strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

93drugo

četrtletje2011

UvodnikDoločitev bakra v Cuprablauu Zamenjava obstoječe volumetrične

metode s potenciometrično metodoČrv Stuxnet in njegov vpliv na

dojemanje varnosti sistemov za vodenjeInformativni izračun dohodnine in s tem

povezana vprašanja

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma II

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Oblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.

UvodnikČeprav smo res predvsem kemijsko in metalurško podjetje, je nekaj, kar naše okolje še posebej boga-ti, bogata zaloga strokovnega znanja in izkušenj na široki paleti strokovnih področij, ki jih v podjetju potrebujemo. Prav bi bilo, da bi se tega, kadar govorimo o strokovnem delu, večkrat zavedali in tudi ustrezno predstavljali. Prav zato nas še posebej veseli, da lahko v tokratni številki objavljamo tudi pri-spevek s področja financ, in sicer o temi, ki nas vse še kako zanima. Upamo, da je to le prvi od mnogih prispevkov s tega področja, in da bo hkrati vzgled in spodbuda tudi drugim strokovnim sodelavcem, da predstavijo novosti ali zanimivosti s svojega delovnega področja.

Poleg strokovnih prispevkov smo tokrat več prostora namenili tudi pregledu v podjetju opravljenih raziskovalnih nalog, saj so naši raziskovalci neumorni.

Glavni in odgovorni urednikmag. Vladimir Vrečko

Uvod

V Analitskem laboratoriju (AL) Službe kakovosti (SK) določamo masni delež bakra v Cuprablauu po volumetrično tiosulfatnem postopku, ki ga predpisuje Collaborative International Pesticides Analytical Council (CIPAC). Metoda je zanesljiva, njena slaba stran pa je uporaba večjega števila nevarnih kemikalij (kalijev dikromat, kalijev tioci-anat, amonijev hidroksid, ocetna kislina) in dolgi čas izvedbe analize.Z uvedbo potenciometrične metode za standar-dizacijo raztopine natrijevega tiosulfata in po-tenciometrične metode za določitev masnega deleža bakra v vzorcih smo skrajšali čas analize in se izognili uporabi navedenih kemikalij.

Robert Boyle (1627 do 1691) je v svojem delu Sceptical Chymist v temeljih revidiral Aristotlo-vo teorijo. Na osnovi eksperimentov je opredelil pojme kot so element, spojina, zmes. Pojem ele-ment je vezal na snov in ne na njene lastnosti. Izrednega pomena je tudi njegova ugotovitev o odvisnosti med prostornino in tlakom plina. Nje-gova dela so bila osnova za prvo, žal napačno te-orijo o kemijski reakciji, znano kot flogistonska teorija, s katero so kemiki skušali razložiti pojav oksidacije oziroma redukcje oksidov.

PRINCIP DOLOČITVE

Postopek temelji na jodometrični metodi.Vzorec raztopimo z mešanico dušikove(V) in žveplove(VI) kisline. Z vrenjem raztopine odstra-nimo večino dušikovih oksidov, ki nastanejo pri

raztapljanju. Preostanek dušikovih oksidov od-stranimo z dodatkom uree (sečnine). Popolna odstranitev dušikovih oksidov je potrebna, da preprečimo oksidacijo jodida.

Kemijska reakcija: Odstranitev dušikovih oksi-dov z dodatkom uree

2HNO2 + (NH2)2CO 2N2 + CO2 + 3H2O

Bakrovi(II) ioni se po dodatku kalijevega jodida (KJ) v kislem mediju reducirajo do bakrovih(I) ionov. Pri tem izločeno množino joda (J2) titrira-mo s standardno raztopino natrijevega tiosulfata (Na2S2O3). V ekvivalentni točki je množina pora-bljenega Na2S2O3 enaka množini sproščenega J2.

Kemijska reakcija: Dodatek KJ v kislem mediju

2Cu2+ + 4J- 2CuJ + J2

Kemijska reakcija: Titracija J2 z Na2S2O3

J2 + 2S2O32- 2J- + S4O6

2-

Pri jodometrični določitvi bakra je železointer-ferenčni ion, ki povzroči oksidacijo jodida. Če vzorec vsebuje železove ione jih odstranimo z dodatkom natrijevega fluorida, ki tvori stabilen kompleks z železom(III).

Kemijska reakcija: Tvorba kompleksa Fe3+ z NaF

Fe3+ + F- [FeF]2+

Jana Ojsteršek

Določitev bakra v CuprablauuZamenjava obstoječe volumetrične metode s potenciometrično metodo

IZDELAVA NOVIH POTENCIOMETRIČNIH METOD

Razvijanje in vpeljevanje potenciometričnih me-tod za določitev bakra (Cu) v bakrovi spojini Cu-prablau je potekalo v dveh delih:

izdelava potenciometrične metode za stan-•dardizacijo Na2S2O3,izdelava potenciometrične metode za dolo-•čitev masnega deleža Cu v vzorcih.

Izdelava potenciometrične metode za stan-dardizacijo Na2S2O3Priprava 0,1 M raztopine Na2S2O3Raztopino Na2S2O3 si pripravimo z raztapljanjem trdnega Na2S2O3 · 5 H2O v deionizirani vodi. Se-stava kristalnega natrijevega tiosulfata ni dovolj zanesljiva, da bi ga lahko uporabili kot primarni standard. Ker se po raztapljanju kristalnega natrijevega tiosulfata začne spreminjati koncentracija razto-pine (izločati se začne žveplo), raztopino stabi-liziramo z dodatkom natrijevega karbonata in s hranjenjem raztopine v temi (svetloba pospešu-je razkroj tiosulfata) najmanj deset dni.Med razvijanjem metode smo ugotovili, da filtri-ranje raztopine Na2S2O3 močno skrajša čas stabi-lizacije.

Izdelava metode za standardizacijo razto-pine Na2S2O3Pri izdelavi metode za standardizacijo 0,1 M raz-topine Na2S2O3 smo kot primarni standard izbrali kalijev jodat(V) (KJO3).

Princip določitveUstrezni množini primarnega standarda KJO3 dodamo trden KJ in klorovodikovo kislino (kisel medij). Sproščeno množino joda v raztopini ta-koj titriramo (zaradi hlapnosti joda) z 0,1 M raz-topino Na2S2O3 z uporabo platinaste elektrode Mettler DM140. Standardizacijo izvedemo v še-stih paralelnih določitvah, povprečno vrednost titra pa titrator avtomatsko shrani.

Kemijska reakcija: Titracija primarnega stan-darda KJO3 z raztopino Na2S2O3

JO3- + 6H+ + 5J- 3J2 + 3H2O

2S2O32- + J2 S4O6

2- + 2J-

Določitev titracijskih parametrovPostavitev metode v avtomatskem titratorju zahteva optimizacijo številnih titracijskih para-metrov, ki vplivajo na potek titracijske krivulje in določitev ekvivalentne točke.Optimalne titracijske parametre (sl.1) smo do-ločili glede na tip titracijske krivulje in glede na dobljene rezultate (natančnost, točnost). Ekviva-lentna točka določitve je pri potencialu od 200 mV do 300 mV.

Slika 1: Titracijski parametri za standardizacijo Na2S2O3

Z izdelavo potenciometrične metode za stan-dardizacijo 0,1 M raztopine Na2S2O3 (T007) smo izključili uporabo zelo strupenega kalijevega di-kromata in skrajšali čas določitve za 50 %.

Na pripravljeni raztopini smo ocenili ponovljivost standardizacije, z večkratno periodično kontrolo titra pa smo določili potrebno frekvenco stan-dardizacije (na 3 tedne).

Izdelava potenciometrične metode za dolo-čitev masnega deleža bakra v vzorcihPri izdelavi potenciometrične metode smo za določitev Cu določili optimalne titracijske para-metre (sl.2) tako, da smo dobili ponovljive rezul-tate, ki so primerljivi s klasično metodo določitve Cu v vzorcih in točne rezultate, ki smo jih pre-verjali z določitvijo Cu v referenčnem materialu (Copper ICP Standard - 10 g/L Cu).Zaradi manj izrazitega skoka v ekvivalentni točki (prvi odvod titracijske krivulje), smo morali pove-čati minimalni in maksimalni titracijski dodatek.

Slika 2: Titracijski parametri za določitev masnega deleža Cu

Slika 3: Titracijski krivulji za določitev masnega deleža Cu

Primerjava rezultatov določitve masnega deleža Cu z in brez filtracije raztopineVmesna faza določitve Cu je razredčitev vzorca. Na dnu bučke se pojavi vidna oborina, bučka se dopolni z deionizirano vodo in premeša. Ko se oborina usede, odpipetiramo ustrezen alikvot raztopine za titracijo.Zaradi dvomov vpliva oborine na točnost rezul-tata, smo izvedli meritve Cu brez in s filtracijo raztopine.

Ugotovili smo, da se rezultati brez in s filtracijo med seboj bistveno ne razlikujejo (max. 0,1 %), in ker je vsebnost Cu v naših vzorcih relativno veli-ka (~35 %), smo ocenili, da za določitev bakra v vzorcih Cuprablaua filtracija ni potrebna.

Ocena ponovljivosti metode Za oceno ponovljivosti postopka smo izvedli meritve na dveh rednih vzorcih Cuprablaua. Ponovljivost nove potenciometrične metode je dobra (standardni odmiki so nizki, RSD-ji so pod 1 %). Rezultati dobljeni s klasično (staro) in potenciometrično (novo) metodo so primerljivi. Ker se standardni odmiki meritev med posamez-nimi vzorci bistveno ne razlikujejo, smo izračunali spool (0,07 %) in dovoljeno odstopanje med dve-ma paralelnima določitvama r (0,20 %).

Ocena točnosti metodeTočnost postopka smo preverili z meritvami referenčnega materiala (Copper ICP Standard – 10 g/L Cu).Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da je nova metoda določitve bakra točna. Izkoristki na refe-renčnem materialu so od 99,7 % do 100,3 %.

ZAKLJUČEK

Masni delež bakra v Cuprablauu v SK določamo po volumetrično tiosulfatnem postopku (jodo-metrična metoda). V SK smo klasični postopek določitve zamenjali s potenciometrično titraci-jo na avtomatskem titratorju. V ta namen smo vpeljali potenciometrično metodo za standardi-zacijo raztopine Na2S2O3 in metodo za določitev masnega deleža Cu v vzorcih.

Potenciometrična metoda določitve masnega deleža bakra v Cuprablauu je selektivna glede na že vpeljano klasično metodo. Metoda je točna, izkoristki na referenčnem materialu so > 99 %.

Ponovljivost metode je dobra. Standardni odmi-ki so nizki, vsi RSD-ji so pod 1 %.

Prednosti uvedbe novega postopka določitve so: skrajšan čas analize (za 50 %), povečana zanesljivost določitve (zamenjava vizualne ocene barvnega preskoka s potenciometrično določitvijo ekvivalentne točke), zmanjšanje stroškov analize, izboljšanje varnosti pri delu (manjša uporaba nevarnih kemikalij), izboljšanje sledljivosti meritev (izpis iz titratorja).

REFERENCE

CIPAC HANDBOOK, Volume I: Analysis of [1] Technical and Formulated Pesticides; 1970.

Copper content determination in aqueous [2] solutions, Mettler Toledo M385.

Determination of CuSO[3] 4 with Na2S2O3 -ex-act-, Mettler Toledo M509.

Titer of Na[4] 2S2O3 0.1 mol/L, Mettler Toledo M526.

http://classes.uleth.ca/200103/chem24101/[5] Expt7.pdf: Iodometric Determination of Copper in Brass.

http://coryw.people.cofc.edu/6-Iodomet-[6] ric%20Determination%20of%20Copper.doc?referrer=webcluster&: Iodometric De-termination of Copper, Adapted from Day and Underwood, Quantitative Analysis, 6th Edition.

D. Gorenc, M. Čuk, L. Kosta: Kvantitativna [7] analiza, Navodila k vajam za kemike, FKKT Ljubljana.

Jana Ojsteršek; ND 01904071182: Določitev [8] bakra v bakrovi spojini Cuprablau, Cinkarna Celje, 2010.

Jana Ojsteršek; ND 01904071240: Določitev [9] bakra v bakrovi spojini Cuprablau s potenci-ometrično titracijo, Cinkarna Celje, 2010.

Mojca Krivec; ND 01904074260: Priprava in [10] standardizacija raztopin - 0,1 M natrijev tio-sulfat (Na2S2O3), Cinkarna Celje, 2008.

1. Uvod

Dolgo časa je v strokovni javnosti veljalo prepri-čanje, da so sistemi za vodenje sorazmerno var-ni pred zlonamernimi vdori. To je bilo sicer res v zgodnjem obdobju razvoja teh sistemov, ko so bili ti še zelo specifično zgrajeni, zato netipični in povrhu še ločeni od drugih informacijskih siste-mov v podjetjih. Stanje se je odločilno spremeni-lo na prelomu tisočletja, ko so proizvajalci zaradi nižanja cene sistemov za vodenje uporabili stan-dardne operacijske sisteme, predvsem Okna, in ko so te sisteme pričeli povezovati z drugimi sis-temi v celovite sisteme za obvladovanje proizvo-dnih procesov. Toda stara prepričanja o varnosti so se ohranila in kljub temu, da so proizvajalci priporočali varne zasnove in ustrezne zaščitne ukrepe, se celoviti varnostni ukrepi v praksi prak-tično nikjer niso izvajali, saj bi precej podražili in-vesticijo v sistem za vodenje, kar pa je bilo težko upravičiti ob še vedno živem prepričanju o so-razmerni varnosti teh sistemov.

Vse pa se je spremenilo, ko so julija 2010 odkri-li črva, ki so ga poimenovali Stuxnet. To je eden najbolj kompleksnih sovražnih programov, kar so jih do sedaj poznali, zgrajen za sabotiranje indu-strijskih procesov vodenih s Siemensovimi siste-mi za vodenje PCS7, WinCC in S7. Črv je izkoriščal tako znane kot še neznane ranljivosti sistema, bil je dovolj sposoben, da je prodrl skozi najsodob-nejše varnostne sisteme in izkoriščal vsaj sedem različnih načinov za širjenje.

Glede na njegovo kompleksnost in učinkovitost sumijo, da je delo obveščevalnih služb in da so bili njegova tarča obrati za bogatenje urana v Iranu. Ima namreč to lastnost, da išče točno do-ločen tip Siemensovega krmilnega sistema in se samodejno odstrani, če najde napačnega.Kar vzbuja skrb je to, da ima zelo učinkovite načine, da se prikrije, zelo različne načine, kako se skozi varnostne pregrade prebije do konč-nih ciljnih naprav, da ves čas vzpostavlja stik z neznanim kontrolnim strežnikom na spletu, od katerega dobiva ukaze in posodobitve, in da še danes poznajo delovanje le dveh tretjin njegove kode. Tako lahko danes samo ugibamo, koliko sistemov je praktično že okuženih, a se skrbniki tega sploh ne zavedajo, črv pa se lahko aktivira kadar koli.

V nadaljevanju si bomo ogledali osnovne značil-nosti črva, kako se širi, načine kako lahko okuži ciljni sistem, kako deluje in kaj lahko naredimo, da v bodoče tveganja zmanjšamo.

2. Značilnosti črva Stuxnet

Med različnimi lokacijami se širi počasi, tipič-•no preko USB ali drugih zunanjih naprav.

Znotraj proizvodnega sistema se širi hitro in •izkorišča različne omrežne poti.

Išče protivirusne programe in spreminja nji-•hove lastnosti, da se izogne prepoznavanju.

Vzpostavlja povezavo s kontrolnim strežni-•kom na spletu in sprejema ukaze in posodo-bitve.

Ukaze in posodobitve razširja po sistemu •celo do računalnikov, ki nimajo internetne povezave.

Spreminja programsko logiko PLK-jev in s •tem povzroča napačno delovanje procesov.

Spremenjene programe skrije, tako da jih in-•ženirji in sistemski administratorji ne vidijo, ko iščejo vzrok za napačno delovanje sistema.

Podpisan je s certifikati ukradenimi od enega •od dveh največjih dobaviteljev sistema, zato pri instalaciji črva sistem ne javlja nobenih opozoril.

Če ugotovi, da napadeni sistem ni ciljna kon-•figuracija, se samodejno odstrani, a se prej kopira na ranljive računalnike in prenosne medije.

Slika 1: Primer okužbe sistema za vodenje (SIMATIC PCS7)

Mag. Vladimir Vrečko

Črv Stuxnet in njegov vpliv na dojemanje varnosti sistemov za vodenje

3. Kako se ćrv širi?

Za širjenje uporablja črv tri povsem različne poti:s pomočjo okuženih zunanjih pogonov (USB •ključi in zunanji trdi diski);

z LAN komunikacijami (omrežni diski v sku-•pni rabi in tiskalniški opravilniki);

z okuženimi projektnimi datotekami sistema •(datoteke za WinCC in STEP7).

Slika 2: Možne poti za vdor črva Stuxnet v sistem

4. Kako izkorišča ranljivosti sistema za širjenje na nove računalnike?

V okviru prejšnjih treh načinov širjenja uporablja sedem različnih načinov izkoriščanja ranljivosti sistema:

izkorišča ranljivost zero-day v Windows Shell •upravljanju z LNK datotekami (ranljivost je v vseh verzijah Oken od NT 4.0 naprej);

uporablja različne načine, da se kopira na do-•stopne skupne naprave omrežja;

S pomočjo zero-day ranljivosti se kopira na •tiskalniške strežnike;

izkorišča staro RPC ranljivost »Conficker« za •razširjanje preko neposodobljenih računal-nikov;

se poveže s Siemens WinCC SQL strežniki in •se nanje namesti s pomočjo klicev podatkov-ne baze;

svoje kopije prilepi na projektne datoteke •STEP7, da se samodejno sprožijo, kadar koli se datoteke naložijo na sistem;

starejša verzija črva je za razširjanje preko USB •ključev izrabljala star »autorun.inf« trik.

5. Kaj Stuxnet povzroči v sistemu za vodenje?

Ko se črv namesti na računalnik, ki ima name-ščen STEP7 programsko opremo, najprej posku-ša najti programirne postaje STEP7 in jih okužiti. Če mu uspe, nadomesti DLL rutine STEP7 na teh postajah tako, da nihče, ki gleda PLC logiko, ne vidi sprememb, ki jih Stuxnet kasneje povzro-či na PLK-ju. To se zgodi na vseh računalnikih s STEP7 programi, ne glede na to, ali so povezani s PLK ali ne.

Nato črv išče točno določene PLK-je (315-2 in 417). Če katerega od teh dveh najde, preveri ali ima točno določeno konfiguracijo in dele kode.Če najde ciljno tarčo, prične z nalaganjem do-datne kode na PLK. Zamenja PROFIBUS gonilnik in osnovne programske bloke (OB1 in OB35 po-membno spremeni). Poleg tega namesti od 17 do 32 dodatnih funkcijskih in podatkovnih blo-kov.Dve od nameščenih kod sta zgrajeni tako, da spremenita frekvence specifičnih frekvenčnih pretvornikov in posledično hitrost motorjev, ki jih ti krmilijo in s tem ogrozita delovanje ustrze-nih industrijskih procesov.

Tretja koda verjetno nadzoruje celoten varno-stno-diagnostični sistem. Vhodne podatke I/O modulov PLK-ja spremeni tako, da varnostna lo-gika PLK-ja uporablja napačne podatke. Nato črv poljubno krmili izhode PLK-ja. Na ta način pre-preči, da bi varnostna logika opozorila na spre-membe ali jih prekrmilila.

6. Najpomembnejše ugotovitve

Veliko različnih poti do okužbea)

Čeprav je okužba z USB napravami najbolj oči-tna, je potrebno upoštevati še vse druge mo-žnosti okužbe (reklamni CD-ji, okužene datoteke proizvajalca ali dobavitelja, okužene projektne datoteke izvajalcev aplikacij, okuženi računalniki vzdrževalcev).

Ranljivost zaradi RPC (Remote Procedure b)Calls)

Črv je izkoristil lastnost sistemov za vodenje, da za veliko opravil uporabljajo prokotol RPC, ki je bolj ranljiv za napade. Temu se še lep čas ne bo mogoče izogniti in protokola ne bomo mogli

blokirati na požarnih zidovih, saj bi s tem prepre-čili osnovne funkcije sistema za vodenje.

Pomen ustrezne zaščitec)

Za podjetja je pomembno spoznanje, da je po-trebno izboljšati varnostne ukrepe. Sistem je potrebno zgraditi v skladu z zahtevami varne zgradbe, uporabiti je potrebno orodja za zgo-dnje odkrivanje napadov, za analizo delovanja omrežja in zgodnje opozarjanje. Poleg tega je potrebno z ločevanjem segmentov sistema po-tencialne vdore izolirati in s tem preprečiti večjo škodo.

Potreba po boljši strukturi zaščite s požarnim d)zidom

V standardni zgradbi sistema, ki jo predlagajo proizvajalci, je na žalost dovoljeno prenašanje podatkov z istim protokolom preko več požarnih zidov in v druge dele sistema. Ker je ta zahteva bistvena za delovanje sistema, morajo sodobni požarni zidovi imeti sposobnost Deep packet in-spection za protokole, ki jih uporabljajo sistemi za vodenje.

Izboljšanje varnostne kulturee)

Zavedati se moramo, da prepričanje, kako so sistemi za vodenje izolirani od zunanjega sveta ali pa dovolj zaščiteni s požarnim zidom, ne velja več. <potrebni so celoviti tehnični in organizacij-ski ukrepi, ki zahtevajo tudi dodatne investicije v opremo in ljudi. Zato bodo v prihodnje morali dobavitelji in vodstvene ter tehnične ekipe upo-rabnika skupaj oceniti tveganje in za reševanje problema nameniti primerne vire.

7. Kaj lahko storimo za izboljšanje varnosti?

Pojav Stuxneta postavlja pred uporabnike siste-mov za vodenje (ne le Siemensovih) neprijetna vprašanja. Nihče ne ve, kako se je črv že razširil do takrat, ko so ga odkrili in pričeli odpravljati očitne varnostne luknje. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je črv lahko prikrit, a hkrati čaka na ukaze in posodobitve z neznanega spletnega mesta. To pomeni, da lahko kadar koli spremeni ciljno strojno opremo in napade katerikoli sistem. Ne

nazadnje so snovalci s tem črvom razkrili vrsto ranljivosti in možnih poti za vdore v sisteme za vodenje in s tem pripravili vzorčni model za mo-rebitne druge napadalce, ki ne bodo tako selek-tivni pri izbiri tarč.

Uporabniki se moramo zavedati, da je čas so-razmerno brezskrbnih dni za vedno minil. Zato moramo poskrbeti za kar najbolj varno zasnovo sistemov za vodenje, saj so ti kritični za delovanje procesov in s tem za preživetje podjetij.

Nekatere najpomembnejše smernice za bodoče aktivnosti so na primer:

upoštevati čim več možnih poti okužbe in •pripraviti ustrezne ukrepe za zaščito;

upoštevati, da noben ukrep ni zanesljiv, in •sistem za vodenje čim bolj razdeliti na se-gmente;

namestiti ustrezne mehanizme Intrusion de-•tection za zaznavanje napadov in alarmira-nje, če so naprave napadene ali obstaja tve-ganje za napad;

uporabiti in vzdrževati primerne IT varnostne •ukrepe (požarne zidove, protivirusne progra-me, sisteme za posodabljanje), ki so zgrajeni za SCADA/IT sisteme in so sposobni izvajati preverjanje Deep packet inspection za pro-tokole, ki so specifični za sisteme za vodenje;

vključiti ocenjevanje in testiranje varnosti v •redne razvojne in vzdrževalne procedure ter redno prepoznavati in odpravljati potencial-ne ranljivosti sistema;

izboljševati varnostno kulturo pri vodstvu in •tehničnih strokovnjakih.

Viri[1] Byres, E. et. al. How Stuxnwt spreads – A Stu-

dy of infection Paths in Best Practice Systems, White Paper, www.tofinosecurity.com, febru-ar 2011.

[2] Byres, E., What does Stuxnwt Mean for Indu-strial Control Systems?, www.tofinosecurity.com, maj 2011.

Irena Leščak Zalokar

Informativni izračun dohodnine in s tem povezana vprašanja

Dohodnina je davek od dohodkov fizičnih oseb, zavezanci smo vsi prejemniki dohodkov. Med obdavčljive dohodke sodijo: dohodki iz zapo-slitve, dohodki iz dejavnosti, dohodki iz odda-

janja v najem in prenosa premoženjske pravice, dohodki iz kapitala in drugi dohodki. Odmero dohodnine regulira in opredeljuje Zakon o do-hodnini (ZDoh-2). Glede na aktualnost teme, pri-

spevek v nadaljevanju opisuje metodologijo iz-računa dohodnine in daje odgovor na vprašanje, zakaj smo oziroma bomo zaposleni v Cinkarni v velikem delu, doplačali med letom odmerjeno akontacijo dohodnine.

Davčna uprava RS je 31. marca in 31. maja razpo-slala informativne izračune dohodnine za leto 2010. Vsi, ki do 15. junija 2011 ne bodo prejeli informativnega izračuna, so dolžni dohodninsko napoved vložiti sami, in sicer od 15. junija do 1. avgusta letos [1].

Obrazec je dostopen na vseh davčnih uradih oz. izpostavah in na spletni strani Davčne uprave RS. Napoved je mogoče z varnim kvalificiranim digi-talnim potrdilom poslati tudi v elektronski obliki preko portala eDavki na naslovu: edavki.durs.si [1].

Prejemniki prvega svežnja, so morali svojo more-bitno obveznost poravnati do 2. junija 2011, pla-čilo obveznosti iz drugega svežnja pa nas čaka do 1. avgusta 2011 [1].

Informativni izračun je potrebno natančno pre-gledati in preveriti, če so vključeni vsi podatki o dohodkih, ki so obdavčeni z dohodnino, in če so upoštevane vse pripadajoče olajšave. Če ugoto-vimo, da podatki niso pravilni oz. so pomanjkljivi ali pa je davčna obveznost previsoko/prenizko ugotovljena, moramo v 30 dneh od datuma od-preme podati ugovor (za drugi sveženj do 30. junija 2011). Če to ne storimo, smo v davčnem prekršku, za katerega je zagrožena globa od 400 do 1.200 evrov. Obrazec ugovora je dostopen na vseh davčnih uradih oz. izpostavah in na spletni strani Davčne uprave RS. Na podlagi ugovora bo davčni organ izdal dohodninsko odločbo. Če se z informativnim izračunom strinjamo, bo le-ta v 30 dneh od odpreme postal odločba [1].

Zaposleni v Cinkarni Celje, moramo na podlagi prejetih informativnih izračunov v večini prime-rov dohodnino doplačati. Zakaj je tako, pa v na-daljevanju.

Osnova za izračun in plačilo akontacije dohodni-ne od dohodka iz zaposlitve med letom, je bruto plača zaposlenega, zmanjšana za obračunane in plačane prispevke delojemalca ter upoštevane splošne in posebne olajšave. Dobljeno osnovo na podlagi objavljene dohodninske lestvice ob-davčimo, in sicer: v prvem dohodninskem razre-du s 16 odstotki osnovno vrednost, v drugem ra-zredu s 16 odstotki osnovno vrednost in razliko s 27 odstotki, v tretjem dohodninskem razredu s 43 odstotki osnovno vrednost in razliko z 41 odstotki.

V Uradnem listu RS, št. 104/09 so bile objavljene olajšave in lestvica za odmero dohodnine za leto 2010, ki so znašale [2]:

Dohodninske olajšave:

- splošna

do 10.200,00 bruto 6.120,00

nad 10.200,00 do 11.800,00 bruto 4.147,67

nad 11.800,00 3.100,17

- posebna

(prvi otrok in drug vzdrž.druž.član) 2.287,48

(drugi otrok) 2.486,78

(tretji otrok) 4.147,58

(četrti otrok) 5.808,39

(otrok s poseb. nego) 8.288,52

Dohodninska lestvica:

do 7.528,99 16%

nad 7.528,99 do 15.057,96 1.204,64 + 27%

nad 15.057,96 3.237,46 + 41%

Obdavčljive prejemke zaposlenih v Cinkarni Ce-lje, v letu 2010, so predstavljale plače (vključno z bonitetami, nagradami, drugimi prejemki), regres in dodatna izredna izplačila. Obračun in plačilo akontacije dohodnine iz naslova plač je bilo skladno z objavljeno lestvico. Kot je iz do-hodninske lestvice razvidno, je le-ta oblikovana tako, da letni dohodki večine zaposlenih zapa-dejo v drugi dohodninski razred, ob dodatnih prejemkih pa hitro prestopimo prag obdavčitve in se znajdemo v tretjem, najvišjem razredu.

Akontacija dohodnine od drugih prejemkov iz delovnega razmerja (predavanja, CC-um, pri-spevki v glasilih in še kaj bi se našlo), se izračuna in plača v višini 25 odstotkov od osnove.

Akontacijo dohodnine za regres in dodatna iz-redna izplačila, ki so v neto znesku enaka za vse zaposlene, smo obračunali in plačali po enotni povprečni stopnji, in sicer: regres z 20 odstotki, druge prejemke v septembru s 25 odstotki in v decembru z 20 odstotki.

Povzetek vsega zgoraj navedenega je

Akontacija dohodnine za vsa izredna izplačila je v osnovi prenizka. To se ne nanaša samo na iz-plačila v Cinkarni Celje, prav tako so tudi drugi prejemki (najemnine, avtorski honorarji, sejnine, pogodbe o delu, kataster in podobno), obdavče-ni po stopnji 25 odstotkov. Kolikšen je odstotek prenizko vplačane akontacije, pa je odvisno od višine vseh letnih dohodkov, ki opredeljujejo do-hodninski razred.

Ob takšnem načinu izračuna in plačila akonta-cije dohodnine, smo mi dolžniki državi in svojo obveznost poravnamo šele po preteku leta in

pol, torej ne financiramo državni proračun vna-prej. Posledično, pa se seveda moramo zavedati, da je treba del izrednih prihodkov prihraniti za poplačilo.

Druge okoliščine, ki so privedle do izračunanega doplačila, pa se nanašajo na osebno odločitev o upoštevanju olajšav med letom:

- do 31. decembra tekočega leta moramo po-sredovati podatke o naši odločitvi, da se pri mesečnem izračunu akontacije dohodnine upošteva povečana splošna olajšava (velja za prejemnike nižjih dohodkov),

- posredovanje podatkov o uveljavljanju/neuve-ljavljanju olajšav za vzdrževane družinske člane (spremembe ali nove), ki nam bodo med letom zmanjševale davčno osnovo.

Naše ugotovitve:

- pri odločitvi o povečani splošni olajšavi, zapo-sleni največkrat ne upoštevajo drugih obdavčlji-vih dohodkov, ki povečujejo letno osnovo,

- med letom upoštevane olajšave za vzdrževanje družinskih članov, ki v letnem izračunu niso upo-števane iz različnih razlogov (jih uveljavlja par-tner, imajo svoje prejemke ki presegajo olajšavo ali kaj drugega)

Naš predlog:

razmislite o vaših odločitvah za leto 2011, saj je polovica leta že mimo, dohodninska lestvica pa ni bistveno drugačna.

Vir

[1] Povzeto po http://www.dursgov.si/si/splosno/cns/novi-

ca/article/1658/5709/608572f607/

[2] Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za od-mero dohodnine za leto 2010 (Uradni list RS, št. 104/09)

http://www.durs.gov.si/si/splosno/cns/novi-ca/article/1658/5709/608572f607/

[3] Zakon o dohodnini – ZDoh-2 (Uradni list RS, št. 51/10 – UPB6 in 106/10).

Pravilnik o določitvi olajšav in lestvice za od-mero dohodnine za leto 2010 (Uradni list RS, št. 104/09)

http://www.durs.gov.si/si/splosno/cns/novi-ca/article/1658/5709/608572f607/

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Razvoj inovativnih in okolju prijaznih premazov

Projekt: 2-2-2-1-1-1-1-1Vodja: Nikolaja Podgoršek Selič

V skladu z zastavljenimi nalogami podanimi v projektu “ Nanofunkcionalni in okolju prijazni premazi “ izbranim preko javnega razpisa “NEPO-SREDNE SPODBUDE ZA SKUPNE RAZVOJNO-IN-VESTICIJSKE PROJEKTE – RIP 09” in sofinanciran v okiru: OPERATIVNEGA PROGRAMA KREPITVE REGIONALNIH RAZVOJNIH POTENCIALOV ZA OBDOBJE 2007–2013 smo izvedli pregled o pri-merih analitskih metod za karakterizacijo titanilo-vega sulfata in analitskih metod za karakterizaci-jo nanodelcev titanovega dioksida pridobljenih iz titanilovega sulfata, kot je to predvideno tudi s pripravo projektnega izdelka PI 2.2.2.1.1.1.1.2 – Poročilo o karakterizacijskih metodah titanilove-ga sulfata.

Določitev vpliva tipa dodatka za fluidizacijo in načina dodajanja le-tega na aplikativne lastno-sti PL

Projekt: 004-002-10Vodja: Tomaž Rozoničnik

Fluidizacijski dodatki se dodajajo v praškasti lak, da bi izboljšali obnašanje laka pri skladiščenju in aplikaciji. V splošnem poznamo dva tipa, in sicer pirogeni SiO2 in Al2O3. Delujejo tako, da obdajo delce praškastega laka in delujejo kot nekakšno mazivo ter s tem zmanjšajo trenje in lepljenje delcev med sabo. Material je zelo voluminozen in ima visoko specifično površino, zaradi tega je njegovo doziranje nekoliko problematično in zahteva za to prilagojene dozatorje.

S proizvajalci dozatorjev smo se pogovarjali glede lastnosti posameznih dozatorjev in se na koncu odločili za volumetrični dozator, ki je bil nabavljen in zmontiran. Od proizvajalcev dodat-kov smo dobili nekaj vzorcev, ki smo jih najprej laboratorijsko testirali in se odločili za Cab-O-Sil

CT 1221 proizvajalca Cabot in Aeroxid AluC pro-izvajalca Evonik.

S poskusi smo nastavili optimalne količine flui-dizacijskega sredstva za posamezne kvalitete praškastega laka. Nekaj problemov je bilo s po-javljanjem oboka in posledično prekinitvijo dozi-ranja. Problem je bil rešen z vgradnjo vibratorja. Parametri dozatorja so bili vnešeni v TKL-e. Do-zator se redno in uspešno uporablja v procesu proizvodnje praškastega laka.

Znižanje materialnih stroškov lepil za keramiko, Nivedur P in Nivedur S ter predmešanic Nivedur P MIX, Nivedur S MIX in Gramadur MIX

Projekt: 003-001-09Vodja: Lidija Balek

Cilj naloge je bil znižati materialne stroške ce-mentnega lepila Nivedur P in Nivedur S ter predmešanic Nivedur P MIX, Nivedur S MIX in Gramadur MIX. MIX-e za proizvodnjo Nivedurja P, Nivedurja S in Gramadurja uporablja poslovni partner Cinkarna Kvarc Tuzla, BiH. Nivedurju P je bilo potrebno znižati materialne stroške na 83 €/t Nivedurju S na 108 €/t, Nivedurj P MIX-u 1512 €/t, Nivedur S MIX-u 1466 €/t, Gramadur MIX-u pa na 952 €/t. Zaradi znižanja materialnih stro-škov se kvaliteta lepil ni smela spremeniti. Naj-prej je bilo potrebno poiskati ustrezne surovine in narediti kalkulacije. Sledilo je preskušanje niza laboratorijskih in industrijskih vzorcev v skladu s SIST EN 12004, Lepila in malte za ploščice – defi-nicije in specifikacije, ki predpisuje kvaliteto lepil, njihovih razvrstitev po tipih in metode preskuša-nja. Na osnovi rezultatov preskušanj ind. vzorcev Nivedurja P in Nivedurja S sem izdelala recepture MIX-ov .

Obdelava odpadka po filtraciji žvepla iz proizvo-dnje

Projekt: 003-001-09Vodja: Marija Portič

Naloga je bila priprava recepture za umetno ze-mljino za rekultivacijo tal na kmetijskih in nek-metijskih zemljiščih. Za osnovne komponente smo vzeli v podjetju nastale odpadke, ki smo jih mešali v različnih razmerjih. Ti odpadki so: odpa-dek po filtraciji žvepla iz proizvodnje žveplove kisline, odpadna filter pogača iz priprave vode, odpadni apneni mulj iz proizvodnje modrega bakra in odpadni dolomitni pesek iz proizvodnje gradbenih mas. V začetnih mešanicah so bili re-zultati izlužkov analizirani na težke kovine v okvi-ru zakonsko določenih vrednosti. V nadaljevanju naloge je padla odločitev, da se dela samo v smi-slu priprave umetne zemljine za rekultivacijo tal kmetijskih in nekmetijskih zemljišč. Pripravljenih je bilo nekaj umetnih zemljin z zakonsko dovolje-

no vsebnostjo težkih kovin in pozitivnimi rastni-mi testi. Problem pri vseh pripravljenih vzorcih je bila bistveno previsoka električna prevodnost.

Razvoj sončne celice na osnovi nano-TiO2

Projekt: 003-008-09Vodja: dr. Andrej Lubej

Cilj naloge je bil sestaviti delujočo (Gratzlovo) sončno celico, ki bo primerljiva s Solaronixovo demonstracijsko celico. V okviru naloge mi je uspelo fizično izdelati takšno celico in preizkusiti nekaj različic. Zaradi pomanjkanja merilne opre-me so bile meritve izvedene pri naravni sončni in umetni svetlobi nedefinirane jakosti, primerjalno glede na Solaronixovi demonstracijski celici. Me-ritve so bile večinoma izvedene brez obremeni-tve, le nekaj meritev je bilo narejenih pod obre-menitvijo z 2 kQ uporom. Pri izdelavi celic je bila večinoma uporabljena komercialna Solaroniyo-va pasta ultrafinega titanovega dioksida, nekaj poskusov pa je bilo narejenih tudi z Degussinim P25 in vzorcem anataza, ki so ga pripravili v labo-ratoriju SRR CC. Bolj ali manj uspešno sem preiz-kusil tudi nekaj novih idej, med drugim sintranje titanovega dioksida z visokim tlakom in porabo aluminijeve katode. V okviru nalog je bila izdela-na tudi ocena prihodnosti fotovoltaike.

Priprava dokumentacije za EMAS

Projekt: 004-001-05Vodja: Irena Vačovnik

S projektom priprave dokumentacije za potrebe registracije v system EMAS smo pričeli v maju leta 2005, kjer je v fazi do prejema certifikatov ISO 14001 in OHSAS 18001 pri projektu sodelo-val tudi zunanji izvajalec – podjetje Bitenc Con-sulting kot svetovalec.

Certitikata ISO 14001 (za ravnanje na področju okolja) in OHSAS 18001 (za ravnanje na podro-čju varnosti in zdravja) smo pridobili v novembru 2007. Okoljski preveritelj SIQ je istočasno presoja system ravnanja z okoljem, tudi glede na zateve uredbe EMAS izdal pozitivno mnenje, vendar se je postopek vpisa v EMAS register, kar je v do-meni MOP-ARSO, zavlekel zaradi birokratskih za-dev in nekaterih pomanjkljivosti SIQ do oktobra 2009, ko so nam izdali Potrdilo o registraciji v sy-stem EMAS z registracijsko številko SI-00003.

Racionalizacija stroškov popravil izpustnih ke-ramičnih ventilov na razklopu

Projekt: 006-005-09Vodja: Andrej Jelen

Naloga je bila zasnovana na zmanjšanju stroškov popravil izpustnih ventilov na razklopnih stolpih

12.04.A-F. To smo zagotovili z izdelavo rezervnih delov pri proizvajalcu ČRPALKE POTNIK, določe-ne rezervne dele pa izdelujemo v PE Vzdrževanje in energetika in v PE Veflon.

Kot je razvidno iz finančne analize stroškov, smo dosegli pribl. 61 % cene prejšnjega stanja.

Definiranje ključnih parametrov in njihovih po-vezav na potrebno medfazno in končno kvalite-to kalcinata

Projekt: 009-019-05Vodja: Boža Šuk Lubej

Poročilo vsebuje opis aktivnosti, ki so potekale zaradi definiranja parametrov v procesu proizvo-dnje pigmenta, ki so ključne za doseganje nje-gove kakovosti. Opisuje pregled in spremljanje nekaterih od prepoznanih parametrov v procesu vsakodnevne proizvodnje pigmenta v letih izva-janja ter opisuje že uvedene spremembe v pro-izvodnem procesu. Zapisana so laboratorijska poskušanja z zaključki, ki so potekala prav tako zaradi preverjanja vplivov prepoznanih parame-trov v procesu na kakovost pigmenta.Na koncu je v obliki preglednice kot zaključek predstavljen seznam prepoznanih parametrov (stabilnost črne raztopine, temperatura črne raz-topine, kakovost in količina kali za hidrolizo, tem-peratura priprave kali za hidrolizo, čas trajanja hidrolize, velikost delcev hidrolizata, pigmenta-cijski dodatki, režim kalcinacije itd.) z vplivom na posamezne faze v procesu proizvodnje pigmen-ta ter z opombami, ki predstavljajo pomanjkljivo-sti v doseganju zaključkov postavljene naloge in potrebujejo še dodatna raziskovanja.

Izboljšanje učinkovitosti čistilne naprave na PSG

Projekt: 011-003-08Vodja: mag. Pavel Blagotinšek

Obstoječi ČN na PSG STA V OBRATOVANJU OD LETA 2004. Meritve po zadnji rekonstrukciji sep-tembra 2007, so pokazale, da se je učinkovitost izboljšala – vsebnost prašnih delcev je na obeh linijah povprečno 40 mg/Nm3. Z 31. 12. 2010 bo z novo uredbo predpisana mejna koncentracija skupnega prahu enaka < 20 mg/Nm3.

Zato je bil cilj RN optimirati in izboljšati učinkovi-tost delovanja ČN, tako da bo misija snovi v zrak v mejah, ki jih predpisuje nova uredba.

Zato smo izvedli rekonstrukcijo venture pralnika, pri kateri smo zamenjali tudi tip šobe. Vgradili smo posebno razpršilno šobo – polni stožec – 90o, od proizvajalca “Lechlerja”.

Po rekonstrukciji in po nastavitvi procesnih para-metrov smo izvedli meritve emisije prahu. Pov-prečne koncentracije skupnega prahu so bile manjše od < 20 mg/Nm3.

Uporaba nano-TiO2 v elektroniki

Projekt: 011-001-09Vodja: mag. Vladimir Vrečko

V nalogi smo na osnovi literaturne raziskave in sodelovanja z raziskovalnimi inštitucijami ugo-tovili, da je UF TiO2 zelo perspektiven material na več področjih v elektroniki. Ker je naš interes, da spoznamo potrebne lastnosti materiala, ki ga proizvajamo, in osvojimo njegovo pripravo za specifične zahteve, smo na osnovi reultatov naloge vzpostavili sodelovanje pri raziskovalnih projektih v okviru centrov odličnosti in določili del vsebine v lastnih raziskovalnih nalogah.

Razvoj novih gradbenih izdelkov za podjetje Cinkarna-Kvarc

Projekt: 003-003-09Vodja: Lidija Balek

V letošnjem letu je poslovni partner izrazil že-ljo po viadurju; ker so našli pesek, ki bi ga lahko uporabili za proizvodnjo Omalt CASO, sem de-lala tudi na njem. Delo sem nadaljevala na gro-bem Nivefasu CK, delala sem tudi na obstoječih proizvodih Lepilo DEMIT, Malta DEMIT, Stirodur in Masterfix-PRO. Izdelali smo recapture MIX-ov oz. recepture naslednjih izdelkov: Viaduru, Stiro-dur, Masterfix-PRO, Omalt CASO, Nivefas CK, Le-pilo DEMIT in Malta DEMIT. Za vse izdelke, razen prve tri, smo jim dali predmešanice in recepture za izdelavo industrijskih vzorcev. Pripravili smo dokumentacijo za Masterfix-PRO.

Razvoj novih gradbenih izdelkov za podjetje Ci-tadela

Projekt: 003-004-09Vodja: Lidija Balek

V letošnjem letu poslovni partner ni izrazil želje po novih izdelkih, izrazil pa je željo po daljšem začetku strjevanja že obstoječega izdelka Vila-gled. Xella, ki je proizvajalec YTONG gradbenih elementov iz porobetona, išče za srbski trg pro-izvajalca bele malte za zidanje z omenjenim po-robetonom, ker ima Citadela beli cement, smo pomislili na njih. Izdelala sem recepture predme-šanic in recepture naslednjih izdelkov: izravnalne mase Vilagled in Omalt MP bele malte za zidanje z YTONG gradbenimi elementi. Za oba proizvo-da smo jim dali predmešanice in recepture za izdelavo industrijskih vzorcev.

Razvoj novega preparata s trojnim delovanjem

Projekt: 003-005-09Vodja: Vesna Gaberšek

Delni zaključek raziskovalne naloge je, da z no-vimi organskimi preparati CC sledimo želenim trendom in si odpiramo možnosti za razširitev prodaje pripravkov, s katerimi bomo lahko škro-pili skozi vso vegetacijo od 7 do 12-krat.

Zaradi zmanjšanja porabe fungicidov za zatiranje rastlinskih bolezni v Evropi in aktualnih trendov po novih formulacijah, smo se pri zaključku tega projekta že uzrli na osnovanje novega, v smislu nadaljnjega razvoja preparata z visoko učinkovi-tostjo (tudi za zatiranje bakterije Erwinie amylo-vore oz. hruševega ožiga), nizko fitotoksičnostjo, z minimalnim vnosom bakra v tla in z minimalno vsebnostjo bakra v plodovih v primerjavi s klasič-nimi bakrovimi pripravki – fungicidi.

V nalogi so predstavljene nove formulacije ba-krovih pripravkov – organskih gnojil. V PE Kemija Celje (PE KC) smo pripravili tri pripravke (Prilogo 1 – A) v primerjavi z aktualno ponudbo alter-nativnih pripravkov v Evropi in s tradicionalnim fungicidom Cuprablau Z Ultra.Izveden je enoletni biološki preskus foliarnega tretiranja v nasadih jablan (Mrežnik Pohorski dvor in Pivola UKC) z ocenitvijo biološke učinkovitosti preparatov in pojava fitotoksičnosti. Na vsebnost bakra so analizirani plodovi, olupki in meso plo-dov – glede na maksimalne dopustne odmerke bakra (MRL) po direktivi EU.

Raziskava stopnje oplaščenosti naših pigmen-tov

Projekt: 009-006-10Vodja: Mateja Močnik Ivec

V PE Titanov dioksid proizvajamo pigmentni TiO2, ki ga po kalcinaciji ustrezno obdelamo (zmeljemo in izboljšamo z različnimi dodatki). Na trgu ponujamo različne tipe, odvisno od na-mena uporabe. Glede na namen uporabe in na kvalitativno in kvantitativno vsebnost posame-znih dodatkov razvrščamo naše tipe v skupine s konkurenčnimi vzorci.

Na trgu ne spadamo med največje proizvajalce, kar pa ne sme biti ovira, da ne bi bili med kvalite-tnejšimi. Zato se moramo primerjati z najboljšimi. V tem smislu smo tudi izvedli nalogo primerjave s konkurenčnimi izdelki. Z nalogo ‘Raziskava sto-pnje oplaščenosti naših pigmentov’ smo poiskali in uporabili vse razpoložljive oziroma dostopne metode, s katerimi smo primerjali oplaščenost na-ših tipov pigmentnega titanovega dioksida s kon-kurenčnimi. Ugotoviti smo želeli, ali je oplaščenost naših pigmentov na ravni konkurenčnih izdelkov.

Želeli smo se primerjati s tistimi tipi, za katere ‘se govori’, da so boljši od naših produktov. Za iz-vedbo primerjave, katere osrednji interes je bila oplaščenost delcev pigmenta, smo uporabili več tehnik. Ene so se pokazale za zelo uporabne, dru-ge za zgolj informativne.

Za karakterizacijo smo, ob pri nas že uveljavlje-nih načinih, kot sta kemijska analiza vzorcev in preverjanje optičnih lastnosti v prahu ter prema-zih, uporabili še elektronsko mikroskopijo (TEM in EDS analiza), merjenje potenciala in določanje izoelektrične točke (PCD), infrardečo spektrosko-pijo (IR), rentgensko praškovno difrakcijo (XRD) in adsorbcijo plina za določitev specifične povr-šine (SBET).

Testiranje smo opravili za naše tipe RC 813, RC 817, RC 82, RC 823, RC 827, RC 833, RC 84 in RC 86. Vsakega od njih smo primerjali z vsaj 2 kon-kurenčnima tipoma, enim iz proizvodnje po sulfatnem in enim iz proizvodnje po kloridnem postopku pridobivanja pigmentnega TiO2. Na osnovi narejenih primerjav smo poiskali morebi-tne pomanjkljivosti naših tipov. Izkazalo se je, da jih je bilo manj, kot smo sprva pričakovali. Naj-dena odstopanja smo izpostavili in so osnova za nadaljnje razvojno delo na področju površinske obdelave naših produktov.

V poročilu so rezultati prikazani po poglavjih, ki se nanašajo na izbrani tip pigmenta, čeprav je delo potekalo po sosledju uporabe posamezne metode na vseh razpoložljivih vzorcih. Z meto-dami, ki jih imamo na razpolago v Cinkarni, smo preverili celoten nabor vzorcev, zunanje usluge (TEM + EDS, FTIR) pa smo skrčili na najmanjše za-dostno število, potrebno za izpeljavo ocene.

Naloga primerjanja naših tipov s konkurenčni-mi ni tako enostavna, kot se je sprva domneva-lo. Velik problem je pravilna umestitev nekega tipa v skupino, saj se moramo odločiti na osno-vi katerih kriterijev bomo tipe primerjali med seboj. Bomo naredili primerjavo na osnovi vr-ste in količine dodatkov, prisotne organske ob-delave, namembnosti nekega tipa, izstopajoče karakteristike, morda na osnovi kombinacije teh parametrov?

Odločili smo se, da bomo primerjali tiste tipe, ki so seveda na razpolago (imamo vzorce) in katerim so že bile določene osnovna kemijska analiza ter meritve v prahu in premazih. Le-te so primerjalne narave, torej se lahko rezultati primerjajo samo s tistimi, za katere so bili pri-merjalno tudi narejeni. Večkrat se zgodi, da se kasneje ugotovi, da prvotna izbira ni bila najbolj optimalna in da je zaradi nekaterih na novo od-kritih dejstev ali pa meritev ustreznejša primer-java s kakšnim drugim tipom. Vse te opazke so vključene v komentarje k primerjavam.

Omenjena raziskava oziroma primerjava naših pigmentov s konkurenčnimi tipi je pokazala, da imamo praviloma dober pigment. Večjo pozornost bi bilo potrebno nameniti načinu nanašanja dopantov v postopkih površinske obdelave, torej pogojem kot je npr. pH medija. Druga enako pomembna smer raziskovanja pa bi morala zajeti (prevečkrat) opaženo dejstvo, da so osnovni delci našega pigmenta manjši od konkurenčnih. So morda premajhni?

Ključne besede: pigment TiO2, titanov dioksid, tipi RC in konkurenca, oplaščenost, TEM in EDS, IR, PCD, dopanti, površinska obdelava

Key words: pigment TiO2, competitors, coatings, TEM, EDS, IR, PCD, dopants, surface treatment.

Vir M. Močnik Ivec, Zaključno poročilo RN 009.006.10: Raziskava stopnje oplaščenosti naših pigmentov, Cinkarnna Celje, 15. 3. 2011 (60 str.)

Mag. Zoran Pevec

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma II

Sodobni raziskovalci logike se strinjajo, da so za logiko pomembna tri osnovna načela:

identiteta,-neprotislovnost,-zadostni razlog.-

Načelo identitete pomeni, da mora biti vsak po-jem v istem stavku, v istem besedilu, istem dialo-gu itd. identičen sam s seboj. Načelo identitete je sine qua non za uvedbo variabel. Spremenljivka je v logiki simbol, ki nadomešča določeno kate-gorijo jezikovnih izrazov (stavke, relacije idr.).

Če bi recimo simbol p pomenil v istem kon-tekstu zdaj to, zdaj nekaj drugega, bi bil kot sim-bol neuporaben. Beseda “hruška” mora prvotno pomeniti sadež, šele potem, ko zadostimo nače-lu identitete, lahko pomen variiramo (npr. hruška za prevoz betona itd.).

Načelo neprotislovnosti je enako pomemb-no kot prvo. Standardna formulacija pravi, da ni možno, da sta stavek in njegova negacija oba resnična (ali oba neresnična). Razumu ni sprejemljivo, da bi bilo resnično oboje »2 + 2 = 4« in »ni res, da 2 + 2 = 4«.

Načelo zadostnega razloga pomeni, da mora imeti vsak stavek (tj. trditev, teza) svoj zado-sten razlog (argument), zakaj je tako in ne dru-gače. V argumentu razlogi utemeljujejo sklep, ta podpora pa racionalno osebo prepričuje v sprejetje sklepa [1]. Brez načela zadostnega ra-zloga ne more obstajati resnica.

Načelo zadostnega razloga je v svoji filozofiji uveljavil Leibniz. Za vse, kar biva, mora obstaja-ti razlog, zakaj biva, in za vsako resnično trditev mora obstajati razlog, zakaj jo sprejemamo kot resnično. Tako se mora za primerno razlago vsa-ke stvari najprej poiskati zadosten razlog zanjo.

Zadosten razlog za obsodbo na dosmrtno ječo, je recimo, če je nekdo ubil človeka …; varanje ni

zadosten razlog, da tistega, ki je varal ubijemo … Dejstvo, da so recimo vsi posamezniki odlični nogometaši še ni zadosten razlog, da bodo kot tim igrali dobro.

Pri Aristotelu je tretje načelo logike izključena tretja možnost. Vsak stavek je lahko le resni-čen ali neresničen, tretje možnosti ni.

To ne drži vedno v celoti. Tako piše Badiou o treh vrstah logike. V klasični logiki prvič ne moreš imeti na isti točki in v istem trenutku tako svojih kot tudi sovražnikovih čet. Drugič na določeni prostorsko-časovni točki bojišča imaš bodisi svoje čete ali pa čete sovražnika. Tretje možnosti ni. V intuicionistični logiki je prva opazka enaka. Toda na določeni prostor-sko-časovni točki bojišča ne moreš imeti ne svojih, ne sovražnikovih čet, ne čet nevtralne države. In v parakonsistentni logiki imaš lah-ko na isti točki bodisi svoje čete ali sovražniko-ve čete; lahko pa imaš tudi svoje in sovražniko-ve čete; nikdar pa nekaj tretjega.

Logika analizira razloge (argumente) za izpe-ljevanje stavkov iz drugih stavkov.

Kot smo že zapisali, je logika v ožjem pomenu znanost o načelih medsebojnega izpolnjeva-nja stavkov, stavčnih form, skratka je teorija sklepanja ali argumentacije (dokazovanja). V argumentu je določena trditev (sklep) na ra-zumen način podprta z razlogi (premisami) za sprejetje te trditve kot resnične ali upravičene. Sklep in premise so lahko propozicije (nekaj je tako in tako) ali pa trditve, ki izrekajo vredno-stne in normativne sodbe (nekaj naj bi bilo tako in tako) [2].

Stavki, propozicije so resnični ali neresnični in so v jeziku oblikovane misli. Logika torej prou-čuje oblike misli, izražene v jeziku. Vsaka logič-na izpeljava je sestavljena iz ene ali več premis in sklepa.

Z obliko stavkov se sicer ukvarjajo tudi slovni-

ce, zato je logična stavčna forma povezana s slovnično obliko stavkov; vendar je potrebno vedeti, da je splošnejša.

Kaj je torej stavčna forma? Je takšen niz zna-kov, ki vsebuje vsaj eno variablo in postane stavek naravnega jezika, če vse variable, ki v njej nastopajo, izpolnimo z ustreznimi izra-zi naravnega jezika. Na primer, niz znakov »x je mesto« je stavčna forma, ki postane stavek slovenskega jezika, če variablo x izpolnimo z imenom »Celje«: »Celje je mesto«.

Omenimo še naslednjo ugotovitev, ki je prav tako nujna za razumevanje logike. To je lo-gična konstanta – del stavčne forme, ki ga ne moremo spremeniti. Logične konstante so na-slednji izrazi:

negacija: - ni res, da …;

stavčni vezniki: - in, ali, če…potem…idr.;

kvantifiaktorji: - vsi, nekateri, noben, vsaj en, idr.

Ergo – logična stavčna forma je niz znakov, ki ob variablah vsebuje samo logične konstante in oklepajna znamenja ter postane stavek na-ravnega jezika (jezika s katerim se sporazume-vamo in, v katerem mislimo).

Recimo, da je naravni jezik slovenščina. Tu po-stane stavčna forma »če p, potem q« sestavlje-ni (pogojni) stavek »Če sneži, potem so ceste zasnežene«, če variablo p izpolnimo s stavkom »Sneži«, variablo q pa s stavkom »So ceste za-snežene«.

Obstajajo seveda sheme sklepanja, ki pa so za tukajšne, zgolj predstavitvene namene, preob-širne.

Preučevanje jezika ima tisočletja dolgo in bogato zgodovino. To preučevanje so po do-mnevi, da »so jeziki najboljše zrcalo človeške-ga duha« (Leibniz), pogosto razumeli kot razi-skovanje narave duha in misli [3]. Temu v prid govori formalna veljavnost sklepanja. Veljavno sklepanje ali argument je tisto, pri katerem sklep logično nujno sledi iz premise (predpo-stavke).

Najbolj znan je naslednji primer, ki je naveden tudi v knjigi The Development of Logic, W. in M. Kneale:

»Vsi ljudje so smrtni« in Sokrat je človek«. Sle-di: Sokrat je smrten.

Drugi primer je prav tako iz iste knjige:

»Če dežuje, potem so ceste mokre« in res »De-žuje«. Sledi: »Ceste so mokre«.

Prvo sklepanje spada v logiko pojmov, drugo v stavčno logiko.

Veljavnost sklepanja je logična, če in samo če ni možno, da bi bile vse premise resnične in sklep neresničen. Pri tem je seveda potrebno

poznati »logične finte«, ki jih bomo navedli ob koncu niza zapisov o logiki.

Sklepanje je torej, kot niz stavkov, veljavno ali neveljavno, premise in sklep pa so stavki, ki so resnični ali neresnični. Veljavno sklepanje še nikakor ne pomeni resničnosti. Sem sodijo kar vsa znanstvena odkritja, ki danes ne velja-jo več (spomnimo se samo zemlje kot središča vesolja ali pa njene ploščatosti, dokler niso do-kazali, da je okrogla).

S stališča metodologije izkustvenih znanosti (fizike, biologije, kemije, psihologije itd.) so uporabni tisti argumenti, ki imajo resnične premise; v logiki in matematiki, ki nista izku-stveni, temveč apriorni znanosti, pa so pogo-sto uporabni tudi argumenti z neresničnimi premisami.

Najbolj znan tip takšnega argumenta je posre-dni dokaz, zvajanje na nesmisel (reductio ad absurdum) – tu dokažemo neko trditev tako, da ovržemo njeno protislovno trditev.

Protislovje v sklepu nas prisili, da zavrnemo premiso, to pa, da sprejmemo njeno negacijo – torej prav tisto trditev, ki jo skušamo doka-zati. Posredni dokaz je možen ob predpostav-ki načela bivalence, tj. načela, da imajo stavki le dve resničnostni vrednosti, resničnost in neresničnost, pri čemer sta stavek in njegova negacija protislovna: če ni resničen stavek, je resnična njegova negacija in obratno (tertium non datur – »tretje ni dano«). V logiki srečamo posredni dokaz večkrat, znamenit pa je dokaz iz matematike.

Takole gre:

Želimo dokazati, da √2 ni racionalno število, tj. ulomek dveh celih števil. V ta namen ovrzimo protislovno trditev (negacijo tega stavka), ki pra-vi, da √2 je racionalno število. Predstavimo ga z okrajšanim ulomkom: √2 = a/b. V tem ulomku sta si celi števili a in b “tuji” (kar pomeni, da ju ne moremo deliti z nobenim skupnim deliteljem, večjim od 1). Potem enačbo kvadriramo in dobi-mo: 2 = a2/b2 oziroma a2 = 2b2. Število a je torej sodo, saj je kvadrat lihega števila vedno lih. Naj bo a = 2n, tedaj je 4n2 = 2b2, ali b2 = 2n2. Torej je tudi b sodo število in tako smo pri protislovju: števili a in b sta si “tuji”, hkrati pa obe deljivi z 2. To ne gre in zato moramo zavreči domnevo, ki nas je zavedla v protislovje. S tem pa smo dokazali, kar smo hoteli: da √2 ni racionalno število [4].

Pri vsem je seveda veliko odvisno od tega, kakšnega analitičnega postopka se lotimo. Tu govorimo o dveh metodah – ontološki (obrav-navanje osnov, vzrokov in najsplošnejših zna-čilnosti stvarnosti) in gnoseološki (metode spoznavanja in veljavnosti spoznanja).

Gre torej za dve interpretaciji:

Analiza kaže ne samo objektivno struktu-1.

ro stvari, npr. tako, kot postopa kemik pri kemični analizi neke snovi. Pri tem se še nadalje lahko vprašamo, ali sestavljenost bitij kaže na njihovo neobjektivnost (ne-obstoj entitet), ali nas sili le v odstop od nujnosti trditev o njihovem obstoju, ali pa je takšna analiza celo neodvisna od pro-blema obstajanja.

2. Metoda analize lahko pokaže strukturo na-šega spoznavanja, način, kako v

spoznanju prehajamo od neposrednega k posrednemu, od konkretnega k občemu,

način interpretacije čutnih podatkov in ustvarjanja pojmov iz njih [5].

Preden iz teorije preidemo v polje praktičnih primerov prave in zavajujoče logike, na hitro navedimo še nekaj osnovnih vrst logike.

Glede na vrsto sklepanj poznamo deduktivno in induktivno sklepanje. Kot povsod v znano-sti, tudi v zvezi z logiko pomeni deduktivno sklepanje, sklepanje od splošnega k posebne-mu, induktivno pa obratno.

Primera za to sta [6]:

Vsi labodi so beli. Torej so labodi v Evropi a)beli.

Labodi v Evropi so beli. Torej so vsi labodi b)beli.

Očitno je, da je prvo, deduktivno sklepanje, zanesljivejše od drugega, induktivnega. Seve-da pa logika v konkretnem primeru potrebuje še nekaj dodatnih opredelitev, kajti obstajajo tudi črni labodi.

Glede na posamezne vrste logike poznamo (kot smo že zapisali) silogistično (določen zaključek iz dveh trditev) logiko, sem spada Aristotelova logika, propozicijsko (stavčno) logiko in predikatno (povedkovno) logiko.

Ker je razlaga odvisna tako rekoč od vrste po-sameznosti, bi tukajšnje opisovanje ne imelo smisla, saj bi zavzelo tako preveč bralnega časa, kot tudi prostora.

Morda zgolj za ponazoritev vendarle navede-mo enega od primerov iz silogistične logike. Poznamo enostavno in sestavljeno sklepanje. Vzemimo recimo konverzijo iz enostavnega sklepanja:

Vsi S so P, sledi, da nekateri P so S.

Noben S ni P, sledi noben P ni S in

nekateri S so P, sledi nekateri P so S.

(S = subjekt; P = predikat)

Primer za to:

»Vsi golobi so ptiči.« sledi »Nekateri ptiči so go-lobi.«

»Noben ptič ni riba.« sledi »Nobena riba ni ptič.«

»Nekatere ribe so sladkovodne.« sledi »Neka-tere sladkovodne (živali) so ribe.«

Pa navedimo kot napoved za nadaljevanje, še en, nekoliko bolj sproščujoč primer, iz knjige Moč argumenta – Logika in čisto razmišljanje (str. 138). Gre za hipotetično razmišljanje re-ductio ad absurdum (zvajanje na nesmisel).

Takole gre – vzemimo staro uganko, kaj se zgo-di, če nezaustavljiva sila naleti na nepremaklji-vo steno?

Ob tej hipotezi:

Nezaustavljive sile po definiciji nič ne zaustavi.

Nezaustavljive sile ne zaustavi nobena stena.

Nepremakljive stene ni.

Nepremakljiva stena je in hkrati je ni. To pa je protislovje.

Torej ne obstajata hkrati nezaustavljiva sila in nepremakljiva stena.

V naslednjih sestavkih bomo opisali konkretne primere iz logike. Teoretični del povzemamo po že nekajkrat citirani knjigi Moč argumenta – Logika in kritično razmišljanje, dr. Danie-la Šusterja, predavatelja Logike na Filozofski fakulteti v Mariboru; primere pa smo pripravili sami. Glede na to, da se vsi vsakodnevno sre-čujemo s takšnim ali drugačnim primerom, in seveda s samo uporabo logike, tako pri delu v službi, kot tudi doma, bi to utegnil biti zanimi-vejši del, predvsem pa bolj nazoren, kot sama teorija.

(Nadaljevanje prihodnjič)

Viri

[1] Danilo Šuster, Moč argumetna – Logika in kri-tično razmišljanje (Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor, 1998).

[2] Danilo Šuster, Moč argumenta – logika in kri-tično razmišljanje (Maribor: Pedagoška fakulteta Maribor, 1998), 66.

[3] Noam Chomsky, Znanje jezika (Ljubljana: MK, 1988).

[4] Marko Uršič, Olga Markič, Osnove logike (Lju-bljana: Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za filozofijo, 1997).

[5] Andrej Ule, Osnovna filozofska vprašanja sodobne logike (Ljubljana. Cankarjeva založba, 1982).

[6] Marko Uršič, Olga Markič, Osnove logike (Lju-bljana: Filozofska fakulteta Ljubljana, Oddelek za filozofijo, 1997), 20.

strokovne informacijestrokovne informacijeSTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJESTROKOVNE INFORMACIJE

93drugo

četrtletje2011

UvodnikDoločitev bakra v Cuprablauu Zamenjava obstoječe volumetrične

metode s potenciometrično metodoČrv Stuxnet in njegov vpliv na

dojemanje varnosti sistemov za vodenjeInformativni izračun dohodnine in s tem

povezana vprašanja

Povzetki zaključnih poročil raziskovalno-razvojnih nalog in projektov

Meje mojega jezika so meje mojega sveta ali logika – “organon” zdravega razuma II

Modra stran – informator za strokovne kadre izhaja četrtletno. Uredniški odbor: glavni in odgovorni urednik – mag. Vladimir Vrečko, člani za področja: kemija – mag. Karmen Rajer-Kanduč, dr. Andrej Lubej, ekonomija – mag. Jure Vengust, informatika – Roman Broz, knjižnica – mag. Zoran Pevec. Oblikovalec: Zoran BezlajČe želite prejemati svoj izvod sporočite to na tel. 6097; e-pošta: knjiznica@cinkarna.si. ISSN 1580-9099.