UNIVERZA V MARIBORU EKONOMSKO-POSLOVNA FAKULTETA

MARIBOR

DIPLOMSKO DELO

VKLJUČEVANJE PODJETJA V ELEKTRONSKE PLAČILNE SISTEME NA PRIMERU PODJETJA

»X«

Kandidatka: Monika Gregorovič Študentka izrednega študija Številka indeksa: 81526088 Program: Visokošolski strokovni Študijska smer: Finance in bančništvo Mentor: Dr. Samo Bobek

Pobegi, september 2007

2

PREDGOVOR V današnjem času smo priča hitrim spremembam na področju poslovanja podjetij. Te spremembe so po eni strani pogojene s strani lastnikov podjetij, ki si želijo čim večjih dobičkov, oziroma zmanjšanje stroškov, po drugi strani pa razvoj tehnologije omogoča nove in nove storitve. Še posebej lahko štejemo za mejnik v tehnološkem razvoju leto 1993, ko sta Marc Anderseen in Eric Bina (Wikipedia 2007) razvila brskalnik Mosaic - prvi spletni brskalnik z grafičnim uporabniškim vmesnikom. Temu je sledil Netscape, Internet Explorer in Mozilla Firefox. Od takrat naprej gre razvoj internetnih vsebin z veliko hitrostjo naprej in to s pridom izkoriščajo tako ponudniki vsebin kot tudi uporabniki novih storitev. Danes je z uporabo interneta in elektronskega poslovanja omogočeno podjetjem in finančnim oddelkom znotraj podjetij, da z uporabo različnih naprednih tehnologij pošiljajo podatke o poslovanju, sklepajo pogodbe, izdajajo račune in podobno. Pri tem jim pomagajo pravni okviri v državi, ki se morajo hitro prilagajati razvoju novih tehnologij in željam uporabnikov. S tem postopoma odpravljamo uporabo tradicionalnih postopkov, kjer je bil temelj poslovanja papirni dokument, opremljen s podpisom in žigom. Z izbrano temo diplomske naloge želimo potrditi teorijo, da je razvoj tehnologij omogočil podjetjem veliko fleksibilnost pri uporabi sodobnih plačilnih poti. Tako je po eni strani omogočil nove storitve z dodano vrednostjo slovenskim in seveda tudi svetovnim bankam, po drugi strani pa omogočil podjetjem kot končnim uporabnikom lažje in hitrejše odločitve pri plačevanju, oziroma optimiranju plačevanja. V diplomski nalogi na začetku obravnavamo teorijo elektronskega poslovanja, storitve elektronskega bančništva - skupaj s prednostmi in tudi slabostmi takšnega poslovanja. Pri tem obravnavamo obe plati poslovanja: komitente in banke. Sledi kratek opis podjetja X, ki nam služi kot model za končnega uporabnika sodobnih bančnih storitev. V nadaljevanju podrobno opišemo trenutno ponudbo slovenskih poslovnih bank, predvsem pogoje za poslovanje. Na koncu pa podrobno analiziramo prednosti in slabosti plačevanja podjetja X preko posamezne poslovne banke. Obravnavana tema me je pritegnila že med časom študija na Ekonomski poslovni fakulteti, še posebej zato, ker se na svojem delovnem mestu srečujem s konkretnimi problemi in izzivi s tega področja. Tematiko obravnavamo iz dveh vidikov: najprej glede poslovnih učinkov za podjetje (zmanjševanje stroškov, večja učinkovitost), kot tudi glede prijaznosti delovanja računalniških sistemov do konkretnega uporabnika v samem podjetju. Zraven sodi tudi človeški faktor – področje podpore uporabnikom v bankah, ki naj bi čim bolj učinkovito pomagalo, kadar se zatakne pri uporabi sodobnih komunikacijskih sistemov. Pričujoče diplomsko delo je lahko zanimivo branje za vse, ki se zavedajo moči informacijske tehnologije v sodobnem poslovanju, še posebej na področju elektronskega računovodstva – ter imajo željo ali potrebo po dodatnem spoznavanju obravnavanega področja.

3

1 UVOD....................................................................................................................................................................... 4

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE ........................................................................................................................ 6 2.1 POJEM ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA................................................................................................... 6 2.2 KRATKA ZGODOVINA ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA .............................................................................. 6 2.3 VRSTE IN OBLIKE E-POSLOVANJA .......................................................................................................... 7 2.4 MODELI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA................................................................................................. 9 2.5 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA POSLOVANJA ...................................................................... 10

2.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja......................................................................................... 10 2.5.2 Slabosti elektronskega poslovanja ........................................................................................... 10

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ..................................................................................................................... 11 3.1 OPREDELITEV ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ...................................................................................... 11 3.2 STORITVE ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ............................................................................................ 11 3.3 PREDNOSTI IN SLABOSTI ELEKTRONSKEGA BANČNIŠTVA ....................................................................... 12

3.3.1 Prednosti za komitente ............................................................................................................ 12 3.3.2 Slabosti za komitente .............................................................................................................. 13 3.3.3 Prednosti za banke.................................................................................................................. 14 3.3.4 Slabosti za banke .................................................................................................................... 16

3.4 VARNOST IN TVEGANJA POVEZANA Z ELEKTRONSKIM BANČNIŠTVOM...................................................... 16 4 PREDSTAVITEV PODJETJA X ........................................................................................................................ 20

5 ELEKTRONSKO PLAČEVANJE V PODJETJU X ......................................................................................... 21 5.1 NOVA LJUBLJANSKA BANKA D.D. .......................................................................................................... 21 5.2 BANK AUSTRIA CREDITANSTALT D.D. ................................................................................................... 25 5.3 SKB D.D. LJUBLJANA .......................................................................................................................... 27 5.4 RAIFFEISEN KREKOVA BANKA D.D. LJUBLJANA ..................................................................................... 31 5.5 NOVA KBM D.D. MARIBOR .................................................................................................................. 34 5.6 BANKA KOPER D.D. ............................................................................................................................. 36

6 ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI PLAČEVANJA PODJETJA X PREKO POSAMEZNE BANKE....................................................................................................................................................................... 38

SKLEP........................................................................................................................................................................ 43

POVZETEK............................................................................................................................................................... 44

SUMMARY/ABSTRACT......................................................................................................................................... 45

LITERATURA .......................................................................................................................................................... 46

VIRI. ........................................................................................................................................................................... 46

SEZNAM SLIK ......................................................................................................................................................... 48

SEZNAM PRILOG ................................................................................................................................................... 49

4

1 UVOD OPREDELITEV PROBLEMA, KI JE PREDMET RAZISKOVANJA Ko bodo čez leta zgodovinarji gledali nazaj, bodo brez dvoma dejali, da je bil eden najpomembnejših dosežkov 90-ih let vsesplošen razmah interneta. Elektronska pošta je postavila komunikacijo na nov nivo in vsak, ki lahko objavi stran na internetu, ima danes nekaj 100 milijonov potencialnih strank. Prihodnost je v rokah medijev in od skromnih začetkov do zmanjšanja dvomov o elektronski prihodnosti je prišlo v izredno kratkem času. Odprtih je še veliko priložnosti, poti, idej, ki nakazujejo, da smo še vedno na začetku digitalne dobe. Pojma »elektronsko bančništvo« in »internet« sta postala nerazdružljiva. Bliža se čas, ko bo internet postal nuja in si finančnih in poslovnih aktivnosti sploh ne bomo znali predstavljati brez njega. Ni še čisto jasno, kdaj se bo zgodil popoln preskok na elektronsko bančništvo, jasno pa je, da se bo to zgodilo kmalu. Elektronska prihodnost pripada elektronskemu bančništvu, kajti to je najučinkovitejši način sodobnega opravljanja plačilnega prometa, ki poteka prek osebnega ali prenosnega računalnika. Konkurenca na trgu bančnih storitev je iz dneva v dan močnejša, uspešnost bank pa je odvisna predvsem od cene storitev, ustrezne informacijske tehnologije in učinkovitosti. NAMEN, CILJI IN TRDITVE DIPLOMSKE NALOGE Namen Za raziskavo tega področja smo se odločili, ker se elektronsko bančništvo vedno bolj uporablja, banke ponujajo vedno več storitev ter tekmujejo pri pridobivanju oziroma ohranjanju komitentov. Ob tem se porajajo vprašanja varnosti takšnih storitev. Vsaka banka ponuja svoje storitve z utemeljitvijo, da je najugodnejša in najprimernejša, ter da je varnost njena poglavitna vrlina. Pri sami uporabi elektronskega bančništva posamezne banke se kažejo posamezne prednosti in pomanjkljivosti bančnih sistemov ter njihovega delovanja. Namen diplomske naloge je opredeliti elektronsko poslovanje, elektronsko bančništvo, prednosti in lastnosti ter varnost elektronskega bančništva. V prvem delu bomo predstavili elektronsko poslovanje ter elektronsko bančništvo. V drugem delu bomo analizirali storitve bank s strani njihovega komitenta, srednje velikega podjetja. Cilji V diplomski nalogi želimo odgovoriti na vprašanja:

o Kaj pomeni pojem elektronsko poslovanje o Zgodovina elektronskega poslovanja o Katere so vrste, oblike in modeli elektronskega poslovanja o Katere so prednosti in slabosti elektronskega poslovanja o Kaj je elektronsko bančništvo ter katere storitve ponuja

5

o Katere so prednosti in slabosti elektronskega bančništva o Katera tveganja so povezana z elektronskim bančništvom o Katere so prednosti in pomanjkljivosti elektronskega plačevanja podjetja X preko

posamezne banke Trditve Elektronsko plačevanje je za podjetja danes nuja, saj jim omogoča, da zmanjšajo stroške plačilnega prometa ter omogoča hitrejše procese. Razvoj bančništva temelji tudi na razvoju varnostnih mehanizmov na tem področju. Konkurenca na področju elektronskega bančništva je velika, zato se banke potegujejo za pridobivanje novih strank oz. ohranjanje obstoječih. Uspešno bodo poslovale le tiste banke, ki se bodo lahko hitro prilagajale razmeram na trgu in željam komitentov ter bodo sposobne ponujati storitve po konkurenčnih cenah. PREDPOSTAVKE IN OMEJITVE RAZISKAVE Predpostavke Predpostavljamo, da ima elektronsko bančništvo na podjetje velik vpliv. Podjetju omogoča zmanjševanje stroškov, prihranek delovnega časa, hitrejše povratne informacije. Podjetje mora zagotoviti informacijsko tehnologijo, da bo lahko zadostilo potrebam po varnosti s strani bank, kar je povezano z dodatnimi stroški. V današnjem času je ponudba elektronskega bančništva velika, zato se podjetja odločajo za banke, ki jim ponujajo kakovostne storitve po primerni ceni. Omejitve Pri zbiranju literature smo se srečali z dokumentacijo zaupne narave v podjetju »X«. Pri primerjavi med ponudbo bank smo se omejili le na določene banke v slovenskem prostoru - od trenutno skupaj 22 bank, ki delujejo v Sloveniji (Banka Slovenije 2007)1. PREDVIDENE METODE RAZISKAVE V prvem delu diplomske naloge bomo znotraj deskriptivnega pristopa pri predstavitvi elektronskega poslovanja in elektronskega bančništva uporabili metodo deskripcije. V drugem delu bomo znotraj deskriptivnega pristopa pri primerjanju ponudbe določenih bank uporabili komparativno metodo. Drugi del diplomske naloge bo temeljil predvsem na primerjavi ponudbe bank podjetju »X« ter cenovni ugodnosti bank. Pomagali si bomo s pridobljenim znanjem na tem področju v podjetju »X«. Literaturo za diplomsko nalogo smo pridobili v knjižnicah, na internetnih straneh, med interno literaturo bank ter interno literaturo v podjetju »X«.

1 To so banke, ki imajo po Zakonu o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06) dovoljenje Banke Slovenije za opravljanje bančnih, vzajemno priznanih in dodatnih finančnih storitev.

6

2 ELEKTRONSKO POSLOVANJE

2.1 Pojem elektronskega poslovanja Pojem elektronskega poslovanja izhaja iz angleškega izraza "electronic commerce" (EC), ki je nastal v trgovini in industriji oziroma se je v začetku nanašal na vsa gospodarska (poslovna) področja. Obsega tele sestavine:

o Način dela: elektronsko oziroma računalniško izmenjavanje podatkov ob uporabi odprtih omrežij kot je internet (deloma tudi samodejne transakcije, informacijski tokovi)

o Vsebine poslovanja so skoraj neomejene: prodaja blaga in storitev, plačevanje, prodaja informacij, bančne transakcije, izmenjava dokumentov in listin, storitve trženja, delovanje državnih organov in javnih služb…

o Glavne tri skupine udeležencev so: podjetja/podjetniki, državne/javne službe in posamezniki (potrošniki, uporabniki). Poslovanje poteka znotraj teh skupin in med njimi. Opaznejše postaja "poslovanje" med posamezniki; njihov glavni spodbujevalec je internet s svojimi odprtimi, neomejenimi možnostmi. (Toplišek 1998, 4).

E-commerce predstavlja proces nakupa, prodaje, prenosa ali izmenjave izdelkov, storitev in/ali informacij po internetu in drugih računalniških omrežjih. Ta opredelitev je omejena le na procese trgovanja. Zato se je pojavil izraz s širšim pomenom e-business, ki poleg tega vključuje tudi servisiranje potrošnikov, sodelovanje s poslovnimi partnerji, učenje na daljavo in sodelovanje zaposlenih znotraj posamezne organizacije. Slovenski izraz elektronsko poslovanje ali kratko e-poslovanje se pomensko ujema z e-business in vključuje tudi e-commerce. (Gradišar et al. 2005, 138) Elektronsko poslovanje imenujemo vsa opravila, ki jih opravljamo v sklopu svoje dejavnosti s pomočjo računalniških omrežij in obsega: elektronsko bančništvo, elektronsko trženje, elektronsko trgovanje, spletno trgovino, svetovanje na daljavo, elektronsko zavarovalništvo, delo in pouk na daljavo, avkcije na daljavo (Jerman Blažič et al. 2001, 11) Elektronsko poslovanje ponuja državi priložnost za hitrejši gospodarski razvoj in enakopravno tekmovanje z večjimi državami, saj velikost države v elektronskem svetu izgublja svojo moč. (Center za informatiko 2001, 3)

2.2 Kratka zgodovina elektronskega poslovanja Razvoj elektronskega poslovanja se je začel z razvojem računalniških omrežjih, združevanjem informacijske in telekomunikacijske tehnologije ter oblikovanjem standardov za prenos podatkov. Računalniški prenos poslovnih podatkov se je najprej uveljavil na bančnem področju z razvojem standardov za elektronski prenos finančnih sredstev med bankami. Najbolj znano storitev na tem področju ponuja organizacija SWIFT (Society for Worldwide Interbank Financial Telecommunication), ki je bila ustanovljena že l. 1973 in danes združuje preko 7.000 finančnih organizacij v 194 državah.

7

Tehnologija računalniških omrežij je bila v začetku namenjena le računalniškim strokovnjakom in znanstvenikom, z leti je postala veliko bolj uporabna in prijazna. V zgodnjih osemdesetih se pojavijo prenos datotek, računalniška izmenjava podatkov (RIP) in elektronska pošta. RIP temelji na ideji o nadomestitvi nekaterih poslovnih listin kot so naročilo, račun, dobavnica… z elektronsko obliko. RIP je potekala le preko najetih komunikacijskih vodov, ki so zahtevale velike naložbe in primerno usposobljen kader. Zato je bilo elektronsko poslovanje cenovno sprejemljivo le za velika podjetja. Z uveljavitvijo interneta v poznih 90-tih letih so se stroški izmenjave poslovnih podatkov občutno znižali. Stalno povečevanje hitrosti je omogočilo prenos tudi zvoka, slik in videa. Vedno večjo količino informacij je možno za ceno lokalnih povezav prenesti vedno večjemu številu uporabnikov ne glede na to, kje se nahajajo. (Gradišar et al. 2005, 139)

2.3 Vrste in oblike e-poslovanja Elektronsko poslovanje danes pomeni poslovati v elektronski obliki z uporabo informacijske in komunikacijske tehnologije. Glede na interakcijo subjektov elektronskega poslovanja ločimo elektronsko poslovanje:

o med podjetji (angl. Business to Business, B2B) o med podjetji in potrošniki (angl. Business to Customer, B2C) o med potrošniki (angl. Customer to Customer, C2C) o med podjetji in javno oziroma državno upravo (angl. Business to Goverment, B2G) o med državljani in javno oziroma državno upravo (angl. Goverment to Customer,

G2C) o znotraj javne oziroma državne uprave (angl. Goverment to Goverment, G2G)

(Gradišar et al. 2005, 140) 1. B2B Elektronsko poslovanje med podjetji predstavlja najpomembnejši delež elektronskega poslovanja. Zajema različne oblike poslovanja od elektronskega bančništva za pravne osebe, povezav med podjetjem in njegovimi dobavitelji oziroma podjetjem in njegovimi kupci, do sodelovanja v virtualnih organizacijah. To je najstarejša vrsta e-poslovanja. Prva oblika B2B poslovanja je bila računalniška izmenjava podatkov (RIP), kar pomeni, da si podjetja poslovne dokumentacije, kot so naročilo, potrditev naročila, dobavnica in račun raje izmenjujejo po elektronskih poteh kot na papirju. Tako transakcije potekajo hitreje in ceneje. Elektronske tržnice so zelo razširjena oblika e-poslovanja. To so spletna mesta, kjer si množica ponudnikov in povpraševalcev izmenjuje informacije in sklepa posle. Delimo jih na:

o vertikalne: osredotočene so na posamezno industrijsko panogo o funkcijske: osredotočene so na poslovno funkcijo

8

2. B2C Primeri e-poslovanja med podjetji in potrošniki so elektronsko bančništvo za fizične osebe, elektronsko trgovanje, izobraževanje na daljavo, itd. B2C je naraščajoča in medijsko zelo izpostavljena vrsta e-poslovanja. Najpogostejše oblike B2C e-poslovanja:

o spletne trgovine: omogočajo potrošnikom nakup izdelkov in storitev preko interneta. Kupci iščejo po e-katalogih izdelke, ki so razvrščeni v kategorije in le-te kupijo. Trgovec pa jim jih dostavi na dom. Plačajo lahko s kreditno kartico ali kako drugače. V Sloveniji se kupci pretežno odločamo za plačilo po povzetju.

o E-blagovnica: vključuje več neodvisnih e-trgovin. Osnovna prednost takšne prodaje naj bi na eni strani bila koncentracija ponudbe, na drugi strani pa koncentracija povpraševanja.

o E-tržnica: v e-trgovini se prodaja blago enega prodajalca, na e-tržnici pa se srečujejo različni prodajalci in kupci. Lastnik e-tržnice zaračuna provizijo prodajalcem vsakokrat, ko uspešno sklenejo kupčijo.

3. C2C C2C predstavlja interakcijo potrošnikov, ki na elektronski način bodisi komunicirajo, na primer z uporabo e-klepetalnic ali poslujejo preko spleta. Poslujejo tako, da uporabljajo njim namenjene e-tržnice, ki ponujajo tudi e-dražbe ali pa uporabljajo spletne oglasnike. Po nastopu tako imenovane druge generacije Interneta leta 2004 (Wikipedia 2007) so nastali posebni servisi, ki tvorijo socialne mreže uporabnikov. Ena najbolj znanih je Second life, gre za 3D navidezno skupnost uporabnikov. Septembra 2007 ima ta skupnost že skoraj 9.6 milijona uporabnikov, ki med drugim med seboj trgujejo z navideznim denarjem, imenuje se Linden Dollar (Second life, 2007)2. 4. B2G, G2C in G2G Primer e-poslovanja med državno oz. javno upravo in podjetji je izvajanje javnih razpisov in oddajanje napovedi za odmero DDV. Med državno upravo in državljani je zelo razširjena oblika oddaje napovedi za odmero dohodnine, izdaja izpiska iz matične knjige, itd. Primer G2G je slovenska e-uprava, Državni portal Republike Slovenije, katerega upravlja Ministrstvo za javno upravo, ponuja po storitve med državnimi organi na eni strani, ter med podjetji na drugi strani, lokalno samoupravo in občani (Državni portal Republike Slovenije 2006).

2 Ta spletna skupnost C2C se je tako razmahnila, da je avgusta 2007 dobila tudi uradno podružnico v Sloveniji!

9

2.4 Modeli elektronskega poslovanja Elektronsko poslovanje vpliva na razvoj novih poslovnih modelov, prenovo poslovnih procesov, sprememb v poslovni kulturi, organizacijski strukturi, vodenju.. Oblikujejo se sistemi za:

o upravljanje oskrbovalne verige (ang. Supply Chain Management, SCM), o upravljanje odnosov s strankami (angl. Customer relationship Management, CRM) o virtualne organizacije

S stališča poslovne uspešnosti in konkurenčnosti postaja pomembna celotna veriga vrednosti, v kateri so poleg podjetja tudi njegovi dobavitelji in stranke. Model elektronskega poslovanja je način poslovanja, s katerim organizacija dosega dodano vrednost na podlagi interneta (Kovačič et al. 2005, 64-66). Delimo jih na: 1. Spletno oglaševanje je podaljšek tradicionalnega oglaševanja, ki izrablja splet kot

dodatno komunikacijsko pot. Namen spletnega oglaševanja je prek spletnega mesta ponuditi informacije in storitve stranki. Spletno mesto je zaključena celota spletnih strani. Spletno oglaševanje se vedno bolj posveča dodatnim storitvam (npr. e-pošta, forum, ankete) s katerimi želijo prodajalci vzpodbuditi in ohraniti odnos s strankami.

2. Virtualne skupnosti so neprofitna oblika spletnega oglaševanja. Virtualne skupnosti

temeljijo na lojalnosti uporabnika in najpogosteje zbirajo brezplačne informacije ter ponujajo brezplačno strokovno pomoč in izmenjavo izkušenj

3. Spletna trgovina je analogija klasični trgovini, vendar svoje proizvode ali storitve

prodaja prek spleta. Pogosto uporabljajo spletno trgovino proizvajalci, ki želijo svoje izdelke prodajati brez posrednikov.

4. Posredniški model povezuje stranke in prodajalce ter omogoča izmenjavo in prodajanje

različnih dobrin neposredno med fizičnimi in pravnimi osebami npr. blagovna borza, avkcija. Blagovna borza je spletno mesto, kjer se trguje z materialnimi dobrinami. Poleg nakupa in prodaje se na borzi izvajajo tudi ostale storitve, kot so analiza trga, pogajanja ali ostale posredniške storitve. Za avkcije je značilno več oblik, najbolj je razširjen angleški tip, ko sodeluje en ponudnik in več potencialnih kupcev. Stranke prek spletnega mesta oddajajo svoje ponudbe, prodajalec izbere najugodnejšo, ki ne sme biti manjša od vnaprej določene najnižje možne ponudbe.

5. Informacijski portali se financirajo z oglasi, ki jih je tam možno objavljati. Portali z

visoko specializirano vsebino uporabnikom lahko zaračunavajo dostop do svojih strani. 6. Predplačniški model je izvedenka informacijskega portala. Spletno mesto je visoko

specializirano in ponuja kvalitetne informacije. Del informacij je brezplačen, preostanek pa plačljiv - dostopen samo predplačnikom. (Kovačič et al. 2005, 66)

10

2.5 Prednosti in slabosti elektronskega poslovanja

2.5.1 Prednosti elektronskega poslovanja Prednosti elektronskega poslovanja za organizacije so:

o večja operativna učinkovitost o boljše upravljanje oskrbnih verig o pridobivanje novih trgov o uvajanje novih izdelkov in storitev o zniževanje stroškov informacijskih posrednikov

Elektronsko poslovanje omogoča hitrejšo, cenejšo in kakovostno izmenjavo poslovnih podatkov na nabavni in prodajni strani in avtomatizacijo ponavljajočih se postopkov obdelave le-teh. To vpliva na dvig operativne učinkovitosti in poceni poslovanje. Neposredne koristi so: zmanjšanje stroškov pri pripravi in pošiljanju dokumentov, hitrejše komuniciranje ter povečanje zmogljivosti in točnosti pri prenosu podatkov. Posredne koristi so krajšanje poslovnega cikla, zmanjševanje zalog, lažja realizacija koncepta Just in time, večja konkurenčnost pri pridobivanju poslov itd. Razvoj računalniške in komunikacijske tehnologije olajšuje povezovanje organizacij ter upravljanje oskrbnih verig, v katerih potekajo različne vrste e-poslovanja in kjer prednosti le-tega močno presegajo pomanjkljivosti. Elektronsko poslovanje omogoča boljše načine upravljanja oskrbnih verig: izločanje posrednikov, izmenjevanje informacij itd. (Gradišar et al. 2005, 150) Za nekatere organizacije pomeni uvedba e-poslovanja možnost vstopa na nove trge. Narava e-poslovanja izničuje mnoge ovire povezane s fizično lokacijo, zato lahko podjetje s pomočjo e-poslovanja doseže trge, ki so bili prej predaleč. Razvoj interneta sproža tudi razvoj novih izdelkov in storitev, ki temeljijo na informacijah. Informacijski posredniki so z uporabo interneta bolj učinkoviti, kar povzroča, da se cena njihovih storitev znižuje. Spletni posredniki imajo nižje stroške na transakcijo, lažje komunicirajo s strankami, potrebujejo manj fizičnega prostora za pisarne, itd.

2.5.2 Slabosti elektronskega poslovanja E-poslovanje prinaša podjetju koristi, če ga zna bolj uporabiti kot konkurenca. Uvajanje novih informacijskih rešitev zahteva visoke investicije, ki zelo hitro zastarijo. Najpomembnejši neugodni vplivi e-poslovanja za podjetja:

o konflikt med prodajnimi kanali o visoke investicije v e-poslovanje o zaostrovanje konkurence

11

3 ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO

3.1 Opredelitev elektronskega bančništva »S pojmom elektronska banka lahko opredelimo način opravljanja bančnih storitev, ki jih lahko kot bančni komitent opravite neposredno s svojega delovnega mesta ali od doma, brez neposredne pomoči bančnega uslužbenca, in to kadarkoli, 24 ur na dan, 365 dni v letu« (Kadivec 2000, 3). Bančništvo je za elektronsko poslovanje še posebej ugodna dejavnost. Elektronsko poslovanje učinkovito podpira hitro in kakovostno izvajanje bančnih storitev. Z njim je mogoče storitve poceniti. Njihova uporaba ni več omejena zgolj na čas, ko so banke uradno odprte in na lokacijo bančnih poslovalnic. Predvsem pa tako bankam kot njihovim strankam omogoča velike prihranke v času. Zato ne preseneča, da se je elektronsko poslovanje prav v bančništvu uvedlo hitreje kot v večini drugih dejavnosti. Banke tako v Sloveniji kot v tujini so ga morale uvesti, če so želele ohraniti svojo poslovno konkurenčnost.

3.2 Storitve elektronskega bančništva S sodobnim bančništvom so prišle tudi sodobne bančne storitve in tehnološke rešitve, od katerih so mnoge že našle svojo pot tudi do slovenskih uporabnikov. Navajamo le najbolj pomembne (Hermes Softlab, 2007). 1. Bančni avtomat Najbolj znana bančna naprava sploh je danes postala že povsem vsakdanja. Prek bančnega avtomata (»bankomata«) lahko danes uporabniki dvignejo gotovino, gledajo stanje na računu, plačajo položnice ali kupijo telefonske kartice za predplačniško telefonijo. Pogoj za uporabo je, da imajo uporabniki kartico in osebno identifikacijsko številko (PIN). 2. Informacijski terminali Informacijski terminali (POS terminali) so aparati, ki v večjem in sodobno oblikovanem ohišju združujejo računalnik in vhodno-izhodne naprave (zaslon, ponavadi občutljiv na dotik, prirejena tipkovnica, prirejena miška ipd.). Postavljeni so lahko v bančnih enotah ali na drugih mestih, kjer se giblje veliko ljudi (npr. trgovine). Sestavni del funkcionalnosti predstavlja prirejena spletna predstavitev in spletni vmesnik za elektronsko bančništvo. Nekateri informacijski terminali lahko vključujejo vlogo bančnih avtomatov. 3. Neposredna računalniška izmenjava podatkov Neposredna računalniška izmenjava podatkov preko interneta je v velikem razmahu. Njena prednost je v določitvi strukture izmenjanih podatkov, ki omogoča enostavno povezavo z obstoječim informacijskim sistemom banke.. Uporabljajo jo tako podjetja, društva kot tudi fizične oseben. Danes (leta 2007) lahko že rečemo da je to prevladujoča oblika izmenjave podatkov in ni več namenjena samo velikim podjetjem, kot je bilo to še v časih SDK-ja.

12

Njena značilnost je predvsem v določitvi strukture izmenjanih podatkov, in ne toliko v načinu prenosa, stare klicne povezave (analogne in digitalne) so namreč že skoraj izumrle. 4. Mobilno bančništvo Razmah digitalne mobilne telefonije je postavil dobre temelje za nastanek tržne poti na temelju sporočanja v obliki kratkih sporočil (SMS). Obliko in obseg sporočil lahko uporabniki nastavljajo s pošiljanjem kratkih sporočil ali preko interneta, lahko pa naročijo prejemanje želenih sporočil neposredno v klicni center banke. Sporočilo lahko obsega informacije o spremembah na posameznem računu (prilivi, odlivi), stanju na računu, tržnih sporočilih banke in podobnem. Tehnične omejitve z vidika varnosti omogočajo sporočanje podatkov le v smeri iz banke proti uporabnikom te storitve. Prodor prenosne telefonije naj bi dosegel nov zagon z uveljavitvijo protokola WAP, ki uporabnikom mobilnega telefona omogoča povezavo s svetovnim spletom. Z vgraditvijo sodobnih varnostnih mehanizmov naj bi bila mobilna telefonija nadgrajena z možnostjo bančnega poslovanja. Predvsem je ta sistem uporaben v kombinaciji z dlančniki, opremljeni z GPS/GPRS povezavo. 5. Telefonsko bančništvo Kot Teledom storitev obstaja telefonsko bančništvo že od leta 1984. Storitev se poskuša posodobiti z avtomatskimi odzivniki, ki bi prek menijev omogočali opravljanje storitev in dajanje informacij, vendar število uporabnikov vztrajno upada v korist preprostejšim načinom uporabe preko Interneta. V diplomski nalogi se bomo posvetili predvsem računalniški izmenjavi podatkov med uporabnikom bančnih storitev (podjetjem) in banko.

3.3 Prednosti in slabosti elektronskega bančništva Kot vsak sistem ima tudi elektronsko bančništvo v praksi dobre in slabe strani. V nadaljevanju bomo opisali najpomembnejše značilnosti.

3.3.1 Prednosti za komitente Sistemi za elektronsko bančništvo so ključnega pomena za spremembe v finančnem poslovanju. Omogočajo tudi izboljšano notranjo kontrolo ter pregleden in hiter dostop do notranjih informacij. Za začetek elektronskega bančništva lahko štejemo zgodnja 90-ta leta prejšnjega stoletja, ko je SDK Kranj začel orati ledino na področju cele Slovenije. Sčasoma je ta sistem razvila centrala SDK-ja do te mere, da so ga uporabljala skoraj vsa velika podjetja v Sloveniji. Sistem je bil namreč omejen s svojo kompleksnostjo in komunikacijskimi potmi. V tistih časih je prevladoval sistem X. 25, ki je bil zanesljiv, vendar zelo drag.

13

Tako je izmenjava datotek postala običajna, kar je omogočilo finančnikom, da izmenjujejo podatke direktno z bančnimi sistemi. Varnost se je povečala z uvedbo algoritmov za šifriranje in sistemov za identifikacijo. Banke so postale vse bolj mednarodne, spreminjala se je struktura bilanc bank, sredstva so se premikala vse hitreje in delovati so začeli posebni mednarodni informacijski sistemi. Elektronski bančni sistem mora zadostiti trem ključnim pogojem:

o sistem mora služiti tudi čisto navadnim, interneta in računalnikov nevajenim uporabnikom pri opravljanju vsakodnevnih poslov,

o posnemati mora že obstoječe storitve in jih po možnosti še izboljšati ter tako prispevati k večji učinkovitosti in dejanskim oprijemljivim finančnim rezultatom (prihrankom) pri uporabnikih,

o biti mora povsem varen, tako v smislu zaščite transakcij kot osebnih podatkov. Poleg običajnih elektronskih bančnih storitev naj bi ponudba obsegala še svetovanje glede računa, plasiranjem sredstev, vezave sredstev, ravnanje s tujimi valutami, svetovanje pri mednarodnem poslovanju….itd.

Iz naštetega je razvidno, da je elektronsko bančništvo za podjetja danes praktično nujnost, ne le ena izmed možnosti!

3.3.2 Slabosti za komitente Vsi uporabniki ne vidijo samo prednosti v sistemih elektronskega bančništva. Nekateri imajo tudi pripombe in pomisleke:

o ni pisnega potrdila o transakciji V primeru da se zgodi kaj nepredvidenega, ali pride do nesporazuma, stranke nimajo v rokah ničesar konkretnega, s čimer bi lahko dokazovale svoj prav. Pri pomembnejših poslih ali transakcijah želijo ljudje dobiti pisno potrdilo.

o ni osebnega kontakta Med razlogi proti uporabi interneta v bančništvu nikakor ne velja pozabiti na socialni in psihološki vidik uvajanja sodobnih oblik bančništva. Vsi ljudje ne obiskujejo bank zgolj zaradi bančnih opravil, temveč želijo komunicirati z bančnimi delavci, se posvetovati in nasploh graditi svoj poslovni odnos na temelju medsebojnih odnosov in zaupanja (Savodnik, 1999, 24-25).

o problem varnosti Veliko uporabnikov je zaskrbljenih zaradi varnosti. Večinoma gre za uporabnike, ki imajo nezaupanje do računalnikov. Kljub temu da navadno ne znajo utemeljiti svojega nezaupanja, jih je treba jemati resno (RIS, 2007).

14

o nimajo vsi dovolj hitrega internetnega dostopa Računalnik je sicer resda postal precej vsakdanja stvar tudi v slovenskih domovih, vendar še ni možna pridobitev hitrega internetnega priključka povsod po Sloveniji.

o slabo poznavanje Za mnoge uporabnike je način, kako funkcionira elektronsko bančništvo, popolna neznanka. Nerazumevanje postopkov lahko vodi naprej v nezaupanje in posledično neuporabo storitev.

o stare navade Mnogi ljudje so navajeni na klasične bančne storitve in ne želijo ničesar spreminjati. Taki vidijo v elektronskem bančništvu preveč sprememb in premalo podobnosti z dosedanjim načinom. Navadno se odpor do novosti zgodi že na začetku, ko je treba vpisati svoje uporabniško ime in geslo. To je značilno za starejše osebe, ki se v mladosti niso srečevale dosti z računalniki. Mladina obravnava računalnike in internet kot nujo.

3.3.3 Prednosti za banke V Elektronsko bančništvo ima veliko prednosti, od katerih nekatere na prvi pogled niso očitne: 1. Nižji stroški bančne transakcije 2. Cena obdelave elektronskega plačilnega naloga je nižja od cene klasične obdelave, kar pri milijonih transakcij predstavlja velikanski znesek. 3. Posledično se lahko znižajo tudi provizije, ki jih plačujejo komitenti. (Vozel 1999, 74). 4. Več potencialnih strank Zaradi vse večjega števila uporabnikov interneta (potencialnih strank) lahko banka pridobi nove stranke tudi na lokacijah, kjer sicer nima klasičnih poslovalnic. 5. Manj poslovalnic kot sicer V primeru da banki uspe prepričati večji del svojih komitentov, da dostopajo do banke preko interneta, se pokaže, da ji ni več treba vzdrževati široke mreže poslovalnic, ampak da lahko nekatere odproda ali ukine in si s tem zniža stroške. 6. Prihranek pri obvestilih o stanju na računu Za banke predstavljajo stroški obveščanja o stanju in transakcijah ter s tem povezana poštnina precejšen strošek, ki pa ga do sedaj niso bile sposobne znižati, ker vse stranke tovrstna obvestila pričakujejo. Banke svoje storitve pošiljanja stanj v elektronski obliki ponujajo komitentom zastonj ter jih o tem posebej opozarjajo.

15

7. Priložnost za manjše banke Ker elektronsko bančništvo ne zahteva več velikanskega aparata, ampak bolj kot ne stavi na manjšo skupino vrhunskih bančnikov in računalničarjev, ki lahko prav tako dobro vodijo banko, je to priložnost tudi za manjše banke, ki bi sicer na klasičen način le s težavo pridobivale nove stranke. 8. Večja ažurnost in informiranost o bančnem poslovanju Z moderno tehniko je šla informiranost tako daleč, da vsako novico izvemo praktično takoj, preko interneta pa se je moč tudi naročiti na informacije, ki bi nas utegnile zanimati. S tem se povečuje ažurnost in preglednost poslovanja, kar se kaže tudi v povečanem zaupanju strank. 9. Uslužbenci se bolj posvetijo strankam Zaradi avtomatiziranosti rutinskega dela, ki predstavlja večino obsega poslovanja, ostane bančnim uslužbencem več časa, da se lahko bolj posvetijo strankam, kadar jih te potrebujejo. Posebej to velja za zahtevnejše posle, kjer se je treba bolj poglobiti v zadevo. 10. Večja kontrola poslovanja Pri elektronskem poslovanju so vsi podatki vedno na voljo v pregledni obliki, kar omogoča kontroli, da lažje opravlja svoje delo. Obstajajo računalniške aplikacije, ki ne omogočajo nepravilnih transakcij, ali pa za bolj nenavadne zahtevajo potrditev nadzornih organov. Če pa že pride do nepravilnosti, se lahko zelo hitro ugotovi, kaj se je dejansko zgodilo. 11. Elektronsko zajemanje podatkov Večina aplikacij elektronskega bančništva je narejenih tako, da uporabniki sami vnesejo vse potrebne podatke, sistem pa potem avtomatsko opravi svoje delo. S tem se banke izognejo naporu vnašanja v računalnik, podatki pa se lahko takoj prenesejo in so elektronsko obdelani. 12. Spremljanje uporabe S pomočjo posebne programske opreme lahko banke merijo, kako pogosto ljudje obiskujejo bančno spletno stran, kaj jih zanima, koliko časa so prisotni in od kod prihajajo. Na ta način lahko merimo tudi učinkovitost bančne predstavitvene strani na internetu oziroma kakovost informacij, ki jih banka ponuja 13. Možnost dodatnega zaslužka Obstaja več možnosti za povečanje dobičkonosnosti, kar je pravzaprav tudi cilj uvedbe elektronskega bančništva:

o s tem, da zaračunajo kupcem naročnino in/ali transakcijsko provizijo (to počnejo vse banke, ker je najlažje izvedljivo, je pošteno do uporabnikov, saj vsak plača, kolikor je uporabljal sistem, pa še komitenti so že navajeni na to, da je treba plačati provizijo),

o s tem, da zaračunajo trgovcem naročnino in/ali transakcijsko provizijo. Večina trgovcev želi omogočiti svojim strankam moderne načine plačevanja, kar pa lahko izkoristijo banke npr. provizija za POS terminale. Stranke uporabo POS terminalov pojmujejo kot samoumevno, zato se raje izogibajo trgovinam, ki le-tega ne podpirajo.

16

3.3.4 Slabosti za banke Za banke so pomembni predvsem stroški povezani z uvedbo takšnih storitev. V praksi so pomembni naslednji aspekti: 1. Poceni storitev: tako kot vsi poslovneži tudi trgovci želijo znižati svoje stroške in postati še bolj konkurenčni. Različne možnosti plačevanja bodo ponudili, samo če bodo na ta način pridobili nove stranke (ali obdržali stare), ki jim bodo povrnile stroške uvedbe novega sistema. 2. Velika baza potencialnih uporabnikov: nobenega smisla nima postavljanje sistema, ki bi ga uporabljalo le nekaj ljudi. 3. Varnost: velja za najpomembnejši element, kateremu je namenjeno posebno poglavje. 4. Produktivnost: plačilni mehanizmi naj bi omogočali tudi plačevanje t. i. mikro zneskov, ki bi naj kljub svoji majhnosti ne povzročali sorazmerno višjih stroškov kot sicer. 5. Zanesljivost - eden izmed pogojev za zaupanje strank v sistem je tudi njegova zanesljivost, saj je ta v skupnem interesu vseh vpletenih (uporabnikov, trgovcev in bank). 6. Konsistentnost: sistem mora delovati ves čas po enakem principu, ki mora omogočati enak način transakcij tako za milijonske kot za manjše, mikro zneske. Prav tako mora delovati neprekinjeno, ne glede na trenutno število uporabnikov. 7. Predvsem pa: neprekinjena skrb za varnost in zanesljivost takšnega sistema, to pa je seveda povezano z velikimi stroški.

3.4 Varnost in tveganja povezana z elektronskim bančništvom Ko govorimo o elektronskem bančništvu, je nemogoče, da se ne bi podrobneje ustavili pri varnosti elektronskih sistemov. Zaradi povezanosti sistemov lahko en sam vdor v bančni sistem pusti katastrofalne ali celo nepopravljive posledice, proti katerim bi navaden bančni rop izgledal kot nedolžna praska. Zato se temu vprašanju upravičeno posveča velika pozornost, hkrati pa se morebitni varnostni spodrsljaji navadno zamolčijo v želji, da se ohrani zaupanje strank. Pomembno je, da je zagotovljena tako varnost dostopa in uporabe kot varnost elektronskih transakcij. Dobro je, da se lahko uporabniki sami prepričajo, da je sistem varen in da se da to tudi dokazati. Ker se transakcije v elektronski banki izvajajo prek javnih komunikacijskih medijev, je zaščita transakcij bistvenega pomena. Celovitost zaščite v elektronski banki se dosega tako, da se upošteva vse osnovne varnostne principe (Chambers, 2005):

o pristnost (ang. authentication) – zagotavlja prejemniku, da je sporočilo res poslal pošiljatelj in da ni ponarejeno; uporaba digitalnih podpisov, certifikatov in gesel

o avtorizacija (ang. authorisation) – do podatkov lahko pride le tisti, ki je pooblaščen; uporaba uporabniškega imena in gesla, biometrična identifikacija

17

o zaupnost (ang. confidentiality) – preprečuje nepooblaščeno razkritje podatkov; uporaba šifriranja, kriptografije, zaupanja vredne tretje strani (ang. Certifiying Authority ali CA)

o celovitost (ang. integrity) – podatki se med prenosom ne spreminjajo; uporaba šifriranja in digitalnih podpisov

o nezavrnitev (ang. nonrepudation) - zaščita pred tem, da bi pošiljatelj lažno zanikal, da je podatke poslal, ali prejemnik lažno zanikal, da jih je prejel

o nadzor pretoka (ang. transfer control) – požarna pregrada (ang. firewall). tj. programska rešitev, ki upravlja z interno komunikacijo računalnika. tj. program, ki preverja prihajajoči in odhajajoči promet ter se na podlagi pravil odloča ali naj določen promet spusti skozi ali naj ga blokira. (Bratuša, 2007)

o tajnost – podatki so namenjeni le naslovniku in nikomur drugemu ni treba vedeti za prenos.

Dobra zaščita je v elektronski banki ključnega pomena, saj ji morajo zaupati tako komitenti (uporabniki) kot banke. V sodobnih bankah se zato navadno uporablja tehnologija pametne kartice kot podlaga za identifikacijo uporabnikov in digitalno podpisovanje transakcij na podlagi podpisanih zasebnih in javnih ključev. Občasno se na omrežju in v računalniških revijah pojavijo govorice, da naj bi hekerji katero izmed bank oropali za večje vsote denarja, vendar se praviloma izkaže, da je nemogoče preveriti tovrstne informacije, saj tako napadalci kot napadeni vztrajno molčijo. Od kod preži nevarnost Nevarnosti, da stvari ne bodo potekale tako, kot bi morale, je več. Nekatere so rezultat namenskega delovanja, kot so recimo napadi hekerjev, druge pa so predvsem posledica nezanesljive opreme, ki odpove takrat, ko ne bi smela. Razlika je tudi v namenu in načinu delovanja kršilcev zakonov, saj v večini primerov poskušajo ogoljufati naivne ljudi, saj je to precej preprosteje, kot pa poskušati vdreti v elektronsko banko, ki je zaščitena z vsemi varnostnimi mehanizmi. 1. Hekerji Medtem ko nedelujoča oprema navadno povzroči ''le'' stroške, se hekerji spravijo nad bančne sisteme z drugačnimi nameni. Proti njim so tudi naperjeni varnostni mehanizmi, saj predstavljajo največjo nevarnost. Tipi hekerjev:

o skriptni otročaji za vdiranje uporabljajo programčke in ukazne skripte, ki so jih napisali naprednejši hekerji.

o hekerji, ki zelo dobro poznajo eno vrsto operacijskih sistemov, v katerih odkrivajo varnostne luknje in napišejo izkoriščevalske skripte, ki jih uporabljajo.

o hekerji, ki poznajo raznovrstne operacijske sisteme. Iz sistemov pobirajo občutljive informacije in sledi vdora spretno zakrijejo. Napad izkušenega hekerja lahko razdelimo na štiri stopnje: pridobivanje informacij o tarči, iskanje varnostnih pomanjkljivosti, vdor v sistem prek odkritih varnostnih lukenj z ustreznimi orodji in prikrivanje sledi napada (Bratuša, 2004).

18

2. Virusi Virusi lahko povzročijo v sistemih bank in podjetij ogromno škodo, saj se bliskovito širijo in imajo pogosto uničujoče posledice. Obstaja ogromno različnih vrst virusov. Vsem pa je skupno to, da se poskušajo razširiti na vse dosegljive računalnike in da so navadno izdelovalci zaščite vedno za korak za avtorji. 3. Nezanesljiva strojna oprema Občasno se zgodi, da kakšen del strojne opreme odpove in ogrozi delovanje sistema. Najpomembnejši del strojne opreme so bančni strežniki in njihovi trdi diski, saj morajo delovati neprekinjeno brezhibno. Za vsak slučaj se vedno dela varnostne kopije podatkov, da se v primeru izgube lahko vzpostavi prvotno stanje. 4. Nezanesljiva programska oprema Nekateri uporabniki imajo računalnike starejše izdelave in pogosto uporabljajo tudi programsko opremo, ki ne podpira vseh modernih varnostnih standardov. Posebej je to očitno pri internetnih brkljalnikih, kjer mnogi starejši programi ne podpirajo dovolj visoke stopnje kriptografije za zaščito pred današnjimi močnimi računalniki. 5. Nezanesljive komunikacije Pred večjim razmahom dostopa prek ADSL in drugih hitrih povezav je večina komitentov dostopala do svojih bank prek modema in klicnih linij, ki pa so razmeroma nezanesljive, saj se je pogosto dogajalo, da so uporabniki ''padali'' z linij. Vzrok so slabe linije in zastarele centrale. V zadnjem času pa to ni več pomemben problem. 6. Lažne banke V zadnjih letih se je pojavilo kar nekaj primerov, ko so se pojavile banke z zvenečimi imeni, ki so bila nadvse podobna imenom uveljavljenih in znanih mednarodnih bank. Te banke so pogosto obstajale samo na internetu na domenah majhnih otočkov v samostojnih državicah s povsem svojo zakonodajo in z očitnim namenom, da se izognejo pretirano radovednim državnim organom. Neprevidni poslovneži so na primer nasedli European Union Bank iz Antigue ali Rotschild International Ltd. s Kajmanskih otokov, ki so potem, ko so jih ogoljufale za velike vsote denarja, na hitro poniknile in pustile kliente na cedilu. Vse-evropski plačilni sistemi Prehod v tretjo fazo Ekonomske in monetarne unije (EMU) z uveljavitvijo enotne valute v januarju 1999 in njen zaključek z uvedbo bankovcev in kovancev januarja 2002 sta ustvarila temelje skupnega trga tudi za plačila. TARGET (Trans-European Automated Real-time Gross settlement Express Transfer) je sistem za medbančni prenos sredstev v evrih v Evropski uniji. (Banka Slovenije, 2006).

19

Vzpostavljen je bil predvsem za izvajanje monetarne politike znotraj EMU in za vzpodbujanje izvajanja plačilnega prometa med državami EU. Bančno okolje pa ga uporablja tudi za poravnavo medbančnih in komercialnih plačil velikih vrednosti. Sistem prispeva k integraciji in stabilnosti evro finančnih trgov. Sistem deluje tako, da se plačila preko državnih meja znotraj EU izvedejo hitro in tekoče kot plačila znotraj države. Slovenske banke in hranilnice od 1.1.2007 dalje izvajajo domači in čezmejni plačilni promet (med državami članicami EU) preko sistema TARGET. V razvoju pa je že novejši sistem - TARGET2, ki bo naslednja, izboljšana verzija sistema TARGET. Ta je sicer izpolnil poglavitne cilje, vendar pa ima določene pomanjkljivosti. TARGET2 bo zagotovil večjo harmonizacijo storitev, stroškovno učinkovitost in možnost hitrih prilagoditev. S tem bo nastala nova, enotna skupna platforma, tako da ne bo potrebe po vzpostavitvi in vzdrževanju delovanja nacionalnih sistemov BPRČ v evrih. Migracija na novi sistem bo predvidoma zaključena sredi leta 2008.

20

4 PREDSTAVITEV PODJETJA X Opis podjetja X Podjetje "X", ki ga obravnavamo v diplomski nalogi, je globalno podjetje, ki proizvaja in trži izdelke visoke kakovosti in uveljavljenih blagovnih znamk potrošnikom po vsem svetu. Po 55. členu Zakona o gospodarskih družbah (ZGD) je to velika družba s povprečnim številom zaposlenih nad 1.200. Podjetje je kapitalno intenzivno, organizirano je kot delniška družba. Usmerjenost podjetja, strateški cilji Podjetje X je močno usmerjeno v izvoz, in ima hčerinske družbe in podružnice v tujini, predvsem po državah bivše Jugoslavije. Strateški cilj podjetja je postati največje podjetje v svoji branži v regiji jugovzhodne Evrope tako z rastjo podjetja kot z nadaljnjim kapitalskim povezovanjem. Za dosego tako visokih ciljev pa je potrebno povečevanje poslovne učinkovitosti in tržne uspešnosti s standardizacijo poslovanja, stroškovno racionalizacijo in s poenotenimi procesi. Sem sodi tudi finančna učinkovitost, ki je zelo pomembna v tej branži. Finančna organiziranost podjetja Podjetje X ima z namenom razpršitve kreditne zadolženosti odprte transakcijske račune pri različnih bankah. Predpogoj za prejete kredite s sprejemljivimi finančnimi pogoji s strani bank je opravljanje plačilnega prometa preko njih. Zato ima podjetje X odprtih več kot deset transakcijskih računov pri različnih poslovnih bankah v Sloveniji. V nadaljevanju vam predstavljamo elektronsko poslovanje podjetja z nekaterimi bankami.

21

5 ELEKTRONSKO PLAČEVANJE V PODJETJU X Kot smo že omenili, je v Sloveniji trenutno 22 bank, ki delujejo z dovoljenjem Banke Slovenije. Za podjetje X so zanimive le največje slovenske poslovne banke. V nadaljevanju na kratko opisujemo ponudbo šestih bank. V prilogi pa podajamo še nekaj dodatnih informacij, kot so urniki in podobno.

5.1 Nova Ljubljanska banka d.d. Elektronska banka je način opravljanja bančnih storitev po elektronski poti od doma ali z delovnega mesta, brez pomoči bančnega delavca. Proklik NLB je blagovna znamka NLB za obliko elektronske banke proizvajalca Halcom informatika d.o.o. Program uporabljajo komitenti Nove Ljubljanske banke d.d., bank Bančne skupine NLB, NLB Banke Domžale, NLB Koroške banke in NLB Banke Zasavje in nekoliko prilagojeno različico v več bankah v BIH, Srbiji in Črni Gori itd. Proklik NLB uporabljajo:

o samostojni podjetniki o neporavnalne banke (hranilno-kreditne službe in hranilnice) o pravne osebe z odprtim transakcijskim računom v eni izmed bank

Vsi tipi uporabnikov uporabljajo isti uporabniški program, čeprav ima vsak tip uporabnika določene posebnosti (Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:2). Proklik NLB svojim uporabnikom omogoča: pregled stanja na transakcijskih računih, povezovanje priprave nalogov z bremenitvijo računov uporabnika, plačevanje obveznosti v domovini s plačilnimi nalogi s tekočim datumom ali z datumom vnaprej za največ 180 dni, pregledovanje prometa na računih po različnih časovnih obdobjih, pregledovanje izpiskov transakcijskih računov, izvoz izpiskov, pošiljanje sporočil administratorju v banki, pošiljanje zahtevkov za potrdilo plačil, pošiljanje zahtevkov za reklamacijo, uvoz in pošiljanje datotek za zbirni center, pregled sporočil in datotek poslanih z banke, vpogled v prejeta plačila iz tujine, pošiljanje podatkov za statistiko za Banko Slovenije, pripravo in pošiljanje nalogov za nakazila v tujino, konverzije med različnimi valutami,…(Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:1) Verzije Proklika NLB: 1. NLB Proklik - enouporabniška (Personal E-bank) 2. NLB Proklik - mrežna - večuporabniška (Corporate E-bank) 3. NLB Proklik - B2B 4. NLB Proklik - WEB NLB Proklik - enouporabniška verzija je namenjena podjetjem, ki jim zadošča:

o eno delovno mesto za delo z elektronsko banko o za delo uporabljajo lokalno relacijsko podatkovno zbirko na računalniku o uporabnik ima lahko pooblaščenih več pooblaščencev o pooblastila za delo s programom se dodeli v banki na osnovi zahteve uporabnika o pooblaščencu je omogočeno delo samo s tistimi funkcijami, za katere je pooblaščen

22

o vsak pooblaščenec se ob zagonu programa prijavi v sistem s pomočjo svoje pametne kartice

o s programom uporabnik opravlja plačilni promet v domovini in tujini ter upravlja z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini (Nova Ljubljanska banka d.d. 2007, 7)

Pri enouporabniški verziji je baza podatkov nameščena na istem računalniku kot program, dostop imajo uporabnik oz. pooblaščenci samo s tega računalnika. Celoten proces priprave nalogov (sporočil, datotek) mora biti opravljen na istem računalniku. (Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:3) NLB Proklik - mrežna verzija je namenjena podjetjem, ki želijo imeti:

o več delovnih mest opremljenih z elektronsko banko o mrežna verzija ima enake funkcije kot enouporabiška verzija, vendar mrežna

verzija uporablja osrednjo podatkovno zbirko za elektronsko banko podjetja, do katerega dostopajo vsa delovna mesta

o pooblastila pooblaščencev so v mrežni verziji podprta na enak način kot v enouporabniški verziji

o vsa delovna mesta uporabljajo skupen imenik računov prejemnikov o s programom uporabnik opravlja plačilni promet v domovini in tujini ter upravlja z

denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini (Nova Ljubljanska banka d.d. 2007, 7)

Večuporabniška verzija (Corporate E-bank) je namenjena pravnim osebam, ko domač ali plačilni promet s tujino izvajajo na več računalnikih, povezanih v lokalno omrežje. Le-ta različica potrebuje skupno zbirko podatkov, ki je običajno nameščena na posebnem, zmogljivejšem računalniku, ki ima vlogo baznega strežnika. Na vseh računalnikih vključenih v lokalno mrežo uporabnika pooblaščenci vidijo in obdelujejo iste naloge, sporočila, iste podatke v imeniku prejemnikov. Različne faze podatkov se izvaja v skladu z dodeljenimi pooblastili (Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:3). NLB Proklik - B2B je namenjena:

o povezovanju informacijskega sistema velikega podjetja z informacijskim sistemom banke za avtomatsko izmenjavo podatkov-plačilnih nalogov iz informacijskega sistema podjetja in spremembe na računu podjetja iz bančne zaledne obdelave podatkov

o B2B je zasnovana na MQ Series middlewaru, ki povezuje informacijski sistem podjetja s programom za povezovanje z bančnim strežnikom

o komunikacija med B2B in bančnim strežnikom je šifrirana in zaščitena s pametno kartico na enak način kot pri enouporabniški in mrežni verziji NLB Proklika

o podjetje, ki je zainteresirano za tak način povezave, se poveže s podjetjem Halcom d.d., ki v sodelovanju s podjetjem pripravi ustrezno tehnološko rešitev

o s programom uporabnik opravlja plačilni promet v domovini, s tujino in upravlja z denarnimi sredstvi na računih povezanih podjetij doma in v tujini

23

NLB Proklik - WEB je namenjen: o podjetjem, ki že uporabljajo eno od namestitvenih verzij NLB Proklika in želijo

podpisovati plačilne naloge na različnih, nepovezanih lokacijah preko interneta o to funkcionalnost lahko pridobijo vsi pooblaščenci podjetja, ki imajo vlogo

podpisnika nalogov v podjetju in v NLB Prokliku o prek WEB-a lahko pooblaščenci pregledujejo stanje, promet, arhiv plačil in paketov

za plačila doma in v tujini o podpisujejo naloge, ki so bili pripravljeni na namestitveni različici programa in

poslani v podpisovanje o uporabnik naloge podpisuje prek interneta o funkcionalnost omogoča uporabniku podpisovanje plačilnih nalogov za plačilni

promet v domovini in s tujino (Nova Ljubljanska banka d.d. 2007, 8). Transakcije v elektronski banki se izvajajo prek javnih komunikacijskih medijev, zato je zaščita transakcij bistvenega pomena. Celovitost zaščite v elektronski banki se doseže s tem, da:

o so podatki tajni in dosegljivi le tistemu, ki so mu namenjeni. Podatki se na eni strani pošiljatelja zašifrirajo, na strani prejemnika pa dešifrirajo

o je zagotovljena možnost za ugotavljanje verodostojnosti in celovitosti podatkov. To je zagotovljeno z digitalnim podpisom komitenta

o se overi vir podatkov. Z overjanjem se ugotavlja, ali je pošiljatelj res pravi, ali pa se skuša kdo lažno identificirati. Z zagotovitvijo pristnosti je pošiljateljem odvzeta možnost, da bi se poslanim podatkom odrekli ali zatajili. Pristnost zagotavljajo overjena potrdila (certifikati) bančnih komitentov

o z ustrezno zaščito se onemogoči vdor v centralni bančni sistem Za varno poslovanje prek NLB Proklika banka skrbi s šifriranjem in elektronskim podpisovanjem sporočil med uporabnikom in banko. Tako uporabnik in banka za šifriranje in elektronsko podpisovanje sporočil uporabljata metodologijo dvojnih ključev in metodologijo tajnega zapisa. Identifikacija uporabnika in elektronsko podpisovanje potekata prek zaščitne kartice, ki danes predstavlja najvišjo stopnjo zaščite na komercialnem področju. Na zaščitni kartici je napisano ime lastnika, v samem čipu so zapisani podatki o lastniku v obliki elektronskega potrdila (certifikata) po PKI standardih. Če se zaščitno kartico izgubi, se kartica samodejno uniči po treh poskusih vpisa napačne osebne številke. Pomembno je, da nepooblaščena oseba nima dostopa do kartice NLB Proklik, na kateri sta shranjena digitalni certifikat in zasebni ključ imetnika (Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:5). Pametna kartica je za imetnika identifikacijski dokument, za delo se kvalificira z digitalnim potrdilom, ki je zapisano na pametni kartici. Le-ta kartica Ena za vse se pravno izenačuje z osebno izkaznico in lastnoročnim podpisom. NLB pri izdaji kvalificiranih potrdil na pametni kartici Ena za vse, za Halcom CA opravlja vlogo prijavne službe. V tej vlogi se opravi identifikacijo komitenta na podlagi veljavnega osebnega identifikacijskega dokumenta zakonitega zastopnika ter največ 60 dni starega izpisa iz sodnega ali drugega uradnega registra, ki dokazuje pravni status komitenta-uporabnika in iz katerega je razviden zakoniti zastopnik. Vlogo za izdajo pametne kartice sprejme banka ter preverjeno posreduje na Halcom CA. Halcom CA izda kartico ter uporabniku zaračuna svojo storitev (Nova Ljubljanska banka d.d. 2007, 10).

24

UVEDBA ELEKTRONSKE BANKE CORPORATE E-BANK V PODJETJE X Postopek izdaje pametne kartice Ena za vse za NLB Proklik:

o uporabnik izpolni vlogo za izdajo NLB Proklik na obrazcu Proklik2 (Priloga 1) o na pooblastilu Obrazec Proklik3 uporabnik označi ali za pooblaščenca želi izdajo

nove pametne kartice (Priloga 2) o za vsakega pooblaščenca izpolni Zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila

(Priloga 3) o izpolni Krovno naročilnico za izdajo kvalificiranih digitalnih potrdil in na njej se

navede vse pooblaščence, za katere naj bo izdana pametna kartica (Priloga 4) o krovni naročilnici je potrebno priložiti največ 60 dni star originalni sklep Vpisa v

sodni register ali drug ustrezni register, ki dokazuje pravni status komitenta banke in iz katerega je razviden zakoniti zastopnik

o fotokopijo osebnega dokumenta zakonitega zastopnika, ki je podpisal obrazec krovna naročilnica

Navedeno dokumentacijo uporabnik posreduje Novi Ljubljanski banki, ki jo posreduje na HALCOM CA. Uporabnik prejme predračun za plačilo izdelave kartice. Po prejetem plačilu HALCOM CA nadaljuje s postopkom izdaje kvalificiranega digitalnega potrdila. Celoten postopek izdaje digitalnega potrdila, pametne kartice ter aktiviranja kartice traja 10-15 dni. Imetniki potrdil nato s priporočeno pošiljko prejmejo: Potrdilo o istovetnosti digitalnega potrdila, pametno kartico, zgoščenko s programsko opremo, osebna gesla (PIN-kode), ki se pošljejo ločeno od ostalih dokumentov in opreme (običajno naslednji dan). Pred pričetkom poslovanja z banko, imetniki na vse banke, s katerimi bodo elektronsko poslovali, pošljejo podpisano Potrdilo o istovetnosti digitalnega potrdila, ki ga prejmejo po pošti z ostalo dokumentacijo3. Zakoniti zastopnik uporabnika Proklika NLB lahko pooblasti eno ali več oseb za poslovanje prek Proklika NLB. V programu Proklik NLB je omogočena razdelitev posameznih funkcij programa raznim pooblaščencem pravne osebe. Na ta način lahko pravna oseba prilagodi uporabo programa svoji notranji organiziranosti. Pooblastila lahko uporabnik poljubno kombinira med seboj, določena so na nivoju transakcijskega računa. V kolikor se spremeni katerakoli pooblaščena oseba na transakcijskem računu ali pri uporabi NLB Proklika, je potrebno v celoti obnoviti pooblastila tudi za že obstoječe pooblaščence oz. vse obrazce ponovno posredovati banki. Proklik NLB ima 6 nivojev pooblastil: 1. Pooblastilo za administriranje (osveževanje programa iz bančnega strežnika) 2. Pooblastilo za pripravo paketov (ni vezano na vrsto plačilnega prometa) 3. Pooblastilo za vnašanje podatkov (priprava plačilnih nalogov, uvoz in izvoz nalogov) 4. Pooblastilo za vsebinsko podpisovanje (verificiranje - pregledovanje in potrjevanje plačilnih nalogov) 5. Pooblastilo za pošiljanje podatkov (elektronski podpis poslanih podatkov) 6. Pooblastilo za pregledovanje (pregled stanj, prometa, izpiskov, obvestil) (Nova Ljubljanska banka d.d. 2004, C:6).

3 URL: http://www.halcom-ca.si/index.php?section=35, 2007

25

5.2 Bank Austria Creditanstalt d.d. S dne 01.09.2007 se je banka Bank Austria Creditanstalt d.d. preimenovala v UniCredit Banka Slovenija d.d.. Uporaba elektronskega bančništva olajša dnevno upravljanje plačilnega prometa, hkrati pa vam prihrani čas in denar. V UniCredit Bank se lahko izbira med tremi sistemi elektronskega bančništva: 1. E-bank 2. MultiCash 3. Online b@nka E-bank Je celovit, uporabniško prijazen sistem, ki omogoča poslovanje z več bankami z istim programom in varnostno opremo4. E-Bank je slovenska rešitev elektronskega bančništva, ki ga uporablja 70% vseh pravnih oseb v Sloveniji. Je paket bančnih storitev, ki omogoča celovito opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. Paket omogoča izjemno zanesljivost elektronskega poslovanja, je preprost za namestitev in uporabo ter uporablja najsodobnejšo zaščito s tehnologijo PKI (Public Key Infrastructure) z uporabo t. i. pametnih kartic. Sistem deluje po načelu odjemalec-strežnik ter je na voljo v samostojni in mrežni različici ter B2B rešitvi. E-bank je namenjen:

o podjetjem in zahtevnejšim uporabnikom z večjim obsegom plačilnega prometa oziroma podjetjem, katerih obseg plačilnega prometa raste,

o podjetjem, ki želijo z enim orodjem za elektronsko bančništvo upravljati račune pri več slovenskih bankah,

o podjetjem, ki želijo preprost in prijazen uporabniški vmesnik za izmenjavo datotek z računovodskimi aplikacijami,

o podjetjem, ki želijo izkoristiti prednosti novih plačilnih instrumentov, o računovodskim servisom.

Program nudi celovito funkcionalnost plačilnega prometa v domovini in s tujino (plačila, bančni izpiski, informacije o prometu čez dan, stanja, spremljanje statusov nalogov, novi plačilni instrumenti). Prav tako omogoča enostavno izmenjavo dokumentov z računovodskimi aplikacijami, tako npr. z enim programom lahko upravljate več računov znotraj Slovenije z enega samega mesta in z uporabo iste varnostne opreme (digitalnega potrdila), stabilnost in prijazen uporabniški vmesnik zagotavljata visoko zadovoljstvo uporabnikov5.

4 URL: http//www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo, 2007 5URL: http// www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/E-bank?id=78, 2007

26

Različice E-bank namestitev: o Personal E-bank (samostojna, enouporabniška različica) za manjša in srednje velika

podjetja, kjer je ena oseba pooblaščena za dostop do elektronske banke. o Corporate E-bank (mrežna, večuporabniška različica) omogoča hkratni dostop

vsem uporabnikom, ki so pooblaščeni za dostop do elektronske banke. o B2B E-bank (nadgrajena mrežna različica) omogoča neposredno izmenjavo

dokumentov med informacijskim sistemom podjetja (ERP) in informacijskim sistemom banke6.

MultiCash MultiCash je mednarodni sistem elektronskega bančništva, ki velja v bančni skupini UniCredit za standard. Je mednarodni sistem, ki velja za najbolj razširjen sistem v Evropi. Uporablja ga več kot 300 bank v 20-ih državah Evrope. Prilagojen je uporabi z EUR in nacionalnimi valutami ter omogoča paket storitev za celovito opravljanje plačilnega prometa doma in s tujino. MultiCash omogoča poleg običajnega elektronskega podpisovanja nalogov tudi podpisovanje nalogov z oddaljenim elektronskim podpisovanjem na različnih lokacijah (t. i. distribuirano podpisovanje). Sistem deluje na načelu odjemalec–strežnik in je na voljo v samostojni in mrežni različici. MultiCash je namenjen:

o večjim in rastočim, domačim in mednarodnim podjetjem; o podjetjem z večjim obsegom plačilnega prometa; o podjetjem, ki želijo uporabljati standarden sistem elektronskega bančništva znotraj

naše bančne skupine; o podjetjem, ki želijo uporabljati večjezični sistem elektronskega bančništva; o podjetjem, ki upravljajo račune v tujini.

Sistem MultiCash omogoča upravljanje računov, odprtih v bankah znotraj bančne skupine UniCredit v večini evropskih držav (rešitev Cash Management). Omogočeno je posredovanje plačilnih nalogov z vnaprejšnjo valutacijo, pregled stanja po bančnih računih v državi in zunaj nje ter poslovanje v domači in tuji valuti, omogočena je namestitev natančne sheme potrjevanja in podpisovanja plačilnih nalogov v programu ter možnost distribuiranega podpisovanja. Izbira jezikovne različice programa je prilagojena posameznemu uporabniku. Izbira se lahko med slovensko, angleško in nemško različico programa. UniCredit Bank poleg običajnega programa elektronskega bančništva MultiCash omogoča tudi program, nadgrajen s sistemom Europakonto7. Online b@nka Online b@nka je sistem spletnega bančništva, namenjen fizičnim in pravnim osebam z manjšim obsegom plačilnega prometa. Online b@nka omogoča dostop preko različnih brskalnikov in operacijskih sistemov. Je internetna aplikacija, dostopna prek brskalnikov; namenjena strankam z manjšim obsegom plačilnega prometa.

6 URL: http://www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/E-bank/Razlicice_E-bank_ namestitev, 2007 7 URL: http://www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/MultiCash?id=79, 2007

27

Online b@nka je namenjena: o podjetjem z manjšim obsegom plačilnega prometa (do 30 poslanih nalogov

mesečno); o računovodskim servisom, ki pripravljajo plačilne naloge za manjša podjetja; o podjetjem, ki potrebujejo večjezični sistem poslovanja; o podjetjem, ki želijo izkoristiti prednosti internetnega dostopa do podatkov,

shranjenih na bančnem strežniku; o vsem podjetjem, ki želijo ažuren pregled stanj na računih.

Uni Credit Bank omogoča:

o Visoko stopnjo varnosti z uporabo PIN kode, časovno odvisnega žetona za generiranje gesel, certifikatom za prenos podatkov in uporabniškega imena;

o internetni dostop s katerega koli računalnika; o nadgrajevanje aplikacije ni potrebno; o z eno aplikacijo je omogočeno upravljanje več računov različnih komitentov,

odprtih pri UniCredit Bank; o omogoča komunikacijo z banko prek sporočil in vnaprej pripravljenih obrazcev; o omogoča opravljanje vseh vrst plačil tudi z valuto vnaprej, shranjevanje predlog,

pregled prometa; o delovanje sistema je neodvisno od operacijskega sistema ter brskalnika8.

UVEDBA E-BANK V PODJETJE X Za uvedbo E-bank v podjetje "X" je potrebno izpolniti in posredovati banki naslednjo dokumentacijo:

1. Karton deponiranih podpisov (Priloga 5) 2. Pristojnosti uporabnikov sistema E-bank (Priloga 6) 3. Zahtevek za pridobitev digitalnega potrdila in Krovno naročilnico9 4. Fotokopije osebnih dokumentov pooblaščencev 5. Izpisek iz sodnega registra

5.3 SKB d.d. Ljubljana 1. Spletno bančništvo PRO SKB NET PRO SKB NET je poslovalnica, dostopna s katerega koli računalnika, povezanega v internet. Deluje 24 ur na dan, vse dni v letu. Bančne storitve se lahko opravlja varno iz pisarne ali od doma. Ne zahteva nobenih posebnih programov, dovolj je sodoben spletni brskalnik. 8 URL: http://www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/Online_b@nka?id=81, 2007 9 Podjetje »X« je pri Novi Ljubljanski banke ta obrazca že izpolnilo in prejelo digitalna potrdila za uporabnike elektronske banke, zato v tem primeru priloži kopije digitalnih potrdil uporabnikov E-bank

28

Prednosti PRO SKB NET-a: o enostavnost uporabe: Uporaba PRO SKB NET-a je možna s katerega koli

računalnika, povezanega z internetom. Uporabi se lahko dlančnik ali prenosni telefon, ki je povezan z internetom in podpira varen prenos podatkov.

o prihranek časa: PRO SKB NET prihrani čas, saj ni potrebno obiskovati bančne poslovalnice.

o prihranek denarja: Nizki začetni stroški in občutno nižje provizije za opravljene bančne posle

o ažurnost informacij: PRO SKB NET ponuja vse informacije o stanju in prometu na računu v realnem času, brez zakasnitve. Z vedno ažurnimi podatki so poslovne odločitve še lažje.

o povezava z informacijskim sistemom: Različne možnosti prenosa podatkov v PRO SKB NET-u omogoča povezavo z različnimi poslovnimi sistemi, s čimer se izogne večkratnemu vnosu podatkov.

PRO SKB NET omogoča10:

o pregled stanja in prometa na računih, odprtih pri SKB banki v realnem času; o pregled podrobnejših podatkov o računu; o iskanje po prometu za obdobje zadnjih 13 mesecev; o pregled, tiskanje izpiskov; o izmenjavo podatkov z vašim poslovnim sistemom; o plačevanje v domači in tuji valuti; o nakup in prodajo valut; o izmenjavo podatkov za direktne odobritve (možnost ročnega vnosa podatkov ali

uvoza datoteke); o izmenjavo podatkov v datoteki za direktne obremenitve; o prevzem podatkov o vplačilih s posebnimi položnicami.

2. PC bančništvo PC bančništvo omogoča dostop in opravljanje bančnih storitev s posebno programsko opremo, ki je nameščena na računalniku. Storitve se lahko uporablja z modemsko povezavo ali povezavo prek interneta11. Izbira se lahko med storitvami:

o MULTI SKB NET o B2B SKB NET o SOGECASH

MULTI SKB NET MULTI SKB NET je ob namestitvi ustrezne programske opreme na računalnik, s katerega se posluje, primeren za podjetja, ki želijo z eno samo pametno kartico obvladati poslovanje s svojimi računi pri različnih bankah.

10 URL: http://www.skb.si/eban/eban-pro.html, 2007 11 URL: http://www.skb.si/eban/eban-podj.html, 2007

29

Ta rešitev omogoča:

o podporo več valutnemu transakcijskemu računu, o ločevanje uporabnikov glede na vnašalce in podpisnike.

V domačem plačilnem prometu:

o pripravo različnih oblik transakcij (virman, posebna položnica, splošni plačilni nalog, kompenzacije, sporočila banki)

o vnos plačil z valuto vnaprej o vpogled v stanje, promet, izpiske o vpogled v arhiv transakcij, sporočil o uvoz in izvoz podatkov o kreiranje in urejanje predlog (podatkov o prejemniku) o izmenjavo podatkov za direktne odobritve (možnost uvoza in prevzema datoteke) o izmenjavo podatkov v datoteki za direktne obremenitve (možnost uvoza in

prevzema datoteke) o prevzem podatkov o vplačilih s posebnimi položnicami.

V plačilnem prometu s tujino:

o pripravo nalogov, prenosov in konverzij o pošiljanje statistike za prilive iz tujine in sporočil o pregled stanja, prometa, izpiskov, tečajnic, prilivov o vpogled v arhivih transakcij, sporočil o izvoz in uvoz podatkov o kreiranje in urejanje predlog (podatkov o prejemniku)12.

B2B SKB NET je oblika PC bančništva za velika podjetja.

Prednost je podjetju prilagojena avtomatska povezava informacijskega sistema podjetja z informacijskim sistemom SKB banke za opravljanje plačilnega prometa. Ker se enostavno prilagaja obstoječi računovodski opremi v podjetju, dolgoročno zagotavlja prihranke časa in denarja, saj podjetju opreme ni treba nadgrajevati, delo z B2B SKB NET sistemom pa je razumljivo, pregledno in obvladljivo. Z njim se lahko lažje kot doslej upravlja domači plačilni promet in plačilni promet s tujino. Varnost sistema, ki ga je kot aplikacijo B2B E-bank zasnovalo podjetje Halcom d.o.o, zagotavljajo mnogi varnostni elementi in uporaba pametne kartice. B2B SKB NET omogoča: V domačem plačilnem prometu:

o pripravo različnih oblik transakcij (virman, posebna položnica, splošni plačilni nalog, kompenzacije, sporočila banki)

o vnos plačil z valuto vnaprej

12 URL: http://www.skb.si/eban/eban-multiskbnet.html, 2007

30

o vpogled v stanje, promet, izpiske o vpogled v arhiv transakcij, sporočil o uvoz in izvoz podatkov o kreiranje in urejanje predlog (podatkov o prejemniku) o izmenjavo podatkov za direktne odobritve (možnost uvoza in prevzema

datoteke) o izmenjavo podatkov v datoteki za direktne obremenitve (možnost uvoza in

prevzema datoteke) o prevzem podatkov o vplačilih s posebnimi položnicami.

V plačilnem prometu s tujino:

o pripravo nalogov, prenosov in konverzij o pošiljanje statistike za prilive iz tujine in sporočil o pregled stanja, prometa, izpiskov, tečajnic, prilivov o vpogled v arhiv transakcij, sporočil o izvoz in uvoz podatkov o kreiranje in urejanje predlog (podatkov o prejemniku)13.

SOGECASH je idealna rešitev za mednarodno in domače poslovanje Sogecash na enem samem mestu omogoča enostavno in hitro poslovanje s tujino in hkrati optimalno obvladovanje domačega plačilnega prometa. Privlačen je zlasti za večja podjetja, saj olajša upravljanje računov pri bankah doma in v tujini, omogoča upravljanje z uporabniki, zagotavlja komunikacijske funkcije, hkrati pa poskrbi za preglednost poslovanja in za poenostavitev priprave plačilnih nalogov, njihovega podpisovanja in pošiljanja v banko. SOGECASH omogoča:

• upravljanje bančnih računov doma in v tujini: pošiljanje domačih ali mednarodnih, posameznih ali zbirnih plačilnih nalogov v banko, prejemanje dnevnih in med-dnevnih bančnih izpiskov, povezava z računovodskimi in zakladniškimi aplikacijami (uvoz in izvoz podatkov), različni nivoji podpisnikov (A, B, E) in omejitev na znesek

• upravljanje z uporabniki, komunikacijske funkcije in prejemanje ter pregledovanje

bančnih izpiskov: pregled dnevnih bančnih izpiskov in stanj na bančnih računih, pregled in iskanje transakcij glede na izbrane parametre, izvoz podatkov v datoteke in izpisovanje izbranih podatkov.

• pripravljanje plačilnih nalogov, podpisovanje ter odpošiljanje v banke: uvoz

plačilnih nalogov iz datoteke, upravljanje različnih tabel (šifre valut, šifre držav, prejemniki plačil, nameni plačil...), revizijski dnevnik, arhiv transakcij.14

13 URL: http://www.skb.si/eban/eban-multiskbnet-b2b.html, 2007 14 URL: http://www.skb.si/eban/eban-sogecash.html, 2007

31

UVEDBA MULTI SKB NET V PODJETJE X Postopek uvedbe MULTI SKB NET v podjetje X. Podjetje predloži banki potrebno dokumentacijo:

o pooblastilo za razpolaganje na transakcijskem računu (Priloga 7) o zahtevek za uporabo Multi SKB NET (Priloga 8) o digitalno potrdilo za posamezno osebo, ki bo uporabljala MULTI SKB NET o redni izpisek iz sodnega registra z navedbo zakonitega zastopnika podjetja o overjen podpis zakonitega zastopnika pri notarju o fotokopije osebnih dokumentov pooblaščencev ter zakonitega zastopnika podjetja

Vse obrazce je potrebno posredovati banki v dveh izvodih, podpiše jih zakoniti zastopnik podjetja. Z vsako spremembo oseb za razpolaganje na transakcijskem računu in uporabo MULTI SKB NET je potrebno ponovno posredovati banki vse obrazce ter potrebno preostalo dokumentacijo.

5.4 Raiffeisen Krekova Banka d.d. Ljubljana S dne 03.09.2007 se je banka Raiffeisen Krekova Banka d.d. preimenovala v Raiffeisen Banka d.d.. Spletna banka za prebivalstvo RaiffeisenNET je storitev, s katero želi uporabnikom prihraniti čas in poenostaviti bančno poslovanje. Poslovanje je v spletni poslovalnici hitro, enostavno, pregledno, preprosto in ceneje. Čakanje pred bančnim okencem ni več potrebno, bančne storitve pa lahko v njej opravljate 24 ur in v udobnosti svojega doma. Prednosti:

o prihranek časa - ni več potrebno obiskovati banke za vsakodnevne bančne storitve, o varčevanje - za bančne storitve so provizije v spletni banki nižje, o enostavnejše poslovanje - uporabniški vmesnik je enostaven in omogoča

enostavnejše izpolnjevanje bančnih instrumentov, o preglednejše poslovanje - v vsakem trenutku se lahko preveri stanje na svojih

računih, pa tudi pretekle transakcijske in stanja.

Omogoča: o spremljanje dnevnega poslovanja, o plačevanje s plačilnimi nalogi, ne samo na tekoči dan ampak tudi z valuto vnaprej, o iskanje plačil po ključnih besedah, o spremljanje stanja depozitov, o pošiljanje vprašanj, pripomb in predlogov, o sprejemanje obvestil banke.

32

Opravljanje bančnih storitev prek spletne banke RaiffeisenNET je varno in brez skrbi. Zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti v skladu z Zakonom o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu15. V banki nenehno sledijo trendom v svetu bančništva in se trudijo, da bi bile njihove storitve kar najbolj prijazne za uporabnike. Ker postaja čas dragocenost, je njihova bistvena naloga, da storitve oblikujejo tako, da se bo zanje porabilo kar najmanj časa, dostopne pa bodo vedno in povsod. V ta namen so uvedli dva programa za elektronsko poslovanje - EuReKa in RB-online. Sistema elektronskega poslovanja v Raiffeisen Banka d.d.:

1. EUREKA 2. RB-online

Elektronsko poslovanje preko bank EuReKa in RB-online omogočata:

• Opravljanje domačega plačilnega prometa: vnos posamičnih plačilnih nalogov ali prenos paketov sporočil neposredno z vaših računovodskih aplikacij, pregled in prenos izpiskov na vaš lokalni računalnik, pregled dnevnega prometa, iskanje plačil po ključnih besedah, možnost vnosa vprašanj, predlogov, pripomb, sprejem bančnih obvestil.

• Opravljanje mednarodnega plačilnega prometa: vpogled v devizni račun, vnos deviznega odlivnega naloga, vnos splošnega naloga za bremenitev, avtorizacija deviznih odlivnih nalogov, devizni prilivi iskanje po prometu16.

EUREKA

• sodoben način izvajanja plačilnega prometa preko Raiffeisen Banke, ki vam kadar koli nudi upravljanje s sredstvi na vašem transakcijskem računu prek interneta.

• potrebujete se le osebni računalnik z dostopom do interneta in operacijskim sistemom Microsoft Windows 98, ME, 2000, ali XP.

• vključuje tudi storitev EuReKa SMS: obvestila o stanju na transakcijskem računu se lahko prejema tudi preko SMS sporočil.

EuReKa je spletna banka, ki omogoča enostavno in varno poslovanje z banko preko interneta. Za uporabo se potrebuje le osebni računalnik z dostopom do interneta in Microsoftov operacijski sistem Windows 98, ME, 2000 ali XP.

Prednosti:

• Povečana finančna kontrola Spletna banka EuReKa vam olajša nadzor nad vašim denarnim tokom, vpliva na znižanje vaših stroškov in prihrani čas.

15 URL: http://www.raiffeisen.si/racuni_in_bancne_poti/elektronsko_bancnistvo, 2007

16 URL: http://www.raiffeisen.si/storitve_za_podjetja/eposlovanje, 2007

33

• Enostavna uporaba Spletna banka EuReKa je enostavna za uporabo in zelo primerna za upravljanje in nadzor nad vašimi poslovnimi financami v katerem koli času.

• Večja učinkovitost Enostavna uporaba zmanjšuje potrebo po dodatni administraciji in vam pomaga povečati celotno učinkovitost vašega poslovanja. • Podpora Pomoč uporabnikom pri opravljanju elektronskega plačilnega prometa vam bo na razpolago tako po telefonu kot po elektronski pošti.

• Varnost Ponuja najvišjo stopnjo zaščite, ki je trenutno na trgu in je v skladu z novim Zakonom o elektronskem poslovanju in digitalnem podpisu.

EUREKA zagotavlja: • zaupnost podatka in sporočila, s katero preprečimo njegovo nepooblaščeno razkritje

(s šifriranjem); • celovitost podatka ali sporočila, s katero preprečimo kakršno koli nepooblaščeno

spremembo ali uničenje; • preverjanje verodostojnosti, ki jo omogoča digitalni podpis; • onemogočanje podvajanja sporočila, ki jo omogočamo s časovno oznako, dodano

osnovnemu sporočilu.

Varno poslovanje se lahko zagotovi na tri načine:

o s čitalcem kartic in pametno kartico, o z I-Key (USB) - pametnim ključem, o s privatnim ključem, shranjenim na disku (samo za vpogled računa)17.

RB-online

o Omogoča večbančno e-poslovanje. Namenjena je pravnim osebam, ki imajo račune pri različnih bankah in želijo uporabljati isti program za dostop do vseh računov.

o V pametni kartici ENA ZA VSE je vgrajena podpora digitalnega podpisa s certifikatom. Z eno kartico je omogočeno poslovanje z različnimi bankami in gospodarskim družbam omogoča nadzor nad njihovim denarnim tokom, tudi na računih hčerinskih družb v več državah

RB-online je elektronska banka, razvita v sodelovanju s podjetjem Halcom informatika. Uporabniki imajo popoln pregled nad podatki o plačilnem prometu na več računih, odprtih pri različnih bankah, hranilnicah in hranilno-kreditnih službah, ki uporabljajo Halcomovo rešitev. Uporabniki lahko tako prek enega samega vmesnika hitro vstopajo v različne bančne sisteme, brez zamudnega prehajanja iz sistema v sistem. 17 URL: http://www.raiffeisen.si/storitve_za_podjetja/eposlovanje/eureka/, 2007

34

Prednosti:

o vpeljava sodobnega, varnega in zanesljivega načina poslovanja z bankami 24 ur na dan,

o izboljšanje nadzora nad denarnimi tokovi, o učinkovito elektronsko poslovanje doma in v tujini, o neposredna povezava z več bankami, pri katerih so odprti računi podjetja, o možnost hitrejšega procesiranja podatkov, o zaščita s tehnologijo PKI (Public Key Infrastructure) in pametno kartico ENA ZA

VSE, o preprosta uporaba in namestitev.

Varovanje zasebnosti in tajnost uporabnikovih podatkov temeljita na standardih PKI in pametni kartici, ki omogočajo upravljanje podatkov v okviru pooblastil uporabnika. V pameti kartici ENA ZA VSE je vgrajena podpora digitalnega podpisa s certifikatom in velja za najvarnejšo tehnologijo po evropskih standardih. Z eno kartico je omogočeno poslovanje z različnimi bankami in gospodarskim družbam omogoča nadzor nad njihovim denarnim tokom, tudi na računih hčerinskih družb v več državah.18 UVEDBA RB-ONLINE V PODJETJE X Podjetje "X" predloži banki potrebno dokumentacijo:

o Pooblastilo za razpolaganje na transakcijskem računu - Obrazec IPO (Priloga 9) o Pooblastilo za uporabo RB-online (Priloga 10) o Digitalno potrdilo za posamezno osebo, ki bo uporabljala RB-online o Redni izpisek iz sodnega registra z navedbo zakonitega zastopnika podjetja o Overjen podpis zakonitega zastopnika pri notarju o Fotokopije osebnih dokumentov pooblaščencev ter zakonitega zastopnika podjetja

5.5 Nova KBM d.d. Maribor Podjetje se preko Poslovnega Bank@Neta z Novo KBM poveže kadarkoli in kjerkoli, kjer je omogočen dostop do interneta. V okviru ponudbe elektronskega bančništva za podjetja se lahko pri Novi KBM d.d. izbira med dvema različicama uporabniških aplikacij: Takšno poslovanje prinaša številne prednosti kot so:

o prihranek časa, o zmanjšanje stroškov za obdelavo nalogov, o stalen vpogled v različne podatke o računu oz. računih podjetja, o neodvisnost od poslovanja bančnih enot, o enostavnost in preglednost uporabe oz. poslovanja, o varnost in zasebnost podatkov.

18 URL: http://www.raiffeisen.si/storitve_za_podjetja/eposlovanje/rbonline/, 2007

35

1. Internetna različica z uporabo enkratnih gesel omogoča mobilnost uporabnika, saj se lahko z bančnim strežnikom poveže kadarkoli in povsod tam, kjer ima na osebnem računalniku omogočen dostop do interneta ter nameščen ustrezen spletni brskalnik, pri sebi pa ima elemente identifikacije (PIN, kartica za določanje enkratnih gesel). Baza podatkov se oblikuje na bančnem strežniku in zanjo skrbi banka. Ta različica je posebej primerna za vsa podjetja, ki imajo v svojem informacijskem sistemu možnost medsebojnega paketnega posredovanja podatkov (npr. seznama plačilnih nalogov v elektronski obliki, izpiskov prometa) in sistem uporabljajo predvsem za hiter pregled ali paketno posredovanje podatkov ali pa poslujejo z manjšim številom ročno vnesenih plačilnih nalogov (to pomeni, da izvršijo dnevno le nekaj plačil).

2. Namestitvena različica omogoča opravljanje številnih funkcij brez stalne internetne povezave, saj ima uporabnik aplikacijo nameščeno na osebnem računalniku. Uporabnik lahko pripravi in pregleda plačilne naloge, pregleda bazo starih izpiskov, pripravi statistike brez uporabe interneta, z bančnim strežnikom pa se poveže le pri pošiljanju in sprejemanju podatkov. Baza podatkov se oblikuje pri uporabniku, ki zanjo tudi skrbi. Lokalna različica je primerna predvsem za srednje velika in velika podjetja. Odvisno od narave dela v podjetju je možno uporabljati tudi kombinacijo obeh različic.

Nova KBM d.d. ponuja naslednje aplikacije Poslovnega Bank@Neta: o namestitvena različica EPP7, o internetna različica EPP web, o mobilna različica EPP Mobile.

Namestitvena in internetna različica Poslovnega Bank@Neta omogočata opravljanje plačilnega prometa v evrih in devizah. Omogočeno je tudi kolektivno podpisovanje. Uporabniki Poslovnega Bank@Neta ne potrebujejo posebnega računalniškega predznanja. Programe so zasnovali tako, da so uporabnikom prijazni; pri delu je možno vsak trenutek priklicati na ekran navodila in pomoč za nadaljnje delo. Nova KBM d.d. ponuja uporabnikom mobilno različico elektronskega bančništva, ki so jo poimenovali EPP Mobile. Omogoča uporabo bančnih storitev plačilnega prometa in dostop do finančnih informacij s pomočjo mobilnega telefona. UVEDBA NAMESTITVENE RAZLIČICE POSLOVNEGA BANK@NETA V PODJETJE X Podjetje predloži banki naslednjo dokumentacijo:

o Podpisni karton pooblaščene osebe za razpolaganje s sredstvi na transakcijskem računu (Priloga 11)

o Pooblastilo za opravljanje storitev na transakcijskem računu preko Poslovnega Bank@Neta (Priloga 12)

o Redni izpisek iz sodnega registra z navedbo zakonitega zastopnika podjetja o Overjen podpis zakonitega zastopnika pri notarju o Fotokopije osebnih dokumentov pooblaščencev ter zakonitega zastopnika podjetja

36

5.6 Banka Koper d.d. I-net banka je prijazen in neprekinjen način bančnega poslovanja pravnih oseb preko interneta v Banki Koper d.d.. Prednosti poslovanja s Poslovno i-Net Banko:

o pri svojem poslovanju komitent ni vezan na urnik poslovanja enot banke o komitent si lahko sam izbira čas poslovanja z banko o posluje se lahko za tekoči dan ali za največ 90 dni v prihodnosti (z vnaprejšnjim

datumom valute) o o prilivu je komitent takoj obveščen, sproti razpolaga z informacijami o stanju in

prometu na računu o nadomestila za opravljene storitve so nižja o dostavljanje plačilnih nalogov je enostavnejše, hitrejše in cenejše, ker jih ni

potrebno nositi v banko in čakati v vrsti za obdelavo o naloge se lahko podpisuje posamično ali zbirno o vse odobrene storitve vezane na poslovni račun so vedno na vpogled o reševanje reklamacij je enostavnejše (Navodilo na uporabo Poslovne i-net banke, 3)

Za poslovanje s Poslovno i-Net Banko se potrebuje:

o pametno certifikat kartico o čitalnik kartice o PIN (Personal Identification Number) oz identifikacijska številka in PIN za

odklepanje o osebni računalnik z dostopom do interneta (Navodilo na uporabo i-net banke,

verzija 2.0, 2) Banka Koper d.d. zagotavlja varno poslovanje s Poslovno i-Net Banko preko uporabljenih varnostnih mehanizmov: osebni certifikat, certifikat Banke Koper in PIN ter poseben PIN za odklepanje (Navodilo za uporabo Poslovne i-net banke, 4). Pri podpisovanju z elektronsko banko lahko pridobi uporabnik enega od dveh statusov:

o vnašalec ali o podpisnik

Delitev vlog uporabnika omogoča dodatno varnost poslovanja in prilagoditev elektronske banke dejanski razdelitvi dela v podjetju. Podpisnik je pooblaščena oseba za avtorizacijo plačilnega prometa pravne osebe. Pregleduje lahko promet, stanje na računu in nezapadle naloge, vnaša in avtorizira plačilne naloge ter pošilja naročila storitev. Vnašalec je pooblaščena oseba, ki lahko vnaša in pregleduje samo s svoje strani vnesene plačilne naloge (Navodilo za uporabo Poslovne i-net banke, 8)

37

UVEDBA POSLOVNE I-NET V PODJETJE X Za uvedbo Poslovnega i-Neta v podjetje predloži banki naslednjo dokumentacijo:

o Pooblastilo na transakcijskem računu o Pooblastilo za opravljanje storitev Poslovne i-Net Banke na transakcijskem računu o Redni izpisek iz sodnega registra z navedbo zakonitega zastopnika podjetja o Overjen podpis zakonitega zastopnika pri notarju o Fotokopije osebnih dokumentov pooblaščencev ter zakonitega zastopnika podjetja

Vsaka banka ima predpisano dokumentacijo, ki je potrebna za uvedbo elektronskega poslovanja s komitenti, kar smo predstavili do sedaj v tem poglavju. Urniki možnosti plačilnega prometa v elektronski obliki preko posamezne banke so za podjetje X velikega pomena, saj dnevno plačuje iz šestih do sedmih bank. To pa je časovno zelo zamudno za komitenta. V prilogi so obravnavani urniki možnega plačevanja podjetja X iz posamezne banke (Priloga 13). Z vidika stroškovne učinkovitosti oz. želje minimiziranja stroškov podjetja na vseh področjih je za podjetje pomembno dejstvo, kakšne tarife lahko doseže pri sklepanju pogodbe z bankami. V prilogi so obravnavani dogovorjeni pogoji plačevanja podjetja z navedenimi bankami (Priloga 14).

38

6 ANALIZA PREDNOSTI IN SLABOSTI PLAČEVANJA PODJETJA X PREKO POSAMEZNE BANKE V tem poglavju bomo obravnavala prednosti, ki jih ima veliko podjetje kot uporabnik storitev večjih poslovnih bank. Osvetlili bomo vsak posamezni aspekt, ki vpliva na učinkovito poslovanje sistema. Stališče uprave podjetja Uprava posameznega podjetja vedno stoji na stališču minimalnega stroška in čim večje učinkovitosti poslovanja. Stališče uporabnikov Finančna služba, ki dejansko dela s posameznimi poslovnimi bankami, pa predvsem išče banko, ki:

o ima najenostavnejši sistem za upravljanje o ima učinkovito službo pomoči po telefonu (angl. help desk) o spremlja in opazuje dogajanje na tržišču o ki občasno povabi odjemalce na strokovno usposabljanje

V praksi je treba upoštevati oba aspekta, saj poceni banka brez solidne tehnične pomoči ne more dobro opravljati svoje naloge. Učinkovitost banke na slovenskem tržišču V Sloveniji veljajo za vse komercialne banke enaki plačilni pogoji, ki jih diktira Banka Slovenije. Tukaj so merodajni le kriteriji iz druge točke (banka, ki je prijazna do uporabnika). Plačilni promet v domovini in čezmejni plačilni promet na konkretnem primeru19 Na spodnjem primeru bomo poskušali pokazati, kako poteka konkretno plačevanje na domačem tržišču. Obravnavano podjetje X ima naslednje odprte obveznosti do drugih podjetij:

o La Cividina SRL, Via Cividina 176, Montignacco-Udine, Italia Znesek obveznosti: 40.000,00 EUR

o KDD d.d., Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, SLO Znesek obveznosti: 600,00 EUR

o Poslovni sistem Mercator d.d., Dunajska cesta 107, 1001 Ljubljana, SLO Znesek obveznosti: 300.000,00 EUR

19 Regulirano čezmejno plačilo je plačilo do 50.000 EUR ali protivrednosti v SEK za:

- plačila v države in iz držav EU, ki vsebujejo vse podatke za avtomatsko procesiranje (BIC, IBAN, SHA) - poslovanje z nerezidenti v državi

39

Podjetje X mora tako poravnati svoje obveznosti dobaviteljem v skupnem znesku 340.600,00 EUR ter svoji banki stroške nakazila.

SLIKA 1: PREGLED BANČNIH STROŠKOV ZA DOMAČA NAKAZILA

0

1

2

3

4

5

NLB d.d. UniCreditBanka

Slovenijad.d.

SKB d.d. RaiffeisenBanka d.d.

Nova KBMd.d. Maribor

BankaKoper d.d.

Zne

sek

banč

nih

str.

Skupaj stroški nakazilv EUR

V Sliki 1 so prikazani stroški, ki jih ima podjetje ob nakazilih. Razvidno je, da so zelo majhne razlike pri nakazilih iz različnih bank, podjetje te-temu ne pripisuje velikega pomena. Mednarodno plačevanje na konkretnem primeru - Hrvaška Na spodnjem primeru bomo poskušali pokazati, kako poteka konkretno plačevanje na hrvaško tržišče. Obravnavano podjetje X ima naslednje odprte obveznosti do drugih podjetij:

o Ambaplast d.o.o., Trg Gospe Kunagorske 15, Pregrada, Hrvaška Znesek obveznosti: 500.000,00 EUR

o Hrvatske vode, Ulica grada Vukovara 220, Zagreb, Hrvaška Znesek obveznosti: 1.000,00 EUR

o Client d.o.o., II Vrbig 14, Zagreb, Hrvaška Znesek obveznosti: 300.000,00 EUR

Podjetje X mora tako poravnati svoje obveznosti dobaviteljem v skupnem znesku 801.000,00 EUR ter svoji banki stroške nakazila.

40

SLIKA 2: PREGLED BANČNIH STROŠKOV ZA MEDNARODNA NAKAZILA

050

100150200250300350400450500

NLB d.d. UniCreditBanka

Slovenijad.d.

SKB d.d. RaiffeisenBanka d.d.

Nova KBMd.d. Maribor

BankaKoper d.d.

Zne

sek

banč

nih

str.

Skupaj stroškimednarodnihnakazil v EUR

Iz grafa je razvidno, da so dogovorjene tarife mednarodnega plačilnega prometa za podjetje velikega pomena, saj se le-te zelo razlikujejo pri posameznih bankah. Najbolj ugodne banke za mednarodno plačevanje so: SKB d.d., Raiffeisen banka d.d. ter Nova KBM d.d. Najmanj ugodni banki za mednarodno plačevanje so: NLB d.d., UniCredit Banka Slovenija d.d. ter Banka Koper d.d. Glede na to, da je podjetje omejeno na določen odstotek plačevanja preko posamezne banke, ter da se tarife pri domačem plačilnem prometu bistveno ne razlikujejo, so stroški mednarodnega plačilnega prometa bistveni za odločitve podjetja, na kakšen način bo izvajalo plačila. Pri bankah, ki so neugodne za mednarodno plačevanje podjetja, se bo izvajal le domači plačilni promet. Pri ostalih pa le mednarodni plačilni promet. Seveda bo podjetje preučilo, ali bo s tem načinom doseglo določene minimalne zneske prometa z bankami glede na delež zadolženosti pri njih.

41

SLIKA 3: PLAČILNI PROMET PODJETJA PO BANKAH

5%12%

46%

7%

7%

21%

2%

UniCredit Banka Slovenija d.d.

Banka Koper d.d.Nova Ljubljanska banka d.d.

Nova KBM d.d.

Raiffeisen Banka d.d.

SKB BANKA d.d.Ostale banke

Delež plačevanja po bankah Glede na vse vhodne parametre, ki smo jih navedli (stroški plačevanja, utemeljenost plačevanja in drugo), se plačila skozi celotno fiskalno leto izvajajo preko različnih komercialnih bank. V nadaljevanju podajam primere plačevanja za leto 2006 – posebej za domača plačila in posebej za mednarodna plačila.

SLIKA 4: DOMAČI PLAČILNI PROMET PO BANKAH

10%

24%

66%

UniCredit Banka Slovenija d.d.

Banka Koper d.d.

Nova Ljubljanska banka d.d.

Kot je razvidno iz zgornje tabele, največji delež domačih plačil odpade na Novo Ljubljanska banka d.d., zatem Banko Koper d.d. ter UniCredit Banko Slovenije d.d..

42

SLIKA 5: MEDNARODNI PLAČILNI PROMET PO BANKAH

26%

15%

14%

42%

3%

Nova Ljubljanska banka d.d.Nova KBM d.d.Raiffeisen Banka d.d.SKB BANKA d.d.Ostale banke

Iz slike je razvidno, da glavnino mednarodnega plačilnega prometa opravlja podjetje preko SKB Banke d.d., Nove Ljubljanske Banke d.d. in Nove KBM d.d.. Glede na to da so plačilni pogoji mednarodnega plačevanja iz NLB Banke zelo neugodni, bi bilo potrebno, da podjetje le-ta plačila izvaja iz drugih bank. S tem bi bilo potrebno prerazporediti tudi domača plačila, saj je omejeno z minimalnim deležem plačevanja iz NLB Banke d.d.

43

SKLEP V diplomskem delu obravnavamo hitro razvijajoče se področje elektronskega bančništva. Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil eden najpomembnejših dosežkov 90-ih let vsesplošen razmah interneta. Elektronska pošta je postavila komunikacijo na popolnoma nov nivo in vsak, ki lahko objavi spletno stran na internetu, ima danes nekaj 100 milijonov potencialnih strank. Pojma "elektronsko bančništvo" in "internet" sta že postala nerazdružljiva. Kmalu bo, ali pa je že prišel čas, ko bo internet postal povsem nepogrešljiv in si finančnih in poslovnih aktivnosti sploh ne bomo znali predstavljati brez njega. Ugotavljamo, da se je tudi v Sloveniji že zgodil popoln preskok na elektronsko bančništvo in da ni več poti nazaj. Elektronska prihodnost v podjetjih pač pripada elektronskemu bančništvu! Tudi poslovne banke si danes ne morejo več predstavljati učinkovitega poslovanja brez elektronskega bančništva, saj jim nove storitve na tem področju pomagajo ohraniti stare stranke in pridobiti nove. S temi uslugami si dejansko povečujejo konkurenčno prednost na tržišču. Izpostavili smo tudi vedno bolj pomembno učinkovitost poslovanja – tako podjetij, kot tudi bančnega sektorja. Pri tem je ena od možnosti tudi zmanjševanje operativnih stroškov v posameznem podjetju, kar je možno doseči z uporabo novih storitev, ki jih banke ponujajo. Na primeru podjetja X sem pokazala učinkovitost poslovanja z različnimi bankami in sicer z različnimi modeli plačevanja. Menim, da je z ustrezno integracijo poslovnega sistema v podjetju in sistemom elektronskega plačevanja možno doseči dobre sinergijske učinke. Razvoj takšnih sistemov pa se gotovo ne bo ustavil, ampak ga bodo banke že zaradi konkurenčne prednosti še naprej pospešeno uvajale. Predvidevamo lahko, da bodo nove rešitve na tem področju uporabnikom še bolj prijazne, enostavne in predvsem varne za uporabo.

44

POVZETEK V današnjem času je vedno bolj pomembna učinkovitost poslovanja – tako podjetij, kot tudi bančnega sektorja. Ena od možnosti je tudi zmanjševanje operativnih stroškov posameznega podjetja, kar je možno narediti z uporabo novih storitev, ki jih ponujajo banke. Danes je podjetjem in finančnim oddelkom znotraj podjetij z uporabo interneta in elektronskega poslovanja omogočeno, da z uporabo različnih naprednih tehnologij pošiljajo podatke o poslovanju, sklepajo pogodbe, izdajajo račune in podobno. Pri tem pa jim pomagajo pravni okviri v državi, ki se morajo hitro prilagajati razvoju tehnologij in željam uporabnikov. Ko se podjetje odloči za uvedbo elektronskega poslovanja, je najprej potrebno zbrati informacije o ponudbi na trgu, odločiti se med različnimi bankami glede na vnaprej definirane kriterije. Odloča seveda predvsem potencial uporabe in predhodni odnosi s poslovnimi bankami. Po tem koraku sledi vpeljava izbrane tehnologije s strani dobavitelja in še zelo pomembna podrobnost: prilagoditev hišnega informacijskega sistema z novimi možnostmi. Brez zadnjega koraka je opravljenega samo pol dela. Pri izbiri banke – partnerja je treba upoštevati tako kakovost in ceno storitev posameznega ponudnika kot tudi uporabniku prijazen sistem. Hkrati pa se je treba zavedati, da sta za upravo podjetja najbolj pomembna kriterija za odločitev velikost kreditne linije pri posamezni banki in pa strošek, povezan z delovanjem sistema. Šele na tretjem mestu je obravnavana tehnološka rešitev – z njo se pač ukvarjajo zaposleni v finančnem sektorju. Na konkretnih primerih plačevanja znotraj EMU in v tujino so se pokazale prednosti in slabosti posamezne izbrane banke. Vsak primer plačevanja, če upoštevamo še velikost zneskov, pokaže, katera bančna storitev je optimalna z vidika stroška plačila. Da bi sistem plačevanja preko sodobnih elektronskih poti uspešno deloval, je potrebno ves čas spremljati razmere na bančnem trgu kakor tudi nove tehnološke rešitve, ki ob večji varnosti transakcij nudijo večjo hitrost in zanesljivost delovanja sistema. Ključne besede: elektronsko bančništvo, elektronsko poslovanje, mobilno bančništvo, vizija elektronskega poslovanja, finančni tokovi, internetne storitve, razvrščanje terjatev, upravljanje s krediti, strategija elektronskega poslovanja.

45

SUMMARY/ABSTRACT Nowadays the business efficiency is becoming more and more important – speaking of business companies, as well as of the banking sector. One of the possibilities to fulfil this goal is also the reduction of operating expenses of an individual company, which can be achieved by introducing new banking services. Today internet and e-business make possible for companies and their financial sectors to use several modern technologies and thus to share information about their operating, to award contracts, to issue invoices and similar. They are supported by the general legislative framework by the State that has to respond quickly to the fast technology development and users demands. Before the introduction of e-business in a company, it is important to gather information about the market first, then to select a bank to cooperate with on the basis of previously determined criteria. Two of the most important criteria are obviously the potential of usage and the past business experiences with an individual bank. After this, the selected technology is introduced by the provider, and doing this a very important detail has to be fulfilled – the adaptation of the existing information system in order to comply with the new applications. If this is not realized then we are only half way. When deciding about the bank – business partner, it is important to consider the quality and price of services by the provider, as well as the level of user-friendliness of the system. However, it is necessary to be aware that from the company’s administration board point of view the most important features are the size of credit line of a single bank and costs related to the system functioning. On the third position only we find the technological solution in question – it is dealt with in the framework of the financial sector. In the examination of some cases of costs payment inside the EMU and abroad it has become evident which are advantages and disadvantages of a single chosen bank. Every case of payment, if we consider also the size of amounts, can show us which service is more convenient from the point of view of the service cost. To make the system of payments through modern electronic ways to function successfully it is very important to monitor regularly the situation on banking market, as well as track the new technological solutions that offer a major speed and reliability of system, but still guarantee a high level of transactions safety. Key words: e-banking, e-business, mobile banking, vision of e-banking, financial flows, internet services, claims grouping, credits managing, strategy for e-business.

46

LITERATURA

1. Gradišar, M., J., Jaklič itd. 2005. Osnove poslovne informatike. Ljubljana: Ekonomska fakulteta.

2. Jerman Blažič, Borka et al.. 2001. Elektronsko poslovanje na internetu. Ljubljana:

Gospodarski vestnik.

3. Kadivec Janez, 2000. Elektronska banka – priročnik za uporabo sistema PPD E-bank. Ljubljana: Nova Ljubljanska banka d.d.

4. Kovačič, Andrej, Grozdnik, Aleš in Ribič, Miroslav. 2005. Temelji elektronskega

poslovanja. Ljubljana:Ekonomska fakulteta.

5. Savodnik Tomaž. Bančništvo od doma, Moj mikro, Ljubljana, 15 (1999), 7-8

6. Toplišek, Janez. 1998. Elektronsko poslovanje. Ljubljana: Atlantis.

7. Vlada republike Slovenije, Center za informatiko. 2001. Zakon o elektronskem poslovanju in elektronskem podpisu (ZEPEP).

8. Vozel, Aleksander 1999. Napake v internetni strategiji bank. Ljubljana:

Gospodarski vestnik VIRI 1. Banka Koper d.d. Navodilo za uporabo Poslovne i-Net Banke. Koper 2. Banka Koper d.d. Navodilo za uporabo i-Net Banke. Koper 3. Banka Koper d.d. (2007). Urnik prevzemanja plačilnih nalogov in izvrševanja

plačilnega prometa po 01.01.2007. Available: http://i-banka.banka koper.si/docs/FO_ urnik_poslovanja_20060330.pdf (20.09.2007)

4. Banka Slovenije (2007). Banke v Sloveniji. Available: http://www.bsi.si/poslovanje-

bank-in-podjetij.asp?MapaId=521 (20.9.2007) 5. Bratuša Tomaž (2007). Odtekanje informacij. Available: http://www.mojmikro.si/

articles/052007%20pozarni%20zid.pdf (21.09.2007) 6. Bratuša Tomaž (2004). Hekerji in zaščitniki. Available: http://www.mojmikro.si/

articles/30_32_hakerske_metode.pdf (22.08.2007) 7. Chambers Yang.2005. Electronic Money and Relevant Legal and Regulatory Issues.

Available : http://www.law-bridge.net/english/LAW/20055/0821553577455.html (20.08.2007)

47

8. Državni portal Republike Slovenije (2006), O Državnem portalu Republike Slovenije, Available: http://e-uprava.gov.si/e-uprava/portalStran.euprava?pageid=40 (20.9.2007)

9. Hermes Softlab (2007). Rešitve za e-bančništvo. Available: http://www.hermes-

softlab.com/SLO/industries/ebanking/ebanking.html (20.08.2007) 10. Nova KBM d.d. (2007). Poslovni Bank@Net. Available:http://www.nkbm.si/

presentation.aspx?nodeid=36 (19.09.2007) 11. Nova KBM d.d. (2007). Urnik delovanja Poslovnega Bank@Neta. Available:

http://www.nkbm.si/presentation.aspx?docid=1223 (19.09.2007) 12. Nova Ljubljanska Banka d.d. 2004. Tehnološka navodila za Proklik NLB. Ljubljana 13. Nova Ljubljanska Banka d.d. 2007. Trženjski priročnik za elektronsko banko NLB

Proklik. Ljubljana. 14. Nova Ljubljanska banka d.d. (2007). Urnik - Domači plačilni promet prek poslovnega

računa za pravne osebe, zasebnike in skupnosti. Available: http://www.nlb.si/images/ content/_doc/UrnikPPD_pravne.pdf (10.09.2007)

15. Nova Ljubljanska Banka d.d. (2007). Urnik - Plačilni promet s tujino in devizni promet v državi. Available: http://www.nlb.si/images/PORUrnikPPT.pdf (10.09.2007)

16. Raiffeisen Banka d.d. (2007). Elektronsko bančništvo. Available:: http://www.

raiffeisen.si/racuni_in_bancne_poti/elektronsko_bancnistvo (17.09.2007) 17. Raiffeisen Banka d.d. (2007). E-poslovanje. Available: http://www.raiffeisen.si/stor

itve_za_podjetja/eposlovanje (17.09.2007) 18. Raiffeisen Banka d.d. (2007). EuReKa. Available: http://www.raiffeisen.si/storitve_za

_podjetja/eposlovanje/eureka/ (17.09.2007) 19. Raiffeisen Banka d.d. (2007). RB-online. Available: http://www.raiffeisen.si/storitve_

za_podjetja/eposlovanje/rbonline/ (18.09.2007) 20. RIS - Raba interneta v Sloveniji: E-bančništvo slovenskih bank Available:http://www.

ris.org/index.php?fl=1&nt=6&p1=276&p2=285&p3=&id=507&sid=503 (10.09.2007)

21. Second life (2007), What is Second Life?, Available: http://secondlife.com/whatis/ (20.9.2007)

22. SKB d.d. (2007). Pro SKB NET: Spletno bančništvo. Available: http://www.skb.si/

eban/eban-pro.html (15.09.2007) 23. SKB d.d (2007). Sodobne bančne poti za podjetja in podjetnike. Available:http://

www.skb.si/eban/eban-podj.html (15.09.2007)

48

24. SKB d.d. (2007). Multi SKB NET. Available: http://www.skb.si/eban/eban-multi skbnet.html (15.09.2007)

25. SKB d.d. (2007). B2B SKB NET. Available:http://www.skb.si/eban/eban-multiskbnet-

b2b.html (16.09.2007) 26. SKB d.d. (2007). B2B SKB NET. Available: http://www.skb.si/eban/eban-multiskbnet-

b2b.html (16.09.2007) 27. SKB d.d. (2007). SOGECASH: Idealna rešitev za domače in mednarodno poslovanje.

Available:http://www.skb.si/eban/eban-sogecash.html (16.09.2007) 28. SKB .d.d. (2007). Urnik plačilnega prometa. Available : http://www.skb.si/data/

doc/pdf/urnik-domaci-in-mednarodni-plac-promet.pdf (16.09.2007) 29. UniCredit Banka Slovenija d.d.(2007). Elektronsko bančništvo. Available: http://www.

unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo (13.09.2007) 30. UniCredit Banka Slovenija d.d. (2007) E-Bank. Available: http://www.unicreditbank.

si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/E-bank?id=78 (13.09.2007) 31. UniCredit Banka Slovenija d.d. (2007). Različice E-bank namestitev. Available: http://

www.unicreditbank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/E- bank/Razlicice_E-ba nk_namestitev (13.09.2007)

32. UniCredit Banka Slovenija d.d. (2007). Multicash. Available: http://www.unicredit

bank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/MultiCash?id=79 (13.09.2007) 33. UniCredit Banka Slovenija d.d. (2007). Online b@nka. Available: http://www.unicredit

bank.si/Pravne_osebe/Elektronsko_bancnistvo/Online_b@nka?id=81 (13.09.2007) 34. UniCredit Banka Slovenija d.d. (2007). Urnik poslovanja s transakcijskim računom.

Available: http://www.unicreditbank.si/dokument.asp?id=272 (15.09.2007) 35. Wikipedia (2007). Spletni brskalnik, Available: http://sl.wikipedia.org/wiki/ Spletni_

brskalnik (20.9.2007) 36. Wikipedia (2007), Web 2.0, Available: http://en.wikipedia.org/wiki/Web2 (20.9.2007) SEZNAM SLIK Slika 1: Pregled bančnih stroškov za domača nakazila Slika 2: Pregled bančnih stroškov za mednarodna nakazila Slika 3: Plačilni promet podjetja po bankah Slika 4: Domači plačilni promet po bankah Slika 5: Mednarodni plačilni promet po bankah

49

SEZNAM PRILOG Priloga 1: Vloga za izdajo NLB Proklik Priloga 2: Pooblastilo Proklik Priloga 3: Zahtevek za izdajo digitalnega potrdila Priloga 4: Krovna naročilnica Priloga 5: Karton deponiranih podpisov Priloga 6: Pristojnosti uporabnikov sistema E-bank Priloga 7: Pooblastilo za razpolaganje na transakcijskem računu Priloga 8: Zahtevek za uvedbo MULTI SKB NET Priloga 9: Obrazec IPO Priloga 10: Pooblastilo za uporabo RB-online Priloga 11: Podpisni karton pooblaščene osebe Priloga 12: Pooblastilo za Poslovni Bank@Net Priloga 13: Urniki plačilnega prometa poslovanja Priloga 14: Tarife poslovanja podjetja X z bankami

1

PRILOGA 1: VLOGA ZA UPORABO NLB PROKLIKA

2

PRILOGA 2: POOBLASTILO ZA UPORABO NLB PROKLIKA

3

PRILOGA 3: ZAHTEVEK ZA PRIDOBITEV DIGITALNEGA POTRDILA POOBLAŠČENE OSEBE

4

PRILOGA 4: KROVNA NAROČILNICA ZA IZDAJO DIG. POTRDILA

5

PRILOGA 5: KARTON DEPONIRANIH PODPISOV

KARTON DEPONIRANIH PODPISOV Podjetje

Sedež (ulica in hišna številka)

Poštna številka Kraj Država

Davčna številka Matična številka

Telefon Telefaks Elektronski naslov Za razpolaganje s sredstvi na računih, odprtih pri Bank Austria Creditanstalt d.d. Ljubljana, pooblaščamo naslednje osebe:

samostojno kolektivno-2 podpisnika

(Prosimo, izpolnite z velikimi tiskanimi črkami.)

Ime in priimek:

Kraj in datum rojstva:

Stalno bivališče:

Začasno bivališče:

Matična številka (EMŠO):

Davčna številka:

Naziv delovnega mesta v podjetju:

Vrsta in številka osebnega dokumenta:

Izdajatelj osebnega dokumenta:

Podpis:

Ime in priimek:

Kraj in datum rojstva:

Stalno bivališče:

Začasno bivališče:

Matična številka (EMŠO):

Davčna številka:

6

Naziv delovnega mesta v podjetju:

Vrsta in številka osebnega dokumenta:

Izdajatelj osebnega dokumenta:

Podpis:

Ime in priimek:

Kraj in datum rojstva:

Stalno bivališče:

Začasno bivališče:

Matična številka (EMŠO):

Davčna številka:

Naziv delovnega mesta v podjetju:

Vrsta in številka osebnega dokumenta:

Izdajatelj osebnega dokumenta:

Podpis:

Matična enota Bančne posle želimo opravljati v matični enoti: (ustrezno označite)

Ljubljana, Wolfova 1 Murska Sobota, Trg zmage 5 Ljubljana, Šmartinska 140 Kranj, Na skali 1 Novo mesto, Glavni trg 20 Koper, Ferrarska 5a Celje, Aškerčeva 14 Maribor, Svetozarevska 6

Izpiske računov odprtih želimo prejemati na naslov: Naslov za pošiljanje izpiskov Po namestitvi E-banke, ko vam bodo na voljo tudi elektronski izpiski, se lahko odločite za preklic papirnih izpiskov. To lahko storite s pisnim preklicem, ki ga pošljete vašemu skrbniku računa. ____________________________________________ Ime in priimek osebe(-) pooblaščene(-ih) za zastopanje (prosimo vas, da izpolnite z velikimi tiskanimi črkami) ____________________________________________ Podpis osebe(-) pooblaščene(-ih) za zastopanje Žig V , dne

7

PRILOGA 6: PRISTOJNOSTI UPORABNIKOV SISTEMA E-BANK

Elektronsko bančništvo

Spoštovani! Prosimo, da spodnji obrazec pazljivo izpolnite. Pomagal bo Vam in nam pri dobri predpripravi za namestitev E-bank programa v Vašem podjetju.

Najlepša hvala za Vaše sodelovanje!

UniCredit Banka Slovenija d.d. Ljubljana

* * * Podjetje:

Naslov:

Davčna številka:

Številka transakcijskega računa:

Pristojnosti uporabnikov sistema E-bank

Prosimo, da v spodnji tabeli vpišete podatke o vaših delavcih, ki bodo uporabljali program E-bank, določite njihove pristojnosti (»delovno področje«) in določite kateri plačilni modul bodo uporabljali. Če izpolnjujete obrazec z računalnikom, lahko okence pred posamezno izbiro označite tako, da nanj dvakrat kliknete in na oknu, ki se prikaže, izberete opcijo »Izbran« (»Checked«). OPOZORILO: Za osebe, ki bodo navedene v spodnji tabeli, prosimo da tudi označite ali gre

za naročilo novih pametnih kartic, ali ste naročili kartice pri Halcomu, ali pa gre za spremembo pravic pri že obstoječih karticah.

Ime in priimek Pristojnosti Plačilni modul Opombe

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

8

Ime in priimek Pristojnosti Plačilni modul Opombe

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

9

Ime in priimek Pristojnosti Plačilni modul Opombe

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

pregledovanje vnos podatkov priprava paketov podpisovanje osveževanje in

pošiljanje podatkov administriranje

domači plačilni promet

mednarodni plačilni promet

nova kartica

Halcomova kartica

sprememba pravic

blokiranje uporabnika

Pojasnila o posameznih pristojnostih uporabnikov: Pooblastilo za

• Pregledovanje je namenjeno le pregledu prometnih postavk, izpiskov, stanj, obvestil, datotek, ki jih je poslala banka, itd. To pooblastilo ima tudi možnost osvežitve podatkov iz bančnega strežnika.

• Vnos podatkov je namenjen samo pripravi oziroma uvozu plačilnih nalogov ter imenika poslovnih partnerjev.

• Priprava paketov je namenjena samo kreiranju paketov nalogov.

• Podpisovanje je namenjeno le pregledovanju plačilnih nalogov in podpisovanju, hkrati pa tudi spreminjanju in dopolnjevanju imenika poslovnih partnerjev. Kategorija podpisa se določa v poglavju Specifikacija podpisnih pravic.

• Osveževanje in pošiljanje podatkov je namenjeno prenosu podatkov med bančnim strežnikom in lokalno podatkovno zbirko Multi E-bank.

• Administriranje je namenjeno administrativnim posegom v Multi E-bank, kot so brisanje lokalne zbirke podatkov, osveževanje programa iz bančnega strežnika itd.

• Ena oseba ima lahko več pristojnosti. Vsaj ena oseba naj ima pravico administriranja. Priporočamo, da ima ta oseba tudi nekoliko več računalniškega znanja.

10

Specifikacija podpisnih pravic

Plačilni nalogi, pripravljeni v Vašem podjetju, bodo podpisani z:

enim podpisom,

dvema podpisoma.

več podpisi* *OPOZORILO: V primeru, da potrebujete zahtevnejši način podpisovanja, Vas bomo poklicali po telefonu, da skupaj z vami pripravimo končno porazdelitev pravic uporabnikov pri elektronskem podpisovanju. Prosimo, če v spodnji tabeli vpišete podatke o vaših delavcih, ki imajo v pristojnostih tudi

podpisovanje in izberete kategorijo podpisa (glej razlago na koncu rubrike).

Ime in priimek Kategorija podpisa

I II III IV

I II III IV

I II III IV

I II III IV

I II III IV

I II III IV

(Prosimo, ustrezno vpišite in označite.)

11

Kategorija Opis Uporaba

I Če je oseba s podpisom te kategorije desni podpisnik, levi podpisnik ni potreben.

- en podpis: desni podpisnik, levi podpisnik ni potreben

- dva podpisa: desni podpisnik

II Če je oseba s podpisom te kategorije levi podpisnik, je obvezen še drugi podpisnik s podpisom I ali II kategorije.

- dva podpisa: levi ali desni podpisnik

III Oseba s podpisom te kategorije je lahko le levi podpisnik. Obvezen je še drugi podpisnik s podpisom I ali II ali IV kategorije.

- dva podpisa: levi podpisnik

IV Oseba s podpisom te kategorije je lahko le desni podpisnik. Obvezen je še drugi podpisnik s podpisom I ali II ali III kategorije.

- dva podpisa: desni podpisnik

* * * Tehnične informacije

Prosimo, da vpišete še nekatere tehnične informacije.

Želimo imeti enouporabniško različico na _ računalnikih

večuporabniško različico na _ računalnikih

V primeru samostojne namestitve:

Računalnik je osebni računalnik (PC) prenosnik (Lap top)

Računalnik, na katerem bo Multi E-bank ima CD ROM CD ROM je dostopen preko

lokalne mreže

Operacijski sistem, ki je nameščen na računalniku, je

Windows 95 (osnovna izdaja) Windows 95 (Servis Pack 1 ali 2) Windows 98 Windows 98 – druga izdaja Windows Me Windows XP Home Edition

Windows NT Workstation Windows 2000 Profesional Windows XP Profesional

V primeru mrežne namestitve:

12

Multi E-bank uporabniški strežnik bo tekel na

Windows NT Server Windows 2000 Server

Windows NT Workstation Windows 2000 Workstation Windows XP Profesional

Na delovnih postajah tečejo naslednji operacijski sistemi

Windows 95 (osnovna izdaja) Windows 95 (Servis Pack 1 ali 2) Windows 98 Windows 98 – druga izdaja Windows Me Windows XP Home Edition

Windows NT Workstation Windows 2000 Profesional Windows XP Profesional

CD Rom je dostopen na strežniku na vsaj eni delovni postaji

Komunikacija z banko:

Podatke bomo z banko izmenjevali preko Interneta

posebnega klicnega dostopa (neposredna modemska povezava z vstopnim modemom na E-bank stražniku)

V primeru uporabe Interneta za komunikacijo z banko:

Do Interneta dostopamo preko ADSL / Najeti vod ISDN dostopa

Klicnega dostopa preko analognega modema (običajna telefonska linija)

Če boste podatke z banko izmenjevali preko analogne telefonske linije, prosimo izpolnite še spodnji vprašalnik: Če boste podatke z banko izmenjevali preko Interneta, prosimo izpolnite še spodnji vprašalnik:

Zaščita omrežja je nameščena: v vašem lokalnem omrežju v omrežju ponudnika dostopa do

interneta

Vrsta zaščite, ki je nameščena: požarni zid Proxy drugo:

OPOZORILO: V primeru klicnega dostopa do Interneta, mora računalnik imeti dva serijska (COM) vhoda. Na enem je priključen modem, na drugem pa bo priključen čitalec pametnih kartic.

13

Dodatne opombe Če nas želite opozorite na morebitne posebnosti, ki niso zajete v tem poglavju vprašalnika in se nanašajo na strojno in programsko opremo, ki je ali bo nameščena pri vas, jih prosimo vpišite v naslednjo rubriko.

Kontaktne osebe Prosimo, da izmed oseb, navedenih v preglednici za pristojnosti, določite osebe, ki bodo služile za stik med Vašim podjetjem in banko za podporo delovanja E-bank programa. Ena izmed teh oseb naj ima tudi pravice administriranja.

Ime in priimek Telefon Faks E-mail

Predlagamo vam, da določite ali odprete novi posebni elektronski naslov za prejemanje Multi E-bank servisnih informacij. V kolikor s takšnim naslovom razpolagate, ga prosim vpišite na spodnjo črto: Izpolnjen ter podpisan in ožigosan obrazec prosimo pošljite na naslov:

Bank Austria Creditanstalt d.d. Elektronsko bančništvo Šmartinska cesta 140 1000 Ljubljana

Kraj in datum: Žig in podpis:

14

PRILOGA 7: POOBLASTILO ZA RAZPOLAGANJE SKB

15

16

PRILOGA 8: ZAHTEVEK ZA UPORABO MULTI SKB NET

17

18

19

20

21

PRILOGA 9: OBRAZEC IPO

Raiffeisen Banka d.d. Maribor IDENTIFICATION OF AN AUTHORIZED PERSON - Obrazec IPO - A. Legal person Address Town Personal identity number TRR Tax payer's account number Activity Code

B1. An authorized person to represent and relize transactions or entry in judicial register of companies

Name, Surname Permanent residence Date and Place of Birth Type of job position Identification Document Issued by Tax Number Signature B2. An authorized person to represent and relize transactions or entry in judicial register of companies

Name and Surname Permanent residence Date and Place of Birth Type of job position

Identification document ID Number Issued by

Tax Number Signature Note:

It is necessary to enclose a copy of a valid ID and a copy of tax-number.

Identification done by: (Name, Surname and Signature)

22

PRILOGA 10: POOBLASTILO ZA UPORABO RB-ONLINE

23

PRILOGA 11: PODPISNI KARTON POOBLAŠČENE OSEBE

24

PRILOGA 12: POOBLASTILO ZA POSLOVNI BANK@NET

25

26

PRILOGA 13: URNIKI PLAČILNEGA PROMETA POSLOVANJA

Urniki plačilnega prometa poslovanja NLB d.d. UniCredit

Banka Slovenija d.d.

SKB d.d. Raiffeisen Banka d.d.

Nova KBM d.d. Maribor

Banka Koper d.d.

Domači plačilni promet Interna plačila do 17.00 do 15.30 do 19.00 do 17.00 do 17.00 do 17.00 plačila strankam z računi pri drugih bankah

do vključno 50.000 EUR do 15.00 do 15.30 do 16.00 do 15.30 do 15.20 do 16.00 plačila nad 50.000 EUR do 15.30 do 15.30 do 16.00 do 15.30 do 15.20 do 16.30

prilivni nalogi prek sistema Žiro kliring do 16.15 do 15.30 do 16.00 do 15.30 do 15.20 do 16.00 prilivni nalogi iz internih plačil do 17.15 do 16.00 do 19.00 do 15.30 do 15.30 do 17.00 Plačilni promet s tujino nalogi za čezmejno ali mednarodno plačilo do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 15.30 nalogi za plačilo na račune nerezidentov pri bankah v domovini do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 15.30 plačila/prenosi sredstev med rezidenti do 13.00 do 14.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 15.30

Prilivni nalogi z datumom valutacije istega dne, v prihodnjih dneh do 14.00 do 13.00 do 14.00 do 14.00 do 14.00 do 15.30 konverzija med tujimi valutami in/ali domači valuti do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 15.00 vezava sredstev do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 do 13.00 Available: http://www.nlb.si/images/content/_doc/UrnikPPD_pravne.pdf http://www.nlb.si/images/PORUrnikPPT.pdf http://www.skb.si/data/doc/pdf/urnik-domaci-in-mednarodni-plac-promet.pdf https://i-banka.banka-koper.si/docs/FO_urnik_poslovanja_20060330.pdf http://www.unicreditbank.si/dokument.asp?id=272 http://www.nkbm.si/presentation.aspx?docid=1223

28

PRILOGA 14: TARIFE POSLOVANJA PODJETJA X Z BANKAMI Izvleček tarif za poslovanje s podjetjem X v elektronski obliki NLB d.d. UniCredit Banka Slovenija d.d. SKB d.d.

Odpiranje računa brezplačno brezplačno brezplačno Vodenje računa - mesečno 10,85 12,10 8,90 Zaprtje računa 20,86 20,86 20,86 Dnevni izpiski poslovnega računa brezplačno brezplačno brezplačno Pristopnina za elektronsko banko 29,21 41,73 41,73 Izdaja digitalnega potrdila +kartice 41,73 41,73 41,73 Vodenje el. Banke - mesečno 6,26 12,52 1. Plačilni promet v domovini Plačilo stranki pri isti banki 0,33 0,33 0,33 Plačilo stranki pri drugi banki 0,75 0,79 0,75 Nujni nalog 5,42 5,42 5,00 Eksterni priliv na poslovni račun 0,10 0,09 0,10 2. Čezmejni plačilni promet s tujino20 Regulirano čezmejno plačilo 0,75 0,79 0,75 Regulirani čezmejni priliv 0,10 0,09 0,10 3. Mednarodni plačilni promet

Oddano plačilo 0,08% od zneska, najmanj 8,35 EUR in največ 208,65 EUR

0.05% od zneska, najmanj 4,17 EUR in največ 166,92 EUR

0,035% od zneska, najmanj 10,02 EUR in največ 50,08 EUR

Prejeto plačilo 0,10% od zneska, najmanj 10,43 EUR in največ 208,65 EUR

0.05% od zneska, najmanj 4,17 EUR in največ 166,92 EUR

0,035% od zneska, najmanj 10,02 EUR in največ 50,08 EUR

Skrajšanje valutacije plačila za en dan 0,05% zneska, najmanj 8,35 EUR in

največ 208,65 EUR + dodatno provizija za poslano plačilo

brez dodatnih stroškov brez dodatnih stroškov

20 Regulirano čezmejno plačilo je plačilo do 50.000 EUR ali protivrednosti v SEK za:

- plačila v države in iz držav EU, ki vsebujejo vse podatke za avtomatsko procesiranje (BIC, IBAN, SHA) - poslovanje z nerezidenti v državi

29

Izvleček tarif za poslovanje s podjetjem X v elektronski obliki Raiffeisen Banka d.d. Nova KBM d.d. Maribor Banka Koper d.d.

Odpiranje računa brezplačno brezplačno brezplačno Vodenje računa - mesečno 12,52 8,35 8,35 Zaprtje računa 20,86 20,86 12,52 Dnevni izpiski poslovnega računa brezplačno brezplačno brezplačno Pristopnina za elektronsko banko 20,86 54,25 brezplačno

Izdaja digitalnega potrdila +kartice 41,73 62,59 10,43 Vodenje el. Banke - mesečno 1,00 4,17 9,18 1. Plačilni promet v domovini Plačilo stranki pri isti banki 0,29 0,29 0,17 Plačilo stranki pri drugi banki 0,61 0,63 0,21 Nujni nalog 4,59 5,01 2,17 Eksterni priliv na poslovni račun 0,10 0,10 0,10

2. Čezmejni plačilni promet s tujino Regulirano čezmejno plačilo 0,08 0,73 0,73 Regulirani čezmejni priliv 0,08 brezplačno 0,10 3. Mednarodni plačilni promet

Oddano plačilo 0,05% od zneska, najmanj 6,26 EUR in največ 52,16 EUR

0,07% od zneska, najmanj 12,52 EUR in največ 52,58 EUR

0,04% od zneska, najmanj 6,68 EUR in največ 146,05 EUR

Prejeto plačilo 0,05% od zneska, najmanj 6,26 EUR in največ 52,16 EUR

0,04% od zneska, najmanj 8,35 EUR in največ 48,41 EUR

0,04% od zneska, najmanj 7,09 EUR in največ 146,05 EUR

Skrajšanje valutacije plačila za en dan 0,15% od zneska, najmanj 14,61 EUR in največ 417,29 EUR 2-kratno nadomestilo brez dodatnih stroškov

Vir: Interna literatura podjetja X