veselje in žalost na - arhivarhiv.gorenjskiglas.si/digitar/15908610_1971_42_l.pdfveselje in žalost...

16
zbe LETO XXIV. številka 42 Ustanovitelji: obe. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica. Sk. Loka Tržič Izdaja CP Gorenjski tisk Kranj. Glavni urednik Anton Miklavčič Odgovorni urednik Albin IJčakar GLASILO SOCIALISTIC Hitrejša grad- nja stanovanj »Danes, ko podpisujemo po- godbe o poslovno tehničnem sodelovanju med Podjetjem *a stanovanjsko In komunalno gospodarstvo Kranj, Sploš- nim gradbenim podjetjem Projekt Kranj m Gradbenim Industrijskim podjetjem Gra- diš Ljubljana, se začenja Intenzivnejša stanovanjska gradnja v Kranju. Predvsem Pa podpis pogodbe pomeni iskanje sodobnejših in cenej- ših oblik stanovanjske grad- nje,« je pred podpisom po- godbe dejal direktor Podjet- ja za stanovanjsko in komu- nalno gospodarstvo Kranj Ivo Miklavčič. Pogodbo o poslovno tehnič- nem sodelovanju med stano- v anjskim podjetjem in grad- benima podjetjema Projekt In Gradiš so podpisali v pone- deljek dopoldne v hotelu Bor v Preddvoru. Ob podpisu po- godbe so bili navzoči tudi Predstavniki komunalnih or- ganizacij in kranjske občine. Predstavnik Gradisa je po Podpisu pogodbe Izjavil, da Je to prvi primer, ko se sta- novanjsko podjetje obvezuje, da bo v okviru gradnje stano- vanj poskrbelo (pogodbena °bvezano) za komunalno ure- ditev zemljišča. S tem je Pod- lije za stanovanjsko In ko- munalno gospodarstvo Kranj Prevzelo veliko večje obvez- nosti in odgovornosti, kot pri gradnji dosedanjih stanovanj, podjetje se je namreč obveza- lo > da bo v naselju pravočas- no zgrajeno vse sekundarno k °niunalno omrežje. Poskrbe- Io , Pa bo tUdI za financira- nje. S podpisom pogodbe so se Omenjena tri podjetja obve- za, da bo že prihodnje leto 2nn Cni n a P l a n l n i zgrajenih *- uo novih stanovanj, spomla- !< >73. leta pa še nadaljnih *»• I? krati pa so tokrat pod- pisali tudi pogodbo za grad- njo nadaljnjih 900 stanovanj. Načrte za to gradnjo in za " ru "e sporedne objekte bodo * a c e ?i takoj pripravljati. Ponedeljkov podpis pogod- e torej pomeni začetek grad- c e stanovanj na Planini, kjer J c Prostora za 4000 stanovanj V* 3 J 2 tisoč prebivalcev) in Qri 'gih sporednih objektov. A. Zalar KRANJ, sreda, 2. 6. 1971 Cena 50 par List l/.li;-.;.) oo oktobra 1947 kot tednik. Od 1. ,d.,i (.i 1958 kot poitediuk. Od 1. januarja 1960 trikrat tctkv.sko. Od 1. fanuaria 1964 kot poltcduik, In sicer oh stHab in sobotab ZA GORENJSKO Start v kategoriji motorjev do 250 ccm. Zmagal je Jugoslovan Bevanda (30), Italijan Grassettl (33) pa je zaradi okvare na stroju odstopil Veselje in žalost na dirkah v Skof ji Loki Nagrada loke tokrat ni bila podeljena Zmaga Bevande Smrtni nesreči Angleža Burgesa in Jugoslovana Kralja — Re- kordno število gledalcev na prireditvi Podpredsednik FIM zadovoljen — Več o dirkah na 14. strani Planika: obutev za ZDA V torek zjutraj okrog dveft je odpeljal z brniškega leta- lišča posebni tovorni avioa zahodnonemške družbe I ufa hansa, ki je odpeljal v Ama> riko 10.000 parov športna obutve addidas. Planika Ja namreč edini izvoznik ta obutve v Jugoslaviji, centrala te firme za Evropo pa je v Zvezni republiki Nemčiji. Lufthansa je letos dosegla, da je lahko odprla tovorna progo brniškega letališča. Avion bo peljal enkrat teden- sko, uporabljala pa ga boda predvsem kranjska industrij- ska podjetja pri izvozu svo- jega blaga v tujino. Planlškn pošiljka je bila torej »krstna pošiljka«. Prednost takih pra- vozov je prodvsem v tem, da pride blago v izredno krat- kem času do kupca. j k KRANJ V Brodeh na cesti III. reda med škof jo Loko In Poljanami Je 31. maja voznik zapeljal * desno po strmem pobočju in se ustavil v Sori. Utopil se je sopotnik. - Foto: F. Perdan S IVI I—A. •P 1-, XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII iaaww« « * •' • '

Upload: others

Post on 04-Feb-2021

1 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • zbe

    L E T O X X I V . — številka 42

    Ustanovitel j i : obe . konference S Z D L Jesenice, K r a n j , Radov l j i ca . Sk . L o k a

    Tržič — Izdaja C P Goren j sk i tisk K r a n j . G l a v n i u redn ik Anton Miklavčič

    Odgovorn i u redn ik A l b i n IJčakar

    G L A S I L O S O C I A L I S T I C

    Hitrejša gradnja stanovanj »Danes, k o podp isu jemo po

    godbe o pos lovno tehničnem sodelovanju m e d Pod je t j em *a stanovanjsko In k o m u n a l n o gospodarstvo K r a n j , Splošn i m gradben im podje t jem Projekt K r a n j m G r a d b e n i m Industr i j sk im podjet jem Gra diš L jub l j ana , se začenja Intenzivnejša s tanovanjska gradnja v K r a n j u . Predvsem Pa podp is pogodbe pomen i iskanje sodobnejših i n cenejših ob l ik stanovanjske gradnje,« je p red podp i som pogodbe dejal d i r ek to r Podjetja za stanovanjsko i n k o m u nalno gospodarstvo K r a n j Ivo Miklavčič.

    Pogodbo o pos lovno tehničnem sodelovanju m e d stano-v a n j s k i m podjet jem i n gradbenima podjet jema Pro j ek t In Gradiš so podpisa l i v ponedeljek dopoldne v hote lu B o r v P reddvoru . Ob podp i su pogodbe so b i l i navzoči t u d i Predstavn ik i k o m u n a l n i h organizacij i n kran j ske občine.

    Predstavnik Grad i sa je po Podpisu pogodbe Izjavil , da Je to p r v i p r imer , k o se stanovanjsko podjetje obvezuje, da bo v o k v i r u gradnje stanovanj poskrbe lo (pogodbena °bvezano) za komuna lno ureditev zemljišča. S tem je Podl i j e za s tanovanjsko In komunalno gospodarstvo K r a n j Prevzelo ve l iko večje obveznosti i n odgovornost i , ko t p r i gradnji dosedanj ih stanovanj , podjetje se je namreč obveza-l o> da bo v nasel ju pravočasno zgrajeno vse sekundarno k°niunalno omrežje. Poskrbe-I o , Pa bo tUdI za f inanciranje.

    S podp isom pogodbe so se Omenjena tri podjet ja obvez a , da bo že pr ihodnje leto 2 n n C n i n a P l a n l n i zgra jen ih *-uo novih s tanovanj , spomla-

    !73. leta p a še nada l jn ih *»• I ? k r a t i p a so tokrat podpisal i tud i pogodbo za gradnjo nada l jn j ih 900 stanovanj . Načrte za to gradnjo i n za " r u " e sporedne objekte bodo * a c e ? i takoj p r ip rav l j a t i .

    Ponedel jkov podpis pogod-e torej pomeni začetek grad

    c e stanovanj na P l an in i , k jer J c Prostora za 4000 stanovanj V* 3 J 2 tisoč prebivalcev) i n Q r i ' g i h sporednih objektov.

    A . Za lar

    KRANJ , sreda, 2. 6. 1971 Cena 50 par

    List l/.li;-.;.) oo oktobra 1947 kot tednik. O d 1. ,d.,i (.i 1958 kot poitediuk. O d 1. januarja 1960 tr ikrat tctkv.sko. O d 1. fanuaria 1964 kot po l tcduik , In sicer oh s t H a b in s o b o t a b

    Z A G O R E N J S K O

    Star t v kategor i j i motor jev do 250 c cm. Zmaga l je Jugoslovan Bevanda (30), I ta l i j an Grasset t l (33) pa je zarad i okvare na s t ro ju odstop i l

    Veselje in žalost na dirkah v Skof ji Loki

    Nag rada l oke t okra t n i b i l a pode l j ena — Zmaga Bevande — S m r t n i nesreči Angleža Burgesa i n Jugos lovana K r a l j a — Rek o r d n o število gledalcev n a p r i r e d i t v i — Podpredsedn ik F IM

    zadovo l j en — Več o d i r k a h n a 14. s t r an i

    Planika: obutev za ZDA

    V torek z jutraj ok rog dveft je odpe l ja l z brniškega leta-lišča posebni t ovorn i av i oa zahodnonemške družbe I u f a hansa, k i je odpel ja l v Ama> r i k o 10.000 parov športna obutve addidas. P l a n i k a Ja namreč ed in i i zvozn ik ta obutve v Jugos lav i j i , centra la te f i rme za E v r o p o pa je v Zvezni r epub l i k i Nemčiji.

    Lu f thansa je letos dosegla, d a je l ahko odpr l a t ovo rna progo brniškega letališča. A v i o n bo pel ja l enkrat tedensko , uporab l ja la p a ga b o d a predvsem k ran j ska i ndus t r i j s k a podjet ja p r i i zvozu svoj ega blaga v tu j ino . Planlškn pošiljka je b i l a torej »krstna pošiljka«. Prednost t a k i h pra -vozov je prodvsem v tem, da pr ide blago v i z redno kratk e m času do kupca . — j k

    K R A N J

    V B r o d e h n a cesti I I I . reda m e d škof j o L oko In Po l j anami Je 31. ma ja voznik zapel ja l * desno po s t r m e m pobočju i n se ustav i l v So r i . U t o p i l se je sopotn ik . - Fo to : F . Pe rdan

    S IVI I—A.

    • P 1 - ,

    XXI. mednarodni gorenjski sejem v Kranju od 6.-17. VIII i a a w w « « * „ •' • '

  • Socialna diferenciacija Socia lne raz l ike , k i so že pred l e t i predstavl ja le do

    kaj resen p rob l em našega družbenega razvo ja , se sedaj vedno bol j izostruje jo , k rep i j o i n dobivajo vse širši razmah. Ponekod so socialne raz l ike že tako v idne, očitne i n občutne, da nas nehote spomin ja jo n a odnose i n pojave, k i so značilni za potrošniško meščansko družbo. Neka te r i negat ivni p r i m e r i i n po jav i v naši družbi, k i so bol j a l i man j s k r i t i pod k r i n k o družbene lastnine i n samouprav l jan ja , ne predstavl ja jo v svo jem b i s t vu prav nič drugega ko t izkoriščanje. ,

    Prav je, da so s lovenski k o m u n i s t i n a svo j i zadn j i seji zavzel i tako odk r i t o i n odločno stališče, k o so obravnava l i i n ocenjeval i vzroke i n posledice socialne diferenciaci je p r i nas. V živahni razprav i so p r i ka za l i dovol j realno s l iko družbenih razmer i n na osnovi le-te n a l azoval i k a r najboljše po t i za delno omi l i tev tega aktualnega prob lema. K o m u n i s t i n iso le kritično razprav l ja l i i n ocenjeval i , ampak so dovol j samokritično ugotov i l i , da so p r i p r v ih , začelnih po jav ih tud i sami premalo dosledno i n učinkovito ukrepa l i . I n zdaj , k o so se z vso resnostjo i n pr izadevnost jo l o t i l i obravnave prob l ema socialnega raz l ikovanja , j i m je, povsem razuml j i vo , p r i s luhn i l a vsa s lovenska javnost . L jud je so z zan imanjem spreml ja l i nj ihove razprave, stališča i n teze za delno rešitev tega prob lema. P r i vsem tem pa n a m m o r a b i t i jasno, da zveza komunis tov n i i n ne more b i t i t i s t i organ, k i naj b i z odločnimi in h i t r i m i uk r ep i a l i družbenimi akc i j am i naenkrat a l i ka r čez noč odprav i l vse socialne raz l ike i n nasprot ja . Zvez i komunis tov zato ne moremo nalagat i p reve l ik ih obvez In odgovornost i , ka j t i razuml j i vo je, da b i p rob l em rešili le z večjo produkt i vnos t jo dela i n večjim nacion a l n i m dohodkom. Vsekako r pa je zveza komunis tov t i s t i organ, k i naj premakne i n usmer ja razvoj naše družbe i n s t em seveda tud i opozar ja i n preprečuje nekatere neprav i lnost i , med d r u g i m tud i negativne pojave, k i vodi jo v vse večjo socia lno di ferenciaci jo .

    P rav gotovo bo javna razprava , k i jo bodo komun i s t i vod i l i do septembra, pr ines la še mars ika te ro tehtn o i n utemel jeno p r i pombo a l i stališče. I n upa jmo, da n a m bo ob resn i i n premišljeni obravnav i p rob l ema pr ihodn je leto pr ines lo nekaj spodbudn ih , če ne že najboljših rezultatov. D . Sedej

    JESENICE N a zadnj i seji komis i j e za internirance, zapornike i n de-

    port i rance p r i občinskem odbo ru Z Z B N O V so se dogovor i l i , da bodo že sedaj začeli zb i ra t i pr i jave za srečanje v Brestan i c i , k i b o v počastitev 30-Ietnice vstaje našega naroda 4. j u -Bja , N a srečanje bo z Gorenjske voz i l posebni v lak .

    Prav tako so se domen i l i za udeležbo n a srečanju inter-nirancev n a L jube l ju , k i b o 8. avgusta. srš

    KRANJ

    0 K r a n j , 1. j u n i j a — V stavb i občinske skupščine je b i l a popo ldne razširjena seja komi t e j a občinske konference zveze komunis tov . Poleg članov komi t e j a i n člana centralnega komi te ja zveze komunis tov Sloveni je F r a n c a Šetinca, so ae je udeležili t ud i sekretar j i organizaci j i n akt ivov Z K v občini, predsednik i komis i j občinske konference Z K , predstavn i k i občinskih vodstev družbenopolitičnih organizaci j i n člani zveze komunis tov Sloveni je iz kran jske občine. N a sej i so razprav l ja l i o uresničevanju sklepov 17. seje predsedstva Z K J , 20. seje C K Z K S i n 3. seje občinske konference zveze komun i -atov K r a n j . A. Z .

    RADOVLJICA

    0 V hote lu Jezero v B o h i n j u je b i l a • ponedel jek zvečer konferenca turističnega društva B o h i n j . N a konferenc i ao obravnava l i delo društva v m i n u l e m le tu i n delovni p rog ram t a letos. Posebej so razprav l ja l i o vp l i vu zasebnih turističnih aob n a razvoj tu r i zma v B o h i n j u . A. Z.

    SKOFJA LOKA

    0 Danes dopoldne bo razširjena seja komi t e j a občinske konference Z K Skof ja L o k a . Razprav l j a l i bodo o neposrednih nalogah občinske organizaci je Z K po 17. sej i predsedstva Z K J In 20. seji C K Z K S . Pogovor i l i se bodo tud i o sk l i can ju seje občinske konference Z K , k i naj b i razprav l ja la o teh vprašan j i h . 4 b

    V petek popoldne je b i l v K r a n j u posvet o predlogu novega zakona o združevanju kmetov v zadruge, organizaci je združenega dela In pogodbene skupnos t i , k i ga je organ iz i ra l reg ionalni k l u b poslancev za Goren jsko . Ob tej priložnosti l ahko povemo, d a je pred log za izdajo zakona že spreje l republiški zbor po dolgotrajni razprav i na sej i , k i je b i l a v ponedeljek v L jub l j an i . Z a k o n bo po besedah poslancev rešil le enega od odp r t i h vprašanj našega kmet i j stva. Republiški zbor je prav tako sk l en i l , da m o r a s lovenski izvršni svet i zde lat i osnutek zakona do konca letošnjega jun i j a , (jk) — Foto: F . Perdan

    Nadaljevati z gradnjo kliničnega centra

    O doda tn ih s reds tv ih bo odločala skupščina skupnos t i zdravstvenega zavarovan ja

    Sprva n i kaza lo , da se bodo na sred in i seji sveta goren j sk ih občin v Radov l j i c i sporazumel i o dodatn ih sreds tv ih za gradnjo kliničnega centra v L jub l j an i , člani sveta so namreč ponov i l i že pred meseci povedano stališče, da gradnja kliničnega centra n i le stvar občin bivšega l jubl janskega okra ja marveč vseh občin v S loven i j i . Ponovno so tud i poudar i l i , da je t reba v S loven i j i pregledat i , kakšne so potrebe ter nato to problem a t i k o usk l ad i t i s po t rebami i n zmog l j i vos tmi .

    D i r ek t o r Kliničnih bolnišnic Janez Zemljarič je na seji poj asn i l , d a bo sredstev za gradn jo k m a l u zmanjka lo , če občine i n r e p u b l i k a ne bodo zagotovile doda tn ih sredstev. Tako bo izguba še večja.

    člani sveta so v razprav i tud i opozor i l i , da bo dodatn a sredstva moč zagotovit i le n a račun obremenitve gospodarstva , za katerega pa danes ugotav l jamo, da ga je t reba razbremeni t i . »Tako kot nekate r i v od i l n i funkc ionar j i t u d i m i n i smo p r o t i g radnj i kliničnega centra . Naspro tno . M e n i m o , da ga je treba zgrad i t i . V enda r p a kaže, da t i s t i , k i so že da ja l i takšne izjave, n i so p o m i s l i l i n a obremenitev gospodarstva.«

    Takšnih i n drugačnih več a l i man j kritičnih p r i p o m b Je b i l o n a sej i sveta precej . Nazadnje pa je le prev ladalo mnenje, da zarad i gospodars k i h , zdravstvenih i n d rug ih vz rokov n i moč us tav i t i gradnje. Nenazadnje s ta zdravstvo o z i r oma kva l i te tna

    zdravstvena prevent iva i n gospodarstvo tud i tesno povezana. Predvsem je gospodarstvo močno odvisno od urejenega zdravstva.

    Zato so se n a seji sporazu-H, da je z gradnjo treba nadal jevat i , o dodatnem pr i spevku za socia lno zavarovanje, k i naj b i ve l ja l od 1. ja

    nuar ja pr ihodnje leto, pa naj b i odločila skupščina gorenjske skupnost i zdravstvenega zavarovanja. Razen tega pa je svet predlagal , naj b i . jeseniško bolnišnico, k i je zarad i slabe opreml jenost i i n poman jkan ja sredstev v precejšnjih težavah, vključili v klinični center. A. Za la r

    ovor V ponedeljek, 31. maja , je

    na izvršnom svotu Sloveni je podpredsednik dr . France Hočevar v i m e n u izvršnega sveta podp isa l družbeni dogovor o ods topu republiških sredstev za f inanciranje k u l t u r n i h skupnos t i s predstavn i k i skupščine občine in k u l turne skupnos t i Cel je i n Skof ja L o k a . Denar, k i ga rep u b l i k a odstopa občinam za f inanciranje k u l t u r n i h skupnost i , j e namenjen z last i za

    razvoj knjižničarstva, arhivske službe in spomeniškega varstva.

    V i m e n u skupščine občine Sko f ja L o k a je družbeni dogovor podp isa l predsednik Z d rovko K r v i n a , v imenu ku l tu rne skupnos t i p a predsednik Savo S ink .

    T o je b i l p r v i podpis družbenega dogovora v sk l adu z zakonom o k u l t u r n i h s k u p nost ih . — l b

    Sodelovanje med JLA in IMS V soboto, je b i l o v B o h i n j u

    v M l a d i n s k e m d o m u posvetovanje o sodelovanju med l jub l jansko a rmadno oblast jo i n zvezo mlad ine Sloveni je. N a n j em so ugotov i l i , da je za vsakega mladega človeka zelo pomembno razvi janje s k u p n i h ak t i vnos t i m lad ine v a rmad i i n vzgoja mladincev, k i bodo prišli a l i p a so že na odslužen/a vojaškega roka . Zato so poudar i l i , da morata zveza mlad ine in J L A nadal jevat i s s k u p n i m i va jami , t ekmovanj i , športrnmi i n dru

    g im i srečanji, z ra zn im i ob l i k a m i idejnopolitičnega in k u l -turno-prosvetnega dela ter zabavn imi p r i r ed i t vami . P r i tem so men i l i , d a je treba v pr ihodnje posnemat i izkušnje, k i so j i h p r i tovrstnem sodelovanju zabeležile posamezne garnizi je i n mlad inske organizacije v r epub l i k i . Zavzel i so se, da je treba scdr.nje ob l ike sodelovanja še razvi jat i , saj se interesi mlad ine i n armade na mnog ih področjih pokr iva jo . A . Z .

  • Večji vpliv proizvajalcev N a osnov i sklepov zadnje

    »eje komi te ja občinske konference Z K Jesenice so se 21. ma ja zbra l i v dvoran i skupščine na Jesenicah člani Z K i n razprav l ja l i o poročilu sk lepov 11. redne konference, i z vo l i l i člane za nestalni del republiške konference Z K ter govor i l i o s tan ju gospodars tva v občini, poudar ja l i večj o vlogo proizvajalcev v sam o u p r a v n i h organih podjet i j

    i n de lovn ih organizac i j , o k a d r i h i n o izobraževanju.

    Po poročilu sekretar ja občinskega komi te ja Z K tovar i ša Pav la Lotriča, k i je govor i l o večji doslednost i i n zavzetost i komunis tov p r i reševan j u vseh družbenih problemov, se je razv i la živahna razprava . Člani konference so podpr l i naša ustavna dopolni l a i n pr izadevanja za uresničevanje ci l jev stabi l i zac i jske

    Knjiga »Drugi kongres samoupravljavcev Jugoslavije« tudi v slovenščini

    ČZP »Delavska enotnost« iz L jubl jane je poskrbe la , da bo Že 15. jun i ja izšla v njeni založbi kn j i ga »DRUGI K O N G R E S S A M O U P R A V L J A V C E V JUGOSLAVIJE« tud i v slovenščini. T a bo obsegala dva dela in v njej bodo med d r u g i m objavl j en i : referat Edva rda Karde l j a na p lenarni seji I I . kongresa, uvodn i in sk lepni govor tovariša T i t a , uvodne obrazložitve predsednikov kongresnih komis i j Dušana Petroviča-Saneta, M i l e n t i j a Popoviča, K i r a G l igorova in dr . V l a d i m i r a Bakariča, poročila o de lu komis i j , izvlečke iz vseh razprav s lovenskih delegatov, resoluci je i n od loka kongresa i td .

    Znano pa je, da je p r i is t i založbi že pred kongresom izšel "/ posebni brošuri, skupaj z os ta l im kongresn im grad ivom g lavni kongresni referat Edva rda Karde l j a »Ekonomski in politični odnos i v samoupravn i socialistični družbi«.

    Kn j i g o so ured i l i St jepan Saubcr t , V i n k o Kaste l ic , Franček Kavčič, M i t j a švab, M i l a n Pogačnik, Nena Luzar , B o j a n Sa-m a r i n , M i l a n Govekar in Dani lo Domanjko . M . Z .

    gorenjska kreditna banka

    pr i re ja

    v ŠKOFJI LOKI 18. a v g u s t a

    •wv.-:>

    Zl KEBANJE 1 . nagrada

    i H UST IN 1300 Za vse, ki bodo do 31. julija vezali

    2000 din za 1 leto 1000 din za 2 leti

    ali v tem času obnovili vezavo.

    Kranj — Radovljica — Tržič — Bled Jesenice — Skofja Loka — Železniki

    po l i t ike i n kritično pregledali gospodarski položaj v občini.

    Gospodarsk i položaj v jeseniški občini je zadovol j iv , saj nobena gospodarska organizaci ja n i zaključila poslovan ja z izgubo. Vendar pa se p r i de l i tv i dohodka i n osebnega dohodka še vedno pojavljajo v nekater ih podjet j ih neprav i lnost i . Posebno v t ist ih podjet j ih , k i imajo sedež zunaj jeseniške občine, se 'pojavl ja jo neurejeni samoupravni odnos i . Člani konference so poudar i l i , da b i mora l i bit i prav komun is t i soodgovorn i i n obenem nastopat i kot vod i lna s i la za odpravl janje teh nesoglasij in neurejenih razmer. D . Sedej

    Kam po šoli? C i r i l Gantar je doma z

    Malenskega vrha v Poljansk i do l in i . Končuje osmi razred osnovne šole v Pol janah:

    »Najraje i m a m v šoli glasbeni pouk, pa t u d i d rug i predmet i m i ne delajo težav. Ze lo r ad b i se vp isa l na srednjo glasbeno šolo. I m a m samo mamo, brat je pni vojak i h . Zato b o m mora l eno leto ostat i doma, pomagal b o m p r i de lu na kmet i j i . K o se bo v rn i l brat , mi s l im , da bom šolanje nadal jeval , seveda, če bom dob i l štipendijo.«

    Sredn ja glasbena šola je v L jub l j an i , Vegova 7. Pogoj za vpis na to šolo je končana osemletka. Učenci morajo oprav i t i spre jemni izpi t iz kateregakol i ins t rumenta i n glasbeno teorije. Potreben je tud i pre izkus pos luha. Pogoj za vpis je tud i končanih 6 razredov glasbene šole o z i r oma 2 razreda za solo potjo. Šolanje t ra ja 4 leta. Pr i jave za vp is spre jema šola do 15. j u ni ja . Učenci ne smejo b i t i s ta r i več kot 19 let.

    Obvestilo o spremembi voznega reda Obveščamo cenjene potnike, da smo s 1. junijem 1971 spremenili naslednje lokalne proge:

    1. STRAZISČE—NAKLO s pričetkom iz Stražišča ob 5.15 vozi ves dan, do M lake s pov ra tkom iz M l a k e ob 5.40.

    2. K R A N J — D U P L J E z odhodom z avtobusne postaje ob 6.45 i n s pov ra tkom iz Dupel j ob 720, vozi ravno tako ves dan.

    3. K R A N J — Z A B N I C A obratuje ob nedeljah samo popoldne s p r i četkom ob 12.35 po nespremenjenem voznem redu.

    CREINA KRANJ

    Služba družbenega knjigovodstva

    podružnica 515 K r a n j

    prodaja prevozni avto peugeot 404 karavan l e tn ik 1967, rab l jen, za i zk l i cno ceno 25.000 d i n ter 4 z imske rabl jene gume za skupaj 500 d i n . V ceni za avto nI zajet republiški i n občinski prometn i davek.

    Ogled vozi la je možen 8. i n 9. j u n i j a 1971 od 9. do 11. ure. Upoštevali bomo pismene ponudbe, k i bodo prispele do 14. jun i j a 1971 do 12. ure.

    Dne 15. jun i j a 1971 bo ob 9. u r l poskus prodaje družbenemu sektor ju . V p r ime ru , da voz i lo ne b i b i lo prodano, bo istega dne ob 10. prodaja najugoflt nejšemu pr i va tnemu k u p c u . Ponudbe, k i j i h bomo odpr l i na k ra ju prodaje v K r a n j u , T r g revolucije 2 (zadaj pred garažo), je treba pos lat i a l i osebno dostav i t i na naslov: Služb« družbenega knj igovodstva, podružnica 515 K r a n j , Trg revoluci je 2, z dos tavkom: A V T O .

    SODO. U r a r o industrija gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov

    razpisuje na podlag i Zakona o sredstv ih gospodars k i h organizaci j odprodajo nas lednj ih osnovnih sredstev:

    1. prevozni, verižni elivator 2. oljne črpalke 3. gasilska prikolica 4. vodna črpalka 5. več elektromotorjev

    Nadalje: ročni vozički, garde* robne omare, plastični baloni, lesene stolice

    L ic i tac i j ska odproda ja bo 7. jun i j a s pričetkom ob 8. u r l T ob ra tu I V (bivši Standard) Save, indust r i j e gumijevih, usn jen ih i n kemičnih izdelkov K r a n j .

  • Odločilen je dogovor vseh občanov V K r a n j u je b i l a v četrtek

    druga seja koord inac i j skega odbora p r i Občinski konferenc i S Z D L za v*;-. ašanja odnosov med samoupravno dru;":bo i n cerkv i jo . Razpravl j a l i so o gradnjah k u l t n i h i n drug ih objektov za potrebe cerkve.

    Ugo tov i l i so, da je b i l o v

    obdob ju po osvobod i t v i n a tem področju precej opravljenega, tako v širšem slovenskem pros to ru k a k o r n a območju kran jske občine. Tud i v zadnjem času so ustrezn i organi Izdal i dovol jenj i za adaptaci jo In razširitev cerkve na K o k r i c i ter za gradnjo župnišča na P r i m s k o v e m .

    S k u p n o s t za v a r s t v o o k o l j a v S l o v e n i j i

    20. ma ja je b i l a v L jub l j an i ustanovl jena Skupnos t za varstvo okol j a . Skrajšano objav l jamo Ustanovno iz javo skupnos t i .

    Skupnos t za varstvo oko l j a v S loven i j i sporoča s lovensk i javnost i svojo ustanovitev i n jo vab i k sodelovan ju .

    Mogočen gospodarski ra zmah je mars ik je z nepremišljenimi i n nesmo t rn im i u k r e p i že omaja l ravnotežje • narav i a l i ga celo porušil, človeka, k i usmer ja svoj p r v i ko rak že v vesolje, je prevzela pre t i rana samozavest, da je neomejen gospodar nad naravo; zato m i s l i , d a j o more po l jubno spremin ja t i i n ob l ikova t i po svoj i h željah i n potrebah, ne da b i spoštoval naravne zakone i n upošteval človekove potrebe po živi, neposredni zvezi z materjo* naravo, k i se z noben imi gospodarsk imi In tehničnimi p r i dob i t vam i ne da enakovredno nadomes t i t i .

    človeka i n njegovega oko l ja ne ogrožajo le tehnične naprave i n izkoriščanje naravn ih bogastev, ampak tud i t a k i posegi, k i rušijo podobo našega oko l ja . T o se dogaja z nep r imern im ob l ikovan jem okol ice, z neprimern i m i predmet i i n ob jekt i , s h r u p o m i n podobn im i po jav i , k i ne le fizično, ampak tud i psihično obremenjuje jo človeka i n škodujejo njegovemu obsto ju .

    P rav i ca do zdravega življenja v zdravem oko l ju je nesporna osnovna človekova prav i ca , k i se j i nihče ne more odreči i n s i je t u d i ne sme pus t i t i k r a t i t i . Zato so vse mednarodne organizaci je, k i se zavzemajo za človečanslce pravice ter človekovo blagostanje i n srečo, •prejele v svoj p rog ram tud i boj p r o t i degradaci j i i n Za varstvo oko l j a človeškega življenja i n dela. Jugoslav i ja se pridružuje vsem t a k i m mednarodn im akc i j am, med k a t e r i m i s ta najzajetnejša najnovejša programa U N E S C O »Človek i n biosfera« ter »Človek i n njegovo okol je — podlaga za boljše življenje«. Postav l ja se zahteva, da se mednarodna konvenci ja o človekovih prav i cah i zpopo ln i z odločbo, k i naj v sakomur zagotavl ja p rav i co do življenja v zdravem oko l ju . Podobne sklepe In pozive so ob jav i l i t u d i Združeni narod i , U N E S C O , Mednarodna U n i j a za zaščito narave i n še mnoge druge mednarodne i n nacionalne organizaci je. Nič n i dandanes bo l j ogroženo k a k o r zdravo okol je i n zdrav način živl jenja v n j em.

    Svetovn i k l i c po reševanju življenja ter ozdrav l jenju In ohran i t v i oko l j a je zajel t ud i S loveni jo , čeprav smo S lovenc i de loma še srečni z a m u d n i k i , k i j i h uničenje naravnega življenjskega oko l j a še n i udar i l o s tolikšno gilo, k a k o r nekatere druge dežele v soseščini i n dalje naokrog , n a m vendar že neposredno pre t i nevarnost nničenja, k i se v s fo ter ih p r i k r i t i h ob l i kah že p laz i • k r o g i n prinaša nesrečo t u d i n a m . T o spoznanje Je

    Gi k l i ca l o v življenje S K U P N O S T Z A V A R S T V O O K O -A V S L O V E N I J I , k i vab i v svoj k r o g s t rokovna i n znanstvena društva, organizaci je, podjet ja, ustanove ter posamezne s t rokovnjake i n amaterje, k i so j i m p r i s r cu ndrava narava, zdravo življenjsko okol je i n zdravo živl jenje na r odn i s lovenski zeml j i . T a pre lep i kos Ev rope Je naš največji na ravn i zak lad , njegova vrednost se veča fe v s a k i m dnem, v n j em se sk r i v a naša k u l t u r n a i n gospodarska pr ihodnost , z n j i m smo prevze l i najdragocenejšo dediščino prejšnjih rodov z nalogo, d a j o Izročimo p r i h o d n j i m rodovom k a r se da neokrnjeno.

    O teh vprašanjih m o r a razmišljati vsak Slovenec i n vsak m o r a po svoje pr ispevat i k p rav i l nemu načrtovan ju , smot rnemu ure jan ju i n pametnemu izkoriščanju tega malega slovensl-ega življenjskega pros tora . T o p r i zadevanje je povsem neločljivo od našega splošnega •ocblističnega pr izadevanja, k i naj s svo j im i dejans k i m i dosežki pelje v lepše, vrednejše, svobodnejše živ-J j cn i c delovnega &ahf*i . M e d neogibne pogoje takega Živl jega pa socialistična m l s c ' že od nekdaj šteje preudarno , načrtno, smot rno •iravnavanje človekovega razmer j a do narave.

    N a sej i so poudar i l i , da gradnje, adaptaci je i n razšir i tve k u l t n i h i n d rug ih objektov n iso le s tvar cerkvene organizaci je. Upravičenost gradenj m o r a b i t i družbeno ugotovl jena prek demokratičnega dogovora vseh občanov v kra jevn i skupnos t i o z i roma Socialistični zvezi . T ako ugotovljene potrebe b i b i l o seveda treba soočiti t u d i z drug im i s k u p n i m i po t rebami občanov i n dosledno spoštovati n j ihovo prosto vol jo, a l i bodo pr ispeva l i a l i ne.

    Opozo r i l i so tud i na nekatere negativne pojave p r i zbir an ju sredstev, ko t je np r . p r i t i sk n a občane i p d . Takšen način pora ja delitev občanov, pogoste spore glede upravičenosti gradenj i n pr i spevkov i n druge nezaželene pcb'tične posledice. T o pa je t isto, česar demokratično organiz i rana socialistična družba, k i razv i ja samoupravne i n humane odnose med l judm i , ne sme dovo l i t i . V tem smis lu b i b i l vsak p r i t i sk cerkvene organizaci je a l i posameznikov n a občane nesprejeml j i v .

    M e n i l i so, da b i mora lo b i t i finančno kr i t j e za gradnje vsaj de loma zagotovljeno že med s a m i m pos topkom za pr idobi tev gradbenega dovol jenja. Ag i tac i jo za pr ispevke pa naj b i ome j i l i samo na cerkvene prostore .

    Pouda r i l i so, da verska skupnost m o r a ime t i zagotov i l a , da bo l ahko nemoteno oprav l ja la rel ig iozne obrede, k a r vključuje tud i gradmjo nov ih objektov. T i ob jek t i pa naj bodo usk la jen i z urban i stičnimi i n zaz ida ln imi načrt i oko l ja . T o pomeni , da se bo treba odreči klasičnim obl i k a m cerkva ( k i so bi le dominanten objekt v posameznem kra ju ) , k a r bo tud i eden od dokazov spremenjene vloge i n položaja Cerkve v naši družbi.

    K o o r d i n a c i j s k i odbor bo vsem župnim u r a d o m v občini pos la l priporočilo glede zb i ran ja sredstev za večja gradbena dela i n prepise odločb o zvonjenju. Odbor bodo še razširili, predvsem z ve rn im i občani. N a p r ihodn j i se j i p a bo odbor spreje l del ovn i p r og ram i n pos lovn ik .

    P. Ogr izek

    A k c i j s k i p r o g r a m k o m u n i s t o v

    Višje pokojnine Skupščina republiške

    skupnost i zdravstvenega zavarovanja delavcev je včeraj spreje la sk lep o zvišanju p o k o j n i n o d 1. Januar ja letos dalje za 5 odstotkov. Spre je l i so tud i pred log* za povišanje najnižje poko jn ine o d 520 na 540 dinarjev. Najvišja poko jn ina p a bo sedaj 3900 dinarjev. L . M .

    Člani občinske konference zveze komun is tov v Radovl j i c i so se v četrtek popoldne sestal i na četrti r edn i seji . N a podlagi sk lepov 17. seje predsedstva C K Z K J i n 20. seje C K Z K S , sklepov republiške skupščllne i n stališč, k i so j i h organi občinske konference zveze komun is tov sprej ema l i na prejšnjih sejah, so razprav l j a l i o nada l jn j i krep i t v i vloge zveze komunis tov p r i razreševanju ak tua ln ih gospodarsk ih i n političnih vprašanj v radovljiški občini. Sekre tar komi te ja občinske konference zveze komunis tov M a t i j a M a r k e l j je uvodoma or i sa l v rs to nerešenih vprašanj v občini i n odločno zahteval , da so v s i k o m u n i s t i v občini posebno p a t i s t i na vod i ln ih mest ih odgovorni za h i t r o uresničevanje sprejet ih stališč i n akciijskega program a , k i so ga spreje l i nazadnje. T u d i v razprav i so člani konference poudar i l i , da je

    sk ra jn i čas, da prenehamo samo s spre jemanjem i n pisanjem načelnih sklepov in zadolžitev. Zahteval i so, da je uresničevanje konkr e tn ih sklepov treba kon t ro l i r a t i i n odgovorne kaznovat i , če j i h ne bodo uresničevali.

    N a sej i so potem spre je l i precej obsežen, vendar kon kre ten akc i j sk i p rogram, k i ga bo komlisi ja za sklepe dopo ln i l a še s stališči i n p r i p o m b a m i v razprav i . O prog r amu bo razprav l ja l tud i komite občinske konference. Dokončen akc i j sk i p rog ram s časovnimi rokil i n zadolžitv a m i posameznikov ter organov bodo posredoval i vsem članom konference.

    V nadal jevanju seje so izvo l i l i dva člana republiške konference zveze komunis tov . To sta i rane Čerhe, predmetn i Učitelj na osnovni šoli v Radov jLci, i n Janez Smole, s t ro jn i tehnik v tovarn i Ver ig v Lescah. A . Z.

    v

    Sola in prometna vzgoja Živimo v dob i naglega raz

    voja cestnega prometa , k i mimo dobr ih lastnost i terja tud i z lo, z lo predvsem za tiste, k i se iz kakršnegakoli vz roka še niso pr i lagod i l i t empu razvoj a prometa a l i pa se zanašajoč na moč svojega motor ja v voz i lu hočejo i zs i l i t i v prometu poseben pr iv i leg i j , četud i pogosto na račun najhujše prometne nesreče in v škodo drug ih .

    Otroc i in m lad ina so med najštevilnejšimi udeleženci v prometu , a l i kot pešci, kolesar j i a l i sopo tn ik i . Da b i obvaroval i n j ihovo življenje na cesti , moramo skrbet i vs i , tako starši, šola, pa tud i razne družbene organizaci je i n d ru ge inst i tuc i je , k i j i m je že po p rog ramu nj ihovega dela naložena sk rb tud i prometnega vzgajanja mlad ine .

    Prav gotovo so komis i j e za vzgojo i n varnost v cestnem prometu — kot koord ina to r j i celotne prometno preventivne in vzgojne dejavnosti na območju občin — p r i vsem tem nemočne, če p r i svoj i human i in prepotrebni dejavnosti delujejo brez pomoči za prometno varnost za interes i ranih inst i tuc i j .

    Republiška komis i j a za vzgojo i n varnost v cestnem prometu organiz i ra to leto že tretjič, zdaj že tradic ional no republiško šolsko prometno tekmovanje. Namen te dejavnost i je z last i v povečani akt i vnos t i na področju prometne varnos t i v šoli, k i se odv i ja v štirih ko l i h . V prvem k o l u tekmujejo v razredih i n šolah. V drugem k o l u v okv i r u občin. V tret jem k o l u v medobčinskem tekmovanju . Najboljše ekipe s teh tekmovanj pa se pomer i jo med se

    boj še na zaključnem republiškem tekmovanju.

    Razpolagamo s poda tk i o oprav l jen ih tekmovanj ih v vseh ko l ih v 16 občinah. Po da tk i so nadvse razveselj ivi, ka j t i če upoštevamo p r i m e r javo s tovrstno akt ivnost jo minulega leta, v id imo , da je v II. republiškem šolskem prometnem tekmovanju aktivnost šol in mlad ine mnogo večja. Tako je b i l o v 16 občinah že organiz i ran ih 1052 razrednih i n šolskih tekmovanj , 16 občinskih i n 4 medobčinska tekmovanja, na kater ih je sodelovalo skupno 276 osnovnih šol s 35.700 učenc i i n učenkami.

    N a republiškem zaključnem tekmovanju, k i je b i lo to leto v L jub l j an i , je sodelovalo 8 medobčinskih ekip i z Ce l ja , Nove Gor ice , K o p r a , K r a n j a , Novega mesta, M a r i bora , M u r s k e Sobote in L jubljane. T u d i to leto je b i l a najboljša novomeška ek ipa . Med tem ko je b i l med posamezn ik i najboljši Lozinšck Franc , član ekipe mar ibor skega območja.

    Glede na propozic i je za zvezno i n mednarodno šolsko prometno tekmovanje so se uvrs t i l i Cc ra r Peter iz L jubljane, Metel j ko Stane iz Šentjerneja, Rugel j Janko i z Sent rupcr ta in Voljč B r a n k o iz P tu ja . N a zveznem šolskem prometnem tekmovanju, k i je b i lo v dneh 8. in 9. maja v S k o p j u se je uv rs t i l a naša e k i pa na zelo dobro tretje m e sto. Tret je mesto je dosege! tud i tekmovalec slovenske ekipe Rugel j Janko , k i se je s tem uvrs t i l v zvezno ekipo za mednarodno šolsko prometno tekmovanje, k i bo zadnje dn i maja v L i sbon i na Por tuga lskem. D . S u h i

  • Čvrsta delovna skupnost

    S G P G o r i c a g rad i na Jesenicah b lok , v katerem bo 12 stanovanj , k i bodo predv idoma vseljl-v a Se pred z imo . — Foto : B . Blenkuš

    Nevaren porfir iz Kamne gorice? Cestno podjet je K r a n j j e vložilo prošnjo za k a m n o l o m v K a m n i

    go r i c i Že nekaj časa so v radov

    ljiški občini zelo živahne razprave o izdaj i lokaci jskega dovol jenja za otvoritev kamno loma v K a m n i gor ic i . Z a dovol jenje je zaprosi lo Cestno podjetje iz K r a n j a , ker so vrt ine oz i roma raziskave pokazale, da so v neposredni bližini K a m n e gorice vel ike Zaloge kval itetnega por f i r ja . Po nekater ih ocenah je tod najkvalitetnejše ležišče v Sloveni j i .

    P r i s t o jn i svet radovljiške Občinske skupščine, k i naj b i izdal lokac i j sko dovol jenje, pa se je ob pregledu dokumentac i je zamis l i l i n sk len i l , da ne more prevzet i odgovornost i za takšno odlo

    čitev. Predlagal je, naj o tem odloči občinska skupščina. Zakaj?

    Nahajališče por f i r j a p r i K a m n i gor ic i , k i b i ga uporabl ja l i za gradnjo ceste V r h -nika-Postojna, je zelo bogato. Anal ize so pokazale, da bi v kamno l omu na dan lahko p r ip rav i l i 700 do 1000 ton tega mater ia la. Del že zdrobljenega mater ia la b i odvažali do Podnar ta na železniško postajo , del pa s kamion i v asfaltne baze. To pa pomeni , da bi po sedanji cesti vsako uro v eno smer vozilo 14 težkih kamionov .

    Prav zarad i tolikšne obremenitve slabe in ozke ceste je ime l svet pomis leke p r i iz-

    Invest i tor j i s p r e m i njajo o b j e k t e

    Gradn ja brez dovol jenja n i Pogost pojav, takšna je ugotovitev gradbene inšpekcije kamniške občine. Občani največkrat brez dovol jenja grad i jo pomožne objekte kot so garaže, drvarnice , k u r n i k i , °graje in podobno.

    Gradbena inšpekcija meni , da b i črno gradnjo lahko ° ° l j učinkovito preprečevali samo, če b i poenostavi l i admin i s t ra t i vno ukrepanje . Postopek od ugotovitve črne giadnje, zap isn ika , odločbe, Pritožbe in izvršbe je dolgotrajen. V tem času pa invest i tor objekt že dogradi , ru šenje le-teh pa je težavno in lahko preraste v politični Prob lem. Sicer pa so v kamniški občini lahko ka r zadovo l jn i , saj imajo malo primerov nezakonite gradnje.

    Gradben i inšpektorji so " go tov ih , da invest i tor j i često

    spreminja jo objekte brez ustrezne dokumentac i je (primer zidave na Bakovn iku ) . Razen sprememb same razporeditve prostorov ugotavl jajo, da invest i tor j i ne gradi jo v sk ladu z načrtom glede na kval i teto in količino vgrajenega mater ia la (betonski kvadrovc i , k i j i h izdelujejo sami , varčevanje p r i betonskem železu, cementu, umazan gramoz in betoniranje v mrazu). Po zakonu b i mora l i invest i tor j i , k i gradi jo v lastn i režiji, poskrbet i za strokovn i nadzor, toda strokovn j a k i se ogibajo tega dela. Skora j vs i s tanovanjski obj ek t i zinsebnikov so vseljeni pred tehničnim pregledom. M i l o rečeno, to je razuml j i vo. Družina, k i je brez stanovanja i n z ida hišo, se vsel i tako j , ko i m a streho nad glavo. J . V .

    daj i lokaci jskega dovol jenja. Sedanja cesta od Podnar ta do K r o p e in naprej prot i K a m n i gor ic i je že sedaj zelo obremenjena in potrebna obnovitve. Ce b i po njej vsako uro v obe smer i voz i lo še 28 težkih kamionov, bi b i la v enem letu prav gotovo uničena. Razen tega b i b i l i zarad i povečanega prometa močno ogroženi šolarji, k i hodi jo v šolo L ipn i ca in delavci , k i so zaposleni v Plamenu in I sk r i L i pn i ca .

    Vendar pa cesta ne b i b i l a tolikšna ov i ra , če b i jo Cestno podjetje najprej uredi lo . (Grob i izračuni so pokaza l i , da b i b i lo za ureditev ceste potrebn ih okrog 2 m i l i j a rd i star i h d inar jev ) . K a m n o l o m b i namreč ogrožal tud i industr i jo. Dokaj b l i zu predvidenega kamno l oma so namreč t r i večj a podjet ja: I sk ra L ipn i ca , I sk ra OtoČe in Kemična tovarna Podnart . P rah , k i b i nastajal ob drob l j en ju kamenja, b i l ahko škodoval precizn i pro izvodnj i v omenjenih podjet j ih. Znano je, da tako v L i p n i c i kot v Otočah izdelujejo zahtevne urne in druge mehanizme, če bi b i lo onesnaženje z raka prevel iko, b i to lahko močno ogrozi lo sedanjo 11-mili jardno pro izvodnjo v omenjenih treh podjet j ih .

    »Zaradi omenjenih razlogov pr i s to jn i svet naše občinske skupščine Cestnemu podjetj u n i izdal lokaci jskega dovol jenja in bo o k a m n o l o m u dokončno odločila po vseh potrebnih anal izah in pregledu dokumentac i je ter dogovor ih s s t rokovn jak i i n Cestn im podjet jem občinska skupščina,« je po jasni l na sred in i sej i radovljiške občinske skupščine S tanko Kajdiž.

    A. Za lar

    V soboto, 29. maja, je b i l a v dvoran i delavskega doma na Jesenicah kons t i tuantna seja delavskega sveta Železarne, na kate r i so i zvo l i l i kolekt ivne izvršilne organe p r i de lavskem svetu Železarne, člane skupščine skupnos t i zdravstvenega zavarovanja K r a n j in novega predsednika i n podpredsednika delavskega sveta. N a seji so razprav l ja l i tud i o poročilu vol i lne komi sije o rezul tat ih pre tek l ih volitev, o poročilu predsednika delavskega sveta o de lu v pretek lem obdob ju in poslušali in formaci jo namestn ika glavnega d i rek tor ja Železarne o stanju v železarni.

    Predsednik delavskega sveta je v svojem referatu dejal , da je Železarna k l jub že znan i m p rob l emom in težavam dosegla v preteklem obdob ju dokaj dobre poslovne rezulta-teč: Še posebeje pa je poudar i l pomen de lovnih skup in , k i predstavl jajo v Železarni temelj samouprav l janja . Delovne skupine so s h i t r i m in učinkovitim delom, s sodelovanjem p r i odločanju dobi le večjo vlogo in se tud i vse bol j uvel javl jajo.

    Names tn ik glavnega direktor ja, d i p l . ing. Ivo Arzen-šek je v svo jem poročilu or isa l stanje v Železarni. V

    pretek lem obdob ju sicer n iso zabeležili zav id l j i v ih rezultatov, vendar je že viden napredek. Poleg prob lema poman jkan ja delavcev, preusmer i tve pro izvodnje v nekater ih obra t ih in drug i prob lemi so odločujoče vp l i va l i na rezultate proizvodnje , k i pa ne zaostajajo za rezultat i ostal ih železarn v o k v i r u Združenega podjetja. Letošnja proizvodnja znaša oko l i 37 m i l i j a r d s tar ih dinarjev, izvoz pa je že po predvidevanj ih Hr^o-l i k o manjši kot prejšnja leta.

    »Prizadevanja vsega kolektiva,« je dejal ing. Arzcnšck, »ki je k l jub razn im težavam ostal t rdna, čvrsta de lovna skupnost , so umer jena predvsem v to, da bi ob k o n c u leta dosegli p lan i rano proizvodnjo in p lan i ran izvoz. P r v i pogoj pa je, da b i nabava potrebnega mater ia la , surov in , rezervnih delov in drugega potekala ka r najbolj nemoteno. Le tako bomo dosegli take al i pa še boljše proizvodne uspehe in s tem lahk o rešili naše probleme.«

    Ob koncu seje delavskega sveta železarne so izvo l i l i za novega predsednika delavskega sveta d i p l . ing. Ažmana E m i l a , za njegovega namestn i k a pa d ip l . ing. Breganta Bor i sa . D . Sedej

    Električni daljnovod na Gorenjskem

    »Poraba oz i roma prodaja električne energije se je v* zadn j ih le t ih tako povečala, da je treba čimprej zgrad i t i nov dal jnovod n a Gorenj skem. Ob sedanj i zmogl j i vost i b i že 1973. leta na Gorenjskem m o r a l i odk lap l j a t i električno energijo. V nekaj l e t ih se je indus t r i j a na Gorenjskem tako modern i z i ra la , da je poraba močno naras la . Naraščanje porabe električne energije pa lahko pričakujem o tud i v prihodnje.«

    Tako je na sred in i sej i sve

    ta gorenjsk ih občin p o j a s n i predlog za gradnjo novega električnega dal jnovoda d i rek tor podjet ja E l e k t r o K r a n j inž. Križnar. Svet goren jsk ih občin se je s t r in ja l , da je treba čimprej začeti g rad i t i da l jnovod Kleče—Godešič i n Godešič—Naklo. Da l jnovod , Id b i ga začeli g rad i t i letos i n b i b i l še letos zgrajen, bo vel j a l okrog 2 m i l i j a r d i s t a r ih dinarjev. Zg rad i l i b i ga iz sredstev, k i j i h je za energo« t i ko do zdaj plačevalo gorenjsko gospodarstvo. A. Z.

    Svet delovne skupnos t i up ravn ih organov skupščine občine K r a n j razpisuje po sk lepu 1. seje z dne 1. 6. 1971

    j avno dražbo za prodajo :

    — najdenih moških i n ženskih koles, — razmnoževalnega stro ja znamke »ROTO«, i n — rabljenega pisarniškega inventar ja .

    Dražba bo v sredo, 9. j un i j a 1971, s pričetkom ob 15. ur i v hodn iku spodnjega pros tora občinske skupščine.

    Za rad i ugotovitve las tn ikov je možen ogled najdenih predmetov na dan dražbe ob 9. do 12. ure .

    Če predmetov ne bodo k u p i l i državni organi , delovne a l i druge organizaci je, j i h na dražbi lahko kup i j o občani a l i c i v i lno pravne osebe.

    Dražbeni pogoj i :

    1. i zpod začetne i zk l i cne cene se predmet i ne prodajajo,

    2. izdražitelj m o r a plačati kupn ino takoj po izdra-žitvi.

    Svet delovne skupnos t i skupščine občine K r a n j

  • Miha I O Klinar Aprilsko sporočilo 1941

    P r e d i g r a ZA NAPAD NA S O S E D E POTREBUJEŠ OLJE , ROPARl A MI BIVAMO OB CESTI , KI K OLJU P E L J E

    (Bertol t Brecht , Ber i ch t der Scrben)

    Dne 1. marca 1939 je min is te r za zunanje zadeve C S R Chva lkovskv preko šefa svojega kabineta v B e r l i n u skušal dob i t i podrobnejšo obrazložitev nemškega odgovora na noto C S R p r i R ibben t ropu , a ga niso pust i l i n i t i do državnega sekretar ja v R ibbent ropovem min i s t r s t vu VVeiz-sackerja. Sele čez dva dn i — dne 3. marca 1939 je VVeizsacker spust i l predse Mastnv ja , a ne zato, da b i m u odgovor i l , marveč zato, da b i m u sporočil, da ga 'min is ter za zunanje zadeve Ve l ikega nemškega Re icha ne more sprejet i , ker je obolel za gr ipo ' . To je b i l a seveda laž. K o m u je češkoslovaški veleposlanik Mas tnv dejal , da d\omi , da b i podp i sn ik i miinehenskega sporazuma, k i so ga b i l i d i k t i r a l i Beneševi C S R , govor i l i sp loh o tem, da nosi jo 'odgovornost za garanci jo nov ih meja C S R sosednje države', je VVeizsacker samo nasršil oči in odgovor i l z dv ign jen im čelom: »Dicses mi issen Sie als ein F a k t u m h innehmen! (To morate sprejet i kot dejstvo!)«

    Tako je rekel VVeizsacker in tega tud i ne zanika v svo j ih spomin ih , k i j i h je napisal po vo jn i in k i so izšli v Zvezni r epub l i k i Nemčiji. Drug i človek, k i je skrbe l v nemškem min i s t r s t vu za zunanje zadeve za zaostritev odnosov v C S R , pa je b i l že omenjeni Kepp le r . T a je dal sedaj s ignal H l i n k o v i m slovaškim fašistom. T i so i z rab i l i povod za svoje nemire in slovaške zahteve do Prage izjavo praške vlade z dne 8. marca 1939, da bo k r i l a slovaški deficit iz sredstev državnega proračuna samo v p r ime ru , če bodo slovaški po l i t i k i dokaza l i lo ja lnost do praške vlade in se o tem tud i javno i z jav i l i . Kepp l e r je s svo j imi agenti na Slovaškem uspel , da do take izjave slovaških po l i t ikov n i prišlo, pač pa so le-ti zaostr i l i svoje stališče do Prage z novo zahtevo, s katero so S l ovak i (beri: slovaški po l i t ik i ) zahteval i prav ico lastnega delovanja tudi v zunanj i po l i t i k i . Praga je to odk l on i l a in je pos la la v vojaške garnizi je n a Slovaško same češke vojake, k i so razorožili fašistično H l i n k o v o gardo, H l i n k o in Be lo T u k o ter druge fašistične voditel je pa are t i ra l i , slovaškega predsedn ika d r . T iso (pri katerem so se zgledoval i t u d i s lovenski ' vod i te l j i ' d r . An ton Korošec, k i je b i l T isov osebni pr i ja te l j , dr . Natlačen i n d rug i s lovenski pristaši J R Z - p r i p . p.) ter slovaška m in i s t r a Durcanskega in Vanco p r i s i l i l i k odstopu. Durcanskv je po odstopu takoj pobegni l v V e l i k o Nemčijo na Duna j , k jer je skupaj s štabnim šefom H l i n k o v e garde preko dunajskega rad ia pozval S lovake k državljanski vo jn i , obenem pa razg las i l Slovaško za neodvisno i n samosto jno državo.

    T a poziv pa je na samem Slovaškem naletel n a g luha ušesa. Državljanske vojne, k i b i jo potreboval H i t l e r , da b i l i k v i d i r a l C S R , ni b i l o . N a Slovaškem je dr . T i so nasledi l sam K a r i S i -dor , k i pa ga nemški tisk n i hotel p r i zna t i , za k a r je poskrbe l Gobbels s prepovedjo, da b i nemški časniki p i sa l i o K a r l u S ido r ju kot o slovaškem min i s t r skem predsedn iku. M i m o tega že 11. marca 1939 nemški časniki niso več p isa l i o češkoslovaški v lad i , marveč samo še o češki v lad i . K l j u b temu pa je H i t l e r še istega dne pos la l v 'pr i jate l jsko m i s i j o ' k S i do r ju v Bra t i s l avo svojega dunajskega gauleiterja B u r c k l a , državnega uprav i te l ja Os tmarke (zasede Avstri je) Sevssa-Inquar ta i n nekaj višjih nemških of icir jev, da b i se udeležili zasedanja Sidorjevega kabineta , k i j e zasedal tega dne zvečer. H i t l e r j ev i 'aposto l i '

    b i r a d i p r i d o b i l i K a r l a S ido r j a za Hi t ler jev načrt l ikv idac i j e C S R . T o nalogo naj b i op rav i l duna j sk i gauleiter B i i r c k e l , k i je povab i l S idor ja vs t ran i n m u povedal , da se je H I T L E R O D L O ČIL, D A U R E D I ČEŠKOSLOVAŠKO VPRAŠANJE E N K R A T Z A V S E L E J . SLOVAŠKA N A J B I ZAT O T A K O J O K L I C A L A S V O J O S A M O S T O J N O S T I N LOČITEV O D ČEŠKE, V N A S P R O T N E M P R I M E R U PA J O B O H I T L E R P R E P U S T I L U S O D I - Z A S E D B I Z NEMŠKIMI E N O T A M I I N J O K A S N E J E IZROČIL H O R T H Y J E V I M A D ŽARSKI.

    Duna j sk i gauleiter B i i r c k e l naj b i s to grožnjo 'pr i ja te l j sko ' p r i s i l i l S idor ja k odločitvi že na prvem zasedanju njegovega slovaškega kabineta . Toda S ido r se m u je za sporočilo samo zahva l i l , ne da b i Hi t ler jevo priporočilo, k i m u ga je sporočil B i i r c k e l sprejel a l i zav rn i l , vseeno p a je sk len i l , da se bo o tej H i t l e r j ev i zahtevi najprej pogovor i l s praško v lado (Hendcrsoh »Zmota neke misije«, k i je izšla v p rvem letu druge svetovne vojne v Z i i r i c h u v Švici).

    T u d i Kepp l e r je pohi te l na Slovaško, p a je m o r a l 12. marca 1939 telefonsko poročati svojemu zunanjepolitičnemu uradu v B e r l i n o popo lnem neuspehu nacističnih odposlancev p r i S ido r ju . B i i r c k e l i n Seyss-Inquart sta se po njegovem mnenju 'popo lnoma razočarala nad nasprotnikom ' , na Slovaškem je vse m i rno , položaj je obtičal v negibnosti in 'bo zelo težko ustvar i t i nove pogoje' za uresničitev nemške akci je . Toda H i t l e r se za to poročilo n i zmeni l , saj je že dan poprej p r ip rav l j a l u l t imat . Dne 12. marca pa je b i l o na t i skovn i konferenci u r edn ikom nacističnega t i ska ukazano, da mora jo 13. marca na nas lovnih straneh prev ladat i novice o .nemirnem položaju i n neredih na Češkoslovaškem:

    »Jutri morate na p r v ih straneh časopisov uvrs t i t i samo novice s češke. Razpr t t isk, največje črke, naslov i čez celo s t ran v najostrejšem t n u , toda brez komentarjev.«

    In prav tako časopisi za 14. marec 1939:

    »Na prvo s t ran samo uvodnike o češki in novice o češkem vprašanju.«

    In tako so nemški časopisi 13. in 14. marca vnovič sprožili cel plaz novic 'o krvav ih grozodejstv ih nad nemško manjšino na češkem', k i pa so j i m lahko verjel i le nemški b ra l c i , k i so preb i ra l i te novice, medtem k o se na Češkem v resnic i n i dogajalo nič takega, k a r b i si nemški časnikarji in reporter j i želeli, da b i l ahko s svoj i m i nov icami , reportažami in fotograf i jami i zpo ln i l i s t ran i nemških časnikov po Hi t l e r j ev ih željah i n pričakovanjih. (V ponare janju so nemški reporter j i , vzgojeni v Gbbsc lsovem času še danes mo j s t r i . T ako sem zasledi l neko fotografi jo, objavl jeno v nemškem t i sku že ob ber l ins k i h dogodk ih juni ja 1952 v revi j i 'Der Mona t ' rud i v času madžarskih nemirov leta 1956 in tretjič v češkoslovaških dogodk ih 1968, vselej isto s l i ko , ka r moram resnic i na l jubo povedati ob tej priložnosti, da gobbelsovski način propagande v Zahodn i Nemčiji žal še n i i zumr l — pr ip . p.)

    Nemški t isk i n rad io sta torej pričela gonjo p ro t i C S R in poročala o nas i l ju nad Nemc i v Prag i , t am pa je nasprotno češka po l i c i ja dob i la ukaz , da ne sme posegati v nobeno demonstrac i jo praških Nemcev, če b i do nje prišlo. Celo nacistični specia l is t i v podžiganju nemirov in provo-kac i j n iso zabeležili nobenega uspeha, k a r je m o r a l poročati v B e r l i n neki special ist v netenju nemirov in provokac i j , nek i Mecke l v svojem poročilu v B e r l i n :

    »Nepričakovano vel ike težave (pr i sprovocira-nju Čehov), da b i Čehe vrg l i iz t i ra . Možno b i b i l o koma j še v B r n u in O lomoucu . K l j u b temu zahtevane večje nasi lne akci je , k i b i izzvale resnejše inc idente (s češke strani ) . . . «

    T a k o je poročal Mecke l po svojem inšpekcijskem potovanju na petoko lonsko »Volksdeutsche Mittelstelle«, k i j i h j i je telegrafsko posredoval nemški zunanjepolitični u rad iz Be r l ina . Nemški Usti pa so k l jub temu razširjali laži i n najbol j grozl j ive krvave novice, k i so se po zatr jevanju nemških časnikarjev in reporterjev baje dogajale v Prag i in d rug ih čeških kra j ih . Da b i češkoslovaški v lad i onemogočili protest p ro t i p i san ju nemškega t i ska , je Hi t l e r jev zunanj i m in is te r R ibben t rop ukaza l nemškemu odpravn iku poslov v Prag i s posebnim te legramom, naj posk rb i , da češkoslovaška v lada ne bo mogla preko njega i n drug ih članov nemškega poslaništva v Prag i navezati nobenih u r a d n i h st ikov z B e r l i n o m :

    »Mimo drugega p r o s im Vas i n druge člane poslaništva, naj poskrbe, da b i j i h prav tako k a k o r vas v nas lednj ih dneh tamkajšnja (češka) v lada ne mog la v nobenem p r i m e r u naj t i i n va9 nadlegovat i s prošnjami za moreb i tne obrazložitve (nerazumlj ivega p isanja v nemškem t i s k u i n nepričakovanega, prav tako nerazložljivega zapleta z Nemčijo). Bod i t e za tamkajšnjo v lado nedosegljivi!«

    K e r na češkoslovaškem n i b i lo zaželenih nemirov , je H i t l e r ju prišla prav Madžarska s svoj im i apet i t i po Zakarpa t sk i U k r a j i n i . T u d i Zakar-patska U k r a j i n a a l i Zakarpa tska Rus i j a , k a k o r so jo včasih imenoval i v Jugos lav i j i , je imela od ok tobra svojo deželno vlado, obenem pa je b i l a od tedaj izpostavl jena s ta ln im zahtevam Madžar ske, k i b i se te slovanske deželice rada pr i l as t i l a . Doslej je Madžarsko p r i tej zahtevi ov i ra la Nemčija, ker je računala, da bo madžarski pr i t i sk še potrebovala p r i uresničitvi Hit ler jevega načrta 'za dokončno l ikv idac i j o os tanka Češkoslovaške' Dne . 13. marca 1939 je nemški pos lanik v B u d i m pešti sporočil Ho r thv ju , da b i H i t l e r 'sedaj ne ime l nič pro t i ' , če b i Madžarska uresničila svoje zahteve po Zakarpa t sk i U k r a j i n i . Ho r thv se je seveda za to Hit ler jevo pobudo takoj navdušil i n se še istega dne H i t l e r ju p ismeno zahva l i l :

    »Vaša ekscelenca! — Najprisrčnejša zahvala ! —• Ne m o r e m V a m n i t i v celot i i z raz i t i , kako sem srečen, ka j t i ta dežela (Zakarpatska Ukra j ina ) je za Madžarsko — naj se i z ra z im tako, čeprav ne l j u b i m ve l i k ih besed — dejansko vprašanje živl jenjske vrednost i . — K l j u b našim pet tedenskim r e k r u t o m se bomo l o t i l i s tvar i najostreje in z navdušenjem. Dispoz ic i je so praktično že dane« V četrtek, dne 16. tega meseca, bomo sprožili obme jn i spopad, k i m u bo v soboto s ledi l g lavni sunek. — Dokaza Vašega pr i ja te l js tva ne b o m n i k o l i pozab i l i n Vaša ekscelenca l ahko vselej računa z jek leno trdnost jo . . . — S pr i ja te l jsko vdanost jo — Horthv«

    S t va r i so torej potekale tako, k a k o r si je želel H i t l e r . Man jka l o je seveda samo še nekaj : vzrok, k i b i H i t l e r j u dal 'prav ico ' , da b i zasedel češkoslovaško. M a n j k a l i so nemi r i , k i naj b i j i h povzročile protičeške demonstraci je na Slovaškem, podkrepl jene z zahtevami slovaških voditel jev po odcepi tv i od Prage in po ustanov i tv i 'samostojne slovaške države. Nov i slovaški m in i s t r sk i predsednik S i d o r n i s tor i l tistega, ka r je H i t l e r s pomočjo svo j ih odposlancev na Slovaškem hotel doseči. K o t politični objekt, potreben za zaplet s češkoslovaško v lado v Prag i , m u je ostal samo še klerofašistični odstavl jeni slovaški m in i s t r sk i predsednik dr . T iso.

    KLEROFAšIST dr . T I S O je ostal torej ED I N O H I T L E R J E V O U P A N J E ZA DOKONČNO L I K V I D A C I J O ČEŠKOSLOVAŠKE R E P U B L I K E Nan j se je nas lon i l in ga telegrafično pok l i ca l ? B e r l i n , praška v lada pa dr . T i sa p r ihodu v Berlin n i ov i ra la , čeprav b i lahko s lu t i l a , s kakšnim' namen i ga je H i t l e r pok l i c a l k sebi.

  • V vseh t reh dvoranah kran jske občinske skupščine je b i l a v soboto dopoldne svečana akademi ja ° b 70. ob le tn ic i prve mature na k r a n j s k i g imnaz i j i . Udeležili so se je vs i povo jn i g imnaz i j sk i profesor j i , d i j ak i g imnazi je , preds tavn ik i občinske skupščine, občinskih družbenopolitičnih organizaci j i n d rug i . — Po h i m n i Gaudeamus ig i tur , k i j o je zapel akademsk i k o m o r n i zbor , je o r i sa l razvoj te pomembne izobraževalne ustanove n jen d i r ek to r S to jan T r o s i . M e d d rug im Je omen i l , d a je v sedemdesetih le t ih na k r a n j s k i g imnaz i j i , k jer se izobražujejo d i j ak i kranj ske, radovljiške i n tržiške občine, ma tu r i r a l o 2772 m l a d i h prebivalcev Gorenjske. — Predsedn i k kran jske občinske skupščine S l avko Za lokar je na slovesnosti ob l jub i l , d a s i bodo v občini pr i zadeva l i , da bo K r a n j dob i l novo g imnazi jo . Sedanje poslopje j c namreč staro že ?7 let i n k l j u b obnav l jan ju i n preure jan ju ne ustreza več sodobnemu p o u k u . — Ob 70. obletn i c i prve mature so v sodelovanju z goren jsk im muze jem v Prešernovi hiši v K r a n j u odp r l i ' azs tavo . Z njo so p r i ka za l i delovanje ustanove v 70 l e t ih . Ob obletn ic i pa So i zda l i tud i spom insko pub l ikac i j o , s katero so o r i sa l i obdobje po zadn j i vo jn i . (A. Ž.) — Foto : F . Perdan

    V petek začetek Male Groharjeve slikarske kolonije

    iz škofje V škofji L o k i potekajo v t e h dneh zadnje p r ip rave Pred pe tkov im u r a d n i m začetkom dela Ma le Grohar jeve Jjukarske koloni je . Udeležba ° ° letos še precej večja, saj 8 0 Je pr i j av i l o več kot 300 f ^ n i r j e v l i kovn ikov i n ok rog 1 0 0 mentorjev — l i k o v n i h Pedagogov. P r i p r i j avah so W t o p a n e vse slovenske pokraj ine ter pon i r j i iz Niša, Beograda, Sarajeva i n Novega Sada. K e r j e letos udeležba precej večja od lanske, ^ C r i i p r ip rav l j a ln i odbor , da ] c ta ob l i ka izvenšolske dejavnost i p r i p i on i r j i h zelo Jj 1" ' 1 i ubij ena. Poleg l ikovnega

    stvarjan ja i n srečanja s pk> " j i ima ko lon i ja za p ion i r je

    ^ P r a v l j e n i tud i dve d i tv i ; Večc

    »edaliscu n a Spodn jem trgu M K i i n V C - d b i g imnazi jskega

    M J D i n promenadn i kon-*oncert izvedbi

    pr i rc -r pesmi v Loškem

    na Mes tnem trgu v združenih orkestrov

    godbe n a p iha la L o k e i n ZLrov.

    P r i p i on i r j i h domačinih bo stanovalo približno 200 udeležencev koloni je . Vse v zvezi z gostitteljstvom poteka v redu. P i on i r j i iščejo v seznamih tiste, k i so že l ansko leto s tanoval i p r i n j ih . T u d i t ak i , k i n ima jo svo j ih o trok, sprašujejo, če b i b i l i l ahko gostite l j i .

    N eko l i k o teže je z mentor j i — l i k o v n i m i pedagogi. Bo l j e b i b i l o , da b i lahko stanoval i vs i n a is tem mestu — v hotelu. Kaže pa, da j i h -tudi stanovanje po turističnih sobah po Škofji L o k i prav nič ne mot i , saj bodo letos nekater i v ko l on i j i že drugič i n tretjič. T u d i lotos upa odbor za p r ip ravo Ma l e Grohar jeve s l ikarske koloni je , d a se bodo p i on i r j i i n mentor j i v mestu p o d L u b n i k o m k a r najbol je počutili.

    Poleg odbora Ma l e Grohar

    jeve s l ikarske ko loni je i n republiškega odbora Z P M letos sodeluje p r i p r ip ravah tudi Zavod za šolstvo S R S in prek preds tavn ika še Društvo l i k o v n i h pedagogov Sloveni je. Letošnja ko l on i j a je vk l ju čena v uresničevanje idej J P I , k i so lotos pod geslom »Tisoč radosti«. J . G .

    U s k l a d i t i d e l o gledališč

    Pred nekaj dnev i je zveza ku l turno-prosve tn ih organizac i j sko f j a L o k a sk l i ca la sestanek za okrog lo mizo . Preds tavn ik i družbenopolitičnih organizac i j , gledališč i n Z K P O so razprav l ja l i o de lu t reh amate rsk ih gledališč v škofji L o k i i n o tem, k a k o b i usklad i l i n j ihovo delo.

    V škofji L o k i razvi jajo amatersko gledališko dejavnost : Loško gledališče, eksper imenta lno gledališče m lad ih Oder — galeri ja in gledališče mlad inskega ku l tu rno umetniškega društva Gimnaz i je . V s a k o gledališče sestavlja svoj program predstav, p r i tem vsem trem man jka igralcev in režiserjev. Posebno ta prob lem občuti Loško gledališče, k i je še vedno osrednja gledališka hiša v Škofji L o k i . N a sestanku je b i l a izrečena mise l , da b i to gledališče vključilo v program predvsem dela za širši k r o g občinstva. Eksper imenta lno gledališče m lad ih Oder-galeri ja

    se je v pre tek l ih dveh sezonah predstav i lo z bol j zahtevn i m i dol i i n p r i tem pokazalo v isoko kval iteto. S t ak im del o m naj b i nadaljevalo. T u d i k u l t u r n o umetniško društvo gimnazi je naj b i se vsako leto predstav i lo z vsaj eno premi-ero. N a oder naj b i postav i l i dela, k i j i h zajema učni prog ram slovenskega jezika aH svetovne književnosti.

    V s a t r i gledališča naj se pred novo gledališko sezono sporazumejo, katera dela bodo predstav i la loški p u b l i k i , kdaj bodo premiere in kdo bo predstave reži r a l . Prvo sezono bi domači igralc i p r i prav i l i t r i aLi štiri predstave. Za nekaj predstav pa bodo povab i l i v gostovanje druga gledališča.

    Za uspešno izvajanje zastavljenega programa na} se izvo l i umetniški svet, katerega člani bodo preds tavn ik i loških gledališč Ln zveze k u l turno-prosvetnih organizaci j sko f j a Loka . L . B .

    Pohujšanje v dolini šentflorjanski

    V ponedeljek zvečer, 31. maja , sta v dvoran i gledališča Tone Čufar n a Jesenicah predsednik Z K P O občine Jesenice i n predsednik republ i škega odbora gledaliških skup in Slovenije svečano odpr l a X I V . srečanje gledaliških skup i n Sloveni je.

    K o t p r v i so se občinstvu predstav i l i člani amaterskega gledališča Tone Čufar z Jesenic s farso Pohujšanje v do l i n i šentflorjanski. S predstavo, k i so j o člani gledališča prvič p r i p rav i l i ob praznovan ju 25-letnice gledališča, so navdušili t ud i tokrat , saj je Cankar jevo zaničevanje i n zasmehovanje z l obn ih i n hinavs k i h mora l is tov i n lažnih rodol jubov izzvenelo k a r najbol j p r i s tno i n prepričljivo. V

    vlogah šentforjanskih domol jubov so nastopal i večinoma dolgoletni člani amaterskega gledališča: S tanka Geršakova, S lava Marošičeva, V e r a Sta-retova, Mar j ana čebuljeva, Jernej Pogačnik, F ranc i Pogačnik, Oto Gerde j , Janez Kavčič i n Teo L ip i ce r . Farso je režiral i n scenograf iral Bo j an čebul]. Danes popoldne bo na sporedu k r i m i n a l k a Agathe Chr i s t i e Mišolovka, k i j o bo upr i z o r i l a gledališka skup ina Delavskega prosvetnega društva Svoboda tz Po l zele, zvečer pa d rama VVil l iam Inge Avtobusna postaja, k i j o bo jeseniškemu občinstva predstav i lo amatersko gledališče S lava K l a v o r a i z M a r i bora .

    D. Sede]

    V av l i osnovne šole Gorje razstavl jata svoja dela s l i ka r j a 0 j l v a . Devetak i n Pavel Smole j . Predstav l jata se z akvare l i ,

    U in r i sbami , k i zajemajo predvsem realistične podobe iz ^ravc, portrete i n nekatere neko l iko abst raktno zasnovane

    Poizkuse.

    Razstava bo odpr ta do 15. jun i j a . Na Rodinah so v soboto na rojstni hiši pisatelja Janeza Jalna (1891—1966) odkrili spominski ploščo temu znanemu pripovednika za ljudstvo (Ovčar Marko, Vozarjl, Bobri Itd.).

  • G L A S * 8. S T R A N S R E D A — 2. J U N I J A 197) 1 —*

    Prešernova koča na Stolu že odprta

    P lan insko društvo Javorn ik-Koroška Be la , k i oskrbu je U r i p lan inske posto janke i n ptaninske domove, je p red dnevi že odpr lo tud i Prešernovo kočo na S to lu . P l an inc i so vse po t i , k i vodi jo n a S to l , poprav i l i i n obnov i l i . Cesta 4o Valvasorjeve koče pod S t o l o m je prevozna, kočo pa •bnav l ja jo , vendar je odpr ta .

    Precejšen ob i sk so že zabeležili tud i v K r m i in ured i l i b i vak v Spodn j i K r m i . S tan i -fcv» kočo pod T r i g l a vom bo

    do p redv idoma odprla 15. Jun i j a .

    O s k r b n i k i Prešernove koče n a S t o l u prav i jo , d a že nekaj let pr iha ja jo n a najvišji v r h K a r a v a n k večinoma le avstr i j s k i p l an inc i z one s t ran i K a ravank. Ob i sk domačinov upada , čeprav so po t i dobre, shojene, v zpon n i prenaporen. V s e k a k o r p a je pogled in razgled z v r h a S to la tako lep i n čudovit, d a ob iskova lcem n i žal naporov nekajurne hoje. D . S.

    5 0 - l e t n i c a g a s i l s t v a

    n a P r i m s k o v e m Gas i l sko društvo K r a n j —

    F r i m s k o v o bo ta teden pros lav i lo p o d pokrov i t e l j s t vom tovarne I B I 50. oble tn ico obsto ja gasi lstva n a P r imsko vem. Ob tej p r i l i k i bo tud i prevzem novega orodnega gas i lskega avtomobi la , za katerega so pr i speva l i denar preb i va l c i i n podjet ja , posebno p a tovarna I B I .

    1921. leta so n a Pr imsko vem ustanov i l i gasi lsko četo. T a k r a t so začeli zb i r a t i tud i pr ispevke za gradnjo gasilskega doma. N a P r i m s k o v e m kx oko l i c i so zb ra l i takrat prek 33 tisoč k r o n . K m a l u so pos tav i l i s to lp z manjšim pros t o rom za orodje. 1930. leta pa so začeli g rad i t i nov gas i l sk i d o m . Dokončno zgraj en je b i l 1932. leta.

    V s a leta po ustanov i tv i je število članov društva naraščalo, z različnimi pr i red i t vam i p a so z b i r a l i denar, da so b i l i gas i lc i t u d i vedno bo

    l je opreml jen i . P r i gas i l sk i četi so p r ed vo jno delovale t u d i razne ku l tu rne skup ine : d r a m s k i odsek, pevsk i zbor, l j u d s k a knjižnica.

    1964. le ta sta se operat ivni gas i l sk i enoti na P r imskovem k i v K r a n j u združili v enotno gas i lsko društvo K ran j - P r im-skovo. P od tem imenom društvo deluje še danes. 1965. leta je b i l o društvo odl ikovano z r edom zaslug za narod s s r eb rn im vencem. Pred dvem a l e toma je društvo s pros tovo l jn imi p r i spevk i kup i l o novo mo to rno črpalko, v začetku letos p a še nov avtom o b i l .

    Ob 50. ob le tn ic i gasi lstva n a P r i m s k o v e m bo v petek zvečer v dvorani zadružnega d o m a n a P r i m s k o v e m slavnostna seja društva, v nedel jo popoldne p a bo ne glede n a vreme pred gas i l sk im dom o m zborovanje i n prevzem gasi lskega av tomobi la . A . ž .

    Gojenci Vzgojnega zavoda urejevali Preddvor

    Gojenc i vzgojnega zavoda v P r eddvo ru so n a začetku a p r i l a z veseljem spre je l i poz iv Turističnega društva k akc i j i Apri l -mesec čistoče. N a sestanku domske skupnos t i so se dogovor i l i , da bodo nap isan i poz iv društva razmnožili i n ga razde l i l i vsem učencem osnovne šole, le-ti pa so j i h da l i staršem. Osnova l i so 7-člansko komis i j o , k i so jo sestavl ja l i gojenci zavoda, p reds tavn ik i posameznih vzgo jnih skup in . V s a k a skup ina je izdelala program. P r i tem so gojencem pomagal i t ud i vzgoj i te l j i , osrednja komis i j a domske skupine pa je sk rbe l a za izvajanje program a .

    Dekleta in fantje so se lot i l i naloge neverjetno resno. V s a k dan so urejeval i oko l i co doma , gredice, park , zelenice, sprehajalne steze in igrišča, najtežjo nalogo pa so ime l i učenci, k i so skrbe l i za čistočo struge potoka Suhe skozi Preddvor , k a m o r vaščani kaj rad i mečejo smet i , i n ceste skoz i Preddvor . Vaščani so vsak dan občudovali gojence, k a k o so s samoko ln ico odvažali smeti na smetišče, k i so ga prav tako ured i l i gojenci doma. N j ihova prizadevnost je spodbud i la mars i katerega vaščana, da je poskrbe l za lepšo oko l i co svojega stanovanjri. Gojenc i so opozar ja l i svoje sovrstnike, naj ne mečejo smeti po t leh, predvsem pred trgovino.

    21 fantov iz zavoda je urejevalo tudi oko l i co hotelov B o r in G r a d . P od vodstvom vrtnar ja so ured i l i a l psk i vr t , pobra l i smeti okrog jezera in ured i l i sprehajalno stezo za Gradom. Vodstvo hotela j ih je nagradi lo . Denar bodo po

    r a b i l i za izlet a l i za ogled f i l m s k i h predstav. Pr iprav l ja jo p a se že za novo akc i jo . Z a zbor goren jsk ih akt iv is tov bodo u r ed i l i p r i r ed i t ven i prostor ob jezeru.

    V razgovoru s pr i zadevn imi fant i i n dekle t i smo izvedeli , d a bodo olepševalno akci jo še nadal jeva l i . Zavedajo se, da je to del nj ihove samovzgo ja

    J . Košnjek

    »Mongolci« v Cerkljah Ce bo vse po sreči, se bodo

    še letos v Ce rk l j ah nase l i l i »mongolci«. Seveda ne t i s t i Mongo l c i iz Mongol i j e . Zavod za gojitev d iv jad i Kozo rog namerava v Ang l i j i k u p i t i fazane mongolce.

    N a fazanar i j i v C e r k l j a h letno vzredi jo 18 do 20 tisoč fazanov in 2000 jerebic . Dve t re t j in i fazanov in jerebic spust i jo v domača lovišča,

    eno tret j ino p a prodajo lovs k i m družinam širom po Sloveni j i . Posebno i ta l i jansk i l ovc i r ad i hod i jo v lov na fazane. Neka te r i so v Cerk l j a h že ka r redn i gosti .

    De lavc i fanazari je so si lani ogledal i fazanari jo v Belt inc ih v P r e k m u r j u i n Zclendvo-r u na Hrva t skem, da b i izme* n ja l i i zkus tva p r i vzrej i fazanov i n jerebic .

    J . V .

    Ž B V I L - A

    K R A N J

    sprejme v zaposlitev:

    več prodajalcev manufakturistov

    več prodajalcev tehnične stroke

    Zaposl i tev je v b lagovnic i Cerk l j e . Možnost zaposl itve je takoj a l i po dogovoru. P ismene ponudbe je treba pos la t i na naslov 1. j un i j a 1971.

    do

    Nov gas i l sk i av tomob i l gasi lskega društva K r a n j — P r i m s k o v o . Z n j i m uprav l j a gasilec Mirko Gorjanc. — Fo to : F . Pergun

    Razp i sna komis i j a p r i svetu delovne skupnos t i up ravn ih organov

    skupščine občine Kranj

    razpisuje naslednja prosta delovna mesta:

    1. knjigovodje v davčni up rav i Pogo j : srednja s t rokovna izobrazba in 2 le t i de lovnih izkušenj;

    2. strojepiske (2 delovni mesti) Pogo j : končana dvoletna admin is t ra t i vna šola a l i štiriletna up iavno adminis trat iv n a šola

    Kandidati naj p ismene vloge z dokaz i l i o izpolnjevanju pogojev pošljejo razp isn i komis i j i upravn ih organov skupščine občine K r a n j , T r g revolucije I, najkasneje v 15 dneh od dneva objave.

  • p L E D A — 2. JUNIJA 1971

    Razcestja MIHA KLINAR (MESTA, C E S T E IN RAZCESTJA)

    IV. DEL »Res, kaj b i govor i la o tem? I n ne vem, zakaj

    •em sploh? N i s e m žena tiste vrste, k i j i je preb i ranje t a k i h nov ic edino b r a n j e . . . V i d i m , zamorila sem v a j u . . . Gospa s i bo celo m i s l i l a , * a n i sem njenega ob i ska v e s e l a . . . O, ne! Vse , ki so b i l i d ob r i s F r i c em , spoštujem in i m a m i » d a . . . T u d i F r i cev i l jubezni do vas ne nasprotu jem . . . Razumet i morate ! To so samo s k r b i , ki j i h i m a sleherna m a t i za s ina . . . O tud i v i boste t ak i , ko bo vaš s in odrasel . . . No , ne » m e r i t e ! Tako j v am pr inesem mal ico . . .«

    »N i treba, gospa,« p rav i Stc f i , k i jo je gospa naprav i l a zamorjeno.

    »Ni t reba ! K Char l o t t i se bova odpel ja la. R a d b i j i predstav i l Stefi!« tud i F r i c u n i , da b i še •s ta ja l doma ob takem mate r inem razpoloženju.

    »Toda v r n i l a se bosta. Ka jne , da se bosta?« »Bova, mama,« p rav i F r i c , nato pa že zunaj

    Stef i : »Ne smeš j i zamer i t i ! O sebi odločam jaz. * a tud i m a m a bo dobra s teboj, boš v ide la ! N i «e t i t reba bat i , da bo taka k a k o r tvoja penz-berška tašča, o ka te r i si m i pripovedovala.«

    »Morda ima mama vendarle prav. F r i c ? Morda sem zares samo prinašalka nesreče, kako r me Je k r s t i l a moževa mat i v Penzbergu!«

    »Ne, Stef i ! N i s i ! N i s i ! Samo t i me lahko osrečiš! Zato pozabi na Penzberg! Pozabi na vse! M i s l i na novo življenje! N a novo ž iv l jenje. . . «

    Toda Stefi ta h ip na to, 'novo življenje' še ne »nore m i s l i t i in j i te besede zvene prazno, kako r če b i j ih bra la in skušala dojet i v k a k i ekspre-sionistični pesmi , k i so že celo desetletje v mod i .

    »Morda b i b i lo najbolj prav, ko b i z večernim • l a k o m odpotovala.«

    »Ne, Stefi! Ne! Ne pus t im te! Saj me imaš rada , saj me imaš rada ! Tako zelo se te že želim. V Char lo t t enburg bova šla. A he k Lotte, marveč k advokatu , zelo znanemu advokatu , ki t i bo 'svetoval, kako boš najhitreje dosegla ločitev . . . To bova storila.«

    Ste f i ne ve kaj b i . Tako tesno j i je p r i s rcu . Toda ta h ip j i je prav, da je s F r i c em . Ko b i je ne našel F r i c , b i se m o r d a znašlo njeno ime že j u t r i v k r o n i k i b e r l i n sk ih samomorov . . .

    7 V i l a najbol j slovečega in za ločitvene procese

    najsposobnejšega ber l inskega odvetnika dr . Tho-masa T ichaucr ja , čigar ime je i z t i ska znano tud i t ak im, k i ga ne potrebujejo, je v Char lo t t enburgu na obrob ju gozdnatega Grune-vvalda, k i se kot blagodejen zal iv čistega z raka razpros t i ra med charlottenburškim i n w i l -mer sdo r f sk im prede lom ber l inskega velemesta. Skozenj vod i ravna in široka cestd, k i povezuje vzhodni i n zahodni be r l insk i predel m i m o d i rkališča, Deutschlandhal le in F u n k t u r m a v ul ice vse do Brandenburških vrat in Reichstaga v središču Ber l ina . Vsepovsod je velemestni h r u p in velemestni zrak, tu v v i l i pa je skoro podeželska tišina i n ozračje še nezastrupl jeno. Sem sta pr i šla F r i c in Stef i , ker dr . T ichauer ja n i b i l o v njegovi p i sa rn i , pravzaprav v pravem .odvetniškem podjet ju ' , saj i m a znani odvetnik preveč dela, da b i ga mogel oprav l ja t i sam. Tako so od-vetn ikov i sodelavci povedal i F r i c u , kako r da b i m u rad i r ek l i , naj svojo zadevo razloži n j im , ker jo bodo tako a l i tako oni reševali ( »Z vednostjo in po navod i l ih svojega šefa.« so v l judno pojasn i l i ) , pa n i nič pomagalo. F r i c se je hotel pogovor i t i sam z 'zvezdo' berl inskega odvetništva, j a , s s am im dr . T ichauer jem, s ka te r im so ga povezali telefonsko šele, ko se j i m je predstav i l kot svetnik za bio log i jo vojnega min is t rs tva . Ta naslov je zalegel, da so d r Tichauer jev i odvetnik i posta l i še spoštljivejši in da ga je tud i dr. T ichauer sam sprejel v svoj i v i l i z vsem spoštovanjem in pazl j ivo poslušal p r imer .mi lost i j ive', kako r dok to r naziva z vsem spoštovanjem Stefi in ob l jubl ja , da se bo za njen pr imer osebno zavzel, seveda s pomočjo svojega miinehenskega

    pooblaščenca dr . Ludv i ga H i rsch fe lda , oddaljenega sorodn ika medic inskega svetn ika i n doktorje-vega pr i jate l ja , znanega seksologa i n šefa medi c inskega ins t i tu ta za seksologi jo dr . Magnusa H i rsch fe lda .

    »Dr. Magnus H i r sch f e ld m i je s spoznanj i svoje p rakse pomagal raz jasni t i že mars ika t e r i zapleteni zakonsk i p r imer . Njegova pr izadevanja n a med ic inskem področju so sorodna m o j i m pr i za devanjem na pravnem področju. D r . Magnus fij r a d s svo j imi pr i zadevanj i pomagal l judem do zdrav ih in t r dn ih medsebo jn ih zakonsk ih odnosov z ustanavl janjem zakonsk ih posvetovalnic, jazi pa, da b i vp l i va l na spremembo zastarele zakone* daje, k i je p r i nas, v p r imer j av i z zakonodajo ob' koncu prejšnjega stoletja, po le tu 1900 z d r sn i l a celo za ko rak nazaj i n nam zato povzroča celo vrsto težav prav p r i reševanju prob lemov , kakršen je na p r ime r t u d i p r i m e r m i los t i j ive. K l j u b temu, da naši zakon i dopuščajo ločitve, je ločitev včasih zelo težko doseč i . . .

    »Težko doseči?« se zdrzne F r i c . »Mislite, gc* spod doktor, da bo to t u d i v p r i m e r u m o j e . . * moje pr i jate l j ice . . . «

    »Jaz, oz i roma moj zastopnik dr . Ludv i g Hirsch-" fe ld s tvar i prav gotovo ne bo zavlačeval. L j u d je navadno mis l i jo , da ločitve zavlačujemo odvetn ik i , v resnic i pa se to dogaja, to vama m o r a m že vnaprej povedati , zarad i naše nemogoče i n mars ikda j celo kont rad ik to rne zakonodaje, k i b i jo b i lo treba že zdavnaj r e f o rmi ra t i , posodobit i . . . Ja , pred četrt stoletja smo b i l i v tej zakonodaj i mnogo na boljšem, saj smo tedaj po zaslugi soc ia ln ih demokratov v Reichstagu ime l i še paragraf, k i je dopuščal ločitev razrvan ih i n uničenih zakonov že na temel ju medsebojne odtuj i tve, medsebojnega neprenašanja zakoncev. In t ak ih zakonov, kjer zakonca ne moreta več t rpet i i n prenašati d rug drugega, je p r i nas neznansko ve l iko ! To samo po sebi ne b i b i lo zlo, ko b i se prav zaradi tega z la dan za dnem ne pora ja l i zločini, s kakršnimi se zaključujejo marsikatere zakonske tragedije. Žena, k i ne more več prenašati moža, ga u m o r i , a l i pa obratno. To lahko dan za dnem preb i ramo v naših časnikih med k r o n i k o umorov in samomorov.

    »Če ne bo slabše, še umreti ne bo treba«

    Pretek l i teden sva s foto-^ p o r t e r j e m ob i ska la najsta-^jšega preb iva lca škofjeloške °°Čihe. Po o zk ih ko lovozn ih Poteh v Jarčji do l in i in po dolgem i skan ju sva se s spačk o m le pr ipe l ja la do prave h i $ e — k Se laku. Na j ino »žrtev« sva našla na d ivanu. Še vedno čvrstemu možaku n i " i l o treba dvakrat reci za kratek pogovor, pa se je že zna-* e l P r i m i z i na k l op i . 95-letni F r a n c Ganta r se je najbol j Razveselil da r i l a predsednika škofjeloške občinske skupščine Zdravka K r v ine , k i sva mu 8a v njegovem imenu ob tej Priložnosti izročila. Možak, k i x n n ne b i nihče pr i sod i l , da m u man jka do stotice le še S5* , e t> Je b i l takoj priprav-Jjen povedat i nekaj zanimivosti iz njegove mlados t i .

    »Rojen sem b i l nedaleč od In sem se sem gor priženil.

    *" 2 1 let i sem prišel gor, prej " f 0 1 Pa de la l na Jesenicah.

    žena m i je k m a l u u m r l a £ m i zapust i la dve deklet i .

    J"alu sem se drugič poro-• Tud i ta Je k m a l u u m r l a spet sem ostal sam s še

    tu

    t r emi o t r ok i . Najstarejši hčerk i je zdaj 70 let i n je še živa.«

    Mnogo hudega je F ranc mora l prestat i doslej . A tako hudo kot I. svetovna vo jna ga n i pr izade la nobena stvar.

    »Vojsko sem služil še za cesarja F ranca Jožefa v G r a d c u t r i leta. Najhujša pa so b i la leta I. svetovne vojne. Takra t sem b i l v Ga l i c i j i ujet štiri leta. B i l sem p r i ' kanon ih ' . Le ta 1918 sem se v r n i l i n p r i nesel v vas črne koze. Takra t je u m r l o v Jarčji do l in i 14 l jud i , med d rug im i tud i hčerk a . V e m pa, da sem j i h jaz pr inese l , ker so se najprej pojavi le p r i naši hiši. M e d obema vo jnama sem b i l doma , med II. svetovno vojno pa sem še vedno po svoj ih močeh pomagal par t i zanom in za svoje zasluge prejel dve odlikovanji.«

    Franc do letos n i vedel, kaj je bolezen. Pred približno mesecem pa ga je zagrabi lo Prebolel je hudo pljučnico, a se m u ob naj inem ob i sku sledovi sploh niso več poznal i . Domači so m i povedal i , da je pred tem govor i l o kašlju kot o povsem brezpotrebni

    s tvar i . K e r je tako zdrav, še vedno rad pogleda po svetu.

    »Lansko leto me je vnuk Lo jze pel ja l na le ta lsk i m i t ing na B r n i k . O ja , z av ionom b i se že pel ja l , tako 'p lesal ' pa ne b i po z r aku . Veste, včas ih sem tud i zelo rad plesal . Se p red lansk im sem se zavrtel na veselici na Dobračevi. Sp r em l j am pa še vse dogodke. Prav rad poslušam rad io , televizije pa ne morem gledat i , ker me bol i jo oči. K d o b i s i m i s l i l , da bom videl na starost tak napredek, še posebno se m i zd i čudno, da je človek lahko zavzel luno.«

    Ka j je vzrok, da je F ranc dočakal tako starost i n se lahko še čil i n zdrav vsak dan sprehaja okrog hiše. Prav i , da je jedel tobak kar naprej , p i l pa n iko l i ni posebno vel iko, ker n i b i lo denarja. Torej mu je so l idno življenje pr ipomog lo k tako v isoki staros t i .

    Ob slovesu je b i l njegov st isk roke še prav krepak. Ob naj in i želji, da b i dočaka l sto let, pa je dejal:»Ce ne bo slabše, še umre t i ne bo treba.« J . Govekar

    Najstarejši prebivalec škofjeloške Jaičje doline. — Fo to : F. Perdan

  • Kdor bere, več ve, več zna N a u n i v e r z o , v e n d a r

    b r e z štipendije P o d tem geslom je potekalo enoletno tekmovanje za nagrade najzvestejšim ob iskova lcem i n b ra l cem odde lkov Osrednje knjižnice občine K r a n j tn nekater ih pobraten ih knjižnic Ju goslavije, v čačku, K a r l o v c u , Tetovem, M o s t a r j u , S r e m s k l i n K o s o v s k i M i t r o v i c l ter n a Ce t in ju . Med t em k o so druge knjižnice nagrade razdel i le že pre j , je b i l v K r a n j u določen enoletni r ok i n žrebanje 26. ma ja tega leta. Najlepše nagrade s ta pr ispeva l i podje t j i I S K R A Commerce i n S L O B O D A ćačak, lepe p a so bi le tud i nagrade I B I , T E K S T I L I N D U S A ter C R E I N E K r a n j . Knjižne nagrade s ta pr ispeva l i knjižnica sama i n knjižnica n a Cet in ju .

    Zda j , k o so skora j vse občinske skupščine že sprejele družbeni dogovor o štipendir a n j u i n k r ed i t i r an ju študentov i n d i jakov , l ahko pogledamo i n ocenimo, kakšno vlogo bo štipendija kot dragocena invest ic i j ska naložba v izobraževanju kadrov odigra la v pr ihodnje . Ob bol j j a sn i določitvi njene funkc i je l ahko postane prav i lno štipendiranje i n kred i t i ran je pogoj za ugodnejši soc ia ln i sestav študentov n a sredn j ih In v i s ok ih šolah, še vedno je soc ia lna s t r u k t u r a študentov n a s lovensk ih visokošolskih zavod ih precej drugačna od stvarne socialne i n družbene s t rukture , k i je s icer značilna za s lovensko prebiva lstvo .

    P o poda tk ih zavoda za stat i s t i ko je b i l o leta 1969 na naših višjih i n v i s ok ih šolah zelo m a l o študentov i z kmečkih m de lavsk ih družin. Največ študentov p r iha j a i z našega glavnega mesta , L jub l j ane , slede j i m študentje i z K o r o ške i n Štajerske, Goren jske , zasavsko — sav in j sk ih kra jev

    i n Slovenskega P r i m o r j a ter Not ran jske , Dolenjske i n podravsko — p o m u r s k i h kra jev .

    število štipendij je po posameznih regi jah še vedno precej neenakomerno razdel jeno. Največ je štipendij med p r i m o r s k i m i i n notranj s k i m i študenti, slede j i m koroški i n štajerski, zasavsk i , gorenjsk i , l j ub l j ansk i , pod r a v s k i in p o m u r s k i ter dol en j sk i .

    P o poda tk ih zavoda za stat i s t iko tako pre jema štipendi je le 21 odstotkov r edn ih študentov a l i 2123 študentov.

    Venda r p a po d rug i s t ran i ugotav l jamo, d a ostajajo štipend i j sk i razp i s i brez odziva. P o poda tk ih l jub l j anske un i verze je od štipendij, razpisan i h v času o d septembra do decembra 1968, ostalo 20 odsto tkov štipendij nerazdeljen i h . Soc ia lno ekonomska komi s i j a skupnos t i l j ub l j ansk ih študentov razpolaga s podatk i , da gospodarstvo ne najde interesentov za približno 30 odstotkov svo j ih razp i san ih štipendij. D . Sedej

    P rvo nagrado od 26, gramofon I S K R A M I M I , je v P ionirs k i knjižnici dob i l a Staša M e i i a k ; p r v o o d 16 v L j u d s k i knjižnici, sesailec za p rah S L O B O D A M I N O R , je dob i l E m i l Kološa; p r v o nagrado od 12 v študijski knjižnici, r ad i j sk i t rans js torn ik I S K R A D E N I S , pa M a r i j a Zapk>tnik. Osta l i nagrajeni so b i l i :

    P i o n i r s k a knjižnica — Ajdovec Olga, Borovec Van ja , B u r n i k S lavko , Cimžar Bo jan , Damjanovič Jasna, Go lob Janja , H r i b a r Brane , Jeseno-vec Leon ida , Jovanovič Marj a n , K a l a n Tomaž, K r a j c a r B o r i s , M o d r i j a n Mar j an , Ore-h a r Drago, Pajestka Aleš, Po lka Brigi i ta, Pacek Jože, P i r e Dar ja , Petrič Nevenka,

    Sintič Irena, štembergar Janez, štefe M a r i j a , VadnjaJ S imona , Verdenuk Ivan i n Z o r k o M i l a n .

    L j u d s k a knjižnica — Ažman Anton , Bratkovič F ranc , B u r -ke lca V i d a , Čebuli j Ivana, Golob V i d a , Lovšin Dušica, M l i n a r K r i s t j a n , Pogačnik Ja nez, S i r k Dušanka, Starover-s k i Magda , štalekar A lb ina , T r i l e r Zo f i ja , Vaienčič Janez, V i d m a r Avgust i n Volčič Angela.

    študijska knjižnica — Belič Andre j , Bened ik Stane, Breška Za la , Božič Zoran , Jan M i r a n , Kovač Iva, Plestenjak Meta , Poronta Dan ica , Podjed Tone, S u h i Leon i n šiling Mar j an .

    Nagrajena bodo prevze l i na* grade p r i posameznih oddefr k i h . Knjižnica je prepričana^ d a 325 bralcev dnevno h o d i * njene oddelke v prepričanjn* i n zavesti, d a j e dobra s t r * kovna a l i leposlovna knjiga 1 današnjemu človeku nujna potreba, d a b i brez nje b đ dost i revnejši i n manj razgle* dan i v življenju, umetnost i in" znanost i .

    K j u b tej zavest i , l a s tn i v * čini naših občanov, p a i m * m o še prevel ike odstotke W k i h , k i j i h je le še treba opo* zar jat i z us t r e zn imi obiskana* rek lame n a ve l iko m pO1 membno vlogo, k i j o imajo knjižnice v našem vsakdo n j em življenju, d e lu i n hitreJ* šern vsestranskem družbenenJ razvo ju.

    č e je enoletno tekmovanj* k a k o r k o l i p r ipomog lo k tej popular i zac i j i knj ige i n kn j i i * ničarstva, k povečanju zaves t i , d a n a m je vsem knjiga najzvestejša zaveznica in i«* f o rmator i ca n a življenjski po t i , potem je doseglo svoj n#men.

    650 let T r ž i č a

    Tako le opisuje Lavtižar svoj p r i h o d v Tržič (močno skrajšano): »Nenadoma je potegni la sapa i n me odp iha la s prve službe v drug i k r a j .

    5 škofijskim od l okom sem b i l ok t ob ra 1877 prestavl jen iz Gor i j v T r ž i č . . . Sosed, k i je ime l dobrega kon ja , je naložil zaboje na voz i n j i h odpe l ja l p r o t i Tržiču, drug i dan p a sem odšel tud i jaz s pa l ico v r o k i v novo službo. Štiri ure pešhoje iz Gor i j do Tržiča so m i b i l e pr i j e ten sprehod . . , K a r ug ledam od daleč kon ja s p r a z n i m vozom. V v o z n i k u spoznam soseda, k i je pe l ja l prejšnji dan moje blago v Tržič. N i mogel p rehva l i t i Tržičanov, k i so vso opravo znos i l i v kap lan i j o i n še n jemu dobro postreg l i .

    Dospe l sem na rob h r i b a k podružnici sv. Neže, k i p r ipada župniji Kovo r . O d nekdaj je de la la ta cerkev soseski ve l iko preglavico. Ze tretjič so j o m o r a l i z ida t i , ke r b i se b i l a zarad i slabe podlage k m a l i podr la . Končno j o je ko vo r sk i župnik F ranc Ksave r Boh ince leta 1864 temel j i to poprav i l . Izročil je z idanje nove, torej že tretje cerkve, slovečemu z ida rskemu m o j s t r u Matevžu Medvedu . T a j o je postav i l na brano , t. j . na temelj j e l ov ih stebrov. O d tega časa je dobro zavarovana. Matevž Medved je b i l mož i z redn ih stavbenih zmožnosti. K o t s in prepros t ih kme t sk ih staršev n i ime l priložnosti za s t rokovno izobrazbo. K l j u b t emu ga je pr i ro j en i razum usposob i l za dela, k i j i m še inženirji n iso b i l i kos . . . (Vendar tud i Medvedov i temel j i n iso vzdržali i n so mora l i tud i njegovo stavbo leta 1967 porušiti. — Op. J . R.)

    Od Sv. Neže dalje je šla cesta navzdol . Doh i t e l me je deček, k i se m u je zelo mud i l o , ke r so ga b i l i pos la l i v Tržič v loter i jo i n je b i l že zadnj i dan za stavo. T a tržiška loter i ja , k o m u n i b i l a znana? O njej so vedno govor i l i , zanjo sk lada l i denar posamezn ik i a l i večje družbe. K o l i k o r p a niso zastav i l i domačini, so j i m pomagal i še okoličani iz Kovo r j a , Križev i n d rug ih vasi , k i so nos i l i t rdo zasluženi denar v ko l ek turo . In k o so b i l e vzdignjene številke, kakšno razočaranje! K l j u b temu n i ponehala strast, marveč je rast lo upanje na pr ihodn jo srečo, ko bodo zopet izžrebane druge številke. Pozneje je b i l a vendar odprav l jena ta mora , k i je pobra la l judem ve l iko denarja.

    Deček je stekel s ceste n a bližnjico, da b i prišel čimprej v Tržič, jaz pa sem ogledoval cerkev sv. J u r i j a na griču i n nad n jo pod r t i grad Al tgutenberg, k i ga je razsul potres 26. marca 1511. Nemško ime je dob i l od Dobrče, p lan ine med Begun jami i n Tržičem. K o so de la l i p r i Sv . J u r i j u žagrad, so i zkopa l i

    nekaj močnih kos t i , k a r je kazalo, da je b i l o tuka j gra jsko pokopališče in di so b i l i l a s tn ik i gradu p rav i koren jak i .

    Tačas je prišla po cesti gor od B is t r i c e s tara ženica. Opr t a je b i l a na pa l ico i n sk lon jena p ro t i zeml j i , k a k o r da b i že rada legla v grob; sape pa še n i ime la težke, k a r sem spoznal iz njenega govorjenja.

    .Gospod, to je H u d i grad ' , je začela pr ipovedovat i . ,Bog ve, k o l i k o denarja je zasutega pod kamenjem, p a nihče ne more p r i t i do njega, ker ga varuje ve l ika kača. A l i še niste slišali o tem?'

    ,Nič, r ad poslušam.' .Graščak je b i l J u r i j , gospa pa Neža. Z i da l a sta vsak svojo c e r k e v . . '

    B i l o je bogastvo, da s i ga še m i s l i t i ne moremo. Toda kaj se je zgodilo potem? Njega so odpel ja l i T u r k i v sužnost, gospa p a je k m a l u o d žalosti u m r l a , ed ina hči pa je zasuta pod tem z idovjem. Prav i jo , da je hči sp reme njena v kačo.'

    Zena je sedla na kamen ob cesti i n odložila staro vrečo, k i jo je irnej, k a k o r nahrb tn ik pr ivezano na ramenu. Sprev ide l sem, da m i hoče še veo povedat i .

    ,Le nadal ju j te ! ' sem p r i p o m n i l . , 0 , k o l i k ok ra t sem že šla tod m i m o ! . . . D o m a sem v tržiških rovt ih. «*

    Danes pričakujejo Tržičani novega kap lana , k i pr ide jo do l z Gorenjskega. ' .Povejte še kaj o zak le t i hčeri,' sem p r e k i n i l ženo. . ,Neko j u t r o je šel mežnar dan zvonit . P r i t