Glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije {t. 54, april 2007

bilten kgzs ISSN 1581-9027

Varstvo koruze pred pleveli

2

[tefan [trekelj,predsednik OE SlovenjGradec 3

Nujna je spremembalovskegazakona 4

Navzkri`naskladnost –zahteve pri reji telet 6

Kmetije in DDV

7

Vi{ja kakovost zaslu`i vi{jo ceno

Predstave me{~anov o kmetijstvuso kaj razli~ne. Eni si ga {e vedno sli-kajo idili~no, tako kot se ga spominja-jo iz preteklosti, ko je sicer napornofizi~no delo spremljala pesem. Drugisi ga predstavljajo skozi podobo in-tenzivnih polj in farm, ki predstavlja-jo stalno gro`njo okolju. Spet drugi vi-dijo v kmetijstvu le velikega porabni-ka prora~unskega denarja, kjer raz-li~ne skupine kmetov ob pogajanjihza delitev kola~a nikoli niso zadovolj-ne. Vsaka od teh podob je ko{~ekrealnosti kme~kega vsakdanjika.

Je pa {e ena podoba kmetijstva, okateri vsi prej omenjeni te`ko najde-jo kako slabo besedo. Ta se odra`askozi kulinari~no bogastvo pode`e-lja. V ta namen je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije predlani za~elaorganizirati promocijsko-prodajne prireditve Pode`elje v mestu.

Me{~anom in turistom ̀ elimo pokazati, kaj vse lahko ponudijo na{e kme-tije, da je na pode`elju k sre~i ohranjeno {e veliko bogastvo, pestrost oku-sov razli~nih obmo~ij, da kmetice in kmetje ohranjajo izro~ilo svojih pred-nikov, obenem pa sledijo zahtevam sodobnega ~asa.

Letos spomladi smo v razmaku dveh tednov organizirali v sodelovanju zLjubljanskimi tr`nicami dve promocijsko prodajni prireditvi. Sejem bil je `iv,bi lahko rekli. ^eprav so se stojnice {ibile pod dobrotami, ki jih na pode`e-lju lahko ponudijo, je marsikaterega kmeta presenetilo zanimanje in kupnamo~ Ljubljan~anov, saj jim je izdelkov tudi zmanjkalo. Potice, suhe mesni-ne, posebne vrste kruha in peciva, pisanice so {le kot za med, ni~ manj us-pe{no pa tudi drugi pridelki in izdelki.

Nekoliko se pomudimo pri drugi od obeh prireditev, ko so se predstavlja-le kmetije, ki sicer sodelujejo na dr`avni prireditvi Dobrote slovenskih kme-tij na Ptuju. Na prvem ocenjevanju pred osemnajstimi leti je bilo na ocenje-vanju manj kot sto izdelkov, sedaj jih je preko tiso~. V za~etku so s sodelo-vanjem na ocenjevanju kmetije `elele zvedeti, kak{no kakovost dosegajonjihovi izdelki in kako bi jih {e izbolj{ali.

Ob tem smo udele`encem vedno poudarjali, da je doseganje priznanj naocenjevanjih pot in ne cilj. Vse bolj se {iri krog kmetij, ki svoje izdelke tr`i-jo, in zavedajo se, kako pomembna za uspe{no prodajo je kakovost, ki jodoka`ejo z osvojenim priznanjem na razstavi Dobrote slovenskih kmetij.

Dana{njega kupca, ki je vedno bolj osve{~en, zanima zdrava pridelanain predelana hrana, ker se zaveda pomena kakovostnih prehranskih izdel-kov. Za tak{ne izdelke je pripravljen se~i tudi globlje v `ep. Prodaja na ljub-ljanski tr`nici je prilo`nost za kmetije, da iztr`ijo ve~, si pridobijo nove kup-ce in z njimi ve~jo gotovost za uspe{no delovanje, prav tako pa tudi za po-rabnike, ki jim ta na~in omogo~a pestro izbiro in ve~jo dostopnost teh izdel-kov.

Peter Vrisk, predsednik KGZSDobro se dobro proda

Konec marca in sredi aprila je Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije v so-delovanju z Ljubljanskimi tr`nicami organizirala prvi dve od {tirih leto{njih pro-mocijsko prodajnih prireditev s skupnim naslovom Pode`elje v mestu. ^epravso se stojnice obakrat {ibile pod dobrotami, je marsikaterega kmeta presenetilinteres in kupna mo~ Ljubljan~anov, saj jim je izdelkov tudi zmanjkalo.Vsi, ki napode`elju ̀ e znajo pridelati vrhunske izdelke, se vse bolj zavedajo, da je za priz-navanje te kakovosti potrebno poiskati kupce, ki ne vpra{ajo najprej za ceno. Tipa so v mestih in treba jim je pribli`ati ponudbo. Tudi s takimi prireditvami, kotjih organizira Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije. (Foto:Valentina Strm~nik)

Vabilo k sodelovanju

PODE@ELJE V MESTU POLETINA LJUBLJANSKI TR@NICI

V SOBOTO, 2. JUNIJA 2007

Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije ponovno organizira promocijsko-prodajno prireditev na osrednji ljubljanski tr`nici, kjer bodo kmetije lahko po-nudile svoje izdelke v poku{ino in prodajo. Ponudbo bomo popestrili s kultur-nim programom.

Vabimo vas, da se nam pridru`ite in s promocijo ter prodajo svojih izdel-kov popestrite prireditev, za katero pri~akujemo, da bo odmevna in dobro obi-skana.

Vsi ~lani, ki `elite na tr`nici prodajati oz. `elite izvedeti o tem kaj ve~,pokli~ite na Zborni~ni urad KGZS Marjana Pape`a (tel.: 01 513 66 78 ali041 366 525).

Pisne prijave po{ljite na naslov: Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije(za Pode`elje v mestu), Celov{ka 135, 1000 Ljubljana, ali po elektronski po-{ti na naslov: marjan.papez@kgzs.si, najkasneje do srede, 23. maja 2007.V prijavi navedite va{e kontaktne podatke ter kaj boste imeli v ponudbi.

PRIJAVIJO SE LAHKO POSAMEZNE KMETIJE, DRU[TVA,ZDRU@ENJA IN ZVEZE!

Sre~anje kmetov treh de`el KGZS, odbor izpostave Jesenice organizira skupaj s Kmetijsko gozdar-

sko zbornico Slovenije, KGZS OE Kranj, KGZS – Kmetijsko gozdarskim za-vodom Kranj, ob~inami zgornje Gorenjske ter Kmetijsko zbornico iz Celov-ca drugo sre~anje kmetov treh de`el, ki bo 17. junija na Biotehni{ki {oliStrahinj pri Naklem. Vsi, ki se boste odlo~ili za udele`bo, dobite dodatneinformacije pri Majdi Loncnar, tel.: (04) 576 64 50 ali pri Janezu [ebatu 041386 995.

Odprti telefon MKGPNa Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so znova vzpostavili

brezpla~ni informacijski telefon, na katerem bo vsak tretji ~etrtek v mese-cu med 15. in 17. uro odgovarjal minister Iztok Jarc s sodelavci. Klicna {te-vilka je 080 20 35.

2

Upravi~enost do od{kodnine

Vpra{anje: ^lan KGZS iz Polj~anima v lasti gozd, preko katerega po-tekata dva elektri~na daljnovoda. Dosedaj so pas pod daljnovodoma ved-no ~istili delavci podjetij, ki imajo vlasti daljnovoda, vsa leta brez vpra-{anj. Zadnje leto pa je podiranje dre-ves v tem pasu odredil gozdar in jetako potrebno podreti 22,32 m3 lesa.Zanima ga, ali je upravi~en do od-{kodnine, ker z lesom ne bo mogel

dose~i normalne cene, poleg tega pabo imel, kljub temu da bo se~njoopravilo podjetje, ki ima v lasti dalj-novod, zaradi podrtih dreves velikodela. Po podiranju namre~ ostane ve-liko odpada, ki ga je potrebno odstra-niti zaradi lubadarja.

Odgovor: Iz vpra{anja sicer ni razvid-no, kak{na je vsebina slu`nosti in ~e tadejansko obstaja, ampak ta o~itno nisporna.^e nima imetnik daljnovoda no-benih drugih pravic, kot pa zgolj uprav-ljati z daljnovodom, potem je dol`anlastniku zemlji{~a povrniti vso {kodo, kijo ta zaradi daljnovoda utrpi. Glede od-

{kodnine velja splo{no pravilo, da v ko-likor nekdo utrpi {kodo zaradi ravnanjadrugega, mu jo je povzro~itelj dol`anpovrniti. [koda pomeni navadno {kodo,to je zmanj{anje premo`enja in izgub-ljen dobi~ek, to je nesposobnost pove-~anja premo`enja. Gospod bo utrpelobe obliki {kode: imel bo stro{ke s ~i{-~enjem, poleg tega pa bo za les prejelmanj, kot bi za normalno zreli les ({ko-da je torej razlika med zneskom, ki biga prejel za zreli les, ki bi ga bilo tudive~ in bil bi vi{je kakovosti, ter izkupi~-kom, ki ga bo prejel za les). Nastala botudi razlika v davku, ki ga bo moral pla-

~ati.Vse te posamezne oblike {kode jepotrebno realno oceniti in zahtevati, dajih podjetji, ki skrbita za daljnovode, po-vrneta.

Zaradi velikega {tevila vpra-{anj za rubriko Odvetnik odgo-varja si pridr`ujemo pravico doizbire vpra{anj, ki so zanimiva za{ir{i krog bralcev. Bralci se lah-ko obrnete tudi neposredno naodvetni{ko pisarno Verstov{ek,tel.: (03) 427 31 71 in (01) 230 9270.

Mednarodna uveljavitev pode`elske mladine

ZSPM polnopravna ~lanica CEJA

Na generalni skup{~ini Evropskega sveta mladih kmetov (CEJA), ki je poteka-la sredi aprila v Bruslju, je bila Zveza slovenske pode`elske mladine (ZSPM)sprejeta v polnopravno ~lanstvo. V sklopu dneva mladih kmetov, ki sta ga orga-nizirala Evropska Komisija in CEJA, so mladi na plenarnem zasedanju o pogle-du na Skupno kmetijsko politiko po letu 2013 spregovorili s komisarko za kme-tijstvo in razvoj pode`elja Mariann Fischer Boel. Organizirane so bile tudi de-lavnice o kmetijstvu in kompetenci do trgovskih verig; o inovacijah in mo`nostihza mlade kmete ter o kmetijstvu v vlogi zagotavljanja javnih dobrin. Na slednji jebila predsedniku ZSPM Roku Sedminku zaupana naloga uvodni~arja in vodite-lja delavnice.

Andreja Krt

Ob sprejemu v Evropski svet mladih kmetov se je Rok Sedminek sestal tudiz evropsko komisarko za kmetijstvo in razvoj pode`elja Mariann FischerBoel.

Zelena de`ela je glasilo Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije, Celov{ka 135, 1000 Ljubljana, tel.: 01/513 66 00, faks: 01/513 66 50, e-naslov: kgzs@kgzs.si.Grafi~no oblikovanje, prelom in izvedba: ^ZD Kme~ki glas • Jezikovni pregled: Marjana Cvirn in Sonja Jane{ • Tisk: Delo, d. d.

Naklada: 141.000 Cena: 0,30 evra • ^asopis je za ~lane KGZS brezpla~en.

De`elna banka Slovenije

Pridru`ena ~lanica EACB De`elna banka Slovenije (DBS) d. d. je postala konec marca pridru`ena ~la-

nica Evropskega zdru`enja zadru`nih bank (EACB) s sede`em v Bruslju. Ob po-delitvi statusa pridru`ene ~lanice EACB je De`elno banko Slovenije v Ljubljaniobiskal Hervé Guider, generalni sekretar zdru`enja, predsednik uprave DBS dr.Dra{ko Veselinovi~ pa se je pred kratkim udele`il seje izvr{nega odbora Evrop-skega zdru`enja zadru`nih bank v Bruslju. DBS si od ~lanstva v zdru`enju obe-ta predvsem prenos znanja in poslovnih izku{enj ter navezovanje poslovnih sti-kov z ostalimi ~lanicami. Ma. P.

Ve~ina pridelovalcev je koruzo pose-jala v zadnjem tednu aprila ali pa jo bov prvem tednu maja.Vse uporabnike fi-tofarmacevtskih sredstev ̀ elimo opozo-riti na njihov dele` odgovornosti pri ohra-njanju ~istega okolja in podtalnice. Po-sebej bi poudarili pomembnost upo{te-vanja predpisanih odmerkov, ~asa, na-~ina in pogostosti tretiranj z dolo~enimifitofarmacevtskimi sredstvi.

Pomembno je tudi pravilno ravnanjez odpadno embala`o. Pred uporabovsakega fitofarmacevtskega sredstva jepotrebno prebrati navodilo za uporaboin omejitve, ki so na njem navedene.Najve~ sredstev z omejitvijo uporabe jeprav pri herbicidih, ki imajo zaradi dalj-{ega delovanja in dalj{e obstojnosti vtleh ve~inoma rezidualno delovanje, karmnogokrat pripelje do onesna`evanjapodtalnice.

Priporo~amo, da fitofarmacevtskasredstva uporabljate v skladu z dobro

kmetijsko prakso varstva rastlin in ~e sele da upo{tevate navodila za integriranopridelavo polj{~in, ki priporo~a uporabomnogih nekemi~nih ukrepov.Uporaba ke-mi~nih sredstev pa mora temeljiti na pra-vo~asni in pravilni uporabi okolju in lju-dem prijaznih fitofarmacevtskih sredstev.

Vsak uporabnik fitofarmacevtskihsredstev je tudi dol`an voditi evidencoo uporabi kemi~nih sredstev in jo hrani-ti {e pet let, k ~emer ga zavezuje tudinavzkri`na skladnost.

Irena Bantan, univ.dipl.in` .agr.Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana

Kmetijsko gozdarski zavod Ljubljana

Varstvo koruze pred pleveli

LJUBLJANA

KGZS v Bruslju

Dogovor o skupnih evropskih projektih

Prej{nji teden je potekal v Bruslju sestanek predsedstva COPA-COGE-CA, ki sta se ga udele`ila tudi predsednik Kmetijsko gozdarske zborniceSlovenije (KGZS) Peter Vrisk in direktorica KGZS Nata{a Belingar.V okviruzasedanja predsedstva COPA-COGECA sta se sre~ala s predsednikom or-ganizacije mladih kmetov v Evropi Giacomom Ballarijem.

Predsedstvo je obravnavalo najaktualnej{a vpra{anja v kmetijstvu EU, poseb-na pozornost je bila namenjena reformi tr`nega reda za sadje in zelenjavo ter vino,spregovorili pa so tudi o prihodnosti skupne kmetijske politike EU po letu 2013.

Na sre~anju predstavnikov KGZS s predsednikom Zdru`enja mladih kmetovEvrope (Conseil Européen des jeunes agriculteurs, CEJA) Giacomom Ballarijemso spregovorili o skupnih evropskih projektih, ki jih imata KGZS in CEJA, ter o {etesnej{em povezovanju obeh ustanov pri zastopanju interesov mladih kmetov naobmo~ju EU. Marjan Pape`

Odvetnik odgovarja

{t. 54, april 2007 3

S projekti, ki jih predstavljamo vtem ~lanku, smo uspeli na prvem indrugem razpisu Programa pobudeskupnosti Interreg III A Slovenija-Ita-lija 2000-2006 ter Sosedskega pro-grama Slovenija-Mad`arska-Hrva{-ka 2004-2006.

VALOPT in WELLGENE sta bila prvaodobrena Interregova projekta.

VALOPT je okraj{ava iz italijanskeverzije, celoten naslov projekta pa jeCelovit razvoj tipi~nih kmetijskih pridel-kov in izdelkov na ~ezmejnem obmo~-ju. Z njim smo ̀ eleli postaviti osnovo zadruge projekte, vezane na ponudbo po-de`elja kot celote. Skupaj s partnerjismo izdelali strategije in tehnologije tervzpostavili registre izbranih tipi~nih pri-delkov in izdelkov na podro~ju mleka,mesa, sadjarstva, vrtnarstva, vinograd-ni{tva in vinarstva, oljkarstva, zeli{~ars-tva, ~ebelarstva in priprave jedi. Ravno-kar kon~ujemo monografijo, v kateribomo predstavili vse tipi~ne pridelke inizdelke.

WELLENGE je zdaj `e uspe{no za-

klju~en projekt s podro~ja `ivinoreje.Rezultati so izbolj{anje po~utja in plod-nosti bikov, izbolj{anje delovnih pogo-jev za osebje ter bolj{e obve{~anjekmetov doma in v zamejstvu o plemen-skem govedu preko ve~jezi~nega splet-nega portala.

TIPI-NET ali Mre`a to~k za promoci-jo tipi~nih pridelkov med Alpami in Ja-dranom je nadaljevanje projekta VAL-OPT. Skupaj s partnerji bomo vzposta-vili sedem centrov za tr`enje in promo-cijo kmetijskih pridelkov in izdelkov nacelotnem obmo~ju od Bovca do Izole,povezanih s centri na italijanski strani.Za za~etek smo odprli kmetijsko tr`ni-co v Tolminu.

CIS je projekt v izvajanju, pri{li smonekako do polovice. V okviru tega pro-jekta bomo obnovili in posodobili labo-ratorij za mleko, da bo ustrezal higien-sko-varstvenim kriterijem za doma~epridelovalce in kupce mleka ter mle~-nih izdelkov. Pri~akovan rezultat je tudidvig kakovosti procesa in prenosa po-datkov do centra za obdelavo in povrat-

ne informacije do rejca.Poleg same vsebine je pri teh projek-

tih pomembno, da so to skupni projek-ti. To pomeni, da smo jih na~rtovali inizvajali skupaj s prijaviteljem z italijan-ske strani in tako postavili trdne teme-lje za sodelovanje v bodo~nosti.

Kot partnerji sodelujemo {e v celi vrstprojektov. SIGMA je projekt ZRS-ja izKopra. Njegov namen je posodobiti inzgraditi skupno ~ezmejno agrometeo-rolo{ko mre`o za integrirano varstvooljk, vina in drugih pridelkov ter vanjovklju~iti ve~ino proizvajalcev ~ezmejne-ga obmo~ja.

BSC oz.Brkinska sadna cesta je pro-jekt, ki ga s pomo~jo kmetijske sveto-valne slu`be vodi Dru{tvo brkinskihsadjarjev. Pripravljen je na~rt potekasadne ceste, do poletja na~rtujemo po-

stavitev tabel ob cestah in na kmetijah.Ravnokar je iz{la bro{ura, kjer so pred-stavljene kmetije ob cesti in njihova po-nudba.

RGFI ali Revitalizacija gojenja fig vIstri je projekt o`ivitve in promocije tezna~ilne sredozemske kulture. V temprojektu smo svoje mo~i zdru`iliDru{tvo oljkarjev Slovenske Istre, ZRSin KGZ nova Gorica.

TEMPO ali Narava, kultura, {portbrez meja – tematske poti je projekt, kiga vodi Regionalna razvojna agencijaSeverne Primorske, na{ zavod pa je za-dol`en za podro~je kmetijstva. Z njimbomo povezali in nadgradili v prepoz-navno celoto turisti~ne in ostale ponud-nike na pode`elju na ~ezmejnem ob-mo~ju.

RETEIMPRAGRICOLA je zanimivprojekt, ki ga vodi De`elni urad za so-cialno in ekonomsko usposabljanje inpomo~ iz Vidma. To je pilotni projekt, skaterim `elimo vzpostaviti ~ezmejnomre`o kmetij, ki neposredno tr`ijo kme-tijske pridelke in izdelke pod skupnimza{~itnim znakom.

Darja Zadnik, svetovalka za razvoj pode`elja

KGZS-KGZ Nova Gorica

KGZ Nova Gorica

Projekti s podro~ja pode`elja

[tefan [trekelj je predsednik slo-venjgra{ke obmo~ne enote KGZSod leta 2002, pred tem je bil predsed-nik izpostave Ravne na Koro{kem in~lan sveta OE Slovenj Gradec. OESlovenj Gradec ima 9.018 ~lanov in{est izpostav (Radlje ob Dravi, Dra-vograd, Ravne na Koro{kem, SlovenjGradec,Velenje in Mozirje), obsega-jo obmo~ja {estih upravnih enot indesetih ob~in, na njenem obmo~judelujejo Koro{ka kmetijska zadruga,Kmetijska zadruga Mozirje in [ale{-ka kmetijska zadruga. Posebnost teenote je v tem, da kar 80 odstotkovvseh kmetijskih gospodarstev spa-da med obmo~ja s te`jimi pogoji zakmetovanje, kjer prevladujeta hri-bovsko in gorsko obmo~je, ki ga po-kriva travnat svet. Povpre~na veli-kost kmetij je 8,2 hektarja kmetijskezemlje in 20 hektarjev gozda.

Struktura zemlji{~ je v obliki celka,kmetije so zaokro`ene celote, obdanes kmetijskimi in gozdnimi zemlji{~i.Glavna kmetijska dejavnost je ̀ ivinore-ja, in sicer prireja mleka, reja krav do-jilj in govejih pitancev.Tr`na prireja mle-ka je lani zna{ala 53.669.123 litrov, vzadnjem ~asu se intenzivno {iri rejadrobnice, predvsem na gorskih obmo~-jih, kjer so planinski pa{niki, in tam, kjerje zelo te`ko kositi. Les predstavlja natukaj{njih kmetijah v povpre~ju kar po-lovico dohodka. Glede na nadmorskovi{ino, razgibanost terena in podnebnerazmere je na tukaj{njih kmetijah upo-raba kmetijske mehanizacije omejena;uporabljati je mogo~e le la`je stroje intraktorje s pogonom na vsa kolesa in znizkim te`i{~em.»Strojna se~nja pri nasskoraj ne pride v po{tev, saj naredijoveliki gozdarski stroji ve~ {kode kot ko-risti,« opozarja [trekelj.

Te`ki pogoji pridelaveKer je precej kmetij visoko le`e~ih,

podnebne razmere pa so ostre, veljajotu te`ji pogoji za obdelovanje zemlje.

Tako kot po vsej Sloveniji se tudi na Ko-ro{kem sre~ujejo z visoko starostnostrukturo lastnikov kmetij, med mladimipa je zanimanja za kmetovanje vsemanj, deloma je to povezano tudi s tem,da prihaja iz kmetijske dejavnosti pre-malo dohodka, mo`nosti za nakup kme-tijske zemlje pa ni. ^e k temu dodamo{e hude ekolo{ke te`ave v Zgornji Me-`i{ki in [ale{ki dolini, ki so posledicadolgoletnega obremenjevanja okolja,odra`ajo pa se tudi v tem, da za eko-lo{ko kmetovanje ni pogojev, je prihod-nost kmetijstva tu precej negotova.

»To tudi pomeni, da so pri nas zeloneugodni pogoji za uvajanje dopolnil-nih dejavnosti, ki so pogosto vezane bo-disi na ekolo{ko kmetovanje ali na kak-{no drugo obliko, ki pa je tudi zaradi zeloslabih prometnih povezav in posledi~-no precej{nje oddaljenosti od sredi{~

slaba. Zaradi terena in klimatskih raz-mer je ekonomska mo~ kmetij {ibka,stro{ki pridelave pa veliki. Zato ve~inakmetij nima mo`nosti, da bi kandidira-le na razpise evropskih skladov,« doda[tefan [trekelj.

Izpostavi pa {e eno pere~o te`avoKoro{ke: nimajo lastne klavnice, ̀ ivinovozijo na klanje v Maribor ali Celje, karni samo drago, temve~ tudi za `ivalizelo nehumano. Zato je te`ava zakolagoved za lastne potrebe praviloma nadnevnem redu vseh sej obmo~ne enotekmetijsko gozdarske zbornice pa tudiizpostav in sej ob~inskih svetov ve~ineob~in. [trekelj sam priznava, da sezainteresirani ne uspejo dogovoriti otem, kak{no klavnico ̀ elijo: medtem kose eni zavzemajo za manj{o klavnico,v kateri bi opravljali le uslu`nostno kla-nje, pa drugi razmi{ljajo o o`ivitvi me-

sne industrije na Koro{kem. Zaradi teneenotnosti so roke dvignili celo tisti, kiso bili najve~ji zagovorniki ideje o noviklavnici.

Neko~ gozdne,danes javne ceste

Koro{ka obmo~na enota se soo~a {ez eno veliko te`avo: z gozdnimi cesta-mi. »Na Koro{kem imamo kar 1.600 ki-lometrov gozdnih cest, od tega je 600kilometrov tak{nih, ki so ̀ e postale jav-ne ceste, pa so {e vedno opredeljenekot gozdne ceste. Te ceste so bile ne-ko~ zgrajene za bolj{o povezanost lju-di z dolino, danes pa po njih poteka vespromet, po njih se vozijo vsi, brez od-{kodnine, {e vedno pa niso opravljeneodmere in izpla~ila od{kodnin lastnikomzemlji{~. Ceste so v ve~ini primerov {evedno vrisane na zasebnih zemlji{~ih,zato se `e pojavljajo te`ave pri dolo~i-tvi katastrskega dohodka, kar ima zaposledico med drugim tudi socialnetransferje.Travnik je seveda veliko manjvreden, ~e ga pre~ka cesta, ki je bilaneko~ sicer gozdna, danes pa je javna,a na katastru je {e vedno vrisan trav-nik,« opozarja [trekelj.

Med ve~jimi te`avami, ki so jih pri-nesli novi ~asi, [tefan [trekelj izpostavidva: »Kmete ’ubija’birokracija; ne samovedno novi predpisi, pa~ pa tudi zgre-{ene poteze kmetijske politike in mno-`ica papirjev, ki jih potrebujemo za vsa-ko malenkost. Vse to je seveda pove-zano s stro{ki. Zato se ne ~udim ve~,ko poslu{am mlade, predvsem izobra-`ene kme~ke otroke, ki kar naravnostpovedo, da jih kmetovanje ve~ ne za-nima. Dela je preve~, zaslu`ka prema-lo, negotovost pa na kmetiji prevelika.Mene osebno vse bolj moti tudi delitevkmetov po politi~ni pripadnosti. Kmet-je bi morali biti enotni, saj imamo ena-ke te`ave v vsej dejavnosti in tako bimorali tudi nastopati. ^e nismo enotni,je z nami enostavno manipulirati.Ta te-`ava se pojavlja tudi `e v svetu Kme-tijsko gozdarske zbornice Slovenije, karme resni~no boli,« doda na{ sogo-vornik.

Jo`ica Hribar

[tefan [trekelj, predsednik slovenjgra{ke obmo~ne enote KGZS

Birokracija nas ubija, neenotnost razdvaja

[tefan [trekelj je tudi sam kmet, ima osem hektarjev lastne obdelovalnezemlja in {tiri hektarje v najemu ter 16 hektarjev gozda. Ukvarjajo se z mle~-no prirejo, njihova kvota zna{a 79 tiso~ litrov letno, njihova kmetija Lebniknad Prevaljami, ki sta jo z `eno prevzela leta 1982, le`i na 700 metrih nad-morske vi{ine. Za polovi~en delovni ~as je zaposlen v @elezarni Ravne, Si-stemska tehnika. Ima tri otroke, kmetijo bo, tako upa, prevzel sin.

4

Privar~evala sem nekaj denarja, ki bi ga rada varno na-lo`ila za kraj{e obdobje. Kaj mi svetujete v De`elnibanki Slovenije?

Privar~evana finan~na sredstva lahko pri De`elni banki Slovenijeve`ete v okviru akcije posebne ponudbe zelo ugodnih pomlad-nih depozitov - privar~evan denar lahko varno nalo`ite in ga op-lemenitite po visoki fiksni obrestni meri (obresti ra~unamo po for-muli »360 dni v imenovalcu«). Vezava sredstev vam prina{a tudido 15-krat ve~je obresti kot ji dobite pri vlogah na vpogled.

Za primer navajamo znesek obresti, ki jih »zaslu`ite« z vezavosredstev:

Znesek doba vezave obrestna mera obresti22.000 EUR 181 dni 3,60 % 398,20 EUR 22.000 EUR 367 dni 3,90 % 874,69 EUR

V kolikor potrebujete sredstva pred potekom vezave depozita, vamv De`elni banki Slovenije nudimo t.i. premostitveni kredit. To jekredit, ki vam ga odobrimo na podlagi zastave depozita po enakiobrestni meri kot velja za depozit.

Posebna ponudba pomladnih depozitov traja do 30. junija 2007.Ob sklenitvi depozita vas v 88 enotah banke po vsej Sloveniji ~akatudi prakti~no darilo.

@elite tudi vi zastaviti vpra{anje izku{enim ban~nim strokovnja-kom? Po{ljite nam ga na naslov De`elna banka Slovenije d. d., Ko-lodvorska 9, 1000 Ljubljana, s pripisom »Svetovanje – Zelenade`ela«, in z veseljem vam bomo odgovorili. Va{a vpra{anjapri~akujemo tudi na brezpla~ni telefonski {tevilki DBS FON 08017 55 vsak delovnik od 9. do 16. ure.

Tako kot se je ~lovek skozi tiso~letja razvijal oblovu na divje `ivali, se je spreminjal tudi lov, nje-govi na~ini in pomen. Dandanes ima lov v na{ikulturi poleg funkcije uravnavanja populacij div-jadi tudi velik ljubiteljski pomen. Lovstvo je po-stalo skozi vse dejavnosti, ki so z njim povezane,pomembna gospodarska panoga. Lovci za svojhobi skozi vso opremo, letne karte in pla~ila zatrofeje izdajajo v~asih ̀ e kar zajetne vsote denar-ja, del tega kola~a pa v ve~ini evropskih dr`av do-bijo tudi lastniki zemlji{~. V Sloveniji je potrebnasprememba zakona o divjadi in lovstvu, s katerimbi omogo~ili oblikovanje zasebnih lovi{~, izbolj-{ali sistem izpla~evanja od{kodnin in odpravilineskladnosti z ustavo.

Z divjadjo v Sloveniji upravlja dr`ava, pravico dolova pa se podeljuje lovskim organizacijam ne gledena lastni{tvo zemlji{~a. Lovske dru`ine naj bi pla~e-vale dr`avi letne koncesije, sredstva pa naj bi se na-menila za pla~ilo obremenjenosti kmetijskih zemlji{~in gozdov po divjadi. V lovske dru`ine je v~lanjenih,po podatkih Lovske zveze Slovenije (LZS), 21.685lovcev, ki gospodarijo na 1.475.000 hektarov povr{in.V okviru Zavoda za gozdove Slovenije deluje desetlovi{~ s posebnim namenom, v katerih izvr{ijo ve~ kotpolovico slovenskega odstrela jelenjadi ter velikih zve-ri (Letno poro~ilo ZGS 2005). Letni odstrel z izguba-mi je v letu 2005 zna{al za Slovenijo 58.760 kosovparkljaste divjadi ter 101 veliko zver.

Prihodki od lova v Sloveniji Po podatkih, pridobljenih na spletni strani LZS, so

zna{ali prihodki od vsega prodanega mesa uplenje-ne divjadi lovskih dru`in v letu 2000 okoli 2,5 milijo-na evrov, od ~esar zavzemajo prihodki od lovskegaturizma okoli 700.000 evrov, kar je povpre~no okoli

350 evrov na uplenjeno parkljasto divjad. Lovci so vistem letu ovrednotili za 1.185.000 ur del v lovi{~ih,kar bi zahtevalo 652 profesionalno zaposlenih. Skup-ne letne analize in finan~nega ovrednotenja lova terz njimi neposredno povezanimi dejavnostmi se zaSlovenijo ne opravlja.

KGZS je na ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvoin prehrano, ki pripravlja spremembe zakona, ponov-no podala pripombe, da je potrebno omogo~iti obli-kovanje zasebnih lovi{~, zlasti kmetom, ki imajo ve-lik dele` varovalnih gozdov.V povezavi s turizmom bilahko zasebna lovi{~a, upravljana s strani kmetov, pri-pomogla k pove~anju dohodka in razvoju pode`elja,bilo pa bi tudi manj konfliktov med lovci in lastniki zem-lji{~, saj bi druga~no upravljanje lovi{~ prineslo ve~sodelovanja, zlasti pa sodelovanje lastnikov pri na~r-tovanju odstrela. Zavedati pa se je potrebno, da us-tanovitev zasebnega lovi{~a niso samo ugodnosti,ampak tudi obveznosti. Predvsem je lahko velik prob-lem izpla~ilo od{kodnin za {kode, ki lahko povzro~i-jo finan~en zlom upravljavca lovi{~a.

Koristi od lova za avstrijske kmeteLov je v Avstriji pomembna gospodarska dejavnost,

saj skupaj s povezanimi dejavnostmi dose`e letniskupni promet okoli pol milijarde evrov. Neposredniprihodki od lovnih dovolilnic, zakupov lovi{~ ter trofejzna{ajo okoli 80 milijonov evrov, prihodki od mesaprodane divja~ine pa zna{ajo dodatnih 28 milijonovevrov. Najve~je prihodke iz naslova lovstva ustvarja-jo izdelovalci opreme za lov, saj lovec nameni za opre-mo povpre~no nad tiso~ evrov letno. Letni odvzemparkljaste divjadi zna{a v Avstriji okoli 330.000 kosov.

Kmetje, ki zado{~ajo pogoju za lastno lovi{~e inpla~ajo letno lovsko karto, lahko na svoji zemlji lovi-jo sami. Velika ve~ina kmetov ne dose`e minimalnezahtevane povr{ine in se zato zdru`uje v skupnosti.V Avstriji so zakoni po de`elah razli~ni in zahtevajominimalno povr{ino za lovi{~e od 115 do 300 hektar-jev. Skupnosti kmetov dolo~ijo odbor, ki praviloma po-deli pravico do lova lokalnim lovskim dru`inam, s ka-terimi se tudi najla`je dogovorijo za sodelovanje. Naj-vi{je cene zakupa dosegajo zemlji{~a v okolici veli-kih mest, kjer je lahko nadomestilo za lov po hektarutudi do 40 evrov. Kmetje si denar razdelijo, lahko paga porabijo za skupne investicije, npr. v gozdne ce-ste, poti do kmetij in strojno opremo.

Stro{ek letne lovske karte zna{a okoli 100 evrov.V tej karti je vklju~en prispevek lovski zvezi, de`eli inzavarovanje za primer nesre~. Lovska dru`ina je dol`-na lastniku povrniti {kodo, ki jo je povzro~ila divjad.Za{~ito pred divjadjo opravljajo lovske organizacije,saj se jim s tem zmanj{ajo stro{ki od{kodnin. Lastni-ki zemlji{~a oziroma njihovi zastopniki sodelujejo priizdelavi na~rtov za gospodarjenje z divjadjo, na vsakna~rt pa se tudi podpi{ejo kot znak sogla{anja z vse-bino na~rta. Sodelovanje pri na~rtovanju pripomorek zmanj{anju {tevila konfliktov in bolj{emu sodelova-nju med lovci in kmeti. Kon~no potrditev na~rtov opra-vi lovska organizacija posamezne de`ele, ki poda tudipredloge za spremembo na~rtov.

Miha Koprivnikar

Lov kot pomembna gospodarska dejavnost

Nujna je sprememba lovskega zakona

Pla~ila za trofeje v ve~ini evropskih dr`av dobijotudi lastniki zemlji{~.

{t. 54, april 2007 5

Ob~ni zbor Zadru`ne zvezeSlovenije

V petek, 13. aprila 2007, je na Trojanah potekal 35.redni ob~ni zbor Zadru`ne zveze Slovenije. PeterVrisk, predsednik upravnega odbora, je uvodomapredstavil delo upravnega odbora in strokovnih od-borov Zadru`ne zveze Slovenije v letu 2006. Pouda-ril je {tevilna prizadevanja Zadru`ne zveze Slovenijeza sprejem zakona o spremembah in dopolnitvah za-kona o zadrugah, kjer upamo, da bo zakon, kot ga`elimo, kmalu tudi sprejet. Nanizal je vrsto dejavno-sti zveze na podro~ju spodbujanja zadrug k ohranja-nju lastni{tva v ̀ ivilsko-predelovalnih podjetjih, kme~-

ki banki, nujnosti promocije slovenske pridelave inpredelave, spremljanju dogajanj na podro~ju mlekain mesa ter predstavil delo strokovnih odborov zve-ze.

^lanice so prisluhnile poro~ilu nadzornega odbo-ra, sprejele letno poro~ilo za leto 2006 in se sezna-nile s pozitivnim revizorjevim mnenjem o poslovanjuzveze v minulem letu. Sprejele so program dela in fi-nan~ni na~rt za leto 2007, s katerim Zadru`na zvezaSlovenije po besedah Martina Noseta, direktorja Zve-ze, sledi zastavljenim ciljem in razvojnim potrebamzadru`ni{tva v lu~i izpolnjevanja strategije razvoja za-dru`ni{tva v Sloveniji. Zveza bo nadaljevala z aktiv-nim komuniciranjem s ~lanicami, zlasti na podro~juinformiranja in izobra`evanja, svetovanja, zastopanjainteresov, mednarodnega sodelovanja, promocije za-dru`ni{tva in opravljanja zadru`ne revizije.

Pomembna to~ka tokratnega sre~anja je bila spre-memba in dopolnitev pravil Zadru`ne zveze Sloveni-je. Ob~ni zbor je sprejel spremembe in dopolnitve pra-

vil Zadru`ne zveze Slovenije, sklep o spremembi de-javnosti Zadru`ne zveze Slovenije in pre~i{~eno be-sedilo pravil Zadru`ne zveze Slovenije. Upravnemuodboru je ob~ni zbor nalo`il, da pred volilnim ob~nimzborom, na katerem bodo potekale volitve v upravniin nadzorni odbor Zveze za naslednje mandatno ob-dobje (2008-2012), po opravljeni javni razpravi med~lanicami skli~e izredni ob~ni zbor, na katerem ~lani-ce odlo~ijo o prihodnji regijski organiziranosti in s tempovezani sestavi organov Zveze.

Upravni odbor ZZS V sredo, 28. marca 2007, je potekala redna seja

upravnega odbora Zadru`ne zveze Slovenije. Danpred tem je potekala seja nadzornega odbora zvezes podobnimi vsebinami. Na njej so ~lani potrdili skle-pe posveta zadru`nikov v Portoro`u. Zadruge in pod-jetja ̀ ivilskopredelovalne industrije so znova pozvali,naj okrepijo medsebojno poslovno sodelovanje in ka-pitalske povezave, zlasti pri skupnem nastopanju natrgu in pogajanjih s trgovskimi sistemi. Ministrstvo zakmetijstvo, gozdarstvo in prehrano so pozvali, naj ~imprej pristopi k pripravi zakona o promociji, saj je zapotrebe prepoznavnosti slovenskih pridelkov in pre-delanih proizvodov slovenskim potro{nikom nujna si-stemati~na promocija slovenske pridelave in prede-lave. Upravni odbor je pozval ministrstvo za kmetijs-tvo, gozdarstvo in prehrano, da vzpostavi ustreznemehanizme, ki bodo pomagali urediti cenovna raz-merja v prehranski verigi, npr. kodeks ravnanja trgov-cev. Upravni odbor se je seznanil s pozitivnim revi-zorjevim mnenjem o poslovanju zveze v minulem letuin sprejel predlog letnega poro~ila Zadru`ne zvezeSlovenije za poslovno leto 2006. Sogla{al je s pred-logom programa dela zveze za leto 2007 in okvirnimfinan~nim na~rtom. Upravni odbor je razpisal zadru`-na priznanja za leto 2007.V svet za kmetijstvo in po-de`elje, ki deluje pri ministrstvu za kmetijstvo, goz-darstvo in prehrano, je imenoval Jo`eta Strgarja in

predlagal podalj{anje kolektivne pogodbe za kmetijs-tvo in `ivilsko industrijo Slovenije {e za eno leto.

Regijsko sre~anje zadrug Podravja

Zadruge podravske regije so se na pobudo Petra Vri-ska, predsednika Zadru`ne zveze Slovenije, sestale vsredo, 4. aprila 2007, na Ptuju glede odprtih vsebin re-gijskega organiziranja zadrug.Na sre~anju so razprav-ljali o spremembah in dopolnitvah zadru`nih pravil inpredlogih glede prihodnje regijske organiziranosti.

Predsedstvo COPA-COGECAV Bruslju je 19. in 20. aprila 2007 potekalo skupno

sre~anje Zdru`enja kmetijskih proizvajalcev Evrop-ske unije COPA in Zdru`enja kmetijskih zadrug Evrop-ske unije COGECA. Sre~anja predsedstva COPA-COGECA sta se udele`ila tudi Peter Vrisk, predsed-nik Zadru`ne zveze Slovenije, in Martin Nose, njendirektor. Udele`enci so se med drugim seznanili s po-ro~ilom o delu in finan~nimi izkazi COPA-COGECAza leto 2006, razpravljali o osnutku stali{~ glede skup-ne tr`ne ureditve za sadje in zelenjavo in o skupnikmetijski politiki po letu 2013. Sprejeli so predlogeukrepov za promocijo kmetijskih proizvodov, predlo-ge za uravnote`enje mo~i v prehranski verigi in izme-njali mnenja glede vpliva klimatskih sprememb nakmetijstvo. Izvolili so novo predsedstvo COPA za ob-dobje od 2007 do 2009.

Obisk delegacije LEGACOOPZadru`no zvezo Slovenije so obiskali predstavniki

zadru`ne zveze LEGACOOP (Lega Nazionale dellecooperative e Mutue) Furlanije-Julijske krajine. Na-men njihovega obiska je bil okrepiti sodelovanje meddr`avama in spodbuditi zadru`no delovanje v {ir{emevropskem prostoru.

ZADRU@NA ZVEZA SLOVENIJE, z. o. o.AKTUALNA DOGAJANJA

Pripravila: mag. Anita Jaku{

Kme~ka lista – dru{tvo za razvoj kmetijstva in pode`elja je imela 18.aprila 2007 v Celju redni ob~ni zbor dru{tva. Na njem so pregledali aktiv-nosti dru{tva v minulem letu in pripravili usmeritve za delo v prihodnje. Vokviru sre~anja je potekalo izobra`evanje na temo javnega nastopanja inodnosov z mediji.

Laboratorij izpolnjuje standard SIST EN ISO/IEC17025 za metode na podro~ju vina in pedologijein ima podeljeno akreditacijsko listino Slovenskeakreditacije. Najve~ji pomen akreditacije je zaupa-nje strank v delo laboratorija, ne da bi bilo stran-kam treba posebej preverjati njegovo usposoblje-nost in zaupanje trga v usposobljenost akreditira-nega laboratorija z neakreditiranim. Laboratorij ̀ e{esto leto uspe{no vzdr`uje sistem kakovosti ins tem pridobiva vedno ve~je {tevilo naro~nikov.

Enolo{ki laboratorij Je poobla{~en s strani dr`ave za ocenjevanje vina

in drugih proizvodov iz grozdja in vina; izdajanje od-lo~b o ocenitvi vina in drugih proizvodov iz grozdja invina za promet; spremljanje dozorevanja grozdja za-radi dolo~itve roka trgatve in izdajanje dovoljenj zaobogatitev, dosladkanje grozdja in mo{ta, kontrolo ka-

kovosti in koli~ine grozdja, namenjenega pridelavi vvrhunsko vino in vrhunska vina posebnih kakovosti.V laboratoriju izvajamo tudi dela na osnovi sprotnihnaro~il strank: kemi~no in organolepti~no oceno me-denih pija~, kisa, sadjevca, `ganja.

Cenik storitev Vrsta analize Rok izvedbe Cena

(delovnih dni) (EUR z DDV)Neustekleni~eno namizno de`elno belo, rde~e vino 5 51,00Ustekleni~eno kakovostno in posebno belo vino 7 73,00Ustekleni~eno kakovostno in posebno rde~e vino 7 77,00Pene~e, biser in gazirano vino 7 98,00Vzor~enje (1 vzorec) 16,00Vzor~enje (do 5 vzorcev) 10,50Vzor~enje (ve~ kot 5 vzorcev pri enkratnem vzor~enju pri enem pridelovalcu) 7,20Vzor~enje (ve~ kot 10 vzorcev) 5,00

Pedolo{ki laboratorijTla predstavljajo prijazno okolje za ~love{tvo, saj

prehranjujejo celotno naravo. Dana{njim zahtevamustreznega, bolj ali manj intenzivnega in predvsemza okolje ne obremenjujo~ega kmetijstva si ne more-

mo predstavljati brez kemi~ne analize tal. Kemi~naanaliza je odli~no diagnosti~no pomagalo, pripomo-~ek za kontrolo rodovitnosti tal.

Cenik kemi~ne analize tal Parametri Rok izvedbe Cena

(delovnih dni) (EUR z DDV)Osnovna analiza zemlje (pH, fosfor, kalij) 5 20,70Humus % 5 6,90Magnezij 5 6,90Organska snov v % 5 6,90Aktivno apno v % 2 6,90Kalcijev karbonat % 2 6,90Bor 5 12,50Skupni du{ik 2 8,65Mehanska analiza tal 5 32,55Kopetzky 2 8,35Dolo~anje vlage % 2 5,50Teksturna klasifikacija 2 10,43Dolo~anje te`kih kovin (kadmij, svinec, cink, baker, nikelj, arzen, `elezo) Za dolo~itev enega elementa: 22 Vsak naslednji: 16 Mineralni du{ikiNitratni-N NO3(-) 2 5,50Nitratni-N NO3(-) v rastl. Soku 2 5,00Amonijski-N NH4(+) 2 5,50Nitritni-N NO2(-) 2 5,50Skelet 2 2,30Dolo~anje vlage v % 2 5,50

Leonida Gregori~

Kmetijsko gozdarski zavod Maribor

Predstavitev in cenik laboratorijev

6

Zahteva navzkri`ne skladnosti KAJ IN KAKO RAVNA KMET? Vpra{anje v pomo~ kmetu

12.11 Teleta, starej{a od 8 tednov, Zahteva ne velja za kmetije, ki imajo ob kontroli manj kot {est telet, in za Ali sem na kmetiji, ki ima na dan pregleda {estso name{~ena v skupinah (ne velja za sesna teleta, ki so ob materi. ali ve~ telet, teleta, starej{a od 8 tednov, zdru`ilgospodarstva, ki imajo na dan pregleda manj Preverjati se bo za~ela 1.1.2009. v skupine?kot 6 telet in sesna teleta, ki so ob materi). Skupine telet v ve~jih rejah oblikujemo po starostnih kategorijah in glede da ne

na spol. Skupina sta `e dve teleti skupaj. Z enostavno preureditvijo lahko Stopnja kr{itve: zdru`imo individualne bokse. Za na~rt in nasvet se obrnite na specialista V letih 2007 in 2008: 0; od leta 2009: 5 za gradnje.

12.12 Individualni boksi za zdrava teleta Zahteva ne velja za: Ali so individualni boksi za teleta, stara doimajo take pregrade, da se teleta med seboj kmetije, ki imajo manj kot {est telet; 8 tednov, na kmetiji, ki ima na dan pregleda {estvidijo in zaznavajo in ustrezajo predpisani za sesna teleta, ki so ob materi. ali ve~ telet, ustreznih mer in imajo take{irini in dol`ini. [irina individualnega boksa mora biti vsaj enaka vi{ini vihra teleta, dol`ina pregrade, da se teleta med seboj vidijo in

pa dol`ini teleta od konice nosu do sedni~ne gr~e, pomno`eni zaznavajo?Stopnja kr{itve: s faktorjem 1,1. da neV letih 2007 in 2008: 0; od leta 2009: 5

12.13 Vsa teleta v skupini imajo dovolj Izmerite {irino in dol`ino boksa ter izra~unajte talno povr{ino. Delite jo s Ali talna povr{ina boksov za teleta ustreza te`i prostora, da se brez te`av obra~ajo, vstajajo {tevilom `ivali v boksu in iz preglednice preberite, ~e izpolnjujete normativ. oz. {tevilu `ivali?in legajo in imajo na voljo najmanj predpisano Minimalna talna povr{ina na `ival glede na maso `ivali: da nepovr{ino glede na te`o. @iva masa teleta v kg Minimalna talna povr{ina na `ival v m2

Manj kot 150 1,5150-220 1,7220 in ve~ 1,8^e predpisanih talnih povr{in ne izpolnjujete, so mo`ne re{itve: `ivali razdelite v dve skupini ali zdru`ite dva boksa … Za ve~ nasvetov se obrnite na specialista za gradnje. Na gospodarstvih z manj kot {estimi teleti

Stopnja kr{itve: 5 skupinska reja ni zahtevana.

12.14 V primeru naravne osvetlitve predstavljajo Izra~unamo skupno povr{ino vseh oken in vrat. ^e skupna povr{ina oken in Ali predstavljajo odprtine v steni prostorov 1/20 talne povr{ine odprtine v steni vrat predstavlja vsaj 1/20 talne povr{ine hleva, je zahteva izpolnjena. za rejo telet (okna in vrata) vsaj 1/20 talne(okna in vrata). Primer: povr{ine, oziroma so lu~i pri`ganeV primeru umetne osvetlitve je zagotovljenih 4 okna (60 x 90 cm); vrata (320 x 220 cm) skupna povr{ina odprtin: 9,2 m2. od 9. do 17.ure?11W/m2. Osvetlitev v slednjemprimeru ustreza Hlev ima mere: 15 m x 12 m, njegova talna povr{ina je 180 m2. da nenaravni osvetlitvi od 9. do 17. ure. Osvetlitev zna{a: 9,2:180=0,0511 - to je ve~ kot 1/20 oz. 0,05!

V kolikor je povr{ina oken in vrat premajhna, je treba dodati umetno svetlobo.Lu~i morajo v tem primeru goreti od 9. do 17. ure. Pomembna je izbira

Stopnja kr{itve: 10 svetilnih teles, kajti pri enaki mo~i dajejo razli~no osvetlitev.

12.15 Vsa teleta v objektu so vsaj dvakrat Pri obi~ajni praksi se teleta napaja/krmi dvakrat na dan. Do 4. dneva starosti Ali oskrbim teleta, ki so v objektu, vsaj dvakrat dnevno pod kontrolo skrbnika. Vsa teleta, ki so se priporo~a trikrat dnevno krmljenje/napajanje z manj{o koli~ino (1-1,5 l) dnevno, ~e pa so izven objekta, vsaj enkratname{~ena izven objekta, so vsaj enkrat napoja. ^e so teleta napajana elektronsko, samopostre`no, se dogodki dnevno?dnevno pod kontrolo skrbnika. izpisujejo avtomati~no in lahko zve~er od~itamo dogodke celega dne – da ne

tako izpolnjujemo zahtevo. ^e je tele ob materi, je dovolj, ~e ga kontroliramo Stopnja kr{itve: 5 enkrat dnevno, ko kravo krmimo.

12.16 Telet se ne privezuje. ^e smo imeli do sedaj teleta privezana, je mo`nih ve~ re{itev: Ali sem poskrbel, da teleta niso privezana,- preuredimo lahko skupinske bokse pod podalj{anim napu{~em na ju`ni razen znotraj ene ure, med napajanjem?strani hleva, da ne

- z enostavno preureditvijo zdru`imo posamezne bokse ali le`i{~a v skupni boks,

- pod kozolcem naredimo skupinsko rejo,- `rtvujemo dve stoji{~i od molznic – ~e je to izvedljivo.

Stopnja kr{itve: Med napajanjem, vendar ne dlje kot eno uro, smejo biti teleta privezana ali V letih 2007, 2008 in 2009: 0; Od leta 2010: 5 »vkle{~ena«.

12.17 Bokse, opremo in posodo, ki se uporablja Redno ~istimo in vzdr`ujemo bokse, opremo in posode, nastavljamo lovilce Ali iz hleva, boksov in posode rednoza teleta, se redno ~isti. Blato, urin ter polito in za glodalce (ne vabe, ker jih ne vabimo!). Pri ~i{~enju ne smemo pozabiti na odstranjujem vse iztrebke in preostalo krmo?raztreseno krmo se redno odstranjuje. napajalnike, korita. da neNavedeno se izvaja skladno z na~inom reje. Prizadevamo si, da na napajalnikih, krmilnikih in posodah ni zastarane Stopnja kr{itve: 10 umazanije.

12.18 Vsem teletom, mlaj{im od 2 tednov, je Teletom se redno nastilja s slamo, listjem, starim senom ali `agovino Ali imajo teleta, mlaj{a od 2 tednov, na le`i{~uzagotovljen nastil. oz. s kombinacijami na{tetih nastilov. nastil? Stopnja kr{itve: 5 da ne

12.19 Teleta od 8. tedna dalje imajo na V jasli `e od 2. ali 3. tedna starosti pokladamo majhne koli~ine najbolj{e Ali pokladate mrvo teletom, ~e ne prej,razpolago zadostne koli~ine strukturne krme. mrve (1. ko{nja), za izpolnitev zahteve pa vsaj od 8. tedna starosti. vsaj pri 8. tednih starosti?

Potrebe po strukturni krmi rastejo s starostjo: da neStarost telet Zau`ita mrva (kg) Starost telet Zau`ita mrva (kg)4 tedne 0,1 8 tednov 0,45–6 tednov 0,2 9 tednov 0,5

Stopnja kr{itve: 5 7 tednov 0,3 10 tednov 0,7

12.20 Vsa teleta so krmljena najmanj dvakrat Ob krmilniku je dovolj prostora, ~e izpolnjujemo zahteve, navedene v spodnji 1. Ali lahko v va{em hlevu vsa teleta hkrati jedo?dnevno. V skupinski reji in pri restriktivnem preglednici: da nekrmljenju brez elektronskih krmilnih postaj imajo Skupinski boksivsa teleta isto~asno nemoten dostop do krme. Masa `ivali (kg) [irina krmilnega mesta (m/`ival) 2. Ali so vsa teleta, ki se napajajo z mlekom ali

Do 180 0,42 mle~nim nadomestkom, krmljena najmanj Do 220 0,45 dvakrat dnevno?Le`alni boksi za teleta da neStarost [irina hodnika ob krmilni mizi (cm)Do 2 mes. 150Do 4 mes. 165

Stopnja kr{itve: 10 Do 6 mes 180

12.21 Vsa teleta imajo dostop do sve`e in ~iste 1. Med dvema boksoma stoji vselej napajalnik ALI Ali va{a teleta v hlevu dobijo dovolj vode?pitne vode v zadostnih koli~inah ali pa 2. Teleta se samopostre`no napajajo z mle~nim napitkom ALI da nezadovoljijo potrebe po teko~ini s pomo~jo drugih 3. Vsaj dvakrat dnevno napajamo teleta s teko~ino, ALIza napajanje primernih teko~in. 4. V skupinskem boksu je napajalno korito z vodo ALI

5. Zjutraj in zve~er napajamo teleta z vodo (kot nekdaj).^e za vas velja katerakoli od teh petih trditev, teleta dobijo dovolj vode in izpolnjujete zahtevo. ^e za va{ hlev ne ustreza nobena od zgornjih trditev,

Stopnja kr{itve: 10 se posvetujte s specialistom za gradnje.

Navzkri`na skladnost in neposredna pla~ila (2)

Zahteve pri reji teletV prej{nji Zeleni de`eli smo predstavili splo{ne zahteve.Tokrat predstav-

ljamo enajst zahtev pri reji telet, ki jih mora izpolnjevati kmetija, da prejme

celotni znesek neposrednih pla~il. Tele je govedo do 6. meseca starosti. Vveliki ve~ini je za slovensko rejo zna~ilna tradicionalna reja, ki potrebuje~as in denar, da bi se lahko prilagodili. Zato bodite pozorni na okvir~ek»Stopnja kr{itve«, saj se nekatere zahteve pri~nejo kontrolirati {ele v letu2009 oz 2010.

Gabrijela Salobir-Vilar

{t. 54, april 2007 7

Kot je znano, je z novim letom za-~el veljati nov zakon o davku na do-dano vrednost (ZDDV). Dolo~itevdav~nega zavezanca je malo bolj za-pletena le pri opravljanju kmetijskedejavnosti, pri kateri se dohodek ob-dav~uje po katastrskem dohodku. Vtakih primerih dav~na uprava pravilo-ma dolo~i za dav~nega zavezancaosebo z najvi{jim katastrskim dohod-kom. Vendar lahko ~lani gospodinjs-tva s posebno izjavo pri dav~nem or-ganu kot dav~nega zavezanca dolo~i-jo drugega ~lana gospodinjstva.

ZDDV pa pozna tudi male dav~ne za-vezance, kar po novem za kmetije po-meni, da je kot mali zavezanec oprede-ljen kmet, ki opravlja kmetijsko dejavnost,za katero se pla~uje davek od dohodkapo katastrskem dohodku, kadar skupnikatastrski dohodek vseh ~lanov gospo-dinjstva ne presega 7.500 evrov (prej1.500.000 tolarjev). Kmete, ki presegajota prag, dav~ni organ po uradni dol`no-sti registrira kot dav~ne zavezance in timorajo obvezno obra~unavati DDV tervoditi za to potrebne evidence.

Uveljavljanje pav{alneganadomestila

ZDDV pozna tudi dav~ne zavezance,ki lahko uveljavljajo pav{alno nadome-stilo pod dolo~enimi pogoji in ob pridobi-tvi dovoljenja dav~nega organa. Pav{al-no nadomestilo se lahko uveljavi le zaprodajo kmetijskih in gozdarskih pridel-kov ter za kmetijske in gozdarske stori-tve, ki se opravijo v okviru osnovne kme-tijske in gozdarske dejavnosti ali prekstrojnega kro`ka drugemu kme~kemugospodarstvu, ki je v sistemu DDV. Navlogi za pridobitev pravice do pav{alne-ga nadomestila je potrebno navesti vseskupine pridelkov in storitev, za katere bikmetija `elela uveljavljati pav{alno na-domestilo. Izpolnjevanje kriterijev prever-ja dav~ni organ, ki tudi izda dovoljenje zatiste skupine pridelkov in storitev, za ka-tere kmetija izpolnjuje pogoje, in samoza te skupine potem lahko kmetija uve-ljavlja pav{alno nadomestilo. Edina ob-veznost kmeta pri tem je, da ob zaklju~-ku leta dav~nemu organu predlo`i obra-~un pav{alnega nadomestila, za kar jepotrebno hraniti vse prejete ra~une spav{alnim nadomestilom.

Pri prodaji izdelkov in storitev dav~nimzavezancem v sistemu DDV lahko zah-tevajo dodatek k prodajni ceni v vi{ini 4%, kolikor zna{a pav{alno nadomestilo.Kmetije s pravico do pav{alnega nado-mestila niso zavezanke za DDV, zato mo-rajo za vse svoje nakupe pla~ati DDV, priprodaji pa ne bodo smele obra~unavatiDDV, kar pomeni, da je DDV za njih proi-zvodni stro{ek.

Kdo ostaja izven sistema DDVVsi ostali, torej kmetje, katerih katastr-

ski dohodek na gospodinjstvo ne dose-ga 7.500 evrov, niti ne uveljavljajo pravi-ce do pav{alnega nadomestila, ostajajoizven sistema DDV. Kmetje, ki niso v si-stemu DDV, ob prodaji svojega blaga alistoritev ne smejo zara~unavati DDV aliga izkazati na ra~unu, prav tako nimajopravice do odbitka vstopnega DDV. Zatopri vseh nabavah, ki jih opravijo za po-

trebe svoje dejavnosti, nastopajo kotkon~ni potro{niki in za njih vstopni davekpomeni proizvodni stro{ek.

ZDDV omogo~a prostovoljno vklju~itevv sistem DDV.. Kdaj se jim bo to spla~a-lo, morajo kmetje presoditi sami, saj v pri-meru prostovoljnega vstopa v sistem DDVmorajo ostati v njem vsaj pet let.V sistemDDV je smiselno vstopiti tistim kmetijam,ki na~rtujejo dolgoro~na vlaganja in po-ve~anje tr`nega dele`a v svoji pridelavi.

Obveznosti dav~nih zavezancev

V sistemu DDV imajo dav~ni zavezan-ci tri glavne obveznosti:1. Prva in osnovna obveznost je izdaja-

nje ra~unov v najmanj dveh izvodih zavsako prodajo blaga ali storitve in tudiza vsako predpla~ilo ali naknadnospremembo dav~ne osnove. Kot pro-daja blaga ali storitve se {teje tudi po-raba pridelkov ali storitve za zasebnenamene, kar pomeni, da bo kmet mo-ral izstaviti ra~un tudi za porabo svo-jih pridelkov v gospodinjstvu.

2. Druga obveznost je obra~unavanjesvoje dav~ne obveznosti do dr`ave.Zata obra~un bo moral kmet voditi knji-govodstvo (najla`je naredi to s knjigoprejetih in knjigo izdanih ra~unov),

3. Tretja obveznost za dav~ne zavezan-ce je hramba prejete in izdane doku-mentacije, in sicer za najmanj desetlet, razen za dokumente o prometu ne-premi~nin, za katere je obveznosthrambe dolo~ena za dvajset let.Smiselno je voditi tudi evidenco os-

novnih sredstev, predvsem za primer iz-stopa iz sistema DDV. Podobno velja tudiza dopolnilne dejavnosti, ki se ne {teje-jo v osnovno kmetijsko dejavnost, am-pak se obravnavajo kot vsaka druga pri-dobitna dejavnost. Tu se morajo nosilciregistrirati sami kadar njihov obdav~ljivipromet prese`e 25.000 evrov (prej5.000.000,00 tolarjev). Pod to mejo seseveda lahko registrirajo prostovoljno, karbo spet smiselno za tiste kmetije, ki ve-~ino svojih izdelkov prodajo kupcem, kiso prav tako dav~ni zavezanci.

Kaj je za katero kmetijo najbolj ugod-no, bo moral vsak kmet presoditi sam.Za izra~un se lahko kmetje obrnejo naKGZS – Zavod Murska Sobota, kjer jimbo specialist za agrarno ekonomiko naj-la`je pomagal pri odlo~itvi o vklju~itvi vsistem DDV.

Prav tako na{im kmetom ni potrebnoskrbeti za obveznosti, ki jih predpisujeZDDV, saj na KGZS – Zavodu MS oprav-ljamo storitve:• vodenja knjige prejetih in knjige izda-

nih ra~unov,• obra~una DDV, ki ga novi zavezanci mo-

rajo oddajati dav~ni upravi vsak mesec,• hrambo vse prejete dokumentacije za

~as, ki ga dolo~a zakon.Edina skrb, ki bi jo v tem primeru ime-

li kmetje, je izdajanje ra~unov za doba-ve blaga ali storitve ter dostava vseh pre-jetih in izdanih ra~unov na KGZS – Za-vod MS.

Suzana Luthar, KGZS – Zavod Murska Sobota

Kmetijsko gozdarski zavodMurska Sobota

Kmetije in DDV

Prvi prospekt o regionalni gastronomiji

U`ivajmo brez mejaV okviru projekta U`ivajmo brez meja, ki ga skupaj s projektnimi partner-

ji pripravlja Kmetijsko–gozdarski zavod Celje, je iz{el prvi prospekt o regio-nalni gastronomiji, ki zajema podro~ja na obeh straneh dr`avne meje – Slo-venije in Avstrije. Prvi prospekt te vrste je plod petnajstmese~nega dela inpredstavlja najbolj razpoznavne jedi in pija~e enajstih gastronomskih re-gij. Iz{el je v skupni nakladi 257.000 izvodov, od tega 67.000 izvodov v slo-ven{~ini.

Predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je ob pred-stavitvi pozdravil nastanek projekta in sodelovanje z avstrijskimi kolegi, ki so bilitudi pobudniki projekta. »V Sloveniji smo v zadnjih letih napravili izjemno velik ko-rak naprej. Podro~je kulinarike in dopolnilnih dejavnosti na kmetijah je podro~je,ki lahko ohranja in odpira nova delovna mesta na pode`elju, zato je za nas zelopomembno,« je dejal.

Namen prospekta je pove~ati zanimanje in vlogo zna~ilnih regionalnih jedi vgastronomski ponudbi ter pove~ati {tevilo obiskovalcev na pode`elju, tako do-ma~ih kot tujih. Informacijsko podporo projektu in prospektu je omogo~ila Slo-

venska turisti~na organi-zacija, ki na svojem por-talu: www.slovenia.info/uzivajmobrezmeja pred-stavlja 170 programov zagastronomska do`ivetjain mo`nosti za po~itnice,obiske ali izlete obisko-valcev.V ponudbo je sku-paj s predstavniki zdru-`enja turisti~nih kmetijavstrijske Koro{ke vklju-~enih 1.100 turisti~nihkmetij, sadjarjev, vinarjev,oljarn, zeli{~nih kmetij,kmetij s peko kruha alipredelavo mleka in dru-gih ponudnikov.

Barbara Remec

Za uspe{no izvedbo projekta je Vesni ̂ u~ek ~esti-tal tudi predsednik KGZS Peter Vrisk. (Foto DomenGrögl)

Napovednik izobra`evanj Kmetijsko gozdarski zavod MariborDodatne informacije dobite na telefonu: 02 228 49 48, 02 228 49 12 – vinogradni{tvo.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 25.05. Vpliv letne oskrbe – zelena dela na SKOP/KOP Kmetijsko gozdarski zavod Maribor 9.00

kakovost in ekonomi~nost pridelanega predavanjegrozdja in prikaz

Kmetijsko gozdarski zavod Murska SobotaDodatne informacije dobite na telefonu: 02 539 14 17.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 18.05. Predstavitev posameznih ukrepov SKOP/KOP KGZS-Zavod Murska Sobota, 9.00

in njihove zahteve, Pogoji in dolo~ila OSN [tefana Kova~a 40,pogodbe SKOP, KOP ter vodenje evidenc, 9000 Murska SobotaGnojenje in oskrba tal, Dober gospodar

18.05. Ogled poskusov in ocena odpornosti SKOP/KOP Ekolo{ka kmetija Jona{, 9.00ozimnih `it na bolezni in {kodljivce Hodo{ 6, 9200 Hodo{pri ekolo{ki pridelavi EK-prikaz

25.05. Predstavitev kmetijsko okoljskih SKOP/KOP KGZS-Zavod Murska Sobota, 9.00ukrepov s poudarkom na ukrepu IPL [tefana Kova~a 40,Integrirano poljedelstvo, Novosti 9000 Murska Sobotav varstvu integrirane pridelave, Kaj so to gensko spremenjeni organizmi?

Kmetijsko gozdarski zavod Nova GoricaDodatne informacije na telefonskih {tevilkah: *05 710 02 60, **05 720 04 30.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 23.05. Obmo~ja Natura 2000; Ohranjanje SKOP/KOP Krpanov dom, Pre~na 1, Pivka ** 16.00

biotske raznovrstnosti na travi{~ih HAB24.05. Pa{a doma~ih `ivali; Prena{alci in SKOP/KOP Dom na Vidmu, Ilirska Bistrica* 16.00

vmesni gostitelji zajedavcev doma~ih ZVE in`ivali; Predstavitev ukrepa: reja doma~ih REJ`ivali v osrednjem obmo~ju pojavljanja velikih zveri; Prepre~evanje in prijava {kod po zvereh – SKOP (4 ure)

01.06. Etologija v pra{i~ereji, govedoreji, SKOP/KOP Srednja {ola Sre~ka Kosovela, 11.00reji drobnice in reji konj Se`ana

Kmetijsko gozdarski zavod Novo mestoDodatne informacije dobite na telefonu: 07 373 05 79.

Datum Naslov Vrsta Lokacija Ura 22.05. Problematika sadilnega materiala in Ne {teje za KGZ Novo mesto, [mihelska 14, 10.00

obnove vinogradov (sklop predavanj SKOP/KOP Novo mestoob tednu cvi~ka)

8

Konec marca je Kmetijsko gozdarskazbornica Slovenije na Poga~arjevemtrgu na osrednji tr`nici v Ljubljani pri-pravila prvo v nizu leto{njih prireditev

Pode`elje v mestu, hkrati pa je bila topeta tovrstna prireditev. Tokrat se jepredstavilo petin{tirideset kmetij in petdru{tev, ki so bili tako s predstavitvijo

kot tudi s prodajo zelo zadovoljni. Gle-de na to, da je bila prireditev na cvetnonedeljo, je bilo na tr`nici ogromno obi-skovalcev, ki so se `e pripravljali napraznike, pa tudi precej turistov. Pose-bej je v o~i padla skupina italijanskih{tudentov, ki so bili navdu{eni nad po-nudbo sirov in izdelkov iz mleka.

Prireditve sta se poleg Janeza Su-{nika, predsednika dr`avnega sveta,in Marjete Uhan, predsednice parla-mentarnega odbora za kmetijstvo, ude-le`ila tudi kmetijski minister Iztok Jarcin ljubljanski `upan Zoran Jankovi}.Med mno`ico pa smo opazili tudi {te-vilne znane obraze, ki so z u`itkom po-sku{ali dobrote s kmetij in marsikaj tudikupili. Kmetijski minister Iztok Jarc jetudi tokrat poudaril pomen doma~e hra-ne pri promociji dr`ave in spo{tovanjepredpisov, ki zagotavljajo sledljivost se-stavin, Zoran Jankovi} pa je med dru-gim menil, da bi bile tak{ne prireditvelahko pogosteje. Predsednik Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije PeterVrisk mu je pojasnil, da so nekaterikmetje, ki so se predstavili tudi tokrat,`e redni prodajalci na osrednji ljubljan-ski tr`nici, mnogi med njimi pa s tak{ni-mi predstavitvami {ele raziskujejo mo`-nosti za prodajo na tr`nici. Naslednji~se bodo kmetije v prestolnici predstavi-le 2. junija.

Jo`ica HribarFotografije: Klemen Lajevec

Pode`elje v mestu – predstavitev v Ljubljani

Di{alo je po doma~e

»Tr`nica je srce mesta, zato je prav, da imajo na njej Ljub-ljan~ani prilo`nost za ogled in poku{ino najbolj{ega, karpremore slovensko pode`elje,« je povedal Peter Vrisk.

Tudi kmetijski minister Iztok Jarc se je strinjal, da je ka-kovost pridelkov s kmetij odli~na.

Priprave na 18. dr`avno razstavoDobrote slovenskih kmetij, ki bo od18. do 21. maja 2007 na Ptuju, so vpolnem teku.V marcu in aprilu pote-kajo ocenjevanja prijavljenih izdel-kov. Kmetije iz Slovenije in zamejs-tva so prijavile v ocenjevanje skupaj1034 izdelkov iz trinajstih skupin, karje ve~ kot pretekla leta.

Rezultati dosedanjih ocenjevanj sozelo dobri in vzpodbudni. Pri ocenitvahsuhega sadja je bilo podeljenih 13 zla-tih, 7 srebrnih in 2 bronasti priznanji,kar ka`e na visoko kakovost suhegasadja in dobro tehnolo{ko pripravo su-rovin. Pri ocenitvah sokov, marmelad inkompotov je bilo podeljenih 23 zlatih,

30 srebrnih in 22 bronastih priznanj.Re-zultati ka`ejo na to, da se kmetije zave-dajo, kako pomembna je osnovna su-rovina za dober izdelek.

Pri ocenitvah kisov in konzerviranezelenjave je bilo podeljenih 26 zlatih, 26srebrnih in 8 bronastih priznanj.Ve~inabiolo{ko kisanih vrtnin (zelje, repa) jebila nagrajena.V ocenjevanje naravnihdestilatov je bilo prijavljenih 128 vzor-cev razli~nih vrst `ganj. Komisija je po-delila 23 zlatih, 46 srebrnih in 31 bro-nastih priznanj. Kakovost destilatov jebolj{a od prej{njih let. Tu in tam se po-javljajo napake v tehnolo{kem postop-ku in uporabi neustrezne surovine.

Splo{en vtis je dober, kar dokazuje-jo doslej dose`ena priznanja, ki bodosve~ano podeljena v ~asu razstave.Vsikmetje in kmetice bodo po po{ti preje-li ocenjevalne zapisnike, iz katerih borazvidno, kako je ocenjen izdelek in kje

POSEBNA PONUDBAsilirnih dodatkov PIONEER:Pioneer 1188 granulat za travno sila`oPioneer 11G22 vodotopni silirni dodatekza travno sila`i in stabilizator sila`e prviv Evropi in Sloveniji.

Za dodatne informacije vpra{ajte v va-{i trgovini in zahtevajte katalog ali letak.

HIBRIDI KORUZE PIONEER ZA SETEV V LETU 2007Zakaj je PIONEER najbolj{a izbira za vas?• Ker imamo seme najvi{je kakovosti.• Najvi{ji pridelki in donos.• Dokazana in izmerjena kakovost zrna in sila`e na ve~ kot 120 lo-

kacijah poskusov s certifikatom ISO 9001-2000.• Dodaten servis s pomo~jo na{ih promotorjev.• Najbolj{e razmerje med ceno in koristjo.

Poltrdinke po ugodnih cenahPR38F70 FAO 330 najbolj{a poltrdinka v Sloveniji PR39R20 FAO 290 izjemna kakovost PR39K24 FAO 280 za mlinsko industrijo

Sila`ni hibridi:PR36K67 FAO 450 rekorder v pridelku mase na hektarP37M34 FAO 410 dolgoletni zmagovalec v sila`i in siliranju zrnjaPR37F73 FAO 410 najve~ mleka in mesa na hektarPR37W05 FAO 410 izjemen v su{iPR37H24 FAO 370 najbolj raz{irjen v SlovenijiPR38H20 FAO 340 izjemna kakovost sila`e

Hibridi za zrnje:PR38B12 FAO 300 izjemna kakovost in nizka vlagaPR39D81 FAO 270 izjemen v su{i, ugodna cenaCLARICA FAO 315 odli~na v su{iPR38A24 FAO 380 prvak v Sloveniji

V ponudbi so {e ostali hibridi in za obmo~ja koruznega hro{~a sona voljo {e nekateri hibridi za vas.

Preko Ptuja v LjubljanoPodobna prireditev, kot je bila predstavitev slovenskih kmetij v prestolnici

konec marca, je potekala tudi sredi aprila. Predstavile so se kmetije, ki so-delujejo na prireditvi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju. Kmetijsko gozdar-ska zbornica Slovenije je v sodelovanju z Kmetijsko gozdarskim zavodomPtuj ter Ljubljanskimi tr`nicami poskrbela za dogodek, za katerega so se {te-vilni obiskovalci strinjali, da bi lahko potekal na Poga~arjevem trgu v Ljublja-ni {e pogosteje. Ma. P.

Dobrote slovenskih kmetij od 18. do 21. maja 2007

Ocenjevanje dobrot v marcu in aprilu

je mo`no {e izbolj{ati kakovost.V apri-lu in maju bodo ocenjene {e ostale sku-pine izdelkov. Odprtje razstave bo v pe-tek, 18. maja ob 10. uri. Razstava boodprta v petek do 18. ure, v soboto innedeljo med 9. in 18. uro ter v ponede-ljek od 9. do 14. ure. V okviru razstavebo ve~ strokovnih posvetov in sre~anj.

Dobrote slovenskih kmetij so del na-{e preteklosti in razvojna prilo`nost slo-venskega pode`elja v prihodnjih letih.Naloga organizatorjev je pripraviti do-bro prireditev in v naslednjih letih sku-paj s kmetijami narediti napredek na po-dro~ju promocije in tr`enja izdelkov.

Predsednik organizacijskega odboraPeter Pribo`i~