OP[TINSKI VESNIK

GODINA II • BROJ 18 • SEPTEMVRI 2007 BESPLATEN PRIMEROKwww.kiselavoda.gov.mk

VO OSNOVNOTO U^ILI[TE VO OSNOVNOTO U^ILI[TE „„NEVENA GEORGIEVA - DUWANEVENA GEORGIEVA - DUWA““

POSTAVEN KAMEN TEMELNIKOTPOSTAVEN KAMEN TEMELNIKOTNA SPORTSKATA SALANA SPORTSKATA SALA

„NEZAVISNA MAKEDONIJA„NEZAVISNA MAKEDONIJA““Kisela Voda na startot na novata u~ebna godina

Osnovnite u~ili{ta i gradinkite godinava nemada imaat problemi so finansiite, so dolgovi, sonabavkata na ogrev, kako i so uslovite vo koi se

odviva nastavata . Op{tinata }e donira poeden opremen kabinet vo site osum u~ili{ta

U^ILI[TATA GI OTVORIJA VRATITE

ZA OSNOVCITE

Toni ^UPOSKI

To~no napladne, na dr`avniotpraznik Denot na nezavisnosta,vo u~ili{niot dvor na OU „Ne-vena Georgieva-Duwa“ be{e pos-taven kamen temelnikot na nova-

ta sportska sala, koja }e go nosi imeto -Nezavisna Makedonija. Ovaa sala e del odvladinata programa za izgradba na 35sportski sali, koja }e se sproveduva prekuAgencijata za sport i mladi. Na sve~eni-ot moment, pokraj gradona~alnikot Xor-xe Arsov i Ivica Georgievski, direktorna Agencijata za sport i mladi, prisustvu-vaa i prviot Premier na Republika Make-donija Nikola Kqusev, koj voedno e i po-~esen gra|anin na Op{tinata, ministritevo Vladata na Republika Makedonija,Trajko Slavevski, Gordana Jankulovska,Mile Janakievski, ~lenovi na parlamen-tot, gradona~alnici, dr`avni sekretarii golem broj na gosti.

- Neodamna vo Valandovo, vo upotre-ba ja pu{tivme prvata od vkupno 35-te sa-li kolku {to planirame da gi zavr{imevo naredniot period. Koga zapo~navme sorealizacija na ovoj proekt mnogumina niprognoziraa deka nema da uspeeme, dekasalite }e ostanat nedogradeni, no site tiepesimisti - se izla`aa. Proektot blago-darenie na na{iot Premier Nikola Gru-evski i timot koj raboti na ovoj proekt }ebide realiziran vo zacrtaniot termin naradost na decata i gra|anite na RepublikaMakedonija, me|u drugoto istakna IvicaGeorgievski uspe{niot direktor na Agen-cijata za mladi i sport.

Ministerot za finasii Trajko Sla-vevski, pred golemiot broj na gra|ani koi

prisustvivaa na sve~eniot ~in, ja potenci-ra{e golemata uloga na Premierot Niko-la Gruevski vo realizacijata na proektot.

- Nie fakti~ki vo Ministerstvotosme tehni~ka slu`ba vo odnos na obezbedu-vaweto sredstva za novite sportski sali.Glavniot dvigatel na celiot proekt ePremierot koj vle~e napred. Inaku, mo-ram da napomenam deka proektot e trans-parenten, i vie gra|anite dobro znaetekade se tro{i sekoj va{ denar, - zavr{iMinisterot za Finasii Trajko Slavevski.

Gradona~alnikot Xorxe Arsov pak,ne zaboravi pred gra|anite da ja istaknegolemata va`nost na izgradbata na sport-skata sala, zablagodaruvaj}i se na Vladataza podr{kata i razbiraweto na iljadni-ci `elbi na decata od Op{tinata koisakaat da sportuvaat vo podobri uslovi.

- Site ovde sobrani, pretstavuva jasendokaz deka po~nuvaj}i od dr`avnite orga-ni, preku lokalnata vlast, obrazovniteinstitucii, sportskite sojuzi, site sme naista stranavo ostvaruvaweto na zaedni~-kata cel - Sportot i fizi~koto vospitu-vawe da go dobie vistinskiot tretman imesto vo sevkupniot op{testven `ivot nazemjata, - potencira{e gradona~alnikotXorxe Arsov.

Kamen temelnikot go osvetija sve{-tenici od MPC „Sv. Petka“, a vedna{ poosvetuvaweto se odr`i programa za decapodgotvena od gradinkata 8-mi Mart, dode-ka direktorkata na OU „Nevena Georgi-eva Duwa“ Marina Milevska, vo ~est nadr`avniot praznik i postavuvaweto nakamen temelnikot na novata sportska salaNezavisna Makedonija, priredi prigodenkoktel vo u~ili{nite prostorii.

KISELA VODA2 OP[TINSKI VESNIK

A K T U E L N O

www.kiselavoda.gov.mk

VO OSNOVNOTO U^ILI[TE VO OSNOVNOTO U^ILI[TE „„NEVENA GEORGIEVA-DUWANEVENA GEORGIEVA-DUWA““

POSTAVEN KAMEN TEMELNIKOT POSTAVEN KAMEN TEMELNIKOT

NA SPORTSKATA SALANA SPORTSKATA SALA

„NEZAVISNA MAKEDONIJA„NEZAVISNA MAKEDONIJA““- So izgradbata na novite sportski sali, sportot i fi-

zi~koto vospituvawe }e go dobie vistinskiot tretman i mes-to vo sevkupniot op{testven `ivot na zemjata, - potenci-ra{e gradona~alnikot Xorxe Arsov.

- Proektot blagodarenie na Premierot Nikola Gruevski itimot koj raboti na ovoj proekt }e bide realiziran vo zacr-taniot termin, na radost na decata i gra|anite na RepublikaMakedonija, - izjavi Ivica Georgievski, direktorot na Agenci-jata za sport i mladi.

Prviot Premier na

Republika Makedonija Nikola

Kqusev posaka uspe{na gradba

na salata.

Potpi{uvawe na Povelbata

- Ivica GeorgievskiOp{tinata }e dobie kapitalen

objekt - Xorxe Arsov

3OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

A K T U E L N O

Ana FILIPOVSKA

Osumte osnovni u~ili{ta napodra~jeto na op{tina Kisela Vodapodgotveni i bez problemi gi otvo-rija vratite za u~enicite vo novatau~ebna godina. Istoto va`i i za dve-te gradinki, so po ~etiri klona, vokoi se bara mesto pove}e poradi og-romniot interes na roditelite zada gi zapi{at decata vo niv.

Spored najavite na op{tinski-te vlasti, osmoletkite godinava ne-ma da imaat problemi so finansii-te, so dolgovi, so nabavkata na ogrev,kako i so uslovite vo koi se odvivanastavata.

- Site u~ili{ta celosno pod-gotveni startuvaa so u~ebnata god-ina. Zavr{eni se neophodnite sana-cii i rekonstrukcii na u~ili{niteobjekti, so {to se obezbedeni ne-ophodnite uslovi za da mo`e nasta-vata nepre~eno da se odviva. Nemada ima finansiski problemi kakoprethodnite godini, bidej}i ovaaVlada navremeno gi ispla}a dotaci-ite za {kolite. Zatoa navreme giraspi{avme tenderite za nabavka naogrev, taka {to ne o~ekuvame da sepojavat nikakvi problemi na ovojplan. U~enicite treba samo dobro dau~at a Op{tinata vo korealacija sodirektorite na u~ili{tata i sove-tite na roditeli se tuka za da im ovoz-mo`i podobri uslovi za rabota kakoi pokvalitetna nastava. Sakam da goistaknam i faktot {to sekoe od 8-teosnovni u~ili{ta }e dobie po edencelosno opremen kabinet, kako do-nacija od Op{tinata vo ~est na po-~etokot na u~ebnata godina. - istak-

na gradona~alnikot Xorxe Arsov.Inaku, godinava po mnogugo-

di{no barawe kone~no decata odPintija, od ~etvrto do osmo odele-nie }e u~at vo svoeto podra~no u~i-li{te vo Rajko @inzifov.

- Vo podra~noto u~ili{te voPintija }e se odi vo dve smeni i ko-ne~no gri`ata na roditelite vo de-lot na pate{estvieto na svoitedeca e minato. Okolu 120 deca odovoj reon odele vo drugi u~ili{taniz Op{tinata, no vo sorabotka soMinisterstvoto za obrazovanie, us-peavme decata da gi zgri`ime vosvoeto u~ili{te. Sega se smenetisamo ulogite. Porano 120 deca patu-vale za vo u~ili{te a sega desetinanastavnici }e patuvaat dom podra~-noto u~ili{te vo Pintija koe imaodli~ni uslovi za rabota, zavr{igradona~alnikot Arsov.

Na poslednata sednica na So-vetot na Kisela Voda be{e usvoenizve{taj za podgotvenosta na Op{-tinata za novoto devetgodi{no obra-zovanie. Izve{tajot go podgotvi Sek-torot za obrazovanie, ~ij rakovodi-tel Blagojka Filip~eva, naglasi de-ka nastavniot kadar vo u~ili{tatagi prosledile site obuki organizira-ni od Biroto za razvoj na obrazovani-eto. Predhodno, Filip~eva odr`alanekolku sredbi so direktorite naosumte osnovni u~ili{ta vo KiselaVoda, za da se razgledaat i defini-raat novite nastavni programi.

- Podgotovkite na novata u~eb-na godina zapo~naa od poodamna, pazatoa sega po napravenite detalniproverki za ona {to napravivme voizminatiov period mo`am da kon-statitram deka startuvame podgot-

veni. Vo site osum osnovni u~ili{-ta i vo gradinkite gi otstranivmesite nedostatoci. Vo osnovnoto u~i-li{te “Kiril Pej~inovi}“ se boja-disuvaa sanitarnite jazli i se sta-veni novi plo~ki vo niv. Sanitar-nite jazli se rekonstruiraa i vo“Kuzman Josifovski-Pitu“. Vo os-moletkata “Nevena Georgieva-Duwa“se adaptiraa dve veciwa i se posta-vuvaa plo~ki i lavaboa, a vo “Kli-ment Ohridski“ se varosuvaa poseb-ni kat~iwa. Vo osnovnoto u~ili{te“Rajko @inzifov“ se istruga i se la-kira podot. Trite pak u~ili{ta “Par-tenie Zografski“, “Krume Kepeski“ i“Kuzman [apkarev“, od poodamna sepodgotveni za novata u~ebna godina,- potencira{e Blagojka Filip~eva,prviot ~ovek zadol`en za obrazovni-eto vo Op{tinata.

Inaku, Najgolem predizvik zaosnovnite u~ili{ta godinava }e bi-de voveduvaweto na zadol`itelno-to devetgodi{no osnovno obrazova-nie. Spored konceptot na devetto-letkata, decata }e trgnuvaat vo prvooddelenie so zavr{eni pet godini iosum meseci. Vo Kisela Voda prvatageneracija na deca {to }e u~at vodevettoletkata broi 18 paralelkiso 390 u~enici. Niv }e im se priklu-~at i prva~iwata {to minatata go-dina posetuvaa zadol`itelno pret-{kolska nastava ili gradinka. Voosmoletkite vo Kisela Voda ima tak-vi 25 paralelki so 569 deca. Ovieprva~iwa }e u~at spored posebna

programa, taka {to slednata godina}e go preskoknat vtoroto i direkt-no }e se zapi{at vo treto oddelenie.Spored podatocite na op{tinskiotprosveten inspector, vo osumteosnovni u~ili{ta godinava sezapi{ani vkupno 959 prva~iwa, oddvete kategorii, rasporedeni vo 43paralelki.

- Imame golem interes kaj rodi-telite da gi zapi{at decata vo {ko-lite vo Kisela Voda. Sepak, gi zapi-{uvame samo onie rodeni vo 2000 i2001 godina. Nekoi roditeli dostavi-ja barawa d aim gi zapi{eme decata{to se rodeni vo 2002 godina, no tak-vite gi vra}ame nazad. Ministerstvo-to za obrazovanie ne dozvoluva da gizapi{eme ovie deca, bidej}i zakons-ki e odredena vozrasta koga mo`at datrgnat vo prvo oddelenie. Site u~i-li{ta se podgotveni za da go po~natkonceptot na devettoletkata - veli\or|i Ilievski,-prosveten ispektorvo Op{tinata.

Novina vo devettoletkata e toa{to u~enicite }e imaat pogolemfond na ~asovi po maj~in jazik, aangliskiot jazik }e se izu~uva u{teod prvo oddelenie. Sepak, prvoodde-lencite nema da imaat u~ebnik poovoj premet, tuku stranskiot jazik }ego u~at preku pesni~ki i igri. Voprvoto polugodie prva~iwata nemada u~at od u~ebnici, tuku preku crte-`i i posteri. U~ebnici }e dobijatduri od vtoroto polugodie i toa pomaj~in jazik, matematika i zapozna-vawe na okolinata. Informatikatavo petto i {esto oddelenie }e bidezadol`itelen predmet, dodeka fon-dot na ~asovi po predmetot fizi~koi zdravstveno obrazovanie }e se zgo-lemi od dva na tri ~asa nedelno. Vodevettoletkata numeri~noto ocenu-vawe }e po~ne posle treto oddele-nie. Dotoga{, vo prvite tri godiniod obrazovanieto u~enicite }e do-bivaat opisni ocenki. Od slednatagodina site u~enici }e u~at verona-uka, a sredoto obrazovanie }e stanezadol`itelno.

Od Biroto za razvoj na obrazo-vanieto soop{tija deka nastavniteprogrami i dnevnicite ve}e se dis-trubuirani do u~ili{tata. Nastav-nicite dobile i prira~nici, koitreba da im pomognat vo podobroorganizirawe na nastavata.

Ministerot za obrazovanie,Sulejman Ru{iti, pred po~etokotna u~ebnata godina gi uveri rodi-telite da ne se gri`at poradi vove-duvaweto na devetgodi{noto osnov-no obrazovanie.

- Treba da se gordeete {to va-{ite deca se prva generacija na de-vettoletkata. Pravime maksimalninapori da obezbedime pokvalitetniuslovi vo obrazovanieto. Reformite}e bidat celosno uspe{ni ako na nivso pozitiven duh rabotat site va`ni~initeli vo nastavno-obrazovniotproces, a toa se nastavnikot, u~eni-kot i roditelot- re~e toj.

Denovive treba da po~ne da serealizira i proektot na Vladata “Kom-pjuter za sekoe dete“, vo koj }e bidatvklu~eni i osnovnite i sredniteu~ili{ta od podra~jeto na KiselaVoda. Instaliraweto na komjuterite}e po~ne nedelava, spored dinamikata{to ja utvrdi Ministerstvoto za ob-razovanie zaedno so resorot za in-formati~ko op{testvo.

Rakovoditelot na Sektorot ob-razovani, Blagojka Filip~eva neinformira deka kapacitetite nadvete gradinki vo Kisela Voda ve}ese polni.

Ima potreba da se vrabotatdopolnitelen broj vospituva~i vogradinkite, bidej}i ima golem in-teres. Zatoa predlo`iv direktori-te da dostavat barawe do Op{tina-ta i do Ministerstvoto za trud isocijalna politika za novi vrabo-tuvawa. So toa }e mo`eme da im iz-lezeme vo presret na site zaintere-sirani - istakna Filip~eva.

Izdava~: Op{tina Kisela Voda

Ureduva: Redakciski kolegium

Glaven i odgovoren urednik Toni ^uposki

Kompjuterska obrabotka:Makform-Skopje

Pe~ati: Evropa 92

Adresa: ul. Prvomajska bbtel: (02)2785-411

faks: (02)2770-210e-mail:contact@kiselavoda.gov.mk

Rakopisite i fotografiite ne se vra}aat.

Kisela Voda na startot na novata u~ebna godi-na

U^ILI[TATA GIOTVORIJA VRATITE

ZA OSNOVCITEOsnovnite u~ili{ta i gradinkite godinava nemada imaat problemi so finansiite, so dolgovi, sonabavkata na ogrev, kako i so uslovite vo koi se

odviva nastavata . Op{tinata }e donira po

OP[TINSKI VESNIKwww.kiselavoda.gov.mk4 KISELA VODA

A K T U E L N O

Gra|anite mo`at dabaraat intervencija

od komunalcitesekojdnevno na de`uren

telefon 3216-644

Sowa JOVANOVSKA

Op{tina Kisela Voda izmina-tive dva meseca e naj~ista op{tinaod site deset skopski. Toa e konsta-tacija na JP „Komunalna higiena”,nadle`nite od op{tinata, a za po-dobrenata higiena na celoto pod-ra~je na Kisela Voda sekojdnevno voOp{tinata pristignuvaat i pis-meni pofalbi od `itelite. Re~isisite divi deponii se is~isteni, nadel od tie mesta se niknati trevnipovr{ini, na visoko nivo e i higi-enata vo parkovite, na trotoarite,a ve}e ne se zabele`uvaat nitu pre-polneti kontejneri.

Seto ova, velat op{tinarite,se dol`i na aktivnostite na „Ko-munalna”, anga`iranite sezonskirabotnici od Op{tinata, kako i

na gra|anite koi se pridr`uvaatkon apelite |ubreto uredno skladi-rano da go isfrlaat vo ve~ernite~asovi. Takov be{e slu~ajot i voizminatiot leten period koga socel da se izbege neprijatnata mi-rizba od kontejnerite vo `e{kitedenovi, gra|anite go isfrlaa sme-tot posle 21 ~asot, koga komunal-cite gi podigaa kontejnerite. Spo-red poslednite analizi na „Komu-nalna higiena” vo Op{tina KiselaVoda vo juli bile podignati dvenovosozdadeni deponii, ednata kajzgradata broj 6 na ulica „Pu{ki-nova”, i drugata kaj zgradata na„Novus”, na ulica „Prvomajska”.Ottamu komunalcite otstranilevkupno 18 metri kubni otpad. Ko-munalcite vo Kisela Voda vo julipodignale pove}e smet od kontejne-rite vo sporedba so istiot mesecizminatata godina. Imeno, godina-va is~istile 1.198 toni smet, a lanisamo 753 toni. Na podra~jeto naOp{tinata patrolirala i eko-pat-rolata koja registrirala tri slu-~ai na naru{uvawe na higienata odstrana na nesovesni gra|ani. Po

napraveni zapisnici na samotomesto, storitelite sami gi is~is-tile divite deponii, poso~uvaat od„Komunalna”.

Na teren rabotela i de`urna-ta komunalna ekipa koja inter-venirala za otstranuvawe mr{i.Taka, po povik na gra|ani, komu-nalcite podignale pet mr{i {toskapuvale na op{tinskite ulici,odnosno bile otstraneti tri ku~i-wa i dve pcovisani ma~ki.

Od op{tina Kisela Voda, ka-ko i od javnoto komunalno pretpri-jatie apeliraat za natamo{na so-rabotka so gra|anite. Za postojanahigiena na visoko nivo gra|aniteosven so svojot sovesen eko odnosmo`at i da alarmiraat do komu-nalcite za nepodignat kontejner,nova diva deponija i sli~no. Svoi-te zabele{ki gra|anite mo`at dagi ostavaat sekojdnevno na de`ur-niot telefon vo „Komunalna”,odnosno na 3216-644.

Po registriraweto na povi-kot, nadle`nite ekipi }e izlezatna teren da interveniraat.

Vo tekot na letoto i pokrajvisokite temperaturi Op{tina Ki-sela Voda ima{e golem broj na ak-tivnosti za razubavuvawe i uredu-vawe na `ivotniot prostor. Osvengolemiot broj na grade`ni aktiv-nosti Op{tinata ne gi zaboravi ionie mali ne{ta {to se potrebnivo edna urbana sredina. Za toa {tos¢ se rabote{e razgovaravme so Sne-`ana Piperevska, rakovoditel naOddelenieto za `ivotna sredina.

- Kaj novoizgradeniot park„Detsko carstvo#, na agolot na uli-

cata #\eorgi Dimitrov# i #14 De-kemvri# postaveni se 10 klupi ipet kanti za otpadoci i napravenoe igrali{te za basket, kako i za-bavno kat~e za najmladite. Zad u~i-li{teto, pak, „Kiril Pej~inovi}#pokraj hortikulturnoto ureduvawei behaton patekata postaveni sedve klupi i dve kanti za otpadoci.Na ulicata #Narodni Heroi# (kajsalonot na Reno) trotoarot e hor-tikulturno ureden, postaveni setri klupi za sedewe i tri kanti zaotpadoci. Na novoizgradenoto ig-

rali{te za lica so posebni potre-bi, isto taka, se postaveni ~etiriklupi za sedewe, a kaj mesnata zaed-nica Birarija e izvr{eno kastre-we na drvjata koi ja popre~uvaaelektri~nata instalacija, kako ipostavuvawe na dve klupi.

Pokraj navedenite lokacii,na pogolem broj na ulici se posta-veni pedesetina klupi za sedewe idvaesetina kanti za otpadoci, veliPiperevska.

M. M.

DEMOLIRANA M. Z. 11 OKTOMVRI Vo avgust zasega nepoznati storiteli gi demolirale prostoriite na MZ11 Oktomvri. Pritoa, se iskr{eni prozorcite od prednata i od levatastrana na objektot, a vo krugot pred objektot izvadeni se delovi od beka-tonskata podloga. Op{tinata do MVR za ovoj nastan podnese krivi~naprijava protiv nepoznat storitel.

Zaedni~ki uspeh na JP „Komunalna higiena”, Op{tinata i gra|anite

KISELA VODA-NAJ^ISTA SKOPSKA OP[TINA

POSTAVENI POVE]E KLUPI I KANTI ZA OTPADOCIZa eden mesec

PINTIJA ]E DOBIE PARK I DETSKO IGRALI[TEDo neodamna zapu{teniot prostor od 900 metri kvadratni vo blizinana mesnata zaednica vo Pintija, denovive se podgotvuva za izgradba napark i detsko igrali{te. Predvideno e povr{inata celosno da bideparterno uredena so behaton plo~i, urbana oprema, a planirano e dase izgradi i mini detsko igrali{te. Istovremeno op{tinarite rabo-tat i na ureduvawe na prostorot pred barakite na mesnata zaednica.Terenot }e se poplo~i so behaton plo~i, }e se postavat klupi za sedewe,korpi za otpadoci i tri tezgi na koi lokalnoto naselenie }e mo`e daizlo`uva i prodava zemjodelski proizvodi.

Spored najavite seto planirano treba da bide gotovo najdocna zaeden mesec.

Od Kisela Voda velat deka ova se samo del od mnogute predvideniaktivnosti {to }e se prezemat za urbanizacija na Pintija. Imeno, do-sega tamu Op{tinata gi renovira{e barakite za potrebite na mesna-ta zaednica, vo blizina se izgradi mini amfitetar, a se izvr{i i as-faltirawe na pristapnite ulici na ovoj naselen del od Kisela Voda.

DRU[TVO ZA PROIZVODSTVO, PROMET,

PROEKTIRAWE, IN@IWERING, MONTA@A I INSTALIRAWE

PROMONTING DOOEL - SKOPJE

Ul. Vidoe Smilevski - Bato br. 55 l. 4

Tel/faks: 02 2431-377; 2430-853

PROMONTING

APEL DO GRA\ANITE

Po~ituvani ~itateli, pred vas e 18 broj od lokalniot vesnik #Kisela Voda#, namenet tokmu za vas, za va{ite probemi, za celokupnoto `iveewe vo

Op{tinata. Tokmu poradi toa ve povikuvame na sorabotka. Pi{uvajte ni, davajte ni predlozi i informirajte ne za site problemi so koi se

soo~uvate vo va{eto mesto na `iveewe. PRIJAVUVAJTE gi onie {to nelegalno gi prekopuvaat ulicite, PRIJAVUVAJTE gi nelegalnite grad-

bi, PRIJAVUVAJTE gi nesovesnite gra|ani {to pravat deponii pred va{ite `iveali{ta vo Kancelarijata za informirawe (baraka 9, soba br. 3).

Prijavuvajte kriminal na telefonot 27 85 411. So vakviot na~i na sorabotka ne ste #kodo{i#, tuku naprotiv gra|ani koi se gri`at za dobroto

na svojata Op{tina, za svoe i za dobroto na svoite deca.

Zaedno da napravime DA SE BIDE PRIVILEGIJA DA SE @IVEE VO OP[TINA KISELA VODA.

Redakcija na vesnikot #Kisela Voda#

KISELA VODA OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk 5

A K T U E L N O

Sne`ana STEFANOVSJKA

Naselbata Cvetan Dimov dobicelosno nov izgled. Lokalnitevlasti od Kisela Voda kompletnorekonstruiraa 5 ulici. Spored prog-ramata na Op{tinata, vo ovaa nasel-ba, do krajot na grade`nata sezona}e se napravat u{te dve ulici. Uli-cata Emil Zola vo dol`ina od 275meri, {iro~ina od 7 metri i tro-toar 2 metri, e kompletno zavr{ena.Isto taka zavr{eno e asfaltirawe-to na ulicata Mihail Eftihij sodol`ina od 180 metri i {iro~ina4,2 metri. Na ovaa ulica postavenae i atmosferska kanalizacija dolga148 metri. Asfalt vo dol`ina od200 metri i {iro~ina od 5 metri do-bi i ulicata Viktor Igo. Vo nasel-bata Cvetan Dimov kompletno e za-vr{ena i ulicata Draga Stojanovavo dol`ina od 70 metri i {iro~inaod 4 metri. Posledna od pette as-faltirani ulici e ulicata 568 koja

e asfaltirana vo dol`ina od 70 met-ri i {iro~ina od 5 metri. Vo me|u-vreme zapo~nato e so podgotovki zaasfaltirawe na ulicata Kozjak sovkupna dol`ina od 329 metri i {i-ro~ina od 3,5 metri. Op{tina Kise-la Voda }e go pravi i pristapniotpat do Kulturno-versko rekreativ-niot centar Tri Kru{i, so dol`inaod 250 metri i {iro~ina od 3 metri.Site ovie ulici op{tinata gi na-pravi vo sorabotka so Grad Skopje.Spored programata Op{tina KiselaVoda pokraj ovie ulici, naselbataCvetan Dimov, }e dobie u{te ednamoderna ulica. Stanuva zbor za uli-cata Ivan Kozarov na koja vo dol`i-na od 486 metri }e se naprravat 148parkirali{ta, dvostrano po ulica-ta. Proektot e vo izvedba na EL-SAini`inering, a op{tinata }e go rea-lizira proektot vo najskoro vreme.Denovive }e po~ne pro{iruvawetona ulicata Narodni Heroi. Za ovaacel, sopstveninicite na vremeniteobjekti locirani na ova ulicata sa-

CVETAN DIMOV SO NOV LIK

Nade`da DELOVA

Op{tinata Kisela Voda voto~no predvideniot termin gi zavr-{i aktivnostite okolu izgradbatana podzemnata infrastruktura voRasadnik. Spored zaedni~kiot dogo-vor so nadle`nite vo Gradot Skop-je, vo narednite denovi }e sledat ak-tivnostite na gradskite urbanistivo delot na izgradbata na ulicite,parkinzite i parkovite vo novatanaselbata. Spored poslednite in-formacii, gradskite vlasti ve}e natender anga`irale tri firmi koivo rekordno vreme treba da ja zavr-{at nadzemnata infrastruktura vonaselbata Rasadnik.

Inaku, op{tinata Kisela Vo-da, spored zacrtanata proekt-pro-grama, izvede vkupna vodovodnapodzemna instalacija vo dol`inaod 470 metri. Priklu~en e objekt5.21 koj e ve}e zavr{en, izvedeni sepriklu~oci za objekti koi se vogradba: 5.19; 5.20; 5.1. Obezbedeni sepriklu~oci za objekti koi }e se

gradat vo nareden period: 4.3; 5.3;1.6; 1.8; 1.7; 1.5; 3.1; 3.; 3.3; 3.4; 3.5;5.18 i crkva (vkupno 13 objekti). Zaonie objekti koi se zavr{eni, a ~iiinvestitori imaat problem soimotno pravnite odnosi, obezbede-ni se soodvetni pristapni prik-lu~oci.

Izgradena e Fekalna kanali-zacija vo dol`ina od 500 metri Prik-lu~en e zavr{eniot objektot 5.21,obezbedeni se priklu~oci za objek-tite vo gradba: 5.19; 5.20; 5.1; 4.1;4.2 i 4.3. Isto taka Obezbedeni sepriklu~oci za objekti koi }e segradat vo nareden period i toa: 5.3;1.6; 1.8; 1.5; 1.7; 3.1; 3.2; 3.3; 3.4;3.5 i crkva (vkupno 11 objekti)

Vo delot na atmosferskatakanalizacija e izvedena podzemnainstalacija vo vkupna dol`ina od690 metri. Osven toa, obezbedeni sepriklu~oci za objektite : 1.5; 1.6;1.7; 1.8; 3.1; 3.2; 3.3; 5.21; 5.20;5.19; 5.18 i 5.1. Obezbedeni se ipriklu~oci za uli~ni slivnici zaulicite: Novoproektirana 2” 80%,Novoproektirana 3” delumno, No-

voproektirana 4” delumno, Novo-proektirana 5” kompletno i Novo-proektirana 9” kompletno.

Povrzuvaweto na atmosfer-skata kanalizacija na ul. „NarodniHeroi“ }e bide posle izvedbata na

ulicite i izvedbata na uli~niteslivnici {to e ingerencija na Gra-dot Skopje i koi }e se izveduvaatvedna{ po zavr{uvawe na celokup-nata podzemna infrastruktura.

Inaku, se o~ekuva do po~etok

na grejnata sezona da bidat prik-lu~eni vselivite objekti i da seovozmo`i priklu~ok na site osta-nati objekti koj nema da bidatdovr{eni do grejnata sezona.

Vo naselbata Rasadnik

OP[TINATA JA ZAVR[I

IZGRADBATA

NA PODZEMNATA

INFRASTRUKTURA

Kisela Voda vo vtorata faza od akcijata zapostavuvawe legnati policajci }e realizira u{te40 barawa na gra|anite. Legnatite policajci }ebidat izraboteni po evropski standardi. Tie }ebidat plastificirani i mesto so {trafovi zaasfaltnata podologa }e se lepat so cel da traatdolgo vreme. Pokraj plastificiranite, Op{tina-ta }e postavuva i asfaltni legnati policajci napreoptovarenite ulici. Vo vtorata faza legnatipolicajci se postaveni na ulicite:

- Ul. #Ratko Mitrovi}# -pred OU #Rajko @inzifov# (br.1 i 2 ); - Ul. #Dimitrija ^uposki# -pred OU #Rajko @inzifov# (br. 5 i 6);

- Ul. #Dimitrija ^uposki# -pred Detskata gradinka “Peperutka 1 i 2” (br.7 i 8)- Ul. #@arko Zrewanin# - pred OU #Kuzman [apkarev# (br. 9 i 10); - Ul. #Roberspjerova# -pred OU #Kuzman [apkarev# (11 i 12) i- Ul. #Dimitrija ^uposki# -pred USO #Bra}a Miladinovci# (br.13 i 14)

So realizacija na vtorata faza od proektot zapostavuvawe na legnati policajci zavr{uvaataktivnostite na Kisela Voda za postavuvawe navertikalna signalizacija ovaa godina. Slednata go-dina }e prodol`i tretata faza za postavuvawe nalegnati policajci.

Sowa JOVANOVSKA

Za najmnogu dva meseca posto-e~kiot park vo Dra~evo, poznatkako Parkot na penzionerite }edobie nov lik. Planirano e da sepreuredi celata povr{ina od1.050 metri kvadratni. Rabotite}e se izveduvaat po proektizraboten od „INPUMA”, a vrzosnova na idejno re{enie izbra-no na konkursot za mladi arhitek-ti {to Op{tinata go raspi{a na-menski za preureduvawe na par-kot. Parkot parterno }e se urediso behaton plo~i, }e se postavifontana, novo osvetluvawe. Nacentralnoto mesto vo parkot, pak,}e se postavi spomenikot na zagi-natite braniteli od konfliktotvo 2001 godina.

- Preureduvaweto na parkot

vsu{nost go pravime zaradi spo-menikot {to ve}e postoi i se nao-|a na lokacija koja smetame deka enesoodvetna i od tie pri~ini }ebide dislociran vo poso~eniotpark vo Dra~evo. Procenivme de-ka izvedbata na planiranite ak-tivnosti }e zavr{i najdocna zadve nedeli od otpo~nuvaweto narabotite, velat od Op{tinata.Aktivnostite na teren }e gi izve-duva IPP „Lepa” so pari izdvo-eni od op{tinskiot buxet. Op{-

tinarite informiraat deka int-enzivno se podgotvuvaat i za pro-ektot za obnova na mostot na Mar-kova reka, kaj Dra~evo. Nadle`ni-te poso~uvaat deka na raspi{a-niot konkurs za mladi arhitektinamenet za izbor na idejni arhi-tektonski re{enija za preobliku-vawe na mostot, nitu edno od osum-te pristignati trudovi ne giispolnilo baranite kriteriumi.Od tie pri~ini denovive od Op{-tinata }e re{at dali }e raspi{atnov konkurs, ili, pak, }e nara~aatproekt od nekoja od proektant-skite ku}i so koi sorabotuva Ki-sela Voda. Inaku, spored idejatana op{tinarite proektot }e trebada predvidi obnova na `elezniotmost star pove}e desetici godini,na koj e planirano da se izgradattrotoari, nova ograda i osvet-lenie.

Proekt na op{tina Kisela Voda vo sorabotka so mladi arhitekti

PARKOT VO DRA^EVO ]E SE PREUREDUVAVo centralnniot del

od Parkot }e sepostavi postoe~kiot

spomenik na zagi-natite

braniteli od konfliktot vo 2001 godina

VO KISELA VODA POSTAVENI U[TE 40 NOVI LEGNATI POLICAJCI

- Se izgradi vodovodna, fekalna i atmosferskakanalizacija.

- Se o~ekuva do po~etok na grejnata sezona da bidat priklu~eni vselivite objekti i da se

ovozmo`i priklu~ok na site ostanati objektikoj nema da bidat dovr{eni do grejnata sezona.

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK6 www.kiselavoda.gov.mk

A K T U E L N O

VO DRA^EVO RASTAT I BANANIDeka na na{eto podra~je mo`at da vireat razni vidovi na rastenija i kulturi, poka`uva

i sledniot primer. Vo naselbata Dra~evo rastat banani. Iako site znaeme deka ova ovo{jeviree vo Afrika sepak, postoi mo`nost, sekako so posebna nega da opstane i vo na{itekrai{ta.

-Sadnicite so banana gi donesov od Strumica. Po~nav so eden sadnik, a sega imam deseti-na. Bananata dava plod, no ne opstojuva poradi visokite temperaturi, {to zna~i deka istitegi odgleduvam kako ukrasni rastenija. Vo tekot na zimskiot period gi zatopluvam so najloni sijalica za da ne zamrznat, dodeka pak, preku leto baraat sekojdnevo polevawe, veli sop-stvenikot Du{an Mi{ovski. M. M.

Imperial Hotel Skopje

www.imperial.com.mkcontact@imperial.com.mk+389 22736053

Blagoja Gojan 24 Skopje

I M P E R I A L H O T E LLuksuzen i udoben hotel koj gi zadovoluva najvisokite internacionalni standardi na hotel od prva klasa.Imperial vi nudi sovr{ena kombinacija od stil i ubavina preto~eni voluksuzno smestuvawe.Unikatno i vkusno opremeniot enterier na Imperial Hotel e me{avina od antikviteten i trendi mebel, umetni~ki dela i dekoracii koi samo doprinesuvaat na komfortot i zadovolstvoto na gostinot.

ATMOSFERSKA KANALIZACIJA NA UL. „14 DEKEMVRI“

RAS^ISTEN DIVO UZURPIARNIOT PROSTOR NA KRSTOSNICATA NA ULICITE

SE SANIRA ULICATA „KITKA“

Zapo~naa aktivnostite na ulicata „14Dekemvri“ za priklu~uvawe na atmosferska-ta kanalizacija do ulicata Sava Kova~evi}.Ovoj proekt }e se realizira otkako }e se do-

vr{at u{te 20 metri atmosferska kanaliza-cija koi nedostasuvaat na ulicata „14 De-kemvri“ kako i da se izvr{i priklu~uvawena starite i novi slivnici. R. N.

Na barawe na gra|anite op{tinaKisela Voda go ras~isti prostorot nakrstosnicata na ulicite „Prvomajska“ i„Sava Kova~evi}“ koj pove}e godini be{euzurpiran i divo koristen od strana nanekolkumina gra|ani od romska nacional-

nost. Spored Detalniot urbanisti~ki plan,op{tina Kisela Voda na ovaa lokacija }epravi urban park odnosno taa }e se oblikuvaso sodr`ini predvideni spored zakonskidoneseniot detalen plan.

S. J.

Ministerstvoto za `ivotna sredina iprostorno planirawe, vo sorabotka so op-{tinata Kisela voda vo ~etvrtok (13.09),}e ja sprovede kampawata: “Ministerstvotopatuva - eko patrola“. Celta na kampawatae podigaweto na javnata svest kaj gra|ani-te vo odnos na podobruvaweto na uslovitevo `ivotnata sredina.

Interesno e deka kampawata }e zapo~-ne vo 11 ~asot so posetata na ministerotXelil Bajrami na op{tinata Kisela Voda.Spored predvideniot protokol }e sledatrazgovori so gradona~alnikot Xorxe Ar-sov za ekolo{ki temi, a se o~ekuva da seotvori i pra{aweto za “Cementarnica“ ,najgolemiot zagaduva~ na op{tinata Kise-la Voda, kako i za trite industriski zonikoi egzistiraat vo Op{tinata i koi temel-

no treba da se proveruvaat od Ispektor-atot za `ivotna sredina.

Inaku na lokacijata, prostorot pome|usportskata sala "Rasadnik" i "SP Market"na ulicata "Narodni heroi“, }e bide posta-ven Ekokaravanot kade {to }e se delat pro-motivni materijali, a isto taka }e sesprovede anketa me|u gra|anite za kvalite-tot na `ivotnata sredina vo Op{tinata.Isti takvi pra{alnici }e se podelat i vou~ili{tata i vo 14-te Mesni zaednici.

Vo ramkite na kampawata predvidenoe dr`avnite ispektori za `ivotna sredi-na, vo sorabotka so op{tinskite ispek-tori, da sprovedat uvid vo pove}e pretpri-jatija na teritorijata na Op{tinata.

R. P.

Vo Op{tinata Kisela Voda vo tek esanacija na pogolem broj na ulici. Eden odpogolemite zafati pretstavuva ulicata#Kitka# na koja e izvedena fekalna kanali-zacija so dol`ina od 70 metri, a }e se izvr-{i i sanirawe (asfaltirawe) vo dol`inaod 50 metri, {iro~ina dva metra i debelina7 santimetri. Na ovaa ulica }e se izvr{i itamponirawe i asfaltirawe na u{te dvakraka i toa na prviot krak so dol`ina od 150metri, {iro~ina 3,5 metri i debelina 7 san-

timetri i vtoriot krak so dol`ina od 100metri, {iro~ina 3,5 metri i debelina 7 san-timetri. Osven na ovaa ulica, vo narednitedenovi }e se raboti i na sanacija na udar-nite dupki na ulicite #Slavka Dimkova#,#Dra~evska#, #Andrej Petkovi}#, #RumenaHaxi Panzova#, #Gutenbergova#, Nixe Pla-nina#, #Gandieva#, #\or|i Vojteh#, #IlijaMi{evski#, #To{evska#, #Ilija Ristevski#,#Janko Mi{i}#, #Domazetovska# i #DimitarTu{anov#. M. M.

Op{tina Kisela Voda

ul. Prvomajska b.b.

telefon: ++ 389 2 2785 400;

faks: ++ 389 2 2770 210

contact@kiselavoda.gov.mk

„Ministerstvoto patuva - eko patrola“ - Kampawa na

Ministerstvoto za `ivotna sredina i prostorno planirawe

I, „CEMENTARNICA“ NA DNEVEN RED

-Ministerot Xelil Bajrami }e ja poseti op{tinata KiselaVoda. - Vo ramkite na kampawata predvideno e dr`avnite

ispektori za `ivotna sredina, vo sorabotka so op{tinskiteispektori, da sprovedat uvid vo pove}e pretprijatija

na teritorijata na Op{tinata.

KISELA VODA 7OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mk

KA T U E L N O

IZGRADENO VO LETNIOT PERIOD

VO GRADBA VO MOMENTOV

Izgradba na ulicata „Emil Zola“

„Legnati“ policajci niz celata Op{tina.

Parkot „Detsko Carstvo“

Park i pristapni pateki na ul. „Pu{kinova“

Pat i pe{a~ka pateka

na ul. „Mihail ^akov“

Park vo PintijaUl. „Kitka“

Ul. „Slavka Dimkova“Ul. „Male{evska“

Parterno ureduvawe i Pazar pred

MZ Pintija

Sanirawe na MZ Potstanica

PREKU 50 ILJADI POSETITELI NA VKUPNO 19 MANIFESTACIISo spektakularen ognomet, so dodeluvawe nagradi za gleda~ite, pred okolu 3000 posetiteli, na to~no

predvideniot termin 18-ti avgust zavr{i godina{novo Kulturno leto Tri Kru{i. Interesno e deka na

godina{novo Kulturno leto se odr`aa vkupno 19 manifestacii, vo ~ii programi prodefiliraa golem broj

na estradni umetnici, muzi~ari, teatri, kulturni domovi, folklorni dru{tva humoristi i detski horovi.

So u~estvoto na nekolku stranski folklorni dru{tva „Tri Kru{i” godinava dobi i me|unaroden predz-

nak. Inpozantna be{e zavr{nata ve~er kade mnogubrojnata publika ja zabavuvaa gajdaxiite od presti`-

niot festival Pece Atanasovski od selo Dolneni, estradnite umetnici Momo Nikolovski i Tomislav

Mani}, akterot Aleksandar [ehtanski a maestralen voditel be{e akterkata Verica Ristevska.

Godina{novo Kulturno leto Tri Kru{i go posetija preku 50 iljadi posetiteli, pa ottuka so pravo

organizatorite planiraat idnata godina ovaa kulturna manifestacija da se pro{iri i na amfitetrite

Sv Eremija vo Pintija i Sv \or|i vo naselbata Kisela Voda. D. S.

ZAVR[I KULTURNO LETO „TRI K

8

Daniela Temelkovska Momo Nikolovski Vidanka Georgievska

Ognometot predizvika

vistinska atrakcija.

Teatarot „Krik“Tan~arskata grupa

Ternipe od Del~evo

KUD Stefan Ka~anski- Srbija

Gajdaxii od festivalot

„Pece Atanasovski“-s. Dolneni

Golema posetenost na

manifestacii

KUD „Dimitar Berovski“od Berovo

Tomislav Mani}

Krume Spasovski

9

RU[I“ 2007“

Lokalitetot Markovi Kuli e smesten na jugozapad-niot del na planinata Vodno, nad Op{tina KiselaVoda. Naselbata smestena tokmu vo na{ata op{tina epredmet na interes vo nau~nite krugovi ne samo vo Make-donija, tuku i vo me|unarodnata javnost. Na lokalitetotMarkovi Kuli vo nekolku navrati se izvr{eni arheo-lo{ki istra`uvawa koi poka`uvaat deka ovaa naselbavsu{nost, pretstavuva voeno utvrduvawe. Vo 2005 godi-na na inicijativa na muzejot na Grad Skopje, vo sorabot-ka so Community College od Sent Luis, SAD, istra`uva-wata na ova nao|ali{te se povtorno obnoveni. Predvi-deno e sorabotkata me|u ovie dve institucii da trae 5godini, po {to }e bide izdadena monografija za arheo-lo{kite naodi na ovoj lokalitet. Za seto ova razgovar-avme so m-r. Kire Ristov kustos vo Muzejot na Grad Sko-pje i rakovitel na proektot.

Godinava Op{tina Kisela Voda dade finansiskapoddr{ka za realizirawe na me|unarodniot proekt nalokalitetot Markovi Kuli. Be{e najaveno deka letovo}e se vr{at arheolo{ki istra`uvawa na terenot. Kogapo~navte so rabota i kolku vreme traeja istra`uvawata?

- Kako {to be{e predvideno, godinava istra`uva-wata po~naa na 28 juni i traea do 18 juli. Na teren rabo-tea deset studenti od Institutot za istorija na umet-nost i arheologija od Filozofskiot fakultet vo Sko-pje, zaedno so 12-te studenti dojdeni od Community Colle-ge od Sent Luis. Istra`uvawata se izveduvaa pod nadzorna stru~nite ekipi od Muzejot na Grad Skopje.

Dali ste zadovolni od dosega{nite istra`uvawai {to poka`uvat otkrienite pronajdoci?

- Celta na na{ite istra`uvawa e da se ispita ce-liot teren vo odnos na stratigrafijata, no ovaa godinaintenzivno rabotevme na jugoisto~niot del od naselba-ta. Vr{evme sonda`ni istra`uvawa so cel da gi otkriemesite kulturni sloevi na naselbata. Letovo postavivme 13sondi, dodeka tri sondi ostanati od minatogodi{niteistra`uvawa celosno gi zavr{ivme. Imeno, sozavr{uvaweto na ovie sondi dojdovme do posledniot slojna dnoto na cisternite. Tuka se otkrieni dva celosnikerami~ki sada i edna `elezna sekira. Pronajdocitepoteknuvaat od 6 i 7-mi vek {to n£ uka`uva na soznanie-to deka ovie cisterni vo toj period ne bile vo funkcija.Dopolnitelno istra`ivme 4 od novopostavenite sondi,a slednata godina }e se istra`uvaat ostanatite 9 sondi.

Moram da potenciram deka godinava e postaven reko-rd vo pronajdeni arheolo{ki naodi. Za ovoj kratok peri-od kolku {to traeja istra`uvawata otkrivme 298 naodi,brojka koja vistina e za pofalba. Pronajdovme nakit, mon-eti i oru`je koi datiraat od 4-6-ti vek i od 12-14 vek.Otkrieni se vkupno 55 moneti, 14 `elezni strelki, 7fibuli, 2 klu~a, igli, `elezni pera za pi{uvawe i kera-mi~ki fragmenti, objasnuva m-r. Kire Ristov.

Inaku, sorabotkata so Op{tina Kisela Voda }eprodol`i i natamu. Ve}e e dogovreno Muzejot na GradSkopje da vr{i istra`uvawa na ranohristijanskatagrobnica otkriena na Kulturno verskiot rekreativencentar Tri Kru{i. Istra`uvawata treba da po~nat napo~etokot na oktomvri godinava. Naselbata Markovikuli, grobnicata locirana na Tri Kru{i kako ilokalitetot Pelenica se edinstveni nao|ali{ta odvakov vid i kako takvi treba da bidat afirmirani vopo{irokata javnost.

K . P . I

Prodol`ija istra`uvawata na Markovi Kuli

PRONAJDENI 298 PREDMETI [TO DATIRAAT OD 4 DO 14 VEK

Istra`uvawata traeja od 28 juni 18 juli, a na teren rabotea desetstudenti od Institutot za istorija na umetnost i arheologija odFilozofskiot fakultet vo Skopje, zaedno so 12 studenti dojdeni od

Community Collge od Sent Luis. Istra`uvawata se izveduvaa pod nadzorna stru~nite ekipi od Muzejot na Grad Skopje

Na krajot zavr{i so oro.

a site

Humpristite Van~o

Petu{evski i Goce

TodorovskiBranko \or|ioski

Milovan MATOVI]

Goran Arsovski e tretiot pored pretsedatel na Sovetot na Op-{tina Kisela Voda, vo poslednivedve godini. Na ovaa funkcija e naz-na~en na 17 juli godinava. Roden evo Skopje na 30.10.1963 godina kade{to gi ima zavr{eno osnovnoto isredno obrazovanie. Visokoto ob-razovanie go stekna na Pravniotfakultet vo Skopje, na univerzite-tot Sveti Kiril i Metodij. Namestoto pretsedatel na Sovetot naOp{tina Kisela dojde kako ~lenna Ligata za demokratija. Negovi-ot prethodnik Nikola Gruev, dadeostavka za da go ispo~ituva, kako{to re~e samiot, koalicioniotdogovor. Pred Nikola Gruev isto-to go stori i Miroslav Tasevski,so {to koalicioniot dogovor zarotira~koto pretsedatelsko mestood koalicionite partneri vo dose-ga{niot period se po~ituva.

Pomina prvata faza na decen-tralizacija i Op{tina Kisela

Voda uspe{no vleze vo vtorata.Koj e va{iot komentar za dosega{-nata sorabotka na relacija Sovet-Gradona~alnik, kako i za rabotatana Sovetot vo izminatiot period?

-Dosega{nata sorabotka Gra-dona~alnik-Sovet mo`am slobod-no da ka`am deka e pove}e od od-li~na, {to se gleda od faktot nasamoto funkcionirawe na Op{ti-nata i op{tinskite slu`bi, kakoi celokupnata administracija za{to svedo~at i rezultatite {to sepostignati vo ovoj izminat peri-od. Najo~igleden rezultat e vlegu-vaweto na Op{tinata vo vtoratafaza na decentralizacija.

Sovetot na Op{tina Kisela

Voda va`i za eden od sovetite {to

imaat najgolem broj na sednici.

Dali }e prodol`ite so isto takvo

tempo na rabota, ili mo`ebi ne{-

to }e promenite?

- Sovetot na Kisela Voda mo-`ebi va`i za sovet koj ima najgo-lem broj na sednici, no treba da se

zeme predvid deka Kisela Voda eedna od najgolemite op{tini, kakopo broj na naselenie, taka i po te-ritorija.

Zatoa, smetam deka brojot nasednici i obemot na rabotata natie sednici vo odnos na pra{awa-ta {to se na dneven red, a gi zase-gaat gra|anite na Op{tina KiselaVoda e soodveten. Tempoto na ra-bota }e go zadr`ime bidej}i toa epred s¢ vo interes na gra|anite, aso vakvoto tempo na rabota pobr-zo gi re{avame nivnite problemi,bidej}i nie sme samo nivni pret-

stavnici {to gi zastapuvaat niv-nite interesi vo Sovetot na Op{-tina Kisela Voda.

Za rabotata na Sovetot gra|a-

nite pred s¢ redovno se informi-

raat preku op{tinskiot vesnik Ki-

sela Voda, kako i preku WEB stra-

nicata www.kiselavoda.gov.mk.[to

smetate deka mo`ebi treba da se

napravi za podobra informiranost

za i okolu rabotata na op{tinskata

administracija i Sovetot na pros-

torot na Op{tina Kisela Voda (a i

po{iroko) i dali vo momentov niv-

oto i na~inot na informirawe e na

zadovolitelno nivo?

- Smetam deka informirawe-to na gra|anite vo momentov e nazadovolitelno nivo so samoto pos-toewe na ovoj glasnik, kako i naWEB stranicta, kade {to gra|ani-te mo`at tekovno da se informi-raat kako za rabotata na Sovetotna Op{tinata taka i za rabotatana gradona~alnikot i op{tinska-ta administracija.

11OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

S O V E T

Sovetot na Op{tinata ja odr-`a Pedeset i sedmata plenarna sed-nica na koja bea usvoeni godi{niteizve{tai na osnovnite u~ili{ta idetskite gradinki. Bea usvoeni iz-ve{taite od O.U. “Kuzman Josifov-ski-Pitu#, O.U. “Kiril Pej~inovi}#,O.U. “Partenija Zografski#, O.U.#Nevena Georgieva-Duwa#, O.U. “Kuz-man [apkarev#, O.U. “Rajko @inzi-fov#, O.U. “Sv. Kliment Ohridski#,O.U. “Krume Kepeski#, JDG „VeseliCvetovi#, JDG „8-mi Mart# vo u~eb-nata 2006-2007 godina.

Na ovaa sednica pretsedatelotna Sovetot, Nikola Gruev dade os-tavka za da go ispo~ituva, kako {tore~e samiot, koalicioniot dogovor.Gradona~alnikot Xorxe Arsov muse zablagodari za dosega{nata sora-botka i konstruktivnost na sega ve-}e eks-pretsedatelot Nikola Gruev.

Na prodol`enieto na ovaa sed-

nica za nov pretsedatel na Sovetotbe{e izbran Goran Arsovski.

Pedeset i osmata plenarna sed-nica, be{e samo so edna to~ka nadneven red - sovetni~ki pra{awana koi gradona~alnikot Xorxe Ar-sov dade pove}e odgovori koi preds¢ bea od komunalnata oblast.

Sovetot na Op{tinata na Pe-deset i devetata plenarna sednicagi usvoi Kvartalnite izve{tai (K1i K2) za izvr{uvawe na Buxetot naOp{tinata za kvartal april-juni2007 godina. Potoa, sleduvaa golembroj sovetni~ki pra{awa, na koiodgovara{e gradona~alnikot Arsov.Toj, me|u drugoto, go najavi sve~enotootvorawe na kompletno rekonstru-iranata ulica #Emil Zola#, komp-letnoto urbano sreduvawe na nasel-bata Rasadnik do krajot na godina-ta, kako i dovr{uvaweto i ureduva-weto na trim patekata koja treba da

bide od bulevarot Srbija do igra-li{teto za lica so posebni potre-bi, koja vo momentov e 70 otsto zavr-{ena. Vo ovaa prilika gradona~al-nikot Arsov u{te edna{ veti dekaza naselbata Cvetan Dimov naskoro}e se donesat DUP-vite, a deka dokrajot na mandatot na ovoj Sovet iovoj gradona~alnik naselbata }e bi-de sredena i vidoizmeneta.

[to se odnesuva do ulicite#Dositej Obradovi}#, #@il Vern# i#Jesewinova#, dokolku ima sredstvavo ~etvrtiot kvartal bi mo`elo dase otpo~ne so rabota na istite.Isto taka, gradona~alnikot Arsovnajavi i skore{no ras~istuvawe naagolot na bulevar Srbija i #Prvo-majska# so divo naselenite Romi.

- Ova mora da se ras~isti. ]ese reagira so grade`niot inspek-tor, pa i so policija ako treba, -re~e toj.

Za Kulturno-verskiot-rekrea-tiven centar Tri Kru{i gradona-~alnikot Arsov najavi i zapo~nu-vawe na izgradba na sportskiotdel. Isto taka, za narednata godi-na najavi i mo`nost za odr`uvawei na dva festivala {to }e bidatme|unarodni.

Na ovaa sednica gradona~alni-kot dade informacija i za rabotatana lokalitetot Markovi Kuli i giinformira sovetnicite deka za ra-botata na dvaesetinata arheoloziizve{taj od nivnite naodi se o~e-kuva vo tekot na septemvri.

Sovetot na op{tina KiselaVoda na [eesettata plenarna sed-nica usvoi pove}e odluki. Bea us-voeni Odlukite za donesuvawe naDetalniot urbanisti~ki plan Cve-tan Dimov-2 del od M.Z. CvetanDimov II, Odluka za osloboduvaweod pla}awe nadomestok za uredu-

vawe na grade`no zemji{te (za u~i-li{nite sali {to bi gi izgradilaAgencijata za mladi i sport, a po-toa bi gi podarila na Op{tinataKisela Voda), kako i Odlukata zaotvorawe paralelki od V-VIII od-delenie vo Pintija vo Podra~notou~ili{te na COU „Rajko @inzi-fov# c. o. n. Dra~evo Skopje.

Na ovaa sednica Sovetot dadesoglasnost za imenuvanite ~lenoviod Sovetot so Re{enie br. 08-5152od 25.07.2007 godina za ~lenovi voKomisijata za sproveduvawe na pos-tapka za izdavawe na deloven pros-tor pod zakup.

Na ovaa sednica be{e usvoen iIzve{taj za podgotvenosta na Op{-tinata za devetgodi{no osnovnoobrazovanie.

Sovet na Op{tina Kisela Voda

NASKORO GRA\ANITE ]E DOBIJAT TRIM PATEKA

Razgovor so Goran Arsovski, noviot pretsedatelna Sovetot na Op{tina Kisela Voda

]E PRODOL@IME DA

RABOTIME VO INTERES

NA GRA\ANITETempoto na rabota }e go zadr`ime bidej}i toa epred s¢ vo interes na gra|anite. So vakvoto tempona rabota pobrzo gi re{avame nivnite problemi,bidej}i nie sme samo pretstavnici {to gizastapuvaat nivnite interesi vo Sovetot naOp{tina Kisela Voda.

Momentalno, vo golem broj osnovni isredni u~ili{ta (vo natamo{niot tekst: OU iSU) vo Republika Makedonija u~enicite u~atvo dve smeni. Prvenstvena pri~ina za toa enedovolniot prostor vo koj se vr{i nastava-ta. Takvata sostojba sozdava brojni problemiza u~ili{tata, nastavnicite i za u~eniciteod razli~ni aspekti: organizaciski, kadrov-ski, materijalni, kvalitativno-edukaciski.

Taka manifestiranite problemi vo ra-boteweto na u~ili{tata ja nametnuvaat pot-rebata od menuvawe na sostojbata vo oddelniteu~ili{ta vo pravec na nao|awe mo`nosti zaizbegnuvawe na dvosmensko i vospostavuvaweednosmensko rabotewe vo niv. Najefekten itraen na~in za ostvaruvawe na taa cel e: 1) izgradba na novi u~ili{ta, 2) dogradba napostojnite u~ili{ta i/ili 3) rekonstrukci-ja na nekoi od postojnite u~ili{ta, osobenona onie vo ruralnite sredini.

Finansirawe na

izgradba/dogradba/rekonstrukcija

na u~ili{ta

Vospostavuvaweto ednosmensko rabote-we vo u~ili{tata pretpostavuva sozdavawedovolen u~ili{en prostor. Bidej}i postoj-niot prostor, o~igledno, ne mo`e da ja ostva-ri taa cel, potrebno e intervenirawe vo pra-vec na negovo pro{iruvawe, {to, neminovno,go nametnuva pra{aweto na obezbeduvawe napotrebnite finansiski sredstva.

So ogled na brojnite aktivnosti {totreba da gi finansira i brojnite problemi sokoi se soo~uva vo realiziraweto na svoitetekovni celi i zada~i, centralniot buxet naRM, vo sega{niot i vo idniot srednoro~enperiod, nema da mo`e efektivno, pozna~ajnoi direktno finansiski da se vklu~i vo reali-zacijata na toj proekt. Edinstvenata zna~ajnamaterijalna poddr{ka {to dr`avata mo`e daja dade za realizacija na toj proekt e dodelu-vawe grade`no zemji{te na koe bi se vr{eleoperativno-grade`nite aktivnosti, a koe, sega,e vo dr`avna sopstvenost. Vo podocne`natafaza od realizacijata na proektot dr`avatabi mo`ela poaktivno finansiski da se vklu-~i so obezbeduvawe sredstva ili so izdavawegarancii za vra}awe na vlo`enite sredstva odstrana na investitorite, na nekoj od na~inite{to se objasneti podolu vo ovaa analiza.

Aktiven u~esnik pri realizacijata naproektot treba da bidat edinicite na lokal-nata samouprava (ELS). Soglasno premisitena procesot na decentralizacija i soodvetnitezakoni so koi se regulira osnovaweto i rabo-teweto na OU i na SU, tie, vo idnina, trebada bidat sopstvenici (osnova~i) na u~ili{ta-ta. So ogled na zateknatata (momentna) lo{afinansiska sostojba, nitu ELS ne mo`at vosledniot srednoro~en, pa i dolgoro~en peri-od aktivno finansiski da se vklu~at vo real-izacijata na ovoj proekt. Nivniot edinstvenmaterijalen pridones vo taa nasoka mo`e dabide osloboduvawe na potencijalnite investi-tori vo gradeweto na OU i na SU od obvrska-ta za pla}awe nadomest za ureduvawe na gra-de`no zemji{te (t.n. komunalii).

Spored toa, za finansiska realizacijana proektot potrebni se doma{ni ili stran-ski investitori. Nivnoto vklu~uvawe e mo`-no na donatorska osnova (toa e malku verojat-no ili e izvodlivo vo, verojatno, mal koli-~inski i finansiski obem) ili na profitnaosnova. Vtoroto re{enie e izvodlivo na ne-kolku na~ini za koi podolu }e stane zbor.

Za ostvaruvawe na prethodno navedeniteuslovi potrebno e nadle`nite slu`bi vo odd-elnite ministerstva i vo ELS da gi podgot-vat, a nadle`nite organi i tela (Sobraniena RM, Vlada na RM, poedine~ni ministri,Sovet na ELS) da gi donesat soodvetnitepropisi vrz ~ija osnova proektot }e mo`enepre~eno da se realizira.

Posebno e potrebno Ministerstvoto zaobrazovanie i nauka, vo sorabotka so oddel-nite op{tini, da ja snimi detalno moment-nata sostojba vo OU i vo SU vo RM i za sekoeoddelno u~ili{te da dade predlog za mode-lot na re{avawe na negoviot prostorenproblem (izgradba na novo u~ili{te, dograd-ba ili pro{iruvawe na postojnoto u~ili{teili rekonstrukcija/sanacija na postojnotou~ili{te). Takvata ocenka mo`e da imare{ava~ko vlijanie pri opredeluvaweto namodelot na investirawe i, sekako, priraspi{uvaweto javen tender za izgradba nasoodvetnoto u~ili{te.

Pred po~etokot na realizacijata na ovojproekt, potrebno e nadle`nite ministerst-va i drugi slu`bi na Vladata na RM da napra-vat revizija na postojnite zakoni i drugipropisi (uredbi, odluki i sl.) {to ja treti-at problematikata na osnovnoto i na sredno-to obrazovanie, gradeweto objekti, u~estvo-to na privatni investitori vo izgradba nau~ili{ta (objekti od javen interes), na~inotna realizirawe na javnite nabavki,sklu~uvaweto soodvetni dogovori me|u trite

u~esnici vo realizacijata na proektot: Vladana RM, ELS i investitor(i), so koi }e se reg-uliraat me|usebnite prava i obvrski itn. Votaa smisla, osobeno e potrebno, od aspekt narealizacijata na ovoj proekt, da se proverikompatibilnosta na brojnite propisi {to jareguliraat predmetnata materija, a, osobeno,Zakonot za osnovno obrazovanie, Zakonot zasredno obrazovanie, Zakonot za javni pretpri-jatija, Zakonot za gradewe, Zakonot za kon-cesii, Zakonot za premer i katastar, Zakonotza javni nabavki, Zakonot za lokalna samo-uprava i Zakonot za finansirawe na ELS.

Izgradba/dogradba/rekonstrukcija na u~ili{te kade sredstvata

za finansirawe na investitorot gi otpla}a dr`avata

Za realizacija na ovoj model potrebno eVladata na RM da objavi me|unaroden tenderza izbor na najpovolen investitor za finan-sirawe na izgradbata/dogradbata/rekonstruk-cijata na soodvetnoto u~ili{te, vrz osnovana prethodno izraboten proekt od strana naJavnoto pretprijatie za stanben i delovenprostor ili od druga institucija (avtor),izbran(a) so prethoden javen tender -konkurs. Vrz osnova na me|unarodniot javentender, Vladata na RM (nadle`noto iliovlastenoto ministerstvo) }e izbere najpov-olen ponuduva~ za finansirawe na izgradba-

ta na soodvetnoto u~ili{te (investitor).Pri izborot na najpovolen investitor(ponuduva~) prednost treba da mu se dade nainvestitorot {to }e dade odreden odlo`enperiod (grace period) na vra}awe navlo`enite sredstva po zavr{uvaweto nagradbata na u~ili{teto.

Investitorot mo`e sam da ja organiziraizvedbata na gradbata so anga`irawe nagrade`na firma po sopstven izbor ilipotrebnite srestva da gi naso~i kaj grade`nafirma {to, vrz osnova na tender, }e ja opre-deli Vladata na RM.

Vo dogovorot me|u Vladata na RM iinvestitorot treba da se predvidat sledniteuslovi za vra}awe na sredstvata:

a)Rok na vra}awe - 15 (alternativa: 20)godini po zavr{uvaweto na gradbata ili pozavr{uvaweto na eventualno dadeniot graceperiod;

b)Kamatna stapka - LIBOR, EURIBORili druga osnovna kamatna stapka +(najmnogu) 3 procentni poeni godi{no;

v) Dinamika na vra}awe na sredstvata:

Vo ednakvi {estmese~ni (alternativa:trimese~ni) rati vrz osnova na amortizacis-ki plan, so klauzula za mo`nost za pobrzovra}awe na sredstvata;

g) Na~in na vra}awe na sredstvata:

Sredstvata bi se pla}ale od buxetot na RM.Popovolna varijanta e Vladata na RM daizdade obvrznici (vo denari ili vo deviziili i vo denari i vo devizi) vo polza nainvestitorot. I vo toj slu~aj sredstvata bise pla}ale od buxetot na RM;

d) Kotirawe na obvrznicite: Akovra}aweto na sredstvata od investicijata eobezbedeno so izdavawe dr`avni obvrznici,tie treba da kotiraat na Makedonskataberza, taka {to investitorot, po potreba, }emo`e so niv da trguva na sekundarniot pazar.Toa }e mu ovozmo`i pobrzo naplatuvawe nasredstvata po cena {to }e ja postigne napazarot, a samiot pazar na kapital }e se zbo-gati so novi instrumenti. Za realizacija naproektnata cel, Vladata na RM mo`e daizdade me|unarodni obvrznici {to bi koti-rale i bi se trguvale i na me|unarodniteberzi;

|) Refundirawe na otplatenite sredstva

od strana na ELS: Vladata na RM, vedna{ poizvr{enoto pla}awe na odredeniot iznos, biizvr{ila zadol`uvawe na soodvetnataop{tina na ~ija teritorija se vr{atgrade`nite raboti. Soodvetniot iznos naplateni sredstva vo ime i za smetka naop{tinata, Vladata na RM bi go refundira(zadr`i) od blok-dotacijata ili od drugidotacii utvrdeni za taa op{tina. Akoiznosot na dotaciite za konkretnata godinane e dovolen za refundirawe na platenitesredstva, Vladata na RM bi vr{ela soodvet-no zafa}awe od dotaciite za taa op{tina zaslednite godini. Ako za kone~na otplata nainvesticijata ne se dovolni sredstvata oddotaciite za konktretnata op{tina, Vladatana RM bi vr{ela soodvetno zafa}awe na delod buxetskite sredstva na konkretnataop{tina vo objektivno utvrden rok, bez pres-metuvawe na kamata;

e) Dogovori: Celokupniot sistem naotplatuvawe na sredstvata treba da bide reg-uliran so soodvetni dogovori me|u Vladatana RM i investitorot i me|u Vladata na RMi konktretnata ELS.

(Prodol`uva vo sledniot broj)

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK

O B R A Z O V A N I E

D-r Tome Nenovski, Sovetnik za ekonomski pra{awa na gradona~alnikot na Op{tina Kisela Voda

IZGRADBA NA U^ILI[TA SO U^ESTVO NA PRIVATEN KAPITAL

12 www.kiselavoda.gov.mk

Nedovolnosta na dr`avni sredstva za finansirawe na objek-ti od op{to-op{testven interes, potrebata od zasiluvawe naproizvodstveno-grade`nite i drugi stopanski aktivnosti, kakoi potrebata od zasiluvawe na konkurencijata vo stopanstvo-to na Republika Makedonija, s¢ po~esto i posilno ja nametnu-vaat potrebata od vospostavuvawe i razvivawe na t.n. javno-privatno partnerstvo vo obezbeduvaweto sredstva za finan-sirawe na tie aktivnosti. Pred izvesno vreme takvite potre-bi i mo`nosti bea najaveni i prezentirani od najvisokitepretstavnici na vlasta na Republika Makedonija, osobeno zaizgradba/dogradba na u~ili{ta na teritorijata na dr`avata,so cel da se obezbedi nivno rabotewe samo vo edna smena. Ovojtekst e prilog kon mo`nite na~ini za realizacija na taa idejai kon podgotvuvawe i oblikuvawe na soodvetnata zakonska real-izacija na javno-privatnoto partnerstvo vo taa, no i vo drugioblasti od op{testveno-ekonomskiot `ivot na na{ata zemja.

Ekonomsko-pravno u~ili{te Vasil

Antevski - Dren - Naskoro konkuren-

cija i vo srednoto obrazovanie.

V E R S K I H R A M O V I

Na teritorijata na Op{tina Kisela Vodavo naselbata Crni~e e lociran hramot posvetenna presvetata ma~enica “Sveta Petka”. Nasele-nieto od Op{tina Kisela Voda, no i po{iroko,godini nanazad imaat tradicija da ja posetuvaatcrkvata Sveta Petka. Svetovniot hram na SvetaPetka koj vo vremeto koga bil izgraden se nao-|al vo periferijata na Skopje, denes e eden odnajposetenite vo gradot. Za istorijataot i zna~e-weto na ovaa crkva razgovaravme so nejziniotstare{nina, protojerej Traj~e Petkovski.

Koga e izgradena crkvata Sveta Petka? Dali

ima nekoe posebno predanie ili veruvawe deka

ovaa crkva treba da bide izgradena i posvetena

tokmu vo ~est na ovaa svetica?

- Crkvata Sveta Petka e izgradena i osvete-na vo 1923 i 1924 godina. No, kamen temelnikotna ovaa crkva e postaven dvaesetina godini pora-no, poto~no vo 1904 godina. ^estvuvaweto na Sve-ta Petka i verbata vo nejzinata iscelitelna mo}e osobeno prisutna kaj `enskata populacija.Na{ite majki i `eni silno veruvale vo nejzina-ta svetost i za{titni~ka mo}, pa taka slobodnomo`e da se ka`e deka po Sveta Bogorodica najmno-gu se slavi i po~ituva Sveta Petka. [iroko ras-prostranetata verba vo svetata ma~enica Para-skeva i golemata tradicija za nejzino praznuvaweja nametnale potrebata kaj vernicite za izgrad-bata na crkva posvetena na tokmu na ovaa svetica.

Inaku, mestoto na koe e izgradena crkvata epodarok od semejstvoto Deribabovi. Vo izgradba-ta na crkvata Sveta Paraskeva-Petka najgolem pri-dones imaat makedonskite vernici. Pobogatitevernici donirale pari~ni sredstva, dodeka onie{to bile posiroma{ni, a sakale da pomognatu~estvuvale vo gradeweto na hramot. Svetiot hrambil dovr{en i osveten na 3-ti septemvri 1923 go-dina od toga{niot skopski mitropolit Varnava.

.Mnogu od vernicite, osobeno postarite pomnat

deka crkvata Sveta Petka imala poinakov iz-

gled od dene{niot. Koga crkvata go dobila de-

ne{niot izgled?

- Vo periodot od 1975 do 1981 godina crkvataSveta Petka dobi nov lik. Imeno, vo ovoj periodizgradena e dene{nata zgrada locirana vo kom-pleksot na crkvata. Ne{to podocna, vo 1988 go-dina e pro{iren i dvorot na crkvata. Inaku, nizgodinite vo crkvata se napraveni nekolku pro-meni i popravki na fresko`ivopisot, ~ie {topreslikuvawe po zemjotresot go napravil Teodo-sij Kolovski od Lazaropole. Vo 1998 godina so po-mo{ na crkvata i na vernicite izvr{ena e nad-vore{na i vnatre{na restavracija, a vo 2004 go-dina izraboten e graniten pod, donacija od Men-ka Trajkovska.

Ona {to denes e vistina vpe~atlivo e in-

teresot na mladata populacija koja s¢ po~esto

go posetuva hramot na Sveta Petka i se intere-

sira za hristijanskata religija. Dali crkvata

nudi mo`nost vernicite, osobeno pomladite, da

ja izu~uvaat veronaukata? Kakvi s¢ aktivnosti

vo momentov se slu~uvaat vo crkvata i kolku lu-

|eto mo`at da se vklu~at vo istite?

- Za mene vistina pretstavuva ogromno zado-volstvo koga crkvata }e ja vidam prepolna so ver-nici. Vo ramkite na crkvata Sveta Petka redovnose odr`uva nastava po veronauka. Veronaukata zaprv pat bila vovedena vo periodot po vojnata, vo1960 godina. Niz godinite tuka predavale mnogupoznati profesori od Makedonskata Pravoslav-na Crkva. Za taa cel crkvata ima osnovano bib-lioteka i mo`e da se pofali so bogat bibliote-~en fond so nekolku iljadi naslovi. Moram da na-pomenam deka osnovopolo`nik na crkovnata bib-lioteka e protojerej-stavrofor Slav~o Petrov.Inaku, vo ramkite na crkvata Sveta Petka rabo-ti i crkovniot hor {to pee staro makedonskopeewe, osnovan od protojerej-stavrofor Boris^arak~iev. Vo nedela i za vreme na pogolemitepraznici pee crkovniot hor. Pokraj redovnitebogoslu`bi vo hramot sekoj petok se odr`uva sve-

ta Liturgija. Za informacija na vernicite vocrkvata sekoj den vo 7:30 ~asot se odr`uva utrin-ska bogoslu`ba, a vo 19:30 ve~erna bogoslu`ba.

Me|u drugoto, bi sakal da potenciram dekaod 1998 godina vo ramkite na crkvata e otvorenajavna crkovna kujna-|akonija. Tuka sekojdnevnose hranat nad 60-tina socijalno zagrozeni lica.Hranata ja dobivame vo vid na donacii od dobro-namernite vernici, dodeka `enite koi ovde ra-botat, od ponedelnik do petok, toa go pravat vo-lonterski, dodava stare{nata Traj~e Petkovski.

Poklonuvaweto, slaveweto i vozvi{uvawe-to na presvetata ma~enica Sveta Paraskeva evekovna tradicija kaj pravoslavnite hristijanivo Makedonija. Vo hristijanskata religija e za-bele`ano postoeweto na tri li~nosti so imetoSveta Paraskeva ili Sveta Petka. Imeto go do-bile bidej}i site tri bile rodeni vo petok. Prva-ta Sveta Petka e Rimjanka i kaj narodot e poz-nata kako letna Sv. Petka. Taa zaginala so ma~e-ni~ka smrt ne otka`uvaj}i se od verbata vo spa-sitelot Isus Hristos.

Vtorata ma~enica Sveta Petka poteknuvaod Ikonija i `iveela vo vremeto na vladeewe narimskiot imperator Dioklecijan. I taa `ivo-tot go zagubila so ma~eni~ka smrt, ne otka`u-vaj}i se od Hristovoto u~ewe.

Vo pravoslavnata religija najmnogu se ~est-vuva svetitelkata Sveta Paraskeva od Epivat~ii mo{ti minale i niz na{ata bibliska zemjaMakedonija.

Sveta Paraskeva poteknuva od bogato semej-stvo ~ii roditeli bile nabo`ni lu|e i `iveelespored zapovedite Bo`ji. Paraskeva imala brat poime Eftimij koj so odobrenie na svoite roditelise zamona{il, a potoa stanal i vladika. Kako deset-godi{no devoj~e Paraskeva zaedno so svoite rodi-teli bila v crkva kade {to go slu{ala Svetotot

Evangelie. Otkako vnimatelno gi islu{ala zboro-vite od evangelieto “Koja saka da odi po mene nekase odre~e od sebe, neka go zeme krstot svoj i nekavrvi po Mene”, tie dlaboko se vre`ale vo nejzino-to srce. Koga zavr{ila crkovnata slu`ba Paraske-va {etaj}i po ulica sretnala eden pita~. Skri{umod majka si i pod vlijanie od zborovite na SvetotoEvangelie taa ja simnala od sebe skapocenata oble-ka i mu ja dala na pita~ot, a taa gi oblekla negovitepartalavi ali{ta. Koga se vratila doma, iako dobi-la ukor od svoite roditeli Paraskeva sigurna vosvojata namera, prodol`ila da im pomaga na siro-masite.

Po smrtta na roditelite Paraskeva zaminalavo Carigrad za da se pokloni na svetite mesta.Otkako gi obikolila site svetili{ta taa se nase-lila vo predgradieto na Iraklija, pri hramot “Pok-rov na Presveta Bogorodica”. Po petgodi{enprestoj na ova sveto mesta taa zaminala vo Pales-tina da se pokloni na svetite Bo`ji mesta, a potoase naselila vo jordanskata pustina. Dolgite godi-ni minati vo pustina i ispolneti isku{enija i somnogu molitvi upateni kon Boga ja za~uvale du{a-ta na Sveta Petka od grevovi i oskvernavuvawa.

Edna no} molej}i mu se na Boga, na neboto sepojavil Bo`ji angel koj £ rekol: “Ostavi ja pusti-nata i odi vo svojot roden kraj, ti treba tamu da £go predade{ teloto na zemjata, a du{ata na Boga”

Pokorno sledej}i ja Bo`jata volja SvetaPetka ja napu{tila pustinata i zaminala prvokon Carigrad da se pomoli vo hramot Sveta So-fija. Potoa, taa gi posetila tamo{nite svetimesta i do{la na molitva vo hramot posveten naPresvetata Majka Hristova- Vlaherna.

Otkako £ se pomolila na Presveta Bogoro-dica, Paraskeva zaminala vo svojot roden gradEpivat. Tuka taa pro`ivela izvesno vreme, a po-toa vo molitva mu ja predala svojata du{a na Boga.

Teloto na Sveta Petka bilo zakopano sporedhristijanskite obi~ai, no ne na zaedni~kite gro-bi{ta, tuku bila zakopana odvoeno, kako tu|inka.

Po mnogu godini, za volja na Boga, mo{titena Sveta Petka bile otkrieni od eden ~uvar. Ime-no, vo blizina kade {to bila zakopana Sveta Pet-ka branovite isfrlile bez`ivotno telo na edenmornar. ^uvarot zaedno so drugite lu|e iskopalejama za da go zakopaat teloto na mornarot. Toga{e otkrieno teloto na Sveta Petka, no lu|eto neobrnale vnimanie na toa i do nea go zakopale mor-narot. Istata ve~er, na Georgij i Eftimija, hris-tijanski vernici, im se sonilo deka pronajdenitemo{ti se sveti i oti treba da se zakopaat na dos-tojno mesto. Utredenta tie zaedno so mnogu drugivernici gi otkopale mo{tite na Sveta Paraskevai gi polo`ile vo hramot Sveti Petar i Pavle voEpivat. Nejzinite sveti mo{ti imale iscelitel-ska mo}. Mnogubrojnite molitvi na vernicitepomognale slepite da progledaat, a bolnite odneizle~ivi bolesti da ozdravat.

Niz burnata istorija mo{tite na SvetaPetka bile prenesuvani na razli~ni mesta.Taka, po okupacijata na Carirgad, 1238 godina,mo{tite na svetata ma~enica bile preneseni voTrnovo, na barawe na bugarskiot car Jovan Asen.Ottuka, vo vreme na turskoto vladeewe, mo{titena Sveta Petka bile preneseni prvo vo Vlahija(Romanija), a potoa i vo Belgrad, kade i denespostoi crkva Sveta Petka. Vo 1521 godina sul-tanot Sulejman II gi prenel svetite mo{ti odBelgrad vo Carigrad i gi postavil vo svojatapalata. Toga{, pokraj hristijanite Sveta Paras-keva po~nale da ja slavat i muslimanite. Pla-{ej}i se verata da ne se pro{iri kaj musliman-skiot narod nejzinite mo{ti bile predadaenivo Carigradskata patrijar{ija.

Vo 1641 godina na barawe na moldavskiot voj-voda Vasilij Lupul i so soglasnost na patrijarhoti na celiot sve{ten odbor mo{tite na SvetaPetka bile odneseni vo Moladavija, vo gradotJa{i. Svetite mo{ti bile polo`eni vo hramotposveten na Trite svetci na 14 oktomvri, odnosnona 27 oktomvri po nov stil 1641 godina. Ottukaovoj den se praznuva vo ~est na Sveta Petka.

Katerina PANOVA-ILIEVSKA

13OP[TINSKI VESNIK www.kiselavoda.gov.mkKISELA VODA

Crkvata #Sveta Petka# vo Crni~e, najposetena vo Skopje

LU\ETO VERUVAAT VO ISCELITELSKATA MO]

NA OVAA SVETICA

Kniga za crkvata Sveta Petka

- Denovive od pe~at izleze kniga zaCrkvata Sveta Petka. Ova e prvo izdanieod vakov vid ispe~ateno dosega. Knigata eizdadena blagodarenie na gradona~alnikotna Op{tina Kisela Voda, Xorxe Arsov, kojso milo srce i golema du{a go finansira-{e pe~ateweto na knigata. Vo knigata eopi{ana istorijata na crkvata Sveta Pet-ka po~nuvaj}i od nejzinata izgradba do se-ga{nata sostojba na crkvata, izjavi stare-{inata Traj~e Petkovski.

Na{ite majki i `eni silno veruvale vo nejzinata svetost i

za{titni~ka mo}, pa taka slobodno mo`e da se ka`e deka po Sveta

Bogorodica najmnogu se slavi i po~ituva Sveta Petka. [iroko

rasprostranetata verba vo svetata ma~enica Paraskeva i

golemata tradicija za nejzino praznuvawe ja nametnale potre-

bata kaj vernicite za izgradbata na crkva posvetena na tokmu

na ovaa svetica, veli stare{inata na hramot, Traj~e Petkovski

Traj~e Petkovski -

stare{ina na Hramot.

P I S M A

Re{enija za spas od soobra}ajniot haos

Posle cel ~as patuvawe so mojot avtomo-bil od Rasadnik do centar poradi soobra}aj-niot haos, horor, xungla (ne znam ve}e kakoda go opi{am) vo Kisela Voda, morav da vi gonapi{am slednovo.

Bidej}i ve}e vo momentov sostojbata sosoobra}ajnicite vo Kisela Voda e o~ajna,u{te pove}e, bidej}i vo pretstojniot period}e se vselat ogromen broj na novi zgradi vonaselbata Rasadnik, kako i novite portoka-lovi zgradi do porane{nata fabrika za sa-pun ({to zna~i mnogu novi avtomobili), mo-`am slobodno da ka`am deka na Kisela Voda£ pretstoi totalen soobra}aen kolaps.

Zatoa, se nadevam deka }e prezemete naj-itni merki za izgradba na novi soobra}ajnire{enija vo Kisela Voda, spored praksata vozemjite vo Evropa.

Eve nekolku predlozi:1. Pro{iruvawe na ulicata #Sava Kova-

~evi}#, #Narodni Heroi# i #Prvomajska# (kajOp{tinata) za po dve soobra}ajni lenti (zaova ima prostor).

2. Izgradba na kru`ni tekovi namestosemafori na slednive raskrsnici:

- Ul: #Dimo Haxi-Dimov# so ul: #Narod-ni Heroi# (kaj sega{nite trafiki);

- Ul: #Sava Kova~evi}# so #Narodni He-roi# (mesto postojnite semafori kaj #Me~-karov#),

- Ul: #Prvomajska# so #Narodni Heroi#(mesto novite semafori kaj tehni~kiot pre-gled za avtomobili)

- Raskrsnicite kaj parkot vo blizina naOp{tinata, kaj ^e{ma i kaj Rampa.

Izgradbata na kru`nite tekovi e naj{i-roko rasprostraneto re{enie za krstosnicivo site zemji vo Evropa. Vo Francija, Bel-gija, Germanija re~isi ve}e i da ne postavu-vaat semafori, tuku se gradat kru`ni tekoviso koi se izbegnuva direktno vkrstosuvawena vozilata koi doa|aat od razli~ni ulici iso toa soobra}ajot e mnogu pove}e proto~enotkolku vo slu~aj da bile postaveni sema-

fori. Vakvoto re{enie e voedno i poefti-no i poekonomi~no otkolku postavuvawe nasemafori koi baraat postojano odr`uvawe.Vo Makedonija op{tinite Tetovo i Strugave}e po~naa uspe{no da gradat vakvi kru`nitekovi koi i toa kako se poka`aa kako podob-ro re{enie od semaforite.

So momentalniot haos i pretstojniotcelosen kolaps na soobra}ajot vo Op{tinaKisela Voda, edinstveno re{enie e izgradbana kru`ni tekovi na site krstosnici.

Celosno objasnuvawe za prednostite napostavuvawe na kru`ni tekovi mo`e da viditena ovaa veb stranica: http://en.wikipedia.org/wiki-/Roundabout, a na slednava, pak, postaveno edigitalno pretstavuvawe na soobra}ajnotodvi`ewe po eden tipi~en kru`en tek:http://en.wikipedia.org/wiki/Image:UK_Roundabout_8_Cars.gif

Se nadevam so itna akcija }e n¢ spasitenas i vas samite od soobar}ajnata katastrofa{to e pred nas vo Kisela Voda.

Darko Angelov

Blagodarnost za parkot

Golema blagodarnost do aktuelnoto ra-kovodstvo na Op{tinata {to posle nekolkuna{i obidi i so prethodnite rakovodstva,Vie sepak go realiziravte na{eto barawe dase kultivira okolinata na zgradite B-2 i br.6 na ul: “Arh. Nikola Dobrovi}”, duri ipove}e od ona {to baravme.

Ova go pi{uvam vo moe ime, kako pora-ne{en pretsedatel na Ku}niot sovet od IIIvlez vo B-2 zgradata, koga i Vi isprativ bara-we za realizacija (pismoto be{e objaveno voprviot broj na op{tinskiot vesnik), kako ivo ime na site stanari od spomnatite zgradi.

Se nadevam deka so ista `elba }e gi rea-lizirate i barawata {to gi upativ do Vas ibea isto taka objaveni vo vesnikot, a se odne-suvaat na ureduvawe na okolinata na ul.“Georgi Dimitrov” - ju`niot agol na ograda-ta od Domot na slepite i asfaltirawe na ul:“Kozjak”.

\or|i Dimkov

Soobra}ajna nekultura na „Emil Zola“

Posle dolg period na uni{tuvawe preds¢ od strana na nesovesnite investitori igraditeli na objektite locirani na ul: #EmilZola#, spomenatata ulica kone~no e vo za-vr{na faza so sreduvawe-asfaltirawe, pora-di {to site `iteli se ~uvstvuvaat mnogu za-dovolni i sre}ni. Ja koristam ovaa prilikaod ime na site starosedelci od toj kraj da iz-razime golema blagodarnost do Op{tinaKisela Voda.

No, vo isto vreme se obra}ame do rele-vantnite op{tinski organi/oddelenija dastorat ne{to i da go sredat haosot {to sesozdade posle rekonstrukcijata-asfalti-raweto na ulicata. Imeno, ulicata za malkuse pro{iri so {to se sozdade mo`nost da ved-na{ (u{te asfaltot ne be{e oladen) nesoves-nite novodojdeni stanari od novite zgradi napo~etokot na ulicata nenau~eni na urbano`iveewe vozilata da gi parkiraat od dvetestrani na ulicata (apsurdno e toa {to imaatgara`i) so {to ostanuva prostor za minuva-we samo na edno vozilo, odnosno nema nikak-va mo`nost da se razminat dve vozila, {tosozdava golem problem za normalno odvivawena soobra}ajot. Ova ve}e stanuva praksa.

Ve molime i gledame spas samo vo adek-vatna reakcija na Op{tinata da najde re{e-nie so {to }e bide onevozmo`eno da se par-kiraat vozila na dvete strani od kolovozot.Smetame deka kaznite ne pomagaat, tuku samoda se najde re{enie so koe so nekakvi pre~ki}e bide onevozmozeno vo bilo koe vreme dase parkiraat vozila na dvete strani.

Se nadevame deka na ovoj na{ dopis op{-tinskite slu`bi }e reagiraat blagovremenoi adekvatno.

Odnapred blagodarni `iteli, staro-sedelci od ulica #Emil Zola#, #Kiro Krstev-ski# i okolnite priklu~ni ulici.

Mile Jovanovski

- Op{tinskite slu`bi ja sledat novo-

nastanatata situacija na ul: #Emil Zola#

koja{to vo momentov nalikuva na situacija-

ta {to se slu~uva na ul. #Bo`idar Axija#.

Nesovesnite voza~i parkiraat na dvete stra-

ni od kolovozot so {to se ote`nuva dvi`e-

weto na ovaa ulica. Nie ja sledime situaci-

jata i }e prezememe soodvetni merki vo so-

rabotka so MVR, se so cel da gi za{titime

gra|anite i da vospostavime red na ulicite.

Selektirani odgovori???

Po~ituvana redakcijo ve molam da mi od-govorite zo{to gi selektirate pra{awatakoi{to gi postavuvame?

Dejan - Pr`ino

- Pra{awata ne gi selektirame tuku od-govarame na pra{awa koi se pred se od op{tinteres na site gra|ani a ne samo na poedinci.

Doasfaltirawe na ul „Gernika“

Po~ituvan G-ne Arsov... imam edno pra-{awe do vas. Dali i koga planirate da ja doas-faltirate ulica Gernika 8, a toa e prvata uli-

ca pod Marles od po~etokot na divite gradbi,bez razlika dali nekoj se protivi ili ne trebada se zavr{i ulicata do kraj so asfalt.

Aleksandar

- Dokolku mo`eme da obezbedime finan-siski sredstva pozitivno }e odgovorime na va-{eto barawe.

Op{tina Kisela Vodaul. Prvomajska b.b.

telefon: ++38922785400; faks:++38922770210

contact@kiselavoda.gov.mk

OP[TINA KISELA VODAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

GRADONA^ALNIKtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: gradonacalnik@kiselavoda.gov.mk

PRETSEDATEL NA SOVETtel: 02/27 85 403faks: 02/27 70 210e-mail: nino@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OP[TI, NORMATIVNOPRAVNI RABOTI I RABOTI NAGRADONA^ALNIKOTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: trajce.jovanovski@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA FINANSII I LOKALENEKONOMSKI RAZVOJtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: tnenovski@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA URBANIZAM, KOMUNALNI DEJNOSTI I ZA[TITANA @IVOTNATA SREDINAtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: valentina@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA OBRAZOVANIE, KULTURA, SPORT I MLADItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA ME\UNARODNASORABOTKA I ODNOSI SO JAVNOSTtel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: toni@kiselavoda.gov.mk

SEKTOR ZA MESNA SAMOUPRAVA,ZA ODNOSI SO INSTITUCIITE NA CENTRALNATA VLAST I SOOP[TESTVENI ORGANIZACIItel: 02/27 85 400faks: 02/27 70 210e-mail: contact@kiselavoda.gov.mk

KANCELARIJA ZA INFORMIRAWE,PREDLOZI I PRETSTAVKI NA GRA\ANITEtel: 02/27 85 423faks: 02/27 70 210e-mail: info@kiselavoda.gov.mk

POVA@NI TELEFONI

Policija 192Brza pomo{ 194Protivpo`arna brigada 193Izvestuvawe i trevo`ewe 930AMSM 196

KISELA VODAOP[TINSKI VESNIK14 www.kiselavoda.gov.mk

S P O R T

Prvo sportsko igrali{te za lica Prvo sportsko igrali{te za lica

so posebni potrebiso posebni potrebi

Glavnata poraka od sve~enoto otvo-rawe be{e i drugite op{tini da go sle-dat ovoj primer i da otvorat vakvi cen-tri, a otvoreniot karakter na terenot}e ovozmo`i zaedno da sportuvaat iinvalidiziranite i zdravite lica

Stojan Trubarevski

Prvoto sportsko igrali{te nameneto za licata so poseb-ni potrebi vo Makedonija se otvori vo Op{tina Kisela Voda,na prostorot me|u porane{nata fabrika „Cvetan Dimov“ i pru-gata. Dolgo vreme na ova mesto postoe{e zapu{ten sportskiteren so tribina, koj lokalnite ̀ iteli go narekuvaa „Vembli“,pa gradona~alnikot Xorxe Arsov, zaedno so drugite partnerivo proektot, Agencijata za mladi i sport i grade`nata firma„Ilinden“ re{ija da go obnovat, na zadovolstvo ne samo na inva-lidiziranite lica, tuku i na site gra|ani {to ̀ iveat vo okol-nite zgradi.

So proektot bea obnoveni terenot za fudbal i tribinata,kako i pomo{nite prostorii, koi stanaa novo sedi{te naOp{tinskiot sojuz za sport i rekreacija na licata so posebnipotrebi, a pod tribinata be{e napraveno novo streli{te.Kompleksot isto taka sodr`i i sala za ping-pong,

prostorii za {ah i drugi sodr`ini. Toj e napraven spored sitestandardi i na nego mo`at da se odr`uvaat i me|unarodni nat-prevaruvawa. Vo izvedbatau~estvuvaa grade`nata firmaIlinden, op{tinata Kisela Voda i Agencijata za sport i mladi.

Na sve~enoto otvorawe {to se odr`a na 16 avgust, sesobraa stotici gra|ani od Op{tinata, no i od drugite delovina Skopje. Sportskiot kompleks go pu{tija vo upotreba gra-dona~alnikot Xorxe Arsov, direktorot na Agencijata zamladi i sport Ivica Georgievski, kako i Andreja O{avkovdirektor na grade`noto pretprijatie „Ilinden„“ i na sport-ski zdru`enija na licata so posebni potrebi.

- So ovoj proekt sakame da im ovozmo`ime izedna~eniuslovi na licata so posebni potrebi. Ne sakam da ka`am dekaovie lica dosega bile zapostavuvani, no sepak i tie treba dagi imaat istite mo`nosti kako i drugite. Nie kako op{tinabevme posebno zainteresirani da napravime vakov centar,zatoa {to na na{eto podra~je `iveat vrvni sportisti, koipostignuvale vrvni uspesi na olimpijadite i ja pretstavu-vale Makedonija na niv, a nemaat uslovi kade da treniraat.Se nadevame deka so noviot sportski kompleks }e gi podob-rime uslovite i }e ovozmo`ime ovie sportisti vo idnina daimaat u{te pouspe{ni karieri, {to e dobro za celata dr`a-va, istakna gradona~alnikot Arsov na otvoraweto.

Ivica Georgievski, direktorot na Agencijata za mladi isport objasni deka sportskiot kompleks ima pove}esodr`ini, so {to }e ovozmo`i da se razvivaat pove}esportovi, a toj i vo idnina }e se nadgraduva.

- Kako Agencija nie sme postojano vo kontakt so zdru-`enijata na invalidiziranite lica i sorabotuvame so niv,za da se obideme kolku {to mo`eme da im obezbedime uslo-vi za sportuvawe, dodade Georgievski.

Otvoreniot karakter na ovoj teren e glavna pridobiv-ka od negovata izgradba, spored Branimir Jovanovski,

pretsedatelot na Federacijata za sport i rekreacija na inva-lidiziranite lica.

- Izgradbata na ovoj sportski centar doa|a vo vreme kogaMakedonija ja potpi{a me|unarodnata spogodba za izedna~u-vawe na pravata na licata so invalidnost. Nie imame pogole-mi potrebi za sportuvawe od zdravite lica i sme mnogu zado-volni {to otsega }e mo`eme na{ite aktivnosti da gi prak-tikuvame ovde. Najdobro od s¢ e {to vo noviot kompleks }emo`at zaedno da se rekreiraat i licata so posebni potrebi izdravite lu|e, pa o~ekuvame na toj na~in da se razbie jazot{to postoi me|u niv, smeta Jovanovski.

Glavnata poraka od otvoraweto na terenot ja upati Van-~o Karanfilov, osvojuva~ na paraolimpiski medali vostrela{tvo i po~esen gra|anin na Op{tina Kisela Voda.

- Site drugi op{tini vo Makedonija treba da go sledatprimerot na Kisela Voda i da otvorat vakvi sportski centri.Na ovoj na~in ne samo {to }e se podobrat uslovite za sportu-vawe, tuku }e se ovozmo`i i da postignuvame podobri rezulta-ti na me|unarodnite natprevaruvawa, re~e Karanfilov.

Na krajot bea dodeleni i blagodarnici na site {to u~es-tvuvaa vo izgradbata na igrali{teto, odnosno {to go pomog-naa so finansii, so direktni donacii vo oprema ili so svoi-te anga`mani.

- Zarem treba da napomenam deka

Darko Pan~ev e od Kisela Voda

koj dade ogromen pridones za

afirmacija na Op{tinata.

Se nadevam deka ovde ima

talenti koi }e ja

dostignat slava-

ta na Darko i vo

idnina }e imame

mnogu Darkovci

me|u vas-istakna

me|u drugoto

gradona~alnikot

Arsov..

Vo organizacija na Otvorenite zabavni {koli, tre-

ta godina po red vo Op{tinata masovno se realiziraa

zabavni fudbalski {koli. Nad 240 deca koi `iveat na

teritorijata na op{tinata Kisela Voda, od 28-mi avgust

do 1-vi septemvri, na vozrast od 7 do 11 godini, niz zaba-

va i budnoto oko na stru~nite lica u`ivaa vo otkrivawe-

to na tajnite na fudbalskata igra. Desetinata instruk-

tori anga`irani od organizatorite se gri`ea vo delot

na organizacijata i sproveduvaweto na igrite, da bide

na najvisoko mo`no nivo. Otvorenite zabavni {koli gi

poseti i gradona~alnikot Xorxe Arsov:

- Fudbalot e igra koja vo Kisela Voda e popularna

i od nea proizlegle mnogu asovi koi ja afirmirale dr-

`avata i op{tinata na svetsko nivo. Zarem treba da na-

pomenam deka Darko Pan~ev e od Kisela Voda i toj dade

ogromen pridones za afirmacija na Op{tinata. Se nade-

vam deka ovde ima talenti koi }e ja dostignat slavata na

Darko i vo idnina }e imame mnogu Darkovci me|u vas -

istakna me|u drugoto gradona~alnikot Arsov.. Inaku

op{tinata Kisela Voda vo realizacijata na Otvorenite

fudbalski {koli se javi kako pokrovitel i finansis-

ki gi potpomgna igrite, dodeka kako glaven sponzor be{e

privatnata Poliklinika La Vita.

I. M.

OP[TINA KISELA VODA GI PODOBRUVA USLOVITEZA SPORTUVAWE

Se relizira proektot Otvoreni fudbalski {koli

NAD 240 DECA GI OTKRIVAA TAJNITE NA FUDBALOT

O{avkov, Arsov i Georgievski

sve~eno ja se~at lentata.