1

PREDLOG ZA AKREDITACIJO   

Visokošolskega zavoda:  Študijskega programa: 

 Prva akreditacija   

 Akreditacija preoblikovanja  

 Podaljšanje akreditacije 

 Prva akreditacija   

 Akreditacija spremembe  

 Podaljšanje akreditacije  

Ime visokošolskega zavoda in sedež:  Ime študijskega programa: 

Univerza v Mariboru 

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko  in Fakulteta za strojništvo 

Smetanova ulica 17 2000 Maribor 

univerzitetni študijski program 1. stopnje MEHATRONIKA  

  

A. SPLOŠNI PODATKI O ZAVODU  1. Vrsta visokošolskega zavoda: 

 univerza  članica univerze   samostojni visokošolski zavod 

število sodelujočih zavodov je 2.  2. Izpis sklepa / sklepov visokošolskega zavoda:  

Utemeljitev:   Prva akreditacija: ‐  Senat FERI: 5. 10. 2006 ‐  Senat FS: 10. 10. 2006 Senat FERI in FS sprejmeta predlagani prvostopenjski univerzitetni študijski program Mehatronika. Predlog študijskega programa posredujemo Senatu Univerze v Mariboru v nadaljnji postopek za akreditacijo. 

‐  Senat UM: 27. 10. 2006 Senat UM daje soglasje k vlogi za akreditacijo novega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje »Mehatronika« FERI in FS ter sklep posreduje Svetu RS za visoko šolstvo v nadaljnjo obravnavo. 

‐  Svet RS za visoko šolstvo: 8. 12. 2006 Svet RS za visoko šolstvo daje soglasje k izvajanju novega 3‐letnega univerzitetnega študijskega programa I. stopnje Mehatronika Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakultete za strojništvo Univerze v Mariboru:  

2

‐ Študijski program spada na Isced področje (52) – tehnika. Strokovni naslov po končanem študijskem programu je diplomirani inženir / diplomirana inženirka mehatronike (UN), okrajšava pa dipl. inž. meh. (UN). 

        …. Podaljšanje akreditacije:  ‐  Senat FERI: 26. 10. 2012, ‐  Senat FS:       6. 11. 2012.     ‐  Senat UM: 18. 12. 2012  

 3. Podatki o vlagatelju:  

Zastopnik (ime in priimek, funkcija) 

red. prof. dr. Zdravko Kačič, rektor 

Zavod, organizacija  Univerza v Mariboru 

Ulica in hišna številka  Slomškov trg 15 

Poštna številka in pošta  2000 Maribor 

Telefon / Faks  02 23 55 280 / 02 23 55 211 

Elektronski naslov  rektorat@mb.si 

 4. Podatki  o  članici  oziroma  organizacijski  enoti  univerze  v  primeru  akreditacije 

študijskega programa:  

Zastopnik (ime in priimek, funkcija) 

red. prof. dr. Gorazd Štumberger, dekan FERI red. prof. dr. Bojan Dolšak, dekan FS 

Zavod, organizacija  Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Fakulteta za strojništvo 

Ulica in hišna številka  Koroška cesta 46 Smetanova ulica 17 

Poštna številka in pošta  2000 Maribor 

Telefon  02 220 70 00 ‐ FERI 02 220 75 00 ‐ FS 

Elektronski naslov  feri@um.si, fs@um.si  

 5. Podatki o lokalni skupnosti, podjetju, ustanovah in drugih sodelujočih pri ustanavljanju 

zavoda:  

Zastopnik (ime in priimek, funkcija) 

 

Zavod, organizacija   

Ulica in hišna številka   

Poštna številka in pošta   

Telefon   

3

Elektronski naslov   

 6. Podatki o ustanovitelju/ustanoviteljih (V primeru, ko gre za javni zavod, je ustanovitelj 

Republika Slovenija.):  

Zastopnik (ime in priimek, funkcija) 

 

Zavod, organizacija  Republika Slovenija 

Ulica in hišna številka   

Poštna številka in pošta   

Telefon   

Elektronski naslov   

 B. PODROČJA PRESOJE 

 1. Poslanstvo, vizija, cilji, strategija in organiziranost zavoda so jasno določeni in javno 

objavljeni.                   da   ne a) Iz poslanstva in vizije visokošolskega zavoda so jasno razvidni izobraževalni, znanstveni, 

raziskovalni, umetniški oziroma strokovni cilji.                             da   ne b) Strategija visokošolskega zavoda vsebuje načrt in načine za uresničevanje oblikovanih 

ciljev.                     da   ne c) Načrtovana je notranja organiziranost zavoda; ta je pregledna, jasno opredeljene so 

pristojnosti,  naloge  in  dolžnosti  vodstva,  vseh  zaposlenih  in  študentov  v  organih upravljanja.                    da   ne 

 

Utemeljitev: Poslanstvo, vizija, cilji, strateška usmeritev in organiziranost  Fakultete  za  elektrotehniko,  računalništvo  in  informatiko  ‐  FERhttp://feri.um.si/o‐nas/poslanstvo‐in‐vizija/  http://feri.um.si/o‐nas/strategija‐in‐vrednote/  http://feri.um.si/o‐nas/organiziranost‐in‐organi/  in  Fakultete za strojništvo – FS http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=25, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=726, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=6, izhajajo iz poslanstva, vizije, strategije in ciljev Univerze v Mariboru ‐ UM http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6183, http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=37, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=3543, ki je usklajena z Nacionalnim programom visokega šolstva. Strateška usmerjenost se prilagaja v skladu z dokumenti fakultet ter Univerze.  Delovati želimo na način, da dosežemo celostno dopolnjevanje izobraževanja na vseh nivojih z  rezultati  lastnih  in  tujih znanstvenih  raziskav  ter s  smernicami  razvoja družbe, ki vodijo v 

4

ekonomsko  učinkovito,  vendar  do  narave  in  ljudi  odgovorno,  trajnostno  naravnano gospodarsko aktivnost. Fakulteta  za  elektrotehniko,  računalništvo  in  informatiko  in  Fakulteta  za  strojništvo  sta znanstveno‐izobraževalni  instituciji  z  izraženim  regionalnim,  nacionalnim  in  mednarodnim pomenom.  Regionalnost  se  odraža  v  tesni  povezanosti  z  industrijo  Štajerske,  Koroške  in Prekmurja,  kjer  se  zaposluje  pretežni  del  diplomantov  dodiplomskih  in  podiplomskih študijskih programov. Nacionalnega pomena so predvsem inštituti kot sestavni deli FERI in FS, ki  opravljajo  prenos  temeljnih  in  aplikativnih  znanj  v  celoten  prostor  Republike  Slovenije. Mednarodni  pomen  izkazujeta  fakulteti  z  vpetostjo  v  mednarodne  raziskovalne  tokove  s številnimi mednarodnimi projekti,  izmenjavo študentov in profesorjev, objavami v uglednih znanstvenih  revijah,  nastopih  na  mednarodnih  konferencah  in  organizacijo  le‐teh. Uresničevanje svojega poslanstva dosegata FERI in FS na regionalni, nacionalni in mednarodni ravni predvsem s spremljanjem razvoja matičnih znanstvenih disciplin v svetovnem merilu, z ustvarjanjem  lastnega novega  znanja  in  s  prenosom novih  spoznanj  v  pedagoški  proces  in domače  okolje.  Temeljne  naloge  svojega  poslanstva  uresničujeta  FERI  in  FS  na  naslednje načine: 

s kakovostnim pedagoškim delom in izobraževanjem kadrov, ki so sposobni odgovorno 

opravljati  zahtevne naloge  v državni  upravi,  gospodarstvu  in  industriji,  hkrati  pa  so 

primerljivi z istovrstnimi kadri v državah EU in v svetu,  

z  mednarodno  primerljivo  raziskovalno  dejavnostjo  za  potrebe  znanosti  kot 

univerzalne kategorije,  

z razvojno‐aplikativnimi raziskavami za potrebe gospodarstva, industrije in države,  

z uvajanjem najvišjih normativov kakovosti pri svojem delu,  

s prizadevanji, da s svojo dejavnostjo prispeva k rasti narodnega bogastva Republike 

Slovenije,  

s prizadevanji, da s svojo dejavnostjo prispeva k varstvu okolja in blaginji človeštva.  

FERI  izvaja v okviru Univerze v Mariboru izobraževanje visokošolskih kadrov in znanstveno‐

raziskovalno dejavnost  na področjih  elektrotehnike  (avtomatike  in  robotike,  elektronike  in 

močnostne  elektrotehnike  –  elektroenergetike),  gospodarskega  inženirstva  na  področju 

elektrotehnike,  informatike  in  tehnologij  komuniciranja,  medijsko‐komunikacijskih  ved, 

mehatronike, računalništva in informacijskih tehnologij ter telekomunikacij. 

FS  izvaja  v  okviru  Univerze  v Mariboru  izobraževanje  visokošolskih  kadrov  in  znanstveno‐

raziskovalnih  dejavnosti  na  področjih  strojništva,  tehniškega  varstva  okolja,  tekstilstva, 

gospodarskega inženirstva, oblikovanja in mehatronike. 

Vizija  in  strateške usmeritve FERI  in FS vključujejo  sprejeta  razvojna  izhodišča Univerze v 

Mariboru. Posebej moramo upoštevati čas in prostor, v katerem živimo. Doživljamo bliskovit 

razvoj tehnologij in informacijske družbe, intenzivno se vključujemo v evropski univerzitetni 

prostor,  družbene  potrebe  po  tehnično  izobraženih  strokovnjakih  se  povečujejo.  Vse  to 

vpliva  in bo še v večji meri vplivalo na delovanje obeh  fakultet. Fakulteti, njuni organi  in 

vodstva  se  zavedajo  svoje  družbene  odgovornosti,  zato  skrbijo  za  stalni  razvoj  na 

pedagoškem, raziskovalnem in organizacijskem področju. Delovali bomo tako, da bomo na 

kakovostni ravni znanstveno‐raziskovalnega in pedagoškega dela vsak trenutek primerljivi s 

5

sorodnimi  ustanovami  v  Evropi  in  svetu.  To  bomo  dosegali  z  dvigovanjem  kakovosti 

študijskega  procesa,  ki  ga  bomo  nadgradili  z  novimi  znanji,  do  katerih  bomo  prišli  s 

kakovostnim znanstveno‐raziskovalnim delom. 

Osnova za dvig kakovosti bo tudi v prihodnje evalvacija in samoevalvacija na vseh področjih 

delovanja FERI in FS. Pri tem bomo posebno pozornost posvetili vključevanju novih znanj in 

sodobnih didaktičnih metod, sprotnemu spremljanju študija z analizami prehodnosti med 

posameznimi letniki, skrajšanju študija, analizam študentskih anket, povečanju mobilnosti 

študentov,  raziskovalcev  in  profesorjev  ter  gostujočih  profesorjev  in  rezultatom 

raziskovalnega dela vseh pedagoških delavcev in raziskovalcev. 

Za  dosego  navedenih  ciljev  so  najpomembnejši  zadovoljni  in  sposobni  sodelavci  na 

pedagoškem  in  znanstveno‐raziskovalnem  področju,  kakor  tudi  v  vseh  spremljevalnih 

službah. Z merjenjem in analiziranjem njihovega zadovoljstva in vpeljevanjem priporočil iz 

anket bomo nadaljevali. Na senatih, komisijah, akademskih zborih in zborih vseh zaposlenih 

na FERI in FS bomo obravnavali postavljene cilje in dejansko opravljeno delo. 

 Organiziranost  FERI  in  FS  je  pregledna.  Pristojnosti,  naloge  in  dolžnosti  vodstva,  vseh zaposlenih in študentov v organih upravljanja so jasno opredeljeni. Opredeljene so v Splošnem aktu  o  organiziranosti  in  sistemizaciji  univerze  in  članic,  ki  je  dostopen  na  povezavah  s spremembami in dopolnitvami:  http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=3543, http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=2812, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6145, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6264.  Sistemizacija je dosegljiva na: http://sistemizacija.uni‐mb.si/docs/indeks.php.  Vključevanje študentov v organe upravljanja izhaja iz Zakona o visokem šolstvu in Statuta UM (http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=1150). Študenti sodelujejo v vseh organih UM tako, da imajo v njih najmanj eno petino voljenih posameznikov študentov.  

 2. Navedite študijski/e program/e: 

 

Vrsta študijskega programa 

Stopnja študijskega programa  

Ime študijskega programa 

univerzitetni študijski program 

1. stopnja MEHATRONIKA 

 a) Opredelitev področij študijskih programov po klasifikaciji KLASIUS:   

Ime programa:  MEHATRONIKA 

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS‐SRV:  

6

 ožja skupina vrst – raven: 

‐ Šesta raven: Visokošolsko izobraževanje prve stopnje in podobno izobraževanje …………  1 6

podrobna skupina vrst – vrsta: 

‐ Visokošolsko univerzitetno izobraževanje (prva bolonjska stopnja) ……………………  1 6 2 0 4

Utemeljitev:  Študijski program MEHATRONIKA je univerzitetni visokošolski študijski program prve stopnje. 

Opredelitev študijskega programa po KLASIUS‐P:   ožje področje 

Tehnika, proizvodne tehnologije in gradbeništvo ……………………………………        0 7

podrobno področje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne  

tehnologije in gradbeništvo…………………………………………………………………………         0 7 8

nacionalno‐specifično področje Interdisciplinarne izobraževalne aktivnosti/izidi, pretežno tehnika, proizvodne  

tehnologije in gradbeništvo …………………………………….………………………………         0 7 8 8

Utemeljitev: Študijski  program  MEHATRONIKA  izobražuje  prvo  stopenjske  inženirje  na  področju mehatronike, ki spada na širše področje Tehnika. 

 b) Opredelitev študijskih področij po klasifikaciji ISCED:    

 (14) izobraževalne vede in izobraževanje učiteljev  

 (21) umetnost  (22) humanistične vede  (31) družbene vede  (32) novinarstvo in informiranje  (34) poslovne in upravne vede  (38) pravo  (42) vede o živi naravi  (44) vede o neživi naravi  (46) matematika in statistika  (48) računalništvo 

 

 (52) tehniške vede  (54) proizvodne tehnologije  (58) arhitektura in gradbeništvo  (62) kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo  (64) veterinarstvo  (72) zdravstvo  (76) socialno delo  (81) osebne storitve  (84) transportne storitve  (85) varstvo okolja  (86) varnost 

Utemeljitev: Dodiplomski  univerzitetni  študijski  program  1.  stopnje  MEHATRONIKA  sodi  po  ISCED klasifikaciji  v  področje  (52)  Tehniške  vede.  Osnova  študijskega  programa  je  prepletanje tehnično‐inženirskih znanj s področja strojništva, elektrotehnike, elektronike in informatike. 

 3. Znanstvene discipline po klasifikaciji Frascati: 

 

 naravoslovno‐matematične vede   družboslovne vede 

7

 tehniške vede  medicinske vede  biotehniške vede 

 humanistične vede  druge vede 

Utemeljitev: Študijski  program  MEHATRONIKA  izobražuje  prvo  stopenjske  inženirje  na  področju mehatronike, ki spada na širše področje tehniških ved. 

 4. Umetniške discipline:   

Utemeljitev: Nimamo umetniških disciplin. 

 B.1 VPETOST V OKOLJE  

5. Vloga zavoda in predvidenih učinkov je opredeljena v ožjem in širšem okolju v: 

gospodarskem razvoju,            da   ne 

družbenem razvoju,              da   ne 

kulturnem razvoju.              da   ne  

Utemeljitev: Obe  fakulteti,  predlagateljici  skupnega  dodiplomskega  študijskega  programa Mehatronika: Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko ter Fakulteta za strojništvo, članici iste Univerze v Mariboru, sta v vsej svoji zgodovini zagotavljali skladnost študijskih programov, ki  sta  jih  izvajali,  s primerljivimi študijskimi programi v Evropi. Tako sta obe nazadnje sredi devetdesetih  let  prenovili  osemsemestrska  študija  elektrotehnike  in  strojništva  na devetsemestrska študij, ki je bil primerljiv zlasti s študijskimi programi univerz v srednji Evropi, to pa je med drugim omogočilo našim diplomantom tudi pridobitev naslova Euro inženir. Prav tako  je  bilo  pomemben  del  razvoja  znanstvenih  in  pedagoških  sposobnosti  visokošolskih učiteljev spodbujanje njihovega dela v mednarodno pomembnih inštitucijah, tako univerzah kot  tudi  inštitutih,  v  tujini,  zlasti  v  zahodni  Evropi  in  ZDA.  Obe  fakulteti  sta  tako  dobro pripravljeni  dočakali  začetek  prenove  študijskih  programov  v  Sloveniji  in  sta  z  aktivnostmi prenove začeli že leta 2003. Pri pripravi študijskega programa Mehatronika sta se obe fakulteti v mesecu juniju 2005 pridružili skupini tehniških fakultet, ki delujejo v Republiki Sloveniji, in z njimi  osnovali  mrežo  za  bolonjski  študij,  ki  je  uspešno  prijavila  projekt  ESS_VS‐05‐28  z naslovom  Razvoj  študijskih  programov  za  mrežo  fakultet  v  okviru  tehnike,  proizvodne tehnologije in gradbeništva. Mreža je nudila odličen forum za razvoj strukturno primerljivih študijskih  programov,  kar  bo  omogočilo  enostavnejše  pogoje  prehoda  med  različnimi tehniškimi študiji v Sloveniji. Proces prenove študijskih programov je v letu 2006 privedel do dokončanja mnogih študijskih programov obeh fakultet na treh programih (1. stopnja VS, 1. stopnja UN in 2. stopnja MAG) študija, med drugim tudi interdisciplinarnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika.  Snovalci pričujočega študijskega programa smo prepričani, da slovensko gospodarstvo nujno potrebuje profil strokovnjaka mehatronike z izobrazbeno 1. stopnjo. To utemeljujemo z zgledi iz sveta, kjer so se pojavili prvi študijski programi mehatronike na univerzah na Japonskem po letu 1972. Desetletje kasneje so študijski programi mehatronika že uveljavljeni v ZDA, po letu 

8

1990 pa v Zahodni Evropi. Prvi študij mehatronike v Sloveniji sega v leto 1997, ko smo ga uvedli na  Univerzi  v  Mariboru  kot  skupno  smer  na  FS  in  FERI  znotraj  programov  Strojništvo  in Elektrotehnika.  Razvoj  študijskih  programov  po  svetu  gre  v  korak  z  razvojno  stopnjo gospodarstva,  ko  v  pretežno  strojniške  izdelke  začno  dodajati  vedno  več  elektronske  in računalniške  tehnologije:  CNC  stroji,  roboti,  fotokopirni  stroji,  moderni  avtomobili,  video kamere… Slovenija, še posebej regija Severovzhodne Slovenije, je po šoku tranzicije v zadnjem desetletju 20. stoletja spet začela dohajati najrazvitejše države sveta, predvsem na področju strojegradnje in avtomobilske industrije dosegamo zavidljivo raven znanja. Tako kot v razvitem svetu pred desetletjem ali  dvema  se  je  tudi pri  nas pojavila potreba po  širše  razgledanem strokovnjaku  mehatroniku,  ki  bo  sposoben  gojiti  in  razvijati  interdisciplinarna  znanja Mehatronike  v  slovenskem  podjetju  sedanjosti  in  prihodnosti.  Mehatronika  je  dejansko združitev  specialnih  znanj  strojništva, avtomatike,  računalništva  in  informatike  z namenom doseči več dodane vrednosti izdelku, ob večji kakovosti in nižji ceni tega izdelka. Prav tako si moderne proizvodnje brez mehatronskih postrojenj (avtomatizirane obdelovalne ali robotske linije)  ne  znamo  več  predstavljati  in  seveda  ob  teh  postrojenjih  množico  inžinirjev,  ki  jih razvijajo,  načrtujejo,  vzdržujejo,  uporabljajo  in  izdelujejo.  Menimo,  da  bi  bil  razvoj najpomembnejše  gospodarske  panoge  v  Sloveniji  (kovinsko‐predelovalna  industrija) ustavljen,  če  ne  bomo  našemu  gospodarstvu  ponudili  kakovosten  kader  s  področja mehatronike. Tendence razvoja v tej smeri se že kažejo, saj dandanes slovenske srednje šole vpišejo  v  svoje  programe  približno  enako  število  dijakov  strojništva,  elektrotehnike  in mehatronike.  Izjemen skok priljubljenosti  študija mehatronike se opazi na višjih strokovnih šolah Mehatronike v Ptuju, Celju in Velenju, kjer na leto vpišejo nekaj sto rednih in izrednih študentov.  Gotovo  ti  študenti  višje  šole  Mehatronike  potrebujejo  možnost  nadaljevanja študija na UN 1. stopnji. Fakulteti se zavedata pomena kulturne vpetosti za razvoj posameznika in družbe.Na UM FERI že dvanajst let zapored organiziramo Dan FERI, ki ga popestri mešani pevski zbor fakultete. V objektih UM  FERI  pripravljamo  fotografske  razstave.  Tako  zaposleni  kot  študenti  fakultete sodelujejo  v  organizaciji  Maribor  2012  –  evropska  prestolnica  kulture.  So‐izvajamo  dva aplikativna  in  en  ciljni  raziskovalni  projekt  na  teme  Likovna  umetnost  v  prostoru  mesta Maribor, Konvergenca medijev in kulturna transformacija bralcev, Pomen digitalnih tehnologij za razvoj slovenske AV produkcije v luči strategije Evropa 2020. 

6. Izobraževalna dejavnost odraža zaposlitvene potrebe 

gospodarstva,                             da   ne  

Utemeljitev:  

Univerzitetni  študijski  program  Mehatronika  je  zasnovan  na  potrebah  gospodarstva  oz. slovenske industrije. Diplomantom daje široke in kakovostne kompetence, zato imajo dobre možnosti  za  zaposlovanje  v  najrazličnejših  delovnih  organizacijah.  Poleg  svoje  temeljne usposobljenosti  za  inženirska  delovna mesta  s  širšega  področja  mehatronike  imajo  dovolj široka  teoretična  znanja,  da  se  lahko  zaposlijo  na  različnih  področjih  gospodarstva,  ki  so kakorkoli povezane  s  stroko elektrotehnike ali  strojništva bodisi  tudi  izven nje. Pridobljene kompetence  jim omogočajo tudi prevzemanje vodstvenih funkcij v malih, srednjih  in večjih podjetjih  in  družbah.  Diplomanti  pa  se  zaposljujejo  tudi  v  raziskovalnih  inštitutih,  v 

9

osnovnošolskem, srednješolskem in univerzitetnem izobraževanju, državni upravi ali pa kot ustanovitelji v lastnih podjetjih.  Večina diplomantov univerzitetnega študijskega programa Mehatronika svoj študij nadaljuje na študijskih programih 2. stopnje smeri Mehatronika, Elektrotehnika ali Strojništvo.  Analiza zbranih podatkov  je pokazala, da se 35,35 % vseh anketiranih na svojem delovnem mestu v celoti ukvarja s strokovnim področjem, za katerega so se izobraževali, 29,3 % pretežno in 21 % pa se jih ukvarja vsaj delno. Prav tako je 96,52 % diplomantov navedlo, da so dobili dovolj temeljnih znanj za svoje nadaljnje delo, 59,56 % pa, da so dobili tudi dovolj strokovnih znanj.  Število prostih delovnih mest iz evidence Zavoda za zaposlovanje po letih kaže, da potrebe po izobraženih tehniških kadrih naraščajo. Lani so se v primerjavi z letom 2010 povečale kar za petino. Razpisanih je bilo 4.326 prostih delovnih mest, leto prej pa 3.570.  

 

negospodarstva                 da   ne  

Utemeljitev:  FERI  in  FS  svoje  diplomante  izobražujeta  tako,  da  pridobijo  strokovna  znanja  in  veščine, pomembne  tudi  za  negospodarski  sektor.  Široka  paleta  znanj  na  posameznih  področjih študijskih programov omogoča diplomantom neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju.  Diplomanti  se  zaposlujejo  tako  v  javni  upravi  kot  v  ostalem  javnem  sektorju  na področju razvojno‐raziskovalne dejavnosti, izobraževanja ali na drugih strokovnih funkcijah v negospodarstvu  (zavodi,  agencije,  inštituti, …). V negospodarstvu  se  zaposli  približno 15 % naših diplomantov. 

 7. Zavod ima sklenjene dogovore o praktičnem usposabljanju predvidenega števila 

vpisanih študentov. (Obvezno za vse študijske programe, ki vključujejo praktično izobraževanje.)               da  ne  

Utemeljitev: Študijski  program  Mehatronika  na  1.  bolonjski  stopnji  ne  predvideva  praktičnega usposabljanja  ampak  projektno  delo  študentov  v  laboratorijih  Fakultete  za  strojništvo  in Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v obsegu 24 ECTS oziroma 13,33 % obsega študijskega programa. 

 B.2 DELOVANJE ZAVODA  

8. Zavod izkazuje opredeljene načine in oblike povezanosti študijskih programov z   

znanstvenim                   da   ne 

raziskovalnim,                 da   ne 

umetniškim,                   da   ne 

strokovnim                   da   ne 

10

delom nosilcev predmetov.  

Utemeljitev: V okviru Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Univerze v Mariboru deluje 8 programskih skupin; sodelavci, vpeti v izvajanje študijskih programov FERI, so večinoma člani ene od 8 programskih skupin in sicer:    P2‐0028 (C) Mehatronski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6128  P2‐0041 (C) Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6131  P2‐0057 (C) Informacijski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6135  P2‐0065 (C) Telematika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6137  P2‐0069 (C) Napredne metode interakcij v telekomunikacijah http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6138    P2‐0114 (C) Aplikativna elektromagnetika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6152  P2‐0115 (C) Vodenje elektromehanskih sistemov http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6153    P2‐0368 (C) Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6209  Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2006‐2012: EU projekti FP 7 (5 projektov)EU projekti FP 6 (3 projekti), EUREKA (2 projekta), Bilateralni projekti (68 projektov), SEE_South East Europe (1 projekt), SEE ERA NET+ (2 projekta), MANUNET ERA NET (1 projekt), ICT (1 projekt), Leonardo da Vinci (16 projektov), SI‐AT (4 projekti), SI‐HU (1 projekt), MED (1 projekt), ESA (1 projekt), Tematska omrežja COST (4 projekti), Tempus (9 projektov), 

11

E‐storitve in E‐vsebine (3 projekti), Kompetenčni centri (4 centri, 5 projektov).  Podatki  o  tekočih  in  zaključenih  projektih  Fakultete  za  elektrotehniko,  računalništvo  in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ .  FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih:  Dat‐Con, d. o. o., Polzela   Domel, d. o. o., Železniki Dravske elektrarne Maribor, d. o.o ., Maribor   Elektro‐Slovenija, d. o. o., Ljubljana   Geoin, d. o. o., Maribor   Gorenje, d. d., Velenje   Hidria Rotomatika, d. o. o., Spodnja Idrija   HSE, d. o. o., Ljubljana   Igea, d. o. o., Ljubljana   Indramat elektromotorji, d. o. o., Škofja Loka Inova IT, Maribor   Iskra Avtoelektrika, d. d., Šempeter pri Gorici Iskra‐Releji, d. d., Makole   Kolektor ETRA, d. o. o., Ljubljana Kolektor Group, Idrija  Kolektor SINABIT, d. o. o., Radomlje  Optacore, d. o. o., Ljubljana   RC IKT, Kranj Varstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d. d., Lendava  Xlab, d. o. o., Ljubljana.  Izsledki  znanstveno  raziskovalnega dela na FERI  in FS  se vključujejo v  študijske programe s prenavljanjem učnih vsebin predmetov, s prenavljanjem praktičnega dela v laboratorijih in s širitvijo  znanja  pedagoškega  osebja,  kar  dviguje  kakovost  izvedbe  pedagoškega  procesa. Študenti v okviru diplomske naloge lahko uporabljajo sodobno raziskovalno opremo, ki je bila nabavljena za raziskovalne potrebe. Če je le mogoče, se teme seminarskih nalog in projektov navezujejo  na  obstoječo  raziskovalno  delo.  Študenje  v  okviru  projektov  1,  2  in  3  aktivno sodelujejo  pri  delu  in  so  tako  deležni  najnovejših  znanj,  kot  temelj  relevantnih  temeljnih, aplikativnih in strokovnih raziskav kot vsebine dela v laboratorijih FS in FERI.  

 Delež učnih vsebin v študijskih programih neposredno temelji na doseženem: 

znanstvenem,                 da   ne 

raziskovalnem,                 da   ne 

umetniškem                 da   ne delu nosilcev predmetov.  

Utemeljitev:   

12

Nosilci študijskih predmetov razvijajo vsebine na osnovi v svetu uveljavljenih temeljnih znanj na posameznem  strokovnem področju,  obenem pa  v  tistih  segmentih,  ki  se  navezujejo  na njihovo znanstveno in raziskovalno delo, študijske vsebine nadgrajujejo z lastnimi spoznanji. Glede na to, da lastna spoznanja predstavljajo osnovo za znanstvene članke in monografije, ki so v procesu objavljanja  recenzirane s  strani vodilnih svetovnih ekspertov na posameznem področju, lahko trdimo, da je nadgrajevanje študijskih vsebin z lastnimi znanstvenimi spoznanji verificirano  na  najvišjem možnem  nivoju,  s  tem  pa  je  zagotovljena  tudi  kakovost  vsebine študijskih enot. V  okviru  FERI  na  UM  deluje  8  programskih  skupin;  sodelavci,  vpeti  v  izvajanje  študijskih programov FERI, so večinoma člani ene od 8 programskih skupin, in sicer:  P2‐0028 (C)Mehatronski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6128  P2‐0041 (C)Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6131  P2‐0057 (C)Informacijski sistemi http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6135  P2‐0065 (C)Telematika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6137  P2‐0069 (C)Napredne metode interakcij v telekomunikacijah http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6138    P2‐0114 (C)Aplikativna elektromagnetika http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6152  P2‐0115 (C)Vodenje elektromehanskih sistemov http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6153    P2‐0368 (C)Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki http://sicris.izum.si/search/prg.aspx?lang=slv&id=6209  Znanstveni, raziskovalni in strokovni projekti, ki niso zajeti v SICRIS in so se ali se izvajajo na fakulteti v obdobju 2006‐2012:  EU projekti FP 7 (5 projektov) EU projekti FP 6 (3 projekti) EUREKA (2 projekta) Bilateralni projekti (68 projektov) SEE_South East Europe (1 projekt) SEE ERA NET+ (2 projekta) MANUNET ERA NET (1 projekt) ICT (1 projekt) Leonardo da Vinci (16 projektov) 

13

SI‐AT (4 projekti) SI‐HU (1 projekt) MED (1 projekt) ESA (1 projekt) Tematska omrežja COST (4 projekti) Tempus (9 projektov) E‐storitve in E‐vsebine (3 projekti) Kompetenčni centri (4 centri, 5 projektov)  Podatki o tekočih in zaključenih projektih Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ .  FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi podjetji pri skupnih projektih:  Dat‐Con, d.o.o., Polzela   Domel, d.o.o., Železniki Dravske elektrarne Maribor, d.o.o., Maribor   Elektro – Slovenija, d.o.o., Ljubljana   Geoin, d.o.o., Maribor   Gorenje, d.d., Velenje  Hidria Rotomatika, d.o.o., Spodnja Idrija   HSE,d.o.o., Ljubljana   Igea, d.o.o., Ljubljana  Indramat elektromotorji, d.o.o., Škofja Loka Inova IT, Maribor   Iskra Avtoelektrika, d.d., Šempeter pri Gorici Iskra‐Releji, d.d., Makole   Kolektor ETRA, d.o.o., Ljubljana Kolektor Group, Idrija  Kolektor SINABIT, d.o.o., Radomlje   Optacore, d.o.o., Ljubljana   RC IKT, Kranj Varstroj Tovarna varilne in rezalne opreme, d.d., Lendava   Xlab, d.o.o., Ljubljana   FERI in FS nadaljujeta z uspešnim prenašanjem rezultatov znanstveno raziskovalnega dela v izvedbo  posameznih  študijskih  enot,  predvsem  povezanih  s  področjem  mehanike  in tehnološkimi temelji elektrotenike oz. strojništva. Osnovo prenosa tvorijo izsledki poglobljenih teoretičnih, eksperimentalnih in numeričnih raziskav na področju mehanike trdnin, snovanja, kovinskih  in  nekovinskih  materialov,  energetske  tehnike,  proizvodne  tehnike,  procesne  in okoljske tehnike, recenzirani in objavljeni v najpomembnejših znanstvenih revijah oz. izdani v obliki  znanstvenih monografij.  Študenti  imajo možnost  sodelovanja  v  določenih  segmentih raziskovalnih  projektov,  kjer  se  neposredno  srečajo  z  znanstvenim  pristopom  k  reševanju problemov. Pomembno je poudariti tudi povezanost študijskega procesa s strokovnim delom, predvsem pri izvajanju študijskih enot v posameznih študijskih smereh oz. pri izvedbi izbirnih študijskih vsebin. Povezanost  s  strokovnim delom  je  značilna  tako za  tematike, povezane z lastnim delom v laboratorijih fakultete, kot s strokovnim delom v okviru izvajanja strokovnih projektov  za  industrijo.  Študentom  je  omogočeno  tudi  intenzivno  delo  na  študentskih 

14

strokovnih projektih, ki se v veliki meri navezujejo na izvajanje študijskega programa. Takšen primer  je  razvoj  študentskega  dirkalnika  Formula  S,  kjer  se  prepletajo  izvedbe  številnih strokovnih predmetov in samostojno razvojno delo študentov.  FS Znanstvena dela: Raziskovalci Fakultete za strojništvo sodelujejo v 9  (devetih) raziskovalnih programih in 4 (štirih) temeljnih raziskovalnih projektih. Raziskovalna  dela:  Kot  nosilci  oz.  kot  pridružena  raziskovalna  organizacija  sodelujejo raziskovalci v 18 (osemnajstih) aplikativnih projektih. Strokovna dela: na področju strokovno‐raziskovalnega dela imamo podpisanih 29 pogodb za direktno povezavo s podjetji. Koordinatorji CEEPUS mrež: PL‐0007: Geometrical Product Specification; RO‐0013: Teaching and Research of Environment Oriented Technologies in Manufacturing; SI‐0206: Applications of Rapid manufacturing in Biomechanical Fields; RO‐0202: e‐Learning Systems in Production Engineering; RS‐0065: Intelligent Automation for Competitive Advantage  Vsebine  študijskega  programa  mehatronika  vključujejo  splošna  znanja  naravoslovja  in elektrotehnike,  strojništva  ter  računalništva  in  specialna  znanja.  Študijske  vsebine  nižjih letnikov se v glavnem osredotočajo na splošna znanja, zato je delež znanstveno raziskovalnih dosežkov  nosilcev  v  vsebinah manjši  in  ga  ocenjujemo na  5 %.  Predmeti  višjih  letnikov  še posebej  pa  izbirni,  so  namenjeni  specialnim  znanjem,  zato  je  vključenost  znanstveno raziskovalnih  dosežkov  v  njihovih  vsebinah  večja  in  znaša  okrog  30  %.  Podobno  velja  za diplomsko delo. Splošna usmeritev fakultet pa  je čim večja povezanost pedagoškega dela z znanstveno raziskovalnim, zato vključujejo nosilci svoje znanstvene in raziskovalne dosežke v vsebine v maksimalni možni meri.  FERI sodeluje z naslednjimi slovenskimi visokošolskimi zavodi: članicami Univerze v Mariboru, Univerzo v Ljubljani in njenimi članicami – največ s Fakulteto za elektrotehniko ter Fakulteto za računalništvo in informatiko, Inštitutom za matematiko in fiziko, Univerzo na Primorskem in  njenimi  članicami,  Fakulteto  za  informacijske  študije  v  Novem  mestu,  sodeluje  z Višješolskimi  zavodi  (npr.  Višja  strokovna  šola  Ptuj,  Višja  strokovna  šola  za  gostinstvo  in turizem  Maribor),  z  inštituti  in  drugimi  organizacijami:  Inštitut  Jožef  Stefan,  Znanstveno raziskovalni center SAZU, Zavod Maribor 2012 (EPK), Društvo študentov invalidov Slovenije, Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Metrel d.d., ICEM‐TC, Trojina zavod za uporabno slovenistiko, 4S d.o.o., Javna agencija za raziskovalno dejavnost. 

 11. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) 

znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s slovenskimi: 

visokošolskimi zavodi,               da   ne 

inštituti,                   da   ne 

drugimi organizacijami,               da   ne 

podjetji,                   da   ne 

strokovnimi združenji.               da   ne  

15

 12. Visokošolski zavod ima vzpostavljeno (v primeru prve akreditacije zavoda vzpostavlja) 

znanstveno, raziskovalno, umetniško oziroma strokovno sodelovanje s tujimi: 

visokošolskimi zavodi,               da   ne 

inštituti,                   da   ne 

drugimi organizacijami,               da   ne 

podjetji,                   da   ne 

strokovnimi združenji.               da   ne  

Utemeljitev:  Sodelovanje Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko FERI  ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje na področju  izobraževalne dejavnosti  s skoraj stotimi visokošolskimi institucijami oz. univerzami 23 držav Evrope: Avstrija ‐ University of Klagenfurt, FH Kufstein Tirol ‐ Fachhochschule Kärnten, Upper Austria University  of  Applied  Sciences  Hagenberg,  Vienna  University  of  Technology,  Johannes Kepler University (JKU) Linz, (Institute for System Software) Belgija ‐ Haute École de la Province de Liége "Rennequin SUALEM", Katholieke Universiteit Leuven Bolgarija ‐ Bulgarian Academy of Science, Paisii Hilendarski Plovdiv University, (Faculty of Mathematics and Informatics) Češka ‐ University of Defence, University of West Bohemia  Danska  ‐  Aalborg  University,  (Institute  of  Energy  Technology)  University  of  Southern Denmark Estonija ‐ University of Tartu Finska  ‐  University  of  Jyväskylä,  University  of  Lapland,  Rovaniemi  University  of  Applied Sciences, Seinäjoki University of Applied Scienceces, Tampere University of Technology – Pori, Tampere Polytecnic ‐ University of Applied Sciences, University of Vaasa Francija ‐ Université d'Artois, Université d´Avignon et des Pays de Vaucluse, Université des Sciences  et  Technologies  de  Lille,  Institut  National  des  Sciences  Appliquées  de  Lyon, Université de Droit, d'Économie et des Sciences d'Aix‐Marseille, Universite Henri Poincare Nancy 1, Universite Nancy 2, École Centrale de Nantes, Université de Reims Champagne‐Ardenne, EPF École d'Ingénieurs Grčija ‐ Technological Education Institution (TEI) of Chalkida Hrvaška ‐ Međimurje University of Applied Sciences in Čakovec, University of Zagreb Italija ‐ Free University of Bozen‐Bolzano, Universitá Degli Studi di Cassino, Universita Degli Studi di Salerno, Universitá degli Studi di Trieste Latvija‐ Kaunas University of Technology Madžarska  ‐  University  of  Pannonia,  Eötvös  Loránd  University,  (Faculty  of  Informatics, Department of Programming Languages andCompilers), University of Szeged, (Institute of Informatics) Nemčija  ‐  Rheinisch‐Westfälische  Technische  Hochschule  Aachen,  Otto‐Friedrich‐Universität  Bamberg,  Technische  Universität  Braunschweig,  University  of  Cottbus, Technische Universität Ilmenau, Universität Gesamthochschule Paderborn Norveška ‐ University of Bergen Poljska ‐ Czestochowa University of Technology , Gdansk University of Technology, Maria Curie Sklodowska University, Poznan University of Technology  

16

Portugalska ‐ Universidade do Minho,  Instituto Politécnico de Bragança, Universidade do Algarve  Faro,  Universidade  de  Madeira,  Instituto  Politecnico  de  Lisboa  (IPL),  Instituto Politecnico do Porto Romunija  ‐  Universitatea  "1  Decembrie  1918"  Alba  Iulia,  Universitatea  de  Vest  din Timisoara,  »Babes  Bolayai«  University  of  Cluj‐Napoca,  (Faculty  of  Mathematics  and Informatics) Slovaška  ‐  University  of  Technology  in  Bratislava,  Ekonomicka  univerzita  v  Bratislave, Univerzita Pavla Jozefa Safarika v Košiciach, Technical University of Košice, (Department of Computers and  Informatics), Constantine The Philosopher University  in Nitra,  (Faculty of Natural  Sciences),  János  Selye  University  in  Komárno,  (Department  of  Informatics, Pedagogical Faculty) Srbija ‐ Polytechnical Engineering College, Subotica, (Department of Mathematics and Computation Science), University of Novi Sad, (Department of Mathematics and Informatics, Faculty of Science) Španija ‐ Universitat Politécnica de Catalunya (CITM), Universitat Politécnica de Catalunya (FIB), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSEIAT), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSEIB), Universitat Politécnica de Catalunya (ETSETB), Universitat Politécnica de Catalunya (EUETIB), Universidad del Pais Vasco/Euskal Herriko Unibertsitatea, Universidad de  Jaen, Universiad de Las Palmas de Gran Canaria, Universidad de Leon, Complutense University of Madrid,  Universidad  de  Oviedo,  Universidad  Pontifica  de  Salamanca,  Universidad  de Salamanca, Universidad de Cantabria, Universitat Rovira i Virgili, Universidad de La Laguna, Universidad Politecnica de Valencia, Universidad de Valladolid, Universidad de Vigo  Švedska ‐ Blekinge Tekniska Högskola, Linneaeus University  Turčija ‐ Gazi University Ankara, Pamukkale Universitesi, Eskisehir Osmangazi Universitesi, Istanbul Ticaret Universitesi, Sabanci University Istanbul  Na raziskovalnem področju (bilateralni, komunitarni projekti idr.) fakulteta sodeluje ali je sodelovala z:ETH Zürich, Švica Research Studios ‐ Studio iSPACE, Salzburg, Avstrija University of Sarajevo, Faculty of Electrical Engineering, Bosna in Hercegovina Univerza v Tuzli Fakulteta za elektrotehniko, Bosna in Hercegovina University of Cyprus, Computer Science Department, Nicosia, Ciper Constantintos Pattichis University of Cyprus, Department of Computer Science, Ciper University of West Bohemia, Češka Czech Technical Universiy in Prague, Češka Faculty of Information Technology University Mediterranean, Podgorica, Črna Gora Tampere University of Technology‐Pori, Finska Université Paris‐Est, Laboratoire d'Informatique, Marne‐la‐Vallée, Francija UTT, Technical University, Troyes, Francija Université D'Avignon, Francija Aristotelova univerza v Solunu, Grčija Geocultural Park Of East Aegean “PYTHAGORAS”, Grčija University of Zagreb, Hrvaška University of Bolzano‐Bozen, Italija Politehnika v Torinu, Italija College of Computer Science and Engineering, Dalian Nationalities University, Kitajska Budapest Tech Polytechnical Institutions, Madžarska 

17

Budapest University of Technology and Economics, Madžarska Eötvös Loránd University, Faculty of Informatics, Madžarska University Ss. Cyril and Methodius, Makedonija University of Minho, Portugalska Univerza v Lizboni, Portugalska Universidade da Madeira, Portugalska Technical University of Cluj‐Napoca, Romunija Lomonosov Moscow State University, Rusija Fakulta elektrotechniky a informatiky TUKE, Košice, Slovaška Prirodno matematički fakultet, Novi Sad, Srbija Mašinski fakultet, Beograd, Srbija Ege University International Computer Institute, Ege, Izmir, Turčija Gazi University, Faculty of Communication, Emek Ankara, Turčija Staffordshire University, Faculty of Computing, Engineering and Technology, Velika Britanija University of Alabama at Birmingham, ZDA School of Information Sciences, University of Pittsburgh, ZDA Saint Louis University, ZDA Fachhochschule Kärnten, Avstrija Fachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, Avstrija Graz Technical University, Avstrija Vienna University of Technology, Avstrija Universiteit Antwerpen, Nizozemska Vysoke učeni technicke v Brne, Češka Brno University of Technology, Češka National Technical University of Athens, Grčija University of Akureyri, Islandija Seconda Universitá di Napoli Facoltá di Psicologia, Italija University Transylvania Brasov, Romunija The Faculty of Mathematics, Physics and Informatics of Comenius University of Bratislava, Slovaška Faculty of Organizational Sciences, Srbija Imperial College London, Velika Britanija Surrey Satellite Technology Ltd, Velika Britanija – ESA (European Space Agency)  FERI je uspešno zaključila projekte z inštituti/podjetji/…: The Finnish Association of the Deaf, Finska Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, Grčija Industrial Systems Institute, Grčija University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Irska Daimler Chrysler, Nemčija Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Instituto de Historia, CCHS, Španija. FERI  sodeluje  z  naslednjimi  slovenskimi  visokošolskimi  zavodi,  inštituti,  organizacijami  in podjetji:  Inštitut  Jožef  Stefan,Znanstveno‐raziskovalni  center  SAZU  drugimi  fakultetami 

18

Univerze  v  Mariboru,  Univerzo  v  Ljubljani,  Fakulteta  za  elektrotehniko,  Fakulteto  za računalništvo in informatiko, Fakulteto za strojništvo, Univerzo na Primorskem, Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije,Fakulteto za informacijske študije.  Sodelovanje Fakultete za strojništvo  Fakulteta za strojništvo sodeluje z vsemi javnimi univerzami v Sloveniji, Univerzo v Ljubljani in Univerzo na Primorskem, kot tudi z Univerzo v Novi Gorici. Sodelovanje se na pedagoškem področju  izraža  v  izmenjavi  predavateljev,  sodelovanju  v  komisijah  za  oceno  in  zagovor doktorskih nalog in sodelovanju v postopkih priprave in akreditacije študijskih programov. Prav  tako  je  intenzivno  sodelovanje  v  raziskovalnih  in  programskih  skupinah,  ki  izvajajo nacionalni  program  raziskav.  Tukaj  je  še  posebej  pomembno  sodelovanje  s  slovenskimi inštituti, kjer je težišče na znanstveno‐raziskovalnem sodelovanju. Poseben poudarek je na povezavah, ki zagotavljajo interdisciplinarnost raziskav, npr. povezavah z Inštitutom Jožefa Stefana in Kemijskim inštitutom. Sodelujemo z Uradom za meroslovje RS, z Inštitutom za standardizacijo, s Tehnološko agencijo Slovenije, Službo vlade RS za lokalno samoupravo in regionalno politiko, Javno agencijo za raziskovalno dejavnost, Javno agencijo RS za energijo, z  resornimi ministrstvi;  ter  s  Slovensko  in  Evropsko  tehnološko  platformo.  Na  področju strokovnega sodelovanja ima fakulteta sklenjene številne razvojno‐raziskovalne pogodbe z najprodornejšimi  slovenskimi  podjetji,  kar  omogoča  prenos  znanja  in  tehnologij  med fakulteto  in  gospodarstvom.  V  okviru  tega  sodelovanja  poteka  razvoj  novih  postopkov, tehnologij in izdelkov, ki ključno prispevajo v gospodarskemu razvoju. Sodelovanje s podjetji je utečeno  tudi  s prijavo skupnih projektov ARRS na vsakoletne  razpise,  in  tudi  s prijavo raziskovalcev  preko Agencije  za  tehnološki  razvoj  v  projektu  usposabljanja  za  pridobitev doktorata  znanosti  (TIA  ‐  Mladi  raziskovalci  iz  gospodarstva),  kar  omogoča  neposreden prenos znanja v gospodarstvo. Na področju sodelovanja s strokovnimi združenji je fakulteta aktivna v povezavi  z Društvom  inženirjev Maribor, kjer  je  značilnost  sodelovanja  izvedba številnih  strokovnih  seminarjev  in  izobraževanj,  Zvezo  strojnih  inženirjev  Slovenije, Inženirsko zvezo Slovenije, v mednarodnem merilu pa sodeluje z evropsko inženirsko zvezo FEANI.   Na  mednarodnem  področju  je  težišče  povezav  (skupno  šestinšestdeset)  predvsem  v sodelovanju  s  tujimi  univerzami  in  raziskovalnimi  inštituti.  Povezave  so  vzpostavljene  z večino  evropskih  držav,  izstopajo  predvsem  Nemčija  in  Avstrija,  Velika  Britanija, Nizozemska, Poljska in države na območju nekdanje Jugoslavije. Od ostalih je pomembno sodelovanje še z ZDA in Japonsko.   Podpisane pogodbe, sporazumi o sodelovanju:  

Memurandum of understanding between Faculty of mechanical enginnering and 

Faculty of mechanical enginnering University of Belgrade, 

Agreement for Academic Cooperation and exchange between Faculty of 

mechanical enginnering and Shinsu University Japan, 

Bilateral agreement between Faculty of mechanical enginnering and Kaunas 

University of technology, 

19

Agreement of cooperation University of Maribor, Faculty of mechanical 

enginnering and University of Banja Luka, 

Cooperation agreement between University of Maribor, Faculty of mechanical 

enginnering and J.J.Strossmayer University Osijek, Strojarski fakultet u Slavonskom 

Brodu, 

Sporazum o saradnji Univerzitet u Beogradu – Tehnološko‐Metalurški fakultet i 

Univerzitet u Mariboru‐Mašinski fakultet,  

Sporazum o saradnji Univerzitet u Beogradu – Stomatološki fakultet i Univerzitet u 

Mariboru‐Mašinski fakultet,  

Agreement on Academic Cooperation between Faculty of mechanical enginnering 

and University Cyril and Methodius of Skopje, Faculty of mechanical engineering 

Macedonia,  

Partership Statement between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of 

Technical Sciences, Department of Industrial Engineering and Management, Novi 

Sad Serbia,  

Cooperation between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of mechanical 

enginnering, Kragujevac Serbia,  

Cooperation between Faculty of mechanical enginnering and Faculty of mechanical 

enginnering, Prishtina Kosovo. 

Aktivno sodelovanje z naslednjimi tujimi institucijami: Eindhoven University of Technology; Fraunhofer  Institut  für  Systemtechnik  und  Innovationsforshung  Karlsruhe;  Hogeschool Gent; Imperial College London, Institute for CIM systems; Institute for Project Management and Innovations, University of Bremen;Leeds Business School UK; Manchester Metropolian Business School, Manchester University; Mašinski fakultet Niš; Montanuniversität Leoben; National Bureau of Standards and Technology – Metrology University; Nottingham Trent University,  UK;  Politechnika  Krakowska,  Instytut  Technologii  Maszyn;  Silesian  Technical University, Sveučilište u Rjeci, Tehnički fakultet; Sveučilište u Splitu; Technical University of Budapest; Technical University of Cluj – Napoca; Technical University of Crete; Technikum Wien;  Technische  Universität  Darmstadt;  Technische  Universität  Dresden;  Technische Universität  Erlangen;  Erich‐Schmid‐Institute  der  Österreichischen  Akademie  der Wissenschaften,  Leoben,  Avstrija;  Fraunhofer‐Institut  für Graphische Datenverarbeitung, Darmstadt,  Nemčija;  GKSS  Forsungzentrum  Geesthacht  GmbH,  Nemčija;  Glasgow University, Škotska, Velika Britanija; Imperial College of Science, Technology and Medicine, London, Velika Britanija; Lehrstuhl  für Fördertechnik Materialfluss Logistik, TU München, Nemčija;  Lehrstuhl  für  Maschinenelemente,  Forschungsstelle  für  Zahnräder  und Getriebebau TU München, Nemčija; Nuclear Research Institute Rež plc, Division of Integrity and  Materials,  Rež,  Češka;  Strojarski  fakultet  Mostar,  Bosna  in  Hercegovina;  UMIST Manchester,  Velika  Britanija;  Universität  Bayreuth,  Fakultät  für  Angewandte Naturwissenschaften,  Nemčija;  Universität  Erlangen‐Nürnberg,  Lehrstuhl  für Konstruktionstechnick  Erlangen,  Nemčija;  Universität  Erlangen‐Nürnberg,  Lehrstuhl  für Technische Mechanik, Erlangen, Nemčija; University of Swansea, Velika Britanija; University of Winsconsin, College of Engineering and Applied Science, Milwaukee, ZDA; Zapadočeska Univerzita,  Fakulta  aplikovanych  ved,  Plzen,  Češka; Wessex  Institute  of  Technology,  UK; 

20

Institut für Metallkunde und Werkstoffprüfung, Montanuniversität Leoben, Avstrija; Institut für Nichteisenmetallurgie, Montanuniversität Leoben, Avstrija; Steinbeis Transferzentrum Arge Metallguss,  Aalen,  Nemčija;  Laboratory  for  materials  science,  Technical  University Delft,  Nizozemska;  Institute  of  Solid  State  and  Materials  Research,  Dresden,  Nemčija; Computational  Mechanics  Institute,  Southampton  (UK);  Gesellschaft  für  angewandte Mathematik  und Mechanik  (D); GKSS Geesthacht;  Institution  of Nuclear  Engineers  (UK); International  Society  for Boundary  Elements  (UK); Montan Univerität  Leoben  (A); Osaka University (JAP); Paul Scherrer Institut Würenlingen ‐ Villingen (CH); University College of Swansea (UK); University of Metz (F); University of Tennessee Knoxville (ZDA); Gesellschaft für angewandte Mathematik und Mechanik  (D);  ‐C45146; European Commission; Service CintractLenght Measurement; Training in the field of Lenght Measurement.  

    

B.3 KADRI  

13. Seznam visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev  FERI 

 

Zap. št. 

Ime in priimek  Naziv  

Področje izvolitve  Datum zadnje izvolitve 

1.   BOŽIDAR BRATINA  asistent avtomatika in robotika 27.09.2011

2.   DENIS ĐONLAGIĆ  redni profesor avtomatika in robotika;  25.03.2008

3.   BOJAN GERGIČ docent avtomatika in robotika;  29.10.2009

4.   DUŠAN GLEICH izredni profesor avtomatika in robotika;  01.10.2010

5.   MARJAN GOLOB izredni profesor avtomatika in robotika;  29.09.2012

6.   VLADIMIR GRUBELNIK  docent fizika;  18.12.2009

7.   ALEŠ HACE  izredni profesor avtomatika in robotika;  26.02.2010

8.   DARKO HERCOG docent avtomatika in robotika;  26.02.2010

9.   ALENKA HREN docent elektrotehnika; 27.09.2013

10.   PETER KITAK  docent močnostna elektrotehnika;   25.05.2012

11.   MARKO MALAJNER  asistent avtomatika in robotika; 06.01.2012

12.   VOJKO MATKO izredni profesor avtomatika in robotika;  01.09.2012

13.   FRANC MIHALIČ izredni profesor avtomatika in robotika;  31.08.2012

14.   MIRO MILANOVIČ  redni profesor avtomatika in robotika;  30.09.2003

15.   NENAD MUŠKINJA  docent elektrotehnika; 29.11.2013

16.   MATEJ NJEGOVEC  asistent avtomatika in robotika 1.3.2013

17.   MARTIN PETRUN  asistent močnostna elektrotehnika;  25.02.2011

18.   SIMON PEVEC  asistent avtomatika in robotika; 1.3.2013

19.   PETER PLANINŠIČ  izredni profesor elektrotehnika; 20.12.2013

20.   BOŠTJAN POLAJŽER  izredni profesor močnostna elektrotehnika;   09.07.2010

21.   JOŽEF RITONJA izredni profesor močnostna elektrotehnika;   24.06.2011

22.   MIRAN RODIČ  docent avtomatika in robotika;  24.04.2009

23.   RIKO ŠAFARIČ  redni profesor avtomatika in robotika;  11.04.2006

24.   SUZANA URAN docent avtomatika in robotika;  26.10.2012 

  FS  

21

Zap. št. 

Ime in priimek  Naziv  

Področje izvolitve  Datum zadnje izvolitve 

1.   Anžel Ivan  Red. prof. Materiali 20.3.2007

2.   Belšak Aleš  Docent  Konstruiranje 2.7.2018

3.   Biluš Ignacijo  Docent Energetsko, procesno in okoljsko inženirstvo 

26.10.2016

4.   Brezočnik Miran Red. prof. Obdelovalne tehnologije in sistemi 

22.9.2011

5.   Buchmeister Borut  red. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  20.5.2014

6.   Dolšak Bojan  red. prof. Konstruiranje 22.9.2015

7.   Drstvenšek Igor Izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  30.9.2014

8.   Ficko Mirko  izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  1.2.2017

9.   Glodež Srečko Red. prof. Strojni elementi s tehničnim risanjem, konstruiranje in tribologija 

21.3.2006

10.   Gotlih Karl  Izr. prof. Konstruiranje 5.5.2015

11.   Gubeljak Nenad Red. prof. Mehanika;Strojni elementi, konstruiranje in tribologija (novo izvolitveno področje: Konstruiranje) 

31.1.201221.10.2008 

12.   Harl Boštjan  Docent Konstruiranje 7.2.2017

13.   Hribernik Aleš  Red. prof. Toplotni stroji in naprave (novo izvolitveno področje: Energetski stroji in naprave) 

1.6.2011

14.   Kegl Breda  Red. prof. Toplotni stroji in naprave (novo izvolitveno področje: Energetski stroji in naprave) 

29.9.2009

15.   Kegl Marko  Izr. prof. Mehanika 12.10.2016

16.   Kosi‐Ulbl Irena Docent Matematika 9.3.2016

17.   Leber Marjan  izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  5.10.2016

18.   Lovrec Darko  red. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  26.3.2019

19.   Mulej Sabina  lektor Angleški jezik, Nemški jezik  25.9.2019

20.   Pahole Ivan  Izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  12.10.2016

21.   Potočnik Nataša Lekt. dr. Angleški jezik 1.9.2017

22.   Ren Zoran  Red. prof. Strojni elementi, konstruiranje in tribologija (novo izvolitveno področje: Konstruiranje); Mehanika (predmet Mehanika loma) 

13.12.2002

23.   Špacapan Simon izr. prof. Matematika 2.10.2018

24.   Ulbin Miran  Izr. prof. Konstruiranje 1.12.2015

25.   Zupanič Franc  Red. prof. Materiali 10.4.2012

26.   Župerl Uroš  izr. prof. Proizvodne tehnologije in sistemi  11.1.2017

  14. Postopki izbire, imenovanja ter napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter 

znanstvenih delavcev so predpisani in javni.          da   ne  

Utemeljitev: Postopki  izbire,  imenovanja  ter  napredovanja  zaposlenih  so  predpisani  z  javno  veljavno zakonodajo in akti Univerze v Mariboru.  

22

Urejajo jih Zakon o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/02, 103/07) in postopki, opredeljeni v  Kadrovskem  priročniku  UM  (Obvestila  XXV‐9‐2007)  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12523,  v  katerem  so  opredeljeni  tudi  postopki  imenovanja  in napredovanja visokošolskih učiteljev in sodelavcev ter znanstvenih delavcev. Postopki napredovanja (v plačne razrede) so predpisani in potekajo na podlagi Pravilnika o napredovanju zaposlenih  Univerze v Mariboru v plačne razrede (Ur.  l. RS, št. 94/2010) – velja od 11. 12. 2010) http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=7047. Postopki  izbire  za  zaposlitev  (sklenitve  pogodb  o  zaposlitvi)  potekajo  na  podlagi  javno objavljenih prostih delovnih mest.  Na  osnovi  dokumentov  »Kodeks  ravnanja  pri  zaposlovanju  raziskovalcev (http://ec.europa.eu/eracareers/pdf/kina21620b7c_si.pdf  )«  in  »Akcijski  načrt  za implementacijo te strategije (http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6685 )« je bila UM med  prvimi  institucijami  v  Evropi,  ki  ji  je  Evropska  komisija  priznala  prizadevanja  za implementacijo načel Listine in kodeksa skozi kadrovske strategije ter UM dovolila uporabo logotipa HR Excelence in research. 

 15. Merila  za  izvolitve  v  nazive  (osnutek meril  v  primeru  prve  akreditacije)  upoštevajo 

minimalne standarde za izvolitev v naziv, ki jih določi agencija.     da   ne  

Utemeljitev:  Minimalne standarde za izvolitev v nazive visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih  sodelavcev  na  visokošolskih  zavodih  je  določil  Svet  Nacionalne  agencije Republike Slovenije za kakovost v visokem šolstvu na enajsti seji dne 18. novembra 2010. Skladno  s  temi  standardi  je  Merila  za  izvolitve  v  nazive  visokošolskih  učiteljev  in visokošolskih sodelavcev sprejel Senat Univerze v Mariboru dne 28. 8. 2012. Merila in ostali akti  o  postopku  izvolitve  v  naziv  pa  so  objavljeni  na  spletnem naslovu:  http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=261.  Merila  za  volitve  v  nazive  visokošolskih  učiteljev,  znanstvenih  delavcev  in  visokošolskih sodelavcev Univerze v Mariboru usklajena z Merili, ki jih je sprejel svet agencije so stopila v veljavo 1. 10. 2012.  Obe članici sta v fazi pripravljanja zahtevnejših kriterijev za volitve v nazive visokošolskih učiteljev,  znanstvenih delavcev  in visokošolskih  sodelavcev, usklajenih  z novimi Merili  za izvolitve.  Univerza v Mariboru je med prvimi institucijami v Evropi, ki ji je Evropska komisija priznala prizadevanja za implementacijo načel Evropske listine za raziskovalce in Kodeksa ravnanja pri  zaposlovanju  raziskovalcev  ter  Univerzi  dovolila  uporabo  logotipa  HR  Excelence  in research.  Kodeks  in  Listina  je  objavljena  na  spletni  strani  UM:  http://www.uni-mb.si/podrocje.aspx?id=4.  FERI  je sprejela svoj Kodeks etike znanstveno‐raziskovalnega dela  in publiciranja na FERI, objavljen je na spletni strani http://www.feri.uni-mb.si/dokument.aspx?id=713.  

 

23

16. Vsi  predvideni  visokošolski  učitelji  in  sodelavci,  ki  bodo  sodelovali  pri  izvajanju študijskih programov, imajo ustrezno veljavno izvolitev.       da   ne 

 

Utemeljitev: FERI  Struktura visokošolskih učiteljev glede na veljavno habilitacijo: ‐ redni profesorji: FERI 4 (FERI 4 redni, FERI 0 zunanjih) ‐ izredni profesorji: FERI 8 (FERI 8 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ docenti: FERI 11 (FERI 11 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ višji predavatelji: FERI 0 (FERI 0 rednih, FERI 0 zunanjih), ‐ predavatelji: FERI 0 (FERI 0 rednih, FERI 0 zunanjih).  Struktura visokošolskih sodelavcev glede na veljavno habilitacijsko izvolitev: ‐ asistent z doktoratom: FERI 1 (1 redni, 0 zunanjih), ‐ asistent z magisterijem: FERI 2 (2 redna, 0 zunanjih), ‐ asistent: FERI 2 (2 redna, 0 zunanjih), ‐ učitelj veščin: FERI 0.  Vsi zaposleni delavci so ustrezno habilitirani.   FS  Struktura izvajalcev študijskega programa glede na veljavno habilitacijo: ‐ 11 rednih profesorjev, ‐ 9 izrednih profesorjev, ‐ 4 docentov, ‐ 2 lektorja.  Vsi  navedeni  in  predvideni  visokošolski  učitelji  in  sodelavci  imajo  veljavne  nazive,  kar dokazujejo z ustreznimi odločbami o izvolitvi.   

 17. Visokošolski  učitelji  in  sodelavci  opravljajo  tako  izobraževalno  kot  znanstveno, 

raziskovalno, umetniško oziroma strokovno delo.         da   ne  

Utemeljitev:  FERI: Podatki o FTE iz kadrovskega načrta v Programu dela so: ‐ skupni FTE je 317,2, ‐ 20,03 FTE (dopolnilna delovna razmerja pedagoških delavcev za znanstveno‐raziskovalno delo pri istem delodajalcu), 

‐ FTE pedagoških in raziskovalnih zaposlitev je 223,2.  FS:  

24

Visokošolski učitelji in sodelavci so ob pedagoškem delu vključeni tudi v raziskovalno delo v okviru  programskih  skupin,  raziskovalnih  projektov,  razvojnih  projektov.  V  letu  2011  je obseg raziskovalnega dela izvajalcev študijskega programa 15,64 FTE. Vključeni so v domače in mednarodne projekte: http://www.fs.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=178, http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8  Projekti so navedeni v točki C.2: 21. 

 18. Delovna obremenitev v izobraževalnem ter znanstvenem, raziskovalnem, umetniškem 

oziroma strokovnem delu je določena.       da   ne  

Utemeljitev: Delovna obremenitev v izobraževalnem, znanstvenem, raziskovalnem oz. strokovnem delu je na Univerzi v Mariboru določena s posameznimi akti: ‐ Zakon o visokem šolstvu ‐ Merila  za  vrednotenje  dela  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev UM  št.  A5/2005‐2BB http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2870 in vseh dopolnitvah, dostopnih na spletni povezavi http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=437 ‐ Akt o oblikah neposredne pedagoške obveznosti Univerze v Mariboru http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2764,  ‐ Merila  za  zmanjšanje  neposredne  pedagoške  obveznosti  http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=2766 in ‐    Merila za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev FERI http://feri.um.si/intranet/   in FS http://www.fs.uni‐mb.si/UserFiles/6/File/Merila%20za%20vrednotenje%20dela%20FS%20‐%20Senat%20UM,%2027.11.2007.pdf so bila oblikovana na podlagi Meril za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM in predstavljajo podlago za pripravo urnika za izvedbo študijskih programov, ki dodatno omogoča pedagoškim delavcem poleg izvedbe pedagoških obveznosti tudi sodelovanje na znanstveno‐raziskovalnem področju.   V  skladu  z  Merili  za  vrednotenje  dela  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev  UM  imajo pedagoški  delavci  tako  neposredno  pedagoško  obveznost,  da  lahko  ob  le  tej  še  aktivno opravljajo raziskovalno delo, kar je tudi v skladu s pogodbo o zaposlitvi.  Delovna  obremenitev  (neposredna  pedagoška  obremenitev  –  NPO)  v  izobraževalnem procesu: Visokošolski učitelj: 6 ur tedensko redne NPO + 2 uri dodatne NPO. Asistent: 10 ur tedenske redne NPO + 4 ure dodatne NPO Tehniški sodelavec: 21 ur tedenske redne NPO + 4 ur dodatne NPO Lektor tujega jezika: 9 ur tedenske redne NPO + 3 ur dodatne NPO V primeru, da ima pedagoški delavec v študijskem letu manjšo NPO od redne, je razlika v obliki raziskovalnega dela. Poleg tega lahko ob polni redni NPO pedagoški delavec izvede raziskovalno delo v obsegu 340 ur. 

 19. Razviti sta stalna skrb in pomoč za uveljavljanje in napredovanje mladih visokošolskih 

sodelavcev.                   da   ne  

25

Utemeljitev:  Mentorji  mladih  visokošolskih  sodelavcev  so  zadolženi  za  sprotno  in  stalno  spremljanje študijskih uspehov mladih sodelavcev Predpostavljeni  skrbijo  za  neposredno  pedagoško  obveznost  mladih  visokošolskih sodelavcev, kar je v skladu z Merili za vrednotenje dela visokošolskih učiteljev in sodelavcev UM. To jim omogoča aktivno izvajanje raziskovalnega dela. Pri tem jim pomagajo s svojim znanjem  in  izkušnjami  in  skrbijo  za  njihovo  sprotno  in  stalno  strokovno  izobraževanje, zagotavljajo materialne  in druge pogoje, pomagajo pri navezovanju stikov z domačimi  in tujimi  fakultetami  in  raziskovalnimi  institucijami  ter  z  gospodarstvom.  Skoraj  vsi  mladi visokošolski  sodelavci  so  vključeni  v  raziskovalne  naloge,  kjer  se  srečajo  s  tehnologijo raziskovanja. Sodelovanje pri raziskovalnih nalogah jim omogoča publiciranje svojih člankov, ki so potrebni za napredovanje.  FERI Izobražujejo se asistenti za pridobitev doktorata znanosti. Za pridobitev doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih 

 20. Visokošolski  zavod  sodeluje  pri  izmenjavi  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev  ter 

znanstvenih delavcev: 

doma,                  da   ne 

v tujini.                 da   ne  

 

Utemeljitev:   Zaposleni na fakultetah sodelujejo kot gostujoči učitelji na tujih univerzah, v obliki sobotnega leta sodelujejo v tujih raziskovalnih ustanovah (v zadnjih letih smo imeli na FERI 2 sodelavca na sobotnem letu). Zaposleni pa sodelujejo tudi na drugih slovenskih visokošolskih zavodih (Sodelovanje  pri  izvedbi  pedagoškega  procesa  na  drugi  univerzi  je  možno  samo,  če  je sklenjena  pogodba  o  sodelovanju  med  univerzama).  Nekateri  so  dopolnilno  raziskovalno zaposleni na drugih slovenskih visokošolskih zavodih.  Mobilnost  visokošolskih učiteljev  in  sodelavcev  ter  znanstvenih delavcev  je utečena preko programov: Leonardo da Vinci ‐ praktično usposabljanje za osebe na trgu dela Mobilnost učnega osebja z namenom izvajanja pedagoških obveznosti v tujini Mobilnost zaposlenih z namenom usposabljanja v tujini ERASMUS http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=828.  FS  Mobilnost sodelavcev Fakultete za strojništvo, Univerze v Mariboru 2005 – 2012:  Število učnega osebja, ki so izvajali pedagoške obveznosti v tujini v okviru programa Erasmus obdobju od 2005 do 2012: 2005/06 – 3 2006/07 – 3 

26

2007/08 – 3 2008/09 – 0 2009/10 – 1 2010/11 – 5 2011/12 – 3  Število zaposlenih, ki so opravili usposabljanje na visokošolski instituciji ali v podjetju v tujini (outgoing) v okviru programa Erasmus od 2007 do 2011:  2007/08 – 1 2008/09 – 1 2009/10 – 0 2010/11 – 5 2011/12 – 3 Poročilo za UM je na voljo na spletni strani:  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=25633. 

 FERI  Vključeni  smo  v  Erasmus  mobilnosti,  CEEPUS  mobilnosti,  gostovanje  tujih  visokošolskih učiteljev  pri  nas  in  naših  v  tujini,  gostovanja  na  drugih  slovenskih  visokošolskih  zavodih, mobilnosti, povezane z mednarodnimi projekti… Mobilnost med slovenskimi institucijami, zavodi, podjetji poteka z: Zavod  Maribor  2012  (EPK),  Društvo  študentov  invalidov  Slovenije,  Ministrstvo  za izobraževanje, znanost, kulturo in šport, Inštitut za matematiko in fiziko v Ljubljani, Metrel d.d., Višja  strokovna  šola  za gostinstvo  in  turizem v Mariboru,  ICEM‐ TC,  Trojina  zavod  za uporabno slovenistiko, 4S d.o.o., Javna agencija za raziskovalno dejavnost.  Izmenjave pedagoških sodelavcev potekajo z institucijami, navedenimi v točki 11.  Pregled mobilnosti je prikazan v spodnji tabeli:  Mobilnost osebja  2005/

2006 2006/2007 

2007/2008 

2008/2009 

2009/2010 

2010/ 2011 

2011/2012 

Outgoing 

ERASMUS – mobilnost pedagoškega osebja

10  10 14 10 18 14  8

CEEPUS  –  mobilnost pedagoškega osebja  

‐  2 1 5 2 2  2

Druga  mobilnost pedagoškega osebja  

‐  ‐ ‐ 1 1 1  2

Skupaj osebje »outgoing«  10  12 15 16 21 17  12

 Incoming CEEPUS – mobilnost pedagoškega osebja  

‐  ‐ 1 5 1 1  1

27

ERASMUS  –  mobilnost pedagoškega osebja 

4  8 3 5 4 7  5

Skupaj osebje »incoming«  4  8 4 10 5 8  6 

 21. Visokošolski zavod omogoča vseživljenjsko izobraževanje in usposabljanje ter strokovni 

razvoj vseh zaposlenih ter jim svetuje pri razvijanju poklicne poti.                                da   ne 

 

Utemeljitev:  FERI Pedagoško osebje  se  izobražuje  za pridobitev  formalne  izobrazbe. V pretežni meri  so  to asistenti,  ki  se  izobražujejo  za  pridobitev  doktorata  znanosti.  Za  pridobitev  doktorata znanosti na starih programih se izobražuje 18 delavcev in 40 na novih bolonjskih programih. Pedagoško osebje se vključuje tudi v andragoško‐pedagoško izobraževanje, izobraževanje za delo s spletnim učnim okoljem Moodle, obiskuje strokovne delavnice ipd. Nepedagoški delavci  se  izobražujejo  v  lastnem  interesu  s podporo delodajalca  za pridobitev  formalne izobrazbe  (izobražujejo  se 3 administrativni delavci).  Fakulteta  zagotavlja pridobivanje  in ohranjanje strokovnih licenc (ZUP, izobraževanja na področju varstva in zdravja pri delu). Administrativno osebje se udeležuje krajših usposabljanj ali tečajev in sicer: usposabljanje kadrovskih delavk  za oddajo obrazca M4,  seminar o ocenjevanju  in napredovanju  javnih uslužbencev, dnevi  javnih naročil, blagajniško poslovanje, vplivi zakona na uravnoteženje javnih financ.  FS  Fakulteta  za  strojništvo  v  okviru  svojih  finančnih  zmožnosti  omogoča  vseživljenjsko izobraževanje  in  usposabljanje  ter  razvoj  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev  ter znanstvenih delavcev in sodelavcev (vir: Poročilo o institucionalni zunanji evalvaciji ‐ 2009). Fakulteta za strojništvo letno načrtuje izobraževanje glede na vrsto, potrebe in število oseb.  Pedagoški delavci:  Andragoško  –  pedagoško  izobraževanje  (Pedagoška  fakulteta  UM),  mobilnost  ,  IT izobraževanje,  jezikovno  izobraževanje  (Filozofska  fakulteta UM), usposabljanje za delo s študenti  s  posebnimi  potrebami,  strokovne  delavnice  (Soven  d.o.o.),  strokovno usposabljanje (nova raziskovalna oprema; npr. CAD sistem Optitex). Izvedba delavnic in e‐izobraževanj iz izobraževalnega programa Centra za e‐izobraževanje in vseživljenjsko učenje za pedagoške delavce UM. Izvedba: •  dve 20‐urni e‐izobraževanji "Tehnični recenzent e‐publikacij",  •  dve 32‐urni e‐izobraževanji "Inštruktor za e‐izobraževanje", •  šest 3‐urnih delavnic Moodle (za začetnike), •  dve 3‐urni delavnici iz Moodle – kvizi, •  štiri 3‐urne delavnice orodje eXe, •  6‐urno e‐izobraževanje "Korektni medosebni odnosi". 

28

 Pedagoški delavci pa se sprotno izobražujejo na delavnicah o delu s študenti s posebnimi potrebami:  ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami: praktični primeri ‐ 25. 11. 2010 na UNI MB ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami s poudarkom na  kroničnih in dolgotrajnih boleznih študenta,  specifičnih  učnih  težavah,  motnjah  v  duševnem  zdravju  in  aspergerjevem sindromu 18. 11. 2010 na UNI MB ‐ Delo s študenti s posebnimi potrebami s poudarkom na  študentovih gibalnih in govorno‐jezikovnih težavah ter okvarah sluha in vida 27. 10. 2010 na UNI MB  Nepedagoški delavci:  IT izobraževanje (Moodle – Fakulteta za strojništvo UM), jezikovno izobraževanje (Filozofska fakulteta  UM),  strokovne  delavnice  (Soven  d.o.o.),  strokovno  usposabljanje  (nova raziskovalna oprema; npr. CAD sistem Optitex). 

  

22. Delež visokošolskih učiteljev, ki so na FERI v rednem delovnem razmerju, je 72,6 (FERI) in 100% (FS). 

 23.  Število  polno  zaposlenih  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev  (FTE)  na  FERI  je  141. 

Število  študentov  na  enega  (FTE)  delavca  je  2595/141=18,4.  Na  FS  je  84.  Število študentov na enega (FTE) delavca je na FS 16,2. 

 24. Število študentov vseh ŠP FERI (1., 2. in 3. stopnje) na enega visokošolskega učitelja na 

FERI je 2595/64=40,5 in na FS je 17,6.  

25.  Število  študentov  vseh  ŠP FERI  (1.,  2.  in 3.  stopnje) na enega upravno‐strokovnega delavca na FERI je 2595/34=76,3, na FS 41,2.  

 26. Struktura in število podpornih delavcev bosta zagotavljali kakovostno podporo za 

izvajanje študijskih programov.             da   ne  

Utemeljitev:  FERI Na  fakulteti  je  redno  zaposlenih  34  administrativnih  in  drugih  strokovnih  delavcev  po posameznih službah, ki jih vodi tajnik fakultete skupaj z vodji služb in ti zagotavljajo strokovno podporo  in  pomoč  pedagoškemu  in  raziskovalnemu  kadru.  Fakulteta  ima:  Službo  za organizacijo  študija,  Službo  za  pravne,  kadrovske  in  splošne  zadeve,  Službo  za  finančno računovodske zadeve, Službo za znanstveno raziskovalno delo, Referat za študentske zadeve in Knjižnico, ki je skupna za vse tehniške fakultete UM. Zaposleni po posameznih službah so dosegljivi  po  elektronski  pošti  in  telefonu  (kontakti  so  objavljeni  na http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/    in  http://feri.um.si/studij/kontakti/  ).  Na  fakulteti  je zaposlenih še 7  tehniških delavcev, ki  skrbijo za stavbo  in pripravo predavalnic  ter so  torej tehnična  pomoč  pedagoškemu  kadru.  Uradne  ure  za  študente  ima  Referat  fakultete  in Knjižnica, druge službe so organizirane tako, da so dosegljive vedno v delovnem času. 

29

Študente v začetku študijskega leta seznanimo s tutorji študenti  in tutorji učitelji. Seznam s kontaktnimi  številkami  je  javno  objavljen  na  spletnih  straneh: http://feri.um.si/site/assets/files/1305/seznam_tutorjev_studentov_na_um_feri.pdf, http://feri.um.si/site/assets/files/1305/seznam_tutorjev_in_mentorjev_letnikov_na_um_feri.pdf ter  http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/ . FS Pri izračunih smo upoštevali podatke o visokošolskih učiteljih glede na njihovo izvolitev v naziv in ne na delovno mesto, ki ga zasedajo. Pri izračunu števila študentov na enega (FTE) delavca, visokošolskega učitelja in upravno strokovnega delavca smo upoštevali število vseh redno in izredno vpisanih študentov in ponavljavcev na fakulteti. Strokovne službe UM FS so glede na področje dela organizirane v službe. Strokovne službe vodi tajnik fakultete. 

 27. Seznam podpornih delavcev – tj. strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev (po 

delovnih mestih):  FERI 

Zap. št.  Delovno mesto  (Predvideno) število strokovnih, upravnih sodelavcev zaposlenih na tem delovnem mestu 

(Predvideno) število tehniških sodelavcev zaposlenih na tem delovnem mestu 

1.  Tajnik fakultete  1

2.  Vodje služb, pomočnik tajnika  7

3.  Samostojni strokovni delavec VII/2 

2 24

4.  bibliotekar  1

5.  Samostojni strokovni delavec VII/1 

8

6.  Strokovni delavec VI  5

7.  Strokovni delavec V  7

8.  Tehniški sodelavec VII/1  22

9.  Tehniški sodelavec VI  7

10.  Tehnični delavec V(I)  1

11.  Tehnični delavec V (II)  1

12.  Tehnični delavec vzdrževalec učne tehnologije V 

5

13.  Tehnični delavec IV (II)  2

  Skupaj  34 58

 FS 

Zap. št.  Delovno mesto  (Predvideno) število zaposlenih na tem delovnem mestu 

1.   Tajništvo fakultete  2

2.   Referat za študijske in študentske zadeve 

6

30

3.   Služba za raziskovalno dejavnost  7

4.   Služba za finančne in računovodske zadeve 

5

5.   Služba za kadrovske in splošne zadeve ‐ Enota za tehnična in vzdrževalna dela 

2

5

6.   Računalniško informacijski center  2

7.   Knjižnica  2

8.   Tehniški sodelavci na oddelku za strojništvo 

12

  B.4 ŠTUDENTI  

28. Predvideno  število  razpisanih mest  študentov pri podaljšani  akreditaciji  je:  30  redni študij, 0 izrednih. Število študentov je 98.  

Utemeljitev:  Univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika  V študijskem letu 2011/2012 je vpisanih 98 študentov: 1. letnik 35 (FERI), 2. letnik 26 (2 FERI, 24 FS,) 3. letnik 29 (25 FERI, 4 FS) in absolventi 8 (1 FERI, 7 FS).  Število  razpisanih  vpisnih  mest  predvidevamo  na  osnovi  analize  potreb  na  trgu.  Redno spremljamo podatke Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije,  iz katerih  je  razvidno, da skoraj ni brezposelnih inženirjev naših strok. Prav tako redno spremljamo tudi povpraševanja dijakov, prirejamo informativne dneve, tehniško‐naravoslovne dneve, zimske počitniške šole, … ter druge aktivnosti, iz katerih je tudi možno sklepati o interesu. 

 29. Visokošolski  zavod  zagotavlja  kandidatom  za  študij  in  že  vpisanim  študentom 

svetovalne  storitve,  povezane  z  vpisom  in  informacijami  o  študiju  ter  zaposlitvenih možnostih.                                         da   ne  

Utemeljitev: Na  ravni  univerze  za  informiranje  o  vpisnem  postopku  skrbi  Visokošolska  prijavno  – informacijska  služba  UM,  ki  javno  objavlja  vse  potrebne  informacije  na  http://vpis.uni‐mb.si.  Prav  tako  je  na  ravni  univerze  vzpostavljen  Karierni  center  UM,  kjer  študente  in diplomante ozaveščajo o pomenu pravočasnega načrtovanja karierne poti, na voljo pa so tudi  osebno  svetovanje,  priprave  na  uspešne  zaposlitveni  razgovor  in  raznovrstna izobraževanja.   

31

Na  obeh  fakultetah  imamo  že  vrsto  let  utečen  sistem  tutorstva  in  mentorstva  za  naše študente. Študentje imajo že od prvega letnika dalje svoje mentorje letnika, razen tega pa skupina  petih  študentov  še  svojega  tutorja,  ki  jim  pomaga  pri  izbiri  smeri,  izbirnih predmetov in podobno.  Vse svetovalne storitve, informacije in postopke povezane z vpisom prejmejo študentje v referatu  za  študentske  zadeve. Prodekan  za  izobraževalno dejavnost, mentorji  letnika  in tutorji  študentov  so  tisti,  ki  nudijo  pomoč  in  pomagajo  pri  reševanju  zapletov.  Dajejo oziroma pomagajo lahko tudi pri iskanju možnih zaposlitev oziroma odločanju o nadaljnjem študiju. Pri vseh informacijah glede zaposlitvenih možnosti se obrnejo na koordinatorja za strokovno  prakso.  Študentski  sveti  so  prav  tako  zelo  aktivni  in  nudijo  študentom  vse informacije  in  podporo.  Vse  informacije  študentje  najdejo  na  spletni  strani  fakultete http://www.fs.uni‐mb.si/ in spletni strani Študentskega sveta http://studenti.fs.uni‐mb.si/. Aktiviran je tudi sistem samopromocije študentov v okviru društva ALUMNI FS.  Na  fakultetah  za  informiranje  o  vpisnem postopku  ter  o  vseh  informacijah  glede  študija skrbita referata za študentske zadeve in službi za organizacijo študija, ki javno objavljata vse potrebne  informacije  na  spletnih  straneh:  http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/  ter http://pridi‐na‐feri.si/. Spletna stran pridi‐na‐feri je namenjena prav dijakom, ki se vpisujejo v  prvi  letnik.  Referat  za  študentske  zadeve  ima  tudi  posebno  elektronsko  pošto referat.feri@um.si, na kateri lahko iskalci informacij dobijo vse podatke o študiju.   Člani Skupine za promocijo študija vsako leto obiskujejo gimnazije in srednje šole ter dijake tudi na ta način obveščajo o možnostih študija in nadaljnjih zaposlitvenih možnostih. Vsako leto se udeležujemo tudi vseh pomembnejših izobraževalnih in zaposlitvenih sejmov. Vsako leto se udeležujemo vseh pomembnejših izobraževalnih in zaposlitvenih sejmov: 

sodelovanje na Mednarodnem obrtnem sejmu v Celju,  

sodelovanje v prireditvah na Noči raziskovalcev,  

predstavitev študijskih programov FERI na Festivalu IZUM v Murski Soboti,  

predstavitev študijskih programov FERI na Študijski tržnici v Športni dvorani Leona Štuklja Novo Mesto,  

predstavitev študijskih programov FERI na Sejmu višjega in visokega šolstva na Ptuju,

predstavitev študijskih programov FERI na INFORMATIVI Pomurje,  

predstavitev študijskih programov FERI na INFORMATIVI GR Ljubljana,  

predstavitev  študijskih  programov  FERI  na  Strokovnem  sejmu  za  avtomatizacijo, mehatroniko in robotiko IFAM‐Intronika, 

predstavitev  študijskih  programov  FERI  na  Ljubljanskem  obrtno‐podjetniškem sejmu, Ljubljana,  

predstavitev študijskih programov FERI na Zotkinih talentih, Ljubljana, 

predstavitev študijskih programov FERI na Študentski areni.   Letno izvedemo vsaj dva informativna dneva, prvi je namenjen dijakom, ki se vpisujejo v 1. letnike prvostopenjskega študija, drugi pa  študentom prve stopnje, ki  jih  zanima vpis na študijske programe 2. stopnje.  

32

Prav  tako  pripravljamo  za  dijake  vodene  oglede  laboratorijev  v  okviru  tehniško‐naravoslovnih dnevov. Pripravljamo pa tudi javne obravnave podiplomskega študija, ki so namenjene študentom, ki želijo svoj študij nadaljevati na 3. stopnji. 

 30. Enakopravnost vseh študentov je zagotovljena.         da   ne  

Utemeljitev: Pravice in enakopravnost študentov na Univerzi v Mariboru so opredeljene v Statutu Univerze v Mariboru: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=29323. 211. člen Statuta ureja položaj študentov invalidov in drugih, ki potrebujejo prilagojene pogoje za izobraževanje. Enakopravnost  študentov  s  posebnim  statusom  ureja  Pravilnik  o  študentih  s  posebnim statusom  na  Univerzi  v  Mariboru  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21399, enakopravnost  študentov  invalidov pa še posebej Pravilnik o  študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12813.  Študente s posebnimi potrebami obravnavata referata za študentske zadeve FERI in FS, kamor lahko študentje oddajo vlogo in pridobijo status študenta s posebnimi potrebami.  Študentom s posebnimi potrebami oz. posebnim statusom, kot ga imenujemo na Univerzi v Mariboru, posvečamo posebno pozornost. V študijskem letu 2011/2012 imamo vpisanih na FERI  23  študentov  s  posebnimi  potrebami  in  na  FS  9.  Koordinator  je  vodja  Referata  za študentske zadeve, ki študente, ki imajo posebne potrebe, že ob vpisu pozove, da oddajo vlogo za pridobitev posebnega statusa študenta in nato z njimi opravlja tudi individualne razgovore, tako da jim omogočimo čim boljše pogoje za študij.   Študentom omogočamo prilagoditve glede na vrsto njihovih težav.  Pri  opravljanju  študijskih  obveznosti  jim  omogočamo  opravljanje  izpitov  izven  razpisanih izpitnih  obdobij,  opravljanje  pisnega  izpita  v  ustni  obliki,  opravljanje  ustnega  izpita  v  pisni obliki, podaljšan čas pisanja izpitov, prilagoditev izpitnih pol, razdelitev obsežnejših izpitov na manjše  dele,  zagotavljanje  posebnega  prostora  za  opravljanje  izpita,  opravljanje  izpita  s pomočjo  računalnika ali druge ustrezne opreme, uporabo posebnih pripomočkov  (el.  lupe, povečevala, …)  Prav  tako  uspešno  sodelujemo  tudi  s  strokovnjaki  rehabilitacijskih  centrov  in  študentom pomagamo k čimprejšnji rehabilitaciji. Z  Društvom  študentov  invalidov  aktivno  sodelujemo.  Na  osnovi  rezultatov  anket,  ki  so  jih opravili  v  okviru  projekta  StuDis  ‐  Razvijanje  inkluzivnega  visokega  šolstva,  uspešno izboljšujemo pogoje za študij študentov invalidov. Prav tako z Društvom študentom invalidov sodelujemo v okviru drugih domačih in evropskih projektov. 

  31. Iz (osnutka) statuta zavoda je razvidno, da bo študentom omogočeno: 

organiziranje,                   da   ne 

sodelovanje v organih upravljanja.             da   ne  

33

Utemeljitev:  V skladu z Zakonom o visokem šolstvu in s Statutom UM sodelujejo študenti v vseh organih UM tako, da v njih sodelujejo z najmanj eno petino voljenih članov.  Tudi na fakultetah sodelujejo študenti v vseh organih: Senatu fakultete, komisijah Senata (Komisija za ocenjevanje kakovosti, Komisija za študijske zadeve, Komisija za znanstveno‐raziskovalne  zadeve  in  Komisija  za  mednarodno  sodelovanje),  Akademskem  zboru, Poslovodnem odboru, kjer je predstavnik prodekan študent.  Študenti  delujejo  v  Študentskem  svetu  fakultete  v  skladu  s  Pravilnikom  o  sestavi  in delovanju študentskih svetov: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=9919.  Študentski svet FERI oz. FS je organ FERI oz. FS, ki obravnava in sklepa o vprašanjih s študijskega področja, ki so pomembna za študente. Po Zakonu o visokem šolstvu in Statutu Univerze v Mariboru je edini zastopnik mnenj in interesov vseh študentov fakultete. Rešuje problematiko, povezano s študenti in se bori za dobrobit študentov.  Študentski svet FERI sestavljajo predsedniki vsakega letnika in po en član vsakega letnika oziroma sveta absolventov  in sveta podiplomskih študentov, ki ga ti  izvolijo  izmed svojih članov. Prodekan študent je član Študentskega sveta po svojem položaju. Mandatna doba članov  ŠS  traja  eno  leto.  Glavna  funkcija  Študentskega  sveta  je  ukvarjanje  s  študijsko problematiko in reševanje težav študentov v okviru študijskega procesa, podajanje mnenj o pedagoškem delu asistentov, docentov,  rednih  in  izrednih profesorjev,  ko  ti  zaprosijo  za izvolitev v pedagoške nazive. Mnenje študentov je obvezujoče. Obravnava in daje senatu fakultete in Študentskemu svetu univerze mnenje o zadevah iz njihove pristojnosti, v skladu s splošnim aktom, ki ga sprejme Upravni odbor univerze razpolaga s sredstvi za interesno dejavnost  študentov,  reševanje  problemov  študentov  v  zvezi  z  študijskim  procesom, prizadeva si za čim višjo kakovost študija ter skrbi za športne aktivnosti študentov, zavzema se  za  sodelovanje  z ostalimi  članicami Univerze v Mariboru, prav  tako pa  tudi  z ostalimi univerzami. Študentski svet FERI sofinancira organizacijo različnih tekmovanj in mednarodnih strokovnih študentskih  srečanj.  Prav  tako  sofinancira  študentske udeležbe na  tehnoloških  sejmih  in strokovnih ekskurzijah. Tesno sodeluje tudi z Društvom študentov, EESTEC‐om ter pripravlja dogodke, namenjene našim študentom. V letošnjem študijskem letu si je ŠS FERI zadal nalogo, da poskuša za študente pripraviti ter organizirati kar se da veliko poučnih ter uporabnih predavanj ter delavnic, na katerih bodo študentje pridobivali dodatno uporabno znanje, ki jim bo koristilo v nadaljnji karieri. Vključil se  je  v  Tutorski  program  za  študente  1.  letnikov,  ki  pomaga  novim  študentom  pri vključevanju v akademsko sfero ter lajša premagovanje začetnih ovir.  Študentski svet FS  je sestavljen iz po dveh predstavnikov vsakega letnika dodiplomskega študija  in  absolventov  ter  dveh  študentskih  predstavnikov  podiplomskih  študentov  in prodekana  za  študentska  vprašanja.  Na  ravni  fakultete  imajo  študenti  organiziran  še študentski  sosvet,  ki  je  sestavljen  iz  svetov  letnikov  ter  ga  predstavljajo  do  štirje  člani vsakega posameznega letnika in predsednik letnika. 

34

O svojem delovanju poroča Senatu oz.,  Komisiji  za  študijske  zadeve  ter  tako  skrbi,  da  je vodstvo fakultete seznanjeno z načrti in cilji. Študenti  Fakultete  za  strojništvo  so  povezani  v  Sekcijo  študentov  strojništva  ‐  Društva strojnih  inženirjev  Maribor  (SŠS  –DSI),  ki  je  prostovoljno,  nepolitično,  nereligiozno  in samostojno  združenje  študentov  strojništva  vseh  študijskih  programov  Fakultete  za strojništvo  Univerze  v  Mariboru  (UM  FS),  ki  je  integrirana  v  društvo  DSI  in  sodeluje  s Študentskim svetom Fakultete za Strojništvo Univerze v Mariboru z namenom povezovanja študentov in razvoja obštudijskih aktivnosti. 

 32. Način  preverjanja  in  ocenjevanja  znanja  omogoča  študentom  spremljanje  lastnega 

napredka in preverjanje doseženih učnih izidov in kompetenc.     da   ne  

Utemeljitev: Način preverjanja in ocenjevanja znanja je na Univerzi v Mariboru urejen s Statutom Univerze v Mariboru  in Pravilnikom o preverjanju  in ocenjevanju  znanja na Univerzi  v Mariboru,  št. A4/2009‐41  AG  (Obvestila  UM  št.  XXVII‐6‐2009)  (http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=437); Spremembe  in  dopolnitve  Pravilnika  o  preverjanju  in  ocenjevanju  znanja  na  Univerzi  v Mariboru  št.  A4/2009‐41  AG,  (Obvestila  XXVIII‐7‐2010)  (http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21398). Preverjanje  in  ocenjevanje  študentovih  učnih  izidov  se  izvaja  v  skladu  z  merili  in  načini, definiranimi  v  Pravilniku  o  preverjanju  in  ocenjevanju  znanja  na  UM  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=11960.  Merila in načini preverjanja znanja posameznega predmeta so del Opisa predmeta (Subject specification)  in  so  javno  dostopni  na  spletni  strani  http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=6543. S pravilnikom in učnimi načrti predmetov so za vsako učno enoto  navedene  oblike  preverjanja  znanja  in  ocenjevanja  študentov.  Spodbujajo  se  načini sprotnega preverjanja in ocenjevanja znanja, s tem pa študentom omogočamo sproten nadzor nad lastnim napredkom pri študiju.  Načini spremljanja napredka študenta med izvajanjem učnih vsebin so določeni z učnimi načrti predmetov  in  se med  predmeti  razlikujejo.  V  uporabi  so  naslednji  načini:  domače  naloge, seminarske naloge, projekti, testi,… Kriteriji za pozitivno oceno so izbrani tako, da pokrijejo zahtevane kompetence.  Študente vzpodbujamo, da  si  v primeru  slabih  rezultatov ogledajo svoje popravljene naloge  in na  ta način  zmanjšajo  verjetnost enakih napak pri naslednjem preverjanju. Ker so rezultati preverjanj javno objavljeni za vse študente, imajo le‐ti možnost, da ocenijo kotiranje svoje ocene.  Študentje sproti preverjajo svoj uspeh na spletnem e‐indeksu (sistem AIPS) in elektronskem podpornem sistemu postopku izobraževanja Moodle. V mesecu oktobru pa lahko študentje FS  in  FERI  v  referatu  preverijo  ali  so  uvrščeni  med  5  %  najbolj  uspešnih  študentov  svoje generacije. Podatek je pomemben za študente, ki kandidirajo za pridobitev Zoisove štipendije. Za pridobitev štipendije je kriterij uvrstitev v zgornjih 5 % najboljših študentov. Študentje lahko takrat v referatu preverijo, kje na lestvici se nahajajo. 

 33. Študenti si med študijem pridobijo ustrezne kompetence ter možnost za vključevanje 

v raziskovalne in strokovne projekte.            da   ne 

35

 

Utemeljitev:  Na FERI deluje 29 laboratorijev in na FS deluje 40 laboratorijev s pestro razvejano raziskovalno infrastrukturo.  Študentje  univerzitetnega  študijskega  programa  1.  stopnje Mehatronika  se vključijo v raziskovalne in strokovne projekte v okviru Projekta 1, 2 in 3 ter v okviru priprave diplomskega dela.  Priprave na vključevanje bodočih  študentov v  raziskovalno delo  se  začnejo  že v osnovni  in srednji  šoli,  saj  za  srednješolce vsako  leto organiziramo različne delavnice v okviru Zimskih počitniških  šol.  Za  osnovnošolce  pa  Tehnične  dneve  (Robotika).  Izpostaviti  je  treba  tudi tekmovanje z mobilnimi roboti, kjer v organizaciji FERI in FS tekmujejo tekmovalci od osnovnih šol  in srednjih šol do fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji  tekmovanja v programiranju Programerski maraton, ki ga pod okriljem mednarodne organizacije ACM organizirajo FERI, Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Pri vseh teh projektih intenzivno sodelujejo tudi naši študenti. Vsem študentom višjih letnikov so odprta vrata naših laboratorijev, kjer se lahko vključijo v različne projekte. Npr. na FERI v  letu 2011 ‐ ESMO (European Student Moon Orbiter)  to  je izobraževalni satelitski projekt organizacije ESA (European Space Agency)  ‐  izobraževalnega oddelka.  Na  FS  posebej  izpostavljamo  projektno  delo  v  okviru  projekta  Formula  Student (http://formula.fs.uni‐mb.si/), v katerem se prepletajo vsa področja strojništva. Študentom so na  voljo  laboratoriji  fakultete,  kot  tudi  najmodernejša  programska  oprema  za  izvedbo virtualnega  snovanja  in  testiranja.  Projekt  je  izjemno  odmeven,  tako  v  Sloveniji  kot  v mednarodnem okviru, kar potrjujejo tudi odlične uvrstitve na tekmovanju Formula Student v letih 2011 in 2012.  FERI  že  nekaj  let  razpisuje  individualne  študentske  raziskovalne  projekte  in  sofinancira materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis se lahko prijavijo dodiplomski in podiplomski študentje FERI s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij FERI. S temi projekti želimo spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi. Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 ‐ Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 ‐ Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov           ‐ Pasovno zaporni usmernik           ‐ Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent, 2008 ‐ Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij           ‐ MtOuuch – naprava za več sočasnih dotikov 2007 ‐ Mobilni elektrokardiograf 2006 ‐ Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo 

programskega paketa LABVIEW           ‐ FERIX – LINUX za inženirje           ‐ Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik           ‐ Ugotavljanje izvorov upadov napetosti           ‐ SparcoNET           ‐ Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 – Radijski teleskop  

36

Študenti FERI za svoje kakovostno raziskovalno delo prejemajo nagrade na nacionalnem in mednarodnem nivoju. Nekaj najodličnejših dosežkov študentov FERI na mednarodnih tekmovanjih: 2011   ‐ ACPC 2011 San Francisco 

  Zmaga ekipe Lucky 7   Drugo mesto študenta FERI 

  ‐ IMAGINE CUP 2011 New York – finale (18 najboljših ekip izmed v začetku 30.000 ekip)  2010  ‐ Natečaj M:Android, družbe Mobitel in HTC 

  Prvo mesto za aplikacijo Prometoid ‐ Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož   Prvo mesto 

2009  ‐ Mednarodni natečaj PAD Design e Mediterraneo tra presente e futuro   Med 1659 sodelujočimi skupinami uvrstitev v finale 13 v kategoriji Visual Design   Študenti FERI: Poleg treh nagrajenih še štiri posebne pohvale. 

2008  ‐ Študentsko tekmovanje slovenske sekcije IEEE, ERK Portorož   Prvo in tretje mesto ‐ Dnevi slovenske informatike Ljubljana       Nagrada za razvoj virtualnega znanstvenega parka Univerze v Mariboru 

2007  ‐ IMAGINE CUP 2007 Južna Koreja      Uvrstitev v finale  

‐ Tekmovanje študentskih člankov IEEE v regiji 8 (Evropa, Afrika in Azija brez Daljnega      Vzhoda), Španija           Uvrstitev v finale 5 najboljših             ‐ Memefest 2007 – največji festival inovativnega komuniciranja                Prvo mesto v sekciji Komunikacijske študije 

 34. Z anketo in drugimi instrumenti merjenja kakovosti se preverja obremenitev študentov 

pri posameznih obveznostih.           da   ne  

Utemeljitev: Na Univerzi  v Mariboru  se  ob  koncu  študijskega  leta  izvaja  redne  letne  ankete  o  dejanski študijski  obremenjenosti  študentov,  v  skladu  s  Pravilnikom  o  izvajanju  študentskega vprašalnika o dejanski študijski obremenitvi študenta, ki ga je UM sprejela 30. 3. 2010 in je dostopen  na:  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21085.  Študenti  v  anketi  izrazijo mnenje  o  dejanski  študijski  obremenitvi  študentov  pri  posameznih  predmetih  študijskih programov.  Za  obdelavo  rezultatov  je  odgovoren  RCUM  (http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=643). Anketa v uvodu vsebuje podatke o  fakulteti  in študijskem programu, v katerega  je študent vpisan. V nadaljevanju so navedena imena predmetov z navedbo nosilca, izpisi oblik izvedbe pedagoškega procesa  z  navedenim številom študijskih ur,  kot  jih določa  študijski program.  Študenti  pri  vsaki  obliki  izvedbe  pedagoškega  procesa  označijo,  ali  je  ta  po  zahtevnosti presegala  ali  ni  dosegla  števila  študijskih  ur,  določenih  v  študijskem programu  ter  vnesejo morebitne razlike v številu ur. Rezultati so namenjeni spremljanju študentske obremenitve v novih študijskih programih in pri  pripravi  predlogov  za  izboljšanje  kakovosti  ter  sprememb  študijskih  programov.  O 

37

rezultatih se obvešča ECTS koordinatorja in dekana fakultete. Obremenitev študentov je tudi predmet obravnave samoevalvacijskega poročila. 

 35. Izsledki ankete in drugih instrumentov merjenja kakovosti o obremenitvi študentov se 

upoštevajo pri prerazporejanju kreditnih točk med študijskimi obveznostmi.                                    da   ne 

 

Utemeljitev:  V primeru  večjih odstopanj med potrjenim kreditnim vrednotenjem  in  izmerjeno dejansko obremenitvijo  študentov  pri  posameznem  predmetu  fakulteta  ustrezno  ukrepa  (eden  od ukrepov je tudi prerazporeditev kreditnih točk med študijskimi obveznostmi). 

 36. Učni izidi oziroma kompetence diplomantov so primerni stopnji in vsebini študijskega 

programa.                    da   ne  

Utemeljitev:  Splošne kompetence Študentje  interdisciplinarnega  univerzitetnega  študijskega  programa  1.  stopnje "MEHATRONIKA" so v izobraževalnem procesu pridobili ustrezne kompetence, da so sposobni v  skladu  s  standardi  delovne  uspešnosti  izvršiti  postavljeno  nalogo.  Diplomantom  bomo omogočamo  pridobivanje  kakovostnega  znanja,  poleg  tega  pa  tudi  veščine,  spretnosti, vrednote in pozitivno samopodobo, ki poleg znanja znatno pripomorejo k delovni uspešnosti.  Diplomanti  programa  obvlaujejo  raziskovalne  metode,  postopke  in  procese  s  področja mehatronike  ter s  strokovno kritičnostjo,  samokritično presojo  in odgovornostjo oblikovali, projektirali,  konstruirali,  izdelovali  in  vzdrževali  mehatronske  izdelke,  stroje  in  postroje, upoštevaje  strokovno  odličnost,  družbeno  koristnost,  etično  odgovornost,  zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev.  Usposobljeni  so  snovati,  oblikovati,  in  izdelovati  mehatronske  izdelke,  stroje,  naprave  in kompleksne  postroje  na  način,  da  bodo  izpolnjena  funkcijska,  oblikovna,  kakovostna, stroškovna  in  okoljska  merila  na  podlagi  osvojenega  temeljnega  znanja  osnovnih naravoslovnih  ved,  specifičnih  znanj  strojniškega  konstrukterstva,  elektrotehničnega projektiranja  in  računalniškega  programiranja,  kakor  tudi  interdisciplinarne  povezave med prej omenjenimi specifičnimi znanji, kar je najpomembnejša vrlina inženirja mehatronike, ter znanj s področja varstva okolja, dobre inženirske prakse, vse skupaj ob podpori računalniško‐komunikacijske tehnologije.  Diplomanti  kreativno  in  inovativno  povezujejo  teorijo  in  prakso,  predvsem  s  projektno organiziranim študijem, kakor tudi s pomočjo organizirane strokovne prakse v času študija. Projektno organizirani študij, pri katerem bo manjša skupina 3‐4 študentov razvila, načrtovala in izdelala mehatronski izdelek pod vodstvom strokovnega mentorja, bo omogočila študentom razvijanje strokovnih veščin in občutka za skupinsko delo, kar je osnova vsakega modernega inženirskega  dela.  Hkrati  študentje  skozi  projektno  delo  razvijajo  pozitivno  strokovno 

38

samopodobo,  kar  omogoča  lažjo  identifikacijo  študentov  s  poklicem,  kot  je  inženir mehatronike.  Interdisciplinarna  naravnanost  študijskih  vsebin  jim  pripomore  k  večji kreativnosti,  inovativnosti  in  prilagodljivosti.  Probleme  znajo  analizirati,  izločiti  nebistvene faktorje, narediti sintezo, predvideti mogoče rešitve in posledice. Pri delu so samostojni, hkrati pa  razvijajo  sposobnosti  in  spretnosti  komunikacije  ter  skupinskega  dela  v  domačem  in mednarodnem okolju.  Navedene splošne kompetence izhajajo iz temeljne predmetne vsebine programa in zarisujejo splošni, osnovni lik diplomanta. Med študijskim procesom pa se ne poglablja le znanje, ampak tudi odnos do uporabe tega znanja. Na ta način je izobraževalna komponenta povezana tudi z vzgojno.  Predmetnospecifične kompetence  Predmetna  kompetenca  študentu  programa  mehatronika  omogoča  učinkovito  opravljanje dejavnosti  v  delovnem  procesu,  na  katero  se  nanaša.  Predmetna  kompetentnost  pomeni neposredno  uporabo  specialističnega  oziroma  aplikativnega  znanja  in  se  razvije  pri simulacijah, študijah primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov.  Diplomant interdisciplinarnega univerzitetnega dodiplomskega programa "MEHATRONIKA" je strokovnjak s teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje konkretnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju zahtevnih strokovnih opravil na področju mehatronike in na različnih delovnih mestih od kovinsko‐predelovalne industrije do elektro industrije, kakor tudi za delo v inženirskih birojih za načrtovanje mehatronskih izdelkov.  Program  diplomantu  omogoča  pridobitev  širokega  znanja  s  povezovanjem  teoretičnih konceptov  s  strokovnimi  in  aplikativnimi  ter  razvoj  sposobnosti  za  prenos  in  uporabo teoretičnega znanja v prakso za kreativno reševanje strokovnih in delovnih problemov. Pri tem se uporablja znanstvene metode, izkorišča obstoječe znanje in išče nove vire. Razume splošno strukturo  temeljne  discipline  ter  povezuje  različna  znanja med  njenimi  poddisciplinami.  Je strokoven  in  kritičen,  iniciativen  in  samostojen,  hkrati  pa  komunikativen  z  možnostjo sporazumevanja  v  stroki  in  med  strokami,  znotraj  organizacij  in  navzven  s  partnerji  in strankami. Diplomant med študijem razvije strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in  samostojnost  pri  odločanju  ter  vodenju  zahtevnejših  del.  Sposobni  so  umeščati  nove informacije in interpretacije v kontekst temeljne discipline. S strokovno prakso pod vodstvom usposobljenega mentorja pridobijo sposobnost, ki omogoča praktično realizacijo teoretičnih in strokovnih konceptov.  Predmetne  kompetence  so  navedene  pri  vsakem  učnem  načrtu  posebej.  Glavne predmetnospecifične  kompetence,  ki  jih  razvija  pričujoči  program  in  so  nadgradnja  zgoraj naštetih, pa je mogoče strniti v naslednje točke: •  sposobnost  oblikovanja  in  konstruiranja  mehatronskih  sistemov,  sklopov,  naprav, 

strojev in postrojev, •  uporaba  in  razvoj  računalniško  podprtega  strojniškega  konstruiranja  in 

elektrotehničnega projektiranja kakor tudi modernih programskih jezikov in spletnih sistemov za teleoperiranje mehatronskih sistemov, 

39

•  uporaba  in  razvoj  postopkov  ter  orodij  za  modeliranje,  optimizacijo  in  simulacijo mehatronskih sistemov, 

•  sposobnost  snovanja,  razvijanja  in  uporabe  sodobnih  mehatronskih  proizvodnih tehnologij in konceptov, 

•  sposobnost  vodenja  obstoječih  mehatronskih  proizvodnih  postopkov  in  tehnologij, analiziranje, presojanje in vrednotenje le‐teh ter njihovo posodabljanje, 

•  sposobnost  organiziranja  načrtovanja  in  upravljanja  mehatronskega  proizvodnega procesa, 

•  sposobnost zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti, 

•  sposobnost  zagotavljanja  ukrepov  za  brezhibno  delovanje,  vzdrževanje  in  okoljsko neoporečnost izdelkov v njihovi celotni življenjski dobi, 

•  sposobnost interdisciplinarnega razumevanja dejavnosti v proizvodnih sistemih, •  sposobnost stalnega razvijanja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem 

strokovnem področju, •  poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja mehatronike in njenih disciplin, •  študij  in  poglabljanje  strokovnega  tujega  svetovnega  jezika,  kar  jim  bo  omogočalo 

komuniciranje s tujimi strokovnjaki kakor tudi lažje poseganje v svetovno zakladnico znanja. 

 37. Visokošolski zavod načrtuje in omogoča mobilnost študentov tako v Sloveniji kot v tujini 

ter priznava študijske obveznosti, opravljene drugod.     da   ne  

Utemeljitev: Na  Univerzi  v Mariboru  izvede  postopek  prijave  na  ravni  Evropske  komisije  za  pridobitev Erasmus Charterja, ki je podlaga za načrtovanje in izvajanje mobilnosti, Služba za mednarodno in  meduniverzitetno  sodelovanje.  Mobilnosti  študentov,  učnega  osebja  in  zaposlenih  po programu  Erasmus  se  načrtujejo  in  izvajajo  v  skladu  z  razpisi,  ki  jih  določa  Služba  za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje UM.  Mobilnost študentov na UM je omogočena preko Nacionalne mobilnosti študentov v Sloveniji, razpis je objavljen na spletnem naslovu http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=5472 ter za tujino preko programa Erasmus (http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=4827). Nacionalna mobilnost: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=682. Mednarodno sodelovanje na UM: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=831.  Za  načrtovanje  in  izvedbo mobilnosti  študentov,  pedagoškega  osebja  in  administrativnega osebja  so  na  FERI  zadolženi  na  novo  ustanovljena  Erasmus  pisarna,  Služba  za  znanstveno  raziskovalno delo in Komisija za mednarodno sodelovanje. O možnostih mobilnosti so študenti seznanjeni prek spletnih strani ter informativnih sestankov. Podatki kažejo, da je v zadnjih letih mobilnost  domačih  študentov  nekoliko  upadla  (predvidevamo  zaradi  navajanja  na  novi, bolonjski načina študija), vendar se zanimanje zdaj zopet povečuje.  Podatki po letih za »incoming« študente FERI 

40

Mobilnost študentov  2005/2006 

2006/2007 

2007/2008 

2008/2009 

2009/ 2010 

2010/2011 

2011/2012 

incoming               ERASMUS – mobilnost študentov   

33 27 53 43 51  70  71

ERASMUS  Mundus  JoinEU  SEE  – mobilnost študentov* 

‐ ‐ ‐ ‐ ‐  ‐  1

CEEPUS – mobilnost študentov  ‐  ‐ ‐ 1 2 5  3  12

Skupaj  33 27 54 45 56  73  84

* Erasmus Mundus JoinEU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011. 

 Podatki po letih za »outgoing« študente 

Mobilnost študentov  2005/2006 

2006/2007 

2007/2008 

2008/2009 

2009/2010 

2010/2011 

2011/2012 

2012/2013 

outgoing ERASMUS – mobilnost študentov   11 17 16 30 29 21  9  40* 

ERASMUS  Mundus  JoinEU  SEE  – mobilnost študentov**

‐ ‐ ‐ ‐ ‐ 1  2   

ERASMUS praksa  ‐ ‐ 4 5 6 7  5***  CEEPUS  –  mobilnost  študentov  ‐ outgoing 

1 ‐ 1 4 6 3  4   

Skupaj  12 17 21 39 41 32  20  40*

 

*Podatki še niso dokončni, saj trenutno zbiramo prijave za prihodnje študijsko leto.  **  Erasmus Mundus JoinEU SEE se je začel pri nas izvajati študijskem letu 2010/2011. ***Podatki še niso dokončni, saj se lahko študenti prijavijo na prakso skozi celotno študijsko leto do porabe sredstev. Sredstva trenutno še niso porabljena.   Študenti se največkrat odločijo za mobilnost v zadnjem letniku dodiplomskega študija (3.) in v obeh letnikih podiplomskega magistrskega študija.   Fakulteta za strojništvo je razvila intenzivno sodelovanje z izbranimi univerzami v tujini, tako, da je vključena v več mednarodnih mrež za izmenjavo učiteljev in študentov. Na Fakulteti za strojništvo se je skladno z razvojem študijskih programov in znanstvenega raziskovanja krepilo tudi bogato mednarodno sodelovanje s fakultetami in univerzami doma in po svetu. Mobilnost  študentov  in  učiteljev  omogočajo  programi  kot  so  Socrates  Erasmus,  CEEPUS, Leonardo  Da  Vinci,  v  katere  je  vključena  tudi  Fakulteta  za  strojništvo.  V  okviru  Socrates Erasmusa je FS sklenila tudi ustrezne sporazume s tujimi univerzami, ki omogočajo študentom redne študijske izmenjave.  V tujini opravljene študijske obveznosti se študentu priznajo na FS v skladu s pravili, ki jih o študijski  izmenjavi  s  tujino določi  senat  fakultete. Akademsko priznavanje  tako opravljenih izpitov  omogoča  uporaba  evropskega  sistema  prenosa  kreditnih  točk  ECTS  sistema,  ki omogoča  študentom  mobilnost  pri  študiju  na  različnih  univerzah  v  tujini  na  osnovi dodeljevanja in prenašanja kreditnih točk. Cilj CEEPUS programa je vzpostaviti in spodbuditi mobilnost  študentov  in  učiteljev  v  Srednji  Evropi  ter  izkoristiti  intelektualne  povezave  in možnosti, ki često prerastejo v prijateljske vezi med študenti  in učitelji. Stroške za program 

41

pokrivajo  države  članice  tako,  da  zagotavljajo  štipendijo  in  namestitev  za  tuje  študente  in učitelje  iz  tujine.  Program  Leonardo  da  Vinci  je  namenjen  poklicnemu  izobraževanju  in usposabljanju v tujini oz. delovni praksi študentov. Tako opravljena delovna praksa se prizna kot  sestavni  del  študijskega  programa.  Program  omogoča  študentom  pridobitev  novih poklicnih  izkušenj,  znanja  in  spretnosti  ter  pomaga  izboljšati  njihovo  zaposljivost  in konkurenčnost na trgu dela. Podatki po letih za prihajajoče študente: 2007‐08: 23 2008‐09: 19 2009‐10: 25 2010‐11: 28 Podatki po letih za odhajajoče študente: 2007‐08: 7 2008‐09: 6 2009‐10: 6 2010‐11: 6  

 38. Zavod omogoča notranjo izbirnost.           da   ne 

 

Utemeljitev: Notranja izbirnost v okviru UM je urejena v skladu s Pravilnikom o ECTS kreditnem sistemu študija na UM, dostopen na: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=10321. Podprta  je  s sistemom AIPS in organizacijsko urejena z Navodili za izvajanje izbirnosti med članicami UM, povezava:  http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=5601  in  Spremembe  in  dopolnitve navodil  o  izvajanju  izbirnosti  med  članicami  UM,  št.:  N  20/2009‐41  AG, http://www.uni‐mb.si/povezava.aspx?pid=7285.   Fakulteti  si  skladno  z načeli  bolonjske  reforme  ter  v prizadevanju  za dvig  kakovosti  študija prizadevata za čim večjo izbirnost, zato študentom omogočata široko paleto izbirnosti znotraj fakultete, med članicami UM in tudi izbiro izbirnih predmetov na drugih univerzah.  Kadar gre za izmenjavo študentov med študijskimi programi oz. med članicami Univerze in ko študenti  v  okviru  izbirnih  predmetov,  ki  so  sestavina  študijskega  programa,  v  katerega  so vpisani,  izbirajo predmete drugih  študijskih programov  fakultete oz.  članic univerze,   mora študent ob izbiri predmeta upoštevati: ‐   stopnjo  študijskega  programa  (npr.  visokošolski  strokovni  ali  univerzitetni  ali magistrski), ‐   semester izvajanja predmeta, v katerem se lahko predmet izbira oz. izvaja, ‐   število ECTS (izbrani predmet mora imeti najmanj takšno število ECTS kot je navedeno v predmetniku, lahko tudi več), ‐   izpolnjevanje pogojev za vključitev v delo oz. za opravljanje študijskih obveznosti učne enote, ki so navedeni v vsaki učni enoti (pred vsebino).  Ob upoštevanju navedenih kriterijev študent predlaga izbiro predmeta.   Nabor predmetov: 

42

‐ Izbirnost med članicami Univerze v Mariboru   Nabor  predmetov  se  nahaja  na  AIPS  /  Katalog  bolonjskih  predmetov.  Pri  predmetih  je  v stolpcu »izbira« označeno, ali je predmet ponujen v izbiro študentom drugih fakultet, v stolpcu »kvota« je navedena omejitev glede števila študentov, ki lahko izberejo predmet. ‐ Izbirnost med študijskimi programi FERI   V primerih, ko študijski program to omogoča (kar je navedeno kot razlaga pri posameznem sklopu pri elektronskem vpisu), če predmeta ni že na seznamu predmetov pri elektronskem vpisu  pri  ponujenih  izbirnih  sklopih,  in  študent  želi  izbrati  drug  predmet  iz  študijskih programov FERI, si  lahko vsebine le‐teh ogleda na AIPS / Katalog bolonjskih predmetov. Pri izbiri  predmeta  mora  upoštevati  zgoraj  navedene  omejitve  (stopnja  študija,  semester izvajanja,  ustrezno  število  ECTS  in  izpolnjevanje  pogojev  za  vključitev  v  delo).  Študent posreduje  Referatu  za  študentske  zadeve  vlogo,  s  katero  zaprosi  za  odobritev  takšnega predmeta.  Koordinatorji  študijskih  programov  pregledajo  vloge  in  se  v  primeru  nejasnosti  uskladijo  s koordinatorji drugih članic in po potrebi izvedejo postopek izbire. Ustreznost izbire predmeta potrdijo s podpisom ter potrjeno posredujejo Referatu za študentske zadeve, v kolikor gre za izbiro predmeta druge članice Univerze pa pošljejo kopijo še drugim članicam.  Študenti se najpogosteje odločajo za izbirnost znotraj članice, torej med študijskimi programi, predmete drugih fakultet pa zaradi specifičnosti programov izbirajo le redko.   Študenti,  ki  se  odločijo  za  študijsko  izmenjavo  v  okviru  programa  Erasmus,  pa  skladno  s ponujenimi  programi  fakultet,  s  katerimi  imamo  sklenjene  pogodbe,  opravijo  del  študija (največ dva semestra) v tujini.  V  študijskem  letu  2011/2012  so  študenti  izbrali  naslednje  izbirne  predmete  na  drugih študijskih programih:  MEHATRONIKA UN 1. stopnje, 3. LETNIK: Diskretne strukture: 1 (FS študent) Eksperimentalne metode  

  

39. Praktično  usposabljanje  študentov  spremljajo  ustrezno  usposobljeni  koordinatorji prakse.                               da   ne  

Utemeljitev:  Praktično usposabljanje na UN MEHATRONIKA ni predvideno, saj je študij že v osnovi projektno orientiran, kjer študentje v okviru praktičnih mehatronskih projektov v laboratorijih obeh sodelujočih fakultet pridobijo potrebne kompetence za hitro vključitev v strokovno prakso po zaključenem izobraževanju.  

40. Študenti so seznanjeni z delom študentskih svetov.                  da   ne 

43

 

Utemeljitev: Študenti so, v skladu s Statutom Univerze v Mariboru in drugimi akti, organizirani v Študentski svet Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko oz. Fakultete za strojništvo. Študentski svet obvešča študente o svojem delovanju preko spletne strani http://ssferi.um.si/  oz  http://studenti.fs.uni‐mb.si/.  O  dogodkih,  ki  se  dogajajo  v  sklopu  Študentskega  sveta fakultete, obveščamo tudi predstavnike  letnikov  in sicer tako, da  jim pošiljamo elektronska sporočila ter jih naprošamo, da le‐ta posredujejo naprej študentovm svojega letnika. Z uvedbo tutorskega sistema pa obvestila o delovanju Študentskega sveta širijo tudi tutorji študentje, ki skrbijo za to, da so študentje čim bolj informirani o dogajanju na fakulteti. Na  FS  in  FERI  ŠS  moderira  tudi  spletni  forum,  na  katerega  se  obračajo  tudi  študentje  z določenimi vprašanji in težavami, ki jim jih ŠS pomaga reševati. 

 B.5 MATERIALNI POGOJI 

41. Visokošolski zavod ima: 

v lasti primerne prostore za izvajanje študija in z njim povezanih dejavnosti,  najete primerne prostore za obdobje 1+let. 

 42. Visokošolski zavod ima prostore za: 

izvajanje študija,               da   ne 

vodstvo zavoda,               da   ne 

tajništvo,                 da   ne 

služba za študentske zadeve,            da   ne 

ustrezne sanitarije,               da   ne 

knjižnico (skupaj z ostalimi tehniškimi fakultetami)      da   ne Vsi ti prostori so na isti lokaciji.             da   ne 

 

Utemeljitev:  FERI  Prostori  so  na  lokaciji  Smetanove  ulice  17  v Mariboru,  v  objektih A,  C,  E,  F, G1  in  60 %  v novogradnji G2. Fakulteta razpolaga z uporabnimi površinami za študijski proces v skupni izmeri 14.228,92 m2. Od  tega  odpade  na  prostore,  namenjene  za  pedagoško  delo  6.761,75  m2  (predavalnice: 2.044,14 m2, laboratoriji: 3.209,49 m2, kabineti: 1.508,12 m2 – tako imenovane A površine), na  ostale  prostore  1.396,82  m2  (administrativno‐upravni  prostori:  415,09  m2,  sanitarije: 287,85  m2,  drugi  pomožni  prostori:  693,88  m2  –  B  površine)  in  na  komunikacijsko infrastrukturo 6.070,35 m2 (hodniki, stopnišča, terase ipd. – C površine).  

Št.  Koda  Ime  Objekt Nadstropje Št. sedežev 

Površina (m2) 

1  H‐B.P.  *Predavalnica Boruta Pečenka H Pritličje 300  376,39

2  E‐105  Predavalnica  E Pritličje 168  197,6

3  A‐301  Predavalnica  A 3. nadstropje  122  128,14

44

4  A‐302  Predavalnica  A 3. nadstropje  40  67,92

5  A‐304  Predavalnica  A 3. nadstropje  24  44,48

6  A‐305  Predavalnica  A 3. nadstropje  24  41,5

7  A‐306  Predavalnica  A 3. nadstropje  140  128,14

8  G‐217  Učilnica  G1 1. nadstropje  25  48,23

9  P.1  Amfiteatralna predavalnica ALFA G2 Pritličje 166  186,25

10  P.2  Amfiteatralna predavalnica BETA G2 Pritličje 70  84,25

11  P.01  Predavalnica 1  G2 Pritličje 86  114,47

12  P.02  Predavalnica 2  G2 Pritličje 86  115,93

13  P.03  Predavalnica 3  G2 Pritličje 30  55,51

14  P.04  Predavalnica 4  G2 Pritličje 32  65,49

15  P.05  Predavalnica 5  G2 Pritličje 32  66,27

16  P.06  Predavalnica 6  G2 Pritličje 30  53,08

17  2N.3  Amfiteatralna predavalnica GAMA G2 2. nadstropje  166  186,25

18  2N.4  Amfiteatralna predavalnica DELTA G2 2. nadstropje  70  84,24

SKUPAJ              2.044,14

* v skupni rabi z ostalimi tehniškimi fakultetami  

    

Tabela 43: Laboratoriji 

Št.  Koda  Ime  Objekt Nadstropje Površina (m2)

1  G‐001  Laboratorij  G1 Klet 1 41,56 2  G‐002  Laboratorij  G1 Klet 1 41,56 3  G‐003  Laboratorij  G1 Klet 1 27,18 4  G‐004  Laboratorij  G1 Klet 1 37,32 5  G‐027  Laboratorij  G1 Klet 1 58,32 6  G‐028  Laboratorij  G1 Klet 1 58,32 7  G‐029  Laboratorij  G1 Klet 1 91,63 8  G‐030  Laboratorij  G1 Klet 1 91,63 9  G‐031  Laboratorij  G1 Klet 1 66,76 10  G‐101  Laboratorij  G1 Pritličje 48,76 11  G‐102  Laboratorij  G1 Pritličje 48,76 12  G‐124  Laboratorij  G1 Pritličje 134,87 13  G‐125  Laboratorij  G1 Pritličje 91,63 14  G‐126  Laboratorij  G1 Pritličje 91,63 15  G‐127  Laboratorij  G1 Pritličje 66,76 16  F‐103  Računalniška učilnica  F Pritličje 106,62 17  F‐102  Računalniška učilnica  F Pritličje 53,46 18  E‐110  Računalniška učilnica  E Pritličje 19,8 19  E‐111  Laboratorij  E Pritličje 18,5 20  E‐112  Laboratorij  E Pritličje 19,8 21  G‐201  Laboratorij  G1 1. nadstropje 48,76 22  G‐202  Laboratorij  G1 1. nadstropje 48,76 23  G‐203  Laboratorij  G1 1. nadstropje 31,88 

24 G‐215,216 

Laboratorij  G1  1. nadstropje  99,83 

25  G‐218  Laboratorij  G1 1. nadstropje 48,39 26  G‐219  Računalniška učilnica  G1 1. nadstropje 48,39 27  F‐201  Laboratorij  F 1. nadstropje 48,1 

45

28  F‐202  Laboratorij  F 1. nadstropje 49,4 29  F‐203  Laboratorij  F 1. nadstropje 74,24 30  C‐200  Laboratorij  C 1. nadstropje 33 31  C‐202  Računalniška učilnica  C 1. nadstropje 58 32  C‐205  Laboratorij  C 1. nadstropje 44,46 33  C‐206  Laboratorij  C 1. nadstropje 16,88 34  C‐207  Laboratorij  C 1. nadstropje 38,59 35  G‐301  Laboratorij  G1 2. nadstropje 43,28 36  G‐302  Laboratorij  G1 2. nadstropje 43,28 37  G‐303  Laboratorij  G1 2. nadstropje 26,64 38  G‐327  Laboratorij  G1 2. nadstropje 84,87 39  G‐328  Laboratorij  G1 2. nadstropje 48,39 40  G‐329  Laboratorij  G1 2. nadstropje 50,08 41  G‐330  Laboratorij  G1 2. nadstropje 50,08 42  G‐411  Laboratorij  G1 Mansarda 44,3 43  G‐412  Laboratorij  G1 Mansarda 44,85 44  G‐413  Laboratorij  G1 Mansarda 44,3 45  G‐414  Laboratorij  G1 Mansarda 28,4 46  1N.07  Učilnica/Laboratorij NEWTON G2 1. nadstropje 65,88 47  1N.08  Učilnica/Laboratorij PASCAL G2 1. nadstropje 65,88 48  1N.09  Učilnica/Laboratorij AMPER G2 1. nadstropje 52,28 49  1N.16  Laboratorij OHM  G2 1. nadstropje 67,46 50  1N.9  Laboratorij  G2 1. nadstropje 27,61 51  M.25  Laboratorij  G2 Medetaža 1/2 27,61 52  2N.10  Učilnica/Laboratorij TESLA G2 2. nadstropje 65,88 53  2N.11  Učilnica/Laboratorij WEBER G2 2. nadstropje 65,88 54  2N.12  Učilnica/Laboratorij FARAD G2 2. nadstropje 52,28 55  2N.17  Laboratorij HERZ  G2 2. nadstropje 67,45 56  2N.40  Laboratorij  G2 2. nadstropje 27,61 57  3N.13  Učilnica/Laboratorij LUMEN G2 3. nadstropje 65,88 

58  3N.14 Učilnica/Laboratorij BECQUEREL 

G2  3. nadstropje  65,88 

59  3N.15  Učilnica/Laboratorij HENRY G2 3. nadstropje 52,28 60  3N.55  Laboratorij  G2 3. nadstropje 27,61 

SKUPAJ         3.209,49 

FS  Fakulteta razpolaga v petih objektih Tehniških fakultet s 40 laboratoriji v skupni izmeri 2360,72 m2 površin, ki namensko pripadajo katedram oz. inštitutom.   FS‐UM je najela dodatno še 616 m2  laboratorijskih površin v delavnici Srednje strojne šole Maribor, ki je v neposredni bližini Tehniških fakultet. Najemnina je v breme FS‐UM. Glede na izkazane potrebe se najemna pogodba letno podaljšuje.  Fakulteta  trenutno  razpolaga,  vključno  z  najetimi  prostori  v  Srednji  strojni  šoli Maribor,  s 9794,75 m2. Po grobi oceni bi današnji obseg dejavnosti fakultete v celoti zahteval okoli 12000 m2 površin, kar je približno 2200 m2 več, kot jih imamo na razpolago. FS‐UM si skupaj z UM prizadevala pridobiti dodatne prostore v stalno uporabo oziroma najem. 

46

Površina prostorov po namembnosti:  Fakulteta za strojništvo   Prostori  m2 Predavalnice 717,76 Laboratoriji 3260,32 Kabineti 956,44 Administrativno osebje 366,33 Računalniške učilnice 193,10 Seminarske sobe 103,22 Sejne sobe 139,36 Skupaj: 5736,53  Srednja strojna šola   Prostori  m2 Laboratoriji 616,00 Skupaj: 616,00  Tehniške fakultete   Prostori  m2 Administrativno osebje 640,21 Hodniki, sanitarije 2.288,77 Skupaj: 2.928,98  Predavalnice  Sedeži: A‐201    40 B‐108    70 B‐109    32 B‐201    36 B‐202    60 B‐205    20 B‐207    44 E‐104    184 J2‐230   30 

 43. Za izvajanje študija je zagotovljena sodobna in primerna: 

informacijsko‐komunikacijska tehnologija,       da   ne 

učna tehnologija,              da   ne 

oprema.               da   ne 

Utemeljitev: Informacijsko‐komunikacijska tehnologija: brezžično in žično omrežje, sistemi za učenje na daljavo in informacijska podpora pedagoškemu procesu (E‐študij, AIPS, KIPS, FIPS, Wise Timetable). Učna  tehnologija: Lab‐view, MAT‐LAB,  razvojna programska oprema  (Visual  studio, Eclipse, Devcpp), Microsoft Office in/ali Open Office… 

47

 Oprema:  nove  table,  projektorji,  računalniki,  v  več  predavalnicah  so  možne  tudi  video konference.  Imamo zagotovljeno sodobno in primerno ITK opremo: računalnike in projektorje v učilnicah, brezžično  omrežje  v  učilnicah  in  v  prostorih  fakultete,  na  voljo  so  delovna  mesta  na računalnikih tudi na hodnikih. Uporabljamo tudi različne sisteme za vaje oz. sisteme za učenje na daljavo, največ E‐študij, nekateri laboratoriji imajo lastne rešitve. Ker kakovostnega študija na  področju  tehnike  ni  brez  sodobne  laboratorijske  opreme,  tudi  to  v  okviru  finančnih možnosti permanentno dopolnjujemo in posodabljamo.  

 44. Kakovostna  informacijsko‐komunikacijska  tehnologija  bo  stalno  na  voljo  tudi 

študentom.                    da   ne  45. Prostori in oprema so primerni za izvajanje znanstvene, raziskovalne, umetniške 

oziroma strokovne dejavnosti.             

                     da   ne  

Utemeljitev: Prostori so primerni, zagotovljena je optimalna zasedenost (od 7. do 21. ure).  Vsi  prostori  fakultete  so  pokriti  z  brezžičnim  omrežjem,  kar  daje  študentom  in  ostalim možnost, da imajo preko svojih prenosnikov ali drugih terminalnih naprav kjerkoli na fakulteti zmeraj dostop do medmrežja. Na fakulteti obstaja torej odlična informacijsko‐komunikacijska infrastruktura, ki daje študentom dobre pogoje za učinkovit študij.  Druga  oprema,  ki  daje  podporo  pedagoškemu,  raziskovalnemu  in  razvojnemu  delu,  je porazdeljena po laboratorijih. Skladno s potrebami pri  izvajanju učnih vsebin so laboratoriji opremljeni z opremo, ki omogoča kakovostno izvajanje eksperimentalnega in raziskovalnega dela učnih vsebin.  FERI  Navedimo še kratek pregled najpomembnejše informacijsko‐komunikacijske opreme, s katero razpolaga Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko: ‐  število predavalnic z računalniško projekcijo: 17, ‐  število predavalnic z računalniško projekcijo in multimedijo: 2, ‐  skupno število osebnih računalnikov: okrog 1.700, ‐  število osebnih računalnikov v računalniških učilnicah: 248, ‐  število javno dostopnih računalnikov za študente v knjižnici in čitalnici: 10, ‐  število prenosnikov:293, ‐  število dlančnikov:24, ‐  število strežnikov: 94, ‐  število tiskalnikov: 189, ‐  število projektorjev: 116, 

48

‐  število skenerjev: 13, ‐  število digitalnih fotoaparatov: 28, ‐  število videorekorderjev:2, ‐  število televizorjev: 6, ‐  število video kamer (brez internetnih):11, ‐  število grafoskopov:5.  Seznam najpomembnejše strojne opreme:  ‐ spajkalne postaje: 5, ‐ osciloskopi: 64, ‐ spektralni analizatorji: 2, ‐ logični analizatorji: 2, ‐ ‐ digitalni multimetri: 53, ‐ univerzalni analogni merilni instrument: 12, ‐ voltmeter analogni: 6, ‐ ampermeter analogni: 6, ‐ dig. multimeter + frekvencmeter + funkcijski generator + DC napajalnik Metex: 6, ‐ usmerjevalniki: 7, ‐ stikala Cisco: 3, ‐ funkcijski generatorji: 54, ‐ pulz generator: 1, ‐ sinusni generator: 1, ‐ elektronski števec 1 GHz: 1, ‐ merilnik L in C: 4, ‐ miliohm meter: 2, ‐ merilnik popačenj: 2, ‐ merilnik moči: 11, ‐ merilnik pretoka: 1, ‐ infrardeči merilnik obratov: 1, ‐ infrardeči termometer: 1, ‐ digitalni števec električne energije: 1, ‐ stroj za izdelavo prototipnih PCB LPKF PROTOMAT: 1, ‐ trojni napajalniki: 27, ‐ stabilizirani usmernik z GPIB vodilom: 3, ‐ programatorji (Atmel, Xeltek, Allmax): 4, ‐ razvojne plošča DSP: 18, ‐ DSP‐2 učni sistemi za učenje regulacij in robotike: 13, ‐ AVR Starter Kit: 1, ‐ National Instruments ‐ funkcijska kartica: 24, ‐ PXI merilni sistem: 1, ‐ VXI merilni sistem: 3, ‐ SCXI merilni sistem: 1, ‐ merilni sistem z dlančnikom: 2, ‐ število robotov: 3 industrijske robotske roke, 2 mobilni robot, 

49

3 šolske robotske roke, 1 kartezični robotski sistem, ‐ Allen‐Bradley PLC sistem: 1, ‐ haptične naprave: 2, ‐ stereo vision sistem: 1, ‐ gibalni mehanski sistemi: 2, ‐ tokovne klešče: 5, ‐ varilnik za optična vlakna Ericsson FSU 975 PM‐A: 1, ‐ optični reflektometer GN NetTest TD‐3486: 1, ‐ laserski gonilnik ILX Lightwave LDC‐3712:1, ‐ laserski gonilnik Newport 505:1, ‐ merilnik svetlobnega toka HP 8153A: 5, ‐ He‐Ne Laser: 4, ‐ optični spektralni analizator ANDO AQ6317B: 1, ‐ ojačevalnik Stanford Research Systems SR560: 1, ‐ optični mikroskop Olympus BH‐2: 1, ‐ York ultrazvočni rezalnik za optična vlakna: 1, ‐ Lock‐in ojačevalnik EG&G Instruments 7260: 1, ‐ temperaturni kalibrator Jofra D55SE: 1, ‐ nastavljivi transformator 3‐fazni: 4, ‐ merilni sistem – dSpace: 4, ‐ servo pogoni s pretvorniki: 5, ‐ digitalni tahometer: 1, ‐ diferenčne napetostne sonde: 9, ‐ spektralni analizator, ‐ merilna oprema Textronix (Programibilni multimeter, osciloskop, tokovne klešče, ...), ‐ merilni sistem za zajemanje podatkov FieldPoint (National Instruments), ‐ merilno mesto za linearne električne stroje, ‐ merilno mesto z dinamo zavoro RAPIDO za električne rotacijske stroje do moči 5 kW,  ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 22 kw, ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 35 kw, ‐ merilno mesto za električne rotacijske stroje do moči 65 kw, ‐ METREL TERAOHM, ‐ ‐ SIMATIC, ‐ SIMOVERT MASTER DRIVE + asinhronski motor, ‐ SIMOREG DC MASTER + enosmerni motor, ‐ PROFIBUS, ‐ aktivno breme za simulacijo bremen z različnimi karakteristikami, ‐ tiristorski napajalnik za mehki zagon AM, ‐ magnetna zavora na vrtinčne tokove in histerezna zavora s pripadajočim regulatorjem ‐XILINX® SPARTAN™‐3A Evaluation Kit: 10 ‐Altium NanoBoard 3000: 1 ‐ Rigol DS1102 digitalni osciloskop: 8 ‐ Rigol DG1022 digitalni funkcijski generator:3.  Seznam najpomembnejše programske opreme:  

50

‐ Corel 7: 6, ‐ Corel 8: 6, ‐ Macromedia Studio 8: 15, ‐ Macromedia Web Tools MX: 10, ‐ Adobe Premiere 4.0: 10, ‐ LabView 6.1: 12, ‐ Matlab 6.1: 12, ‐ Lattice Design Expert: 12, ‐ Eclipsa (Java), ‐ Orodje HTK, ‐ AVR Studio, ‐ Object Geode: 15, ‐ TAU G2 University Pack: 15, ‐ SDL Suite University Pack: 15, ‐ Logic Works: 8, ‐ Orcad: 1, ‐ Spice ICAP4: 1, ‐ Xact: 1,   ‐ Microsoft Windows, ‐ MS Office: 4, ‐ Visual Studio 2005, ‐ FrontPage, ‐ ICAP 4 Demo: 15, ‐ Graphmatica, ‐ WinRobsim programski paket, ‐ Multisim: 10, ‐ Rockwell Software, ‐ OMRON, ‐ Drive monitor, ‐ Step 7, ‐ Simatic WinCC, ‐ Netomag, ‐ PSCAD/EMTDC, ‐ Programi za simulacijo električnih pogonov ‐ ORANGE ENTERPRIZES, ‐ VECTOR FIELD, ‐ NEPLAN, ‐ RELUX, ‐ CADdy++ ‐ ISE WebPACK Design Software: 12, ‐ Altium designer ‐ razvojni sistem za načrtovanje elektronskih izdelkov: 15 ‐ ARDUINO – razvojno okolje za AVR mikrokrmilnike: 12 ‐ BASCOM AVR demo: 12, ‐ Packet Tracer, ‐ EPLAN, ‐ IAR Embedded Workbench (razvojno okolje za TI mikrokrmilnike).  FS 

51

 Informacijsko‐komunikacijska tehnologija  Računalniška učilnica se nahaja v prostoru B‐206. Za študente Fakultete za strojništvo (FS) je vstop vanjo prost v času dela Računalniško Informacijskega Centra FS. V učilnici je skupaj 25 osebnih računalnikov. Po potrebi je mogoče prostor s spustom dvižne zavese razdeliti v dve manjši učilnici: •  v  sprednjem  delu  je  nato  16  osebnih  računalnikov,  ki  so  v  času  predavanj  namenjeni predvsem vodenim vajam in seminarjem po urniku; v pomoč vodji vaj je na stropu učilnice tudi projekcijska naprava, ki sliko z njegovega računalniškega monitorja projicira na veliko platno;  •  v  zadnjem delu  je  9  osebnih  računalnikov,  ki  so  prosto  dostopni  vsem  študentom  FS  za individualne  vaje,  pripravo  seminarskih  in  diplomskih  nalog  ter  brezplačno  brskanje  po internetu (mogoča je tudi vnaprejšnja rezervacija teh računalnikov). Kadar v sprednjem delu učilnice ne potekajo vaje, je prosto dostopnih vseh 25 računalnikov.  Konfiguracija osebnih računalnikov: • procesor  Intel  Core  i7  870 2.93 GHz,  8 GB pomnilnika,  320 GB  trdi  disk,  grafična kartica NVIDIA Quadro 600 1 GB, 24" LCD monitor LG Flatron W2443T, DVD RW optična enota, čitalec kartic (medijev), 11 USB vtičev (od tega 5 spredaj), zvočna kartica, slušalke z mikrofonom (v zadnjem delu učilnice), tipkovnica s SLO znaki, optična miška s podlogo; • operacijski sistem Windows 7 Professional SLO SP1, MS Office 2010 SLO, MS Visual Studio 2010, AutoCAD 2009, AutoCAD Mechanical 2009, Autodesk Inventor Professional 2009, Corel Graphics  Suite  X4,  CATIA  V5R20,  Pro/ENGINEER  Wildfire  5.0,  MECHANICA  Wildfire  5.0, SolidWorks  2010,  Rhinoceros  4.0,  SCIA  Engineer  2010.1, Wolfram Mathematica  8,  Adobe Acrobat  9  Pro,  Adobe  Photoshop  CS4,  Adobe  InDesign  CS4,  Adobe  Illustrator  CS4,  sklop programov za Strojne elemente, razni pomožni programi…   V učilnici so študentom za potrebe študija na voljo tudi naslednji tiskalniki, na katerih lahko izpisujejo gradivo brez časovnih in drugih omejitev.  • črnobeli laserski tiskalnik z obojestranskim tiskom A4/A3;  • barvni laserski tiskalnik z obojestranskim tiskom A4 (B‐203);  • barvni brizgalni tiskalnik A4 (B‐203);  • barvni brizgalni risalnik A0 (B‐203);  kakor tudi: • barvni skener A4.   Študenti  imajo na  strežniku FS na  voljo  tudi določen osebni diskovni  prostor,  kamor  lahko trajno shranjujejo svoje dokumente, risbe, E‐pošto in ostale informacije, ki jih potrebujejo pri študiju. 

 46. Prostori so primerni za študente s posebnimi potrebami. 

 da  delno  ne 

 

Utemeljitev:  FERI 

52

 Vhodi  na  fakulteto  so  dostopni  neposredno  iz  javnih  površin  z  urejenimi  klančinami,  ki  so primerne  tudi  za  gibalno  ovirane  študente.  Gibalno  oviranim  študentom  nudimo  parkirne prostore v podzemni garaži objekta G2, od koder se lahko z dvigalom pripeljejo do predavalnic, laboratorijev in računalniških učilnic. Žal v dvigalih nimamo zvočnih opozoril. S študenti invalidi se  glede  možnih  prilagoditev  dogovarjamo  individualeno.  Na  fakulteti  so  urejena  tudi funkcionalna in varna stopnišča, oprijemala in ograje.   Dvigala  so  dimenzij,  ki  so  primerna  tudi  za  študente  na  invalidskih  vozičkih,  prav  tako  so prilagojene in dosegljive tudi kljuke na vratih.  Primerno urejeni in prilagojeni so posebni sanitarni prostori.   FS  Na  Fakulteti  za  strojništvo  si  vedno  prizadevamo  ustvariti  študijsko  okolje,  ki  je  prijazno, prijetno  in prilagojeno posebnim potrebam študentov  in zagotavlja njihov uspešen študij  v skladu s Pravilnikom o študentih s posebnim statusom na Univerzi v Mariboru št. A5/2010‐41 AG in Pravilnikom o študijskem procesu študentov invalidov Univerze v Mariboru.  Študenti s posebnimi potrebami so pozvani, da v referatu oddajo ustrezne prošnje za priznanje posebnega  statusa  študenta  v  skladu  z  določili  zgoraj  navedenih  pravilnikov,  pri  čemer  v prošnji navedejo želene oblike prilagoditve študijskega procesa glede na svoje  individualne potrebe.  Informacije  za  študente  s  posebnimi  potrebami  so  dostopne  na  spletni  strani Fakultete za strojništvo: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=54.  Študentom  s  posebnimi  potrebami  so  na  Fakulteti  za  strojništvo  (samostojno  ali  v  okviru tehniških fakultet) na razpolago: ‐ stalna klančina za dostop do vhoda fakultete in prenosna klančina,  ‐ posebno dvigalo s tipkami v Braillovi pisavi za slepe in slabovidne je v objektu J1,  ‐ dvigalo za osebe na invalidskih vozičkih (v J2 objektu in v G2 objektu) za dostop do objektov B, J1, J2 oziroma D, kjer se izvaja pedagoški proces. ‐  parkiranje  pred  fakulteto  je  individualno  zagotovljeno  na  parkirišču  neposredno  pred fakulteto. 

 47. Oprema je primerna za študente s posebnimi potrebami. 

 da  delno  ne 

 

Utemeljitev:  V vseh predavalnicah je urejena primerna osvetlitev, prav tako nudimo tudi ojačevalce zvoka za naglušne osebe. Študentom je na voljo tudi sistem za avtomatsko snemanje predavanj in vaj.  

53

Delno  je  mogoče  prilagoditi  tudi  spletne  strani.  Pošiljanje  SMS  sporočil  si  lahko  študenti prilagodijo preko RSS bralnika.  Težave  študentov  s  posebnimi  potrebami  rešujemo  individualno,  predvsem  pa  s  polnim razumevanjem  in  pripravljenostjo  pomagati.  V  okviru  svojih  možnosti  jim  skušamo  nuditi primerne didaktične pristope in vso drugo pomoč, da lahko sledijo učnemu procesu.  V primeru, da se bo za izobraževanje na naši fakulteti odločil študent, ki bo potreboval dodatno oziroma posebno opremo za svoje izobraževanje, bomo v okviru naših zmožnosti, to opremo zagotovo  tudi  priskrbeli.  Fakultete  žal  ne  prejemajo  posebnih  sredstev  za  nakup  tovrstne opreme, zato opremo kupujemo iz lastnih sredstev.  

 48. Visokošolski zavod ima v okviru zavoda visokošolsko knjižnico, ki zagotavlja knjižnično 

informacijsko dejavnost in dostop do ustreznega knjižničnega gradiva s področij: 

 študija,                   da  ne 

znanstvene, raziskovalne, umetniške oziroma strokovne dejavnosti 

visokošolskega zavoda.              da   ne  

49. Predvidena obvezna študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: 

v knjižnici,                  da   ne 

v digitalni knjižnici ali e‐učnem okolju.           da   ne  

50. Predvidena priporočljiva študijska literatura je študentom brezplačno dostopna: 

v knjižnici,                 da   ne 

v digitalni knjižnici ali e‐učnem okolju.           da   ne  51. Visokošolski zavod ima sklenjene pogodbe z javnimi in drugimi knjižnicami. 

 da   ne  

Utemeljitev: Knjižnica tehniških fakultet je skupna knjižnica štirih tehniških fakultet UM: Fakultete za elektrotehniko,  računalništvo  in  informatiko,  Fakultete  za  strojništvo,  Fakultete  za gradbeništvo in Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo. Knjižnica je primarno namenjena študentom, učiteljem in raziskovalcem tehniških fakultet, za podporo pedagoškega procesa in znanstveno‐raziskovalnega dela. Odprta pa je tudi drugim uporabnikom. Podatki o Knjižnici tehniških  fakultet  so  dostopni  na  spletni  strani,  na  naslovu  http://www.ktfmb.uni‐mb.si/. Knjižnica  tehniških  fakultet  je  polnopravna  članica  sistema  COBISS1  (dostop  na http://www.izum.si).  Knjižnično  gradivo  je  računalniško  obdelano  in  zbrano  v  lokalni  bazi KTFMB.  Iskanje  v  lokalni  bazi  KTFMB oz.  lokalnih  bazah  posameznih  knjižnic  in  v  vzajemni bibliografski bazi je uporabnikom omogočeno preko osmih osebnih računalnikov z dostopom do  interneta.  V  prostorih  knjižnice  so  urejeni  tudi  priključki  za  prenosne  računalnike  in brezžična internetna povezava (EDUROAM).  

54

Osnovne storitve knjižnice so: izposoja knjižničnega gradiva na dom ali v kabinete zaposlenih in v čitalnico, medknjižnična  izposoja, nabava  in obdelava novega gradiva  (katalogizacija  in inventarizacija), vodenje bibliografije raziskovalcev, poizvedbe v bazah podatkov, informacije uporabnikom o gradivu in o uporabi knjižnice.  Podatki  o  knjižničnem  fondu  so  za  leto  2011  (poročilo  za NUK):  Knjižnični  fond  je  obsegal 103.676 enot knjižničnega gradiva. Naročene so bile 204 serijske publikacije, od tega 110 tujih. Letni prirast knjižničnega gradiva 2011: 2055 enot. Knjižnica ima čitalnico, ki je del osrednjega prostora  knjižnice.  Obsega  30  čitalniških  sedežev,  10  računalniških  mest,  priključke  za prenosne računalnike in brezžično omrežje EDUROAM.  Čitalniško gradivo je namenjeno uporabi v čitalnici in obsega po en izvod novejših učbenikov in ostale aktualne strokovne literature. Sem sodijo tudi strokovni, večjezični slovarji, leksikoni, priročniki in enciklopedije z različnih tehniških in jezikovnih področij. Med čitalniško gradivo sodijo  tudi  diplomska  dela  univerzitetnih  in  visokošolskih  strokovnih  študijskih  programov tehniških fakultet, magistrska, doktorska in specialistična dela ter raziskovalne naloge (v letu 2009 10.935 enot). S študijskim letom 2008/2009 so vse diplomske in magistrske naloge ter doktorske disertacije TF že vključene tudi v Digitalno knjižnico Univerze v Mariboru (DKUM), kar pomeni, da so dostopne v elektronski obliki, v polnem besedilu. V časopisni čitalnici so na voljo  znanstvene,  strokovne  in  poljudne  revije  ter  dnevni  časopisi.  Od  tega  je  imela  FS naročenih  65  naslovov  revij  (32  tujih  in  36  slovenskih).  Večina  revij  je  že  dostopnih  v elektronski obliki, v polnem besedilu. Dostop do elektronskih revij je urejen na spletni strani KTFMB. Študenti  lahko do elektronskih virov dostopajo v knjižnici, preko osebnih  računalnikov  in v računalniških učilnicah posameznih  fakultet. Študentom UM (s  statusom)  in  zaposlenim na UM  je  omogočena  tudi  storitev  oddaljenega  dostopa  do  elektronskih  virov  UM.  Do elektronskih  revij  in  baz  podatkov  lahko  dostopajo  od  doma  oz.  drugod,  preko  vstopnega mesta  UKM  http://vir.ukm.si/UKM/.  Pogoj  je  aktivno  članstvo  v  knjižnici  in  geslo  za COBISS/OPAC. 

 52. Viri financiranja so zagotovljeni vsaj za obdobje akreditacije. 

   da,v celoti  delno  ne 

 

Utemeljitev: Viri financiranja imajo svojo podlago v Zakonu o visokem šolstvu (72. člen Zakona, Ur. l. RS, št. 199/2006, spremembe 64/2008, 86/2009 in 34/2011) o zagotavljanju finančnih sredstev za financiranje  dejavnosti  javnih  visokošolskih  zavodov  ter  Uredbi  o  javnem  financiranju visokošolskih  zavodov  in drugih  zavodov  (Ur.  l. RS,  št. 7/2011)  in Uredbi o  spremembah  in dopolnitvah Uredbe o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Ur. l. RS, št. 64/2012).  Viri  financiranja  so  za  obdobje  akreditacije  delno  zagotovljeni  s  strani  Ministrstva  za izobraževanje, znanost, kulturo in šport skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov  in  drugih  zavodov  (Ur.  l.  RS,  št.  7/2011)  in  Uredbi  o  spremembah  in  dopolnitvah Uredbe o  javnem  financiranju  visokošolskih  zavodov  in drugih  zavodov  (Ur.  l.  št  64/2012). 

55

Uredba  v  celoti  ne  pokriva  stroškov  za  izvajanje  pedagoškega  procesa.  Fakulteti  pokrivata materialne stroške s  sredstvi, pridobljenimi  iz  tržne dejavnosti.  Z  raziskovalnimi  sredstvi  se omogoča  nabava  raziskovalne  opreme,  ki  se  uporablja  tudi  v  pedagoškem  procesu  in znanstvenem delovanju študentov. 

 53. Zagotovljena so finančna in materialna sredstva, ki omogočajo uresničevanje ciljev iz 

strateškega načrta.                 da   ne  

Utemeljitev: Fakulteta  za elektrotehniko,  računalništvo  in  informatiko  ter  Fakulteta  za  strojništvo vsako leto  v  začetku  leta  pripravita  Program  dela  in  Finančni  načrt  za  tekoče  leto.  V  planu  se predvidijo kratkoročni in dolgoročni cilji in viri za uresničevanje teh ciljev. Ker Ministrstvo za izobraževanje, znanost, kulturo in šport po Uredbi teh virov ne zagotavlja v celoti, fakulteta manjkajoče vire pridobiva na javnih razpisih tako na nacionalnem, tržnem in mednarodnem področju.  Uspešnost  pridobivanja  projektov  oziroma  drugih  sredstev  se  kaže  v  tem,  da sredstva po Uredbi glede na celotne prihodke FERI za leto 2011 predstavljajo le 63,11 % in FS za leto 2011 53 %. Kljub temu, da sredstva po Uredbi ne zadoščajo, se pedagoški proces izvaja v celoti in kakovostno.  

 54. Sredstva  za  študijsko,  znanstveno,  raziskovalno,  umetniško  oziroma  strokovno 

dejavnost so dolgoročno zagotovljena iz različnih virov.       da   ne 

Utemeljitev: Sredstva za študijsko dejavnost so zagotovljena z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov. Sredstva za raziskovalno oziroma strokovno dejavnost niso v celoti dolgoročno  zagotovljena.  Zagotovljena  sredstva predstavljajo  sredstva programskih  skupin, preostala  sredstva  pa  fakulteti  pridobivata  na  različnih  razpisih,  tako  na  mednarodnem, tržnem in nacionalnem področju.  

55. Visokošolski zavod ima sklenjene srednjeročne in dolgoročne pogodbe za financiranje 

znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela.                        da   ne  

Utemeljitev: FERI ima sklenjene pogodbo za financiranje naslednjih programskih skupin:  P2‐0028  Mehatronski sistemi  1.1.2009‐31.12.2014 P2‐0041  Računalniški sistemi, metodologije in inteligentne storitve 1.1.2009‐

31.12.2014 P2‐0057  Informacijski sistemi  1.1.2009‐31.12.2013 P2‐0065  Telematika 1.1.2009‐31.12.2012 P2‐0069  Napredne metode interakcij v telekomunikacijah 1.1.2009‐31.12.2013 P2‐0114  Aplikativna elektromagnetika 1.1.2009‐31.12.2014 P2‐0115  Vodenje elektromehanskih sistemov 1.1.2009‐31.12.2014 

56

P2‐0368  Optični senzorji in napredni interaktivni vmesniki 1.1.2009‐31.12.2012  ter ostale pogodbe, ki so vezane na čas trajanja posameznih projektov.  Število bilateralnih projektov v obdobju od leta 1999 do 2013: 103 Število zaključenih komunitarnih projektov od leta 2000 do 2011: 46 Število komunitarnih projektov v letu 2012:  24  Podatki  o  tekočih  in  zaključenih  projektih  Fakultete  za  elektrotehniko,  računalništvo  in informatiko so dosegljivi na http://feri.um.si/raziskovanje/ .  Fakulteta  za  strojništvo  ima  preko  izvajanja  domačih  in mednarodnih  projektov  sklenjene srednjeročne  in  dolgoročne  pogodbe  za  financiranje  znanstvenega,  raziskovalnega, umetniškega  oziroma  strokovnega  dela.  Podatki  o  raziskovalni  dejavnosti  Fakultete  za strojništvo so dostopni na spletni povezavi http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=7. 

56. Sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, 

umetniško oziroma strokovno delo, so gospodarno načrtovana in učinkovito razporejena.                   da   ne 

 

Utemeljitev:  Struktura porabe sredstev je strogo namenska z dovoljenim odstopanjem.  Fakulteti sredstva, namenjena za izobraževalno oziroma študijsko, znanstveno, raziskovalno, umetniško  oziroma  strokovno  delo,  načrtujeta  za  vsako  tekoče  leto  v  Programu  dela  in Finančnem načrtu Univerze v Mariboru. V skladu z določili Uredbe se sredstva za študijsko dejavnost namenijo za plače in druge izdatke zaposlenih, prispevke delodajalca in izdatke za blago in storitve. Pri izvajanju računovodske funkcije se upoštevajo določbe Zakona o računovodstvu in Zakona o javnih financah in upravlja v skladu z Zakonom o preglednosti finančnih odnosov in ločenem evidentiranju različnih dejavnosti. Fakulteta prikazuje prihodke in odhodke v svojih poslovnih knjigah tako, da omogoča vpogled v strukturo prihodkov in stroškov po njihovih vrstah. Loči jih  na  prihodke  in  odhodke,  ki  se  nanašajo  na  opravljanje  dejavnosti  javne  službe,  tržne dejavnosti in ostale prihodke in odhodke. Fakulteti pri porabi pridobljenih sredstev spoštujeta načelo gospodarnosti, zato je uspešnost in učinkovitost porabe ustrezna. Odgovorna oseba za porabo pridobljenih sredstev po dejavnostih je dekan.  Poslovodna  odbora  fakultet  odločata  o  poslovanju,  o  zadevah  materialne  narave  ter  o upravljanju in razpolaganju s sredstvi, ki jih fakulteti pridobivata v pravnem prometu v svojem imenu  in  za  svoj  račun.  Poslovodna  odbora  v  skladu  s  statutom  določita  svoje  naloge  in sprejmeta poslovnik ter program dela. 

 57. Visokošolski zavod sproti spremlja porabo pridobljenih sredstev ter učinkovitost in 

uspešnost porabe po posameznih dejavnostih.   da   ne 

57

Utemeljitev:  Fakulteti imata aktiven organ Poslovodni odbor, ki obravnava planiranje in porabo finančnih sredstev.  Poraba pridobljenih sredstev se spremlja sproti in sicer se mesečno pripravijo izpisi porabe po stroškovnih nosilcih, ki jih pregledajo vodje laboratorijev.    

  B.6 ZAGOTAVLJANJE KAKOVOSTI  58. Samoevalvacije se izvajajo periodično           da   ne  

Utemeljitev: Samoevalvacija  se  izvaja  vsako  leto  v  skladu  s  Pravilnikom  o  postopku  samoevalvacije  in evalvacije  UM  in  njenih  članic  št.  A3/2006‐812‐MP  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=10319.  Aktivnosti  za  pripravo  Samoevalvacijskega  poročila  vodi  Komisija  za  ocenjevanje  kakovosti (KOK), sodelujejo pa ustrezne strokovne službe, komisije Senata in Študentski svet. Predlog obravnava  najprej  KOK,  nato  ga  obravnava  in  sprejme  Senat  ustrezne  fakultete. Samoevalvacijska  poročila  so  objavljena  na  spletni  strani  KOK:    http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/  .  Poročilo  je  bilo  v  letošnjem  letu obravnavano tudi na zboru zaposlenih. Komisija za ocenjevanje kakovosti Fakultete za strojništvo letno izdela poročilo o kakovosti. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.  

 59.  Iz poslovnika kakovosti je razvidno, da zavod sproti spremlja ter izboljšuje kakovost in 

učinkovitost: 

izobraževalnega dela,               da   ne 

znanstvenega dela,               da   ne 

raziskovalnega dela,               da   ne 

umetniškega dela,               da   ne 

strokovnega dela.                da   ne  

Utemeljitev: Na  seji  Komisije  za  ocenjevanje  kakovosti  UM  v  oktobru  2011,  je  bil  predstavljen  osnutek Poslovnika o kakovosti,  ki  je bil po obravnavi pripomb  in pobud članov omenjene komisije posredovan  v  potrditev  organom UM.  Senat UM  je  Poslovnik  kakovosti  potrdil  na  15.  seji Senata UM in je objavljen na spletni strani: http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=30061.  Komisija za ocenjevanje kakovosti na osnovi ocen stanja in usmeritev, podanih v vsakoletnem Samoevalvacijskem  poročilu,  spremlja  izvajanje  teh  usmeritev.  Komisija  za  ocenjevanje kakovosti (KOK) izvaja samostojno in skupaj s komisijami Senata ankete in analize, na osnovi katerih spremlja kakovost in učinkovitost.   

58

Evalvacija poučevanja se  izvaja preko študentske ankete  in analize, ki  jo  izdela KOK. Ocene pedagoških  delavcev  so  redno  objavljene  na  spletni  strani:  http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/studentske‐ankete/ . Prehodnost  študentov  po  programih  se  izvede  v  marcu  tekočega  leta.  Objavljena  je na:http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/ . Analiza vpisa in prehodnosti študentov po programih se izvede v mesecu oktobru. Objavljena je na: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/ . Izvedba ankete za zaposlene FERI »Raziskava delovnega zadovoljstva ‐ Vprašalnik za zaposlene 2011« je objavljena na: http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/ostala‐porocila‐kok/. Ocena kakovosti dejavnosti FERI in oblikovanje predlogov za izboljšanje in Analiza akcijskega načrta iz Samoevalvacijskega poročila sta del Samoevalvacijskega poročila. Fakulteta  za  strojništvo  vsako  leto  pripravi  samoevalvacijsko  poročilo,  ki  ima  funkcijo poslovnika kakovosti ter akcijski načrt. Poročila so dostopna na povezavi: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855.  

 60. Pri samoevalvaciji sodelujejo vsi zaposleni.           da   ne 

 

Utemeljitev: V  skladu  s 3.  členom Pravilnika o postopku  samoevalvacije  in evalvacije univerze  in njenih članic  ter  o  sestavi  in  številu  članov  Komisije  za  ocenjevanje  kakovosti  univerze samoevalvacijsko  komisijo  sestavljajo  predstavniki  vseh  glavnih  interesnih  skupin,  izmed visokošolskih učiteljev, raziskovalcev, študentov, strokovnega in administrativnega osebja. Nepedagoški  delavci  so  vključeni  s  pripravo  strokovnih  gradiv  in  udeležbo  pri  raziskavi delovnega zadovoljstva.  Rezultati  samoevalvacije  so  javno  objavljeni  na  spletni  strani  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855 in http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=632. 

 

61. Pri samoevalvaciji sodelujejo študenti.                      da ne  

Utemeljitev: V skladu z Zakonom o visokem šolstvu študenti izvolijo svoje predstavnike v študentske svete, ki  zastopajo  interese študentov. Študentski sveti  se redno sestajajo, sodelujejo z vodstvom UM  in  vodstvi  članic  ter  drugih  članic UM  in  drugimi  predstavniki  univerzitetne  skupnosti. Študentski  sveti  obravnavajo  ter  dajejo  mnenje  o  splošnih  aktih,  študijskih  programih  in predlogih, ki se nanašajo na pravice in dolžnosti študentov, ter skrbijo za obštudijsko dejavnost študentov. Predstavniki študentov sodelujejo tudi v Senatu FERI oz. FS ter vseh njegovih stalnih komisijah, kjer je določeno tudi obvezno članstvo študentov‐najmanj petina vseh članov. Aktivno sodelovanje s študenti poteka tudi z izvajanjem študentske ankete, s katero študenti podajajo  svoje  mnenje  o  pedagoškem  delu  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev  ter  o  obremenitvi v skladu z točkami ECTS. 

 62. Vodstvo  visokošolskega  zavoda  sproti  seznanja  zaposlene  in  študente  s  svojimi 

odločitvami ter je nosilec odgovornosti za kakovost in razvoj zavoda.  da   ne 

59

 

Utemeljitev: Zavod  seznanja  zaposlene  in  študente  preko  objav  in  zapisnikov,  ki  so  javno  dostopni  na spletnem portalu  FERI  oz.  FS  in UM,  in  osebno preko  njihovih  predstavnikov.  Predstavniki inštitutov,  ki  so  člani  Senata  in  komisij  Senata  seznanjajo  zaposlene na  sestankih  inštituta. Nekajkrat letno so sestanki Akademskega zbora in vseh zaposlenih FERI, pravtako pa FS, kjer vodstvo člane seznanja z odločitvami oz. informira o odločitvah. 

 63. Ukrepi, postopki in strategija za stalno izboljševanje kakovosti:   so formalno sprejeti,                 da   ne 

so javno objavljeni,                 da   ne 

v njih je opredeljena vloga zaposlenih,           da   ne 

v njih je opredeljena vloga študentov.           da   ne  

Utemeljitev: Komisija za ocenjevanje kakovosti deluje z namenom stalnega izboljševanja kakovosti. Deluje v skladu z Zakonom o visokem šolstvu, Statutom Univerze v Mariboru, Merili za spremljanje, ugotavljanje  in  zagotavljanje  kakovosti  visokošolskih  zavodov,  študijskih  programov  ter znanstveno‐raziskovalnega,  umetniškega  in  strokovnega  dela  in  Pravilnikom  o  postopku samoevalvacije in evalvacije Univerze in njenih članic ter o sestavi in številu članov komisije za ocenjevanje  kakovosti  Univerze,  upoštevajoč  smernice,  navodila  in  priporočila  Senata Univerze v Mariboru ter ostalih aktov Univerze v Mariboru (vse dostopno na: http://www.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=439).  Pisno  samoevalvacijsko  poročilo  je  glavni  rezultat  samoevalvacijskega  procesa.  Vključuje oceno  stanja  in kritično analizo, analizo prednosti  in  slabosti  ter predloge  in priporočila  za odpravo pomanjkljivosti (korektivne ukrepe) ter izboljšanje kakovosti.  Na  podlagi  rezultatov  samoevalvacije  Senat  sprejme  ustrezen  akcijski  načrt  ukrepov  za odpravo  ugotovljenih  slabosti  ter  krepitev  ugotovljenih  prednosti.  Akcijski  načrti,  katerih realizacijo skozi vse študijsko leto spremljajo senati posameznih članic UM in njihovi dekani, pri  posameznih  predvidenih  aktivnostih  vsebujejo  tudi  navedbo  časovnih  rokov  ter  imen odgovornih organov oz. posameznikov.  Akcijski načrt korektivnih ukrepov je javno objavljen na spletni strani FERI http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/  .  Vključen  je  v  samoevalvacijska poročila.  Fakulteta za strojništvo letno oblikuje Akcijski načrt, v katerem so zajeta naslednja področja: ‐ Strategija, organiziranost in vodenje zavoda, urejenost evidenc ter skrb za kakovost,  ‐ Izobraževanje ‐ študijska dejavnost,  ‐ Znanstvenoraziskovalna, umetniška in strokovna dejavnost,  ‐ Visokošolski učitelji in sodelavci ter znanstveni delavci in sodelavci,  ‐ Upravni in strokovno‐tehnični delavci,  ‐ Študenti v visokošolskem zavodu,  

60

‐  Prostori,  oprema  za  izobraževalno  ter  znanstvenoraziskovalno,  umetniško  in  strokovno dejavnost, knjižnica,  ‐  Financiranje  izobraževalne  oz.  studijske,  znanstvenoraziskovalne,  umetniške  in  strokovne dejavnosti,  ‐ Sodelovanje z družbenim okoljem. V  Akcijskem  načrtu  so  navedene  aktivnosti,  rok  za  njihovo  izvedbo  ter  odgovoren  organ oziroma oseba. Povezava: http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855. 

  64. Zavod ima formalna orodja za 

potrjevanje,                   da   ne 

spremljanje,                   da   ne 

presojanje                   da   ne študijskih programov.  

Utemeljitev:  UM FERI Proces  potrjevanja,  spremljanja  in  presojanja  študijskih  programov  je  določen  in  se  izvaja glede na vrsto sprememb študijskih programov, odvisno od tega, ali gre za manjše ali večje spremembe študijskih programov, kot to določajo Merila za akreditacijo in zunanjo evalvacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu.   Postopek  za  manjše  spremembe  študijskih  programov  poteka  na  način,  da  predloge obravnavajo  najprej  znotraj  inštitutov,  kjer  analizirajo  potrebe  po  spremembah  študijskih programov,  nato  predlog  posredujejo  Komisiji  za  študijske  zadeve  UM  FERI.  Komisija  za študijske  zadeve  UM  FERI  obravnava  predloge  sprememb  študijskih  programov  1.  in  2. stopnje,  Komisija  za  znanstveno‐raziskovalne  zadeve  obravnava  predloge  sprememb študijskih programov 3. stopnje. Komisiji predloge posredujeta v obravnavo in sprejem Senatu UM FERI, le‐ta pa na Komisijo za dodiplomski oz. Komisijo za podiplomski študij na UM, le ta pa na Senat UM. Manjše spremembe stopijo v veljavo s sprejemom na Senatu UM.  Odločanje  o  večjih  spremembah,  kot  so  spremembe  študijskih  programov,  novi  študijski programi  …,  poteka  na  podoben  način.  Predlog  podajo  študenti,  zaposleni,  inštituti, obravnavata ga Komisija za študijske zadeve oz. Komisija za znanstveno‐raziskovalne zadeve ter Senat UM FERI, nato Komisija za dodiplomski oz. podiplomski študij na UM, zatem na Senat UM. Po potrditvi na Senatu UM se predlog posreduje NAKVIS‐u.   Fakulteta  ima  vzpostavljen  tudi  informacijski  sistem  za  spremljanje  svoje  izobraževalne dejavnosti.  Analize  učnih  dosežkov  (prehodnosti)  študentov  omogočajo  ukrepanje  za izboljšanje stanja.   Skladno  z uveljavitvijo 57. Člena Zakona  za uravnoteženje  javnih  financ  (32.  člen Zakona o visokem  šolstvu)  univerza  obvezne  sestavine  študijskih  programov  spreminja  sama.  O spremembah  obveznih  sestavin  študijskih  programov  seznani  Nacionalno  agencijo  RS  za kakovost v visokem šolstvu v 30 dneh od njihovega sprejema. Spremembe obveznih sestavin 

61

študijskih programov začnejo veljati z naslednjim študijskim letom, če so sprejete pred objavo razpisa za vpis.  Univerza  v  Mariboru  je  naveden  postopek  dodatno  opredelila  in  na  Senatu  Univerze  v Mariboru sprejela Interni postopek potrjevanja sprememb študijskih programov na Univerzi v Mariboru, ki navaja vrste sprememb študijskih programov, kriterije presoje, navaja dodatne pogoje ter termine akreditacije. Evidentiranje in obravnava sprememb na fakultetah teče na enak način kot do sedaj.  Fakulteti  imata  vzpostavljen  tudi  informacijski  sistem  za  spremljanje  svoje  izobraževalne dejavnosti.  Analize  učnih  dosežkov  (prehodnosti)  študentov  omogočajo  ukrepanje  za izboljšanje stanja.  

 65. Zavod ima formalna orodja za 

spremljanje,                   da   ne 

presojanje                   da   ne kompetenc diplomantov.  

Utemeljitev: UM FERI in FS spremljata in presojata kompetence diplomantov že med samim izobraževalnim procesom,  predvsem pa  skozi  njihova  zaključna  dela  ter  s  pomočjo  povratnih  informacij  s strani delodajalcev. Za presojo in spremljanje kompetenc diplomantov skrbimo tudi s pomočjo Kariernega  centra,  Alumni  kluba,  organizacije mednarodnih  konferenc,  posvetov  in  drugih neformalnih srečanj. Formalnih orodij za spremljanje še nismo vzpostavili. Občasno izvajamo ankete v okviru ALUMNI kluba. 

 66. Podatki o učnih izidih študentov in celotnega izobraževanja se redno  zbirajo,                   da   ne 

analizirajo.                   da   ne  

Utemeljitev: Analize se izvajajo po letnikih, generacijah, po programih in to dvakrat letno s strani KOK.  UM  FERI  redno  enkrat  letno  izvaja  študentsko  anketo  ter  anketo  o  kakovosti  izvajanja študijskega procesa. Že drugo leto je bila izvedena anketa o dejanski obremenitvi študentov na bolonjskih študijskih programih.   Podatki o učnih uspehih študentov se zbirajo in analizirajo za vsak študijski program oz. vsak letnik  študija  posebej.  Analizira  se  tudi  uspešnost  vsakega  predmeta  posebej.  Znotraj posameznih inštitutov ter na Komisiji za študijske zadeve jih analiziramo dva do štiri krat letno.   Opravljamo tudi primerjalne analize med študijskimi leti.   Prav tako pripravljamo analize prehodnosti študentov med letniki, odstotek ponavljalcev po letnikih, uspešnost  glede na  zaključeno  srednjo  šolo  in uspeh v  srednji  šoli,  povprečen čas trajanja študija, število diplomantov glede na število vpisanih študentov, …. 

62

UM FS je ob izvajanju rednih letnih študentskih anket, anket o kakovosti izvajanja študijskega procesa,  v  študijskem  letu  2008/2009  uvedla  še  dodatno  anketo  za  pridobivanje  ocen študentov v zvezi z njihovo udeležbo pri pedagoškem procesu, kakovostjo preverjanja znanja in v zvezi z njihovim zadovoljstvom s študijem nasploh.  Podatki o učnih izidih študentov se letno zbirajo in analizirajo ločeno za vsak študijski program. Pri tem se analizira: ‐ prehodnost študentov med letniki, ‐ odstotek ponavljavcev po letnikih, ‐ povprečno število let trajanja študija, ‐ število diplomantov različnih stopenj študija, ‐ število diplom glede na število vpisanih,  ‐ povprečne ocene opravljenih izpitov, ‐ uspešnost pri študiju glede na zaključeno srednjo šolo itd. 

 67. Merila in načini za preverjanje in ocenjevanje študentovih učnih izidov so: 

javno dostopni,                             da   ne 

dosledno uporabljani.               da   ne 

Utemeljitev: Merila  in  načini  za  preverjanje  in  ocenjevanje  študentov  so  javno  dostopni.  Pravilnik  o preverjanju in ocenjevanju znanja na UM ter vse njegove dopolnitve so dostopne na spletnih straneh:  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=11960,  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=16723,  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=21398.   Merila in načini preverjanja znanja so navedeni tudi v učnih načrtih posameznih predmetov, ki  so  javno  objavljeni  in  dostopni  na  spletni  strani  https://aips.uni‐mb.si/PredmetiBP3/main.asp,  ter  na  spletni  strani  fakultete http://feri.um.si/studij/programi/  in  na  strani  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=793.   Vse izstopajoče primere obravnava Komisija za študijske zadeve, kjer nato analizira vzroke za nastalo stanje.   Vodstvi  fakultet skrbita za dosledno izvajanje vseh sprejetih meril  in načinov preverjanja  in ocenjevanja znanja.  

 68. Informacije o zaposljivosti diplomantov se: 

zbirajo,                    da   ne 

analizirajo,                    da   ne 

uporabljajo.                    da   ne  

Utemeljitev:  

63

Informacije  o  zaposljivosti  diplomantov  se  zbirajo  iz  razpoložljivih  javno  dostopnih podatkovnih baz Zavoda za zaposlovanje Republike Slovenije, kjer redno spremljamo dinamiko potreb po zaposlitvah diplomantov naših poklicnih strok.  Prav tako zbiramo podatke tudi preko Kariernega centra UM ter Alumni kluba FERI in FS, kjer se  dvakrat  letno  srečujejo  zaposleni  na  FERI  in  FS  in  člani Alumni  klubov.  V  okviru Alumni klubov se izvajajo tudi ankete, iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na FERI in FS.   Fakulteta je močno vpeta v okolje tudi s pomočjo znanstveno‐raziskovalnega sodelovanja, kjer sodelujemo s številnimi gospodarskimi in negospodarskimi subjekti. Poslužujemo pa se tudi drugih  metod,  kot  so  direktna  pošta,  aktivnosti  preko  socialnih  omrežij  ter  preko  lastnih dogodkov (mednarodne konference, posveti, formalna in neformalna srečanja).   Zbrane podatke analiziramo v okviru Komisije za študijske zadeve ter Komisije za ocenjevanje kakovosti  v  samoevalvacijskih  poročilih.  Uporabljamo  jih  za  prilagajanje  in  spreminjanje študijskih programov.  

 69. Informacije o zanimanju kandidatov za študij se: 

zbirajo,                    da   ne 

analizirajo,                    da   ne 

uporabljajo.                    da   ne  

Utemeljitev:  Informacije zbiramo na osnovi promocije študijskih programov in na podlagi opravljenih anket na informativnih dnevih.  Prav tako se zbirajo v okviru raznih tekmovanj za dijake. Na FERI in na FS deluje Skupina za promocijo,  imenovana  s  strani  Senata  FERI  oz.  FS.  Člani  skupine  sodelujejo  po  vnaprej pripravljenem programu na promocijskih aktivnostih po Sloveniji, vključujejo pa  tudi druge sodelavce FERI oz. FS.  Izvajajo se tudi zimske  in poletne počitniške šole za dijake  in  izbirne vsebine za dijake v laboratorijih FERI in FS.  Na UM FERI in FS informacije o zanimanju kandidatov za študij zbiramo na osnovi promocije študijskih programov, informativnih dnevov, objav na spletni strani http://pridi‐na‐feri.si/   oz. http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=10,  ki  je  posebej  namenjena  dijakom,  ki  se zanimajo za študij na naših študijskih programih. Sodelavci Skupine za promocijo vsako leto obiščejo številne srednje šole in gimnazije, udeležujejo se predstavitev, izobraževalnih sejmov. Za  dijake  organiziramo  tudi  tehniško‐naravoslovne  dneve,  tekmovanja,  oglede  fakultete, predstavitve študijskih programov in smeri.  Aktivno  vlogo  imata  Referat  za  študentske  zadeve  ter  Visokošolska  prijavno‐informacijska služba  Univerze  v  Mariboru,  kjer  dijaki  pridobijo  vse  potrebne  informacije  glede  vpisa  in študijskih programov. 

64

 Pridobljene  podatke  analiziramo  ter  na  njihovi  osnovi  določamo  tudi  število  vpisnih mest, promocijske aktivnosti, svetovalne dejavnosti in informacijska gradiva. 

 70. Redno se objavljajo informacije o: 

izvajanju študijskih programov,            da   ne 

dosežkih visokošolskih učiteljev,            da   ne 

dosežkih znanstvenih delavcev,            da   ne 

dosežkih drugih zaposlenih.              da   ne  

Utemeljitev: Podatki  se  objavljajo  in  ažurirajo  na  spletnih  straneh  UM  FERI:  http://feri.um.si/  in  FS http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=0. Informacije o študijskih programih so navedene na  spletni  strani:    http://feri.um.si/studij/programi/  ,  posamezne  učne  enote  dodatno  v Katalogu  predmetov  https://aips.uni‐mb.si/PredmetiBP3/main.asp,  novice  in  obvestila  na spletnih straneh: http://feri.um.si/ ter http://feri.um.si/novice/  Dosežki visokošolskih učiteljev, raziskovalnih in znanstvenih sodelavcev ter drugih zaposlenih pa  se  objavljajo  v  sistemu  Cobiss,  Sicris.  Vsako  leto  je  izdan  tudi  Zbornik  raziskovalne dejavnosti.  

 71. Strateško načrtovanje visokošolskega zavoda je del sistema za zagotavljanje kakovosti. 

                  da   ne  

Utemeljitev: Na osnovi zbranih podatkov vseh področij dela FERI, ki se spremljajo skozi vso leto na do sedaj opisane  načine,  se  izdela  Program  dela  FERI,  ki  je  del  Programa  dela  Univerze.  V  pripravi Programa  dela  sodelujejo  vse  službe  in  komisije  Senata.  Najpomembnejša  področja strateškega načrta so: ‐ izobraževanje, raziskovanje in mednarodna dejavnost,  ‐spremljanje in zagotavljanje kakovosti, ‐ letni načrt ravnanja s premoženjem, ‐ kadrovski načrt. Strateški načrt Fakultete za strojništvo UM opredeljuje smernice za zagotavljanje kakovosti zavoda. http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=726. 

 72. Zavod ima jasno določene cilje kakovosti: 

izobraževanja,                             da   ne  

Utemeljitev:  FERI 1)  Intenziviranje  in  načrtovanje  promocije  s  poudarkom  na  manj  zasedenih  študijskih programih  (elektrotehnika,  telekomunikacije),  v  katero bodo vključeni pedagoški delavci  in študenti s teh programov ter izvajanje aktivnosti glede predstavitve raziskovalnih rezultatov. Promocija je usmerjena v zaposlitvene možnosti diplomantov; 

65

2)  Izboljšanje  prehodnosti  predvsem  iz  prvega  v  drugi  letnik  na  visokošolskih  strokovnih študijskih programih prve  stopnje  z  vključitvijo  tutorjev  študentov  in pedagoških delavcev. Spodbuditi motiviranost študentov za prisotnost na predavanjih in za delo; 3) Ugotavljanje  konkretnih pomanjkljivosti  v pedagoškem procesu na  konkretnih  študijskih programih  v  sodelovanju  s  Študentskim  svetom  in  podaja  ustreznih  predlogov  za  odpravo pomanjkljivosti skupaj s Komisijo za ocenjevanje kakovosti Komisiji za študijske zadeve. Tudi nadaljnje vključevanje vodstva FERI v razgovor s pedagoškimi sodelavci, ki jih bodo študenti ocenili negativno. Javne pohvale pedagoških delavcev z najboljšimi ocenami; 4)  Motiviranje  naših  študentov  za  večjo  mobilnost  s  pomočjo  študentov,  ki  so  bili  na mednarodnih  izmenjavah.  Vključevanje  predavateljev  v  promocijo  mobilnosti  študentov. Povečanje mobilnosti pedagoških delavcev z njihovo razbremenitvijo. FS Cilji kakovosti izobraževalne dejavnosti: ‐  uspešno  in  kvalitetno  izvajanje  vseh  študijskih  programov  FS  s  posebnim  poudarkom  na uspešnem zagonu novo akreditiranih bolonjskih programov,  ‐  zagotavljanje  večje  prehodnosti  in  študijske  uspešnosti  študentov  na  vseh  študijskih programih,  ‐ razvoj študijskih programov in njihova vsebinska prenova v skladu s potrebami gospodarstva in zaposlitvenimi možnostmi diplomantov,  ‐  učinkovitejše  povezovanje  z  ostalimi  članicami  univerze  pri  razvoju  interdisciplinarnih študijskih programov,  ‐  usklajenost pedagoških obremenitev glede na razpoložljivost kadrovskega potenciala FS,  ‐ sistemizacija učiteljskih in asistentskih delovnih mest v skladu s potrebami izvajanja študijskih programov,  ‐ stalna presoja kakovosti izobraževalne dejavnosti,  ‐ aktivno sodelovanje študentov pri razvojnih usmeritvah FS,  ‐ razvoj programov vseživljenjskega izobraževanja. 

 

znanstvenega in raziskovalnega dela,           da   ne  

Utemeljitev: Raziskovalno delo se odvija v raziskovalnih programih  in enem infrastrukturnem programu, UM pa sodeluje kot vodilna ali partnerska raziskovalna organizacija. Raziskovalno delo se med drugim izvaja tudi v temeljnih projektih, aplikativnih projektih, ciljnih raziskovalnih projektih, podoktorskih projektih ter drugih raziskovalnih projektih.  Cilji kakovosti: 1) razvoj doktorskega študija kot raziskovalnega študija, 2) vrednotenje rezultatov dela mladih raziskovalcev, 3) evalviranje učinkov dela raziskovalnih programskih skupin in nacionalnega raziskovalnega programa za kakovost raziskovalne odličnosti UM (mladi raziskovalci, objave, citati, patenti, inovacije), 4)  vrednotenje  konkurenčnosti  raziskovalcev  UM  na  evropskem  in  širšem  mednarodnem raziskovalnem prostoru (analiza prijav in potrjenih projektov, rezultat), 5) spremljanje kakovosti raziskovalne opreme in infrastrukture, 

66

6)  dvig  habilitacijskih meril,  objave  v  kakovostnih  revijah  z  visokim  faktorjem  vpliva,  pred zagovorom doktorata izpopolnjevanje na tuji univerzi. 

 

umetniškega dela,                 da   ne  

Utemeljitev: Na programu Mehatronika ni umetniških vsebin. 

 

strokovnega dela,                 da   ne  

Utemeljitev:  FERI Na  področju  strokovnega  dela  FERI  beleži  po  statistiki  zadovoljive  uspehe,  saj  se  število projektov  z  industrijo  iz  leta  v  leto  povečuje.  Fakulteta  ima  na  področju  strokovnega  dela postavljene naslednje cilje:  – nadaljnje sodelovanje z industrijo in storitvenimi podjetji ter povečanje števila projektov, – prenos znanja v neposredno prakso, – organizacija strokovnih delavnic in konferenc v sodelovanju s proizvodnimi podjetji, – pošiljanje študentov na praktični del izobraževanja v podjetja, – izvajanje meritev in testiranj v laboratorijih fakultete za proizvodna in storitvena podjetja.  Navedene cilje dosegamo: – z organizacijo srečanj s predstavniki proizvodnih in storitvenih podjetij (dan FERI, ALUMNI srečanja,…), – z načrtovanjem tem diplomskih nalog v sodelovanju s podjetji, – s pridobitvijo novih poslovnih partnerjev z obiski, – z izvajanjem namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva.  FS Povezanost z industrijo se po obsegu in kakovosti izboljšuje. V preteklem letu je bila povezava z  industrijo  v  skupnih  znanstvenoraziskovalnih  projektih  izvedena  v  okviru  triindvajsetih aplikativnih projektov. Ob že naštetih aplikativnih projektih, ki so bilo delno financirani s strani ARRS, je v preteklem letu fakulteta na skupnih inženirskih nalogah in s storitveno dejavnostjo sodelovala še z več podjetji.  Cilji kakovosti sodelovanja z gospodarstvom: ‐ krepitev sodelovanja z gospodarstvom na področju skupnega razvoja inovativnih proizvodov in storitev,  ‐ večje vključevanje študentov v projekte z gospodarstvom preko raziskovalnih in diplomskih nalog,  ‐ povečanje ponudbe strokovnih storitev za gospodarstvo,  ‐ vzpodbujanje prenosa temeljnih raziskovalnih dosežkov v gospodarstvo v obliki patentov in izboljšav,  ‐ izvajanje namenskega funkcionalnega izobraževanja za potrebe gospodarstva. 

 

67

zavoda v celoti,                 da   ne  

Utemeljitev:  Za zavod kot celoto veljajo najpomembnejši cilji, ki so navedeni v prejšnjih alinejah.  Vsi cilji so dosegljivi. Najpomembnejše je, da njihovo uresničevanje spremljamo, ocenjujemo in o doseganju sproti obveščamo vodstvo. Komisija za ocenjevanje kakovosti  ima razdelane in vpeljane načine za uspešno spremljanje doseženega. 

 

mednarodnega umeščanja in mednarodne prepoznavnosti dosežkov na vseh področjih delovanja.                 da   ne 

 

Utemeljitev:  FERI  spodbuja  k  objavam  v  mednarodnih  revijah,  aktivnih  udeležbah  na  znanstvenih simpozijih, vključevanju FERI v večje mednarodne projekte ‐ vodstvo zagotovi finančno osnovo za to vključevanje. Povečati je treba mobilnost pedagoškega osebja in študentov FERI in dodati nove aktivnosti na  področju  Erasmus  Mundusa  in  Transatlantskih  programov.  Zato  je  treba  povečati promocijsko dejavnost znotraj FERI, pa tudi v evropskem prostoru in širše v svetu. Pripraviti je treba ustrezna gradiva (brošure) in dogodke z namenom promocije programa LLP‐Erasmus in mobilnosti.  V  ta  namen  bi  bila  zaželena  tudi  tiskana  poročila  udeležencev  mobilnosti  v programu LLP‐Erasmus v sodelovanju z UM in CMEPIUS – Centrom za mobilnost in evropske programe sodelovanja. FS Fakulteta  za  strojništvo  ima  na  področju  mednarodne  prepoznavnosti  dosežkov  odlične rezultate raziskovalnega dela v okviru velikega števila različnih mednarodnih projektov, dobro organizirane mednarodne menjave in sodelovanja. 

 73. Zbiranje,  obdelovanje  in  analiziranje  podatkov,  pridobljenih  v  samoevalvacijskih 

postopkih, omogoča ugotovitve, ali so bili doseženi cilji glede zagotavljanja kakovosti.                                da   ne  

Utemeljitev:  Komentarji  posameznih  analiz  so  vključeni  že  v  samoevalvacijskem  poročilu,  prav  tako priporočila vodstvu glede ukrepov.  V  samoevalvaciji  je  opravljena  analiza  akcijskega  načrta  iz  predhodne  samoevalvacije  za izobraževalno in raziskovalno dejavnost in za materialne pogoje. Letno  se  izvede  analiza  Akcijskega  načrta  Fakultete  za  strojništvo,  v  kateri  se  podajo  tudi zaključki in smernice za nadaljnje delo. Analiza je sestavni del Poročila o kakovosti FS UM za posamezno  študijsko  leto.  Letna  poročila  so  dostopna  na  povezavi  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855. 

 

68

74. Ugotovitve samoevalvacije se uporabljajo pri sprotnem sprejemanju nadaljnjih odločitev oziroma ukrepov za izboljšanje izobraževalnega, raziskovalnega in drugega dela z namenom razvoja kakovosti.            da   ne 

 

Utemeljitev: Ugotovitve samoevalvacije uporabljamo po modelu Demingovega kroga (planiraj – naredi – preveri  –  ukrepaj).  Vsi  procesi  na  področju  pedagoške  dejavnosti,  področju  raziskovanja, mednarodne dejavnosti,  dela  strokovnih  služb  se merijo  in  spremljajo.  Za  obravnavanje  in preučevanje vprašanj ter za dajanje mnenj, predlogov in stališč z delovnega področja senata ima Senat FERI stalne komisije: ‐Komisijo za študijske zadeve, ‐Komisijo za znanstvenoraziskovalne zadeve, ‐Komisijo za mednarodno sodelovanje, ‐Komisijo za ocenjevanje kakovosti. Ocene  se  redno obravnavajo na  sejah Senata FERI,  kjer posamezne komisije Senata o  tem redno poročajo.  Letno  se  izvede  analiza  Akcijskega  načrta  Fakultete  za  strojništvo,  v  kateri  se  podajo  tudi zaključki in smernice za nadaljnje delo. 

   75. Zbiranje,  obdelovanje  in  analiziranje  podatkov,  pridobljenih  v  postopkih 

samoevalvacije, omogoča učinkovito presojo kakovosti  izobraževanja, znanstvenega, raziskovalnega, umetniškega oziroma strokovnega dela: 

na celotnem zavodu,               da   ne 

v vseh oddelkih,                 da   ne 

na vseh stopnjah izobraževanja.             da   ne  

Utemeljitev: Predlogi in rezultati analiz glede obremenjenosti profesorjev, prehodnosti študentov in ocene profesorjev so bili predani Komisiji za študijske zadeve, Komisiji za mednarodno sodelovanje, inštitutom,  vodstvu  in  študentom.  Komisija  za  ocenjevanje  kakovosti  redno  spremlja  delo komisij Senata in po potrebi tudi sodeluje na sestankih.   Ocena kakovosti dejavnosti FERI in predlogi za izboljšanje so navedeni v Samoevalvacijskem poročilu. Tudi  analiza  akcijskega  načrta  iz  predhodnega  Samoevalvacijskega  poročila  je  v Samoevalvacijskem poročilu.  Postopki  samoevalvacije  se  izvajajo  večnivojsko  na  stopnji  posameznih  kateder,  inštitutov, oddelkov, fakultete kot celote, kakor tudi na nivoju posameznih študijskih programov oziroma projektov. Tako pridobljeni podatki se kritično analizirajo in zaključki analize obravnavajo na Senatu FS, nakar so tudi javno objavljeni.  Študijski  programi  se  spreminjajo  na  osnovi  sprememb  nosilcev,  predlaganih  izboljšav, zaznanih pomanjkljivosti, novih študijskih programov. Izvedejo se potrebni postopki glede na vrsto in obseg sprememb. 

 76. Samoevalvacijska poročila se predstavijo vsem deležnikom.     da   ne 

69

 

Utemeljitev: Samoevalvacijsko  poročilo  je  dostopno  na  spletnih  straneh  FERI:  http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/  in  FS  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855. Predstavljeno  je  vsem  delavcem  in  študentom  FERI  in  FS,  Senatu  FERI  in  FS,  Komisiji  za študijske  zadeve,  Komisiji  za  mednarodno  sodelovanje,  inštitutom,  katedram,  vodstvu. Predstavitev je izvedena na akademskem zboru FERI in FS.  

 77. Samoevalvacijsko poročilo je javno objavljeno.         da   ne  

Utemeljitev: Samoevalvacijsko poročilo je objavljeno na spletni strani:  FERI  ‐  http://feri.um.si/o‐nas/obvladovanje‐kakovosti/samoevalvacijska‐porocila/FS  ‐ http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=855  

 78. Študenti dejavno sodelujejo/so aktivni pri:  celoviti presoji stanja,                           da   ne     

oblikovanju ukrepov,                da   ne 

razvojnih usmeritev (strategije) zavoda za nadaljnje delo.       da   ne  

Utemeljitev: Študenti so aktivni s predlogi in mnenji na vseh komisijah Senata in Senatu FERI oz. FS ter s svojim delom pri ocenjevanju v anketah. 

 79. Samoevalvacija se na zavodu opravlja od leta 2003 na FERI in od leta 2004 na FS. 

 80. Samoevalvacija se izvaja in samoevalvacijsko poročilo pripravlja vsako leto. 

              da   ne  

Utemeljitev: Samoevalvacija se na FERI in FS opravlja od študijskega leta 2003/2004. Opravlja se vsako leto. Rok za sprejem na Senatu je 31. december. Do 15. januarja se preda Senatu Univerze v Mariboru.  Komisija za ocenjevanje kakovosti Univerze (KOKU) opravi analizo vseh Samoevalvacijskih poročil članic in poročila tudi kvalitativno ovrednoti. Nato jih sprejme Senat Univerze.  

 Opomba: 

v primeru prve akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko C.1, 

v primeru prve akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko C.2, 

v primeru prve akreditacije skupnega študijskega programa nadaljujte s točkama C.2 in C.3, 

v primeru podaljšane akreditacije visokošolskega zavoda nadaljujte s točko D.1, 

70

v primeru podaljšane akreditacije študijskega programa nadaljujte s točko D.2.   

C. PRVA AKREDITACIJA  C.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA  

 1. Za  oblikovanje  senata  visokošolskega  zavoda  je  zagotovljeno  ustrezno  število 

visokošolskih učiteljev, če tako določa statut, pa tudi znanstvenih delavcev.                        da   ne 

 2. V senatu visokošolskega zavoda bodo enakopravno zastopana vsa študijska področja, 

znanstvene discipline in umetniška področja visokošolskega zavoda.   da   ne  

3. Oseba,  ki  bo  odgovorna  za  študentske  zadeve,  bo  na  zavodu  v  rednem  delovnem razmerju.                   da   ne 

 

Utemeljitev: 

  

4. Visokošolski zavod izvaja študij na dislociranih enotah.       da   ne  

Utemeljitev: 

 5. Na dislociranih enotah so zagotovljeni prostori za: 

izvajanje študija,               da   ne 

službo za študentske zadeve,            da   ne 

govorilne ure,                da   ne 

primerne sanitarije,               da   ne 

knjižnico.                 da   ne  

Utemeljitev: 

 6. Na dislociranih enotah so zagotovljeni kadri za izvajanje študija.     da   ne 

 

Utemeljitev: 

 7. Na dislociranih enotah je zagotovljen sodelavec za študentske zadeve.   da   ne 

 

Utemeljitev: 

  

C.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA  1. Ime študijskega programa: MEHATRONIKA 

 

71

2. Splošni podatki o študijskem programu:  

Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo in informatiko in Fakulteta za strojništvo Univerze v Mariboru  prijavljata  prenovljen  dodiplomski  univerzitetni  študijski  program  prve  stopnje Mehatronika,  ki  skupaj  s  podiplomskim magistrskim  študijskim  programom  druge  stopnje Mehatronika nadomešča dosedanji univerzitetni študijski program Mehatronika.  Program je pripravljen po modelu (3+2), s skupnim delom v prvih treh semestrih. Je povsem mednarodno  primerljiv,  saj  zagotavlja  potrebno  uravnoteženost  med  temeljnimi matematično‐naravoslovnimi  in  strokovnimi  znanji.  Celoten  program  je  ovrednoten  s kreditnimi točkami ECTS.  Program je načrtovan sodobno in v smislu vertikalne in horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo  v  logičnem vertikalnem  zaporedju nadgradnje  znanstvenih  in  tehnoloških  temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom posameznih študijskih smeri. Obenem pa  je  zagotovljena  tudi  horizontalna  povezanost  znotraj  posameznih  letnikov,  saj  je predvidena  tečajna  izvedba  predmetnika,  ki  zagotavlja  ustrezno  nadgradnjo  znanj  tudi  z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji.  Primer vertikalne povezanosti je predmet 2. letnika Regulacije, ki od študenta za razumevanje snovi  zahteva predhodno  znanje  iz matematičnih  in  teoretičnih  znanj predhodnega  letnika (Matematična  analiza,  Linearna  algebra,  Diferencialna  analiza,  Osnove  elektrotehnike, Mehanika za mehatronike). Istočasno pa so predmeti 3. semestra Strojni elementi, Regulacije in Elektronika za mehatronike horizontalno povezani, ker vsi obravnavajo osnovne gradnike mehatronskih  sistemov,  seveda  vsak  predmet  za  svojo  specialnost  in  se  znanja  smiselno dograjujejo. Po tem trojčku izpitov ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov.  Po  zaključenem  dodiplomskem  univerzitetnem  študijskem  programu  1.  stopnje  je  možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2. in 3. stopnje, ki jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti. 

 3. Vrsta študijskega programa:  

 visokošolski strokovni,  univerzitetni,  magistrski,  enovit magistrski,   doktorski,  za izpopolnjevanje. 

 4. Stopnja študijskega programa: 

 prva,  druga,  tretja. 

 5. Trajanje programa: 

 1 leto       3 leta       5 let 

72

 2 leti       4 leta       6 let  

6. Študijski program je:  interdisciplinarni,  dvopredmetni,  skupni,  drugo: _______________ . 

 7. Študijski program ima: 

 smeri,  module. 

 

Utemeljitev: Študijski program nima smeri in nima modulov. 

 8. Cilji programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov.     da   ne  

Utemeljitev: Temeljni cilji programa so:   Temeljni  cilj  skupnega  interdisciplinarnega  univerzitetnega  dodiplomskega  študijskega programa "MEHATRONIKA" je izobraziti široko razgledanega diplomanta, ki bo poleg znanja in razumevanja  izkazoval  tudi  samostojnost,  ustvarjalnost,  inovativnost  in  kritičnost  pri reševanju problemov  s področja mehatronike.  Študenti  tega programa  se bodo  s  študijem znanstvenih  temeljev  programa,  tehnoloških  temeljev,  aplikativnih  in  sistemskih  znanj  ter individualnih  in poslovnih  znanj usposobili  za prenos pridobljenih  teoretičnih  in  strokovnih znanj v prakso in reševanje problemov v delovnih okoljih. S študijem raznovrstnih teoretičnih in strokovnih vsebin bodo pridobivali pregled nad širšim področjem mehatronike, kar jim bo razširilo  njihov  pojmovni  svet,  okrepilo  sposobnost  generalizacije  znanja  in  jim  hkrati pripomoglo, da bodo s pridobljenim znanjem, s povezovanjem znanj z različnih področij in z iskanjem novih virov znanja, mobilni in prilagodljivi, a hkrati tudi dovolj usmerjeni, da bodo sposobni  reševati  zahtevne  probleme.  S  sodobnimi  koncepti  poučevanja,  ki  so  uglašeni  z znanstvenim  in  raziskovalnim delom, s vzpodbujanjem ustvarjalnosti,  samostojnega dela  in prenosa teoretičnega znanja v prakso bomo uresničili pričakovanja študentov, delodajalcev in celotne družbe. Navedeni cilji študijskega programa so izhodišče za preverjanje učnih izidov študentov tako v okviru posameznih predmetnih vsebin kot tudi pri zaključnih diplomskih delih. 

 9. Naštejte splošne kompetence diplomanta.  

Študentje  interdisciplinarnega  univerzitetnega  študijskega  programa  1.  stopnje "MEHATRONIKA"  bodo  v  izobraževalnem procesu  pridobili  ustrezne  kompetence,  da  bodo sposobni v  skladu s  standardi delovne uspešnosti  izvršiti postavljeno nalogo. Diplomantom bomo omogočili  pridobivanje  kakovostnega  znanja,  poleg  tega  pa  tudi  veščine,  spretnosti, vrednote in pozitivno samopodobo, ki poleg znanja znatno pripomorejo k delovni uspešnosti.  Diplomanti programa bodo obvladovali raziskovalne metode, postopke in procese s področja mehatronike  ter s  strokovno kritičnostjo,  samokritično presojo  in odgovornostjo oblikovali, 

73

projektirali,  konstruirali,  izdelovali  in  vzdrževali  mehatronske  izdelke,  stroje  in  postroje, upoštevaje  strokovno  odličnost,  družbeno  koristnost,  etično  odgovornost,  zavezanost profesionalni etiki in merila za okoljsko neoporečnost svojih stvaritev.  Usposobljeni bodo snovati, oblikovati,  in  izdelovati mehatronske  izdelke, stroje, naprave  in kompleksne  postroje  na  način,  da  bodo  izpolnjena  funkcijska,  oblikovna,  kakovostna, stroškovna  in  okoljska  merila  na  podlagi  osvojenega  temeljnega  znanja  osnovnih naravoslovnih  ved,  specifičnih  znanj  strojniškega  konstrukterstva,  elektrotehničnega projektiranja  in  računalniškega  programiranja,  kakor  tudi  interdisciplinarne  povezave med prej omenjenimi specifičnimi znanji, kar je najpomembnejša vrlina inženirja mehatronike, ter znanj s področja varstva okolja, dobre inženirske prakse, vse skupaj ob podpori računalniško‐komunikacijske tehnologije.  Diplomanti bodo kreativno in inovativno povezovali teorijo in prakso, predvsem s projektno organiziranim študijem, kakor tudi s pomočjo organiziranega projektnega dela v času študija. Projektno organizirani študij, pri katerem bo manjša skupina 3‐4 študentov razvila, načrtovala in izdelala mehatronski izdelek pod vodstvom strokovnega mentorja, bo omogočil študentom razvijanje strokovnih veščin in občutka za skupinsko delo, kar je osnova vsakega modernega inženirskega  dela.  Hkrati  bodo  študenti  skozi  projektno  delo  razvijali  pozitivno  strokovno samopodobo,  kar  omogoča  lažjo  identifikacijo  študentov  s  poklicem,  kot  je  inženir mehatronike.  Interdisciplinarna  naravnanost  študijskih  vsebin  jim  bo  pripomogla  k  večji kreativnosti,  inovativnosti  in  prilagodljivosti.  Probleme  bodo  znali  analizirati,  izločiti nebistvene faktorje, narediti  sintezo, predvideti mogoče rešitve  in posledice. Pri delu bodo samostojni, hkrati pa bodo razvijali  sposobnosti  in spretnosti komunikacije  ter skupinskega dela v domačem in mednarodnem okolju.  Navedene splošne kompetence izhajajo iz temeljne predmetne vsebine programa in zarisujejo splošni, osnovni lik diplomanta. Med študijskim procesom pa se ne poglablja le znanje, ampak tudi odnos do uporabe tega znanja. Na ta način je izobraževalna komponenta povezana tudi z vzgojno. 

 10. Naštejte predmetno‐specifične kompetence diplomanta.   

Utemeljitev: Predmetna  kompetenca  bo  študentu  programa  mehatronika  omogočila  učinkovito opravljanje dejavnosti v delovnem procesu, na katero se nanaša. Predmetna kompetentnost pomeni neposredno uporabo specialističnega oziroma aplikativnega znanja  in se razvije pri simulacijah, študijah primerov in pri neposredni uporabi znanja pri reševanju problemov.  Diplomant  interdisciplinarnega  univerzitetnega  študijskega  programa  1. stopnje"MEHATRONIKA" je strokovnjak s teoretičnim in metodološkim znanjem za reševanje konkretnih problemov pri načrtovanju, vodenju in izvajanju zahtevnih strokovnih opravil na področju mehatronike in na različnih delovnih mestih od kovinsko‐predelovalne industrije do elektro  industrije,  kakor  tudi  za  delo  v  inženirskih  birojih  za  načrtovanje  mehatronskih izdelkov.  

74

Program  diplomantu  omogoča  pridobitev  širokega  znanja  s  povezovanjem  teoretičnih konceptov  s  strokovnimi  in  aplikativnimi  ter  razvoj  sposobnosti  za  prenos  in  uporabo teoretičnega znanja v prakso za kreativno reševanje strokovnih in delovnih problemov. Pri tem se uporablja znanstvene metode, izkorišča obstoječe znanje in išče nove vire. Razume splošno strukturo  temeljne  discipline  ter  povezuje  različna  znanja med  njenimi  poddisciplinami.  Je strokoven  in  kritičen,  iniciativen  in  samostojen,  hkrati  pa  komunikativen  z  možnostjo sporazumevanja  v  stroki  in  med  strokami,  znotraj  organizacij  in  navzven  s  partnerji  in strankami. Diplomant med študijem razvije strokovno kritičnost in odgovornost, iniciativnost in  samostojnost  pri  odločanju  ter  vodenju  zahtevnejših  del.  Sposobni  so  umeščati  nove informacije in interpretacije v kontekst temeljne discipline. S strokovno prakso pod vodstvom usposobljenega mentorja pridobijo sposobnost, ki omogoča praktično realizacijo teoretičnih in strokovnih konceptov.  Predmetne  kompetence  so  navedene  pri  vsakem  učnem  načrtu  posebej.  Glavne predmetnospecifične  kompetence,  ki  jih  razvija  pričujoči  program  in  so  nadgradnja  zgoraj naštetih, pa je mogoče strniti v naslednje točke: •  sposobnost  oblikovanja  in  konstruiranja  mehatronskih  sistemov,  sklopov,  naprav, 

strojev in postrojev, •  uporaba  in  razvoj  računalniško  podprtega  strojniškega  konstruiranja  in 

elektrotehničnega projektiranja kakor tudi modernih programskih jezikov in spletnih sistemov za teleoperiranje mehatronskih sistemov, 

•  uporaba  in  razvoj  postopkov  ter  orodij  za  modeliranje,  optimizacijo  in  simulacijo mehatronskih sistemov, 

•  sposobnost  snovanja,  razvijanja  in  uporabe  sodobnih  mehatronskih  proizvodnih tehnologij in konceptov, 

•  sposobnost  vodenja  obstoječih  mehatronskih  proizvodnih  postopkov  in  tehnologij, analiziranje, presojanje in vrednotenje le‐teh ter njihovo posodabljanje, 

•  sposobnost  organiziranja  načrtovanja  in  upravljanja  mehatronskega  proizvodnega procesa, 

•  sposobnost zagotavljanja ustrezne kakovosti izdelkov z izvajanjem ustreznih meritev in kontrole kakovosti, 

•  sposobnost  zagotavljanja  ukrepov  za  brezhibno  delovanje,  vzdrževanje  in  okoljsko neoporečnost izdelkov v njihovi celotni življenjski dobi, 

•  sposobnost interdisciplinarnega razumevanja dejavnosti v proizvodnih sistemih, •  sposobnost stalnega razvijanja veščin in spretnosti pri uporabi znanja na določenem 

strokovnem področju, •  poznavanje in razumevanje zgodovine razvoja mehatronike in njenih disciplin, •  študij  in  poglabljanje  strokovnega  tujega  svetovnega  jezika,  kar  jim  bo  omogočalo 

komuniciranje s tujimi strokovnjaki kakor tudi lažje poseganje v svetovno zakladnico znanja. 

 11. Načrtovana kakovost učnih izidov in kompetenc zagotavlja:  

zaposljivost diplomantov,                da   ne 

možnosti za nadaljevanje izobraževanja.           da   ne  

Utemeljitev: 

75

Na  Zavodu  Republike  Slovenije  za  zaposlovanje  smo  pridobili  podatke,  ki  kažejo  na zaposlitvene možnosti  diplomantov  s  področja  elektrotehnike.  Zaradi  celovitosti  študije  in zaradi tega, ker bo bodoči diplomant univerzitetnega dodiplomskega programa Mehatronika po pridobljenih kompetencah nekako med sedanjim diplomiranim inženirjem elektrotehnike (VS)  ali  strojništva  (VS)  in  bodočim  diplomantom  podiplomskega  magistrskega  programa Elektrotehnika  ali  Strojništvo,  je  v  nadaljevanju narejena  analiza  zaposlitvenih možnosti  za diplomante  vseh  štirih  sedaj  veljavnih  programov,  visokošolskega  strokovnega  in univerzitetnega iz FERI in FS. Ker pa bo diplomant bodočega univerzitetnega dodiplomskega programa pridobil med študijem veliko splošnega znanja, bo po konceptu študija in temeljnih kompetencah  bolj  primerljiv  s  sedanjim  univerzitetnim  diplomantom  elektrotehnike  ali strojništva. 

 12. Študijski program odraža zaposlitvene potrebe: 

gospodarstva,                 da   ne  

Utemeljitev: Na Zavodu Republike Slovenije za zaposlovanje smo pridobili podatke, ki kažejo zaposlitvene potrebe po diplomantih s področja mehatronike. Prvi diplomanti omenjenega programa so se na trgu dela pojavili šele v lanskem letu, zato je teh diplomantov še zelo malo. Glede na to, da program  obsega  uravnoteženo  kombinacijo  znanj,  ki  so  v  skladu  s  priporočili  evropskega združenja za izobraževanje inženirjev okvirno razdeljeni med znanstvene temelje, tehnološke temelje,  aplikativna  in  sistemska  znanja  z  industrijsko  prakso  in  diplomskim  delom  ter individualna  in  poslovna  znanja  diplomanti  zlahka  najdejo  zaposlitev.  Zaposlujejo  se  na delovnih  mestih,  ki  zajemajo  oblikovanje,  projektiranje  mehatronskih  izdelkov  v  smislu ustrezne oblike, izdelave, kakovosti in cene.  Iz  analiz  je  ugotovljeno,  da  je  povpraševanje  po  teh  poklicih  še  vedno  deficitarno,  saj mnogokrat presega ponudbo ustreznih diplomantov.  Prav  tako  se  podjetja  pogosto  obračajo  na  fakulteti  in  prosijo,  da  ponudbo  za  zaposlitev posredujemo diplomantom omenjenih profilov. 

 

negospodarstva.                 da   ne  

Utemeljitev: Fakulteti  svoje  diplomante  izobražujeta  tako,  da  pridobijo  strokovna  znanja  in  veščine, pomembne  tudi  za  negospodarski  sektor.  Široka  paleta  znanj  na  posameznih  področjih študijskih programov omogoča diplomantom neposredno zaposlitev tudi v negospodarskem sektorju.  Diplomanti  se  zaposlujejo  tako  v  javni  upravi  kot  v  ostalem  javnem  sektorju  na področju razvojno‐raziskovalne dejavnosti, izobraževanja ali na drugih strokovnih funkcijah v negospodarstvu (zavodi, agencije, inštituti,…). 

 13. Potrebe po diplomantih so ugotovljene s strokovnimi analizami. 

 da   ne  

Utemeljitev: 

76

Informacije  o  zaposljivosti  diplomantov  zbiramo  in  uporabljamo  za  potrebe  priprave  in oblikovanja novih študijskih programov ter izboljšanja kakovosti obstoječih. Zaposljivost  diplomantov  spremljamo  na  različne  načine.  Najmanj  dvakrat  letno  naredimo analizo  s  pomočjo  podatkov  Zavoda  zaposlovanje,  redno  pa  spremljamo  tudi  ponudbe  za zaposlitve v dnevnem tisku in medmrežju. Podjetja nam zelo pogosto tudi sama posredujejo ponudbe za zaposlitev naših bodočih diplomantov. Na  fakultetah  spremljamo  zaposlovanje  svojih  diplomantov  tudi  skozi  anketni  vprašalnik ALUMNI  kluba  ter  zbiranja  podatkov  preko  učiteljev.  Podatki  se  analizirajo  na  Komisiji  za študijske  zadeve,  Delovni  skupini  za  promocijo  ter  na  Komisiji  za  ocenjevanje  kakovosti. Uporabljajo se za prilagajanje in spremljanje študijskih programov. Podatke o zaposlovanju za posamezne poklice lahko proučujemo v okviru spletne aplikacije zavoda  –  eSvetovanje (http://apl.ess.gov.si/eSvetovanje/TrgDela/Statistika/Default.aspx?t=1),  kjer  v  rubriki Statistični podatki o izobrazbi/poklicu po vnosu izbranega poklica in poklicnih skupin dobimo podatke o prijavljenih delovnih mestih. Podatke redno proučujemo za celotno Slovenijo, za posamezne območne službe, pa tudi za občine.  Evropski  trendi  o  najbolj  zaposljivih  poklicnih  profilih  v  okviru  programa  Evropa  2020 (http://www.evropa.gov.si/fileadmin/dokumenti/dokumenti/zaposlovanje/Evropska_strategija_zaposlovanja.pdf) kažejo, da so področja, kjer bo na voljo največ zaposlitev:  informacijska tehnologija (IT), nega in storitve ter široko področje inženiringa in tehnološkega razvoja. Preglednica: Registrirano brezposelne osebe v Območni službi Maribor na zadnji dan obdobja dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11

72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 8 9 8 10 12

72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 7 7 8 9 6

72512 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SPECIALIST

92501 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)/1.bol.st/

92502 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (UN)/1.bol.st/ 1

72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 2 3 6 7

72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)

72603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 1 1 492603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/ 292604 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (UN)/1.bol.st/

92602 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (UN))/1.bol.st/

92601 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/

92606 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (UN)/1.bol.st/ 92608 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (UN)/1.bol.st/ 192609 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (VS)/1.bol.st/

92610 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS)/1.bol.st/

92611 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/1.bol.st/

72542 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ 2 1

92503 DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/ 1 1 1

92504 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE (UN)/1.bol.st/

92505 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE IN ADAPTRONIKE (UN)/1.bol.st/

92701 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS)/1.bol.st/

92702 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/

77

72723 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG 2 7 7

77134 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)

97106 MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR/2.bol.st/

97110 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)/1.bol.st/

97103 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (UN)/1.bol.st/

 

Registrirano brezposelne osebe v občini Maribor na zadnji dan obdobja dec.07 dec.08 dec.09 dec.10 dec.11

72501 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE 6 7 5 7 9

72511 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS) 3 3 3 4 4

72512 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS), SPECIALIST

92501 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (VS)/1.bol.st/

92502 DIPLOMIRANI INŽENIR ELEKTROTEHNIKE (UN)/1.bol.st/

72601 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE 2 2 4

72602 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA (VS)

72603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS) 1 92603 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/ 92604 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMACIJSKIH TEHNOLOGIJ (UN)/1.bol.st/

92602 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (UN))/1.bol.st/

92601 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ (VS)/1.bol.st/

92606 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (UN)/1.bol.st/ 92608 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (UN)/1.bol.st/ 92609 DIPLOMIRANI INŽENIR INFORMATIKE IN TEHNOLOGIJ KOMUNICIRANJA (VS)/1.bol.st/

92610 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN INFORMATIKE (VS)/1.bol.st/

92611 DIPLOMIRANI INŽENIR RAČUNALNIŠTVA IN MATEMATIKE (UN)/1.bol.st/

72542 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ 2 1

92503 DIPLOMIRANI INŽENIR TELEKOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/ 1 1 1

92504 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE (UN)/1.bol.st/

92505 DIPLOMIRANI INŽENIR MEHATRONIKE IN ADAPTRONIKE (UN)/1.bol.st/

92701 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (VS)/1.bol.st/

92702 DIPLOMIRANI INŽENIR MEDIJSKIH KOMUNIKACIJ (UN)/1.bol.st/

72723 UNIVERZITETNI DIPLOMIRANI MEDIJSKI KOMUNIKOLOG 1 4 5

77134 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)

97106 MAGISTER GOSPODARSKI INŽENIR/2.bol.st/

97110 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (VS)/1.bol.st/

97103 DIPLOMIRANI GOSPODARSKI INŽENIR (UN)/1.bol.st/

 14. Študijski program je mednarodno primerljiv.          da   ne  15. Mednarodna primerjava je narejena z najmanj 3 sorodnimi tujimi študijskimi 

programi.                   da   ne  

Utemeljitev: Študijski program Mehatronika smo razvijali na osnovi primerjave z istoimenskimi študijskimi programi tujih univerz iz tehnološko najrazvitejših držav v Evropi: Danske, Italije in Nemčije. Izbira je temeljila na dobrem poznavanju programov in tehnološki razvitosti države iz katere program izhaja. 

78

1.  University of Southern Denmark (Syddansk Universitet ‐ http://www.sdu.dk), Danska, v nadaljevanju USD, B. Sc. of Mechatronics, spletni dokumenti: http://www.sdu.dk/en/Uddannelse/Diplomingenioer/Mekatronik. 

2.  University of Padova (Universita degli Studi di Padova ‐ http://www.unipd.it), Italija, v nadaljevanju UP, B. Sc. of Mechatronics, spletni dokumenti: http://www.unipd.it/sites/en.unipd.it/files/1st_cycle_2012_2013.pdf. 

3.  Technical university of Ilmenau (TU Ilmenau ‐ http://tu‐ilmenau.de), Nemčija, v nadaljevanju TUI, B. Sc. Of Mechatronics, spletni naslov: http://www.tu‐ilmenau.de/studieninteressierte/studieren/bachelor/mechatronik/. 

 

16. Vsaj dva tuja primerjana študijska programa sta iz Evropske unije.                 da   ne  

Utemeljitev: Primerjava je bila narejena s tremi študijskimi programi, ki se vsi izvajajo v deželah EU.  

17. Vsi primerjani tuji programi so v državi, kjer se izvajajo, ustrezno akreditirani oziroma 

priznani.                   da   ne  Primerjani študijski programi:  

Vrsta programa  Stopnja programa  Ime programa   Država in zavod 

       

       

        Ime študijskega programa 

       

Formalna sestava programa 

       

Trajanje študija         

Vsebinska sestava programa 

       

Delež izbirnih vsebin         

Učni izidi oz. kompetence diplomantov 

       

 18. Pri mednarodni primerjavi prihaja do odstopanj predlaganega programa s 

primerjanimi.                    da   ne  

Utemeljitev: Iz primerjave študijskih programov sledi, da je študijski program MEHATRONIKA po svojem konceptu, formalni in vsebinski sestavi primerljiv s programi navedenih tujih univerz (in tudi s programi drugih univerz, ki tu niso posebej opisani), kot sledi iz naslednjih dejstev: • vsi programi obsegajo tri oz. tri in pol leta ali šest oz. sedem semestrov, 

79

• semester je običajno dolg 30 ECTS, pri čemer pa na tujih univerzah ne vztrajajo togo pri natančnem ovrednotenju semestra s 30 ECTS, ampak dopuščajo manjša odstopanja, • za dokončanje študija je potrebno pridobiti 180/210 ECTS kreditnih točk, •diplomsko delo je sestavni del vseh študijskih programov, ovrednoteno je s 6 do 30 ECTS kreditnimi točkami, •programi vsebujejo  izbirne predmete v tretjem letniku s številom izbirnih kreditov 12‐15 ECTS. Na UM imamo izbirnih 22 kreditov. •  praktično  usposabljanje  (industrijska  praksa)  je  večinoma  zahtevano  in  ovrednoteno  s kreditnimi točkami, od 6‐30 ECTS kreditnih točk, kar je v dveh primerih postavljeno v dodatni sedmi semester. Naš program nima prakse, vendar jo nadomeščajo trije projekti v drugem in tretjem letniku.  Bistvenih  vsebinskih  razlik  med  primerjanimi  programi  ni,  glavne  razlike  so  predvsem  v obsegu  posameznih  skupin  študijskih  predmetov.  Razlika  so  pogojene  z  raziskovalno usmerjenostjo  posamezne  Univerze  ter  razvitostjo  gospodarstva  v  širšem  geografskem področju vplivnosti neke Univerze. 

 19. Študijski program izobražuje za regulirane poklice po evropski zakonodaji.  

                     da   ne  

Utemeljitev: Program ne izobražuje za evropsko regulirane poklice. 

 20. Zavod ima vzpostavljene razmere za mednarodno sodelovanje.     da   ne 

 

Utemeljitev:  Na  UM  FERI  in  FS  delujeta  Erasmus  pisarni,  ki  v  sodelovanju  s  Službo  za mednarodno  in meduniverzitetno sodelovanje Univerze v Mariboru izvajata naslednje naloge: Organizirata  mobilnost  outgoing  študentov  (študentov  UM  FERI  in  FS,  ki  odhajajo  na 

izmenjavo v tujino) po programu ERASMUS in Erasmus Mundus Join EU SEE in v okviru tega 

izvajata  informativne  dneve  o  možnostih  izmenjav  za  študente  na  UM  FERI  in  FS, 

pripravljata  informativno  gradivo,  objavita  razpis  za  prijavo,  zbirata  prijave  in  izvajata 

izbirni  postopek  (po  potrebi),  informirata  študente  o  pogojih  in  postopkih,  pošiljata 

prijavnice tujim univerzam. 

Organizirata  mobilnost  incoming  študentov  (študentov  iz  tujih  univerz,  ki  prihajajo  na 

izmenjavo na UM FERI in FS) po programu ERASMUS in programu Erasmus Mundus Join 

EU SEE, in v okviru tega poskrbita za informiranje in pomoč pri prijavi, izstavita študentom 

potrebno  dokumentacijo  za  študij  na  UM  FERI  in  FS  (potrjen  Learning  Agreement), 

obveščata  študente  in  tuje  univerze  o  pogojih  študija  na  UM  FERI  in  FS,  pripravljata 

informativno gradivo za tuje študente in organizirata prvi informativni sestanek/sprejem. 

Za program Erasmus Mundus Join EU SEE izvedeta tudi potrebne postopke ocenjevanja 

prejetih prijav. 

Organizirata udeležbo na delovnih praksah v tujini v okviru programa ERASMUS praksa in 

v okviru tega obveščata študente o možnostih opravljanja delovnih praks ter nudita pomoč 

pri prijavah. 

80

Koordinirata outgoing mobilnost pedagoškega  (Teaching  Staff)  in nepedagoškega  (Staff 

Training) osebja po programu ERASMUS in v okviru tega obveščata zainteresirane na UM 

FERI  in  FS  o  pogojih  in  postopkih,  skrbita  za  prijave  in  jih  posredujeta  UM,  skrbita  za 

izpolnjevanje pogodbenih določil in zbirata dokazila. Obveščata tudi o možnosti mobilnosti 

pedagoškega osebja v programu Erasmus Mundus Join EU SEE. 

Skrbita za sklepanje meduniverzitetnih bilateralnih sporazumov s tujimi univerzami. 

Urejata  Erasmus  spletno  stran  na  UM  FERI  (www.erasmus.feri.uni‐mb.si,  http://fs‐

servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8).  

Se udeležujeta izobraževalnih srečanj, ki obravnavajo program ERASMUS in vodstvo sproti 

obveščata o postopkih in novostih s področja dela.  

Sodelujeta pri izdelavi in izvedbi letnih programov dela UM FERI oz. FS.  

Pripravljata poročila o delu iz področja mednarodnega sodelovanja. 

UM FERI in FS omogočata vsem tujim študentom, ki prihajajo na izmenjavo, da pred prihodom pregledajo  ECTS  Information  Package  (objavljen  na  http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8  in  na  http://erasmus.feri.uni‐mb.si/stran.php?lan=en&st=1&pst=3)  in  si  tako  izberejo  predmete,  ki  najbolje  odslikavajo učni program na njihovi domači univerzi/fakulteti.   Učni proces za Erasmus in Erasmus Mundus Join EU SEE incoming študente je na UM FERI in FS organiziran na več načinov:  v  večini  primerov  tuje  študente  pri  posameznem predmetu  pedagoški  sodelavci  bodisi 

vključijo v redni študijski proces domačih študentov in med predavanji ter vajami naredijo 

povzetke v tujem jeziku, bodisi organizirajo individualna srečanja in tutorski način dela;

v  primeru  večjega  števila  tujih  študentov  pri  določenem  predmetu  pedagoško  osebje 

organizira  dodatna/posebna  predavanja  v  tujem  (angleškem)  jeziku  izključno  za  tuje 

študente.

 Mednarodno  sodelovanje  pri  raziskovalnem  delu  je  predstavljeno  na  strani  http://feri.um.si/raziskovanje/ in http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8.   V okviru bilateralnih projektov fakulteta sodeluje ali je sodelovala z: 

Research Studios ‐ Studio iSPACE, Salzburg, Avstrija University of Sarajevo, Faculty of Electrical Engineering, Bosna in Hercegovina Univerza v Tuzli Fakulteta za elektrotehniko, Bosna in Hercegovina University of Cyprus, Computer Science Department, Nicosia, Ciper Constantintos Pattichis University of Cyprus, Department of Computer Science, Ciper University of West Bohemia, Češka Czech Technical Universiy in Prague, Češka Faculty of Information Technology University Mediterranean, Podgorica, Črna Gora Tampere University of Technology‐Pori, Finska Université Paris‐Est, Laboratoire d'Informatique, Marne‐la‐Vallée, Francija UTT, Technical University, Troyes, Francija Université D'Avignon, Francija Aristotlova univerza v Solunu, Grčija

81

Geocultural Park Of East Aegean “PYTHAGORAS”, Grčija University of Zagreb, Hrvaška University of Bolzano‐Bozen, Italija Politehnika v Torinu, Italija College of Computer Science and Engineering, Dalian Nationalities University, Kitajska Budapest Tech Polytechnical Institutions, Madžarska Budapest University of Technology and Economics, Madžarska Eötvös Loránd University, Faculty of Informatics, Madžarska University Ss. Cyril and Methodius, Makedonija University of Minho, Portugalska Univerza v Lizboni, Portugalska Universidade da Madeira, Portugalska Technical University of Cluj‐Napoca, Romunija Lomonosov Moscow State University, Rusija Fakulta elektrotechniky a informatiky TUKE, Košice, Slovaška Prirodno matematički fakultet, Novi Sad, Srbija Mašinski fakultet, Beograd, Srbija Ege University International Computer Institute, Ege, Izmir, Turčija Gaiz University, Faculty of Communication, Emek Ankara, Turčija Staffordshire University, Faculty of computing, engineering and technology, Velika 

Britanija University of Alabama at Birmingham, ZDA School of Information Sciences, University of Pittsburgh, ZDA Saint Louis University, ZDA  V okviru komunitarnih projektov fakulteta sodeluje ali je sodelovala z: 

Fachhochschule Kärnten, Avstrija Fachhochschulstudiengänge Burgenland Ges. m.b.h, Avstrija Graz Technical University, Avstrija Vienna University of Technology, Avstrija Universiteit Antwerpen, Nizozemska Czech Technical University in Prague, Češka Vysoke učeni technicke v Brne, Češka Brno University of Technology, Češka National Technical University of Athens, Grčija University of Akureyri, Islandija Seconda Universita di Napoli Facolta di Psicologia, Italija Ss Cyril and Methodius University, Makedonija University Transylvania Brasov, Romunija The Faculty of Mathematics, Physics and Informatics of Comenius University of 

Bratislava, Slovaška Faculty of Organizational Sciences, Srbija Imperial College London, Velika Britanija ETH Zürich, Švica  

82

FERI sodeluje s podjetjem Surrey Satellite Technology Ltd, Velika Britanija.  FERI je uspešno zaključila projekte z inštituti/podjetji/…: 

The Finnish Association of the Deaf, Finska Alexander Technological Educational Institute of Thessaloniki, Grčija Industrial Systems Institute, Grčija University of Limerick Optical Fibre Sensors Research Centre, Irska Daimler Chrysler, Nemčija Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., Nemčija Institut für Bildung und Medien der Gesellschaft für Pädagogik und Information e.v., 

Nemčija Instituto de Historia, CCHS, Španija Fakulteta za strojništvo sodeluje s številnimi domačimi in tujimi univerzami (podatki na povezavi http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8). Sodelovanje na pedagoškem področju se izraža v izmenjavi predavateljev, sodelovanju v komisijah za oceno in zagovor doktorskih nalog in sodelovanju v postopkih priprave in akreditacije študijskih programov. Prav tako je intenzivno sodelovanje v raziskovalnih in programskih skupinah, ki izvajajo nacionalni program raziskav.  Povezave so vzpostavljene z večino evropskih držav, izstopajo predvsem Nemčija in Avstrija, Velika Britanija, Nizozemska, Poljska in države na območju bivše Jugoslavije. Od ostalih je pomembno sodelovanje še z ZDA in Japonsko.

 21. Zavod ima vzpostavljeno mednarodno sodelovanje pri/v: 

raziskovalnih projektih EU,               da   ne 

drugih mednarodnih raziskovalnih programih,         da   ne 

bilateralnih programih,               da   ne 

multilateralnih programih,               da   ne 

meduniverzitetnih sporazumih,             da   ne 

tematskih omrežjih,                 da   ne 

intenzivnih programih,               da   ne 

mobilnosti visokošolskih učiteljev,             da   ne 

mobilnosti študentov,               da   ne 

drugo.                    da   ne  

Utemeljitev:  FERI  Ena  izmed  temeljnih nalog FERI  je, da  se doma  in v  svetu čim bolj uveljavi kot  znanstveno ustvarjalna  institucija  s  kakovostnim  izobraževalnim  procesom.  Zato  v  svojem  poslanstvu uvajamo  ustvarjanje  novih  znanj  na  področjih  elektrotehnike,  računalništva,  informatike, telekomunikacij in medijskih komunikacij. Ta znanja nato uspešno prenaša v slovenski pa tudi širši  mednarodni  prostor.  Znanstvenoraziskovalno  delo  na  FERI  dopolnjujemo  tudi  z 

83

aplikativnimi  in  razvojnimi  raziskavami,  s  čimer  temeljna  znanja  prehajajo  v  konkretno uporabo. Naše mednarodno sodelovanje poteka v sklopu naslednjih projektov:  

  V preteklih letih smo sodelovali pri naslednjih projektih: 

Shema Akronim Traja od Traja do

SEE_South East Europe I3E  1.6.2009 31.5.2012

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IMProVET CZ/11/LLP‐LdV/TOI/134011  15.10.2011 14.10.2013

SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_115_OP4L  1.10.2010 30.9.2012

SEE ERA NET + SEE ERA NET PLUS_78_TVHAPQA 1.12.2010 30.9.2012

7 OP BETTER 287592 FP7‐ICT‐2017 1.8.2011 28.2.2013

7 OP NeuroTREMOR 287739 FP‐ICT‐2011‐7  1.2.2012 1.2.2015

LDV ‐PAR (Leonardo da Vinci_Partne2011‐7912‐Partnerstvo, Ref.št.:LDV‐PAR‐19/11 1.8.2011 31.7.2013

ESA ESMO 1.11.2010 1.4.2014

MED (Mediteran) R&D Industry 1.9.2010 1.8.2013

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) E‐PRAGMATIC 1.11.2010 31.10.2012

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SustEner CZ/11/LLP‐LdV/TOI/134002 1.12.2011 30.11.2013

LLP (Erasmus accompanying measur STECET 1.10.2011 30.9.2012

LLP (Tempus) EICL_2009‐4929/001‐001 15.1.2010 14.1.2013

Eureka E!4571 NEURO  ‐TEMP  (št. pogodbe 631‐09‐000101) 1.4.2009 31.3.2012

Marie Curie QFATIGUE 1.10.2011 30.9.2014

Marie Curie iMOVE 1.2.2009 31.1.2012

ICT PSP(ICT Policy Support ProgrammSUMAT 1.4.2011 31.3.2014

COST OFSeSa 14.11.2010 14.11.2014

COST QUALINET 8.11.2010 7.11.2014

SI‐AT MetalKnowledge 1.9.2011 30.6.2013

SI‐AT TEDUSAR 1.9.2011 30.8.2014

SI‐AT KBB 1.6.2009 31.3.2012

SI‐AT CESLA 1.5.2009 30.10.2012

SI‐HU ECO‐HUB 1.10.2011 9.9.2014

84

  Podrobnosti o projektih so dostopne v letnih poročilih o raziskovalnem delu na naslovu http://www.feri.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=64 in v seznamih projektov na naslovu http://www.feri.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=493.  FS Vsi  podatki  o mednarodnem  sodelovanju  Fakultete  za  strojništvo, Univerze  v Mariboru  so navedeni na spletni strani podatki na povezavi http://fs‐servera.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=8 . 

 

Shema Akronim Traja od Traja do

7 OP TREMOR‐EEU 1.5.2010 30.5.2011

6 OP HICEPS 1.9.2006 30.9.2011

6 OP HYSYS 1.12.2005 30.11.2010

6 OP VBPCRES 1.1.2005 31.12.2007

MANUNET ERA NET FOMS 3211‐09‐0000553 29.9.2009 30.10.2011

Norveški finančni mehanizem_EGP  NFM‐NFM‐2010‐6803 20.1.2010 30.12.2010

Norveški finančni mehanizem_EGP  NFM‐NFM‐2010‐6804 20.1.2010 30.12.2010

Norveški finančni mehanizem_EGP  NFM‐NFM‐2010‐6987 20.1.2010 30.12.2010

Norveški finančni mehanizem_EGP NFM‐NFM‐2010‐6802 20.1.2010 30.12.2010

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) IntELeCT CZ/09/LLP‐LdV/TOI/134001 1.10.2009 30.9.2011

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) DEAVFOC2 1.10.2008 30.9.2010

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) CZ/08/LLP‐LdV/TOI/134019 ELefANTC 1.10.2008 30.9.2010

LLP  EUCert 1.8.2008 1.10.2009

LLP IRMA 1.1.2008 31.12.2009

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2006‐CZ/06/B/F/PP‐168022 EDIPE 1.10.2006 31.12.2008

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) 2007‐5050‐LdV‐TOI MeRLab 1.10.2006 31.12.2008

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) SOCIAL RETURN 1.10.2004 30.9.2007

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ELEFANTS 1.10.2004 31.3.2007

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) METOD 1.10.2004 1.10.2006

LLP (Leonardo da Vinci_TOI) ManagEUr 1.10.2003 1.10.2006

Tempus Tempus IB‐JEP‐40032‐2005 CROMEU‐APS‐02 1.9.2006 31.8.2009

Tempus CD_JEP‐41048‐2006 DSPBLEND 30.9.2007 30.9.2009

Tempus MSCEL CD_JEP 41016‐2006 30.9.2007 30.9.2009

Tempus DEMTEC CD_JEP 41112‐2006 30.9.2007 30.9.2009

Tempus CD_JEP‐41029‐2006 30.9.2007 30.11.2009

Tempus SM_SCM‐T017B06‐2006  PIUeLS 15.6.2007 15.6.2008

Tempus NEWEBTOOLS 15.10.2005 14.10.2006

ASO 1.6.2008 1.3.2009

ASO 2007 2008

ASO (trans)far 1.9.2006 1.3.2007

Erasmus TARET 1.2.2009 31.10.2009

Erasmus EUI‐Net 1.10.2004 1.10.2007

Socrates Erasmus MARE 1.12.2004 1.12.2006

COST COSTA A27 26.2.2004 23.6.2008

Eureka E!3452 1.1.2005 1.1.2008

CULTURE 2000 1.9.2004 31.8.2007

Grundtwig 1.8.2006 31.7.2007

Phare 2000 E‐VINTER  30.4.2005 30.7.2006

GREAT IST 2005 2006

85

22. Predmetnik:   

1. letnik, 1. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

 Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred.  Sem.  Vaje 

Klinične vaje 

Druge obl. š. 

1  Matematična analiza (FS)   Irena Kosi Ulbl 50   25     105 180 6 

2  Mehanika za mehatronike (FS)   Boštjan Harl 40   40     100 180 6 

3  Materiali I (FS)   Franc Zupanič 25   15     50 90 3 

4 Programiranje za elektrotehnike I (FERI)   Miran Rodič 30   45     105 180 6 

5  Tehniška dokumentacija (FS)   Nenad Gubeljak 35 5  20     30 90 3 

6  Računalniški praktikum (FERI)   Suzana Uran 15   30     45 90 3 

7  Tuj jezik (i) (FS)   Nataša Potočnik, Sabina Mulej 35 5        50 90 3 SKUPAJ  230  10  175      485  900  30 

DELEŽ  25,6  1  19,4      54  100,00  

  

1. letnik 2. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

 Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred.  Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Linearna algebra (FS)   Irena Kosi Ulbl 25   12     53 90 3 

2  Valovanje in zgradba snovi (FERI)   Vladimir Grubelnik 45   30     105 180 6 

3  Osnove elektrotehnike (FERI)   Peter Kitak 45   45     90 180 6 

4  Meritve v elektrotehniki (FERI)   Vojko Matko 45   45     90 180 6 

5  Materiali II (FS)   Ivan Anžel 25   15     50 90 3 

6  Sistemi mehatronike (FERI)   Riko Šafarič 45   45     90 180 6 

86

SKUPAJ  230    192      478  900  30 

DELEŽ  26    21      53  100,00  

 (i) Tuj jezik študenti izbirajo izmed naslednjih predmetov: 

 

Izbirni predmeti (študent izbere 3 ECTS)                  Tuj jezik 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec 

 Kontaktne ure 

Sam. delo študenta 

Ure skupaj  ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Tuj jezik ‐Angleški jezik   Nataša Potočnik 35 5        50 90 3 

2  Tuj jezik ‐ Nemški jezik   Sabina Mulej 35 5        50 90 3   

2. letnik, 3. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

  Kontaktne ureSam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred.  Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Vektorska analiza (FS)   Irena Kosi Ulbl, Simon Špacapan 50   25     105 180 6 

2  Diferencialna analiza (FS)   Simon Špacapan 25   24     71 120 4 

3  Strojni elementi (FS)   Zoran Ren, Srečko Glodež 50 0  37     153 240 8 

4  Regulacije (FERI)   Miran Rodič 45   30     105 180 6 

5  Elektronika za mehatronike (FERI)  Franc Mihalič 45   30     105 180 6 

SKUPAJ 

  

215  0 

  

146     539   900  30 

DELEŽ              100,00  

87

24  0  16,2  59,8 

  

2. letnik, 4. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

 Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred.  Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Planetna gonila (FS)   Srečko Glodež, Aleš Belšak 25 10  17     68 120 4 

2  Krmilna tehnika (FS)   Uroš Župerl, Darko Lovrec 25 12  25     118 180 6 

3  Mikrokrmilniki (FERI)   Aleš Hace

40 

 5 

  30     105 180 6 

4  Senzorji (FERI)   Denis Đonlagić

39 

 6 

  30     105 180 6 

5  Projekt 1 (FS in FERI)       30      90 120 240 8 

SKUPAJ 

 129  

63  

 102    90 

 516  900  30 

DELEŽ 

14,3  

7   11,3    10,00  57,4  100,00  

  3. letnik, 5. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

 Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Industrijska elektronika (FERI)   Franc Mihalič 

45    30     105 180 6 

88

 

2  Robotizacija (iii) (FS)   Karl Gotlih 30 0  35     

115 180 6 

3  Izbirni predmet 1 (iv) (FERI)    

 45 

 

 0 

  30     105 180 6 

4  Izbirni predmet 2 (v) (FS)     20 5  12     53 90 3 

5  Izbirni predmet 3 (v) (FS)     20 5  12     53 90 3 

6  Projekt 2 (FS in FERI)       30      60 90 180 6 

SKUPAJ 

 160   

40    119    60 

 521  900  30 

DELEŽ 17,77

 

 4,44    13,22   6,7  57,88 100,00  

  3. letnik, 6. semester 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec

 Kontaktne ure

Sam. delo študenta

Ure skupaj ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Hidravlika in pnevmatika (FS)   Darko Lovrec 25 5  22     68 120 4 

2  Izbirni predmet 4 (vi) (FERI)    30 15  30     105 180 6 

3  Izbirni predmet 5 (vii) (FS)     25 10  20     65 120 4 

4  Projekt 3 (FS in FERI)       30      120 150 300 10 

5  Diplomsko delo (FS in FERI) **             30 150 180 6 SKUPAJ  80  60      150    900  30 

89

72  538 

DELEŽ  8,9 6,7  

8     16,6  59,8  100,00  

 (iii) predmet lahko študenti zamenjajo z naslednjim predmetom: 

 

Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS)                  Izbirni predmeti

Zap. št.  Učna enota  Nosilec 

 Kontaktne ure 

Sam. delo študenta 

Ure skupaj  ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Osnove robotike (FERI)   Aleš Hace 45   30     105 180 6   (iv) Izbirni predmet 1 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 1 (FERI).  (v) Izbirna predmeta 2 in 3 – študent izbere katerakoli predmeta iz tabele Izbirni predmeti 2 in 3 (FS).  

(vi) Izbirni predmet 4 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 4 (FERI).  (vii) Izbirni predmet 5 – študent izbere katerikoli predmet iz tabele Izbirni predmeti 5 (FS).  Študentje lahko namesto Izbirnega predmeta 4 ali Izbirnega predmeta 5 v 3. letniku izberejo tudi katerikoli drugi predmet iz ponudbe izbirnih predmetov drugih univerzitetnih študijskih programov 1. stopnje domačih ali tujih študijskih programov. 

 

Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS)                  Izbirni predmet 1 (FERI) 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec 

 Kontaktne ure 

Sam. delo študenta 

Ure skupaj  ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

90

1 Električni in elektromehanski pretvorniki   Jožef Ritonja 45   30     105 180 6 

2  Vodenje proizvodnih sistemov   Darko Hercog

40 

  5  30     105 180 6   

Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS)                  Izbirni predmet 2 in 3 (FS) 

Zap. št.  Učna enota  Nosilec 

 Kontaktne ure 

Sam. delo študenta 

Ure skupaj  ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1 Mehatronski sistemi na obdelovalnih strojih   Darko Lovrec 25   15     50 90 3 

2 Računalniško podprto konstruiranje   Miran Ulbin 12 10  15     53 90 3 

3  Motorji z notranjim zgorevanjem I  Breda Kegl 25 5  10     50 90 3 

4 Računalniško integrirana proizvodnja   Mirko Ficko 25   12     53 90 3 

5 Obdelovalni in preoblikovalni stroji   Ivan Pahole 25   12     53 90 3 

6 Načrtovanje in vodenje proizvodnje   Borut Buchmeister 25   12     53 90 3 

  

Izbirni predmeti (študent izbere 6 ECTS)                  Izbirni predmet 4 (FERI) 

Učna enota  Nosilec  

Kontaktne ure  ECTS 

91

Zap. št. 

Pred. Sem.  Vaje Klinične vaje  Druge obl. š.

Sam. delo študenta 

Ure skupaj 

1  Komunikacije v avtomatiki   Peter Planinšič, Dušan Gleich 30 15  30     105 180 6 

2 Digitalni signalni krmilniki v avtomatiki   Miran Rodič 30 15  30     105 180 6 

  

Izbirni predmeti (študent izbere 4 ECTS)                  Izbirni predmet 5 (FS)

Zap. št.  Učna enota  Nosilec 

 Kontaktne ure 

Sam. delo študenta 

Ure skupaj  ECTS Pred. Sem.  Vaje 

Klinične vaje  Druge obl. š.

1  Razvoj izdelka   Marjan Leber 25 10  15     70 120 4 

2  Virtualno modeliranje izdelkov   Bojan Dolšak 12 12  24     72 120 4 

3  Obnovljivi viri energije   Aleš Hribernik 25 12  15     68 120 4  V okviru učnih enot Projekt 1, Projekt 2 in Projekt 3 nosilci predmetov s FERI in FS vsako študijsko leto ponudijo ustrezno število projektnih vsebin v odvisnosti od števila vpisanih študentov. Projekti se izvajajo skupinsko, praviloma v skupinah velikosti 3 ‐5 študentov v odvisnosti od zahtevnosti projektne naloge in pod mentorstvom visokošolskega učitelja.   V primeru, da predmet vpiše manjše število študentov (manj kot 10), se predmet izvede v obliki konzultacij v obsegu najmanj 10 % kontaktnih ur, pri čemer se preostale kontaktne ure izvedejo v obliki samostojnega dela študentov po navodilih nosilca oziroma izvajalca predmeta. 

    

23. Delež izbirnosti po letnikih (razmerje med točkami ECTS, ki jih študent pridobi z obveznimi in izbirnimi vsebinami) (Po potrebi vstavite vrstice nad vrstico Skupaj.) 

92

 

Letnik  Obvezne vsebine  Izbirne vsebine  Praktično usposabljanje 

Diplomska/magistrska naloga ali doktorska disertacija  

Skupaj točke ECTS 

1. letnik  60 (33,3%)  0 60

2. letnik  60 (33,3%)  0 60

3. letnik  32 (17,8%)  22 (12,2%) 0 6 (3,4%) 60

Skupaj  152 (84,4%)  22 (12,2%) 0 6 (3,4%) 180

93

24. Predmeti so medsebojno horizontalno povezani.                   da   ne  

Utemeljitev:  Horizontalna povezanost  Program  je  načrtovan  sodobno  in  je  načrtovan  v  smislu  vertikalne  in  horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških temeljnih znanj, ki predstavljajo osnovo strokovnim predmetom posameznih študijskih  smeri.  Obenem  pa  je  zagotovljena  tudi  horizontalna  povezanost  znotraj posameznih letnikov, saj je predvidena tečajna izvedba predmetnika, ki zagotavlja ustrezno nadgradnjo znanj tudi z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji.  Primer  vertikalne  povezanosti  je  predmet  2.  letnika  Regulacije,  ki  od  študenta  za razumevanje  snovi  zahteva  predhodno  znanje  iz  matematičnih  in  teoretičnih  znanj predhodnega letnika (Matematična analiza, Linerna algebra, Diferencialna analiza, Osnove elektrotehnike, Mehanika  za mehatronike).  Istočasno  pa  so  predmeti  3.  semestra  Strojni elementi,  Regulacije  in  Elektronika  za  mehatronike  horizontalno  povezani,  ker  vsi obravnavajo  osnovne  gradnike  mehatronskih  sistemov,  seveda  vsak  predmet  za  svojo specialnost  in se znanja smiselno dograjujejo. Po  tem trojčku  izpitov  ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov.  Po  zaključenem dodiplomskem univerzitetnem  študijskem programu 1.  stopnje  je možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2.  in 3. stopnje, ki  jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti. 

 25. Predmeti so medsebojno vertikalno povezani.                    da   ne 

 

Utemeljitev:     Vertikalna povezanost  Program  je  načrtovan  sodobno  in  je  načrtovan  v  smislu  vertikalne  in  horizontalne povezanosti. Predmeti si sledijo v logičnem vertikalnem zaporedju nadgradnje znanstvenih in tehnoloških  temeljnih  znanj,  ki  predstavljajo  osnovo  strokovnim  predmetom  posameznih študijskih  smeri.  Obenem  pa  je  zagotovljena  tudi  horizontalna  povezanost  znotraj posameznih letnikov, saj je predvidena tečajna izvedba predmetnika, ki zagotavlja ustrezno nadgradnjo znanj tudi z aplikativnimi, sistemskimi, individualnimi in poslovnimi znanji.  Primer vertikalne povezanosti je predmet 2. letnika Regulacije, ki od študenta za razumevanje snovi zahteva predhodno znanje  iz matematičnih  in teoretičnih znanj predhodnega  letnika (Matematična  analiza,  Linerna  algebra,  Diferencialna  analiza,  Osnove  elektrotehnike, Mehanika za mehatronike). Istočasno pa so predmeti 3. semestra Strojni elementi, Regulacije in Elektronika za mehatronike horizontalno povezani, ker vsi obravnavajo osnovne gradnike mehatronskih  sistemov,  seveda  vsak  predmet  za  svojo  specialnost  in  se  znanja  smiselno dograjujejo. Po tem trojčku izpitov ima študent splošna sistemska in specialna znanja o vseh možnih gradnikih mehatronskih sistemov. 

94

 Po  zaključenem  dodiplomskem  univerzitetnem  študijskem  programu  1.  stopnje  je možno nadaljevanje študija na podiplomskih študijskih programih 2. in 3. stopnje, ki jih ponujata FERI in FS, Univerza v Mariboru ali druge Univerze v skladu s svojimi Statuti.  

 26. V študijskem programu je predvideno praktično usposabljanje.               da   ne  27. Praktično usposabljanje bo trajalo 0 ur.  28. V ta namen so podpisani sporazumi in pogodbe z organizacijami, ki bodo omogočile 

praktično usposabljanje.                         da   ne  

Utemeljitev: Program ne vsebuje praktičnega usposabljanja. 

 29. Pogoji za vpis v program:  

 

Utemeljitev:  V univerzitetni študijski program Mehatronika se lahko vpiše: a)  kdor je opravil maturo, b)  kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz enega od maturitetnih predmetov; izbrani predmet ne sme biti predmet, ki ga je kandidat že opravil pri poklicni maturi, c)  kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program. d)  Kandidatom s poklicno maturo se priporoča, da opravijo izpit iz enega od maturitetnih predmetov: matematika, tuj jezik, elektrotehnika, računalništvo, fizika ali mehanika. 

 30. Pogoji za izbiro v primeru omejitve vpisa: 

95

Utemeljitev:  Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa, bodo kandidati iz točke a) izbrani glede na: ‐  splošni uspeh pri maturi    60% točk, ‐  splošni uspeh v 3. in 4. letniku  40% točk;  kandidati iz točke b) izbrani glede na: ‐  splošni uspeh pri poklicni maturi  40% točk, ‐  splošni uspeh v 3. in 4. letniku  40% točk, ‐  uspeh pri maturitetnem predmetu  20% točk;  kandidati iz točke c) izbrani glede na: ‐  splošni uspeh pri zaključnem izpitu  60% točk, ‐  splošni uspeh v 3. in 4. letniku  40% točk.  Število vpisnih mest: •  Redni študij: 30 •  Izredni študij: 0.  

 31. Visokošolski  zavod  kandidatom  priznava  pridobljeno  znanje,  usposobljenost  ali 

zmožnosti,  pridobljene  s  formalnim,  neformalnim  ali  izkustvenim  učenjem,  ki  po vsebini  in  zahtevnosti  v  celoti  ali  deloma  ustrezajo  splošnim  oziroma  predmetno‐specifičnim kompetencam, določenim s posameznim študijskim programom, in sicer kot opravljeno študijsko obveznost, ovrednoteno po ECTS.                          da   ne   

Utemeljitev:  Osnova za priznavanje pred vpisom pridobljenih znanj, usposobljenosti in zmožnosti je pisna vloga  h  kateri mora  kandidat  priložiti  ustrezna  uradna  dokazila  ter  izvleček  programa  ali druge pisne dokaze, na osnovi katerih je mogoče presoditi raven pridobljenih kompetenc. Znanja in spretnosti se priznavajo v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program:  http://www.uni‐mb.si/dokument.aspx?id=12762. 

 32. Prizna  se  lahko  za  največ  30  ECTS  znanja,  pridobljenega  izven  tega  študijskega 

programa  

Utemeljitev:  Skladno s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program se lahko kandidatom se v postopku za ugotavljanje, preverjanje in priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, praviloma priznajo obveznosti do največ 30 ECTS po študijskem programu, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani, izjemoma pa se glede na specifiko študija kandidatu lahko prizna tudi več obveznosti. 

96

 Podlaga za priznavanje znanj in spretnosti, pridobljenih pred vpisom v študijski program, so potrdila ali druge listine, kot so npr: javno veljavne listine, potrdila izvajalcev izobraževanja in  usposabljanja  o  uspešno  končanem  izobraževanju,  spričevala  ter  druge  listine,  izdelki, storitve, projekti, objave in druga avtorska dela kandidatov, ustrezne reference o praktičnem usposabljanju  in  delovnih  izkušnjah,  znanja,  pridobljena  s  samoizobraževanjem  in priložnostnim učenjem.   Fakulteta  kandidatom  prizna  znanja  in  spretnosti,  pridobljene  pred  vpisom  v  študijski program, če le‐ta po obsegu, vsebini in zahtevnosti v celoti ali delno ustrezajo splošnim oz. predmetno‐specifičnim kompetencam, določenim s študijskim programom, na katerega se kandidati želijo vpisati ali so nanj vpisani.  Znanja in spretnosti, pridobljene pred vpisom v študijski program, se priznajo kot opravljena študijska obveznost na študijskem programu, na katerega se vpiše kandidat.  Postopek ugotavljanja, preverjanja in priznavanja znanj in spretnosti se začne na osnovi vloge kandidata, ki v pristojnem referatu za študentske zadeve vloži vlogo za priznavanje. Vloga obravnava Komisija za študijske zadeve Senata UM FERI. 

 33. Pogoji za napredovanje po programu: 

 

Utemeljitev:  Pogoji za napredovanje v 2. letnik:  Študenti napredujejo v 2. letnik, če z opravljenimi izpiti 1. letnika zberejo najmanj 54 ECTS kreditnih točk.  Študentom,  ki  ne  izpolnjujejo  vseh  obveznosti  za  napredovanje,  lahko  Komisija  za študijske zadeve članice univerze na njihovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 2. letnik, če imajo izpolnjenih več kot polovico študijskih obveznosti 1. letnika (več kot 30 ECTS), če obveznosti niso mogli izpolniti iz upravičenih razlogov, ki so določeni v Statutu Univerze v Mariboru, in če je pričakovati, da bodo obveznosti izpolnili. Pogoji za napredovanje v 3. letnik Študenti  napredujejo  v  3.  letnik,  če  imajo opravljene  vse  izpite 1.  letnika  (60 ECTS)  in zberejo še vsaj 48 ECTS kreditnih točk z opravljenimi izpiti 2. letnika.  Študentom,  ki  ne  izpolnjujejo  vseh  obveznosti  za  napredovanje,  lahko  Komisija  za študijske zadeve članice univerze na njihovo prošnjo izjemoma odobri vpis v 3. letnik, če imajo opravljene vse izpite 1. letnika (60 ECTS) in izpolnjenih več kot polovico študijskih obveznosti 2. letnika (več kot 30 ECTS), če obveznosti niso mogli izpolniti iz upravičenih razlogov,  ki  so  določeni  v  Statutu  Univerze  v Mariboru,  in  če  je  pričakovati,  da  bodo obveznosti izpolnili. Napredovanje pod izrednimi pogoji:  Študentu,  ki  ni  opravil  vseh  obveznosti  za  napredovanje  v  višji  letnik  in  ima  za  to upravičene  razloge,  lahko  Komisija  za  študijske  zadeve  FERI  in  FS  na  njegovo  prošnjo izjemoma odobri vpis v višji letnik in določi rok, v katerem mora manjkajoče obveznosti izpolniti. Upravičeni razlogi so določeni v Statutu Univerze v Mariboru. Ponavljanje letnika:  

97

Študentu, ki ni izpolnil vseh obveznosti za napredovanje v višji letnik, lahko Komisija za študijske zadeve članice univerze na njegovo prošnjo odobri ponavljanje letnika, če ima izpolnjenih  vsaj  polovico  obveznosti  vpisanega  letnika  (najmanj  30  ECTS).  Ponavljanje letnika  lahko  komisija  odobri  tudi  študentu,  ki  je  opravil manj  kot  polovico  študijskih obveznosti vpisanega letnika (manj kot 30 ECTS), če so nastopili upravičeni razlogi, kot je to določeno v Statutu Univerze v Mariboru. Podaljšanje statusa študenta: Študentom, ki se hkrati izobražujejo po dveh ali več študijskih programih, študentom, ki imajo  status  vrhunskega  športnika,  študentom,  ki  so  izjemno  aktivni  na  kulturnem  in humanitarnem področju in študentom, ki imajo druge upravičene razloge (materinstvo, bolezen, ki traja najmanj tri mesece v času predavanj ali en mesec v času izpitnih rokov, vojaške  obveznosti,  izjemne  socialne  in  družinske  okoliščine,  izobraževanje  v  tujini, aktivno  delo  v  organih  univerze  oz.  članice  univerze),  pa  niso  diplomirali  v  dvanajstih mesecih po zaključku zadnjega semestra ali se med študijem niso vpisali v naslednji letnik, se lahko status študenta podaljša, vendar največ za eno leto. Študentke, ki v času študija rodijo,  imajo  pravico  do  podaljšanja  študentskega  statusa  za  eno  leto  za  vsakega živorojenega  otroka.  O  podaljšanju  statusa  študentom  odloča  Komisija  za  študijske zadeve Senata FERI in FS. 

 34. Predvideno je, da bo delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik, po letnikih: 

 

Utemeljitev: Predviden delež študentov, ki bodo napredovali v višji letnik: iz 1. v 2. letnik: 85 %, iz 2. v 3. letnik: 90 %.  Delež študentov, ki bi napredovali v višji letnik, smo predvideli na podlagi podatkov o prehodnosti študentov na univerzitetnem študijskem programu 1. stopnje Mahatronika v preteklih letih in na podlagi načrtovanih ukrepov za izboljšanje stanja. 

 35. Glede na število vpisanih študentov je predviden 60 % delež diplomantov.   36. Pogoji o prehodih med programi:  

 

Utemeljitev: MERILA ZA PREHODE 

Kandidati se po Merilih za prehode med študijskimi programi vpišejo : 

•  v drugi ali višji letnik univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje Mehatronika, kadar  gre  za  prenehanje  izobraževanja  po  prvem  študijskem  programu  s  področja Mehatronika  (0788);  Metalurgija,  strojništvo  in  kovinarstvo  (0715);  Gospodarsko inženirstvo‐strojništvo  (0788);  Elektrotehnika  in  energetika  (0713);  Gospodarsko inženirstvo‐elektrotehnika  (0788);  Elektronika  in  avtomatizacija  (0714), Motorna  vozila, ladje in letala (0716)  in nadaljevanje študija po tem študijskem programu iste stopnje. 

Prehod je mogoč, v kolikor kandidat izpolnjuje naslednje pogoje: 

98

•  izpolnjuje  pogoje  za  vpis  v  prvi  letnik  univerzitetnega  študijskega  programa  1. stopnje Mehatronika,  

•  prehaja  s  študijskega  programa,  ki  ob  zaključku  študija  zagotavlja  pridobitev primerljivih kompetenc oziroma učnih izidov,  

•  se  mu  pri  prehodu  prizna  vsaj  polovica  obveznosti  po  Evropskem  prenosnem kreditnem sistemu (v nadaljevanju: ECTS) iz prvega študijskega programa, ki se nanašajo na obvezne predmete drugega študijskega programa. 

 

Prehodi med visokošolskimi študijskimi programi 1. stopnje. 

O  prehodu  iz  enega  študijskega  programa  v  drug  študijski  program  odloča  Komisija  za študijske zadeve FS oziroma FERI. Kandidat mora v skladu s Pravilnikom o priznavanju znanj in spretnosti v študijskih programih Univerze v Mariboru, fakulteti posredovati: 

•  vlogo za priznavanje znanj in spretnosti na Univerzi v Mariboru, 

•  potrdilo  o  opravljenih  študijskih  obveznostih  (izpitih)  s  pridobljenimi  ocenami  in številom kreditnih točk, 

•  potrjene učne načrte po katerih je bilo pridobljeno znanje, 

•  potrdilo o plačilu postopka. 

V kolikor bo v postopku priznavanja ob prehodu priznanih vsaj toliko ECTS kreditnih točk, da  bodo  izpolnjeni  pogoji  za  vpis  v  višji  letnik  univerzitetnega  študijskega  programa  1. stopnje Mehatronika, se kandidatu odobri vpis v drugi ali višji letnik navedenega programa. Določijo se jim manjkajoče obveznosti, ki jih morajo opraviti, če želijo diplomirati v novem programu. 

Izbira kandidatov ob omejitvi vpisa bo temeljila na povprečni oceni študija. 

Prehod  iz višješolskih študijskih programov na univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika ni možen. 

 37. Program vsebuje dele, ki jih je mogoče posamezno zaključiti.               da   ne 

 

Utemeljitev: Univerzitetni študijski program 1. stopnje Mehatronika je celovit in ne vsebuje posameznih delov. 

 38. Pogoji za dokončanje študija: 

 

Utemeljitev:  Študij konča, kdor opravi vse s študijskim programom predpisane obveznosti in tako zbere najmanj 180 točk ECTS.  

 39. Strokovni oziroma znanstveni naslov: 

99

 

Ko študent(ka) univerzitetnega študijskega programa Mehatronika opravi vse s študijskim programom predpisane študijske obveznosti, v skladu s sprejetim Zakonom o strokovnih in  znanstvenih  naslovih  pridobi  strokovni  naslov  diplomirani  inženir  mehatronike  (UN) oziroma  diplomirana  inženirka  mehatronike  (UN).  Strokovni  naslov  se  za  oba  spola okrajšano zapiše kot dipl. inž. meh. (UN). 

     

100

C.3 PRVA AKREDITACIJA SKUPNIH ŠTUDIJSKIH PROGRAMOV  

40.  Visokošolski zavodi, ki bodo sodelovali pri izvajanju skupnega študijskega programa, so v državi, v kateri delujejo, akreditirani oziroma ustrezno priznani.          da   ne 

 41. V vseh sodelujočih državah je začet postopek za akreditacijo skupnega študijskega 

programa.                             da   ne  

42. Opredeljeno je sodelovanje visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa.                             da   ne  

Utemeljitev: FERI  in FS sta sodelovanje pri  izvajanju skupnega univerzitetnega študijskega programa 1. stopnje  Mehatronika  uredili  s  Sporazumom  o  medsebojnem  sodelovanju  pri  razvoju  in izvajanju novih  skupnih  študijskih programov MEHATRONIKE:  visokošolski  in univerzitetni študij prve stopnje, druge stopnje in tretje stopnje z dne 13. 10. 2006 ter aneksoma k temu sporazumu z dne 15. 6. 2010 in 29. 09. 2011. 

 43. Določena  je  vsebina  in  oblika  skupne  diplome  in  priloge  k  diplomi  ter  način 

podeljevanja.                             da   ne  

Utemeljitev:  FERI  in FS  sta  se dogovorili, da pri  izdelavi diplom študentov Mehatronika vedno sodelujeta dva mentorja, in sicer eden iz FERI in eden iz FS.  Vsebina, oblika in način podelitve diplom je za študente, vpisane na Univerzo v Mariboru, določena s Pravilnikom o postopku priprave in zagovora diplomskega dela za univerzitetni in visokošolski strokovni študij.  Pri skupnem študijskem programu dobijo študenti, ki opravijo vse obveznosti študijskega programa  za  pridobitev  izobrazbe,  diplomo,  v  kateri  sta  navedena  oba  visokošolska zavoda, ki sodelujeta pri izvedbi študijskega programa. Vsebino in obliko diplome je določil Senat in je bila objavljena v (Ur. l. RS, št. 81/2011). 

 44. Delež  študijskega  programa,  ki  ga  bo  izvajal  eden  ali  več  visokošolskih  zavodov  iz 

Republike Slovenije, je FERI 50 % in FS 50 %.  

Utemeljitev: Izvajalki skupnega študijskega programa sta oblikovali predmetnik tako, da so v vsakem letniku  in  semestru  porazdeljena  strojniška  in  elektrotehniška  in  tudi  druga  potrebna znanja, ki zagotavljajo doseganje ciljev študija.   Predmeti,  katerih  vsebina  je  enaka  vsebini  isto  imenovanih  predmetov  na  osnovnih programih sodelujočih fakultet so praviloma vključeni v študijski program Mehatronika z istim obsegom kreditnih točk, kontaktnih ur in individualnega dela študentov. 

101

  D.2 PODALJŠANJE AKREDITACIJE ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA  1. Študijski program je v celoti javno objavljen.                       da   ne 

 

Utemeljitev:  Študijski program je objavljen na spletni strani FERI, FS in spletni strani Univerze v Mariboru. ‐  naslov  univerzitetne  spletne  strani:  https://www.um.si/studij/dodiplomski‐studij/Strani/Dodiplomski‐programi.aspx, ‐ naslov spletne strani FERI:http://feri.um.si/studij/programi/ , ‐ naslov spletne strani FS: https://www.fs.um.si/studij/studijski‐programi/1‐stopnja/univerzitetni/mehatronika/ . 

 2. Za  zagotavljanje  učnih  izidov  študentov  in  ciljev  visokošolskega  zavoda  ter  njegovih 

organizacijskih enot ima zavod primerna razmerja med številom visokošolskih učiteljev in  sodelavcev,  znanstvenih  delavcev,  podpornih  delavcev,  tj.  strokovnih,  upravnih  in tehničnih sodelavcev, ter med številom študentov.                                da   ne  

Utemeljitev:  Razmerje med številom redno zaposlenih visokošolskih učiteljev  in sodelavcev, znanstvenih delavcev, strokovnih, upravnih in tehničnih sodelavcev in številom študentov je: FERI Razmerje za FERI kot celoto: ‐   število študentov na enega visokošolskega učitelja in sodelavca je: 2595/141=18,4, ‐   število študentov na enega visokošolskega učitelja je: 2595/64=40,5, ‐  število študentov na enega upravno‐strokovnega delavca je: 2595/34=76,3.  Študijski program izvaja 14 visokošolskih učiteljev in 15 visokošolskih sodelavcev, od katerih je kar 10 izvoljenih v naziv visokošolskega učitelja, od tega 2 izredna profesorja in 8 docentov. Upravno strokovno osebje opravlja podporno delo še za ostale programe 1., 2. in 3. stopnje, ki jih fakulteta izvaja.  FS Razmerje  med  številom  visokošolskih  učiteljev  in  sodelavcev,  ki  sodelujejo  pri  izvedbi programa je 40 visokošolskih učiteljev in 40 visokošolskih sodelavcev. 5 visokošolskih učiteljev in  2  visokošolska  sodelavca  sodelujejo  pri  izvedbi  v  manjšem  obsegu  (krajši  delovni  čas, podjemna pogodba), v izvedbo je vključenih 7 mladih raziskovalcev, ki opravljajo pedagoško delo v zakonsko določenem obsegu. Izmed 40 visokošolskih sodelavcev jih ima kar 22 izvolitev v  naziv  visokošolskega  učitelja  in  zasedajo  delovna  mesta  asistentov.  Podporo  izvedbi izobraževalnega procesa predstavljajo 62 znanstvenih delavcev ter 44 podpornih delavcev, od katerih je tehničnih sodelavcev 12. Večina visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter celotno podporno osebje opravlja izobraževalno in podporno delo še na ostalih sorodnih 

102

programih Fakultete za strojništvo, tako je razmerje glede na število študentov 16,2 študenta na visokošolskega učitelja oziroma visokošolskega sodelavca ter 41,2 študenta na podpornega delavca. 

  3. Delež študentov, ki napredujejo v višji letnik, je po letnikih:  

 

Utemeljitev: 

Študijsko leto  % prehodnosti iz 1. v 2. letnik 

% prehodnosti iz 2. v 3. letnik 

2007/2008 v 2008/2009  84  ‐ 

2008/2009 v 2009/2010  78,57  90,48 

2009/2010 v 2010/2011  92,86  75 

2010/2011 v 2011/2012  86,21  87,88 

Podatki so dosegljivi v AIPS‐u.  Prehodnost  iz  prvega  v  drugi  letnik  ter  iz  drugega  v  tretji  letnik  sta  približno  enaki, razlikujeta  se  le  za  dober  odstotek.  Prehodnost  je  dokaj  visoka  zaradi  dobrega  učnega uspeha dijakov, pa tudi zaradi aktivnega dela pedagoškega osebja, predvsem mentorjev letnikov. V študijskem letu 2011/2012 smo začeli tudi z izvajanjem tutorskega sistema, kjer so vključeni tudi študenti tutorji.  Ukrepi za izboljšanje: ‐ uvajalni teden za bodoče študente prvih letnikov, ‐ nadgradnja tutorskega sistema (predvsem za študente prvih letnikov), ‐ dodatna strokovna pomoč pri posameznih predmetih, ‐ razpisovanje dodatnih terminov za preverjanje znanja,… 

 4. Delež  diplomantov  v  generaciji  glede  na  število  vpisanih  študentov  v  letih  od  zadnje 

akreditacije je:  

Študijsko leto 

Št. vpisanih študentov 

Št. diplomatov po letih 

   

    Št. diplomantov skupaj 

% diplomantov 

    2009/10  % 2010/11 %    2007/2008  25  11  44 4 16 15  60

2008/2009  27  1  3,7 12 44,4 13  48,1*

2009/2010  28  0  0 0 0 0  0

2010/2011  28  0  0 0 0 0  0

*   število diplomantov po treh letih, brez absolventskega staža  

Podatki so dosegljivi v AIPS‐u.  Delež diplomantov, ki so diplomirali takoj po zaključku zaključnega letnika, je v obeh letih približno enak. Nižji delež diplomantov je pogojen s pravico študentov (po 70. členu ZVIS) 

103

a) obdržati status študenta še dvanajst mesecev po zaključku zadnjega semestra.  Na fakultetah študente motiviramo za sprotni študij in diplomiranje v roku (tj. v zaključnem letniku).  To  počnejo  učitelji  z  dodatno  strokovno  pomočjo  študentom,  predvsem  pa mentorji  letnikov in mentorji pri diplomskih delih. V ta namen tudi vsako leto v mesecu novembru razpišemo diplomska dela, kar je študentom v pomoč pri izbiri teme in mentorja ter jih hkrati vzpodbudi k čimprejšnjemu zaključku študija.  Na Univerzi v Mariboru deluje Karierni center, ki omogoča študentom tedensko osebno svetovanje  s  področja možnosti  zaposlovanja  ter  jim  tako  že  v  času  študija  svetuje  pri načrtovanju  kariere  in  pri  gradnji  zaposlitvenih  kompetenc.  Pripravlja  tudi  raznovrstne dogodke, kot so predavanja, seminarji, delavnice, okrogle mize ter druga srečanja in večje dogodke,  kot  je  npr.  Karierna  tržnica,  katerih  namen  je  študente  motivirati  k čimprejšnjemu končanju študija in zaposlitvi. V ustanavljanju je tudi Karierni center UM FERI, ki bo zagotovo še dodatno pripomogel k izboljšanju trenutnega stanja. 

 

 5. Kadrovska struktura je: 

stabilna,                   da   ne 

primerna stopnji in vrsti študijskega programa.        da   ne  

Utemeljitev:  FERI Na fakulteti  je zaposlenih 64 visokošolskih učiteljev, od tega  jih  je 58 zaposlenih za polni delovni čas, ostali so za krajši ali dopolnilni delovni čas. Visokošolskih sodelavcev je 91, 83 je zaposlenih za polni delovni čas, 4 za krajši delovni čas in 4 so v dopolnilnem delovnem razmerju. Raziskovalnih sodelavcev je 62, 44 je zaposlenih za polni delovni čas, 17 za krajši delovni čas, eden je dopolnilno zaposlen. Podpornih delavcev je 92, od tega je 34 delavcev administracije  in  tehničnega  osebja,  58  je  tehniških  sodelavcev.  Kadrovska  struktura  je primerna  in  stabilna  glede  na  stopnjo  in  vrsto  študijskega  programa,  je  pa  prisotna preobremenjenost pedagoškega osebja. Deleži so izračunani v točkah B2/22‐25. FS Kadrovska struktura je stabilna, saj so vsi izvajalci študijskega programa redno zaposleni na Univerzi v Mariboru. Glede na število izvajalcev programa je 95,62 % zaposlenih na FS, 1,88 %  na  drugih  članicah  UM,  2,5  %  pa  je  zunanjih  izvajalcev.  Obnova  kadrov  je  skrbno načrtovana, habilitacijski postopki so utečeni in zagotavljajo izjemno kakovostne kadre, saj je  Fakulteta  za  strojništvo  sprejela  Zahtevnejši  kriterij  za  volitve  v  nazive  visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev na Univerzi v Mariboru Fakulteti za strojništvo: http://www.fs.uni‐mb.si/UserFiles/6/File/Merila%20za%20izvolitve%20na%20FS%20‐%20potrjena%20na%20Senatu%20UM%2030.1.2007%20+%20spremembe%20in%20popolnitve%20potrjene%2027.11.2007.pdf .  

104

Kadrovska  struktura  je  ustrezna  za  izvajanje  vseh  stopenj  in  vrst  bolonjskih  študijskih programov (1. stopnja VS in UN; 2. in 3. stopnja). 

 6. Visokošolski zavod po potrebi, glede na rezultate samoevalvacij, posodablja: 

vsebino učnih načrtov,               da   ne 

metode učenja in poučevanja.             da   ne  

Utemeljitev:  Nosilci  predmetov  kontinuirano  posodabljajo  vsebine  učnih  načrtov  glede  na  rezultate samoevalvacije, ugotovitve nosilcev predmetov ali novih dosežkov na področjih učnih enot. Metode  poučevanja  prilagajamo  željam  študentov,  razpoložljivim  učnim  pripomočkom  in laboratorijski opremi. Pogostost posodabljanja učnih vsebin potrjuje številčnost vlog za manjše spremembe študijskih programov, ki  jih sprejme UM. Po koncu vsakega semestra izvedemo analizo  prepustnosti  posameznih  letnikov,  ki  je  sorazmerno  ugodna.  Z  uvedbo  tutorskega sistema pričakujemo še izboljšanje prehodnosti. 

 7. Študenti so sproti obveščeni o vsaki spremembi študijskega programa.   da   ne 

 

Utemeljitev:   Študente  o  spremembah  študijskih  programov  obveščamo  sproti,  preko  spletne  strani: http://feri.um.si/obvestila/    in  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx  preko  sistema obveščanja v sistemu AIPS, ki dopušča (v kolikor študenti to želijo) tudi obveščanje preko e‐pošte.  

 8. Mobilnost študentov je omogočena in vzpodbujana s priznavanjem kreditnih točk med 

visokošolskimi zavodi.                             da   ne  

Utemeljitev:  FERI Na UM FERI študentom, ki del študija opravijo v tujini, v celoti priznamo vse v tujini opravljene obveznosti, ki so bile navedene v študijskem sporazumu (Learning Agreement) oz. v dogovoru o  usposabljanju,  podpisanem  s  strani  študenta  ter  uradnega  predstavnika  domače  in  tuje institucije.  V  kolikor  študent  za  določen  predmet  nima  podpisanega  soglasja  o  zamenjavi predmeta (ki ga podpiše nosilec predmeta na UM FERI na podlagi vsebine,točk ECTS in ostalih informacij o predmetu s tuje institucije), se mu obveznost, točke ECTS in ocena vpiše v Prilogo k diplomi.  FS Oddelek za mednarodne, raziskovalne in študentske zadeve (OMRŠZ), Služba za mednarodno in meduniverzitetno sodelovanje (SMMS) Univerze v Mariboru načrtuje in spremlja mobilnost 

105

študentov. Univerza v Mariboru je članica večih univerzitetnih združenj: Podonavske rektorske konference (DRC), rektorske konference Alpe‐Jadran, v kateri dopolnjuje spletno stran ELISA (www. http://elisa.uni‐mb.si/), članica Združenja evropskih univerz (EUA), članica mreže Leo‐net, članica evropske športne mreže ENAS in članica UNEECC ‐ mreže univerz, ki se nahajajo v bivših oz. bodočih evropskih prestolnicah kulture.  Mobilnost  študentov omogočajo programi kot  so Erasmus, CEEPUS  in Leonardo Da Vinci,  v katere  je vključena  tudi Fakulteta za strojništvo. Od  leta 1999 Univerza v Mariboru aktivno sodeluje v okviru programa Erasmus. Za to študijsko leto ima podpisane sporazume Erasmus z več  kot  300  tujimi  univerzami.  Akademsko  priznavanje  tako  opravljenih  izpitov  omogoča uporaba  evropskega  sistema  prenosa  kreditnih  točk  ECTS  sistema,  ki  omogoča  študentom mobilnost  pri  študiju  na  različnih  univerzah  v  tujini  na  osnovi  dodeljevanja  in  prenašanja kreditnih točk. V študijskem programu je predvideno priznavanje najmanj 18ECTS študijskih vsebin,  ki  jih  študenti  lahko  opravijo  izven  študijskega  programa  Strojništvo.  V  okviru mobilnosti  spodbujamo  študente  k  temu,  da  izkoristijo  programe mednarodne  študentske izmenjave in v okviru tujih študijskih programov uspešno pridobijo nova znanja oz. ustrezno število ECTS kreditnih točk. Priznavanje opravljenih obveznosti v tujini je za Erasmus študente urejeno z dokumentom Learning Agreement, ki ga podpišeta obe instituciji (domača in tuja). Koordinator za program Erasmus poskrbi za ustrezno prevedbo opravljenih študijskih vsebin v študijski program strojništvo, senat fakultete pa nato z ustreznim sklepom primerne predloge tudi potrdi.  Študenti  lahko uveljavljajo pridobljene kreditne  točke  tako za obvezne kot  tudi izbirne študijske vsebine.  

 9. Število  študentov  drugih  domačih  ali  tujih  visokošolskih  zavodov,  ki  so  prišli  na  del 

izobraževanja na ta program, je 1. 

1 študent je prišel na del izobraževanja na ta program iz drugih domačih ali tujih visokošolskih zavodov.  10. Število študentov, ki so odšli na del izobraževanja na drugi domači ali tuji zavod, je 0. 

 Študentov  FERI,  ki  bi  del  izobraževanja  opravili  na  domačih  zavodih  ni,  razen  tistih,  ki izberejo na domačem zavodu izbirni predmet.  Na FS 

 

Utemeljitev:  Podatki so objavljeni na spletni strani FERI  

http://erasmus.feri.uni‐mb.si/stran.php?lan=slo&st=2&pst=2. 

 11. Visokošolski zavod zagotavlja pomoč pri učenju in svetovanju študentom.                        da   ne 

 

106

Utemeljitev: FERI Tutorski  sistem  smo  na  FERI  ponovno  uvedli  v  študijskem  letu  2011/2012.  V  osnovi  je namenjen  lažjemu  pričetku  študija  študentov  prvih  letnikov.  Izvajajo  ga  tutorji  študenti  in tutorji  učitelji.  Zajema  predvsem  vključevanje  študentov  v  univerzitetno  okolje,  grajenje odnosa  med  študenti  in  visokošolskimi  učitelji  in  prizadevanje  za  doseganje  zastavljenih študijskih ciljev. Tutor – visokošolski učitelj ali asistent individualno svetuje študentom glede njihovega  študija,  izbire  študijske  poti  in  drugih  vprašanj,  povezanih  s  študijem.  V  okvir učiteljskega  tutorstva  spada  predvsem  vsebinsko  tutorstvo  med  študijem  ter  izstopno tutorstvo  pri  zaključevanju  študija  in  diplomiranju  študentov.  Študenti  tutorji  svetujejo študentom glede njihovih študijskih in življenjskih vprašanj na univerzi. Študentsko tutorstvo zajema  predvsem  vstopno  tutorstvo  ob  pričetku  študija  ter  določene  oblike  vsebinskega tutorstva  med  študijem  študentov.  Obe  obliki  tutorstva  se  med  seboj  nadgrajujeta  in dopolnjujeta.  Namen  obeh  je  dolgoročno  zagotavljanje  ustrezne  študijske  uspešnosti študentov,  razvoj  njihovih  strokovnih  in  osebnih  talentov  ter  akademske  in  osebnostne integritete.  Prav  tako  je  izjemnega  pomena  tesnejša  povezanost med  študenti  samimi  ter študenti in profesorji. Vsi  pedagoški  delavci  –  tako  visokošolski  učitelji  kot  visokošolski  sodelavci  ‐  imajo  dve  uri tedensko govorilne ure, ki so objavljene v informacijskem sistemu AIPS ter na spletni strani fakultete in so v tem času na razpolago študentom. Pri organizaciji tutorskega sistema sodeluje Referat za študentske zadeve.  FS Na Fakulteti za strojništvo imamo že vrsto let utečen sistem tutorstva in mentorstva za naše študente. Študentje  imajo že od prvega  letnika dalje  svoje mentorje  letnika,  razen  tega pa skupina petih študentov še svojega tutorja, ki jim pomaga pri izbiri smeri, izbirnih predmetov in  podobno.  Vsako  leto  se  pred  koncem  študijskega  procesa  za  druge  letnike  organizira predstavitev študijskih smeri, ki jih študenti izberejo ob vpisu v tretji letnik. Izvajalci  študijskega programa  imajo tedenske govorilne ure  (2 uri);  razpored  je študentom dostopen  na  povezavi:  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=38.  Komunikacija  med študenti  in  izvajalci  je  zagotovljena  preko  elektronskega  študijskega  sistema  estudij  ter elektronske pošte. Nemalokrat komunikacija poteka  tudi preko socialnih omrežij,  kar pa ni »uradna« oblika komunikacije, temveč je povezana s sodobnim načinom življenja študentov in visokošolskih učiteljev.  Profesorji so za študente dostopni v času predavanj, govorilnih ur, pa tudi preko elektronske pošte.  Baza  kontaktov  in  govorilnih  ur  je  javno  objavljena  na  spletni  strani: http://feri.um.si/aplikacije/kontakti/  in http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=38.  

 12. Visokošolski  zavod  omogoča  in  vzpodbuja  sodelovanje  študentov  pri  znanstveno‐

raziskovalnem, umetniškem in strokovnem delu.                    da   ne  

Utemeljitev:  

107

FERI Glede  na  to,  da  imamo  29  laboratorijev  s  pestro  razvejano  raziskovalno  dejavnostjo,  se študentje lahko vključijo v delo na področju, ki jih najbolj zanima. Študenti se vključujejo v delo laboratorijev v okviru projektov, ki jih izvajajo ter v okviru priprave diplomskega dela. Priprave na  vključevanje  študentov  v  raziskovalno  delo  se  sicer  začnejo  že  v  srednji  šoli,  saj  za srednješolce  vsako  leto  organiziramo  različne  delavnice  v  okviru  Zimskih  počitniških  šol. Izpostaviti  je  treba  tudi  tekmovanje  z  mobilnimi  roboti,  kjer  v  organizaciji  naše  fakultete tekmujejo tekmovalci osnovnih šol, srednjih šol  in fakultet. Sodelujemo tudi pri organizaciji tekmovanja  v  programiranju  Programerski  maraton,  ki  ga  pod  okriljem  mednarodne organizacije  ACM  organizirajo  FERI,  Fakulteta  za  računalništvo  in  informatiko  Univerze  v Ljubljani in Univerza na Primorskem. Vsem študentom višjih letnikov so odprta vrata naših laboratorijev, kjer se lahko vključijo v različne projekte. Npr.: 2011 ESMO (European Student Moon Orbiter) to je izobraževalni satelitski projekt organizacije ESA (European Space Agency) Izobraževalnega oddelka, ki bo ob uspešni realizaciji postal prvi tovrstni študentski projekt s ciljem izstrelitve vesoljskega plovila z Zemlje in kroženjem okoli drugega nebesnega telesa.  FERI  že  nekaj  let  razpisuje  individualne  študentske  raziskovalne  projekte  in  sofinancira materialne stroške za njihovo izvedbo. Na razpis se lahko prijavijo dodiplomski in podiplomski študentje FERI s predlogi raziskovalnih projektov iz raziskovalnih področij FERI. S temi projekti želimo spodbuditi samostojno delo naših študentov, ga ovrednotiti in tudi nagraditi.  Financirani projekti v zadnjih letih so bili: 2011 ‐ Izračun sončnega potenciala objektov iz podatkov LIDAR 2010 ‐ Učinkovit pristop za vizualizacijo velike količine kozmoloških podatkov           ‐ Pasovno zaporni usmernik           ‐ Mali brezpilotni letalnik iz potrošniških komponent 2008 ‐ Prilagoditev programske tovarne za razvoj spletnih aplikacij           ‐ MtOuuch – naprava za več sočasnih dotikov 2007 ‐ Mobilni elektrokardiograf 2006 ‐ Merjenje temperature in vlage ter vodenje klimatske komore na daljavo s pomočjo 

programskega paketa LABVIEW           ‐ FERIX – LINUX za inženirje           ‐ Odkrivanje tiskarskih napak s postopkom poravnavanja slik           ‐ Ugotavljanje izvorov upadov napetosti           ‐ SparcoNET           ‐ Modeliranje, simulacija in upodabljanje drevesnih ekosistemov 2005 ‐ Radijski teleskop  FS Fakulteta vzpodbuja študente za znanstveno‐raziskovalno in strokovno delov okviru:  ‐  projektov 1, 2 in 3, ki se izvaja v sklopu študija, ‐  praktičnega dela in diplomskih nalog, ‐  dela preko študentskega servisa.  

108

Posebej izpostavljamo projektno delo v okviru projekta Formula Student (http://formula.fs.uni‐mb.si/ ), v katerem se prepletajo vsa področja strojništva. Študentom so na voljo laboratoriji fakultete, kot tudi najmodernejša programska oprema za izvedbo virtualnega snovanja in testiranja. Projekt je izjemno odmeven, tako v Sloveniji kot v mednarodnem okviru, kar potrjujejo tudi odlične uvrstitve na tekmovanju Formula Student v letih 2011 in 2012.  

 13. Visokošolski zavod spodbuja študente k vključevanju v strokovno delo in povezovanju z 

gospodarstvom in negospodarstvom.                                    da   ne                                                              

Utemeljitev:  Študenti se med študijem aktivno in zelo uspešno vključujejo v strokovno delo, ki je povezano z gospodarstvom in negospodarstvom na več prepletajočih se načinov: ‐Projekti 1, 2 in 3, kjer študenti iščejo informacije za izdelavo projektne naloge in pomoč pri realizaciji v industrijskem okolju FERI in FS, prav tako pa v tujini pri raznih dobavitelji opreme. ‐ Diplomske in seminarske naloge so v veliki večini naravnane zelo aplikativno in nastajajo v sodelovanju  s podjetji,  kjer morajo  študenti uporabiti pridobljeno  znanje na  fakulteti  in ga učinkovito oplemenititi s praktičnimi izkušnjami strokovnjakov iz podjetij. ‐ Sodelovanje študentov na različnih projektih, ki se izvajajo na FS in FERI. ‐ Veliko študentov FS  in FERI  je aktivno vključenih v večletni projekt Formula Student, kjer študenti povsem samostojno, ob pomoči mentorjev, zasnujejo in izdelajo dirkalnik s katerim nato  tudi  tekmujejo  na  več  evropskih  dirkališčih.  V  okviru  tega  projekta  študenti  aktivno sodelujejo  tudi  z  velikim  številom  slovenskih  gospodarskih  in  negospodarskih  organizacij. Podrobnosti so na spletni strani: http://formula.fs.uni‐mb.si/. 

 14. Visokošolski zavod spremlja zaposlovanje svojih diplomantov, njihov nadaljnji študij  in 

strokovno izpopolnjevanje ter jim pri tem svetuje.                                 da   ne  

Utemeljitev:  Zaposlovanje  diplomantov  spremljamo  v  okviru  poskusnega  Kariernega  centra, ustanovljenega na UM in občasnih anket ALUMNI klubov FERI in FS. ‐  Prodekan za izobraževalno dejavnost, mentorji letnika in tutorji študentov nudijo pomoč in pomagajo  pri  reševanju  zapletov  ter  pomagajo  pri  iskanju  zaposlitev  oziroma  odločanju  o nadaljnjem študiju.  ‐ Študenti se pri vseh informacijah glede zaposlitvenih možnosti in izvajanja prakse posvetujejo s koordinatorjem za strokovno prakso.  ‐  Študentski  svet  FS  je  zelo  aktiven  in  nudi  študentom  koristne  informacije  in  podporo. Študenti najdejo potrebne informacije na spletnih straneh fakultete http://www.fs.uni‐mb.si/ in Študentskega sveta http://studenti.fs.uni‐mb.si/.  ‐  Študenti  dobijo  tudi  zelo  kakovostne  informacije  o  nadaljevanju  študija  na  vsakoletni predstavitvi  posameznih  smeri  znotraj  študijskega  programa,  ki  ji  sledi  predstavitev posameznih obveznih in izbirnih predmetov. 

109

‐  Veliko  diplomantov,  ki  se  zaposlijo  v  podjetjih,  se  udeležuje  tudi  občasnih  strokovnih seminarjev in krajših funkcionalnih usposabljanj. 

 15. Visokošolski  zavod  organizirano  skrbi  za  ohranjanje  in  vzdrževanje  stikov  s  svojimi 

diplomanti.                                da   ne  

Utemeljitev:  Na FERI deluje ALUMNI klub. Do dvakrat letno so aktivnosti na katerih se srečujejo sodelavci FERI s člani Alumni kluba. Izvajajo se tudi ankete iz katerih dobimo informacije o zaposlitvi in o študiju na FERI. Spletna stran je aktivna: http://feri.um.si/studij/alumni/ .  Na FS Univerze v Mariboru že nekaj  let zelo uspešno deluje društvo Alumni FS, ki povezuje predvsem diplomante vseh študijskih programov in generacij Fakultete za strojništvo. Namen društva je sodelovanje na strokovni in družabni ravni. Glavna vizija Alumni FS je razvijanje in promoviranje  interdisciplinarnega  sodelovanja  med  Fakulteto  za  strojništvo,  njenimi diplomanti  in domačimi ter tujimi ustanovami. Poslanstvo Alumni FS  je razvoj  in promocija mreže med diplomanti Fakulteto za strojništvo, gospodarskimi subjekti in drugimi ustanovami za  doseganje  obojestranske  strokovne  in  osebne  koristi  pri  izmenjavi  znanja  in  izkušenj. Alumni  FS omogoča  tudi  vseživljenjsko  izobraževanje diplomantov Fakultete  za  strojništvo, sodelovanje  pri  razvoju  študijskih  programov,  sodelovanje  pri  pridobivanju  in  izvajanju projektov, sodelovanje pri pridobivanju sponzorskih sredstev za fakulteto itd. Podrobnosti o društvu Alumni FS so na spletnem naslovu:  http://www.fs.uni‐mb.si/podrocje.aspx?id=983.   Poleg institucionalnega sodelovanja prek društva Alumni pa Fakulteta za strojništvo znotraj posameznih  inštitutov prireja  tudi  občasna neformalna  srečanja  z  absolventi  in diplomanti Fakultete za strojništvo. Ta srečanja so namenjena izmenjavi študijskih in strokovnih izkušenj in predstavljajo osnovo tudi za bodoče zaposlitve aktualne generacije študentov. 

 Opomba: ‐ Izrazi, zapisani v slovnični obliki moškega spola, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 

 Kraj in datum: Maribor, januar 2018  Dekan UM FERI prof. dr. Gorazd štumberger          Podpis:  Dekan UM FS              Podpis: prof. dr. Bojan Dolšak  Rektor UM              Podpis: prof. dr. Zdravko Kačič 

110

D. PRILOGE  E.1 PRVA AKREDITACIJA VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA  

1. Za prvo akreditacijo visokošolskega zavoda je treba predlogu priložiti: poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda, osnutek akta o ustanovitvi oziroma akt o ustanovitvi in osnutek statuta visokošolskega zavoda ter osnutek poslovnika kakovosti;  

2. sklep senata univerze, če gre za ustanavljanje oziroma preoblikovanje članice univerze; 3. mnenje ustanovitelja, če gre za ustanavljanje javnega visokošolskega zavoda; 4. načrt  za  mednarodno  sodelovanje  visokošolskega  zavoda,  predvsem  v  skupnem 

evropskem visokošolskem prostoru; 5. podatke o raziskovalnih programih, projektih in raziskovalnih skupinah ;  6. kadrovski načrt, podatke in dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in 

visokošolskih  sodelavcih:  dokazila  o  veljavni  izvolitvi  v  naziv,  dokazila  o  tistih,  ki izvolitve še nimajo, pripravljena v skladu z minimalnimi standardi agencije (biografije, bibliografije,  projekti,  patenti,  objave,  nagrade ...),  izjave  o  sodelovanju  in  soglasja delodajalcev, pri katerih je delavec zaposlen;  

7. osnutek meril o izvolitvah v naziv; 8. dokazila  o  prostorih  in  opremi:  ustrezno  dokazilo  o  lastništvu  oziroma  najemne 

pogodbe, uporabna dovoljenja, popis opreme, izjave o varnosti; 9. načrt  za  izvedbo  študijskega  programa,  kadar  so  prostori  in  oprema  na  različnih 

lokacijah; 10. dokazila o zagotovljenih finančnih sredstvih, in sicer pogodbe o zagotavljanju sredstev, 

sklep upravnega odbora univerze in drugo;  11. mnenja  pristojne  zbornice  (združenj  delodajalcev)  ali  drugih  institucij,  pristojnih  za 

področja, s katerih so študijski programi;  12. dogovore  s  podjetji  o  praktičnem  usposabljanju  predvidenega  števila  vpisanih 

študentov.   Mnenja iz 11. točke je treba priložiti, če bo visokošolski zavod izvajal programe prve in druge stopnje, dogovore s podjetji iz 12. točke pa za visokošolski strokovni študijski program oziroma za študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.   

111

E.2 PRVA AKREDITACIJA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA  Za prvo akreditacijo študijskega programa je treba predlogu priložiti: 

1. sklep  senata  univerze  in  sklep  senata  članice  univerze  oziroma  samostojnega visokošolskega zavoda k predlaganemu študijskemu programu; 

2. učne načrte; 3. najmanj tri tuje priznane oziroma akreditirane študijske programe iz različnih držav, če 

gre za regulirane poklice, primerjavo z določbami iz ustrezne direktive Evropske unije oziroma  dokazilo  o  skladnosti  predvsem  glede  predpisanega  števila  ur,  vsebine programa,  znanja  oziroma  veščin,  ki  se  pridobijo  tako  s  teoretičnim  kot  praktičnim izobraževanjem; 

4. kadrovski načrt, dokazila o visokošolskih učiteljih, znanstvenih delavcih in visokošolskih sodelavcih: dokazila o veljavni  izvolitvi v naziv za vse nosilce predmetov  (oziroma o začetem postopku za vnovično ali nadaljnjo izvolitev) v skladu z minimalnimi standardi agencije  (biografije,  bibliografije,  projekti,  patenti,  objave,  nagrade  ...),  izjave  o sodelovanju,  soglasja  delodajalcev,  pri  katerih  je  delavec  zaposlen,  dokazilo,  da  bo najmanj polovica visokošolskih učiteljev in sodelavcev polno zaposlena; 

5. merila o izvolitvah v naziv; 6. podatke  o  skupni  najvišji  dopustni  neposredni  in  dodatni  tedenski  pedagoški 

obveznosti; 7. načrt o mednarodnem sodelovanju (na področju, s katerega je študijski program); 8. dokazila  o  vzpostavljenih  razmerah  za  znanstveno,  raziskovalno oziroma umetniško 

oziroma  strokovno delo: bibliografski podatki,  spletni naslov,  s  katerega  so  razvidni znanstveni,  raziskovalni  projekti  ali  programi,  raziskovalne  skupine  ali  raziskave  za gospodarstvo;  

9. dokazila o prostorih in opremi ter načrt za izvedbo študijskega programa;  10. analizo  zavoda  za  zaposlovanje  ali  elaborat  pristojne  zbornice  ali  združenja 

delodajalcev  ali  drugih  institucij,  pristojnih  za  področje,  s  katerega  so  študijski programi, o možnostih za zaposlovanje diplomantov; 

11. dogovore  ali  pogodbe  s  podjetji  o  praktičnem  usposabljanju  predvidenega  števila vpisanih študentov;  

12. poslovnik kakovosti; ;(priloga) 13. samoevalvacijsko poročilo zavoda, če že izvaja druge akreditirane študijske programe.  

 Mnenja iz 10. točke je treba priložiti, če se akreditira program prve ali druge stopnje, dogovore s  podjetji  iz  11.  točke  pa  za  visokošolski  strokovni  študijski  program  oziroma  za  študijski program, po katerem je predvideno praktično usposabljanje študentov.  E.3 AKREDITACIJA SKUPNEGA ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA  Predlogu za akreditacijo skupnega študijskega programa je treba priložiti: 

1. pogodbo,  sporazum  ali  drugo  uradno  potrjeno  obliko  vzajemne  opredelitve sodelovanja visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa, ki jo podpišejo vsi visokošolski zavodi. Pogodba mora vsebovati zlasti podatke:  

112

o vseh sodelujočih visokošolskih zavodih z navedbo njihovega statusa po nacionalni zakonodaji, njihove akreditacije oziroma ustreznega drugega javnega priznanja, ter kratko predstavitvijo njihovega delovanja, 

o deležih, ki jih pri izvajanju skupnega študijskega programa prevzemajo posamezni sodelujoči visokošolski zavodi, še zlasti pa o deležih, ki jih prevzemajo visokošolski zavodi iz Republike Slovenije, 

o  akreditaciji  delov  skupnega  študijskega  programa,  ki  jih  izvajajo  sodelujoči visokošolski zavodi iz tujine, 

o načelih in načinih skupnega spremljanja, izboljševanja in zagotavljanja kakovosti, 

o pogojih za vpis študentov v skupni študijski program, 

o uporabi učnih jezikov, 

o finančnih obveznostih pri izvajanju skupnega študijskega programa, 

o vsebini in obliki diplome ter načinu podeljevanja diplom, 

o vsebini in obliki priloge k diplomi ter načinu podeljevanja priloge k diplomi, 

o drugih medsebojnih pravicah in obveznostih sodelujočih visokošolskih zavodov pri izvajanju skupnega študijskega programa s posebnim poudarkom na pravicah študentov; 

2. obrazec diplome in priloge k diplomi; 3. podatke o vseh nosilcih študijskega programa, tudi tistih delov programa, ki se izvajajo 

na sodelujočih oziroma tujih visokošolskih zavodih.  E.4 PODALJŠANJE AKREDITACIJE VISOKOŠOLSKEGA ZAVODA IN ŠTUDIJSKEGA PROGRAMA  Za podaljšanje akreditacije visokošolskega zavoda in študijskega programa je treba predlogu priložiti: 

1. ustanovitveni akt in statut visokošolskega zavoda; 2. samoevalvacijsko  poročilo  visokošolskega  zavoda  za  študijsko  leto,  pred  katerim  se 

opravlja zunanja evalvacija, in analizo vseh področij delovanja visokošolskega zavoda iz vseh let po zadnji akreditaciji z ugotovljenimi pomanjkljivostmi in ukrepi za njihovo odpravo; (priloga) 

3. poslanstvo, vizijo in strategijo visokošolskega zavoda;  4. letni  program  dela  visokošolskega  zavoda,  in  sicer  za  zadnje  koledarsko  leto  pred 

zunanjo evalvacijo in za tisto, v katerem zunanja evalvacija poteka; 5. finančno poročilo visokošolskega zavoda za zadnje koledarsko leto; 6. poslovnik kakovosti; (priloga) 7. dokazila o kakovosti visokošolskih učiteljev in visokošolskih sodelavcev ter znanstvenih 

delavcev, kot jih priznava stroka; 8. analize izsledkov študentskih anket oziroma drugih oblik spremljanja mnenj študentov 

o kakovosti izvajanja študijskega programa za zadnja tri študijska leta; če je od zadnje akreditacije poteklo manj kot tri leta, pa za celotno obdobje po njej; (priloga) 

9. analize izsledkov anket in drugih oblik spremljanja diplomantov visokošolskega zavoda; 10. seznam evidenc, ki jih vodi visokošolski zavod.