v nebu luna plava - kd recan aldo klodič · 2017. 11. 26. · ivenje. zaveda se, da grozi slabo...

139
Kulturno drustvo REciAN Circolo Culturale Liesa - Garmak V NEBU LUNA PLAVA SREÒANJE MED PESNIKI, RSATELJI IN DRUGI USTVARJALCI Incontro tra scrittori, poeti ed altro -

Upload: others

Post on 16-Feb-2021

0 views

Category:

Documents


0 download

TRANSCRIPT

  • Kulturno drustvo REciAN Circolo CulturaleLiesa - Garmak

    V NEBULUNA PLAVA

    SREÒANJE MED PESNIKI,RSATELJI IN DRUGI USTVARJALCI

    Incontro tra scrittori, poeti ed altro

    -

  • Kulturno drutvo REAN Circolo CulturaleLiesa - Garmak

    V NEBULUNA PLAVA

    SREAN]E MED PESNIKI,PISATELJI IN DRUGI USTVAR]ALCI

    Incontro tra scrittori, poeti ed altro

  • 5 V NEBU LUNA PLAVA

    Literarni veeri »V nebu luna pIava so postali redna sreòanja obkoncu poletja, kijih l]ubitei]i poezije teko priakuje]o. Toje prilonost,ko se razlini jeziki in kulture med seboj prepletajo in nas vodijo vsvet, kjer nam tudi preproste besede, a skrbno izbrane in postaveneena ob drugi. vzbudijo emocije, ki bi ]ih lahko opisal le pesnik ... To sobesede, ki nam jih prinaajo òarobni zvoki razliònih glasov in jezikov,vasih srameIjive in bojee, a vselej iskrene.

    Srean]a so potekala v prostorih, ki niso bili nikoli izbrani sluòajno.Vekrat so to bili seniki, totej poslopja, ki so bila pria tekega kmekegadela, a hkrati tudi zelo romantina, sa] so se tu sreevali zaljubljenciin so zato bili polni poezije.

    Na naih veòerih smo z veseljem in s ponosom spoznali ugledne inuveljavl]ene avtorje, a tudi odkrili in prinesli na dan pesnika, ki je vvsakem od nas. Prepriali smo avtorje, ki so pisali le zase, na] se odprejoin delijo z nami svo]e misli. Bila so lepa odkritja.Pisati poezije in o poezi]i ni lahko. Lahko pa je se prepustiti poezijiali pripovedi, uivati ob njihovem pomenu in osvojiti ustva, ki namjih vzbujajo, sa] je konòno poezija ivl]enje v vseh negovih barvah inodtenkih.

    V priu]oòi kn]igi so zbrana dela 59 avtor]ev, pesnikov, kantavtor]evin pisatel]ev, ki so sodelovali na dvajsetih literarnih veerih v razliònihkraih nae obine v obdob]u 1 993 — 2007. Z njo 2elimo spodbuditik pisan]u tiste, ki se ne smatrajo za pesnike, sa] bodo n]ihove poezi]ekonno ob]avUene ob pesmih »resninih« pesnikov. Zelimo se obenempokloniti lovekim ustvom in povabiti vse, na] se ne izogibajo svo]ihemoci]

    za kultutno drutvo ReanMargherita Trusgnach

  • 7 V NEBU LUNA PLAVA

    «V nebu luna plava - La luna nuota nel cielo» è diventato un appuntamentofisso di ogni fine estate, che gli amanti della poesia attendono conansia.E’ un appuntamento dove lingue e culture diverse si intrecciano perfarci entrare in un mondo dove anche semplici parole, sapientementescelte e affiancate l’una dopo l’altra, riescono a trasmetterci emozionitali che per descriverle servirebbe un poeta... Parole che vengonopronunciate dai magici suoni di voci e lingue diverse, a volte anchetremanti ma sempre sincere.La scelta dei luoghi, dove solitamente si svolgono questi incontri, nonè mai stata casuale. Spesso ci hanno ospitato i fienili. Il fienile è unposto che ci ricorda le fatiche di un duro lavoro ma è anche un postoromantico, una volta tipico luogo d’incontro tra innamorati e, quindi.luogo di pura poesia.Alle nostre serate abbiamo avuto il piacere e l’onore di ospitare poeticonosciuti e famosi, ma abbiamo anche voluto portare alla luce il poetanascosto che c’è in ognuno di noi. Persone che scrivevano solo persè, sono state convinte a uscire allo scoperto per condividere con noii loro pensieri. E sono state belle scoperte.Scrivere poesie non è facile. Anche parlare di poesia non è facile. Facile,però, è farsi trasportare da una poesia, da un racconto, assaporarne ilsignificato e fare nostro il sentimento che ci trasmette perché poesiaè la vita stessa con tutti i suoi colori e sfumature.Questa pubblicazione raccoglie alcuni lavori dei 59 poeti/cantautori/scrittori che hanno partecipato alle nostre 20 serate di poesia svoltesiin diversi luoghi del nostro comune dal 1 993 al 2007 e vuole essereun incoraggiamento a quei poeti che non si sono mai ritenuti tali eche finalmente vedranno pubblicate, accanto a quelle dei poeti «veri».anche le loro belle poesie.Vuole anche essere un omaggio ai sentimenti umani e un invito a tuttia non sfuggire alle proprie emozioni

  • 9 V NEBU LUNA PLAVA

    «V nebu luna plava» eje deventade une cunvigne fisse di ogni fin lstàt

    che i amants de poesie a spietin cui cùr in man.E je une cunvigne là che lenghis e culturis difetentis si ingropin par

    fànusjentrà intun mont là che ancje perauts semphcis, sieltis cun cure

    e metudis dongje une cun chè altre a rivin a fànus sinti emozions che

    par descrivilis al coventarès un poete. Perauhs che a vegnin pandudis

    di vòs e enghis diviersis, che cualchi volte a trimin ma a son simpri

    scletis.La sielte dai puescj pai incuintris no je mai stade casuàl.

    Dispès si sin cjatàts tai toblàts. Il toblàt al è un puest che nus ricuarde

    is fadiis di un lavòr dùr, ma al è ancje un puest romantic, là che sicjatavin i inamoràts e duncje un lùc di poesie rude.Aes nestris seradis o vin vùt la gjonde e l’onòr di ospità poetis

    cognosscìts, ma o vin volùt ancje tirà fOr il poete platàt che al è dentri

    di nè.nt che scriveve dome par se eje state invoiade a vigni fòr par spartì

    cun nè il so pinsir. E a son stadis bielis scuviertis.Scrivi poesiis noi è facil. Ancje fevelà di poesie noi è facil. Al è però

    facil fàsi puartà di une poesie, di une conte, cercjà il sens e fà nestri

    il sintiment che i viers nus stramandin parcè che la poesie eje la vite

    stesse cun ducj i siei ponts di colòr.Chest librut al met adun cualchi lavòr dai 59 poetis/cjantautòrs/scritòrs

    che a an partecipàt aes 20 seradis di poesie tignudis tal nestri comun

    dal 1 993 al 2007 e al vùl jessi un mQt par ingolosì chei poetis che no

    an mai crodùt di jessilu e che infin a viodaran publicadis, dongje di

    chès dai poetis vèrs, ancje lis lòr poesiis.Al vCil ancjejessi un presint ai sintiments e un invìt a ducj a no scjampà

    denant di lòr

  • 10 V NEBU LUNA PLAVA

    IZIDOR PREDAN - DORIC

    SAMUO SMART MI LAHKO ZAPRE USTA

    »Sem tudi - in tuo viem - napoti, komod za puno od njih, posebnotistim, ki nieso parjatelji nae slovenske skupnosti in so naspruotniprogreu nae Beneije. Ti l]ud]e probajo na vseh sort vie utihnitimuoj glas, mi zamaiti, zatisniti ali zapreti usta.Ne bo lo! Ze od zaetka sem poviedu, da bom gra]u, infu tiste, kidielajo v politiki, kulturi an ekonomiji kodo naim judem, naim vasemin dolinam. Poviedu sem, da ne znam in ne poznam kompromeu. Zamesta pravica in resnica vi vriedna kot ziatuoSem svoboden, sem fra] glas svobodnih Ijudi ali tanih, ki tani eliobiti. Obedan naj ne prova zapteti mojih ust. To Iahko stori samuosmart.Za mo]e delo, za mo]e pisanje, za moje besiede donas kot vera]odgovar]am sam. pred Buogom an pred svetom «

  • fl V NEBU LUNA PLAVA

    SLOVENCI, IME]MO SE RADI

    Slovenci, imejmo se radi,na] stati al miadiv dolinah naih zelenih,kjer vse lepo rodi.

    O] bratje, u]te mi eIjo,ki iz stca hrepeni:nam Bog obvari vso zemljoin pametne ljudi.

    Jest tjubim svojo rojstno vas,kjer pieli smo na glas,jest ubim, katje naega,vse, karje lepega.

    Na briegu pasu sem uce,kjerje zeleni dob,tam mame mo]e veni gtob,tam je moje sarce.

  • 12 V NEBU LUNA PLAVA

    MONIA MONUTTI

    UN PENSIR INSISTENT

    Un pensir insistental gire in tal mio ciaf,lu disoriente e lu lontanedai momens de vite,luncs secons ttest chee continuin simpri, senze un moment di pas.

    Le muarte, eco ce cal’ étant bramadequant volute che si slontanì,scur fuarce e scopovalude come no maidato che e risolvares il pes dal vivi.No, noi esest nuie che e ie cusì fuartecome ie.

    Pur in tal significat sa di fen e da le grande sensazion difami di che io o soi e che finalmenti o soi parone par simpride vite me, de vere vite,quasi chemuri e vivi e fosin le stese robe.

    A quant si inconttarin, muarta l’e il pui grant momentdi vite, par me.

  • 13 V NEBU LUNA PLAVA

    A TE

    Qualchi volte, il sentor di ce che si insumisial rent gnuf che lus daur che fas splendi i voifas strachs e studas, come velas des buferissimpri vivis che e ruvinin leprimevere dai miei ains.

    A le un moment: il temp di un sbati di voi.Mase poc par pode gusta il savor dispecial felicitat total.O cir di ciapaiu, ma e sciampine in come alis di aiar glaatche ti lasin il ueit dentri.

    Pero di quan che tu ses tuil mio iesi a le cuviart di une vive rinasitetu, che tu rendis ancimo vers ipinsirs gnus di vite.

  • 14 V NEBU LUNA PLAVA

    DUAN ]ELINI

    VRH BREZ SVETLOBE

    Na vrhu sem. Na ciUu, za katerega sem se boril dolge mesece, se nanjpripravaI, o n]em sanjal, viagal van] svoje upe. In seda]? Stojim na temkvadtatnem metru snega, megle in nia in si ne morem predstavl]ati,da je prav to moj cii].

    Spet mi pomen tega vrha polzi med prsti. To je na]sIabe, kar se mije tu Iahko zgodilo. Kako se bom vraaI z gore, e mita ne pomeniniòesar ve?

    Karjezen sem nase. Zavedam se, da mi mogani deluje]o z vrtoglavosilo. Vsaj to! Razurnem tudi, da na te] viini ne razmil]am ve tako,kot prej v dolini. Se pred kratkim mi ]e vrh pomenil vse, seda] pa...kako ma]hen ]e zame v tem trenutku ta vrhl Vtis imam, da ga splohni. Miru]em na mestu. Dui me. Odkar sem priel — minila ]e le kaknaminuta — me ]e na]prej popadia siva ravnodunost, nato se ]e v menivse prepletio in zavozlalo ... Ne, tuka] ne bom razmii]al. Neka] moramnarediti, neka] povsem zemeskega, stvarnega, vsakdan]ega.

    Fotografirati moram ta vrh brez due, to kopo snega btez svetlobe.

    Stojim na te] sneni opasti in ta trenutek bi moral biti na]slovesne]iv mo]em ivUenju,je pa povsem neznaten, morda celo smeen: ko pasem se nan] toliko pripravl]al in zdaj ni disto ni iz njega. lzdal me ]e,kot da ga ni, kot da ]e le trenutek med tolikimi, ki sem ]ih do2ivel in]ih e bom

    Snamem si rokavico in z roko seem v ep. Otipam mali fotografskiaparat. Oddahnem se: imam ga!

    Snamem e drugo rokavico. Prekleti mraz. Obutek imam, da mi bodoroke odpadle.

    Le hitro, le hitro!

  • 15 V NEBU LUNA PLAVA

    Ne mislim ve. Preve sem se utrudil v zadnji minuti. Vem le to, damoram fotografirati, fotografirati, fotografirati. Cim ve. In kot v noremsneno viharnem, vetrovno viga]oem polsnu, ki mi stiska moganev meglen obroò, se zavem, da sem slikal enkrat, nato drugi in da sempotem e sproiI ... Na]prej proti K2, ki ga v megli ne vidim. Za trenutekv tej smeri e uzrem Mojmira, ki noto hiti navzdol, ki leti v svet, vivenje. Zaveda se, da grozi slabo vreme, sluti, da gte za biti ali ne biti.Kar panino — tako se mi zdi — se pomika proti dolini. Sproim e protiledeniku globoko pod menoj, kjer v belih obklakih slutim bazni tabor,proti jugu, kjer vem, da so Gaerbrumi, nato e proti sneni kopi predmeno]. Nato sproim in e sproim. Se in e pritiskam na sproiIec,nato pa se, kot da bi me kdo udaril, spet streznem. Za dokumentacijobo to dovol]. Zato, da bodo vsi vedeli, da sem bil na vrhu, na tem vrhubrez due, brez srca in brez svetiobe.

    Utru]en sem od duevnega napora in prvi se resniòno razgledam.Tu sem sam, prekleto in nepreklicno sam, ta samota pa me tei. Gota]e Iahko sama. Redko sprejme obiske in se ]ih hitro otrese, kot bonatedila z meno. ]az pa ne motem biti sam. Ta samota, ta gota jeonkraj Iovekega. Na tem vrhu, v te] tiini me grabi tesnoba. Zakaj meMojmir ni poòakal? Zaka]? Kerje e zelo mraz, ker piba. da se morambojevati z vettom in ket tu ni ve ka] poeti. Naj se mat ptestopa namestu in na] bulji v vse gostejo meglo?

    Edino, kar mi preostane,je povratek — mi kI]uje v moganih. Povratek,ki je podoben porazu. Bil sem na vrhu in to je dovol]. Domislil nisemniesar takega, da bi Iahko odnesel s sebo] v dolino, iztekel nisemslavnostnega stavka za bodoe generaci]e. In komu na] bi ga zaupal. &ene megli. snegu in vetru? Ka] e bi zakriaI »zmaga« ali »zmagal semcali «ivjo mi»? Nasmehnem se svojim fantazijam. Se visokogorske vilebi se mi glasno smejale in himala]ski kratje gromko krohotali. Zdi semi, da ta vrh sovraim, a e vedno sem tu in se ne premaknem.

    iz kn]ige/dal libto Zvezdnate noti

  • 16 V NEBU LUNA PLAVA

    MICHELE OBIT

    S. PIETRO

    Forse qui è tuttoqui dove giace un bambinoed un vecchio due case più in làgrida da spirito immobile;qui dove l’auto schiva il selciatoma pare le donne se ne stianobuone a guardare e sorridere;qui dove zoppica la vitaogni sera verso il bar del borgochi a bere chi a uccidersichi alla scopa non chiede vittoria;qui dove non ci seima le tendine confondono i voltied io giunto da poco ho timoreche la gente non sappia il mio nome.

  • 17 V NEBU LUNA PLAVA

    CARO ADRIANO

    Caro Adrianoho letto le tue poesiee ho creduto di volare;davvero! Potrei credere di farequalsiasi cosa leggendo e tue poesie.Ho letto le tue poesie e ho volatoe da lassù ho vistocosa siamo - di solito: piccolezze.E nell’aria mi risuonavanole parole che hai scritto - e dai caminivedevo uscire fumo che avvolgevale tue parole - e dalle bocche della genteurla che sovrastano le tue parolee dalle bocche dei fuciliproiettili che ferivanole tue parole.Allora sono sceso: e quile tue parole - salve da ogni pericolo -nessuno legge ascolta o capisce.Stanno bene quile tue poesie.

  • 18 V NEBU LUNA PLAVA

    ]01E TUCJN

    PRIHAJAJO UBIJAT LOVOR

    Vasje lovornata.Oblaki diavnih pario vatujejo pred tujci.Megle skrivajo obale pred neznanci,ki se tihotapijo iz moria.Cele trumejih sui na kopno.iz ustjim raseio cvetIina krila,iz rokjim tebe gosta nafta,iz glavjim curljajo ivne busole,v mednojihjim tiktakajo puhli kompasi.Od povsod so, kot ptice.Prihajajo ubUat lovor,mu izpuliti odi,mu izdiati duh in posekati veie.

    Toda vasie ovornata.Opojno dii in megle duha so goste.Ne bojoje osvojili.skali bodo srce, iskali PIac, iskali Glavico,pa se na koncu izgubili med kamni,v peenih kloakah.Raztopili se bojo v Iovorjevih Iezah,razpadli v prah,in prvijesenski veterjih bo razpriI.ptva burja jih bo razesa!a v ni&.

  • 19 V NEBU LUNA PLAVA

    SAM

    Ko se umaknem v zavetje borovcev,me veno zelenje prekri]e...Ko se v ogano travo ule2em,me ista tiina objame...Ko se potopim v motsko srce,me bela voda mehko Umije...

    Ta svetje drug svet.Zrak je redkeji in Iovek tiji.Kot riba z namiljeno teoprebadam bleeòo gladino,toda ta svetje drUg svetin sploh ne poniknem vanj.Ostajam suh v senci borovih ve].Sam in suh.

  • 20 V NEBU LUNA PLAVA

    FABIO FRANZIN

    CÒSSA GH’IN CIAPARÈTO P0’ A FAR PUISÌE?

    Sì mare, èco che dit da tì, cussìte ‘sta nostra lengua da zhiigòtifar poesia ‘i par squasi dopràrsete chei mistièr che ‘I te à frugàsquasi par Ufl parlarte fra tìin tì, un sacramentàr un trarzo madhòne. cristi, croseche straciòi che sttapàzhavistìndo stòe, pastràni de fadìga

    de màneghe voitàdhe su ‘i disede sece de aqua e canevàzhade carèghe sot-sora tea tòeaspareciàr spoStàr mobiliacredenze pomèi spèci netàrpin-pon bàter tapéibutàr fora stramàzhi nizhiòi

    dei tò servìr i siori ‘lora a Miàno del far netìsia tei prà col cortèlco’i cui alt e vericosesquasi de frodhoa sciòpeti, griSoi, radicèeUno i fossi a crén, bruscàndoia ortìghe pa i doeòri, o in mèdhoai s.ciati col sac a panocìnipa’e d6 gaìne ‘I vovét a noàntriei sbatudhìn

    (chissà che ‘na bona voltatel rebaltàrle chee carèghete ciape ‘I mat de sentarte zo,de pensar che anca tuo l’échei dirito borghese de ripoSarinmanco inmanco te un spìgoeo)

    come che par mi l’éun cantonét del tenpo, a poesiaun riposo, squasi, dopo a fadìgadea fabrica, pa’a ciòpa de pan

    ma ‘lora, còssa atu ciapà tì maree mì(no ò ‘I to stess coràjo mlno te ‘o, no me ‘o, domande)

  • 21 V NEBU LUNA PLAVA

    EL LUZH. I BRAZHI

    Là senpre chea stessa dimensiònchel sèst che la forma

    (quel che no’venche i à cheàltriche no’ savén)

    col slarga i brazhitel fun de l’ostarìa‘I pescadhòrco li slonga, bassi‘contàndo del luzhquelgrando, senpreche ‘I ghe ‘à scanpàche ‘I se ‘à despicàza vistza tel schiràl squasie sparlo tel bòsc zhabòt dei avàzhi

    ‘assàndo sol che ‘na bava de freschìntea boca.

  • 22 V NEBU LUNA PLAVA

    ANDREINA TRUSGNACH

    UTARGANA ZVEZDA

    Vietarje nesu za sabo vas prah,an pustu tu mene samuo aIostne misli.Pada dai, ku no lieto od tega.Gren cia uon an kapje se zmieajomed moje kamanove suze.Hodem le napri tu tami an moje oi se uzdignejo.Gledajo tisto zvezdo, ki je padla,kar san ele veseje za tuoke daru.Studieran previc, an mi store pru slavo.Ki kor iviet?Glih tuole na zastopen:so poti, ki se srecjajo an potle se zgubjo dele,so sanje, ki ti utiekajo proò, kat zastope.An cielo ivIjenje na dielamo druzegaku Ietat odzad za trotanji.Potle, karjih ujamemo,jih stormo utec dele.Puj naza], padena zvezda,òe more, spliez se nazaj gu luht.Parnesi mi no malo luciza nuoc od mojga ivUenja.Zak tama, vien, bo previc alostna brez tebe.Te cjen praat samuo no rieò:uafi moje trote, an parnesi mi jih nazaj, tle blizu.

  • 23 V NEBU LUNA PLAVA

    OKUOLE OGNJA

    Gibje e vietar drievja pred hioan kostanj na solarje je suh.Stari judje sedijo ta za ognjuan alostno se miIjajona stare cajte:pardielan grunt an punojudi.Cejih pogIeda lepuo tu oòi,zastope, de b tiel naza] se varnit,usadit venjike an zagat arbido,iti sijac travo tu zapuene sanoetaan pit uodo od studencah,dielat tekuo. na ruoke, zemjo.an zvier pa veseli ramoniko gost.Uekat od doline do doline«Hej, Bepo, ura, ura bol»,an òakat òeòe, de parnesejo pojunjak:pinco an pulento, salam pa karje biu.an vino.Tiel bi se ut naza] dobrian videt eIe puno mladihjudipa ujejo samuokostanjove darva, ki pokajo.an mrazgor po sebe,eIih je gorkuo.

  • 24 V NEBU LUNA PLAVA

    PAOLO COCEANCIG

    C]ANT RAVOJANT SALVADI’

    Cui voi fùrtot di ché batcjeche sul zelestsomee un butulsu un cuarp di viele ladenus cjalin lòre noatris parìnjessi pòc o nuiecuant che tu tachis a zigstinjù! stinjùlplatàsieco chel cha podaressin fplatsi prime cha rivedin càin chiste tiare ftescje di papavarsom masse salvadiàt par preàe cumò cho sin dome cjàr muartecence nissun agnulche nus fàs sunadis patsotericuardistu ancjemòi timps dai luiars, da ùee dai puins siaràts?

  • 25 V NEBU LUNA PLAVA

    CERCLIS

    Inta Iisjarbjstocs di ene gotis di lagrime induride,crots i cuarpspar cressi a jè dolzeancje le disgraziemi cjati voItil gno ticuart di ari

  • 26 V NEBU LUNA PLAVA

    VIDA MOKRIN PAUER

    PASTI V SLASTI

    Pasti v slasti, ko se slapovi jezikavega drobirjaskreejo do past v vIaenju ljubezni. Kakna nekisi lepota,ki hrumi,se ogIui,me peha v lavo, mi podiga s pikavim vulkanom,da ne morem ne zavreti ne zavreti. inje kar hudose zafrkavat,ko si cutekrazoòaranj.

    Bojim se, ko mi uhaja, da mi ne utee òisto venz melodrame, saj za tvoje mesto nimam zamenjave.Za repekte pocuknem nazaj vambivalence,kjer pa ni idealno. a lepota od vedno iz alostiraste. kot marnje. Ti groze poljejo. stdi golijo

    med cvetliòenjiv spremenlijvihvroòinostih.

  • 27 V NEBU LUNA PLAVA

    VOJAK IN 2ENSKA

    Nemirni greh temne noci.Pod listi zvite petverzne malekukajo vame. Jaz na posteUi,kijo duh nosi med drevoredi, otrpla Ie2im.Mi v misli odpadajo zreli kostanji.Sem elja umedena, poina nonega mokrega praha.O, bi zaagala, pa ne zmotem zaet,ali pa bi zaspala. Bi, le kako.Preve sama, nervozna, vdana. In.Naj e enkrat poezija se raztrei, bombaiz vsega. Naj e pokajo takete zraven.da te v svetlobnem ognjemetu fantastino prevzamem.Ven iz rova skoòi! Pohitiva v ljubezenglavo zavrtet kot nora sred domovine.Vzmeti se nama bojo navile, zapelein se zlomile. Potem pa pazi. ko preIeta nebo.ko se vraa. da si ne razòesne telesain ne razbije mojega òakanja nate. Ne morembrez krhke dragocene celote fantazirat o najuv masi ptaznega zraka, ko abe regUajo in so dvomitako obli in blatni, da se bom nekam zvrnila.

  • 28 V NEBU LUNA PLAVA

    MAX MAURO

    I SOI BLANC

    IsdNancIsoinedNoicròtNo sci nuleDicech’iviòtFcrsft ce che tu viodis ti.DI ma

  • 29 V NEBU LUNA PLAVA

    MI DÌS DI NO RINDIMI

    Mi dìs di no rindimiA chiste condizionMi dìsE mi cròt.Ma di me e restenome la peraule.

  • 30 V NEBU LUNA PLAVA

    KATJA QUAGLIA

    JUIME

    Juime tuw te dole zornbdetuw uzùme, ko sni ti seinkuwa tais hòreano vitermres ti dila iot nuw kèste.Ju6ime.Dej na krej sni kemerzia, na dirì erko zemjo,naa mate. ]uime,tuw pinsirje od usakaotroka, tuw te vesale kolerjeke ni narejajo bojè ipe snèod ne iarè,tuw arkute keinkuen usakamo muoperlitno.Si isdè. Na stu mejusketdaleò, mojuimeOno rojojo naIaze posot.

  • 31 V NEBU LUNA PLAVA

    TUICA MOJCA

    Ni te pu]ajo, ni te kIùajoni te p(ajo. Otrocèano ti stare ni te Iatajo. Brawjeano òloveke ni rade tepejajo. Ci si ti?Den tomave kotol, denprave amùk, be den ke atekej nareja? Natuica, na moja lipatuica. Ziz ne lipeokaca, ziz dnomojo boòico, zizden dole repoec, zizdnejasne uaca, ziz den tinkèlase. Ziz denvalùke srce ke radeIepie sanes, ke rùdemU poIujamo.

  • 32 V NEBU LUNA PLAVA

    LUCIANO CHIABUDINI

    ANZILE

    Strente te giacepiatade tòr dal clap,la nestre tristerieno ti à lasade laa pogni ancemò i Qstal to gran mar cjaitverde anzile.Dal Lusinz ‘e Tòr,de Tòr ai Nadison,spetant la pienetu ses vignude cassùpar muri,come nò,nasus tal dip des monts,studs ad un ad un tal mont glaate nissune pienenus ripuarte in sit.

  • 33 V NEBU LUNA PLAVA

    BAGLIORI

    Fende il treno scrosci d’acqua e tenebre,tende l’uomo i sensial tonfo duccello notturno sul vetro.«Parallelo, shunt di campo>)un lampo!Crepitano volute di acrilico incensoa placare mitiche irebocche di schiuma ignìfugavomitano.Spento l’incendioe l’inerziache arresta il convoglioalla bianca, amica, traversa.Cielo e notteaccendono aurora serenache la pena sciogliee allenta i nervicon l’ultimo ceppoche stride.

  • 34 V NEBU LUNA PLAVA

    VSAKDANJI KRUH

    MIad san blu an hio san zaptu,ku te druz p0 sviete san hodu:gor P0 ronke zrastla je garbida,teòej’ korca òe se na previda.

    Prazna j’ vas, de me sarce boli,samuo an buskjo vasih razsvetli.Dol par Muoste je Nedia, ki zbere,adno po dni, nae uode,je Nedia, ki j’ pejala nimar evso nao puot, nae suze.

    Kuo lepuo naco pa san sanju,na Ijudje so se uarnil damu.Gor an dol po poti smojo pieli,gor 0 briegu smo vriskal veseli.Nae hie smo vse postrojil,stare ognjia e ankrat zanetil.San zastopu, kaj j’ to pravo veseje,vsakdanji kruh sluit doma.San sanju, de pride an dan, de bomo vsivsakdanji kruh sIuil doma.

  • ZVERINAC 1995

    MALI GARMAK 1998

  • 36 V NESU LUNA PLAVA

    MARKO KRAVOS

    TRN IN KAMEN

    Majhne so, majhneod daIe stvari,drobne kot trn so,ki v pcsih tii.

    se spet snideva,kdaj spet slovo,kdaj tale pesmicaspolnjena bo?

    Ko bom e kdaj prieIiveti na ta svet,kamen bi tad postal,z mahom odet.

    Vòasih bo sédeiname kak ptiò,pel, odietel bov vedri svo] ni.

    Tàkrat spod mene bovir uborel,jaz, trdi kamen,bom vsega vesel.

  • 37 V NEBU LUNA PLAVA

    VETER, GLASOVI

    Kaj vse glasov sem preizkusil,zdaj vendarle znam oponaati veter.BIaeno veje iz mene njegov gozdni mir.

    Nejazim se ve v svojih siepih globinah,zbian s stvarmise2em do zadnjega lista v bukovi hosti.

    Vrim prek povrin, brnim odzemljskih strun, ugIaen sem,na klicejarega ita.

    Dih odmerja utrip, doloa zven.v brizgih priteka zvok,v svojih um, v slapovih grom.

    ele iz vsega tega kapne beseda.

  • 42 V NEBU LUNA PLAVA

    MAURIZIO MATTIUZZA

    NO AI

    No ài plui vòeditedi medi me e tedi savoItmi, dal dutparjessi simpri il to omno ai plui vòedai toi pas cha vane dai mèidi sttenziti il vueite di durmi bessòlsot un cii di stelis vuarbischa no cjalin maijùno ai plui vòeno ai plui timpdi sentàmi tal mre di spetticome sbrume di sl, ch’a bruse drentino’nd’aino aie cjamini lontan

  • 43 V NEBU LUNA PLAVA

    SIARADE

    AI plùf, cus&cuasit cidinun grop di vite ch’a vanzecha no cjate puesttes ridadis oncjisch’a provinno nus comede ‘ste setenancje il timpsassinda l’orloichal sofle zigàntjù pe pianee al madres i voi vertsdal vuardin

  • 44 V NEBU LUNA PLAVA

    FRANCESCO BERGNACH - KEKKO

    NEDIKI ZVON

    Moje sarce ostane tam,kjer se gre ta miez bregi,tam kjer zane sonce sijat,tam v lepi Beneòiji.

    Kjer vse oku je zelenoan je mier za poivat.Kjer pono Iuòi od hiso zvezde padie na tia.

    O sarce takuo dele,ti ki òuje tel na zvon,bod’ vesel an ti donas,ku vesel je tudi on.

    Mietni glas. hini glasrahlo pride an do tebe,bod’ veselo sarce moje,bo e z mano v Beneiji.

  • 45 V NEBU LUNA PLAVA

    VIER MI

    Vier mi,kar si ti nardiu,nanucno nie bio.Vier mi,kar si ti zgradiu,nie padio na tia.Vier mi,òe vsi gredo P0 svoji pot,vier mi,e vsi ivo ku ponavad.vier mi vse tonanucno nie bio.

    Glediu nebo ponoe,vide,kar padajo zvezde,pustijo eno pot svetlobe,ki ostane med nami.

    Vier mi,ostane tudi tikakorvse zvezde, kiv nebU nieso viò,pa ostanejo.

    Vier mi,ostane ti med nami,vier mi,v nebo naj tvoj znak.Viet mi,obUubim pa tebe,vier mi,vse kar smo se zmenil,vier mi,pa se ne zgubi,med nasostalo bo.

  • 46 V NEBU LUNA PLAVA

    ALESSANDRO MONTELLO

    E, CUMÒ

    E, cumò, vueit:dome aiaratòr,tant aiardi scjafoisicence fIt.E, vulint,cence ciriti.Vulint.

    cence fIt.

  • 47 V NEBU LUNA PLAVA

    VOLARÈS

    VdarèscoWdrenfidimee cjatachelinuleche al èIn fontmiòr al confuarteda l’inflnflmmòrdal vividisore.

  • 48 V NEBU LUNA PLAVA

    IVO VOLARI - EEC

    POKOLENJA

    Fant od fate siod prednikovnedoInije zaprtprikaz podobe hudobepraznega mihaelapojem in sttmimsodobnik sem in hitim zakaj hitfmzanamec in zanamec ttgatado neprebojnega zidunoge in perutie ivim bitjemprikaz podobe hudobev sreanje mi prihaja znanopribezaIìe vklenjenih duvseh dudoIino asa merimz umiranjemko so gladke vla2ne stenein temane brezevse bolj rnebteze.

  • 49 V NEBU LUNA PLAVA

    UDAREC

    Udarec je sedemnajstimimo glave mimodue v sredo notranjostivsebuje ve Iai kot smartivpliva na bivaIie na poloajna òustveno steno Iovekav te] dru2bineizbrani in doloòenidali so mujo ob tojstvukrivega ga najdejoobda]ajoe mu pokvariin obsodiprihod na ta svetni bil P0 n]egovi voljiedino falos je res njegovza moa in poika]ti z omi ne vidi ve 0 svojeroke ima naprej in vnaprejobsojene na tresen]eobiastje iasmrt resninostdreka je permanentno dovoU.

  • 50 V NEBU LUNA PLAVA

    GIUSEPPE CERNETIG

    IN PRIMAVERAIL TRAMONTO NELLE VALLI DEL NATISONE

    Dolce e armonioso è l’eco dell’argentino suon delle campane che nellavalle a festa suona. Il sole che fa capolino dietro il lussureggiante verde

    del bosco e un rosso scarlatto violaceo e bruno e a sprazzi d’argentonell’orizzonte si vede, raggi del sole che rifletton sulle alte cime deimonti ancor bianchi di neve, par di vedere un nastro d’argento cheluccica nel cielo. A valle nel bosco i tigli in fiore che spandono un

    delicato profumo di miele. Nei rigagnoli e ruscelli brontolando l’acqua

    corre tra le radici e i sassi coperti dal muschio.Sulla punta del pino il cardellino dà gli ultimi gorgheggi della serata

    e viene il tramonto. E un suggestivo affascinante natural scenarionella vallata si vede. Cala la notte e tutto tace. La leggera brezza ditramontana che fa vibrar le foglie nel bosco e l’acqua nel fiume corre

    sulle rapide e piccole cascate che ti fa sentire le dolci ed armoniosemelodie della natura.

  • V NEBU LUNA PLAVA

    LE MIE VALLI

    Valli, mie belle Valli,solcate da ripidi e torWosi sentieriallor vitali,or scomparsi nella fitta boscaglia.L’uomo curvo sotto il pesante fardelloli percorreva e dalle loro fronti il sudor grondava.Appena abbassava il ciglioil fischio del merlo annunciava la nottee quiete e pace le Vallate donavano.

  • 52 V NEBU LUNA PLAVA

    SILVANA PALETTI

    DUA MA

    Kako udno ti mi romonidua mako ti misli, da ja ni vin.Kako u]en tuo] zih,kako znan tuo] tét,kako vidin, tuo] Duh.

    Kako udno ti mi romonigdua mako ti misIi, da ja ni vin.Pred suncon se mi skriua,pred]udmin se mi diua,pred mlù se mi pridiua.

    Kako udno ti mi romonidua mako ti misU, da ja ni vin.Kako ujen tuo] zih,kako znan tuo] tét,kako vidin, tuo] Duh.Tuo] Duh, ki ni mutì.

  • 53 V NEBU LUNA PLAVA

    ZEMJA MA

    Ko usè muòi, zemja ma,uònika, mati si.Ti sama si me udilila.Na usaki vreme, si me potehtala,zakoj jarbulka ti si tela podujet;ma bit mako] zate,od tabe, nu od tviga Duha.

    Tve gore so den libren ogane,za moret gledat, poznetlepoto, uezanost od maha,ka ti uzè potroetu ti zibile, za tve jude.Ki pu]a]o, se smijajo, ]oajo merjajotu ni risnostje od iujostè.

    Traunikavi, putokave, usaka skalako na viIae] se pribudijonu iujost pokaijoto je zame, den same tuo] klic.KIic za mo duo ... da se zbudì.Te] na mati, za roko me pienu me]ube, ziz to uio,ke sama ti znaza zbudet mo serceDa ]a mure] pet, ivet samo,samo ziz tabò, zem]a ma.

  • 54 V NEBU LUNA PLAVA

    CLARA DAI CHIVELOS

    MIDÀL DA MATETÀT

    Cussì al tacheil troi da matett

    o ai dijessi plui di une no varai bisugne di atriso ai bisugne di atris e

    o saraijo

    chist sfueichist fòcil me cuarp‘e robina le matettsinis e olmista memoriedal teritori

    impussibiltrusstussàraspàun lampe totne lele voledi sparìal scjampe

  • 55 V NEBU LUNA PLAVA

    che! framentdi timpcun lusignisstrizzosistal vsstralusintdi svoladisformisfalsis

    - o sbalgjio so! sigurcho sbalgji -

    budistdadaistcyberpunkfurlan arùtbastart

    se tu rivarsa passchel midlno tu sars pì tuancje tuplui un atri

  • 56 V NEBU LUNA PLAVA

    GUIDO QUALIZZA

    PER ANNA

    Da tre giorni le campanestan suonando tutte l’oreè suon di primavera,di letizia e d’amore.

    A I’é stat che stamatine.cun in man la cjandelute,dutis blancis cinc frutinise son Iadis te glesiute.

    Kadar prile u cerkev Koscepred oltar odstavle roce,da dobile so dariloza to Prvo Obhajilo.

    Anche tu, o cara Anna,questo dono hai avuto,cantan gli Angeli Osannaa Gesù or ricevuto.

    Viod di jessi simpri bièlee ancje buine come vué,cusf simpri la to stélelusirà in cìl par te.

    lista zvezda bo danica,ki na nebu vandra samakot na licu j’ bia suzica,ki sta imiela tata in mama.

  • 57 V NEBU LUNA PLAVA

    SNICA

    Majhana i’ snica pa nam diela dupiet,le tisto nam pieje e od kar]e biu sviet:òiòi dan, iòi dan,puobu niò, puobu ni.

    Modraje snica, hvaIenaj’ Bogu,gre runat gniezdo le tu strahu.Kar zima je huda, ki pretarpi,prekleta maka io saldu lovi,an kajan Iovek ie takuo norac,de buogo snico lovi tu skopac.

    Pasala ie zima, parIa je pomlad,nazai pie]e snica, se òuien bui mlad:

    dan. òii dan,puobu ni, puobu ni.

    Dol not se vidjo carne magle,na telim sviete so samo vojske.Amerikan muora Rusu no snìco poiat,de mu bo piela na Stalingrad,pa Rus za mu rec bohlon,naj po]a no snico du Wasington.

    Kuo bi bluo lutno takuo v mieru ivietan vsi kupe, ku snica veselo io piet:òii dan, 5ii dan,puobu ni, puobu niò.

    Na snica bo piela an tle v Beneòiiiza postroiit vse nae rei.Sreòna si ti, ki rodila s’se tina use prahe pieie an motio t’na ni.

    Pa ptide an dan, ki nas druzih na bo,pa ka]na snica le piela io bo:ii dan, ii dan,puobu ni, puobu ni.

    Nu snica, le pie] po beneko od Ale do Marsina,ma po tiho 0 tiho, de na zbudi Jakopa Stelina:ii dan, iòi dan,puobu ni, puobu niò...

  • 60 V NEBU LUNA PLAVA

    GLORIA CORRADINI

    O’ SARAI POETE

    O’ sarai di chei poetiscence rimis,di chei che no si svein di gnotpar une gnove peraule,o’ sarai di chei ca scrivinpar une profonde ridade.O’ sarai poetetalis mans dal pancòr,tal arbul ch’al met lidris,ta la pore umane che o’ vìn.O’ sarai poete cence rimisma di sigOr us c]a!araicome ognidun,origjnàl!Nissunal darà al so lavòrla vuestre anime!O’ sarai poetedi chei ca no rivina platà lis riis tai scansei,parcechenò daressin nuje a di nissunO’ sarai la vuestre emotsiontal vuestri mont,come cui ch’al giuie seriamentrie al gjold,come cui ch’aI viòt e al sadi cognossi il vèr.Si, o’ sarai poete,se intun seconto’ varai tocjat alcch’al è nome vuestri,e lu varai fatforsite 7r, forsite cumòforsite tal doman, lu fasarai.O’ sarai poete, e pòc l’impuarteLa poesie nojè mè,a jè part da la lùs de viteancje de vuestre.Cussi sì, o’ sarai poete!Cussi sì, o’ sarìn poetis!Intune ugnule rimecence rime

  • 61 V NEBU LUNA PLAVA

    TA UNE MAN

    Al fruzze i siumsal bute vie la realtt,cussì il burlaz si cuietemisturat sul cidìn dal so fIt.AI si strusse la piel, al si sbroche,al si cjale e al scjampe dai vifs.Intune orele dal drentiune vòsj dis:«Ogni omp al cognoss zoventute al’è bon di curassi bessòl,s’al scuvierg lis lez dal dutl»Alore bisugne savoltà la medaeA ti feuzzin il cuarp,a ti gjavin il spirt,da secui tu sès vuarp.a ti stan taponant il pinsir!E la vòs si cuiete tal cQr.Cumò là capit, al spache chel mùr!NoI deventatà vieli nè vuènè domanIAl coreve daùr di chei atrise al veve dut ta une man

  • 62 V NEBU LUNA PLAVA

    LOREDANA DRECOGNA

    MARJUTA

    Za kotan Marjuta.moja nona, sedi.oginjjo pargrievain stiska ji oòi.Fa ejo ki vpraa,ti hitro odguoriin te zamieav nje stare rei.»Frina san bila.nagla ku ti,kar za kantonanlovila san ki.Pepine ivaIa,za spat napraviala,no piesmicojim piela,zibielco pingala.Na ples san hodfla,san fanta udobila,Ijubezen uivaIaan veselo sanjala.«Vse tuole na liceji more prebratan mier, ki ona u2iva,bi tiela ist spoznat.

  • 63 V NEBU LUNA PLAVA

    IST NA VIEN

    Ist na vien,ka mislejo te stari,kar njih aIostne oigledajo cje v ni.kar ubedan jih na videan sejoejo?Ka mislejo?Na miade lieta,na njih 2ivljenje, ki je Io.Malojimje ostalo,sin je umaru v vojskian te druh je pa po sviete,sami so,malojimje ostalo,masa malo,pogledita,so diel dol njih trudne oian sejoejo.

  • 64 V NEBU LUNA PLAVA

    MARZIA ZANUTTO

    CUORE

    Sento. I ritmi sono reali. Forse nascono dalla terra, ma i fili sono allentati,e piccoli zingari o le loro maschere vagolano nel buio, aggrappandosia strumenti grezzi o cercando parole da dividere con gli altri. Spessoneanche cercando.Finte o vere, rimbombano poco nel nostro giardino della verità, dovenon si sprecano pensieri, nè sigarette, nè troppi sorrisi.Ma c’è qualcosa di luminoso qua sopra, forse gli eco che hanno urlatoin tutta Italia per chiamarci ed attendere risposte. Se gli artisti sonoveri, cinque giorni possono essere ricchi; se non so dire, è perchè noncapisco altro che emozioni vorticose e stanche, illusioni ed immaginistampate nella realtà per trasformarla, e questo giardino diventa unpò oasi profumata, un pò piazza. un pò pantano.Il mare non è poi così agitato, le voci non sono così tanto ansiose diamplificarsi. gli spazi ed i tempi. così simili alle città quotidiane.Vorrei vedere di più, l’energia della sofferenza, della riflessione, dellabontà, unica superiore, senza perdere tempo a costruire collane difiori o braccialetti di finte perle.Anch’io volo troppo in basso, come una creatura del fiume aggrappataalle rocce, che non conosce la libertà della corrente forte e rimaneimpigliata a parole che sono solo parole.Ed un vago senso di ansia e paura mi pervade.Il cielo si è rattristato: ci aspetta una notte di uomini importanti, piccoliuomini, amiche

  • 65 V NEBU LUNA PLAVA

    NOTTE IN BARCA

    I suoni delle vibrazioni.Il mondo trova spazio nelle immagini.Legno grezzo calpestato da scarpe impolverate.Ricordi che soffiano sulle persone per scrivere lettere tristi.Sono un’estranea ma non mi dispiace.Assorbo in silenzio luci, voci, rumori, musica,Un covo di artisti o briganti da scoprire, ai quali forse non sono ingrado di arrivare.ma si vedrà.Fuori scena, mi guardo da fuori e non mi vedo.Questa è una barca che mi riporta nei posti che non ho visto.

  • 66 V NEBU LUNA PLAVA

    GIOVANNI GUBANA

    ZELENICA

    Zmieran buj se snieg medè,se na vide du daeIovietar gule tan uonèmuoj oginj gori veselo.

    Dua via, kje sidua via, ki dieIadua via s’ kogun si.

    ]est san sam tie prez tebètie zamujan use nedejeka s’ nardila ti menèusaka pot me tie parpeje.

    Jest vien, de si tiejest vien, de si z manojest vien, de me jube.

    Òe prebieran stare pravceti mi pride pred oisladka buj ku miade rofteliepa buj, ku use reòi.

    An flok snegatue tu gIaan flok snegae pridit notretist flok snegasi ti, ki me gIeda.

    Le napre] se snieg medèse na vide du daeIovietar gule tan uonèmuoj oginj gori veselo.

  • 67 V NEBU LUNA PLAVA

    VENEZIA

    Veneziaera per megiochi un po’crudeli di bambinisollevati per le orecchiea immaginaremeravigliose cose lontane.

    Ve n ezi aera per mesoffuse atmosfere turchinesu antichi palazzi rosatie rotonde cupoleriflesse nell’acqua- sottofondo Vivaldi -

    Veneziaora èneri occhisplendenticome diamantie dolce sorrisoche ha la freschezzadella rugiadae teneri baciche hanno il profumodelle rose rossementre si sciolgonocome petalisulle labbra.

    Veneziaè orauna Donna.

  • 68 V NEBU LUNA PLAVA

    ACE MERMOLJA

    SAM

    Zakaj bi istiIzobe vsemu,ki me poira?Zakaj bi na drobniko1i mravUegradil oltarjeskrftim bogovom,ki me suvajo v hrbet.

    Iz njihove stajebom ukradel ovcein orodje za svojepreostalo ivIjenje.VzeI si bom sreoin io grei ob ognjupred skritojamo.Boal bom svojo moòin s prezirom gledalna postrane doline,kier se paseio bivoli malikov.

  • 69 V NEBU LUNA PLAVA

    VODA

    Odteka vodav temne poiraInike.Kot riba odpirambela usta.Ogan sem od juga.S suhega drevesasesam mah,pijem mravlje.Bom usnje,ki ga bo s suo rezala.Bom lezel v pesekin slep pozabil nate.

    Kje bo tvoj curekhladil dan?Kje bo z mokrim jezikomlizala okrogle kamne?Kje bo drugemuumila roke?

  • 70 V NEBU LUNA PLAVA

    STIEFIN MORAT

    SCUGNTDIAGA

    Tu cognossis li’ vois dal mrfìcs e ulìfs a ti àn partttal cIr so nìtA noi veva ongulis chei prto sanc tai dincjpai to vistìtCussì cusit tu vevis

    i to cjant al arneiiChei dì tal sorettu vevis cusìts

    No vin piei di tiatadoma soidts par platàsie il fiar e il fouc par scjampBramìn il si e iu saiche ad òr dai montai vàl un mont attiun atri mont ai si pantNo vin piel di tiatae al nt e ai vaichistu scugnì di aga

    Tu cognossis li’ vois dai mrfTcs e ulìfs al à volùttal font so nftUn cjant diviars ta gnot tu s sintùtta gnot un cjant diviars ai ti à dulcitCussì tu balisbalant li mt cun teCussì i to cjante un gnùf scugnìcjamò cjaicjant cui voi

    vois di ulìfs e fics

  • 71 V NEBU LUNA PLAVA

    DI SCJAPINELA

    I’ no cognòs non di arbulo di ussèle il miò sfueial à bramt di sbIancjsiparjessi pi vierie sgIonfsi tal vintLa realtèti’ rivi a capia è ce tant grandacha no servissin clfse anatemisLa reaItt a ploufe a ti fs bielisli’ orelis ju voi e li’ mansSì: ce tant granda la reaIttch’and è avondadi un dol pr di fuarpispar disgotàni li’ templise pitur l’intifdi libertt un troiI’ no cognòs non di arbulo di ussèli’ soi un torzeoncu li’ sachetis vueitise li’ gjambis potentis

    i montsju creiju screie i voi inaltrò.

  • 72 V NEBU LUNA PLAVA

    MARJAN TOMI

    2EPOVE MII GREJO P0 SVETU

    V stari hii, ki je stala izven vasi in visoko zgoraj, tam blizu oblakov insejije reklo «Pr’Breih»,je iveI moakar, ki smo mu pravili Zepo, ajebil v resnici Jakob. Za delo ni biT tavno pripraven, biT pa je pravIjiarbrez primere; iz vsakega, e tako nepomembnega dogodkaje naredii

    torUo. In tako namje nekoò, ko smo se pred nevihto zatekli v ka2oto,toje v poijsko hiico, pripovedoval eno lepo pravljico. Zunaj je lilo kotiz brente, on ]e sedel na oganem oku, mi smo epeii okoii njega innapenjaii uesa. Tako nam je pravil:

    Pri meni so mii zmerom stradale. Eno ietoje bilo ptav hudo. Prebrskaieso vse kote, povohaie vse luknjice. a zrna nobenega. In so spoznale, dani druge monosti, kot ta, da grejo P0 svetu. Raunale so bile na penicopoleti, toda ko so drugi miatili, pri meni ni priia penica v kaòe, kerjebila njiva prazna. Upale so bile na koruzo, pa tudi te vjeseni ni bilo. inso takoj razumele: ko ni penice in ne koruze, tudi praiev ne bo, inne bo slanine, parkljev, ues, klobas in seveda tudi prutov ne... Torejres ni bilo druge reitve, kot le ta, da se preselijo tja, kjer bo bolje. Ada ne bi le kat tako v prazno in vse naenkrat, so izbrale nekaj najboljpogumnih mionov; ti naj bi si ogiedali blinje in daljne kraje in naj biugotovili, kje bo kaj prostora in hrane tudi zanje.

    in tako so mìji izvidniki enega dne li na pot.

    Tisti, ki so si ogledovali domao vas, so se kmaiu vrniii in povedali, daje na aiost v vseh hiah obilo mii, a maio zrnja, in da zanje torej nebo prostora.

    izvidniki, ki so Ii boIj daIe; eni v Krkvòe, drugi v Novo vas, tretji vSkurico, tam prek Dragonje, so se vrnili eie ez dober teden. Ko sose okoii njih zbraie vse mii, so izvidniki poroali, daje tam v Krkvòah,pri druini Fabjo, da je tam sicer prece] mii, ampak da imajo ogromnohrane, in bi tore] pri njih iahko ivelo e nekaj naih. Mioni, ki so priliiz Nove vasi, so stakniii nekaj mest pri kmetu, kjer seje p0 domaereklo «Pr’Krkoòanih». In oni iz Skurice so tudi naIi pat hi, ki so bilepripravljene sprejeti nekaj teh, do koic sestradanih mii. In tako sorebaii, kam bo kateri od njih eI.

  • 73 V NEBU LUNA PLAVA

    Tisti, ki jih je reb doloiI za Krkve in Novo vas, so skupaj odpotovaligor do vrha, tja do Lukovine; tam so se odejaIi v kalu, se objeli inpoljubili. nato pa se objokani razIi. Eni so stekli v Krkàve, drugi solezli v Novo vas. Skupina pa, ki je bila namenjena dol v Skurico, jemorala preòkati reko Dragonjo. Jaz, ki sem vse to poslual in gledal,sem poòasi el za onimi, ki sojo drobili proti teki. In semjih opazoval.kako so skakali tam, kamor se ree Pasae, p0 kamnih, in kako sopriskakali na drugi breg. Noben mi ni padel v vodo. Potem so leziigor 0 bregu in migetali z drobnimi repki.

    Vidite, tako so se odselile vse moje mii. Ajaz, ki sem bu2ec in nimanni, sem ostal sam v prazni hii in sem z votlim eIodcem aIoval zanjimi.

    Ptavijo, da so cetkvene mii najbolj revne in suhe, ma moje so bile ebolj. Zato pa so tudi Je z repki za kruhki.

    iz knjige/dal libro Glavo gor, uha dol

  • 74 V NEBU LUNA PLAVA

    MARCELLINA QUALIZZA

    LUCI NELLA NOTTE

    Luci del mio paese:presenza nella notteche da lontano accendii miei pensieriLuce ... vita!Ma dov’è la vita lassù?Tra i campi incolti?Nelle strade deserte?Nella case fredde e vuote?Negli occhi tristi dei vecchi ormai soli?Luci nella notteormaiilluminate soltantoi miei ricordi.

  • 75 V NEBU LUNA PLAVA

    INGANNI!

    Sono stata ingannata più volte,ma ora lo so.Mi ingannavanoquando dicevano:«A scuola si parla in italiano ...»Mi ingannavanoquando volevano farmi credereche gli indiani erano cattivie che bisognava eliminarlied io, inconsapevole dell’inganno,parteggiavo per i bianchiM’ingannavanoquando dividevano le personein buone e cattiveM’ingannavo anch’ioquando pensavoche le persone importantifossero quelle in cravatta e doppiopettoche parlavano un linguaggio spesso incomprensibile.Ora soOra so che le linguesono tutte importantima non tutte parlano al tuo cuore.Ora so che le razzesono tutte importantiche l’avidità delluomocontinua a cercare giustificazioneai suoi misfattiOra so che le personesono tutte importantima per scoprirlonon devi escludere nessuna.Ora so che volendopuoi scoprire la verità, anche da soloe quando l’avrai fattotutto ti sembrerà più sempliceda comprendere.

  • 76 V NEBU LUNA PLAVA

    BRUNA DORBOLÒ

    NA SVIET

    Tata an mama nas so pustil z ajfo tu pest, ta na bielin prodeu sed njene.Sojih vidle plavat tu srebarni vodi an so se zgubil ta 0 tin kraj miezòarnih bek, ki ujajo vodò.Samuo Nedia umi tu velicin mieru.Zvezdé so deleò gor nad briegu an luna lokasta duja stranesience od garmò òe po prode pruot nas- Mama, tata!- Sada gremò, zavita 2ajfo tu però od vinjike.Uon s òarnih bek tu srebarni Nedijih videmo plavat pruot nas.Zvezdé tikajo nae bregf.Zlata luna noròava s siencami gor P0 bielin prode.Nedia se smeje hitro dol p0 dolin.Nae sarce se poveself.Spoznamo nazaj na sviet.

  • 77 V NESU LUNA PLAVA

    PARVI KONFIN

    Sonce nie bluo ku ustalo,an 2e, ku pauodnja, po vasi su guaI.Po duorjah so se klicalan preerno P0 pot uekal.Te stari na vratah sojih gledal,»Se pomerjo, ku stopnejo v uolo,< so misnil.Uon z zadnje hie so veletiele dvie iòice,mat z glunjikan v pestjih je klicalaan na sred duorja]ihje nazaj poòesala.»Bugita an bodta brumne,« je za njim uekala,ma otroc, 2e p0 Pejcah, so se bii pobralpruot uoli, na petnajst, vsi kupe so hodil.Ta buj mala, nie imiela ku tn lieta,par sestrije hodila, an za rokojoje darala.Otroc so uekal an zvestuo vse saluduval,ku te naumni, kamane so v ajar metalpruot tian. ki na luhtu so spoletal.Ko so pari pred suolo, so zamual.Ta mala seje udno oku gledalaan tarduo je sestrì toko partisnila.Ustabjene, pred uolo, so potiho guonile:»Sa ti puojde za te maImi,je sestrajala,»ma zmisin se no rie, an na stuoj io pozabit!Odkar ez tiste vrata stopnimo,na smie via, z obednim at notte,p0 slovensko preguorit!«

  • 78 V NEBU LUNA PLAVA

    GIOIA DOMINICI

    SOLI

    La solitudine mi fa compagnia assieme alle note stridule del violino.E non mi sento più così triste perchè so che il vuoto che c’è dentrodi me, esiste solo per far spazio a qualcosa di grande.

    Soli ed infeliciSoli e felici

    Soli ed in compagnia di noi stessi.Comunque sia il mondo continua a girare.E ci sarà un piccolo spazio per un sorriso,anche domani,

    se vorrai

  • 79 V NEBU LUNA PLAVA

    AD UN ESTRANEO

    Ero solaed il mio sguardo era triste ed indirizzato ad un punto indefinitodel fast-food.Poi sei entrato tu.Uno sconosciuto, uno chiunque.magari anche senza appetito,ma anche tu con lo sguardo triste e tanti sogni racchiusi in te.sogni che non si sarebbero mai realizzati.Sapevi che anche in mezzo agli altri saresti stato solo;il brusio della gente sembrava urtarti.Poi per caso hai girato il capo e mi hai visto.I nostri occhi si sono incontrati ed immediatamente hai capitoche entrambi non avremmo mai volato, se non con la fantasia.Hai tentato un debole approccio guardandomi.So cosa volevi da me: una parola.un cenno od un semplice sorriso.Ed era quello che potevo darti.Ti ho negato tutto questo,con rabbia,voltando la testa dall’altra parte,inspiegabilmente.Lo sguardo di uno sconosciutomi ha sfiorato stasera.ma i violini non suoneranno per noi.Questà è la vita.Saremmo potuti stare insieme per sempreo rimanere semplicemente così:due estranei.

  • 80 V NE8U LUNA PLAVA

    SONIA GARIUP

    ZVEZDE

    Kar sonce ponocje spaloluna je svetila, namest njegadaru s’ me za roico maloinjau si mi draga moja.

    Zvezda je padia naa eIja.

    Zda si deleò od menezvezdi vi na tiejemo skupajalostno je mene an tebesrce pa pravi ne obupaj.

    ejih bomo tiela tukaj.

    Pohiti muoj Ijubi naza] pritisai te òakam vsaki dannihòe na more nas loitie Ijubezanje med nam.

    Skarbi dtagi ne ivi sam.

    Doma iviet v domain krajuzviòer na sprehod skupaj obaroko v roki kot v tajuluna, zvezde, mi Uva sama.

    Ti bo muoj, ist bom toja.

    Zvezdaje padia,jutro parhajahitro e gremoja miseu lovi tebe.

  • 81 V NEBU LUNA PLAVA

    MOJI NON

    V naruoò lepuo sme darala,mi pravce pravia in prepevala,za de bon mernuo zaspalain ti lahko poivaIa,stara in trudna si bila e,lepuo se zmislin zmieran na tesamuo za druge si ti skarbielain zatuo si tudi tarpiela.

    Oh nona, oh nona moja,zdaj san velika, zdi se m’ sanja,kuo s’ me epuo ti zaspivala,za de na bon sama jokala.

    Zdaj san velika, na smien jokat,etud’ sama muoran zaspat,piesmi na ujen ve,odkar zapustila si ti tel sviet,moli Boga in prosi za me,da mi e kajan pravco pove,da me e kajan razveseli,takuo ki znala si sama ti.

    Oh nona, nona, nona moja,zdaj san velika, zdi se m’ sanja,kuo sme lepuo ti zmieran uila,zatuo za te bon vedno molila.

  • 82 V NEBU LUNA PLAVA

    LUCIANO FELETIG

    FIORE DI VETRO

    Vorresti fuggire da un mondo che muore trovando rifugi lontaniLe dita disegnan nel cielo a matita paesaggi candidi e strani

    Da anni ormai non trovo un filo d’erba nuovo, la luce si dissolve

    e tutto cambia dentro di meSe poi mi guardo attorno, mi sento prigioniero di un fiume di parole

    e tutto muore dentro me

    Non si può cercare più un fiore vero che assomigli a te è tutto vetroche si infrange in un momento ... credi7 Credi ... Credi ... Credi.

  • 83 V NEBU LUNA PLAVA

    SPOMIN

    Tiha viòer vse kresove pogasne.konac j’ veselice. ne maram spominov.

    V oknu se] u poòas ugasnhlaza nimar zad za ivI]en]am.

    V tiini poaso moje oi odkrijem.ne bom vi]okaa, e resje, de Bogsvoje skrivnosti brane v nebu,e bliede batve v dnevu, k’ se zori,vse slabe misli poktijo.

    Tiha vier poktiva zvezdicoan moje prazno sarce;pred mano podoba kot sanja, ki tee,ki ]e eIe mo]a, ki v cvetu oivi.

    Ne bom vi]okala, e resje, de Bogsvo]e skrivnosti brane v nebu,e bliede barve v dnevu, k’ se zori,vse slabe misli pokri]o.

  • 84 V NEBU LUNA PLAVA

    DANIELE CAPRA

    NEBUO PADA

    ]est san blu,jest san blu na karvi,jest san blu.kjet se vse zava.

    Jest san blu,kjer lipa na cvede.Jest san blu,kjer nebuo pada.

    San se ustavupred tarpljenjem,san se ustavubrez ivIjenja.San se ustavubrez veseja.San videu,kje nebuo pada.

    San blu na ten kraju,kjer kajan je napisu to besiedo»Parjatelj< s karvjo na zidu.

    San biu na kro1ad od tau2ent okuolenc,ki na peejo ankamarin so teke,ku vse je tekuo.

    LoIi ti so òarne ocjalein pravii so ti»On je ukradu farbe,na ziato sarcebie an ustrieI.

    Nebuo pada, kar spijemo,nebuo pada, kar dielamo,nebuo pada, kar gledamo,an na vemo, an na vemo.

  • 85 V NEBU LUNA PLAVA

    NI KU SPI

    Spi, niò ku spi,angelci pojejo,kleje toja mamica,varvala te bo.

    ObIaòi rdeòo srajòico,rdeòe so bargekice,bieli glih ku mlìeòice,sta obraz an roòice.

    Nebo grmi, pa data ne bo,nebo se buska, pa strele jih nie.

    Spi, niò ku spi,mirno an lepo spi,toja mama kle stojian te na zapusti.

    Spi, niò ku spi,so tn dni, ki spe,toja mama kle stoji,dok se na zbudi.

    Nebo grmi, nebo se buska,zemUa se trese, za mi pomat te zibat.

  • 86 V NEBU LUNA PLAVA

    BO1IDAR STANII

    LA CADUTA DEL MURO DI BERLINO,PRIMA VOLTAovveroQUANTO CI CONFONDELA STORIA CONTEMPORANEAA Ermes Dorigo

    (....)allora ancora abitavo nel passatose fosse o non fosse un po stretto in quell’appartamentonon ve lo saprei dire ora che le immagini del mio primale vedo nel bianco-e-nero di un qualcosa-come-memoriae immobili nella multicolore magnificenza del mio dopoe ancora non so quanto ci confondela storia contemporanea

    quel mattino avevo davvero molti anni di meno credetemiforse mille o duemila ora davvero non ricordo più(nel mio dopo non riesco a contaretutti i non-amori i non-incontri le non-parole le non-letterepiù facile sarebbe portare l’acqua in un setaccioe nudo e vestito andare per il mondole stelle come lucciole acchiapparecon reti di chiar di luna e di azzurre vociche in un ditale porte il mio prima in cui credevoalla perfezione della retina fermamente)

    credetemipiù facile è toccate non-metamorfosiad un albero dire buongiorno albero tu sei sempre un alberol’occhio non mi inganna grazie a te albero che radiciin terra hai nidi e cieli nei ramia un uccello dire è bello vederti alileggeroè bello che tu navigare sappia per paesaggi celestialla luna un’anacronistica buona notte

  • 87 V NEBU LUNA PLAVA

    (....)in Bosniasenza dubbio di neve profumava quei mattinida lontananze dove le montagne taccionoa un’altezza che tocca il cieloaria pura sommità dolcemente ricurveazzurro del cielo bioccoli di nubiarmonia direbbe un viaggiatore inesperto

    (....)lo schermo mi trasportò nelle scorrevoli immagininella massa in moto verso il Muro e oltre il Muronella caduta del Muro (era un muro senza porte e senza finestreperfino senza fessure per i messaggi di coloroche vorrebbero piangere) sentii la polvere del cemento sulla linguastoria molti si baciano proprio come ci si bacianella vita non solo nei filmun poliziotto dell’est regala una rosaa una ragazza (direi dell’ovest)nella processione anche maschere e un arlecchino con un berrettobicorne multicolore saluta il mondonel grande movimento verso ovest

    (.«.)

  • 88 V NEBU LUNA PLAVA

    LEPOLD EKLI - POLDI

    LIVEK

    V varstvu Kuka in Matajurjapoivajo iepe livke vasi,v soncu vse so 2e obsane.kojutro se miado budi.

    Lepo je v tem svetuveselih ljudi,od vedno sosedje,smo bratje bili.

    Vigred oblekla spet krilce je rono,v nai deeIi je vse prelepo,spev ptic budi nas iz spanja zaranain sreòa domue pod nao goro.

    Lepo je v tem svetu

    Tu Krn mogoni kraUuje viharjem,s svojo lepoto vedri nam oko,zvon iz zamejstva se milo oglaa,kot pesem je bratov, ki tam io pojo.

    Lepoje v tem svetu

    Pesem domaòa iz Beneijedale odmeva ez pole in bg,na meji sosedov zda basi so novi,naj veòno ohrani jih dobri nam Bog!

    Lepoje v tem svetu

  • 89 V NEBU LUNA PLAVA

    LJUBEZEN CB JEZERU

    Ob jezeru si me akalaplavooka deklica,v pomladni dan poUub mi dalaprevzela vsega do ona srca.

    Brez besed sva se Ijubila,sa] jih treba ni bilo.Samo: nasvidenje, si tiho reklaobjem pomenil je slovo.

    Radost vsega me prevzema,kipi od sree mi srce,[jubezen pravo si razvnela,gorela veno bo za te.

    Mi misel roma tja k obali,valovom tiho epetat,kako v poljubu tvojem nenem,eIje bi svo]e sklenil rad.

  • 90 V NEBU LUNA PLAVA

    RINO CHINESE

    REZIÀ

    Ni so ma barale: — Od skòt ti se? —Si ripundou: — Od Rezi. —Ni so tèle vèdèt da kè to è,si ripundou: — Tanuw paklè. —

    — Ma kucè ti romonù.ka à namèrn ta kapet? —— Ti namèrè ma kapet,ti si nù dn rozon.

    Tè è na maj sùtn vèstuka nidi na è stat,ma namèrèn aIè kapetda zakòi nidi na dè tet.

    Reziè, Rezià, à ti on alè dobrè;Rezi, Rezi, tCi ti se alè ma vès.

    Si mèu no h6arCico izdè,ka na mi tèl karè dobrè;dàn din si rèkuw: — Màn sapèrtetanu na prhaèn ve6 izdè. —

    Po ùsimu svètu si hodeuanu spet izdè si pàrou,anu si rèkuw tuw iso h:- E nin liuà ‘nu ku tu —

    biu mi rèkuw mèi reinek dèt:— Da posbt tuka ti bòs outi di hwalet no samo vàs,isa to dè bet twa Rezi. —

    Rezi, Rezi, ti don 6aIè dobrè;Rezi, Rezi, tù ti se dalè ma vs.

  • 9J V NEBU LUNA PLAVA

    ZVLJZDÀ MA

    Ti se biI sam; ti radè tèès na ha sùnu,ka èn mèè ta poIùt, ta jUbet anu ta punQwt.Ti tèès hodet brèt rò2a, anu tuw sinco tapot ti hraèh.ti tèès sa prakucùwèt anu tuw trave sa punùwàt.

    Èn tèè ti dèrèt ròko anu ta hIedt nuw èe.èn tèè ti poIùèt sèrcè anu ti pravet ta ipa rèe:

    «Zvùzdè,zvLzdà ma, ta ma]è tuicè,rbtè ta Canùnawè, to majè pùsacè;zvùzdè, zvUzdè ma, ta na puùwèn veò,wèdè ta Sancawà, ta maje ruhae6,zvùzdè, zvCizd ma, è mèn kèi taba».

    Vitèr è rade pùhuw anu zùmè bilè mènè.Snih è r)de rastuw anu ùsa tiraste è biu oblikuw.Th ti rùde ùwè anu tuw ùpcieste ti mèjùhlo;tana stolu so skarja anu tana pàrstu è viraruw,

    anu ta nuw kr(Iè wùsnè anu ta nuw sàrcè tòhè.ùpè zaworanè ta z’ ramo tei ba t’è bilè na poprèhè.

    «Zvuzda. zvCizdè ma — ti se simùslilè —ròè ta Canùnawè na ùè sa ùpèhnulè.Zvùzdè, zvùzdè ma — ti se si sniwa)à —wèdè ta Sancawè na ùè sa ùèùiIè.Zvùzdè, zvùzdè è, ièn se ùnaàanè».

  • 92 V NEBU LUNA PLAVA

    MARINA CERNETIG

    PRIDI H MAM ÒcCA

    Pridi h mam iica.De te pobuoscan, de te poljuben,de te pogledan, de te popraan,de te pokaen. de bon ponosna,de te skregan, de ti povien,de te bon buIa, de se posmiejen,de se pohvalen, de se pojo&en,de bon sita, de se umieren,de se storen smejatAn de te spet pustin fra].

  • 93 V NEBU LUNA PLAVA

    PARHAJA JESEN

    Parhaja jesen,sevje tan uone (Ne za te!)Perja suhe ele ardee.Grozde te dobrepotargal smo 2e.HraniI jih bomoe za duge zime.BueIe odganjal,muhe prenaaI sevie.Griela se kupeza tisto peijo,e òe se spodarskne.hudiòa ne bo!

  • 94 V NEBU LUNA PLAVA

    MARIO MIDUN

    IL CJALCJUT

    il soreli ai jete debul intune zotnade d’univier e una femine e zemevesui scomen dai doiòrs dal son prin part. De cjamare plui a Nord decjase, tra il paisut e la campagne, al saltave fùr dut un sunsOr di vòsch’a movevin curioses femines de contrade in maraveoses cjacares.A diii vèr noi jere facii contignìsi a di nissun parcè che il paisut noidave spes novitts di sorte e ancje se ta chel timp a nassevin tancjfruts, chi ojerin denant di aic di ecezioni.

    Cussì cheste piule comunitt si animave e, come sa fossin stts ducjtal grop di une sole famee, si davin da f in qualche maniere par nosei taits fùr dai aveniment. Un ai coreve a clam subite la comari, unaltri si meteve a disposizion pai lavòrs di cjase, aitris a jentravin intala facende a lòr mùt: stant sentts ta lostarie e cuestionant sui fatsdenant di un lusint tai di bon Tocai furlan.

    E finive le Ete di Mie. Ojerin mtdi chel timp: pòcs a vevin studite tantes voltes chei pòcs a jerin ancje lts vie di li: cui. dopo la«fuga mundi», si jere siert par simpri tun monasteri e cui, cjapadela strade de le, aljere finit in grandes citts come Trent o Padue.Tes campagnes a restavin dome oms di seconde categorie, ch’ano vevin cjf par studi o cha no vevin cjatts i bs par compralibris. A dì il vèr. i bès no jerin dut, ma l’inteligjence ... chè sì, ecoventave pardabon. Par esempli. in monasteri si podevejentrcun pocje dote cjatade spes dal cjaluni dal pais, ma cence cjfpar studi latin e filosofie noi jere cs di st dentri.

    Cussi trops come piores a partivin saludant par simpri il lòr paìs e lalòr famee, ma tancj ancje tornavin indaùr.

    Chel ch’al restave vie però al passave di categorie e la sò dignitàtcuasi cuasi nojete plui chè di un om, ma e sameave chè di un agnulo jù dii. Ancje a chel ch’al studiave le i sucedeve di pass di grt,ma no come al om di fede. D’ogni miit chescj pòcs no jerin in vèr pluidal paìs, a jetin lontans cui fisicamentri, cui spiritualmentri par vie dichest salt di cualitàt. S’a vignevin culì no favelavin cun nissun e nissunbutave iòr le peraule.

  • 95 V NEBU LUNA PLAVA

    I piui des cmpagnesju schivavin par no cjatàsi a cuestion cun lòr,che sigùr le varessin vude vinte cun pocjis peraulis lassantju inseminìtscun tant di vergogne. Cussì, taits fùr de vite sclete che ogni dì il pasal puartave indenant, no podevin gjoldi da Fecitazion coletive che vevecjapt ormai une dimension esagjerade.

    Ta la nestre cjase i dolòrs dal part a lavin cressint sei come frecuenceche come intensitt e le fortunade femine si domandave in cùr so fincuant ch’a saressin durèts. Preocupade a pensave al stt di salùt dalsò piul dopo il travai, a la muse dal sò frut saltt fùr des aghes dalpart e a mil altres fantasies pauroses de sò ment.

    La comari intant a jere rivade e subite la sò presince a veve puartttrancuilitt in ducj. La autoritt che pandeve. dade l’esperiencein che! zenat di robes, a è subit stade ticognossude di ducj, e lasfemines cunvignudes parjudle, la scoltavin e la ubidivin in ce che ecomandave.

    Cheste femine, in che! timps dulà che dut al sameave tignQt sù difuarces misterioses, a jere sospetade, de bande di cualchidun, di seiune sttie. E cheste convinzion si rinfuarave cuant che a no capivinparcè che e faseve puartà sù dal plan di cjere mo aghe cjalde, mo aghefrede sicheduncje aljere dut un cori par chès puares vecjes scjales dien. E sameave dute une cun chest element primordiàl: le aghe.

    iz knjige/dal libro Il cjalcjut

  • 96 V NEBU LUNA PLAVA

    ALDO CLODIG - KLODI

    BENEKA VIER

    Kuo tiho prihajabeneka vier,kar sonce za goroumori se poòasan magle v2iga,de nebo se lai,potiska vse h kraju,naj mierno zaspi.

    Kuo krasnojo piejepononi sIavi,bu] tiho odguarjav trave stari,parigajo P0 breguse vasne Iui,buskalce e migajoan nuoò se nardi.

    Smehe se igra lunas òrno magloan zbuja duhuorja,ki krule gu njozvezde se pokaejoiz delea, poòas,dvie pa so padlena tvoj obraz.

    Ti gleda me milo,mi stiska sarce,goree me vabi,de pridem h tebe,v ruto zavitoje nao teloan ni nas ne mara,pajutre, kuo bo?

    Vsa tale armonaobjame nas vse,ki se ujemo ivi,etudi v tame,zvonovi nas vabijona veòerni »Oòe na

  • 97 V NEBU LUNA PLAVA

    NA SKALI

    V rek na skalipod soncam sediman gledam v uodo,ki vije nje mlin.

    Buj tarda je skalakot misle mojean mi ne pomagado dobre voije.

    Gorkoje sonceme skoraj peean kri mi vrejesarce me bode.

    Kamje Ia trtaan kam kmeti vsi.ki enkrat 2iveIiso v Beneòiji?

    Hostje e po2garlaplanine an gorean majhan sem mo2acki niò ne more.

    Pa jest sem vesel.an vesel hoòem bitan tie ivetietudi v arbid.

  • 98 V NEBU LUNA PLAVA

    DANIEL BUCOVAZ

    NON ERA VITA

    Storia di un’isola,storia di un amoreche non potrà mai morireanche se non sei qui.Chiudo gli occhi e rivedoil tuo viso e quel molo.Passa il tempo ma dentroci sei sempre più.Di nascosto a sentircipiù vicini e baciarci:sulle labbra un amoreprofondo più del marequando ti ho baciata tu,così tenerati sei persa e non capivi,un po’ tremavi,io ti ho stretta più fortee ti ho cercato la mano.era freddama quanto caldo dentro te,coi tuoi occhi infinitidentro al maglione bianco,grande come il tuo cuoreche sento battete ancoranella mente quelle scrittesopra il muro e poiquell’addioche volevo non finisse maiCome un ago nel cuoreé arrivata la nave,che più si allontanavapiù tu eri vicinatu che mi hai dato tantoin così poco tempo,ora so chenon era vita senza te.

  • 99 V NEBU LUNA PLAVA

    SOLO

    Troppe volte ho guardato indietroe ho perso il treno della vita,io nel presente coi ricordiquanti amori ho buttato viacercando quello che non c’era,quando bastava aprire gli occhi.Sono sulla strada,cos’è rimasto dentro me,il freddo di un mondo che non c’è.Solo nella strada,è un pugno in faccia alla realtà,io di concreto che cos’ho?Noi due insieme: tutto era banale,non apprezzavo quel sorrisoche ora mi manca più di tutto.Hai bruciato la tua delusione,ti sei aperta ad un nuovo amore,io ti ho lasciata ma ho persose penso a quella seranoi due al fiumele tue parole,il mio no,poi le tue lacrime,lo so,ma solo adesso lo capisco,ora che sono solo,solo.

  • 100 V NEBU LUNA PLAVA

    RENZO GARIUP

    ZIMA

    Nojutro san se zbudilaan tu uonè je u,je u velik snieg,ne usta paru mi je smieh.Kuoj’ lepuo tieza me tu gorkuoti Ieat,tu mieru e spat,kar PC sviete so strane uojskèan naduni judjese na morjo smejat,pa muorajotarpiet an jokat.Sarno Boga ist bon molila,de ohrani nas tajnih rei.an njega mat Sveta Marija,naj ona pa sviet pomerì.De mier ptide med nas,te prosin, muoj Buog,uIi moje pronje,ugriej nan z Ijubezno sarce.De kar bo druga zima.etudi bo mraz,bo snieg an bo ed,na sviete bo lepuo iviet,e vsi bomo imielivesele oòian nobedanmokrih od suzi.

  • 101 V NEBU LUNA PLAVA

    SMRT

    Straen in grU je njeni okostnjakin meni se blia kot en vojak:dve òrnejami v prostoru oi,nje glasjaz sIiim, povsod me boli.Korake nje sIiim, kosti ji kripIjajoin meni kIie: »Iti mora z mano,ne siiaj se tako na svetu pripet.- mi pravi - konaI bo veno trpet.«Podaj se pogum, mi pravi nekdo,sprejeti to moram, etudi teko,na svetu e mrava rada ivi,kaj pa storiti, ko druge poti ni?Ta je usoda za vse, kar ivie od trenutka, ki se rodiako priIa je ura, da z njo moram tidruzga ne morem, ko se ukloniti.

  • 102 V NEBU LUNA PLAVA

    NOVELLA CANTARUTTI

    GLAGNA E GUSELA

    Glagna e guselaa strapongin la lana bisao ch’a flurissin il vel di seda.Al é il vivi:un pont davour chel trigtop o recamo ruda imbastidura.‘A va e ‘a venla gusela cha pontasu la m telapì rata e lisimada.

  • 103 V NEBU LUNA PLAVA

    ROSÀR SUL PIÉL

    L’Ave Maria da la bunora‘a scjassa il vueitdifour dai scùrs.Dome la mont ‘a éch’a scolta Messaingenogladasu la puarta vierta.Tai bòs da la seraal si dispuéa il lusourin vert in negrie ‘a cesedèini albarsjù pal Piélli Ave Marìis di un rosr.

  • 104 V NEBU LUNA PLAVA

    ADA TOMASETIG - TROGARJOVAGIOVANNI COREN - MARKICU

    KRI2ACI OD SVETEGA MARKA

    Su bli mikani krii lesenovi. Ta na sred su miei nu perù ojke egnanean nu kapju uosaka.Tu molarje al tu vinjik su varval sviet, ku anjolci varuhi. Druz su varvalvinu tu hlieve. Kajan dan priet, ku je bla precesija Svetega Marka,sarenki otroc su letal pobierat use kriace poloene òe po svieteod dru2ine. An potlè su jih nesli, zvezane kupe, òe na goricu go podMuzonovu lobju. Sarenki menar, Bepo Piernu, je sedeu ta na ninstoliu an je napravlju kriace za poegnanje. Z nin mikenin pinjakanje oedujamcu,je deu notre nu novo perù ojke egnane an go na njoje pustu past dvie, tn kapje uosaka. Antà kriacje biu ponovjen. Otrocsu atu bii cieu popudan an su gledal kuo Bepoje tuole dielu.Karje ponoviu use kniace od ne druine,jihje zvezu z beko an potlèjih je dau otrokù, ki jih je deu òe na zidiù.eje bia potriebaje Bepo postrojù kriac al pa gaje naredu nov.Za Svet Mark precesijajudije patIà doz cierkve do na goricu an 2enèsu piele na vas glas an su molile. Gospuodje poegnu kriace an usakadruinaje neslà nje damu.Antadà tataje uzeu nu stakIenicu uode egnane an z otruok je àu epo njivah klast kriace tu konac od uratu. Priet ku je poluou kri2ac jepokropiu zemjo an kupe z otruok je pomolù.Takuo so bli vajeni tau Sarent.Tau Petjage su òakal precesiju, ki je parIa doz Bjaròa go po stazi,ki doz maina peje go nad elu. Antà usi kupe su Ii go na sred vasi.Kriaci su bli zIoeni e po policah an e po oknah od kapelice. Su biiPC usierode. Kapelca je bla lepuo oòejena an usa puna ro2. Su bie roeod tarnà an od enieànje.

  • 105 V NEBU LUNA PLAVA

    Usaka druinaje parneslà nje kriace. Kajni su miei puno kriu, kajnimani: po njivah, ki sojih imiel. Kajni kriaci su bii opikani, kajni su btiepuo veiieni, druz su miei koncè na balcu. Tu sred je bia na zariezatuk se je dieiu nu kapju uoseka an go na njo. na kri2, dvie pera ojkeegnane. An cvekije daru zmieran pera. Miez usieh kriacu od druinje biu an velik kri. Je biu vesok 1,5 m an je biu uoz kostanja. Je meuduo vie ki Iiet. Tel kri je biu an je. od nimar. go na Varhake. Ghh gonad vasjo. Gieda du vas. ku debju varvu. Karje biuo use posieenuan oejenu, taz sred vasi se je vidlu kri, ki je gledu do na hie.Dan pted precesijo, otroc su parnesiì tel kri du vas. Jih ]e muoriubit na via, zak je biu teak. Antà enè an iice su ga iepuo oflokaiez ro2mi. Usake Fetu su ga parnesiì doi za Svet Mark, potiè su genjaipoegnuvat krie an te vehk krije ostù gor, zapuen. An dan su bEili gor giedat an su vidt kri ta na tieh, pobit.Vasnjani su se zmenai za ga narest nou an su ga diel glih go na tistprestor, kjerje stau te stari. Je parù gospuod an gaie poegnu. Ankrat,go 0 brezieh seie sreaiu tele velike krie, ki su giedai du vasi.Adan je giedu du Ofijan, an drug ie giedu du Meanu. Su varval hiean judi.

  • 106 V NEBU LUNA PLAVA

    ADA TOMASETIG - IROGAR]OVA

    ANKRAT...SVETANUO

    Mama je meaia trukje an mi, okuoie nje, smu giedaie an muale.Trije Ktaji su e bii tu prezepjune. Gu piu, brienjove pera potihu suse tresle an ofarbane balce su se laieIe miez njih.An gias nasje kiicu. Hittu smu ietieie do po duore an skuoz purton.Tata nasje aku an s parstan namje kazu: »Tan, go nad Marsine. vidita?An Iietos su parii Baiadantl< Vesele smu tukle roke an z omi smuietaie za njim, za njim, ki rahlu su plesai tu jasni Sveti Noci. Njih Iui pasu barliele. pa su se ustavie; pa su se parbIiaIe, pa su se skrile. Smugledale btez magnit, dokod nas nie zaeIu moònuo zebst. Gu tutnepuobi su zaei tonkat na glasSveti Trije Kraji su e hodii po vasi btat to nove vinu an ottoc su 2eklimpal P0 hiah.Go na mizje biu pun fjak vina. Mi smu letale e na duor posIuatkje su bii Sveti Trije Kraji an kar vietar od deleòà je parnesu veseuglas klimpaca, smu letiele tu hiu an blizu mize smu akaIe. Puobi supariì, su odparli sodi, su velli notte vinu, nan su dai krmpac an seusedniiì jest trukje an pit vinu. Mi smu krmpaie, kiimpale, pa adnapa ta druga.Potiè puobi su ustai, su zadiei sodiò, su ptosii dobru sreu an z njihklimpacan su se pobrai do po duote. Okuoie an okuole zuonovi so piei.Po njivah su gorieie sierkove once. Go na briegu, Baiadant su rahiupiesal an prosil za use dobru iietu.

  • DOLENJE BARDO 2004

    \LIESA 2001

    r

    — I

    LIESA 2007 GOR. BARDO 2003

  • 108 V NEBU LUNA PLAVA

    VIL]EM ERNO

    ASCOLTA LE PAROLE SPARSE NELL’ERBA

    Ascolta le parole sparse nell’erba,parole sepolte della tua genteche fioriscono alla Trinità di Monteaperta.Parole rare dì terradi piedi scalzi, di fieno,che ti gettano manciate di sole,ti aspettano,ti vengono incontrocon il vento fertile dei fiori.Bevono la tua fatica,i tuoi occhi stanchi.Sosta, fratello,rinnova l’anima,canta come un fringuellonella gioia fresca della valle.Prendi due bastoni,fa una croce,togli la bisacciache ti pesa sul cuore.Sarai parola silenziosa,carica di madre.occhi di bimboche inseguono la luce,non perdono il sorriso del Signore.Sarai seminatoreche prega,che inchioda la danza del dolore,che stringe le mani del cuoresenza pianto.

  • 109 V NEBU LUNA PLAVA

    GREMO V SONCE

    Skrivlen hrbet,ki v razorudelo in trud razskriva.Med brajdami roka,ki umira, ttebi in 2ge,da gnile travespet zadie. ozelene.Souze v noci,ki moijo skale v nas,razpokane, suhe,ker brati so odIi od nasin prazna je vas.Ali smo beh kri nad skalo,ki v prerashi travikae poivalo?Kaj materna besedastara — sveta,ki nam je zamolkloodvzeta?Smo e trudni gaber na gori,zeleni bor, ki dii 0 smohi?Ali smo korenine,ki vra.òamo nao zemljo?Se od deblazavihamo rokavein, brati, gremo v soncel

  • 110 V NEBU LUNA PLAVA

    ROSINA ZUFFERLI

    U OI TI ME GLEDA

    V oi ti me gIeda,mi tie roko,v ktilu se uijami dua in telo.

    Prestraen se oberne,boji se ti me,ist pa b’te objela,ljubila e in e.

    Ne mara me gledat,ne mara me objet,misIi, da te okojem?misli, da te sniem?

    Ljubezem in ni druzegasim te vpraaIa,òe pru seje zdielo,de sim norevala.

    Samuo zda ti vie,samuo zda ti zna,v srcu te stiskamraz, aIost in e mraz

  • 111 V NEBU LUNA PLAVA

    NACO LUNA J’ SVETILA

    Naco luna]’ svetilaravno v muo] vrt.

    Gledala me]’ debelo,ist gledala njo.

    Me]e vpraala:»K]e ‘ma glavo?Taka siin taka si bilalieta naza]gor Za Loòila.

    Ki kert sma se pegalelKi kert sma se skrilel

    Srce]’ mualo,da ne bo oko]okalo.

  • 112 V NEBU LUNA PLAVA

    LUIGI MAIERON

    I SCARPÈTS

    Mansa cusina pontinun scarpètdi seredopola lOs e il lavàrdopoi fis e prime da l’amòrun par voltepar ducjj domandavitros cha n vevefats e droptsjeiche a ere famèefemine e mascios’a coventave«a contOu» mi diseve«no ti vanzares timppar durmi»

  • 113 V NEBU LUNA PLAVA

    LATÒVOUS

    I viout la mont viout il prt i ti viout te cu mei daùri tu s Iasst siert in cjase alc da tè vite fate a manintal seglr la massarie e i tiei pinsirs pleats in ordinpar une armoniche ch’a roube cualchi note a ogni estt.Ere la gjite ere la fieste ere la tè ore di arieere la vite che sudade a vistive il to colòrio ti cjalavi cui voi di un frut ch’al è gjelous di ce ch’al ae tu no tu lassaves mai, cun mei tu sares stade simpri.J ai la tè vous dentri di me l’ombre da fan ch’a ti comandeil to cjant che adalt al lave, al lave a pierdisi e al si dave.E mi ven vèe di cjacrati ma vores veilu fat prinma a nd’ è moments ch’a no si à timp o almancul no si sa di veilua no si sa ce ch’a finis e a ‘nd’è un doman ch’a noI ven maitu che tu bales e ator la fieste a è memorie par chei ch’ai cjale.E la sunade ch’a ti pls che tu sjietaves di sintida cualchi bande a è comenqadejo ti domandi di balio ti domandi ce ch’al è ch’al fs dal timp une ocasionere domenie ere d’estat un’ate dì da comen»

  • 114 V NEBU LUNA PLAVA

    GABRIELLA CICIGOI

    KOLOVRAT ]OE NJEGA ZGUBUENE ELDI

    Ker z Lakega gledamnepozabljene nae btegi,se mi zdi, de Kolovratjoenjega zgubljene eldi

    Pod njim se ve Dreka,nje majhane vasi,pa videt ni obednega.pari, de vse spi;hie zaperte.te miadi so Ii.te stari tekuo aka]okidà bojo naza] perli.

    An rieka pod Humanzgubila je muoc,io drieve pokriva,perIa na nioie nuoc.

    Ko pride polietje,nazaj vse oivi,hie se odperiajoan sonce mocnuo zasveti.

    Devica Marija,pomagaj i ti,de tala majhina Iuse na e tuo umori.

  • 115 V NEBU LUNA PLAVA

    NAJ LETAT, USTAV SE!

    Naj letat. ustav se!Pogled. kuo lutno v nebu luna plava.kuo sonce zemUo grieje,kuo zvezde kujtno miejo

    Na] Ietat, ustav se!Posluej, kuo mierno studenci godernjajo,kuo vieter pod glasam umi.

    Naj letat, ustav se!Pogled tistega otroka,kuo naduno se toli,tisto glavstovco,k’ v luhtu veselo vrgoli.

    Naj letat. ustav se!Zivi!

  • fl6 V NEBU LUNA PLAVA

    BARBARA FLOREANCIG

    RADICI

    Occhi incertitra orgoglio e pauraguardano avantiluoghi nuovinel tempo che sarà migliore

    radici recisesanguinano, su terre ricchepovere di umanità

    perle di lucericordi

    di quel che lasciaronoe ai figli la domanda«chi siamo?»

  • 117 V NEBU LUNA PLAVA

    DEBITO D’AMORE

    Ti ricordo battere la falced’estate, all’ombra del fienileRicordo le maniere rudi e schiettela passione per le tue ideeche credevi infallibiliMi rivedo sulle tue ginocchiaad ascoltarti raccontarestorie inventate al momentoper stupire, tu bambino più di mee le tue braccia fortile tue braccia grandiche a torto o a ragionemi proteggevano sempreCosa posso fare ora io per te?Nulla che possa ripagartiora da madre lo so,il mio debito lo pagheròa mio figlio.

  • 118 V NEBU LUNA PLAVA

    IGOR ÒERNO

    PLEI PLEI ROA MA

    PIei, pIei, roa ma,od doline doi doline.Poòij se pri zemji mojih judimed dianjemhp anu vjetra.

    Ti bo uIa besjededni polnih nebes,ki padajo na tve oòitej boavo boanje.

    Tvoje sarce bo posIUaIozgubjeno pravjicoki parhaja k tebetej lastavica.Te] vilazema.

    Novo ivUenje.Novo sanje

  • V NEBU LUNA PLAVA

    KO MERKA NAOKOU KLE

    Ko merka naokou kle,zemlja, gore nieso veò sinonimvelikosti.So kuj zapuene kraji od nase mi kolè e marjemò tu dui.

    Svjet u se odper ta predsoncam,e mi moremo videtinjeà lu:ne mejmo strah,se ne bomooslipili.

    Zbudimo se tou nai dui,mi smo miadi!Storimo kej za nas.Za speka usjati nae koranine.Za speka poiviti nao zemljo.

    Ne bomo umani!Ne bomo umani!

  • 120 V NEBU LUNA PLAVA

    ORNELLA FERRARI

    TROPPE GUERRE

    Ancora questaumanità straziata,questo tremendodolore senza sensoche mi dilania ‘anima.Folle grigiedi mortichiedono pietàe i fantasmiprotendonole mani stancheverso il cieloincolore.Non c’è piùpostoper i vivi.Eppure,come da un nuovovaso di Pandoravedo,nel fondo dell’abisso;la speranzache splendente,canta il futuro.

  • 121 V NEBU LUNA PLAVA

    MI ASPETTAVI NEL SOLE

    Molte vite ho vissutoper cercarti.Nelle gore del tempodove mani avidedi sognifrugano nel buiodei desideri dimenticati.E nell’acqua verdedella seradove si specchianodesideri d’amore.

    E nel buio del cuore.E nel dolore.E nelle notti pienedi fantasmi d’amore.Ma tu,mi attendevi nel sole,caldo, vivo, lucente,fatto di sogni,e desideri,e tenerezza,e amore.

  • 122 V NEBU LUNA PLAVA

    GABRIELLA TOMASETIG

    VAS MOJA

    PosIuam vieter,pieje te narbuj stare piesmi,pene padajo mertvev telim arnin jesenu,ko naa vasmutasta. sama,vse seje zgubilolieto za Iietamtiho tiho brez ronanjaZbuogam,njive in planine,zbuogam,pratei brez nasmiehaan brez glasu.Se popuzajo spomini,kamani ostrigauore od velike alost,nam pravjo ivljenje naih judi,ki so dielali, jokali, terpielitu telim tihim umeranju.Kuo pofarbamo tel as. dan za dnevom,tistin, ki ne morejo e rec»zbuogam, vas moja .

  • 123 V NEBU LUNA PLAVA

    ZBUOGAM, ZEM]A NAA

    GIas je biu mutasttu ajeri je plesou.nam je pravu zbuogam, beside teke.Ne iene ne ice. kartonovo vaIio.an smo se zbudile ta pod druzim svietam.Vsakojutroje perIa onà,tiha sizica odpuòena tu aIost,takuo ustavjena tu setcje potamniela vsako zornado.Ti si bila nimer ta per nas, zemja naa.Kadar aIost prevelikanasje potresla, si bila na oginj,de smo se pogriele, kadar vietarje previc pihau tu nae serce.Pa te nismo zguble,ti si bila nimer tam,si nas akaIa, ziata zemja naa

  • 124 V NEBU LUNA PLAVA

    PAOLO TOMASETIG

    UN POSTO STUPENDO

    Non sento il vocio gioioso di bimbie scende sui tetti brunitiimplacabile l’ombra del tempocopre i colori di muri vissutiil muschio ed il rovouccelli padroni d’un posto stupendo.Giù a valleson forti gli amoriforti le vocisono forti i rumori,i colori di fiori e case più nuovenon conoscono ancorai segni del temposon grandeed è forte il pensierolassù dove son natoin quel posto stupendo.

  • 125 V NE8U LUNA PLAVA

    GIUGNO MALEDETTO

    Sul confineimmersi tra terra e cementotronchi stanchi di castagnosorreggon le funi tesee sospesesull’assi cigolantimille emozioni nel tempomille mani sporchesul fiume più bello.Troppe insiemequel giugno maledettoun attimoesplodono grida e paurasui sassi colot luna,ed incredula la vallerimbomba di sirene.Mille lacrime sul fiumeamici persiche come rondinivolano in cielo.

  • 126 V NEBU LUNA PLAVA

    LUCIA IRUSGNACH - KEJCDVA

    DOST VAS BO?

    Tentega ni biuo e telefona, zatuo se ni viedelo, dostjih bo ta za mizoopudan. Bedin se ni bau telega, zak ser an saiam so bf nimer. in ioncupe mesne se je kuhou e od jutra, za de upa se doIe za vse tiste,k so bii perIi; e smojih miei, zajc tenfan ai petehn, no maio idrika.tenfani kiampier an kakert an brovada s kiobasico: tel je blu navadnimenu. Na kratkim: karje biuo. kar smo miei, an na verh e gubanca,vse zalito z domacim vinam ai z motam. Na zadnjo an ganje, kafénaj je biuo ai ne.

    Ni korio uabit obednega, smo se zbierai p0 iahti. Seje viedeio, devehka iahta pride igurno, an za te druge je biuo zadost se pogovoritgor per cierkvi pred mago ai po ma, tu tisti zamenji pozdravijanjaan perkiicanja: je biu dan, na Roinco, k’ so perii k ma gor k DeviciMariji od deieòa, per nogah ta z Jugosiavije an od druzih sosiednihkamunov; tisti do z Lakega ai e bui od deiea, so perii e kak danpried, za poitnice. Tam pred cierkoujo so se srecjovaie an spoznovaiecieie druine emigtantov, smuovi zmierej bui vehki, nove nevieste an tezadnji rojeni. Atu si se navadia, duoje hodu v uoio s tvojimstarim,duo je biu sudat s tatam ai duo je dieiou ta per njim gor v Zviceri aitisti, k’ so zrasii kup. Ma narbuj se je zastopiio, de vsi tet ijudje, k’ so2iviei raztreseni p0 svietu, so bh ujeti tu ni paiuini. k’ jih je der2aiaeie tankuo pervezane. Ko so se ugasniie te zadnje note piesni, k’ jezakUuiia mago an precesjo. vse seje zameaio pred cierkoujo: vsi sose dajai roko, so se buvai, objemai, saiudvai na gias od deieòa, so sezbierai kup an se nazaj razkropii. medtem k’ otroc so iietai povserod

  • 127 V NEBU LUNA PLAVA

    tu telim veselim konfuioni. Nad vsem je bluo nabijanie gor s turma.Se je perIo damu s telim odmevanjem tu glavi brez viedet, de tistum an tiste tonkanje so nas okerstil za zmieraj.

    Otroc so pindaval njih soudicje tu bagigi, roicje, koIae, bonbonean druge sladòine - no malo udane, ma duo je biu prestau? - k’ sopredajale nune gor na pokriti zbrinlji. grede k’ tam za cierkoujo, blizuturma, te veliki so pa e popival kak ta] pred juno.Smo perlietal damu ko uce, an ker seje hia napunia - kandtej ni bluomaj zadost - smo zael pa jest. Govorjenje je bluo veselo za mizo, vsakje mou kej za poviedat za no lieto, k’se nismo videl, an 0 navad kakakuanta ni mankala. Ker na mizoje perla gubanca, seje zaòelo pa piet.Tuole ni bluo ko zaetik praznika, seje viedelo, de potie seje bluo Iopa na Razpotje, na ples.

    iz knjige/dal libro Roincaje naa

  • 128 V NEBU LUNA PLAVA

    LUCA ZORATTI

    LA VERE STORIE DE FIN DAL MONT

    «Se la funzion da la viste no pues esisti cence i voi, e ancje se cuaIchivolte i voi a puedin no davuelzi ben il iòr servizi, chè persone che ancjeune volte sole doprant i voi e à viodQt in maniere perfete, e possètin mùt perfet la viste. Far cuintri, se cence la capacitt divinatorie nopues esisti la funzion e la art de divinazion. e se une persone che evedi facoltts divinatoriis e pues cualchi volte fali e no intui il vèr, ilfat che une sole volte e vedi presazit un cuaichi event in maniere tlche noi somei sucedùt par cs, al baste a confermà la esistence dedivinazion. E di chest si pues dà mii esempfs duià che si confermi chela divinazion esist

  • 129 V NEBU LUNA PLAVA

    Biel pinsir, biele idee al pensave di vé vQt. Metisi a lei di gnot al judea durmi, la leture e strache la viste, i riflès, il cjf, che zontt il dut ala strachett fisiche ti puartin subite di ché altre bande, tal mont dalscùr e de la polse.

    Cussì, daspò di vé cjapt sù un libri a cs, viert a di une pagjine a cs.let un toc a cs, il rest da la gnot aljere lt a fsi benedi.

    Nancje la leture, almancul cheste leture, lu veve judt a indurmidìsi,e sierant il libri di chè gnot tormentade si jere inecuart che si trataveda «De Divinatione» di Ciceron.

    Mai leture noturne e jere stade cussì sbaliade e, distudade la lOs, siveve tornt a gondolsi tal jet sperant che la sium, intune maniere ointa chè altre, cuI so cjaval doràt o cu la sò ande strache, e fos passadeancje par li di lui par puartlu fùr di chè zornade che al veve voie didismente, par menlu vie in chel mr che si dame Doman.

    Zà, il Doman.

    iz knjige/dal libro La vere storie de fin dal mont

  • 130 V NEBU LUNA PLAVA

    MATJA1 PIKALO

    KOLOSEJ

    SanjaI sem ika,Zekje bil brez majicein v kavbojkah,ez pas mu je visel bel trebuh.Obutje bil v natikae.Pravzapravje bil isto tak kot takrat,ko sem ga sreaI v Koloseju,v drubi s sinom,s katerim je el v kino.Moja ienaje intuitìvno pripomnila,da seji zdi, da igra Ziek fakerja,nekaj, kar nikoli ni bil.Koje el mimo,se mije zdelo, da sem ga sliaI,kakoje posvaril sina,na] nikoli ne hodigledat risank avtorjev,»katerih ustvarjalnostpoganja rahla anaina plahost.Sin je modro molalin ga zaloil s popkornomin kokakolo.Potem sta izginilav ogromno reIo Koloseja,potem si je snel natikaòein v kavbo]kah zakotakal v vodo.v kateri je krevaI svoje uence.

    CELICA

    Tisti, ki so bili noter, so hoteli ven,tisti, ki so zunaj, hoejo noter.Hotel Celica, obkro1en z bodeo 2ico,stree koktejle p0 en evro,tako kotje vòasih stregel òufte.Prvi poletni dan je v hotelu praznik,na betonskem vrtu cvetijo roe.

  • 131 V NEBU LUNA PLAVA

    V zraku je utiti vznemirjenje,mogoe zato, kerje bii to vòasih vojaki zapor,ali pa zato, kerje nekdo oddai rokopis za novo knjigo.Podgana na rami nekega pankerja zadovoljno cviii,njen miii io kar naprei tazvaja s kosi pice.Na stolu ie pustila asopis neka gospicain odfrfotala kot metulj Atgynnis paphia.Loneiy Planetje dal hotelu naivio mono oceno,avtor prispevka ie zato v Gaieriji dobii slikoza zelo ugodno ceno.To in pa teoriia.daie etverica pristaia v zaporu zaradi ljubezenske spietkein ne zaradi razkritja vojake taine vesoijnemu svetu.pa e ni zapisano v Osamienem pianetu,pianetu osamijenih du.Pie. da ie bii v hoteiu zaprt vodja,ki hoe zdaj to deeiico narediti za svetiinik 21. stoietja.Kdor misF drugae, naj si prikiiòe v spomin,da v hoteiu e zmeraj obstaiaio skrivne cehce,ica se e zmerai viie na vrhu zida,ivim v opomin.Toie vredno trajnega zapisa,kadiinica z vodno pipoie zgoi kuiisa.Dri, da ie arhitektura hoteia edinstvena,Cehca ie òudovit primer,da se zgodovina ponava —naiprei kot farsa in potem kot tragedija.Tudi Cheisea so sesuh kot hio iz kart, dragi bard,kot da to ne bi bii ivi kuiturni spomenik,v katerem ie ivei marsikateri pesnik.Gostje v Celici posedaio na terasiin samo e akajo na bend,kjer so se vasih piazif kuarji in modrasi.Konno pride veer, dekie p0 fanta.Namesto trobente,ki je vasih naznanaia spanie in tiino,se zasiii refren:»You toid me again you prefer handsome man,but for me you wouid make an exception . .Resda so eni grdi, dtugi pa teni,a imaio zato giasbo.

  • 132 V NEBU LUNA PLAVA

    KAZALO/INDICE

    LETO/ANNO STRAN/PAG.

    IZIDOR PREDAN - DORIC 1996 10-11

    Samuo smart mi Iahko zapre ustaSlovenci, imejmo se radi

    MONIA MONUTTI 1993 12-13

    Un pensir insistentA te

    DUAN JELINI 1993 14-15

    Vrh brez svetiobe

    MICHELE OBIT 1993 16-17

    5. PietroCaro Adriano

    JOE TUCIN 1993 18-19

    Prihajajo ubijat lovorSam

    FABIO FRANZIN 1994 20-21

    Càssa ghin ciaparèto p0’ a far puise?EI iuzh. I brazhi

    ANDREINA TRUSGNACH 1993 22-23

    Utrgana zvezdaOkuole ognja

    PAOLO COCEANCIG 1994 24-26

    Cjant ravojant saivadi’Cerclis

    VIDA MOKRIN PAUER 1993 26-27

    Pasti v slastiVojak in enska

    MAX MAURO 1994 28-29

    I soi blancMi dìs di no rindimi

    KATJA QUAGLIA 1994 30-31

    JuimeTuica mojca

    LUCIANO CHIABUDINI 1994 32-33-34

    AnziieBaglioriVsakdanji kruh

    MARKO KRAVOS 1994 36-37

    Trn in kamenVeter, glasovi

    FEDERICO TAVAN 1994 38-39

    I gno vuoeBeisoul cui timp

  • 133 V NEBU LUNA PLAVA

    TATJANA SOLDO 1994 40-41Pesem za IrasemoZagrena alostinka

    MAURIZIO MATTIUZZA 1999 42-43No aiSiarade

    FRANCESCO BERGNACH - KEKKO 1994 44-45Nediki zvonViermi

    ALESSANDRO MONTELLO 1994 46-47E, cumòVola rès

    IVO VOLARI - FEO 1994 48-49PokolenjaUdarec

    GIUSEPPE CERNETIG 1995 50-51In primavera il tramonto nelle valli del NatisoneLe mie valli

    SILVANA PALETTI 1994 52-53DUa maZemja ma

    CLARA DAI CHIVELOS 1994 54-55Midl da matett

    GUIDO OUALIZZA 1995 56-57Per AnnaSnica

    OARKO KOMAC 1995 58-59

    GLORIA CORRADINI 1995 60-61O sarai poeteTa une man

    LOREDANA DRECOGNA 1995 62-63Marjutalst na vien

    MARZIAZANUTTO 1995 64-65CuoreNotte in barca

    GIOVANNI GUBANA 1995 66-67ZelenicaVenezia

    ACE MERMOLJA 1995 68-69SamVoda

    STIEFIN MORAT 1996 70-71Scugnì di agaDi scjapinela

  • 134 V NE8U LUNA PLAVA

    MARJAN TOMI 1996 72-73

    Zepove mii grejO p0 svetu

    MARCELLINA QUALIZZA 1995 74-75

    Luci nella notteInganni!

    BRUNA DORBOLÒ 1996 76-77

    Na svietParvi konfin

    GIOIA DOMINICI 1996 78-79

    SoliAd un estraneo

    SONIA GARIUP 1998 80-81

    ZvezdeMoji non

    LUCIANO FELETIG 1998 82-83

    Fiore di vetroSpomin

    DANIELE CAPRA 1998 84-85

    Nebuo padaNi ku spi

    BOIDAR STANIIÒ 1999 86-87

    La caduta del muro di Berlino

    LEOPOLD EKLI - POLDI 1998 88-89

    LivekLjubezen objezeru

    RINO CHINESE 2001 90-91

    RezijÒZvùzdÒ ma

    MARINA CERNETIG 1999 92-93

    Pridi h mam iicaParha]a jesen

    MARIO MIDUN 2003 94-95

    Il cjalcjut

    ALDO CLODIG - KLODIÒ 1999 96-97

    Beneka vierNa skali

    DANIEL BUCO VAZ 2003 98-99

    Non era vitaSolo

    RENZOGARIUP 2000 100-101

    ZimaSmrt

    NOVELLA CANTARUTTI 2004 102-103

    Glagna e guselaRosr sul Piél

  • 135 V NEBU LUNA PLAVA

    ADA TOMASETIG - TROGARJOVA 2000 104-15

    GIOVANNI COREN - MARKIUKriaci od svetega Marka

    ADA TOMASETIG - TROGAR]OVA 2000 106Ankrat Sveta nuo

    VILJEM ERNO 2004 108-109Ascolta le parole sparse nell