območna enota maribor strokovne podlage za … · strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu...
TRANSCRIPT
Območna enota Maribor
STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE
POPLAVNEGA PASU REKE DRAVE NA OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
KRAJINSKI PARK SREDIŠČE OB DRAVI
Nosilec: Aleksander Koren, univ. dipl. biol. Višji naravovarstveni svetovalec
Vodja Območne enote: Simona Kaligarič, univ. dipl. biol. Visoka naravovarstvena svetnica
Maribor, marec 2017
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
2
Naloga: STROKOVNE PODLAGE ZA ZAVAROVANJE REKE DRAVE NA
OBMOČJU OBČINE SREDIŠČE OB DRAVI
Naročnik: Občina Središče ob Dravi Trg Talcev 4, 2277 Središče ob Dravi
Izdelovalec: ZAVOD RS ZA VARSTVO NARAVE – Območna enota Maribor
Nosilec naloge: Aleksander Koren, univ. dipl. biol.
Sodelavci: Simona Kaligarič, univ. dipl. biol. mag. Mojca Bedjanič, univ. dipl. inž. geol.
Številka naloge: 4-V-253/2-O-17/AK
Kraj in datum izdelave:
Maribor, 06. 03. 2017
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
3
VSEBINA
UVOD ..................................................................................................................................................................... 4
1 PRAVNA OSNOVA .................................................................................................................................... 5
2 OPREDELITEV OBMOČJA ..................................................................................................................... 7
2.1 FIZIČNOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI .......................................................................................................... 7 2.2 ZGODOVINSKI ORIS .................................................................................................................................... 8 2.3 NARAVOVARSTVENI ORIS .......................................................................................................................... 8
3 OBMOČJA Z NARAVOVARSTVENIMI STATUSI ............................................................................ 12
3.1 NARAVNE VREDNOTE .............................................................................................................................. 12 3.2 OBMOČJA OHRANJANJA BIOTSKE RAZNOVRSTNOSTI................................................................................ 13
4 DEJAVNIKI OGROŽANJA .................................................................................................................... 18
4.1 KMETIJSTVO ............................................................................................................................................ 18 4.2 ODLAGANJE ODPADKOV .......................................................................................................................... 18 4.3 ONESNAŽEVANJE VODA ........................................................................................................................... 19 4.4 REKREACIJSKE AKTIVNOSTI .................................................................................................................... 19 4.5 VNAŠANJE TUJERODNIH ŽIVALSKIH IN RASTLINSKIH VRST IN ODSTRANJEVANJE RASTLIN ....................... 19 4.6 VODNO GOSPODARSTVO .......................................................................................................................... 20 4.7 GOZDNO GOSPODARSTVO ........................................................................................................................ 20 4.8 INFRASTRUKTURA ................................................................................................................................... 20
5 VARSTVO ................................................................................................................................................. 22
5.1 CILJI ZAVAROVANJA ................................................................................................................................ 22 5.2 PREDLAGAN UKREP VARSTVA IN UTEMELJITEV VARSTVENE KATEGORIJE ............................................... 22 5.3 MEJA ZAVAROVANEGA OBMOČJA ............................................................................................................ 23 5.4 VARSTVENA OBMOČJA ............................................................................................................................ 25
5.4.1 Prvo varstveno območje ................................................................................................................ 25 5.4.2 Drugo varstveno območje ............................................................................................................. 26
6 PRAVILA RAVNANJA ............................................................................................................................ 27
6.1 RAZVOJNE USMERITVE ............................................................................................................................ 27 6.2 RAZVOJNE USMERITVE PO PANOGAH ....................................................................................................... 27 6.3 PREDLOG VARSTVENIH OMEJITEV ............................................................................................................ 29
6.3.1 Splošne varstvene omejitve ............................................................................................................ 29 6.3.2 Varstvene omejitve na prvem varstvenem območju ....................................................................... 30
6.4 DOVOLJENJA IN SOGLASJA ....................................................................................................................... 30
7 IZHODIŠCA ZA UPRAVLJANJE .......................................................................................................... 31
8 ZAKLJUČEK ............................................................................................................................................ 33
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
4
UVOD
Poplavno območje reke Drave med Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi predstavlja
značilen primer ekosistema predalpske nižinske reke. Tukaj se prepletajo značilni rečni in
obrečni vodni življenjski prostori, ki so odvisni od še ohranjenih hidro-morfoloških procesov,
z obsežnimi, naravi prepuščenimi, poplavnimi gozdovi in kmetijsko kulturno krajino v zaledju.
Celotno predlagano območje je edinstven preplet funkcionalno povezanih naravnih vrednot, v
nacionalnem in mednarodnem merilu redek ekosistem z veliko pestrostjo habitatov in vrst, ki
jih varuje tako domača, kot mednarodna zakonodaja.
Zaradi izjemnega naravovarstvenega pomena, doseganja ciljev Zakona o ohranjanju narave,
Nacionalnega programa varstva okolja in Strategije ohranjanja biotske raznovrstnosti v
Slovenji ter doseganja ciljev prepisov EU in mednarodnih konvencij menimo, da je območje
predvidenega Krajinskega parka Središče ob Dravi potrebno zavarovati. Zaščita je nujna zaradi
ohranitve značilne krajinske podobe, visoko vrednih habitatov številnih vrst, varovanja
številnih živalskih in rastlinskih vrst ter smotrnega izkoriščanja naravnih dobrin. Območje ima
izjemno ekološko in tudi estetsko vrednost, ne le za občino, ampak ima tudi za regijo, državo
in širši evropski prostor.
V preteklosti se je že dvakrat poskusilo ustanoviti Krajinskega parka Središče ob Dravi. Prva
pobuda za ustanovitev parka je bila že leta 1997 in druga leta 2002 na osnovi pobude nevladnih
organizacij: Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije, Lovske družine Središče,
Lovske družine Ormož in Ribiške družine Ormož.
SPLOŠNA KLAVZULA:
Meja med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško je predmet arbitražnega postopka.
Vsebina dokumenta Strokovne podlage za zavarovanje reke Drave na območju občine Središče
ob Dravi, njegove grafične ter druge priloge, kakor tudi viri in gradiva, ki se jih omenja ali se
nanje sklicuje, v ničemer ne prejudicirajo končne določitve in označitve kopenske meje med
Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško .
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
5
1 PRAVNA OSNOVA
Varovanje biotske raznovrstnosti in naravnih vrednot je opredeljeno v Zakonu o ohranjanju
narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 – ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-
B in 46/14), ki v 53. členu omogoča ustanovitev krajinskega parka. Podlaga za zavarovanje
izhaja tako iz predpisov in programskih aktov, ki jih je sprejela Republika Slovenija, kot tudi
iz mednarodnih direktiv in konvencij:
Mednarodne konvencije in predpisi Evropske unije
- Konvencija o biološki raznovrstnosti (Uradni list RS-MP, št. 7/96),
- Konvencija o močvirjih, ki so mednarodnega pomena, zlasti kot prebivališča močvirskih
ptic – Ramsarska konvencija (Uradni list RS, št. 15/92),
- Konvencija o varstvu prosto živečega evropskega rastlinstva in živalstva ter njunih naravnih
življenjskih prostorov – Bernska konvencija (Uradni list RS-MP, št. 17/99),
- Konvencija o varstvu selitvenih vrst prosto živečih živali – Bonska konvencija (Uradni list
RS-MP, št. 18/98, 27/99),
- Konvencija o varstvu svetovne kulturne in naravne dediščine (Uradni list RS, št. 15/92),
- Sporazum o ohranjanju afriško – evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS-MP, št.
16/03),
- Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto
živečih živalskih in rastlinskih vrst – Direktiva o habitatih,
- Direktiva Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic –
Direktiva o pticah,
- Evropska krajinska konvencija (Firence, 2000, Uradni list RS, št. 74/03 MP št. 19), ki jo je
Slovenija ratificirala 15.7.2003.
Predpisi Republike Slovenije
- Zakon o ohranjanju narave (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo, 61/06 –
ZDru-1, 8/10 – ZSKZ-B in 46/14),
- Resolucija o nacionalnem programu varstva okolja 2005-2012 (Uradni list RS, št. 96/04 –
UPB2),
- Strategija ohranjanja biotske raznovrstnosti v Sloveniji (sprejeta na 55. seji Vlade, dne
20.12.2001),
- Pravilnik o določitvi in varstvu naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 111/04, 70/06, 58/09,
93/10 in 23/15),
- Pravilnik o uvrstitvi ogroženih rastlinskih in živalskih vrst v rdeči seznam (Uradni list RS,
št. 82/02, 42/10),
- Uredba o ekološko pomembnih območjih (Uradni list RS, št. 48/2004, 33/2013, 99/2013),
- Uredba o habitatnih tipih (Uradni list RS, št. 112/2003, 36/2009, 33/2013),
- Uredba o posebnih varstvenih območjih (območjih Natura 2000) (Uradni list RS, št.
49/2004, 110/2004, 59/2007, 43/2008, 8/2012, 33/2013, 35/2013 - popr., 39/2013 - Odl.
US, 3/2014, 21/2016),
- Uredba o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004,
109/2004, 84/2005, 115/2007, 32/2008 - Odl. US, 96/2008, 36/2009, 102/2011, 15/2014);
- Uredba o zavarovanih prosto živečih rastlinskih vrstah (Uradni list RS, št. 46/2004,
110/2004, 115/2007, 36/2009, 15/2014),
- Uredba o prepovedi vožnje z vozili v naravnem okolju (Uradni list RS, št. 16/95, 28/95,
35/01),
- Uredba o zvrsteh naravnih vrednot (Uradni list RS, št. 52/02, 67/03),
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
6
- Program upravljanja območij Natura 2000 (2015 – 2020) (sprejet na 30. seji Vlade, dne
9.4.2015),
- Zakon o varstvu okolja (Uradni list RS, št. 39/06, 49/06 – ZMetD, 66/06 – odl. US, 33/07
– ZPNačrt, 57/08 – ZFO-1A, 70/08, 108/09, 108/09 – ZPNačrt-A, 48/12, 57/12, 92/13,
56/15, 102/15 in 30/16),
- Zakon o vodah – ZV-1 (Uradni list RS, št. 67/02, 2/04 – ZZdrI-A, 41/04 – ZVO-1, 57/08,
57/12, 100/13, 40/14 in 56/15),
- Uredba o varstvu samoniklih gliv (Uradni list RS, št. 57/98, 58/2011),
Občinski predpisi
- Odlok o razglasitvi naravnih znamenitosti v občini Ormož (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 37/92 in Uradni vestnik občine Ormož, št. 9/99)
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
7
2 OPREDELITEV OBMOČJA
2.1 Fizičnogeografske značilnosti
Krajinski park Središče ob Dravi obsega reko Dravo z ožjim poplavnim območjem na območju
občine Središče ob Dravi. Na zahodu se prične pri občinski meji z občino Ormož, na vzhodu se
zaključi 1 km pred državno mejo z Republiko Hrvaško, severna meja poteka pretežno vzdolž
prve rečne trase, južna meja sovpada z državno mejo z Republiko Hrvaško. Velikost
predlaganega krajinskega parka znaša 437,7 ha.
Območje predlaganega krajinskega parka v geotektonskem smislu predstavlja zahodni rob
panonskega bazena, katerega del je tudi Dravska ravnina. Dravska ravnina je tektonska udorina,
ki jo je zapolnil panonski zaliv, nato pa prekrili fluvoglacialni in fluvialni sedimenti (Pak,
1998). Drava je to prodnato ravnino med Ptujem in Halozami razdelila na Dravsko polje na
desnem in Ptujsko polje na levem bregu. Ravnina se ponovno razširi pri Ormožu in se nadaljuje
z Ormoško dobravo in Središkim poljem (Zupančič, 2011). Slednje je del tektonsko zasnovane
ravni, katere večji del leži na Hrvaškem. Predstavlja ožji pas ravnine med Ormožem in
Središčem ob Dravi. (Melik, 1957).
Na območju je razvit akumulacijski rečno-denuacijski relief. Po umiku Panonskega morja z
območja se je postopno oblikovala rečna mreža, ki je na debeli morski in rečni usedlinski odeji
v miocenu, pliocenu, pleistocenu in holocenu izoblikovala ravnino ob današnji reki Dravi. Za
Dravsko ravan je značilna prisotnost pleistocenskih teras, ki jih je Drava izoblikovala zaradi
izmenjavanja obdobij večjega in manjšega nanašanja materiala iz alpskega povirja (Fridl et. al,
1998). Celotno območje predlaganega krajinskega parka se nahaja na najmlajši terasi torej v
območju danes aktivne struge reke Drave. Valovit relief z depresijami, ostanki nekdanjih tokov,
mrtvice ter intenzivni rečno-dinamični procesi ob strugi reke Drave pričajo, da je območje še
vedno podvrženo intenzivnim procesom spreminjanja površja.
Matično kamninsko podlago območja predstavljajo trdne predneogenske kamninske plasti.
Prekrivajo jo različno sprejeti morski in rečni sedimenti. Zgornje plasti predstavljajo kvartarni
rečni nanosi, pretežno silikatnega proda.
Območje predlaganega krajinskega parka se nahaja v poplavnem pasu reke Drave, ki je na tem
območju pomembno vplivala na pedogenetske procese. Izoblikovana so obrečna tla s vključki
oglejenih tal. Tla so pod vplivom poplavnih voda in imajo slabo razvit in malo razčlenjen
navpični prerez, kar kaže na njihovo mladost.
Podnebje je omiljena oblika celinskega, tj. subpanonsko zmerno celinsko podnebje za katerega
je značilno: povprečna aprilska temperatura je enaka ali višja od oktobrske, celinski padavinski
režim ter povprečna letna količina padavin med 800 in 1000 mm (Perko in Orožen Adamič,
1999).
Ključni fizičnogeografski dejavnik območja predlaganega krajinskega parka je voda. Skozi
območje teče reka Drava, ki je nekoč tukaj tvorila mogočno, močno razvejano strugo s
številnimi sipinami, stranskimi rokavi in mrtvicami. Leta 1975 je bila večina dravske vode
preusmerjena v kanal HE Varaždin. V strugi reke je zato ostal večino leta le minimalni pretok
8 m3/s. Posledično je večina nekdanje struge okopnela. Kljub temu so na območju še ohranjeni
značilni strugotvorni procesi. Te povzročajo visoke vode, ki se še vedno pretakajo po stari strugi
Drave. Drava ima omiljen snežni (nivalni) režim, najvišje vode so najpogosteje maja ali junija,
najnižje pa februarja ali januarja. Drugi višek je zaradi dežja oktobra in novembra, ko se
pogosto pojavi tudi absolutni višek. Od jezu Ormoškega jezera do Središča ob Dravi, kjer Drava
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
8
dokončno zapusti Slovenijo, ima na razdalji 9 km 7 m padca, tvori številne zavoje, 17 brzic v
skupni dolžini 1600 m, ima številne rokave, zalive in otoke ter mnoga prodišča. V obsežnem
poplavnem obrečnem prostoru je več kot 50 mrtvic, ki jih napajajo podtalnica in potoki.
2.2 Zgodovinski oris
Z arheološkimi najdbami so ugotovili, da so staroselci živeli ob reki Dravi že pred več kot 4000
leti. Življenje z reko je bilo intenzivno vse do sredine 20. stoletja, kasneje pa je reka začela
izgubljati svojo pomembnost.
Nekaj stoletij je bila Drava pomembna prometna žila, po kateri so splavarji (flosarji) tovorili
les s Koroške in Štajerske v hrvaško Podravino in Podonavje. Izgradnja hidroelektrarn je
pomenila konec splavarstva.
Ob reki so bili številni mlini, samo pri Središču ob Dravi in bližnji okolici jih je bilo 11 in vsi
so uspešno mleli še do druge svetovne vojne. Elektrifikacija je pomenila konec rečnega
mlinarstva.
Na reki Dravi, ki je veljala za najbolj zlatonosno reko v nekdanji Jugoslaviji, je bilo do izgradnje
hidroelektrarn intenzivno razvito tudi zlatarstvo. Po vsaki narasli vodi, ki je prelagala velike
količina proda in peska, so prišli zlatarji, predvsem iz bližnjih delov Hrvaške, ter ročno
premetali velike količine naplavin in izpirali zlato.
Ob siloviti rečni dinamiki, ko je Drava podirala in odnašala ter na prodiščih ponovno odlagala
velike količine lesa, so se ljudje oskrbovali tudi s kurjavo. Posebno kvalitetna so bila
karbonizirana debla, predvsem hrastov, ki jih je Drava po tisočletjih, ko jih je podrla in
zakopala, zopet vrgla na površje.
V obrečnih gozdovih je bilo razvito tudi pašništvo, ki je z izgubo vode in modernizacijo
kmetijstva prav tako izginilo.
Od nekdaj so ljudje ob Dravi rezali vrbove mladike (gožve), ki so žilave in se lahko oblikujejo,
ter jih uporabljali za pletenje košar. Iz debelejših so pletli tudi ograje.
V času, ko so se drstile podusti, so ribiči intenzivno lovili s stavami – 4 x 4 m velikimi križaki.
V zgodnje pomladanskem času posta so bile ribe zelo iskane (Kočevar, 2006).
2.3 Naravovarstveni oris
Območje predlaganega krajinskega parka je pomembno tako z vidika varstva naravnih vrednot
in krajinskih značilnosti kot z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti. Kompleksno povezuje
v celoto različne naravne enote in predstavlja mozaični preplet mnogih dobro ohranjenih
ekosistemov, katerih sestavni del so redke in ogrožene rastlinske in živalske vrste. Naravni rečni
procesi reke Drave so oblikovali mrežo otočkov, prodišč, stranskih rokavov in mrtvic, ki so na
območju krajinskega parka Središče ob Dravi še dokaj dobro ohranjeni, saj je v tem delu struga
ostala neregulirana. Na najnižji dravski terasi, ki je redno poplavljena, je ohranjen poplavni
gozd, kmetijska zemljišča pa so različno intenzivno obdelana, prevladuje intenzivni način
kmetovanja.
Habitatni tipi
Reko Dravo, ki poteka po meji med Slovenijo in Hrvaško, in potoke v poplavni ravnici Drave,
uvrščamo v habitatni tip vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion, ki vključuje vegetacijo evtrofnih in
mezotrofnih tekočih voda. Naravna dinamika reke Drave ustvarja stranske rokave in mrtvice v
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
9
katerih so se razvili posebni habitatni tipi. Med naravovarstveno pomembnimi habitatnimi tipi
tukaj zasledimo naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali
Hydrocharition. Območje parka je prepredeno s potoki, med njimi so največji, v vrstnem redu
od zahoda proti vzhodu si sledijo: Pušenski potok, Račjek, Libanja, Črnec in Trnava.
Poseben in naravovarstveno pomemben habitatni tip, ki je prisoten na območju so tudi
prodišča. To so prodnate ali peščene rečne naplavine, ki jih prenaša in odlaga rečni tok Drave
s svojo transportno močjo. Prodišča so začasne oblike, saj reke ob visoki vodi delce odnašajo
dolvodno, na istem mestu pa odlagajo novo gradivo. Glede na stopnjo sukcesije prodišč ločimo
različne habitatne tipe prodišč. Najzgodnejšo stopnjo predstavlja habitatni tip neporasli
prodnati bregovi in prodišča, to so prodišča, kjer se vegetacija še ni razvila oz. kolonizirala
novo nastalega območja. Habitatni tip redko porasli rečni bregovi in prodišča se razvije, ko
goli prod začnejo naseljevati pionirske vrste. V ta habitatni tip spadajo tudi zrelejše razvojne
faze sukcesije, ki jo sestavljajo visoke steblike in grmišča, v katerih prevladujejo od lesnih vrst
vrbe (Salix sp.). V tem habitatnem tipu se pojavlja tudi nemški strojevec (Myricaria
germanica), ki ga najdemo v Sloveniji, poleg lokacij znotraj predlaganega krajinskega parka,
le še na nekaj redkih rastiščih drugod ob Dravi in Soči. Prodišča z visokimi grmišči, kjer
prevladujejo vrbe (Salix sp.) in jelše (Alnus sp.) uvrščamo v habitatni tip visoka grmišča
prodišč in sredogorskih rek in potokov.
Reka s svojo transportno močjo ustvarja še številne druge biotsko pomembne habitatne tipe,
med katerimi naj omenimo še neporasle rečne bregove z nanosi mivke.
Na območju predlaganega parka je prisotnih tudi nekaj manjših opuščenih gramoznic, ki
predstavljajo habitatni tip antropogeni vodni habitati, stoječe vode. Te so prav tako zelo
pomembni iz naravovarstvenega vidika, saj predstavljajo pomemben habitat številnih
ogroženih in zavarovanih živalskih vrst.
Vzdolž rečnega toka in gozdnih robov se pojavlja naravovarstveno pomemben habitatni tip
nitrofilni gozdni robovi in vlažno obrečno visoko steblikovje.
Površinsko največji del predlaganega krajinskega parka predstavljajo logi in močvirni gozdovi.
Mehkolesno loko zastopajo habitatni tipi vrbovja nižavij in gričevij, obrežna belovrbovja ter
vzhodnoevropska belovrbovja s topoli. Vrbovja nižavij in gričevij so obrežna vrbovja na
občasno poplavljenih rečnih bregovih, na mestih kjer se odlagajo drobnejši pesek in ostali
sedimenti, z vrstami mandljasta vrba (Salix triandra), beka (S. viminalis) in rdeča vrba (S.
purpurea). Obrežna belovrbovja so drevesasta vrbovja na redno poplavljenih rastiščih vzdolž
rek in ob drugih vodah v nižinah, z vrstama bela vrba (S. alba) in krhka vrba (S. fragilis).
Prevladujoči habitatni tip na območju predstavljajo vzhodnoevropska belovrbovja s topoli,
to so drevesasta vrbovja na redno poplavljenih rastiščih vzdolž rek v nižinah, z vrstama bela
vrba (S. alba) in krhka vrba (S. fragilis) s primešanimi topoli, beli topol (Populus alba) ali črni
topol (P. nigra). Obrežna belovrbovja in vzhodnoevropska belovrbovja s topoli, sta habitatna
tipa, ki se jih po Uredbi o habitatnih tipih (Ur. l. RS, št. 112/2003) prednostno ohranja v
ugodnem stanju (koda Natura 2000: 91E0*).
Robni del območja predstavlja pretežno kmetijska krajina z njivami monokultur in gojenimi
travniki. Naravovarstveno pomembni travniki so mezotrofni do evtrofni gojeni travniki in drugi
mezotrofni mokrotni travniki. Prevladujoči tip travnika so intenzivno gojeni ter dosejevani ali
v celoti sejani travniki ter opuščena intenzivna travišča (ruderalizirana).
Med travišči, njivami in ob potokih rastejo posamezni samotni grmi in drevesa, drevesni pasovi
in grmovne skupine, ki tvorijo mejice, pomembne strukture mozaične krajine.
Na območju predlaganega krajinskega parka Središče ob Dravi je popisanih šest evropsko
pomembnih habitatnih tipov Natura 2000, od katerih jih je pet za to območje kvalifikacijskih,
dva se ohranjata prednostno. Pestrost habitatnih tipov, predvsem tistih, ki se prednostno
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
10
ohranjajo v ugodnem stanju, omogoča veliko raznovrstnost rastlinskih in živalskih vrst na
območju.
Rastlinstvo
Na območju je bilo potrjeno pojavljanje nekaterih redkih ali ogroženih vrst, ki so uvrščene v
Rdeči seznam: plazeča zelena Apium repens – E, ozkoklasi šaš Carex strigosa – R, navadni
malček Centunculus minimus - R, ižopasta krvenka Lythrum hyssopifolia - R, polegli petoprsnik
Potentilla supina – R, nanizani jetičnik Veronica catenata – V, pontska močvirnica Epipactia
pontica – R, bleda bekica Luzula pallescens – R) in navadni skutnik Peplis portula – V (Jogan
in sod. 1999).
Zanimivo je pojavljanje pionirskih vrst prodišč, kot sta močno ogrožena rakitovec Hippophaë
rhamnoides in nemški strojevec Myricaria germanica. V gramoznicah pri Obrežu uspeva redek
trirobi biček Schoenoplectus triqueter.
Med redkimi vrstami, ki jih najdemo na območju so tudi vrste: trobelika Cicuta virosa,
močvirska logarica Fritillaria meleagris, polegli petoprstnik Potentilla supina, kobulasta
vodoljuba Butomus umbellatus ter mnoge redke kislice Rumex sp., kot so močvirska kislica
Rumex palustris, vodna kislica Rumex aquaticus, konjska kislica Rumex hydrolapathum,
raznolistna kislica Rumex x heterophyllus, kernerjeva kislica R. kerneri. Na območju parka se
pojavljajo sestoji zavarovane vrste močvirska perunika Iris pseudacorus.
Na širšem območju Ormoža so bila odkrita še nova nahajališča vrst, katerih razširjenost v
Sloveniji je zelo slabo poznana: orjaška šopulja Agrostis gigantea, navadna glota
Brachypodium pinnatum, smokvolistna metlika Chenopodium ficifolium, gozdna pasja trava
Dactylis polygama in močvirski trpotec Plantago intermedia (Jogan in sod. 1999).
Živalstvo
Na območju je bilo tudi do sedaj zabeleženih 41 vrst kačjih pastirjev, kar je več kot polovica
vseh vrst v Sloveniji. Med njimi vrste iz Rdečega seznama kačjih pastirjev Republike Slovenije,
kot so popotni porečnik Gompus vulgatissimus, kačji potočnik Ophiogomphus cecilia, višnjeva
deva Aeshna affinis, rjava deva Aeshna grandis, modroriti spremljevalec Anax partenope.
Med metulji je na območju zabeležena populacija redke in ogrožene vrste hromi volnoritec
Eriogaster catax.
V potoku Trnava je bogato zastopan potočni rak, v zalivih in v mrtvicah najdemo tri vrste
školjk, zelo pogosti so školjka rečna brezzobka Pseudanodonta complanata in polža veliki
mlakar Lymnaea stagnalis ter roženi svitek Planorbarius corneus, ki so prav tako vsi na
Rdečem seznamu naših ogroženih vrst.
Samo na tem območju živi v reki Dravi in njenih pritokih ter mrtvih rokavih preko 40 vrst rib,
med njimi tudi sedemnajst ogroženih vrst rib.
Izmed številnih dvoživk omenimo pojavljanje česnovke Pelobates fuscus in številnih drugih
kot so: mali pupek Triturus vulgaris, veliki pupek Triturus carnifex, nižinski urh Bombina
bombina, hribski urh Bombina variegata, sekulja Rana temporaria, plavček Rana arvalis,
navadna krastača Bufo bufo, zelena rega Hyla arborea, debeloglavka Rana ridibunda, pisana
žaba Rana lessonae, zelena žaba Rana esculenta in rosnica Rana dalmatina.
Med plazilci pa je najzanimivejše pojavljanje izjemno ogrožene želve močvirske sklednice
Emys orbicularis. Tukaj živeči predstavniki ogroženih plazilcev so še: kobranka Natrix
tessellata, navadni gož Elaphe longissima, slepec Anguis fragilis, smokulja Coronella
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
11
austriaca, belouška Natrix natrix, martinček Lacerta agilis, pozidna kuščarica Podarcis
muralis in navadni zelenec Lacerta viridis.
Izjemno bogastvo tega dela Slovenije nedvomno predstavlja svet ptic. Doslej je bilo
ugotovljenih 105 vrst gnezdilk, od tega 51 vrst iz Rdečega seznama, med njimi zelo redke:
bobnarica Botaurus stellaris, kvakač Nycticorax nycticorax, črna štorklja Ciconia nigra,
kreheljc Anas crecca, žličarica Anas clypeata, sivka Aythya ferina, grahasta tukalica Porzana
porzana, breguljka Riparia riparia, rečni cvrčalec Locustella fluviatilis, trstni cvrčalec
Locustella luscinioides, tamariskovka Acrocephalus melanopogon in škrlatec Carpodacus
erythrinus ter izjemno redke: črnovrati ponirek Podiceps nigricollis , veliki žagar Mergus
merganser in polojnik Himantopus himantopus. Ugotovljena je tudi stalna prisotnost orla
belorepca Haliaetus albicila, katerega gnezditev pa še ni potrjena.
Prav tako kot z gnezdilkami je območje bogato s pticami, ki tu prezimujejo. Pozimi so bile
ugotovljene 104 vrste in med njimi tudi zelo redki prezimovalci kot so: beločela gos, konopnica,
dolgorepa raca, kostanjevka, rjavka, zimska raca, črna raca, beloliska, mali in srednji žagar,
mali galeb, vrbja listnica, brkata sinica in plašica. Na tem območju se v času ptičjih selitev na
preletu ustavljajo in krajši čas zadržujejo številne ptice. Najbolj značilni in opazni preletniki so
rjavi lunj, pepelasti lunj, rdečenoga postovka, črni škarnik, rjavi škarnik, ribji orel, sivi žerjav
ter številni pobrežniki. Območje ob Dravi spada v Sloveniji med najbogatejša ornitološka
območja in je tako tudi uvrščeno na seznam mednarodno pomembnih ornitoloških lokalitet
(IBA).
Njive nad dosegom poplav v okolici Središča ob Dravi so edino bivališče hrčka Cricetus
cricetus v Sloveniji. Poleg številnih sesalcev, živečih v pragozdnem tipu poplavnega gozda in
na njegovem robu, omenjamo tukaj tudi stalno prisotno vidro Lutra lutra, ki je zaradi
uničevanja vodotokov najbolj ogrožen sesalec v Evropi in je marsikje izginila že pred mnogimi
leti. V zadnjih letih se je na območje po več stoletjih odsotnosti iz Hrvaške ponovno vrnil bober
Castor fiber.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
12
3 OBMOČJA Z NARAVOVARSTVENIMI STATUSI
Na obravnavanem območju ležijo naslednja območja s statusom po Zakonu o ohranjanje
narave:
3.1 Naravne vrednote
Na območju predlaganega parka se nahaja šest naravnih vrednot.
Tabela 1: Naravne vrednote na območju predlaganega krajinskega parka.
Ident.
štev.
IME KRATKA OZNAKA ZVRST POMEN
državni lokalni
6941 Prode – rastišče
navadnega
rakitovca
Rastišče navadnega rakitovca (Hippophae
rhamnoides) v Prodah, jugovzohdno od
Ormoža
bot
●
6958 Drava – reka 2 Sonaravna struga reke Drave z obrežji in
prodišči med Ormoškim jezerom in
Središčem ob Dravi, jugozahodno od
Obreža
ekos,
hidr ●
6960V Drava – rečna
loka 3
Reka Drava z rečno loko na območju med
Ormoškim jezerom in Središčem ob Dravi
hidr,
zool, bot ●
6961 Drava – reka 3 Sonaravna struga reke Drave z obrežji in
prodišči med Ormoškim jezerom in
Središčem ob Dravi, južno od Središča ob
Dravi.
hidr,
ekos ●
7442 V Središče ob Dravi
– habitat hrčka
Habitat hrčka (Cricetus cricetus) južno od
Središča ob Dravi, vzhodno od Ormoža
zool ●
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
13
Slika 1: Naravne vrednote na območju predlaganega zavarovanega območja
3.2 Območja ohranjanja biotske raznovrstnosti
Ekološko pomembno območje Drava – spodnja – Ident. št. 41500
Raznoliki vodni in obvodni habitati, dve veliki vodni akumulaciji in nekatere gramoznice kot
pomembni antropogeni habitati ter ohranjena tradicionalna kulturna krajina z ekstenzivnimi
travniki in polji, so življenjski prostor do sedaj evidentiranih preko 270 vrst ptic, tudi 5 svetovno
in evropsko ogroženih vrst, približno 50 vrst rib, okoli 40 vrst kačjih pastirjev, 30 vrst sesalcev,
14 vrst dvoživk, 9 vrst plazilcev in preko 600 različnih vrst rastlin.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
14
Slika 2: Ekološko pomembna območja
Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) POV Drava – Ident. št. SI5000011
Na posebnem območju varstva Drava varujemo 53 vrst ptic:
beločela gos Anser albifrons
belolična čigra Chlidonias hybridus
belorepec Haliaeetus albicilla
belovrati muhar Ficedula albicollis
breguljka Riparia riparia
čapljica Ixobrychus minutus
čopasta črnica Aythya fuligula
črna čigra Chlidonias niger
črna štorklja Ciconia nigra
črna žolna Dryocopus martius
črni škarnik Milvus migrans
črnoglavi galeb Larus melanocephalus
črnomorski galeb Larus cachinnans
grahasta tukalica Porzana porzana
konopnica Anas strepera
kostanjevka Aythya nyroca
liska Fulica atra
mala bela čaplja Egretta garzetta
mala tukalica Porzana parva
mali deževnik Charadrius dubius
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
15
mali galeb Larus minutus
mali martinec Actitis hypoleucos
mali žagar Mergellus albellus
mlakarica Anas platyrhynchos
močvirski lunj Circus pygargus
močvirski martinec Tringa glareola
mokož Rallus aquaticus
navadna čigra Sterna hirundo
pepelasti lunj Circus cyaneus
pivka Picus canus
plašica Remiz pendulinus
polojnik Himantopus himantopus
prepelica Coturnix coturnix
priba Vanellus vanellus
pritlikavi kormoram Phalacrocorax pygmeus
rdečegrli slapnik Gavia stellata
rdečenogi martinec Tringa totanus
rečni galeb Larus ridibundus
reglja Anas querquedula
rjavi lunj Circus aeruginosus
rjavi srakoper Lanius collurio
severni kovaček Phylloscopus trochilus
siva gos Anser anser
sivi galeb Larus canus
sivka Aythya ferina
srpična trstnica Acrocephalus scirpaceus
sršenar Pernis apivorus
togotnik Philomachus pugnax
trstni cvrčalec Locustella luscinioides
velika bela čaplja Egretta alba
veliki žagar Mergus merganser
vodomec Alcedo atthis
zvonec Bucephala clangula
Posebno varstveno območje (Območje Natura 2000) POO Drava – Ident. št. SI3000220
Habitatni tipi:
3150 Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali
Hydrocharition
3260 Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez
Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion
3270 Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in
Bidention p.p.
6110* Skalna travišča na bazičnih tleh Alysso-Sedion albi
6210* Polnaravna suha travišča in grmiščne faze na karbonatnih tleh (Festuco-
Brometalia) (*pomembna rastišča kukavičevk)
6430 Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim
steblikovjem
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
16
91E0* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka); (Alnus
glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))
91F0 Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus
laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž
velikih rek (Ulmenion minoris)
Rastline: plazeča zelena Apium repens
Hrošči: močvirski krešič Carabus variolosus
škrlatni kukuj Cucujus cinnaberinus
Metulji: črtasti medvedek* Callimorpha quadripunctaria
Kačji pastirji: koščični škratec Coenagrion ornatum
kačji potočnik Ophiogomphus cecilia
Ribe: bolen Aspius aspius
navadna nežica Cobitis taenia
kapelj Cottus gobio
beloplavuti globoček Gobio albipinnatus
zvezdogled Gobio uranoscopus
grbasti okun Gymnocephalus baloni
pezdirk Rhodeus sericeus amarus
velika senčica Umbra krameri
upiravec Zingel streber
Dvoživke: hribski urh Bombina variegata
veliki pupek Triturus carnifex
Plazilci: močvirska sklednica Emys orbicularis
Sesalci: bober Castor fiber
vidra Lutra lutra
vejicati netopir Myotis emarginatus
veliki podkovnjak Rhinolophus ferrumequinum
Znak * pomeni prednostno živalsko vrsto ali prednostni habitatni tip ali območje, v katerem so
prisotne prednostne vrste ali habitatni tipi.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
17
Slika 3: Posebna varstvena območja - Natura 2000
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
18
4 DEJAVNIKI OGROŽANJA
Današnja podoba rečna loke Drave na območju predlaganega krajinskega parka je posledica
naravnih dejavnikov med katerimi prednjači rečna dinamika Drave in dejavnosti človeka na in
ob reki. Človek je območje sooblikoval že vsaj nekaj tisočletij. Tradicionalna raba prostora, ki
je tukaj obstajala se je močno spremenila v zadnjih desetletjih, predvsem po letu 1975, ko je
pričela delovati hidroelektrarna Varaždin. Tradicionalne dejavnosti, kot so splavarstvo,
mlinarstvo, pašništvo so zamrle. Pojavile so se intenzivno kmetijstvo, vodnogospodarsko
poseganje, nekatere nove oblike rekreacije in nasploh intenzivnejše gospodarjenje s prostorom.
4.1 Kmetijstvo
Kmetijska kulturna krajina predstavlja kar 48 % površine parka, 40% površine krajinskega
parka predstavljajo njivske površine, 1 % trajni travniki in 7 % neobdelana kmetijska zemljišča.
Vse kmetijske površine so na poplavnem območju.
V preteklosti je na območju že bila izvedena komasacija in agromelioracija. Potencialno
grožnjo v parku predstavljajo nadaljnje agrarne operacije, s katerimi bi lahko zmanjšali
mozaičnost kulturne krajine, spremenili vodni režim ali zmanjšali površino mejic in gozdnih
otokov.
Delež trajnih travnikov na območju je že sedaj nizek. Nadaljnje spreminjanje travnikov v njive
bi pomenilo širjenje njivskih monokultur in posledično zmanjšanje biotske pestrosti, večji vnos
hranil z gnojenjem in večjo uporabo pesticidov. Travišča ogroža tudi prepogosta in prezgodnja
košnja, preden odcveti in semeni večina travniških rastlin in preden se zaključijo
razmnoževalne aktivnosti, vzreja mladičev in razvoj negibljivih ali slabo gibljivih razvojnih
oblik živali. Posebej problematično je baliranje, ker rastlinsko seme ne more odpasti na tla in
živali ne morejo pobegniti.
Na območju predlaganega krajinskega parka so prisotne mejice, gozdni otoki in druge podobne
strukture v krajini, ki predstavljajo pomembna zatočišča in migracijske koridorje pticam,
dvoživkam, plazilcem in drugim živalim. Njihova odstranitev bi imela negativen vpliv na
biotsko raznovrstnost kulturne.
Grožnjo biotski raznovrstnosti bi predstavljalo tudi gojenje gensko spremenjenih rastlin, ki
imajo možnost razmnoževanja.
4.2 Odlaganje odpadkov
V preteklosti je bilo na območju predlaganega krajinskega parka več nelegalnih odlagališč
odpadkov. Večina je bila v zadnjih letih odstranjenih, vendar območje zaradi odmaknjenosti še
vedno predstavlja potencialno območje nelegalnega odlaganja smeti. Zaradi odlagališč
odpadkov bi lahko bili ogroženi življenjski prostori vrst, kar bi vplivalo na zmanjšano biotsko
pestrost območja. Odlagališča povzročajo spremembo morfologije terena, spremembo oziroma
motnjo vidne podobe območja in morfoloških oblik na njem, z izpiranjem pa onesnažujejo tudi
podtalno vodo in prst.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
19
4.3 Onesnaževanje voda
Ključni ekosistemi na območju predlaganega krajinskega parka so odvisni od kakovosti
površinske vode Drave in pritokov ter podzemnih voda, ki napajajo mrtvice in opuščene
gramoznice. Kemijska kakovost vode v reki Dravi je v zadnjih letih dobra, vendar se po
izgradnji hidroelektrarne Varaždin po strugi Drave večino časa pretaka le majhen delež dravske
vode. Zato je območje še toliko bolj izpostavljeno posledicam potencialnega onesnaženja
površinskih voda. Na območju parka se v Dravo izliva nekaj manjših potokov z izrazito
intenzivnim kmetijskim zaledjem in neurejenimi kanalizacijskimi sistemi, ki predstavljajo
potencialne vire onesnaženja. Kmetijstvo je tudi ključen vir onesnažil podzemnih voda na
območju.
4.4 Rekreacijske aktivnosti
Območje predstavlja rekreacijsko območje in izletno točko predvsem za okoliške prebivalce, v
manjšem obsegu tudi izletnike, strokovne skupine in naključne goste. Predvsem na območju
kmetijske kulturne krajine poteka več makadamskih poti, po katerih poteka glavni tok
rekreacijskih dejavnosti: kolesarjenje, tek, ježa in sprehodi. Nekaj poti je speljanih tudi po
območju poplavnega gozda in ob strugi Drave. Te so v glavnem namenjene lovcem in ribičem.
Lov in ribolov predstavljata tradicionalni rekreacijski dejavnosti na območju in bi lahko
predstavljali grožnjo le v primeru izrazitega povečanja intenzivnosti. Grožnjo predstavljajo
hrupne ali kako drugače do okolja agresivne športne in rekreativne aktivnostih, kot je vožnja z
motorji in štirikolesniki. Prekomeren hrup predstavlja motnjo za ptice, predvsem v paritvenem
obdobju in v času gnezdenja in vzreje mladičev. V zadnjih letih sta v porastu čolnarjenje in
kopanje v Dravi. V trenutnem obsegu še ne predstavljata pomembnejše grožnje. V primeru
večjega porasta bo potrebno obe dejavnosti ustrezno usmerjati na način, da ne bo prihajalo do
prekomernih motenj živali v ključnih obdobjih leta in na najbolj občutljivih habitatih kot so
prodišča.
4.5 Vnašanje tujerodnih živalskih in rastlinskih vrst in odstranjevanje
rastlin
Območje je močno podvrženo tujerodnim invazivnim vrstam rastlin. Te se v največjih
množinah pojavljajo na območju dravske loke, kjer jim naravna rečna dinamika ustvarja zelo
ugodne pogoje za rast in širjenje. Med zeljnatimi vrstami so najpogosteje zastopane vrste
kanadska Solidago canadensis in orjaška zlata rozga S. gigantea, žlezava nedotika Impatiens
glandulifera, topinambur Helianthus tuberosus, japonski dresnik Fallopia japonica, oljna
bučka Echinocystis lobata. Marsikje tvorijo goste sestoje, ki povsem nadomeščajo avtohtono
visoko steblikovje in močno otežujejo naravno pomlajevanje avtohtonih drevesnih vrst. Tudi
med drevesnimi vrstami je na območju prisotnih več tujerodnih kot so robinija Robinia
pseudoacacia, visoki pajesen Ailanthus altissima, octovec Rhus typhina, amerikanski javor
Acer negundo. Tujerodne rastlinske vrste se pojavljajo na nasutih ali drugače antropogeno
spremenjenih zemljiščih ter v naravnih habitatnih tipih ob rečni strugi (brežine), na prodiščih
in na poplavnih ravnicah, kjer se semena širijo z vodo. Vnos in širjenje tujerodnih invazivnih
rastlin predstavlja izpodrivanje avtohtonih rastlinskih vrst ter izgubljanje vrstne in habitatne
pestrosti.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
20
Vnos alohtonih vrst rib in ribjih mladic v tekoče in stoječe vode na območju parka predstavlja
zmanjšanje biotske raznovrstnosti območja. Prehranjevanje rib vpliva na zmanjšano možnost
preživetja ličink in mladostnih osebkov ogroženih vrst dvoživk in kačjih pastirjev. Poleg tega
se z odstranjevanjem vodne in obvodne vegetacije ter blazin plavajočih vodnih rastlin dodatno
uničuje življenjski prostor vrst in njihova skrivališča pred plenilci. Vse to pripomore k povečani
količini hranil in evtrofikaciji voda.
Vnašanje kompeticijsko sposobnejših alohtonih vrst želv rdečevratk in rumenovratk v stoječe
vode predstavlja zmanjšanje možnosti preživetja naše edine avtohtone vrste želve močvirske
sklednice.
Glede na splošne trende je v prihodnosti pričakovati še večji pritisk tujerodnih vrst na
biodiverziteto predlaganega krajinskega parka.
4.6 Vodno gospodarstvo
Reka Drava na območju predlaganega krajinskega parka meandrira med Republiko Slovenijo
in Republiko Hrvaško. Struga v veliki meri ni utrjena in spreminja svoj potek. Kljub temu, da
so bili v preteklosti obsežni meddržavni načrti za regulacijo celotnega toka reke med Ormožem
in Varaždinom, večja vzdrževalna ali druga vodnogospodarska dela na območju v zadnjih
desetletjih niso bila izvajana. Poseganje v morfološke procese reke Drave z večjimi
vodnogospodarskimi ureditvami kot so utrditve brežin ali kopanje gramoza iz struge bi lahko
spremenilo hidrološki režim območja, ki je ključen za nastajanje in ohranjaje značilnih
življenjskih prostorov na območju.
4.7 Gozdno gospodarstvo
Različni tipi obrečnih poplavnih gozdov pokrivajo več kot 180 ha, oziroma 42 % površine
predlaganega zavarovanega območja. V zadnjih desetletjih se je z gozdnimi površinami
gospodarilo zelo ekstenzivno. Večina poplavnih gozdov se je v tem obdobju razvijala brez
gozdarjenja in ima značaj gozdnega rezervata. V kolikor bi se v prihodnosti pričelo gozdove
intenzivneje gospodarsko izkoriščati, bi to lahko pomenilo grožnjo doseganju varstvenih ciljev
območja. Zmanjšala bi se strukturiranost gozdov, delež odmrlih in odmirajočih dreves,
spremenila bi se lahko tudi vrstna sestava dreves. Gozdarjenje bi imelo tudi posredne negativne
učinke, saj bi bilo potrebno vzpostaviti infrastrukturo kot so gozdne ceste, vlake in mostove,
večina gozdov je trenutno namreč nedostopna za sodobno gozdarsko infrastrukturo. Povečal bi
se nemir, k čemur bi prispevale tudi rekreacijske aktivnosti, ki bi jih gozdarska infrastruktura
omogočala tudi na območju, kjer sedaj niso možne.
4.8 Infrastruktura
Celotno območje predlaganega krajinskega parka je del območja infrastrukture hidroelektrarne
Varaždin. Zaradi odvzema vode za hidroelektrarno, se po strugi Drave večino časa pretaka le
minimalni pretok 8 m3/s, kar je le približno 3% povprečnega pretoka reke Drave v Ormožu.
Tako nizek pretok je v preteklih desetletjih povzročil okopnitev večine vodnih habitatov na
območju, trend njihovega zmanjševanja se bo v prihodnosti verjetno še nadaljeval. Poseben
problem povezan z obstoječo hidroelektrarno predstavlja tudi prekinjena prodonosnost, zaradi
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
21
katere se na odseku pod Ormoškim jezerom znižuje dno reke Drave in posledično tudi nivo
podtalnice na območju ob reki.
Na območju kulturne krajine v predlaganem krajinskem parku poteka več makedamskih
poljskih cest. V kolikor bi jih v prihodnosti modernizirali v asfaltne, bi se frekvenca in hitrosti
prometa lahko bistveno zvišali. Posledično bi se lahko povečalo število povozov divjih živali.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
22
5 VARSTVO
5.1 Cilji zavarovanja
Osnovni cilji zavarovanja so:
- ohraniti poplavno območje reke Drave predvsem njegove hidro-morfološke značilnosti;
- ohraniti naravne procese na območju;
- ohraniti ali vzpostaviti ugodno stanje ogroženih, zavarovanih in mednarodno varovanih
prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst;
- ohraniti najmanj obstoječ obseg habitatnih tipov, ki se prednostno ohranjajo v ugodnem
stanju;
- ohraniti dejavnosti na območju, ki bodo zagotavljale ustrezno ravnovesje med ohranjanjem
narave ter rabo oz. razvojem območja;
- omejiti dejavnosti, ki neugodno vplivajo na ohranitev naravnih vrednot in biotske
raznovrstnosti.
Drugotni cilji so za krajinski park tudi izjemno pomembni, vendar jih lahko razvijamo le v taki
meri, da ne ogrozijo osnovnih ciljev:
- predstaviti in približati vrednote krajinskega parka obiskovalcem;
- razvijati okolju prijazen način turizma in rekreacije;
- širiti zavest o pomenu narave.
5.2 Predlagan ukrep varstva in utemeljitev varstvene kategorije
Poplavno območje reke Drave na območju občine Središče ob Dravi ima zelo velik pomen s
stališča ohranitve naravnih vrednot, redkih habitatnih tipov ter redkih in ogroženih rastlinskih
in živalskih vrst, kar je podrobneje utemeljeno v poglavjih 2.3 in 3.
Nekateri posegi v prostor v zadnjih desetletjih, so sicer precej okrnili naravne procese, ki so
ključni za obstoj naravnih vrednot, rastlinskih in živalskih vrst prisotnih na območju, vendar ne
do takšne mere, da bi bila bistveno okrnjena naravovarstvena vrednost območja. V primeru
nadaljnjih povečanih in neprimernih dejavnosti, bi lahko ogrozili z naravovarstvenega stališča
zelo kvalitetno območje. Neprimerne in povečane aktivnosti ter motnje v naravnem okolju bi
lahko povzročile nadaljnje bistvene spremembe življenjskih razmer redkih in ogroženih
živalskih vrst vezanih na to območje. Območje ogrožajo številni, v poglavju 4 navedeni
dejavniki.
Na območju predlaganega krajinskega parka imamo zaradi izjemnih naravnih danosti, naravnih
vrednot državnega pomena ter zaradi opredelitve območja Nature 2000 pravno dolžnost, da
naravovarstveno vrednost območja trajno ohranimo.
Glede na navedene razloge je smiselno in potrebno poplavno območje reke Drave na območju
občine Središče ob Dravi zavarovati.
Predlagamo, da se poplavno območje reke Drave na območju občine Središče ob Dravi zavaruje
z varstveno kategorijo krajinski park.
Krajinski park je območje s poudarjenim kakovostnim in dolgotrajnim prepletom človeka z
naravo, ki ima veliko ekološko, biotsko ali krajinsko vrednost. Naravne vrednote in biotska
raznovrstnost območja ter krajinska podoba predlaganega krajinskega parka so rezultat več
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
23
tisočletne povezanosti naravnih sil in delovanja človeka v tem prostoru, zato je krajinski park
najprimernejša varstvena kategorija za dosego namena in varstvenih ciljev zavarovanja.
Varstvena kategorija krajinski park tudi v največji meri zagotavlja doseganje socialnih in
gospodarskih ciljev zavarovanja saj omogoča tesno povezanost lokalnega prebivalstva z
območjem tudi v prihodnje. Krajinski parki niso le ukrepi varstva narave temveč tudi razvojna
priložnost saj podpirajo trajnostno rabo naravnih dobrin in so priložnost za uveljavljanje
razvojnih interesov lokalnega prebivalstva. V krajinskem parku bo možno lažje vzpodbujati
razvoj sonaravnega kmetijstva, vzdrževanje kulturne krajine, ohranjanje in razvoj male obrti,
razvoj trgovine, uveljavljanje skupne blagovne znamke, izobraževanje, raziskovanja in drugo.
5.3 Meja zavarovanega območja
Predlagano območje Krajinskega parka Središče ob Dravi obsega reko Dravo s poplavnim
območjem pod prvo rečno teraso na območju občine Središče ob Dravi.
Meja predlaganega krajinskega parka poteka od točke, kjer se na državni meji z Republiko
Hrvaško stikata k.o. Frankovci in k.o. Obrež. Proti SZ poteka meja območja tako, da obsega
zemlj. parc. št. 646/2, 650/2 in 648/3 k.o. Obrež. Nato meja zavije proti V tako da vsebuje
zemlj. parc. št. 650/1, 640/2, 639/2, 638/7, 638/6 k.o. Obrež. Prečka parc. št. 841/3 k.o. Obrež
na točki GKX= 138738, GKY= 593663 in poteka naprej proti V tako da vsebuje zemlj. parc.
št. 637/1, 636/2, 615/1, 618/2, 619/1 k.o. Obrež. Od SV kota zemlj. parc. št. 619/1 k.o. Obrež
poteka po poljski poti preko zemlj. parc. št. 620/1, 622/1, 625/3, 603/3, 600/4, 600/3, 605, 857
k.o. Obrež do točke GKX=138808, GKY=593956. Nato poteka po Z robu zemlj. parc. št. 857
k.o. Obrež do zemlj. parc. št. 601/1 k.o. Obrež, nato poteka, tako da vsebuje zemlj. parc. št.
601/1, 852/2, 602, 592/1, 696/2, 852/1, 851/49, 851/48, 851/47, 851/46, 851/45, 851/44,
851/43, 851/42, 851/41, 710/2, 712/3, 852/1, 851/40, 851/38 k.o. Obrež. Od SZ kota zemlj.
parc. 851/38 k.o. Obrež meja prečka zemlj. parc. št. 583, 584/1, 584/5 k.o. Obrež do SZ kota
zemlj. parc. št. 586 k.o. Obrež, od koder poteka preko zemlj. parc. št. 584/3 in 575/2 k.o. Obrež
do SZ kota zemlj. parc. št. 573 k.o. Obrež. Nato se nadaljuje tako, da obsega zemlj. parc. št.
571, 569/3, 853/17, 853/14, 853/15, 853/16, 851/74, 566/2 k.o. Obrež do S kota zemlj. parc. št.
565/1 k.o. Obrež, kjer prečka zemlj. parc. št. 845/2 k.o. Obrež do S roba zemlj parc. št. 561/3
k.o. Obrež. Nadaljuje se tako, da vsebuje zemlj. parc. št. 561/3, 560/2, 584/2, 851/86, 851/85,
851/84, 481/4, 481/1, 474/6, 474/2, 474/4. V točki GKX: 138867 GKY:595367 prečka zemlj.
parc. št. 474/5 k.o. Obrež do skrajne V točke zemlj. parc. št. 474/1 k.o. Obrež, od koder se
nadaljuje tako, da vsebuje zemlj. parc št. 474/1, 473/1, 473/6, 473/8 k.o. Obrež. Med skrajno V
točko zemlj. parc. št. 473/8 k.o. Obrež in JZ kotom zemlj. parc. 361/3 k.o. Obrež prečka zemlj.
parc. 465/3 in 851/87 k.o. Obrež. Od JZ kota zemlj. parc. 361/3 k.o. Obrež poteka meja ob
gozdnem robu preko zemlj. parc. št. 361/3, 361/2, 359, 355/2, 354, 465/1, 332, 325, 324, 465/7,
465/2, 310/1 k.o Obrež in zemlj. parc. št. 410/4, 410/1, 413/1, 410/3, 408, 407, 368, 366, 365
k.o. Grabe pri Središču do skrajne S točke zemlj. parc. 584 k.o. Grabe pri Središču, od koder se
nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 584, 371, 372/3, 373/2, 375, 382, 383 k.o. Grabe pri
Središču. Med SV kotom zemlj. parc. 383, k.o. Grabe pri Središču in S kotom zemlj. parc. št
349/4, k.o. Grabe pri Središču, prečka lokalno cesto na zemlj. parc. št 346/2, k.o. Grabe pri
Središču. Nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 349/5, 443, 450, 445, 439, 447, 448
k.o. Grabe pri Središču. Med skrajno S točko zemlj. parc. št. 448 in skrajno Z točko zemlj. parc.
št. 471, prečka zemlj. parc. št. 472, vse k.o. grabe pri Središču. Nato se nadaljuje, tako da
vsebuje zemlj. parc. št. 471, 469, 466, 465, 476 k.o. Grabe pri Središču in 1704, 1703 k.o.
Središče. Med skrajno SV točko zemlj. parc. št. 1703 in skrajno SZ točko zemlj. parc. št.
1691/18, prečka meja potok Črnec na zemlj. parc. št. 2128/4 in zemlj. parc. št. 1691/43, vse k.o.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
24
Središče. Meja se nadaljuje po Z, S in V do skrajne JV točke zemlj. parc. št. 1691/43, kjer
prečka lokalno cesto na zemlj. parc. št. 1691/28 in se nadaljuje v skrajni SZ točki zemlj. parc.
št. 1691/49, vse k.o. Središče. Nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 1691/49,
1691/50, 1691/32 k.o. Središče. Med skrajno V točko zemlj. parc. št. 1691/32 in skrajno SZ
točko zemlj. parc. št. 1631/1, prečka meja potok Trnava na zemlj. parc. št. 2128/7, vse k.o.
Središče in poteka po robu zemlj. parc. št. 2128/7 k.o. Središče do zemlj. parc. št. 1613 k.o.
Središče, nato se nadaljuje, tako da vsebuje zemlj. parc. št. 1613, 1623, 1622, 1618, 1619 k.o.
Središče. Med skrajno SV točko zemlj. parc. št. 1703 in skrajno SZ točko zemlj. parc. št. 1619,
prečka meja zemlj. parc. št. 2197/2 do skrajne SZ točke zemlj. parc. št. 1379, vse k.o. Središče.
Nato se nadaljuje tako, da vsebuje zemlj. parc. št. 1379, 1382, 1384, 1385, 1386, 1388, 1288,
1294, 1287, 1281, 1282, 1279/1, 1275/1, 1252, 1251, 1246, 1241, 1245, 1238, 1237, 1233/2,
1233/1, 1232, 2128/6 k.o. Središče. Med točko GKX=138596, GKY=599395 in skrajno SV
točko zemlj. parc. št. 1197/1 prečka zemlj. parc. št. 1229/1, 1228, 1197/3, 2105/2 in 1197/1,
vse k.o. Središče. Nato se nadaljuje po Z robu zemlj. parc. št. 2125/2 in 1193/2 k.o. Središče
do točke GKX=138812, GKY= 599631, od koder se meja nadaljuje proti V ob robu mejice
preko zemlj. parc. št. 1173/4, 1173/5, 1170, 1169, 1166/1, 1166/2, 1166/3 do točke
GKX=138813, GKY=599730. Nato se nadaljuje po SV robu zemlj. parc. št. 2125/2 k.o.
Središče do točke GKX=138747, GKY= 599844, kjer meja zavije proti J vzdolž poljske ceste
do točke GKX=138590, GKY=599757. Nato se meja nadaljuje proti J preko točk
GKX=138459, GKY=599708; GKX=138462, GKY=599681 do točke GKX=137955,
GKY=599549, kjer se na robu zemlj. parc. 1226/2 k.o Središče dotakne državne meje z
Republiko Hrvaško. Južno mejo predlaganega zavarovanega območja predstavlja državna meja
med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško.
Meja predlaganega krajinskega parka je prikazana na Sliki 4, v Prilogi 1 in 3.
Slika 4: Karta območja predlaganega Krajinskega parka Središče ob Dravi
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
25
5.4 Varstvena območja
Zaradi prostorske in biotske raznolikosti prostora predlagamo, naj se znotraj krajinskega parka
oblikujeta dve varstveni območji, ki po lastnostih izstopata in na katerih so pravila ravnanja
različna.
Prvo varstveno območje:
- ožje poplavno območje reke Drave z aktivnimi hidro-morfološkimi procesi premeščanja
struge Drave in poplavnimi gozdovi, ki so večinoma brez aktivnega gospodarjenja.
Drugo varstveno območje:
- območje kmetijske kulturne krajine s prepletom njiv, mejic, gozdnih otokov, ostankov rečnih
rokavov in opuščenih gramoznic v širšem poplavnem pasu reke Drave pretežno pod prvo rečno
teraso.
Slika 5: Varstvena območja
5.4.1 Prvo varstveno območje
Prvo varstveno območje je veliko 228,7 ha in obsega reko Dravo in pas poplavnih gozdov ob
reki. Meja prvega varstvenega območja je prikazana na Sliki 5 in karti v Prilogi 2. Južna meja
sovpada z južno mejo zavarovanega območja in državno mejo. Severno mejo predstavlja gozdni
rob sklenjenega poplavnega gozda. Zaradi poteka državne meje, sestavljata prvo varstveno
območje dve prostorsko ločeni enoti, manjše zahodno in večje vzhodno.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
26
Prvo varstveno območje obsega najvrednejše habitatne tipe in habitate ogroženih vrst.
Območje je izpostavljeni intenzivni rečni dinamiki. Drava znotraj območja v veliki meri
neovirano premešča svojo strugo, ustvarja prodišča, stranske rokave, zatoke in mrtvice.
Območje je v celoti redno poplavljeno. Vodni habitati se prepletajo s poplavnim gozdom, ki
je bil v zadnjih desetletjih v veliki meri prepuščen naravnemu razvoju.
in manjšimi območji odprtih naravnih travniških površin ter visokega steblikovja.
Znotraj prvega varstvenega območja se v celoti ali v veliki meri nahajajo naravne vrednote
Prode – rastišče navadnega rakitovca, Drava – reka 2, Drava – reka 3 in Drava – rečna loka 3.
Območje je v celoti znotraj območja EPO Drava – spodnja in območij Natura 2000 POO in
POV Drava.
5.4.2 Drugo varstveno območje
Drugo varstveno območje obsega 208, 9 ha kmetijske kulturne krajine v poplavnem pasu reke
Drave, znotraj predlaganega zavarovanega območja. Meja drugega varstvenega območja je
prikazana na Sliki 5 in karti v Prilogi 2. Severna meja sovpada s severno mejo krajinskega
parka, južna poteka vzdolž gozdnega roba sklenjenega poplavnega gozda, kjer meji na prvo
varstveno območje.
Drugo varstveno območje predstavlja blažilno cono prvemu varstvenemu območju vzdolž
severne meje zavarovanega območja. V celoti se nahaja v poplavnem pasu reke Drave in je
poplavljeno ob večjih poplavah. Kljub nekaterim agrarnim operacijam v preteklih desetletjih se
je na območju še ohranil del mejic, gozdnih otokov, ostankov rečnih rokavov in opuščenih
gramoznic, ki so danes sekundarni habitati. Takšen preplet krajinskih elementov v kmetijski
pokrajini predstavlja pomembne habitate vrstam kmetijske kulturne krajine. Manjši del
območja se nahaja znotraj naravne vrednote Drava – rečna loka 3. Na območju je opredeljena
naravna vrednota Središče ob Dravi – habitat hrčka. Celotno drugo varstveno območje se nahaja
znotraj območja EPO Drava – spodnja in območja Natura 2000 POV Drava, manjši del tudi
znotraj območja Natura 2000 POO Drava.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
27
6 PRAVILA RAVNANJA
6.1 Razvojne usmeritve
Na območju krajinskega parka Središče ob Dravi se spodbuja trajnostni razvoj. Krajinski park
naj omogoča predvsem razvoj naravi prijaznih dejavnosti z visoko dodano vrednostjo, ki
doprinašajo k lokalnemu gospodarskemu razvoju.
Razvoj se uresničuje s spodbujanjem trajnostnih oblik kmetovanja v drugem varstvenem
območju, ki je usklajeno z varstvom naravnih vrednot, ohranjanjem biotske raznovrstnosti in
krajinske pestrosti. Spodbuja se uvedba dopolnilnih dejavnosti na kmetijah ter povezovanje
kmetijske in turistične dejavnosti.
Na območju parka se spodbuja razvoj mehkega turizma in rekreacije, ki ne povzročata motenj
v okolju in ne zahtevata večje oziroma dodatne infrastrukture: pohodništva, kolesarjenja,
čolnarjenja, ježe konj, kopanja, lova, ribolova.
V dopolnilnih dejavnostih na kmetijah in drugih dejavnostih, ki jih omogoča ohranjena narava
krajinskega parka, je omogočen nastanek novih delovnih mest za lokalno prebivalstvo.
Zemljišča na območju prvega varstvenega območja se načrtno odkupuje v javno last in se jih
skupaj z zemljišči, ki so že v javni lasti, prepušča naravni sukcesiji. Na teh zemljiščih se
omogoča obstoj in razvoj mehkih oblik turizma in rekreacije.
Razvojne usmeritve se uresničujejo zlasti z naslednjimi ukrepi:
- z usmerjanjem sredstev lokalnih, državnih in mednarodnih skladov, ustanov oziroma
organizacij v varstvene in razvojne projekte, usklajene z namenom ustanovitve parka;
- s spodbujanjem sodelovanja prebivalstva na območju parka pri pridobivanju finančnih
sredstev iz različnih občinskih, državnih in meddržavnih virov
- z omogočanjem prioritetnega financiranja projektov, ki so namenjeni vsebinam ohranjanja
narave;
- s pospeševanjem povezovanja med različnimi dejavnostmi parka;
- z nudenjem strokovne pomoči, izobraževanjem in ozaveščanjem lokalnega prebivalstva;
- z aktivnim vključevanjem lokalnega prebivalstva v dejavnosti parka.
6.2 Razvojne usmeritve po panogah
Kmetijstvo in gozdarstvo
- spodbujanje kmetijskih in gozdarskih praks, ki ohranjajo naravne vrednote, biotsko
raznovrstnost in krajinsko pestrost;
- spodbujanje povezovanja in nastanka skupne blagovne znamke kmetijskih pridelkov
oziroma živil iz območja krajinskega parka;
- spodbujanje tistih dopolnilnih dejavnosti na kmetijah, ki so povezane s tradicionalnimi
znanji in prispevajo k turistični ponudbi;
- sonaravno in večnamensko gospodarjenje z gozdom v drugem varstvenem območju in
zasebnimi gozdovi v prvem varstvenem območju;
- omogočanje naravnega razvoja (brez gospodarskega izkoriščanja) gozdov v javni lasti
znotraj prvega varstvenega območja,
- ohranjanje gozdnih otokov in mejic v kmetijski kulturni krajini ter njihova obnova.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
28
Lovstvo in ribištvo
- vključevanje ciljev zavarovanega območja v lovsko-gojitvene načrte in ribiško-gojitvene
načrte;
- lov in ribolov se izvajata na trajnostni način, ki ne spremeni naravne starostne strukture
živalskih populacij;
- vlaganje rib v odprte vode znotraj prvega varstvenega območja zgolj zaradi namena
ohranitve populacij avtohtonih ogroženih vrst rib;
- spodbujanje obnove in vzpostavitve remiz, mejic, gozdnih otokov in drugih struktur
pomembnih za divje živali;
- spodbujanje obnove habitatov stoječih in tekočih voda, pomembnih za ribe in divjad.
Upravljanje z vodami
- ohranjanje ali vzpostavljanje sonaravnega stanja vodotokov na celotni površini parka;
- naravi prijazno urejanje vodotokov ob upoštevanju celotnega sistema vodotoka in tako, da
se zagotovi ohranjanje ali vzpostavitev naravne rečne dinamike, s čimer se ohranja
življenjski prostor prostoživečih rastlinskih in živalskih vrst;
- ohranjanje in ponovna vzpostavitev vodnih selitvenih poti živali;
- vzdrževanje in čiščenje odvodnikov na način, ki upošteva in ohranja biotsko pestrost v
vodnih in obvodnih ekosistemih ter naravne vrednote;
- vzdrževanje in vzpostavljanje vodnega režima, ki je ugoden za ohranitev biotske pestrosti
na traviščih ter mokriščih;
- izvajanje posegov v času, ki ne sovpada z obdobji, ko so živali najbolj občutljive na motnje
v okolju;
- zagotavljanje zadostnih pretokov vode za ohranjanje biotske pestrosti, posebej v kritičnih
obdobjih, in če je potrebno, tudi nad veljavnim biološkim minimumom.
Poselitev
- ohranjanje neposeljenosti območja.
Infrastruktura, promet
- usmerjanje mirujočega prometa na obrobje območja in spodbujanje obiskovanja območja
peš in s kolesom.
Turizem in rekreacija
- razvoj zavarovanemu območju primerne turistične in rekreacijske infrastrukture v skladu z
nosilnostjo okolja in prostora ter tako, da se ohranjajo biotska raznovrstnost in naravne
vrednote kot pomemben turistični potencial;
- navezava na razpoložljive prenočitvene zmogljivosti in turistično ponudbo v lokalnem
okolju izven parka;
- ustvarjanje omrežja turistične ponudbe - povezovanje ponudbe znotraj parka z lokalnim
okoljem ter povezovanje s sosednjimi območji;
- prostorsko usmerjanje in časovno usklajevanje dejavnosti za preprečevanje motenja in
ohranjanje habitatov živali in rastlin;
- podpiranje in usmerjanje pohodništva, kolesarjenja, jahanja, čolnarjenja, kopanja in drugih
rekreacijskih dejavnosti v parku;
- oživljanje domače in umetne obrti v skladu z izročilom v lokalnem okolju;
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
29
- spodbujanje vključevanja vsebin zavarovanega območja v vsakoletne tradicionalne športno
rekreacijske in turistične prireditve.
6.3 Predlog varstvenih omejitev
6.3.1 Splošne varstvene omejitve
Na območju parka naj se preprečijo in omejijo dejavnosti in ravnanja, ki lahko škodljivo
vplivajo na naravne vrednote, biotsko raznovrstnost in krajino, oziroma bi lahko ogrozili namen
ustanovitve parka.
Predlagamo, da se na zavarovanem območju ne dovoli, oziroma se prepreči:
1. izvajanje posegov in dejavnosti na naravnih vrednotah na način, da se uničijo,
poškodujejo ali bistveno spremenijo lastnosti, zaradi katerih je del narave opredeljen za
naravno vrednoto, oziroma v obsegu ali na način, da se znatno spremenijo druge
lastnosti naravne vrednote;
2. izvajanje posegov in dejavnosti, ki bi lahko poslabšali hidrološke, geomorfološke in
ekološke razmere na območju parka in posledično vplivali na poslabšanje ugodnega
stanja rastlinskih in živalskih vrst ter habitatnih tipov;
3. izvajanje posegov in dejavnosti, oziroma raba zemljišč na način, ki bi lahko prizadel
krajinsko pestrost oziroma spremenil značilno podobo krajine;
4. spreminjanje namembnosti obstoječih objektov zunaj poselitvenih območij ter
umeščanje novih dejavnosti, ki bi same ali zaradi spremljajočih posegov prizadele
krajinsko pestrost oziroma spremenile značilnosti krajine;
5. umeščanje območij razpršene in sklenjene poselitve;
6. urejanje ali gradnja rekreacijskih površin (npr. kolesarskih poligonov, kopališč,
adrenalinskih parkov ipd.) izven za to določenih območij in na način, ki bi lahko
prizadel krajinsko pestrost, naravne vrednote in poslabšal stanje vrst, habitatnih tipov in
ekosistemov;
7. izkoriščanje mineralnih surovin;
8. odstranjevanje ekološko pomembnih vegetacijskih prvin v krajini (mejice, obvodna
drevnina, gozdni otoki, posamično drevje itd.);
9. izvajanje agrarnih operacij na način, ki bi lahko negativno vplival na krajinsko in
biotsko pestrost (npr. s posekom omejkov, posamičnih dreves, izravnavo zemljišč ipd.);
10. gradnja rastlinjakov na območjih pomembnih za ohranjanje biotske raznovrstnosti in
krajinske pestrosti;
11. gradnja fotovoltaičnih in vetrnih elektrarn;
12. postavljanje obor in ograjevanje zemljišč na način, ki bi preprečeval ali bistveno
oteževal migracijo prostoživečih živali, razen za zaščito zemljišč pred škodo, ki jo
povzroča divjad;
13. izvajanje ukrepov, ki bi spreminjali vodni režim, obliko struge ali stanje obrežnih
zemljišč na način, ki bi poslabšal stanje vodnih habitatov;
14. taborjenje, šotorjenje, kurjenje ali postavljanje bivalnih prikolic ali drugih začasnih
bivalnih vozil izven za to določenih mest;
15. izvajanje športnih in rekreativnih aktivnosti, ki bi lahko poslabšale ugodno stanje vrst
in habitatnih tipov, vplivale na naravne vrednote ali negativno vplivale na lastnosti,
zaradi katerih je območje zavarovano;
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
30
16. prirejanje športnih, kulturnih in drugih javnih prireditev zunaj za to določenih območij;
17. vnašanje tujerodnih rastlinskih ali živalskih vrst;
18. umetno osvetljevanje območja, razen obstoječe infrastrukture in območij za izvedbo
športno-rekreativnih dejavnosti na območjih, določenih v načrtu upravljanja;
19. gospodarsko izkoriščanje naravnih virov, razen za obstoječo gospodarsko rabo;
20. izvajanje krčitev gozdnih površin.
6.3.2 Varstvene omejitve na prvem varstvenem območju
Na prvem varstvenem območju se ob omejitvah, ki veljajo na celotnem zavarovanem območju
dodatno ne dovoli, oziroma se prepreči:
- vodnogospodarsko poseganje v strugo reke Drave, rokave in mrtvice, razen nujnega
vzdrževanja obstoječe vodne infrastrukture in zaradi izvedbe renaturacij;
- gradnja vseh vrst objektov in naprav, razen objektov nujne javne infrastrukture in
parkovne turistične infrastrukture;
- gospodarjenje s poplavnim gozdom v javni lasti;
- gradnja lovskih krmišč, prež in druge lovske infrastrukture.
6.4 Dovoljenja in soglasja
Pridobivanje dovoljenj za posege v zavarovanem območju je predpisano v ZON, ki v 105. členu
določa, da je za gradnjo objekta na območju, ki ima na podlagi predpisov s področja ohranjanja
narave poseben status, treba pridobiti naravovarstvene pogoje in pravnomočno naravovarstveno
soglasje na način in po postopku, kakor je za pridobitev projektnih pogojev in soglasij določeno
s predpisi s področja graditve objektov. Prav tako je potrebno pridobiti naravovarstveno
soglasje za enostavne objekte, če je tako določeno v predpisih s področja ohranjanja narave.
Po 104. členu ZON je za posege v naravo, ki lahko ogrozijo biotsko raznovrstnost, naravno
vrednoto ali zavarovano območje in za katere ni treba pridobiti dovoljenja po predpisih o
urejanju prostora in po drugih predpisih, potrebno pridobiti dovoljenje za poseg v naravo.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
31
7 IZHODIŠCA ZA UPRAVLJANJE
Zavarovano območje upravlja upravljavec zavarovanega območja v skladu z ZON in z aktom
o zavarovanju. Če je ustanovitelj lokalna skupnost, mora ta zagotoviti opravljanje javne službe
upravljanja z zavarovanim območjem. Upravljavec je lahko javni zavod, lahko se podeli
koncesija ali pa ga neposredno upravlja ustanovitelj preko režijskega obrata, ki mora biti
ustanovljen v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe (130. člen ZON).
Upravljavec zavarovanega območja opravlja varstvene, strokovne, nadzorne in upravljavske
naloge, določene v 133. členu ZON, ki se nanašajo na:
- pripravo in izvajanje upravljavskega načrta ter pripravo poročil,
- sodelovanje z lokalno skupnostjo,
- spremljanje stanja narave,
- upravljanje nepremičnin v lasti ustanovitelja,
- sodelovanje z ZRSVN pri pripravi naravovarstvenih smernic,
- izvajanje ukrepov varstva, sklepanje pogodb o skrbništvu in varstvu naravnih vrednot,
- usklajevanje in spremljanje izvajanja raziskovalnih nalog,
- skrb za vzdrževanje, obnavljanje in varovanje naravnih vrednot,
- skrb za predstavljanje zavarovanega območja,
- sodelovanje z lastniki,
- vzdrževanje poti in pripravo označb ter druge infrastrukture,
- vodenje obiskovalcev in zagotavljanje dostopa do informacij o zavarovanem območju,
- izvajanje naravovarstvenega nadzora.
V času priprav strokovnega predloga za krajinski park smo opravili terenske oglede ter srečanja
in razgovore s ključnimi deležniki. Preučili smo številna znana in nova dejstva o prostoru in
prisluhnili željam in načrtom ustanov in posameznikov. Na osnovi opravljenega dela in
preteklih izkušenj smo pripravili seznam splošnih prednostnih in konkretnih nalog, ki jih bo
moral izvesti upravljavec krajinskega parka. Pri tem bo treba upoštevati še naravovarstveno
zakonodajo, vizijo ustanovitelja, nosilno sposobnost prostora ter naravovarstvene razvojne
usmeritve in omejitve. Od vsega tega je odvisen nabor aktivnosti, s katerimi bo upravljavec
uresničeval prednostne naloge in zagotavljal doseganje ciljev zavarovanega območja. Vse
ostale aktivnosti, ki niso primerne za to območje, naj se ustrezno usmerja na alternativne
lokacije na območju občine.
Prednostne naloge upravljavca krajinskega parka:
1. priprava predloga upravljavskega načrta in njegovo izvajanje,
2. učinkovito vključevanje vseh deležnikov v upravljavski proces,
3. izvajanje ukrepov za izboljšanje stanja narave,
4. skrb za prepoznavnost zavarovanega območja in ciljno usmerjanje obiskovalcev,
5. celovita, s cilji parka in upravljavskim načrtom usklajena, ureditev parkovne infrastrukture
(promet, parkiranje, vstopne točke, interpretacija narave, kolesarske in pešpoti idr.),
6. spremljanje stanja narave,
7. vzpostavitev in izvedba učinkovitega nadzora nad upoštevanjem varstvenega režima.
V upravljavskem načrtu, ki mora biti usklajen s predpisanim varstvenim režimom zavarovanega
območja, se prednostne in ostale upravljavske naloge podrobneje opredeli in konkretizira.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
32
Določitev upravljavca
Za delovanje zavarovanega območja je najbolje, če je njegov upravljavec določen hkrati s
sprejemom akta o zavarovanju. Če upravljavec ne bo določen v aktu o zavarovanju,
predlagamo, da prehodne določbe odloka vsebujejo obdobje, v katerem je treba izbrati
upravljavca krajinskega parka. To obdobje naj ne bo daljše od 6 mesecev.
V prehodnih določbah naj se prav tako določi obdobje, v katerem je treba pripraviti in potrditi
načrt upravljanja, ki naj ne bo daljše od enega leta. Skladno z 11. točko 117. člena ZON ZRSVN
sodeluje pri pripravi načrta upravljanja tako, da spremlja pripravo načrta upravljanja, preverja
njegovo skladnost s cilji in nameni zavarovanja in poda končno strokovno mnenje o
sprejemljivosti načrta upravljanja zavarovanega območja.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
33
8 ZAKLJUČEK
Strokovne osnove so vsebinska izhodišča za pripravo akta o zavarovanju poplavnega pasu reke
Drave na območju občine Središče ob Dravi z varstveno kategorijo krajinski park. Navedena
dejstva temeljijo na veljavni zakonodaji, znanstvenih raziskavah različnih ustanov, terenskih
ogledih in srečanjih z različnimi deležniki v prostoru. Pričakujemo, da bodo navedeni strokovni
argumenti pri pripravi odloka o zavarovanju ustrezno upoštevani. Na podlagi podanih izhodišč
za upravljanje pričakujemo tudi določitev ustreznega upravljavca in uveljavitev aktivnega
upravljanja zavarovanega območja. Z uveljavitvijo akta o zavarovanju in aktivnim
upravljanjem bo zagotovljeno celovito varstvo, ohranitev in razvoj območja z izrazitimi
ekološkimi, krajinskimi, kulturnimi in estetskimi vrednostmi.
Strokovne podlage za zavarovanje poplavnega pasu reke Drave na območju občine Središče ob Dravi Zavod RS za varstvo narave – OE Maribor, marec 2017 _______________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________________
34
VIRI
Pak, M.,1996. Geografski elementi regionalnega razvoja Spodnjega Podravja s Prlekijo.
Geografski vestnik, 68, str. 161-174.Zveza geografskih društev Slovenije. Ljubljana
Fridl, J. et al. 1998. Geografski atlas Slovenije, Država v prostoru in času. DZS. Ljubljana
Perko, D., Milan, O. A., 1999. Slovenija – Pokrajina in ljudje. Mladinska knjiga. Ljubljana
Kočevar, B., 2006. Krajinski park središče ob Dravi. Lovska družina Središče. Ptuj
Bedjanič, M. et al. 1999. Prispevek k poznavanju favne kačjih pastirjev širšega območja ob reki
Dravi med Ptujem in Središčem ob Dravi, severovzhodna Slovenija (Insecta: Odonata). Natura
Sloveniae, 1(1), str 45-70. Zveza za tehnično kulturo Slovenije. Ljubljana
Čelik, T., et. al. 2005. Natura 2000 v Sloveniji: Metulji (Lepidoptera). Založba ZRC, ZRC
SAZU. Ljubljana
Zupančič, J., 2011. Identitete Spodnjega Podravja V: Spodnje Podravje pred izzivi trajnostnega
razvoja, str. 9–21. Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana
PRILOGE
Priloga 1: Karta predlaganega krajinskega parka Središče ob Dravi
Priloga 2: Karta varstvenih območij
Priloga 3: Grafični sloji predlaganega zavarovanega območja (Meja_KP_Sredisce_ob_Dravi.
shp, Prvo_varstveno_obmocje.shp, Drugo_varstveno_obmocje.shp)