urejanje podroČja eksplozijske ogroŽenosti v jože nose protieksploz_ogrož_v da… · v zaprtem...

UREJANJE PODROČJA EKSPLOZIJSKE OGROŽENOSTI v DARS d.d. Jože Nose

OBJEKTI S POTENCIALNO EKSPLOZIVNIMI ATMOSFERAMI

9 AC baz (zgrajene v letih od 1973 do 2009)

6 izpostav AC baz (zgrajene od 2000 do 2013)

Objekti s potencialno eksplozivnimi atmosferami:

Interni servisi za gorivo (dizel)

Akumulatorske polnilnice

Skladišča vnetljivih tekočin (barve, topila, razredčila, bencin,…)

Skladišča – rezervoarji z UNP

Skladišča z jeklenkami s tehničnimi plini

Skladišča za začasno hranjenje barv (nekaj dni)

AC baze

OPREMA DOKUMENTACIJA

AC baza, izpostava servis za gorivo aku postaja skladišče vnetljivih tekočin rezervoarji z UNP plinom skladišče jeklenk s plinom ELABORAT skladnost elaborata skladnost vgraditve

POSTOJNA DA DA DA DA DA NEUSTREZEN

Vipava NE DA NE DA NE NE

Logatec NE DA NE DA NE NE

SL. KONJICE DA DA DA DA DA DA - samo servis za gorivo DA - samo servis za gorivo DA - samo servis za gorivo

LJUBLJANA DA DA DA NE NE NE

Dob DA DA NE DA NE NE

HRUŠICA DA DA NE NE NE NE

Podtabor DA DA NE DA NE NE

MARIBOR DA DA DA DA DA DA - 2 ločena DA – 2 ločena DA - 2 ločena

Ptuj NE DA NE DA NE NE

KOZINA DA DA DA DA NE NE

VRANSKO DA DA DA DA NE NE

NOVO MESTO DA DA DA NE NE DA - samo servis za gorivo DA - samo servis za gorivo DA - samo servis za gorivo

Drnovo DA DA DA NE NE NE

MURSKA SOBOTA DA DA DA DA DA DA DA DA

Izdelava in certificiranje Ex elaboratov

Manjkajoče elaborate izdelal dr. Martin Volmajer, IVD d.d. (2012)

Certificiranje elaboratov opravil organ za ugotavljanje skladnosti SIQ Ljubljana

Akumulatorske postaje

Interni servisi za gorivo

Skladišča vnetljivih tekočin

Skladišča za UNP

Skladišča za jeklenke s plinom

LASTNOSTI NEVARNIH SNOVI

TEKOČINE:

PLINI:

Št.

Snov

Plamenišče

Eksplozijske meje

Par

ni t

lak

Tališ

če

Vre

lišče

Ko

nc.

hla

po

v v

nas

iče

nji

pri

20

°C

c p/c

v

Re

lati

vna

gost

ota

Tem

p. v

žiga

Sku

pin

a p

lino

v

Tem

pe

ratu

r.

razr

ed

Ostalo

[°C] [g/m3] [vol%] [kPa] [°C] [°C] [g/m3] - (zrak=1

) [°C] - -

4 Dizelsko gorivo

> 55 98 - 589

1,0 – 6,0

0,4 @20°

C

n.p. >160 5,9 n.p. 7 >22

0 IIA T3

5 Barve , laki < 23 40 IIB T3

6 Etil acetat -4 73 - 470

2 – 12,8

102,4 -84 71 350 n.p. n.p. 460 IIA T1 Sestavini barve oz. topil za talne

oznake 7 Toluen 4 42 - 300

1,1 – 7,8

29,6 -92 110 112 n.p 3,18 480 IIA T1

[1] Plamenišče se niža z dodajanjem bencina. Ob dodatki 1% bencina znaša 44°C, ob dodatku 4% pa 14°C.

Št.

Snov

Pla

men

išče

Eksplozijske meje

Pa

rni t

lak

pri

2

0°C

Tališ

če

Vre

lišče

Ko

nce

ntr

acija

h

lap

ov/

plin

a p

ri n

asič

enji

pri

20

°C

c p/c

v

Rel

ativ

na

gost

ota

Tem

per

atu

ra

vžig

a

Sku

pin

a p

lino

v (v

elik

ost

rež

e)

Tem

per

atu

rni

razr

ed

Ostalo

[°C] [g/m3] [vol%] [kPa] [°C] [°C] [g/m3] - (zrak=1) [°C] - -

1

Utekočinjen naftni plin

(zmes propana (p) in butana (b))

< -42 n.p. 1,5 - 15 840 (p) 208 (b)

-187 (p) -138 (b)

-42 (p) -0,5 (b)

1874 (p) 2514 (b)

n.p. 1,5 – 2,05

> 365 IIA T2

2 Vodik *** 3,3 - 65 4 - 77 n.p. -259 -253 n.p. 1,41 0,07 560 IIC

(0,29) T1

Vodik je vnetljiv pri vseh tehnično

dosegljivih temperaturah

3 Acetilen n.p. 24 - 2,3 - 100 n.p. n.p. -83,6 n.p. n.p. 0,9 305 IIC

(0,37) T2

VZROKI ZA NASTANEK EKSPLOZIVNIH ATMOSFER

INTERNI SERVISI ZA DIZEL GORIVO:

Polnjenje rezervoarja (razlitje goriva v jašku s polnilnimi priključki, ..)

Polnjenje rezervoarjev vozil – načeloma ni nevarnosti, razen če bi bil primešan bencin

Zajem izteklega goriva v oljnem lovilcu (dizel plava na vodi, prostor nad gladino bi bil lahko nasičen s hlapi goriva, če bi mu bil primešan bencin)

REZERVOARJI Z UNP:

Polnjenje rezervoarja – uhajanje plina (na netesnih priključkih in spojih, pri črpalki, pri uparjalnikih)

Skladiščenje plina – puščanje ob odprtju varnostnega ventila

Pretakanje iz rezervoarjev do porabnikov (netesnosti na spojih in gibkih ceveh)

VZROKI ZA NASTANEK EKSPLOZIVNIH ATMOSFER

POLNJENJE AKUMULATORJEV:

Med polnjenjem svinčenih akumulatorjev se vrši razkroj vode v elektrolitu, nastaja kisik in vodik (poklani plin), če je napetost polnjenja večja od 2,33V.

Količina vodika je odvisna od velikosti polnilnega toka,višine polnilne napetosti, kapacitete in konstrukcije aku baterije in trenutnega stanja napolnjenosti baterije.

SKLADIŠČENJE VNETLJIVIH TEKOČIN:

v skladiščih lahko pride do tvorbe ekspl. atmosfere zaradi poškodovane ali odprte embalaže

SKLADIŠČENJE PLINOV V JEKLENKAH

Posledica puščanja gorljivih plinov (poškodovana jeklenka, padec jeklenke med manipulacijo, netesnost na ventilih)

SEZONSKO SKLADIŠČENJE KONTEJNERJEV Z BARVAMI ZA TALNE OZNAKE in PRETAKANJE BARVE v ZALOGOVNIK VOZILA

Puščanje barve kot posledica poškodovane embalaže ali odprtosti ventila na dnu IBC kontejnerjev

Razlitje barve med pretakanjem

DOLOČITEV CON EKSPLOZIJSKE NEVARNOSTI

Cona nevarnosti 0

Prostor, v katerem je eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle prisotna stalno, za daljša obdobja ali pogosto.

Cona nevarnosti 1

Prostor, v katerem lahko pri normalnem delovanju občasno nastane eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle.

Cona nevarnosti 2

Prostor, v katerem se pri normalnem delovanju eksplozivna atmosfera, sestavljena iz zmesi zraka in vnetljivih snovi v obliki plina, hlapov ali megle ne pojavi, če pa se že pojavi, se pojavi le za kratek čas.


Nevarne količine so (po BGR 104) tiste, ki imajo volumen večji od 10 litrov (večji prostori) oziroma več kot 10-4 volumna malega prostora.

Kriteriji za oceno stopnje ogroženosti prostora (in s tem kriteriji za določitev velikosti con nevarnosti) so:

viri nevarnosti (in njihova velikost izpuščanja),

spodnja meja eksplozivnosti,

stopnja ventilacije prostora,

relativna gostota plina ali hlapov,

klimatski, topografski.


Vire nevarnosti delimo v:

trajni viri (stalno, pogosto in za dalj časa izpušča vnetljive pline ali hlape/pare vnetljivih tekočin v svojo okolico)- oddušniki, polnilni elementi,..;

primarni viri (občasno pri normalnem obratovanju ali pogostoma, vendar ne za dalj časa vsebuje oziroma izpušča vnetljivo snov v okolico) – varnostni ventili, mesta za odvzem vzorcev, naprave, ki se odpirajo;

sekundarni viri (med normalnim obratovanjem ne izpušča vnetljive snovi, običajno ustvarjajo pogoje za cono nevarnosti 2) – okvare, varnostni in regulacijski ventili v zaprtih sistemih, kontrolne odprtine, ventili s katerimi ne rokujemo pogosto

Eksplozijsko ogrožena območja je možno omejiti:

s posebnimi konstrukcijskimi ukrepi,

s posebnimi obratovalnimi ukrepi (npr. prisilnim prezračevanjem),

z gradbenimi ukrepi ali z izrabo terenskih okoliščin, ki lahko preprečijo širjenje vnetljivih ali eksplozivnih mešanic plina, hlapov/par in zraka


Stopnja cone nevarnosti kakor tudi njena velikost je predvsem odvisna od učinkovitosti in razpoložljivosti nivoja ventilacije ne glede ali gre za naravno ali prisilno (splošno ali lokalno.)

Prisilno ventilacijo lahko upoštevamo pri določanju ogroženega prostora samo v primeru, ko je ta trajno kontrolirana z merjenjem pretoka.

V nekaterih primerih je lahko učinkovitost ventilacije tolikšna, da lahko praktično prostor opredelimo kot eksplozijsko neogrožen. Po drugi strani je lahko ventilacija tako slaba, da moramo za cono nevarnosti upoštevati strožji kriterij (na primer za sekundarni vir cona 1) in povečan obseg cone nevarnosti.


INTERNI SERVIS ZA GORIVO

(Pravilnik o tehničnih zahtevah za gradnjo in obratovanje postaj za preskrbo motornih vozil z gorivi – Ur.l. RS št. 111/09):

Cona O - ni prisotna; Cona 1 - notranjost rezervoarjev in cevovodov;

Cona 2 – 0,5m okoli oddušnika; v jašku; notranjost ohišja toč. aparata v katerem je črpalka (spodnji del)


Pretakališče goriva predstavlja cone nevarnosti le v času pretakanja goriv.

Cona nevarnosti 1 je definirana v:

notranjosti avtocisterne.

Coni nevarnosti 0 in 2 nista prisotni.

Tehnološka kanalizacija z oljnim lovilcem

Cona nevarnosti 0 in 1 nista prisotni.

Cona nevarnosti 2:

notranjost lovilnih rešetk, kinet, jaškov, kanalov in drugih elementov ter oljnega lovilca sistema tehnološke kanalizacije, ki odvodnjava tekočine iz pretakalne in iztakalne površine.


POLNILNICA AKUMULATORJEV – preprečitev nastanka Ex atmosfere:

a. Zamenjava baterij (s takšnimi, ki ne sproščajo vodika)

b. Zamenjava polnilcev ( s takšnimi, ki ne dopuščajo prepolnitve)

c. SIST EN 50272-3 prisilno prezračevanje s kapaciteto prezračevanja (min. pretok):

Q=0,05 n x Igas x Cn / 100;

N= število členov akumulatorja

Cn = kapaciteta akumulatorja

Igas = tok, ki povzroča sproščanje vodika med polnjenjem

d. Naravno prezračevanje: SIST EN 50272-3 – površina prezračevalnih rešetk A = 28 x Q

e. Veliki prezračevani prostori: SIST EN 50272-3 - V = 2,5 x Q (m3)

SIST EN 50272-3: kljub ustreznemu prezračevanju v neposredni bližini baterije ni moč zagotoviti ustreznega prezračevanja, zato je zahtevana minimalna razdalja 0,5m okoli akumulatorjev v kateri se ne smejo pojaviti viri vžiga !

Prostor pa se smatra kot eksplozijsko neogrožen.


REZERVOARJI Z UNP:

Cona nevarnosti 0 ne nastopa.

Cona nevarnosti 1 je definirana:

v radialni razdalji 1,0 m okoli izpusta varnostnih ventilov rezervoarjev,

v radialni razdalji 1,0 m okoli oddušnikov varnostnih ventilov uparjalnika in cevovodov.

Cone nevarnosti 2 je definirana:

v tangencialni okolici varnostnih ventilov rezervoarjev in cevovodov od cone 1 do tal na razdalji 3,0 m;

tangencialni okolici oddušnikov varnostnih ventilov uparjalnika in cevovodov od cone 1 do tal na razdalji 3,0 m;

notranjost kovinske nadstrešnice z uparjalnikom in cevno instalacijo;

notranjosti rezervoarja UNP v primeru, ko je rezervoar pod atmosferskim tlakom.


REZERVOARJI Z UNP (Pravilnik; BGV B6, TRG 280, TRG 801)

Shematski prikaz cone nevarnosti okoli oddušnikov varnostnih ventilov:


PRETAKALIŠČE UNP:


področju do razdalje 1,0 m okoli varnostnega ventila avtocisterne do stene avtocisterne,

notranjosti omarice avtocisterne z bobnom za gibko cev.


prostoru okoli omarice avtocisterne z bobnom za gibko cev do razdalje 3,0 m in od tal do višine 1,0 m,

sferičnem prostoru kot nadaljevanje cone nevarnosti 1 varnostnega ventila avtocisterne do razdalje 3,0 m do tal,

notranjost cevnih povezav in avtocisterne, ko so v njih atmosferski pogoji.


SKLADIŠČA VNETLJIVIH TEKOČIN:


v notranjosti posod, sodov oz. druge embalaže v kateri se skladiščijo vnetljive tekočine.


v notranjosti kontejnerja.

Smernice TRbF, EKAS 1825:

Skladiščenje tekočin s plameniščem pod 55°C je ustrezno prezračevano v primeru 5-kratne urne izmenjave zraka:

če je zagotovljeno naravno prezračevanje – odprtine v dveh nasprotiležečih stenah nad nivojem tal od katerih mora ena ležati čim bliže tal -max. 10cm nad tlemi, speljani na prosto in takšne izvedbe, da jih ni moč zapreti. Vsaka odprtina mora meriti vsaj 20cm2 za vsak m2 talne površine.


SKLADIŠČE TEHNIČNIH PLINOV

Cone nevarnosti okoli jeklenk se določijo v odvisnosti od tega ali so plini težji ali lažji od zraka.

NA PROSTEM– plini lažji od zraka h=1,0 m, r=1,0 m, plini težji od zraka: h=0,5 m, r=1,0 m;

V ZAPRTEM PROSTORU - plini lažji od zraka h=2,0 m, r=2,0 m, plini težji od zraka: h=1,0 m, r=2,0 m


ACETILEN:

Glede na to, da se jeklenke skladišči v odprtem prostoru in je acetilen lažji od zraka cono 2 definiramo v radialni razdalji 1,0 m okoli jeklenk, ter višinsko do višine 1,0 m nad jeklenko.

PROPAN, BUTAN:

Pri jeklenkah s propan butanom, ki je težji od zraka je cona 2 definirana v radialni razdalji 1m okoli jeklenk in 0,5m nad jeklenko.


v notranjosti praznih jeklenk,

na razdalji 1,0 m okoli jeklenk.


SEZONSKO HRANJENJE BARV:

Glede na to, da barva sorazmerno slabo teče, se ocenjuje, da se v primeru razlitja ne bo razlila čez večje področje. Ocenimo, da razlita barva tvori maksimalno 2,0 m2.

Izparjeno količino hlapov izračunamo po pol-empirični metodi predstavljeni v BIA-Report 3/2001. Velikost potencialne prostornine eksplozijsko ogroženega prostora v primeru, ko bi računali, da hlapi čisti etil acetat znaša okoli 1 m3, za toluen pa okoli 0,8 m3. V skladu s tem ocenjujemo, da se eksplozijska zmes lahko pojavi v področju, ki sega okoli 1,0 m okoli skladiščenih kontejnerjev.


notranjosti kontejnerjev z barvo,

notranjosti zalogovnika za barvo na vozilu.


radialni razdalji 1,0 m okoli odprtine zalogovnika na vozilu in do nakladalne površine vozila oz. do tal.


radialni razdalji 1,0 m okoli kontejnerjev z barvo.

ZAHTEVE ZA VGRAJENO OPREMO:

AKUMULATORSKE POSTAJE:

Električna, kakor tudi druga oprema, ki bi lahko predstavljala vir vžiga, mora biti vgrajena najmanj 0,5 m od akumulatorskih baterij!

INTERNI SERVIS ZA GORIVO (dizel):

V coni nevarnosti 1 mora biti vgrajena oprema kategorije 2G oz. z ustrezno stopnjo EPL zaščite Gb, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T3. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorije 1G ali stopnjo zaščite Ga.

V coni nevarnosti 2 mora biti vgrajena oprema kategorije 3G oz. z ustrezno EPL zaščito Gc, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T3. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorij 1G in 2G ali stopnjama zaščite Ga in Gb. Lahko se vgradi tudi oprema za skupino plinov IIB in IIC. (Velja tudi za cono nevarnosti 2.) Lahko se vgradi tudi oprema temperaturnih razredov T4, T5 in T6. (Velja tudi za cono nevarnosti 2.)

ZAHTEVE ZA VGRAJENO OPREMO:

SKLADIŠČE VNETLJIVIH TEKOČIN:

V coni nevarnosti 2 mora biti vgrajena oprema kategorije 3G oz. z ustrezno EPL zaščito Gc, skupine plinov IIB in temperaturnega razreda najmanj T3. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorije 1G in 2G ali zaščito Ga in Gb.

SKLADIŠČE TEHNIČNIH PLINOV:

V coni nevarnosti 1 mora biti vgrajena oprema kategorije 2G oz. z ustrezno stopnjo EPL zaščite Gb, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T3. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorije 1G ali stopnjo zaščite Ga.

V coni nevarnosti 2 mora biti vgrajena oprema kategorije 3G oz. z ustrezno EPL zaščito Gc, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T3. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorij 1G in 2G ali stopnjama zaščite Ga in Gb. Lahko se vgradi tudi oprema za skupino plinov IIB in IIC. (Velja tudi za cono nevarnosti 2.) Lahko se vgradi tudi oprema temperaturnih razredov T4, T5 in T6. (Velja tudi za cono nevarnosti 2.)

ZAHTEVE ZA VGRAJENO OPREMO: SEZONSKO SKLADIŠČENJE BARV:

V conah nevarnosti skladiščnih kontejnerjev ni vgrajene opreme. V primeru, da se v tem področju uporablja električna ali druga oprema mora izpolnjevati naslednje zahteve:

V coni nevarnosti 0 mora biti vgrajena oprema kategorije 1G oz. z ustrezno stopnjo EPL zaščite Ga, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T1. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorije 1G ali s stopnjo zaščite Ga.

V coni nevarnosti 1 mora biti vgrajena oprema kategorije 2G oz. z ustrezno stopnjo EPL zaščite Gb, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T1. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorije 1G ali s stopnjo zaščite Ga.

V coni nevarnosti 2 mora biti vgrajena oprema kategorije 3G oz. z ustrezno EPL zaščito Gc, skupine plinov IIA in temperaturnega razreda najmanj T1. Lahko je vgrajena tudi oprema kategorij 1G in 2G ali stopnjama zaščite Ga in Gb.

Lahko se vgradi tudi oprema za skupino plinov IIB in IIC. (Velja tudi za cono nevarnosti 1 in 2.)

Lahko se vgradi tudi oprema temperaturnih razredov T2, T3, T4, T5 in T6.

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE PRIPRAVA NA CERTIFICIRANJE (2013,2014):

Zbiranje podatkov o vgrajeni opremi

Izdelava seznamov vgrajene Ex opreme

zbiranje dokumentacije o vgrajeni opremi (izjave o skladnosti)

Izvajanje meritev električnih instalacij in ozemljitev

Nameščanje manjkajočih opozoril in znakov

Certifikacijski pregledi potekali v jeseni 2014/pomladi 2015

opravil g. Andrej Lukšič, SIQ

najpogostejše pomanjkljivosti: Prezračevanje Aku postaj premočno, ponekod nekontrolirano

Talne površine v neprevodni izvedbi (asfalt)

prehodi instalacij ne zagotavljajo tesnosti oz. prehajanja plinov (v točilnih aparatih, na uparjalnikih)

Vgrajena oprema za napačni temperaturni razred (namesto vsaj T3 vgrajena za razred T2

Spoji plinske instalacije (cevovodi) brez ustrezne ozemljitve (vijaki brez zobate podložke)

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE SEZNAM Ex opreme

Zap. št.

Ime Ex-opreme Proizvajalec Tip Ex-zaščita ES-izjava

Izdajatelj, datum Certifikat

Št. kosov

Mesto montaže

Ser.št.

1 Točilni aparat TOKHEIM Quantium 100T

II 2 G Tokheim, 04.08.04 SIRA,02 atex9154 1 Servis za gorivo DO429009

elektromotor Rael V80 TC 4 II 2G EEX d IIB T3

Rael CESI 03 ATEX 023X 1 Točilni aparat 525869

dajalnik impulzov

Tokheim MPT 1i CCW II 2G EExd IIB T6

Tokheim DEMKO 01 ATEX 130101

1 Točilni aparat 76307

merilnik pretoka Tokheim MA 26 II 2 G EEx c T6 Tokheim TC 3450 1 Točilni aparat 75661

stikalo pipe Secatec Electronic

MFK 19XSAKX II2G EEXm IIT4 Secatec KEMA 02 ATEX1248X

1 Točilni aparat

2 Točilni aparat TOKHEIM Quantium 100T

II 2 G Tokheim, 04.08.04 SIRA,02atex 9154 1 Servis za gorivo DO435098

elektromotor Rael V80 TC 4 II 2G EEX d IIB T3

Rael CESI 03 ATEX 023X 1 Točilni aparat 533629

dajalnik impulzov

Tokheim MPT 1i CCW II 2G EExd IIB T6

Tokheim DEMKO 01 ATEX 130101

1 Točilni aparat 81642

merilnik pretoka Tokheim MA 26 II 2 G EEx c T6 Tokheim TC 3450 1 Točilni aparat 80800

stikalo pipe Secatec Electronic

MFK 19XSAKX II2G EEXm IIT4 Secatec KEMA 02 ATEX1248X

1 Točilni aparat

3 Merilec nivoja START ITALIANA

XMT II 1/2 GD

Ex d IIA T6

START ITALIANA s.r.l.

INERIS 06ATEX 0051

3

V jaških na rezervoarjih za gorivo

4 Priključnica - doza

START ITALIANA

XMT II 1/2 GD

Ex d IIA T6

START ITALIANA s.r.l.

INERIS 06ATEX 0051

3

V jaških na rezervoarjih za gorivo

5. Plamenska zapora

INIS GOJAK PZ 2 Ex ii 1G IIA INIS FTZU 05 ATEX 0051 3

Na cevovodih v jaških na rezervoarjih za gorivo

6. Plamenska zapora

Flammer Gmbh

1008-002

74389 Cleebronn

Ex G IIA Flammer IBExU 07 ATEX 2036

3

Na oddušnikih iz rezervoarjev za gorivo

SN 0984/10, 0985/10; 0986/10

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V AKUMULATORSKIH POSTAJAH:

Prezračevanje bistveno premočno (npr. izračunano potrebno 30m3/uro, dejansko 600m3/uro) – izguba energije, težave z ogrevanjem prostora na priporočljivo temperaturo za polnjenje akumulatorjev

Prezračevanje neustrezno:

Ponekod delovala ventilacija NON STOP, neodvisno od režima polnjenja

Ponekod se ob izpadu delovanja ventilacije akumulatorji še naprej polnijo (NEVARNO)

Ponekod električna oprema (instalacije, svetila, stikala) v polnilnici v Ex izvedbi (DRAGO), čeprav ni potrebno – ni nameščena v oddaljenosti manjši od 0,5 metra od akumulatorjev

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE NEKAJ POMANJKLJIVOSTI NA INTERNIH SERVISIH ZA DIZEL GORIVO:

- Ni urejenega mesta za ozemljitev avtocisterne med polnjenjem rezervoarjev

- Pokrovi na polnilnih jaških na podzemnih rezervoarjih niso zavarovani tako, da ob padcu nebi prišlo do iskre (vir vžiga)

- Prehodi kablov v točilnem aparatu (cona 2) s sosednjimi prostori (ni Ex cona) niso zatesnjeni – kabelske uvodnice manjkajo, niso zategnjene, prehodi kablov v kabelske kanalete (dovod elektrike)

- Spoji kablov so izvedeni v razdelilnikih, ki niso izdelani za Ex cono

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE NEKAJ POMANJKLJIVOSTI NA INTERNIH SERVISIH ZA DIZEL GORIVO:

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE

NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V SKLADIŠČIH VNETLJIVIH TEKOČIN (tudi v tipskih):

- Izolacija vodnikov v razdelilnikih in stikalih je preveč odstranjena

- Neustrezni čepi v svetilkah

- Neustrezne žarnice v svetilkah

- Neustrezno zaključeni vodniki v svetilkah

- Uvodnice ne ustrezajo vrsti zaščite uporabnika

- Temperaturni razred grel (T2) ni primeren za večino vnetljivih tekočin (iz Ex elaborata se vidi, da je potreben razred vsaj T3)

- Opleti kablov v javljalniku požara niso izolirani

- Ročni škripec vgrajen v tipskem skladišču ni ustrezen (problem ozemljitev kovinskih delov)

PREGLED SKLADNOSTI VGRADITVE NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V SKLADIŠČIH VNETLJIVIH TEKOČIN:


NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V SKLADIŠČIH PLINOV:

REZERVOARJI IN UPARJALNIKI Z UNP:

- Ni urejenega mesta za ozemljitev vozila med pretakanjem

- Niso ozemljena kovinska vrata (na uparjalnikih, v ograji,..)

- Uvodnice na kablih elektromagnetnih ventilov UNP ne tesnijo (prerez ne ustreza prerezu kabla, kabli niso zaliti,…)

SKLADIŠČA JEKLENK S PLINI:

- Neprimerna tla (asfalt ne zagotavlja predpisane upornosti < 2 Ohma)


NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V SKLADIŠČIH PLINOV:


NEKAJ POMANJKLJIVOSTI V SKLADIŠČIH PLINOV (po ureditvi):

CERTIFICIRANJE SKLADNOSTI VZDRŽEVANJA AKTIVNOSTI V letu 2015:

Prvi plan: vzdrževanje zaupamo zunanjim usposobljenim izvajalcem,

2x ponavljamo razpis za vzdrževanje servisov za gorivo,

zbiramo informacije o usposobljenih izvajalcih za vzdrževanje električnih naprav v skladiščih vnetljivih tekočin in plinov

usposobimo (SIQ) 5 delavcev elektrovzdrževanja za opravljanje vzdrževanja električnih naprav v Ex conah

Izdelamo in sprejmemo interni akt (navodilo) v katerem:

opišemo obvezne ukrepe v zvezi z varnim delom v Ex conah,

opišemo naloge in odgovornosti v zvezi z vzdrževanjem in gradbenimi posegi v Ex conah (pogoji za izvajalce, dovoljenje zadelo v Ex coni),

imenujemo (in registriramo) pri SIQ tehničnega vodjo vzdrževanja Ex opreme, ki je odgovoren za vzdrževanje naprav v Ex conah (tudi letni pregledi in meritve)

zagotovimo usposabljanje delavcev (skladiščniki, hišniki), ki opravljajo delo v Ex conah

Pridobimo CERTIFIKAT o usposobljenosti za vzdrževanje električnih naprav v Ex conah,

Odpravljamo pomanjkljivosti in pridobivamo certifikate o skladnosti vzdrževanja

CERTIFICIRANJE SKLADNOSTI VZDRŽEVANJA

NAŠE IZKUŠNJE:

- poznavanje predpisanih zahtev s področja protieksplozijske zaščite je v fazi projektiranja in gradnje (investitor, inženir, projektant) slabo (na nevarnost eksplozije in zahteve iz predpisa se pomisli samo „včasih“)

- projektanti ne poznajo zahtev za ureditev prostorov z Ex opremo oz. conami, kar ima finančne posledice tako v fazi gradnje (dražja investicija) kot uporabe (stroški za odpravo pomanjkljivosti, drago vzdrževanje,…)

- pravilna izvedba protieksplozijske zaščite – je ozko visoko specializirano področje, katero dobro pozna le malo ljudi

- tudi izvajalci, ki se „imajo za eksperte“ niso nujno strokovnjaki in ne izpolnjujejo (še posebej plinarji) zahtev po Pravilniku o protieksplozijski zaščiti (nimajo CERTIFIKATA o usposobljenosti po 29.členu pravilnika)

- tudi izvajalci, ki naj bi bili eksperti na posameznem področju niso zanesljivi (opravljajo delo pomanjkljivo, malomarno,…)

- naknadna ureditev tega področja je zahtevno delo, ki zahteva angažiranje različnih služb in odgovornih oseb v podjetju

urejanje podroČja eksplozijske ogroŽenosti v jože nose protieksploz_ogrož_v da… · v zaprtem...

Documents