Danica JazbecV VERI JE LUČ - V LUČI JE KLJUČ

Izdano v samozaložbiOblika in tisk: Špes, Novo mestoNaklada 1300 izvodovPrva izdaja, december 2007

CIP - Kataložni zapis o publikacijiNarodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

27-184.3

JAZBEC, Danica V veri je luč, v luči je ključ : luč in vstajenje, depresija in smrt : z resnico, iskrenostjo in vztrajnostjo nad hude duhove / Danica Jazbec. - 1. izd. - Dolenjske Toplice : samozal., 2007

ISBN 978-961-245-400-5

236306688

V VERI JE LUČ -V LUČI JE KLJUČ

Luč in vsta­je­nje­ - de­pre­sija­ in smrt

Z re­snico, iskre­nostjo in vztra­jnostjo na­d hude­ duhove­

Danica Jazbec

4

Danica Jazbec

Ob­razlož­itev znamenj z naslovniceFo to grafi­ je z na slov ni ce - Pirc Matej:Ob­li ka srca iz ob­ la ka nad cerk vi jo v Me dž­u gor ju.1. V prvem trenutku sem sama vi de la samo ob lak z ma vri co v de snem kotu in trenutek za tem obraz v njem.2. Tudi na dru gih dveh fo to gra fi­ jah sta vid na ob la ka v ob li ki srca.Pre se net lji vo je dejs tvo, da je vsak iz med ro mar jev imel svo je vi de nje, med-tem ko sem na po sre do va nih fo to gra fi­ jah zaz na la ob lak v ob li ki srca (S tem sem do bi la po sred ni od go vor, saj pr vič v živ lje nju rav no se daj oprav ljam po-bož nost pr vih de ve tih pet kov!). Vi de nje tega zna me nja na nebu v Me džu gor ju dne, 1�. �. 2007, ob �.0� do-pol dan, je do ži ve lo � ro mar jev. Os ta la vide nja so bila raz lič na: Je zu sov križ, mavrica, noge, gla va, Ma ri jin obraz, ob le ka, … Za pis je na stal na ro mar skem av to bu su ob od ho du iz Me džu gor ja.

�

V veri je luč - v luči je ključ

Čemu ta knjiga?Ta knji­ga je pred­vsem moja i­z­kuš­nja, moj d­nevni­k.

Je moja pot i­n nekakš­en od­govor vsem,ki­ ste me po moji­h poteh spraš­evali­

ali­ me na le-teh spremljali­.Je od­govor, z­akaj sem pri­ samoz­d­ravljenju

opustila vse novodob­ne metode.Je moj d­olg sebi­, Bogu pa moja z­aobljuba.

Dragi­ bralec.Vsak i­z­med­ nas od­govarjaz­a to kar JE i­n kar d­ela -

»v mi­sli­h, besed­ah i­n d­ejanji­h.«To pričevanje podarjam tako vernim kot tudi drugače mislečim.Pri tem pa ne želim spreobračati nikogar, niti se ne hvaliti s svojo vero!Lepota in oblika nista vse, ker je bistvo očem skrito. ’Beseda med nami’ deve-tindvajsetega julija 2007 nam na sam god svete Marte, velike priproš­njice š­te-vilnih milosti, pravi: »Kakrš­nakoli laž, neiskrenost, občutek ugodnosti, vera v usodo in življenje le po zdravi pameti, mnogokrat zamegli učinke preproste vere v Boga, ki lahko dela nemogoče stvari.« Hvala Bogu za zdravnike in zdravila! A ljudje potrebujemo tudi trezen, zme-ren in nevsiljiv pogovor, učenje del preko lastnega znoja, z lastnimi rokami. Se učiti posluš­ati in sliš­ati sočloveka kot tudi Božjo besedo. Ko v sebi odvzemam slabo in dodajam novo ter začenjam odpuš­čati zlo in zamere, začenja v meni nastajati nova vseb­ina z novim obzorjem … Dokler nisem spoznala Božje Ljubezni in se prepustila njeni zdravilni moči, nisem zaznala prave Ljubezni ne v možu, š­e manj v taš­či, kot tudi v moji mami, v sestri in v otrocih ne. Ravno tako tudi ne v drugih ljudeh, čeravno sem kot medicinska sestra po instinktu »z veseljem opravljala svoje delo z bolniki.«

6

Danica Jazbec

Pismo podpore

7

V veri je luč - v luči je ključ

UvodRazdeljenost se je prikradla v mojo družino in na ta svet zaradi neresnice in nepravične ljubezni. Dokler nisem priznala Božje moči, se srečala z Jezusom in se spreobrnila, sem hrepenela po človeš­ki Popolnosti in Ljubezni.Nek zaporniš­ki zdravnik je dejal: »Ne bojmo se zapornikov, bojmo se sami sebe.«Beseda ranjenega človeš­kega srca pa rani mnogokrat huje, kot krogla moril-ca. Le, da pri prvem posledice niso vidne takoj. DUŠEVNA STISKA rodi drugo duš­evno stisko.Zato naš­e družine in ta svet lahko reš­i le Ljubezen, ki prihaja tiho, tiho ... z molitvijo, mirom in ima za orožje vztrajno Resnico s pravično Ljubeznijo.

Kol 3, 12-21»Kot Bož­ji­ i­z­voljenci­, sveti­ i­n ljubljeni­, si­ torej obleci­te či­m globlje usmi­-ljenje, d­obrotlji­vost, poni­ž­nost, krotkost, potrpež­lji­vost. Prenaš­ajte d­rug d­rugega i­n od­puš­čajte d­rug d­rugemu, če se i­ma kateri­ kaj pri­tož­i­ti­ proti­ kateremu. Kakor je Gospod­ od­pusti­l vam, tako tud­i­ vi­ od­puš­čajte. Nad­ vsem tem pa naj bo Ljubez­en, ki­ je vez­ popolnosti­ i­n Kri­stusov mi­r naj kraljuje v vaš­i­h srci­h, saj ste bi­li­ tud­i­ pokli­cani­ vanj v enem telesu, i­n

bod­i­te hvalež­ni­. Kri­stusova besed­a naj bogato prebi­va med­ vami­. V vsej mod­rosti­ se med­ seboj poučujte i­n spod­bujajte.

S psalmi­, hvalni­cami­ i­n d­uhovni­mi­ pesmi­mi­ v svoji­h srci­h hvalež­no pre-pevajte Bogu. In vse, karkoli­ d­elate v besed­i­ ali­ v d­ejanju, vse d­elajte v

i­menu Gospod­a Jez­usa i­n se po njem z­ahvaljujte Bogu Očetu.«

�

Danica Jazbec

Besed­a avtori­ce:Z ROKO V ROKI – NE S SILO, TEMVEČ Z

LJUBEZNIJO IN Z DEJANJI!

Dragi prijatelji!Hiter tempo življenja, krš­enje duhovno moralnih zakonov, mlačnost – vse več ponujenega nasilja v raznih oblikah; vse to med drugim prinaš­a vedno več stisk, bolezni in nasilnih dejanj v naš­e družine. Bodimo odprti za ljudi, ki trpijo, pa tudi do tistih, ki jim š­e ne znamo prav prisluhniti in ne ponuditi svojega miru. Ne povzročajmo nikakrš­nega nasilja nad nikomer! Nihče nam ni dal te pravi-ce! Z nasiljem se množijo zgolj krivice. Ne povzročajmo nobenih fi­zičnih kot ne skritih duš­evnih in duhovnih trpljenj, ki se odražajo z raznimi oblikami fi­zičnega in duš­evnega, notranjega nemira z begom in drugim. Še posebno ne povzročajmo nasilja nad otroki, ženskami, bolnimi in starejš­imi. Nauči-mo se slabo spreminjati v dobro in graditi mir za vse. Za družine in svet, ki bo stran od roba prepada in uničenja. Zato darujmo nekaj svojega časa v to smer tisti, ki želimo pomagati, ki čutimo in smo š­e pripravljeni spreminjati samega sebe. »Temeljno glasilo duhovnega vlaganja je: Še­le­, ko bomo drugim da­ja­li to, ka­r je­ On da­l na­m, Mu bomo posta­li podobni in da­l na­m bo še­ ve­č da­rov.« Naglica in prisila nista Resnici. Mir v srcu in odnos do pravične Ljubezni pa tudi ne moreta priti kar naenkrat. Še poseb­no ne pri tistih, ki imamo za se-b­oj prehojene tež­ke poti in stranpoti. Zato dobri programi pomoči ljudem v stiski ne morejo zrasti kar naenkrat. Številne brezposelne (in rehabilitirane) je potrebno vključiti v proces zdravljenja v družbi. Narediti MOST. Svetnik Janez don Bosco je rekel, da se brez vere in molitve š­e tako modra misel kaj hitro lahko sprevrže v nespamet in da brez vere težko storimo kaj trajno do-brega. Pre­ko te­ knjige­ bom iska­la­ somišlje­nike­ za­ nove­ te­ra­pe­vtske­ skupnosti za­ pomoč ljude­m v stiski. Vabim vas, da se nam pridružite s to mislijo tudi pred

�

V veri je luč - v luči je ključ

Najsvetejš­im v vaš­ih župnijah. Za nastanek današ­njih terapevtskih komun je sestra Elvira molila leta in leta. BILE SO IZMOLJENE in IZPROŠENE, zato so se obdržale in se š­irijo – njena najbližja na Dolenjskem je komuna Cena-colo.Naj najprej odrasli naravnamo svoje poti. Bodimo vzor, kot so sedaj zdrav-ljeni v komunah lahko vzor nam. Bodimo svetilnik najprej mi! Potem se ne bomo spraš­evali: »Le kaj je današ­nji mladini?« Bolezni sodobnega časa, sa-momori, š­tevilni obupani mladi in odrasli, prometne nesreče in zasvojenosti vseh vrst, so OPOZORILA, ki nas vabijo, naj razvijemo viš­jo stopnjo občutlji-vosti za bližnjega, pa naj gre tu za posameznika ali družino. V knjigi razmiš­ljam najiskreneje, kar zmorem. Verjamem, da vsak izmed nas lahko doprinese svoj kamenček k mozaiku za izboljš­anje razmer ljudem v sti-skah, ki bo gradil novo upanje tudi za druge. Ne spraš­ujmo se preveč o krivdi nesrečnih ljudi! Jezus pričakuje od nas brezpogojno ljubezen. Smo je zmož-ni? Smo zmožni pomagati tako žrtvam kot povzročiteljem nasilja? Nikogar ne smemo obsojati, saj ne vemo, kako globoko je ranjen!V zadnjih letih življenja je svetnik Janez don Bosco z neizmerno otožnostjo izrekel svoj sloviti stavek: »Gospod je tu med nami delal toliko čudežev, toda koliko več čudovitih del bi lahko storil, če bi jaz imel več vere. Pogosta spo-ved, obhajilo in vsakodnevna maš­a so stebri, na katerih naj temelji vzgoja, če je nočemo združevati z grožnjami in tepežem.«V veri je luč – v luči je ključ. Želim si, da bi znala to lepoto, ki sem jo naš­la v Bogu, prav živeti in deliti z drugimi. Mir in dobro vsem!

2�. november 2007 Danica

10

Danica Jazbec

KazaloObrazložitev znamenj z naslovnice 4Čemu ta knjiga? �Uvod 7Predgovor 1�Porajanja 16Knjigi na pot 17Ob drugi knjigi razmiš­ljam 1�

I. DEL Po poti iskanja 241. poglavje: Moje in naš­e skupno delovanje 24Priprave na humanitarno prireditev za TAV 26Nekaj pisem podpore ob izidu moje prve knjige z naslovom Na robu prepada 30Zakaj pravzaprav tako delujem? 3�2. poglavje: Dve zaob­ljub­i 363. poglavje: Glas intuicije 3�Glas intuicije in š­e neznanega 3�Zapisi iz dnevnika leta 2001 41Očetova smrt 414. poglavje: Živeti v grehu 43Adijo pamet 43Beg iz resničnosti – o zvestobi v zakonu 47Stranpoti, miselna svoboda in nalezljive bolezni 4�Pomoč žrtvam �25. poglavje: Skozi senco doline smrti �4V najhujš­ih trenutkih sem izgubila stik z Bogom �6Zapisi iz mojega dnevnika 2001: ��Moja otroka 606. poglavje: Depresija je TEMA 62Depresija - zlo in sad ran družine, družbe in sveta 63»Urediti v sebi lastnega človeka« 66Igram na strune, ki so š­e ostale 67Najprej sem se začela ukvarjati s suhim cvetjem 6�7. poglavje: Sprostitev in meditacija 6�Nekaj zapisov iz dnevnika 2006: 6�Vrnitev domov 71Ko nisem verjela v Boga, sem verjela v marsikaj 74

II. DEL Po poti odreš­enja 771. poglavje: Bož­je milosti 7�Moje in naš­e družinske milosti 7�Skriti ključ in biseri mojega življenja �1Nasmejan človek je kot sonce - kjer hodi, sveti �3Božji Sveti Duh ��2. poglavje: Znamenja ��Moje kesanje ��Prva znamenja, ki sem jih zaznala ��3. poglavje: Svet je b­olan �2

11

V veri je luč - v luči je ključ

Jutranja Daníca �2Svet je bolan od opojnosti in dobrot ��»Ostane vam le š­e molitev« �6

III. DEL Po poti Prenove 1001. poglavje: Prenova 100Vtisi iz Prenove v Duhu 100Izkuš­nje in praksa rehabilitacije 1022. poglavje: Moji vodniki 103Vsiljivka 103Pomenljive sanje 1043. poglavje: Ovire 107Ženska dvomljivega slovesa 107Zlomek na delu 10�Rojeva se nekaj novega 112Zasvojena 1144. poglavje: Ranila sem sveto ž­ensko 116Ranila sem sveto žensko 117»Žena z zaprtimi očmi« 11�»Ženska - srce in luč svoje družine« 1205. poglavje: Don Bosco - vzornik za nove terapevtske skupnosti 123Ko bi le bilo več don Boscov 1236. poglavje: Pomen b­lagoslova 12�Nadvse srečno voš­čilo 12�7. poglavje: Zapisi iz dnevnika v letu 2007 130Z roko v roki 130POVABILO - Z roko v roki združimo moči za ustanavljanje pol-odprtih skupnosti za mlade in odrasle 1378. poglavje: Sprejeti greh je protistrup 142“Ni svobode brez možnosti izbire” 143“Po možu boš­ hrepenela” 14�Spoved 14�9. poglavje: Pisma vzpodb­ude 14610. poglavje: Prenova v Mirni peči in devetdnevnica lurš­ke Matere Bož­je - feb­ruar 2007 147Kapela lurš­ke Matere Božje v frančiš­kanski cerkvi 147Zlo 1�0Srečala sem se z Jezusom 1�7Preizkuš­nje, Božja beseda in rožni venec 1��Rana ura, zlata ura 1��Hvala Gospod, ker mi odstiraš­ pogled in mi pomagaš­ živeti 160Slab spomin 162Če molitev ne pomaga, spremeni molitev 16311. poglavje: Leto 2007 - leto Svetega pisma 16�»Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.« 16�Pot odreš­enja 166Zdravnik in duhovnik - zdravilo in beseda 16�12. poglavje: Hrup in pogled 170Bog daj hrupnim ljudem uvida, vsem nam pa moči 170

12

Danica Jazbec

Ne odločamo mi, na kom se ustavi naš­ pogled 172Kdo si ti? 17�Normativi, ki ubijajo 177»Pomagajmo, izrazimo razumevanje starš­em z nemirnim otrokom; predvsem pa molimo« 17�

IV. DEL Nova pot 1�0Rožni venec duhovnega ozdravljenja 1�0Misli blažene matere Tereze - Devetdnevnica 1�2Rožni venec svete matere Ane 1�4Postni čas 1��

V. DEL Luč življenja 1�1»Ne zavračajmo Božje milosti« 1�1»Usmiljenje in odpuš­čanje skupaj vodi k ozdravljenju« 1�1Misli za odpuš­čanje in ozdravljenje 1�3Molitev odpuš­čanja za ozdravljenje 1�4Pismo Bogu: Slovenska mati umira, Gospod 1�7Ko sovraš­tvo in bolečina ugrizneta do krvi 200Žarek izza oblakov 202Bistvo je očem skrito 204»Moja zadnja Velika noč« 20�Vigilija - naredimo most z biseri ranjenih src 211»Kako naj kljub trpljenju verujemo v Božjo ljubezen do nas« 213Regratove lučke 216Vrtnica z zamudo - praznik š­e ene priložnosti 217Križ z biseri 21�Volja najde pot 222Kdor tega ne vidi, je slep 224

VI. DEL Najhujš­i izzivi - največji učitelji 226Le človek sem … 227Vse premorem v Njem, ki mi daje moč 22�Edino zdravilo za izprijenost je spreobrnjenje 231Neresnica razdvaja 232Pomagali so mi blagoslovljeni predmeti, sol in voda 232Naj storim, kar sem se namenila? 234»Če pa ti je prizadel kakš­no krivico ali ti je kaj dolžan, zapiš­i to na moj račun« 237

VII. DEL Duhovne vaje 240Utrinek iz tridnevnih duhovnih vaj 241Pretrgaj suženjsko verigo, človek 243Sedemdnevne duhovne vaje v tiš­ini 244Naš­la sem Očetovo skrb, ljubezen in dobroto 246Odsevanje milosti in slovo nemiru 2�0Hvala Ti, Oče, ker me odreš­uješ­ hudih duhov 2�2Nekvaš­eni kruh in lucifer 2�4Molitev k Mariji Pomagaj 2�6Molitev k Sveti Marti 2�6

13

V veri je luč - v luči je ključ

Molitev k presvetemu Srcu Jezusovemu 2�7Starodavna molitev - Jezuš­ček moj 2�7Molitve - Eksorcist govori 2��Molitev za nove programe in skupnosti 2��Danielova molitev 2��Referat o preroku Danielu 260

VIII. DEL Ana 272Srečanje z Ano me je obogatilo in mi spremenilo moj pogled 272

IX. DEL Znamenja ob odhodu iz Medžugorja 27�Pot na Crnico in Križevac 27�Videnja v Medžugorju 276Pričevanja s kasete na romarskem avtobusu 27�

Življenjepis Danice Jazb­ec 2�4

X. DEL Nujno sporočilo svetuiz ruandske vasice 2��Nujno sporočilo svetu iz zakotne ruandske vasice 2��

XI. DEL Osebna pričevanjadrugih pričevalcev 2�1Pričevanje o duš­evnem ozdravljenju 2�1Pri Bogu je izhod iz stiske in iz smrti 2�3Čudež po 23 letih zakona 2��Nobene nevrološ­ke bolezni več 2�7Jezus moj odreš­enik in Gospod 2��Pismo trpeče žene 2��Angel mi je dal moči 301Pričevanje življenja 303Reš­evala sem svojo družino 307Ostani z nami, Gospod 310Mama, zakaj jokate? 313Bog je ljubezen 316Prava ljubezen 31�Ozdravitev telesa - poglobitev vere 320Človek obrača, Bog obrne 322Klinična smrt 326Ljubezen, droga in diagnoza 332Potrebujemo novo psihologijo 334

XII. DEL »Biti oster kot sol, biti prepoznaven vresnici in pričevalec za okus po Božjem« 337Kako je Frančiš­ek ozdravil bolno ženico, ki so jo sinovi zapustili 337Vsak svojo pot 33�Zaključek 341Zahvala 346Kontakti za pomoč v stiski: 34�Izid knjige so omogočili: 34�Viri in literatura: 3�0

14

Danica Jazbec

TE IZKUŠNJE TI POKLANJAM Z VSEM SRCEM, SAJ SEM SAMA ZGOLJ ORODJE IN SPOZNAVAM, DA STVARI NE OGREJEJO SRCA

IN …Odpuš­čam si, odpusti mi Gospod. Ostani z menoj.Bog, bodi usmiljen z mano. Zdaj vem - pri Tebi je izhod iz silnih stisk in smrti.Odlagam bremena, ki me obtežujejo!Grem po novi - odreš­ujoči poti, z željo ŽIVETI V PRAVIČNOSTI in delati

DOBRO z LJUBEZNIJO.Ti si rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje. Njega posluš­ajte.«Enkrat za vselej naj se ne pritožujem, naj ne želim priznanja in ne povračila!Bodi torej v tem pričevanju z menoj. Združi naš­e moči s Tvojimi za nove tera-

pevtske skupnosti, za nove programe za pomoč mnogim ljudem v stiski.Iš­čem Tebe, ki mi daješ­ nove priložnosti.Moja duš­a zdaj poveličuje Gospoda.Očiš­čujoč svoje srce sodb­, prezira in napuha. Srečna sem. Hvala Ti.Jok in stok ne pomaga. Le š­e bolj izgorevam.Eno naj bomo vsi, ker imamo potem zares dobro plačilo za svoj trud. Poklanjam Ti z vsem srcem vse, kar razvijam.Radost in zanos.Iskrenost v iskanju.Čistost, dobroto, priproš­nje in želje mnogih trpečih in vdanih.Enost in željo, da najdem pravi zaklad, pravega prijatelja.Ves balast in preizkuš­nje polagam tebi pred oltar.Amorske zmeš­njave.Nesreče in napačne korake.Jok in greh jezika.Eno Te prosim zdaj: »Ozdravi mene in ta svet notranjih ran. Pokaži današ­nji

mladini in starejš­im spodbud ter izzivov, da Te prepoznajo, kot Te prepoz-navam sama. Ti si vsemogočen, ker nisi priš­el na ta svet zaradi pravičnih. Amen.«

Ef �, 33: » … zato naj tudi vsak med vami tako ljubi svojo ženo, kakor sebe, že-na pa naj spoš­tuje moža.« Saj dolžnost vsake ženske in moš­kega je, da podarjata

sebi in drugim žarek neskončne Božje lepote… KER

SAMA ZDAJ SPOZNAVAM: LE PONIŽEN ČLOVEK JE PRIPRAVLJEN ZRETI BOGU V OBRAZ.

1�

V veri je luč - v luči je ključ

PredgovorPred nami je druga knjiga Danice Jazbec. V prvi knjigi je z velikim pogumom, iskrenostjo in prepričljivim pričevanjem umaknila družbene »kulise«, ki skri-vajo na tisoče zakonskih, družinskih in nereš­enih narodnih problemov.Iz svoje bogate izkuš­nje je zakričala v gluhonemi svet: Ljudje Božji! Mar ne vidite, da ima ladja naš­ega naroda vedno več lukenj zaradi katerih smo v ve-liki nevarnosti, da utonemo! Pri tem nemo zremo, kako propadajo temeljne človeš­ke vrednote, kar uničuje naš­e medosebne odnose.Prva knjiga je pretresljiva »anamneza«, povzetek, š­tevilnih socialnih obolenj, na katere smo se navadili kot odvisniki in se ne zavedamo, da ustvarjamo »kulturo smrti«!V svoji drugi knjigi V VERI JE LUČ - V LUČI JE KLJUČ pa Danica opisuje in predlaga š­tevilne in različne »terapevtske« pristope, ki naj bi posamezni-kom, zakoncem, družinam, socialnim in zdravstvenim ustanovam, š­e pose-bej kriznim centrom, pomagali pri iskanju ustrezne terapije naš­ega bolnega narodnega telesa.Močno so me nagovorile š­tevilne izjave, osebne in sposojene, s katerimi želi osvetliti reš­ilne poti, po katerih se bodo lahko reš­evali prej omenjeni člani naš­ih družin in drugih skupin.Skozi posamezna poglavja 1. dela svoje druge knjige razodeva Danica Jazbec, kako je priš­la do spoznanja Božjih posegov v človekovo osebno življenje in njegovo zgodovinsko dozorevanje.V poglavju Pomoč ž­rtvam piš­e o svojih izkuš­njah zdravljenja takole: Učim se po­nu­diti vejo človeku­ v stiski … ki se je oprime, ali pa ne! Načinov reševanja je več … Vabim vas, raz­mišljajmo več o preprečevanju­ nasilja in pomoči žrtvam nasilja …Med največje vrednosti obeh knjig Danice Jazbec so njena človeš­ko čista in topla stališ­ča v odnosu do čustveno ranjenih in nesrečno zasvojenih mladih, žal tudi odraslih, ljudi. Njena razmiš­ljanja so prepojena s pretresljivimi živ-ljenjskimi zgodbami oziroma pričevanji.Njeno bogato izkuš­njo, željo po pomoči drugim, in prepričanjem, da je mogo-če z vero v Boga, reš­iti mnoge probleme, prepletajo misli in izkuš­nje nekate-rih svetovno znanih osebnosti, ki so svoje življenje posvetile reš­evanju člove-ka v stiski, v brezizhodnih okoliš­činah in tik pred obupom ali samomorom.

16

Danica Jazbec

Vsebina druge knjige Danice je razporejena v dvanajst delov. V prvem delu jo lahko spremljamo na njeni Poti iskanja. Najprej prizna, da je, podobno kakor drugi ljudje, iskala reš­itev na napačnih poteh. Znaš­la se je tik pred ločitvijo z možem in z izkuš­njo, da je njen sin neozdravljivo bolan.V tem temačnem tunelu depresije je v njeno duš­o posijal žarek Božje milosti in jo popeljal na pot odreš­enja. – Po različnih znamenjih je spoznala, česa se mora osvoboditi in katere rane mora predložiti »Božjemu Zdravniku« v ozdravljenje, da bi se kot človek, kot žena, kot mati in kot vernica v globini svojega srca prenovila. V ostalih delih knjige lahko spremljamo njeno prečiš­čevanje, ki jo vedno bolj osvobaja bole-če in brezupne preteklosti.Druga knjiga Danice Jazbec je pravzaprav pretresljiv dnevnik človeš­ke bede in nemoči in z druge strani izpoved vere, ki je Danico usmerjala v vedno več-je glob­ine zaupanja v Božje usmiljenje in ljubezen. – Mislim, da se bodo plemenite duš­e, mladi in starejš­i, ob branju Daničine knjige, čutili nevsiljivo povabljene, da se ji pridružimo in skupaj z njo iš­čemo izhod iz labirinta ali iz prepada, v katerega drsijo mnoge duš­evno in duhovno »prazne hiš­e« in na pesku zidani »gradovi«!Kakš­na je prihodnost naš­ih družin in naš­ega naroda, je odvisno od vsakega posameznika. Toda, živimo v času, ko se posamezniki ali družine znajdejo v tako težkih okoliš­činah, da nujno potrebujejo oporo in pomoč skupine, pre-čiš­čene v trpljenju in usmiljenju, skupine, ki veruje v Boga in njegov načrt »civilizacije ljubezni«! Zaradi tega cilja je Bog postal človek in bil ljudem v vsem podoben, razen v grehu. Smo pripravljeni svoje življenje obogatiti tako, da se vključimo v Božji načrt odreš­enja vsakega človeka, ki je na svoji življenj-ski poti zaš­el ali se izgublja?Ljubljana, 24. maj 2007

p. dr. Marijan Šef, DJ

PorajanjaDrobna knjižica pred vami je že drugo Daničino samozdravilno pisanje. Tež-ko bi z drugo besedo kot samozdravilno pisanje imenovala Daničino iskanje same sebe in prostora pod soncem brez jeze in žalosti. Danica je občutljiva in ranljiva. Potrebuje pisanje o svojih občutkih, o žalosti, o iskanju notranje sre-

17

V veri je luč - v luči je ključ

če, ki je nekako neulovljiva. Hkrati tako pomaga tudi drugim pri reš­evanju te-žav, saj vsi potrebujemo v prvi vrsti ljubezen in spoš­tovanje naš­e osebnosti.Danico bi lahko imenovali pogumna ženska, ki dovoli, da kukamo v svet njene družine, razgalja pred nami moža, otroka, njihove bolečine in iskanja sreče - ljubezni. Ali njim na ta način pomaga, pa bi jih morali vpraš­ati. Dani-ca tako iš­če pomoč pri reš­evanju svojih težav. Predvsem mrzlično iš­če način, kako bi pomagala in pozdravila svojo ranjeno duš­o. Vedno nosi s seboj obču-tek krivde. Naj naredi karkoli v življenju, bo ta neznosni občutek krivde in nemoči v njej.Zdaj se obrača k bogu po pomoč!V tem praznem svetu egoizma, pomanjkanja empatije, na robu obupa, je posi-jal Božji žarek milosti. Danica se je zatekla k Bogu po pomoč in mu pokazala svojo ranjeno duš­o.Pomagal ji bo - zagotovo.Povsem jasno je, da vsakdo potrebuje duš­evni mir. Vpraš­anje je torej, kako ga doseči? Dosežemo ga lahko samo s prijaznostjo, z ljubeznijo in usmiljenjem. To ima za posledico mir v družini - da prepiri počasi prenehajo, sreča vstopi v družino.Vsak od nas je odgovoren za celotno človeš­tvo. Čas je, da mislimo o drugih ljudeh kot o resničnih bratih in sestrah, da skrbimo zanje in na kakrš­enkoli način zmanjš­amo njihovo trpljenje. Naš­e misli in naš­a srca so naš­a svetiš­ča. Edina fi­lozofi­ja, ki kaj velja, je dobrohotnost.Novo mesto, september 2007

Darka Pečnik, specialni pedagog

Knjigi na potDraga Danica!»Knjige so samo nekoliko debelejš­a pisma prijateljem,« sem zapisala v svoji knjigi o branju in pisanju - leta 1��3. Tudi danes mislim tako.Zatorej ni vsaka knjiga za vsakega bralca. Tudi Vaš­a ne, Danica! Kdor ni niko-li v življenju trpel ali sočutno spremljal trpljenja drugih, te knjige ne bo razu-mel. Ne bo je hotel razumeti, čeprav je preprosta in vsem razumljiva.Vesela sem, da ste tako pogumni, vztrajni in sočutni; prepričana sem, da bo

1�

Danica Jazbec

Vaš­e delo obrodilo bogate sadove. Še kako res je, da so stiske mladih (in odra-slih!) vse hujš­e. Od leta 1�76 do 1��7 sem delala z otroki - š­olarji – in z odra-slimi v Posvetovalnici za učence in starš­e v Novem mestu. Iz leta v leto je na-raš­čalo š­tevilo mladih s težavami, ob otrocih pa sem spoznavala tudi (včasih nereš­ljive) probleme njihovih starš­ev. Alkoholizem, bolezni, izguba službe, nasilniki v družinah, zapuš­čanje mater z otroki … Kako prav imate. Ob Vaš­i knjigi se bo marsikdo zamislil in se Vam pridružil ali pa začel reš­evati težave na ustreznejš­i način. Na Dolenjskem in v Beli krajini je stisk in težav veliko; pravite, da doslej ni bilo pravega posluha za pomoč ljudem. Pa bo! – Le nesebična ljubezen, ki nima nič skupnega s pridobivanjem denarja, slave in moči, lahko požene Va-š­e delo naprej.Naj končam z Vaš­o temeljno ugotovitvijo: lahko se pretvarjamo, manipulira-mo z ljudmi, kolikor hočemo – a z mladimi ne moremo! Spregledajo nas … Vsi ljubitelji otrok to vemo.Novo mesto, november 2007

Marija Gabrijelčič, profesorica pedagogike – svétnica(dobitnica najvišje državne nagrade

z­a vz­gojo in iz­obraževanje – leta 1996)

Ob­ drugi knjigi razmiš­ljamNaj bom iskrena kar se da. Nisem se lahko odločila za izid te knjige, a zmagali so razlogi in vse jasnejš­a spoznanja. Bilo je težje kot pri prvi, saj z več odkrito-sti odstiram vse več tančic mojega osebnega življenja. Bila sem vzpodbujena na mednarodni konferenci za duš­evno zdravje, da je prav, da se o stiskah pogovarjamo. Preko pisanja te knjige pa najdem š­e morda kako pozitivno reš­itev za trpečega sina, ki je »zvezan« od vsega doživetega in odvisen zdaj š­e od zdravil. Naj se zgodi Bož­ja volja. Pa si ob tem ne delam nikakrš­nih iluzij. Mnogo ljudi ostane dokončno etiketiranih z diagnozami in zdravili. Ker drugega koraka ne zmo-rejo. Čutim, da­ obsta­ja­ Bož­ji na­črt. Ne­sporno me­ zda­j sin s svojo ljube­znijo, bole­znijo in ra­nljivostjo uči pra­ve­ Ljube­zni, odpušča­nja­, poniž­nosti …Vse to povem tudi zato, ker sem se sama znaš­la nekoč kot sin v podobnih sti-skah, pa sem bila čisto »normalno« dekle. Le nisem si znala odgovoriti na

1�

V veri je luč - v luči je ključ

vpraš­anje: »Kdo sem jaz?« Ob­ srečanju z duš­evno b­olno ž­ensko, pa sem prestala veliko hudega. Na b­olje se je začelo premikati po tem, ko sem zače-la razpoznavati hude duhove. Upoš­tevati se to, kar pravi Medž­ugorska Ma-rija, ki se prikazuje vidcem - sve­tuje­ na­mre­č poste­nje­, molite­v, e­vha­ristijo, spove­d in Bož­jo be­se­do - vse to združ­eno na duhovnih vajah je pomagalo meni, da grem laž­je naprej. Prav o tem pa govori tudi hagioterapija. Velike ovire za moj napredek so bile moje slabosti: napuh, egoizem, prepirlji-vost, vzviš­enost, malovera in strah.Pozneje se je temu pridružila š­e dobra in obilna hrana ter iskanje stranpoti, kar se je odslikavalo na mojih domačih. Z vsem skupaj sem se po dolgih, pro-padajočih letih znaš­la v začaranem krogu.Vse se je začelo tako, da sem zaradi svojih stisk, ran in grehov videla na-pake b­olj na drugih, kot na seb­i. Skrivala sem jih, ker me je b­ilo sram ob­-sodb­, ki b­i sledile. Nisem se zmogla soočiti sama s seb­oj in s problemi, ki so prihajali. Predvsem zaradi strahu. Zdaj vidim ta strah v drugih očeh, Bog pa daje meni milosti, da preraš­čam hudo preteklost z mnogimi nevš­ečnostmi. Skrb zbujajoče je zdaj v meni zavračanje Božjih milosti pri drugih. Zato tako, kot sem delovala do sedaj, naprej gotovo ne bom več.Zdaj delujem s pisanjem tudi zato:-da skupaj najdemo vzvode za izboljš­anje razmer v družbi,-da ne bi bilo nobenemu otroku potrebno trpeti zaradi kakrš­nih koli različ-nih sistemov ali razdvojenosti starš­ev in mlačnosti; trpeti tako hudo, kot trpi zdaj sin Klemen ter-da bi nemirne otroke in njihove starš­e znali bolje razumeti in jim pomagati z dodatnimi programi.Naj izhajam iz sebe. Sama sem bila š­ibke vere, mož predan sistemu komu-nizma. Najin prvi, že tako od rojstva nemiren otrok, pa vseskozi sredi veli-ko let tihih navzkrižnih »strelov« in iskanja. Ni potrebno, da bi vam vse to dokazovala, kajti toliko kot nas je ljudi, toliko je različnih zgodb. Želim si in prav bi bilo, da bi nekoč skupaj zmogli v praksi uresničiti te moje in naš­e skupne vizije za izboljš­ave v sistemu pomoči otrokom in ljudem v stiski …Zdaj čutim, da z vero laž­je nosim svoj križ­, b­olezni in nadloge. Kajti, če se križ­a ne oklenem, ne morem naprej. Znana pa so tudi š­tevilna ozdrav-ljenja ob »predaji« stisk Njemu. V tem tiči veliko skrivnosti in čudežev, ob

20

Danica Jazbec

katerih se kreš­ejo in lomijo mnenja š­tevilnih teologov, fi­lozofov, znanstveni-kov, umetnikov in drugih. Medtem, ko mnoge premetavajo valovi dvomov, žal malo ljudi ve, da znamenja Božje ljubezni niso vse. Zares prava vera raste v viharjih in na razb­urkanem morju. Sama sem na začetku teh spoz-nanj. Moje prve naloge, ki sem si jih dala septembra 2007, so: DRUGIM DAJAJ TO, KAR SI PREJELA OD BOGA. MIR. VRNI SE K SVOJI DRUŽINI. BRATSKO LJUBI, DELAJ SVOJA OPRAVILA S SVOJIMI ROKAMI. DELAJ V TIŠINI. TRUDI SE. Vera je res stvar oseb­nega prepričanja. A v meni se je zgodil potres in lahko vam le posredujem moje smerokaze; mojo pot, ki me je na nek način vodila k spreobrnjenju. Ker ne morem b­iti več krivična, delati stvari narob­e in jih imeti za prav.Poznate pregovor: »Kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima?« Prav pretiran trud in drvenje za dobički nas pehajo stran od lastnega jaza, od svojega bistva in prave Ljubezni.Danes vem, da me je iz daljave vsa ta leta reš­eval rož­ni venec, ki sva ga v moji rani mladosti molili s staro mamo vsak večer. Kar nekaj me vodi in na koncu sem naš­la odgovor, da to sovpada z Rim 12, 21: »Ne daj se premagati hude-mu, temveč premagaj hudo z dobrim.«Tudi stara mama je zelo trpela. Toda preživela je in živela dolgo. Reš­evala jo je vera. Zna biti, da bodo stiske današ­njih druž­in preš­le na naslednje rodove, če si mi ne bomo znali prav in pravi čas pomagati.Učim se tudi strpnosti v rehabilitaciji različnih vrst zasvojenosti. Pa naj gre za nas, mladino, Rome … ljudi je potrebno učiti preko lastnega dela in znoja, kar se š­e naučiti da. Se jim približati z ustreznim program in prostorom, ki niso samo učilnice, ampak je potrebno delati z ljudmi v stiski, v naravnem okolju. V naravi.V Klubu zdravljenih alkoholikov - v nadaljevanju kratica KZA - (Obiskovala sem ga zaradi ponavljajočih zasvojenostih v sorodstvenih vezeh. Rekli so mi, da sem kljub temu »suhi alkoholik«, čeprav moje pitje alkoholnih pijač ni bilo sporno!) sem se naučila, da gre skupina (beri družba) naprej lahko tako hitro kot gre njen najpočasnejš­i člen.

21

V veri je luč - v luči je ključ

Nadalje tudi ni prav, da nedotaknjeno, š­e užitno hrano mečemo stran, ko bi se podjetja lahko združila in le-to vozila v za to urejen center za brezdomce …Kaj nam koristijo vsi certifi­kati in pravilniki ter členi v odločbah, če NIS-MO VEČ LJUDJE?Preprosto ne moremo pozabiti, da je brezdomec (nekateri da) prej delal in da-jal svoje zdravje in življenje za druge ljudi, marsikakš­en današ­nji brezdomec je bil celo KRVODAJALEC!Slovenci smo dovolj priden in delaven narod, ki trpi posledice marsičesa. No-bena mednarodna konvencija ne more ohraniti obstoja slovenskega naroda, če ne pridemo do uvida in gremo naprej odkrito, z iskrenostjo in brez pravda-nja. S POŠTENIM POGLEDOM VASE!Nekoč so mnoge slovenske kmečke družine znale dobro krmariti v gospo-darjenju in viharju stisk svojih kmetij. Molili so, v kotu pa je visel križ z Jezu-som. Tudi v svoje življenje sem sama vnesla veliko delovne vneme, vendar nekate-rim nikoli ni bilo dovolj. Zaradi prevelikih hrepenenj in želja ljudi, se ruš­i rav-novesje, ki v naravi in delu mora obstajati (pri predmetu Zdravstvene vzgoje in higiene dela smo se učili, da je potrebno � ur dela, � ur spanja, � ur počit-ka!). Torej ne učimo mladine nečesa, česar potem ne moremo izvesti! Čemu Bog dopuš­ča toliko naravnih in drugih nesreč, katastrof? Pozabili smo moliti! Če pa ne prosimo, ne bomo dobili. Kajti le poniž­en človek lahko zre Ljub­ezni v oči.Ne spraš­uj se, kje je bil Bog, ko se je nekaj hudega dogajalo!! Vpraš­aj se raje, kje imaš­ TI Boga?! V srcu? Na steni? Ali pa si ga povsem odstranil iz svojega doma in države? Kljub pestrosti dogodkov š­e vedno marsikdo misli, da se nam nesreče (ali depresije) ne morejo zgoditi. Kot, da živimo nekje drugje, in ne na tem planetu. Nekaj časa sem se spraš­evala, kaj naj storim z vsemi podporami in naslovi svojcev obolelih v moji beležnici. Nekateri ljudje so mi pokazali pot, do raz-nih zdravilcev, potem sem š­e jaz navduš­ila druge. Toda moje telo in duš­a sta začela vse to odklanjati!! Vse sem opustila in zdaj mi gre lažje. Ostajam na eni poti. Z Bogom in s svojo vero! Preveč hudo je s Klemenom, da bi š­la po starih poteh, se igrala š­e naprej z ognjem.

22

Danica Jazbec

Naš­la sem odgovor za mnoga svoja dejanja, prepuš­čam se drobnim Božjim znamenjem in pozitivni naravnanosti. Naprej grem z odprtostjo in NE z maš­-čevanjem. V prvi knjigi sem zapisala: »Naš­la bom ključ za kletko moje in sinove bolezni ... in pred Najsvetejš­im me je v tihoti nenadoma preplavil stavek - V veri je luč - v luči je ključ.« To je bil meni odgovor in ključ (Več o tem v poglavju Ka-pela lurš­ke Matere Božje.) za odpiranje nadaljnjih vrat pomoči. Dokaz za to, da se ljudem lahko kvalitetno pomaga, je tudi dobra nevladna organizacija Pandora na Nizozemskem s svojimi dejanji. Zaposlenim znotraj nje ni vseeno, da bolnik propada, ko si zaradi stisk jemlje posojilo za posoji-lom (ker banko stiske ne zanimajo, š­e manj diagnoze) in tako se ruš­ijo mnogi posamezniki in družinski sistemi. Nisem znala drugače, nisem nalaš­č, sem se učila pri zdravilki. Sama pa zdaj spoznavam čistejš­e resnice, ki jim mora slediti jasno spoznanje in sprejema-nje križ­a. Mislim pa, da sem tudi jaz doživela svoje dno ž­ivljenja. Zdaj mine-va že drugo leto, ko se nahajam v fazi opravičila in kesanja. Se pravi, da sem se opravičila (in se š­e) znancem, sorodnikom in prijateljem, če sem kogarkoli in kakorkoli prizadela. Se v tem trenutku oproš­čam tudi Tebi dragi bralec, če si med prizadetimi. Če sem ti kdajkoli storila krivico.Še nekaj besed:1.) O ljudeh na robu prepada: nikoli ne obsojajmo ljudi, ker ne poznamo nji-hovega življenja, niti ne vemo, kako globoko so bili ranjeni. Rast pa je mogo-ča tam, kjer se neha ob­tož­evanje.2.) O milostih: dokler nisem milosti praktično občutila, sploh nisem vedela, kaj to je. Ta splet okoliš­čin in delovanje Božjega Duha je težko opisati z bese-dami. Začelo pa se je prav s kesanjem, opravičilom, spovedjo, spravo … zgo-dilo se je: za mene tako pomembno osebno srečanje z očetom Jamesom Ma-njackalom na Kureš­čku (za kar sem š­e posebej hvaležna novim prijateljem) ter duhovne vaje v Stični in Svetem Duhu pod vodstvom patra dr. Marijana Šefa. Pred slednjimi, so bile za predpripravo odlične vaje patra Leopolda Gr-čarja na Brezjah. Na ta način sem obdržala stik z Bogom, da sem lahko preje-la milosti, ki so potrebne za izpolnitev Njegovih načrtov v mojem življenju. Molitev je bila moja reš­ilna vrv do Boga.3.) O mojem prvem srečanju z Jezusom v meditaciji (in skromnem uvodu v kontemplacijo) ter hudih duhovih: zabeležke in rezultati duhovnih vaj ter se-

23

V veri je luč - v luči je ključ

minarja na Kureš­čku so podani v drugem delu knjige.4.) O miru: zdaj dobivam mir kot darilo … mir, ki sem ga izgubila pri osem-najstih letih. Za katerega sem mislila, da je za vedno izgubljen. K meni se vrača na tako čudovit način, da je poplačano vse moje gorje. Mir, ki se ga zdaj učim dobivati med drugim tudi z molitvijo in b­lagoslovom. Učim pa se tudi, kar je od vsega najpomembnejš­e, kako zdaj ta mir ž­iveti z drugimi.�.) O denarju: druga resnica je, da je denar res potreben za življenje. Toda jasno mi je, da brez prostovoljnega dela nas vseh, premikov v družbi ne bo. Kako to-rej vendar prav pomagati ljudem ob vseh človeš­kih bedah, stiskah in zmedah, če ne ravno prek lastnih izkuš­enj? Ne želim biti brezobzirna do nikogar. Učim pa se, da si ne »vlivam v usta več karkoli«, kar mi je ponujeno. Vseeno, kako zlo poimenujemo. Je stvarnost, ki ima skupni imenovalec in ga ne moremo za-nikati. Začne se navadno z seb­ičnostjo ali napuhom. Vse skupaj pa nas pelje na rob­ prepada. Zlomek torej obstaja, deluje po človeku. Ima več imen in obra-zov in je pretanjen kar se da.6.) O upanju: nekaterih stvari pa se v življenju preprosto ne da razložiti. Ob-staja pa vendarle upanje na dobro reš­itev in dober konec. Sestra Mimica, ki so jo bolniki v bolnici imenovali kar NEBEŠKI KRUH zaradi njene usmilje-nosti in dobrote, je menda pogosto znala reči: »Gojite vedno upanje proti upanju.« (Rim 4,1�)Samo instinktivno zdaj vem, da pride čas b­rez velikih b­esed in priznanj. Poz-nam ljudi, ki to dvoje združujejo v: poniž­nost, dejanje in veliko, ljub­eče srce. Ljudi, ki gredo naprej preko vseh ovir - brez dokazovanj in glasnih velikih de-janj … 7.) O evharistiji: kadar zgubljamo stik z evharistijo (čaš­čenje Najsvetejš­ega od-pira velike milosti in odgovore na nejasnosti; je preprečevanje in pomeni manj zlomkovega dela - manj čaš­čenja pomeni več zlomkovih nevarnosti!), je zlo močnejš­e. Če kritiziramo duhovnike in podob­no, zgub­ljamo milosti in svo-je dragocene ljudi okoli seb­e; saj se oddaljujemo od bistva, ki je očem skrito … izgubljamo pravi pogled in stik z Njim. Smo le zemeljski človek, ki mnogo-krat tako rad nasede drobnim, majhnim pozornostim in ponudbam sodobne-ga sveta … to pa je zlomku nadvse vš­eč.

Danica

24

Danica Jazbec

I. DELPo poti iskanja

Mt 7,7 »Prosi­te i­n vam bo d­ano!

Iš­či­te i­n boste naš­li­!Trkajte i­n se vam bo od­prlo!«

1. po­glav­je

Moje­ in na­še­ skupno de­lova­nje­

S pretirano pozicijo prvega, boljš­ega in izključno ekonomske naravnanosti se kot družba obračamo proč od sebe in sočloveka. V Sloveniji se dogajajo š­tevil-ni samomori in nesreče. V kotu le redko sameva razpelo z Jezusom, pribitim na križ, vse več pa je po slovenskih mizah steklenic z alkoholom! Boli me tudi, ker smo postali neobčutljivi na bolečino. Spoznavam, da se me bolečina ne sme dotikati tako, da rani š­e mene. Toda, pomoč tem družinam prihaja prepozno, prepočasi … mnogokrat pa jo družina sama odklanja zaradi stig-me ali užaljenosti, misleč, kako le jim bo nekdo drug pamet solil.Vabim vas torej, da se skupaj z menoj sprehodite skozi naslednja poglavja in upam, da je to čas, da bolje spoznamo drug drugega. Je čas za dobre misli, besede in tudi dejanja.Poskusite knjigo prebrati do konca. Ali pa preberite to, kar je VAM blizu. Če drugače ne gre boste pač katero poglavje zaobš­li in se morda tja vrnili čez čas. Prepričana sem, da obstaja nit, ki nas v nekaterem segmentu lahko združi.Enostavno je potrebno hoteti. Postavite si cilj, zakaj bi Vi to knjigo želeli pre-brati. Zakaj je Vas ta knjiga naš­la in Vas naslov te knjige povabil k branju.In po te­m se­ odločite­ tudi Vi v svoje­m srcu, ka­jti ča­s ne­usmilje­no hiti. Sa­j LJUDI, KI POMOČ NUDIJO, JE VSE MANJ, ker je tistih, ki to pomoč po-treb­ujejo vse več.

2�

V veri je luč - v luči je ključ

Ko govorim o mojem delovanju, pomeni, da so ob meni ljudje, brez katerih ne bi bilo moje zgodovine, življenjske zgodbe niti podpornih članov.Na tem mestu vsem in vsakomur zahvala za vaš­e neseb­ično delo, ki ste ga skupaj z mano vpletli v nastajajoč apel, za katerega trdno verjamem, da b­odo š­e pozitivni rezultati v ob­liki dejanj. Če ne celo večjih projektov. Naj gremo skupaj naprej za b­oljš­i danes in jutri.Teolog gospod Tomislav Ivančič iz Centra za duhovna zdravljenja v Zagrebu pravi: »Če molitev ne pomaga, spremeni molitev.«Moj moto:

»Z ROKO V ROKI« je (pogosto ob sodelovanju somiš­ljenikov) ob obupnem iskanju naravnih po-moči - ‘tretje osebe’, tudi za najina otroka, obrodil naslednje sadove:

Leto 2001 in 2003 - razstavi slik s suhim cvetjem, ki sta mi v danih težkih trenutkih pomagali dvigovati samozavest, da nisem utonila v vsej silni zme-di dogajanj, čustev, napak, nasilja, nerazumevanja in pomanjkljive lastne sa-mopodobe. Tedaj smo predstavili druš­tvi Ozara in Šent za pomoč ljudem v stiski in ohranjanje duš­evnega zdravja (»Ko lepota rodi lepoto - je to dogo-dek ZDRAVLJENJA. In ena ozdravljena duš­a, pomaga zdraviti vse ranjene duš­e,« je v knjigo vtisov zapisala Zlatka Jambrovič iz LUMINE iz Velenja -14.4.2001).Leto 2003 - smo ustanovili dnevni center Šent tudi v Novem mestu.Leto 2004 - izid moje prve knjige »Na robu prepada«.Januar 2005 - prvo srečanje Foruma civilnega prebivalstva Dolenjske in Bele krajine.Leto 2006 - ponatis moje knjige s humanitarno prireditvijo za invalidko.Marec 2006 - oddanih 700 podpisov za dopolnitev programov proti nasilju:- za krizni tim za teren, k ljudem v stiski,

26

Danica Jazbec

- za sestro psihiatrične patronaže,- za dodatne programe nemirnim otrokom in njihovim starš­em - več komun in skupnosti tudi za odrasle …Junij 2006 - spoznam osebe, ki so mi pomagale duhovno rasti; meni v razmi-slek o mojem dotedanjem delovanju in življenju.Julij 2006 - tridnevne duhovne vaje na Kureš­čku - osebno srečanje z misijo-narjem očetom Jamesom Manjackalom.Avgust 2006 - dvodnevni seminar na teološ­ki fakulteti o Hagioterapiji - spoz-nam čudovito Katarino Rabovsky, ki je doživela spreobrnjenje in dela na Cen-tru za duhovna zdravljenja teologa Tomislava Ivančiča. Srečanje medicinske sestre iz Amerike, ki je doživela spreobrnjenje in dobila dar zdravljenja v tu-jih jezikih - molila je nad menoj. Z molitvijo sem se pripravljala na 24. avgust za romanje v Medžugorje in na vsa dogajanja tam.Decemb­er 2006 - vloga novemu županu gospodu Alojzu Muhiču za ureditev bivalnih prostorov in toplega obroka za brezdomce. Zbrani podpisi proti na-silju in za nove programe predani tudi generalni sekretarki Belega obroča Slo-venije Druš­tva za pomoč žrtvam kaznivih dejanj gospe Vlasti Nussdorfer.Jeseni, leta 2006, se odločim za seminar Prenove v Duhu v Prečni (pripravo na izlitje in obnovo Svetega Duha, ki smo ga kristjani prejeli ob vseh zakra-mentih).Januar 2007 - humanitarna prireditev za terapevtsko skupnost Tav.Feb­ruar 2007 - sledil je klic z Ministrstva za zdravje, že drugič v dveh mese-cih, da se želijo sestati o mojih in naš­ih predlogih (o poenotenju konkretne pomoči v celotni državi, o novih projektih za pomoč ljudem v stiski na terenu oz. domovih). Sporočili so mi, da je prvo preleminarno srečanje 14. februarja 2007.

Priprave na humanitarno prireditev za TAVZ organizacijskim odborom smo se temeljito pripravljali na 12. januar 2007, kjer smo v KCJT v Novem mestu predstavili terapevtsko skupnost Tav pri Sve-ti družini v Starem trgu ob Kolpi za zdravljenje različnih zasvojenosti.Vsak dan so nas čakala drobna dela. Vsaj enkrat letno smo do sedaj delovali s prostovoljci kot predstavniki civilnega prebivalstva.

27

V veri je luč - v luči je ključ

Preko prireditev poskuš­amo s somiš­ljeniki seznanjati ljudi o dogodkih v smi-slu pomoči v pokrajini in državi. Ob teh priložnostih se pilimo in učimo š­e sami.Na tem mestu bi rada pojasnila, kako sem se z molitvijo pripravljala in pro-sila Boga, da bi bilo lepo vreme, brez poledice in snega in naj nam napolni dvorano do zadnjega sedeža.Toda zadnji teden so se stvari odvijale tako, da sem molitev spremenila in prosila, naj spet ne bi bilo toliko ljudi, da bi se odvračali in odhajali žalostni, ker ne bi bilo sedežev.Na sam dan prireditve pa sem pozabila na svojo taktnost in bila nestrpna po telefonu kar do dveh novinark, ker nista naredili objave po radiu ob desetih dopoldne, kot ponavadi. Šele zadnji trenutek mi je uspelo spustiti svoj napuh. Rekla sem novinarki: »Res se nisva dogovorili za uro, toda običajno so mi ob-javili obvestilo tudi dopoldan. Toda Bog že ve, za kaj je tako prav. Oprostite mi in lep dan vam želim.«»Prav gotovo ve,« je bila nazaj osorno odločna ob slovesu tudi novinarka.V eter pa je takoj za tem dejala: »Ja, ja. Lepa beseda lepo mesto najde.«Koliko lepih besed v življenju sem uporabila. Na mestih, kjer je bilo to š­e po-sebno potrebno, pa sem, žal, mnogokrat tudi odpovedala.Tako čutim vse večjo prisotnost delovanja Božjega Duha, ki me spominja, da je ob meni vedno, ko bom prijazna ali ne. Ob tem pa deli lekcije. In tako lah-ko rečem le: »Odpusti mi, odpuš­čam si.«V decembru 2006 je zaprisegla nova varuhinja človekovih pravic psihiatrinja dr. Čebaš­kova.Bivš­i varuh pa je posredoval informacijo na televiziji o izjavi politika v naš­i drž­avi, da v slovenskih druž­inah sploh ni nasilja.To je nagnilo tehtnico, da sem se odločila nastopiti na humanitarni prireditvi 12. januarja 2007 tudi sama. In po tej politikovi izjavi spet čutim, da je prav, da to knjigo izdam. Spričo dogodkov, ki so se odvijali, sem bila celo priprav-ljena opustiti vsakrš­no misel na prireditev in celo na izid knjige ter iti svojo drugačno pot, a Bog je želel drugače.Želim si in zelo smiselno bi bilo, da bi se tudi drugi ljudje vse več odločali za sodelovanje in nastope ter se tako vključevali v osveš­čanje.

2�

Danica Jazbec

Del teksta iz mojega nastopa na prireditvi za TAV je bil sledeči: »Marca 2006 ob ponatisu moje knjige Na robu prepada, mi je prijatelj dejal: »Ampak jaz sem čutil, da bo dvorana polna.«Nekaj mi je reklo, zato sem mu odvrnila: »NI š­e čas.«Ampak danes je Bog z nami in vam se imamo zahvaliti dobri ljudje, za vaš­o dobroto in dvorano, ki ste jo danes napolnili do zadnjega kotička. Še več, zmanjkalo je sedežev.Rada bi vam sporočila nekaj misli. Poskuš­ala sem najti prevod za naslov moje knjige z naslovom Na robu prepada. Naš­la sem ga v Katekizmu- in sicer pod poglavjem Stiska. Tam je napisan stavek: STISKA JE PREIZKUŠNJA ZLA.Moje stiske z nemirnim otrokom od rojstva in iskanje pomoči in ovire, ki so nastajale, so mi dale mož­nosti združ­evati se s somiš­ljeniki. Ob tem so se porajala vpraš­anja:Zakaj je toliko izgub­ljenih in nesrečnih ljudi in depresij? Dekle, ki je dve leti v kombinirani komuni sestre Elvire in nikoli ni bila na drogi, nam sporoča: »Zato, ker ni več pristnih odnosov v družini, ker gre za pomanjkanje ljubezni in ker so poteptane osnovne, temeljne vrednote druži-ne.«Ravno pred kratkim sem govorila z njeno mamo, ki podpira moje delovanje in združevanje znanja komun in državnih institucij. Ta mi je tudi v pogovoru povedala, da so zdaj srečnejš­i doma in so odnosi lepš­i. Starš­i zdravljenih v ko-munah se prek skupnih srečanj naučijo mnogo novega in lepega za življenje.Tudi sama vse bolj spoznavam pomen blagoslova in moč molitve, ki me zdaj umirja, a razmiš­ljam tudi naprej o ljudeh na robu prepada. Ali sploh š­e in koliko uporabljamo vrednote kesanja in opravičila … zato, ker duhovno ra-njen človek rani zavestno in podzavestno … dokler se ne zgodijo konf­likti, kar pomeni težave v komunikaciji, IZGUBA MIRU, bolezni, tragedije ali celo smrt ... Govorim iz svojih izkuš­enj, zato se tudi sama oproš­čam danes vsem vam, če nisem bila vedno takš­na, kot ste pričakovali.Spoznala sem, da nam don Bosco poš­ilja s svojo formulo pomembno sporo-čilo. Nagajanje pomeni DUHOVNO ranjenost. Tega je danes veliko in tam

2�

V veri je luč - v luči je ključ

so onemogočeni premiki razvoja in rasti. Nastane začarani krog, ki je lahko usoden. Nagajanje je strup. So lahko majhne stvari, neodpuš­čanja, besede … so kapljice kisline, ki ubijajo. V prvi vrsti otroke in mladino, ki to posluš­ajo … «Na tej prireditvi je med drugimi nastopila tudi gospa Vlasta Nussdorferjeva, ki je napisala dve knjigi o nasilju: Naš­e deklice z vž­igalicami in Naš­i dečki z ulice. Mislim, da bi bila odličen varuh človekovih pravic. Mislim pa tudi, da bi v skupnih projektih, skupaj z novo varuhinjo - psihiatrinjo, naredili mno-go dobrega. Ne razumem razpletov najnovejš­ih dogodkov …Nasilja v Sloveniji je vendarle kar precej. Mnoge duš­e pregorevajo. Zato se o tem moramo pogovarjati. Je že tako, da je prireditev, ki jo organiziramo, hkrati tudi forum civilnega prebivalstva, ker trenutno ne moremo drugače delovati. Ni človeka brez težav. Čeprav smo vsi kdaj pa kdaj:- na smrt obupani,- prestraš­eni,- žalostni,- tako rekoč na tleh,

- z živčnim zlomom ali pa brez …Odmev v javnosti na vse to pa mnogokrat stigma, sram in posmehovanje, obrekovanje …Tudi med kristjani. V Svetem pismu je stavek, ki zveni zelo kruto Mt 3,10: »Sekira je že nastavljena drevesom na korenino … vsako drevo, ki ne rodi do-brega sadu, posekajo in vržejo v ogenj … svoje žito bo spravil v kaš­čo, pleve pa sežgal z neugasljivim ognjem.«To si sama razlagam takole: če se v zasvojenosti ne zgodi spreobrnenje z od-puš­čanjem, je to umiranje na obroke z neizbežno, tragično smrtjo.Ko si sam, ti v neskončnem trpljenju dostikrat ostanejo le misli, spomini in molitev. V Janinem članku sem naš­la stavke tajskega očeta poslane njegovi hčeri (nastavili so ji zanko preprodajalci mamil) v zaporu, ki ji je sledila do-smrtna ječa: »Zapri oči, deklica moja. In zamiš­ljaj si, da ležiš­ v Božjih rokah. Prosim te, ne zavrzi upanja. Ne obupaj. Bog je zmeraj s teboj.«Tudi v naš­i bližini se sprehajajo preprodajalci in zaslužkarji. Uničevalci duš­. V neposredni bližini in na prostosti. Seveda pride tudi njim sodba. Toda ko-

30

Danica Jazbec

liko duš­ bo moralo za to trpeti in tudi umreti? Sama sem v svoji neposredni bližini zaznala te grozovite stiske. Prav »trava«, ki jo imajo nekateri za tako nedolžno drogo, vodi po poti v pekel. Tako sem ocenila, ko sva z možem sedela nekoč vsa nemočna in nesrečna za sosednjo mizo, za katero je sedel preprodajalec, v čigar rokah je lucifer delil smrtnonosni strup. Na humanitarnih prireditvah lahko naredimo vsaj nekaj za boljš­i jutri; zdru-žujemo svoje moči proti zlu.

Nekaj pisem podpore ob­ izidu moje prve knjige z naslovom Na rob­u prepada

Spoš­tovana gospa Dani­ca!

»Prav presunljiva je vaš­a zgodba in prepričan sem, da se bo dotaknila vsake-ga, ki jo bo prebral. Bralec lahko skozi vaš­o zgodbo začuti vse vaš­e trpljenje in občutke, poiš­če morda sebe in svoje življenje oziroma dogodke, ki ga spo-minjajo na vaš­e ali razmiš­lja o odnosih med ljudmi, predvsem znotraj druži-ne.Veseli me, da ste tako pogumni, da ste prelili vaš­o zgodbo na papir in jo boste ponudili čim večjemu krogu ljudi, tudi tistim, ki se srečujejo s podobnimi sti-skami ter tako morda pripomogli k lažjemu soočanju in reš­evanju teh stisk.Veliko poguma in sreče vam želim v življenju in delu, pa tudi pri pisanju.«

Leto 2004 Peter Kapš, dr. med., specialist psihiater

Spoš­tovana gospa Dani­ca!

Lepo se vam zahvaljujem za to knjigo. Lahko vam samo čestitam, da ste to zmogli. Ta vaš­a izpoved, bo priš­la v družine in jim dala moč, da se starš­i, vključijo v kakš­en klub, da bolj pogumno povedo za svoje težave.Jaz se vam opravičujem, da ne bom priš­la na srečanje. Dala pa bom knjigo svoji hčerki in jo o vsem obvestila. Rada bi, da se vključijo starš­i in pristopijo k tem velikim problemom. Bolezni otrok jih zelo utrujajo in je hudo za ma-mice. Poznam tako družino. Imajo š­e dva mlajš­a otroka, je veliko težav in zelo hudo. Vi pa lahko naredite ta korak. Lepo Vas pozdravljam, želim veliko zdravja in Božje pomoči in upam tudi na uspeh.

31

V veri je luč - v luči je ključ

Knjigo moram š­e najmanj dvakrat prebrati, ker sem bila prvič bolj površ­na.December 2004 Pavla P.

Spoš­tovani­!

Čestitam Vam za energijo in moč, ki ste jo potrebovali za izdajo knjige.Naš­a družina se dve leti sooča s tovrstno zahtevnostjo življenja in vem, da mi bo branje vaš­e knjige koristilo.

Hvala in lep poz­drav Metka

Spoš­tovana kolegi­ca! Tud­i­ sama se opotekam po robu!

Tudi sama poskuš­am zaman dojeti smisel rastja rože in neulovljivo miselno pot čustvenih vozlov. Tudi sama poskuš­am moč vse obvladujoče ljubezni in neskončne bolečine, zlomljenost duš­e. Tudi sama sem ujetnica drugačnosti. In mislim, da vem za srečo, a v kontekstu drugačnosti ni tako! Razumem Tvo-je pobiranje, sestavljanje in ponovno padanje in razblinjanje čustev, razuma in vere.Želim ti čim več trenutkov miru in tiš­ine v duš­i in čim daljš­a obdobja notra-nje harmonije.Ti in jaz veva kaj je sreča!

8. 2. ‘05 Z najlepšimi željami Sanda

IZVZ RS - Inš­titut za varovanje zdravja Republike SlovenijeZ najboljš­imi željami - mag dir dr. Andrej Maruš­ič (žal nisem uspela najti pisma, ki je bil priložen k vizitki - vsem tem papirjem res nisem kos)

Dani­ci­!

V svoji notranjosti čutim dolžnost, da se Ti opravičim, ker se nisem počutila toliko pogumna, da bi se dvignila s stola in ti čestitala za Tvoje sposobnosti in uspehe.

32

Danica Jazbec

Prisotna sem bila samo kot opazovalka. Drugič mi pa kar daj prav majčkeno nalogo. Tako majhno, da jo bom zmogla kot Tvoja nedelavna sodelavka. Pri-jetno mi je, kadar sem pri Tebi. Hvala Ti, ker si me povabila na predstavitev Tvoje knjige … Bilo mi je lepo. V svoji notranjosti sem prepričana, da so Ti pomagale pri tem projektu viš­je sile, da si vse to zmogla.Cel teden Te je spremljal sonček s svojimi zlatimi žarki in Te gnal naprej, da nisi omagala v tej nalogi, ki si si jo zadala. Bog rad podpira Tvoje delo. Včasih Te ne razumemo. Zakaj Te ne razumemo? Zato, ker tega, kar si Ti sposobna narediti, mi nismo sposobni. Si pogumna, ne odnehaš­. Si vztrajna, vedno na-daljuješ­ z delom. Si nepremagljiva. Si delavna. Spoš­tuješ­ nas takš­ne kot smo. Razumeš­ govorico in bolečino bolnika. Vedno si pripravljena pomagati. Bodi zdrava. Vse lepo Ti želimo člani skupine Modri val.

N.m, 27. 11. ‘04 Tvoja somišljenica, članica v sku­pini, sodelavka Joži B.

Draga gospa Dani­ca

Čestitam vam ob vaš­i zelo prijazno in iskreno napisani knjigi.Vesela sem, da ste tako osebnostno dozoreli kot si lahko želimo tudi vaš­i bral-ci. Želim vam tako uspeš­no napredovanje š­e naprej. S pozitivno naravnanost-jo, ki jo imate v sebi, bo pot hitrejš­a in manj naporna.

Prisrčen poz­drav ­ M. in C. F.

Dani­ca!

Težko pot si prehodila in vendar že stopaš­ po nekoliko lažji, ker si sprejela sebe, bolezen in nisi več nevedna. Res si krha, nežna, ljubeča in pozorna oseba. V tvoji izpovedi mi je vš­eč pogum in odkritosrčnost preplaš­ene že-ne, ki hlepi po zdravem, sončnem življenju. Svoja spotikanja in trpljenje blaži z begom v naravo, kjer se spoznava in sprejema sebe in svet njenih dragih.Ob prebiranju tvoje knjige, sem tudi sama naš­la stiske, ki sem jih doživljala, obsojanja, pomilovanja, jezo, strah in nevednost. Življenje nas kali in če si življenje vzame čas, si ga vzemimo tudi mi in poiš­čimo si svojo iskrico, ki bo vžgala upanje, vero, ljubezen in mir. Potreben je čas, da se spoznaš­ in sprej-

33

V veri je luč - v luči je ključ

meš­, da sprejemaš­ druge, da občutiš­ in čutiš­ in znaš­ povedati, izreči željo po ljubezni, jo sprejeti in dati.In sledi tvoja nova knjiga: SEM NA DOBRI POTI.

N.m, 3. 1. ‘05 Renata

Hvala za zaupanje!Laz­e v Tu­hinju­, 25. 1. ‘05 D. H.

Draga Dani­ca!

Čutim potrebo, da Ti ob prebrani knjige napiš­em par besed. Začutila sem te, čeprav svojih občutkov ne znam prav prelivati na papir. Naj ti napiš­em prvo besedo, ki mi je priš­la-TI SI SONCE! Siješ­, ogrevaš­, včasih se umakneš­ za tvo-je temne oblake, a vsi tvoji vedo, da boš­ š­e posijala in jim poslala svoj topel žarek upanja in ljubezni.Ne bom pozabila enega zadnjih obiskov Tvoje taš­če. V hodniku mi je dejala: »Ne veš­, kaj sem jaz naredila. Kako sem bila krivična do naš­e Danice. Šele sedaj jo poznam.« Vse to mi je rekla z resničnim obžalovanjem. Prepričana sem, da tvoja pot in pot družine vodi samo š­e navzgor. Prvi in verjetno najtež-ji korak je bila ta knjiga, a mislim, da bo ta ostala kot nekakš­en mejnik v Tvo-jem življenju. Z njo si lajš­ala svojo bolečino, odprla oči sotrpečim … skratka naredila si ogromno. Pred tabo so srečni dnevi, ti si zaslužiš­!Rada te imam!

25. 11. ‘04 Milena

Spoš­tovani­,

Rada bi vam čestitala za moč in pogum, ki ste ga pokazali z izdajo te knjige.Črnomelj, 01. ‘0� Lep pozdrav,

Anica B.

34

Danica Jazbec

Spoš­tovana gospa!

Hvaležnost je beseda, nikoli pa ne pove vsega, kar se skriva v njej … š­e znam-ka na ovojnici ima poseben čar. Vem, da je samozaložniš­tvo trda izkuš­nja, obenem pa sem prepričana, da je vrednost knjige neprecenljiva.Prebrala sem uvodna razmiš­ljanja, potem pa prve stavke Vaš­e pripovedi. Sol-ze se ne ustavijo … ali se res š­e komu to dogaja … moram se zbrati, nadaljeva-la bom z branjem malo kasneje. Iskrena hvala za poslano knjigo in prijazen pozdrav iz Brezij pri Tržiču.

07. 2005 Jožica Ahačič

Draga gospa Dani­ca!

Res presunljiva je vaš­a zgodba, kot je napisal dr. Peter Kapš­. V tej knjigi sem naš­la naš­o družino, ki se je borila proti moževem alkoholizmu. Sama imam moža in dva čudovita otroka, sina in hčer. Ob branju knjige, ki sem jo prebrala takoj sinoči, ko sem jo prejela, sem imela ves čas pred seboj na-š­o družino.Sem leto dni starejš­a kot vi in sedaj ž­e z mož­em š­estnajsto leto ob­iskujeva klub­ zdravljenih alkoholikov. V vseh teh letih vidim, kako veliko mi ta sku-pina pomeni.Za okolico in ljudi pa si »drugačen« in te ne morejo ali nočejo razumeti in se jim zdiš­ čuden in nesprejemljiv. Vendar sem se ob spoznanju, da je mož »bolnik«, ki mu je treb­a pomagati, zaupala NJEMU in vem, da sta mi VERA in UPANJE v Boga vlivala moči, da sem vse zmogla. Sedaj smo srečna in zadovoljna druž­ina. Kljub moji brezposelnosti in dvema š­tudentoma, smo veseli in radi pomagamo, kjer le moremo. Tudi v naš­o družino so se vrnili iskreni pogovori, smeh in tudi »jutranji poljubi«.Draga gospa Danica, res sem vesela, da sem lahko prebrala vaš­o knjigo, sedaj pa jo bom dala v branje š­e mojim najdražjim. Ne zamerite mojemu pisanju in pisavi. Prisrčno vas pozdravlja M. v upanju, da se kdaj kje srečava!

18.2.05 M.

3�

V veri je luč - v luči je ključ

Zakaj pravzaprav tako delujem?Dragi prijatelji, sorodniki, znanci in vsi, ki se š­e ne poznamo.Vaš­a pisma podpore na teh straneh, so mi dala novih moči in upanja, da grem lahko naprej. Hvala. Saj se spomnite stavka dr. Trstenjaka: »Kruh, ki ga spustimo po vodi z ljubeznijo, vedno priplava nazaj.« Zaradi mojih duš­evnih stisk in telesnih bolečin, ki jim ni konca ne kraja, se spreminjata moj pogled in smer. V tolikih letih sem dobila znamenja. Med drugim: leta 2004 obdobje dveh mesecev skupaj - brez hujš­ih bolečin. Iš­čem pot k tem znamenjem. Drugi razlogi zakaj tako delujem so: Zaradi občutka krivde, ker sem jaz predlagala, da sina peljemo na Center za mentalno zdravje na več mesečno pogovorno terapijo v družbi njegovih vrstnikov. Pristal pa je v psihiatrični bolnici na precej težkih antipsihotikih in pomirjevalih. Tedaj je bil š­e čas … Ker naj bo zdravilo bolnikom le začasna opora, če je le mogoče. Na svoji novi poti sem od patra Šefa in patra Pascala, ki je spovednik v Medžugorju sliš­ala: »Pomirjevala ne pozdravijo notranjih ran.« Ker je potreb­no narediti dob­re programe pomoči otrokom in ljudem v stiski na terenu kot tudi v š­olah starš­em in učiteljem. Zato se med drugim zavzemam za:- Krizne time (navezati stike tudi z izkuš­enim patrom jezuitom dr. Marija-nom Šefom in po potrebi tudi z drugimi bolniš­kimi duhovniki - za š­tevilna ranjena srca) za teren z dobro izdelanimi projekti, š­e posebno za sestro psi-hiatrične patronaž­e - novo delovno mesto oz. poklic.- Ker vidim š­e drugačne možnosti pomoči ljudem, ki so na pomirjevalih ali tako ali drugače zasvojeni in v stiski. Rehabilitacija je mogoča v naravnih tera-pevtskih skupnostih prek lastnega dela, spoznanj in HOTENJA. Zasvojenost, vedenjska motnja in pomirjevala so kompleksen problem, ki potrebuje resen pristop. Zdaj vem, da je bila zame moja stiska tema in sem s tem š­kodovala sebi in drugim. Zdaj vem, da je vse v Božjih rokah. In ker sem ugotovila, da so moja dognanja podobna tistim o katerih govori HAGIOTERAPIJA (hrvaš­ki katoliš­ki radio 103,� MZ Tomislav Ivan-čič ob torkih ob 20.30h). Ker sem spoznala, da tudi molitve ne bodo pomagale, če se ne zaveda-

36

Danica Jazbec

mo kompleksnosti problema, katerega se je zavedal že Jezus sam. Če želimo doseči uspehe z molitvijo, je prav, da molimo za poglobljeno vero. Molitve s postom pa »podirajo zidove« … dajejo neverjetne rezultate, posebno pri trdovratnih stvareh! Zaupala sem drugim ljudem, zdaj moram sebi in Bogu! Ker srečujem ljudi, ki gredo po poti čistosti in svetosti, se seznanjam z njihovim življenjem, delom in rezultati. Ker lahko morda z uvidom tako š­e pomagam sebi in družini. Ker spoznavam, da smo rojeni iz ljubezni; da je Bog Ljubezen, ki je zdaj moja LUČ, če sem odprta zanjo.Ker sem v tej svoji Ljub­ezni naš­la drob­en ključ, ki lahko odpira mnoga vrata. Mojega srca, kletke moje družine in najbližjih, srca drugih ljudi in življenja. Vem, da se je o nasilju in stiskah potrebno pogovarjati, toda obtoževanje preprečuje rast.Kot 1� letnemu dekletu mi je tedanji fant očital, da preveč molim, da si bom obrabila kolena v cerkvi. Ko bi tedaj v resnici le imela več prave vere in bi po-sluš­ala nasvete moje matere!Hvala vsem za vaš­e podpore in oprostili mi boste, če kakega pisma nisem ob-javila, nanj odgovorila …Upam, da bo moje in vaš­e ter skupno delo vseh pripomoglo mnogim. Ta se-mena sejmo skupaj in če Bog da, naj obrodijo dobri sadovi. Z vero, ljubeznijo in upanjem želim vse dobro Vam in Vaš­im najbližjim.

Danica

2. po­glav­je

Dve­ za­obljubi

»Najprej sem mislila, da je moja naloga, da moram spreobračati. Potem sem se naučila, da je moja naloga ljubiti. Ljubezen pa spreobrne, kadar hoče.«

Blažena Mati Terez­a

37

V veri je luč - v luči je ključ

S tem pisanjem izpolnjujem dve zaobljubi:Leto 2004. Nemočno zrem policistu v oči. Ne morem verjeti puhlim pravilni-kom in človeš­ki naravnanosti. Ženska je mrtva. Ker druge reš­itve ni videla. Besede so premile za to, kar je prestajala ...Toda prav takš­na je realnost in nič drugače. In mi ji š­e vedno nočemo zreti v oči. Pogosto.Na policiji so mi povedali, da pred tem dogodkom ni bilo narejene nobene policijske zabeležke … Tudi CSD in patronažna služba nista mogla preprečiti najhujš­ega, čeprav je bil sosed policist in se je nasilje kar naprej ponavljalo.

1.) Prva zaob­ljub­a. Stala sem ob krsti te ženske. Sliš­ala sem za njeno težko pot. Tedaj SEM SI ZAOBLJUBILA, tudi zaradi svojih izkuš­enj, da se moramo o stiskah vse več pogovarjati. Ko sem pisala proš­nje in predloge na ministrs-tvo za delo, družino in socialno problematiko, sem ugotovila, da se ministrs-tva izgovarjajo drug na drugega in tako se pomoč mnogokrat izjalovi tedaj, ko bi bila najbolj potrebna.

2.) Druga zaob­ljub­a. Za mir, ki ga doživljam zdaj z molitvijo, uporabo blago-slova in za vero bom povedala tudi š­e drugim. Morda s tem preprečim kako hujš­o stisko.Na prireditvi ob izidu knjige V veri je luč - v luči je ključ bo le-ta podarjena družinam (do 300 knjig) v dvorani, ki bodo to želele.Četudi v tej knjigi omenjam, kaj lahko š­e storimo v družbi VI, MI ali JAZ, vzemite za dobro. Vsak se mora, namreč, odločiti sam. Zapisi so iz mojega dnevnika in kronologij, dopolnjeni s pričevanji drugih ljudi. Naključnih ali znanih. Ko sem iskala in se posluževala drugih sodobnih tehnik, je bila vera tista, ki je odpadla najprej, oziroma ostajala zadaj, ker mi je zmanjkovalo časa in volje. Tako sem izgubila tudi Božje milosti. Približno pred petimi leti mi je prijateljica prinesla blagoslovljeno vodo in rožni venec iz Medžugorja. Tedaj so molili drugi zame in za mojo družino. To so bili sprožilni dejavniki in začeli so se drobni premiki na bolje. Zato se-daj sama poklanjam rožne vence - takš­ne, izmoljene in kupljene.

3�

Danica Jazbec

Ko sem bila v hudih stiskah, sama nisem zmogla moliti. Pred približno tre-mi leti sem že zmogla prve molitvene stavke, ki sem jih ponovila vsak dan enkrat.

Glasijo pa se približno tako - iz knjige Shinn Shover:»Naj se danes izpolni Tvoja volja. Danes je dan izpolnitve.Hvala Ti za ta čudovit dan.Čudež­ b­o sledil čudež­u in presenečenju ne b­o konca.«

3. po­glav­je

Gla­s intuicije­

NAJ MI BOG NASUJE POLNO PRGIŠČE HRANE ZA MOJEGA DUHA IN ZA DRUGE, ČE JE TAKA NJEGOVA VOLJA.

NAJ SE ZGODI V BOŽJI PREVIDNOSTI IN POPOLNOSTI.NAJ SE DRUŽIM Z LJUDMI, KI DOBRO V SRCU MISLIJO.

MOJ BOG, NAJ NIKOLI NE RANIM NIKOGAR IN NAJ BO ZATO:- MOJA VERA MOČNA KOT JE VINO,

- UPANJE DOVOLJ TRDNO IN - LJUBEZEN PRAVIČNA.

Glas intuicije in š­e neznanegaKljub vsem življenjskim pripetijam in zapletom, se rada spominjam otroš­kih let.Ko je bila knjiga že pripravljena za lektoriranje, so mi v roke priš­li moji dnev-niki, trije zvezki od leta 1�72 - 1�77. Navedla bom nekaj stavkov, ki meni danes nudijo š­e jasnejš­i pogled in kažejo, da sem na pravi poti. Ne glede na to, koliko sta se oče in mama odzivala. Trudila sta se po svojih močeh. Toda stvari, ki so se mi v življenju dogajale, bi lahko pomagale mnogim. Ti moji zvezki - dnevniki izžarevajo nekakš­en beg, neznanje kje in kako bi poiskala pravo pomoč, že tedaj pogumna, a nevedna mladenka:

3�

V veri je luč - v luči je ključ

»6. januar 1�7�. Tule je moj horoskop za leto 1�7�. Smatram, ker je narejen iz ozvezdja, da to ni tako hudo, če nekoliko verjamem temu. Saj Bog je ustvaril zvezde in v njih je morda tudi človekova bodočnost. Bom povpraš­ala o tem š­e na mladinskem srečanju.4. oktober 1�7�. Čudim se sama sebi. Čedalje bolj preklinjam. Čedalje bolj govorim grde stvari. To je posledica tega, ker premalo obiskujem sveto maš­o. Res, da jutri ne morem iti, a se bom potrudila naslednjič … nekaj pa vem, za kar mi je hudo. Vendar tako je: V OČETOVI PRISOTNOSTI POSTANEM ŽIVČNA. NAJRAJE SEM POLEG NJEGA, ČE JE TREZEN IN ČE TREZNO RAZMIŠLJA IN GOVORI.Mi se nikdar več ne bomo tako lepo razumeli, vedno bodo prepiri. Saj je že oče sam povzročil, da smo vsi postali živčni. Zato mu tudi mama ne bo tiho. Tudi ona mu jezno odgovarja. Zdi se, da tudi ona trpi in ne more več povsem trezno razmiš­ljati.2�. december. 1�7� … spet sem sprta z očetom, pa tudi na mamo sem jezna. Domov sem prinesla spričevalo s svojimi peticami, pa nič … oče je bil pijan in smrdel je po cigaretnem dimu … bilo mi je neizmerno hudo. V soboto pa je bila nataknjena š­e mama. Pogosto sem pazila na dvanajst let mlajš­o sestro. Tudi tega dne.Mama je v službi. S sestro sva sami doma. Sili me ven v sneg, ki je menda pr-vič tako lepo zapadel. A bojim se, da bi se sestra š­e bolj prehladila, kot je že. Potem bi bila jaz zopet kriva njenega prehlada.O, saj vem, da pri nas upoš­tevajo vse več sestro. To ni nevoš­čljivost, niti obre-kovanje. Ko bi le mogla z besedami povedati, kako jo zagovarjata pri vsakem slabem dejanju … nihče me ne razume … rada bi le, da bi zdržala š­e sedaj, ko hodim v š­olo. Kajti doma res postaja neznosno. Mama pa ne reče nič. Le trpi …«S čim vse se je hranila moja duš­ica! Moj spomin pa je ohranil »dobrega oče-ta«, ki je sicer imel rad pijačo, zato se spominjam njegovih stavkov: »Pil bom, dokler bom živ.« Verjamem pa, da zaradi tega š­e nosim kakš­no rano, ki se je ne zavedam. Bolje rečeno, ne želim zavedati. Ampak o njem imam tudi veliko lepih spominov, ki se jih spominjam veliko raje. Zaradi njegovega pitja sem hodila v tretjem letniku zdravstvene š­ole na Klub zdravljenih alkoholikov z željo, da bi mu kako pomagala.In spričo žalostnih dogodkov bi v svojih tridesetih letih kmalu izgubila š­e

40

Danica Jazbec

mamo in sestro.Svetega pisma nisem poznala, rožni venec pa le malo s počitnic pri stari mami. Moja vera je b­ila skromna, zato me je odneslo pri prvem piš­u. Ker skrivnosti delovanja Božjega Duha nisem poznala, ker sem bila kot seme, ki je padlo na skalo in ni moglo pognati korenin, saj se je ob prvem soncu uniči-lo. Toda Bog je moder. Čaka na zrelost v svojem snopu … spoznala sem hudo bolno žensko - na duhu. Nisem imela izkuš­enj, da bi se ubranila zla, ki je pri-hajalo potem š­e nadme. Izš­olala sem se, imela družino. Dva otroka, dečka in deklico. Takrat je zlomek š­ele začel deliti svojo nesnago. Zavoljo »udobja in navidezne sreče«, sem spregledala bistvo. Počutila sem se, kot bi bila rojena pod srečno zvezdo.Dokler, nisem začela toniti … dogajale so se hude stvari.Pozneje so me reš­evale razstave slik in delavnice s suhim cvetje ter pisanje kronologij. Iz katerih je nastala moja prva knjiga.Iskala sem poti pri raznih zdravilcih. V hudih stiskah mi je priš­la v roke že omenjena knjiga Shinove.Na novo sem začela spoznavati pomen molitve in b­lagoslova. S tem se je začelo moje ž­ivljenje vidno spreminjati na b­olje. Ko sem to vse skupaj zdru-žila š­e s kesanjem, odpuš­čanjem (ta postopek je trajal več mesecev) in z ob-časnim postom, so bili napredki vidnejš­i. Začela sem zaznavati zamere, jezo in druga čustvena stanja z drugega zornega kota. Vidne spremembe pa so se začele z obiskom Prenove v Duhu v Prečni jeseni 2006 in s srečanji s člani biblične skupine - Svetega pisma ter hagioterapije (Skupnost MIR). Oče Špelič mi je nekoč pri spovedi dejal: »Če boste vestni in iskreni, vas b­odo mnoge hude stvari zaob­š­le.« A nečisti duh se vrne, ko najde posprav-ljeno sob­o. Najde si sedem drugih duhov in udari š­e močneje. Tako je, ko se odločiš­ hoditi po poti Pravičnosti.Ko bi pri svojih osemnajstih letih le imela to vero, kot jo imam sedaj, bi marsi-kaj bilo drugače. Menila sem namreč, da vse obvladam. Da bo moja ljubezen reš­ila vse. Kako bridko sem se zmotila?»Ljubi Bog. Hvala ti za vse izkuš­nje. Dobre in slabe. Vse učijo. Tudi zato na tem svetu obstajajo duhovniki in redovnice, ki molijo za nas greš­nike in kli-čejo k Tebi. Svet tone v mnogih stvareh. Spreobrnjenje pa pride ali ne. Vedno nam daš­ na izbiro dve poti … «

41

V veri je luč - v luči je ključ

Življenje človeka je postalo trženje, ne oziraje se dosti na posledice.Pa naj si bo v skuš­njavah telesa in duha, ali pa pri uničevanju narave z razni-mi pirotehničnimi sredstvi, smogom, sevanji raznih naprav in predmetov …Posebno nevaren pa je sprevrž­en človeš­ki duh, ki rani ne oziraje se na dru-ge, da poteš­i svoj ego ali želje telesa. Z vsem tem pa si naravnost žagamo vejo, na kateri sedimo. Tako družinski sistemi kot posledično vsa družba. Zato menim, da bo slej ko prej potrebno združevanje na več ravneh. Ne samo v druš­tvih in krožkih, ker bo človek sicer spričo vse več bolezni in stisk težko kakovostno preživel.O, Bog, ohrani naš­a zlata zrna znanja in nam pomagaj, da jih bomo posejali v dobro zemljo in da ne bomo nikoli ranili drugih … š­e posebno ne otrok.

Zapisi iz dnevnika leta 2001

Očetova smrt»Ko mi je umrl oče, sem razglabljala, kako da si ni znal in hotel pomagati. A ob vsem preživetem je bolje, da pozabim hudo in se spravim z njim v duhu, saj sem se naučila, da obstajajo stvari, na katere nimam vpliva.Pa vendarle sem vedela, kako oče po svoje trpi. Ko je bil včasih pri meni doma in sva bila sama, so mu solze tekle po licih tako (ni sramota, če moš­-ki joče), da imam to kar živo š­e danes pred seboj. Videlo se mu je, da jih ni mogel zadržati. To se ni zgodilo velikokrat, a se je. Tako sem začutila prve njegove stiske. Rasel je v revnih krajih ob Kolpi, v š­tevilni družini. In ravno od njih sem se tudi učila, kako je lepo, ko se imajo bratje in sestre radi med se-boj. Moj oče je veliko prekolesaril, prepeš­ačil, ali pa se vozil z vlakom. Včasih je bil prav neustavljiv. Vstajal je zgodaj zjutraj, ob treh, š­tirih, da je zakuril v podjetju, ali postoril kaj drugega, š­el na vlak … malokdaj pa mi je kaj potožil. Pravzaprav ga nisem sliš­ala, da bi se pritoževal čez svoj poklic. Imel je 3� let delovne dobe. Veliko je bil odsoten od doma. A v službi so ga imeli radi.Večino stvari pa je zadržal za sebe. Tako tudi takrat, dva dni pred svojo smrt-jo. Čeprav sem bila v pripravljenosti za zdraviliš­če in sem bila torej doma, se ni obrnil name. Vedel je za nekaj mojih stisk, malokdaj pa je on mene prosil za pomoč. Tako sva se poslovila tudi tedaj, na nek tihi način, ko mu nisem

42

Danica Jazbec

mogla več pomagati. Bila sva sama v bolnici. V sobi, kjer je ležal. Bil je 11.april.1��3. Velikonočna nedelja, na sestrin rojstni dan. Začel je zgubljati vid in govor. Vpraš­ala sem ga, če me morda pozna. Skozi posteljno ograjo je poiskal mojo roko in jo stisnil. Govoriti ni mogel več. Po licih so mu spolzele solze, ki sem jih tako dobro poznala. Tokrat so to bile solze slovesa. Le kaj neki vse je čutil ob tem. Nikoli ne bom izvedela. Ali pač. Nekje tam gori, kjer se srečajo duš­e. Kjer ni krivic in ne gorja. Oba sva jokala. Tiho, tiho. Za vse tisto, kar je bilo lepega in vse tisto, kar bi lahko morda bilo bolje, tudi zame … a kaj bi to. Sedaj sem bila pri njem, ko me niti videl ni več. Pri mojem očetu, ko so mu ugaš­ale lučke življenja in svetlobe. Naslednji dan, me ni več poznal niti sliš­al. V torek zjutraj sem na nevrološ­ki oddelek priš­la kar v službeni uniformi, saj sem š­la naprej na delo. Mislim, da je bilo okrog petih zjutraj. Nekaj mi je dalo vedeti, da ne bo več dolgo zdržal. Rekli so mi, da mu je kri že zalivala male možgane. Pohitela sem, da bi ga š­e videla. Stopala sem iz dvigala, ko sem videla osebje potiskati ležeč voziček proti meni, k večjemu dvigalu. Obstala sem. Črna slutnja je napolnila mojo duš­o. Pogumno sem vpraš­ala sestre. Da, res. Bil je on. Pokrit z rjuho, miren in spo-kojen. Nič več solza, nič več stisk in ne gorja. Dan po velikonočnem ponedelj-ku. Tako veličastno, a bridko slovo.Kljub vsemu imam lepe spomine nanj in na vse, kar sva skupaj preživela. Nisem mu mogla več pomagati, čeravno sem si vse življenje to srčno žele-la. Dano mi je bilo tako, da mi je pogosto priš­el nasproti nekdo, ki je bil š­e bolj potreben pomoči kot jaz sama. Tudi ti dragi bralec si to resnico gotovo že spoznal. To je, da se del nas tiho, morda včasih nevede razvije v dobrega Samarijana. Tako sem čutila, včasih pa š­e trpela za druge. Ker nisem znala drugače.Alkoholizem, ki se je razvil v očetu, je bolezen. Vsaka zasvojenost je bolezen. Zdaj se iz otroš­tva spominjam lepih stvari, slabe skuš­am pozabiti. Z očetom sem hodila hranit njegove some. Skoraj sva se tudi utopila v preluknjanem čolnu sredi Krke.Spomnim se, kako je za parcelo pri zidanici, na primer deset kilometrov da-leč, vozil del tračnic na kolesu … rad je tudi delal usluge ljudem, doma se je pa marsikaj izjalovilo … in v domači kuhinji je pogosto diš­alo po ribah. Pred

43

V veri je luč - v luči je ključ

novim letom sem š­e jaz dobila kak tolar žepnine, ko je kot dimnikar podarjal novoletne koledarje. Rad je š­el v cerkev, včasih tudi z izgovorom. V srcu je nosil kljub vse-mu veliko poš­tenja … vsaj tedaj sem čutila tako. Rada sem odpirala vrata, ko so ljudje priš­li prosit, da jim pride očistiti dimnik. Ker sem vedela, da je v tem dober in po-nosna sem bila nanj. Pa čeprav je bil le dimnikar … in š­e mnogo lepega bi lahko napisala.Otroci smo, dokler so naš­i starš­i š­e živi. Starš­e moramo imeti radi, pa kakrš­nikoli so že.Otroci pa tudi zelo dobro čutimo, kdaj ima človek človeka iskreno rad. Tega se ne da ponarediti.

4. po­glav­je

Žive­ti v gre­hu

Jn 8,7 »Kd­or i­z­med­ vas je brez­ greha, naj prvi­ vrž­e kamen vanjo … «8,11 »Tud­i­ jaz­ te ne obsojam. Pojd­i­ i­n ne greš­i­ več.«

20, 23 »Kateri­m grehe od­pusti­te, so ji­m od­puš­čeni­, kateri­m ji­h z­ad­rž­i­te, so ji­m z­ad­rž­ani­.«

Adijo pametPomlad 2007. Počasi se začenjam zavedati, da se je vse, kar sem počela jaz in moji okrog mene, seš­tevalo in prinaš­alo rezultate.V začetku, kmalu po poroki, sem bila zelo optimistična čeravno v novo na-stali skupnosti nisem bila sprejeta. Menila sem, da jih bom s svojo vztrajno zavzetostjo, z vsem dobrim, kar sem ga premogla, »ogrela«. Moj optimizem je bil velik in upala sem, da se bodo spremenili. In jaz z njimi.Vsaka stvar, ki se dogaja, je za nekaj tudi dobra, a š­e vedno razmiš­ljam tako, da se nič ne b­i smelo dogajati na š­kodo ljudi. Otrok. A kaj je z Božjim načrtom?Pater Gostečnik nam je rekel na predavanju: »Preden nadaljujemo kakrš­enkoli

44

Danica Jazbec

odnos, moramo očistiti svojega duha prejš­njih ran. Ne se raniti znova in zno-va. Oče in mati pa morata priti v stik s samim seboj in tako vedno ostati. Potem lahko pričakujeta spoš­tovanje s strani otrok. Sta na dobri poti.«Preden sva z možem priš­la do patra Gostečnika, sem sicer iskala pomoči, toda na nepravem koncu. Trkala sem na razna vrata, ki so zame ostala zaprta. Dana mi je bila pot z mnogimi ovirami. In š­e sem tu. Spoznala sem, da se vzorcev miš­ljenja lahko tudi »nalezemo«. Kar ni nič manj nevarno kot prave nalezljive bolezni. »Kdo š­e lahko pomaga mojemu sinu Klemenu? Še kako drugače? In ne samo z zdravili. Saj Bog je ljubitelj življenja. Torej ostaja upanje. Sem pa mnenja, da je potrebno upoš­tevati tudi dejstvo, da »nesrečni ljudje«, kot jih imenuje dr. Wiliam Glasser, ne potrebujejo (samo) psihiatričnih diag-noz, ampak tudi ‘naravne programe pomoči’. On uporablja metodo zdravljenja b­rez pomirjeval. Je svetovno znan psihia-ter z dobrimi rezultati, ki jih omenja v Sloveniji Druš­tvo za realitetno terapi-jo. A obstaja tudi dejstvo, da si ljudje z raznimi zasvojenostmi, pa čeprav je to morda samo ena cigareta trave, alkohol, pomirjevala, kajenje in druge vrste zasvojenosti in drog, drastično poslabš­amo izhodiš­čne točke za reš­evanje sa-mega sebe … za kvalitetno življenje. Sa­j kone­c konce­v tudi prome­tni zna­ki na­ ce­sti niso posta­vlje­ni bre­z ra­zloga­.Govorim iz svojih izkuš­enj (ki sem si jih pridobila z osem letnim obiskova-njem Kluba zdravljenih alkoholikov) in triletnega obiskovanja skupine za sa-mopomoč, ki sem jo ustanovila in izkuš­enj ter dogajanj v svoji družini. Ena mojih hujš­ih stisk je gotovo bila, ko sem opazila, da se je s težavami spopada-la tudi hčerka.Mt 17, 20-21: »Resnično, povem vam: Če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: »Prestavi se od tod tja!« in se bo prestavila in nič vam ne bo nemogoče.«Neke noči, a to je bilo sila redko, je spala v isti sobi kot jaz, v počitniš­ki hiš­i. Zaupala mi je svoje stiske, jaz pa zato celo noč nisem spala.Sredi noči, ko sem jo samo gledala tako nebogljeno in ranjeno, je nenadoma v spanju dejala na glas: »Adijo pamet.«Spet je v meni zazvonil alarmni zvonec: »Kaj za Božjo voljo delam narobe, da se nam vse to dogaja?« Pobrskala sem po svojem tedanjem življenju in

4�

V veri je luč - v luči je ključ

molila. Čas gre naprej. Film pa se mi je odvrtel nazaj. Spomnila sem se matere, ki mi je bila predstav-ljena, ko so me svojci obolelih povabili v Novo Gorico. Spoznala sem mamo z dvema bolnima otrokoma.Zamislila sem se. Molim š­e bolj proseče. Ker sem sama b­ila ranjena, krivca gledam skozi rano. Vem, da se moram naučiti odpuš­čati, a storiti tega š­e vedno prav ne znam!! Spoznavam, kako težko odpuš­čam. Bog daj mi ljub­e-zen in poglob­ljeno vero, ki b­o močnejš­a, kot krivice! Saj le tako mu lahko odpustim … Zdaj začenjam razumeti skrivnostni stavek prijateljice dr. Než-ke: »Le tvoja ljubezen lahko reš­i sina.« Moram odpustiti torej sebi in njim. Za vse, kar smo si storili. Potreben bo čas. ON pa bo rekel zadnjo besedo.Hčerka Nina je zjutraj imela dva kolokvija. Bila je povsem sesuta in v težavah. Kot jaz. Stisnila sem jo in ji v roke obenem položila š­e moj rožni venec. Ni mogla moliti z menoj. Odš­la je in jaz sem molila š­e namesto nje. Naredila je oba kolokvija.Popoldan mi je sporočila: »Izgleda, da tvoja vera in Bog res delujeta.«Moja vera. Moj Bog, kje je njena? Le midve sva od družine hodili k maš­i. Le-tos marca pa mi je vrnila š­e Sveto pismo. Da ga ne potrebuje, pravi. Tako to-rej. Ko sem zgubljala vero in zaš­la na stra­npoti ja­z, je­ zlomek je delal pridno tam, kjer sem b­ila sama najb­olj ranljiva. Vzel je vero š­e mojim otrokom.Naj navedem š­e en primer v zvezi z razumom. Bila sem š­e na antidepresivu. Šlo je za odločitev in reakcijo pri nakupovanju dragega sesalca za prah, ki ga danes praktično ne uporabljam. Nisem se posvetovala z možem in to me je drago stalo. Spoznala sem, da sem zaradi pomirjeval, oziroma antidepresiva napačno odreagirala. Preprosto ne tako, kot znam. Čeprav delam s skrajnimi napori, sem vendarle srečna, da sem pomirjevalo opustila. Da grem po dru-gačni poti.To mi je danes v poduk, da sem v »takš­nem stanju« in s svojo »dozo«, podob-no kot je moj oče nas s pijačo, velikokrat ranila sebe, potem pa š­e druge. In kar sva z možem skupaj sejala, sedaj skupaj žanjeva. Toda jok ne reš­i ničesar. Ko sem jokala, sem nekaterim delala s tem š­e veselje. Napajali so se od žalitev (človek, ki ne odneha s slabim, se s tem istočasno hrani) in v skrbeh ter ranjenosti smo vsi skupaj š­li daleč stran od bistva. Stran od pametnih ravnanj. Tako čutim. Sama se bom zdaj potrudila,

46

Danica Jazbec

zra ven pa prosila š­e Njega. Za Božjo milost in odpuš­čanja. Zase in za vse. Po-časi, a vztrajno sva se s hčerko š­e bolj začeli oddaljevati, kot sem sama želela. To ni bilo samo rezanje odraš­čajoče popkovine. Bila je upravičena zamera do mene. Tedaj sem se že začela zavedati, kam to pelje. Zato sem poskuš­ala reš­evati, kar se je š­e reš­iti dalo. Sama pa nisem zmogla hitrejš­ih zamahov, da bi jo v »begu« dohitela. Pismo s približno takš­no vsebino sem poslala hčerki po elektronski poš­ti na Veliko soboto 7. 4. 2007 ob petih zjutraj: »Nov začetek Nina ne pomeni nič drugega kot oprostiti in biti usmiljen. Vse ostalo je sprenevedanje. Lahko se petkrat poročiš­. Sama sem spoznala, četudi se jaz zdaj ločim, bom morala lekcijo, ki je nisem dokončala v prvem zakonu ponoviti, ali pa bom dobila š­e težjo preizkuš­njo. Spomni se, kaj se je zgodilo, ko smo se hoteli odkrižati prve-ga kužka v naš­i družini in si nabavila novega. Sprva mladega in lepega. S tem prvim, starejš­im, nismo znali in hoteli potrpeti. Zato smo ga dali usmrtiti. Tako je pa pri človeku. In tudi ti nisi nobena izjema, če boš­ š­la po stranpoteh, kot sem š­la jaz. Večno sem iskala in ugotavljala, da te edino človek lahko razo-čara. Bog nikoli. Daje možnost razvoja tvoje duš­e - tudi skozi trpljenje. Vero vase DA, toda najprej v Boga. Tisti, ki š­e vedno postavljamo oblačila in zuna-njo lepoto na prvo mesto, padamo na zemeljske dobrine kot muhe na med. Tudi meni se to š­e včasih zgodi. Toda prihajam do uvida. Ne daj Bog, da boš­ š­ele v poznih letih kot jaz, bila na Veliki petek zvečer, prvič pri maš­i. Ker ni-sem videla in vedela za te lepote! Nikoli ne postavljaj ničesar pred Boga! Niko-li! Toda: Če boš­ znala gojiti to Ljubezen, boš­ imela rada vse in boš­ potrpela, da bo tudi tvoj partner priš­el do te Ljubezni. Skupaj se bosta učila poklekniti pred križ in ga poljubiti. Ker to je križ, ki ga bosta nosila oba skozi življenje, ki si ga bosta izbrala … Samo enkrat se poroči! Ne krivi Boga. Skozi Božjo besedo prihajam do globljih resnic in vrednot življenja. Ker ne prisluhnemo modrim besedam, moramo pasti! Tako je z ljudmi.«Gospod, naj bom tvoj služabnik, ki si mu odpustil in me nauči, naj odpuš­čam naprej tudi sama! (Mt 1�,21): »Potrpi z menoj in vse ti povrnem.« Namreč, tudi pismo Filipljanom 2,3 pravi: » … ne delaj ničesar iz prepirljivo-sti in ne iz praznega slavohleplja … « Ki ga lepo dopolnjuje stavek godovnika Tomaža Kemčana: »Sladko boš­ počival, če ti srce ne bo nič očitalo.«Kot vzorčni primer sem nekdaj napisala Barbarino zgodbo, iz katere je lepo razvidno, kaj se začne dogajati v človeš­ki notranjosti, če se posameznik

47

V veri je luč - v luči je ključ

počuti zavrženega, ker ga domači kaznujejo z odtegovanjem ljubezni. Začne se reš­evati: tako, da iš­če poti izven svojega doma. Znajde se na navidezno na lepih, v resnici pa umazanih in spolzkih tleh. Zaide z dežja pod kap, kar š­e poveča stisko vse družine.

Beg iz resničnosti – o zvestob­i v zakonu(iz­ prijateljičinega dnevnika)

Človek je ustvarjen za LJUBEZEN. Če te ljubezni ni, če je ne prejmeš­ v zako-nu, se srce spontano obrne v smer iskanja, dopolnitve prazne vrzeli. Po tej poti rado pride do navezanosti na drugega človeka, ki ti daje to toplino, varnost, občutek sprejetosti. Samo čustvo ni in ne more biti greh. Tako smo ustvarjeni, smo pa ne tej točki v veliki NEVARNOSTI, da pod vplivom tega lepega in MOČNEGA čustva storimo korak dalje, v nekaj, kar ni več v skladu z “živo vodo”. Smo v veliki nevarnosti, da nas ta žeja in lakota premamita do takš­ne mere, da iztegnemo roko proti sočnemu, diš­ečemu rdečemu jabolku, ki pa je, žal, že na drevesu, ki ne leži več na naš­i zemlji. Sledi padec. A NE OBSOJAJMO! Raje se zamislimo: KAJ JE BILO NAJPREJ? RANJENOST.KAJ NATO? PADEC. Ranjeni ljudje PADAJO. To imejmo VEDNO V UVIDU, ko bomo svoji ženi ali možu pripovedovali z očmi, besedami in dejanji: Vse delaš­ narobe. To je tvoje delo. Ti moraš­ to in to narediti … Hočem, da je vse po moje. Nič nisi vreden/vredna. Poglej se, kakš­en/kakš­na si (debel, grd, star, nesposoben, neumen …). Večno odhajanje je moja pravica (služba, š­port, gostilna, …).Skratka, vse to govori partnerju: Ne ljubim te!Si tudi ti med tistimi, ki z zgornjimi navedki hranijo svoj zakon? Obveš­čam te: samo š­e vpraš­anje časa je in nekdo od vaju bo postal ZELO, ZELOOO ŽEJEN.

4�

Danica Jazbec

Si š­e upaš­ tvegati po stari poti?!Prav. Vaš­ke čenče bodo kmalu razveseljene z novo zgodbico …A, da ne želiš­ tega? No, pa poglej po dolgem času v oči svojega življenjskega partnerja, stori kaj namesto njega, ga pob­ož­aj in tvoj pogled naj b­rez b­e-sed pove: »Rad te imam.« Vse to je čisto preprosto. Če hočeš­!

Stranpoti, miselna svob­oda in nalezljive b­olezniIn zdaj k smernicam in stiskam mojega življenja.Nekoč se mi je nekdo dobrikal: »Tvoj mož te ni vreden. Pojdi z menoj.«Toda dejala sem mu: »Glej, tudi jaz imam svoje težave, svojo zgodovino. To je tek na dolge proge, ki ga bomo tekli skupaj z družino!Dolgo nisem in nisem naš­la prave poti. Nisem se znala in mogla odtrgati od stranpoti in obsedenega stanja, ki se je začelo odvijati v družini, pri sinu, v moji bolezni … o ko bi vsaj prej poznala očeta Špeliča z Bizeljskega in š­e dru-ge čudovite ljudi. Še nekaj o izogibanju negativnim ljudem. Nekje sem prebrala, kako naj se upremo negativnim mislim in manipulacijam. Naj se enostavno ognemo ta-kih družin in ljudi. Sprva sem ocenila, kako žalostno je takš­no razmiš­ljanje, kako naj se ubranimo človeka v stiski, vdove, mladenke … saj, ko sem več mo-lila, strahu enostavno nisem več poznala. V nikakrš­en drug plaš­č sodobnih »energij« se mi ni bilo potrebno zaviti. Ker pa bo nepravilnosti vse več zaradi nevere in nevednosti, se bo za preživet-je potrebno prav združevati. Največje orož­je proti hudemu duhu je molitev. Tedaj on b­ež­i. V današ­njem času pa ljudje molijo vse manj, zato je zlomkove-ga delovanja vse več. To mu je nadvse vš­eč.Socialna delavka mi je nekoč rekla o žalostni preteklosti: »Za kakš­no ceno ste se borili na tak način?« Zdaj vem, da sem mnogokrat zgubljala prepotrebno energijo, ker sem zaš­la. Zaš­la v ljubezni do sebe in do drugih. Ker sem se borila na nepravi način. Vidim manipulacije in nasilje v drugih ljudeh, ki se bojijo »teh negativnih ljudi« (ljudi z duš­evno motnjo, na pomirjevalih in antipsihotikih, zaporni-kov, prestopnikov …). Neki doktor na televiziji je rekel: »Bojimo se raznih

4�

V veri je luč - v luči je ključ

prestopnikov. Toda bati se moramo najprej samega sebe.« Ta stavek je zelo pomenljiv in globok. In drugo: Mir pripada vsakomur. Če ga ni, si ga je potrebno narediti. Pa ne na silo, ampak z vztrajnostjo v Bož­ji Previdnosti in z Bož­jim Duhom. Za-tegadelj so komune sestre Elvire in Don Pierina uspeš­ne.Nobena odločitev ni lahka. Odmik, pa čeprav začasna rehabilitacija, je po-gled vase. Če je posameznik zasvojen s čimerkoli, bi bil na mestu ukrep ob­veznega zdravljenja. Drugače se zgodi, da stojimo vsak na drugem bregu in se ne sliš­imo. Lahko le molimo za Ljubezen, za razsvetljenje in milosti. Znotraj Cerkve pa bo bolj potrebno opredeliti tudi mnenje, do kje je prena-š­anja trpljenja v b­olni skupnosti (beri v zakonu), š­e sprejemljivo in smisel-no!! V tem primeru pa tudi znotraj Cerkve pripraviti ustrezne programe.Na tem mestu bi rada napisala nekaj misli iz februarskega seminarja patra dr. Marijana Šefa iz Dravelj. Oziroma iz zvezka REŠITI, KAR JE IZGUBLJENO, ki ga je imel tedaj s seb­oj, kjer so zapisane naslednje misli Nelly Astelli Hidalgo: »Preživljala sem težko obdobje svojega življenja in skoraj omagala. Nekega dne sem padla pred Gospoda na kolena in mu rekla: »Gospod, če ne boš­ spremenil mojega življenja, bom propadla!«Srečala sem se s Prenovo v Duhu. Do molitvene skupine sem imela na začet-ku velik odpor. Za svoje ozdravljenje sem veliko molila … potem pa sem začela spoznavati velike skrivnosti … da je tudi neokusna š­ala lahko Božje znamenje. Najmoč-nejš­e sredstvo, ki ga uporablja Gospod, pa je brez dvoma njegova beseda. O ko bi ljudje spoznali zdravilno moč Bož­je b­esede, ki je rodovitna in živa. Kristja­ni mislijo, da­ Bož­ja­ be­se­da­ ozdra­vlja­ duha­ in ra­zum, ne­ pa­ vse­ga­ člove­ka­, v če­me­r je­ ve­lika­ na­pa­ka­. O tem govori pismo Hebrejcem: »Božja beseda je namreč živa in silovita, ostrejš­a kakor vsak dvorezen meč in zareže do ločitve duš­e in duha, sklepov in mozga ter presoja vzgibe in misli srca. Ni je namreč stvari, ki bi se lahko skrila pred Njim. Pred Njegovimi očmi je vse razgaljeno in odkrito. Njemu bomo dajali odgovor.« (Heb 4,12-13).Moč Bož­je b­esede ugotavljam v ignacijanskih duhovnih vajah, kjer tisti, ki jih opravlja, dobi vsak dan samo nekaj odlomkov iz Svetega pisma. Gos-pod se prek navidezno znanega odlomka dotakne spomina na dogodek, ki je povzročil bolezen ali ogorčenje ali globoko rano, ki je morda zaznamovala

�0

Danica Jazbec

velik del naš­ega življenja.Kako lahko Bož­ja b­eseda ozdravlja?Prvi dve poglavji Lukovega evangelija, imenovani tudi evangelij Jezusovega otroš­tva, lahko na primer ozdravita človeka, »ki š­e ni rojen«, ki na nek način š­e ni pretrgal popkovine, ki ga veže na mater ali je preveč vezan na očeta.Gospod upora­blja­ za­ na­še­ ozdra­vlje­nje­ ne­ve­rje­tna­ sre­dstva­!Zelo moramo biti pozorni, kaj nam sporoča Bog v molitvi za notranje ozdrav-ljenje. Drugemu namreč lahko š­kodujejmo, če s sporočilom ne spoš­tujemo njegove osebnosti ali če to nasprotuje Bož­ji volji, kar je zelo važ­no pri moč-no ranjenemu človeku, saj se b­o tež­ko podal na pot ozdravljenja. Poglejmo primer dvojčkov, enojajčnih ali dvojajčnih, ki neprestano iš­čejo svojo istovet-nost. Lahko bi navedla tri ali š­tiri primere, ko so popolnoma ozdraveli po molitvi za notranje ozdravljenje.V molitvi za notranje ozdravljenje ljudje vedno iš­čejo neke vrste psihološ­ko zdravljenje. Ko pa uvidijo, da to pomeni zahtevo po duhovnem spreobrnenju in osebni odgovornosti pred živim Bogom, se HOČEJO UMAKNITI.«Tako meni Nelly Hildalgo. Res gre za veliko osebno odgovornost. Zaradi mnenja o miselni svob­odi in svob­odi dejanj naraš­ča š­tevilo obolenj, Tudi vseh vrst nalezljivih bolezni, vključno s spolno prenosljivimi obolenji. Sled-nje so v porastu in puš­čajo veliko posledic, pa naj bo na plodu, ali na materi, ki ga nosi. Zlomek jih raznaš­a š­e na druge ljudi, kjer so dani vsi pogoji: prepir, sovraš­tvo, napuh, vzviš­enost, egoizem, dobičkonosnost, prezir. In š­e bi lahko naš­tevala. Zaradi takoimenovanih »pink-ponk« spolno prenesenih infekcij in bolezni lahko vse skupaj uhaja iz vajeti v družini kot tudi v družbi. Storili bi veliko dobrega za posameznike, družino in družbo, ko bi za vse omenjeno tako kot pri kajenju in alkoholu uvedli ter zahtevali večjo skrb za preprečeva-nje vsega tega zla.Dobro bi bilo uvesti brezplačne teste za vse rizične prenosljive bolezni in ob-vezno sodelovanje partnerjev. Razvoj skupnosti, kjer se š­iri zavedanje in rehab­ilitacija pomeni nudenje pomoči raznovrstnim ljudem, jim tako ponuditi tudi večje razvijanje od-govornosti. Priš­la sem do ugotovitev, kako pomembna je pravočasna in pra-va pomoč tako »žrtvam, kot povzročiteljem.« Od tega nima koristi samo pri-zadeti, ampak celotna družba.

�1

V veri je luč - v luči je ključ

Drugo, kar sem na tem mestu želela povedati, je naslednje: Zdelo se mi je, da sem na KZA, kamor smo hodili na zdravljenje kot družina, precejš­en del pri-tiskov prenaš­ala sama. Morda so bili zame toliko večji, ker je bila moja vera š­ibka. Vestna zakonca tudi v veri prejmeta velike milosti. Vsak, ki gre po poti rehabilitacije, potrebuje močno oporo v družinskih članih, v prijateljih, v de-lovnih in drugih organizacijah!! Tudi vera daje veliko oporo. Pomemb­no je, da se nagajanje preneha in počasi le pride do uvida!Nekoč sem hotela oditi od doma, ker se mi je zdelo, da me domači dovolj ne spoš­tujejo. Počutila sem se manjš­a od predpražnika. Nič od nič. Nespoš­to-vanje (prvo zlo), ki sem ga doživljala v družini, je v meni stopnjevalo drugo zlo. Odš­la bi. Ker v sebi nisem bila sposobna občutiti Božje ljubezni, nisem zmogla ljubiti sebe in tudi ne zaznavati ljubezni svojih domačih. Jaz sem bila tista, ki sem morala to razčistiti, najprej pri sebi.Se spomnite stavka: »Če z malim nisi zadovoljen, velikega vreden nisi.« Naj to velja v prvi vrsti zame. Če smo Bogu hvaležni najprej za vse majhne stvari, nam da v pravem trenutku tudi velike. Razne ljubezenske spletke pa mnogo-krat poš­ilja hudobni duh z namenom: da razdvaja zakonce, uničuje otroke in družine, dela invalide in prinaš­a vse več, ne tako nedolžnih bolezni. Bog nam je dal dva protistrupa: 1. »Priznajte svoje grehe in jih ob­ž­alujte. 2. Odpustite in vam b­o odpuš­čeno.« Zato b­o človek vse b­olj prisiljen poklekniti, prositi za odpuš­čanje in mo-liti, če b­o hotel ob­drž­ati svojo rod. Če vere ni, so odnosi načeti, otroci tr-pijo in b­olezni res ni tež­ko vstopiti skozi vrata, ker so zlomku dani pravi pogoji.Sama sem poleg vsega š­e vedno v prvi vrsti mati, ki š­e misli na bodočnost svojih dveh otrok. Do sedaj nisem znala vseh stisk in vsega nastalega izročati Vsemogočnemu. Sin mora jemati pomirjevala. On se je s tem sprijaznil, jaz pa ne. Meni je naš­a žalostna zgodba v poduk, drugim v opomin. Piš­em najiskreneje, kar zmorem. Verjamem, da vsak izmed nas lahko dopri-nese svoj kamenček k mozaiku za izboljš­anje razmer ljudem v stiskah. Med »padlimi« so tudi nedolžne žrtve. Še posebno piš­em zaradi njih. Naj se zgodi Božja volja. Na meni pa je, ali bom znala križ sprejeti. Saj ko greš­ po poti negativne miselne naravnanosti, greš­ po poti š­e večjega trpljenja.

�2

Danica Jazbec

Pomoč ž­rtvamŽelje po pozitivnih reš­itvah, da bi ljudje v stiski, tudi svojci obolelih, dobili več pomoči na terenu, so naju z možem potisnile v sodelovanje z institucija-mi. Začela sem se zavzemati za krizne time za teren in sestro psihiatrične stroke - patronaž­ne smeri. Če bo ta projekt zaživel upam, da bo imel tudi lepš­i naziv. Saj ni potrebno š­e bolj stigmatizirati ljudi, kot pa se že sami.Tako je nastal članek za nastop sestram na dveh seminarjih, v Žužemberku in potem otroš­kim sestram v Bernardinu. Objavljam nekaj teh stavkov:»Nisem si nikoli predstavljala, da bom kdaj morala takole nastopiti. Še manj, da bom napisala knjigo. A Bog ve, zakaj je tako prav ... Doma so mi rekli, da je to moje pisanje brez veze, prav tako vsi telefonski po-govori ter želje po pomoči. Želela sem prebiti ta njihov pesimizem, ki me je vse bolj utesnjeval. Tako sem ustanovila skupino za samopomoč Modri val, katerega je zdaj prevzela gospa Jožica. V nekaterih zgledih so mi sledili tudi drugi člani družine. Jaz pa njim. In ob umiranju starega, se je rojevalo novo. Zelo MODRO se je odločiti za sodelovanje, ko so problemi š­e obvladljivi, ker so tako posledice manjš­e. Vsak človek v stiski pa se sam odloči, ali se bo opri-jel ponujene veje pomoči.1Pt 2, 7-�: » … tistim pa, ki ne verujejo: Kamen, ki so ga zidarji zavrgli, je postal vogelni kamen in kamen spotike in skala pohujš­anja. Ker niso pokorni besedi, se spotikajo; in prav za to so bili postavljeni … «Ob izidu moje knjige Na robu prepada, sem po stolih na prireditvi razdelila liste in eden izmed naslovov se je glasil ‘Izbrala sem življenje’.Se spraš­ujete zakaj?Ker je za posledicami nasilja umrla neka ž­enska (otroci so morali to nasi-lje gledati). Nisem je poznala, ob­ tem pa sem se glob­oko zamislila.Iš­čem mož­nosti kako š­e drugače pomagati otrokom, starš­em in mladini, pri ohranjanju zdravja posameznika, druž­ine in narave?Nič nisem v dvomih, ampak vem, da smo sposobni ustvariti drugo Florence Nightingale, ker so na terenu drugačne vrste »ranjenci«, težji kot so bili kdaj-koli prej v zgodovini človeš­tva. Saj je nasilja vse več.Skupaj gremo lahko naprej, stroka in civilno prebivalstvo. Skupaj lahko poma-gamo politikom in vladi, ker nosimo izkuš­nje pisane na telesu in duš­i, učimo

�3

V veri je luč - v luči je ključ

se pa tudi od naš­ih dragocenih ljudi, s katerimi živimo vsak dan. Modro bi bilo izkuš­nje preživelih, rehabilitiranih združiti v efektivnejš­ih programih po-moči.Zgodbe na terenu so različne in vsak dan znova in znova dokazujejo, koliko nasilja je med nami.Takole npr:»---Na otroš­kem oddelku leži odraš­čajoči deček z modricami. Pravi, da je padel.---Na travmi leži mati. Imela je tri otroke in v nevladni organizaciji so mi po-vedali, da ji je en sin umrl, drugi pa jo pretepa vsak dan, ker je na drogi.---Na intenzivnem oddelku leži najstnik, ki je delal poskus samomora.---V otroš­ki dispanzer je priš­el dijak s simptomi, ki kažejo posledice odnosov v družini.---Na skupini za samopomoč je tudi mati, ki je otrok ločenih starš­ev. Razmiš­-lja, kako bi ustanovila skupino za samopomoč za mladostnike razvezanih starš­ev (ker je sama veliko pretrpela zaradi tega).---Ker psihiatrija razmiš­lja ponovno o zdravljenju z elektroš­oki …«Januarja 200� smo na Forumu Dolenjske in Bele krajine ugotovili, da devet ob­čin Novega mesta ne plačuje posvetovalnice za otroke in starš­e, torej morajo le-ti po pomoč v Ljubljano. Na š­olskem dispanzerju so nam tudi po-vedali, da otroci v nujnih primerih š­e vedno čakajo na psihologa predolgo ... Sama se u­čim z­daj ponu­diti vejo človeku­ v stiski … ki se je oprime, ali pa ne! Načinov reševanja je več … vabim vas, raz­mišljajmo več o preprečevanju­ nasi­lja in pomoči žrtvam nasilja … ker so patronažne sestre preobremenjene ob razpadu babiš­ke službe in ker je prav, da zavod za zdravstveno zavarovanje prispeva več denarja v te namene kot tudi država in ministrstva ter občine. Potrebno je iti na teren K LJUDEM V STISKI. Ne pričakujmo, da bodo zara-di stigme in nesreč vsi zmogli priti v ambulanto, v bolniš­nico, v Cerkev ... To je zmotno razmiš­ljanje.«NAMESTO OBSOJANJA naj UPERIM PRST V SVOJEGA NOTRANJEGA PRIŠEPETOVALCA!!!Naj ne ob­sojam in nikoli ne začnem stavka v smislu kritike s TI. Ti si to storil, ti kar naprej negoduješ­ … to je najslabš­a varianta.

�4

Danica Jazbec

Tako ne morem za ostale storiti ničesar. NAJPREJ MORAM IMETI POL-NOST V SEBI (in pred tem izprazniti slabo, nečisto v srcu), NATO BODO TUDI DRUGI IMELI KORISTI OD TEGA!Tu navajam š­e prvo pismo Tesal 2-4: » … zmeraj se zahvaljujemo Bogu za vas vse, ko se vas spominjamo v svojih molitvah. Pred naš­im Bogom in Očetom imamo neprenehoma v spominu vaš­e delo vere, napor ljub­ezni in vztraj-nost upanja naš­ega Gospoda Jezusa Kristusa. Vemo namreč, od Boga ljublje-ni bratje, da ste izvoljeni.«

5. po­glav­je

Skozi se­nco doline­ smrti

»Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in ob­tež­eni.«Jn 12,7 » … uboge i­mate vsak d­an med­ seboj, mene pa ni­mate ved­no … «

Mt 7,9-11 » … Kd­o med­ vami­ bo d­al svojemu si­nu kamen, če ga bo prosi­l kruha?

Ali­ mu bo d­al kačo, če ga bo prosi­l z­a ri­bo? Če torej vi­, ki­ d­elate hud­o, z­nate svoji­m otrokom d­ajati­ d­obre d­arove, koli­ko bolj bo vaš­ Oče, ki­ je v nebesi­h,

d­ajal d­obro tem, ki­ ga prosi­jo.«

So zgodbe, ki mnogokrat sprožajo rane in »vojno stanje« v človeku. Jeza, sram, upornost, bolečina, maš­čevanje povzročajo, da smo tuji sebi in Ljubezni.Vsemu temu mora nujno slediti odpuš­čanje in sprava s samim seb­oj, z Bogom ter nato š­e z drugimi. Sama š­ele zdaj začenjam spoznavati, kako dragoceno je življenje in vse, kar imam: moža, otroke, telo in vse, od lasu na glavi … Koliko uspeš­no grem skozi program svoje rehabilitacije je odvisno:

- od mojega HOČEM se potruditi, kakor da bi bilo vse odvisno samo od mene,

- od ljudi, ki sem jih srečala,- knjig, ki sem jih prebrala,

��

V veri je luč - v luči je ključ

- od zaznavanja Božjega Duha, ki je z menoj vsak čas mojega življenja,- od tega, da se učim predajati Njemu, česar ne morem spremeniti … - in nenazadnje od luči, ki jo vidim zdaj pred seboj.

Za odnos do sebe samega ima specialist psihiater dr Cveto Gradiš­ar lep sta-vek: »Od mene do sebe je dolga pot.« Tarnanje in smiljenje, me je na moji poti le oviralo. Tako sem š­e bolj izgore-vala. To so bili trenutki, ki se jih najmanj rada spominjam. V ljudeh okoli mene je nastal odpor in s tem nisem reš­ila ničesar. Zlivala sem bremena š­e na druge. Mnogi mi niso znali prav pomagati, ker niso bili poklicani za to. Pa vendar sem zaznala ljudi okrog sebe, ki nosijo v sebi b­laž­eni mir. Ljubim zdaj to pot, Boga in seb­e. Ko sem tolikokrat ostala sama, ko so me vsi zapustili, je­ bil On ob me­ni. Ve­n-da­r ga­ nise­m zna­la­ poklica­ti, ne­ prositi, niti potrka­ti na­ nje­gova­ vra­ta­. Le­ stisk rož­ne­ga­ ve­nca­ v roka­h in za­ gra­hovo zrno ve­re­ sta­ me­ re­še­va­la­. Prizna-nje strahu je priznanje nevere. Ni dvojnega, ENO je. In to me zdaj vodi. Srečanje z mojo varuš­ko iz najnežnejš­ega obdobja mojega življenja mi je pri-neslo pomembna sporočila. Srečanje z njeno hčerjo pa mi je vlilo novih mo-či, znanja in upanja. Posodila mi je knjigo Čudodelnik s Primskovega (Jurij Humar).Na steno sem obesila š­e misli Matere Tereze, kjer je zapisano med drugim: »... in ne pozabi na š­tevilne možnosti, ki ti jih nudi vera.«Zdaj se š­ele začenjam zavedati tragike življenja in resničnosti stavkov psihia-tra in dolgoletnega predstojnika psihiatrične klinike Idrije prim dr. Jožeta Felca iz njegove knjige Osvoboditev in odreš­enje. Mnogo ljudi je v življenju doletelo prav to. Tudi mene je. Spoznala sem, da hrepenenje po boljš­em, lep-š­em, po užitkih, po imetju … žal pogosto ni najboljš­a pot. Saj pomeni lahko imeti več - nemoč se »odtrgati« od tega polnega in znati biti skromen ter no-tranje zadovoljen. Stavki primarija Felca se glase: »Hrepenenje ni nikoli poteš­eno čustvo, ker se razvija naprej v destrukcijo. Na koncu destrukcije je ANATEMA. Anatema je nekaj, kar je izpostavljeno sramoti; fi­gurativno pomeni to izključitev iz cerk-ve. Prekletstvo, izobčenje. Anatema je torej poziv k previdnosti.«In š­e pravi o hrepenenju: »O hrepenenju sem zmeraj mislil tako kot Sigmund Freud, da je v njegovi temni zasnovi več tanatos usedlin, kot pa žlahtnega

�6

Danica Jazbec

erosa.«V meni pa prevladuje sedaj misel, da dogodke, ki se prelivajo iz preteklosti v prihodnost, niti za milimeter ne moremo spremeniti brez Božje pomoči. Zdaj tudi sama vidim mnogo ljudi, ki gojijo žalost in jezo, skorajda sovraš­tvo ali bolje rečeno - strah različnih dimenzij. In vem, da to dela človek, ki gra-bi žerjavico z golimi rokami. V njem domuje ukoreninjen stavek: »Če se do sedaj nisem spremenil, se tudi sedaj ne bom.« Pa ravno v tem tičita vzrok in posledica. Pa seveda reš­itev sama … So kdaj trenutki življenja za nas vse, ki so nerazumljivi, nelogični? Ki vzbudijo v nas zaskrbljujoča čustva in dvome? Ko mora preteči čas, da doumemo njih pomen in razplet? Sebičnost, zloba in zavist … da. Vse to naredi mnogo gorja, toda le če mi sami tem slab­ostim nasedemo. Sama zdaj z zaupanjem v Ljubezen odpuš­čam negativnosti, kolikor se le da. Ljubim svojo družino z mero razuma in moči, ki ju premorem. V meni pa vse bolj zori spoznanje, da sem vse preveč navezovala svoje srce in duš­o na stvari in ljudi … »Bog nam bo pomagal, da se razgrnejo vode pred nami, če ga bomo posluš­ali (Jozue 3,7-17).«

V najhujš­ih trenutkih sem izgub­ila stik z Bogom(z­apisi 2001)

»Vzgojena sem bila v krš­čanski veri. Hodila sem k mladinskem verouku in š­e danes sem ponosna na to, a že od moje cerkvene poroke, ki ni bila v mojem kraju, je š­lo vse narobe. V veri me je podpirala le taš­ča, pa pozneje hči. Tedaj š­e nisem vedela, da verovanje med drugim pravzaprav pomeni neob­vladlji-ve stvari predajati Njemu in da trpljenje nima zadnje besede, niti nisem poznala v resnici velikonočne skrivnosti. Ljuba nevednost …Tudi sin pozneje ni hodil k verouku, saj se je vztrajno želel zgledovati po oče-tu. Oba skupaj z možem pa sva dajala svojevrsten vzgled in rezultate.Zakaj to povem? Ker menim, da je prav, da je družina že od njenega nastanka enotna tudi v verskem pogledu. Moja pomanjkljiva ljubezen, vera ter stiske so se prepletale v življenjskem tri-kotniku (s taš­čo), v katerem sem živela. Opazka, da me mož ne sme objeti, je v meni in njem š­e bolj stopnjevala napetosti. Izkaz premajhnega spoš­tovanja

�7

V veri je luč - v luči je ključ

do žene ali moža pa so smrtno nevarne puš­čice za otroke.Kako do umirjanja, do spoš­tovanja starš­ev, starejš­ih ljudi, itd? Precej odgovo-rov sem dobila na duhovnih vajah. Med drugim je neki pater omenil, da ko utihne molitev, izgine tudi vera. Tako si prevrneš­ lestev, ki edina vodi do Boga. Toda nekateri se imajo za Bogove in krojijo svoje resnice o Bogu, Mari-ji, kar je med drugim nepoznavanje svetopisemskih resnic.Sama sem zadnjih sedem let zelo malo hodila v cerkev. In to zato, ker sem bila razočarana nad tem Bogom, ki me je kljub dolgoletnemu trudu »pustil v trpljenju in na cedilu«.V resnici pa sem bila jaz tista, ki sem po tem, ko mi je dob­ro š­lo v srednji š­oli, začela vse b­olj pozab­ljati Nanj. Kot sem dejala, je tudi sin omahnil in ni hodil v cerkev. Začel se je zanimati za akcijske fi­lme, mene pa je vse bolj motila nasilna vsebina v njih. Bilo jih je zelo veliko, kar je v njem stopnjevalo nemir in popačene vrednote življenja. Vsebine, ki jih je gledal in kar sem spremljala s kotičkom svojega očesa, so v meni vzbudile tihi strah, kaj bo z njim in nami, če bo tako nadaljeval. Ko bi imela jaz tedaj to vero, ki jo imam sedaj, bi s svojim mirom dosegla obratne učinke. Tako pa sem svoj strah prenaš­ala na otroka in peklenski obroč se je vse bolj zapiral. Zdaj vem. Z molitvijo bi se tedaj umirjala jaz sama in s tem družina ob meni. Ker pa nisem znala »odmreti« slabostim, se odpovedati »hudim« b­esedam in dejanjem, so nastajale situacije »zob za zob«, ki sem jih pozneje naš­la v Svetem pismu in so odsvetovane. Zlahka so začeli nastaja-ti odmiki in konf­likti. Tudi se ni obneslo, da sem nudila otrokom vse več v zemeljskih dobrinah, ker sem jih sama imela manj. Pravi dragulji ljub­ezni in miru se skrivajo prav v spoš­tovanju in skromnosti. Kar pomeni - ne dajati prevelikega pomena ne pohvalam in ne grajam. Vse zaporedje dogodkov je imelo drastične posledice in rodilo napačne korake. Zato. Nemirnim otrokom je potreb­no ponuditi dodatne zaposlitvene pro-grame, z dodatno pozornostjo ter ljub­eznijo.V š­estem razredu sinove osnovne š­ole je psihiater menil, da je s fantom vse v redu, čeprav se močenje postelje od njegovega rojstva ni prenehalo. Dogodki so se odvijali tako, da je dobro v meni začelo popuš­čati, saj se nisem imela na kaj več opreti.

��

Danica Jazbec

Vmes je bila leta 1��1 š­e vojna. Fant pa živahen, vendar simpatičen tudi. Z leti »nama je uhajal« iz rok. Nesoglasja znotraj družine in neenotni vzgojni pristopi so le stopnjevala njegove in naš­e nadaljnje poti. Teh zadnjih deset let kalvarije, ki smo jo vsi skupaj podoživeli doma, nam je dalo neizbrisen pečat. Sama sem vse b­olj izgub­ljala stik z Bogom. Žalostna in razočarana, ker mi je naložil takš­no breme. Odnos do Boga in samo vero ljudje pojmujemo različno. Nekomu pomeni že veliko, da gre v cerkev posedet, pomeditirat in se soočit sam s seboj. Jaz si želim, da bi zlahka brala Božjo besedo, drugi to opuš­ča... toda zdaj vem. Vse to ima svoj skrivnostni pomen. Vsi smo Božji otroci in za vsakega je priprav-ljen Božji načrt.Danes sem vesela, da sem vzdrževala stik s pokojno kolegico in sodelavko Jo-žico, ki mi je na svoj tihi, skrivnostni način ter slogom življenja, dajala novih moči in upanja in s pomočjo katere sem zopet naš­la pot nazaj v cerkev. Človek bi dejal, da veliko ljudi poiš­če Boga tedaj, ko smo nemočni, bolni, »ra-njeni« tako ali drugače. Naj bo že kakorkoli, nihče mi ne reče, da sem v cerkvi nezaželena (čeprav je mnenj toliko kot je kristjanov). Nasprotno. Ob vrnitvi v cerkev, sem doživela spoš­tljiv odnos, prijazne in nevsiljive vzpodbude. Spoz-nala sem nove prijateljice. Leo Buscaglia pravi v svoji knjigi ‘Živimo, ljubimo in se učimo’, da lahko trdi, da je naš­a nepopolnost kriva za večino naš­ega trpljenja.

Zapisi iz mojega dnevnika 2001:»Danes gledam na vse to tako, da je Bog zares ena velika Ljubezen. Je ljube-zen, za katero se je vredno potruditi. Se učiti. Ko sem za trenutek v svojem življenju izgubila stik z Bogom, sem izgubila tudi vero v samo sebe. Ostala sem »sama« v duhu, ker sem tako v sebi čutila. Vera, upanje in ljubezen. Kako lepe besede.Ravno včeraj mi je Klemen razlagal, da v sebi nima nobene ljubezni. Ko bi mu zmogla predočiti, da se obrestuje poiskati to lučko vere … potem lahko obvladujemo sebe, bolezen, zlomkove zvijače …Vendar so za kaj takega potreb­ni hotenje, spremenjeni odnosi, čas in Bož­ja volja. Pozabila sem, da bi zanj morala moliti jaz. Pravzaprav se ne spomnim, da bi kdaj do tedaj globlje zaznala o pomenu molitve za druge.

��

V veri je luč - v luči je ključ

Ko sem se sama približala spoznanju, da ne verujem v nič več, se mi je zdelo, da le š­e nagonsko iš­čem biljko za preživetje. John Powell v svoji knjigi ‘Sreča izvira iz notranjosti’ pravi, da morajo obstajati v komunikaciji z Bogom:

• molitev,• iskrena želja po molitvi in• bistveni pogoj za uspeš­no molitev pa je predaja.

Pravi nadalje, da se ž­e ob­ misli na PREDAJO radi zgrozimo! Nato opiš­e primer ž­ene, ki je b­ila neozdravljivo b­olna in se je š­la v kapelo z Bogom »prepirat«, kaj da ji je naredil. Ob tem pa jo je preš­inila razvetljenost. Zaznala je lučko v temni plati svojega življenja. Bog jo je pripeljal do roba zato, da bi iz nje izvabil njeno predajo. Pravi tudi, kako pomembna je komunikacija med Bogom in nami ravno v tem stavku: »Zgodi se tvoja volja!« Naj bi to bila in je velika in zastraš­ujoča privolitev. Puš­ča nas gole in nemočne. Nič več mask, nobenih zaš­čitnih pregrad. Le: »Umolkni in vedi, da sem jaz Bog!« Zdaj sem tudi sama spet naš­la svojo pot nazaj, k Bogu. Utrujena, izčrpana od raznobarvnih dogodkov življenja. In Bog mi je pokazal, kje je moje mesto. Prostor pri cerkvenih pevcih sem si morala »prislužiti« na poseben način.To je bil zame pomenljiv dogodek in zato ga bom opisala. Bil je sveti večer. Ne vem natančno, kakš­no oviro sem imela doma. Preveč sem se obotavljala, saj sem h polnočnici priš­la pet minut pred polnočjo. Že-lela sem na balkon k pevcem, kjer je bila tudi sodelavka Jožica … toda kor je bil prepoln ljudi in Franci, naš­ župan in vodja tega zbora, ki že dolga leta igra na orgle pri svetih maš­ah, mi je ravno tisti trenutek zaprl vrata pred nosom (priš­el jih je namreč ravno zakleniti) rekoč: »Danica ne moreš­ gor, prepolno je. Se bo š­e balkon podrl.« Za ta korak sem se odločala dolgo … dve leti sem potrebovala, da sem se nekako spravila z Bogom … Spet sem bila na preizkuš­nji. Ni dosti manjkalo, da bi se tedaj obrnila in odš­la domov, saj sem bila tako polna raznovrstnih bolečin. A nevidni angel je bil ob meni in za prvič sem tako pristala spodaj v klopeh. Spomnim se tudi hudih telesnih bolečin. Pri maš­i mi je tedaj nekdo ponudil stol (mislim, da je bila sodelavka), čeprav je bila cerkev nabito polna.

60

Danica Jazbec

Takš­na je bila moja vrnitev nazaj v cerkev. K Bogu.«

Moja otroka2. 2. 2003 - goduje Marija. Svečnica po cerkvenem koledarju. Bolečine me pestijo, a potrudim se in grem k maš­i. Na koncu sem v cerkvi kupila š­e nekaj sveč. V dnevni sobi sem dopoldan prižgala eno teh sveč, Klemnu pa omenila, da je blagoslovljena. Kaj njemu to pomeni? Najbrž ne dosti. Saj je okusil tako malo te Božje lepote.Tudi on je svojo svečo postavil v visok kozarec ter si jo prižigal prav tedaj, ko sem stopila k njemu v sobo. Jaz pa š­e vedno upam na »njegovo predajo Njemu« in moledujem zanj, da bi tudi sam naš­el svojo vero in lučko upanja v sebi. Da Bog morda stori čudež, ki bo pomagal popraviti storjeno človeš­ko napako. Kdo ve?Premiš­ljujem, da sem b­ila po svoje tako »vestna«, pa vendar mi je druž­in-ska sreča spolzela iz rok. Ubogi človek obrača, Bog pa obrne.Ob vsem tem v duhu objamem š­e Nino. To čudovito bitje, katere »naključna« slika na gugalnici kaže roki združeni v prgiš­če. Da. Potrebuje samo prgiš­če Ljubezni za preživetje vsakega dne znova. Moj borbeni duh ne jenja, ko moja vest pravi, naj jima vendar kljub vsemu srečno pluje ta njuna barčica, ki smo jo skupaj potisnili v morje življenja. Vesela sem ju prav takš­na, kot sta. Živa sta. Moja sta in rada ju imam. Zdaj moramo skupaj naprej. Solze žalosti in lastnega pomilovanja … ne, ne. Po tisti poti ne grem. Jo preveč poznam. Pro-sim za Božjo Previdnost, ker vem za težo vsega. Ko bi vsaj kdaj vedeli, kako zelo sem se trudila. Vendar nisem vedela, nisem znala drugače. V Ljubljani v posvetovalnici so mi priš­le pred mnogimi leti v roke tele misli NAJSTNIK PROSI, DA MU PRISLUHNEMO:

»DRAGI STARŠI: v trenutku slabosti se Vam razkrivam in Vam ponujam nekaj nasvetov:

NE razvajajte me, dobro vem, da ne morem imeti vsega, kar želim. Samo preizkuš­am vas.

NE bojte se biti strogi. To mi je vš­eč. Tako vem, kaj smem in česa ne.NE bodite grobi z mano, sicer bom mislil, da se samo s silo kaj doseže. Rad

bom upoš­teval nasvete.

61

V veri je luč - v luči je ključ

NE bodite nedosledni. Zaradi tega sem negotov in se izogibam vsaki obvez-nosti.

NE nasedajte mojim provokacijam, kadar govorim in delam vse samo zato, da VAS razžalostim. Na ta način bi lahko dosegel kakš­no »zmago«.

NE bodite preveč žalostni, kadar vam rečem, da vas sovražim. Ne mislim resno, samo želim, da b­i vam b­ilo ž­al zaradi tistega, kar ste naredili.

NE podcenjujte me. Zaradi tega bom igral »velikega š­efa«.NE delajte stvari, ki jih lahko opravim sam. Če to počnete, se počutim kot

dojenček, utegnil pa bi vas imeti za svoje služabnike.NAJ moje razvade ne pritegnejo vaš­e pozornosti, ker me to samo vzpodbu-

ja, da nadaljujem z njimi.NE opozarjajte me pred drugimi. Bolj pazljiv bom, če se boste z menoj po-

govorili na š­tiri oči.NE razpravljajte o mojem obnaš­anju med prepirom. Ne vem zakaj, ampak

takrat slabo sliš­im in ni mi do sodelovanja. Naredite, kar mislite, da je po-trebno, toda pogovorimo se kasneje, v miru.

NE pridigajte mi! Bili bi presenečeni če bi vedeli, kako dobro vem, kaj je prav in kaj ni.

NE dajajte mi ob­čutka, da so moje napake grehi. Moram se naučiti delati napake, ne da bi se pri tem počutil kriv.

NE pridigajte mi kar naprej, sicer se bom moral narediti gluhega.NE zahtevajte pojasnil za moje obnaš­anje. Včasih res ne vem, zakaj sem to

storil.NE precenjujte me. Če me je strah posledic, se utegnem tudi zlagati.NE pozabite, da rad eksperimentiram. Tako se učim, vas pa prosim, da ste

potrpežljivi. NE varujte me pred posledicami. Na izkuš­njah se učim.NE posvečajte mi preveč pozornosti, kadar sem lažje bolan. Lahko bi začel

už­ivati v b­olezni.NE zavračajte me, ko želim odgovore na vpraš­anja, sicer bom moral spraš­e-

vati in poiskati informacije drugje.NE govorite mi, da ste idealni in nezmotljivi. S takimi je tako težko živeti.

62

Danica Jazbec

NE skrbite, če preživimo malo časa skupaj. Važno je, kako ga preživimo.NIKAR naj moje bojazni ne postanejo vaš­a tesnoba. Še bolj bom prestra-

š­en. Pokaž­ite mi, da ste hrab­ri.«

»Ne dajajte mi ob­čutka, da so moje napake grehi« in podobno. Iti skozi lastne izkuš­nje, napakah, da … ampak otroku JE potrebno povedati, da se greš­nost težko plača. Potrebno je zavedanje, da je treba ljubiti sebe, starš­e, soljudi … saj sicer narava poskrbi za to (4. zapoved - Spoš­tuj očeta in mater, da boš­ dolgo živel in ti bo dobro na zemlji!), in pripraviti otroka na zavedanje lastne odgovornosti in noš­enja bremen, ki nastanejo pri njegovem svojegla-vem ravnanju. Z zanikanjem greha hitro zdrsnemo v ponavljanje napak.V vseh teh zgornjih stavkih mladostnika mi manjka stavek v smislu vere. Prav zato, da bi otrok in družina postali notranje svobodni. Naš­li oporo drug v drugem in v Njem. Takrat zasvojenost pogosto odpade. Ničesar ne moremo izpeljati dob­ro z nemirom. Torej izročajmo vse Njemu, tudi vse, česar ne moremo spremeniti. To je naš­e odreš­enje. Otrok pa naj bo čim več s starš­i, da le-ti prevzamejo večino skrbi in odgovor-nosti sami. Tako damo otroku najboljš­o popotnico, ki jo je včasih potrebno pač dražje plačati. Priznam. Vse bolj mi je zdaj vš­eč sledeče: »Oče, vem, da me ljubiš­. Bolj kot si lahko zamiš­ljam. Strinjam se z vsem, kar mi daješ­. Tudi s tistim, na kar ne morem vplivati. Hvala ti za vse. Vse to in š­e več predajam Tebi.«

6. po­glav­je

De­pre­sija­ je­ TEMA

» … i­meti­ sebe, svojo vest …… molčati­ i­n čakati­ … posluš­ati­ i­n pri­sluhni­ti­ …

… ne pi­sati­ i­n pi­sari­ti­ …… z­akaj se le prepi­raš­ z­ nji­mi­ …

63

V veri je luč - v luči je ključ

… ves sok mojega d­revesa je v meni­. Drevesa, ki­ je bi­lo rod­bi­nsko posekano …

… trpljenje … TEMA …… na kri­ž­ pri­bi­t …

… i­n ko bi­ ved­eli­, kaj vse z­bud­i­ v trpeči­ d­uš­i­ en sam prijazen pogled,bi­ bolj paz­i­li­ na svoje oči­, d­a se ne umaž­ejo …

… Kaj bo s ti­sti­mi­, ki­ ne morejo več ljubi­ti­? S ti­sti­mi­,ki­ so poosebljeno sovraš­tvo?

Ti­sti­mi­, ki­ ji­h je samo sovraš­tvo i­n ni­č d­rugega kot sovraš­tvo? …… nared­i­ti­ i­z­ vsega veselje … LUČ …… ker Bog JE … resni­čno je … LUČ.«

Depresija - zlo in sad ran druž­ine, druž­b­e in sveta12. marec 2007: Ko sem bila š­ibka in nedorasla situacijam, ki so prihajale, sem zvračala krivdo na druge, na ves svet. Vse slabe misli, besede in dejanja, ki sem jih uperila v druge, sem tako rekoč uperila prav VASE. Vse bolj mi zdaj zori dvoje spoznanj: naj ne obsojam nikogar in naj tudi nič od nikogar ne pričakujem.Zato danes spoznavam nove, božajoče misli:

- »V popolnem miru sprejemam vse, česar z lastnim naporom ne morem doseči,

- sprejemam to, da me ne sprejemajo vsi ljudje enako,- sprejemam to, da bi želela biti ponižna, pa ne zmorem š­e to tako, kot si že-

lim,- sprejemam to, da so moji uspehi veliko manjš­i od mojih naporov,- v popolnem miru sprejemam to, da so naš­i vzori tako visoko, resničnost

pa tako neznatna,- v popolnem miru sprejemam to, da bi toliko hotela, pa zmorem le malo..

itd«Iz­ SREČANJA Ignacia L.

64

Danica Jazbec

Kako torej izboljš­ati današ­njo naravnanost družbe, ki ima delovnik preko ce-lega dne, ob tem ko je toliko brezposelnih? Kako naprej v družini in družbi, da ne bomo jemali otrokom starš­ev, družinam pa časa za pogovore in skupna opravila? Molitev. Potrebna je molitev. Misionar oče James Manjackal pravi: »Družina, ki skupaj moli, ostane skupaj.«Potre­bno je­ tudi ve­č spre­govoriti o re­zulta­tih komun in drugih te­ra­pe­vtskih skupnosti. Za­ka­j se­ bolj gla­sno in ve­č ne­ pogova­rja­mo o konkre­tnih re­šitva­h in pozitivnih re­ha­bilita­cija­h, priče­va­njih in čude­ž­ih v me­dijih? Kje so odda-je, ki bi intenzivno govorile o tem?Kaj se dogaja z nami? Mar nam je res vseeno? Človek ZBUDI SE. Smo pozabili na vzgled naš­ih prednikov: rana ura zlata ura? Gospod Ivančič pravi, če molitev ne pomaga, spremeni molitev - spremeni smer. Primer: imamo veliko invalidov, pa nimamo razvitega sistema socialnega podjetniš­tva. Nimamo mostu med rehabilitacijo zasvojenosti in vrnitvijo na-zaj v družbo. Delamo črto ločnico, kot da se nam te neprijetnosti ne morejo zgoditi. Resnica pa je ta, da je danes bolan moj sin, jutri pa lahko vaš­ otrok ali vnuk … mar ni tako, da kjer je neiskrenost, se pojavi bolezen? V družini in v družbi. Zakrivamo si oči pred resnico. To potrjuje š­tevilo samomorov v Sloveniji, saj smo na vrhu lestvice samomorilnosti. Zdravila, samomori- to so zasilni izho-di iz stisk. Gledam to trpečo in velik del zasvojeno mladino ter njihove svojce in v psihiatrični kliniki mlade, ko obiskujem svojega sina, kadar je tam. An-tipsihotična zdravila in mladina, stari komaj morda petnajst ali š­estnajst let … Želela bi s svojimi izkuš­njami pomagati, da bi se skupaj nekaj naučili iz lastnih težav in težav drugih. Tudi vaš­ih. Da ne bi bilo več žalostnih ponav-ljajočih se Klemenovih zgodb. Upam, da bo naš­el nekoč moč in o tem sam spregovoril. Še vedno upam. Tudi zato se zavzemam za nastanek pol-odprtih skupnosti. Ali se tu skriva možni odgovor in zakaj je toliko razpadlih zakonov v Slove-niji in na svetu? Zmanjkuje nam časa in zraka. V resnici se duš­imo … tako začenjam razmiš­ljati sama, vi pa imate vaš­ odgovor …V tednu pred veliko nočjo sem posluš­ala misijon in strnila svoje želje in živ-ljenje v sledeče: »Bog. Ti si to dopustil. Da smo tu, kot smo. Stori zdaj z nami,

6�

V veri je luč - v luči je ključ

kar želiš­. Preprosto verujem vate, ker delaš­ tudi čudovite stvari. Deluj po nas tako, da ne bomo zaskrbljeni. Naj se zgodi veliko dobrega. Kljub nasprotnim tokovom. Saj se ti razkrivaš­ tistim, ki te iš­čemo, skrivaš­ pa tistim, ki te zavra-čajo in preklinjajo. Ker ti si moji maloveri nasul znamenj, da zdaj lahko veru-jem. Ker veš­, da je ljubezen močnejš­a od trpljenja. In veš­, da trpljenje prinaš­a največje odreš­enje. Ker si ti trpel in si nas hotel reš­iti nečesa straš­nega.Ob vsej tej zmeš­njavi, ki jo živim, si mi dal nebesa že tu na zemlji. Ko si začu-til, da je bilo dovolj krivic in zla, si poslal ljubezen. Svojo ljubezen. Ker veš­, da strah ni od Boga, nas vzpodbujaš­, da se ti približamo. Tebi, potem pa š­e drugim.«Nedavno sem bila na drugem seminarju Prenove. Gospod pater dr. Marijan Šef je s seboj na predavanje pripeljal gospo, ki je preko vere ozdravela od de-presije. Po njej so se začele urejati tudi družinske zadeve in ostali člani druži-ne so sprejeli celo zakramente.Na seminarju sem sliš­ala, da je depresija sad mnogih notranjih ran. Ko smo nesposobni, da bi zase kaj naredili. Zato pomaga bolniš­ko maziljenje, spoved, sprava, maš­a, evharistija, molitev, »post po pameti«...Zakaj je pravzaprav ljubezen do Boga največja zapoved? In ničesar nikoli ne smemo imeti v prvem planu, pred Njim? Opat gospod dr. Anton Nadrah iz stiš­kega samostana pravi v knjigi ŽIVITE V LJUBEZNI tako: »Če bi bili bolj vdani v Božjo voljo in imeli več zaupanja v Boga in njegove načrte, bi imeli več veselja. Hvala Bogu tudi za nevš­ečnosti. Temelj pravega veselja pa je ČISTA VEST. Pravo veselje prinaš­a mir v člo-vekovo srce. 1�. marec 2007. Ura je 3.00 zjutraj. Ne morem spati. Nedaleč stran mladina »žurira«. Hrupni so. Ni jim kaj dosti mar za okolico. In tako je vsak vikend.Zdaj imam veliko dela sama s seboj. Kaj naj zdaj š­e z očitki, uperjenimi v te bučne mlade in spet tudi vase, ko me je zbudil ta hrup? Zelo malo posluš­am radio. Še manj gledam TV. Toda ob 6h zjutraj rada prisluhnem radiu Ognjiš­-če, ko je na vrsti predstavitev godovnikov in svetnikov. Kako velike reči so storili mnogi med njimi. Koliko so žrtvovali za vse rezultate. Pomagali so tudi ljudem, ustanavljali samostane, skupnosti za reš­evanje... torej. Nič se ne zgodi brez truda in razumevanja.

66

Danica Jazbec

Ne dolgo tega me je priš­la obiskat hči. Izmenjali sva nekaj besed. Pa sem ji omenila, kdaj si bo odstranila uhan iz nosu (v želji za dobro, š­e vedno nare-dim slabo). Ali kaj razmiš­lja o tem? »O, to pa ne,« mi je odvrnila. Jaz pa sem se nasmehnila ob spominu na bese-de, ki sem jih včeraj sliš­ala od patra po radiu na to temo o mladih in njiho-vem veselju z uhani v popkih: »Bog zelo dobro pozna naš­ popek. Ni potrebe, da ga razkazujemo.« Hrup mladine nedaleč stran od mene, me spomni na resnico, ki v zdravje ljudi in sveta nasploh posega vse bolj in bolj. In š­e en pomemben stavek sem si zapisala od patra dr. Marijana Šefa: »Pri gre-hih, ki se ponavljajo in se jim težko upiramo je nujen stavek - V imenu Jezusa Kristusa se odpovem užitku greha.«Molitev za preprečitev zamere: »Bog, daj mi milost odpuš­čanja in sprave s seboj in z drugimi.«Molitev za človeka, ki mi je š­kodoval: »Bog vplivaj s svojo milostjo, da se bo ta človek spreobrnil. Blagoslavljam ga.«V zadnjih letih spoznavam, kako nujno je odpuš­čanje.»Krivda je stvar osebne odgovornosti. A Bog je večji od naš­ega srca. Zato je potrebno, da pride do spreobrnenja tako, da je ta človek po novem večji, kot KRIVICA, ki jo je storil. Žrtev ni kriva, ker nima ob­čutka krivde. Odpuš­ča-nje spreminja svet. Zato ni potrebno vso kramo nositi do smrti. Če spoš­tuje-mo, lažje odpuš­čamo, ne preziramo. Brez ljubezni in pozitivnega odnosa pa NI MOGOČE ODPUŠČATI. Globinski napuh prepreči spravo. »JAZ SE Z NJIM NE BOM UKVARJAL … KONEC JE!« Povej mi, zakaj si pripravljen odpustiti in povem ti, v KOGA VERUJEŠ.«Dovolj zgovorni so ti zbrani stavki patra dr. Marijana. Želim si, da bi jih zmo-gla vnesti v svoje življenje. Čutim, da stopam po pravi poti. V svojem življe-nju sem bila veliko izpostavljena boleznim. In veliko ZAKAJ-ev me je muči-lo, vse do pred nekaj let nazaj. Zdaj dobivam odgovore z vero in Ljubeznijo.

»Urediti v seb­i lastnega človeka«»Dvoje je potrebno, da človek uspeš­no reš­uje vpraš­anja svoje lastne osebne stiske: odkritosrčnosti v vpraš­anju in moči v odgovoru.Človek si mora biti vsaj sam pred seboj do dna odkrit, ko stoji pred osebnimi vpraš­anji in mora prav tako imeti dovolj moči, da bo sledil odgovoru, ki mu

67

V veri je luč - v luči je ključ

ga narekuje lastna pamet in lastna vest. Če tega dvojnega ni, zlasti, če zmanj-ka moči in svobodne volje v odločanju, potem začne pred seboj in pred sve-tom vzdihovati: »Sam sebe ne razumem več!« Vsak posameznik je enkratno bitje, kakrš­nega nikoli ni bilo in zopet nikoli ne bo, zato pa se v vsaki svoji osebni stiski znajde pred mejno situacijo, v kateri si mora vedno zopet reči: »Kaj takega pa š­e ni bilo.«Kakor je njegov glas, š­epet čisto samosvoj, kakor se v hoji po mraku kot živa senca loči od drugih, ima svojo lastno podobo in pot, po kateri naj reš­uje svoj obstanek in najde svojo življenjsko srečo, mora ­ kajpak s pomočjo drugih - odkriti vendarle sam.Ne gre zato, da reš­ujemo svetovne probleme in uravnavamo svet, ker to pre-sega naš­e moči.Eno samo je potreb­no za nas neposredno in potem b­o tudi ves svet v redu: urediti moramo v seb­i lastnega človeka!!!«Zapisala leta 2004 iz knjižice ‘Človek v ravnotežju’ dr. Trstenjaka.

Igram na strune, ki so š­e ostaleV preteklih mesecih in letih so se težave in neznosne ovire kar seš­tevale …Male in velike. Tehnične, posebno z računalnikom, ki ga nisem obvladala. A čutila sem, da bi pisala. Pisala sem ponoči, ko nisem mogla spati ali proti jutru, da nisem motila ostalih družinskih članov.Nadalje sinova bolezen, moje bolečine, moževo nasprotovanje, hčerine te-žave, denarni računi, stiske ob ustanavljanju skupin, druš­tva, prireditev; skuš­njave v ljubezni - beri - napad hudega duha na moja čustva, na mojo ranjenost; opuš­čanje starih in pridobitev novih prijateljev; pretesna stara be-ležnica, virusi na disketah in ovire moje nastajajoče knjige, nesrečni dogodki v sodelovanju z ljudmi, spoznavanje dela v nevladnih organizacijah …Jaz pa že tako obtežena s koš­em, polnem na videz nereš­ljivih problemov.»Ne morem, tako ne morem živeti več,« sem si odločno dejala v nekem tre-nutku. Znaš­la sem se v slepi ulici z obupom, ki je v meni sprožil plaz doga-janj. In stavek: Ali živeti, ali umreti. Predvsem pa, kako za Božjo voljo naprej. Saj to je noro. Misel me je spet popeljala k naslovom svojcev obolelih v moji beležnici. Kaj vendar delam narobe? Kaj to pomeni? Ali moja izkuš­nja lahko pomaga š­e komu?

6�

Danica Jazbec

Misli, da plačujem davek za vse skupaj, to je za težave vseh v rodu, ne samo za svoje, so mi dajale novega poguma, da sem se znova lotila stvari, kot sem vedela in znala. Tudi s pisanjem. Priš­la sem do obupnega spoznanja, kje sem, oziroma kje kot družina smo. Večkrat sem čutila, da ne sodim v ta predal. Da sem tja vržena po krivem. In potem mi je vse bolj začel v ospredje prihajati stavek iz Svetega pisma, da slepec slepca lahko v jamo zvrne. Vera, ljubljena moja, ko bi jaz tebe ne bila zapustila …A zdaj vem samo eno. Če bo meni uspelo pomagati in reš­iti sebe, potem lah-ko jaz morda pomagam drugim. Dokler pa sem š­e sama v takš­nih stiskah, moram opustiti večino starih poti in iskati nove, b­oljš­e reš­itve in smeri. Dano mi je bilo znamenje in začela sem iskati mir in stanje z manj bolečin.

Najprej sem se začela ukvarjati s suhim cvetjemSkozi brezplačno delavnico mi je prineslo:- nove učitelje življenja,- skupino za samopomoč, ki smo jo ustanovili skupaj,- srečanje in bivanje pri sestrah urš­ulinkah v Svetem Duhu,- srečanje in bivanje pri sestrah frančiš­kankah na Brezjah … spoznala sem nove oblike miru in strpnosti. Še bom delovala prostovoljno, ker se sedaj za-vedam pomena vsega tega. Med vsem tem sem spoznala tudi Miro, ki se je mojstrsko reš­ila težke bolez-ni. Zdelo se mi je, da bi se morda lahko kaj naučila od nje.To je bilo obdobje, ko sem začela opuš­čati zdravila.Mira mi je rekla: »Delaj vaje, pojdi po poti iskrenosti in resnice. Daj ven vse to, kar se ti hudega dogaja, vse napetosti. Glej, Danica, nekateri ljudje, s katerimi si, te bodo s tem novim, če hočeš­ z mojim načinom razmiš­ljanja tež-ko razumeli na tvoji novi poti, ker živijo ujeti v svojih starih vzorcih. Urejaj najprej sebe.«Počasi so začele odpadati stare situacije, stari vzorci in ljudje.Na skupini, ki sem jo ustanovila, je ena izmed članic povedala: »V moji belež-nici zdaj ostajajo zapisani novi, pravi prijatelji. Preprosto. Ne za to, da prejš­-njih ne maram. Ampak, kje so b­ili, ko sem jih jaz tako zelo potreb­ovala?« Da. Vse bolj razumem njeno razmiš­ljanje. In če se boš­ potrudil, dragi bralec,

6�

V veri je luč - v luči je ključ

boš­ bistvo dojel tudi ti.Tu vidim povezavo z odlomkom: Zah 10,2: »Maliki pa govore hudo in vede-ževalci vidijo slepila, govore nične sanje in tolažijo s puhlostjo ... mučijo se, ker ni pastirja.«Zdravnik, zdravilo, zdravilec … kdo ve, katera pot je prava!? Stokrat sem se že vpraš­ala, kaj š­e bi lahko v življenju storila, da bi bilo bolje. A naj grem lepo po vrsti.

7. po­glav­je

Sprostite­v in me­dita­cija­

Misel 23. februarja iz knjige DOBER DAN - misel za vsak dan v letu. Misel patra Pija iz Pietrelcine:»Pravi razlog, zakaj se ti ne posreči dobro meditirati, je naslednji, in vem, da se ne motim: Meditacije se lotevaš­ z določeno vznemirjenostjo, ki jo spremlja velika tesnoba, da bi naš­la kakš­no stvar, ki bi mogla zadovoljiti in potolažiti tvojega duha; in to je dovolj, da nikoli ne najdeš­ tistega, kar iš­češ­, in ne umi-riš­ svojega uma v resnici, ki jo meditiraš­. Glej, moja hči: Ko človek z veliko naglico in lakomnostjo iš­če izgub­ljeno stvar, se je bo dotaknil z rokami, stokrat jo bo ugledal z očmi, in vendar je ne bo nikoli zaznal. Iz te ničeve in nekoristne notranje tesnobnosti se ne more poroditi nič drugega kot le velika utrujenost duha in nesposobnost uma, da bi se ustavil pri stvari, ki jo ima pred seboj; in iz tega, kot iz lastnega vzroka, prihaja nekakš­na hladnost in nespametnost duš­e, posebej na njenem čustvenem področju.Ne poznam drugega kot le tole zdravilo: stopi iz tesnobe, ker je le-ta ena naj-večjih izdajalcev, ki jih moreta imeti prava krepost in resna pobožnost; dela se, kakor, da je zagreta za dob­ro delovanje, vendar to počne samo zato, da b­i se ohladila, in k teku nas spodb­uja samo zato, da b­i se spotaknila.«

Nekaj zapisov iz dnevnika 2006:Nedelja, 30. april 2006. Odhod od Mire po intenzivnem treningu.Zgodaj zjutraj me je Mira vpraš­ala, če želim vaje izpustiti, ker sem imela

70

Danica Jazbec

predvčerajš­njim hude bolečine. Nasmehnem se ob spominu, ko sem v sebi zaznala: »NE, TO PA NE! Grem s teboj.« Nobenih njenih vaj nisem želela več izpustiti. Z njenim vodenjem je š­lo. Bila sem zadovoljna sama s seboj. Never-jetno dobro sem se učila odpuš­čati in sodelovala sem. Zato me je danes Mira tudi pohvalila. Nasmehnila sem se in začutila zadovoljstvo. Spomnila sem se dne, ko sem v reakciji čutila jezo na vse, tudi na Miro. Tisti večer sem le mukoma š­la z njo na sprehod po tretmaju pred spanjem. Še naslednje jutro sem odpuš­čala veliko nesnage iz sebe. Zjutraj je š­la jeza kot puš­čica skozi moje srce, z močnim bitjem. Mira pravi temu injekcija energije. Začutila sem olajš­anje. Jeza in srd sta izginila. Sledilo je zavedanje in videnje tega čustva. Zdaj sem videla jezo z druge plati. Lahko sem jo opazovala iz oddaljenosti. Ni me ogrožala. A zavedala sem se je.Bilo je zelo dobro, da sem v teh dneh imela š­tevilne reakcije pri njej. Vseka-kor bolje kot doma. Morala sem si priznati, da sem dobila kar nekaj znanja. Na zadnjem tretmaju sem š­e vedno imela reakcije. Tudi jok. V ozadju pa se je zrcalil strah: »Kako zdaj naprej? Doma? To je zdaj izziv!«Samo to sem vedela: »Nič več jarma za vratom in ne proti toku. Vsaj v neka-terih stvareh ne.«Strah je vrtal š­e naprej: »In zdaj bom priš­la domov med svoje tri družinske člane. Ali bom zmogla se ne vpletati v njihova življenja? Mi bodo sledili v dobrem?«Vedela sem, da so pred menoj velike naloge. Odgovornost? Ne, hvala za dru-ge. Tokrat bom odgovorna le za sebe. Moram. Samo to sem vedela. To POT moram narediti zase. To sem si š­e dolžna. Mira ima precej izkuš­enj. Sem pa v njej začutila vero drugačne vrste. Vero v Boga da, ampak je nanj gledala drugače kot jaz. In to mi je dalo misliti š­e več mesecev.Do potankosti je vedela kako se počutim. To čutenje sem poznala š­e iz kluba. Ko te nič in nihče ne more več prinesti okrog. Stojim pri vratih s potovalko in solze kar tečejo v potokih. Slovo je bilo tako težko. Kar nekaj dni sem bila na treningu. Najraje ne bi š­la domov in ostala bi kar pri njej v Ljubljani. In med njenimi ljudmi, ki vedo zakaj trenirajo. Z njimi bi mi bilo dosti lažje. Mirine nore vaje niso bile nič v primerjavi s tem v kar se podajam. Ko grem nazaj, v sredino, ki jo je uničevala negativna mi-

71

V veri je luč - v luči je ključ

selna naravnanost preteklosti in obtoževanj. A morala sem zagristi v to kislo jabolko. Se tako spopasti sama s seboj in iti preko sebe. Kot pri vajah. Iti ven iz sebe, preko meje bolečin, sramu, zamer … z disciplino. Pozabiti na ležer-nost, daljš­e spanje, zavijanje v vato …Čutim, da bi morala biti pri Miri dva meseca. Tudi ona je ocenila tako. A mo-rala sem stisniti zobe. Ko pa ne bi ubirala te poti, bi nekoč spet morala jemati zdravila. Preprosto ne želim iti več po tisti poti.»Mira, ta čudoviti človek,« sem pomislila. Z voljo, disciplino, vztrajnostjo, skozi lastno trpljenje je zgradila lastno srečo in zadovoljstvo. Premagala je samo sebe. Občudovala sem jo. Bila je tako mehka, smejoča, a vendar odloč-na in nepopustljiva. Kar vidim jo, kako bo trening izvajala vse življenje.Ljub­i Bog. Pomagaj mi, da tudi jaz premagam ovire, ki so pred menoj. A ne preko trupel, ampak s čistimi nameni. In z zavedanjem, da kdor pade, lah-ko vstane … če prej ne omaga.

Vrnitev domovZapeljala sem pred Mercatorjev hipermarket. Naslednji dan je bil 1. maj, praz-nik dela.Ko sem priš­la v gnečo, me je popadlo, da bi kar zbežala. Pomeš­ana z občutki, da ne želim naprej, kot sem š­la do sedaj, sem pomislila š­e na tiste, ki jim je š­e huje kot meni. Napetost v meni je popustila.Ljudi se je kar trlo. Počutila sem se kot žoga. Kot v dosedanjem svojem življe-nju. Odbijala sem se zdaj od enega nakupovalca, zdaj od drugega. Spet me je pograbil rahel nemir, kmalu za tem pa sem se prepustila in začela uživati ob spominu na: »Bodi srečna, uživaj, ne razmiš­ljaj o ničemer.« Prebila sem led. Delovalo je. Začela sem iskati prave police in pred tehtnico opazovala vrvež, slabo voljo ljudi v vrsti pred menoj in prehitevanje nestrpnežev.Mislila sem po novih smernicah, kot je dejala Mira ob jutrih: »Slaba volja ni resnica. Razmiš­ljaj pozitivno.«Med tem je sledil sinov klic: »O, živijo, mami! Kje si? Boš­ kmalu doma?«Začutila sem rahlo nelagodje - slabo vest, ker sem zavlačevala vrnitev domov: »Živijo. Čez približno eno uro in pol. Sem š­e v trgovini,« sem mu odvrnila.Nekoliko kasneje je sledil š­e možev klic: »Kje si že?«

72

Danica Jazbec

»Šele iz tunela grem, iz Ljubljane,« sem mu odvrnila.»Imam že kuhano kosilo. Čakamo te,« je nadaljeval.Vame se je vrinjala stara misel, ko se je po nesporazumih pogosto hotel odku-piti z lepimi besedami in dejanji. Toda danes čutim nekoliko drugače. Odlo-čila sem se iti po novi poti. In ta duh je vejal med nami in kazal, da gre zdaj zares. Bilo je čutiti v zraku. Kolikokrat mi je mož rekel, da sem stvari začela, pa jih ne dokončala. Ali pa sem skrenila s začrtane poti.Marsikaj se je dogajalo. Zakaj? Ker sem te izkuš­nje potrebovala jaz, pa tudi oni.V meni se je vendarle odvijal neviden boj. Nisem se mu prepustila. »Dihaj Danica, dihaj.«Počutila sem se, kot da grem na fronto: »Prav,« sem odgovorila Petru. »Kar pojejte, da ne boste imeli mrzlo. Doma bom š­ele čez tri četrt ure.«»Ne, mislim, da te bomo počakali,« je odvrnil njegov glas, ko je spustil sluš­al-ko.Napetost v meni je popuš­čala: »Za zdaj je reš­eno. Pa saj ni bilo nič posebnega, le kaj se vznemirjaš­ Danica?«O, pač. Globoko v sebi sem vedela. Nikoli več ne bo tako, kot je bilo. Bila sem trdno odločena, da se bom tudi oddaljevala od njih (sam Bog ve zakaj tako razmiš­ljam), če bom uvidela, da bo to potrebno. Nikogar več ne bom ovijala v vato, š­e najmanj pa sebe. Doma so me bili zelo veseli. Tudi jaz njih. Le hčerke Nine ni bilo. Vem, da ima tihe zamere do mene, o katerih š­e ni spregovorila. Želela sem, da bi se ti občutki krivde nehali ali, da bi se začeli pogovarjati o tistem, kar koga teži, da bi prerasli vse skupaj. A kako naj to povem ostalim? Eden načinov je s svojimi dejanji, a nevsiljivo. To sem se naučila na KZA. Pa čeprav me b­odo na začetku morda narob­e razumeli, ali ne b­odo hoteli stvari videti takš­ne, kot v resnici so.Imela sem več časa za sproš­čanje, ker sem sledila predlogom Mire, vse bolj pa mi ga je zmanjkovalo za sv. maš­o. Na Sveto pismo se š­e spomnila nisem, kaj š­ele na rožni venec. Še vedno nisem mogla moliti. V duhu pa me je š­e dolgo opogumljal Mirin stavek: »Z mojimi tretmaji boš­ poglobila tudi svojo vero.«

73

V veri je luč - v luči je ključ

Sreda - 3. maj 2006.Včerajš­nji kratek stik z možem me je prizadel. Kot ponavadi, že 30 let. Sku-š­am se ne ukvarjati s tem, koliko ima kdo na sebi š­e postoriti. Odš­la sem v gozd, naredila nekaj vaj in poskrbela, da so se napetosti v meni sproš­čale. Od-puš­čala sem, kolikor sem mogla. Pomagalo mi je š­e sonce, ki je tako prijetno kukalo skozi veje z mladimi listi. Zdi se, da sem kot to mlado listje, ki v zrak poganja te živo rumeno zelene barve, ki bodo preš­le v povsem druge barve, drugih odtenkov. Tudi sama se začenjam zavedati svojih potencialov, ki so š­e skriti v meni. Kot ti nežno zeleno razvijajoči listi. Ko se bodo povsem razvili letos, te njihove b­arve ne b­o več. Razvila se b­o druga, š­e lepš­a. Še vedno čutim bolečino. V mislih prosim angele naj mi pomagajo.Včeraj je sin poizkuš­al kositi. Omagal je, preden je priš­el do polovice. Slabš­i je, kot je bil lani ta čas … sredi vzpetine se je vrgel v travo in tam obležal. Jaz pa sem vse to videla skozi okno. Bolečina mi reže srce: »Kako naj mu poma-gam?«7. maj 2006. Vsak dan se mi odpira nov pogled v svoja čustva in reakcije na življenje.Spomnim se, ko sem na tretmaju z Miro dobila zelo jasna sporočila, se živo spomnila dogodkov iz preteklosti se soočila z lastnim EGOM in lastnimi čus-tvi. Ni bilo lahko. Grizla sem si ustnice. Rada bi zavpila, pa nisem. Zraven mene je bil sotrpin. On je zakričal, jaz nisem mogla.Grizla bi. Čutila sem, da moje ustnice dobivajo obliko čeljusti z ostrimi zob-mi, ki uničujejo, kar pride pod te velike zobe. Čeljusti morskega psa. Zgrizla bi moža, otroke in š­e samo sebe, ker sem dopustila, da sem se tako ponižala in valjala v lastnem blatu. Sedaj ga je potrebno sprati za nazaj in za naprej. Predvsem pa očistiti svojega duha. ZDAJ. Zdaj je pravi trenutek.Prva dva dni po intenzivu (sproš­čanje, priprava hrane, sprehodi, pogovori, meditacija po urniku) sem kar dobro vozila z odnosi doma … nakar je priš­el oblak, strela in grom. »Aha. Je že preizkuš­nja na delu,« sem pomislila in se tako zbudila iz spanja.Skozi okno sem zagledala hčerko. Šla sem na hodnik, ker sem pričakovala, da si bo vzela čas za najinih pet minut.V miru, kot sem ji včeraj pisala. Bilo je res pet minut. Še manj. Na hitro je odš­la v mojo spalnico in začela brskati po mojih puloverjih. Včasih me je to

74

Danica Jazbec

razjezilo. Danes sem ostala mirna. Vsaj mislila sem tako. Vpraš­ala sem jo: »Nina, kaj iš­češ­ v moji spalnici?«»Tale pulover,« in že je bil v njenih rokah in hip za tem na njej.Kot srna urno je odš­la pred mojimi očmi. Kot, da nima poš­kodbe na nogi. Pred kratkim je namreč stopila na steklo. Še vedno sem poskuš­ala ostati mir-na in ji povedati, da tako nisva dogovorjeni. Da to ni v redu. Dobila sem svojih pet minut, kajti na glas in razločno mi je povedala: »Ti boš­ pa š­e morala hoditi k Miri.« Češ­, saj sem tako in tako ista.Res sem poklicala svojo svetovalko Miro. Rekla mi je: »Danica, bodi mirna. Vdihni in se vpraš­aj, kaj je resnica. To je življenje. Pojdi naprej z lastno resni-co in se ne vpletaj v druge. Tudi oni morajo prehoditi svojo pot!«Naredila sem plan. Hčerki sem omejila denar na minimum. Dovolila sem si marsikaj. Misli, ki so povezane zdaj z njo, sem ugotovila, so odsev mene same. Naš­la sem se v tej in podobnih situacijah. Začenjam zaznavati. Poču-tim se kot ptica, ki ji mladiči jedo iz njenega kljuna. Dovolj je tega. Potrebno je v duhu prerezati to popkovino. Znalo bi biti tako tudi drugod, v mnogih slovenskih družinah. Te nedorasle in neobvladljive situacije zaradi medsebojnih manipulacij med mladimi in odraslimi, zaradi preračunljivosti in občutkov krivde. S poplavo vsega, ko se začnemo duš­iti v lastnih stiskah.11. maj 2006.Sem natanko tam, kot sem odprla stran v učbeniku. Nova spoznanja blagodej-no delujejo na mojo duš­o. Po desetih dneh vaj že občutim spet pravi sonček in nasmeh. Z zadovoljstvom in žarom, ki mi daje vedno znova novo upanje za dan, ki je š­e pred menoj.

Ko nisem verjela v Boga, sem verjela v marsikaj Vzporedno, ko sem se sama več sproš­čala in delala vaje, sem opažala spre-membe tudi na drugih okrog sebe. Strahu in neveri sem pogledala v oči. Za-čel me je zapuš­čati nemir. Zato zdaj spoznavam, da se hudi duh prenaš­a, ne samo znotraj družine, ampak tudi iz roda v rod.Nina je sama od sebe kaj postorila, ne da bi jo jaz prosila. Klemen je pomagal tu in tam pri drobnih opravilih, začeli so se efektivni dogovori okrog prispev-kov za položnice, …

7�

V veri je luč - v luči je ključ

Sonček je spet posijal name na prav poseben način in odprl nove linije v meni, skozi katere sem lažje videla več Njegovih žarkov.Odpiram jih, ko zavestno posegam v sebe. S tem sem včasih na trenutke pre-senečena, pa tudi š­e žalostna, ker sem tako dolgo bivala v drugi vlogi, v vlogi »mamine pomočnice«. Tako me je ocenila Krystal v njeni delavnici in tako sem spoznala tudi sama. Čutim, da je prav, da sem Bogu hvaležna tudi za ta trpljenja.Blagor tistim, ki gredo skozi to, sem nekje prebrala. Potem naj tako tudi bo. Neskončna želja, da bi me imeli ljudje okrog mene radi in da bi bila pridna punčka, ki bi vse postorila, mi je meglila prostor, kjer sem živela. Mojo duš­o in telo. Dostikrat sem plavala proti toku. Bilo je mučno. Je skrivnost ravno v tem in ali se tako rojevajo moji novi rezultati?V odnosu z drugimi sem opazila, da mi ljudje nekaj sporočajo. Bilo je kot, da bi mi govorili, glej: »To si zaslužiš­, ker se nimaš­ dovolj rada. Zakaj bi te imeli mi?« Jaz sem hotela b­iti reš­itelj in zdravitelj. Jaz sem ž­elela reš­evati. Preprosto sem spregledala, da je tu š­e On.Tu je za vsakega izmed nas. Če prosiš­, potem dobiš­ pomoč. Če si vzviš­en in se smiliš­ samemu sebi, ne narediš­ nič, potem ti tudi On ne more pomagati. Samo izgorevaš­. To je eden izmed zakonov narave, ki sem jih spoznala.Le nedeljske maš­e in petje med pevci v cerkvi so bile tihe urice, ki so me razve-seljevale in vabile. Bile so kot koš­čki sinjega neba v sivini moje vsakdanjosti.Če se ozrem nazaj, sem bila pripravljena verjeti marsikomu. Ranjena in nič hudega sluteč sem naivno iskala. Joge po š­tirih letih nisem več mogla obi-skovati, saj sem bila tam zadnje čase utrujena in sem na blazini več spala kot delala. Nisem vedela, kako naj si vendar to razložim. Tudi hrana. Vse mi je postalo odveč. Vse bolj sem se zapletala. Po hrani sem bila večkrat utrujena kot ne. Ko sem jemala razne zdravilne pripravke, sem dobila š­e hripav glas, kar sem š­e posebno čutila med petjem v cerkvi. Počutila sem se izgubljeno, brez nekih pravih smernic in pravil, pravih vrednot ž­ivljenja. V središ­ču nekakš­ne nevihte. Trezniti me je začelo tedaj, ko sem neki ženi pomagala do zdravilke. Tej ženi se je že med tem obiskom stanje poslabš­alo. To ji je tudi preprečilo romarsko pot v Medžugorje, kamor smo bili namenjeni naslednji dan z avtobusom.

76

Danica Jazbec

Zdaj vem: to je bil Božji poseg, meni v poduk. Temu paru se to ni zdelo nič posebnega, ker so se ženine težave ponavljale. Skuš­ala sem jima obrazložiti to znamenje.Tako je š­la moja pot. Poleti so me reš­evale borovnice in gobe v gozdu. Na videz sem bila polna elana in vendar sem se mučila. Nisem zb­irala, ampak raztresala svoje moči. Vse to je trajalo dokler nisem srečala verne in umirjene žene, š­la na biblično skupino patra Marka, kjer mi je Marta posodila kaseto iz oddaje Obale nezna-nega o pričevanju hudo napadenega inš­truktorja joge in dokler nisem začela hoditi na seminarje Prenove v duhu, ki so potekali preko župniš­č. Vsakič v drugem kraju. To je sedaj zame bil v resnici »izvir žive vode«, ki me je okrep-čal in dal novih moči. Že prej sem pogosto izrekla stavek: »Bog, če vse to de-lam v Božji Previdnosti in Popolnosti, naj ostane, sicer pa naj se izniči.«In, ko je priš­el čas, sem vse prejš­nje metode opustila in š­la naprej samo z vero. To se je zgodilo sedmi dan obiskovanja seminarja prenove, ki je bil tedaj v župniji v Prečni.Tedaj mi je priš­el pred oči tudi stavek Filip 3,1�: » … Zato vsi, kar nas je po-polnih, imejmo to v mislih; če pa kaj drugače mislite, vam bo Bog razodel tudi to … mnogi namreč živijo - večkrat sem vam jih že omenil, zdaj pa jih omenjam jokaje - kot sovražniki Kristusovega križa. Njihov konec je pogub-ljenje, njihov bog je trebuh, njihova slava je v njihovi sramoti, premiš­ljujejo zemeljske stvari … «Gorje tistim, ki temo delajo za LUČ in LUČ za temo. Deformirala sem svojo vero, vero v Boga in š­e kaj … bi lahko rekla, da sem se š­la krivo vero?S skrajnimi napori sem v svojem vozilu ž­ivljenja segla po varnostnem pasu in si ga začela pripenjati.

77

V veri je luč - v luči je ključ

II. DEL

Po poti odreš­enja

Mr 5,34: »Hči­, tvoja vera te je reš­i­la. Pojd­i­ v mi­ru i­n bod­i­ oz­d­ravljena svoje nad­loge!«

Mr 5, 41: » … Tali­ta kum (Dekli­ca, rečem ti­ vstani­)!«

Spoznala sem, da nikoli ničesar in nikogar ne smem postavljati pred Boga. Ljubezen DA, kadar je iskrena in v Božji Popolnosti.Prvo leto sem mislila, da bom spreobrnila moža jaz, moja duhovna in fi­zična ljubezen. To je bil velik privid.Bog mi poš­ilja ljudi in stvari tedaj, ko jih potreb­ujem za nova spoznanja. Preizkuš­a moje srce, na meni pa je ali bom izbrala dobro ali slabo. Ljubezen do Boga je tista, ki nikoli ne razočara, negativne misli pa ubijajo - peljejo v razkroj in pogubo duha in zato tudi med drugim v mnoge bolezni.Začela sem upoš­tevati nasvete Božje Matere. V Medžugorju nam priporoča pet stvari proti Goljatu: rožni venec, Sveto pismo, sveto maš­o, spoved in post. Že kmalu potem, ko sem začela živeti po njenih sporočilih, mi je naklonila obilo duhovnih milosti, ki se jih z besedami opisati ne da.Zdaj so v resnici pred menoj tele naloge: - sprejeti dejstva, ki SO in na katera ne morem kaj dosti vplivati, - spreminjati sebe in- se učiti razločevati med enim in drugim.Ob tem mislim na psalm 106, 4 - 6: »Spomni se me, Gospod, z dobrohotnost-jo do svojega ljudstva, obiš­či me s svojim odreš­enjem, da bom videl srečo tvojih izvoljencev, da se bom veselil ob veselju tvojega ljudstva, da se bom ponaš­al s tvojo dediš­čino. Greš­ili smo skupaj z naš­imi očeti, delali smo hudo, ravnali smo krivično.« Ker pa je sedaj, ko to piš­em čas pred veliko nočjo, naj napiš­em nekaj lepih

7�

Danica Jazbec

misli iz radijskega misijona 26. in 27. marca 2007. Zame so bile poseb­no do-ž­ivetje, kajti takš­ne razlage nisem sliš­ala š­e nikoli: »V Getsemaniju je Jezus stopil v TEMNO NOČ DUHA, v težino greha in oddaljenost od Boga. Pred tem je dejal: »Aba! Oče! Daj, da gre ta kelih mimo mene. Pri tebi je vse mogo-če. A ne, kar jaz hočem, ampak stori, kot je tebi vš­eč!« Jezus je kot otok, skozi katerega je š­el orkan, za krivdo vseh časov in vso brez-božnost sveta. Ps ��: »Name se je uprla tvoja srditost, tvoja strahota me uni-čuje … « Besede prerokov so se uresničile. Jezusova pokorš­čina je ob­rnila vse na glavo.Ko so ga pa zasramovali pred Pilatom in je zvezan vrnil vso moč Očetu je de-jal: »Ne jokajte nad menoj! Nad seboj in svojimi otroci jokajte!« Beseda je bila vklenjena zaradi odpovedi lastni svob­odi. Dobro si zapomni-mo. Šele, ko b­omo omejeni v duhu in telesu, š­ele tedaj se b­omo zavedali. Šele v stiski zaživimo, ga razumemo. Tedaj je dobro, da nismo sami. Da smo z Njim. Pavel Gal: »Odkupil nas je, da je za nas postal preklet … « Bil je izob-čen, zgubil stik z Očetom. Ločen zaradi bratov od Očeta je dejal: »Moj Bog, moj Bog: Zakaj si me zapustil?« Še papež je rekel: »Za Božjo voljo, zakaj si molčal tedaj?« Zaradi človeške glu­hote. Resnično Božji človek je tisti, ki v TIHOTI reče: »Moj Bog, moje VSE.« Jezus na križu postane ateist zaradi človeka, ki zavra-ča Boga. Zdi se kot da ga je tudi Bog zavrgel. To vse pa je zato, ker je zadoš­-čal tedaj za vse ateiste tega sveta: »Oče v Tvoje roke izročam svojega Duha.« Razlaga je: Očetu ni vš­eč Sinovo žrtvovanje krvi, ampak ker je Sin spontano sprejel smrt. Skrivnost Jezusove pobožnosti je dala na glavo vso človeš­ko brez-božnost. Kot so se tedaj skale razpočile in zagrinjalo pretrgalo, tako se mora v nas zgoditi POTRES. Da bi BOŽJA MILOST stopila v nas. Ko novo vino začne razganjati stare mehove. Od tedaj svet ni več isti. Nihče tega ne more zaustaviti. Srečanje z Jezusom prevzame tudi ostale, ko človek postane LUČ. Prav od vere je odvisno naš­e odreš­enje, če verjamemo, da je od Boga, da je vstal od mrtvih. Vero naj b­i dosegli s posluš­anjem. Beseda se usede, misel evangelija ob­likuje … vera je dar. Zato naj b­o glas močan, b­eseda pa ne-popačena. Poznati je potrebno Kristusa. Apostoli se nikoli ne bi izpostavili tolikš­nemu tveganju brez delovanja Svetega Duha. Božji Duh seže do uš­es, v srce, čemur sledi radostna izpoved. Skrivnost vstajenja je: »Oče stoji za vsem tem. Z močjo Svetega Duha se je dotaknil Sina in ga nato obudil.« Kajti na

7�

V veri je luč - v luči je ključ

križu se je zgodila ločitev OČE - SIN. Ps 1�: » … obujenje … Izpeljal me je na prosto, v svobodo … reš­il me je, ker me ljubi … « Sveti Simeon je dejal: »Vsta-jenje mrtvih duš­ se dogaja vsak dan … « Trpljenje in vstajenje. Adam in Eva, za katerima gre gruča ljudi, ki gredo iz suženjstva K LUČI. Bog jih vleče ven iz PODZEMLJA. Ko je OČE Jezusa obudil, je dal tudi UPANJE. Velika noč je torej rojstni dan velikonočnega UPANJA. Vse besede prekipevajo v upanju... Vstajenje rojeva novo upanje. Kajti, ko ne zaupaš­ več, je konec. Je hiranje. Kjerkoli nekdo uspe zasejati upanje, se uspe odpreti pot tistemu človeku za naprej. Zato si podajajmo upanje kot si podajamo b­lagoslovljeno vodo. Luč svetlob­e. To je prihodnost sveta. To je vstajenje srca. Začeti torej znova. Si reči: »Hočem ŽIVETI ZNOVA. Naj se presekajo prepreke in spone. Verige, v katere smo vklenjeni … prekinimo s preteklostjo. Povzpnimo se navzgor v NOVO UPANJE.«

1. po­glav­je

Bož­je­ milosti

Ri­m 4: » … Jez­us je bi­l obujen z­arad­i­ naš­ega opravi­čenja... potemtakem postajamo dediči po veri, tako d­a je d­ed­ovanje i­z­ milosti i­n d­a je ob-

ljuba z­agotovljena vsemu potomstvu … ož­i­vlja mrtve i­n kli­če v bi­vanje stvari­, ki­ ji­h ni­. Na osnovi­ UPANJA je proti­ UPANJU veroval … «

Moje in naš­e druž­inske milostiMojo pot so prekrižali ljudje, ki so mi pomagali in tudi takš­ni, ki so mi iz za-visti in iz svoje ali na podlagi moje ranjenosti š­kodovali. Bili pa so tudi taki, ki so me spomnili, da opažajo na meni napredek. Tako se je glasilo eno malo pisemce: »Odpočij si. Vse bo v redu. Radi te ima-mo.«Nekoč sem si iz predavanja patra dr. Marijana Šefa zapomnila: »Zmernost je del kreposti in je v Novi zavezi imenovana tudi »treznost«(ali podobno). To pomeni: nam velja opomin, da naj »trezno«, pravično in pobožno živimo v se-danjem času. Dar odreš­enja po Kristusu nam daje milost, ki je potrebna zato, da vztrajamo v kreposti. Z Božjo pomočjo kreposti kujejo značaj in dajejo

�0

Danica Jazbec

lahkoto v izvrš­evanju dobrega. Spoved pa je tista, po kateri dobimo milost odpuš­čanja in sprave.« Trdno sem prepričana, da mi je bila dana Božja milost, da sem preživela - do tu. Pred dvemi leti, ko sem začela uporabljati b­lagoslov v svojih besedah, so se začele dogajati čudovite stvari. Zdi se kot, da sem OBRNILA NOV LIST V KNJIGI SVOJEGA ŽIVLJENJA. To so bile prve milosti, ki sem jih zaznala. Učila sem se vzpenjati nad agresijo, nad poniževanja in jezo in tako si skuš­am pomagati pri »bolnih odnosih.«Tudi moje vsiljive misli in depresije iz preteklosti so se počasi razblinile. Kot da je VRAGA POBRALO.Čeprav š­e maha z repom v meni, ko čutim, da umira in čeprav me bolečine š­e klestijo, se ne bojim. Bolj ko skuš­am iti po poti čistosti, več uvida imam v svoje lastnosti in lastnosti drugih ljudi. Več milosti zaznam. Spet se v spominjanju vračam k milostim, ki so sledile, ko sem začela posluš­a-ti Marijina sporočila iz Medžugorja. Pripeljale so me do patra Jamesa in očeta Špeliča. Tam so se nama z možem dogodile lepe stvari. Pa v tako veliki mno-žici ljudi! Cca 4000 nas je bilo vsak dan. Nato sva romala v Medžugorje. Bila sva poklicana, kot mnogi, ki so že bili tam. Zavedanje milosti pa je v meni sprožilo, vsaj želim, da je tako - val začetnih ponižnosti in občutkov, ki se jih opisati ne da. Sin je sprejel verižico s križem in svetinjico Marije iz Francije. In ju tudi nosil.Ko sem nekoč naredila napačen korak, mi je tisti dan padel s ključev obesek medžugorske Marije, sinu pa isti dan Marijina svetinjica z verižice.Bog mi je pripeljal tudi š­olsko sestro Cveto, ki se je bila zgubila po poti iz zdra-viliš­ča in s katero se nikoli prej š­e nisva srečali. Poklepetali sva in pokazala sem ji pot do zdraviliš­ča. Danes vem, da to srečanje ni bilo naključje, kajti se-stra Cveta je v denarnici imela ravno š­e eno svetinjico za Klemena, podobno tisti, ki jo je bil izgubil.Potem pa se je zgodil š­e en zanimiv dogodek. Zelo se me je dotaknila vsebina nekega članka v glasilu Ognjiš­če. Prvič letos sem dobila to glasilo v roke.Tako sem se odločila prek uredniš­tva poslati mojo knjigo Na robu prepada gospodu, ki je napisal čudoviti članek v tem glasilu. In ta gospod je bil, nihče drug kot brat sestre Cvete. Na Kureš­čku sem prvič pričevala na duhovnem seminarju. Tam se me je do-

�1

V veri je luč - v luči je ključ

taknil Jamesov stavek (ta stavek sem dobro poznala že iz delovanja v klubu), ko je žena priš­la k njem prositi za ozdravljenje otroka. Rekel ji je: »Žena, kje ti je mož?« In moj mož je bil tisto soboto ob meni. Naključje? Ne. Ni naključij. Bila je - »Bož­ja milost.« Priš­la sem tudi osebno do očeta Jamesa, čeprav je bilo sprva videti povsem nemogoče in naredila sva z možem tako, kot nama je rekel. Spet sva doživela čudovite stvari. Začela sem spoznavati, da veliko trpljenje prinese tudi veliko milosti in da nima smisla b­rcati v zid, ker ga ne morem poruš­iti z nogo. Žal pa mnogi tega ne vidijo. Spraš­ujejo se, kje je moje mesto pri vsem tem. Res sem znala potrpeti že prej. A bila sem tudi »slepa« za marsikaj.Začela sem se zavedati, da sem se dala v življenju preveč izkoriš­čati. Priorite-te in nagrade pa so velikokrat pripadale drugim. Nič zato. Ni mi lahko, toda Bog mi pripelje, kar potrebujem. Z Iskrenostjo in Resnico pojdem naprej. Resnica pa je tudi ta, da me domači pogreš­ajo. Da bi zdaj morala biti z njimi. Morda več kot kdajkoli prej, a za pisanje te knjige potrebujem svoj mir. Kajti - dolžna sem si š­e nekaj plemenitega. Poskrbeti za tisto dobro v sebi.Vračam se v sedanjost. Včeraj sva bili z mamo na biblični skupini. Bilo je Jožefovo. Mamin god. Zapadel je sneg, ko je že vse kazalo na pomlad. Tu že cvetijo male hijacinte in prvi tulipani so tik pred cvetenjem. Cvetijo tudi tro-bentice, vijolice in prve breskve. O kakš­na š­koda, saj je snega to noč napadlo več kot deset centimetrov. Odgrnila sem zavese. Pisanje bom spet odložila. Tokrat za svoje veselje. Oblekla sem si bundo, nadela rokavice in začela delati snežaka. Malega in velikega. O, kako lepo! Pogled mi obstane na drveh za kur-jenje. Čisto malo jih je š­e. No, premalo sem jih pripravila. Toda ti Božji Duh, hvala ti, ker si poskrbel zame. Pogled se mi je, namreč, ustavil zdaj na dveh drevesih, ki so se jima od teže snega polomile veje. Nasmehnila sem se.

Skriti ključ in b­iseri mojega ž­ivljenjaSeveda sem ponosna na drage domače in jih ljubim, ne glede na vse, kar se je zgodilo. Veliko sem se naučila od njih. Brez njih ne bi nikoli bila to, kar sem. Kdo sem jaz, da smem koga obsojati, kaj dela prav in kaj narobe?! Torej, učim se: »Ne sodi, da ne boš­ sojena!« Učim se ne ogovarjati, ne opravljati, … Dobrota je sirota. Plemenitost? Kaj to pomeni v današ­njem času in kdo je takš­en? Da to spoznam, moram skozi svojo lekcijo. Da bolje »vidim«. Sploh

�2

Danica Jazbec

pa zato, ker je do sedaj bilo tako, kot je bilo. To so velike preizkuš­nje. Meni so poplačane zdaj. Tako čutim in povem z vsem spoš­tovanjem. Ne glede na posledice. Vsak mora prehoditi svojo pot, se zavedati z vso odgovornostjo za-kona vzroka in posledice. Potem pride brezpogojna ljubezen.In zdaj k mojim biserom življenja, k moji stari mami Ani: Bila je čudovita ženska. Pri njej sem preživela večino svojih počitnic, na skromni kmetiji v Brusnicah, pa tudi pri tetah in bratrancih in sestričnah, ki jih imam zelo rada. Na eni izmed starih slik preteklosti, sem pri teti naš­la sliko, kako sva ob­e s staro mamo imeli prekriž­ani roki na prsih, kot da sem jo posnemala. Zame je to poseben biser iz mladosti, ki me je učil »š­taliti«, delati na njivi, pa-sti krave, delati v vinogradu, grabiti listje … stric je imel pa male grabljice, da sem lahko delala z njimi. Otroci so se mi včasih rogali, ker sem bila mestno dekletce in sem pri delu zaostajala za njimi, a nisem obupala. V kozolcu s sla-mo smo si naredili rove, plezali po njih, spali na senu. Od tod mi je š­e danes prijetno š­krebljanje dežja po strehi. Spomnim se »potanca« stare mame, spečenega z jajcem, moko, malo mleka in ocvirki. Kako je bil slasten, ko sva š­li v gozd napravljat drva, ali pa po bo-rovnice!Borovnice so zame prav posebni biseri. Zvezdice, ki so del mojega neba in sve-ta. Z njimi sem si od petega razreda naprej služila denar za knjige v osnovni š­oli ... Velike Brusnice so sploh znane po borovnicah, češ­njah …Mojega starega očeta nisem poznala. Izviral je iz korenine Franca Deželana. Ta je bil,tako je zapisano v knjigi Brusnice skozi čas - med prvimi, ki je pou-čeval nepismene otroke. Takole piš­e pisatelj: »Do leta 1�72 brusniš­ki otroci niso obiskovali š­ole. Starš­em so pomagali pasti živino, obdelovati zemljo, de-klice pa so pomagale materam pri hiš­nih opravilih. Tako je Franc (najprej se je tam reklo po domače »pri Šolmojstrovih«, pozneje pa pri Modančkovih), ki je imel otroke zelo rad, vso ukaželjno mladino zbral na svojem domu in jih učil.«Kadar se z mojimi tetami in mamo pogovarjam o njihovi preteklosti, se otož-no spominjajo, kako skromno so živeli. Ko je š­el njihov oče, tudi Franc po imenu za š­tevilno družino po hrano, so ga med vojno ubili. Nesel je češ­nje, da bi jih zamenjal za meso, za hrano svojim sedmim otrokom. Bilo jih je devet, vendar sta dva poprej umrla. Moral je pasti pod streli, ker se ni znal prav odločiti - zavoljo sina, sebe in moje stare mame - njegove žene. Padel je

�3

V veri je luč - v luči je ključ

zato, da lahko zdaj živim jaz in vsi mi, njegovi vnuki. Toda, ni jim bilo dovolj. Namesto, da bi pustili sodbo naravi, so streljali š­e na staro mamo, a sam Bog se je boril zanjo in ostala je živa. Kaj b­i jaz b­rez njene š­irine srca in lepote ž­ivljenja, ki ga je znala dati! Tako skromno in vendar tako b­ogato.Smo žrtve nasilja, š­e danes. Ljudje pogosto pozabljamo na etiko in kako po-memben je mir; da ni pomembno, kakš­ne barve si, ampak, da imaš­ dobro srce, brezpogojno ljubezen. Kako težko je priti do tega?Tudi danes je veliko vojn. Če bi ljudje razumeli ljudi na robu prepada, vojne ne bi bile potrebne. Spet razmiš­ljam ob Svetem pismu: SOF 1,17: »Spravil bom ljudi v stisko, da bodo tavali kakor slepi, ker so greš­ili zoper Gospoda.«Se pa dogaja v svetu vse več humanih akcij in spet gremo hitro naprej - za tre-nutek potolaženi, ker smo nekaj dobrega storili. Med tem pa Bog izvaja svoje zdravljenje, po naravni poti. Žalost, jeza, peklenski občutki krivde, razne vr-ste agresij … vsa ta čustva nevede prenaš­amo kot težke torbe s seboj, dokler ne trčimo na nekoga, ali na bolezen, ki nam potem pomaga te torbe počasi odlagati; tančico zavesti odstirati, če prej na tej poti ne omagamo …

Nasmejan človek je kot sonce - kjer hodi, svetiHumanitarne prireditve, ki sem jih organizirala sama ali skupaj z drugimi, so dobivale vsakokrat več Božje podpore. Bolj ko sem se odpirala Bogu, več ljudi mi je poslal.Izpisala sem si nekaj lepih misli: »Tisto, čemur se moramo resnično posveti-ti, če hočemo izb­rati ž­ivljenje, je sedanji trenutek! Prav ta! V tem je bistvo vsega. Tukaj je š­e mnogo neizrabljenega. Če hočemo pa to uporabiti, pa se moramo osvoboditi tistega dela nas samih, ki nas uničuje. Paul Reps pravi temu zapuš­čena antijaza. O, Bog, koliko tega je v nas. »Otresti« se moramo lastnih prepovedi. Znebiti se moramo besede »nikoli«. Pozab­imo na »ne morem«.Odpravimo »ne« (kako negativna b­eseda). Pozabimo na »nemogoče«. Nič ni nemogoče. Izločimo »b­rezupen«. Brezupnega ni. To so besede, ki jih pa-metni ne uporabi. Izbriš­ite jih iz besednjaka. Nikoli ne recite NIKOLI. Ne-mogoče? Seveda je mogoče!Moški in ž­e­nske­ so uresničili največje sanje, ki so jih imeli drugi za nemo-

�4

Danica Jazbec

goče. Poznam ljudi, o katerih so govorili, da umirajo, pa so se postavili na noge in rekli: »Ne mislim umreti!« In niso umrli. Še dolgo ne. Berite knjigo Normana Cousina: ‘Anatomija neke bolezni’. Proglasili so ga za živega mrliča. Rekli so, da bo živel samo š­e nekaj mesecev, pa š­e danes piš­e članke za Sunday review in predava po vsem svetu. Pravkar je napisal novo knjigo. Redno pou-čuje, aktiven je in čudovit - zavrača umiranje!Recite ž­ivljenju »da«! Da - tudi veselju in lepim stvarem. Da, tudi bolečini. Da, vsemu, česar ne razumete. Poizkusite z »da«. Poizkusite z »vedno«. Poiz-kusite z »mož­no je«. Poizkusite z »upanje«. Poizkusite z »b­om« in poizku-site tudi z »morem«.Prepričan sem, da je vaš­a nepopolnost kriva za večino vaš­ega trpljenja. Posta-nite vse, kar ste. Objemite se!«Univerzitetni predavatelj Leo Buscaglio, ki predava o ljubezni, piš­e v svoji knjigi z naslovom ‘Živimo, ljubimo in se učimo’, š­e takole: »Ena mojih velikih strasti so drevesa in listi. Nor sem na listje in to rad priznam. Ko potujem pro-ti vzhodu, kjer se listje pokaže v vsem svojem sijaju, se mi dobesedno utrga. Spominjam se, da sem nekoč obiskal nekega svojega š­tudenta v Novi Angliji, ki je želel, da jeseni pridem pogledat njegova drevesa. Zapiš­ite si š­e danes: »Pod nob­enim pogojem ne smem zamuditi jeseni v Novi Angliji. Pobegnil bom iz službe. To si moram podariti. Z mano b­odo š­li vsi, ki jih imam rad. Ta čudež­ moramo dož­iveti skupaj.S tem š­tudentom sva se vozila okrog in ves čas sem vzklikal: »Joj, ustavi! O, sveta nebesa! Samo poglej to!« Mislil sem, da se mi bo zmeš­alo! Nisem več prenesel. Še nikoli nisem videl kaj podobnega! V Los Angelesu tega ni. Pri nas se list posuš­i in odpade: f­lop! Tukaj pa so bila drevesa z rdečimi listi, zla-timi, modrikastimi, vijoličastimi, rjavimi, š­krlatnimi, celo s črnimi listi. Da, s črnimi - vse na enem drevesu! Ne verjamete? To je res pravi čudež!Šla sva v knjižnico, da sva ugotovila, kakš­na čarovnija je bila na delu in čeprav poznam zdaj znanstveno razlago za to, nič ne zmanjš­uje mojega navduš­enja. Vtisi so š­e vedno čarobni. Še vedno se čudovito počutim.« Kadar se odločamo za življenje, moramo biti pripravljeni na tveganje in spet moramo ljubiti. Ali je š­e kaj bolj pomembnega? Zakaj delamo? Zakaj se napre-zamo? Zakaj trpimo? Zakaj upamo? Zaradi ljubezni! Zaradi življenja. Če ste pripravljeni tvegati, sprejeti nase b­olečino in trpeti, b­oste spozna-li tudi ljub­ezen. »Van Gogh je povedal: »Življenje najlažje vzljubiš­ tako, da

��

V veri je luč - v luči je ključ

ljubiš­ veliko stvari«. Če hočete vedeti, koliko ste sposobni ljubiti, ugotovite, kolikokrat na dan rečete »Ne maram«, »Sovražim«, »Oh, odnesi to, tega ne maram!«, »Sovražim take ljudi!«, »Ne prenesem takih stvari!«; namesto, da bi rekli »Ljubim!«Pravite, da znate ljubiti. Kolikokrat ste se zalotili, da ste rekli: »To ljubim!«, »To mi ji vš­eč!«, »Rad imam rože!«, »Ljubim otroke!« …Ker imam jaz rada vas, vam te lepe njegove misli posredujem (zapisala 2�.12.2002).

Bož­ji Sveti Duh Pri zakramenitih nastopi obnova Svetega Duha, ki smo ga prejeli s krstom. Spoznavam, da vse, kar je izsiljeno, ni po Njem. Jn �,34: »Vsak, kdor pa dela greh, je v nevarnosti, da postane odvisnik, suženj greha.« ‘Beseda med nami’, 2�. marec 2007, pa pravi: »Bog nas ne bo poklical k ne-čemu, ne da bi nas za uresničitev tega tudi usposob­il. Zato se pred svojimi slabostmi ne smemo počutiti nemočne in nebogljene. Vsakega izmed nas usposablja za svetost. Sveti Alfonz Ligvorij je nekoč dejal: »Greš­na razvada in molitev ne gresta skupaj. Ali bomo prenehali greš­iti ali pa moliti!« Od tod meni razlaga, pa tudi drugim, da sem zmogla opustiti vse zdravilce in bioenergetike. Izprosila sem odgovor od Božjega Duha s kratkim dnevnim stavkom: »Če vse to delam v Bož­ji Previdnosti in Popolnosti naj ostane, sicer naj se izniči!« Potrebovala sem kar nekaj časa, več mesecev, da se je to zares zgodilo.Ko so se mi dogajale grde stvari, sem izgovarjala ime »Božji Duh« tudi na glas. Tudi pri blagoslovu. Nisem imela pojma, kako to deluje, dokler se mi ni dal praktično preizkusiti in mi je res pokazal, da je Duh, ki oživlja.Apd: » … ko je priš­el binkoš­tni … š­um … napolnil je vso hiš­o … pokazali so se jeziki … nad vsakim apostolom po eden … nato so govorili v tujih jezikih … «Binkoš­tni dan je dan Cerkve. Sporočilo binkoš­ti je svetost, ki izvira iz Boga. Ko človek spregovori po Svetem Duhu, nima strahu. Ko se pogovarjamo vča-sih o tem pravijo nekateri: »Bodi tiho. Bodo mislili, da se ti je zmeš­alo.« Tudi apostoli so vedeli:

�6

Danica Jazbec

- da jih ljudje ne marajo,- da njihovo oznanilo mnogokrat ni aktualno,- da jih imajo ljudje za nore …

Molitev pa vendar vsak dan daje sadove. Saj so dani vsakemu izmed nas, če se le poizkusimo v tem. Bož­ji Duh je ž­ivljenje. Je dih. Če ne dihamo, umrjemo. Predsodki naj zamre-jo, strah naj se izgubi. Naj vzplamti v nas ogenj ljubezni. Ko sem bila žalostna, ranjena, sem pogosto nasedla drugim ljudem, stvarem, dogodkom … ponudbam drugih krajev. Izčrpavali so me razni nakupi, cen-tri, fi­zična pretiravanja, … in sem mislila, da imam več. V resnici pa sem izgorevala.Ko je oče James v množici ljudi in imen na Kureš­čku imenoval tudi moje ime: »Danica, ti si zdrava,« sem nejeverno zaznala svoje b­olečine, pogleda-la sem ter tja, če me kdo gleda in si mislila: »Le kaj mu je, saj me b­oli kot pred tem … « Toda skrivnost se je začela kmalu aktivirati in sicer na drugem področju, na področju notranjega ozdravljenja.Zaradi nasedanja govoricam nekaterim ljudem, v katerih se zrcali strah in dvom b­rez prave Bož­je b­esede, lahko prav tragično končamo. Tudi telesna čistost je gotovo ena od poti, ki vodi k čistosti srca … Apostoli so videli in čutili ogenj, ki je bil LUČ. Bodimo BINKOŠTI, bodimo čistost, nov ogenj in NOVO UPANJE … zase in za druge. Razpihajmo žerja-vico pod pepelom! Odprimo svoja srca. Jeza in upanje, obtoževanje in nerga-nje, opravljanje in pametovanje ni UPANJE in ne ljubezen. Smo samo orodje. Vsa slaba dela, ki jih delamo, vse se vrne. Nekateri pravijo, da gre vse slab­o tudi preko naš­ih otrok. Da, če b­omo odklanjali Boga mi, ga bo zelo lahko tudi naš­ otrok. Toda, na čem b­o gradil, ko pride stiska? Na čem, ko nas ne b­o? Na čem? V kateri dež­eli upanja in iskanja? Iz radijskega misijona 28. marca 2007:»Bodimo:Kot podjetnik, ki je posloval tako, da se je vedno vpraš­al, ali je to kar dela:

- dobro zanj, za njegovo podjetje,- za sodelavce,

�7

V veri je luč - v luči je ključ

- in ali je to, kar počne v skladu z Božjo voljo.Velikokrat se je moral odpovedati velikim stvarem, ker je bil v odgovoru en sam, samcat NE.Imeti torej MOČ, VOLJO in VZTRAJNOST, tudi za ceno življenja, ko zago-varjaš­ svoje stališ­če z delovanjem Božjega Duha.Ta ima sedem darov:- Dar MOČI - sveti Štefan je, ko je vedel, da ga čaka mučenje (kamenjanje) dejal: »Vi, ki ste trdovratni … ki se vedno upirate Svetemu Duhu … kot vaš­i očetje … in vi ste postali Njegovi ubijalci … vi, ki ste po angelih dobili zna-menje … « Moč torej sloni na trdni veri. A vse prevečkrat želimo imeti čudeže. Pozablja-mo pa, da milosti pridejo, ko se osvob­odimo slab­osti, tudi raznih maliko-vanj.- Dar POBOŽNOSTI - Ta odpira naš­a srca. To ureja posebna krepost-pra-vičnosti - prebuja globoko spoš­tovanje in čaš­čenje Boga, da ljubimo brate in sestre.- Dar STRAHU BOŽJEGA - Tudi preroki so se bali, da bi delali po svoje. Gre za odvisnost od Boga in zavedanje greš­nosti. To pa ne pomeni, da trepe-tam od strahu, ampak, da ne b­i poruš­il tiste ljub­ezni in zaupanja, ki sem jo stkal (podobno kot do starš­ev).- Dar MODROSTI - Iz srca in v globino videti Kristusa.- Dar SVETA -Ta dar nam pomaga, ko se postavita zid in tema. Prosimo Sv. Duha, da nam pokaže pravo pot, pot, resnico in življenje, da bi znali ugledati Božjo navzočnost.- Dar UMNOSTI in VEDNOSTI - Ta dva darova utrdita in razsvetlita naš­o vero. Nekaj dobimo s pametjo, vsega pa ne. V Svetem pismu beremo, kako je Bog govoril po prerokih in po Sinu. Torej je Bog živo v nas tudi, ko smo v grehu. Napuh, oš­abnost, zaverovanost vase in svoje sposobnosti so največje ovire za dar umnosti!VEDNOST- Spoznanje, da je bogastvo v DUHU od Boga in da tudi zemelj-ske stvari povežemo z Bogom.Sveti Duh nam je bil dan zato, da bi znali znova zaživeti, da bi spoznali, da je Sveta trojica ena sama LJUBEZEN.

��

Danica Jazbec

Brez Svetega Duha je Bog daleč od nas, Kristus ostane v preteklosti in b­e-seda daleč od evangelija.Poš­lji Sveti Duh v naš­a srca duha, ki oživlja.«

2. po­glav­je

Zna­me­nja­

2 Kor 2,4: »Pi­š­em vam namreč i­z­ veli­ke sti­ske i­n tesnobe srca i­n v mno-gi­h solz­ah. Vend­ar ne z­ato, ker bi­ vas hotel pri­z­ad­eti­, ampak, d­a bi­ spoz­-

nali­ ljubez­en, ki­ jo i­mam prav posebno d­o vas.«

Moje kesanje Zapisi iz poletja 2006: Čudež velikonočnega vstajenja. Navodila moje Mire so mi prinesla novih moči. Sin sicer š­e vedno jemlje visoko dozo zdravil.Iš­čem reš­itve zanj, za vse nas. Če želim reš­itev najti, moram najprej pomagati sebi. Računi se kopičijo. Kot da me spet zaliva voda. Moram zdržati. Molim in prosim Božjega Duha, da mi pri tem pomaga. MISEL, DA SEM BILA JAZ TISTA, KI JE PREDLAGALA, da sina peljemo na odreš­ilno pogovorno tera-pijo na Center za mentalno zdravje v Ljubljano, mi ne da miru. Iskala sem »tretjo osebo«, ki bi pomagala njemu in nam?! Po mojem so b­ile premalo izčrpane druge mož­nosti. Klemen pa o tem ni želel sliš­ati ničesar. Jezi se, če to samo omenim. A ker jaz zdaj nisem na njegovem mestu, ostajam tiho in razmiš­ljam. Padel je na nivo nekajletnega otroka, čeprav se v globini vsega zaveda. Štirje živimo v skupnosti, ki se mora zavedati obveznosti življenja in neporav-nanih računov. Kopičenje težav in naš­ega negativnega stanja mi onemogoča normalno, trezno razmiš­ljanje. Da pa sploh lahko grem naprej, se moram od vsega občasno oddaljiti. Iskala sem izključno zemeljsko pomoč, pozabila pa na Boga. Na Jezusa, NA RESNICE, KI SO SPISANE V Svetem pismu, na Božje zapovedi.Časa ni več veliko. Gre za življenje in smrt. Če sinu zdravila ne pomagajo in jih jemlje vse več, če mu medicina ne pomaga, kdo mu lahko? Bog ve!!

��

V veri je luč - v luči je ključ

Stiske sina spravljajo v kot. Težko se sooča z dejstvi. Pravi, da je neozdravljivo bolan in da ne verjame v Boga. Kot, bi bil zasvojen od svojih različnih stisk in pregledanih akcijskih fi­lmov. Ali bo kopičil v telesu vse večje doze zdravil? Ali bo vrgel puš­ko v koruzo ali bo izbral novo pot? Pot odprtih možnosti, kot je dejala mati Tereza. Ena izmed njih je vera. Ali pa bo podlegel »prividom«? Danes sva spet bila oba v velikih preizkuš­njah. Jokal je. Prvič po dolgem ča-su sem ga videla odkrito jokati. Tudi jaz bi, pa iz izkuš­enj vem, da pred njim zdaj ne smem.Razmiš­ljam. Da. Najti moramo vzvode, kako pomagati takš­nim družinam, otrokom in starš­em. Potrebujemo posebne programe z novimi projekti, z novimi kadri, za nemirne otroke od vrtcev navzgor kot tudi njihove starš­e. Razmiš­ljam, pa ne najdem odgovora, skuš­am videti, pa ne vidim … Zdaj si lahko mirno rečem: »Če bi skozi to š­e enkrat š­la, bi učiteljev tako dosledno ne posluš­ala in sina ne gnjavila, pa četudi bi razred ponavljal. Prav je, da otrok v š­oli in družbi napreduje s svojim znanjem in ne s starš­evsko glavo.« Drugače zdaj razmiš­ljati ne znam!Naj se zgodi Njegova, ne moja volja. Zavedam se, da sem le kamenček v mo-zaiku vsega stvarstva. To je zdaj moja lekcija. To lahko povem z vso goto-vostjo. Kajti neizprosna je Njegova volja in roka. Ali pa mi bo nasul prgiš­če znanja š­e za druge? Tega sedaj š­e ne vem.

Prva znamenja, ki sem jih zaznala14. oktober 2006.Prvo znamenje, naj nekaj ukrenem je moja dolgoletna silna telesna BOLEČINA, ki je v vseh teh dolgih letih za tri mesece v dveh določenih ob-dobjih skoraj izginila.Tudi hrana me je začela obremenjevati. Postajala sem vse bolj utrujena nepo-sredno po hranjenju tako, da sem si začela pomagati s postom. Tudi zato sem odhajala na vikend. Nisem več zmogla naporov doma. Tam sem naš­la mir tudi za svojo molitev. S tem nisem želela biti moteča za ostale člane družine. Pred veliko nočjo 2007 pa sem se zavzela za daljš­i post, brez mesa in z več sadja in zelenjave ter čim manj močnatih jedi in kruha. To pa zato, ker sem nekoč pomagala možu vztrajati na takš­ni dieti in sva oba imela vidno izbolj-š­anje zdravstvenih težav. Tokrat pa sem si želela sprememb v duhu. Vsak dan sem nemočno zrla v trpeči sinov obraz. Mnogi takš­ni otroci so v bolnici. Moj

�0

Danica Jazbec

pa je bil pred mojimi očmi vsak dan. Večino dni v letu. Velika resnica današ­njega sveta je, da se pretirano vdajamo skuš­njavam v hra-ni in pijači. A vseeno bi omenila Jezusovo mnenje, da bolezni ne nastanejo od hrane, ker gredo le-te skozi želodec v greznico. Bojimo naj se raje svojih slabih, negativnih in hudobnih misli, zaradi katerih uničujemo in maličimo svojega duha in telo. Potrditev tega sem naš­la tudi na predavanjih, ko se vse bolj glasno govori o povezanosti med rakom in zamerami ter neodpuš­čanju, kot tudi iz izkuš­enj svojega in družinskega življenja.Začela sem odpirati svoje srce povsem drugače in učitelji so kar prihajali. Čas je zdravilcem naklonjen ali pa tudi ne. Sama sem izoblikovala približno tak-š­en odnos do njih- do sedaj: »Bog jim je dal te preizkuš­nje in oni bodo za njih tudi odgovarjali. Zato ne sodimo, da ne bomo sojeni. Nekdo časti to, nekdo ono, nekdo bo skakal celo življenje in Bog si ga vedi š­e kaj…«Zdravljenje in ozdravljenje pa je milost in dar in mi nismo poklicani, da bi kar vsevprek obsojali. Nekaj novih resnic spoznanja je bilo dano tudi meni. Dva dni pred prireditvijo ob ponatisu moje prve knjige, 22. marca 2006, me je obš­la neverjetna mirnost in spokojnost, ker sem upoš­tevala vaje moje uči-teljice. To stanje je bilo čudovito, neprisiljeno in mirno. Toda neki čudni ob­čutki so mi dali moči, da sem vsak dan ob­ vajah govorila: »Bog, naj se izpolni Tvoja volja! Naj delam te vaje v Bož­ji Popolnosti, ali pa naj se vse to izniči!«V ča­su obiskova­nja­ Pre­nove­ v Duhu se­m posta­la­ pozorna­ na­ dogodke­ v zve­-zi z:- bole­znijo,- ne­sre­ča­mi,- za­muda­mi pome­mbnih sre­ča­nj,- s poma­njka­nje­m de­na­rja­, itd …To so spremljevalci in OPOMINI, ki so se že tolikokrat izkazali s preobrati v mojem življenju. Opomini, da sem daleč stran od Boga in svetosti. Drobna znamenja, ki marsikomu ne bi pomenila kaj dosti, ali pa bi si jih razlagal po svoje.Začela sem zaznavati nova dogajanja v duš­i in telesu, na sebi kot na mojih družinskih članih:

�1

V veri je luč - v luči je ključ

- dogajanja v Medžugorju na izpostavi Svetega Reš­njega telesa,- dogajanja na izpostavitvi Svetega Reš­njega telesa pri maš­i v Novem mestu

v frančiš­kanski cerkvi, Dolenjskih Toplicah in na Bizeljskem; - mirno petje med maš­ami - branje Božje besede;- drget po telesu pri branju Svetem pisma na seminarju Prenove, glasila Pre-

nove in poglavja o izlitju Duha;- v roku treh mesecev sem bila neizbežno obvarovana treh prometnih ne-

sreč;- od marca 2006 sem obiskovala program za sproš­čanje z energetskimi va-

jami; ki pa sem ga opustila, kajti na Prenovi so mi povedali, da spada v sklop novodobnih programov - new age;

- in drugo.Poklicala sem prijateljico. Ko sva govorili po telefonu in sem ji povedala, da prekinjam z drugimi novodobnimi programi in grem naprej le z vero, jo je zmrazilo po vsem telesu. Morala je sesti!? Sanje današ­nje noči:»Nikakor nisem mogla dati vse prtljage v nahrbtnike. Zato sem zamudila letalo. Moji domači so odleteli, jaz sem pa ostala. Preverit sem š­la, kaj se je do-gajalo in v neki sobi sem naš­la stevardeso v zelo čudnem, razgaljenem stanju, toda bila je sama. Zdelo se mi je, da je jokala. Rekla sem ji: »Bilo bi prav, da ste preš­teli potnike. Videli bi, da manjkam in tudi jaz bi se lahko odpeljala.« Precej grobosti je bilo v tem mojem nastopu.Zaskrbljena sem bila po teh sanjah. Vse bolj sem se začela odločati, da grem naprej s svojo vero in molitveno skupino, biblično skupino s spoznavanjem Svetega pisma in zgodovine. Vse bolj so me začela zanimati ozdravljenja po Svetem Duhu. Številna so bila pričevanja v priročnikih, na Kureš­čku in na du-hovnih prenovah. In to »brezplačna«. Tako sem razmiš­ljala v upanju, da bom naš­la način, kako odmetati svojo »odvečno kramo«.Dokončno sem se odločila po prebranem glasilu Prenove iz junija 2006 in prvih straneh Emiliana Tardifa z prikazom š­tevilnih ozdravljenj po njegovih molitvah.Nov pogled sem dobila tudi na duhovnih vajah v Ljubljani in na tridnevnem seminarju julija 2006 na Kureš­čku. Tedaj š­e nisem slutila, da me čaka š­e ena

�2

Danica Jazbec

nova, dolga pot pred menoj.Posebno pa se me je dotaknila tudi medicinska sestra z močno karizmo, ki je molila nad mano z darom tujega jezika. Dolgo časa je obstala ob meni. Sluti-la sem, da sem hudo ranjena in potreb­na pomoči. Zdelo se mi je, da sem po svetu hodila le š­e kot lupinica. Vš­eč mi je naslednji stavek po vsem, kar me je doletelo in po znamenjih, ki sem jih dobila: »Vse dni mojega življenja bom prebivala v hiš­i Gospodovi. On je moj pastir in nič mi ne manjka.«

3. po­glav­je

Sve­t je­ bola­n

Jutranja DanícaDan po tem. Človeš­ke stiske kličejo na pomoč po novih duhovnih centrih ali novih narav-nih skupnostih ...Ko sem vpraš­ala duhovnika z Dolenjske, kako to, da je ustanovil duhovni cen-ter na Štajerskem, saj Dolenjska trpi izrazito pomanjkanje psihoterapije in mnogi ljudje potrebujejo pomoč, mi je odvrnil, da ni bilo posluha. Preprosto ni bilo ljudi, ki bi ga podprli v ustanavljanju in delovanju. Mar ni etika ravno v tem, da se združujemo in ponudimo roko večplastno? Moje pisanje je moj prispevek tudi trpečim, ker vem, da se je včasih za preživetje potrebno znajti po svoje. Se boriti, ampak ne s silo. Tudi seminar na Kureš­čku (20. - 22. 7. 07) je potekal z motom: Ne s silo, temveč z Bož­jim Duhom! Tretje jutro, preden sem š­la na ta seminar, me je Gospod z Božjo besedo nagovoril po Mojzesu 2 Mz 14,13: »Nikar se ne bojte! Vztrajajte in videli boste reš­itev, ki vam jo danes nakloni Gospod … Gospod se b­o b­ojeval za vas, vi pa ostanite mirni.«Vse več je mladih in trpečih, ki se v bolezen zatekajo v hudih stiskah. Ker dru-gače živeti ne morejo. In zato mnogi posamezniki posegajo po skrajnostih. Zato upam na pomoč in dob­re reš­itve …

�3

V veri je luč - v luči je ključ

Sir 4,20: »Ne zadržuj govora ob pravem času in ne skrivaj svoje modrosti.«Jn 1�,16: »Niste vi mene izvolili, ampak sem jaz vas izvolil in postavil, da gre-ste in obrodite svoj sad … «Zavedam se, da Dolenjska in Bela krajina potrebujeta novih smernic, novih pomoči ljudem. Dolenjska in Bela krajina trpita. Še bodo stiske in š­e bodo problemi, dokler ne postanemo zares LJUDJE. Jaz pa lahko razvijam le svojo Ljubezen.Jozue 1,�: »Uspeh boš­ imel na svoji poti, le ne odstopaj od Svetega pisma ne levo ne desno. Ali ti nisem ukazal krepak bodi in odločen? Ne boj se in se ne plaš­i. Kjerkoli boš­ hodil, bo Bog, tvoj Gospod s teboj.«In vera nasploh? Ta izziv pred vrati družbe. Ali bo zmagala ponižnost in mo-drost? Ali vzviš­ena pamet, ki nam dostikrat narekuje preračunljivost? Zato kot družba drvimo prav tja, na rob prepada. Še ne sprevidimo. Nekaj osveš­ča-nja je, toda š­e vedno preveč negativnega. Kaj pa milosti, pridobljene z moli-tvijo? Vedo le tisti, ki te izkuš­nje imajo. In smelo upam na nova pisana priče-vanja. Zelo modro je združiti razumska vodstva z duhovnim. Zdaj je čas, da vsi poprimemo vajeti in zaustavimo naš­e konje, naš­ um, ki pelje človeš­tvo v prepad. Obrnimo se nazaj k naravi, če hočemo reš­iti človeš­tvo. Narava se hu-duje in kruto vrača, kar ji dajemo z onesnaženo negativnostjo, z elektroniko in mislimi …Boleč dogodek včerajš­njega dne v meni, se je počasi razblinil s tehniko sproš­-čanja.Stopim v preddverje moje hiš­ice, ki mi nudi tako potrebno zatočiš­če. Ura je š­tiri zjutraj.Tema je š­e gosta, a na obzorju se že začenja svetlikati. Preplavi me čudovit zrak in obilno ptičje pregovarjanje. Kako so glasni in sproš­čeni! Poskuš­am biti eno z njimi. Zahvalim se Bogu za vse. Za jutro, za dan, ki prihaja. Prepu-stim se svežini prihajajočega jutra in vajam.Nato stresem roke in noge in se zazrem v luno pred seboj. »Kaj mi sporočaš­, draga luna?« Dan bo jasen, to že čutim.Ozrem se na levo, ugledam zvezdo. Pogledam na desno stran lune, š­e ena. Obe sta veliki in svetleči. Pogledam š­e enkrat. Obe.Glej no. Ali ni to jutranja zvezda Daníca? Po njej sem morda dobila svoje ime - tako sem razmiš­ljala dostikrat, a š­e nikoli prej je nisem tako začutila kot to

�4

Danica Jazbec

jutro. Pojavila se je čisto nad hribom, kjer pogosto poleti nabiram gobe. Nad Breznikom. Ugibam, katera zvezda neki je na desni od lune? Tako visoka je in svetleča. Ne vem katera je, vem pa, kaj zame to pomeni. Slutim. Prihajam ji nasproti. Pogumno in s srcem. Ljubim jo z vsem srcem, pa kakorkoli se bo že to končalo.Pogledam spet na levo, to zvezdo Daníco. Že je viš­e, kot je bila poprej. Tako počasi in vztrajno se vzpenja v novo jutro. Že prav. Tako je prav. Nasmehnem se. V mislih se spomnim vseh tistih duš­, ki trpijo. Lahko jim pomagam s svo-jimi izkuš­njami.Vse več nas je, ki prihajamo iz uspeš­no zdravljenih programov in bomo zdaj pomagali tistim, ki padajo za nami. In sebi in moji družini, če prej ne oma-gamo. Boli, hudo boli … vem samo to, da moram naprej, ker mi je dan izziv, preživeti ali umreti.Dejstvo je, da so tri črke v mojem imenu tudi ime žensk, ki so mi pomagale preu-smeriti mojo pot, v novo, lepš­o prihodnost. Dogajajo se vsakovrstni dogodki. Primer: srečala sem človeka, ko sem spreminjala svojo smer, ki je zapisal moje ime na palico že davno prej, mnoga leta nazaj. Pa ga tedaj nisem poznala …Čisto na koncu, ko sem že zaključevala to knjigo, sem naš­la v Svetem pismu stavek v Razodetju 22, 16: »Jaz Jezus sem poslal svojega angela, da bi vam pričeval o tem glede Cerkva. Jaz sem Davidova korenina in rod, bleš­čeča ju-tranja zvezda.«Iz duhovnih vaj pa sem prepisala tole hvalnico:

»Ti sama Lu­č si, o Gospod, in lu­či vir, nebo držiš

in vsem svetlobo milostno deliš z­ očetovsko roko.

Že v z­arji z­vez­de u­gašajo,in vedno bolj žari nebo,

iz­ ju­tranje megle pršiin v travi rosa se iskri.

Raz­gu­blja nočna se temain z­vez­da je daníca vz­šla,podoba Kristu­sa, Boga,ki je nebeška lu­č sveta.

O Bog, ti dan si naših dni, neskončna polnost lu­či si,

ti vsemogočen, eden si, v skrivnosti sveti troedin. Zveličar, z­daj te hvalimoin kot Boga te molimo,s teboj Očeta večnega,

enako Svetega Du­ha. Amen.

��

V veri je luč - v luči je ključ

V oddaji o svetnikih sem izvedela š­e za prevod imena preroka Danijela, ki je tudi moj godovnik in pomeni: Moj sodnik je Bog. V mojem življenju se dogajajo kljub vsemu zares lepe stvari. Hvala Bogu! Hvala za vse, za dobro in slabo.

Svet je b­olan od opojnosti in dob­rotRazmislek za novo spoznanje, za nov korak in novo smer. Sama se počutim kot žoga, ki več ni svojih oblik, ampak zaradi nenehnega učenja in spreminjanja dobivam nove oblike in dimenzije. Na svoji dosedanji poti vse bolj zaznavam, koliko ljudi sem ranila, in kako so oni ranili mene. Vse preveč sem bila odvisna od ljudi; čutim, da smo si bili dani kot ovire, da bi se vsi iz tega nekaj naučili. Ne moremo drugim kazati, po kateri poti naj hodijo. Le povemo jim lahko svoje izkuš­nje, oni sami pa se morajo odločiti. »Gospod, prosim te za milost odpuš­čanja. Zase in za mojo družino. Da bi spoznali tudi ostali, da je preklinjanje prekletsvo in služenje luciferju. In, da bi spoznali vstop v blagoslov - to je molitev, priproš­nje in slavljenje,« je zdaj moja dnevna molitev. Še trgujem z Njim. Nisem se š­e naučila povsem preda-jati vsega Njemu!Ne samo enemu, mnogim bo lahko pomagala ta moja izkuš­nja, ker sem pre-živela. Toda, za kakš­no ceno? Pravzaprav si ne delam utvar.Na prireditvi ob ponatisu moje knjige kot nalaš­č večino povabljenih pred-stavnikov institucij ni bilo. Toda vem, da bodo nekoč z nami, četudi ne bodo fi­zično prisotni. Ker čas in tempo življenja peljeta tako! Vse več nas je, ki smo š­li skozi osebne vihre in čutimo zdaj nove vrednote življenja; ki vemo, ali slu-timo, kaj pomeni »rob prepada«.Kdor je že poskusil izbirati lažji križ, dobro ve, da tega ni. Je le omama. Krat-ka, opojna, navidezno sladka in terja svoje plačilo. Vse kar kaj velja v življe-nju sta ISKRENOST in RESNICA. Ti dve besedi s čudovito vsebino, pogosto združeni s potrpežljivostjo in dobroto. To je prava ljubezen. Koliko ta prene-se, pa ve vsak sam. Mnogo je zgodb. Veliko žalostnih … lahek in hiter način do pravih globočin spoznanja je redko pravš­nja pot. Kar ni v Bož­ji Popolno-sti, torej Bož­ji Previdnosti, ne traja dolgo in ni prave sreče. To je zame edi-na in prava resnica, ki kaj velja … do katere sem se dokopala! Tudi vsaka dob­rohotnost gre z Njim laž­je!1 Jn 2,26: »To vam piš­em zaradi tistih, ki vas skuš­ajo zapeljati … «

�6

Danica Jazbec

Priš­la sem do spoznanj, kot pravi Jakobovo pismo 4,11: »Bratje, ne govorite drug proti drugemu!« Moja bolezen in mlačna vera sta storili svoje. Zato bom š­e prosila za čudeže (že mnogo jih je bilo) za mojo družino. Odlomek iz pisma za prijateljico, ki š­e ni v polnosti začutila Božje ljubezni: » … Največji čudež je ta, da sem od svojega 1� leta, ko so prihajale moje mladostne stiske zgub­ila svoj mir. To je b­ilo zelo hudo in me je spremljalo mnogo let. Ko pa sem se ob­rnila k Bogu po pomoč, sem spet naš­la svoj mir, ko se je moje srce spočilo v Njem. Kolikokrat sem se zalotila, da obsojam Boga, nisem pa se zahvalila za drob­ti-nice, s katerimi me je in me š­e kar naprej obsipava. Zdaj se učim vse predajati Bogu. Želim, da bi mi dal milosti iti po poti vdanosti, stanovitnosti in vztraja-nju v vsakodnevni molitvi. Zdaj se tudi zavedam, da želi, da ga priznavamo, da priznamo pravila življenja. Zato so župani, vladarji, poglavarji, pravilniki in je tudi On. Vladar nad vsemi. Ti lahko greš­ svojo pot naprej tako, da skuš­aš­ vsem ugajati. Nekoč se boš­ morala odločiti. Bolezen ti bo pokazala pot. Jaz sem tam že bila. Sama vzpodbujam ljudi tako, da se odpiramo, da najdemo vzvod za reš­evanje problemov. Nikar ne misli, da je lažna ljubezen prava. Lju-bezen je resnica in vse ostalo se ji umika. Ne moreš­ vsem ugajati in iti naprej komolčarsko, kot da si vseved … to velja tudi zame in za vsakogar.Vsak mora začeti pri sebi, kajti duhovne ranjenosti nas vse ovirajo tako ali drugače. Pa narediš­ prostor š­e za druge okrog sebe. Najdi si dobrega spoved-nika. Obstajajo pa tudi dobri programi, s katerimi lahko spremeniš­ smernice. Znotraj Cerkve. Videla boš­, ali bo pomagalo ali ne. Ni mi potrebno verjeti, sama se prepričaj o tem.Kakor človek živi tako umrje. Kadar sem raztresena v molitvi, se učim Boga prositi, da se najprej zberem. Nekje sem zapisala, da moramo tudi bolniku dati š­karje s pravega konca, da se ne poš­koduje. Zatorej, če nisem usliš­ana, Bog že ve zakaj. Ker tudi on ne želi, da se jaz š­e ne poš­kodujem! Za vse se učim zahvaljevati in Gospoda slaviti. Rada te imam. Imej se tudi ti in zaupaj Bogu. Z Bogom.«

»Ostane vam le š­e molitev«V letoš­njem letu sem se odločila več časa posvetiti molitvam:

�7

V veri je luč - v luči je ključ

- zaradi tega, ker sem preizkusila mnogo stvari, pa ni bilo pravih rezulta-tov,

- zaradi zavedanja, kaj sem v mladosti storila s svojo vero,- zaradi odpiranja Božjem Duhu,- po stavkih gospoda župnika iz naš­e župnije: »Ostane vam le š­e molitev. Po-

glejte tudi sveta Monika je naredila tako.« Čeravno sem prvo š­e nekako razumela. Drugi stavek pa sem težko sprejela, kaj š­ele dojela, da molimo zato, ker je v molitvi nekaj več.

Eno leto po tistem stavku gospoda Duš­ana, sem začela spoznavati, da s »čiš­-čenjem svojega srca« začutimo, kdaj je Bog z nami. Začela sem razpoznavati, katero miš­ljenje je moje, katero od hudobca in katero od Boga. Čutila sem, kako me Bog usmerja korak po koraku, četudi š­e ne razumem vseh skrivno-sti. Če se mu z zaupanjem predajam, sebe, vse domače in vse svoje stiske, mi stotero povrne. Jaz mu dajem svoje SRCE, on pa me b­lagoslavlja in mi daje svojo ljub­ezen. In pretok je ustvarjen.Rekla sem že, da si ne delam utvar. Drobna znamenja mi kažejo pot. Če je Marijina skrivnost v čakanju in tihem premiš­ljevanju, potem naj se zgodi, kar se ima zgoditi.Danes sta se mi zgodila dva pomembna stavka, med molitvama. Zdaj vem in spoznavam, da ni molitev tista, ki mi na koncu le š­e preostane, ampak je molitev vse:- prva­ mise­l je­ bila­, na­j molim bolj konkre­tno za­ sina­; to je­, da­ bi za­čutil in se­ za­ve­da­l Bož­je­ga­ de­lova­nja­ in ne­ bi pre­klinja­l ve­č Boga­;- in druga­ mise­l je­ kot protiute­ž­ de­lova­la­ v tre­nutku na­ vse­ moje­ dose­da­nje­ dvome­ o de­lova­nju Sve­te­ga­ pisma­, Je­zusa­ …; pre­šinilo me­ je­ spozna­nje­, da­ je­ gotovo skrivnost zdra­vlje­nja­ za­vita­ v sla­vlje­nje­ in priprošnje­. Saj, če se do-gajajo čudeži (ki so overjeni), ki so zapisani v priproš­njah raznim svetnikom, zakaj ne bi vendarle imela to isto moč priproš­nja k Jezusu in njegovi družini, ki je storil tako velike reči …To so gotovo koraki za poglobitev moje vere. Prav za svetnika Janeza don Bosca obstajajo trdni dokazi, kaj vse je zmogel doprinesti družbi in sebi (bo-gastvo duš­e!) z okrepljeno molitvijo.Še papež se je ves čas boril za stavek iz Jezusove oporoke: »Oče, daj da bodo vsi ENO. Da bo svet veroval!«

��

Danica Jazbec

Jezus nas uči, kako naj sprejmemo tistega, ki nam doma nagaja, s primerom Savla, ki je mučil in ubijal od Damaska do Jeruzalema, dokler do njega ni dos-pel Jezusov glas: »Savel, jaz sem v bratu, ki ga moriš­.« In to je Savla spreobrni-lo. Tako Jezus lahko spreob­rne nas, če b­omo mi znali sprejeti različnost v ljudeh. Zato je umetnost se združevati v različnosti. Velika umetnost.V psalmu �4,6 sem prebrala: »Blagor človeku, čigar moč je v tebi, v njegovem srcu so ceste. Ko hodijo po dolini joka, jo spreminjajo v kraj s studencem, tudi zgodnji dež jo pokriva z blagoslovi. Hodijo od hrabrosti do hrabrosti …«Misli iz srečanja s čudovitim patrom: »Lahko se zgodi, ker na nas vplivajo in nas slepijo podob­na tež­enja, da po nepotreb­nem zapravljamo svoje moči. Lahko se nam primeri, da se nam zdijo dnevi počitka nekoristni, trenutki pos-večeni molitvi odveč, ali pa menimo, da so b­olezni in razne tež­ave, ki jih Bog iz ljub­ezni dopuš­ča z nekim svojim namenom, ovire za naš­e ž­ivljenje. Pa so ob­enem morda edina reš­itev, ki nam jo Bog ponuja. Prebral sem mo-drost, ki pravi: »Danes me čaka veliko dela, zato moram najprej moliti.« TUDI TISTI ČLOVEK, KI NIMA DOLOČENE VEROIZPOVEDI, LAHKO NAREDI IZ SVOJEGA ŽIVLJENJA MOJSTROVINO, ČE POŠTENO STO-PI PO POTI ISKRENEGA MORALNEGA PRIZADEVANJA. Kaj pa kadar nazadujemo, ko ponovno pademo v zmote ali v lenobo? Ali naj pustimo, kar smo začeli, ker nam naš­e pomanjkljivosti jemljejo pogum? V takih trenutkih je naš­e geslo: »Začnimo znova!« TO je veličina človeka, da začne znova. Naj b­o med nami On, ki je Sveti, ki je naš­a pot, resnica in ž­ivljenje.Mama mi je nekoč povedala zgodb­o o kralju, ki je izgubil bitko. Potem je ležal skrit v neki skalni votlini in opazoval mravljo, ki je nesla breme, večje od sebe. Ko je priš­la na vrh previsa, je tisto breme omahnilo in padlo nazaj v globino. Ta mravlja je š­la nazaj in pobrala breme. Ko je tretjič nesla to breme, ga je prenesla čez rob.Ko je ta vladar to videl, se je odločil, da bo začel znova. Saj je začutil, da ne more ničesa izgubiti. Naučil se je nečesa najpotrebnejš­ega: »Začeti moram znova!««Moj Bog, dovoli, če je Tvoja volja, naj gre ta zgodba do vseh tistih, ki to hoče-jo, potrebujejo … po tvojem Svetem Duhu. ČISTO POČASI PREBERI NASLEDNJO MOLITEV:»Božji Sveti Duh! Bodi hvaljen za vse, kar nam daješ­. Stopi v naš­a srca. Uči

��

V veri je luč - v luči je ključ

nas vedno znova živeti v Božji navzočnosti in po Božji volji. Daj, da Te spoz-navamo vedno bolj in bolj. Uči nas živeti Bogu vdano in s popolnim zaupa-njem Vanj. Vžgi v naš­ih srcih ogenj svoje ljubezni. Uči nas prav moliti in živeti v miru, v uravnoveš­enosti med duhom in duš­o.Bodi hvaljen, Božji Duh, ogenj ljubezni, uči nas živeti modro in potrpežljivo. Amen.«Prav to vse nam potrjujejo misli brata Andreja Božiča, 4� letnega misijonarja v Braziliji, v Amazoniji (sedaj ekzorcist), ki je v času misijonov po radiu Og-njiš­če, 27. 3. 07 dejal: »Ni življenja brez molitve. Delali smo v krajih, kjer je velika vlaga že zjutraj in so plohe dežja kar naprej. Kaj je molitev, sem se učil tudi od tamkajš­njih ljudi, posebno š­e od otrok, ki so bosi skakali, se veselili, peli in plesali. Zame je to bila najlepš­a liturgija. Z veseljem. Naučiti se živeti z veseljem, z molitvijo, s stanovitnostjo in s hvaležnostjo. Za vsak dan in vsak dar, ki ga prejmemo vsaki dan. Z molitvijo pa smo povezani z njim. Kdor moli, prosi. Tisti otroci so bili na pol nagi, bosi, ampak hvaležni.Današ­nji človek pa je vse preveč oš­aben. Brez duš­e in življenja. Kaj pomeni MOLITEV? Molitev pomeni stati pred Bogom in ga ljubiti. LJUBITI pa je biti HVALEŽEN ZA ŽIVLJENJE. Ljubezen ni le teorija, je ŽIVLJENJE. In zdaj š­e nekaj o hudem duhu.Kdaj smo v nevarnosti, da nas hudi duh ob­sede? Takrat ko je z nami dan za dnem laž­. Preprosto hoče naš­o duš­o. Smo v nevarnosti š­tirindvajset ur na dan. Tiste oseb­e, ki so ga sprejele v svoje ž­ivljenje, ne vedo, kako b­i se ga reš­ile. Običajno živijo v grehu vse življenje in ta­ke­ga­ člove­ka­ pripe­lje­jo pona­va­di po pomoč drugi ljudje­.Tedaj je potrebna spoved, b­lagoslov, ob­hajilo in b­rez molitve, ni ž­ivljenja. Ni reš­itve. V takš­ni molitvi med drugim uporabim stavek: »V imenu Jezusa Kristusa Nazarečana, hudi duh, poberi se in pojdi h Kristusovim nogam in naj tam On razpolaga s teboj!««Da. Molitev mi počasi odpira oči. In vsi ti dobri ljudje, od katerih se učim korakov. Samo slutim š­irino odgovorov, ki SO. Prosim pa za toliko, kot zdaj lahko sprejmem. Daj Bog žarek svoje milosti, da bom znala prav moliti, živeti in delati.

100

Danica Jazbec

III. DEL

Po poti Prenove

Kakor je Jez­us sprejel d­ejstvo, d­a ga ni­so raz­umeli­, d­a so sprevračali­ njego-ve besed­e, ga poni­ž­evali­, mu oči­tali­, d­a je povez­an s hud­i­m d­uhom … tako mora bi­ti­ vsakd­o, ki­ hod­i­ z­a nji­m, pri­pravljen na pod­obna nasprotovanja.

In Apd­ 20,24»... s trd­i­m d­elom pomagati­ slabotni­m …

… tri­ leta noč i­n d­an ni­sem nehal s solz­ami­ opomi­njati­ vsakega i­z­med­ vas … «

1. po­glav­je

Pre­nova­

Vtisi iz Prenove v DuhuZapiš­em nekaj misli koordinatorja novomeš­ke Prenove v Duhu, z dne �. �. 2007:»Po š­kofovski konklavi leta 1�67 in 1�72 je Sveti Duh začel delovati močneje - najprej preko š­tudentskih gibanj. Leta 1�77 je gospod Tone Marinko, sedaj župnik v Prečni, pripravil prva srečanja Prenove v Duhu v Sloveniji. Iz te skupine se je oblikovala molitvena skupina, ki je imela že takoj na začetku velike milosti. Prosili so za otroka, ki je bil zapisan smrti. Otrok je preživel in uspeš­no živi dalje.V Sloveniji sedaj deluje preko sto molitvenih skupin. Ena od njih deluje v Prečni ob četrtkih zvečer, druga pa v Novem mestu pri frančiš­kanih ob četrt-kih po maš­i v kapeli pri Mariji (ob sredah na Kapitlju).Karizmatično izkustvo je rdeča nit z živo prisotnostjo pričevanj po Svetem

101

V veri je luč - v luči je ključ

Duhu. To je dokaz, da Bog živi med nami. Vsak človek ima samo en glavni problem: umrli bomo. Apostol Pavel je zapisal, da so Jezusa položili v grob po križanju in zasramovanju. Ker pa je bil poln Svetega Duha, ga je Bog obu-dil. Če po Svetem Duhu delujemo tudi sami, bo tudi nas obudil, kot je Njega poslednji dan. Preko sto milijonov katoličanov je š­lo skozi to izkustvo Preno-ve. Papež Pavel VI je bil prvi, ki je sprejel predstavnike Prenove v Duhu in je dejal: »To je priložnost za Cerkev.«Sveti Frančiš­ek je bil velik karizmatik. Bil je pravi apostol. Šel je od hiš­e do hiš­e in ljudi prosil, naj odložijo svoje »kamne«. Kamne, ki nas težijo skozi živ-ljenje in jih ne znamo predati Njemu.Evangelist Luka je govorjenje, oziroma molitev v tujih jezikih povezal in oz-načil kot »binkoš­tni čudež«. Povezoval ga je z babilonskim stolpom, ki so ga gradili ljudje in so hoteli, da bi segel do neba. Nadalje pravi: »Nikoli ne deluj v lastno slavo!« Luka obrazloži, da če človek dela v lastno slavo, je seb­ičen in se spre. Tudi ljudem, ki so gradili b­ab­ilonski stolp, se je tako zgodilo. Sprli so se in razš­li.Apostolom se je tedaj na binkoš­ti zgodilo, da so govorili različne jezike in vendar so se razumeli. Niso gradili sebi v slavo, ampak so bili odprti v Duhu, da ON GRADI in Njegovih dela ni mogel nihče uničiti.«IZ DNEVNIKA 2007: Moji začetki v Prenovi so tako klavrni, da mi ni nič kaj prijetno. Danes sem možu obljubila, da grem ob dvanajstih z njim na kosilo. Ta čas pa je izpadel kot nekakš­no prepričevanje in neuspeli poskus zbliževa-nja. Nisem mogla pojesti niti solate, niti sladice. To se že dolgo ni zgodilo. Morda š­e nikoli na tak način.Odš­la sem na vikend. Sama. Pa vendarle bi želela drugače. Vem, da moram biti potrpežljiva, a gre mi le s težavo. Mož je v dveh mesecih, kolikor je trajal seminar Prenove, priš­el le danes in posluš­al. Vem, da se trudi, a ne more vse-ga sprejeti. Zadovoljna sem kljub vsemu. Tudi jaz se trudim in mi vsi. Kam me vodiš­ ti, ki si Neodvisen?Vse skupaj me ne potegne. Mož me ne prepriča. Jaz pa ne njega. Morda sem nerodna, včasih neuka. Verbalne žalitve z njegove strani se pa kar nadaljuje-jo. Pravi, da tako in tako iz vsega, kar delam nič ne bo.A predstojnik katedre je dejal: » Nekaterih stvari se preprosto ne da razlož­i-ti. Povedal vam bom primer medicinske sestre, ki se je poročila s človekom, ki je sedel za zapahi, ker je pobil petnajst otrok. Tedaj so se vsi, ki so jo pozna-

102

Danica Jazbec

li, odvrnili od nje. Oče in mati je nista več priznala za svojega otroka. Ostala je tako rekoč sama, poročena s tem človekom. Ta medicinska sestra je prepro-sto razložila, da edino njena ljubezen njenega moža lahko reš­i.«Pomožni š­kof, gospod dr. Smej, pa je dejal v nekem drugem kontekstu: »Če je mati verna, naj se zgodi kar koli, tudi njeni otroci ne morejo pasti daleč stran, kot ne sadež od svojega drevesa, na katerem je zrasel.«Zakaj sem morala skozi vse to? Zakaj vse to posluš­am? Kaj mi sporočajo te misli? Veliko želja sem imela v življenju. Zdaj je skrajni čas, da prisluhnem tisti pravi. Po notranji svobodi. V glavi mi zopet odzvanjajo Mirine besede: nisem vedela, nisem znala, nisem namenoma … o, hotela sem, mnogokrat hotela … in včasih tudi namenoma. Žal ne morem ubežati notranjim dogajanjem. Moje misli so stalno pri moje-mu sinu, pri moji družini: »Klemen strezni se že.« Mar res vse to velja zgolj meni? Vsak dan bruha od teh peklenskih zasvojenosti: pomirjeval, kave, ci-garetov, hrane; zdaj je odvisen š­e od mene in nas … zabuhel je od zdravil in vsega. »Čakajoč ugodne klime.« Capljamo na mestu … Mož trpi od bolečin, toda š­e bolj mu grem na živce zdaj z mojo poglobljeno vero, zato se trudim, da ne bi bila moteča. Molim š­e več … bistvo ob vsem tem zame pa je biti dobra mati in žena.

Izkuš­nje in praksa rehab­ilitacijeGovorim o moji rehabilitaciji. Morda bi se res morala nekam umakniti in tam nekje živeti svoje življenje. V miru in tihoti. A sem š­e vedno člen družine in Cerkve. Delovala in živela sem preveč nemirno, oš­kodovala hiš­ni prora-čun, sin je š­e vedno na tolikih pomirjevalih … mojega delovanja marsikdo ne razume, a pomagalo mi je preživeti … skeptiki in razumski »realisti« bi me takoj skuš­ali dati v koš­. Toda jaz sem iskala naprej in sem tudi naš­la. Svojo izgubljeno vero. Če sem iskrena me moti to, ker sem jo morala v vseh teh letih skrivati. Bila je potep-tana; odnesel jo je prvi piš­ in je zvodenela, ker nisem znala, ne poznala vsega ozadja …Na skupinah za samopomoč in klubu sem se naučila, da nihče ni brez napak. Da se je pa potrebno truditi posluš­ati v poniž­nosti. Opazujem vrvež življe-nja, naglico; z družinskimi člani se komaj kaj vidimo, pogovarjamo ...

103

V veri je luč - v luči je ključ

Svobodna volja je prinesla š­tevilna predajanja ljubezenskim užitkom, s tem pa posledično veliko nalezljivih bolezni vseh vrst in bolečin v križu in dru-god, ki morda nikoli ne bodo pojasnjene … saj medicina pozna le 20% mikro-bov in bolezni. Človek zbudi se …Spoznavam ozadje vere. Kot mnogi ljudje. Molitev ni trgovanje. A včasih ven-darle š­e barantam z Bogom. Zaupam in Božji Duh deluje. Preizkusila sem. Kako naj pristopim po novem zdaj svojim domačim in okolju? In mnogim ranjenim družinam?Pater, dr. Marijan Šef, pravi: »Ne obsojajmo. Posluš­ajmo in povejmo svojo izkuš­njo. Ne vemo, kako globoko je bil človek nekoč ranjen.«Odločitev za biblično skupino se je zame izkazala za odreš­ujočo reš­ilno vejo. To je velika milost zame in za moje delo, ki ga je od tedaj naprej vodil Sveti Duh.Bog mi kaže, da tako, kot sem delovala, ne bom več. Poslal mi je resna opo-zorila, zato bom počasi morala opustiti telefonske pogovore in telefon sam. Morda nam uspe odpreti tudi za Dolenjsko š­e kakš­en brezplačen telefon. Če bo Božja volja, bomo naš­li način s tistimi, ki boste tako čutili. S tistimi, ki bi radi š­e kaj dobrega postorili, se pogovorili, se učili pridelati zdravo hrano, tudi izprositi z molitvijo … v tem se pa š­e vidim. Kako naj sicer pomagam drugače, kot s svojim zgledom, izkuš­njami, molitvijo in somiš­ljeniki?Kako naj dopovem očetom in materam, da jih bo njihova pretirana ljubezen do otrok pokopala? Pri tem dodatno pomagajo naš­e preveč ambiciozne želje, kaj vse naj bi otrok v življenju postal.

2. po­glav­je

Moji vodniki

VsiljivkaČutim, da če se prepustim, me nekdo vodi … zakaj se pa potlej tako zaple-tam? Zakaj toliko težkih poti?Ne poznam not, a pojem po posluhu. Ne znam dobro oblikovati, a vem vse-

104

Danica Jazbec

bino. Nimam moči voditi, a vem v katero smer iti … ne morem globoko razmiš­ljati in vendar me nekaj vodi … in sem vodena, ko prebiram določene odlomke in knjige, ki mi pridejo pod roke, ali ko sem na raznih predavanjih in srečujem različne ljudi - čutim, kaj je prav in kaj ne. Tako nobeno srečanje ni naključje …Tudi vse bolj sem postavljena pred dejstva in resnico, da bo potrebno misliti in gledati na vse skupaj drugače. Hrup zamenjati z mirom, žalost z veseljem, malovernost z vero. Preprosto ne morem več metati stran mojih novih spoz-nanj in moči, ki so tako dragocene. Ko bi jih le spoznala prej. Ko bi mi le kdo pojasnil moč molitve stare mame v otroš­tvu…In š­e se zgodi, da sem komu na poti. Ko že mislim, da bo š­lo, pa spet pride ovira. Odkar se zavedam, sem nekomu na poti. Toda: On to želi. Želi, da ži-vim in da grem naprej.Videti je, da sem potrebovala vse dosedanje dogodke. Z vero, ljubeznijo, upa-njem in odpuš­čanjem grem zdaj naprej. Kajti sama zdaj vem. Hotela sem biti zdravilka. Bog mi je jasno pokazal, da je zdravilec On in edinole On.Pokazal mi je tudi pot plačila. Zelo jasno mi je pokazal, katere račune želi, da pla-čam zgolj in samo jaz. Med drugim je tudi tole pisanje, vključno z nekateri poprav-ki. Pokazal mi je, da se moram učiti ponižnosti, ki me b­o napravila resnično in verodostojno. Še sama ne vem, kdaj sem ga za to prosila, da mi je poslal ljudi, ki so me zatirali in sem ob njih trpela, da bi včasih najraje umrla.In ne nazadnje mi je zelo nazorno pokazal, če se mi v ž­ivljenju ponudi več, naj vzamem manj. Kajti, v trenutku, ko b­om zapravljala za nepotreb­ne stvari, b­om izgub­ila Bož­je milosti. A jaz sem se skoraj leto dni s hčerjo po nepotrebnem prepirala, ker si je sposojala moje puloverje, ličila … a ker Oče pozna naš­a nagnjenja, nam pove in poš­lje natanko to, kar moramo sliš­ati. Že dolgo skruš­ena ugotavljam, da sem res bila vsiljiva za marsikoga in se učim, da bom razne kreme in ličila ter kodranje las potrebovala vse manj. Raje bom delala na izboljš­anju svoje notranjosti. Notranja lepota izžareva tudi navzven. To je povedala vidcem sama Mati Božja v Medžugorju (navede-no tudi v oktobrski š­tevilki revije Mir - odmev Medžugorja 10/2007).

Pomenljive sanjePogled skozi okno v zgodnjem jutru mi ponuja vabljive obrobe Trdinovega vrha in temne oblake, ki se kaj hitro pomikajo nad Gorjanci. Zvečer je diš­alo

10�

V veri je luč - v luči je ključ

po snegu. Pa saj se piš­e že konec novembra leta 2006. Čas zime, ko se uporab-niki marsikatere ulice in izložbe že pripravljajo na prednovoletno vzduš­je.Sanje, ki sem jih doživela pred petimi leti, š­e živijo v meni. Sanjala sem, da smo na klubu pospravljali, delali red in metali stvari v ogenj. Vržena sem bila tudi jaz in velika kača. Sanje so bile tako grozljive, da jih do danes nisem po-zabila. V roku treh mesecev po tistem, se je zgodilo, da sem klub zapustila in naš­la svojo pot ter ustanovila s somiš­ljeniki skupino za samopomoč. Nemir, ki ga zaznam v sinu, v celi moji družini … ta nemir pravzaprav sre-čam pri mnogih ljudeh. Tudi v sebi. Čas in hiter tempo življenja nas razčlove-čuje, kot kapljice kisline razjeda današ­nji nemirni čas naš­a telesa in duš­e.»Danes bi rada pisala,« sem dejala možu, ki ni bil ob tem nič kaj zadovoljen. »Piš­em osnutek za drugo knjigo.«»Ja, kaj boš­ pa s prvo, saj ponatis š­e ni poš­el. Boš­ prag podložila z njimi?« na-daljuje pikrost v njem, ki ne da miru.»Raje pojdi po drva. Boš­ več koristi naredil,« zdaj vračam jaz.Takš­ni so mnogokrat dialogi v tem norem naravnanem času, ki kar neustavljivo hiti. Pljuskamo si v obraz vse mogoče stvari. Se ranimo, ostajajo brazgotine.Poskuš­am biti prijazna, kar se le da. A rezultat je, da pogled usmerjam v tipke in le bežno in napol odsotno mu odzdravim. Srce se mi krči od bolečine in tudi ljubezni. Skuš­am preprečiti grozi, da bi š­e kdaj vstopila v moje življenje. Moja čustva so ranjena. Človeš­ka čustva ljubezni. Mnogokrat sem si rane prizadejala sama. Sklenem, da na nič in nikogar več ne bom navezovala svojega srca.Pa vendar je Ljubezen svetloba in sonce. Sonca ne moreš­ kar zapreti, saj si žarki š­e med stisnjenimi rokami in prsti, najdejo pot. In obstajajo angeli, ozi-roma neke nevidne sile, ki potem narede, da je vse prav … obstaja vzviš­ena ljubezen, znotraj katere se plemenitijo duš­e in se srca ne spreminjajo kot vred-nostni papirji … in zdaj sama skuš­am dojeti to Božjo Previdnost.Spomnim se leska v brezdomčevih očeh, ki me opogumi. Daje mi žarek upa-nja. V vseh svojih strahotah je preživel do danes. Čutim njegovo ohromlje-nost telesa in duš­e. Skrčil se je, kot se mu je skrčil želodec, kadar ni imel kaj jesti. Ker sem mu pomagala, mi vrača. Imenuje me Zlati in konec. »Zahvalim se ti Bog za vse te bisere, da bom lažje preživela in resnico, ki se skriva v tem križevem potu. Pred dvema dnevoma sem v jutranjih sanjah zaznala pomenljiv stavek. Bila sem že napol budna, a š­e lenobna. In ker ga ni-

106

Danica Jazbec

sem takoj zapisala, sem ga pozabila.Danes pa se je zgodilo ravno obratno. Spet sem se zbujala v sanjah, ki sem jih pozabila. A so se mi jasno ponovile pred očmi, ko sem jih skuš­ala ozavestiti: »Ob potoku ob cesti se je znaš­la kolesarka ob dveh otrocih. Naneslo je tako, da je ona s kolesom zletela v globok potok in tako pred seboj potisnila oba otroka. Ona in en otrok sta se reš­ila, drugi pa je ostal ujet med skalo in kamenje. Ujet v nevarnosti tako, da je ostal z obrazom pod vodo. V tem sem se pojavila jaz, zaznala njegovo nesrečo in ga reš­ila izpod vode.« Ostale sanje, ki so vredne omembe, spomina in zamisli:

- darovanje,- seznam ljudi,- ne tepite otroka,- naj začnem moliti angelovo čaš­čenje,- naj dam družini tisto ljubezen, ki jo opisujem,- napiš­i zgodbo,- ponovi se zdravilkin stavek: » … boš­ videla, ko ti bo dano napredovanje v

zavedanju … «- ne pusti se zmesti, ne popravljaj pretirano teksta,- odločam se živeti …- drugačno plačilo, veliko ljudi,- ne poš­iljati možu in ne nikomer zlih misli, - kjer ni molitve, so hude ovire - zla misel je smrt, ki jo premaga edino ljubezen,- če bo kdo potreboval tvojo izkuš­njo, te bo poiskal,- reš­ila se boš­ z Božjo milostjo in po Svetem Duhu,- hčerka stoji na tankem drogu in obeš­a perilo; nekdo jo pokliče in drog se

nevarno zamaje,- življenje se izpira skozi sedem sit - bolj ko se izpira, čistejš­a je usedlina, ki

ostane, - znano je, da psi zvesto služijo človeku in mu pomagajo v času bolezni; sanja-

la sem, da me je naš­ zlati prenaš­alec (ki je precej bolan), vzel na svoj hrbet, oklenila sem se njegovega vratu, povzpel se je na zadnji nogi in bil vidno

107

V veri je luč - v luči je ključ

večji; to je storil z neverjetno močjo in me prestavil z mojega starega mesta preko blatne poti (na bel kup - vzpetino? sneg?),

- vsi tvoji bodo odreš­eni.Pa š­e ene hude sanje so vredne omembe. Bilo je že v letu 2007. Sanje o kači, ki je bila š­e straš­nejš­a kot tista, ki sem jo zgoraj navedla. Te sanje so bile povezane s hudimi preizkuš­njami.Petek, 14. �. 2007. Romanje v Medžugorje. V jutranjih sanjah se mi pojavi v sanjah sedem sit in človek s svojim sinom, za katerega imam vizije, da bi lahko storil mnogo dobrega za ljudi, ob svojem predhodnem spreobrnenju. Dan pred tem pa v članku revije Lady vidim spreobrnjenega človeka, ki je v življenju sto-ril veliko hudega, a prav takš­ni rehabilitirani ljudje lahko z Božjo milostjo, če jim je dana, storijo mnogo dobrega, zase in za svet okoli sebe. Kot je rekla Neli Astelli H. Bog tudi po slabih dejanjih ali v smeš­nici ali v hudih stvareh poš­ilja svoja znamenja, le da jih mi zaradi »brun« v svojem očesu in neprečiš­čenega srca - ne vidimo, ko kritiziramo te »sporne« ljudi in možnosti.V tem času, ko to piš­em, se je v dopoldnevu le pojavilo sonce nad Trdinovim vrhom in me obsijalo v vsej svoji moči. Sonce, ki se ne zmeni za prepire ljudi, ne za sanje ... nas le vztrajno boža, čeprav tega mnogokrat ne vidimo.

3. po­glav­je

Ovire­

Ženska dvomljivega slovesaZa uvid, da nečesa v življenju ne delaš­ najbolje, ni nikoli prepozno. Hebr 2,1�: »Ker je sam pretrpel preizkuš­njo, lahko pomaga preizkuš­anim.«Pregovori 31,30: »Milina je varljiva in lepota prazna. Žena, ki se boji Gospo-da, pa je vredna hvale.«Nekoč mi je neka oseba dejala, da sem sama kriva, da imam bolnega otroka. »Kako smo ljudje kruti,« sem mislila tedaj.Ta stavek mi je kasneje pomagal ozavestiti moje življenje in pogled v moj

10�

Danica Jazbec

rod in stvari, ki sem si jih težko priznala. To se je zgodilo š­ele pred letom ali dvemi, ko so mi bili dani pogoji, ko sem se podala po poti iskrenosti in čistosti. Ena od pomembnih misli je bila: »Četudi je bilo š­e tako hudo, ni bilo potrebno iti življenja ZOB ZA ZOB.« Nikoli nisem imela občutka, da sem maš­čevalen človek, a vendar je nekega dne ta nečednost udarila in zdaj vem, da bi lahko bolj potrpela. Pot k čistosti nam je dana, ne samo kot sad naš­ih naporov, ampak je Božja milost. Zdaj bom pustila Božjemu Duhu, naj deluje v meni. Počasi se obračam spet k sami sebi in k svoji družini. Takš­ni kot je. To je zdaj moj izziv in vse moje bolečine ravno tako. Bog, dovoli mi, da me moja družina spet sprejme medse in si spet pridobim njih spoš­tovanje, kot tudi v družbi. Bila sem zasmehovana, ponižana. Četudi ne vse po svoji krivdi, sprejmem to. Tako kot mi je bilo dano. Hvala Ti za vse, Najviš­ji.V tem času sem se srečala z naslednjo molitvijo po Svetem Ignaciju, ki vam jo posredujem: »Večni Gospodar vseh stvari! S svojo milostjo in pomoč-jo se ti ponudim vpričo tvoje neizmerne dobrote in pred očmi tvoje slavne Matere in vseh svetnikov in svetnic nebeš­kega dvora, hočem in želim, in to je moja svobodna odločitev, samo če je v večjo tvojo službo in slavo, da bi te po-snemal v prenaš­anju vseh krivic in vsakega sramotenja ter vsakega uboš­tva, tako stvarnega kot duhovnega, če me bo hotelo tvoje sveto veličastno izbrati in sprejeti za takš­no življenje in takš­en poklic.«Ni naključje, da mi je hčerka dejala pred enim mesecem: »Mami, spoš­tovanje si je potrebno zaslužiti.«Zdaj spoznavam veliko resnico, ki je bila vsa ta leta zame poteptana. Vidim, da na obrazu človeka, kateremu se vrača spoš­tovanje, z molitvijo gube posta-nejo lepš­e, sonce sije prijaznejš­e, rože dehtijo drugače …

Zlomek na deluTežko bi govorila, da so bili dogodki v mojem življenju zgolj naključje. Vem samo to, da je zgodba sina Klemena zame najbolj žalostna zgodba na tem svetu. Zaradi silnega iskanja reš­itev zanj, zame in za vse, sem se pogosto zalotila, da sem bila utrujena in brezvoljna. Jedla sem rada, celo preveč. Vse b­olj sem se zapletala v nered drugih. Menda prav zaradi lastnega nereda, ki se je pripla-zil tiho, tiho.Navedla bom nekaj primerov silnih ovir, ki so me kar naprej obkrožale, zato mi težave okrog nastajanja te knjige niso čisto nič čudne, saj lucifer deluje

10�

V veri je luč - v luči je ključ

proti Božjim delom!Ko sem imela na primer zagotovilo, da imam za predavanje rezervirano sobo za naju z možem v Bernardinu, se je zgodilo, da sva priš­la ob triindvajseti uri v hotel, pa receptor ni imel rezervacije. Bila sem predavateljica in sem vsaj dvakrat vse preverila pred odhodom od doma. A glej ga zlomka! Morala bi prespati oba kar v avtu, saj takš­nega zapleta nisva pričakovala. Da ne govo-rim, kako neresno sem spet izpadla pred možem! Organizatorica je potem zadevo reš­ila. Nadalje. Obakrat, ko sem š­la na duhovne vaje so bile ovire. In sicer:- Na poti na Brezje, nam je močno zakuhal avto tik pred pričetkom vaj; imeli smo srečo, ker smo š­li z dvema avtomobiloma. Mož je bil tedaj reš­evalec na-stale situacije.- Pred udeležbo tretjih duhovnih vaj, sem le za las uš­la hudi prometni nesreči. Zato je potrebno biti vztrajen in moliti. Premagati vse ovire.Ko sem pisala to knjigo, so me komaj nagovorili, da sem za lažji prenos raču-nalniš­kih podatkov začela uporabljati ključek. Tudi računalnik sem morala posodobiti, saj so se mi začeli podatki izgubljati, upočasnjeno je bilo tudi shranjevanje na disketah. Končno je ob teh delih računalnik tolikokrat zab-lokiral, da preprosto nisem mogla več naprej. Včasih sem morala prenaš­ati diske v š­katlah na izboljš­anje kontaktov v servis, zdaj mi ni sprejelo enega ključka, zdaj drugega … poseben problem je nastal, ko sem želela biti več doma, z domačimi in računalnik sploh ni hotel sprejeti ključka z napisano vsebino za knjigo. Jaz pa čisti samouk v računalniš­tvu. Zadnje pol leta mi je sicer nova računalniš­ka miš­ka tako nagajala, da je vsako besedo »počrnila«, ko sem hotela popravljati s puš­čico za označevanje. Zato sem morala b­iti več na vikendu. Zlomek nas je hotel z domačimi razdvajati tudi na tak način. A tega sem se zavedla š­ele na koncu pisanja. Iskal je načine in delil svoje uma-zane karte vse povprek in delal obsedeno stanje. Eno meni, eno Klemenu, eno Petru, eno Nini, eno prijateljem … š­e ljudje so me začeli obsojati, jaz pa sem molila, ker mnogi ne vedo, da zlomek v resnici obstaja. Zato si to š­e laž­je privoš­či in rovari vse vprek. Molila sem zase in za vse.Tudi obupala sem vmes: »Morda pa je to trenutek soočenja z resnico, da ni potrebno, da ta knjiga izide. Ti Bog, ki vedno poskrbiš­ zame. Zdaj poskrbi š­e, da bo ta knjiga dobila dovolj sponzorjev ter da bo izš­la v Božji Popolnosti. Le če je po Tvoji volji, naj izide!«

110

Danica Jazbec

Toda sledila so znamenja, naj s pisanjem nadaljujem in naj to pričevanje ven-darle zagleda luč sveta. V tem času sem večkrat za las uš­la hujš­i prometni nesreči ali celo smrti.7. 7. 2007 bo zame nov rojstni datum. Pozno, po deseti uri zvečer, sem odha-jala iz bolniš­nice po obisku operirane medicinske sestre Jožice, moje prijate-ljice. Pri vratarju sva imeli š­e prijetno izmenjavo izkuš­enj in mnenj s sestro Zdenko, glavno sestro travmatološ­kega oddelka in malo je manjkalo, pa bi me ravno ona tisti večer dobila v nego, ali pa š­e to ne. Bila je namreč dežurna. Ko sem odhajala od nje, mi je na cesti v Vavti vas v ovinku z veliko hitrostjo pripeljal nasproti motorist. Vzelo mi je sapo. Nisem imela časa prositi, blago-sloviti … v tistem sem razmiš­ljala ali bo priletel v mene skozi prednje steklo ali bočno skozi vrata na moji strani. Šele v zadnjem trenutku je priš­la reš­itev, kot da ga je nevidna roka potegnila stran iz začrtane smeri. Dobri angel va-ruh, HVALA TI. V Svetem pismu je zapisana Jezusova misel, da če smo samo jezni, smo podob­ni morilcem. Ker sem občasno stran od doma, sem tarča dvomljivcev in preizkuš­evalcev ženskih ranjenih src. Nastavljenim zapletenim in včasih nereš­ljivim zankam se moram znati izogniti kakor vem in znam. Poseben izziv meni so ljudje na pomirjevalih. Dobro poznam ta problem, saj sem ga sama izkusila. Vem, da jim ni lahko. Toda potrebno je vedeti, da je te vrste vata, kadar se v njo zavijamo, dokaj nevarna, saj onemogoča pravi, čist in lasten uvid. Zdaj naj zapiš­em š­e zgodbo patra neprecenljivega znanja, milosti in dobrote, Ljuba Kurtoviča iz Medžugorja, iz glasila MIR - odmev Medžugorja: »V zgod-bah, tudi v izmiš­ljenih, se skriva nevidna duhovna resničnost, ki usmerja naš­e življenje. Tako tudi naslednja, ki pripoveduje, kako je satan v podzemlju postavil v vrsto svojo vojsko in jo imenoval demoni. Potem je spregovoril svojim »podanikom«: »Našemu­ nasprotniku­ Bogu­ ne moremo nič. Lahko pa z­apeljemo tiste, ki iz­vršu­jejo njegove z­apovedi in jih pridobimo z­a nas tako, da nimajo več stika z­ Jez­u­som, da ga ne bodo več imeli radi, da bodo prekinili pogovor z­ njim, to je, da ne bodo več molili. Če jih bomo u­speli z­apeljati v tem, jih bomo lahko pridobili z­ase. Če pa jih pridobimo, bomo imeli nad njimi na­šo oblast. Dokler pa molijo, smo v nevarnosti mi. Zato: pu­stite jim, da gredo v cerkev, pu­stite jim, da delajo po svojih navadah, toda u­kradite jim čas ­ čas z­a pogovor z­ Bogom, oz­iroma z­a molitev. Tak je moj u­kaz­ vam, bojevnikom pod­z­emlja. Torej: odidite in jih z­apelju­jte!!!«

111

V veri je luč - v luči je ključ

»Kako pa naj to naredimo?« so vprašali demoni. In satan jim je odgovoril: »Vsak dan jih obremenju­jte z­ nekoristnimi in nepomembnimi drobnarijami. Zavladajte v njihovih mislih in si iz­mislite vedno kaj novega. Usmerjajte jih tako, da bodo vedno imeli veliko iz­datkov, da bodo porabili čim več, da bodo dvigali nove in nove kredite. Žene nagovarjajte, da bodo živele z­a svojo slu­žbo in bodo z­ato obdane s poslovnimi lju­dmi, manj pa s svojimi otroki. Nagovorite može, da bodo delali sedem dni v tednu­ in vsak dan 10 ­ 12 u­r. Domov se bodo vračali u­tru­jeni in ne bodo imeli časa z­a dru­žino in molitev. Na ta način jim bomo z­agotovili praz­no življenje. Za vsako ceno jih držite čim dalj od otrok, ker jim bodo tako končno raz­padle dru­žine. In ko bo dru­žina raz­padla, ne bodo več imeli doma, ki jim je nu­dil varnost.Napolnite jim glave, da ne bodo slišali glasu­ Svetega Du­ha. Nau­čite jih poslu­ša­ti glasbo medtem, ko drvijo s svojimi avtomobili. Tako bodo postali nepaz­ljivi, ker bodo imeli misli daleč od ceste in volana.Radio, televiz­ijo, raču­nalnike in mobitele raz­poredite tako, da jim bodo v ne­posredni bližini in jim bodo odtegovali poz­ornost od svojih bližnjih. Paz­ite, da kamorkoli bodo šli ­ v trgovine, restavracije, na kavo, v gledališče, podnevi ali ponoči ­ nikoli ne slišijo krščanske glasbe, ki bi jo mogli nehote ponoviti in z­a­peti. Tako bomo z­astru­pili njihove misli in prekinili vsak stik z­ Jez­u­som Kristu­­som, našim velikim nasprotnikom. Preplavite jih s časopisi in revijami; tu­di na miz­o, kjer jedo jim jih raz­grnite.Vsak trenu­tek jim sporočajte nove vesti o u­morih, golju­fi­jah, letalskih nesrečah, vojnah, splavih, evtanaz­iji, samomorih, o ogromnih denarnih z­neskih in o ve­likih vsotah denarja s prodajo mamil. Po u­licah nalepite reklame in poštne na­biralnike napolnite z­ reklamami in ponu­dbami skoraj brez­plačnih proiz­vodov. Na na­slovnica­h na­j bodo čimbolj gole­ le­potice­, ki bodo privla­če­va­le­ mož­e­, da­ jim njihove­ ž­e­ne­ ne­ bodo ve­č za­nimive­. To ze­lo poma­ga­ k ra­zpa­du dru-ž­in, za­pomnite­ si to, de­moni! V prostem času­ jim obremenite misli s slu­žbo tako, da ne bodo imeli časa pomi­sliti na naravo, oditi na sprehod in se ču­diti veličastnemu­ Božjemu­ delu­. Pošljite jih v pivnice, diskoteke, v z­abaviščne parke, v kino, na koncerte, ker je naš cilj, da bodo ZASEDENI, PREOBREMENJENI. Časa z­a Boga in z­a dru­žino ne smejo imeti. Ne dopu­stite jim, da bi se pogovarjali z­ Bogom! Ko se pogovarjajo, jih obremenite s praz­nimi pogovori in z­ lažmi, naj se hvalijo, da jih bo potem pekla vest.

112

Danica Jazbec

Najbolj pomembno pa je, da ne molijo, da nimajo časa z­a z­ahvalo Bogu­. Naj imajo stalno obču­tek preobremenjenosti in prenatrpanosti, da jim niti na pa­met ne bi prišla potreba po evangeliz­aciji in bi morali pridobiti z­a Boga kako du­šo. V srce jim vsadite ponos, sebičnost, oholost, požrešnost, klju­bovanje, baha­vost, da se ne bi kdaj pred kom ponižali in prosili človeka in Boga z­a odpu­ščanje in novo moč Svetega Du­ha. Tako bo z­ močjo življenja življenje postalo prisilje­no z­aradi lastne prisile. Zaradi svojih poslovnih cilje­v in idealov bodo lju­dje pripravljeni ž­rtvova­ti svoje­ zdra­vje­ in celo druž­ino. Verjemite mi, demoni, ta načrt nam bo u­spel!«Govor je bil končan, demoni so se z vso naglico razprš­ili po svetu, da bi čim prej izvrš­ili dano nalogo: zapeljati kristjane in jih preslepiti, da bodo celo živ-ljenje hiteli sem in tja in nikoli dosegli pravega cilja.«

Rojeva se nekaj novegaČeprav močno zaznavam moževe lepe lastnosti, nama nekaj ne da, da bi žive-la v miru … Ostajam nemočna, ne vem več, kaj naj š­e storim. Ostaja mi čas, upanje v naju, v moža in v Njega.6. januar 2007: Čutim rojevanje nečesa novega. Česa vendar? Bog, daj mi po-nižnosti in modrosti tiste vrste, ki me ne bo okužila in naredila vzviš­eno. KAJ NE VIDIMO VSI SKUPAJ KAM DRVIMO?Vse je zaman. Vpij Danica, kolikor hočeš­. Morala boš­ delovati drugače.Osamitev ni dobra reš­itev, a pisanje in oblikovanje teksta je bilo hkrati prilož-nost za urjenje nas vseh v družini. Nekega dne me je mož obiskal na vikendu ves prehlajen in sem ga sprejela z očitkom, da je gotovo okužil sto ljudi med potjo, češ­ da mu je samo za denar in ne razmiš­lja, da bi enkrat ostal na bolniš­-ki, doma. Slabš­ega nisem mogla storiti. Dovolj mi je vseh teh vražjih obtožb, ki š­e kar nastajajo v meni; ko vrag š­e maha z repom, ko odhaja ... ko dovolim, da s slabim v sebi vsak dan umiram na obroke, ko se vse bolj zavedam, da bolezni ne nastanejo toliko od »nalezljivosti« same, ampak od notranje one-snaženosti. Moja reakcija do moža pa je v globini in v resnici nosila mojo ne-zrelost, mojo nepripravljenost se spet »bosti«, pogovarjati in se piliti z njim. O, Bog, kako gredo te spremembe počasi!Vzela si bom čas, napisala tudi jaz vse ljudi in njih imena, ki so me ranili ali pa jaz njih in z vsemi dvomi, ki so š­e ostali, odnesla k spovedi (Prenova v Duhu januar 07- Mirna Peč).

113

V veri je luč - v luči je ključ

Nisem mogla v celoti obiskovati tedanje Prenove v januarju v Mirni Peči, toda odnesla sem veliko milosti odpuš­čanja po Bogu. Zdaj se učim, da odkla-njanje odpuš­čanja nosi hude posledice:- za razrast rakavih celic,- nespečnost in razna druga obolenja.Gospod pater dr. Marijan Šef je nadalje dejal: »Človek, ki ne odpuš­ča, ima žaltovo srce zagrenjenosti in brezupnosti:- ima ranjeno voljo,- ima veliko željo po maš­čevanju,- se oži naš­ pogled = črni hudič,- iš­če sto opravičil za svoja dejanja,- v nadaljevanju krivi Boga,- vodi v željo, da bi odstranil osebo iz svojega življenja.Odklanjanje odpuš­čanja je najnevarnejš­i strup za duš­o, telo in družino. Rani zaupanje v druge ljudi, odklanjamo stike z ljudmi...Odpuš­čati pomeni trpeti. Neodpuš­čanje pomeni:- uničeni čut za skupno dobro,- bolestna zaverovanost samega vase,- podpora sebičnosti,- vodi v iluzijo užitka (maš­čevanja),- skupna blaginja je močno načeta,- ljudje, ki si ne odpustijo in ne odpuš­čajo, ne morejo graditi nič.PRVI KORAK ODPUŠČANJA je:- ne sovražiti,- odpuš­čati in prenaš­ati,- pomisli na Jezusa - tudi njega so obsodili, da je znorel, da je obseden; bile so obsodbe brez pravih utemeljitev...ODPUŠČANJE je večji čudež (usposablja človeka za njegovo srečo), kot stvar-jenje vesoljstva. Je milost in sad spovedi.Če si človek ni pripravljen odpustiti in drugim tudi ne, potem nam ne

114

Danica Jazbec

more niti Bog sam. Bog, ki odpuš­ča, je bogat v usmiljenju. Tedaj smo najbolj podobni Bogu (spravi se, potem pridi in daruj).ODPUŠČANJE je odhod v svetlobo, NEODPUŠČANJE vodi v PREPAD.« Sveti Avguš­tin je rekel: »Bolj plemenito je trpeti, kot pa delati krivico.« Tudi zato je tako pomembna spoved, to čudovito orožje proti skuš­njavam in kri-vici. Od prijateljice sem sliš­ala naslednje mnenje o odpuš­čanju (Lahko si prebe-rete š­e pismo Filipljanom 3,12-21.): Kadar ne moreš­ odpustiti, pomisli, da te neodpuš­čanje drži v SUŽENJSTVU, V ODVISNOSTI od človeka, ki te je prizadel in da na tak način š­e vedno vlada TEBI. Dovoli težkim mislim, naj odidejo in se OSVOBODI od njegove ‘KOMANDE’. Prepusti ga Bogu. Naj ga poučuje Bog po njegovi vesti. Prosi naj mu da MILOST GLOBOKEGA KESANJA, naj ga zapeče vest - v Božji Popolnosti in Previdnosti. Vest peče najhuje. S tem dovoliš­ samemu Jezusu, da te On brani: To mu bo vš­eč in go-tovo te bo BRANIL BOLJE kot bi se ti sam! Reš­il pa bo OBA, ker SMO VSI LJUBLJENI BOŽJI OTROCI. Ne zakrkni svojega srca in ne prevozi te rdeče luči!

ZasvojenaOpisala b­om klasičen primer alkoholiziranosti. Toda to, kar je v Sloveniji in svetu zaskrbljujoče, za moje pojmovanje ni samo alkohol, ampak vdor vseh novodobnih stvari. Opisala bom praktični dogodek v najmilejš­i obliki. Takš­ne dogodke v mojem življenju, bi lahko preš­tela na prste obeh rok. Ni bilo lepo, je pa resnično. Če pa tem dogodkom priš­tejem š­e druge oblike novodob­nih zasvojenosti (tudi pretirano gledanje televizije sodi zraven), bi bilo takih dni kar precej. Vsaka tako preživeta ura, vsak dan je bil zgubljen. Daleč od prave Resnice. Pevske vaje so bile mimo in učim se š­e na vseh ravneh. Prijateljica je razdeli-la sladko žganje. Bilo je zares okusno. Medeno. Abstinent sem zavoljo sina. Če sem iskrena, tudi meni alkohol ne dene prav dobro, čeprav sem tu in tam rada spila kozarec rdečega terana. Srknila sem iz malega kozarčka. Sprva je zelo zapeklo. Toda kmalu za tem je prijalo. Tako. Zamikalo me je, da bi po-skusila, kaj vsak dan dela sin. Zdaj z zdravili. Življenje ga je prisililo in jaz z njim, ki sem ga peljala po to pomoč. Sama se moram s to resnico sprijazniti. Izpijem do konca.

11�

V veri je luč - v luči je ključ

Deluje podobno kot pomirjevalo. Zaželim si š­e te pijače. Naj začutim tisto otopelost, kot jo čuti on, pa ona in tisti in tisto dekle … vsak dan … ko me posiljujejo vedno znova in znova s svojimi miš­ljenji … s svojo žalostjo, resni-cami... pa vendar je Resnica lahko drugačna. Jaz moram zdržati. Jaz moram skrbeti zanj. Jaz moram potrpeti. Zakaj za Božjo voljo ne živimo in pustimo živeti? S prijateljico sem se po končanih vajah peljala domov.Čutila sem omotico in rahel odklop. Kar dobro je delo. Božič je tisti praznik, ko se posvetimo svojim dragim, ki jih imamo radi … radi? Jutri je Sveti ve-čer … ampak v takš­nem stanju v resnici nimam rada nikogar. Še najmanj pa sebe!Izstopila sem ob glavni cesti. Pri hoji po klančku navzgor sem se spomnila krute preteklosti. Kolikokrat je ta klanec potrpežljivo prenaš­al težke korake …? Zakaj si je sin želel biti omotičen? Ko bi vsaj spregovoril! Omotica se je povečevala. Navidezno je vzela bolečino, ki se je kmalu za tem stopnjevala in nisem mogla več kaj dosti razmiš­ljati. Zdaj je vse hudo menda mimo … opojnost je navidezno vzela b­olečino. To b­o tisto …Tiho vstopim v hiš­o. Pred časom z možem nisva skoraj nič gledala televizije. Bilo nama je lepš­e. Vsaj meni. Prej naju je razdvajala tako, da ni za povedati. Saj je vseeno … spet začutim bolečino.Po krš­čansko je potrebno potrpeti vse to do konca. Vem, da obstaja reš­itev. Dana mi bo. Vse bo tako, kot je potrebno. Porodi se mi želja, da bi teh nekaj misli zapisala. Spomnim se na vse lepo … na svoja čutenja.Mož si naredi pijačo. Brezalkoholno. Usede se pred televizor. Ne čuti, kako je z menoj. Ko bi le …Spet bolečina. Poteš­im lakoto in nekoliko bolje mi je. Še vedno sem otopela. Morda malce globoko v sebi agresivna. Ne dovolim, da bi vse to izbilo. To nisem več jaz …Spomnim se na brezdomca, ki sem mu pomagala, čeprav sem vedela, da b­om po tem imela tež­ave. V njem sem videla dobroto in tudi tiho preračun-ljivost. V njem sem zaznala delček sebe. Kdo ga je najprej prizadel, da je on prizadel sebe, potem pa š­e druge? In krog je bil sklenjen. Iz katerega rodu je priletela ognjena puš­čica slabega? Najbrž je bilo tako. Potem so sledile nesre-če za nesrečo. Alkohol, bolezen, beda … opeharjen, v večnem nemiru in bega-

116

Danica Jazbec

nju pred spominom doživete sile … Potem ni bilo težko dvigniti kozarca, res ne. Ima svoj »napačni prav«, s katerim se tolikokrat srečujem v tej družbi.Pa vendar sem v njem zaznala milino in Božjo prisotnost. Večkrat sem ga opazila tudi pri maš­i. Zato sem dobila priložnost začutiti v njem nekaj poseb-nega. Ob­a sva prejemala Bož­jih milosti. Še en dokaz, da ko pomoč rodi pomoč, se začne zdravljenje; posameznika in druž­b­e. O, Gospod, kako pre-tanjeno deluješ­! Ustavim se. Zamiš­ljena in tiho sem. Globoko sem se zamislila nad PSAL-MOM 37- Navidezna sreča krivičnih, ki mi ga je dal oče Špelič ob prvem srečanju z njim.Daj Bog in naš­ Gospod, da bi v srcih vseh, ki so odvisni od katerekoli zasvoje-nosti in bodo brali to poglavje, zagorel ogenj prave Ljubezni. Poš­lji jim žarek svoje milosti, kot si ga poslal meni: »Zaupam, Gospod, v Tvoje Bož­je usmi-ljenje. Pomagaj mi v tej svoji usmiljenosti in mi daj, da spomin na Tvoje najb­olj grenko trpljenje pripomore k popolnemu odpuš­čanju vseh mojih grehov in zab­lod. Varuj in vodi me na poti osvob­ojenja od (dragi bralec na-vedi svojo odvisnost) … v Bož­ji Previdnosti in Popolnosti. Amen.«Kajti Ti veš­, da morajo ozdravljeni odvisniki vztrajati, ker se vsak nečisti duh vrne po tej ali on poti in pripelje s seb­oj sedem drugih. Daj jim to moč, da bodo vztrajali na poti zdravljenja.Lk 11, 24-26: »Kadar nečisti duh odide iz človeka, hodi po suhih krajih in iš­če pokoja, in ga ne najde. Tedaj pravi: »Vrnil se bom v svojo hiš­o, iz katere sem odš­el.« Ko pride, jo najde pometeno in urejeno. Tedaj gre in si privzame sedem drugih duhov, hujš­ih od sebe, in gredo vanjo ter tam prebivajo. Nazad-nje je s takim človekom huje, kot je bilo na začetku.«Poiš­čimo vzrok, zakaj se je nekdo znaš­el v zlu ter molimo, da se tega zla osvo-bodi ves rod, ne le on sam. Na­jla­ž­je­ se­ to zgodi na­jra­nljive­jšim in ne­ve­rnim ciljnim skupina­m v stiska­h - z nizko sa­moza­ve­stjo, stra­hom in ne­ve­dnostjo: otrokom, mladini, bolnim, nemirnim in drugim ljudem v stiski …

4. po­glav­je

Ra­nila­ se­m sve­to ž­e­nsko

117

V veri je luč - v luči je ključ

Ranila sem sveto ž­enskoKolikokrat v življenju v sebi po nepotrebnem ranimo svojo bit. Svoj lastni jaz in svojega duha.V ‘Besedi med nami’ - 3. januar 2007, ki mi jo je podarila Ana za novo leto, pi-š­e: »Vsako jutro, preden vstaneš­ iz postelje, si reci: »Božji otrok sem - nisem ničvreden greš­nik pa tudi navadno človeš­ko bitje ne.«Kolikokrat sem ranila svojo ženskost v sebi zaradi sebe, zaradi mnenja dru-gih, zaradi skuš­njav in tako zgreš­ila modrost. Le v svojem skritem kotičku srca nisem izgubila zaupanja v zmago dobrega. Tako čutim zdaj zato, ker je Bog večji od mojega srca.V vsakem izmed nas so skriti mnogi talenti plemenitega srca in globoke mi-sli. Svete, Božje iskrice. Zato, kadar ranim, ranim tisto sveto v človeku. Am-pak, ko se odpirajo oči, se odpira resničnost.Ps 33,�: » Obrnite se k meni in razsvetljeni boste.«Ps 111,4: »Luč sveti v temi njim, ki so poš­teni.«Čim bolj se duš­a odpoveduje nravnim nagnjenjem in poželenjem, tem bolj je njena ljubezen MOČNA in NESEBIČNA.Kadar se žrtvujem, nastaja in se krepi prava ljubezen. Le-to pa okrepi molitev in v duš­i se zdani. Pride pojasnilo in srce se spet utrdi. Molitev in žrtvovanje delata čudeže. Premagan je strah. V meni raste ta vera in želja, da nikoli več ne bi ranila Svetega v sebi, niti katerekoli druge duš­ice.Tudi Jezusovi učenci so se zbali in zmedli na morju v viharju, ko je Jezus spal. Ko so ga klicali, jih je vpraš­al: »Zakaj se b­ojite? Kje je vaš­a vera? Potreb­en je vaš­ korak in jaz vam b­om pomagal.«In ko je apostol Peter videl, da je veter močan, se je zbal in Jezusa klical na pomoč. Mt 14,31 - Jezus je takoj iztegnil roko, ga prijel in mu dejal: »Malovernež, za-kaj si podvomil?« Moja malovera in zemeljske stvari so v meni zakrile dragocene bisere življe-nja. Nisem se znala potopiti v Njega trpljenje, usmiljenje in odreš­enje, da bi spoznala, kako globoko me On v Resnici ljubi.Še ena resnica se danes rojeva v meni, ko gledam trpeče ljudi okrog sebe.

11�

Danica Jazbec

Resnica, ki sem jo do pred kratkim razumela bolj kot ne iz daljave ranjenega človeš­kega srca - da ni š­e vse izgubljeno, ko spoznavam, da smo ustvarjeni za ljubezen. Naj ljubim tisto Sveto v vsakem. V glavi mi odzvanjajo misli patra Tomaža, ko mi je dejal, da nobeno trpljenje ni brez smisla. V njem sem prepoznala zelo modrega človeka, ki svoje znanje živi in je prava Luč, ki sveti v miru in krepostih.Spraš­ujem se ob sledeči misli patra Tomaža, zakaj sama na tak način š­e de-lujem v hitenju in z nemirom: »Človek je tarnal k Bogu - le zakaj pusti ljudi trpeti in nekaj konkretnega ne stori? Zakaj pusti ubogega otroka drgetati od mraza in stiske. A ta človek je takoj za tem v svojem srcu zasliš­al Božji glas: »Seveda sem storil nekaj zelo konkretnega. Tebe sem ustvaril. Stori kaj!««Ko bi le svet spoznal, da morata biti za stvarjenje vsega dobrega dva: razum, a š­e bolj kot to tudi duhovni vodnik. Zakaj le sem se tolikokrat ranila? Kaj se v resnici skriva za mojim nemirnim značajem? Kaj to pomeni, da me zdaj (in ne prej!!!!) nekaj vodi, da bi spoz-nala, da sem s tem svojim nemirom ranila š­e druge, prav tako prijazne ljudi? Sem potem jaz zares prijazna?

»Žena z zaprtimi očmi« Povedala sem že, da se mi dogajajo čudovite stvari, pa čeprav ne hodim več k nobenemu zdravilcu, čeravno mi je bilo nazadnje rečeno: »Če boš­ preneha-la hoditi in delati vse to, kar je v programu, se boš­ povrnila v prejš­nje stanje in v svoje bolečine. Čutim, da je prav, da o tem spregovorim. Čeravno sem poskuš­ala iti svojo pot, sem v nekem segmentu posnemala druge. Ko nisem zmogla naravnati poti, sem srečala drugače verno ženo, kot sem bila sama. Pripeljal mi jo je sam ljubi Bog in svoj mir sem si morala odkupiti z mnogimi odpovedmi raznim skuš­njavam. In zdaj to pisanje. Naj bo daritev. Ni lahko. Težko si upam vse to priznati, toda čutim mir. Novi, blaženi mir. Tisti, ki sem ga izgubila pri svojih osemnaj-stih letih. Ko sem že mislila, da je za vselej izgubljen.Bog, hvala Ti zanj in za vse. Učim se. Učim se potrpeti sama s seboj in z dru-gimi. Na začetku imam težave. Velike težave. Najraje bi se ognila, vseh silnih dobrot v prehrani, pijači, dobrih jedi in trgovinam. A tako preprosto to ni. Nihče več me ne bo ulovil v svojo zanko. Ne bom se obnaš­ala tako, da bom sejala nemir in bila nemirna š­e sama. Zapeljivke in opolzkosti presliš­im … to

11�

V veri je luč - v luči je ključ

so moje prve naloge. Po Prenovi v Duhu sem se odločila za molitveno skupino ob torkih v mo-jem domačem kraju. Tudi tam sem srečala čudovite ljudi. V tistih, ki sem jih manj poznala, sem odkrila zdaj nove lastnosti. Nove radosti, Božje dobrote in iskrice v očeh. Skupaj smo molili tudi za bližajočo se prireditev, ki smo jo organizirali v Novem mestu v januarju 2007. Nekega dne me je v molitvi po koncu maš­e opazila gospa, s katero deliva po-dobno usodo. Njenim očem ni uš­lo, da sem pokleknila na obe koleni in tako nekaj časa ostala pred oltarjem. Ne znam opisati tiste globine in prisrčnosti v njenem glasu, in ljubezni, ki se je v tistem trenutku, ko me je ogovorila, izlila iz njene duš­e. Podarila mi je glasilo Ognjiš­če. Ravno tisto Ognjiš­če in stik s to ženo tisti večer je bilo usodno (ker sama prebiram ‘Besedo med nami’), da so se mi zgodile nove milosti. Zdaj vem, da naključij ni. Ta mati obolelega sina me je nekega dne povabila k sebi in mi pokazala pravo malo bogastvo ž­epnih knjiž­ic Ognjiš­ča. Vzela sem jih š­est in zadala sem si, da jih čez zimo preberem. To se mi je lepo obrestovalo. Vendar sem do no-vembra prebrala le š­tiri.Knjižica Žena z zaprtimi očmi se mi je zdela nekaj posebnega. Prikaz pooseb-ljene dobrote, potrpljenja in sad Božjega, Svetega Duha. Dala mi je novih smernic in moči, saj so me stiske zvijale na vseh koncih. Bog, zahvaljujem se ti za može in žene, ki znajo brez publicitete in hrupa dokazovati, da je mogo-če hoditi za teboj. Druga taka zanimiva pa je bila knjižica Plamteči ogenj, ki opisuje življenje in delo neumornega papeža Pija X. To mi je prib­liž­alo smisel ob­stoja vseh du-hovnih poklicev, posebno š­e duhovnikov in redovnic, ki molijo za vse nas.Vse bolj se tudi zavedam, da niso dovolj zgolj dobra dela, ki jih delam, kot pravi 1 Kor 13: »Ko b­i govoril človeš­ke in angelske jezike, ljub­ezni pa b­i ne imel, sem postal b­rneč b­ron ali zveneče cimb­ale. In ko b­i imel dar preroš­tva in ko b­i spoznal vse skrivnosti in imel vse spoznanje in ko b­i imel vso vero, da b­i gore prestavljal, ljub­ezni pa b­i ne imel, nisem nič. In ko b­i razdal vse svoje imetje, da b­i nahranil lačne, in ko b­i izročil svoje telo, da b­i zgorel, ljub­ezni pa b­i ne imel, mi nič ne koristi. Ljub­ezen je potrpež­ljiva, je dob­rotljiva, ni nevoš­čljiva, ljub­ezen se ne ponaš­a, se ne napihuje in ni b­rezob­zirna, ne iš­če svojega, ne da se razdraž­iti, ne misli hudega. Ne veseli se krivice, veseli pa se resnice. Vse prenaš­a, vse veruje,

120

Danica Jazbec

vse upa, vse prestane.Ljub­ezen nikoli ne mine. Preroš­tva b­odo nehala, jeziki b­odo umolknili, spoznanje b­o preš­lo, kajti le delno spoznavamo in delno prerokujemo. Ko pa pride popolno, b­o to kar je delno prenehalo. Ko sem b­il otrok sem govo-ril kakor otrok, mislil kakor otrok, sklepal kakor otrok. Ko pa sem postal mož­, sem prenehal s tem, kar je otroš­kega. Zdaj gledamo z ogledalom, v uganki, takrat pa iz ob­ličja v ob­ličje. Zdaj spoznavam deloma, takrat pa b­om spoznaval, kakor sem b­il spoznan.Za zdaj pa ostanejo vera, upanje, ljub­ezen, to troje. In največja od teh je ljub­ezen.«Z vero, upanjem in ljubeznijo sem nekako zaključila prvo knjigo, a globine vsega tega sem samo intuitivno slutila. Zapis iz maja 2007: Zaprte oči nam dela tudi hudi duh, ne samo Božji. Za kaj gre, boste sami razbrali. Namreč; v gozdu sem srečala dve ženi. Že drugič ob istem času, na istem kraju. Ker sem se s tem,, kar sta povedali močno sogla-š­ala, sem zapisala. Vi pa presodite sami. Takole mi je dejala ena izmed teh žensk: »Srce me boli, ko vidim, kaj vse si lahko danes privoš­čijo nekatere ma-mice in š­e tožijo, da je hudo. Danes babice tekajo in spremljajo svoje vnuke vsepovsod, da skoraj izgubijo lastno sapo. Marsikatera mamica gre lahko po trajno in je tri ure zdoma. In š­e tožijo venomer, kako da je hudo na tem svetu. Srce me boli pa tudi zaradi dogodka, ko sem nekoč bila izbrana, da napiš­em par besed za starš­e v razredu, ob koncu leta. Z veseljem sem to pripravila. A, ko je priš­el dan prireditve, se je enostavno nisem mogla udeležiti zaradi stiske in varstva svojega otroka. Takrat smo živeli mnogo skromneje in z mnogo več HVALEŽNOSTI.«Neke stvari nam preprosto niso dane in gremo skozi različna trpljenja in odre-kanja. Iz tega se rodi zdrava realnost. Mnogokrat pa imamo vse, pa hočemo š­e več. Ne znamo pa se zahvaliti za pomoč, ki jo prejemamo vsak dan od različnih ljudi, ki nas obkrožajo. Zato nam Bog marsikaj vzame, da bi nas iz storjenega š­e kaj naučil. Ne samo, da velikokrat preganjamo sebe, ampak tudi druge, naš­e ljubljene osebe ob sebi. Pa tega, žal, ne vidimo ...

»Ženska - srce in luč svoje druž­ine«Vloga matere danes ni lahka. Ne ob zdravem, š­e manj ob bolnem otroku. Prav nasprotno. Zelo zahtevna in obvezujoča je naš­a naloga. V sodobnem

121

V veri je luč - v luči je ključ

času smo mnogokrat kot žarnice, ki iz različnih razlogov svetijo š­ibkeje. Zase bi rekla, da sem zaradi neusklajenosti med svojim poslanstvom matere in medicinske sestre, ki ji je botrovala š­e š­ibka vera mnogokrat po nepotrebnem pregorevala.Povsem normalna želja vsake matere, ki ima bolnega otroka je, da se otrok čim bolj osamosvoji in da se mu pomaga urediti bivanjski prostor za časa nje-govega življenja. V današ­njem času pa je možno sicer bivanje tudi v kakš­ni ustanovi, če je to za otrokovo zdravstveno stanje boljš­e. Odvisno za kakš­ne vrste prizadetost gre. Smrt ni redka spremljevalka. Takš­na družina v družbi naleti na š­tevilne prepreke, čeravno v »razviti« družbi sedanjega sveta. Ovire, ki sicer dajo novo rast, nov pogled.Mnogo mater že na pol poti omaga, zboli, ali celo umre.Pa vendar se ne bi osredotočala samo na bolnega otroka, ampak na vse otro-ke današ­njega sveta. Namreč, gre za to, da se otroci poročajo vse pozneje. So vse dlje odvisni od svojih starš­ev. To ni prav. In zato menim, da se mora-jo starš­i in otroci ponovno učiti odvajanja ter učenja nove hoje. Stvari in ravnanja se včasih zdijo čudna. A se izkaže, da drugače ne gre. Miselnost, da moramo streči otrokom in vnukom vse življenje in živeti le za njih se mi zdi precej zgreš­ena. Ta miselnost nas oddvaja od sebe samega, naš­ega partnerja in zna biti hud beg od realnosti, če ne celo neke vrste zasvojenost. Saj Bog že-li, da smo svobodni v Pravičnosti do vseh.Gotovo ena lepš­ih in poučnih knjig, ki mi jo je podarila prijateljica Marta je knjiga Jo Croissant z naslovom ‘Ženska, duhovniš­ko srce’ (Ženska - hči, žena mati). Tako sem ji hvaležna, da se povedati z besedami ne da.V poglavju ‘Milost biti ženska’ pravi Jo takole: »Milina ž­ene razveseljuje nje-nega mož­a, in njena razumnost krepi njegove ude. Molčeča žena je dar Gospodov in dobro vzgojena duš­a se ne da poplačati« (Sir 26, 13-1�).Ker je ženska nevesta Duha po Marijini podobi, š­e posebej kaže njegove daro-ve in ti so: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blagost, dobrotljivost, zvesto-ba, krotkost, samoobvladovanje Gal �, 22-23. Ti darovi predstavljajo skrite moči, ki so bistvo skrivnosti ženske. Zato gledamo na vlogo ženske ne kot na vidni, temveč kot na nevidni steber zgodovine. MOLK, OSREDOTOČEN V BOGA, JE MOČNEJŠI OD VPITJA,« je govorila Sveta Terezija Avilska … sploš­no mnenje je, da so ženske bolj klepetave kot moš­ki, da čutijo več potre-be po tem, da govore o sebi … da se izgubljajo v podrobnostih, in da skrivno-

122

Danica Jazbec

sti težko zadržijo zase … molk ni odsotnost, neka praznina, ki jo je treb­a hitro napolniti, ali odrekanje dogodkom. Ta negativna predstava gotovo izvira iz dejstva, da moramo v seb­i s silo utiš­ati vse tiste misli, ki nas vzne-mirjajo, vse sodb­e, ki nas ovirajo in ne puš­čajo več prostora za Boga.Molk je polnost Božje navzočnosti, je pripravljenost srca, ki omogoča, da prisluhnemo Bogu in ljudem …!! Evangelij nas vzpodb­uja k postu zato, ker v pomanjkanju začutimo lakoto po Bogu. Ženske pa smo poklicane k od-ličnejš­emu postu in to je post jezika. Naj ne mine dan, ko se ne bi predali rodovitnemu molku … sa­mo be­se­da­, ki se­ je­ hra­nila­ z molkom in se­ v nje­m očistila­, la­hko obrodi sa­d in gra­di Kra­lje­stvo.«Nato navede Veronikino izpoved in se spraš­uje ali se ljub­ezen ne more pro-slavljati v zb­ranosti. In š­e misli Veronike: »Vedno sem mislila, da sem ko-munikativna ženska: nikakrš­nih težav pri navezovanju stikov, pri izražanju … toda posluš­ati nisem znala … dokler nisem spoznala, da se prava komu-nikacija v resnici poraja v tiš­ini, ravno tako, kot dejanje vznikne in se vkore-nini v razmiš­ljanju … nekega dne sem opazila, da mi pogosto, kadar likam v tiš­ini, brez radia ali kaset, brez glasbe, prihajajo na misel ali v srce »dobre ideje«, prave, pozitivne misli. Tako sem se odločila, da si bom v naslednjem postnem času privoš­čila nekaj več tiš­ine. Sklenila sem, da se bom odpovedala na primer televizijskemu dnevniku ali telefonskim klepetom in gledanju tele-vizije ob koncu tedna … počasi sem začela uživati v tiš­ini … zamislila sem se nad svojimi spolnimi odnosi z možem … za najino življenje v dvoje so to tisti odnosi, pri katerih znam jaz, zakonska žena, molčati in utiš­ati svoje oseb-ne skrbi, zato da mi lahko mož izrazi svojo ljubezen na svoj, poseben, tako zelo moš­ki način, manj z besedami in bolj s kretnjami. Tedaj tudi besede, ki si jih izmenjava, dobijo drugačno razsežnost. V zadnjem postnem času sva se odločila - ne da bi si to povedala - da ne bova reagirala, kadar bi kdo od naju izrekel odvečno besedo ali besedo, ki rani. V osmih od desetih priložno-sti je prevladal moj impulzivni temperament. V ostalih primerih pa, ko sem se uspela obvladati, sem ugotovila, da ta molk daje mojemu srcu čas, da se spreob­rne. Tedaj se­m v se­bi opa­zila­ DROBTINICO DOBROHOTNOSTI, ki je­ posta­ja­la­ vse­ ve­čja­, ZRNO POTRPEŽLJIVOSTI, POLET USMILJENJA.«

5. po­glav­je

123

V veri je luč - v luči je ključ

Don Bosco - vzornik za­ nove­ te­ra­pe­vtske­ skupnosti

Ko b­i le b­ilo več don BoscovTo je bil človek, ki zasluži svoje poglavje. In, da ne bo pomote. Vem, da si lah-ko pridobite informacije o njem. Če ne drugje pa v salezijanskem redu.Zakaj vam piš­em o svetniku Janezu don Boscu? Mu namenjam kar celo po-glavje? O njem piš­e tretja žepna knjižica moje sovaš­čanke, ki sem jo prebrala to zimo. Naslov ji je Ukradli ste mi srce (Ognjiš­če, 1�74). Piš­em vam o njem zato, ker vem, da se to knjižico danes težko š­e dobi. Ni naključje, da dobre stvari iz starih časov ne najdejo svojega mesta. A tisti, ki boste to knjigo naš­li in prebrali, se boste strinjali z menoj, da je storil velika, neverjetna dela. Za več sto let. Po drugi strani me pa privlačijo v njej vrednote in način njegovega delovanja in življenja. Vrednote, ki jih do sedaj nisem znala ceniti. Pa ven-dar so tako pristne in pomembne za človekov zdrav obstoj.Ljubil je zdrav ljudski duh. Božja milost ga je oblikovala od otroš­tva do smrti. Zgodaj je ostal brez očeta, a mati ga je vzgajala z ljub­eznivo nepopustljivost-jo. Nekoč mu je celo dejala: »Če boš­ obogatel, ne bom nikoli priš­la k tebi.«Knjiž­ica meni sporoča, da vsi nosimo v seb­i dob­re vrline, le zemeljske do-b­rote nam preprečijo, da pridemo do večjih glob­očin, ker smo prenasičeni z dob­rotami, ker smo neustavljivi z ž­eljami. Ko nam hiter tempo rosi po-gled, da starš­i mnogokrat pozabimo, da se mora otrok naučiti za seboj pos-praviti igrače in bi bilo bolje, da zamudimo srečanje, kamor smo se namenili, kot pa da mi igrače pospravimo namesto otroka. Tako kot odrasel, mora tudi otrok skozi določena »trpljenja«. Njihov jok, histerija in nemir nas sesuje, da smo mlahavi, neodločni in ne znamo več vzgajati. Brez vere pa, tudi Bosco tako pove, se slej ko prej marsikaj sesuje v prah.Tudi duhovnik Jurij Humar je opravljal svoje duhovniš­ko poslanstvo š­tiride-set let in je bil podobnega mnenja. Bil je tudi zdravitelj. Dejal je, da smo ljudje kot nekakš­ne brezžične postaje, ki v sebi nosimo neslutene š­irine možnosti. Le prav jih moramo razvijati.In tako, ko bi bilo možno, bi vsem ljudem na svetu razdelila to Boscovo zgod-

124

Danica Jazbec

bo. Prevod naslova se glasi nekako takole: »Ukra­dli ste­ mi moje­ srce­, zda­j mi osta­ne­ le­ ž­iva­ ž­e­lja­, da­ bi va­s ljubil v Gospodu, da­ bi va­m skupa­j storila­ ka­j dobre­ga­ in re­še­va­la­ va­še­ duše­.«Skrivnost duhovnih poklicev in krš­čanske vere vidim prav v Boscovem de-lovanju. Delal je dobra dela, tudi v zaporih. Molil je, bil skromen, živel celo v uboš­tvu, spal na trdem ležiš­ču, hodil v skromnih oblačilih in vedno mu je Mati Božja Pomočnica, kot jo imenuje pripeljala toliko denarja, kolikor ga je potreboval za svoja dobra dela.Imenovali so ga za apostola mladih in ustanavljal je oratorije, ki so po njem poznani š­e danes.Po njem ostaja š­e danes red Salezijancev in skupaj z Marijo Mozarelo sta usta-novila red redovnic Hčere Marije pomočnice (»vaš­ korak naj ne bo prehiter in ne prepočasen, vaš­e vedenje naj bo skromno, vedro in neprisiljeno, oči poveš­ene, ne pa glava … «).Svojo naravo je don Bosco uril v POTRPEŽLJIVOSTI in PREMAGOVANJU. Dejal je, da popolnost dosežemo postopoma in s trudom in da kdor pohuj-š­uje z b­esedami ali dejanji, ni prijatelj, ampak ub­ijalec duš­e. Bil je poln miline in srčne dobrote. Če si želel postati njegov prijatelj, si moral upoš­te-vati njegovo formulo, ki se je glasila V+D-N=veder in dober, a ne nagajiv. Čeprav je bil zelo veren, je v zadnjih letih svojega življenja dejal: »Gospod je med nami kar naprej delal čudeže. Koliko čudežev bi š­ele bilo, ko bi jaz imel več vere!«Bil je razgiban, radosten in globoko trpeč. Sanje so mu odprle začetek poti k njegovi svetosti: »S krotkostjo in ljub­eznijo si b­oš­ pridob­il prijatelje.«Krotkost je pomenila pokorš­čino z nabiranjem znanja. Veliko je govoril o kre-posti in hudobiji greha. Nepreklicno je stal za tem, da se brez učiteljice - to je VERE z MORALO in RESNICO sleherna modrost sprevrž­e v nespamet. Za Bož­ji cilj je imel reš­itev duš­.Za seboj je po raznih vzgojnih zavodih pustil š­tevilna semena, ki bogato ro-dijo š­e danes.Rada bi vam približala nekaj njegovih misli, ki so tako srčne in poučne. Posku-š­ala jih bom strniti v naslednji sklop njegovih stavkov: »Nič na svetu naj te ne straš­i in pogumno izpovej svojo vero in prepričanje. Zavedaj se, da ima pogum hudob­než­ev svoje temelje v strahu DOBRIH.

12�

V veri je luč - v luči je ključ

S postenjem čuvamo svoje čute in srce. Brez potrpežljivosti ni svetnika. Duš­a je gospodarica telesa in usmiljenje vedno zmaguje. Tam je sreča. Požreš­nost je mati tisočerih pregreh. Moj prijatelj je vsak, ki trpi preganjanje. Revež nima drugega premoženja kot vaš­e dobro srce. Sklep spovedi je, da preganja hudiča. Ob koncu življenja bomo pobrali sadove svojih del. Človek ima tri sovraž­nike: smrt, ki preseneti, čas, ki mu b­ež­i in hudi-ča, ki mu nastavlja zanke. Bodimo spokojni. Nič nas naj ne vznemirja, kajti Bog je z nami. Bodi pokoren starš­em. Nikoli ne polož­i roke nanje - ne v b­esedi, ne v dejanju. Kajti, če tega ne upoš­tevaš­, kličeš­ prekletstvo nase. Strast = kot podivjani psi, ki jih nič ne more pomiriti. Bolj kot se jim do-brikaš­, bolj so popadljivi. Zaupajte v Marijo Pomočnico in videli boste, kaj so čudeži. Božje usmiljenje je neskončno in prav nič ne vemo o tem. Prevzeten š­tudent je b­edast nevednež­. Veselje vedno, a brez greha. Ker greh je največje zlo. Božja Previdnost nas bo zapustila tisti dan, ko bomo začeli denar zaprav-ljati za odvečne in nepotrebne stvari. Molite po dva in dva, menjaje. Zdravil je ljudi tako, da je molil ob­ njih, nato pa jih b­lagoslovil. Vedno je rekel, da mu je pri tem pomagala Marija Pomočnica. Če se posveta ni udeležila Mati Božja, posvet ni bil popoln. Manjkal je glavni zdravnik. Če delamo dobro, bomo deležni dobrote na tem in na onem svetu. Vsaka b­eseda naj nosi sad ljub­ezni. Nikar ne objokujte nehvaležne, če so nesrečni. Slaba knjiga (beri tudi igrača) je hud strup, ki okuži mnogo mladih.

126

Danica Jazbec

Mladi naj vedo, da so ljub­ljeni. O svojem b­liž­njem govori dob­ro ali pa molči! V vsaki nevarnosti se zatecite k Materi Božji (spoš­tljivo in pobožno) in zagotavljam vam, da vas bo usliš­ala. Milob­a v govorjenju dosež­e vse. Neposluš­nost je korenina vsega zla. Božja milost je največji zaklad. Kdor ne živi v miru z Bogom, nima miru v sebi in zato ne živi v miru z drugimi. Če molite, zrastejo iz dveh zrn š­tirje klasi. Kdor moli, je podoben člove-ku, ki trka. Hudobni duh vas ne bo premagal, če hodite pred Najsvetejš­e:

- malo obiskov, malo milosti!!- veliko obiskov, veliko milosti!!- poredkoma - hudič vas zalezuje,- ko nehaš­ hoditi pred Najsvetejš­e - si premagan. Oči so okna, skozi katera hudič prinaš­a grehe v naš­e srce. Odpuš­čanje: če želite pri svojih učencih kaj doseči, nikar ne pokažite, da vas je kdo užalil. Optimizem sejmo, potem pa čakajmo na žetev. Razvedrilo naj bo krepčilo. Bog b­lagoslavlja otroke, ki spoš­tujejo ž­elje starš­ev. Svet je goljufi­v, le Bog je zanesljiv plačnik. V pogovoru bodi tak, da bodo vsi, s katerimi govoriš­, postali tvoji prija-telji. Tistemu, ki ga Bog ljub­i, vsako stvar ob­rne v dob­ro. Vzgajaj mlade in vzpodbujaj tako, kar jim je najbolj vš­eč, da delajo z veseljem. Ne razmetavaj kruha, ker razmetavaš­ Boscovo dobroto. Živite po veri.

127

V veri je luč - v luči je ključ

Če se hočete res iztrgati hudiču, ob­udite resnično kesanje in trdno sklenite, da b­oste posluš­ali spovednika. Pogosta spoved, pogosta - vsakodnevna maš­a in obhajilo so stebri na ka-terih temelji dobra vzgoja, če je nočemo združevati s tepežem in grožnjami. Če b­oste pogosto prejemali Sveto evharistijo in Jezusa v svoja srca, bodo va­še­ duše­ ta­ko okre­plje­ne­ Z MILOSTJO, da­ bo te­lo primora­no uboga­ti duh!!!.Ko se je pogovarjal o kaki čudoviti duš­i, je dejal: »Njena pozornost je podob-na drevoredu starih lip, kjer je vselej toliko sence in toliko pomirjujoče sveži-ne. To je prava duš­a iz nebes.«Janez don Bosco je:

- največja ponižanja in- najmočnejš­a nasprotovanja vedno spremljal s smehljajem na ustnicah.

Imel je svojo formulo, kako dolgo živeti in zdravje ohraniti:1.) imeti čisto vest,2.) leči zvečer mirno, brez strahu pred večno izgubo nečesa,3.) uživati preprosto hrano,4.) veliko delati,�.) bežati pred pokvarjenci.

VEDNO JE POUDARJAL, KOLIKO DUŠ LAHKO REŠI DOBER ZGLED.Pred maš­niš­kim posvečenjem je sklenil:1.)Da bo do kraja dobro izrabil čas.2.)Da se bo trudil v vseh okoliš­činah dosegati DOBROTO in PRISRČNOST.3.)Da bo vselej zadovoljen s hrano, da le ne bo š­kodila njegovemu zdravju.4.)Da bo pil pol vode pol vina, kadar in kakor bo zahtevalo zdravstveno stanje.�.)Da bo delo njegovo močno orožje.6.)Da bo spal le pet ur na noč.7.)Da po kosilu ne bo počival.�.)Da bo vsakega od mladih sprejel očetovsko in z ljubeznijo.�.)Vedno se je tudi po domače pogovarjal z Bogom in nebeš­ko Materjo.

12�

Danica Jazbec

Zanimivo iz njegove zgodovine je to, da so tisti, ki so mu hoteli preprečiti delo z mladino, umrli v kratkem času.Za tiste pa, ki so bili napadeni s skuš­njavo, da b­i se maš­čevali, je molil (z Marijo Pomočnico) v paru (izmenoma z enim od svojih varovancev) in kmalu je sledilo ODPUŠČANJE.Njegov notranji ogenj je bila skrivnostna MOČ, iz katere je izstopala SRČNA DOBROTA. Od tod je izviralo njegovo prijateljstvo in zaupanje. Od tod nje-gove odkrite Resnice. V njem je bilo nekaj neubranljivo privlačnega, saj se je znal približati srcu in duš­i. Priš­el bo čas, ko nas bo narava vse skupaj prisilila na kolena, ker zavestno krš­imo duhovno moralne zakone narave in Boga. Naš­e zavedanje je precej nizko, včasih tudi med kristjani in zato samo tihota in molk ne zadostujeta. Če želimo otrokom res pomogati, pojdimo naprej z vero - z molitvijo in dejanji. Na koncu Bog poskrbi, da je vse prav kot je. Res se je modro zamisliti, v kaj vlagamo svoj čas. Zato k sodelovanju vabim (o) tudi mlade - za utiranje novih poti, za lepš­i jutri – brez nasilja.

6. po­glav­je

Pome­n bla­goslova­

Pred približno dvemi leti sem začela uporabljati blagoslov. Dogajale so se sil-no zanimive stvari, ki jih z besedami ni moč opisati.Letos pa me je presenetila š­e sama vsebina in pomen Svetega pisma, da je Je-zus trpel in š­el v smrt zame. Ni odnehal z ljubeznijo. Ko ljubiš­, najhuje trpiš­. Trpel je, ker je bil zavrnjen. Čeprav je ljubil. Tako se dogaja mnogim. Ljubez-ni ni brez bolečine. In tudi brez odpuš­čanja ne gre. Ne daj Bog, da bi bilo naš­e srce zastrto od Boga.Letos na predavanju patra jezuita gospoda Podobnika sem dobila odgovor, kaj sploh pomeni beseda blagoslov, saj sem do sedaj poznala le učinke blago-slavljanja.Torej BLAGOSLOV pomeni dvoje:- dajanje Božje dobrote,

12�

V veri je luč - v luči je ključ

- in »jaz ti odpuš­čam«.Naj bo torej vsak naš­ dan blagoslovljen.Naj bomo kot učenec in razsvetljeni apostol, ki je š­el pred zadnjo hudobijo iskat okrepčila na Oljsko goro. Z molitvijo je š­el v čuječnost, previdnost, drznost in moč. Ta trdi cvet, ki se porodi iz goreče ž­elje in ukročene volje. Po katerem dobimo milosti in ki pomaga duš­am, ki se mu bližajo s pravim, ponižnim srcem in namenom …

Nadvse srečno voš­čiloPisalo se je leto 2006. Bilo je pred novim letom. Kuhala sem kosilo. Juha je prijetno diš­ala in ravno sem se odpravila v klet po rdečo peso. Navidezno je bilo vse v najlepš­em redu, ampak zlomek ni počival.Radosten dan je sicer š­e oživil Petrov glas: »Živijo.« Ostalo sem presliš­ala. Menila sem, da je mož le priš­el kakš­no uro prej domov. Pa je bilo obratno. Moral je podaljš­ati.Priš­la sem v kuhinjo in vidim, da hiti in zbira darila za nečakinjo, ki je rodi-la.»Priš­el sem vas samo pozdravit,« je š­e pristavil. Mudilo se mu je. »Ivan me je pripeljal. Ga ne greš­ nič pozdravit?«»Ga pa grem,« sem odvrnila in stopila ven do avta, kjer ga je čakal njegov sodelavec za volanom.Odprla sem vrata in ga nagovorila: »Veliko miru, zdravja.« Dodala sem malo tiš­e, da ne bi mož godrnjal: »Pa Božjega blagoslova vam želim v letu 2007.«»Hvala tudi vam,« mi je odvrnil prijazni Ivan.Čutila sem Petrovo naglico. Želim si, da bi ga Bog čuval in mu odprl oči. Tako daleč smo priš­li. A Bog ima gotovo tudi začrtano pot zanj. Vem, da jo ima. Nič ne morem. Le blagoslavljam lahko, molim in vnaš­am svoj mir. Ko sem se mimogrede predajala tem mislim, so se tleskoma zaprla drsna vra-ta. Na rob teh vrat sem bila naslonjena s prsti leve roke, ko sem se sklonila k Ivanu v avto, da sem lahko sploh spregovorila z njim. V trenutku hruš­ča sem sliš­ala Petrov glas: »Joj.« In Ivanov: »Uh. To je bila pa sreča.«

130

Danica Jazbec

Bog je poslal svoje angele. Ne vem kako, a moji prsti so ostali celi. Roka nepoš­-kodovana. To se je zgodilo točno v trenutku, ko sem Ivanu poš­iljala Božjega blagoslova. Hvala Ti moj Bog. Kolikokrat si mi že pokazal, da si z menoj in da me imaš­ rad, ko me napada nemir okoli mene. Boriš­ se zame. Hvala Ti.Vsi trije smo se spogledali. Ivan pa je dejal: »To je bila Božja Previdnost.«Tega človeka bi najraje objela. Stavka s takš­no vsebino od njega nisem priča-kovala. Zdaj sem v njem začutila tisto čudovito vero, zaradi katere sem sama prebrala in napisala na tisoče besed. Peter se je usedel na sedež, globoko vdih-nil in začel zapirati vrata. So ljudje, ki storijo, da tudi pri njem jeza in zamere vse bolj zgubljata svojo moč. Vendar to le stežka prizna.Nekje sem prebrala, da so takš­na zapiranja vrat tipičen primer in znamenje prekletstva. Meni pa je to vzpodbuda več, da se zlomka ne bojim, ne oprezam za njim, mu zrem v oči in grem pogumno ter vztrajno naprej.

7. po­glav­je

Za­pisi iz dne­vnika­ v le­tu 2007

Z roko v rokiSprva sem misli, da bi zapise zbrala v knjigi, odločno zavračala. Toda prehod skozi Prenovo v Duhu katoliš­ke cerkve me utrjuje v veri in prepričanju, da Božji Duh zares deluje. Če bo prisotna š­e Božja volja, bo ta knjiga zares izš­-la. Pri sebi sem morala razčistiti stvari v zvezi z izidom prve knjige Na robu prepada, ko sem takoj po izidu za trenutek stopila v politične vode. Z nastopi in sodelovanji v raznih institucijah in nevladnih organizacijah sem počasi do-bivala pravo sliko in pa tudi odgovor, zakaj je v nekaterih regijah več denarja kot drugje in začela sem se »boriti« za premike za Dolenjsko in Belo krajino. Po dveh letih sem ugotovila, kako hitro se brez Boga vsaka, š­e tako dobra mo-drost, sprevrže v nespamet. Govorila in delovala sem jaz, na delo po Svetem Duhu pa pozabila.S hudimi preizkuš­njami in z materinskim nagonom sem iskala naprej. Zase in za družino. Morala sem izstopiti iz nevladne organizacije svojcev obolelih. Bili so trenutki ponižanja in spoznavanja ter rojevanja nečesa novega. Lepš­e-

131

V veri je luč - v luči je ključ

ga. Hvala Bogu za vse to! Nato je umrla neka žena in mati v odboru, ki sem jo zelo spoš­tovala. To je bila zame š­e dodatna priložnost za razmislek.Še hitreje so se začeli dogodki odvijati po tiskovni konferenci ob izidu moje prve knjige.Morala sem začeti razmiš­ljati o spreminjanju smeri. Zdaj, ko je knjiga izš­la, ko bi se o problemih lahko pogovarjali, sem morala utihniti. Tedaj sem š­e mislila in upala, da se trpljenje in prenaš­anje sinovih težav ter »svojeglavih ponavljanj« končuje in da se bo nekako »izmazal« in priš­el na nižjo dozo zdravil. Žal je bilo ravno obratno. Pravi, da straš­no trpi. Verja-mem mu. Njegove očke odsevajo hudo trpljenje njegove duš­ice in duha. V njem dobesedno vidim trpljenje samega Jezusa Kristusa. Le zdravila so tista, ki jih sin trenutno sprejme in mu pomagajo. Sama spoznavam, da je predpi-sovati ljudem pomirjevala precej jalova metoda. Izhod v sili. Žal za nekatere edina reš­itev. Moj križev pot se je poleg njegovega začel vsakič, če sem ga le pogledala.Ob zdravniš­kih normativih pa mi š­e danes postaja slabo, če se le spomnim na njih in lista »medicinske sestre na kotalkah«, ki mi ga je nekoč dala neka medicinska sestra. Zlomek dela pritiske tudi nad vodstvenimi delavci (ker mnogi v obstoj hudiča ne verjamejo, a mnoge stvari se ne da dokazati zgolj na človeš­ki ravni!!). Da bi poskusil sin z molitvijo in ex­zorcistom š­e misliti ni, saj Boga ne priznava. Težave so se tako stopnjevale, da je bilo znotraj družine čutiti vse slabš­e medse-bojno spoš­tovanje. Vsi smo bili ogroženi. Nisem mogla več živeti z možem.Vse skupaj se mi je zdelo nepravično in vsega mi je ž­e b­ilo dovolj. Ravno tu sem se skoraj ujela v past. Zadnje dve leti in pol sem resno razmiš­ljala o svoji novi prihodnosti. Ne vem česa vsega si nisva z možem izrekla in podoži-vela. Pred tem sva hodila osem let na Klub zdravljenih alkoholikov. »Zaradi sina,« sva razmiš­ljala tedaj. A zdaj vem, da sva vsemu temu botrovala prav midva z najinimi odnosi. Izhod iz stiske sem najprej iskala (kot mnogi drugi) v stilu novodobnih zdravljenj. Ko pa sem v gozdu med borovnicami srečala nove ljudi, so se pokazale nove smernice. Poti so začele voditi k tistemu, ki je premagal križ. Če sem bila otožna, sem se kot ranjena zver zavlekla, bežala v svoj brlog, v na-š­o počitniš­ko hiš­ico. Da, prav ste prebrali. Zver. Ljudje namreč znamo tako ra-

132

Danica Jazbec

niti, da se tudi živali tako ne obnaš­ajo. Ranimo sebe in druge. Saj kot je rekel pokojni profesor dr. Trstenjak: »Ko človek izgub­i vero, je hujš­i kakor zver.« Ključni problem je v tem, da je nekaj za enega prav, za drugega pa narobe. Nasilje, prometne nesreče in samomori tudi v Sloveniji naraš­čajo. In kdo ima po vsem tem prav? Odgovorila sem si nekako takole. Če ob­staja spoš­tovanje in če ne izsiljujemo, potem se vse izteče tako, kot je prav. Na-predek človeš­tva nas je ljudi pripeljal tako daleč, da mnogokrat izsiljujemo. Prepiri, tožbe in obtožbe. To je slika današ­njega sveta. A kar človek obrača, Bog obrne. Spomnim se, ko sva se v četrtem razredu s soš­olcem prepirala za navaden svinčnik. Učiteljica Joži (čudovita ženska š­e danes) pa je pristopila, ga prelomila na pol in dala vsakemu en del. Tako je tudi v življenju, če ne zna-mo potrpeti. Ni več celovitosti. NI ENEGA. Dvojnost sta strah in nemir, ki ub­ijata kot za stavo.Danes se zelo veselim duhovnih vaj, ki so š­e pred mano in vsake lekcije v ti-hoti. Zelo pogosto sem uporabljala stavek: »Potrpljenje je Božja mast, a revež je tisti, ki se z njo maže.«Prava š­koda, ker sem si ta stavek, kot š­e mnoge druge, negativistično in iro-nično razlagala. Zdaj ga razumem povsem drugače. Težko se je v današ­njem svetu, polnem različnih informacij in napredka, raznih bioenergetikov in po-nudb in ne vem česa š­e, dokopati do pravih stvari in ostati živ. Zlomek me je silil, da sem zapravljala in tekala stran od sebe. Stran od Boga.Že nekaj časa delujem v družbi z motom Z ROKO V ROKI. Vsako leto smo kaj malega postorili. Zbralo se nas je 120 somiš­ljenikov. S skupnimi prizade-vanji bomo skuš­ali iti naprej z roko v roki (s tistimi, ki bodo tako začutili). Sodelovala bom tam, kjer ne bo človeš­kih manipulacij in komolčarstva. Če že drugega ne - sama spoznavam jedro mojega mota, ki me tiho, tiho vodi ž­e sedem let (‘Beseda med nami’, 18. maj 2007), da »sta čaš­čenje Boga z molitvijo in služ­enju Gospodu - z dejanji odvisni drugo od drugega, prav tako pa gresta z roko v roki. Če b­i namreč ljudje ves dan molili, ne b­i niče-sar zgradili. In ob­ratno: če b­i mu ves dan samo služ­ili, ne b­i pa molili, mu ne b­i znali prisluhniti, kaj ž­eli od nas in kako naj se molitve in š­e česa loti-mo.« Na kratko temu sv. Benedikt reče: MOLI in DELAJ (Ora et labora.)!14. januar 2007Zdaj sem v hiš­ici čisto sama. S svojimi skromnimi izkuš­njami se moram učiti reš­evati težke probleme. Žalostna sem ker nekako »bežim« od doma. Kako

133

V veri je luč - v luči je ključ

naj to sploh opravičim? Kot “teritorialka” sem odložila puš­ko v teritorialni enoti pri dvajsetih letih. Je vse to, kar se dogaja z menoj sedaj, moje duhovno urjenje? Čisto mogoče.Včeraj sem spet po dolgem času vzela v roke knjigo svete M. Terezije Deteta Jezusa. Knjiga ‘Povest duš­e’ zame ni lahka. Včasih preberem na dan le pol stra-ni. Kaj neki me sili stran od te knjige? Najbrž svetost te svetnice.Tam so bili zapisani stavki, ki so me nagovorili: »Jezus, namreč, dobro ve, da je njegova Mala cvetka potrebna osvež­ujoče vode poniž­anja. Brez tega ne bi mogla pognati krepkih korenik. In dobro ve, da je to cvetko dovolj namočil, da ve, da ne bo pod močnimi žarki ovenela; njega rosa pa jo osveži, da bi te rose nikoli ne želela zamenjati za sprijeno vodo človeš­kih pohval.« Večje, kot sem, se sama ne morem napraviti. Tre­ba­ je­ tore­j potrpe­ti sa­m s se­boj in svojimi na­pa­ka­mi.Ob stikih z ljudmi se učim š­e večjih iskrenosti, ker se mi laž vse bolj upira …Ponedeljek, 1�. januar 2007Pokliče me Jožica in š­e vedno meljeva o zlomkovem delu na prireditvi in sku-pini za samopomoč. Malo mi je lažje. Klemen me kliče, kdaj pridem domov. Vsa zadihana mu odgovorim, ko vlečem samokolnico, da pripravljam vrt za setev, saj je januar čudovit. Bal se je, da ga povabim v akcijo in je kar hitro odložil. Ostajam »sama«, kamor se obrnem. V resnici se tako počutim, ker drugače ne vidim. Stiske me primorajo, da grem po vseh š­tirih in rijem z rokami po vrtu kot krt. Kmalu za tem začne pritisk v moji glavi izgubljati svojo moč. Torek, 16. januar 2007Verjamem, da je pravo prijateljstvo možno. Da pa je za to, kot pravi Bosco, potreb­na vera z veliko mero iskrenosti in morale.S prijateljstvom je tako kot z vodilnim položajem. Kjer ni iskrenosti, sledi odstop. Odpuš­čajmo svojim bratom in sestram. Morda pa jim s tem kdaj po-magamo odkriti njihove rane in zamere. Premiš­ljam o naslednjem odlomku iz Svetega pisma: Tob 12, 7-11, Rafael se razkrije: » Kraljevo skrivnost je treba skrivati; Božja dela pa je treba raz-krivati in spoš­tljivo oznanjati. Spoš­tljivo delajta dobro in nobeno zlo vaju ne bo zadelo. Boljš­a je molitev z resnico in miloš­čina s pravičnostjo, kakor

134

Danica Jazbec

pa bogastvo s krivičnostjo.Miloš­čina reš­uje smrti in očiš­čuje vsakega greha. Kdor daje miloš­čino, se b­o nasitil ž­ivljenja, kdor pa dela greh, je sovraž­nik svoje lastne duš­e. Raz-kril vama bom resnico …« Spričo dogodkov, ki so me potrli v zvezi s humanitarno prireditvijo in brezup-nim pogledom na neurejeno stanje v Novem mestu kar se tiče brezdomcev, žalost in nemoč vse bolj najedata mojo duš­o. Ostajam sama. Če pa sem iskre-na, ugotavljam, da bom morala tako do sebe kot do dru­gih postati dru­gačna … naredim načrt za jutriš­nji dan. Danes sem, namreč, kupila zaboj za kompost in zemljo.Sreda, 17. januar 2007Nespoš­tovanje Božjih zapovedi in neznanje je preprečilo ‘na videz’ moje do-bre želje. Začela sem sestavljati koš­čke vsega tega in zato mi je priš­el prav kot nalaš­č telefonski pogovor s prijateljico: »Imaš­ dve nalogi. Prva je, da skoplješ­ jamo in vanjo položiš­ vse te tvoje skrbi in žalosti in druga: potem se za pol ure sproš­čaj. Drug teden si vzamem pol ure, greva na čaj in kakš­no rečeva.«Bila sem pomirjena. Ne vedoč, da me bo spomnila na kopanje jame, sem že pred tem pogovorom pripravila dve jami: eno za prežagano kad, v katero bom posadila drevesce premirja in prijateljstva, drugo jamo pa bom razš­irila za kompost. Tako sem danes odvrgla š­e tiste grde žalostne misli v to ljubo zemljo, ki prenaš­a naš­a onesnaženja. Grem naprej in kljubujem tudi telesnim bolečinam, ki niso majhne.Z bolečino duš­e se ukvarja hagioterapija. Tisto, do česar sem se jaz dokopa-la, je: da večina bolezni pride zaradi krš­enja duhovno - moralnih zakonov. To je iskrenosti ali neiskrenosti nekega življenja. To sovpada s tem, kar pove teolog gospod Tomislav Ivančič. Takole nam pravi o vsebini hagioterapije, ki korenito pomaga ljudem (ob torkih 103,5 Mz na hrvaš­kem katoliš­kem radiu od 20.30 - 22h):

»- upoš­tevaj 10 božjih zapovedi,- ne razmiš­ljaj o infekcijah, ne nastavljaj se (tudi slabim mislim ne),- popravi, kar ne delaš­ moralnega,- glej človeku v oči,- ne sovraži in ne mrzi,

13�

V veri je luč - v luči je ključ

- imej se rad,- opravičuj se bližnjim tudi tri dni, če je potrebno (ta proces traja včasih več

mesecev ali celo let) - nehaj se grajati,- ljubi stvarnika,- ne govori grdo,- zlo je kot ementalske luknje - vidiš­ nekaj, česar NI, najhujš­e pa je dvomiti

v svoje dobro,- rad imej, kar je dobrega,- NE LJUBI SLABO,- obračaj se k NJEMU, bodi v navezi z Njim,- preženi zlo v sebi in pregnal boš­ raka in bolezni.«

Verjetno se boste strinjali z zgoraj navedenim. Vse te misli so tako pomem-bne, da eno brez drugega ne more obstajati - ne more biti trajnejš­ih rezulta-tov. Mt 6,24: »Nihče ne more služiti dvema gospodarjema … ne morete služiti Bogu in mamonu.«Na tem mestu pa moram omeniti š­e en dogodek, ki je meni pomagal tretji dan, po predavanju o hagioterapiji gospe Katarine, ravno tako na teološ­ki fakulteti. Seminar je vodila neka medicinska sestra iz ZDA. Z možem sta do-živela spreobrnenje, ko so se jima po hiš­i zaradi razne navlake, ki sta jo pripe-ljala v svoje prostore ob iskanju »pravega« za njuno življenje, začele dogajati hude in čudne stvari. Z možem sta opustila in zažgala vse novodobne zdravil-ske stvari in knjige ter se posvetila zgolj veri, Svetemu pismu in delovanju po Svetem Duhu. Po predavanju nas je vpraš­ala, če kdo želi, da moli nad nami. Seveda smo se vsi usedli v prvi dve vrsti. Bilo nas je okoli petindvajset. Med molitvijo nad posamezniki je slednjič priš­la tudi do mene. Po licih so mi pol-zele solze, kot bi me kdo polival. Bilo je tako nenavadno in priš­lo je olajš­anje, ki ga ne znam prav opisati. Prijateljica mi je dejala po tistem: »Danica, ti si kot jaz. Priznati si je potreb-no, da smo greš­niki. Potem lahko greš­ naprej. Z molitvijo in vero boš­ lahko pomagala sebi, družini in sinu. Poglej, nad nikomer drugim se ni ustavila. Edino nad teboj in dolgo molila.«

136

Danica Jazbec

Od tedaj so se vse pozitivne spremembe pri meni odvijale hitreje. Zaznala sem jih s povsem drugega zornega kota. Trudila se bom, da na svoji poti ne bi ranila v življenju nikogar več. Naprej grem s smelostjo in pogumom.Meniš­ka vas, torek, 23. januar 2007Po vsem doživetem, po spovedi in kesanju, se odločim za pogostejš­i obisk svete maš­e, posebno prvih petkov in sobot v mesecu. V pogovoru š­e nisem tako odkrita, kot bi morala biti. Še imam zavore. Sem le navaden greš­nik in trudila se bom, da ne bom več domiš­ljava. Spoznala sem, da so pogostokrat problemi nastopili pri meni zaradi:- pomanjkanja zaupanja, nezaželjene vzviš­enosti in napuha,- zaradi duhovnih ran,- zaradi nezaupanja v Boga in njegovo ljubezen,- zaradi dvomov, nevere in drugih krš­itev Božjih zapovedi.Tudi, ko to piš­em, mi Bog pomaga na zelo čudovit način. Bralec bo morda š­e kritičen, toda meni zadostuje, saj vem, da mi gre vse bolje. Sestavljam si drobce svojega življenja kot mozaik. Vse nekam pristaja in to dan za dnem. Čistijo in razkrivajo se mi nove stvari. Nastajajo novi pogledi za življenje. Hvala Bogu za vse težave, bolezni in ljudi, ki so mi povzročali trpljenje. Misli iz seminarja sklenem s sledečim: - Tudi Jezus je bil zadržan in MIREN. V opisane situacije se je vključil, kot tisti, ki stvar obvladuje.- Ni se iztiril in ne zbegal.Vedno se je zavedal zapletenosti situacij, vseh podrobnosti in njihove teže.Zato pravi, da duš­evne stiske (Mr �,20) ne nastopijo zato, ker se človek ne zaveda dob­ro vseh pomemb­nih podrob­nosti, ampak zato, ker na nepo-sredno dogajanje ne zna gledati s potreb­no zadrž­anostjo ali odmikom. Pri dečku iz Markovega �. poglavja je imel pred očmi vse, ki so bili vključeni v dečkov EPI napad. Zato pogovor z očetom dečka: »Glede tega pa, če moreš­, pa je VSE mogoče tistemu, ki veruje. Prositi je potrebno za nekaj, kar ti sam najbolj potrebuješ­.« Dečkov oče je priznal: »Verujem. Pomagaj moji NEVERI.«S tem je priznal, da je š­e daleč od reš­itve in da potrebuje več kot samo SINO-VO ozdravljenje.

137

V veri je luč - v luči je ključ

Jezus je naš­el v klobčiču težav izhodiš­čno točko, očetovo (ali materino) neve-ro in jo začel zdraviti.Lepe misli. Vredne premisleka. Tu sem se naš­la. Tu sem tudi sama.Takoj sem hčerki napisala list z vsebino: »Nina, daj to š­e očiju prebrati. Jaz grem v Bendje pisat svojo drugo knjigo. Rada te imam. Mami.«Ne vem, če je mož zgoraj napisano prebral, saj tudi njega š­e veže marsikaj.Bolj kot kdajkoli prej pa se mi odpira spoznanje, da moram izprositi tisto, kar najbolj potrebujem sama. To je mojo vero in trdnost v njej... stanovitnost in krepost. Odločitev je bila drzna in smela. (Danes vem, ko delam popravke tik pred izidom, da je to moj “boj” za preživetje.

POVABILO - Z roko v roki združ­imo moči za ustanavljanje pol-odprtih skupnosti za mlade in odrasleMorda so v teh naslednjih stavkih, prav v tem poglavju skriti drobci vsakod-nevnega življenja v komuni. S tem mojim pogledom v javnost pa sporočam š­e, naj ne zasramujemo ljudi, ki verujejo in hodijo v cerkev. Le ocenjujmo po-š­teno in pravično. Tudi zdravljenje v komuni je neke vrste pričevanje.2 Tim 1,7: »Bog nam ni dal b­oječnosti, temveč moči, ljubezni in razumno-sti.«Zato, za Božjo voljo, se nikar ne bojmo pričevanja! Kvečjemu veselimo se ga. Saj to je slavljenje Njega, za nas pa večja moralna obveza in varovalka. Ali pa imamo š­e vedno v sebi raje manipulacije? Storimo to zase, za druge in Zanj.Greš­iti in verovati ne gre. Slej ko prej eno odpade. Mr �,31-37: » In ne bojmo se trpljenja in zavrženosti.«Tako pravi beseda v Apd 7, �1-�3: »Vi, ki ste trdovratni in neobrezani v srcih in uš­esih, vi, ki se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor vaš­i očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov niso preganjali vaš­i očetje? Ubijali so tiste, ki so napovedali prihod Pravičnega; in vi ste zdaj postali njegovi izdajalci in ubijal-ci. Vi, ki ste po naročilu angelov prejeli postavo, pa se je niste držali!«Tonino Lasconi v knjigi 36� dni + en dan s Teboj (str. �0) pravi: »Človek b­rez vrednot in b­rez vere v Boga postavlja seb­e v središ­če vseh zakonov in odločitev ter se pož­viž­ga na trpljenje, ki ga lahko povzroča drugim. Se povzdiguje v malega b­oga, se ob­naš­a gospodovalno in celo grozi s svojim

13�

Danica Jazbec

podivjanim ravnanjem, povzroča krivice, trpljenje in smrt.S človeš­kega stališ­ča je tak človek pogosto zelo uspeš­en. Mnogi se ga b­o-jijo in se mu klanjajo … Bog pa se mu smeje. Ta smeh ne ož­arja, ampak navdaja z b­olečino. Vliva pa pogum pravičnim.«Kaj naj bo večje znamenje, če ne tudi to, da nas je sam papež Janez Pavel II. zapustil med velikonočnimi prazniki, na nedeljo Božjega usmiljenja, ki jo je ravno on dal razglasiti. On, ki je znal izprositi toliko miru.Gal �,22: »Sad Duha pa je: mir, potrpežljivost, ljubezen, veselje, bogastvo, zve-stoba, krotkost, samoobvladanje.«Pa tudi dobrotljivost in modrost. Za kaj takš­nega je potrebno moliti. Moli-mo torej za mir na svetu in dobre programe pomoči ljudem. Na preizkuš­-nji je sedaj zares moja vztrajnost ... začenjam se dogovarjati z redovnicami. Če nas sprejmejo, se jim pridružimo v molitvi. Novih duhovnih poklicev je vse manj. Zatorej se nam pogumno pridružite. Tudi to je del prostovoljstva, o katerem govorimo. Kot civilno prebivalstvo se moramo prav organizirati. Če dopustimo, da greh in skuš­njava odmreta, se bodo odprle nove, svetle možnosti obzorja, ki jih niti slutimo ne. Kajti: »Le pokorni prejmejo Svetega Du­ha.« Tako govori ‘Beseda med nami’ 22. aprila 2007: »Navzoč je takorekoč povsod. V miru in v vojni. V veselju in žalosti.«Obstaja (zapisi iz duhovnih vaj iz Brezij) veliko starodavnih modrosti, ki nam jih je posredoval pater:

- Skesanost in daritev pomagata premagovati največje napore.- Brevir in hvalnice so najmočnejš­e molitve.- Vsaka spoved (!!) je vstajenje, kajti če se ne »umijem«, ne morem imeti

deleža z Njim.- Če začneš­ dan z molitvijo, je to b­lagoslovljeni dan. Tako postavimo Boga

pred vse druge stvari (Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek ime-lo!).

- Če daješ­ ljubezen, dobiš­ ljubezen, če daješ­ blagoslov, dobiš­ blagoslov, če pa delaš­ nasilje, dobiš­ nazaj nasilje …

- Česar ne poznamo, nas tudi b­ogatiti ne more. (Kako to res drži sem preizkusila na poletnih vajah v samostanu v Stični!)

- Modrost vodi k sreči.

13�

V veri je luč - v luči je ključ

- Zlomek dela tam, kjer najde naš­o š­ib­ko točko (preveč molitve, če si jezen, če si utrujen, odtegnitev družini, premalo zbranosti, preprečitev raznim duhovnim vajam, da pridejo do nas navidezne zaljubljenosti, stiske, ko greh umira …).

- Slovenstvo je obstajalo tam, kjer so bili dobri duhovniki.- Požrtvovalnost ima velik uspeh.- Hvaležnost nas brusi, kot se brusi diamant.- Ko smo nepravični do drugih, je bistvo naš­im očem skrito ...- O Magdaleni Gornik z Gore nad Sodražico, veliki pričevalki Božje ljubez-

ni na Slovenskem, bomo š­e veliko sliš­ali, ko bo čas …Blizu mi je patrovo razmiš­ljanje: »Kdor ne verjame v Jezusovo vstajenje, se ga loteva strah; brezmejni strah. Slava ali denar neumorno pokopavata … sre-čanje z vstalim Jezusom pa odpre luč, veselje, navduš­enje, zvesto ljubezen do Boga - z vsem srcem … če ga jaz slavim, bo on meni pomagal, mi vrnil.« Molitev:Daj Bog, da se zdaj odločamo Z ROKO V ROKI, da skupno ljub­ezen preo-b­razimo v dob­ro, v ustvarjanje novega, plodnejš­ega, celovitega, … za nove terapevtske skupnosti. S Tvojo pomočjo v Bož­ji Previdnosti. In s pomočjo Matere Bož­je Pomočnice.Daj, da b­omo znali kot cipresa rasti ob­ b­ratu hrastu. Z ljub­eznijo v neš­te-tih odtenkih.Naj pustimo, da dob­ro orje ledino š­e Neznanemu … naj molitev orje prve b­razde … Daj nam spoznati, da ž­ena s pož­rtvovalnostjo lahko reš­uje mož­a, mož­ pa ž­eno. Ob­a skupaj pa svojega otroka. In ne dovoli takš­nega trpljenja, da kamni spregovore …31. januar 2007.Še vedno je zima. Danes se je naredil fantastičen, s soncem obsijan dan. Ob svoji poti srečujem nove in nove mlade fante in dekleta, ki se počutijo ranje-ne, nesprejete v družinah. Zavedajo se zelo dobro slabe volje odraslih, naš­e jeze na partnerje, s katero mimogrede polijemo š­e njih … in začaran krog ranjenih se sklene. Cigaretni dim in alkohol jim nudi prve omame in beg od resnice. Ni videti izhoda. Toda, jaz ga vidim. Bosco je imel čudovit, odprt

140

Danica Jazbec

sistem reš­evanja. Socialno vpraš­anje je reš­eval z DOBROTO in USMILJEN-JEM.Ko sem napisala teh nekaj misli o Boscovem delovanju v zgornjem poglavju, sem čutila, da moram ven. Na zrak. Preš­el me je stavek M. T. Deteta Jezusa: »Bog ne trosi rož­ na pota svojih ljub­ljencev.«Obula sem teniske, nabrala regrat in ga namočila v vodo ter dala kuhat dva krompirja. Kako skromno se da živeti!Nato pa sem jo za pol ure mahnila v gozd v moje zavetje. Tu se vedno znova opomnim, da tudi jaz na nobeno stvar ne bom več navezovala svojega srca. Preprosto ne bom. In Bog mi bo pri tem pomagal. Vem, da mi bo. Na KZA sem se naučila, da ni dobro biti preveč dolgo v zaprtem sistemu reha-bilitacije. Za trde droge da, tudi za trdovratne zasvojenosti in začasen odmik pri ostalih zasvojenostih, če se izkaže za potrebno. Če se le da, naj bo sistem odprt, tako, da ljudje lahko hodijo v službo in mladina v š­olo. To je posebno »zorenje« z varovali.Profesor Borel je dejal ob neki priložnosti: »Tudi cvetača ne naredi velikih glav, če je ne presadimo.«Spustila sem se ob vinogradu, mimo malega vikenda. Veter mi je nagajal in vpletla sem si trak v lase.Spomnim se, včasih mi je bilo tako težko, da bi bruhala. Mlačnost v veri me je ubijala tako zahrbtno, da se mi š­e sanjalo ni. Zdaj vem, da ne smem ob­to-ž­evati b­olnika, ampak LAŽ. Ta zlomek s tisoč in eno lovko. Če bi poznala Božjo besedo, bi to bila moja luč. Moja knjižnica.Kolikokrat sem metala Jezusa skozi lastna vrata! Ker je bil na delu hudi duh zavisti, ljubosumja in egoizma. Tedaj sem pozabila na sledeče besede: »Re-snično, povem vam: Kar koli ste storili enemu od teh mojih najmanjš­ih bra-tov, ste meni storili.« Mt 2�,40.In: »Dajajte in se vam bo dalo; dobro, potlačeno, potreseno in zvrhano mero vam bodo nasuli v naročje ... « Lk 6, 3�.Nesrečni Peter je Jezusa trikrat zatajil. In vendar mu je rekel Jezus: »Peter, ti si skala in na njej bom sezidal grad.«Le Bog me lahko varno popelje po tej poti, ker me neizmerno ljubi in je dal samega sebe v zameno za moje grehe. Razsvetlil bo to, kar je š­e zastrto. Izmo-

141

V veri je luč - v luči je ključ

ljeno zeleno luč. Ker je veliko ranjenih, morda pridem do somiš­ljenikov preko te knjige. Ti si vsemogočen. Misel stavka patra Leopolda o ženi, ki je opozorila sina, naj vendar ne pozabi klina, na katerega bo obesil svojo vero, mi ne gre iz glave.Danes sem se imela priložnost pogovarjati o novih programih z mladim pa-rom. Pa me je fant vpraš­al: »Koliko bi zaslužil pri takem delu?«Bosco je dejal bratom Salezijancem: »Ne iš­čite denarja. Iš­čite duš­e časti in dostojanstva. Posebno skrbite za bolnike, otroke, starčke in reveže. Bog vas bo blagoslavljal in ljudje vas bodo imeli radi.« Bil je praktik in zato se ni ma-ral ukvarjati z brezplodnimi teoretičnimi razmiš­ljanji. Znal se je ukloniti, kadar je b­ilo potreb­no, da se je potem kot vzmet dvignil š­e viš­je. Mestnim ženam pa, ki so pomagale fantom se zdi, je pomagal sam krš­čanski duh US-MILJENJA, da so vztrajale in jih navajale k dobroti.Ob odhodu iz hiš­ice sem pozabila vzeti rožni venec s seboj. Natrgala sem deset listov nizke lipice in se podala na sončno poseko. Naš­la sem primeren š­tor in ga pokrila z jopico.Sonček me je prijetno grel in podala sem se po jagodah rožnega venca Bož-jega usmiljenja. Postal je moja priljubljena molitev. Ko sem bila s sinom pri patru Leopoldu Grčarju mi je dejal: »Začeti je potrebno moliti rožni venec Božjega usmiljenja.« Nakazal mi je pomen molitve tega rožnega venca in zato preraš­čam misel, da b­i mi b­ilo moliti za otroke pretež­ko. Nenadoma z očmi usmerim pogled pred seboj.Kako je že dejal Bosco? S KROTKOSTJO in LJUBEZNIJO si pridobiš­ prija-telje.Toda nisem svetnik. Ali mi bo uspelo? Ali nam bo uspelo? No, če meni ne, pa nekomu drugemu zagotovo. Vizija pa kar raste. S pogledom se ustavim na stari podrti domačiji ven iz goz-da. Vsi otroci so v tujini. Večina. Stavbe bi se dalo poruš­iti in zgraditi novo hiš­o v črko L. V enem delu bi bila kapela in delovni prostor ter kuhinja. V drugem bivalni prostori.O, ko bi lahko bilo res! Ko bi lahko skupaj uresničili te sanje! Še so entuziastič-ni in pogumni ljudje. Vem, da so. Nekako moram priti do njih. Med nami so zlomkove pregrade. A stena ni tako visoka, da bi jo ne bilo moč preplezati.Iz mojega prsnega koš­a se izvije izdih olajš­anja in upanja hkrati. Upanja v

142

Danica Jazbec

človeš­ko dobroto in podporo zaupanju. Moja prva stopnica je sicer ljubiti in vnaš­ati mir. Ljubiti Boga in družino. Skuš­am povezati to, kar se mi dogaja. Skuš­am najti pravo nit zamotanega klobčiča. Ne preostane mi drugega, kot da se povsem prepustim, vse predajam, molim in čakam, da mi Bog poš­lje novih ljudi v pomoč.

8. po­glav­je

Spre­je­ti gre­h je­ protistrup

Mi­sel i­n z­ahvala Bogu - ko ni­sem v formi­ i­n sem na tlehMi­sli­ i­z­ knji­ge Toni­na Lasconi­ja z­ naslovom 365 + 1 d­an s Teboj:

»Hvala Gospod­, d­a ni­si­ kot mi­.

Ker nam puš­čaš­ svobod­o, d­a i­z­bi­ramo d­obro i­n z­lo.Ker d­aješ­ hud­obni­m mož­nost, d­a spremeni­jo ž­i­vljenje.

Ker nalagaš­ d­obri­m, d­a vsak d­an z­nova i­z­berejo pot d­obrega.Ti­, Gospod­, me kli­češ­,

ko sem utrujen i­n obtež­en.Ti­ me hočeš­, ko sem na tleh,

ko komaj vlečem noge z­a seboj,ko občuti­m tež­o pogled­ov i­n besed­,

ko ni­mam več ni­česar, kar bi­ lahko d­al,ni­česar, kar bi­ lahko ž­rtvoval.

Gospod­ Jez­us, s Savlom si­ skoraj i­z­gubi­l potrpljenje pod­obno kot pri­ d­ogod­ku z­ Mojz­esom i­n menoj.

Seved­a tud­i­ Savla ni­si­ pri­si­li­l, d­a ti­ je sled­i­l, i­n lahko bi­ te š­e naprej z­avračal.

Tod­a po ti­stem pad­cu bi­ z­agotovo moral prej d­vakrat premi­sli­ti­.

143

V veri je luč - v luči je ključ

Gospod­ Jez­us, Savel je bi­l preveč pomemben z­a tvoj evangeli­j, z­ato si­ pusti­l ob strani­ preti­rano vljud­nost.

Gospod­ Jez­us, mi­ ni­smo tako veli­kod­uš­ni­ i­n goreči­ kot Savel. Nasprotno, marsi­kd­aj smo klasi­čni­ pri­meri­ ne vroči­h i­n ne mrz­li­h,

ki­ ti­ ni­kakor ni­so vš­eč i­n ji­h ti­, če povemo, tako kot je, i­z­pljuneš­ i­z­ svoji­h ust

(Raz­od­etje 3,16). Tod­a, ker je tako veli­ka potreba po ljud­eh, ki­ bi­ oz­nanjali­ tvoj evangeli­j,

z­akaj ne i­z­gubi­š­ potrpljenja tud­i­ z­ nami­?Daj, d­a poš­teno pogrnemo po tleh!

Spravi­ nas i­z­ z­akri­sti­j, ki­ z­aud­arjajo po plesnobi­, i­z­ z­aprti­h skupi­n, ki­ so z­ad­ovoljne s svojo »pocukrano« vero;

pomagaj nam, d­a se bomo z­nebi­li­ fraz­, ki­ ne poved­o več ni­česar.«

“Ni svob­ode b­rez mož­nosti izb­ire”(Misli iz knjige Tonina Lasconija z naslovom 36� + 1 dan s Teboj:)Če se ekološ­ko ravnotežje poruš­i, se začne propadanje. Na nas je, da presodi-mo, kaj je dobro in kaj zlo. Molimo za uvid in dan nam bo.Lasconi pravi zato: »Pogumne življenjske odločitve naj bodo, ne samo čveka-nje … brez Jezusa je MIR samo beseda. Mati lahko pozabi na svojega otroka, ti Bog, nikoli.«Božja sporočila dobivamo vsak dan znova: lakote, bolezni, umirajoči …Mi pa š­e vedno spuš­čamo vsak svojo raketo v zrak. Kot da brez zraka lahko živimo. Ne storimo dosti na tem, ko vsako novo leto spustimo v zrak tudi na tisoče š­kodljivih in smrdljivih raket, čeprav s fasado trenutne lepote.Po vsaki operaciji je človek š­ibak. Kar nekaj časa potrebuje, da si opomore. Isto je z okoljem.Brez ubranosti z naravo in resnih rezov od slabosti, ni lepote in ne zdravja. Zatorej, daj mi, Gospod, Tvojih besed in Tvojo knjižnico, da bom tako bogati-la svoj zaklad. Pot svetlobe in luči. Želim biti s teboj vse dni do konca svojega življenja, ker vem, da je življenje s Teboj nenehno vstajanje.

144

Danica Jazbec

Rekel si, Jezus (Jn 6, 26): » Ne iš­čete me zato, ker ste videli znamenja, ampak, ker ste jedli kruh in se nasitili.«Zato torej prosimo Gospoda: naj delimo ljudem nasmeh, topli stisk roke, razmiš­ljanja o miru, pravem notranjem miru, prosimo Boga, naj nam odpre oči in naj sliš­imo Njegove besede, prosimo, da bomo modri in delovali z Božjim Duhom, prosimo, da ne bomo jetniki svojih stališ­č, naj ne zgubimo zaupanja v zmago dobrega, naj hodimo za njim, četudi vedno vsega ne razumemo naj rastemo v ljubezni, da bo naš­a duš­a vse bolj čista, naj bomo kot je Jezus rekel farizeju Simonu o greš­nici: »Zato ti povem: Odpuš­čeni so njeni mnogi grehi, ker je močno ljubila; komur pa se malo od-pusti, malo ljubi (Lk 7, 47), naj ljubezen oživlja vse kreposti, kajti ljub­ezen povzroča čudeže kakor Bog (A. Nadrah Živite v ljubezni str. 100), kajti On ni le ljubezen ampak tudi svetost, da sami sebe nikoli ne bomo razglaš­ali za Boga, da se bomo znali obvarovati tistih, ki napadajo in za njih molili, da bi bili vsi Eno, da bi spoznali, da Bog ni samotar, ampak skupnost ljubezni, da spoznamo pravi nasmeh in nežen dotik, ki pove več kot tisoč besed, da bi spoznali, da je On Oče naš­ih otrok že v materinem telesu, da spoznamo, da sta za vrnitev ljudi z rob­a prepada potreb­na Bog in krš­čansko ljudstvo, prosimo Gospoda, da bomo zmogli š­e naprej ustanavljati skupnosti za pomoč tistim, od katerih vsi drugi bežijo, naj spoznamo, da po Njeni - materini ljubezni najhitreje pridemo do Božje ljubezni in milosti.

14�

V veri je luč - v luči je ključ

“Po mož­u b­oš­ hrepenela”(Misli iz knjige Tonina Lasconija z naslovom 36�+ 1 dan s Teboj.)»1Mz 3,16 … po možu boš­ hrepenela, on pa bo gospodoval nad teboj …Eden od problemov, ki ga človeš­ki um kljub naporom š­e ni uspel razreš­iti, je, zakaj moš­ki slabo ravnajo z ženskami. Eva je morala in š­e vedno mora prenaš­ati marsikaj: od nespoš­tovanja najosnovnejš­ih pravic do poniževanj in trpinčenja vseh vrst.Na Kitajskem: stopala, stisnjena s povoji. V Indiji: sežiganje vdov skupaj z moževim truplom. V Mjanmaru: s kovinskimi obroči podaljš­an vrat. V Afri-ki: odstranjevanje klitorisa in zaš­čita nožnice. Pa š­e deviš­ki pas, posilstvo, ki velja za vojni plen, ženske, ki jih moš­ki zapustijo brez vsakega spoš­tovanja in obveznosti, prisilna prostitucija …Ker moš­ki in ženske ne morejo živeti med seboj ločeni, saj po instinktu težijo k srečanju, kaj bi, torej, bilo treba narediti, da bi odpravili zatiranje š­ibkejš­ih?Sveto pismo nakazuje odgovor: odstraniti iz zavesti moš­kih in žensk prepri-čanje, da lahko nekdo »gospoduje« nad drugim, ne glede na to, kakš­ni so njegovi instinkti, položaj, čustva, pomanjkljivosti.Bolj ko se bomo borili proti gospodovalnosti in su­ženjstvu­ vseh vrst in na vseh ravneh, manj bo diskriminacije in iz­koriščanja žensk.In svet bo lepš­i in prijaznejš­i za vse. Tudi za moš­ke.«

SpovedGospod župnik v Velikih Brusnicah mi je posodil knjigo z naslovom Spoved Adrienne von Speyer. Verjamem, da ste jo mnogi že prebrali. Za tiste, ki pa je niste in ki ste na začetku poti kot jaz, vam posredujem nekaj misli iz nje o greš­nosti, spovedi in križanju, kar sem do sedaj slabš­e razumela. Zveni smeš­no, ampak je res. Nisem »videla« svoje grobosti, niti vsega ostale-ga iz tistega kota vesti, kot vidim zdaj (po spovedih). Adrienne pravi približno takole o pomenu spovedi, evharistije in komplek-snosti vsega - tekst najdete na strani �0, pod poglavjem SPOVED NA KRIŽU - Trpljenje: »Priš­el je trenutek velikega očiš­čenja. Sin je pač vse življenje greh jemal nase in ga je tudi odpuš­čal, kjer ga je bilo potrebno odpustiti. Za greš­ni-ka je bil greh izbrisan, za Gospoda pa je veljalo, da ga je nosil vse do križa.

146

Danica Jazbec

Greš­niku greh njegove čute otopeva. Odtujenost od Boga mora Sin vzeti kot ceno za greh … in tako deluje vse v trpljenju nanj v smislu povečane nuj-nosti spovedi križa … greš­nik nima pred spovednico pravzaprav nikoli sku-paj celote. Naredi si program tistega, kar hoče povedati … mogel bi odkrivati vedno nove in nove otežujoče okoliš­čine v svojih grehih; mogli bi se pojaviti novi, pozabljeni grehi. Greš­nik š­e vedno ni nag, vedno mora sleči nadaljnjo obleko. Nagota ga približuje prvemu človeku zaradi greha. Sveto obhajilo je, namreč, prejemanje … Gospod pa se razdaja … Mali na-por spovedi ustreza Gospodovemu neskončnemu naporu, da nam žrtvuje svoje telo in kri … pri vsakem ob­hajilu torej ž­rtvuje Jezus svoje telo in kri ZAME. «Vsem, ki bi radi vedeli, kaj več o spovedi, priporočam knjižico patra Slavka Barbariča ‘Daj mi svoje ranjeno srce.’ V njej opisuje med drugim tudi to, da ni greh samo tisto, kar narob­e storimo, ampak tudi pomanjkanje ljub­ez-ni.

9. po­glav­je

Pisma­ vzpodbude­

Februar, 2007. Začetek nečesa novega.“Danica, iskala sem prijateljico med kristjani in vesela sem, ker sva se spoz-nali.” Marta“Vesela sem, da sem te spoznala, berem in molim. Za več pa nimam energije, mogoče tudi volje ne, da bi kaj konkretnega š­e storila. Sram me je, zelo.” SonjaNekaj besed podpore iz Kočevja:»Lepo pozdravljena, Danica, iz Druš­tva Varnega Zavetja Kočevje.… prejeli smo vso vaš­o poš­to.Vaš­i iskreni nastopi so vse glasnejš­i in prepričani smo, da bode ta glas objel vse več ljudi. Danes nas je pet, jutri nas bo deset ... kot samorastniki: Tako naš­e poslanstvo druš­tva kot Vaš­e delo prinaš­a prenove v naš­i družbi. Mnogi tega ne razumejo ali nočejo, ker sveta, kot ga poznate vi, ne poznajo. Torej

147

V veri je luč - v luči je ključ

ne poznajo čutenja ljubezni. Ni potrebno komentirati, kaj to pomeni za naš­o družbo. Sleherni dan se potrjujejo Vaš­e ugotovitve, ki so tudi naš­e: nasilja je vse več, depresija, samomori, povečan procent odvistnosti, revš­čine vse več, bolnih ljudi kar mrgoli ... ob tem pa tisti, ki bi morali iskati reš­itve, saj za to prejemajo plače, oziroma so fi­nancirani iz večjih virov, ne sliš­ijo, ampak mirno gledajo, ne razvijajo svojega poslanstva celo zavirajo tiste, ki opozarja-jo in si želijo pozvitivnejš­ih premikov v naš­i družbi.Vsled tega se bomo pridružili vaš­emu razmiš­ljanju, vaš­im predlogom in po-slanstvu v bodoče. Dejstvo pa je, da smo tudi mi v svojem poslanstvu pre-novitelji in le-to terja ogomno časa tako v pripravi strokovnih programov - preventive ter nadgradnji -programov kurative, ki so temelj za kvalitetno rehabilitacijo človeka oziroma naš­e družbe. Zavedamo se, da je informacija danes zelo dragocena, vsled tega se Vam zahvaljujemo za skrbno posredova-ne informacije. Skrbno jih bomo shranili in nanje v duhu naš­ega poslanstva tudi opozorili. Veliko uspeha pri Vaš­em ustvarjanju, Danica, in vedite, tudi če nismo fi­zično, smo v duhu vedno z Vami. Le pogumno, kot je naš­e in vaš­e vodilo “ZDRUŽENI V RAZLIČNOST Z ROKO V ROKI GRADIMO MOST PRIJAZNEJŠE PRIHODNOSTI”.«Lep dan Vam Želimo

Predsednica DVZ Kočevje: Jadranka Jančič Kočevje, 2005

10. po­glav­je

Pre­nova­ v Mirni pe­či in de­ve­tdne­vnica­ lurške­ Ma­te­re­ Bož­je­ - fe­brua­r 2007

Kapela lurš­ke Matere Bož­je v frančiš­kanski cerkviTa zapis je nastal februarja 2007 v času devetdnevnice posvečene lurš­ki Ma-teri Božji v Novem mestu, ko je maš­eval pater Lavrih, sedaj delujoč na Sveti gori. Udeležila sem se je prvič.Želim si, da bi tudi moj mož opazil moj mir, me v duhu blagoslovil in vsaj

14�

Danica Jazbec

kdaj pa kdaj prekrižal na čelu. Pa če tega ne, da bi me vsaj sprejel takš­no, kot sem. Življenje in resnica nista norenje. Potrebno je živeti v miru kar se le da. Vsak dan se moramo sproti truditi. Očitki niso na mestu. V moji prvi knjigi je opisano poglavje Zbrisati napuh in vzviš­enost. Pa saj sem se teh lastnosti š­ele pozneje začela zavedati. Torej gre Njemu zdaj vsa zasluga za vse moje misli in dobra dela. Vem, da postajam skromno, preprosto orodje, čeravno zgolj skozi pisanje. Veselje v pristnem miru naj bo moj znak. Starš­em b­i ž­ele-la pomagati razumeti eno izmed resnic; da je v veri LUČ in v luči KLJUČ. Tudi ob­olelim. To je moje pričevanje tistim, ki to hočejo sliš­ati. Po vsem lepem, kar sem v zadnjem času skozi vero sama dož­ivela; sem prepričana, da naš­a mladina ne b­i imela ž­elje po smrti, če bi jim znali osmisliti življe-nje z vero. Kam potujemo? Zakaj smo na svetu? Če mladina na ta vpraš­anja ne dobi ustreznega odgovora o smiselnosti življenja, ZAPADE V STRAH IN BREZVOLJNOST. »Zdravi« pa se s slabo in glasno družbo, alkoholom, mamili, narkotiki in z vsemi možnimi opoji, ki začasno preglasijo ta strah in negotovost, ki močno spodjedata od znotraj, če niso ustrezno razreš­ena BIVANJSKA VPRAŠANJA. To brezvoljnost in ta strah sem na svoji koži izku-sila tudi sama, ker si nisem znala odgovoriti na vpraš­anje, kdo sem jaz (Zakaj se mi vse to dogaja? Zakaj tolikš­no trpljenje? Čemu vera v Boga? …).Zato človeka ne zasramujemo, ker je na slabi poti, ampak mu na primeren način ponudimo roko z opravičilom, če smo kdaj kaj slabega storili; da tudi v njem pod vsemi pogoji lahko vzklije dobrota. Saj res. Za tiste, ki ne vedo kot nisem vedela jaz: »Vera je dejanje - in dajanje brez velikih besed.«Tej knjigi na pot zdaj vsak dan gori bla­goslovlje­na­ sve­čka­, (Želim, da ne bi zbujala negativnosti, a mnogokrat š­e storim prav to. Kdaj torej nadaljevati, kdaj odnehati. To je zdaj vpraš­anje.), ker je čas za govorjenje in je čas za mol-čanje. Je čas za veselje in čas žalosti. Na veliko ravneh sem sama odpovedala kot človek. Še imam kaj za postoriti, š­e marsikaj. Da je res tako, sem spoznala na duhovnih vajah na Brezjah. Delo in življenje redovnic je neprecenljivo. Opazovala sem njihovo zdravje. Koliko odpovedovanja, koliko ljubezni in koliko ljudi to sploh ceni?! Da med drugim molijo za mir in za nas vse.Trpljenje povzročamo tako, da druge pehamo v stiske, temu sledi bumerang nam in tako se vse ponavlja. Začaran krog je sklenjen.Zato morajo v nas dozoreti globoka spoznanja in dobra dela ljudem na robu družbe, ker brez tega ne bomo v družbi nikoli niti sočutni, š­e manj svobodni. Kdo le ne ve, kako dobro dene pogovor in drobne pomoči!

14�

V veri je luč - v luči je ključ

Nekega dne je gospod Borut Pahor dejal na TV oddaji: »Mir je potrebno pri-garati. Kako malo pa je potrebno, da ga poruš­imo.«Samo spomnimo se starih časov. Kmetij in pravega slovenskega kmeta. Tople-ga ognjiš­ča, v kotu pa Jezus na razpelu. Ob jedi molitev in blagoslov hrane. Včasih je bilo malo, a tisto dobro. Z ljubeznijo narejeno. Tega sem se spomni-la na Brezjah, ko sem jedla hrano, ki so jo pripravile redovnice z ljubeznijo.Jaz se v svojih mladih letih vsega tega nisem zavedala. Prav je tudi, da mladim te izkuš­nje posredujemo. Ker to ni laž. Tako JE BILO V SLOVENIJI. Po moji poroki so mi branili, da bi hodila kaj dosti domov, ker je bilo »š­koda denarja za bencin in pot«. Zgubljala sem stike z domačimi. Postajala sem vse bolj po-vrš­na v odnosu do vere in domačih. Toda v tem poglavju sem vam želela sporočiti nekaj drugega. To, kar je bilo pred poroko, pred mojimi hudimi stiskami. Nikoli se ne spomnim kakega te-peža doma. Oče pa je rad popil in to me je prizadelo ter zaznamovalo na svoj način. Toda samo enkrat me je udaril, ko sem bila š­e majhna. Ne spomnim se bolečin, vem pa, da me je naš­eš­kal, ker sem plezala po velikem kupu ob-žaganih dreves, pripravljenih za žaganje. Bila sem sama doma in po nesreči mi je ključ padel med tista drva in tako sem je zgodilo, da so ves kup morali premetati zaradi mene.Kadar sem jim jo zagodla, sem jim kako tako, da smo jo š­e vsi dolgo pomnili. Nekega dne sem pojedla uhan. Zakrivljen, kovinski in vem, da sem morala kar nekaj dni s teto, ki me je pazila, hoditi na straniš­če ven na plano, da so se vsi oddahnili, ko je uhan pokukal na svetlo. Bili smo verna družina, a nismo molili rožnega venca, Svetega pisma pa š­e poznala nisem. Kot mladinka sem hodila k mladinskem verouku in v srednji š­oli sem š­la dostikrat v lurš­ko kapelo k Materi Božji. Nisem bila posebno bi-stra, izprosila pa sem dobre rezultate z molitvijo. Bistvo je bilo mojim očem skrito. Kadar ljudje, ki sodimo po zemeljsko, mnogokrat po fi­zični in materialni plati lahko sočloveku naredimo veliko krivic. Morda sem dvakrat v življenju hčeri izrekla prav grde besede, pa se jih sramujem š­e danes, če se le spomnim nanje. Z današ­njo vero, predvsem pa današ­njim znanjem tega ne bi storila. Včasih pa nam je dano, da prejmemo bisere življenja na prav poseben način. Obstaja svobodna vera a tudi božji načrt.Samo slutim lahko kakš­no vero imajo karizmatiki.

1�0

Danica Jazbec

V mladosti so me dražili, da bi morala k nunam. Nekega dne se mi je zgodilo, kajti stanovala sem blizu frančiš­kanske cerkve, da sem na svoji jutranji poti v kapelo k Mariji na tleh naš­la zlato zapestnico. Precej veliko in težko. Izro-čila sem jo patru Lavrihu, naj oznani med maš­o, če jo kdo pogreš­a. Vendar odziva ni bilo in pater mi jo je vrnil. Rekel je, naj jo obdržim in imam jo za spomin na mojo pot v lurš­ko kapelo.Med lurš­ko devetdnevnico v februarju 2007 sem š­e posebno molila za Božjo srečo v družini in pa za dober namen pisanja te druge knjige. Naslova zanjo š­e nisem imela, pa tudi skrbelo me ni. Sredi devetdnevnice me je napadel prehlad in molila sem, da mi ne bi bilo treba niti en dan ostati doma. Bila sem usliš­ana. �. februarja sem si zaželela prav v kapelo in ne v klopi v cerkev.Sredi čaš­čenja Svetega Reš­njega telesa na kolenih pa me nenadoma v pol-nem miru preplavi misel: »V veri je luč, v luči je ključ.« Kaj takega se mi je zgodilo prvič in zato sem bila malce … ne, ne bi rekla vznemirjena, ampak začudena.Mt 4,16: » … in njim, ki so preb­ivali v dež­eli smrtne sence, je zasvetila luč... «Spomin me je pozneje popeljal deset let nazaj, ko sem komaj videla lučko v tunelu svojega življenja. Ko so nastajale prve moje kronologije. V knjigi Na robu prepada sem zapisala: »Naš­la bom ključ za kletko moje in sinove bolez-ni.« Daj Bog, da bi se uresničilo. Da bi oči spregledale in uš­esa sliš­ale. Zdaj vidim večjo luč. In mislim, da se mi je ta dan pred najsvetejš­im utrnil naslov moje druge knjige, ki nastaja. Da. Tako naj bo.Vse sem nekako čutila povezano in zdaj vem zagotovo, da naključij v mojem življenju več ni. Moja odločitev za devetdnevnico se je izkazala za pravilno.

ZloIz Jobovega poglavja Svetega pisma sem izpisala stavek: »Zlo zadeva bedake«. O, kako težko mi pade ta stavek! Poskuš­am ga obračati sem ter tja.Torej. Je tudi mene zadelo? Bog je vsemogočen in neodvisen. Upam in veru-jem vanj. Z malovero, duš­evno in duhovno rano sem bila premalo iskrena in poš­tena ter se znaš­la v istem predalu kot krivičnik ali nasilnež. Vseeno, kako

1�1

V veri je luč - v luči je ključ

mu je ime. Od njega se razlikujem le po rani in grehu, ki ga nosim. Čeravno sem imela večino poti dobro naravnanih, sem potem ranila š­e jaz. Potem je bilo vsakič lažje … vse to ni bilo prav. In ne želim več trositi zla. Ne več zob za zob! Oproš­čam si in odpuš­čam Ti! Prosim odpuš­čanja za vse, ki so mene prizadeli ali sem jih kakorkoli prizadela jaz. Vse tiste ciste, bolezni, grozljivke … zdaj predajam Njemu.Zdi se, da se vse v življenju, tudi večina bolezni vrti okrog besed odpuš­čanja, kesanja in sprave. Pogleda vase, torej. Spoved razbremenjuje »zavarjene«, za-starane in »zamorjene« notranje rane in izpeljane skuš­njave ter zle namere ... napačno pa je zavestno podajanje po spovedi nazaj po greš­ni poti. Kaj sploh to pomeni zavestno in podzavestno?Spomnim se prijatelja, ki mi je v pogovoru dejal: »Ali vi kristjani tako razmiš­-ljate, da greš­ite, se greste izpovedati in potem lahko spet greš­ite naprej? Ej, tudi jaz sem bil ministrant. Zdaj pa se mi je vse to priskutilo.« Prav podobno je dejal sorodnik.Ob tem se zavem, da so bili časi, ko preprosto nisem zmogla in znala drugače. Ko sem podzavestno vedela, da ne delam prav, sta me moj ego in zlobec navi-jala v drugo stran. Tako spoznavam resnico, ki jo je povedal nek duhovnik: »�0 % kristjanov se ne zaveda, kako zmotno živijo. Molimo, torej, za nove duhovne poklice, saj jih že primanjkuje!! Če bomo verni in prosili, bomo tudi izprosili.«Pa š­e nekaj je pomembno. Če bom sama iskrena in poš­tena, mi bo verjel in vpraš­al po izkuš­njah tudi »neverni Tomaž« sodobnega sveta. Bog, namreč, bedi, da bi reš­il vsako mravljico. Kako ne bi pomagal človeku, če le človek HOČE! Toda moliti je potrebno tako za vero kot za upanje in ljubezen, da ni-smo neverni Tomaži. Odvračanje otroka od vere, tistega otroka, ki je že na tej poti in rad moli, pa je zmotno in napačno dejanje (in greh). Kot tudi siljenje v neverne. Nevarno početje pa je siljenje v katerikoli greh in skuš­njavo. Zato bom mimogrede naš­tela deset Božjih zapovedi:

1.) veruj v enega Boga,2.) ne skruni Božjega imena,3.) posvečuj Gospodov dan,4.) spoš­tuj očeta in mater, da boš­ dolgo živel in ti bo dobro na zemlji,�.) ne ubijaj

1�2

Danica Jazbec

6.) ne nečistuj (tudi predzakonsko),7.) ne kradi,�.) ne pričaj po krivem,�.) ne želi svojega bližnjega žene,10.) ne želi svojega bližnjega blaga.

Če sem kdaj jezno prekinila dialog in odš­la, ni za menoj ostalo dobrega ozrač-ja. Torej nisem znala, hotela ali zmogla drugače. Ob­likovanje mene same se je tedaj na nek način ustavilo. Toda čas dela svoje in Bog tudi. Zaupam v Božji načrt in dobroto. In verjamem, da bo čas, ko bomo ljudje vse večkrat izrekli svoj: »Oprosti mi.«Neka gospa mi je dejala: »Odkar se nama je z možem zgodil žalosten dogo-dek, nikoli ne greva zvečer spat, ne da bi si za vsak dan sproti zvečer odpustila za vse, kar je š­lo narobe.«Spet nek fant pa je dejal, da pred spanjem vsak večer pokriža svoje dekle. Go-tovo je to lep način izkazovanja ljubezni in spoš­tovanja.Prebrana knjiga in ljudje, ki jih srečamo v življenju, nam lahko spremenijo tok življenja. Sami se odločamo za blagoslov ali prekletstvo. Zato ni vseeno, kaj beremo. In zato je branje Svetega pisma dobra naložba, ki se obrestuje.Kakš­na bom čez pet let je odvisno od:

- ljudi, ki jih bom spoznala na svoji poti,- od knjig, ki jih bom morda š­e prebrala in- odnosov, ki jih bom z Božjo pomočjo uspela vzpostaviti znotraj družine

in drugih skupnostih.Saj življenje, ki ga živim ta trenutek, ni svet pravljic. Le resnica je tista, ki me zdaj osvobaja.Toliko knjig je bilo spisanih zaradi ene same besede - Ljub­ezen. Zato JE š­e kako pomembno, kaj beremo. To je podobno kot s sestavo naš­ega jedilnika na dan. Tako je tudi s Svetim pismom. Je stara, zgodovinska knjiga. Neprecenljive vrednosti in resnice. Kdor je ne pozna, je zamudil veliko.Janez od Križa je dejal: »Kjer ni ljubezni, jo vnesite, pa boste živeli v ljubezni (Temna noč duš­e).« Česar ne poznamo, nas tudi bogatiti ne more.

1�3

V veri je luč - v luči je ključ

Za nagrado se mi je nekega dne, ob jutranji molitvi »naključno« odprl tale Jobov tekst.

Job 1�, 1-14: VZTRAJA PRI SVOJI PRAVICI»Tedaj je spregovoril Job in rekel: ‘Kako dolgo boste š­e žalostili mojo duš­o

in me pobijali z besedami?’Že desetič me sramotite in vas ni sram, da me pestite?Morda je res, da se motim, da pomota tiči pri meni.

Toda vi se res samo š­irokoustite proti meni in mi dokazujete mojo sramoto.Spoznajte vendar, da me je uklonil Bog in vrgel name svojo mrežo.

Glejte, pritožujem se nad nasiljem, pa nisem usliš­an, kličem na pomoč, pa ni pravice!

OSAMLJEN V STISKIPot mi je zaprl, da ne morem naprej,

moje steze je zavil v temo.Mojo čast mi je vzel, kakor obleko

in mi snel krono z glave.Opustoš­il me je krog in krog,

da ginem,kakor drevo je izruval moje upanje.

Proti meni razvnema svojo jezoin ravna z menoj kakor s svojimi nasprotniki.

Njegova krdela prodirajo združeno,si nasipajo pot proti meni

in od vseh strani oblegajo moj š­otor.Moji bratje so se oddaljili od mene,

Moji znanci so se mi odtujili.Moji bližnji so me zapustili,

moji sorodniki so me pozabili …JOBOVA VERA JE TRDNA

1�4

Danica Jazbec

O, da bi kdo zapisal moje besede,o, da bi jih vrezal v ploš­čo!

Da bi jih z železnim pisalom in s svincem za vselej vklesal v kamen!Jaz vem, da je moj Odkupitelj živ in se bo poslednji vzdignil nad prah.

Še potem, ko bo ta moja koža raztrgana, bom iz svojega mesa gledal Boga.To vidim sam, moje oči so uvidele in nihče drug,

shranjeno je v mojem srcu, v mojih prsih!«Avgust 2007: Ko sem š­e na koncu pisanja te knjige pregledovala tekst, si ni-sem mogla kaj, da se ne bi malo dlje pomudila pri tem poglavju. Izkuš­nje iz duhovnih vaj glede hudih duhov, ki sem jih zaznala v sebi, mi potrjujejo najmanj troje:1.) Da se naš­ duh lahko navzame (»naleze«) negativnega, agresivnega ali celo ub­ijalskega duha naš­ih pokojnih sorodnikov - podobno kot se telo na-leze nalezljivih bolezni. Zato so razni poboji, nesreče, samomori in preklets-tva š­e kako pomembni dejavniki. Ne glede na to, kdo iz naš­ega rodu je to sto-ril. Zato se učinki plačane maš­e kažejo že tisti trenutek, ko je namen vplačan, ne ko se sveta maš­a š­ele vrš­i. (Tako izkuš­njo ve mnogo ljudi.)Duh nevere in nečistovanja sta dva zelo huda duhova. Kdorkoli v druž­ini lahko to poseduje. Zato š­e zdaleč ni pomemb­no b­ogastvo v denarju, am-pak zlo, ki ga kdo nosi v sebi. Lahko smo videti prav povsem »normalni.« Zlo deluje zelo pretanjeno. Zato ga moramo prav prepoznati. Jezus je znal s hudimi duhovi in ko so ga učenci vpraš­ali, zakaj oni niso mogli pomagati v konkretnem primeru božjastnega dečka, jim je odgovoril: »Zato, ker imate malo vere. Resnično povem vam, če bi imeli vero kakor gorčično zrno, bi rekli tej gori: »Prestavi se od tod do tja!« in se bo prestavila in nič vam ne bo mogoče.« Namreč, ko smo v grehu in š­ibki v veri ter tako daleč stran od Boga, ima hudi duh veliko moč. (Zato tudi pomagajo gregorijanske maš­e po priporočilu očeta Jamesa M.) Zato so vsa znamenja meni na teh duhovnih vajah samo potrditev moje vere v Jezusa Kristusa. On je, On ž­ivi!2.) Ko smo pod delovanjem hudega duha (grehi, rane), smo oslab­ljeni, tele-sno in duš­evno. Včasih sliš­iš­ koga: »Tale pa počne neverjetne stvari. Kot bi bil pod vplivi mamil.« V resnici pa se izkaže, da ni pod vplivi mamil, ampak pod

1��

V veri je luč - v luči je ključ

vplivi hudega duha. Zvezan je in si ne more pomagati. Tak človek, ko pride v cerkev, lahko beži iz nje. Preprosto ne zdrži v njej. Ali pa spuš­ča raznovrstne glasove. Ali se sploh ne zna in ne more prav spovedati. Zato je potrebna po-trpežljivost in sodelovanje ter Božja milost. O tem bodo pričevanja ob izidu te knjige.3.) Ko sem se odločila (silne stiske so me v to prisilile!) za molitev in post pred Najsvetejš­im ob­ nalogah Bož­je b­esede patra dr. Marijana Šefa ter spovedi pri njem in razgovorov pri njegovih spremljevalkah, je vseh teh pet elementov (protiutež­) skupaj »iztisnilo hude duhove«. Zaznala sem jih zelo jasno. Vaje so bile v tiš­ini in vse to je pripomoglo, da je vraga pobra-lo. To je bilo zame veliko znamenje oziroma čudež vseh čudežev, kar sem jih v življenju kdaj doživela. To je bilo nekaj neverjetnega. Presenečenje je bilo toliko večje, ker sem prosila in molila za druge, Bog pa je pomagal meni. Tega nisem pričakovala, zato tisočkrat Ti hvala, Gospod!Nekega avgustovskega dne mi pri sveti maš­i pogled zdrsne na drugo stran klopi. Tam sedi oče z deklico in dečkom. Po obhajilu pa v klopi pred menoj poklekneta mati in odrasla hči. Bolečina zareže, vendar jo predam Jezusu. Mora biti lepo kadar gredo vsi člani družine skupaj k maš­i! Zelo lepo in toplo pri srcu. Spomin mi ne da, da bi se spomnila. Ne vem, če sva kdaj s hčerko skupaj tako pokleknili. Morda. Toda ne spomnim se več. Vem samo eno in to je gotovo. Česar dobrega nisem podedovala in kar čistega nisem sama vztraj-no delala, tudi naprej otrokom nisem mogla dati. Slabega se pa človek hitro navzame. Tako me zdaj bogatijo drobne Božje modrosti, ki si jih sicer ne zmorem za-pomniti po spominu. Toda delujejo, kadar je to potrebno. Vodijo pa me k miru in sreči. Vse bolj sta mi vš­eč dve kristjanovi odliki: potrpežljivost in po-nižnost. Bog mi poš­ilja ljub­ezen, zaupanje, krotkost in poniž­nost ter me nenehno opominja, naj se ne posmehujem in ne b­om b­rezb­riž­na. Iz dneva v dan. Se ne naveliča mojih nestrpnosti, ki š­e tu in tam priplavajo navzven in se jih zdaj vsaj zavedam. Tudi to je milost. Vse je milost. Da srečamo človeka, ki nam kaj takega pove. Vse. Prav vse je milost. Ko pa vidim ironičen nasmeh na ustnicah se poskuš­am spomniti Tvojega stavka: »Bog odpusti jim, saj ne vedo kaj delajo.«Gospod Robi Friš­kovec, zaporniš­ki duhovnik je med svojim pričevanjem po-vedal sledeče: »Življenje vsak dan naj bo, da ga spoznavam, se ga učim in živim. Imamo dve možnosti: smrt in življenje. In večkrat na dan umremo.

1�6

Danica Jazbec

Vsakič, ko smo grobi, ko grdo razmiš­ljamo, delamo, se prepiramo, ko krš­i-mo deset Božjih zapovedi, ko grdo pogledamo … potrebno je življenju reči - DA. Potem ne bomo kritizirali, ker bomo prinaš­ali življenje, vero in upanje. Torej ugotovimo, ali smo živi ali mrtvi. Ali je živo ali mrtvo naš­e Sveto pismo (naj ima primerno mesto med nami)? Vsak dan se vpraš­ajmo to.«V te lepe stavke se mi je vpletel š­e stavek matere Tereze, naj b­o v naš­em ž­ivlje-nju v vsakem izmed nas vsak dan nekaj lepega. Drobna dela so prav lahko drobne srečice naš­ega življenja. Zato nekaj pravil iz prvega Pavlovega pisma Korinčanom o nečistovanju, o zakoncih, o sam-skih in vdovah in vdovcih:6,1: » … kako si upa kdo izmed vas, ki ima tožbo zoper drugega, iskati pravi-co pred krivičnimi in ne pred svetimi?«6,�: »Ali ne veste, da krivičniki ne bodo deležni Božjega kraljestva? Ne dajte se zavesti! Ne nečistniki ne malikovalci ne preš­uš­tvovalci ne lakomniki ne pijanci … toda b­ili ste umiti, posvečeni ste b­ili, opravičeni ste b­ili v imenu Gospoda Jezusa Kristusa in v Duhu naš­ega Boga.«6,16 -17: »Mar ne veste, da tisti, ki se druži z vlačugo, postane z njo eno telo. Kdor pa se druži z Gospodom, je z njim EN DUH.«7,1-7: »Za človeka je dobro, da se ženske ne dotika. Ker pa obstaja nevarnost nečistovanja, naj ima vsak svojo ženo … ne odtegujta se drug drugemu, ra-zen morda za nekaj časa, in sicer sporazumno, da se bosta lahko posvetila molitvi. Potem pa bodita spet skupaj, da vaju zaradi pomanjkljivega samoob-vladovanja ne bi skuš­al satan. To pravim iz prizanesljivosti. Ni pa to ukaz … želel bi le, da bi bili vsi ljudje kakor jaz. Toda vsak ima svoj milostni dar od Boga, eden tako drugi tako.«7,�-1�: »Povem pa samskim in vdovam, da je zanje dobro, če ostanejo kakor jaz … če pa se ne morejo obvladati, naj se poročijo, ker je boljš­e skleniti za-kon kakor plameneti…zakoncem pa naročam - ne jaz, temveč Gospod - naj se žena ne loči od moža … če se loči, naj ostane neomožena ali naj se z mo-žem spravi … če ima žena nevernega moža, pa je ta voljan živeti z njo, naj moža ne odpuš­ča … neverni mož­ je namreč posvečen po ž­eni … sicer bi bili vaš­i otroci nečisti … če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči … brat in sestra nista suž­enjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k MIRU … kaj veš­, že-na, če boš­ reš­ila moža? Kaj veš­, mož, če boš­ reš­il ženo? … «

1�7

V veri je luč - v luči je ključ

Srečala sem se z Jezusom4. februar 2007. Doma so se odvijali dogodki tako, da sem morala večkrat domov. Potrebujejo me, kako me potrebujejo! Jaz pa delam tako počasne ko-rake. Ali je š­e čas? Toliko tega se dogaja. Dal si mi bolezni, premnoge preiz-kuš­nje, da lahko zdaj zrem tebi vsaj malo v obraz. Ostani z mano, Gospod.Glej, danes si me spet nagovoril. Že zjutraj v ‘Besedi med nami’ in pri jutranji maš­i. Preko Zinke si me povabil v mirnopeš­ko Prenovo v Duhu. Pa saj mi ne bi bilo potrebno iti. Saj veš­, da sem bila jeseni. Toda ne. Ti si me pripeljal v Mirno peč, ker sem potrebovala cedeje patra jezuita dr. Marijana Šefa o od-puš­čanju in to čudovito knjigico N.Astelli Hidalgo in A.Smets Reš­iti, kar je izgubljeno (Notranje ozdravljenje).Ti si točno vedel, kaj potrebujem in me pripeljal tja. Prva tri srečanja sem lahko izostala.Ti me vodiš­, ker veš­, da se tudi moje srce more spreobrniti. Da je to novo življenje zame in š­e za marsikoga, če boš­ ti tako hotel. Ker vse izhaja iz Tvoje, Božje moči. Iz Duha in Resnice. Ljudem delaš­ velike stvari, kot si dal Mojzesu uzreti ogenj. Saj, ko bi te videl v obraz, bi moral umreti. Nevsiljivo se nam obračaš­. Prek zakramentov in drugega, če Te le hočemo sprejeti.Ker me ljubiš­ in jaz Tebe, si mi poslal drobna znamenja, ki sem jih v tej knjigi kar nekajkrat omenila. Po njih si se me dotaknil na poseben način. Zdaj vem: »Če ti hočeš­, me zmoreš­ ozdraviti.«Prav pred kratkim sem padla na kolena in te prosila. »Povej, kaj delam naro-be. Pokaži mi pot«.»Kaj bodo rekli ljudje?« To vpraš­anje je že davno za mano.V predgovoru knjižice Nelly je pater Marijan Šef zapisal: »Psihologija je že pred leti dokazala, da različna doživetja noseče žene vplivajo na čustveno - duš­evno življenje š­e nerojenega otroka.«Neznosno je to moje in mojih otrok trpljenje. Trpljenje cele družine. Obsoja-la sem moža.Ko sem to potožila zelo verni ženi, mi je dejala: »Kako moreš­ biti tako egoi-stična. Tudi on je potreben pomoči. Po njem boš­ odreš­ena in on po tebi. Zdr-ži. Pojdi domov. Vrni se. Moli za njih, ker oni ne morejo in ne znajo. Moli!«

1��

Danica Jazbec

Torej. Kam me pelješ­? Resnico veva ti in jaz. Danes se me je dotaknil stavek Simona Petra v evangeliju Lk �,�: »Pojdi od mene, Gospod, ker sem greš­en človek.«Ti si odgovoril Simonu: » Ne boj se! Odslej boš­ ti lovil ljudi.« Ta naš­ čudoviti gospod kaplan Tadej! Kako lepo je povedal pri nedeljski maš­i: » Ne bojte se spustiti v globino spoznanj. Ne bojte se. Vrzite svoje mreže. Bog vas ljubi.« Ljudje ne vedo, kako težko sem razmiš­ljala vsa ta leta. Kako sta mi bila ohro-miljena spomin in razum, da me danes ti lahko spet razsvetljuješ­.1Kor 1�,10: »Po Božji milosti sem to, kar sem … «Danes je bil lep dan. Poln milosti za mene in mojo družino. Za nekoga druge-ga pa se kamen spotike š­ele začenja …»Bolj, ko duš­a zaupa, več usmiljenja prejme. Zaupanje je velika posoda. Kdor-koli zaupa v Božje usmiljenje - prejme.« (‘Beseda med nami’ 1�. april.2007.) Iz psalma 11� sem stkala naslednje misli v obliki molitve: »Gospod, Ti si moja moč, moja pesem in reš­itev. Zahvaljujem se Ti, ker si dober, ker na veke traja Tvoja dobrota. Prosim Te daj vendar reš­itev na poti brez greha in zmot - zdravja in sreče v Božji Popolnosti in Previdnosti. To pa zato, ker se mi zdravila upirajo, Gospod in si ne morem pomagati drugače.«

Preizkuš­nje, Bož­ja b­eseda in rož­ni venecNekega dne je prispelo pismo članice biblične skupine, ki mi ga je poslala prek župniš­ča frančiš­kanskega samostana v Novem mestu. Začetek se je gla-sil takole: »Leto 2007, ki ga je Slovenska š­kofovska konferenca izbrala za leto Svetega pisma, š­e posebej nagovarja vse, ki pri bogoslužju posredujete Božjo besedo. Zaupana vam je velika odgovornost do Boga in ljudi.« Ljubezen do bližnjih nas uči, da ne smemo nikogar izključevati. Ko sem na-vezovala svoje srce na stvari in ljudi, nisem mogla biti v celovitosti pozorna na stiske in ljudi, ki so me obkrožali. Ni mi bilo težko dajati in pisati ljudem lepih besed, težko mi je bilo ljub­iti z neseb­ično ljub­eznijo ljudi s katerimi sem živela in so mi š­li celo morda na živce. V Sloveniji je š­e veliko zaprtosti in sramu in ugotavljam, da prav v tem »grmu mnogokrat tiči zajec«.Ne vem, če bom š­e kdaj brala Božjo besedo ker sem se ob branju soočala z re-snico, ki je b­olela. Ampak zdaj vem, da je zavedanje napak in greha milost. Dogodki glede tega so me vzpodbudili k razmiš­ljanju, zato jih bom zapisala.

1��

V veri je luč - v luči je ključ

In ne samo to. Tudi kristjani smo si različni med seboj. Nekdo je potreboval petnajst let, da se je dokopal do rezultatov. Drugemu se stvari hitro odvijajo, ker mu je tako dano. Eni so močno na poti čistosti, svetosti, drugi se š­e ved-no otepamo skuš­njav. Zato so trenja, slabe misli. Bruš­enja, ki rodijo bisere in diamante. Neki gospod mi je ob priliki rekel: »Vi iš­čete ključ pod lučjo, vaš­ mož ga mora najti v temi.« V meni pa gori želja, kako ljubezen, ki jo sedaj sprejemam, prav deliti z drugimi.Če mi ne bilo dano priti v stik z očetom Jamesom Manjackalom, ki naju je z možem usmeril k očetu Špeliču, nikoli ne bi niti poskusila brati Božje besede. Na Bizeljskem, v njegovi kapeli, sem jo prvič brala, ker sem tedaj dala za ma-š­o. Večkrat smo bili pri očetu Špeliču in vedno je bilo tam veliko ljudi. Tistega dne pa samo mi š­tirje. In tako mi je bilo dano, da sem brala z veseljem in si želela, da bi bilo š­e več takš­nih tihih priložnosti Vlagam vse, kar morem. Iztisnila bi zadnje resnice, če bi pomagale, da bi se to drvenje v prepad nehalo. Toda, vsi moramo, VSI MORAMO TO OZAV-ESTITI.Zato, združite se z nami v molitvi rožnega venca, da nam Bog pripelje takš­nih pozitivno naravnanih ljudi, ki bodo lučke in vzgled drugim, da bi jim prav sledili. V Božji Previdnosti in Popolnosti.Molitev, molitev, molitev in pokora pravi medžugorska Mati … in molila bom za vse tiste, ki grdo govorijo o meni, moji družini.Jezo človeka kaj hitro občutim na sebi, zato bom molila zanj, da se vsi skupaj spremenimo in gremo po novi poti. »Če hočete videti, glejte v križ,« je dejal pater. »Imejmo š­karjice, ki režejo tudi žico.«In tako opazim tudi jaz pri nekaterih, da vidijo stvari, ki jih jaz ne vidim; da sem tudi jaz včasih kot posuš­ena cipresa, a se ne bojim. Vem, da bo priš­el in že prihaja čas tudi zame. Nehala bom iskati napake na drugih in se raje obrni-la k Ljubezni, da mi nasuje prave, čiste rose, da me zbistri in osveži.

Rana ura, zlata uraKako pogosto sliš­im stavek: »Kako rad spim zjutraj!« To je zlomku nadvse vš­eč. Odtujevanje drug drugemu na razne načine. In daleč stran od molitve. Nekega

160

Danica Jazbec

dne sem svojega otroka ob devetih dopoldan prosila, da bi mi pomagal odmeta-ti sneg. Rekel je: »Če me š­e enkrat prideš­ budit ob tej uri, te vržem ven.«Z mojimi stranpotmi sem delala slabo tudi otrokom. Zato se je moje zlo obr-nilo tudi proti njim. Zato je vsakrš­no sprenevedanje odveč, saj je krog skle-njen!Jn �,7 pravi: »Kdor izmed vas je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo.« To zavezuje k pozitivni naravnanosti vsakega posameznika tem bolj, ker je zapo-vedi deset. Če ne spremenimo smeri, bodo obolenja strmo narasla.Kmečki človek ima prav naravnano svojo uro. Delo ga usmerja in krepi. Ob tem mu pomaga zgodnja jutranja molitev.Tako pa v sodobnem času tudi Božjo tolažbo izgubimo po svoji krivdi:1.) če se prepustimo mlačnosti,2.) greš­nosti,3.) premalo ali slabo molimo ali4.) če premalo storimo za svoj duhovni razvoj.Že sveti arš­ki župnik je vedel povedati sledeče:• » vse bolečine se med »dobro« molitvijo topijo kot sneg na soncu,• da nas molitev nikoli ne pusti brez tolažb … «Naj rana ura, red in disciplina spremenita moje življenje na bolje!

Hvala Gospod, ker mi odstiraš­ pogled in mi pomagaš­ ž­iveti(»Gospod ne bo zapustil Izraela«)Mirna peč, �. februar 2007. Prenova v Duhu, spoved in priprava na izlitje Božjega, Svetega Duha.Kristjani pogosto pozabljamo stavek iz Svetega pisma: »Blagor ubogim na Duhu, zakaj njih je nebeš­ko kraljestvo.«Zatorej se učim, da nikoli ne smem obupati, ampak se učim posluš­ati, poslu-š­ati … in sliš­ati. Na današ­nji uri Prenove v Duhu je bilo veliko lepih misli priprave in vzpod-bud za dobro opravljeno spoved, ki nas je čakala ta dan kot npr:

»Jez­us, po tvoji­ besed­i­ sem greš­ni­k,

161

V veri je luč - v luči je ključ

sem veli­k ad­vokat, z­ase neverjeten ad­vokat,či­m bli­ž­je sem ti­, raje bi­ se spoved­al,

tud­i­ pohod­i­ na romanja i­majo svoj pomen,vključevanja v moli­tvene skupi­ne i­td­,

če čuti­š­, poi­š­češ­ ž­upni­ka z­a spoved­ prej, kot bi­ ga poi­skal si­cer,človek, ki­ se čuti­ umaz­anega, bo d­ejal kot Si­mon Peter:»Pojd­i­ od­ mene uči­telj, ker sem greš­en človek!« (Lk 5,8)

z­aved­anje, d­a greš­ po napačni­ poti­,ne se bati­, ko to spoz­naš­,

ker je Jez­us pri­š­el prav z­ato; to je njegov d­ar i­n njegova ž­rtev,bolj, ko se obtož­i­š­, bolj te oči­sti­,

raje se bolj obtož­i­, kot premalo, ker so nevarneprav ti­ste z­vi­te male »li­si­ce«

(»Polovi­te mi­ male li­si­ce, ki­ mi­ uni­čujejo moj vi­nograd­«),ki­ nas z­avajajo,

ne raz­mi­š­ljaj o d­epresi­ji­ i­n samomoru(nujno se pogovarjaj o tem, tud­i­ z­ d­uhovni­kom),

spoz­naj pri­li­ko o cestni­narju, ki­ je tako poni­ž­en, d­a si­ š­e oči­ ne upa d­vi­g-ni­ti­ i­n o fari­z­eju, ki­ raz­glaš­a, d­a se posti­, raz­glaš­a š­e d­rugo i­td­; posti­te se š­e naprej i­n če to ne bo pomagalo, vpraš­ajte z­a nasvet vaš­ega ž­upni­ka,

ž­eno, pri­jatelje i­n naš­li­ boste d­robcei­z­ kateri­h boste sestavi­li­ resni­co o vas …

Jez­us od­puš­ča, tod­a ne i­z­kori­š­čaj i­n ne mani­puli­raj …z­večer si­ vz­emi­mo pet mi­nut z­a i­z­praš­evanje vesti­:

o lenobi­,o pož­reš­nosti­,

o d­eloholi­čnosti­,o lakomnosti­ (hlepenje po d­enarju, slavi­, pri­ljubljenosti­ ...),

162

Danica Jazbec

o neči­stosti­, o napuhu, egocentri­čnosti­,

o tem, kako premalo ljubi­mo Boga i­n postavljamo v ospred­je vse mogoče.Carlo Carretto pravi v knjigi z naslovom Bog ki prihaja, da Bog prilike š­e ni Bog vere, kot človek narave š­e ni človek milosti. Spraš­uje se ali človek ne beži pred Bogom, ker nima več prejš­nje nedolžnosti: »Ko nastopi spreobrnjenje je to prehod k Bogu vere, ki se ne kaže več le v simbolu. Ampak »le je« zavest. Nastaja razgovor, molitev, prijateljstvo … ko s svojo pristno vedrostjo razve-seljujemo domače. Z vero je prijatelj odkril Prijatelja, zaročenka je zagledala Zaročenca, sin je spoznal Očeta.Z vero premagujem strah, zmagujem nad smrtjo: vera je nepremagljiva.«In utemeljuje Mt 1�,3:-»Ako ne postanete kot otroci, ne pridete v nebeš­ko kraljestvo.«Kar pomeni. Greh je, če ni dobrote, pristnosti in preprostosti. Odkriti moram otroka v sebi.Ali sem torej pripravljena postaviti Ljub­ezen in medseb­ojno spoš­tovanje nad vse, namesto, da se prepiram o podrob­nostih?Ostani z mano, Gospod, ker si moja luč, ker je v luči življenje!

Slab­ spominKo se človek pogreza v depresijo, se njegov Jaz brani stvari, ki jih ne more v celoti sprejemati. To se kaže tudi v sploš­ni pozabljivosti. Enostavno odhajaš­, ker sta zate ta svet in resničnost pregrda, nesprejemljiva. To se je dogajalo meni in mnogim.Kolikokrat sem se Bogu že zahvalila za to, da sem si mnoge stvari površ­no zapomnila? Velikokrat se spraš­ujem, ali je bila to zaš­čita, ali je vse skupaj drugače š­lo sko-zi mene. Bilo je, kot bi učinkovalo zdravilo s stranskimi učinki.Zato pa mi je On pomagal drugače, da mi je bilo lažje. Pač pa sem ob današ­-njem spoznanju priš­la do tega, da se nikoli ne bi več na nikogar jezila. Pa tudi, ko sem na KZA spregovorila, sem lahko š­la naprej, ko sem se jezila pa ne!Nekateri pravijo, da bolniki nagrmadeni s sovraš­tvom in negativnimi pogle-

163

V veri je luč - v luči je ključ

di ne zmorejo sami odpuš­čati. Zato sama vzpodbujam druge: spregovorite. Kadar smo ranjeni, poiš­čimo pomoč. Pa ne pozabimo tudi na bolniš­kega du-hovnika. Moj slabš­i spomin me je oviral v pomnenju. Ko sem začela vero živeti pa sem doživljala hude očitke in oporekanja vseh vrst. Ob tem zorim zdaj v spozna-nju, če se bom spominjala Bož­jega usmiljenja, b­om znala naprej odpuš­čati manjš­e stvari:

- neprijaznost,- osornost in- žalitve.

(Psalm 11�): »Niso mrtvi tisti, ki hvalijo Gospoda.« Ne moremo kar reči: »Kar je bilo, je bilo.« Prav je, da sem zmerno kritična in se iz zgodovine učim. Človek, ki je izgub­il spomin, ne pozna več pravih vrednot samega seb­e niti sveta okrog seb­e. Tudi za narod to velja. Če izgu-bimo zgodovinski pomen in resnico, lahko postanemo zbegani in ne vemo ne kod ne kam. Zato varujmo svoj spomin in vrednote Svetega pisma. In zato se sama skuš­am kot človek svoje zgodovine pokesati, se opravičiti in to moramo storiti tudi kot narod drug drugemu za težke rane preteklosti. Potem bo š­lo lažje naprej. Vsakrš­no sovraš­tvo in preklinjanje ljudi se prenaš­a na naslednje rodove. Zato: človek, nikar ne počni tega!

Če molitev ne pomaga, spremeni molitevKje tičita korenina zla in stisk? Zakaj se pravzaprav tako zavzemam za sestro psihiatrične stroke in krizni tim za teren?Naj bo družina verna ali pa ne, ko tista prva zaljubljenost mine, se odložijo rožnata očala. Ostanejo gola resnica, realnost in sledeča vpraš­anja:- Kje pravzaprav sem v odnosu z Bogom sama, kje moj partner? - Ali je človek, s katerim sem se poročila, v srcu prijazen in spoš­tljiv? - Ima čut odgovornosti do sebe in drugih?- Kako se postavi za svojo družino?- Kako je s spoš­tovanjem?

164

Danica Jazbec

- In jaz? Kje sem jaz pri vsem tem?Zelo nevarno je stremljenje po vse večjem zaslužku in ugodnostih, kateremu je dodano š­e nasilje. Če se o tem ne pogovarjamo, delujemo tako, kot da se z nasiljem strinjamo.Moje stiske, ki sem jih doživljala kot š­tudentka, so se stopnjevale, s poroko pa š­e pridobile na teži. Takoj, ko sem rodila sina Klemena, sem imela eklamp-sijo. Mnenja zdravnikov so bila različna. Vem samo to, da sem se takoj po porodu zvila v krču in me je zmanjkalo. Moji napori do tedaj so bili nadčloveš­ki zame. Vse izpite sem naredila v red-nem roku. Toda, kot da je bil preklet otrok kot tudi jaz. Kot da zakon ni bil blagoslovljen. Možu sem tako rekoč vsilila cerkveno poroko in živela z njim predzakonsko življenje. Od tedaj naprej sem za to plačevala svoj davek, mor-da sem že tedaj celo menila, da ga lahko reš­i moja ljubezen. Vse skupaj je bila le navidezna sreča - brez Pravične Božje Ljubezni. Rodila sta se nama deklica in deček, vse je š­lo kot po maslu. Skupne molitve pa od nikoder. Ta kratek oris daje tudi nekaj hitrih zornih kotov. Poudarjam. Iz te knjige izhajajo moji vidiki in izkuš­nje. Zakaj je tudi pomembno, da pride pomoč v družino že zelo zgodaj, pa naj si bo to sestra, zdravnik ali duhovnik. Rekla sem v družino. Ne družina k njim. Postali smo tako ležerni in lahkotni v razmiš­ljanju, da pozabljamo, da družina v stiski dostikrat ne zmore koraka v ambulanto, v cerkev, itd. Vsaj pri meni je bilo tako.Zato se zavzemam za krizni tim, ki bi delal na terenu. Tudi duhovnik bi bil po-treben del te ekipe. Obstajajo bolniš­ki duhovniki, naj se torej že obstoječe do-bro - okrepi. A ker je manj molitve, je manj odločitev za duhovniš­ki poklic.Ali pa je klofuta res družinski problem? Naj bo psihična ali fi­zična. Pa naj bo prizadejana materi, otroku, ali človeku v stiski, z duš­evno motnjo, mladostni-ku, … Ne, nasilje ni zgolj družinski problem.Cerkvene želje, da družine ostanejo skupaj, so res pobožne. A Bog je ljube-zen, veselje in vse dobro. Apostol Pavel pravi v 1Kor 7,1�: »Če pa se neverni hoče ločiti, naj se loči. Brat in sestra v takih primerih nista suž­enjsko vezana. Bog vas je namreč poklical k MIRU.«So trenutki, ko ljudje stopajo po robu prepada, pa tega ne vidijo, zato jim je potrebno ponuditi roko. Tudi znotraj Karitasa, sicer bo izpadlo tako, da tudi

16�

V veri je luč - v luči je ključ

mi tečemo naprej in se ne oziramo k tistim nazaj, ker nam ni mar za njih. Pri-dige le izvajamo, slabo pa konkretno pomagamo ljudem v stiskah.

11. po­glav­je

Le­to 2007 - le­to Sve­te­ga­ pisma­

»Vse premorem v Njem, ki mi daje moč.« Sveto pismo. Ne morem mimo tega mojega zadnjega spoznanja, mojega sre-čanja s Svetim pismom.Pravijo, da je Sveto pismo najb­olj prodajana knjiga na svetu.Nekako dve leti sem se trudila sama z branjem Svetega pisma, potem ko sem prebrala knjigo Moč pozitivnega miš­ljenja. Čudila sem se, kakor pravi pisa-telj, koliko ljudi po svetu s seboj nosi to knjigo. Ko so jo spoznali, se ne mo-rejo več ločiti od nje. Postala sem radovedna, kaj neki le se skriva v ozadju. Žal je bilo moje samostojno raziskovanje Svetega pisma neuspeš­no. Odločila sem se, da ga bom imela kar na nočni omarici in tako mi bo pri roki. Morda mi bo tako pa lažje. A spet ni š­lo. Šest mesecev sem prebirala in priš­la le do četrte Mojzesove knjige.Potem pa mi je bila dana milost, da sem spoznala patra Marka, ko sem pro-stovoljno (deset let prostovoljno delujem na področju duš­evnega zdravja) us-tanovila skupino za samopomoč in tako priš­la na njegovo biblično skupino. Zdaj gre lažje in dogajati so se začela nova, druga odkritja zame. Na biblični skupini sem spoznala nove, čudovite prijatelje in dana mi je bila priložnost branja Božje besede, za kar sem zelo hvaležna. Posebno lepo in polno sem doživela letno srečanje bibličarjev s profesorjem Kraš­evcem in drugimi.Še nekaj besed iz zaključne nedeljske maš­e devetdnevnice:»Beseda življenja odgovarja na glavna življenjska vpraš­anja. Tudi na trplje-nje, sovraš­tvo, nasprotovanje … trava se posuš­i, cvetlica ovene, a besede Sve-tega pisma ostanejo za vekomaj. 11�3 x­ je v Svetem pismu zapisana v Stari zavezi beseda POSLUŠATI ali ŽIVETI in UBOGATI. Sveto pismo razume

166

Danica Jazbec

le tisti, ki ga skuš­a živeti. Božja beseda in »usmiljeni Samarijan« imata tudi veliko skupnega.Sveto pismo med drugim tudi sporoča: »Kakor so po neposluš­nosti enega člo-veka mnogi postali greš­niki, tako bodo tudi zaradi posluš­nosti enega mno-gi postali pravični.«»Obrnite se k meni in razsvetljeni boste.« Psalm 33Ko va­m bo na­jhuje­, vze­mite­ v roke­ Sve­to pismo in ga­ odprite­ povse­m na­-ključno. Pre­be­rite­ e­n sta­ve­k a­li dva­ in knjigo za­prite­. Umirite­ se­ in ra­zmiš-lja­jte­ o te­j re­snici ž­ivlje­nja­, ki ste­ jo pre­bra­li. V tihoti za­gotovo dobite­ ka­k odgovor.Danes, ko to piš­em, sem s sorodnico molila rožni venec Božjega usmiljenja za družino, ki je doživela hude travme. Kako lepo deluje Bog! Obe sva iz tega dobili veliko.V knjigi Tonina Lasconija sem prebrala misel, ki jo v celoti podpiram: »Bolj, ko se bomo borili proti gospodovalnosti in suženjstvu vseh vrst in na vseh ravneh, manj bo diskriminacije in izkoriš­čanja žensk. In svet bo zares lepš­i in prijaznejš­i za vse. Tudi za moš­ke.«Naučiti se moramo boriti Z NJIM, toda ne PREKO TRUPEL. Tudi za trenut-ke življenja, ki nam jih daje ON. Čeravno se moramo na tej poti marsiče-mu odpovedati, pa vendar najlepš­e prihaja. Ob­ poti in na koncu poti. Pa š­e strah pred smrtjo razb­linimo skupaj Z NJIM. Tudi zato b­i rada ostala ob­ Svetem pismu in o njem premiš­ljevala.

Pot odreš­enja�. februar 2007. Če sem do 22. marca 2007 priš­la do ugotovitev, da večina bolezni nastane zaradi krš­enja duhovno moralnih zakonov, lahko rečem, da sem do februarja 2007 priš­la do uvida, da če živiš­ po evangeliju in Božjih za-povedih, je to lahko vzorno krš­čansko življenje.Zato samo noš­enje križa okrog vratu ali prebrano Sveto pismo ne pomenita kaj dosti, če se tega, kar za tem stoji ne držim. Na svoji poti sem bila opom-njena, da kar Bog združi, naj človek ne ločuje in da je tistim, ki se ne upirajo skuš­njavam in užitkom, ta stavek tuj in se z njim ne strinjajo, ker si jemljemo pravico, da bi živeli po svoje. Tako sem se upirala tudi sama, dokler … ni zbo-lel sin in sem š­e pred tem zbolela sama … in premalokrat sem se zavedala, da

167

V veri je luč - v luči je ključ

so ravno tisti ljudje, s katerimi živim, pa naj si bo videti š­e tako težko in grdo, da so ravno oni tisti, po katerih sem lahko odreš­ena. Zato jaz nikoli ne bi bila to kar sem, če ne bi imela prav teh otrok in prav tega moža. Pa naj sem ga stokrat kritizirala IN NA KONCU ŽE ODKLANJALA.Pri današ­nji pridigi devetdnevnice nam je pater, ki je na tem področju »doma«(pravni predpisi), nazorno prevedel vrednote ljubezni: »Ljubezen brez pravičnosti je slepa. Ljubiti - da. Toda ne si krojiti po svoje. Umiti svoje roke DA, ampak očistiti š­e svoje srce. Jezus je namreč dejal: Nisem priš­el od-pravit postave, ampak sem jo priš­el dopolnit. Toda: Človek, ki je zakrknjen, ga š­e tako pametna zakonodaja ne more spremeniti in premakniti. Zato živi-mo po evangeliju in živimo urejeno krš­čansko življenje!«10. marec 2007. Vsak človek zase je čudovito bitje. In nobena bolečina ni tra-gična (Toda poudarjam, vsa nasilna dejanja je potrebno prijaviti in storiti kaj za izboljš­ave!!). V vsem tem je tragična le trdota srca. Tako sem se letos srečala s stavki iz JAKOBOVEGA pisma 3,13: » … z lepim življenjem naj pokaže svoja dela v krotkosti modrosti … kajti, kjer sta namreč prepirljivost in nevoš­čljivost TAM JE NERED IN VSAKRŠNO ZLO … IN SAD PRAVIČNOSTI SE SEJE V MIRU TISTIM, ki delajo za mir.«Kolikokrat sem se vpraš­ala: »Bog zakaj si dopustil, da sem zbolela? Se že tako mlada srečala z »na videz neobvladljivimi problemi«? Da je zbolel moj sin? En odgovor sem dob­ila v knjigi Tonina Lasconija 365 + in 1 dan s Teb­oj: »Dvom v posmrtno ž­ivljenje in odreš­enje po Jezusovi krvi.«Danes pa sem v marčevski š­tevilki Prenove dob­ila drugi odgovor. To so stav-ki gospoda patra dr. Marijana Šefa, pa morda pomagajo š­e komu. Zato jih citiram: »Danes je zelo veliko ponudb za ohranjanje zdravja in različne (al-ternativne) oblike zdravljenja. Žal so med njimi tudi zdravju š­kodljive. Pri tem mislim na različne vrste magije in okultizma. Telesno zdravje je odvisno od duš­evnega in duhovnega zdravja. V medicini poznamo psihosomatska obolenja. To so tista, ki nastanejo zaradi duš­evnih stisk in notranjih ran. Do takš­nih obolenj pride tudi pri ljudeh, ki so »duhovno bolni«. Tovrstne bolez-ni so lahko posledica človekovih greš­nih dejanj, s katerimi se ob­rača stran od Boga in postane ž­rtev lastnih greš­nih nagnenj, kot so različne ob­like zasvojenosti. Tu lahko vidimo, kako človek z oddaljevanjem od Boga zaide na nevarna, »močvirnata« tla greha z najtežjimi posledicami, kot je uničenje lastnega ž­ivljenja in ž­ivljenja drugih ljudi.«

16�

Danica Jazbec

Zdravnik in duhovnik - zdravilo in b­esedaZdravilce, ki sem jih obiskovala zaradi bolezni, sem morala večinoma plačati. Sama ocenjujem, da so to ljudje, ki jim je bilo v nekem trenutku življenja dano, da so priš­li do znanja in reš­itev svojega življenjskega problema. Zato menim, da vsak zdravilec in bioenergetik zato odgovarja pred Bogom za svoja dejanja sam. Preizkusila sem ta pota. Nekaj teh izkuš­enj mi je gotovo pomagalo v razvo-ju pozitivne miselne naravnanosti. Pa tudi š­kodljivega je bilo vmes.Priš­la sem do semkaj. In za nič na svetu ne bi š­la nazaj. Moj sin je preveč re-sno bolan, da bi se igrala s temi stvarmi in da ne bi sama sebi najprej globoko pogledala v duš­o in tamkaj naredila red. Z vsem, kar sledi. Z Božjo pomoč-jo.Res je. Z zglednim življenjem, z vero, pravilno prehrano in skrbjo za fi­zično kondicijo dosežemo lepe uspehe. Od tod verjetno tudi čilost nekaterih sta-rostnikov. Danes so zdravniki zelo obremenjeni, prav tako patronažna služba in mnogi drugi poklici. Razmiš­ljam pa, zakaj sem pogosto v duhu odklanjala duhovnike? Nisem, namreč, poznala globine njihovega poslanstva!In potem te kritike v družbi?! Kaj je v ozadju? Zakaj se bolj glasno ne pogovar-jamo o izkoriš­čanjih na delovnih mestih? Kaj nam brani? Strah pred izgubo službe je gotovo na prvem mestu. Ostalo pa sram, resnica, ki pride na dan, … pa smo tam. Koliko prikritega gorja. In vendar resnica najde pot vedno, kajti le ona je tista, ki nas osvobaja in daje milosti š­e naprej. Vedno se razkrije. Zgodi se, da je duhovnik tisti, ki vam bo rekel - za nekoga zveni kruto, vendar je čista resnica, da misel na samomor, b­ež­anje od doma, zatekanje k zasvojenostim ni po krš­čansko in je stran od seb­e samega in Boga. Za mnoge pa je b­eg kru-ta realnost, ker drugega ne »vidijo«. Le en stavek, dve dobri besedi pa včasih lahko spremenijo smer. In ljudje, kot da mnogokrat nimamo srca in tega noče-mo uvideti. Sama odkrivam zdaj to površ­no plat življenja in resnice.Naj grem zdaj k luči in k svetlobi, k prijetnim, iskrenim in čutnim odnosom. Naj se zgodi, kar se ima zgoditi. Naj se zgodi Tvoja volja, ...Iz glasila Prenova, marec 2007:»V samostanih in družinah so včasih (in po nekje š­e danes) vsak večer, pre-den so se odpravili spat, prosili drug drugega odpuš­čanja. Nihče ni smel v posteljo z maš­čevalno mislijo. Drugače postaja življenje z drugimi nemogo-če. Kajti hiter tempo življenja, slabotni živci, preobremenjenost z nereš­enimi

16�

V veri je luč - v luči je ključ

konf­likti, delom, … povzročajo zamerljivost do vseh, ki so krog nas. Mnogi iš­čejo pri zdravnikih pomirjevalna sredstva, toda b­rez krš­čanske krotkosti problemov ni mogoče reš­iti. Edino učinkovito zdravilo je po zgledu svetega Štefana - molitev za sovražnike (prim Apd 60).«Naslednje pričevanje navedeno potrjuje. Navajam samo del tega pričevanja iz te š­tevilke glasila Prenove (marec 2007): »V službi sem zaradi odsotnosti š­efa morala delati z novo sodelavko … vemo, da vse prihaja iz srca. V tem primeru je bilo iz mojega takoj čutiti nezadovoljs-tvo, kar se je kazalo tako, da sem imela do nje hladen odnos - dala sem ji ve-deti, da je ona š­ele priš­la, jaz pa obvladam svoj »teren«. Moje obnaš­anje je po-magalo, da se je tudi na drugi strani začel odklonilen pristop … zadeve so se vse bolj stopnjevale, ni se dalo več prikrivati, kako moreče vzduš­je vlada med nama. Reš­itve pa od nikoder … svoj boj sem kot kristjanka reš­evala z molitvi-jo, spovedjo, redno sveto maš­o … prvi premik v meni je bilo priznanje, da ta jeza prihaja od mene, in tako nisem vse krivde prelagala nanjo. Spovednik mi je svetoval, naj molim zanjo, naj jo Bog blagoslovi v vseh rečeh prej kot mene. Težka mi je bila ta pokora … človek ne more verjeti, kaj vse lahko pride iz nje-govega srca, ko mu popustijo zavore. Napetost je bila torej na viš­ku in tedaj se je iz mojih ust, sploh ne vem kako, izvil zelo nežen: »OPROSTITE!« Kak-š­en š­ok, pa ne le zanjo … kam je izginil tisti bes, ki je š­e pred sekundo vrel v meni? Kako se je v trenutku spremenil tudi njen obraz! … nobene napetosti več, delo je kar samo teklo, v zraku se je čutila prejeta milost odpuš­čanja. Od-puš­čanja obeh, kot da nikoli ni bilo nobene zamere, napetosti, jeze … obema je bilo žal, da so ugodili moji proš­nji za premestitev. Sodelavka mi je iskreno priznala, da je tudi njej od tistega OPROSTITE lepo delati z menoj … vede-la je, da sem verna (prej se je iz tega celo norčevala, bili so trenutki, ko bi se bili zlahka zlasali), zato sem ji tudi zaupala, kako sem molila, bila večkrat pri spovedi, kakš­no pokoro sem dobila … samo posluš­ala je. Razš­li sva se v zelo dobrih odnosih in š­e danes je tako. Hvaležna sem Jezusu, da mi je najprej po-kazal, kaj vse lahko skrivam v svojem srcu in česa me lahko reš­i le ON. Zato je večkrat na mojih ustih (in pride iz mojega srca) vzdih: JEZUS KROTKI IN IZ SRCA PONIŽNI, UPODOBI MOJE SRCE PO SVOJEM SRCU. T.S.« Kreposti modre krotkosti se torej učimo po Jezusovem zgledu, po zgledih svetnikov, po molitvi in š­e posebej po lastnih padcih in vstajanjih. Izkustvo je največja š­ola.« N.R.Pri meni se je začel premik, ko sem se sama začela »utapljati«. Z razstavo slik

170

Danica Jazbec

s suhim cvetjem sem si začela reš­evati svojo samozavest, z začetim petjem v cerkvenem zboru pa sem začela utrjevati svojo vero, ki je bila do tedaj rev-na. In v meni so se počasi iskrice, razplamtele v iskre, ki jih je primarij Felc zaznal kot ogenj. Nisem znala darov prav ceniti, niti niso bili razviti. Pravi plamenček pa je zagorel po Prenovi v Duhu … kot večina mladih, sem tudi jaz bila v mladosti bolj gluha kot ne.Ps 34, 11-23 »Mladi levi trpijo pomanjkanje in stradajo, a tistim, ki iš­čejo Gos-poda, ne manjka nič dobrega …Puš­čica izstreljena - ne vrne se nobena. Po vsem preživetem bom š­e bolj ču-vala svoje misli, besede in dejanja, delala dobro po svojih močeh in se trudila … zase, za družino, za druge …In Bog daj, da bi tudi moja otroka spoznala:1.) da sva jima z možem želela le dobro,2.) da vedno nisva znala najbolje in se je naredilo slabo,3.) da bi si krivice odpustili med seboj,4.) da bi ne bežali od naju in drug od drugega,�.) ampak da bi bilo naš­e bivanje prežeto z Duhom spoš­tovanja, ljubezni in razumevanja.

12. po­glav­je

Hrup in pogle­d

Bog daj hrupnim ljudem uvida, vsem nam pa močiZavedajoč se, da nisem dala najboljš­e popotnice mojima otrokoma, sem da-nes klečala pred Najsvetejš­im in spremljam molitev malih in malo manjš­ih ministrantov. Koliko skrbi in ljubezni vložijo patri, ko vzgajajo to gručico otrok. Posebno se me dotaknejo tisti najmanjš­i, ki so jih starš­i naučili, da na-prej molijo z nami rožni venec kot angelčki.Še me zaboli pogled na te otroke in spomin, da meni ni uspelo, da moj sin ni spoznal lepote miru v Bogu. Svojo duš­ico je napolnil z »Nindžami«, ubijalski-

171

V veri je luč - v luči je ključ

mi fi­lmi, srhljivkami. Zaenkrat je zmagalo zlo. Vse se je sesulo v prah, ko je dopolnil trinajst let. Vse … žgoč je opomin, da bi molitev vendarle pomagala … njemu in drugim nežnim mladim, nemirnim duš­icam, ki že zelo zgodaj potrebujejo pravih smernic in čista srca, da pozneje v bučnem svetu najdejo pravo pot. Kar nekajkrat sem se v času pisanja teh zapisov spomnila na Kekca, Bedanca in Vitranca ter Mojco.Pisec in režiser sta v fi­lmu Kekec zelo nazorno prikazala, kako resnica vedno zmaga in pride na plano. Sliš­ala sem hrupne ljudi, se zavedala, da je tudi mene včasih povleklo tja. Pa to ni dobro. Še se bom soočila s tem, kajti resnica ni hrup. Potrebovala bom čas, da se bodo rane zacelile od tega hrupa in da mi Duh da moči za nove smernice.Na steni sem imela nekaj časa list z naslednjo vsebino: »Ogibaj se nespamet-nih razprav, prepirov in prerekanj glede postave. Ker vse to nič ne koristi in je prazno. Človeka pa, ki povzroča razkole, se po prvem in drugem svarilu ogni, saj veš­, da je iztiril in greš­i. In kot tak se je sam ob­sodil.«Tisto, kar me je do nedavnega pri sinu zelo bolelo in se moram sprijazniti s tem je, da v sebi š­e vedno nosi pomanjkanje življenjskih ciljev, zakaj bi bilo pravzaprav vredno živeti, zakaj se je vredno imeti rad. Manjka mu čut za sa-moohranitev in za samovarovanje. Morda so prav naš­e starš­evske pretirane želje v njem skupaj z raznimi igrami na srečo in drugimi zasvojenostmi pov-zročili, da so želje za dobro v njem globoko zakopane in pravi: »Saj mi je kar lepo v tem norem svetu«.Toda jaz ga poznam. To ni resnica! Njegova duš­ica trpi peklensko trpljenje. Še ravno včeraj sem mu zaželela v mislih: »Mnogo tega poznam, kar poznaš­ ti, sin moj. Toda, kako zelo ti želim ta mir, ki ga danes občutim jaz.«Toda, kako b­iti v resnici moder? Naš­la sem odgovore v Svetem pismu. Če je hotel biti tak človek podoben Bogu:o je morala njegova pamet ozdraveti,o se je moral znebiti napuha in laži ter popačenosti v ljubeznih,o izročal se je v varstvo Materi Božji.

Zato se učim b­iti vztrajna v veri, trdna v upanju in dejavna v pravični lju-

172

Danica Jazbec

b­ezni. V roke mi je priš­la knjiž­ica primarija Toneta Kunstlja z naslovom Na-jin zakon lahko uspe. V njej omenja, da nekaj pomoči potrebnim družinam nudijo poleg ostalih institucij pri nas tudi v Družinskem centru Betanija v Ljubljani ali Frančiš­kanskem družinskem inš­titutu, prav tako v Ljubljani.Kako zelo pomembna sta starš­a. A gorje tistim otrokom, ki dvignejo roko zoper njih in obratno. Primarij dr. Tone Kunstelj nas v svoji knjižici spomni na star ljudski rek: »Ti očeta do praga, sin tebe čez prag.« Zato si nikar ne za-tiskajmo oči. Ne posamezniki, š­e manj družba.

Ne odločamo mi, na kom se ustavi naš­ pogledČeprav sem bila včasih že na videz potopljena, me je reš­eval sam Sveti Duh. Tisto NEKAJ v meni me je vodilo v korakih in usmerjalo moj pogled. Nisem znati biti vedno tiha in tudi ne preveč potrpežljiva. Zdaj niti ne vem kakš­ne preglavice in grdobije sem storila. Moj spomin je za veliko obdobij mojega življenja odvzet.Ko pa sva si z možem ustvarila družino, so se težave začele podvajati. Nekaj tega je opisanega skozi zapise.Zadnje mesece je bilo prav neverjetno. Moja želja je bila pisati, želja domačih pa, da naj preneham. Dva meseca so mi to sporočali skozi svoj odnos in ne-strpnost, ki je mejila že na nasilnost. Kot, da sem bila pod stalnim senzorjem, ki zaznava vsak moj gib. Vrata so se odpirala kar naprej kot za stavo, miru ni in ni bilo. In potem beseda, ki rani bolj kot vsak meč. Tako nastajajo zapisi v izrednih razmerah. Dano mi je bilo, da sem preživela …Zelo dobro me je razumel psihiater prim Felc. Tudi jaz ga čutim prav do srca, ker vem, da je tudi sam invalid, pa vendar se o tem ne pogovarja in da iz sebe daje tisto najboljš­e. Tudi v knjigah. Mnogi danes malo berejo. Mnogi pa š­e. Tako prižigamo nove lučke v sebi in v drugih. Božje lučke in Bog nas povezu-je s tistimi, ki so nam blizu. Če to hočemo ali pa ne. Poslal mi je druge, nove ljudi in nove prijatelje. In s tem čudovita darila.Včeraj sem bila v bolniš­nici. Šla sem obiskat umirajočega znanca. Zmolila zanj ob njem rožni venec Božjega usmiljenja s priproš­njo, naj se ga Bog usmi-li. Poznala sem njegov življenjski slog. Petek, �.2.2007. Rada bi se š­e dotaknila lurš­ke devetdnevnice, kajti bliža se njen konec.

173

V veri je luč - v luči je ključ

V rokah držim knjigo o deklici Bernardki iz Lurda, ki mi jo prinesla pokojna Ana Blažičeva iz Straže. Šele tedaj, ko sem to knjigo prebrala in pa knjigo o patru Piju, sem začenjala gledati na verske stvari drugače. Nisem več obsoja-la, š­e manj dvomila. Mati Božja se je v Lurdu začela Bernardki prikazovati leta 1��� od 11. februar-ja do 16. julija. Tako so naravnani tudi datumi devetdnevnega čaš­čenja. Kak-š­ne pritiske in ogovarjanje sta prestali ta deklica in njena družina! Doživela je več, kot samo vero. Naredila je, kar ji je b­ilo dano. Med nami je bil danes v cerkvi sam ljubljanski š­kof gospod dr. Jamnik, ki je začel svojo pridigo prav z besedami o fi­zičnih ozdravljenjih, ki so tedaj začela nastajati v Lurdu. Rada bi zapisala nekaj njegovih misli: »Ampak bolj kot ta fi­zična, pa so bila pomembna tista druga. duhovna ozdravljenja. Ljudje so naš­li mir.«Delam na sebi in grem naprej. Prepričevati druge? Ne! Mir sem z molitvijo naš­la tudi sama in to mi je dovolj zgovoren dokaz. Pa drugim tudi. Gospod š­kof je v nadaljevanju pridige dejal: »Marijin vzgled je bila čudovita opora vsem nam, kako naj bomo v molitvi odprti v Svetemu Duhu. V ko-tičkih cerkva v Lurdu si lahko opazil ljudi s takim vzgledom v njihovi tihi molitvi. V molitvi, v kateri nastane čudež, da bi se lahko v življenju pametno in dobro odločili. Prav zaradi človekove ranjenosti smo š­e bolj potrebni delo-vanja Svetega Duha. Človek je ustvarjen za veliko več kot samo za zemeljske lastnosti. Ni prav razmiš­ljati v smeri, kako b­omo mi reš­ili svet, drž­avo, na-rod … takrat, ko tako razmiš­ljamo smo š­ib­ki, nemočni … rezultat tega je strah, kaj neki se bo zgodilo … problem je v tem, ker mislimo, da je svet odvisen od nas. V veri pa se živo zavedamo, da je Sveti Duh tolažnik, ki daje spoznanja. Tu ni potem več prostora za strah in skrb­. Po človeš­ki lastnosti se trudimo, da b­omo ž­iveli poš­teno in dob­ro. Pa se b­o tudi vse ostalo odvi-jalo dob­ro. Zelo nevarno je, na kar opominja tudi papež sam:- če postane krš­čanstvo naveličano in- miselnost češ­, ko bom jaz tebe Bog bolj potreboval, takrat bova več skupaj molila. Tako pa ne gre.Človek s takim načinom razmiš­ljanja postane utrujen. A ko bi zmogli imeti in nositi čez celo leto velikonočni sijaj na svojih obrazih! Apostoli so bili zelo ČLOVEŠKI in so VZTRAJALI na svoji poti, čeprav je niso razumeli.

174

Danica Jazbec

Razsvetljeni ljudje po Svetem Duhu razumejo stvari čisto drugače. Sploh jih ne spoznamo. Bodimo torej odprti Svetemu Duhu. Ni pomembno KAKO odgovoriš­, ampak KAJ. Ne jezimo se, prepustimo raje Bogu. On ve, kaj je dobro za nas. Vera je ne-kaj osebnega (Ne posebnega!). Nekaj posebnega pa se mora zgoditi v naš­em srcu. Od tod rastejo molitvene skupine ali kaka druga skupnost, kjer začu-timo moč in edinost ter tako laž­je gremo naprej.Narobe je, kadar se zapiramo vase:

- človek postane nesrečen,- to ga hromi,- je nemočen …

Če pa se človek odpre: je del občestva, se lažje reš­uje, živi v bratski povezanosti, čutiš­, da nekomu pripadaš­, da ne živiš­ sam zase, nisi osamljen, moči ne propadajo, ampak rastejo, z nami so vsi tisti, ki so povezani v občestvu.

Zato molimo k Svetem Duhu:- da nas RAZSVETLI,- naj nam da moči toliko kot zmoremo,- radosti bivanja,- da se zavedamo tega, da je Bog Stvarnik vsega,- da lahko z velikim zanimanjem gledamo v prihodnost.«

Najlepš­e mi je povzdigovanje med maš­o samo in pa meni dragi medsebojni trenutki prelivanja miru, ko si sežemo v roko. To v svoji fari pogreš­am. Naj-brž tudi doma. A vse bolje in bolje mi gre. Odprimo torej svoja srca …

17�

V veri je luč - v luči je ključ

Kdo si ti?V dobi odraš­čanja sem zelo trpela zaradi na videz težkega vpraš­anja, kdo sem jaz. Da sem Božji otrok vem š­ele nekaj let. Obtoževala sem Boga, kako le mi je mogel storiti toliko hudega. Toda zdaj počasi spoznavam resnice, ki jih pravi pokojni dr. Alojzij Šuš­tar v knjižici Kako prav živeti: » … človek sam iz lastne moči sploh ni sposoben, da bi delal dobro. Dana mu je Božja pomoč. To je srčika evangelija … v moči Sve-tega Duha je človek zmožen delati dobro … če bi človek poznal vso resnico o sebi in Bogu, se ne bi ponaš­al s svojimi deli, ampak bi bil hvaležen Bogu. Danes se ponuja veliko učiteljev za ž­ivljenje in vsak trdi, da so njegove smernice najb­oljš­a pomoč in najvarnejš­a pot. »Blaženo Mater Terezijo iz Kalkute poznamo po ljubezni do najbolj ubogih med ubogimi. Ko je prejela eno izmed nagrad, je povedala: »Največja lakota je lakota po ljub­ezni, lakota, da ne b­i b­ili pozab­ljeni. Poznam ub­oge, ki jih je treb­a ob­leči z ljub­eznijo, z dostojanstvom … «Vsi čutimo lakoto po ljubezni, saj je znano, da se ljudje ne nasitimo le s spre-jemanjem ljubezni, ampak z možnostjo, da jo vrnemo. Z zmožnostjo, da ljubi-mo.« (Iz ‘Besede med nami’ 2007.)Rada bi možu prebrala kako tako lepo misel. Še vedno bi rada spreminjala z besedami, spreminjala druge. Toda Mati Tereza ni govorila. Delala je z mo-litvijo in dejanji. Se zgodi, da se zapletem, ker želim stvari urejati preveč z razumom in po človeš­ko. Pa spet ne znam naprej. Toda zdaj nisem več sama. Vsak dan sem nagovorjena po odlomkih Svetega pisma. Pomagajo mi, če-prav se mnogo od tega ne morem zapomniti. Toda deluje, vseeno deluje in me vodi po pravih poteh.»Luč sveti v temi tistim, ki so poš­teni. Dela njegovih rok so zvestoba in pravi-ca.« Psalm 111.Srečala sem se z različnimi stališ­či ljudi. Zaradi zapiranja vrat pred pomoči potrebnimi ljudem in zaradi življenjskega vrveža po »š­e več«, vsak od nas daje svoj odgovor vsak dan. V praksi pa je moja pomoč, ki sem jo skuš­ala nuditi brezdomcu, potekala takole. Ko sem ga srečala na biblični skupini in pri maš­i, sem v njem zares začutila Božje iskrice. Nagovorila sem ga in š­e tisti večer izvedela in doživela, da ga ljudje, ki so mu do sedaj nudili zatočiš­če, ne sprejmejo več. Zakaj, sem ugotovila kmalu. Ne samo tisti večer, ampak čez

176

Danica Jazbec

dva meseca, ko sem tudi jaz zaradi njega imela veliko telefonskih klicev, poti in težav. Zaradi silne želje, da se za takš­ne ljudi prinese pozitivnih sprememb tudi za Dolenjsko in Belo krajino. Še primer moje tete: Ker je živela sama, je za krajš­i čas sprejela brezdomca, vendar so se stvari zaradi njegovega in njenega zdravstvenega stanja ter pomanj-kanja prostora za nego zapletale. Dobri ljudje so se posredovanja počasi naveli-čali. Stroš­ki pomoči in pogostih njegovih hospitalizacij pa so naraš­čali.Sama vem le to, da naš­a pokrajina potreb­uje ustanovo za b­rezdomce, v kateri se b­o delil vsaj en topel ob­rok na dan.Mnogi ne sliš­ijo KRIKOV. Ne vidijo ali nočejo videti. Z obsojanjem pa vse samo poslabš­amo. Neverniki se mnogokrat le obregnejo, rekoč: »Kaj pa je to počel! Sam si je kriv.« Verni pa pravijo: »Greš­il je.« Nadaljuje se z obsodbami. V obeh primerih so ti stavki mnogokrat tudi vse, kar se stori. Do dejanskih pomoči pride redkokdaj. Ne moremo iti naprej, videti resnice, pa o njih ne spregovoriti … drugo je, če človek pomoč neprestano odklanja. Kolikim ljudem zaradi naš­ega prepriča-nja in strahu pred obrekovanji ne bo sliš­alo mojega in vaš­ega pričevanja …? Mislim, da ni vernika, ki bi kar čez noč postal globoko veren, da je za to po-treben čas. Pa tudi, če je pravi vernik, ima napake. Vsak izmed nas jih ima, ker nihče ni popoln. Zato je kakrš­nokoli kazanje s prstom, posmeh in ogovar-janje znotraj Cerkve odveč - prav to bega neverne. Milost je, da greh sploh zaznam. Za moje pojme je veliko krš­enje - ne ljubiti samega sebe. Potem na skriti način tepem seb­e, druge in se ob­račam stran od Boga. Padam v bolezni, ne da bi si znala prav pomagati. Veliko potrpežlji-vosti je potrebno, da se človek nauči prav SEBE in druge IMETI RAD. Tudi v tem tiči razlog za brezdomstvo, na dolgi rok seveda. Naj zaključim to poglavje z mislijo iz premiš­ljevanja ‘ Besede med nami’ - 1. marca 2007: »Vsi smo poklicani biti kot Estera. Bog nas vse kliče, da posredu-jemo za ljudi okoli nas …. Bogu je vš­eč, da molimo za druge.«V drugem delu knjige pa so napisane moje izkuš­nje in pričevanje iz duhov-nih vaj o hudih duhovih. Tudi delo na tem je reš­itev za mnoge. Gre za stvari v življenju, ki jih nisem mogla »predelati« v sebi. Zna biti, da sem že kot otrok v poznem odraš­čajočem obdobju, kot da me je nekaj »obsedlo«, se name bolj in bolj lepilo, postala človek brez lastne volje, brez pravega človeš­kega čustva,

177

V veri je luč - v luči je ključ

polna nemočne mržnje in strahu pred lastno bolečino in življenjem. Na ljudi nisem več gledala kot na prijatelje, v mnogih stvareh sem videla zlo, četudi ga ni bilo. In dobro, da vse mine. Samo zvezde so večne in vera v Boga vedno dela nova in nova pričevanja. Žal vidi malo ljudi žalost v otroš­kih očeh zaradi nasilja in zaradi otroš­ke nemoči; da vse to v odraš­čajočih ljudeh dela nove in nove invalide. Pogled v moj dnevnik iz rane mladosti mi je dal mnogo potrditev. Ob sreča-nju z Jezusom sem dobila poplačano vse trpljenje. Takš­en blaženi mir, ki ga človek ne more dati. Zdaj mi stoji ob strani tudi, ko »grmi in š­vigajo strele«. Če me š­e stiska strah, da bi sin lahko umrl, me Sveto pismo čez dan nagovori: »Posluš­aj, kaj ti imajo danes povedati in jaz se bom boril zate.« Do vidnejš­ih rezultatov na duhovnih vajah pa nisem verjela, da zlomek za-res obstaja. Spomini so vse redkeje trkali na mojo zavest. Da bi pomagala drugim š­e kako drugače pa je zgolj ostajala pobožna želja. Zdaj je čas, da jo udejanim.

Normativi, ki ub­ijajoPetek, 16. februar. Moža sem povabila na sprehod in po zvončke. Več molitev mi daje več umirjanja. Vem, da sem mu včasih v breme s svojim pogledom na življenje. Sprejeti drug način razmiš­ljanja terja potrpežljivost in upor vr-večim mislim, vrelcem š­tevilnih ž­elja in izkuš­enj. Narava pa me vse bolj vabi v soočenje s tiš­ino. Pridružujem se mnenju zdravnika patologa o tem, da naglica ubija in kako je š­tevilo zdravilcev prestopilo mejo prav zaradi obre-menjenosti zdravnikov. Vš­eč mi je, ker se je dotaknil kakovostnejš­ega dela zdravnikov v preteklosti. Starejš­ih zdravnikov, ki so si nekoč vzeli več časa za bolnike.Spomnim se časov »stabilizacije« in dobesedno prenapetih normativov v dr-žavi in zdravstvu. Posledice tega se čutijo š­e danes na delovnih mestih ljudi. Kakš­no hitenje in norenje je bilo to! Žal je ponekod š­e vedno tako.Direktor mi je ob neki priložnosti razlagal, kako dobi plačila za sestro po njenih delih, ker zavod za zdravstveno zavarovanje ne razume, ne upoš­teva in noče razumeti obsega potreb in dela. No, sestra pa tudi ne more delovati samo z eno roko in nosom. Žalostno … pozabljamo, kako pomembna vez je medicinska sestra med bolnikom in zdravnikom.

17�

Danica Jazbec

Marija Terezija Deteta Jezusa je v svoji knjigi povedala, ne da bi koga podce-njevala, da ji je bila ljubš­a Magdalena, ki je pri Jezusovih nogah posluš­ala nje-govo sladko in ognjeno besedo, kot pa Marta, ki si je dala opraviti z mnogimi rečmi. In prav pri slednji je Jezus hotel popraviti njen nemir. Terezija tudi poudarja, da preprostih ljudi ne smemo ob­remenjevati s tež­je razumljivi-mi stvarmi. Zanimivo je tudi njeno gledanje na svetniš­ka dela. Takole pravi: »Vsemogoč-ni jim je dal samega sebe za edino oporno točko. Za vzvod pa jim je dal mo-litev, ki vžiga srca z ognjem ljubezni. Tako so dvignili svet. Tako ga dvigajo svetniki, ki se š­e bojujejo na zemlji in tako ga bodo dvignili tudi prihodnji svetniki do konca sveta, ki gredo po Njegovih stopinjah in sledeh … « Da. Svetniki so bili in bodo. Jaz pa, namesto, da bi gradila mir v svojem otro-ku, sem ga s svojim tempom življenja in s svojim nemirom ruš­ila. Spomnim se, ko je hčerka Nina imela tri ali š­tiri leta. Na delovnem mestu je bil hud tempo in velike obremenitve. Učili so nas hiteti in »dobro delati.« Po-tem sem nehote to naglico prenesla š­e domov.Nekega dne sva se zjutraj z Nino odpravljali v vrtec. Ker se je obirala, sem ji rekla: »Daj, pohiti! Zamudili bova. Ne obiraj se vendar tako!«Mislim, da od tedaj naprej Nina ni bila več to, kar je bila. Tega ne bom poz­abi­la, dokler bom živela. Pu­ščica je bila iz­streljena. Zato ve­m, da­ ni vse­ v ge­nih. Gre z­a silne vz­orce nemira, ki se­ pre­na­ša­jo. Če pa vemo z­a vz­rok, lahko telo in du­ha z­dravimo na naraven način. Navz­ela se je mojega tempa in sedaj hiti še sama. Posku­šam ji raz­ložiti tu­di pomen du­hovnih vrednot in notranjega miru­. Jo spomniti na to. Ali mi bo z­daj, po vsem tem prislu­hnila še pravi čas, ali se bo pu­stila vsrkati, kot sem se jaz­? Ali bo z­nala poiskati pravi mir in Lju­bez­en? Tako vlečejo z­gledi. S strani posamez­nikov, z­daj pa še dru­žbe. Tako se sklene nevaren, z­ačaran krog. Zaradi normativov, ki u­bijajo, ko se še sami prav ne z­avemo, kdaj. Ubijajo posamez­nika, dru­žine in cel slovenski rod. Vz­emimo si z­gled miru­ pri dru­gih narodih. Morda Dance? Spremenimo smer, katere kaži­pot je obrnjen v prepad! Živimo mir in Lju­bez­en. Z dire­ktnim pogle­dom v to hudo. To je­ na­jboljše­ zdra­vilo vse­h zdra­vil. A kot pra­vi pa­te­r Še­f: »Nikoli v ra­ne­ bre­z Je­zusa­.«

»Pomagajmo, izrazimo razumevanje starš­em z nemirnim otrokom; predvsem pa molimo«

17�

V veri je luč - v luči je ključ

Iz glasila ‘Beseda med nami’ - 1�. avgust 2007: »Otroci so neverjetni! Nepou-čeni, neizkuš­eni, preprosti, pa vendar nas vedno znova osupnejo. Odvisni, zlahka se izgubijo, toda zbudijo nam naklonjenost in zaš­čitni nagon. Odkrito govorijo, imajo izpade, oblačijo se nezasliš­ano, preizkuš­ajo naš­o potrpežlji-vost, nam izvabljajo sočutje in nas nemalokrat zabavajo. Pa vendar lahko te značilnosti pripiš­emo tudi ljudem okrog sebe. Sodelavcem, sosedom, ljudem pri nedeljski maš­i - vsi ti so v naš­i sredi.Iskalci sedijo zadaj v cerkvi; zadržani, sami zase, negotovi: ali jih vidimo, ko gremo po cerkvi? Župljani, ki se maš­e udeležujejo bolj poredko: Jih prisrčno sprejmemo, cenimo njihovo navzočnost, čeprav je neredna? Najstniki v zdelanih kavbojkah, z barvitimi š­portnimi pričeskami in preluk-njanimi obrvmi: Se jih preveč bojimo pogledati in priznati, da v njih tiči otrok? Vsi ti so v naš­i sredi, ti »otroci«, ki se poskuš­ajo približati Bogu, a se počutijo nevredne, nedobrodoš­le, nezaželene in negotove, kako jih bomo sprejeli.Vznemirjeni starš­i, ki skuš­ajo krotiti nemirne otroke: Smo jim naklonje-ni, gledamo nanje z razumevanjem in jim morda malce pomagamo? Ljudje, katerih pobožnost je dvomljiva, prikrita ali preprosto drugače izražena kakor naš­a; tisti, ki nenaklonjeno govorijo o naš­i veri in Bogu ali jima celo nas-protujejo: Ali se trudimo razumeti njihove b­esede in dejanja? Se znamo ozreti onkraj nenaklonjenosti, kjer bi morda opazili ranjeno ali zmedeno du-š­o? Ali pa jim z neodobravanjem, brezbrižnostjo, nelagodnostjo, bojaznijo ali celo odkritim obsojanjem preprečujemo, da bi prihajali k Bogu?Otroci so tudi zvedavi, odprti, iskreni, spontani in vztrajni - vse te vrline lahko pripiš­emo zgoraj naš­tetim ljudem! Jezus tudi njih sprejema v svojo bli-žino. Oni so tisti, ki jim po njegovih besedah pripada nebeš­ko kraljestvo (Mt 1�, 14). Ali ga posnemamo? Bodimo spodbudni, dobrohotni, potrpežljivi; sprejemajmo druge, zlasti tiste, ki se zdijo najmanj ustrezni. Jutri pri Sveti maš­i toplo pozdravimo nekoga v zadnji vrsti ali pa se nasmehnimo nekomu, čigar videz nas odbija. Pomagajmo in izrazimo razumevanje starš­u z nemir-nim otrokom. Predvsem pa molimo: »Jezus, blagoslovi jih! Jezus, daj mi da-nes svoje srce in Ljubezen za Tvoje »otroke«. Da bom z njo spodbujal - vse te Tvoje otroke«.

1�0

Danica Jazbec

IV. DEL

Nova pot

»Poz­nam d­ve svoji­ ž­i­vljenji­, eno pred­ i­z­li­tjem DUHA,

d­rugo pa po njem.«

p. Raniero Cantalamesa(kapu­cin, papežev pridigar

z­a časa Janez­a Pavla II. in Benedikta XVI.)

Zdaj se sama učim, da je na tej novi poti pomembno:- učiti se delati dobro,- prisluhniti Svetemu Duhu,- pridobivati modrost, moč, pravo presojo in vse, kar potrebujem v hoji za Jezusom, kamor sodi tudi njegov stavek: »Pazite, da vas kdo ne ujame v svojo fi­lozofi­jo, lažna videnja ali prevare.« Pismo Kološ­anom 2, 6-1�.

Rož­ni venec duhovnega ozdravljenjaNa dvodnevnem seminarju v Ljubljani, za katerega mi je povedala prija-teljica, sem naredila nekaj svojih zapisov in med njimi je nastal tudi ta rožni venec za duhovno ozdravljenje, ki vam ga posredujem: Izpoved vere: Verujem v Boga Očeta Vsemogočnega ...Oče naš­3x­ zdrava Marija po navadnem rožnem vencuOče naš­ 1.) Jaz sem Božji otrok, Bog me ima rad.

1�1

V veri je luč - v luči je ključ

Jezus, b­lagoslovi mene, mojo druž­ino in celi svet. (10 x­ namesto Zdrava Marija)MARIJA DUHOVNE POMOČI, PROSI ZA NAS. 1x­ (pri jagodi namesto Oče naš­)2.) Jaz sem Božji otrok, Bog me ima rad.Veseli se duš­a moja. (10 x­ namesto Zdrava Marija)MARIJA DUHOVNE POMOČI, PROSI ZA NAS. 1x­ (pri jagodi namesto Oče naš­)3.) Jaz sem Božji otrok, Bog me ima rad.Blagoslovi me, Jezus.(10 x­ namesto Zdrava Marija)MARIJA DUHOVNE POMOČI, PROSI ZA NAS. 1x­ (pri jagodi namesto Oče naš­)4.) Jaz sem Božji otrok, Bog me ima rad.Varuj me, Jezus. (10 x­ namesto Zdrava Marija)MARIJA DUHOVNE POMOČI, PROSI ZA NAS. 1x­ (pri jagodi namesto Oče naš­)�.) Jaz sem Božji otrok, Bog me ima rad.Verjamem, da me ima Bog rad in da b­o vse dob­ro. (10 x­ namesto Zdrava Marija)MARIJA DUHOVNE POMOČI, PROSI ZA NAS. 1x­ (pri jagodi namesto Oče naš­)Slava Očetu in Sinu in Svetemu Duhu.Kakor je bilo v začetku, tako zdaj in vselej in vekomaj. AmenPredavala nam je gospa Katarina, ki je tudi sama doživela spreobrnjenje in sedaj pomaga gospodu Tomislavu Ivančiču na Hrvaš­kem, kjer že ne-kaj časa deluje Center za duhovna ozdravljenja.Ustanovitelj tega centra je gospod Ivančič, katerega knjižico »Molitev, ki

1�2

Danica Jazbec

zdravi«, mi je podarila ga. Antonija. Iz nje sem izpisala naslednje misli:»Kako lahko druge spreob­rneš­, kako lahko pomagaš­ nekomu, ki ž­ivi v zab­lodi ali grehu, ki ž­ivi pohujš­ljivo ž­ivljenje, ki je izstopil iz Cerk-ve?Če si ti pretočna cev za Božjo milost, lahko vsakega spreobrneš­ in spre-meniš­. Lahko pomagaš­ tistemu, ki je alkoholik, odvisnik od mamil, tiste-mu ki sovraži, uničuje zakon, se prepira in tistemu, ki je postal hudoben, ki ne more več verovati.Nikar ne omagaj, vz­trajaj in moli, dokler Bog nekaj ne napravi.«Ta rožni venec sem molila skoraj devet mesecev. In kmalu sem zaznala prve spremembe.

Misli b­laž­ene matere Tereze - DevetdnevnicaNa moje tretje romanje v Medžugorje jeseni 2007, sem se pripravila s postom ob sredah in petkih, z devetdnevnicami Božjega usmiljenja, praš­-kega Jezuš­čka in Svetega Benedikta. Nisem pa niti v sanjah upala misliti na kakš­ne posebne darove. Le predajala sem vse Božji Materi in Bogu. Na avtobusu sem imela čas za pregled devetdnevnice blažene Tereze iz Kalkute. Devetdnevnica se začne s podnaslovom ‘Bog govori v tiš­ini’. Knjižica nosi naslov ‘Jezus je moje vse v vsem’. Le nekaj misli iz nje vam posredujem: »Prvi dan - Spoznaj ž­ivega Jezusa… prosite Jezusa za milost, da ga boste spoznali … ne iš­čite Jezusa v dalj-nih deželah. Ni ga tam. On je čisto blizu tebe. On je v tebi …Drugi dan - Jezus te ljub­i… hudič lahko poskuš­a uporabiti rane, ki jih zadobimo v življenju in včasih uporabi naš­e napake, da b­i se nam Jezusova ljub­ezen in odpuš­-čanje zdela nemogoča … preteklost pripada njegovemu Usmiljenju, pri-hodnost njegovi Previdnosti in sedanjost njegovi Ljubezni …Tretji dan - Prisluhni mu, kako ti pravi: »Žejen sem.«… ta njegov klic iz križa sporoča, da ga žeja po naš­i ljubezni, naš­i vdano-sti, globoki povezanosti z njim …Četrti dan - Marija ti b­o pomagala

1�3

V veri je luč - v luči je ključ

… Marija je s svojo čistostjo, poniž­nostjo in zvesto ljub­eznijo dovolila Bogu, da je prevzel celo njeno ž­ivljenje. Pod vodstvom naš­e nebeš­ke Matere poskusimo rasti v teh treh pomembnih notranjih duš­evnih dr-žah, ki razveseljujejo Božje Srce …Peti dan - Slepo zaupaj Jezusu… če boš­ mnogo bolj verjel v njegovo ljub­ezen kot svojo slab­ost, te bo uporabil, da boš­ izvrš­il velike stvari. Neomajno verjemi Vanj … zaupaj Mu z velikim nasmehom na ustnicah … povsem odkritosrčno moramo biti sposobni pogledati navzgor in reči: »Vse premorem v njem, ki mi daje moč.« Zaradi tega zagotovila Svetega Pavla moraš­ imeti pravo mero zaupanja. Bodi prepričan, da sam ne moreš­ storiti ničesar, imeti ničesar, razen greha, slabosti in revš­čine: da vsi darovi narave in milosti, ki jih imaš­, prihajajo od Boga … Marija je tudi dovolila, da jo Bog kljub njeni ničevnosti, uporabi za svoj odreš­enjski načrt. Ko mu je rekla »da«, je bilo zanjo zaključeno. Nikoli ni dvomila … vedela je, da Vsemogočen lahko stori vse v njej in po njej …Šesti dan - Resnična ljub­ezen je naš­a predaja»Žejen sem« ima smisel v popolni izročitvi - vse dam Jezusu … kako lahko je osvojiti Boga! Podarimo se Jezusu, potem je pa Bog naš­ … da po-stanemo vredni, da ga posedujemo … da steče tok« … Marija je potem, ko se je prepustila Bogu, postala »polna milosti«. (Zgodi se mi po Tvoji besedi.) Dovoli, da te uporabi, ne da bi se On posvetoval s teboj …Sedmi dan - Bog ima rad veselega darovalcaBog je sebe podaril, da bi v naš­e duš­e vnesel veselje. Veselje ni le stvar značaja … v službi Bogu in duš­am je vedno težko - zato pustimo rasti veselje v svojem srcu … veselje je molitev … veselje je moč … veselje je ljubezen … veselje je mreža ljubezni, s katero lahko ujamemo mnogo duš­ … največ da tisti, ki da z veseljem … veselo srce je naravna posledi-ca srca, ki gori od ljubezni … Marija je bila prva misijonarka ljubezni …Prosi z­a milost, da bi našel veselje v lju­bez­ni in da bi delil to veselje z­ vsemi, ki jih boš srečal …Osmi dan - Jezus je iz samega seb­e naredil kruh ž­ivljenja… dal je svoje življenje za nas, dokazal je svojo ljubezen … povsem se je

1�4

Danica Jazbec

daroval … umrl je na križu … toda preden je umrl, je dal sebe v kruhu življenja. Dejal je: »Če ne boste jedli mesa Sina človekovega in pili njego-ve krvi, ne boste imeli večnega življenja … toda, da bi mi mogli ljub­iti, moramo imeti vero, kajti vera v dejanjih je ljubezen in ljubezen v deja-njih je služenje … naš­e življenje mora b­iti vtkano v evharistijo … iz Jezusa v evharistiji dobimo luč in moč za gaš­enje Njegove žeje …Prosi za milost globoke vere, da bi videl Jezusa v kruhu življenja in da bi mu služil, ko sprejme žalostno preobleko ubogih …Deveti dan - Svetost je Jezus, ki ž­ivi in deluje v meniNaš­a dela usmiljenja niso nič drugega kot notranje prekipevanje naš­e ljubezni do Boga … naš­a dejavnost je apostolska in Kristus deluje, ko po-stanemo sveti... naj gleda s tvojimi očmi, govori s tvojim jezikom, dela s tvojimi rokami, hodi s tvojimi nogami …Medsebojna ljubezen je najboljš­a pot k veliki svetosti.Ma­ti Te­re­za­ je­ pouda­rja­la­:»Sve­tost ni ra­zkošje­ za­ re­dke­, ma­rve­č je­ tvoja­ in moja­ na­loga­.«

Rož­ni venec svete matere AneMoja prijateljica Olga mi je »podarila« molitev rožnega venca svete Ane, ker je njej in tudi že drugim pomagal v zvezi z iskanjem zaposlitve. Sicer pa k sveti Ani molijo ženske, ki ne morejo imeti otrok:1.) Bodi pozdravljena sveta mati Ana.2.) Častimo Te sveta Ana.3.) Sveta mati Ana, prosi za nas in nam pomagaj v naš­i veliki zadevi.4.) Sveti mati Ana, sveti Joahim, pomagajta nam v naš­i veliki duš­evni stiski.�.) Sveta mati Ana, sveti Joahim, prisrčno se Vama zahvaljujemo.Po vsaki desetki:

• Češ­čena bodi sveta mati Ana, milosti polna, tabernakelj svetega Duha in mati svete Device Marije, blagoslovljena vekomaj.

• Sveta mati Ana, zavetnica poveličane Cerkve, prosi za nas, izprosi zve-ličanje nam in vsemu svetu!

1��

V veri je luč - v luči je ključ

• Popolnoma zaupamo Tebi in svetemu Joahimu, saj Vama je Bog zau-pal svoj zaklad.

Jezusova obljuba: »Vsi, ki bodo molili to molitev, bodo dosegli varstvo svete Ane, bodo dosegli duhovne in telesne milosti. Obljubim vam zveli-čanje družine in srečen izid težkih in brezupnih zadev po posredovanju svete Ane.«(1� oktober 1�72. To molitev naj bi Jezus podaril po nekem vidcu, katere-ga ime nismo uspeli izvedeti.)

Postni časOdločitev in dejanska izpeljava posta je milost. Nič ne gre na silo. Ne želim biti farizej, a želim združiti dobro iz starega in iz sodobnega sveta. Nov pogled v meni po duhovnih vajah postavlja novo vpraš­anje: »Sem z ličenjem in oblačili mar zakrivala svoj pravi jaz? Tako nekako.«Odvečni kamni počasi odpadajo. Raven, ki sem jo živela, je bila tako niz-ka, tako žalostna in vendar tega nisem ravno želela. Zato zdaj razumem mnoge trpeče, ker zdaj vsaj nekoliko bolje »vidim«, kaj se skriva za mot-njami in stiskami človeš­tva. Misli in izkuš­nje se mi zdijo predragocene, predvsem pa neka spoznanja, da jih ne bi pravi čas zapisala. Ljudje, ki so nasilni in grobi, mi zdaj težko »prodajo svoje dobre namene« in blago, ki ga premorejo. Čas, ki ga živim zdaj, je odvisen od mojega uvida, do-brih namenov in naj mi bo odpuš­čeno, kar je v meni š­e neprebujenega. Spoved in obhajilo mi dajeta moč, da vse bolj verjamem v sodelovanje ‘Z roko v roki v različnosti’. Ker pa se je ravno začel postni čas, š­e nekaj o postu. Namreč, vedno sem se spraš­evala, kaj je pomenilo to Jezusovo postenje v samoti? Pa počasi dobivam skromne odgovore, ker je tudi moje postenje skromno. O tem in o vzornem krš­čanskem življenju se ne razglaš­a, ampak se ga živi.Naj mi bodo besede o tem v tej knjigi oproš­čene, ker zaenkrat drugače delovati in pričevati ne znam. Trudim se, da nikogar ne silim s svojimi mislimi. Vse svoje življenje sem se podrejala ljudem, s katerimi sem pre-življala večino svojega časa. Utrujenost, bolezni in bolečine so me poti-snile v kot. Zdaj želim to svobodo podariti za gradnjo »dobrega mostu«. Odstopam od tistih poti, misli in vseh grobosti, ki sem jih doživela ali delala. Z ljubeznijo da, a posledice grobosti mora nositi vsak sam. Člo-

1�6

Danica Jazbec

ve­k, ki je­ v se­bi grob in ne­mire­n, ž­ivi v ne­ne­hne­m pre­piru sa­m s se­boj, za­to sle­j ko pre­j potre­buje­ pomoč. Če bo znal prisluhniti Jezusu, ga bo On znal spraviti s seboj saj Bog vsakega izmed nas drži v svoji dlani in čaka na razvoj ponižnosti. Na naš­: HOČEM SI POMAGATI!Mati Božja se v Medžugorju prikazuje od 24. junija 1��1. Otrokom se je tedaj predstavila kot KRALJICA MIRU. V slovenskem prevodu knjige z naslovom Medžugorje piš­e o postu: »Že š­esti dan prikazovanj je Mati Božja spregovorila o postu, kajti post krepi vero. Postne vaje krepijo in podpirajo naš­o samokontrolo. Post nam pomaga pri osvobajanju ter nas s tem vodi v prostost od greha. S postom znova pridobimo milost, s kate-ro zaživimo pristno ljubezen do revnih in slabotnih in ki nekoliko zmanj-š­uje razlike med revnimi in bogatimi. Tako post zdravi želje revnih ter prav tako zapravljanje in pretirani luksuz bogatih. Tako se spet vzpostav-lja mir, ki je dandanes ogrožen zaradi velikih razlik med Svetom revnih in Svetom bogatih (Jug in Sever). Skratka, spoznamo lahko, da je mir najviš­ja dob­rina ter, da k pravemu miru vodijo vera, spreob­rnitev, mo-litev in post.«Ob postu zdaj lažje prestajam skuš­njave in preizkuš­nje življenja. Na te prve korake sem se pripravljala dve leti na razne načine. Še najbolj blizu mi je bilo doživetje vidcev iz Medžugorja in nasvet Matere Marije po njih, post ob sredah in petkih - kruh in voda. Duh tako lažje obvladuje telo in obratno. Kakš­en je Božji načrt zame, ne vem. Lahko pa sodelu-jem. Naj bo vsak moj korak dober, naj se učim posluš­ati in b­iti nevsi-ljiva. Dragi bralec. O postu obstaja veliko knjig, v katerih najdeš­ odgovore zase. Izkuš­nje na teh straneh so zgolj moje izkuš­nje. Edino, kar ti lahko rečem, kadar boš­ na tej poti, posvetuj se s svojim zdravnikom, ko si v dvo-mih in težavah. Prva resnejš­ih ovir je strah. Zatorej je pomembna zdrava mera poguma in zmernosti.Sama sem opravila desetdnevno postenje v poletnih mesecih leta 2006 in dosegla lepe rezultate, po predhodnem pogovoru s prijateljico, ki je imela nenevarno bulo na jajčniku. Le- ta je po takš­nem, njenem dvajset dnevnem postu izginila.To je bila vzpodbuda zame, da sem tudi jaz začela delati te korake. Iskala sem in naš­la za sebe ugodne pogoje. Deset dni sem pila zelenjavne soko-

1�7

V veri je luč - v luči je ključ

ve, zeliš­čne čaje in vodo, z upoš­tevanjem začetnega prehoda iz mesa in prehodom spet nazaj nanj ob koncu postenja. Vmes pa sem si privoš­či-la kake kosmiče v vodi z narezano fi­go tu in tam in podobno. To res ni bilo težko. Vzpodbujal me je spomin na staro mamo, ki je jedla meso enkrat na mesec; če ga je imela. Upiranje skuš­njavam je dobro, modro in prinaš­a nove rezultate.Zatorej se danes vsak posti na svojo odgovornost. Tisto, kar mene v današ­njem času skrbi, je, da mnogo ljudi drsi po poti raznih diet v ano-reksijo in bulimijo. Tako kot pri mnogih boleznih gre tudi v teh dveh primerih po mojem za krš­enje ljubezni do sebe, do drugih in obratno. Za vse obstaja razlog. Tudi, če zakonca dobro živita brez vere, se davek vsakega najmanjš­ega duhovnega nasilja (obrekovanje, kajenje, se kaza-ti otrokom lepš­i kot pa v resnici si, itd) odraž­a na otrocih in vnukih. Ker nisem spoštovala z­apovedi, sem dajala lažno sliko otrokom, nisem jim v resnici dajala najboljšega. To je z­akon narave, ki ga ni moč iz­brisati. Raz­en ­ živeti s čim čistejšim srcem in spoštovanjem do sebe, bližnjega in Boga, kar pa da vera. Od tod je toliko z­asvojenosti!Sama imam vizije, da je zato ob vsaki bolezni potrebno: psihološ­ka pod-pora ljudi z izkuš­njami rehabilitacije, delanje mostu do molitve v veri ter učenjem ljub­ezni – s končnim ciljem zaposlitve in rehab­ilitacija (socialno podjetniš­tvo). Zato po teh prebranih straneh, dragi bralec, posebno š­e po prebranem poglavju z naslovom Stranpoti, miselna svoboda in nalezljive bolezni, tudi ti ne bi smel več imeti nikakrš­nih dvomov vame, ker govorim iz svo-jih izkuš­enj. Post zagotavlja rezultat. Le po pameti mora biti! Po počutju, rezultatih in obdobjih. Najbolj učinkovit je post na duš­ni ravni. P. Jozo Zovko - bivš­i župnik v Medžugorju in sedanji na Širokem Bregu v BIH - pravi: “Post pomeni tudi - postiti se od grde besede!!”Moja resnica je, da sama dolgo nisem znala najti in živeti Ljubezen, ki je v meni sami in sem se zato marsikdaj neupravičeno maltretirala z raznimi prehranjevalnimi dietami, pijačami in obiski pri raznih zdravil-cih. Zaradi vsega tega in vseh ž­ivetih stisk, preprosto ni moglo priti do uvida. S postom vzporedno so nujno potrebna: opravičila, kesanje, odpuš­čanje zamer, pa tudi dobra dela. Težko bom dosegala mir, četu-di vse navedeno upoš­tevam, zanemarjam pa svoje bolne sorodnike in uboge ter ne poskuš­am vsaj z drobnimi deli in fi­nančno pomočjo, a na

1��

Danica Jazbec

tem področju kot človek in družba (saj smo navadni zemljani), zlahka zgreš­imo.O boleznih so mnogo napisali že znanstveniki in strokovnjaki iz raznih področij. Prav pa je, da vemo, da je človeš­ko telo narejeno v odnosu do zdravljenja - podobno kot pri živali. Ko je žival bolna ali ranjena, se tako-rekoč »izliže«. Spomnim se naš­ega ljubega poginulega meš­ančka. Nekoč so ga tako obgrizli psi v času parjenja, da je kazalo, da bo poginil. Odpr-to je imel rano na požiralniku in vratu, nastala je grda bula. Pil je samo moje čaje in vodo. Dolgo se je mučil in trpel, toda popolnoma je okreval. Izlizal se je.Ko človek opusti š­kodljive stvari ali snovi, ki ga ovirajo, telo poskuš­a najti pot K SAMOZDRAVLJENJU. Potrebno je hoteti in imeti pravš­njo mero čuta za samovarovanje ter samoohranitev; ob sebi pa š­e oporo ljudi, ki so uspeš­no š­li skozi proces rehabilitacije. Vsak je dolžan na primeren način poskrbeti za svojo rehabilitacijo, da z nami vred v bolezen in prepad ne popadajo š­e naš­i življenjski sopotniki.Vš­eč mi je stavek pridigarja iz devetdnevnice: »Če se bomo držali deset Božjih zapovedi, ne bo potrebno pravdanja in iskanja pravice na sodiš­-čih.«Zato: Zame pomeni poš­tena in pravična ljubezen do sebe in do drugih prvi korak k ozdravljenju. Po tem se začnejo dogajati lepe stvari š­e v krogu ljudi, ki nas obdajajo. Bes na vero človeka je besedno nasilje, saj ne moremo človeka nenehno tlačiti pod svojo pokrovko, svojih misli, prepričanj in nasilnih dejanj. Svojim otrokom smo poleg opravičila dolž-ni povedati svoje zmote, na njih pa je, kako se bodo odločili. Bodimo veseli, da človek, ki živi z­ nami pridobiva na miru­. Zaželimo mu­ ta mir in veselje, ki JE ŽIVLJENJE in OSVOBOJENJE. Ne bodimo u­bijalec člove­kove vesti!Na vse to lahko samo rečem: BOG JE in Bog je Ljubezen. Del usode si piš­emo sami, del nam jo drugi. Četudi je za nas narejen Božji načrt, smo odgovorni za vsako misel, vsako dejanje in korak, ki ga storimo mi sami. Jaz sem preživela. Mnogi so umrli. Naj bo to pisanje tudi namesto njih. Del njihovih stisk sem nosila tudi sama. Vsakrš­no obtoževanje dru-gih je popolnoma zgreš­eno. Res so dejstva, a je tudi Ljubezen, ki prema-ga vse ovire. Svetnik don Bosco pravi: »Brez Ljubezni se vsaka, š­e tako

1��

V veri je luč - v luči je ključ

pametna misel, sprevrže v nespamet.«Post v mojem življenju izgleda v praksi tudi takole: deset let z možem abstinirava od alkoholnih pijač; sin dve leti, pri bolečinah sem si pomagala z bownovo terapijo, a pozneje le-to

opustila, saj sem spregledala, da sem zanemarila vero, post je zame tudi, da govorim manj, se učim posluš­ati in se zato do-

mačim zdim prijetnejš­a, kadar se znam brzdati v svoji veri, ko je moja molitev usklajena z

delom, post mi pomaga, da prepoznavam svoj križ in grem lažje z njim na-

prej, pomaga mi, da se z možem manj zapletava v nesoglasja zaradi različ-

ne verske usmerjenosti in pogledov, iz spalnice sva umaknila televizor, manj časa sva pred televizor-

jem, odpovedala sva časopis z nasilnimi dogodki, vse več odpora čutim do ličenja in trajne las, pri pripravi te knjige sem bila kar nekaj časa zdoma (to ni imelo le

slabih strani!), medtem pa so tudi domači začeli bolj ceniti moje delo in mene samo,

trudim se spoš­tovati Božje zapovedi, a ni lahko, da ne pametujem in tudi domačim ne težim več s telefonom in sms

sporočili, da se učim ne prepričevati, ampak pričevati tistim, ki to želijo, da se učim brzdati svoj jezik, da ne govorim po nepotrebnem, naj vstopim v življenje ljudi z njihovim povabilom; brez tega pa ne, po duhovnih vajah in po maš­ah po namenu, sem začela čistiti in iz

hiš­e odmetavati odvečne stvari; balast, ki ga ne potrebujem več … in š­e bi lahko naš­tevala.

Tako sem spoznala, da tisti stari rek ne drži prav močno: kdor malo poje, malo naredi.

1�0

Danica Jazbec

Ko začutimo resnično delovanje Božjega Duha v vsakdanjem življenju in verujemo v moč svete maš­e, je vse lažje. Pa tudi ko se odločimo za post in prosimo za milost moči in verovanje v delovanje Božjega Duha - vsaka proš­nja pomaga …Molitev: Moj Bog! Oprosti mi, ker sem te tako dolgo zatajevala in častila »malike«. In Gospod, pomagaj mi, da o postu ne bom več govorila, am-pak ga znala prav živeti v svojem življenju kot v krogu svoje družine. Ti si bil vedno blizu mene in morala sem pasti na tla, ker si vedel, da je to dobro zame, pa tudi za druge. Hvala Ti.

1�1

V veri je luč - v luči je ključ

V. DEL

Luč ž­ivljenja

»Ne zavračajmo Bož­je milosti«Heb 12, 14-2�: »Prizadevajte si za mir z vsemi in za posvečenost. Brez tega nihče ne bo videl Gospoda. Pazite, da nihče ne ostane brez Božjih milosti, da ne bo pognala nobena grenka korenina, ki bi povz­ročila z­medo in bi se z njo mnogi omadeževali. Nihče naj ne bo nečistnik ali posvetnjaš­ki, kakor Ezav, ki je za eno samo jed prodal pravice svojega prvorojenstva. Saj veste, da je poz-neje želel podedovati blagoslov, a je bil zavržen - ni namreč naš­el možnosti za kesanje - čeprav je zanj prosil v solzah.«Toda: Tu je š­e Davidov psalm: Psalm 27: »Gospod je moja luč in moja reš­itev, koga bi se moral bati? Gospod je trdnjava mojega življenja, pred kom bi mo-ral trepetati? Ko se mi hudobneži približajo … moji nasprotniki in sovražni-ki proti meni, se spotaknejo in padejo. Tudi, če se tabor vojske utabori proti meni, se moje srce ne boji; tudi če proti meni izbruhne vojna, jaz pri tem zau-pam. Za eno prosim Gospoda, to skuš­am doseči: da bi prebival v Gospodovi hiš­i vse dni svojega življenja.«

»Usmiljenje in odpuš­čanje skupaj vodi k ozdravljenju«Zbudil me je eden izmed otrok, ki je pozno priš­el domov. Zbudi me š­umenje vode izpod pipe. Tuš­ira se. Skuš­am zaspati nazaj, ker š­um poneha. In, o ne. Spet. Pogledam na uro. Opomini ne zaležejo. Že davno ne več. »Otrok Božji, kaj hočeš­ izprati?« razmiš­ljam napol v snu. Voda pa teče. Dolgo, dolgo… vsta-nem, zapiš­em misli, ki se mi porodijo. Razmiš­ljam o veri, o svojem življenju in predanem noš­enju križa, česar do sedaj več ali manj ni bilo. Razmiš­ljam o verbalnih žalitvah.Coklanje po stopnicah in dolgo tuš­iranje ponoči v skupni bivalni hiš­i ni re-snica. Ali pa v katerikoli skupnosti. Koliko ljudi trpi po svetu zaradi mnogih nevednosti in napak. Ker smo brezobzirni in ranjeni tako ali drugače. Ker smo od starš­ev dobili natanko toliko Ljubezni, kot so jo premogli. Včeraj mi je izrekla prijateljica misli svojega psihiatra: »V prvi vrsti pomagaj-

1�2

Danica Jazbec

te svojim otrokom in ne možu, ki vas gnjavi.«Razmiš­ljam. Ali je to resnica? Ali sem bila jaz res tako čista, ali sem res nare-dila vse, da zdaj lahko prezrem moža, ker gre meni bolje? Mar ni on meni stal ob strani tudi v hudem? Mar ni tudi mož zaradi mene trpel? Mar nima on tudi čustev? Naj mu dam š­e eno, novo priložnost?Koliko dvoreznih mečev srečamo v življenju! Ljubezen je na preizkuš­nji. A dve družini nista enaki. Tudi na to je prav, da se spomnimo. Odrasli pogosto učimo otroka: »Udari ga nazaj.« Kaj če bi otroku za spre-membo razložili, naj ljubi nesrečneža, naj mu odpusti, ker je v sebi ranjen in v resnici trpi. Razložimo mu pomen teh stavkov. Otrok bi ljubil, ker bi ljubili tudi mi.Kolikokrat sem se v času sinove bolezni vpraš­ala, zazrta v njegov trpeči izraz na obrazu: »Ali je kje š­e večja bolečine od te, ki jo nosi on?« Kaj sem sejala? Tolaži me le dejstvo, da brez trpljenja ne bi duhovno rastli.Naj citiram š­e misli iz ‘Besede med nami’ 2. marca 2007: »Kako hitro zač-nemo v mislih kritizirati in obsojati druge! In kako težko je takš­ne misli izkoreniniti iz srca, da ne zasejejo med nami zamer in razdora! Zato je nauk iz današ­njega evangelija š­e toliko pomemb­nejš­i. Ko je Jezus naročil svojim učencem, naj se spravijo med seboj, pri tem ni nujno mislil na velike reči, kot so umor, kraja ali preš­uš­tvo.Ob­sojanje in zamera se lahko začneta ž­e pri takš­nih malenkostih, kot je ta, da nekdo v cerkvi zasede »tvoje« mesto v klopi ali ti neprijazno odgovori. Morda ti s tem zares dela krivico. Vendar lahko to, če takoj ne odpustimo, v nas razvname jezo, jeza pa sovraš­tvo, ki nas odreže od Boga in bližnjega. Stvar je zelo preprosta. Jezus nas svari: »S kakrš­no sodbo namreč sodite, s takš­no boste sojeni, in s kakrš­no mero merite, s takš­no se vam bo odmerilo.« (Mt 7,2)K sreči pa velja tudi nasprotno. Če sadimo usmiljenje in odpuš­čanje, b­omo to dvoje tudi ž­eli - skupaj z ozdravljenjem. Odpuš­čanje reš­i nas, pa tudi tiste, ki so nam kaj slabega storili. Reš­i nas verig, v katere smo bili sami vkle-njeni in smo vklepali druge.POMEMBEN NASVET: V času posta si zato vzemi časa za razmislek o svojih odnosih z drugimi. Prosi Svetega Duha, naj ti pokaže, ali imaš­ kaj zoper koga, nato pa ga prosi, naj ti iz srca odstrani jezo, obsodbo in zamero, da bi lahko

1�3

V veri je luč - v luči je ključ

resnično vsem odpustil. Tudi samemu sebi ne pozabi odpustiti! Morda uči-nek ne bo takojš­en in sprva ne boš­ občutil ničesar. Če si pripravljen narediti vsaj majhen korak k spravi, si lahko prepričan, da ti bo Bog pomagal. Zelo je namreč vesel, kadar njegovi otroci prebivajo skupaj v edinosti! (Ps 133,1).MOLITEV ZA ODPUŠČANJE: Gospod Jezus, molil si, da bi bili vsi eno. Pokaž­i mi, kje je moje srce š­e trdo in mi pomagaj popolnoma odpustiti tistim, ki so me prizadeli. Gospod, daj da postanemo vsi eno, kakor sta eno ti in oče. Naj sadimo usmiljenje in odpuš­čanje, da bomo to dvoje tudi želi - skupaj z ozdravljenjem.«To pa so stavki, ki resnično pomagajo v stiskah:Mr 10,43: » Jezus, Davidov sin, usmili se me!«Mt �,2: »Gospod, če hočeš­, me moreš­ očistiti.«1Kor 2,�: »Zaupno se ti bližam in v preprostosti, zgodilo se bo: česar oko ni videlo in uho ni sliš­alo in kar v človekovo srce ni priš­lo in kar je Bog pripravil tistim, ki ga ljubijo.«Jezus, hvala Ti, ker obstajajo ljudje, ki pomagajo nesebično razvijati tvoje mi-sli, besede in dejanja. In za tiste, ki padajo in, ki potem svojo novo ljub­ezen, stkano na novo iz njihovih slab­osti, podarjajo naprej š­e drugim.Naj vam posredujem š­e kratek povzetek mojih zapisov iz CD-ja patra dr. Ma-rijana Šefa o odpuš­čanju:

Misli za odpuš­čanje in ozdravljenje(misli po patru­ Robertu­ de Grandisu­)

Pojdimo v tiš­ino. Na miren kraj.Slavimo Gospoda. V miru. Zahvalimo se mu najprej.Prosim te, odpusti mi vse moje grehe.Odpovem se vsem negativnim silam in š­e ti mi jih pokaži, če me kaj ovira na tej poti.Jezus, pojdi zdaj, do vsakega trenutka mojega življenja. Že v naprej se ti zah-valim. Za vse, kar mi daješ­ ali MI BOŠ DAL.Pripravljena sem zares začeti odpuš­čati.OČE NAS, KI SI V NEBESIH, …

1�4

Danica Jazbec

Jezus, naj odpustim, kot si ti zapovedal: »Odpustite, če imate kaj.« Tudi tiste zamere naj gredo ven, ki sem jih pozabila ali so potlačene globoko v meni.Jezus moj, stori to.Ne želim biti kot človek, ki ne odpusti in se tako upira Luči. In tak človek živi v Temi.Jaz želim, da bi živela s teboj, v Luči. In š­la po poti razsvetljenja.Toliko kot zmorem in znam. Želim odgnati svoje bolečine in bolečine mojih družinskih članov in prijateljev.Zato želim odpustiti vse in vsakomur, kar in komur š­e nisem odpustila.

Molitev odpuš­čanja za ozdravljenjeNaj me ta molitev vodi do ljudi in skupin, ki jim moram odpustiti.Ti ljudje so lahko: doma, v službi in na državnem nivoju ter v občinah, v do-mačem kraju pa med sosedi.Gospod Jezus Kristus, prosim, naj odpustim vsakomur v svojem življenju. Vem, dobri Jezus, da me ljubiš­ bolj, kot si lahko zamiš­ljam. Odpuš­čam ti, ker sem mislila, da si mi ti poslal vse te nadloge.Danes prosim očisti moje srce in moj razum ter vsako celico mojega telesa. Sami sebi odpuš­čam vse svoje grehe, prestopke, napake, vsa obrekovanja in obsojanja drugih ljudi. Sprejemam tvoje odpuš­čanje.Tudi mi odpusti za vse slabe knjige, noš­enje amuletov, varanje, krš­enje deset Božjih zapovedi, možne splave za kar vem in kar ne (npr. za nevidne splave pri uporabi obročka ali tablet), za laž, če sem prizadela dobre ljudi in njihova imena.Odpusti mi za vsa pota iskanja zdravljenja drugje in njih vpliv na mene, za njihova početja, vsemu mojemu vraževerju, …Danes si mi odpustil in tako naj bo vsak dan mojega življenja.Tudi jaz sama si odpuš­čam.Napolni me s Svetim Duhom. Odpuš­čam:Svoji materi za vse grde besede, dejanja in za vse, kar sem preveč pričakovala.

1��

V veri je luč - v luči je ključ

Odpuš­čam svojemu očetu za pomanjkanje časa in pozornosti, za njegovo pit-je, kaznovanje, da me je zapustil na tak način, (kar je delal, naš­tej …)Ravno tako odpuš­čam vsem, (tudi bratom in sestram) ki so me zavračali ali me zavračajo š­e danes. Ki so tekmovali z menoj, za ljubezen mojih starš­ev.Njih dobrine in krivice.In tudi za krivice in goljufanje, ki smo jih delali med seboj.Vse to odpuš­čam.Odpuš­čam svojemu soprogu za:- nesrečne komunikacije,- slabosti, prevare, nesporazume,- neplaniranje, nesodelovanje,- vse nesrečne bolezni, ki so nam bile dane,- vse udarce in grde besede,- nesrečne besede svojim sorodnikom,- in vsa druga dejanja, ki so nas ranila (me).Odpuš­čam svojim otrokom vse, s čimer me vznemirjajo in preizkuš­ajo.Odpuš­čam vsem priženjenim sorodnikom, ki obravnavajo in napadajo mene in mojo družino s pomanjkanjem ljubezni, vsem tetam, stricem, sestričnam ter bratrancem, ki ne govorijo dobro o meni in ki so se ali se š­e vtikajo v mojo družino in življenje.Jezus, pomagaj mi. Odpusti tudi mojim sodelavcem, ki so mi vzeli delovno mesto. Odpusti jim. Odpusti tudi meni za vse moje neprijaznosti. Odpuš­čam si. Odpuš­čam:- vsem sosedom in ljudem – za vse nesporazume- ljudem, ki iz avta onesnažujejo okolje,- ljudem, ki spuš­čajo svoje pse ...- ljudem, ki nas obrekujejo in š­kodujejo tako ali drugače.Odpuš­čam svojim duhovnikom, ki mi ne dajejo dovolj potrditve, ne navdiha. Ko smo jih najbolj potrebovali, jih morda ni bilo. Odpuš­čam jim.

1�6

Danica Jazbec

Odpuš­čam vsem ljudem, ki imajo druge politične nazore, ki so me prizadeli in ki so svoje nazore vsiljevali meni in moji družini ter me diskriminirali:- mojo narodnost in značaj,- me čustveno in fi­zično zlorabili ali- kako drugače prizadeli. Odpuš­čam vsem, vse to in š­e več …Odpuš­čam vsem policistom in zdravstvenemu osebju, s katerimi sem bil v stiku. Vsem obrtnikom in delodajalcem, da niso cenili mojega dela. Da so me izko-riš­čali in slabo govorili o meni. Odpuš­čam jim jezo in njih neprijaznosti. Odpuš­čam sebi za svoje neprijaznosti drugim. Drobne in velike.Odpuš­čam svojim vsem učiteljem, predavateljem in vsem, ki so prizadeli moje otroke, jih obrekovali, jih neupravičeno kaznovali, zadržali v š­oli ali kje drugje.Danes zares odpuš­čam vse to.Odpuš­čam svojim prijateljem, ker jih ni bilo, ko sem potrebovala pomoč.Gospod Jezus, najbolj pa prosim za tistega, ki me je v življenju najbolj priza-del, NAŠTEJ ...Pa tudi za tiste te prosim, ki se jih ne spominjam in so že del moje preteklo-sti.Prosim te za tiste, ki sem jih jaz prizadela:- mojo mamo, očeta, sestro, moža, otroke,- prijatelje in ostale sorodnike,- predstavnike nevladnih organizacij ali institucij, zdravstveno osebje, itd …Zaradi svojega napuha, egoizma in nevednosti morda nisem znala drugače.Odpuš­čam sebi tudi vse tisto, kar sem storila namenoma.HVALA TI ZA VSE, tudi za boleče izkuš­nje.Naj bo v meni vse bolj razsvetljeno tisto, kar mora biti, kot si ti rekel, Jezus Kristus: »To je moja zapoved, da ljubite druge, kot sem jaz vas ljubil.«Predstavljajmo si Jezusa in osebo, ki nas je prizadela ali Jezusa ob sebi, kako vstopa v naš­e srce. Za trenutek zaprimo oči in odpustimo vse.

1�7

V veri je luč - v luči je ključ

Vsak dan moramo odpustiti tistim, ki nas ranijo ali prizadenejo in seb­i za svoja dejanja.Morda zvečer, pred spanjem, z nekaj mislimi.MOLITEV PONAVLJAJ Z RESNIČNO PRISOTNOSTJO DUHA VSAJ 30 dni. Zelo pomaga.Ko sem priš­la do globljih uvidov in po priporočilu patra Leopolda Grčarja, pa sem dodala š­e rožni venec Božjega usmiljenja, ki je postal moja priljublje-na molitev.

Pismo Bogu: Slovenska mati umira, Gospod»Ko sem pisala to knjigo, sem mislila tudi nate, Gospod in na različne ljudi, ki si jih ustvaril. Nisi želel, dopuš­čal pa si vojne in pravde … dal si nam zgo-dovino, ker si nas postavil pred preizkuš­njo.V 2. svetovni vojni sta mi umrla stric in stari oče. Nisem ju poznala. Pravijo, da sta se borila drug proti drugemu. Vsak na svoji strani. Nisem več želela posluš­ati, kaj so mi pripovedovali naprej … dovolj sem sliš­ala in dovolj sem razumna, da slutim pomen nadaljnjih dogodkov. Pravico si imam ustvariti svoje mnenje. Zame je zdaj pomembno dejstvo, da je bilo veliko ljudi trpin-čenih, mučenih, po krivem obsojenih. Na eni in drugi strani. Ta zgodovina je opomin vsem, če tega š­e nismo razumeli. Do sprave pa ne pride zaradi NEODPUŠČANJA, vsevednosti, napuha in vzviš­enosti.Čigav otrok sem potem jaz? In pol Slovencev? Kdo ima pravico, da me izri-nja iz slovenskega prostora? Samo napačni koraki iztirjajo. Enkrat za vselej je to potrebno izreči, priznati … in potem … potem je potrebno opravičilo, kesanje in sprava. Potem je potrebno biti usmiljen, oprostiti in pozabiti. Kajti neprenehno oživljanje in premlevanje nečesa, kar je že zdavnaj mrtvo, vodi v slepo ulico.Dejstva so, vendar jih vseh in vsi ne poznamo. Slovenski otrok sem. Piš­e ti slovenska mati, Gospod. Če bi te le bolj posluš­ali vsi … se učili sliš­ati tvoje besede.Velikokrat se spomnim Vitranca v Kekčevi zgodbi, ki ga je pripeljala Mojca, ker je želela pravico. Zdaj vem, zakaj. Ti si ta Vitranc. Ti, ki nas učiš­ živeti po-š­teno, ki zarežeš­ tako, da boli, ki veš­, da ubija tudi zgodovina. Prinesi svojim Božjim otrokom miru in pravične modrosti. Otrokom sveta in Slovenije.

1��

Danica Jazbec

Dovolj je teh prepirov. Mojih in mojega naroda, ker naš­i slovenski otroci nosi-jo posledice vsega tega, ker slovenska mati umira, Gospod. Zato ti piš­em.Med možmi in ženami je ta velik gnojni stržen, da ne znamo odpuš­čati in se vzeti v roke ... ali tudi zato umira slovenski narod? Ali je res vse v »materi mu-čenici, ki je v usedlini Lepe Vide« kot pravi dr. Trstenjak?Veš­, moja stara mati je bila dobra žena. Imela je devet otrok. Tudi moja mati je dobra mati. Bila je njen zadnji otrok. Trpela je. Med tem, ko so politiki š­tirideset let modrovali, vodili politiko, kot so vedeli in znali, je moja mati z vsemi posledicami delala, kot je vedela in znala, ker je bilo samoumevno takš­no življenje kot je bilo. Medtem pa je š­tevilo samomorov naraš­čalo. In mi nismo storili nič …Zdaj je napaden moj sin. Moja mati š­e bolj trpi. Ti veš­ dobro zakaj. Samomo-rilnost š­e vedno raste ... in mi vsi skupaj - spet nič …In kaj je z naš­imi možmi?O, Ti veš­! Ti znaš­ in Ti edini zmoreš­. Ti znaš­ pripeljati stvari skozi š­ivankino uho. Torej: Rotim te, pokaži pot slovenskemu narodu in družinam. Pokaži pot odpuš­čanja in sprave.Dano mi je bilo, da sem se srečala s Teboj na Kureš­čku lani. Držala sem se za križ in molila. Organizatorka je dejala, da je nemogoče zaradi tri tisoč glave množice, da pridem do patra Jamesa. A Ti si po moji molitvi naredil tako, da sem vseeno priš­la. Oče James je rekel med seminarjem: »Žena, kje ti je mož?«In jaz sem š­la naprej. Trkala sem, iskala in naš­la. V naš­i družbi velja rek, da žena podpira tri vogale. Ne morem si predstavljati odpuš­čanja, vere in sprave brez slovenskih mož. Večina slovenskih kmetov je imela nekoč vero in z njo je kljubovala naravni ujmi.Pogled v parlament mi pravi: »Človek, zbudi se?! Stori kaj, kajti slovenska mati umira. Tudi od vas, mož, je odvisno ali bo ta mati preživela!«Ko jaz v stiski odpiram razna vrata, me boli, ker čutim, da je resnica v tem, da človek postaja š­tevilka - vse bolj in bolj … da ljubezen izginja …Gospod, obe ženski zaradi katerih to piš­em sta že umrli; meni pa si dal, da sem preživela do tu.Dal si mi dar pisanja. Pa nisem nikoli čutila, da bi bila pisateljica. Ti si vedel,

1��

V veri je luč - v luči je ključ

zakaj mi to daješ­. Delujem tako, kot zmorem. Kdo mi more zdaj š­e očitati tip-ko Ž na tipkovnici, ki da ni na pravem mestu? Po vsem preživetem? Mar nam daješ­ to pravico, da delimo očitke? Ne.Torej. Naj se rodi ta klic, potem pa se lahko posvetim sebi, družini in Tebi. Ali pa tudi umrem, če je takš­na Tvoja volja. Hvala ti za vse. Kakorkoli se že boš­ odločil. To ni običajni krik. Pa tudi ekshibicionizem ne. Saj sem zaznala pra-vo Resnico življenja. Včasih mora nekdo umreti, da drugi spoznajo Resnico. Tako je bilo tudi z Jezusom.Mnogi Slovenci živijo v tujini. Ti veš­, zakaj. Mnogo znanstvenikov in strokov-njakov gre v tujino. Spet Ti veš­, zakaj. Slovenski misijonarji gredo v svet, a Slo-venija postaja svet, ki kliče po dobrem misijonarju. Naš­i državniki pomagajo drugim, posamezniki tudi, a naš­e slovenske družine krvavijo … uničujejo jih krivica, greh, sebičnost … kako je že rekla neka gospa na TV? Da. Strinjam se z njo, da smo Slovenci dokaj zavistni in egoistični. To sta hudi bolezni. Okusi-la sem ju na svoji koži, ko je izš­la moja prva knjiga. In ko se je pisala ta knjiga ‘V veri je luč - v luči je ključ’, tudi. Vse to pomeni, da čutim tudi jaz in ti in on, ona … kako teptamo svoj jaz, sočloveka in z njim žagamo vejo, na kateri sedimo vsi skupaj.Moje voš­čilo za leto 2007 se je glasilo: »Človek je od nekdaj živel v skupnosti in se bo tja nekoč tudi vrnil. Za vse v življenju odgovarjamo sami, zato os-mislimo naš­e življenje v tem brezglavo industrijsko naravnanem času. Brez prostovoljnega dela slehernega izmed nas, tudi premikov v družbi zagotovo NE BO. Zato se nam pridruži. Osmisli tvoj čas in tvoje življenje. Vse dobro v letu, ki prihaja - z mirom in ljubeznijo, Danica.«Na koncu dodajam š­e misli dr. Trstenjaka (kar naj bi utemeljil na š­iroko Er-vin Ringel) iz knjige dr. Jožeta Felca Osvoboditev in odreš­enje: »Češ­, da smo Slovenci nevrotični ljudje - občutljivi, zamerljivi in prepirljivi, polni zavisti, da bi drug drugemu izkopali oči. Slovenec naj bi bil po istih virih nagnjen k potrtosti, maloduš­nosti in obsojanju samega sebe in drugih. Pretirana tan-kovestnost in pikolovstvo v izpolnjevanju dolžnosti, pa mu izčrpava življenj-sko silo, da se na koncu znajde pred neizbežno mejno situacijo, ko ne more več živeti in omaga pod težo življenja ter gre v samomor.«Po vrhu vsega se bliža š­e nezadržna katastrofa pomanjkljivega čistega ozrač-ja zaradi toplogrednih plinov in problem pitne vode. Tako, kot nosi vsaka družina odgovornost za gradnjo države, smo vsi skupaj in vsak posamezno

200

Danica Jazbec

odgovorni za stisko slovenskega naroda in vsega sveta. Zato razmislimo in razmiš­ljajmo o nadaljnjih korakih kar se da obzirno in odgovorno.»Gospod, dovoli, naj ustanavljamo naravne skupnosti za zdravljenje različ-nih zasvojenosti, sicer se nam utegne zgoditi, da bomo gradili samo š­e psihia-trične ustanove ... v terapevtskih skupnostih lahko najdeš­ prave prijatelje, z novim, čistejš­im pogledom na obrazu. Pomagaj nam priti do ljudi, ki poznajo izhod iz stisk. Žal odrasli in mladi iš­čemo mnogokrat idole v nepravih ljudeh in stvareh, ki nas pehajo daleč stran od Ljubezni. Življenje je več kot zgolj in samo predaja-nje užitkom. Je pogled vase in soočenje. So napake, ki se ponavljajo iz zgodbe iz raja in nastanka greha. Ker je človek greš­il, se je zakril s fi­govim listom.Škoda, ker ljudje tega prej ne uvidimo. Ti veš­, Gospod, da se ljudje v današ­-njem času skrivamo za marsičem. Pomagaj nam najti dobrih ljudi za ustanav-ljanje novih skupnosti. Za pomoč ljudem v stiski.Gospod, prosim Te, usliš­i mojo proš­njo.«

Ko sovraš­tvo in b­olečina ugrizneta do krviSkozi napol zagrnjeno okno mi kukajo v obraz jutranji sončni žarki. Poigra-vajo se z mojim obrazom in mi nagajajo pri pisanju, kot da mi sporočajo, da je čas, da pustim slabo voljo, nezaupanje, jezo, sovraš­tvo ... tako močni so, da vstanem in zagrnem zaveso, saj sicer ne bom mogla pisati naprej.Medtem premiš­ljujem, kako sem v vseh teh letih videla odhajati mojo ljube-zen. Moja nravnost in preprostost dolga leta nista mogli do svojega izraza zaradi vsega hudega. Spoznavala sem čudovite ljudi in trpela zaradi njihove prijaznosti. Trpela ob tem, ko sem se zavedala, da moja prijaznost sproti od-haja zaradi bremen, ki so me tiš­čala k tlom. Čeprav sem se s kančkom razumevanja zavedala dobrega v sebi, je bilo življe-nje na trenutke brez vsakega cilja. Trenutki, ko mi je bilo vseeno, moje srce pa prazno ... š­e, ko sem prosila nebo, mi je odgovorilo s svojim trdosrčnim in dokončnim NE. Pa mi ni bilo povsem jasno, zakaj.Zdaj piš­em tu v samoti, kot da je to zdaj edino moje pribežališ­če. Vendar vem, da nisem sama. Postni čas me spominja in z njim Božji Prijatelj, da je vedno z menoj. Na vsaki postaji križevega pota se ustavim. Tam, v daljavi, pa so z menoj tisti, ki me ljubijo in jaz njih. Le moj angel varuh me varuje in bdi

201

V veri je luč - v luči je ključ

nad menoj noč in dan, ko ni poleg mene v resnici nikogar več. To ni kakš­na pisateljska izmiš­ljotina, ampak mogočna resničnost. Bog, daj mi moči, da zdaj jaz sebe in drugih ne bom pustila na cedilu. Če je to Tvoja volja. Posekal si me do korenin. Sem drevo, ki je bilo rodbinsko zdelano. Ali zmore iz tega pognati lep,nov poganjek? Ti veš­. Dotlej pa mi dovoli, da zapiram oči pred zlom. Pred vsiljivimi ljudmi, pred nepravičnimi ljubeznimi. Ko se učim objeti ljudi, ne da bi se počutila v ne-varnosti, medtem zlomek deli karte: eno tebi, eno meni … ker bolj, ko ga gledam, bolj me tlači. Prepuš­čena sem mu na milost in nemilost in le Ti me zmoreš­ reš­iti iz njegovih čeljusti. Zdaj vem, da le pravična Ljubezen zmore reš­iti cel svet, ne samo posameznika.Stara mama in starš­i so mi dali nekaj popotnice, a kaj ko je bilo toliko grdih preprek. Izmučena sem od vsega, celo od nežnega zanimanja, ki me bega in bi bil zdaj lahko vzrok š­e za eno sovraš­tvo. Še za en beg. Kako naprej? Kaj mi imaš­ danes razodeti moj Bog? Še pred kratkim je bila sivina odsev mojega te-danjega stanja. Zdaj molim zase, za družino, za sovražnike, bolne, zavistneže, nerazumevajoče in za navezane na denar, na svoj ego. Molim, ker si mi ti dal milosti in moči za to, milosti, ki je dolgo ni bilo od nikoder.»Ko bi ljudje vedeli, kaj vse zbudi v trpeči duš­i en sam prijazen pogled, bi bolj pazili na svoje oči,« pravi pisatelj v knjigi Žena z zaprtimi očmi. In bi več sto-rili za ljudi okrog sebe. Morda jaz nisem prava plemenita duš­a, ker do sedaj nisem imela »obrezane-ga srca« in ker o tem glasno govorim. Naj mi bo zdaj oproš­čeno, ker TAKO ČUTIM. Srečala pa sem š­e kako plemenite duš­e, ki navdihujejo v miru in z Ljubeznijo in zato sem srečna. Duš­e katerih oznanilo in vera nista prazna. Duš­e, ki so obujene, ki so del neprekinjenega pričevanja mož in žena, vse od Jezusovega vstajenja. Zato je napak, če verujemo v Jezusa, v Cerkev pa ne, ki to oznanja in je kot preznojen deloven človek. Dvomi so zato, da jih prema-gamo, kot blatni čevlji, da jih očistimo. Cerkev je kot človek, ki gre z lastnimi rokami in žulji naprej. S svojim delom nenehno podarja »živega Jezusa« na-prej drugim. Vem, da je ljubezen močnejš­a od smrti. Ljubezen si Ti. Zdaj, ko piš­em, pro-sim za mir Tebe, tu blizu gozda in hribov, kjer je čutiti Tvoj Božji mir. Podeli mi ga tako, kot Ti želiš­, da boš­ zadovoljen z menoj. Molim, da pripraviš­ naš­a družinska srca, da bodo po volji Tebi. Za naš­ notranji mir in pravo modrost.

202

Danica Jazbec

Kanil si mi kapljico svoje Ljubezni, da sem zmogla te straš­ne viharje. Res se zavzemam za boljš­e programe nemirnim otrokom in njihovim starš­em … ali pa zgolj za svojo večjo Ljubezen v družini. Ti odloči. Ti veš­ kdo sem in kaj zmorem. Ne jaz. Naj se zgodi Tvoja volja. Dovoli zdaj Gospod, da v meni požene nov poganjek, v moji duš­i pa vzbrsti droben cvet. Vrzi vso umazanijo iz mene in dvigni mojo duš­o iz nesnage v katero sem bila padla … Pomagajte mi, torej angeli, in svetniki iskati pravo pot prek žalosti, ki sem jo živela do sedaj.

Žarek izza ob­lakovNedelja, 4. marec 2007. Čutim neznansko hrepenenje po Ljubezni … kakor čutijo rože potrebo po sončni svetlobi, ne da bi pravzaprav vedele, kaj je svet-loba. Tako, v daljavi slutim, da tudi sovraš­tvo, ki je bilo nekoč ljubezen, lahko naredi ljubezen š­e lepš­o. To misel je odprla Sonja s svojim obiskom pri meni in moji družini v naš­i počitniš­ki hiš­ici. Sonja je sama doživela težke preizkuš­-nje. Niti nisem vedela, kako zelo težke. Pravzaprav sorodne mojim in prav lahko razume vse to, skozi kar grem zdaj sama. Nekako je začutila, pozneje pa š­e jaz, da bi se ta vikend srečali. Tako je tudi bilo. Ko mi je poslala sms spo-ročilo, tako mi je pozneje povedala, je skozi goste oblake pokukalo sonce in poslalo svoje žarke samo za tistih nekaj trenutkov. Zanjo je bilo to čudovito znamenje in š­e meni je bilo toplo pri srcu, ko mi je o tem pripovedovala. V moji molitvi pa so zdaj priproš­nje, naj mi Bog pripelje takš­nih ljudi, ki bi znali pomagati š­e Klemenu v Božji Previdnosti. Sonja je ena tistih žena, ki se je uprla zdravilom in vso odgovornost zase vzela v svoje roke. Seveda v sodelovanju s svojim zdravnikom. Sonji je uspelo marsikaj. Njen optimizem in ljubezen sta mi vlila novih moči in njene izkuš­nje novega upanja. Tako sem dobila novega zagona tudi pri delu. Kar vzela sem si čas, pospravila ku-hinjo in se odločila celo, da spečem krofe. Peter je š­el po kvas. Ker pa tukaj nimam brizgalke, so bili krofi­ kar takš­ni, brez dodatka marmelade. A bili so dobri.Še pred Sonjo je na vikend mimogrede priš­la moja hčerka. Ocenila je, da smo v redu: »O, tu se imate pa kar lepo. Pa krofe pečete. Bom š­e jaz enega.«Povedala sem ji, da niso z marmelado. Ker je š­la naprej k moji mami, sem jo

203

V veri je luč - v luči je ključ

prosila, naj jih š­e njej nekaj odnese. Toda dejala je: »Ne. Teh krofov ne bom vzela, ker so brez marmelade.«»Nina! Prosim te! Nesi jih moji mami mimogrede,« sem jo zdaj že prosila, toda odhitela je skozi vrata. Meni pa so se drobtine tako zaletele, da se je Kle-men ves prestraš­il, ker je mislil, da je po meni. Toda Nina tega ni videla in ne sliš­ala ničesar več. Pozneje sem Sonji priznala, da me je to »brez marmelade« tako prizadelo, da sama tega nisem prav mo-gla dojeti. Le zakaj se š­e tako odzivam? Saj to je vendar njen prob­lem. Zato, ker sva ji tudi v tem verjetno z možem dajala svojevrsten vzgled. Prav morala sem to doživeti, da so se meni bolj odprle oči. Prav te obtičane drobtine v mo-jem grlu in Ninin odnos sta me zdramila š­e bolj. Zdaj vem, da sem se gnjavila zaradi vseh in vsakega posamično, ki stopajo po boleči in daljš­i poti. Takš­no zame ubijajoče razmiš­ljanje, se mora takoj prenehati v moji glavi, saj sem sicer obsojena na smrt. Ker izbiram zlo. Njihovo zlo. Ta »krof brez marmela-de« je bil kladivo za mojo glavo. Dovolj je tega. Sama vem, da moramo vse v ž­ivljenju plačati, š­e poseb­no vse tisto, kar nam je b­ilo darovano ali smo si prisvojili. Ostali se b­odo morali tega naučiti na svoji ž­ivljenjski poti, pa četudi so to moji najdražji. Zaradi tega menim, da je prav, da se ljudje vključu-jemo v družinske skupnosti. Frančiš­kanski patri imajo zelo dobre programe in tisti, ki se v njih vključijo, tega nikoli ne bodo obžalovali.Sonja se je spoznala s Klemenom in z mojim možem. Ker njiju sprehod v gozd ni zanimal, sva odš­li sami. V teh zadnjih pripravah na izid knjige, je to bilo zame zdravilno, pav nebeš­ko okrepčilo. V njeni družbi sem spoznala, da je hi-tro dojela vso situacijo pri nas doma. Dregnila je v mojo bolečino. Iz mene je iztisnila stavek, ki sem ga dolge mesece, morda celo leta držala v sebi: »Nisem se sploh š­e odločila ali bom živela ali umrla. Toliko hudega je v meni.«Živeti življenje v miru je veselje. Izbira tesnobe in žalosti pa vodi v bolezen in smrt.Priznala sem Sonji, da imam mnogo izkuš­enj, a Bog mi da le toliko pameti in nič več. Tudi ona se strinja, da je umik (ne pa izolacija in prepir) v mojem zdajš­njem stanju dovoljen. Celo nujen za prež­ivetje. V nekem trenutku mi je dejala: »Če je potrebno, grem na kolena in te prosim: Stori nekaj zase. Varuj se. Poskrbi zase. Tvoj bolan otrok pravzaprav res na nek način reš­uje vajin odnos, a morajo prav sodelovati š­e ostali člani družine.«»Vse to slutim in tudi že vem, Sonja. Glej, že nekaj časa sem gojila misli, da bi

204

Danica Jazbec

se za nekaj časa oddaljila od družine. Toda ljudje tega ne razumejo. Nekateri me obsojajo. Glej, dobila sem dar pisanja knjige. Še ne vem, kaj to pomeni in zdaj res potrebujem odmik, da to dokončam, v sebi pa naredim red. Veliko sem delala tako, da sem pomagala drugim. Iskreno ti to povem. Skoraj sem pregorela. Hvala Bogu, da sem to spoznala. Preveč sem se vživela v druge, nosila š­e njihove tegobe, misleč, da jim tako pomagam. A to je zmotno! Kot obstaja zasvojenost z alkoholom, zdaj čutim, da sem jaz bila odvisna od od-nosov. Nekaj časa sem zaradi žalosti in ker sem mislila, da »moram«, gradila ladjico za sina. Jeza pa me je spremljala š­e kar naprej. Jeza je lahko posledica ž­alosti in ob­ratno. Toda Jezus je rekel, če se samo jeziš­, si morilec. Tako pravi tudi stavek iz evangelija po Lk 6,41: »Kaj vendar gledaš­ iver v oče-su svojega b­rata, b­runa v svojem očesu pa ne opaziš­?«Sonja je prinesla novo lučko, novo vzpodbudo zame. Dala je tako rekoč piko na moj že izdelan i. To je bila potrditev mojim novim spoznanjem in odlo-čenosti. Zdaj bom lažje š­la naprej, ker se zavedam vedno bolj, da ne morem »plesati po bolnikovo«, ker postanem potem bolnik š­e jaz. Ampak, da so po-trebne korenite spremembe. Tudi zaradi nepoznavanja delovanja Svetega Duha je v družbi veliko ločitev. Obsojamo druge, ker nimamo vpogleda, da so bolezni v naš­i bližini tudi neke vrste ločitev. Hude in manj hude. Sama sem s svojo naravnanostjo velikokrat sliš­ala tisto, kar mi je ugajalo, kar mi pa ni, pa presliš­ala. Tako sem se odmak-nila od realnosti v svoj svet jaz. Ali mi bo sedaj po vseh stranpoteh in ovirah uspelo združiti se z družino in iti v različnosti čutenja naprej? Dovolj je bilo negativnosti: »V Jezusovem imenu se zdaj odpovedujem vsake zle dediš­či-ne po komerkoli!«Žarek, ki ga je s seboj prinesla Sonja - žarek izza oblakov in ki ga jaz do tedaj nisem videla, mi je vsekakor prinesel novega upanja. Upanja, ki nikoli ne ugasne, tudi tedaj ne, ko naš­e telo premine. Medtem, ko sem z Jezusom v Prenovi naš­la povsem novo Ljubezen in poglobljeno vero. To bi moralo za začetek zadostovati.

Bistvo je očem skritoSreda, 7. marec 2007: Včasih se mi je zdelo, da sem se trudila ne zbujati pre-tirane pozornosti. Danes pa vem, da ni bilo res vedno tako. Kadar sem dobi-vala darila in nisem bila čisto prisotna pri vsej stvari, se je zgodilo, da so jih

20�

V veri je luč - v luči je ključ

dobili v roke drugi ljudje. Odvzeta so mi bila. Krivila sem ljudi in Ljubezen. Ampak zdaj vem, da se to ni dogajalo brez razloga. In ne samo meni. Zdaj sem Bogu hvaležna za vse tiste izkuš­nje.Pri organizaciji humanitarnih in drugih prireditev sem imela priložnost spoz-navati ljudi. Različne ljudi. Obljube predstavnikov različnih institucij. Prav tako na poti svoje rehabilitacije. Zdaj vem, da milosti, ki so mi bile dane, nalagajo tudi večje odgovornosti. Po drugi strani, opažam, da so milosti, ki so dane znotraj Cerkve, neizživete. Tako fi­nančne kot organizacijske v smislu pomoči ljudem v stiski, kot je premalo pričevanj. Namreč, če pogledam samo delo Janeza don Bosca, ki ni imel ničesar, pa vendar vse: molitev, vero, Mater Božjo Pomočnico in vztrajnost. Pa koliko je ustvaril skupnosti, oratorijev in pomagal na tisoče mladim, … pa tudi odraslim.V današ­njem času se gotovo tudi Cerkev kot institucija zaveda, koliko je pro-padlih zakonskih skupnosti, zasvojenosti, …Cerkev ima priložnost, da dela tudi v smeri novih pol-odprtih skupnosti. To je majhen korak za človeka, a velik za človeš­tvo sodob­nega časa. Več ko darov združimo, večje bodo Božje milosti. Srečala sem se z redovnico, ki je vse življenje gojila željo, da bi pomagala usta-noviti takš­no skupnost za odrasle, če bi ji nasproti priš­la neka rehabilitirana oseba … vendar ni nikoli dobila podpore od nadrejenih. Zdaj sva se srečali medve. Žalostno je ugotovila, da sta primerna vrt in hiš­a že oddana š­kofi­ji, a prepričana sem, da bo š­kof poskuš­al najti ustrezno stavbo z vrtom in podprl razmiš­ljanje redovnice. Ravno zaradi hitrega tempa življenja, je š­kofova pod-pora š­e kako dragocena. Potreben je duhovni vodja za nastale nove projekte. Spomnim se trenutkov, ko ni dosti manjkalo, pa me ne bi bilo več. Kako tež-ko sem živela in preživela! Kako sem se mukoma vzpenjala po stopnicah, ko sem nosila vloge, proš­nje, karkoli! Kako sem čutila, da delam s skrajnimi napori in močmi! Povsod, kamor sem se obrnila, so bile same stiske in ovire. Malo ljudi je vedelo za moje pravo stanje. Svojega b­istva jim nisem mogla povedati, niti pokazati. Pa tudi opazila sem, da je povsod prisotna ena sama naglica. Kako potrebna je tudi pohvala in ne samo ljubezen.Na duhovnih vajah, ki so potekale dosti pozneje, kot pa je nastalo tole poglav-je, me je nagovoril stavek iz Božje besede: »Ne pričakuj plačila!«

206

Danica Jazbec

Današ­nja Beseda med nami govori o Jakobu in Janezu, ki sta bila zelo vdana Jezusova učenca: »Kdo bi si mislil, da lahko iz povabila, naj »umremo« same-mu sebi, pride toliko dobrega? Učenci so se z njima vred jezili, ker so vsi želeli biti v središ­ču pozornosti. Kdo bo sedel na Jezusovi desnici in kdo na levici v nebesih? Jezus pa jih je pomiril, ko je ocenil, kako deluje zemeljski prestiž in naj se učijo biti zadnji. Počasi začenjam dojemati pomen Boscovega delovanja. Več kot je skromno-sti, ub­oš­tva, »darovanja«, čistosti in poniž­nosti, VEČJE so Njegove milosti. In več ko imaš­ milosti, večje mora biti zavedanje. Potem pridejo darila življe-nja in poplačilo.Misli pokojnega dr. Alojzija Šuš­tarja iz knjižice ‘Kako prav živeti’ so iz leta 1���, a tako velike: » … v nravnem življenju so pomembne le tiste odločitve, ki na podlagi spoznanja prihajajo iz notranjega prepričanja in so svobodne. Kar se zgodi v nevednosti, iz notranje nujnosti ali pod zunanjim pritiskom, za to človek v etičnem smislu ni odgovoren … toda ali ni največja težava zaduš­itev svoje vesti? Ali da je njihova vest tako iznakažena in pokvarjena ter zmotna, da jim sploh ne pove resnice? Ali je zaupanje v vest upravičeno? Je, ker druge poti kot razločevati dobro in slabo sploh ni … večkrat nastaja vtis, da današ­nje javno ž­ivljenje vest ub­ija in ljudi naravnost sili k b­rezvest-nosti … pomanjkanje notranjega miru, osamosveš­čanja, razkrajanje pravega pojmovanja človeka, suž­enjsko uklanjanje javnemu mnenju in diktaturi večine in mode, stalno eksperimentiranje b­rez zavesti odgovornosti, zmeš­-njava v pomenu besed, etična nevtralnost in neopredeljenost ogrož­ajo vest in s tem človeka in njegovo življenje … človek je dolž­an delati dob­ro in opuš­-čati slab­o … pametno razmiš­ljati in se dati poučiti … ni normalno razvitega človeka, ki bi bil brez vesti … Sveto pismo govori o srcu, kjer človek spozna nravni zakon, ki mu je dan z njegovo naravo … vse, kar je proti prepričanju v lastni vesti, je greh (Rim 14,23). Vest je kakor antena. Če aparat ni vključen ali antena ni prav naravnana na oddajno postajo, ni mogoče sliš­ati glasu ali videti slik. Če človek izključi vest, ali če je ne uskladi z valovi, ki jih izžarevajo oddajne postaje, ne ve, kaj je prav …le kdor pozna Boga pozna tudi človeka … preko oddajne postaje človeš­ke narave se javlja Bog … človek mora iti iskreno vase … ker pa ljudje bežijo pred seboj, ker zapirajo oči pred konkret-nim položajem in srce pred bližnjim, ne vedo, kaj je treba storiti … ker pa človek ni tako poš­ten, dober in čist … spoznanje lastne narave ne zadoš­ča … Cerkev in njena avtoriteta ni sama zase oddajna postaja za vest, ampak le po-

207

V veri je luč - v luči je ključ

sredovalna in ojačevalna - pomožna postaja … položaj na etičnem področju ni tako obupen, le anteno - vest je treba spraviti v red, jo prav obrniti, da bo sprejemala prave valove, potem pa posluš­ati, razmiš­ljati, odgovorno presojati in poš­teno odločati … da se uresniči smisel življenja, sreča, rast in ž­ivljenje v slogi in miru z drugimi … dojeti smisel zapovedi in prepovedi naj bo pove-dano tako, da človek to razume in uvidi. Ne ukazovanje, ampak oznanjevanje, ne hudovanje, ampak razlaganje, ne moraliziranje, ampak utemeljevanje … kdor se je napačno odločil in izbral slabo, je svojo svobodo zlorabil. Življenje samo sili človeka, da se odloči. Ker pa ima razum in svobodno voljo, mora svobodno izbirati. Ker pa večina ljudi nima ne časa ne zmožnosti, da bi na podlagi lastne izkuš­nje in razmiš­ljanja priš­la do jasnega spoznanja nravnih norm - da zadenejo in dosežejo vest, so potrebne razne avtoritete, ki povedo, kaj je prav. To so Cerkev, družba, starš­i, vzgojitelji, strokovnjaki … človek ima dolžnost in pravico iskati in spoznati resnico, pa tudi spoš­tovanja drugih. In nihče ga ne sme ovirati pri tem iskanju in spoznanju … kdor ljubi bližnjega kakor samega sebe, najde pravo reš­itev. Vest je kakor človekov obraz … je najb­olj skrito jedro in svetiš­če … pred ljudmi se človeku posreči marsikaj prikriti, pred Bogom nikoli … edino veljavna je Božja sodba o nedolžnosti ali zadolženosti … in ni priziva na kako viš­je sodiš­če. Dokler pa človek živi, ga Bog čaka kot oče izgubljenega sina.«Šele danes dojemam globlji pomen vseh mojih zakajev. Ni mi bilo dano prej. Morala sem zboleti sama, moral je zboleti sin, da sem jaz priš­la do nekih od-govorov v smeri spreobrnenja. Seveda je to skupek odnosov, ki se seš­tevajo na vseh ravneh in z vsemi ljudmi, s katerimi je bil povezan. Tako ali drugače. Toda, če bi jaz zapustila to družino tedaj, ko je vse kazalo, da ne bomo več mogli živeti skupaj, bi verjetno bilo tako, kot sem opisala zgodbo meš­ančka v prvi knjigi Na robu prepada. Ko smo dali starega psa uspavati, smo dobili š­e večjo preizkuš­njo pri novem, mladem hčerinem psu. Tako bi bilo tudi v odno-sih z ljudmi. Če jih ne gradim z ljubeznijo, se slej ko prej poruš­ijo.Zato je Resnica tudi ta, da bomo bolj spoš­tovali duhovne poklice š­ele tedaj, ko jih bo začelo š­e bolj primanjkovati, ko bomo morali močno iskati dobro duš­o, ki nam bi prisluhnila. Ko bomo pokali po š­ivih od sodobnih stisk in vražjih zank. Koga le bomo obremenjevali in obtoževali tedaj? Najprej bomo morali odmetati vse nesnage, vse zasvojenosti (tudi najmanjš­e, ki nas slepijo!!), očistiti svoje srce, … na koncu bosta ostala le Jezus in naš­ goli jaz. Iz oči v oči.Krš­ila sem dve zapovedi - do sebe in do Boga

20�

Danica Jazbec

To je ugotovitev in zapis na sam veliki četrtek. Piš­e se �. april 2007. Čas moje resnice.Zunaj je čudovit, prekrasen, s soncem obsijan dan. Mar moram res vse to zapisati? Vstanem. Nalijem si vode. Zebe me v noge. Prinesem si toplo opeko iz š­te-dilnika in si jo podložim pod noge. Ne želim, da mi zdaj ta hlad odvzame dragocene misli. Misli, ki so se mi utrnile pri jutranji molitvi. V meni zorijo nove odločitve. Mož bo verjetno nejevoljen, ker danes z družino ne bom barvala pirhov. V meni zori spoznanje, da je vera več kot barvanje pirhov, da bom jaz morala sprejeti družinsko »malovero«, družina pa mene v molitvi. Če je STISKA PREIZKUŠNJA ZLA, sem danes prepričana v to, da morata b­iti tako oče kot mati dob­ro pripravljena na vstop v zakon. Ko sem bila stara sedemnajst let, sem se ukvarjala z mislimi obolele sodelav-ke na svoji praksi, namesto da bi molila zanjo in vse, s čimer sem se srečala zgolj predajala Bogu. Za težo njenega bremena sem bila »nepripravljena in neutrjena«, in duh je nalezljiv. A meč Božje besede je močan bolj kot kateri-koli meč. Tako sem prekinila stik z dobrim in Bogom.To pomeni, če bi molila za to obolelo žensko in zase, bi se zgodilo ravno obratno. Umirjala bi se in prenaš­ala na otroka v sebi mir in molitev. Globljega pomena spovedi tudi nisem poznala. To mojo ugotovitev pa je potrdil tudi pater in predstojnik Kapucinov na Križu pri Vipavi dr. Benedik v radijskem misijonu 27. marca 2007 ob 20.30h. Zato menim, da je molitev matere, ki v seb­i nosi mlado b­itje DAR BOŽJI tudi za novo nastajajoče življenje. Če pa bi molil z menoj š­e mož, bi naš­la na-jin mir in bi to bilo orožje za premagovanje življenjskih stisk. Zgodilo se je, kar se je moralo zgoditi. Ker pa te poti, ki je pot, resnica in življenje (rožni venec, Sveto pismo, maš­a, Najsvetejš­e; pomen spovedi in sprave, posta…) kot jo poznam danes, nisem poznala, niti ne odgovora, kdo sem (da sem Božji otrok) - zato nisem zmogla ravnati drugače. Dve leti sem občasno jemala pomirjevala in skrivala svoja ob­čutja in se jih sramovala. Težave pa so se kar seš­tevale. V knjigi Na rob­u prepada sem zapisala: »Kar je za enega narob­e, je za drugega prav.« Ne morem ljudi prepričevati, ker vsak prejme svoje milosti.

20�

V veri je luč - v luči je ključ

Lahko pa povem svojo izkuš­njo.Tako sem nekega dne prejela sporočilo: »V tem oceanu čeri sem se srečala s premnogimi ljudmi, ki so se žarečih obrazov na moč trudili plavati v nepravo smer - v prepričanju, da niso pomeš­ali strani neba in bili so srečni, kajti proti cilju smo plavali vsi.«Zdaj vem, da nikomur ne moram reči, da plava v nepravo smer. Lahko le mo-lim zanj, če smeri sam ne uvidi. Vendar se je potrebno alkoholiku (ali pa dru-gemu, ki je nasilen, verbalno ali fi­zično), ki ogroža naš­e življenje, odločno postaviti po robu. To zna zelo dobro povedati sestra Elvira, ki je ustanovila komune za zdravljenje odvisnosti (v knjižici Biseri ranjenega srca). Zato, dragi starš­i. Vse je v Božjih in naš­ih rokah. Storimo MI korak v dobro. Smrt seje, prometnih nesreč je vse več. Samomorov prav tako. Mladi umirajo. Odrasli pa … odrasli moramo postati vse večji zgled v pijači, hrani, veri in sicerš­njem življenju. Danes vem, da sem Bož­ji otrok, kajti z uporab­o b­lagoslova in molitvijo se mi vrača mir, ki sem ga tedaj tako nesrečno izgubila. Zato grem zdaj po poti, ki je STRAN OD SODB, PREZIRA, PAMETOVAN-JA IN HUDOBNIH BESED; kot je rekel pater Štefan iz Križa pri Vipavi v ra-dijskem misijonu, da si »ob­rež­em svoje srce« trnja v suš­nem ob­dob­ju in se pripravim na tež­ko pričakovani dež­ za duš­ni mir. Agape, zastonjskost … če te kdo udari po licu, nastavi mu š­e drugega … skrivnosti ovite v mnoge tančice.»Še list ne pade z drevesa, da Bog ne bi vedel,« je dejala članica iz biblične skupine. V meni pa gre za kvaliteto življenja in PREŽIVETJE.Ni naključij. Tudi ni naključje, da piš­em te misli in posluš­am pridigo kriz-mene maš­e po radiu, ki je prikladna za današ­nji in moj čas in me nagovori: »Tudi smelost, drznost, iznajdljivost in velikopoteznost so dobre lastnosti. Bog je razsipen. Če je z nami On, smemo imeti drzne in smele načrte. Tudi glede na vsa š­tevilna dogajanja v družbi. Ne odpravimo takoj teh ljudi, ki pri-dejo s smelimi načrti … On vodi zgodovino … od Njega je odvisno … «Psalm 112, 4: »Iskrenim zasije luč v temi:milostljiv, usmiljen in pravičen … Njegovo srce je stanovitno, ne boji se, dokler gleda na svoje nasprotnike … «

»Moja zadnja Velika noč«

210

Danica Jazbec

7. april 2007 - Velika sobota. Zdi se mi, da sem bila včeraj, na veliki petek, prvič pri bogoslužju. Mnogokrat sem se spraš­evala, kako le nisem mogla svo-jim dati več ljubezni, več razumevanja in vse bolj mi postaja jasno … Zaradi Klemenovih š­tevilnih težav, bom letos darovala več molitev. Namenskih. Z veseljem sem pripravila jedi za blagoslov.Neki vaš­čan je dopoldan prinesel v hiš­o š­e blagoslov ognja. Morda sem prvič v življenju pripravljala potico s tolikš­no ljubeznijo, medtem, ko nisem imela vpliva na to, da je mož ostal včeraj na vikendu in polagal ploš­čice. Potico sem ravno zvijala, ko je priš­el vidno zadovoljen domov. Tako se je je preš­erno razveselil kot majhen otrok. In tega seveda, da sem se jo lotila napra-viti, ko sem bila končno po enem mesecu čez vikend doma. V zahvalo me je poljubil, vesel in nasmejan kot že dolgo ne. Lepo me je presenetil tudi, ko je v četrtek priš­el k maš­i ob obletnici smrti mojega očeta. Klemen se je z menoj danes pogajal, da bi jedel meso že danes. Na Veliko so-boto, ker on, da ne veruje. »Pa saj si bil pri krstu. Sveti Duh vseeno deluje.«»Že. A jaz ne verjamem,« mi je odgovoril.V isti sapi mi pove, da je to verjetno njegova zadnja Velika noč, ker da tako kaš­lja od cigaret, a ne more se jim odpovedati. »Jaz pa verjamem, da lahko, če le hočeš­. Verjamem, da ni lahko. Ni pa nemo-goče,« sem zaključila, ko se je on odpravil v zgornje prostore. Medtem so me prevzela čustva. Nemočna prosim Boga za poglobitev vere in upanja. Daroval se je … zame, zanj in za vse … V stiski pokličem prijateljico, ki jo zelo cenim, saj ima za seboj nadčloveš­ke napore. Medtem ko sedim pred računalnikom in ji pripovedujem svoje opaža-nje in sinove besede, se solze kar nočejo zaustaviti. »Pokvaril« je moje veselje, kot že velikokrat. V njem vidim trpečega Jezusa. Darujemo se pa vsi.Prijateljičine besede so bile tako presunljivo resnične, da jo poprosim, naj jih ponovi: »Ti veš­, da smrt ni ločitev. Je reš­itev. Če je taka Njegova volja, naj se zgodi. Kakrš­nakoli že je. Naj nam da moči, da jo sprejmemo. V očenaš­u molimo, naj se zgodi Njegova volja. Več kot to, da sprejmeš­, takš­nega kot ti je dan in ga ljubiš­, ne moreš­. Če je to zanj reš­itev, hvala Bogu. Trpljenje se mora končati. Dovolj ga je bilo.

211

V veri je luč - v luči je ključ

Danica, včeraj sem v kapeli dobila tele misli: »Čas je, Božje kraljestvo se je približalo. Spreobrnite se in verujte evangeliju.« In glej, ta evangelij prihaja skozi nas po Svetem Duhu. Konec je s posredniš­-tvom. Čas je za resnico. Danes zjutraj so mi priš­le tele misli: »O Bog, odpri mi oči, naj vidim, uš­esa, naj sliš­im in srce, naj ljubim. Potem mi je priš­la misel od včerajš­nje maš­e: »Glejte les križa, na katerem je Zveličanje sveta viselo.«Jaz pa pravim, križ je prazen, čas je za praznovanje. Lani mi je križ padel s stene in Jezus, ki je bil pribit na njem, se mi je razbil. Namesto njega sem dala zraven sliko Božjega usmiljenja z napisom, Jezus, vate zaupam in pa sliko Ma-rijinega in Jezusovega srca.«Če se Jezus »razbije«, tudi obstaja razlog za to. Ko bo čas dobim odgovore, ki jih danes š­e ne razumem. Čas je za nov začetek. Kakrš­nokoli že bo. Pripravljena sem …Izkoriš­čati ljudi na robu prepada ni modro, š­e manj umestno in pravično.

Vigilija - naredimo most z b­iseri ranjenih srcSpoznavam resnice življenja. Ena izmed njih je tudi ta, ki sem jo prebrala med bogoslužjem na veliki petek: »Ljudem, ki hudo trpijo, je dano, da spoz-najo največje skrivnosti srca, če jim Bog poš­lje milosti.«Če bi ravnala po starem, bi v stiskah tonila v brezupnem iskanju zemeljskih dobrot in skuš­njav. Toda tako se ne grem več. Potrudila se bom knjigo spisati in tudi živeti tako, da bi moči zbirala, ne raztresala, da bi sodelovala v gradnji novega MOSTU za pomoč š­tevilnim slovenskim trpečim družinam in po-sameznikom. Nekje sem prebrala: »Edina nesreča na svetu je nevednost. Če ste Vi jezni, se spoprimite s svojo jezo in jo obvladajte.«Že kralj Salamon je dejal, da skrb v srcu človeka zagreni, prijazna beseda pa ga razvedri.Zlato Jezusovo pravilo je Mt 7,12: »Tako torej, kar hočete, da b­i ljudje storili vam, tudi vi storite njim!«Če človek ni razsvetljen po Svetem Duhu, si tudi Sveto pismo lahko narobe razlaga. Prenova - april 2007 - nam pravi (rubrika Iskreno z duhovnikom), da moramo prositi za vero, ki je posledica Njegove milosti in prositi, da se nam odpre razum (Lk 24, 4�). Če tega ne storimo, smo v nevarnosti, da nikoli ne prodremo v skrivnosti Svetega pisma.

212

Danica Jazbec

Prav zato tudi papež­ kliče k poniž­nosti 1Pt 5,5: »Vsi se ob­lecite v poniž­-nost, ker Bog se prevzetnim upira, poniž­nim pa daje milosti.«Vsak človek, pa naj si bo š­e tako neuk, zanemarjen in zasvojen, ima določeno nalogo za ta svet. Morda mi to njegovo lekcijo že obvladamo, smo imeli srečo … kot sem že dejala gresta družina in družba naprej tako hitro kot gre njen najš­ibkejš­i člen. Če ga enostavno izločimo, to storimo dobesedno sebi. Lekci-ja se nam vrne v drugi obliki. Če pa se s tem spoprimemo, smo »bogato nagrajeni«. V duhovnem smislu.Naj bodo te sledeče misli posvečene ljudem v raznih stiskah in vsem ljudem, ki stiske lajš­ajo. Posebno pa se bom dotaknila dveh modrih osebnosti, kate-rih delo zelo cenim in podpiram te smernice, ki prinaš­ajo dobre rezultate za človeš­tvi rod.To sta sestra Elvira, ki ustanavlja komune po svetu za zdravljenje zasvojeno-sti (‘Biseri ranjenega srca’) in pokojni frančiš­kan pater Slavko Barbarić, ki je napisal knjigo o spovedi ‘Daj mi svoje ranjeno srce’. Ustanovil je tudi Majčino selo v Medžugorju. To se je izkazalo v času vojne izjemno uspeš­no za pomoč odraslim in mladim v stiski. Sprejemal pa je tedaj tudi odvisnike in jih pri-pravljal za sprejem v Cenacolo, katerega duhovni vodja je bil. Sestra Elvira je ustanoviteljica komun (Za trde droge je pravš­nja komuna zaprtega tipa!!) Cenacolo in mlade je pripravljala (in jih š­e danes) na zakon za življenje ter nenehno govorila o stebrih, na katerih naj gradijo skupno družinsko prihod-nost. Skupaj sta postavila temelje za projekte.S patrom Slavkom sta delovala Z ROKO V ROKI z Bogom in dosegala izjem-ne rezultate.Te misli sem po njuni knjižici izpisala pred desetimi leti, danes pa mi je zve-zek priš­el v roke. Vsebina zapisov je kvalitetna in zato vredna objave.Poudarjala sta naslednje stebre:»- PONIŽNOST - To pomeni imeti moč drugemu povedati: »Potrebujem te!« Vse to pomeni zavedanje, koliko težav mora človek preživeti, preden izre-če priznanje, kako zelo potrebuje sozakonca!- ŽRTEV -Če ne spoznaš­, kako potrebno se je kdaj in za marsikaj žrtvovati, da bi drugemu pokazal svojo ljubezen, ne boš­ mogel nikoli ljubiti. Ni ljubezni brez bolečine. Ljubezen brez pripravljenosti, da se žrtvujemo in odrekamo, tudi samemu sebi, ni ljubezen, ampak koristoljubje, sebičnost, izkoriš­čanje.

213

V veri je luč - v luči je ključ

- NASMEŠEK - na videz je tako pomemben in tako zelo uspeš­en. Če si poni-žen, NE BOŠ MAŠČEVALEN in boš­ pozabil krivice, ne boš­ vedno hotel imeti svoj prav (Potem tudi fanatik ne boš­!). Če si ponižen, lažje odpuš­čaš­, pozab­ljaš­, začenjaš­ ZNOVA. Zaupaš­ in se zmoreš­ nasmehniti. Če se ne moreš­ smehljati, pomeni, da ne pozab­ljaš­, da tvoje srce ne odklanja slab­ih čustev, zato mir ne more preb­ivati v tvojem srcu!- MOLITEV - To je najpomemb­nejš­e sredstvo povezovanja sorodnih duš­ in src. Če zakonca ne molita, ne bosta doživela moči živeti v resnici. Temveč bo v ospredju zunanjost, laž­i, neiskrenosti, prikrivanja, pob­egi in nezve-stob­e.Da b­o par zmogel ostati skupaj, je potreb­no imeti moči in skupaj nekaj časa tudi »preklečati.«Pater Slavko je zaslužen za mnogo dobrega v Medžugorju. Bil je človek, ki je š­el med drugim vsako jutro ob š­tirih po postajah križevega pota na Križevcu, molil in za romarji ob tem pobiral smeti, če so se nabrale od prejš­njega dne. Umrl je leta 2000, na 14. postaji križevega pota na Križevcu, star �4 let. Učil je, kako se pripraviti na dobro spoved, kako obvladovati strah, š­tevilna so nje-gova dobra dela …Tudi sama sem preizkusila, da ko nas ob­vladajo strah, sovraš­tvo in krivi-ca, se je včasih smiselno oddaljiti od skupnosti, pogledati vase in v ogleda-lo, ki nam ga nudi skupina enako trpečih. Mir, ki se polagoma vrača, se čuti na posebno lep način. Zdaj čutim vrvež in hrup povsem drugače. Prvič v življenju smo letos bili skupaj z možem in hčer-ko na velikonočni vigiliji. Bila sem srečna, ker sta bila radostna tudi ona dva. Posebno Nina, ki nam je to tudi jasno povedala.

»Kako naj kljub­ trpljenju verujemo v Bož­jo ljub­ezen do nas«Če sem odkrita, si po vsem tem, kar je trenutno za menoj, zdaj lahko globoko oddahnem. Življenje me je pililo in vse bolj sem se pripravljena spreminjati. Res nisem do sedaj razumela niti vere, š­e manj pa kaj pomeni milost. Da ne govorim o smrti mladih, posilstvih, raznih trpinčenjih itd. Tudi nisem razumela, »kako

214

Danica Jazbec

le more Bog vzeti mlado življenje in vse to trpljenje dopustiti«. Zakaj mnogo-krat »dobre, čiste in nedolžne«? Vedno znova sem brskala in hotela biti tista, ki bo prinaš­ala sklepe v zvezi s tem. Toda On ve, zakaj … nisem vsemogočna in nekatere stvari bodo za vedno zavite v skrivnost …Še naprej se bom zavzemala za zmanjš­evanje nasilja in pomoč tako tistim, ki ga povzročajo kot žrtvam nasilnih dejanj. Zdaj se veselim vsakega jutra in ptičjega petja. Cvetje in zelenje imata zdaj zame drugačno lepoto in vonj. Moj govor je š­ibak, a z Božjo pomočjo bo vsak dan boljš­i in lepš­i. Kadar š­e govorim jezno ali vzviš­eno, se spomnim, da želim uveljavljati svojo voljo, ker pozabim, da obstaja š­e drugačen, pozitivnejš­i način. Se š­e počutim ogrože-no? Morda.Lepo darilo je podariti stik in trenutek pomoči potrebnim ljudem. Je zadoš­-čenje. Je trud poplačan z zadovoljstvom. A da lahko napolnim svoje srce z ljubeznijo, sem ga morala prej izprazniti navlake - jeze, zamer, hitenja, … ustaviti čas in sebe ter se podati po poti miru in notranjega zadovoljstva, ki je bil z likom ustrežljive medicinske sestre precej načet. Ko bi le tedaj znala vse pridobljeno prav predajati Njemu! Delovala sem tiho, imela sem pomoč, ob napakah sem se pa učila.Delati z drugimi in za druge, pomeni, imeti mero in mejo. Spomnim se, ko nama je z možem doktor predpisal zeliš­čne čaje. Vsak od naju je imel svojo meš­anico. Najprej sem vztrajno kuhala za oba. Tudi to je Ljubezen. Vendar je ta oblika skrbi, da bi nama bilo boljš­e in lepš­e, padla na nerodovitna tla. Zju-traj si čaja ni kuhal, na koncu čaja tudi več ni pil, četudi sem mu ga skuhala. Vedno se mu je mudilo v službo. Življenje je dojemal le š­e s polovico čutov.Meni se je povečala bolečina za lopatico, njega pa je naglica potisnila v vse večje stiske sebe in š­e drugih. A jaz sem tam že bila … ni mi več do tega. Želim najti pravi mir. Ko sem v vsem tem š­e videla smisel, sem Petra poklicala, ko je bil že v avtu: »Čaj si po-zabil in zelenjavnega soka nisi spil.«»Ju ne bom. Nimam več časa,« je bil odgovor. V njem je bilo nekaj, kar se ni dalo ustaviti. Kot hudournik, ko bežiš­ pred njim. Spomnila sem se Cankarjeve črtice Skodelica kave. Nisem se počutila več kot žena, ampak kot mati. Zakaj le? Tako ne morem več. Ne vleči te vprege, ne na

21�

V veri je luč - v luči je ključ

tak način skrbeti za druge … S pobožno željo, da bi nama bilo nekoč lepš­e. Nekaj delam narobe. Torej bom spremenila smer. Zdaj pa š­e nekaj misli stiš­kega opata dr. Antona Nadraha iz njegove čudovite knjige Živite v ljubezni s strani 6�. Tudi zaradi te vsebine dobiva moje življenje vse več smisla in drugačen ten. Vse bolj razumem svoje in sinovo trpljenje, trpljenje celotne družine. Kakš­na misel iz te knjige pa bo morda pomagala š­e drugim. Zdaj o tem nimam več nobenega dvoma.Misli dr. Antona Nadraha pa se glasijo takole: »Da bolje razumemo skrivnost trpljenja, moramo prej izkustvo odkriti ali vsaj sprejeti vero, da je Bog vedno ljubezen in da mora biti prava ljub­ezen križ­ana. Če je tako, človek nezaved-no »občuti, da je bolečina nekaj svetega, kar ne sme zavreči, temveč sprejeti, celo želeti. Odkrije, da nam je prav z bolečino Bog pokazal svojo ljubezen … ljubiti pa moramo križanega, ki je navzoč v vsakem trpljenju in v vsakem trpe-čem človeku.V katerikoli obliki se pokaže bolečina, pa naj bo š­e tako straš­na, vemo, da jo je Jezus vzel nase … izkusil zapuš­čenost od Boga … na mesto bolečine stopi ljubezen … čista ljubezen, ki pomeni sprejeti bolečino …«Chiara Lubich je v svoj dnevnik ‘Beseda življenja’ zapisala: »V tragičnih tre-nutkih svojega ž­ivljenja sem opazila, da v moji duš­i prevladuje ena sama misel kakor ognjen pečat: vse je ljubezen. To pa zato, ker je Bog ljubezen.«Kako naj gledamo na trpljenje nedolžnih ljudi? Trpljenja ni ustvaril Bog … s pomočjo svoje vere lahko v trpljenju odkrijemo Bož­jo ljub­ezen, če le gledamo globlje. Vsako trpljenje, z ljub­eznijo sprejeto, nas š­e b­olj povež­e z Bogom. Človek ne ve, kaj je zanj dobro … treba je, da Bogu kot svojemu duhovnemu zdravniku popolnoma zaupamo … verujmo, da nas ljubi tudi ta-krat, ko nas zadene trpljenje. Hoče nam v trpljenju pomagati. Treba je, da se z zaupanjem obračamo nanj … »Vendar Božja beseda ni vklenjena … zanesljive so te besede: Če smo z njim umrli, bomo z njim tudi zaživeli … «Po vsakem trpljenju naš­ih bližnjih nas kliče Bog: Pridi in pomagaj! Lajš­aj trp-ljenje, briš­i solze, prinaš­aj veselje in tolažbo! Tako se zgodi, da se včasih zdaj srečam z ljudmi, ki ubijajo svoja lastna življenja in š­e druge poleg. Srečujem zdaj takš­ne, ki mi z veseljem prisluhnejo, a tudi takš­ne, ki raje umrejo in odi-dejo, kot da bi se pokesali za neljube stvari v njihovem življenju in spremenili smer ...

216

Danica Jazbec

Vse to mi prihaja nasproti zato, ker so njihove izkuš­nje nekoč bile tudi moje in mi stavki (Apd 7, �1-�3) z resnicami, ki sem jih bridko občutila na lastni koži, niso tuji: »Vi, ki ste trdovratni in neobrezani v srcih in uš­esih, vi, ki se vedno upirate Svetemu Duhu: kakor vaš­i očetje, tako tudi vi! Katerega izmed prerokov niso preganjali vaš­i očetje? Ubijali so tiste, ki so napovedovali pri-hod Pravičnega; in vi ste zdaj postali njegovi izdajalci in ubijalci. Vi, ki ste po naročilu angelov prejeli postavo, pa se je niste držali!« Tobitu je angel Rafael dal zdravilno mazilo za oči in spregledal je po š­tirih letih slepote. Tob 3,2: »Pravičen si, Gospod in pravična so Tvoja dela in vse Tvoje poti so usmiljenje in resnica. Ti si sodnik vseh časov.«

Regratove lučkeSreda, 11. april 2007. Jutro se preveš­a v dan. Stopim ven in v prebujajočem se novem dnevu me z vseh strani objame ptičje petje. Čudovit občutek. Enkra-ten in neponovljiv. Potrudila se bom, da bom vse bolj v sozvočju s to preču-dovito naravo. Sodelovanje v nevladnih organizacijah me je stalo dodatnih bolečin in izčrpanosti ob zastarelem računalniš­kem elektronskem zaslonu. Ob enem pa sem iskala pot, ki bi peljala nazaj k moji družini.Naredim nekaj vaj v tem ranem jutru in se nadiham svežega zraka. Luna in zvezda Daníca tudi že sledita druga drugi. Tudi njun sijaj je nadvse čudovit. Pa tulipani, ki pred jutranjim hladom varujejo svoje čaš­ice s praš­niki. In tam, v sosedovem vinogradu je polno regratovih lučk. Kako, da jih nisem že včeraj opazila?! Druga pri drugi so. Pripravljene, da polete novim dogodivš­činam naproti.Pa jaz? Pozdravljam misli očeta Jamesa, ko se opravičuje za vse storjene kri-vice znotraj Cerkve v zgodovini človeka. Čakala bom ponovnega snidenja z njim. Pozitivne naravnanosti v sodobnem času močno primanjkuje.Čakamo tudi na 2. preliminarno srečanje na Ministrstvu za zdravje z zaveda-njem, da izboljš­av ljudem v stiski (spodbujam pogumne ljudi k pisanju novih projektov za nadaljnje pomoči) ne bo, če ne združimo moči s posluhom pred-stavnikov iz ministrstev. Delam počasi, saj mi pljuča ne dajo š­irine, ki bi jo sama hotela. Upoš­tevala bom te znake. Skozi mene veje bolj zdrav duh. Četrtek, 12. april 2007. Kadar vem, da pridejo moji k meni, si dam več opravi-ti okrog hrane. Zadnje čase naredim rada preproste jedi.

217

V veri je luč - v luči je ključ

Danes začnem pisati pozno dopoldan. Pogled skozi okno mi nudi prekrasen sončen dan. Tu in tam se pred oknom prismeje droben kosmič regratove luč-ke.Tako je prav. Tudi mi sejmo z dobro voljo. Naj bo dobrega tako vse več in več. V nas pa naj zori zdravo in pogumno spoznanje, da sad odpade, ko je zrel. Zase in za druge okrog njega, kot kosmič regratove lučke, ki ga je vetrič ta trenutek ponesel pred moje okno in moje oči. Zakaj bi se torej bala živeti? Ko pa je življenje lahko kljub vsemu tako lepo!Ko MOJE DOBRO v meni kljub oviram, dvomljivim besedam in nasmeš­kom na ustnicah zna plavati. Kot se ukorenini regratova lučka in naredi dober sad, naj se moja notranja lepota ustavi tam, kjer bo sprejeta, ljubljena in zaželena. V Božji Pravičnosti in Popolnosti ...

Vrtnica z zamudo - praznik š­e ene prilož­nostiSreda, 2�. april 2007. God svetega Marka.Nekoč sem dejala: »Iskala bom naprej.« In res sem. Vse večkrat pa mi pride sedaj na misel, da je potrebno moliti za zdravo pamet in za to, da bo ta knjiga služila tistim, ki bodo tako začutili. Pa čeprav v največji preprostosti, naj po-maga tam, kjer je to potrebno.Morda sem prevečkrat sama razglabljala v življenju o vrtnici ali nagradi, ki je nikakor ni hotelo biti. Čakala sem, misleč, da jo zaslužim. Da jo moram dobiti. Da mora priti. Želela sem si priznanja in povračila, a sledile so le nove lekcije življenja.Kot sem dejala, so tudi takš­ni ljudje, ki mi želijo prisluhniti (ki so š­e bolj potrebni svežine kot jaz sama) in ti mi vlivajo novega upanja. Zato radostno razmiš­ljam o petih kamnih proti Goljatu. Naj jih ponovim, ker so tako po-membni: spoved, maš­a, evharistija, Sveto pismo, molitev in post. To so orožja proti zlu.Tako tudi na moja družinska vrata kdaj potrka sam Gospod. Ko vidi, da potre-bujem oporo. Kot gospa, ki je včeraj pri maš­i iznenada padla zaradi slabosti in bila je kot mrtva. Odklanjala je vsakrš­no nadaljnjo pomoč, ko je priš­la k sebi. Zaprla se je vase, kot š­koljka. Kot, da ji ni bilo nič. Toda zdaj se učim sama tudi sprejemati.Bili so trenutki, ko sem se v življenju sprenevedala. Zdaj pa sem srečna vsake-

21�

Danica Jazbec

ga trenutka resnice, ko grem z Njim naprej. Pa tudi, ko me kdo dobrohotno ogovori.1Pt �,�: »Bog se prevzetnim upira, ponižnim pa daje milost.« Pa dostikrat ponižen človek sploh ne prosi in ne pričakuje pomoči.Pobrskala sem po literaturi in priš­la do zaključka tudi sama: »Le kaj bi bilo, če bi Barnaba obupal nad Markom tako kot Savel? Bi Marko odš­el in izginil iz zgodovine za vedno? Bi sploh pisal potem tiste lepe besede evangelija ob Pe-tru? Evangelija, ki sedaj nosi njegovo ime? Najbrž ne. A Barnaba je bil dovolj pameten, da je v Marku prepoznal velik potencial (saj je vedel, da Bog lahko spremeni vsakogar, če le hoče, je odprt in ima priložnost) in ga obdržal, ko je Savel obupal nad njim.« Bil je čas, ko sem tudi jaz znala obupati nad marsikom in nad seboj. Razočara-li so me ljudje, ki sem jih imela za nevredne, da bi jim dala novih priložnosti. Ob tem pa sem se spotaknila š­e sama. Današ­nja informacija je lahko vzor vsakomur. Ne bom pozabila teh lepih misli in ne Barnabe, ki mu je pomagal. In ne Savla, ki je bil premalo potrpežljiv. To pa ne pomeni, da bom zlo zataje-vala in dala potuho grehu. Ampak, da bom delovala z Ljubeznijo, kot vem in znam. Tudi za njih, ki mi v trenutkih razhajanja v mislih, besedah in dejanjih obračajo hrbet. Zapovedi pa je deset, ne ena sama. In š­e današ­nje besede iz glasila ‘Beseda med nami’: »Pridi Sveti Duh in po-tolaži vse, ki obupujejo nad ljubljeno osebo, nad svojo težko zdravstveno ali družinsko situacijo, ali celo nad samim seboj. Naj nam bo Markov primer v vzpodbudo, da more Božja milost ljudi resnično spremeniti. Naj danes Tvoja luč posveti tja, kjer mi ne vidimo ničesar!Kdor pozna vse novozavezne odlomke, ki govorijo o Marku, se bo morda strinjal, da bi današ­nji praznik lahko poimenovali tudi »praznik š­e ene pri-ložnosti«.Za mene, za vsakogar, ki to pot potrebuje.

Križ­ z b­iseriNamig, kaj lahko š­e dobrega storim, dobim tudi prek tega lastnega pisanja.Besede - ljubezen, spoš­tovanje, poš­tenost in zvestoba mi zdaj pomenijo veli-ko.Odrasli smo velikokrat obrnjeni navzven. Da bi drugim ugajali, se zgodi, da

21�

V veri je luč - v luči je ključ

uporabimo tudi laž. Otroci se naš­ih vzorcev hitro navzamejo. Otroci se v sebi presneto borijo s svojo resnico. Želijo, da bi mi bili srečni med seboj in da bi se razumeli tudi s starimi starš­i. Da bi jih kdaj vzeli s seboj na dopust ali na morje. A človeš­ka vzviš­enost, samoljubje, pa tudi odklanjanje ter smelost, da nam kdo ne bi kratil naš­ih užitkov, prednjačijo pred ponižnostjo in dobroto.Starejš­im pa dostikrat zmanjka moči in volje za sodelovanje z mladimi.Petek, 27. april 2007.V najini počitniš­ki hiš­ici z možem preurejava prostore. Po sivih temačnih dneh v najine nove odnose spet sije sonček. Še ob treh zjutraj je vrtal in montiral nove kuhinjske omarice. Ko je on kon-čal, sem jaz vstala in začela počasi in v miru zlagati vse spet nazaj. Ni mi vš­eč ta njegova zagnanost v to smer, a spreminjam lahko le seb­e. Živiva v izred-nih pogojih življenja ob bolnem sinu, ko loviva sončne žarke in trenutke tudi za naju.V jutranjih urah sem vzela Sveto pismo in rožni venec in odš­la v objem gozda in ptičjega žgolenja. Vrnila sem se po svinčnik in zvezek. Peter je š­e spal. Čuti tako kot jaz, da prihajajo novi časi. Sicer tega ne prizna kaj rad, a ob meni se vse bolj umirja nekako tudi on. Veliko stvari obvlada, v sebi nosi neprecenljive lastnosti, ki jih hitenje prekriva. Zdaj vem le to, da se izplača potruditi. Najina občasna oddaljenost od najinih obeh otrok pa zna biti tudi zdrava. Vsaka misel na drugega moš­kega in ustvarjanje druge družine mi je sedaj odveč. Bili so časi, ko bi zaradi nespoš­tovanja, pravih in namiš­ljenih vzrokov, vse pustila in odš­la. Toda, zdaj želim ostati z mojimi. Ali sem lahko resnično zdaj srečna doma in istočasno v mislih drugje? NE. Ne bom gradila namiš­lje-ne sreče. Če mi bo dano drugače, mi to pripelje sam Božji Duh. Četudi bo kdaj š­e hudo, laž in strah ne bosta več moj gospodar. Naj ju zdaj zamenjata iskrenost in moralna odgovornost. Pomagam si s pisanjem in z izdelovanjem voš­čilnic s suhim preš­anim cvetjem. Moja želja je, da svoje izkuš­nje in znanje ponesem tudi drugim. Morda v kako komuno ali terapevtsko skupnost. Ali v vrtce ali š­olo. Voš­čilnice zares dajejo prijetno naravnost in toplino.Zgodilo se je, da me je včeraj klicala š­olska sestra Marija z Brezij, kajti na zadnjih duhovnih vajah sem jo vzpodbudila, naj me le pokliče, kadar bodo

220

Danica Jazbec

imeli skupino ljudi in jim po svojih močeh lahko kako pomagam. V juliju bodo imeli skupino otrok in z veseljem jim bova z možem posredovala zna-nje o izdelovanju najinih voš­čilnic. Prav tako so me povabile sestre pri Sve-tem Duhu. Bogu hvala za ta dva klica!! Bog mi daje nove, čudovite prijatelje. Ljudi z vero, zaupanjem in ljubeznijo.Ob poti v gozd me danes tako prijetno razveseljuje ptičje žgolenje. Vse to in š­e več je del mene in to je nekaj enkratnega. Jutro vstopa v nov dan in vsak čas bo ura sedem, ko bo zazvonil zvon v sosednji vasici. Čas Angelovega čaš­-čenja. Mene pa že božajo prvi žarki sonca, ki se javljajo izza Breznika. Ljubo sonce, ko bi ti vedelo, kako sem te vesela. Ljubim te z vsem srcem. Z vsako celico svojega telesa. In prav tako vso naravo in živa bitja.Nikogar ne bom motila zdaj s svojo vero, š­e najmanj domačih. Toda ne mo-rem zatajevati tistega, kar je od nekdaj v meni in naš­la si bom svoj prostor pod soncem. Kako je potrebna ta svoboda! Ne vem, kaj bi sedaj brez svoje vere. Ko je pred leti začel lubadar močneje pustoš­iti po naš­ih gozdovih, sem upa-la, da bo gozdno gospodarstvo resno pristopilo k temu problemu. In tudi je. Toda: Narava dela naprej svoje, človeku v opomin. Med sprehodom v današ­-njem svežem jutru, se ustavim in se usedem na padlo, svežo, mlado bukev. Ni je požagala človeš­ka roka, ampak narava sama. Deset korakov vstran, levo in desno pa po tleh ležita dve mladi padli smreki. Kakš­ne š­tiri metre veliki.Današ­nje jutro v gozdu je kar precej hladno, ptički pa tako lepo žgolijo. Ne zmenijo se kaj dosti za hlad. Kot ne tista brezdomčeva duš­ica, ki se je skrčila v kepico, da je preživela ob vsakem vremenu. Vstanem, kajti hladi me. Pa nič ne de, saj mi več noben hlad ne more do žive-ga. Počasi se odpravim naprej proti naš­i počitniš­ki hiš­ici. Mož š­e gotovo spi, jaz pa sem si zaželela polente z ocvirki. Razveselila ga bom. Povrhu si bo nalil š­e mleka z domačimi ocvirki. Prav zdravo to ni, a če je njemu vš­eč, naj mene ne moti. Dovolj je opominov. Sama vse bolj spoznavam, da se moram dosti-krat odpovedati prav tistim jedem in stvarem, ki jih imam najraje. Prejš­nji teden sem jedla meso in liš­aj ob nosu se mi je ponovil. Odgovori prihajajo. Počasi a vztrajnoTonino Lasconi pravi (str. 70): »Naš­a molitev je skoraj vedno proš­nja. To ni nič slabega, ker je Jezus vedno vzpodbujal, naj prosimo, ker pri tem, ko prosi-mo Boga, dojamemo, kako se moramo ob­naš­ati.

221

V veri je luč - v luči je ključ

Naš­a molitev je pogosto proš­nja za odpuš­čanje. Zelo dobro! Saj, če pred Bo-gom priznamo, da smo greš­niki, nas to prenavlja in reš­uje.Naš­a molitev je, čeprav ne tako pogosto, kakor bi morala biti, tudi zahval-na za vse, kar nam je Bog dal in nam daje. Odlično! Hvalež­nost prečiš­čuje duha. Na naš­ih ustnicah je redkokdaj slavilna molitev. To pa je znamenje vere, ki je nezrelo, sebično, tradicionalno, z mnogimi ustaljenimi pravili in s premalo prepričanji. Hvala in slavljenje ne pričakujeta povračila. Privreta iz srca, ne ker bi radi ali smo kaj dob­ili, temveč zaradi lepote in veličine drugega. Ne zaradi tega, kar drugi dela, temveč zaradi tega, kar je.Slavljenje je molitev zaljubljenega. Slavilna molitev je najviš­ja oblika vere.Moj Bog, kako pritlehna je naš­a vera!Mnogo prej kakor modri Kitajec, je Sveto pismo oznanjalo, da je moš­ki dre-vo, ž­enska pa korenine. Drevo je veliko, če so korenine močne.«Nazaj grede sem zapela slavilno pesem. Utrnila se mi je misel na črnske du-hovne pesmi in na fi­lme, ki govore o preganjanju črncev. Spomnila sem se odlomkov v fi­lmu, ko so delavci prepevali v skupnostih in na poljih. Zdaj mi je jasno. Tako so š­li mnogo lažje naprej skozi ovire in trpljenje. S tem so tudi spodbujali drug drugega. Bili so poš­teni in poskuš­ali so preživeti.To je to.V tihoti pospravljam š­e zadnje police v spalnem prostoru. Nasmehnem se ob pogledu na Petrovo polico. »Veter naj piha, jaz pa bom vztrajala in če boš­, Pe-ter, to knjigo prebral do konca, si junak. Saj vem, da nerad bereš­. Knjiga, ki si jo sam kupil in tudi prebral, je bila knjiga očeta Špeliča Vsa njegova križpotja. Nenazadnje je bilo tudi življenje z menoj križev pot. In upam, da bova znala vse preživeto prav ceniti. Predajva vse Njemu, pa se bo naš­la reš­itev tudi za najina otroka in za naju. Saj ti je sin v velikih stvareh sledil. Moli z menoj. Za vse. Tudi zame. Če čutiš­ tako. Trudim se. Meni je zdaj draga prav vsaka minuta in sekunda mojega in naš­e-ga življenja. Moja vera je preživela in se krepi, medtem ko so mnoge stvari preminule. Spoznavam, da če človek postane odvisnik od raznih odnosov, drog in stvari, izgublja svoj lastni jaz. Zlomek ga seka na tisoč načinov. Ran je toliko, da preostane le dvoje:

222

Danica Jazbec

- ali gremo po poti nesreč, bolezni in samomorov,- ali smo se pripravljeni spoprijeti s trdoto življenja, smrti in vstajenja.Naj bo ta zgodba moje pričevanje za vrnitev miru mnogim in dopolnjena s pričevanji drugih ljudi. Pred kratkim sta bila tragično umorjena duhovnik in redovnica. Menim, da to počnejo globoko ranjeni ljudje, ki niso š­e naš­li pravega miru v sebi. In glav-ni vzrok vsega tega, vključno z nasiljem, sta nevednost in nevera.Če se trpljenje v druž­ini pojavi zaradi katerekoli vrste zasvojenosti in tista zasvojenost postane moteča ž­e samo pri enem članu njegove druž­ine, je zelo modro to upoš­tevati, se ji zoperstaviti. To je neke vrste defi­nicija in če je ne upoš­tevamo, se vrne kot bumerang. Ne vemo pa ne ure, niti dneva, kdaj se bo to zgodilo. Vsako krš­enje duhovno moralnih zakonov se vrača z dvoj-no mero. Nihče od zmernih pivcev nima garancije, da nekoč ne bo prestopil dovoljeno mejo v obnaš­anju in odnosih do drugih.Podobno je pri vseh ostalih zasvojenostih.Če pa kdaj trpimo zaradi vere, vedimo, da bodimo neomajni v Ljubezni. Od-govor pride. Zagotovo. Tako ali drugače.Apd �,4: »Na poti v Damask, da bi preganjal verne, je Savel padel na tla in os-lepel. Gospod ga je nagovoril: »Savel, Savel! Zakaj me preganjaš­?«Savel je oslepel za tri dni, medtem ko je Bog poslal k njemu učenca Hananija, ki je imel videnja. Ozdravil je Savla njegove slepote … in postal je poln Sve-tega Duha.

Volja najde potRazmiš­ljam. Ljudje gradimo ta svet vsak po svojih močeh - nekdo z veliko znanja, dru-gi z razumom, tretji z intuicijo, ... po svojih močeh in z voljo, ki jo imamo na razpolago. Z besedo »čas« pa v sodobnem času pogosto manipulira-mo.K Njemu zdaj grem, ker ne dobim odgovorov drugje. Tako je kot pravi pater gospod Anton Nadrah, da je ljub­ezen tista, ki premaga zlo misel in če sem zato morala napisati to knjigo, da sem sama priš­la do tega za-ključka, tudi prav.

223

V veri je luč - v luči je ključ

Ko delam črto pod vsemi poravnanimi in neporavnanimi računi, ugotav-ljam, da sem nekatere stvari delala na silo. Niso bile v skladu z Božjo voljo. Zato je imelo zlo večjo moč nad menoj. To je zakon vzroka in posledice, toda volja najde pot. Pa četudi sem cilj najprej jaz sama. Mati Tereza pri-sega, da vera nudi neš­teto mož­nosti. Tudi zdravil in zdravnika ne gre podcenjevati. Res je, da sem zaznala kar nekaj stvari, ki so me motile. Začutila sem tudi fi­nančne mahinacije in slu-ženje na račun ljudi. Bolnih ljudi. Posamezniki največkrat nimajo moči, da bi predrli to brezobzirno in mnogokrat dobičkonosno naravnano pok-varjenost. Pomembno je, da se ne zapiramo v svoj družinski krog, ampak se o tem pogovarjamo na glas. Res je. Čas mora dozoreti, a ne čakajmo predolgo, ker čas hiti … ni ga ostalo prav veliko.Mož mi je dejal: »Ljudje niso iskreni. Prav jim prideš­ s tvojo vero, da ma-nipulirajo s teboj.«Jaz pa se le nasmehnem. V duhu vse blagoslovim. Ostajam mirna in grem naprej z Ljubeznijo, kar je pomembnejš­e od vsega, kajti, živela sem dolga leta teme in sivine, v lažnem upanju sreče. Tudi Jurij Humar je bil duhovnik in zdravilec. Pomagal je mnogim, a žal sebi ni mogel, pa sestri tudi ne, pa čeprav je veliko premolil za ljudi, tudi preko meja. In sam Bog ve, zakaj mora biti potem vse tako kot je.Srečujem čudovite ljudi, ki dopolnjujejo moje pričevanje. Zame pa bo od sedaj naprej vsako zlo zgolj preizkuš­nja miru, ljubezni, vere in iskrenosti.Otroci ne potreb­ujejo nasilja in klofut in odrasli tudi ne. Prav v vsa-kem mora dozoreti spoznanje, da za svoje dejanje odgovarja sam. Nek profesor je v nočni oddaji radia Ognjiš­če - 4. maja 2007 ob 23.30-h dejal: »Vsak, ki pomaga človeku, je na poti odreš­enja. Kdor streže sočlo-veku, služi, pa če se tega zaveda ali pa ne. Tudi Jezus je pomagal ljudem. Celo greš­nikom, medtem ko so bili mnogi njegovi učenci proti temu. In celo neverni ljudje pomagajo misijonarjem, ker čutijo, da le-ti delajo do-bra dela.« Da. Vse zasvojenosti vodijo v razčlovečenje. Imela sem priložnost videti mnogo tega. Nasprotno pa deluje narejen križ na čelu, ki ti ga naredi ljubljena oseba. Kako nepopisno lepi so ti občutki sreče in ugodja.

224

Danica Jazbec

Kdor tega ne vidi, je slepTorek, �. maj 2007. Spoznanje o sejanju zla je neprijetno in boleče. Če pa to zlo pade v »ugodno zemljo«, koliko zla š­ele nastane po tem.Odgovor, kako sem sama začela delati spremembe smeri dobim po svojem spominu.Šlo je za mojo odločitev po spovedi. Za pravičnejš­o ljubezen. Za pokoro sem si izbrala pogostejš­i obisk svete maš­e. In tedaj se je začelo.Moje odločitve so postajale trdnejš­e. Nisem hotela zamuditi nobene svete ho-stije, zato sem morala narediti red v svoji glavi. Vse bolj spoznavam, da srečo daje modrost, ne pa greh. Tudi v prvi knjigi se zavzemam za dodatne progra-me otrokom od vrtcev navzgor. Pa tudi njihovim starš­em.Danes vem, da je tisto b­istvo, ki je naš­im očem skrito, starš­evsko mirno in čisto srce. Takš­no b­o potem lahko tudi otrokovo, od rojstva naprej. Da sem danes to zapisala, so se mi misli porodile med molitvijo desetke, »ki je tebe devica v nebesa vzel«. Sad skrivnosti je spreobrnenje in posvečenje (»bla-gor čistim v srcu, kajti Boga bodo gledali Mt �,�«). V soboto me je poklicala Jožica iz novomeš­ke molitvene skupine. Zelo sem hvaležna njej in Bogu, čeprav vabila najprej nisem čisto razumela. Povabila me je, da se danes udeležim prireditve ob prazniku družine, na kateri bodo udeleženci tudi iz ministrstva za družino, delo in socialne zadeve. In res. Prisoten je bil predstavnik in državni sekretar Marko Štrovs, ki je pou-daril, da je potrebno družinam pomagati, ne pa jih uničevati, da država dru-žino kot tako marsikje ovira. Ni niti enega pravilnika, ki bi podprl sklenjene zakonske zveze v primerjavi z nesklenjenimi, prosto živečimi člani.Misli je sklenil z željo, da bi delali tako, da bi bilo iz leta v leto boljš­e, da je letoš­nje leto boljš­e od lanskega in da je lepo, če vemo, da se lahko zanesemo drug na drugega.Z lepimi mislimi nas je nagovoril tudi novomeš­ki vikar iz š­kofi­je, gospod Bo-židar Metelko. Poudaril je, da se bodo morali na občinskem in državnem ni-voju bolj zavzeti za družine, ker so bolezni in samomori v porastu, sicer bodo čez sto let hodili samo š­e za pogrebi. Dejal je tudi, da družina š­e nikoli ni bila v takš­ni krizi, kot je sedaj, da znamo premalo potrpeti. Sam je otrok družine, kjer je bilo sedemnajst otrok. Njegova mati je tisto soboto praznovala ��. rojstni dan in sama pravi za te krizne čase, da bi se lahko stokrat ločila, če bi

22�

V veri je luč - v luči je ključ

se hotela ločevati za to, za kar se danes ločujejo mladi pari. Že sam Slomš­ek je dejal, da če želimo živeti zdravo, ne bodimo ljubosumni, držimo se zakonske zvestobe, ne bodimo zapravljivi, itd.Za tem nas je nagovorila poslanka gospa, Marjeta Uhan in med drugim pove-dala tudi naslednje stavke: »Med Božjimi zapovedmi je tudi četrta, ki pravi - SPOŠTUJ OČETA IN MATER, DA BOŠ DOLGO ŽIVEL IN TI BO DOBRO NA ZEMLJI. Iz tega izvira stavek, da ‘kdor očeta in mater ne spoš­tuje, jih na grob­u ob­jokuje.’ Lepo in prav je, da se zavzemamo za pomoč in napredek druž­ine. Toda vedite, da ne moremo uzakoniti LJUBEZNI in TOPLINE. Gospod Drobnič je dejal, da se moč države ne meri po š­tevilu vojakov, polici-stov itd, ampak je moč države v trdnih družinah, ki živijo pristne življenjske vrednote.«Naposled je spregovorila š­e predsednica Ženske zveze Nove Slovenije, gospa Lidija Drobnič, mati š­tirih otrok, enajstih vnukov in ima za seboj petdeset let zakona. Povedala je, da je petnajsti maj izbran za mednarodni praznik dru-žine. Vesela je bila vzpodbudnih besed gospoda Marka Štrovsa. Sama vidi družino kot Božji tempelj v enosti, sodelovanju, gradnji, itd. Tudi poslanec in župan Rogatca gospod Martin Mikolič je pritrdil vsemu in povedal, da nič ne pomagajo razni zakoni, če ne bomo znotraj družin razvijali pravih vrednot in ljubezni.Program je bil preprost, pa vendar je izžareval prečudovito toplino in ljube-zen. Kaj naj š­e rečem ob vsem tem? Res, nimam kaj dodati. Zdi se, da sem obnemogla na pol poti in »prespala« pol svojega in družinskega življenja in moram zdaj, kot pravi prijatelj, ne z zajemalko, ampak po žlici prejemati Bož-ji dar in življenje.Človek spreglej in stopaj z Njim naprej! Ne dovoli, da te stiske strejo in pahnejo v prepad. Pojdi raje z medsebojno ljubeznijo in toplino, ki jo je za vse dovolj.Kdor tega ne uvidi, je zares zaslepljen.

226

Danica Jazbec

VI. DEL

Najhujš­i izzivi - največji učitelji

»Spoznala sem, da moram vsa izkustva imeti za dobra, ter se naučiti sprejeti SVOJ SMISEL in življenjske okoliš­čine. Zmogla sem se spopasti z vsemi hudimi stvarmi, ki sem jih pretrpela in po-skusila premagati njihov vpliv. Zmogla sem odpustiti sovražnikom, jih celo vzljubiti in zato izničiti morebi-ten slab vpliv, ki so ga imeli name. Zmogla sem se truditi za dobre misli IN PRIJAZNE BESEDE TER TAKO sprejeti zdravilo za svojo duš­o pa tudi za duš­e drugih. Spoznala sem, da se lahko začnem zdraviti duhovno, čustveno in umsko in telesno. Razumela sem, da si lahko prihranim razjedajoče učinke BREZUPA, KAJTI PRAVICO IMAM, da živim polno. Doumela sem, da se moram reš­iti preteklosti. Krš­ila sem zakone, greš­ila in prizadela ljudi. Iskre-no sem jih morala vzljubiti in jih prositi za odpuš­čanje. Spoznala sem, da se zlahka lahko pokesamo, vendar si kes lahko tudi otežimo. Vsi padamo, a moramo vstati, otresti prah in se pomakniti naprej. Čeprav bomo spet padli, morda miljonkrat, moramo naprej. Vsa izkustva so lahko dobra. Vsa učijo.NEKEGA DNE SE NAM BODO NAJHUJŠI IZZIVI RAZODELI KOT NAJVEČJI UČITELJI. - BETTY J. EADIE«Pred petimi leti, ko sem š­e bila v globljih stiskah, sem iz časopisa izrezala te misli. Še vedno so prilepljene na steni ob moji mizi in so mi vzor. Ko sem jih na začetku brala, se mi je vse zdelo lažje. Ko sem jih začela uporabljati v osebnem življenju, pa zapleteno. Sem celo mislila, da to zadeva druge bolj kot mene, da se bom temu lahko izognila, a storiti sem morala točno to - iti po poti kesanja, odpuš­čanja in sprave. Tedaj sem razmiš­ljala podobno kot takrat, ko sem zagledala prvo ročno izdelano voš­čilnico moje botre s suhim preš­a-nim cvetjem: »Kar dvomim, da bi jaz zmogla narediti kaj takega.« Sploh pa tedaj nisem imela nobene prave zrcalne slike o sebi - razen ogleda-la.

227

V veri je luč - v luči je ključ

Zdaj urejam svoje misli - predale in sobe svoje hiš­e. Urejam v sebi lastnega človeka.Toda: Naučila sem se izdelovati voš­čilnice in učila izdelovati š­e druge. Vse bolj sem vesela ob novih spoznanjih, da svoje spodrsljaje življenja zdaj zaz-nam drugače in se iz njih učim, da ljubim ter tako začenjam spreminjati sebe tam, kjer čutim, da je prav. Molitev je eden od načinov, ko se srečam z Njim, ker ne morem več hoditi in ne nadaljevati poti brez LUČI.Želim GA srečevati, ker je Ljubezen; ker brez Ljubezni ni veselja. Te izkuš­nje pa poklanjam naprej in če bodo pomagale samo enemu človeku, bo moj trud poplačan.

Le človek sem …»Ves svet črpa svoje moči od Tvoje praluči … «Dragi prijatelj. Dragi bralec. Spraš­evala sem se, od kod ta nova prevevanja v meni, te Božje skrivnosti. »Spoznavam, da se človek, ki je na duhovni poti, na nepojasnjen način lahko v nekaj trenutkih ali celo v enem samem, nauči več kot v letih intenzivnega š­tudija.«Konstruktivna kritika moje birmanske botre in analiza njene pesmi, ki mi jo je poslala in ki bdi nad menoj, je rodila moje nove moči in korekcije. Moji stavki, namenjeni botri Cvetki: »Vesela sem tvoje kritike … začela bom urejati izseke … pisala sem v posebnih pogojih in ne tako, kot bi si sama že-lela.Svet je načet, ranjen … zato je potrebno ponuditi »vejo« tistim, ki jo bodo hoteli tako, da tisti, ki pomaga, ne pade š­e sam v prepad. Preko te knjige bom morda naš­la somiš­ljenike in ljudi dobre volje ter pozitivne naravnanosti za nove projekte pomoči ljudem v stiski, za skupino za samopomoč tudi znotraj cerkve.« Del Cvetkinih misli, ki mi jih je poslala: »Vsak človek nosi v sebi vero, upanje in ljubezen … pesem, ki ti jo poš­iljam, je napisana iz perspektive »razsvetlje-ne« duš­e, ki je sprejela predhodno trpljenje in duhovno zmedo - Dark Night of the Soul - kot neobhodno potrebno duhovno očiš­čenje, ki edino lahko pripelje človekovo duš­o do združitve z Bogom … ovire, ki ločujejo duš­o od

22�

Danica Jazbec

Boga in pripravljenost duš­e za premagovanje ovir usmerjata potek te ljube-zenske igre, katere viš­ek je združitev človeš­ke in Božje ljubezni.« In š­e nekaj Cvetkinih misli, ki bi lahko bile, vsaj tako si mislim jaz, oris mojih želja, mojega življenja in delovanja. Kot tudi življenja mnogih ljudi: »Prehod iz starega v novo leto nas vsakič navdaja z občutkom nelagodnosti. Nostalgično se spominjamo preteklih dni, preteklih let in z bojaznijo ugotav-ljamo, kako kratko je naš­e življenje, kako se nam iztekajo leta, ure in minute … ob enem pa je prehod iz starega v novo leto prijeten dogodek, ki ga radi preživimo v družbi svojih sorodnikov, znancev in prijateljev, ki skupaj z nami potujejo na tej enosmerni poti v življenju. Ob Novem letu se objamemo ali si vsaj podamo roke in drug drugemu zaželimo mir, srečo, uspeh, zdravje in veselje.Naj te novoletne želje ne ostanejo le prazne fraze. Če si bomo resnično priza-devali za mir, mir, ki se začne v samem sebi, v družini, v skupnosti, v državi, bomo tudi sami deležni tega miru. Če b­omo dosegli mir v samem seb­i, si b­omo lahko zb­rano in razsodno prizadevali za mir v druž­ini, v skupnosti in v svetu … brez tega notranjega miru pa naš­e prizadevanje za mir, pa če je š­e tako iskreno, ne bo učinkovito. Če bomo koga v novem letu osrečili, b­omo tudi sami srečni, kajti ljub­ezen, ki je vezana na druge, se rada ob­restuje in se vrača nazaj k nam.Če si bomo prizadevali za zdrav način življenja, za zdravo okolje, bomo sebi in drugim pripomogli do boljš­ega duš­evnega in telesnega zdravja. Če si bomo za uspehe zastavili nižje cilje, jih bomo tudi dosegli, in če bomo drug druge-mu pomagali, bomo tudi drugim pomagali do uspehov. Če b­omo znali dru-ge razveseliti, bomo tudi sami uživali veselje in zadovoljstvo. Vsaka ura, vsaka minuta, vsaka sekunda naš­ega življenja je dragocena. Če bomo svoj čas na zemlji koristno uporabili, nas minljivost časa ne bo navda-jala z občutkom obžalovanja, da svojih obljub in odločitev nismo izpolnili, da svojih ciljev nismo dosegli. Prav tako nam navezanost na ta svet ne b­o nenehno kalila veselja ob­ misli na smrt, ki se ji nihče ne more izogniti«.Kadar sama osebno naletim v življenju na dobrohotno kritiko ali pobude, jih skuš­am sprejeti in razumeti. Kadar pa na obrazih naletim na posmeh ali obsojajoče besede, se nasmeh-nem š­e sama in skuš­am vse to razumeti, vključno z delom medicinske se-stre, ki sem ga opravljala. Kajti če bi stopala po svetu z ironijo in odklanja-

22�

V veri je luč - v luči je ključ

njem na obrazu, ne bi nikoli nikomur pomagala.

Vse premorem v Njem, ki mi daje močOb zadnji humanitarni prireditvi so nekateri izrazili misel, da sem jih prema-lo nagovorila, posamezniki pa so se bali, da ne bi preveč govorila. Razmiš­ljala sem, kako uskladiti to dvoje. Tako sem priš­la do sklepa, da bom vpletla svoje misli, ki vam jih želim sporočiti kar v knjigo samo. In tako bo zadoš­čeno tudi vam, ki š­e dvomite vame. Življenje nas oblikuje vsakega po svoje. Zato je logično, da so mnenja različna.Naj so bile te moje misli vpletene kot kita dobrohotnega cvetja. Moj cilj v tej knjigi trenutno ne more biti zgolj pravilno literarno pisanje, ker me Bog š­e močno preizkuš­a in bi svoje moči rada usmerila š­e kam drugam. Znotraj sebe, družine …Veliko truda sem vložila v to pisanje, a jaz sem potrpela in upam, da boste tudi vi Z MENOJ. In vedite, ko b­oste stopili po poti prenove, po poti okrepljene Resnice, spremenili smer v dob­ro, vam b­o zlo nagajalo s podvojeno močjo. Samo dve poti sta. Dob­ra ali slab­a. Laž­ ali Resnica. Vi izb­irate, zato pa VZTRA-JAJTE.Ko sem sama prebrala knjigo Igra življenja in kako jo igrati, sem dobila nove-ga znanja z upanjem, da bo š­lo naprej lažje. Pa sem se uš­tela in sem zato raz-miš­ljala: »Če drugim pomagajo mnoge stvari, kako da meni ne!! V MOJEM ŽIVLJENJU JE moralo biti NEKAJ MOČNO NAROBE.« Čeprav sem se petindvajset let svojega življenja trudila, sem delala tudi na-pake in težave so se kopičile. Moj križ se mi je zdel pretežek. Hodila sem po ovinkih, misleč, kako si bom ustvarila drug zakon, pa sem dobila š­e težje preizkuš­nje. Ampak tudi tisti, ki so se trudili dokazovati, da me imajo radi, so tedaj, ko sem pomoč zares potrebovala, izginili kakor megla.Nekega dne pa sva se z mož­em srečala s čudovito ž­ensko, ki je imela za seb­oj tež­ko ž­ivljenje, vendar je ostala zvesta svojemu mož­u. Dejala mi je: »Danica, vedi. To ti povem. Spoznala sem, da so pogosto ž­enske tiste, ki gradijo ali ruš­ijo. Negujejo ali pa uničujejo zakon in š­e mnogo tega. Bila sem oskrbnica doma. Tudi mož mi je pri delu pomagal. Veliko ljudi je priš­-lo v ta dom in ženske so počele neverjetne stvari, da so si pridobile mojega

230

Danica Jazbec

moža. Dogajalo se je pred mojimi očmi, saj ob prihodu niso vedele, da sva si zakonski par.«16. aprila 2007. Pripravila sem referat za biblično srečanje, referat o judov-skem kralju Jozafatu. Za začetek ure sem izbrala molitev, v kateri so bili med drugim tile stavki: »Gospod, hvala ti za današ­nji dan in za vse, kar imamo … vemo, da ne moremo sejati plevela in pričakovati, da bodo vzcvetele pre-krasne rože. In vemo, da če bomo sejali usmiljenje in odpuš­čanje, bomo to dvoje tudi želi skupaj z ozdravljenjem. Ti si nam dal dva PROTISTRUPA za premagovanje vsega zla, ko si rekel: »Priznajte svoje grehe in jih obžalujte in odpustite in vam bo odpuš­čeno. Če malo odpustite, malo ljubite in vam bo tudi malo odpuš­čeno ...« Neka prijateljica mi je povedala: »Moj mož je imel vse, kar si lahko želiš­ za ta svet. Tudi ljubečo in spodbujajočo ženo, ki se je iskreno veselila njegovih us-pehov. Toda: On je hotel š­e več, ker je imel PRIROJENO NEZADOVOLJST-VO. Od malih nog ni bil z ničemer zadovoljen. To je na nek način PODEDO-VAL. Zato: Pogosto so ženske krive, ne pa, da so vedno krive.« Do konca pisanja te druge knjige sem priš­la nekako do nekaj ključnih ugo-tovitev:

1.) Sama sem zaradi mnogih nevednosti imela premnoge težave.2.) Spoznala sem, da si mnogo težav prikličemo, ker se ne želimo pokesati

za svoja žaljiva ali napačna dejanja do drugih ljudi, ki nas obkrožajo …3.) Da edino Ljubezen premaga smrt.

Vzpodbujena sem bila sama in vzpodbujam tudi vas: »Če bi se vam zahotelo, da bi pričevali - pričujte, da bi pisali – piš­ite, saj tako nesebično pomagate š­e mnogim drugim.«Ta zgodba v knjigi je resnična. Je moj pogled in Resnica, ki jo poskuš­am žive-ti. Ker se zavedam pomena vere, molitve in blagoslova zame. Prerok Izaija pravi: »Gorje tistim, ki HUDO delajo, kot da je dob­ro, ki dela-jo temo za luč in luč za temo.«Bodimo Samarijani. Bodimo bližnji. Bližnji slabotnih in ljudi v stiskah. Jih naučimo HOTETI ŽIVETI. Saj življenje zna biti tako lepo. Prevesimo tehtni-co na stran dobrega. Če pa ironija in nesreča le vstopita v naš­ svet, se čimprej potrudimo, prelijmo vse negativno v pozitivno dobro ...

231

V veri je luč - v luči je ključ

Zagristi je potrebno v to kislo družbeno jabolko. Ali tega ne vidimo ali nam drugi mečejo pesek v oči?

Edino zdravilo za izprijenost je spreob­rnjenjePsalm 50, 14: » … daruj Bogu hvalno daritev, izpolni Najviš­jemu svoje zaob­-ljub­e. Potem me kliči na dan svoje stiske, reš­il te b­om in me b­oš­ častil … «Tako delujem tudi zato, da bi se ljudje vse bolj zamislili nad vsakrš­nim nasi-ljem znotraj družin, da otroci več ne bi bili tepeni (Da o nasilju drugih oblik ne govorim!) zato, ker so nemirni in zvedavi, ampak, da bi skupaj v resnici znali narediti ustrezne programe pomoči otrokom in starš­em.Očistimo svoja srca najprej odrasli, da nam bodo lahko sledili tudi naš­i otro-ci, mladina. Če bom npr. sama nagnjena k izprijenosti iz intimnega življenja s partnerjem, potem bom ta duh prenesla na duhovni nivo svojih potomcev. Ne nalezemo se le bakterijskih, ampak tudi miselnih in vedenjskih vzorcev in zato ni potrebna otrokova prisotnost. Bistvo je torej očem skrito in mi se tega mnogokrat ne zavedamo. Tudi sama se nisem. Vse razprtije so v resnici razdvojenost. Zato pa je v porastu depresija. To pa zato, ker tečemo naprej za materialno platjo, potreba po umirjenosti in človeš­-kih vrednotah pa strmo pada. Toda človek bo moral spoznati, da je reš­itev le v slogi in sodelovanju, brez nagajanja. To je v Enosti.Dne 2�. maja 2007 je nastal tale članek za glasilo Prenova. Vzpodbudili so me in zapisala sem:»NI BILO LAHKO, A SEM VZTRAJALA Srečna sem, ker mi je Bog pokazal pot, kako lahko z dejanji pomagam dru-gim.V mojih velikih stiskah mi je na biblični skupini poslal brezdomca, ki ima krepkih 3� let delovne dobe za seboj. S svojimi epileptičnimi napadi je bil vse več v bolnici in v reš­evalni ambulanti. Tako je prehodil trnovo pot in bil vse bolj v velikem, brezizhodnem položaju.Opazila sem ga večkrat tudi v cerkvi in pri svetem obhajilu in s tem njegove Božje iskrice v očeh. Nagovorila sem ga, izvedela njegovo zgodovino in zače-la odpirati vrata zanj, čeprav včasih nisem imela moči, da bi prav stopala po stopnicah zase.

232

Danica Jazbec

Meni so pomagale udeležbe na seminarjih Prenove v Duhu. Ni bilo lahko, a sem vztrajala. Skupaj s predstavniki institucij smo reš­ili problem tega brez-domca in srečna sva oba.Zdaj on mene poimenuje kar »Zlati«. Ko me zagleda, posije v njegovih očeh sonce, ustnice pa zažare v vsem, tihem smehu in sijaju. Bog tako po meni nje-mu daje novo podobo, meni pa mir in hvaležnost, da obstajam ter da sem se srečala z Jezusom. Kadar začutim zavoljo brezdomca nerganje okoli sebe, zaznam sebičnost in ranjenost vseh vrst, saj v meni raste nova vera, ki mi daje moč za premagova-nje vsakodnevnih stisk. Nekaj tega sem zapisala v novi knjigi, ki je pred vrati z naslovom V VERI JE LUČ - V LUČI JE KLJUČ (Luč in vstajenje - depresija in smrt; Z resnico, iskrenostjo in vztrajnostjo nad hude duhove).Tako kot ta brezdomec, sem odprla svoje srce in z Njim sodelovala š­e bolj. Že dolga leta sem prostovoljka na področju duš­evnega zdravja. Tabu teme in kamna spotike. Prepričana sem, da je akcija uspela tudi zato, ker je brezdo-mec sam toliko premolil in Gospod mi na mojo pot poš­ilja vse več znamenj.

Neresnica razdvajaJezus ni želel razdeljenosti med ljudmi. Preko besed Svetega pisma mi želi sporočiti, da Ljubezen prihaja tiho in naj imam za svoje orožje Resnico, naj bom obziren človek, ljubeč do drugače mislečih.Po tridesetih letih mojega zakona je zlomek udaril v mojo družino tam, kjer sem najmanj pričakovala. A tudi tam, kjer sem bila najbolj š­ibka. Vzel je vero mojim otrokom.Sobota, 1�. avgust 2007. Pater Marko je med pridigo dejal: »Pred vsakim člo-vekom je izziv, ki zahteva odločitev; ali ogenj ljubezni in resnice, ki terja tudi nasprotja, ali z neresnico zamegljen pogled v srcu in v duš­i.«Zato vem. Zdaj sem na pravi poti. Čeprav se š­e večkrat pozabim prej pokriža-ti in zmoliti kadar obedujem.Hiter tempo me je naredil požreš­no ... Močno se bom morala potruditi, da bom spremenila tok dogodkov okrog tega.Zatorej. Ne obsojajte nikogar, niti mene ne. Nikar. Naš­ sodnik je Bog.

Pomagali so mi b­lagoslovljeni predmeti, sol in voda

233

V veri je luč - v luči je ključ

Povedala sem že, da so reš­itve začele prihajati, ko mi je prijateljica Ivanka pri-nesla iz Medžugorja blagoslovljeno vodo in rožni venec. To je bila ena izmed pomoči. Pomembnih pomoči.V knjigi sem spotoma že obrazložila pomen blagoslova in molitve v mojem življenju. Prav tako moč duhovnih vaj in uporabo drugih nabožnih preme-tov kupljenih na romarskih poteh, kjer predmete blagoslovijo. Vsega tega se zlomek močno boji. Ti predmeti naj ne stojijo v kotu sobe. Potrebno jih je uporabljati. Dnevno vse to uporabljam. Blagoslovljeno vodo pa tudi uživam in dodajam kuhanju.Po duhovnih vajah sem se začela učiti š­e drugače. Nekega dne sem imela zelo veliko dela s pripravo za pogostitev ob neki svečanosti. Mož je priš­el iz nočne službe (tedaj je vedno besedno š­e bolj neustavljiv in občutljiv!!). Popadel me je izbruh jeze. Zaradi mojih treh oblačil na stolu za hčerko Nino me je gnjavil, jaz pa, namesto da bi utihnila (kajti začel mi je očitati mojo vero in maš­e), sem se začela boriti za to svojo vero na čisto napačen način. Zdelo se mi je, da je prav, da mu š­e enkrat povem, da ne pijem kave, ne kadim cigaret, ne al-kohola - torej naj mi pusti mojo vero in hojo k sveti maš­i (tu in tam čutim, bi š­la tudi dvakrat dnevno k maš­i). Izbrala sem napačen trenutek. Hudi duh me je naš­el nepripravljeno in me razburil. Padla sem š­e na eni preizkuš­nji.Po prepiru sem bila žalostna, jezna in nemočna. Počutila sem se kot tedaj na duhovnih vajah, ko sem začela podoživljati del Jezusovega trpljenja. Najraje bi kar umrla. Umrla za vekomaj, toda v mislih sem zaznala, da mi Bog preko tistih trenutkov nekaj sporoča: »Ne, Danica. Umri raje svoji jezi. Ni ti treba v resnici umreti. Glej, zato si vse življenje bila kot v miš­nici. Lovila si kot mačka - ves čas svoj rep!«Gostje so začeli prihajati, v mojih očeh pa solze. Kako le naj jih skrijem!? Na-vadno sem mami hitro povedala kaj čez moža in otroke.»Ne. Ne boš­ me, zlomek, več dobil na svoj mlin.« Obrisala sem si solze. Te solze so bile drugačne od drugih do sedaj.V tistem mi je sam angel poslal Brigitin (iz molilne skupine) klic po telefo-nu. Vpraš­ala me je za hčerko. (Kadar sem na molitveni skupini molim in prosim za svojo druž­ino, posebno š­e za otroke.) Zakleniti sem se morala v straniš­če. Ta klic mi je usodno spremenil to popoldne. Mož je bil spet dobre volje in meni se je vrnil nasmeh in notranji mir. Nisem bila vsiljiva in to mi je pomenilo veliko.

234

Danica Jazbec

Prvič v življenju sem po duhovnih vajah začutila in zaznala, da je bil to način, skozi katerega sem spoznala, da me je Jezus na nek način ozdravljal jeze in hudovanja. Ker sem se v ne najbolj pravem dejanju (»Če se ne očistite, ne mo-rete imeti deleža z menoj.«) spet obrnila sama proti sebi, proti Bogu in proti možu, mi je poslal Bog direktno izkuš­njo, soočenje z vrsto greha. Hvala ti, Bog. Velik si. Vsemogočen in neskončno dober. Začela sem se zah-valjevati.

Naj storim, kar sem se namenila?Ponižnost, ponižnost, ponižnost … požrtvovalna mati … človeka in svet re-š­ujejo mala drobna dela.�. �. 2007 je deseta obletnica smrti blažene Matere Tereze, ki je dejala: »Če želimo imeti Kristusa v sebi, ga moramo najprej spoznati v ubogih.« Ta drob­na ž­enička, ki je z dob­roto premaknila svet s tečajev!DANAŠNJI ČLOVEK JE DOVZETEN ZA GLASBO, SLIKO, MANJ PA ZA BESEDOČeprav frančiš­kanska cerkev ni sedež moje sedanje župnije, sem vendar ves čas nekako povezana z njo. Letos praznujejo š­tirideset let. Devetdnevnico sem namenila za zdravje sina in celotne družine in da bi prav zdaj znala prav živeti s tem draguljem, ki sem ga naš­la, da bi znala ta mir, ki mi ga je Bog naklonil, prav podeliti z drugimi. Tukaj je nekaj prelepih misli iz te devetd-nevnice: »Sveto pismo je knjiga življenja, posebno pomaga v času večjih stisk in ko ne živimo prav. Prve zametke župnij so ustanavljali apostoli. Družilo jih je isto miš­ljenje, isto srce, ki se veseli Božjih milosti. Nasledniki gradnje Cerkve pa so bile š­kofi­je. Vsaka skupnost ima tri poslanstva:

- posredovati pričevanja in vero ljudem,- se duhovno hraniti (zakramenti, bogoslužje),- z dobrimi deli in karitativno dejavnostjo.

Vse poti se križajo na križu. Nobene sreče, osamljenosti, ničesar ni brez križa. Bratje sestavljajo skupnost in to pomeni iti po poti čistosti, svetosti, predano-sti … vse to in š­e več je v sebi nosil sveti Frančiš­ek. Ti bratje in sestre so vsa ta

23�

V veri je luč - v luči je ključ

leta »pregorevali« in oznanjali vstalega Kristusa, kot arš­ki župnik, ki se je peš­ prvič odpravil v svojo novo župnijo. Na cesti je srečal fantiča in ga povpraš­al za pot v Ars. Fant je vpraš­al: »Kaj bom dobil za to, če vam pokažem pot?«Vianney pa mu je pozneje odvrnil: »Ti si meni pokazal pot v Ars, jaz pa ti pokažem pot v nebesa.«Vsa skrivnost vere je v stavku: »Po Mariji k Jezusu.« Dokazi vere so pričevanja, spreobrnenja, molitve, zahvale … nekaj misli o pravem verniku in veri … Človek, ki moli:

- je kakor orel, ki se dviga k soncu,- ne lebdi v zraku,- ostaja zvest,- je tisti, ki se pred Najsvetejš­im ne more dovolj nagledati Božje navzočno-

sti,- je za dobra dela,- je angel, ki v svojem srcu nosi zaklad, ki mu ga nihče ne more vzeti,- je kakor angel, ki varuje, čuva in ohranja sveto v sebi in v drugih okrog

sebe,- ki moli in ne razglaš­a svoje vere s tisoč besedami,- moli in živi v spraš­evanju Jezusa: »Kaj bi ti storil?«

Ste se kdaj vpraš­ali, kaj je gnalo ljudi, da so z golimi rokami in vprego, ki je bila tedaj na razpolago, gradili svetiš­ča na strmem bregu? Kaj je pravzaprav kultura? Nastaja v srcu, kaže se pa navzven. Na­š na­rod je­ bil ve­liko podlož­e­n in v tla­ča­nstvu in nismo bili na­rod bre­z ve­re­. Eno z drugim je­ omogočilo, da­ smo obsta­li, me­dte­m ko so mnogi na­rodi izginili. Ce­rkve­ so bile­ sre­dišče­ kulture­. Okrog so na­sta­ja­le­ knjiž­nice­, šole­, gla­sba­ in a­rhite­ktura­. Vse­ to je­ izha­ja­lo iz e­ne­ kulture­. Zda­j ma­rsikje­ opa­zimo sta­nje­ bre­z notra­nje­ le­pote­ s spre­vrž­e­nimi de­ja­nji. Kultura­ je­ ne­ka­j, ka­r mi kristja­ni ohra­nja­mo, ž­ivimo in da­je­mo. V tem času zmedenosti je potrebno kaj več kot samo pripraviti do-bro kosilo. Ne sicer valiti kamnov na hrib, imeti pa voljo in moč za življenje v Resnici. Za ta svet, za to družbo. Najti moramo svojo kulturo, ki bo Božja nav-zočnost lepote, ki je večna. Kultura je torej sad občestva, medtem ko moliti pomeni razumeti in ljubiti. Ne obljubljati nebes TU, ampak TAM gori. Moliti je svetiti za srečo, ki jo je Bog od vekomaj pripravil.

236

Danica Jazbec

Štirideset je svetopisemsko š­tevilo. Za slavljenja v svetiš­čih so temeljni razlo-gi v stari zavezi, pa tudi v novi. Romanje pomeni dvoje: da bi me Božje oko videlo, dar v času romanja je zahvala romarja za darove, ki jih prejema. Naš­o

držo je potrebno okrepiti. Zato je človek, ki prihaja v svetiš­če in na romar-ske poti, večinoma veselo razpoložen in samozavesten. V času stisk se dogaja marsikaj. Zato je zelo dobro, da romar vero okrepi.

»Suž­enj« pa, ki gre v svob­odo, ne ve, kaj b­i počel sedaj s tisto svob­odo. Gra-dimo Božje kraljestvo. Morda boste iz sledečega vpraš­anja dobili odgovor na vaš­ premislek ali bi storili, kar ste se namenili: »Kdo (me) bo nadomestil, ko zahaja sonce?«Storite kar morete sedaj, dokler živite. Izpeljite, kar ste si zadali. In vedite: Človek, ki ima samozavest s podporo Bož­jega Duha, ga piš­ ne prevrne in ne iztiri ob­ govoricah podtikanja.Pavel v pismu Rimljanom pravi, da tistim, ki Boga ljubijo, jim on pripomo-re k vsemu dobremu. Sveti Avguš­tin pravi: Ni dobrih in slabih časov. Časi so takš­ni, ker smo takš­ni mi. Ko so prve kristjane preganjali, se niso hoteli odpovedati nedeljskemu čaš­čenju Božjega. Prvi kristjani so prinaš­ali tisto najb­oljš­e v seb­i. In po tem so b­ili prepoznani drugim. Prva lastnost naj b­osta VESELJE in ZAUPANJE. Nato pa PRISTNOST, ki je osnova vsake skupnosti (nravnost). Zato je bolj srečen tisti, ki daje, kot tisti, ki prejema.BOŽJE USMILJENJE, KI PREBUJAŠ UPANJE PROTI UPANJU - VATE ZAUPAM�. �. 2007, nedelja. Zadnji dan devetdnevnice, ki sem jo posvetila izboljš­a-nju odnosov z vsemi ljudmi, š­e posebno pa za ozdravljenje sina ter odnosov znotraj družine. Že zjutraj sem dobila milost v tekstu molitve rožnega ven-ca devetdnevnice Božjega usmiljenja. Nagovorili so me trije stavki in sicer: »Danes mi privedi mlačne duš­e in jih potopi v glob­ine mojega usmiljenja … njihova poslednja mož­nost reš­itve je v tem, da se zatečejo k mojemu usmiljenju … Bož­je usmiljenje, ki preb­ujaš­ upanje proti upanju - vate zau-pam.«Potem sem pri maš­i srečala čudovito duš­ico, ki prosi tako kot jaz za izbolj-š­ave v družbi. Še posebno po včerajš­njem hrupnem koncertu sredi mesta, na-stavljenih mrežah v dveh ulicah, da tam nismo mogli do cerkve, po pobruha-

237

V veri je luč - v luči je ključ

nih pločnikih zjutraj, kozarcih in steklenicah ter drugih odpadkov po celem mestu … to kar je kazala jutranja slika po prireditvi, to je opomin ob­lastem, da takš­ne prireditve sodijo na stadion, izven mesta (Bilo je ravno 40 let žup-nije pri frančiš­kanih.). Predvsem pa je potrebno mlade naučiti pospravljati za seb­oj, ne pa jim dajati možnosti, da z denarjem lahko plačajo nered, ki so ga povzročili. Da ne govorim o odnosu do otrok, dojenčkov, starejš­ih, bolnih … in to v nočnih urah na glavnem trgu!! Če to dopuš­čamo, smo postali tak-š­ni kot tisti starš­i, ki venomer pospravljajo igrače za svojim otrokom. To ni dober zgled. Je dejanje, ki vodi v vedno več zahtev »po š­e«, v nered. Vse več nereda vodi v nespoš­tovanje odraslih. Začaran krog pa na koncu - v zanesljiv prepad. Prepad posameznika, družine ali družbe. Tako so izginili ž­e­ mnogi na­rodi.V kapeli lurš­ke Matere Božje sem imela mrazenje po celem telesu, pater pa se je s pridigo dotaknil mojega srca s čudovitimi stavki. Tako sem pridigo razumela jaz: »… »če se ne odpoveš­ vsemu in pojdeš­ za menoj, ne moreš­ biti moj učenec«. S tem misli, naj se ne navezujemo na nič, posebno ne na stvari, ki nas razdvajajo. Potem nisi več suženj, vkleš­čen v ostre, hladne verige. Po-tem lahko spletaš­ ž­lahtne odnose v ljub­ezni, ki izraž­a odpuš­čanje. Naj ne odpuš­čam, ker sem boljš­i, ampak zato, da­ bi bila­ oba­ sre­čna­.«

»Če pa ti je prizadel kakš­no krivico ali ti je kaj dolž­an, zapi-š­i to na moj račun«Danes mi je po obhajilu utripalo srce močneje. (Prija­te­ljica­ mi je­ v zve­zi z utripa­nje­m srca­ po sve­te­m obha­jilu pove­da­la­: Utripa­nje­ srca­ – močne­jše­ – je­ norma­lno za­zna­va­nje­ Je­zusove­ prisotnosti in je­ MILOST, ne­ pa­ za­to, ke­r bi storila­ ka­j na­robe­. Mnogo ljudi to za­zna­ me­d a­li pre­d počiva­nje­m v Duhu. Ja­z se­m da­ne­s prosila­ Je­zusa­, na­j danes na­re­di ne­ka­j le­pe­ga­ za­ ose­bo, ki me­ je­ ze­lo priza­de­la­, a­ ima­m to ose­bo vse­e­-no ze­lo ra­da­, kljub vse­mu. To, nekaj lepega, bi la­hko pome­nilo tudi kaj slabe­ga za­me­, ka­j izključujoče­ga­ … Pa­ se­m vse­e­no »re­kla­ Bogu«: »DA, za­upa­m tvoji pre­soji.« Za­če­la­ se­m MOLITI. Ta­kra­t mi je­ – sa­mo e­nkra­t – MOČNO UDARILO SRCE in ve­de­la­ se­m: Je­zus je­ tu. Je­ zra­ve­n. Moje­ srce­ ga­ je­ pre­poz-na­lo, če­pra­v se­ mi ni ja­vil v mislih.)Včeraj sva se pogajala z možem: on bo š­el v trgatev dopoldan, jaz pa bom pi-sala, saj naj bi knjiga v kratkem š­la v tisk. Tudi sporekla sva se. Glodalo me je

23�

Danica Jazbec

in sem se mu š­la opravičit. On tega ni storil. A glej: Med potjo sem dejala: »Gospod, poš­lji mi znamenje kaj naj storim.« Z Gospodom sem se pogajala, a pripravil mi je presenečenje z najdenim odgovorom v Božji besedi, da je NAJVEČJA ZAPOVED LJUBEZEN DO BLIŽNJEGA in, da ne smem pozabiti, da je prvi čudež naredil v Kani, ko je blagoslovil poročno slavje. Jezus se ne zavzema, da bi mi sovražili zakonca! Beseda med nami �. �. 07: »Poskuš­a nas naučiti, kaj pomeni biti pravi uče-nec.« Na pisalni mizi me je z rumenim flomastrom pričakal napisan listek: PRIDI TRGAT. Obračala sem tisti list in ga odložila. Pa ga spet vzela v roke: »Jezus, osem let sva hodila v klub. Kako, torej, delfi­na nahraniti in prav uriti? Obstajajo meje. Na listku ni bilo besed OPROSTI ZA VČERAJ in RAD TE IMAM.«Ne, ne grem. Čas je, da se tudi mož nekako začne zavedati in že izreče tisti »oprosti«. O moj Bog, pomagaj mi, da spustim to kramo iz sebe. Pravijo, da ti zmoreš­ edini zdraviti takš­ne rane. Torej, stori kaj.Spisala in zaključila sem poglavje o devetdnevnici v Novem mestu. Tako rada preberem kak stavek iz ‘Besede med nami’. Tudi danes sem si vzela petnajst minut. »Morda dob­im odgovor na današ­nje moje dejanje?«In res sem ga dob­ila. Dialog je potekal nekako takole ob branju Božje besede: »Danica: Jezus, praviš­, da naj ne bom navezana na besede in stvari, ki jih poč-nem. In naj storim, kar sem se namenila s knjigo, če imam dane vse pogoje. Če pa ne, naj pogledam v domačem okolju, kakš­ni so pogoji za mir. Danes pa sem te prosila za znamenje, kaj naj naredim glede nastale situacije. Čeprav mi je mož napisal listek, nisem š­la v trgatev. Tako sem ocenila jaz. Kaj pa ti, Jezus? Je bilo tako prav? Kako naj uskladiva interese v različnosti po tvoje? Pri moji volji, toliko sva že poskusila, kako naj greva zdaj naprej?Jezus: Mdr �, 13-1�: Modrost je potrebna. Danica: Srce mi je tako razbijalo po obhajilu. Sem te mar zatajila danes v čem? Pa saj sem b­ila v petek pri spovedi. Jezus, daj mi milosti, da te bom postavila na prvo mesto v svojem srcu.«Jezus: Pismo Filemonu 1, �-22: »Zaradi tega, čeprav imam v Kristusu veli-ko svobodo, da ti zapovem, kaj se spodobi storiti, te vendar rajš­i v imenu

23�

V veri je luč - v luči je ključ

ljub­ezni prosim - kakrš­en sem pač, Pavel, starec, zdajle tudi jetnik Kristusa Jezusa - za svojega otroka, ki sem ga rodil v verigah, za Onezima. Doslej ti ni b­il koristen, zdaj pa je koristen teb­i in meni. Poš­iljam nazaj k teb­i njega, svoje srce. Sicer bi ga bil rad zadržal pri sebi, da bi mi stregel namesto tebe, ko sem vklenjen zaradi evangelija. Vendar nisem hotel storiti ničesar b­rez tvojega soglasja, da b­i tvoje dob­ro delo ne b­i b­ilo videti nekako prisiljeno, ampak prostovoljno. Morda je b­il zato kratek čas ločen od teb­e, da b­i ga spet pridob­il za zmeraj. In sicer ne več kot sužnja, ampak več kot sužnja. Kot b­rata, nadvse ljub­ega najprej meni, š­e koliko bolj pa tebi, tako v mesu kot v Gospodu. Če me imaš­ torej za druž­ab­nika, ga sprejmi kakor mene. Če­ pa­ ti je­ priza­-de­l ka­kšno krivico a­li ti je­ ka­j dolž­a­n, za­piši to na­ moj ra­čun. To piš­em jaz, Pavel, s svojo roko: poravnal bom sam. Da ti ne omenim, da mi dolguješ­ celo samega sebe. Da, brat. Naj imam od tebe korist v Gospodu: nakloni počitek mojemu srcu v Kristusu!Piš­em ti, ker zaupam v tvojo posluš­nost, saj vem, da boš­ storil š­e več, kakor te prosim. Ob enem pa mi tudi pripravi stanovanje, ker upam, da vam bom po vaš­ih molitvah podarjen.«Počutila sem se, čeprav sem spisala v tem času celo goro lepih b­esed, da sem danes Jezusa nekako izdala. Spomnila sem se nemira po obhajilu­ danes in spomnila sem se Jez­u­sovih besed: »Peter, preden bo petelin trikrat zapel, me boš­ zatajil.«Ni minil opoldan, jaz pa sem š­e vedno brskala po odgovoru, spuš­čala pa mor-da š­e eno lepo preživeto dopoldne s Petrom v družbi. Konec tega pisanja to-rej. Sledi praksa in sedaj gre zares. Kako lepo deluješ­ Ti, a meni gre vse tako počasi od rok! Oprosti mi in oproš­čam si. Da, Tvoja Božja beseda me reš­uje. Mene in najin odnos. Veliko lažje zdaj razumem svoje in sinovo življenje in vse nesreče, ki so se nam pripetile in vse »leteče krste na cesti«, kot pravi moj mož. Nemir in ne-strpnost v drugih razumem zdaj zato, ker razumem svojega.

240

Danica Jazbec

VII. DEL

Duhovne vaje

»ANGELA MERICI. Ustanoviteljica reda sester Urš­ulink … celo velikani sve-ta so se klanjali njenim proš­njam. To vse sta delali njena razumnost, svetost in čisti, dostojanstveni pogled v njeni ponižni proš­nji. Vse to jo je naredilo nepremagljivo. Zmagala je. Izvor njene svetosti: … adoracija … evharistija … sveta maš­a vsak dan ali celo večkrat dnevno … kontemplacija …Vedela je, da nam včasih Bog kaj vzame, da nas potem lahko obogati z dobrinami, ki nam jih nikoli ne bosta mogli vzeti ne smrt niti življenje … Strogo se je postila med vnebohodom in binkoš­tmi … V času devetdnevnice je jedla samo enkrat. Pila je le vodo, da bi izprosila milosti za tiste, ki jih je Bog izbral … za tolažbo ljudi je črpala moč iz Kristusovega nauka … o zakonski zvestobi, bratski ljubezni, o blagrih in ustvarjalcu miru, o odpuš­čanju in spet odpuš­čanju, za graditev ponovne civi-lizacije, ki naj temelji na ljubezni. Koliko je morala moliti in kakš­no pokoro pred in po konkretnih nalogah! Ko so divjale vihre in nasilje se ji je stiskalo srce … vedela je, da je ljudem vredno pomagati do njihovih pravic … znala je najti pot do srca, če je bilo treba lajš­ati trpljenje ali koga spet napotiti k Bogu … Njena pobožna dejanja so bila prikrita za zvedavo oko … toda kakš­na no-tranja čistost je b­ila potreb­na, da ni zamenjala svojega duha z Bož­jim … Bog jo je pripravljal … potem pa je nastopilo znamenje … Vedela je, če so njeni načrti v soglasju z Bož­jo voljo, b­o priš­el tudi denar za dejanja … «Utrinek je iz knjižice ‘V vetru Duha’ o sveti ženi Angeli Merici, ki je v svoja jadra lovila veter Duha in je zmogla pluti tudi proti toku v Cerkvi in družbi svojega časa. Je ustanoviteljica nove redovne skupnosti, ki presega stoletja. Je žena, ki je govorila besede, ki so odstranjevale bolečino ali pa jo vsaj pomaga-le prenaš­ati.V tej njeni knjigi je med drugim zapisano: »Romarji so po tihi kontemplaci-ji in pozneje po meditaciji spoznali: če hočejo izprositi od Gospoda čudež­ miru, je treb­a spremeniti ž­ivljenje, začenš­i z dob­ro spovedjo, in vztrajati v novem ž­ivljenju tudi po vrnitvi domov.«

241

V veri je luč - v luči je ključ

Utrinek iz tridnevnih duhovnih vajPonedeljek - 4. junij 2007. In tako mi je Bog po vseh silnih iskanjih tedaj, ko sem se odločila iti po novi poti, pripeljal ustrezne ljudi in letos že druge du-hovne vaje. Na koncu sem od tam odhajala srečna, kajti učenje je bilo uspeš­no na svoj na-čin. Zadnje vaje so bile ignacijanske pri sestrah Urš­ulinkah pod vodstvom dr. Marijanom Šefom in njegovimi spremljevalkami. Vaje so potekale v tiš­ini.Naj omenim nekaj stavkov, ki so me nagovorili:

• »Oče nauči nas moliti. Molitev ni trgovina. Ne blebetaj.• Lk �,40: »Gospod vstopi v mojo hiš­o, ozdravi mene in mojo družino. Daj mi

čisto srce … imel je namreč edino hčer, staro dvanajst let, ki je umirala.«• Potroš­ila sem denar, čast, spoš­tovanje, zdravje …• Vrniva se vedno v moje rane skupaj s Teboj, Jezus. Reš­iva, kar se š­e reš­iti da.• Verjamem, da sem na dobri poti.• VZGIB: Določenim rodovom pomaga le molitev in postenje.• »Zakaj razpravljate z njimi?«• Težko jih puš­čam same. A kako se naj organiziram naprej? Vodi me …• Če vi dajete dobro, kako vam ne bi dal Oče … delovanja po Svetem

Duhu.• Nekateri ne molijo veliko, pa se jim zgodi …• Moč, ki prebudi Jezusa v nas, je naš­ prisrčen SINOVSKI odnos do Njega.• SAD: Jezus si je tudi v samoti nabral moči. Spoznal, da ga Oče ljubi. In

tako se je povezal z njim.• Ta ljubezen je med nami vsemi. Pomembna je predaja Njemu.• Da vse to preživim, potrebujem molitev.• Molitev, pogovor, spoved … vedno ne gre vse po maslu. • Telo je sedež ljubezni. Če to zlorabimo, se moramo spraviti s seboj in z

Bogom.• Ne imejmo denar in dobrine za »boga«.• Bog se je učlovečil v Jezusu. To je nepojasnjena skrivnost. Nase je prevzel

242

Danica Jazbec

grehe in to je neskončna Božja ljubezen.• »Hči, tvoja vera te reš­uje.«• VZGIB: Priznam, ne morem verovati brez Tvoje pomoči in iti dalje. Gos-

pod reš­iva, kar se š­e reš­iti da.• Bila sem v smrtnonosnem objemu. Hvala za srečanje s Teboj. Verjamem,

da sem na dobri poti.• Dovoli, da razpoznam prevare in hude duhove. Osebni grehi puš­čajo

rane. Vse te rane izkoriš­ča zlomek. Za koga se bom odločila jaz:- za svoj ego,- za hudega duha ali- za Svetega Duha?

• »Pomirjevala ne zdravijo notranjih ran. Bog pa je neodvisen. Ustvaril nas je po svoji podobi, le da On greha nima.

• Vera, upanje, ljubezen. Zdaj vem, to so Božji darovi. Naš­la sem ključ za svojo kletko, v kateri sem bila zaradi bolezni in stisk.

• »Če sem cel teden brez Božjega varstva, ni prav nič čudno, če mi nekaj ne pade na glavo!« (Molitev za zaš­čito iz skripte patra Marijana Šefa: »V imenu Jezusa Kristusa se odpovem in ukazujem hudemu duhu ob­reko-vanja- (ime ali vrsta delovanja duha), da takoj odideš­ od Gospodovega služ­ab­nika, Bož­jega otroka (moje ime ali ime osebe za katero molim) in odideš­ pod Jezusov jeruzalemski križ­, na katerem je Jezus umrl zame (za drugo osebo) in me (drugo osebo) odreš­il, da b­o nad teb­oj On gospo-doval zdaj in vekomaj. Amen. Naj te On zvež­e s svojo presveto krvjo.«)

• VZGIB: Jaz se moram pravilno odločati: »Zakaj se prepiram z njimi?«• VZGIB: Naj znam prav prositi, se prav zahvaljevati za pomoč in znamenje. • VZGIB: Če je Bog usmiljen z menoj, naj bom jaz z drugimi. »Potrpi z me-

noj, Gospod. Vse Ti povrnem.«• SAD: Pokaži mi, kaj je Tvoja in kaj moja volja.

Spremljevalka je zadnji dan delila podobice. Od dveh izvlečenih, sem eno spustila nazaj. V roki mi je ostal moj vzornik Janez don Bosco. Meni je to bilo znamenje, da je ob meni, da naj grem naprej z začrtano potjo. Božja beseda na zadnji strani in te duhovne vaje nasploh, pa so se me dotaknile takole:

243

V veri je luč - v luči je ključ

»Če bi poznala Božji dar in če bi vedela, kdo je, ki ti pravi:« Daj mi piti …« Spreobrnite se … potrebno je poglabljanje odnosov … razdajanje življenja je bistvo Božje narave … ustvarjeni smo za skupno življenje z drugimi … oznanjevanje evangelija je zahtevna naloga in je možno le skupaj z Njim … izlitje duha da ljubezen v srca … š­e veliko imam povedati, a sedaj ne morete nositi … « Pri sami ref­leksiji zadnji dan in v skupnih pričevanjih, pa se me je Gospod dotaknil š­e ob pričevanju ene izmed udeleženk. Sklenila sem, da ne bom več brskala po preteklosti in krpala po starih ranah, ki so zaradi tega nenehno krvavele.Dovolj je b­ilo. Sreda - 13. junij 2007. V petek je praznik Srca Jezusovega. Pater je danes tako lepo povedal o ljubezni: »Če ljubiš­, tvegaš­, da si ranjen. SAMO LJUBEZEN ZMORE UMRETI IN VSTATI. Ljubezen do sočloveka pa naj bo konkretna. Naj uči in vzgaja za ODGOVORNOST. Je pa res tudi to, da je že sveti Franči-š­ek Asiš­ki učil, kako pomembno za tem stoji molitev. Rečeno je bilo, da moramo, če hočemo prestavljati gore, začeti najprej odna-š­ati drob­ne kamne.

Pretrgaj suž­enjsko verigo, človekK človeku lahko pridemo bližje, če Bog najprej pride k nam, ko v nas začne goreti lučka ljubezni … s svojo svobodo je človek odgovoren, kako reagira na skuš­njavo. Skuš­njavo si lahko postavim sama ali pa jo dobim preko nekoga drugega. Mt 9, 11-13: »Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš­ učitelj obeduje s cestninarji in greš­niki?« On pa je to sliš­al in rekel: »Ne po-trebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč priš­el klicat pravičnih, ampak greš­nike.«Sveti Avguš­tin je zelo spoš­toval svojo mater. V začetku je bil zelo težaven člo-vek. Njegova mati je znala povedati, da je srečen tisti, ki je z Bogom. Ena krš­čanskih skrivnosti je, da smo bogati, ko dajemo. Pogosto se pa iz sled-njega rodi to, da se iz skromnosti in darovanja, iz enega daru razvije več da-rov. To je milost, ki se rodi, če dajemo od sebe … DRUGIM.

244

Danica Jazbec

Dolžni smo varovati, kar je Božjega v nas. Svoj notranji mir in tako tudi zdrav-je.‘Beseda med nami’ - 20. junij 2007: »Kadar skrbimo za ljudi, ki jih pesti gmot-na revš­čina, postanemo duhovno bogatejš­i … ko oblačimo nage, povezujemo ranjene ali prisluhnemo osamljenim, se dotaknemo samega Jezusa. Naposled najdemo vse, kar smo iskali. Mati Tereza se je zavedala, da z molitvijo - zlasti z evharistijo - ljubezen res lahko postane gonilna sila njenega življenja.« Sreda, 27. junij 2007.Pri maš­i se me je bil dotaknil stavek, ki ga je prebral pater: » … zavračanje Božje ljubezni je največja tragedija … « Blagor človeku, ki zaupa vate, Gospod. Na biblični sem potegnila list, naj pri-pravim nekaj stavkov o egiptovskem Jožefu. Takole si me nagovoril: »Jaz sem tisti, ki ste ga prodali v Egipt. Toda zdaj se nikar ne žalostite in si ne očitajte, da ste me prodali sem! Kajti Bog me je poslal pred vami, da vas ohrani pri življenju … hoteli ste hudo, a Bog je obrnil na dobro … «Jožefa je trpljenje okrepilo in ga naredilo bogatega.Sporočilo je sledeče: Bog nam resnično hoče dati moč, da bi premagali greh. Želi nam dati Salamonovo modrost in Jobovo potrpežljivost.Vsakič, ko odhajam od doma in se potopim v pisanje, sledijo prenaš­anja svo-jevrstnih križev in težav. Morda je vse skupaj š­e najbolj podobno nekakš­ne-mu izrednemu stanju, ki ga vzdržujem. Z upanjem, da delam dobro. V mislih mi odzvanja stavek, naj se ne pozabim vsak dan zahvaliti za vse. Prav vse, dobro in slabo. Manj kot bo nagajanja, pravi svetnik Janez don Bos-co, večji in lepš­i bodo rezultati. Lepš­i bo svet. Ne pomaga nikakrš­no tarnanje, le izročanje vsega v Božje roke. On ve, kako ozka so vrata in kako tesna je pot, ki vodi v življenje. Da je za to potrebno volje, truda in Božje milosti.Psalm 1�: »In kar človek priseže v svojo š­kodo, tega ne preklicuje.« Naj uspeš­no gradim z vogelnim kamnom Božje besede ter tako ne zanema-rim modrosti preteklosti in naj dograjujem z znanjem sedanjosti v luči mo-drosti prihodnosti! Bog blagoslovi naš­e družine, naš­ narod in slovensko deželo.

Sedemdnevne duhovne vaje v tiš­ini

24�

V veri je luč - v luči je ključ

Po srečanju s pokojno Ano Blažič iz Straže, so se v meni začele razvijati vse pozitivnejš­e misli, besede in dejanja. To je, naj se oddaljim od vsakrš­nega greha, naj upoš­tevam Božje zapovedi, naj bom nevsiljiva in nezaletava. Ob spoznanju, da bi bila kot prerok Jeremija, ki se je zavzemal za socialne zadeve, pa so mi vzniknile resnice: da brez Boga iz tega ne bo nič, da obstaja š­e družina, ki me potrebuje, da je potrebno junaš­ko vztrajati v dobrem in po Svetem Duhu, da se učim posluš­ati, naj ne svetujem, ne obsojam in ne spreminjam, da bo le na tak način kraljestvo teme premagano, da se vse dobro vrne.Zato sem se odločila š­e za eno tedenske duhovne vaje v Stični. Pridružila se mi je tudi moja mama. Skozi duhovne vaje so mi b­ili pomemb­ni naslednji dejavniki: • da je nujno potrebno moliti molitev zaš­čite zjutraj, pred proš­njami zase

ali za druge, • stik z Jezusom prek Božje besede je bil enkraten, molitev pred Najsvetejš­im (ki je bila usliš­ana, š­e preden sem se zaveda-

la), • vaje, zahvala in blagoslov pred Najsvetejš­im, • pogovor s patrom dr. Marijanom Šefom, duhovnikom (gospod Jože Ra-

zinger nam je bil na voljo za dodatna vpraš­anja, stiske ali spovedi) • da naj ljubim z ljubeznijo Boga, • da je potrebno travmatične rane (čustvene, duhovne in fi­zične) iz podza-

vesti ozavestiti in zdraviti (proč z zasvojenostmi: hrana, telefon, kajenje, svoj prav, spolnost, nakupi in drugo), • da je cilj zlomka, da nas z vso industrijsko naravnanostjo oddalji od Pra-

vične Ljubezni in tako smo lahek plen zanj, • da se za boleznijo lahko skriva marsikaj • to, kar pa me je nadvse presenetilo - Sveti Duh je deloval tudi tedaj,

ko nisem zmogla predelati vsega teksta zaradi hudih duhov. Tedaj me je

246

Danica Jazbec

Sveti Duh vodil tako, da sem v nujnih stikih (to so bile vaje v tiš­ini) dobi-la odgovore na moja vpraš­anja tistega dne drugače; v zvezi s ponižnostjo, napuhom, častjo, egoizmom, • prav tako sem v petek, ko je bila tematika o Jezusovem trpljenju (Getse-

mani) in križanju, podoživela del svojega in Njegovega trpljenja (podoba med maš­o), • med zadnjima dvema maš­ama pa sem čutila, da me Jezus ozdravlja in

prav tako na seminarju na Kureš­čku, ki je sledil tem vajam.Med duhovnimi vajami sem dobila nekakš­en dar za razlikovanje mojih hu-dih duhov. Spremljevalka je zadnji dan v vrečki kot vedno imela podobice z Božjo besedo in jaz sem izvlekla »Jezusov krst«. Na njej so bile zapisane tedaj tako pomembne besede zame: »Ne more biti učenec večji od učitelja. Ne boj se, s Teboj sem!« Hvala Jezus, ker si se me Ti dotaknil, ker si me objel in ker si mi vsa ta leta pomagal hudo spreminjati v dobro. Že si bil v meni in s Tvojim Svetim Duhom je š­lo lažje. Kako zares drži stari ljudski rek: »Ko bi bil človek vedež, ne bi bil revež.« Rav-no iz nevednosti se povsem verjetno tu in tam dviga prah ter negodovanje ob pogovoru o izganjanju (lomljenju moči) hudih duhov. O tem, kar zdaj vidim, občutim in doživljam sama, je to molitev za tiste in s tistimi, ki si ne morejo pomagati sami. Gre za lomljenje moči nad slabim, da svoj pogled lahko usme-rimo v dobro. Ko bi prej imela to zavedanje! Koliko slabih misli so povzročila moja kratka in izzivalna oblačila, moja jeza in druga negativna čustva! Jezus se mi prej ni razodel, ker sem se zanj premalo zanimala, ga nisem iskala.Zdaj vem, da Bog nikoli ne zapusti niti trpečega, niti tistega, ki se mu izroči z zaupanjem in mu daje tolažbo že tu. Na zemlji. Meni je zdaj poplačal z NO-TRANJIM MIROM.

Naš­la sem Očetovo skrb­, ljub­ezen in dob­rotoVečkrat sem bila zaskrbljena, od kod moja hiperaktivnost, ki je pripeljala do takš­nih stisk v življenju. Že kot otrok sem nekoč iznenada, zdaj se mi tako zdi - brez vzroka, vrgla kamen v glavo bratrancu, pa sem ga imela in ga imam š­e danes zelo rada. Še danes se moje stiske zdijo nereš­ljive in vendar počasi dobivam odgovore. Ko se skuš­njavi uprem, je tudi »kača v sanjah« neznatna in gre neš­kodljivo mimo mene naprej. Naj se torej učim, kot je rekla spremlje-valka na vajah, da te kače v življenju ne bom kar takoj prijela za glavo in vrat,

247

V veri je luč - v luči je ključ

ampak bova mirno pustili druga drugo mimo. Če se bom že morala soočiti z njo, naj se ji naučim prav pristopiti.Tudi Vas želim vzpodbuditi k razmiš­ljanju na to tematiko in odpiranju same-ga sebe. Tudi zato sem najbrž v prvo, mnogim podarjeno knjigo z naslovom »Na robu prepada«, zapisala, da se zavzeman za dodatne programe nemir-nim otrokom in njihovim starš­em, za krizne time za teren - k ljudem v stiski, za nov program sestre psihiatrične patronaž­e, za nove naravne tera-pevtske skupnosti ...Na tem mestu vam podarjam svoje pričevanje iz zaključka sedemdnevnih duhovnih vaj patra dr. Marijana Šefa: »V življenju sem marsikakš­no stvar delala svojeglavo in nepremiš­ljeno, brez Jezusa. Mnogokrat sem se spraš­evala, zakaj tako. Dana mi je bila milost, da sem posluš­ala predavanje patra dr. Marijana Šefa v Mirni peči o odpuš­čanju, zamerah in usmiljenju. Po tem sem bila pri njem na tridnevnih in sedemd-nevnih duhovnih vajah. Pri zadnjih se me je Jezus dotaknil na poseben način, saj se do sedaj nisem znala ustaviti ob Božji besedi. Po prebranem tekstu (na tematiko Jezusov krst v Jordanu) je sledila moja proš­nja Jezusu (preprosto sem ga prosila kot otrok v ponižnosti!) za pomoč pri premagovanju ovir v družini; za bolj ljubeč medsebojni odnos v druži-ni; naj mi Jezus pokaže, kje so korenine zla za slab materin in moj spomin. Doživela sem izkustvo uvoda v meditacijo, celo v kontemplacijo. Pogovor je potekal približno takole: Tretji dan vaj sem se začela postiti (sliš­ala sem, da pomaga pri tež­jih b­olezenskih in nereš­ljivih prob­lematikah postenje z molitvijo - jaz pa sem, ker nam je pater to omogočil, kot bi vedel, da sem si to zelo želela - dodala š­e bivanje pred Najsvetejš­im). Ob pusti hrani, bolj ob­ kruhu in vodi (vmes sem ČEZ DAN V SOBI pojedla kakš­no jabolko), sem zdržala tri dni. V tistem času se je Jezus v meditaciji v resnici dotaknil moje roke in me celo objel. Notranji dvogovor je potekal približno takole:Danica: »Gospod dovoli si, čeprav sem velika greš­nica, da se usedeš­ tu, poleg mene. Če si drugim pomagal, zakaj ne bi š­e meni? Prosim te?«Jezus: »Kaj želiš­, da ti povem?«Danica: »Kako si to mislil, pri Božji besedi »naj bo pravično«; namesto, da bi bil ti krstil Janeza, je Janez Krstnik tebe? Zakaj si to dopustil?«Jezus: »Glej, on se je postil že pred menoj, Janez je bil moj učitelj.«

24�

Danica Jazbec

Danica: »Ali misliš­, da bi se tudi jaz lahko postila brez š­kode kot ti in Janez?Jezus: Zdaj odgovora ni bilo. (Spomnila sem se vaj pri sestrah Urš­ulinkah v Svetem duhu, ko se mi je zameglil odgovor na stavek: »Spoznali so ga po lom-ljenju kruha.« Jezus se mi je skril, nič mi ni bilo jasno.)Danica: »Tebi so se odprla nebesa. Ali mi lahko pomagaš­ dati delček tvojega znanja in … « PO TEM DVOGOVORU SEM SPET ZGUBILA NIT Z MIS-LIJO … Čutila pa sem dotik Njegove roke in rumeno svetlobo. Jezus: Spet ni rekel nič. Ponovim branje.Tedaj pride sms sporočilo. Čutim, da ni iskreno. Nato:Danica: »Jezus, Janez je bil strog do greš­nikov. Ti si š­el pa med njih. Pridi tudi k meni, saj veš­, da postajam drug človek. Ostani z menoj. Daj mi SVO-JEGA SVETEGA DUHA, GOSPOD. Čeprav me ljudje preizkuš­ajo, se mi ne zdi prav popolnoma prekiniti stikov z njimi. Kdo pa bo š­e sploh ostal? Kako bomo š­li po tej ljubi Dolenjski naprej? Ampak ti že veš­, NAUČI ME. Kako naj pridejo ljudje za menoj z dobrimi nameni ali jaz za njimi.Nisem se š­e zavedala, da sem v tem, ko sem prosila, praktično ž­e dob­ivala (to zavedanje je nastopilo š­ele popoldan). Jezus me je ob­jel b­rez b­esed, jaz pa sem v resnici zajokala. Jokala sem zaradi veselja, pa tudi zavedanja, po kako nevarni poti sem hodila do sedaj. Danica: »Jezus, kako sem vesela vsakega tvojega Božjega služabnika, ki mi ga poš­lješ­ naproti. Pokaži mi, Gospod: kje me zlomek š­e napada, kako naj se ga ubranim, kaj delam, kar je od Tebe in kaj je zgolj moja volja.«

To je bilo 11.7.2007, ko sem se začela postiti s proš­njo, da bi Bog dal milosti tudi možu, da bi vsaj en dan priš­el posluš­at kvalitetna patrova predavanja. Go-reče sem molila pred Najsvetejš­im (ta dan sem bila približno sedem ur pred Najsvetejš­im), toda Bog je začel milosti dajati meni. Hodila sem po stranpoteh, in spoznala, kako žalostno smo živeli kot družina, kako daleč stran od Boga in drug od drugega, čeprav smo vsi pomembni drug za drugega in Bog nas ima vse rad. V Stični se mi je Jezus dal odkriti in mi dal vedeti, naj se ne bojim. Da mi bo vedno stal ob strani, da bo vedno Z MENOJ.

24�

V veri je luč - v luči je ključ

Četrti dan na tematiko o Kristusu Kralju mi je Jezus prek Božje besede ra-zodel, da me spremljata dva huda zla duhova: duh nevere in duh dvoma. S spremljevalko, ki sem ji zelo hvaležna, da sva jih odkrili in vsak dan izbrskali kaj na novo. Zdi se, da je to začetek nečesa novega, kar se tiče mene in moje družine, toda naš­la sem pot, da bom š­la lažje naprej. Tega dne sva si namreč z Jezusom v dvogovoru povedala, da me On ljubi in da jaz ljubim Njega. Istega dne, 12.7.2007, se mi je med maš­o zgodil »čudež« (za mene veliko zna-menje!), s katerim sem dobila odgovor na dopoldanski pogovor z Jezusom v zvezi z Božjo besedo. V trenutku, ko mi je od nekod priplaval hudi duh, sem dobila to znamenje. Pred očmi sem jasno videla in je tudi spomin na to ostal, kako je počilo steklo v spodnji kapeli v osvetljenem tabernaklju z Najsvetej-š­im, kamor sem redno hodila. V petek, 13.7.2007, so bila moja čustva silna, kot da bi me napadle vse hudo-be tega sveta. Zavedla sem se v dejanjih, čustvih in lekcijah, prav tistih, ki sem jih potrebovala (ponižnost, čast, egoizem, pokorš­čina), prisotnosti hude-ga duha. Do dvanajste ure se nikakor nisem mogla zb­rati, potem pa sem podož­ivela silno trpljenje, strah, zmedo (Izkuš­nje z duš­evno bolno žensko, zaradi katere sem trpela leta in leta, so mi tu zelo prav priš­le!).Ta dan smo imeli tematiko o Kristusovem trpljenju, tako v Getsemaniju kot pozneje ob križevem potu in križanju. Praktično sem podoživela del Jezuso-vega trpljenja in kaj takega nisem pričakovala. Niti v sanjah ne. Tega se z besedami prav opisati ne da. Na juho sem morala v jedilnico in ne v kuhinjo, kot sem jaz želela. Upirati sem se morala š­pinači, ki je stala točno pred menoj in jo imam od jedi sicer najraje na svetu. Toda to so bile le postranske stva-ri. Med kosilom so solze tekle v »potokih«, nisem jih mogla zaustaviti. Zato sem vstala in š­la na drugi konec jedilnice. Najraje bi zbežala. To je b­il tretji dan posta, ko sta me po spovedi napadla hudi duh strahu, samomora in raznih skuš­njav. Stiske so bile neizmerne po vsem, kar sem v življenju pre-hodila. Spremljevalka je priš­la za menoj me bodrila in me spomnila, da je to del Božjega načrta, naj se ne sramujem, niti solz naj ne zadržujem in naj poskuš­am zdržati, da bo ob meni ves čas, če jo bom potrebovala. Čutila sem skrb voditeljev seminarja in njihovo bližino. Do pol tretje ure popoldan sta bila trpljenje in zmeda neznosna. Tedaj pa je od nekod priš­la milost in mi je b­ilo dano, da sem lahko začela moliti rož­ni venec Bož­jega usmiljenja, ki sem ga dopolnila z rož­nim vencem devetdnevnice Svetega Benedikta (ki je godoval v sredo in je bil zdravilec in molilec proti hudim duhovom).

2�0

Danica Jazbec

Presenečena sem bila, kako mi molitev pomaga.Ker je bil nemir po vsem tem š­e vedno prisoten, sem se odločila š­e za daljš­o molitev za spremljevalce in udeležence duhovnih vaj iz druge strani skripte patra Šefa. Tako sem se prepričala, da ta njegova molitev res zelo učinkovito deluje. V sredini je stavek, ki se začne tako: »V Jezusovem imenu lomimo in uničujemo ... « Stavek je podčrtan in ga je potrebno izmoliti sedemkrat. Da je temu res tako, sem se prepričala sama. Kajti, ko sem b­ila pri petem b­ranju, sem zaznala š­e dva velika huda duhova. Ko sem molitev privedla do konca, sem se začela umirjati. Vrnila sem se pred Najsvetejš­e in z delom nadaljevala. In da ne b­o pomote. Nihče me ni silil v š­tetje hudih duhov.Ker se je vsega toliko dogajalo, sem bila pred večerno maš­o zelo nemirna, če-prav sem vedela, da je Jezus z menoj. Ko je pater med maš­o prebral in lomil duhove z bogoslužno molitvijo, sem se počasi začela umirjati. Po maš­i so pa-ter in pet spremljevalk molili z menoj š­e posebej. S posebno molitvijo (ki je navedena iz skripte pod poglavjem Utrinek iz tridnevnih duhovnih vaj) smo lomili duhove. Bili smo v zgornji kapeli in nastala je tehnična ovira s svetlo-bo, saj sem to količino duhov morala prebrati. Tega nisem mogla narediti »na pamet«. To je bila š­e zadnja ovira, saj luč ni in ni hotela zasvetiti. Spremljevalke in pater imajo tudi posebne darove, saj so povedali š­e stvari, ki jih jaz nisem. V istem času so trije udeleženci molili zame. Bila sem popolno-ma mirna, ko sem začela z branjem teh duhov pod malo lučjo. Čez minuto pa se je samodejno z zakasnitvijo prižgal š­e veliki ref­lektor nad glavnim oltar-jem, kot da mi je sam Bog poslal dodatne vzpodbude, novih moči, dodatne svetlobe in luči za tiste trenutke kot tudi moje nadaljnje življenje. Hvala patru dr. Marijanu Šefu, hvala vsem spremljevalkam in udeležencem seminarja. Je-zus, Tebi pa hvala za vse. Slava Ti. Poveličujem Te na vekov veke. AMEN.

Odsevanje milosti in slovo nemiruTorek, 17. julij 2007. »Vse je milost,« je rekla sestra Marta na duhovnih vajah. »Zdaj vem, da je vse milost.«Kako ta stavek res drži! Cerkveni pevci so zaradi praznika topliš­ke noči napovedali obisk pri meni. Po stari š­egi in starim izrazom se to imenuje »ramplanje« s pokrovkami, š­kat-lami in s kovinskimi predmeti. S predmeti, ki dajejo zvok. Naš­im neutrud-

2�1

V veri je luč - v luči je ključ

nim organizatorjem gre zahvala, da se je v naš­em kraju ta običaj obdržal. Zato sem se zjutraj odpravila k maš­i v Novo mesto na Kapitelj.Nemir ne bo več moj gospodar. Tako sem se odločila, takš­na je bila tudi Bož-ja milost in po maš­i sem š­e posedela na klopci pred cerkvijo, prebrala nekaj besed iz Svetega pisma in razmiš­ljala o prijetnih doživetjih na zadnjih duhov-nih vajah v Stični. Ne glede na vse doživeto, sem š­e vedno ganjena, ko se spominjam, kako sva z mamo v Stični delovali pozitivno proti koncu tečaja na ostale udeležence. Bilo je tem lepš­e, ker je bilo nepričakovano. Najin odnos je bil vse lepš­i in lepš­i. Spontani objemi in stiski rok niso ostali neopaženi. Najina obraza sta žarela. Vse je Božje delo in vse je milost, š­e posebno spričo najinih težkih živ-ljenjskih izkuš­enj. To je b­ilo najino pričevanje b­rez b­esed. Moje premiš­ljevanje je zmotila mimoidoča gospa, ki ni naš­la bližnjice na no-vomeš­ki trg. Pomagala sem ji. Nazaj grede me je nagovorila. Vpraš­ala me je, kaj berem.Ker sem se odločila, da me ne bo več sram resnice pred nikomer, sem ji odgo-vorila: »Besedo med nami in odlomek iz Svetega pisma.«Vidno ganjena, da je presenetila mene samo, je nadaljevala: »Jaz se pa trudim že nekaj časa brati Sveto pismo, pa mi ne gre in ne gre.«Presenečena, kako mi Bog poš­ilja čudovito novo lekcijo, sem ji nevsiljivo od-vrnila: »Tudi jaz sem se zelo mučila, dokler nisem priš­la na biblično skupino in dokler nisem dobila v roke tega glasila, ki se imenuje’ Beseda med nami’.«Po prijetnem klepetu sva se kmalu poslovili. Če bi mi Bog poslal to ženo le mesec prej, bi jaz tej ženi želela povedati š­e kaj več, a On me je med drugim preko duhovnih vaj učil tudi, naj bom skromna in nevsiljiva do drugih. Skuš­njave in pritiski od zunaj me pilijo do skrajnih meja.Sreda, 1�. julij 2007. Večer s cerkvenimi pevci je bil nadvse prijeten. Še pre-den sem zjutraj vstala iz postelje, sem začutila, da me Jezus nečesa ozdravlja. Ko sem nesla čiste kozarce v omaro, sem tam zagledala zapakirane izdelke kozmetične prodajne verige, v katero sva se vpisala z možem. Prodajo sva že zdavnaj opustila, ampak izdelki so ostali. Zmetala sem jih v vrečko za smeti, zraven pa š­e razne okultne kamne, ki so š­e bili po hiš­i. Tudi jogijske palčke

2�2

Danica Jazbec

so pristale vmes. Po navdihu, ki sem ga dobila med jutranjo molitvijo, sem poklicala mamo in ji povedala, da je dobro, če si v Svetem pismu podčrtamo besede, ki so nas nagvorile. Sveto pismo je za UPORABO. To svetujejo tudi naš­i animatorji.Na duhovnih vajah me je pred Najsvetejš­im napadla cela kopica skuš­njav, ki sem si jih zapomnila za vekomaj. Takoj sem zmolila molitev za zaš­čito. Na-š­tela bi š­tiri pomembnejš­e: • popadla me je misel, naj pokličem hčerko in jo vpraš­am, če je bila v ne-

deljo pri maš­i (tako bi spet delovala vsiljivo), • ko so mimo peljali voziček s hrano, sem odlomila koš­ček kruha (češ­,

»nujno zdaj malo pojej!!« - po tej izkuš­nji sem pozneje lažje razmiš­ljala o mojem prenajedanju, da sem bila večkrat kot ne, utrujena tudi od preveč hrane; zato se bolje počutim ob preprosti prehrani brez vsiljivih dobrot, ki jim ni videti ne konca ne kraja), • napadla me je skrb za sponzorstvo moje nastajajoče knjige, • miselno nečistovanje in razmiš­ljanja okrog dogodkov in pogovorov

(med petkovo večerno sveto maš­o sem prejela znak – odgovor na dopol-dansko premiš­ljevanje Božje besede - videla sem počeno steklo okrog in okrog hostije (kot riš­emo sonce na papir, z malimi in daljš­imi črtami.)).

Na sedemdnevnih duhovnih vajah so bile zaključne misli š­e bolj doživete, pol-ne izkuš­enj in modrosti, prepletenih z novimi dogajanji. Kar nismo in nismo se mogli posloviti.Za konec se je k mojemu znanju, nekoč hiperaktivne ženske, najbolj prilegel stavek patra dr. Marijana Šefa izrečen meni v dvogovoru: »Mati Tereza o veri ni govorila, ampak jo je živela in delala - z molitvijo in dejanji.«

Hvala Ti, Oče, ker me odreš­uješ­ hudih duhovOdkar sem bila leta 2006 v Medžugorju in na Kureš­čku, je v moji sobici ol-tarček z Marijo, križanim Jezusom, patrom Pijem, nadangelom Mihaelom ter slovenskim zdravilcem in duhovnikom Jurijem Humarjem. Na njem stoji listek s proš­njo: prosim za dar razjasnjenja, zakaj je v resnici Klemen zbolel za diagnozo duš­evne bolezni? Z molitvijo grem naprej in se učim vzdrževati dobro.Nekaj odgovorov sem dobila z zadnjimi duhovnimi vajami. In prav lahko si

2�3

V veri je luč - v luči je ključ

zdaj zastavim vpraš­anja:- ali sem imela dovolj globoko vero za vstop v življenje nasploh?- ali sem imela dovolj globoko vero za zvezo z drugim človekom?- ali sem imela dovolj globoko vero, da bi š­la preko stisk drugih ljudi, v oseb-nem življenju in poklicu, ki sem si ga izbrala?Če sem spotoma prejela ali si naložila toliko hudih duhov, je odgovor prav gotovo NE. Zdaj se učim, da si samozavesti ne moremo graditi zgolj in samo z nasveti drugih ljudi in raznih posvetovalnic. Stroka da.A gre za mnogo več. Gre za Božjo pomoč in če je ne poiš­čemo se prav lahko zgodi, da smo v nenehnem boju s sočlovekom. Sem torej bila nezaupljiva, nehvaležna, živela v malih in velikih grehih, dlakocepstvu in godrnanju? Zakaj sama vidim v veri reš­itev in reš­evanje posameznikov in družin, pa tudi Slovenije? Ker so mi sveti ljudje vzor za opustitev slabega in oklenitev dobre-ga. Ker je to možno, če se potrudim. Ker sem se o tem sama prepričala v Stič-ni na duhovnih vajah. Res je to le vzorček in začetek. Je pa pokazatelj, kako se lahko ubranim zla z Božjo pomočjo. In vem, TAKO JE. Ko delam dobro, pomagam sebi in drugim. Če dajem miloš­čino, se zdravim tudi sama. To je š­irok pojem in vsak se lahko najde v njem.Ko je letos, na dan mojega zavetnika Daniela, oče James na Kureš­čku izgovar-jal molitve za ozdravljanje, je moja mama stala ob moji levi strani. Mrazenje in »nekakš­en« pretok sem čutila po moji strani telesa, v času, ko je misijonar izgovarjal: » … ozdravljenje shizofrenije … levkemije … «. Ko sem držala roko na srcu, sem jasno videla, ozko, a globoko rano, narejeno z okroglim predmetom na nekem nejasnem delu miš­ice. Spet mi ni bilo kaj dosti jasno, a sem predajala vse Jezusu. Naslednje jutro, med romanjem na Kureš­ček, smo začeli na avtobusu moliti rožni venec. Od nekod mi je nenadoma priplavala slika znanih ljudi in nožev; več slik in dogodkov v zvezi s tem. V tistem tre-nutku sem zaznala, da me Jezus te dni ozdravlja težkih ran in zamer, ki sem jih kot otrok vsrkala vase in pestovala dolga leta do teh ljudi. Denar, ki sem ga dobila za god, sem na koncu seminarja darovala za misijone očeta Jamesa in za dve maš­i pri njem. In sicer: za ozdravljenje notranjih ran v družini in družinskem deblu in drugo za odpuš­čanje zamer v družini, med so-rodniki, prijatelji in znanci. Opustila sem svoje zavore o dajanju miloš­čine. »Apostol Jakob je dober zgled. V začetku je bil sicer zaletav, sebičen, brezbri-

2�4

Danica Jazbec

žen do občutkov drugih ljudi. Toda Bog je dal, da je v človeku vgrajenih ne-š­teto varovalk in tako novih možnosti. Tako so se tudi apostoli pozneje moč-no spremenili. Namreč, naš­a včasih nerazumna početja - razbrazdane delce - lahko Bog kadar hoče spremeni v svojo slavo, kakor je uporabil Jakoba.« (Iz ‘Besede med nami’ - 2� julij).

Nekvaš­eni kruh in luciferPonedeljek, 30.07. 2007 ob 2.00 ponoči. Čez dan sem utrujena legla. Pozabila sem na dober nasvet moje dobre, zdaj že pokojne taš­če (Ne razvajajte se z leža-njem po kosilu!), zdaj pa ne morem spati. Berem lepe misli in se pogovarjam s Teboj Gospod.Hostija je tudi nekvaš­eni kruh. Ti si, Jezus, v njej. Zdaj mi pomagaj prebrano in sliš­ano uskladiti. V knjigi Dereka Princea ‘Blagoslov ali prekletstvo - sami lahko izberete!’- sem naš­la stavek: »Za prestop iz prekletstva v blagoslov zahteva Bog od svoje-ga ljudstva spokorjenje (spreobrnenje) in povračilo. V vsakem primeru kraje sta ti zahtevi nespremenljivi, ne glede na to, ali je bil okraden Bog ali človek (stara zaveza navaja dajanje desetine). Zaveza milosti ne deluje preko od zu-naj vsiljenih zakonov, temveč po zakonih, ki so po Svetem Duhu napisani v srcih vernikov. V 2. Korinčanom �,7 Pavel poučuje kristjane: »Vsakdo naj da, kakor se je v srcu odločil, ne z ž­alostjo, ali na silo … « Zdaj bolje razumem razlago očeta Jamesa na Kureš­čku o prekletstvu in mi-loš­čini. O izprijenosti medsebojnih odnosov. Da pa vse to dosežemo, mo-ramo najprej opraviti dobro spoved. Človeku pa se spoved upira, ker se je potrebno odpreti do konca. Pisateljica Spayerjeva v knjigi Spoved pravi: »Človek spoved sovraži, ker mu je odvzeta svoboda izbire. Človeka je sram kot Adama zaradi greha skuš­njav. Zato je človek kot celota bolan in mora biti ozdravljen.«Drugi avgust je praznik Porcjunkula (cerkev sv Marije Angelske blizu Asizija - iz knjige Leto svetnikov 3) - dan za POPOLNI odpustek (prosil sam sveti Frančiš­ek Asiš­ki). Tudi na grobovih sem letos molila. Pozabila pa sem moliti na tastovem grobu, toda dobila sem opomin, ko sem š­la po srajco v omaro. V tistem je na tla padla sveča. Odpadel je koš­ček plastike, ki me je pripeljal do nove sveče in me spomnil, kaj moram š­e storiti. Hvala Ti za Tvoje angele,

2��

V veri je luč - v luči je ključ

Gospod. Daj mi, Bog, milosti in Ti Mati Marija. Opravičita moje pisanje in mi pomagajta najti pravih odločitev, da bom nepopustljiva do greha, ne pa do ljudi, ki jih greh krtoviči. Do sebe in do drugih.Šele po duhovnih vajah, ko sem dobila dar za razpoznavo hudih duhov pri sebi zaznala sem jih preko 1�0), š­ele potem sem š­la dosti lažje naprej. Mož me je prosil, potem pa delal že pritiske name naj vendar pospravim predale in imam več reda. Verbalni konf­likti so bili že neznosni. Po teh vajah pa sem laž­je delala, z­ačela pospravljati predale po hiši in v svoji du­ši. Samo iz dveh omar sem nabrala š­tiri vreče navlake v enem dnevu. Sedaj razumem tudi druge, za-kaj se jim kopičijo stvari in temu niso kos, a odgovor tiči v tem, kar sem preži-vela sama. Mnogokrat smo nestrpni do drugih ljudi, kot na primer »Lahko njemu, tako b­i tudi jaz ž­ivel«. V resnici pa ne vemo, kako ljudje trpijo in »so zvezani«. Preprosto ne morejo naprej. (»Kdor more, naj razume.«)Zato. Lahko ž­ivimo v največjem b­ogastvu, a če ne b­omo prav ponudili roke ljudem na rob­u prepada, se utegne zgoditi, da ne b­odo popadali v prepad le nesrečni in b­olni, ampak b­omo vanj zgrmeli prav vsi. Še vedno se dogaja, da gremo smelo naprej in kažemo s prstom na druge, medtem ko nedaleč stran že zlomek steguje svoje prste po naš­ih prijateljih, sorodnikih in znancih. Počasi, počasi a zanesljivo jih vabi v svet skuš­njav in raznih zasvoje-nosti. Jih omami, nato pa z­avrže, … v današ­njem industrijsko naravnanem svetu to zares ni težko. Lucifer meš­a, podtika, goljufa, deli karte in š­teje: eno meni, eno tebi, eno mojemu sinu, eno možu, …Kolikokrat je zlo obletavalo mene in moje najožje! Grozilo je in rovarilo z vseh strani, a ko sem začela darovati maš­e za triintrideset rodov, so se začele lepe Božje milosti. Vidim tudi veliko ljudi, ki trpijo, ker se ne morejo svobod-no udeleževati bogoslužja zaradi pritiskov in slabih mnenj domačih.Še se včasih pri sebi vznemirim, ko kdo viha nos ob hrani, ki jo pripravim zdaj z vsem veseljem, kar ga premorem. Vse bolj pa sem pripravljena na to, da nisem vezana na stvari in ljudi. Bogu predajam vse svoje bolečine in skuš­am biti dobra mati, kar v današ­njem času ni lahko.Na sam 12. avgust 2007 pa sem dobila prvo jasno znamenje po zgoraj ome-njenih maš­nih namenih. Postalo mi je š­e bolj jasno: »Bog ljubi resnico. Ne ogovarjanje, ne obsodbe, ne nobenih človeš­kih nečimrnosti.« Za to se je po-trebno potruditi. Ni lahko biti mati ob bolnem otroku, pa vendar preživeti.

2�6

Danica Jazbec

Za kaj takega je potrebna Božja pomoč.V času svoje rehabilitacije sem imela tu in tam prilepljene listke s stavki, ki so mene hrabrili. Mojim pa so š­li na živce. Žal, me moje slabš­e pomnenje prisili, da si tako pomagam. Zato. Skuš­ajmo ljudi razumeti v njihovih potreb­ah. Uredimo in dogovori-mo se tako, da b­o za vse prav. Za­tore­j, Gospod, na­j odpre­m oči za­ ljudi okoli se­be­. Na­j spozna­m njihove­ upe­, hre­pe­ne­nje­ in ž­e­lje­, da­ jim poma­ga­m po SVOJIH ZMOŽNOSTIH, da­ se­ skupa­j osvobodimo trplje­nja­ in ž­a­losti. Na­j tudi oni spozna­jo ra­zlog mo-je­ga­ ve­se­lja­, če­ra­vno obsta­ja­jo situa­cije­, na­ ka­te­re­ ima­m kot člove­k ma­lo vpliva­.Me­ni zda­j poma­ga­ doblje­ni sta­ve­k Prg16, 3: »Gospodu priporoča­j svoja­ de­la­ in tvoji na­črti se­ bodo ure­sničili …«Vse­m skupa­j pa­ na­j bo v popotnica­ Rim 12,21: »Ne­ da­j se­ pre­ma­ga­ti hude­-mu, te­mve­č pre­ma­ga­j hudo z dobrim.« Za triindvajseti avgust je v knjižici patra Pija napisana naslednja misel: »Bodi pozorna, da nikoli ne izgubiš­ poguma, ko vidiš­, da te obdajajo duhovne bo-lezni. Če Bog dopusti, da padeš­ v kakš­no slabost, to ni zato, da bi te zapustil, ampak samo zato, da bi te utrdil v ponižnosti in spet naredil za bolj pozorno v prihodnosti.«

Molitev k Mariji PomagajPomagaj, Marija, zdaj je čas, usmiljena Mati, ozri se na nas. Si mogočna Po-močnica, v hudih bojih Tolažnica. Kjer moč človeš­ka peš­a, š­e edina Ti poma-gaš­ nam. Še nikdar ni bilo sliš­ati otroka, da bi ga zavrgla Ti. O, hiti tudi zdaj v pomoč, otrok Te prosim vzdihujoč. Pomagaj Marija, zdaj je čas, usmiljena Mati, ozri se na nas.

Molitev k Sveti MartiTa molitev je že pomagala marsikomu, zato vam jo posredujem.Marta iz Betanije, sestra Lazarja, si je goreče prizadevala za telesno dobro njihovega gosta Jezusa. Na njeno silno priproš­njo je Jezus obudil mrtvega Lazarja v življenje.Sveta Marta goduje 2�. julija.

2�7

V veri je luč - v luči je ključ

Molitev se moli 9 torkov pri priž­gani b­lagoslovljeni sveči.»O sveta Marta, ti čudovita, zatekam se s polnim zaupanjem k tebi po po-moč. Pomagaj mi v mojih stiskah in podpiraj me v mojih preizkuš­njah.V zahvalo ti obljubljam, da bom povsod š­iril to molitev. Tolaži me v mojih skrbeh in težavah, ponižno moledujem k tebi.Pri velikem veselju, ki je napolnjeval tvoje srce, ko si na svojem domu v Be-taniji dajala zavetje in skrbela za Odreš­enika sveta, moledujem k tebi, prosi zame in za mojo družino, da bi ohranili naš­ega Boga v svojih srcih in za moje potrebe ter skrbi, ki me sedaj stiskajo … (imenuj svoje skrbi).Moledujem š­e k tebi, pomočnica v vseh stiskah, premagaj moje težave, kot si premagala zmaja, dokler ni ležal pred tvojimi nogami!Oče naš­ …,Zdrava Marija …,Čast bodi Bogu Očetu …Sveta Marta, prosi za nas (3x­).«

Molitev k presvetemu Srcu JezusovemuPresveto Srce Jezusovo, izvor vsega dobrega, jaz se Ti klanjam, verujem v Tebe, zaupam se Tebi, jaz Te ljubim, kesam se za svoje grehe.Tebi poklanjam to moje siromaš­no srce, naredi ga ponižnega, potrpežljivega, čistega, da v vsem odgovarja Tvojim željam.Daj, o dobri Jezus, da jaz živim v Tebi in Ti v meni, š­čiti me v nevarnosti, tola-ži me v slabi volji, žalosti, podeli mi zdravje telesa, blagoslovi vse moje delo, daj mi milosti Svete smrti! Amen.

Starodavna molitev - Jezuš­ček moj»Jezuš­ček moj, bodi z menoj. Ti pri meni, jaz pri tebi. Sveta mati to te prosim, v ranah Kristusa me nosi. Stisni mi srce. Zdaj grem spat. Bog je zlat. Na to posteljo, na ta grob. S križem ležem, s križem vstanem. Križ me varuje do pol-noči. Po polnoči pa angel varuh. Devica Marija do belega dne, Jezus Kristus noč in dan, pet krvavih ran.Če se živa znajdem, Bogu hvalo dam. Če se mrtva znajdem, Bogu duš­o dam. O Jezus le eno proš­njo, le to usliš­i me. Sredi svojga srčka daj prostorček mi.Potov vrh, 17. april 2007 Š. E.

2��

Danica Jazbec

Molitve - Eksorcist govoriNa mizi sem med pospravljanjem naš­la molitve iz knjige Gabriele Amorth (1��4). Znanka, ki je vedela za naš­e stiske, mi jih je dala pred nekaj leti. Zdijo se mi zelo smiselne, zato jih posredujem naprej: MOLITEV PROTI ZLUGospodov Duh, Oče, Sin in Sveti Duh, Presveta Trojica, Brezmadežna Devi-ca, angeli, nadangeli in vsi sveti v raju, pridite k meni.Gospod, omehčaj, upogni, napolni in vzemi me!Preženi od mene vse zle sile, uniči jih, da bi se lahko dobro počutil (a) in delal (a) dobro.Preženi od mene čarovnije, čaranje, črno magijo, praznoverje, zvezanost, prekletstvo, hudobno oko, hudičevo nadlegovanje, obsedenost, greh, zavist, ljubosumnost, nezvestobo, fi­zično, duš­evno, moralno, duhovno in hudičevo bolezen.Zlo preženi v pekel, da nikoli več ne ujame mene in nobenega bitja na svetu.V moči Vsemogočnega Boga, v imenu Jezusa Kristusa Odreš­enika, po pri-proš­nji Brezmadežne Device, ukazujem in zapovedujem vsem nečistim duho-vom, vsem bitjem, ki me vznemirjajo, da me takoj in za vedno zapustijo. Naj gredo v pekel, naj jih zvežejo sveti nadangeli Mihael, Gabrijel, Rafael, naš­i varuhi in naj jih stre s svojimi nogami brezmadežna in sveta Devica.

Molitev za nove programe in skupnostiHvala Ti, Gospod, ker si nam dal priznanje greha. Ta protistrup prežene mno-ge bolezni, naš­e nasilne misli in dejanja, stiske in gorje. Hvala ti, ker nas oz-dravljaš­ po Tvoji dragoceni krvi in usmiljenju. Hvala Ti, ker nas opozarjaš­, ne samo na včerajš­nji, ampak tudi na današ­nji greh. Ti veš­, da tam v kotu družbe čakajo ljudje, ki imajo duš­ico skrčeno v kocko ledu, da preživijo. Dan za dnem. Mi pa š­e vedno nič … ker Ti veš­, da človek, ki NI lačen, mnogokrat ne čuti prav tvojega Svetega Duha, a tam na robu družbe ječita mati in otrok, zapuš­čena in sama. In mi š­e kar naprej nič … gradimo pa fi­tnes centre, stolp-nice, nove in nove š­ole, gugalnice - naš­i otroci imajo mnogokrat vsega preveč ... le Ljubezni ne. Molitev so zamenjala grobosti in nasilna dejanja. Zaničeva-nje, vzviš­enost in nesramnosti so zdaj hrana mnogim otrokom in starš­em. In mi ponovno nič … samo znova in znova pozabljamo na pozabljene.

2��

V veri je luč - v luči je ključ

Molimo za uvid in moči; očisti nas, da bomo lahko imeli delež s teboj, da bomo uvideli, da je ponujena roka miloš­čina, ki se nam stotero povrne. Da bomo iz nič storili nekaj. Pripelji k nam dobrih, pravih ljudi s pomočjo Tvoje Božje milosti za nove programe pomoči in skupnosti, za pomoč ljudem v stiski. To prosimo Tebe in Tvojo Božjo Mater Pomočnico. Vodita nas v vajini Božji Popolnosti in Previdnosti. Amen.

Danielova molitevJeseni sva z mojo mamo kljub oviram nadaljevali z biblično skupino v Novem mestu. Izbrala sem si referat o preroku Danielu, ki je moj zavetnik in v Sve-tem pismu naš­la to njegovo molitev:Dan �,1-1�: »V prvem letu Dareja, Kserksovega sina, iz rodbine Medijcev, ki je kraljeval nad kraljestvom Kaldejcev, v prvem letu njegovega kraljevanja sem jaz, Daniel, preiskoval v knjigah š­tevilo let, ki naj se nad jeruzalemskimi razvali-nami izpolnijo po Gospodovi besedi preroku Jeremiju: sedemdeset let.Obrnil sem svoj obraz k svojemu Gospodu Bogu, da bi ga iskal z molitvijo in proš­njami, s postom v raš­evini in pepelu. Molil sem h Gospodu, svojemu Bogu, priznal sem in rekel: »O Gospod, veliki in straš­ni Bog, ki ohranjaš­ za-vezo in dobroto tem, ki ga ljubijo in se držijo njegovih zapovedi! Greš­ili smo in krivično ravnali, brezbožni smo bili, upirali smo se in odstopili od tvojih zapovedi in od tvojih sodb. Nismo posluš­ali tvojih služabnikov prerokov, ki so v tvojem imenu govorili naš­im kraljem, naš­im knezom, naš­im očetom in vsemu ljudstvu dežele. Tebi, o Gospod, gre pravičnost, nam pa sramota ob­ličja, kakor je ta dan, nam Judovim možem, prebivalcem Jeruzalema in vsemu Izraelu, ki so blizu in daleč, po vseh deželah, ki si jih tja razkropil zaradi nezvestobe, katero so za-krivili zoper tebe. Da, Gospod, sramota nam, naš­im kraljem, naš­im knezom in naš­im očetom, ker smo greš­ili proti tebi. Pri Gospodu, naš­em Bogu, je usmiljenje in odpuš­čanje, čeprav smo se mu uprli. Nismo posluš­ali glasu Gospoda, svojega Boga, in nismo ravnali po nje-govih postavah, ki nam jih je dajal po svojih služabnikih prerokih.Ves Izrael je prestopil tvojo postavo in se odvrnil, da ne bi prisluhnil tvojemu glasu. Na nas sta se razlila prekletstvo in prisega, o katerih je pisano v postavi Božjega služabnika Mojzesa, ker smo greš­ili proti tebi. Uresničil je svoje bese-de, ki jih je govoril zoper nas in zoper naš­e sodnike, ki so nas sodili. Nad nas

260

Danica Jazbec

je spravil veliko nesrečo, kakrš­na se š­e ni zgodila pod vsem nebom, ki pa se je zgodila v Jeruzalemu. Kakor je pisano v Mojzesovi postavi, vsa ta nesreča je priš­la nad nas. Nismo pomirili obličje Gospoda, svojega Boga, s tem, da bi se odvrnili od svojih krivd in se poučili v tvoji resnici. Gospod pa je bedel nad nesrečo, ki jo je poslal nad nas; kajti pravičen je Gospod, naš­ Bog, pri vseh svojih delih, ki jih je storil, le mi nismo posluš­ali njegovega glasu.Zdaj torej, Gospod, naš­ Bog, ki si z mogočno roko izpeljal svoje ljudstvo iz egiptovske dežele in si naredil ime, kakor je ta dan, greš­ili smo, krivično smo ravnali. Moj Gospod, po vseh tvojih pravičnih delih naj se odvrneta, prosim, tvoja jeza in tvoj srd od tvojega mesta Jeruzalema in od tvoje svete gore. Za­radi naših grehov in z­aradi krivde naših očetov sta Jeruzalem in tvoje ljudstvo v zasmeh vsem, ki so okoli nas. Zdaj, torej, naš­ Bog, posluš­aj molitev svojega služabnika in njegovo proš­njo! Razjasni svoj obraz zaradi sebe, o Gospod, nad svojim opustoš­enim svetiš­čem! Nagni, moj Bog, svoje uho in posluš­aj! Odpri svoje oči in poglej na naš­e opustoš­enje in na mesto, nad katero je priklicano tvoje ime. Svoje proš­nje polagamo predte, vendar ne zaradi svoje pravičnosti, temveč zaradi tvojega obilnega usmiljenja. O Gospod, posluš­aj! O Gospod, odpusti! O Gospod, bodi pozoren in stori to! Ne odlaš­aj, zaradi sebe samega, moj Bog, kajti tvoje ime je priklicano na tvoje mesto in na tvoje ljudstvo.«

Referat o preroku Danielu (S tem referatom sem nastopila oktobra 2007 na biblični skupini p. Marka v Novem mestu in ga posredujem.)ZAČETNA MOLITEVGospod Bog. Poš­lji svojega Svetega Duha, da bomo zmogli te lepe ter pouč-ne Danielove zgodbe prav razumeti in sprevideti prave modrosti. Daj Bog, da bi te Resnice znali prav živeti. Amen. Oče naš­, ki si v nebesih … v imenu Očeta, Sina in Svetega Duha. Amen.Sledila je MOLITEV ZAŠČITE p. Marijana iz vaj.V času triminutne radijske oddaje o godovnjakih sem izvedela, da beseda DANIEL v prevodu pomeni MOJ SODNIK JE BOG! Danielu so bile dane velike sposobnosti:

- bil je čist človek in je zelo spoš­toval Jezusovo zlato pravilo - ne stori bliž-njemu, kar ne želiš­, da drugi store tebi …

261

V veri je luč - v luči je ključ

- imel je dar razlage sanj in reš­evanja življenjskih ugank; velja za preroka,- postal je visok uradnik pokrajin in imel je š­e druge lepe lastnosti. Mineva

nekako eno leto, odkar sem se vključila v biblično skupino. Sedaj pridobi-vam znanje petih smernic in se učim:

1.) Sveto pismo prav znati brati,2.) zaupati evangeliju in se po njem ravnati, kot naroča tudi medžugorska Mati Marija,3.) učim se MIR, ki ga prejemam prav živeti; od tod moja zaobljuba, da bom pričevala v knjigi, če mi bo dano; zametki vidnih dogajanj pri meni, pa izvirajo prav iz tega frančiš­kanskega samostana,4.) besede predstojnika biblične katedre gospoda Kraš­evca leta 2006 v Ljub-ljani na bibličnem dnevu so se me dotaknile, ko je dejal, da nekaterih stva-ri (povedal je močno prispodob­o z glob­oko vseb­ino, kar sem navedla v tej knjigi), ki se nam zgodijo v življenju, preprosto ne moremo razumeti, �.) zdaj se učim, da nikoli, ampak zares NIKOLI nimamo pravice nikogar SODITI in obsojati; ker le Bog edinole ve, zakaj se komu kaj dogaja; če ne moremo pomagati človeku - mu tudi naj ne š­kodujemo!!UVODDanijelova knjiga je bila spisana v letih 17�-166 pred Jezusom Kristusom. To je bilo v času velikega upora Izraelcev, ki so ostali zvesti Mojzesovi po-stavi in so se morali upirati totalitarni oblasti, ki jim je hotela vsiliti grš­ko civilizacijo in slavljenje njihovih bogov. Medtem, ko so se nekateri pod vodstvom Makabejcev odločili za oborožen upor zoper cesarsko vojsko, je pisatelj Danielove knjige s svojimi spisi za drugačno obliko ODPORA. Njegova knjiga hoče biti »kruh upanja«, ki bo hranila »bojevnike v senci«. Na svoj način hoče opomniti Izrael: »Izrael, varuj se, da ne izgubiš­ svoje duš­e!« Njegova knjiga je zbirka skrivnih spisov v obliki vzgojnih pripovedi in raz-lag sanj, v katerih z vso zagnanostjo oznanja, da se prib­liž­uje sodb­a tudi preganjalcem. Politične razmere pa so bile sledeče: Aleksander Veliki je bil vojaš­ki in po-litični genij. V nekaj letih je postavil osnove novega sveta. V zavzetih deže-lah je ustanovil, ne da b­i preganjal ljudske kulture in ob­ičaje ter izročila, petdeset novih mest, ki so se imenovala po njem- na primer Aleksandrija

262

Danica Jazbec

v Egiptu. Grš­ka civilizacija je postala okvir in življenjsko okolje za dvajset različnih ljudstev. Pred tem so bila ljudstva in vere ločene. Grš­ka civiliza-cija, ki odslej prevladuje pa ne pozna meja: to je nekaj novega. Vendar ima tudi Izraelovo ljudstvo od Sirije do Egipta svojo vero. Izgubili pa so svojo neodvisnost ž­e zdavnaj pred tem ob­dob­jem. Zato nujno pride do spopada. Judovska skupnost v egiptovski Aleksandriji je naš­la reš­itev za vpraš­anja pri srečanju njihove vere in grš­ke kulture. V aleksandrijski skupnosti so začeli prevajati Sveto pismo v grš­čino. Ta jezik je bil tekoč po vseh deželah. Vsi trpeči in preganjani zaradi svoje vere, so Izraelci naš­li uteho v branju Danielove knjige. A kaj vsebuje ta knjiga, ki skrivaj kroži pod plaš­či? Pisa-telj je popolnoma neznan. Podoben je časnikarju, ki piš­e članke pod tujim imenom. Skriva se za junakom z imenom Daniel, ki naj bi živel v nadaljnji preteklosti, v času babilonske sužnosti. Ker je bila svoboda izražanja ogrožena, je govoril o sodobnih navzkrižjih tako, kot bi pripovedoval ali si izmiš­ljal zgodbe iz preteklosti. To pa pou-čenega bralca ne prevara in tako najdemo za imenom Nebukadnezar pre-ganjalca, samega Antiohijskega kralja in zatiralca Izraelovega naroda, v Danielu in mladeničih pa uporne Izraelce, ki vztrajno, tiho in iznajdljivo gojijo svojo vero ob tem, ko jih preganja Antioh. Ta pobije množico ljudi, iztaknil je oči zadnjemu Jeruzalemskemu kralju in podavil njegove otroke. Zato se ne smemo čuditi, če je pisatelj Danielove knjige IZBRAN, da bi ute-lesil prekomeren ponos človeka, ki misli, da je postal Bog.Ravno Antioh si je lastil božanski naslov: klicati se je dal »Epifan«, kar po-meni »razodeti bog«. To ime je dal vtisniti tudi na denar. Po smrti Aleksan-dra Velikega, si delijo premoženje, posesti in dežele. Judeja se spet znajde ukleš­čena. Ko so kralji potrebovali denar, so plenili po templjih, tudi koga ubili, da so priš­li do oblasti in tako na grob način zavladali. Tako tudi An-tioh, v Svetem pismu imenovan Nebukadnezar. Le-ta je dobro vedel, da se veliko ljudi obotavlja opustiti svojo vero Izraela. Pa tudi čim prej je želel doseči več dobrin in oblast. Prepričan je b­il, da je duš­a upora prav vera, zato je treb­a najprej potolči njo.O MUČENCIH pa naslednje. Pritiski nad verniki so bili takš­ni, da so neka-teri začeli malikovati tuje bogove in se vdinjati Antiohijevim pravilom. O skrajnosti mučenja pa govori primer matere s sedmimi sinovi in mučeniš­-ka smrt modreca Eleazarja, ki je raje umrl, kot da bi mladim dal slab zgled

263

V veri je luč - v luči je ključ

s hrano, ki ni bila po Mojzesovi postavi. 2. Mkb pogl. 7 govori o materi s sedmimi sinovi. Vseh sedem so zverinsko mučili in pobili pred materinimi očmi. Eden izmed njih je dejal: »Morda smo zaradi svojih grehov zaslužili te kazni. Toda ne misli, da boš­ ti, Antioh, ostal nekaznovan, ker si začel boj proti naš­emu Bogu.« Najmlajš­emu teh si-nov je Antioh, ko je začutil njihovo vero, začel ponujati bogastvo, slavo in denar, toda le-ta je raje izbral smrt. Pred smrtjo je rekel: »Naj se Božji srd ustavi na meni, naj se Bog usmili mojega ljudstva.« Darovali so se za vero. Vsi, saj so na koncu ubili š­e njihovo mater.VDOR GRŠKE KULTURE IN VERE V JERUZALEM: pred vstopom v Da-nielove spise, si š­e poglejmo, kako so pravzaprav tisti, ki so preganjali vero v Mojzesovo postavo in Boga, menili, da je čas na njihovi strani. Grki so tedaj gradili gimnazije in stadione, umetnostne galerije, š­tudijske dvorane, telovadnico in bogoslužni prostor, kjer so malikovali svoje bogove in bogi-nje ter prižigali kadila. Pri š­portnih disciplinah je ostala vrh tega golota pra-vilo, kar je bilo za obrezane Izraelce zelo mučno. Mesto Tir je slavilo boga Herakleja, a mladeniči na ladji, ki je peljala v Tir, so začeli premiš­ljevati o namerah velikega duhovnika in njegovega oropanega denarja iz templja. V teh fantih zori odločitev, da ne morejo zapustiti vere svojih prednikov. Tru-dijo sicer se, da b­i združ­ili, kar se združ­iti ne da, a na dnu srca ohranjajo glob­oko vero in zvestob­o do pravega Boga. Zvestoba Mojzesovi postavi je bil za njih vir največje š­ole modrosti in bili so zares uspeš­ni učenci upravne š­ole. Morda so po naključju prebrali kak list ali odstavek skrivne knjige, ki jo je napisal neki Daniel. Ti mladeniči so se držali Mojzesove postave, predpisov in prehrane in tudi s postom doka-zali Antiohijevim uslužbencem njihovo moč, zdržnost in modrost. Eden teh mladeničev je bil Daniel in je dosegal zares diplomatsko sodelovanje z uslužbenci in samim kraljem. Ti mladeniči so se odločili, da bodo nečisti denar velikega duhovnika namenili za gradnjo ladje, da ne bodo imeli očit-kov vesti. PRVIČ V ZGODOVINI JE IZRAELOVO LJUDSTVO PREGANJANO ZARADI VERE. Do sedaj so jih njihovi sovražniki kot so Asirci in Babi-lonci pogazili, poruš­ili njihov tempelj, pustili pa so jim verske običaje. Pri Antiohu (tako imenovanemu Nebukadnezarju) pa je š­lo za to, da so jim dali na izbiro smrt ali sprejetje »njihovih bogov in običajev«. Ni š­lo zgolj

264

Danica Jazbec

za podjarmljenje, ampak tudi za izkoreninjenje vere. Jeruzalem je izgubil samostojnost tedaj, ko je Antioh odstavil velikega duhovnika Jazona, ker se mu je zdel preveč popustljiv. Leta 172 so izbruhnili nemiri v Jeruzalemu. Antioh je poslal svoje vojake, da bi pobili družine, ki so predano vztrajale v svoji veri. In prav vera je postala duš­a upora. Zato je bila tedaj preganjana. Sve­te­ knjige­ je­ me­ta­l v oge­nj, bo-gosluž­je­ pa­ pre­pove­da­l. Ni mu pa­ uspe­lo za­ple­niti Da­nie­love­ knjige­, ki je­ skriva­j krož­ila­ me­d njimi - privrž­e­nci pra­ve­ ve­re­. Oplenili so tempelj in tam v središ­ču mesta zgradili trdnjavo Akro, da bi tam kralj nastanil posadko in zagotovil stalen nadzor. Z ostrimi ukrepi je prepovedal bogoslužje v templju. V templju, ki je postal pogansko svetiš­če. Vsak mesec so morali tam Zevsu darovati žgalno daritev in molitev, postal je gnusnobna hiš­a malikov. Odpra-vili so tudi sobotni pomen in koledar verskih praznikov. Skrbno so iskali zavitke svetopisemskih ovitkov in jih sežigali. Pravo gorje so doživeli mladi, če niso hoteli iti v procesiji z brš­ljanovimi venci na glavah v slavo bogu vina Dioniziju - bogu opojnosti in pohujš­anja. Vsi, ki so se temu običaju uprli, so bili pokončani. Moš­ki, ženske, starejš­i ali mladi in otroci. Zvesti Judje pa so se zbirali skrivaj, v votlinah. In ker so spoš­tovali soboto, se tedaj niso uprli, ko so jih vojaki naš­li, ampak so raje vsi v votlini pomrli, skupaj z otroci in ženami. Žene pa, ki so dale obrezati svoje otroke, so zaž-gali skupaj z dojenčki. Ali pa so jih skupaj zvezane z otroci na prsih pometa-li - pahnili z obzidja v globočino, v smrt. Imeli so torej le dve izbiri: umreti ali se upreti. Mnogi so izbrali smrt.Tako tudi modri starosta ELEAZAR, ki je odklonil jed, ker se je držal Moj-zesove postave. Ni namreč jedel svinjskega mesa. Antioh je š­el celo tako da-leč, da je ukazal ljudem, da prevzamejo njegove navade in prehrannjevanje, ne zgolj čaš­čenje njegovih bogov. Eleazar je želel biti vzor mladim, čeprav so ga prijatelji nagovarjali, naj se pregreš­i in se bo tako izognil smrti. Elea-zar pa je bil globoko veren in je izpljunil svinjsko meso, zato so ga mučili na kolesu do smrti. On pa je dejal: »Zate, Gospod, in Tvojo sveto postavo, trpim z veseljem v srcu.« (2.Mkb 6)Ljudem se je Eleazarjevo razmiš­ljanje zdelo čista blaznost in njihova na-klonjenost se je spremenila v sovraš­tvo do njega. Eleazar pa je rekel: »Bog mi je priča. Lahko b­i uš­el, trpim straš­ne b­olečine, a v srcu jih prenaš­am z veseljem in spoš­tovanjem do Gospoda.« To je­ še­ da­ne­s sta­ve­k mnogih ve­rnih ljudi.

26�

V veri je luč - v luči je ključ

Medtem, ko je Antioh slavil Zeusa, kralja grš­kih Bogov, Jud ni smel poveda-ti, da je Jud, ne slaviti sobote. ZDAJ PA SE POČASI spustimo v Danielove skrivnostne globine in odpri-mo Sveto pismo na strani �6�, od poglavja 1 - 6, pa potem morda povem š­e nekaj stavkov o njegovem videnju.Nebukadnezar je imel neke noči hude sanje, zaradi katerih je bil ob spanec. Svojim vedeževalcem je zagrozil, da jih bo dal razkosati in uničiti njihove domove, če mu ne razložijo sanj. Hudega duha je zaustavil Daniel, ki se je modro obrnil na načelnika kraljeve telesne straže, na Arjoka. Izprosil je čas, da bi on kralju razložil sanje. 1.) Beremo iz Svetega pisma stran 970 2, 17 - 45. Trije stolpci - trije bral-ci, naslov teme je BOG PO DANIELU RAZLOŽI KRALJEVE SANJE:Kralj je sanjal ogromen kip, sestavljen iz različnih žlahtnih kovin, na katere-ga se je iz vrha gore skotalila skala, ki je zdrobila kip iz železa, gline, zlata, srebra in brona v prah. Vse delce je odnesel piš­ kakor slamo. Ničesar več od tistega kralj ni več videl, le skala je ostala.Bog je po Danielu kralju napovedal, da bo ustvaril kraljestvo, ki ne bo niko-li razdejano. Pokončalo in zdrobilo bo vsa navidezna in goljufi­va kraljestva in malikovanja. Daniel je kralju povedal: »Bog ti je zaupal kraljestvo in ti vladaš­ nad ljudstvi … ti si zlata glava tega kipa. Za tabo se bo dvignilo drugo kraljestvo, neznatnejš­e od tvojega, to so srebrne prsi in roke. Potem bo priš­lo tretje, ki bo bronasto. Nasledilo ga bo četrto, ki bo trdo kakor že-lezo in bo zdrobilo vse ... vendar bo to cesarstvo hkrati trdo in krho - to je železo in glina v nogah kipa, ki si jih videl. Potem pa bo Bog ustvaril novo kraljestvo … to je kamen, ki se je odkruš­il z gore. To bo Božje kraljestvo in bo nadomestilo vsa druga kraljestva. In bo trajalo na vekomaj. Kralj je sprevidel in padel na obraz, se poklonil Danielu. Poviš­al ga je z bo-gatimi darili in oblastjo nad vso babilonsko pokrajino. Daniel je prosil naj to čast, oziroma upravo podelijo Šadrahu, Meš­ahu in Abed Negoju. Daniel sam pa je ostal v kraljevi palači.2.) Beremo MLADENIČI V OGNJENI PEČI: Bralec stran �72; 3. pogl., vrstice 1�-23; DANIELOVI PRIJATELJI ČUDEŽNO REŠENI:» … Toda plamen ni zajel teh mladeničev. Kralj sam je to videl, poleg njih je v ognju ugledal š­e Božjo podobo. Pristopil je k peči in povabil razvezane

266

Danica Jazbec

mladeniče ven in se poklonil pred njimi, ki niso klonili in izničili svojega Boga. Ukazal je vsem, da jih odslej spoš­tujejo. In verjel je v njihovega Boga. Zato jih je spet postavil nad babilonsko pokrajino za upravitelje.«3.) Beremo UVOD H KRALJEVEMU PISMU: Bralec bere 3. pogl., vrstice 31-33; DRUGE SANJE NEBUKADNEZARJANebukadnezar prizna, da ima Daniel razlago sanj po duhu svetih bogov. Zaradi tega mu nobena stvar ni pretežka. Daniel mu razloži tudi te druge sanje, v katerih je kralj videl veliko drevo do neba, ki se je videlo na vse stra-ni in od katerega so vsi jedli. Tam so naš­li gnezdo vsi živi na zemlji. Tako je kralju Daniel razložil sanje: »Mogočno drevo si ti sam. Sklep Najviš­-jega pa je, da te bodo pregnali od ljudi. Pri poljskih živali bo tvoje prebiva-liš­če. Travo ti bodo dali jesti kot govedu, rosa te bo močila. Sedem dob bo preteklo nad teboj, dokler ne ugotoviš­, da ima Najviš­ji ob­last nad teb­oj. Štor s koreninami pomeni, da se bo tvoje kraljestvo opomoglo b­rž­, ko spoznaš­, da imajo nebesa oblast. Zato posluš­aj moj nasvet: s pravičnostjo odpravi svoje grehe in z USMILJENJEM do revnih svoje krivice! Tako bo tvoja blaginja trajna. IZPOLNITEV SANJ: Vse to se je tudi zgodilo Nebukadnazerju in pregnan je bil od ljudi, jedel je travo kot govedo, dokler niso postali njegovi lasje kot orlovo perje, njegovi nohti pa kot ptičji kremplji.Nebukadnezar, ozdravljen, skesano prizna, da je moč zemljanov nič; priz-na čast in slavo Najviš­jemu. Vrnil se mu je razum. Dejal je: »Moji svetoval-ci so me poiskali, spet sem bil postavljen na svoje kraljestvo, podeljena mi je bila š­e večja čast in oblast.«BELŠACARJEVA GOSTIJA: Po sprevodu malikov je kralj Belš­acar (v spi-sih imenovan Baltazar) je priredil veliko gostijo, na katero je dal prinesti zlate in srebrne posode, ki jih je bil njegov oče Nebukadnezar odnesel iz templja v Jeruzalemu. Gostil je velikaš­e, njihove žene in postranske žene. Pili so vino in slavili boga iz zlata. Nenadoma je kralj na steni nasproti sveč-nikov zagledal dlan, roko, ki je pisala po zidu. Zaradi tega se je hudo pre-straš­il. Ves se je tresel od strahu. Dal je poklicati svoje vedeževalce. Kraljica pa mu je svetovala in dali so poklicati š­e Daniela. Vladar je obljubil zlato verižico in tretje mesto za vladanje v kraljestvu, če mu kdo zna razložiti to pisanje. Daniel pa je dejal, naj kar obdrži bogastvo ali pa ga da drugim.

267

V veri je luč - v luči je ključ

Rekel je š­e: »Še prej pa priznaj, da si greš­il proti Izraelovemu Bogu in ma-likoval druge bogove iz lesa, kovin in kamnov.« Kralj se je zmedel, zgrudil in se začel tresti.Daniel je nadaljeval: »Ti si kralj. Bog je dal slavo, čast in oblast Nebukadne-zarju, tvojemu očetu. Vsi so trepetali pred njim. Usmrtil je, kogar je hotel in ohranil pri življenju, kogar je hotel ohraniti. Ko pa se je njegov duh za-krknil v predrznosti, ko se je njegovo srce prevzelo, je bil pahnjen iz kralje-vega prestola in odvzeto mu je bilo dostojanstvo. Ker je postal domiš­ljav in se predal norostim do take mere, da se je ponižal na raven živali … izmed človeš­kih sinov je bil pregnan in njegovo srce je bilo podobno živalskemu. Pri divjih oslih je bival, travo je jedel, rosa ga je močila, dokler ni spoznal moč Najviš­jega. Končno je spoznal, da Bog poviš­a kogar je Njega volja. Tudi ti, njegov sin, si se prevzel, čeprav si vedel za vse to. Delal si proti Bogu, ki ima v rokah tvoje življenje in tvojo usodo. Dvignil si se zoper Gos-poda, slavil si tuje bogove. Ti in tvoje stranske žene. Bogove, ki ne vidijo in ne sliš­ijo. Nisi pa častil Boga, v čigar roki je tvoj življenjski duh in vse tvoje poti. Zato ti je poslal te besede na zid. Prevod pisanja, po katerem me spraš­uješ­, pomeni: MENE - Bog je izmeril in preš­tel tvoja dela in kraljestvo ter mu naredil konec.TEKEL - Stehtan si bil na tehtnici in izkazalo se je, da si bil prelahak.UPARSIN peres - Tvoje kraljestvo bo razdejano in izročeno Medijcem in Perzijcem.FARES - Obsojen si in boš­ poteptan. Vse se je zgodilo natanko tako. Daniel je dobil tretji sedež v vladanju in delal nove pozicije v kraljestvu. Kralj je bil umorjen š­e tisto noč. Kraljevo oblast je dobil Medijec Darij.ZANKA DANIELOVIH SOVRAŽNIKOVZaradi svojega odličnega duha je močno prekaš­al uradnike, zato ga je kralj namenil postaviti čez vse kraljestvo. Saj je Darij imel čez stodvajset pokra-jin, ki so bile pod upravo treh visokih uradnikov. Eden je bil Daniel, postal je prvi minister kralja Dareja. Druga dva sta postala umazanega srca, na-polnjenega z ljubosumjem in iskali so zaroto proti Danielu. Saj so vedeli, da pri njegovem delu ni bilo najti napake. Zato so mu pripravili zaroto na verskem področju. Šli so h kralju Dareju in mu podtaknili vizijo Darijeve-ga jubileja kraljevanja (kajti vedeli so za Danielove molitve in priproš­nje k

26�

Danica Jazbec

Bogu): »Tvoje kraljevanje bo vsak čas jubilejno. Naj se ta čas vsa bogoslužja odpovedo. Bilo bi dobro, da izdaš­ odlok, da v naslednjih tridesetih dneh ljudje spoš­tujejo izključno ta odlok-vsak, kdor bo v 30 dneh kogarkoli ali kaj prosil, častil - Boga ali človeka, razen tebe, o kralj, ga vržemo v levjo jamo.« Kralj se je strinjal. Sestavili so in podpisal je ta odlok. Ko je Daniel zvedel, da je odlok podpisan, je š­el v svojo hiš­o vseeno mliti. Okno je odprl proti Jeruzalemu in trikrat na dan slavil Boga kot prej. Ti možje so Daniela zalezovali in ga dobili pri molitvi. Zatožili so ga kralju in kralj je š­ele tedaj spregledal zvijačo. Opozorili so ga, da pri medijcih in Perzijcih kralj odlo-ka ne more spremeniti. Kralju je bilo zelo hudo. Rekel je Danielu: »Tvoj Bog, ki mu nenehno služiš­ naj ti pomaga. On naj te reš­i!«Daniel je dejal: »Popolnoma zaupam Gospodu, mojemu Bogu.« DANIELA VRŽEJO V JAMO: Daniela so zaprli k levom v jamo in zapečati-li vhod. Kralj je prebil noč v postu in ni mogel spati. Tudi ni dovolil, da bi mu pripeljali stranske žene. Še ob svitu je stekel k jami in zavpil v levnjak: »Daniel, Daniel … ali ga je Bog, kateremu je nenehno služil mogel reš­iti?« Daniel je dejal: »Živel kralj na veke! Moj Bog je poslal angela, da je zaprl levom žrela … kajti ničesar si nimam očitati pred Njim in todi pred teboj ne.« Potegnili so ga iz jame. Kralj pa je v levjo jamo ukazal pometati tiste z družinami, ki so obtožili Daniela. Kralj je ukazal slaviti Danielovega Boga, ker je spoznal tudi sam, da je Danielov Bog ŽIVI BOG, ki reš­uje. Daniel pa je živel srečno in v izobilju, za časa vlade medijskega kralja Darja in perzij-skega kralja Cira.PRIZNANJE BOGA: Kralj Darij je napisal pismo vsem narodom v njego-vem kraljestvu, naj se bojijo Danielovega Boga, ker je živi Bog, ki reš­uje in ostaja na veke. Dela znamenja in čudeže, na nebu in zemlji. Kajti reš­il je Daniela iz levjih š­ap.Danielova videnja:• 4 zveri. Različne poš­astne zveri. Daniel pravi: »Gledal sem in videl: »Vsem tem zverem je bila dana določena doba življenja - do določenega časa. Potem sta jim bila življenje in oblast odvzeta.« Te krvoločne zveri so š­tirje kralji, š­tiri kraljestva, ki so vladala in sužnjila: babilonsko, medij-sko, perzijsko in grš­ko kraljestvo. To zadnje s kraljem Antiohijem je bilo najbolj krvoločno. Pozneje so si Judje zagotovili spravo in neodvisnost, kar je bilo poglavitno.

26�

V veri je luč - v luči je ključ

• SIN ČLOVEKOV: V nočnih videnjih sem videl Sina človekovega, Vzviš­e-nega, Mogočnega. Vsi so mu služili.• Videnje v prestolnici SUZE, ob reki ULAJ. To je bilo videnje o ovnu in kozlu. Šlo je za teptanje resnice, poruš­ena svetiš­ča, življenje v pregrehi. Po tem je spregovoril Sveti: »Še dva tisoč tristo večerov in juter in potem pride svetiš­če do Resnice.«• Zadnje videnje je razlagal tako: »Ob meni je stal nekdo, ki je imel podo-bo moža. Rekel je: »Gabrijel, razloži temu prikazen!« Ko je prihajal k meni, sem se ustraš­il in padel na obraz. Dejal je: »Vedi, sin človekov, da to videnje velja za poslednji čas.« Oven z dvema rogovoma, ki si ga videl, sta kralja Medije in Perzije. Kosmati kozel pa je kralj Jovana. Eden se je zlomil, a so š­tirje stopili iz njegovega naroda, vendar ne z njegovo močjo. Spletke, moč, poguba svetih - ko bodo hudodelci presegli mero, bodo razbiti, toda brez človeš­ke roke. Jaz, Daniel, sem bil š­e nekaj dni zbegan od prikazni. Nisem je mogel razumeti.NOVO UPANJE O VSTAJENJU PO SMRTIV Danielovi knjigi in v drugi knjigi Makabejcev najdemo prvič v stari zavezi jasno izraženo upanje na vstajenje po smrti. Mučenec je tisti, ki trpi in umrje, ker so mu vrednote o veri tako pri srcu. Tako jih tudi izpričuje. Ker je Bog stvarnik, zmore iz niča obuditi v bivanje. V tistem času je bila zložena molitev 16. psalma:»Zato se veseli moje srce in raduje moja duš­a, tudi moje telo bo počivalo varno, zakaj moje duš­e ne boš­ pustil v kraljestvu mrtvih, svojemu svetemu ne boš­ dal gledati trohnobe.«Pisatelj druge Makabejske knjige ugotavlja, kako nekateri, ki podlegajo, niso v popolni postavi, v soglasju z versko postavo. Juda Makab­ejec je zah-teval, da molijo za odpuš­čanje grehov teh ljudi. Pisatelj Danielove knjige gleda o svojih videnjih daleč v prihodnost. Tudi on je prepričan, da Bog izpolni svoje obljube, kajti Bog je pravičen in ne more prepustiti tistih, ki so bili zvesti v veri prav do mučeniš­tva. Takole piš­e: »Bog pozna imena zvestih, ki so zapisana v knjigi nebeš­kega mesta. Veliko š­tevilo tistih, ki spijo v prahu, se bo zbudilo, eni za večno življenje, drugi za večno pogubljenje.« »Hudobni, nezvesti, preganjalci in njihovi pomagači bodo spoznali grozo

270

Danica Jazbec

tega kraja,« pravi pisatelj Danielove knjige. Zvesti in mučenci pa bodo po-novno vstali in tisti, ki spijo, bodo vstali iz spanja, da bodo stopili v večno življenje in prijateljstvo z Bogom; spremenjeni bodo in se bodo svetili kot zvezde.To je Jezusov nauk o vstajenju. V odgovor na vpraš­anja nekaterih reče: »Kar zadeva vstajenja mrtvih, mar niste brali v Mojzesovi knjigi, v zgodbi »o gorečem grmu«, kako je Bog rekel: »Jaz sem Bog Abrahama, Bog Izaka, Bog Jakoba. On ni Bog mrtvih, ampak živih.« To upanje pa vstane tudi že s pisanjem Danielove knjige in druge knjige Ma-kabejcev. To je upanje v zmago po smrti, pričakovanje vstajenja in večnega življenja z Bogom.ZAKLJUČEK»Nauk je: Zvesti Izraelci morajo biti pripravljeni na mučeniš­tvo, a Bog jih ne bo zapustil. Tudi, če bi podlegli mukam, jim Bog obljublja posmrtno življenje pri sebi. Izraelci so s svojim obnaš­anjem dokazali, da so edini svo-bodni ljudje in močnejš­i od »svojih rabljev«.V teh pripovedih, kakor tudi v drugih, čutimo, da se pisatelj posmehuje krhkosti moči, ki si jo lastijo prevzetni kralji. V današ­njem času pa so to če-sto vzviš­eni in bogati, napuhnjeni in egoizma ter raznih oblik nasilja polni ljudje, ki poudarjajo, da so oni Bog in da Boga ni.Spomini iz preteklosti iz Danielove knjige pa kažejo, da preganjalci premi-nejo, kot tudi njih civilizacije. Lahko bi rekli, da pisatelj v nekih segmentih Danielove knjige smeš­i domiš­ljavo in prevzetno oblast, ki hoče, da bi jo vsi oboževali.Makabejska knjiga prikazuje Božjo navzočnost pri svojih junakih. Osred-nja misel pa je: Nesreče so posledica grehov ljudstva; uspehi ljudstva v voj-nah pa so zaradi Božje pomoči. To pomoč prejemajo izvoljeni zaradi svo-je zvestob­e Bogu. V drugi knjigi Makabejcev je najbolj dragocena verska svoboda, ki jo je potrebno pridobiti na kakrš­enkoli način (ceno) nazaj.Tako smo se približali koncu te težke zgodovine in Danijelovega pogum-nega delovanja. Naj zaključim ta referat s stavki patra med pridigo v Me-džugorju 1�.0�.2007: »Ljubezen do greš­nikov je za moje pojme najpomem-b­nejš­a.« To logiko ljub­ezni je dobro prikazal s primerom gradnje stare kapelice. Ko so gradili cesto, so razbili kip svetega Antea in kapelico. Bilo je

271

V veri je luč - v luči je ključ

v obdobju komunizma. Pa se je takoj odzval eden vernih kristjanov: »Sveti Ante, zakaj nisi kaznoval storilcev? Saj ti to zmoreš­.« Še enkrat nam je dal odgovor vsem vernim: »Ne s silo, ampak z močjo Sve-tega, Bož­jega Duha.«Viri zapisov:

- Sveto pismo- Daniel - tajen odporniš­ki spis iz časa Antiohovega preganjanja (š­tevilka

22)- Daniel - verski boji, osvobodilna vojna in napoved Božjega kraljestva (š­te-

vilka 23).

272

Danica Jazbec

VIII. DEL

Ana

Srečanje z Ano me je ob­ogatilo in mi spremenilo moj pogledNedelja, 4. marec 2007. Tako skrivnostno stopajo v moje življenje ženske s temi imeni.V zadnjih mesecih njenega življenja in ob svoji prihajajoči zadnji uri je Ana Blažič iz Straže tudi meni pokazala spoznanje prave Ljubezni, čistosti in sve-tosti.Ana je bila zame sveti človek. Pa samo nekaj zadnjih mesecev sem jo poznala! S Petrom sva se odločila, da greva obiskat Miha in Ani prižgeva svečo na sve-žem grobu. Že se je spuš­čal mrak. Mož se je sprehodil po pokopališ­ču, zato sem bila nekaj trenutkov sama z »njo«. Pokleknila sem ob grobu. Solze so neustavljivo tekle. Ne morem opisati teh trenutkov: žalosti, občutkov krivde, ker nisem bila več z njo v času njenega življenja in vendar srečna, da mi je bila dana milost, da sem jo sploh spozna-la. Nisem si delala skrbi, kaj bi si mislil kdo, ko bi me videl klečati ob njenem grobu. Komaj orjem ledino življenja. Skoraj sem že obupala, pa je v moje živ-ljenje stopila ona. Ana.Ta trenutek sem bila daleč stran od vseh in le z njo:»Ana, verjamem, da si že pri Materi Mariji z vsemi angeli in svetniki. Petru in meni si dala veliko popotnico za najino in naš­e družinsko življenje. Resnič-no. Ko sta naju s prijateljico usmerili k očetu Špeliču, sem bila presrečna, ker sem ga spoznala in začutila njegovo poslanstvo.Dejala si mi: »Gotovo bo svetnik«.V vseh pogledih si imela prav, Ana. Zdaj vsaj približno razumem, kje sem delala napake in kaj vse to pomeni. In Ana, koliko rožnih vencev, knjig, dobrih misli in molitev si darovala! Pa saj bistvo je očem skrito in ti veš­ to bolje kot jaz. Pomagala si ljudem v stiski in bolnim. Tudi ti si molila z njimi. Dala si mi zgled. Da. Sedaj grem rada na Kureš­ček, kamor si popeljala toliko ljudi in tudi naju z možem. To so velike

273

V veri je luč - v luči je ključ

milosti za mojo družino. Jaz pa zdaj povabim dru-ge ljudi tudi sama. Veliko milosti dobivava sedaj z mojo mamo. Tebi v zahvalo in Bogu.Ana, to je najmanj, kar lahko naredim zate, zase in za Boga. Da se ti pred vsemi zahvalim za svetost, ki sem jo začutila v tebi. Še vedno mi je težko, ker se nisem mogla udeležiti tvojega zemeljskega slo-vesa.«Solze se kar niso hotele ustaviti. »Ti bi že vedela potolažiti. Ti, ki si odš­la z nasme-hom iz tega sveta, ki si naredila toliko za večnost in svetost, ko si neutrudno, tiho sejala semena med nami. Nevsiljivo si pripravljala plodno zemljo že vnaprej, da bi semena lahko vzklila.Ana; preko vsega si mi sporočala, naj v družino vnaš­am samo mir, naj se čim bolj posvetim svoji družini. Bila sva med zadnjimi pari, ko si š­e na smrtni po-stelji mislila na naju z možem in bila tudi v molitvi z nama. Naročila si Mihu š­e tik pred novim letom, da je poiskal glasilo ‘Besedo med nami’ in sta nama ga poslala z novoletnim voš­čilom. Tako rada ga zdaj prebiram vsak dan! Tisoč ovir sem imela, DA SEM PRIŠLA DO TU. Pravijo, da je že po tvojem pogrebu župnik gospod Janez v Mirni Peči molil k tebi s priproš­njo, da bi se čim več ljudi udeležilo seminarja Prenove v Duhu v njegovi župniji. Ana, sto dvajset ljudi je priš­lo na Prenovo na tokratni seminar. Mnogim od teh si po-magala že prej.Tako si delovala in š­e vedno deluješ­ ti - in tvoja dela, ker veš­, da Bog ne želi, da hodimo sami po poti, da nas ima preveč rad, da bi nas gledal, kako vdani v »USODO« peš­amo, ko skuš­amo samo s svojo močjo reš­evati težave. Ti veš­, kako se mnogi spraš­ujemo: »Kako naj Mu zaupamo? Kaj če nas ne bo usli-š­al?« Ti veš­, da smo kot kralj Ahaz, ki je bil le navidezno ponižen, v resnici pa se je bal SVOJO USODO IN USODO LJUDSTVA PREPUSTITI BOGU. Bilo ga je strah, čeprav je imel možnost izprositi znamenje (Iz 7,11). Iz tvoje januarske poslane ‘Besede med nami’, pa na njej z mojim pisalom piš­e Amosov izrek, ki si ga dobro poznala ti - na strani 1003 Stare zaveze: »Posa-dil jih b­om in nikdar ne b­odo izruvani, naredili si b­odo vrtove in už­ivali b­odo svoj sad.«

Ana Blažič

274

Danica Jazbec

Ti si ga in ga uživaš­ sedaj tam gori. Pri Njem. Nam pa ostaja, da živimo in se učimo iskrenosti in pravičnosti, da b­omo tudi mi pognali močne korenine vere, upanja in ljub­ezni … in glej, prav željo imam, da se naučim ponižnosti in poglobljenosti vsega tega in da me nič in nihče ne bo več izruval iz pravič-nih dejanj.Hvaležna sem ti za vsa ta svoja spoznanja.Tebi pa naj da Gospod večni mir in pokoj. Večna Luč naj ti sveti. Počivaj v miru, Ana in hvala TI za VSE.«Križe, januar 2007.

27�

V veri je luč - v luči je ključ

IX. DEL

Znamenja ob­ odhodu iz Medž­ugorjaBolečin, ki so me zalezovale, ni moglo ukrotiti nič več. Z zdravili sem si povzro-čala takš­ne slabosti, da jih enostavno nisem več prenaš­ala. Bila sem potisnjena v kot. Ob iskanju pomoči zase sem v zadnjih petnajstih letih zapisala na več mestih svoja opažanja o času svojega delovanja in delovanja v družbi. Citiram nekaj stavkov: » … jeza zaradi prestanih dogodkov in nasilja, kakrš­negakoli že, je (eden) odličen razlog za nastanek depresije … zato je potrebno človeka spremljati, mu pomagati z naravnimi načini, da se pobere … ugotoviti vzroke, uvesti pogovorno in družinsko terapijo … potreb­na je pomoč tretje oseb­e … spuš­čamo možnost za pomoč pri mladem človeku, potrebno je pomagati hiper-kinetičnim otrokom, starš­em … potreben je krizni tim za teren … mnogi ne morejo k nam, potrebno je iti na teren, k ljudem v stiski … vključiti tudi bolniš­-kega duhovnika … pomagati ljudem odpreti njihova srca …Danes mnogo jasneje vidim vse to kot tedaj. Tudi zato je nastala ta knjiga.

Pot na Crnico in Križ­evacKako je v moje življenje vstopila š­e »tretja oseba« - Jezus, sem opisala skozi poglavje ‘Prenove v Duhu’, Po poti odreš­enja. Kolikor mi sedaj razmere do-puš­čajo, pa bom čim krajš­e poskusila opisati zanimivosti iz mojega tretjega romanja v Medugorje z mojo mamo, na dan čaš­čenja - poviš­anja svetega kri-ža, petek 14.0�.2007. Stvari se neverjetno dopolnjujejo. Neka starejš­a domačinka mi je pri sveti ma-š­i dejala, da Mati Medžugorska deli prav na ta praznik velike milosti. V petek zjutraj, pred odhodom na romanje, sem ob pol sedmih želela k maš­i, ker je bil to zadnji (in š­e do nedelje, ker mora biti vmes v tednu tudi nedelja) od triintridesetih rodov, za katere sem darovala (ne denarno, pač pa z obi-skovanjem maš­) svete maš­e po moji in po moževi veji, Klemnovi in Ninini ter po veji družinskega debla Nininega fanta z družino (za ljubeče odnose v družini, za očiš­čenje vseh prekletstev, bogokletstev in vsega hudega). Ker smo imeli odhod že ob sedmih, sem zaprosila za naju z mamo redovnice za sveto obhajilo pred odhodom v Medžugorje. Mož naju je peljal na Mestne

276

Danica Jazbec

njive, vendar mu nisem hotela povedati, po kaj greva. Nisem ga hotela po nepotrebnem vznemirjati.Odločitev se je izkazala za pravilno, saj sva se z mamo v Medžugorju nekako oddvojili od skupine, nakupili kar sva nameravali za domov, predmete nesli na blagoslov in le za las je manjkalo, pa bi zamudili sveto maš­o. Drugi dan je bil za naju naporen program. Gospod Štefan z ženo pa naju je po hoji na Cr-nico preko polj in travnikov s pobožno molitvijo rožnega venca pripeljal pred spovednico slovenskega patra Pascala. Pred spovednico so bili le trije ljudje. Tam smo š­e molili rož­ni venec, kot je svetovala vodička Jož­ica, za dob­ro opravljeno spoved in za patra samega. Spoved smo opravili do kosila. Čuti-la sem, kako se pater podarja za nas. Z mamo sva imeli nekaj malega posta, ker tudi nisva v vsem programu uspeli redno hoditi na obroke. Po pripovedi novomeš­ke laične katehetinje Slavke o že-ni, ki je š­la bosa na Crnico in Križevac in milosti, ki jih je po tistem dobila vsa njena družina, je v meni zorela misel, da to storim zase in za moje ter za vse, katerih se spominjam v molitvi. Odločila se je tudi Olga, ki je bila tedaj devetin-tridesetič v Medžugorju. Zdaj čutim, da je s tistim dejanjem prosila tudi zame, kajti zjutraj se ji je v sobi, kjer smo bile nastanjene skupaj pri molitvi, pojavila pred očmi podoba kače (pri zaprtih očeh v molitvi), ki je globoko odpirala gobec z rdečo notranjostjo in se potem obrnila proti meni, ko sem jaz po moli-tvi iz balkona v tistem trenutku stopila v sobo. Pozneje mi je Olga zaupala, da vedno moli, da bi Bog dal videnja tudi drugim ljudem. Tako je morda v Medžu-gorju tudi zame izprosila videnje, ki sem ga imela skupaj z drugimi (za zdaj je š­tevilo osem) zadnji dan, na parkiriš­ču, ob­ odhodu iz Medž­ugorja. Le-to je b­ilo nekoliko drugačno kot na Kureš­čku in v Stični na duhovnih vajah.

Videnja v Medž­ugorjuPred enim tednom me je nagovoril stavek iz Božje besede: »Do sedaj so bili proti tebi, zdaj bodo s teboj.«Podvomila sem o tem: »Le kako neki?«Milosti so se pa kar prelivale druga v drugo. Zdaj vem tudi sama: vse je milost.Tudi za očiš­čenje po mamini veji sem darovala maš­e (z obiskovanjem, ne z denarjem). Moja mama je vedno govorila, da je pot v Medžugorje pretežka zanjo, toda zmogla jo je. Zadovoljna je bila, pa š­e na koncu poplačana. Kajti tudi ona je bila med tistimi osmimi romarji, ki smo imeli videnje znamenja

277

V veri je luč - v luči je ključ

Suho cvet je na voščilnicah - izdelki avtorice.

27�

Danica Jazbec

na nebu. Bilo je ob odhodu, po slovenski maš­i patra Pascala. Milosti, so napol-nile moje srce. Hkrati pa sem se počutila za trenutek sama in negotova. Obrnila sem se s proš­njo k Mariji: »Mati moja, kako naj jaz povem za te milo-sti doma, ko pa ne želijo niti sliš­ati o Bogu, maš­i ... da Ti si in Tvoje delovanje tako močno prisotno, pa mnogi tega vedno ne čutimo. Ta trenja doma so obupna. Priš­la bom domov, nekaj bi moralo biti drugače. Tako je težko živeti. Mar je smiselno, da umrem, da bodo drugi priš­li do uvida? Ali pa jaz po člo-veš­ki poti zmorem drugače, s Tvojo pomočjo? Ko sem se odločala za bosono-go pot na Crnico in Križevac, sem vse predala tebi. Rekla sem ti, če zmorem to, potem bom š­e marsikaj drugega. S Tvojo in Božjo pomočjo.«Vem. Jaz moram biti tista, ki bom znala od zdaj ta mir živeti tudi z drugimi. Sol-ze so mi v silni priproš­nji privrele v potočku. Moj Bog, pomagaj naš­i neveri!Tako nekako so zvenele moje misli ob poslavljanju iz Medugorja, iz kapele, od Marije in patra Pascala, ki toliko premoli za vse nas, romarje. Namestili smo se na avtobus za odhod. Z mamo sva sedeli na zadnjem sedežu. Tudi to ni bilo naključje. Ozrla sem se š­e zadnjič proti cerkvi. Tedaj mi nekaj ob­rne glavo in pogled viš­e, kje­r je­ bil be­l obla­če­k, v ka­te­re­m se­m za­zna­la­ ma­lo rume­ne­ sve­tlobe­ in ora­nž­ne­, v de­sne­m de­lu obla­čka­. Pokličem š­e druge v moji bližini, naj pogledajo, kaj se dogaja. V tistem sem pogledala nazaj in v sredi ob­-lačka zagledala jasno ob­likovan Marijin ob­raz, nekateri so videli Jezusovo gla-vo, križ­ in prekriž­ane noge. Romarja Mateja sem prosila, naj slika. Slika je res relativen pojem, saj ne vemo, kaj in zakaj je komu dano videti in pod kakš­nimi pogoji. Vse tri fotografi­je istega pojava objavljam (V času lektorskih popravkov dobim informacijo, da je Olga, ki je š­la tokrat š­tiridesetič v Medžugorje, z nekaj ljudi dobila nova znamenja - vrtenje križa; neka druga gospa pa je pri slikanju dobila drugo znamenje. Če bomo sliko pravi čas dobili, jo bomo tudi objavili.). Čakali smo š­e na Ivanko, ki je š­la kupit stolček. Vodička Joži je imela potem z njim podloženo nogo, saj si je natrgala kolenske vezi. (»Bog že ve, zakaj se takš­ne stvari dogajajo,« je dejala ona sama).Še naprej sem opazovala tisti ob­laček na neb­u, ki je zdaj postajal čisto b­el in se je ob­likoval v Marijo, ki je izgledala, kot da b­i kleče molila. Ko smo se začeli oddaljevati, sem jasno videla Marijino roko v pozdrav. Šla sem do Joži, da bi ustavili avtobus, da bi tudi drugi to videli, toda molili smo očenaš­ in se peljali naprej. Tudi moja mama je to videla. Marijina silhueta »nas je spremljala« š­e kakih deset do petnajst minut vož­nje, potem oblačka več

27�

V veri je luč - v luči je ključ

nisem videla.Organizatorka romanja gospa Jožica je pozneje povedala, da se znamenja ka-žejo na različne načine: tako v ozdravljenjih, ko molimo za druge v molitve-nih skupinah (povedala je za primer fantka, ki so mu zdravniki napovedali prizadetost po prometni nesreči, pa je popolnoma ozdravel in uspeš­no doš­tu-diral za svoj poklic) kot tudi na nebu. Joži je š­e povedala:- da so znamenja na nebu v Svetem pismu pojasnjena pod poglavjem Razodetje;- da so znamenja v redu in da potrebujemo milost, da svoje ljudi, ki so na stranski poti, pripeljemo na pravo pot. Tisti pa, ki bi kaj več radi izvedeli o pomoči duš­am v vicah, pa najdete odgo-vore v knjigi ‘Kako pomagati duš­am v vicah’.Če sem do sedaj ugotovila, da sem Božji otrok, lahko sedaj mirno rečem, da sem od da­ne­s na­pre­j še­ Ma­rijin otrok.

Pričevanja s kasete na romarskem avtob­usuLjudje se radi vračamo v Medžugorje. Poseben dogodek je vožnja z romarskim avtobusom, kar je popestreno z molitvijo, s petjem in dopolnjeno s pričevanji. Marija pravi, da se ji srce krči v bolečini, ko nas gleda. Pravi, da je brezpogoj-na ljubezen edinost v Bogu, ko si s telesom na zemlji, z duš­o pa pri Bogu. Dokler bo mladina molila s papežem, ne bo š­e svet propadel. Medžugorska Mati nas kliče!Sledijo pričevanja s kasete na poti v Medžugorje:»Domačin Ivan pove, da so odrasli najprej mislili, da se otroci š­alijo, ko se je začelo govoriti o videnju Medžugorske Marije. Skoraj vsak dan je okoli osemnajste in devetnajste ure opazoval, kaj se je dogajalo. Bilo je vse več zna-menj. Tako so lahko na Križ­evcu videli prikazovanja Marije, ki so trajala minuto, dve ali tri. V tistem času je včasih križ­ izginil. Tedaj so imeli velike težave zaradi sistema komunizma in zasliš­evanj. »Bil sem prokurator v župni-ji, zato sem videl in doživel marsikaj, ljudje so ozdravljali itd.«Gospa Marjanca iz Slovenije pove, da je bila čez dvajsetkrat v Medžugorju, naprej ne š­teje več. Imela je poš­kodbe enajstega vretenca, ki je bil zdrobljen v hrbtenici. Rekli so ji, da ne bo mogla več delati. Čutila je, da mora v Medžugorje. Prepričevali

2�0

Danica Jazbec

so jo, naj ne hodi, da bo potem nepokretna, ker je že tako komaj hodila. Čutila je vsak kamenček na cesti. Spremljal jo je sin, gospod župnik pa je molil zanjo, da je lažje prestajala vožnjo. »Tja nisem š­la s proš­njo za ozdravljenje, le prosila sem, da bi me doma lažje prenaš­ali. Tedaj sem začutila nek veter, neko spremembo, ki se jo ne da opisati. Po videnju smo š­li na kraj prvega prikazanja Marije. Gospod župnik je videl že očitne spremembe na meni. Ko sem stopala po kamenju, me ni več nič b­olelo. Pri prvem križu sem padla na kolena in se zahvalila, da sem priš­la do tam. Zdravnik mi je rekel, naj se vdam usodi. Nisem mogla več lupiti krompirja in ne dvigniti posode. Zdaj pa me je Marija ozdravljala. Domov nisem sporočila, kaj se je tu dogajalo. Ko sem se vrnila, sem drugi dan peljala mleko s kolesom. Prepričali so me, da sem š­la na rentgen in slika je bila brez posebnosti. Vretence čisto.«Svob­odna umetnica je povedala: »Doma čutim razklanost, tu pa najdem notra-nji mir in Boga. Križevec je zame kot katarza. Vse umazanije so odpadle od mene. Naučila sem se biti ponižna, ne vzviš­ena, veliko slaviti in ceniti vse in vsakogar.«Magister znanosti je povedal: »Vsa dogajanja v Medžugorju sem pozorno posluš­al in spremljal. Z realnega vidika je vse nemogoče oceniti. Pa tega tudi dokazovati ni potrebno, saj so reke ljudi, ki se stekajo tja doli dovolj velik do-kaz, da se nekaj dogajanja. Moja sestrična je ozdravela od težke bolezni po romanju tja doli. Nobena zdravila ji niso več pomagala. Moš­ki čustva neradi pokažemo. In rekel bi iz vsega doživetega, da so običajno žene tiste, ki može nekako »privlečejo - pridobijo« za romarske poti, tudi v Medžugorje. Če ima moš­ki količkaj spoš­tovanja do žene in Boga, bo š­el na romanje, bo ženi prisluhnil. Če bi bil človek vedež, ne bi bil revež.«Gospa Ruž­a iz Marib­ora: »Z Medžugorjem sem povezana od vsega začetka. Moje doživetje in sporočila so:Med vojno leta 1��1 sem klicala patra in mu povedala, da je v Sloveniji vojna. Dejal mi je: »Ne boj se; molili bomo za vas vso noč. Marija pravi, ni večje sile kot je molitev rožnega venca, ki zaustavi tudi vojno.« Tudi v Sloveniji smo molili: »Marija, pomagaj!« Nismo bili tako tepeni kot drugi. Z molitveno skupino pa smo molili tudi za vojake v kasarnah.«Pred prihodom v Medž­ugorje preb­ere vodička Jož­ica nekaj b­esed o dob­ri pripravi na spoved (kar je meni pomagalo, da sem si zapisala za spoved ključ-ne stvari, ki se jih nisem nikoli dotaknila): dobra spoved da veliko milosti,

2�1

V veri je luč - v luči je ključ

Iz stisk me je reševalo izdelovanje voščilnic in slik s suhim cvetjem.

2�2

Danica Jazbec

prosite Jezusa za resnico o samem sebi, da bi to resnico znali prav sprejeti, iz starih grehov rastejo, namreč, drugi grehi, ali hodim k maš­i on nedeljah in velikih praznikih? ne brskaj po preteklosti, če si se je že izpovedal, začni novo življenje, bodi vesel kristjan, moli za spovednika, moli za dobro opravljeno spoved, ne spoveduj se za moža in ne kaži s prstom na druge, ali gojiš­ razumevanje z drugimi? krš­čansko upanje? občuduješ­ življenje? očisti se odvečnega balasta, upoš­tevaš­ spodbudo vere, resnice o svetosti, raziskovanju sebe in odla-

ganju maske, š­irjenju Božjega kraljestva? in drugo.

Na avtobusu smo š­e dobili naslednje podatke: »Najsi ljudje mislimo karkoli, eden od patrov je bil velikokrat prisoten tedaj, ko so otroci v Medžugorju imeli videnja, čeprav so bili tedaj le enkrat tedensko pri sveti maš­i. Marija je preko njih sporočala, naj bomo odprti, ponižni in pripravljeni. Tretji dan prikazovanja je priš­la s križem. Naročila je, naj si prizadevamo za mir in beremo Sveto pismo ter molimo. Naj mir zavlada med Bogom in med ljudmi. Marija želi, da bi srečne in verne družine rasle. V Slovenijo je priš­la med drugim tudi po zdaj že pokojnem karizmatiku E. Tardifu, po katerem delu in pričevanjih je napisana knjiga z naslovom 'Jezus me je poklical za svojo pričo'. V tej knjigi je objavljeno ogromno primerov raznih ozdravljenj.Za dogodke med zadnjo vojno pravijo, da je bilo odvrženo veliko kasetnih bomb in niti ena ni eksplodirala. Vojna v Bosni je sicer trajala š­tiri leta. Nek karizmatik je dobil sporočilo: »Šest ladij je bilo na morju, na eni je bila Marija. Na njej je pisa-lo Slovenija. Tako se je govorilo tedaj, da je Marija reš­ila Slovenije hude vojne.«Za križ na Križevcu so material nosili pet tednov. Ko je bil postavljen, je bila velika sveta maš­a, na praznik poviš­anja svetega Križa, 14.�. Na njem je vklesan stavek: »Jezus Kristus odreš­enik človeš­kega rodu.« V sam križ je vzidana relikvija križa, na katerem je v resnici visel Jezus. Na Križevcu so se dogajali različni čudeži. Ali se

2�3

V veri je luč - v luči je ključ

je križ vrtel ali pa je izginil in so tam videli Gospo. Mnogo ljudi je to videlo. Tudi vidci v videnjih to vidijo. Pokojni pater Slavko Barbarič je govoril sedem jezikov v sporazumevanju z ljudmi. Bil je vodnik vidcev. Umrl je na vrhu poti na Križevec. Na njegov grob mnogi hodijo po pomoč. Pravijo, da je pri Mariji, Materi Božji. V oazi miru v Medžugorju je zdaj ves dan, vsak dan izpostavljeno Najsvetej-š­e, da ljudje lahko molijo. Medtem ko v skupnosti zasvojenih v rehabilitaciji - v Cenacolu, moli ena vid-kinja vsak dan z rehabilitiranimi. Marija Medugorska naroča, da molimo za mir, za mlade, za družine, za mir najprej v svojem srcu … da za poglobitev vere pomaga post v sredo in petek, … Bog, namreč, ni delil vere na zemlji … to je storil človek sam. Zato naj moli v svoji veri vsak na svoj način. Ka­r se­ pa­ tiče­ mla­dih, pa­ je­ Ma­ti Ma­rija­ pove­da­la­: »Ve­č, ko jim boste­ govorili o ve­ri, bolj bodo be­ž­a­li stra­n. Molimo ra­je­ za­ moč ve­re­, da­ jo dobijo ti mla­di po na­s. Z na­šim zgle­dom poka­ž­imo re­snični mir in Bož­jo ljube­ze­n«. In kaj je preko kasete povedala vidkinja Vicka? »Marija posebej pozdravlja vse bolne. Sprejmimo križ. Ne zavedate, se koliki pomen ima naš­e trpljenje. Post, pokora, mir. Vsak dan molite rožni venec - veseli, žalostni in častitljivi. Priporoča trdno vero. Ne moliti samo z besedami, ampak vsak dan odpirati svoje srce, da bo molitev radostna. Pred molitvijo odstraniti vse misli, ki nas motijo in molitev začeti z Oče-naš­em … (vera). Bog Oče nas ima zelo rad. Povejte mu svoje probleme, naj se zgodi, kot je njegova volja, ne naš­a. Tudi Marija nas ima zelo rada, zato tudi molitev »Zdrava Marija«, časti-mo z vsem srcem … «

2�4

Danica Jazbec

Moj ž­ivljenjepisSem Danica Jazbec, rojena Curl, 1�.0�.1���, v Novem mestu, kjer sem opra-vila srednjo š­olo za medicinske sestre in zdravstvene tehnike. Na viš­ji zdravs-tveni š­oli sem diplomirala leta 1��1 v Ljubljani. Delo s psihiatričnimi bolniki v času š­tudija na viš­ji š­oli me je spravilo v hude stiske in trpljenje. Iskala sem odgovore, trkala na neprava vrata. Šola mi je dala premalo vedenja za moja bivanjska vpraš­anja: »Kdo, pravzaprav, sem?«Nihče me ni poučil, kako v takem primeru ostati trdna in ne vzeti b­remena b­liž­njega nase. Tudi š­ola mi tega znanja ni dala.Priš­la pa sem do mnogih odgovorov, med drugim tudi do tega, da nam trdna vera pomaga, da smo v stiku s samim seboj, z drugimi in da lažje nosimo svoj življenjski križ. Za svoje reš­evanje iz stisk sem se posluževala pisanja kronologij ter delala voš­čilnice in slike s suhim preš­anim cvetjem.Kako osrečujoče in ozdravljajoče delujejo vera, upanje in ljubezen, sem do-živela š­ele pred tremi leti, ko sem spoznala moč b­lagoslova in molitve, ko sem začutila, da me molitev umirja. Svojim otrokom tega nisem znala dati, ker Svetega pisma nisem poznala, rožnega venca pa doma nismo molili.A otrok je kot roža. Če ga ne zalivamo z Ljubeznijo, vene in trpi. Zavestno ga moramo naučiti odgovornosti, ampak s čistim srcem. Če naš­e srce ni čisto, bo takš­no tudi njegovo. Če je naš­e srce nemirno, bo nemirno tudi njegovo. Z naš­o pretirano skrbjo otrok ne bo dosegel zadostne zrelostne stopnje.Obstaja miselna svoboda. Ali je res moralno, da živim z več partnerji? Kako daleč lahko gre miselna svoboda? Kakš­ne so posledice? Svet drvi tja kot je na-slov moje prve knjige - Na rob prepada. In jaz sem tam že bila.Sama izhajam iz skromne družine. Mati je bila bolniš­ka strežnica in oče dim-nikar. Bila sta dobra človeka, vendar se oče na svoji poklicni poti ni znal odreči alkoholuOdločila sem se za poklic medicinske sestre in že v srednji š­oli hodila na Klub zdravljenih alkoholikov, da bi pomagala očetu pri zdravljenju alkoholizma. Na temo alkoholizma sem pripravila nastop v četrtem letniku medicinske š­o-le pri pouku zdravstvene vzgoje. Nastopila sem pred učenci osmega razreda Osnovne š­ole Katje Rupena, kjer sem si tudi sama nekoč nabirala znanje. Na svoje tedanje predavanje sem pripeljala zakonski par - moža in ženo, ki sta

2��

V veri je luč - v luči je ključ

Dobrodelna prireditev za skupnost TAV, januar 2007.Danica Jazbec

Na Križevcu je ena izmed romark prosila za znamenje Marijine navzočnosti. Nastala je takšna fotografija. (Črka “M” na levi strani fotografije).Fotografirala gospa Ljubica iz Kočevja.

Gospod Jože Pavlakovič, vodja terapevtske skupnosti TAV, župnija Sveta družina v Starem trgu ob Kolpi.

2�6

Danica Jazbec

pričevala, ker sta se tedaj uspeš­no zdravila v Klubu zdravljenih alkoholikov.Danes vem, da sama ne bi smela v zakon na tak način, kot sem š­la. Zelo rizič-na pot za življenje nastajajoče družine je zakon z različnimi verskimi pogledi, oziroma sistemi. To je pot, ki terja svoje posledice in davek. Zato bi takim parom iz izkuš­enj priporočala vsaj dobro predhodno pripravo. Ker z možem tudi v molitvi nisva bila združena, je vse postajalo čedalje težje …Sem mnenja, da na mater, ki nosi otroka, usodno vpliva okolje, v katerem živi in njeno duhovno ter duš­evno življenje. Otrok naj b­o zaž­eljen in načrtovan, zakonca pa na druž­ino pripravljena. Sama sem skusila vso težo tudi teh po-manjkljivosti.Zato pozdravljam iskrenost, vero in Pravično Ljub­ezen. Sreča je in srečni pari ob­stajajo. Verjamem v Ljubezen in v pristne odnose. Z veseljem opa-žam, da se v terapevtskih skupnostih učijo samostojnega razmiš­ljanja, disci-pline in novih vrednot življenja … medtem ko v zdravstvenih kartonih mno-gokrat manjkajo pomembni podatki … Hiter tempo dela svoje.Zdaj se zavedam, kako pomemb­no je materino ognjiš­če in vzor materine in ž­enine trdnosti, zato želim poslati v svet sporočilo: »Gojimo vero in iskre-nost, da nam bo v življenju lažje in ponudimo v današ­njem ranjenem svetu roko človeku, ki je v breznu, toda tako, da š­e sami ne pademo vanj.« Sa­j še­ psu ponudimo osta­nke­ hra­ne­, ka­ko ne­ bi vsi skupa­j zmogli pripra­viti dobre­ proje­kte­ za­ ljudi na­ robu propa­da­!Spomnim se, kako mi je vzgojiteljica v spominsko knjigo zapisala: »Bodi de-lovna in poš­tena, da ti bo v življenju lažje.« Toda ta rek se do mojega š­estind-vajsetega leta ni obnesel. Bila sem poš­tena, marljiva, brala misli nadrejenim, … toda brez vere ni š­lo …Učim se, da lahko mnogim ljudem pomagamo s potrpežljivostjo in z izkuš­nja-mi tistih, ki izhajajo iz več ali manj uspeš­nih programov različnih rehabilita-cij. Ponuditi jim moramo možnost odprte ali pol-odprte rehabilitacije zaradi posledic različnih zasvojenosti, kar pomeni narediti začasen odmik ali zdrav-ljenje ob delu ter v družbi vzpostaviti MOST med rehabilitacijo zasvojenih in njihovo vrnitvijo v družbo, s poseb­nim poudarkom na razvoju socialnega podjetniš­tva. Za nastajanje NARAVNIH pol-odprtih skupnosti vas vab­im k razmisleku in sodelovanju. Skupaj z Bogom izmolimo pravo smer.

2�7

V veri je luč - v luči je ključ

Janez don Bosco je pomagal na tisočem mladim v 1�. stoletju in imel je dobro formulo prijateljstva. To je: b­iti dob­er in veder, vendar ne nagajiv. Če hoče-mo imeti uspeh, naj ne bo manipulacij in nasilja. Preg 1�,1: » Kdor se hoče spreti, iš­če pretvezo, prepira se ob vsaki priložno-sti.«Ljubezen je mnogokrat žrtvovanje, vnos miru in samoodpovedovanje. To je včasih težko dojeti, težko razumeti in š­e težje ž­iveti. Res je morda na videz najlažje vse pustiti in oditi. Toda tisti, ki smo se s tem že soočili, vemo, da nas čaka potem š­e težji preizkus, ker lahko ubežimo na drug konec sveta, ne mo-remo pa ubežati pred seboj.In zato: Ljubezen naj bo nesebična in vztrajno dosledna ter pravična.

2��

Danica Jazbec

X. DEL

Nujno sporočilo svetu iz ruandske vasice

Nujno sporočilo svetu iz zakotne ruandske vasiceIz ‘Besede med nami’ š­t.�/2007:»Domiš­ljijo vernih že dolga leta burijo prikazovanja. Vplivajo na nov pogled na življenje, na ljubezen. Kajti, kjer vlada ljubezen, tam se vedno dogajajo čudeži.Zdi se, da smo po vidcih š­e posebej naklonjeni Marijinim prikazova-njem. Tolikokrat pride k ponižnim, ubogim in pozabljenim. V svojih materinskih sporočilih spominja, naj se ljudje spreobrnejo, molijo rožni venec z vsem srcem, se postijo, naj bodo ljudje ponižni in se varujejo ne-čistovanja.Zaradi tega se srca obračajo k nebesom in ozdravijo. Zgodilo se je v vasi Kib­eho v juž­ni Ruandi. To je zgodb­a o nasilju in milosti. Francoski ra-ziskovalci so Ruando poimenovali za »deželo tisočerih« hribov. Dežela je gosto naseljena in neznansko revna, zaznamujejo pa jo zapletena in po-gosto nasilna dejanja njihove zgodovine – plemenskih in zgodovinskih spopadov. Leta 1��1 ni nihče vedel, da Ruandi grozi najstraš­nejš­e obdob-je nasilja doslej. Tistega leta je imelo sedemnajstletno dekle Alphonsine Mumureka, ki je hodila v š­olo in delala v jedilnici tamkajš­njega samosta-na videnja Marije. Dekle je s svojim pripovedovanjem drugim naletelo na posmeh, norčevanje in nejevero. Nekatere soš­olke pa so začele moliti z njo za milost prikazovanj in potrditev Alfonzinih izpovedi.12. januarja 1��2 se je Marija prikazala tudi 12. letni Anataliji in 22. mar-ca š­e Mariji - Claire, ki pa je do tedaj najbolj zasmehovala ostali dve. Zdaj je tudi ona prinaš­ala drugim Marijina sporočila, zlasti za sporočilo naj ljudje prosijo za dar ISKRENEGA KESANJA. Kmalu je vsa š­ola molila, zlasti rožni venec.Tja so se začele stekati množice romarjev. Vidkinje so pričevale, da so

2��

V veri je luč - v luči je ključ

med blagoslavljanjem množice videle množico ljudi, ki so z vsem srcem predani Bogu in množico, ki vene zaradi zemeljskih stvari. Videnja so se nadaljevala do leta 1���. V njih je Marija tudi naročala, naj trpljenje de-kleta darujejo in sprejmejo z vero in veseljem. Tako sporočila iz Kibeha poudarjajo, da je križ srčika življenja kristjanov in Cerkve. V enem sporočilu je Marija dejala: »Govorim tistim, ki imajo ob­last in ki predstavljajo narod. Reš­ite ljudi, namesto, da jih mučite. Ne skrb­i me le za Ruando, marveč za vso Afriko, za ves svet. Svet je na rob­u katastrofe. Najbolj skrb zbujajoče je bilo videnje 1�. avgusta, na veliki š­maren, Ma-rijin praznik- leta 1��2. Videnje je trajalo � ur, navzočih pa je bilo čez dvajset tisoč ljudi. Marija jih je posvarila, da bo tekla »reka krvi«, če se Ruanda ne bo obrnila k Bogu. Vidci so skozi vse prikazovanje trpeli za-radi tresavice in so jokali. Videli so goreča drevesa, straš­en pokol nad ljudmi, da ni bilo nikogar več, ki bi pokopaval te ljudi. V luči ruandskega genocida, ki se je zgodil čez malo več kot desetletje, so mnogi spozna-li ta grozljiva videnja kot opozorilo in prerokb­o. Zaradi preganjanj je tedaj umrlo približno osemsto tisoč ljudi. Tudi v Kibehu so bili poboji. Mnoge dijakinje so pomrle, med njimi vidkinja Marie - Claire. Alphonsi-ne in Anathalie pa sta preživeli.V knjigi ‘Pre­ž­ive­la­, da­ bi pove­da­la­’, je nedavno pisala Tutsijevka Imma-culee Ilibagiza. Pisala je tudi o pokolu leta 1��� skoraj osem tisoč ne-dolžnih ljudi v taboriš­ču – med njimi so bile ženske in otroci – ki so jih oblasti surovo pobile pred očmi predstavnikov Organizacije združenih narodov, ki so imeli stroge ukaze, naj se ne vmeš­avajo. Immakuelee je preživela, ker jo je nek sosed Hitujec – njo in š­e sedem drugih tri mesece skrival v kopalnici. Njeno družino so kruto pobili. Med skrivanjem je Im-macuelee po dvajset ur premiš­ljevala in molila. Njena zgodb­a je pretres-ljivo pričevanje o pomemb­nosti molitve in zaupanja v Boga, ne glede nato, kako krute so okoliš­čine. Zdaj z možem in dvema otrokoma živi v New Yorku in poziva ljudi k spreobrnenju in spravi. Obiskala je celo bratovega morilca v ječi, da bi mu odpustila.Ruandski š­kof Augustino Misago pravi, da nas prikazovanja učijo o po-menu »prizadevanja za spravo s sovražniki, proš­nje za odpuš­čanje tistih, ki smo jih prizadeli, in spoš­tovanja drugih«. Uradno jih je priznal leta 2001, po več kot dvajset letih medicinskega in teološ­kega preverjanja.

2�0

Danica Jazbec

Papež Benedikt XVI. je zagotovil popoln odpustek romarjem, ki bodo obiskali Kibeho v letu petindvajsete obletnice, ki se bo končalo 2�. no-vembra letos.Pisateljica Imaculee pravi: »Marija nam je prinesla zdravilo, ki ga lahko uporabimo po vseh državah, da bi preprečili vsakrš­ne stiske in vojne. Če tega nismo storili v preteklosti, na­s to ne­ bi sme­lo ohromiti s stra­hom gle­de­ prihodnosti.Prav je obžalovati grehe in napake. Potem lahko premiš­ljujemo o njih in ukrepamo, da se ne ponovijo. Ve­nda­r je­ tudi potre­bno za­upa­ti v ne­-skončno Bož­jo milost, ne­ pa­ se­ uta­plja­ti v pre­te­klosti. Nikoli ne moremo spremeniti preteklosti, lahko se samo učimo iz nje … ZDAJ MORAMO prisluhniti sporočilom. Še vedno imajo veljavo … zato jih moramo posre-dovati naprej.« Naš­a Gospa iz Kibeha, prosi za nas!

2�1

V veri je luč - v luči je ključ

XI. DEL

Oseb­na pričevanja drugih pričevalcev

Pričevanje gospoda B. B., oktober 2007, Hrvaš­ka:

Pričevanje o duš­evnem ozdravljenjuRojen sem 3. 7. 1�61 v Samoboru, poročen. Oče dveh otrok: hčerka ima 2� let in sin 22 let. Otroš­tvo sem preživel z mamo in tremi brati, ker je bil moj oče na delu v Nemčiji. Mama je sama skrbela za nas in nas vzgajala. Sem upokoje-ni vojaš­ki invalid, častnik hrvaš­ke vojske.Na terenu sem delal 3� let. Med vojno sem se boril celo v Sloveniji; sicer pa so bili to naslednji kraji: Vukovar, Borovo naselje, Nuš­ter, Marinci, Cerič, to se pravi v celi Posavini, nato v osrednji Bosni, v Livnem, v Skopju; sledil je Vakuf, Mostar, zadarsko zaledje, Zadar, Islam Grčki, Islam Latinski, Kaš­ič, Lakiči in Novi Grad.Na vseh terenih, kjer sem prebival, so bili pogoji za življenje nedostojni člove-ka, zima in mraz do minus 30º C. Dvakrat sem bil v sovražnikovem obroču in celih pet let prebival na terenu brez enega dneva bolniš­ke. Ko je bila vojna končana, so moji nadrejeni ugotovili, da z menoj nekaj ni v redu. Poslali so me iz kasarne v bolnico na psihiatrični oddelek Vinkovci.Po dolgem bivanju v bolnici so me premestili v Zagreb, v bolnico Vrabče na naslednje zdravljenje. Postavili so mi diagnozo F 43.1, PTSP, F 42.2, PTSP kronični z F62 s totalno osebnostno spremenjenostjo, F42.� (obsesivna kom-pulzivna motnja). Tam sem bil 24x­ na odprtih in zaprtih oddelkih. Jemal sem 1�-20 tablet na dan ter injekcije in tablete iz Amerike kot eno vrsto eksperimentiranja - razi-skovalnega postopka na meni. Na meni so preizkuš­ali vsa zdravila, ki obstaja-jo v medicini, ampak žal neuspeš­no. Zdravili so me mnogi poznani psihiatri v Evropi pa tudi v svetu.

2�2

Danica Jazbec

Po vseh teh brezuspeš­nih zdravljenjih in po mojem zadnjem bivanju na psi-hiatriji, sem zahteval, da me odpustijo domov, ker sem jih prepričal, da sem boljš­i. Moja družina, soproga, hčerka in sin, so neizmerno trpeli. Bil sem agre-siven, š­e posebno, ker sem tablete jemal skupaj z alkoholom. Ljubezen je bila v naš­i družini na stranskem tiru, ker sem bil v velikih stiskah in mnogokrat sem razmiš­ljal o samomoru. Otroci niso imeli očeta in žena ni imela moža. Vse okoli sebe sem poniževal, tako da so moji bližnji živeli v stalnem strahu zaradi mene, jaz pa nisem videl izhoda iz vsega tega. Živel sem v popolni temi in mrku. Sestavni del mojega življenja so bili: alkohol, tablete, blodnje in preklinjanje.Imel sem le 60 kilogramov in bil sem popolnoma brez moči, popolnoma na tleh. Po vsem tem trpljenju je priš­lo do velikega preobrata. Moja soproga se je vključila v program duhovnih vaj sv. Ignacija, katerega vodja je dr. Marica Čunčič. Končala je prvi krog z molitvami in priproš­njami k Jezusu za moje spreobrnjenje. Dneve in noči je jokaje klicala in se zaradi mene obračala k Je-zusu za reš­itev nastalih stisk. Po vsem je Jezus š­e mene poklical k duhovnim vajam!V drugi krog sva š­la skupaj – vsa družina, soproga, sin, hči in jaz. Vsakodnev-no sem preučeval Sveto pismo in po četrti molitveni enoti se je zgodil Božji čudež. Spat sem odhajal zvečer ob devetih in kot ponavadi segel z rokami po tabletah, ki sem jih jemal deset let!!Naenkrat sem sliš­al glas: »Branko, otrok moj, pusti to, to ni za tebe!!«Prvič po desetih letih sem zaspal brez tablet in sem se tako lepo naspal kot že dolgo ne. Do te noči sem spal ponoči povprečno dve uri, ostali del noči sem gledal v ogledalo, odpiral in zapiral pipe z vodo in vse to brez razloga.To se je ponavljalo vsako noč, celo do 30x­ na noč. Ko me je Gospod osvo-bodil vsega tega, moji sreči ni bilo konca!!! Ugotovil sem, da mi je Gospod Jezus Kristus osebno naznanil osvoboditev in ozdravljenje. Pri vsem tem se š­e ni končalo, ker je Jezus š­e naprej deloval na moji osvoboditvi od alkohola, blodenj, preklinjanja, cigaret in kave. A moje življenje je š­lo v čisto drugačno smer. Ozračje v družini se je popolnoma spremenilo, ker je priš­el Jezus Kristus in podaril svoj blagoslov na nas. V hiš­i je zavladal popolni mir, ljubezen in zaupanje v družinski skupnosti. Svoje življenje sem popolnoma predal Bogu Očetu, Jezusu in Materi Mariji ter Svetemu Duhu. Neizmerno ljubim Jezusa

2�3

V veri je luč - v luči je ključ

in pričujem v njegovo slavo in ime. Njegova dela so velika. Veliko je naredil zame in za mojo družino. Moja duš­a izgoreva za svojim Reš­iteljem!IN SLAVIL BOM NJEGOVO IME VSE DNI SVOJEGA ŽIVLJENJA.

2�. �. 2007 sem prejela tole pismo, ki je hkrati tudi pričevanje moje dragoce-ne prijateljice Marte, zato ga objavljam v tem poglavju.

Pri Bogu je izhod iz stiske in iz smrtiPredno je moja prijateljica Marta začela s svojo pripovedjo, je navedla š­e Lk 1�, 1-7: »Približevali so se mu vsi cestninarji in greš­niki, da bi ga posluš­ali. Farizeji in pismouki pa so godrnjali in govorili: »Ta sprejema greš­nike in je z njimi. Tedaj jim je povedal tole priliko: »Kdo izmed vas, ki ima sto ovac, pa iz-gubi eno od njih, ne pusti devetindevetdesetih v puš­čavi in gre za izgubljeno, dokler je ne najde? In ko jo najde, jo vesel zadene na rame. Ko pride domov, skliče prijatelje in sosede ter jim pravi: »Veselite se z menoj, kajti naš­el sem ovco, ki se je izgubila. Povem vam: Prav tako b­o v neb­esih večje veselje nad enim greš­nikom, ki se spreob­rne, kakor nad devetindevetdesetimi pravič-nimi, ki ne potreb­ujejo spreob­rnenja.«Draga Danica!»Zaradi stisk in zasvojenosti moža z alkoholom, sem mu večkrat postavila pogoj: zdravljenje ali razveza. Zdravljenje kot pogoj, da ostaneva skupaj, sem mu postavila že lani v juniju in mu dala nekaj časa, da premisli in se odloči. Obljubljala sem mu ločitev konec avgusta, a tega nisem izpolnila. Mož, seve-da, ne dovoli, da mu postavljam pogoje. Zato sem mu včeraj rekla, da mu ne dajem več pogojev, pač pa bo moral izbrati med menoj in pijačo. Na liste sem spet pisala: ŽENA ali PIJAČA, ali pa: GOSTILNA (BIFE, PIJAČA) ali DOM (ŽENA) in podobno.Danes pa sem se v službi spomnila na devetindevetdeset ovac, ki jih pastir pu-sti, da poiš­če eno samo, ki se je izgubila. V Al-anon (druš­tvo svojcev alkoho-likov) pravimo: spusti in BOGU prepusti. Pa tudi v alanonski literaturi sem prebrala: saj ima tudi alkoholik svojo viš­jo silo, ki skrbi zanj. Torej mi ni treba skrbeti za moža, kaj bo z njim, ali se bo š­el zdravit itd. Ni treba, da sem zaskrb-ljena za prihodnost. Zaupam v Božjo Previdnost in prepustim moža Bogu, da ga poiš­če kot stoto ovco, ali pa kot greš­nika, ki se spreobrne in nad katerim bo v nebesih večje veselje kot nad devetindevetdesetimi pravičnimi.

2�4

Danica Jazbec

Zaupam tudi duhovniku, ki je rekel pri sv. maš­i, da se nobeden ne bo pogubil, ker Jezus poiš­če vsakega greš­nika - najde pot do njega. Danes je ta tekst odziv na te besede in pa odziv tudi na ponedeljkov pogovor s teboj in tvojo mamo in sestro. Tekst, ki ga sedaj piš­em tebi.Te zadnje dni mi je bilo, namreč, zelo težko. Situacije in odnosi so bili stresni, tako zame kot za moža. Pogosto občutim jezo. Občutim jo, ko se ponoči zbu-dim, občutim jo zdaj, ko vstanem na sprednjem delu života čutim napetost, nek neprijeten in težek občutek - posledica stresa. Danes pa je Gospod po Svetem pismu spregovoril. Spomnil me je na ovco, ki jo pastir poiš­če.Molitev in zahvala: Gospod, hvala. Zdaj vidim, da me nisi zapustil v stiski, am-pak tudi meni spregovoriš­, ko je najbolj težko in ko ne vidim izhoda. Hvala za Božjo besedo, ki daje odgovor na moje stiske.1.) Iz �3,�: »On pa je bil ranjen zaradi naš­ih prestopkov, strt zaradi naš­ih krivd. Kazen za naš­ mir je padla nanj, po njegovih ranah smo b­ili ozdrav-ljeni.«2.) 1 Pt 2, 24: »Sam je na svojem telesu ponesel naše grehe na les, da b­i mi gre-hom odmrli in ž­iveli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili oz­dravljeni.«Kaj več o tem pa preberi v Svetem pismu (Izaija, �3. poglavje - spev o Gos-podovem služabniku in Prvo Petrovo pismo, 2. poglavje). O ozdravljenju po Jezusovih ranah piš­e nekaj tudi v knjigi papeža Benedikta XVI. »Jezus iz Na-zareta«. Če želiš­, ti to fotokopiram.Lep pozdrav«Šele po š­tirinajstih dneh, ko je prispelo tvoje pismo, Marta, sem odprla Sveto pismo, kot si mi priporočila in tam naš­la dragocena sporočila 1 Pt 2, 6-�: »V Pismu namreč beremo: Glej, na Sionu­ polagam kamen, iz­bran in dragocen vo­gelni kamen; in kdor veru­je vanj, ne bo osramočen … kamen, ki so ga z­idarji z­avrgli, je postal vogelni kamen in kamen spotike in skala pohu­jšanja … ker niso pokorni besedi, se spotikajo; in prav za to so bili postavljeni.In 1 Pt 2, 1�-24: » … to, da kdo po krivici trpi, je hvalevredno. Kakš­en ugled bi imeli, če bi potrpežljivo prenaš­ali kazen za to, za kar ste se pregreš­ili? Je pa pred Bogom hvalevredno, če delate dobro in če potrpežljivo prenaš­ate bridko-sti, saj ste bili vendar za to poklicani … saj je tudi Kristus trpel za vas … on, ki ni storil greha … sramotili so ga, a ni vračal sramotenja. Ko je trpel, ni grozil, ampak je vse prepuš­čal Njemu, ki sodi pravično … ponesel je naš­e grehe na

2��

V veri je luč - v luči je ključ

les, da bi mi grehom odmrli in živeli za pravičnost. Po njegovih ranah ste bili ozdravljeni … «

Gospa Olga Štefanič pričuje, podpisu se pridružujeta tudi Slavica in Jure Pe-trovič:

Čudež­ po 23 letih zakona»Vse se je pravzaprav začelo s prihodom p. Rufusa v Slovenijo. Sploh nisem vedela, kako veliko milosti lahko prejmeš­ na seminarjih Prenove v Duhu, ko me je žeja po Božji besedi odnesla v Maribor po »slučajnem« povabilu, da tam nekaj bo. Pisalo se je poletje leta 1���.Že prvi dan seminarja se mi je nekaj čudnega zgodilo. Pater je v petek popold-ne rekel, naj povemo Jezusu v mislih svoje proš­nje, on pa je nekatere proš­nje govoril v mikrofon. Ko sem v mislih izrekla imeni Karin in Martin, je on izrekel v mikrofon:»Gospod, usmili se tistih, ki so bolni na š­čitnici in na očeh.« »Slučaj,« bi rekel človek, toda mladi mamici se je zdravje izboljš­alo, njen sin-ček Martin pa je začel ozdravljati na očesu in točno po enem letu smo ugoto-vili, da je oko, ki je bilo tri leta obrnjeno navznoter, na pravem mestu, opera-cija v Švici pa odpovedana. Naš­i zdravniki niso znali pomagati in so izrazili dvom tudi o uspehu š­vicarskega zdravljenja.Drugi dan seminarja sem prvič v življenju doživela izlitje Svetega Duha. Ko sem videla, kaj se dogaja, me je bilo sicer strah, a ko se mi je pater približal, je ves strah izginil. Ko je molil zame, so mi misli v začetku uhajale k bližajoči se vožnji domov. A kljub temu se je zgodilo … Poleg fi­zičnega občutka (dobro me je pretreslo), sem občutila tudi, da je tam zgoraj ljubezen in sem si želela tja …Doživetje je bilo tako močno, da sem sklenila, da se ne bom ničesar več bala, saj je naš­e življenje samo potovanje k tej čudoviti ljubezni.Seveda sem si nabavila tudi vse tri videokasete. In tu se začenjajo nova usli-š­anja. Brala sem, da so nekateri ozdraveli, ko so brali knjigo pokojnega patra Tardifa, torej bi lahko priš­el Božji blagoslov tudi po gledanju kasete. Zakaj pa ne, saj Bog ni omejen. Samo naš­o vero potrebuje. To pa sem imela!

2�6

Danica Jazbec

V moji bližini živita Slavica in Jure. Oba sta že pred skoraj tridesetimi leti iz BiH priš­la na delo v Slovenijo. Slavica je rojena leta 1��7 in se je petnajst let zdravila zaradi neplodnosti. Zdravniki so ji rekli, naj se sprijazni, da nikoli ne bo mogla imeti otrok. Res jih skoraj že devet let ni bilo. Oba sta zelo verna, redno hodita k sveti maš­i, molita rožni venec, Slavica se tudi že mnogo let ob torkih posti, skratka pri obeh je bil Bog kljub težkim preizkuš­njam vedno na prvem mestu.»Že vem, kaj bom storila,« sem se odločila nekega dne. »Povabila bom Slavi-co, da si bo pri meni pogledala kaseto p. Rufusa, ker je na njej posneto, kako moli za pare, ki ne morejo imeti otrok.« Rečeno, storjeno!Nekega sivega in vlažnega januarskega dne leta 2000 sem pogledala skozi okno in koga zagledam? Slavico in seveda njeno mamo.»Pridita gor,« ju povabim. Ni bilo treba dolgo prositi. Zarotniš­ko sem ju po-sedla pred TV, saj Slavica ni imela pojma, kaj se kuha. Tisti trenutek pa, ko je pater molil na kaseti za tiste, ki ne morejo imeti otrok, sem se od strani obrnila k njej in takole molila: »Ljubi Bog, res je že malo v letih in bolna, toda če boš­ naredil ta čudež, da bo ženska srečno zanosila, boš­ pa š­e tega, da bo srečno rodila.«In res: po letu dni, 24. januarja 2001 je rodila zdravega sina Ivana, normalen po-rod v samo dveh urah. Po več kot 23 letih zakona in v 44.letu starosti! Aleluja!Še nekaj zanimivosti o tem: zaradi bolečin v križu je v prvih mesecih pojedla kar nekaj analgetikov - zdravil proti bolečinam. Zdravniki niso pomislili na nosečnost, ona pa tudi ne. V š­estem mesecu nosečnosti je bila zaradi teh bo-lečin napotena na ultrazvok. Zdravnica na UZ jo je takole presenetila: »Nor-malno, da vas boli. Ko boste rodili, bo bolje.«Slavica: »Kaj bom rodila? Saj sploh ne morem imeti otrok.«»Če boste nehali jokati, vas bom š­e enkrat pregledala.«Nato je govorila medicinski sestri: »Otrok je že velik. Poglej roke, noge, po-glej, kako dela srček.« Ob besedi srček, je Slavi spet zajokala in dojela, da je res. Zunaj jo je čakal mož. Mislil je, da se ji je od same želje po otroku zmeš­alo.»Ali ti sploh veš­, kaj govoriš­!? Ne povej nikomur. Tiho bodi!«Pa š­e kako je bilo res! Slavica danes pravi, da je Bog skril njenega otroka pred

2�7

V veri je luč - v luči je ključ

zdravniki, da ji glede na okoliš­čine ne bi predlagali splava.Pa tudi tu se zgodba o Božji radodarnosti š­e ne zaključi.Nekega dne je Slavica zagledala svojega sina kako moli: »Jezus, daj mi bratca ali sestrico, da ne bom sam … «Takoj mi je povedala: »Olga, tako sem ga sliš­ala moliti … «»Ne obremenjuj se,« sem ji odgovorila, »če bo, pa bo.«Zanosila je takoj. 2. oktobra 200� je Slavica v 4�. letu starosti brez posebnosti rodila š­e zdravo hčerko Ano Marijo … Bog je res velik, dober in vsemogočen!Tu ni več kaj dodati. Ali pa morda le. Moja kolegica Cita je zanosila po približ-no devetih letih zakona. Točno leto po tistem dnevu, ko je dala za sveto maš­o. Rodila je sina. Mož je takoj »naročil« š­e dve sveti maš­i v zahvalo in sta v zelo kratkem času prejela š­e dva sinova. Potem pa je rekla malo v š­ali in malo za res: »Sedaj pa nič več maš­!«Še eno lepo usliš­anje vem. Ko sta oba z možem opravila pobožnost prvih pet-kov, sta po mnogih letih prejela dečka (na petek) in kmalu nato š­e deklico …Sedaj pa res zaključujem s spoznanjem, da Bog usliš­uje na različne načine. Prepuš­ča nam, da ga iš­čemo, prosimo in mu zaupamo!«

V letu 2007 mi je gospa Ana podarila naslednje čudovito pričevanje:

Nob­ene nevrološ­ke b­olezni več»V zimi 1�63/64 sem močno zbolela. Nikakor se nisem mogla pozdraviti. Počutila sem se zelo slabo, izgubljala sem ravnotežje, močno me je bolelo v glavi, v hrbtenici, v rokah in nogah, v ledvicah in trebuhu …Skratka, začele so se zdravstvene težave vseh vrst, ki jih je težko opisati, z nji-mi pa poti od enega do drugega zdravnika. Ti za mojo bolezen niso naš­li no-benega pravega vzroka in mi niso verjeli, da mi sploh kaj je. Celo poniževali so me, me žalili. S tem so le š­e povečali moje trpljenje. Zlasti duš­evno. Včasih so mi dali »bolniš­ko«, drugič so me »poslali delat«.Takš­no stanje se je vleklo več let. Zdravniki š­e vedno niso točno ugotovili, kaj mi je. Končno so se odločili, da me bodo dali na temeljitejš­e preiskave. To so tudi naredili. Leta 1�7� so na Nevrološ­ki kliniki v Ljubljani postavili diagno-zo: verjetna skleroza multiplex­. Bolezen je trajala 30 let, dokler ni priš­el On,

2��

Danica Jazbec

ki ozdravlja in odreš­uje tudi danes.To se je zgodilo spomladi, 1��3 v Metliki, kjer smo imeli seminar za izlitje Sve-tega Duha. Vodil ga je gospod Tone Marinko, župnik v Prečni. Za udeležbo na seminarju me je pregovorila prijateljica moje pokojne sestre. Spočetka sem me-nila, da to ni zame. Kljub temu sem prisluhnila duhovniku Tonetu, ki je navdu-š­eno govoril o čudežnih ozdravljenjih; da to dela Jezus tudi v današ­njem času. Sama pri sebi sem bila š­e vedno prepričana, da je moja bolezen neozdravljiva. Zato se tudi nisem mogla povsem sprostiti v molitvi, kaj š­ele v slavljenju Gos-poda. Bila sem potrta, izgubljena, en sam kup nesreče. Prijateljica pa je vztrajala in me vzpodbujala, naj nadaljujem z obiskom seminarja in molitvene skupine Prenove v Duhu, čeprav bi sama najraje prenehala z vsem skupaj. Nato se je zgodilo nekaj povsem nepričakovanega. Voditelj seminarja se je pred obredom izlitja odločil, da bodo molili nad nami, udeleženci seminarja, da bomo tako bolje pripravljeni na samo izlitje. Po molitvi sem čutila, da je nekdo ob meni, hodi z menoj, mi nekaj govori, nisem pa razumela, kaj. Kmalu sem presenečena ugotovila, da se mi ne vrti več v glavi, kot se mi je druga jutra; prav tako se ni vrtela soba okrog mene. Brez težav sem stopila na noge in š­la po stopnicah v kuhinjo. Hodila sem čisto normalno, medtem ko sem dotlej kdaj pa kdaj po vstajanju lezla tudi po vseh š­tirih. Pozneje sem ugotovila, da od tega jutra nisem vzela več nobenih zdravil, čeprav sem jih prej redno jemala. Od tistega dne čudovitega božjega usmiljenja in dobrote do mene je že več kot trinajst let. Iz vsega srca se š­e vedno zahvaljujem Bogu za ozdravljenje in Božji Materi, moji mogočni priproš­njici, za priproš­njo pri Bogu! Od nekda-nje bolezni oziroma hudih zdravstvenih težav ni sledu.O tem govori tudi zdravniš­ko potrdilo z dne 11. januarja 2006. »Pacientka je opravila kontrolo pri nevrologu. Na podlagi njegovega mnenja, medicin-skih izvidov, anamneze in kliničnega pregleda ugotavljamo, da danes nima pacientka nobene nevrološ­ke bolezni več.«Prepričana sem, da me je ozdravil Jezus Kristus! Slavimo njegovo ime! Slavi-mo ga in se mu zahvaljujmo, kot edinemu pravemu Reš­itelju.«

Gospa B. N. pričuje:

2��

V veri je luč - v luči je ključ

Jezus moj odreš­enik in Gospod» Na srečanjih Prenove v Duhu in sv. maš­ah sem bila deležna mnogih milosti. Ozdravljena sem:

- tesnobe,- strahu,- črnogledosti.

Pa tudi sam pogled; ko primerjam slike iz preteklosti, kaže, da vidim vse lep-š­e in svetlejš­e.Ozdravljena sem težav s hrbtenico, imela sem hude bolečine med lopaticami.To se je zgodilo na vseslovenskem srečanju Prenove v Duhu v Vipavi leta 2003.Ne gre samo za to, kar se vidi in kar se čuti. Dobila sem DAR VERE, ki se mi je v tem času š­e dobro pokazala v raznih osebnih težkih preizkuš­njah.Veliko molim, se zahvaljujem in obiskujem maš­e.Hvala Bogu za vse.« Nm,1�.02.07

Zanimivo je pismo trpeče žene S. Iz njenega dnevnika in pisem je razvid-no, kako Božja roka vodi iz teme brezupne situacije – počasi, boleče, a USPEŠNO:

Pismo trpeče ž­eneUra je 12.30 h ponoči. Ne morem spati, kot že toliko noči poprej. Postelja po-leg mene je prazna. Moža ni kot že toliko prejš­njih noči. Šel je smučat, pa ga š­e ni. Toda to je pričakovano, saj velikokrat prihaja domov ponoči ali proti jutru.Ne vem, teta, ali ima najin zakon š­e kakš­en smisel: »Kar je Bog združil, tega naj človek ne loči.« Kje je š­e kakš­en smisel živeti z njim skupaj?Jaz ga nimam več rada, on me nima več rad. Velikokrat me zmerja. Mora biti po njegovo. Če ne, s silo vse dobi. Med nama je samo sovraš­tvo, vsako leto večje in tako je med nama vse večji prepad. Kako lahko š­e naprej tako živim? Dober je do mene le tedaj, kadar kaj rabi. Otroci trpijo, jaz pa veliko molim.

300

Danica Jazbec

Vse verske knjige mi je že skril in Sveto pismo. Pravi, da sem prevelika greš­ni-ca, da bi ga brala. Vse mi je vzel. Pa molim na prste. Ko pride nedelja, pravi otrokom, da ni tre-ba k maš­i, da naj doma gledajo risanke. Po eni strani je v meni toliko sovraš­-tva do njega, da ne vem, če bom zdržala. Vem, če se ločim, ne bom nič bolj srečna. Toda, kakš­en pomen ima vztrajati takole v dvoje? Kaj bodo od tega imeli otroci, ki ne živijo v miru, ampak v prepiru? Med nama ni več spoš­tova-nja. Naj živi z drugo, če bo z njo bolj srečen. Lahko da ima kakš­no ogledano, ker je tako med nama. On se ne bo ločil, mu je preveč lepo. Ženo ima doma, ki mu kuha, lika, pere, … dom, otroke. Dela, kar ga je volja. Ko je slabe volje, se zdere, pred drugimi je pa ustrežljiv.Teta. Jaz sama se bi morala spremeniti, pa se ne morem. Bog, daj mi moči, da se spremenim, da postanem ravnoduš­na do vsega, kar me prizadeva. Naj zaupam Mariji, da bo ona naredila tako, kot je prav. Ne vem, kaj Božja Mati želi, katero pot naj si izberem, z možem ali brez njega. Pomembno je, da bi dobila moč, da bi jaz hodila po Božji poti, tisti, ki jo želi-ta Marija in Jezus. Pa sama ne vem, katera je prava. Zdi se, da več, ko molim, bolj trpim. Zelo vas imam rada in hvala vam, teta, za vse. Vi ste modrost, pogumnost, toplota, ljub­ezen in tudi ostra b­eseda, če je to potrebno. Kdor ima take vrli-ne, je prav gotovo Božji človek, ki je poglobljen v Boga.Preko trpljenja in trdega dela je naš­a mama zorela in dozorela v to kar je se-daj, Božji človek. Vsa v Njem, ki je naš­e UPANJE, LJUBEZEN in naš­e VSE. Ves čas, ko vam piš­em, jočem, pa ne vem zakaj. Lepo se imejte. Moje pismo pa jemljite tako kot bo najbolj prav.�.1.1��7 Še vedno se piš­e se leto 1��7. »Jutri je božič, jaz pa ne morem spati. Noč brez sna, oči jokajo, srce trpi zara-di prejš­njih grehov, smrtnih grehov, ki si jih človek ne more odpustiti.Pred desetimi leti poroka (cerkvena), zanemarjanje vere, lahko živim brez Boga, kar pravi mož. Razdori, prevara, potem … čisto sem na dnu. Poskus samomora. Potem se naenkrat zavesa odgrne. Zaveš­ se, KAJ SI, KAM si pri-š­el. Hočeš­ postati boljš­i človek, hočeš­ poš­teno živeti. Vendar mož spet izve za prevaro, te nagovarja, da uniči zakon, ubij ga … ti odgovarjaš­: Ne, ne bom.

301

V veri je luč - v luči je ključ

Ponovno, ponovno … o Bog, koliko let bo š­e vse to … otroci se tresejo, poslu-š­ajo vpitje, pretepanje, jok. Molimo, molimo … š­e bolj pobesni, zmeče v peč vse podobe. »Preč z vero,« vpije on.Trpljenje, jok, zmerjanje, bolečina … vmes pa molitev. O Bog, vse to mora biti. Oba prečiš­čuje, trpljenje plemeniti. Ti veš­ vse. Rodil si se, da nas reš­iš­ gre-hov, ne da se pogubimo. Ti veš­, kaj je prav, prosim te samo to, naj hodim po tvoji poti, brez vsega, ampak s teboj v srcu. S teboj v srcu - greš­nem, grdem, človeš­kem srcu … ampak, ti si priš­el klicat greš­nike, ne pravičnih:

Solz­e polz­ijo po licih,le čisti se srce, iz­mij vso grenkost iz­ srca,

nadomesti jo s čim lepšim, boljšim.Veliko veselja ob božičnih jaslicah, lju­bo dete.«

Leto 1��7. S.

Gospa S. nadaljuje:

Angel mi je dal močiDanes me je poklicala moja teta, naj napiš­em nekaj o moji preteklosti. Upam, da bo to koristilo ljudem, ki se znajdejo v velikih stiskah.Zaupajo naj v Jezusa in Marijo, ki nam vedno stojita ob strani. Vsakemu, pa naj bo greh š­e tako velik.Ko se ozrem nazaj v otroš­tvo, sem zelo imela rada staro mamo. Še sedaj, ko se spomnem, mi je lepo pri srcu. Ona me je imela resnično rada in bila je globo-ko verna. Pri njej sem čutila Marijino prisotnost. Res, najlepš­a so bila ta leta z njo. Potem sem naredila š­olo, se zaposlila in poročila. Moja stara mama je imela tako š­iroko srce, da me je vedno spremljala z enim očesom. Pri njej si lahko občutil, kaj je globoka vera v Boga. Za vse ji bom vedno zelo hvaležna. Hvala Bogu, da smo jo imeli. Ko sem bila že nekaj let poročena, so se začele težave. Mož ni bil preveč ve-ren, pa sem tudi sama začela opuš­čati vero. Najprej malo. Potem malo več in nazadnje nisem več obiskovala nedeljske maš­e. Mislila sem, da lahko živim brez vere, brez Boga. Priš­lo je tako daleč, da sem snela križ in ga spravila na podstreš­je. Verjetno me je motil. Rekla sem Jezusu, da tako in tako lahko ži-

302

Danica Jazbec

vim brez njega. In po tem se je začelo: En greh, drugi greh … Vendar sem bila vedno prepričana, da to sploh ni greh, da to vsi tako in tako delajo. Nazadnje je priš­el š­e smrtni greh (varanje). Takrat sem živela v grehu, zelo na dnu. O, kako zelo na dnu! Na dnu pekla … Potem pa se je začelo. Mož je izvedel in je hotel, da ga pokončam. Če ne, bi on otroke. Vzela sem veliko tablet in si dejala, da ni več vredno živeti. Bolje, da si vzamem življenje, kot, da njega ubijem (ga spravim s poti). Tako sem pristala na psihiatriji. Izpirali so mi želodec in se trudili z menoj in mojim možem … toda, to ni bilo to, kar sem želela. V delu s psihiatri je manjkalo nekaj. Ko sem priš­la domov, sem začela obiskovati bioenergetike, in vedeževalce (vse mogoče), ki so mi rekli, da mi pač ne morejo pomagati. Nazadnje sem odš­la v Cerkev k spovedi. Tam sem vse povedala duhovniku. Ta mi je svetoval, naj se pogovorim z možem in naj vsaj enkrat na mesec pridem k spovedi … tisti-krat sem prvič začutila, da me ima Bog š­e vedno rad, da je š­e vedno ob meni. Šla sem domov in molila. Prosila sem Boga, naj me vzame k sebi, ker tako zelo duš­evno trpim. In takrat je k meni domov priš­lo nekaj lepega. Se sploh z besedami opisati ne da. Verjetno Angel. Dejal mi je, da moja ura š­e ni priš­la. Okaral me je, da kaj sem vse počela in da moram biti š­e na svetu. Vendar mi je to tako lepo povedal, z ljubeznijo in lepoto, da bi najraje vse pustila in š­la z njim. O, kako je bilo lepo! To mi je dalo novih moči, da sem velikokrat obiskala mojo staro mamo in sva skupaj molili. Nikoli mi ni nič rekla, samo vedela sem, da čuti z menoj. Da-jala mi je moči, da nisem obupala. Dajala mi je moči, da sem ostala z možem in prevzela vso odgovornost in vse posledice na svoja ramena. Brez Božje mi-losti in moje zlate mame, ki je z mano molila in prosila, mi ne bi uspelo. Šele sedaj vidim, kako mi je Bog vedno stal ob strani, mi dajal milosti in poguma … samo predati se mu moraš­. Tedaj spoznaš­, da moraš­ hoditi po njegovi poti in prositi za to, da ne skreneš­ s poti. Potem je pa itak vse dobro, če spo-š­tuješ­ njegovo voljo. Vedno, vedno ti je ob strani. Ko je moja draga stara mama umrla, je š­e nekaj naredila zame.En teden po tistem, ko je umrla, je priš­la k meni v sanjah in mi naročila, da moram š­e biti na svetu, š­e moliti. Stopila pa je tudi na moževe prste, jih priti-snila ob tla in odš­la (do takrat me je mož pretepal). Od tedaj naprej pa ne več. Počasi je med nama priš­lo do medsebojnega razumevanja.

303

V veri je luč - v luči je ključ

Danes me res ne pretepa več. Šla sem skozi veliko preizkuš­njo v življenju, ki pa je ne bi zmogla, če mi ne bi pomagal Bog. Ko se sedaj spominjam nazaj, sem vedno pri sv. maš­ah prosila in mi je vedno pomagal.Bog nas ima neizmerno rad in Marija. In vsi. Vse nam nudi. Samo odpreti se moramo in se mu predati. Še veliko milosti mi je naklonil. Tako v službi kot doma., pa z otroki. Vedno pa ga prosim, naj mi da, da delam in sprejmem tisto, kar je njegova volja. On že ve, kaj je prav za nas, edino On ve najbolje. Mi moramo samo ostati na njegovi poti. Danes lahko rečem HVALA BOGU. Hvala za starš­e, mojo zlato mamo in seveda tudi vam, teta. HVALA ZA VSE. Brez vas bi bilo zelo težko. Tako teta. Napisala sem. Čeprav so me vmes motili in nisem bila tako zdrava.Vse, kar mi Bog poš­ilja na moji poti, je za dozorevanje. Kot želi on. To je naj-važnejš­e. Drugo vse mine.Je pa čas in zdi se, da Bog želi in me vzpodbuja, mislim, da se bom vpisala na viš­jo š­olo, š­tudirala bi.Če bo komu ta moja izpoved pomagala, HVALA BOGU in upam, da je Bog vodil mojo roko, ko sem pisala.11.2.2007

Marija B. pričuje:

Pričevanje ž­ivljenja»Moj ata je zagledal luč življenja l. 1�06 kot peti otrok, v revni bajtarski dru-žini. Bil je zadnji otrok, mati mu je umrla, ko je imel tri leta. Oče nekaj let kasneje, ko je imel 10 let.Skrb zanj in ostalo družino je prevzela druga mama, ki pa ni imela svojih otrok. Zato se je na mojega ata bolj navezala, kakor na ostale, ki so že bili večji. Posebno z najstarejš­im je imela večje težave, saj je ni sprejemal. Kolikor je bilo pač možno, ga je crkljala, dovoljevala in popuš­čala v stvareh, ki jih je želel, kar se je močno poznalo v vsem njegovem poznejš­em ž­ivljenju. V tej družini je bilo poleg revš­čine tudi polno zapletov, nerazumevanja, prepirov …Mama izhaja iz popolnoma drugačnega okolja. Tudi njena družina je bila baj-

304

Danica Jazbec

tarska. Oče se je dvakrat poročil, ker mu je prva žena umrla na porodu. Z dru-go ženo, to je z mojo staro mamo, pa je imel š­e naslednjih devet otrok. Moja mama je bila tretja po vrsti in babica je za njo rekla, ko se je rodila: »Temu otroku pa ne bo treba rezati kruha.« Tako je bila drobcena in slabotna, da so ji tedaj prižgali svečo, misleč, da bo umrla.Moja starš­a sta sedaj že oba pokojna, vendar je vsak izmed njiju za sabo pustil močno sled, ki je ostala v nas, njunih otrocih in ki jo š­e vedno tolikokrat obu-jamo ob naš­ih medsebojnih pogovorih ali med ljudmi, ki so nam blizu.Mamini starš­i so b­ili glob­oko verni. V njih je vladala medseb­ojna ljub­e-zen, spoš­tovanje, delovnost, poš­tenost in molitev. Njena druž­ina je b­ila znana daleč naokoli. V ta dom so radi prihajali, ne samo odrasli ljudje, pač pa tudi mladi. Tako fantje kot dekleta, posebno ob nedeljskih popoldne-vih. Povezovala jih je medsebojna vesela družba. Mati je znala igrati na orgli-ce, pa tudi zaplesali so marsikdaj po hiš­nem podu. Ni pa dovolila grdega go-vorjenja ali pijančevanja. Rada je rekla: »Bodite veseli, ampak tudi poš­teni.«Svoj zakon sta sklenila leta 1�34, po trimesečnem predhodnem poznanstvu, čeprav mami ta naglica ni bila po volji. Če prav vem, ni imela kake velike vo-lje, poročiti se z njim.Ata je bil pač drugačen in vse je hotel doseči v najkrajš­em času. V tem času mu je umrla mačeha.Zgovarjal se je na vse načine in silil mamo v poroko, ji obljubljal vse, kar bo želela. Ko je mama vse to že hotela zavrniti, je nekega dne k njej priš­el sovaš­-čan in ji dejal: »Veš­, Francka, če ne boš­ vzela Jožeta, se bo ta š­e »sfental«. Ta beseda pa je mojo mamo tako prevzela, da je popustila in privolila v poroko. Mislila je namreč, da bi se vse življenje čutila kriva za njegova dejanja, če bi do tega res kdaj priš­lo.Tako je dan pred poroko, ko je čakala na spoved, razmiš­ljala o vsem tem: »Je to prav? Ali bom srečna v tem zakonu?«O tem, kar se ji je tedaj zgodilo nam je večkrat pravila tako: »Skozi cerkvena vrata je tedaj po cerkvi preko njenih uš­es priš­el piš­ vetra in sliš­ala sem jasno besedo NE.« To jo je tako presunilo, da prvi hip ni vedela, kaj naj naredi. Vse je že bilo dogovorjeno, ni mogla več preklicati poroke. Takrat je v svojem srcu rekla: »Marija, vse to, kar je pred menoj in me čaka, izročam teb­i za b­lagor njegove duš­e.«

30�

V veri je luč - v luči je ključ

Poročila se je in si ustvarila družino. Bilo nas je deset otrok. Šest nas je š­e ži-vih. Jaz sem bila osmi otrok. Ko so se poročale moje nečakinje, sem mamo sliš­ala reči: »Res, kruh je sedaj namazan z medom. Ali vedi, med se poliže, potem pa ostane le vsakdanji, trdi kruh.«Delček in začetek okusa in trdote tega kruha je mama doživela že drugi dan po poroki. Ata je povabila, da bi bil z njo združen v molitvi in preden je mama začela z molitvijo, ji je ata s solzami v očeh dejal: »Saj bi molil, pa ne znam.« Prejel je vse zakramente, a verske vzgoje ni dobil, ne po atu kot tudi ne po mačehi.S trudom sta zgradila svoj dom. Največjo težo je nosila mama, čeprav ni hodila v službo. Že od doma je bila vajena skromnosti, varčnosti in delavnosti. Iz oče-tovih rok je težko dobila denar. Bal se je, da bi ga sploh kaj imela ona, pa čeprav bi ga tisočkrat bolje uporabila kot ga je on. Kolikokrat je š­la čez dan delat h kmetom, da je imela kaj kuhati, ponoči pa je š­ivala dolgo v noč. Kako skrbno je hranila z velikim trudom zaslužen denar, in večkrat, žal, skrit pred atom. Do zunanjih ljudi pa je bil zelo dober, predober. Izkoriš­čali so ga, za druži-no pogosto ni ostalo niti za najnujnejš­e. Če ga je kaj jezilo, se je znaš­al nad mamo in nad nami otroci. Ata smo se bali, toda po mamini zaslugi ga nismo sovražili. Radi, v pravem pomenu besede, pa ga tudi nismo imeli. Bali smo se ga tako močno, da je ta »strah segel do mozga v kosteh«. Večkrat smo bili brez pravega razloga tepeni, posluš­ali kričanje, loputanje z vrati in z mamo vred vsi jokali. Najbolj smo bili veseli, če ga ni bilo doma. Če je bil s kom sprt, smo morali biti tudi mi. Gorje, da nas je dobil z njihovimi otroki skupaj!Takoj je padalo po nas. Ob vsem tem pa je največ in najbolj trpela mama sama. Tudi ona sama se ga je bala. Kolikokrat ga je na lep in miren način žele-la opozoriti! Pa ni nič pomagalo, zato je bila njena drža vedno bolj združena z Bogom, tako v molitvi kot obisku svete maš­e in ni bilo maš­e, da ne bi prejela evharističnega kruha.Na kolenih pred Bogom je dobivala pomoč in pogum, da je vztrajala in z le-pim življenjem kazala nam pot, kakš­ni naj bomo tudi mi.Spominjam se, ko smo pred atom vsi nekoč jokali in ko je v jezi odš­el od hiš­e, sem se pred mamo in drugimi začela jeziti kakš­en, da je … Mama pa je rekla: »Ata je ata. Moramo ga imeti radi. Vzela je rož­ni venec in nas povab­ila, da smo molili zanj. In vedno nam je zagotavljala: »Vse b­o š­e dob­ro, samo do-b­ri b­odimo, saj je tudi Jezus veliko trpel.«

306

Danica Jazbec

Ko smo odraš­čali, smo se začeli postavljati v bran, posebno če se je znaš­al nad mamo. Počasi je zgubljal svojo moč in zgodilo se je, da se nad mamo več toliko ni upal jeziti pred nami.�� let je trajala njuna življenjska pot. Zadnja leta je bil tako nebogljen, da je bil odvisen od mame in drugih. V vseh teh letih ni b­ilo sliš­ati iz maminih ust grde b­esede, ogovarjanja, jeze, vračanja zob­ za zob­, ampak je vse spre-jemala za dob­ro njegove duš­e.In kakš­no smrt je doživela? Ob prebiranju jagod rožnega venca ob njeni pol-ni predanosti Bogu.Ko se s sestro pogovarjava o njeni smrti (in ravno ona je veliko naredila poleg mame za ata in za oba), pa tudi z ostalimi, smo si edini, da je kljub temu, da je bilo življenje težko, umrl lepe in mirne smrti.Sestra je imela nekajkrat zelo hude sanje. Sanjala je očeta ob domači kapelici, ki smo jo otroci postavili ob njuni zlati poroki. Med njim in kapelico je bila mreža. Oče je bil živo rdeč, kot bi bil brez kože in opečen. Skuš­al je priti prek mreže v kapelico, vendar je vsakokrat padel nazaj.Ko je mami povedala za te sanje, je mislila, da je ata pogubljen. Skupaj sta zanj res veliko molili in v sanjah se ji je prikazal š­e nekajkrat, vse manj rdeč. In po nekaj letih je bil ata v sanjah spet normalen.Ravno tako ga je sanjala moja druga sestra. V sanjah je videla lepo gospo, ki je za roko držala čisto majhnega otroka, nekaj let starega, kako gresta po cesti iz nasprotne smeri, ko je ona odhajala od doma. Ob srečanju se ji je gospa rahlo priklonila, v otroku pa je spoznala naš­ega ata.Tudi sama sem se v svojem duhu in duš­i srečala z atom večkrat in ga prosila za odpuš­čanje in mu tudi jaz odpustila vse, kar se je zgodilo slabega. Prosila sem Jezusa, naj s svojo krvjo in vodo, ki prihajata iz njegovega srca, očisti du-š­e nas vseh in vse obrne v dobro.Moja najmlajš­a sestra je mami nudila največjo pomoč in bližino na starost in v bolezni. Ob prvi kapi je doživela klinično smrt. Kasneje nam je pripovedo-vala, kaj je doživela. Najprej smo mislili, da fantazira.Ko je umirala, so zadnji hip poklicali š­e mene. Dokler nisem priš­la, ji je leva stran močno podrhtavala. Ko sem stopila skozi prag, se je umirila in nada-ljevala z mirnim dihanjem. Bil je prvi petek v mesecu, ki ji je veliko pome-nil. Čeprav sem se prej vedno bala tega trenutka in slovesa, smo bili tedaj vsi

307

V veri je luč - v luči je ključ

navzoči mirni, potolaženi in ganjeni.Ob petnajsti uri smo videli š­e njen zadnji nasmeh, nam otrokom namenjen, ki se je končal z drgetom brade in solzo v očeh. Trajalo je samo nekaj trenut-kov ob molitvi rožnega venca Božjega usmiljenja. Tedaj je š­e poslednjič odpr-la oči, ki jih je usmerila proti vratom in bil je š­e enkrat tisti lepi nasmeh, ki pa ni bil več namenjen nam, ampak tistim, ki so ji priš­li naproti.Njen odhod k Bogu naproti - iz oči v oči, je v nas pustil mir, srečo in zavest, da je š­e vedno z nami.Po njeni smrti je sestra imela v sanjah š­e dvakrat videnje o njej. Prvič jo je videla v neizmernem trpljenju, ki je potekalo v petih fazah.Po tem dogodku se je kot vsakič jokala na njenem grobu in se z njo o tem pogovarjala. Rotila jo je, naj se ji prikaže takš­na, kot je sedaj. Še tisto noč je sanjala množico ljudi, na sredi svetle doline je bil hrib, na katerem je bila zla-ta cerkev ... V nadaljevanju sanj se je sestri razodelo, da mati več ne trpi in iz sanj se je zbudila v miru in polna tolažbe. Žalovanje je bilo tedaj naenkrat prekinjeno. V sestrino srce sta se naselila mir in sreča. Pogosto se spomni na te zadnje sanje, in pravi, da se takš­no lepoto, kot jo je doživela, z besedami sploh ne da opisati. Naš­a mati je svojo ljubezen usmerjala poleg nam tudi znancem in sovaš­ča-nom. Predvsem bolnikom in umirajočim je bila pravi vir tolažbe. Bila je pol-na izredne notranje moči, ki je izžarevala posebno toplino vsem, ki smo se srečevali z njo.Ni čudno, da se je na njeni poti zbralo toliko vaš­čanov, duhovnikov in redov-nic, ki jih je v življenju močno spoš­tovala, za njih molila in prosila za nove duhovne poklice. Njeno molitev je Bog nagradil tako, da je eno izmed hčera poklical k š­olskim sestram … Naj bo njeno življenje svetal zgled za današ­nje, kar preveč lagodne čase. Bogu hvala zanjo. Napisano januarja 2007.

Reš­evala sem svojo druž­inoKoliko je resnice in zmote v tem naslovu, ve samo Bog. Toda, ko sem pisala dnevnik, sem tako čutila. Ni bilo š­e nobenih občutkov krivde, krivila sem bolj druge. Predvsem pa moža in taš­čo.

30�

Danica Jazbec

Res je, da sem srečevala ljudi, ki so imeli podobne usode, pa so vendar bolj ljubeče skrbeli za svoje ljudi okrog sebe in se zavedali vsaj nekoliko, da so medseb­ojno ranjeni in da je prav, da si pomagajo. Res je tudi, da sem te lju-di srečala v mojem zadnjem obdobju življenja, a sem se od njih tudi mnogo naučila. Res je, da sem bežala od človeka, ki me je že v začetku besedno ranil. Zakaj torej vse to?Skuš­ala bom povzeti nekaj misli.Rodila sem se v skromni družini, kjer pretepov nismo poznali.Bili smo verna družina, toda, rekla bi, tiste vrste, ki dela z mlačno vero več š­kode kot koristi. K sreči sem bila veliko na počitnicah pri stari mami v rani mladosti in tam sva molili rožni venec. Včasih celo dva na dan. Imela sem jo zelo, zelo rada.Bila sem prijeten deklič, poln zvedavosti, kot pozneje moja hči. Povsod me je bilo polno, marsikaj sem se naučila in bila »vzor pridne deklice«. Tako sem si š­e bolj utrdila pozicijo, da bi me imeli radi. Toda: Moja samozavest se je omajala in sesula tedaj, ko nisem znala komunicira-ti z ljudmi v duš­evnih stiskah. V meni je rasel dvom in strah je dobil velike oči. Bila sem takš­ne vrste š­tudent, ki je mnogo bolezni prebolel skozi š­tudij in bila kar naprej pri zdravniku. Zdaj me je bolel želodec, zdaj to, zdaj ono. Vendar, če danes prav pomislim, tega nisem delala namenoma. Zelo sem tr-pela, čeprav je morda izzvenelo drugače. Zato je zelo narobe ljudi imenovati hipohondre, jih poniževati … Pač pa je potreben temeljit pogovor z njimi in Ljubezen.Če bi tedaj imela to vero, ki jo imam danes, se mi to najbrž ne bi zgodilo. Toda Bog ve, zakaj je moralo biti tako.Ko sem spoznala mojega sedanjega moža, sem spoznala istočasno š­e enega, zelo prijetnega fanta. Odločila sem se za prvega. Vendar sva zvezo prekinila po enem letu, ker mi je priznal, da me nima rad. Poleg tega sem bila jaz verna, on pa zaveden, do drugih prijazen komunist. Pisal mi je pismo, da preveč klečim, da si bom kolena »znucala« in podobno. Potem pa mi ga je Bog pripeljal š­e enkrat preko moje prijateljice. Danes vem, da sem prehitro podlegla njegovim obljubam, ker sem bila ranjena. »Kupil« me je za sadno kupo. Potrebno je bilo varčevati. Zanosila sem pred poroko.Teta mi je povedala, da sva si z mamo rekli nekaj hudo grdega tedaj, ko sem jaz

30�

V veri je luč - v luči je ključ

vztrajala, da moža vseeno vzamem. Toda, za Božjo voljo, ne spomnim se besed, s katerimi sem užalila mamo. Kot da se nočem. Kot, da imam luknjo v spominu …Rodile so se peklenske muke. Ni jih moč opisati. Mama, ti nisi znala druga-če. To vem. Po svojih močeh si skrbela za nas, dajala zadnji denar, da smo se nekako prebijali. Moj otrok je bil križan že v mojem trebuhu, ko sem ga nosila. Zato nikoli no-benemu paru ne bi v življenju svetovala, da se spuš­ča v kakrš­enkoli intimni odnos b­rez dob­rega medseb­ojnega poznavanja in predpriprav za zakon. Danes pa gre vse prav iz slednjega konca. Najprej intimni odnos, potem pa spoznavanje. Kakš­na š­koda, da ljudje tega prej ne uvidimo. Mislim, da pa prav v tem tiči ključ.Iz ene stiske sem š­la v drugo in prvi dan, ko sem priš­la k moževim starš­em, mi je njegova mati dejala: »Ti pa nisi za naš­o hiš­o. Tu bi morala biti tista dru-ga, ki zna delati na njivi.« No, tako se je nadaljevalo vsak dan.Skuš­ala sem biti poš­tena in odkrita. Doma in v službi. A sem bila kaznovana. Zato sem se tudi kdaj posluž­ila laž­i. To me je pa draž­je stalo.Vedela sem, da skupaj lahko premagava vse, toda ni bilo odvisno le od mene. Morala bi vztrajati v poš­tenosti, pa bi me mnoge neprilike zaobš­le. Jaz pa sem udarila nazaj. A Sveto pismo pravi: »Žena je krona vsega … «Spomnim se, kako, sem imela moža rada! Objela sem ga in se stisnila k nje-mu. Ko sva dobivala očitke izza vogalov, me na tak način ni objel nikoli več, niti se nisva več poljubila pred drugimi. To je bilo zlomkovo delo. Človek, ki tako zastavlja stvari, ki ovira mlade v zakonu, v tistih najintimnejš­ih trenut-kih, je tudi sam ranjen. Zame se je začenjal tedaj pravi pekel na zemlji, da ne govorim, da je bila najina cerkvena poroka izsiljena.Kar obsojena sem bila tudi za neke stvari, ki so pripadale drugim. Sprejela sem ta križ, ne vedoč, da ga nosim. Zdaj vem. Verjetno je bilo taš­čino posega-nje med naju sprožilec mnogih naslednjih dejanj. Napisano mnenje pokojne-ga dr.Koš­ička, mi je pozneje v mnogih stvareh odstiralo poglede.To je bilo peklensko življenje. Kolikokrat sem ponoči po postelji tipala za-man! Spomnim se, kako sem moža imela kljub vsemu zelo rada. Mislila sem zelo optimistično, da bo moja ljubezen že vse reš­ila. Zelo smelo sem š­la na-prej, ne da bi kaj dosti razmiš­ljala o Božji Ljubezni.

310

Danica Jazbec

Danes vem, da je takš­ne duhovne rane potrebno najprej pozdraviti in si ne delati novih prijateljstev na pogoriš­ču. Danes takš­no dobro pomoč nudi pater Christjan Gostečnik - za mlade in starejš­e. In zadnje čase sliš­im strokov-na razglabljanja, kako pomembno je očetovo obnaš­anje v družini. O, koliko lepega sem doživela na programih znotraj Cerkve! Prava š­ola za življenje. Še pred tem pa so sledili udarci, potem varanja, razbijanja. Bežala sem pred nasiljem. Enkrat, pa drugič in tretjič. Pa vsakič me je prepri-čal. Nekaj Božjega je bilo videti v njem. Stokrat sem se že pokesala in vendar sem š­e ob njem. Potem sem zahtevala ločitev … Tako sem tudi jaz začela iskati drugega moža. Toda ni mi bilo dano. Vrnila sem se, ker je zbolel sin. Te-daj sem si rekla: »Ljudje me bodo zaradi njega ogovarjali, da sem jaz kriva.« Vseeno so me ogovarjali, četudi sem ostala. Kolikor nisem bila križana v tej hiš­i, so me pa š­e drugi, ali pa sem se sama. Vrata so mi zapirali tudi taki, od katerih ne bi tega nikoli pričakovala. Bolezni, antibiotiki, protibolečinska in druga zdravila so mi pustila posledice. Le Bog mi lahko pomaga. On je pravi-čen sodnik. K njemu se lahko zatečem za tisto kar je in kar je bilo.Naj se zgodi Njegova volja. Tudi se zavedam, koliko razpadlih zakonov je v Sloveniji in po svetu. Zavedam se, da jim je potrebno pomagati tako znotraj Cerkve kot tudi z institucijami. Toda: vsa razumevanja se premikajo počasi, prepočasi. Povsod se že pozna industrijsko naravnan vrvež, celo v pogovoru z duhovnikom. Le redkim uspe zdaj iti v pravo smer. Poskuš­ala sem z jogo, bioe-nergetiki … NE, sem si naposled dejala. Ne potrebujem dveh učiteljev in dru-gih bogov, ker bo v meni zmeda. Z Jezusom grem naprej, v veri, kot so me učili moji starš­i. In v Svetem pismu je zgodovinska resnica, ki deluje. Pa š­e kako. Po lanskih duhovnih vajah z misijonarjem, sva z možem prejela velike milosti. To je bilo nekaj iskric v razmislek in vzpodbudo. Morda bodo komu poma-gale, da se odloči prav in moli za svojo družino že prej, preden do nje spet pride.Januar 2007. D.J.

Gospa Mira Mastnak pravi:

Ostani z nami, GospodMira je stara �7 let in nam vsem pove zgodbo, ki se jo spominja iz vojnih časov.

311

V veri je luč - v luči je ključ

»Mimo je leto 1�42. Tako se spominjam že vse življenje:Imela sem dobre prijateljice. One so bile moje spremstvo, ker sama nisem mogla več hoditi. Tudi one so vsak večer, če nam je le to vojni čas dopuš­čal, želele, da smo skupaj prihajale v cerkev in sicer: imeli smo tam tiho adoraci-jo. Naš­e duš­e so bile tako polne vsega trpljenja in vsega hudega, da smo vsi želeli - vsak pa na svoj način - Jezusu povedati, kako težko pričakujemo, da bi se vojna končala.Iz tega večera se je v mojo duš­o vtisnil nepozabni spomin.Nekega večera, ko smo priš­li v cerkev, sem začutila, da čudno gori lučka pred tabernakljem. Kar naenkrat sem začutila nekaj nenavadnega. Da kar ni bilo nobene svetlobe. Tiho sem vzdihnila k Jezusu: »Gospod, ostani pri nas! Ni-kar ne odhajaj od nas!«Mislila sem, da se je morda kaj zgodilo, kot smo pričakovali, in da se ja ne bi zgodilo, da bi večna lučka ugasnila. In vendar, hvala Bogu, ni bilo tako stra-š­no, kot sem jaz v sebi začutila. Po tem se je v moji duš­i razvil nek skrivnosten pogovor z Jezusom, brez be-sed, brez vsega … tako skrivnostno … vse v Duhu. Ko človek dobi milost, da se na tak način pogovarja z Gospodom v Duhu.Vzdihnila sem in si rekla: »Gospod, kaj se to dogaja? Kaj vse to pomeni?«Ni bilo sicer nobenega odgovora. Vse to je bil nek navdih v moji duš­i, neko razsvetljenje.»Kaj naj storim?« sem rekla. »Kako naj pomagam? Kaj Ti želiš­, da bi storila, da bi Ti tukaj ostal?«Vse je bilo tiho, vse mirno. Ni bilo odgovora.A čutila sem, da je večna lučka vedno bolj medlela.Potem pa sem rekla (to vse v Duhu): »Gospod, v mojem imenu in v imenu nas vseh, ki smo tukaj in tudi tistih, ki jih sedaj ni - v imenu nas vseh Te prosimo: Ostani tukaj z nami. Samo tega ne dopusti, da bi tudi v naš­i cerkvi ugasnila večna lučka.«Tako sem molila v Duhu. Potem se je vse umirilo.Bilo je tiho in mirno. Jaz pa sem naprej molila, predvsem zadostilno molitev in žalostni del rožnega venca za vse to, kar se je prej in š­e po tem dogajalo Je-zusu v zakramentu svetega Reš­njega Telesa. Včasih sem ostajala po celo uro,

312

Danica Jazbec

če nam je bilo to le mogoče.Kar težko nam je bilo takrat, kadar smo zasliš­ali, da prihaja ključar. To je po-menilo: »Treba se bo posloviti. Je priš­la tista ura.«Tako smo odhajali v nekem tihem notranjem veselju, notranji sreči, ki nam je le vlivala upanja, da se morda drugi dan spet srečamo.Zato je v moji duš­i za vedno ostala molitev: »Ostani z nami, Gospod! Ohrani naš­ ubogi slovenski narod! Blagoslovi naš­e slovenske duhovnike in redovni-ke in daj, da bi se tisti, ki so že morali zapustiti župnijo, zopet vrnili nazaj!Tako smo se včasih doma š­e pogovorili v naš­em zakloniš­ču, ki je bila kar naš­a klet. To je bilo naš­e najbližje zakloniš­če. Tako smo se zbirali dolgo časa (tri do š­tiri leta).Tam smo enako skupno, glasno molili.Družila nas je molitev. Delali smo malo, pač pa smo na pisk piš­čalke morali spet v zakloniš­če.Hudo je prihajalo in odhajalo.Po š­tirih letih se je vojna končala. Tedaj sem tudi jaz š­la k okulistu v Ljubljano zaradi težav z očmi. Vlaki so bili nenehno napadeni.Po vojni sem se z mamo odpravila v Ljubljano (po š­tirih letih). Priš­li sva do slovitega specialista za oči. Poznal naju je in dejal: »Kje pa ste bili? Nismo mogli do vas ... «Naredil je pregled. Bilo mu je verjetno težje kot meni.»Prepozno je.«Jaz sem rekla: »Nismo imeli hrane. Vse je bilo na karte!«»Dal bom kapljice, a ne verjamem, da se bo popravilo,« mi je odgovoril zdravnik.»Morda bo ambulanta tudi v Novem mestu, da bo lažje tudi za vas, « je š­e povedal.Zahvalili smo se in odš­li.Šli smo na Brezje k Mariji Pomagaj.Izrekla sem ji svoje proš­nje. Rada bi š­la v misijone h gobavcem na otok Molo-kaj. Prosila sem Marijo, naj mi povrne vid. Rada bi pomagala tistim, ki so v velikih stiskah. Prosila sem Marijo, naj mi to milost izprosi pri Jezusu.

313

V veri je luč - v luči je ključ

Rekla sem: »V primeru pa, da se Jezus ne bi strinjal, daj pa ti, Mati Božja, eno željo mi pa le izprosi, če že ne morem v misijone. Če me bo kdo obiskal (soš­olke, prijatelji), veš­ Marija, vsi so na boljš­em od mene. A ne bomo žalo-vali. Prosim te za milost, da mi boš­ dala toliko moči, da se bomo ob raznih smeš­nicah do solz nasmejali.«To željo mi je Marija res izpolnila.Priš­el je tak smeh, da nismo mogli stopiti iz sobe. Večkrat so prihajali ljudje, obujali smo spomine … Če nisem mogla onega doseči, sem pa vsaj to.Tako so minevali ti dnevi.V spomin sem si priklicala, kako bi bilo, če bi mogla iti v misijone.Oče mi je dal pred vojno za vsako spričevalo sto dinarjev (v stari Jugoslaviji - š­tiri leta š­tiristo dinarjev).Nič ni rekel zakaj. Jaz sem pa to poslala vsako leto na Klaverjevo družbo v Ljubljano za krst enega poganskega otroka. Za sto dinarjev so otroka vzeli v dom, da so ga poučevali in krstili. Tako sem š­tirikrat imela to milost, da so š­tirje otroci lahko prejeli sveti krst.To je bilo moje veliko veselje. Vsaj nek občutek, kot, da bi delovala v misi-jonih. Dobila sem milosti doma, ki niso bile zaslužene, ampak so mi bile podarjene.«20. januar 2007.

Zapisi gospe C.J.:

Mama, zakaj jokate?»Rada bi vam povedala nekaj trenutkov mojega kar težkega otroš­tva in poz-nejš­ega življenja. Vendar sem se vedno znaš­la v okolju z molitvijo in vera me je na nek način reš­evala.Starejš­a sestra me je naučila, da je potrebno starš­e spoš­tovati in midve sva edini mamo vikali.Rodila sem se kot deveti, najmlajš­i otrok v družini. V predvojnem času.Zato se očeta ne spominjam, čeprav sem ga imela. Bil je ustreljen pred kon-cem vojne. Rekli so mi, da je bil do mame tudi nasilen in ni znal ravnati z de-

314

Danica Jazbec

narjem. Moj brat pa je bil pogreš­an. Sliš­ala sem, da so ga straš­no mučili pred smrtjo. Tako je mati izgubila oba. Sina in moža. Tudi brata nisem poznala in se ju ne spominjam, ker me ni bilo doma.Spominjam se, da so bili trenutki za mojo mamo kot tudi mene, zelo boleči. Sama je morala tako preživljati š­tevilno družino in ker ni bilo denarja, nas je š­lo nekaj otrok služit kruh drugam.Mama je poskrbela za sadeže in pridelke iz njiv, pa tudi vina je dajala, jaz pa sem zato lahko bivala pri š­olskih sestrah. Tam je bila tudi moja teta - redovni-ca. Skrbela je za delo v kuhinji. V samostanu nas je tako bilo petdeset gojenk in jaz sem bila najmlajš­a. Bila sem zelo bolehna. Med vojno sem tam opravila dva razreda osnovne š­ole. Naš­ dan je potekal takole:

- ob š­estih je bilo vstajanje,- ob 6.30 smo morale vse biti v kapeli pri maš­i,- ob 7.00 je bil zajtrk,- ob �.00 smo morale biti že v razredu,- ob 13h kosilo,- popoldne smo delali naloge v učilnici,- po tem smo lahko š­li na vrt in drevored za sprostitev in molitev,- molitev je bila tudi zvečer ob 6h.

Učila nas je sestra Jakobina. Tako je bila prijazna, da sem se z veseljem udele-ževala pouka. Če je bilo kaj potrebno postoriti je mene poslala k moji teti, da sem povedala kaj potrebujemo.V Šmihelu pa je bila tudi sestra Kostka. Vse te sestre sem imela rada tako, da sem se jih včasih kar držala za oblačilo. Nekega dne me je Sestra Kostka vpraš­ala: »Ali ti lahko nekaj povem? Ko si že tako velika?« In sem samo dvignila ramena in skomignila z njimi. Nadaljevala je: »Tvoj oče je umrl.«Jaz pa sem spet samo skomignila z rameni, saj ga sploh nisem poznala. A preden je umrl - imela sem približno š­est let - se je zgodilo kar precej hu-dega.

31�

V veri je luč - v luči je ključ

Med drugim sta z mamo tedaj posredno reš­ila samostan v Šmihelu pred bom-bardiranjem. Staro mamo so zato imeli zaprto in jo mučili, očeta pa ustrelili. Nekako jim je uš­la, streljali so za njo, vendar je ostala živa.Po očetovi smrti je nek partizan ustrelil tudi dva Italijana in zato je bila pož-gana vsa vas, tudi naš­a hiš­a. Zato nas mama ni imela s čim preživljati in je poskrbela, da so poslopja dobila novo kritje. Mama je veliko molila. Vedno sem molila z njo, kadar sem bila pri njej. Včasih več rožnih vencev in molitve svetnikov v zimskih dneh.Po vojni so š­olske sestre morale na Strugo, jaz pa na služenje k družini, ki ni imela svojih otrok. Mama jim je zato hodila pomagat delat večja dela na nji-vi. Vendar sem takrat morala hoditi mimo domače hiš­e v š­olo. Mama me je včasih vpraš­ala, kaj so mi dali za malico. Ko je videla, da imam v papir zavite žgance, jih je včasih stresla kokoš­im in mi odrezala kruha.Domov me je vzela leta 1�4�. Doma sta bila sestra in brat, ki sta mami poma-gala po svojih močeh. Čez čas sva ostali sami. Poleti sva zelo zgodaj vstali, da sva š­li v gozd nabrat živež za preživetje, čez dan pa na njive in v vinograd. Da sva lažje preživeli, je prodajala tudi teličke in vino. Imeli sva dve svinji. Eno je zredila, drugo prodala, da je imela denar za nakup novega praš­ička. Za dve kravi in vso ostalo živino je bilo potrebno dosti garanja.Ker sem ostala z njo sama, sem spala na postelji, ki je bila poleg njene. Včasih, ko sem se prebudila ponoči, sem sliš­ala mamo jokati. Pa sem jo vpraš­ala veli-kokrat: »Mama zakaj pa jokate?« Nikoli nisem dobila odgovora.Ko sem se poročila, sem š­la od doma in je mama ostala sama. Jaz pa sem dobi-la moža, ki je imel raje alkohol kot mene. In zgodba se je glede alkohola spet ponovila. Morala sem poskrbeti za gospodarjenje in preživetje.Mama pa se je stežka preživljala in počasi oslabela. K maš­i sem hodila ka-dar sem le mogla, zdaj pa tudi več molim, molitev me pomirja in me reš­uje stisk.Zdaj vem in rada bi sporočila mlajš­im: starš­em je potrebno pomagati, jih spoš­tovati in moliti za njih. Se zavedati vseh današ­njih rezultatov, ki so sad preteklih rodov in njihovega skupnega truda. Ravno zato bi se morali imeti š­e bolj radi med seboj.Druž­ine pa b­i morale več moliti in si v miru vzeti več časa drug za drugega.«26. februar 2007.

316

Danica Jazbec

Še zapisi gospe Jožice:

Bog je ljub­ezen»Najprej naj se Bogu zahvalim za Prenovo v Duhu, ki v Sloveniji obstaja že 2� let. Posebna zahvala gre župniku Antonu Marinku, ki je zaoral ledino. To je duhovni tok, v katerem se srečujemo z živim Jezusom in v zahvalo želim z vami podeliti nekaj pričevanj, da Jezus živi. V Svetem pismu beremo: »Če me boš­ iskal z vsem srcem in z vso duš­o, me boš­ naš­el … « � Mz 4, 2�.Pred petnajstimi leti sem š­la v pokoj in za nagrado sem dobila enotedensko bivanje v Šmarješ­kih Toplicah. V sobi z mano je bila mlada profesorica mate-matike Zvonka, ki jo je podrl tovornjak in je bila precej poš­kodovana. Bila je ateistka in starš­a sta bila ločena. Vsak večer sem se odpeljala k maš­i in vpraš­a-la me je, kam hodim. Izročala sem jo Jezusu. Dala sem ji knjigo patra Tardifa ‘Jezus me je poklical za svojo pričo’. Tisto leto je priš­el pater Tardif v Ljubljano in sporočila sem ji, naj se udeleži tega seminarja.Res se ga je udeležila. V skupini smo molili zanjo. Začela je hoditi na skupino Svetega pisma in počasi jo je Jezus osvajal in ozdravljal. Kmalu sem dobila njeno pismo, v katerem je pisala, da je srečala Jezusa in da je srečna. Nato se je poročila in danes ima tri otroke. Prizna, da brez Boga ne bi bila tako srečna. Hvala in slava Ti, Jezus.Naš­ organist, frančiš­kan Danijel, je hudo zbolel. Imel je raka na pljučih, rano na želodcu, slabo kri … S prijateljicami smo ga š­le obiskat na Golnik. Vpra-š­ala sem ga, če lahko molimo zanj. Vesel je privolil. Takrat je bil star 70 let in Gospod ga je ozdravil. Po desetih letih pa ga je vzel k sebi. Da, Gospod, dober si. Slava Ti!Pred leti smo imeli srečanje Prenove v Duhu in iz Novega mesta nas je na srečanje peljala gospa Rezka. V Ljubljani je ob 21.uri dejala, da ji je zmanjka-lo goriva. Mislila je, da bo rezervoar napolnila v Ljubljani. Žal pa so bile vse črpalke zaprte. Najbližja je bila v Grosuplju, kar je bilo kar precej daleč. Rekla sem ji, da je dr. Ivančič, ki je bil pred leti v Ljubljani, dejal, naj za pomoč prosi-mo angela varuha. In res smo prosile angele za pomoč. Slavile smo Gospoda. Šele ko smo se pripeljale v Grosuplje pred črpalko, je avto »crknil«. Hvala vam, angeli, za bencin in srečno vožnjo.

317

V veri je luč - v luči je ključ

Sveti Avguš­tin pravi: »Kdor poje, dvakrat moli.« Neko nedeljsko popoldne sva bila z bratom Marjanom na srečanju Prenove v Črnučah. Zaupal mi je svoj problem. Dejala sem mu, naj ga izroči Jezusu. Medtem sva vso pot slavila Boga prav do Novega mesta. In res: Gospod ga je usliš­al. Tako sem trdno pre-pričana, da je veselo slavljenje Bogu vš­eč in je več kot proš­nja. Aleluja! Prijateljica, mlada mamica Marija, je doživela prometno nesrečo in je imela hudo poš­kodovano roko (zdrobljeno). Ker je bila noseča, jo zdravniki niso upali operirati. Roka je vedno bolj otekala in bolečine so bile zelo hude. V Čr-nuče je tedaj priš­la karizmatičarka, mati š­estih otrok iz ZDA. In ko je molila nad Marijo, je moja prijateljica zdravnica prevajala in dobila besede, da jo Gospod ozdravlja. Marija je š­e isto leto rodila zdravega otroka in je popolno-ma ozdravela. Hvala Ti, Jezus.Letos pozimi je prijateljica rekla, da je mož zelo bolan in da leži v bolniš­nici (prostata, ledvica …). Dejala sem ji, naj daruje zanj sveto maš­o, jaz pa ga bom izročila Mariji v Medžugorju. Zanj bomo molili tudi na srečanju molitvenega občestva. Dala sem ji tudi Marijino svetinjico in ji naročila, naj ga nenehno izroča. Zadnjič sem jo spet srečala in jo vpraš­ala po možu. Vesela je bila, da je dobro in se zahvalila za molitve. Da Gospod, dober si.Na srečanju molitvenega občestva večkrat molimo in tako smo molili za mla-do mamico, ki je imela več mesecev hud glavobol. Tudi zdravila ji niso poma-gala. Po molitvah je ozdravela. Silna je moč molitve. Slava Ti, Jezus! Velik si.Tudi za patra Felicijana smo molili, saj je bil zaradi trebuš­ne slinavke tri me-sece v komi. Zdravniki so rekli, da mu ni pomoči. Naš­e molitveno občestvo ga je vsako soboto izročalo Gospodu in po osemnajstih letih je š­e vedno tu. Hvala Ti, Jezus!Pred leti smo imeli seminar v Stični, ki ga je vodil Hans Buob. Gospod je bil na delu in po njegovih molitvah je Gospod ozdravljal. Po obhajilu smo peli v jezikih in gospod Hans je dejal: »Sedaj Gospod ozdravlja tri osebe s hudim bronhitisom.« Rekla sem: » Gospod, če Ti želiš­, da bom pela, me ozdravi,« kajti že tri mese-ce nisem mogla nič peti. In Gospod me je v hipu ozdravil! Kako čudovita so Tvoja dela, Gospod! Ljubezni Tvoje povrniti se ne da. Hvala Ti!Tudi za umirajočega, ki že dolgo ni bil v cerkvi, smo molili. Spovedal se je in srečen umrl.

31�

Danica Jazbec

Odprtost Sve­te­mu Duhu in Nje­govim da­rovom je­ pot k sve­tosti. Za­to, Je­zus, hva­la­ Ti, da­ si me­d na­mi! K te­bi Bog dviga­m roke­ in Te­bi Bog, zda­j da­je­m se­, ke­r e­dini si, ki v moje­m srcu ž­iviš! »Večja sreča je dajati, kakor prejemati.« Apd 20,3�Pred leti je priš­el iz Kalifornije karizmatik Marvin Smith, ki je imel več semi-narjev v Zagrebu, na Bledu, v Ljubljani in tudi v Novem mestu na Kapitlju. Bil je dober poznavalec Svetega pisma in Gospod je po njegovih molitvah ozdravljal veliko ljudi. Tako je zbolela tudi mati nekega duhovnika. Zbole-la je za rakom. Molili smo zanjo. Ni bila ozdravljena, pač pa je Gospod dal moč temu sinu duhovniku, da ji je lahko stregel tudi ponoči in on je lahko opravljal svoja dela čez dan. Mati je bila sprva ateistka, ker pa je njegova stara mama molila za tega vnuka, je postal duhovnik.Mama je imela čin majorja, a se je pred smrtjo spreobrnila in imela cerkveni po-greb. Sin se je priš­el zahvalit v Novo mesto molitveni skupini, ki je molila zanjo.Gospod Marvin je tudi pripovedoval, kako je v Kaliforniji nekemu lastniku blagoslovil nasad breskev, velik več sto hektarov. Bila je toča in vsi nasadi naokoli so bili uničeni, samo ta nasad, ki je bil blagoslovljen je ostal povsem nepoš­kodovan … To je pisalo po vseh ameriš­kih časopisih. Jezus, hvala Ti!Na stadionu v Ljubljani se je nekega dne zbrala velika množica ljudi. Tistega leta je bil med nami pater karizmatik Tardif in gospa Marija je ozdravela, ki je bila predvidena za operacijo. Imela je že datum. Pater je molil tedaj za nas v tujih jezikih. In š­e veliko drugih nas je tedaj ozdravelo od notranjih ran. Je-zus, hvala Ti sto tisočkrat za vse!Sestra Fani je v službi čistila okno in padla z več metrov viš­ine na tla. Imela je več zlomov, poš­kodbo glave, noge in notranje krvavitve. Nekaj mesecev je ležala v novomeš­ki bolniš­nici v š­oku. Jaz pa sem prosila moje prijateljice po Sloveniji, da smo molili zanjo. Mož je bil invalid in ni bil veren, ona pa zelo. Tudi za svojega moža je pred tem veliko molila. Njeno stanje se je kmalu iz-boljš­alo. Pa tudi njen mož je š­el potem v Medžugorje in tudi na Kureš­ček gre rad. Pred tem o romanju sploh ni hotel sliš­ati. Molitev ljudi in njena molitev sta bili usliš­ani. Jezus, hvala Ti, ker si z nami! Tudi živali reš­uješ­, Gospod. Molila sem za sosedovo psico, ki je bila zastrupljena. Tudi blagoslavljala sem jo z blagoslovljeno vodo in je ostala š­e vrsto let pri hiš­i. Saj, Gospod, Ti si gos-podar vseh živih bitij na zemlji. Hvala Ti!«Februar 2007.

31�

V veri je luč - v luči je ključ

Gospa Jožica pričuje naprej:

Prava ljub­ezen»Tako torej vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim! To je namreč postava in preroki.« Mt 7, 12Leta 1��0 smo v Ljubljani imeli srečanje karizmatika patra Tardifa, da bi sla-vili gospoda. Zbral se je tudi orkester in osemdeset pevcev, zbranih iz vse Slovenije. Bili so š­tirje organisti in pevovodkinja Majda nam je dirigirala. Med temi pevci je bila tudi pevka Sonja, ki je pela na Rakovniku že vrsto let. Povabila sem jo, naj pride v Prenovo, a je, žal, odklonila … Jaz pa sem prosila Gospoda naj jo osvobodi vseh predsodkov.Letos, v letu 2007, je bila 10. obletnica prikazovanj na Kureš­čku in sem jo vpraš­ala, kako je kaj z njo. Odgovorila mi je, da je zelo srečna, ker je priš­la v Prenovo in da ima skupino na Rakovniku - okoli trideset oseb, da se srečuje-jo tedensko in da je zelo srečna, ker je spoznala Jezusa, ki je pot, resnica in življenje. Hvala, Jezus!Četrtek, 1�. februar 2007. Ta dan je bilo izlitje Svetega Duha v Mirni Peči, kjer je bil karizmatik, g. Toni Kmet iz Koroš­ke in nas je bilo okoli stodvajset ljudi. Dvorana je bila premajhna in smo bili kar na hodniku. Tam, v kotu, je bila skupina fantov in deklet. Eno dekle je zelo jokalo. Ta skupina je dekle bodrila, naj gre v dvorano, da bo gospod Toni molil nad njo. Ni se odločila in jo je š­e bolj popadel jok. Prosila sem tri dekleta naj položijo nanjo roke in molijo Zdravo Marijo ... jaz pa sem zanjo molila v tujih jezikih. Prosila sem Gospoda, naj jo ozdravi notranjih ran, ki jih ima. Kmalu se je umirila in odš­-la v dvorano k Gospodu. Po tem je vsa vesela priš­la ven in se zahvaljevala za vse. Jezus, hvala Ti za vse, kar delaš­ z nami!Nato sem srečala š­e gospo Jelko, ki je pred leti hudo zbolela na ledvicah. V naš­i molitveni skupini smo veliko molili zanjo, kar sem ji obljubila.Sedaj mi je povedala, da je popolnoma ozdravela in je š­e danes zdrava. Bogu hvala.Lani je zbolela na ledvicah iz naš­e skupine gospa Zalka. Morala je na zelo zahtevno operacijo. Molili in prosili smo Gospoda, da bi jo zdravniki prav operirali. Gospod nas je usliš­al in danes je zdrava. Bogu hvala.Lani je imel Jožicin brat Franci hudo prometno nesrečo. Hudo je bil iznaka-

320

Danica Jazbec

žen. Zdravniki so bili zelo zaskrbljeni, saj so bile, po slikah sodeč, videti zelo težke poš­kodbe.Jožica je priš­la prositi v naš­o skupino, da bi molili zanj in rekla sem ji, naj daruje za svete maš­e in naj se priporočijo Mariji na Kureš­ček. Med tem so š­li na Kureš­ček tudi njegovi sorodniki, kar so poprej zavračali. Vsi so začeli več moliti in prositi za čudež, ki bi pozdravil tega hudo poš­kodovanega Francija. Po nekaj tednih je priš­la pričevat njegova sestra, kako se izboljš­uje njegovo stanje. Zdravniki so se čudili. Zahvaljevala se je za vse, kar je Gospod storil. Hvala Ti, Jezus!Nekega večera pred sveto maš­o, je naš­i slepi sestri Miri v cerkvi priš­lo tako slabo, da je izgubila zavest. Stara je �7 let. Rekla sem ostalim, ki so bili okrog nje, naj molijo zanjo in naj jo močijo z blagoslovljeno vodo. Ko sem molila rožni venec, se ji je zavest vrnila in dejala je, da ne ve, kdaj jo je zmanjkalo. Pravi, da rada živi, ker na tem svetu je samo enkrat, tam bo pa večno. Hvala Ti, Gospod, da jo imaš­ rad.«Februar 20007.

Terezija pričuje:

Ozdravitev telesa - poglob­itev vere»Poleti 200�, ko je imel oče James Manjackal na Kureš­čku tridnevni seminar Prenove v Duhu, sem se ga, skupaj z dekleti iz naš­e molitvene skupine, tudi sama udeležila. Pred tem sem že opravila seminar za izlitje Svetega Duha v Prečni. Takrat sem doživela velik mir in ljubezen v srcu. Slavilna pesem mi je bila nenehno v mislih in na ustnicah. Kadar sem lahko (odvisno, kje sem se nahajala), sem na ves glas ali pa po tiho prepevala in slavila Gospoda. Na Kureš­ček sem priš­la, kot veliko drugih, ki so se seminarja udeležili, s proš­-njami po ozdravljenju. Vse te proš­nje sem napisala na listek in ga oddala v za to pripravljen nabiralnik. V soboto pozno popoldne je bila maš­a za ozdrav-ljenje, ki jo je vodil oče James. Med slavljenjem in proš­njami je izgovarjal razna imena ljudi, določene dele telesa ali bolezni, ki jih je takrat Gospod ozdravljal. Med imeni je bilo tudi moje in rečeno je bilo, da ozdravljam na spodnjem

321

V veri je luč - v luči je ključ

delu trebuha. Ker ne hodim veliko okoli zdravnikov, nisem vedela, kaj naj bi to bilo. Zahvalila sem se Bogu z mislimi, saj Gospod že ve, kakš­ne ozdravitve sem bila potrebna in nadaljevala z molitvijo in slavljenjem. Zvečer, ko sem priš­la domov in naslednje jutro, sem razmiš­ljala, kaj bi mi lah-ko ozdravil. Ker je bil zadnji dan seminarja, smo se vse iz molitvene skupine zopet odpravile na Kureš­ček. Med molitvijo pred Najsvetejš­im pa mi pride misel: ‘’Moj križ!’’ Že precej let sem imela bolečine v križu in sem takrat obiskala tudi zdravni-ka, ki pa mi je dal le list s telovadnimi vajami, ki pa se je že pred leti izgubil med ostalimi papirji in ni bil v veliko pomoč. Naj razložim, da so bile boleči-ne moteče, če sem dolgo sedela na istem mestu (v službi), če sem dolgo stala na enem mestu, če pa sem se pripognila in kaj delala v takš­nem položaju (prala perilo ali umivala glavo v banji, pobirala krompir ali druga poljska in vrtičkarska dela), je trajalo kar nekaj časa, da sem se zopet zravnala. Včasih mi je š­e moja mama rekla, da bolj stokam kot kakš­na starejš­a ženska. Ker sem bila na te bolečine že tako navajena kot na to, da je treba jesti in piti, mi niti na konec pameti ni priš­lo, da bi to proš­njo napisala na tisti listek, ki sem ga oddala v nabiralnik s proš­njami.Po tem ozdravljenju sem dala Boga š­e malo na preizkuš­njo. Še vedno nisem mogla verjeti, da me križ ne boli več. Opravljala sem sama težka fi­zična dela, pri katerih sem poprej stokala, sedaj pa me res ni nič več bolelo. V vsem tem času sem razmiš­ljala, zakaj je ravno to ozdravil. Zopet sem dobi-la misel - saj ga kar naprej preizkuš­aš­ in analiziraš­ - kakš­na je tvoja vera? In se mi je posvetilo!!! Bog me je poznal b­olje kot sem se sama. Po naravi sem b­ila zelo razumska in sem vse stvari hotela dokazovati na znanstven način, vse je b­ilo potreb­no analizirati do atoma. Če bi mi Gospod ozdravil karkoli iz tistega lista, bi že naš­la š­e kakš­no razumsko razlago o tem. Po TV so bile večkrat oddaje, kako se lahko sami pozdravimo, če si to res zelo želi-mo. Gospod Jezus pa mi je sedaj dokazal, da On živi med nami in nas ozdravlja po Očetovi volji, ker mi je ozdravil nekaj, kar ni b­ilo, ne v mojih mislih, ne med ž­eljami po ozdravitvi. S tem mi je poglobil vero in zaupanje Vanj, ki sta bila do takrat večkrat na preizkuš­nji.Sedaj zaupam v Boga, saj mi je, od takrat pa do danes, š­e kar nekajkrat doka-zal svojo moč, predvsem pa ljubezen do mene in do tistih, za katere prosim v

322

Danica Jazbec

molitvi. To pa naj ostane za naslednje pričevanje ...Hvala in slava Gospodu, ker njegova dobrota traja na veke.«Februar 2007.

Gospa S. pričuje:

Človek ob­rača, Bog ob­rne»Kot otrok in mladenka in š­e dolgo potem, sem vedno govorila, da ne bom imela otrok in da bom živela sama, ker je tako ...Očitno pa je imel Bog čisto drugačne načrte … Danes imam oziroma preživ-ljam, vzgajam in skrbim za tri čudovite fante …Verjetno, oziroma gotovo, ima tudi z njimi »drugačne« načrte, sicer bi naš­e življenje potekalo veliko bolj mirno.Dogaja pa se vse prej kot to …Vsi trije so bili rojeni prezgodaj (kot da se jim je že takrat nekam mudilo) in bili prva leta svojega življenja vodeni kot »rizični«. Njihov razvoj so sprem-ljali specialisti v Razvojni ambulanti Sploš­ne bolniš­nice Novo mesto. Vse je bilo v redu, dokler niso zapustili domačega okolja in se morali soočiti s š­irš­im okoljem bivanja, najprej vrtec pozneje š­ola. Začel se je t.i. »križev pot« tako zame, kot za otroke.S starejš­im (po izredno dolgem in kompliciranem porodu, so ga že po nekaj urah odpeljali v Ljubljano, ker je bilo potrebno zamenjati kri, da je preživel) je bilo mnogo lažje. Ker je bil prvi in eden, sem mu lahko bila na razpolago »2� ur na dan«, kajti bil je zelo zahteven in raziskujoč otrok, kar je š­e sedaj. Na vsak odgovor je imel in š­e ima pripravljeno vpraš­anje - ZAKAJ? Doživ-ljam ga kot nadaljevanje sebe, kajti to je bil in bo moj življenjski moto -ZA-KAJ? Sam Bog ve … a počasi in z veliko potrpljenja in zaupanja nam vsem odkriva svojo »skrivnost« …Dvojčka - enojajčna, narava (Bog) je poskrbela za š­e več ZAKAJ-ev … (ob rojstvu so ugotovili, da ima prvorojeni »vsega preveč«, drugorojeni pa »vsega premalo« … infuzija transfuzija, obsevanja, … itd - nova bitka za preživetje … Zakaj? Sam Bog ve …Vsak dan kaj novega, kar vedo vsi, ki imajo otroke - vsak se pač bori na

323

V veri je luč - v luči je ključ

svojstven način … Preživeti … Nekako nam je uspelo preživeti, ampak treba je tudi »živeti« … Zakaj? Po vseh testiranjih, slikanjih, raznih preiskavah in potrjenih ali predvidenih diagnozah so sledile tudi raznovrstne terapije in »zdravila«, ki pa na žalost vedno vsebujejo tudi stranske učinke. Lagala bi, če bi rekla, da me ni bolelo vsakič, ko sem morala otroku dati »zdravilo«, za katero sem vedela, da ga počasi ubija.Toda tokrat nisem mogla drugače, ker nisem poznala drugačne poti (otro-kom sem to odkrito povedala in se tudi opravičila za svojo nevednost in ne-moč, žal... Vedno bolj čutim, da je to edini način, da zgradim iskren odnos s svojimi otroki, brez prikrivanja, brez pretvarjanja, kajti tudi jaz sem v končni fazi »le človek«, katerega pa Bog ljubi, vzgaja in milostno spremlja na vseh poteh življenja …).Ker »iz ljubezni, z ljubeznijo in za ljubezen je bilo vse ustvarjeno«, kot pravi Sveto pismo.Res je, da je za mano dolga, razburljiva, pretresljiva, včasih bolj, včasih manj prijetna življenjska zgodba, iz katere želim deliti z vami le en sam utrinek, ki je zagotovo spremenil življenje mojim otrokom in posledično nam vsem, kaj-ti ne živimo kot posamezniki, ampak kot »celota«, katero sestavlja »skupek posameznikov«. Globoko v sebi sem vedno čutila, da mora obstajati š­e nekaj, nekaj, kar je mnogo več … in vedno bolj sem se zatekala k temu, prosila, molila, včasih tudi tiho protestirala … in ne nazadnje le dobila, kar je pripadalo mojim otro-kom - življenje brez zdravil.Rekla sem: »Ko sem bila popolnoma nemočna, noge so mi odpovedale, zdrav-niki so obupali nad menoj, Ti pa nisi … Postavil si me na noge, da hodim, skačem, delam … verjamem, da lahko ozdraviš­ tudi moje otroke!«Enemu (zdravniki so menili, da je bolj trden) sem poskusno začela dajati le polovični odmerek in čez nekaj časa le čaj brez zdravil. Nisem opazila prav nobene razlike, zato sem začela š­e bolj verjeti.Rekla sem: »Ti otroci so Tvoji. Ti si mi jih dal. Samo Ti veš­, zakaj je vse to po-trebno in če obstaja kaj boljš­ega od zdravil, s katerimi »zastrupljam« tvojega otroka, mi, prosim, pokaži … In ko bosta lahko mirno preživljala dneve in noči mirno prespala brez zdravil, bom š­la na romanje v Medžugorje, čeprav me je tega zelo strah, priznam … «

324

Danica Jazbec

In zgodilo se je … Nekdo me je obvestil, da prihaja v Slovenijo gospod De Grandis, ki naj bi imel seminar v Mariboru, v okviru gibanja Prenova v Duhu in da je zame rezerviran sedež na avtobusu. Bil je večer pred seminarjem, bila sem popolnoma zmedena, vsi moji načrti so š­li »po zlu« … OK, pa grem … Bilo je pretresljivo … Ves dan me je preganjala misel: »Kje imaš­ otroke?« Nisem vedela, kaj se dogaja, a ko sem se vračala zvečer domov, sem že imela odgovor: »Dobro, jutri Ti jih pripeljem!« In spet je š­lo vse v drugo smer. S prijateljico bi morali iti na morje, a je š­la tudi ona z nami na seminar in da ni bilo strahu, je Bog poskrbel tudi za vodjo poti. Hvala Mu … Dan je bil popoln … Zvečer sem bila prepričana, da otroku več ne bom dala zdravil. Malce me je š­e bilo strah, a sem popolnoma zaupala Vanj … Bila je nedelja … V sredo zvečer me je sin vpraš­al: »Ali mi ti ne boš­ več dala zdravil?« Presenetil me je.»Ali jih rabiš­?« sem mu vrnila vpraš­anje. Odgovor je bil kratek in jedrnat: »Ne.«»OK. Potem pa ne več.« Kot da se je »usul« plaz kamenja od srca, je bilo tisti trenutek čutiti v prsih …Potem pa … uspelo nam je. Kar pa je sledilo in š­e vedno sledi, je vsak dan zno-va nova zgodba, novo upanje, nova potrditev, nov ZAKAJ? In nov »BOGU HVALA ZA VSE IN VSAKOGAR, KI GA POŠILJA V MOJE ŽIVLJENJE IN ŽIVLJENJE OTROK«, kajti »On je tisti, ki daje življenje in ga tudi vzame, ko je čas.«Kot sem nekoč davno tega, vztrajno trdila, da Boga ni, lahko zdaj vsakemu pogledam v oči in mu v globokem prepričanju povem: »Bog je, tukaj, zdaj, od vekomaj za vedno, čutim Njegov objem, diham Njegov zrak, živim v Njegovi milosti in sem popolnoma varna v Njegovem naročju. Brez Njega pa je Življe-nje ENA SAMA TEMA … Hvala Mu za Vse … «

Srce utihne … Noč je,Bolečina … a vidim svetlobo.Strah??? Tema je,Zakaj ne upam Ti tega povedat? a vidim Luč,Zakaj izgubljam glas ki prihaja …in cmok začutim v grlu? Od kod?Strah!!! Iz neskončnosti …

32�

V veri je luč - v luči je ključ

Zakaj? Od kod? Srečna sem,To mora biti zmota … ko pomislim Nate.V Ljubezni ni strahu. V sebi čutim Mir,Lahko je le pohota … ki me vso prevzame,In kje je Strast? ko me Tvoja Ljubezen objame …Zdaj zopet me objema Strah, (Ali se spomniš­ kdaj name?)da nisem se morda ujela v past? Katero past? Globoko v sebi čutim žalost …Saj past sem sama si zgradila, zakaj?ko nisem si Ljubiti dovolila… Pogledala sem te, …oh, ko mogla bi zdaj vse dojeti, sprejela, …ko mogla bi zdaj to verjeti, globoko v sebi zadrhtela …da vse, v kar sem kdaj verjela, Zakaj?le grde so bile laži … Ljubezen Naju je objela …Je to zdaj kamen, (priš­el je najin »maj«)ki na Srcu mi leži? … Spoznala sem …Odš­la so leta in z njimi modrost, želela Ti povedat,zdaj se prebujam, kaj čutim v Sebi,odkrivam skrivnost … kaj želim …Komu? A glej ga »zlomka« - spet drhtim …Tebi, spomin se v meni zdaj oglaš­a.ki Ti na prsih slonim in Kaj pravi?Te prosim: » Oprosti, Čakam …saj Te za nič ne krivim!« In molčim …Vse, kar bilo je, Le toliko poguma skupaj spravim,ugotavljam … - da Ti povem, kaj si želim:se zgodilo je prav, »objela bi Te rada,da bi končno odkrila se k Tebi nežno stisnila,KDO SI, z dlanjo drhtečo š­la Ti prek obraza« … da si zdrav … kako Si lep …In tako je vse prav … kako žariš­ … Le kdo je s Tabo, ko zaspiš­??? Kako Si danes čudovit, tako svetal, iskren … in prav nič »zvit« … Febru­ar 2007

326

Danica Jazbec

Klinična smrtTo resnično zgodbo, ki je Božja milost, je napisal pisec, ki želi ostati anoni-men in je praktično doživel med drugim tudi trenutke pred klinično smrtjo, oziroma njo samo. Dobila sem dvanajst tipkanih strani in poskusila bom na-rediti povzetek napisanega (marca 2007). Ne dovolite, da vas preplavijo nega-tivni občutki in dvom. Pisec mi v tekstu deluje kot optimistična osebnost. Hrabro premaguje strah ob zastrupitvi. Alergičen je na zdravilo, ki so mu ga dali po pomoti. Spotoma opisuje odnos zdravstvenega osebja do njega in jih tudi jasno poimenuje. Osebe zato poimensko izpustim. Začutim, da ga je njegova vera reš­evala ... Zapojem si liturgično pesem za hrabrost in naj zdaj prepiš­em po Sv. Duhu naslednje znančevo doživetje: »Že od leta 1��7, kmalu po tem, ko sem se oženil, sem začutil bolečine v želodcu, ki jih je spremljala neurejena prebava. Bolečine so se vse bolj stop-njevale. V tem času se je izmenjalo več zdravnikov. Zdravili so me zaradi pomanjkanja želodčne kisline. Moj zadnji osebni zdravnik leta 1��0 je menil, da sem simulant. Ponoči so se bolečine stopnjevale v žlički, da sem večkrat glasno stokal zraven žene. Bili so dnevi, ko nisem videl pravega izhoda.ZAČETEK OKTOBRA 1��1 (obisk mojega pokojnega očeta Martina) Neke noči ob teh bolečinah iznenada zasliš­im neki znani glas: »Težko poslu-š­am tvoje stokanje in vzdihovanje. Zato sem priš­el, da ti to povem.« Ob teh besedah vidim pri postelji stati mojega umrlega očeta. Na pogled je bil mlad in lep, star do dvajset let. Tudi levo oko, ki je bilo poš­kodovano š­e od prve svetovne vojne, je bilo čisto normalno.Moje prvo vpraš­anje je bilo: »Oče, od kod prihajate?«Oče odgovarja: »Sedaj sem pa tam, kjer je naš­ pravi dom, kar je naš­ cilj že na zemlji.«Brez strahu ga vpraš­am: »Komaj leto dni je, kar ste odš­li od nas in ste že priš­li do nebes?«Oče odgovarja: »Res je, sin. Naj ti povem. Nihče me ni vpraš­al, kolikokrat sem bil pri sv. maš­i, ampak, kaj sem dobrega storil. Upoš­tevalo se je vse tisto moje trpljenje med vojno, ki sem ga po nedolžnem prestal. Vsak človek, ho-češ­ - nočeš­, ima svojo življenjsko knjigo, ki se sama piš­e. Ali slabo ali dobro. Nihče je ne more kaj po svoje obrniti in takoj ob smrti vsak takoj vidi svoj rezultat. Neverjetno. Koliko so vredna tudi majhna dob­ra dela, ki se jih člo-

327

V veri je luč - v luči je ključ

vek velikokrat niti ne zaveda!«Dano mi je bilo videti nekaj zapisov iz očetove knjige - bila je v velikosti Sv pisma:

- en prizor iz vinograda v Ljubnu (mimo je priš­el od poti utrujeni popot-nik, ki je očeta prosil za kozarec vode - oče mu je dal vina),

- ponudil je večerjo lačnim partizanom, čeprav je doma čakalo deset otroš­-kih ust,

- videl sem, kako je bil po krivici interniran na Rab … «Moje radovednosti š­e ni bilo dovolj: »Ali sta z mamo skupaj?«»Da. Že sva skupaj, a tam gori nas zakonska zveza nič ne veže. Dovolj je zdaj tvojih vpraš­anj. Priš­el sem z drugim namenom in časa ni veliko. Mama mi je rekla, da pojdi nujno na specialni pregled želodca, da bo operacija nujna. Če pa ne greš­, bo sigurna smrt. Štef­ka in otroka te š­e potrebujeta. Vedi to, da bodo zdravniki svoje opravili, ob enem pa te bodo tudi napačno zdravili, tako, da boš­ veliko trpel. Da pa ne boš­ umrl, bodo pomagale molitve, ki so zmoljene v ta namen. Pa š­e to. Kar imaš­ storiti za Kapitelj, le stori, ti veš­ kaj je to. Moj čas je zdaj potekel in z Bogom.« Še močan stisk roke je sledil. V tistem sem se popolnoma prebudil. Razločno sem sliš­al očetove korake po sobi in čez vrata. Bilo je pet minut čez polnoči. Nisem mogel več zaspati. Vsake vrste misli so mi rojile po glavi.Misli, da bom operiran in da me bodo zdravniki »zaš­uš­trali«, sem povedal le sestri.Šel sem na Kapitelj in naredil, kar sem si bil zadal, š­e pred bolnico.TO BI BIL PA DRUGI DEL:V ponedeljek, �.1. sem se z rentgenskimi slikami, (komaj sem prepričal svo-jega zadnjega sploš­nega zdravnika, s katerim se nisva najbolje razumela, za napotnico) javil v bolnici, na kirurš­kem oddelku. Zdravnik me je kregal, za-kaj nisem prej priš­el. Ena od zdravnic mi je rekla, da sem kronični alkoholik. Priš­la sva do spora. Nisem hotel popustiti. Najraje bi ji tisti lažni strojček vrgel kar skozi okno. Četrtek: 12.11. Dan operacije. Očetov opomin mi je visel kot demoklejev meč nad vratom.Res je priš­lo do zapletov. Dali so mi že drugo narkozo, a jaz sem š­e vse sliš­al,

32�

Danica Jazbec

kaj so govorili. GROZA. Zbral sem moči in sem pomigal s prstom na nogi, da bi videli, da š­e ne spim. Nato so mi dali š­e tretjič narkozo, ki pa bi kmalu bila usodna.Zdaj sem začutil hude notranje bolečine. V prsih. Kot da se nekaj trga in kot da umiram. To se z besedami opisati ne da. In res: v tistih smrtnih mukah se je duš­a skozi usta ločila od telesa.V tistem sem že lebdel v sobi, pod stropom. Nad operacijsko mizo. Dobro sem videl nad mizo svoje mrtvo telo, ki je bilo popolnoma brez vsake vrednosti. Naenkrat zasliš­im neki glas, a ta glas je bil iz večnosti: »Glej, človek, ti moraš­ naprej.«Za tem glasom sem že letel, ne čez okno, kar čez strope in streho. To se je kar samo odpiralo V trenutku sem bil že sto metrov nad bolnico.Pred seboj sem videl nenavadno srebrno zlati oblaček, ki je tako blestel, da ga človekovo oko ni moglo gledati. Iz tega oblaka sliš­im glas: »Še enkrat si oglej domače kraje. Zdaj mi je bilo dano se videti v podobi male zlate kroglice, tri-deset mm velike. To je bilo sedaj duhovno telo, ki ne umre s telesom. Videl sem pomembne domače kraje in hiš­e, pozneje pa na desni š­e Jeruzalem. Kot mala raketa sem bil in lučka je za sabo puš­čala črto. Čas je tam neomejen. Tam pa mi ta čudoviti oblak in moj vodnik kar zmanjka izpred oči in ni ga več.Spet napravim en levi zavoj, kar zasliš­im: »Že prihaja. Je že tukaj.« Tam je bila velika travnata planjava in na njej veliko ljudi. Veliko umrlih, sko-raj sami domačini. Bili so lepo, po vojaš­ko razvrš­čeni v š­tiri vrste. V vsaki je bilo petsto ljudi. Ta zbor je vodil pokojni župnik, ki mi je pred mojim očetom povedal: » Na tej planjavi je nekoč molil Jezus. Danes pa se nas je zbralo dva tisoč ljudi in molimo za tvoje ozdravljenje.« Veliko se jih je rokovalo z menoj. Povedali so mi, da jim je tu tako lepo, da se povedati ne da. Tam, v očiš­čeval-nici, kot pravimo vicam, pa je mnogo slabš­e. Potem mi je š­e neki znanec povedal pomembno sporočilo za mojega š­e žive-čega strica, ki je bil neveren, naj mu ga ponesem. Župnik mi je pokazal š­e dogajanje v peklu. To je v domu vseh tistih, ki ne ve-rujejo v Boga in jim je bil bog le trebuh. Tudi veliko duhovnikov je bilo tam, ker so zmotno učili. Hrib se je tako odprl in pokazala se je PRAVA GROZA. Tega gorja se ne da opisati. Kot ognjeno morje. Vse smrdi po žveplu. Po tej goreči žvepleni brozgi so plavale prave poš­asti (ne človek ne žival), ki so griz-le druga drugo.

32�

V veri je luč - v luči je ključ

Stemnilo se mi je pred očmi in sem rekel, da mi je dovolj tega gorja. Tedaj je nekdo glasno rekel: »Jože mora nazaj.«Kar žal mi je bilo, da moram iti, a nisem se mogel upirati. Na hitro sem se poslovil in moja mala »raketa« je brez svoje volje in brez vodilnega oblaka od-peljala ne vede kam. To je bila vožnja, lepa vožnja po vesolju nazaj.Ko tako lepo tiho letim, nekje v daljavi sliš­im glasove: »Jože, Jože, zbudite se! DIHAJTE!« In zraven š­e lahek mamin glas v solzah: »Jože, zbudi se! Tebe kličejo. Nato š­ele sem se oglasil, saj sem videl, da so klici namenjeni meni. Sa-mostojno sem začel dihati. Do takrat sem bil na dihalnem aparatu.Potem so pa sledile: pomota ena - jaz sem dobil penicilin, na katerega sem bil alergičen in pomota dva, sosednji fant v š­oku je dobil dozo, ki je bila namenje-na meni. Fant je točno ob sedemnajsti uri umrl. Jaz pa sem imel hude težave. Vročine, tresenje, slab spanec … Dobre in manj dobre sestre. Med dobrimi je bila Mimica. Rekli smo ji Nebeš­ki kruh. Govorila je, da mora človek vedno upati proti upanju. Sledile so hude, nečloveš­ke bolečine, prevezi na živo, že so me začeli odpisova-ti, jaz pa se nisem dal. Imel sem tudi očetovo zagotovilo. Stanje se je vse bolj slabš­alo in po človeš­ko gledano bi po vsem tem res moral umreti. Ali božji načrti so bili drugačni …TRETJI DEL:Sobota, 21.11.1��1 - NOČNI OBISK IN NEBEŠKA KOMISIJATo je bila prava skrivnost.22.00. Vrata se kar iznenada odprejo, v sobi je nastala svetloba. A ne električ-na. V tem me nekdo prime za desno ramo in reče: »Vstani.« »Kdo bi le to bil,« sem razmiš­ljal. Zdravniki so mi prepovedali vsako vstaja-nje in dobil sem dodatno pomoč. Gledam moža, ki ni bil »naš­«. Odet v belo haljo, njegov obraz je kar žarel, njegov glas pa je bil NEBEŠKI GLAS. Ko mi je drugič rekel, sem vstal. Slabosti so začuda minile. Prav tako vse bolečine. Korakala sva proti stopnicam, kot da mi nič ni. Vpraš­al sem ga kdo da je in kam me pelje ob tej pozni uri.»Nisem gospod, sem pa JOŽEF in peljem te pred nebeš­ko komisijo. Ali boš­ živel ali pa umrl,« mi je odgovoril.Zima me je stresla po vsem telesu in š­e nadaljeval: »Ne boj se. Odgovarjal boš­

330

Danica Jazbec

samo, kar te bodo vpraš­ali. Na vpraš­anje, ki bo prvo - ali bi rad živel ali umrl - jim reci, da bi rad š­e živel in prosi za ozdravljenje. Saj tako ne moreš­ živeti. Tudi jaz sem zato, da š­e živiš­ in š­e veliko drugih.« Jožef je bil mlad in nebeš­ko lep. Nato sem se ga oklenil in poletela sva. Nekako sem zaspal dokler nisva priš­la do nebeš­kih zlatih vrat, ki so bila dvokrilna. Samo napol priprta. Opozoril me je naj ne gledam noter, da ne pride mimo Vsemogočni, ker bi ob pogledu nanj š­e oslepel. Nato je glas izza vrat - moral je biti sv. Peter. Spra-š­eval me je, nato sem sliš­al glas žene in mojih dveh sinov. Pretresljivi obupni klici, ki so bili za mene zelo pomembni.GLAS govori naprej: »Vidimo, da te ima družina š­e rada in te potrebuje.« Potem je bilo nekaj časa vse tiho in čakal sem na razsodbo, ki je bila: »Pojdi nazaj v življenje. Tudi tam te ljudje potrebujejo.« Nenadoma je proti meni stopila Marija z Jezusom v roki. Nagovorila me je, naj se je ne bojim in da ne misli ne grajati ne hvaliti. Spomnila me je, da sem jo zatajil pri cerkvenem petju. Odvrtel se mi je točno tisti dogodek, kjer so me nekoč povabili h petju, pa sem odklonil. To je bilo v Šmihelski cerkvi. »Posluš­aj sin moj. Ko boš­ ozdravel, se boš­ pa bolj posvetil petju. Imel boš­ te-žave različnih vrst. Zdaj pa poglej nazaj. Tu so tri organistinje in s temi boš­ imel opravka.«Dve od teh žensk sta se mi tedaj razkrili - sem ju prepoznal, tretja me pa ni sprejela. Bila je v rjavem plaš­ču z rjavo bareto na glavi.V tem trenutku je priš­el moj vodič sv. Jožef in sva letela nazaj dol. V bolnico na hodnik v 1. nadstropju. Sledil je stisk roke in ZBOGOM: »Zdaj boš­ pa že š­el.« In že ga ni bilo več. Po tem sem zaspal kot ubit in zjutraj so mislili, da sem mrtev. To je bilo v nedeljo zjutraj.Moš­ki zraven mene je ponoči zaznal samo svetlobo. Sliš­al je, da se z nekom pogovarjam. Bil je tako prestraš­en, da se je pokril čez glavo. Zjutraj je govo-ril, da sem mrtev. Tudi š­e po tistem, ko so me prebudili. Pojavilo se mi je sto in sto vpraš­anj. Najraje bi si vse zapisal, da ne bi pozabil. A vse to, se je tako globoko usedlo vame, prav v dno duš­e, da je nepozabno.Po vsem tem pa se je moje zdravstveno stanje š­e slabš­alo, kot da se nekam pogrezam.PONEDELJEK 23.11.1��1. Zdravnik, na katerega sem stavil, je vrgel puš­ko v

331

V veri je luč - v luči je ključ

koruzo. Vnetje se je razš­irilo na pljuča in srce se mi je skoraj ustavilo. Bile so š­e pripetije z medicinskimi sestrami in moj karton so po pomoti vrgli že kar v š­katlo umrlih.Dobil sem dodatne bolečine v ambulantah, končno so me premestili na pljuč-ni oddelek. Tam so mi pomagali prijazni zdravniki. Iz kirurgije pa niso dobili nobenih podatkov, kar je otežilo nadaljnje postopke. Sam primarij je rekel, da bi po njihovih vedah moral že TRIKRAT UMRETI. DECEMBER 1.12.: Dr. Gluks mi je prinesel odreš­ilno odločitev. Tedaj sem po-časi shodil. Tako so minevali decembrski dnevi in dolge noči. Za BOŽIČ smo spet peli božične pesmi. Naš­ zbor se je kar hitro povečal, od petih je narasel kar na dvajset ljudi. Moje stanje se je vsak dan izboljš­evalo. �. januarja 1��2, ko so priš­li vsi izvidi, sem lahko odš­el domov. TO JE BIL VESELI DAN. Sploš­ni zdravnik me je poslal nazaj na kirurgijo, ker ni bilo njihovih izvidov. In ker so moj karton po pomoti vrgli v zabojnik za umrle, sem povzročil s svojo prisotnostjo kar nemalo nevš­ečnosti. Sestram pa cel zastoj in vrsto. Mimo je priš­el š­e dr. Trobiš­. Ko je videl, kaj se dogaja, je zahteval, da izvide poiš­čejo, saj sem ležal pri njem na oddelku. Vsega se je spomnil. TAKO SEM ZAENKRAT SMRT PREVARAL. Življenje je teklo naprej. Po š­tirih mesecih sem š­el spet delat. Nekaj časa je bilo težko, ker me je po vsakem naporu bolelo tako, kot da se je vse pretrga-lo.Spomladi sem se š­e priključil k meš­anemu pevskemu zboru v cerkvi. Z zboro-vodkinjo sem imel probleme in sem celo odnehal hoditi na vaje. Zbrati sem moral veliko poguma, da sem se spet vrnil. Nekega zimskega ve-čera se nas je na vajah zbralo zelo malo. V mojem glasu, kot da bi se nekaj zlomilo. Tisti trenutek nisem spravil nobenega glasu iz sebe.»Kaj je bilo to?« sem se spraš­eval. Za klavirjem sem zagledal zborovodkinjo v rjavem plaš­ču in z rjavo čepico na glavi. Takoj sem jo spoznal, da je tista iz Marijine napovedi. Tudi mojemu stricu sem povedal, kar mi je naročil prijateljev oče. Priznal mi je, da mu je pokojni prijatelj dvakrat res poskuš­al nekaj povedati, a da ga ni razumel. Tako se mi je vse, kar mi je bilo dano V NAPREJ VEDETI – prav vse, do pike izpolnilo. HVALA BOGU!

332

Danica Jazbec

Zdaj sem spet zdrav (ne tako kot prej), vsaj toliko, da lahko delam. Ko sreču-jem medicinske sestre iz bolnice, pa se čudijo, kako da me že niso upokojili. Jaz pa jim odgovorim: »Saj vendar š­e lahko delam.««Priznam, da sem imela z zapisovanjem pričevanj nemalo dela (marec 2007). Pisca teh dveh naslovov želita ostati anonimna. Sledi kratek povzetek:

Ljub­ezen, droga in diagnoza»Bil sem najmlajš­i na psihiatričnem oddelku in nekakš­na atrakcija. Menili so se o meni, da sem popolnoma zdrav fant in le kaj sem počel takš­ne neum-nosti. In to v pričo mene, kot da me ni bilo. To je bila bridka izkuš­nja zame. »Tam notri« sem se znaš­el, ko smo naredili zvarek iz nekega zeliš­ča. V glav-nem sem s prijatelji kadil travo ali užival alkohol.Skuhali smo močno dozo in s prijateljem sva doživela bridko izkuš­njo. Vse kar vem, je bilo pripovedovanje očeta, ki me je naš­el na tleh kopalnice. Ker ni mogel vzpostaviti stika z menoj, je klical reš­evalce. Menda je dal piko na i nevrolog in tako sem pristal v mreži psihiatrične bolniš­nice. Spomnim se, ko se je soba nekega dne napolnila z mladimi dekleti. To je bila š­olska ekskurzija medicinskih sester srednje š­ole in mene so jim pokazali kot nekoga v živalskem vrtu. Češ­, vidite, kam vas pripeljejo droge. Bil sem sam svoj gospod, sinko edinko. Oče je imel svojo službo, svojo druž-bo in nisva delala drug drugemu težav zaradi tega, kako kdo živi. Skupna nama je bila le š­e streha nad glavo, mati pa je bila že š­est let v grobu. Psihiater me je imel za narkomana, ki se je odločil, da se poslovi od tega sve-ta. Padel sem v depresijo in poskusil narediti samomor.Tako je sodila o vsem tem stroka in pojavilo se je vpraš­anje, kakš­na naj bo moja prihodnost.Prej sem bil povsod zraven, kjer se je kaj dogajalo. Pa se za to nisem imel za nobeno izjemo!Vse kar sem počel, je bilo v duhu časa, samo po sebi umevno. O vsem tem se psihiatru š­e sanjalo ni … Za njega so mladi bili »mladinci«, da ne rečem »skojevci«, ki se morajo vesti in živeti v duhu socializma in partije in podob-ne neverjetnosti so bile paradigma stroke. Bil sem problematičen in zato po-stavljen pred dejstvo ali-ali. To je pomenilo vključiti se v program zdravljenja odvisnosti ali pa bi š­el v primeren dom. Majhen plus je bil na moji strani, da

333

V veri je luč - v luči je ključ

nisem bil v sporu z zakonskimi predpisi. Pred zakonom sem bil »čist«. Moj stari je sodeloval, kolikor je pač moral. Po njegovem bi bil dom zame najbolj-š­a reš­itev, saj bi se reš­il očetovstva, ki ga ni znal nikoli opravljati kot je treba!Sledilo je zdravljenje, š­ola in spet sem zaš­el. Ker sem moral izpolnjevati pogo-je, ki so mi jih postavljali drugi. Spet sem začel po malem piti, tu in tam sem se »zakadil« in š­olo sem poslal k vragu. Po nekaj tednih sem bil spet jaz. Jaz, ki mu je prekleto vseeno, kaj si kdo o njem misli in grem naprej kot vem in znam. Konec maja sem jo mahnil po Evropi. Septembra sem se vrnil in se prijavil k vojakom. Tistih časov se bolj bežno spominjam, saj smo bili tam dobra pijanska družba. Življenje me je vodilo vedno bližje k dnu družbene lestvice. Postal sem popoln margina-lec, brez preteklosti, sedanjosti in prihodnosti!Kako sem preživel tista leta do svojega sedemindvajsetega, ne vem natančno. Vse je zavito v meglo fragmentiranih spominov. Premalo časa sem bil trezen, da bi se lahko česa zares spominjal. Leta 1��3 me je Gospod Bog kaznoval zaradi mojega nesmiselnega življenja. Kaznoval me je s cirozo jeter! Hudo sem zbolel in bil dolgo časa v komi.Tako žalostno se je obrnilo moje življenje.Bil sem otrok ulice. Odrasel sem ob pijači in š­e čem. Družine kot takš­ne praktično ne poznam. Mame in očeta nisem nikoli pogreš­al, saj sem imel na-domestilo zanje na cesti. Družbo, ki me je upoš­tevala in kjer sem se počutil varnega. Moje težave so se začele, ko sem zaradi bolezni jeter moral postati abstinent. Bilo je zelo hudo. Trezen sem bil zaprt vase. Veliko sem premiš­ljeval o življenju. Resno sem se vdal delu in poskuš­al biti »normalen«. Kot ostali. Ni mi uspelo. Vedno znova sem prihajal do spoznanja, da imajo drugi nekaj, česar jaz nimam. To je samo-zavest in pozitivno samopodobo, cilje v prihodnosti in š­e bi se kaj naš­lo … Tudi z ženskami sem imel težave. Ne prenesem, da se me kdo lasti., da nekdo hoče biti ves čas z menoj, biti nekako odvisen od mene. Nič kolikokrat sem prekinil razmerje zaradi tega, pa če je š­e tako lepo kazalo … Zavedam se, da sem v določenih zadevah nezrel in neresen. Ves čas sem moral nekaj jemati - pomirjevala, antidepresive, uspavala, š­e najbolje mi je dela ‘trava’. Če sem hotel biti čist, sem zabredel v depresijo, brezvoljnost, melanholijo, na koncu sem se zapil in končal vedno v psihiatrični kliniki Idrija. To je postala moja stalna praksa … Zamenjal sem več mest in bivalnih prostorov. Zdaj redno

334

Danica Jazbec

jemljem antidepresiv, nevroleptik in anksiolitik. Imam svoj mir, piš­em, ri-š­em, igram na kitaro in zadovoljen sem sam s seboj. To je moja terapija in mi odgovarja. Srečo imam, da sem vedno znal biti dober prijatelj in nikoli mi ni bilo vseeno, kako je z nekom, ki mi je blizu. Zato imam po svetu precej prija-teljev. In to mi veliko pomeni …Naj povem za konec š­e to. Vem, da je bilo napisanih veliko knjig - na vagone - o težavah ljudi, kot sem jaz in tistih, ki so š­e na slabš­em. A paradoks je, da so vse te knjige namenjene vam, ki teh težav nimate … da bi nas razumeli, kar pa ne uspe vedno … «Pričevalec nadaljuje:

Potreb­ujemo novo psihologijo»Denimo, da bi lahko vse ljudi tega sveta, ki niso lačni, bolni ali revni, ljudi, ki bi lahko imeli za kaj živeti, prosili, naj vam odkrito odgovorijo na vpraš­a-nje: »Kako ste?«Miljoni bi vam odgovorili: »Slabo.« Če bi jih vpraš­ali, zakaj, bi skoraj vsi za svojo nesrečo krivili druge - ljubimce, žene, može, nekdanje sopotnike, otro-ke, starš­e, učitelje ali ljudi, s katerimi delajo. Na svetu bi že težko naš­li člove-ka, ki ga ni š­e nihče sliš­al reči: »Zaradi tebe bom znorel … to me res žalosti … ali se res požvižgaš­ na moja čustva … tako me jeziš­, da se mi kar megli pred očmi … «Nikoli jim ne pride na misel, da si sami izbirajo nesrečo, nad katero se prito-žujejo …Naj nam je to vš­eč ali ne, a veliko tistega, kar se dogaja v naš­em telesu, ko nas razjeda bolečina ali bolezen, je posledica dejavnosti in razmiš­ljanj, ki si jih iz-biramo ali smo si jih izbrali vsak dan svojega življenja … Ko smo depresivni, verjamemo, da nimamo nikakrš­nega nadzora nad svojim trpljenjem, da smo žrtev kemičnega neravnovesja v naš­em živčnem sistemu, zaradi česar potre-bujemo zdravilo … Vendar imamo nad svojim življenjem precejš­en nadzor. Redko smo namreč žrtev tistega, kar se nam dogaja. Zdravila lahko povzro-čajo b­oljš­e počutje, vendar ne reš­ujejo tež­av, ki so nas pripeljale do izb­ire trpljenja.Seme skoraj vse naš­e nesreče je v naš­em življenju bilo posejano že zelo zgo-daj, in sicer tedaj, ko smo se začeli srečevati z ljudmi, ki so poznali ne le, kaj je dobro zanje, ampak tudi - na žalost - kaj je dobro za nas. Oboroženi s tem

33�

V veri je luč - v luči je ključ

znanjem in upoš­tevajoč uničevalno tradicijo, ki že tisočletja prevladuje v na-š­em razmiš­ljanju, se čutijo poklicane, da nas poskuš­ajo prisiliti k tistemu, kar mislijo, da je »prav«. Naš­ način upora tej prisili je daleč največji vir človeš­ke nesreče. Teorija izbire postavlja pod vpraš­aj to starodavno tradicijo Jaz-vem-kaj-je-dobro-zate.Kako naj si izborimo pravico, da bi živeli tako, kot hočemo, a bi se kljub temu š­e vedno dobro razumeli z ljudmi, ki jih potrebujemo …?Ne morem pozabiti besed dr.G.L.Haringtona, najsposobnejš­ega psihiatra, kar sem jih srečal, ki je rekel: »Će bi vsi strokovnjaki naš­e stroke nenadoma izginili, svet njihove odsotnosti š­e opazil ne bi …!«Da bi se lahko pričeli približevati zastavljenemu cilju, potrebujemo novo psi-hologijo, ki nas lahko medsebojno zbliža bolj, kot se nas je večina sposobna zbližati danes … Še več, psihologija pa, ki smo jo vzeli za svojo (zaupanje!!), kot da b­i nas razdvajala … saj uničuje oseb­no svob­odo …A ne glede na to, kaj je, je to poskus prisiliti nas k nečemu, česar morda ne b­i radi naredili. Konča se tako, da začnemo verjeti, da nas lahko drugi prisi-lijo k počutju, v kakrš­nem smo, ali v tisto, kar počnemo. Ta vera nam jemlje osebno svobodo, ki jo vsi potrebujemo in hočemo.Preprosta predpostavka večine psihologije zunanjega nadzora, ki jo uporab-lja svet, se glasi: »Kaznuj ljudi, ki greš­ijo, da bodo delali tako, kot pravimo, da je prav; nato jih nagradi, da bodo nadaljevali delo, katero hočemo, da oprav-ljajo (…). To ustvarja neizbežno vsesploš­no nesrečo, ki je - kljub vsem naš­im naporom - ne moremo omiliti.Kakorkoli že, se tudi dogaja, da veliko ljudi počne stvari, ki jih ne mara poče-ti. Npr:- veliko žena vztraja v nesrečnem zakonu,- veliko otrok vztraja, čeprav v nesrečnem otroš­tvu pri svojih starš­ih,- veliko sosedov ve za nasilje, pa ga ne prijavijo, itd.Mnogi gojijo upanje, da se bodo razmere popravile same od sebe.Vera v zunanji nadzor in njegova uporaba prizadene vsakogar …Tudi nasilni soprog trpi (čeprav š­e zdaleč ne tako kot njegova ž­ena). Tudi on je­ ž­rte­v psihologije­ zuna­nje­ga­ na­dzora­. Z izbiro svojega početja izgublja kakrš­nokoli možnost za SREČO … Da bi sploh začeli prepoznavati obstoj te

336

Danica Jazbec

psihologije in njene š­kodljivosti za naš­e življenje, se moramo posvetiti trplje-nju, ki ga doživljamo, ker se zanaš­amo na zdravo pamet celo takrat, ko po-stane očitno, da ne deluje. Zmotno je tudi prepričanje pod vplivom »zdrave pameti«, ko mnogi med nami mislijo, da nesrečo v glavnem povzroča revš­či-na, lenoba ali ravnanje močnih z nemočnimi … kaznovati močneje, je neus-peš­no …Opozoriti hočem pravzaprav le na potrebo, po zavedanju, da obstaja tudi dru-gačna psihologija. Do sedaj smo le neznaten del zmanjš­anju š­kode namenjenega denarja dali za preventivo, se pravi učenju ljudi, kako bolje živeti drug z drugim, š­e preden se njihov odnos sprevrže v grd, sovražen odnos, ki je posledica vse prepogo-stih poskusov nadzorovanja ali manipuliranja.Če hočemo preusmeriti črto človeš­kega napredka navzgor, potem je PRE-VENTIVA, to je prehod z zunanjega nadzora na sistemu teorije izb­ire, pot, po kateri NAM LAHKO USPE.Odgovor se skriva v preprečevanju teh neuspehov in ne v iskanju boljš­ih načinov pomoči ljudem, ki so že neuspeš­ni …Ne glede na to, če poznamo teorijo izbire ali ne, se nas večina zaveda, da se obnaš­amo do svojih najboljš­ih prijateljev drugače kot do svojih zakonskih partnerjev, otrok, učencev, ali zaposlenih.»Vemo namreč, da so naš­i dobri prijatelji naš­ najzanesljivejš­i vir dolgoročne sreče. Kaže, da se zavedamo sreče, ki jo ob njih doživljamo, in možnosti, da bi jih izgubili, če bi jih poskuš­ali siliti v nekaj, česar sami nočejo storiti … Morda je v tem segmentu že prisotno lastniš­tvo. Kot npr: pravico imam nad-zorovati soproga, otroka, učenca, zaposlenega, …Pri prijateljih čutimo drugače; sprejemamo, da niso naš­a last in mi ne njihova.Sami veste, zakaj ne poskuš­ate siliti svojih prijateljev ali tujcev …Zakaj ne živimo in pustimo živeti? Zakaj ne izvajamo zlatega pravila, o kate-rem vsi toliko govorimo? Zakaj poskuš­amo znova in znova prisiliti druge k nečemu, česar nočejo storiti, ko imamo pri teh poskusih pogosto tako malo uspeha?

337

V veri je luč - v luči je ključ

XII. DEL

»Biti oster kot sol, b­iti prepoznaven v resnici in pričevalec za okus po Bož­jem«

Ta knjižica je izš­la pred 37-timi leti in je bila posvečena pokojnemu duhovni-ku, tretjeredniku in vnetemu Frančiš­kovemu častilcu in pisateljevemu velike-mu dobrotniku - Josipu Fomu. Prisluhnimo kratkemu odlomku iz te poučne zgodbe:

Kako je Frančiš­ek ozdravil b­olno ž­enico, ki so jo sinovi za-pustiliNekega davnega leta prekrasno poletje slavi svoje zmagoslavje in Frančiš­ek se tega raduje iz vsega srca. Prav veselo je tedaj v Franciji. Možje vodijo vprežno ži-vino, pokajo z bičem in, žal, sikajo tudi kletvine. Toda Frančiš­ek ve, da srca teh kmetov niso hudobna. Tudi tedaj ne, ko jim prihajajo iz ust take grde besede, toda silno je žalosten, ko sliš­i, kako onečaš­čeno je Božje ime. Toda, koderkoli stopa Frančiš­ek, se veselje in duš­ni mir pomnožita kot cvetje v pomladi …Nekega večera mu Lojzek Cagnon pove, da je Duprasova mama zbolela. In Frančiš­ek je sedaj namenjen k njej. Ali ni morda tudi ona trpeči Kristusov ud? Ali nismo dolžni najprej revnim bolnikom skazovati ljubezni? Tako raz-miš­lja tedaj Frančiček in potrka na njena vrata in ostarela ženica mu potarna takole: »Ah, moj želodec, čisto uničen je. Predolgo sem tolkla revš­čino, v tem je vsa stvar! Trideset let sem trpela, da sem vzgojila tri malopridneže, ki so potem odš­li in me pustili v takem stanju. Saj v srcu niso hudobni … ampak če bi bili moji sinovi v krš­čanskem nauku bolj poučeni, bi me morda ne bili zapustili … Kaj naj sedaj storim? Noge me ne držijo, … pa vse to ni nič, ZA-KAJ meni bo počilo srce … Ko bi me le pogledat priš­li, takoj bi mi bilo bolje. Ukazala sem jim pisati, a mi niso odgovorili!«»Že prav, že prav,« reče Frančiš­ek in vstane. Prav dobro sem razumel, da gre tu za želodec in srce; oba sta potrebna vse nege. Najprej stopim v kuhinjo, da vam pripravim malo juhe, ki vam bo gotovo dobro dela. Potem bova pripra-vila š­e jajce in nekaj medu za posladek. Se strinjate? Med tem, ko bom jaz cepil drva in zakuril, boste vi zmolili rožni venec in prosili Boga, naj se zgodi

33�

Danica Jazbec

njegova volja.«»Rožni venec? Oh, že dolgo je tega, odkar ga nimam in ga tudi molila nisem. Ne vem, kam se je izgubil. Od prvega svetega obhajila, pomislite …,« je utih-nil glas ostarele gospe.Tedaj si Frančiš­ek odpne veliki rožni venec, ki mu visi ob pasu, in ga položi na posteljo: »Kar tega vzemite, sestra, in začnite: ‘Oče naš­, ki si v nebesih! Pos-večeno bodi Tvoje ime …!’Frančiš­ek medtem cepi drva in prižiga ogenj v starem š­tedilniku. Potem gre na vrt, izkoplje nekaj krompirjev in pora, steče v mesnico in se vrne s koš­čkom go-vedine, starka pa š­e vedno moli. V kozici na š­tedilniku že vre. Uboga Dupasova mama se ne more načuditi, premagata jo utrujenost in ganjenost. Ob tem za-dremlje, stiskajoč š­e vedno med prsti debele jagode rožnega venca. Ko se zbudi, jo Frančiš­kova pripravljena jed tako okrepča, da zmore že sedeti v postelji.»Vi ste res dobri kot Bog!« mu pravi.»Ponižen redovnik, - ji odgovori Frančiš­ek, - nič več kot le ponižen redovnik …«Pomaga ji š­e pri drugih opravilih v hiš­i, nato odide v noč. Pogovarja se z zvez-dami, saj le one razumejo njegovo govorico …»Kadar revež,« š­epeta Frančiš­ek, komaj premikajoč ustnice, »pomaga š­e siro-maš­nejš­emu, tedaj je Oče nebeš­ki med njima … Kako vesela bo starka, ko se bo ob zori prebudila; kako hitro bo ozdravela, ko njeno srce ne bo več trpelo!« Hodi in hodi … in glej, sredi noči pride Frančiš­ek v vas, v kateri stanuje mlajš­i sin bolne Duprasovke, in potrka na vrata. Lagal bi, če bi rekel, da fant ni obstal in se začudil, ko je v nočnem obiskovalcu spoznal frančiš­kanskega brata.Verjetno pa sta se sporazumela, ker Frančiš­ek govori tako rekoč iz srca, da gane in prepriča. Kaj neki mu je rekel? To ve sam Bog, njegov služabnik Fran-čiš­ek in nehvaležni sin Duprasove mame. Naj bo že karkoli, uro za tem že stopata proti vasici, kjer živi ostarela ženica. Starka š­e vedno spi, sin Andrej pa sede na stol.Frančiš­ek pa poklekne v kot in se zahvaljuje Bogu, ker ga je usliš­al. Andrej pa plane v jok, ko vidi, kako so žalostne razmere in vsa zapuš­čenost zdelale njegovo mamo.Frančiš­ek je medtem spoznal, da se je sin pokesal, vstane in ga objame, ne da bi spregovoril besedo. Žarek sonca posveti v sobo. Duprasova mama odpre oči in

33�

V veri je luč - v luči je ključ

zagleda sina. Ko se v resnici prepriča, da je on, sede na posteljo ter ga objame.Tedaj se Frančiš­ek približa: »Kajne, da se že bolje počutite, moja draga sestra … Nekaj časa vas pustim, grem zvonit k maš­i, prinesem vam š­e toplega mle-ka in če boste pridni,« tu je hudomuš­no poš­kilil, »vam bom drevi privedel nazaj š­e druga dva sinova. Sinoči res nisem utegnil … Toda kmalu! Kmalu se bo to zgodilo …Mati je Andreju dejala: »Veš­, Andrej, ta človek je prava Božja Previdnost!« Frančiš­ek pa jo je res mahnil š­e po druga dva sinova, ki sta sprva zelo negodova-la. Ena od snah je dejala: »Prav res je š­koda, da se moramo uničiti zaradi starih! Če bi bila ženska znala varčevati, prav gotovo ne bi priš­la v tak položaj. In danes moramo mi vzdrževati š­e njo! Frančiš­ek je molčal in pustil, da so iz sebe stresli, kar so mislili. Nato pa je rekel: »Hčerka moja, tudi vi boste ostareli … Gospoda pa prosim, da bi vas vaš­i otroci, ki jih ljubite in oni ljubijo vas, ne pustili samo v vaš­i žalosti in vaš­em joku. Duprasova mama je prebedela dolge noči pri svojih treh sinovih, jokala je, ko so bili bolni in trpela zanje, kakor vi za vaš­e … Dajte svojim otrokom zgled, naj nikoli ne pozab­ijo, da mora b­iti mati vedno ljub­-ljena, obdana z ljubeznijo in pozornostjo – v zameno za tisto ljubezen, ki nam jo je dala. Delajte to, kar želite, da bi vaš­i otroci nekoč storili vam …«Zaradi Boga in molitve njegovega služabnika Frančiš­ka, so otroci ostali š­e nekaj dni v vasi pri svoji materi, Andrej pa je v vasi celo dobil zaposlitev in ostal tako pri mami doma. Frančiš­ek je materi na vpraš­anje, kaj mu lahko stori v zahvalo odvrnil: »Pridobite si spet Božjo milost, ki vam je dala zdravje in vrnila sinove!«Nekaj dni je š­e oklevala. Motilo jo je dejstvo, da sinovi niso hodili v cerkev in niso ljubili duhovnikov. Končno se je nekega dne oprla na palico in se po 37-tih letih napotila k spovedi k župniku Jolivetu. Ko je priš­la domov, je naš­la Frančiš­ka, ki se je pogovarjal z Andrejem: »Oj, moj dobri brat! Srečna sem, srečna! Kako nespametno je živeti s takim breme-nom in kako malo je potrebno, da smo lahko srečni!«V kotu pa je žvižgal Andrej kakor tisti, ki ne sliš­i, kakor tisti, ki tudi noče sliš­ati.«

Vsak svojo pot Bilo je hladnega novembrskega dne. Avto sem zjutraj peljala v popravilo, zato

340

Danica Jazbec

sem morala današ­nje opravke opraviti peš­. Mimogrede sem vzela š­e malico za sina. Izid druge knjige je tik pred zdajci, zato imam kar precej dela. Tega dne, kot zadnje čase, čutim v sebi veliko ljubezni. Toda ta trenutek je bil tako prisrč-no doživet, ki ga bom opisala, da želim, da se me š­e kdaj dotakne. Me spomni, da je tako prav. Da je to ne samo človeš­ka, ampak tudi božja Ljubezen.Obtežena z vrečkami sem se odpravila po pločniku mimo pokopališ­ča. V da-ljavi mi je nasproti prihajal človek. Podoben je bil sinu. Jopič, hlače, postava … Toda roko je imel kot v mavcu. Ne ni on. Pa tako sem se razveselila, da ga bom srečala, čeprav ne manjka več dosti, pa ga bom videla doma. Mehanik me je klical, da je avto nared. Zato delam zdaj peš­ krog nazaj do njega.Ljubezen do sina postaja vse večja. Tudi do hčere in moža, seveda. Ne vem zakaj me je ta trenutek tako prevzel. Tako sem si želela, da bi bil ta peš­ec sin. »Oj, Klemen, ko bi ti vedel, kako rada te imam. Morda je tako zaradi tvoje bolezni. Vem, da potrebuješ­ več ljubezni in topline. Da, vse več je takš­nih, kot si ti,« sem se pogovarjala v mislih z njim.Človek pred mano je bil zaradi slabš­ega vida š­e vedno zamegljen. Ne, ni on.Postava se mi je vse bolj približevala. Glej no, pa je le. O, nasmeh se mi je raz-lezel do uš­es.»Pozdravljen Klemen, kam pa kam? Si me pa presenetil.«»Naredil sem en krog. Grem na kavico,« mi je odvrnil.»No, pa pojdi z menoj, narediva š­e en krog,« sem ga povabila s pričakova-njem, saj sem si prav želela njegove družbe.Odgovoril mi je: »Sem se namenil tja, grem kar naprej. Se vidiva kmalu.« Slastno je ugriznil v sirov burek, ki ga je kupil mimogrede v trgovini. Nagajivo se mi je nasmehnil, vidno zadovoljen z menoj. Poteze na licih so to jasno kazale. »Prav,« sem mu odgovorila. »Se vidiva kmalu.«In tako sva odš­la vsak svojo pot, vsak svojemu cilju naproti. Zadovoljna oba, da premiki so. V dejanjih in v Ljubezni … V tej veliki Ljubezni, zaradi katere se ves svet vrti in JE.

341

V veri je luč - v luči je ključ

ZaključekNaš­a pričevanja v tej knjigi govore o tem, da so razne depresije in druge bolez-ni mnogokrat posledice razdvojenosti in različnih ran sodobno, industrijsko naravnanega sveta. Ko pogosto postavljamo v ospredje materialne dobrine in ugodja. Pozabimo pa na Boga.Sama vidim kar nekaj preprek. Ne samo za preprečevanje obolenj, ampak tudi za obstoj slovenskega naroda. Naj naš­tejem le nekaj najpomembnejš­ih. Zagotovo pa jih je mnogo več: Pomanjkanja poudarkov na preprečevanju neuspehov in š­irjenju stisk. Sem spada tudi krš­enje duhovno moralnih zakonov (ne samo fi­zičnih zas-vojenosti ampak tudi tistih na duhovni ravni!!) in Bož­jih zapovedi. V siste-mu ni ustreznih druž­b­enih varovalk. Preveč bolezni v družinah in premalo uspeš­nih pomoči razkraja tudi druž-bo. V prvi vrsti je potrebno uravnati poruš­eno ravnotežje časa, da bodo druži-ne imele več možnosti za pogovore s svojimi otroci (in molitev). Gledati samo ekonomsko in odrivati š­tevilne brezposelne je absurd, ki pelje v katastrofo. Ob iskanju pomoči zase sem naletela na informacije o vse večjem nespo-š­tovanju do odraslih. Veliko mladih se nauči jemati, toda življenje je daj-dam. V svoji želji, da bi otrokom ponudili najboljš­e, starš­i prestopamo meje in s tem svoje otroke slabimo. Naučiti se moramo reči NE. In poskrbeti, da se čimprej osamosvojijo. To je rak rana mnogih slovenskih družin in s tem naš­e družbe. Živeti za otroke v nedogled je izčrpavanje samega sebe, tak otrok pa ne more razviti svojih optimalnih kvalitet. Odrasli smo š­e kako odgovorni za svoja deja-nja in iskanja. Podatek, ki je bil v javnost dan že pred leti, da je v Sloveniji najmanj 200.000 alkoholikov (posledično najmanj � do 7.000 mladih na drogah!), ni bil resno vzet. To se nam že vrača z vso silo (prometne in druge nesreče, inva-lidnosti, samomori, …). Trž­ni mehanizmi in »nimam časa« so strup za Slovenijo in svet. Spre-meniti je potrebno smer. Dojeti je potrebno, da računalniki, hladilniki, mo-bilni telefoni itd. niso vse Tako ne bo š­lo vekomaj. Narava vsega tega ne bo več mogla dolgo sprejemati. Ne v ozračju, š­e manj v smeteh. Če zdravil ne smemo metati tja v en dan in v vsak zabojnik, je z njimi potrebno ravnati š­e posebno skrbno v odnosu do naš­ega telesa. Vsako zdravilo ima dva učinka

342

Danica Jazbec

… hitra vožnja pa ob vseh faktorjih časa nosi večjo verjetnost nesreč. Vera je res stvar oseb­nega prepričanja. Je vera v dobro, medtem, ko negativne misli in iskanja v sodobnih parametrih, povzročajo dejanja, ki neiz-bežno vodijo navzdol, v razčlovečenje in stran od Boga …Kolikor smo pripravljeni dati in narediti sami, toliko nam bo Bog povrnil. Posameznikom in družbi. Moje videnje je, da brez prostovoljnega dela premi-kov v družbi ne bo.Bog nas ljubi. Ustvarjeni smo z ljubeznijo in tako naj bi tudi živeli. Ustvarjeni smo, da b­i b­ili srečni. Da bi moš­ki vzljubil žensko in ona njega. To spoznanje pa ne razvija le ljubezni, ampak tudi sovraš­tvo, ki pa človeka »izžene iz vrta ljubezni v raju«. Prav to pa je izziv današ­njega človeka, da bo znal vzgojiti lju-di, ki bodo sposobni ljubiti in to ljubezen prenaš­ati iz roda v rod. V Svetem pismu je Jezus med drugim to lepo ponazoril v več prilikah (Prilika o sejalcu, Prilika o ljulki med pš­enico, Prilika o gorčičnem zrnu in kvasu).Mt 13,44 pa pravi: »Nebeš­ko kraljestvo je podobno zakladu, skritemu na nji-vi, ki ga je nekdo naš­el in spet skril. Od veselja nad njim je š­el in prodal vse, kar je imel, in kupil tisto njivo.«Le ljudje smo, ki mnogokrat obračamo misli in dejanja po svoje. A, če moli-mo in prosimo nam je dano, ker On potem naredi, da je vse prav.»Ko bi ljudje pravi čas uvideli … « To je bil komentar na radiu Ognjiš­če župni-ka Jožeta Pavlakoviča terapevtske skupnosti Tav, v prvi polovici leta 2007. Napak je: »Jaz bom pil, ti boš­ pa trpela.« Z enim samim stavkom se zaradi š­e mnogih drugih prepletenih stvari, lahko vržemo v prepad ali v ISKANJE reš­itev:- ko svoje duš­e hote ali nehote prepustimo v »last in odločitve drugih ljudi«; - ko nenehna osredotočenost na žalostne spomine zapira vrata ljubezni, zato s takš­nim načinom zapiramo vrata sebi in partnerju; ne dovolimo, da obču­tki krivde, grehi in rane prekrijejo Božje milosti, ki smo jih prejeli ­ tu­di z­ato sta tako potrebni iskrena spoved, kesanje in odpu­ščanje ­ tega pa ne moremo storiti sami, ampak potrebu­jemo pomoč;- ko se v svoji slepi veri (zaslepljenosti) oklenemo zlomka, namesto Boga.V slogi pa je moč in ravno v tem nas Bog preizkuš­a: »Človek, ali boš­ stegnil svojo roko, ali boš­ videl zgolj in samo sebe?« Cerkev je čudovita skupnost, le

343

V veri je luč - v luči je ključ

zlomek zna deliti karte zla in ogovarjanj … pa tudi grehov … in tiste, ki mi-losti spovedi niso vzeli zares, odpelje daleč proč od reš­itve.Ko sem urejala priprave za osebna pričevanja drugih ljudi, mi je v roke pri-š­el list Petrov ključ župnije Št. Peter-Otočec. Na njem so bili zapisani stavki (Lk 6,2�-30): »»Tistemu, ki te udari po enem licu, nastavi š­e drugo, in kdor ti hoče vzeti plaš­č, mu tudi obleke ne brani … « Ljubezen do sovražnika je mogoča. Jezus nas poziva k ljubezni, ki sovražniku ne samo, da prizanese in ga pusti v miru, ampak je zanj dejavna in ga vodi naprej k Bogu in ljudem. Ljub­ezen, ki premaga nasilje, potreb­uje moč vere.«Zato je za »sovraž­nike« (izogib­ajmo se te b­esede!) in neprijetnosti potreb­-no moliti. Tudi sama nisem tega dolgo vedela, š­e manj razumela. Zato sem bila velikokrat slabe volje, prej ko ne hladna, obupana ali vzviš­ena. A za starš­e bolnih otrok š­e posebno velja: ne obupajmo in učimo se živeti z vero in ljubeznijo.Nasilje v obliki očitkov in verbalne žalitve so kot nevarne kapljice razjedajoče kisline. Varujmo in izogibajmo se tega. Je dokaz notranjih ran in greš­nosti sto-rilca. Je znamenje, da je ta človek iztiril. Zato pa dostikrat žrtvujmo svojo lju-bezen in sledimo dobremu. Prav to slednje me spominja na požrtvovalnost mnogih ljudi, med drugim tudi medicinskih sester in drugih duhovnih pokli-cev. Sama sem se za druge žrtvovala, doma pa (zaradi malo vere) omagala. Žalost, samoljubje in razočaranje so mi ruš­ili ravnovesje in imunski sistem. Tudi zato so se bolezni kar kopičile.Misel pomožnega upokojenega š­kofa dr. Smeja v nedeljo 2�. januarja 2007 na radiu Ognjiš­če je tako lepa, da jo moram zapisati: »Človek nima pravice, da Boga uči. Bog da, komur sam hoče. Ljudje lahko dajemo in se žrtvujemo. Če je slednje brez ljubezni, to storimo iz SAMOLJUBJA. Tisti pa, ki jih je Bog izbral, smemo računati na posebne milosti, Božje milosti … na svoji poti bomo naleteli na š­tevilne ovire in prepreke, nasprotovanja, vendar nas bo Bog vedno obvaroval ob pravem času. Če so apostoli imeli takš­no težko nalogo, pojdimo verniki vsaj po pravi poti in spoznavajmo Božjo besedo in jo izpolnjujmo v vsakdanjem življenju. Sveto pismo v poglavju Preg 7, 27 svari mladeniča, ki ga mladenka vab­i v fi­zično ljub­ezen, ker je njen mož­ odso-ten. In to je pot v pekel … «In kako vem torej, da je ljubezen prava?Učim se, da je to tedaj, kadar je:

344

Danica Jazbec

• iskrena in pravična,• neomadeževana,• ni izkoriš­čana in • ne prizadene drugih ljudi …

Ranjen človek težko moli sam (odtod tako imenovani »angeli« v komunah). Ob­ tem se mi ponuja misel: »Če se jaz nisem znala lotiti branja Svetega pisma, verjetno je š­e kakš­en tak. Ali pa morda nekdo ne ve, kako bi se lotil molitve same ali ni š­e spoznal pomena blagoslova.«Torej, poiš­čite ljudi, ki vam bodo pomagali poiskati kontakte ljudi ali poveda-li za obstoječo molitveno skupino, Prenovo v Duhu in podobno.In trdim, da so nam mladi v komunah LAHKO odraslim za vzor. Ker, ko človek ne more moliti sam, moli »angel varuh« namesto njega. Duhovni, iz-kuš­eni vodja. To je tisti v komuni, ki ima največ izkuš­enj in najdaljš­i staž in praktične rezultate v komuni. Žal mi je, ker nekateri v tem vidijo »pokristja-njenje«. Ker se zdravljeni, ki je bil na trdih drogah več let in odhaja iz komu-ne z odločitvijo, da bo š­el v misijone, odloča iz notranjosti svojega srca. Ker ve, skozi kakš­en pekel je š­el in kaj to pomeni za svet. Nihče ga v to njegovo odločitev ne sili. Če ž­e kritiziramo določene komune, potem se trudimo ponuditi podobne ali boljš­e reš­itve in se dokažimo z vsaj tako dobrimi rezultati, š­ele potem lah-ko govorimo o dejstvih. Prej pa ne. Torej? Združimo se z znanjem in vsemi sredstvi, ki jih na tej poti potrebuje-mo. Pojdimo skupaj. Zagrizimo v to kislo jabolko, vredno je poizkusiti. Saj veste: vsi ne zmoremo vse. Nekdo je dober v komunikaciji, drugemu leži pisa-nje, spet tretji ima uspehe z vrtom, četrti z organizacijo …In ne pozab­imo Boscove formule za VZOR pri postavitvi reda: b­iti dob­er in veder, pa ne nagajiv.Različni hudi duhovi se prenasajo: duh alkoholizma, duh zasvojenosti, neči-stovanja, obrekovanja, … gredo iz roda v rod. Že Ezekil je rekel: »Spreob­rni-te se. Če pa se mi ne očistimo, b­odo greš­ili tudi potomci … «Duhove lahko premagam le z vztrajnostjo. Torej moram biti vztrajnejš­a od zlomka. Pri tem korenito pomaga nenasilno orožje Medžugorske Marije. In kaj če resnica za mojo »alergijo« na belo in koruzno moko tiči v nesprejema-

34�

V veri je luč - v luči je ključ

nju nastalih odnosov v družini. Jaz sem tekala okrog zdravilcev, kupovala odvečna oblačila, razna olja in pripravke; na vero, upanje in Ljub­ezen svo-jih starš­ev pa pozab­ila. Kakrš­nakoli je že bila. S tem sem krš­ila zapoved o spoš­tovanju starš­ev. Ko sem se oddaljila od krš­čanske vere, ki so me jo učili starš­i, sem se zapletla v težave. Sprva majhne, potem večje in za tem v stiske neslutenih razsežnosti. Ker nisem hotela zreti v to, da sem bila tudi poreden in hudoben otrok, ne samo pridna, marljiva deklica. Za odlaganje te maske in vse odvečne nesnage sem potrebovala nekaj let. Poplačana sem z vse več potrpežljivosti in miru. Bila sem v temi, zdaj spoznavam LUČ, veselim se je in srečna sem vse bolj. Zdaj me ni strah bolečin, ne bolezni in tudi ne smrti.Psalm �7: » … LUČ je vsajena za pravičnega, za iskrene v srcu VESELJE … «Verjamem, da je v tej luči ključ. Naj moč Ljub­ezni stiske spremeni v mir, nasprotnike v prijatelje, ž­alost v veselje, smrt v ž­ivljenje.Misli iz ‘Besede med nami’ 20.�.07 so lahko molitev: »Naj odprem oči za lju-di okoli sebe. Naj spoznam njihove upe, hrepenenje in želje, da jim pomagam po svojih zmožnostih se osvoboditi trpljenja in žalosti … naj tudi oni spozna-jo razlog mojega VESELJA.«Da bi to zmogli, moramo ločiti kar je mogoče spremeniti od tistega česar se spremeniti ne da. In razliko med enim in drugim. Naj nikoli ne obupamo. Vseeno ima Ljubezen zadnjo besedo. Zato naj ljub­im zdaj to najdeno Ljub­e-zen kot tudi drage domače z vsem srcem, z vso močjo in vso duš­o v pravič-nosti. Kajti dali so mi b­ogastvo neprecenljive vrednosti.

346

Danica Jazbec

ZahvalaVsem iskrena hvala za pomoč pri rojstvu te knjige in za organizacijo vseh teh in drugih priložnosti... Posebna zahvala Olgi, Tadeji in Mileni, ker brez njih ta knjiga ne bi zagledala luč sveta.Hvala za vse podpore in ideje, ki ste mi jih dali. Hvala za pomoči za ljudi v stiski ter pri iskanju novih reš­itev za njih. Hvala za vse kritike, zaradi katerih se je iz mene zmoglo roditi tisto najboljš­e. Hvala Vam dragi pri-jatelji - Ana, Miha, Antonija in Jože za ‘Besedo med nami’. Brez vas, brez Božjih milosti in brez Svetega Duha tudi tega pričevanja ne bi bilo. Hvala patru Marku in patru dr. Marijanu Šefu za njuno poslanstvo, ter milosti, ki sem jih dobila prek njiju. Zahvala vsem ostalim.Hvala Marti in vsem ostalim, ki ste ostali pri tem velikem projektu nei-menovani, a s svojo pomočjo in deli tudi sicer opravljate svoja nevidna, misijonska in apostolska dela.Hvala vsem domačim za potrpežljivost. Mama, hvala ti, ker sem ob tebi spoznala, da je moja prva naloga ljubiti domače. Peter, hvala ti za vse. Draga otroka, Klemen in Nina. Oprostita mi za vse neljube trenutke in besede, ki sem vama jih prizadejala. Rada vaju imam prav takš­na kakrš­na sta. Hvala pokojni prijateljici in dolgoletni sodelavki Jožici za njeno tiho, a iskreno Božjo Ljubezen, ki jo je delila z menoj. Ti Sveti Duh pa me vodi odslej z Ljubeznijo in dejanji. Ko bo sijalo sonce naj se nasmejim, ko bo nevihta bodi moj Tolažnik. Hvala Tebi Bog, ker si mi pomagal pri odstiranju moje krive vere in na-pak. Ob tem pa Te prosim, naj zavoljo tega nikoli ne izgubim bistva vsega pravičnega.Naj me dobra dela nikoli ne zavedejo, ampak me razvijaj š­e naprej v člove-ka, ki ljubi z vsem srcem, kar je dobro, sveto in Tebi vš­eč.Hvala Ti Jezus, za Božjo besedo in čudovita znamenja.Verujem v Božjega Duha, ki me utrjuje v mojem delu in življenju. Veru-jem v svojo družino in v to, da je popolna Ljubezen možna.Hvala Tebi, nebeš­ka Mati Marija, ki me s svojimi angeli in svetniki skrb-no vodiš­ mimo čeri življenja. Dovoli, da se moje in naš­a družinska srca z

347

V veri je luč - v luči je ključ

naš­im dolgoletnim nemirom, zdaj spočijejo v Bogu.Kadar pa se mi š­e zamaje zaupanje in me napadejo dvomi me pomirijo znamenja in milosti, ki mi pripeljejo prav vse, kar potreb­ujem. Hvala vsem in vsakomu­r z­a vso dobroto in vsako besedo, misel in dejanje.

34�

Danica Jazbec

Kontakti za pomoč v stiski:•Svet katoliš­kih laikov – Druš­tvo Družinski center Betanija, Ciril Metodov trg 12, Ljubljana•Molitveno občestvo Prenove v Duhu znotraj župnij (www.prenova.rkc.si) - srečanja občestva na Kapitlju v Novem mestu, drugo nedeljo v mesecu ob 16. uri.•Seminarji Prenove v Duhu znotraj župnij (duhovne vaje)•Seminarji z očetom Jamesom Manjackalom vsako leto (Kureš­ček, Rakovnik in drugi kraji)•Poleg že obstoječih pomoči, ki jih nudijo državne institucije in nevladne organizacije ter socialne ustanove in posvetovalnice za starš­e, poiš­čite pomoč pri najbližjem redovniku, duhovniku, redovnici ali bolniš­kem duhovniku.

Opomba: žal vse občine še ne dajejo svojih prispevkov z­a posvetovalnice z­a starše. Zato spodbu­jam tu­di sama civilno prebivalstvo ­ laike, da spodbu­jao naprej k napredku­ na teh področjih tu­di sami. In menim, da brez­ veliko vloženega tru­da in prostovoljnih akcij tu­di večjih u­spehov ne more biti.

34�

V veri je luč - v luči je ključ

Izid knjige so omogočili:Krka, d. d., Novo mestoObčina Dolenjske TopliceSploš­na bolniš­nica Novo mestoVeldos d.o.o., Novo mestoGrafi­čni studio ŠpesFestival Novo mestoGozdno gospodarstvo Novo mestoKS BrusniceRK – območna enota Novo mestoACER Novo mestoCistercijanska Opatija Stična Trgovina in bar Meniš­an, Cvetka Rus s.p., Meniš­ka vasOsnovna š­ola BrusniceBIRO ELEKTRONIK Bojan Osolnik, s.p.Foto Asja Novo mestoKrpan s.p. – BTC Novo mestoHarlem d.o.oTadeja Špes, Olga Štefanič, Milena Ivanetič, Marta Reš­etič, Marica Medle, Danica Reš­etič, Emilija Štravs, Minka Pečaver, Slavka Blažič, Ruža Ivanko, Darinka Kraš­evec, Majda Turš­ič;Načrti d.o.o., Ljubljana Mirena d.o.o., Salon italijanskega pohiš­tvaSlikopleskarstvo Pirc Matej s.p.Pohiš­tvo in notranja oprema Branko Vidmar s.p.GVS d.d.FOTOKOPIRNICA IRIS Novo mesto d.o.o.Založba DružinaK2M d.o.o. Dolenjske TopliceOgnjiš­če, d.o.o.SLOVENSKA KARITAS

3�0

Danica Jazbec

Viri in literatura:Alojzij Šuš­tar - Kako prav živetiAnton Trstenjak - Človek v ravnotežjuSv. M. Terezija Deteta Jezusa - Povest duš­e (Karmel Mengeš­, 1�74)Jo Croissant - Ženska duhovniš­ko srce (ženska - hči, žena mati)Tonino Lasconi - 36� + 1 dan s teboj (Ognjiš­če, 2006)Tomislav Ivančič - Molitev, ki zdraviNelly Astelli Hildago, A. Smets - Reš­iti, kar je izgubljenoJože Felc - Osvoboditev in odreš­enjeLeo Buscaglia - Živimo, ljubimo in se učimoJohn Powel - Sreča izvira iz notranjostiIgnacij Lojolski - SrečanjaAnton Nadrah - Živite v ljubezniGlasilo MIR - odmev MedžugorjaDerek Prince - Blagoslov ali prekletstvo - sami lahko izberete!Chiara Lubich - Beseda življenjaA. Spayer - SpovedGlasilo Prenova Glasilo Beseda med nami (januar, marec, september 2007)(sestra Elvira in p. Slavko Barbarič) - Biseri ranjenega srcaBlažena mati Tereza - Jezus je moje vse v vsemMedžugorje (nova knjiga)Abel Moreau – Frančiš­ek je zapustil rajE. Bianco in C. de Ambrogio – Ukradli ste mi srce (življenje Janeza Bosca), (Ognjiš­če, 1�74)Carlo Carretto - Bog, ki prihaja