še posebej pri varstvu jablane

pred fitofagnimi vrstami pršic iz družine prelk Tetranychidae (Donnadieu 1876) in šiškaric

(Eriophydae spp. Nalepa)Poda. Širše, med najpomembnejše naravne sovražnike fitofagnih pršic

uvrščamo plenilske pršice iz družine Phytoseiidae. Zaradi sposobnosti uravnavanja številčnosti

populacij gospodarsko škodljivih vrst pršic je bila družina podrobno raziskana. V srednji Evropi

se v nasadih jablane najpogosteje pojavlja 9 vrst plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae (Karg

1990).

Po rezultatih raziskave (Miklavc 2007) sta v intenzivnih nasadih prevladovali 2 vrsti, in sicer:

T. pyri in A. andersoni. Populacijsko sta bili najštevilčnejši, medtem ko so ostale vrste bile

populacijsko šibke. Sklepamo lahko, da sta vrsti T. pyri in A. andersoni zaradi večinske

zastopanosti v intenzivnih nasadih jablane v Podravju in Prekmurju podobno kot v Evropi in v

Severni Ameriki pridobili odpornost na uporabljena kemična sredstva za varstvo rastlin, čeprav

odpornosti nismo dokazovali z laboratorijskimi ali poljskimi poskusi.



2.3 Morfološke in anatomske značilnosti rdeče sadne pršice

Pršice so najobsežnejša skupina (red) iz razreda pajkovcev (Arachnida), reda členonožci

(Arthropoda). Imajo 4 pare nog, nimajo kril in tipalnic. Telo je zgrajeno iz glavoprsja in zadka,

ustni del sestavljata par členkovitih čeljusti in par spodnječeljustnih pipalk. Red pršic obsega

preko 50.000 opisanih vrst, med katerimi so tudi takšne, ki povzročajo škodo na rastlinah.

Rastlinojede pršice imajo ustni aparat grajen tako, da omogoča bodenje in sesanje, zato so

poškodbe na rastlinah posledica izsesavanja rastlinskih sokov (Lešnik 2009). Rjavkasto rdeče

telo odrasle samice meri v dolžino okoli 0,4–0,7 mm, medtem ko so moški osebki manjši in

svetlejše barve. Zimska jajčeca so skoraj okrogla, velika približno 0,15 mm v premeru in so

opečno rdeče barve; barva poletnih jajčec pa se spreminja in je odvisna od prehrane samic. P.

ulmi pršice izsesajo celice listnega parenhima. To povzroči fiziološke spremembe v listih,

spremeni fotosintezo, transpiracijo, posledično pa lahko povzroči kopičenje dušika. Celotni listi

prevzamejo rjavo ("bronasto") barvo. Ob močnem napadu lahko listje odpade prezgodaj.

Spomladi lahko velike kongregacije ličink na mladih poganjkih vodijo v deformacijo cvetov –

kakovost sadja se zmanjša (barva, vsebnost sladkorja).

Rdeča sadna pršica je škodljivec, ki prezimi na večletnem lesu v obliki jajčec. Ličinke se začnejo

izlegati večinoma v mesecu aprilu, takoj se začnejo pomikati na liste jablane, kjer se začnejo

prehranjevati. Razvojni stadij od jajčeca do odrasle pršice traja, v odvisnosti od temperature,

dva do štiri tedne. Sledita dve nezreli fazi, ki ju imenujemo protonimfa in deuteronimfa. Odrasla

pršica ima 4 noge. Ženski osebek živi 2–3 tedne in v tem času izleže 25–50 jajčec. Poletna

jajčeca odlaga na list, kjer se takoj začne razvoj. Konec avgusta ali v začetku septembra odrasla

samica odlaga zimska jajčeca za lub, brazgotine, brst ali večletni les.



Slika 1: Rdeča sadna pršica – jajčeca Slika 2: Rdeča sadna pršica na listu

(Vir: https://www.cropscience.bayer.com). (Vir: http://www.agroruse.si).

Pokazatelj številčnosti populacije rdeče sadne pršice v nasadu je kontrola zimskih jajčec na

enoletnem in večletnem lesu jablane. Prag, ko začnemo z zatiranjem rdeče sadne pršice je, ko

pri pregledu vejic ugotovimo več 1000 zimskih jajčec na dolžinski meter pregledanih vejic ali

v praksi uporabljen »produkt 500« (produkt števila pršic na list in št. dni do obiranja).

Rdeča sadna pršica se razmnožuje spolno, nekatere tudi nespolno. V času razvoja se preobrazijo:

jajčece, ličinka (3 pare nog), protonimfa (4 pare nog), deutonimfa in imago (odrasla pršica). V

letu lahko razvije več rodov v vseh razvojnih stadijih, največkrat pa kot jajčece ali imago.

Ličinke, nimfe in odrasle pršice sesajo rastlinske sokove in povzročajo poškodbe palisadnega

tkiva lista, rumenenje in rjavenje listov, zastoj v rasti ter druge različne deformacije.

https://www.cropscience.bayer.com/

http://www.agroruse.si/



Slika 3: Razvojni krog rdeče sadne pršice (Vir: Harmuth, 1995, s. 24).

2.4 Morfološke in anatomske značilnosti plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae

Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae so relativno majhne. Telo je jajčaste oblike, dolgo od

0,2 do 0,5 mm (Petanović 1999). Barva telesa se spreminja glede na vrsto prehrane, je bela,

belo-rumenkasta, roza ali rdečkasto rjava (slika 4). Telo se na soncu svetlika, medtem ko se

telesa ostalih fitofagnih vrst pršic ne svelika (Vrabl 1998).

Slika 4: Samica plenilske pršice iz družine Phytoseiidae

(Vir:https://twitter.com/arbicoorganics/status/707728515198652416).



Hrbtna stran telesa je sestavljena iz ovalnega enodelnega ščita. Na njem je največ do 22 parov

dlačic ali set. Razporeditev, oblika, velikost in dolžina set spadajo med najpomembnejša

determinacijska znamenja pri družini Phytoseiidae. Plenilske pršice dihajo skozi par bočnih

stigem. Samci so od samic za eno tretjino manjši. Odrasle pršice iz družine Phytoseiidae imajo

4 pare nog. Noge so dolge, vitke, dlakave s 7 členi. Prvi par nog je daljši od ostalih parov nog

in je stegnjen naprej. Uporabljajo ga za tipanje in obvladovanje plena. Jajčeca so glede na

velikost samic sorazmerno velika, saj dosegajo 1/3 do 1/2 velikosti idiosome. Jajčeca so ovalna,

velikosti do 0,19 mm, sprva belo mlečne barve, pozneje postanejo rumenkasta, pri nekaterih

vrstah pa prosojne do svetlo oranžne barve, kasneje pa potemnijo. Ličinke merijo od 0,18 do

0,19 mm. Imajo 3 pare nog. Oblika telesa je kapljičasta. Hrbtni ščit pokriva samo del idiosome.

Ličinke nimajo razvitih stigem in peritreme. Ličinke hodijo s pomočjo zadnjih parov nog,

sprednjega pa uporabljajo kot nosilec senzoričnih organov. Protonimfa ima 4 pare nog. Hrbtni

ščit ne pokriva celotne idiosome. V razvojnem stadiju protonimfe je vidna stigma s kratko

peritremo. Poveča se število set na hrbtni strani. V stadiju deutonimfe hrbtni ščit pokrije celotno

idiosomo, peritreme dosežejo končno dolžino, ki je značilna za posamezne vrsto. Število in

položaj set na hrbtni strani sta enaka kot pri imagu.

Karg in Mack (1986), cit. po Baier in Karg (1992), sta razdelila plenilske pršice iz družine

Phytoseiidae na monofage, polifage in oligofage. Monofagne vrste so specializirane samo na

eno vrsto hrane, njihov delež je med plenilskimi vrstami majhen. Oligofagne vrste potrebujejo

za svoj celoten razvoj 2 do 5 vrst insektov in pršic. Polifagne vrste se prehranjujejo tudi s hrano

rastlinskega izvora.

Pri pridelovanju jabolk so najpomembnejši koristni organizem za doseganje naravnega

ravnovesja prav plenilska pršice (Phytoseiidae). Kadar ni škodljivih pršic, se lahko hranijo z

rastlinsko hrano, s trosi in hifami gliv ali s cvetnim prahom. Samice, ki so prezimile, postanejo

aktivne takoj po brstenju. Ena plenilska pršica na list obvladuje 8–10 škodljivih pršic. Za hrano

plenilske pršice požrejo poleg rdeče sadne pršice tudi rjaste pršice (rod Aculus). V nasade jih

vnašamo s poganjki ali s polstenimi (klobučevinastimi) trakovi.



Vpliv relativne zračne vlage je bolj izrazit v razvojnem stadiju jajčeca. Pri nizki relativni zračni

vlagi in visokih temperaturah se jajčna lupina naguba in embrio odmre. Tudi visoka relativna

zračna vlaga negativno vpliva na razvoj jajčeca, prav tako, če so več ur potopljena v vodi

(Sabelis 1985 b). Na ostale preimaginalne stadije in imago ima relativna zračna vlaga manjši

vpliv, saj so ti razvojni stadiji mobilni. Gambaro (1994) je ugotovil, da je smrtnost samic vrste

A. andersoni v obdobju diapavze pri 25 °C in pri 50% relativni zračni vlagi po 2 dneh 100 %.

Smrtnost samic je naraščala do 80 % relativne zračne vlage. Nad 80 % relativno zračno vlago

so samice živele do 40 dni. Pri 20 °C in 50% relativni zračni vlagi so samice poginile po 28

dneh, pri 80% relativni zračni vlagi je bila stopnja umrljivosti po 40 dneh 8 %. Sklepal je, da je

pri obeh temperaturah kritična vrednost relativne zračne vlage med 70 in 80 %.

Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae se širijo na kratke razdalje s hojo, vendar je razdalja

tovrstne širitve relativno majhna (Sabelis in Dicke 1985). Na daljše razdalje se širijo pasivno s

pomočjo vetra (Hoy 1982, cit. po Sabelis in Dicke 1985).



3 MATERIAL IN METODE

3.1 Lokacija poskusa in lastnosti poskusnega nasada

Poskus je bil izveden v Sadjarskem centru Maribor – Gačnik. Drevesa sorte ˈGalaˈ/ M9,ˈFujiˈ/

M9, ˈBraeburnˈ M/9 so bila posajena leta 2005 ter vzgojena kot vitki vretenast grm. Razdalja

med vrstami je 3,2 m, v vrsti med posameznimi drevesi 1,2 m. Pridelava jabolk je potekala po

pravilih integrirane pridelave sadja. Nasad je opremljen s kapljičnim namakalnim sistemom in

prekrit s protitočno mrežo, ki pokriva polovico poskusnih obravnavanj, druga polovica

obravnavanj pa ni pokrita s protitočno mrežo. Mreža v nasadu je proizvajalca Frustar, je trinitna,

črne barve, montirana na betonskih stebrih. Mreža je izdelana iz visoko komprimiranih

polietilenskih vlaken debeline 288–356 mm.

3.2 Zasnova poskusa

3.2.1 Poskusni nasad

Poskus je potekal v letih 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012. Zasnovan je bil po sistemu naključnih

skupin. V poskus je bilo vključenih 80 dreves vsake sorte – polovico dreves je prekrivala

protitočna mreža, polovica je bila izven nje. Agrotehnična opravila so se na obeh poskusnih

poljih izvajala enako. Poskus so sestavljali IV bloki in 2 obravnavanji na sorto (mreža/brez

mreže). Znotraj vsakega bloka smo ocenjevali prisotnost rdeče sadne pršice (P. ulmi) v

vegetacijskem obdobju in prisotnost plenilskih pršic (Phytoseiidae) na naključno izbranih 25

listih po posamezni parcelici; torej skupaj 100 listov na obravnavanje pod mrežo in 100 listov

na obravnavanje izven mreže, na treh različnih sortah ˈBraeburnˈ, ˈGalaˈ in ˈFujiˈ.



3.2.2 Način analize velikosti populacije

Dinamiko pojavljanja rdeče sadne pršice in plenilske pršice smo analizirali tako, da smo v rastni

dobi z naključno izbranih dreves potrgali liste iz različnih delov krošnje. Potrgali smo po 100

listov na eno obravnavanje. Liste z rdečo sadno pršico (P. ulmi) in plenilskimi pršicami

(Phytoseiidae) smo shranili v polivinilasto vrečko. Polivinilaste vrečke smo shranili v hladilne

torbe, da so plenilske pršice (Phytoseiidae) ostale na listih. Pod binokularjem smo liste

pregledali s spodnje in zgornje strani ter prešteli posebej vse razvojne stadije rdeče sadne pršice

in plenilske pršice. Razvojni stadij protonimfe in deutonimfe smo zaradi zelo težkega

razpoznavanja seštevali skupaj. Da bi ugotovili, katere vrste plenilskih pršic iz družine

Phytoseiidae se pojavljajo v našem nasadu jablane (Malus domestica Borkh.), smo vzorce listja

poslali v pristojni laboratorij (oddelek Varstva rastlin znotraj KGZS – Zavod Maribor) za

identifikacijo plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae, kjer so s pomočjo diagnostične metode

(vizualna morfološka z uporabo presevnega mikroskopa in ustreznih preparacijskih tehnik)

ugotovili dve vrsti plenilske pršice: Typhlodromus pyri (Scheuten 1857) in Amblyseius

andersoni (Chant 1957).

Vselej smo opravili analizo izhodiščne populacije zimskih jajčec, in sicer s štetjem števila

zimskih jajčec, kjer je bil vzorec lesa sestavljen iz 1/3 poganjkov mladega lesa in iz 2/3

poganjkov starega lesa. Celoten vzorec iz posameznih koščkov vejic za posamezno

obravnavanje je imel dolžino 4 m. V vseh letih smo oceno opravili v mesecih februar in marec,

v fenološkem stadiju BBCH 00–01.

3.3 Statistična obdelava podatkov

Podatki so bili statistično obdelani in analizirani s pomočjo programskega paketa Statgraphic

Plus 4,0 (Magnigistics, ZDA) in s pomočjo programskega paketa Microsoft Excel 7,0. Po

izvedbi Anova in F-testa smo za testiranje razlik med obravnavanji uporabili Dunkanov test s 5



% tveganjem. Za analizo smo uporabili povsem naključni blok, kljub temu, da parcelice niso

bile povsem naključno razporejene. V variabilnost bloka je bila inkorporirana variabilnost

povzročena zaradi strmine, ker je nasad v strmini. Držali smo se pravila, da se bloki orientirajo

pravokotno na smer variabilnosti. Vemo, da so lahko mikrokilimatski dejavniki močno povezani

s položajem na strmem pobočju. Drugi dejavniki (stanje stal in stanje sadik – dreves) so bili

dokaj izenačeni.

ˈGalaˈ ˈFujiˈ ˈBraeburnˈ ˈGalaˈ ˈFujiˈ ˈBraeburnˈ

BLOK

IV

BLOK

III

BLOK

II

BLOK

I

Slika 5: Shema poskusa (rumeno obarvana polja prikazujejo jablane pod protitočno mrežo,

zeleno obarvana polja prikazujejo jablane izven mreže).



3.4 Vremenske razmere

Za opis vremenskih razmer v času trajanja poskusa so bili uporabljeni podatki arhiva ARSO

(Agencija Republike Slovenije za okolje).

3.4.1 Vremenske razmere v letu 2008

*meteorološki podatki postaje Gačnik (ARSO)


temperature : padavine = 1: 4 (Hočevar in Petkovšek 1988) (http://www.arso.gov.si).

Pomlad 2008 je bila toplejša od dolgoletnega povprečja, v pretežnem delu države je bil odklon

med 1 in 2 °C. Toplih dni je bilo več kakor v dolgoletnem povprečju, hladnih pa manj (ARSO,

2008). Na področju Gačnika je skupno padlo 910,4 mm padavin, v obdobju vegetacije (april–

september) pa 643,3 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna temperatura 10,3 ºC.

-6

0

6

12

18

24

30

36

42

48

54

60

-24

0

24

48

72

96

120

144

168

192

216

240

( T

emp

erat

ure

oC

)

(Pad

avin

e m

m)

Vremenske razmere v letu 2008

padavine temperature



Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 15,8 ºC (SC Maribor). V zimskem obdobju je

bila optimalna količina padavin (168,5 l). Posledično bi lahko temperature in padavine vplivale

na pojav rdeče sadne pršice. Predvidevamo, da v takšnih pogojih rdeča sadna pršica ni imela

možnosti za množičen pojav.





Pomlad v letu 2009 je bila ponovno toplejša od povprečja v obdobju 1961–1990, vendar je

mesec januar s povprečnimi mesečnimi temperaturami bil pod dolgoletnim povprečjem (ARSO,

2009). Na področju Gačnika je padlo 1387,7 mm padavin, v obdobju vegetacije (april–

september) pa 809 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna temperatura 10,4 ºC.

-6

0

6

12

18

24

30

36

42

48

54

60

-240

24487296

120144168192216240264288312336

( T

emp

erat

ure

ºC

)

(P

adav

ine

mm

)



http://www.arso.gov.si/



Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 17,4 ºC (SC Maribor). V zimskem obdobju je

bila od vseh let spremljanj poskusa v tem obdobju najvišja količina padavin (447,8 l).

Posledično bi lahko temperatura in padavine imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice, saj je bilo

toplih dni opazno več kot v dolgoletnem povprečju in več kot spomladi 2008. September se je

začel z nadpovprečno toplim vremenom, sledila pa je izrazita ohladitev.





Vrednosti vremenskih parametrov v začetnih mesecih leta 2010 so bili pod dolgoletnim

povprečjem (ARSO, 2010). Na področju Gačnika je padlo 1059,5 mm padavin, v obdobju

vegetacije (april–september) pa 717,1 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna

-606121824303642485460

-240

24487296

120144168192216240

( Te

mp

erat

ura

°C

)

( P

adav

ine

v m

m )






temperatura 9,6 ºC. Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 16,3 ºC (SC Maribor). V

zimskem obdobju je bila, za razliko od vseh let spremljanj poskusa v tem obdobju, zadostna

količina padavin (175,1 mm). Sončnega vremena je bilo večinoma manj kot običajno.

Povprečna letna temperatura zraka je leta 2010 presegla dolgoletno povprečje. K presežku so

bolj prispevala nadpovprečno topla jutra kot pa popoldnevi (ARSO, 2010). Večina mesecev je

bila nadpovprečno topla, najbolj sta z odklonom izstopala julij in november, ko je bilo ponekod

topleje kot običajno za kar 3 °C ali celo več, najbolj pa sta za dolgoletnim povprečjem zaostajala

oktober in december.





-606121824303642485460

-240

24487296

120144168192216240

( Te

mp

erat

ure

ºC )

(P

adav

ine

mm

)





Mesec januar je bil po temperaturah v letu 2011 nad dolgoletnim povprečjem. Snežna odeja je

tla pokrivala 9 dni (ARSO, 2011). Na področju Gačnika je padlo 758,3 mm padavin, v obdobju

vegetacije (april–september) pa 547,1 mm padavin. V tem letu je bila povprečna letna

temperatura 10,3 ºC. Povprečna temperatura v času vegetacije je bila 17,3 ºC (SC Maribor). V

zimskem obdobju smo zaznali majhno količino padavin (114,5 mm). Leto 2011 se uvršča med

najtoplejša leta naše raziskave. Večina mesecev leta 2011 je bila nadpovprečno topla, najbolj je

izstopal avgust, padavin je bilo opazno manj.





-6,00,06,012,018,024,030,036,042,048,054,060,0

-24,00,0

24,048,072,096,0

120,0144,0168,0192,0216,0240,0

( Te

mp

erat

ure

ºC

)

( P

adav

ine

v m

m )






Mesec januar je bil po temperaturah v letu 2012 rahlo pod dolgoletnim povprečjem. Snežna

odeja je tla pokrivala 29 dni (Maribor) (ARSO, 2012). Na področju Gačnika je padlo 1077 mm

padavin, v obdobju vegetacije (april–september) pa 691,3 mm padavin. V tem letu je bila

povprečna letna temperatura 10,7 ºC, povprečna temperatura v času vegetacije pa 17,3 ºC (SC

Maribor). V zimskem obdobju smo izmerili najnižjo količino padavin (105,6 mm) izmed vseh

let spremljanja poskusa. Večina mesecev je bila nadpovprečno topla, opazno hladnejši kot

običajno je bil mesec februar. Prvi trije meseci so bili sušni – sušo smo občutili v poletnih

mesecih, prekinilo jo je šele jesensko deževje. Leto 2012 so zaznamovali februarski mraz,

pomanjkanje padavin v prvih treh mesecih, poletna suša in vročina, oktobrsko sneženje ter

obilno deževje oktobra in novembra. V tem letu je imela pršica dobre razmere za razvoj.

3.5 Rastlinski material

3.5.1 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈGalaˈ

SortaˈGalaˈ je diploidna sorta, po izvoru iz Nove Zelandije. Nastala je s križanjem (ˈKiddˈs

orange Redˈ x ˈZlati delišesˈ). Spada med srednje bujne sorte jablan in zori v drugi dekadi

meseca avgusta in v začetku septembra. Zaradi poznega cvetenja jo uvrščamo med dobre

opraševalke. Je srednje občutljiva na zimski mraz, plesen (Podosphaera leucotricha) in škrlup

(Venturia inaequalis). Meso je rumenkasto, hrustljavo in čvrsto. V pridelavo so jo uvedli leta

1965. Spada med glavne sorte slovenskega sadnega izbora (Godec in sod. 2014).

3.5.2 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈFujiˈ

Sorta ˈFujiˈje japonska diploidna sorta, križanec sorte ˈRalls Janetˈ x ˈRdeči delišesˈ. Ime ˈFujiˈ

je dobila po najvišji gori na japonskem. Sorta ˈFujiˈ zori v drugi polovici meseca oktobra.

Občutljiva je na hrušev ožig (Erwinia amylovora), manj pa na jablanov škrlup (Venturia



inaequalis) in pepelasto plesen (Podosphaera leucotricha). Meso je rumenkaste do kremaste

barve, čvrsto, zelo sočno, sladkastega okusa, ki je izrazitejši zaradi manjše vsebnosti kislin. V

pridelavo so jo uvedli leta 1962. Spada med glavne sorte slovenskega sadnega izbora (Godec in

sod. 2014).

3.5.3 Splošni opis jablane (Malus domestica B.) sorte ˈBraeburnˈ

ˈBraeburn’ je diploidna novozelandska sorta in je naključni sejanec. Zori od začetka do sredine

meseca oktobra. Občutljiva je na jablanov škrlup (Venturia inaequalis) in pepelasto plesen

(Podosphaera leucotricha). Plodovi so občutljivi na grenko pegavost in lenticelno pegavost.

Meso je rumenkaste barve, zelo čvrsto z milo aromo. Spada med glavne sorte slovenskega

sadnega izbora (Godec in sod. 2014).

3.5.4 Podlaga M9

Podlaga M9 (Malling 9, Yellow paradise de Metz) je v Sloveniji najprimernejša in najbolj

zastopana vegetativna podlaga v intenzivnih jablanovih nasadih. Podlaga je občutljiva na

jablanov škrlup (Venturia inaequalis), na jablanovo plesen (Podosphaera leucotricha), na

hrušev ožig (Erwinia amylovora), dokaj odporna je na gnilobo koreninskega vratu (Phytophtora

cactorum). Občutljiva je na prekomerno vlago v tleh, vendar uspeva bolje, kadar ne trpi suše.

Močno jo lahko prizadene zimski mraz, predvsem kadar so nanjo cepljene triploidne sorte

(Smole in Črnko 1985). Drevesa na tej podlagi zarodijo zgodaj, življenjska doba drevesa na M9

je med 10 in 20 leti, odvisno od gostote sajenja, prehranjenosti in tipa tal (Kreuzer 1997). V

proizvodnjo je bila uvedena leta 1917 (Smole in Črnko 2000).



3.5.5 Škropilni program za leta 2008–2012

Gostota populacije rdeče sadne pršice je odvisna od vremenskih razmer – zlasti temperature, od

dinamike rasti jablan, od izbire fitofarmacevtskih sredstev in od pojava naravnih sovražnikov.

Pri uporabi FFS moramo paziti, da ne uporabljamo pripravkov, ki so plenilskim pršicam

škodljivi (npr. ditiokarbonati). Uporaba olj (parafinsko olje) v spomladanskem času lahko vpliva

na povečano smrtnost jajčec RSP. Druga FFS lahko na pojav RSP in PP delujejo neposredno s

smrtnostjo RSP kot tudi posredno z negativnim vplivom na naravne sovražnike. V našem

programu smo uporabili pripravke na osnovi žvepla, ki imajo stransko delovanje na RSP kakor

tudi na plenilske pršice. V škropilnem programu je bil uporabljen pripravek z aktivno snovjo

klorpirifos (Pyrinex CS 25), ki ima direkten vpliv na pojav RSP. Na zmanjšano gostoto RSP in

PP lahko imajo vpliv tudi pripravki iz skupine piretroidov, ki so strupeni za PP in dražljivi za

RSP; vpliv na povečanje števila jajčec RSP pa lahko imajo tudi pripravki iz skupine

neonikotinoidov.



Preglednica 1: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu jablan, kjer smo v letu 2008

spremljali populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T.

pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO - INFO).

Datum škropljenja 2008 Aktivna snov Trgovski pripravek

14. mar baker iz bakrovega oksiklorida Cuprablau z 35 WP

20. mar baker iz bakrovega oksiklorida,

mankozeb

Cuprablau z 35 WP

Dithane DG Neotec

8. apr baker iz bakrovega oksiklorida

mineralno olje

diazinon, rafinirano mineralno

olje

Cuprablau z 35 WP

Belo olje

Oleodiazinon

14. apr ciprodinil

kaptan

Chorus 75 WG

Merpan 80 WDG

24. apr ditianon

difenokonazol

tiakloprid

Delan 700 WG

Score 250 EC

Calypso SC 480

5. maj trifloksistrobin

difenokonazol

kaptan

Zato 50 WG

Score 250 EC

Merpan 80 DWG

12. maj ditianon

trifloksistrobin

tiakloprid

Delan 700 WG

Zato 50 WG

Calypso SC 480

23. maj difenokonazol

mankozeb

žveplo

Score 250 EC

Dithane DG Neotec

Cosan

3. jun kaptan

trifloksistrubin

lufenuron

Merpan 80 DWG

Zato 50 WG

Match 050 EC

10. jun mankozeb

trifloksistrobin

Dithane DG Neotec

Zato 50 WG

24. jun mankozeb

trifloksistrobin

Dithane DG Neotec

Zato 50 WG

7. jul boskalid, piraklostrobin

kaptan

lufenuron

Bellis

Merpan 80 DWG

Match 050 EC

23. jul mankozeb

klorpirifos - metil

Dithane DG Neotec

Pyrinex SC 25

13. avg boskalid, piraklostrobin Bellis





pyri in A. andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).



mineralno olje

ditianon

Cuprablau z 35 WP

Frutapon

Delan 700 WG

17. apr metiram

žveplo

Polyram DF

Cosan

24. apr ditianon

difenokonazol

baker iz bakrovega oksiklorida

tiakloprid

Delan 700 WG

Score 250 EC

Cuprablau Z 35 WP

Calypso SC 480

1. maj kaptan

trifloksistrobin

Merpan 80 DWG

Zato 50 WG

12. maj trifloksistrobin

metiram

Zato 50 WG

Polyram DF

18. maj ditianon

difenokonazol

pirimikarb

lufenuron

Delan 700 WG

Score 250 EC

Pirimor 50

Match 050 EC

25. maj difenokonazol

ditianon

Score 250 EC

Delan 700 WG

7. jun tetrakonazol

ditianon

Domark 100 EC

Delan 700 WG

12. jun boskalid, piraklostrobin Bellis

19. jun trifloksistrobin

kaptan

Zato 50 WG

Merpan 80 DWG

9. jul tetrakonazol

kaptan

Domark 100 EC

Merpan 80 DWG

13. jul kaptan

flukvinkonazol, pirimetanil

virus granuloze

Merpan 80 DWG

Clarinet

Madex

28. jul kaptan

virus granuloze

Merpan 80 DWG

Madex

13. avg boskalid, piraklostrobin

virus granuloze

Bellis

Madex

26. avg trifloksistrobin Zato 50 WG

16. sep bacillus subtilis Serenade ASO







22. mar baker iz bakrovega oksiklorida

mineralno olje

Cuprablau Z 35 WP

Frutapon

29. mar ditianon

ciprodinil

Delan 700 WG

Chorus 50 WG

7. apr ditianon

žveplo 80%

Delan 700WG

Kumulus DF

15. apr dodine Sylit 400 SC

21. apr mankozeb

krzoksim-metil

Dithane M 45

Stroby WG

2. maj boskalid, piraklostrobin

ditianon

tiakloprid

Bellis

Delan 700 WG

Calypso SC 480

7. maj ditianon

flukvinkonazol, pirimetnil

žveplo 80%

Delan 700 WG

Clarinet

Kumulus DF

14. maj mankozeb

difenokonazol

žveplo 80%

Dithane M 45

Score 250 EC

Pepelin

21. maj flukvinkonazol, pirimetnil

acetamiprid

Clarinet

Mospilan 20 SG

28. maj kaptan

virus granuloze

žveplo 80%

Merpan 80 DWG

Madex

Cosan

4. jun dodine

trifloksistrobin

žveplo 80%

klorpirifos - etil

Sylit 400 SC

Zato 50WG

Kumulus DF

Pyrinex 25 SC

15. jun kaptan Merpan 80 DWG

22. jun tetrakonazol Domark 100 EC

7. jul boskalid, piraklostrobin

virus granuloze

Bellis

Madex

22. jul flukvinkonazol, pirimetnil

kaptan, virus granuloze

Clarinet

Merpan 80 DWG, Madex

2. avg ciprodinil, kaptan

virus granuloze

Chorus 50 WG

Merpan 80 DWG, Madex

12. avg kaptan Merpan 80 DWG

26. avg boskalid, piraklostrobin Bellis



Preglednica 4: Fitofarmacevtska sredstva, uporabljena v nasadu, kjer smo v letu 2011 spremljali

populacijo rdeče sadne pršice Panonychus ulmi in plenilske pršice T. pyri in A.

andersoni na listih jablane (pripravki in aktivne snovi) (FITO – INFO).



parafinsko olje 98%

Cuprablau Z 35 WP

Belo olje

12. apr ciprodinil Chorus 50 WG

26. apr ditianon


tiakloprid

Delan 700 WG

Clarinet

Calypso SC 480

13. maj kaptan

krzoksim-metil

žveplo 80%

Merpan 80 DWG

Stroby WG

Cosan

23. maj ditianon

difenokonazol

Delan 700 WG

Score 250 EC

30. maj mankozeb


tetrakonazol

Dithane M 45

Clarinet

Domark 100 EC

6. jun kaptan

difenokonazol

klorpirifos - etil

Merpan 80 DWG

Score 250 EC

Pyrinex 25 SC

20. jun virus granuloze Žvepleno apnena brozga

Madex

1. jul virus granuloze

mankozeb

žveplo 80%

tiametoksam

Madex

Dithane M 45

Kumulus DF

Actara 25 WG

14. jul dodine

klorpirifos - etil

Sylit 400 SC

Pyrinex 25 SC

29. jul trifloksistrobin

žveplo 80%

Zato 50WG

Kumulus DF

11. avg trifloksistrobin

Zato 50WG







26. mar baker iz bakrovega oksiklorida Cuprablau Z 35 WP

3. apr dodine Sylit 400 SC

10. apr pirimetanil

Mythos

Dithane M 45

19. apr kaptan

ciprodinil

Merpan 80 DWG

Chorus 50 WG

24. apr ditianon

difenokonazol

Delan 700 WG

Score 250 EC

3. maj ditianon, piraklostrobin

ditianon

Tercel

Delan 700 WG

15. maj ditianon Delan 700 WG

24. maj ditianon

difenokonazol

pirimikarb

Delan 700 WG

Score 250 EC

Pirimor 50 WG

31. maj kaptan Merpan 80 DWG

4. jun ditianon, piraklostrobin

ditianon

imidakloprid

Tercel

Delan 700 WG

Confidor SL 200

6. jun ditianon, piraklostrobin

trifloksistrobin

virus granuloze

žveplo 80%

Tercel

Zato 50 WG

Madex

Kumulus DF

14. jun thiram

žveplo 80%

Thiram 80 WG

Kumulus DF

28. jun ditianon

klorpirifos - metil

Delan 700 WG

Pyrinex SC 25

11. jul ciprodinil

klorantraniliprol

žveplo 80%

Chorus 50 WG

Coragen

Kumulus DF

20. jul trifloksistrobin

klorpirifos – metil

žveplo 80%

Zato

Pyrinex SC 25

Kumulus DF

31. jul kaptan Merpan 80 DWG

4. sep boskalid, piraklostrobin Bellis



4 REZULATI Z RAZPRAVO

4.1 Vpliv mreže in sorte na populacije zimskih jajčec rdeče sadne pršice

Za uravnavanje populacije v nasadu moramo poznati število prezimelih jajčec rdeče sadne

pršice. Zgoden pregled števila zimskih jajčec rdeče sadne pršice je potrebno opraviti v zimskem

obdobju oz. v času mirovanja sadnih rastlin, saj nam to omogoči pripravo strategije zatiranja.

Ocene velikosti populacije smo opravili s štetjem števila zimskih jajčec, kjer je bil vzorec

sestavljen iz 1/3 poganjkov mladega lesa in 2/3 poganjkov starega lesa. Ocenjevali smo ga na

dolžini 4 dolžinskih metrov. Oceno smo v vseh letih opravili v mesecih februar in marec, v

fenološkem stadiju BBCH 00–01.

*male tiskane črke prikazujejo statistično primerjavo med nasadom pod ali brez mreže v okviru iste sorte in istega leta,

velike črke pa primerjavo med tremi sortami v istem obdobju leta in enakim režimom prekrivanja (Duncan, 5 %)

Graf 6: Število jajčec rdeče sadne pršice na dolžinski meter vejic (BBCH 01) v posameznih letih v

nasadu različnih sort pod ali brez mreže.

Aa

Aa Aa Aa AaAaBab

Ba

Ab Ab

ABab ABab

Aa

Ab

Aab

Ab

Aab

AabAa Aa

Aa Aa Aa Aa

ABa

Ba

AA

Ab Bb

Aa

0100200300400500600700800900

mreža brez mreža brez mreža brez

ˈbraeburnˈ ˈfujiˈ ˈgalaˈ

(šte

vilo

jajč

ec R

SP)

(sorta-mreža, brez mreže)

2008 2009 2010 2011 2012



Primerjava števila jajčec rdeče sadne pršice v petih letih (graf 6) je pokazala obstoj manjših

razlik med tremi preučevanimi sortami. Pri primerjanju rezultatov v letu 2008 nismo zaznali

nobenih statističnih razlik. Mreža ni imela značilnega vpliva na število odloženih jajčec.

V letu 2009 smo pri sorti ˈBareburnˈ ugotovili statistično značilno večje število odloženih jajčec

rdeče sadne pršice izven mreže. Najnižje število jajčec je bilo pri sorti ˈFujiˈ. Sorta ˈGalaˈ se je

razlikovala od sort ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ, vendar statistično značilnih razlik ni bilo. Med

primerjavo treh sort v letu 2009 pri analizi obravnavanj brez mreže zaznamo statistično razliko

med sorto ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ. Sorta ˈBraeburnˈ izven mreže statistično značilno odstopa od

drugih dveh po največjem številu jajčec.

V letu 2010 pri primerjanju rezultatov nasada z mrežo in brez nje statistično značilnih razlik ni

bilo. Statistično značilne razlike smo zaznali pri sorti ˈBraeburnˈ, kjer je bilo število jajčec na

drevesih izven mreže manjše. Pri sorti ˈFujiˈ je bila prav tako nižja vrednost jajčec RSP izven

mreže. Tudi pri sorti ˈGalaˈ statistično značilnih razlik med obravnavanjem pod mrežo in brez

mreže ni bilo.

Pri primerjanju rezultatov med sortami in drevesi pod in izven mreže v letu 2011 statistično

značilnih razlik ni bilo. Ponovno je bilo nekaj več zimskih jajčec pri sorti ˈBraeburnˈ.

V letu 2012 smo ugotovili največje število odloženih jajčec pri sorti ˈBraeburnˈ v delu nasada

izven mreže. Statistično značilno večje število jajčec RSP je bilo pri sorti ˈBraeburnˈ izven

mreže. Pri ostalih sortah statistično značilnih razlik ni bilo. V primerjavi med sortami je bila

ugotovljena statistično značilna razlika med sorto ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ pod mrežo ter sorto

ˈBreaburnˈ in ostalima sortama izven mreže.

V petih letih spremljanja smo ugotovili najvišje število zimskih jajčec na sorti ˈBraeburnˈ v

nasadu brez mreže v letih 2009 in 2012. Sorti ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ (Štampar in sod. 2009) sta

ugodnejši gostiteljici za rdečo sadno pršico. V našem primeru je prišlo do sorazmernega



naraščanja jajčec rdeče sadne pršice iz leta v leto, samo število jajčec pri sorti ˈFujiˈ izven mreže

je bilo višje kot pod mrežo; pri sorti ˈGalaˈ je bilo večje število jajčec pod mrežo kot izven

mreže. Številčnost rdeče sadne pršice bi lahko povezovali s temperaturo. Suha in toplejša klima

pripomore k hitrejšemu razvoju rdeče sadne pršice. V letu 2008 vremenske razmere niso imele

vpliva na hitrejši razvoj pršice. V letu 2010 smo beležili toplejše poletje (julij). Če spremljamo

tudi vpliv svetlobe na pojav rdeče sadne pršice, potem velja omeniti, da smo v letu 2010 imeli

nekoliko manj sončnih ur kot pretekla leta. Samice odlagajo jajčeca pozno v jesen, kadar so

ugodne svetlobne razmere in kadar je jesen toplejša. Rdeča sadna pršica ima rada bolj osvetljena

mesta, zato je možno, da ji drevesa, ki so izpostavljena direktnemu sončnemu sevanju, bolj

ugajajo (Ferjanc 2009).

Leta 2009 je bil mesec januar s povprečnimi mesečnimi temperaturami pod dolgoletnim

povprečjem, prav tako je bila količina padavin v zimskem obdobju največja. Posledično bi lahko

temperatura in padavine imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice, saj je toplih dni bilo opazno

več kot v dolgoletnem povprečju in več kot spomladi 2008.

Leto 2011 se uvršča med najtoplejša leta že od začetka meritev. Večina mesecev leta 2011 je

bila nadpovprečno topla, najbolj je izstopal september, padavin je bilo manj. Visoke temperature

v tem letu bi lahko imele vpliv na pojav rdeče sadne pršice. To je lahko povzročilo, da smo imeli

v letu 2012 porast velikosti populacije odloženih jajčec. V zimskem obdobju leta 2012 je bila

količina padavin najnižja (105,6 mm). Leto 2012 so zaznamovali februarski mraz z najnižjo

izmerjeno temperaturo, pomanjkanje padavin v prvih treh mesecih, poletna suša in vročina,

oktobrsko sneženje ter obilno deževje oktobra in novembra.



4.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice in plenilskih pršic

na listju med rastno dobo

Preglednica 6: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih dejavnikov

(mreža in sorta) na velikost populacije plenilskih pršic

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Vsa leta skupaj

Dejavnik: P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost

Mreža 0,210 0,271 0,679 0,063 0,339 0,308

Sorta 0,027 0,186 0,314 0,001 0,002 0,005

Interakcija 0,018 0,038 0,001 0,045 0,081 0,001

*P≤0,001 statistično zelo visoko značilen vpliv, P≤0,01 statistično visoko značilen vpliv, P≤0,05 statistično

značilen vpliv, P˃0,05 statistično neznačilen vpliv, združeni podatki iz ocen za tri obdobja v rastni dobi (n = 12)

Z analizo variance smo določili značilnost vpliva mreže in sorte na velikost populacije plenilskih

pršic v letih 2008, 2009, 2010, 2011 in 2012. Rezultati kažejo, da v nobenem letu mreža ni imela

značilnega vpliva na velikost populacije plenilskih pršic. Sorta je v treh od petih let imela

statistično značilen vpliv. Pojav plenilske pršice je glede na rezultate našega poskusa lahko

odvisen od sorte. V obdobju petih let je bila tudi interakcija med sorto in mrežo v povprečju

statistično značilna.



Preglednica 7: Prikaz značilnosti vpliva (P-vrednost iz ANOVA testa) preučevanih dejavnikov

(mreža in sorta) na velikost populacije rdeče sadne pršice za tri obdobja v rastni

dobi

Leto 2008 2009 2010 2011 2012 Vsa leta skupaj

Dejavnik: P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost P-vrednost

Mreža 0,514 0,099 0,003 0,610 0,016 0,052

Sorta 0,239 0,032 0,291 0,110 0,014 0,000

interakcija 0,040 0,047 0,209 0,995 0,010 0,007

*P≤0,001: statistično zelo visoko značilen vpliv, P≤0,01: statistično visoko značilen vpliv, P≤0,05: statistično

značilen vpliv, P˃0,05: statistično neznačilen vpliv (n = 12)

Torej, mreža lahko poveča razlike med sortami. Velikost populacije plenilskih pršic je vezana

na velikost populacije rdeče sadne pršice in škropilni program, ter na frekvenco uporabe FFS,

ki jim škodujejo.

V začetnem obdobju poskusa leta 2008 preučevana dejavnika nista imela statistično značilnega

vpliva na velikost populacije rdeče sadne pršice. V letu 2009 je sorta značilno vplivala na pojav

rdeče sadne pršice, medtem ko v letu 2010 zaznamo značilen vpliv mreže na pojav rdeče sadne

pršice. V letu 2011 preučevani dejavniki niso imeli statistično značilnega vpliva na velikost

populacije RSP. V letu 2012 je bil statistično značilen vpliv mreže in sorte. Glede na podatke

za vseh 5 let lahko sklenemo, da mreža nima značilnega vpliva, ima ga pa sorta. Interakcija med

sorto in mrežo je značilna. Tudi analiza podatkov za velikost populacije rdeče sadne pršice kaže

na podoben rezultat kot pri plenilski pršici. Po drugi strani to potrjuje logično povezavo med

obema organizmoma.

Podatki v preglednici 6 potrjujejo, da je bilo število plenilskih pršic odvisno od sorte in ne od

dejavnika pokritost nasada. Le v letu 2011 je mreža imela značilen vpliv kot samostojen

dejavnik v enakem obsegu pri vseh sortah.



4.2.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno dobo

2008

Spremljane populacije gibljivih stadijev rdeče sadne pršice v letu 2008 smo opravili med

aprilom in julijem. Zaradi boljše preglednosti smo podatke razdelili na tri obdobja; pomlad

(spremljanje v aprilu), zgodnje poletje (spremljanje v maju in začetku junija) ter poletje

(spremljanje v mesecu juliju). Rezultati spremljanja gibljivih stadijev RSP na listu v nasadu pod

mrežo in brez nje v okviru enake sorte in enakega obdobja rastne dobe kažejo na obstoj

statistično značilnih razlik pri sorti ˈGalaˈ. Razlika je bila spomladi (povprečno 1 osebek na list

pod mrežo nasproti 2,7 osebka na list izven mreže; graf 7). Poleti RSP ni bilo, kljub temu da za

zatiranje populacije nismo uporabili akaricida. Pri ostalih dveh sortah v vseh treh obdobjih

spremljanja nismo ugotovili značilnih razlik.



Graf 7: Število gibljivih stadijev rdeče sadne pršice na list v letu 2008.

Aa Aa

AaAa

Aa

Ab

A a

Aa

AaAa

AaAa

Aa Aa Aa Aa Aa Aa0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

3,5

4

m bm m bm m bm

ˈBraeburnˈ ˈBraeburnˈ ˈFujiˈ ˈFujiˈ ˈGalaˈ ˈGalaˈ

št. R

SP n

a lis

t

Rdeča sadna pršica v letu 2008

pomlad zg.poletje poletje



4.2.2 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije rdeče sadne pršice na listju med rastno

dobo 2009




Primerjava gibljivih stadijev RSP na listu med sortami v istem obdobju leta in enakim režimom

prekrivanja je pokazala statistično pomembno razliko v obdobju poletja med sortama ˈFujiˈ

inˈGalaˈ pod mrežo. Pri primerjanju podatkov iz nasada brez mreže med sortami nismo zasledili

statistično značilnih razlik. Viden je bil nasproten učinek. V poletnem obdobju je pri sorti

ˈBraeburnˈ na drevesih izven mreže bilo več RSP kot pod mrežo (0,32 proti 0,12; graf 8), pri

sorti ˈGalaˈ pa je bilo obratno – nekaj več pršic je bilo pod mrežo (0,11 proti 0,55; graf 8). V

letu 2009 smo imeli veliko frekvenco uporabe fungicida ditianon in to je morda nekoliko oviralo

razvoj plenilskih pršic, kljub temu pa populacija RSP ni bila velika.

Aa

AaAa

AaAa Aa

Aa Aa

Aa Aa

Aa

AaABa

Aa

Aa

Aa

Ba

Aa

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

m bm m bm m bm


Št. R

SP n

a lis

t






dobo 2010




V letu 2010 imamo največjo populacijo pršic v obdobju zgodnjega poletja, torej v mesecu juliju.

Spomladi pršic nismo našli. Natančnega vzroka ne poznamo, morda je bil vzrok za majhno

populacijo ta, da smo po spomladnski uporabi olja še večkrat uporabili žveplo, za katerega

vemo, da ima značilen akaricidni učinek. V spomladanskem času so bile populacije tako

majhne, da statistične analize ni bilo možno narediti oziroma smo prišli do sklepa, da preučevana

dejavnika nimata učinka. V zgodnjem poletju pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listju

med nasadom pod mrežo in brez nje v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično

značilne razlike zaznamo pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ki se statistično značilno razlikuje od

sort ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. Pri sorti ˈBraeburnˈ je mreža imela značilen zaviralni učinek na pršico.

Razlika je bila očitna (0 proti 5 pršic na list; graf 9).

Aa Aa Aa Aa Aa AaBa

Ab

AaAa

AaAa

Aa Aa Aa Aa Aa Aa0,00

1,00

2,00

3,00

4,00

5,00

6,00

m bm m bm m bm


Št. R

SP n

a lis

t





V poznem poletju populacije RSP skoraj nismo zaznali. Sklepamo lahko na zelo visoko

učinkovitost plenjenja s strani plenilskih pršic. Poletje je bilo glede na nekoliko višje povprečne

temperature ugodno za razvoj RSP v poznem poletju (avgust). V jesenskem času (november) je

bilo deževno, kar pršici ne ustreza.


dobo 2011




Spremljanje gibljivih stadijev rdeče sadne pršice v letu 2011 ponovno prikazujemo v treh

obdobjih. Pomladansko spremljanje smo opravili v mesecu aprilu (2x), v obdobju zgodnjega

poletja beležimo štetja v mesecu maju, avgusta pa smo izvedli štetje za obdobje poletja. V tem

letu spremljanja je bilo gibljivih stadijev RSP nekoliko manj kot leta 2010. Ker so bile

Aa

AaAa

Aa

Aa

Aa

Ba

Aa

Aa

Aa

Aa

Aa

Aa

Aa

Aa

Aa Aa Aa

0

0,02

0,04

0,06

0,08

0,1

0,12

0,14

0,16

m bm m bm m bm


Št. R

SP n

a lis

t





populacije tako majhne pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med nasadom pod mrežo

in brez mreže v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično značilnih razlik ne

zaznamo. Tudi v tem letu ne vemo, zakaj se pršice niso pojavljale. Spomladi smo proti jajčecem

uporabili običajen odmerek olja, v kasnejši vegetaciji, pri apliciranju FFS, žvepla nismo

uporabili pogosto. Verjetno je pomemben vpliv imela uporaba žveplenoapnene brozge (20. 6.

2011). Ta aplikacija je vplivala na populacijsko gostoto tako RSP kot plenilskih pršic, ki pa so

si do konca rastne dobe opomogle. V obdobju zgodnjega poletja smo zaznali razlike med

sortama ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈpod mrežo ter med sortama ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ pod mrežo. Pri

obravnavanju sort brez mreže statistično značilnih razlik ni bilo. Ponovno se je v tem letu

pokazalo, da se RSP najbolje razvija pri sorti ˈBraeburnˈ.

V letu 2011 so bile vremenske razmere ugodne za razvoj RSP v poletnih mesecih. V jesenskem

času se je ohladilo in ponovno sklepamo, da vreme na razvoj RSP ni imelo vpliva.




dobo 2012




V letu 2012 smo imeli spomladi največjo populacijo RSP, pozenje je velikost populacije

značilno padala. Spomladi smo našteli več gibljivih stadijev RSP, vzrok je v neizvedbi

spomladanskega škroplenja z olji, prav tako pred cvetenjem nismo uporabljali pripravkov na

osnovi žvepla. Pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med nasadom pod mrežo in brez

mreže v okviru iste sorte in istega obdobja rastne dobe statistično značilnih razlik pri sortah

ˈFujiˈ in ˈGalaˈ ni bilo, pri sorti ˈBraeburnˈ pa je na drevju izven mreže statistično značilno več

pršic. Pri spremljanju gibljivih stadijev RSP na listu med sortami v pomladnem obdobju leta in

pod enakim režimom prekrivanja zaznamo statistično značilno razliko le med sorto ˈBraeburnˈ

brez mreže in ostalima sortama. Poletje 2012 je bilo na območju Gačnika relativno suho in toplo.

Padavine so bile obilnejše v mesecih oktober in november. Menimo, da je število gibljivih

Aa

Bb

Aa Aa Aa AaAa

Aa

Aa

Aa

Aa AaAa

Aa

AaAa Aa

Aa

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

m bm m bm m bm


Št. R

SP n

a lis

t





stadijev RSP v obdobju zgodnjega poletja v povezavi s suhim in toplim poletjem, ki je bilo po

količini padavin siromašno.

Rdeča sadna pršica se v nasadu, pokritim s protitočno mrežo, lahko pojavlja pogosteje, saj je

mikroklima v nasadu pod črno protitočno mrežo spremenjena. Temperature so v nasadu pod

mrežo lahko za 1,5 ºC višje kot v nasadu brez mreže (Torggler 2002), relativna zračna vlažnost

pa višja za 0–8,9 %. V naši raziskavi smo spremljali vreme (temperaturo in padavine), na

spremembo mikroklime v nasadu se nismo orientirali. Velikost populacije rdeče sadne pršice

smo začeli spremljati v zimskem času z oceno števila jajčec.

Sorti ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ (Štampar in sod. 2009) sta ugodnejši gostiteljici za rdeče sadno pršico.

Številčnost rdeče sadne pršice bi lahko povezovali s temperaturo. Suha in toplejša klima

pripomore k hitrejšemu razvoju rdeče sadne pršice. V letu 2008 vremenske razmere na hitrejši

razvoj pršice niso imele vpliva. V letu 2010 smo beležili nekoliko toplejše poletje (julij) ter

toplejšo jesen (november). Če spremljamo tudi vpliv svetlobe na pojav rdeče sadne pršice,

potem velja omeniti, da smo v letu 2010 imeli nekoliko manj sončnih ur kot pretekla leta. Samice

odlagajo jajčeca pozno jeseni, kadar so ugodne svetlobne razmere in kadar je jesen toplejša.

Rdeča sadna pršica ima rada bolj osvetljena mesta, zato je možno, da ji drevesa, ki so

izpostavljena direktnemu sončnemu sevanju, bolj ugajajo (Ferjanc 2009). Škoda, ki nastane

zaradi pojava RSP, je lahko največja v začetku vegetacije, saj takrat poškodba zaradi RSP

zmanjša količino ogljikovih hidratov, ki so na voljo plodovom (Wojciech 2015). Pomembno je

razmerje med listjem, kjer se pršice lahko ali pa ne morejo razmnoževati, to pa je odvisno tudi

od vsebnosti dušika v listih. V naši raziskavi smo preučevali vpliv sorte na dinamiko pojava

RSP. Ugotovili smo, da so pozno zoreče sorte (ˈBraeburnˈ,ˈFujiˈ) tolerantnejše za RSP kot

zgodnejše (ˈGalaˈ). Zato opazimo, da je bila pri sorti ˈBraeburnˈ v vseh letih spremljanja

populacija RSP v obravnavanju brez mreže številčnejša kot pri drugih spremljanih sortah. V

opazovalnem obdobju so predatorske plenilske pršice zadostno nadzorovale številčnost

populacije rdeče sadne pršice.



4.3 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic med rastno dobo

4.3.1 Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo

2008

Pri spremljanju gibljivih stadijev PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru

iste sorte in istega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju pomladi

med sortama ˈBraeburnˈ in ˈFujiˈ brez mreže ter med sortama ˈBraeburnˈ in ˈGalaˈ brez mreže.

V ostalih rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih razlik ni

bilo.



Graf 12: Število gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v treh obdobjih

rastne dobe 2008.

Aa

Bb

Aa Aa Aa Aa

Aa AaAa

AaAa

AaAa

Ba

A a ABa

Aa Aa

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

m bm m bm m bm


Št. P

P n

a lis

t

Plenilska pršica v letu 2008

pomlad zg. pomlad poletje



4.3.2. Vpliv protitočne mreže na velikost populacije plenilskih pršic na listju med rastno dobo

2009




rastne dobe 2009.

Največ plenilskih pršic smo v letu 2009 našli spomladi. Takrat je bilo pri sorti ˈBaraeburnˈ

značilno več plenilskih pršic kot pri drugih dveh sortah. Pri tej sorti je bilo na drevesih izven

mreže značilno več PP kot na drevesih pod mrežo (2 proti 0,1; graf 13). Pri drugih dveh sortah

razlike med drevesi pod mrežo in izven niso bile značilne. Glede na analizo rezultatov

populacije PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru iste sorte in

pomladanskega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju poletja med

sortama ˈGalaˈ in ˈFujiˈ pod mrežo ter med sortama ˈGalaˈ in ˈBraeburnˈ pod mrežo. V ostalih

rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih razlik ni.

Aa

Aa

ABa

Aa Ba AaAa

AaAa Aa Aa Aa

Aa Aa Aa Aa

Ab

Aa0

0,5

1

1,5

2

2,5

m bm m bm m bm


Št. P

P n

a lis

t


pomlad zg. poletje poletje



Pri spremljanju števila gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v

odvisnosti od prekrivanja nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo

statistično značilne razlike v obdobju pomladi pri sorti ˈBraeburnˈ pod mrežo in sorti ˈFujiˈ pod

mrežo. V ostalih rastnih obdobjih in obravnavanjih pod in izven mreže statistično značilnih

razlik ni.


2010




rastne dobe 2010.

V letu 2010 največ plenilskih pršic najdemo v obdobju zgodnjega poletja. Takrat je bilo pri sorti

ˈBraeburnˈ brez mreže značilno več PP kot na drevesih pod mrežo. Sorta ˈFujiˈ pod mrežo v

obdobju poletja statistično značilno odstopa v primerjavi z obravnavanjem brez mreže. Pri sorti

Aa Aa Aa Aa Ba Aa

Aa

Bb

Ba

Aa

BaAa

ABa AaBb

Aa AaAa

0

0,5

1

1,5

2

2,5

3

m bm m bm m bm


Št. P

P n

a lis

t





ˈGalaˈ statistično značilnih razlik med nasadom pod ali brez mreže ni bilo. Sklepamo, da je sorta

imela statistično značilen vpliv. V letu 2010 je bilo pod mrežo več PP kot izven mreže. Sorta

ˈBraeburnˈ je odstopala, saj je pri njej zaznati večjo ugodnost za pojav PP in RSP.

Pri spremljanju gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na list v odvisnosti

od prekrivanja nasada z mrežo ali brez mreže v treh obdobjih rastne dobe zaznamo največjo

statistično značilno razliko v obdobju zgodnjega poletja pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ko je

PP pod mrežo najmanj. Pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ pod mrežo zaznamo značilen statističen vpliv.

V poletnem obdobju se ponovno pojavlja največ PP pri sorti ˈFujiˈ pod mrežo, spomladi pa pri

sorti ˈGalaˈpod mrežo.

Če povezujemo pojavnost PP v povezavi z RSP lahko sklepamo, da je bila populacija odvisna

od številčnosti RSP, ki je je bilo v letu 2010 pri vseh spremljanih sortah v obravnavanju pod

mrežo več kot izven mreže.




2011




rastne dobe 2011.

Populacija PP je bila v letu 2011 manjša kot v preteklem letu. Kljub spremljanju pa ugotovimo,

da je bila največja populacija PP ponovno pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže. V pomladanskem

obdobju je bila populacija šibka, v obdobju poletja se je okrepila, pri sorti ˈBraeburnˈ bolj kot

pri ostalih sortah. Okrepitev je večja v poletnem obdobju, ko so bili temperature in vremenski

pogoji ugodnejši za preživetje PP.

Pri spremljanju gibljivih stadijev PP na listu med nasadom pod mrežo in brez nje v okviru iste

sorte in istega obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju zgodnjega

poletja pri sorti ˈBraeburnˈ brez mreže, ki se statistično razlikuje od podatkov za drevesa z

mrežo. Statistično značilno razliko zaznamo tudi pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ brez mreže.

Aa Aa Aa Aa Aa Aa

Ba

Bb

Aa

Ab

Aa

Ab

AaBa

Aa

Aa

Aa ABa

0

0,1

0,2

0,3

0,4

0,5

0,6

0,7

m bm m bm m bm


Št. P

P n

a lis

t





Pri spremljanju plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v odvisnosti od prekrivanja

nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo statistično značilne razlike med

obravnavanjem mreže v času zgodnjega poletja pri sorti ˈBraeburnˈ. Pri obravnavanju podatkov

iz nasada brez mreže in pri primerjavi sort v obdobju zgodnjega poletja zaznamo statistično

značilne razlike pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično razlikuje od sort ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. V

poletnem obdobju zaznamo statistično značilne razlike pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično

razlikuje od sorte ̍ Fujiˈ. Potrjuje se dejstvo, da je pri vseh treh sortah v nasadu brez mreže prišlo

do večjega pojava plenilske pršice kot v nasadu, pokritim z mrežo v zgodnjem poletnem obdobju

(maj, junij). Številčnost populacije pripisujemo sorti, ki je boljša gostiteljica za PP.




2012




rastne dobe 2012.

Pri populaciji PP na listu med nasadom pod mrežo in brez mreže v okviru iste sorte in istega

obdobja rastne dobe zaznamo statistično značilno razliko v obdobju poletja pri sorti ˈBraeburnˈ

brez mreže. Pri sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ statistično značilnih razlik ni. Ponovno je pojav PP pršice

v obravnavanju brez mreže višji kot pod mrežo, izmed spremljanih sort pa je sorta ˈBraeburnˈ

tista, na kateri je populacija številčnejša.

Aa Aa Aa Aa

Aa

Aa

Aa Aa

AaAa

Aa

Aa

Ba

Bb

Aa AaAa Aa

0

0,2

0,4

0,6

0,8

1

1,2

m bm m bm m bm


Št. P

P n

a lis

t





Pri spremljanju števila gibljivih stadijev plenilskih pršic (T. pyri in A. andersoni) na listu v

odvisnosti od prekrivanja nasada z mrežo in od sorte v treh obdobjih rastne dobe zaznamo

statistično značilno razliko pri sorti ˈBraeburnˈ, ki se statistično značilno razlikuje od sort ˈFujiˈ

in ˈGalaˈ v obdobju poletja. Pri obravnavanju podatkov iz nasada brez mreže zaznamo enak

pojav, kot je bil pri sorti ˈBraeburnˈ, kjer je bila zaznana statistična razlika. Sorta je imela vpliv

na pojav PP v rastnem obdobju poletja pod mrežo in tudi brez nje.

Plenilske pršice iz družine Phytoseiidae se širijo na kratke razdalje s hojo, vendar je razdalja

tovrstne širitve relativno majhna. Na daljše razdalje se širijo pasivno s pomočjo vetra (Miklavc

2006).

Velikost populacije plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae lahko spremljamo s parametrom

prirojene sposobnosti rasti; rm (ang. innate capacity for increase). To je razlika med rodnostjo

in umrljivostjo (Tarman 1992). Andrewartha in Birch (1954, cit. po Tarman 1992) sta opredelila

prirojeno sposobnost rasti kot maksimalno stopnjo rasti, ki jo lahko doseže populacija pri

določeni kombinaciji temperature zraka, vlažnosti, kvalitete hrane, optimalni količini hrane,

prostora in ob odsotnosti drugih vrst.

V našem primeru spremljanja populacije PP v nasadu jablane in vplivu prehrane za vrsti T. pyri

in A. andersoni lahko sklepamo, da se v poletnem obdobju prehranjujeta prednostno s hrano

živalskega izvora, predvsem z rdečo sadno pršico (P. ulmi), zmanjšujeta tudi populacijo

jablanove rjaste pršice (Aculus schlechtendali). Dopolnilni vir hrane je v določenih stadijih,

predvsem v začetku oblaganja jajčec, pelod (leska). PP lahko imajo tudi drugo alternativno

prehrano, ki omogoča uspešno razmnoževanje.

V vseh letih spremljanja PP je bila številčnost populacije nizka, saj plenilske pršice počasi

zapuščajo zimska skrivališča, pojav PP pršice je bil največji v poletnem obdobju, ko po večini

tudi dosežejo vrh populacije. Izjema je leto 2009, ko so se pojavile v pomladanskem času.

Razlogi za takšen pojav so lahko v manjšem obsegu vezani na temperaturo zraka, v večjem pa



na količino in razpoložljivost hrane. Na zmanjšanje populacije PP lahko v poletnem obdobju

vpliva tudi uporaba fitofarmacevtskih sredstev. V letu 2011 smo v našem škropilnem programu

(glej preglednica št. 4) večkrat uporabili pripravke na osnovi žvepla, 20. junija tudi žvepleno

apneno brozgo, ki bi lahko imela vpliv na zmanjšanje populacije PP.

V letih spremljanja smo imeli nizko populacijo PP, kljub temu iz raziskave ugotovimo, da je

bila na sorti ˈBraeburnˈ PP pršica številčnejša kot na sortah ˈFujiˈ in ˈGalaˈ. V letih spremljanja

je dosegla dva vrhova številčnejšega pojava – v letu 2009 pri nasadu brez mreže in v letu 2010

v obdobju zgodnjega poletja. PP se je na sorti ˈFujiˈ v času zgodnjega poletja močneje pojavila

pod mrežo (2010); tudi pri sorti ˈGalaˈ se pod mrežo pojavlja močneje kot brez mreže, vendar

značilnih razlik ni bilo. Zaključujemo, da se plenilska pršica pojavlja na sorti ˈBraeburnˈ brez

mreže bolj kot pod mrežo, saj je izven mreže več rdeče sadne pršice, ki nudi PP pršici hrano za

obstoj in preživetje.



5. ZAKLJUČKI

Na podlagi petletnega preučevanja vpliva protitočne mreže na populacijsko dinamiko rdeče

sadne pršice (Panonychus ulmi) in plenilskih pršic (Phytoseiidae) v nasadu jablan lahko podamo

naslednje zaključke:

V našem poskusu zaključujemo, da je naraščanje števila jajčec rdeče sadne pršice iz leta

v leto sorazmerno. Število zimskih jajčec je na drevju v obravnavanju izven mreže glede

na večletno povprečje višje kot v obravnavanju pod mrežo, vendar brez vpliva na razlike

v velikosti populacije pršic med rastno dobo.

Rdeča sadna pršica se v nasadu, pokritem s črno protitočno mrežo, ne razvija bolje kot v

nasadu brez mreže. Glede na podatke o velikosti populacije pršic skozi letne čase za

obdobje 5 let lahko trdimo, da protitočna mreža pri preučevanih sortah nima značilnega

vpliva na velikost populacije RSP.

Vpliv sorte na velikost populacije RSP je v večini let značilen. Sorta ˈBraeburnˈ je

ugodnejša gostiteljica za rdečo sadno pršico od sort ̍ Fujiˈ in ̍ Galaˈ. Pri pridelavi pod mrežo

se populacija RSP pri sorti ˈBraeburnˈv nekaterih letih lahko statistično poveča.

Prekrivanje nasada z mrežo nima značilnega vpliva na velikost populacije PP, medtem ko

ima sorta značilen vpliv. Pojav plenilske pršice je pri sortiˈBraeburnˈštevilčnejši kot pri

sortah ˈGalaˈin ˈFuji̓ˈ.

V opazovanem obdobju predatorske pršice zadostno nadzorujejo razvoj populacije rdeče

sadne pršice, saj ta na drevju ne povzroča zaznavne škode, ne pri obravnavanju pod mrežno

in ne pri obravnavanju izven mreže.



6. LITERATURA

Abou-Setta MM. 1986. Life 48: A basic computer program to calculate life table parameters for

insect or mite species. Florida Entomologist, 4: 690–697.

Addison JA, Hardman JM, Walde SJ. 2000. Pollen availability for predaceous mites on

apple: spatial and temporal heterogeneity. Experimental and Applied Acarology, 24: 1–18.

Amarante CVT, Argenta LC, Steffens CA. 2011. Yield and fruit quality of ‘Gala’ and ‘Fuji’

apple trees protected by white anti-hail net. Sci Hortic, 129: 79–85.

Awad MA, Wagenmkers PS, Jager A. 2001. Effect of light on flavonoid and chlorogenic acid

levels in the skin of ˈJonagold ˈapples. Scientia Horticulturae, 88: 289-298.

Baier B. Karg W. 1992. Untersuchungen zur Biologie, Őkologie und Effektivität oligophager

Raubmilben unter besonder Berücksichtigung von Amblyseius barkeri (HUGHES) (Acarina:

Phytoseiidae). Berlin, Paul Parey: 88 str.

Baker EW, Wharton GW. 1958. An introduction to Acarology. New York, The Macmillan

company: 465 str.

Beber K. 1991. Spremljanje pojava in migracije leskove brstne pršice Phytoptus avellanae Nal.

kot osnove za njeno pravočasno in uspešno zatiranje. Magistersko delo, Zagreb, Sveučilište u

Zagrebu, Fakultet poljeprivrednih znanosti: 56 str.

Beber K. 2003. Pršice iz nasada jablan v Pekrah. Pekre, (osebni vir, marec 2003).



Blanke M. 2007: Farbige Hagelnetze: Ihre Netzstruktur sowie Lichtund UV-Durchlässigkeit

bestimmen die Ausfärbung der Apfelfrüchte. Erwerbs-Obstbau, 49: 127–139.

Boggo A, Casa RT, Rufato L, Goncalves MJ. 2012. The effect of hail protection nets on

Glomerella leaf spot in ‘royal Gala’ apple. Crop Protection. Issue 1, 40-44 str.

Borin M, Saoncella C. 2000. Anti-hail net plantings, technical and economic aspects. Inf.

Agr., 56: 64–68.

Block T, Sengonca C. 1996. Ist die Bekämpfung von Frühjahrsschädlingen mit breitwirksamen

Insekticiden im Apfelanbau in Abhängigkeit des Einsatztermines mit der Erhaltung von

Raubmilben populationen vereinbar Erwerbs. Obstbau, 38: 140–143.

Boller EF, Remund U, Candolfi MP. 1988. Hedges as potencial sources of Typhlodromus pyri,

the most inportant predatory mite in vineyards of northern Switzerland. Entomophaga, 33, 2:

249–255.

Brglez-Sever M. 2016. Vpliv različnih tipov protitočnih mrež na parametre kakovosti

(M.domestica B.) Mag. delo. Maribor. Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede: 21-22.

Cavaco M, Gonçalves M, Nave A, Santos J, Silvino P, Veiga C, Rodrigues R. 2003. Evaluation

of side effects of five insecticides on predatory mites (Acari: Phytoseiidae)in apple orchards in

two different regions of Portugal. IOBC/wprs Bulletin, 26, 5: 1–8.

Chant DA. 1959. Part I. Bionomics of seven species in southeastern England. Part II. A

taxonomic review of the family Phytoseiidae, with descriptions of 38 new species. The Canadian

Entomologist, 91, 12: 165 str.



Chant DA, Shaul Y. 1982. A word review of the soleiger species group in the genus

Typhlodromus Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 60, 12: 3021–

3032.

Chant DA, Shaul Y. 1987. A word review of the pyri species group in the genus Typhlodromus

Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 65, 7: 1770–1804.

Chant DA. 1985a. Systematics and Taxomomy. V: Spider mites their biology, natural nemies

and control. Volume 1B. Helle W, Sabelis M.W. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 17–7.

Chant DA, Sshaul Y. 1982 A word review of the soleiger species group in the genus

Typhlodromus Scheuten (Acari: Phytoseiidae). Canadian Journal of Zoology, 60, 12: 3021–

3032.

Chen K, Hu GQ, Lenz F. 1997. Training and shading effects on vegetative and reproductive

growth and fruit quality of apple. Gartenbauwissenschaft, 62: 207-213.

Denmark HA, Evans GA, Aguilar H, Vargar C, Ochoa R. 1999. Phytoseiidae of Central America

(Acari: Mesostigmata). Michigan ZDA, Indira Publishinng House: 125 str.

Dicke M. 1988. Infochemical in tritrophic interactions: origin and function in a system

consisting of predatory mites, phytophagous mites and their host plants. Wau dissertation no.

1226. (8. jun. 1988).

Dicke M, Sabelis MW, De Jong M. 1988. Analysis of prey preference in Phytoseiid mites by

using an olfactometer, predation models and electrophoresis. Expermental & Applied

Acarology, 5: 225–241.



Dicke M, Sabelis MW, De Jong M. 1990. Do phytoseiid mites select the best prey species in

terms of reproductive success Expermental & Applied Acarology, 8: 161–173.

Donik Purgaj B, Zadravec P, Miklavc J, Matis G. 2011: Vpliv črne protitočne mreže na razvoj

rdeče sadne pršice in plenilskih pršic na jablani. Izvlečki referatov 10. slovenskega posvetovanja

o varstvu rastlin z mednarodno udeležbo, Podčetrtek 2011, 25 str.

Duso C. 1994. Comparison between field and laboratory testing methods to evaluate the

pesticide side – effects on the predatory mites Amblyseius andersoni and Typhlodromus pyri.

IOBC/wprs Bulletin, 17, 10: 7–17.

Duso C, Camporese P. 1991. Developmental times and oviposition rates of predatory mites

Typhlodromus pyri and Amblyseius andersoni (Acari: Phytoseiidae) reared on different foods.

Expermental & Applied Acarology, 13: 117–128.

Duso C, Ren L. 1997. Ulteriori indagini sull'acarofauna della vite nel Veneto:I'area collinare

trevigiana. Rivista di Viticultura e di Enologija, 2: 11–28.

El Borolossy EM, Colbrie P. 1991. Bestimmungsschlüssel für erwachsene Weibchen in

österreichischen Obst– und Weinbau nachgewiesenen Raubmilbenarten aus Familie der

Phytoseiidae. Pflanzenschutzberichte, 52: 1–14.

El Borolossy EM, Colbrie P. 1989a. Untersuchungen von Artenspektrum von Raubmilben in

österreichischen Obst– und Weinbau. Pflanzenschutzberichte, 50: 49–63.

El Borolossy EM, Colbrie P. 1989b.Untersuchungen von Bedeutung einzelner bodendecken der

Pflanzen als Raubmilbenreservour für Obstkulturen. Pflanzenschutzberichte, 50: 34 – 37.



El Borolossy EM, Colbrie P. 1989c. Untersuchungen zur Populationsdynamik von

Raubmilbenarten am Biespiel der Art Amblyseius abberans (Oudemans) (Acarina;

Phytoseiidae). Pflanzenschutzberichte, 50, 1: 1–8.

El Borolossy EM, Colbrie P. 1991. Bestimmungsschlüssel für erwachsene Weibchen in

österreichischen Obst– und Weinbau nachgewiesenen Raubmilbenarten aus Familie der

Phytoseiidae. Pflanzenschutzberichte, 52: 1–14.

Faust M. 1989. Physiology of temperete zone fruit trees, 1-10 str.

Evans DW, Beard J. 1997. A Review of Australien Phytoseiinae (Acari: Mesostigmata:

Phytoseiidae). Invertebrate Taxonomy, 11: 823–860.

Fournier D, Pralavorio M, Berge JB, Cuany A. 1985. Pesticide Resistance in Phytoseiidae. V:

Spider mites their biology, natural enemies and control. Volume 1B.

Faust M. 1989. Physiology of Temperate Zone Fruit Trees. Wiley, New York.

Ferjanc B. 2009. Vpliv protitočne mreže na razvoj škodljivcev in bolezni (Malus Domestica

B.) Dip. delo. Maribor. Fakulteta za kmetijstvo: 24, 28.

Gambaro IP. 1994. The importance of humidity in the development and spread of Amblyseius

andersoni Chant (Acarina Phytoseiidae). Bollettino di Zoologia e di Bachicoltura, 26, 2: 241 –

248.

Godec B, Hudima M, Usenik V, Koron D, Solar A, Vesel V, Stopar M. 2015. Sadni izbor za

Slovenijo 2014, Ljubljana, Kmetijski inštitut Slovenije, str.: 9.



Gutierrez J. 1985. Mounting techniques. V: Spider mites, their natural enemies and control

Volume 1A. Helle W., Sabelis M.W. (ur.). Elsevier: 351–353.

Handschack M. 2013. Schriftenreihe des LfULG, Heft 11/2013/59.

Hardan JM, Rogers ML. 1991. Effects of temperature and prey density on survival,

developtment, and feedeng rates of immature Typhlodromus pyri (Acari: Phytoseiidae).

Enviromental Entomology, 20, 4: 1089–1096.

Hayes AJ, McArdle BH. 1987. A laboratory study on the predatory mite, Typhlodromus pyri

(Acarina: Phytoseiidae): I. The effect of temperature and food consumption on the rate of

development of the eggs and immature stages. Research of Population Ecology, 29: 73–83.

Hayes AJ. 1988. A laboratory study on the predatory mite, Typhlodromus pyri (Acarina:

Phytoseiidae): II. The effect of temperature and prey consumption on the numerical response of

adult females. Research of Population Ecology, 30: 13–24.

Hoy MA. 1982. Genetics and genetic improvement of the Phytoseiidae. In M.A. Hoy, [ed.]

Recent advances in knowledge of the Phytoseiidae. Berkeley, CA, Agricultural Sciences

Publications, University of California: 92 str.

Hunsche M, Blanke MM, Noga G. 2010. Does the microclimate under hail nets influence

micromorphological characteristics of apple leaves and cuticles J Plant Physiol., 167, 12: 974-

80.

Iglesias I, Alegre S. 2006. The effect o fanti-hail nets on fruit protection, radiacion, temperature,

quality and profitability of ˈMondial Galaˈapples. J. Appl. Hort., 8, 2: 91-100.



Kabíček J. 2004. Abandoned unsprayed apple trees – faviurable reservoirs for phytoseiid mites.

Acta Fylotechnica et Zootenica, 7: 116-18.

Klein K. 2000. Vpliv protitočne mreže na kakovost plodov jablan. Dipl. delo, Maribor, Fakulteta

za kmetijstvo.

Kropczynska D, Petanović R. 1987. Contribution to the knowledge of the predacious mites

(Acarina; Phythoiisedae) of Yugoslavia. Biosistematika, 13, 1: 81–87.

Karg W. 1993. Acari (Acarina), Milben, Parasitiformes (Anactinochaeta), Cohors Gamasima

Leach, Raubmilbem. Die Tierwelt Deutchlands, 59. Teil. Jena, Stutgart, New York, Gustav

Fisher Verlag: 523 str.

Karg W. 1990. Biologie der Raubmilben und ihre Bedeutung im integrierten Pflanzenschutz

Nachricht Blatt, 44, 9: 207–209.

Karg W. 1992. Verteilung and Ausbreitung von Raubmilben in Apfeanlagen. Gesunde Pflanzen,

44, 6: 190–193.

Khan IA, Sengonca C. 2001. Development, longetivity and reproduction of Typhlodromus pyri

(Acari, Phytoseiidae) under different climatic conditions. Mitt. Dtsch. Ges.Allg. Angen. Ent.

(Giessen), 13: 185-188.

Kührt U, Samietz J, Dorn S. 2006a. Plant Architeture, Hail nets and Thermal Behaviour

Influencing Developmental Rate and Modelling of the Codling Moth. Acta Hort., 707: 197-202.

LLusiá J, Peňuelas J. 2001. Emission of volatine organic compounds by apple tree under spider

attack and attraction of predatory mites. Experimental and Applied Acarology, 25: 65-77.



Maixner M. 1990. Untersuchungen zur Insektizidresistenz der Raubmilbe Typhlodromus pyri

(Acari: Phytoseiidae) an Reben des Weinbaugebiets Mosel - Saar - Ruwer. Berlin, Paul Parey:

115 str.

Matis G, Miklavc J. 1999. Poročilo o delu opazovalno napovedovalne službe za leto 1999.

Maribor, Kmetijski zavod Maribor: 84 str.

Middleton S, McWaters A. 2002. Hail netting of apple orchards. Australian experience. Com.

Fruit Tree, 35, 51–55.

Miklavc J. 2009. Razširjenost plenilskih pršic... Phytoseiidae .. ter prehranske zahteve vrste

Typhlodromus pyri Schleuten. Mag. delo. Ljubljana. str: 24, 25, 26, 97.

Miklavc J. Milevoj L. 2007. Spremljanje pojava plenilskih pršic iz družine Phytoseiidae Berlese

v nasadih jablane v severovzhodni Sloveniji. Zbornik predavanj in referatov 8. slovenskega

posvetovanja o varstvu rastlin, Radenci, 2007: 212 str.

Miedema E. 1987. Survey of phytoseiid mites (Acari: Phytoseiidae) in orchards and surrounding

vegetation of norhwestern Europe, especially in the Netherlands. Keys description and figures.

Netherlands Journal of Plant Pathology, 93, 2: 1–64.

Petanović R. 1999. Three new species of Eriophyid Mites (Acari: Eriophyoidea) from Serbia

with the notes on new taxa for the fauna of Yugoslavia. Acta Entomologica Serbica, 4,

(1/2): 127–137.

Poldervaart G. 2009. Obstbauern am Bodensee entscheiden sich für Sicherheit. European Fruit

Magazine, 5: 10–11.



Rüegg J. 1997. Beeinflussen Hagelnetze die Schorfsituation in Apfelanlagen. Obst und

Weinbau, 133, 4: 88–91.

Steinbauer L. 2008. Treffen der Arbeitsgruppe » Obstbau unter Hagelnetzen. Heidegger

Perspektiven, 3: 6-7.

Steinbauer L. 2009. Auswirkungen verschiedener Hagelnetztypen auf Ertrag, Ausfärbung und

Fruchtqualität. Obstbau, 34, 3: 127–130.

Sabelis MW. 1985. Development. V: Spider mites their biology, natural enemies and control.

Volume 1B. Helle, W., Sabelis M.W. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 43-53.

Sabelis MW. 1985. Sex allocation.V: Spider mites their biology, natural enemies and control.

Volume 1B. Helle W, Sabelis MW. (ur). Elsevier science publishers B.V.: 83-94.

Sabelis MW, Dicke M, 1985. Long – range dispersal and searching behaviour. V: Spider mites

their biology, natural enemies and control. Volume 1B. Helle, W, Sabelis MW.(ur). Elsevier

science publishers B.V.: 141–151.

Salmane I, Petrova V. 2002. Overview on Phytoseiidae mites (Acari, Mesostigmata, Gamasima)

of Latvia. Latvias Entomologs, 39: 48–54.

Smole J, Črnko J. 2000. Razmnoževanje sadnih rastlin. Knjižica za pospeševanje kmetijstva.

Kmečki glas, 100-180 str.

Swirski E, Amitai S. 1997. Annotated list of phytoseiid mites (Mesostigmata: Phytoseiidae) in

Israel. Israel Journal of Entomology, 21: 21–46.



Štampar F, Lešnik M, Veberič R, Solar A, Koron D, Usenik V, Hudina M, Osterc G. 2005.

Sadjarstvo. Ljubljana, Kmečki glas: 416 str.

Tarman K. 1992. Osnove ekologije in ekologija živali. Ljubljana, Državna založba Slovenije:

547 str.

Torggler B. 2008: Hagelnetzfarben imVergleich. Obstbau/Weinbau, 45, 1: 13–15.

Tomašević B, Mijošković M. 1974. Role of predators and diseases in the reduction of mass

populations of Panonychus citri (Acarina: Tetranychidae, Phytoseiidae) on Citrus on the

Yugoslav littoral. Arhiv poljeprivredne nauke, 27: 75–88.

Urankar, M: Modul: 2010. Varstvo rastlin (2. vsebinski sklop: povzročitelji poškodb na

rastlinah), program Kmetijsko podjetniški tehnik: 37, 38.

Vercammen J. 1998. Erste ervaringen met hagelnetten- ten in Belgie. Fruitteelt-nieuws, 12:6-

8.

Vrabl S. 1972. Neke biološke i ekološke karakteristike voćnog crvenog pauka (Panonychus

Ulmi Koch – Tetranychidae) kao štetnika vinove loze u sjeveristočnoj Sloveniji. Doktorska

disertacija, Zagreb: 171 str.

Vrabl S. 1998. Plenilske pršice iz vinograda Srednje kmetijske šole Maribor (osebni vir, maj

1998).

Vrabl S. 1999. Posebna entomologija. Škodljivci in koristne vrste na sadnem drevju in vinski

trti. Maribor, Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo: 172 str.



Zadravec P, Donik B. 2009. Odziv jablane in škodljivih organizmov na spremenjene razmere

pod protitočnimi mrežami, Monografija, Hodoš, 2009: str. 38.

Zacharda M. 1989. Seasonal history of Typhlodromus pyri (Acari: Mesostigmata) in a

commercial apple orchard in Czechoslovakia. Experimental & Applied Acarology, 6: 307–325.

Zacharda M. 1991. Typhlodromus pyri Scheuten, 1857 (Acari: Phytoseiidae) a unique predator

for biological control of phytophagous mites in Czechoslovakia. Modern Acarology, 1: 205–

210.

Zemek R. 1993. Characteristic of development and reproduction in Typhlodromus pyri on

Tetranychus urticae and Cecidophyopsis ribis. I. Overwinter femal. Experimental & Applied

Acarology, 17: 405–421.

Žuljan M. 2009. Rast in pridelek zelenjdnic v združeni setvi. Mag. delo. Maribor. Fakulteta za

kmetijstvo in biosistemske vede: 201 str.

Walde JS, Hardman MJ, Magagula CN. 1997. Direct and indirect species interactions

influencing within – season dynamics of apple rust mite, Aculus schlechtendali (Acari:

Eriophydae). Experimental & Applied Acarology, 21: 587–614.

Warabieda W. (2015): Effect of two-spotted spider mite population (Tetranychus urticae Koch)

on growth parameters and yield of the summer apple cv. Katja. Hort. Sci. (Prague), 42: 167–75.

Westwood M. 1993. Temperate-Zone Pomology. Physiology and culture. Timber, Portland, 1-

523.

Wie Q, Walde SJ. 1997. The functional response of Typhlodromus pyri to its prey, Panonychus

ulmi: effect of pollen. Experimental & Applied Acarology, 21: 677–684.



Widmer A. 1997a. Lichtverhältnisse, Assimilation und Fruchtqualität unter Hagelnetzen.

Schweiz. Z. Obst-Weinbau, 133, 8: 197–199.

Widmer A. 1997b. Beschattung unter weissen und grauen Hagelnetzen. Schweiz. Z. Obst-

Weinbau, 133, 23: 581–583.

Woolley TA. 1988. Acarology – Mites and Human Welfare. John Wiley&Sohn: 484 str.

ELEKTRONSKI VIRI:

http://www.dpw.wau.nl/ento/proefschriften/Dicke.pdf (4. dec. 2005)

http://www.savjetodavna.hr/adminmax/files/VocniPauk.pdf (26. mar. 2012)

http://www.agroruse.si/slike/sadno_drevje/jablane/skodljivci/rdeca_sadna_prsica3.jpg

https://twitter.com/arbicoorganics/status/707728515198652416 (9. mar. 2016)

https://www.cropscience.bayer.com/en/crop-compendium/pests-diseases

weeds/pests/panonychus-ulmi

Racskó J, Szabó Z, Saltész M, Nyéki J. The role of hail protection nets by pest control in apple

production.

http://WWW. Pomocentre. Insad. Pl/files/RO Book of Abstract. Pdf (11.12.2017)

Donnadieu, 1876 . Tetranychidae

https://www.gbif.org/species/100485822 ( 29.9.2017)

Podnebne razmere v Sloveniji lata 2008

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2009/014.pdf

http://www.savjetodavna.hr/adminmax/files/VocniPauk.pdf%20(26

http://www.agroruse.si/slike/sadno_drevje/jablane/skodljivci/rdeca_sadna_prsica3.jpg

https://twitter.com/arbicoorganics/status/707728515198652416%20(9

https://www.cropscience.bayer.com/en/crop-compendium/pests-diseases%20%20%20%20%20%20weeds/pests/panonychus-ulmi

https://www.cropscience.bayer.com/en/crop-compendium/pests-diseases%20%20%20%20%20%20weeds/pests/panonychus-ulmi

http://www/

https://www.gbif.org/species/100485822

http://www.sos112.si/slo/tdocs/ujma/2009/014.pdf



Agrometeorološki pregled leta 2009 – poročilo o meteorološki dejavnosti v RS za leto 2009

(http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seja_vlade_2011/118_seja/118sv25_gradivo.PDF)


http://www.meteo.si/uploads/probase/www/tmp/dmets/report_MetD-2010-Porocila_drugih_ustanov-ver1.pdf


http://vrs3.vlada.si/MANDAT12/VLADNAGRADIVA.NSF /por-ver1.pdf


http://vrs.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/report_MetD-2012-DMetS-ver1.pdf

http://www.vlada.si/fileadmin/dokumenti/si/sklepi/seja_vlade_2011/118_seja/118sv25_gradivo.PDF

http://www.meteo.si/uploads/probase/www/tmp/dmets/report_MetD-2010-Porocila_drugih_ustanov-ver1.pdf

http://vrs3.vlada.si/MANDAT12/VLADNAGRADIVA.NSF%20/por-ver1.pdf

http://vrs.vlada.si/MANDAT13/vladnagradiva.nsf/report_MetD-2012-DMetS-ver1.pdf



7. ZAHVALA

V času študija in priprave magistrskega dela je bilo veliko uskaljevanj med družino, službo in

časom, posvečenem delu za magistrsko delo.

Zahvaljujem se vsem, ki so strpno in iskreno verjeli vame in me na kakršenkoli način spodbujali.

Iskrena hvala za podporo tudi strokovni vodji (mentorju), ki me je vodil skozi večleten zahteven

projekt.

Hvala!



8. PRILOGE

RSP

interakcija med sortami in uporabo mreže in brez mreže

sorta m/bm 26.3.2008 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

braeburn m 123,75a 3,69a 0,2ab 0,33 0,02 101,75ab 0,03 0,16 0,13 363,75 a 0,03a 9,87a 0,06 139 0,05 0,05 0,05 0,06 0,15a 188,75 b 0,02b 0,04 0,14 0,18

braeburn bm 0 3,67 0,4a 1,89a 0,09a 658,0a 0,17a 0,18 0,32 22,25 b 0,02 5,12ab 0,21a 170,0a 0,12 0,12 0,11a 0,19a 0,12 856,25 a 0,4a 0,39a 0,24a 0,37a

fuji m 0 2,83 0,06b 0,11 0 19,25b 0,11 0,02 0,055 147,5 ab 0,02 3b 0 3,25 0,2a 0,02 0 0,01 0 59,25 b 0b 0,22 0 0

fuji bm 15 2,53 0,05b 0,96 0 36,5b 0,01 0,01 0,32 26,5 b 0,01 2,29b 0 23,75 0,03 0,04 0 0,15 0,02 274,75 b 0,01b 0,04 0,02 0,05

gala m 22,5 1,01 0,07b 0,21 0 177,75ab 0,05 0,3 a 0,51 a 199,5 ab 0 0,57b 0 24 0,07 0,16a 0,02 0 0,02 292,0 b 0,04b 0,18 0,01 0,03

gala bm 73,25 2,72 0,32ab 0,59 0 125,5ab 0,03 0,13 0,11 68,75 ab 0 0,88b 0 56,75 0,04 0,12 0,05 0 0,02 158,75 b 0,06b 0,18 0,03 0,11

PP interakcija med sortami in uporabo mreže in brez mreže

sorta m/bm 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

braeburn m 0,07 b 0,05 0,32 0,19 0,04 0,03 0,15 ab 0 0,8 b 0,64 0,01 0,14 bc 0,47a 0,05 0,32 b 0,59 ab 0,73 ab

braeburn bm 0,31 a 0,04 0,34 0,55 a 2,0 a 0,15 a 0,23 ab 0,03 2,47 a 0,6 0 0,58 a 0,43 0,01 0,01b 0,95 a 1,09 a

fuji m 0,05 b 0,01 0,29 0,32 0,37 0,03 0,15ab 0 1,63 ab 0,89a 0,01 0,02 c 0,36 0,04 0,27 ab 0,32 b 0,4 b

fuji bm 0,06 b 0,02 0,33 0,29 0,05 0,03 0,23 ab 0,04 1,05 b 0,09 0,01 a 0,12 bc 0,11 0,02 0,11 ab 0,28 b 0,42 b

gala m 0,02 b 0,08 a 0,37 a 0,18 0,15 0,03 0,52 a 0,1 a 1,57 ab 0,18 0 0 c 0,37 0,23 a 0,73 a 0,32 b 0,36 b

gala bm 0,11 b 0,01 0,16 0,15 0,16 0,01 0,04 b 0,02 1,38 b 0,45 0 0,29 b 0,34 0,05 0,13 ab 0,36 b 0,4b

RSP vpliv sortena pojav rsp

sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 3,68 a 61,875 a 0,3 a 1,11 a 0,055 a 379,875 a 0,1a 0,17 ab 0,225 193,0 a 0,025 a 7,495 a 0,135 a 154,5 a 0,085 0,085 0,08 a 0,125 a 0,135 a 522,5 a 0,21 a 0,215 a 0,19a 0,275 a

FUJI 2,68 7,5 0,055 b 0,535 0 27,875 0,06 0,015 b 0,1875 87,0 0,015 2,645 b 0 13,5 0,115 a 0,03 0 0,08 0,01 b 167,0 a 0,005 0,13 0,01 b 0,025 b

GALA 1,865 47,875 0,195 ab 0,4 0 151,625 0,04 0,215 a 0,31 a 134,125 0 0,725 b 0 40,375 0,055 0,14 a 0,035 0 0,02 ab 225,375 a 0,05 0,18 0,02 ab 0,07 ab

PP vpliv sorte na pojav pp

sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 0,19 a 0,045 0,33 a 0,37 a 1,02 a 0,09 a 0,19 0,015 1,635 a 0,62125 a 0,005 0,36 a 0,45 a 0,03 0,165 0,77 a 0,91 a

FUJI 0,055 b 0,015 0,31 0,305 0,21 0,03 0,19 0,02 1,34 0,49 0,01 a 0,07 b 0,235 0,03 0,19 0,34 b 0,41 b

GALA 0,065 ab 0,045 a 0,265 0,165 0,155 0,02 0,28 a 0,06 a 1,475 0,315 0 0,145 ab 0,355 0,14 a 0,43 a 0,34 b 0,38 b

RSP vpliv mreže

sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 3,69 a 123,75 0,2 0,33 0,02 101,75 ab 0,03 0,16 0,13 363,75 0,03 9,87 a 0,06 139 0,05 0,05 0,05 0,06 a 0,15 522,5 0,02 0,04 0,14 0,18

FUJI 2,83 ab 0 0,06 0,11 0 19,25 b 0,11 0,02 0,055 147,5 0,02 3,0 b 0 3,25 0,2 0,02 0 0,01 ab 0,00 167 0 0,22 0 0

GALA 1,01 b 22,5 0,07 0,21 0 177,75 a 0,05 0,3 0,51 199,5 0 0,57 b 0 24 0,07 0,16 0,02 0,0 a 0,02 225,37 0,04 0,18 0,01 0,03

RSP vpliv brez mreže

sorta 6.4.2008 26.3.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 11.3.2009 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 1.3.2010 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 24.2.2011 19.4.2011 28.4.2011 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 1.3.2012 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 3,67 0 0,4 b 1,89 0,09 658 0,17 0,18 0,32 22,25 0,02 5,12 0,21 170 0,12 0,12 0,11 0,19 0,12 0,4 0,39 0,24 0,37

FUJI 2,53 15 0,05 a 0,96 0 36,5 0,01 0,01 0,32 26,5 0,01 2,29 0 23,75 0,03 0,04 0 0,15 0,02 0,01 0,04 0,02 0,05

GALA 2,72 73,25 0,32 b 0,59 0 125,5 0,03 0,13 0,11 68,75 0 0,88 0 56,75 0,04 0,12 0,05 0 0,02 0,06 0,18 0,03 0,11

PP vpliv mreže

sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 0,07 0,05 0,32 0,19 0,04 0,03 0,15 0 0,8 b 0,64 ab 0,01 0,14 a 0,47 0,05 0,32 0,59 0,73 a

FUJI 0,05 0,01 0,29 0,32 0,37 0,03 0,15 0 1,63 a 0,89 a 0,01 0,02 0,36 0,04 0,27 0,32 0,4 ab

GALA 0,02 0,08 0,37 0,18 0,15 0,03 0,52 0,1 1,57 a 0,18 b 0 0 0,37 0,23 0,73 a 0,32 0,36 b

PP vpliv brez mreže

sorta 6.4.2008 21.5.2008 2.7.2008 23.7.2008 13.5.2009 10.6.2009 14.7.2009 27.5.2010 21.7.2010 11.8.2010 19.5.2011 21.6.2011 1.8.2011 8.5.2012 18.6.2012 26.7.2012 28.8.2012

BRAEBURN 0,01 0,04 0,34 0,55 2 0,15 0,23 0,03 2,47 a 0,6 0 0,58 a 0,43 0,31 a 0,01 a 0,95 a 1,09 a

FUJI 0,02 0,02 0,33 0,29 0,05 0,03 0,23 0,04 1,05 b 0,09 0,01 0,12 b 0,11 0,06 b 0,11 0,28 b 0,42 b

GALA 0,05 0,01 0,16 0,15 0,16 0,01 0,04 0,02 1,38 b 0,45 0 0,29 b 0,34 0,11 b 0,13 0,36 b 0,4 b



PLENILSKA PRŠICA - signifikanca- P- value

Analysis of Variance for PP2008 - Type III Sums of Squares

Source Sum of Squares Df Mean Square F-Ratio P-Value

--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 0,208533 3 0,0695111

B:mreza brez m 0,1176 1 0,1176 1,71 0,2103

C:sorta 0,6388 2 0,3194 4,65 0,0268

INTERACTIONS

BC 0,7252 2 0,3626 5,28 0,0184

RESIDUAL 1,02987 15 0,0686578

--------------------------------------------------------------------------------

TOTAL (CORRECTED) 2,72 23


--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 3,5634 3 1,1878

B:mreza brez m 1,36327 1 1,36327 1,31 0,2706

C:sorta 3,92413 2 1,96207 1,88 0,1863

INTERACTIONS

BC 8,56333 2 4,28167 4,11 0,0377

RESIDUAL 15,6258 15 1,04172

--------------------------------------------------------------------------------



--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 1,68555 3 0,561849

B:mreza brez m 0,0672042 1 0,0672042 0,18 0,6791

C:sorta 0,946408 2 0,473204 1,25 0,3138

INTERACTIONS

BC 9,01861 2 4,5093 11,95 0,0008

RESIDUAL 5,66253 15 0,377502

--------------------------------------------------------------------------------





--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 0,3416 3 0,113867

B:mreza brez m 0,166667 1 0,166667 4,02 0,0633

C:sorta 1,02253 2 0,511267 12,34 0,0007

INTERACTIONS

BC 0,317733 2 0,158867 3,83 0,0452

RESIDUAL 0,6216 15 0,04144

--------------------------------------------------------------------------------



--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 0,631133 3 0,210378

B:mreza brez m 0,187267 1 0,187267 0,98 0,3387

C:sorta 3,6396 2 1,8198 9,49 0,0022

INTERACTIONS

BC 1,14653 2 0,573267 2,99 0,0808

RESIDUAL 2,87647 15 0,191764

--------------------------------------------------------------------------------


ZA VSA leta skupaj

Analysis of Variance for PP vsa leta - Type III Sums of Squares

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 12,2364 3 4,0788

B:mreza brez m 3,04594 1 3,04594 1,11 0,3078

C:sorta 41,7555 2 20,8778 7,64 0,0052

INTERACTIONS

BC 60,6394 2 30,3197 11,09 0,0011

RESIDUAL 40,9949 15 2,73299

--------------------------------------------------------------------------------




RDEČA SADNA PRŠICA - signifikanca- P- value

Analysis of Variance for RSP 2008 - Type III Sums of Squares

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 18165,0 3 6055,0

B:mreza brez m 1894,64 1 1894,64 0,45 0,5137

C:sorta 13354,2 2 6677,12 1,58 0,2389

INTERACTIONS

BC 33964,2 2 16982,1 4,01 0,0402

RESIDUAL 63498,5 15 4233,24

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

All F-ratios are based on the residual mean square error.

Analysis of Variance for RSP2009 - Type III Sums of Squares

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 213195,0 3 71065,1

B:mreza brez m 181075,0 1 181075,0 3,09 0,0994

C:sorta 510728,0 2 255364,0 4,35 0,0323

INTERACTIONS

BC 444722,0 2 222361,0 3,79 0,0465

RESIDUAL 880186,0 15 58679,1

--------------------------------------------------------------------------------

TOTAL (CORRECTED) 2,22991E6 23

All F-ratios are based on the residual mean square error.




--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 68181,4 3 22727,1

B:mreza brez m 238618,0 1 238618,0 12,86 0,0027

C:sorta 49846,2 2 24923,1 1,34 0,2906

INTERACTIONS

BC 64627,0 2 32313,5 1,74 0,2088

RESIDUAL 278236,0 15 18549,1

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

All F-ratios are based on the residual mean square error


--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 39333,5 3 13111,2

B:mreza brez m 4762,42 1 4762,42 0,27 0,6101

C:sorta 90041,7 2 45020,8 2,56 0,1102

INTERACTIONS

BC 178,168 2 89,0841 0,01 0,9949

RESIDUAL 263369,0 15 17557,9

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 262873,0 3 87624,2

B:mreza brez m 375790,0 1 375790,0 7,42 0,0157

C:sorta 583840,0 2 291920,0 5,77 0,0139

INTERACTIONS

BC 646289,0 2 323145,0 6,38 0,0099

RESIDUAL 759367,0 15 50624,5

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------



ZA VSA LETA SKUPAJ

Analysis of Variance for RSP vsa leta - Type III Sums of Squares

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

MAIN EFFECTS

A:blok 365968,0 3 121989,0

B:mreza brez m 331251,0 1 331251,0 4,48 0,0515

C:sorta 4,38178E6 2 2,19089E6 29,60 0,0000

INTERACTIONS

BC 1,06146E6 2 530731,0 7,17 0,0065

RESIDUAL 1,11027E6 15 74018,0

--------------------------------------------------------------------------------


--------------------------------------------------------------------------------

vpliv protitoČne mreŽe na populacijsko dinamiko … · donik purgaj b. vpliv mreže na …...

Documents