varstvo narave v sloveniji 2015

Varstvo narave v Sloveniji

2015

dr. Peter SKOBERNE

Zadnja sprememba: 3. 11. 2015

Ljubljana, november 2015

DELOVNO

GRADIVO!!!

Peter Skoberne Organiziranost varstva narave v Sloveniji – 2015 november 2015

2/66

Vsebina: 1. Zavarovana območja ................................................................................................ 16 2. Ekološko pomembna območja .................................................................................. 25 3. Območja NATURA 2000 ........................................................................................... 26 Opredeljevanje območij Natura 2000 ............................................................................... 27 Izvajanje obveznosti za območja Natura 2000 ................................................................. 30 4. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst ............................................................................ 31 5. Kratek pregled zgodovine varstva narave ................................................................. 32 6. Zgodovinski pregled ustanov, pristojnih za varstvo narave v Sloveniji (delovno!) ...... 34

Pregled ministrov, pristojnih za področje varstva narave .......................................... 36 7. Veljavni predpisi s področja varstva narave v Sloveniji ............................................. 40 8. Organizacija varstva narave v Sloveniji ..................................................................... 45 Vladne organizacije, službe, javni zavodi in koncesionarji ................................................ 45

Strokovni javni zavodi ................................................................................................... 49 Javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij.......................................................... 53 Skrbništvo za upravljanje zavarovanih območij ............................................................ 54

9. Nevladne organizacije s področja varstva narave v Sloveniji .................................... 55 10. Raziskovalne organizacije ..................................................................................... 61

Druge ustanove, povezane s predstavljanjem biotske raznovrstnosti: .......................... 64 11. Zasebne strokovne in raziskovalne organizacije ................................................... 64 12. Interesne skupine .................................................................................................. 66


3/66

1. Oznaka naravnih posebnosti Slovenije

Geologija Stičišče štirih geotektonskih enot Vzhodnih Alp, Dinaridov, Panonskega bazena, Jadransko-Apulijskega predgorja in pestra geološka podlaga. Prevladujoče so karbonatne kamnine (44 % ozemlja), med katerimi je največ triasnih apnencev. Posledica takšne zgradbe so bogato razviti kraški pojavi (več kot 9000 registriranih jam). Ob rekah so naplavinske ravnine (1/6 ozemlja). Največ kristalinskih kamnin najdemo na Pohorju, iz njih je zgrajen tudi greben Smrekovec - Komen. Na Pohorju je edino najdišče minerala granodiorita (čizlakita). Slovenska obala je zgrajena pretežno iz fliša. Med najpomembnejše makro tektonske pojave uvrščamo Idrijsko prelomno cono in velike narive Zlatenske plošče v Julijskih Alpah ter Nanosa in Trnovskega gozda na fliš Vipavske doline oz. Kras na fliše Slovenskega Primorja.

Vir: http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/2000-1-2/AKTUAL5.htm

http://www.mszs.si/slo/ministrstvo/publikacije/znanost/mzt/raziskovalec/2000-1-2/AKTUAL5.htm


4/66

http://fosili.si/wp-content/uploads/2011/06/KAMNINEsLOVENIJA.jpg

Biogeografske regije Stičišče štirih biogeografskih regij: alpska (30 %), dinarska (30 %), sredozemska (10 %), panonska (30 %) daje državi prehoden (ekotonski) značaj.

Relief Razgiban relief, razpon nadmorske višine od -37 do 2864 m, povprečna nadmorska višina je 556,8 m.

Hidrologija V Sloveniji se vode zbirajo v dve povodji: Jadransko (Sredozemsko) zavzema okoli 1/6 ozemlja (3.400 km

2 ali 16,8 %), preostalo pripada donavskemu povodju (Črnomorsko -

16.856 km2 ali 83,2 %). Pomembnejše reke, ki se izlivajo v Jadransko morje so: Soča

(ena od petih najbolj ohranjenih rek v celotnem alpskem loku), Reka in Dragonja. Med rekami črnomorskega povodja omenimo Dravo in Muro, ki le prečkata Slovenijo, na našem ozemlju pa izvira Sava s pomembnimi pritoki Ljubljanico (kraški sistem s ponikalnicami, kraškimi polji in jamami), Savinjo, Krko (najdaljša slovenska reka) in Kolpo. Skupna dolžina vodotokov je 26 600 km. Prevladujejo povirni deli vodotokov, zato je za Slovenijo značilna kakovostna voda.

http://fosili.si/wp-content/uploads/2011/06/KAMNINEsLOVENIJA.jpg


5/66

Sloveniji pripada 46,6 km jadranske obale (http://www.vlada.si/o_sloveniji/osnovni_geografski_podatki/)

Vir: Inštitut za vode, 2008

Podnebje Značilno je hitro spreminjanje podnebnih razmer na majhni razdalji, kar dokazujejo podatki o povprečni letni količini padavin: več kot 3000 mm jih pade na severozahodu Slovenije medtem, ko jih v le v borih 300 km zračne črte oddaljeni vzhodni Sloveniji namerijo manj kot 800 mm. Na tej razdalji se prepletajo sredozemsko, alpsko in celinsko podnebje.

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, ARSO, Urad za meteorologijo, 2001

Povprečne temperature za obdobje 1961-1990


6/66

Pokrovnost Pri pregledu pokrovnosti po deležu izstopajo gozdovi,saj pokrivajo 1.184.526 hektarjev (Vir: Poročilo Zavoda za gozdove Slovenije o gozdovih Slovenije za leto 2012), kar je 58,4 % celotnega slovenskega državnega ozemlja. Večji delež gozdov od celotne površine države kot ga ima Slovenija, imata v Evropski uniji le še Finska in Švedska. Delež gozdov pa še narašča, v glavnem na račun opuščanja kmetijskih površin, predvsem travišč. Prebiralni način gospodarjenja z gozdom ima v Sloveniji dolgo tradicijo.

Vir: http://www.zgs.si/fileadmin/zgs/main/img/CE/gozdovi_SLO/Karte/Gozdnatost_KO.jpg

Vir: http://www.arso.gov.si/vreme/podnebje/podnebne_razmere_Slo71_00.pdf


7/66

Pokrovnost in raba zemljišč (2006)

Vir: CORINE Land Cover 2006. Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija Republike Slovenije za okolje, Geodetska uprava Republike Slovenije, Evropska agencija za okolje, 2007 V letu 2006 so več kot polovico kopnega ozemlja Slovenije pokrivali gozdovi (56 %, skupaj z grmičastim gozdom 58 %), drugo pretežno naravno rastje je zavzemalo 4 %, 35 % površja je namenjenega pretežno kmetijstvu, slabi 3 % pa so umetne površine. V obdobjih med 1996 in 2000 ter 2000 in 2006 so bile spremembe pokrovnosti in rabe tal


8/66

razmeroma majhne (na 0,12 % oz. 0,13 % površja), nanašajo pa se predvsem na gospodarjenje z gozdovi in izgradnjo cestne infrastrukture.

Vir: http://sicris.izum.si/rand/documents/environment/Benchmarking.html (26.1.2005)

Krajinska raznolikost Velika raznovrstnost Slovenije se odraža tudi v krajinski raznolikosti. Pet območij krajin sledi biogeografskim območjem: alpske, predalpske, primorske, panonske krajine in kraške krajine notranje Slovenije.

http://sicris.izum.si/rand/documents/environment/Benchmarking.html


9/66

Naravne znamenitosti Prvi pregled naravnih znamenitosti na Kranjskem je pripravil Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske (1689).

Slapovi Slapovi prevladujejo v alpskem delu Slovenije. Zaradi kraškega sveta njihova vodnatost močno niha.

Najvišji slapovi

Ime Skupna višina (m)

Najvišja posamezna stopnja (m)

Boka 106 106

Brinta 103 103

Podatki in fotografije o slapovih, panoramske fotografije ter mnogo podatkov o Sloveniji je na spletni strani: http://www.burger.si/.

Jezera V Sloveniji je okoli 20 naravnih jezer, med katerimi prevladujejo alpska ledeniška. Največje je Bohinjsko jezero (3,2 km

2), najvišje je Zgornje Kriško jezero (2154 m). Najbolj

znano slovensko jezero je Cerkniško jezero, ki je postalo znano predvsem po natančnem opisu Janeza Vajkarda Valvasorja (1689) - klasični primer kraškega presihajočega jezera. Takšnih jezer je še več: Planinsko polje, jezera v Pivški kotlini (vsaj 17 jezer, npr. Petelinsko, Palško, Drskovško), Radensko polje…

Jame Poglavitno kraško območje je v zahodni Sloveniji z izjemo Slovenskega Primorja in v Alpah (vzhodni del Julijskih Alp in Kamniško-Savinjske Alpe pripadajo južnim apneniškim Alpam). V Sloveniji je bilo do novembra 2011 registriranih 10.260 jam in brezen (Jamarska zveza Slovenije - http://jamarska-zveza.si/post/0/kataster-jam), 22 jam je odprtih in opremljenih za turistični obisk.

http://www.burger.si/


10/66

Vir: http://jamarska-zveza.si/storage/files/kataster/KartaKataster.jpg V Sloveniji gradijo apnenci, v katerih najdemo največ kraških pojavov, 35 % ozemlja, še nadaljnjih 8 % pa zavzemajo dolomiti, v katerih ti pojavi prav tako niso redki. Ne samo po deležu kraškega ozemlja, ampak tudi po pečatu, ki so ga kraški pojavi dali celim pokrajinam in načinu življenja v njih, lahko rečemo, da je Slovenija v precejšnji meri kraška dežela. Med najbolj značilne in pogoste kraške pojave sodijo jame in brezna, ki so zaradi geomorfoloških, geoloških, hidroloških, zooloških in botaničnih posebnosti zelo pomembni objekti naravne dediščine. Skupna dolžina izmerjenih rovov je 704 km, globina 242 km (Delo, 27. 5. 2010). Gostota jam je 0,413 jame na km

2, oziroma ena jama na 2,419 km

2, na območjih z največjo

gostoto (Lipica, Kanin) je na kvadratnem kilometru okoli 50 jamskih vhodov.

Jame so zelo občutljive na človekove vplive, saj vanje sega le malo zunanjih vplivov, ki sorazmerno hitro spreminjajo površje. Sledi hoje na njivi spere prvi dež, na sigi v jamah pa ostanejo tisočletja. Lahko rečemo, da teče čas v jamah počasneje kakor na površju. In ker se zdi, da se je v teh, od zunanjosti močno izoliranih prostorih ustavil, so tudi sledovi in poškodbe s stališča človekovega dojemanja časa skoraj večni. Poleg tega so jamske tvorbe, kot so kapniško okrasje in kristali, posebne hidrološke in klimatske razmere ter živali zelo ranljivi. Le nepravilen gib in v jami že polomimo kapnik, ki je rasel del zemeljske zgodovine, en sam nepremišljen korak nepopravljivo zablati bleščečo površino sige. Komaj merljiva sprememba klime v jami ali v kemični sestavi vode lahko ustavi proces izločanja sige, oziroma nastajanja kapnikov. Zelo ranljive so tudi jamske živali. Večinoma so močno specializirane, saj so se morale skozi evolucijo prilagoditi skrajnim razmeram. V nasprotju s površinskimi ob spremembah v jamskem okolju nimajo kam pobegniti, zato lahko že razmeroma majhne spremembe življenjskih razmer povzročijo propad vrste. Ker je varovanje podzemnih jam zaradi specifičnosti jamskega okolja drugačno od varstva naravnih pojavov na površju, ga poleg Zakona o ohranjanju narave obravnava tudi Zakon o varstvu podzemnih jam. Jame so v tem zakonu opredeljene tako: Podzemna jama je na naravni način nastali prostor v kamnini, ki je v zunanji prostor zaključen z navpično projekcijo roba pokritega dela jame, ali brezno z vhodno depresijo

http://jamarska-zveza.si/storage/files/kataster/KartaKataster.jpg


11/66

od tam, kjer naklon pobočja preseže 30 stopinj in katerega prehodni del je daljši ali globlji od 10 m, ne glede na to ali je vhod naraven ali je plod človekovega dela. Jame so votline, razpoke, brezna in podzemni rovi in so lahko suhe ali stalno ali občasno, deloma ali v celoti zalite z vodo. Vsi varstveni ukrepi, ki jih omogoča oziroma predpisuje Zakon o varstvu podzemnih jam, so razen splošnega varstvenega režima ki ex lege velja v vseh jamah, v celoti vezani na status naravne vrednote. Jama pridobi status naravne vrednote na podlagi predpisa, ki ga izda minister, pristojen za varstvo narave. Minister za okolje in prostor je julija 2006 s Pravilnikom spremembah in dopolnitvah pravilnika o določitvi in varstvu naravnih vrednot, izdanim na podlagi 6. odstavka 37. člena Zakona o ohranjanju narave in 10. člena Zakona o varstvu podzemnih jam 8382 jamam podelil status podzemske geomorfološke naravne vrednote državnega pomena in vsaki med njimi dodelil enega od treh varstvenih režimov glede vstopa vanjo. Jame se namreč po določbah 17. člena Zakona o varstvu podzemnih jam delijo na zaprte jame (5 jam), odprte jame z nadzorovanim vstopom (185 jam) in odprte jame s prostim vstopom (8192 jam). Marko Simić http://www.arso.gov.si/narava/podzemne%20jame/

Najgloblje jame (nad 400 m):

# kat. št. ime dolžina globina lokacija

1 6200 Čehi 2 5536 1502 Rombonski podi

2 3200 Sistem Mala Boka - BC4 8168 1319 Bovška kotlina

3 7090 Renejevo brezno 3586 1250 Kaninski podi

4 6040 Črnelsko brezno (sistem) 12307 1247 Rombonski podi

5 6452 Vandima 2500 1182 Rombonski podi

6 6300 Prvi sistem Moličke planine

3827 1135 Dleskovška planota

7 6001 Sistem Migovec 25535 972 zaledje Tolminke

8 6000 Skalarjevo brezno 4765 911 Kaninski podi

9 6049 Brezno pod velbom 2665 910 Kaninski podi

10 7937 Bela griža 1 2054 884 Trnovski gozd

11 7410 Brezno pod žičnico 1500 869 Kanin

12 742 Velika ledena jama v Paradani

6534 858 Trnovski gozd

13 3457 Brezno pri gamsovi glavici

6000 817 Bohinjske planine

14 3000 Pološka jama 10800 704 zaledje Tolminke

15 8282 Primadona 2907 645 zaledje Tolminke

16 7455 C 11 (Možnica) 1074 644 zaledje Koritnice (Log pod Mangartom)

17 6926 Vrtiglavica 643 643 Kaninski podi

18 6050 Brezno Hudi Vršič 737 620 Rombonski podi

19 9834 [Brezno treh src] 715 606 Snežnik

20 10905 [Platonovo šepetanje] 1401 566 Pokljuka

21 6400 Drugi sistem Moličke planine

2917 542 Dleskovška planota

22 4483 Brezno pri Leški planini 1264 536 Jelovica

http://www.arso.gov.si/narava/podzemne%20jame/


12/66

23 7488 Edijevi vhodi 774 519 Dleskovška planota

24 7299 Brezno Bogumila Brinška 585 506 Snežnik

25 2016 Majska jama 650 480 Bohinjske planine

26 4500 Brezno presenečenj 950 472 Dobrovlje (Vransko)

27 1529 P4 (Kanin) 800 460 Kaninski podi

28 5617 Brezno Martina Krpana 806 451 Bohinjske planine

29 7810 Cefizlova jama 860 449 Bohinjske planine

30 10396 [Evklidova piščal] 2063 429 Pokljuka

31 4000 Jama pod Debelim vrhom

689 410 Bohinjske planine

32 7163 Jama pred Kotlom 900 404 Slavnik

33 487 Habečkov brezen 914 400 Črnovrška planota (Idrija)

34 9112 Dol ledenica 1609 392 Trnovski gozd

Stanje: 25. 6. 2014 Vir: Jamarska zveza Slovenije, http://jamarska-zveza.si/post/0/najdaljse-in-najgloblje-jame

Primerjava globine jame Čehi2 z višino Eifflovega stolpa.

Najdaljše jame (nad 4000 m):

kat. št. ime dolžina globina lokacija

1 6001 Sistem Migovec 25535 972 zaledje Tolminke

2 747 Jamski sistem Postojnska jama

20620 115 Pivška kotlina

3 955 Kačna jama (sistem) 15181 280 Divaški kras

4 734 Predjamski sistem 13092 143 Pivška kotlina

Čehi 2

1502 m

http://jamarska-zveza.si/post/0/najdaljse-in-najgloblje-jame


13/66

kat. št. ime dolžina globina lokacija

5 6040 Črnelsko brezno (sistem) 12307 1247 Rombonski podi

6 3000 Pološka jama 10800 704 zaledje Tolminke

7 65 Križna jama 8273 32 Loško polje

8 3200 Sistem Mala Boka - BC4 8168 1319 Bovška kotlina

9 87 Karlovice (sistem) 8057 12 Cerkniško polje

10 911 Vodna jama v Lozi 7748 75 Slavinski ravnik (Prestranek)

11 748 Planinska jama 6656 65 Planinsko polje

12 742 Velika ledena jama v Paradani

6534 858 Trnovski gozd

13 736 Dimnice 6020 134 Matarsko podolje

14 3457 Brezno pri gamsovi glavici 6000 817 Bohinjske planine

15 10000 Žirovcova jama 5994 106 zaledje Vrhnike

16 735 Škocjanske jame (sistem) 5800 250 Divaški kras

17 6200 Čehi 2 5536 1502 Rombonski podi

18 576 Zelške jame (sistem) 5413 140 Rakov Škocjan

19 259 Najdena jama 5110 121 Planinsko polje

20 6000 Skalarjevo brezno 4765 911 Kaninski podi

21 17 Podpeška jama 4390 20 Dobrepolje

22 28 Logarček 4364 120 Planinsko polje

Stanje: 25. 6. 2014 Vir: Jamarska zveza Slovenije, http://jamarska-zveza.si/post/0/najdaljse-in-najgloblje-jame V Zakonu o varstvu podzemnih jam je navedenih 22 jam, urejenih za organiziran turistični obisk in opremljenih z jamsko infrastrukturo.

Turistične jame:

1. Postojnska jama (podeljena koncesija za turistično rabo) 2. Otoška jama (podeljena koncesija za turistično rabo) 3. Pivka jama (podeljena koncesija za turistično rabo) 4. Črna jama (podeljena koncesija za turistično rabo) 5. Jama pod Predjamskim gradom (podeljena koncesija za turistično

rabo) 6. Planinska jama 7. Križna jama 8. Škocjanske jame (upravljalec je Javni zavod RP Škocjanske jame) 9. Županova (Taborska) jama 10. Kostanjeviška jama 11. Dimnice 12. Vilenica 13. Sveta jama na Socerbu 14. Divaška jama 15. Ravenska jama (začasno zaprta za obisk) 16. Jama Pekel pri Šempetru 17. Snežna jama na Raduhi 18. Jama pod Babjim zobom 19. Železna jama 20. Zelške jame

http://jamarska-zveza.si/post/0/najdaljse-in-najgloblje-jame


14/66

21. Huda luknja 22. Francetova jama

Porazdelitev jam v Sloveniji (Čekada, M., 2006: Kataster jam v Sloveniji. Prezentacija, Piran, 2.6.2006) http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/GRADIVA/23-strokovno-srecanje-GU/cekada_slovenia.pdf

Območje med Trstom in Vipavsko dolino je pokrajina Kras. Ker so na tem območju prvič opisali in poimenovali nekatere kraške pojave, imenujemo to pokrajino tudi klasični Kras. V mednarodno kraško izrazje so uvrstili tudi nekatera slovenska imena, kot na primer: polje, kras, ponor, dolina.

Flora in favna

Zaradi lege Slovenije na prehodu štirih biogeografskih regij je velika tudi biotska raznovrstnost, predvsem, če jo prikazujemo s številom vrst na površinsko enoto. Takšna območja imenujemo točke zgostitve (’hot spots’).

Število registriranih vrst za posamezne skupine živih bitij v Sloveniji

Taksonomska skupina1 Število

vrst na

Zemlji2

Slov. –

kopno3

Slovenija

- morje4

Stopnja

poznanosti5

Endemične

vrste in

podvrste6

bakterije (Bacteria + Archebacteria)

4,670 X X 1 0

modrozelene cepljivke

(Cyanobacteria)7

308 8 3 X

“alge” (»Phycobionta«) 29,900 1,050 178 3 X

glive (»Mycota«) 64,1208 3,000 X 2 X

“lišaji” (»Lichenes«) 20,000 600 X 2 0

mahovi (Bryophyta) 22,960 755 0 4 0

praprotnice (Pteridophyta) 9,650 75 0 4 0

cvetnice (Spermatophyta) 250,000 3,100 X 4 22

praživali (»Protozoa«) 31,900 9 45 1 5

http://www.gu.gov.si/fileadmin/gu.gov.si/pageuploads/GRADIVA/23-strokovno-srecanje-GU/cekada_slovenia.pdf


15/66

spužve (Porifera) 6,000 4 55 3 0 (+ 1)

ožigalkarji (Cnidaria) 15,000 7 82 3 0

čaškarji (Kamptozoa) 150 0 3 1 0

ploski črvi

(Plathelminthes)

15,000 280 30 2 13 (+ 1)

valjasti črvi

(Nemathelminthes)

24,600 165 10 1 89

nitkarji (Nemertina) 950 1 1 1 0

mehkužci (Mollusca) 50,000 720 95 3 55

pršivci (Sipunculida) 320 0 3 2 0

kolobarniki (Annelida) 18,740 180 470 2 37

nožičniki (Tardigrada) 530 50 X 2 0

krempljičarji (Onychophora)

70 0 0 - 0

pajkovci (Arachnida) 73,730 975 X 2 49 (+ 4)

morski pajki (Pycnogonida)

1,000 0 X 1 0

raki (Crustacea) 55,360 300 305 3 40 (+ 30)

stonoge (Myriapoda) 13,160 240 0 3 89

žuželke (Insecta) 850,000 10,130 X 2 >100 (+ 100)

iglokožci (Echinodermata) 6,700 0 35 4 0

mahovnjaki (Bryozoa) 5,000 8 X 1 0

plaščarji (Tunicata) 3,000 0 55 3 0

ščetinočeljustnice

(Chaetognatha)

110 0 7 3 0

obloustke (Cyclostomata) 75 3 1 3 0

ribe (Pisces) 21,650 95 105 4 0

dvoživke (Amphibia) 4,015 20 0 4 0 (+ 1)

plazilci (Reptilia) 5,955 22 3 3 0

ptice (Aves) 9,090 360 0 4 0

sesalci (Mammalia) 4,215 75 4 4 0

SKUPAJ okoli

1,800,0

00

okoli

19,530

1,495

Opombe:: 1

Taksonomske skupine pripadajo različnim ravnem, nekatera imena so izmišljena (?), manjše skupine, ki v Sloveniji niso zastopane, so izpuščene.

2 Večina podatkov je povzetih po Minneliju, 1993

3,5,6 Večina podatkov po Mršiću, 1997, vključeni objavljeni podatki in živali v

zbirkah – ni neposredno primerljivo z (2). 3 Upoštevane so kopno in celinske vode.

5 Poznavanje: 1 – nezadostno (ni podatkov), 2 – zadostno (obstajajo podatki za približno 50% vrst), 3 – dobro (podatki za 50-90% vrst), 4 – zelo dobro ali odlično (poznanih in opisanih več kot 90% pričakovanih vrst)

(0) Te vrste se v Sloveniji ne pojavljajo. (X) Ni podatkov.

7 Cyanobacteria spadajo med Bacteria.

8 Ocenjeno število vrst po WCMC je blizu 1,5 milijona.


16/66

9 Podatki so nejasni in številke nezanesljive.

Vir: povzeto po Mršiću, 1997 in dopolnjeno po Sketu, 1997. Posebno pozornost namenjamo podzemskemu živalstvu, saj je npr. v sistemu kraške Ljubljanice doslej odkrito največ živalskih vrst na svetu! Mnoge med njimi so zelo omejeno razširjene (endemiti), zato je odgovornost za njihovo ohranitev še toliko večja. Med najbolj znane sodi človeška ribica ali proteus (Proteus anguinus), zanimiva dvoživka, odkrita v Viru pri Stični, sicer endemična v podzemskih vodah Dinarskega krasa (od Doberdoba do Hercegovine); simbol slovenskega naravoslovja. Sicer pa je Luka Čeč v Postojnski jami leta 1831 našel podzemskega hrošča, ki ga je ljubljanski trgovec Schmidt leto dni kasneje opisal pod imenom Hohenwartov drobnovratnik (Leptodirus hohenwartii). To je bila prva opisana podzemeljska žival, s tem dogodkom pa se je začela nova znanstvena disciplina – speleobiologija.

Endemične vrste Med cvetnicami je okoli 60 endemičnih taksonov, od tega 22 z izključno (npr. Hladnikia pastinacifolia, Primula carniolica, Moehringia villosa) ali pretežno razširjenostjo v Sloveniji (npr. Campanula zoysii, Gentiana froelichii), med živalskimi vrstami pa je okoli 400 endemičnih vrst, prevladujejo podzemeljske živali.

2. Zavarovana območja Zakon o ohranjanju narave (Ur. l. RS 96/04) opredeljuje naslednje vrste zavarovanih območij (varstvene skupine ali kategorije) v Sloveniji:

širša zavarovana območja: narodni park (IUCN: II/V) regijski park (IUCN: V) krajinski park (IUCN: V)

ožja zavarovana območja: strogi naravni rezervat (IUCN: I) naravni rezervat (IUCN: IV) naravni spomenik (IUCN: III)

V oklepaju navajamo kategorijo IUCN za zavarovana območja, kar omogoča primerjavo varstvenih skupin na svetovni ravni.


17/66

Pregled zavarovanih območij v Sloveniji

število skupna površina

(ha)

delež (%)

narodni park 1 83.982 4.14

regijski park 3 43.442 2.12

krajinski park 43 117.004 5.69

strogi naravni rezervat

1

naravni rezervat 54 0.27

naravni spomenik 1157 0.96

skupaj 12.57

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, 2010


18/66

KRAJINSKI

PARK

47%

NARODNI

PARK

35%

REGIJSKI

PARK

18%

Razmerja med posameznimi kategorijami širših zavarovanih območij

2010

narodni park % 4.14

regijski park % 2.12

krajinski park % 5.69

naravni rezervat % 0.27

naravni spomenik

% 0.96

skupaj % 12.57

Skupna površina zavarovanih območij v Sloveniji je 254847 ha, kar je 12,57% površine Slovenije (MOP ARSO, stanje julij 2010).


19/66

Podrobnejše informacije o zavarovanih območjih v Sloveniji: http://www.parki.mop.gov.si/

http://www.parki.mop.gov.si/


20/66

Zavarovana območja v Sloveniji

Vir: MOP-ARSO, EIONET, Kazalci okolja Slovenije, 2010 http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=334

Zavarovana morska obala in akvatorij Skupna dolžina zavarovane morske obale je 12.335 m, skupna površina zavarovanega akvatorija pa 201,97 (stanje februar 2013, ARSO).

Seznam širših zavarovanih območij (naravnih parkov) v Sloveniji

IME ZAVAROVANEGA OBMOČJA POVRŠINA

(ha)

LETO

ZAVAROVANJA

Narodni park

Triglavski narodni park 83982 2010 (1924)

Regijski park

Regijski park Škocjanske jame 401 1980

Kozjanski park 20760 1981

Notranjski regijski park 22282 2002

Krajinski park

Beka – soteska Glinščice z dolino Griža, ponornimi jamami in arheološkimi lokalitetami Lorencom in grad nad Botačem

265 1992

Boč – Plešivec 886 1990

Golte 1132 1987

Južni in zahodni obronki Nanosa 2167 1987

Južni obronki Trnovskega gozda 1041 1985

Južni obronki Trnovskega gozda 3509 1987

Krajinski park Boč-Donačka gora 2151 1992

http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=334


21/66

Krajinski park Drava 2175 1992

Krajinski park Goričko 46268 2003

Krajinski park Jareninski dol 469 1992

Krajinski park Jeruzalemsko – Ormoške gorice 1911 1992

Krajinski park Kamenščak – Hrastovec 848 1992

Krajinski park Kolpa 4332 1998, 2006

Krajinski park kopališča Banovci meja ni znana

1976

Krajinski park Kum 2232 1996

Krajinski park Lahinja 259 1988

Krajinski park Ljubljansko barje 13505 2008

Krajinski park ljutomerski ribniki in jeruzalemske gorice

1346 1976

Krajinski park Mariborsko jezero 200 1992

Krajinski park Mrzlica 149 1996

Krajinski park Negova in Negovsko jezero 177 1967

Krajinski park Ponikovski kras 1769 1998

Krajinski park Rački ribniki – Požeg 459 1992

Krajinski park Strunjan 429 1990, 2004

Krajinski park Štatenberg 285 1991, 1992

Krajinski park Šturmovec 215 1979

Krajinski park vrtine in kopališča v Moravcih meja ni znana

1976

Krajinski park Žabljek 175 1992

Logarska dolina 2431 1987

Mašun 87 1969

Nanos – južna in zahodna pobočja z vrhovi Pleše, Grmade in Ture

1008 1984

Planina-območje, Planinsko polje, Planinska jama, Markova jama v Nartu, Škratovka, Izviri v Malnih, Unška koliševka

668 1984

Polhograjski dolomiti 11608 1974

Radensko polje 15 2012

Rakova kotlina pri Rakeku (Rakov Škocjan) 124 1949

Ribnik Vrbje z zaledjem 66 2008

Robanov Kot 1447 1950, 1987

Sečoveljske soline 721 1990, 2001

Spominski park revolucionanih tradicij občine Domžale 446 1984

Spominski park Udin Boršt 1754 1985

Štanjel 29 1951, 1992

Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib 459 1984

Topla 1529 1966

Zajčja dobrava 65 1973

Zgornja Idrijca 4474 1993

Vir: Ministrstvo za okolje in prostor, Agencija RS za okolje, marec 2012

Po zakonu o ohranjanju narave lahko upravlja ustanovitelj sam v režijskem obratu, ustanovi javni zavod (npr. Triglavski narodni park, Kozjanski park, Škocjanske jame,


22/66

Goričko) ali podeli koncesijo za upravljanje (npr. Sečoveljske soline, Škocjanski zatok, Logarska dolina). Grafični prikaz zavarovanih območij si lahko podrobneje ogledate na spletni strani "Atlas okolja" Agencije RS za okolje ali na Naravovarstvenem atlasu Zavoda RS za varstvo narave. Vektorski podatki (*shp) o območjih so dostopni na WFS portalu in jih je mogoče prenesti na svoj računalnik. WFS portal: http://gis.arso.gov.si/arsogrs/arso_wfsclientui.jsp

Skupnost naravnih parkov Slovenije Konec leta 2011 je vseh 11 upravljavcev naravnih parkov in zavarovanih območij Slovenije ustanovilo dogovorno skupnost na podlagi prepričanja, da: »jih povezuje skupni interes ohranjanja narave in zagotavljanja ravnovesja med učinkovitim varstvom narave in kulturnega izročila ter drugo rabo na slovenskih zavarovanih območjih, vključno s tistimi, ki še nimajo upravljavca.« http://www.parkislovenije.si/

Zavarovana območja z mednarodnim statusom

Svetovna kulturna in naravna dediščina (UNESCO)

Škocjanske jame (1986) – naravna dediščina;

Kolišča na Ljubljanskem barju (2011), sodi v serijsko nominacijo 111 prazgodovinskih kolišč v predalpskem območju – kulturna dediščina;

Idrijsko rudišče (2012) sodi v serijsko nominacijo Dediščina živega srebra, skupaj z rudnikom Almadén v Španiji – kulturna dediščina.

Mokrišča mednarodnega pomena (Ramsar)

Sečoveljske soline (1993)

Škocjanske jame (1999)

Cerkniško jezero (2006)

MAB območja (UNESCO)

Biosferni rezervat Julijske Alpe (Triglavski narodni park) - 2003

Kraški biosferni rezervat (Škocjanske jame) – 2004

Kozjansko in Obsotelje – 2010

Evropska diploma za zgledno upravljanja in evropsko pomembna zavarovana območja (Svet Evrope)

Triglavski narodni park (2004)

http://gis.arso.gov.si/arsogrs/arso_wfsclientui.jsp

http://www.parkislovenije.si/


23/66

Geopark

Geopark Karavanke-Karawanken (2013)

Naravne vrednote Naravne vrednote obsegajo vso naravno dediščino na območju Republike Slovenije. Naravna vrednota je poleg redkega, dragocenega ali znamenitega naravnega pojava tudi drug vredni pojav, del žive ali nežive narave, naravno območje ali del naravnega območja, ekosistem, krajina ali oblikovana narava. To so geološki pojavi, minerali in fosili ter njihova nahajališča, površinski in podzemski kraški pojavi, podzemske jame, soteske in tesni ter drugi geomorfološki pojavi, ledeniki in oblike ledeniškega delovanja, izviri, slapovi, brzice, jezera, barja, potoki in reke z obrežji, morska obala, rastlinske in živalske vrste, njihovi izjemni osebki ter njihovi življenjski prostori, ekosistemi, krajina in oblikovana narava. Minister določi status naravne vrednote, ki je lahko državnega ali lokalnega pomena. Državnega pomena so tiste naravne vrednote, ki imajo mednarodni ali velik narodni pomen in za katere je pristojna država. Preostale so lokalnega pomena in jih varuje lokalna skupnost. Vse naravne vrednote v zavarovanih območjih, ki jih je ustanovila država so državnega pomena, prav tako pa so državnega pomena tudi vse podzemske jame. S posebnim predpisom je vsaki od jam določen tudi eden od treh varstvenih režimov glede vstopa. Jame se po režimu vstopa delijo na zaprte jame, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak vstop oseb v jamo, odprte jame z nadzorovanim vstopom, v katerih je naravno jamsko okolje tako ranljivo, da bi ga lahko poškodoval ali ogrozil vsak nenadzorovan vstop oseb v jamo in odprte jame s prostim vstopom, ki jih nenadzorovan vstop oseb ob upoštevanju splošnega varstvenega režima ne more poškodovati. Na naravnih vrednotah se lahko posegi in dejavnosti izvajajo le, če ni drugih prostorskih ali tehničnih možnosti, pa tudi v tem primeru jih je treba opravljati tako, da se naravna vrednota ne uniči in da se ne spreminjajo tiste lastnosti, zaradi katerih je bil del narave spoznan za naravno vrednoto. Na tej se praviloma ohranja obstoječa raba, možna pa je tudi takšna sonaravna raba, ki ne ogroža obstoja naravne vrednote in ne ovira njenega varstva. Naravno vrednoto in neposredno okolico se po predpisanem postopku lahko uredi za obisk javnosti z nadelavo poti, razgledišč, počivališč, postavitvijo ograj, tabel z informacijami, opozorili in podobno. Vrednote, razvrščene po pomenu na vrednote državnega in lokalnega pomena, lahko nato država ali lokalna skupnost dodatno varuje z ukrepi varstva, ki jih opredeljuje Zakon o ohranjanju narave (pogodbeno varstvo, skrbništvo, začasno in trajno zavarovanje ter obnova). Status naravne vrednote ima na ozemlju Slovenije 14.970 vreden del narave, med katerimi je tudi 9083 podzemnih jam. http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=330



24/66

Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih enot

Vir: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=330

Delež pojavljanja posameznih zvrsti naravnih enot

2010

geomorfološke število 1799

podzemne geomorfološke število 208

geološke število 680

hidrološke število 1806

botanične število 708

zoološke število 477

ekosistemske število 1181

drevesne število 2015

oblikovane število 117

krajinske število 0

-

nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame

število 4493

žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) število 4498



25/66

nežive (geomorfološke, geološke, hidrološke) razen jame

% 50

žive (botanične, zoološke, ekosistemske ipd.) % 50

Vir: Register naravnih vrednot, Agencija RS za okolje, 2010.

Vir: http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/karta/

3. Ekološko pomembna območja Ekološko pomembno območje je po Zakonu o ohranjanju narave območje habitatnega tipa, dela habitatnega tipa ali večje ekosistemske enote, ki pomembno prispeva k ohranjanju biotske raznovrstnosti. Ekološko pomembna območja so eno izmed izhodišč za izdelavo naravovarstvenih smernic in so obvezno izhodišče pri urejanju prostora in rabi naravnih dobrin.

http://www.arso.gov.si/narava/naravne%20vrednote/karta/


26/66

Vir: ARSO, 2007 (http://www.arso.gov.si/narava/)

4. Območja NATURA 2000 Vlada Republike Slovenije je 29. aprila 2004 določila in 19. aprila 2013 dopolnila območja Natura 2000 v Sloveniji z Uredbo o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) in so del ekološkega omrežja Evropske unije.

NATURA 2000 je ekološko omrežje območij, potrebnih za ohranjanje evropsko pomembnih vrst in habitatnih tipov v Evropski uniji.

Območja so določena na podlagi določil direktive o habitatih in direktive o pticah. Določila se ne izvajajo neposredno, ampak jih je treba v celoti in pravilno prenesti (transpozicija) v zakonodajo posamezne države in na ta način doseči cilje direktive. V Sloveniji smo obe direktivi prenesli zlasti v Zakon o ohranjanju narave, določene vsebine pa izvajamo tudi z Zakonom o varstvu okolja (npr. sistem presoj), Zakonom o gozdovih (gospodarjenje z gozdovi), Zakonom o lovu in drugimi predpisi. Za vrste, navedene v Prilogi II in habitatne tipe iz Priloge I, je treba zagotoviti ugodno stanje ohranjenosti z zagotavljanjem ustreznega življenjskega prostora. To so območja Natura 2000. Območja morajo biti tudi ustrezno geografsko razporejena, znotraj za ta namen določenih biogeografskih regij. V Sloveniji sta to alpska in celinska.

http://www.arso.gov.si/narava/


27/66

Opredeljevanje območij Natura 2000 Postopek opredeljevanja območij je podrobno določen v Direktivi o pticah in Direktivi o habitatih. Temeljiti mora izključno na strokovnih merilih in obstoječih podatkih, zato se pri opredeljevanju območij ne smejo upoštevati druga merila (npr. predvideni posegi, gradnje…). Za vsako vrsto in habitatni tip se zberejo podatki o pojavljanju, nato pa opredelijo najbolj značilna območja, na katerih je smiselno dolgoročno ohranjanje. Območja za posamezne vrste in habitatne tipe se potem smiselno povežejo v območja Natura 2000. Po Direktivi o pticah država območja določi (SPA – Special Protection Areas) in obvesti Evropsko komisijo, pri Direktivi o habitatih pa država najprej seznani Evropsko komisijo s predlogom območij (pSCI), sledi bilateralno preverjanje predlogov na biogeografskih seminarjih. Ugotovljene pomanjkljivosti mora država dopolniti in popraviti, ustrezna območja pa Evropska komisija potrdi (SCI), nato pa jih mora država članica najkasneje v 6 letih določiti kot SAC (Special Area of Conservation) in vzpostaviti ustrezen dolgoročni režim varstva.

Stanje (2015): Natura 2000 območij je 354. Od tega je 323 območij določenih po Direktivi o habitatih, 31 območij pa po Direktivi o pticah. Gozdovi pokrivajo 70,7 odstotkov površine območij Natura 2000, nad gozdno mejo (1600 m) je 4,7 odstotkov. V zavarovanih območij (Triglavskem narodnem parku, regijskih in krajinskih parkih ter rezervatih in naravnih spomenikih) je 29 odstotkov površine območij Natura 2000.


28/66

Skupna površina v območjih Nature 2000 je 7683 km2, od tega 7.677 km2 na kopnem in

6 km2 na morju (ZRSVN, 2013).

Po demografski oceni je evidentiranih na območjih Natura 2000 okoli 128.000 prebivalcev (ZRSVN, 2013).

DIREKTIVA O HABITATIH DIREKTIVA O PTICAH

Število območij: 323 Število območij: 31

32,1 % državnega ozemlja 24,6 % državnega ozemlja

SKUPAJ: 354 območij - 37,16 % državnega ozemlja

Pregled vzpostavljanja omrežja Natura 2000 v Sloveniji: Vlada Republike Slovenije je 29. 4. 2004 določila območja Natura 2000 v Sloveniji in sicer 260 območij po Direktivi o habitatih (31,6 % državnega ozemlja) in 26 območij po Direktivi o pticah (22,8 %). Skupen delež območij Natura 2000 v Sloveniji je bil 35,5 %. Evropska komisija je preverjala predlog Slovenije za omrežje Natura 2000 na biogeografskih seminarjih (alpski v Kranjski Gori - 2005, celinski v Darovanskih Dvurih – 2006 in morski v Brindisiju – 2010, Ljubljana - 2014). Glede na zaključke teh preverjanj je morala Slovenija predlog omrežja Natura 2000 še dopolniti, da je zadostila obveznostim iz Direktive o habitatih.


29/66

Leta 2004 določena območja po Direktivi o habitatih je Evropska komisija že potrdila, leta 2012 pa so dokončno opredeljena kot posebna ohranitvena območja(SAC). Leta 2007 je Evropska komisija sprožila s pisnim opominom predsodni postopek proti Sloveniji med drugim zaradi razlik med IBA območji in predlaganimi območji NATURA 2000 za ptice (SPA). Za območja spora je morala Slovenija do odločitve zagotoviti, da se na teh območjih stanje za morebitne ciljne vrste ne slabša. Zato je bila za ta območja uvedena obveznost presoje za potencialne vsebine na teh območjih, kar so mnogi napačno tolmačili kot povečanje omrežja Natura 2000 na pravno sporen način. Marca 2012 je Evropska komisija poslala razširjeni pisni opomin, novembra pa obrazloženo mnenje, kar je zadnja stopnja predsodnega postopka. Aprila 2012 je Evropska komisija poslala Republiki Sloveniji pisni opomin za nezadostno opredelitev območij Natura 2000 po Direktivi o habitatih, torej neupoštevanja zaključkov biogeografskih seminarjev. Zavod RS za varstvo narave je na osnovi javno dostopnih gradiv in podatkov junija 2012 pripravil strokovni predlog sprememb in dopolnitev območij Natura 2000. Izvedel je tudi tehnične popravke, ki so vključevali popravke meja na natančnejši kartografski osnovi, ter strokovno utemeljene vsebinske spremembe, ki so temeljile na novih spoznanjih. S predlogom se je strinjal tudi Strokovni odbor za vsebine Direktive o pticah in Direktive o habitatih (posvetovalno telo ministrstva), ki ga sestavljajo uveljavljeni strokovnjaki za posamične taksonomske skupine rastlin in živali iz slovenskih raziskovalnih ustanov, univerz in zasebnih zavodov. Ministrstvo je sredi oktobra 2012 začelo postopek podrobne seznanitve ključnih ministrstev in zainteresirane javnosti – zlasti občin, s strokovnim predlogom sprememb in dopolnitev območij Natura 2000. Namen postopka je bil izboljšati strokovni predlog, v skladu s 33. členom Zakona o ohranjanju narave pa tudi pridobiti predhodna mnenj občin, kjer se območja sprememb nahajajo. Vlada lahko v skladu z določili tega člena določi območja Natura 2000 po predhodnem mnenju občin in ob sprejetju načrta, s katerim ugotovi posledice na socialne in gospodarske razmere ter določi ustrezne razvojne ukrepe. Vlada RS je sprejela predpis 19. aprila 2013, preverjanje sprememb – bilateralni biogeografski seminar - je bilo 19. in 20. junija 2014 v Ljubljani.

Pregled sprememb:

Vlada RS, 29. 4. 2004 Vlada RS, 19. 4. 2013

število % državnega ozemlja

število % državnega ozemlja

Direktiva o pticah

26 22,8 31 24,6

Direktiva o habitatih

260 31,6 323 32,1

skupaj 286 35,5 354 37,16

Število vrst in habitatnih tipov Uredba 2004 Uredba 2013

Število habitatnih tipov – Direktiva o habitatih 56 60

Število vrst – Direktiva o habitatih 105 114

Število vrst – Direktiva o pticah* 103 118

* V to število niso zajete ujede in vodne ptice, ki se v uredbi ne navajajo poimensko ampak le kot skupina.

Cela skupina je zabeležena kot ena vrsta. Vir: ZRSVN, 2013


30/66

Grafični prikaz območij Natura 2000 je dostopen na spletni strani "Atlasu okolja" Agencije RS za okolje: http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso in na naravovarstvenem atlasu Zavoda RS za varstvo narave (tudi podatki o vrstah in habitatnih tipih): http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ Prostorski sloji (format *.shp) so na voljo na Geoportalu ARSO: http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx#

Izvajanje obveznosti za območja Natura 2000 Vsako območje Natura 2000 je drugačno. Lahko je namenjeno ohranjanju ene vrste ali habitatnega tipa, običajno pa za več vrst in habitatnih tipov. Ker ni vnaprej določenih varstvenih režimov, kot na primer pri zavarovanih območjih, ampak je treba slediti osnovnemu cilju: zagotavljanju ugodnega stanja ohranjenosti ciljnih vrst in habitatnih tipov. Cilj zagotavljamo predvsem na dva načina:

- izvajanje presoj na planski (Celovita presoja vplivov na okolje – CPVO), izvedbeni ravni (Presoja vplivov na okolje – PVO) ter na ravni posegov (sistem soglasij);

- z upravljanjem območij na podlagi Operativnega načrta, ki ga Vlada sprejema za obdobje 7 let in določa podrobne varstvene cilje za vsako ciljno vrsto/ht v vsakem območju ter ustrezne obveznosti za izvajanje ukrepov. Na ta način so varstveni ukrepi na področju rabe virov (npr. gozdarstvo, kmetijstvo, lov, ribolov) vključene v sektorske načrte in se na ta način izvajajo (npr. v gozdno gospodarskem načrtu), upravljalske načrte zavarovanih območij oz. drugače konkretno določene.

Stanje ohranjenosti za posamezne vrste/ht, kakor tudi učinkovitost ukrepov je treba redno spremljati in vsakih 6 let poročati.

Spremljanje prenosa in izvajanja evropske zakonodaje Evropska komisija spremlja pravilnost in popolnost prenosa direktiv v domačo zakonodajo, kakor tudi njeno pravilno izvajanje. Cilj komisije ni kaznovanje držav članic, ampak zagotavljanje enovitega izvajanja evropske zakonodaje, torej enake standarde izvajanja za vse države članice. Postopek mediacije (neformalno poizvedovanje – pilotna

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://www.naravovarstveni-atlas.si/nvajavni/profile.aspx?id=N2K@ZRSVNJ

http://gis.arso.gov.si/wfs_web/faces/WFSLayersList.jspx


31/66

faza in predsodni postopek) je zato razmeroma dolg in intenziven dialog med Evropsko komisijo in državo članico. Če ne pride do rešitve, in je Evropska komisija utemeljeno prepričana, da gre za kršenje evropske zakonodaje, sledi postopek na Evropskem sodišču. Odločitev sodišča je dokončna razlaga pomena zakonodaje, zato so izreki sodišča del evropskega prava.

Pritožbeni postopek (neformalni, predsodni in sodni) v primeru neupoštevanja evropske zakonodaje.

5. Varstvo rastlinskih in živalskih vrst Ogroženost rastlinskih in živalskih vrst opredeljujemo po merilih IUCN. Prvi rdeči seznami za Slovenijo so bili izdelani med 1980 do 1990, ponovno vrednotenje ogroženosti pa je predvideno v prihodnjih letih.

Spremembe razmerja med številom ogroženih vrst in skupnim številom znanih živalskih vrst (ARSO, kazalci okolja).


32/66

Poleg območnega varstva rastlinskih in živalskih vrst (zavarovana območja, Natura 2000, ekološko pomembna območja), so določene vrste tudi posebej zavarovane (glej poglavje o veljavnih predpisih). Pravni sistem varstva rastlinskih in živalskih vrst je prikazan na skici:

6. Kratek pregled zgodovine varstva narave Prvo območje na Slovenskem, zavarovano z namenom ohraniti del narave poznejšim rodovom, je bil Rajhenavski pragozd na Kočevskem (1892), zahvaljujoč zlasti ing. Leopoldu Hufnaglu, oskrbniku gozdov veleposestnika Auersperga. Prve predloge za zavarovanje vrst pa so pripravili planinci v okviru Slovenskega planinskega društva. Planika je bila najprej zavarovana na Goriškem (1896), dve leti kasneje pa še na Kranjskem in Štajerskem. Na Kranjskem je bil skupaj z očnico zavarovan tudi Blagayev volčin. Leta 1903 je Ministrstvo za uk in bogočastje poslalo vsem deželam navodila za pripravo pregleda naravnih spomenikov. Odziv je bil šibak, na Kranjskem je na osnovi te pobude izdelal s pomočjo A. Schöppla in Alfonza Paulina seznam naravnih spomenikov seizmolog Albin Belar in ga (verjetno leta 1906) poslal Vladi na Dunaj, leta 1908 pa prek Nemško-avstrijskega planinskega društva tudi predlog za zavarovanje Doline triglavskih jezer.


33/66

Na prelomu med 19. in 20. stoletjem je bila na področju varstva narave ključna vloga Odseka za varstvo prirode Muzejskega društva za Slovenijo (ustanovljen l. 1919). Člani tega odseka so sledili dogodkom na tem področju v drugih državah. Tako so po razpadu Avstro-Ogrske predlagali novi deželni vladi leta 1920 Spomenico, v kateri so v 4 točkah predlagali: ustanovitev zavarovanih območij, zavarovanje rastlinskih in živalskih vrste, jam ter jamske favne in poudarili pomen popularizacije varstva narave. Dokument je bil osnova za zametek sedanjega Triglavskega narodnega parka (Alpski varstveni park v Dolini triglavskih jezer, 1924), nov odlok za varstvo 23 rastlinskih vrst, celotne jamske favne in jam (1922). Strokovno upravna služba za varstvo narave je bila ustanovljena leta 1944, sistematično delo pa je steklo leta 1947. Sledilo je več predpisov o zavarovanju območij, pa tudi rastlinskih vrst. Leta 1961 je bilo zavarovanje Triglavskega narodnega parka. Leta 1970 je bil sprejet Zakon o varstvu narave. Leta 1981 je bil po dolgih razpravah sprejet predlog o zavarovanju razširjenega Triglavskega narodnega parka. S tem je zavarovanega večina območja Julijskih Alp v Sloveniji, ustanovljena je bila upravljalska organizacija, zagotovljeno je bilo tudi financiranje. Istega leta je bil tudi sprejet Zakon o naravni in kulturni dediščini, katerega pozitivni učinek je bil predvsem v krepitvi regionalne službe. Leta 1986 so bile Škocjanske jame vpisane v Seznam svetovne dediščine pri UNESCO. Leta 1991 so bile Sečoveljske soline vpisane v seznam Ramsarske konvencije.

Leta 1994 je pristojnost za področje ohranjanja narave prešla iz Ministrstva za kulturo na Ministrstvo z okolje in prostor. Leta 1999 je bil sprejet Zakon o ohranjanju narave, ki je nadomestil Zakon o naravni in kulturni dediščini. Škocjanske jame so bile vpisane na Seznam Ramsarske konvencije. Leta 2004 je bila usklajena z evropskim pravnim redom zakonodaja na področju varstva narave (Zakon o ohranjanju narave, uredbi o zavarovanju rastlinskih in živalskih vrst…) in sprejeta območja Natura 2000 Leta 2006 je bilo Cerkniško jezero vpisano na seznam Ramsarske konvencije. Leta 2007 je bil sprejet Operativni program za Naturo 2000 v katerem so podrobno razdelani cilji in ukrepi za izvajanje ciljev Direktive o pticah in Direktive o habitatih. Leta 2010 je bil sprejet nov Zakon o Triglavskem narodnem parku. Leta 2013 je bilo razširjeno in dopolnjeno omrežje Natura 2000 v Sloveniji.


34/66

Šopek z vrtička slovenskega varstva narave 2

Pregled pomembnejših mejnikov v zgodovini varstva narave v Sloveniji in na svetu

7. Zgodovinski pregled ustanov, pristojnih za varstvo narave v

Sloveniji (delovno!) 1944 – Posvetovalna delovna skupina za varstvo narave (sedež pri Prirodoslovnem muzeju)

SFRJ, SR Slovenija 1945 – Zavod za varstvo in znanstveno proučevanje kulturnih spomenikov in prirodnih znamenitosti Slovenije (uredba Ministrstva za prosveto Narodne vlade Slovenije) 1946 – Referat za varstvo prirode pri Prirodoslovnem muzeju 1950 – Zavod SRS za spomeniško varstvo kot posvetovalno telo Izvršnega sveta SRS 1981 – Zavod SRS za varstvo naravne in kulturne dediščine, pristojni organ: Republiški sekretariat za kulturo

Republika Slovenija 1990 – Republiški komite za kulturo 1992 – Ministrstvo za kulturo 1994 – Ministrstvo za okolje in prostor (1993 - Uradni list RS, št. 4/1993) je leta 1994 prevzelo pristojnosti za področje varstva narave ter organ v sestavi Uprava RS za varstvo narave (leta 1990 ustanovljen Republiški komite za varstvo okolja in urejanje prostora se je leta 1992 preoblikoval v Ministrstvo za varstvo okolja in urejanje prostora) 2001 – preoblikovanje Uprave RS za varstvo narave v Agencijo RS za okolje (ARSO) 2002 – Ministrstvo za okolje, prostor in energijo (Uradni list RS, št. 52/2002) 2004 – Ministrstvo za okolje in prostor (Uradni list RS, št. 123/2004) 2012 – Ministrstvo za kmetijstvo in okolje 2014 – Ministrstvo za okolje in prostor


35/66


36/66

Pregled ministrov, pristojnih za področje varstva narave

Zavod SRS za spomeniško varstvo je bil posvetovalno telo Izvršnega sveta SRS in ni bil resorno umeščen. Področje narave je večinoma sodelovalo z Republiškim sekretariatom za urbanizem. Resorna pristojnost se je začela z letom 1981, ko je bila z reorganizacijo državne uprave služba za varstvo narave in kulture (Zavod SRS za spomeniško varstvo) umeščena k sekretariatu za kulturo.

Iztok Winkler predsednik Republiškega komiteja za kulturo in znanost 1980 – 1982

Matjaž Kmecl predsednik Republiškega komiteja za kulturo 1982 – 1986

Vladimir Kavčič predsednik Republiškega komiteja za kulturo 1986 – 1990

Andrej Capuder predsednik Republiškega komiteja za kulturo 1990 - 1992

Borut Šuklje minister za kulturo 1992 – 1993

Sergij Pelhan minister za kulturo 1993 – 1996


37/66

Miha Jazbinšek predsednik Republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora 1990-1992 minister za varstvo okolja in urejanje prostora 1992 – 1993

minister za okolje in prostor 1993 – 1994

dr. Pavel Gantar minister za okolje in prostor 1994 – 1997

minister za okolje in prostor 1997 – 2000

dr. Andrej Umek minister za okolje in prostor 2000

mag. Janez Kopač minister za okolje in prostor 2000 – 2002

minister za okolje, prostor in energijo 2002 – 2004

Janez Podobnik minister za okolje in prostor 2004 – 2008

Karl Viktor Erjavec minister za okolje in prostor 2008 – 2010


38/66

dr. Roko Žarnić minister za okolje in prostor 2010 - 2012

Franc Bogovič minister za kmetijstvo in okolje 2012 – februar 2013

Dejan Židan minister za kmetijstvo in okolje marec 2013 – 18. september 2014

Irena Majcen ministrica za okolje in prostor 19. september 2014 -

Neposredni predstojniki za področje varstva narave

Anton Šivic


39/66

Angela Piskernik

Stane Peterlin

Rado Smerdu (- 1984)

Peter Skoberne (1984 - )

Jana Vidic (- 1999)

Mladen Berginc

(- 31. 12. 2013)


40/66

Marija Markeš

(1. 1. 2013 - )

8. Veljavni predpisi s področja varstva narave v Sloveniji Ustava Republike Slovenije iz leta 1991 med splošnimi določbami v 5. členu opredeljuje, da država "skrbi za ohranjanje naravnega bogastva in kulturne dediščine ter ustvarja možnosti za skladen civilizacijski in kulturni razvoj Slovenije." V 73. členu so dolžnosti natančneje določene: "Vsakdo je dolžan v skladu z zakonom varovati naravne znamenitosti in redkosti ter kulturne spomenike. Država in lokalne skupnosti skrbijo za ohranjanje naravne in kulturne dediščine." Osredotočamo se le na veljavne predpise. Temeljni predpis je Zakon o ohranjanju narave (ZON), ki ureja ohranjanje naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti (izvajanje obveznosti Konvencije o biološki raznovrstnosti) in je zamenjal leta 1981 sprejeti Zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine. Nekateri podzakonski akti veljajo še iz obdobja pred uveljavitvijo ZON, dokler ne bodo sprejeti ustrezni novi predpisi. Predpisi o razglasitvi zavarovanih območij (npr. Triglavski narodni park, občinski odloki…) niso navedeni v celoti, ampak so izbrani le novejši. Pregled zakonodaje Republike Slovenije je na Pravno-informacijskem sistemu RS. http://pisrs.si/Default.aspx

Ime predpisa Kratka oznaka

TEMELJNA PREDPISA

Zakon o varstvu okolja (uradno prečiščeno besedilo) /ZVO-1-UPB1/ (Ur. l. RS, št. 39/2006) Environmental Protection Act

Temeljni zakon s področja varstva okolja, ki za urejanje področja varstva naravnih vrednost predvideva poseben zakon. Nadomestil je Zakon o varstvu okolja iz leta 1993.

Zakon o ohranjanju narave - uradno prečiščeno besedilo /ZON-UPB2/ (Ur. l. RS, št. 96/2004, 61/06 – ZDru-1, 32/08 – OdlUS in 8/10 – ZSKZ-B) Nature Conservation Act

Temeljni zakon s področja ohranjanja narave, ki ureja varstvo naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti. Zakon je bil prvič sprejet l 1999 (Ur. l. RS, št. 56/1999), vse spremembe, so zajete v prečiščenem besedilu.

IZVEDBENI PREDPISI

RASTLINSKE IN ŽIVALSKE VRSTE, GLIVE

Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Ur. l. RS, št. 82/2002, 42/2010) Rules on the inclusion of endangered plant and animal species in the Red List

Ministrov predpis, ki daje pravni status ogroženim rastlinskim in živalskim vrstam, mdr. osnova za zavarovanje vrst. V spremembi 42/2010 je dodana priloga za glive.

Uredba o zavarovanih prosto živečih Vladna uredba s katero so zavarovane

http://pisrs.si/Default.aspx


41/66

rastlinskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 96/2008, 36/2009, 15/2014) Decree on protected wild plant species

rastlinske vrste (vrstno varstvo)

Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Ur. l. RS, št. 46/2004, 109/2004, 84/2005, 115/2007, 32/2008 – OdlUS, 96/2008, 36/2009 in 102/2011) Decree on protected wild animal species

Vladna uredba s katero so zavarovane živalske vrste (vrstno varstvo)

Uredba o varstvu samoniklih gliv (Ur. l. RS, št. 57/1998, 58/2011)

Del uredbe še velja, druga določila je določila uredba iz leta 2011

Uredba o zavarovanih prosto živečih vrstah gliv (Ur. l. RS, št. 58/2011) Decree on the protection of wild fungi

Vladna uredba s katero so zavarovane glive, vključno z omejitvami nabiranja in seznamov vrst

Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) iz narave

(Ur. l. RS, št. 87/2005, 17/2006, 21/2007, 23/2008, 32/2008 Odl.US: U-I-386/06-32) Rules on the taking of the brown bear (Ursus arctos) from the wild

Pravilnik, ki določa letni odvzem medvedov iz populacije

Pravilnik o odvzemu osebkov vrste rjavega medveda (Ursus arctos) in volka (Canis lupus) iz narave

(Ur. l. RS, št. 28/2009, 12/2010, 76/2010, 76/2011, 78/2012, 104/2013, 71/2014, 78/2015) Rules on the taking of the brown bear (Ursus arctos) and wolf (Canis lupus) from the wild

Pravilnik, ki določa letni odvzem medvedov in volkov iz populacije

Pravilnik o prepovedi ravnanj, ki ogrožajo netopirje zavarovanih vrst, v Ajdovski jami pri Nemški vasi (Ur. l. RS, št. 53/08) Rules prohibiting activities threatening protected bat species in Ajdovska jama near Nemška vas

ŠKODE

Pravilnik o primernih načinih varovanja premoženja in vrstah ukrepov za preprečitev nadaljnje škode na premoženju (Ur. l. RS, št. 74/2005) Rules on the appropriate manner of protecting property and the types of measures for preventing further damage to property

HABITATNI TIPI

Uredba o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/2003, 36/2009, 33/2013) Decree on habitat types

Vladna uredba, ki navaja habitatne tipe, za katere veljajo določeni ukrepi

EKOLOŠKO POMEMBNA OBMOČJA

Uredba o ekološko pomembnih območjih (Ur. l. RS, št. 48/2004, 33/2013, 99/2013) Decree on ecologically important areas

Uredba določa ekološko pomembna območja in nekatere ukrepe

JAME


42/66

Zakon o varstvu podzemnih jam

(Ur. l. RS, št. 2/2004, 61/06 - Zdru-1) Cave Protection Act

Ureja varstvo jam, dostop, koncesije, ohranjanje geomorfoloških značilnosti in jamskega živalstva

NARAVNE VREDNOTE

Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 52/2002, 67/2003) Decree on the categories of valuable natural features

Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 111/2004, 70/2006, 58/2009, 93/2010) Rules on the designation and protection of valuable natural features

S tem pravilnikom so določene naravne vrednote in navedene v obsežni prilogi. Dopolnitev pravilnika določa za naravne vrednote jame in jih razvršča glede vstopa na odprte jame s prostim ali nadzorovanim vstopom ali zaprte jame.

POSEBNA VARSTVENA OBMOČJA (NATURA 2000)

Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Ur. l. RS, št. 49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013 (35/13 popr.), 39/2013 Odl.US: U-I-37/10-16) Decree on the special protection areas (Natura 2000 areas)

Uredba določa območja NATURA 2000 po direktivi o ptičih in predloge območij po direktivi o habitatih, s spremembami in dopolnitvami so območja po direktivi o habitatih dobila dokončni pravni status, z zadnjimi spremembami se je tudi razširilo in dopolnilo omrežje Natura 2000.

Program upravljanja območij Natura 2000 (2015-2020) Natura 2000 Management Programme (2015-2020)

Sprejela Vlada RS na seji 9. 4. 2015 ter spremembe na seji 28. 5. 2015 Predpis je nadomestil Operativni program – program upravljanja območij Natura 2000 za obdobje od 2007 do 2013

Pravilnik o presoji sprejemljivosti vplivov izvedbe planov in posegov v naravo na varovana območja

(Ur. l. RS, št. 130/2004, 53/2006, 38/2010, 3/2011) Rules on the assessment of acceptability of impacts caused by the execution of plans and activities affecting nature and protected areas

ZADRŽEVANJE ŽIVALI V UJETNIŠTVU, TRGOVINA

Uredba o zatočišču za živali prosto živečih vrst (Ur. l. RS, št. 98/2002, 46/2004, 39/2008) Decree on the rescue centre for animals of wild species

Uredba ureja zatočišča za živali.

Uredba o živalskem vrtu in živalskem vrtu podobnem prostoru (Ur. l. RS, št. 37/2003) Decree on zoos and similar facilities

Uredba ureja pogoje za živalske vrtove.

Odredba o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Ur. l. RS, št. 90/2001) Order on living conditions for and care of wild animals kept in captivity

Uredba določa pogoje za zadrževanje živali v ujetništvu.

Pravilnik o označevanju živali prosto živečih vrst v ujetništvu ( Ur. l. RS, št. 58/2004) Rules on the marking of animals kept in captivity


43/66

Uredba o ravnanjih in načinih varstva pri trgovini z živalskimi in rastlinskimi vrstami (Ur. l. RS, št. 104/2003, 52/2004, 106/2010, 78/2012) Decree on the management and protection methods in trade in animal and plan species.

Uredba o trgovanju z ogroženimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki z vstopom Slovenije v EU usklajuje pravno stanje na tem področju.

Pravilnik o prosto živečih živalskih vrstah, za katere ni treba pridobiti dovoljenja za gojitev (Ur. l. RS, št. 62/2007) Rules on wild animal species not requiring a permit for captive breeding

VOŽNJA Z VOZILI V NARAVNEM OKOLJU

Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Ur. l. RS, št. 16/1995, 28/1995, 35/2001) Decree on the prohibition of use of motor vehicles in the natural environment

Predpis ureja vožnjo zunaj prometnic.

NARAVOVARSTVENI NADZOR

Uredba o določitvi programa usposabljanja za izvajanje neposrednega nadzora v naravi (Ur. l. RS, št. 30/2003) Decree on the training programme for the implementation of direct control in nature

Pravilnik o službenem znaku, izkaznici in uniformi naravovarstvenih nadzornikov (Ur. l. RS, št. 37/2003) Rules on the official badge, card and uniform of nature protection wardens

PRESOJA TVEGANJA ZA NARAVO

Pravilnik o izvedbi presoje tveganja za naravo in o pridobitvi pooblastila (Ur. l. RS, št. 43/2002) Rules on the carrying-out of the assessment of risk to nature and on the obtaining of authorisation

OZNAČEVANJE

Pravilnik o označevanju zavarovanih območij naravnih vrednot (Ur. l. RS, št. 117/2002, 53/2005) Rules on the marking of protected areas of valuable natural features

PREDPISI DRUGIH PODROČIJ, POMEMBNIH ZA VARSTVO NARAVE

Zakon o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/1993, 13/1998 Odl.US: U-I-53/95, 24/1999 Odl.US: U-I-51/95, 56/1999 (31/2000 – popr.), 61/1999, 67/2002, 110/2002)

Zakon o divjadi in lovstvu (Ur. l. RS, št. 16/2004, 120/2006 Odl.US: U-I-98/04, 17/2008)

Zakon o morskem ribištvu (Ur. l. RS, št. 115/2006)

Zakon o sladkovodnem ribištvu (Ur. l. RS, št. 61/2006)


44/66

Stanje: november 2015

IZBOR PREDPISOV O ZAVAROVANIH OBMOČJIH

Uredba o Krajinskem parku Goričko (Ur. l. RS, št. 101/2003)

Uredba o Krajinskem parku Sečoveljske soline (Ur. l. RS, št. 29/2001)

Uredba o Krajinskem parku Strunjan (Ur. l. RS, št. 107/2004 (114/2004 - popr.))

Zakon o regijskem parku Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 57/1996) Pravilnik o posegih v okolje, ki se izjemoma lahko dovolijo na vplivnem območju Regijskega parka Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 89/2003) Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Park Škocjanske jame, Slovenija (Ur. l. RS, št. 68/1996) Publikacijska karta zavarovanega območja parka Škocjanske jame in publikacijska karta vplivnega območja parka Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 63/1997) Odredba o pogojih za snemanje v podzemnih jamah na območju regijskega parka Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 11/1998, 33/1998) Odredba o razdeljevanju dela sredstev javnega zavoda Park Škocjanske jame (Ur. l. RS, št. 84/1999) Odlok o programu varstva in razvoja parka Škocjanske jame za obdobje 2006-2010 (Ur. l. RS, št. 138/2006)

Zakon o Triglavskem narodnem parku (Ur. l. RS, št. 52/2010-ZTNP-1)

Uredba o Krajinskem parku Kolpa (Ur. l. RS, št. 85/2006) Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Krajinski park Kolpa (Ur. l. RS, št. 98/2006)

Uredba o Krajinskem parku Ljubljansko barje (Ur. l. RS, št. 112/2008)


45/66

9. Organizacija varstva narave v Sloveniji Pregledna organizacijska shema ustanov, ki se ukvarjajo z varstvom narave v Sloveniji.

Vladne organizacije, službe, javni zavodi in koncesionarji Za vodenje in izvajanje politike na področju varstva narave so v Sloveniji odgovorne naslednje ustanove:

- Ministrstvo za okolje in prostor z Agencijo RS za okolje, - Zavod RS za varstvo narave z območnimi enotami, - javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij, - koncesionarji za upravljanje zavarovanih območij, - Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo, prehrano in okolje za izvajanje nadzora.

V Državnem zboru je za področje varstva narave pristojen Odbor infrastrukturo, okolje in prostor.

Svet za varstvo okolja Republike Slovenije

Državni zbor je ustanovil Svet za varstvo okolja Republike Slovenije 30. 11. 1993 na podlagi 90. člena Zakona o varstvu okolja. Svet VO RS se je konstituiral na prvi seji 23. 5. 1994. V 91. členu zakona o varstvu okolja so določene njegove naloge: spremlja naj kakovost in varstvo okolja v Sloveniji ter povezanost s pojavi in akcijami v svetu, ter


46/66

aktivno sodeluje s svojimi stališči, mnenji in pobudami. Javnost naj obvešča o ocenah razmer v okolju, o strategiji nacionalne politike varstva okolja in usklajevanju razvojnih interesov republike, o politiki varstva okolja, normativnem urejanju razmer in drugem, kar je značilno za ta spekter problematike. Člani Sveta za varstvo okolja RS so strokovnjaki z različnih področij in raziskovalci, kar omogoča dokaj celovito ocenjevanje pojavov in razmer v okolju - z vidikov varstva vsega narodovega naravnega bogastva ter usklajenega sonaravnega gospodarjenja z njim in v njem. Svet ima poslovnik, prostorske in druge pogoje za delo ter se lahko intenzivno posveča omenjenim nalogam. Svet za varstvo okolja RS deluje strokovno in neodvisno, ni vladna ali upravna ustanova, vendar ima možnost razpravljanja s temi organi ali projektnimi sveti in drugimi dejavniki. Pričakuje konstruktivno sodelovanje vsakogar, ki ga zadevajo okoljske razmere ali teme. Presoje sveta so lahko le strokovne narave, ker je politična presoja in odločanje naloga Državnega zbora in drugih političnih dejavnikov. S tem pa se svet ne umika od presoje družbenih interesov, vplivov in dogajanj v okolju, ker se zaveda, da smo naravo obremenili in spremenili ljudje zaradi naših potreb ali interesov. Svetu predseduje Dr. Franc Lobnik. Naslov: Svet za varstvo okolja RS Slovenska 56, SI-1000 Ljubljana e-mail: [email protected] http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf?Open

Svet za trajnostni razvoj

Vlada je leta 1997 ustanovila Slovenski svet za trajnostni razvoj in nato večkrat preoblikovala, nazadnje v letu 2010 (Ur. l. RS, št. 79/2010). Svet za trajnostni razvoj je posvetovalno telo Vlade Republike Slovenije za področje trajnostnega razvoja, kot razvoja, ki uravnoteženo upošteva gospodarsko, socialno in okoljsko sestavino razvoja. Svet je namenjen doseganju dialoga s civilno družbo o vseh temeljnih razvojnih vprašanjih. Sestava sveta omogoča zagotavljanje uresničevanja načela partnerstva med državo, socialnimi in regionalnimi partnerji, organizacijami civilne družbe in interesnimi skupinami. Po letu 2007 je zagotavljala delovanje Sveta Služba Vlade RS za razvoj, po letu 2010 pa so te naloge prenesli na Službo Vlade RS za podnebne spremembe. Sekretariat vodi direktor te službe. Svet sestavljajo predsednik, podpredsednik in sedem članov, ki jih imenuje Vlada RS izmed predstavnikov znanosti, civilne družbe, gospodarstva, lokalnih skupnosti in organov ter vladnih služb za dobo 5 let. Služba Vlade RS za podnebne spremembe Gregorčičeva 25, 1000 Ljubljana Tel.: 01 478 1972 Faks: 01 478 1971 e-pošta: [email protected] http://www.vlada.si/si/o_vladi/kdo_je_kdo/vladne_sluzbe/sluzba_vlade_rs_za_podnebne_spremembe/

http://domino.svo-rs.si/web/portal.nsf/Clani?OpenPage

mailto:[email protected]

http://www.svo-rs.si/web/portal.nsf?Open

http://http/www.svr.gov.si/si/delovna_podrocja/svet_za_trajnostni_razvoj/


http://www.vlada.si/si/o_vladi/kdo_je_kdo/vladne_sluzbe/sluzba_vlade_rs_za_podnebne_spremembe/

http://www.vlada.si/si/o_vladi/kdo_je_kdo/vladne_sluzbe/sluzba_vlade_rs_za_podnebne_spremembe/


47/66

Ministrstvo za okolje in prostor

V državni upravi je od 19. 9. 2014 za področje varstva narave pristojno Ministrstvo za okolje in prostor, kar med drugim vključuje oblikovanje ter vodenje politike, odločanje, zastopanje interesov varstva narave na mednarodni ravni, pripravo, tolmačenje in izvajanje predpisov s tega področja. Ministrica: Irena Majcen (september 2014) Državna sekretarka: mag. Tanja Bogataj (2014) V ministrstvu opravljata naloge povezane z varstvom narave 2 sektorja znotraj Direktorata za okolje (vodi ga generalna direktorica mag. Tanja Bolte – 2014)

Sektor za ohranjanje narave (vodja Marija Markeš)

Sektor za celovito presojo vplivov na okolje (vodja mag. Vesna Kolar Planinšič) Sedež Ministrstva za okolje in prostor je na Dunajski 48. www.mop.gov.si

Organigram Ministrstva

http://www.mop.gov.si/


48/66

Agencija Republike Slovenije za okolje

Agencija izvaja večino upravnih postopkov, vodi državne evidence na področju varstva narave (naravne vrednote, ekološko pomembna območja, posebna varstvena območja (Natura 2000), zavarovana območja) ter je pristojna za poročanje. Kartografski podatki o teh vsebinah so javno dostopni na interaktivnem atlasu:

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso Generalni direktor agencije je Joško Knez (od 5. 10. 2012). Vodja službe za varstvo narave (znotraj Sektorja okolje): Urška Mavri. Sedež Agencije je na Vojkovi 1b, Ljubljana. http://www.arso.gov.si/

http://gis.arso.gov.si/atlasokolja/profile.aspx?id=Atlas_Okolja_AXL@Arso

http://www.arso.gov.si/


49/66

Strokovni javni zavodi

Zavod Republike Slovenije za varstvo narave

Zavod RS za varstvo narave je bil formalno ustanovljen z Zakonom o ohranjanju narave leta 1999, z delovanjem pa je dejansko začel januarja 2002. Zavod je združil enote za varstvo narave, ki so delovale v regionalnih Zavodih za varstvo naravne in kulturne dediščine po Sloveniji in jih povezal v enovito organizacijo. Ohranil je obstoječo geografsko razdelitev ozemlja Slovenije, zaradi povezovalne in koordinativne vloge pa se je sedmim območnim enotam (enote za varstvo narave nekdanjih regionalnih zavodov) priključila še osrednja enota s sedežem v Ljubljani. Naloge, ki jih opravlja Zavod, so opredeljene z Zakonom o ohranjanju narave (uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 22/03). Ključne naloge zavoda, pomembne za ohranjanje narave in sestavin biotske raznovrstnosti, so:

zbiranje podatkov o rastlinskih in živalskih vrstah, njihovih življenjskih prostorih in ekosistemih

evidentiranje in vrednotenje delov narave,

spremljanje stanja naravnih vrednot in biotske raznovrstnosti,

pripravljanje strokovnih predlogov ukrepov varstva naravnih vrednot in sestavin biotske raznovrstnosti,

pripravljanje naravovarstvenih smernic,

dajanje strokovnih mnenj s področja ohranjanja narave,

upravljanje baz podatkov o naravnih vrednotah in sestavinah biotske raznovrstnosti,

nudenje strokovne pomoči lastnikom naravnih vrednot in lastnikom zemljišč na zavarovanih območjih,

skrb za ozaveščanje javnosti o pomenu ohranjanja narave. Zavod je imenovan za strokovni organ Republike Slovenije za izvajanje mednarodne konvencije CITES. Interaktivni naravovarstveni atlas:

http://www.naravovarstveni-atlas.si/ Direktor Zavoda je dr. Darij Krajčič (2003-2009, 2010-). http://www.zrsvn.si/slo/

http://www.naravovarstveni-atlas.si/

http://www.zrsvn.si/slo/


50/66

NASLOVI

Osrednja enota Tobačna 5, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 230 95 00; faks: (01) 230 95 40 [email protected] http://www.zrsvn.si/slo/osre/osre.asp

Območna enota Maribor Pobreška cesta 20, 2000 Maribor Tel.: (02) 333 1370; faks: (02) 333 1380 [email protected]

Območna enota Celje Stanetova ulica 6, 3000 Celje Tel.: (03) 42 60 336 - vodja OE, (03) 42 60 301 – tajništvo; faks: (03) 42 60 342 [email protected]

Območna enota Nova Gorica Delpinova 16, 5000 Nova Gorica Tel.: (05) 33 08 450; faks: (05) 33 05 310 [email protected]

Območna enota Kranj PC Planina 3, 4000 Kranj Tel.: (04) 20 19 460; faks: (04) 20 19 466 [email protected]

Območna enota Novo Mesto Adamičeva ulica 1, 8000 Novo mesto Tel.: (07) 3931 555; faks: (07) 3931 559 [email protected]

Območna enota Ljubljana Cankarjeva 10, 1000 Ljubljana Tel.: (01) 2445 350; faks: (01) 2445 368 [email protected]

Območna enota Piran Trg Etbina Kristana 1, 6310 Izola/Isola Tel.: (05) 67 10 901; faks: (05) 67 10 905 [email protected]

Zavod za gozdove Slovenije Naloge in dejavnosti Zavoda za gozdove Slovenije:

izdelava strokovnih podlag za gospodarjenje z gozdovi (gozdnogospodarski, gozdnogojitveni, lovskogojitveni in drugi načrti)

financiranje in sofinanciranje nekaterih vlaganj v gozdove iz proračuna Republike Slovenije

izvajanje upravnega postopka (odločbe, dovoljenja, soglasja)

varstvo gozdov

izbira drevja za posek v sodelovanju z lastniki gozdov

svetovanje lastnikom gozdov


http://www.zrsvn.si/slo/osre/osre.asp









51/66

skrb za vzdrževanje gozdnih cest

načrtovanje razvoja populacij divjadi in ukrepov v okolju za živalski svet

izvajanje izobraževalne dejavnosti za lastnike gozdov in javnost

izdajanje soglasij za posege v gozdni prostor Zavod za gozdove Slovenije je organiziran v centralni enoti v Ljubljani in 14 območnih enotah. Območne enote so razdeljene na krajevne enote, te pa naprej na gozdne revirje.

Večna pot 2, 1000 Ljubljana, Slovenija tel.: +386 1 470-00-50 fax: +386 1 423-53-61 e-pošta: [email protected] V. d. direktorja Damjan Oražem (december 2013). http://www.zgs.gov.si/

Zavod za ribištvo Dejavnosti javne službe na področju sladkovodnega ribištva so:

vzpostavitev in vodenje celovitega informacijskega sistema ribištva,

izvajanje monitoringa populacij rib in monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja in vodah in določbah zakona o sladkovodnem ribištvu,

izvajanje drugih strokovnih nalog po predpisih o varstvu okolja in vodah, med katere sodi predvsem priprava predloga programa monitoringa ter metodologije in načina izvajanja monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda,


http://www.zgs.gov.si/


52/66

izvajanje ribiškega upravljanja v vodah posebnega pomena, določenih z uredbo vlade in v ribiških okoliših, za katere ni sklenjena ali je bila odvzeta koncesija za ribiško upravljanje,

posredovanje podatkov monitoringa rib kot elementa ekološkega stanja voda ministrstvu, pristojnemu za vode, zaradi ocenjevanja ekološkega stanja voda,

priprava strokovnih podlag za določitev meja ribiških območij in ribiških okolišev, za program upravljanja rib in za podeljevanje koncesij,

priprava načrta ribiškega upravljanja v ribiškem območju,

izdelava ribiškogojitvenih načrtov,

potrjevanje letnih programov izvajalcev ribiškega upravljanja in poročanje,

izdajanje soglasij in strokovnih mnenj. Dejavnosti javne službe na področju morskega ribištva so:

vodenje evidence ribiških plovil,

vodenje evidence ribičev - fizičnih oseb za socialno zavarovanje,

zbiranje predpisanih podatkov,

raziskovanje ribolovnih virov,

spremljanje stanja za zagotavljanje trajnostne rabe rib in ribolovnih možnosti,

monitoring populacij rib in monitoring rib kot elementa ekološkega stanja voda po predpisih o varstvu okolja, voda ter določbah zakona o morskem ribištvu,

poročanje državnim organom, organom Skupnosti in organom mednarodnih organizacij s področja ribištva, katerih članica je Republika Slovenija.

Tržna dejavnost:

raziskovalne in strokovne naloge, ki niso dejavnost javne službe,

vzreja in prodaja rib ter ribiških potrebščin v ribogojnih obratih,

izdajanje strokovnih revij in druge periodike,

izvajanje izobraževanja.

Direktor Zavoda je Dejan Pehar (maj 2007). Spodnje Gameljne 61 a 1211 Ljubljana-Šmartno tel.: +386 1 24 43 400 faks: +386 1 24 43 405 e-pošta: [email protected] http://www.zzrs.si/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1


http://www.zzrs.si/index.php?option=com_frontpage&Itemid=1


53/66

Javni zavodi za upravljanje zavarovanih območij

Za zavarovana območja so lahko s predpisom o zavarovanju določeni upravljalci, ki opravljajo s predpisom o ustanoviti določene naloge. Prevladujejo 'parkovne' naloge: nadzorne, svetovalne naloge, popularizacija, raziskovanje, lahko tudi posebna pooblastila za nekatere upravne naloge.

Javni zavod Triglavski narodni park Ljubljanska 27, 4260 Bled v. d. direktorja: Bogomil Breznik tel.: 04/578-02-00; faks: 04/578-02-01 e-pošta: [email protected] http://www.tnp.si

Javni zavod Park Škocjanske jame Škocjan 2, 6215 Divača direktor: Stojan Ščuka tel: 05/70 82 100; faks: 05/70 82 105 http://www.sigov.si/parkskj/ http://www.park-skocjanske-jame.si/

Javni zavod Kozjanski park Podsreda 45, 3257 Podsreda direktor: Hrvoje Teo Oršanič tel.: 03/800 71 00 faks: 03/800 71 08 http://www.kozjanski-park.si/

Javni zavod Notranjski regijski park Tabor 42 1380 Cerknica direktor: Matevž Podjed tel: 01/70 90 626; faks: 01/70 90 633

e-pošta: [email protected] http://www.notranjski-park.si/

Javni zavod Krajinski park Goričko Grad 191, 9264 Grad direktorica: Stanka Dešnik tel.: (031) 354 149 e-pošta: [email protected] http://www.park-goricko.org/

Javni zavod Krajinski park Kolpa Adlešiči 15, 8341 Adlešiči v. d. direktor: Boris Grabrijan tel.: 07 356 52 40; faks: 07 356 5241 http://www.kp-kolpa.si/

Javni zavod Krajinski park Ljubljansko

barje v. d. direktorica: Barbara Zupan http://www.ljubljanskobarje.si/krajinski-park.php

Javni zavod Krajinski park Strunjan Pacug 10, 6320 Portorož/Portoroso direktor: Marko Starman

Stanje: 3. 11. 2015



http://www.tnp.si/

http://www.sigov.si/parkskj/

http://www.park-skocjanske-jame.si/

http://www.kozjanski-park.si/

mailto:%[email protected]

http://www.notranjski-park.si/


http://www.park-goricko.org/

http://www.kp-kolpa.si/

http://www.ljubljanskobarje.si/krajinski-park.php

http://www.ljubljanskobarje.si/krajinski-park.php


54/66

Skrbništvo za upravljanje zavarovanih območij

Zakon o ohranjanju narave določa tudi možnost, da ustanovitelj zavarovanja poveri upravljanje zavarovanega območja s posebno pogodbo.

Naravni rezervat Škocjanski zatok upravlja: DOPPS - BirdLife Slovenia Staničev trg 16 SI-6000 Koper tel. +386 (0)5-626 0370 fax. +386 (0)5-626 0369 e-pošta: [email protected] http://www.skocjanski-zatok.org/

Krajinski park Sečoveljske soline SOLINE Pridelava soli d. o. o. Seča 115, 6320 Portorož/Portorose tel.: 05/6721 330; faks: 05/6721 331 e-pošta: [email protected] www.kpss.soline.si

Logarska dolina d.o.o. Logarska dolina 9, 3333 Solčava tel. 03 838 90 04; faks: 03 838 90 03

e-pošta: [email protected]

http://www.logarska-dolina.si/

http://www.ptice.org/

http://www.skocjanski-zatok.org/ym/[email protected]

http://www.skocjanski-zatok.org/


http://www.kpss.soline.si/


http://www.logarska-dolina.si/


55/66

10. Nevladne organizacije s področja varstva narave v Sloveniji Tradicija nevladnih organizacij na področju varstva narave sega na območju Slovenije že v konec 19. stoletja. Posebej omenimo Odsek za varstvo prirode in prirodnih spomenikov pri Muzejskem društvu Slovenije, ki je januarja leta 1920 posredoval pokrajinski vladi Spomenico s programom varstva narave. Odsek je bil predhodnik današnjega Prirodoslovnega društva Slovenije. V današnjem času precej društev vsaj deloma deluje na področju varstva narave. V preglednici so zbrana nekatera večja in dejavnejša, niso pa navedene organizacije, ki so v okviru političnih strank. Društva, ki jim je Ministrstvo za okolje in prostor (stanje 2007) priznalo status delovanja društva v javnem interesu, so poudarjena s sivo barvo.

IME ORGANIZACIJE Naslov

E-pošta

URL

BOTANIČNO DRUŠTVO

SLOVENIJE

BOTANICAL SOCIETY OF

SLOVENIA

Ižanska 15, 1000 Ljubljana [email protected]

http://bds.biologija.org/

CIPRA SLOVENIJA – DRUŠTVO

ZA VARSTVO ALP

CIPRA SLOVENIA -

INTERNATIONAL COMMISSION

FOR THE PROTECTION OF THE

ALPS

Večna pot 2, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.cipra.org/sl/CIPRA/cipra-slovenija

DRUŠTVO KRAJINSKIH

ARHITEKTOV

LANDSCAPE ARCHITECTS

SOCIETY

Jamnikarjeva 101, 1000 Ljubljana

http://www.dkas.si/

DRUŠTVO LJUBITELJEV ORHIDEJ

Slovenian Orchid Society

http://www.orhideje.org/modules/news/

DRUŠTVO MORIGENOS -

DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE IN

ZAŠČITO MORSKIH SESALCEV

Jarška c. 36/a, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.morigenos.org/ Status društva, ki deluje v javnem interesu ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Ur. l. RS, št. 87/2006)

http://bds.biologija.org/



http://www.dkas.si/

http://www.dkas.si/



http://www.morigenos.org/

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=200687&stevilka=3816


56/66


E-pošta

URL

MORIGENOS – DOLPHIN

RESEARCH

DRUŠTVO ŠTUDENTOV

BIOLOGIJE

SOCIETAS STUDIOSORUM

BIOLOGIAE UNIVERSITATIS

LABACENSIS


http://dsb.biologija.org/

DRUŠTVO ŠTUDENTOV

GOZDARSTVA

SLOVENIAN FORESTRY

STUDENTS' ASSOCIATION

Večna pot 83, 1000 Ljubljana

http://bf.gozdarji.googlepages.com/home

DRUŠTVO VARUHOV OKOLJA

RADOŽIV, ŽALEC

Ulica Ivanke Uranjek 1, 3310 Žalec [email protected]

http://www.zalec.si/radoziv/radoziv.swf

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE

NARAVNE DEDIŠČINE SLOVENIJE

(DONDES)

SLOVENIAN ASSOCIATION FOR

CONSERVATION OF NATURAL

HERITAGE

Tržaška 2, p.p.2990, Ljubljana [email protected]

http://www.naravnadediscina.org/

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE,

RAZISKOVANJE IN TRAJNOSTNI

RAZVOJ DINARIDOV

DINARICUM

Jurjevica 2A 1310 Ribnica

http://www.dinaricum.si/

http://dsb.biologija.org/








http://www.dinaricum.si/


57/66


E-pošta

URL

SOCIETY FOR CONSERVATION, RESEARCH AND SUSTAINABLE

DEVELOPMENT OF DINARIC

DOVES - DRUŠTVO ZA

OKOLJEVARSTVENO VZGOJO

EVROPE V SLOVENIJI

FUNDATION FOR EUROPEAN

ENVIRONMENTAL EDUCATION IN

SLOVENIA

Cesta solinarjev 4, 6320 Portorož http://www.drustvo-doves.si/ Status društva v javnem interesu: 2001

DRUŠTVO ZA OPAZOVANJE IN

PROUČEVANJE PTIC SLOVENIJE

SLOVENIAN SOCIETY FOR BIRD

WATCHING AND RESEARCH

Tržaška 2 1001 Ljubljana [email protected] BirdLife partner

http://www.ptice.si/

DRUŠTVO ZA PROUČEVANJE IN

OHRANJANJE METULJEV

SLOVENIJE

(DPOMS)

SOCIETY FOR RESEARCH AND

PROTECTION OF BUTTERFLIES IN

SLOVENIA

Večna pot 111 1000 Ljubljana

metulji.biologija.org

DRUŠTVO ZA PROUČEVANJE

PTIC IN VARSTVO NARAVE

(DPPVN)

Ptujska cesta 91, 2327 Rače [email protected]

http://www.dppvn.eu/o-drustvu/

http://www.drustvo-doves.si/




http://www.ptice.si/

http://www.dppvn.eu/o-drustvu/


58/66


E-pošta

URL

SOCIETY OF BIRD RESEARCH

AND NATURE PROTECTION

DRUŠTVO ZA RAZISKOVANJE

JAM LJUBLJANA

CAVING SOCIETY LJUBLJANA

Luize Pesjakove 11, SI-1000 Ljubljana [email protected]

http://dzrjl.speleo.net/ Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Ur. l. RS, št. 21/2004)

GOZDARSKO DRUŠTVO MEDVED Rožna ul. 39 1330 Kočevje

JAMARSKA ZVEZA SLOVENIJE

SPELEOLOGICAL ASSOCIATION

OF SLOVENIA

Lepi pot 6, 1109 Ljubljana

http://www.jamarska-zveza.si/ Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja narave (Ur. l. RS, št. 21/2004)

JAMARSKO DRUŠTVO

NOVO MESTO

CAVING CLUB NOVO MESTO

Seidlova 29, 8000 Novo mesto http://www.jknm.si/si/ Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja okolja (Ur. l. RS, št.

3/2006)

LOVSKA ZVEZA SLOVENIJE

SLOVENIAN HUNTING

ASSOCIATION

Župančičeva 9, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.lovska-zveza.si

MIKOLOŠKA ZVEZA SLOVENIJE

SLOVENIAN MICOLOGICAL

ASSOCIATION

Trstenjakova 2 1000 Ljubljana

http://www.gobe-zveza.si/ Status društva, ki deluje v javnem interesu na področju ohranjanja okolja (Ur. l. RS, št. 120/2005)

MOUNTAIN WILDERNESS

SLOVENIJE

DRUŠTVO ZA OHRANJANJE

NEOKRNJENE GORSKE NARAVE

Okoljski center Trubarjeva 50 SI-1000 Ljubljana

http://www.mountainwilderness.si/


http://dzrjl.speleo.net/

http://www.jamarska-zveza.si/

http://www.jknm.si/si/

http://www.uradni-list.si/1/objava.jsp?urlid=20063&stevilka=75

http://www.lovska-zveza.si/

http://www.gobe-zveza.si/




59/66


E-pošta

URL

ORNITOLOŠKO DRUŠTVO

IXOBRYCHUS, KOPER

Gasilska 8, 6000 Koper [email protected]

http://www.ixobrychus-drustvo.si/portal/html/

PLANINSKA ZVEZA SLOVENIJE

ALPINE ASSOCIATION OF

SLOVENIA

Dvoržakova 9, 1000 Ljubljana http://www.pzs.si/

PRIRODOSLOVNO DRUŠTVO

SLOVENIJE

SLOVENIAN NATURAL HISTORY

SOCIETY

Novi trg 2, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.proteus.si/

RAZVOJNO DRUŠTVO PLISKA

DEVELOPMENT SOCIETY PLISKA

Pliskovica 51a, 6221 Dutovlje [email protected]

http://www.pliskovica.si/razvojno%20drustvo%20pliska.html

RIBIŠKA ZVEZA SLOVENIJE

SLOVENIAN ANGLERS UNION

Tržaška cesta 132, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.ribiska-zveza.si/rzs/

DRUŠTVO ZA PREUČEVANJE RIB

SLOVENIJE

SLOVENIAN NATIVE FISH

SOCIETY

Bratov Učakar 108, 1000 Ljubljana http://www.dprs.si

SLOVENSKO DRUŠTVO ZA

PROUČEVANJE IN VARSTVO

NETOPIRJEV (SDPVN)


http://www.sdpvn-drustvo.si/



http://www.pzs.si/

http://www.proteus.si/




http://www.dprs.si/

http://www.sdpvn-drustvo.si/


60/66


E-pošta

URL

SLOVENIAN ASSOCIATION FOR

BAT RESEARCH AND

CONSERVATION

SLOVENSKO ENTOMOLOŠKO

DRUŠTVO ŠTEFANA MICHIELIJA

SLOVENIAN ENTOMOLOGICAL

SOCIETY OF ŠTEFAN MICHIELI

ZRC SAZU Novi trg 5 1000 Ljubljana

http://www.sedsm.bf.uni-lj.si/

SLOVENSKO ODONATOLOŠKO

DRUŠTVO

SLOVENIAN ODONOTOLOGICAL

SOCIETY

Vošnjakova 4a, 1000 Ljubljana nabiralnik @odonatolosko-drustvo.si

www.odonatolosko-drustvo.si

SOCIETAS HERPETOLOGICA

SLOVENICA - DRUŠTVO ZA

PREUČEVANJE DVOŽIVK IN

PLAZILCEV

SLOVENE SOCIETY FOR THE STUDY OF AMPHIBIANS AND

REPTILES

Prešernova 20, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.herpetolosko-drustvo.si/

TABRIH

DRUŠTVO ZA OHRANITEV

NARAVNE IN KULTURNE

DEDIŠČINE

Veščica 8d, 9240 Ljutomer http://www.drustvo-tabrih.si/

http://www.sedsm.bf.uni-lj.si/

http://www.odonatolosko-drustvo.si/



http://www.drustvo-tabrih.si/


61/66

11. Raziskovalne organizacije

IME ORGANIZACIJE

Naslov E-pošta

URL

SLOVENSKA AKADEMIJA ZNANOSTI IN UMETNOSTI (SAZU)

ZNANSTVENO

RAZISKOVALNI

CENTER (ZRC)

SCIENTIFIC RESEARCH

CENTRE OF THE

SLOVENIAN ACADEMY OF

SCIENCES AND ARTS

Novi trg 2 1000 Ljubljana [email protected]

http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/

Biološki inštitut Jovana Hadžija

ZRC SAZU Jovan Hadži

Biological Institute

Novi trg 5 1000 Ljubljana [email protected]

http://bijh.zrc-sazu.si/bio/si/info/index.asp

Inštitut za raziskovanje krasa

ZRC SAZU

Karst Research

Institute

Titov trg 2, 6230 Postojna http://kras.zrc-sazu.si/

Geografski inštitut Antona Melika

ZRC SAZU

Anton Melik

Geographical Institute

Gosposka ulica 13, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.zrc-sazu.si/giam/

Paleontološki inštitut Ivana

Rakovca ZRC SAZU Ivan Rakovec

Institute of Palaeontology

Novi trg 2 1000 Ljubljana

http://piir.zrc-sazu.si/

RAZISKOVALNI INŠTITUTI

NACIONALNI

INŠTITUT ZA

BIOLOGIJO

National Institute

for Biology

Večna pot 111, p. p. 141 1001 Ljubljana

http://www.nib.si/


http://odmev.zrc-sazu.si/zrc/




http://kras.zrc-sazu.si/


http://www.zrc-sazu.si/giam/

http://piir.zrc-sazu.si/

../../../../../Documents%20and%20Settings/petersko/Application%20Data/Microsoft/Word/maps.htm

http://www.ijs.si/slo/ljubljana/

http://www.nib.si/


62/66

IME ORGANIZACIJE

Naslov E-pošta

URL

NACIONALNI

INŠTITUT ZA

BIOLOGIJO

Morska biološka postaja Piran

Marine Biology Station Piran

Fornače 41, 6330 Piran http://www.mbss.org/portal/index.php

GOZDARSKI

INŠTITUT SLOVENIJE

Slovenian Forestry

Institute

Večna pot 2, 1000 Ljubljana

http://www.gozdis.si/slo_index.htm

UNIVERZE IN VISOKE ŠOLE

UNIVERZA V

LJUBLJANI

UNIVERSITY OF

LJUBLJANA

Kongresni trg 12 1000 Ljubljana

http://www.uni-lj.si/

Biotehniška fakulteta

Biotehnical Faculty

Jamnikarjeva 101 Ljubljana

http://www.bf.uni-lj.si/

Botanični vrt Univerze v Ljubljani

Ljubljana Botanical Garden

Ižanska cesta 15 1000 Ljubljana

http://www.botanicni-vrt.si/

UNIVERZA V

MARIBORU

UNIVERSITY OF

MARIBOR

Slomškov trg 15, 2000 Maribor http://www.uni-mb.si/

Fakulteta za naravoslovje in

matematiko Oddelek za

biologijo

Koroška 160, 2000 Maribor http://biologija.fnm.uni-mb.si/default.aspx

http://www.mbss.org/portal/index.php

http://www.mbss.org/portal/index.php

http://www.gozdis.si/slo_index.htm

http://www.bf.uni-lj.si/

http://www.botanicni-vrt.si/

http://www.uni-mb.si/

http://www.uni-mb.si/i2.html

http://biologija.fnm.uni-mb.si/default.aspx

http://biologija.fnm.uni-mb.si/default.aspx


63/66

IME ORGANIZACIJE

Naslov E-pošta

URL

Botanični vrt Univerze v Mariboru

Maribor Botanical Garden

http://fk.uni-mb.si/botvrt/

UNIVERZA NA

PRIMORSKEM –

ZNANSTVENO-

RAZISKOVALNO

SREDIŠČE KOPER

University of Primorska

Science and Research Centre of

Koper

Garibaldijeva 1, 6000 Koper http://www.zrs.upr.si/SL/home.htm

INŠTITUT ZA

BIODIVERZITETNE

ŠTUDIJE

Institute for

Biodiversity Studies

Garibaldijeva 1, 6000 Koper http://www.zrs-kp.si/SL/institut_b1.htm

UNIVERZA V NOVI

GORICI

FAKULTETA ZA

ZNANOST O OKOLJU

Vipavska 13, Rožna Dolina, SI-5000 Nova Gorica

http://www.ung.si/sl/studij/fakulteta-za-znanosti-o-okolju/

VISOKA ŠOLA ZA

VARSTVO OKOLJA

Trg mladosti 2, 3320 Velenje http://www.vsvo.si

MUZEJI

PRIRODOSLOVNI

MUZEJ SLOVENIJE

SLOVENIAN MUSEUM

OF NATURAL

HYSTORY

Prešernova 20, 1000 Ljubljana http://www2.pms-lj.si/index.html

ALPSKI BOTANIČNI VRT

JULIANA ALPINE BOTANICAL

GARDEN JULIANA

http://www2.pms-lj.si/juliana/juliana.html

http://biologija.fnm.uni-mb.si/

http://fk.uni-mb.si/botvrt/

http://www.zrs.upr.si/SL/home.htm

http://www.zrs-kp.si/SL/institut_b1.htm

http://www.zrs-kp.si/SL/institut_b1.htm



http://www.vsvo.si/

http://www2.pms-lj.si/index.html




64/66

IME ORGANIZACIJE

Naslov E-pošta

URL

NOTRANJSKI MUZEJ

NOTRANJSKA

MUSEUM

Ljubljanska 10, 6230 Postojna http://www.notranjski-muzej.si/

Druge ustanove, povezane s predstavljanjem biotske raznovrstnosti:

Speleobiološka postaja Proteus Postojna http://postojnska-jama.si/?cat=81&lang=si

Arboretum Volčji potok http://www.arboretum-vp.si/

Akvarij Portorož, Kidričevo nabrežje 4, SI-6330 Piran http://www.portoroz.si/SI/default.asp?id=213

Akvarij – Terarij Maribor http://www.florina.si/akvarij-terarij/

ZOO Ljubljana http://www.zoo-ljubljana.si/

12. Zasebne strokovne in raziskovalne organizacije AQUARIUS d.o.o.

Cesta Andreja Bitenca 68 1000 Ljubljana

http://www.aquarius-lj.si/

Inštitut BION

(Inštitut za

bioelektromagnetiko in novo

biologijo)

BION Institute

Stegne 21, 1000 Ljubljana

http://www.bion.si/

Center za kartografijo favne in flore CKFF

Centre for Cartography of

Fauna and Flora

Antoličičeva 1, 2204 Miklavž na Dravskem polju podružnica Ljubljana Klunova 3, 1000 Ljubljana

http://www.ckff.si

Inštitut za promocijo varstva okolja

Koroška cesta 57, 2000 Maribor

http://www.ipvo.si/

http://www.notranjski-muzej.si/

http://postojnska-jama.si/?cat=81&lang=si

http://www.arboretum-vp.si/

http://www.portoroz.si/SI/default.asp?id=213

http://www.florina.si/akvarij-terarij/

http://www.zoo-ljubljana.si/

http://www.aquarius-lj.si/

http://www.bion.si/

http://www.ckff.si/

http://www.ipvo.si/


65/66

Institute for promotion of environment protection

Inštitut za sistematiko višjih gliv

Zofke Kvedrove 24 1000 Ljubljana

LIMNOS podjetje za aplikativno ekologijo, d.o.o.

Požarnice 41 1351 Brezovica pri Ljubljani

http://www.limnos.si/

LUTRA, Inštitut za ohranjanje naravne

dediščine

Lutra, Institute for Natural

Heritage Protection

Pot ilegalcev 17, 1210 Ljubljana

http://www.lutra.si/

Oikos, svetovanje za razvoj,

d.o.o.

Jarška cesta 30, 1230 Domžale

http://www.oikos.si/

Symbiosis – Zavod za naravovarstveno raziskovanje in izobraževanje

Institute Symbiosis

Goričice 10, 1384 Grahovo pri Cerknici

http://www.zavod-symbiosis.si/

Umanotera

Slovenska fundacija za

trajnostni razvoj

Trubarjeva 50, 1000 Ljubljana [email protected]

http://www.umanotera.org

http://www.limnos.si/

http://www.lutra.si/



http://www.zavod-symbiosis.si/

http://www.umanotera.org/


66/66

Umanotera

The Slovenian Foundation for Sustainable Development

13. Interesne skupine

Društvo za trajnostni razvoj in ekologijo, Forum za Pohorje Naslov: Obradovićeva 6, 2000 Maribor www: http://users.volja.net/hudournik/ e-pošta: [email protected] Forum za Pohorje je spontano nastal kot posledica dogajanja na Pohorju, predvsem v zvezi s posegi, kjer izstopajo smučišča in sorodne naprave ter dogajanja. Poleg mnogih besed in izraženih misli je bil (zadnji) čas tudi za družbeno akcijo, za javna opozorila in vprašanja institucijam, ki so odgovorna za nastalo situacijo. http://users.volja.net/hudournik/forum.html

Svet gob http://svetgob.aza-ms.si/

Spletna stran družine Pepeljnjak http://www.zaplana.net/index_si.asp

Mesojedke http://www2.arnes.si/~sopjslat/mesojedke/mesojedk.htm

Koalicija Volovja reber http://www.volovjareber.si/koalicija/

Projektna skupina civilne družbe za ohranitev Smrekovca http://www.smrekovec.net/

Vse pripombe, popravke in dopolnitve, prosim, sporočite na elektronski naslov: [email protected]

http://www.umanotera.org/index.php?node=0

http://users.volja.net/hudournik/

http://users.volja.net/hudournik/forum.html

http://svetgob.aza-ms.si/

http://www.zaplana.net/index_si.asp

http://www2.arnes.si/~sopjslat/mesojedke/mesojedk.htm

http://www.volovjareber.si/koalicija/

http://www.smrekovec.net/
