Varnost in zdravje pri delu – skrb vsakogar. Dobro za vas. Dobro za posel.

Vodnik po kampanji

VARNO RAVNAJMO Z NEVARNIMI

KEMIČNIMI SNOVMIza zdrava delovna mesta

www.healthy-workplaces.eu#EUhealthyworkplaces

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 3

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

1. Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .4

1.1. Kaj je tema kampanje? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4

1.2. Kaj so nevarne kemične snovi? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 6

1.3. Zakaj je varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi tako pomembno? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8

1.4. Zakaj agencija EU-OSHA organizira to kampanjo? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10

2. Varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi pri delu . . . . . . . . . . . .12

2.1. Vzpostavitev kulture preprečevanja tveganj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12

2.2. Zakonodaja o nevarnih kemičnih snoveh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14

2.3. Ocena tveganj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17

2.4. Praktične rešitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19

2.5. Nekatere skupine delavcev so še posebno ogrožene . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21

2.6. Rakotvorne snovi in z delom povezana rakava obolenja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 24

3. Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .27

3.1. O kampanji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 27

3.2. Kdo lahko sodeluje v kampanji? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 28

3.3. Kako lahko sodelujete? . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 29

3.4. Priznanja za dobro prakso Zdravo delovno okolje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 30

3.5. Naša mreža partnerjev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 31

3.6. Dodatne informacije in viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 32

Reference in opombe . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .33

4 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

1. Uvod

Učinkovito upravljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu je dobro za delavce, posel in družbo kot celoto. Skrb za varnost in zdravje delavcev lahko predstavlja breme, zlasti kadar gre za manj očitne nevarnosti, kar še posebej velja za mala in srednje velika podjetja, ki imajo omejene vire in sredstva za učinkovito upravljanje varnosti in zdravja na delovnem mestu. Organizacije, ki za varnost svojih delavcev naredijo več, kot od njih zahteva zakonodaja, imajo od tega koristi, saj je z aktivnim obvladovanjem varnosti in zdravja pri delu, pri katerem sodelujejo tako delavci kot vodstvo, podjetje bolj konkurenčno zaradi manjše odsotnosti z dela zaradi bolezni in večje produktivnosti podjetja.

Ta brošura je vodnik po kampanji Zdravo delovno okolje 2018–2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta, ki jo organizira Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Kampanja je namenjena ozaveščanju o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj, kjer to ni mogoče pa k učinkovitemu obvladovanju tveganj.

1.1. Kaj je tema kampanje?

Na številnih evropskih delovnih mestih so delavci izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem. V zadnjih desetletjih je bila uporaba nekaterih snovi, kot sta azbest (ki povzroča resne in v nekaterih primerih smrtno nevarne pljučne bolezni) in vinil klorid (ki povzroča raka jeter), prepovedana, omejena ali je bil za njih uveden strog regulativni nadzor. Kljub temu nevarne kemične snovi ostajajo pomembna tema na področju varnosti in zdravja pri delu. V drugi izdaji evropske raziskave podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2) agencije EU-OSHA, je 38 % podjetij navedlo, da so v njihovem delovnem okolju prisotne kemične ali biološke snovi v obliki tekočin, hlapov ali prahu1.

V evropski raziskavi o delovnih razmerah (2015) je 18 % anketiranih delavcev v EU navedlo, da so najmanj četrtino delovnega časa izpostavljeni kemičnim izdelkom ali snovem2, ta številka pa se od leta 2000 skoraj ni spremenila.

Velika podjetja pogosto uporabljajo več kot tisoč različnih kemičnih izdelkov, kot so barve, črnila, lepila in čistila, ki pa običajno vsebujejo mešanico številnih kemičnih snovi. Podobno število izdelkov uporabljajo tudi mala podjetja, kot so avtomobilski servisi. V nekaterih gospodarskih dejavnostih, kot je gradbeništvo, je na trgu na voljo več deset tisoč različnih kemičnih izdelkov za raznovrstne namene. Posamezni delavec lahko glede na dodeljene naloge pride v stik z več sto kemičnimi snovmi.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 5

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Prisotnost nevarnih kemičnih snovi v delovnem okolju je pogostejša, kot se vam zdi.V raziskavi ESENER-2 poročajo o posebej veliki razširjenosti nevarnih kemičnih snovi, predvsem v gospodarskih dejavnostih3:

kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo 62 %

predelovalne dejavnosti 52 %

gradbeništvo, ravnanje z odpadki, oskrba z vodo in električno energijo 51 %

Poleg navedenih gospodarskih dejavnosti se je izkazalo, da so lahko delavci v rastočih gospodarskih dejavnostih, kot so socialno

in zdravstveno varstvo, promet, ravnanje z odpadki in recikliranje, močno izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem. V vseh gospodarskih dejavnostih so določene delovne naloge pogosto povezane z izpostavljenostjo nevarnim kemičnim snovem, kot so, na primer, priprava hrane (menze, dostava hrane itd.), čiščenje in vzdrževanje. Nevarne kemične snovi so prisotne v prav vsaki gospodarski dejavnosti, zato je ključno, da delodajalci ocenijo tveganja, ki bi jim lahko bili izpostavljeni njihovi delavci.

© E

U-O

SHA

/Mar

cos

Oliv

eira

6 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

Švedska agencija za kemikalije navaja, da so na Švedskem leta 1996 porabili 3 tone nevarnih kemičnih snovi na državljana (brez upoštevanja pogonskega goriva), leta 2004 pa 3,7 tone4.

1.2. Kaj so nevarne kemične snovi?

V okviru te kampanje nevarno kemično snov na delovnem mestu predstavlja vsaka snov v plinastem, tekočem ali trdnem stanju, vključno z aerosoli, dimom in hlapi, ki pomeni tveganje za zdravje ali varnost delavcev5 (področje kampanje ne zajema bioloških dejavnikov). K njim spadajo tudi proizvedene kemikalije – to so snovi, ki nastanejo med postopkom (na primer, dizelski izpušni plini ali kremenov prah), in naravno prisotne snovi, ki se uporabljajo v delovnih postopkih (na primer, surova nafta ali prah iz moke).

Opredelitve pojmov iz Direktive o kemičnih snoveh

(a) „Kemična snov“6 je katerikoli samostojen ali primešan, v naravnem stanju ali pridobljen, uporabljen ali sproščen (tudi kot odpadek) pri katerikoli dejavnosti, namerno ali nenamerno proizveden kemični element ali spojina, ne glede na to ali je na trgu ali ne.

(b) „Nevarna kemična snov“ je:(i) katerakoli kemična snov, ki se razvršča

kot nevarna v katerikoli razred fizikalne nevarnosti in/ali nevarnosti za zdravje po merilih iz Uredbe (ES) št. 1272/20087 [...] ne glede na to, ali je navedena kemična snov razvrščena v navedeni Uredbi ali ne;

(ii) katerakoli kemična snov, ki lahko, čeprav po merilih za razvrščanje ni nevarna snov [...], zaradi svojih fizikalno-kemičnih, kemičnih ali toksikoloških lastnosti in načina, kako je uporabljena ali prisotna na delovnem mestu, predstavlja tveganje za varnost in zdravje delavcev, vključno s katerokoli kemično snovjo, ki se ji v skladu s členom 3 določi mejna vrednost za poklicno izpostavljenost.

(c) „Dejavnost, ki vključuje kemične snovi“ je katerokoli delo, pri katerem se kemične snovi uporabijo ali se nameravajo uporabiti v kateremkoli procesu, tudi med proizvodnjo, ravnanjem z njimi, skladiščenjem, prevozom ali odstranjevanjem in obdelavo, ali so posledica takega dela.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 7

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Nevarne kemične snovi lahko povzročajo zelo raznovrstne škodljive posledice, med katerimi so nekatere lahko zelo resne. Škodljive posledice nevarnih kemičnih snovi lahko nastanejo zaradi enkratne kratke izpostavljenosti ali dolgotrajne izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem in zaradi dolgotrajnega kopičenja nevarnih kemičnih snovi v telesu. Mednje spadajo:

• dolgoročne posledice za zdravje, na primer bolezni dihal (npr. astma, rinitis, azbestoza in silikoza), škodljive posledice za notranje organe, vključno z možgani in živčnim sistemom, ter poklicna rakava obolenja (npr. levkemija, pljučni rak, mezoteliomi in rak nosne votline);

• akutne ali kronične posledice za zdravje, na primer, zastrupitev, kožne bolezni, reproduktivne težave in prirojene motnje ter alergije.

Nekatere nevarne kemične snovi so povezane z nekaterimi ali vsemi tveganji za varnost, na primer, tveganjem požara, eksplozije ali zadušitve.

Delavci so lahko nevarnim kemičnim snovem izpostavljeni na različne načine. Nekatere snovi je mogoče vdihniti, druge pa se absorbirajo tudi skozi kožo, kar ogroža zlasti delavce, ki opravljajo mokra dela (to pomeni, da uporabljajo vodo ali topila, ki lahko porušijo naravno obrambo kože). Nevarne kemične snovi lahko v telo prodrejo tudi z zaužitjem, na primer, če delavci kljub prepovedi jedo ali pijejo v delovnem okolju, če je njihovo delovno okolje kontaminirano ali če vdihavajo in pogoltnejo prašne delce.

S težkim fizičnim delom ali vročino se tveganja zaradi nevarnih kemičnih snovi povečajo, ker se lahko poveča njihovo prehajanje v telo.

Med snovmi, ki lahko imajo dolgoročne škodljive posledice za zdravje delavcev, so rakotvorne snovi, ki so prisotne v številnih delovnih okoljih. V skladu s strateškim okvirom EU za varnost in zdravje pri delu za obdobje 2014–20208 je obravnavanje tveganj, ki jih povzročajo rakotvorne snovi, prednostna naloga Evropske unije.

©Sh

utte

rsto

ck/D

aria

Che

rry

8 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

1.3. Zakaj je varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi tako pomembno?

Zakonodaja o nevarnih kemičnih snoveh na delovnem mestu velja za vso EU, vendar je najnovejša inšpekcijska kampanja Odbora višjih inšpektorjev za delo (SLIC) o nevarnih kemičnih snoveh pokazala, da se podjetja pri obravnavi tveganj še vedno srečujejo z resnimi težavami9. Tudi prepovedane snovi, kot je azbest, v nekaterih gospodarskih dejavnostih še vedno ogrožajo delavce, saj so bile pogosto uporabljene pri gradnji zgradb ter proizvodnji naprav in materialov.

Pojavljajo se tudi novi izzivi za varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi v delovnem okolju, na primer, na področju zelenih delovnih mest (proizvodnja bioenergije, nove vrste shranjevanja energije) ter področju uporabe inovativnih

materialov (npr. nanomaterialov) in tehnologij, pri katerih tveganja za zdravje še niso znana (kot je 3D-tiskanje) in snovi, znanih kot endokrini motilci (ki vplivajo na ves endokrini sistem in škodujejo reproduktivnemu zdravju, povzročajo prirojene motnje ter prispevajo k razvoju debelosti in sladkorne bolezni).

Velik delež poklicnih bolezni iz evropskega seznama poklicnih bolezni je posledica izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem10.

©EU

-OSH

A/S

tani

slaw

Pyt

e

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 9

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Primer hude astme, povezane z delom, ki bi jo bilo mogoče preprečitiPogosto se domneva, da se pojem nevarnih kemičnih snovi nanaša le na nevarne kemikalije, vendar so lahko včasih nevarne tudi druge snovi, kot je razvidno iz primera šolske kuharice11, ki je prejela visoko odškodnino po tem, ko so se ji zaradi dela z moko pojavile hude težave z dihanjem. Iz njenega primera je razvidno tudi, kako visoki so lahko stroški, če se tveganja ne prepoznajo in delavci niso zaščiteni pred nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu.

46-letna delavka je bila zaposlena kot šolska kuharica, ki je pri delu v majhni, slabo prezračevani kuhinji z velikim mešalnikom mesila testo za kruh. Pri tem ni bila zaščitena pred tveganji zaradi vdihavanja prahu iz moke. Pojavile so se ji tako resne težave z dihanjem, da je komaj še hodila, spati pa je morala sede. Zdravnik je ugotovil, da ima hudo astmo.

Ob pomoči sindikata je vložila zahtevek za odškodnino. Lokalni svet, ki je vodil šolo, je priznal, da ni sprejel ukrepov, s katerimi bi jo ustrezno zaščitil, zato ji je moral izplačati odškodnino v višini 200 000 angleških funtov.

Dolgoročne posledice za delavko so bile tako resne, da se je morala predčasno upokojiti, njeno življenje pa so močno otežile dihalne težave.

Opomba: v zadnjih letih so številne države članice EU razvile modele dobre prakse za učinkovito preprečevanje astme pri pekih.

ŠTUDIJA PRIMERA©

Shu

tter

stoc

k/Pr

essm

aste

r

10 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

1.4. Zakaj agencija EU-OSHA organizira to kampanjo?

V EU in njenih državah članicah so nevarne kemične snovi že več desetletij na programu politike za varnost in zdravje pri delu, vendar je ozaveščenost o raznovrstnih potencialnih tveganjih in načinih za njihovo obvladovanje še vedno zelo nizka.

Med pogostimi zmotnimi prepričanji je tudi to, da so nevarne kemične snovi le proizvedene kemikalije ali kemikalije z močnim vonjem oziroma takoj opaznimi nevarnimi učinki. Številne nevarne kemične snovi, ki so jim izpostavljeni delavci, kot so, na primer, izpušni plini dizelskih motorjev, varilni dim in prah, nastanejo pri delovnih postopkih, druge, kot so azbest, surova nafta in žitni prah, pa nastajajo iz naravnih virov. Tveganje za delavce lahko predstavljajo tudi nekatere sestavine živil ali farmacevtski izdelki.

Te nevarne kemične snovi običajno niso označene s simboli za nevarnost in zanje ni na voljo informacij z varnostnih listov, kot to določa zakonodaja o kemikalijah. Zato morajo delodajalci v takih primerih poiskati druge vire informacij, na primer, smernice za gospodarske dejavnosti ali navodila dobaviteljev glede varnosti in zdravja pri delu. Ozaveščenost o tveganjih, ki jih povzročajo te snovi, je pogosto zelo slaba.

Drugo zmotno prepričanje je, da se je uporaba nevarnih kemičnih snovi zmanjšala. Raven izpostavljenosti številnim dobro znanim snovem (npr. polikloriranemu bifenilu, azbestu in živemu srebru) se je zaradi političnih pobud, zakonodaje, javnega pritiska ter ukrepov podjetij in socialnih partnerjev sicer močno znižala, vendar obstajajo še mnoge druge nevarne kemične snovi, ki so manj znane12.

V današnjem delovnem okolju so lahko delavci na najrazličnejših delovnih mestih izpostavljeni široki paleti različnih nevarnih kemičnih snovi. Leta 2017 je bilo v skladu z Uredbo o razvrščanju, označevanju in pakiranju (CLP) razvrščenih približno 129 000 snovi13, v skladu z Uredbo o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH)14 pa je bilo maja 2017 v Evropskem gospodarskem prostoru registriranih več kot 10 000 snovi, od katerih jih je bilo približno 40 % proizvedenih ali uvoženih v količinah, ki presegajo 100 ton15. Poleg tega je bilo v skladu s predhodno zakonodajo o kemikalijah prijavljenih še približno 5 000 snovi16. Upoštevati pa je treba, da Uredba REACH ne zajema nevarnih kemičnih snovi, ki nastanejo med delovnimi postopki, kot so denimo prah ali produkti zgorevanja.

Zaradi zmotnih prepričanj o naravi in razširjenosti z delom povezane izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem, lahko med delodajalci in delavci prevladuje napačno prepričanje, da obvladovanje škodljive izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem v njihovem podjetju ni potrebno.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 11

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Zato je potrebno ljudi ozaveščati o razširjenosti nevarnih kemičnih snovi, pomembnosti varnega ravnanja z njimi in najboljših metodah za varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi, čemur je kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019 tudi namenjena.

Izvajanje učinkovitih ocen tveganja izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem na delovnem mestu se lahko zdi zapleteno, saj velja za precej zahtevno temo. Podjetjem so

za podporo pri varnem ravnanju z nevarnimi kemičnimi snovmi na voljo najrazličnejše smernice, vendar se lahko zgodi, da so nosilci odgovornosti za obvladovanje tveganj zaradi velike količine gradiva in raznovrstnih virov v dvomih glede najustreznejših smernic. Kampanja je zato namenjena izboljšanju dostopa do najpomembnejših in najširše uporabnih praktičnih rešitev in smernic ter povečanju ozaveščenosti o njih in širjenju primerov dobre prakse.

© S

hutt

erst

ock/

Die

go C

ervo

12 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

2. Varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi pri delu2.1. Vzpostavitev kulture preprečevanja tveganj

Učinkovito obvladovanje z delom povezane izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem je mogoče le, če so vsi v delovnem okolju dobro seznanjeni s tveganji in ukrepi, s katerimi jih lahko preprečijo. Pomemben dejavnik za uspešno preprečevanje nezgod pri delu in poklicnih bolezni je vzpostavitev kulture preprečevanja tveganj, pri kateri se vsi zavedajo, da sta varnost in zdravje pri delu pomembna za vso organizacijo.

To pomeni, da si morajo delodajalci prizadevati za aktivno vključevanje delavcev v postopke upravljanja varnosti in zdravja pri delu. Zakonodaja EU17 določa, da morajo delodajalci delavce vključiti v postopek ocenjevanja tveganj, jim zagotoviti informacije o snoveh, ki so jim lahko izpostavljeni, jim predstaviti rezultate

zdravstvenega nadzora in meritev na delovnem mestu ter jim zagotoviti usposabljanje s področja varnosti in zdravja pri delu. Poleg tega bi morali delavce spodbujati, naj se ustrezno zaščitijo, poročajo o svojih izkušnjah in sodelujejo pri reševanju skupnih težav18.

Ko je v delovnem okolju vzpostavljena kultura preprečevanja tveganj, varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi postane del sistematičnega, učinkovitega in sodelovalnega upravljanja varnosti in zdravja pri delu. S tem so obenem izpolnjene pravne obveznosti, preprečevanje poškodb delavcev pa je nepogrešljivo pri organizaciji dela v podjetju in postopkih, ki se uporabljajo pri opravljanju dela.

Naslednja poglavja so posvečena ustrezni zakonodaji ter nekaterim ključnim ukrepom in praktičnim rešitvam, ki se uporabljajo za preprečevanje tveganj, povezanih z uporabo nevarnih kemičnih snovi.

© E

U O

SHA

/Jim

Hol

mes

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 13

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Skupno delovanje različnih dejavnikov tveganjaNa novih delovnih mestih, na primer v zelenem gospodarstvu, se običajna tveganja, povezana z nevarnimi kemičnimi snovmi, pogosto pojavijo v novih oblikah19.

Zato bodo verjetno potrebni posebni pristopi k preprečevanju skupnega delovanja različnih dejavnikov tveganja. Na primer, delavec je pri popravljanju turbinskih lopatic v vetrni elektrarni izpostavljen topilom, prahu ter nevarnim sestavinam smol in lepil ter delu na višini

v nestanovitnih vremenskih razmerah in v zaprtih prostorih.

Glede na specifiko delovnega mesta je težko izvajati preventivne ukrepe (kot je na primer lokalno izpušno prezračevanje), ki bi jih sicer uporabili za preprečevanje izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem, delavci pa lahko med opravljanjem delovnih nalog uporabljajo še druge pripomočke, kot so varnostni pasovi ali oprema za zaščito dihal v zaprtih prostorih.

© E

U O

SHA

/Fili

p D

e Sm

et

14 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

2.2. Zakonodaja o nevarnih kemičnih snoveh

Vsi, ki so vključeni v varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu, morajo poznati zakonodajni okvir o nevarnih kemičnih snoveh v EU20.

Najpomembnejša je tista zakonodaja o varnosti in zdravju pri delu, ki je izrecno namenjena zaščiti delavcev pred tveganji za varnost in zdravje pri delu na splošno ter nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu (npr. okvirna direktiva o varnosti in zdravju pri delu, v kateri so opredeljena osnovna načela, direktiva o kemičnih snoveh, direktiva o rakotvornih snoveh in direktive o mejnih vrednostih za poklicno izpostavljenost), saj delodajalcem nalaga odgovornost za zagotavljanje varnosti in zdravja v delovnem okolju. Glede na to, da je zakonodaja EU o varnosti in zdravju pri delu prenesena v nacionalno zakonodajo, morajo delodajalci izvajati ocene tveganja za vse vrste tveganja za varnost in zdravje, tudi za tveganja zaradi nevarnih kemičnih snovi (glej poglavje 2.3).

V zakonodaji je določen tudi posebni vrstni red preventivnih ukrepov, ki so ga delodajalci pravno zavezani upoštevati. Na vrhu vrstnega reda preventivnih ukrepov je odpravljanje tveganj, sledi nadomestitev nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi snovmi ali varnejšimi materiali oziroma nadomestitev postopka z drugim, ki ni nevaren ali je manj nevaren. Nato sledijo tehnološki ukrepi, organizacijski ukrepi in nazadnje še osebni varovalni ukrepi (vključno z uporabo osebne varovalne opreme, OVO).

Vrstni red preventivnih ukrepov je znan tudi kot načelo STOP:

• substitucija ali nadomestitev, • tehnološki ukrepi, • organizacijski ukrepi, • predpisana osebna varovalna oprema21.

Cilj vrstnega reda preventivnih ukrepov je zagotoviti, da se tveganja obvladujejo pri viru, kolektivni ukrepi – ukrepi za zaščito skupine delavcev – pa postanejo prva prednostna naloga. Pomembno je, da se delodajalci zavedajo, da za rakotvorne snovi veljajo precej strožji ukrepi (glej poglavje 2.6). Države članice imajo pravico, da uvedejo dodatne, podrobnejše ali strožje predpise od tistih, ki so navedeni v splošnih načelih EU direktiv o varnosti in zdravju pri delu, zato je ključno, da se delodajalci seznanijo z ustrezno nacionalno zakonodajo na tem področju.

V evropskih direktivah o varnosti in zdravju pri delu so navedene tudi zavezujoče (kar pomeni, da jih je treba izpolnjevati) in okvirne (kar pomeni, da si je treba zanje prizadevati) mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem. Mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem so pomembne informacije za oceno in obvladovanje tveganja. Večina držav članic EU določi lastne nacionalne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost, ki običajno zajemajo več snovi kot EU direktive o varnosti in zdravju

„[...] delodajalec mora najprej ugotoviti, ali na delovnem mestu obstajajo nevarne kemične snovi in če ugotovi, da na delovnem mestu obstajajo nevarne kemične snovi, mora oceniti tveganje za varnost in zdravje delavcev zaradi prisotnosti kemičnih snovi [...]“

4. člen Direktive o kemičnih snoveh.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 15

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

pri delu, vendar so te vrednosti določene le za malo snovi, ki se jih trenutno uporablja pri delu.

Drugi predpisi in smernice zajemajo specifične vidike, kot so proizvodnja, dobava, prevoz in označevanje nevarnih kemičnih snovi, ki so pogosto prav tako pomembni pri delu. Tako je na primer cilj Uredbe REACH in Uredbe CLP zagotoviti razpoložljivost informacij, ki so ključne za oceno tveganja na delovnem mestu. V skladu z njima morajo proizvajalci in dobavitelji kemikalij zagotoviti standardizirane varnostne oznake, piktograme za nevarnost in varnostne liste, ki vsebujejo informacije o lastnostih snovi in nevarnostih, povezanih z njimi, ter smernice glede shranjevanja, ravnanja in preprečevanja tveganja.

Z uredbama REACH in CLP so bile uvedene nekatere spremembe, ki so pomembno povezane z zakonodajo o varnosti in zdravju pri delu, na primer:

• nove informacije na varnostnih listih (podatki iz poročil o kemijski varnosti, scenariji izpostavljenosti, predvideni načini uporabe);

• omejitev in potreba po odobritvi uporabe nekaterih snovi;

• nove zahteve glede razvrščanja in označevanja, vključno z novimi simboli in oznakami za nevarnost.

V okviru kampanje Zdravo delovno okolje 2018–2019 namerava agencija EU-OSHA ozaveščati o teh spremembah in njihovih posledicah za varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu. To bo dosegla s širjenjem informacij o orodjih in smernicah za ocenjevanje in obvladovanje tveganj za varnost in zdravje pri delu, nadomestitvi nevarnih kemičnih snovi in postopkov z manj nevarnimi ter z izboljšanjem dostopa do virov informacij o nevarnih kemičnih snoveh.

Organizacijski ukrepi

16 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

Direktiva Sveta 89/391/EGS (okvirna Direktiva o varnosti in zdravju pri delu)z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu – okvirna direktiva

Direktiva Sveta 98/24/ES (Direktiva o kemičnih snoveh)z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu

Direktiva 2004/37/ES (Direktiva o rakotvornih ali mutagenih snoveh)z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim ali mutagenim snovem pri delu

Uredba (ES) št. 1907/2006 (Uredba REACH)z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije

Uredba (ES) št. 1272/2008 (Uredba CLP)Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi Direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006

Veljajo tudi uredbe in direktive, ki zajemajo specifične skupine nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu in določajo okvirne mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost.

https://osha.europa.eu/sl/safety-and-health-legislation

Nekatere ključne direktive in uredbe EU

© S

ven

Hop

pe -

Foto

lia

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 17

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

2.3. Ocena tveganj

Zakonodaja EU in držav članic določa, da je ocena tveganj na delovnem mestu nujen pogoj za uspešno preprečevanje tveganj.

Pri ocenjevanju kateregakoli tveganja zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu morajo delodajalci upoštevati:

• nevarne lastnosti; • možnost odstranitve ali nadomestitve; • informacije o varnosti in zdravju, ki jih mora

zagotoviti dobavitelj (npr. ustrezne varnostne liste);

• raven, vrsto in trajanje izpostavljenosti ter število izpostavljenih delavcev;

• okoliščine dela z nevarnimi kemičnimi snovmi, vključno s količino;

• vse mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost ali biološke mejne vrednosti;

• učinke preventivnih ukrepov in • sklepne ugotovitve, ki jih je mogoče povzeti

iz morebitnega že izvedenega zdravstvenega nadzora.

Zlasti za mala in srednje velika podjetja je koristno, če se postopek ocenjevanja tveganj razdeli na korake, zaradi lažje izvedljivosti. Ocena tveganj zaradi nevarnih kemičnih snovi bi morala vključevati:

1. popis nevarnih kemičnih snovi v delovnem okolju in tistih, ki nastanejo v delovnih postopkih;

2. zbiranje informacij (na primer z varnostnih listov za kemične izdelke) o škodljivih posledicah, ki jih lahko imajo te snovi in preventivnih ukrepih po priporočilu dobaviteljev in proizvajalcev ali smernic. Te informacije bi bilo treba uporabiti tudi za obveščanje in usposabljanje delavcev ter pripravo delovnih navodil za postopke in ravnanje s snovmi;

3. ocenjevanje izpostavljenosti opredeljenim nevarnim kemičnim snovem s pregledom

vrste, intenzivnosti, trajanja, pogostosti in nastopa izpostavljenosti delavcev, vključno s skupnimi učinki nevarnih kemičnih snovi, ki se uporabljajo skupaj, in s tem povezanim tveganjem;

4. pripravo akcijskega načrta. V njem bi morali biti po prednostnem vrstnem redu navedeni potrebni ukrepi za zmanjšanje tveganj za delavce, poleg tega bi moralo biti določeno, kdo, kako in do kdaj naj sprejme posamezen ukrep. V nekaterih državah so za standardne delovne postopke, kot so polnjenje, črpanje, vrtanje, mletje ali varjenje, na voljo praktične informacije o preizkušenih nadzornih tehnikah (neposredni nasveti ali kontrolni listi za usmerjanje)22;

5. identifikacijo delavcev, ki bi lahko bili še posebej ogroženi, opredelitev ukrepov, potrebnih za njihovo zaščito in potreb po dodatnem usposabljanju in informiranju;

6. identifikacijo delavcev, ki bi lahko bili izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem med opravljanjem vzdrževalnih del ali popravil ali po nezgodi pri delu, na primer izpostavljenost vmesnim proizvodom v postopku kemične proizvodnje, ki je običajno zaprt. Delavci morajo vedeti, na koga naj se obrnejo, če gre kaj narobe, in kako naj se zaščitijo v primeru nezgode pri delu;

7. oceno tveganj je treba redno pregledovati in posodabljati.

Za učinkovito ocenjevanje in preprečevanje tveganj morajo biti delodajalci dobro obveščeni in usposobljeni, z oceno tveganja in morebitnimi spremembami pa morajo seznaniti tudi svoje delavce, prav tako pa morajo svoje delavce seznaniti tudi s spremembo uporabe snovi, izdelkov ali delovnih postopkov. Države članice in drugi akterji so razvili številna orodja, ki so podjetjem v pomoč pri ocenjevanju tveganj.

18 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

Koristna orodja za ocenjevanje tveganj in iskanje priporočil za preventivne ukrepe

Orodje Država Poudarek

E-orodje agencije EU-OSHA Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Vseevropsko

• Praktično orodje za pomoč pri obvladovanju tveganj zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu; • interaktivno in prijazno uporabniku; • ponuja praktične ukrepe za odpravljanje in zmanjšanje tveganj.https://eguides.osha.europa.eu/dangerous-substances/

Platforma OiRA agencije EU-OSHA

Vseevropska

• Spletna platforma ponuja brezplačna interaktivna orodja za ocenjevanje tveganj po posameznih gospodarskih dejavnostih;

• nekatera orodja OiRA zajemajo tveganja zaradi nevarnih kemičnih snovi glede na vrsto gospodarske dejavnosti;

• OiRA orodja za številne gospodarske dejavnosti so na voljo v več jezikih.https://oiraproject.eu/en

COSHH Essentials in e-COSHH

Združeno kraljestvo, kjer sta obe orodji močno razširjeni.

• Preprost, postopen pristop k ocenjevanju tveganj in dejavnikom za opredelitev ustreznega nadzornega pristopa;

• uporablja matrike tveganja za opredelitev ustreznih načinov nadzora; • zagotavlja splošne nadzorne pristope in smernice za posamezne naloge.http://www.hse.gov.uk/coshh/essentials/coshh-tool.htmListi za neposredno svetovanje:http://www.hse.gov.uk/coshh/essentials/direct-advice/index.htm

GISBAU in GISCHEM Nemčija

• Za gradbeništvo, kemično in kovinsko industrijo ter druge industrije; • podatkovno zbirko dopolnjujejo kode izdelkov za skupine snovi v splošni uporabi; • povezava na platformo za izmenjavo varnostnih listov.http://wingisonline.de/http://www.gischem.de/index.htm

Stoffenmanager Nizozemska

• Za različne vrste podjetij; • v strukturirani obliki podaja ustrezno znanje in informacije; • interaktivno; • na voljo v šestih jezikih; • vključuje dobro sprejet kvantitativni model izpostavljenosti.https://stoffenmanager.nl/

EMKG (preprosta nadzorna shema za nevarne kemične snovi na delovnem mestu)

Nemčija

• Praktične smernice za obvladovanje tveganj; • podpora malim in srednje velikim podjetjem; • prenos informacij z varnostnih listov in delovnih mest v praktične ukrepe za zmanjšanje tveganj.http://www.baua.de/en/Topics-from-A-to-Z/Hazardous-Substances/EMKG/EMKG_content.html

KemiGuiden Švedska

• Za mala podjetja; • interaktivno orodje; • na podlagi odgovorov na vprašanja o razmerah v podjetju zagotavlja prilagojene nasvete o ocenjevanju

tveganj in nadzoru nad njimi.www.kemiguiden.se

SEIRICH Francija

• Interaktivno orodje; • omogoča prilagojen pristop, pri katerem so upoštevane različne ravni izkušenosti in zahtevnosti; • na podlagi odgovorov na vprašanja o razmerah v podjetju zagotavlja prilagojene nasvete o ocenjevanju

tveganj in nadzoru nad njimi.http://www.seirich.fr/seirich-web/index.xhtml

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 19

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Dobra praksa: odstranitev nevarnih kemičnih snoviPri varjenju in spajkanju cevi v gospodinjstvih so delavci izpostavljeni nevarnim kemičnim snovem v dimu, ki se sprošča. Namesto varjenja in spajkanja lahko uporabijo orodje za stiskanje cevi, tj. posebno oprijemalo, ki

pod visokim tlakom spoji cevi. Ker ima nova rešitev še dodatne prednosti, kot je, na primer, hitra in preprosta izvedba, se je uporaba posebnega orodja naglo razširila, nova tehnika pa je doživela velik uspeh.

2.4. Praktične rešitve

Za ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi so na voljo številne smernice in praktična orodja. Javne institucije in organi, industrijska združenja in sindikati so pripravili veliko splošnih in specifičnih orodij in smernic, ki so izrecno namenjena podpiranju podjetij na tem področju, oblastem pa so v pomoč pri izvajanju ustrezne zakonodaje. Nekatera se, na primer, osredotočajo na to, kako se sprejemajo odločitve o nadomestitvi nevarnih kemičnih snovi, druga pa vsebujejo priporočila glede rešitev za tipične delovne

naloge v posameznem poklicu ali gospodarski dejavnosti.

V okviru kampanje Zdravo delovno okolje 2018–2019 je agencija EU-OSHA na spletni strani kampanje (https://healthy-workplaces.eu/sl) objavila zbirko teh orodij, smernic in primerov dobre prakse, vključno z avdiovizualnim gradivom. Med drugim so na voljo viri, namenjeni inšpektoratom za delo, malim in srednjim podjetjem in predstavnikom delavcev.

© S

hutt

erst

ock/

Dag

mar

a_K

20 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

NADOMESTITEV RAZKUŽILA V GOSPODARSKI DEJAVNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA

V domu starejših občanov v Španiji so sobe pokojnikov čistili z razkužilom. Izdelek je med drugim vseboval triklosan in 2-butoksietanol – to sta snovi, ki povzročata draženje in sta strupeni. Eden od delavcev, ki je uporabljal razkužilo, je imel težave zaradi dražečega grla in težave z dihali, o čemer je obvestil predstavnika svojega sindikata, v oddelku za varnost in zdravje pri delu regionalnega sindikata so problem predstavili delodajalcu. Regionalni sindikat je nato ob pomoči španskega sindikalnega Zavoda za delo,

okolje in zdravje (ISTAS) poiskal nadomesten izdelek.

Proučili so več možnosti in se odločili za nadomestitev razkužila z izdelkom na podlagi didecildimetilamonijevega klorida in etoksiliranih alkoholov. Pri uporabi nadomestnega izdelka se je treba ustrezno zaščititi, saj je tudi z njim povezano tveganje, ki pa je manjše. Dodatna prednost je, da je nadomestni izdelek manj škodljiv tudi za okolje.

ŠTUDIJA PRIMERA

Substitucija ali nadomestitev

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 21

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Nacionalni podatki kažejo, da so delavci, ki so mlajši od 25 let, rakotvornim snovem izpostavljeni pogosteje od drugih starostnih skupin25.

2.5. Nekatere skupine delavcev so še posebno ogrožene

Vsi delavci morajo biti enako zaščiteni pred tveganji, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi, vendar je lahko zaradi posebne občutljivosti in razmer tveganje za nekatere skupine delavcev še večje. Tveganje je lahko večje, ker so ti delavci neizkušeni, neobveščeni ali telesno bolj ranljivi, pogosto menjajo službo, delajo v gospodarskih dejavnostih, kjer je nizka ozaveščenost o nevarnih kemičnih snoveh ali ker so fiziološko bolj občutljivi (npr. mladi vajenci).

Med skupinami, ki so izpostavljene posebnim tveganjem, so lahko ženske, mladi delavci, delavci migranti in delavci, ki se niso udeležili usposabljanja ali dobili ustreznih informacij (npr. delavci, zaposleni pri podizvajalcu, začasni delavci in tisti, ki delajo ali so zaposleni na črno). Skupine delavcev, ki so pogosto izpostavljene nevarnim kemičnim snovem, so praviloma zaposlene v naslednjih gospodarskih dejavnostih: kmetijstvo, vrtnarstvo, gradbeništvo, ravnanje z odpadki, promet, frizerstvo, dejavnost čiščenja, zdravstveno in socialno varstvo, hotelirstvo,

gostinstvo in storitve priprave in dostave hrane. Poleg tega se v nekaterih poklicih, na primer, pri čiščenju in vzdrževanju, ravnanju z odpadki in odpadno vodo ali v reševalnih službah, izpostavljenost delavcev spreminja in jo je pogosto težko predvideti.

Pri ocenjevanju tveganj zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu23 in opredelitvi preventivnih ukrepov je treba upoštevati specifične potrebe teh delavcev. Pomembno je, na primer, da imajo delavci dostop do rezultatov ocene tveganj, da se jim omogoči usposabljanje in da so udeleženi pri odločitvah glede obvladovanja tveganj.

Ključno je, da se tveganja, ki so jim ti delavci izpostavljeni, ne podcenjujejo in da se tako kot za druge delavce uporabljajo načela ocene tveganj, nadomestitve in izločitve ter se spoštuje hierarhija preventivnih ukrepov. Za podjetja, ki zaposlujejo ranljive skupine delavcev, so na voljo smernice, na primer, zbirka orodij Izvršilnega organa Združenega kraljestva za zdravje in varnost, ki so namenjena upravljanju varnosti in zdravja delavcev migrantov24.

22 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

DELAVKE – SMERNICE ZA ZAGOTAVLJANJE USTREZNOSTI OSEBNE VAROVALNE OPREME

Omejena prilagojenost osebne varovalne opreme nekaterim skupinam, zlasti ženskam, je kritična težava na področju varnosti in zdravja pri delu26,27,28.

Nekateri deli osebne varovalne opreme, kot so plinske maske, pasovi za varovanje pred padci, zaščitni čevlji, rokavice, čelade in zaščitna očala, so lahko številnim ženskam preveliki. To pomeni tveganje za zdravje, če plinske maske ne zagotavljajo ustrezne zaščite pred kemikalijami, in za varnost, saj se lahko ohlapna oblačila ali rokavice ujamejo v stroj. Številnim ženskam se lahko zdi slabo prilegajoča se oprema neudobna, zato si je morda ne bodo nadele, s tem pa se bodo izpostavile tveganju poškodb.

Za rešitev tega vprašanja je na voljo več dokumentov s smernicami: Združenje za preprečevanje industrijskih nesreč in Direktorat za ženske v Ontariu sta sestavila seznam, kanadski Center za raziskave in usposabljanje v gradbeništvu je razvil sklop kontrolnih seznamov (npr. seznamov zaščitne opreme za glavo in oči, osebne varovalne opreme za sluh, opreme za zaščito rok, nog in telesa), s katerimi bi si delavke lahko pomagale pri oceni, ali se jim osebna varovalna oprema ustrezno prilega29. Poleg tega je Nacionalni center Združenega kraljestva za sindikate objavil smernice za predstavnike delavcev30.

ŠTUDIJA PRIMERA

Predpisana osebna

varovalna oprema

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 23

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

MLADI DELAVCI – INTERAKTIVNA PODATKOVNA ZBIRKA ZA ŠTUDENTE ORGANSKE KEMIJE

Portal NOP-online31 je primer interaktivne podatkovne zbirke, ki podpira izobraževanje in usposabljanje o varnosti in zdravju pri delu v laboratoriju32. Portal je namenjen študentom na laboratorijskih vajah iz organske kemije, ki so obvezen del univerzitetnih učnih načrtov za naravoslovje, medicino in nekatere tehnične vede. Študenti se na takih vajah običajno učijo osnovnih laboratorijskih tehnik za sintezo in analizo, medtem ko jih postopkov za izogibanje strupenim snovem ne naučijo.

Portal NOP-online vsebuje zbirko opisov poskusov v organski kemiji, med katerimi je mogoče iskati po naslovu, številki, delovni tehniki, razredu, v katerega snov spada in vrsti reakcije. Študenti lahko dobijo podroben opis snovi, ki se uporabljajo v poskusu, in snovi, ki nastanejo v kemični reakciji. Opis vključuje informacije o tveganjih za varnost in zdravje ter razpoložljivosti toksikoloških podatkov o teh

snoveh. Različne barve označujejo strupenost raznih snovi za ljudi in za okolje, označeno je tudi, ali je bila določena snov temeljito testirana glede škodljivih učinkov ali ne. Opis vsakega poskusa je opremljen s podrobnimi laboratorijskimi navodili, nasveti glede varnosti in postopkov analize ter dodatnimi informacijami o vprašanjih vzdržnosti. Končna ocena študentom omogoča, da primerjajo reakcije in snovi, ki nastanejo v njih, s čimer dobijo vpogled v tveganja, ki so povezana s posameznimi poskusi, ter njihovo masno in energijsko učinkovitost.

Portal se stalno posodablja, uporabniki pa lahko dodajajo komentarje in aktivno sodelujejo pri zbiranju virov. Vse informacije so na voljo v nemščini, angleščini in italijanščini, nekatere pa tudi v arabščini, turščini, indonezijščini, portugalščini in ruščini. http://www.oc-praktikum.de/nop/en-entry

ŠTUDIJA PRIMERA

24 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

2.6. Rakotvorne snovi in z delom povezana rakava obolenja

V Evropi rakavo obolenje vsako leto odkrijejo pri približno 1,6 milijona delovno aktivnega prebivalstva. Ocenjuje se, da se zaradi poklicne izpostavljenosti rakotvornim snovem rakava obolenja letno razvijejo pri skupno več kot 120 000 ljudeh v EU, letno pa umre skoraj 80 000 bolnikov33, 34. Po ocenah Mednarodne organizacije dela (MOD) in EU rakotvorne snovi dejansko povzročijo večino smrtno nevarnih poklicnih bolezni v EU35.

Številne primere z delom povezanih rakavih obolenj je mogoče preprečiti. V Veliki Britaniji na primer za poklicnimi rakavimi obolenji zaradi pretekle izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu vsako leto umre približno 8 000 delavcev. V prihodnosti bo mogoče številne tovrstne primere preprečiti z uporabo različnih ukrepov za izboljšanje skladnosti s trenutnimi mejnimi vrednostmi za poklicno izpostavljenost36.

Obstaja na stotine nevarnih rakotvornih snovi, ki so jim delavci lahko izpostavljeni 37, in dejansko so nekatere od snovi, ki so jim delavci najpogosteje izpostavljeni, razvrščene kot rakotvorne. Nekatere študije so opozorile na visoko izpostavljenost rakotvornim snovem. V avstralski študiji o izpostavljenosti pri delu je bilo, na primer, ugotovljeno, da je bilo v letih 2011 in 2012 približno 37 % sodelujočih v raziskavi na delovnem mestu izpostavljenih najmanj eni poklicni rakotvorni snovi38.

Poleg tega nekatere rakotvorne snovi, ki so bile prepoznane v delovnih okoljih, nastanejo v delovnih postopkih, zato niso zajete v zakonodajo REACH in njene postopke, ki temeljijo na varnostnih listih ter komunikaciji po celotni

dobavni verigi. Za te rakotvorne snovi je treba najti druge rešitve, s katerimi se spodbuja preprečevanje in večjo ozaveščenost. Nedavni uspeh pri omejitvi izpostavljenosti tobačnemu dimu pri delu je dober primer skupnih prizadevanj, s katerimi je mogoče izpostavljenost pomembno zmanjšati.

V francoski študiji39 je bilo ugotovljeno, da so mladi delavci in delavci, ki opravljajo vzdrževalna dela, bolj izpostavljeni in da je zanje verjetneje, da so izpostavljeni več rakotvornim snovem naenkrat. Pokazalo se je tudi, da so delavci močno izpostavljeni prav snovem, za katere je težko izvajati nadzorne ukrepe, ker nastanejo v postopkih. Take snovi so, na primer, produkti zgorevanja, kot so izpušni plini dizelskih motorjev, dim pri varjenju, saje in katran, bitumen in kristalinični silicijev dioksid40, ki se vdihuje.

Tveganje izpostavljenosti rakotvornim snovem je lahko večje tudi za delavce v nekaterih poklicih, na primer varilce, pleskarje, frizerje in medicinske sestre.

Pomembno je, da se delodajalci zavedajo, da je treba v skladu z zakonodajo EU sprejeti posebno stroge ukrepe za preprečevanje škodljivih posledic, ki jih povzroči izpostavljenost rakotvornim snovem pri delu. Te ukrepe je treba sprejeti poleg tistih, ki so predpisani za preostale nevarne kemične snovi. Dodatni ukrepi vključujejo stroge zahteve glede nadomestitve nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi, dela v zaprtem sistemu, evidentiranja izpostavljenosti ter strožje zahteve glede informacij in dokumentacije.

Neposredni stroški zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem pri delu v Evropi zajemajo približno 2,4 milijarde EUR na leto41.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 25

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Nizozemsko predsedovanje Svetu EU leta 2016 je preprečevanje izpostavljenosti rakotvornim snovem postavilo na vrh seznama prednostnih nalog na področju varnosti in zdravja pri delu. Predsedovanje je dalo tudi pobudo za pakt o sodelovanju med agencijo EU-OSHA, evropskimi socialnimi partnerji, Evropsko komisijo ter nizozemskim in avstrijskim ministrstvom, pristojnim za delo.

Podpisniki so se zavezali, da bodo pripravili časovni načrt o rakotvornih snoveh, tj. akcijski program, namenjen večji ozaveščenosti o tveganjih, opredelitvi pametnih rešitev in izmenjavi dobrih praks.

Agencija EU-OSHA pomaga pri promociji programa, med drugim s kampanjo Zdravo delovno okolje 2018–2019.

Več o načrtih za ukrepanje lahko preberete na spletnem naslovu https://osha.europa.eu/sl/themes/dangerous-substances/roadmap-to-carcinogens.

Časovni načrt o rakotvornih snoveh

© m

icha

elju

ng -

Foto

lia

26 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanjidoi:10.2802/57908 ISBN

: 978-92-9240-082-8

KRISTALINIČNI SILICIJEV DIOKSID, KI SE VDIHUJE, NA GRADBIŠČIH – EVROPSKE SMERNICE ZA INŠPEKTORJE ZA DELO

Odbor višjih inšpektorjev za delo (SLIC) je objavil smernice za nacionalne inšpektorje za delo, ki jih je razvila delovna skupina SLIC Chemex, namenjene pa so obravnavi tveganj za delavce, ki jih povzroča kristalinični silicijev dioksid42, ki se vdihuje, na gradbiščih43, 44.

Kristalinični silicijev dioksid, ki se vdihuje, je zelo razširjen v delovnem okolju v EU v številnih industrijskih panogah, vključno z dejavnostjo pridobivanja kamna, opekarstvom in gradbeništvom. Znan je po tem, da povzroča resne bolezni, kot so silikoza, kronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) in pljučni rak. V središču smernic je gradbeništvo, saj je kristalinični silicijev dioksid, ki se vdihuje, v tej dejavnosti močno razširjen, poleg tega je tveganje glede možnosti za izpostavljenost veliko, veliko je tudi potencialno izpostavljenih delavcev.

Smernice nacionalnim inšpektorjem za delo zagotavljajo osnovne informacije o kristaliničnem silicijevem dioksidu, ki se vdihuje, tveganjih za zdravje, s katerimi je povezan, regulativnem okviru in priporočenih nadzornih

ukrepih. Metode za nadzor izpostavljenosti vključujejo odstranitev kristaliničnega silicijevega dioksida, ki se vdihuje, iz postopka, prilagoditev postopka za zmanjšanje izpustov v delovno okolje (npr. z uporabo vode, da prah ne pride v zrak, ali z lokalnim prezračevanjem) in uporabo osebne varovalne opreme za dihala.

V smernicah so priporočeni ukrepi za potencialno veliko, srednje ali majhno tveganje za zdravje, ki se pojavi zaradi kristaliničnega silicijevega dioksida, ki se vdihuje, kar je odvisno od obsega in ravni ukrepov, ki so jih delodajalci uvedli že pred inšpekcijskim pregledom. Priporočeni ukrepi sledijo vrstnemu redu preventivnih ukrepov in vključujejo pomembne primere ustreznih nadzornih ukrepov.

V številnih listih z delovnimi nalogami, ki se osredotočajo na značilne delovne razmere, so na voljo praktične informacije za inšpektorje za delo

na terenu. Listi vključujejo slike slabih in dobrih praks ter nasvete za ravnanje

v posameznih primerih. Pripravljena so tudi gradiva za

usposabljanje inšpektorjev za delo.

ŠTUDIJA PRIMERA

Tehnološke rešitve

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 27

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

3. Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019

3.1. O kampanji

Kljub prizadevanjem na ravni EU ter nacionalni in sektorski ravni, da bi omejili z delom povezano izpostavljenost nevarnim kemičnim snovem, so evropski delavci tem snovem še vedno izpostavljeni, kar lahko povzroči ali prispeva k zdravstvenim težavam, bolezni ali smrti.

Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019 je namenjena obravnavi tega vprašanja, in sicer z doseganjem petih strateških ciljev:

1. ozaveščati o pomembnosti in primernosti varnega ravnanja z nevarnimi kemičnimi snovmi na evropskih delovnih mestih, tako da se zagotovijo informacije in podatki o izpostavljenosti nevarnim kemičnim snovem ter njihovem vplivu na delavce;

2. spodbujati ocenjevanje tveganja, odpravo in nadomestitev nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi ter upoštevanje vrstnega reda preventivnih ukrepov, tako da se zagotovijo informacije o praktičnih orodjih in primerih dobre prakse;

3. ozaveščati o tveganjih, povezanih z izpostavljenostjo rakotvornim snovem pri delu, z izmenjavo dobrih praks, saj je agencija EU-OSHA podpisnica dogovora, s katerim se zavezuje k izvajanju časovnega načrta o rakotvornih snoveh;

4. nameniti posebno pozornost skupinam delavcev, ki so izpostavljene posebnim in višjim ravnem tveganja, na primer, zaradi pomanjkljivega znanja o nevarnih kemičnih snoveh, tako da se jim zagotovijo informacije in podatki o dobri praksi;

5. ozaveščati o razvoju politik in zakonodajnem okviru, tako da se zagotovi pregled obstoječega okvira in smernic.

Kampanja agencije EU-OSHA lahko pomembno prispeva k številnim navedenim področjem, predvsem pa k vzpostaviti partnerstev, ki bodo zagotavljala združevanje znanstvenega in

praktičnega znanja ter rešitev za obvladovanje tveganj zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu.

Cilji kampanje Zdravo delovno okolje bodo doseženi s pomočjo posrednikov, preko katerih bo lahko agencija EU-OSHA dosegla zaposlene na delovnih mestih po vsej Evropi, ki jim je kampanja namenjena. Agencija EU-OSHA bo pripravila raznovrstna gradiva, ki jih bodo lahko države članice, partnerske organizacije in podjetja uporabila in prilagodila, organizirala pa bo tudi nekaj pomembnih dejavnosti in dogodkov, med katerimi bodo tudi priznanja za dobro prakso v okviru kampanje Zdravo delovno okolje (glej poglavje 3.4).

Agencija EU-OSHA bo organizirala zaključni dogodek, v okviru katerega bo kampanja Zdravo delovno okolje dosegla svoj vrh. Na njem bodo imele mreže in partnerji, ki so prispevali h kampanji, priložnost, da razmislijo o dosežkih in izkušnjah preteklih dveh let ter jih nadgradijo.

Pomembni datumi

Začetek kampanjeapril 2018

Evropska tedna varnosti in zdravja pri deluoktober 2018 in oktober 2019

Podelitev priznanj za dobro prakso Zdravo delovno okoljeprvo četrtletje leta 2019

Vrh kampanje Zdravo delovno okoljenovember 2019

28 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

3.2. Kdo lahko sodeluje v kampanji?

Vse zainteresirane organizacije in posameznike vabimo, da se nam pridružijo v kampanji. Zaradi boljšega obveščanja želimo sodelovati zlasti z naslednjimi skupinami posrednikov:

• nacionalnimi informacijskimi točkami agencije EU-OSHA in njihovimi mrežami;

• socialnimi partnerji (evropskimi in nacionalnimi);

• sektorskimi odbori za socialni dialog; • oblikovalci politike (evropskimi in

nacionalnimi);

• velikimi podjetji, sektorskimi zvezami, združenji malih in srednjih podjetij;

• evropskimi institucijami in njihovimi mrežami (Evropska podjetniška mreža);

• evropskimi nevladnimi organizacijami; • strokovnjaki na področju varnosti in zdravja

pri delu ter njihovimi združenji; • raziskovalci s področja varnosti in zdravja pri

delu; • inšpektorati za delo in njihovimi združenji; • mediji.

© E

U O

SHA

/Jim

Hol

mes

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 29

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

3.3. Kako lahko sodelujete?

V kampanjo se lahko vključite tako, da:

• ozaveščate o ciljih kampanje z razširjanjem in objavljanjem gradiva o kampanji;

• organizirate dogodke in dejavnosti, na primer, delavnice in seminarje, usposabljanja ali natečaje;

• spodbujate načelo nadomestitve nevarnih kemičnih snovi z manj nevarnimi in upoštevanja vrstnega reda preventivnih ukrepov;

• uporabljate in spodbujate uporabo praktičnih orodij in drugih virov za varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu;

• z drugimi delite dobre prakse za preprečevanje tveganj zaradi nevarnih kemičnih snovi na delovnem mestu;

• sodelujete na natečaju za priznanja za dobro prakso Zdravo delovno okolje;

• sodelujete oktobra 2018 in oktobra 2019 na evropskih tednih varnosti in zdravja pri delu;

• postanete uradni partner kampanje (za vseevropske ali mednarodne organizacije);

• postanete nacionalni partner kampanje (za organizacije, ki delujejo na nacionalni ravni);

• postanete medijski partner kampanje (za nacionalne in evropske medijske hiše);

• redno spremljate naše dejavnosti in dogodke na spletni strani kampanje (https://healthy-workplaces.eu/sl) ter nam sledite prek družbenih omrežij na Facebooku, Twitterju in LinkedInu.

Uradni partnerji kampanje se zavezujejo, da bodo spodbujali kampanjo in jo podpirali na praktične načine. V zameno lahko izkoristijo številne prednosti, vključno s sodelovanjem na dogodkih, namenjenih izmenjavi primerov dobre prakse in drugih priložnostih za mreženje. Več informacij je na voljo na spletni strani kampanje.

© A

VTG

30 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

3.4. Priznanja za dobro prakso Zdravo delovno okolje

S priznanji za dobro prakso Zdravo delovno okolje se nagrajujejo izjemne in inovativne prakse s področja varnosti in zdravja pri delu. S tem se podjetjem predstavijo prednosti izvajanja dobrih praks na področju varnosti in zdravja pri delu.

Na natečaj se lahko prijavijo vse organizacije v državah članicah, državah kandidatkah, potencialnih državah kandidatkah in državah članicah Evropskega združenja za prosto trgovino (EFTA).

V prijavi je potrebno dokazati:

• da si delodajalci in delavci skupaj prizadevajo za obvladovanje tveganj, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, in spodbujanje močne kulture preprečevanja tveganj;

• uspešno izvajanje ukrepov; • izboljšanje varnosti in zdravja pri delu; • vzdržnost ukrepov skozi daljše časovno

obdobje; • ukrepe, ki so prenosljivi na druge

organizacije v različnih gospodarskih dejavnostih ali državah.

Mreža informacijskih točk agencije EU-OSHA zbira prijave in razglasi zmagovalce na nacionalni ravni, ki nato sodelujejo na vseevropskem natečaju. Natečaj za priznanja za dobro prakso se začne ob začetku kampanje. Zmagovalci so razglašeni na podelitvi priznanj za dosežke sodelujočih, ki je organizirana v drugem letu kampanje.

Healthy Workplaces Good Practice Awards

Winner

European Business

Promoting a sustainable working life

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 31

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

3.5. Naša mreža partnerjev

Za uspeh naših kampanj so bistvena naša partnerstva s ključnimi interesnimi skupinami. Zanašamo se na podporo številnih partnerskih mrež:

• nacionalne informacijske točke: vse kampanje Zdravo delovno okolje na nacionalni ravni usklajuje mreža informacijskih točk agencije EU-OSHA;

• evropski socialni partnerji: socialni partnerji zastopajo interese delavcev in delodajalcev na evropski ravni;

• uradni partnerji kampanje: kampanjo Zdravo delovno okolje partnersko podpira sto vseevropskih in mednarodnih podjetij in organizacij;

• medijski partnerji: kampanjo Zdravo delovno okolje podpirajo novinarji in uredniki po vsej Evropi, ki spodbujajo varnost in zdravje na delovnem mestu. Vodilne evropske publikacije na področju varnosti in zdravja pri delu promovirajo ter povečujejo ozaveščenost o kampanji. S ponudbo medijskega partnerstva se tako poveča prepoznavnost publikacij, partnerji pa se lahko povežejo z mrežami agencije

EU-OSHA in interesnimi skupinami po vsej Evropi;

• Evropska podjetniška mreža (EEN): mreža svetuje malim in srednje velikim podjetjem po vsej Evropi ter jih podpira pri izkoriščanju poslovnih priložnosti in novih trgov. Zaradi dolgoletnega sodelovanja z agencijo EU-OSHA ima Evropska podjetniška mreža v 30 evropskih državah mrežo nacionalnih ambasadorjev varnosti in zdravja pri delu, ki aktivno spodbujajo kampanjo Zdravo delovno okolje;

• institucije EU in njihove mreže: zlasti nosilci predsedovanja Evropskemu svetu.

• drugi organi EU, ki jih zanima tema kampanje: Evropska agencija za kemikalije (ECHA), Evropska agencija za okolje (EEA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA), Izvajalska agencija za mala in srednje velika podjetja (EASME), Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE), Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer (Eurofound) in Skupno raziskovalno središče (JRC).

Več o naših partnerjih lahko izveste na spletni strani kampanje (https://healthy-workplaces.eu/sl).

© E

U O

SHA

/Pie

rre

Wac

hhol

der

32 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

3.6. Dodatne informacije in viri

Na spletni strani kampanje (https://healthy-workplaces.eu/sl) lahko najdete različna gradiva, ki vam bodo pomagala pri spodbujanju in podpiranju kampanje, na primer:

• brošura z informacijami o kampanji in letak za priznanja za dobro prakso Zdravo delovno okolje;

• predstavitve v PowerPointu, plakati, infografike in drugo gradivo;

• zbirka orodij kampanje – nasveti za vodenje lastne kampanje z viri;

• najnovejši animirani filmi z Napom in njegovimi sodelavci, ki gledalce ozaveščajo o težavah, povezanih z nevarnimi kemičnimi snovmi, vključno z razvrščanjem, označevanjem in pakiranjem kemikalij, tobačnega dima in prahu;

• praktično e-orodje za varno ravnanje z nevarnimi kemičnimi snovmi na delovnem mestu;

• podatkovna zbirka študij primerov, instrumenti in orodja, avdiovizualno gradivo in druga gradiva s primeri dobre prakse, ki smo jih zbrali po vsej Evropi;

• informativni listi s področja nevarnih kemičnih snovi;

• povezave do koristnih spletnih strani.

Naše dejavnosti in dogodke lahko redno spremljajte prek družbenih omrežij – sledite nam na Facebooku, Twitterju in LinkedInu.

© E

U O

SHA

/And

rej P

otrc

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu | 33

Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta

Reference in opombe1 Povzetek, Druga evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2), EU-OSHA, 2015, str. 5. Na voljo na naslovu: https://osha.

europa.eu/sites/default/files/publications/documents/esener-ii-summary-sl.pdf

2 Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah, Pregledno poročilo, Eurofound, 2016, str. 43. Na voljo na naslovu: https://www.eurofound.europa.eu/sites/default/files/ef_publication/field_ef_document/ef1634en.pdf

3 Druga evropska raziskava podjetij o novih in nastajajočih tveganjih (ESENER-2) – pregledno poročilo: Upravljanje varnosti in zdravja pri delu, EU-OSHA, 2016, str. 18. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/sites/default/files/ESENER2-Overview_report.pdf

4 http://www.miljomal.se/Miljomalen/Alla-indikatorer/Indikatorsida/Dataunderlag-for-indikator/?iid=69&pl=1&t=Land&l=SE

5 Glej tudi spletno stran agencije EU-OSHA z naslovom „Nevarne snovi“: https://osha.europa.eu/sl/themes/dangerous-substances.

6 V zakonodaji EU pojem „kemične snovi“ zajema posamezne snovi, mešanice in snovi, ki nastanejo med postopkom.

7 Uredba CLP: Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi; glej tudi https://echa.europa.eu/regulations/clp/understanding-clp

8 http://ec.europa.eu/social/main.jsp?catId=151&langId=sl

9 Odbor višjih inšpektorjev za delo, Končno poročilo o inšpekcijski kampanji Odbora višjih inšpektorjev za delo „Risk assessment in the use of dangerous substances“, 2010-2011 (Ocenjevanje tveganj pri uporabi nevarnih kemičnih snovi, 2010–2011) (neobjavljeno).

10 Priporočilo Komisije 2003/670/ES z dne 19. septembra 2003 o evropskem seznamu poklicnih bolezni. Na voljo na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/ALL/?uri=CELEX:32003H0670

11 HSE (izvršilni organ Združenega kraljestva za zdravje in varnost), School cook can hardly walk (Šolska kuharica komaj še hodi): http://www.hse.gov.uk/coshh/casestudies/cook.htm.

12 Trenutno (julija 2017) je v registru službe ZDA za izmenjavo kemijskih izvlečkov navedenih več kot 130 milijonov organskih in anorganskih snovi ter 67 milijonov sekvenc proteinov in DNK. Register je vsak dan posodobljen s približno 15 000 dodatnimi novimi snovmi: https://www.cas.org/about-cas/cas-fact-sheets.

13 https://echa.europa.eu/sl/information-on-chemicals/cl-inventory-database

14 Glej http://eur-lex.europa.eu/legal-content/EN/TXT/?uri=CELEX:02006R1907-20140410

15 Statistični podatki agencije ECHA o registracijah, podatki z dne 15. maja 2017: https://echa.europa.eu/documents/10162/5039569/registration_statistics_full_en.pdf/. Agencija ECHA bo v tretjem krogu registracij leta 2018 prejela dokumentacije za kemikalije, ki so proizvedene ali uvožene v količinah od 1 do 100 ton, pri čemer pričakuje, da bo registrirano 25 000 snovi: https://echa.europa.eu/sl/press/press-material/pr-for-reach-2018.

16 Snovi, ki so bile prijavljene pred uveljavitvijo uredbe REACH v skladu z Direktivo 67/548/EGS (NONS), veljajo za registrirane.

17 Direktiva Sveta 89/391/EGS z dne 12. junija 1989 o uvajanju ukrepov za spodbujanje izboljšav varnosti in zdravja delavcev pri delu, zlasti členi 9, 10 in 11.

18 Kim, Y., Park, J., in Park, M., 2016, Creating a culture of prevention in occupational safety and health practice (Vzpostavitev kulture preprečevanja tveganj v praksi na področju varnosti in zdravja pri delu), Safety and Health at Work (SH@W), 7, str. 89–96. Na voljo na naslovu: http://dx.doi.org/10.1016/j.shaw.2016.02.002.

19 https://osha.europa.eu/sl/topics/green-jobs https://osha.europa.eu/sl/topics/green-jobs

20 Glej Keen, C., Dangerous substances: chemical and biological (Nevarne snovi: kemične in biološke), OSHwiki: https://oshwiki.eu/wiki/Dangerous_ substances_(chemical_and_biological)#Hierarchy_of_control.

21 Glej člen 6 Direktive Sveta 98/24/ES z dne 7. aprila 1998 o varovanju zdravja in zagotavljanju varnosti delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti kemičnim snovem pri delu. Na voljo na naslovu: http://eur-lex.europa.eu/legal-content/SL/TXT/?uri=CELEX:31998L0024

22 Za liste z neposrednimi nasveti glej spletno stran organa HSE v Združenem kraljestvu (http://www.hse.gov.uk/coshh/essentials/) in nemške agencije BAUA (http://www.baua.de, rubrika EMKG v zavihku s temami).

23 Glej Webster, J., Groups at risk (Ogrožene skupine), OSHwiki: https://oshwiki.eu/wiki/Groups_at_risk.

24 http://www.hse.gov.uk/toolbox/workers/migrant.htm

34 | EU-OSHA – Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

Vodnik po kampanji

25 OSH in figures: Young workers – Facts and figures (Varnost in zdravje pri delu v številkah: Mladi delavci – dejstva in številke), EU-OSHA, 2007. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/7606507

26 Mainstreaming gender into occupational safety and health practice (Vključevanje načela enakosti spolov v prakso na področju varnosti in zdravja pri delu), EU-OSHA, 2014. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/mainstreaming-gender-into- occupational-safety-and-health-practice/view

27 Larmour, J., in Peters, J., 2010, WES safety clothing and footwear survey (Raziskava WES o varovalnih oblačilih in obutvi), Women’s Engineering Society. Na voljo na naslovu: http://www.wes.org.uk/sites/default/files/WES%20safety%20survey%20results%20March%202010.pdf

28 https://www.ioshmagazine.com/article/more-half-women-say-ppe-prevents-them-doing-their-job

29 http://elcosh.org/record/document/1198/d001110.pdf; http://elcosh.org/document/1198/d001110/Personal+Protective+Equipment+for+Women+-+Addressing+the+Need.html

30 Personal protective equipment and women: Guidance for workplace representatives (Osebna varovalna oprema in ženske: Smernice za predstavnike delavcev), TUC, 2017. Na voljo na naslovu: https://www.tuc.org.uk/sites/default/files/PPEandwomenguidance.pdf

31 http://www.oc-praktikum.de/nop/en-entry

32 Mainstreaming occupational safety and health into university education (Vključevanje varnosti in zdravja pri delu v univerzitetno izobraževanje), EU-OSHA, 2010. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/mainstream_osh_university_education.

33 https://roadmaponcarcinogens.eu/about/the-facts/

34 Jongeneel, W. P., Eysink, P. E. D., Theodori, D., Hamberg-van Reenen, H. H., in Verhoeven, J. K., 2016, Work-related cancer in the European Union: Size, impact and options for further prevention, RIVM Letter Report 2016-0010.

35 Nenonen, N., Hämäläinen, P., Takala, J., Saarela, K. L., Lim, S. L., Lim, G. K., Manickam, K., in Yong, E., 2014, Global estimates of occupational accidents and fatal work-related diseases in 2014, Workplace Safety & Health Institute, Singapur.

36 Hutchings, S., Cherrie, J. W., Van Tongeren, M., in Rushton, L., 2012, Intervening to reduce the future burden of occupational cancer in Britain: what could work?, Cancer Prevention Research, 5(10), str. 1213–1222.

37 V zakonodaji EU je v kategorijo 1 (A in B) vključenih več kot 270 snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje, v kategorijo 2 pa več kot 150 takih snovi, Mednarodna agencija za raziskave raka pa v kategoriji 1 in 2 (A in B) razvršča več kot 460 snovi (ne le kemikalij), glej Stepa, R. A., Schmitz-Felten, E., in Brentzel S., Carcinogenic, mutagenic, reprotoxic (CMR) substances (Snovi, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje), OSHwiki: https://oshwiki.eu/wiki/Carcinogenic,_mutagenic,_reprotoxic_(CMR)_substances.

38 Carey, R., Driscoll, T. R., Peters, S. M., Glass, D. C., Reid, A., Benke, G., in Fritschi, L., 2014, Estimated prevalence of exposure to occupational carcinogens in Australia (2011–2012), Occupational and Environmental Medicine, 71, str. 55–62.

39 Cavet, M., in Léonard, M., 2013, Les expositions aux produits chimiques cancérogènes en 2010, Dares Analyses No 054.

40 Izpostavljenost rakotvornim snovem in z delom povezan rak: pregled metod ocenjevanja, EU-OSHA, 2014. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/sl/tools-and-publications/publications/reports/report-soar-work-related-cancer/view.

41 Časovni načrt na spletni strani o rakotvornih snoveh: https://roadmaponcarcinogens.eu/about/the-facts/

42 Kristalinični silicijev dioksid pomeni skupino mineralov, ki so naravno prisotni v skalah, kamnih, pesku in glini ter se pogosto uporabljajo v gradbenih materialih. Pri rezanju, lomljenju, drobljenju, vrtanju, mletju ali peskanju materialov, ki vsebujejo silicijev dioksid, se v zraku pojavi prah z delci kistaliničnega silicijevega dioksida v različnih velikostih, od katerih lahko nekateri pridejo v dihala. Najmanjši delci lahko prodrejo v predel pljuč za izmenjavo plinov, kjer povzročijo poškodbe. Ti delci se štejejo za kristalinični silicijev dioksid, ki se vdihuje, pri običajni svetlobi pa so nevidni.

43 Guidance for National Labour Inspectors on addressing risks from worker exposure to respirable crystalline silica (RCS) on construction sites (Smernice za nacionalne inšpektorje za delo za obravnavo tveganj zaradi izpostavljenosti delavcev kristaliničnemu silicijevemu dioksidu, ki se vdihuje na gradbiščih), SLIC, 2016. Na voljo na naslovu: https://osha.europa.eu/en/guidance-national-labour-inspectors-on-addressing-risks-from-worker-exposure-to-respirable-crystalline-silica

44 https://oshwiki.eu/wiki/Respirable_Crystalline_Silica

Europe Direct je služba za pomoč pri iskanju odgovorov na vprašanja v zvezi z Evropsko unijo.

Brezplačna telefonska številka (*): 00 800 6 7 8 9 10 11

(*) Informacije so brezplačne, kakor tudi večina klicev (nekateri operaterji, telefonske govorilnice ali hoteli lahko klic zaračunajo).

Več informacij o Evropski uniji je na voljo na spletu (http://europa.eu).

Luksemburg: Urad za publikacije Evropske unije, 2018

Print ISBN 978-92-9496-419-9 doi:10.2802/335151 TE-06-17-018-SL-CPDF ISBN 978-92-9496-424-3 doi:10.2802/635735 TE-06-17-018-SL-N

© Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, 2018Reprodukcija je dovoljena z navedbo vira.

Za reprodukcijo ali uporabo fotografij, ki niso last agencije EU-OSHA, je treba dovoljenje pridobiti neposredno od imetnika avtorskih pravic.

Fotografije, uporabljene v tej publikaciji, ponazarjajo različne dejavnosti pri delu. Ne prikazujejo nujno dobrih praks ali upoštevanja zakonskih zahtev.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA) si prizadeva za varnejša, bolj zdrava in produktivnejša delovna mesta v Evropi. Agencija, ki jo je Evropska unija ustanovila leta 1994 in ima sedež v španskem mestu Bilbao, proučuje, pripravlja in širi zanesljive, uravnotežene in nepristranske informacije o varnosti in zdravju ter se za izboljšanje delovnih razmer povezuje z organizacijami iz vse Evrope.

Pripravlja tudi dvoletne kampanje za zdravo delovno okolje, ki jih podpirajo institucije EU in evropski socialni partnerji, na nacionalni ravni pa usklajuje mreža informacijskih točk agencije. Kampanja Zdravo delovno okolje 2018–2019: Varno ravnajmo z nevarnimi kemičnimi snovmi za zdrava delovna mesta, je namenjena ozaveščanju o tveganjih, ki jih povzročajo nevarne kemične snovi na delovnem mestu, ter spodbujanju kulture preprečevanja tveganj.

Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu

C/Santiago de Compostela 1248003 Bilbao, ŠPANIJAE-naslov: information@osha.europa.eu

www.healthy-workplaces.eu/sl